64
POTRESI IN STARE ZIDANE ZGRADBE
Miha Tomaževič*
V članku je analizirano obnašanje sta-
rih zidanih hiš med potresi. Z eksperi-
mentalnimi in analitičnimi raziskava-
mi je ugotovljeno, da je potresna od-
pornost starih zidanih hiš razmeroma
majhna, zato so bili razviti tehnični
ukrepi, s katerimi je mogoče stare hi-
še ustrezno ojačiti. Dokazano je že bi-
lo, tako na hišah po potresih kot tudi s
poskusi na modelih, da so ti ukrepi
učinkoviti in hkrati ekonomični.
S stališča potresno varnega grajenja so
»stari« objekti pravzaprav vsi objekti,
projektirani in grajeni pred uveljavitvijo
predpisov, ki urejajo grajenje na potres-
nih območjih. V Sloveniji so prvi tovrstni
predpisi izšli šele leta 1963. To pomeni,
da so nekateri »stari« objekti po letih še
razmeroma zelo mladi in niso dosegli ni-
ti polovice življenjske dobe, za katero so
bili predvideni. V prispevku se ne bomo
spuščali v problematiko teh »starih« ob-
jektov, ali bolje rečeno objektov, katerih
potresna odpornost ne ustreza današ-
njim načelom: le-ti so po konstrukciji in
namenu preveč različni, da bi jih lahko
obdelali na nekaj straneh. Omejili se bo-
mo le na resnično stare, zidane hiše v
zgodovinskih mestnih in vaških sredi-
ščih, pri čemer pa bomo izvzeli monu-
mentalne stavbe.
Zakaj se bomo ukvarjali ravno s starimi
hišami? Zato, ker te še vedno predstav-
ljajo precejšen del gradbenih objektov v
starih mestih in vaseh, ki pa, kot vemo,
navadno ležijo na območjih z visoko
stopnjo potresne aktivnosti. Iz zgodovin-
skih podatkov je znano, da so potresi na
ozemlju Jugoslavije (katere 75 % ozemlja
je potresno aktivnega) v preteklosti po-
rušili ali močno poškodovali precej anti-
čnih in srednjeveških naselij. Prebivalci
so nekatera med njimi obnovili ali na no-
vo zgradili v bližini porušenih, nekatera
pa so morali zapustiti. Ljubljano sta na
primer opustošila katastrofalna potresa
v letih 1511 in 1895 (po današnji seiz-
mološki karti leži mesto na območju
VIII. in IX. stopnje potresne jakosti po
Mercalli-Cancani-Siebergovi lestvici). Tu-
di potresi, ki so prizadeli našo domovino
v zadnjem času (potresi na Kozjanskem
leta 1974, v Posočju leta 1976 in v Črni
gori leta 1979), so največ škode pa tudi
človeških žrtev zahtevali prav v zgodo-
vinskih mestnih in vaških središčih. Po-
tresna odpornost starih hiš torej v sploš-
nem ni ustrezna.
Kljub temu protipotresni zaščiti starih
stavb do nedavnega nismo posvečali po-
sebne pozornosti. Tudi če smo stare hiše
rekonstruirali, se je večkrat dogajalo, da
smo sicer solidno sezidane hiše pregra-
dili in nadzidali v tolikšni meri, da smo
ogrozili celo njihovo stabilnost pri nor-
malnih pogojih, da o možnem potresu
'Dr., izredni profesor, Zavod za raziskavo materiala in
niti ne govorimo. Če pa smo že mislili na hiše zgrajene, hkrati pa razvijajo tudi
potres, smo se problemov protipotresne raznovrstne tehnične ukrepe za njihovo
ojačitve starih hiš največkrat lotevali ze- protipotresno ojačevanje, katerih učinke
lo površno, na osnovi subjektivnih občut- pred uveljavitvijo preizkusijo v laborato-
kov. Da tak pristop ni pravilen, so nam riju.
potrdili potresi sami: vedno so bile naj-
prej poškodovane in porušene ravno ne- Zavodovi strokovnjaki razvijajo metode
ustrezno rekonstruirane in adaptirane hi- za preračunavanje potresne odpornosti
še. Pri nas so morda najbolj znane ža- starih hiš, vključujejo pa se tudi v pri-
lostne izkušnje v Furlaniji leta 1976. Po- pravljanje tehnične regulative, ki zajema
tresi, ki so hudo prizadeli tudi Posočje, področje sanacij in ojačevanja starih in
so namreč pokazali vso neučinkovitost po potresih poškodovanih hiš. Po navo-
tako imenovanih »kozmetičnih« popravil dilih strokovnjakov ZRMK so bile sanira-
in posegov, ponovno pa so razkrili tudi ne in ojačene po potresu poškodovane
posledice neustreznih rekonstrukcij in hiše na Kozjanskem in v Posočju, izkuš-
adaptacij starih stavb. Medtem ko so se nje zavoda pa so bile osnova tudi za teh-
stavbe, ki so bile po majskem potresu nične predpise za sanacijo in ojačitev
popravljene le na zunaj z zapiranjem objektov, poškodovanih po potresih v
razpok in s popravili ometa, med sep- Italiji (Furlanija leta 1976 in Basilicata le-
tembrskimi potresi množično rušile ali ta 1980) in v Črni gori leta 1979. Izsledki
pa so bile zelo poškodovane, so — na zavodovih raziskav, o katerih bomo na
žalost zelo redke — tehnično strokovno kratko spregovorili v tem prispevku, so
popravljene hiše septembrske potrese pomagali pri pripravi »Strokovnega pri-
enake jakosti prestale brez poškodb. poročila za adaptacije in rekonstrukcije
objektov visoke gradnje na potresnih ob-
Vprašanje, ali je mogoče stare hiše sani- močjih«, ki ga je izdal Republiški komite
rati in ojačiti v tolikšni meri, da bodo lah- za industrijo in gradbeništvo v zvezi z
ko brez hujših posledic prestale bodoče, adaptacijami starih mestnih hiš in s pre-
z določeno verjetnostjo pričakovane po- ureditvami podstrešij v stanovanjske na-
trese, se je najprej pojavilo v primerih, mene.
ko je bilo treba obnoviti po potresih po-
škodovana naselja. Vprašanje potresne POTRESNA
varnosti pa je postalo na splošno pereče,
ko smo začeli prenavljati stara mestna in
vaška središča. S prenovo starih hiš naj- RANLJIVOST
večkrat ne želimo le posodobiti obstoje-
čih stanovanjskih prostorov, ampak ho- STARIH ZIDANIH
čemo z nadzidavami in s preureditvami
podstrešnih prostorov tudi povečati šte- STAVB
vilo stanovanj (to je postalo zanimivo Obnašanje starih zidanih
predvsem v času ekonomske stabilizaci-
je). Z dvigom stanovanjskega standarda stavb med potresi
Ko pregledujemo stare zidane stavbe, ki
moramo ustreči tudi zahtevam po
spremljajočih dejavnostih, zato preureja- jih je poškodoval potres, lahko med bolj
ali manj poškodovanimi hišami (slikal)
mo pritličja starih stanovanjskih mestnih
hiš v raznovrstne poslovne prostore. vedno najdemo tudi take, ki so potres
razmeroma ugodno prestale (slika 2), pa
Običajno prenavljamo stara mestna in čeprav se po izgledu niso razlikovale od
vaška središča, ki predstavljajo našo kul- poškodovanih hiš. Seveda poskušamo z
turno dediščino. S tem, ko jih vračamo v analizami poškodb ugotoviti, kako so se
življenje, jih ohranjamo bodočim genera- hiše med potresom obnašale, s primerja-
cijam. Vsi vemo, da je prenova draga, za- vo načinov zidanja bolj in manj poškodo-
to se moramo hkrati z vprašanjem, kako vanih hiš pa ugotoviti, kaj pravzaprav
prenoviti hišo, tudi vprašati, kaj je z nje- tudi starim hišam včasih zagotavlja po-
no potresno varnostjo, saj bomo v na- tresno varnost.
sprotnem primeru po potresu lahko sa-
mo brez moči opazovali ruševine. Stare hiše v zgodovinskih mestnih in po-
deželskih središčih pri nas so zidane
Zavedajoč se resnosti problematike in stavbe, katerih višina le izjemoma prese-
velikega potresnega tveganja, kateremu ga štiri etaže. Osnovni konstrukcijski ele-
so izpostavljene stare zidane hiše v menti starih hiš so kamniti, mešani ali
mestnih in vaških središčih, se v proces opečni zidovi, ki jih včasih, ko je bilo v zi-
prenove in protipotresnega ojačevanja du potrebno pustiti večjo odprtino, za-
starih hiš strokovnjaki Zavoda za raziska- menjajo loki. Stropi so največkrat leseni,
vo materiala in konstrukcij (ZRMK) ak- pri čemer so stropniki prosto položeni v
tivno vključujejo že od vsega začetka. utore zidu. Nad kletjo pa velikokrat naj-
Zavodovi strokovnjaki raziskujejo dina- demo opečne oboke, ki zaradi svoje raz-
mično obnašanje starih hiš, preiskujejo nolikosti navadno predstavljajo najvred-
lastnosti materialov, iz katerih so stare nejši del stare hiše.
konstrukcij, Dimičeva 12, Ljubljana, (061) telefon 344-061.

Slika 1. Stari, zgodovinski del Ulcinja, ki ga je • poševne razpoke v zidovih,
porušil potres 15. maja 1979. (Slikal M. Toma- • delni razpad ali porušitev zidu,
ževič)
Slika 2. Kamnita hiša v starem delu Ulcinja, ki
Po potresih največkrat opazimo posledi-
ce nezadostne povezanosti med zidovi
in stropi. Hudih poškodb in porušitev
starih hiš je bila velikokrat kriva nepravil-
na tlorisna razporeditev zidov, ravno ta-
ko pa tudi velike odprtine, oziroma pre-
majhno število zidov v eni smeri stavbe.
Seveda je v veliki meri prav slaba kako-
vost zidnih materialov, posebno malte,
povzročila nastanek razpok, razpad zi-
dov ali njihovo porušitev, pa čeprav je
konstruktivna zasnova stavbe ustrezala.
Kljub temu srečamo primere, ko so gra-
ditelji starih stavb, ki so mislili na rušilno
moč potresov, poskrbeli za razmeroma
solidno potresno odpornost svojih hiš z
vrsto ukrepov:
• z veznimi kamni, ki so povezovali
oba nosilna sloja kamnitega ali meša-
nega zidu v enakomernih presledkih;
• z uporabo pravilno klesanih kamnov
na vogalih stavb in na stikih zidov, da
bi zidove v kritičnih območjih med
seboj bolje povezali;
• z železnimi vezmi (slika 3), s katerimi
so v višini stropov med seboj poveza-
li tudi zidovje celotne stavbe.
Na žalost te ukrepe največkrat srečuje-
mo le v obdobjih po potresih: s časovno
odmaknjenostjo od potresa se zmanjšuje
tudi njihova prisotnost v stavbah.
Čeprav se načini zidanja hiš v starih
mestnih in vaških središčih na različnih
območjih razlikujejo, lahko poškodbe, ki
smo jih opazili po potresih, razvrstimo
po enotnem sistemu na:
• horizontalne razpoke na stikih zidov
in stropov,
• vertikalne razpoke na vogalih in sti-
kih zidov,
• ločitev zunanjih zidov,
• porušitev zunanjih zidov izven njiho-
ve ravnine,
• razpoke v prekladnih in parapetnih
delih zidov,
• delno ali celotno porušitev stavbe.
je potres 15. maja 1979 preživela.
Analiza poškodb pokaže dobre in slabe
strani različnih načinov zidanja. Z anali-
zo poškodb lahko ugotovimo mehaniz-
me porušitve zidnih elementov ter celot-
nega konstrukcijskega sistema stavbe.
Seveda pa ne moremo ničesar reči o veli-
kosti potresnih obremenitev oziroma o
potresni odpornosti stavb, dokler z do-
datnimi raziskavami ne ugotovimo dina-
mičnih lastnosti stavb ter mehanskih
lastnosti materialov, elementov kon-
strukcije in stavb v celoti.
Mehanizmi porušitve
Potresno gibanje tal povzroča v stavbi
vztrajnostne sile, katerih velikost je so-
razmerna pospeškom in masam, na kate-
re pospeški delujejo. Pospeški tal se s ča-
som spreminjajo in povzročajo nihanje
stavbe. Ker je gibanje tal prostorskega
značaja, je tak tudi odziv stavbe: na kon-
strukcijo stavbe bodo med potresom de-
65
lovale tako vertikalne kakor tudi horizon-
talne vztrajnostne sile, v konstrukciji sa-
mi, ki je pred potresom prenašala samo
vertikalno obtežbo, pa nastanejo dodat-
ne obremenitve.
Analize poškodb starih hiš po potresih in
razikave obnašanja modelov hiš na po-
tresnih mizah (napravah, ki nam omogo-
čajo bolj ali manj natančno ponazoritev
potresa v laboratoriju) so pokazale, da je
nihanje stavbe močno odvisno od tega,
kako so zidovi stavbe medsebojno pove-
zani (slika 4).
Če zidovi stare hiše med seboj niso po-
vezani z vezmi in leseni stropniki niso si-
drani v zidove, se med potresom skušajo
posamezni zidovi ločiti med seboj. Na
vogalnih stikih zidov nastanejo vertikal-
ne razpoke, ki se pojavijo bodisi v čelnih
zidovih zaradi upogiba zidov izven nji-
hove ravnine (slika 4 a) bodisi na konceh
zidov, ki stoje v smeri delovanja potresa
(slika 4 b) zaradi tega, ker je njihova na-
tezna trdnost premajhna, da bi prevzeli
vztrajnostne sile, nastale v čelnih zido-
vih. V takšnih pogojih postanejo nihanja
posameznih zidov med seboj neusklaje-
na, zidovi, ki stoje pravokotno na smer
delovanja potresa, pa se lahko tudi pre-
vrnejo.
Če so zidovi povezani med seboj z zidni-
mi vezmi, so med potresom prisiljeni ni-
hati med seboj usklajeno (slika 4 c). Ob-
našanje stavbe je boljše, vendar je zaradi
podajnosti lesenih stropov in zidnih vezi
še vedno zelo močan vpliv upogiba zi-
dov izven njihove ravnine. Le-ta pa v pre-
cejšnji meri zmanjšuje potresno odpor-
nost stavbe.
Potresna odpornost vseh zidov stavbe se
izkoristi v celoti le takrat, ko so zidovi
povezani med seboj z zidnimi vezmi in
masivnimi stropi, ki so togi v svoji ravni-
ni (slika 4 d). Med potresom nihajo zido-
vi med seboj usklajeno, vpliv upogiba zi-
dov pravokotno na njihovo ravnino pa
postane neznaten, saj so skoraj togo
podprti na vseh štirih robovih.
Zaradi vztrajnostnih sil, ki delujejo na
stavbo med potresom, se stavba defor-
mira. Deli zidovja med okenskimi in
vratnimi odprtinami (medokenski stopi)
so precej bolj podajni kot pas zidovja
nad odprtinami ali pod njimi (prekladni
in parapetni pas zidu), zato se tudi naj-
bolj deformirajo in običajno tudi
poškodujejo.
Pri tem posamezni zidovi prenašajo naj-
večje upogibne napetosti na mestih vpe-
tosti, največje strižne napetosti pa na
sredini zidu. Velikost napetosti je od-
visna od velikosti vertika'ne obtežbe, ki
jo prenašajo posamezni zidovi, ter od
velikosti med potresom nastalih horizon-
talnih vztrajnostnih sil. Če so zidovi pre-
obremenjeni, nastanejo razpoke: navad-
no zaradi tega, ker natezne napetosti, ki
se razvijejo v zidu med potresom, dose-
žejo natezno trdnost zidu. Nekaj značil-
nih vrst nateznih razpok (ki jih včasih
imenujemo tudi strižne razpoke) lahko
vidimo na sliki 5 a.
Pri starih zidanih stavbah niso vedno zi-
dovi tisti elementi stavbe, ki se najprej
poškodujejo: lahko se zgodi, da se zaradi
delovanja prečnih sil in momentov naj-
prej poškodujejo prekladni in parapetni
deli zidu (slika 5 b). Takšne poškodbe so
nevarne predvsem pri stavbah brez zid-
nih vezi in okenskih preklad: če se po-
škoduje prekladni del, izgubi oporo tudi
del lesene stropne konstrukcije.
Potresna obtežba

Rekli smo že, da potresno gibanje tal

povzroča v stavbi časovno in prostorsko
spreminjajoče se vztrajnostne sile — po-
tresne sile. Glede na to, da — razen izje-
moma — vertikalna komponenta potres-
nih sil ne predstavlja posebne nevarnosti
za naše stavbe, jo običajno zanemarimo
in v naših računih upoštevamo le njihovo Slika 3. Železna vez nad oboki stare opečne hiše v Ljubljani. (Slikal R. Žarnič)
horizontalno komponento.
Velikost vztrajnostnih sil, to je potresne
obtežbe, ki deluje na stavbo, je odvisna
tako od dinamičnih lastnosti potresa ka-
kor tudi od dinamičnih lastnosti stavbe,
saj se potresno gibanje tal zaradi reso-
nančnih pojavov na konstrukciji stavbe
lahko bolj ali manj ojači. Koliko se niha-
nje pri pričakovanem potresu lahko oja-
či, povedo tako imenovani spektri odzi-
va (slika 6), ki za dani, izmerjeni potres
ali skupino potresov prikazujejo, kolikšni
bodo največji pospeški, hitrosti ali pomi-
ki na stavbah z različnimi dinamičnimi
lastnostmi, ki se navadno izrazijo z last-
nim nihajnim časom stavbe ali frek-
venco.
Kot so pokazale nedavne preiskave, ki
smo jih izvršili v sodelovanju s skopskim
Inštitutom za potresno inženirstvo in in-
ženirsko seizmologijo v okviru akcije
prenove stare Ljubljane, so lastni nihajni
časi starih hiš v mestnih in vaških sredi-
ščih zelo kratki in praktično niso odvisni
od tlorisne zasnove in višine stavbe Slika 4. Nihanje zidanih stavb med potresi (2).
(0,24 s pri dvoetažni in 0,26 s pri štiri-
etažni hiši). Meritve kažejo, da stare hiše
ležijo ravno v območju največje dina-
mične ojačitve, kar pomeni, da bodo
med potresom nanje delovale zelo velike
potresne sile.
K sreči so stare hiše pred porušitvijo spo-
sobne absorbirati razmeroma veliko koli-
čino energije, pa čeprav je njihovo zi-
dovje razmeroma krhek konstrukcijski
material. S tem, ko se med močnim po-
tresom poškodujejo, se spremenijo nji-
hove dinamične lastnosti, močno pa se
poveča tudi njihovo notranje dušenje.
Na ZRMK smo s pomočjo potresne mize
raziskovali dinamično obnašanje modela
kamnite, enonadstropne vaške hiše,
zgrajenega v merilu 1:5 (1). Čeprav je bi-
la tlorisna zasnova modela enostavna,
enostavno pa je bilo tudi potresno vzbu-
janje s sinusnimi valovi, smo na modelu Slika 5: Tipične poškodbe zidanih stavb zaradi potresov (3)
 67

Slika 6. Normalizirani elastični spektri odziva, predloženi za protipotresno projektiranje inže- Slika 7. Preiskava modela preproste vaške
nirskih konstrukcij (4) kamnite hiše na potresni mizi (I). (Slikal J.
Kutnar)
uspešno ponazorili nastanek enakih po- ška prostega pada (g = 9,81 ms-2). V eni
škodb, kot smo jih opazili po potresu na od modernih lestvic potresne jakosti, ki
stavbah (glej sliko 7). V preglednici 1 lah- so jo predložili Medvedev, Sponheuer in Mehanske lastnosti zidovja
ko vidimo, kako so se z naraščajočo po- Karnik (MSK lestvica), so možne vredno- starih hiš
tresno obtežbo, izraženo z velikostjo po- sti efektivnih pospeškov tal tudi oce-
speškov tal, večale poškodbe na modelu, njene. Potresne sile navadno izrazimo s
istočasno pa zmanjševala dinamična oja- t. i. strižnimi koeficienti, ki predstavljajo Če hočemo oceniti potresno ranljivost
čitev. Rezultate, ki jih navajamo v pre- razmerje med dejansko potresno silo in starih hiš, seveda ni dovolj, da poznamo
glednici 1, smo preračunali in veljajo za težo stavbe. Z drugimi besedami, pravo le potresno obtežbo, ki bo na hiše delo-
resnično, nezmanjšano hišo. velikost potresne sile dobimo, če strižni vala. Poznati moramo tudi njihovo po-
koeficient pomnožimo s težo stavbe. tresno odpornost, kajti le s primerjavo
PREGLEDNICA 1. potresne obtežbe in potresne odporno-
Sprememba dinamične ojačitve med Izkazalo se je, da bi bila velikost potres- sti hiše lahko sklepamo o njeni potresni
preiskavo modela kamnite hiše na po- nih sil, ki bi jo dobili z enostavnim mno- varnosti. Potresno odpornost stavb izra-
tresni mizi (11) ženjem efektivnih pospeškov tal, dinami- čunamo; da bi bili naši računi točni, mo-
Faktor
čnega faktorja in teže stavbe, prevelika. ramo v njih upoštevati dejanske mehan-
Opis poškodbe
PosDe
dinamične Seveda bi ta postopek veljal, če bi se ske lastnosti materialov, iz katerih so
ojačitve stavba ves čas potresa obnašala elasti- stavbe zgrajene.
čno. Ker pa vemo, da se stavba lahko
Prva razpoka na n n. med potresom nekoliko poškoduje brez Praviloma ne moremo ugotavljati me-
stikih zidov ' ^ nevarnosti za njeno stabilnost — pravi- hanskih lastnosti starega zidovja s pre-
Ločitev prečnega Q Q6 mo, da je konstrukcija stavbe duktilna — iskavami mehanskih lastnosti sestavnih
zidu ' y s poškodbami pa se, kot smo videli, materialov. Vrednosti, ki jih rabimo v na-
Porušitev zmanjša dinamična ojačitev, elastične si- ših računih, dobimo s preiskavami zidov
prečnega zidu le zmanjšamo s t. i. faktorjem obnašanja kot osnovnih konstrukcijskih elementov
konstrukcije. Le-ta je odvisen od vrste zidanih stavb z obtežbo, ki v zidovih
Table I: Changes in dynamic amplification konstrukcije: večji bo za duktilne, jekle- povzroča enake obremenitve kot po-
during the stone-masonry house shaking- ne in armiranobetonske konstrukcije, tresna obtežba. Izkušnje so pokazale, da
table test (5)
manjši pa za manj duktilne zidane stav- lastnosti obstoječega zidovja ne more-
Če poznamo potresno obtežbo (navad- be. V preglednici 2 smo izračunali vred- mo ponazoriti z zidanjem ustreznih
no statistično izvrednotimo vplive večje- nosti strižnih koeficientov (v angleščini vzorcev v laboratoriju, pa čeprav smo ke-
ga števila izmerjenih potresov na danem je udomačen izraz »base shear coeffici- mične in mehanske lastnosti malte in
potresnem območju), t. j. spektre odzi- ent«, BSC), ki predstavljajo velikost po- kamna oziroma opeke prej določili z na-
va, in vemo, kako se naše stavbe med tresnih sil, ki bodo v posameznih potres- tančnimi kemičnimi analizami in mehan-
potresom obnašajo, lahko tudi računsko nih območjih delovale na stare zidane skimi preiskavami. Zaradi tega nosilnost
ocenimo velikost pričakovanih potresnih hiše. zidovja starih hiš zadnje čase preiskuje-
sil. Običajno spektre odziva normalizira- PREGLEDNICA 2.
mo, kar pomeni, da v njih ne prikazuje- Potresna obtežba v obliki mejnih strižnih koeficientov — BSC KsKd/Kp
mo dejanske vrednosti največjih pospe-
škov tal med potresom, ampak povemo, Faktor Faktor
kolikokrat bodo pospeški na stavbi večji Pospeški tal dinamične obnašanja
od največjega izmerjenega pospeška tal. Potresna stopnja MSK lestvica ojačitve konstrukcije
Faktor povečanja imenujemo faktor di- K« Kn
Kd
namične ojačitve ali na kratko dinamični
faktor. Potrese razvrstimo po stopnjah IX. 0,2-0,4 g 0,33-0,67
jakosti, kot merilo jakosti potresa pa iz- VIII. 0,1-0,2 g 0,17-0,33
beremo tako imenovane efektivne po- VII. 0,05—0,1 g 0,08-0,17
speške tal, ki jih zaradi lažje predstave o
velikosti izrazimo v obliki deleža pospe- Table 2: Seismic loading in the form of ultimate base shear coefficients — BSC= K^/Kp
68
da so jo italijanske regionalne oblasti
uzakonile kot obvezno za preverjanje
potresne odpornosti saniranih in ojače-
nih hiš, poškodovanih po potresih v Fur-
laniji leta 1976 in Basilicati leta 1980.
Pri prenovi stare Ljubljane smo na ZRMK
natančno preiskali in analizirali potresno
odpornost 22 starih zidanih hiš različne
višine in tlorisne zasnove. Rezultate ra-
čunske analize potresne odpornosti hiš
navajamo v obliki izračunanih vrednosti
mejnih strižnih koeficientov v pregledni-
ci 4. Glede na to, da smo strižne koefici-
ente izračunali s predpostavko, da so zi-
dovi stavb medsebojno povezani z zidni-
mi vezmi in masivnimi stropi, smo jih pri
stavbah brez vezi in z lesenimi stropi
ustrezno zmanjšali. V preglednici 4 torej
primerjamo dejansko potresno odpor-
nost starih hiš z odpornostjo, ki bi jo te
imele, če bi bili njihovi zidovi med seboj
dobro povezani.
Slika 8. Preiskava nosilnosti starega kamnite- Slika 9. Enostavna laboratorijska preiskava no-
ga zidu na objektu. (Slikal M. Tomaževič) silnosti vzorca opečnega zidu, odvzetega iz
objekta. (Slikal M. Tomaževič)
mo na stavbah (in-situ preiskave, slika 8)
ali pa preizkusne vzorce izrežemo iz ob- PREGLEDNICA 3.
stoječega zidovja in jih preiščemo v la- Mehanske lastnosti starih zidov (v MPa).
boratoriju (slika 9).
Obstoječe stanje Ojačeno stanje
Struktura kamnitega in mešanega zidov- Vrsta zidu
ja, iz katerega so sezidane stare hiše v fc ft fc ft
mestnih in vaških središčih, se na posa- Dvoslojni kamniti zid v apneni
meznih območjih nad seboj razlikuje: malti z blatnim peskom* 0,3 0,02 200 65 0,6 0,08 800 100
medtem ko je zidovje hiš na Kozjanskem
in Posočju ter na širšem območju Sredo- Dvoslojni kamniti zid v apneni
zemlja sezidano iz dveh zunanjih slojev malti s čistim peskom 0,5 0,08 1000 90 1,4 0,18 3000 160
neobdelanega kamna z vmesnim zasu-
tjem (slika 11), je na primer zidovje hiš v Mešani kamnito-opečni zid v
stari Ljubljani sezidano iz razmeroma apneni malti s čistim peskom* 0,9 0,08 1000 50 1,8 0,16 3000 300
kompaktne mešanice kamna, opeke in
malte, v katerih ni izrazitih meja med Opečni zid* 2,0 0,09 800 100 - 0,30 5000 500
zunanjima nosilnima in notranjim slojem
zidu. ' ojačeno z injektiranjem s cementno maso
" ojačeno z armiranocementno oblogo (podatki veljajo za homogen prerez)
Kot kažejo rezultati preiskav (12, 9, 5 in Table 3: Mechanical properties of old masonry walls (in MPa)
7), ki jih navajamo v preglednici 3, raz-
lična struktura zidu vpliva na njegove PREGLEDNICA 4.
mehanske lastnosti. Po navadi zidove po Potresna odpornost tipičnih starih hiš v stari Ljubljani.
preiskavah v obstoječem stanju sanira-
mo in ponovno preiščemo, pri čemer
lahko ugotovimo učinek uporabljene Mejni strižni koeficient
Natezna
tehnične rešitve za ojačitev zidu na nje- Število Število Vrsta trdnost Dejansko Možna
govo nosilnost. V preglednici 3, kjer po- analiziranih etaž zidu zidu ft stanje odpornost
dajamo vrednosti nekaterih osnovnih ko- hiš (MPa) Nepovezani Povezani
ličin, od katerih je odvisna potresna od- zidovi zidovi
pornost zidane stavbe — tlačna (fc) in
natezna (ft) trdnost zidu, elastični (E) in 1 kamen 0,03 0,14 0,20
strižni (C) modul zidu — je stopnja po- 2 mešano 0,08 0,20 0,29
večanja nosilnosti zidov, ki so bili na 3 mešano 0,08 0,16 0,23
ustrezen način sanirani, jasno razvidna. 4 mešano 0,08 0,13 0,19
2 opeka 0,08 0,17 0,24
Potresna odpornost starih 3 opeka 0,09 0,18 0,26
zidanih stavb 6 opeka 0,12 0,11 0,15
Za račun potresne odpornosti starih Table 4: Earthquake resistance of typical old masonry buildings in the historic part of the
zidanih stavb praviloma uporabljamo city of Ljubljana
t. i. metode mejnih stanj, s pomočjo ka-
terih lahko sledimo obnašanju stavb Neposredna posledica raziskav obnaša- S primerjavo izračunane potresne odpor-
med potresom vse do porušitve. Seveda nja zidanih stavb med potresi je račun- nosti starih hiš (preglednica 4) in veli-
moramo pri takem računu upoštevati ska metoda za preverjanje potresne od- kostjo potresne obtežbe, ki bo v posa-
dejanske vrednosti mehanskih lastnosti pornosti zidanih zgradb, ki smo jo razvili meznih potresnih območjih delovala na
materialov, sama računska metoda pa na ZRMK (8). Metoda, ki seveda sloni na stare hiše (preglednica 2), lahko na znan-
mora tudi odražati dejansko obnašanje določenih predpostavkah, izpolnjuje stveno utemeljen način ugotovimo prav-
stavbe med potresi. zgoraj navedene zahteve v tolikšni meri, zaprav isto, kar so nam pokazali že sami
potresi: stare zidane hiše se v manjši ali
večji meri poškodujejo že pri zmernih
potresih (potresih VII. in VIII. stopnje po-
tresne jakosti), medtem ko pri močnih
potresih (potresih IX. stopnje) lahko z ve-
liko verjetnostjo pričakujemo njihovo
množično porušitev.
Dosedanje analize nam torej dokazujejo,
da je potresna ogroženost starih zidanih
hiš v mestnih in vaških središčih izredno
visoka na območjih, kjer lahko pričakuje-
mo močne potrese. To z drugimi bese-
dami pomeni, da moramo protipotresni
zaščiti starih hiš posvetiti več pozorno-
sti. Ker pa so finančne možnosti za nji-
hovo sistematično protipotresno ojače-
vanje danes minimalne, moramo pravo-
časno predvideti in sprejeti vsaj tiste nuj-
ne ukrepe, s katerimi bomo ublažili po-
sledice katastrofalnih potresov. Seveda
pa ne smemo pozabiti na potresno ne-
varnost takrat, kadar stare hiše pre-
navljamo ali preurejamo. S/ika 10. Ojačevanje obstoječih temeljev (TO) Slika 7 7. Tipična struktura starega kamnitega
zidu. (Slikal M. TomaževičJ
Na ZRMK se seveda nismo zadovoljili s vodu za raziskavo materiala in konstruk-
tem, da smo pokazali, kako velika je po- cij. Ukrepi, ki jih bomo na kratko opisali, praktično edini učinkovit ukrep, s kate-
tresna ranljivost starih zidanih hiš. Študi- so vsi tudi zelo ekonomični, kar je goto- rim lahko kamniti ali mešani zid ojačimo.
je obnašanja starih hiš med potresi in vo tudi zelo važno pri njihovi širši upo- Injekcijsko mešanico vtiskamo skozi po-
ugotovitve njihovi šibkih točk so nam bi- rabi. sebne cevke, ki jih enakomerno raz-
le le osnova za razvijanje tehničnih ukre- maknjene (običajno so okoli 500 mm na-
pov in metod za njihovo protipotresno Ojačitev temeljev razen) pritrdimo na površino zidu (sli-
ojačevanje. V nadaljevanju tega prispev- ka 12). Pred tem seveda s cementom za-
ka bomo nekatere ukrepe na kratko ob- V veliki večini primerov bo nosilnost ob- premo vse razpoke in mesta, kjer bi
razložili. stoječih temeljev ustrezala, pa čeprav injekcijska mešanica lahko iztekala. Če
smo stavbo s protipotresnimi ukrepi oja- imamo opravka s kulturnozgodovinskimi
čili. Seveda pa so včasih tudi pri temeljih spomeniki, pri katerih mora kamnita po-
TEHNIČNE potrebni posegi, bodisi zaradi pričakova- vršina zidu ostati nedotaknjena, name-
ne nestabilnosti tal, (zdrsa pobočja ali li- sto cementa za zapiranje razpok upora-
MOŽNOSTI ZA kvefakcije tal) zaradi diferenčnih posed- bimo poseben glinast omet, ki ga po
kov temeljev, nastalih zaradi lokalnega končanem injektiranju z vodo speremo z
PROTIPOTRESNO izpiranja temeljnih tal, preobremenitve zidu. Injekcijska mešanica je navadno se-
tal ali drugih razlogov. stavljena iz cementa in opalske breče v
OJAČITEV STARIH V odvisnosti od vrste temeljnih tal ter od razmerju 9:1, lahko pa uporabljamo tudi
druge dodatke, ki mešanici zagotavljajo
zahtevane nosilnosti tal lahko izbiramo plastičnost. Pred injektiranjem mešanico
ZIDANIH STAVB med različnimi metodami ojačevanja te- zmešamo z vodo; količina dodane vode
Splošne zahteve meljev. V nekaterih primerih dobimo — oziroma gostota mešanice — je od-
ustrezne rezultate z injektiranjem meh- visna od vrste zidu, pri čemer se prostor-
kih peščenih ali prodnatih tal s cement- ninsko razmerje med suho mešanico in
Če hočemo stare zidane hiše ojačiti v to- nimi injekcijami (slika 10 a). Včasih lahko
likšni meri, da bodo z zahtevano stopnjo povečamo nosilnost temeljev z mikropi- vodo giblje okrog 1:1. Pred injektira-
varnosti prevzele pričakovano potresno loti (slika 10 b) ali pa z enostavno razši- njem, ki ga izvajamo pod pritiskom do
obtežbo, moramo izpolniti naslednje ritvijo obstoječih temeljev s podbetoni- največ 4 bar, zid običajno izperemo z
osnovne zahteve: vodo. Pri normalnih pogojih rabimo za
ranjem (slika 10 c). Če to ne pomaga, injektiranje kubičnega metra kamnitega
— zidovi morajo biti enakomerno po- moramo uporabiti bolj zahtevne ukrepe,
razdeljeni v obeh pravokotnih sme- kot je lahko npr. gradnja nove rešetkaste zidu od 75 do 150 kg suhe injekcijske
reh stavbe, seveda pa jih mora biti armiranobetonske temeljne konstrukcije mase.
dovolj oziroma morajo biti dovolj na pilotih pod obstoječimi temelji (sli-
močni, da bodo lahko prevzeli priča- ka 10 d). Opečni zid lahko saniramo in ojačimo na
kovano potresno obtežbo; več načinov:
— zidovi morajo biti na ustrezen način Sanacija in ojačitev zidov • z injektiranjem razpok v zidu s ce-
povezani med seboj. Predvsem je mentno maso ali z drugim vezivom,
važno, da zagotovimo togo delova- Tehnična rešitev, ki jo izberemo za oja- kar pa bistveno ne poveča njegove
nje stropov v njihovi ravnini, hkrati čevanje zidov, ni odvisna samo od zahte- nosilnosti;
pa ustrezno povežemo strope z zido- vane stopnje ojačitve, ki jo običajno po- • z oblaganjem zidu z armiranoce-
vi, da bi preprečili upogibno obnaša- kaže računska analiza, pač pa tudi od mentno oblogo, pri čemer smo prej
nje zidov izven njihove ravnine; vrste zidovja. zainjektirali razpoke;
— zidovi morajo biti temeljeni s takimi • s prednapenjanjem zidu v vertikalni
temelji, ki bodo omogočili prenos Kamnito in mešano zidovje imata zaradi ali horizontalni smeri, pri čemer rav-
mejnih obremenitev zgornje kon- samosvojega načina zidanja veliko votlin no tako prej zainjektiramo razpoke. S
strukcije na temeljna tla. (slika 11), ki so enakomerno razporejene prednapenjanjem spremenimo nape-
v srednjem delu zidu ali pa po celi njego- tostno stanje v zidu, kar povzroči, da
Nekatere tehnične ukrepe, s katerimi na- vi prostornini. Zaradi tega je sistemati- zid lahko prenaša večje horizontalne
vedene zahteve lahko izpolnimo, smo čno injektiranje zidu s cementno meša- obtežbe.
razvili, pa tudi preverili s poskusi, na Za- nico, s katero zapolnimo votline v zidu,
70

Slika 13. Oblaganje opečnega zidu z armira- Slika 12. Injektiranje kamnitega zidu s cementno maso. (Slikal M. Zupane)
nim cementnim ometom. (Slikal M. Tomaže-
vič) '
Kot so pokazale preiskave, dosežemo
najboljši učinek z oblaganjem zidu z ar-
miranocementno oblogo. Če se odloči-
mo za ta način ojačitve, moramo z ob-
stoječega starega zidu odstraniti omet
ter iz zidnih fug izpraskati malto 10 do
15 mm globoko. Skozi zid izvrtamo luk-
nje (okoli 5 lukenj na vsak kvadratni me-
ter zidu), skozi katere vložimo sidra, je-
klene palice premera 6 mm, s katerimi
bomo povezali armaturni mreži, polože-
ni na vsako stran zidne površine. Zid na
obeh straneh omečemo s cementnim
ometom, na ometano površino pa polo-
žimo armaturno mrežo (običajno jo se-
stavljajo palice debeline 5 mm v medse-
bojni razdalji po 150 mm) in jo medse-
bojno povežemo s sidri (slika 13). Na
koncu armaturno mrežo prekrijemo z
drugim slojem cementnega ometa tako,
da celotna debelina ometa ne presega
30 mm.
Slika 15. Tipični detajli ojačevanja in sidranja stropov (10)
Povezovanje zidov
in ojačitev stropov vezmi, ki bi lahko opravljali vse zgoraj PREGLEDNICA 5.
navedene naloge — običajno so njihovi Rezultati preiskave modela kamnite
Stropi predvsem prenašajo vertikalno stropi leseni, brez povezave z zidovi — hiše ria potresni mizi (1)
obtežbo, ki jo povzročajo uporabniki moramo s posebnimi tehničnimi ukrepi
stavbe, na nosilne zidove: brez stropov doseči, da bodo med potresom stropi Pospeški tal
stavbe ne bi mogle opravljati svojega opravili vsaj najvažnejšo nalogo, t. j. da Opis poškodbe Nepoveza- Poveza-
osnovnega namena. Med potresom pa bodo povezovali zidove med seboj.
postane naloga stropov tudi drugačna: na hiša na hiša
stropi prenašajo vztrajnostne sile, ki na- Prej omenjene raziskave modela vaške Prva razpoka na n rvi n
stanejo med potresom, na posamezne hiše na potresni mizi (4) so pokazale, da stikih zidov 0,05 g
zidove, s svojo togostjo in povezanostjo že samo enostavno povezovanje zidov v
z zidovi pa poskrbijo, da se te sile enako- višini stropov z obojestransko položeni- Ločitev prečnega Q Q6
merno porazdelijo, v sorazmerju s podaj- mi jeklenimi armaturnimi palicami (»be- zidu ' y
nostjo in nosilnostjo zidov. Med potre- tonsko železo« premera 16 mm je dovolj
som morajo stropi tudi povezovati zido- močno za hiše normalne velikosti), sidra- Porušitev
ve in jih podpirati v horizontalni smeri, nimi na konceh zidov z maticami na je- prečnega zidu
kajti le tako bodo potresne sile prevze- klenih sidrnih ploščah, bistveno pripo- Porušitev
mali vsi zidovi, tisti, ki stoje pravokotno more k izkoriščenju dosegljive potresne vzdolžnega zidu 0,42 g
na smer delovanja potresa, pa se ne bo- odpornosti stavbe. Model kamnite hiše
do mogli upogibati in porušiti izven nji- smo po preiskavi v obstoječem stanju Table 5: Results of the stone-masonry house
hove ravnine. popravili, zidove povezali v višini stropa model shaking-table tests
z vezmi, in ga ponovno preiskali z ena-
Ker pa imajo stare mestne in vaške hiše kim potresnim vzbujanjem. Rezultati
zelo redkokdaj toge strope z zidnimi meritev, ki jih zaradi zanimivosti navaja-
Slika 14. Tipične možnosti povezovanja zidov Slika 16. Tipični detajli ojačevanja opečnih obokov (10)
ter ojačevanja in sidranja stropov (10)

mo tudi v tem prispevku v preglednici 5,

lepo kažejo, da se je z vgraditvijo zidnih
vezi potresna odpornost modela bistve-
no povečala.

Seveda je bolje, če lesene strope še do-

datno ojačimo in povežemo z zidovi (sli-
ka 14). Navadno z jeklenimi vijaki in s si-
drnimi ploščami sidramo v zid tudi lese-
ne stropnike, sam strop pa povežemo z
jeklenimi diagonalnimi vezmi, ki jih na
vogalih sidramo v zidove (slika 15 a).
Včasih so leseni stropi tako slabi, da jih
moramo zamenjati. V takem primeru
vgradimo bodisi polne armiranobeton-
ske plošče bodisi si pomagamo z mon-
tažnimi, armiranobetonskimi ali armira-
noopečnimi elementi, ki jih sidramo v zi-
dove in zalijemo z vsaj 40 mm debelo
armiranobetonsko povezovalno ploščo
(slika 15 b).

Oboki, ki jih najdemo predvsem nad

kletmi in pritličji, so najbolj dragoceni
deli stari hiš, zato jih večinoma poskuša-
mo ohraniti. Pri tem navadno odstrani-
mo težke nasipe in pode nad oboki, sam
obok popravimo, če je to potrebno, s ce-
mentnimi injekcijami, zasujemo z lažjim
materialom, pode pa naredimo kot nosil-
ne plošče, povezane z zidom. V zadnjem
času veliko uporabljamo penobeton,
t. j. lahek, vendar nosilen beton (tehno-
logijo zanj smo razvili na ZRMK), ki nam
omogoča, da nasutje in ploščo zabetoni-
ramo istočasno (slika 16).
Strehe in nekonstruktivni
elementi
ciciiiciiii
Težka ostrešja, neustrezno povezana in
nezadostno sidrana v zidove, so bila po-
gosto eden od glavnih krivcev za resne
poškodbe starih zidanih hiš med potresi,
Čeprav jih seveda ne upoštevamo v raču-
nu, kadar analiziramo potresno odpor-
nost stavbe, pa moramo vendar prepre-
čiti, da bi ostrešja povzročala razrivanje
zidov in tako izničevala učinek povezo-
vanja. To storimo tako, da elemente
'ostrešja ustrezno povežemo, samo kon-
strukcijo pa sidramo v armiranobetonske
vezi na zaključkih zidov.
Slika 17. Bardo (Lusevera), Furlanija: ojačena hiša ni utrpela nobenih poškodb po septem
brskih potresih leta 1976. (Slikal E. Vugrinec)
Pozornost moramo posvetiti tudi sidra- tako poškodoval, da so jo italijanske
nju nekonstruktivnih elementov, poseb- oblasti obsodile na porušitev. Zavodova
e
no še dimnikov, t. i. atik in različnih okra- kipa_ je hišo sanirala ter ojačila s siste-
s v
k° - Ysi ti lahko s svojim padcem po- matičnim injektiranjem zidovja s ce-
vzročijo poškodbe nosilne konstrukcije, mentno malto in s povezovanjem zidov
tudi nepotrebne človeške žrtve. z jeklenimi vezmi (slika 17) na enak na-
čin, kot smo opisali v tem prispevku. Ko
so hlš
I iriMCI/ ° Prizadeli septembrski potresi, po
UvlliLlX jakosti enaki majskemu potresu, so bila
nn/NTin/\TnrP končana šele groba sanacijska dela, ven-
" |Yv^ I I IVuJ' dar je natančen pregled pokazal, da hiša
.... . /MAri-rn/ ni utrpela prav nobene poškodbe. Da so
blh
NIH OJAČITEV septembrski
zujejo potresi res
zapisi pospeškov tal močni
v 12 kmdoka-
od-
Potem ko so bile po navodilih strokov- daljenemu Breginju, ki kažejo, da so po-
njakov ZRMK v letih 1974 in 1975 speški dosegli velikost 0,53 g (53%
uspešno ojačene po potresu poškodova- vrednosti pospeška prostega pada),
ne stare hiše na Kozjanskem, je bila eki-
pa zavodovih strokovnjakov angažirana Primer hiše v Bardu je torej najbolj zgo-
tudi pri sanacijskih delih v slovenskih va- voren dokaz, da je mogoče tudi stare hi-
seh Benečije v Italiji, ki jih je prizadel po- še, za katere smo ugotovili visoko stop-
tres v Furlaniji maja leta 1976. V okviru njo potresne ranljivosti, z razmeroma
pomoči slovenske vlade Slovencem v za- enostavnimi posegi napraviti potresno
mejstvu se je ekipa ZRMK med drugimi varne,
odločila sanirati in protipotresno ojačiti
tudi trietažno kamnito hišo v Bardu (Lu- Čeprav imamo na razpolago eksperi-
severa), ki leži v epicentralnem območju mentalne dokaze, po navadi potresno
furlanskih potresov in jo je majski potres odpornost ojačenih starih hiš preverja-
72

PREGLEDNICA 6. storili tudi takrat, ko bomo nameravali

Potresna odpornost tipičnih prenovljenih in protipotresno ojačanih hiš preurediti podstrešje v stanovanja). Če
v stari Ljubljani. bomo ugotovili, da le-ta ni na neki spre-
jemljivi, družbeno dogovorjeni ravni, kot
Natezna to npr. priporoča »Strokovno priporočilo
Število trdnost zidu Mejni strižni za adaptacije in rekonstrukcije objektov
analiziranih hiš Število etaž Vrsta zidu koeficient
ft (MPa) visoke gradnje na potresnih območjih«
Republiškega komiteja za industrijo in
6 2 mešano 0,16 0,35 gradbeništvo Slovenije, bomo morali
5 3 mešano 0,16 0,34 obenem s preureditvijo predvideti vsaj
4 4 mešano 0,16 0,31 tiste minimalne ukrepe, ki bodo hiši to
2 2 opeka 0,18 0,34 družbeno dogovorjeno raven potresne
varnosti tudi zagotovili.
Table 6: Earthquake resistance of typical renewed and aseismically strengthened old masonry
houses in the historical part of the city of Ljubljana
1. Boštjančič, J., P. Sheppard, S. Terčelj,
mo tudi z računom. Vsekakor je račun- da morajo biti poškodbe omejene na ta- V. Turnšek, 1976. Use of a model-
sko preverjanje potresne odpornosti po- ko raven, da jih tudi po močnem potresu ling approach in the analysis of the
trebno tam, kjer zidov ne ojačujemo si- lahko hitro in poceni popravimo in ob- effects of repairs to earthquakeda-
stematično. Ojačevanje posameznih zi- jekte vrnemo v normalno obratovanje. maged stone-masonry buildings.
dov ima namreč lahko za posledico kon- Bolletino di geofisica teorica ed ap-
centracijo togosti in s tem neugodno ob- Potresni predpisi skrbijo za grajanje no- plicata, Vol. XIX., No. 72. Udine,
našanje stavbe med potresom. vih objektov, malo pozornosti (ali skoraj 1091—1116;
nič) pa posvečajo problemom protipo- 2. 1984. Building construction under
V preglednici 6 navajamo rezultate ra- tresne zaščite tistih objektov, ki so bili seismic conditions in the Balkan re-
čunskih analiz 17 starih zidanih hiš v sta- zgrajeni pred njihovo uveljavitvijo, torej gion, Volume 3: Design and con-
ri Ljubljani, ki so bile ali pa še bodo pre- tudi problemom protipotresne zaščite struction of stone and brick-mason-
novljene in protipotresno ojačene (hiše starih hiš v mestnih in vaških središčih. ry buildings, UNIDO/UNDP. Vienna.
leže v mejnem območju med VIII. in Potresi sami, kakor tudi raziskave po- 3. 1980. Guide-lines for earthquake re-
IX. stopnjo potresne jakosti). Seveda tresne ranljivosti starih hiš, pa kažejo, da sistant non-engineered constructi-
smo v projektih ojačitve predvideli razen potresna odpornost starih hiš v veliki ve- on. Final draft. International Associa-
samega ojačevanja zidov tudi vse tiste čini primerov ni zadostna. Kaj torej stori- tion of Earthquake Engineering.
ukrepe, ki bodo omogočili polno izkori- ti s starimi hišami? Ugotovili smo že, da 4. 1984. Komentar ka načrtu »Pravilni-
ščenost nosilnosti zidov v primeru potre- je težko najti finančna sredstva za njiho- ka o tehničkim normativima za pro-
sa (zidne vezi, sidranje in ojačitve stro- vo sistematično ojačevanje, ki je, kot jektovanje i proračun inženjerskih
pov, zamenjavo stropov ipd.). smo videli, tehnično vsekakor možno in objekata u seizmičkim područjima«.
niti ne tako zelo drago: ekonomske ana- IZIIS, Skopje (neobjavljen material).
Za koliko smo povečali potresno odpor- lize, ki smo jih opravili na ZRMK (6), ka- 5. Sheppard, P. F., 1985. In-situ test of
nost starih hiš, lahko ugotovimo, če žejo, da stroški posegov v stare hiše, ki the shear strength and deformabili-
vrednosti iz preglednice 6 primerjamo s so potrebni za doseganje ustrezne proti- ty of an 18-th century stone-and-
potresno odpornostjo, ki so jo iste hiše potresne zaščite, v glavnem ne presega- brick-masonry wall. 7-th Internatio-
imele, preden smo jih ojačili (pregledni- jo 15% vrednosti odgovarjajoče novo- nal Brickmasonry Conference, Volu-
ca 4). Ce pa hočemo ugotoviti uspešnost gradnje. me 1. Melbourne. 149—160.
naših posegov, moramo potresno odpor- 6. Sheppard, P., 1985. Ocena ekonom-
nost ojačenih hiš primerjati s pričakova- V Sloveniji že od leta 1978 velja »Zakon
o seizmološki službi«. Zakon, ki sicer ni ske efikasnosti protivpotresnih sana-
no potresno obtežbo (preglednica 2). cionih zahvata pri obnovi starih
Obe primerjavi kažeta, da bodo naši po- tehnični predpis, zadolžuje upravljalce
javnih objektov in upravno strukturo, da stambenih zgrada. Simpozijum '85,
segi uspešni — pod pogojem seveda, da Knjiga ARSZ. Savez društava grade-
bodo tudi strokovno izvedeni — in bodo preverijo potresno odpornost važnejših
objektov in poskrbijo za njihovo protipo- vinskih konstruktera Jugoslavije, Du-
starim hišam zagotovili zahtevano stop- brovnik, 338 — 345.
njo potresne varnosti. tresno ojačitev, če računske analize po-
kažejo, da je to potrebno. V »Odloku o 7. Sheppard, P., M. Tomaževič, 1986.
tem, kateri objekti se štejejo za po- In-situ ispitivanja nosivosti zidova
membnejše«, ki je pred kratkim izšel kot starih zidanih zgrada. IV. kongres sa-
ZAKLJUČEK dopolnilo »Zakonu«, so važnejši objekti veza društava za seizmičko gradevi-
kategorizirani in našteti: med njimi so narstvo Jugoslavije. Zbornik radova
Protipotresna zaščita gradbenih objek- tudi stare hiše v zgodovinskih mestnih in 2. Cavtat, 85 — 92.
tov je družbeni problem: sprejemljiva ra- vaških središčih, ki smo jih uvrstili med 8. Tomaževič, M., 1980. Proračunava-
ven potresnega tveganja, ki se v potres- kulturnozgodovinske spomenike. Takih nje seizmičke otpornosti zidanih
nih predpisih odraža z velikostjo predpi- pa ni malo! zgrada. Iskustva i uslovi za projekto-
sane potresne obtežbe ter z raznovrstni- vanje i gradenje posle zemljotresa u
mi konstrukcijskimi zahtevami, ki jih mo- Kljub temu pa problemov protipotresne SR Crnoj Gori. Savez gradevinskih in-
ramo izpolnjevati med gradnjo objektov, zaščite starih hiš še vedno ne rešujejo ženjera i tehničara SR Srbije, Njivice.
je odraz ekonomske moči družbene tehnični predpisi. Še vedno je odprto ce- 423-450.
skupnosti. lo osnovno vprašanje: v kolikšni meri 9. Tomaževič, M., P. Sheppard, 1982.
oz. ali sploh je potrebno protipotresno The strengthening of stone-masonry
Osnovno načelo potresno varnega graje- ojačevati stare hiše med prenovo, adap- buildings for revitalization in sei-
nja je zagotoviti gradbenim objektom tacijami ali rekonstrukcijami? smic regions. 7-th European Confe-
ustrezno, družbeno sprejemljivo stopnjo rence on Earthquake Engineering,
protipotresne zaščite. To običajno po- Dokler to osnovno vprašanje ne bo reše- Volume 5. Athens. 275—282.
meni, da se stavbe v primeru zmernih no, se bomo morali vsaj pri prenovi in 10. Tomaževič, M., R. Žarnic, 1985. Asei-
potresov, ki so lahko razmeroma pogosti preureditvi starih hiš zavedati, da ima- smic strengthening of masonry buil-
v njihovi življenjski dobi, ne smejo po- mo opravka z objekti, katerih potresna dings in old urban and rural nuclei.
škodovati. V primeru močnih, toda red- varnost je morda vprašljiva: zaradi tega International Conference on Recon-
ko nastopajočih potresov pa se lahko po- bomo pred posegom v konstrukcijo oce- struction, Restauration and Urban
škodujejo, ne smejo se pa porušiti. Seve- nili njeno potresno varnost (isto bomo Planning of Towns and Regions in
 73

Seismic Prone Areas, Skopje.

399-406. NAPOVEDOVANJE
11. Tomaževič, M., P. Sheppard, R. Žar-
nic, 1985. Assessment of earthqua-
ke resistance of old urban and rural POŽARNE OGROŽENOSTI
nuclei. US-Yugoslav Workshop on
Protection of Historic Buildings and Andrej Pečenko* Boris Stevanovič*
Town Centres in Seismic Regions. Požari v naravnem okolju naredijo za- Ti pogoji so predvsem funkcije vremen-
Petrovac/Budva (v tisku). radi uničenja vegetacije in kasnejše skih parametrov, saj se požari najpogo-
12. Turnšek, V., S. Terčelj, P. Sheppard, erozije tal veliko škode. Vzroki za na- steje pojavljajo v obdobjih toplega in le-
M. Tomaževič, 1978. The seismic re- stanek požarov so predvsem v posegih pega vremena brez padavin. Zato je ra-
sistance of stone-masonry walls and človeka v naravo, seveda pa morajo zlika v številu požarov v naravnem okolju
buildings. 6-th European Conference biti dani vsi pogoji za nastanek poža- med kontinentalnim in priobalnim ob-
on Earthquake Engineering, Volume ra. Vreme in klima sta faktorja, ki naj- močjem. Priobalno-kraško območje ima
3. Dubrovnik, 255 — 262. bolj vplivata na verjetnost nastanka in bolj milo, sredozemsko klimo z manjšim
nadaljnjega širjenja požara, saj se naj- številom padavinskih dni in daljšim traja-
večji požari največkrat pojavijo v kli- njem sončnega obsevanja. V poletnih
Miha Tomaževič matsko milejših krajih in ob lepem in mesecih imamo tudi daljša sušna obdob-
suhem vremenu. Glede na ta dejstva ja, ki jih v notranjosti Slovenije prekinjajo
Protection of se lahko na osnovi izmerjenih vredno- občasne nevihte in plohe, v priobalno-
sti meteoroloških elementov in ob kraškem območju pa ponavadi ni vpliva
Older Masonry upoštevanju klime posameznih krajev oslabljenih nevihtnih front. Kraška tla se
izračuna kazalce verjetnosti nastanka tudi bistveno razlikujejo od tal v notra-
in širjenja požara. V svetu uporabljajo njosti Slovenije. Zaradi plitve plasti prsti
Buildings against več metod. Tako izračunajo na osnovi in apnenčaste podlage ne morejo zadr-
meteoroloških in fenoloških podatkov žati večje količine vode. Prizemna vege-
Earthquakes indekse, ki nam dajo možnost nastan- tacija, kjer se ponavadi začne gozdni po-
In the paper, some problems concerning ka požara. Izmed vseh metod smo iz- žar, je v notranjosti bolj zelena. Iz anali-
the seismic resistance of existing mason- brali kanadsko in vzhodnonemško in ze vzrokov nastanka požarov se vidi, da
ry buildings in historical urban and rural pogledali obnašanje indeksov v Slove- so požari v naravnem okolju v večini pri-
nuclei are discussed. niji. Za analizo indeksov in požarov merov povezani z delom človeka v nara-
smo izbrali priobalno-kraško območje, vi. V pozni zimi in zgodaj spomladi kme-
In the first part, the behaviour of older kjer je mila, sredozemska klima in tje zažigajo travo in tako pripravljajo po-
masonry buildings in past earthquakes is imamo zabeleženo največje število po- lja za obdelavo: tak požig se velikokrat
analysed. The observed damage is classi- žarov v Sloveniji. Na osnovi analizira- spremeni v požar. Poleti povzročijo veli-
fied, and the typical failure mechanisms nih indeksov za Portorož v letu 1983 ko požarov predvsem izletniki zaradi'ne-
are defined. Next, some results of exper- smo določili mejne vrednosti za pri- pazljivosti. Pri nas je torej sezona gozd-
imental investigations recently carried obalno-kraško območje, s katerimi bo- nih požarov predvsem zgodaj spomladi,
out in order to assess the seismic resist- do določene stopnje nevarnosti na- bistveno manj pa jih je poleti in jeseni.
ance of existing buildings are presented, stanka požarov. Rezultati so pokazali To potrjujeta tudi tabela 1 in slika 1. Na
including ambient vibration tests of dobro ujemanje stopenj nevarnosti tabeli 2 pa vidimo razporeditev požarov
buildings and earthquake simulator tests požara in pojava požara. glede na vzroke.
of model buildings. The results of in-situ,
lateral-load carrying capacity tests, carri- Vzroki za nastanek požarov so predvsem Požari se največkrat pojavijo na livadah
ed out to determine the mechanical pro- v posegih človeka v naravo, seveda pa in smetiščih, sledijo pa požari v gozdo-
perties of existing stone-, mixed stone- morajo biti dani vsi pogoji za nastanek, vih (tabela 3).
and-brick- and brick-masonry walls, are
also presented. On the basis of the ex-
perimentally obtained data, the vulnera- Tabela 1.
bility of existing older masonry buildings Število gozdnih požarov po mesecih za obdobje 1966 — 1978 na območju Slo-
has been analysed, and the necessity for venije (5).
their aseismic strengthening empha- 10 11 12
sised. Mesec 1
Število 32 129 466 327 53 14 35 66 18 25 14 28
Some techniques for the repair and % 3 11 39 27 4 1 3 5 2 2 1 2
strengthening of existing old masonry
buildings are also described. The effect
of the proposed techniques having been Tabela 2.
studied both theoretically and experi- Pregled vzrokov gozdnih požarov za obdobje 1966- 1978 v Sloveniji (Kova-
mentally, it was possible to evaluate the čevič, 1981).
seismic resistance of strengthened build-
ings. This indicated a satisfactory degree Vzroki Število %
of reduction of the vulnerability of old
houses by applying the proposed techni- Stroji in naprave (lokomotive, daljnovodi) 117 14
cal measures. Pripadniki JLA 34 3
Izkoriščanje gozda 43 3
It has been pointed out that, in the pro- Čiščenje zemljišča 276 22
cess of the renewal and reconstruction Izletniki in rekreacija 48 4
of existing old buildings, special atten- Otroška igra 71 6
tion should be paid to the problems con- Strela 26 2
cerning their resistance to earthquakes, Namerni 97 7
from both the legislative and the design Neznani 496 39
and construction points of view.
Skupaj 1268 100
' Hidrometeorološki zavod SR Slovenije, Vojkova 1 B, Ljubljana.
"" Republiški inšektorat za požarno varnost, Trdinova 8, Ljubljana.