APLIKACIJA ZDRAVIL

Profesionalna vloga MS pri delitvi zdravil obsega varno rokovanje in aplikacijo zdravil,
vključuje tudi odgovornost za obveščanje pacientov (staršev/skrbnikov), katera zdravila
prejemajo, vzrok prejemanja ter opozarjanje na možne stranske učinke. Delitev zdravil poleg
neposredne aplikacije zdravila vključuje tudi vse druge postopke kot je: naročanje, dostava,
predpisovanje, hranjenje in spremljanje/nadzor pacienta po aplikaciji.

MS poleg brezhibne tehnične izvedbe vbrizgavanja zdravila v pacientovo telo, mora imeti
celovito znanje, povezano z dajanjem zdravil na splošno in v povezavi z lastnostmi
posameznega zdravila.

Zdravila so kemijske substance, ki jih z namenom zdravljenja na različne načine vnašamo v

otrokovo telo. Izbira pravega zdravila je prvo pravilo 5P in je v domeni zdravnika. Pravo
zdravilo zdravniki izberejo na podlagi generičnih-izvirnih imen zdravil. Na kliničnih oddelkih
so na razpolago ista generična zdravila z drugačnimi tovarniškimi imeni.. Izbira pravega
zdravila ob upoštevanju pravila ne sme biti prepuščena MS.

MS mora razumeti širše delovanje zdravil, kot kemičnih substanc, ki se lahko vnašajo v telo
na različne načine. Načini vnašanje zdravil vplivajo na koncentracijo zdravila v krvi, ter na
čas pojava terapevtske doze zdravil. Najenostavnejši način vnašanja zdravil je per oralni -
zdravilo se lahko zaužije skozi usta. Neželjeni odzivi na per oralno vnesena zdravila niso tako
huda kot pri parenteralnem vnosu. Peroralna zdravila so podvržena delovanju prebavnih
sokov in resorbciji v prebavnem sistemu. V ozkem črevesju se resorbirajo v krvni obtok in se
po veni porte prenesejo v jetra, ker se nadaljujejo razgrajevalni procesi. Paranteralna zdravila
se lahko dajo v obliki injekcij - (intramuskularno, subkutano in intravenozno).

Injekcije so zahtevni medicinsko tehnični postopki in so za bolnike otroke lahko tudi

škodljivi. Za razumevanje delovanja paraneteralno danih zdravil je pomembno poznavanje
značilnosti tkiv v katera dajemo zdravila. Vrsta tkiva že vnaprej določa količino in sestavo
zdravil za aplikacijo. Pri i.v. injekcijah razumemo dajanje zdravil neposredno v veno v
enkratnem odmerku in se lahko izvede kadar pacient-otrok ima vstavljeno primarno vensko
pot oz. se zdravilo kontinuirano dovaja v 24 urah kadar bolnik-otrok ima vstavljeno osrednjo
vensko pot. Pri i.v. injekcijah prihaja zdravilo neposredno v krvni obtok in je v zelo kratkem
času v celoti v krvnem obtoku. Sorazmerna majhna količina krvi glede na telesno maso
vsebuje ob vbrizgavanju visoko koncentracijo zdravila ki, lahko izzove buren telesni odziv.
Takoj po vbrizgavanju zdravila se po nekaj minutah preko žilno kapilarnega sistema porazdeli
po tkivih in celicah. Učinek zdravila pri venski aplikaciji je takojšen, kar v določenih primerih
zahteva še dodatno pozornost. Previdnost velja pri času vbrizgavanja zdravila in je potrebno
upoštevati čas v katerem se lahko zdravilo dostavi v krvni obtok. Infuzijski način vnosa
zdravil pomeni, da uporabljamo infuzijske sisteme z merjeno posodico v kateri se dodatno
redči zdravilo (po navodilu zdravnika) in se v predpisanem času vnese v otrokov organizem.
Izračun odmerkov zdravil
Zdravnik napiše zdravilo v miligramih (mg). Želeno dozo zdravila preračunavamo v mililitre
(ml) s pomočjo križnega računa. Vedno pred računanjem preverimo koliko mg zdravila v
kolikih ml vsebuje ampula. Ne zanašamo se na navodila v razpredelnici, ki so zgolj v pomoč
(s čim se redči zdravilo v prahu, čas uporabnosti zdravila po redčenju, način shranjevanja,
način aplikacije). Po izračunu prosimo kolegico, da preveri - delo v dvojicah.

Postopki priprave zdravila za aplikacijo

- Preden začnemo zdravilo pripravljati, preverimo točno naročilo. MS mora poznati
uporabo, delovanje, stranske učinke in običajne odmerke zdravila. Zagotoviti moramo
pravilo 5 P-jev.
- Ko izberemo pravo zdravilo, preverimo najprej rok uporabe.
- Preberemo navodila proizvajalca zdravila in se seznanimo z možnimi stranskimi učinki,
kontraindikacijami in tudi z načinom priprave zdravila.
- Blaga reakcija na zdravilo: urtikarija, rdečina kože, srbenje, lišaj, lahko tudi nahod,
glavobol, kašelj.

Burna reakcija na zdravilo (anafilaktični šok): nenaden krč bronhialnih mišic, edem žrela in
grla, otežkočeno dihanje, občutek pomanjkanja zraka, ↓ RR. Hitro ukrepanje!

 Ugotovimo možne načine aplikacije, najprimernejši način.

 Zdravila, ki so v obliki praškov, imajo po navadi priložena ustrezna topila oz. iz navodil
razberemo najprimernejše topilo in količino le tega.
 Pomembno je tudi kako dolgo se lahko hrani pripravljeno redčeno zdravilo.
 Primerno označimo z datumom in količino in vrste topila.
 Hranimo v originalni embalaži.
 Praviloma pripravi zdravilo izvajalec, ki ga bo apliciral.
 Upoštevamo priporočen čas aplikacije zdravila. Zdravnik pri določenih zdravilih točno
napiše koliko časa naj npr. teče v infuziji. Če dajemo v bolusu neredčeno naj bi praviloma
dajali počasi - ne manj kot 3 minute.
 Po aplikaciji zdravila pacienta opazujemo, spremljamo njegove vitalne funkcije.
 Vsa zdravila aplicirana parenteralno ( ne per os ) se aplicirajo po aseptični tehniki.
 Pravilna aplikacija predpisanih zdravil.

PRAVILO 5 P-jev; osnovni

- Pravi bolnik

- Pravo zdravilo

- Pravi čas

- Na pravi način
- Prava doza (odmerek)

Dodatna pravila za zagotavljanje varnosti pri pacientu:

- Prava oblika zdravila (suspenzija, ampula za i.v. aplikacijo)

- V pravih razdobjih (čas ki preteče med dvema odmerkoma)

- V predpisani dolžini, trajanju terapije (npr. teče naj 1 uro)

- Pravilno nadaljnje opazovanje za zagotavljanje varnosti in učinkovitosti terapije

- Pravilno dokumentirati

- Pravilno, pravočasno poročanje o neželenih učinkih

Intravenska aplikacija

Dobre strani intravenskega dajanja zdravil:

 Hiter učinek zdravila

 Koncentracija zdravila ostaja na ustrezni ravni ( ni odvisna od resorbcije )
 Zdravilo lahko poljubno razredčimo

Slabše strani intravenskega dajanja zdravil:

 Zahteven in odgovoren medicinskotehničen poseg

 Potrebujemo tehnično znanje in znanje iz farmakologije, poznati moramo učinek in
stranske učinke zdravila, sposobnost hitrega ukrepanja ob zapletih
 Ob dolgotrajni in večkratni aplikaciji zdravil lahko žile postanejo občutljive na
koncentrirana zdravila in infuzijske tekočine
 Včasih so žile močno občutljive na določeno zdravilo
 Lahko se pojavi vnetje žil (flebitis), ki je posledica mehaničnih, termičnih in kemičnih
vplivov
 Če zdravilo v periferno veno vbrizgamo hitro, lahko povzročimo prekomerno
razširitev vene in bolečino
 Nevarnost preobčutljivostne reakcije na zdravilo

Pri intravenskem vbrizgavanju zdravila je potrebna izredna previdnost, saj zdravilo prihaja
neposredno v krvni obtok. Aplikacija nerazredčenega zdravila naj bi trajala 2-3 minute.
Neželen odziv na zdravilo je lahko tudi usoden. Največjo nevarnost za buren telesni odziv
prestavlja hitra aplikacija nerazredčenega zdravila skozi CVK. Zdravilo vbrizgamo v
neposredno bližino receptorjev preobčutljivosti.
INTRAMUSKULARNA APLIKACIJA

Je vbrizgavanje zdravila/učinkovine v določeno veliko mišico z vbodom skozi kožo z

ustrezno iglo in brizgalko. Aplikacija je povezana s poškodbo mišičnega tkiva. Vlakna se
namreč pri aplikaciji razmaknejo, posamezne mišične celice in krvne kapilare popokajo.
Mehanična poškodba je odvisna od pritiska vbrizgavanja. V mišično tkivo lahko apliciramo 1-
5ml zdravila. Ker so mišice slabše oživčene pacientu običajno ne povzroči večjih bolečin.
Pomembno je, da ima pacient med vbrizgavanjem sproščene mišice. Zelo pomembna je izbira
mesta vboda, da se izognemo večjim žilam in živcem.

Mesta aplikacij:

 Področje nadlakti (m. deltoideus)

 Dorzoglutealno področje (m. gluteus maximus)
 Ventroglutealno področje (m. gluteus medius)
 Področje stegna – stranska stegnska mišica (m. vastus lateralis)
 Področje stegna – dolga stegnska mišica (m. rectus femoris)

Preudarno je potrebno upoštevati pacientovo splošno stanje (starost, spol, konstitucijo,

prehranjenost, razvitost mišic, porazdelitev maščobnega tkiva. Ne smemo vbrizgavati v vneta
nadražena in edematozna mesta , prirojena znamenja, brazgotine itd.)

Kontraindikacije:

 Pacienti z moteno koagulacijo krvi

 Edemi
 Šokovna stanja

POSTOPEK:

 Umijemo in razkužimo roke

 Pravilo 10P
 Zdravilo predhodno pripraviš po predpisanem postopku
 Po aspiraciji zdravila zamenjaš iglo!!
 Ocenimo zgradbi in izberemo vbodno mesto
 Razkužimo si roke
 Vbodno mesto razkužimo v premeru 5cm in pustimo, da se posuši
 Rob dlani nevodilne roke položimo na kožo ob izbranem mestu vboda
 Brizgalko držimo med palcem in kazalcem dominantne roke kot kopje. Rob dlani
lahko naslonimo na pacientovo kožo. Z nežnim zamahom zabodemo pravokotno.
Globino ocenimo po debelini podkožja in mišične mase.
 Z nevodilno roko naslonjeno na kožo preprimemo spodnji del brizgalke, z vodilno
povlečemo bat brizgalke. Če ne priteče kri, počasi vbrizgamo zdravilo.
 Po vbrizgu počakamo 10 sek. in na hitro izvlečemo iglo. Istočasno položimo na
vbodno mesto suh sterilen zloženec.
 Uredimo pacienta
  Razkužimo roke
 Dokumentiramo
 Opazujemo še 30-60min.

SUBKUTANA APLIKACIJA

Podkožje sestavlja vezivo, obilo maščobnih celic, večje število senzoričnih vlaken in manjše
število krvnih žil. Zaradi slabše prekrvavljenosti, je resorpcija zdravila počasnejša, kar v
določenih primerih izkoriščamo kot prednost. Zaradi večje oživčenosti kot v mišicah je
podkožje občutljivejše in zato primerno za vbrizgavanje manjših količin zdravila (1-2 ml).
Apliciramo lahko le izotonične in alkalne raztopine saj je maščobno tkivo zelo občutljivo na
Ph .reakcijo. Učinek lahko pričakujemo po 15-30 min. Ker je debelina podkožja različna, pred
vbrizgavanjem ocenimo pod katerim kotom bomo zdravilo vbrizgali. Je poseg z nizkim
tveganjem.

POSTOPEK:

 Upoštevaš pravilo 10P

 Umiješ in razkužiš roke
 Zdravilo predhodno pripraviš po predpisanem postopku
 Po aspiraciji zdravila zamenjaš iglo!!
 Izbereš vbodno mesto in oceniš debelino podkožja
 Razkužiš roke
 Z alkoholnim zložencem krožno od sredine navzven obrišeš mesto vboda, pustiš, da
se posuši
 S palcem in kazalcem nevodilne roke glede na podkožje napneš kožo ali narediš
gubo
 Zabodemo pod kotom 45° (če je maščobna blazinica presega 5cm lahko iglo
zabodemo pod kotom 90°), z nevodilno roko pridržimo iglo in brizgalko in počasi
apliciramo
 Iglo izvlečemo in vbodno mesto zaščitimo z suhim sterilnim zložencem
 Dokumentacija
 Pacienta opazujemo naslednjih 30-60 min
APLIKACIJA CVK

Pripravimo:

o alkohol
o sterilni zloženci
o brizga z zdravilom
o 2 ml brizga za prebrizgavanje
o heparinska mešanica za prebrizgavanje

Postopek :

o umijemo in razkužimo si roke

o razkužimo z alkoholnim zložencem stično mesto na steklenički s heparinsko
mešanico
o razkužimo roke
o vzamemo 2ml brizgo in povlečemo cca. 2ml tekočine za prebrizgavanje,
brizgo odložimo nazaj na sterilen ovitek
o Pri breziglenem priključku (dostop preko microClave) ni nujna uporaba
sterilnih rokavic - upoštevamo previlo »ne dotikanja« stičnih točk in odlaganja
pripomočkov na sterilne površine.
o z alkoholnim zložencem prebrišemo gumico 2x
o pri dostopu preko microClave z alkoholnim zloenčkom »drgnemo« stično
točko 3 sekunde in počakamo da se alkohol posuši (po navodilu proizvajalca -
30 ali 60 sekund).
o prepognemo infuzijski sistem tako da ob aplikaciji zdravila, to nebi šlo v
infuzijski sistem pač pa v kateter (oz. zapremo stišček)
o brizgo vstavimo v gumico in apliciramo zdravilo
o infuzijski sistem »odknikamo«, omogočimo pretok infuzije
o gumico razkužimo
o razkužimo roke
o dokumentiramo
o opazujemo pacienta po aplikaciji

APLIKACIJA IUAK ALI IUVK

Pripravimo:

o alkohol
o sterilni zloženci
o brizga z zdravilom
o 2 ml brizga za prebrizgavanje
o heparinska mešanica za prebrizgavanje
 o alkoholni pokrovček 2x

Postopek :

o umijemo in razkužimo si roke

o razkužimo z alkoholnim zložencem stično mesto na steklenički s heparinsko
mešanico ali odstranimo alkoholni pokrovček in počakamo da se le ta posuši
o razkužimo roke
o vzamemo 2ml brizgo in jo napolnimo s heparinsko mešanico. Odložimo jo
nazaj na sterilen plastičen ovoj.
o z alkoholnim zložencem prebrišemo microclave 2x (če je alkoholni pokrovček,
počakamo 30 s da se posuši alkohol)
o podložimo suh zloženec
o zapremo petelinček tako, da zapremo pot infuzijski tekočini
o odstranimo zamašek in ga zavržemo
o brizgo vstavimo na microclave
o apliciramo zdravilo
o prebrizgamo microclave s heparinsko mešanico
o petelinček odpremo tako,da omogočimo pretok infuzijske raztopine
o razkužimo microclave
o namestimo alkoholni pokrovček
o razkužimo roke
o dokumentiramo
o opazujemo pacienta po aplikaciji