Professional Documents
Culture Documents
Blaž Mesec - Kvalitativno Raziskovanje PDF
Blaž Mesec - Kvalitativno Raziskovanje PDF
U V O D V
KVALITATIVNO
RAZISKOVANJE
V S O C I A L N E M D E L U
Šele oh uveljavljanju postmodernega pogleda na
znanost dobiva kvalitativno raziskovanje počasi
enakovredno mesto ob kvantitativnem, pri čemer
avtor poudarja, da vsako od njiju služi drugačnim
namenom, zato se zavzema za komplementarno
uporabo obeh. Čeprav se je kvalitativna metodo-
logija razvijala predvsem v okviru fenomenološko-
interpretativne paradigme, kvantitativna pa je zna-
čilna za pozitivistično znanost, sama uporaba te
ali one metode, kol pravi avtor, še ne določa nujno
izbire paradigme. Strogo razlikovanje med kvali-
tativno in kvantitativno metodologijo ni ustrezno,
če si pod tem predstavljamo dve absolutni nasprotji.
Temeljno spoznavnoteoretsko vprašanje torej ni to-
liko v tem. katero od obeli metodologij bomo uhora-
bili. temveč kako bomo pristopili k uporabi ene ali
druge. Če pristopimo s pozitivističnega stališča,
bomo tudi oh uporabi kvalitativne metodologije do-
bili pozitivistično raziskavo. Ključna je paradigma,
iz katere izhajamo, in ne metodologija. Le t' tem
smislu lahko rečemo, daje metoda relativno ne-
odvisna. Raziskovalec pa se mora opredeliti.
V tej zvezi posveča avtor precej pozornosti vpra-
šanju »predrazumevanja«. kar kaže na visoko sto-
pnjo kritičnosti, kije nasploh značilna za pristaše
kvalitativne metodologije. To vprašanje se namreč
v povsem isti meri nanaša tudi na kvantitativno
raziskovanje, vendar zaradi še vedno privilegirane-
ga položaja pozitivistične znanosti v družbi od teh
raziskovalcev podobne kritičnosti nihče ne zahteva.
Njihove ugotovitve še vedno največkrat veljajo kot
»čista dejstva«. Raziskovalec, ki uporablja kvalita-
tivno metodologijo, pa se mora precej bolj potruditi,
da svoje ugotovitve dokumentira, precej več truda
pa mora vložiti tudi v zbiranje in analizo podatkov.
Avtor izčrpno prikaže posamezne strategije in
faze kvalitativnega raziskovanja ter jih ilustrira s
primeri iz svoje prakse. V tem delu najde bralec
konkretne napotke, kako izvesti raziskavo in kako
podatke pripraviti in obdelati. V našem kulturnem
prostoru doslej še nismo imeli priročnika, ki bi
Izdaja Visoke šole za socialno delo
Glavni in odgovorni urednik: Bogdan Lešnik
001.8:364
MESEC. Blaž
Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu / Blaž Mesec.
- Ljubljana : Visoka šola za socialno delo. 1998
ISBN 961-90257-5-X
75849472
1)^^055
Ol
5
PREDGOVOR
B. M.
14 Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem tlelu
LITERATURA
sociologijo in filozofijo.
Slritih, B. (nosil.) (1980). Vpliv družbenega prostora na socializacijo otrok.
Raziskava. Ljubljana: Višja šola za socialne delavce.
Stritih, B. (nosil.) (1981). Prostovoljno socialno delo. Raziskava. Ljubljana:
Višja šola za socialne delavce.
Zaviršek. D. (1987). Zgodba oJosipdolu. Ljubljana: RK ZSMS in Center
za mladinsko prostovoljno delo.
PRVI DEL
19
1. poglavje
Kvalitativna metodologija:
Izhodišča in načela
1. KVALITATIVNA METODA
V zadnjih dvajsetih ali več letih smo na področju družbenih ved
sploh in tako tudi v okviru vede o socialnem delu (boetike) priča
pravi renesansi tako imenovanih kvalitativnih metod, ki so nekoč
spremljale prve samostojne korake teh ved, nato pa so bile v
primerjavi s prevladujočim, tako imenovanim kvantitativnim
pristopom, dolgo zapostavljene, delno zaradi načelnih metodo-
loških razlogov, ki so izhajali iz določenega pojmovanja narave
družbenih ved, delno zaradi praktičnih razlogov, ki so temeljili na
posebnih običajih in normah v znanstvenih skupnostih in ki so
izvirali iz interesov raziskovalcev kot članov družbe. S standardi-
ziranimi in kvantitativnimi metodami naj bi bolje kot s kvali-
tativnimi uresničevali osnovna načela znanstvenega raziskovanja,
tj. načela objektivnosti, sistematičnosli, preciznosti, preverljivosti
in druga. Te metode pa so se pokazale tudi kot praktičen način za
osebno in skupinsko družbeno napredovanje raziskovalcev, saj je
bilo mogoče z uporabo računalniško podprtih kvantitativnih metod
ustvariti videz znanstvenosti tudi pri raziskavah, ki zaradi svoje
šibke povezanosti s teorijo sicer ne bi zaslužile tega pridevka. Vendar
so se po določenem času pojavile kritike pretirano enostranske
rabe kvantitativnih metod pa tudi načelne kritike pozitivističnega
20 Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem tlelu
2.1. STRATEGIJA
2.1.1. R A Z I S K O V A N J E
STVARNIH PROBLEMOV LJUDI
To načelo ima dva vidika. Pomeni, prvič, naj raziskujemo stvarne
probleme ljudi in ne le vprašanja, ki zanimajo raziskovalca.
Raziskovanje ima dva vira ali motiva: radovednost in vedoželjnost
ali teoretični motiv in željo po obvladanju in rešitvi praktičnih
problemov ali praktični motiv. V razvoju znanosti ta dva motiva
nista bila vedno v ravnovesju, ampak je v posameznih obdobjih, na
posameznih področjih znanosti ali pri posameznih znanstvenikih
prevladal eden ali drugi. Kadar je pri raziskovanju v ospredju
teoretični interes, se raziskava začne s hipotezo, ki logično izhaja
izJ.eorije in ki jo je treba preveriti. Raziskovalec je kot instrument
teorije tisti, ki operacionalizira hipotezo, npr. tako, da sestavi
vjjr:a|alnik; ljudem, ki so udeleženi v raziskavi, zastavlja vprašanja,
ki zanimajo njega kot eksponenta teorije, ne nujno tudi njih.
Izhodišče kvalitativne raziskave pa so predvsem stvarni, prak-
tični, vsakdanji problemi ljudi, ne toliko teoretični problemi posa-
mezne vede. Pri kvalitativnem raziskovanju naj bi izbrali problem,
ki je pomemben za ljudi, ki so udeleženi v raziskavi. Ugotovitve
raziskave naj bi bile neposredno uporabne za reševanje socialnih
problemov ljudi in za izpopolnjevanje metod socialnega dela, ki je
namenjeno reševanju vsakdanjih stisk in težav ljudi. O tem nas
prepriča pogled na nekaj novejših raziskav s področja socialnega
dela. Tu so raziskave o slogih iskanja zaposlitve (Vetršek 1996), o
programih usposabljanja za brezposelne (Jereb 1997), o delu z
zakonci v razveznem postopku (Klemene Žvikart 1996), o stiskah
staršev, ki skrbijo za odrasle duševno prizadete otroke (Vrh 1996)
itd. To ne pomeni, da v socialnem delu niso potrebne tudi temeljne
10 { IviHI v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu
2.1.2. O D P R T O S T Z A R A Z N O L I Č N E P O D A T K E
O RAZISKOVANIH
2.1.3. R A Z I S K O V A N J E D R U Ž B E N I H C E L O T
V NJIHOVEM KONTEKSTU
Tretje pravilo kvalitativne metodologije je, da raziskujemo ljudi
kot posameznike, skupine in skupnosti kot celote v njihovem
realnem vsakdanjem kontekstu. To pravilo vsebuje dva pojma,
pojem celote in pojem konteksta.
a. Raziskovanje celote. Poudarjanje pojma celote je reakcija na —
v običajnem raziskovanju preveč poudarjeno — analitično prouče-
vanje entitet (posameznikov, skupin, skupnosti) in njihovo miselno
razstavljanje na posamezne vidike in spremenljivke in iskanje
odnosov (korelacij) med tako izoliranimi spremenljivkami, ne da
bi si hkrati prizadevali te dele in vidike ponovno povezati v smiselne
celote. V psihologiji in družbenih vedah je množica raziskav, ki ne
ugotavljajo drugega, kot da so ti in ti pojavi v medsebojni korelaciji.
Pri tem pogosto opuščajo prizadevanje, da bi take izolirane drobce
spoznanj povezali v smiselne teoretične pojasnitve. V nasprotju s
tem se na raznih področjih, tudi v socialnem delu, uveljavlja tako
imenovano »holistično« (od wliole, angl. celota) gledanje na človeka
(npr. holistična medicina), ki vidi posamezne vidike človekovega
delovanja vedno v povezavi ne le z organizmom kot celoto, temveč
v povezavi s celotnim človekovim življenjem. Posamezne vidike
tega življenja je možno analitično razlikovati, ni pa plodno, če jih
opazujemo kot ločene od celote, če želimo priti do stvarnih ugoto-
vitev o njihovi vlogi in pomenu. Pri raziskovanju bi si morali vedno
prizadevati, da bi ugotovitve o posameznih pojavih ali vidikih
povezali v celoto oziroma pojasnili njihov pomen v širših dogajanjih.
2.2. METODOLOGIJA
2.2.1. S E K V E N C N A A N A L I Z A
2.2.2. R A Z N O L I Č N E M E T O D E .
RAZLIČNE PERSPEKTIVE
2.2.3. S O D E L O V A N J E R A Z I S K O V A L C A
V PROUČEVANEM KONTEKSTU
IN N E O G I B N O S T I N T E R P R E T A C I J E
2.2.4. R A Z I S K A V A
KOT ŠTUDIJA P O S A M E Z N E G A P R I M E R A
2.2.5. G O S T O P I S IN R A Z V I D E N O P I S P O S T O P K A
2.3. TEORIJA
2.3.1. O P R A V I Č U J O Č E ( E K S P L I C I T N E ) IN D E L U J O Č E
(IMPLICITNE) TEORIJE RAVNANJA
2.3.2. A N A L I T I Č N A I N D U K C I J A IN P O S P L O Š E V A N J E
2.3.3. U T E M E L J E N A T E O R I J A
OPOMBE
1
Ko utemeljujejo ta postulat, se kvalitativni melodologi običajno
sklicujejo na simbolični interakcionizem (npr. RiickdeschI 1985),
ki je eden od virov kvalitativne metodologije. Po tej sociološki
teoriji je človek interpretativno in simbolično bitje, to je bitje, ki
si pojasnjuje in razlaga svet in pojave v njem in ki ustvarja simbole,
to je materialne izraze ali znamenja svojega doživljanja in mišlje-
nja. Izraz »simbolični interakcionizem« označuje posebni značaj
interakcije med ljudmi. Ljudje se ne odzivajo na dejanja drugih
ljudi neposredno, ne reagirajo na isti način kot fizični predmeti
na medsebojne trke ali kot preproste živali na poteze druga druge.
Človek interpretira dejanja drugih, si razlaga njihov pomen, jih
definira, in se na tej osnovi odzove. Isto dejanje bo v enem primeru
definiral kot znamenje sovražnosti, v drugem pa kot znamenje
nerodnosti in se bo v vsakem od teh primerov drugače odzval.
Ne odzove se neposredno na dejanje drugega, ampak na osnovi
pomena, ki ga pripisuje temu dejanju. V človekovi interakciji
posredujejo simboli, posreduje interpretacija, posreduje pomen,
ki ga pripisujemo dejanjem drugih. (Smith, Manning 1982, Denzin
1978). Po Blumerju (1969) so osnovne ideje simboličnega inter-
akcionizma, da človek deluje na osnovi pomenov, ki jih pripisuje
pojavom in dogodkom: da so ti pomeni proizvod socialne inter-
akcije; in da se ti pomeni preoblikujejo in spreminjajo pod vplivom
interpretativnih procesov. Raziskovanci naj bi torej imeli večjo
besedo v raziskavi zato, ker ni mogoče odkriti pomena njihovih
dejanj, če ne spregovorijo sami.
1
Ljudi, ki sodelujejo v raziskavi kot raziskovanci, označujejo z
Kvalitativna metodologija: Izhodišča in načela 59
LITERATURA
2. poglavje
Potek raziskave I:
Od pojasnitve predrazumevanja
do ureditve empiričnega gradiva
1. FORMULIRANJE PROBLEMA
2.1. EKSPLICIRANJE
TEORETIČNEGA PREDRAZUMEVANJA
be
zčx °
ljudje
Potek raziskave /.- Od pojasnitve predrazumevanja... 71
Legenda:
1. raven: samopomoč = pomoč med ljudmi samimi, z božjo pomočjo
ali brez
2. raven: samopomoč = pomoč med občani civilne družbe
3. raven: samopomoč = pomoč med laiki
4. raven: samopomoč = pomoč med družinskimi člani, sorodniki,
sosedi, prijatelji
Na sliki 2.1 je zelo širok pojmovni okvir, kije vnesel nekaj reda
v moje razmišljanje o samopomoči. Slika je bila v rokopisu raziskave
Metode in oblike samopomoči med občani (Mesec 1986), v raz-
množenem poročilu pa je nisem odkril. Kam je tedaj izginila in za-
kaj, ne vem, mogoče je kdo mislil, da bog ne sodi v znanost. Upam,
da sedaj ne bo kdo mislil, da se iz boga norčujem.
2.2. SUSPENDIRANJE
TEORETIČNEGA PREDRAZUMEVANJA
5. ZBIRANJE PODATKOV
5.1. M E T O D E IN TEHNIKE
ZBIRANJA EMPIRIČNEGA GRADIVA 5
brez
delna 3 4
popolna 5 6
možnost siruktiirirano.il
mctakomunikacijc nestrukturimno strukturirano
neposreden stik i
skupinska situacija .1 4
(delno posreden stik)
posreden stik 5 6
Pogovor s prebivalci J o s i p d o l a n a P o h o r j u
Moški. 73 let ( M l )
Moški. 54 let (M2)
Ženska, 56 let (Ž)
Povejte kaj o tem, kako ste živeli, ko sic bili mladi".'
(Ml) Moj oče je bil kovač, delal je kamnoseško orodje. »majzle«,«špice«. brusil je
kamnoseško orodje in »ven koval«, da so kamnoseki lahko delali. Sedem kovačev
je bilo iz Josipdola.
Življenje je bilo težko. Navadno smo živeli v enosobnem stanovanju, elektrike ni
bilo nič. po vojni je šele prišla.
Okoli 1923 je Lenarčič naredil ozkotirno železnico, prej. ko proge ni bilo, je bila
konjska vprega. Ko seje nekdo ubil, je 1958 ozkotirna nehala voziti. Ležali smo
na »lasanu«. ovseni slami, listi pa. ki je »šopine« imel. je bil pa že gospod. .
(M2) Moja mladost je bila tako kritična, da meje sram povedati. Leta 1933 sem rojen.
1940 sem šel v šolo. potem je prišel Hitler. Bil sem vsaka dva meseca v Hitlerjevi
šoli. potem sem stopil v jugoslovansko šolo. Včasih sem v dreku stal. da sem si
noge zagrel.
(Ž) Ja. tako je bilo! Komaj sem čakala, da seje krava usrala, da sem si noge pogrela.
(M2) Josipdol je bil vedno zaprt, ni bilo radia ne sveče, imeli smo le karbidovco. Tla so
bila z ilovico natolčena, desk ni bilo.
(Ml) Ljudje so delali ves dan v kamnolomu, potem so delali šc pri kmetu, zvečer pa so
pili in plesali.
Česa se najbolj spominjate iz kamnoloma?
(M2) Najbolj se spomnim, ko je leta 1947 za prvega maja prišla pleli muzika v kamnolom.
Ob dvanajstih so nas poklicali, vsi smo šli v menzo. tam so nas počastili. Zjutraj
je bila budnica. Prva leta me je najbolj presenetilo, ko sem videl, kako je skala
padla na enega kamnoseka in ga ubila. Spominjam se, da so pruharji imeli lesene
cokle, tudi kovačev se spominjam.
(Ml) Stara mama mi je povedala, da so leta 1940 v kamnolomu pruharji naredili štrajk
za prvega maja. Vsi so si dali rdeče nageljne in so šli v go/.d.
Kakšni odnosi so bili med moškim in žensko in kakšni se vam zdijo danes?
(M2) Odnosi so v redu, samo je več žensk vdov kakor moških, ker so bili možje
kamnoseki in so pod prahom umrli. Kamnoseki so delali v nevzdžnih pogojih.
Tudi po svobodi nismo imeli tople malice.
(Ml) Včasih je bila soba tudi kuhinja, bilo je od sedem do deset otrok in bolj je bila
uboga bajta, več otrok je bilo.
Kakšni so bili odnosi med kmeti in delavci?
(M2) Kmet je imel kravato, jaz pa strgano srajco, samo ubogi pruhar si je privoščil
Potek raziskave /.- Od pojasnitve predrazumevanja... 85
špricar, ker si drugega ni mogel. Najbolj v redu je bil trgovec Petrun, ki je vedno
govoril: »Pri nas ni razlike, ali prideš s kravato ali brez!« Petrun je bil duša za
delavca, še hlače bi dal. On je bil vse: oglar, sam je opeko delal, vse je znal. samo
ptičjega mleka ni znal narediti. Petrun je prišel v stari Jugoslaviji iz Ribnice, po
svobodi pa so mu trgovino nacionalizirali. Bilje za vse, vse je znal delati, bilje
»muzkontar«. igral je kontrabas, violino, harmoniko, bilje tudi zadnji, kije kopo
kuhal.
Vir: Zaviršek 1987
nanašanji• prvdpisanosl
uradni neuradni
osebni 1 2
organizacijski 3 4
5 ^ Ž A P I S O V A N J E (BELEŽENJE) PODATKOV
O P A Z O V A N J A IN S P R A Š E V A N J A
6. UREJANJE GRADIVA
6 . 4 . P A R A F R A Z I R A N J E IN P O V Z E M A N J E G R A D I V
6.4.1. P A R A F R A Z I R A N J E
6.4.2. P O V Z E M A N J E
POVZETEK PODATKOV O A N K E T I R A N K I
V RAZISKAVI O S A M O P O M O Č I
Ženska, 80 let. vdova po padlem borcu, upokojena delavka pri zasebniku. Ima pokojnino
in nadomestilo za telesno okvaro. ... Je lastnica družinske hiše. v kateri živi skupaj s
hčerkino družino. Živi v e n o s o b n e m stanovanju, l o č e n o od hčerkine družine v
samostojnem gospodinjstvu. Hčerka, ki živi v isti hiši. pride vsak dan vprašat, če kaj
potrebuje iz trgovine. Ureja ji vse uradne in denarne zadeve, ker sama ne hodi iz hiše.
Druga hčerka živi v isti občini. Vsak dan si telefonirata. Dobro se razume s sosedo. Na
hčerko se lahko obrne, če karkoli potrebuje, sosedi pa poleg vsakdanjih reči lahko zaupa
tudi bolj osebne težave. Okrog novega leta s t a j o obiskali hčerki in soseda. Z drugimi
sosedi nima stikov. Poudarja, da stari in mladi ne prejo skupaj, ker mladi ne razumejo
starih, zato živi raje čimbolj samostojno. Če bi potrebovala nujno zdravniško pomoč, bi
se obrnila na hčerko, ki živi v hiši. Zelo slabo vidi (skoraj slepa), ima sladkorno bolezen
in več drugih bolezni, vendar pravi, da nima večjih težav z zdravjem. Vsakdanja opravila
zmore, ne more pa brati, pisati, upravljati z denarjem. Ne more sama nakupovati. Potrebuje
spremstvo k zdravniku in sploh, kadar gre ven iz hiše. Vendar si sama gospodinji. Vsa
dela mora opravljati počasi in previdno. Poudarja, da še vse zmore sama in da svojcev
nikoli ne prosi za pomoč. V zadnjem letu ni bila v postelji zaradi bolezni. Je članica več
organizacij. V zadnjem letu s o j o obiskali predstavniki K.S. ji voščili ob praznikih in se
zanimali, kako živi. Sama pa se ni udeležila nobene prireditve za starejše v KS. Meni. da
se v KS nekoliko zanimajo za starejše, vendar premalo.
Vir: Mesec 1986
OPOMBE
1
H o n i g m a n n ( 1 9 8 2 ; p o C a s e l l in S y m o n 1994: 170) razlikuje m e d d v e m a
in priročnim ( o p o r t u n i s t i c ) v z o r č e n j e m . Pri p r i r o č n e m v z o r č e n j u
i n t e r v j u v a m o ljudi, ki s o d o s t o p n i in pripravljeni s o d e l o v a t i i n ki j i h
» s n e ž e n e k e p e « ( s n o w b a l l s a m p l i n g ) , pri kateri p r v i i n t e r v j u v a n i
j e opisal M c C a l l ( 1 9 8 0 ) , k i j e p r o u č e v a l u m e t n i c e v St L o u i s u ( Z D A ) .
Ker u m e t n i c e n i s o k o h e z i v n a s k u p i n a , ni b i l o m o g o č e d o b i t i s p i s k a
ki j o j e p o z n a l — in ta m u j e p o v e d a l a , kje bi l a h k o n a š e l š e n e k a j
2
»Po n a j i n e m m n e n j u s e z d i . d a j e bolj p r i m e r n o , d a vprašanja, s k a t e r i m i
i n f o r m a n t o m , ki p o z n a j o p r o c e s , ki n a s z a n i m a . Ustvarili bi si radi
c e l o v i t o p o d o b o o t e m p r o c e s u in pri t e m u p o š t e v a l i v e č različnih
perspektiv in izkušenj.« ( C a s s e l l in S y m o n 1994: 1 6 9 )
'Tak j e p r i m e r a n t r o p o l o g i n j e F. K l u c k h o n . k i j e izvajala s v o j o r a z i s k a v o
m e h i š k e vasi v v l o g i l a s t n i c e t r g o v i n i c e na r o b u vasi. K o t p r o d a j a l k a
kot s o o n j e m p o r o č a l i s a m i ( e m i č n i v i d i k ) , hkrati p a ji j e n j e n a v l o g a
podatkov, u p o r a b n o s t i raziskave z a p r o u č e v a n e o z i r o m a m o r e b i t n e g a
96 Uvod v kvalitativno raziskovanjet'socialnem delil
o š k o d o v a n j a njihovih i n t e r e s o v ipd. N a j na t o s a m o o p o z o r i m o , da
» t r a d i c i o n a l n e « m e t o d o l o g i j e , npr. M i l i c ( 1 9 6 5 ) , T o š ( 1 9 8 8 ) .
191).
Potek raziskave /.- Od pojasnitve predrazumevanja... 97
LITERATURA
Stritih, B. ( n o s i l . ) ( 1 9 7 7 ) . P r o s t o v o l j n o p r e v e n t i v n o in socialno-terapevt-
Višja š o l a z a s o c i a l n e d e l a v c e .
3. poglavje
1. OD PODATKOV DO TEORIJE
Namen analitičnih postopkov je odkrivanje struktur, obrazcev,
pravilnosti in pojasnjevanje (eksplanacija). Analiza naj bi pripeljala
do oblikovanja konceptov, hipotez in eksplanacij, to je do teoretičnih
formulacij. To pomeni, da analize ni mogoče ločili od interpretacije.
Utemeljeno teorijo sestavljajo trije osnovni elementi: pojmi, kate-
gorije in propozicije (sodbe ali trditve).
Osnovna enota analize so pojmi', iz njih je zgrajena teorija, ne iz
podatkov samih po sebi. Strauss in Corbinova pravita (1990: 7):
Teorij ne moremo graditi iz dejanskih dogodkov ali dejavnosti, ki smo
jih opazovali ali o katerih imamo poročila: ne moremo jih torej graditi
iz 'surovih podatkov". Dogodke jemljemo ali analiziramo kot možne
indikatorje pojavov in jim pri tem dajemo pojmovne nazive. Če respon-
dent reče raziskovalcu: 'Vsak dan porazdelim jutranja opravila čez
ves dopoldan, tako da med britjem in kopanjem počivam.' bo razi-
skovalec to morda imenoval "porazdelitev opravil'. Ko bo naletel na
druge primere in se mu bodo, ko jih bo primerjal s prvim, zdeli podobni
istemu pojavu, bo tudi te druge primere poimenoval 'porazdelitev
opravil'. Samo s primerjavo primerov in s poimenovanjem enakih
pojavov z istim izrazom lahko teoretik zbere osnovne enote teorije.
Kategorije definirata Strauss in Corbinova (1990: 7) takole:
102 Uvod v kvalitativno raziskovanjet'socialnem delil
stavljajo. U s t v a r i m o j i h v i s t e m a n a l i t i č n e m p r o c e s u , v k a t e r e m pri-
b o a n a l i t i k m o r d a p o m i s l i l , d a vsi ti p o j m i , č e p r a v s e razlikujejo,
e n t o b v l a d a t i b o l e z e n . M o ž n o j i h j e . kot s v o j s k o k a t e g o r i j o , p o i m e -
danje bolezni.'
2. NAČELA ANALIZE
3. POSTOPKI ANALIZE
3 . 3 . IZBOR IN DEFINIRANJE
RELEVANTNIH POJMOV
3.3.2. D E F I N I R A N J E P O J M O V IN K A T E G O R I J
Sprejemanje daril (prej darila**): je >ukrcp v krizi, pri katerem dopustimo, da nam drugi
ljudje podarijo denar, predmete ali storitve.
Medsebojna pomoč: jc >ukrcp v krizi, pri katerem si več oseb v okviru družine, sorodstva,
soseske, delovne skupine, prijateljske skupine izmenjuje dobrine (denar, predmete,
storitve) z namenom, da bi ohranili ali izboljšali kvaliteto življenja drug drugega.
Potek raziskave II: Otl analize do poročila 117
Omejevanje pri hrani-, je >ukrep v kri/.i. oblika ""omejevanja, kjer je predmet omejevanja
potreba po brani: pri tem mislimo na omejevanje pri (za dano kulturo običajnih) vrstah
hrane, tako glede količine kot kakovosti in vrste.
Omejevanje pri obleki: je >ukrep v krizi, oblika ""omejevanja, kjer je predmet omejevanja
potreba po obleki: pri tem mislimo na omejevanje pri (za dano kulturo običajnem) načinu
oblačenja, tako glede količine, pogostosti menjavanja in obnavljanja kot kakovosti in
vrste oblačil.
Omejevanje prt osebnem urejanju-, je s ukrep v krizi, oblika >omcjevanja, kjer je predmet
omejevanja potreba po osebni urejenosti in lepem videzu: pri tem mislimo na omejevanje
pri (za dano kulturo običajnem) načinu osebnega urejanja, tako glede pogostosti kot
kakovosti iti vrste urejanja.
Omejevanje pri dopustu: jc >ukrep v krizi, oblika s omejevanja, kjer je predmet omejevanja
potreba po preživljanju rednega letnega dopusta zunaj kraja stalnega bivališča, v letoviških
krajih ali potovanju, kar je za našo kulturo običajno zaželen način preživljanja dopusta.
Sprememba načina linuiienja: je >ukrcp v krizi, oblika ""omejevanja. pri kateri pride do
spremembe v običajnem načinu prehranjevanja v vrsti hrane, pogostosti (številu) in
obilnosti obrokov.
Selektivno odrekanje: je >ukrep v krizi, oblika ""omejevanja, pri kateri se v družini ali
drugi skupini ali skupnosti nekateri člani prostovoljno in solidarnostno odrečejo
zadovoljevanju določenih potreb, da hi jih drugi lahko še naprej zadovoljevali (>selektivno
omejevanje).
Selektivno omejevanje: je ""ukrep v krizi, oblika ""omejevanja, pri kateri se v družini ali
drugi skupini ali skupnosti nekateri člani prostovoljno in solidarnostno omejijo pri
zadovoljevanju določenih potreb, da bi jih drugi lahko še naprej neokrnjeno zadovoljevali
(>selektivno odrekanje).
Varčevanje denarja: je ""ukrep v krizi, pri katerem hranimo določeno vsoto denarja določen,
običajno daljši čas za kak namen in se zato omejujemo pri tekočih vsakdanjih izdatkih,
kar gre lahko na račun zadovoljevanja naših osnovnih potreb.
N
Izposojanje denarja: ukrep v krizi, pri katerem si oseba z obljubo, da bo sredstva čez
dogovorjeni čas vrnila, pridobi denar od druge osebe za kritje svojih stroškov.
118 Uvod v kvalitativno raziskovanjet'socialnem delil
Sprejemanje denarnih darov (prej denarni dar)**: "ukrep v krizi, pri katerem dopustimo,
da nam drugi ljudje podarijo denar.
Pomoč v sorodstvu: "ukrep v krizi, pri katerem si več oseh v okviru družine ali sorodstva,
izmenjuje dobrine (denar, predmete, storitve) z namenom, da bi ohranili ali izboljšali
kvaliteto življenja drug drugega.
3.4.1. P A R A D I G M A T S K I M O D E L O D N O S O V
M E D KATEGORIJAMI PO G L A S E R J U IN STRAUSSU
Vzročni pogoji
Pojav
%
Kontekst
Intervenirajoči pogoji
Potek raziskave II: Otl analize do poročila 119
Posledice
3.4.2. D R U G I M O D E L I O D N O S O V
MED KATEGORIJAMI
4. DELOVNA DOKUMENTACIJA
V času krize začno nekateri (kateri? - pogoji?) ljudje omejevati zadovoljevanje svojih
domnevamo, da po gornjem vrstnem redu. Ljudje, ki imajo otroke, najprej omejijo svoje
4 . 3 . PREGLEDNICE (TABELE)
>• B
«/i c.
VO
00
ON C.
iS
•v. > 3='
o IS o B •I g
o C >n
2ž »N •N C
o 3
—
3
3n I I
= "3
C •a
'•N > »J/l
šj
3v- 2 o S
•a
uc "S e- « = I I,
ts t' C
a. c X. J3
—
C «3 C O'
C. ra — MV
bc — v.' 3 "S
3
— 3 —S <-<>
J* >
v. C '•C • !S 3 '•
Ci. C go v! a -g I -3 •U
•c yC. c jZ O
C.
3 c. "3
s 3 •S s •C
>
2 | > C
> E
t«
^a >c
Q U1
" "S
• k.
c M
> C
u "N
3
•o1 C
•a 5
3 N •E"
—i c O
5 o.
3 •5
>ai
k "e? -US 'i I
i* cZ u > o" 1 3 =u CN^
Ov' •jni "3 'c' •'N "O rt
"S C
C. st, 3s 5c us
C C
C. C7Z
•J/J »j«
O
C
">N — C
•s: •c
XC— S 5 *
E C
= l |
o S> C
s
> S
.k
[/3
C
u
ž1
B
•s
-S "5
:
S |*
C M il §
5 3 n s-
136 Uvod v kvalitativno raziskovanjet'socialnem delil
o
C
C. = C?
'->
—
•c a
"O
3 S
«1 N Ul _.
u.
o u o (f
3> O '='
a P > Ca t e l «
3E -« _g —u JZC- ~.a=
o- - -a 2 o =
5 a
a a 2 « o
-X, •>jj tS O -
o I-
— — B i- E~ —o i- O
c. c.
-ji
> E c
=
—
-r
c •=i C M—
E .=
—
U »
K s: N a-N
Š? C
C
& 'Ji
- .si, -
.Si B « o j;
a X;
J=
'S
o S 3i
c.
C.
>o ~ea ?
_
"P J >N iZ E
o o C
C Šj 'S i
u. c d c C
T r-i n • I t C. r*i o. C. > C. C.
.k
-C
>
-c
£
C
4 s E
C. s
•C "2
3 B S
p
C
C. i I •a o
ia
—o
C. z =
c 3 iT
=•
C .3 K 2 •as C
ZL X -v.a
£ -S o 2 « O "J
•C
« s — ~
• IE !c.
o ri M C. > C — — o. -a > E
i:
=
a
s C. £ C = a
C
H C .a=
aC 'Ka c C
— r a
a S
—
O J o
O - •3 o a
ea1 «Jc
" > 5
fl >
ca iz
— o wMu
—
vS »i/i
i/j —
&
- js "g
E >e
C
o.
zL
C
uc
J w N n t HI ao o> —
138 Uvod v kvalitativno raziskovanjet'socialnem delil
DOBRO. N E
POTREBUJE
POMOČI
++
4.4. DIAGRAMI
5. UTEMELJEVANJE VELJAVNOSTI
b. Ravni d e l o v a n j a p r o s t o v o l j c e v in m e t o d e d e l a
Potek raziskave II: Otl analize do poročila 143
6. POROČANJE
7. POVRATNO SPOROČILO
IN KONSENZUALNA VALIDACIJA
OPOMBI
1
Whetten (1989: 492) opozarja (gl. Pandit 1996: 3). da so propo-
zicije konceptualne sodbe na teoretični ravni, hipoteze pa trdijo
nekaj o merljivih odnosih na operacionalni ravni.
2
»Memo« je pogovorna okrajšava za »memorandum«, to je, po
The Oxford Dictionary of Modem English 1. zaznamek, zapis
dogodkov kot spominski pripomoček za prihodnjo rabo, 2.
neformalno, pisno sporočilo drugemu v uradu ali organizaciji.
Slovenske ustreznice bi bile zaznamek, zapis, morda tudi zapisnik.
Po SSKJ je »zaznamek« kratek zapis, opomba, navadno v uradnem
dokumentu: zapisniki so imeli kratke zaznamke: zaznamek na
dopisu / blagajniški zaznamek; službeni, uradni zaznamek; zazna-
mek o prispetju dopisa. »Zapis« ima najprej širok pomen: »kar je
zapisano«; nato pa: »besedilo, navadno krajše, ki nastaja in se
zapisuje sproti«, npr. zapis o srečanju, spominski zapis; in še kot
glagolnik od zapisati: zapis pogovora, zapis dogodkov, misli, vtisov.
Z našega vidika bi bila ustrezna oba izraza, vendar sem se nazadnje
odločil za »zapis«, ker pri analizi vendarle ne gre zgolj za kratke
opombe ampak za včasih kar izdelane modele, razpredelnice in
krajša besedila. Poleg tega »zaznamek« zveni preveč uradniško.
Potek raziskave II: Otl analize do poročila 151
LITERATURA
4. poglavje
UVOD
Po prvi socialnoterapevtski koloniji leta 1975 na Rakitni, ki je
pomenila prelomnico v načinu dela z otroki in mladino z osebnimi
in odnosnimi težavami, se je novi način dela, za katerega je bilo
značilno sodelovanje strokovnjakov in prostovoljnih sodelavcev z
otroki in mladino v vsakdanjih življenjskih okoljih, razširil tudi na
druga področja. Eno med njimi je bilo delo z otroki in mladinci v
okviru taborniške enote Črni mrav v Ljubljani. To delo seje začelo
leta 1977, ko so v enoto sprejeli nekaj strokovnjakov kot mentorje,
za njimi pa študente, ki so sodelovali kot vodniki mlajših, se sestajali
z njimi med šolskim letom, med počitnicami pa taborili z njimi.
Poleti 1978 so s starimi člani te organizacije priredili prvo skupno
taborjenje. Delo s taborniki, ki je potekalo vse do leta 1980, v
spremenjeni obliki pa še naprej v osemdeseta leta, smo raziskovalno
spremljali in ob tem tudi proučevali metodo akcijskega raziskovanja.
Potek raziskav in njihova spoznanja so opisani v raziskovalnih
poročilih, ki imajo povsem kvalitativen značaj. Tedaj smo se — šolani
v kvantitativni metodologiji in prepričani, da je metoda kontroli-
ranega naravoslovnega eksperimenta nedosegljivi vzor vsakega
156 Uvod v kvalitativno raziskovanjet'socialnem delil
Konflikt
e? c? <0-
puddinicnzijc T, T, T,
dogodki I), D, D.
VSTOP V ORGANIZACIJO
VLOGA STARŠA
sem jih gojil v začetku, delo težje, kot sem mislil. Samemu sebi
sem se zdel neučinkovit, skupina pa je bila zame vse manj privlačna.
Do sestankov sem začel čutiti odpor.
(3) Razočaranje in opuščanje dela. Vse to je vodilo d o tega, da
sem začel opuščati sestanke in se tudi ogibati stikov z načelnikom...
Tabornikom s e j e usihanje moje dejavnosti zdelo čudno in verjamem
jim, da so bili iskreni, ko so me nekajkrat povprašali, kako to, da
ne prihajam več na sestanke. Verjamem, da sem bil v svoji vlogi, ki
mi ni dala tistih zadovoljstev, ki sem jih v začetku pričakoval,
vendarle koristen in celo težko pogrešljiv, a prenašati jo je bilo
težko, samemu sebi pa tedaj nisem znal ustrezno osvetliti dogajanja.
KONFLIKT
FAZE
L A T E N T N A FAZA
M A N I F E S T N A FAZA
SPORNA VPRAŠANJA
TAKTIKA BOJA
Z A G O T A V L J A N J E U G O D N I H P O L O Ž A J E V Z A BOJ
ZADRŽEVANJE NASPROTNIKA
PROPAGANDNA VOJNA
RAZREŠITEV
OPOMBI
1
Originalni vir: Mesec, B. (1980). Spreminjanje organizacije pro-
stega časa s skupnoslnim socialnim delom I. V: B. Stritih (nosilec),
Vpliv družbenega prostora na socializacijo otrok. Raziskava. Višja
šola za socialne delavce, Ljubljana. — Mesec, B. (1981). Spremi-
njanje organizacije prostega časa s skupnostnim socialnim delom
II. V: B. Stritih (nosilec). Prostovoljno socialno delo. Raziskava.
Višja šola za socialne delavce, Ljubljana. — Obe raziskavi je pod-
prla Raziskovalna skupnost Slovenije.
2
Starešina in načelnik, oba učitelja VŠSD, nista bila člana Zveze
komunistov Slovenije. »Starejši taborniki«, med katerimi so bili
nekateri člani ZKS, so včasih omenjali, da bi bilo treba zadeve
razčistiti v okviru aktiva ZKS. Glede na to, d a j e starešina v svoji
učiteljski vlogi že imel opraviti s politično represijo nekaj let prej,
bi se zadeva lahko prav slabo končala. Na srečo so nam bili neka-
teri v tem aktivu naklonjeni, svoje pa je k pozitivnemu izidu tega
sestanka prispevala tudi prisotnost predstavnikov inštituta, ki so
pojasnjevali širši pomen te raziskave in njeno usklajenost s smotri
socialističnega samoupravljanja.
Delo s taborniki: Opazovanje prostovoljske organizacije s sodelovanjem 15 7
LITERATURA
(1980)
203
5. poglavje
Krajevna organizacija
Rdečega križa:
Študija
prostovoljske organizacije
z opazovanjem z udeležbo1
UVOD
opis pomeni? Kaj razkriva? Kako naj ga razumem? Nad vsem tem
spraševanjem je lebdelo splošnejše vprašanje: Kakšen je teoretičen
pomen tega, kar smo videli in doživeli v tej organizaciji? Raziskave
smo se lotili, da bi odkrili, kako poteka pomoč med krajani, in da
bi lahko, ko bi to odkrili, kaj izboljšali. A ta »kako« je zahteval
podrobnejšo opredelitev: Kako »kako«? Potem si je bilo pač treba
nekaj izmisliti, pobrskati po literaturi za primernimi pojmi, ki se
uporabljajo v takih in podobnih primerih, in tako smo se vprašali:
med kakšne organizacije pravzaprav spada ta organizacija (tipolo-
gija); kateri in kakšni so njeni izstopki, kaj proizvaja (proizvodi);
kakšne funkcije opravlja za svoje okolje (funkcije); kakšne vrste
pomoči daje (pomoč); kako daje pomoč (metodika) in, na koncu,
kaj potrebuje organizacija za svoj obstoj in razvoj (potrebe).
(5) Narava teorije. Tako smo z nekaj pojmi »zakoličili« pojmovno
raven analize in interpretacije golega faktografskega opisa v vsak-
danjem jeziku. S tem, kar je nastalo, raziskovalec ni povsem zado-
voljen. Zdi se mu, da so ta pojmovna področja preslabo povezana;
da so med seboj neusklajena, preveč heterogena in da bi bilo treba
storiti še korak k povezani teoriji o delovanju krajevne organizacije
Rdečega križa. Na koncu raziskave ni povezane zgodbe o tem, kako
deluje ta organizacija, zgodbe, ki bi se odvila lepo postopno in v
primerni dramaturški zgradbi obsegla razvoj organizacije iz pretek-
losti v prihodnost, njeno dejavnost, notranje in zunanje odnose in
ki bi pripeljala do jasnih in uporabnih odgovorov na vprašanje:
Kakšen je domet te pomoči? A kljub temu je ta poskus ujeti opise
v pojme, ki imajo širši pomen, poskus, da bi prispevali k oblikovanju
*
Krajevna organizacija Rdečega križa: Študija prostovoljske organizacije... 209
PROBLEM IN METODOLOGIJA
VKLJUČITEV V DELO
KRAJEVNE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA
ISKANJE STIKA
PRIČAKOVANJA IN U R E S N I Č E N J A
(OPIS ORGANIZACIJE)
OSNOVNE ZNAČILNOSTI IN PROGRAM
- Neposredna pomoč.
- Pomoč i» obleki. V razpravi o akciji zbiranja oblačil je predsednik
opozoril, naj »tiste tovarišice, ki vedo za slabo socialno stanje na
svojem območju pri posameznih družinah, že ob sami akciji zberejo
blago, ki ga potrebujejo, in oddajo družinam«. (Z 83 2) To pomeni,
da KO RK neposredno pomaga občanom tako. da jim dodeli obleko
in obutev. Pri tem poverjenica sama presodi, kdo potrebuje obleko
in kakšno. Čeprav gre za obleko, ki bi jo drugi (darovalci) sicer
verjetno zavrgli, je pooblastilo, ki ga imajo poverjenice, pomembno
in odgovornost precejšnja, ko posredujejo med občani, ki so obleko
dali, in onimi, ki naj bi jo prejeli. Iz dokumentacije ni razvidno,
kolikim občanom je bila dana ta pomoč (11 občanom ?).
VZDRŽEVANJE ORGANIZACIJE
-D
(3) Izleti. Med aktivistkami s e j e z leti ustalil običaj, da po mo-
žnosti enkrat na leto prirede skupni izlet kot priznanje in nagrado
za delo. Tako je na eni od sej predlagala tov. J., da bi v zahvalo za
opravljeno delo, ki so ga opravile odbornice in ulične poverjenice.
opravili enodnevni izlet v naravo. Edino tako bi se lahko oddolžili
za opravljeno delo. »Po krajši razpravi so bili prisotni mnenja, naj
bi se opravil izlet v mesecu maju in sicer na Jezersko.« ( Z 83-1) O
izletu lahko preberemo tole pohvalno oceno, izrečeno in zapisano
228 V vod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu
ANALIZA IN RAZPRAVA
AKCIJSKA S K U P I N A IN O K O L J E
lastni 2
drugi 3 4
PROIZVODI ORGANIZACIJE
S O C I A L N E FUNKCIJE ORGANIZACIJE
pomoč, ker so se znašli v krizni situaciji. Pri tem gre zlasti za telesne
bolezni in invalidnost, premestitev v dom, bolnišnico, redkeje ali
sploh ne za druge obremenilne situacije, kjer pa bi bila pomoč
prav tako potrebna (duševna bolezen, konflikti, življenjske prelom-
nice). Obiščejo te ljudi, se z njimi pogovarjajo, pokažejo razume-
vanje za njihove težave in jih opogumljajo... Ob taki priložnosti...
lahko informirajo občane o možnih načinih in virih pomoči....
»2 Vzpostaviti stike med ljudmi, ki potrebujejo pomoč, in tistimi, ki
jim lahko pomagajo.«... To se dogaja v vseh primerih, ko aktivisti
ocenijo položaj in življenjske razmere občana in njegovo upraviče-
nost do materialne pomoči ali pomoči v storitvah ter s primerom
seznanijo socialno in zdravstveno službo druge organizacije in
možne vire pomoči. To so primeri, ko predlagajo občana za družbe-
no denarno pomoč (vzpostavi se stik med občanom in centrom za
socialno delo), preskrbijo občanu hrano na dom (vzpostavi se stik
med občanom in osnovno šolo — kuhinjo — oziroma med občanom
in obratom družbene prehrane), ko so obvestili center za socialno
delo o problemu, k i j e nastal v družini zaradi izmenske zaposlitve
matere... ko so posredovali, da bi bil otrok sprejet v VVO, ipd.
Pri tem aktivistke odkrijejo človeka, ki potrebuje pomoč, proučijo
njegov položaj, življenjske razmere in specifične potrebe po pomoči
ter ocenijo, ali je morebiti upravičen do kake denarne pomoči, druge
materialne pomoči ali pomoči v storitvah, in jih informirajo o takih
možnostih. Pri tem se opaža tudi, da sami niso vedno natančno
informirani o možnih oblikah pomoči in o kriterijih upravičenosti
in o postopkih za pridobitev. Pomagajo jim premagati praktične in
tehnične ovire na poti do teh pomoči. Npr. oni napišejo vlogo ozi-
roma izpolnijo ustrezne obrazce ipd. Napotijo človeka v določeno
Krajevna organizacija Rdečega križa: Študija prostovoljske organizacije... 243
- Metodičnost, procesualnost
- »situacija naj se pregleda in poda poročilo, nato pa odloči, če
je dejansko potrebna pomoč...«
- »treba je zadeve pogledati, se pogovoriti in nato ukrepati...«
- »o tem naj se seznani tov. C. in se nato družino obišče ter
pogovori z njimi, da bi (ukrenili to in to)...«
- Zavest o omejenih možnostih
- »bi bilo dobro, da bi jo malo obiskali, čeprav j o po drugi strani
že obiskuje patronažna sestra...«
- »naj se poverjenice malo pozanimajo o tem, kakšno pomoč bi
potrebovali, kakor tudi, da bi jih nato obiskali, da bi prizadeti vedeli,
da smo seznanjeni z njihovimi težavami in da jim skušamo vsaj
malo priskočiti na pomoč.«
- Zavest o zaupnosti podatkov
- »je nakazala problem družine P. O navedenem problemu se
seznani...« (v zapisniku ni podatkov o tem, v čem je problem, po-
datki niso omenjeni)
- Ublaženo prikazovanje
- »da se družina Z. pritožuje nad stranko, ki stanuje nad njimi.
Oni ne spoštujejo hišnega reda in miru...«
Krajevna organizacija Rdečega križa: Študija prostovoljske organizacije... 249
POTREBE S K U P I N E
OPOMBA
1
Originalni vir: Mesec, B. (1986). Samopomoč starejših občanov
v krajevni skupnosti. V: Mesec, B. (nosilec), V. Flaker, Metode in
oblike medsebojne pomoči med občani. Raziskava. Ljubljana: Višja
šola za socialne delavce. — Raziskavo je podprla Mestna razisko-
valna skupnost Ljubljana.
254 V vod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu
LITERATURA
Butcher. H., et al. (1980). Communlty Groups in Actlon: Čase Studies aiul
Analvsis. London: Routledge.
Gartner. A., F. Riesman (1977). Self-Help in the Human Services. Lon-
don: Jossey-Bass.
Goetschius. G. W. (1969). Working with Communitv Groups. London:
Routledge.
Korchin. S. J. (1976). Modem Clinical Psychologv. New York: Basic Books.
Kos. A. (1984). Učinki nepoklicnega prostovoljnega dela na področju
socialnih dejavnosti. V: B. Mesec (ur.). Prostovoljno delo na področju
socialnih dejavnosti. Zbornik strokovnih razprav. Socialno delo 3.
Ljubljana: Višja šola za socialne delavce.
Ružica. M.. P. Rapoša-Tajnšek. M. Vojnovič (1985). Prostovoljno delo
in druge oblike (samo)organiziranja ljudi kot sestavni del socialne
politike. Jugoslovansko posvetovanje o prostovoljnem delu v družbenih
dejavnostih. Ljubljana: Višja šola za socialne delavce.
Pincus, A., A. Minahan ( 1973). Social Work Practice: Model and Method.
Itasca: F. E. Peacock.
Sitar, M. (1985). Struktura, aktivnost in usposobljenost aktivistov Rdečega
križa v krajevnih skupnostih Stari Vodmat in Jože Moškrič-Ciril.
Diplomska naloga. Ljubljana: Višja šola za socialne delavce
Stritih, B.. in sodel. (uredil D. Repovž). (1977). Sociološke raziskave v
zdravstvu — prostovoljno preventivno in socialnoterapevtsko delo z
otroki. Rakitna — akcijskoraziskovalna naloga — socialnoterapevtska
kolonija. Ljubljana: Inštitut za sociologijo in filozofijo.
Stritih. B. (1979). Nepoklicno prostovoljno delo pri varstvu duševnega zdravja.
Ljubljana: Inštitut za sociologijo in filozofijo.
Krajevna organizacija Rdečega križa: Študija prostovoljske organizacije... 255
35, 3: 6 6 .
(1986)
257
6. poglavje
Scenariji preživetja:
Kvalitativna analiza
terenskih intervjujev
UVOD
V osemdesetih letih smo na tedaj še Višji šoli za socialne delavce
uveljavljali posebno učno obliko, tako imenovane »blok eksperimen-
talne vaje«. To je pomenilo, da smo večkrat na leto (od 2 do 4-
krat) posvetili ves teden delu na raziskovalnih projektih ali projektih
praktičnega dela za druge ali za delo na sebi (usposabljanja v raznih
veščinah, npr. v komuniciranju, za skupinsko delo ipd.) v malih
skupinah študentov (do 20), ki so jih vodili učitelji. Na enih takih
vaj smo s skupino študentov sklenili raziskati, kako se ljudje odzivajo
na gospodarsko in družbeno krizo, ki je tedaj dosegla vrhunec in
ki ji je sledil tudi formalni razpad države Jugoslavije. Raziskavo
smo vnaprej naslovili Scenariji preživetja, precej pretenciozno, tudi
zato, da bi študente, ki so se v posamezne skupine razporejali po
svojem zanimanju, pritegnili k sodelovanju. Po pripravi v skupini,
kije trajala en dan, so študentje izvedli intervjuje na malem priroč-
nem vzorcu splošne populacije. Sodelujoče v intervjuju so poiskali
sami, v skladu z navodilom, naj bodo intervjuvanci čimbolj različni,
iz vseh družbenih slojev.
258 V vod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu
PROBLEM
ODKRIVANJE
TEORETIČNEGA PREDRAZUMEVANJA
OSEBNA
RAVEN DRUŽINA DRUŽBA
Čustveno doživljanje
(Kako doživljaš ta čas?)
Predvidevanja
(Kaj se bo zgodilo?)
Ukrepi
(Kaj misliš storiti?)
kategorija dimenzije
a. intenziteta občutenja - navzočnost, jasnost
problema zavesti o prihodnosti
- navzočnost, jasnost zavesti o krizi
(občutenje krize)
b. gospodarski ukrepi - tehnike gospodarjenja z denarjem
v družini - osamosvojitev od staršev kot način
razbremenitve družine
- siva ekonomija (vrtičkarstvo)
- omejevanje potrošnje
- spreminjanje strukture potrošnje
- izselitev
c. zaposlitveni načrti - zaposlitvene želje
- zaposlitvene namere
- zaposlitvene možnosti
METODA
OBDELAVA I N T E R V J U J E V
A. K O D I R A N J E
B. P R I M E R J A N J E C E L O T E -
USTVARJANJE TIPOLOGIJE
UGOTOVITVE
A. KLASIFIKACIJA ODGOVOROV
NA POSAMEZNA VPRAŠANJA
G O S P O D A R S K I IN S O C I A L N I U K R E P I
Omejevanje in varčevanje
Premišljeno gospodarjenje
SKRB ZA O T R O K E
PRIHODNOST
PESIMISTI
NEVTRALNI
OPTIMISTI
N A Č R T , Č E BI I Z G U B I L S L U Ž B O
ZASKRBLJENI ZA ZAPOSLITEV
Ne razmišljajo
Skrajna motnost
Kakršnokoli delo
Kmetijstvo
B. T I P O L O G I J A ODGOVOROV NA K R I Z O
T I P A: RAST ( P R E M O Ž E N J S K A E K S P A N Z I J A )
o
c
2
-C 3
44
2 C
M
3 rt
£— ^t/» Ol
B a D.
1 -s a» "p
.t 3 «j
s 'g .32 ,O: E
> Ji a
ra n
C
D. - o ;E
H E
NOt 2
C. 5 J
•m
I
•p uxi
E 5S i
O 3 •a, :§ a
>i •S a P g j=
cg %E H n u
a= N J* E •=
u o ;1 £
i-« •r? C O rt
•ai J •s "o 2
2 i I? i| -§ > E o 2 u u
>
2
=P o-o •p p
•S- S & u č! o. K
> e- >
VI
v. "C N o= C n n
u
-c •j r •j O £ g 5 •o « , .H,1
—
C. >
M '=» U U1
>
•=> -a =c>-oc- oC -O S 5 'c "s
H. o •g I i rt n = E «
It« I :<« u .= n o £a E S e
S: E a^ so o o
r
K
>C
,5!
-C
£ >
•S
'd
c-
a
N
•o 1 S 5
2 >N i S 5
5 o •o I 1
S. E oC-
iS Si
U C. 3 I I
Scenariji preživetja: Kvalitativna analiza terenskih intervjujev 297
PODTIPA b: GARANJE
(»ZIDAMO NOVO HIŠO... GARATI JE TREBA«)
T I P B: S T A G N A C I J A
vedno kupujeva vse revije in časopise, v kino hodiva manj, saj imava
doma videorekorder. Tudi gledališču se ne odrečeva.«
PODTIP B c: SKROMNOST
(»NIKOLI NISMO ŽIVELI POTRATNO«)
T I P C: U P A D : BOJ Z A P R E Ž I V E T J E
TIP Č: P O D A L J Š A N A O D V I S N O S T I N P A R A Z I T S T V O
( » M I S L I M , DA B O M I M E L A ISTI S T A N D A R D
KOT D O Z D A J . Č E MI B O D O S T A R Š I P O M A G A L I « )
RAZPRAVA
O D G O V O R I NA P O S A M E Z N A V P R A Š A N J A
T I P O L O G I J A O D G O V O R O V NA K R I Z O
I M P L I K A C I J E ZA S O C I A L N O D E L O
OPOMBA
1
To je dopolnjeno besedilo članka Mesec, B. (1989). Individualni
in družinski scenariji preživetja. Socialno delo, 2H, 1989, 2: 212-
239. Pri raziskavi so sodelovali študentje VŠSD.
Scenariji preživetja: Kvalitativna analiza terenskih intervjujev 313
LITERATURA
(1989)
315
7. poglavje
UVOD
vjujev smo izpisali opise pomoči, tako d a j e bil vsak opis na svojem
lističu. Opisu smo nato pripisali oznake o vrsti gospodinjstva, vrsti
pomoči in izvajalcih pomoči (glej spodaj), kakor smo si bili prvotno
zamislili, in nato razporedili lističe v skupine z enakimi oznakami
in tako dobili kategorije glede na omenjene tri kriterije. S to klasifi-
kacijo nismo bili zadovoljni. Medtem ko smo razvrščali lističe, se
nam je ves čas kot najbolj naraven kriterij vsiljevala vsebina pomoči,
tisto, na kar se je pomoč nanašala; situacija, v kateri je prišlo do
pomoči. Tako smo prvotno klasifikacijo razdrli in razporedili lističe
že približno tako, kot so razporejeni sedaj. tj. v tri velike kategorije
glede na ustaljenost pomoči (običaji v širšem kulturnem krogu,
navade v ožjem krogu in neustaljena dejanja), znotraj njih pa v več
manjših kategorij glede na razlog, povod ali situacijo pomoči. Ko
je bilo to narejeno, smo se še malo potrudili in eksplicirali kriterije
klasifikacije in vse lepo uredili v pet stopenj. Da bi vse skupaj bolj
držalo, smo vse razvidno zapisali in narisali.
1. F o r m a l n a p o m o č ( v j a v n e m , z a s e b n e m in p r o s t o v o l j s k e m s e k t o r j u )
P o m o č v okviru poklicne dolžnosti, poklicne vloge.
N o r m a t i v n i o k v i r p o m o č i : pravne in m o r a l n e n o r m e , ki regulirajo
p o k l i c n o d e j a v n o s t in d e l o v n o v l o g o .
D r u ž b e n a situacija: i n s t i t u c i o n a l n i okvir, p l a č a n o s t r o k o v n o d e l o ,
v l o g a klienta. profitni motiv.
2. P r o s t o v o l j s k a p o m o č ( v j a v n e m , z a s e b n e m in p r o s t o v o l j s k e m
sektorju)
P o m o č kot n e p o k l i c n o p r o s t o v o l j n o d e l o , v vlogi p r o s t o v o l j c a
N o r m a t i v n i o k v i r : p r a v n e in m o r a l n e n o r m e , ki r e g u l i r a j o
n e p o k l i c n o p r o s t o v o l j n o d e l o in v l o g o prostovoljca.
D r u ž b e n a situacija: n e p l a č a n o , a organizirano delo, vloga
»družabnika«, »sotrpina«, motiv izpopolnjevanja, osebnega
preizkušanja, altruizem
2.1 P r o s t o v o l j s k a p o m o č v s l u ž b a h j a v n e g a in z a s e b n e g a p r o f i t n e g a
sektorja
2.2 P r o s t o v o l j s k a p o m o č v prostovoljskih in n e p r o f i t n i h o r g a n i z a c i j a h
( R d e č i križ. Karitas i t d . )
2.3 P o m o č v skupinah samopomoči (vzajemne p o m o č i )
3. Neformalna pomoč
» N a r a v n a « p o m o č v s o r o d s t v u , s o s e s k i , m e d prijatelji
N o r m a t i v n i okvir: pravne in p r e d v s e m m o r a l n e n o r m e , ki regulirajo
o d n o s e v d r u ž i n i , s o r o d s t v u , s o s e s k i in m e d s e b o j n o p o m o č v t e h
okvirih, npr. n o r m a r e c i p r o č n o s t i
D r u ž b e n a situacija: npr. s l o j n a d e t e r m i n i r a n o s t p o m o č i , m o t i v
ohranjanja o d n o s o v , s o č u t j e
3.1 P o m o č m e d d r u ž i n s k i m i člani, s o r o d n i k i
3.2 P o m o č med sosedi
3.3 P o m o č m e d prijatelji, z n a n c i
3.4 P o m o č m e d tujimi o s e b a m i
320 Uvod v kvalitativno raziskovanje»•socialnem ilelu
PROBLEM
METODA
REZULTATI
KRITERIJ NP
t?
1. ustaljenost Ust Ne
t?
2. širina kroga Obič Nav
t? t? <55
3. odnos sr so pr dr
LEGENDA
NP - neformalna pomoč. Ust - ustaljen običaj. Ne - neustaljeno dejanje. Obič - običaj v
širšem kulturnem krogu. Nav - navada ust. v ožjem krogu, sr - v sorodstvu, so - v soseski,
pr • med prijatelji, dr - v drugih odnosih. Stv - stvarna pomoč. Osh - osebna (odnosno-
emocionalna) pomoč, dog - ob življenjskih dogodkih, obl - oh obletnicah, del - pri delu.
nes - v nesrečah, bol - v bolezni, mat - materialna pom. v pomanjkanju, revščini
326 Uvod v kvalitativno raziskovanje»•socialnem ilelu
RAZPRAVA
racionalno
ciljno vrednotno
racionalno racionalno
zunanja notranja
orientiranost orientiranost
tradicija afektivnost
iracionalno
OPOMBA
1
Odlomek iz članka Mesec. B.. S. Dragoš. (1993). Taksonomija
oblik neformalne pomoči: pilotna raziskava. Socialna Slovenija.
Socialno delo, 32, 5-6: 5-18. Glede na besedilo prvotnega članka
je taksonomija dopolnjena, del razprave pa je izpuščen.
Oblike neformalne pomoči: Taksonomija... 341
LITERATURA
(1993)
343
8. poglavje
»Dan na psihiatriji«:
Primer kvalitativne analize
dnevniškega zapisa1
UVOD
Ob primeru te raziskavice naj opozorimo na tri metodološke
vidike: ( 1 ) na razliko med postopkom pojmovne redukcije in
eksplikacije pojma, (2) na primer »gostega« dnevniškega zapisa in
(3) na zgled kontekstualne teorije.
/. Pojmovna redukcija in eksplikacija. V 3. poglavju opisani po-
stopek kvalitativne analize po Glaserju in Straussu očitno ni edini
možni pristop h kvalitativni analizi. Pristop, ki ga predlagata Glaser
in Strauss, temelji na domnevi, da gre pri kvalitativni analizi za
postopno abstrahiranje skupnih značilnosti več empiričnih postavk
(izjav, opazovalnih beležk, zapisov v dokumentih ipd.), to je, najprej
za oblikovanje pojmov na nižji ravni abstrakcije, nato povezovanje
teh pojmov v nadrejene, bolj abstraktne pojme in nato povezovanje
teh pojmov v teoretični model. To je postopek, v katerem reduci-
ramo množico empiričnih postavk na m a j h n o število pojmov. V
primeru, ki ga navajamo v tem poglavju, pa je opisan nekako naspro-
ten postopek, ko iz empirične izjave — lahko je to tudi ena sama
beseda v določenem kontekstu — izvedemo (ekspliciramo) vrsto
pojmov, s katerimi opisujemo pomen te besede (izjave, povedi).
344 Uvod v kvalitativno raziskovanje»•socialnem ilelu
redukcija: eksplikacija:
O P,
O p o P.
o p
O - opaženo dejanje
P - pojem
»Dan napsihiatriji«.-Primer k valitativne analize dnevniškega zapisa 345
PROBLEM
POSTOPEK ANALIZE
BESEDNI ZAPIS
Odlomek iz dnevnika
RAZČLENITEV BESEDILA
RAZČLENITEV BESEDILA NA T E M E
POIMENOVANJE TEM
Z IZRAZI VSAKDANJEGA J E Z I K A
Z A S T A V L J A N J E V P R A Š A N J IN P R E I M E N O V A N J E
T E M V R A Z I S K O V A L N E T E M E ALI P R O B L E M E
seveda ni izčrpan. Vsak lahko sam najde nove teme ali preformulira
gornje. Teme tudi niso ozko omejene na prej definirane razdelke
besedila. Tema o odnosu med pacienti in prostovoljci obsega na
primer vse besedilo. V vsakem odlomku se najde kaj, kar je za to
temo relevantno.
S tem ko smo teme formulirali abstraktno, smo do določene
mere že predpostavili osnovne pojme in smer analize. Izrekli smo,
na primer, besede »institucionalna obravnava«, »sredstvo obrav-
nave«, »proces zdravljenja«, »proces vzdrževanja reda«, »interven-
cija«, »pravičnost«, »privilegiji«, »vloga skupine« idr. Toda vse te
pojme kot tudi teme vzemimo le kot zelo ohlapen in odprt okvir, ki
ga lahko med analizo samo tudi popolnoma spremenimo. Nekje je
pač treba začeti. Ne moremo začeti pri »golih dejstvih«, kajti teh
ni. Vsa dejstva so posredovana s kakim teoretičnim okvirom, če se
ga zavedamo ali ne. Bolje je, da ga izrečemo, da ga lahko pozneje
spremenimo ali zavržemo. Dokler ne vemo. kaj mislimo, ne vemo,
ali mislimo prav.
INDEKSIRANJE (KODIRANJE)
KODIRANJE ALI I N D E K S I R A N J E
Indeksiranje
1. Poved
Besedilo: Punca...
Razmišljanje: Poročevalka uporablja besedo »punca«, zakaj ne
»gospodična«, »pacientka«? To pomeni, da opisuje dogodek z vidika
pacientk. Pacientko imenuje tako, kot jo imenujejo one: punca. To
pomeni, da opazuje z njihovimi očmi, opisuje z vidika pacientk, se
vživlja.
Pojmi (indeksi, kode):
vrstniški nagovor
zavzemanje perspektive klienta
vživljanje
2. Poved
Besedilo:
... kije v torek prišla,...
Razmišljanje:
Pacientka je prišla predvčerajšnjim. Na oddelku je komaj dva
dni. Je novinka na oddelku. Nima še nobenega staža kot pacientka.
Pojmi:
novinka, vloga novinke, status novinke, noviciat
staž v vlogi pacientke, staž pacientke
pomen staža, staž in status v skupini
3. Poved
Besedilo:
358 Uvod v kvalitativno raziskovanje»•socialnem ilelu
pogojevanje
kontrola, samokontrola
4. Poved
Besedilo:
... s starši na vikend...
Razmišljanje:
Pomen ni jasen. Te besede lahko pomenijo, da gre pacientka s
starši na njihov družinski vikend ali pa le da gre za konec tedna
domov. V prvem primeru bi to lahko kazalo na socialno poreklo
pacientke ali socialni položaj in razmere družine.
Pojmi:
socialni položaj, status, poreklo, socialne razmere
5. Poved
Besedilo:
... kar povzroči razburjenje na oddelku. Lena besno rohni gor pa
dol po hodniku...
Razmišljanje:
Dovoljenje za izhod novinke povzroči močno čustveno reakcijo
na oddelku, negativno reakcijo pri več pacientkah, v celotni skupini
pacientk. Pacientke izražajo razburjenje. Gre za skupinsko reakcijo.
Pacientke torej niso tam kot nepovezane posameznice, ampak
sestavljajo skupino, ki se odziva na postopke osebja. To razburjenje
je znamenje konflikta med pacientkami in osebjem.
Pojmi:
čustvena reakcija: negativna, pozitivna
skupina, oddelek skupina
izražanje čustev: da ali ne: pozitivnih ali negativnih
izražanje čustev: dopuščanje ali nedopuščanje izražanja
360 Uvod v kvalitativno raziskovanje»•socialnem ilelu
Besedilo:
... Komaj je prišla, pa že kar domov
Razmišljanje:
Ta stavek jedrnato pojasnjuje, zakaj naj bi šlo v tem primeru za
privilegij: ker je punca komaj prišla, pa je že lahko odšla domov. To
pomeni, da po sodbi skupine lahko odide domov samo pacientka,
ki je že določen čas na oddelku.
Pojmi:
izhodi kot nagrajevanje staža,
nadomestilo, oddolžitev za povzročeno trpljenje
izhod: Pacient lahko za krajši čas (do nekaj dni) med hospitaliza-
cijo prekine bivanje v bolnišnici, odide domov in se ponovno vrne.
Bolj zaprta ustanova ne dovoljuje izhodov pacientov med hospi-
talizacijo, bolj odprta pa jih dovoljuje, vendar jih regulira s poseb-
nimi pravili, ki določajo, kdo odloča o izhodih, kriterije dovoljevanja
izhodov, čas izhoda, trajanje izhoda, idr. Režim izhodov navaja ali
pa implicira tudi njihovo funkcijo. Izhodi so lahko sredstvo mo-
tiviranja, sredstvo kontrole, samokontrole in pogojevanja. Pacientke
doživljajo izhode kot nekaj zaželenega, kot dobrino. *
izražanje čustevt Dopuščanje ali nedopuščanje izražanja čustev
pri pacientkah v zvezi z odnosi med njimi samimi ali z osebjem je
indikator represivnosti ali permisivnosti ustanove. V zvezi z dovolje-
nim izhodom ene med njimi nekatere druge pacientke burno izra-
žajo čustva neodobravanja, protesta.
komunikacija med družino in ustanovo: gl. odprta ustanova
konflikt: Ob konkretnem dovoljenju za izhod lahko pride d o kon-
flikta med pacientkami in osebjem. Odlomek iz dnevnika se nanaša
prav na tak konflikt.
merila dovoljevanja izhodov: Kriteriji, po katerih se presoja, komu,
kdaj in za koliko časa naj se dovoli izhod. Merila osebja in pacientk
so različna. Merila osebja: varnost (majhna verjetnost ogroženosti),
napredek pacientke pri zdravljenju oz. obvladovanju vedenja. Merila
skupine pacientk: osebne potrebe, staž hospitalizacije, status v sku-
pini.
norme: Pravila vedenja, kot jih postavlja institucija (institucio-
nalne, formalne norme), osebje samovoljno (neformalne norme
osebja), ali ki veljajo znotraj skupine pacientov (neformalne norme
skupine pacientov). Norme raznih virov in nosilcev so lahko med
»Dan napsihiatriji«.-Primer k valitativne analize dnevniškega zapisa 363
IZBOR KLJUČNIH P O J M O V
DIAGRAM ODNOSOV M E D P O J M I
KRITERIJI
POJMOVANJA
ODOBRAVANJA
O FUNKCIJI IZHODOV
IZHODOV
OSEBJE:
varno zadovoljevanju zdravstveno stanje
potreb pacientk urejenost, ubogljivost
nagrajevanje napredka varstvo, spremstvo
ODOBRITEV OS
•0
ODOBRITEV PA
PACIENTKE:
izpolnjevanje želja izrazita želja, potreba
kompenzacija trpljenja staž v bolnišnici
statusni znak prestano trpljenje
status v skupini
368 Uvod v kvalitativno raziskovanje»•socialnem ilelu
POSKUSNA TEORIJA
Teorija o p o m e n u izhodov
za pacientke p s i h i a t r i č n e klinike
(Protislovje med teorijo o j a č a n j a in t e o r i j o p r a v i č n o s t i )
KOMENTAR O TEORIJI
ALI ZAGOVOR NAŠEGA POČETJA
Kaj smo opravili? Kje smo začeli in kam smo prišli? Začeli smo
s tremi ali štirimi stavki, ki opisujejo zelo konkretno situacijo, in
dokončali teorijo, v kateri smo izrekli (eksplicirali) doživljanje in
nazore, ki jih vključuje izhodiščni stavek, razkrili protislovje med
pomenom, ki ga izhodom pripisuje osebje, in pomenom, ki ga imajo
372 Uvod v kvalitativno raziskovanje»•socialnem ilelu
OPOMBA
1
Prirejen članek Mesec, B. (1994). »Dan na psihiatriji«: Primer
kvalitativne analize. Socialno delo, 33, 1994.6:463-474. - Material-
ne stroške raziskave je krilo Ministrstvo za šolstvo in šport R
Slovenije.
»Dan napsihiatriji«.-Primer k valitativne analize dnevniškega zapisa 377
LITERATURA
(1994)
379
9. poglavje
UVOD
Skoraj bi lahko rekli, da zahteva vsaka vrsta gradiva svojo metodo
analize. Gradivo, ki smo ga analizirali v tem primeru, je bil dosje o
delu z družino, v katerem so bili zbrani dokumenti desetletnega
ukvarjanja socialne službe z družino, ki je zbudila pozornost stro-
kovnih služb zaradi alkoholizma staršev in zanemarjanja otrok,
zanemarjanja, kije preraslo v nasilje, zaradi katerega je bilo ogrože-
no življenje otroka. Dosje je urejen kronološko in tudi po logiki
dogajanja samega je bila časovna dimenzija v ospredju. Primerov,
pri katerih gre za časovno raztegnjeno obravnavo, je v socialnem
delu zelo veliko in to narekuje razvijanje raziskovalnih metod, ki
upoštevajo časovno dimenzijo, to je raznih metod analize časovnih
razporeditev in obrazcev 2 .
V tem prispevku se srečujemo (1) s študijo primera, v okviru
katere smo razvili (2) metodo analize kronoloških obrazcev, nato
pa še (3) z analizo obrazcev interakcije med socialno službo in
družino. V članku je izveden (4) postopek konceptualizacije, ki
380 Uvod v kvalitativno raziskovanje»•socialnem ilelu
POSTOPEK ANALIZE
12. 4. 8 9
Konflikt v družini, posreduje milica
(več dokumentov)
Konflikt med očetom in staro materjo. Starejši otrok se zateče k sosedom. Milica
posreduje na domu. obvesti mater, k i j e v službi, naj pride po otroka.
13. 4. 89
Sestra otrokovega očeta opozarja na razmere v družini
( C S D uradni zaznamek)
»... povedala, da v družini njenega brata ponovno prihaja do konfliktov. Imenovana
meni. da bi bilo brata nujno 'prisilno' poslati na zdravljenje proti alkoholizmu,
saj je alkohol iz njega naredil popolnoma drugega človeka. Za otroka v času
partneričine odsotnosti zaradi dela sploh ne skrbi primerno ... O razmerah so
pripravljeni podati izjavo sosedje... Včeraj, 12. 4. 89 naj bi v družini ponovno
posredovala PM... Predlagala sem ji, da naj o stanju v družini obvesti še patro-
nažno sestro, ki stanuje na terenu in lahko obisk opravi takoj.... Opraviti obisk
na d o m u v večernih urah. verjetno bolje z miličnikom.«
14. 4. 89
Ponovni konflikt, otrok se ponovno zateče k sosedom, ti prijavijo dogodek
patronažni službi
( o dogodkih 12. in 14. 4. 89. zapisnik C S D 19. 4. 89: materina pripoved)
N a C S D se zglasi otrokova mati in opiše dogodek: »(Moževa) matije popoldne
(12. 4.) prišla v našo hišo in je s seboj odpeljala (vnuka), češ da pri njem (sinu)
biti ne more. To g a j e (sina-partnerja) razjezilo, in je šel do njene hiše. in ker ga
ni spustila notri, ji je razbil šipo. Mati jc odšla klicat miličnike, medtem se jc
partner že vrnil domov. Prišla sta dva miličnika in ker je bila (hčerka) v njegovem
varstvu, ga nista odpeljala na postajo, ampak mu je po njihovem posredovanju
ostala poškodba na nogi. K zdravniku ni šel, na nogo pa ne more stopiti. Tisti
večer so me miličniki poklicali v službo, da sem šla predčasno domov. Ker s e j e
(sin) potemtakem menda od stare matere zatekel k sosedi... Z njim sem se nato
okoli o s m e ure vrnila domov, deklica je že spala, (partner) pa po moji presoji ni
bil pijan. On mi jc nato povedal, kaj se je zgodilo. Naslednji dan v petek (14. 4.)
je (sin) popoldne ponovno odšel od doma k isti sosedi in m e j e nato ta poklicala
v službo. Tudi miličnike je obvestila, tako da so ponovno prišli na dom in opravili
razgovor s partnerjem. Ta je zatrdil, da otroku ni nič naredil in d a j e od doma šel
le sam. Ko sem sama prišla domov s (sinom), miličnikov več ni bilo. za partnerja
390 Uvod v kvalitativno raziskovanje»•socialnem ilelu
17. 4. 89
Dogovarjanju med službami ( C S D . uradni zaznamek podatki socialne delavke o
pogovoru s patronažno)
»Klicala je patronažna sestra iz ... Povedala je, da s o j o na terenu obvestili o
problematiki v družini... Dodatno sem j o še obvestila o svojih načrtih za delo z
družino v tem tednu in z zaprosilom, ki sem ga poslala na patronažo. Predlagala
sem ji tudi. da opravi danes popoldne obisk na domu, v tistem času, ko bo žena
odšla na delo, ter me o svojih ugotovitvah jutri telefonično obvesti. Prosila sem
jo še. naj v svojem poročilu navede tudi to. kako je mati z mlajšim otrokom
obiskovala posvetovalnico in ali je opravila vsa cepljenja. V zvezi s tem, da je
hčerka shodila pozno, me zanima tudi to, ali je bilo ob spremljanju otroka opaziti
morebitni zaostanek v razvoju.«
17. 4. 89
Obisk patronažne sestre na domu družine (iz poročila patronažne službe 16. 5.
89, poslano C S D )
»V ponedeljek, 17. 4. 1989 sem bila pri družini... ponovno na obisku. Partner
sicer ni kazal znakov vinjenosti, vendar imam občutek, da sta bila otroka 'zaprta'
v stanovanju, da mu (sin) ne bi pobegnil. Deklico sem našla ob 13.30 uri v
zatemnjeni sobi, kamor naj bi jo dala spati mati, preden je odšla v službo (11.30
uri). Postelja je bila brez posteljnine, deklica je bila zavita v volneno odejo, brez
pleničk, vsa polulana. Na obrazu sem opazila modrico pod očesom. O č e ... je
povedal, d a j e deklica padla na gugalnici in d a j e ni udaril. Zagotavljal m i j e . da
ne pije pretirano, da ni alkoholik, čeprav že vsa leta vemo..., da je partner
alkoholik... pije pa tudi partnerka sama....«
Kronološka tabela
1979
01 xx. xx. 79 Bodoča starša sc odselita na svoje.
1980
02 xx. xx. 80 Patronaža ugotovi alkoholizem bodočih staršev.
03 xx. xx. 80 Bodoča mati se zaposli: dela samo popoldne.
1981
1982
04 xx. xx. 82 Rojstvo prvega sina.
1983
1984
05 (13.) 1. 84 Smrt prvega sina zaradi zadušitve z monoksidom.
06 21.01.84 Rojstvo drugega sina.
07 xx. xx. 84 Obisk patronažne sestre: otrok zdrav.
08 11. 02. 84 Obvestilo milice, da starša hudo zanemarjata otroka.
09 20. 03. 84 Obisk S D na domu: razmere urejene.
10 xx. 03. 84 Mati z otrokom zbeži k svoji materi.
04. 84
05. 84 »
11 19. 06. 84 Pretep med staro materjo in otrokovim očetom
12 20. 06. 84 Sestra otrokovega očeta prosi S D naj uredijo varstvo za otroka.
07. 84
08. 84
09. 84
13 24. 10.84 Mati prosi za posredovanje CSD; po prepričevanju privoli, da
odda otroka v dom.
14 26. 10. 84 Mati ne izpolni obljube.
15 01. 11. 84 Starša ne izpolnita obljube, ki sta jo dala patronažni, da bosta
otroka nesla materini materi.
16 20. 11. 84 Obisk S D in patronažne na domu: zaenkrat še ni treba posredovati.
Socialno delo z družino: Študija primera na osnovi dokumentacije' 393
17 07. 12. 84 Patronaža pozove CSD, naj uredijo materi dopoldansko delo.
1985
1986
1987
18 13. ?5. 87 Rojstvo hčerke.
1988
19 XX. XX. 88 Mati ne prinese otroka na pregled v ZD.
20 19. 06. 88 Milica poroča o zanemarjanju otrok.
21 27. 06. 88 C S D zaman vabi starše na pogovor.
22 27. 06. 88 C S D pozove podjetje, naj uredijo, da bi mati delala dopoldne.
07. 88
08. 88
09. 88
10. 88
11. 88
12. 88
1989
23 09. 01. 89 C S D pripravlja oddajo otrok v dom.
24 14. 02. 89 Obisk na domu: spremljati družino.
03. 89
25 12. 04. 89 Milica posreduje v družini.
2 (i 13. 04. 89 Sestra poroča o konfliktih.
27 14. 04. 89 Sin se zateče k sosedi.
28 14. 04. 89 C S D zaprosi milico za kazenski pregon očeta.
29 18. 04. 89 CSD: obisk na domu; deklica je zanemarjena.
30 19. 04. S'> Mati pride na CSD: uvideva. da bi se partner moral zdraviti:
poiskala bo varstvo za otroka, si uredila dopoldansko delo: zaveda
se možnosti odvzema otroka.
31 19. 04. 89 C S D in milica obisk na domu: oče pristane na zdravljenje
alkoholizma, dogovor o odhodu v bolnico.
32 19. 05. 89 C S D obvesti starše, da sta naročena za pogovor v bolnici.
33 24. 05. 89 Mati dvigne zdravstveno izkaznico za partnerja.
34 24. 05. 89 Starša ne gresta v bolnico.
35 11. 06. 89 Otrok se zateče k sosedom, oče pride za njim. ga davi, otrok
nezavesten.
36 15. 06. 89 CSD: odločitev za takojšnji odvzem otrok.
37 15. 06. 8') Obisk na domu: ustna odločba o odvzemu otrok in odvzem otrok v
dom.
38 15. 06. 89 Osebno obvestilo S D materi v podjetju o odvzemu otrok.
39 16. 06. 89 Starša obiščeta otroka.
40 21. 06. 89 Oče in mati prosita za vrnitev otrok: S D pogojuje vrnitev otroka z
zdravljenjem alkoholizma.
394 Uvod v kvalitativno raziskovanje»•socialnem ilelu
Kronološki diagram
79 80 81 82 83 8i 85 86 87 88 89 90
LETO
SINHRONIČNA KRONOLOGIJA
S i n h r o n i č n a kronološka tabela
1979
01 xx. xx. 79 Bodoča starša se odselita na svoje.
1980
02 xx. xx. 80 Patronaža ugotovi alkoholizem
bodočih taršev.
03 xx. xx. 80 Bodoča mati se zaposli: dela samo
popoldne.
1981
1982
04 xx. xx. 82 Rojstvo prvega sina.
1983
1984
05 (13.) 1. 84 Smrt prvega sina zaradi zadušitve
z monoksidom.
06 21. 01. 84 Rojstvo drugega sina.
07 xx. xx. 84 Obisk patronažne sestre; otrok
zdrav.
08 11. 2. 84 Obvestilo milice, da starša hudo
zanemarjata otroka.
Socialno delo z družino: Študija primera na osnovi dokumentacije' 399
4. 84
5. 84
Pretep med staro materjo in
11 19.6.84
otrokovim očetom
Sestra otrokovega očeta prosi SD,
12 20. 06. 84
naj uredijo varstvo za otroka
07. 84
08. 84
09. 84 Mati prosi za posredovanje CSD:
13 24. 10. 84 po prepričevanju privoli, da odda
otroka v dom.
14 26. 10. 84 Mati ne izpolni obljube
15 01. II. 84 Starša ne izpolnita obljube, ki sta
jo dala patronažni. da bosta otroka
nesla materini materi.
16 20. II. 84 Obisk S D in patronažne na domu:
zaenkrat še ni treba posredovati.
17 07. 12. 84 Patronaža pozove CSD. naj
uredijo materi dopoldansko delo.
1985
1986
1987
18 13. ?5. 87 Rojstvo hčerke
1988
19 xx. xx. 88 Mati ne prinese otroka na pregled
vZD.
20 19. 06. 88 Milica poroča o zanemarjanju
otrok
21 2 7 . 0 6 . 8 8 C S D zaman vabi starše na pogovor
22 27. 06. 88 C S D pozove podjetje, naj uredijo,
da bi mati delala dopoldne.
07. 88
08. 88
09. 88
10. 88
11. 88
12. 88
1989
23 09. 01. 89 C S D pripravlja oddajo otrok v dom.
24 1 4 . 0 2 . 8 9 Obisk na domu: spremljati družino.
03. 89
25 1 2 . 0 4 . 8 9 Milica posreduje v družini
400 Uvod v kvalitativno raziskovanje»•socialnem ilelu
03. 90
04. 90
45 07. 05. 90 CSD: odločba o premestitivi otrok
v/, otroškega doma v rejniško
družino.
46 08. 05. 90 CSD: obisk na domu družine,
obvestijo starše, da bosta otroka
premeščena v rejniško družino.
47 14. 05. 90 Temeljno sodišče: Predlog
varstvenega ukrepa obveznega
zdravljenja proti aloholizmu za oba
starša.
48 15. 06. 90 CSD: Namestitev otrok v rejniško
družino.
07. 90
49 14. 08. 90 Sodišče: obsodba staršev za K D
zanemarjanja svojih nedoletnih
otrok in surovo ravnanje: obvezno
zdravljenje alkoholizma.
S i n h r o n i č n i kronološki diagram
79
mi O
A - družina HI B-službe
82
83
ooooooo Hi OOOOO
85
86
o 87
o 88-rJOD
cxxxxooooo 89IOOOOOOOOOOOO
90-00000
A oo o o ooo
B oo o o o o
A o O o o o
B ooo ooo
A o o o o
A oooooo
B oooooo
do 1982
Stekanje neugodnih pogojev: alkoholizem starih staršev, predkaznovanost. neurejena
zunajzakonska zveza, neugoden delovni čas žene.
1982- 1984
Obremenitev družine, ki ostane nepredelana: rojstvo otroka, smrt otroka.
1984
Prvi izbruhi nasilja, nekompetentno ravnanje službe: mati prosi pomoč, neustrezno
posredovanje, »neubogljivost« staršev, neučinkovito posredovanje.
1988- 1986
l.atcnca, prekinitev stikov med službo in družino: pritajitev. navidezno urejeno stanje.
1987- 1989
Drugi izbruh nasilja: nasilju sledi intervencija, tej manipuliranje s strani staršev, nato
nasilje nad otrokom in odvzem otrok.
1989- 1990
Administrativni ukrepi: odvzem otrok, namestitev v dom in rejo. kazenska ovadba,
obsodba.
prekinitve + eskalacije
= »sunki« (šoki)
Socialno delo z družino: Študija primera na osnovi dokumentacije' 407
Obrazci in i n t e r p r e t a c i j a
Konceptualizacija
ANALIZA I M P L I C I T N I H T E O R I J
KONČNA KONCEPTUALIZACIJA:
FORMULIRANJE SESTAVIN TEORIJE
O RAVNANJU SOCIALNE SLUŽBE
Strategija A ( k o n t r o l n a s t r a t e g i j a ) :
Strategija B ( s t r a t e g i j a p o m o č i ) :
OPOMBE
1
Pri tem se opiram na primer dela z družino, kije opisan v prispevku
avtorja in dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič v okviru raziskave Inštituta
za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Nekateri
vidiki pravnega varstva otroka (otrok kot žrtev kaznivega dejanja;
otrok kot stranka v postopkih pred organi socialnega varstva),
katere nosilka je bila prof. dr. Alenka Šelih. Analizo primera smo
nadaljevali v okviru raziskave Strategije socialne pomoči, katere
nosilec je bil doc. dr. Bernard Stritih. Obe raziskavi je podprlo
Ministrstvo za znanost in tehnologijo R Slovenije. — Pričujoče
besedilo je nekoliko popravljeno besedilo članka: B. Mesec, G.
Čačinovič-Vogrinčič. (1996). Analiza kronoloških in interakcijskih
vzorcev: kvalitativna analiza na primeru socialnega dela z družino.
Socialno delo, 35, (1996), 2: 89-103.
2
Izraz »obrazec« stoji tu in v nadaljnjem besedilu za angl. »pat-
tern«. Pri nas s e j e že dokaj uveljavilo slovenjenje z »vzorec« in v
članku, na katerem temelji to poglavje, smo tudi mi tako slovenili.
Ker pa tudi drugo angl. besedo, ki j o v metodologiji pogosto upo-
rabljamo, to je »sample« slovenimo z »vzorec«, smo opazili, da
imajo nekateri potem težave. Da se jim izognemo in da bi bilo
besedilo jasnejše, smo se odločili, da dosledno uveljavimo to
razlikovanje.
3
Analiza je izvedena na osnovi resničnega primera, vendar služi
zgolj za ilustracijo postopka analize in postopka socialnega dela,
na katerega se analiza nanaša. Zato se podatki v tem članku ne-
koliko razlikujejo od resničnih. Izločeni so vsi podatki, po katerih
bi lahko osebe, ki s primerom niso imele nič opraviti, prepoznale
Socialno delo z družino: Študija primera na osnovi dokumentacije' 425
LITERATURA
Č a č i n o v i č Vogrinčič, G . ( 1 9 9 0 ) . P a r a d i g m u l s k e o s n o v e s o c i a l n e g a dela
Stritih. B., M . M o ž i n a ( 1 9 9 2 ) . A v t o p o e z a : p r o c e s i s a m o o r g a n i z i r a n j a in
(19%)
427
10. poglavje
Nasilje v družini:
Kvalitativna analiza
delno strukturiranega
intervjuja1
S SODELOVANJEM
MARIJE GRIL, MOJCE PAPIČ, A N D R E J E JARKOVIČ
UVOD
Raziskavica, ki jo opisujemo v tem poglavju, se je začela z vajo,
ki jo je kot samostojno vajo po programu izvedla študentka Visoke
šole za socialno delo. ko je intervjuvala nekaj žensk v skupini za
samopomoč trpinčenih žensk, da bi zvedela, kaj so morale preživeti
in zakaj in kako deluje skupina samopomoči. Njeni intervjuji so
bili zanimivi, in uporabili smo jih pri vajah kot gradivo za kvalita-
tivno analizo. Bralca vabimo, da se, tako kot študentje socialnega
dela, poskusi v analizi. Gradivo v drugem deluje iz diplomske nalo-
ge svetovalk omenjene študentke na učni bazi.
V prvem delu tega poglavja obravnavamo odlomek iz intervjuja
z eno od trpinčenih žensk, ki opisuje dogajanje v svojem zakonu,
in sicer značilni stavek, ki že sam nakazuje, kako se vrste dogodki
v takem odnosu, in ki že vsebuje odgovor, zakaj ženska tako dolgo
vztraja kljub trpinčenju. Kar je vsebovano v tem stavku, je treba le
428 Uvod v kvalitativno raziskovanje»•socialnem ilelu
PROBLEM
METODA
ZAPIS INTERVJUJA
RAZČLENITEV NA TEME
Kodiranje
Besedilo:
1 - Enkrat je od moža pobegnila skupaj z otrokom,/ 2 - ker je
hotela tako rešiti nastalo situacijo./ 3 - a se je po moževi obljubi, da
se bo stanje izboljšalo, vrnila./ 4 - T o d a situacija s e j e še poslabšala,/
5 - in Anka s e j e z otrokom in možem odselila (takrat je bila drugič
434 Uvod v kvalitativno raziskovanje»•socialnem ilelu
2. Poved
Besedilo:
»ker je hotela tako rešiti nastalo situacijo«
Razmišljanje:
Nasilji' v družini: Kvalitativna analiza delna strukturiranega intervjuja 435
4. Poved
Besedilo:
»Toda situacija seje še poslabšala«
Razmišljanje:
Ko s e j e žena vrnila k možu, je ta prelomil obljubo in jo ponovno
trpinčil, še bolj kot prej. Zakaj ponovo in zakaj še bolj? V besedilu
ni opore za odgovor na to vprašanje. Morda je kaznoval ženo za
pobeg; ker mu je s tem vendarle nakazala, četudi nehote, da ga
lahko res zapusti, in mu s tem pokazala, da njegov nadzor ne sega
povsod. S tem je ogrozila njegovo predstavo, da je vseobvladujoči
oblastnik. Tedaj je bila njegova obljuba le pretveza, da jo je spravil
domov, kjer jo lahko kaznuje (teorija kaznovanja zaradi upora avtori-
teti). Lahko pa je bila njegova obljuba v tistem trenutku iskrena.
Zbal se je, da bi jo izgubil, saj bi brez nje, ki j o lahko ponižuje, šla
po vodi njegova predstava o lastni moči ali kakršna koli že spre-
vržena notranja zadovoljstva (sadizem ipd.) (teorija bojazni pred
izgubo objekta sprevrženega zadovoljevanja). In m o ž n o je, da seje
v resnici počutil krivega in mu je bilo žal zaradi njegovega početja
in zla, ki ga je prizadejal ženi. Ob tem se je zavedal, da ona ni nič
kriva, on pa d a j e ničvrednež. Ko s e j e vrnila, mu je njena ponižna
drža, nedolžna pripravljenost, da mu ustreže, ga pomiri in potolaži,
vse bolj zbujala občutke krivde in samopreziranja zaradi njene mo-
ralne večvrednosti (odpustila mu je, čeprav jo je mučil), tako da
mu je njeno pomirljivo in uslužno vedenje, vedenje nekakšne svet-
nice, šlo vse bolj na živce, dokler ni izbruhnil še bolj kot kdaj prej
(teorija občutkov krivde in jeze zaradi moralnega ponižanja).
Pojmi:
stopnjevanje nasilja po vrnitvi žene
Nasilji' v družini: Kvalitativna analiza delna strukturiranega intervjuja 437
Pojmi:
moževa neodgovornost in nezrelost
7. Poved
Besedilo:
*Ni minil dan brez nasilja. Včasih je nasilje trajalo ves dan«
Razmišljanje:
Ni jasno, na katero obdobje se to nanaša. Č e na obdobje do
poroda, to dejstvo utrjuje teorijo, da se mož ne bo poboljšal in da
je ni situacije, ki bi ga pripravila do tega, da ne bi bil nasilen.
Dejstvo, d a j e bil nasilen med ženino nosečnostjo vse do poroda
in da j o je po porodu zapustil, bi moralo v ženi pripeljati ne le do
uvida, da se ne bo poboljšal (kolikor je tak uvid pri ženi sploh
potreben), ampak do tega, da dokončno zamre njena naklonjenost
do njega in da se odloči za ločitev in razvezo. Upanje se hrani iz
ljubezni. Ko ljubezen zamre, upanje (da se bo mož umiril) ni
potrebno. — Iz intervjuja ni razvidno, ali je bil to razlog za ženino
odločitev, da poišče pomoč.
Pojmi:
kontinuirano nasilje
skrajno nasilje (nasilje v najbolj občutljivem obdobju)
REZULTATI
POSKUSNA TEORIJA
KOMENTAR
PROBLEM
METODA
IZHODIŠČNO BESEDILO:
PARAFRAZIRANI ZAPIS ODGOVOROV
P O D Č R T A N J E IZJAV IN B E S E D ,
KI SE N A N A Š A J O N A O D N O S D O P R I H O D N O S T I
L/V: Njuna odgovora sta enaka. Obe sta odgovorili, da pred vklju-
čitvijo v skupino nista bili zmožni razmišljati niti o reševanju vsak-
danjih problemov, kaj šele o prihodnosti. Preveč sta bili obremenjeni
s strahom pred moževim nasiljem. Bili sta polni gneva in sramu, prepu-
ščali sta se vsakdanjemu toku življenja. Po enoletnem članstvu v
skupini sta t e začeli razmišljati o prihodnosti in jo zavestno načrtovati.
A. o svoji prihodnosti ni imela predstave. Nenehno je bila okupira-
na z vprašanjem: »Zakajse to dogaja prav meni? Le s čim sem se za-
merila bogu?« Šele z vključitvijo v skupino je spoznala, da ni samo
ona tista, ki trpi. Dejala je, da ji je solidarnost skupine pomagala
usmeriti pogled v prihodnost, ki se ji po enoletnem članstvu ne zdi
več tako črna.
D. je bila ob vključitvi v skupino že nekoliko na boljšem od osta-
lih članic. Zmožna je bila pogledati v svojo prihodnost. Po enoletni
vključitvi v skupino je spoznala, da do kvalitetnih sprememb v med-
človeških odnosih ne pridemo čez noč in brez ovir ter da so hotenja
ljudi po spremembah različna.
I: Ko se je vključila v skupino, je bila obremenjena s hudimi občutki
krivde zaradi neuspelega zakona. Bila je zelo potrta in si prihodnosti
brez moža ni znala predstavljati. Po enem letu je ugotovila, da zna
živeti brez moža. Še več, okrnjena podoba njene družine seji ni zdela
več tako tragična. Soočila in sprijaznila se je z realnostjo in začelo se
ji je vračati zaupanje vase. Prihodnosti se ni več bala.
Nasilji' v družini: Kvalitativna analiza delna strukturiranega intervjuja 447
I Z P I S P O D Č R T A N I H D E L O V IZJAV I N B E S E D
L/V:
(prej) nista bili zmožni razmišljati o prihodnosti
bili obremenjeni s strahom pred moževim nasiljem
bili sta polni gneva in sramu
prepuščali sta se vsakdanjemu toku življenja
(potem) začeli razmišljati o svoji prihodnosti in j o zavestno
načrtovati
A:
o svoji prihodnosti ni imela predstave
bila okupirana z vprašanjem: »Zakaj se to dogaja prav meni?«
ni samo ona tista, ki trpi
solidarnost skupine pomagala usmeriti pogled v prihodnost
(prihodnost) ne zdi več tako črna
D:
(že prej) zmožna pogledati v svojo prihodnost
(potem) do kvalitetnih sprememb v medčloveških odnosih ne
pridemo čez noč in brez ovir
hotenja ljudi po spremembah so različna
I:
(prej) občutki krivde zaradi neuspelega zakona, potrta
448 Uvod v kvalitativnoraziskovanje»•socialnem ilelu
K O D I R A N J E IZJAV G L E D E N A Č A S O V N O O B D O B J E ,
N A K A T E R E G A SE N A N A Š A J O
KODE:
»PREJ«: pred vključitvijo v skupino
»MED«: med vključitvijo v skupino
»POTEM«: eno leto po vključitvi v skupino
(prej) nista bili zmožni razmišljati o prihodnosti (PREJ)
bili obremenjeni s strahom pred moževim nasiljem (PREJ)
bili sta polni gneva in sramu (PREJ)
prepuščali sta se vsakdanjemu toku življenja (PREJ)
(potem) začeli razmišljati o prihodnosti in jo zavestno načrtovati
(POTEM)
Nasilji' v družini: Kvalitativna analiza delna strukturiranega intervjuja 449
U R E D I T E V IZJAV G L E D E N A Č A S O V N O O B D O B J E ,
N A K A T E R O SE N A N A Š A J O ( P O K O D A H )
Pred vključivijo v skupino (PREJ):
- (že prej) zmožna pogledati v svojo prihodnost
- nista bili zmožni razmišljati o prihodnosti
- bili obremenjeni s strahom pred moževim nasiljem
- prepuščali sta se toku vsakdanjega življenja
- bili sta polni sramu in gneva
- o svoji prihodnosti ni imela predstave
- bila okupirana z vprašanjem: »Zakaj se to dogaja prav meni?»
- občutki krivde zaradi neuspelega zakona, potrta
- prihodnosti brez moža si ni znala predstavljati
- Tudi ona se je nenehno spraševala, zakaj sta takšno gorje in
trpljenje doleteli prav njo
- Bila je izmučena in brez volje do življenja
- Ničesar lepega ni več imela pred seboj
Sprememba v skupini (vmesni proces) (MED):
- solidarnost skupine pomagala usmeriti pogled v prihodnost
- do kvalitetnih sprememb v medčloveških odnosih ne pridemo
čez noč in brez ovir
- okrnjena podoba njene družine se ji ni zdela več tako tragična
- Soočila in sprijaznila se je z realnostjo
- to zgodilo, zahvaljujoč članstvu v skupini, saj je v njej našla
oporo, občutek pripadnosti in tudi prostor, kjer s e j e lahko sprostila
in poveselila
- začelo se ji je vračati zaupanje vase
Sedaj, po enem letu vključenosti (POTEM):
- pogled usmerjen v prihodnost
Nasilji' v družini: Kvalitativna analiza delna strukturiranega intervjuja 451
O B L I K O V A N J E P O J M O V , KI O P I S U J E J O S T A N J E
P R E D V K L J U Č I T V I J O , M E D N J O IN P O N J E J
a. K o d i r a n j e ( p r o s t o p r i p i s o v a n j e p o j m o v ,
ki se n a m z d e u s t r e z n i )
b. U r e j a n j e p o j m o v v h i e r a r h i j o
in d o d a j a n j e m a n j k a j o č i h p o j m o v
(nadrejenih, podrejenih, komplementarnih, nasprotnih)
oC is>
•o
o ca
° I oB
.§. -i. |o. «i: a>ca -o
£
J=
"5 s
•c g •a
o
i/> i/j
o. "C
oca c" . c. -o •S
o _ "3o1 ° i •2, „ 'g.
ecE> -J
E
c S f "i?
C/l
o
O CAi/i
> o O C.
'C o o g E
u ^„ O TJ >r. 5 C -5
53 rt (ACA uIl/l
Ki O
A IAu u ca
CA u ca
o O. 91!
i/i i/i c O o •p l= i5o l o.
u
.H .ti ~ o ca
> > tn n tn
u u g i WO
S Ni N U S
2
S U
O
c M «
N
S!
—
O >
un •t/l
ca
-a
m SS
o u
'O
c
fi
rt u1 -j E g—
C. 'u •g1 g - 1
iS
45 > "2 > > u E
^ N š o S S .Hi O. D. 6i/i A
'g
i/i o
>>
V.
n
5
5!
'5J
5
£ co
E
>
2n
oC
f 2 u
>
u
oC a S" | _rt 'p
ij •a _ 1 E 'P
•o o. u CA
-C O rt o S ca ca •a
N
'P
^ ."S 2C >u >
C
u•A SO 'E .o 'S.
r5 o 3 —
O- N•o 'N = s I s •C 3
a o v C > C CA
oS O2 c. • O -o ° -a
O
u S
CA
£ i/l r-> S Mi rt rt •a c
Jž M = S.9 U rt >
3
f a E - E o. •9 S & .S"
C
'•N N a
tn oC
w 3
o CJC =a oE .K, U» 3M"E 2c. C •o
_rt
*! C3
> u.
t P c •= C ia ia o •a
5 S N u UIA »o
D.
o
g.
iȤi
I a Sia
.'!2 JC n E •c/
E 2 RS B i
ca o
1 - g 2
P
"a u
Ji C
•O •p
•u
u _ca •p M
C C.
•5 ia 2 a g. s E c C ca "E - •—< v
rt rt
ca ">
c O 'E "E V o N S l-E rs
iN <A £ ca u 'd <=o £ >ou .co :=> > 'O
3
JC
g o- iC U0¥ a "o c -o js u Su u3 C •3 — i
C. s o
2 i .h c N
11 caD. CA o' S
E '"23 .2 E 75 !S ca •a
° E
•Si N
~ 3n.
i-O 2X! >•oia — ja
g •U C
O c- j ca ^o & o
-u: 'E 3 1= gS 'P a •-
^ E o
c. ca o a ? ° 3 •j — 'P
rt ,f 11> s 5 =«
ca 'O •S -O 10
a s •a — i O s ? _• IAr t
'j
I -H
w — 2 -p = -C
C =.O D. O £ O a 2 £• S C o• IA• o• Crt
a.
O
Nasilji' v družini: Kvalitativna analiza delna strukturiranega intervjuja 455
oC
•ao
jc
•C
O
C
C.
•a « M
S o •5 S a
i € 2 3 a
-a e. •c 2 •= 'E1
J o o. -c 5 =
•c « "J C.
c. C1 tn 'N
u > .2, I s O
•ti B •g »s/i I o cO -aoa
Ic. -I - E 'šo •yi
"3 ^
</! N l i nc c O o5
rs
>
:
C
••J
-
C
oC
«] |
•Cti V S >
« o '•N
3 > o
Š£ .H,i •o
«C. C.
3 1j 1
— 'O .2,
o Na O 2 > f
•"JS =» « C3 C ~
C3 e O. C.
>O = .c n
.. "u
E c 2
N U
nj .„
•j? —> S
J;
? 22E !S!
E Jč**
™JHo
SO cO '-J
3
> s. I.5
o
co «_o > TJ —
N
Ln u u — « 2 S
O >u •a .S S =c o
t
D. NH J a s N D. O.
456 Uvod v kvalitativno raziskovanje»•socialnem ilelu
UGOTOVITVE
predelana ni predelana
SINDROM BREZIZHODNOSTI
izmučenost
- občutek krivde
A. S K U P I N S K A P O D P O R A
- sprostitev
- sprejemanje tragike
- sprejemanje same sebe
R E A L N O DOŽIVLJANJE P R I H O D N O S T I
(izgube so možnosti)
- načrtovanje prihodnosti
- uresničevanje prihodnosti
458 Uvod v kvalitativnoraziskovanje»•socialnem ilelu
POSKUSNA TEORIJA
TEORIJA O SPREMEMBI
DOŽIVLJANJA PRIHODNOSTI
PRI Ž E N S K A H , ŽRTVAH NASILJA V D R U Ž I N I ,
KI SO B I L E V K L J U Č E N E V S K U P I N O S A M O P O M O Č I
OPOMBA
1
Intervjuje s trpinčenimi ženskami v prvem delu tega poglavja je v
okviru samostojne vaje iz Metodologije raziskovanja v socialnem
delu izvedla študentka 2. letnika Visoke šole za socialno delo v
šol. letu 1993/94 Andreja Jarkovič. Zahvaljujemo se članicam sku-
pine za samopomoč za sodelovanje in diplomiranima socialnima
delavkama Mariji Gril in Mojci Papič, da sta dovolili izvesti inter-
vjuje. Intervjuje v drugem delu naloge sta izvedli omenjeni socialni
delavki v okviru svoje diplomske naloge: Marija Gril, Mojca Papič,
Ustanovitev skupine za samopomoč ženskam, žrtvam nasilja v
družini, Diplomska naloga (mentor doc. dr. Bernard Stritih),
VŠSD, Ljubljana 1995. - Imena in podatki, po katerih bi bilo
mogoče družine identificirati, so izmišljeni. — Materialne stroške
raziskave in priprave tega poglavja je krilo Ministrstvo za šolstvo
in šport R Slovenije s sredstvi za temeljno raziskovalno delo visoko-
šolskih učiteljev.
462 Uvod v kvalitativno raziskovanje»•socialnem ilelu
LITERATURA
(1996)
463
SLIKE
TABELE
PRIMERI
KAZALO
Predgovor 5
Literatura 14
PRVI D E L 17
Opombe 58
Literatura 63
2. poglavje: Potek raziskave I: Od pojasnitve predrazumevanja
do ureditve empiričnega gradiva 67
1. Formuliranje problema 67
2. Pojasnitev teoretičnega okvira ali predrazumevanja 68
2.1. Ekspliciranje teoretičnega predrazumevanja 69
2.2. Suspendiranje teoretičnega predrazumevanja 71
2.3. Vzdrževanje odprtega pojmovnega okvira 72
3. Izbor enot raziskovanja 73
4. Vstop v polje in definiranje vloge 74
5. Zbiranje podatkov 77
5.1. Metode in tehnike zbiranja empiričnega gradiva 77
5.2. Zapisovanje (beleženje) podatkov opazovanja in
spraševanja 86
5.3. Transkripcija terenskih zapiskov 87
6. Urejanje gradiva 88
6.1. Dokumentacija v raziskavi 89
6.2. Dokumenti o empiričnih podatkih:
Dokumentarno gradivo in protokoli 90
6.3. Osnovni register (dosje, sveženj) 90
6.4. Parafraziranje in povzemanje gradiv 92
6.4.1. Parafraziranje 92
6.4.2. Povzemanje 92
Opombe 95
Literatura 97
3. poglavje: Potek raziskave II: Od analize do poročila 101
1. Od podatkov do teorije 101
Kazalo 469
Opombi 198
Literatura 199
5. poglavje: Krajevna organizacija Rdečega križa: Študija
prostovoljske organizacije z opazovanjem z udeležbo 203
Opomba 253
Literatura 254
6. poglavje: Scenariji preživetja: Kvalitativna analiza terenskih
intervjujev 257
Opomba 312
Literatura 313
1. poglavje: Oblike neformalne pomoči: Taksonomija na osnovi
delno strukturiranih intervjujev (soavtor Srečo Dragoš) 315
Opomba 340
Literatura 341
8. poglavje: »Dan na psihiatriji«: Primer kvalitativne analize
dnevniškega zapisa 343
Opomba 376
Literatura 377
9. poglavje: Socialno delo z družino: Študija primera na osnovi
dokumentacije (soavtorica Gabi Čačinovič Vogrinčič) 379
Opombe 424
Literatura 426
10. poglavje: Nasilje v družini: Kvalitativna analiza delno
strukturiranega intervjuja (s sodelovanjem Marije Gril,
Mojce Papič, Andreje Jarkovič) 427
Opomba 461
Literatura 462
Seznam slik, tabel in primerov 463
bralcu na tako poglobljen in hkrati razumljiv način
približal kvalitativno raziskovanje. Nastalje na te-
melju dobrih dveh desetletij praktičnega in teo-
retičnega dela avtorja, ki se ne zanaša le na tuja
spoznanja, temvečjih ustvarjalno bogati z lastnimi
izkušnjami.
Čeprav je delo v prvi vrsti namenjeno študen-
tom in praktikom socialnega dela. bo znanje, ki
ga ponuja, dobrodošlo tudi predstavnikom številnih
drugih usmeritev, ki tako ali drugače delajo z lju-
dmi. Kvalitativno raziskovanje namreč daje nepo-
sredno tt/)orabne rezultate, ki omogočajo takojšnjo
akcijo. Njegova velika prednost je tudi v tem, da
laliko ohrani perspektivo osebe ali oseb. o katerih
je govora, zato so na ta način dobljene rešitve bolj
življenjske in izvedljive.
Te prednosti so zelo jasno razvidne iz drugega
dela, v katerem avtor predstavi nekaj svojih raziskav
oziroma raziskav svojih sodelavcev. Vsaka od teh
raziskav se izkaže kol enkratna stvaritev, ki ne dovo-
ljuje nobenih šablon. Ob vsaki raziskavi je treba
znova odgovoriti na vsa temeljna vprašanja in iz-
brati najustreznejše postopke, skratka, uporabiti je
treba vse. kar je prikazano v prvih dveh poglavjih.
Posebna kvaliteta drugega dela so avtorjeve raz-
lage, zakaj je r določeniJazi ravnal tako in ne dru-
gače. kot tudi njegova odprtost do drugih, še boljših
možnosti.
Ob branju knjige, še posebno drugega dela se
nisem mogla znebiti občutka, da je uporaba kvalita-
tivne metodologije v nekem smislu bližja umetnosti
kol znanosti, pa čeprav se avtor morda s tem ne bo
strinjal. Vsekakor pa se lahko strinjamo s tem. da
je danes znanost marsikje postala tako šablonska
in trivialna, da bi se lahko iz kvalitativne metodo-
logije marsikaj naučila.
Sklenem lahko, daje s pričujočo knjigo naš kul-
turni prostor bogatejši za dragoceno delo. ki smo
ga že dolgo pričakovali in bo omogočilo razvoj so-
cialnega dela in sorodnih strok na evropsko raven.
Tanja Lamovec
N a r o d n a in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani
.496326