Blaž Mesec - Kvalitativno Raziskovanje PDF

BLAZ MESEC
U V O D V
KVALITATIVNO
RAZISKOVANJE
V S O C I A L N E M D E L U
Šele oh uveljavljanju postmodernega pogleda na
znanost dobiva kvalitativno raziskovanje počasi
enakovredno mesto ob kvantitativnem, pri čemer
avtor poudarja, da vsako od njiju služi drugačnim
namenom, zato se zavzema za komplementarno
uporabo obeh. Čeprav se je kvalitativna metodo-
logija razvijala predvsem v okviru fenomenološko-
interpretativne paradigme, kvantitativna pa je zna-
čilna za pozitivistično znanost, sama uporaba te
ali one metode, kol pravi avtor, še ne določa nujno
izbire paradigme. Strogo razlikovanje med kvali-
tativno in kvantitativno metodologijo ni ustrezno,
če si pod tem predstavljamo dve absolutni nasprotji.
Temeljno spoznavnoteoretsko vprašanje torej ni to-
liko v tem. katero od obeli metodologij bomo uhora-
bili. temveč kako bomo pristopili k uporabi ene ali
druge. Če pristopimo s pozitivističnega stališča,
bomo tudi oh uporabi kvalitativne metodologije do-
bili pozitivistično raziskavo. Ključna je paradigma,
iz katere izhajamo, in ne metodologija. Le t' tem
smislu lahko rečemo, daje metoda relativno ne-
odvisna. Raziskovalec pa se mora opredeliti.
V tej zvezi posveča avtor precej pozornosti vpra-
šanju »predrazumevanja«. kar kaže na visoko sto-
pnjo kritičnosti, kije nasploh značilna za pristaše
kvalitativne metodologije. To vprašanje se namreč
v povsem isti meri nanaša tudi na kvantitativno
raziskovanje, vendar zaradi še vedno privilegirane-
ga položaja pozitivistične znanosti v družbi od teh
raziskovalcev podobne kritičnosti nihče ne zahteva.
Njihove ugotovitve še vedno največkrat veljajo kot
»čista dejstva«. Raziskovalec, ki uporablja kvalita-
tivno metodologijo, pa se mora precej bolj potruditi,
da svoje ugotovitve dokumentira, precej več truda
pa mora vložiti tudi v zbiranje in analizo podatkov.
Avtor izčrpno prikaže posamezne strategije in
faze kvalitativnega raziskovanja ter jih ilustrira s
primeri iz svoje prakse. V tem delu najde bralec
konkretne napotke, kako izvesti raziskavo in kako
podatke pripraviti in obdelati. V našem kulturnem
prostoru doslej še nismo imeli priročnika, ki bi
Izdaja Visoke šole za socialno delo
Glavni in odgovorni urednik: Bogdan Lešnik
Avtorske pravice © Blaž Mesec, Visoka šola za socialno delo (1998)

Vse pravice pridržane
Lektorirala Alvina Žuraj
Recenzija: Tanja Lamovec
Tisk: Paco, Ljubljana
Postavitev in DTP: Izdajateljska delavnica VŠSD
CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica. Ljubljana
001.8:364
MESEC. Blaž
Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu / Blaž Mesec.
- Ljubljana : Visoka šola za socialno delo. 1998
ISBN 961-90257-5-X
75849472
Izdajo je denarno podprlo Ministrstvo za delo, družino in socialne

zadeve
Po mnenju Ministrstva za šolstvo in šport RS št. 415-209/98 z dne

8. 6. 1998 sodi knjiga med izdelke, za katere se plača 5% prometni
davek.
Blaž Mesec
U V O D V KVALITATIVNO R A Z I S K O V A N J E
V SOCIALNEM DELU
Visoka šola za socialno delo

l) Ljubljana 1998
496326
1)^^055
Ol
5
PREDGOVOR
S pojmom kvalitativne analize sem se prvič seznanil proti koncu

šestdesetih let na predavanju profesorja Allana H. Bartona na
tedanjem Inštitutu za sociologijo in filozofijo v Ljubljani, vendar
sem tedaj v naklonjenosti nekaterih kolegov do lega pristopa videl
predvsem beg pred študijem mnogo trših kvantitativnih metod. Kot
študent psihologije sem bil deležen dobrega in strogega metodo-
loškega pouka teorije in usposabljanja v praktični rabi eksperi-
mentalne metode, psihometrije in statistike, čemur bi se danes reklo
»kvantitativna metodologija«. Kot predavatelj metodologije na šoli
za socialno delo že lep čas vnovčujem to znanje, ko poučujem to
metodologijo, ki ima še drugo, nič prijaznejše ime, namreč »tradi-
cionalna metodologija«. Vendar pa je človeška duša taka, da vanjo
vsajeno zrno, posebno zrno dvoma in zrno nove, neznane rastlinice,
pa če je še tako majhno in če se srečuje s še tako neugodnimi raz-
merami, prej ali slej vzklije. Ker moji naravi rokovanje z besedami
ni tuje in — če prav pomislim — je iskanje pomena besed eno mojih
najljubših opravil, mi misel na to, da se da tudi tako raziskovati, ni
dala miru. V sedemdesetih letih je izšla knjiga z naslovom »Kva-
litativna metodologija« (Filstead 1970), najbrž prva s tem naslovom.
Koristno je razširila moja metodološka obzorja, vendar v njej nisem
našel tistega, kar sem, ne da bi se tega jasno zavedal, od nje pričako-
val. Vsebovala je veliko napotkov za terensko delo in opazovanje,
opozorila na etično problematiko raziskovanja, ni pa ponujala izde-
lanih metod in tehnik za kvalitativno analizo kvalitativnega gradiva.
Pozneje sem pri ponovnem pregledovanju knjige spoznal, da je
6 Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem tlelu
bilo v njej kar precej iztočnic, na osnovi katerih bi se dale izdelati

take tehnike. Šele precej kasneje, čeprav je knjiga izšla pred Fil-
steadovo, sem se lahko seznanil s temeljnim delom o gradnji teorij
iz kvalitativnega gradiva, to je s knjigo Glaserja in Straussa o obli-
kovanju utemeljene teorije (1967).
Sredi sedemdesetih let je k raziskavi o rakitniških socialnotera-
pevtskih kolonijah za otroke in mladostnike (gl. Stritih 1977) socio-
log Franko Adam prispeval razpravo o kvalitativni metodologiji in
akcijskem raziskovanju. O tej temi je 1. 1981 obranil doktorsko diser-
tacijo in jo prirejeno objavil (Adam 1982). V svojem delu. k i j e še
danes aktualno, obravnava predvsem epistemološka in občemeto-
dološka vprašanja tako imenovane kvalitativne metodologije,
primerno pozorno tudi vprašanja raziskovalnega postopka (sekven-
čna analiza, metode zbiranja empiričnega gradiva), le malo pa
najdemo o tehnikah kvalitativne analize, čeprav prikaže tudi delo
Glaserja in Straussa. Zbornik del o rakilniški koloniji je bil na širše
pojmovanem področju socialnega dela pri nas prvo raziskovalno
poročilo, ki je imelo pretežno kvalitativen značaj. Sestavljeno je
bilo iz vrste poročil, razprav in esejev, ki so opisovali in na teoretični
ravni reflektirali dogajanje v obeh kolonijah, ne da bi se opirali na
s standardiziranimi tehnikami zbrane in kvantitativno obdelane
podatke. Ta besedila so bila na raznih ravneh abstraktnosti, nekatera
so bila bolj zapisi anekdot, druga refleksije osebnega doživljanja in
tretja razprave o teoriji in metodi socialnoterapevtskega dela. Če-
prav sem na to »pripovedovalno znanost« gledal z rahlim nezaupa-
njem, moram priznati, da so prispevki kolegov pojasnili marsikatero
dogajanje v koloniji, ki ga sam nisem znal zadovoljivo pojasniti, in
sprejemljivo utemeljili ključne odločitve vodstva in vlogo tega
Predgovor 7
pristopa v širšem družbenem kontekstu. Je znanost še kaj drugega?

Navsezadnje sem v poročilo tudi sam prispeval razpravo, ki je bila
na videz sicer metodološke narave, v resnici pa je obravnavala
osnovni paradoks v prizadevanju mladih protagonistov kolonije,
študentov-prostovoljnih vzgojiteljev otrok, paradoks med sprejema-
njem končnega smotra kolonije in zavračanjem podrejanja kolonij-
skega življenja temu smotru (»radi bi, da bi se otrok pozdravil, a
nočemo zdraviti«) (Mesec 1977). Ne da bi uporabljali kvantitativne
metode, smo osvetlili pomembne vidike tega pristopa. V poročilu
kot celoti je bilo veliko več vsebine kot v številnih kvantitativnih
anketnih raziskavah, za katere ni nihče dvomil, da so raziskave, saj
so bile polne številk in včasih tudi zapletenih statističnih obdelav,
ob katerih bi povprečen Zemljan otrpnil od spoštovanja.
Vendar temu, d a j e to kvalitativno početje polnovredno razisko-
vanje, takrat tudi sam nisem čisto verjel. Ne da bi se tako namenili,
ne da bi svoje ravnanje izrecno utemeljili, smo v naslednjih letih
delno v okviru tedanjega Inštituta za sociologijo in filozofijo, od
leta 1980 dalje pa na tedaj še Višji šoli za socialne delavce opravili
nadaljnje kvalitativne raziskave kot tematsko uglašene zbornike
poročil o akcijskoraziskovalnih projektih socialnega dela v raznih
okoljih (Stritih 1979, 1980, 1981). Tudi ti zborniki - ciklostirani
so skromno v majhnem številu izvodov ostali na policah šolske
knjižnice — so vsebovali raznolično gradivo: od preprostih poročil
do konceptualizacij, ki so pomenile prispevek k teoriji socialnega
dela. Raziskave so bile kvalitativne, ker »so se take naredile«: prak-
tičnih akcij, dejansko-potekajočega-socialnega-dela nismo znali opi-
sati po kalupih eksperimenta, multivariantnih postopkov in kar je
še podobnega, ne da bi imeli ob tem strašen občutek, da smo
naredili silo stvarnosti in da smo našli, česar nismo iskali in s čimer

ne vemo kaj početi. Zdelo sc je. da lahko socialno delo, kot se
odvija, zajamemo samo s kvalitativnim opisom in razmišljanjem.
Kvantifikacija tega ali onega vidika je možna, a podrejena kvalita-
tivnemu pristopu, pogledu na celoto. Tem prvim zbornikom so
sledile druge kvalitativne empirične raziskave sodelavcev Višje šole
za socialne delavce (gl. npr. Flaker, Pavlovič 1985; Zaviršek 1987);
za socialno delo pa so bile v tistem času relevantne tudi nekatere
kvalitativne raziskave Inštituta za kriminologijo (npr. Dekleva
1982).
Za moje sprejemanje kvalitativne metodologije je bilo moteče,
da s o j o nekateri njeni zagovorniki — tako kot akcijsko raziskovanje
— razglašali za »novo metodološko paradigmo«. S to sintagmo so
na mah potisnili v ropotarnico ne le vse, ki so obdelovali kvan-
titativno polje, ampak kar vse, ki so imeli to smolo, da so se rodili
pred novoparadigmatiki. Ob tem pa je ta »nova paradigma«, če mi-
slimo s tem interpretativno, hermenevtično metodologijo, nastajala
približno sočasno kot pozitivistična. Durkheim in Dilthey sta bila
sodobnika. (Diltheyjev Uvod v duhovne znanosti je izšel leta 1883,
Durkheimova Pravila sociološke metode pa 1896 — toliko o novo-
sti.) Pri proučevanju človeških zadev so dobrodošli vsi pristopi in
šele kombinacija raznih pristopov in pogledov da mnogostransko
in dovolj sestavljeno podobo, da približno ustreza sestavljenosti in
zapletenosti življenja.
Gotovo je bilo v tem mojem odnosu tudi nekaj zavisti do sošolca
z novo obleko pa hkrati previdne nezaupljivosti, saj sem takrat že
spoznal, da se ljudje radi pobahajo s čim, kar lepo zveni, a se pozneje
izkaže za votlo. Zato se nisem zadovoljil z dokazovanji na epistemo-
Predgovor 9
loški in občemetodološki ravni, d a j e interpretativna metodologija,

ki razlaga ravnanja z odkrivanjem motivov, namenov in pomenov,
ustreznejša za raziskovanje človeških zadev kot pozitivistična
metodologija, ki človeka v načelu reducira na biljardno kroglo, na
katero delujejo potisne sile (vzroki), njegova dejanja — tj. gibanje
krogle — pa razlaga kot posledico teh sil. Ves čas sem želel videti ta
načela materializirana v dobri empirični kvalitativni raziskavi. S
tem, kar smo do tedaj naredili, nisem bil zadovoljen.
Tem raziskavam je manjkalo to, kar je jasno razvidno v vsaki
kvantitativni raziskavi, ki zasluži to ime, namreč jasna zveza med
ravnijo opazovanja, empiričnih »dejstev«, in ravnijo mišljenja. V
»tradicionalni« raziskavi je prva točka opisa metode, da definiramo
pojme in določimo empirične indikatorje pojmov. V kvalitativnih
raziskavah, ki sem jih poznal, ta zveza med ravnijo opazovanja in
pojmovno ravnijo ni bila jasno in sistematično razvidna. Manjkala
jim je sistematična in razvidna konceptualizacija. Zdelo se mi je.
da pisci kvalitativnih esejev bodisi ostanejo na povsem opisni ravni
navadnih administrativnih poročil ali doživljajskih spisov bodisi
kar takoj zastavijo na konceptualni ravni in preskočijo ključno opra-
vilo vzpostavljanja odnosov med empirično in konceptualno ravnijo;
površno in prehitro in premalo sistematično navedejo nekaj empirič-
nih korelatov in že se znajdejo na pojmovni ravni: operirajo s pojmi,
za katere ne veš natančno, ali jim ustreza kaka empirija ali ne. Vse
se dogaja v njihovih pametnih glavah, sledov pa ne puščajo za sabo,
da bi človek lahko preveril, ali je njihovo pesnjenje na kaj oprto.
Zato sem se, sam ne vem natanko kdaj, a mislim, da je bila ra-
ziskava o krajevni organizaciji Rdečega križa ta prelomnica, odločil,
da poskusim in naredim tisto, kar sem dotlej pogrešal. Pred tem
m i j e prišla v roke »biblija« kvalitativne analize, to je delo Milesa in

Hubermana (1984). Zgled je bil zapeljiv in užitek ob prvih »izde-
lanih« pojmih velik. Od tedaj dalje, posebej še po Scenarijih prežive-
tja, pa že lahko govorim o zasvojenosti.
S svojim delom sem sproti seznanjal študente in socialne delavce
in vesel sem bil. ko sem videl, d a j e marsikaterega med njimi metoda
pritegnila, tako da že lahko pokažemo vrsto seminarskih in diplom-
skih nalog, v katerih so bolj ali manj uspešni poskusi kvalitativne
analize. Ob tem sem se seveda tudi sam razvijal in preskušal nove
tehnike. Kar sem mogel, sem objavil v Socialnem delu. ves čas pa
je bilo čutiti pomanjkanje temeljnega uvoda v to metodo. Zato sem
se odločil, da zberem, kar mije dostopno, in napišem nekaj smernic.
To delo je uvod v dveh pomenih: uvesti poskuša bralca, ki ga to
zanima, v kvalitativno metodo s poudarkom na kvalitativni analizi
kvalitativnega gradiva. Je pa tudi poročilo o avtorjevem uvajanju v
metode kvalitativnega raziskovanja, zlasti še kvalitativne analize,
poročilo, ki s presledki pokriva dvajsetletno obdobje. Posamezni
prispevki dovolj jasno govore o etapah na tej poti in ne potrebujejo
še posebnega tolmačenja na tem mestu.
Knjiga je namenjena strokovnjakom in raziskovalcem na podro-
čju socialnega dela in sorodnih področjih, ki imajo žilico za razisko-
vanje in kijih mika poskusiti metodo, kije še niso. Raziskovalci, ki
poznajo kvalitativno metodo in jo uporabljajo, vedo več od mene
in jim bom hvaležen za vsako pripombo. Poleg tega pa bi bilo lepo,
ko bi delo kot dopolnilno literaturo pri predmetu Metodologija ra-
ziskovanja v socialnem delu prebrali tudi študentje socialnega dela.
Zelo bi bil vesel, če bi to delo spodbudilo koga, da bi se poskusil
v kvalitativni analizi. Nočem prepričevati, hočem spodbujati. Pos-
Predgovor 11
kusi, potem pa sprejmi ali zavrzi. Ali še bolje: dopolni in iznajdi

kaj novega, kar ti bolj ustreza.
Knjiga je razdeljena na dva dela. V prvih treh poglavjih je podan
kratek pregled kvalitativne metodologije. Prvo poglavje opisuje
občemelodološke postavke kvalitativnega pristopa, ne da bi se pri
tem spuščali v obširnejše argumentiranje, saj to ni namen tega dela.
Mislimo tudi, podobno kot Miles in Huberman, d a j e metodološko-
tehnična raven raziskovanja relativno neodvisna od epistemološke,
kar pomeni, nekoliko grobo rečeno, da ni treba spremeniti sve-
tovnega nazora, da bi opravil kvalitativno analizo kakega gradiva.
V drugem poglavju opisujemo izvedbo kvalitativne raziskave, pri
čemer poudarjamo bolj tista opravila, ki so pomembna za poznejšo
analizo gradiva, manj pa, tudi v okviru »kvantitativne metodologije«
že dobro obdelana, vprašanja terenskega dela pri zbiranju empirič-
nega gradiva. Poudarek celotne knjige je na tretjem poglavju, ki
obravnava kvalitativno analizo kvalitativnega gradiva. Pri tem
poskušamo tistemu, ki se vpeljuje v to delo, olajšati pot s tem, da
opisujemo res samo tisto, kar je bistveno, izpuščamo pa številne
izpeljave in različice, ki jih sicer najdemo v podobnih delih.
V drugem delu so zbrane moje dosedanje kvalitativne raziskave
ali odlomki takih raziskav kot praktični zgledi metod in tehnik,
obravnavanih v prvem delu. Ti zgledi so urejeni kronološko, tako
kot so raziskave nastajale. V njih sem karseda malo spreminjal.
Dele besedila sem ponekod izpustil, kar je na ustreznih mestih
označeno s tremi pikami (...). Ob vsakem primeru je uvod. v katerem
so opisane okoliščine raziskave in v katerem je opozorjeno na tiste
dele besedila, ki so zgled v prvem delu opisanih načel in postopkov.
Vse drugo je ostalo tako, kot je bilo zapisano, saj sem hotel opozoriti
tudi na kontinuiteto življenja in dela kljub družbeno prelomnim

dogodkom. Sam z obžalovanjem ugotavljam praznine v svoji zavesti,
praznine, ki so posledica nekoč zapovedane družbene amnezije, in
s popravljanjem ali izključevanjem »nesodobnih« besedil ne želim
prispevati k ponovnemu ustvarjanju amnezije pri svojih študentih
in mlajših sodelavcih. Pozoren bralec bo morda opazil, da sem tu
in tam dodal kaj svojega svetlim zgledom metodoloških predhod-
nikov.
Knjiga noče biti polemika in noče izključevati nobenega me-
todološkega nazora in pristopa. Vprašanje odnosa med kvalitativno
in kvantitativno metodologijo imam za odprto, pri vsakdanjem delu
pa se zavzemam za komplementarni odnos obeh metodologij. Tudi
sam prakticiram oboje, čeprav je res, kar ugotavlja Lincoln (1990),
d a j e ob sedanjem razvoju metod težko obvladati oba pristopa, kaj
šele doseči mojstrstvo, in da bi se človek moral odločiti za enega
od njiju. Pravzaprav sem se sam pri sebi — prav med pisanjem te
knjige — že odločil.
Zahvalo za to, d a j e to delo nastalo, dolgujem preštevilnim sode-
lavcem in kolegom, s katerimi sem se srečeval v zadnjih dvajsetih
letih, da bi jih mogel poimensko navesti. Vsekakor je bilo moje
delo najtesneje povezano z delom sodelavcev na Visoki šoli za
socialno delo. Brez njihove zagnanosti pri ustvarjanju temeljev nove
vede in stroke in brez dopolnjevanja pri ustvarjanju znanja, kakor
tudi brez številnih oblik praktične pomoči tega dela ne bi bilo. Na
ravni vsakdanjega pa velja: človeka, ki dela (tako delo, kot je pisanje
knjige), ne marajo videti ne v službi ne doma. Zalo sem hvaležen
sodelavcem, da so dobrohotno (najbrž kar z veseljem) spregledali
premore v mojem upravljanju, in domačim, predvsem ženi Hani,
Predgovor 13
da so se razumevajoče sprijaznili s tem, da sem bore malo sodeloval

pri ustvarjanju vsakdanjega družinskega življenja.
B. M.
LITERATURA
Adam. F. (1982). Kvalitativna metodologija in akcijsko raziskovanje v

sociologiji. Časopis za kritiko znanosti, 10, 53-54: 132-244.
Dekleva. B. (nosil.) (1982). Akcijsko raziskovanje mladoletniških pre-
stopniških združb. Raziskava št. 62. Ljubljana: Inštitut za krimino-
logijo.
Filstead. W. J. (ur.) (1970). Qualitative Methodologv: Firsthand Involve-
ment with the Social H brit/. Chicago: Markham.
Flaker. V., Z. Pavlovič (1985). MDA med krizo in perspektivo. Ljubljana:
RK. ZSMS in Center za mladinsko prostovoljno delo.
Glasen B.. A. Strauss (1967). The Discoverv of Grounded Tlieorv. Chi-
cago: Aldine.
Lincoln. Y. (1990). The Making of a Constructivist: A Rcmembrance of
Transformations Past. V: E. G. Guba (ur.) (1990). The Paradigm Dialog.
Newbury Park: Sage.
Mesec, B. (1977). Metodologija akcijskoraziskovalnega projekta. V: Stritih,
B. (nosil.) (1977). Prostovoljno preventivno in socialnoterapevtsko
delo z otroki — Rakitna, akcijskoraziskovalna naloga — socialno-
terapevtska kolonija. V: Repovž, D. (ur.), Sociološke raziskave v
zdravstvu. Ljubljana: Inštitut za sociologijo in filozofijo.
Miles, M. B.. A. M. Huberman (1984). Qualitative Data Analvsis. Beverly
Hills: Sage.
Stritih, B. (nosil.) (1977). Prostovoljno preventivno in socialnoterapevtsko
delo z otroki — Rakitna, akcijskoraziskovalna naloga — socialnotera-
pevtska kolonija. V: Repovž D. (ur.), Sociološke raziskave v zdravstvu.
Ljubljana: Inštitut za sociologijo in filozofijo.
Stritih, B. (nosil.) (1979). Štepanjsko naselje II. Ljubljana: Inštitut za
Predgovor 15
sociologijo in filozofijo.
Slritih, B. (nosil.) (1980). Vpliv družbenega prostora na socializacijo otrok.
Raziskava. Ljubljana: Višja šola za socialne delavce.
Stritih, B. (nosil.) (1981). Prostovoljno socialno delo. Raziskava. Ljubljana:
Višja šola za socialne delavce.
Zaviršek. D. (1987). Zgodba oJosipdolu. Ljubljana: RK ZSMS in Center
za mladinsko prostovoljno delo.
PRVI DEL
19
1. poglavje
Kvalitativna metodologija:
Izhodišča in načela
1. KVALITATIVNA METODA
V zadnjih dvajsetih ali več letih smo na področju družbenih ved
sploh in tako tudi v okviru vede o socialnem delu (boetike) priča
pravi renesansi tako imenovanih kvalitativnih metod, ki so nekoč
spremljale prve samostojne korake teh ved, nato pa so bile v
primerjavi s prevladujočim, tako imenovanim kvantitativnim
pristopom, dolgo zapostavljene, delno zaradi načelnih metodo-
loških razlogov, ki so izhajali iz določenega pojmovanja narave
družbenih ved, delno zaradi praktičnih razlogov, ki so temeljili na
posebnih običajih in normah v znanstvenih skupnostih in ki so
izvirali iz interesov raziskovalcev kot članov družbe. S standardi-
ziranimi in kvantitativnimi metodami naj bi bolje kot s kvali-
tativnimi uresničevali osnovna načela znanstvenega raziskovanja,
tj. načela objektivnosti, sistematičnosli, preciznosti, preverljivosti
in druga. Te metode pa so se pokazale tudi kot praktičen način za
osebno in skupinsko družbeno napredovanje raziskovalcev, saj je
bilo mogoče z uporabo računalniško podprtih kvantitativnih metod
ustvariti videz znanstvenosti tudi pri raziskavah, ki zaradi svoje
šibke povezanosti s teorijo sicer ne bi zaslužile tega pridevka. Vendar
so se po določenem času pojavile kritike pretirano enostranske
rabe kvantitativnih metod pa tudi načelne kritike pozitivističnega
pristopa pri raziskovanju na področju družboslovja in humanističnih

ved. Zaradi vsega lega je ponovno oživelo zanimanje za kvalitativni
pristop, v okviru katerega so razvili številne nove metode in tehnike
zbiranja in analize kvalitativnega empiričnega gradiva. Prav zaradi
pomanjkanja takih metod in tehnik je bil kvalitativni pristop dolgo
videti manj »ekzakten« kot kvantitativen, ki mu je uspelo zgraditi
mostove do velike množice statističnih in matematičnih metod.
Kaj pravzaprav pomenijo izrazi »kvalitativni« in »kvantitativni«
pristop? Ali smo s tem v zvezi sploh upravičeni uporabljati besedo
»pristop«, in kaj naj bi pomenila? Taka raba izrazov »kvalitativno«
in »kvantitativno« nas pravzaprav moti, saj zavaja k zgrešenim
predstavam o odnosih med pomembnimi pojmi.
Z izrazoma »kvalitativno« in »kvantitativno« so običajno ozna-
čevali dve različni vrsti podatkov, ki jih dobimo pri raziskovanju,
namreč kvalitativne in kvantitativne podatke. Podatki raziskovanja
so opisi stanj ali vrednosti različnih značilnosti predmeta razisko-
vanja. Oseba je lahko mlada ali stara, poročena ali samska; skupina
je lahko bolj ali manj kohezivna: v družini so lahko znotrajge-
neracijske ali medgeneracijske koalicije: organizacija ima lahko
enostavno ali sestavljeno strukturo itn. Kvalitativni so podatki, pri
katerih so vrednosti spremenljivk navedene z besedami, atributivno,
npr: oseba je moškega, je ženskega spola; je samska, je poročena.
Kvantitativni so podatki, pri katerih so vrednosti spremenljivk nave-
dene s številkami, numerično, npr. starost osebe je 20 let; velikost
organizacije je 100 članov. Nekateri podatki so navidezno kvali-
tativni, v resnici pa so kvantitativni. Oseba je lahko »majhna« ali
»velika«, »mlada« ali »stara«, skupina »slabo povezana« ali »zelo
povezana«. V teh primerih se za besednimi oznakami skrivajo
Kvalitativna metodologija: Izhodišča in načela 21
predstave o količini, o stopnjevanju. Zato lahko take podatke

obdelujemo kot kvantitativne.
Ta v začetku dokaj natančna in omejena raba obeh terminov pa
seje začela postopno širili. Najprej so začeli z njo označevati naravo
empiričnega gradiva glede na to, katere vrste podatki so v njem
prevladovali, in glede na to, ali je bilo kot celota bolj »pripovedo-
valno« ali bolj »številčno, statistično«. Opis primera, življenjepis,
zapis pogovora, zapisnik sestanka so primeri kvalitativnega gradiva.
Izpolnjena vrsta ocenjevalnih lestvic, izpolnjen vprašalnik z vnaprej
navedenimi odgovori, izpolnjen test so primeri kvantitativnega
gradiva, čeprav ni nujno, da bi vsebovali kakšne številke. Le pri
nadaljnji obdelavi navadno dobljene odgovore preštejemo; obkro-
ženjem, križcem in podobnim znakom pripišemo številke, s katerimi
pozneje računamo. Nekako hkrati s tem so začeli kol kvalitativne
ali kvantitativne označevati metode ali tehnike, s katerimi pridemo
do pretežno kvalitativnega oziroma kvantitativnega gradiva. Kot
kvalitativne metode označujejo npr. odprti intervju, opazovanje z
'"v/^^V/Â - —i —
udeležbo, skupinsko razpravo, ker dajo pretežno kvalitativno gra-
divo. Kot kvantitativne pa označujejo standardizirani zaprti intervju,
standardizirano opazovanje in druge take tehnike, ker dajo kvantita-
tivno gradivo. Ta širitev pomena obeh izrazov je nato zajela celo
občemetodološke pristope, pač glede na to. da se v okviru nekaterih
občih pristopov proizvedejo pretežno kvantitativni, v okviru drugih
pa kvalitativni podatki, razlikujejo pa se tudi načini njihovega
urejanja in obdelave ter analize. Tako je prišlo do zamenjave pome-
nov, ki ne prispeva k jasnemu razlikovanju. »Kvantitativni pristop«
je postal sinonim za »pozitivistični pristop«, »kvalitativni pristop«
pa sinonim za »interpretativni pristop«.
22 { IviHI v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu
Ena sodobnih opredelitev »kvalitativnega raziskovanja« pravi:

»Pojem 'kvalitativno raziskovanje'je skupni pojem za zelo različne
teoretične, metodološke in metodične pristope k družbeni resnič-
nosti. Kvalitativno raziskovanje lahko pojmujemo na različnih rav-
neh, po eni strani kot samostojno dopolnilo, po drugi strani pa kol
nasprotje, razmejitev in poseben poudarek v odnosu do eksperimen-
talnega. iz teoretičnih modelov izhajajočega in kvantitativnega
družboslovnega raziskovanja, ki se usmerja pretežno po paradigmi
enotne znanosti (tj. po naravoslovno-eksperimentalni paradigmi).«
(Kardorff 1994: 3)
V tej opredelitvi se torej najprej priznava nedoločenost lega
pojma, njegova umestitev na različne ravni, na koncu pa se vendarle
poudarja, da je kvalitativno raziskovanje nasprotno raziskovanju,
ki poteka po zgledu naravoslovne metode. Tu smo pri zelo starem
sporu na področju ved o človeku in družbi, pri sporu o tem, ali naj
družbo in kulturo proučujemo z istimi metodami kot svet narave,
torej z naravoslovnimi metodami, ali pa so za to primernejše
posebne metode, kijih naravoslovje ne pozna. To je spor o tem, ali
so znanosti metodološko enotne ali pa je med njimi globoka ločnica,
tako da so na eni strani naravosiovne znanosti, na drugi pa družbo-
slovne, kulturološke in humanistične znanosti. Ta spor se običajno
predstavlja kot nasprotje med pozitivističnim in interpretativnim
občemetodološkim pristopom. Metodološke razlike med obema
se začno z vprašanji o naravi odnosa med spoznavajočim subjektom
in objektom raziskovanj (epistemološka raven) in zajemajo prav
vse ravni metodologije, od vprašanja, kaj je cilj spoznavanja in
kakšna je narava zakonitosti, kijih odkrivajo posamezne vede (obče-
metodološka raven), preko vprašanja o tem, kaj je temeljna metoda
spoznavanja, eksperiment ali metoda razumevanja in interpretacije

(metodološka raven), do vprašanj o postopkih in tehnikah razisko-
vanja (metodološko-tehnična raven). Bilo bi res pretirano poeno-
stavljeno, ko bi celotnemu spletu pozitivistične metodologije, ki se
opira na naravoslovni pristop, prilepili oznako »kvantitativno«, celot-
nemu spletu interpretativne metodologije, kije uveljavljena v kultu-
rološko-humanističnih vedah, pa oznako »kvalitativno«. Tako bi
nebistveno in posledično razliko med njima naredili bistveno. Če-
prav je morda res. da nekateri od omenjenih pristopov proizvedejo
pretežno kvalitativno gradivo in uporabljajo kvalitativno analizo,
drugi pa proizvedejo kvantitativno gradivo, ki ga tudi kvantitativno
analizirajo, ni nobeden teh pristopov a priori odprt samo za ene
vrste gradivo. Kaj takega bi bilo tudi povsem nemogoče, saj sta
obe vrsti podatkov neločljivo povezani in druga drugo predpo-
stavljata.
Prvo vprašanje je torej, ali smemo izraz »kvalitativen« uporabiti
za označitev občemetodološkega pristopa, ki ga sicer označujemo
tudi s pojmom »interpretativni pristop« (poleg nekaterih drugih
oznak). Sodimo, da iz zgoraj navedega razloga ni potrebe, da bi
izraze »kvalitativno« in »kvantitativno« uporabljali za označevanje
občemetodoloških pristopov namesto uveljavljenih izrazov »nara-
voslovni« ali »humanistični« pristop, »metoda pojasnjevanja« ali
»metoda razumevanja«, »pozitivistični pristop« ali »interpretativni
pristop«. Čeprav ni nepomembno, je to vprašanje vendarle pred-
vsem terminološko in g a j e mogoče rešiti z dogovorom. Tak dogovor
s e j e že zgodil, paradoksalno, ne kot izrecen dogovor, ki bi dopustil
enačenje »interpretativno« = »kvalitativno«, ampak s praktično rabo.
s pristajanjem na postopno uveljavljanje širšega pomena izraza
»kvalitativen«, to je. s tihim dopuščanjem, da se tako poimenuje

občemetodološki pristop in z nereflektiranim posnemanjem te rabe,
katere posledica je nepreciznost definicije, saj je »kvalitativen«
oznaka za več različnih metodoloških ravni. Tudi nam ne ostane
drugega, če hočemo biti razumljeni, da se. čeprav neradi, pridru-
žimo temu »dogovoru«.
Drugo je vprašanje o odnosu med različnimi ravnemi meto-
dologije. Ali določen epistemološki in občemetodološki pristop
nujno implicira določene raziskovalne postopke, določeno vrsto
podatkov in določene tehnike analize, ali pa so posamezne ravni
raziskovalnega procesa relativno avtonomne? Ali pozitivistična
raziskava lahko vsebuje kvalitativno gradivo, ki je kvalitativno
analizirano? Ali gradivo, zbrano v interpretativni raziskavi, lahko
statistično obdelamo? Znani priročnik za analizo kvalitativnih
podatkov Milesa in Hubermana (1984) na primer jasno kaže, da
lahko tudi pozitivistični pristop proizvede kvalitativne podatke, ki
jih analiziramo na kvalitativen način. Miles in Huberman se izrecno
opredelita za »logična pozitivista, ki se zavedata omejitev tega
pristopa in jih poskušata ublažiti (...) mehka pozitivista, morda«
(1984: 19). Temu priznanju sledi 250 strani opisov različnih kvalita-
tivnih postopkov. Prav tako pa lahko interpretativni pristop proizve-
de kvantitativne podatke. V literarni vedi npr. uporabljajo statistiko
pogostosti pojavljanja posameznih besed v pesniškem delu kot pri-
pomoček interpretacije. Če bi vztrajali pri sedanji rabi teh izrazov,
bi morali torej reči tudi, da kvantitativni pristop ne le temelji na
prvotnejših kvalitativnih razlikovanjih, ampak lahko da tudi kvali-
tativne podatke, kvalitativni pristop pa lahko da kvantitativne po-
datke, saj je mogoče kvalitativno gradivo reducirati na kvantitete.
Kaže torej, da na kvalitativen način lahko raziskujemo v okviru

različnih, celo nasprotnih občemetodoloških pristopov. Ta ugoto-
vitev je v nasprotju s pojmovanjem, ki vidi logično nujno in dosledno
zvezo med spoznavnoteoretskimi in občemetodološkimi izhodišči
in raziskovalnimi tehnikami.
Tretje vprašanje je v zvezi z odnosom med interpretativnim in
pozitivističnim pristopom. Ali gre za nepomirljivo nasprotje med
njima ali pa sta mogoče na kak način usklajena, na primer tako. da
se dopolnjujeta ali celo da en pristop vsebuje drugega? Nekateri,
vse bolj redki, izključujoče zagovarjajo enega od njiju. Drugi se,
zmerneje, zavzemajo za komplementarnost obeh pristopov. Mednje
sodi na primer avtor gornje opredelitve »kvalitativnega raziskovanja«
von Kardorff (1994:4), ko pravi, da zgodnje družboslovne raziskave
s konca 19. in prve polovice 20. stoletja še niso poznale sedanje
ločitve »kvalitativnega« od »kvantitativnega« raziskovanja. To lepo
potrjuje tale navedba izpod peresa znanega »kvantitativnega« meto-
dologa Paula Lazarsfelda iz predgovora k Brezposelnim iz Marien-
thala: »Nismo se mogli zadovoljiti s tem, da bi preprosto 'šteli'
enote vedenja; hlepeli smo po tem, da bi empirično zajeli komplek-
sne načine doživljanja. Nasprotje med 'statistiko' in fenomeno-
loškim bogastvom, za katero pogosto trdijo, da obstaja, smo 'prevla-
dali' že tako rekoč ob samem začetku naših prizadevanj, saj se
nam je zdelo, d a j e ravno sinteza obeh izhodišč naša prava naloga.«
(Lazarsfeld 1980.) Lazarsfeld se torej zavzema za komplementar-
nost, še več, za sintezo obeh pristopov. Mogoč pa je tudi tretji
odgovor, namreč, da eden od obeh pristopov, tisti, ki razpira širši
horizont, vsebuje drugega: da moramo razlikovali oba pristopa, ne
pa ju ločevati. Ta odgovor vsebuje oba prejšnja: ohranja razliko
med obema pristopoma in njuno komplementarnost, ob tem pa ju

poveže v enoten sistem, s tem da vzpostavi med njima relacijo nad-
rejenosti-podrejenosti oziroma vsebovanosti. Po prvi različici tega
nazora interpretativni pristop vsebuje pozitivističnega: jc njegov
širši okvir. Ta nazor, ki ga tu ne moremo podrobneje utemeljevati,
je impliciran v našem nadaljnjem obravnavanju kvalitativne metode.
V tej knjigi bomo z izrazom »kvalitativna raziskava« označevali
v ožjem in ustreznejšem pomenu raziskavo, pri kateri sestavljajo
osnovno izkustveno gradivo, zbrano v raziskovalnem procesu,
besedni opisi ali pripovedi, in v kateri je to gradivo tudi obdelano
in analizirano na beseden način brez uporabe merskih postopkov,
ki dajo števila, in brez operacij nad števili. Z izrazom »kvantitativna
raziskava« pa bomo označevali raziskavo, pri kateri sestavljajo
osnovno izkustveno gradivo podatki, dobljeni s standardiziranimi
merskimi postopki. Ti podatki, ki jih je mogoče izraziti kot števila,
pa so potem tudi analizirani z matematičnimi in statističnimi
metodami. Ob tem se iz že navedenih razlogov ne bomo mogli
ogniti tudi širjenju tega pomena in vključevanju drugih značilnosti
raziskovalnega postopka, ki bi jih bolj upravičeno poimenovali z
izrazi »interpretativni pristop« ali temu nasproten »pozitivistični
pristop«.
V nadaljevanju bomo primerjali »kvalitativne« in »kvantitativne«
raziskave (narekovaje pri teh izrazih bomo opustili, lahko pa si jih
mislimo). Taka oznaka je bolj upravičena, kadar govorimo o naravi
empiričnega gradiva in načinu njegove analize, in manj upravičena,
kadar imamo v mislih načrtovanje raziskave kot celote ali obči
spoznavni pristop. Opozorjeni na to razliko si sedaj oglejmo nekaj
značilnosti tega pristopa, da bi tako ustvarili kontekst razumevanja
postopkov analize kvalitativnega gradiva, katerih prikaz je osrednji

namen tega dela.
2. NAČELA KVALITATIVNEGA RAZISKOVANJA
Kvalitativne raziskave se razlikujejo od kvantitativnih po vrsti

značilnosti, ki jih lahko povzamemo v tri širše skupine glede na
osnovna vprašanja, ki zadevajo usmeritev in potek raziskave: (1) v
odnosu do vprašanja, čigav položaj je izhodišče in težišče raziskave,
raziskovalčev ali raziskovančev (subjektov) in kaj je namen raziskave
(strateške značilnosti); (2) kako poteka raziskava (metodološke
značilnosti); (3) kakšno je razmerje med raziskavo in teorijo (zna-
čilnosti oblikovanja teorije).
2.1. STRATEGIJA
Družboslovno raziskovanje se je, ko se je začelo razvijati, glede

odnosa med raziskovalcem in predmetom raziskovanja zgledovalo
pri naravoslovju. Pogosto slišimo reklo, d a j e narava za naravoslovca
kot odprta knjiga: znati ji mora le postaviti pravo vprašanje in dobil
bo odgovor. Narava, čeprav je venomer razkrita, ničesar ne razkrije
tistemu, ki ne zna vprašati. Naravoslovčeva vprašanja izvirajo iz
njegove teorije o področju, ki ga raziskuje. Naravoslovec postavi
naravi vprašanje tako, da izpelje poskus: ustvari določene okoliščine
in čaka, kaj se bo zgodilo, to je, kako bo narava odgovorila. Tudi
družboslovec naj bi, tako kot naravoslovec, postavljal »družbi«
natančna vprašanja o odnosih med družbenimi spremenljivkami,
vprašanja, ki izvirajo iz njegove teorije, in zapisoval »odgovore«
družbe. Težava je ta, da raziskovalec, kije preveč zaverovan v svojo
teorijo in postavlja samo vprašanja, ki izvirajo iz nje, lahko spregleda

družbena dogajanja, ki so zunaj dosega njegove teorije; postavlja
vprašanja, ki so z vidika v problemih udeleženih ljudi nepomembna.
Opirajoč se na pretirano abstraktne pojme in zakonitosti spregleda
značilnosti, ki so posebnost določenih okolij, in napačno razlaga
dogajanje. In na koncu svetuje ukrepe, kijih prizadeti ne sprejmejo,
in da torej neuporaben nasvet. 1
Zato je prvo načelo kvalitativne metodologije, naj raziskovalec
prisluhne ljudem, kijih raziskuje. Naj ne raziskuje samo, kar zanima
njega, ampak, kar je pomembno z vidika raziskovanih 2 . To načelo
pa ima še d r u g o osnovo, n a m r e č prepričanje, da je »družba
dialektična enotnost 'subjektivno mišljenega pomena' in objektivno
mišljene fakticitete« (Adam 1982: 160). V kvalitativni raziskavi naj
bi torej subjekt, to je raziskovani, prišel do besede. To velja v več
pomenih: (1) svoja prizadevanja naj bi raziskovalec usmeril na
stvarne življenjske probleme ljudi in ne na odmaknjene akademske
probleme: (2) pri raziskovanju naj bi bil sprejemljiv in odprt za
vsestransko različne podatke o raziskovanih in ne samo za podatke,
ki so pomembni z vidika njegove teorije; (3) raziskovane naj bi
proučeval v njihovem vsakdanjem življenjskem kontekstu. Ta načela
so skladna z načeli socialnega dela, saj je eno prvih metodičnih
načel socialnega dela, naj pozorno prisluhnemu klientu in posku-
šamo dojeti ne le manifestno izražene vsebine, ampak tudi latentna
čustva in nagnjenja, predvsem pa človekov lastni pogled na položaj.
2.1.1. R A Z I S K O V A N J E
STVARNIH PROBLEMOV LJUDI
To načelo ima dva vidika. Pomeni, prvič, naj raziskujemo stvarne
probleme ljudi in ne le vprašanja, ki zanimajo raziskovalca.
Raziskovanje ima dva vira ali motiva: radovednost in vedoželjnost
ali teoretični motiv in željo po obvladanju in rešitvi praktičnih
problemov ali praktični motiv. V razvoju znanosti ta dva motiva
nista bila vedno v ravnovesju, ampak je v posameznih obdobjih, na
posameznih področjih znanosti ali pri posameznih znanstvenikih
prevladal eden ali drugi. Kadar je pri raziskovanju v ospredju
teoretični interes, se raziskava začne s hipotezo, ki logično izhaja
izJ.eorije in ki jo je treba preveriti. Raziskovalec je kot instrument
teorije tisti, ki operacionalizira hipotezo, npr. tako, da sestavi
vjjr:a|alnik; ljudem, ki so udeleženi v raziskavi, zastavlja vprašanja,
ki zanimajo njega kot eksponenta teorije, ne nujno tudi njih.
Izhodišče kvalitativne raziskave pa so predvsem stvarni, prak-
tični, vsakdanji problemi ljudi, ne toliko teoretični problemi posa-
mezne vede. Pri kvalitativnem raziskovanju naj bi izbrali problem,
ki je pomemben za ljudi, ki so udeleženi v raziskavi. Ugotovitve
raziskave naj bi bile neposredno uporabne za reševanje socialnih
problemov ljudi in za izpopolnjevanje metod socialnega dela, ki je
namenjeno reševanju vsakdanjih stisk in težav ljudi. O tem nas
prepriča pogled na nekaj novejših raziskav s področja socialnega
dela. Tu so raziskave o slogih iskanja zaposlitve (Vetršek 1996), o
programih usposabljanja za brezposelne (Jereb 1997), o delu z
zakonci v razveznem postopku (Klemene Žvikart 1996), o stiskah
staršev, ki skrbijo za odrasle duševno prizadete otroke (Vrh 1996)
itd. To ne pomeni, da v socialnem delu niso potrebne tudi temeljne
teoretične raziskave ali da temeljne raziskave ne morejo biti kvalita-

tivne. O tem. da so take raziskave potrebne in da so lahko kvalitativ-
ne. priča raziskava o vrstah socialne pomoči (Mesec, Dragoš 1992),
v kateri smo s kvalitativno analizo oblikovali taksonomijo (klasi-
fikacijo) vrst pomoči na osnovi intervjujev članov gospodinjstev.
Drugi vidik tega načela pa je zahteva, naj upoštevamo gledanje
ljudi na problematični položaj, njihovo razumevanje položaja.
Mnoge raziskave niso usmerjene teoretično, ampak je njihov namen
neposredno prispevati k rešitvi kakega socialnega problema. Toda
pri reševanju problema se ne ozirajo na doživljanje vpletenih v prob-
lem, ne upoštevajo njihovih pogledov in njihovih prizadevanj za
rešitev problema, ampak poskušajo problem rešiti mimo njih ali
celo proti njim. Posebno pri reševanju problemov družbeno prikraj-
šanih skupin se pogosto iščejo načini, kako tako skupino obiti in
zmanipulirati ter ponuditi »rešitev«, ki ustreza večini ali sloju, ki
ima moč. ki pa ne upošteva stališč prizadete manjšine. Raziskovalne
podatke neredko uporabljajo v škodo ljudem, ki so jih dali, zato
prihaja do tako imenovanega »odpora objektov raziskave« (Gilli
1974), to je do tega, da se raziskovanci izogibajo raziskavam in
poskušajo prikrivati podatke v strahu, da ne bi bili uporabljeni proti
njim in njihovim interesom. To načelo kvalitativne metode pa zahte-
va. da raziskujemo življenje in doživljanje ljudi, ki so v problemski
situaciji; probleme, kot jih vidijo oni. Problem raziskave naj se
formulira z njihovega vidika, raziskava pa naj se usmerja tako, da
njene ugotovitve prispevajo k rešitvi njihovih praktičnih problemov.
Predmet raziskovanja v socialnem delu so pojavi, v katerih so

udeleženi ljudje kot subjekti, to je kot posamezniki in kot pripadniki
skupin, skupnosti in kultur (subkultur) s svojim posebnim do-
življanjem, zavestjo in ravnanjem, ki je odvisno od interpretacije

okoliščin in pripisovanja pomenov dogodkom in vedenju. V
raziskavi odkrivamo subjektivnost udeležencev, njihove posebne
in od človeka do človeka, od skupine do skupine, od kulture do
kulture različne načine doživljanja življenjskega položaja, inter-
pretiranja pomena pojavov in dogodkov in ravnanja. Ljudje, ki so v
raziskavah kot »subjekti«, tj. kol poskusne osebe, anketiranci ali
opazovanci, niso zgolj nosilci za raziskavo relevantnih značilnosti,
ki bi jih razjskovalci izmerili, prešteli in na tej osnovi ugotavljali za
določeno populacijo veljavne splošne zakonitosti. Pri kvalitativnem
raziskovanju se usmerjamo na raziskovanje vprašanj, ki so po-
membna v življenju udeleženih, in poskušamo razkriti njihov svojski
odnos do teh vprašanj in položajev. Zanima nas npr. doživljanje
žensk, ki so oddale otroka v posvojitev, njihovi razlogi, motivi, stiske
in načini obvladovanja tega življenjskega položaja, da bi te načine
obvladovanja razumeli, in jih tako lažje podprli: doživljanje staršev
odraslih duševno prizadetih otrok: doživljanje otrok, ki so bili spolno
zlorabljanj ipd. Bistvo socialnega dela je podpiranje tistih načinov
obvladovanja obremenilnih življenjskih situacij, ki jih uporabljajo
ljudje sami, in ki so se izkazali za funkcionalne.
2.1.2. O D P R T O S T Z A R A Z N O L I Č N E P O D A T K E
O RAZISKOVANIH
Odprtost za raznolične podatke o družbeni stvarnosti je temeljni

pogoj znanstvene objektivnosti. Že Milic (1965). mnogo širše kol
njegovi sodobniki, ki so pojem objektivnosti zožili na intersubjek-
tivno skladnost meritev (npr. Bujas 1981), pojmuje znanstveno obje-
ktivnost kot odprtost za raznolične podatke o stvarnosti, tako za
tiste, ki so v skladu z našimi vnaprejšnjimi pričakovanji in teorijami,

kot za one, ki z njimi niso v skladu.' V zvezi s kvalitativnim razisko-
vanjem pomeni zahteva glede odprtosti za raznolične podatke o
raziskovanih dvoje: prvič, naj sc ne omejimo samo na proučevanje
tistih vidikov stvarnosti, ki so zanimivi s stališča te ali one teorije,
ampak naj bomo odprti za različne vidike, take, ki so relevantni z
vidika določene teorije in take, ki niso. To pomeni, da se od razis-
kovalca pričakuje, vsaj v začetku, eklektično stališče v odnosu do
teorij — dobro je. da pozna več različnih teorij in je pripravljen
videti stvarnost zdaj skozi očala te. zdaj druge teorije, ne da bi sc
opredelil za eno samo. Čim več teorij poznamo in čim bolje jih
poznamo, čim več različnih pojmov razumemo, tem bolj odprti
bomo za različne možne interpretacije danega dogajanja. Drugič,
raziskovalec naj bo pozoren na vsakršno dogajanje na strani razisko-
vanih. četudi ga še ne more označiti s pojmi te ali one teorije. Zav-
zame naj bolj receptivno stališče, stališče pozornega poslušalca in
opazovalca, katerega pozornost je enakomerno porazdeljena na
različne ravni in vidike; ki domneva, da imajo ljudje, katerih proble-
me raziskuje, drugačno, podrobno in poglobljeno vednost o svojem
položaju; ki se zato pusti poučevati v rečeh, ki se tičejo njihovega
vsakdanjega življenja, in se odpoveduje vzvišenemu stališču znan-
stvenika. ki ve več od »navadnih« ljudi. Ogibati se moramo temu,
da bi se že vnaprej zapisali iz teorije izvirajočemu enostranskemu
pogledu na stvarnost ali da bi tak pogled prevladal med raziskavo.
2.1.3. R A Z I S K O V A N J E D R U Ž B E N I H C E L O T
V NJIHOVEM KONTEKSTU
Tretje pravilo kvalitativne metodologije je, da raziskujemo ljudi
kot posameznike, skupine in skupnosti kot celote v njihovem
realnem vsakdanjem kontekstu. To pravilo vsebuje dva pojma,
pojem celote in pojem konteksta.
a. Raziskovanje celote. Poudarjanje pojma celote je reakcija na —
v običajnem raziskovanju preveč poudarjeno — analitično prouče-
vanje entitet (posameznikov, skupin, skupnosti) in njihovo miselno
razstavljanje na posamezne vidike in spremenljivke in iskanje
odnosov (korelacij) med tako izoliranimi spremenljivkami, ne da
bi si hkrati prizadevali te dele in vidike ponovno povezati v smiselne
celote. V psihologiji in družbenih vedah je množica raziskav, ki ne
ugotavljajo drugega, kot da so ti in ti pojavi v medsebojni korelaciji.
Pri tem pogosto opuščajo prizadevanje, da bi take izolirane drobce
spoznanj povezali v smiselne teoretične pojasnitve. V nasprotju s
tem se na raznih področjih, tudi v socialnem delu, uveljavlja tako
imenovano »holistično« (od wliole, angl. celota) gledanje na človeka
(npr. holistična medicina), ki vidi posamezne vidike človekovega
delovanja vedno v povezavi ne le z organizmom kot celoto, temveč
v povezavi s celotnim človekovim življenjem. Posamezne vidike
tega življenja je možno analitično razlikovati, ni pa plodno, če jih
opazujemo kot ločene od celote, če želimo priti do stvarnih ugoto-
vitev o njihovi vlogi in pomenu. Pri raziskovanju bi si morali vedno
prizadevati, da bi ugotovitve o posameznih pojavih ali vidikih
povezali v celoto oziroma pojasnili njihov pomen v širših dogajanjih.
b. Raziskovanje konteksta. Raziskovalec mora zbrati informacije

o kontekstu in ga podrobno opisati. Vsaka entiteta (posameznik.
skupina, skupnost) je neločljivo povezana s svojim okoljem, ki tvori

njen družbeno-kulturni in naravni kontekst. Kontekst, v katerem
so ljudje, močno vpliva na njihovo doživljanje in vedenje. Vsak
človek ni le posebna osebnost, vsakdo živi v svojem svetu, v svojem
zgodovinskem obdobju, v svoji kulturi, v svojem političnem okolju
in v svojem posebnem vsakdanjem okolju. Socialni delavci oprav-
ljajo svoje delo v institucionalnem okolju, v katerem ravnajo druga-
če. kot bi ravnali v domačem okolju. To velja tudi za klienle, ki
pridejo v institucionalno okolje. Njihovo ravnanje je odvisno od
vsakdanjega, recimo družinskega, pa tudi institucionalnega konteks-
ta. in samo če poznamo naravo teh kontekstov, lahko to ravnanje
razumemo. Enota skupaj s svojim kontekstom sestavlja celoto višje-
ga reda. Če raziskovalec raziskuje enega izmed programov centra
za socialno delo. mora sodelovati s centrom, poznati program,
njegove sestavine, cilje, namene. Upoštevati pa mora tudi širši kon-
tekst. poznati mora skupnost, v okviru katere poteka program.
Kadar proučujemo sistem na določeni ravni (posameznik, skupina,
organizacija, družba), moramo tudi vedno upoštevati dogajanje na
višjih in nižjih sistemskih ravneh.
c. Raziskovanje zgodovine in razvoja. Pojem konteksta vsebuje

tudi preteklost posameznika ali skupine, njegovo ali njeno zgodovino
in razvoj. Ob vprašanju, ali naj pri raziskovanju upoštevamo zgo-
dovinski in razvojni vidik, sta se v zgodovini metodologije oblikovala
dva odgovora. Prvi je bil temu izrazito naklonjen: psihoanaliza
temelji na raziskovanju preteklih doživetij posameznika; historični
materializem je zahteval, naj bi vsak družbeni pojav obravnavali
zgodovinsko. Drugi pa temu niso bili naklonjeni in so menili, d a j e
mogoče ravnanje ljudi bolje pojasnili na osnovi poznavanja vplivov.
ki izvirajo iz aktualne situacije (tu in zdaj). Če ločujemo ta dva

vidika, zgodovinsko-razvojnega in situacijskega, in se opredeljujemo
le za enega od njiju, pravzaprav kršimo načelo celovitosti; za celovito
spoznanje sta potrebna oba vidika. Pojav lahko razumemo celovito
samo, če poznamo njegov razvoj, njegovo zgodovino. Zato pri celo-
vitem proučevanju posameznih družbenih enot ne bi smel manjkati
pregled njihovih zgodovine in razvoja.
d. Raziskovanje v vsakdanjih okoljih. Raziskovati pojave v kon-
tekstu pomeni tudi raziskovati v vsakdanjih okoljih4, kjer ljudje žive
in delajo, ne le v laboratorijskih razmerah. V laboratorijskih razme-
rah je mogoče uresničiti načelo ponovljivosti opazovanj, preverjati
opazovanja v sistematično in načrtno spreminjanih razmerah in
tako na najbolj abstraktni ravni ugotavljati bistvene odnose med
spremenljivkami. Pri tem pa nujno zvedemo zapleteno in prepleteno
stvarnost, v kateri ljudje vsak dan živijo, na poenostavljene pogoje.
Na ta način pridemo do abstraknih ugotovitev, ki sicer veljajo za
širok razpon situacij, ki pa niso neposredno uporabne, saj jih je
treba pri uporabi modificirati in prilagoditi specifični situaciji. Ra-
ziskovanje v naravnih razmerah ohranja kompleksnost vsakdanjih
situacij in daje zato stvarnejša spoznanja, ki so tudi bolj relevantna
za prakso, čeprav morda niso tako natančna in pogosto tudi ne
tako n e d v o u m n o utemeljena kot s p o z n a n j a eksperimentov in
statističnih študij.
2.2. METODOLOGIJA
Drugo skupino značilnosti kvalitativne raziskave sestavljajo

značilnosti, ki se tičejo (1) poteka raziskave, in vloge posamezne
raziskave v celovitem procesu spoznavanja določenega področja.
(2) stališča glede uporabe različnih metod, tehnik in pespektiv,

( 3 ) interakcije med subjektom in raziskovalcem, ( 4 ) vloge
raziskovalca kot instrumenta in (5) izbora običajnega pristopa med
številnimi, ki so na voljo. To so značilnosti, ki naj prispevajo k
utemeljenosti, celovitosti, kompleksnosti in večslranskosli spoznanj.
2.2.1. S E K V E N C N A A N A L I Z A
Kako poteka kvalitativna raziskava, si bomo, razčlenjeno po

fazah, ogledali kasneje. Tu nas zanimajo tiste značilnosti poteka
raziskave, ki ne veljajo le za to ali ono fazo, ampak za raziskavo kot
celoto oziroma za položaj posamezne raziskave v procesu spozna-
vanja. Kvantitativna raziskava poteka linearno: vsak problem
implicira hipoteze, ki so možni odgovori na problem. Ko se lotimo
take raziskave, lahko na samem začetku predvidimo alternativne
možne odgovore na problem in nato usmerjamo raziskavo tako,
da lahko na koncu eliminiramo eno teh alternativ in zadržimo drugo
(Ackoff 1966). Pri taki raziskavi lahko predvidimo posamezne
odločitve o poteku raziskave in jih moramo predvideti, sicer ne
bomo mogli preveriti zastavljenih hipotez. Potek take raziskave je
mogoče predstaviti kot sosledje faz, ki si res sledijo v dokaj pravil-
nem zaporedju brez prekrivanj in zamenjav in z minimalnimi vmes-
nimi spremembami zaradi povratnih sporočil. Potek take raziskave
je zaporedje korakov, s katerimi napredujemo od hipoteze do njene
preveritve. Spreminjanje hipoteze med samim raziskovanjem je
znamenje slabega načrtovanja raziskave. Pomembna predstava pri
izvajanju kvantitativne raziskave je, da raziskava preverja eno (ali
manjše število) hipotezo, izvedeno iz teorije, in da bo, ko bo kon-
čana, privedla do ugotovitve, ki je majhen kamenček v mozaiku
spoznanj o določenem področju. Ta mozaik sestavljajo ugotovitve

mnogih raziskav, ki jih izvajajo in jih bodo izvedli tudi drugi razi-
skovalci.
Tudi kvalitativna raziskava lahko poteka linearno, vendar je za
kvalitativno raziskovanje značilno, da se je v njegovem okviru
ponovno obudila zavest o tem, d a j e raziskovanje postopno širjenje
vednosti o predmetu raziskovanja, kar izraža pojem sekvenčne
analize. Kvalitativna raziskava poteka kot vrsta kratkih, zaporednih
raziskovalnih ciklov ali sekvenc, v katerih si sledijo formuliranje
problema oziroma hipoteze, zbiranje gradiva in analiza (sekvenčna
analiza), reformulacija problema ali formulacija novega problema,
ponovno zbiranje gradiva, analiza itd. Ko delamo take kroge, vedno
bolj utrjujemo in razširjamo znanje o pojavu, ki ga raziskujemo.
Tako raziskovanje i m e n u j e m o sekvenčna raziskovanje.5 Pojem
sekvenčne raziskave torej vključuje načrtovanje raziskovalnih dejanj
v sorazmerno kratkem naslednjem obdobju in analizo v tem ob-
dobju zbranega empiričnega gradiva. Kvalitativna raziskava je
sestavljena iz več krajših raziskavic, raziskovalnih sekvenc, katerih
vsaka je v osnovi, po sosledju formulacija problema-načrtovanje
opazovanja-opazovanje-analiza podobna celotni običajni raziskavi.
Tak način omogoča, da upoštevamo v prejšnjih korakih pridobljeno
znanje pri načrtovanju naslednjega koraka. »Ko bolje razumemo,
bolje sprašujemo.«
Recimo, da želimo na nekaj primerih socialnega dela s starši v

razveznem postopku po dokumentaciji ugotoviti, kakšne so meto-
dične značilnosti teh postopkov. Pri kvantitativni raziskavi b o m o
na osnovi metodičnih načel vnaprej izdelali seznam možnih va-
riabel, ki nas zanimajo, s predvidenimi modalitetami, na tej osnovi
bomo nato sestavili nekakšen »vprašalnik« in vanj bomo vnašali

podatke o primerih. Rezultat raziskave bodo porazdelitve števila
primerov po posameznih modalitetah ali vrednostih variabel, npr.
porazdelitve glede trajanja postopka, glede vrste posredovanja so-
cialne delavke, glede soglasja staršev o dodelitvi otrok ipd. Na osnovi
teh podatkov bi lahko oblikovali tipologije. Pri kvalitativni raziskavi
bomo najprej zapisali svoje predrazumevanje o tem, kako poteka
tak postopek in kakšni problemi se ob tem odpirajo. Nato bomo
raziskali en primer takega postopka, tako da bomo kodirali posa-
mezne sestavine opisa postopka (o kodiranju glej spodaj), primerjali
ugotovitve s predrazumevanjem, to zapisali in tako že ustvarili po-
skusno teorijo kot vrsto hipotez za nadaljnje raziskovanje. To bo
prva sekvenca raziskave. Nato bomo na osnovi smernic, ki smo jih
izdelali pri analizi prvega primera, analizirali drugi primer in sklenili
drugo raziskovalno sekvenco. Ta strategija rešuje dilemo, ali rabi
študija primera predvsem za oblikovanje hipotez ali za njihovo pre-
verjanje. Rabi obema namenoma tako. da v eni sekvenci postavimo
hipotezo, ki jo v naslednji ali naslednjih preverjamo, ob tem pa
odkrivamo nove hipoteze itd.
Seveda se tudi kvalitativna raziskava začne in konča, in v tem

smislu poteka v zaporedju od začetka do (začasnega) konca, pri
čemer v začetku bolj malo vemo o problemu, na koncu pa nekaj
več. Vendar je z izvajanjem kvalitativne raziskave povezana pred-
stava, da že ena sama raziskava pomembno oblikuje teorijo s postop-
nim širjenjem spoznavanja, kar se dogaja v obliki kratkih raziskavic,
kijih vsebuje. Med kvantitativnim in kvalitativnim pristopom torej
ni razlike v predstavi, da posamezna raziskava prispeva k širjenju
znanja o določenem problemu ali področju. Razlika je v tem, da si
pri kvantitativnem pristopu predstavljamo, da posamezna raziskava

doda le drobec k širši sliki, ki jo sestavimo na osnovi velikega števila
časovno omejenih linearno potekajočih raziskav, medtem ko si pri
kvalitativni predstavljamo, da že v okviru ene raziskave, ki jo se-
stavlja več manjših, postopoma toliko razširimo krog spoznanj, da
lahko oblikujemo uporabno teorijo. Kvantitativna raziskava poteka
linearno od postavitve hipoteze do njene preveritve, kvalitativna
pa iterativno, to je z neprestanim vračanjem, preverjanjem in utrje-
vanjem v prejšnjih korakih sprejetih ugotovitev.
2.2.2. R A Z N O L I Č N E M E T O D E .
RAZLIČNE PERSPEKTIVE
Pri kvalitativni raziskavi je priporočljivo uporabiti različne

metode zbiranja empiričnega gradiva in analize in upoštevati
različne poglede na določeno vprašanje ali dogajanje.
a. Raznolične metode. Kvantitativno raziskovanje se pogosto
omejuje na zbiranje podatkov o večjem ali manjšem številu spre-
menljivk s popisnicami, vprašalniki, testi in podobnimi instrumenti.
Tako dobimo niz med seboj nepovezanih podatkov o posamezniku,
podatke o preseku skozi njegov položaj, ne pa zaokrožene pripovedi
o njegovem življenju. Stvarnost pa je sestavljena in ima več vidikov;
spregledali bi pomembne podatke, če bi uporabili eno samo metodo.
Zato pri kvalitativni raziskavi raziskovalec zbira podatke raznih
vrst, iz raznih virov, uporablja razne metode in razne opazovalce
in informante. Poleg podatkov iz intervjujev in opazovanja uporablja
kot vire podatkov osebne in uradne dokumente, pisma, dnevnike,
dosjeje primerov, pa tudi fotografije, razne izdelke (ročna dela)
ipd.
b. Več zornih kotov. Pri običajni raziskavi prevlada teoretično

izhodišče in vidik raziskovalca, njegovo gledanje na stvarnost.
Stvarnost pa je večplastna in dojeti j o je mogoče iz več perspektiv.
Raziskovalec se sreča z raznimi ljudmi, ki različno gledajo na
situacijo, ki j o proučuje. Tak položaj je socialnemu delavcu dobro
znan. saj se pri praktičnem delu prav tako neprestano srečuje z
različnimi in pogosto konfliktnimi pogledi na določeno vprašanje.
Ne bi bil uspešen, če ne bi upošteval te mnogostranosti in kon-
fliktnosti. Tudi raziskovanja se je treba lotiti z več vidikov in z več
različnimi metodami: zajeti moramo podatke o času, prostoru in
ljudeh: uporabiti več opazovalcev; različne teorije in različne metode
(Denzin 1978). Pri raziskovanju problemov socialnega dela je nujno
upoštevati vsaj dve perspektivi: perspektivo strokovnega delavca
ali ustanove in perspektivo klienta in njegovega okolja (bifokalna
perspektiva), pogosto pa tudi vidik širše javnosti ali predstavnikov
družbe. Pri raziskovanju na področju šolskega socialnega dela
bomo, na primer, upoštevali vidike učitelja ali šole, učenca in staršev
(triangulacija). Vsak od njih ima drugačno »teorijo« o tem, kaj se
dogaja in kaj bi bilo dobro storiti ob dani težavi. Šele poznavanje
vseh teh pojmovanj pomaga najti skupno rešitev problema.
2.2.3. S O D E L O V A N J E R A Z I S K O V A L C A
V PROUČEVANEM KONTEKSTU
IN N E O G I B N O S T I N T E R P R E T A C I J E
a. Raziskovalec kot instrument. V pozitivističnem raziskovanju

se raziskovalec sam kolikor mogoče izključi iz opazovanega dogaja-
nja, da ne bi vplival nanj in s tem povzročil, da bi bilo opazovanje
neveljavno. Svoje opise strogo omejuje na opis predmeta razisko-
vanja, svojega doživljanja ob proučevanja pa ne opisuje. Pri kvalita-

tivnem raziskovanju pa se raziskovalec zaveda, da se ne more izklju-
čiti iz dogajanja, ki ga proučuje, in da vpliva na dogajanje, ki ga
opisuje. Raziskovani se odzivajo na njegovo navzočnost in/ali na
njegove postopke in samo raziskovalno situacijo. Poleg tega tudi
sam doživlja dogajanje, ki ga opazuje ali proučuje. Raziskavi je v
prid, če to svoje doživljanje popiše, saj s tem omogoči drugim
preverjanje njegovih spoznanj, razširi svoj opis in ga naredi bolj
podrobnega in »gostega«. Poleg tega pa s tem sam kot oseba deluje
kakor občutljiv raziskovalni instrument, ki na osnovi svojih čust-
venih ali miselnih odzivov odkriva nova spoznanja o proučevanem
predmetu. Raziskovanje je po svoji naravi razmišljanje o predmetu
proučevanja, ki ga po potrebi razširimo na opazovanje, pri katerem
lahko uporabljamo razne instrumente. V aktu razmišljanja se razi-
skovalec odziva na predmet razmišljanja. Ta odziv je vedno hkrati
racionalen in emocionalen. Zakaj naj bi torej raziskovalec smel
upoštevati le svoje senzorno-racionalne odzive, ne pa emocionalnih?
h. Neizrekljivo znanje. Raziskovalec, ki se vključi v raziskovano
skupino ali skupnost, širi svoje razumevanje tudi s sočutjem in
sodoživljanjem. Človek lahko razume ne le tisto, kar je izraženo v
racionalni govorici, ampak doume tudi prispodobe in tisto, česar z
besedami ni mogoče naravnost in opisno izraziti. Polanyi (1967)
razlikuje dve vrsti znanja: propozicionalno znanje, to je vse, kar je
mogoče izraziti z besedami, in nepropozicionalno ali neizrekljivo
znanje. To je tisto, kar v globini svojega bitja nekako vemo, a ne
znamo izraziti drugače kot s prispodobami, s poezijo, in z drugimi
sredstvi, ne z besedami. Zato je za popolno spoznavanje treba ana-
lizirati tudi te druge izraze, slike, glasbene stvaritve, predvsem pa
se mora raziskovalec zazreti tudi vase in zaznati svoje čustvene

odzive na dogajanje, ki ga proučuje.
c. Sodelovanje z raziskovanimi. Kakšen pomen pripisujejo ljudje
stvarem in dogajanjem okrog sebe, ne moremo dognati drugače,
kot da stopimo v interakcijo z njimi, da sodelujemo in sproti prever-
jamo. ali prav razumemo pomene ravnanj in dogodkov, tako nekako
kot antropolog, ki proučuje neznano kulturo. Antropolog se naseli
med pripadniki tuje kulture in nekaj časa živi z njimi, se udeležuje
njihovih dejavnosti in sodeluje z njimi. Pri tem ga postopoma uve-
dejo v svoj svet, tako da začne razumevati osnovne kategorije dane
kulture in osnovne vrste interakcij in odnosov. Iz »tujca« postane
»novinec«, ki se seznanja z osnovnimi pravili vedenja, in nato vsaj
delno »domačin«, ki ta pravila že obvlada. Podobno kot za povsem
tuja in neznana ljudstva pa. morda v manjši meri, velja tudi za nam
sorodnejše skupine, saj ima vsaka skupina vsaj del svojih posebnih
pomenov, ki so tuji širši kulturi, v kateri živi. Raziskovanje s sode-
lovanjem (z udeležbo) je zato prvi pogoj za spoznavanje v vsaki
socialni situaciji. Tako imenovano objektivno ali nesodelujoče
raziskovanje je možno zato, ker raziskovalec že v vsakdanjem življe-
nju sodeluje v isti kulturi, ki jo raziskuje, in že pozna pomene, ki bi
jih sicer mogel dognati le s sodelovanjem. Tudi pri praktičnem so-
cialnem delu se moramo do določene mere vživeti v položaj klienta,
da bi lahko videli položaj z njegovimi očmi in mu tako bolje po-
magali.
d. Spoznanja so interpretacije. Pri tem, ko je raziskovalec vključen

v kontekst, se zaveda, da predmet njegovega proučevanja ni nikoli
popolnoma razprt, očiten in do konca spoznaven, ampak ga mora
postopoma odkrivali, tako da širi svojo interpretacijo o njegovi
naravi. Ker je raziskovalec del konteksta in ne iz njega izločen,

p o p o l n o m a objektiven opazovalec, mora opisati tudi to svoje
sodelovanje in svoj odnos do pojavov. Opisati mora svoje ravnanje
v situaciji, ki jo proučuje, in svoje reakcije na dogajanje. Kar mislimo,
da vemo o kaki stvari, ni nekakšna objektivna resnica, ampak naša
kolikor mogoče utemeljena in podrobno opisana predstava o tem,
kakšna je stvar — kot taka pa je zgolj ena od več možnih konstrukcij
ali interpretacij. Isto »objektivno« opazovano dejanje ima drugačen
pomen za razne udeležence in tudi za razne opazovalce. V raziskavi
odkrivamo razne interpretacije, jih med seboj primerjamo in širimo
svojo interpretacijo. Lahko bi rekli, da je raziskovalec sam razi-
skovalni instrument. Če se tega zaveda in to dejstvo metodično
izkorišča, prispeva k bogastvu in sestavljenosti opisa in utemelje-
nosti svojih razlag.
2.2.4. R A Z I S K A V A
KOT ŠTUDIJA P O S A M E Z N E G A P R I M E R A
V okviru kvalitativnega pristopa ne proučujemo večjega števila

oseb kot enot kake socialnodemografsko definirane kategorije ali
populacije z namenom, da bi s preštevanjem prišli do posplošenih
ugotovitev, ampak raziščemo posamezen primer ali majhno število
primerov, ki jih med seboj primerjamo. Z besedo »posamezen
primer« ne mislimo zgolj posamezne osebe, ampak je to lahko po-
samezna skupina, npr. družina, skupnost, organizacija ali določena
kultura ali subkultura (etnična skupnost, verska sekta ipd.).
Opišemo lahko enega ali nekaj primerov, ki jih izberemo po
drugih kriterijih kot pri slučajnostnem vzorčenju; poglavitni kriterij
je teoretična ali praktična relevantnost, sicer pa tako izjemnost kot
tipičnost. Pri proučevanju posameznega primera nam namreč ni

do tega. da bi ugotovili pogostost različnih značilnosti pri določeni
vrsti primerov, da bi ugotovili, kaj je tipično in kaj izjemno, ampak
da bi odkrili konkretne splete značilnosti, različne poteke dogodkov
in raznolične možnosti doživljanja in ravnanja sistemov. Pri pro-
učevanju posameznih družin v raziskavi o scenarijih preživetja
(Mesec 1989) smo ugotovili različne lipe prilagoditve družin na
družbeno-ekonomsko krizo. Odkritje te raznoličnosti, torej kvali-
tativnih razlik, je veliko bolj zanimivo in pomembno kot preštevanje
pogostosti teh tipov.
Pri tem pristopu lahko opazujemo delovanje družbenih sistemov
kot konkretnih celot v njihovem realnem okolju. Posamezen primer
ponuja bogastvo različnih vidikov, dimenzij, pojmov; je življenjski
in nazoren: je smiselno zaokrožen. Po svoji funkciji v procesu spo-
znavanja je proučevanje konkretnega primera lahko izhodišče za
oblikovanje pojmov, hipotez in teorij, in torišče za preverjanje hi-
potez in teorij. Usmeritev na proučevanje posameznih primerov
imenujemo idiografski pristop (gr. idios, poseben, lasten, svojski,
zaseben). Pri idiografskem pristopu poskušamo razumeti delovanje,
probleme in pojave konkretnega sistema iz njega samega in njegovih
interakcij z okoljem ali kontekstom. Ni nam v prvi vrsti do tega, da
bi dognali splošne zakonitosti, ki veljajo za določen razred sistemov
ali še splošneje, čeprav je na osnovi študije enega primera možno
oblikovati teorijo, ki j o lahko p o z n e j e p r e v e r j a m o na drugih
posameznih primerih ali po načelih kvantitativnega raziskovanja
na večjem številu primerov, da bi prišli do splošnih zakonitosti
(raziskava s takim namenom je nomotetska, gr. nomos, zakon).
Posamezen primer raziščemo in opišemo v obliki študije primera.

Študija primera je celovit opis posameznega primera in njegova

anaRžarTjTopis značilnosti primera in dogajanja in opis procesa
odkrivanja teh značilnosti, to je procesa raziskovanja samega.
2.2.5. G O S T O P I S IN R A Z V I D E N O P I S P O S T O P K A
a. Gost opis. V nasprotju s kvantitativno raziskavo, kjer predmet

opazovanja »razrežemo« na posamezne variable, katerih povezanost
v konkretnem primeru se nato izgubi in se na koncu raziskave
ponovno pojavi v obliki abstraktnih korelacij med značilnostmi,
sestavlja kvalitativno raziskavo podroben ali »gost« opis predmeta
raziskovanja (Geertz 1983, Guba in Lincoln 1982).
To k o n k r e t n o p o m e n i , da n a j bi bili zapisi o p a z o v a n j in
pogovorov, ki sestavljajo izhodiščno empirično gradivo za analizo,
celoviti, podrobni in izčrpni, čim bolj zvesti in življenjski in ne
shematično razčlenjeni po posameznih variablah.
b. Opis postopka. Načelo preverljivosti kot eno temeljnih načel
znanstvene metode uresničujemo pri kvalitativnem raziskovanju
tako, da podrobno opišemo celoten postopek raziskave, posebno
še postopek analize, v kateri oblikujemo pojme in ugotavljamo
pravilnosti in vzorce ravnanja, doživljanja in interakcij. To je ključna
metodološka zahteva. Kvalitativno raziskovanje mnogi navdušeno
sprejmejo, ker si obetajo olajšanje in sprostitev od stroge logike in
natančnih postopkov kvantitativnega raziskovanja in vstop v po-
dročje svobodne domišljije, spisovanja in pesnjenja svojih vtisov o
stvarnosti. Tako pričakovanje ni utemeljeno v naravi tega razisko-
vanja. Lahko bi celo trdili, da pri kvalitativnem raziskovanju ravna-
mo bolj odgovorno kot marsikdaj pri kvantitativnem, ko izvedemo
kako anketo, preštejemo odgovore, jih obdelamo z natančnimi
statističnimi tehnikami in to sporočimo kol »dejstva«, ne da bi se

potrudili izreči, kako so ta dejstva povezana s teorijo in kaj po-
menijo v teoretičnem kontekstu. Nekateri menijo, da so ustvar-
janje »teorij iz naslanjača«, esejistična razmišljanja, impresionistični
spisi, spomini in anekdote kvalitativno raziskovanje. Vse to je lahko
gradivo v kvalitativni raziskavi, je lahko izraženo in zapisano
predrazumevanje kot izhodišče za raziskavo, torej hipoteza v kvalita-
tivni raziskavi, ni pa samo po sebi že opravljena kvalitativna raziska-
va. V kvalitativni raziskavi prav tako kot v drugih vrstah raziskav
ne smemo preskočiti dokazovanja in postopne graditve pojmov iz
empiričnega gradiva. Metodološko bistvo raziskave je to, da oj>t
šemo pot do končnih ugotovitev, da svoja postopoma razvijajoča
se razmišljanja in opazovanja opišemo v nastajanju in da vsako
ugotovitev pQdkrepinio_z. argumenti. Naloga kvalitativne metodo-
logije kot proučevanja izvajanja kvalitativnih raziskav (kvalitativne
metode) je prav ta, da izdela postopke argumentiranega sklepanja
in posploševanja na osnovi kvalitativnega empiričnega gradiva. V
kvalitativni raziskavi morajo biti jasno in razvidno opisani postopki
sklepanja in postopnega abstrahiranja pojmov raznih ravni abstrakt-
nosti iz empiričnega gradiva. Za vsak pojem, vsak obrazec in vsak
sklep mora biti razvidno, na katerih elementih empiričnega gradiva
temelji. Temu so namenjene razne tehnike kvalitativne analize, ki
so hkrati nazorni prikazi (preglednice) povezanosti med empirič-
nimi postavkami in teoretičnimi pojmi.
2.3. TEORIJA
Tretja skupina značilnosti kvalitativne raziskave je povezana z

odnosom do teorije in oblikovanjem teorije. Kvalitativne raziskave
se lotevamo z manj skromno ambicijo, kot to pogosto velja za kvan-

titativno. Pri kvantitativni raziskavi se dostikrat zadovoljimo s tem,
da zanesljivo ugotovimo nekaj dejstev; da preverimo kako hipotezo,
pri tem pa se odpovemo prizadevanju, da bi oblikovali celovito
teoretično razlago pojava ali problema. Kot da bi bila to domena
posebno nadarjenih teoretikov, ki navadno na enciklopedičen način
v tako imenovani veliki teoriji zaobsežejo ogromno področje znanja,
medlem ko naj bi se empirični raziskovalci skromno zadovoljili s
skrbnim ugotavljanjem drobnih dejstev in njihovim prizadevnim
postopnim zlaganjem v mozaik vednosti, ne da bi si sami kdaj drznili
oblikovati celovito teorijo o kakem področju pojavov.
V kvalitativni raziskavi ne gre le za to, da bi preverili to ali o n a
hipotezo, ampak želimo priti do celovitega, vsebinsko bogatega
razumevanja, ki nas lahko usmerja pri praktičnem delu, čeprav
morda ne moremo prav vsakega elementa tega razumevanja takoj
utemeljiti. Morda je pri tem, da si to upamo, odločilna predstava,
da so teorije raznih vrst: od velikih, ki zaobsežejo tako rekoč vse
področje, s katerim se ukvarja kaka veda. preko srednje obsežnih
(teorije srednjega dometa) do manj obsežnih, ki pojasnjujejo zelo
specifična dogajanja v specifičnih kontekstih in bi jim lahko rekli
tudi »teorije za domačo rabo«. K bolj pogumnemu teoretiziranju
nas je navsezadnje spodbudilo spoznanje, da ljudje vedno delujejo
na osnovi neizrečenih osebnih in skupinskih »teorij«, da torej tako
ali tako kar naprej »teoretizirajo«, to je, si razlagajo pojave okrog
sebe in na osnovi teh razlag praktično delujejo. Pri tem navadno
niso prav nič skrupulozni pri preverjenju dejstev in domnev. Če to
početje vsaj nekoliko izboljšamo, že prispevamo k boljšemu prak-
tičnemu delu.
Za kvalitativno raziskovanje torej velja, da imamo pri njem v

vsakem trenutku pripravljeno razlago dogajanja, ki ga proučujemo,
in da ves čas, ko poteka raziskava, ne delamo drugega, kot da pre-
verjamo posamezne vidike te razlage, j o tako vse bolj utrjujemo in
poglabljamo, da bi na koncu prišli do sorazmerno verjetne teorije.
Kvalitativna raziskava se mora končati (njen konec je relativen) z
verjetnim opisom in razlago pojava, četudi ni povsem preverjena.
Ta neprestana povezanost raziskovanja s teorijo - to da se razi-
skovalec ne odpove teoretiziranju, naj bo še tako nezanesljivo, in
se ne prepusti zgolj metodološko mehaničnemu ugotavljanju sto-
odstotno preverjenih dejstev (ki so običajno zelo pogrošne resnice)
— je morda najbolj pomembna značilnost kvalitativne raziskave.
S tem v zvezi naj omenimo nekaj pojmov, ki podrobneje opisujejo
vlogo teorije v kvalitativni raziskavi. To so implicitne in eksplicitne
teorije, argumentirano posploševanje in utemeljena teorija.
2.3.1. O P R A V I Č U J O Č E ( E K S P L I C I T N E ) IN D E L U J O Č E
(IMPLICITNE) TEORIJE RAVNANJA
Ljudje v vsakdanjem življenju delujejo, da bi dosegli določene

cilje. Ob tem razmišljajo in oblikujejo svoje »teorije« o tem, katera
dejanja so bolj uspešna in katera manj, in zakaj je tako. Pojasnjujejo
svoja dejanja in napovedujejo uspešnost svojih dejanj. Ta pojas-
njevanja in napovedovanja so njihove opravičujoče teorije6 (Argyris,
Schon 1974). Kakšno opravičujočo teorijo o svojem ravnanju ima
kdo, ugotovimo, če ga vprašamo, zakaj je ravnal tako, kot je, ali
zakaj namerava tako ravnati. Če socialno delavko vprašamo, zakaj
ženi alkoholika naroča, naj pripravi moža do tega, da se bo šel
zdravit zaradi alkoholizma, bo morda odgovorila: »Žena bo lažje
kot jaz pripravila moža k zdravljenju, ker ga bolje pozna.« To je

njena opravičujoča teorija, saj z njo opravičuje svoje ukrepanje.
Znano pa je, da ljudje pogosto govorijo eno, delajo pa drugo; d a j e
torej razlika med njihovo teorijo in prakso. Vsaka praksa se opira
na kako »teorijo«. Človek ne more nečesa početi, ne da bi njegovo
početje bilo urejeno in smotrno, ne da bi imelo neko strukturo in
smisel, naj bo še tako omejen. Če opazujemo koga, kaj dela, b o m o
pogosto ugotovili, da njegova dejanja razkrivajo nazor o tem, kar
počne in zakaj to počne, »teorijo« torej. Te »teorije« se ne zaveda
ali pa s e j e vsaj ne zaveda tako jasno, da bi jo lahko takoj izrekel, če
bi ga vprašali po razlogih njegovega početja. Taka, delujočemu člo-
veku samemu skrita teorija, po kateri se ravna pri svojem delovanju,
je delujoča teorija.1 Naročilo socialne delavke ženi, naj prepriča
moža, da se bo šel zdravit, se večkrat pokaže za neuspešno, vendar
ga socialna delavka ponavlja. Njena delujoča teorija je morda: »Če
to naročim ženi, se ji ne bo posrečilo, položaj se bo poslabšal in
imeli bomo razlog, da zakoncema odvzamemo otroke in jih tako
zaščitimo.« Ker so te teorije skrite, vendar vsebovane v dejanjih, bi
jih lahko imenovali tudi implicitne teorije. Delujoče teorije so skriti
kognitivni zemljevidi, po katerih ljudje načrtujejo svoja dejanja
(Argyris 1985). Opravičujoča teorija kakega akterja in njegova delu-
joča teorija sta lahko skladni, lahko pa ne; akter sam pa se lahko
njune neskladnosti bolj ali manj zaveda. Delujočo teorijo je mogoče
izreči (eksplicirati), če človeku pomagamo reflektirati njegova deja-
nja. V kvalitativni raziskavi na področju socialnega dela je nadvse
pomembno, da odkrijemo opravičujoče in delujoče teorije akterjev,
njihovo skladnost ali neskladnost, in to sporočimo akterjem.
2.3.2. A N A L I T I Č N A I N D U K C I J A IN P O S P L O Š E V A N J E
Kvalitativna raziskava se večinoma odvija kot študija enega

samega primera ali majhnega števila primerov. Zalo se zdi upra-
vičeno vprašanje, ali smemo tako dobljene ugotovitve posploševati.
To vprašanje izvira iz domneve, da je upravičeno posploševati na
širšo populacijo samo iz primerno velikega in primerno izbranega
vzorca primerov, pri čemer so posplošitve tem bolj zanesljive, čim
večji je vzorec in čim bolj reprezentativen je. Ta privajeni način
sklepanja lahko relativiramo in dopolnimo s spoznanjem o analitični
indukciji in o analogiji med sklepanjem iz posameznega primera
in sklepanjem iz posameznega eksperimenta (Yin 1986)1. Pri študiji
primera, kije osnovni model kvalitativne raziskave, temelji sklepanje
na analitični indukciji (analitični generalizaciji) in ne na statistični
(enuinerativni) indukciji. Pri statistični (enumerativni) indukciji
nas ne zanima strukturna ali funkcionalna povezanost lastnosti
znotraj posameznih enot, ampak samo njihova navzočnost ali
odsotnost oziroma kvantitativna izrazitost, pogostost, razlike in
korelacijske zveze. Pri analitični indukciji pa na posameznem pri-
meru proučimo, kako so posamezne lastnosti, procesi ali dogodki
med seboj povezani, v kakšnih odnosih ali razmerjih so. Tudi če
ugotovimo določeno vrsto povezanosti v enem samem primeru, je
to lahko teoretično pomembno. Ena od teorij na področju alkoholne
odvisnosti pravi, da alkoholno odvisen človek ne more kontrolirati
količine pitja. Če bi torej odkrili enega samega alkoholika, ki lahko
kontrolira količino pitja, bi morda odkrili, zakaj, na kakšen način
ali v kakšnih okoliščinah se mu to posreči, ter tako morda napredo-
vali do »tehnologije« kontroliranega pitja. Zato nas v okviru študije
primera ne zanima toliko tipični primer, temveč bolj »povedni«

primer, primer, iz katerega je dobro razvidna povezanost pojavov
in ki omogoča odkrivanje nepričakovanega.
Pri tem ni sklepanje (posploševanje) iz enega samega primera
nič novega in nenavadnega, kaj šele nedopustnega. Če bi bilo to
nedopustno, tudi ugotovitev enega samega eksperimenta ali majh-
nega števila eksperimentov ne bi smeli posploševati, a to kar naprej
počnemo. Eksperiment, ki ga izvedemo, je pravzaprav tudi en sam
predstavnik množice vseh možnih eksperimentov z dano konste-
lacijo spremenljivk. In v resnici je eden od načinov za preverjanje
ugotovitev eksperimenta ta, da eksperiment ponovimo, to je, da
»izberemo« drug eksperiment iz množice možnih eksperimentov
in to »izbiranje« ponavljamo. Vendar običajno ponovitev ni veliko:
v statističnem jeziku bi rekli, da se zadovoljimo s presenetljivo
majhnim vzorcem iz neskončno velike statistične množice. Bilo bi
tudi zelo neekonomično, če bi kar na slepo in v nedogled ponavljali
eksperiment. Je namreč še drug način preverjanja eksperimentalnih
ugotovitev. Preverjamo jih tako. da sistematično spreminjamo
konfiguracijo variabel, katerih odnose raziskujemo. Če pridemo
do ugotovitev, ki se med seboj ujemajo, tako da so v logičnih odnosih
in sestavljajo skladne strukture, sodimo, da so poskusi veljavni. Z
vsakim novim poskusom z drugačno konfiguracijo variabel
preverjamo prejšnje poskuse. Prav podobno počnemo tudi pri
analizi posameznih primerov v okviru kvalitativne raziskave. V
primeru odkrijemo določeno strukturo (npr. obrazec interakcij)
ali več struktur. Že znotraj enega samega primera je tako možno
ugotoviti ujemanje raznih struktur, skladnost ali logičen red med
njimi. Analiza novih primerov dodaja nove elemente k tej sliki in
52 Uvod v kvalitativno raziskovanje t' socialnem delil
jo spreminja. Slika, ki nastaja, je pomembna, je novo spoznanje,

četudi je ena sama. Z eksperimentom poskušamo ovreči teorijo, in
če nam to ne uspe, se teorija obdrži. Ugotovitve vsakega posamez-
nega eksperimenta povežemo neposredno s teorijo. Tudi posamez-
nega primera ne proučujemo zalo, da bi ugotovitve posplošili na
širšo populacijo primerov, ampak zato, da bi prišli do teoretično
relevantnih ugotovitev, tj. do ugotovitev, ki neposredno prispevajo
h gradnji teorije ali k njenemu preverjanju oziroma zavračanju.
2.3.3. U T E M E L J E N A T E O R I J A
Hkrati s tem. ko s e j e pozornost s preverjanja teorij prenesla na

oblikovanje teorije, pa so v okviru kvalitativnega pristopa postali
pozorni na drugačne vrste teorij, kot so bile velike teoretične sinteze,
omenjene v enem prejšnjih odstavkov. Pozornost s e j e usmerila na
teorije kratkega in srednjega dosega, na majhne teorije. To so teorije,
ki niso zelo splošne, ampak veljajo le za določeno okolje ali kontekst.
Pravimo, da so kontekstualno vezane. Pojasnjujejo m a j h n e dele
stvarnosti in jih ni mogoče posploševati brez dodatnih opredelitev.
»Utemeljena teorija« je slovenski prevod izraza »grounded lheory«
Glaserja in Straussa (1967). Beseda ima več pomenov: pomeni
»utemeljena«, »pritlična«, »prizemna« ali tudi »induktivna«, to je
večpomenskost, ki zelo dobro označuje njen značaj: to je teorija,
ki je blizu tal; ki je bolj skromna, ki ni velik teoretični sistem, toda
je teorija, ki zraste iz empiričnega temelja in jo sproti utemeljujemo."
Skromne in omejene pojasnitve in posplošitve neradi označujemo
z zahtevnim nazivom »teorija«, ampak raje govorimo o pravilnostih
(regularnostih) in obrazcih 9 (strukturah) mišljenja, čustvovanja in
ravnanja. Pri kvalitativnem raziskovanju poskušamo torej v empi-
ričnem gradivu odkriti ponavljanja značilnih dogodkov, interakcij,

komunikacij itd. Zelo dober zgled za lake pravilnosti ali obrazce v
komunikaciji so komunikacijske »igre«, kot jih je imenoval E. Berne
(1964). S pozornim proučevanjem komunikacije in interakcij med
partnerjema je odkril številna značilna ponavljanja zaporedij izjav
oziroma dejanj. Odkritje takih stereotipnih obrazcev ni velika
teorija, je pa pomembno, saj opozarja na »okamenele« vidike v
medosebnih odnosih in s tem prispeva k spreminjanju ravnanja.
Te hipoteze o regularnostih in obrazcih sproti preverjamo, tako da
iščemo v novem gradivu potrdila za domneve, ki smo jih formulirali
na prejšnji stopnji, ostajamo pa hkrati odprti za nove pojme in za
prepoznavanje novih obrazcev in regularnosti. Kvalitativna razi-
skava naj bi privedla do formuliranja takih regularnosti in obrazcev,
to je kontekstualno vezane utemeljene teorije.
3. PREGLED POTEKA RAZISKAVE
Rekli smo, da kvalitativne raziskave ne moremo ustrezno opisati

kot togega zaporedja faz, ampak kot iterativen proces, v katerem
se pri vsakem naslednjem koraku vrnemo in pregledamo vse prejšnje
ugotovitve, če jih novo odkritje morda ne pokaže v drugačni luči,
kot smo sprva menili. Tako vsak delec in vsak nov podatek vpliva
na našo sliko o celoti in jo sproti in neprestano spreminja, dokler
se na koncu raziskave vendarle ne ustali sorazmerno zanesljiva
slika, ki jo lahko zagovarjamo. Poudarili smo tudi, d a j e edino trdno
zaporedje v raziskavi zaporedje periodičnih pregledov celotnega
gradiva in ponovne interpretacije (sekvenčna analiza). Znotraj
posameznih sekvenc in pri krajših (enosekvenčnih) raziskavah pa
54 Uvod v kvalitativno raziskovanjet'socialnem delil
je mogoče dogajanje razčleniti na faze, ki sledijo običajnemu ob-

razcu. Kvalitativna raziskava torej ne poteka neurejeno in v po-
ljubnem sosledju faz. poteka urejeno po fazah, vendar je to sosledje
podrejeno ideji iterativnosti in sekvenčne analize.
Faze so:
• l./Formuliranje problema: problem ni kakršnokoli vprašanje,
ampak vprašanje, ki je stvarno in praktično ali teoretično pomem-
bno. Zato v tej fazi najprej premislimo in preverimo, kakšne bi
mogle biti praktične in/ali teoretične posledice možnih ugotovitev
raziskave; kakšna bo informativna vrednost raziskave in kdo je mo-
žni uporabnik teh informacij. Analiziramo družbeno situacijo, v
kateri bo raziskava s svojimi ugotovitvami dejavnik. V skladu z na-
čeli kvalitativne raziskave je pri izboru problema raziskave odločilna
praktična problematika socialnega dela. to so pristopi, metode in
tehnike dela kot tudi življenjske težave in stiske ljudi, ki jim po-
skušamo pomagati. Nato pa zastavimo vprašanja, na katera naj bi
z raziskavo odgovorili. Vprašanja naj ne bodo preozka, da nam bo-
do pustila dovolj manevrskega prostora.
2^Pojasnitev teoretičnega okvira ali predrazumevanja: v tej fazi
pojasnimo teoretični okvir, iz katerega izhajamo. To je lahko kaka
posebna teorija ali pojmovanje socialnega dela (npr. Liissijevo,
Pincusa in Minahanove; teorija normalizacije; pojmovni okvir
kakega posebnega področja socialnega dela) ali pa širša teoretična
usmeritev, npr. sistemska teorija socialnega dela, kritična teorija,
feministični pristop idr. Če ne izhajamo iz kakšnega določenega
teoretičnega okvira, in to bo v socialnem delu pogosto, kajti njegova
teoretična osnova je slabo razvita, in se raziskave lotevamo zdravo-
razumsko, pojasnimo svoje predrazumevanje. To pomeni, da svoje
predrazumevanje zapišemo in ga ponazorimo z diagrami (modeli).

Nato pa, kot svetujejo fenomenologi, damo svoja teoretična izhodi-
šča ali predrazumevanje v oklepaj, ga suspendiramo, in med razi-
skavo vzdržujemo kolikor mogoče odprto teoretično občutljivost.
zbor enot raziskovanja: Kvalitativna raziskava je običajno
študija enega samega primera ali manjšega števila primerov. Pri
njej se odpovemo ideji reprezentativnega vzorčenja in statističnega
posploševanja na širšo populacijo in se opredelimo za analitično
indukcijo. Za enoto raziskovanja izberemo tisti primer, posamezni-
ka, družino, drugo skupino, skupnost, organizacijo, kjer je praktič-
na problematika, ki nas zanima. Lahko izberemo tudi več posamez-
nih primerov. Tedaj jih izberemo tako, da bomo z njihovo analizo
prišli do čim bolj raznoličnih informacij. Izberemo zanimive pri-
mere, npr. kontrastne, skrajne, izjemne in ne le tipičnih, povprečnih
primerov.
4. Zbiranje empiričnega gradiva: V fazi terenskega dela smo
pozorni, tako kot sicer vedno pri socialnem delu. na odnosni in
tehnično-storilnoslni vidik svoje dejavnosti. Ko pridemo v stik z
raziskovanimi, smo pozorni na to, kakšno vlogo si bomo izobliko-
vali, da bomo vzpostavili zaupanje in da bomo lahko prišli do dobrih
informacij. Razmisliti moramo, kdo bodo naši informanti in kakšen
odnos z njimi bomo vzpostavili. Izberemo metode in tehnike za
zbiranje empiričnih podatkov in jih uporabimo. Načeloma imamo
na razpolago tri pristope in vse njihove kombinacije: opazovanje
(z udeležbo oz. sodelovanjem ali brez), spraševanje (individualni
intervju, skupinska razprava, razne tehnike pisnega spraševanja)
in dokumentarne vire. Pri teh lahko poleg pisnega gradiva upošteva-
mo tudi fotografije, filme, slike in razne predmete. Odločiti se mo-
ramo, ali bomo vzpostavili neposreden stik z raziskovanimi, kar je

zaželeno, ali pa se bomo omejili zgolj na zbiranje in analizo doku-
mentacije. Pripravimo instrumente: opazovalne sheme in liste, vodi-
la za intervju ali vprašalnike ipd. Premislimo, kako bomo zapisovali.
5. Urejanje gradiva: Zbrano gradivo uredimo tako, da je pri-
pravno za analizo in da ga lahko shranimo in omogočimo dostop
do njega kasnejšim raziskovalcem. Razlikujemo dokumentarno
gradivo, na katero smo naleteli, in gradivo, ki smo ga sami proizvedli
(zapisi intervjujev, opazovanj). Gradivo zberemo in uredimo najprej
v osnovnem registru, nato pa na tej podlagi izdelamo razne izvedene
dokumente (prepisana in parafrazirana besedila in povzetke).
6. Kvalitativna analiza in interpretacija: Izhajajoč iz prepisov
dokumentov najprej te zapise razčlenimo in določimo enote ko-
diranja. jim nato pripišemo izraze za pojme, ki jim po naši sodbi
ustrezajo: nato analiziramo značilnosti teh pojmov, izberemo naj-
relevantnejše pojme, jih definiramo, iščemo ali konstruiramo od-
nose med njimi in na koncu formuliramo pravilnosti, obrazce in
teoretične razlage in pojasnitve. Vsak korak pri analizi in interpre-
taciji gradiva dokumentiramo s formalnimi zapisi in seznami. Iz
dokumentacije mora biti jasno razvidna pot urejanja gradiva in
oblikovanja pojmov in odnosov med njimi iz empiričnega gradiva,
tako kot so pri kvantitavni analizi razvidne operacije nad števili.
7. Poročanje: zbrani zapisi analitičnega in interpretacijskega
postopka sestavljajo poleg dokumentov iz prejšnjih faz raziskave
dokumentacijo, na osnovi katere napišemo končno poročilo. Poro-
čilo vsebuje opis celotnega postopka in ugotovitev. Poročilo ima
lahko standardno obliko, v kateri si sledijo poglavja od teoretičnega
pregleda, formulacije problema in opisa metode do ugotovitev.
sklepov in predlogov. Če je bila uporabljena sekvenčna analiza,

opišemo razvoj spoznavanja po posameznih sekvencah. Poročilo
ima obliko študije primera oziroma študije več primerov in bi se
moralo brati kol povezana pripoved. Če na koncu ne moremo na-
pisati pripovedi o svoji raziskavi, pripovedi, ki ima glavo in rep,
raziskava ni končana.
8. Povratno sporočilo in konsenzualna validacija: kvalitativna
raziskava naj bi bila participativne narave, v njej naj bi enakopravno
sodelovali raziskovanci ali njihovi predstavniki. Vse podatke in
ugotovitve naj bi že sproti preverjali in izražali svoja mnenja o njih,
na koncu pa naj bi odobrili celotno poročilo kot verodostojno. To
ne pomeni, da mora poročilo izražati izključno njihov pogled na
položaj, ampak da je ta pogled vključen v poročilo in da so poleg
ugotovitev raziskovalcev navedeni komentarji raziskovancev, kjer
je to potrebno. Če raziskava ni sodelovalna, moramo zagotoviti,
da bo naročnik učinkovito seznanjen s poročilom, ki je po svojem
namenu povratno sporočilo o položaju ali delovanju naročnika.
OPOMBE
1
Ko utemeljujejo ta postulat, se kvalitativni melodologi običajno
sklicujejo na simbolični interakcionizem (npr. RiickdeschI 1985),
ki je eden od virov kvalitativne metodologije. Po tej sociološki
teoriji je človek interpretativno in simbolično bitje, to je bitje, ki
si pojasnjuje in razlaga svet in pojave v njem in ki ustvarja simbole,
to je materialne izraze ali znamenja svojega doživljanja in mišlje-
nja. Izraz »simbolični interakcionizem« označuje posebni značaj
interakcije med ljudmi. Ljudje se ne odzivajo na dejanja drugih
ljudi neposredno, ne reagirajo na isti način kot fizični predmeti
na medsebojne trke ali kot preproste živali na poteze druga druge.
Človek interpretira dejanja drugih, si razlaga njihov pomen, jih
definira, in se na tej osnovi odzove. Isto dejanje bo v enem primeru
definiral kot znamenje sovražnosti, v drugem pa kot znamenje
nerodnosti in se bo v vsakem od teh primerov drugače odzval.
Ne odzove se neposredno na dejanje drugega, ampak na osnovi
pomena, ki ga pripisuje temu dejanju. V človekovi interakciji
posredujejo simboli, posreduje interpretacija, posreduje pomen,
ki ga pripisujemo dejanjem drugih. (Smith, Manning 1982, Denzin
1978). Po Blumerju (1969) so osnovne ideje simboličnega inter-
akcionizma, da človek deluje na osnovi pomenov, ki jih pripisuje
pojavom in dogodkom: da so ti pomeni proizvod socialne inter-
akcije; in da se ti pomeni preoblikujejo in spreminjajo pod vplivom
interpretativnih procesov. Raziskovanci naj bi torej imeli večjo
besedo v raziskavi zato, ker ni mogoče odkriti pomena njihovih
dejanj, če ne spregovorijo sami.
1
Ljudi, ki sodelujejo v raziskavi kot raziskovanci, označujejo z
različnimi izrazi. V tradicionalni psihologiji so »poskusne osebe«;

v modelu raziskovanja kot procesa reševanja p r o b l e m o v in
komunikacije (Ackoff 1966) so »opazovanci«; pogosto jih imenu-
jejo »subjekti«, pri čemer povzemajo zanimivo dvoumnost tega
izraza: subjekt, iz lat. sub-iectus pomeni prvotno podložnik; po
samozavedanju modernega človeka pa je subjekt tisti, ki mu je
vse podložno, to je on sam. Če v razmišljanju o subjektu raziskave
zapustimo konvencionalno raven subjekt = poskusna oseba, se
nam zazdi, da je subjekt raziskave, tisti, ki vse ureja, pravzaprav
raziskovalec; če pa že iz konvencionalnih razlogov tako imenujemo
raziskovance, naj ti ne bi bili subjekti v pomenu podložnikov,
ampak kot tisti, za katere pravzaprav v raziskavi gre; ki vladajo v
raziskavi in v odnosu do katerih je raziskovalec zgolj njihovo
sredstvo — zapisovalec njihove slike sveta. Po običajnem pojmo-
vanju družboslovne raziskave so raziskovanci »nosilci podatkov«,
ki zanimajo raziskovalca; podatkov, ki jih je kot take raziskovalec
vnaprej definiral. V okviru kvalitativnega pristopa so raziskovanci
»nosilci svoje slike sveta« ali »nosilci slike svojega sveta«, slike,
katere dimenzij raziskovalec ne more vnaprej definirati.
3
»Objektivnost kot odnos do stvarnosti pomeni, predvsem, izrazito
težnjo, da pri proučevanju kateregakoli problema upoštevamo vse
razpoložljive relevantne izkustvene podatke in da nato vztrajno
iščemo nove informacije, če menimo, da bi kaka še neznana ob-
vestila iz kateregakoli razloga lahko bila pomembna za določeni
problem. Objektivnost kot odnos do stvarnosti je prizadevanje,
da bi ustvarili čimbolj popolni in vsestranski izkustveni temelj za
razvoj znanstvene miselne dejavnosti, in pripravljenost, da brez
kakršnihkoli predsodkov sprejmemo izkustveno očitnost vsakega
novega podatka in spoznanja, v kakršnem koli odnosu je že do

tistega, kar smo prej vedeli, pričakovali ali želeli. Objektivnost je
torej odprtost do stvarnosti in novih izkušenj.« (Milic 1966: 184)
4
Izraz »vsakdanje okolje« je ustreznejši kot »naravno okolje«, saj
slednji napeljuje na predstavo »narave« in na nasprotje med narav-
nim in umetno ustvarjenim. Ker se izkaže, da je tudi naravno
umetno ustvarjeno, ohranjano ali uničevano in uničeno, tako ali
tako ne ostane drugega, kot da govorimo o »vsakdanjem«.
5
Izraz 'sekvenčna raziskava' uporabljamo namesto prvotnejšega
'sekvenčna analiza". Opredelitev pojma sekvenčne analize pripisuje
F. Adam H. Beckerju (Outsiders 1963). »Prva zadeva, ki jo ome-
njamo v zvezi z opazovanjem z udeležbo, je, da analizo izvajamo
sekvenčno, to je: pomemben del analize opravi raziskovalec,
medtem ko še zbira podatke. To ima dve naravni posledici: nadalj-
nje zbiranje podatkov usmerimo na osnovi provizoričnih analiz;
obseg in vrsta provizorične analize pa sta omejena z danostmi
terenske situacije, tako da se lahko zgodi, da končna celovita ana-
liza ne bo mogoča, dokler se delo ne konča.« (Becker, v: Filstead
1970: 190)
6
»Espoused theory« po Argyrisu in Schonu (1974). »Espouse«
pomeni »podpreti kako zadevo« — »to give support to a cause«
(The Oxford Dictionary of Modern English, OUP, CZ, Ljubljana
1984). Vendar pa izraz »podporna teorija«, ki se vsiljuje, ne bi
jasno izrazil, da ljudje na ta način ne le pojasnjujejo, ampak
utemeljujejo in opravičujejo svoja dejanja.
' »Theory-in-use« po Argyrisu in Schonu (1974); dobesedno »teorija
v rabi«, »uporabljana teorija«.
8
V začetku ni bilo jasno, ali je to ustrezen prevod izraza »grounded
theory«. V. Flaker prevaja s »pritlehna teorija«, kar se mi je zdelo

v začetku kar ustrezno; B. Dekleva prevaja z »bazična teorija.«
Mayring (1993) prevaja z »gegenstandsbezogene Theoriebildung«,
kar dobesedno pomeni »oblikovanje teorije, ki se nanaša na pred-
met« ali, krajše, predmetne teorije; kot da kaka teorija ni »pred-
metna« v pomenu, da se nanaša na neki predmet. Konotacija je
pri nemškem prevodu ista kol pri Flakerjevem; povedati hoče, da
gre za teorijo, ki je blizu predmetu; ki ostaja v stiku s predmetom
in se od njega ne oddalji v prehude abstrakcije. — Izraz »grounded«
iz glagola »to ground« pomeni »osnovati, utemeljiti, položiti na
tla, nasesti, ozemljiti«; v izpeljankah: »groundfloor«, pritličje;
»groundwork«, temelj, osnova. »Grounded« torej pomeni »uteme-
ljen« v možnem dobesednem pomenu te besede, namreč, tako,
daje »blizu tlom«, tj. empirično, in ne morda z deduktivnimi argu-
menti, ki izvirajo iz abstraktnih premis. »Pritlehen« (kot prevaja
Flaker) pomeni dobesedno »kije pri tleh«, v prenesenem pomenu
pa »vsakdanji, navaden (pritlehne zadeve, pritlehen človek), kar
ima negativno konotacijo. Drugi možni prevodi bi bili »pritličen«
in »prizemen«. »Pritličen« pomeni »1. nanašajoč se na pritličje« (
pritlično okno), »2. ki je. se nahaja pri tleh« (pritlične veje), v
prenesenem pomenu pa »malo pomemben, nepomemben« (pritlič-
ni cilj, pritlično življenje, pritlični značaj. Konotacija je spet nega-
tivna. »Prizemen« ima po SSKJ sicer pomen »kije, se nahaja pri
zemlji, pri zemeljski površini« in ima same konkretne pomene:
prizemne zračne plasti / prizeinna temperatura ipd. Nima (še)
ekspresivnega, prenesenega pomena; ne vsebuje negativne ko-
notacije, prej se zdi, d a j e povezan s pojmom pozitivnega realizma:
stati z obema nogama na zemlji, biti blizu zemlji, stvarnosti.
realnosti. — Glaser in Strauss. avtorja tega izraza, pravita v pred-

govoru k svoji knjigi Discovery of Grounded Theory (1967), da
skušata s to knjigo izboljšati zmožnosti družboslovcev za obli-
kovanje teorije, ki bo »relevantna za njihovo raziskovanje«. Dalje
pišeta: »...utemeljeno (grounded) teorijo izvedemo iz podatkov
in jo nato ilustriramo z navajanjem primerov značilnih podatkov.«
(1967: 5) In še: »Utemeljena (grounded) teorija je teorija, ki jo
induktivno izvedemo iz proučevanja pojava, ki ga predstavlja.«
(1990:23). Dalje:»... pomen teorije, ki temelji (grounded) v stvar-
nosti.« (1990: 25). Strauss in Corbinova (1990:46): »In order for
the emerging theory to be grounded, as well as valid and realiable.«
— »da bi bila utemljena«. Pomen torej niha med »izveden iz po-
datkov« (induktiven) in »«utemeljen s podatki«. V resnici velja za
ta postopek oblikovanja teorije oboje. Na koncu sem se odločil
za prevajanje z »utemeljena teorija«, čeprav se morda s tem izgubi
specifični poudarek, saj si pri vsaki teoriji prizadevamo, da bi jo
utemeljili.
9
Za angl. »pattern« se je v slov. že uveljavil izraz »vzorec« (npr.
interakcijski vzorec). Težava je v tem, da v slov. prevajamo z
izrazom »vzorec« dva popolnoma različna angl. izraza »pattern«
in »sample«; prvi pomeni obrazec (interakcij), drugi pa vzorec
(enot iz populacije). Zaradi večje jasnosti predlagam, naj se »sam-
ple« prevaja z »vzorec«, pattern« pa z »obrazec«.
LITERATURA
Ackoff, R. L. (1966). Načrt sociološke raziskave (prev. M. Lužnik).

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Adam, F. (1982). Kvalitativna metodologija in akcijsko raziskovanje v
sociologiji. Časopis za kritiko znanosti. K), 53-54: 132-244.
Argyris, C., R. Putnam, D. McLain Smilh (1985). Action Science: čon-
cepts, Methods, and Skillsfor Research andIntervention. San Francisco:
Jossey-Bass.
Argyris. C., D. S. Schon (1974). Theorv in Practice: Increasing Profes-
sional Ejfectiveness. San Francisco: Jossey-Bass.
Berne, E. (1964). Games People Pla\': The Psychology of Human Relation-
ships. (Srb. prev. Koju igru igraš. Beograd: Nolit 1980).
Blumer. H. (1978), Society as Symbolic Interaction. V: J. G. Mannis. B.
N. Mellzer, Svmbolic Interaction: A Reader in Social Psychology. Bos-
ton: Allyn and Bacon.
Blumer, H. (1969). Svmholic Interaction: Perspective and Method. Engle-
wood Cliffs: Prentice Hali.
Bujas, Z. (1968). Osnove psihofiziologije rada. Zagreb: Školska knjiga.
Bujas. Z. (1981). Uvod u metode eksperimentalne psihologije. Zagreb:
Školska knjiga.
Čačinovič Vogrinčič. G. (1980). Akcijskoraziskovalno delo v krajevni
skupnosti. V: B. Stritih (nosil.). Vpliv družbenega prostora na sociali-
zacijo otrok. Raziskava. Ljubljana: Višja šola za socialne delavce v
Ljubljani.
Čačinovič Vogrinčič, G. (1981). Socializacija v šoli. V: B. Stritih (nosil.),
Prostovoljno socialno delo. Raziskava. Ljubljana: Višja šola za socialne
delavce v Ljubljani.
Čačinovič-Vogrinčič, G. (1989). Psiliodinamski procesi v sodobni slovenski

družini. Ljubljana: Advance.
Dekleva. B. (1982). Akcijsko raziskovanje mladoletniških prestopniških
združb. Raziskava št. 62. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni
fakulteti v Ljubljani.
Denzin. N. K. (1978). Tlw Research Act. New York: McGraw-Hill.
Filstead, W. J. (1970). Qualitative Metliodologv: Firsthand Involvement
with tlie Social World. Chicago: Markham.
Flaker. V. (1982). Obravnavanje mladinske problematike v KS Triglav.
V: Dekleva 1982.
Geertz. C. (1983). DichteBesclireihimg: Beitrdgezuni Verslehen kultureller
Svsteme. Frankfurt: Suhrkamp.
Giddens. A. (1989). Nova pravila sociološke metode. Ljubljana: Studia
humanitatis.
Gilli. G. A. (1974). Kako se istraiuje. Zagreb: Školska knjiga.
Glaser. B. G, A. L. Strauss (1967). The Discoverv of Grounded Theorv:
Strategies for Qualitative Research. New York: Aldine de Gruyter.
Guba. E. G. (ur.) (1990). The Paradigm Dialog. Newbury Park, Sage.
Guba. E. G., Y. S. Lincoln (1981). Effective Evaluation. San Francisco:
Jossev-Bass.
Hopf, Ch.. E. Weingarten (ur.) (1979). Quaiitative Sozialforschung. Stutt-
gart: Klett-Cotta.
Jereb. J. (1997). Animacijski programi za brezposelne in ocena njihove
izvedbe. Diplomska naloga. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
Klemene Žvikart, A. (1996). Posredovanje socialne službe v postopkih
dodelitve otrok. Socialno delo, 35, 6: 511-520.
Kardorff, E. von (1994). Qualitative Sozialforschung — Versuch einer
Standortbestimmung. V: Flick, U., et al. Handhuch Qualitative Sozial-
forschung. Gritndlagen, Konzepte, Methoden und Amvendungen, 2. Aufl.

Weinheim: Beltz, Psychologie VerlagsUnion.
Kluckhohn, F. L. (1940). The Participant-Observer Technique in Small
Communities. TheAmer. J. of Sociologv: 331-343.
Lamovec, T. (1995). Ko rešitev postane problem in zdravilo postane strup.
Ljubljana: Lumi.
Lazarsfeld, P. F. (1980). Vorspruch zur neuen Auflage, V: M. Jahoda, P.
Lazarsfeld, H. Zeisel, Arbeitslosen von Marienthal. (prva izdaja 1933,
Leipzig, Hirzel), Suhrkamp: Frankfurt.
Marentič Požarnik, B. (1984). Akcijsko raziskovanje — možnost, da
poslane učitelj subjekt pedagoškega raziskovanja in svojega izobra-
ževanja. Vzgoja in izobraževanje, 6, 8-16.
Mayring, Ph. (1993/ Einfiihrung in die cptalitative Sozialforsclntng: Etne
Anleitung zu qiialitativem Denken, 2. Aufl. Weinheim: Beltz, Psycho-
logie VerlagsUnion.
Mesec, B. (1981). Spreminjanje organizacije prostega časa s skupnostnim
socialnim delom II. V: Stritih, B. (nosil.). Prostovoljno socialno delo.
Mesec, B. (1989). Individualni in družinski scenariji preživetja. Socialno
delo, 28. 1989, 2: 212-239.
Mesec, B. (1993). Akcijsko raziskovanje med socialnim inženirstvom in
revolucionarnim aklivizmom. Socialno delo, 32, 1993, 1-2: 61-90.
Mesec, B. (1994). Model akcijskega raziskovanja. Socialno delo, 33,1994,
1:3-16.
Mescc, B., S. Dragoš. (1992). Taksonomija oblik neformalne pomoči. V:
B. Mesec. S. Dragoš (ur.). Socialna Slovenija. Socialno delo, 32, 5-6:
5-18
Miles, M. B.. A. M. Huberman (1984). Qnalitative Data Analvsis: A
Sourcebook of New Mcthods. Beverly Hills: Sage.

Milic. V. (1965). Sociološki metod. Beograd: Nolit.
Polanyi, M. (1967). The Tacit Dimension. New York: Doubleday, Anchor
Books.
Riickdesehel. R. A. (1985). Oualitative Research as a Perspective. SWRA.
21, 2: 17-21.
Smith, R. B., P. K. Manning (1982). A Handbook ofSocialScience Mcth-
ods, Vol. 2: Oualitative Metltods. Cambridge, Mass.: Balonger.
Strauss. A.. J. Corbin (1990). Basics of Qualitative Research. Newbury
Park: Sage.
Stritih, B. (1977). Prostovoljno preventivno in socialnoterapevtsko delo
z otroki: Rakitna, akcijskoraziskovalna naloga — socialnoterapevtska
kolonija. V: Repovš, D. (ur.) Sociološke raziskave v zdravstvu. Ljubljana:
Inštitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani.
Stritih. B. (1993). Normativi in standardi v socialnem varstvu. Raziskovalno
poročilo. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
Toš, N. (1988). Metode družboslovnega raziskovanja. Ljubljana: DZS.
Vetršek, M. (1996). Stili iskanja zaposlitve. Diplomska naloga. Ljubljana:
Visoka šola za socialno delo.
Vrh. M. (1996). Potrebe po skrbi za odrasle osebe z motnjami v duševnem
razvoju. Diplomska naloga. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
Yin, R. K. (1986). Čase Studv Research: Design and Methods. Newbury
Park: Sage.
67
2. poglavje
Potek raziskave I:
Od pojasnitve predrazumevanja
do ureditve empiričnega gradiva
1. FORMULIRANJE PROBLEMA
V tej fazi premislimo in preverimo, ali je problem, ki se ga

lotevamo, stvaren, to je, ali izvira iz resnične praktične ali teoretične
zagate, težave ali nejasnega stanja in ali ga ni mogoče rešiti drugače
kot z raziskavo, to je z ustvarjanjem novega znanja. Ena osnovnih
ugotovitev teorije socialnega dela je, da z ljudmi ni mogoče s pridom
delati drugače kot ustvarjalno; da vsaka mehanizacija in rutinizacija
dela z ljudmi pri reševanju njihovih življenjskih težav, opiranje na
že znano, videno in preizkušeno, ni uspešno ali pa povzroči škodo.
Iz te postavke sledi, da je pri takem delu vedno treba raziskovati,
saj raziskovanje ni nič drugega kot iskanje in najdevanje novih, do
tedaj neobstoječih uvidov in rešitev.
Formuliranje problema nas omeji; je oblika strukturiranja, v ka-
teri se skriva nevarnost, da predmeta raziskovanja ne predstavimo
avtentično. Ko formuliramo problem, opozorimo na določene vidi-
ke primera, drugi pa ostanejo v ozadju ali pa nanje sploh nismo
pozorni. Hkrati pa je to strukturiranje in zoženje pozornosti na
določen vidik nujno, saj se sicer lahko po neselektivnem zapisovanju
znajdemo pred goro zapisov o vsem mogočem in jih ne znamo
interpretirati. S tem tudi omejimo tisto, kar se nam zdi bistveno, in

pojave, ki se nam zde posebno zanimivi. Zato svetujejo, naj v za-
četku postavimo dokaj odprta vprašanja, med zbiranjem podatkov
pa naj bomo pozorni na problematične vidike, ki se odpirajo v
polju samem, in problem preformuliramo. Za kvalitativno raziskavo
velja, d a j e del raziskave same posvečen iskanju pravega problema,
potem ko smo v začetku problem formulirali provizorično. Toda
to iskanje problema se ne bi smelo nadaljevati v neskončnost; na
neki točki se moramo ustaviti, omejiti vidik in obseg študije in
drugo prepustiti nadaljnjim raziskavam. Dobesedno pojmovanje
kvazi načela, d a j e raziskava iskanje problema (Gilli 1974), je zgolj
opravičevanje neuspele raziskave, v kateri smo begali od problema
do problema in kije nismo znali pripeljati do (relativnega in začas-
nega) konca.
2. POJASNITEV TEORETIČNEGA OKVIRA

ALI PREDRAZUMEVANJA
Pri opredelitvi teoretičnega okvira moramo vzdrževati ravnotežje

(1) med jasno strukturiranim in eksplicitnim teoretičnim modelom
ter nestrukturiranim in implicitnim »predrazumevanjem«; (2) med
preverjanjem iz teorije deduciranih hipotez in odkrivanjem pojmov
in hipotez ter induktivno gradnjo teorije. Pri kvalitativni raziskavi
se ne odpovedujemo teoretičnemu strukturiranju, težnji po odkri-
vanju občih pojmov, hipotez in oblikovanju teorije, vendar je temelj-
ni pristop pri tem induktiven, ne deduktiven. Teorije, iz katerih bi
mogli izhajati pri načrtovanju študije, začasno odmislimo in se koli-
kor mogoče neobremenjeni spustimo v raziskovalno polje. Strategija
Potek raziskave /.- Od pojasnitve predrazumevanja... 69
se skriva v pojmih, kol so lebdeče teoretično predrazumevanje,

odprt pojmovni okvir, oblikovanje »utemeljene teorije«. »Zadržano
strukturiranje« pomeni, da se odpovemo oblikovanju vnaprejšnjih
hipotez, vendar pa raziskovalni problem zastavimo s teoretičnega
vidika. »Vendar pa se formuliranje problema ne konča s formulacijo
hipotez« (Hoffmann-Riem, 1980: 345).
2.1. EKSPLICIRANJE
TEORETIČNEGA PREDRAZUMEVANJA
Raziskovalec, ki pusti, da njegovo pozornost usmerjajo teoretične

domneve in strukture, pa tudi njegove bojazni, ostane slep za stru-
kture, ki se dejansko pojavljajo v polju raziskovanja (Freud 1912:
377). Na ta način se prikrajša, da bi odkril kaj novega. Pri tem
vsiljuje predmetu raziskovanja svoje strukture in ne spoštuje zahteve
po avtentičnosti. Seveda je težko doseči, da bi se človek popolnoma
vzdržal od vpletanja svojega predrazumevanja v raziskovalne posto-
pke. Nevarnost, da se bo to zgodilo, je celo večja, če svojega pred-
razumevanja ne eksplicira. Zato velja pravilo, da mora raziskovalec
eksplicirati svoje predrazumevanje, da bi ga lahko kontroliral. Zato
svetujem — kot čisto praktičen trik—da ob začetku študije, še preden
se lotimo zbiranja gradiva, napišemo stran ali dve »zaključkov«
študije, svojo razlago pojava, ki ga nameravamo raziskati, ali svoje
predvidevanje, kaj je bistveni mehanizem dogajanja. To seveda ni
daleč od postavljanja hipotez; je pravzaprav formuliranje hipotez,
le da se izognemo preciziranju in operacionaliziranju in pustimo
zadeve nekoliko nedorečene in odprte. Tako uvodno predvidevanje
zaključne teoretične formulacije nam bistveno pomaga usmeriti
pozornost in je hkrati dovolj odprto za morebitna presenečenja.
Slika 2.1. Predrazumevanje samopomoči
be
zčx °
ljudje
Legenda:
1. raven: samopomoč = pomoč med ljudmi samimi, z božjo pomočjo
ali brez
2. raven: samopomoč = pomoč med občani civilne družbe
3. raven: samopomoč = pomoč med laiki
4. raven: samopomoč = pomoč med družinskimi člani, sorodniki,
sosedi, prijatelji
Na sliki 2.1 je zelo širok pojmovni okvir, kije vnesel nekaj reda
v moje razmišljanje o samopomoči. Slika je bila v rokopisu raziskave
Metode in oblike samopomoči med občani (Mesec 1986), v raz-
množenem poročilu pa je nisem odkril. Kam je tedaj izginila in za-
kaj, ne vem, mogoče je kdo mislil, da bog ne sodi v znanost. Upam,
da sedaj ne bo kdo mislil, da se iz boga norčujem.
2.2. SUSPENDIRANJE
Nato pa v resnici pomaga zavestna odločitev, ki jo svetujejo feno-

menologi, da bomo dali svoja predrazumevanja v oklepaj. Drug
izraz za to bi bil, da teoretično predrazumevanje suspendiramo, da
razrahljamo njegov neposredni pritisk in ga pustimo lebdeti nekje
v ozadju. Ko govorimo o lebdečem teoretičnem predrazumevanju.
mislimo predvsem na to, da svojemu dosedanjemu znanju ne pusti-
mo, da bi prehitro in pretogo strukturiralo naše raziskovalne po-
stopke in interpretacije. A tudi uvodno formulacijo predvidenih
ugotovitev raziskave damo v oklepaj. Je v ozadju, od koder nas
sicer usmerja, nas pa ne vodi togo pri iskanju empiričnih podatkov,
s katerimi naj bi preverili svoje domneve. Naravo tega odsotno-
prisotnega teoretičnega predrazumevanja morda najbolje označi

pojem senzitirajoči koncepti. Teoretično izhodišče sestavlja nekaj
osnovnih pojmov, ki naj bi usmerili našo pozornost, vendar je
obenem ne bi preveč zožili; nekaj pojmov, ki nas naj bi naredili
občutljive, pozorne na določene vidike pojava (Glaser, Strauss,
1967: 38).
2.3. VZDRŽEVANJE ODPRTEGA

POJMOVNEGA OKVIRA
Glaser in Strauss (1967:37) svetujeta, da bi morali pred vstopom

v polje »dobesedno ignorirati literaturo o teorijah in stanjih, ki se
tičejo raziskovanega polja«. Toda raziskovanje ni vzdrževanje od
sodb, nekakšno čisto zrenje, ampak tvorjenje sodb o stvarnosti.
Kako oblikovati sodbe, ki ne bodo prenagljene in preveč pod
vplivom obstoječega znanja, to je osrednje vprašanje tistega vidika
metode, pri katerem gre za odnos med raziskovanjem in teorijo.
Pravzaprav ni jasnega odgovora na to vprašanje. Edini odgovor je.
da moramo med raziskavo vzdrževati odprt pojmovni okvir ali
odprto pojmovno mrežo. To bi pomenilo, da oblikujemo pojme,
vendar jih ne povežemo prezgodaj v konsistenten model, ampak
puščamo odprte možnosti za oblikovanje raznih modelov na raznih
ravneh. Druga formulacija istega načela je, da poskušamo pozornost
enakomerno porazdeliti, ne da bi prehitro formirali trdne strukture
»figure na ozadju«. In še: zadržujemo se, da ne bi predmeta struktu-
rirali, dokler ga subjekti sami ne strukturirajo.
Potek raziskave I: Od pojasnilve predrazumevanja... 73
<
3. IZBOR ENOT RAZISKOVANJA
V kvalitativni raziskavi se odpovemo zamisli reprezentativnega

slučajnostnega vzorčenja, ker se odpovemo statistični indukciji in
se namesto nje odločimo za analitično indukcijo. Enote raziskovanja
imajo podobno vlogo kot posamezni eksperimenti — predstavljajo
določeno strukturo variabel in odnosov med variablami. V kvalita-
tivni raziskavi nas ne zanima pogostost ponavljanja določene struk-
ture variabel, ampak raznoličnost struktur. Zanima nas raznolikost
oblik življenja ne pogostost pojavljanja posameznih oblik. Botanika
bolj razveseli redka cvetlica z nenavadno prilagoditvijo kot spo-
znanje, da bo na travniku zanesljivo naletel na marjetice. Primere
izbiramo tako, da bi dobili uvid v čimbolj raznolične konfiguracije.
Raziskovalca zanima »sistem vedenja« in ne razporeditev vedenjskih
značilnosti v populaciji (Honigman 1982: 83; po Cassell in Symon
1994). Nekateri uporabljajo izraz teoretično vzorčenje (Glaser in
Strauss 1967: 45) v nasprotju s statističnim vzorčenjem. Spet drugi
uporabljajo v tej zvezi izraz neslučajnostno vzorčenje (Johnson 1990:
23; po Casell in Symon 1994): »(...) slučajnostno vzorčenje (...)
omogoča raziskovalcu reprezentativno sliko raznih značilnosti po-
pulacije (...) neslučajnostno pa nam da manjše število informantov,
ki nam dajo reprezentativno sliko raznih vidikov informacij ali vede-
nja, ki je porazdeljeno v populaciji.« Čeprav gre v resnici za dele
znanja, je morda bolje, da sploh ne uporabljamo izraza vzorčenje,
ki implicira reprezentativnostni namen, ampak raje izbor.1 Kako je
z izborom raziskovanih primerov ali enot raziskovanja, lahko lepo
osvetlimo na primerih naših kvalitativnih raziskav. V Scenarijih
preživetja smo intervjuvarjem dali navodilo, naj se pogovarjajo s
čimbolj različnimi ljudmi. Med dejansko anketiranimi so se znašli

branjevka, hišnik, študentka, učitelj, prodajalka, inženir idr. V razi-
skavi o vzajemni pomoči med starejšimi smo se napotili v krajevno
skupnost, za katero smo na osnovi dostopnih podatkov vedeli, da
ima razvite oblike pomoči, ki so bile tedaj pri nas še redke. Odločilno
pri izboru določenega primera ali gradiva je predvidevanje, da bomo
v njem našli obilo informacij o področju, ki ga proučujemo, in ne
statistična reprezentativnost (tipičnost) primera. Iščemo relevantne
(Casell in Symon 1994: 169) primere, ne reprezentativnih. 2
4. VSTOP V POLJE IN DEFINIRANJE VLOGE
Pri raziskavah na osnovi že obstoječe dokumentacije (dosjeji

služb, arhivsko gradivo) se poseg v polje reducira na bolj ali manj
spretno izpeljan postopek prepričevanja čuvajev dokumentacije,
da nam omogočijo uvid vanjo. Pri tem se utegne pokazati, da so
odločilno pomembni institucionalna pripadnost raziskovalca, nje-
gove reference in priporočila. Pri terenskih raziskavah, kjer vsaj
del gradiva zberemo z opazovanjem in spraševanjem, pa je stvar
bolj zapletena. Zaplete se lahko že pri dostopu do organizacije ali,
splošneje, raziskovalnega polja in ključnih oseb, ki n a m lahko
omogočijo dostop do podatkov.
a. Vstop v polje. Potencialni raziskovanci dojemajo raziskovanje
kot dejavnost, kijih ogroža, ker preti razkriti senčne strani njihovega
življenja in dela. Organizacije imajo pogosto svoje »zakulisje«, ki
ga ne želijo razkriti ( G o f f m a n 1959); podobno pa ima tudi vsak
posameznik svojo »fasado« ali »masko« in se upira temu, da bi
nepoklicanim razkril svoj pravi obraz. Zato se mora raziskovalec
najprej pogajati za vstop v raziskovalno polje. Pri tem poskuša sebe

in svojo dejavnost predstaviti kot neogrožujoča. »Vstopanje v razi-
skovalno polje je proces predstavljanja samega sebe, upravljanja
svoje identitete; je projiciranje take podobe o sebi, ki bo maksimirala
verjetnost, da nam bodo dovolili dostop... 'Vratarje' morate prepri-
čati, da niste ogrožujoči, in da ne boste na noben način škodovali
njihovi organizaciji« (Taylor in Bogdan 1984: 20). Zato je treba
raziskovanim zagotoviti, da boste spoštovali zaupnost in zasebnost;
da raziskava ne rabi kaki posebni skupini v organizaciji ali zunaj
nje; da raziskovalnih ugotovitev ne bo mogoče uperiti proti nikomur
v organizaciji. Raziskovalec naj na kratko, stvarno in v sprejemljivi
obliki opiše raziskovalni postopek, da ne bi zbudil obrambnih za-
držanj. Pomembno je tudi, da pridemo v organizacijo »skozi glavna
vrata«, to je, da nas v organizacijo uvede nekdo od vodilnih ali
vplivnih članov, naj gre za formalno organizacijo ali neformalno
skupino, in ne kdo, kije na nižjih klinih hierarhije, kak razočaran,
nezadovoljen človek, ki išče zunanjega poslušalca, da se mu potoži.
b. Oblikovanje vloge. Ko raziskovalcu dovolijo raziskovati, naj
se še naprej vede neogrožujoče, naj bo vljuden in spoštljiv in naj
strogo spoštuje zaupnost; naj ne raznaša informacij, do katerih je
prišel med raziskovanjem, razen v zato vnaprej dogovorjenih in
predvidenih oblikah (npr. na sestankih akcijskoraziskovalne skupi-
ne), pa tudi tam in tedaj previdno in obzirno. Naj v skladu z načelom
socialnega dela o interpoziciji pazi, da ohrani nevtralen položaj v
odnosih med raznimi strankami v organizaciji ali skupini. Razisko-
valec ne more stopiti v polje nevtralno in se vesti, kot d a j e »nevidni
človek«. V polju vedno zavzame določeno vlogo. Ta vloga določa,
do kakšnih informacij bo lahko prišel. Odvisno od okoliščin
terenskega dela so to lahko zelo različne vloge, od popolnoma

postranske vloge naključnega obiskovalca kake ustanove, preko
stranke, ki na sebi trpi razne institucionalne postopke (bolnik,
učenec, delavec), do vodilnih vlog. Pri študiji dela s taborniki sta
bila nosilca raziskave hkrati tudi v ožjem vodstvu enote (Mesec
1980). V raziskavi o krajevni organizaciji Rdečega križa so piscu
nadeli vlogo »zunanjega strokovnjaka« (Mesec 1986).
Skoraj vedno pa bo raziskovalec daljši ali krajši čas prebil v vlogi
tujca. Raziskovalec je »profesionalni tujec« (Agar 1980). To je zelo
dragocena vloga, saj se mora nekako orientirati v novem okolju, se
v njem znajti. Pri tem se srečuje z raznimi ljudmi — člani opazovane
skupnosti, ki zasedajo mesta v raznih delih in na raznih mestih
organizacije: pride do uvida v vsakdanje obrede in samoumevnosti,
ki za člane skupnosti niso vprašljivi, k i j i h ne reflektirajo več in ki
se jih morda sploh ne zavedajo več. Vloga tujca se da razčleniti na
vlogo obiskovalca in vlogo novinca. Obiskovalec se pojavi v polju le
za kratek čas. zato pa lahko popolnoma naivno sprašuje po vsak-
danjih rutinah, njihovem poteku in pomenu. Novinec ostane v polju
dalj časa in se postopno vrašča v skupnost, v katero je prišel, in pri
tem izgublja naivnost tujca in zunanji pogled. Tujcu pa člani dolo-
čenih informacij tudi ne zaupajo. Ko stopamo v polje in prevzema-
m o v njem določeno vlogo ali (sukcesivno) razne vloge, kar je
proces, ki ga lahko do določene mere tudi sami usmerjamo, pazimo,
da prevzemamo take vloge, ki nam omogočajo notranjo in zunanjo
perspektivo. V nekaterih vlogah se ti perspektivi lahko hitro izme-
njujeta (omogočajo tako rekoč hkratnost obeh perspektiv) 3 , v drugih
primerih pa raziskovalec med raziskavo spremeni vlogo, običajno
od bolj zunanje do bolj notranje. 4
5. ZBIRANJE PODATKOV
5.1. M E T O D E IN TEHNIKE
ZBIRANJA EMPIRIČNEGA GRADIVA 5
V okviru kvalitativne raziskave lahko uporabimo najrazličnejše

metode, kvalitativne in kvantitativne, bolj ali manj strukturirane.
Metode zbiranja empiričnega gradiva lahko razdelimo na tri velike
skupine: metode opazovanja, spraševanja in izkoriščanja dokumen-
tarnih virov.
a. Metode opazovanja je mogoče razdeliti na več vrst glede na
odkritost ali prikritost opazovanja in glede na vlogo opazovalca v
odnosu do opazovanih. S kombinacijo teh dveh kriterijev dobimo
šest vrst opazovanja: prikrito opazovanje brez udeležbe, prikrito
opazovanje z delno udeležbo, in prikrito opazovanje s popolno ude-
ležbo: odkrito opazovanje brez udeležbe, odkrito opazovanje z delno
udeležbo in odkrito opazovanje s popolno udeležbo (Mesec 1986).
/ - Prikrito opazovanje brez udeležbe. Pri tej vrsti opazovanja
opazovalec prikrije opazovanim, da jih opazuje, in ne sodeluje v
dogajanju, ki ga opazuje. Opazovanje poskuša izvesti tako, da
opazovanci ne bi zaslutili, da so opazovani. Primer takega opazo-
vanja so opazovanja v laboratorijskih razmerah, v svetovalnih in
diagnostičnh ustanovah ipd.
2-Odkrito opazovanje brez udeležbe. Pri tej vrsti opazovanja opa-
zovalec ne sodeluje v opazovanem dogajanju, vendar opazovanim
odkrije dejstvo, da jih opazuje ali namerava opazovati, kar jim spo-
roči na razumljiv in sprejemljiv način: opazovanci vedo, da so opazo-
vani. Odkrito opazovanje se tako kot prikrito izvaja v laboratorijskih
Tabela 2.1. Vrste opazovanja
udeležba opazovalca odkrilosl

prikrito odkrito
brez
delna 3 4
popolna 5 6
okoliščinah, v terapevtskih in vzgojnih ustanovah, šolah in tudi v

številnih vsakdanjih situacijah. Primer takega opazovanja so opazo-
vanja. ki se izvajajo v izkustvenih skupinah socialnega učenja in
podobnih skupinah za usposabljanje za delo z ljudmi.
3 - Prikrito opazovanje z delno udeležbo. Pri tej vrsti opazovanja
se opazovalec pridruži skupini, ki jo namerava opazovati, in sprejme
v njej kako postransko vlogo, vendar ne izda svojega opazovalnega
namena. To je primeren način opazovanja v vsakdanjih, naravnih
okoliščinah. Klasičen primer takega opazovanja je Sherifovo opa-
zovanje mladoletnih prestopnikov v raznih kulturah, pri katerem
je bila vloga opazovalcev poverjena študentom. Opazovalec je
vzpostavil stik s skupino, ki j o je nameraval opazovati, in zavzel v
odnosu do nje vlogo »starejšega brata«. To je vloga zaupnika, ki
dela malenkostne usluge, je pa dovolj distanciran, da se ne zaplete
v nezakonite dejavnosti skupine. (Sherif 1964)
4 - Odkrito opazovanje z delno udeležbo. Pri tej vrsti opazovanja

se raziskovalec pridruži skupini, ki j o namerava opazovati, seznani
raziskovano skupino ali skupnost s svojim n a m e n o m (npr., da želi
napisati knjigo o življenju skupnosti) in sodeluje pri njenih dejav-
nostih. Ta vrsta opazovanja je še najbolj podobna etnološkemu
raziskovanju, kot ga opisuje Makarovič (1976), ali raziskovanju na

področju ruralne sociologije (Golob 1970). Na področju skupnost-
nega socialnega dela sta se temu načinu približala Flaker (1986)
in Zaviršek (1987).
5-Prikrilo opazovanje s popolno udeležbo. Pri tem opazovanju se
raziskovalec vključi v skupino, skupnost ali organizacijo, kjer name-
rava opazovati, prevzame v njej običajno vlogo (delavec, pacient,
tabornik, prostovoljec), vendar opazovanim ne izda svojega opazo-
valnega namena. Primer takega »znanstvenega vohunjenja«, ki je
etično problematično, je sloviti Rosenhanov eksperiment Zdrav
na nezdravem kraju, v katerem so se opazovalci, ki so simulirali
duševno bolezen, pustili sprejeti v duševno bolnišnico, da bi potem
poročali, kaj so pri tem doživeli (Rosenhan 1973).
6 - Odkrito opazovanje s popolno udeležbo. Pri tej vrsti opazovanja
se opazovalec popolnoma vključi v skupino, skupnost ali organi-
zacijo, ki jo namerava opazovati, prevzame v njej običajno vlogo
in druge člane skupine seznani s svojim raziskovalnim namenom.
Na tak način je potekalo raziskovanje v socialnoterapevtski koloniji
na Rakitni in kasneje pri delu s taborniki (Stritih 1977; 1979; 1980;
1981). Opazovalci so bili strokovnjaki in študentje, ki so se prosto-
voljno javili, da bodo vzgojitelji v koloniji za otroke z vedenjskimi
in čustvenimi težavami. Poleg te vloge pa so tudi opazovali dogajanje
v koloniji, o tem vodili dnevnike in prispevali svoja poročila v sklep-
no poročilo o raziskavi. Če je otrok videl vzgojitelja pisati dnevnik
in ga je vprašal, kaj dela, mu je vzgojitelj pojasnil, da piše dnevnik
o tem, kar se dogaja v koloniji. Če je otrok želel, mu je vzgojitelj
tudi prebral del tega. kar je napisal (Stritih 1977). Tudi v raziskavi
o spreminjanju prostočasne organizacije s skupnostnim socialnim
delom (Mesec 1980) so taborniki, katerih organizacijsko enoto

smo proučevali, vedeli, d a j e njihova organizacija predmet raziskave.
Tega niso mirno sprejeli, ampak se je med njimi in raziskovalci, ki
so se vključili v organizacijo, razvil spor. Prav to dogajanje pa je
odkrilo zanimive značilnosti delovanja organizacije.
Pri kvalitativnem raziskovanju bomo raje uporabljali odkrito opa-
zovanje z delno ali popolno udeležbo kot druge vrste opazovanja.
b. Metode spraševanja je prav tako možno razdeliti na več vrst
glede na to, ali so standardizirane ali ne, in glede na to, v kakšni
meri je omogočena metakomunikacija (pogovor o načinu pogovora)
oziroma odkrivanje nesporazumov. Tudi kombiniranje teh dveh
dimenzij da šest tipov spraševanja: standardiziran individualni inter-
vju (anketa), standardizirana skupinska anketa, poštna (telefonska
ipd.) anketa; nestandardiziran individualni intervju, skupinska raz-
prava in skupinski esej."
(TyNestrukturiran ali delno strukturiran intervju. Pri tej obliki
spraševanja, ki jo imenujejo tudi odprti intervju, ne uporabljamo
vnaprej d o potankosti pripravljenega vprašalnika, ampak zgolj
vodilo ali predlogo za intervju, to je seznam okvirnih tem, ne po-
drobnih vprašanj. Spraševalec in vprašanec sta v neposrednem stiku
iz oči v oči, tako da lahko v največji možni meri odkrijeta nespora-
zume pri komuniciranju in se sporazumeta o pomenu sporočil.
Spraševalec naj bi se kolikor mogoče umaknil v ozadje in pustil
spraševancu, da prosto pripoveduje, ne da bi ga motil z vprašanji.
V okviru tega splošnega obrazca pa je vrsta raznih metod in tehnik,
od bolj tradicionalnih, kot so pripovedovalni ali narativni intervju,
globinski intervju, do novejših, kot je dialoški intervju ali dialog.
2 - Strukturiran intervju. To je strukturiran in neposreden način

Primer 2.1. Shema za opazovanje

in opis socialnoterapevtskega tabora
(skrajšano)
1. Osnovni podatki o taboru

Kraj:
Trajanje i/.mcne: Od do Dni:
Število taborečih (če je variiralo. navedi modalno vrednost in razpon):
Vodstvo (poimensko po funkcijah):
Drugi važni podatki (npr. poseben namen tabora):
2. Položaj, ureditev in materialne razmere
2.1 Geografski položaj (skica)
2.2 Ureditev tabora
2.3 Opremljenost
3. Strukturi ranje časa
3.1 Urnik dogodkov in dejavnosti (shema)
3.2 Faze v razvoju dogajanja
4. Dejavnosti
4.1 Zagotavljanje življenjsko pomembnih funkcij (nabava hrane, preskrba z vodo,
priprava hrane, kuhanje: vzdrževanje objektov, skrb za higieno, skrb za
varnost)
4.2 Prostočasne dejavnosti
4.3 Intenzivno opazovanje posebnih situacij (prihod, odhod, bujenje, vstajanje,
zbori, obroki, kuhinja, sestanki vodstva, skupnosti, straže, dežurstva, izleti,
kopanje, bivaki, igre. tekmovanja, taborni ogenj, odhodi v mesto. ples. jutro,
večer, noč, slabo vreme, nedelja, praznik.)
5. Socialno-demogralska struktura
6. Struktura taborne skupnosti
6.1 Formalna organizacija
6.2 Sociometrična struktura skupnosti (na osnovi opazovanja)
6.3 Faze v razvoju strukture skupnosti
6.4 Odnos med družbeno strukturo in prostorsko razporeditvijo
7. Kultura in medosebni odnosi
7.1 Odnosi (med spoloma, med starostnimi skupinami, med delovnimi, bivalnimi
skupinami)
7.2 Konflikti (raven: posameznik, skupina: vsebina, potek, rešitev)
7.3 Običaji, navade
7.4 Norme, vrednote, ideologija
7.5 Odnosi z okoljem (s starši, obiskovalci, domačini, predstavniki organizacij)
Vir: Mesec 1987

Tabela 2.2. Vrste .spraševanja
možnost siruktiirirano.il
mctakomunikacijc nestrukturimno strukturirano
neposreden stik i
skupinska situacija .1 4
(delno posreden stik)
posreden stik 5 6
spraševanja, kar pomeni, da spraševalec ali anketar v neposrednem

stiku z vprašancem uporablja vnaprej do potankosti izdelan vpra-
šalnik in da v načelu zastavlja vsem vprašancem ista vprašanja na
enak način, poleg tega pa je njegov celotni nastop premišljen in
standardiziran. Običajno ima vprašalnik v rokah spraševalec, ki
bere vprašanja in vpisuje odgovore, lahko pa vprašanec hkrati gleda
v vprašalnik in tudi sam bere vprašanja in vnaprej navaja možne
odgovore. Tak način spraševanja zagotavlja primerljivost odgovorov
in kasnejšo kvantitativno obdelavo in analizo.
3 - Skupinski pogovor. Skupinski pogovor ali skupinska razprava
je nestrukturiran način spraševanja v skupinski situaciji. N e poteka
kot vrsta zaporednih intervjujev s posamezniki v navzočnosti dru-
gih, ampak kot razprava med člani skupine, do katere pride na
pobudo raziskovalca, ki jo tudi vodi in spodbuja. Skupina, s katero
se pogovarjamo, je lahko naravna, tj. skupina, ki obstaja neodvisno
od raziskave, ali umetna, sestavljena prav zaradi raziskave. V prvem
primeru je to lahko samopomočna skupina, odbor kake organiza-
cije, vzgojna ali delovna skupina ipd. Primeri druge vrste skupin
pa so skupina poznavalcev kakega vprašanja (izvedeniška skupina),
skupina vodij prostovoljskih organizacij ipd. Skupinski pogovor ali
skupinska razprava poteka tako, da raziskovalec pojasni namen

sestanka, pove kaj ga zanima, navede nekaj tem ali vprašanj, o
katerih naj bi se pogovarjali, nato pa usmerja dogajanje tako, da se
med člani skupine razvije čim bolj vsebinsko bogat pogovor o nave-
denih temah. To doseže s pozornim, razumevajočim in sprejemajo-
čim poslušanjem in s spretnim in nevsiljivim spraševanjem. 7
4 -"skupinska anketa. Skupinska anketa je kot strukturirana oblika
podobna strukturiranemu intervjuju po tem, da uporabljamo stan-
dardiziran vprašalnik, le da ga razdelimo vprašancem, tako da nanj
odgovorja več oseb hkrati v istem prostoru. Anketiranci, potem ko
jim pojasnimo namen ankete in način izpolnjevanja vprašalnika,
običajno sami berejo vprašanja in sami vpisujejo odgovore (nevo-
dena anketa), lahko pa vprašanja bere anketar (vodena anketa).
Anketar na željo anketirancev tudi pojasnjuje vprašanja, tako d a j e
dana možnost metakomunikacije, ki pa je zaradi skupinske situacije
bolj omejena kot pri individualnem stiku.
5 - Spis ali esej je nestrukturirana in posredna oblika spraševanja.
Vprašance, potem ko smo jim pojasnili, kaj nas zanima in čemu,
prosimo, naj o dani temi ali vprašanju napišejo spis, prosto pripoved
ali razmišljanje. Pri tem lahko poudarimo, da ne gre za šolsko nalogo
in da ni treba pretirano paziti na pravopis in slog pisanja, bolj po-
membna so vsebina, pristnost, odkritost in resnicoljubnost.
6-Poštna anketa. Pri tej obliki anketiranja pošljemo strukturirane
in standardizirane vprašalnike respondentom po pošti, ti pa jih
izpolnjene tudi vrnejo po pošti (prava poštna anketa) ali pa jih
pride iskat anketar (kombinirana poštna anketa). Zakonitosti poštne
ankete veljajo v določeni meri tudi za vsa tista anketiranja, pri
katerih vprašalnikov sicer ne pošiljamo dobesedno po pošti, ampak
84 Uvod v kvalitativnoraziskovanjet'socialnem delil
Primer 2.2. Skupinski pogovor
Pogovor s prebivalci J o s i p d o l a n a P o h o r j u
Moški. 73 let ( M l )
Moški. 54 let (M2)
Ženska, 56 let (Ž)
Povejte kaj o tem, kako ste živeli, ko sic bili mladi".'
(Ml) Moj oče je bil kovač, delal je kamnoseško orodje. »majzle«,«špice«. brusil je
kamnoseško orodje in »ven koval«, da so kamnoseki lahko delali. Sedem kovačev
je bilo iz Josipdola.
Življenje je bilo težko. Navadno smo živeli v enosobnem stanovanju, elektrike ni
bilo nič. po vojni je šele prišla.
Okoli 1923 je Lenarčič naredil ozkotirno železnico, prej. ko proge ni bilo, je bila
konjska vprega. Ko seje nekdo ubil, je 1958 ozkotirna nehala voziti. Ležali smo
na »lasanu«. ovseni slami, listi pa. ki je »šopine« imel. je bil pa že gospod. .
(M2) Moja mladost je bila tako kritična, da meje sram povedati. Leta 1933 sem rojen.
1940 sem šel v šolo. potem je prišel Hitler. Bil sem vsaka dva meseca v Hitlerjevi
šoli. potem sem stopil v jugoslovansko šolo. Včasih sem v dreku stal. da sem si
noge zagrel.
(Ž) Ja. tako je bilo! Komaj sem čakala, da seje krava usrala, da sem si noge pogrela.
(M2) Josipdol je bil vedno zaprt, ni bilo radia ne sveče, imeli smo le karbidovco. Tla so
bila z ilovico natolčena, desk ni bilo.
(Ml) Ljudje so delali ves dan v kamnolomu, potem so delali šc pri kmetu, zvečer pa so
pili in plesali.
Česa se najbolj spominjate iz kamnoloma?
(M2) Najbolj se spomnim, ko je leta 1947 za prvega maja prišla pleli muzika v kamnolom.
Ob dvanajstih so nas poklicali, vsi smo šli v menzo. tam so nas počastili. Zjutraj
je bila budnica. Prva leta me je najbolj presenetilo, ko sem videl, kako je skala
padla na enega kamnoseka in ga ubila. Spominjam se, da so pruharji imeli lesene
cokle, tudi kovačev se spominjam.
(Ml) Stara mama mi je povedala, da so leta 1940 v kamnolomu pruharji naredili štrajk
za prvega maja. Vsi so si dali rdeče nageljne in so šli v go/.d.
Kakšni odnosi so bili med moškim in žensko in kakšni se vam zdijo danes?
(M2) Odnosi so v redu, samo je več žensk vdov kakor moških, ker so bili možje
kamnoseki in so pod prahom umrli. Kamnoseki so delali v nevzdžnih pogojih.
Tudi po svobodi nismo imeli tople malice.
(Ml) Včasih je bila soba tudi kuhinja, bilo je od sedem do deset otrok in bolj je bila
uboga bajta, več otrok je bilo.
Kakšni so bili odnosi med kmeti in delavci?
(M2) Kmet je imel kravato, jaz pa strgano srajco, samo ubogi pruhar si je privoščil
špricar, ker si drugega ni mogel. Najbolj v redu je bil trgovec Petrun, ki je vedno
govoril: »Pri nas ni razlike, ali prideš s kravato ali brez!« Petrun je bil duša za
delavca, še hlače bi dal. On je bil vse: oglar, sam je opeko delal, vse je znal. samo
ptičjega mleka ni znal narediti. Petrun je prišel v stari Jugoslaviji iz Ribnice, po
svobodi pa so mu trgovino nacionalizirali. Bilje za vse, vse je znal delati, bilje
»muzkontar«. igral je kontrabas, violino, harmoniko, bilje tudi zadnji, kije kopo
kuhal.
Vir: Zaviršek 1987
jih razdelimo s pomočjo kurirjev, predstojnikov organizacijskih enot

ipd. Komunikacija med raziskovalcem in vprašanci je pri tej metodi
samo enostranska, nesporazumov v komuniciranju v glavnem ni
mogoče odkriti.
V kvalitativnem raziskovanju raje uporabljamo manj strukturi-
rane oblike spraševanja, to je, nestrukturirani intervju, skupinsko
razpravo in esej. (Podrobneje o teh metodah glej Mesec 1992).
c. Dokumentarno gradivo o predmetu raziskave delimo glede
na to, na koga se nanaša, na osebne in organizacijske (skupinske,
skupnostne) dokumente: glede na to, ali so predpisani (dolžnostni),
pa na uradne in neuradne (formalne, neformalne). S kombiniranjem
obeh dimenzij dobimo naslednje vrste dokumentov:
1-Osebni uradni dokumenti so npr. rojstni list, poročni list, osebna
izkaznica, zdravstvena izkaznica, delovna knjižica, potni list, voz-
niško dovoljenje, pogodbe ipd.
2 - Osebni neuradni dokumenti so npr. pisma, dnevnik, beležke,
življenjepis, risbe, fotografije ipd.
3 - Organizacijski uradni dokumenti so npr. statuti, pravilniki,
odločbe, letna poročila, potni nalogi, delovni nalogi, pogodbe,
dopisi, zapisniki, dosjeji o primerih, zapisniki sodišča, policijska
poročila, matične knjige ipd. V raziskavi o krajevni organizaciji
Rdečega križa, predstavljeni v drugem delu knjige, smo kot po-

memben vir uporabili zapisnike sestankov upravnega odbora. V
raziskavi o delu s taborniki je bila dokumentacija taborniškega
odreda prav tako pomemben vir podatkov.
4 - Organizacijski neuradni dokumenti so npr. neformalna ob-
vestila, dopisi, osnutki, zapisniki delovnih sestankov ipd. V raziskavi
o krajevni organizaciji Rdečega križa smo zanimive podatke odkrili
v raznih neformalnih seznamih (nakupljenega blaga, udeležencev
kake akcije, neformalnih poročilih prostovoljk).
Tabela 2.3. Vrste dokumentov
nanašanji• prvdpisanosl
uradni neuradni
osebni 1 2
organizacijski 3 4
5 ^ Ž A P I S O V A N J E (BELEŽENJE) PODATKOV
O P A Z O V A N J A IN S P R A Š E V A N J A
N a p a č n o je pričakovanje, da uporaba avdiovizualnih sredstev

odpravi probleme v zvezi z zapisovanjem. Uporaba teh sredstev
omogoča zaradi možnosti večkratnega ponavljanja posnetkov (1)
skoraj popolno zanesljivost zapisovanja, (2) intersubjektivno (več
ocenjevalcev) preverjanje kodiranja in interpretacij, (3) teoretično
fleksibilnost, saj lahko isti posnetek pogledamo in analiziramo več-
krat s spremenjenimi teoretičnimi predpostavkami, (4) omogočajo
oceno opazovalčevega ali spraševalčevega vpliva na raziskovanca
(Hopf 1985: 93). Pri nekaterih postopkih (neposredno analitično
kodiranje posnetkov) lahko pisno beleženje tudi popolnoma

nadomesti, ne odpravi pa osnovne nevarnosti, da namreč posname-
mo preveč ali premalo gradiva oziroma da posnamemo irelevantno
gradivo. Zato je snemanje treba prav tako skrbno načrtovati.
To velja še bolj za zapisovanje. Zapisovanje je lahko bolj ali manj
strukturirano. Manj strukturirane oblike zapisovanja so dobesedni
zapisi pogovorov in pripovedi, opisi opazovanj, dnevniški zapisi
ipd. Bolj strukturirane oblike segajo od vpisovanja opažanj v vnaprej
pripravljene vprašalnike, ki nas opozarjajo na posamezne vidike
pojava, do vpisovanja opažanj in ocen v opazovalne liste, kamor
zapisujemo znake za določene pojave ali ocene. V splošnem velja,
da se moramo pri zapisovanju glede časa. trajanja, prostora, oblike,
dovoljenj, anonimnosti ipd. prilagoditi zahtevam situacije.
5.3. TRANSKRIPCIJA TERENSKIH ZAPISKOV
Gradivo, zbrano na terenu, je surovo gradivo, ki se ga še drži

razna »terenska nesnaga«: nepotrebna ponavljanja in podvajanja,
napake pri pisanju, slabo čitljiva mesta, nepotrebni, za raziskavo
nezanimivi dokumenti in podobno. Da bi bilo gradivo uporabno
za nadaljnjo analizo, terenske zapiske prepišemo »na čisto«. Vedeti
pa moramo, da je to že poseg v gradivo, saj opravimo pri prepisu
določen, čeprav minimalen, izbor gradiva in ga do določene mere,
čeprav minimalno, parafraziramo. Le redko prepišemo vse in vse
dobesedno, ampak pri prepisovanju gradivo reduciramo po obsegu,
tako da opustimo zapiske, ki se nam zde irelevantni, in po obliki,
tako da dobesedne zapiske prepišemo v povzetku. Transkribirani
zapiski so »nova realnost«, besedilo, kije izhodišče za analizo. Zato
mora biti prepis metodično premišljen. Prav je, da si zapišemo
pravila, ki se jih nameravamo pri prepisovanju držati, npr. da bomo

v skladu s pravopisom popravili očitno napačno zapisane črke, ločila
ipd., da pa ne bomo popravljali narečnih izrazov, izrazov slenga
ipd. Pri študiji primera dela z družino na C S D smo besedila doku-
mentov v dosjeju prepisali na ta način z opuščanji in delnim skrajše-
vanjem. Ostal nam je še vedno obširni opis, v katerem ni manjkalo
nič pomembnega, ki pa je bil vendar precej manj zajeten od dosjeja.
Osnovno vprašanje pri prepisovanju je, koliko lahko odstopamo
od predloge, ki jo prepisujemo. Na primer: ali naj zapis intervjuja,
kjer govorec uporablja sleng, prepišemo dobesedno ali naj ga »pre-
vedemo« v knjižni jezik. O tem se odločimo v skladu z namenom
raziskave. Splošno pravilo je, naj pri transkripciji čim manj opušča-
mo in spreminjamo, kajti to bomo lahko storili kasneje. Če nas v
raziskavi ne zanima način izražanja, ampak le vsebina, bomo pred-
logo prepisali v skladu s pravopisom v knjižni jezik, a kolikor mogo-
če zvesto originalu.
6. UREJANJE GRADIVA
Ko zapiske prepisujemo, jih že tudi kronološko in sistematsko

razporejamo. Vsak zapis je raziskovalni dokument. Dokumente
ustrezno opremimo (naslov, datum, avtor ipd.) in jih vložimo v
register (dosje, sveženj), v katerem so dokumenti razporejeni krono-
loško. Poleg tega pa lahko iz kopij dokumentov oblikujemo registre
po stvarnih kriterijih (problemi, primeri, področja). Na osnovi
registra dokumentov oblikujemo razne skrajšane preglede, kot npr.
skrajšana kronologija, sinhronična kronologija ipd., in na tej osnovi
oblikujemo kronološki opis dogajanja in tematski opis. Nato pa
oblikujemo različno dolge povzetke gradiva.
6.1. DOKUMENTACIJA V RAZISKAVI
Z besedo »dokumentacija« označujemo vse, kar je zapisanega

ali posnetega (tudi predmete, ki imajo simboličen p o m e n ) in ima
za raziskavo kak pomen.
Ta pojem vključuje vse od predloga raziskave, uradnih listin kot
empiričnega gradiva, zapisnikov opazovanj in intervjujev d o zapis-
nikov sestankov raziskovalne skupine in obračunov potnih stroškov.
V dokumentaciji raziskave razlikujemo (a) dokumente o pripravi
in načrtovanju raziskave, (b) dokumente o zbiranju empiričnega
gradiva, (c) dokumente o analizi gradiva in (č) administrativne
dokumente.
a. Dokumenti o pripravi in načrtovanju raziskave obsegajo zapi-
snike sestankov raziskovalne skupine, razne osnutke, sezname lite-
rature, izvlečke iz literature, predlog raziskave ipd.
b. Dokumenti o zbiranju empiričnih podatkov se dele na doku-
mentarno gradivo o predmetu raziskovanja oziroma raziskovanih
(primeru, skupini, skupnosti, organizaciji) in na zapisnike (proto-
kole) zbiranja empiričnega gradiva z opazovanjem in spraševanjem
(opazovalne liste in zapisniki: zapisi intervjujev, zapisniki sku-
pinskih razprav ipd.).
c. Dokumenti o urejanju in analizi empiričnega gradiva se dele na
zapise (zapiske, zaznamke, beležke) in sezname (in zbirnike). Zapisi
v raziskavi so vsi raziskovalčevi zapisi, opisi, dnevniki, komentarji,
interpretacije, razmišljanja, zapisniki sestankov raziskovalne sku-
pine, osnutki, sheme, modeli, povzetki ipd. Seznami so katalogi
teh zapisov in drugih elementov v raziskavi.
č. Dokumenti o upravljanju (administraciji) raziskovalnega projekta

(predlog raziskave, pogodba, lažna poročila, dopisi, materialni,
finančni in drugi dokumenti).
6 . 2 . DOKUMENTI O EMPIRIČNIH PODATKIH:

DOKUMENTARNO GRADIVO IN PROTOKOLI
V tem odstavku bomo v nadaljevanju obravnavali samo urejanje

dokumentov pod točko (b), tj. urejanje dokumentarnega gradiva o
primeru, ki je predmet raziskave, in protokolov opazovanja in
spraševanja.
a. Dokumentarno gradivo se deli na uradne dokumente, ki so
lahko osebni (rojstni list. poročni list. delavska knjižica itd.), ali pa
dokumenti organizacije (ustanovitveni akt, statut, pravilniki ipd.);
in na druge, neuradne dokumente (pisma, dnevniki, kronike, interni
časopis, fotografije ipd.), kot smo opisali zgoraj.
b. Protokoli se delijo na zapisnike opazovanja (izpolnjene opa-
zovalne sheme) in zapise intervjujev, izpolnjene vprašalnike, eseje
ali spise (kot tehnika spraševanja) in drugo pisno gradivo, prido-
bljeno z raznimi tehnikami spraševanja.
Kaj je dokument, ki je relevanten za raziskavo, je odvisno od
problema in namena raziskave, a v splošnem velja, da je bolje upo-
števati kak dokument več kot kakega premalo. Pred vprašanjem,
kako urediti gradivo, se znajdemo najkasneje tedaj, ko je pred nami
sveženj, včasih pa kup ali škatla zapisnikov ali dokumentov.
6.3. OSNOVNI REGISTER (DOSJE, SVEŽENJ)
V osnovi lahko naletimo na tri vrste situacij: narava raziskave

ali proučevanega predmeta je lahko taka, da je pomemben ali
poudarjen kronološki vidik, ali pa taka. da kronološki vidik ni po-

memben in je možna samo tematska razporeditev. Tretja možnost
je, da sta pomembna oba vidika, kiju kombiniramo. Pri proučevanju
postopka dela s posameznim primerom je kronološki vidik v
ospredju; delo se odvija v daljšem ali krajšem časovnem obdobju;
dokumenti v dosjeju so časovno razporejeni. Pri proučevanju stališč
do družbene krize (gl. raziskavo Scenariji preživetja) je v ospredju
tematski vidik — razna področja doživljanja (družina, služba in delo,
družba in politika).
Poleg tega pa raziskava lahko izhaja iz gradiva, ki že obstaja,
kar pomeni, da g a j e ustvaril kdo drug. običajno kaka služba (CSD,
šola, sodišče) v okviru svoje redne dejavnosti, na primer v postopku
dela s primerom. Tako gradivo je lahko že tudi zbrano, na primer v
dosjeju primera, lahko pa, da g a j e treba šele zbrati iz raznih virov
in vložiti v skupno mapo. Gradivu, ki je že zbrano v dosjeju o
primeru, nimamo nič dodati ne odvzeti. Ker pa dosjeji niso vedno
zgledno urejeni, ni odveč, če dosje najprej pregledamo in uredimo;
pri tem je koristno, če preverimo kronološki seznam dokumentov
in sestavimo tak seznam, če ga ni ali če je prevzeti nepopoln. Druga
možnost je, da izhajamo iz gradiva, ki ga sami zberemo med razi-
skavo. Ko načrtujemo raziskavo, je najbolje, da si omislimo mapo
(ali registrator), v katero bomo spravljali vse dokumente. Dokumen-
te in protokole razporedimo kronološko ali po vrstah dokumentov,
lahko pa tudi kombiniramo kronološko in tematsko razporeditev
(kopije dokumentov). Gradivo razdelimo na več tematskih področij,
znotraj teh področij pa ga razporedimo kronološko.
92 Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialncm delu
6 . 4 . P A R A F R A Z I R A N J E IN P O V Z E M A N J E G R A D I V
6.4.1. P A R A F R A Z I R A N J E
Zbrana empirična dokumentacija je navadno preobsežna, zato

je primerno, da oblikujemo daljše ali krajše povzetke dokumentov
in protokolov. Pri tem uporabljamo razne tehnike parafraziranja,
to je izražanja iste vsebine z drugimi besedami, npr.:
- Opuščanje gradiva, izjav: izjave ali opise, ki se ponavljajo in ki
ne dodajajo informacije, pri povzemanju preprosto izpustimo.
- Posploševanje: dobesedne izraze nižje ravni abstrakcije preve-
demo v bolj abstraktne izraze. V zapisu intervjuja beremo: »Sem
šel najprej v eno službo pa sem delal tam dva mesca, pa sem pustil,
pa šel v drugo, sem zdaj že sam ne vem v kateri.« Povzamemo:
Pogosto je menjal zaposlitev.
- Združevanje: več konkretnih izjav združimo in izrazimo z
nadrejenim pojmom. Zapis intervjuja: »Mi je začel zvijati roko,
potem me je za lase zagrabil in vlekel...« Povzetek: J o je fizično
trpinčil.
Pravilno je, da v posebni preglednici razvidno zapišemo za vsak
stavek intervjuja, ali smo ga parafrazirali in poleg njega navedemo
parafrazo.
6.4.2. P O V Z E M A N J E
Povzemanje besedila dokumentov in protokolov ima v splošnem

dva namena: a. da besedilo skrajšamo in tako naredimo bolj ob-
vladljivo, b. da nepovezane podatke povežemo, tako da dobimo
sliko o celoti. Take povzetke lahko oblikujemo iz podatkov vprašal-
nikov. Pri kvantitativni obdelavi vprašalnikov se popolnoma izgubi
predstava o posamezniku, ki nas v takem primeru tudi ne zanima,

saj si iz podatkov o posameznikih želimo ustvariti le sliko o celotni
populaciji. V socialnem delu pa nas bolj zanima prav slika o posa-
mezniku. Če smo že uporabili strukturiran in standardiziran vprašal-
nik, lahko podatke, ki smo jih dobili o določenem posamezniku,
strnemo v pripoved. V raziskavi o oblikah samopomoči med občani
(Mesec 1986) smo anketne podatke o 80 let in več starih ljudeh
strnili v take pripovedi o posameznikih. (Primer 2.3.) Povzetke je
nato možno klasificirati in razporejati v različne tipologije.
Poseben problem je parafraziranje in povzemanje kronološko
urejenih dosjejev. Razlikovati moramo dve vrsti kronoloških raz-
poreditev: a. kronološko razporejene dokumente v osnovnem
registru oziroma kronološki seznam dokumentov in b. kronologijo
dogodkov, na katere se dokumenti nanašajo ali ki so opisani v doku-
mentih. a. Kronološko razporeditev dokumentov smo zagotovili
že pri urejanju osnovnega registra. Dokumente razporedimo po
datumih, če pa niso datirani, ugotovimo njihov datum s primerjavo
(včasih tudi zgolj približno ali nezanesljivo po načelu »bolje nekaj
kot nič«). Kronologijo dokumentov pišemo tako. da razdelimo stran
na dva neenako široka razdelka. V ožjega pišemo datume, v širšega
pa opise dokumentov, b. Drugače pa je s kronologijo dogodkov.
To moramo dostikrat šele rekonstruirati na osnovi dokumentov.
Pri študiji primera dela s posameznikom na CSD smo morali šele
z analizo dokumentov ugotoviti natančno kronološko zaporedje
dogodkov s pravim detektivskim delom (Mesec. Čačinovič-Vogrin-
čič 1994). Vsebina raznih dokumentov v osnovnem registru se dosti-
krat ponavlja, ko razni posamezniki ali službe opisujejo iste dogod-
ke. Določeni podatki, ki se nanašajo na časovno oddaljene dogodke.
Primer 2.3. Povzetek podatkov
POVZETEK PODATKOV O A N K E T I R A N K I
V RAZISKAVI O S A M O P O M O Č I
Ženska, 80 let. vdova po padlem borcu, upokojena delavka pri zasebniku. Ima pokojnino
in nadomestilo za telesno okvaro. ... Je lastnica družinske hiše. v kateri živi skupaj s
hčerkino družino. Živi v e n o s o b n e m stanovanju, l o č e n o od hčerkine družine v
samostojnem gospodinjstvu. Hčerka, ki živi v isti hiši. pride vsak dan vprašat, če kaj
potrebuje iz trgovine. Ureja ji vse uradne in denarne zadeve, ker sama ne hodi iz hiše.
Druga hčerka živi v isti občini. Vsak dan si telefonirata. Dobro se razume s sosedo. Na
hčerko se lahko obrne, če karkoli potrebuje, sosedi pa poleg vsakdanjih reči lahko zaupa
tudi bolj osebne težave. Okrog novega leta s t a j o obiskali hčerki in soseda. Z drugimi
sosedi nima stikov. Poudarja, da stari in mladi ne prejo skupaj, ker mladi ne razumejo
starih, zato živi raje čimbolj samostojno. Če bi potrebovala nujno zdravniško pomoč, bi
se obrnila na hčerko, ki živi v hiši. Zelo slabo vidi (skoraj slepa), ima sladkorno bolezen
in več drugih bolezni, vendar pravi, da nima večjih težav z zdravjem. Vsakdanja opravila
zmore, ne more pa brati, pisati, upravljati z denarjem. Ne more sama nakupovati. Potrebuje
spremstvo k zdravniku in sploh, kadar gre ven iz hiše. Vendar si sama gospodinji. Vsa
dela mora opravljati počasi in previdno. Poudarja, da še vse zmore sama in da svojcev
nikoli ne prosi za pomoč. V zadnjem letu ni bila v postelji zaradi bolezni. Je članica več
organizacij. V zadnjem letu s o j o obiskali predstavniki K.S. ji voščili ob praznikih in se
zanimali, kako živi. Sama pa se ni udeležila nobene prireditve za starejše v KS. Meni. da
se v KS nekoliko zanimajo za starejše, vendar premalo.
Vir: Mesec 1986
se odkrijejo šele v sorazmerno poznih dokumentih ipd. Vse to otež-

koča raziskovalcu, da bi si ustvaril jasno predstavo o poteku dogod-
kov. Šele ko skrbno pregleda ves dosje in izpisuje podatke (pri tem
si lahko pomaga s karticami ali lističi), jih primerja in razporeja,
lahko sestavi zanesljivo kronologijo dogodkov. Pri tem smo doku-
mente priredili, tj. črtali dele besedila, kije bilo v raznih dokumentih
identično, povzeli vsebino manj pomembnih dokumentov ali pa
zapisali zgolj značaj dokumenta, če ni vseboval novega podatka
(npr. »zapisnik o zaslišanju druge sosede, ki potrdi navedbe prve«).
OPOMBE
1
H o n i g m a n n ( 1 9 8 2 ; p o C a s e l l in S y m o n 1994: 170) razlikuje m e d d v e m a
vrstama n e s l u č a j n o s t nega vzorčenja: v z o r č e n j e m po presoji (judgment)
in priročnim ( o p o r t u n i s t i c ) v z o r č e n j e m . Pri p r i r o č n e m v z o r č e n j u
i n t e r v j u v a m o ljudi, ki s o d o s t o p n i in pripravljeni s o d e l o v a t i i n ki j i h
nismo namerno izbrali. Oblika priročnega vzorčenja je tehnika
» s n e ž e n e k e p e « ( s n o w b a l l s a m p l i n g ) , pri kateri p r v i i n t e r v j u v a n i
priporoči n a s l e d n j e g a in tako dalje. K l a s i č e n p r i m e r t a k e g a v z o r č e n j a
j e opisal M c C a l l ( 1 9 8 0 ) , k i j e p r o u č e v a l u m e t n i c e v St L o u i s u ( Z D A ) .
Ker u m e t n i c e n i s o k o h e z i v n a s k u p i n a , ni b i l o m o g o č e d o b i t i s p i s k a
populacije. R a z i s k o v a l e c j e z a t o prosil prijateljico — e d i n o u m e t n i c o ,
ki j o j e p o z n a l — in ta m u j e p o v e d a l a , kje bi l a h k o n a š e l š e n e k a j
drugih u m e t n i c . Pri v s a k e m n a s l e d n j e m stiku j e a n k e t i r a n k o p o v p r a š a l
p o nadaljnjih z n a n k a h . ( C a s s e l l in S y m o n 1994: 170)
2
»Po n a j i n e m m n e n j u s e z d i . d a j e bolj p r i m e r n o , d a vprašanja, s k a t e r i m i
naj bi prišli d o s p e c i f i č n i h i n f o r m a c i j , z a s t a v l j a m o specifičnim
i n f o r m a n t o m , ki p o z n a j o p r o c e s , ki n a s z a n i m a . Ustvarili bi si radi
c e l o v i t o p o d o b o o t e m p r o c e s u in pri t e m u p o š t e v a l i v e č različnih
perspektiv in izkušenj.« ( C a s s e l l in S y m o n 1994: 1 6 9 )
'Tak j e p r i m e r a n t r o p o l o g i n j e F. K l u c k h o n . k i j e izvajala s v o j o r a z i s k a v o
m e h i š k e vasi v v l o g i l a s t n i c e t r g o v i n i c e na r o b u vasi. K o t p r o d a j a l k a
je prišla v stik z v s e m i v a š č a n i in bila o b v e š č e n a o d o g a j a n j u v vasi.
kot s o o n j e m p o r o č a l i s a m i ( e m i č n i v i d i k ) , hkrati p a ji j e n j e n a v l o g a
omogočala d i s l a n c o d o dogajanja v vasi (etični vidik).

4
N a t e m m e s t u ne m o r e m o o b r a v n a v a t i e t i č n i h in p r a v n i h vprašanj,
povezanih z ustvarjanjem zaupljivega o d n o s a , varstvom osebnih
podatkov, u p o r a b n o s t i raziskave z a p r o u č e v a n e o z i r o m a m o r e b i t n e g a
o š k o d o v a n j a njihovih i n t e r e s o v ipd. N a j na t o s a m o o p o z o r i m o , da
t e h v p r a š a n j n e bi spregledali, č e bi s c v resnici lotili take študije.

5
G l e d e m e t o d in tehnik zbiranja e m p i r i č n e g a gradiva v o k v i r u kvalitativne
raziskave veljajo v veliki meri ista pravila kot s o n a v e d e n a v u č b e n i k i h
» t r a d i c i o n a l n e « m e t o d o l o g i j e , npr. M i l i c ( 1 9 6 5 ) , T o š ( 1 9 8 8 ) .
" P o d r o b n e j š i o p i s teh m e t o d j e v M e s e c 1995.

7
O skupinski razpravi kot kvalitativni m e t o d i o b š i r n o piše F. A d a m ( 1 9 8 2 :
191).
LITERATURA
Agar, M. H. (1980). Theprofessionalstranger. New York: Academic Press.

Bogdan, R., S. J. Taylor (1975). Introduction to Qualitative Research Meth-
ods. New York: Wiley.
Casell, C., G. Symon (ur.) (1994). Qualitative Methods in Organizational
Research. London: Sage.
Flaker, V., Z. Pavlovič. (1985). MDA med krizo in perspektivo. Ljubljana:
RK ZSMS in Center za mladinsko prostovoljno delo.
Freud, S. (1912). Ratschlage fur den Arzt bei der psychoanalytischen
Behandlung. Gesammelte Werke, zv. 8. Hamburg: Fischer.
Gilli, G. A. (1974). Kako se istražuje: Vodič u društvenim istraživanjima.
Zagreb: Savremena misao.
Glaser, B. G, A. L. Strauss. (1967). The Discoverv of Grounded Theorv:
Strategies for Qualitative Research. New York: Aldine de Gruyter.
Goffman, E. (1959). The Presentation of Self in Evervdav Life. Garden
City: Doubleday.
Golob. M. (1972). Neposredno opazovanje z udeležbo (v družboslovju
podeželja). Teorija in praksa, 9, 1972, 5: 822-836.
Hoffmann-Riem (1980). Die Sozialforschung einer interpretativen
Soziologie. Der Datengewinn. Kolner Zeitschrift fur Soziologie und
Sozialpsvcltologie, 32: 339-372.
Honigman. J. (1982). Sampling in ethnographic fie!dwork. V: R. G.
Burges (ur.), Field Research: a Sourcebook and Field Manual. Lon-
don: George Allen & Unwin.
Hopf, Ch. (1985). Nichtstandardisierte Erhebungsverfahren in der
Sozialforschung: Uberlegungen zum Forschungsstand. V: M. Kaase.
M. Kuchler. Herausforderungen der empirischen Sozialforschung,
Mannheim: ZUMA (86-108).

Johnson, J. (1990). Selecting Ethnographic Informants (Qualitative Re-
search Methods Series, zv. 22). Newbury Park: Sage.
Makarovič, M. (1982). Strojna in Strojanci. Narodopisna podoba koroške
hribovske vasi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
McCall, M. (1980). Who and where are the artists? V: W. Shaffir, R.
Stebbins, A. Turovvetz (ur.), Fieldv/otrk Esperience. New York: St Mar-
t i n i Press.
Mesec, B. (1987). Raziskovanje v socialnem delu II: Opazovanje. Skripta.
Ljubljana: VŠSD.
Mesec, B. (1980). Spreminjanje organizacije prostega časa s skupnostnim
socialnim delom I. V: Stritih, B. (nosil.). Vpliv družbenega prostora na
socializacijo otrok. Raziskava. Ljubljana: Višja šola za socialne delavce.
Mesec, B. (1986). Samopomoč starejših občanov v krajevni skupnosti.
V: B. Mesec, V. Flaker, Metode in oblike medsebojne pomoči med občani.
Mesec. B. (1992). Metodologija raziskovanja v socialnem delu I. Študijsko
gradivo. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
Mesec. B., G. Čačinovič Vogrinčič (1996). Kvalitativna analiza primera:
Analiza kronoloških in interakcijskih vzorcev na primeru socialnega
dela z družino, Socialno delo 35, 1996, 2: 89-114.
Milic, V. (1965). Sociološki metod. Beograd: Nolit.
Rosenhan (1973). On being sane in insane places, Science, 179, 1973,
250-258. Cit. po: R. Bogdan, S. J. TayIor, Introduction to Qualitative
Research Methods, New York: John Wiley.
Sherif, M. (1964). Reference Groups: Exploration in to Conformitv and
Deviation ofAdolescents. New York: Harper and Row.
Strauss, A. L., J. Corbin. (1990). Basics ofQualitative Research: Grounded
Theory Procedures and Teclinuptes. N e w b u r y Park: Sage.
Stritih, B. ( n o s i l . ) ( 1 9 7 7 ) . P r o s t o v o l j n o p r e v e n t i v n o in socialno-terapevt-
sko d e l o z otroki: R a k i t n a — akcijskoraziskovalna n a l o g a — s o c i a l n o t e -
rapevtska kolonija. V: R e p o v š , D . (ur.), Sociološke raziskave v zdravstvu.

Ljubljana: Inštitut z a s o c i o l o g i j o in f i l o z o f i j o pri U n i v e r z i v Ljubljani.
Stritih, B. (nosil.) (1979a). Nepoklicno, prostovoljno, preventivno in socialno-
terapevtsko delo z otroki in mladino II. Ljubljana: Inštitut z a s o c i o l o g i j o
in filozofijo pri U n i v e r z i v Ljubljani.
Stritih, B. ( n o s i l . ) ( 1 9 7 9 b ) . Štepunjsko naselje II. Ljubljana: Inštitut z a
s o c i o l o g i j o in filozofijo pri U n i v e r z i v Ljubljani.
Stritih, B. ( n o s i l . ) ( 1 9 8 0 ) . Vpliv družbenega prostora na socializacijo otrok.

Raziskava. Ljubljana: V i š j a š o l a z a s o c i a l n e d e l a v c e .
Stritih, B. ( n o s i l . ) ( 1 9 8 1 ) . Prostovoljno socialno delo. Raziskava. Ljubljana:
Višja š o l a z a s o c i a l n e d e l a v c e .
Toš, N . ( 1 9 8 8 ) . Metode družboslovnega raziskovanja. Ljubljana: D Z S .
Zaviršek, D . ( 1 9 8 7 ) . Zgodba o Josipdolu: antropološka študija. Ljubljana:
RK Z S M S in Center za mladinsko prostovoljno delo.

101
3. poglavje
Potek raziskave II:

Od analize do poročila
1. OD PODATKOV DO TEORIJE
Namen analitičnih postopkov je odkrivanje struktur, obrazcev,
pravilnosti in pojasnjevanje (eksplanacija). Analiza naj bi pripeljala
do oblikovanja konceptov, hipotez in eksplanacij, to je do teoretičnih
formulacij. To pomeni, da analize ni mogoče ločili od interpretacije.
Utemeljeno teorijo sestavljajo trije osnovni elementi: pojmi, kate-
gorije in propozicije (sodbe ali trditve).
Osnovna enota analize so pojmi', iz njih je zgrajena teorija, ne iz
podatkov samih po sebi. Strauss in Corbinova pravita (1990: 7):
Teorij ne moremo graditi iz dejanskih dogodkov ali dejavnosti, ki smo
jih opazovali ali o katerih imamo poročila: ne moremo jih torej graditi
iz 'surovih podatkov". Dogodke jemljemo ali analiziramo kot možne
indikatorje pojavov in jim pri tem dajemo pojmovne nazive. Če respon-
dent reče raziskovalcu: 'Vsak dan porazdelim jutranja opravila čez
ves dopoldan, tako da med britjem in kopanjem počivam.' bo razi-
skovalec to morda imenoval "porazdelitev opravil'. Ko bo naletel na
druge primere in se mu bodo, ko jih bo primerjal s prvim, zdeli podobni
istemu pojavu, bo tudi te druge primere poimenoval 'porazdelitev
opravil'. Samo s primerjavo primerov in s poimenovanjem enakih
pojavov z istim izrazom lahko teoretik zbere osnovne enote teorije.
Kategorije definirata Strauss in Corbinova (1990: 7) takole:
K a t e g o r i j e s o na višji ravni in bolj a b s t r a k t n e kot p o j m i , ki j i h pred-
stavljajo. U s t v a r i m o j i h v i s t e m a n a l i t i č n e m p r o c e s u , v k a t e r e m pri-
m e r j a m o p o d o b n o s t i in razlike, kot pri o b l i k o v a n j u p o j m o v na nižjih
r a v n e h . Kategorije s o "vogelni k a m n i ' n a s t a j a j o č e teorije. S o sredstvo,
s k a t e r i m l a h k o teorijo p o v e ž e m o . N a prejšnjem p r i m e r u l a h k o poka-
ž e m o . kako z združevanjem p o j m o v oblikujemo kategorije. Poleg
p o j m a ' p o r a z d e l i t e v o p r a v i l ' l a h k o analitik o b l i k u j e p o j m e ' s a m o -
m e d i k a c i j a ' . ' p o č i v a n j e ' in 'pazljivo hranjenje". V p o s t o p k u kodiranja
b o a n a l i t i k m o r d a p o m i s l i l , d a vsi ti p o j m i , č e p r a v s e razlikujejo,
predstavljajo opravila, ki i m a j o isti n a m e n : z njimi p o s k u š a respond-
e n t o b v l a d a t i b o l e z e n . M o ž n o j i h j e . kot s v o j s k o k a t e g o r i j o , p o i m e -
n o v a t i z bolj a b s t r a k t n i m i z r a z o m : 'Strategije s a m o p o m o č i z a obvla-
danje bolezni.'
Tretji element utemeljene teorije sopropozicije (sodbe), ki trdijo

kaj o posplošenih odnosih med določeno kategorijo in njenimi
pojmi in med različnimi kategorijami. Ta tretji element sta Glaser
in Strauss (1967) v začetku imenovala 'hipoteze', zdi pa se, d a j e
ustreznejši izraz 'propozicije'. 1
Raziskovalni proces, v katerem oblikujemo pojme in iz pojmov
kategorije, ki jih povežemo v propozicijah, se konča tako, da pro-
pozicije uredimo v kolikor mogoče sistematično in povezano teorijo,
ki se bere kot pripoved o pojavu, ki je bil predmet proučevanja.
2. NAČELA ANALIZE
(1) Analizirati pomeni interpretirati. V spletu neurejenega

izkustvenega gradiva prepoznamo posamezne celote, ki se nanašajo
na kak pojav, lastnost, proces, in jih poimenujemo. Te pojme
Potek raziskave II: Otl analize do poročila 103
povežemo v raznolične strukture in tako pojasnjujemo dogajanje.

To je ustvarjalen proces, iznajdba, konstrukcija, skratka, naš svojski,
ustvarjalni poseg v gradivo.
(2) Ni enega samega splošno veljavnega postopka analize, ki bi
ga lahko v vsakem konkretnem primeru mehanično ponovili. Tudi
posamezni analitični postopki, ki vključujejo tehnike kodiranja in
povezovanja pojmov, niso mehanični ali samodejni. Nikjer ni
jamstva, da bomo prišli do teorije, če se bomo le držali navodil za
kodiranje in če jih bomo dosledno in skrbno izvedli. Ti postopki
niso iste vrste kot računski postopki v statistiki, niso algoritmi, ki
avtomatično pripeljejo do statistične mere, ki jo lahko smiselno
interpretiramo. Zato jih uporabljamo prilagodljivo in domiselno,
kajti tudi gradivo, ki smo ga zbrali, je zelo raznolično.
(3) Edina tehnika, ki se uporablja vedno in povsod in je ključna,
je zastavljanje vprašanj, neprenehoma in na vsakem koraku. Spra-
šujemo, s kakšnimi pojavi imamo opraviti, kakšne so njihove značil-
nosti, kako jih imenovati, kako so povezani: ali dano ravnanje spada
k enemu ali drugemu tipu ravnanj, ali naj ga pojasnimo tako ali
drugače.
3. POSTOPKI ANALIZE
Vsak postopek kvalitativne analize lahko v grobem razdelimo

na šest korakov: (1) urejanje gradiva, (2) določitev enot kodiranja.
(3) odprto kodiranje, (4) izbor in definiranje relevantnih pojmov
in kategorij, (5) odnosno kodiranje in (6) oblikovanje končne teo-
retične formulacije. Te postopke bomo opisali v nadaljevanju. Pri
tem se pretežno opiramo na postopek, ki sta ga opisala Glaser in
Strauss (1967) in kasneje povzela Strauss in Corbinova (1990).

Privzemamo tudi, da ne bomo uporabljali računalniškega programa
za kvalitativno analizo, ampak bomo zadevo opravili »peš«. Za zače-
tek je to prav koristno, saj si tako pridobimo izkušnje, ki so pomem-
bne tudi za vrednotenje računalniških programov. Seveda pa bomo
pri tem in onem opravilu uporabljali običajen urejevalnik besedila.
Analiza gradiva je postopek, pri katerem s kategoriziranjem in
klasificiranjem enot gradiva oblikujemo pojme, ki jih nato med
seboj povežemo in oblikujemo teoretične modele in pojasnitve.
Postopke urejanja gradiva smo obravnavali v prejšnjem poglavju,
zato tu kar preidimo na določitev enot kodiranja.
3.1. RAZČLENITEV OPISOV

(DOLOČITEV ENOT KODIRANJA)
Osnovno empirično gradivo (terenske zapiske, zapise intervjujev,

druge dokumente) smo torej uredili in prepisali (transkribirali).
Gradivo je urejeno in čitljivo prepisano. Pri prepisovanju pustimo
na desni strani širši rob, kamor bomo vpisovali kode (pojme).
Osnova analize je postopek klasifikacije in oblikovanja abstrakt-
nejših pojmov iz empirično dobljenih izjav in zapisov. Besedilo, ki
ga nameravamo analizirati, najprej razčlenimo na sestavne dele,
da dobimo enote kodiranja. Enota kodiranja je lahko fraza, stavek,
odstavek, poglavje, dogodek, zaključena anekdota, misel itd. Pri
tem se je pokazalo, da je bolje, če te enote določimo smiselno, ne
mehanično. Bolje je, da za enote izberemo smiselno zaključene
dele besedila, kot da bi določili besede, stavke ali odstavke. Primer
razčlenitve besedila je v poglavju »Dan na psihiatriji«.
Besedilo lahko razčlenimo na več načinov: (1) tako, da posa-
mezne dele oddelimo z navpičnimi črtami, pri tem pa ničesar ne

izpuščamo, tako da se posamezne enote vrste druga za drugo; (2)
tako, da dele besedila izpuščamo; pri tem načinu je bolje, da dele,
kijih nameravamo kodirati, oddelimo od ostalih z oglatimi oklepaji
(ali da jih podčrtamo), tako ostanejo tisti deli, kijih ne nameravamo
upoštevati, zunaj oglatih oklepajev oziroma nepodčrtani. Drugi
način pomeni, da besedila, ki je zunaj oklepajev oziroma nepod-
črtano, ne bomo kodirali. Naš odnos do izpuščenih delov je lahko
dveh vrst: določene dele lahko izpustimo, ker so popolnoma ire-
levantni za namen raziskave; drugih pa sicer ne kodiramo, vendar
jih tudi ne ignoriramo popolnoma, ampak ostajajo kot kontekst
izbranih delov besedila. Obmejene ali podčrtane dele besedila ošte-
vilčimo z zaporednimi številkami, da lahko kasneje nedvoumno
povežemo pojem, ki smo ga pripisali, z deli besedila, na katere se
nanaša. Če uporabljamo urejevalnik besedila, razvrstimo enote tako,
da tvori vsaka svoj odstavek.
Ko se je pisec prvič loteval kodiranja, besedila ni razčlenil na
enote, ampak je na rob pripisoval pojme, kot so mu prihajali na
misel. Tudi kasneje je še večkrat pomislil, ali je vedno treba raz-
členiti besedilo. Odgovor je. za sedaj: da. Če besedila ne razčlenimo,
ne vemo, kateri del besedila je kodiran z določenim pojmom. Pri
naslednjem koraku, to je definiranju pojmov, moramo namreč pri
vsakem pojmu navesti, katere dele besedila »vsebuje«. Če tega ne
navedemo, pojmov ne »ozemljimo«, jih ne povežemo z empiričnimi
opisi ali izjavami. Pojmi tako »obvisijo« v zraku in so videti popol-
noma in neupravičeno izmišljeni.
3 . 2 . PROSTO PRIPISOVANJE POJMOV

ALI POIMENOVANJE (ODPRTO KODIRANJE)
Odprto kodiranje je postopek oblikovanja pojmov (postopek

konceptualizacije) iz empiričnih opisov, to je iz enot besedilu
dobljenih v postopku razčlenitve. Je postopek kategoriziranja in
razvrščanja podatkov, v katerem posameznim delom besedila pripi-
sujemo pojme; besedila, ki smo jim pripisali isti pojem, zberemo,
jih ločimo od besedil, ki spadajo pod drug pojem, in tako organi-
ziramo podatke.
Odprto kodiranje vsebuje tri različne postopke: (1) pripisovanje
pojmov empiričnim opisom, (2) združevanje sorodnih pojmov v
kategorije, (3) analizo značilnosti pojmov in kategorij.
(1) Pripisovanje pojmov empiričnim opisom. Izhodišče za odprto
kodiranje so empirični opisi — transkribirani zapiski: zapisniki (pro-
tokoli) opazovanja z udeležbo, zapisi nestrukturiranih intervjujev,
biografije in podobno gradivo, ki smo ga razčlenili na enote kodi-
ranja. Ob teh opisih s proučevanjem, razčlenjevanjem, primerjanjem
in klasificiranjem oblikujemo pojme in jih poimenujemo. To delamo
tako, da počasi in s premislekom beremo besedilo. Ob vsaki vnaprej
določeni enoti pomislimo, kateri pojem bi ustrezal tisti enoti. Na
primer: Pri intervjuju z žensko, kije doživela nasilje partnerja, nale-
timo na izjavo »leto dni po poroki me je prvič pretepel«. Zastavijo
se nam takale vprašanja: Zakaj je ni trpinčil že pred poroko? Ali je
možno, da pomeni poroka nekakšen preobrat v doživljanju in
odnosu? Ob rob zapišemo pojem »preobrat«. Ženska nadalje pravi,
da so se ji po prihodu v skupino za samopomoč »odprle oči«.
Kodiramo: »uvid«. Vprašamo se, kaj je pravzaprav uvidela? Če
najdemo ustrezno besedilo, ga bomo morda kodirali kot »začarani

krog«. Ob tem se spomnimo, d a j e dolga leta trpela, ne da bi uvidela,
kaj se dogaja. To stanje označimo morda z besedo »zaslepljenost«,
»obramba« ipd. V raziskavi Scenariji preživetja smo izjavo »največ
se odrekamo pri hrani« kodirali z »omejevanje pri hrani«; izjavo
»pri garderobi kupim malo manj« z »omejevanje pri obleki«.
Pojmi so lahko bolj ali manj abstraktni. Nazive za pojme in
kategorije jemljemo v bistvu iz dveh virov: iz skladišča zdravorazum-
skih pojmov in iz skladišča teoretičnih pojmov, ki so lahko vzeti iz
določene teorije ali pa eklektično napaberkovani iz teoretičnega
govora. Postopek je seveda različen, kadar s študijo preverjamo
kako teorijo ali kadar oblikujemo teorijo.
Pri kodiranju uporabljamo razne postopke ali tehnike, na primer:
a. Neposredno poimenovanje. Primeri, ki smo jih navedli v prej-
šnjem odstavku, sodijo k tej točki. Določen opis poimenujemo z
določenim nazivom ali kodo neposredno, ne da bi ga primerjali z
drugimi opisi: »preobrat«, »uvid«, »omejevanje«, »odrekanje«.
b. Iskanje sinonimov. Pokušamo se spomniti drugih besed za isti
pojem: »nasilje«, »trpinčenje«, »zloraba« ipd. Ali pa: »omejevanje«,
»prikrajšanost«, »varčevanje«. Primerjamo te izraze in opišemo raz-
like med njimi.
c. Iskanje nasprotij. Ob danem pojmu se spomnimo njegovega
nasprotja. Ženska je po vsaki sceni nasilja vedno znova pričakovala,
da se nasilje ne bo več ponovilo. Kodiramo »upanje« in se spomnimo
na »brezup«; kodiramo »varčnost« in se spomnimo na »razsipnost«.
č. Iskanje nenavadnih, oddaljenih asociacij. Kako je z nasiljem v
živalskem svetu? Se tam zgodi, da samec napade samico? Kdaj? V
kakih okoliščinah? Spomnimo se npr. pojma »premoč«, »nadvlada«.
108 Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialncm delu
Primer 3.1. Razčlenitev intervjuja in oilprto kodiranje

K o d i r a n j e i n t e r v j u j a v raziskavi » S c e n a r i j i preživetja«
št. postavka pojem
1 (Zavest o prihodnosti) zavest o prihodnosti

Nič nc razmišljam, živim za sedanjost. odsotnost razmišljanja
o prihodnosti
2 (Nič ne razmišljate?) občasni prebliski
Nc. včasih imam kakšen preblisk... način razmišljanja
3 ... vendar človek potem postane slabe volje. negativna čustva
4 Krizo je občutiti že nekaj let... dojemanje trajanja k.
S ... vendar je iz leta v leto vse huje. dojemanje stopnjevanja krize
6 Največ se odrekamo pri hrani. omejevanje pri hrani.
ukrepi v krizi
7 Nc hodimo več ven na kosila ali večerje, vse sprememba načina hranjenja
pripravljamo doma.
8 Pri garderobi kupim malo manj sebi omejevanje pri obleki
in več hčeri. selektivno varčevanje
9 Nc hodim več tako pogosto k frizerju. omejevanje pri osebnem
Pred leti sem si frizerja lahko privoščila urejanju
dvakrat na teden, zdaj le enkrat na dva meseca.
10 Na dopust nc hodim že tri leta. j... omejevanje dopusta

11 Sebi to odrekam, hčeri privoščim, kolikor je selektivno omejevanje
v moji moči.
12 Denarja nc varčujem. ker ga ne morem. varčevanje denarja
Vse zapravim sproti, ker drugače nc gre. možnost varčevanja
13 Večkrat si tudi kje kak dinar izposodim... izposojanje denarja.
finančne tehnike
14 ... hčeri pa daje nekaj denarja tudi stari oče. denarni dar
pomoč v sorodstvu
15 (Predstave o prihodnost i J
Živim z optimizmom. Nekoč bo prav gotovo zavest o prihodnosti
bolje... optimizem o prihodnosti
16 ... Več si o prihodnosti nc bi upala reči. strah pred prihodnostjo
17 (Možna brezposelnost J zavest o brezposelnosti
0 tem res nc razmišljam.
18 ... ker se mi zdi nemogoče... možnost brezposelnosti
19 Na vsak način bom nekaj delala. pridobitno delo
Odprto kodiranje poteka v slogu »deževanja idej« (brainstor-

ming) tako, da zapišemo vse pojme, ki nam pridejo na misel. Rezul-
tat odprtega kodiranja je torej seznam velikega števila neurejenih
in nepovezanih pojmov, ki so na raznih stopnjah abstraktnosti.
Zapis, na katerega smo vpisovali kode, je »kodirni zapis« ali »kodirni
protokol«. Iz njega je razvidno, kako smo kodirali določene enote
(pojave, izjave, ravnanja).
Kot primer smo kodirali kratek zapis intervjuja v okviru raziskave
Scenariji preživetja, v kateri smo želeli ugotoviti, kako so se ljudje
odzivali na gospodarsko in družbeno krizo ob propadu režima
»druge Jugoslavije«. Vsaki izjavi ali delu izjave smo pripisali enega
ali več pojmov na različnih ravneh abstraktnosti. Po naši izkušnji
je dobro, da pojmujemo odprto kodiranje kot »deževanje idej«, to
je, da si dopustimo, da zapišemo pojme raznih ravni abstraktnosti
in tudi pojme, ki so bolj oddaljeni in nenavadni. Če bi poskušali že
pri prvem koraku biti preveč disciplinirani, bi se lahko zgodilo, da
bi zatrli ustvarjalni izbruh in pozabili zanimive in pomembne pojme,
ki smo se jih spomnili ob prvem stiku s snovjo, ko so vtisi o inter-
vjuju še sveži. Urejali bomo kasneje.
Razvidno je, da smo posamezne dele besedila oštevilčili z za-
porednimi številkami, ki jih nato uporabljamo kot oznake, ko se
sklicujemo na ta besedila.
(2) Združevanje sorodnih pojmov v kategorije. Pri drugem koraku
primerjamo pojme med seboj, ugotavljamo, kateri pojmi se nanašajo
na podobne pojave, in jih združujemo v širše kategorije, kijih poime-
nujemo. Tudi tu uporabljamo razne postopke.
a. Kategorizira nje. Pri kategoriziranju damo isto ime več različnim
opisom, v katerih smo prepoznali skupno potezo. Opise, ki smo
jih kodirali »psovanje«. »zmerjanje«, »poniževanje«, kodiramo z

besedo »psihično nasilje«. To je čist primer, kako oblikujemo pojme:
tako da abstrahiramo skupno značilnost več različnih opisov. »Ome-
jevanje pri hrani«, »omejevanje pri obleki«, »omejevanje pri po-
čitnicah« sestavljajo kategorijo »omejevanje zadovoljevanja potreb«.
b. Dopolnjevanje klasifikacije. Enemu razredu pojavov poiščemo
druge razrede, ki dopolnjujejo klasifikacijo. Potem ko smo ugotovili,
da se pojavljajo opisi »psihičnega nasilja«, d o d a m o pojem »fizično
nasilje«. Če se v konkretnem opisu ne pojavljajo primeri fizičnega
nasilja, si ta pojem kljub temu zapišemo bodisi na poseben list ali
pa z drugo barvo prav tako na rob protokola. Iz opisa izhaja, d a j e
bil mož alkoholik. Kodiramo »alkoholik« in se vprašamo, kako je z
nasiljem pri možeh, ki niso alkoholiki? Zapišemo si pojem »neal-
koholik«. Morda b o m o v naslednji raziskovalni sekvenci poiskali
podatke, ki nam bodo pomagali odgovoriti na vprašanje o razliki
med alkoholiki in nealkoholiki kol povzročitelji nasilja v družini.
Kategoriji »omejevanje pri zadovoljevanju potreb« d o d a m o kate-
goriji »gospodarjenje z denarjem« in »medsebojna pomoč«.
c. Ekspliciranje kriterija klasifikacije ali nadrejenega pojma. V
gornjem primeru je pojem »nasilje« nadrejeni pojem p o j m o m a »psi-
hično nasilje« in »fizično nasilje«. »Vrsta nasilja« je kriterij le klasi-
fikacije. Nadrejeni pojem »omejevanja«, »gospodarjenja z denarjem«
in »medsebojne pomoči« v kontekstu raziskave Scenariji preživetja
je »ukrepi v krizi«.
Pri kategoriziranju moramo paziti, da ne tvorimo kategorij iz
pojmov, ki so preveč različni, saj tako neupravičeno poenostavljamo
in zametujemo raznoličnost empiričnega gradiva.
(J) Osno (aksialno) kodiranje. Osno kodiranje je vzpostavljanje
Primer 3.2. Ureditev pojmov po ravneh abstraktnosti

U r e d i t e v p o j m o v v raziskavi »Scenariji preživetja«
I. raven 2. raven 3. raven

zaznavanje trajanja krize (4) zaznavanje značilnosti krize -
zavedanje krize (4,5) doživljanje krize (4,5)
zaznavanje stopnjev. krize (5)
omejevanje pri hrani (6) omejevanje (6-11) ukrepi v krizi (6-14)
omejevanje pri obleki (K)
omejevanje pri oseb. urejanju (9)
omejevanje dopusta (10)
sprememba načina hranj. (7)
selektivno odrekanje (S.11)
selektivno omejevanje (8,11)
varčevanje denarja (12) finančne tehnike (8. 11-14)
možnost varčevanja (12)
izposojanje denarja (12)
denarni dar(13) darila (13)
pomoč v sorodstvu (14) medsebojna pomoč (14)
Primer 3.3. Analiza značilnosti pojmov

Z n a č i l n o s t i p o j m a » z a z n a v a n j e krize«
značilnost indikator modalilete. vrednosti

(domena)
- trajanje (7) odg. »krizo občutim žc v letih: 0 - X
... let«; »traja...« ne dolgo, srednje, zelo
- stopnjevanje (8) odg. »je vse huje« narašča, upada, stagnira
- obseg štev. potreb, ki jih omeji 0-X
- globina štev. potreb, ki se jim 0-X
odreče; ali odrekanje
prizadene tudi pomembne
vrednote (otroka); »sebi
odrekam, hčeri privoščim«
da. ne
odnosov znotraj določene kategorije, med kategorijo in njenimi

podkategorijami (ne med različnimi kategorijami, kar je naloga
naslednjega koraka; Pandit 1996:12). Vodi do tega, da vzpostavimo
hierarhijo med kategorijami in podkategorijami. Kategorija »ukrepi
v krizi« vsebuje podkategorije »omejevanje potreb«, »finančne teh-
nike«, »sprejemanje daril« in »medsebojna pomoč«. Te podkategorije
pa združujejo sorodne pojme prve ravni abstrakcije. Primer 3.2 je
hkrati primer oblikovanja kategorij iz pojmov prve ravni abstrakcije
in vzpostavljanja kategorij nadaljnjih ravni abstraktnosti, ki so med
seboj v odnosu kategorije in subkategorij. Ta primer nam hkrati
pove, da si posamezne faze kodiranja ne slede v nespremenljivem
zaporedju, ampak da gre pri tem bolj za miselna opravila, ki si v
splošnem slede v smeri od manj abstraktnega k bolj abstraktnemu,
pri čemer pa se vrstni red opravil lahko tudi zamenja, tako da v
zgodnejši fazi opravimo kaj, kar pravzaprav sodi v kasnejšo.
(Vrste kodiranja) »so analitični tipi in ni nujno, da bi raziskovalec

šel od ene do druge strogo zaporedno.« (Pandit 1996: 11)
(4) Analiza značilnosti pojmov in kategorij. Dobili smo torej vrsto
pojmov na raznih ravneh abstraktnosti. Ukvarjajmo se malo z njimi.
V analizi naj bi odkrili značilnosti (dimenzije) teh pojmov in njihove
domene, tj. razpon njihovih vrednosti ali modalitet. Kot primer
smo analizirali pojma »značilnosti zaznavane krize« in »ukrepi v
krizi«. Te značilnosti krize so trajanje, stopnjevanje, obseg in glo-
bina. Zaznavam, da kriza traja daljši ali krajši čas; da se poglablja
ali upada, ali pa stagnira; da zajame ožji ali širši krog potreb, ki jih
moram omejiti, v večji ali manjši meri; d a j e število potreb in dejav-
nosti, ki se jim moram popolnoma odreči, večje ali majše; da pri
tem posežem tudi na področja, ki bistveno ogrožajo moje vrednote
(moram prikrajšati otroka). Moji ukrepi ali odzivi na krizo so lahko

različne vrste, različnega števila in trajanja oziroma intenzivnosti.
Ob analizi se spomnim na vprašanje, ali so ti ukrepi uspešni in
učinkoviti. To vprašanje v intervjuju ni bilo zastavljeno, o tem ni
nobene izjave. A lahko bi ga zastavili. Kakšni so možni odgovori?
Pri analizi torej lahko dodamo kako značilnost, kije logična, čeprav
v gradivu ni empirične postavke, ki bi jo utemeljevala.
3 . 3 . IZBOR IN DEFINIRANJE
RELEVANTNIH POJMOV
3.3.1. IZBOR R E L E V A N T N I H POJMOV IN K A T E G O R I J
Glaser in Strauss (1967) ter Strauss in Corbinova (1990) tega

koraka ne navajajo. Je pa povsem logičen in nujen. Do sedaj smo
empiričnim postavkam pripisali veliko število pojmov, precej
pojmov smo povezali v nadrejene kategorije, veliko pa jih je ostalo
zunaj kategorij. Če je empirično gradivo količkaj obsežno, je veliko
pojmov, ki niso povezani z drugimi, in veliko takih, za katere ne
vemo. kaj naj bi z njimi počeli. Iz te neurejenosti moramo narediti
red. Izmed velikega števila pojmov in kategorij izberemo tiste, ki
so videti relevantni glede na problem in namen raziskave. V našem
primeru smo. da bi si olajšali to učno analizo, opustili izjave in
pojme, ki se nanašajo na zavest o prihodnosti. Iz seznama 27
pojmov smo sestavili seznam 17 pojmov. Odločilen kriterij pri
izboru pojmov je torej relevantnost pojma glede na problem
raziskave. Lahko pa v tej lazi izločimo tudi pojme, ki so preveč
oddaljeni ali nenavadni in na katerih ne vidimo, kako bi lahko bili
povezani z drugimi pojmi in s problemom raziskave.
3.3.2. D E F I N I R A N J E P O J M O V IN K A T E G O R I J
Pojme nato definiramo, tj. jim določimo pomen. To lahko

storimo tako, da najprej mehanično zberemo vse enote besedila
(postavke), ob katerih smo pripisali isti pojem. Zdi se, da ne
naredimo nič drugega, kot da obrnemo postopek iz prejšnje faze.
Prej smo po pomenu sorodnim empiričnim postavkam pripisali
isti pojem, sedaj pa pri vsakem pojmu poštejemo in navedemo vse
empirične postavke, ki sodijo vanj. Računalniški programi za
kvalitativno analizo definirajo pojme na ta način. Če bi ostali pri
tem. bi bil to operacionalizem. to je. pojmi bi bili definirani samo
operacionalno, samo z dejansko dobljenimi empiričnimi postav-
kami. Zato je treba to »inventuro« dopolniti.
Empirično dobljene opise določenega pojma previdno dopolni-
mo. tako da preciziramo posamezne opise, jih asociativno dopol-
nimo z določili, ki so podobna tistim, ki smo jih dejansko prepisali
iz zapisov, čeprav jih ni v gradivu. Poskušamo izraziti bistvo pojma
in podati njegovo definicijo v obliki realne definicije. Realna defi-
nicija je definicija, pri kateri navedemo najbližji nadrejeni pojem,
pod katerega spada pojem, ki ga definiramo, in specifično diferenco,
to je posebnost, po kateri se pojem, ki ga definiramo, razlikuje od
drugih pojmov, ki sodijo pod isti nadrejeni pojem. Paziti moramo,
da se pri tem ne oddaljimo preveč od empiričnega gradiva in da
dodamo res samo tisto, kar bi lahko bilo v gradivu. Tako sestavimo
besednjak pojmov nastajajoče teorije. V nadaljnjem postopku bomo
morda opustili kakega teh pojmov ali pa katerega dodali; prav tako
bomo morda spremenili definicije.
Če smo pred definiranjem uspešno povezali empirične pojme
Primer 3.4. Seznam pojmov in izbor relevantnih pojmov

Del p o j m o v v raziskavi »Scenariji preživetja«
št pojem št relevantni pojem post.

1 odsotnost razmišljanja o prihodnosti 1 zaznavanje trajanja krize 4, 16
2 občasni prebliski o pr. 2 zaznavanje stopnjev. krize 5
3 način razmišljanja o pr. 3 ukrepi v krizi 6-14
4 negativna čustva-prihod. 4 omejevanje pri hrani 6
5 zaznavanje trajan. krize 5 sprememba načina hranj. 7
6 zaznavanje stopnj. krize 6 omejevanje pri obleki 8
" ukrepi v krizi 7 selektivno varčevanje 8. 11
K varčevanje pri hrani 8 omej. pri oseb. urejanju 9
9 sprememb, načina hranjen. 9 omejevanje dopusta 10
10 varčevanje pri obleki 10 selektivno omejevanje 8. 11
II selektivno varčevanje 11 varčevanje denarja 12
12 varčev. pri oseb. urej. 12 možnost varčevanja 12
13 odrekanje dopusta 13 finančne tehnike 12
14 selektivno odrekanje 14 izposojanje denarja 13
15 varčevanje denarja 15 denarni dar 14
16 možnost varčevanja 16 pomoč v sorodstvu 14
17 izposojanje denarja
18 finančne tehnike
19 denarni dar
20 pomoč v sorodstvu
21 zavest o prihodnosti
22 optimizem o prihodu.
23 strah pred prihodnostjo
24 ambivalentnost do prib.
25 zavest o brezposelnosti
26 možnost brezposelnosti
27 pridobitno delo
(pojme prve ravni abstrakcije) v kategorije. lahko definiramo samo

kategorije, pojme pa pustimo definirane samo operacionalno. Defi-
niranje bo lažje, ker je kategorij precej manj kot pojmov.
Primer 3.5. Definira nje pojmov

D e f i n i c i j e pojmov v raziskavi »Scenariji p r e ž i v e t j a «
Doživi/nuje krize: jc sestavina odgovora posameznika in družine na gospodarsko in družbeno

krizo* poleg "ukrepov v krizi, ki so poskus prilagajanja na krizne razmere. I), k. ima
spoznavno, emocionalno in vedenjsko komponento. Spoznavna komponeta ali s zavedanjc
krize (zavest o krizi) vsebuje zaznave, predstave in sodbe (podatke, ugotovitve, spoznanja,
mnenja) o različnih značilnostih krize in človekovega odziva nanjo. Značilnosti spoznavne
komponente so zavedanje trajanja, stopnjevanja, obsega in globine krize, limocionalna
komponenta vsebuje čustvene odzive na krizno situacijo (v gradivu ni izrecnih postavk
za e. k.). Vedenjska komponenta vsebuje nagnjenja za delovanje v smeri odstranitve
krize ali prilagoditve na krizo (gradivo vsebuje postavke, ki eksplicitno govore o dejansko
izvajanih ukrepih, ne zgolj o nagnjenjih). (Postavke 3, 4)
Ukrepi v krizi: so sestavina odgovora posameznika in družine na gospodarsko in družbeno

krizo* poleg "doživljanja krize. U. v k. so: ""omejevanje pri zadovoljevanju potreb, ^gospo-
darjenje z denarjem, "sprejemanje daril. "medsebojna pomoč in drugi (za katere ni opore
v empiričnih postavkah, a so možni. npr. pridobitno delo. nezakonito pridobivanje sred-
stev). Namen u. v k. je ohraniti ali izboljšati kvaliteto življenja posameznika, družine,
skupine ali skupnosti. (6-14)
Zavedanje krize (zavest o krizi): je sestavina "doživljanja krize, in vsebuje zaznave,

predstave in sodbe (podatke, ugotovitve, spoznanja mnenja) o različnih značilnostih
krize in človekovega odziva nanjo. Značilnosti spoznavne komponente s o zavedanje
trajanja, stopnjevanja, obsega in globine krize.
Omejevanje (prej varčevanje**): je >ukrcp v krizi, ki zajema zmanjševanje količine,

pogostosti, intenzitete zadovoljevanja potreb in vsebuje o. pri hrani, pijači, obleki, osebnem
urejanju, prostočasnih dejavnostih, dopustu in drugih potrebah in dejavnostih (za katere
ni opore v empiričnih postavkah, a so možne. npr. nakup predmetov standarda).
(iospodarjenje z denarjem (prej finančne tehnike**): je "»ukrep v krizi, pri katerem z

razumnim izdajanjem, vlaganjem, varčevanjem, nalaganjem, obračanjem dane vsote
denarja čim bolj povečamo njen učinek.
Sprejemanje daril (prej darila**): je >ukrcp v krizi, pri katerem dopustimo, da nam drugi
ljudje podarijo denar, predmete ali storitve.
Medsebojna pomoč: jc >ukrcp v krizi, pri katerem si več oseb v okviru družine, sorodstva,
soseske, delovne skupine, prijateljske skupine izmenjuje dobrine (denar, predmete,
storitve) z namenom, da bi ohranili ali izboljšali kvaliteto življenja drug drugega.
Omejevanje pri hrani-, je >ukrep v kri/.i. oblika ""omejevanja, kjer je predmet omejevanja
potreba po brani: pri tem mislimo na omejevanje pri (za dano kulturo običajnih) vrstah
hrane, tako glede količine kot kakovosti in vrste.
Omejevanje pri obleki: je >ukrep v krizi, oblika ""omejevanja, kjer je predmet omejevanja
potreba po obleki: pri tem mislimo na omejevanje pri (za dano kulturo običajnem) načinu
oblačenja, tako glede količine, pogostosti menjavanja in obnavljanja kot kakovosti in
vrste oblačil.
Omejevanje prt osebnem urejanju-, je s ukrep v krizi, oblika >omcjevanja, kjer je predmet
omejevanja potreba po osebni urejenosti in lepem videzu: pri tem mislimo na omejevanje
pri (za dano kulturo običajnem) načinu osebnega urejanja, tako glede pogostosti kot
kakovosti iti vrste urejanja.
Omejevanje pri dopustu: jc >ukrep v krizi, oblika s omejevanja, kjer je predmet omejevanja
potreba po preživljanju rednega letnega dopusta zunaj kraja stalnega bivališča, v letoviških
krajih ali potovanju, kar je za našo kulturo običajno zaželen način preživljanja dopusta.
Sprememba načina linuiienja: je >ukrcp v krizi, oblika ""omejevanja. pri kateri pride do
spremembe v običajnem načinu prehranjevanja v vrsti hrane, pogostosti (številu) in
obilnosti obrokov.
Selektivno odrekanje: je >ukrep v krizi, oblika ""omejevanja, pri kateri se v družini ali
drugi skupini ali skupnosti nekateri člani prostovoljno in solidarnostno odrečejo
zadovoljevanju določenih potreb, da hi jih drugi lahko še naprej zadovoljevali (>selektivno
omejevanje).
Selektivno omejevanje: je ""ukrep v krizi, oblika ""omejevanja, pri kateri se v družini ali
drugi skupini ali skupnosti nekateri člani prostovoljno in solidarnostno omejijo pri
zadovoljevanju določenih potreb, da bi jih drugi lahko še naprej neokrnjeno zadovoljevali
(>selektivno odrekanje).
Varčevanje denarja: je ""ukrep v krizi, pri katerem hranimo določeno vsoto denarja določen,
običajno daljši čas za kak namen in se zato omejujemo pri tekočih vsakdanjih izdatkih,
kar gre lahko na račun zadovoljevanja naših osnovnih potreb.
Motnost varčevanja: oseba, ki nima dovolj dohodkov, da bi ji po zadovoljitvi osnovnih

potreb, ki sestavljajo kvaliteto življenja v dani kulturi, ostal denar za varčevanje, nima
možnosti varčevanja.
N
Izposojanje denarja: ukrep v krizi, pri katerem si oseba z obljubo, da bo sredstva čez
dogovorjeni čas vrnila, pridobi denar od druge osebe za kritje svojih stroškov.
Sprejemanje denarnih darov (prej denarni dar)**: "ukrep v krizi, pri katerem dopustimo,
da nam drugi ljudje podarijo denar.
Pomoč v sorodstvu: "ukrep v krizi, pri katerem si več oseh v okviru družine ali sorodstva,
izmenjuje dobrine (denar, predmete, storitve) z namenom, da bi ohranili ali izboljšali
kvaliteto življenja drug drugega.
* Ta nadrejeni pojem smo dodali v postopku definiranja.

** Tem pojmom smo v postopku definiranja spremenili nazive (termine).
3.4. ODNOSNO KODIRANJE

(SELEKTIVNO KODIRANJE)
3.4.1. P A R A D I G M A T S K I M O D E L O D N O S O V
M E D KATEGORIJAMI PO G L A S E R J U IN STRAUSSU
Tako dobljene in definirane kategorije primerjamo med seboj in

jih razporedimo v domnevne odnose. Glaser in Strauss (1967)
imenujeta ta postopek »selektivno kodiranje«. Pri tem postopku
naj bi kategorije povezali med seboj in tako oblikovali začasen
teoretični okvir. Kategorije naj bi povezali tako, da bi jim določili
mesto znotraj standardne sheme ali paradigmatskega modela, ki
sta ga kot splošni, najbolj abstraktni okvir izdelala Glaser in Strauss.
Ta model je videti takole:
Vzročni pogoji
Pojav
%
Kontekst
Intervenirajoči pogoji
Strategije akcije ali interakcije
Posledice
Pojav je osnovna kategorija (misel, dogodek, dogajanje) lega

modela. Druge kategorije se navezujejo na to osrednjo kategorijo.
Vzročni pogoji so dogodki ali pojavi, ki vodijo do osrednjega pojava.
Kontekst so drugi, širši pogoji, v katerih se dogaja vzročno-posledič-
ni odnos. Intervenirajoči pogoji so pogoji, ki modificirajo delovanje
vzročnih pogojev. Strategije akcije ali interakcije so posledica osred-
njega pojava, namerni in nenamerni izidi teh dejanj in interakcij
pa so posledice. Selektivno kodiranje po Glaserju in Straussu je
razporejanje pojmov v časovno oziroma vzročno-posledično zapo-
redje tako, da so ključni pojmi razporejeni na osi, ki predstavlja
časovno zaporedje, ali na vzročno-posledični osi, drugi pojmi pa
na oseh, ki so vzporedne osnovni osi, a bolj oddaljene ali pravokotne
na osnovno os.
Postopek:
a. Identificiranje osrednjega pojma, teme (pojava, problema). V
empiričnem gradivu je običajno možno opaziti več različnih tem,
zato je prvi korak pri odnosnem kodiranju, da se (še enkrat) vpra-
šamo. kaj je osnovni problem ali osnovna tema raziskave; na kaj se
bo nanašala teorija, ki jo ustvarjamo; o čem bo govorila. Tisto je
osrednji pojem — pojav, o katerem bo govorila teorija.
b. Razlikovanje ključnih pojmov in postranskih pojmov (glavni
pojmi in kontekstualni pojmi). Nekateri pojmi so glede na osnovno
temo raziskave pomembnejši od drugih. Pri tem koraku identifici-
ramo tiste pojme, ki so po našem ključni, drugi pa so manj po-

membni.
c. Razvrščanje ključnih pojmov v časovno ali vzročno-posledično
zaporedje. Ključne pojme razvrstimo v zaporedje. Če opisuje teorija
kak pojav, bo opisala njegove pogoje (vzroke), razsežnosti in razli-
čice pojava samega in njegove posledice. Pojme bomo torej razvrstili
na te tri kategorije, ki so bodisi časovno zaporedne, bodisi hkratne
(več pogojev, več različic pojava). Narišimo diagram tako, da zveze
med pojmi ponazorimo s puščicami.
d. Dodajanje kontekstualnih pojmov. Na ključne pojme navežimo
v obliki »ribje kosti« postranske ali kontekstualne pojme, kolikor je
potrebno.
Pri odnosnem kodiranju se sprašujemo, kaj je s čim povezano,
kaj čemu sledi, kaj je od česa odvisno, kaj je vzrok in kaj posledica
in kar je še takih odnosov med pojavi. Tudi tukaj velja, da so pojmi
tega modela analitični in da njihovega zaporedja v preprosti linearni
shemi ne gre jemati prestrogo in pretogo. Samo pod tem pogojem
nam koristijo pri razmišljanju. Pomanjkljivost tega modela je nam-
reč prav preprosta linearnokavzalna zgradba.
3.4.2. D R U G I M O D E L I O D N O S O V
MED KATEGORIJAMI
Razvrstitev pojmov v časovnem ali vzročno-posledičnem odnosu

ni edina možna. Zato je treba metodo Glaserja, Straussa in Corbino-
ve dopolniti z drugimi možnimi vzorci odnosov. Upoštevati je treba
rekurzivne odnose, pri katerih posledica povratno vpliva na vzrok,
tako da se vzrok in posledica nenehno 'izmenjavata'. Pogost vzorec
odnosov med variablami je npr. 'začarani krog' (glej Primer 3.13).
3.6. FORMULIRANJE TEORIJE
Tako smo pripravili vse potrebno, da na koncu povemo zgodbo

o tem, kar smo spoznali. Še enkrat naj poudarimo, da v večini
primerov to ne bo »velika« teorija, pač pa teorija kratkega ali sred-
njega dosega, včasih zgolj konstatacija določenih kategorij, klasifi-
kacija, taksonomija, tipologija ipd. V idealnem primeru b o to zgod-
ba, ki pojmovno opisuje pojav in ga pojasnjuje. Naj navedemo nekaj
opornih točk za pisanje take zgodbe.
(1) Izreči osnovno misel. Povej zgodbo: izreči osnovno misel teo-
rije, ne da bi zašel v podrobnosti. Izreči jo v vsakdanjem jeziku.
Nato jo povej tako, da uporabiš teoretične pojme (konceptualno).
(2) Razdelaj osnovno misel. Odloči se za eno samo osrednjo ka-
tegorijo, specificiraj njene dimenzije, stanja, vrednosti, lastnosti.
Izdelaj osni paradigmatični model za to kategorijo in druge konte-
kstualne kategorije.
{3) Povej podrobno zgodbo. Povej zgodbo še enkrat, tokrat bolj
podrobno. Specificiraj vpliv raznih okoliščin, spreminjanja oko-
liščin. Sistematiziraj, utrdi zveze.
(4) Preveri na podatkih. Preveri teorijo na podatkih. D o d a j
preveritve (sklicevanja na empirično gradivo) v besedilo teorije.
(5) Zapiši in objavi teorijo.
Lahko reči, težko storiti, bi rekel kdo. Kakšna naj bo ta teorija?
Že večkrat smo poudarili, da ne gre za veliko teorijo, ampak za
mnogo bolj skromne, prizemne pojmovne opredelitve, ki jih je
mogoče le omejeno (kontekstualno) posploševati, ki pa vendarle
širijo naše razumevanje in usmerjajo praktično ravnanje. Te teorije
ali »teorije«, kakor hočete, so raznih vrst in segajo od preprostega
pojmovnega poimenovanja empiričnih dogodkov d o njihovih

pojasnitev. Opišimo nekaj vrst teh teorij.
(1) Opis enostavne klasifikacije. V mnogih primerih bo največ,
kar bomo lahko naredili z danim empiričnim gradivom, to, da bomo
posamezne izjave ali druge empirične postavke klasificirali, to je
združili podobne, jih poimenovali z istim pojmom in to klasifikacijo
opisali. Zgled take teorije je pri raziskavi o delu s taborniki (4.
poglavje) opis vlog, ki jih je imel raziskovalec, potem ko s e j e pridru-
žil organizaciji, in opis pojmovno (ne le kronološko) opredeljenih
obdobij v razvoju konflikta med dvema strankama v organizaciji
(latentna faza. manifestna faza. faza razrešitve). Pri raziskavi o delu
v krajevni organizaciji Rdečega križa (5. poglavje) je lak opis proiz-
vodov organizacije (storitve, vplivi, informacije), njenih socialnih
funkcij, vrst pomoči, metodičnih vidikov pomoči idr. V raziskavi o
scenarijih preživetja (6. poglavje) smo izjave glede prihodnosti raz-
delili na optimistične in pesimistične; odgovore na vprašanje, kaj
bi storil, če bi izgubil zaposlitev, smo razdelili na »zaskrbljeni za
zaposlitev«, »razmišlja o tej možnosti kot o težko obvladljivi situaciji«
in »ne razmišlja«.
( 2 ) Diagnosticiranje in evalvacija. Medtem ko pri enostavni

klasifikaciji razporedimo istovrstne empirične postavke v isto kate-
gorijo in ji damo ime (ki si ga na novo izmislimo) glede na vsebino
teh postavk — pojem je torej rezultat procesa abstrahiranja, pa je
pri diagnosticiranju postopek nasproten: izhajamo iz vnaprej danih
pojmovnih kategorij in ugotavljamo, ali jim empirične postavke
ustrezajo in kako. Počnemo nekaj podobnega kot zdravnik, ki izhaja
iz znane vnaprejšnje klasifikacije bolezni in opazuje, ali bolnikova
slika ustreza »pljučnici« ali »vnetju slepiča«. (Pojem »diagnoza«
uporabljamo v tem trenutku v njegovem logičnem, ne socialno-

metodičnem pomenu.) Primer takega diagnosticiranja je v raziskavi
o delu s taborniki, ko smo se na koncu vprašali, v katerega od treh
vnaprej v literaturi opisanih primerov bi uvrstili svoje ravnanje, k
skupnostnemu načrtovanju, razvijanju skupnosti ali socialni akciji.
Na podoben način smo z vnaprej izdelanim instrumentom (shemo
za kategoriziranje ali diagnosticiranje) ugotavljali, ali organizacija
Rdečega križa opravlja določene socialne funkcije, katere in koliko.
Tak diagnostičen in hkrati evalvacijski opis je torej prav tako lahko
vsebina končne teorije.
(3) Opis hierarhične ureditve pojmov. Korak dalje od enostavne
klasifikacije pri opisovanju spoznanj je opis hierarhične ureditve
pojmov. Pri tem se ne ustavimo pri opisu enostavnih klasifikacij
odgovorov na vprašanja ali opazovanj, ampak razlikujemo pojme
raznih ravni, ki jih hierarhično uredimo, in to ureditev j a s n o
opišemo. Zgled take »teorije« je primer 3.6. Poskusna teorija o odzivu
družin in posameznikov na družbeno gospodarsko krizo. Vsebina
prvega dela te teorije je naštevanje in opisovanje ukrepov, s katerimi
se družine odzivajo na družbeno-ekonomsko krizo. Tudi opis
konfliktnih taktik, ki sta jih uporabljali sprti strani v primeru dela
s taborniki v 4. poglavju, je take vrste teorija. Konkretna dejanja,
ki smo jih videli, smo klasificirali in te razrede poimenovali z bese-
dami, kot so »zagotavljanje ugodnih položajev«, »oviranje nasprot-
nika« ipd., pri tem pa smo razlikovali štiri pojmovne ravni: pojem
(»konflikt«), dimenzije pojma (npr. »taktike in tehnike«), poddimen-
zije (»oviranje nasprotnika«) in opisane empirične dogodke. Pose-
bna vrsta pojmovne hierarhije je tista, do katere smo prišli pri analizi
primera dela z družino (9. poglavje). Nadrejeni pojem »strategije
dela« sestavljata dve nasprotni kategoriji: »strategija A« in »strategija

B« (možno drugo poimenovanje: »reaktivna strategija«, »proaktivna
strategija«), vsako od njiju pa več komponent s svojimi empiričnimi
referenti (postavkami, iz katerih so abstrahirane). Od običajne poj-
movne hierarhije se razlikuje po tem, da jo sestavljata dva nas-
protna pojma, zaradi česar je bolj skladna (koherentna) in sovisna.
(4) Opis taksonomije. Posebno dognana hierarhična razporeditev
pojmov je taksonomija. to je večnivojska hierarhična klasifikacija,
kot je opisana v poglavju 7. Pri taksonomiji je na vsaki ravni izvedena
klasifikacija glede na določeni kriterij klasifikacije ob upoštevanju
načela izčrpnosti in medsebojnega izključevanja kategorij. Ta načela
so pri taksonomiji strožje uveljavljena kot pri enostavnih klasifi-
kacijah iz točke 1. Sami kriteriji klasifikacije pa so med seboj v
hierarhičnem redu, tako da dobimo ureditev, ki je podobna siste-
matiki živalstva ali rastlinstva. Slika 7.1 shematično prikazuje takso-
nomijo neformalne pomoči, ki jo sestavljajo kategorije: ustaljenost
dejanja pomoči (ustaljeno, neustaljeno), širina družbeno-kulturnega
kroga veljavnosti običaja (širši, ožji), odnos dajalca in prejemnika
(sorodnik, sosed, prijatelj/znanec, tujec), vsebina pomoči (stvarna,
odnosna), razlog pomoči (več kategorij, p o d r o b n o razvidnih v
poglavju 7).
(5) Opis enostavnih odnosov med pojmi ali kategorijami. Korak

dalje k pravi teoriji, to je pojasnitvi pojavov, je opis odnosov in
povezav med pojmi in kategorijami, povezav, ki nimajo značaja
pojmovne hierarhije. Preprost zgled je razporeditev vrst omejevanja
pri izdatkih (raziskava o scenarijih preživetja). Vrste omejevanja
sestavljajo zaporedje ali rang lestvico od omejevanja manj pomem-
bnih potreb (luksuza) do omejevanja pri vitalnih potrebah in na
koncu omejevanja potreb otroka (glej primera 3.5 in 3.6). Tudi

kronološki povzetek dogajanja v primeru dela z družino je zaporedje
pojmov, tokrat časovno.
(6) Tipologije. Posebno privlačno možnost kvalitativne teorije
predstavljajo tipologije.
Tipologija je pravzaprav klasifikacija enot glede na dva ali več
kriterijev hkrati in ne le glede na en sam kriterij. V poglavju 2 naštete
vrste opazovanja in spraševanja so dobljene tako, da smo pri oprede-
litvi vrste kombinirali dva kriterija (npr. odkritost - prikritost opazo-
vanja in stopnjo udeležbe). Tipologija je lahko implicitna (intuitiv-
na) ali eksplicitna. Tipologija, ki smo jo oblikovali v raziskavi o
scenarijih preživetja (6. poglavje), je intuitivna. Pri njej nismo vna-
prej eksplicirali kriterijev ali dimenzij klasifikacije, ampak smo
družine razporedili »po občutku«. Pozneje smo poskušali — kar se
pričakuje — pojasniti, na katerih variablah temelji ta tipologija. V
prvem poskusu nam je uspelo eksplicirati eno samo. to je dimenzijo
»ekspanzija - stagnacija - upad«, a to ne pomeni, da gre za enostavno
klasifikacijo. Če pozorno proučimo posamezne tipe, bomo ugoto-
vili, da so pri družinah, ki so glede na celoten življenjski položaj
uvrščene med »ekspanzivne«, s to njihovo značilnostjo povezane
še druge, ki pa jih še nismo znali prepoznati in poimenovati. Delno
smo to poskušali storiti v končnem pojasnjevalnem modelu. V neki
(neobjavljeni) raziskavici smo pri proučevanju slogov iskanja zapo-
slitve oblikovali eksplicitno tipologijo (z vnaprej določenimi dimen-
zijami): dimenzije so bile »aktivnost - pasivnost« in »veščost«. Dobili
smo 4 tipe: aktivnega, ki zna iskati; aktivnega, ki ne zna iskati: pa-
sivnega (neiščočega), ki bi znal iskati, in pasivnega, ki ne zna iskati.
Vnaprejšnja, eksplicitna tipologija je tudi tipologija organizacij,
uporabljena v raziskavi o krajevni organizaciji Rdečega križa, ti-

pologija, po kateri se organizacije dele na štiri tipe glede na to (v
kombinaciji), čigave vire uporabljajo (lastni, drugi) in komu rabijo
(svojim članom, zunanjim uporabnikom).
(7) Pojasnitve: opis sestavljenih odnosov med pojmi in kategorijami.
V raziskavi si seveda prizadevamo, da bi dogodek, pojav, dogajanje
ali ravnanje ne le klasificirali in pojmovno opisali, ampak da bi ga
pojasnili. Zgled take pojasnitve je odkritje začaranega kroga nasilja
v zakonskem paru (Primer 3.13). Na ta način smo v učni raziskavici
(10. poglavje) odgovorili na vprašanje, ki se zastavi vsakomur, ki
bere opise trpinčenja: Zakaj žena tako dolgo prenaša nasilje? V isti
raziskavi smo opisali, kako se spremeni doživljanje prihodnosti pri
ženskah, ki se vključijo v skupino samopomoči, in poskušali pojas-
niti. zakaj se to zgodi — kateri procesi posredujejo med začetno
obupanostjo in novim optimizmom po enem letu. Tudi analiza
dnevniškega zapisa o dogajanju na psihiatričnem oddelku (8.
poglavje) nas je privedla do odkritja protislovja med pričakovanji
zdravstvenega osebja in pacientk glede izhodov, zaradi katerega je
ta ukrep verjetno manj učinkovit kot bi bil, če tega protislovja ne bi
bilo. Analiza primera dela z družino (9. poglavje) prav tako privede
ne le d o konstatacije dejstva, da je šlo z družino navzdol, ampak
tudi do pojasnitve zakaj in kako je k temu prispevala socialna služba.
Gotovo nismo izčrpali vseh različic končnega teoretičnega opisa
in tudi teh, ki smo jih navedli, nismo izčrpno opisali. V drugem
delu knjige je več primerov takih teorij. V vsaki od raziskav, ki jih
navajamo, smo se trudili, da bi na koncu v povezani obliki for-
mulirali svoje ugotovitve. Morda je najpomembnejša značilnost
kvalitativne raziskave prav ta, da ne privede le d o preveritve
določenega števila pogosto med seboj nepovezanih hipotez, ampak

do formuliranja in preveritve teorije, ki opisuje in pojasnjuje določen
pojav ali ravnanje. Na tem mestu naj navedemo le kratek zgled
»teorije«, kot bi jo lahko formulirali o primeru odzivov družine na
družbeno in gospodarsko krizo. (Primer 3.6.) To je »teorija« na
osnovi enega samega intervjuja in jo je seveda treba dopolnjevati
in preverjati z naslednjimi intervjuji. To pa je hkrati tudi ilustracija
sekvenčne analize. Že po prvi sekvenci, to je po prvem analiziranem
intervjuju, sestavimo tako začasno teorijo. To je bistveno: pri kvalita-
tivni analizi ves čas ohranjamo stik s teorijo: po vsakem intervjuju
jo ponovno pregledamo in dopolnimo ali spremenimo, kar je treba.
Primer 3.6. Formuliranje poskusne teorije

P o s k u s n a t e o r i j a o odzivu d r u ž i n in p o s a m e z n i k o v
na d r u ž b e n o - g o s p o d a r s k o krizo
Ljudje, ki sc /.najdejo v družbcno-gospodarski krizi, se nanjo odzovejo z različnimi ukrepi.

Med njimi so: omejevanje zadovoljevanja potreb, razumnejše gospodarjenje z denarjem,
in medsebojna pomoč, (a) Omejevanje zadovoljevanja potreb je ukrep, ki zajema
zmanjševanje količine, pogostosti ali intenzitete zadovoljevanja potreb in vsebuje
omejevanje pri brani (»Največ se odrekamo pri hrani«), pijači, obleki (»Pri garderobi
kupim malo manj.«), osebnem urejanju (»Nc hodim več tako pogosto k frizerju.«),
pmstočasnih dejavnostih, dopustu (»Na dopust nc hodim že tri leta.«) in drugih potrebah
in dejavnostih. Omejevanje pri hrani sc začne s spremembo navad v zvezi s hranjenjem
od manj varčnih k bolj varčnim, npr. z opuščanjem prehranjevanja zunaj doma (»Nc
hodimo več ven na kosila ali večerje.«). Temu verjetno (domneva) sledi opuščanje
priboljškov in dražjih živil, nadomeščanje dražjih z (manjvrednimi) cenejšimi živili in na
koncu zmanjševanje raznoličnosti in količine živil. Kaže. da se pri obleki omejujejo tako,
da kupujejo manj oziroma da potrošijo manj (»Pri garderobi kupim malo manj sebi«).
Pri drugih potrebah se spremeni pogostost zadovoljevanja (npr. obiskovanja frizerja),
tako da pride tudi do daljših premorov (npr. večkrat zaporedoma nc izkoristijo dopusta
oziroma ga nc preživijo od doma). Kaže, da pride v družini do selektivnega oziroma
diferencialnega omejevanja, to je. da obrazec omejevanja ni pri vseh družinskih članih
enak. ampak da sc v splošnem omejujejo starši prej in bolj. otroci pa pozneje in manj
(»Sebi to odrekum. hčeri privoščim, kolikor je v moji moči.«). Domnevamo, da poteka

omejevanje po kulturno ustaljenem obrazcu postopnega ali progresivnega omejevanja,
tako da se najprej omejijo pri »luksusu« in priholjških. prav nazadnje pa omejijo potrebe
otroka, (b) Razumnejše gospodarjenje z denarjem je ukrep, pri katerem z razumnim
izdajanjem, vlaganjem, varčevanjem, nalaganjem, obračanjem dane vsote denarja čim
bolj povečamo njen gospodarski učinek. Eden od več možnih načinov v tej kategoriji je
varčevanje, drugi izposojanje. Varčevanje je možno, če gospodinjstvu ostaja nekaj denarja,
potem ko so člani zadovoljili svoje (lahko že omejene) potrebe: drugi pogoj je ekono-
mičnost varčevanja. V proučevani situaciji ni izpolnjen noben od teh pogojev, zato smo
opazili, da varčevanje ni samoumeven ukrep (»Denarja ne varčujem, ker ga ne morem.
Vse zapravim sproti, ker drugače ne gre.«). Nasprotno: pojavlja se izposojanje denarja za
kritje osnovnih potreb, ne za vlaganje (»Večkrat si tudi kje kak dinar izposodim.«), (c)
Opazili smo tudi medsebojno pomoč v okviru sorodstva, kamor sodi npr. denarno darilo
(»hčeri pa daje nekaj denarja tudi stari oče«). Opazili smo. da družina ukrepa po za zdaj
še ne popolnoma jasnem obrazcu, v katerem se na zapleten način prepletata hkratnost
(simultanost) več ukrepov in njihova zaporednost (sukccsivnost).
4. DELOVNA DOKUMENTACIJA
4.1. ZAPISI KOT OSNOVNI

DELOVNI PRIPOMOČEK IN DOKUMENT
Ves postopek kodiranja dokumentiramo tako, da si sproti zapisu-

jemo posamezne pojme, misli, razlage, modele in navodila v vnaprej
pripravljene obrazce. Seveda ni nujno, da bi uporabljali obrazce,
če so nam odvratni; mnogim ljudem se pač zdijo praktični. Osnovno
tehnično pravilo kvalitativne analize po Glaserju in Straussu je:
STOP AND MEMO. To pomeni, da se takoj, ko nam pride kaj
pametnega na misel, ustavimo in to zapišemo. Tako zagotovimo,
da nam misel ne uide, hkrati pa si pri tem vzamemo čas, da še
malo razmislimo o stvari in misel še bolje oblikujemo. 2
Zapisi so v osnovi treh vrst: zapisi, ki spremljajo kodiranje, zapisi,
ki se nanašajo na oblikovanje teorije, in operativni zapisi.
(1) Zapisi, ki spremljajo kodiranje, ali kodirni zapisi

Glede na to, da poznamo tri vrste kodiranja, bi lahko beležili
vsako teh vrst. To v bistvu tudi počnemo, le da vseh teh zapisov ne
pišemo na obrazce za zapise.
a. Prosto pripisovanje pojmov. Ko prosto pripisujemo pojme, jih
lahko pišemo kar na široki rob ob besedilu, ki ga kodiramo. Če pa
uporabljamo računalniški urejevalnik besedila, lahko posamezne
odseke (enote) besedila pišemo v ločene razdelke, kijih oštevilčimo
in jim pripišemo enega ali več pojmov. Tedaj štejemo, da je vsak
tak razdelek posebna beležka s svojo zaporedno številko, in ga kot
takega obravnavamo v nadaljnji analizi.
b. Analiza značilnosti pojmov. Za to tehniko analize uporabljamo
obrazec za zapise. Na obrazcu označimo Ka, kar pomeni: Aodiranje
-analiza značilnosti pojmov. Kol temo napišemo pojem, o katerega
značilnostih razmišljamo, in kot zvezo (če želimo) navedemo zapo-
redno številko (ali številke) odseka (ali odsekov) besedila, ki smo
ga (jih) kodirali s tem pojmom. Kot vsebino napišemo razmišljanje
o lastnostih pojma, oziroma, kar je še bolje, izdelamo preglednico
teh značilnosti, in domene njihovih vrednosti in modalitet.
c. Definiranje relevantnih pojmov. Tudi te definicije pišemo na
obrazce za zapise v skladu s priporočili, ki smo jih navedli zgoraj.
Na obrazcu označimo Kd, kar pomeni: Aodiranje - definiranje poj-
mov. Kot temo napišemo pojem, ki ga definiramo, in kot zvezo sorod-
ne pojme. To pomeni, da b o m o na obrazec za pisanje definicij pod
vsebino napisali tiste dele besedila, ki smo jih označili z določenim
pojmom in ki posebno dobro opredeljujejo vsebino pojma. (Popolni
seznam delov besedila pod določenim pojmom je v posebnem zbir-
niku.) Poleg lega na isti obrazec, lahko pa tudi na drugega, napišemo
Primer 3.7. Delovni zapis
Ka • kodiranic-anjli/a pojmov Kd • LinJiijnk-Jctinirjiik* ku - kinlnjnic urnJilir T - leortrlifni O • npcum

• VSSD dod«| Hu
Raziskava: SCENARIJI ZAPIS Raziskovalec:
Št. J Zveza: _ ± _ Vrsta: Ka Kil Ku ( f ) O Datum: 25.3.
Tema: PROGRESIVNO OMEJEVANJE POTREB V KRIZI
3 - omejevanje vsakdanjih priboljškov
4 - omejevanje pri obleki, kulturi
5 - omejevanje pri hrani
6 - omejevanje potreb otroka
V času krize začno nekateri (kateri? - pogoji?) ljudje omejevati zadovoljevanje svojih
potreb, in sicer ne naključno, temveč od manj pomembnih do bolj pomembnih;
domnevamo, da po gornjem vrstnem redu. Ljudje, ki imajo otroke, najprej omejijo svoje
potrebe, potreb otroka pa ne. in skrbijo, da otrok ne bi občutil pomanjkanja.

Ka • kodiranje-anali/a pojmov Kd - kndiranjc-ddinif anjc Ku - lodiranie-iireianic T • teoretični O .operativ
• všsi) MIH
konotativno definicijo v obliki realne definicije slovarske oblike ali

operacionalno definicijo.
č. Urejanje pojmov. Tudi ideje za urejanje pojmov ali osno in odnos-
no kodiranje lahko pišemo na obrazce za zapise, ki jih v t e m primeru
označimo z Kit - Aodiranje - urejanje pojmov. Kot temo napišemo
naslov ureditve, npr. »Pojmovna hierarhija oblik nasilja v družini«
ali »Časovno zaporedje dogodkov, ki vodijo do izbruha nasilja«.
Kot zvezo napišemo zaporedne številke drugih relevantnih ureditev;
vsebino zapisov pa sestavlja besedilo o pojmovni ureditvi in/ali
diagram odnosov med pojmi. Te zapise lahko tudi opustimo in
urejanje pojmov kar pridružimo beležkam, ki sodijo k teoretiziranju.
(2) Zapisi, ki spremljajo teoretiziranje

Svoje ustvarjalne zamisli, ki imajo značaj razlag, pojasnjevanj,
registracij pravilnosti in obrazcev interakcij in komunikacij, zapisu-
jemo sproti, ko se pojavljajo, na obrazce za zapise in jih označimo
s r ( t e o r i j a ) . Kot temo napišemo naslov teorije ali razlage oziroma
njenega dela; zveza so drugi deli teorije ali drugi relevantni modeli.
Kot vsebino pa besedilo teorije. V osnovi so to dveh ali treh vrst
zapisi: a. besedni, ki povzemajo naše ugotovitve v povezane pripo-
vedi o posameznih vidikih ali delih problematike; b. diagrami in
sheme, ki prikazujejo odnose med pojmi ali pojmovni modeli; c.
preglednice (tabele), ki prav tako prikazujejo odnose med pojmi.
Ti zapisi so daljši, bolj povezani in zapleteni kot zapisi v prejšnjih
fazah. Če narišemo model ali diagram odnosov med pojmi ali dia-
gram procesa, ga moramo opremiti z j a s n i m besedilom ali legendo,
tako da ni dvoma, kako naj razumemo posamezne elemente dia-
grama.
(3) Operativni zapisi

Na obrazce za operativne zapise, označene z O, beležimo, kaj je
treba storiti, kaj še opazovati, s kom še govoriti, kateri dokument
preskrbeti ipd. Ob analizi pojma sc npr. spomnimo, da v raziskavo
nismo vključili kake kategorije oseb, ki bi lahko bistveno prispevala
k razjasnitvi problema. Kot temo navedemo pojem, ob katerem
smo prišli na misel, da je treba gradivo dopolniti. Pod vsebino si
zapišemo: »Intervjuvaj še XY« ali »Preveri resničnost trditev XY«,
»Telefoniraj XY glede dnevnega reda v zavodu«. Pri manj zapletenih
raziskavah lahko opustimo notranjo členitev kategorije kodiranja
oziroma konceptualizacije in uporabljamo samo tri vrste beležk: K
(nerazčlenjeno vse, kar se nanaša na pojem), T (kar se nanaša na
ugotavljanje pravilnosti, obrazcev in oblikovanje teorije) in O (ope-
rativna navodila in zahteve). Poudarim naj, da te tri (oziroma šest)
vrst beležk, ne samo operativne, ne nastajajo strogo zaporedno,
ampak lahko nastajajo hkrati. Morda se nam že ob analizi prvih
pojmov pojavi zamisel končne razlage. Zapišimo jo.
4.2. ZBIRNIKI IN SEZNAMI
Poleg sprotnih beležk vodimo tudi »materialno knjigovodstvo«

raziskave, to je razne zbirnike in sezname. Od obsežnosti raziskave
je odvisno, kakšne in koliko. Da bi si predstavljali, za kaj gre, naj
navedemo nekaj možnih seznamov in zbirnikov:
- seznam intervjujev
- seznam dokumentov
- seznam enot besedila s parafrazami
- seznam vseh enot besedila po zaporednih številkah, z navedbo
zaporednih številk ali šifer osnovnih dokumentov (npr. zapisov
Primer S. Seznam dokumentov

S E Z N A M D O K U M E N T O V KO R K S
P - povzetek
K - kopiju
0 - odlomek
D -1. (Jdločba o vpisu v register društev (1 S/2-1977), O

D - 2. Zapisnik o delu skupščine KO RKS (21 /5-1981), P
D - 3. Podatki o izvoljenih članih odbora KO RKS (datum skupščine 21. 5. 1981).
K
D - 4. Obiskani 27. 11. 1981 od RK Jože Moškrič (ni dat., verjetni datum 27. 11.
1981). P
D - 5. Seznani na domu obiskanih starejših krajanov KS Jože Moškrič ob prazniku
republike 29. 11. 1981 (ni dat., verjetni datum 30. 11. 1981), P
D - 6. Nabava hrane in pijače za pogostitev starejših krajanov za dan republike
29. nov. 1981 (ni dat.) O
D - 7. Dopis KO RKS Centru za socialno delo Ljubljana Moste-Polje (21/12-
1981). K
D - 8. Čestitke odposlane starejšim občanom dne 28. 12. 1981. P
D - 9. Dopis ObO RKS predsednikom in sekretarjem krajevnih organizacij (13. 1.
1982). P
D -10. Dopis KO RKS Centru za socialno delo Ljubljana Moste-Polje (4. 5. 1982).
O
D -11. Dopis KO RKS Občinskemu odboru RKS - Poročilo (o poteku akcije
čiščenja okolja. 11. 10. 1982). K
D - 12. Dopis KO RKS trgovskemu podjetju Emona, Ljubljana (naročilnica; 17. 11.
1982). K
D -13. Dopis KO RKS zasebniku (?) cvetličarki (17. 11. 1982). K
intervjujev) in morebitne predhodne stvarne klasifikacije (področje,

organizacija, skupina, kraj ipd.).
- seznam vseh pojmov
- seznam vseh beležk
Kvalitativna raziskava res ni manj birokratska od statistične!
4 . 3 . PREGLEDNICE (TABELE)
Preglednice so koristen analitični pripomoček in oblika nazorne-

ga prikazovanja rezultatov tudi pri kvalitativni raziskavi. Preglednica
je v načelu površina, razdeljena z vodoravnimi in navpičnimi črtami,
ki se pravokotno sekajo, na vrste in stolpce. V presečiščih vrst in
stolpcev so celice. Pri kvantitativnih preglednicah ustrezajo vrste
in stolpci vrednostim ali modalitetam variabel, v celice pa vpisujemo
pogostost pojavljanja določenih vrednosti ali modalitet. Pri kvalita-
tivnih preglednicah vrste in stolpci prav tako ustrezajo vrednostim
in modalitetam variabel ali posameznim primerom (gl. primer 3.11),
v celice pa vpisujemo opise primerov, ki predstavljajo določeno
kombinacijo variabel.
a. Kvantitativno-kvalitativna preglednica. Preglednica pri primeru
3.9 predstavlja prehod med kvantitativno in kvalitativno pregledni-
co ali komentirano kvantitativno preglednico. Starejše osebe so poraz-
deljene glede na »vrsto gospodinjstva: samostojno/skupno« in glede
na »sestavo gospodinjstva: sam, sam v isti ali sosednji hiši s svojci,
z zakoncem, z zakoncem v isti hiši s svojci«. V vsaki celici je nave-
deno število oseb, nato pa je to število razčlenjeno na različice, ki
so posebej opisane. Načeloma bi lahko eksplicirali dimenzije teh
opisov in jih vključili v glavo ali čelo tabele ter tako dobili večdimen-
zionalno kvantitativno tabelo, ki pa bi bila zelo nerodna in bi imela
veliko število praznih celic. Primer je vzet iz raziskave o samopo-
moči med starejšimi v soseski (Mesec 1986). Tedaj nam je zbudilo
pozornost, da se kot oblika sožitja pogosto pojavlja neodvisno go-
spodinjstvo starih (starejša oseba, ki živi sama ali z zakoncem), ki
pa živijo v neposredni bližini svojcev (v isti ali sosednji hiši), torej
>• B
«/i c.
VO
00
ON C.
iS
•v. > 3='
o IS o B •I g
o C >n
2ž »N •N C
o 3
—
3
3n I I
= "3
C •a
'•N > »J/l
šj
3v- 2 o S
•a
uc "S e- « = I I,
ts t' C
a. c X. J3
—
C «3 C O'
C. ra — MV
bc — v.' 3 "S
3
— 3 —S <-<>
J* >
v. C '•C • !S 3 '•
Ci. C go v! a -g I -3 •U
•c yC. c jZ O
C.
3 c. "3
s 3 •S s •C
>
2 | > C
> E
t«
â >c
Q U1
" "S
• k.
c M
> C
u "N
3
•o1 C
•a 5
3 N •E"
—i c O
5 o.
3 •5
>ai
k "e? -US 'i I
i* cZ u > o" 1 3 =u CN^
Ov' •jni "3 'c' •'N "O rt
"S C
C. st, 3s 5c us
C C
C. C7Z
•J/J »j«
O
C
">N — C
•s: •c
XC— S 5 *
E C
= l |
o S> C
s
> S
.k
[/3
C
u
ž1
B
•s
-S "5
:
S |*
C M il §
5 3 n s-
oblika, ki je nekje vmes med popolnoma samostojnim gospodinj-

stvom in skupnim gospodinjstvom in je z vidika gerontoboetičnih
načel (socialno delo s starimi) ugodna oblika sobivanja, saj omo-
goča samostojnost starih, ob tem pa vendarle p o m o č pri tistih
opravilih, ki jih ne zmorejo, ali v situacijah, ko jo potrebujejo.
b. Preglednica »primeri/variable«. Primer 3.10 kaže preglednico,
pri kateri so v glavi oznake za posamezne osebe ali primere, v čelu
pa nazivi variabel (ali vprašanja). V celicah so vpisani odgovori, to
je vrednosti ali modalitete variabel. Tabela je v bistvu prav taka kot
osnovna tabela »osebe / variable«, kije izhodišče kvantitativne ob-
delave, le da v celice ne vpisujemo vrednosti variabel ali šifer (kod)
modalitet, ampak nešifrirane odgovore. Vidimo, d a j e pri prvih šti-
rih variablah preglednica prav taka kot osnovna tabela za kvantita-
tivno obdelavo, ker so v celicah numerične vrednosti variabel. V
nadaljevanju pa je preglednica kvalitativna, ker so v celicah nekodi-
rani (čeprav nekoliko skrajšani) besedni odgovori. S tem da nava-
jamo dobesedne odgovore, poskušamo zajeti individualne razlike,
ki bi jih sicer pri kvantitativni obdelavi zanemarili. Kadar so v razi-
skavo vključene osebe (primeri), ki pripadajo različnim kategorijam,
jih bomo seveda prikazali po kategorijah. Tako dobimo preglednico
»kategorije primerov (oseb) / variable«; taka preglednica ima v glavi
kategorije oseb, v čelu pa variable. Tak primer bi bila preglednica
iz primera 3.10, če bi osebe razporedili na »mlajše« in »starejše«.
Pogosta izvedenka tabele »osebe / variable« je tabela »vloge / vari-
able«, npr. ko primerjamo odgovore socialnih delavcev, prostovolj-
cev in uporabnikov; socialnih delavcev, učiteljev, staršev ipd.
c. Preglednica »variabla/variabla«. Primer 3.11 kaže del pregled-

nice, pri kateri je kvantitativni vidik že v ozadju, prevladuje pa
o
C
C. = C?
'->
—
•c a
"O
3 S
«1 N Ul _.
u.
o u o (f
3> O '='
a P > Ca t e l «
3E -« _g —u JZC- ~.a=
o- - -a 2 o =
5 a
a a 2 « o
-X, •>jj tS O -
o I-
— — B i- E~ —o i- O
c. c.
-ji
> E c
=
—
-r
c •=i C M—
E .=
—
U »
K s: N a-N
Š? C
C
& 'Ji
- .si, -
.Si B « o j;
a X;
J=
'S
o S 3i
c.
C.
>o ~ea ?
_
"P J >N iZ E
o o C
C Šj 'S i
u. c d c C
T r-i n • I t C. r*i o. C. > C. C.
.k
-C
>
-c
£
C
4 s E
C. s
•C "2
3 B S
p
C
C. i I •a o
ia
—o
C. z =
c 3 iT
=•
C .3 K 2 •as C
ZL X -v.a
£ -S o 2 « O "J
•C
« s — ~
• IE !c.
o ri M C. > C — — o. -a > E
i:
=
a
s C. £ C = a
C
H C .a=
aC 'Ka c C
— r a
a S
—
O J o
O - •3 o a
ea1 «Jc
" > 5
fl >
ca iz
— o wMu
—
vS »i/i
i/j —
&
- js "g
E >e
C
o.
zL
C
uc
J w N n t HI ao o> —
Primer 3.11. Preglednica: variabla / variabla / / opisi

primerov
Razvrstitev p r i m e r o v starejših o s e b glede na v r s t o
Življenjske razmere, SAMOSTOJNO

zdravstveno stanje in
potrebe po pomoči
SAM SAM PRI SVOJCIH V
ISTI / SOSEDNJI HIŠI
DOBRO. N E
POTREBUJE
POMOČI
++
+ Vdova. 80, gospodinja. V + Vdova. 89. gospodinja, sre-

bloku v I-sobnem stanovanju. dnja šola. V hiši, kjer je solast-
V glavnem zdrava, slabo vidi nica s sinom, živi še snaha.
in sliši. Hodi brez opore. V Sin je bolan in nc živi tu.
DA samostojna. Otrok nima, Zdravstveno stanje zadovoljivo
sorodniki daleč. Včasih ji po- V zadnjem letu 14 dni bolna
maga soseda. Dobri stiki z doma. Naglušna. Samostojna
dvema sosedama. Bi ji poma- v DA in GO. Pri čiščenju sta-
gali v različnih situacijah. Ne- novanja občasno pomaga so-
zadovoljna z drugimi sosedi in seda. S snaho nimata dosti
z dejavnostjo KS. stikov. S sosedi dobri stiki.
Skrbi jo sinovo zdravje. Počuti
se osamljeno. Udeležuje se
prireditev v KS. Sc zanimajo
zanjo.
* DA - dnevne aktivnosti osebne nege: CiO - gospodinjska opravila

gospodinjstva in sestavljeno o c e n o življenjskih razmer,

zdravstvenega s t a n j a in p o t r e b po p o m o č i (del t a b e l e )
(Vir: M e s e c 1 9 8 6 )
GOSPODINJSTVO Skupno gospodinjstvo
Z ZAKONCEM SAMA Z ZAKONCEM PRI SAM V SKUPNEM

SVOJCIH V ISTI / GOSPODINJSTVU
SOSEDNJI HIŠI S SORODNIKI
++ Zakonca (69, 76) v lastni
hiši, ki si jo delita s hčerko.
Zdrava, vitalna. Samostojna
v DA in GO. Kuhata za dru-
žino druge hčerke. S hčerko
v hiši sta v dobrih odnosih.
S sosedi nimata stikov. Teh
odnosov ne cenita.
++ Zakonca (81, 71) v lastni
hiši. Oba zdrava, samostojna
v DA. Žena gospodinji: hči
jc v sosednji hiši, vidijo se
vsak dan. s sinom pa večkrat
mesečno. Dobri odnosi s so-
sedom. On jc aktiven v DU.
+ Zakonca (80. 70) v last- + Vdova. 80. upok. uradni-

ni hiši z najemniki. On je ca. Pri njej v bloku v 2-sob-
lani doživel infarkt. Samo- nem stanovanju živi nečaki-
stojen v DA. Žena gospo- nja z družino. Zdrava, ope-
dinji. otroci ju obiščejo šan vid. Bistra. Samostojna
večkrat na teden. S sosedi v DA. zmore gospodinjska
sta v dobrih odnosih. Po- opravila. Z nečakinjo se ne
sebnih skrbi nimata. Zado- razume. Nezadovoljna s po-
voljna. da imata hišo. prid- ložajem. Želi. da bi se neča-
ne otroke in dobre sosede. kinja odselila. Dobre stike s
+ Zakonca (81. 75) v last- hčerko in sosedo. S hčerko
ni hiši. Njega je lani kap. v isti KS. si vsak dan telefo-
a hodi sam brez opore. Sa- nirata. se pogosto videvata.
mostojen v DA. žena gos- + Vdovec. 81. upokojen de-
podinji. Hči ju obišče en- lavec. Živi v lastni hiši pri si
krat na teden. Imata dobre nu in njegovi družini. Zdrav
stike s sosedi. Aktivna v hodi sam. Samostojen v DA
KS. Vsa GO opravlja snaha -
pere. lika. pospravlja.
kvalitativni. Tabela je tridimenzionalna: prva dimenzija je vrsta

gospodinjstva glede na samostojnost starejših (samostojno, skup-
no); druga dimenzija je sestava gospodinjstva (sam, sam s svojci v
isti ali sosednji hiši, z zakoncem sama, /. zakoncem pri svojcih v
isti ali sosednji hiši in sam v skupnem gospodinjstvu s sorodniki).
Ta glava tabele je prikazana neokrnjeno. Tretja dimenzija je razis-
kovalčeva ocena življenjskih razmer, zdravstvenega stanja in potreb
po pomoči kot sintetična, globalna (neanalitična) ocena (od »dobro,
ne potrebuje pomoči« do »slabo, potrebuje pomoč«, vmesne katego-
rije pa niso poimenovane, ampak so samo označene z znaki od
»++«prek»+«,»-«,»+/-«,»-«, do»--«. Ta dimenzija je zaradi pomanj-
kanja prostora prikazana okrnjeno. V celicah imamo kvalitativne
opise posameznih primerov. Kako je nastala ta preglednica? Razi-
skovalec je najprej na osnovi izpolnjenih vprašalnikov in opisov, ki
so jih dali anketarji, sestavil opise posameznih primerov življenj-
skega položaja starejših oseb, nato pa je le opise še skrajšal in jih
zapisal vsakega na svoj listič (kartico). Opise na lističih je primerjal
med seboj. Ob tem primerjanju s e j e domislil kriterijev, po katerih
bi se dali opisi razporediti. Tako je nastala ta preglednica. Njen
namen ni le prešteti, koliko osebje v določeni celici, ampak podati
nazoren opis posameznih primerov za temi številkami. Če vemo.
da imamo v populaciji eno osebo, ki živi sama v samostojnem
gospodinjstvu, in je raziskovalec njen položaj, zdravstveno stanje
in potrebe po pomoči označil s »+«, je nekaj drugega, kot če
preberemo opis, da je to »Vdova, 80, gospodinja, v bloku.« Infor-
macija je v drugem primeru popolnejša, nazornejša, bolj življenjska.
d. Druge vrste preglednic. Preglednica vrste »variabla / variabla«

je najsplošnejša vrsta preglednic, kar pomeni, da ima več podvrst.
pač glede na to, katere variable kombiniramo. Miles in Huberman

(1984) navajata približno deset vrst preglednic, ki se v glavnem
razlikujejo glede na to, katero variablo imajo v glavi. Nekatere vari-
able so »privilegirane«. Omenili smo že preglednice, ki imajo v
glavi razne kategorije oseb ali vloge. Pogosto imamo v glavi pregled-
nice tudi čas, kraj ali dogodek. Tako bi lahko sestavili preglednico
odgovorov trpinčenih žensk glede na to, koliko časa so v samopo-
močni skupini; glede na to, ali so v samopomočni skupini v kraju
A ali v kraju B, v mestu ali na podeželju; in glede na to, kako opisu-
jejo svoje stanje ob vključitvi v samopomočno skupino in po enem
letu; ali pred razvezo in po njej.
4.4. DIAGRAMI
Razlikujemo lahko dve vrsti diagramov ali grafikonov: diagrame,

ki ponazarjajo razne značilnosti proučevanega primera ali primerov
(npr. organigrami, sociogrami, aktogrami) — to so empirični diagra-
mi (primer 3. 12) in diagrami, ki ponazarjajo odnose med pojmi in
pojmovnimi kategorijami (npr. karte poteka, kavzalne mreže,
diagrame razpršenosti) — to so konceptualni diagrami (primer 3.13).
5. UTEMELJEVANJE VELJAVNOSTI
Veljavna je analiza ali interpretacija, katere sodbe so utemeljene,

ki imajo oporo v gradivu. Lahko bi tudi rekli, d a j e veljavna analiza,
ki temelji na pristnih izjavah, pripovedih in nepristranskih opazo-
vanjih. Veljavnost lahko preverimo že takoj potem, ko smo prepisali
terenske zapise. To je postopek, kije (mutatis mutandis) pomensko
analogen postopku podpisovanja zapisnika zaslišanja ali pogovora
Primer 3.12. Empirični diagrami /

a. O s n o v n e s k u p i n e v t a b o r n i š k i e n o t i ,
kjer je p o t e k a l a akcijska r a z i s k a v a
b. Ravni d e l o v a n j a p r o s t o v o l j c e v in m e t o d e d e l a
Primer 3.13. Empirični diagrami II

Z a č a r a n i krog nasilja v z a k o n s k e m p a r u
(npr. na centru za socialno delo), ko zaslišana oseba ali stranka s

podpisom potrdi, d a j e vse zapisano tako, kot jc povedala. Veljavnost
pa lahko preverimo tudi tako. da raziskovance seznanimo z ugotovit-
vami analize in interpretacije in jih prosimo za komentar in mnenje
o »pravilnosti« interpretacij. Analiza in interpretacija gradiva,
zbranega v okviru kvalitativne raziskave, se vedno gibljeta v razponu
med idiografskim in nomotctskim. Ob gornji predstavitvi postopka
je morda nastal vtis, da stremimo zgolj k abstrakciji in odkrivanju
obrazcev, pravilnosti, zvez in zakonitosti, to je k redukciji vsebine
in pomenov. Vedno poskušamo tudi razumeli individualne poseb-
nosti primera in raztolmačiti (hermenevtika) njegov potek, pomen
ravnanj ipd. Analizo razvijamo v smeri kontekstualizacije, to je
povečevanja zapletenosti, raznoličnosti, pomenske dvoumnosti in
nedoločenosti. V tem primeru je naš cilj, odkriti čim širši spekter
pomenov in možnih interpretacij. V splošnem pa velja, da poskuša-
mo obdržati obe težnji v ravnotežju. Miselna procesa abstrahiranja
in konkretiziranja, generalizacije in specifikacije se prepletata.
- Konstriiktna veljavnost (validnost). V splošnem velja, da je

katerakoli raziskava (ali ožje merski instrument) tem bolj konstrukt-
no veljavna, v čim večji meri so v njej uporabljene ustrezne operacio-
nalne definicije teoretičnih konceptov, ki so predmet proučevanja.
To velja tako za raziskave, katerih namen je predvsem preverjanje
iz teorije deduciranih hipotez, kot za raziskave, katerih namen je
oblikovanje pojmov in hipotez na induktiven način. Prav oblikovanje
novih pojmov in hipotez je bolj značilno za študije primerov kot
preverjanje iz teorij izvedenih hipotez. Nove pojme oblikujemo s
postopnim primerjanjem, klasificiranjem in abstrahiranjem opaže-
nih dejstev v vedno širše, bolj abstraktne kategorije. Ta proces ab-
strahiranja in klasificiranja mora biti razviden, klasifikacije same

pa izdelane po pravilih za oblikovanje klasifikacij (isti kriterij delitve,
izčrpnost, medsebojno izključevanje kategorij). Yin (1989: 42)
priporoča tri taktike za izboljšanje konstruktne validnosti. Prva je
uporaba več virov podatkov; druga je oblikovanje »verige dokazov«,
podobno kol v kriminalisliki, to je, natančno moramo opisati vso
pot zbiranja podatkov in sklepanja od začetnih domnev do sklepov;
tretja taktika je, da damo osnutek poročila v kritično presojo ključ-
nim informantom.
- Notranja veljavnost (interna validnost). Raziskava je tem bolj
notranje veljavna, čim bolj zanesljivo ugotavlja vzročne odnose, tj.
če ni dvoma, da določenim dogodkom (procesom, stanjem) nujno
slede določeni drugi dogodki (procesi, stanja). Raziskava je tem
bolj veljavna, čim bolj ji uspe zbrati dovolj prepričljivih podatkov,
ki utemeljujejo sklep o vzročni zvezi. To ne velja samo za vzročno
zvezo v ožjem pomenu, ampak tudi za kakršnekoli druge modele
zvez med lastnostmi primera. Notranja veljavnost raziskave je tem
večja, čim bolj prepričljivo ji uspe pokazati ponavljanje obrazcev
interakcij. Študija primera, na primer, je časovno-prostorsko eksten-
zivna. kar omogoča večkratno ponovno pojavljanje istih pojavov
ali istih obrazcev interakcij in njihovo ponovno, večkratno registrira-
nje. to pa utrjuje zaupanje v trdnost povezav med elementi takih
obrazcev. Z eksperimentom ugotovimo: Če se pod pogoji C zgodi
A. sledi B. Če temu ne verjamemo, eksperiment ponovimo. Tudi
pri študiji posameznega primera ugotovimo, d a j e sledil B. če s e j e
zgodil A pod pogoji C. Če temu ne verjamemo, lahko proučimo
drug primer, lahko pa že v okviru enega primera naletimo na ponav-
ljanje vzorca: »Če A pod pogoji C. tedaj B.«
-Zunanja veljavnost (eksterna validnost)ali posplošljivost. Raziska-

va je tem bolj zunanje veljavna, na čim večji razpon različnih situacij
lahko posplošimo njene ugotovitve. Ali ugotovitve, dobljene na
enem primeru, veljajo tudi za drug primer ali več primerov — to jc
vprašanje posplošljivosti. Kritiki kvalitativnega raziskovanja posa-
meznih primerov so tej metodi očitali ravno to, da ugotovitev, doblje-
nih na enem primeru, ni upravičeno posploševati na druge primere,
češ. da en sam primer ne more predstavljati širše populacije prime-
rov tako. kot lahko pri anketni raziskavi vzorec, če je pravilno izbran,
predstavlja celotno populacijo. Je ta očitek upravičen? Logika pri
študiji primera je glede zunanje veljavnosti analogna logiki pri ekspe-
rimentu (Yin 1989: 43). Tudi posamezen eksperiment s svojsko
konstelacijo variabel ni reprezentativen za množico realnih situa-
cij z drugačnimi konfiguracijami variabel. In vendar eksperimenta
nimajo za pomanjkljivo metodo, ampak za vzor drugim metodam.
Morda bi kdo ugovarjal, da eksperiment lahko poljubno mnogokrat
ponovimo in tako povečamo število primerov. Zgrešeno: ponavljanje
eksperimenta z isto konstelacijo variabel utrjuje zaupanje v vzročno
povezanost eksperimentalnega dejavnika in odvisne variable, torej
notranjo veljavnost, ne zunanje. Ponavljanje eksperimenta ne razširi
»vzorca« eksperimentov. »Vzorec« eksperimentov se razširi s spre-
minjanjem variabel in njihovih konstelacij. Zunanja veljavnost eks-
perimenta je odvisna od tega, kako dobro konstelacija variabel v
eksperimentu predstavlja najpogostejšo oziroma najbolj bistveno
konstelacijo v realnih situacijah. Enako velja za posamezen primer
v kvalitativni raziskavi. Kako tipična je konfiguracija variabel v po-
sameznem eksperimentu, ne moremo vedeti vnaprej, razen če je
bilo za določeno konfiguracijo že prej ugotovljeno, da je tipična.
Isto velja za posamezen primer. Posplošljivost ugotovitev je v obeh

primerih odvisna od tega, ali sla izbor in konstelacija variabel dovolj
abstraktna (dovolj tipična). V obeh primerih je ta konstelacija lahko
tipična, lahko pa ne. To ni odvisno le od sreče, ampak od predhod-
nega znanja o tem, katere variable so pri danem pojavu bolj in
katere manj tipične. Kot lahko na osnovi predhodnega znanja načr-
tujemo eksperiment, katerega ugotovitve bodo posplošljive, tako
lahko na taki osnovi izberemo tudi posamezen primer za kvalita-
tivno študijo primera, katere ugotovitve bodo posplošljive. Brez ta-
kega predhodnega poznavanja pomena variabel ne za eksperiment
ne za študijo primera ne moremo reči, kakšna je njuna posplošlji-
vost. To pomeni, da ugotovitve kvalitativne študije primera niso ne
bolj ne manj posplošljive kot ugotovitve eksperimenta — ne pri eni
ne pri drugi metodi ni posplošljivost odvisna od značilnosti metode
same —, ampak je pri obeh metodah posplošljivost odvisna bodisi
od sreče pri izboru primera oziroma variabel bodisi od predhodnega
znanja o tipičnosti (reprezentativnosti) primera oziroma spleta
variabel.
-Zanesljivost (reliabilnost). V splošnem velja, d a j e raziskava tem
bolj zanesljiva, čim bolj podobne rezultate dobimo pri njenih po-
novitvah. Če eksperiment večkrat ponovimo in vedno dobimo enake
rezultate, je popolnoma zanesljiv: podobno velja za merjenje, testi-
ranje ipd. Študije primera ne moremo ponoviti, saj je pri ponovitvi
primer že drugačen, zato gornjo opredelitev zanesljivosti, kadar
gre za študijo primera, nekoliko ublažimo. Študija primera je tem
bolj zanesljiva, čim bolj prepričljivo lahko pokažemo, da bi prišli
do enakih ugotovitev, če bi mogli raziskavo ponoviti ob sicer ne-
spremenjenih drugih okoliščinah. To pomeni, da moramo natančno
in izčrpno opisati postopke zbiranja podatkov in dokumentirati

vsako informacijo.
6. POROČANJE
Obstajata dva v osnovi različna načina poročanja o kvalitativni

raziskavi. Prvi se ne razlikuje od poročanja v kvantitativnih raziska-
vah. Osnovne točke poročila so: 1. Pregled teoretične problematike.
2. Problem, 3. Metodologija (zbiranje in analiza gradiva), 4. Ugoto-
vitve, 5. Razprava, 6. Sklepi. Drugi način pa sledi logiki sekvenčne
analize; pri tem opišemo potek vsake sekvence posebej, tako d a j e
poročilo sestavljeno iz opisov sekvenc in zvesto odseva postopno
širjenje vednosti o primeru. Opis posameznih sekvenc pa bolj ali
manj zvesto sledi gornjemu obrazcu šestih točk. Poročilo o kvalita-
tivni raziskavi naj se bere kot pripoved, kot zgodba. Če na koncu
raziskave ne moremo, vsaj v povzetku, povedati zgodbe o raziskavi,
vse preglednice, izračuni in grafikoni nič ne pomagajo.
7. POVRATNO SPOROČILO
IN KONSENZUALNA VALIDACIJA
Raziskava se ne konča, ko je napisano poročilo, ampak zajema

še fazo sporočanja ugotovitev naročniku. Če je raziskava partici-
pativne narave, to je, če v njej enakopravno sodelujejo raziskovanci,
kar naj bi bil po mnenju nekaterih celo postulat kvalitativnega
raziskovanja, bi morali ugotovitve raziskave odobriti kot resnične
(veljavne) raziskovanci, in s podpisom pod raziskovalno poročilo
potrditi svoje strinjanje, da gre za verodostojne podatke in ugolo-
vitve, ki odsevajo resnične poglede raznih skupin sodelujočih v

raziskavi. Tako npr. piše D. Zaviršek (19X7: 79) v epilogu svoje
Študije o Josipdolu: »Za konec naj napišemo, da besedilo, nastalo
s pomočjo ljudi, o katerih govori in je njegov cilj vrniti ga istim
ljudem kol 'vrnjeni dar', skriva v sebi željo, da bi pripomoglo k
dvigu kolektivne samozavesti in samoorganizaciji josipdolske skup-
nosti ter k njenemu ponovnem srečanju s kamnom in kamnosešt-
vom, v njegovem izvornem 'delovnem' pomenu.«
OPOMBI
1
Whetten (1989: 492) opozarja (gl. Pandit 1996: 3). da so propo-
zicije konceptualne sodbe na teoretični ravni, hipoteze pa trdijo
nekaj o merljivih odnosih na operacionalni ravni.
2
»Memo« je pogovorna okrajšava za »memorandum«, to je, po
The Oxford Dictionary of Modem English 1. zaznamek, zapis
dogodkov kot spominski pripomoček za prihodnjo rabo, 2.
neformalno, pisno sporočilo drugemu v uradu ali organizaciji.
Slovenske ustreznice bi bile zaznamek, zapis, morda tudi zapisnik.
Po SSKJ je »zaznamek« kratek zapis, opomba, navadno v uradnem
dokumentu: zapisniki so imeli kratke zaznamke: zaznamek na
dopisu / blagajniški zaznamek; službeni, uradni zaznamek; zazna-
mek o prispetju dopisa. »Zapis« ima najprej širok pomen: »kar je
zapisano«; nato pa: »besedilo, navadno krajše, ki nastaja in se
zapisuje sproti«, npr. zapis o srečanju, spominski zapis; in še kot
glagolnik od zapisati: zapis pogovora, zapis dogodkov, misli, vtisov.
Z našega vidika bi bila ustrezna oba izraza, vendar sem se nazadnje
odločil za »zapis«, ker pri analizi vendarle ne gre zgolj za kratke
opombe ampak za včasih kar izdelane modele, razpredelnice in
krajša besedila. Poleg tega »zaznamek« zveni preveč uradniško.
LITERATURA
Charmaz, Kathy. (1983). The Grounded Theory Method: An Explica-

tion and Inlerpretation. V: Robert Emerson, Contributions to Field
Research. Liltle Brown.
Glaser, B. G, A. L. Strauss. (1967 ). Tite Discoverv of Grounded Theorv:
Strategiesfor Qualitative Research. New York: Aldine de Gruyter.
Mesec. B. (1986). Samopomoč starejših občanov v krajevni skupnosti.
V: B. Mesec. V. Flaker. Metode in oblike medsebojne pomoči med občani.
Mesec, B. (1989). Individualni in družinski scenariji preživetja. Socialno
delo, 28. 1989, 2: 212-239.
Miles, M. B., A. M. Huberman. (1984). Qualitative Data Analvsis: A Source-
book ofNew Methods. Beverly Hills: Sage.
Pandit. Naresh R. (1996). The Creation of Theory: A Recent Applica-
tion of the Grounded Theory Method. The QualitativeReport, 4, 2: 1-
22.
Sčhulz von Thun. F. (1990). Miteinander reden: Stile, IVerte und
Personlichkeitsentwicklung. Reinbek: Rowohlt.
Strauss, A.. J. Corbin. (1990). Basics of Qualitative Research. Newbury
Park: Sage.
Yin, R. K. (1986). Čase Studv Research: Design and Methods. Ne\vbury
Park: Sage.
DRUGI DEL
155
4. poglavje
Delo s taborniki: Opazovanje

prostovoljske organizacije
s sodelovanjem'
UVOD
Po prvi socialnoterapevtski koloniji leta 1975 na Rakitni, ki je
pomenila prelomnico v načinu dela z otroki in mladino z osebnimi
in odnosnimi težavami, se je novi način dela, za katerega je bilo
značilno sodelovanje strokovnjakov in prostovoljnih sodelavcev z
otroki in mladino v vsakdanjih življenjskih okoljih, razširil tudi na
druga področja. Eno med njimi je bilo delo z otroki in mladinci v
okviru taborniške enote Črni mrav v Ljubljani. To delo seje začelo
leta 1977, ko so v enoto sprejeli nekaj strokovnjakov kot mentorje,
za njimi pa študente, ki so sodelovali kot vodniki mlajših, se sestajali
z njimi med šolskim letom, med počitnicami pa taborili z njimi.
Poleti 1978 so s starimi člani te organizacije priredili prvo skupno
taborjenje. Delo s taborniki, ki je potekalo vse do leta 1980, v
spremenjeni obliki pa še naprej v osemdeseta leta, smo raziskovalno
spremljali in ob tem tudi proučevali metodo akcijskega raziskovanja.
Potek raziskav in njihova spoznanja so opisani v raziskovalnih
poročilih, ki imajo povsem kvalitativen značaj. Tedaj smo se — šolani
v kvantitativni metodologiji in prepričani, da je metoda kontroli-
ranega naravoslovnega eksperimenta nedosegljivi vzor vsakega
raziskovanja—komaj začeli zavedati, d a j e kvalitativna metodologija

enakovreden pristop in da so področja in problemi, kijih ni mogoče
raziskovati drugače kot kvalitativno. Čeprav se tega še nismo jasno
zavedali, smo se vendarle odpovedali u d o b n e m u ponavljanju
utečenih kvantitativnih postopkov, ker smo se zavedali, da bi z njimi
delali silo dogajanju, v katerem smo bili udeleženi, in gradivu, ki
smo ga ob tem zbrali, čeprav so ocenjevalci obravnavali naša poro-
čila prizanesljivo omalovažujoče.
V nadaljevanju navedeni odlomek iz poročila o prvem obdobju
dela s taborniki osvetljuje nekaj vidikov kvalitativne metodologije
tako s tem. kar je v njem, kot s tistim, česar ni. Omenili bomo
naslednje metodološke vidike: (1) vstop v polje raziskovanja, (2)
razliko med opisom in konceptualizacijo, (3) naravo teorije social-
nega dela, (4) utemeljevanje spoznanj.
(1) Vstop v polje raziskovanja. Prvi del odlomka tematizira vstop
v organizacijo in opozarja na to, da ni tako preprosto pridružiti se
organizaciji kot raziskovalec ali svetovalec (mentor) in d a j e dobro
o tej fazi v raziskovalnem projektu vedno znova razmisliti. Prvo
vprašanje v tej zvezi je: »Kako priti noter, da bom kaj zvedel,« drugo
pa: »V kakšnih vlogah nastopam in kaj to pomeni za moje razisko-
vanje?« Vsaka skupina, ena bolj druga manj, se brani zunanjega
opazovalca, dostikrat odkrito, še večkrat prikrito. Najbolj neprijetno
je, če raziskovalca na videz odprto sprejmejo, potem pa mu odmerijo
tak prostor (= vlogo), da z njega ne more nič pomembnega videti
in slišati. Opis vključevanja raziskovalca v taborniško enoto kaže,
da je to dolgotrajen proces in da je bil raziskovalec dolgo časa na
obrobju dogajanja. Še potem, ko so mu dodelili ugledno funkcijo,
so se pomembne zadeve odvijale mimo njega in ne da bi za to
Delo s taborniki: Opazovanje prostovoljske organizacije s sodelovanjem 15 7
vedel. Drugič, vsaka vloga omogoča določen zorni kot in onemo-

goča druge zorne kote. V raziskavi moramo opisati, iz katerega
zornega kota smo motrili dogajanje, to je, iz katere vloge. Raziskavi
je v prid, če opišemo raziskovano polje iz različnih zornih kotov.
To sicer lahko storimo tako, da navajamo izjave drugih, koristno
pa je. če lahko prispevamo tudi kaj iz svoje neposredne izkušnje,
to pa ni mogoče, če ne zavzamemo različnih vlog. Iz odlomka je
razvidno, da jc raziskovalec imel različne vloge, nekatere kar ves
čas sodelovanja, druge pa daljši ali krajši čas. Vidimo tudi. da se
vloge prepletajo in da ima raziskovalec lahko več vlog hkrati. In
tretjič, dobro s e j e ozavestiti svojih pričakovanj, predsodkov in iluzij.
Raziskovalec naj bi opisoval listo, kar se zares dogaja, ne tega, kar
želi, da bi se dogajalo. To razliko osvetljuje opis raziskovalčevega
doživljanja treh vplivnejših članov taborniške enote, opis, v katerem
raziskovalec prizna svojo simpatija do dveh, ki sta enoto zapustila,
čeprav bi bila po njegovem boljša vodja kot tisti, ki je ostal.
(2) Opis in konceptualizacija. Nekateri zmotno enačijo kvalita-

tivno raziskovanje s preprostim opisnim poročanjem o dogodkih
in postopkih. Nič ni bolj nerodnega. Administrativno poročilo o
izvedenem projektu preventivnega in prostovoljnega dela. v katerem
so opisane vse dejavnosti v danem obdobju, ni kvalitativna raziska-
va, ampak administrativno poročilo. Razume se. d a j e tako poročilo
lahko dobro in potrebno in da je lahko gradivo v raziskavi ali za
raziskavo, vendar pa ni že kar raziskava. Da bi kako besedilo bilo
raziskava, mora opisovati in pojasnjevati pojave s teoretičnimi poj-
mi; mora biti pojmovno (konceptualno). Trije deli odlomka iz ra-
ziskave se razlikujejo med seboj ne le po vsebini, ampak tudi po
stopnji abstraktnosti ali konceptualizacije. Prvi del. ki opisuje vstop
v organizacijo, je še najbliže navadnemu poročilu, ki kronološko

opisuje, kako je raziskovalec prišel v stik z organizacijo in se vključil
vanjo ter nato v njej počel to in ono. Konceptualni element v tem
delu besedila je analiza raziskovalčevih vlog. »Vloga« je teoretičen
pojem, je koncept. V besedilu so razne vloge poimenovane (vloga
očeta, gosta, starešine idr.) in nakazana je tudi klasifikacija s tem,
da so nekatere teh vlog opredeljene kot »funkcionalne«, kar koli
naj bi že to pomenilo. Drug tak pojem je pojem statusa ali »položaja
v skupini«, ki d a j e bil »obroben«. Vse to so teoretični pojmi. Tudi
razdelitev vključevanja v skupino v tri obdobja (periodizacija) in
njihovo poimenovanje (»začetni optimizem in iluzije«, »soočanje s
stvarnostjo«, »razočaranje in opuščanje dela«) dviga besedilo na
stopnjo abstraktnosti, kije višja od preprostega kronološkega opisa.
Vendar to še ni teorija. Drugi del je analiza konflikta med dvema
strankama, ki sta nastali v organizaciji. V tem delu besedila je dobro
vidna razporeditev opisov in pojmov v hierarhijo, katere spodnjo
raven sestavljajo opisi konkretnih dogodkov (požig latrine), na-
slednjo raven sestavljajo posebne tehnike in taktike (»krivdo za
nezgode pripisati nasprotniku«), naslednjo višjo skupina tehnik in
taktik (»neposredne akcije, diverzije, zarote«), še višjo abstraktni
pojem »tehnike in taktike v konfliktu«, ki skupaj z drugimi pojmi
na tej ravni, to so »faze konflikta«, »proces polarizacije« in »sporna
vprašanja«, sestavlja abstraktni pojem »konflikt v skupini«.
V tretjem delu, kije najabstraktnejši, je kot analitični pripomoček

uporabljena iz literature vzeta teoretična klasifikacija pristopov v
skupnostnem socialnem delu, ki vsebuje 12 dimenzij skupnostnega
delovanja. Celotno obdobje sodelovanja s taborniki, k i j e opisano
v raziskavi, je analizirano po teh vidikih (enega smo opustili), da
Tabela 4.1. Razčlenitev pojma »Konflikt v skupini«
Konflikt
e? c? <0-
dimenzije FAZE PROCES SPORNA TAKTIKE,

VPRAŠANJA TEHNIKE
puddinicnzijc T, T, T,
dogodki I), D, D.
bi ugotovili, v kateri tip te klasifikacije sodi: k »razvijanju skupnosti«,

»planiranju« ali »družbeni akciji«, kol so teoretično opredeljeni.
Sklep raziskave (ki je iz odlomka izpuščen) je. da lega. kar se je
dogajalo v d a n e m obdobju, ni mogoče uvrstiti brez ostanka v
nobenega od teh tipov in da je šlo pri tem delu za svojsko kombi-
nacijo vseh treh teoretično predvidenih tipov delovanja, za pristop,
ki je bil kombinacija konsenzualnega in konfliktnega (akcijskega-
borbenega) delovanja. Besedilo je torej raziskava, in ne zgolj opis.
ker — poleg tega. da je empirično — vsebuje abstraktne pojme.
(3) Narava teorije socialnega dela. Tretji del ima torej značaj
teoretične posplošitve. V njem odgovarjamo na vprašanje, kakšno
socialno delo je bilo to. kar smo se šli s taborniki, in kaj se lahko iz
tega naučimo v metodičnem pomenu. Vprašanje o tem, kakšne naj
bi bile vsebinske in formalne značilnosti kake teorije socialnega
dela, še danes ni razjasnjeno, saj se v svetu še vedno krešejo različni
nazori o tem. Tu predstavljeno besedilo je poskus pokazati, kakšna
bi lahko bila teorija skupnostnega socialnega dela. Ta teorija naj bi
odgovarjala na vprašanje, kako delati, da bi dosegli določene smotre:

na vprašanje o pristopih, metodah in tehnikah socialnega dela: na
vprašanje, kakšne posledice imajo določena dejanja v določenem
kontekstu. Nekateri razlikujejo med »deskriptivno« in »preskriptiv-
no« ali »normativno« teorijo. Kaka sociološka teorija, ki opisuje in
pojasnjuje družbene procese, naj bi bila deskriptivna; teorija social-
nega dela. ki predpisuje, kako je treba delati, in ki postavlja norme,
pa naj bi bila preskriptivna ali normativna. Vendar to razlikovanje
upošteva le končni videz, eksplikacijo zapisane teorije. Pod povr-
šino, v implicitnem pomenu, ni razlike. Sociolog ali psiholog reče:
V takšnih in takšnih okoliščinah pritisk ene skupine na drugo
povzroči odpor druge. Socialni delavec reče: Če se v takšnih in
takšnih okoliščinah želiš izogniti odporu skupine, ne pritiskaj nanjo.
V vedi o gradnji mostov bi našli »deskriptiven« stavek: Tako in tako
zgrajen most vzdrži tako in tako obremenitev. To je po pomenu
natanko isto, kot če rečemo »preskriptivno«: Tega mostu ne smeš
obremeniti več kot toliko in toliko. Oblikovalci prometnih znakov
vedo, da prometni znak vsebuje opis (nosilnost 5 t) in hkrati za-
poved (če si težji, ne smeš čez). Zapovedi so za tiste, ki ne razumejo
opisov. V odlomku, ki sledi, so torej opisane značilnosti določenega
pristopa skupnostnega socialnega dela z implicitno domnevo (ki
bi j o lahko preverili po integralnem besedilu), d a j e bil ta pristop v
danih okoliščinah v glavnem uspešen; da bi ga torej v tistem času
priporočili. Opozarjamo pa tudi na njegove pomanjkljivosti in pre-
tiravanja, ki jih ne bi priporočali.
(4) Utemeljevanje spoznanj. Primer, ki sledi, kaže tudi pomanj-

kljivost prvih kvalitativnih raziskav, ki smo se jih lotevali: to je
odsotnost sistematične primarne empirične evidence ali, prepro-
šteje, zapisnikov opazovanja, spraševanja, dokumentov in drugega

empiričnega gradiva. Tega gradiva o tem primeru ni v tej knjigi —
ne zato, ker bi bilo preobsežno, da bi ga navajali, ampak zato, ker
ga ni; nikoli ga ni bilo, ker ga ni nihče ustvaril, če izvzamemo običaj-
no dokumentacijo organizacije, ki pa je bila skromna in vse prej
kot vestno vodena. Spis, kije nastal po taborih, je po načinu nastan-
ka memoarski spis — obujanje spominov. Edino pomagalo piscu je
bil njegov dnevnik, ki pa je spet daleč od tega, kar bi raziskovalni
dnevnik moral biti. Trdo vezani zvezek formata A5, v katerega je
pisec, kadar je, zapisoval dogajanje na taboru. Nekateri dogodki in
pogovori, za katere seje pozneje pokazalo, da niso pomembni, ker
so bili zunaj osrednjega toka in logike dogajanja, so opisani dokaj
podrobno. O nekaterih pomembnih dogodkih je samo kak stavek
ali celo le beseda. Ti sporadični in pomanjkljivi zapiski so piscu
zelo koristili, ko je obujal spomine: vsaka zapisana beseda je veliko
boljše kot nič. Omogoča natančnejšo periodizacijo, obnavljanje ča-
sovnega zaporedja dogodkov, in opozori na kaj pomembnega, kar
bi se sicer pozabilo. Seveda pa tak pomanjkljiv dnevnik ni dovolj
dobro empirično gradivo, tako da bi, strogo vzeto, za empirično
gradivo te raziskave morali imeti vse tiste dele spisa, ki imajo značaj
spominskega zapisa na najnižji ravni abstraktnosti. Če bi rekli
kakemu od udeležencev tega dogajanja, naj sede in s preprostimi
vsakdanjimi besedami podrobno opiše, kaj seje dogajalo, bi dobili
spominski zapis — povsem legitimno empirično gradivo. Ni razloga,
da bi bilo drugače, če to stori raziskovalec sam in se pri tem vzdrži
teoretičnih opredelitev. Ostane pa dejstvo, d a j e naš opis retrospek-
tiven in d a j e v njem gradivo, ki bi sicer nastajalo iz dneva v dan, že
spominsko selekcionirano, ne da bi bili eksplicirani kriteriji te
selekcije. Skratka, pisec sam verjame svoji zgodbi; težko pa bi zavrnil

očitek, d a j e za seboj pustil premalo sledov, da bi omogočil drugim,
da njegovo zgodbo ovržejo. To pa je bistvena zahteva znanstvenega
raziskovanja. Ne posnemajte profesorja.
VSTOP V ORGANIZACIJO
Celotno predhodno obdobje lahko razdelim na tri pod faze, to

je obdobja, za katera je značilna določeno opredeljena vloga, ki
sem jo imel v organizaciji. Te vloge so bile v časovnem zaporedju:
(1) vloga starša, (2) vloga starešine čete in (3) vloga starešine
sosednjega odreda...
VLOGA STARŠA
Organizaciji (sem se pridružil) kot oče dveh tabornikov, tedaj

še »medvedka« in »čebelice«. Potek mojega vključevanja — kajti to
je bil kar dolgotrajen proces — je dokaj značilen za stanje v orga-
nizaciji in za odnos članov do »zunanjih« ljudi (»tujcev«), še posebno
do staršev in drugih odraslih. V začetku sem se kar sam povabil na
izlet čete Viharnikov, se držal ob strani in se nisem vtikal v odločitve
vodstva; poskušal pa sem sodelovati pri raznih opravilih, kol je
npr. nabiranje suhljadi za ogenj, in tudi sicer sem pokazal priprav-
ljenost, da pomagam, kjer bi bila moja pomoč potrebna. Tudi svoja
otroka sem pustil, da hodita s svojo druščino, in ju nisem posebej
»komandiral«, razen če sta sama prišla k meni, da smo hodili skupaj
ali skupaj kaj počeli.
Včasih sem sicer v zvezi s kako odločitvijo povedal svoje menje,

a prepuščal sem vodjem, da store po svoje. Včasih se m i j e pridružila
tudi žena in še ena od mater. V začetku smo odrasli hodili bolj
sami zase, postopoma pa so taborniki uvideli, da nismo »škodljivi«,
»težavni« ali »smotani«. Bil sem vedno manj osamljen in običajno
se je okrog mene kar nabrala kaka gručica otrok, da smo hodili
skupaj. Najbrž so se ob meni počutili varneje. Ker sem običajno
hodil med zadnjimi v koloni, sem skrbel za tiste, ki so zaostajali.
Bil sem v vlogi spremljevalca, ki sicer ni potreben, ki pa tudi ni
odveč. V tej vlogi sem bil kar dolgo. Ker se nisem vsiljeval, »nakla-
dal« in »težil«, ampak sem bil skromno ob strani in sem priznaval
formalne in stvarne avtoritete med njimi, poskušal biti koristen, če
je položaj tako zahteval, so me kar strpno prenašali. Vodilni člani
so bili najbrž zadovoljni, da s e j e od nekod vzel eden od staršev, saj
bi me lahko imeli za sicer skromen, pa vendar spodbuden rezultat
svojih naporov, da bi »poživili delo s starši«. Vendar sam s tem
položajem nisem bil vedno povsem zadovoljen. Zdelo se mi je, da
imam pravico, da bi me bolj upoštevali, saj sem bil nekdaj tabornik
in sem imel nekakšne izkušnje s tem. Motilo m e j e , da sem zanje le
oče dveh otrok, njihovih članov. Kadar smo se zapletli v pogovor,
sem omenil, da sem bil dolga leta tabornik, vodnik, funkcionar, da
sem postal tabornik takoj potem, ko je bila pri nas ustanovljena
taborniška organizacija, d a j e bil moj starešina taka slavna osebnost,
kot je prof. Pavel Kunaver ipd. A na to uho niso hoteli dosti slišati.
Dobil sem občutek, da se s tem vsiljujem, da zmanjšujem avtoriteto
vodilnim in da si mislijo: »Že mogoče stari, da si bil vse to, ampak
to tukaj je Črni mrav, in tukaj smo mi glavni in najbolj izkušeni.«
Imeli so seveda prav: to tukaj je bil Črni mrav in oni so bili glavni.
Tega nikakor ne mislim ironično. To je bila stvarnost in ravnal bi

nespametno, ko tega ne bi uvidel in bi se silil s svojimi zaslugami,
ki so veljale v njihovih očeh toliko kot star denar. Hkrati pa so s
takim svojim odnosom skrivali bojazen, da bi jim utegnil začeti
mešati štrene. Moji ambiciji po kakem vplivnejšem položaju se torej
ni dobro godilo. Ta ambicija pa jc v meni postajala vendarle vse
bolj določna. V začetku nisem mislil na to, da bi se bolj angažiral
pri delu s taborniki. Ko pa sem videl, kako potekajo izleti in akcije,
in me je začelo marsikaj motiti, sem si vedno bolj želel več vpliva.
Kmalu nisem več hodil le na izlete, ampak sem se udeležil kon-
ference odreda in se celo oglasil v razpravi.
Tedaj so mi rekli, da bi potrebovali starešino odreda. Ta predlog
me je presenetil, saj nisem pričakoval, da me bodo spustili tako
blizu in mi ponudili najvišji položaj. Pozneje sem začel uvidevati,
da položaj starešine še ne pomeni niti, da si stvarem »blizu«, niti
da si »najvišji«. Čez čas s e j e rodil kompromisen predlog. Ponudili
so mi funkcijo starešine čete.
Moja vloga v tem času je imela več vidikov:
- V začetku sem imel obrobni položaj gosta, za katerega se ne ve,
kakšni so njegovi nameni in motivi, kak »scenarij« svojih odnosov
z organizacijo sije zamislil. Do gosta smo vljudni, strpni, ne naspro-
tujemo mu, če govori kaj, s čimer se ne strinjamo; dopuščamo mu
več, kot bi dopustili domačim; hkrati pa mu ne omogočamo, da bi
prodrl v naše odnose; te skrivamo pred njim in mu kažemo le bolj
konvencionalno in neproblematično stran. Če predlaga kaj, kar je
v nasprotju z našimi običaji, ga poučimo, da so naši običaji taki in
taki, da razumemo, da so njegovi drugačni; pripravljeni smo jih
spoštovati, a pričakujemo, da bo tudi on spoštoval naše. Koeksi-
stenca temelji na tem sporazumu. Če ga gost krši, mu tako ali dru-

gače pokažemo, da ni zaželen. Tudi če je predolgo pri nas, nas zač-
ne motiti. Tako nekako je bilo tudi z menoj v odnosu do tabornikov.
- Hkrati pa sem bil tudi oče, ki ima posebne pravice do svojih
otrok; dopustiti mu je treba, da te pravice uveljavlja in svoje otroke
po svoje vzgaja. Če bi kot oče kritiziral katerega od postopkov pri
tabornikih, bi mi lahko odgovorili: če vam ali vašemu otroku ni
všeč pri nas, lahko greste; mi imamo pač svoje navade.
- Poleg tega sem bil bivši tabornik. Ta vidik moje vloge je bil za
tabornike najbolj vznemirljiv in nevaren, saj je najjasneje nakazoval
možnost mojega globljega vpletanja v notranje zadeve skupine in
možnost kompetentnega kritičnegu odnosa do postopkov organi-
zacije. Taki kritiki od znotraj bi bilo pač najteže priti na kraj. Kritič-
nih pripomb iz tega ali onega vidika svoje vloge sem se vzdrževal;
poskušal sem delovati neogrožujoče.
- Poleg omenjenih pa sem v okviru svoje vloge v začetni fazi
imel tudi več funkcionalnih vlog: vlogo zaščitnika šibkejši/i, ki je
bila v tem, da sem npr. skrbel za otroke, ki so pri pohodu zaostali,
ali da sem se potegnil za šibkejšega, ki ga je napadal močnejši;
vlogo figure zaupanja ali očetovske Jigure, ki je bila v tem. da sem
bil posebno manjšim otrokom neke vrste zatočišče in porok, da se
jim ne bo kaj hudega zgodilo. Bil sem opazovalec, ki s svojega polo-
žaja lahko bolje vidi celotno dogajanje in kdaj pa kdaj opozori vodje
na kako dogajanje, ki so ga spregledali. Bil sem predstavnik skupine
pred zunanjim svetom - nehote, a ljudje v avtobusu ali v restavraciji
so se pač obračali name kot starejšega, če je bilo treba urediti kake
zadeve s skupino. Včasih sem bil razsodnik v prepirih, čeprav sem
se te vloge poskušal ogibati — in še bi se našlo kaj.
Osnovna značilnost mojega položaja v tem obdobju je bila

njegova obrobnost. Ko sem bil v vlogi starša, sem bil na obrobju
skupine in sem se pomikal proti meji, ki loči skupino od okolja. Ko
so me izvolili za starešino, sem postal član, prekoračil sem torej
mejo med skupino in okoljem; sedaj sem bil v skupini, visoko, toda
spet na obrobju.
VLOGA STAREŠINE ČETE
Na redni letni Konferenci čete Viharnikov na OŠ Vide Pregarc

v Zeleni jami so me ob koncu oktobra 1976 izvolili za starešino
čete. Ko sem bil predlagan za starešino, je med taborniki veselo
završalo in predlog je bil »z odobravanjem« sprejet. Bilo mi je kar
toplo pri duši, saj sem videl, da večini nisem zoprn. V takem razpo-
loženju sem videl dobro znamenje, d a j e ustvarjena »demokratična
osnova« za naše sodelovanje. Od tod dalje bi lahko svoje delovanje
v tej vlogi razdelil na tri faze: (1) Začetno optimistično-iluzijsko
fazo, (2) fazo soočanja s stvarnostjo in (3) fazo razočaranja in
opuščanja dejavnosti.
(1) Začetni optimizem in iluzije. To je bila predvsem iluzija vse-
mogočnosti, kije imela dva vidika: predstavo o vsemogočnosti moje
osebe in o vsemogočnosti metode, ki sem jo nameraval uveljaviti.
Ko sem kasneje doživljal odpore proti svojim predlogom in pose-
gom, sem to doživljal skoraj kot osebno žalitev, kot otrok, ki se ne
more sprijazniti z dejstvom, da ni na svetu sam, Edini in da svet ne
pleše po njegovih pričakovanjih. Tedaj pa se mi je zdelo, da bodo
ljudje kar sledili mojim predlogom, kratko malo zato, ker sem jih
izrekel jaz— ta in ta, tak in tak. Druga je bila iluzija o vsemogočnosti
demokratičnega stila vodenja (bralec se ne more vzdržati posmeha
zaradi očitnega protislovja med narcistično fantazijo in težnjo po

demokratičnem vodenju). Domneval sem, da bodo otroci, ki »jih
zatirala šola in družina«, z odprtimi rokami in z vso hvaležnostjo
sprejeli človeka, ki jim prinaša svobodo in samoupravljanje. Te ilu-
zije so se ujemale s težnjo, da bi v odnosu z otroki odigral vlogo
svojih vzornikov. Tretji dejavnik, ki se je pokazal kot moteč, so bili
ostanki moje nekdanje vloge »tabornika« oziroma ostanki mojih
preteklih teženj, želja, fantazij in stila uveljavljanja v taborniški
skupini. V novi situaciji sem poskušal ponoviti pretekli stil in preteklo
vlogo.
(2) Soočanje s stvarnostjo... Začetni šok — tako bi najustrezneje
imenoval doživljanje prvega pomembnejšega srečanja s četno
»upravo«. V tistem umazanem in gnilem kletnem prostoru osnovne
šole, ki je rabil za taborniško sobo, so se zbrali vsi četni »velikaši«,
kakih deset »starejših« tabornikov in vodnikov... Kričali so drug
čez drugega, se junačili, zafrkavali, prihajali in odhajali, kakor s e j e
komu zljubilo. Položaj je bil kaj malo podoben »študentski disku-
sijski skupini«.
Moj prvi poseg je bil v smeri dogovora o redu. Rekel sem, da se
na tak način ne moremo pogovarjali in da bi se bilo dobro dogovoriti
vsaj za primeren čas sestankov, ki bi bil usklajen z drugimi njihovimi
obveznostmi, tako da bi lahko vsi pravočasno prišli in ostali ves
čas na sestanku. Porabili smo veliko časa za to, da smo na koncu
ugotovili, da je sedanji čas pač najbolj sprejemljiv in da problem
najbrž ni čas sestanka, ampak pripravljenost posameznikov za
sodelovanje. Z drugimi svojimi posegi sem poskušal doseči, da bi
se pogovarjali kolikor toliko urejeno. A vsi ti dogovori so kaj malo
veljali. Počutil sem se precej izgubljenega in nemočnega. Počasi
sem opazil, da je v skupini latenten konflikt med načelnikom in

podskupino, ki ga obdaja, na eni strani, in namestnikom načelnika
in njegovimi simpatizerji na drugi. Skupini sta se medsebojno ovirali
in blokirali, dokler ni izbruhnil odkrit spopad.
Spopad se je končal z »zmago« načelnika in njegovih somišlje-
nikov in v četi se je oblikovala enotna hierarhija. To dogajanje pa
sem doživljal na način, ki je v meni poglabljal napetost in razoča-
ranje. Moje simpatije so bile namreč na strani premaganega namest-
nika načelnika in drugih, ki so sestavljali opozicijo. Namestnik je
bil živ. korajžen in energičen fant. neodvisen in pubertetniško
postavljaški. Zdelo se mi je, da bi bil lahko dober načelnik — v
drugi skupini, kajti tu očitno ni imel dovolj podpore pri drugih, ki
so ga doživljali prej kot tekmeca in ne kot vodjo. V opoziciji je bila
še ena od deklet, bistrejša in zrelejša od drugih, pa še ta in ona
njena prijateljica. Ko je prišlo do odkritega spora, sem se precej
trudil, da bi fanta zadržal v četi, a brez uspeha. Tako sta prenehala
sodelovati dva člana, ki sta bila po moji sodbi bolj zrela in neodvisna
od drugih in ki sta mi bila simpatična. To sem doživel kot enega
svojih porazov in kot zmanjšanje privlačnosti skupine.
Poleg tega pa sem vse bolj uvideval, da je nekdo nad mano, ki
ima dejansko avtoriteto. To je bil načelnik odreda. Na sestankih
četne uprave ali pa načelniku čete osebno sem večkrat predlagal
kako dejavnost ali kako spremembo v programu ipd. O vseh teh
predlogih je obvestil načelnika odreda in od njegovega strinjanja
ali nestrinjanja je bila odvisna usoda predloga. Vse bo lj se mi je
razblinjala iluzija, da bi bilo mogoče v četi delati kako drugače, kot
je bila sicer navada v odredu.
Stvarnost, s katero sem se soočil, je bila torej daleč od iluzij, ki
sem jih gojil v začetku, delo težje, kot sem mislil. Samemu sebi
sem se zdel neučinkovit, skupina pa je bila zame vse manj privlačna.
Do sestankov sem začel čutiti odpor.
(3) Razočaranje in opuščanje dela. Vse to je vodilo d o tega, da
sem začel opuščati sestanke in se tudi ogibati stikov z načelnikom...
Tabornikom s e j e usihanje moje dejavnosti zdelo čudno in verjamem
jim, da so bili iskreni, ko so me nekajkrat povprašali, kako to, da
ne prihajam več na sestanke. Verjamem, da sem bil v svoji vlogi, ki
mi ni dala tistih zadovoljstev, ki sem jih v začetku pričakoval,
vendarle koristen in celo težko pogrešljiv, a prenašati jo je bilo
težko, samemu sebi pa tedaj nisem znal ustrezno osvetliti dogajanja.
KONFLIKT
FAZE
Osnovna značilnost d o s e d a n j e g a d o g a j a n j a (v p r v e m letu

intervencije) je bila, da sta se v odredu bolj ali manj vidno ter bolj
ali manj silovito spopadali dve struji: »stari taborniki« in prišleki,
strokovni in prostovoljni sodelavci akcijskoraziskovalnega projekta
ali, na kratko, »socialci«, kot jih je imenovala nasprotna stran. V
razvoju konfliktnega dogajanja ločimo lahko v grobem tri faze: (1)
latentno fazo, v kateri je pričakovani odpor do novih ljudi in priča-
kovanih sprememb prerasel v tiho merjenje sil; (2) manifestno fazo,
v kateri je prišlo do odkritih besednih spopadov in do uporabe
raznih »bojnih« sredstev in taktik; (3) fazo rešitve, v kateri ni več
prvotne polarizacije in je dosežen sporazum o modusu vivendi.
L A T E N T N A FAZA
Osnova za konflikt je bila podana že v samem dejstvu, da sta

bila za najodgovornejši funkciji v odredu izvoljena dva strokovnjaka,
ki sta bila glede na druge novinca in zunaj obstoječe neformalne
vodilne strukture. Bila sta prav zgleden primer za figuri, ki lahko
zbudita skrajno ambivaletna občutja: na eni strani pričakovanja,
da bosta obstoječi strukturi v oporo pri utrjevanju notranjega po-
ložaja in v boju s sicer precej nediferencirano opozicijo, na drugi
strani bojazen, da sta »nova metla«, ki bo začela pometati po svoje
in ki lahko ogrozi bistvene interese prav tistih ljudi, ki s o j u privedli
v organizacijo in ju predlagali na te položaje. Dogodki so se nato
razvijali tako. d a j e bilo več razloga za bojazen kot za upanje (in
zaupanje). Z obema psihologoma je prišlo v odred še nekaj strokov-
njakov in nato še študentje prostovoljci. Ne eni ne drugi se niso
skromno držali mesta, ki jim je po prepričanju tabornikov šlo,
namreč vloge nevednega novinca, ampak so meni nič tebi nič
prihajali na sestanke odredove in četnih uprav in se vmešavali v
razprave, ob tem pa jih ni nič motilo, da se ne spoznajo na tabor-
ništvo. »Stara garda« je bila dobesedno preplavljena z novimi obrazi,
ki niso kaj dosti spoštovali izkušenj in zaslug starih tabornikov.
Hoteli so nekaj novega in drugačnega, pri tem pa so zbujali vtis,
kot da sami ne vedo dobro kaj. Začudenin pogledom so sledili
dolgi nosovi in kisli obrazi, tem pa vse pogostejša pričkanja.
M A N I F E S T N A FAZA
Ko se je približal čas letnega taborjenja, so postajale razlike v

stališčih in nesoglasja vse bolj očitni. Do prvega odkritega spopada.
v katerem so sodelovali skoraj vsi pomembni akterji obeh strani, je

prišlo na pripravljalnem sestanku za tabor junija 1978, ko so se
spričkali o zadevah, povezanih z organizacijo tabora.
Spopad se je manifestiral v glavnem na tri načine: (1) v polari-
zaciji skupine starejših članov, ki so v večini imeli kake funkcije v
odredovi upravi in četnih upravah ali pa so bili vodniki; (2) v besed-
nih spopadih; (3) v uporabi raznih taktik in tehnik vplivanja in
onemogočanja vpliva.
OBLIKOVANJE STRANK (POLARIZACIJA)
Iz do sedaj povedanega je razvidno, da se je spopad odigraval

med starejšimi člani odreda, tj. med starejšimi od 18 let. Ti člani so
v veliki večini imeli razne funkcije na ravni odreda ali čet in družine.
Vanj so bili vpleteni vsi člani uprave odreda, vsi ali vsaj večina
članov četnih uprav in več vodnikov ter strokovni in prostovoljni
sodelavci, ne glede na to, ali so imeli kako formalno dolžnost v
organizaciji ali ne. Skupno število »bojevnikov« je bilo blizu 30. V
spopad niso bili vpleteni člani čete »Puščavnikov«, tj. učenci Gra-
disa. Prav tako spopad ni zajel mlajših članov (pod 14 let), tako da
otroci niso dosti vedeli o vročih bojih za njihove duše, razen tistih,
ki so bili na taborjenju in so bili seveda priča vsemu dogajanju, pa
jih, domnevam, vse te homatije med starejšimi niso dosti brigale
in vznemirjale.
V spopad zapleteno kategorijo članov bi težko imenovali skupina,
saj je bila precej pisan konglomerat raznih skupin in posameznikov.
Vprašanje je, ali je to bila skupina, kjer bi bili ljudje že nekaj časa v
interakciji, kjer bi bila izoblikovana medsebojna pričakovanja, dolo-
čena stopnja kohezije itd. Ta skupina bi približno ustrezala pojmu
»intergrupa« (po Utermanu 1970). To je skupina, k i j e sestavljena

iz predstavnikov drugih skupin. Jedro te skupine je bila uprava
odreda, torej formalni organ odreda, ki je bil sestavljen v glavnem
po načelu reprezentativnosti. Ta organ pa je deloval (vsaj po našem
prihodu) javno in odprto, kar pomeni, da so se sestankov uprave
odreda udeleževali tudi drugi člani. Ob razpravah o posebno spornih
ali občutljivih problemih (kadar »je bilo kaj v zraku«) je število
udeležencev na sestankih uprave precej preseglo število članov
uprave. V tej skupini so se člani razlikovali po stažu v organizaciji
in na sestanke so prihajali tako »stari« taborniki kot študentje
prostovoljci, ki dotlej še niso bili pri tabornikih. Do polarizacije
torej ni prišlo v prej kohezivni skupini, ampak v ohlapno povezanem
konglomeratu, ki bi približno ustrezal pojmu »intergrupe«. Osnovna
razpoka v skupini je od vsega začetka potekala med »taborniki« in
»socialci«, to je med starimi člani in prišleki. Včasih s e j e sicer zde-
lo, da te razpoke ni ali da ni pomembna. Ta vtis smo imeli včasih,
ker smo drug o drugem gojili iluzije glede pripravljenosti na prilaga-
janje in podrejanje. Postopno pa so se sporne točke kopičile, in po
prvem večjem odkritem spopadu (v zvezi s pripravami na tabor)
seje skupina razdelila. Ta polarizacija je bila zelo izrazita na taborje-
nju v obeh izmenah, ko skoraj ni bilo starejšega člana, ki ne bi pri-
padal tej ali oni konfliktni strani. »Stranke« so bile oblikovane takole:
Stranka »socialcev«: sestavljali so jo v glavnem poklicni delavci
— strokovnjaki in prostovoljni sodelavci študentje. Poklicni sode-
lavci: delavke šolske svetovalne službe na OŠ Karla Destovnika
Kajuha, socialna delavka Svetovalnega centra in oba učitelja VŠSD.
Študentje: praktikanti iz VŠSD, prostovoljci iz F F in FSPN idr. Po
položaju v organizaciji so bili nekateri med njimi navadni člani,
večina pa vodniki, pomočniki mentorji v vodih, člani četnih uprav

oz. starešine ali mentorji čet. Na najbolj izpostavljenih položajih v
tej »stranki« sta bila oba učitelja VŠSD, po položaju v organizaciji
načelnik in starešina, ki je bil tudi osrednja osebnost v tej skupini.
Na taborjenju sta bila oba učitelja starešini tabora, vsak v svoji
izmeni. Skupina je štela najmanj 15 članov.
Stranka »tabornikov«: sestavljali so jo »stari« člani odreda Črni
mrav, v večini funkcionarji, člani uprave odreda, načelniki čet,
nekateri člani čelnih uprav in vodniki: med njimi so bili študent,
učitelj, vzgojiteljica, dijaki, učenci, mladi delavci. Osrednja osebnost
v tej skupini je bil bivši načelnik odreda, sedaj član z nekaterimi
delovnimi dolžnostmi (na taboru blagajnik): p o m e m b n o vlogo je
odigral tudi gospodar odreda (na taboru ekonom). Pred obema
strankama so bile razlike v značilnostih članov, v strukturi, medse-
bojnih odnosih, odprtosti skupine ipd. »Socialci« so bili v povprečju
starejši, tudi razvojno zrelejši, v večini študentje in strokovnjaki,
vendar v glavnem s kratkim stažem v organizaciji. Nekaj je bilo
popolnih novincev, starešina in načelnik pa sta bila stara in v mla-
dosti navdušena tabornika, le da sla svoje sodelovanje v organizaciji
za več let prekinila. »Taborniki« so bili v povprečju mlajši, v razvoj-
nem pogledu mladostniki, razen vodilnih treh odraslih. V povprečju
so imeli nekaj več izkušenj v taborništvu, predvsem pa so se z njim
močneje identificirali. Skupina »socialcev« je bila pravzaprav se-
stavljena iz več podskupin: eno so sestavljali študentje VŠSD —
praktikanti, ki so se v okviru obvezne prakse sestajali in konzultirali
s svojima učiteljema: drugo so sestavljali drugi študentje, ki pa med
seboj niso bili tesneje povezani, razen nekaj prijateljskih parov ali
trojk; tretjo so sestavljale strokovne delavke šolske svetovalne službe.
Ta skupina kot celota se ni sestajala, pač pa so ob raznih priložnostih

v glavnem vsi prišli v stik z vsemi. Skupina je delovala zelo odprto,
posamezniki ali podskupine so imeli veliko svobode in avtonomije;
ni bilo kakih namernih pritiskov h konformnosti, vodenje je bilo —
vsaj po samorazumevanju osrednjih akterjev — demokratično. V
skupini je bilo bolj čutiti pripadnost ideji ali skupni nalogi kot
skupini kot taki, dasi so se člani med seboj kar radi videli. Ta
pripadnost ideji »demokratičnega vodenja« ali »neavtoritarncga
pristopa« ali »vzgoje za samoupravljanje« (omenjam le ključna
gesla) ni bila pri vseh članih skupine enako močna in zavestna.
Posebno študentje praktikantje so jemali vse skupaj bolj kot
študijsko obveznost in so bili manj predani »stvari«. Do konflikta
je ta skupina imela nekako bolj sproščen in odprl odnos; manj je
bilo občutij ogroženosti, manj agresivnosti. Člani skupine so se
kot posamezniki neposredno in odkrito odzivali na vedenje članov
nasprotne skupine, bolj na osnovi skupne »filozofije« kot na osnovi
navodil vodstva ali dogovora v skupini. Nismo se dogovarjali za
akcije proti nasprotni skupini in nismo delovali zahrbtno. Skupina
»tabornikov« je bila bolj zaprta, bolj hierarhično strukturirana. V
njej je imela glavno besedo vodilna klika, mlajši člani so bili bolj
odvisni in manj avtonomni. Skupina se je čulila bolj ogroženo,
reagirala je bolj agresivno, često na prikrit in indirekten način.
SPORNA VPRAŠANJA
V interpretaciji celotnega dogajanja bomo poskušali razkriti

osnovne vzroke konflikta in motive udeleženih strank, tu pa bomo
navedli le sporna vprašanja, v katerih se je izražal konflikt. Spor se
je sukal predvsem okrog naslednjih točk:
- Sodelovanje študentov. Taborniška stranka, ki se je v začetku, z

nekaj pomisleki, strinjala z vključitvijo prostovoljnih sodelavcev
kot pomočnikov pri vodenju na novo ustanovljene čete, je po vklju-
čitvi prostovoljnih sodelavcev vse pogosteje izražala svoje pomisleke
in ti so se kmalu spremenili v negodovanje in v bolj ali manj ostre
proteste proti sodelovanju »tujcev«. Ti pomisleki so bili:
-»Študentje niso taborniki.« Študentje nimajo taborniških izkušenj
in so prav taki novinci v organizaciji kot otroci, ki naj bi jih vodili.
Morda imajo nekaj znanja o tem. kako je treba delati z otroki,
znanja, ki so si ga pridobili v šoli, nimajo pa taborniških znanj.
Skoraj nihče od njih ni bil tabornik, to je član ZTS. N e poznajo
programa organizacije in ne obvladajo taborniških spretnosti. Na
vodniškm tečaju so se sicer informirali o osnovnih potezah tabor-
niškega programa, manjka pa jim prakse in izkušenj. Taborništvu
niso predani; njim taborništvo ni taka vrednota kot »pravim taborni-
kom«; sodelujejo v organizaciji bolj zato, da izpolnijo študijske ob-
veznosti in si pridobijo nekaj izkušenj pri delu z otroki, kot zato,
ker bi jih taborniški način življenja sam privlačil in navduševal.
- »Študentje motijo delo v organizaciji.« Študentje so prevzeli fun-

kcije v organizaciji le za določen čas. dokler traja njihova praksa in
študij. Potem bodo odšli in na njihovo mesto bodo prišli novi štu-
dentje itd. Za člane njihovih vodovje to moteče, saj vodnik odide,
ravno ko so se otroci navezali nanj. Pa tudi za delo četne in odredove
uprave je to motnja, saj s e j e treba vedno znova ubadati z ljudmi, ki
nimajo pojma o taborništvu. Poleg tega je prihod vse te množice
novih ljudi, študentov in strokovnjakov, čisto spremenil značaj
odnosov v odredu. Prej so se vodniki in starejši člani poznali med
seboj in bili prijateljska skupina, sedaj pa je med njimi polno tujcev.
ki se v to skupino ne morejo vključiti, ker jih z njo ne vežejo skupna

doživetja iz preteklosti. Če že potrebujemo študente ali če smo jim
pripravljeni storiti to uslugo, da jim dovolimo delati z otroki, naj
jih bo čim manj in naj ostanejo v organizaciji čim dalj. Nimamo
sicer nič proti njim osebno, saj so nekateri čisto simpatični, vendar
so za organizacijo kot celoto motnja.
Nasprotna stran pa je odgovarjala nekako takole:
-»Študentje znajo bolje delati z otroki.« Za delo z otroki je pomem-
bnejša metodična osveščenost in usposobljenost za vodenje skupin
kot poznavanje taborniških spretnosti. Osnove znanja o taborništvu
so si študentje pridobili na vodniškem tečaju, druga znanja pa si
lahko pridobivajo sproti, z delom v organizaciji in s sodelovanjem
pri akcijah, pod pogojem, da se o teh izkušnjah pogovarjajo in se
učijo drug od drugega. Pri tem imajo stari taborniki lahko pomem-
bno vlogo posredovalcev tehničnih taborniških znanj, oni sami pa
se lahko od prostovoljcev in strokovnjakov nauče ustreznejših metod
dela z otroki. Poleg tega stari taborniki v resnici niso taki izvedenci
v taborniških spretnostih, njihovo stvarno znanje je skromno. Preda-
nost taborništvu je često le lep izraz za bolj prozaične motive. Za
tem se pri nekaterih članih skriva dejstvo, da se niso mogli uveljaviti
v drugih okoljih in so tako bolj ali manj izključujoče vezani na to
področje. Ker ne poznajo drugih dejavnosti in organizacij ali pa
imajo v njih obroben položaj, tudi nimajo pravih meril za ocenje-
vanje dogajanja pri tabornikih. Ne vidijo delovanja taborniške orga-
nizacije v širšem okolju in v primerjavi z drugimi organizacijami.
Iz tega pa izvira nevarnost, da postanejo taborniški »fanatiki« brez
pravega občutka za mero. Skratka, neobvladanje taborniškega zna-
nja je prehodna in manj pomembna pomanjkljivost prostovoljcev,
dejstvo, da niso »predani« (kar pomeni omejeni in nekritični) pa je

njihova prednost.
-»Motnji' so zdrave.« Res, d a j e prihod novih ljudi v nekem smislu
motnja. Vsaka sprememba je motnja nečesa ustaljenega. Bo kar
držalo, da so se po prihodu »tujcev« odnosi v odredu spremenili.
Toda vprašali se moramo, ali so bili odnosi prej laki, da so zagotav-
ljali dobro delovanje organizacije. Ali je dejstvo, da so bili vodniki
in člani uprave odreda prijateljska skupina, kazalo v dejavnosti
cclolnc organizacije tako, da je organizacija bolje dosegala svoje
cilje? Bilo je nasprotno: organizacija je pešala. Vodilna skupina je
bila zaprta in neučinkovita. Prihod novih ljudi je motnja za to
zaprtost, za klikarske odnose, za privatiziranje organizacije; to so
namreč ustreznejše oznake za stvarne odnose kot »prijateljstvo«.
Lahko da je za otroke moteče, če se vodniki prehitro menjavajo.
Toda če bi pogledali, kako hitro so se menjavali vodniki pred pri-
hodom prostovoljcev, ne bi bili izidi nič boljši, prej slabši. V četah
se je neprestano dogajalo, da so vodniki odhajali, da so se vodi
združevali in razdruževali in pri tem zamenjali vodnika itd. S pro-
stovoljci imamo »pogodbo«: dolžni so eno leto delati z otroki; če bi
kdo želel, bi lahko ostal dlje. Skratka, tisto, kar bi res lahko imeli
za motnjo, ni tako hudo in tako splošno, kot se zdi in tudi ni povsem
nova in neznana motnja; druge novosti pa so »motnja« predvsem
za tiste, katerih interesi so s prihodom novih članov ogroženi. Take
»motnje« so z drugega vidika osvežitev organizacije.
- Objekt raziskave. Prostovoljno socialno terapevtsko delo na
Osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha je potekalo v okviru akcijsko
raziskovalnega projekta Inštituta za sociologijo, vendar delo s tabor-
niki v začetku ni bilo vključeno v ta projekt. Kasneje smo v okviru
projekta »Štepanjsko naselje II« izvedli nekaj analiz na osnovi podat-

kov vprašalnika. ki so jih za vse učence osnovne šole izpolnili njihovi
razredniki, ter na osnovi podatkov ankete nicd starši učencev, ki
so se vključili v taborniško organizacijo. Raziskovali smo predvsem
odnos med otrokovim poreklom oz. socialno-ekonomskim stanjem
njegove družine na eni strani ter njegovo aktivnostjo v organizaciji,
pripravljenostjo staršev za sodelovanje, stališči staršev do organi-
zacije in vzgojnimi vzorci v družini na drugi strani. Samo delo v
odredu Črnega mrava tedaj še ni bilo vključeno v kak projekt in
tudi ne financirano. Vendar tabornikom nismo skrivali, da želimo
izkušnje pri tem delu sistematično zbrati in analizirati, da bi na tej
osnovi izpopolnili metode dela z otroki v prostem času in metode
mentorskega dela v organizaciji prostega časa. Ko so zvedeli, da so
— dejanski ali potencialni — predmet raziskave, so reagirali z od-
porom. Niso hoteli biti predmet raziskave niti ne predmet kake
druge manipulacije. Posamezniki med njimi so reagirali sumničavo
in nanašalno in so konstruirali bolj ali manj izkrivljene zgodbe o
tem, kdo je koga že opisal v časopisu. Drugi pa so tedaj, ko je nape-
tost v odnosih dosegla prvi vrhunec, poskušali našo zvezo z raziska-
vo uporabiti za utemeljitev zahteve, naj strokovnjaki zapuste orga-
nizacijo. Argument seje glasil: »Taborniška organizacija je prosto-
voljna amaterska organizacija; sedanja starešina in načelnik Črnega
mrava pa sta za svoje delo v odredu plačana iz denarja za raziskavo.
S tem sta prekršila osnovni pogoj za članstvo v organizaciji.«
Naš položaj je bil delikalen. Zagovarjali smo načelo akcijskega

raziskovanja, naj bo raziskava samo raziskava, ne pa manipulacija
objekta raziskave za smotre raziskovalca ali naročnika. Sedaj pa
smo se vsaj na videz znašli prav v takem odnosu, kakršnemu smo
načelno nasprotovali. Sicer smo bili tudi mi člani organizacije in

smo se za izide raziskave zanimali z vidika potreb organizacije in
našega dela v njej, vendar ni mogoče prikriti dejstva, da smo bili
druge vrste člani kot stari taborniki. Pokazalo seje, da smo »samo-
raziskavo« (po Gilliju 1974) vzpostavili tako, da smo »odstavili«
prvotni objekt raziskave in začeli raziskovati sebe same in svojo
dejavnost! Odpor objekta raziskave smo obvladali tako, da smo ga
diskvalificirali. Je bilo res tako? Kdo je pravzaprav objekt te razis-
kave in kakšen je? Teh vprašanj tedaj nismo jasno zastavili, čutili
smo le, da smo se zapletli v protislovje; morda navidezno. O tem
vprašanju b o m o spregovorili še v interpretaciji. Tedaj pa smo tabor-
nikom odgovarjali tako. da smo jih podrobneje informirali o razi-
skavi in da smo poskušali opozoriti na njihov »objektivni« interes
za izide raziskave in za sodelovanje v raziskavi.
- Taborniška kultura. Veliko razprav in prepirov je bilo okrog

vprašanja, kaj je pravo taborništvo, katere so bistvene taborniške
vrednote in podobnih. Tesno povezano s tem je vprašanje o načinu
vzgoje ali vzgojnih vzorcih. Taborniška stranka je poudarjala pred-
vsem vse tiste poteze, po katerih se taborniška organizacija razlikuje
od drugih, pri čemer so se jim posebno pomembna zdela predvsem
zunanja znamenja teh razlik: kroj, oznake, ureditev tabora, razni
rituali ipd. Pomembna jim je bila hierarhična ureditev organizacije:
razdelitev članov po kategorijah, stopnje v pridobivanju znanja,
hierarhija funkcij s pogoji za napredovanje itd. Pri vzgoji so po-
udarjali elemente, kot so red. disciplina, ubogljivost, spoštovanje
starejših in zaslužnih, ter elemente, katerih skupni imenovalec je
samoodpovedovanje: požrtvovalnost, vztrajnost, vzdržnost. Na-
sprotna stranka je poudarjala bolj osnovne vrednote, kijih deklarira
180 Uvod v kvalitativnoraziskovanjet'socialnem delil
ta organizacija: tovarištvo in solidarnost, razvijanje skupnosti (kolek-

tivno življenje), samoupravljanje in skupno odločanje, enakoprav-
nost. Pri vzgojnem prijemu pa so poudarjali predvsem razvijanje
delavnosti, aktivnosti, neposrednosti in odkritosti, poguma (tudi
»državljanskega poguma«). Kot nasprotje samoodpovedovanju so
poslavljali samouresničevanje z odkritim upoštevanjem hcdonistič-
nih vrednot. Med metodami so poudarjali učenje z igro in lastno
dejavnostjo, upoštevanje otrokovih potreb in interesov, dajanje
možnosti za izbiranje dejavnosti ipd.
Nekoliko poenostavljeno rečeno so taborniki zagovarjali bolj
»skavtske« vrednote in vzgojni stil, »socialci« pa bolj »gozdovniške«,
s tem da so imeli potrebno distanco tudi do teh, predvsem do anar-
hičnih potez tega gibanja.
-Alternativne metode. Spor okrog osnovnih vrednot s e j e izražal
zlasti kot spor okrog uvajanja alternativnih načinov življenja in dela
v organizaciji, v prvi vrsti okrog alternativnih oblik življenja na ta-
boru. Najbolj seje zaostril ob predlogih za drugačno ureditev kakega
vprašanja. Tako sporno vprašanje je bilo npr. vprašanje prehrane.
Stranka strokovnjakov in prostovoljcev s e j e zavzemala za bolj na-
ravno hrano, npr. za uporabo raznih vrst žita (zdrob, kaša, ajdovi
žganci, domač kruh itd. ), za več sadja in zelenjave, zlasti pa za
prehranjevanje brez mesnih konzerv in drugih »instant« izdelkov s
konzervansi in drugimi kemikalijami. Taborniki pa so bili za obrazec
»meso, krompir in solata«, predvsem pa meso, meso! Zanimivo je
bilo, da otroci niso bili nič kaj navdušeni mesojedci. Zrezek je bil
tabornikom simbol »dobre hrane« ne glede na to, če je končal v
jami za odpadke. Podobno je bilo z uvajanjem raznih »nenavadnih«
tehnik, npr. tehnik sprostitve in drugačne jutranje telovadbe. Znano
je, da jutranja telovadba na taborih ni priljubljena točka dnevnega

reda in da se je taboreči izognejo, če se je le morejo. Vendar se
taborniki niso spraševali, zakaj je tako in ali tako mora biti. Večjo
udeležbo pri jutranji telovadbi so poskušali zagotoviti pač z raznimi
metodami pritiska in kontrole ali pa s povečevanjem zanimivosti
in raznoličnosti vaj. Telovadba je bila v bistvu neprijetna, nasilje
nad telesom, kot so govorili nekateri »socialci«. Zato smo poskušali
narediti telovadbo prijetno: iz programa smo izločili nekaj športnih
in gimnastičnih elementov ter vključili vanj nekaj bioenergetskih
vaj, masaže in iger; bilo je manj raztezanja, natezanja in drugačnega
mučenja, pa več gladenja, božanja, gnetenja in iger v parih, trojkah
in skupinah.
Stari taborniki so zagovarjali stari pristop, češ d a j e treba »zjutraj
ostro presekati lenobo«; da se samo »z naporom krepi telo« itd.
Odgovarjali smo jim, da ne gre toliko za krepitev telesa kot za to,
da človek zjutraj z veseljem pogleda v nov dan, prisluhne sebi, se
dotakne drugih in vzpostavi stik z naravo, ki ga obdaja.
TAKTIKA BOJA
Konflikt se je najbolj slikovito manifestiral v raznih vedenjih

članov nasprotujočih si strank, ki so imela napadalen ali obramben
značaj, in v raznih taktikah zagotavljanja premoči in vpliva. Vsaka
Stranje uporabljala v osnovi drugo strategijo in taktiko v konfliktu,
čeprav sta seveda od časa do časa druga drugi vsilili svoj stil boja.
Oglejmo si nekaj orožij stranke »tabornikov«. Razdelili bi jih lahko
na skupine: (1) zagotavljanje ugodnih položajev za boj, (2) poostri-
tev notranje kontrole, (3) zadrževanje nasprotnikovega napredo-
vanja, (4) neposredni napadi, diverzije, zarote, (5) propagandna
vojna, (6) iskanje zunanjih zaveznikov. Bralec se bo nasmehnil ob

teh velikih besedah, ki opisujejo majhne stvari. Nasmiha se tudi
pisec, saj ve, da pretirava; hkrati pa se mu zdi, da se je v malem
dogajalo prav to, kar označujejo te velike besede v velikem svetu.
Z A G O T A V L J A N J E U G O D N I H P O L O Ž A J E V Z A BOJ
To so si prizadevali doseči na razne načine:

- »Biti povsod kjer je nasprotnik.« To pravilo je bilo lahko upoštevati
med letom, saj so bili pri vseh akcijah, v vseh telesih udeleženi
pripadniki ene in druge stranke. Nekoliko teže bi bilo svojo navzoč-
nost zagotoviti na letnem taborjenju, saj je z vodniškim tečajem
vred trajalo pet tednov. Vendar je zanimivo, d a j e osrednja skupina
(vodilna klika) »tabornikov« bila na taborjenju ves mesec in so bili
tako edini, ki so »držali kontinuiteto«. Upam si trditi, da ni bilo le
privlačno bivanje pod šotori vzrok, da so bili protagonisti te skupine
vse poletje na taboru, ampak da je bilo to tudi izraz bojazni pred
izgubo vpliva v organizaciji, če ne bi bili navzoči. S svojo navzoč-
nostjo so hoteli vplivati na to, da bi taborjenje v obeh izmenah
potekalo po njihovih zamislih, ali pa vsaj onemogočiti realizacijo
drugih zamisli. Hkrati so čutili, da izgubi vpliv med člani tisti, ki ni
navzoč pri pomembnih dogodkih v organizacijskem življenju.
- »Obdržati stare in zasesti nove položaje.« Po poteku mandata je

tedanji načelnik sicer prepustil položaj novemu (iz nasprotnega
tabora), vendar je še naprej redno hodil na sestanke uprave odreda.
V začetku smo to razumeli kot pomoč novemu vodstvu in marsikdaj
je bil res v pomoč, potem pa se je vedno bolj kazalo, ne le, da hoče
človek, k i j e sam prepustil položaj drugemu, ohraniti prejšnji vpliv,
ampak da ga hoče še povečati in da je pravzaprav kandidat za
»premiera« ob morebitnem puču. Poleg tega sije prizadeval odpirati

nove pozicije. Tako je takoj po izteku mandata predlagal, naj se
ustanovi nov klub, in bil izvoljen za njegovega predsednika. Nato
je predlagal ustanovitev komisije za načrtovanje in organizacijo
izletov, katere član (ali predsednik?) naj bi bil. Bil je izvoljen za
delegata v izvršni odbor področne taborniške zveze in bil predlagan
za pomembno občinsko odlikovanje. Posebna varianta te taktike
je prizadevanje za hierarhično višje položaje, v našem primeru za
položaj v izvršnem odboru občinske taborniške zveze, ki je bila v
ustanavljanju. Od tod bi bilo mogoče kontrolirati osnovne enote!
POOSTRITEV NOTRANJE KONTROLE
Tu mislimo na zaostritev kontrole v lastnih vrstah in na zaostritev

režima za druge povsod, kjer je mogoče.
-»Poostriti disciplino in kontrolo v lastnih vrstah.« To se je dalo
odlično doseči tako. da se je »ožje vodstvo« taborniške stranke po-
gosto sestajalo in »konzultiralo« in se tako ubranilo možnosti, da
bi kdo utegnil misliti s svojo glavo in da bi prišel pod vpliv na-
sprotnikov.
-»Zaostriti režim, na področjih, kijih kontrolirajo.«. V glavnem so
se sklicevali na pravila, ki so bila sicer legitimna, katerih dosledno
izvajanje pa ne bi bilo funkcionalno. Tako so npr. v odgovor na —
po njihovem preveč popustljivo — priznavanje veščin medvedkom
in čebelicam opozorili, da veščin ne more priznavati kdorsibodi,
recimo vodnik, inštruktor, starešina ali taborovodja, ampak komisija
za priznavanje veščin, ki s o j o sestavljali izključno člani »taborniške«
stranke. Komisija naj bi strogo upoštevala kriterije, kar bi seveda
pomenilo, da veliko otrok, ki so sicer z veseljem in zadovoljivo (za
svojo raven) opravili naloge za posamezno veščino, ne bi mogli

dobiti tako zaželene oznake. Niso razmišljali o smotrnosti in funkciji
tega ali onega pravila ali programa, ampak so zahtevali njegovo
dosledno izvajanje. »Ni važno, kaj se dela in kakšni so učinki dela,
važno je, da se dela pravilno in da se izvedba čimbolj oteži. Naj se
ve, kdo je oblast!«
ZADRŽEVANJE NASPROTNIKA
Nasprotniku je treba preprečiti uspehe in ga ovirati pri delu.

Taktik je več:
-»Zasuti s papirjem.«Ta taktika je v tem, da vztrajaš pri dosled-
nem izvajanju administrativnih postopkov: pisanju poročil, odgovar-
janju na dopise, sestavljanju programov, predračunov, udeleževanju
sestankov, na katere si vabljen itd. To ni poseben problem pri organi-
zacijah, ki imajo ustrezno strokovno službo, je pa velik problem v
skupini mladostnikov, ki nimajo ne znanja ne veselja za papirnato
vojno in ki je tudi ne potrebujejo! Toda to je nevarna taktika, kajti
težko je npr. reči, da tej in tej organizaciji pač ne b o m o poslali
poročila, saj je to pomembna organizacija in bi si na tak način kaj
lahko nakopali neprijetno zamero. Takle birokratski škrat te zasuje
z nadvse važnimi papirji in te ima na vrvici. Č e rečeš, da te ne
brigajo, ti očita nelojalnost do sistema, če se spoprimeš z njimi, je
dosegel, kar je hotel: odvrnil te je od pravega dela, ki njega v temelju
ogroža.
- »Ne sodeluj v nasprotnikovih akcijah.« Ta taktika se je izražala

na več načinov: od tega, da fantje niso hoteli sodelovati pri vzgojnem
delu z otroki, do tega, da niso sodelovali na sestankih taborne
skupnosti kot osnovnega samoupravnega organa ali sestankih
vodnikov, navadno z izgovorom, da imajo drugo, važnejše delo. V

oči je zbodlo kot eno osnovnih protislovij v vedenju enega teh fantov
npr. to, d a j e ves čas omenjal (res da brez pravega navdušenja), da
bi bilo treba zadeve »urediti po partijski liniji«, pri tem pa je izrecno
in naravnost izjavil, da se sestankov taborne skupnosti ne bo udele-
ževal, ker ima pametnejše delo (bojkot). V ta okvir sodijo še vse
druge oblike oviranja dela, posmehovanje tistim, ki delajo, demon-
strativno »zabušavanje« (štrajk), nezanesljivost itd.
N E P O S R E D N E AKCIJE, DIVERZIJE, ZAROTE
- »Postavili pred izvršeno dejstvo.«Glede na to, da so vsi deli orga-

nizacije imeli veliko samostojnost in možnost pobude, s e j e taktika
postavljanja pred izvršeno dejstvo precej uporabljala. Navedimo
samo en primer, ko ta taktika ni bila uspešna. Nepozaben je dogo-
dek, ki s e j e pripetil prvi dan taborjenja (1. izmena 1978) takoj po
prihodu otrok na taborni prostor, ko je starešina tabora prav bra-
vurozno odvrnil manever stranke »tabornikov«. Večina starejših
tabornikov je bila na tabornem prostoru že pred prihodom izmene.
Nekateri so bili na vodniškem tečaju, pa so kar ostali, drugi so
prišli prej po načelu »kdor prej pride, prej melje« (da bi si zagotovili
boljši prostor in druge privilegije), nekateri, da bi pomagali pri
ureditvi tabora. Ko so bili vsi skupaj, so sklenili, da organizirajo
sprejem otrok. Pripravili so sprejemno ceremonijo in se potrudili,
da bi potekala na pravoverno taborniški, tradicionalen način. Pri
vhodu v taborni prostor rampa, ki se odpre po pozdravnem nago-
voru, blizu vhoda vse pripravljeno za večni ogenj, ob jamboru zasta-
va, ves »sprejemni odbor« v uniformah. To ne bi bilo nič posebnega,
če ne bi bil ta sprejem namenjen skupini medvedkov in čebelic
186 Vvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu
(med njimi je bilo precej otrok z motnjami vedenja in doživljanja

in otrok, ki so prišli prvič na tabor) z njihovimi vodniki, in ostalimi
starejšimi člani, ki so poskušali na tem taboru delati z otroki po
načelih alternativne vzgoje (brez zastraševanja, groženj in kazni).
Tako pa smo lahko tisti, ki smo bili priča pripravam na sprejem, že
slutili, da bo prišlo do zapleta. In res. Ko je skupina prišla do rampe,
s e j e ceremonija začela (Rainpa pomeni, d a j e tabor zaprt prostor,
kamor ne more vsakdo vstopiti. Mi pa smo zagovarjali koncept
odprtega tabora). Po prvem, še kar znosnem pozdravnem nagovoru,
so odprli rampo, spustili mladež noter in jih postrojili pred jambo-
rom. Pred njimi pa se je postrojil »sprejemni odbor«. Na eni strani
malce preplašen in začuden pisan drobiž, na drugi uniformirani
taborni velmožje, kakih pet ali sedem veličastnih. Potem prvi govor:
pridiga, pozivanje k redu in disciplini, grožnje s kaznimi. Drugi
govor v podobnem slogu. Kazalo je, da misli vsak od spredaj stoječih
poudariti svojo pomembnost. Tedaj pa se zgane starešina, ki je
prišel z otroki, stopi pred samozvani sprejemni odbor, ki je za vse
na oni strani bil taborno vodstvo, in ga ročno odstavi, rekoč (pri-
bližno): »Najprej bom povedal, kdo je kaj; starešina tabora sem
jaz. Tale je ekonom, ki nabavlja hrano, ta blagajnik, ta gospodar, ki
skrbi za orodje...« In potem je na kratko demantiral osnovne grožnje
in zasukal potek v prijaznejšo smer.
-»Demonstrativna akcija a Na taboru s e j e veliko sporov nanašalo

na delovanje kuhinje. »Taborniki« se niso mogli sprijazniti s tem,
da je bila kuhinja »odprta«, da so otroci lahko hodili noter, itd.
Trdili so, d a j e v kuhinji »svinjarija«. Nekega dne so šli vsi taboreči
na izlet, le starejši taborniki so ostali v taboru. Ko smo se pozno
popoldne vrnili, smo videli, d a j e kuhinja vzorno počiščena (kuhinj-
ske krpe oprane — očitek, da niso čiste, naj bi prizadel socialno

delavko, k i j e vodila kuhinjo), mize v jedilnici poribane, na eni od
tniz pa je bila poprek zarisana meja in napis scouts, kar naj bi pome-
nilo, da bodo tam sedeli »pravi skavti« in sami skrbeli za svoj del,
drugi pa, če hočejo, lahko sedijo na umazani strani mize.
- »Zarota.« Nekega dne sta starešina in načelnik zvedela, da
vodilna skupina »stare garde« pripravlja izredno konferenco odreda,
na kateri naj bi starešino in načelnika obtožili, da opravljata ti dve
funkciji za denar (iz raziskave); da torej nista amaterja in ne moreta
biti člana Zveze tabornikov Slovenije. To ni bila več nedolžna stvar,
kljub očitno skonstruiranemu argumentu. Sledila je odločna nas-
protna akcija. Po posredovanju občinske Zveze tabornikov je bil
sklican sestanek aktiva Z K S (s sklicem lega organa so pretili stari
taborniki sami), ki so se ga udeležili poleg protagonistov sprtih
strank še predstavniki občinske zveze in Inštituta za sociologijo.
Na sestanku je bil razkrinkan namen starih tabornikov, da bi
odstavili starešino in načelnika na osnovi skonstruiranega razloga
in podporo svojih somišljenikov. Njihov osnovni argument je bil
demantiran, obe strani pa sta tudi izrazili svoje poglede na položaj
v odredu. Po tem sestanku je agitacija proti starešini in načelniku
v glavnem prenehala. 2
PROPAGANDNA VOJNA
Obe strani sta v določeni meri uporabljali demagoške prijeme

in propagando, vendar so v izkrivljanju resnice prednjačili »tabor-
niki«. Navedli bomo dve tehniki, ki sodita na to področje.
-»Ustvariti negativni stereotip nasprotnika.« Prosto po Cankarju
bi se reklo, d a j e treba sovraga naslikati z rogovi. Sovragi so bili za
188 V vod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu
tabornike psihologi in socialci. Psihologi so tisti, ki se vsiljivo vtikajo

v intimne zadeve drugih ljudi in ki tudi sicer vtikajo nos v stvari, ki
jih nič ne brigajo (npr. v idilično življenje tabornikov Črnega mrava).
Pridigajo neke teorije, ki so skregane z zdravo pametjo in ki tudi
niso izvedljive. Psihologi imajo sami še večje težave kot tisti, s kate-
rimi se ukvarjajo. Psihologi imajo opraviti z norci, pa so sami tudi
nori itd. Socialci zagovarjajo lenuhe in druge nemogoče tipe, dajejo
potuho otrokom, ki bi jih bilo treba enkrat »pritegnit«, pa so sami
reveži, ki nič ne vejo in ne znajo itd. Z druge strani pa so se slišale
takele psovke, namenjene »tabornikom«: birokrat, egoist, picajzlar,
vikendaš, karierist.
-»Krivdo za nezgode pripisati nasprotniku« (skrajen primer: insce-
nirati nezgodo).
Če je ta ali oni imel prebavne težave, je bila takoj kriva nehigiena
v kuhinji, ker je bila vodja kuhinje eden od protagonistov stranke
»socialcev«. Kar grotesken je s svojo aluzijo na znani dogodek
novejše svetovne zgodovine dogodek, ki smo ga imenovali »požig
latrine« (ker je to tudi bil). Nekega dne v prvem tednu druge izmene
1978, ko je bil starešina ves dan odsoten, je izbruhnil požar v latrini,
oddaljeni kakih 50 m od šotorov. Zgorela je plahta, s katero je bila
pokrita latrina in ki je od strani varovala prostor pred pogledi.
Pokazalo se je, da je nekdo polil plahto z bencinom in zažgal. V
okolici tabora so našli prazno steklenico bencina in nekaj »bencin-
skih bomb« — kamnov, zamotanih v krpe ali papir, namočen z benci-
nom. S tako bombo bi bilo mogoče z razdalje zažgati šotor. Storilec
še danes ni znan, domnev pa je več: morda so to storili objestni
vaški fantje; nekateri so krivili bivšega tabornika, ki se je svoj čas
spri z organizacijo, sedaj pa je letoval v vasi in tudi včasih prišel v
tabor; ni pa izključena tudi možnost, d a j e bil kdo od laborečih, ali

občasnih gostov. Panika je bila velika in navzoče člane stranke
»tabornikov« je to na tihem kar veselilo. Požar je bil zanje očitna
posledica »anarhije« v taboru, ki so jo vpeljali »socialci«.
RAZREŠITEV
Več kot eno leto je trajalo konfliktno obdobje. Spopadali smo

se pred taborom, ko bi se bilo treba dogovoriti, kako bo organiziran,
med taborjenjem v obeh izmenah (starešina prve je bil starešina
odreda, starešina druge načelnik odreda), o vsakdanjih pomembnih
in nepomembnih rečeh, prepirali smo se po taborjenju, o tem, ali
je tabor uspel ali ne, o porabi denarja in o vrsti drugih zadev. Pri
prvih pogovorih o taborjenju v naslednjih počitnicah pa je prišlo
do prve razrešitve konflikta, oz. do predloga za modus vivendi.
Sprti stranki sta priznali, da sta pač različni: vodijo jih drugačne
vrednote, imajo drugačne interese, drugo predstavo o tem, kaj je
dober tabor, itd. Predlagano je bilo, naj ima vsaka stran svojo
izmeno letnega taborjenja in naj jo organizira po svojem okusu.
Čeprav je v začetku kazalo, da bosta oba tabora kot dan in noč, so
bile dejanske razlike majhne. A vse to je predmet drugih poročil.
SOGLASJE ALI SPOPAD
Osnovno vprašanje, o katerem smo razpravljali, ko smo posku-

šali oceniti dogajanje in naše izkušnje v prvem letu sodelovanja v
odredu Črnega mrava, je bilo: ali seje bilo treba zaplesti v konflikt
s staro vodilno strukturo, ali pa bi celoten proces lahko potekal
mirneje. Ali je bil konflikt naključen? Ali je izviral bolj iz posebne
občutljivosti tega ali onega protagonista oz. iz nezdružljivosti
osebnostnih lastnosti ljudi, ki so se znašli v skupnem položaju, ali

pa je bil sestavni del metode, del bolj ali manj premišljene strategije?
Če je bil rezultat določene strategije skupnostnega dela, ali ni tedaj
ta strategija sama v sebi protislovna? Mar ne poskuša ta strategija
vzpostaviti v skupnosti samoupravnega procesa, uporablja pa pri-
tisk, ki vodi v spopad s člani te skupnosti?
Da bi lahko odgovorili na ta vprašanja, se b o m o oprli na eno od
teoretičnih del o skupnostnem socialnem delu, tj. Rothmanovo
(1968) klasifikacijo metod skupnostnega dela.
Po Rothmanu so najmanj tri pomembne smeri namernega in
smotrnega spreminjanja skupnosti, ki veljajo splošno ne glede na
zemljepisno in družbeno okolje. Njihovi ne povsem ustrezni nazivi
bi bili: »razvijanje skupnosti«, »družbeno planiranje« in »družbena
akcija«. Da so ti nazivi grobi, nekako samovoljni in ne povsem
ustrezni, opozarja že Rothman sam in poziva, naj poskušamo dojeti
njihovo vsebino, širokosrčno pa naj spregledamo, če se ta vsebina
ne pokriva povsem z nazivom, ki smo ga bili m o r d a vajeni
uporabljati v drugem pomenu, kot ga uporablja on. To velja še
posebno za nas, kajti razlika v družbenih sistemih daje pojmom
»družbeno planiranje« in »družbena akcija« drugo vsebino. S tem
opozorilom pred očmi poskušajmo vendarle doumeti logiko Rotli-
manove klasifikacije, saj si obetamo od tega poglobljeno razume-
vanje spredaj opisane naše strategije.
Model A: razvijanje skupnosti. Ta strategija se uporablja pri raz-
vijanju krajevnih skupnosti. Njena predpostavka je, d a j e krajevno
skupnost mogoče spreminjati le s sodelovanjem širokega kroga ljudi
pri določanju ciljev razvoja in dejanskem spreminjanju. Definicija
v neki pomembni publikaciji Združenih narodov pravi: »Razvijanje
skupnosti lahko poskusno definiramo kol proces, ki naj ustvari

pogoje ekonomskega in družbenega napredka celotne skupnosti z
njenim aktivnim sodelovanjem in največjim možnim opiranjem na
pobudo skupnosti« ( U N 1955). V okviru te strategije se omenja
npr. razvijanje demokratičnih postopkov, prostovoljnega sodelova-
nja, samopomoč, razvijanje ali spodbujanje »naravnih« vodij in
vzgojni cilji. Nekateri primeri razvijanja skupnosti so: razvoj skup-
nosti stanovalcev v stanovanjskih soseskah, razvijanje vaških
skupnosti, skupnostno delo na področju izobraževanja odraslih ipd.
Model B: družbeno planiranje. Ta pristop poudarja tehnični proces
reševanja pomembnih družbenih problemov, kot so prestopništvo,
stanovanjsko vprašanje in mentalno zdravje. Osrednji položaj v
tem modelu ima racionalno, načrtovano, in usmerjano spreminja-
nje. Ni tolikšen poudarek na sodelovanju ljudi v skupnosti; pri
planiranju lahko sodeluje veliko ali malo ljudi, kar je odvisno od
narave problema in spremenljivk, ki so vključene v planiranje. Ta
pristop predpostavlja, da zahteva spreminjanje zapletene industrij-
ske družbe izvedene načrtovalce, ki lahko vešče vodijo zapletene
procese spreminjanja s svojimi tehničnimi zmožnostmi, in z mani-
puliranjem velikih birokratskih organizacij. Osnovni problem pri
tem je. kako ustvariti in razdeliti dobrine in storitve med ljudi, ki
jih potrebujejo. Pri tem ni v središču prizadevanja izgrajevanje skup-
nosti ali spodbujanje korenitih in temeljnih družbenih sprememb.
Model C: družbena akcija. Ta model predpostavlja, da obstaja
prikrajšani del populacije, ki se mora organizirati, se morda povezati
z drugimi takimi deli, da bi od širše skupnosti lahko zahteval us-
trezne vire ali da bi ga obravnavali bolj pravično in demokratično.
Namen tega pristopa je v temeljih spremeniti glavne ustanove ali
postopke v skupnosti. Taka družbena akcija si prizadeva prerazdelili

družbeno moč. vire. ali odločanje v skupnosti ali spremeniti osnov-
no politiko formalnih organizacij.
Rothman poudarja, da gre pri tej tipologiji za analitične tipe, ki
se v praksi običajno prekrivajo. Družbena akcija se lahko prekriva
s planiranjem, planiranje pa z razvijanjem široke participacije in
kooperacije v skupnosti. Omenjene tri modele opiše z 12 spremen-
ljivkami, ki pomenijo koristen analitičen okvir.
Poskušajmo torej uporabiti Rothmanove dimenzije za analizo
značilnosti naše akcije (eno dimenzijo izpuščamo).
1. Cilji. Prvenstveni cilj naše akcije je bil procesne narave, tj.
vzpostaviti tako delovanje organizacije, pri katerem bodo izenačene
možnosti za zadovoljitev temeljnih potreb članov: razstrukturirati
hierarhične odnose in vzpostaviti demokratično vodenje in samo-
upravno odločanje. Te cilje pa smo poskušali doseči preko doseganja
konkretnih funkcionalnih ciljev, kot so razširitev dejavnosti, poveča-
nje šotorskega fonda, usposobitev vodnikov itd. Mislimo, da v stvar-
ni situaciji ni mogoče ločiti obeh vrst ciljev, k i j u analitično ločuje-
mo; procesnih ciljev ni mogoče doseči brez konkretnih storilnostnih
ciljev, teh pa ne, če nismo hkrati pozorni na razvijanje ustreznega
skupnostnega procesa.
2. Domneve o sestavi skupnosti in njenih problemih. Naša domneva,
ne domneva, temveč izkustvena ugotovitev je bila, d a j e organizacija
sestavljena iz otrok, mladincev in odraslih, ki so različnega porekla
in pripadajo različnim slojem prebivalstva, od onih z dna družbene
lestvice do tistih z vrha. Poleg tega smo ugotovili, d a j e organizacija
sama razslojena nekako po organizacijskih hierarhičnih nivojih in
starosti, tako da imajo člani na višjih ravneh, predvsem pa vodilna
struktura v odredu, večje možnosti za zadovoljitev svojih potreb in

interesov in za vsakovrstno izživljanje kot člani na nižjih ravneh,
da ne omenimo najmlajših članov. To dejstvo, ki je predpostavka
socialne akcije (Rothmanov model C), pa ne izključuje dejstva, da
je bila v enotah tudi anomija in anarhija in da niso bile vzor za
kooperativne odnose in solidarnostno vedenje. Eden od začetnih
problemov je bila prav apalija velikega števila članov in obupavanje
vodje nad s t a n j e m v organizaciji, kar bi narekovalo u p o r a b o
konsenzualne metode razvijanja skupnosti.
i. Strategija spreminjanju. Mislim, d a j e specifično za našo akcijo,
da sta sc tesno prepletali obe nasprotni strategiji, tj. konfliktna in
konsenzualna. Sestavni del metode je bilo tudi planiranje, vendar
tu ne želimo zapletati slike še s tem elementom. Konfliktne stra-
tegije nismo uporabljali z geslom »Organizirajmo se in uničimo
zatiralce«, ampak z geslom »Ne b o m o dopustili zatiralskih in
izoriščevalskih dejanj« v medosebnih odnosih. Na ta dejanja ali
namere smo kolikor mogoče hitro reagirali in jih poskušali preprečiti
neposredno s prepričevanjem, in posredno s taktičnimi potezami.
Ko je bilo to zagotovoljeno, je bilo naše geslo »Zberimo se in se
pogovorimo«. V tem okviru smo delovali v smislu konsenzualne
strategije razvijanja skupnosti.
4. Taktike in tehnike. Dejstvo je bilo, d a j e bil »razredni sovražnik«
v manjšini (kot vselej manjšina izkorišča večino), toda s precejšnjim
vplivom in dobrimi položaji. Spredaj sem opisal taktike in tehnike,
ki so jih uporabljali ti fantje in dekleta v sporu, manj razvidne pa
so ostale taktike nasprotne strani. Vendar mislim, da je bila naša
osnovna »taktika« spodbujanje samoupravnih procesov, izenače-
vanje možnosti za zadovoljitev potreb, razvijanje demokracije in
enakopravnosti in to je brez posebnih taktik in politikantstva spod-

našalo tla nasprotnim težnjam.
Otroci in drugi člani so začeli doživljati pripadnike nasprotne
stranke kot tečneže ali »težake«. Tehnike razvijanja skupnosti so
bile uporabljene v skladu z metodiko skupnostnega dela.
J. Vloga delavcev in prostovoljcev in posrednik spreminjanja. Iz
opisa spredaj sledi, da smo se pojavljali v različnih vlogah: v vlogi
zagovornika intresov in »pravic« otrok, čeprav smo bili pri tem
pozorni tudi na potrebe in interese mladostnikov in odraslih. Iz-
hajali smo iz dejstva, da so si mladostniki in odrasli zaradi večje
spretnosti, povezanosti in vpliva laže preskrbeli zadovoljitve svojih
potreb kot otroci in da so starejši zadovoljevali svoje potrebe na
račun mlajših. Zato smo nastopali predvsem kot zagovorniki mlajših
v odnosu do starejših. Kot »aktivisti« smo nastopali vedno tedaj,
kadar smo osveščali mladince o družbenih odnosih, pojasnjevali
načela, ki jih poskušamo uveljaviti v skupnem življenju, in uteme-
ljevali konkretna dejanja in postopke. Predvsem pa smo prostovoljci
in strokovni delavci delovali v vlogi olajševalca (lacilitatorja) in
spodbujevalca. Skrbeli smo za pretok komunikacij, navajali k izraža-
nju občutij, misli, tudi kritičnih, »negativnih«, k izražanju potreb
in interesov in podpirali pobude članov. Osnovni medij našega dela
so bile skupine na raznih ravneh organizacije, od vodov do uprave
odreda.
6. Stališče do strukture moči. Na vprašanje o strukturi odnosov
moči in porazdelitve moči ni mogoče dati preprostega črno-belega
odgovora. V organizaciji sta se ves čas tesno prepletali in spopadali
dve strukturi moči, ki pa sta tudi druga drugo potrebovali in
uporabljali kot transmisijo. Bili so položaji, ki bi povsem ustrezali
modelu »družbene akcije« po Rothmanu. Akcijska skupina prosto-

voljcev in strokovnjakov je nastopala v imenu prikrajšane populacije
(otrok) proti vodilni strukturi »starih tabornikov«, ti pa so napadali
vsiljive »socialce« v imenu »pravega taborništva«. Drugič spet je bil
položaj bolj podoben skupnosti sodelavcev, ki poskuša doseči sogla-
sje kljub začasnim razlikam. Tretjič spet so se »socialci« oprli na
vodilne člane nasprotne skupine, da bi zastavili svoj vpliv za kako
stvar, ali pa so se oni oprli na najvplivnejše med nami. Poskušali
smo doseči tako tiste cilje, kjer smo zanesljivo lahko pričakovali
odpor nasprotne strani, kot one, kjer smo lahko dosegli soglasje.
Lahko rečemo, da smo se bili pri nekaterih postavkah pripravljeni
bojevati za svoj prav, pri drugih pa sklepati kompromise ali sploh
onemogočiti drugi strani, da uresniči svojo zamisel. Pri tem izid
boja v glavnem ni vplival na naše stališče na področju, ki ni bilo
sporno. Z drugimi besedami: nismo se poskušali bojevati proti
osebam, ampak proti dejanjem. Naj ne bi bili zamerljivi, čeprav se
nam to morda ni povsem posrečilo.
Z Meje skupnosti. Predmet našega dela je bila celotna skupnost,
tj. celoten taborniški odred. V njem smo hoteli spodbuditi procese,
ki bi tudi po odhodu strokovnjakov in prostovoljcev dolgoročno
zagotavljali vitalnost organizacije in zmožnost za reševanje pro-
blemov in opravljanje njenega poslanstva. Še posebno pa smo bili
pozorni na mlajše člane, ki so teže uveljavili svoje interese kot
starejši.
S. Domneve o interesih delov skupnosti. Domnevali smo, da so
nekateri interesi starejših članov in vodilne klike tabornikov ne-
združljivi z interesi mlajših članov (otrok). To so bili vsi tisti interesi
starejših, ki jih je bilo mogoče zadovoljiti le s prikrajševanjem
mlajših oz. kijih niso hoteli drugače zadovoljevati. Proti nekaterim

privilegijem smo zato kar ostro nastopili. Za druge interese pa smo
domnevali, da so v načelu združljivi. Ne samo, da jih je mogoče
uskladiti, ampak jih je v skupnem prizadevanju mogoče tudi bolje
zadovoljiti.
9. Skupni interes (»javni interes«). Nismo se ukvarjali z načelnimi
razpravami o tem, kaj je skupni interes. Včasih smo se za kako
dejavnost odločali na osnovi večinskega mnenja, za drugo pa spet
po preudarku »elite«, npr. tabornega vodstva ali strokovnjakov. V
splošnem pa smo omogočali zadovoljevanje raznih delnih in
individualnih interesov, če se le niso uresničevali z zatiranjem ali
izkoriščanjem drugega. Izhajali smo iz načela, da je svoboda po-
sameznika pogoj svobodne skupnosti.
10. Pojmovanje populacije-klienta. Ne moremo zanikati, da smo
izhajali iz prepričanja, da so otroci, s katerimi delamo, »žrtve«
veljavnega vzgojnega sistema, natančneje, represivnih in avtori-
tarnih vzgojnih vzorcev v družini in v šoli, pri čemer smo upoštevali
razlike glede na sloj (poreklo). Znotraj organizacije pa smo v vodilni
strukturi starih tabornikov videli reprezentante takih vzgojnih
vzorcev. Vendar naša »stranka« niso bili le otroci, ki jim je treba
pomagati, jih podpirati itd., ampak tudi starejši člani. N e le, da
nismo a priori zavrnili možnosti, da lahko pridejo do novih uvidov
o svojem vedenju in nazorih, ampak smo si aktivno prizadevali, da
bi jih ob konkretnih dogodkih ozavestili o vzrokih, posledicah in
pomenu takega ali drugačnega ravnanja. Tudi zanje smo domnevali,
da imajo potencial, ki bi ga ob ustrezni pomoči lahko razvili.
11. Vloga stranke. Tudi pri tej dimenziji so se prepletali elementi

socialne akcije in razvijanja skupnosti. »Stranke« so same vodile
svojo organizacijo, strokovnjaki so jim pri tem pomagali. Poleg tega

pa seje od olrok in drugih članov pričakovalo aktivno sodelovanje
v procesu interakcije med seboj in s strokovnjaki in prostovoljci.
OPOMBI
1
Originalni vir: Mesec, B. (1980). Spreminjanje organizacije pro-
stega časa s skupnoslnim socialnim delom I. V: B. Stritih (nosilec),
Vpliv družbenega prostora na socializacijo otrok. Raziskava. Višja
šola za socialne delavce, Ljubljana. — Mesec, B. (1981). Spremi-
njanje organizacije prostega časa s skupnostnim socialnim delom
II. V: B. Stritih (nosilec). Prostovoljno socialno delo. Raziskava.
Višja šola za socialne delavce, Ljubljana. — Obe raziskavi je pod-
prla Raziskovalna skupnost Slovenije.
2
Starešina in načelnik, oba učitelja VŠSD, nista bila člana Zveze
komunistov Slovenije. »Starejši taborniki«, med katerimi so bili
nekateri člani ZKS, so včasih omenjali, da bi bilo treba zadeve
razčistiti v okviru aktiva ZKS. Glede na to, d a j e starešina v svoji
učiteljski vlogi že imel opraviti s politično represijo nekaj let prej,
bi se zadeva lahko prav slabo končala. Na srečo so nam bili neka-
teri v tem aktivu naklonjeni, svoje pa je k pozitivnemu izidu tega
sestanka prispevala tudi prisotnost predstavnikov inštituta, ki so
pojasnjevali širši pomen te raziskave in njeno usklajenost s smotri
socialističnega samoupravljanja.
LITERATURA
Adam, F. (1975). Skupinska dinamika in akcijsko raziskovanje (neob-

javljeno).
Adam, F. (1977). Aspekti kvalitativne metodologije v sociologiji (neob-
javljeno).
Adam, F. (1979). Navzkrižja v sodobni sociološki metodologiji (Uvod v
akcijsko raziskovanje). Časopis za kritiko znanosti, 32: 87-101.
Argyris. Ch., D. A. Schon (1976). Theorv in Practice: Increasing Profes-
siomtl Efectiveness. London: Jossey-Bass Publ.
Bennis, W. (1966). BeyondBureaucracy. New York: McGraw-Hill.
Boer, J., K. Utermann (1970). Gemeimvesenarbeit. Stuttgart: Ferdinand
Enke Veri.
Carter, G. W. (1970). Socialno skupnostno delo. V: Friedlšinder (1970).
Cartwright, D., A. Zander (1960). Group Dvnamics: Research and Theorv.
Ne\v York.
Cunningham. B. (1976). Action Research: Toward a Procedural Model.
Human Relations, 29, 3: 215-238.
Friedlander, W. A., N. Pfaffenberger (1970). Osnovna načela in metode
socialnega dela. Ljubljana: Tehniška založba.
Goetschius. G. W. (1969). Working with Communitv Groups. London:
Routledge.
Gilli, G. A. (1974). Kako se istražuje. Zagreb: Školska knjiga.
Haag, F., in sodel. (1975). Aktionsforschung. Miinchen: Juventa.
Konopka. G. (1970) Skupinsko socialno delo. V: Friedlander (1970).
Kos-Mikuš, A.. D. Pogačnik (1979). Mladi pri preventivnem in socialno-
terapevtskem delu z otroki. Ljubljana: Inštitut za sociologijo in filozofijo.
Mesec, B. (1978). Prosti čas in prestopništvo mladoletnikov. V: Nekateri
aktualni problemi mladoletniškega prestopništva. Ljubljana: Inštitut za

kriminologijo.
Mesec, B. (1977). Metodologija akcijskoraziskovalnega projekta. V:
Rakitna — akcijskoraziskovalna naloga — socialnoterapevtska kolonija.
Pečujlič, M. (1973). Sociologija izmedju revolucije i apologije. Beograd:
Institut za političke študije.
Pečujlič, M. (1976). Metodologija društevnih nauka. Beograd: Službeni
list.
Podmenik. D. (1976). O skupnih in ločevalnih značilnostih tako ime-
novanih »novih« ali »alternativnih« oblik socioloških proučevanj (nena-
slovljen. neobjavljen osnutek).
Ross, M. (1968). Gemeimvesenarbeit: Theorie, Prinzipien, Praxis. Freiburg/
Breisgau: Lambertus Veri.
Rothman, J. (1968). Three Models of Communitv Organization Practice.
New York: National Conference on Social Welfare.
Saksida. S. (1977). Uvod v raziskavo Socialnoterapevtska kolonija na
Rakitni. V: Rakitna — akcijskoraziskovalna naloga—socialnoterapevtska
kolonija. Ljubljana: Inštitut za sociologijo in filozofijo.
Stritih, B. in sodel. (uredil D. Repovž) (1977). Sociološke raziskave v
zdravstvu — prostovoljno preventivno in socialnoterapevtsko delo z
otroki. Rakitna — akcijskoraziskovalna naloga — socialnoterapevtska
Stritih, B. (1979). Nepoklicno prostovoljno delo pri varstvu duševnega zdravja.
Stritih, B. (1975). Terapevtska kolonija na Rakitni, Strokovni oris. Naši
razgledi, 24:609-610.
Stritih, B., B. Mesec. (1979). Vpliv družbene stratifikacije v sodobnem
mestnem stanovanjskem naselju na sodelovanje otrok in staršev v

prostočasni organizaciji. X. jugoslovanski kolokvij o prostem času mladih,
Dubrovnik.
(1980)
203
5. poglavje
Krajevna organizacija
Rdečega križa:
Študija
prostovoljske organizacije
z opazovanjem z udeležbo1
UVOD
V tem poglavju posredujemo odlomke iz raziskave, ki je bila

izvedena sredi osemdesetih let in katere predmet je bila organizacija
Rdečega križa v eni od ljubljanskih krajevnih skupnosti. Opis sicer
odseva prejšnje družbene razmere, vendar hkrati tudi opozarja na
značilnosti prostovoljskih prizadevanj sploh, na problematiko podre-
jenih enot v okviru širše organizacije in na dogajanja ob prehodu v
drugačen družbeni sistem. V pričujočo zbirko besedil smo ga uvrstili
predvsem zato, ker opisuje metodo terenskega akcijskega razisko-
vanja z udeleženim opazovanjem organizacije. Raziskovalec seje z
dvema študentkama, ki sta opravljali prakso, po dolgem obdobju
priprav in neuspešnih poskusov, da bi navezal stik z resnično delu-
jočo skupino na socialno-zdravstvenem področju na lokalni ravni,
pridružil krajevni organizaciji Rdečega križa in nato dobre tri mese-
ce, spomladi leta 1985, sodeloval pri njenem delu kot mentor obeh
študentk, vendar tudi z izrecnim raziskovalnim namenom. O svojem
namenu je vnaprej seznanil vse relevantne dejavnike v občini in

krajevni skupnosti in člane proučevane organizacije.
Z vidika kvalitativne metodologije naj opozorimo na naslednje
vidike tega primera: (1) vzpostavljanje stika in vstop v polje razi-
skovanja. (2) opazovanje z udeležbo, (3) zagotavljanje empiričnega
gradiva, (4) razlika med opisom in konceptualizacijo, (5) narava
teorije.
(1) Vzpostavljanje stika in vstop v polje raziskovanja.
a. Primer kaže, da se lahko pri poskusih, da bi se vključili v polje
raziskave oziroma da bi vzpostavili stik s skupino, organizacijo ali
skupnostjo, ki naj bi jo raziskovali, srečamo s precejšnjimi težavami.
Del teh težav lahko pripišemo posebnostim prejšnjega družbenega
sistema, za katerega je bila značilna zgolj navidezna, papirnata
dejavnost mnogih družbenih organov in organizacij, tako da človek,
ki bi vzpostavil stik s tako organizacijo, za naslovom ne bi odkril
nikakršne dejavnosti. Del težav pa je takih, da spremljajo vsako
raziskovanje, saj se vedno in neodvisno od konkretnih družbenih
razmer lahko zgodi, da so prvotne informacije, ki usmerjajo razi-
skovalca, nepopolne ali napačne. Tudi tukaj moramo opozoriti na
splošni pojav, da so ljudje neradi predmet raziskav in se temu
izogibajo, posebno še, če bi raziskava lahko imela zanje neprijetne
posledice (npr., da bi bilo njihovo delo neugodno ocenjeno). V
konkretnem primeru težko rečemo, kaj je bil pravi razlog, da smo
tako pozno prišli v stik s skupino, k i j e res delovala. Tudi če je bilo
tako zaradi prezaposlenosti predsednice socialno-zdravstvene komi-
sije, čemur bi lahko rekli »naključen vzrok«, s i j e vredno zapomniti,
da se zadeve v stvarnosti odvijajo počasneje kot na papirju, in to
upoštevati pri načrtovanju raziskave.
Krajevna organizacija Rdečega križa: Študija prostovoljske organizacije... 205
b. Pri vzpostavljanju stika in vstopanju v polje je prišlo kar do

dveh nesporazumov. Prvi je izviral iz napačne predstave razisko-
valca, da so socialno-zdravstvene komisije v krajevnih skupnostih
»akcijske skupine«, ki skrbijo za urejanje socialnih in zdravstvenih
vprašanj in v tem okviru tudi za pomoč starejšim. V resnici se je
pokazalo, da se je to telo v izbrani krajevni skupnosti sestajalo
redko in d a j e v glavnem odločalo o priporočilih za razne denarne
pomoči, da je bilo torej kontrolni organ, ne akcijski. D o drugega
nesporazuma je prišlo, ko smo izrazili željo, da bi prišli v stik s
kako dejansko delujočo skupino, organom ali organizacijo, da bi
se ji - skromno — pridružili v njeni dejavnosti, ob napovedanem
času pa smo se znašli na masovnem sestanku vseh krajevnih akti-
vistov in imeli govore. To pomeni, da družbeni organizmi delujejo
s svojo nespremenljivo logiko, ki jo je treba poznati, če se h o č e m o
izogniti nesporazumom in nevšečnostim. Poleg tega pa je treba —
kar je sicer osnovno metodično načelo socialnega dela — res skrbno
prisluhniti predstavnikom organizacij in inštitucij, kadar se kaj
dogovarjamo z njimi. Naše izhodišče pri terenskem delu, ko vzpo-
stavljamo stik in se dogovarjamo s predstavniki »terena«, naj bo:
Nismo na isti valovni dolžini. Najprej moramo ugotoviti razliko med
našim in njihovim pojmovanjem naše vloge in namena, potem pa
se pazljivo uskladiti. Tega ne smemo preskočiti, kar terja svoj čas.
(2) Opazovanje z udeležbo. Raziskovanje, ki je spremljalo delo s

taborniki, je bilo raziskovanje s sodelovanjem ali, še ustrezneje, z
vpletanjem v temeljne zadeve organizacije; bilo je ne le akcijsko,
ampak pravo aktivistično raziskovanje. V primerjavi s tem smo se
pri raziskavi v krajevni organizaciji Rdečega križa odločili za bolj
postransko vlogo, tako da imamo to raziskovanje za opazovanje z
udeležbo ali, še natančneje, po naši klasifikaciji v 2. poglavju, z

delno udeležbo in odkrito vlogo. Raziskovalec se ni tako kot pri
delu s taborniki vpletal v odločitve odbora, čeprav je kdaj pa kdaj
kaj predlagal in pri kaki stvari pomagal. Ves čas je v svoji vlogi
mentorja študentkam in raziskovalca-učitelja ohranil vlogo »dobro-
namernega tujca, ki se zanima za nas«. V prvem delu odlomka iz
poročila o tej raziskavi je opisano, kako je navzočnost zunanjih
oseb verjetno vplivala na ravnanje članov organizacije. Pri opazo-
vanju z udeležbo je nujno opisati take vplive, tako tiste, ki smo jih
dejansko opazili in dokumentirali, kol tudi d o m n e v n e vplive.
Pomembna je piščeva ugotovitev, d a j e njegova navzočnost vplivala
na ravnanje članov organizacije, vendar tako, da je — kot sam do-
mneva — še bolj poudarila osnovno naravnanost organizacije, to je
odvisnostno naravo njenega delovanja, in ne tako, da bi zmogla
prikriti njene bistvene značilnosti.
(3) Zagotavljanje empiričnega gradiva. V primerjavi z raziskavo
pri tabornikih smo pri tej več p o z o r n o s t i posvetili zbiranju
empiričnega gradiva. Ta razlika izvira tudi iz dejstva, da je bil
raziskovalec v stiku z organizacijo le krajše obdobje v njenem ob-
stoju in da ni bil navzoč ves čas. Zato se je moral opreti na doku-
mentarno gradivo. Imel je srečo, kajti tajnica odbora je že več let
vestno pisala izčrpne in stvarne zapisnike sestankov odbora in
urejala drugo dokumentacijo. Ti zapisniki in drugi dokumenti so
sestavljali osnovno empirično gradivo raziskave. Tu smo tudi prvič
v okviru naših raziskav uporabili tehniko kodiranja. N a kopijah
zapisnikov smo ob posameznih točkah in odstavkih na robu zapisali
oznake, npr. obiski, članarina ipd. Potem smo primerjali zapise z
isto oznako in o vsakem področju ali vprašanju sestavili opis. Prav
tako smo precej pozornosti posvetili evidentiranju, urejanju in shra-

njevanju dokumentov (seznami dokumentov).
(4) Razlika med opisom in konceptualizacijo.
a. Prav pri tem primeru lahko dobro pokažemo razliko med
administrativnim poročilom in analizo, ki ima pojmovni značaj.
Pod uredniško dodanim podnaslovom Opis organizacije je besedilo,
ki bi lahko bilo tudi administrativno poročilo o delovanju organi-
zacije. Od običajnega poročila se to besedilo razlikuje po tem, da
je morda drugače razčlenjeno in da navaja tudi take podrobnosti,
kakršnih v običajnem poročilu ne bi, saj so zanimive le iz razisko-
valnega vidika (npr. dobesedne izjave prostovoljk, seznami artiklov,
kupljenih za prireditev ipd.). Je »gost opis« v skladu z ustreznim
načelom kvalitativnega raziskovanja. Čutimo, d a j e vse to zapisano
z nekim drugim namenom in ne samo z namenom pokazati članstvu
ali nadrejenim, kaj organizacija počne in kako. Ta drugi namen je
seveda raziskovalno-teoretičen: odkrili naj bi globlje vzgibe, ki vodijo
prostovoljke pri njihovem delu, in globlje obrazce njihovega dajanja
pomoči. Vidimo, da so pri vseh navedbah, naj bodo dobesedne (v
narekovajih) ali v povzetku, navedene šifre dokumenta, od koder
so vzete. Za vsako trditev, ki je sprejeta v to besedilo, lahko po-
gledamo v originalni dokument in jo preverimo.
b. Temu opisu, ki je nekakšen ekvivalent poglavja Rezultati v

standardnem poročilu o kvantitativni raziskavi, sledita analiza in
interpretacija, v katerih je poskušal raziskovalec opisno raven
pojmovno nadgraditi. Tu srečamo besede kot so »socialne funkcije
organizacije«, »strategije organizacije«, »procesualnost« ipd. Pri
pojmovnem opredeljevanju opisov je raziskovalec imel težave. Ves
čas se je ob posameznih odlomkih opisa spraševal: Kaj lahko ta
opis pomeni? Kaj razkriva? Kako naj ga razumem? Nad vsem tem
spraševanjem je lebdelo splošnejše vprašanje: Kakšen je teoretičen
pomen tega, kar smo videli in doživeli v tej organizaciji? Raziskave
smo se lotili, da bi odkrili, kako poteka pomoč med krajani, in da
bi lahko, ko bi to odkrili, kaj izboljšali. A ta »kako« je zahteval
podrobnejšo opredelitev: Kako »kako«? Potem si je bilo pač treba
nekaj izmisliti, pobrskati po literaturi za primernimi pojmi, ki se
uporabljajo v takih in podobnih primerih, in tako smo se vprašali:
med kakšne organizacije pravzaprav spada ta organizacija (tipolo-
gija); kateri in kakšni so njeni izstopki, kaj proizvaja (proizvodi);
kakšne funkcije opravlja za svoje okolje (funkcije); kakšne vrste
pomoči daje (pomoč); kako daje pomoč (metodika) in, na koncu,
kaj potrebuje organizacija za svoj obstoj in razvoj (potrebe).
(5) Narava teorije. Tako smo z nekaj pojmi »zakoličili« pojmovno
raven analize in interpretacije golega faktografskega opisa v vsak-
danjem jeziku. S tem, kar je nastalo, raziskovalec ni povsem zado-
voljen. Zdi se mu, da so ta pojmovna področja preslabo povezana;
da so med seboj neusklajena, preveč heterogena in da bi bilo treba
storiti še korak k povezani teoriji o delovanju krajevne organizacije
Rdečega križa. Na koncu raziskave ni povezane zgodbe o tem, kako
deluje ta organizacija, zgodbe, ki bi se odvila lepo postopno in v
primerni dramaturški zgradbi obsegla razvoj organizacije iz pretek-
losti v prihodnost, njeno dejavnost, notranje in zunanje odnose in
ki bi pripeljala do jasnih in uporabnih odgovorov na vprašanje:
Kakšen je domet te pomoči? A kljub temu je ta poskus ujeti opise
v pojme, ki imajo širši pomen, poskus, da bi prispevali k oblikovanju
teorije prostovoljnega socialnega dela in samopomoči.
*
PROBLEM IN METODOLOGIJA
V tej raziskavi smo hoteli ugotoviti, kakšne oblike samopomoči

se pojavljajo med občani v krajevni skupnosti in kako se izvajajo;
kakšni so njihovi možni učinki; kateri so odprti problemi, možnosti
in pogoji za razvoj teh oblik. Hoteli smo ugotoviti, kaj pravzaprav
pomeni samopomoč v naših družbenih razmerah, kakšne so videti
nekatere njene oblike, preden bi se lotili preštevanja posameznih
oblik in primerjalnega proučevanja njihovih značilnosti in poveza-
nosti teh značilnosti in »mehanizmov« z značilnostmi okolij, v
katerih se pojavljajo, in njihovih nosilcev.
Zaradi take narave problema in osnovne metodološke usmeritve
smo se odločili za študijo primera ene krajevne skupnosti. Kako in
zakaj smo izbrali to krajevno skupnost, je podrobneje opisano v
nadaljevanju. Tu naj omenim le, da izbor ni v nobenem oziru re-
prezentativen, ampak prej kombinacija priročnega in namernega
izbora. Hoteli smo opisali krajevno skupnost, v kateri deluje kakšna
oblika samopomoči, in seveda tako, kjer bi bili pripravljeni sprejeti
raziskovalca, ki bi se vključil v obstoječo dejavnost. Svojo vlogo je
imelo dejstvo, da smo že od prej imeli stike z nekaterimi ustanovami
in posamezniki v občini, kjer je ta krajevna skupnost, in dejstvo,
da je bila raziskovalcu prostorsko dokaj blizu.
Metode, ki smo jih uporabili, bi najustrezneje opredelili kol
opazovanje z delnim sodelovanjem. Raziskovalec se je z dvema štu-
dentkama vred po določenem obdobju iskanja ustrezne skupine v
krajevni skupnosti pridružil krajevni organizaciji Rdečega križa.
Vsi trije so se redno udeleževali sestankov le organizacije in na
njih sodelovali v razpravah; študentki sta nato prevzeli merjenje
krvnega pritiska v okviru dežurne postaje Rdečega križa. Razisko-

valec s e j e udeležil tudi nekaterih drugih prireditev in sestankov v
krajevni skupnosti zunaj okvira krajevne organizacije Rdečega križa.
Dogovori s Centrom za socialno delo v občini Ljubljana Moste-
Polje, kije posredoval stik s predstavniki krajevne skupnosti, so se
začeli v oktobru 1984, sledili so stiki in pogovori s predsednico
socialnozdravstvene komisije v KS. s tajnikom KS, izvedli smo
intervjuje z občani, starejšimi od 80 let. in 17 aktivistkami RK.
Prvi sestanek krajevne organizacije RK. ki smo se ga udeležili, je
bil 25. 2. 1985. Do konca maja 1985, torej tri mesece, smo se ude-
leževali sestankov krajevne organizacije, sodelovali pri merjenju
krvnega pritiska in se udeležili nekaterih drugih prireditev v KS.
O opazovanju s sodelovanjem je raziskovalec vodil dnevnik: dnev-
niške zapiske sta vodili tudi obe študentki. Drugi vir podatkov so
zapisniki o sestankih KO RK. ki pokrivajo obdobje od začetka leta
1983 do aprila 1985. Zapisnike je pisala tajnica krajevne organi-
zacije RK po stenogramu. Tretji vir so razni dokumenti, shranjeni
v arhivu krajevne organizacije RK, predvsem razni dopisi pa tudi
letna statistična poročila, zapisniki skupščin (občnih zborov) itd.
Četrti vir so intervjuji s funkcionarji družbenih organizacij in društev
v KS ter s tajnikom KS. Peti vir sta anketi (strukturiran intervju)
med občani nad 80 let in med aktivistkami RK. Anketirale so štu-
dentke 2. letnika VŠSD v januarju 1985.
V koliko in kako je opazovanje s sodelovanjem vplivalo na

dogajanje? To je težko presoditi in presojo težko argumentirati, ker
nimamo primerjalnih podatkov o stanju pred našim prihodom.
Vendar imamo vtis, da smo s svojo navzočnostjo vplivali na vedenje
aktivistov v naslednjih smereh:
- Sestanki odbora so bili pogostejši in rednejši, sodeč po zapi-

snikih za pretekli dve leti.
- Na sestankih je bila boljša udeležba.
- Sestankov so se občasno udeleževali tudi razni »gostje«, tj.
predstavniki drugih teles in organizacij, predvsem podpredsednik
občinskega odbora RK, ki je bil kar reden gost; občasno socialni
delavki s CSD: na ustanovitvi postaje RK pa je bil navzoč skoraj
ves krajevni »vrh«.
- Nekatere člane odbora je naša navzočnost oziroma dejstvo, da
je njihova dejavnost predmet raziskave, očitno vzpodbudila; to velja
predvsem za podpredsednico krajevnega odbora RK, ki je veliko
komunicirala z nami in nam redno poročala o tekočih dogodkih,
čeprav nismo glede lega sklenili nikakršnega dogovora.
- Mislim, da s svojimi predlogi na sestankih nismo bistveno
vplivali na potek. Članice so te predloge pozorno sprejemale, vendar
so na njihovo usodo vplivale še druge silnice poleg pozornosti in
spoštovanja, ki so ga bili deležni na sestankih.
-Obe študentki sta s svojo stvarno pomočjo pri merjenju krvnega
pritiska p o m e m b n o prispevali k uspehu začetnega obdobja pri
delovanju postaje RK; ni pa njuno sodelovanje spremenilo stila
dela organizacije.
To velja tudi kot splošna ocena: Naša navzočnost je vplivala
tako. da so v krajevni organizaciji RK poudarili videz aktivnosti,
rednosti, discipliniranosti. Očitno jim ni bilo vseeno, kaj se bo o
njih pisalo. S tem ko so poudarili te poteze in ko so zagotovili tudi
navzočnost predstavnikov občinskega odbora in krajevne »struktu-
re«, so odkrili osnovne značilnosti delovanja organizacije, osnovni
odnos. tj. odvisnostno predpostavko in hierarhičen odnos. Reakcija
na našo navzočnost je sama indikator organizacijskega stila, poleg

tega pa ni segla globoko in je pustila nespremenjene osnovne odnose
in stil dela.
VKLJUČITEV V DELO
KRAJEVNE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA
ISKANJE STIKA
Najprej sem vzpostavil stik z direktorico Centra za socialno delo

v Mostah. Seznanil sem jo z zamislijo o akcijskoraziskovalnem
projektu, v katerem naj bi učitelji in študentje VŠSD pomagali
krajevnim aktivistom pri razvijanju samopomoči med krajani, to
dejavnost pa bi raziskovalno spremljali z namenom, da bi izdelali
metode in načela delovanja, ki bi jih lahko uporabili tudi drugje.
Prosil sem jo, naj mi predlaga kako krajevno skupnost, kjer nas bi
bili pripravljeni sprejeti in kjer že obstajata kaka dejavnost in
hotenje, da bi razvili oblike samopomoči... Direktorica je omenila,
da imajo stik s predsednico socialnozdravstvene komisije v KS Jože
Moškrič. Ta tovarišica jo je že nekajkrat vprašala, kako naj se loti
organizacije sosedske pomoči. Če bi ji pri tem lahko pomagali mi s
šole. bi bilo to kot naročeno. To je bil najmočnejši argument, zaradi
katerega sem se odločil, da se povežemo z Jaršami... Pri pogovoru
na CSD sta sodelovali tudi socialni delavki, ki delata na referatu za
domsko varstvo odraslih in na referatu za socialnovarstvene pomoči.
Povedali sta, da vedno, kadar zaprosita to krajevno skupnost za
mnenje o sprejemu občana v dom ali v kaki drugi zadevi, to mnenje
dobila. Ta zveza torej dobro deluje. S tajnikom krajevne skupnosti

imajo dober slik. Bil sem opogumljen in sem komaj čakal, da gremo
»na teren«.
STVARI TEČEJO PO SVOJE
Do tedaj se še nisem srečal s predsednico krajevne socialno-

zdravstvene komisije, vendar sem si predstavljal, da je ta komisija
tista »akcijska skupina«, ki si prizadeva organizirati sosedsko pomoč,
skupina, ki išče oblike in poti, da bi pomagala sokrajanom. Pred-
sednica je na čelu leh prizadevanj. Ta »akcijska skupina« potrebuje
pri svojem iskanju in prizadevanju strokovno pomoč in mi pri-
hajamo kot naročeni, pripravljeni svetovati in praktično pomagati.
Tako približno sem si predstavljal položaj. Želel sem se sestati s to
skupino (skupaj s študentkama) in pričakoval sem, da bodo na
tem sestanku opisali, kaj delajo, kaj so do tedaj naredili, kje so
naleteli na težave, kakšne probleme imajo itn. Nato naj bi sklenili
nekakšno »pogodbo« o sodelovanju; mi bi ponudili svoje usluge in
se sporazumeli za način sodelovanja. Toda zgodilo se ni nič takega.
Sestanek s predsednico krajevne socialnozdravstvene komisije
je bil dogovorjen za 21. 11. 1984 v prostorih CSD Moste-Polje.
Direktorica naj bi naju seznanila, jaz pa bi tovarišici pojasnil svoj
namen in ponudil pomoč. Toda tovarišice ni bilo. Pač pa mi je
direktorica CSD ob tej priliki pokazala vabilo socialnozdravstvene
komisije v KS na predavanje za krajevne aktiviste o organizaciji
sosedske pomoči. Predavatelja naj bi bila med drugim midva z
direktorico. To mi ni bilo všeč. Raje bi videl, da bi bil sestanek pri-
pravljen kot pogovor med ljudmi, ki organizirajo sosedsko pomoč
in pri njej sodelujejo, ter nami — strokovnjaki in študenti. Napove-

dano predavanje ali sestanek naj bi bil čez teden dni (26. 11.). Na
dan sestanka pa sem bil obveščen, d a j e sestanek prestavljen, name-
sto tega pa bo komisija obravnavala vloge za zimsko pomoč. Ker
pa sem bil na moč nestrpen in sem hotel končno že enkrat videli tc
ljudi, sem si dejal: Ne briga me, kakšen sestanek je: tja grem in
bom zraven, da vidim, kdo so ti ljudje in kaj delajo. Tako sem se
pojavil na sestanku. Predstavil sem se in prosil, če lahko prisostvu-
jem sestanku. Nekateri so prikimavali, drugi vprašujoče gledali,
predsednica pa je dovolj jasno in odločno rekla: »Po pravici pove-
dano. ne vem. ali bi bilo primerno. Veste, obravnavali bomo primere
za zimsko pomoč.« Odvrnil sem, da razumem; da so so to zaupne
zadeve in da je bolje, če to ostane med njimi; bolje je, da pridem
kdaj drugič. Preden sem odšel, sem se še dogovoril s predsednico
za sestanek in rekel, da nisem prišel čisto zastonj, ker sem sedaj
vsaj videl, kje so in da zares delajo...
Čez dva dni sem se na CSD končno sestal s predsednico socialno-
zdravstvene komisije v KS. (Ko sem ji pojasnil naš namen)..., »je
nato rekla, da so nas pripravljeni sprejeti; da je to pravzaprav
pohvala njihovi aktivnosti in v skladu z zamislijo, da bi morala
socialno-zdravstvena komisija povezovati vse dejavnike na tem
področju. Upa pa, da to ne bo dodatna obremenitev zanjo. Dosti
več časa, kot ga že posveča tej dejavnosti, ni pripravljena posvetiti.«
(D, 28. 11. 1984)
Zdelo se mi je, d a j e za uvodni dogovor dovolj. Poslovili smo se
z obljubo, da se vidimo na sestanku v krajevni skupnosti 4. decem-
bra. Toda ta sestanek je bil šele čez tri tedne, 18. decembra. Priča-
koval sem pogovor o njihovem delu. Toda ko sem prišel v KS, sem
presenečen videl, da so sedeži v dvoranici razporejeni v več vrstah,

frontalno, pred njimi pa je miza z nekaj stoli za »predsedstvo« oziro-
ma govornike. V dvoranici je že bilo kakih 20 ljudi. Očitno gre za
množičen zbor. Do začetka se je zbralo okrog 40 ljudi. Tovarišica
predsednica je začela sestanek in nas povabila za mizo: direktorico
CSD, njenega namestnika, socialno delavko in mene. Pojasnila je,
da so navzoči člani socialnozdravstvenih komisij obeh jarških
krajevnih skupnosti, člani sveta krajevne skupnoti, delegacije za
skupnost otroškega varstva in socialnega skrbstva, člani odbora
Rdečega križa. Zveze borcev in Društva upokojencev. Vabljeni so
bili tudi štirje predstavniki 0 0 ZSMS, a niso prišli. Navzoč je bil
tudi podpredsednik občinskega odbora RKS.
»Sestanek naj bi — v skladu z uvodnim nagovorom predsednice
socialnozdravstvene komisije — služil izmenjavi informacij in
razpravi o možnostih sodelovanja med CSD in KS, možnostih za
vključevanje občanov v preventivno delo, morda tudi o problematiki
mladoletnega prestopništva, o sodelovanju z Rdečim križem —
predvsem o tem, kako poteka sosedska pomoč... (D. 18. 12. 84)
V nadaljevanju sestanka je prva spregovorila direktorica CSD
in označila ta sestanek za še en nov korak k uresničevanju zamisli
o sodelovanju med CSD in krajevno skupnostjo. Nato je opisala
delo CSD s poudarkom, da ni točno mnenje, da Center le dodeljuje
družbene denarne pomoči; dela se veliko drugega poleg tega. Dovolj
podrobno je navedla, kaj še vse... Namestnik direktorice je spregovil
o problematiki mladine in mladoletniškega prestopništva...
Potem je dala predsednica besedo meni, češ da bom spregovoril
o socialni analizi, ki jo bo v tej KS delala Višja šola za socialne
delavce skupaj s Centrom za socialno delo. (Opisal sem, kaj name-
ravamo delati in kakšna naj bi bila korist od lega, in sklenil govor

takole:)«... Prvič: študentje so pripravljeni pomagati npr. kakemu
starejšemu človeku pospraviti stanovanje ipd. in pomagati pri
organizacijskem delu. Drugič: to, kar bomo delali, b o m o zapisovali
in na koncu o tem sestavili poročilo, ki ga b o m o objavili, tako da
bo na razpolago vsem. ki bi hoteli v kaki drugi krajevni skupnosti
organizirati te dejavnosti. Želel bi, da bi imel v vas podporo pri teh
naših prizadevanjih...« (D, 18. 12. 84)...
Po kakih drugih merilih bi bil sestanek uspešen, vendar ni bil
tisto, kar sem pričakoval. Pričakoval sem konkreten pogovor o delil
med ljudmi, ki si prizadevajo doseči neke cilje, ki nekaj delajo in ki
se jim je ponudila okrepitev. (Dovolil sem si domišljati, da smo za
KS okrepitev.) Namesto tega sem doživel sestanek celotnega »social-
nega aktiva«. Nismo se dogovorili o konkretnih oblikah sodelovanja
med C S D in KS; nič konkretnega o vključevanju občanov v preven-
tivno delo — ne kdo se bo vključil, ne kam, ne kako; nič o konkretni
organizaciji sosedske pomoči.
V dveh mesecih, od konca oktobra do konca decembra, mi ni
uspelo priti v neposreden deloven stik s socialno-zdravstveno komisijo,
ki sem jo imel za »akcijsko skupino«, tj. tisto telo, ki poskuša razvijati
in pospeševati medsebojno pomoč med občani in ki skrbi za koor-
dinacijo te pomoči. Tedaj še nisem vedel, da socialno-zdravstvena
komisija ni »akcijska skupina« (v pomenu, kot ga ima ta beseda v
socialnem delu)...
PRIČAKOVANJA IN U R E S N I Č E N J A
Petindvajsetega februarja, torej 4 mesece potem, ko sva z direk-

torico C S D začela tuhtati, za katero KS naj bi se odločili, sem se
lahko prvič udeležil sestanka neke skupine v KS, skupine, ki zares

neposredno, z raznimi storitvami pomaga starejšim (tj. osnovne
organizacije Rdečega križa).
Obračun časa pokaže, da je največ neizkoriščenega vmesnega
časa odpadlo na prelaganje sestankov..., razlog temu prelaganju pa
so druge obveznosti tako raziskovalcev kot prostovoljnih delavcev
na terenu. Iz tega sledi nauk: Pri časovnem načrtovanju upoštevaj,
da imajo prostovoljci še druge obveznosti... Druga predpostavka
tega načrtovanja je, da raziskovalec ne uporablja moči... Z uporabo
moči in planersko-organizacijskih veščin bi bilo morda mogoče
skrčiti ta čas, vprašanje pa je, do kolikšne mere. da ne bi ogrozili
naravo prostovoljnega dela in sodelovanja... Naslednji nauk tega 4-
mesečnega pričakovanja pa je: Ne zainvestiraj se! Prva oseba iz
določenega sistema, s katero si prišel v stik, ni nujno prava oseba,
tj. tista ki te bo pripeljala do tega, kar hočeš, ne glede na to, koliko
zaupanja zbuja...
(OPIS ORGANIZACIJE)
OSNOVNE ZNAČILNOSTI IN PROGRAM
Krajevna organizacija Rdečega križa Slovenije, ki deluje danes

na področju KS Jože Moškrič Ciril, je bila vpisana v register društev,
ki se vodi pri U N Z Skupščine mesta Ljubljana. 18. februarja 1977
pod zaporedno številko 424, potem ko je na občnem zboru 8. 1.
1976 »uskladila svoja pravila po določbah 22. člena Zakona o dru-
štvih«. Sicer pa je organizacija obstajala že prej, vse od osvoboditve
(D 1). (Številke v oklepajih označujejo dokumente v seznamu doku-
mentov v dodatku; D - dnevnik, Z - zapisnik, P - poročilo.)
Po statističnem poročilu za leto 1984 (obrazec RKS) z dne 25.

2.1985 je organizacija štela skupaj 3.283 članov, od tega podmlad-
karjev 1.386 (to je število vseh otrok v osnovni šoli), 128 mladincev
do 27. leta in 1897 odraslih članov. Organizacijo vodi odbor, izvoljen
na redni letni skupščini krajevne organizacije. Odbor šteje devet
članov, med njimi je ožje vodstvo: predsednik, namestnica predsed-
nika, tajnica in blagajničarka. Nadzorni odbor ima 3 članice. Člani
ožjega vodstva so bili izvoljeni hkrati tudi za člane delegacije za
občinski odbor RKS... Člani odbora so po poklicih tesar, kuharica,
uslužbenka, gospodinja, dijakinja, upokojenka, gospodinja, učitelji-
ca, vzgojiteljica. Poleg članov odbora je še 7 uličnih povcrjenic, ki
niso v odboru.
Skupščine (6. 4. 1983) s e j e udeležilo 26 članov... To pomeni,
da se je skupščine udeležilo manj kot 1 % vseh članov (0,79 %)
oziroma 1,37 % vseh odraslih članov. Kakšni člani so to, ki ne žele
sodelovati pri delu redne letne skupščine, volitvah vodstva orga-
nizacije in uličnih poverjenic, pri sprejemanju poročila o delu v
preteklem letu in programa dela v naslednjem? Kaj pomeni pojem
»član RKS« in kakšen je odnos med članstvom in organizacijo ozi-
roma vodstvom? Znesek pobrane članarine se približno ujema s
produktom višine članarine in števila odraslih članov. To pomeni,
da člani v večini plačujejo članarino.
OBLIKE N E P O S R E D N E SKRBI ZA KRAJANE
- Javljanje o posameznih primerih pomoči potrebnih občanov.

Javljanje poteka takole: ulične poverjenice in članice odbora zvedo
bodisi neposredno ob obiskih bodisi od sosedov, sostanovalcev ali
sorodnikov za krajane, ki so v težkem položaju kakršne koli vrste.

O teh primerih poročajo na sejah odbora. Tu se opravi nekakšna
triaža; v nekaterih primerih se odbor odloči za kako obliko nepo-
sredne pomoči, ki jo dajejo aktivistke same, ne da bi o primeru
poročal dalje, v drugih pa o stanju občana obvesti občinski odbor
Rdečega križa, socialnovarstveno komisijo krajevne skupnosti ali
pa neposredno Center za socialno delo. V nekaterih primerih pa
obveste C S D ali komisijo, hkrati pa dajo določeno neposredno
pomoč. V zapisnikih sej so primeri takole opisani:
»Posamezne članice odbora oziroma poverjenice so opozorile
na posamezne probleme:
B. M. z Jarške c., samohranilka. Situacija naj se pregleda in poda
poročilo, če je dejansko potrebna pomoč.
Tov. T., težak bolnik, bo dobival kosilo iz naše šole. za kar je
bilo že vse dogovorjeno.
Na koncu je tov. N. povedala, da je na Jarški cesti zbolela tov.
D. S., ki so jo morali odpeljati v bolnico, doma pa je ostal njen
mož, težak invalid. Dogovorjeno je bilo. da bo tov. N. odšla k njemu
na dom ter se pozanimala, če potrebuje kakšno pomoč (hrano iz
trgovine in podobno).« (Z 83-1)
V zapisnikih, ki pokrivajo obdobje od 14.2.1983 do 4.4.1985, je

navedenih 10 primerov takega poročanja o posameznih primerih
na sejah odbora. V tem obdobju ni v dokumentaciji dopisov, s
katerimi bi o primerih javljali občinskemu odboru RK, Centru za
socialno delo oziroma občinski skupnosti socialnega skrbstva ali
drugim. Pač pa je iz obdobja pred tem nekaj takih dopisov. Na
primer:
Krajevna organizacija RK sporoča sekretarki občinskega odbora

RK (6. 1. 1983):
»Obveščamo vas. d a j e v naši krajevni skupnosti težak problem
glede prehrane ene od naših občank. Tovarišica N. je zelo težak
bolnik... (opis bolezni). Nima nikogar, ki bi ji nosil hrano, sama pa
si ne more kuhati, mora pa imeti (posebno) hrano. V zvezi s tem
s e j e tov. A. že pozanimala v menzi Z. Vendar s o j i odgovorili, da
ne morejo pošiljati, ker ni iz njihove občine... O b r a č a m o se na vas,
da v okviru vaših pristojnosti skušate organizirati dovoz hrane težko
oboleli tov. N. in sicer vsak dan tudi ob sobotah in nedeljah...« (D
12)
Prav ti primeri dokazujejo, da si aktivistke prizadevajo konkretno

pomagati ljudem, ki imajo take ali drugačne probleme. Ni pa
razvidno, kako dobro so obveščene o vseh problemih ali kako je
teren »pokrit«.
- Obiskovanje starejših občanov. Kaže, d a j e obiskovanje občanov
dejavnost, ki seji aktivistke najbolj posvečajo. Obiske lahko delimo
na (1) obiskovanje starejših občanov v domovih starejših občanov
in (2) obiskovanje starejših občanov na njihovih domovih. Drugo
lahko delimo na (a) obiske o praznikih, povezane z obdarovanjem
in/ali vabilom na skupno praznovanje, (b) obiske, povezane z
dajanjem pomoči ali s pozvedovanjem o stanju in potrebah po
pomoči. Pri tem so tudi obiski o praznikih namenjeni takemu
pozvedovanju, ni pa to njihov edini ali prvenstveni namen...
- Obiski po potrebi. Na prvi seji po poletnem premoru ( 8 . 9 . 1 9 8 3 )
so odbornice pod točko »razno« spregovorile o tem, koga bi bilo
treba obiskati:
»Tov. K. je obiskala tov. R. iz K. ulice, ki je zelo slabega zdravja.

Tudi tov. P. jo je obiskala in ji ob tej priliki nesla skromno darilo...
Takoj se obišče tov. K. na Jarški c. Obiskala ga bo tov. P., ki
stanuje v njegovi bližini. Kupi se mu skromno darilo ter izroči naše
pozdrave in želje za skorajšnje okrevanje...
Obiskali je treba tov. B. Sicer ni bolna, je pa v zelo visoki
starosti...«
Razlog za obiske so v prvi vrsti slabo zdravje, poslabšanje zdrav-
stvenega stanja, visoka starost, invalidnost ali drugo stanje, ko ljudje
potrebujejo pozornost ali stvarno pomoč. Vidimo, da se o tem, ko-
ga je treba obiskati, razpravlja na sejah odbora. Toda na prvi seji v
letu 1984 so odbornice sprejele sklep, da ni treba o vsakem namera-
vanem obisku razpravljati na sejah. »Nadalje je bilo tudi sklenjeno,
naj članice odbora in ostale poverjenice obiskujejo krajane po svo-
jem premisleku, naknadno pa naj o tem poročajo na seji odbora,
kajti ni potrebno, da bi za posamezne obiske oziroma sestajanja
sklicevali seje.« ( Z 84-1) Na isti seji je bilo slišati tudi zanimivo
pritožbo. »Tov. J. je opozorila, da se nekateri pritožujejo, da jih ne
obiskujemo. Temu so oporekale poverjenice. posebno tov. A., ker
je dejansko obiskala (tovarišico R.), pa je niso dobili doma, kar po-
meni, da le ni tako potrebna obiskov, kot sama prikazuje.« ( Z 84-1)
- Obiskovanje ob praznikih. Prazniki, ob katerih aktivistke običajno

obiščejo vse občane nad določeno starostjo, so 8. marec, 29.
november in novo leto. O predvidenih obiskih razpravljajo najprej
na seji odbora, nato izdelajo seznam starejših občanov, se domenijo
o vrsti in vrednosti darila ter določijo posameznim aktivistkam
ulice in bloke, kjer naj opravijo obiske. Poleg tega pa imajo posa-
mezni prazniki še posebnosti.
Za novo leto podmladkarji prav tako izdelajo čestitke in jih

razdelijo vsem nad 70 let starim občanom. Aktivistke pa obiščejo
bolehne in »zelo stare« in jim nesejo manjše darilo. Neki zapisek
(28.12.1982) vsebuje seznam petih oseb v štirih različnih domovih
starejših občanov; ob teh imenih pa so imena aktivistk, ki naj jih
obiščejo. Obiskovanci »prejmejo: po 1 kg mandarin = 4 kg: 1 zav.
Albert keksi = 4 zav.: po 3 kom. nageljčkov = 15 kom nageljčkov; 1
1 vina = 1 1 vina.« (D 19)
»Tehnologijo« obdaritve osvetljuje tudi tale dopis cvetličarni:
»Spoštovani! Prosim vas za dostavo (prevzela bo tov. F.M.) 135
kom nageljnov po izbiri, kijih bomo potrebovali za obdaritev naših
najstarejših občanov za dan republike 29. november. Se priporo-
čamo in vas tovariško pozdravljamo. Račun vam bomo poravnali
takoj po prejemu le tega. Podpis: Predsednik KO RK.« ( D 15)
Ali pa tale »naročilnica« trgovini Emona, poslovalnica Šmartin-
ska c. (17. 12. 1982): »Po sklepu Krajevne organizacije Rdečega
Križa Jože Moškrič Ciril vas vljudno prosimo, če lahko nabavite
za obdaritev naših starejših občanov za Dan republike 29. november
naslednje količine blaga (sledi seznam: kava, keksi, vino, manda-
rine). Upamo, da boste naši želji lahko ustregli, saj gre za skromno
obdaritev naših najstarejših občanov. Račun za dobavljeno blago
vam bomo takoj po izstavitvi poravnali.« (Podpis) (D 14)
Pozornost zbuja slog teh dopisov, saj so glede na namen nekoliko
preveč gostobesedni in vljudni. Zadostoval bi prozaični stavek:
»Naročamo to in to; plačali bomo tako in tako.« Tu pa sta navedena
namen in prilika, kar trgovine najbrž ne zanima. Naročilo je izra-
ženo ponižno kot »upanje« in »želja« in poudarjeno je, da gre za
skromno obdaritev, kot da bi se bilo treba trgovini opravičevati za

nakup (ali za preskromen nakup?). In še dostavek, da bo račun
takoj poravnan, kot da je tako zagotovilo potrebno zaradi bojazni,
da ne bi bil. Ta mešanica skromnosti in poudarjanja plemenitega
namena odkriva določeno samorazumevanje aktivistk pa tudi njiho-
ve motive. Navadna naročilnica je napisana kot pomembno pismo;
kot bi hoteli reči: Delo ki ga opravljamo, je pomembno, in tako mi
v trenutku, ko vse to delamo. To odkriva važen motiv za sodelovanje
v tej organizaciji. To je prilika, da vendar počnemo nekaj pomem-
bnega, kar morda ne bi mogli početi in biti, če bi opravljali samo
svoje vsakdanje posle gospodinje, upokojenke, delavke.
- Neposredna pomoč.
- Pomoč i» obleki. V razpravi o akciji zbiranja oblačil je predsednik
opozoril, naj »tiste tovarišice, ki vedo za slabo socialno stanje na
svojem območju pri posameznih družinah, že ob sami akciji zberejo
blago, ki ga potrebujejo, in oddajo družinam«. (Z 83 2) To pomeni,
da KO RK neposredno pomaga občanom tako. da jim dodeli obleko
in obutev. Pri tem poverjenica sama presodi, kdo potrebuje obleko
in kakšno. Čeprav gre za obleko, ki bi jo drugi (darovalci) sicer
verjetno zavrgli, je pooblastilo, ki ga imajo poverjenice, pomembno
in odgovornost precejšnja, ko posredujejo med občani, ki so obleko
dali, in onimi, ki naj bi jo prejeli. Iz dokumentacije ni razvidno,
kolikim občanom je bila dana ta pomoč (11 občanom ?).
- Denarna pomoč iz lastnih sredstev. Natančnih podatkov o številu

in višini teh pomoči ni, vendar je iz naslednje beležke razvidno, da
jih dajejo: »V nadaljnji razpravi je bilo poudarjeno, naj bi ne dajali
dvakratne pomoči starejšim občanom. Če nekdo dobi pomoč s
strani ZB, potem naj temu ne bi dajal pomoč tudi RK. Da ne bi
prišlo do dvakratne dodelitve, naj bi se oba odbora dogovorila o

tem, komu se bo dala pomoč.« ( D 83-6) Prav tako so ob zbiralni
akciji starega papirja sklenili: »Dobljena denarna sredstva se bodo
uporabila za pomoč družinam, ki žive v težkih socialnih raz-
merah...« (Z 84-1)
-Pomoč v gospodinjstvu. Približni obseg te pomoči je razviden iz
poročila o delu mladih članov (o poteku dejavnosti tekmovanja
mladih članov RK in mladine za pomoč starejšim in invalidnim
osebam leta 1984):
- pomoč pri pripravljanju kurjave: dvema občanoma, trije mladi
člani;
- nakupovanje v trgovini in prinašanje iz trgovine: štirim starejšim
o b č a n o m , 6 mladih članov (prejemniki usluge so poimensko
navedeni)
- čiščenje snega: 6 akcij, 8 članov;
- drobna gospodinska dela (pomoč pri pospravljanju stanovanja
enemu občanu, 4 mladi člani)...
VZDRŽEVANJE ORGANIZACIJE
- Pobiranje članarine. Za pobiranje članarine skrbijo poverjenice.

Vendar pa to delo iz raznih razlogov ne teče vedno gladko; včasih
se kaka poverjenica odseli ali pa iz kakega drugega razloga ne more
več sodelovati; so primeri, ko poverjenica sploh noče več sodelovati
ali pa noče pobirati članarine; zatakne se tudi pri občanih, ki nočejo
plačati članarine. Plačevanje članarine je sicer prostovoljno in tudi
tisti, ki ne plača, še vedno ostane na spisku članov. Vendar pa bi se
hitro poznalo, če več ljudi ne bi plačalo članarine, zato se poverje-

nice trudijo, da bi je pobrale čim več.
... Do leta 1983 so poverjenice lahko zadržale 20% pobrane čla-
narine, od tedaj pa 10%. »Vse prizadete so obvestilo vzele na znanje.«
(Z 83-1) Če se ugotovi, da članarina v kaki ulici ni bila pobrana, se
zadeva razišče in poskuša zamujeno nadoknaditi.»... V Stražarjevi
ulici ni bila pobrana članarina. Do sedaj jo je pobirala tov. D. J. Po
sestanku bosta šli tov. A. in tov. E. na dom k tov. D. pogledat,
zakaj ni bila pobrana članarina. O rezultatih obiska bosta poročali
na prihodnji seji.« (Z 83-1) Vidimo, da se v takem primeru takoj
ukrepa in da pobiranje članarine ni prepuščeno samovolji poverje-
nic... Toda vsi problemi niso rešeni. »Za Stražarjevo ulico bo potreb-
no dobiti novo poverjenico...« (Z 83-6) Zadeva s Stražarjevo ulico
se uredi šele čez eno leto. »Povedano je bilo. da v Stražarjevi ulici
nimamo poverjenice, ker dosedanja tov. D. J. tega dela noče več
opravljati. Obveznost pobiranja članarine je prevzela tov. K. M.
Tudi v Avsečevi ulici nimamo več poverjenice. zato bo to obveznost
prevzela nova članica tov. Ž. J. iz Avsečeve.« (Z 84-1) Toda tudi to
ni dolgo veljalo. Aprila 1985 odbor spet razpravlja o članarini... »V
razpravi je bilo predlagano, naj bi za dve ulici poskrbela tov. A., za
Jarško cesto bi poiskala poverjenico tov. K., nato pa bi se ugotovilo,
kako poteka pobiranje članarine. Odbornice so tudi predlagale,
naj bi se v bodoče črtalo iz odbora tiste odbornice, vendar se pred
iztekom mandata to ne more izvršiti.« (Z 85-4) Zagrožena je torej
stroga sankcija za nedisciplino pri pobiranju članarine...
Ko je že kazalo, da so se poverjenice mirno sprijaznile z znižano

»provizijo«, seje nezadovoljstvo pojavilo čez eno leto. »Poverjenice
so se pritožile zaradi pobiranja članarine RK. Do nedavnega so
prejemale za to delo 20%, sedaj pa je dopis, ki predpisuje samo

10%. Po razpravi so menile, da bi 10% spravili kot poseben sklad, s
katerim bi v zahvalo za opravljeno delo enkrat letno priredile kakšen
izlet. S takim mnenjem so se prisotni strinjali, kajti v odboru imamo
poverjenice. ki že vsa leta po vojni delujejo prostovoljno in si priza-
devajo. da svoje delo čimbolje opravijo.« ( Z 84-1). Kaže torej, da
10% članarine ni bilo več tako pomembnih, da bi se poverjenicam
splačalo zadržati vsaki svoj delež, ampak so jih raje odstopile v
skupno blagajno.
- Motivacija: priznanja in nagrade. V prejšnjem poglavju smo

videli, da so si aktivistke s podrobnim opisom svojega dela poskušale
ustvariti ustrezen »imidž« svoje organizacije. Pozornost in naklonje-
no stališče nadrejenega organa jih gotovo spodbujata in pomenita
priznanje za njihovo delo. Že to, da se to, kar so naredile, obširno
obravnava na sestanku odbora, je nekakšno priznanje. Poleg tega
pa poznajo v organizaciji še naslednje vrste priznanj — med njimi
niso samo formalna, s statutom predvidena: (1) formalna priznanja
in zahvale RKS, (2) denarne nagrade, (3) izleti odbora.
(1) Priznanja in zahvale RKS. Na seji 19. 9. 1984 je odbor sprejel
sklep, da se za priznanja občinskega RK predlagajo..., skupaj 7
tovarišic. Za jubilejno nagrado pa dve tovarišici... Formalni uteme-
ljitvi za ti dve tovarišici na obrazcu... se glasita:
»Tovarišica M. P. je aktivna članica RK na terenu nad 30 let in je
bila vsa leta v odboru RK ter 15 let predsednica socialne komisije
pri svetu KS. Vseskozi se je zalagala za organizirano delo RK na
terenu, sodelovanje s KS in ZB pri reševanju socialno zdravstvenih
zadev, organizaciji aktiva mladih na osnovni šoli, obisku bolnih
krajanov ter zlasti pri organizaciji zbiranja oblačil, ki v naši orga-

nizaciji vsa leta dosegajo velik uspeh. Tov. M. je glede na opisano
delo tudi vzornica za druge člane, da vztrajajo pri tej humani in
človekoljubni organizaciji dolga desetletja in pripomorejo k zavid-
ljivim uspehom, zlasti med mlajšimi člani.« (Z 84-4a)
(2) Denarne nagrade. Omenili smo že, da so poverjenice dobivale

20% od pobrane članarine, ta znesek pa se je z letom 1983 znižal
na 10%. »Pripombe poverjnic... so delno utemeljene, saj morajo
vložiti veliko truda, preden zberejo vso članarino od članov RK.
Predlagano je bilo, da bi v drugi obliki bile nagrajene za opravljeno
delo.« (Z 83-2) O tem. v kakšni obliki so bile nagrajene, ni podatka,
razen če ni bila nagrada izlet odbora. Pač pa so bolj konkretno
rešili vprašanje nagrade za tajnico in blagajničarko. »Tov A. je
predlagala prisotnim, da bi za uspešno delo in za ves trud. ki ga
vlagajo v svoje delo. nagradili blagajničarko in tajnico odbora.
Prisotni so se s predlogom strinjali in sprejeli sklep, da se tov. J. A.
nagradi z 2.500 din. tov. V. L. z 2.500 din. Obe nagrajeni tovarišici
sta se zahvalili za pozornost, ki jima je bila s tem prikazana.« ( Z 84
-D
(3) Izleti. Med aktivistkami s e j e z leti ustalil običaj, da po mo-
žnosti enkrat na leto prirede skupni izlet kot priznanje in nagrado
za delo. Tako je na eni od sej predlagala tov. J., da bi v zahvalo za
opravljeno delo, ki so ga opravile odbornice in ulične poverjenice.
opravili enodnevni izlet v naravo. Edino tako bi se lahko oddolžili
za opravljeno delo. »Po krajši razpravi so bili prisotni mnenja, naj
bi se opravil izlet v mesecu maju in sicer na Jezersko.« ( Z 83-1) O
izletu lahko preberemo tole pohvalno oceno, izrečeno in zapisano
na 2. seji KORK, ki je bila dne 14. 5. 1983 na Jezerskem: »O da-

našnjem izletu ter o tečaju RK so bila mnenja več kot pozitivna.
Razpoloženje prisotnih je bilo odlično. Tudi pri samem tečaju (prve
pomoči) so se udeleženke zelo dobro izkazale, kar bodo pokazale
tudi fotografije, ki so bile ob tej priliki narejene. Udeleženke izleta
in tečaja RK so bile navdušene nad tako organizacijo in so izrazile
željo, da bi se kaj takega večkrat organiziralo, seveda združeno s
pomembno akcijo ali delom.« (Z 83-2) Pozornost zbuja zadnji sta-
vek. ki razkriva stališče, da je treba prijetno združiti s koristnim.
Ne bi bilo prav, ko bi bil izlet namenjen le zabavi; navsezadnje je to
izlet iz članskega denarja. Vsekakor dovolj odgovorno stališče. Čla-
nicam je ostal izlet v tako lepem spominu, da s e j e že jeseni pojavil
predlog za nov izlet. »Tov. A. je obvestila prisotne, da v kolikor še
obstaja želja, da bi naredili en kratek izlet, da je ona v ta namen
rezervirala avtobus. Predlagala je, da bi se peljali v Rogaško Slatino
ali v Logarsko dolino in sicer 23.10. 1983. Nekatere so imele pomi-
sleke glede kraja, druge glede datuma, tako da ni prišlo do kompro-
misne rešitve. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da tov. A. odpove rezer-
vacijo avtobusa. Po daljši razpravi so se prisotne končno zedinile,
da bi napravili krajši izlet dne 5. 11. 1983 v Moravče, ker je blizu
pa tudi narava je lepa. V Moravče pelje redni avtobus in bi s tem
precej prihranili pri sredstvih, nekaj pa prispevajo same udeleženke,
tako da ne bi oškodovale blagajne Rdečega križa. Na izlet se povabi
tudi predstavnika Krajevne skuposti Nove Jarše.« ( Z 83-4) Pri
razpravi o tem izletu je torej prišlo do spora med bolj velikopotezno
in bolj skromno zamislijo. Zedinile so se za skromno varianto s
samoprispevkom in taktično primernim vabilom predstavnikom
občinskega RK in KS. Pozornost pa zbuja način, kako so bile
odbornice postavljene pred izvršeno dejstvo (»v kolikor še obstaja

želja... je avtobus že rezerviran«).
ODNOS ORGANIZACIJE DO OBČINSKEGA ODBORA

IN D R U G I H O R G A N I Z A C I J , O R G A N O V IN U S T A N O V
- Odnosi z občinskim odborom RK. Krajevna organizacija RK

najtesneje komunicira prav z občinskim odborom RK. Od tod
dobiva navodila za delo in tja pošilja zapisnike svojih sej in poročila
o svojem delu. Z nobenim drugim telesom ali organizacijo v KS ali
zunaj nje ne sodeluje tako tesno. Vendar je za to sodelovanje značil-
na nekakšna ambivalentnost. V dopisu, ki ga pošilja tajnica krajevne
organizacije sekretarki občinskega odbora RKS, beremo (10. 1.
1983): »Med samim poslovanjem v naši mandatni dobi sem nekje
prišla do prepričanja, da o našem delu niste dovolj seznanjeni, to
pa spričo tega. ker verjetno niste prejeli nobenega zapisnika o delu
v tem času. Zato vam v prilogi pošiljam zapisnike od vsega začetka...
(Sledi seznam 9 zapisnikov sej od 21. 5. 1981 do 8. 12. 1982) Ver-
jetno pa ste dobili vse vloge glede pomoči posameznim krajanom
naše KS, zato vam teh kopij dopisov ne bi pošiljala... Upam, da
boste z vpogledom v naše delo imeli drugačno mnenje o našem
delu, posebno pa še o nekaterih posameznih članicah odbora, ki si
dejansko prizadevajo svoje delo čimbolje opraviti... V upanju, da
bomo še naprej sodelovali glede napotkov in pomoči vas tovariško
pozdravljamo.« ( D 21)
Tajnica krajevne organizacije torej očita sekretarki občinske

organizacije, da ni dovolj seznanjena z delom KO, in si želi, da bi
imela »drugačno mnenje« o delu KO in »posameznih članicah«.
Po tem očitku zavzame poslušno pozo in pričakuje od občinskega
odbora še naprej napotke in pomoč. Priznava torej občinskemu

odboru oziroma sekretarki nadrejenost in avtoriteto, a je razo-
čarana, ker ta po njenem ne pozna dela KO in ker nima ugodega
mnenja o posameznih članicah. Nadrejenost in avtoriteto naj bi
spremljali dobra informiranost in blagohotnost.
Ta dopis je bil odgovor na prošnjo občinskega odbora, da bi jim
pošiljali zapisnike sej....
Članicam se zdi pomembno, d a j e občinski odbor kot nadrejeni
organ obveščen o njihovem delu. Od njega pričakujejo, da to delo
oceni in jih pohvali, nagradi ali graja. »Posamezne odbornice in
posamezne ulične poverjenice so posredovale delo, ki so ga opravile
v času trajanja mandata in prosile, naj se to vnese v poročilo o delu
našega odbora za občinski odbor. Po podanem pregledu dela je
bilo izraženo mnenje, naj se to poročilo čimpreje sestavi in skupaj
z zapisnikom predloži občinskemu odboru RK.« (P 81-83)
Hkrati pa hoče krajevni odbor ohraniti določeno stopnjo avto-
nomije, zato ne sprejme samodejno vsakega predloga ali zahteve
občinskega odbora. »Tov. predsednik seznani prisotne z dopisom
občinske organizacije RK Ljubljana Moste Polje, s katerim nas
obveščajo, naj bi krajevne in šolske organizacije RK vodile dnevnike
svojega dela, s katerimi bi ohranjali poznejšim rodovom izkušnje
in utrip nekega časa... V razpravi je bilo povedano, da imamo pri
nas administrativno delo urejeno tako, da se vodijo zapisniki
posameznih sej, kjer se registrirajo vse važnejše stvari, sicer pa
skupščinsko poročilo opisuje delo posameznih članic odbora in
poverjenic, kakor tudi da je razvidno celotno delo organizacije
Rdečega križa v nekem obdobju. Priporočeno je bilo, naj bi se vsa
administracija spravljala v redu po časovnem zaporedju, tako da bi
se vsak hip lahko ugotovilo, kaj se je delalo ob določenem času. V

kolikor zapisniki niso predani občinski organizaciji, da naj se to
naredi in pošlje po en izvod zapisnika, tako da bodo tudi na ob-
činskem sedežu seznanjeni o našem delu.« (Z 83-4)
Medtem ko je šlo v gornji zadevi za zavrnitev manj pomembnega
predloga, ki se tiče oblike pisanja zapisnikov oziroma beleženja
dejavnosti, pa so odbornice v naslednjem primeru zavrnile zahtevo,
ki je v zvezi z osnovno dejavnostjo RK. »Nato je tov. V. (tajnica)
prebrala dopise, ki nam jih je poslal Občinski odbor Ljubljana Moste
Polje in se nanašajo na zimsko pomoč vsem potrebnim na območju
krajevne skupnosti, na pomoč prizadetim na Kopaoniku in pomoči
potrebnim v Afriki. Ko so se odbornice seznanile z vsebino dopisov,
se je začela razprava, v kateri je bilo poudarjeno, da naš odbor
dela in pomaga po vseh svojih sposobnostih na območju krajevne
skupnosti, da to občani tudi vedo in so za pomoč hvaležni, da pa
denarno ne moremo pomagati niti prizadetim na Kopaoniku niti
pomoči potrebnim v Afriki, ker že dve leti nismo prejeli nobene
dotacije tako ne iz občinskega odbora RK niti iz krajevne skupnosti,
čeprav smo pismeno zaprosili za pomoč. Denar, ki ga pa imamo
na razpolago, to je od pobrane članarine, pa porabimo za svoje
krajane, kijih tudi ni malo.«... (Z 85-1)
Tu sta pomembni dve stvari. (1) Organizacija seje uprla zahtevi

občinskega odbora in se pri tem sklicuje na nepisano, a v odnosih
med ljudmi univerzalno pravilo recipročnosti: daj - dam. Po njiho-
vem občinski odbor ni krajevni organizaciji ničesar dal. zato tudi
ni upravičen zahtevati. To pomeni, da krajevna organizacija ne
izvršuje brezpogojno »ukazov« z višje hierarhične ravni, ampak se
zavzema za bolj enakopraven in dvosmeren odnos, v katerem vsaka
stran nekaj prispeva. (2) Krajevna organizacija je jasno izrazila

svojo prioritetno usmeritev, tj. usmerjenost svoje dejavnosti v kra-
jevno skupnost. Za to usmeritev navajajo dva razloga: (a) denar, ki
ga imajo, so v obliki članarine prispevali krajani; naj se torej porabi
v prid krajanom, naj se jim ne odtuji; (b) krajanov »ni malo«, potrebe
v krajevni skupnosti so velike in organizacija ne sme izneveriti svojih
krajanov (»odbor dela in pomaga po vseh svojih sposobnostih,
občani to tudi vedo in so za pomoč hvaležni«).
Tu nas ne zanima, ali je tako stališče organizacije »pravilno«, tj.
v skladu s politiko in filozofijo RKS. Za nas je važno spoznati na-
čela in vodila, po katerih se ravnajo člani v obravnavani krajevni
organizaciji, kajti ta vsak dan dejavna načela so povezana z njihovo
motivacijo. Težnja k samostojnosti in neodvisnosti je lahko močan
motor dejavnosti. Morda je treba omeniti še tretjo značilnost,
razvidno iz tega dopisa. Za krajevni odbor je bolj pomemben
neposredni odziv krajanov na njihovo dejavnost (»občani vedo in
so hvaležni«), torej neposredna in konkretna hvaležnost krajanov,
kot pa odziv nadrejenega organa (ki bi jih za zbrani denar za Afriko
nedvomno pohvalil). Kaže, da so bolj motivirani za tako dejavnost,
ki vodi do neposrednih konkretnih, zanje vidnih in nedvoumnih
rezultatov v njihovem neposrednem okolju, kot za dejavnost, katere
rezultati so posredni, od njih oddaljeni, o katerih se nikdar ne bodo
mogli tako nazorno prepričati kot o rezultatih svojega dela v KS.
Toda odbornice so takoj disciplinirano prevzele nalogo, naj v

okviru akcije za pomoč lačnim v Afriki zberejo denar s prodajo
posebnih bonov. »Tov. P. (predsednik odbora) je obrazložil prisot-
nim, da so na sestanku, ki so ga s tem v zvezi imeli na občini, pre-
jeli bone, katere naj bi prodajali na območju posamezne krajevne
skupnosti, denar, ki bi ga zato prejeli, pa bi nakazali na žiro račun,

ki je namenjen lačnim v Afriki. Pri tem je naglasil, da so bili vsi
prisotni proti tiskanju bonov, ker s tem dela profit neka delovna
organizacija pri vsej akciji, ko gre za pomoč lačnim. Zato so sklenili,
naj se takoj ustavi tiskanje bonov. On je vzel bonov za znesek
500.000 dinarjev. Naše poverjenice naj bi jih prodajale na svojih
območjih....« (Z 85-2)
Predstavniki krajevnih organizacij so torej nastopili proti od-
ločitvi vodstva RKS (ali RKJ) z argumentacijo, ki razkriva izostren
čut za pravičnost in namensko porabo sredstev: denar, ki se zbere
za lačne v Afriki, naj se ne bi porabil (četudi le delno) v korist
katere koli naše delovne organizacije, če se temu da izogniti. Hkrati
pa so se strinjali s tem, d a j e to nabiralna akcija, in so tudi prevzeli
finančno tveganje s tem, ko so vnaprej nakazali sredstva. Obe ti
reakciji kažeta na zavzet in odgovoren odnos in na določeno stopnjo
avtonomnosti krajevnih organizacij, ki očitno imajo določeno
pogajalsko moč. Dodamo naj, da se je tudi vprašanje pomoči
Kopaoniku rešilo tako, da so iz sredstev krajevne skupnosti nakazali
določeno vsoto v imenu krajevne organizacije Rdečega križa...
ODBORNICE IN POVERJENICE O SVOJEM DELU
O tem, kdo so odbornice in poverjenice, smo že spregovorili;

predstavili smo jih na osnovi podatkov ankete. Naj tu o svojem
delu spregovore same. Navedbe so iz poročil, ki so jih napisale
same ali pa jih je po njihovih navedbah napisala tajnica. Najprej
nekaj lastnoročno napisanih poročil (brez jezikovnih popravkov):
»Spodaj podpisana K. D. (ulica, štev.) kot poverjenica rdečega
križa v naši skupnosti Nove Jarše Jože Moškrič navajam svoje delo
v letu 83 sledeče: v naši skupnosti je dosti starejših občanov, kateri

so potrebni obiskov na domovih obiskujem vedno te ljudi in jim
pomagam kaj prinesti iz trgovine (slede štirje priimki) V domu na
Bokalcih 2 krat letno obiščem zakonca P. katerim sem prinesla
oblačila in še enim tam potrebnim tudi (ime) našo vaščanko...
(nečitljivo)... v domu v dravljah... katere večkrat obiskujem v domu
katere sem 2 nabranim oblek nesla.« (Podpis) (D 37)
»P. M. (naslov, rojstni datum) začetek sodelovanja RK 1952 leta
organizirani preko SZDL opravljala delo predsednika socialne
komisije 15 let ulični poverjenik naloga obisk bolnih in starejših
obč. zbiranje oblačil sedaj član izvršnega odbora.« (D 50)
»N. M. (naslov, rojstni datum). Na terenu Nove Jarše sem začela
sodelovati 1.1963. Kot član odbora RK. Kot ulični poverjenik, član
socialne komisije. Pomagala sem reševati socialne probleme
obiskovala bolne in stare občane na domu ali v domovih st. občanov,
pri zbiranju oblačil in vsakoletnih srečanjih starejših občanov. Sedaj
član izvrš. odbora.« (D 50)
V Poročilu o delu KO RK Jože Moškrič Ciril Nove Jarše v času
od 4. maja 1981 do 14. februarja 1983 je delo posameznih poverjenic
takole opisano:
»B. L. sodelovala pri raznih akcijah (zbiranje oblačil) pobiranje
članarine obiski pri posameznih članih RK, kot vljudnostni obiski,
ob katerih se le ti zelo razveselijo.
P. M. sodelovala pri vseh akcijah, ki so bile organizirane v okviru
krajevne organizacije obiskala starejše občane v Domu na Taboru.
Domu na Poljanah, obiskala posamezne na njihovem domu in v
bolnici.«
Na nekaj dejstev, ki jih razkrivajo ta poročila o lastnem delu,

naj posebej opozorimo:
Od aktivistk se je pričakovalo, da poročajo o svojem delu, in to
so tudi delale. V zamisli o tem, da bi napisali tako poročilo, sesta-
vljeno iz konkretnih opisov dejavnosti vsake posamezne aktivistke,
slutimo isti duh, kot smo ga zasledili v pismu tajnice KO sekretarki
0 0 RK — težnjo, da bi občinskemu odboru pokazali, da krajevna
organizacija dobro in prizadevno dela. To so storili na način, ki pri
poročanju o delu naših organizacij in ustanov ni običajen, je pa
nadvse učinkovit in posnemanja vreden. Navedli so delo prav vsake
aktivistke posebej. Gotovo je to odgovor na predstavo, da občinski
odbor nima ustreznega vpogleda v delo KO...
Aktivistke so napisale poročila oziroma navedle (tajnici), kaj so
delale. Očitno so to navajale rade, s poudarkom in zavestjo o
koristnosti svojega dela. Ta oblika poročanja jim je prišla prav, da
so lahko tudi nadrejenemu organu sporočile, kaj delajo. Tudi težnja
vsake od njih je vsebovana v stavku: »Občinskemu odboru pred-
lagamo, da to delo, ki so ga opravili odborniki naše krajevne organi-
zacije kakor tudi vse ulične poverjenice. upoštevajo, saj so ga
opravile z vso prizadevnostjo in veliko srčne kulture.« (P 81-83)...
Iz poročil je dobro razviden pomen, ki ga aktivistke pripisujejo
posameznim dejavnostim. Kaže. da jim osebno največ pomeni
obiskovanje starejših občanov in s tem povezana konkretna pomoč,
predvsem stvarna: pri nakupih, prinašanju hrane, celo kuhanju,
druga pomoč v gospodinjstvu, pomoč v obleki.
Prevzemajo tudi naloge, ki so za prostovoljnega delavca zelo
zahtevne, na primer večmesečno kuhanje in nošenje kosila zakon-
cem, ki tega ne zmoreta sama. Razvidno je. da so vse aktivistke
vsestransko aktivne: večina sodeluje pri vseh akcijah krajevne

organizacije, nekatere med njimi pa opravljajo še dela, povezana z
določeno funkcijo.
ANALIZA IN RAZPRAVA
AKCIJSKA S K U P I N A IN O K O L J E
H. Butcher in drugi (1980) sodijo, da je osnovno vprašanje, s

katerim se srečujejo skupine, ki sodelujejo v skupnosti, kako
pridobiti in uporabiti vire in sredstva za uresničitev svojih smotrov.
Skupina se lahko odloči za enega od dveh osnovnih odnosov do
tega vprašanja: (a) uporabi lahko svoje lastne vire in sredstva, npr.
znanje, spretnosti, ljudi, čas, motiviranost, zveze in poznanstva,
vpliv ipd. in sama doseže svoje cilje na način samopomoči in prosto-
voljnega dela; (b) svoje vire in sredstva uporabi tako, da poskuša
spremeniti delovanje drugih sistemov, da bi ti drugače razporedili
svoje vire in sredstva in dosegali tiste cilje, ki so po oceni akcijske
skupine vrednota. Nekatere skupine uporabljajo samo prvi prijem;
poskušajo zadovoljiti potrebe uporabnikov tako, da se same organi-
zirajo in smotrno uporabijo svoje zmožnosti, znanje in motivacijo.
Druge delujejo pretežno tako, da pritiskajo na druge izvajalce,
recimo strokovne službe ali pa na druge financerje (naročnike), da
usmerijo svoja sredstva in prizadevanja na določene uporabnike.
Drugo ključno vprašanje je, kdo so uporabniki uslug, ki jih

zagotavlja skupina. Možnosti sta v grobem dve: a) da so uporabniki
člani skupine same, b) da so uporabniki zunaj skupine.
Na osnovi teh dveh dimenzij lahko sestavimo tipologijo:
uporabljeni viri uporabniki

člani skupine zunanji
lastni 2
drugi 3 4
Tip 1. Skupina uporablja lastne vire v korist svojih članov. Primer

take skupine bi bila skupina za vzajemno pomoč, sestavljena iz
bolnikov z določeno boleznijo, ki si izmenjujejo izkušnje o bolezni
in zdravljenju, se medsebojno čustveno podpirajo ter si pomagajo
pri praktičnih vsakdanjih opravilih v zvezi z nego in podobnim.
Tip 2. Skupina uporablja lastne vire v korist kake druge skupine
oziroma zunanjega uporabnika. Primer: Skupina tabornikov priredi
taborjenje za otroke, ki nimajo drugih možnosti za preživljanje
počitnic.
Tip 3. Skupina vpliva na tiste, ki imajo sredstva, da jih uporabijo
v njeno korist. Primer: Skupina invalidov vpliva na načrtovalce in
graditelje nove stanovanjske soseske, da zgradi sosesko brez arhite-
ktonskih ovir.
Tip 4. Skupina vpliva na tiste, ki imajo sredstva, da jih uporabijo
v korist kake druge skupine. Primer: Društvo prijateljev mladine
prosi zdravstveno službo, da organizira usposabljanje staršev za
nego otrok na domu.
To so idealnotipske kategorije. To pomeni, da se čisti tipi teh
skupin redko ali sploh ne pojavijo. V resnici deluje vsaka skupina
tako, da uporablja več strategij, vendarle določene prevladujejo.
Kakšno zvezo imajo te strategije z drugimi vidiki delovanja skupine?
Če pretežno uporabljajo lastna sredstva bodisi v svojo korist,

bodisi v korist drugih, je njihov problem, kako ta sredstva čim bolje
uporabiti, tj. v kakšen namen, za kakšne usluge. Če vplivajo na
tiste, ki imajo sredstva, je njihov problem, kako vplivati, da bodo
sredstva uporabljena v pravi namen, tj. kakšno strategijo vplivanja
naj izberejo... V prvem tipu skupin, tako imenovanih »navznoter
usmerjenih skupinah«, prevladujejo vprašanja »tehnologije uslug«;
v drugem tipu skupin, tako imenovanih »navzven usmerjenih«, pa
vprašanja »tehnologije vplivanja«. Poenostavljeno in grobo: prve
se ukvarjajo z delom, uslugami, druge s politiko.
Kam spada naša krajevna organizacija? Kakšne strategije upo-
rablja? S kakšnimi problemi se ubada?
Na prvi pogled bi uvrstili to skupino v 1. tip. To je skupina, ki
uporablja lastne vire v korist lastnih članov. Krajevna organizacija
RK uporablja denar svojih članov (članarino), znanje, zmožnosti,
motivacijo, stike, ki jih imajo, in vpliv v njihovo korist. Toda to
velja samo na precej abstraktni ravni. V resnici odbor organizacije
kot operativna (akcijska) skupina premesti (relocira) sredstva v
korist kake ožje skupine ali podkategorije članstva, npr. starejših
občanov... Prav tako pa uporablja tudi strategijo 3. tipa, tj. vpliva
na tiste, ki imajo sredstva, da jih uporabijo v korist njenega članstva.
Npr. prosi krajevno skupnost za dotacijo, ki se uporabi za pomoč
starejšim občanom. Ali pa predlaga občane za zimsko pomoč, tj.
se poteguje za zimsko pomoč v korist svojih članov.
Kadar izvede nabiralno akcijo med svojim članstvom in pošlje
denar za lačne v Afriki, uporabi strategijo 2. tipa: uporabi lastne
vire v korist druge skupine.... Kadar pa pojadikuje, da nima denarja
za potresnike na Kopaoniku, in prosi krajevno skupnost za pomoč,
tedaj uporabi strategijo 4. tipa. Vpliva na tiste, ki imajo sredstva,

da jih uporabijo (v njenem imenu) v korist zunanjega uporabnika.
V osnovi je naša organizacija skupina tipa 1, uporablja pa tudi
vse tri ostale strategije, kar pomeni, d a j e njena izmenjava z okoljem
kar zapletena. Posledica tega je, da nima samo problema, kakšna
naj bo strategija njenih uslug, ampak tudi, kakšna naj bo strategija
njenega vplivanja na druge...
PROIZVODI ORGANIZACIJE
Lahko jih klasificiramo na (1) storitve, (2) vplive, (3) infor-

macije.
I. Storitve in dajatve
1.1. Neposredne stvarne dajatve svojim članom oz. krajanom
- denarna pomoč v obleki iz lastnih sredstev
- pomoč v obleki iz lastne zaloge ob akciji zbiranja starih oblačil
in obutve
- obdarovanje ob praznikih
- pogostitev ob praznikih
1.2. Neposredne stvarne storitve svojim članom oz. krajanom
- prinašanje hrane
- nakupovanje
- urejanje uradnih zadev
- pomoč v gospodinjstvu, pospravljanje
- kuhanje hrane
- merjenje krvnega pritiska
1.3. Neposredne stvarne dajatve drugim
- zbiranje prostovoljnih prispevkov za druge
- zbiranje oblačil in obutve za centralni RK
- prodaja vrednostnih bonov

1.4. Posredovanje stvarnih dajatev svojim članom oz. krajanom
- posredovanje družbene denarne pomoči
- posredovanje pomoči v obleki
1.5. Posredovanje stvarnih storitev svojim članom in krajanom
- posredovanje prinašanja hrane
- posredovanje sosedske pomoči v gospodinjstvu
- posredovanje raznih pomoči in uslug po dežurnem telefonu v
KS
- posredovanje pri vzpostavitvi stalne telefonske zveze s sosedom
pomočnikom
1.6. Neposredna osebna pomoč svojim članom oz. krajanom
- obiskovanje ob raznih praznikih (voščila, pozornost, pogovor,
ohrabritev, opora, pogovor, razumevanje)
- družabništvo posameznim članom
1.7. Posredna osebna pomoč svojim članom oziroma krajanom
- družabne prireditve (navezovanje stikov, sprejemanje, spod-
buda)
2. Vplivanje na okolje
2.1. Podpora okolju, sodelovanje, povezovanje (integracijski vplivi)
- sodelovanje z nadrejenimi organi RK
- sodelovanje z drugimi krajevnimi organizacijami RK
- podpora podmladku v OŠ
- sodelovanje pri rednem delu drugih družbenih organizacij in
društev v KS (Društvo upokojencev, KO Z Z B idr.)
- sodelovanje v socialnozdravstveni komisiji
-sodelovanje pri krajevnih akcijah (čiščenje okolja, PP pri pohodu
ob žici)
- sodelovanje z organi sveta KS in tajništvom KS

- sodelovanje z organizacijami združenega dela v KS (VVO, OŠ
idr.)
2.2. Zahteve d o okolja (spreminjevalni vplivi)
- zagovorništvo posameznikov v odnosu do ustanov
- predlogi in zahteve po neodvisnosti, nevmešavanje drugih v
delo KO
- zahteve po priznanju posebne identitete, spoštovanju »imidža«
3. Informacije
- o potrebah občanov
- nadrejenim o lastni dejavnosti
- občanom o lastni dejavnosti, propaganda, obvestila.
S O C I A L N E FUNKCIJE ORGANIZACIJE
To je nekoliko bolj abstraktno zastavljeno isto vprašanje, kot je

vprašanje po »proizvodih« organizacije. Da bi lahko na to vprašanje
odgovorili sistematično, se opiramo na klasifikacijo funkcij social-
nega dela. kot jo podajata A. Pincus in A. Minahan (1973, 15). Te
funkcije so:
»/. Pomagati ljudem, da bi razvili, izboljšali in bolj učinkovito

uporabljali svoje zmožnosti za reševanje problemov in za spopadanje s
težavami, obremenitvami in krizami.«... Sem spada v prvi vrsti obisko-
vanje..., ki je ena osnovnih in najbolj priljubljenih dejavnosti akti-
vistk. (in) ima funkcijo vzpodbujanja, čustvene opore, dviganja mo-
rale in zaupanja, kar vsaj nekoliko izboljša zmožnost za prenašanje
težav in spopadanje z njimi. Aktivisti odkrivajo ljudi, ki potrebujejo
pomoč, ker so se znašli v krizni situaciji. Pri tem gre zlasti za telesne
bolezni in invalidnost, premestitev v dom, bolnišnico, redkeje ali
sploh ne za druge obremenilne situacije, kjer pa bi bila pomoč
prav tako potrebna (duševna bolezen, konflikti, življenjske prelom-
nice). Obiščejo te ljudi, se z njimi pogovarjajo, pokažejo razume-
vanje za njihove težave in jih opogumljajo... Ob taki priložnosti...
lahko informirajo občane o možnih načinih in virih pomoči....
»2 Vzpostaviti stike med ljudmi, ki potrebujejo pomoč, in tistimi, ki
jim lahko pomagajo.«... To se dogaja v vseh primerih, ko aktivisti
ocenijo položaj in življenjske razmere občana in njegovo upraviče-
nost do materialne pomoči ali pomoči v storitvah ter s primerom
seznanijo socialno in zdravstveno službo druge organizacije in
možne vire pomoči. To so primeri, ko predlagajo občana za družbe-
no denarno pomoč (vzpostavi se stik med občanom in centrom za
socialno delo), preskrbijo občanu hrano na dom (vzpostavi se stik
med občanom in osnovno šolo — kuhinjo — oziroma med občanom
in obratom družbene prehrane), ko so obvestili center za socialno
delo o problemu, k i j e nastal v družini zaradi izmenske zaposlitve
matere... ko so posredovali, da bi bil otrok sprejet v VVO, ipd.
Pri tem aktivistke odkrijejo človeka, ki potrebuje pomoč, proučijo
njegov položaj, življenjske razmere in specifične potrebe po pomoči
ter ocenijo, ali je morebiti upravičen do kake denarne pomoči, druge
materialne pomoči ali pomoči v storitvah, in jih informirajo o takih
možnostih. Pri tem se opaža tudi, da sami niso vedno natančno
informirani o možnih oblikah pomoči in o kriterijih upravičenosti
in o postopkih za pridobitev. Pomagajo jim premagati praktične in
tehnične ovire na poti do teh pomoči. Npr. oni napišejo vlogo ozi-
roma izpolnijo ustrezne obrazce ipd. Napotijo človeka v določeno
ustanovo ali pripravijo in izgladijo pot do ustanove... Zagovarjajo

upravičenost posameznika do določene pomoči v strokovni službi,
tako da ta ne bi ravnala preveč formalistično. Pri tem opozarjajo
službe na pomanjkljivosti v postopkih, kriterijih, v zakonodaji in
politiki. Ustvarjajo priložnosti, da se ljudje spoznajo med seboj, se
povežejo drug z drugim in po potrebi drug drugemu pomagajo v
obliki sosedske pomoči. To vlogo imajo med drugim družabna sre-
čanja, kijih prirejajo. Sami pravijo, da so komu kaj »skomandirali«...
»3. Olajšati interakcije med ljudmi in viri pomoči v družbi, pre-
oblikovati odnose med njimi in ustvariti nove.« Sem spadajo v glav-
nem razne oblike zagovorništva uporabnikov v odnosu do institucij,
ki dajejo pomoč. Ustanove, ki naj bi dajale pomoč, lahko obravna-
vajo uporabnike... na brezoseben in ponižujoč industrijski način.
Če človeka obravnava več ustanov, so si njihovi prijemi lahko v
nasprotju... Po pripovedovanju sta nam znana dva taka primera:
- pri enem je aktivistka ob obisku starejše ženske v bolnici posre-
dovala pri osebju za boljšo nego;
- pri drugem pa je posredovala telefonično pri več pristojnih
ustanovah, da je izposlovala prevoz bolne osebe, ki je bila na do-
pustu, iz kraja ob morju v ljubljansko bolnico.
y>4. Olajšati interakcija med ljudmi znotraj sistemov, ki dajejo
pomoč.« Tu ne mislimo le na formalne sisteme (ustanove), ampak
tudi na neformalne (sorodstvo, soseska). V tem smislu bi aktivisti
lahko delovali kot organizatorji in povezovalci pri medsebojni po-
moči med sosedi. Večina teh opravil pa zahteva več znanja in boljšo
usposobljenost... vtis imamo, da se prostovoljci neradi vpletajo v
sorodstvene in sosedske odnose, ker nimajo potrebnega znanja, da
bi uspešno obvladali pogosto kočljive situacije. Drugi razlog pa je
verjetno težnja, da bi sami neposredno pomagali prizadetemu, ker

črpajo iz tega več motivacije kot iz posredne pomoči.
»5. Prispevati k razvoju in preoblikovanju socialne politike.«... Na
osnovi zbranega gradiva lahko rečemo le, d a j e delo KO RK tesno
povezano z delom drugih družbenih organizacij in društev... Krajev-
na organizacija RK je med najbolj aktivnimi sodelujočimi v socialno
zdravstveni komisiji... Na teh sestankih člani tudi seznanjajo
predstavnike drugih teles in organizacij o položaju ljudi v KS; opo-
zarjajo na probleme, na slabe gmotne razmere, napake v stanovanj-
ski politiki in njihove posledice itd. Vendar lahko rečemo, da vpli-
vanje na socialnopolitične odločitve ni njihova primarna dejavnost
in skrb...
»6. Zbirati materialne vire in razdeljevati materialno pomoč.«...
Krajevna organizacija posreduje med občani in ustanovami, ki raz-
polagajo s temi viri. Toda organizacija je tudi sama vir materialne
pomoči:... občasne denarne pomoči v manjših zneskih; pomoč v
obleki...; brezplačne pogostitve in manjša darila...: pomoč pri plače-
vanju hrane, ki j o aktivisti prinašajo na dom; brezplačna občasna
pomoč v gospodinjstvu.
»Z Opravljati funkcijo družbenega nadzora.« Opisali smo primere,
ko aktivisti odkrijejo primere zanemarjanja ali zlorabe dolžnosti
pri ljudeh, ki so dolžni skrbeti za druge, ali pa primere kršenja
splošno sprejetih norm vedenja... Take primere bodisi sporoče stro-
kovni službi (CSD) ali pa sami uporabijo sankcije: opozorilo k
spoštovanju norm. ukinitev materialne pomoči ipd.
ZNAČILNOSTI »PROIZVODNEGA PROCESA«

(DEJAVNOSTI KOT PROCESA)
/. Načrtnost. Člani predvidevajo, kaj bodo delali v določenem

obdobju. Z letnim programom dokaj podrobno predvidijo dejavno-
sti in akcije ter čas, ko jih bodo izvedli. Čas strukturirajo glede na
oporne točke, ki so predvsem razni prazniki in posebni »dnevi«,
»tedni«, meseci«, ki sestavljajo koledar dela. Skoraj celotna dejavnost
je predvidena. Natančneje: predvidene so vse vrste in oblike dejav-
nosti, nekoliko negotovosti je glede obsega tistih dejavnosti, ki so
odvisne od števila občanov. To pa še vedno pomeni zelo visoko
stopnjo predvidljivosti in hkrati nizko stopnjo nepredvidljivosti, ne-
gotovosti, nepričakovanega, novega in vznemirljivega.
2. Cikličnost. Dogodki, dejavnosti in akcije so ne le predvidljivi,
ampak se ponavljajo v krajših ali daljših ciklih. Večina dogodkov
ima enoleten ciklus (to so akcije kot zbiranje starih oblačil in obutve,
čiščenja okolja, predlaganja za zimsko pomoč ipd.), nekateri se v
približno enaki obliki ponove enkrat ali dvakrat v letu (pogostitve
oziroma družabna srečanja), še krajši ciklus imajo sestanki (1-2
meseca), najkrajšega pa razne oblike neposredne pomoči v gospo-
dinjstvu (tedenski ciklus) in npr. prinašanje hrane (dnevni ciklus)...
3. Rutinskost. Ne le da se v življenju te organizacije ponavljajo
istovrstni dogodki in opravila, ampak so načini delovanja in navade
v organizaciji nespremenljivi. Že več let delajo v bistvu na enak
način.
4. Delitev dela. V organizaciji ne opravlja vsakdo vseh opravil,
ampak je delo deljeno. Obstajajo štiri vrste dela:
Vodenje organizacije (organizacijska opravila, sklicevanje sestan-

kov odbora, vodenje sestankov, vodenje akcij, zastopanje organiza-
cije itn.); to delo opravlja predsednik, ki zato ne opravlja drugega
dela. Nekatere naloge opravlja tudi podpredsednica, ki pa opravlja
poleg tega še druga dela.
Strokovno tehnična administrativna dela, povezana z vodenjem
organizacije (tajniška in blagajniška dela), opravljata jih tajnica in
blagajničarka. Tajnica v glavnem ne opravlja drugih del, blagajni-
čarka pa nekatera.
Osnovna dela v okviru akcij in dejavnosti (obiskovanje občanov,
priprava družabnih srečanj, pobiranje članarine, pomoč v gospo-
dinjstvu ipd.); ta dela opravljajo odbornice in poverjenice.
Redno prinašanje hrane iz šole in nekatere usluge pomoči v
gospodinjstvu: učenci OŠ, podmladek RK.
5. Kooperacija. Dela v organizaciji lahko delimo na enostavna,
ki jih lahko opravlja posameznik sam, in sestavljena, ki zahtevajo
sodelovanje več članov. Enostavna so npr. obiskovanje in družab-
ništvo starim ljudem, sestavljena pa organizacija družabne prire-
ditve. Pri sestavljenih nalogah si članice razdele delo po nagnjenosti
in sposobnosti in sodelujejo med seboj. Pomembno je dejstvo, da
sta v organizaciji obe vrsti opravil. Pri individualnih pride vsaka
aktivistka posebej »na svoj račun«, pri tistih, ki zahtevajo delitev
dela in sodelovanje, pa se ustvarjajo skupinski odnosi in doživljanje
skupine, skupinske pripadnosti in zavesti.
METODIČNI VIDIK POMOČI
V prvi vrsti je treba poudariti, d a j e odnos aktivistov do občanov,

ki so potrebni pomoči, dokaj realističen. Kar dobro razlikujejo med
tistimi situacijami, kjer lahko sami neposredno pomagajo, in onimi,

o katerih je treba obvestiti nadrejene oziroma strokovno službo.
Spodaj so primeri razvrščeni na ti dve vrsti situacij:
• Neposredna pomoč aktivistov:
- verjetno slabe gmotne razmere: pomoč v obleki, obutvi ali
denarna pomoč iz sredstev RK;
- bolezen, ne more kuhati: prinašanje kosila iz šole;
- invalid, žena v bolnici: nakupovanje, prinašanje hrane;
- visoka starost: možna manjša pomoč v gospodinjstvu;
- spor med stanovalci zaradi motenj hišnega reda: pogovor s
prizadetimi; starost, bolezen; pogledati, kaj potrebuje.
- Javiti strokovni službi:
- želi v dom: naj na C S D čimprej uredijo sprejem;
-težak bolnik z dietno prehrano: urediti prinašanje dietne hrane;
- alkoholizem matere, moteni odnosi v družini: javiti problem;
- izmensko delo matere, motena vzgoja/varstvo otrok: javiti;
- bolna zakonca, gmotno pomanjkanje, problem kuhanja.
V dokumentaciji je opisanih teh 10 primerov v obdobju od
začetka leta 1983 do srede leta 1985, torej v dobrih dveh letih... V
splošnem imamo vtis, kot da se poskuša v teh formulacijah po-
snemati delovanje strokovne institucije, in sicer kolektivno delo in
odgovornost, nekakšna neosebnost. metodičnost in procesualnost.
kar vse pa spremlja zavest, da so možnosti organizacije, da bi v
resnici pomagala kot ustanova, vendarle omejene.
- Kolektivno delo in odgovornost
- »bo dobivala kosilo, za kar je že bilo dogovorjeno...«
- »dogovorjeno je bilo. da bo odšla k njim...«
- »obiskala naj bi jo naša nova članica...«
- »je bil že dalj časa deležen naše pomoči...«
- Neosebnost in klasificiranje v kategorijo »problem«

- »situacija naj se pregleda in poda poročilo...«
- »o navedenem problemu se seznani tov. C...«
- »je opozorila na problem V...«
- Metodičnost, procesualnost
- »situacija naj se pregleda in poda poročilo, nato pa odloči, če
je dejansko potrebna pomoč...«
- »treba je zadeve pogledati, se pogovoriti in nato ukrepati...«
- »o tem naj se seznani tov. C. in se nato družino obišče ter
pogovori z njimi, da bi (ukrenili to in to)...«
- Zavest o omejenih možnostih
- »bi bilo dobro, da bi jo malo obiskali, čeprav j o po drugi strani
že obiskuje patronažna sestra...«
- »naj se poverjenice malo pozanimajo o tem, kakšno pomoč bi
potrebovali, kakor tudi, da bi jih nato obiskali, da bi prizadeti vedeli,
da smo seznanjeni z njihovimi težavami in da jim skušamo vsaj
malo priskočiti na pomoč.«
- Zavest o zaupnosti podatkov
- »je nakazala problem družine P. O navedenem problemu se
seznani...« (v zapisniku ni podatkov o tem, v čem je problem, po-
datki niso omenjeni)
- Ublaženo prikazovanje
- »da se družina Z. pritožuje nad stranko, ki stanuje nad njimi.
Oni ne spoštujejo hišnega reda in miru...«
POTREBE S K U P I N E
V svoji analizi delovanja raznih prostovoljskih skupin v skupnosti

je G. W. Goetchius (1969) ugotovil, da izražajo skupine štiri osnov-
ne potrebe: potrebo po avtonomiji, po identiteti, po individualnosti
in po podpori in priznanju.
- Potreba po samostojnosti... V splošnem bi lahko rekli, da je ta
krajevna organizacija »omejeno samostojna«. Je osnovna enota veli-
ke, hierarhično organizirane državne in mednarodne organizacije,
vodene iz republiškega oziroma zveznega centra, in je odvisna od
nadrejenih organov. Ti oblikujejo programske smernice in osnovno
politiko organizacje, določajo formalno organizacijsko strukturo
in procedure, organizirajo usposabljanje, informirajo o dogajanju
v organizaciji, kontrolirajo izpolnjevanje programa in pozitivno ali
negativno sankcionirajo delo itn. Po drugi strani pa je v dobri meri
samostojna. Finančno je v glavnem samostojna, saj ji ostane večji
del članarine; lahko pa pridobi tudi dodatna sredstva. Program lahko
do določene mere prilagaja svojim potrebam in krajevnim razme-
ram. V glavnem samostojno vodi svoji kadrovsko politiko. Odvisnost
ali povezanost s širšo organizacijo ima to dobro stran, da krajevna
organizacija ni prepuščena sama sebi. ampak ima podporo celotne
organizacije, od nje pa dobiva tudi vrsto virov za svoje delovanje
(informacije, znanje itn.). Organizacija se svoje avtonomnosti
zaveda, jo uveljavlja in brani. To kažejo primeri, ko se postavi po
robu zahtevam nadrejenega organa (primer pomoči Kopaoniku)
ali pa jih vsaj ne izpolni povsem dobesedno (primer, ko so odklonili
predlagano pisanje dnevnika dela. ker imajo beleženje dejavnosti
urejeno na drug način). Omenili smo že, da se čuti krajevna orga-

nizacija zavezana ne le organizaciji kot celoti, ampak tudi svojim
krajanom, katerih pričakovanj ne sme izneveriti. Noče biti samo
instrument širše organizacije (kot jo predstavlja vodstvo na določeni
hierarhični ravni), ampak tudi instrument svojih članov, hoče biti
v njihovi službi.
Tako stališče zelo verjetno vpliva na motivacijo članov, pa tudi
na procese v skupini. Samostojnost krepi v skupini mehanizme
razumnega prilagajanja stvarnemu položaju v konkretnem okolju
organizacije (»uporabo pameti«) v nasprotju s slepim, ritualističnim
izvajanjem heteronomnega programa. Več samostojnosti naj bi tedaj
vodilo k večji funkcionalnosti organizacije v njenem konkretnem
okolju. Nevarnost popolne samostojnosti pa je v tem, da bi organi-
zacija ostala brez opore, informacij, usposabljanja in posredovanja
v odnosih z drugimi sistemi.
Navedli smo dovolj primerov, iz katerih je razvidno, da člani
analizirajo položaj v svoji krajevni skupnosti, odkrivajo potrebe po
pomoči pri posameznih krajanih, ukrepajo v skladu s temi potre-
bami, dajejo pomoč, spremljajo dajanje pomoči ter evalvirajo delo.
- Potreba po identiteti je potreba po občutku »mi«, občutku, daje

skupina povezan sistem, oblika in ne brezoblična množica, da je
»nekaj«, kar se loči od okolja. Ta skupina ima zato, ker je enota
širše organizacije, manj problemov pri zadovoljevanju te potrebe.
Razpolaga z vrsto simbolov, ki tako rekoč črno na belem potrjujejo
njeno identiteto; ima poseben naziv (ime), sedež, insignije itn.,
vendar skupina pogosto izraža to potrebo, da bi bili »nekdo, da bi
bili pomembni. Prav to se kaže v jeznem in užaljenem pismu občin-
ski sekretarki, v katerem je »neseznanjenost« (sekretarke) grožnja

potrebi po identiteti, po tem, da si nekdo. Reakcija je bila silovita
in temeljita; poimensko so bile navedene vse poverjenice in opisana
njihova dejavnost. Ta potreba se kaže tudi v slogu naročilnic, posla-
nih trgovini; napisane so, kot da gre za zelo pomebno zadevo. Izraža
se v občutku ponosa ob dejstvu, da so bili zmožni nekaterih v resnici
občudovanja vrednih dejanj pomoči sokrajanom..., izraža se v neza-
dovoljstvu z odločitvijo, da se bo aparat za merjenje krvnega pritiska
hranil v omari tajništva KS, ne v njihovi omari, itn...
- Potreba po individualnosti. Vsaka skupina je drugačna in hoče
biti drugačna od podobnih skupin. Ta skupina nima dosti prilož-
nosti, da bi se primerjala z drugimi organizacijami RK, razen po
nekaterih formalnih kazalcih dejavnosti. Primerjajo pa se z drugimi
organizacijami v kraju in so zadovoljni, da so najbolj aktivni, da
delajo najbolj »zares«, da izpeljejo, česar se lotijo, ipd.
- Potreba po sprejetosti in opori je osnovna potreba vsake skupine.
Sprejetost in opora pride lahko od koderkoli, pa tudi ogrozijo lahko
kdorkoli. Ta organizacija jo izraža in si tudi izposluje njeno zadovo-
ljitev. Oporo ima dejansko v vseh pomembnih institucijah svojega
okolja. Z natančnim poročilom so si člani izposlovali ustreznejši
odnos občinskega odbora; v zadnjem letu je bil na več sestankih
krajevne organizacije podpredsednik občinskega odbora ali pa se-
kretar. Njihovih sestankov se po potrebi udeležuje socialna delavka
s CSD, ki že s svojo udeležbo izraža pozornost centra do organizaci-
je. Ko center resno upošteva predloge organizacije in jim povratno
poroča o svojih ukrepih, jih torej obravnava kot enakopravne part-
nerje, daje nedvomno izredno oporo njihovemu delu in izraža naj-
višjo možno stopnjo sprejemanja — sprejemanje kot enakovredne
sodelavce. Svet krajevne skupnosti in DPO v KS so npr. odločno

podprle akcijo za ustanovitev dežurne postaje; druge organizacije
in društva sprejemajo KO RK kot pomembnega partnerja.
OPOMBA
1
Originalni vir: Mesec, B. (1986). Samopomoč starejših občanov
v krajevni skupnosti. V: Mesec, B. (nosilec), V. Flaker, Metode in
oblike medsebojne pomoči med občani. Raziskava. Ljubljana: Višja
šola za socialne delavce. — Raziskavo je podprla Mestna razisko-
valna skupnost Ljubljana.
LITERATURA
Butcher. H., et al. (1980). Communlty Groups in Actlon: Čase Studies aiul
Analvsis. London: Routledge.
Gartner. A., F. Riesman (1977). Self-Help in the Human Services. Lon-
don: Jossey-Bass.
Goetschius. G. W. (1969). Working with Communitv Groups. London:
Routledge.
Korchin. S. J. (1976). Modem Clinical Psychologv. New York: Basic Books.
Kos. A. (1984). Učinki nepoklicnega prostovoljnega dela na področju
socialnih dejavnosti. V: B. Mesec (ur.). Prostovoljno delo na področju
socialnih dejavnosti. Zbornik strokovnih razprav. Socialno delo 3.
Ljubljana: Višja šola za socialne delavce.
Ružica. M.. P. Rapoša-Tajnšek. M. Vojnovič (1985). Prostovoljno delo
in druge oblike (samo)organiziranja ljudi kot sestavni del socialne
politike. Jugoslovansko posvetovanje o prostovoljnem delu v družbenih
dejavnostih. Ljubljana: Višja šola za socialne delavce.
Pincus, A., A. Minahan ( 1973). Social Work Practice: Model and Method.
Itasca: F. E. Peacock.
Sitar, M. (1985). Struktura, aktivnost in usposobljenost aktivistov Rdečega
križa v krajevnih skupnostih Stari Vodmat in Jože Moškrič-Ciril.
Diplomska naloga. Ljubljana: Višja šola za socialne delavce
Stritih, B.. in sodel. (uredil D. Repovž). (1977). Sociološke raziskave v
zdravstvu — prostovoljno preventivno in socialnoterapevtsko delo z
otroki. Rakitna — akcijskoraziskovalna naloga — socialnoterapevtska
Stritih. B. (1979). Nepoklicno prostovoljno delo pri varstvu duševnega zdravja.
Šmidovnik, J. ( 1 9 8 6 ) . S a m o u p r a v l j a n j e v lokalni s k u p n o s t i . Naši razgledi,
35, 3: 6 6 .
(1986)
257
6. poglavje
Scenariji preživetja:
Kvalitativna analiza
terenskih intervjujev
UVOD
V osemdesetih letih smo na tedaj še Višji šoli za socialne delavce
uveljavljali posebno učno obliko, tako imenovane »blok eksperimen-
talne vaje«. To je pomenilo, da smo večkrat na leto (od 2 do 4-
krat) posvetili ves teden delu na raziskovalnih projektih ali projektih
praktičnega dela za druge ali za delo na sebi (usposabljanja v raznih
veščinah, npr. v komuniciranju, za skupinsko delo ipd.) v malih
skupinah študentov (do 20), ki so jih vodili učitelji. Na enih takih
vaj smo s skupino študentov sklenili raziskati, kako se ljudje odzivajo
na gospodarsko in družbeno krizo, ki je tedaj dosegla vrhunec in
ki ji je sledil tudi formalni razpad države Jugoslavije. Raziskavo
smo vnaprej naslovili Scenariji preživetja, precej pretenciozno, tudi
zato, da bi študente, ki so se v posamezne skupine razporejali po
svojem zanimanju, pritegnili k sodelovanju. Po pripravi v skupini,
kije trajala en dan, so študentje izvedli intervjuje na malem priroč-
nem vzorcu splošne populacije. Sodelujoče v intervjuju so poiskali
sami, v skladu z navodilom, naj bodo intervjuvanci čimbolj različni,
iz vseh družbenih slojev.
Te intervjuje smo delno analizirali že v skupini in pri tem demon-

strirali postopek kvalitativne analize. V skladu s teorijo kvalitativne-
ga raziskovanja smo se odpovedali težnji po kvantifikaciji in repre-
zentativnosti podatkov, ampak smo hoteli odkriti strukture, poveza-
ve in obrazce odzivov na družbeno situacijo. Celotno gradivo je
nato pisec sam ponovno analiziral in rezultate te analize objavil v
časopisu Socialno delo.
V tej raziskavi naj opozorimo na zglede (1) eksplikacije predra-
zumevanja. (2) zapisov intervjujev, (3) postopka kodiranja, (4) kon-
strukcije tipologije in (5) pojasnjevalnega modela.
(1) Eksp/ikacija predrazumevanja. Pri prejšnjih dveh v ta izbor
vključenih raziskavah smo teoretični pripravi posvetili le malo po-
zornosti. S taborniki smo začeli delati, preden smo sklenili to delo
raziskovalno spremljati, tako da smo o morebitnem teoretičnem
okviru začeli razmišljati potem, ko smo dogajanje že faktografsko
opisali. Tedaj smo si šele zastavili vprašanje, kakšen teoretičen okvir
bi bil relevanten za osmislitev tega dogajanja. Piscu ni nerodno
tega priznati, čeprav pomeni to kršenje metodoloških norm in do-
brih navad, ki jih sicer tudi sam zagovarja in pridiga. Zdi se mu, da
je bolj nepošteno in nevarno, če poskušamo take »napake« prikriti
in za vsako ceno (tudi za ceno izmišljanja in potvarjanja) naknadno
prilagoditi opise v znanstveni skupnosti veljavnim shemam poroča-
nja. Tako ostane vse gladko in neproblematično, resničnih metodo-
loških problemov pa sploh ne opazimo. V vsaki praktični stroki,
ne le v socialnem delu, je raziskava poskus refleksije ali osmislitve
prakse in je torej po definiciji postfestna. N e izvira iz teoretičnih
pobud, ampak iz praktičnih; iščemo teorijo, ki bi pomagala pojasniti
preteklo ali potekajočo prakso. In to je metodološki problem.
Scenariji preživetja: Kvalitativna analiza terenskih intervjujev 259
V raziskavi o krajevni organizaciji Rdečega križa smo kot svoje

predrazumevanje eksplicirali zelo splošno shemo raznih ravni samo-
pomoči (glej sliko 2.1), konkretnejšega pojmovnega okvira za razi-
skavo prostovoljske organizacije pa tudi ne. V raziskavi o scenarijih
preživetja pa smo eksplikaciji predrazumevanja posvetili nekaj več
pozornosti, čeprav smo se še vedno kar preveč sklicevali na tisto
načelo kvalitativne metodologije, ki pravi, da v kvalitativni raziska-
vi ne preverjamo iz določene teorije izvedenih hipotez, ampak da
izhajamo iz odprtega pojmovnega okvira. Rado se pokaže, da je
sklicevanje na to načelo dajanje potuhe tistemu, ki ne pozna teorij
in ki se mu ne ljubi brskati po literaturi, da bi jih odkril. Spodbuja-
nje odprtosti je eno, zagovarjanje, če že ne namerno gojenje neved-
nosti pa drugo. Omenimo naj še, da smo se na raziskavo pripravljali
v skupini, kar pomeni, da smo lahko izvedli nekakšno pilotno razi-
skavico že kar na članih skupine. Raziskovalna skupina naj poskuša
čimbolj izkoristiti tovrstne možnosti ne le med pripravo, ampak
tudi pri analizi gradiva.
(2) Zapisi intervjujev. V besedilu, ki sledi, so primeri zapisov inter-

vjujev. Čeprav so študentje dobili navodilo, naj intervjuje zapisujejo
kolikor mogoče dobesedno, so se nekateri zapisi posrečili bolj, drugi
manj. Študentje so intervjuje izvajali v parih, tako da s e j e eden od
njiju lahko bolj posvetil zapisovanju. Intervju s hišnikom, ki je
govoril zasilno slovensko, je prav barvit in je lep zgled, koliko prido-
bimo, če zapisujemo dobesedno in ne parafrazirano.
Ko danes beremo te intervuje z vednostjo o vsem, kar se je zgo-
dilo v vmesnem času. se čudimo protislovju, ki ga izražajo ti inter-
vjuji: po eni strani so ljudje zelo jasno videli nevarnost vojne in je
niso podcenjevali, četudi so upali, da do nje ne bo prišlo, po drugi
pa so si težko zamislili, da bi izgubili službo.

(3) Postopek kodiranja. Pri tej raziskavi smo prvič uporabili po-
vsem formalni postopek kodiranja. Intervjuje smo kodirali tako,
da smo pri odprtem kodiranju pojme pripisovali ob robu. Ker večina
intervjujev ni bila poglobljena in smo dobili precej stereotipne od-
govore, je tudi analiza ostala bolj na površini. Tisti, ki se uvaja v
kvalitativno analizo, bo v tem sestavku našel jasne primere kodiranja
ali klasificiranja izjav pod naslovi »gospodarski in socialni ukrepi«,
»prihodnost«, »načrt, če bi zgubil službo« in »skrajna možnost«.
Med primerjanjem intervjujev se nam je sama od sebe vsilila druga
metoda, to je konstrukcija tipologije, kije privedla do prav zanimivih
ugotovitev.
(4) Konstrukcija tipologije. Ko smo ob branju primerjali intervjuje,
smo ugotovili, d a j e intervjuje kot celote, ne da bi jih razčlenjevali
na posamezne izjave, mogoče klasificirati. Pri tem nismo vnaprej
postavili že izoblikovanega sistema klasifikacije, ampak smo ga obli-
kovali sproti, tako da smo najprej izbrali dva intervjuja, ki sta po
našem opisovala skrajno različni situaciji (»rast, življenjska ekspan-
zija« — »omejevanje vitalnih potreb«), nato pa smo oblikovali še
vmesne kategorije. D a j e to tipologija in ne preprosta klasifikacija,
pravimo zato, ker vsak tip združuje več različnih dimenzij, čeprav
se na koncu pokaže, da so »tipi« razporejeni na dimenziji »rast -
stagnacija - upad«. Ta tipologija je oblikovana »intuitivno«, ne ana-
litično: zdelo se nam je pač, da nekateri intervjuji sodijo skupaj, ne
da bi mogli natančno opredeliti, kaj je tisto, kar jim je skupno. Po-
zneje, v razpravi o teh tipih, smo poskušali eksplicirati dimenzije
te tipologije. Ta postopek kvalitativne analize smo pozneje večkrat
ponovili (npr. v diplomskih nalogah) in vedno da zanimive rezultate.
Opozorimo naj, da smo pri poimenovanju posameznih tipov poleg

deskriptivne navedli tudi posebno značilno izjavo, lahko pa bi naved-
li tudi prispodobo (metaforo). To prispeva k bolj nazorni predstavi
o posameznem tipu.
(5) Pojasnjevalni model. Na koncu smo poskušali pojasniti, zakaj
se odzivi na krizo tako razlikujejo; čemu gre pripisati dejstvo, da
lahko pri enih vidimo ekspanzijo, drugi pa so ogroženi v osnovnih
življenjskih potrebah. Izdelali smo pojasnjevalni model, ki vsebuje
štiri skupine spremenljivk: izhodiščne gmotne okoliščine oz. gmotne
in človeške potenciale, življenjski slog in vrednotni sistem, gibkost
družinske strukture in značilnosti neposrednega okolja družine.
Model ni izdelan po predlogi Glaserja in Straussa, vsebuje pa neka-
tere kategorije njunega modela. Sedaj, naknadno, ugotavljamo, da
bi nam koristilo, ko bi bili tedaj poznali njun model. Poglejmo,
kako se naše kategorije pokrivajo z njunimi. Osrednji pojav je
»družbena kriza« ali, bolje, »občutenje krize«, »kriza, kot jo ljudje v
konkretnih okoliščinah občutijo«. Občutenje krize kot blažje ali
hujše je odvisno od antecedentnih pogojev, ki smo jih v našem pri-
meru imenovali »izhodiščni gmotni pogoji«. Strategije ravnanja so.
po našem, »odzivi na krizo«, ki so skriti v naši odvisni spremenljivki,
to je v tipološki porazdelitvi. Ta pa hkrati vsebuje tudi »posledice«
(po Glaserju in Straussu). »Značilnosti neposrednega okolja« bi
ustrezale pojmu »kontekst«, »življenjski slog« in »družinska struktu-
ra« pa sodita med intervenirajoče spremenljivke. Model Glaserja
in Straussa bi nam torej koristil predvsem pri razlikovanju med
»strategijami ravnanja« in njihovimi »posledicami«. V našem modelu
pa se »strategije ravnanja« pojavljajo pravzaprav na dveh mestih:
prvič v obliki »življenjskega sloga« kot nekakšne okamnele strategije
in nato na mestu strategij-in-posledic. Skratka, opozoriti želimo,

da se je okrog pojasnjevalnega modela vredno truditi in da je pri
tem vsaj kot delovni pripomoček dobro upoštevati spoznanja in
priporočila drugih. Bolje je. da jih zavržemo potem, ko smo jih
preizkusili, kot pred tem.
PROBLEM
Hoteli smo ugotoviti, kako ljudje različnih družbenih slojev obču-

tijo krizo, kako nanjo odgovarjajo, to je, kakšni so njihovi gospo-
darski in socialni ukrepi in reakcije: kakšne so njihove predstave o
prihodnosti in kaj bi storili v skrajnem primeru, če bi se razmere
zelo poslabšale.
ODKRIVANJE
A. Usmerjevalni pojmi. Iz opisanih okoliščin je razvidno, da se

na raziskavo nismo mogli pripraviti tako, kot bi se spodobilo; nismo
proučili literature o družbenih krizah in družbenem spreminjanju.
Vendar pa ne moremo reči, da smo se lotili zadeve, ne da bi bili
kakor koli opredelili teoretični okvir. Ko rečem »teoretični okvir«,
pretiravam. Bolje bi bilo reči »nekaj meglenih predstav o tem, kako
se stvari dogajajo« ali »nekaj besed, ki se jih spomnimo, ko nam
naročijo, naj proučujemo vedenje ljudi v družbeni krizi«. A tudi za
te meglene predstave obstaja spodoben strokoven izraz: »usmerje-
valni pojmi«. Pravzaprav bi izraz »sensitizing concepts« dobesedno
prevedli s »pojmi, ki nas narede občutljive«, »senzitivirajoči koncep-

ti«. To so torej pojmi, ki usmerijo našo pozornost na možne vidike
in ravni proučevanja, na možne pojme in pojmovne mreže.
V raziskovalčevam dnevniku je več zabeležk te vrste, pravzaprav
vrsta diagramov in miselnih vzorcev.
Prvi diagram (Tabela 6.1) je preprosti linearni diagram poteka.
Na njem so zajeti trije različni vidiki krize, ki si sledijo v časovnem
zaporedju: pogoji krize, vidiki ali značilnosti krize in reakcije na krizo.
Pogoji krize so dalje razčlenjeni na materialne, naravne, populacijske,
ekološke, sociološke in politične pogoje.
Tabela 6.1. Odnosi med usmerjevalnimi pojmi
razmere •=> kriza-vidiki •=> reakcije - poti

materialne globina programi
naravne
populacijske trajanje
ekološke
sociološke, politične obseg scenariji
pretekli odzivi
- zgodovina
Kot značilnosti krize so omenjeni samo socialni problemi. Pod

reakcijami pa piše poti iz krize. Te poti so razčlenjene na programe
in scenarije. Raziskovalec se spominja, da je pri programih mislil
predvsem na formalne programe raznih političnih dejavnikov,
besedo scenarij pa je že od vsega začetka rezerviral za predstave
posameznikov, ki smo jih nameravali o tem povprašati. Pri poteh
iz krize je dopisal še pretekle reakcije (nauk zgodovine), hoteč tako
opozoriti, da bi bila analiza dotedanjih odzivov na krizo ali odzivov
na podobne krize v zgodovini lahko poučna.
Drugi diagram (Tabela 6.2), pravzaprav miselni vzorec, je nada-

ljevanje prvega.
Tabela 6.2. Razlikovanje ravni odzivov na krizo
KRIZA RAVNI ODZIVOV

sedanja - socialni programi
- individualni sccnariji preživetja
prihodnja - reakcije (nepremišljene)
V osnovi še vedno vključuje časovno zaporedje, v katerem je iz-

hodišče kriza, razčlenjeni pa so odzivi nanjo. Pojem krize se razveji
v dva podpojma: sedanja kriza in prihodnji razvoj. V središču diagra-
ma je trojica pojmov: reakcije (individualne, družbene), scenariji pre-
živetja in socialni programi. Za tem razlikovanjem je misel, da so
odzivi na krizo na raznih ravneh ozaveščenosti in na raznih stopnjah
družbene organizacije.
Reakcije so neposredne prilagoditve na poslabšanje stanja. Scena-
riji so opredeljeni kot »individualne zamisli ali predstave o preživet-
ju«. Vsebujejo predvidevanje, načrt. Iz konteksta je razvidno, da so
bili v okviru raziskave pojmovani kot »individualni in družinski
scenariji«. Socialni programi so opredeljeni kot »predlagane rešitve
raznih družbenih ustanov«. Na dnu diagrama sta pomembni vpra-
šanji: kako deluje kriza na družbo in kako se ljudje spopadajo z njo?
Pod ljudje so zapisane besede nezaposleni, čakajoči, nemočni; pred-
vsem te naj bi kriza ogrožala. Pod načini spopadanja fizično pre-
živetje in moralno preživetje, moralno v pomenu duhovne kvalitete
življenja, kulture.
Tretji diagram (Tabela 6.3) je razpredelnica, v kateri sta kom-

binirani časovna dimenzija in raven odziva.
Tabela 6.3. Ravni odzivov v času
PRETEKLOST SEDANJOST PRIHODNOST

REAKCIJE
SCENARIJI
PROGRAMI
Na četrtem diagramu (razpredelnici) (Tabela 6.4) je prikazana

osnovna struktura spraševanja o doživljanju krize in predstavah o
prihodnosti. Preden smo bolj določno spregovorili o tem. kakšna
vprašanja naj bi zastavljali anketiranim, se mi je zdelo, da bi to
vsekakor morala biti vprašanja znotraj teh šestih ( 3 x 3 ) področij.
Tabela 6.4. Struktura smernic za intervju
OSEBNA
RAVEN DRUŽINA DRUŽBA
Čustveno doživljanje
(Kako doživljaš ta čas?)
Predvidevanja
(Kaj se bo zgodilo?)
Ukrepi
(Kaj misliš storiti?)
B. Priprava v skupini. Prvi dan skupinskega srečanja sem prosil

študente, naj opišejo, kako oni doživljajo ta čas družbene krize.
Odgovarjali so na naslednja vprašanja:
/. Kako gledaš na prihodnost? Česa se bojiš, česa veseliš?
Nekaj odgovorov: Boji se smrti, vojne, brezposelnosti, lakote;
da ne bo našel stanovanja. Veseli se poroke in družinskega življe-
nja; da bo imela otroke in moža, ki jo bo razumel; da se bo osamo-
svojila od staršev; da bo končala fakulteto.
2. Kako bo potekalo tvoje življenje od sedaj pa do konca?

Študentje so opisali razne predstave in pričakovanja o tem, a iz
vseh je bilo čutiti bojazen pred prihodnostjo; njihova predvidevanja
so bila izražena pod predpostavko, da bo v državi nespremenjeno
stanje, kar pa ni kazalo, da bo res.
3. Pomembnejši dogodki, ki se bodo zgodili in ki so pomembni zate
in za državo.
Zame: dokončala bom šolo; diplomirala; končala bom letnik:
iskala bom zaposlitev: iskala bom stanovanje. Za državo: morda
bo večja demokracija; morda bo vojska korakala po ulicah; večja
brezposelnost: večji propad.
4. Kako občutiš gospodarsko krizo?
Odgovori: misel na krizo me vznemiri; o tem nočem nič slišati;
začeli smo pridelovati hrano doma. na vrtu: ljudje niso zadovoljni
z dohodki, zato se ukvarjajo s sivo ekonomijo, honorarnim delom,
prekupčevanjem, varčevanjem deviz: nakupi se zmanjšujejo, ljudje
kupujejo bolj ceneno blago; jemljejo kredite; manj hodijo na bolni-
ško; pri mladih je občutek brezperspektivnosti; opazijo se razlike
med generacijami: starši poskušajo otrokom zagotoviti, da bi bili v
prihodnje materialno preskrbljeni.
V skupini smo izvedli nekaj intervjujev s članicami, ki so se
prostovoljno javile. Enega takih intervjujev smo analizirali. Javila
se je študentka in začela pripovedovati svojo zgodbo. Druge sem
prosil, naj jo sprašujejo, sam pa sem na tablo pisal posamezne
izjave v skrajšani obliki. Namen tega je bil, da se vsi skupaj uvedemo
v problematiko, v intervjujsko situacijo, da bi videli, kako bi kak
intervjuvanec lahko odgovarjal, in da poskusimo, kako bi lahko
analizirali kvalitativno gradivo.
Na tabli so se nanizali naslednji zapisi:

- razmišlja o prihodnosti
- prej ni čutila problemov, zdaj pa
- oče ni varčeval
-doma drugače reagirajo na položnice (preveč)
- rada bi šla stran od staršev
- oče je pred krizo kupil garsonjero
- starši sc ne strinjajo, da bi odšla
- obleko manj kupujejo
- oče pravi varčevati devize
- letos ne na morje, morda
- oče predlaga zanjo, naj gre v tujino
- poleti bo šla v Avstrijo delat
- rada bi še uživala pri starših
- služba je ne mika
- za službo se ne boji
- rada bi šla za S D v VVO
- oče obrtnik
- oče včasih imel več delavcev, sedaj ne
(Kako preživeti?)
- družina naj se drži bolj skupaj
- bolj gledati drug na drugega
- z denarjem in premoženjem pametno gospodariti
-varčevati (omejevati izdatke), se odrekati
- pretopiti v devize, v nepremičnine
- iskati dodaten zaslužek
Potem smo ob posameznih izjavah zapisali pojme, na katere
smo se ob tem spomnili. Ti zapisi so parafraze prvotnih izjav.
zapisane v samostalniški obliki kot izrazi za lastnosti, objekte, do-

godke, dejanja, katerih operacionalni indikatorji so prvotne izjave.
Ob izrazu za lastnost so naznačene tudi njene modalitete oziroma
domena variable.
Tabela 6.5. Seznam variabel in njihovih modalitet,

kot so se pojavile v razpravi o pred razumevanju
variabla modalitete
- vidnost problema večja, manjša
- pogostost razmišljanja o prihodnosti manjša, večja
- varčevanje, premišljeno gospodarjenje da. ne
- ocena ekonomskega položaja države slabše, enako, boljše
- želja po osamosvojitvi od staršev da, ne
- naložba v nepremičnine da. ne: obseg
- reakcija staršev na težnjo po
osamosvojitvi za, proti
- omejevanje nakupov da, ne
- nakup deviz, varčevanje deviz da, ne
- omejevanje počitnic da, ne
- izselitev iz države da. ne
- sprememba sloga počitnic da. ne
- želja po odvisnosti da. ne
- ambivalentnost do osebne neodvisnosti da. ne: stopnja
- možnost zaposlitve da. ne: večji, manjši izbor
- zaposlitvena želja da. ne: takoj, pozneje, sploh ne
- socialno-ckonomski položaj družine nižji-višji
- obseg poslovanja obrti upad. stagnacija, rast
Te pojme smo nato izbrali in uredili ter dobili naslednje širše

pojme, ki smo jih naprej združili v tri širše kategorije (Tabela 6.6).
Z vsemi temi postopki smo poskušali povečati občutljivost
študentov spraševalcev za vprašanja, o katerih se bodo pogovarjali.
Poskušali smo jim razpreti čim širše področje možnih vprašanj.
Na ta način smo tudi ponazorili, kako bi lahko potekal intervju.
Tabela 6.6. Pojmovne kategorije

v razpravi o predrazitmevanju
kategorija dimenzije
a. intenziteta občutenja - navzočnost, jasnost
problema zavesti o prihodnosti
- navzočnost, jasnost zavesti o krizi
(občutenje krize)
b. gospodarski ukrepi - tehnike gospodarjenja z denarjem
v družini - osamosvojitev od staršev kot način
razbremenitve družine
- siva ekonomija (vrtičkarstvo)
- omejevanje potrošnje
- spreminjanje strukture potrošnje
- izselitev
c. zaposlitveni načrti - zaposlitvene želje
- zaposlitvene namere
- zaposlitvene možnosti
Poleg tega pa smo prikazali, kako se podatke intervjuja lahko kvali-

tativno obdela do stopnje evidentiranja variabel in razporejanja va-
riabel v smiselne odnose (npr. odnose nadrejenosti in podrejenosti
pojmov).
Na tej osnovi smo izdelali spisek petih dovolj širokih vprašanj
kot vodilo za intervju.
METODA
a. Spremenljivke. Poudarili smo že. d a j e šlo za učno raziskavico,

zato jo imamo lahko v najboljšem primeru za eksplorativno, za po-
skus in tipanje, ki bi ga bilo morda vredno ponoviti v teoretično
bolje utemeljenih in metodološko strožje načrtovanih okoliščinah.
Spremenljivk nismo vnaprej jasno opredelili, usmerili pa smo pozor-
nost na občutenje krize, odgovor na krizo (gospodarski in socialni
ukrepi in reakcije), predstave o prihodnosti in ravnanje v skrajni

sili. Poleg tega so nas zanimali podatki o socialnoekonomskem
statusu vprašancev (poklic, izobrazba, premoženje, značilnosti dru-
žine).
b. Populacijo bi v primeru metodološko strožje izvedene raziskave
sestavljali prebivalci Slovenije (kajti to smo imeli v mislih, ko smo
govorili, da »ljudje« mislijo in ravnajo tako in tako). Vzorec je bil
priročen (študentje so spraševali ljudi, ki so jim bili pri roki), pazili
pa smo, da smo zajeli ljudi raznih družbenih slojev.
c. Instrument. Sestavili smo spisek naslednjih vprašanj oziroma
opornih točk pri teh pogovorih:
1. Gospodarski ukrepi v družini v času krize.
2. Socialno-emocionalne posledice v družini.
3. Kaj bi storil v primeru, da izgubiš službo ali da je sploh ne
moreš najti?
4. Kako si predstavljaš prihodnost?
5. Socialno-demografski podatki.
č. Potek intervjujev. Dogovorili smo se, naj intervju poteka odprto,
tj. naj študent zavzame vlogo pozornega poslušalca; naj potem, ko
pojasni namen pogovora in nakaže temo in vprašanja, pozorno
posluša (»pozorno poslušanje« je tehnika socialnega dela, ne pre-
prosto vsakdanje »napenjanje ušes«) in se čim manj vmešava. Vpra-
šanja naj zastavlja, kadar čuti, da bo z njimi spodbudil vprašanca.
Z vprašanji namreč lahko tudi zavremo pogovor. Rezultat dobrega
odprtega intervjuja je zgodba, ki jo je »narekoval« vprašanec s kar
najmanjšim vpletanjem spraševalca. Večino oseb sta intervjuvala
po dva študenta. Eden se je bolj osredotočil na pogovor, drugi pa
je zapisoval. Zapisi intervjujev so bili precej različne kvalitete.
Nekateri so bili preskopi, da bi jih lahko upoštevali pri obdelavi.

d. Obdelava. Opravljenih je bilo 30 intervjujev, v obdelavi pa
smo jih upoštevali 21. Ugotovitev seveda ne gre statistično posplo-
ševati, v skladu z načelom analitične indukcije pa nam odkrivajo
obstoječe obrazce reagiranja v družbeni krizi. Zapise intervjujev
smo obdelali kvalitativno. Obdelavo smo razvili v dveh smereh:
(1) Vsak zapis smo razčlenili na sestavne dele, ki se nanašajo na
posamezne vidike (variable), in ga kodirali. (2) Vsak zapis smo na
osnovi celovitega vtisa ob primerjavi z drugimi klasificirali in tako
sestavili tipologijo odgovorov na krizo. ( O tipologiji govorimo zato,
ker gre za svojske splete variabel in ne le za klasifikacijo glede na
en sam kriterij).
V nadaljevanju navajamo za zgled podrobnosti obdelave in
analize intervjujev.
PREPISI TREH INTERVJUJEV
1. Vzgojiteljica, 31. poročena, dva otroka

(Zavest o prihodnosti) Ne razmišljam dosti. Prihodnosti pravzaprav
ne vidim. Imam tudi malo časa za razmišljanje, saj je tempo življenja
preliiter. Če začnem razmišljati, postanem slabe volje, saj človek
kamorkoli pride, sliši samo slabe stvari. Politični in gospodarski položaj
je slab, skratka pozitivne prihodnosti ne vidim.
V glavnem se pogovor (v kolektivu) res vrti okoli krize. Če se pogo-
varjamo o otrocih, pogovor kar nanese na vse to. Povezava je vsekakor.
Recimo v zadnjem času otrokom ne moremo več nuditi toliko, kot
smo jim lahko včasih. Primanjkuje nam raznega materiala, ki ga v
vrtcu res težko pogrešamo. Moram pa reči, da je hrana ostala takšna,
kakršnaje bila. Otrokom tega res ne moremo odrekati. Kriza se drugod
kaže na vsakem koraku. Osebni dohodki so skopi in gotovoje zanimivo,

da celotno oskrbnino za otroka v VVO plačuje le 20 odstotkov.
Krizo je čutiti že dobri dve leti, prej jo pri nas doma še nismo občutili.
Zadnje leto je najhuje.
(Ukrepi) Pri hrani krize ne občutimo oziroma je ne smemo občutiti,
ker so otroci še majhni, potrebujejo obroke, kijih r teh letih organizem
potrebuje. Skratka, pri hrani ne varčujemo. Mogoče le oh vikendih,
ko gledam v trgovini v voziček in sproti seštevam stvari in ob koncu
napravim majhno selekcijo. Z možem sva se odločita, da končava i
renoviranjem hiše, ker vse skupaj prinese preveč stroškov. Zdaj obno-
vimo od časa do časa kakšno malenkost. Varčujemo tako kot v glavnem
vsi. Nekaj imamo deviz, drugače pa kupimo kakšno stvar takoj, ko
imamo denar, saj so cene iz dneva r dan višje, vrednost denarja pa
pada. Opazila sem, da je v trgovinah na policah veliko stvari, veliko
ponudbe, vendar pa si človek precej stvari ne more več privoščiti (npr.
olive, za ta denar si raje kupi kaj bolj važnega).
(Počitnice) Zaenkrat si jih bomo lahko še privoščili, sicer ne v
hotelu, ampak v kampu. Na počitnice gremo seveda zaradi otrok, ker
želim, da vso to krizo čim manj občutijo. Mogoče že drugo leto ne
bomo zmogli.
(Prihodnost družine) Težko si jo predstavljam. Če o tem preveč
razmišljam, postanem slabe volje, saj pomislim na vse to od časa do
časa. Nastradali bodo tisti, ki so seveda najmanj krivi.
(Možna brezposelnost) Tudi do tega so me pripravili, ja, tudi o
tem razmišljam. Zdaj tudi ob delu študiram višjo šolo. Mislim pa, da
če dobro delaš, delo težko izgubiš. Pripravljena pa sem prijeti za
kakršnokoli delo.
(Prihodnost otrok) Tudi o tem sva z možem zadnje čase že razmi-
sijala, čeprav sta otroka stara šele 7 in 11 let. Z denarjem oziroma

finančnimi zadevami se zaenkrat še ne ubadava, veva pa, da ima
eden od otrok možnost, da ostane doma in si opremi stanovanje. Mislim,
da je v teh časih to veliko, saj imajo mlade družine največ problemov
s tem, kje bodo živele.
(Materialni položaj) Ustrezen. Imamo hišo, avto, varčujemo, koli-
kor se pač da.
2. Hišnik na osnovni šoli
Žena, dva otroka, 120 milijonov plače, 2,N otroškega dodatka, kosilo
ima zastonj.
(Kako živi v teh časih) Popoldan fušam pri privatnikih. Mi sploh
ne znese menjavat v marke. Jaz sem prišel 80. leta iz Srbije. Tam sem
imel plače 350jurjev, tukaj pa 1,2 miljona. Sem imel za obleko, hrano,
za vse. Zdaj pa žena, dva otroka. Dve leti skoraj na kredit vzamemo.
Brez obresti, brez učešča za otroke in za ženo za oblečt. Ne gremo na
bolniško, ni žena ni ja, tudi če so otroci bolani, že kako naredimo. Ne
igram loto, komaj preživim mesec. Saj je 1000procentna inflacija šla
gor. Takrat ko sem prišel r Ljubljano, eden je kttpio parcelo 5 miljonov,
zdaj pa je parcela 30 miljard.
(Želje) Najprej mir v državi, ekonomija da se stabilizira, tako pa
cene gore plače pa ne. Ja sam bio skoro nezaposlen dva i po meseca,
delal privat. Ne bi zneslo ostat brez službe, z eno plačo (ženino) ne bi
mogel preživet. Ja sam it občinsko stanovanje, tako smo ušli, zdaj
smo na sodišču. Če letim ven, potem privat, 1000 DM na leto. 75 mi-
ljonov struje plačam, zdaj bo 100 miljonov položnica, 2ti miljonov
vrtec, a kje hrana.
(Prihranki) Ne vem kaj bi, kaj čem razmišljat za otroke, če ne

morem eno stanovanje preskrbet za sebe. Upam, da se bo zboljšalo
malo, če se ne ho, ne vem. Že zdaj komaj preživim. Potem bi šel doma,

bi imel za krtih, zemlja je, stanovanje zastonj. Moraš štedit, česar si
zaželiš, ne moreš imet, trpiš pa čakaš.
Malo otrok, ker jih ne moreš preživet. Ja sam razmišljat), ko so
govorili od te vize, to ne bi bilo dobro za nas. Ja bi se teško odločit) su
otrokom van. Eni pa bi šli, hi prinesli devize nazaj, bi bilo manj brez-
poselnosti. Jaz pa ne. Najbolj se pozna pri hrani. Pa... obleke... nosiš
ono od prošle godi ne. Oreng se plača nafušu, zadnje cajte ni, komaj
najdeš. Jaz delam elektriko, dobim včasih, imam dva miljona na uru.
Samo se ne dobi.
Jaz za dva otroka dobivam 2,8 miljona doklade. Jaz delam, Jušam,
pa isto imam.
3. Učitelj tehničnega pouka
(Kako živi) Ni več poudarek na luksuznih stvareh. Na račun hrane
si ničesar ne prikrajšujemo, ker pa so stroški za hrano vedno večji, se
to pozna. Same obleke ne, se ne pozna. Ampak razna potovanja, dopusti
so tnal skrajšani, npr. film:• pol filma posnamem, prej pa pet.
(Naložbe) Včasih smo investirali v vikend, čoln, luksuzne stvari.
Danes za to ni več nobenih šans. Vsak razpoložljiv dinar se pretopi v
devize. Včasih ni bil problem kupit avto, zdaj je treba ful šparat i
devizami. Kar mamo, mamo in na tem stagniramo.
(Prihodnost) Ne razmišljam o prihodnosti. Če bi o tem razmišljal,
bi mi bilo hudo zaradi otrok. Jaz sem optimist in mislim, da bo šlo še
dobro, za otroke bo težko. Toliko imam rezerv za otroke, da jim bom
lahko pomagal. Ne morem si predstavljat mladega človeka, da bi lahko
dobil stanovanje. Ne morem se vživet v vlogo mladega človeka. Zame
bi bilo to brezizhodno. Ne vidim rešitve. En navaden povprečen
intelektualec z njegovo plačo nima šans prišparat za stanovanje.
Dokler bodo mednacionalna trenja, ne bo ekonomskega napred-

ka, dokler ne bo enotnosti v državi. Toliko časa, kolikor se bomo
ukvarjali s temi problemi, toliko časa ne bomo delali. Samo čvekanje
se sliši. Tle sem pa pesimist. Nikol ne bo miru na Balkanu. Nikol ga
niblo. Prevelika razlika med severom in jugom. Nikol ne bomo bratje,
prevelike so razlike v mentaliteti.
(Scenarij preživetja) Delal bom en film. Skozi kamero bom gledal
kot otrok, skozi oči otroka, kaj ho, pa ne vem. Ta scenarij jaz ne bom
nikol dokončal.
(Tujina) Odhod ali pa beg pred dejanskim stanjem odpade, čist iz
preprostega razloga. Jaz sem Jugoslovan oziroma Slovenec pa ne bi
nikol zamenjal svojega kraja, tudi če hi bila še bolj skorumpirana
Jugoslavija. Pa tudi ne sprejmejo te zunaj.
(Demografski podatki) Žena, dva otroka, vikend, oba zaposlena.
Dohodki niso slabi, so le solidni. Vem, da bo težko zaposlit vse, ki
bodo prišli iz šol, vendar imam vtis, da kdor hoče delat, da dobi delo.
To, da ne bi dobil službe, se mi zdi nemogoče.
(Nezaposlenost) Delo dobit me ne skrbi, jaz bom šel delat karkoli,
kar mi bodo dali, če zgubim službo, neki bom že delal, vraga. Tisti, ki
bo kvaliteten, bo tudi delo dobil. To bi bilo pravilno. Naj dela tisti, kije
kvaliteten.
Če bi bil drugačen sistem, drugačna politika, bi bilo tudi vse drugače.
Jaz se v bistvu ne bojim ničesar, vem. da ne bo vojne (glede družine),
skrbi me za dekleta, otroke, kako bo s službo, to edino me skrbi. Glede
družine pa ne.
Tudi mislim, da kakšnih bistvenih premikov v ekonomiji ne bo. Ne
bo slabše, ne nič. vedno se bo tako jlikal, jasno, standard ho padel,
ampak ko bo prišlo na ivico, bo spet kakšna injekcija, pa ho. Mislim.
da bomo preživeli. Niše potrebe po dodatnem zaslužku, želja pa je, da

pridem na isti nivo kot pred par leti — zaradi luksuza.
OBDELAVA I N T E R V J U J E V
Intervjuje smo obdelali na dva načina: tako da smo kodirali

posamezne izjave in tako da smo intervju kot celoto primerjali z
drugimi in oblikovali klasifikacijo, ki ima značaj intuitivne tipologije,
tj. razvrstitve glede na več še implicitnih kriterijev hkrati.
A. K O D I R A N J E
(Postopek kodiranja je podrobno opisan na zgledu iz te raziskave

v tretjem poglavju. Poleg tega pa je kodiranje razvidno iz podpo-
glavja Ugotovitve v tem besedilu. Naslovi nad posameznimi izjavami
so pojmi - kode.)
B. P R I M E R J A N J E C E L O T E -
USTVARJANJE TIPOLOGIJE
Drugi postopek obdelave kvalitativnega gradiva je bolj celostno

sintetičen. Zapise intervjujev smo pozorno prebrali in si ob vsakem
poskušali ustvariti vtis o tistem, kar je v njem bistveno. Vsak intervju
pripoveduje posebno zgodbo.
V vsakem intervjuju je kaka značilna izjava, ki bi j o lahko vzeli
za moto celotnega intervjuja. Npr.: »Mi smo preveč ustvarjalna
družina.« »Preživetje ni problem: želim si priti na star stil življenja.«
»Imava kar dobre dohodke, otrok pa še ne zahteva veliko.« »Zidamo
novo hišo... Garati je treba.« »Za živet je denar, za kaj več ne.« »Čc
bi imela otroka, ne vem, kako bi ga vzdrževala.«
Vsak intervju zbudi posebno predstavo in za vsakega bi lahko
našli svojsko metaforo npr. iz živalskega ali rastlinskega sveta, iz

literature, poezije ipd.: »parazit«, »vulkan, ki bruha«, »boj na požiral-
niku«, »čebelnjak«, »hobotnica« ipd. Lahko bi ga, povedano v sodob-
nem računalniškem jeziku, označili s posebno sličico — ikono.
Zapise intervjujev smo nato primerjali med seboj in podobne
razvrstili v isto kategorijo. Znotraj posamezne kategorije smo raz-
likovali podtipe.
Na zaglavju prve strani zapisa intervjuja smo najprej zapisali
kratek povzetek. Npr.: »Družbeno stanovanje plus kmetija z novo
hišo. Investirajo v gospodarstvo (se omejujejo pri obleki, izletih,
varčujejo devize), želijo hčerki kupiti zemljo in hišo. Dobre zveze.«
Poleg tega sem zapisal: ekspanzija na veliko, kombiniranje kapitala.
Nato smo intervju naslovili: Rast s kombiniranjem virov.
Pri drugem zapisu smo povzeli takole: »Velika kmetija, otroci v
službi, stara mati sama dela doma. 'Ta mlada dobi kosilo, ko pride'.
Od pol treh do noči. Da bi lahko vsaj enkrat na dan jedli.« Ob tem
smo zapisali: kmetija - garanje, širjenje - odpovedovanje. Intervju smo
naslovili: Rast z garanjem in odpovedovanjem.
Pri tretjem zapisu se povzetek glasi: »Želi spet pridobiti nekdanji
standard. Preživetje ni problem. Skrajna možnost: 'Bom šel delat
kar koli." Zaupanje v delavnost, samozaupanje. 'Se ne bojim niče-
sar.'« Ob tem smo zapisali: preživetje ni problem.
Intervju smo naslovili: Stagnacija.
S takim povzemanjem, označevanjem in primerjanjem inter-
vjujev smo na koncu prišli do seznama tipov odzivov ali življenjskih
slogov v gospodarski in družbeni krizi.
UGOTOVITVE
A. KLASIFIKACIJA ODGOVOROV
NA POSAMEZNA VPRAŠANJA
Ko so ljudje odgovarjali na vprašanje, kako doživljajo krizo, so v

splošnem navajali razne omejitve, v katere jih je prisilila kriza, tako
da v tem prikazu ne navajamo posebej odgovorov o doživljanju.
»
temveč le o ukrepih in ravnanju. Vendar pa je treba omeniti, da so

na vprašanje, kako občutijo krizo, odgovarjali od »krize ne občutim«
do »krizo zelo močno občutim«.
G O S P O D A R S K I IN S O C I A L N I U K R E P I
Gospodarske ukrepe oziroma odgovore družin na krizni položaj

smo razporedili na štiri večje kategorije z več podkategorijami. Štiri
velike kategorije so: omejevanje in varčevanje, iskanje dodatnih virov
dohodka in samooskrba, premišljeno gospodarjenje in drugo (spre-
memba navad).
Omejevanje in varčevanje
Odgovore te vrste smo razporedili od omejevanja razkošja in

večjih nakupov ali vlaganj preko omejevanja pri vsakdanjih pribolj-
ških ali manj pomembnih potrebah do omejevanja bistvenih življenj-
skih potreb. Kaže, d a j e to tudi značilno časovno zaporedje omeje-
vanja: ljudje najprej omejijo stroške za luksus, se odpovedo večjim
nakupom in vlaganjem, kot je gradnja hiše, nakup avtomobila, nato
začno krčiti drobne vsakdanje priboljške, se omejevati pri kulturnih
in prostočasnih potrebah, nato pa pri hrani, in vitalnih razvojnih
potrebah (študirati, imeti otroka). Šele prav nazadnje bi bili prisiljeni

omejiti potrebe otroka.
Omejevanje večjih vlaganj in nakupov
»Včasih smo investirali v vikend, čoln, luksuzne stvari... Včasih

ni bil problem kupit avto, zdaj je treba ful šparat.«
»Z možem sva se odločila, da končava z renoviranjem hiše, ker
vse skupaj prinese preveč stroškov. Zdaj obnovimo kakšno malen-
kost od časa do časa.«
»Zidanca je podrtija, ki je ne uspemo obnoviti.«
»Ne moreš več opremljati stanovanja.«
»V Italijo hodimo samo še po čevlje.«
»Že pet let imamo en avto. Včasih smo ga menjavali vsaki dve
leti.«
»Radi bi si kupili nov avto. pa ne gre.«
Omejevanje potovanj, dopustov, konjičkov
»Razna potovanja, dopusti so malo skrajšani.«

»Včasih sva veliko potovala sama z možem.«
»Ne potujemo, manj hodimo na izlete.«
»Prej sem posnel pet filmov, zdaj le še pol.«
»Včasih sva šla večkrat ven jest. zdaj se to zgodi bolj poredko.«
»Dopust bom prvič preživel popolnoma delovno.«
»Na dopust ne hodim že tri leta, j...«
»Vprašljivo je, ali bomo šli letos na morje, kar smo si seveda prej
vsako leto privoščili.«
»Na izlete smo čisto pozabili.«
»O potovanjih le sanjam...«
»Ne privoščimo si toliko počitnic, vendar uživamo na počit-

nicah.«
»Počitnice si bomo zaenkrat še lahko privoščili, vendar ne v ho-
telu, ampak v kampu.«
»Mama gre delat z avtobusom, oče, ki ima bližje, pa peš.«
Omejevanje pri vsakdanjih

manj nujnih potrebah in priholjških
»Človek si precej stvari ne more več privoščiti, na primer olive.«

»Južno sadje kupujem zdaj samo še za hčerko.«
»Oče ni nikoli varčeval. Govoril je: 'Če imamo za hrano, bomo
imeli tudi za drugo.' Vendar doma ni več toliko majoneze kot
včasih.«
»Ko gledam v trgovini v voziček, napravim m a j h n o selekcijo.«
»Manj hodim na pijačo.«
»Ne hodim več tako pogosto k frizerju. Pred leti sem si frizerja
lahko privoščila dvakrat na teden, zdaj le enkrat na dva meseca.«
Omejevanje pri nakupu oblek
»Oblek se manj kupuje. Ne hodimo več v Italijo.«

»Vse manj hodimo kupovat čez mejo.«
»Pri obleki varčujeva, ker se ne oblačiva po modi.«
»Naučili smo se bolj varčevati, predvsem pri obleki, časopisih
in drugih stvareh, brez katerih se da tudi živeti.«
»Za sebe pa niti ne varčujem toliko z obleko. No, včasih tudi
malo razmislim, če je kaj posebej drago.«
»Na delo se vozim z avtobusom, kar mi prej še na pamet ni
prišlo. Kadim cenejše cigarete.«
Omejevanje pri kulturnih potrebah
»Knjig že dolgo ne kupujem več.«

»Kakšnega s knjigami tudi že odpodim. Pri knjigah bolj po-
gledam. kaj kupim.«
»Časopisov ne naročamo več.«
Omejevanje pri vitalnih potrebah
»Včasih, ko smo branjevke končale, smo šle na kosilo. Danes pa

si ne moremo tega privoščiti. Tudi v trgovino smo šle, danes pa ne.
Ne upamo si nič jesti. Od doma vzamem kos kruha in kozarec
vina, pa je.«
»Varčujeva tudi pri hrani.«
»Nikoli si nismo nič privoščili, ne pri obleki in tudi ne pri hrani.
Zmeraj smo jedli repo in zelje in to j e m o še danes. Meso si privo-
ščimo ob nedeljah, pozimi še to redkokdaj, kajti hranimo ga za
poletje, ko je več dela na njivi.«
»Kupujem cenejšo hrano. Kadar nameravam kupiti obleko,
pazim, da za hrano ne porabim veliko denarja.«
»Ne gremo na bolniško, ni žena ni ja, tudi če so otroci bolani. že
kako naredimo.«
»Najbolj se pozna pri hrani. Pa... obleke... nosiš ono od prošle
godine.«
Iskanje dodatnih virov dohodka in samooskrba
»Popoldan fušam pri privatnikih.«

»Kosilo imam v šoli zastonj.«
»Vrt mamo, poleti je vrt, pozimi pa ni nič. V šoli dobimo kosilo.«
»Za živet je denar: da bi pa delal cele dneve, to pa ne. Čim manj

denarja imam. boljše je. Vse zapravim.«
»Saj z možem rada vrtičkariva in veliko prihraniva pri zelenjavi.
Zelo drage pa so razne usluge.«
»Orng se plača na fušu. zadnje cajte ni, komaj najdeš. Jaz delam
elektriko, dobim včasih, imam dva miljona na uru. Samo se ne
dobi.«
»Ja za dva otroka dobivam 2.8 miljona doklade. Ja delam, fušam.
pa isto imam.«
»Kupila sem tudi stroj za pletenje, ki ga uporabljam le za lastne
potrebe in za družine otrok. S tem, ko pleteni, prihranim nekaj
denarja tudi otrokom, ki imajo zelo nizke osebne dohodke.«
»Ker pa nimam možnosti za pridobitev stanovanja s strani de-
lovne organizacije, sva se bila oba prisiljena zaposliti še honorarno,
ob koncu tedna. Tako že skoraj pol leta nimava prostih sobot in
nedelj. Ves privarčevani denar vlagava v nakup deviz ali materiala.«
»Šparava marke, kijih zaslužim pri fušu. Mama ima prijateljico,
k i j i rihta meso. nekaj dobijo od sorodnikov.«
»Ne hodim več k frizerju: zamenjala ga je moja žena.«
»Za ta malo dobim dosti od kolegičinih otrok, kdaj kupim tudi
kaj na bolšjem trgu ali pa sešijem sama.«
»Vedno več mi sešije mama doma.«
»Delam prek servisa, pa gre. Manj si kupujem za obleč. Veliko
si pletem sama.«
Premišljeno gospodarjenje
»Mi sploh ne znese menjavat v marke.«

»Dve leti skoraj na kredit vzamemo. Brez obresti, brez učešča
za otroke in za ženo za oblečt.«

»Zdaj več kreditov, zdaj sploh, drugače sploh ne moreš čez,
ampak je taka plača, da ne moreš toliko kupit, ker ti ne morejo
toliko trgat.«
»Predvsem kupujemo poceni stvari. Torej gledamo na vsoto. Zato
sem se naučila varčevati in shraniti vsak dinar.«
»Varčujemo tako kot v glavnem vsi. Nekaj imamo deviz, drugače
pa kupimo kakšno stvar takoj, ko imamo denar, saj so cene iz dneva
v dan višje, vrednost denarja pa pada.«
»Denarja ne varčujem, ker ga ne morem. Vse zapravim sproti,
ker drugače ne gre. Večkrat si tudi kje kak dinar izposodim.«
»Vodim vsakodnevno evidenco o opravljenih nakupih.«
»Mož vodi knjigovodstvo od prvega dne poroke.«
»Razprodaje redno obiskujemo, oziroma največ kupujemo na
razprodajah.«
»Za vsak malo večji nakup se posvetujemo vsi skupaj. Prej se mi
zdi, da smo kupovali veliko, ne da bi se pogovorili, ali je to res
potrebno.«
Drugo (sprememba navad in prestopki)
»Začela sem drugače kuhati: z E M C posodo. Otrokom ne kuham

več po njihovih željah. Kupujem na 3 čeke. ogledam si razprodaje.«
»V službi se krade, da se potem uporabi na fušu.«
»Ja sam u občinsko stanovanje, tako smo ušli, zdaj smo na so-
dišču. Če letim ven. potem privat, 1000 DM na leto.«
SOCIALNE SPREMEMBE V DRUŽINI

IN M E D O S E B N I H O D N O S I H
Konkretni odgovori na to vprašanje so bili bolj redki. Kaže, da
ljudje niso pozorni na ta vidik, ali pa da ne znajo prav opisati teh
sprememb. Nekaj o socialnih posledicah se da sklepati tudi iz izjav
o gospodarjenju in vzajemni pomoči, ki smo jih navedli. Navajamo
odgovore, ki kažejo, da tega vidika vendarle ne gre zanemariti.
»Današnja situacija, kriza in vse ostalo, kar sodi zraven vpliva
vsekakor tudi na posameznike. Občutim, da sem bolj napeta in
tudi ostali v naši družini. Oče je že tako bolj tečne narave, vse te
stiske pa vse to še bolj poglabljajo. Tako nastajajo vsekakor tudi
spremembe v kohezivnosti družine. Vendar se kar obvladamo. Ne
vem, smo ohranili, mislim, da kar iste vezi med člani.«
»Razlika je velika. Več je sovraštva, nevoščljivosti, boja za nad-
vlado. Boj za materialne dobrine oddaljuje ljudi med seboj. Na
zunaj zgleda, kot da krizo mirno prenašajo. Jezijo se, kritizirajo
bolj med sabo, ne pa toliko javno.«
»Zdaj imam familjo, par let nazaj pa je nišam imel. Ne moreš
primerjat, kak je zdaj slabše. Stroški vsega, hrane, zdaj maš plačo
sam za stroške pa za hrano. Prej je še nekak šlo, zdaj pa nič, hrano
če bi blo za vsak dan sprot, bi sam za hrano delal.«
»Vsak da nekaj za mamo, da ji ni treba honorarno delati. Vedno
smo težko živeli, zato krize ne občutimo tako.«
SKRB ZA O T R O K E
Vprašanci, ki imajo otroke, so poudarili, da bi radi otroke obva-

rovali pred občutenjem in posledicami krize in da bi jim radi zagoto-
vili osnovne pogoje za samostojno življenje, predvsem stanovanje.
Navajamo nekaj tovrstnih izjav.

»Za otroke bo težko. Toliko imam rezerv za otroke, da jim bom
lahko pomagal. Ne morem si predstavljat mladega človeka, da bi
lahko dobil stanovanje.«
»Pred leti sva kupila stanovanje sinu, k i j e težak srčni bolnik.«
»Upam, da bom otrokom lahko kaj priskrbela... Hišo (taščino)
se da zamenjat za dve manjši enoti. Mogoče bo pa hčerka našla
koga. ki bo imel stanovanje.«
»Smilijo se mi vnučki. zase se ne sekiram.«
»Hčerki sta že polnoletni in imata že skoraj preskrbljeno stano-
vanje. Imata fanta in onadva imata stanovanji.«
»Sebi odrekam, hčeri pa privoščim, kolikor je v moji moči.«
»Ne vem kaj bi. kaj čem razmišljat za otroke, če ne morem eno
stanovanje preskrbet za sebe.«
»Nočem, da bi otroci občutili krizo.«
»Mislim, da ne bi omejevala otrok, če imajo sedaj ljudje po šest
otrok, pa živijo, bom imela pa tudi jaz tri. Vendar je težko reči. če
ti za kruh zmanjkuje, je težko reči, če boš imel toliko otrok.«
»Na počitnice gremo seveda zaradi otrok, ker želim, da vso to
krizo čim manj občutijo. Mogoče že drugo leto ne bomo zmogli.«
»Nekaj prihranjenega denarja v devizah sva z možem poklonila
vnukinji za poroko.«
»Tudi o tem sva z možem zadnje čase že razmišljala, čeprav sta
otroka stara šele 7 in 11 let. Z denarjem oziroma finačnimi zadevami
se zaenkrat še ne ubadava, veva pa. da ima eden od otrok možnost,
da ostane doma in si opremi stanovanje. Mislim, da je v teh časih
to veliko, saj imajo mlade družine največ problemov s tem. kje
bodo živele.«
»Sebi to odrekam, hčeri privoščim, kolikor je v moji moči. Hčeri

pa daje nekaj denarja tudi stari oče.«
PRIHODNOST
Skoraj vsi vprašani so povedali, kako gledajo na prihodnost (upo-

števali smo tudi nekatere intervjuje, ki smo jih pri prejšnji obdelavi
zaradi nepopolnosti izločili). Zelo grobo lahko razdelimo te izraze
od bolj pesimističnih do bolj optimističnih (v glavnem na osnovi
samoopredelitve vprašancev), pri tem pa je tudi nekaj nevtralnih.
Očitno je tudi, da so nekateri mislili bolj na svojo prihodnost in
prihodnost svoje družine, drugi pa bolj na prihodnost naroda in
države. Razdelili bi jih lahko tudi na tiste, ki o tem več razmišljajo,
in tiste, ki razmišljajo manj ali nič, ali pa se razmišljanju o tem
izogibajo, ker »jih spravi v slabo voljo«. Opazimo tudi. da razmišljajo
nekateri bolj prizadeto, drugi povsem ravnodušno. Zdi se tudi, da
so tisti, ki o zadevi ne razmišljajo, optimisti; tisti, ki razmišljajo, pa
pesimisti. »They think too much,« bi rekli prosto po Shakespearu.
Izjave so seveda precej protislovne in se v njih lepo vidi psihološki
obrambni mehanizem zanikanja preteče nevarnosti. Zato na te izja-
ve ne gre gledati preveč moralistično, čeprav gredo morda bolj politi-
čno mislečemu človeku lasje pokonci. Hkrati nam te izjave odkriva-
jo, da so tudi »optimisti« skriti »pesimisti«, ki se gredo skrivalnice
sami s seboj, da laže preživijo. To pa je le nov razlog za—pesimizem.
PESIMISTI
»Zame je prihodnost ena ogromna temna luknja. Bojim se pri-

hodnosti. Veliko razmišljam o njej. In kam nas pelje. Na vseh po-
dročjih je hudo, kamor se ozremo, političnem, gospodarskem,
ekonomskem. Povsod so brezna, v katera padamo. V mislih imam

začrtane poti, po katerih naj bi tekla moja prihodnost. Samo mislim,
da niti pol tega ne bo uresničenega. Preveč slabo nam kaže. Ali bo
čez par let sploh še sijalo sonce? Kdor je doma na deželi, je lahko
srečen in tako sem tudi jaz. Saj sem že omenila, v kako veliko
pomoč so nam pridelki. Najbolj se bojim bodočnosti zaradi svojih
otrok. Tako globoko smo v tej krizi, da bodo gotovo tudi oni čutili
posledice. Na kratko povedano, bojim se za vsak dan naprej. In ko
pomislim na vojsko, nesreče. Kaj naj rečem. Ob vsem tem me strese
mraz. Groza me je.«
»Ne razmišljam dosti. Prihodnosti pravzaprav ne vidim. Imam
tudi malo časa za razmišljanje, saj je tempo življenja prehiter. Če
začnem razmišljati, postanem slabe volje, saj človek kamorkoli pri-
de, sliši samo slabe stvari. Politični in gospodarski položaj je slab,
skratka pozitivne prihodnosti ne vidim.«
»Prihodnost družine? Težko si jo predstavljam. Če o tem preveč
razmišljam, postanem slabe volje, saj pomislim na vse to od časa
do časa. Nastradali bodo tisti, ki so seveda najmanj krivi.«
»Ničesar se ne veselim. Ko pogledam v prihodnost, ne vidim
nobenih velikih dogodkov, ki bi jih z veseljem pričakovala. Veselila
se bom lahko samo majhnih trenutkov.«
»Glede tega sem pa pesimist. Se bo moralo pa res vse temeljito
spremeniti v tej državi, če je ne bo seveda prej vrag vzel.«
»Vojna bo. No. mislim, da se zavedamo posledic, zato upam. da
bo zmagal razum. V Jugoslaviji bo prišlo do globalnih sprememb.
Sicer pa se za politiko ne zanimam.«
»Seveda se bojim za prihodnost. Bojim se vojne. Če bo mir, se
bo dalo živeti, čeprav ob krompirju in korenčku.«
»Dokler bodo mednacionalna trenja, ne bo ekonomskega napred-

ka; dokler ne bo enotnosti v državi. Toliko časa, kolikor se bomo
ukvarjali s temi problemi, toliko časa ne bomo delali. Samo čvekanje
se sliši. Tle sem pa pesimist. Nikol ne bo miru na Balkanu. Nikol
ga ni blo. Prevelika razlika med severom in jugom. Nikol ne bomo
bratje, prevelike so razlike v mentaliteti.«
»Najbolj se bojim, da ne bom imela stanovanja. Zdi se mi. da
nimam nobene možnosti, da bi ga dobila. Ostalo se bo že nekako
uredilo. Na splošno pa se bojim prihodnosti naše države. Ali cen-
tralizem ali demokracija.«
»Malo razmišljam o tem. Kar bo pa bo. Zdaj se nc ukvarjam s
tem. Glede prihodnosti naše družbe sem pesimist. Vse bo še slabše.
Zamenjat bi se moral sistem.«
»Glede naše države sem bolj pesimistična. Ne vidim, kam to
pelje. Dokler ne bom pred dejstvom, ne razmišljam o tem. Nizek
standard ljudi je kriv za sedanje stanje. Če bi bil višji, se ljudje ne bi
ukvarjali s politiko. Ljudem pa je treba dati kost, da jo grizejo.
Stanje ni realno. Rešitve ne vidim. Sita sem že te teme. Drugače pa
me zelo skrbi ekologija; bojim se za svoje potomce. Po svetu delajo
nekaj na tem, pri nas pa bolj malo. Bojim se ekološke katastrofe.«
»Seveda se bojim, saj mi od plače ostane iz meseca v mesec
manj in bojim se. da se bo to še stopnjevalo. Ne vem, kako bom
čez par mesecev plačala stanovanje.«
»Veliko računam na Markoviča, ker se mi zdi, d a j e sposoben in
nas bo izvlekel iz te zagate. Seveda to ni odvisno samo od njega,
ampak tudi od nas samih. Mislim, da v Sloveniji delamo dovolj,
ampak da imamo zelo slabo organizacijo dela. Z družbeno krizo
pada tudi človekova morala in tudi človekova razgledanost. Mislim,
da vojne ne bo, toda vseeno je ta situacija danes kar precej uničujoča.

Torej še enkrat: vse karte stavim na Markoviča.«
»Strah nas je prihodnosti vseh — ker ne vemo, kaj bo. Za preživet
pa bo. Bolj se bojim politične nesigurnosti, kot zgolj za preživetje,
kajti osnovno imamo.«
NEVTRALNI
»Moje življenje bo potekalo tako kot do sedaj, brez drastičnih

sprememb. Nekako mirno valovanje, prilagajanje brez velikih
vplivov od zunaj. Edino, kar bi lahko zelo vplivalo na moje življenje,
je država (posredno ali neposredno)... vojna... Umrla od lakote
sigurno ne bom, razen v primeru gladovne stavke.«
»Če bi bil drugačen sistem, drugačna politika, bi bilo tudi vse
drugače. Jaz se v bistvu ne bojim ničesar, vem, da ne bo vojne;
skrbi me za dekleta, otroke, kako bo s službo, to edino me skrbi.
Glede družine pa ne.«
»Tudi mislim, da kakšnih bistvenih premikov v ekonomiji ne bo.
Ne bo slabše, vedno se bo tako flikal, jasno, standard bo padel,
ampak ko bo prišlo na ivico. bo spet kakšna injekcija, pa bo.«
»Mislim, da bomo preživeli. Ni še potrebe po dodatnem zaslužku,
želja pa je, da pridem na isti nivo kot pred par leti; zaradi luksusa.«
»Ni me strah, kako bom preživela, ker imamo kmetijo. Bojim se
zaostritve političnega položaja.«
»Položaj bi lahko zboljšali z boljšim nagrajevanjem. Ljudje bi
dobili več volje do dela. Seveda si želim in tudi verjamem, da če je
dobro, pošteno vodstvo, stvari tudi bolj gredo naprej. Ne pa da vsi
po malem krademo, eni bolj. drugi manj. pa vseeno večina komaj
živi.«
»V prihodnost še ne investiramo. Mislim, da bom otrokom lahko

priskrbela stanovanje.«
»V ožjem osebnem življenju se mi najbrž ne bo zgodilo nič po-
membnega. V širšem pa mislim, da se bodo letos izjasnili dogodki
v Jugoslaviji: demokracija ali ne: spremembe v smeri trga. odpiranja
ali ne. Slovenci bomo praznovali božič.«
OPTIMISTI
»Verjamem, da bo v družbi med ljudmi zmagala volja do življenja.

Sigurno bo še nekaj časa težko, vsem nam je in bo še težje, toda
verjamem, da si bom tudi jaz lahko enkrat privoščil potovanje v
Grčijo ali kam drugam. Ni prav. da so takšne razlike v standardu
ljudi... Tudi revnejši naj bi bogatejši postali.«
»Ne vidim brezizhodnosti, ker mi gre dobro; imam upanje. Tre-
nutno si svojega življenja ne predstavljam, nimam še čisto razčišče-
nih pojmov za prihodnost.«
»Živim z optimizmom. Nekoč bo prav gotovo bolje. Več si o
prihodnosti ne bi upala reči.«
»Pri nas se premalo dela, politiki so vso situacijo še bolj zapletli,
mladina dela ne pozna. Jaz pa verjamem, da bo v Sloveniji boljše,
vendar tega ne moremo pričakovati, da se bo zgodilo čez noč.«
»Absolutno se premalo dela, družba je mladino pokvarila s tem,
da jih zmeraj več hodi v šolo. Toliko praznih kmetij je ostalo, kjer
bi se dalo lepo živeti. Mladina ima tudi preveč svobode in ni nava-
jena delati. Mladi se bodo v življenju srečevali z velikimi težavami,
ker niso navajeni skromnosti. V Sloveniji bi se stanje spremenilo,
če bi ljudje več delali in manj govorili.«
»Zaenkrat me še ne skrbi. Čakam, da bo šla mama v penzion in
da se bo preselila na vikend. Ne razmišjam, kako bo naprej. 'Živi iz

dneva v dan in lepo ti bo.' Brez veze, da bi se že zdaj sekiral za
prihodnost.«
»Ne razmišljam o prihodnosti. Če bi o tem razmišljal, bi mi bilo
hudo zaradi otrok. Jaz sem optimist in mislim, da bo šlo še dobro.«
»Glede prihodnosti sem optimist. Upam. da bo Markovič kaj
zrihtal. Pomanjkanja denarja se ne bojim, Srbov pa toliko, kolikor
ne znam biti tiho. A bojim se, da bi zato morali pokasirati tudi
moji otroci.«
»Seveda sem optimist, toda ne bi rad, da bi prišlo do kakšne
vojne, ker človek potem ne more živeti, kot bi želel. Jezi me, da
ljudje tako nasedajo politiki in zraven nič ne delajo.«
»Upam, da bo bolje. Veliko slabše je bilo po vojni, ko smo dobili
le na karte. Če bo zdravje, bomo preživeli. Bojim se le vojne. Mislim,
da če bo mir in zdravje, bo že nekako šlo. Menim, da kdor tarna, je
lenuh. Ker če si zdrav, se lahko lotiš dela in ne bo ti treba tarnati.«
N A Č R T , Č E BI I Z G U B I L S L U Ž B O
Vprašanju o prihodnosti smo dodali bolj določno vprašanje o

tem, kaj bi kdo storil, če bi izgubil službo. Odgovori so prav
presenetljivi. Veliko jih je, ki na to možnost še niso pomislili, če pa
so že pomislili, tedaj je ne jemljejo resno. Tisti pa, ki jo dopuščajo
kot verjetno možnost, si zaradi morebitne brezposlenosti ne delajo
skrbi. Pravijo, da bi že nekako preživeli. Le eden od vprašanih je že
bil brez dela in pravi, da se tako ne da živeti.
»Ja sam bio skoro nezaposlen dva i po meseca, delal privat. Ne
bi zneslo ostat brez službe, z eno plačo (ženino) ne bi mogel
preživet.«
Druge smo razporedili na tri skupine: na tiste, ki so zaskrbljeni

za zaposlitev in dojemajo nezaposlenost kot realno možnost v bližnji
prihodnosti; na tiste, ki so pomislili na možnost, da bi bili brez-
poselni in se jim zdi to težak položaj, težko obvladljiva življenjska
obremenitev; na tiste, ki so pomislili na možnost, da bi bili brez-
poselni, a se jim zdi, d a j e to obvladljiva situacija; na tiste, ki na to
še niso pomislili in se jim to zdi malo verjetno ali nemogoče.
ZASKRBLJENI ZA ZAPOSLITEV
»Službo sicer imam. vendar samo do konca porodniškega do-

pusta. Zaenkrat še ne vem, kje naj bi dobila drugo službo. Porod-
niški dopust mi poteče čez sedem mescev.«
»Sprašujem se samo to, koliko let bom morala čakati, da bom
lahko začela opravljati svoj poklic. Tudi tega me je strah. Mislim,
da bom lahko vesela, če bom dobila zaposlitev v tovarni za navad-
nega delavca. Sem šele v prvem letniku, kaj bo čez štiri, pet let, ko
bom končala študij, pa ne vem. Mislim, da še enkrat huje. N e vem,
o tem raje ne razmišljam, čeprav ti današnji čas sam vsili to v glavo.«
Razmišljajo o tej možnosti kot o težko obvladljivi situaciji
»Mislim, da bi šla zdaj zelo težko na slabše. N e zdi se mi poni-

žujoče, vendar v sebi čutim, da bi šla zelo težko na slabše, da bi
bila medicinska sestra sedaj, ko sem naredila delovno terapijo; mi
mestni ljudje, ki smo navajeni samo 'kruha in meda'.«
Razmišljajo o tej možnosti kot o obvladljivi situaciji
»Privat ne bi mogla iti, ker nič ne znam. Če bi zgubila službo, bi

že kaj počela, se ne bojim. Pazila bi otroke, pospravljala. Preživela
bi. Kar dosti bi morala spremeniti. Meni to ne bi bil problem, nisem

usekana na materialne stvari. Teže bi bilo otrokom. Statusno zelo
lahko padeš, če ostaneš brezposeln. Zase sem ves čas imela pred-
stavo: ko nekaj zaslužiš, si samostojen.« (Socialna delavka)
»Z možem bi delala zobotrebce in živela le ob zelju.«
»Tudi do tega so me pripravili, ja, tudi o tem razmišljam. Z d a j
tudi ob delu študiram višjo šolo. Mislim pa. da če dobro delaš,
delo težko izgubiš. Pripravljena pa sem prijeti za kakršnokoli delo.«
»Delo dobit me ne skrbi, jaz bom šel delat karkoli, kar mi bodo
dali, če zgubim službo. Neki bom že delal, vraga. Tisti, ki bo
kvaliteten, bo tudi delo dobil. To bi bilo pravilno. N a j dela tisti, ki
je kvaliteten.«
»O. še za vsakega s e j e kaj našlo, pa bo tudi zame kaj. Upam.«
»Če bi ostala brez zaposlitve, bi se morala znajti, toda ne vem.
kako. O tem ne razmišljam, vendar imam vtis, da kdor hoče delat,
da dobi delo.«
Ne razmišljajo
»Ne. to pa nisem še nikoli premišljevala. Ne. ne vem. kaj bi bilo.

Morali bi se preseliti v manjše stanovanje, hčerki bi morali prenehati
s študijem.«
»O tem pa res še nisem nikoli razmišljala. Zdi se mi. da bi bilo
finančno bolj slabo. Predvsem, ker imava majhnega otroka in nima-
va rešenega stanovanjskega vprašanja. Bi šlo, toda odpovedati bi
se morala marsičemu. Za enkrat ne kaže. da bi ostala brez službe.
(Če bi oba izgubila službo?) Ja. za to pa je še manj možnosti.«
»O tem res ne razmišljam, ker se mi zdi nemogoče. Na vsak
način bom nekaj delala.«
»To. da ne bi dobil službe, se mi zdi nemogoče.«
Skrajna motnost
Kaj bi storili, če bi se razmere še bolj zaostrile; če bi se gospo-

darski položaj še poslabšal, za vas osebno ali za vašo družino?
Tako smo vprašali in odgovore bi lahko razvrstili v dve skupini: eni
bi pač poprijeli za vsako delo (nekaj teh odgovorov smo že navedli
v prejšnjem odstavku ob odgovorih o možni brezposlenosti), drugi
pa — tisti, ki imajo to možnost — bi se vrnili k zemlji, na kmetijo
staršev, starih staršev, nekateri na lastno posestvo.
Kakršnokoli delo
»Če pa zgubim službo, potem bo težje, ne vem, če bi delal sploh

še kaj, mogoče honorarno, vrtove bi štihal, pa liter vina pod pajsko.«
»Poprijel bi za vsako delo, ni me sram nobenega dela.«
»Ja se bom znajdu. Hrana je u šoli.«
Kmetijstvo
»Če bi zgubila službo, bi šla živet na kmetijo. Za golo preživetje

bi že bilo.«
»Potem bi šel doma, bi imel za kruh, zemlja je, stanovanje za-
stonj.«
»Tolažim se s tem, da ima babica zemljo; to mi daje občutek
varnosti.«
(Se smeje): »Morda bi šla živet k najinim ali moževim staršem.
Najini starši imajo hišo in tudi nekaj zemlje. Moj oče pa se poleti
ukvarja tudi s turizmom, saj živi ob morju.«
»Če se bo vse poslabšalo, bi se morali preseliti na deželo.«
B. T I P O L O G I J A ODGOVOROV NA K R I Z O
Zapise intervjujev smo na osnovi celovitega vtisa razporedili v

nekaj razredov. Dimenzije te tipologije niso dane vnaprej in celo
še niso naknadno pojasnjene, ampak so v veliki meri intuitivne
oziroma implicitne. Razvidno pa je, da je v ospredju dimenzija
premoženjske rasti, stagnacije in upada, ki se prepleta z drugo
dimenzijo, ki bi jo lahko imenovali dimenzija življenjskega sloga.
Oglejmo si torej to tipologijo.
T I P A: RAST ( P R E M O Ž E N J S K A E K S P A N Z I J A )
Za ta tip je značilno prizadevanje po večanju premoženja,

predvsem nepremičnin, dokler razmere dopuščajo, da bi si družina
tako zagotovila čim ugodnejši položaj in čim širši manevrski prostor
ob nadaljnjem poglabljanju krize ali da bi starši zagotovili otrokom
ustrezne razmere za samostojno življenje. Družine tega tipa že imajo
precejšnje premoženje in druge vire, ki lahko rabijo za oplajanje
premoženja (delovna sila, znanje, zveze).
V okviru tega tipa lahko razlikujemo dva podtipa. ki bi ju lahko
imenovali »umno gospodarjenje« in »garanje«.
PODTIPA a: UMNO GOSPODARJENJE

(»MI SMO PREVEČ USTVARJALNA DRUŽINA«)
Pri tem podtipu temelji ekspanzija bolj na premišljenem kombi-

niranju virov, na znanju in obveščenosti, spretnosti, zvezah, družbe-
nem vplivu, to je na pametni politiki in socialni spretnosti kot pa
na fizičnem delu. To smo nekoliko evfemistično označili z izrazom
»umno gospodarjenje«. Primer:
296 Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu
o
c
2
-C 3
44
2 C
M
3 rt
£— ^t/» Ol
B a D.
1 -s a» "p
.t 3 «j
s 'g .32 ,O: E
> Ji a
ra n
C
D. - o ;E
H E
NOt 2
C. 5 J
•m
I
•p uxi
E 5S i
O 3 •a, :§ a
>i •S a P g j=
cg %E H n u
a= N J* E •=
u o ;1 £
i-« •r? C O rt
•ai J •s "o 2
2 i I? i| -§ > E o 2 u u
>
2
=P o-o •p p
•S- S & u č! o. K
> e- >
VI
v. "C N o= C n n
u
-c •j r •j O £ g 5 •o « , .H,1
—
C. >
M '=» U U1
>
•=> -a =c>-oc- oC -O S 5 'c "s
H. o •g I i rt n = E «
It« I :<« u .= n o £a E S e
S: E a^ so o o
r
K
>C
,5!
-C
£ >
•S
'd
c-
a
N
•o 1 S 5
2 >N i S 5
5 o •o I 1
S. E oC-
iS Si
U C. 3 I I
Štiričlanska družina živi ločeno: mož s sinom na deželi na srednje

veliki kmetiji z veliko obdelovalne zemlje in gozdom, žena s hčerko v
mestu v družbenem stanovanju. Žena ni v zakon prinesla nobenega
premoženja, mož je hi! doma s kmetije in je bil po vojni funkcionar.
Sin hodi v službo, prav tako žena, hčerka študira, možje upokojen.
Kmetijo so pred leti kupili, delno s prihranki, delno z zasebnimi posojili,
in na njej zgradili hišo in hlev. Gojijo živino, nameravajo dozidati hlev.
Hrano v glavnem pridelajo sami, nekaj pridelkov odprodajo. Zaradi
krize omejujejo nakup oblek, ne potujejo, manj hodijo na izlete. Ona
varčuje devize, mož investira v gospodarstvo. Mislijo dokupiti obde-
lovalno zemljo, predvsem pa bi radi kupili parcelo v mestu, da bi sezidali
hišo še za hčerko. Nameravajo odstopiti družbeno stanovanje (vrniti
jim ga ni treba), delovna organizacija, kije njegov lastnik, pa bi jim
odobrila posojilo za gradnjo.
PODTIPA b: GARANJE
(»ZIDAMO NOVO HIŠO... GARATI JE TREBA«)
Čeprav je tudi zgoraj opisana družina zelo aktivna (intervjuvanka

pravi: »Mi smo preveč ustvarjalna družina«) in vsi člani tudi s
fizičnim delom prispevajo h gospodarstvu, le-to vendarle ne temelji
v prvi vrsti na fizičnem garanju. Drugi podtip gospodarske ekspanzi-
je pa temelji prav na garaškem delu vseh družinskih članov. Vsi
razen stare matere, ki doma gospodinji in poleg tega prodaja na
trgu. hodijo v službo, poleg tega pa delajo na domači kmetiji. »Saj
se ne more preživljat brez službe.« Imajo veliko kmetijo. Delajo
novo hišo in kmalu bodo začeli delati tudi nov hlev za živino (gojijo
prašiče, krave in bike). Intervjuvanka govori predvsem o sebi, saj
se na njenem položaju značilno kaže obremenjenost vse družine.
Mati sama gospodinji. Zjutraj vstane ob pol treh. pomolze krave, in

opravi druga jutranja opravila, nato gre na vlak. V Ljubljani na trgu
prodaja semena. »Včasih ko smo branjevke končale, smo šle na kosilo.
Danes pa si ne moremo tega privoščiti. Tudi v trgovino smo šle, danes
pa ne. Ne upamo si nič jesti. Od doma vzamem kos kruha in kozarec
vina, pa je.« Nato se vrne domov in skuha kosilo za vse. »Ta mlada
dobi kosilo na mizo... Zvečer sem zmučena. Ne morem več. Tudi posoda
mi ostane včasih za pomit, a jo pustim za zjutraj... Veste, karfejstje
treba delat, če češ, da imaš kaj, a vseeno nimaš nič, zato ker nas
okrog prinašajo. Garati je treba. Veste, pridne roke so le pridne roke.
Lepo mi je delat doma. Vsa srečna sem. da delam.«
T I P B: S T A G N A C I J A
Za ta tip družin je značilno, da krize ne občutijo izrazito in da

živijo podobno kot prej. Svojega premoženja sicer ne povečujejo,
ne živijo bolj razkošno, nekaterim stvarem, ki so si jih včasih
privoščili, se morajo sicer odpovedati, vendar pa gre za bolj obrobne
omejitve. V glavnem žive tako kot prej, čeprav vsak iz nekoliko
različnih razlogov. Glede na to pa lahko razlikujemo tri podtipe.
PODTIP B a: DOBRA OSNOVA

(»PREŽIVETJE NI PROBLEM; ŽELIM SI PRITI NA
STAR STIL ŽIVLJENJA«)
Za ta tip je značilna sorazmerno dobra gmotna osnova, ki se ne

širi, omogoča pa življenje brez izrazitega prikrajševanja, posebno
ne pri temeljnih potrebah. Ta tip lepo označujejo naslednje besede
intervjuvanca: »Imamo, kar imamo in na tem stagniramo.« Ne
ubada se z vprašanjem preživetja, ampak z vprašanjem, kako spet
priti na prejšnjo raven, ki bi omogočila dotedanji življenjski stil.

Učitelj, žena zaposlena, dva otroka, lastniško stanovanje, vikend,
avto, čoln. Dohodki po intervjmančevi lastni sodbi niso slabi, so solidni.
Me privoščijo si več luksiisnih reči kot so potovanja, daljši dopust, drag
konjiček (filmanje). Ne vlagajo »• nepremičnine (vikend), ne kupujejo
večjih ali dražjih reči (naprav, športnih rekvizitov), kar vse so počeli
prej. Pri hrani, obleki in podobnem se ne omejujejo. Potrebe po
dodatnem zaslužku nimajo. Imajo toliko, da bodo starši lahko
pomagali otrokoma, kajti »ne morem si predstavljati mladega človeka,
da hi laltko dobil stanovanje.« »Želim si, da bi prišel na isti nivo kot
pred par leti; zaradi htksusa!«
PODTIP B h: TRENUTNO ZATIŠJE

(»IMAVA KAR DOBRE DOHODKE,
OTROK PA ŠE NE ZAHTEVA VELIKO«)
S to prispodobo naj označimo tiste družine, ki, podobno kot

gornja, živijo v relativni blaginji delno zaradi dobrega zaledja
(pomoč staršev in dobri dohodki), delno zaradi trenutno ugodnega
razmerja med dohodki in stroški, kažejo pa se že prihodnje obreme-
nitve, zaradi katerih bo potrebno odrekanje (rešitev stanovanjskega
vprašanja).
Zakonca z visoko izobrazbo, oba zaposlena, triletna hčerka; eno-
sobno družbeno stanovanje, dva avtomobila. »Krize bistveno ne čutimo.
Oba imava kar velike dohodke, pa tudi otrok je majhen in ne zahteva
preveč.« Varčujejo za večje stanovanje, občasno jim pomagajo tudi
starši, predvsem pri večjih nakupih. »Včasih sva šla večkrat ven jest,
zdaj se to zgodi bolj poredko. Južno sadje kupujem zdaj samo še za
hčerko... V tujino na potovanje ne hodiva, saj je hčerka premajhna. Še
vedno kupujeva vse revije in časopise, v kino hodiva manj, saj imava
doma videorekorder. Tudi gledališču se ne odrečeva.«
PODTIP B c: SKROMNOST
(»NIKOLI NISMO ŽIVELI POTRATNO«)
K temu tipu sodijo tiste družine, ki v svojem življenju ne občutijo

bistvenih sprememb zaradi krize, ker imajo sorazmerno visoke
dohodke, s katerimi ustrezno gospodarijo, in ki so vedno živele
skromno, brez potrate in luksuza. Nimajo kakega posebnega gmot-
nega zaledja, tako da bi na primer brezposelnost enega od staršev
resno ogrozila dosedanji življenjski slog in načrte.
Zakonca z višjo oziroma visoko izobrazbo, hčerki študirata, nimata
štipendije. Stanujejo v družbenem stanovanju, imajo star avto, ki gu
malo uporabljajo; varčujejo devize za novega. Nimajo nepremičnin.
Ne delajo honorarno. »Kriza se trenutno še ne pozna... Plača zadostuje,
luksusa si nismo nikoli privoščili... Revijam se ne odpovedujemo, tudi
knjige še vedno naročam. Morda se pozna pri oblekah. Več jemljemo
na kredit, kot smo včasih. Kupujemo marke za avto. Tudi počitnice si
privoščimo: pozimi v sindikalnem domu, poleti kampiramo... Ne, nikoli
nismo živeli preveč potratno in tudi sedaj ne.«
T I P C: U P A D : BOJ Z A P R E Ž I V E T J E
Značilnost tega tipa. ki ga sestavlja več podtipov, je, da krizo

občuti in da opazimo pri teh družinah ukrepe in vedenja, ki jih
lahko imenujemo boj za preživetje v ožjem pomenu besede.
PODTIP C a: ZAPRTA VRATA

(»SLUŽBO SEM DOBILA ZA DOLOČEN ČAS,
ZA STANOVANJE NI PERSPEKTIVE«)
V tej kategoriji so mlade družine v začasnem ali neprimernem

stanovanju, z začasno in negotovo zaposlitvijo, brez pomoči staršev
ali podobnega »zaledja«. Zanje lahko rečemo, da so pred zaprtimi
vrati v prihodnost.
Mlada zakonca s poklicno in višjo šolo, trenutno oba zaposlena,
en otrok. Podnajemnika. Imata avto. V stanovanju laltko ostaneta le
Se pol leta, kaj bosta potem, ne vesta. Če ga ne bosta mogla kupiti, se
bosta morala izseliti. Ona ima službo le še do konca porodniškega
dopusta. Mož dela še popoldne, »tako da lažje živimo... O drugem
otroku ne premišljujeva zaradi finančnih težav.«
PODTIP C b: GARANJE ZA PREŽIVETJE

(»VSAK DINAR MORAMO PRAVILNO OBRNITI,
SAJ DRUGAČE NE BI ŠLO DOLGO«)
Nekatere družine se lahko prežive le s skrajnimi napori in od-

rekanjem vseh družinskih članov. Pri nekaterih to odrekanje še ni
zajelo bistvenih razvojnih potreb (npr. hčerki se še ni treba od-
povedati študiju), pri drugih pa tudi že te.
Delavsko-kmečka družina s tremi nepreskrbljenimi otroki, (eno
dekle študira brez štipendije) in starim očetom. Kmečka hiša, nekaj
obdelovalne zemlje, avto. Oče je v službi. Poleg tega dela še za po-
stranski zaslužek in na zemlji. Intervjuvanka (študentka) prinese vso
hrano od doma. Občasno dela prek Študentskega servisa. »Do sedaj
sem morda dvakrat kupila kruh, drugače pa si tudi to prinesem za cel
teden.«... »Marsikaj smo morali omejiti. Naučili smo se bolj varčevati,
predvsem pri obleki, časopisih... Pri hrani ne varčujemo... V naši družini

moramo obrniti vsak dinar pravilno, saj drugače ne bi šlo dolgo daleč...
V veliko pomoč so nam pridelki.«
PODTIP C c: OMEJEVANJE IN KOMBINIRANJE

(••ZA ŽIVET JE DENAR. ZA KAJ VEČNE. J
Sem sodijo družine, ki uporabljajo značilne načine boja za

preživetje: omejevanje, pridobivanje dohodka iz dodatnih virov,
tvegana in tudi nezakonita dejanja.
Hišnik na osnovni šoli, žena zaposlena, dva otroka. Prejema »do-
klade« za otroka. V šoli ima zastonj kosilo. Popoldne »fuša«. Denarja
nima dovolj, da bi mogel varčevati s kupovanjem deviz. »Mi sploh ne
znese menjavat v marke.« Kar se da, kupi na brezobrestno posojilo.
Ne gresta na bolniško, kadar sta otroka bolna. Družina se omejuje pri
hrani. »Najbolj se pozna pri hrani... Ne igram loto, komaj preživim
mesec.« Nasilno se je vselil v družbeno stanovanje.
PODTIP C č: OMEJEVANJE VITALNIH POTREB

(»ČE BI IMELA OTROKA, NE VEM,
KAKO BI GA VZDRŽEVALA«)
Pri vseh dosedanjih tipih iščejo ljudje dodatne vire dohodkov,

za ta tip pa je značilno pasivno samomejevanje in odpovedovanje
brez aktivnega prizadevanja za višji dohodek. Čeprav je tako stališče
lahko psihološko motivirano (stvar značaja), je vendarle treba
poudariti, da ga pogojujejo predvsem objektivne nemožnosti. »Iz
nič ni nič« bi lahko rekli.
Prodajalka, samska, enosobno družbeno stanovanje, nima avta,
nikakršnega premoženja. »Vsak mesec dam na stran za stanarino,
vodo, elektriko, televizor. Ostanek razporedim za hrano. Kupujem cenej-

šo hrano. Kadar nameravam kupiti obleko, pazim, da za hrano ne
porabim veliko denarja... Krizo zelo občutim. O potovanjih le sanjam,
knjig že dolgo več ne kupujem, o lastnem stanovanju pa ne razmišljam.
Poročiti se ne mislim, ker to nima smisla. Če bi imela otroka, ne vem,
kako bi ga vzdrževala. Če hi ostala brez zaposlitve, bi se morala znajti,
a ne vem, kako. O tem ne razmišljam. O naložbah za prihodnost ne
razmišljam, ker mi zmanjkuje iz meseca v mesec. Da hi dinarje menjala
v devize, je le moja želja, ki pa je neuresničljiva. Od plače mi ostane iz
meseca v mesec manj in ne vem, kako bom čez par mesecev plačala
stanovanje.«
TIP Č: P O D A L J Š A N A O D V I S N O S T I N P A R A Z I T S T V O
( » M I S L I M , DA B O M I M E L A ISTI S T A N D A R D
KOT D O Z D A J . Č E MI B O D O S T A R Š I P O M A G A L I « )
To je »naslonitveni tip«, kamor sodijo predvsem mladi, ki sicer

imajo nekatere pogoje za samostojno življenje (svoj poklic, zapo-
slitev), ki pa vseeno ostajajo pri starših, le-ti pa jim tudi bolj ali
manj pomagajo. Tudi tu gre za kombinacijo zunanjih okoliščin,
predvsem pomanjkanja stanovanj, in psihološko pogojene lagod-
nosti, pasivnosti in nezrelosti. Povsem čistega primera ne moremo
navesti, nekaj elementov take ureditve pa zasledimo v naslednjih
primerih.
Strugar, samski, zaposlen, avto; živi pri starših. Namerava se poročiti
in se preseliti k dekletovim staršem, ob tem pa ho skušal priti do
lastnega stanovanja. Ker je holehen, ne dela po službi; je tudi veliko v
bolniški. Fantazira o lastni kmetiji.
Mizar, samski, zaposlen, avto; živi pri materi, kije tudi zaposlena.
Mami ne daje nič denarja. Ko dobi plačo, da v omaro. Oba jemljeta

ven. Ko zmanjka, da mama noter. »Fnša«, da hi šel lahko na morje.
Čaka, da bo šla mama v pokoj, da se bo preselila na vikend. Če hi
začelo iti na bolje, bi si kupil stanovanje, se osamosvojil. Njegova deviza
je: »Živi iz dneva v dan in lepo ti ho.«
Delovna terapevtka, samska, nezaposlena. Živi tako kot brat pri
starših, delavcih. Čaka na zaposlitev. Po lastni izjavi je zelo odvisna
od staršev. Družini ne gre slabo. Starša in brat so zaposleni. Imajo
stanovanje v bloku, dober avto, garažo, vrt. »Mislim, da se ni kaj dosti
spremenilo, celo nasprotno, zdi se mi, da celo bolje živimo kot smo
prej... Smo delavska družina z urejenimi razmerami. V pravem času
smo si zagotovili materialne dobrine. Kulturno življenje živim sedaj še
bolj kot prej... Mislim, da bom imela isti standard kot do sedaj, če mi
bodo starši pomagali.« Fantazira, da bo imela tri otroke, a na koncu
doda: »Trenutno si svojega življenja ne predstavljam; nimam še čisto
razčiščenih pojmov za prihodnost.«
RAZPRAVA
O D G O V O R I NA P O S A M E Z N A V P R A Š A N J A
Očitno je, da prevladuje omejevanje potrošnje kot reakcija na

znižanje realnih dohodkov. Omejevanje poteka po implicitnem
»seznamu« prioritet oziroma v koncentričnih krogih, vendar ta rang
potreb glede na pomembnost ni pri vseh družinah enak, ampak je
odvisen od zgoraj omenjenih značilnosti družine in njenega okolja.
Če bi vzeli hipotetično sredinsko družino, potem bi bil ta rang
videti nekako takole: najprej se odpovedo velikim vlaganjem, kot
so nakup nepremičnin, gradnja, adaptacija in podobno; nato sledi
omejevanje potovanj, izletov, dopustov; omejevanje vsakdanjih

priboljškov (južno sadje, delikatese); omejevanje kulturnih aktivno-
sti in nakupa kulturnih dobrin (časopisi, knjige, obiskovanje gleda-
lišča, kina); omejevanje pri obleki, kozmetiki; omejevanje pri hrani
in drugih vitalnih potrebah (imeti otroka); skrajna meja omejevanja
pa so potrebe otroka. Dokler se lahko starši čemu odpovedo, do
tedaj ne prikrajšujejo otrok. Prikrajšati otroka je znamenje skrajne
stiske.
Ta rang prioritet je odvisen od gmotnega položaja družine in
njenega življenjskega stila, zavarovanosti in od trenutno perečih
potreb. Družina, ki vidi izhod v gospodarski ekspanziji in ne zgolj
v štednji, se bo odpovedala neproduktivnemu trošenju (luksus), da
bi lahko investirala v razvoj gospodarstva. Podobno bo ravnala dru-
žina, ki nima druge možnosti, kot da si sama kupi ali zgradi stano-
vanje. Če le more, se bo lotila tega in bo podredila vse druge potrebe
tej.
Med odgovori na ostala vprašanja pa zbuja pozornost dejstvo,
da precej vprašancev še ni pomislilo na brezposelnost, ali pa se jim
zdi le malo verjetno, da bi mogli zgubiti delo, čeprav bo prav to
ena zanesljivih posledic uveljavljanja tržnega gospodarstva. Zanimi-
vo je tudi, da precej vprašancev vidi skrajni izhod (za nekatere pa
to sploh ni skrajni izhod, ampak zaželeni način življenja) v ukvar-
janju s kmetijstvom. To morda tudi pomeni, da postajata življenje
na podeželju in kmetovanje vse bolj priljubljeni, in pametno bi bilo,
ko bi te težnje ljudi znali izkoristiti pri prestrukturiranju gospo-
darstva.
T I P O L O G I J A O D G O V O R O V NA K R I Z O
Izdelana tipologija ni sama sebi namen, ampak vodi od vprašanja,

kako ravnajo ljudje v družbeni krizi, do vprašanja, zakaj tako ravnajo
in kakšna je globlja logika njihovega ravnanja. Kako torej pojasniti
te tipe odgovorov? Najprej pa: kaj pravzaprav je treba pojasniti?
Osnovna dimenzija te tipologije je dimenzija ekspanzija - stagnacija
- upad. Na to dimenzijo gledamo kot na odvisno variablo, iščemo
pa neodvisne variable, s katerimi bi lahko pojasnili variacije na
odvisni. Pojasniti moramo torej, zakaj se nekatere družine v kriznih
časih vržejo v ekspanzijo, druge »prezimujejo« in tretje skrajno ome-
jijo zadovoljevanje svojih potreb, tako da so ogrožene že njihove
osnovne potrebe preživetja. V tem sestavku b o m o to analizo le
nakazali in zato navedli le najpomembnejše variable. Te so:
- Gmotni in človeški potenciali. Ti se izražajo predvsem v doteda-
njem družbenoekonomskem statusu. Mislimo na družbeno-eko-
nomski status pred začetkom krize, predvsem na naslednje njegove
dimenzije: dotedanje premoženje in dohodki; izobrazba, znanje,
veščine; družbeni položaj (poklic, funkcija) ali, krajše, kapital, s
katerim razpolaga gospodinjstvo oziroma možnosti, ki jih ima.
Očitno se naši tipi razlikujejo po tej prvi dimenziji, saj segajo od
družin, pri katerih se kombinirajo veliko premoženje, visoka izobra-
zba in spretnost ter visok družbeni položaj, do družin oz. posamez-
nikov, pri katerih se kombinirajo neugodna nasprotja prej omenjenih
značilnosti. Lahko torej postavimo prvo domnevo: čim višji je iz-
hodiščni družbeno-ekonomski status, kar vključuje večje možnosti
in prepostavke razvoja, tem verjetneje bo družina na krizne razmere
odgovorila z ekspanzijo, tj. s širjenjem materialnih in nematerialnih
pogojev svojega obstoja in razvoja.

- Življenjski slog in vrednotni sistem. Čeprav je v našem gradivu ta
vidik le malokrat izrecno omenjen, je pa vendarle poudarjen in
pomemben. Nekateri so odgovorili, da ne čutijo krize, ker so vedno
živeli skromno. (Primer pri podtipu Bc) Tak življenjski slog ni le
posledica in izraz manjših možnosti, ampak tudi vrednot družine.
V konkretnem primeru to pomeni, da starša z visoko izobrazbo in
dobrimi dohodki »investirata« v izobrazbo otrok (hčerki obe študi-
rata); družina se odpoveduje luksusnemu trošenju ali vlaganju v
premoženje. Gmotni položaj in vrednotni sistem sicer vplivata drug
na drugega, vendar ju je dobro razlikovati. Ne vemo. kakšna konkret-
na dejanja se skrivajo za besedo »skromno«. Opazimo pa protislovje
med nedvomno visokim statusom in dohodki, ki so gotovo povsem
primerljivi gotovinskim dohodkom družine iz prve kategorije, in
resnično skromnim premoženjem. Kje je razlika? Ni je tako težko
odkriti: študirajo dve hčerki, hranijo marke za nov avto. se ne odpo-
vedujejo ne kulturi ne počitnicam. Beseda »skromnost« torej po-
meni, da ne zapravljajo denarja nepremišljeno, da pa zadovoljujejo
vso pahljačo potreb uravnoteženo brez ekscesivnih zahtev. Ob tem
pa imajo vedno rezervo prihrankov. — Tip Aa in tip Bc pa se raz-
likujeta predvsem po tem. da prvi kot družina proizvaja (kmetija),
drugi pa le troši. čeprav je del te potrošnje dolgoročna naložba v
znanje, del pa ima značaj potrošnje za osebnostno rast in razvoj
(kulturna potrošnja). Tako bi bilo morda treba pri drugem poskusu
tipologije upoštevati dimenzijo proizvodnje-potrošnje kot osnovno.
Usmeritev v eno ali drugo pa je po naši domnevi bolj stvar vrednotne
opredelitve kot posledica objektivnih okoliščin. Podeželsko-mestna
družina iz prvega primera bi lahko živela mestno potrošniško.
Mestna družina iz primera Bc bi si morda lahko kupila zemljo in

jo obdelovala. Da ne ena ne druga družina tega ni storila, je njihova
odločitev. Da gre za odločitev, torej za vrednotni izbor, je posebno
lepo razvidno iz prvega intervjuja, ko je družina prešla iz enega
sloga v drugega. Lahko postavimo domnevo: gospodarska ekspan-
zija družine je bolj verjetna pri tistih družinah, ki imajo proizvodno-
gospodarski vrednotni sistem (poslovno miselnost) in manj verjetna
pri tistih družinah, ki imajo potrošniške vrednote (uživanje) ali pa
jim je vrednota osebnostna rast in razvoj s kulturnimi dejavnostmi,
izobraževanjem ipd. — V okviru vrednotne usmerjenosti so možne
tudi druge tipologije, npr. usmerjenost na pridobivanje proti omeje-
vanju. Lahko bi to dimenzijo imenovali tudi dimenzijo aktivnosti-
pasivnosti. Ti tipi so že tesneje povezani z osebnostno strukturo in
strukturo družine in nimajo več značaja vrednotne usmerjenosti v
ožjem pomenu.
- Struktura družine: togost-gibkost. O tej dimenziji imamo v naši

raziskavi najmanj podatkov, ker je tudi najmanj izrecnih izjav o
tem pomembnem vidiku. Zelo grobo pa bi vendarle lahko na osnovi
dostopnih indikatorjev razlikovali družine, kjer je struktura bolj
toga. od družin, kjer je bolj gibka. K togi strukturi sodijo npr. nespre-
menljivost vlog posameznih članov, njihovih pozicij in statusov,
enosmerno komuniciranje, neizmenjujoče vodenje, izrazita nadreje-
nost-podrejenost, simbiotičnost. Očitno je, da je za družino iz pri-
mera Aa značilna bolj gibka struktura kot na primer za družino iz
tipa Cc (»garanje za preživetje«). Pri prvi je očitno, da imajo posa-
mezni družinski člani veliko osebnega prostora, slutimo, d a j e med
možem in ženo enakopraven odnos z veliko mero razumevanja,
zaupanja, spoštovanja in medsebojnega upoštevanja (družina živi
med tednom ločeno), veliko skrbi drug za drugega in družinske

solidarnosti (sprememba življenjskega sloga je bila odločitev v dobro
sina) ter kljub veliki različnosti članov (oče-upokojenec-kmet, sin-
delavec, mati-družbena delavka, hči-študentka) delo za skupen dru-
žinski cilj. V družini tipa Cc pa kaže, da gre za bolj togo strukturo
tradicionalne družine, kjer je veliko breme odgovornosti za družino
na očetu garaču (ki je bolj sitne narave), kjer težnje po osamosvaja-
nju spremljajo občutki krivde, kjer se napetosti »obvladujejo« (po-
tlačijo?). Solidarnost v družini tudi tu ni navidezna, manjka pa ji
poleta. Domnevamo, da deluje družinska struktura predvsem kot
olajševalec ali zaviralec sprememb življenjskga sloga. Družine z
gibko strukturo bodo na izzive okolja (krizo) bolj verjetno reagirale
s spremembami svojega življenjskega stila kot družine s togo struk-
turo. To bi pomenilo, da iz družinske strukture ne moremo napo-
vedati ekspanzije ali omejevanja, napovemo pa lahko spremembo
k tistemu ravnanju, kije za družino bolj oziroma manj funkcionalno,
naj bo to ekspanzija ali ne. Poleg omenjenega so zelo verjetno po-
membni tudi drugi vidiki strukture, npr. že zgolj velikost družine,
sestava itd.
- Neposredno okolje (mikrookolje): zaščitniško-ravnodušno-sovražno

Pomembna določilnica ravnanja družine je vedenje njenega nepo-
srednega okolja. Družina se bo drugače odzivala v okolju, ki je za-
ščitniško, suportivno. kot v okolju, ki je viharno (turbulentno) ali
agresivno. V tej raziskavi imamo predvsem primere zaščitniškega
okolja povsod tam, kjer starši pomagajo mladi družini. Tudi vloga
okolja ni enoznačna, ampak deluje po domnevi v interakciji s struk-
turo družine in njenimi vrednotami. Tako lahko zaščitniško okolje
omogoči družini, da ustvari ali zbere svoje potenciale in jih usmeri
310 Uvod v kvalitativno raziskovanje»•socialnem ilelu
v samostojno produktivno izražanje, tako da potreba po zaščitništvu

odpade. Lahko pa jo razvadi, naredi odvisno in pasivno, kar jc v
dobri meri odvisno od »značaja« družine. Nasprotno je lahko agre-
sivno ali sovražno okolje spodbuda za produktivno usmeritev druži-
ne, bodisi da se zavaruje pred motnjami iz okolja (težnja k samo-
zadostnosti) bodisi da poskuša vplivati na okolje, ga spremeniti ali
izkoristiti. Lahko pa ima tako ravnanje okolja negativne posledice
za družino.
V tem smislu bi lahko nadaljevali konstruiranje eksplanativnega
modela, vendar bi se s tem preveč oddaljili od empiričnega gradiva,
ki vendarle ni pretirano bogato.
I M P L I K A C I J E ZA S O C I A L N O D E L O
Raziskavica, o kateri smo poročali, ni imela neposredno aplikativ-

nega namena. Razkriva pa nam nekatere značilnosti odgovorov na
krizo, kar je pomembno tudi za socialno delo. Z vidika socialnega
dela je kriza življenjska obremenitev za posameznike in družine,
ki ima lahko zanje usodne posledice. Njegova funkcija je pomoč
pri obvladovanju te obremenitve in preprečevanju marginalizacije
in njenih posledic; v skrajnem primeru s stvarno in osebno pomočjo
najbolj prizadetim, preventivno pa lahko deluje tako, da podpira
in samo razvija razne oblike in načine realističnega prilagajanja na
spremembe, na primer, da z usposabljanjem in svetovanjem pomaga
ogroženim pri vodenju gospodinjstva in gospodarjenju z denarjem;
da vpliva na preoblikovanje nefunkcionalnih, togih odnosov v
družini, da bi ta bolje izkoristila svoje potenciale; da sodeluje pri
usposabljanju v veščinah komuniciranja, samopredstavljanja in
podobnih, ki so pomembne pri potegovanju za zaposlitev; da svetuje
pri vključevanju v programe usposabljanja in prekvalifikacije ter

sodeluje v njih; da zagovarja interese teh družin v odnosu do raznih
družbenih ustanov; da z vključevanjem otrok v skupnostne ustanove
skrbi za kompenziranje družinskih primanjkljajev, ki so jim izpostav-
ljeni predvsem otroci, itd. Če starša ne vzameta bolniške, ko je
otrok bolan, ker bi bila prikrajšana pri dohodku, je to znamenje,
da potrebuje družina pomoč. Študentki, ki razmišlja, da bi opustila
študij, ker vidi, d a j e družina ne more vzdrževati, čeprav se skrajno
omejuje v svojih potrebah, bi morali pomagati.
OPOMBA
1
To je dopolnjeno besedilo članka Mesec, B. (1989). Individualni
in družinski scenariji preživetja. Socialno delo, 2H, 1989, 2: 212-
239. Pri raziskavi so sodelovali študentje VŠSD.
LITERATURA
Bernik, I. (ur.) (1987). Neformalne dejavnosti v slovenski družbi. Sociološko

srečanje Ljubljana: Slovensko sociološko društvo.
Svetlik. I. (1986). Ali je delo determinanta družbenoekonomskega
položaja. Družboslovne razprave, 3, 4: 5-25. Ljubljana: ISU.
Svetlik. I., I. Bernik (1988). Socialne posledice inflacije. Družboslovne
razprave, 5, 6: 71-81. Ljubljana: ISU.
Ščepanovič, R. (1985). Razlike v razumevanju prihodnosti. Družboslovne
razprave, 2. 2: 191-217. Ljubljana: ISU.
(1989)
315
7. poglavje
Oblike neformalne pomoči:

Taksonomija na osnovi
delno strukturiranih intervjujev
SO AVTOR SREČO DRAGOŠ
UVOD
Tudi to poročilo je nastalo po blok eksperimentalnih vajah

študentov tedaj še Višje šole za socialne delavce. Študentje so se
po pripravi v skupini z vnaprej pripravljenim vprašalnikom najprej
razkropili po širni Sloveniji in anketirali vsak nekaj gospodinjstev.
Anketiranje je potekalo tako, d a j e študent najprej zastavil vprašanja
iz prvega dela vprašalnika, ki je vseboval strukturirana ali delno
strukturirana vprašanja, nato pa je izvedel odprt intervju, v katerem
je poskušal doseči, da bi intervjuvanci opisali situacije, ko so bodisi
sami komu pomagali ali pa bili deležni kake pomoči. Intervju s e j e
začel tako. da je anketar prosil anketiranca, naj opiše situacije, ko
so on ali drugi člani njegove družine ali družina (gospodinjstvo)
kot celota naleteli na kake težave ali bili v kaki stiski. Nato pa je
povprašal po tem. kako so težavo rešili in ali jim je pri tem kdo
pomagal. Pozneje je povprašal, ali so oni kdaj komu kaj pomagali,
v kakšni situaciji in na kakšen način. Tako smo dobili vrsto opisov
situacij, ko je prišlo do kake oblike pomoči. Spraševanja nismo
omejevali na neformalno pomoč, šele pozneje, pri obdelavi, smo

se osredotočili le na klasificiranje neformalnih pomoči, nismo pa
upoštevali formalne pomoči raznih ustanov in organizacij.
Gradivo smo obdelali z namenom, da bi oblikovali taksonomijo
oblik neformalne pomoči. Taksonomija (gr. taksis, urejanje, (lep)
red: nomos, pravilo, zakon; torej: pravila ali veda o ureditvi) je
sistematika kakega področja in/ali nauk o postopkih klasifikacije
posameznih proučevanih primerkov v kategorije sistema (taxa; edn.
taxon). Medtem ko je klasifikacija v splošnem vsako razporejanje
ali razvrščanje, že tudi glede na en sam kriterij (npr. razvrstitev
pomoči na formalne in neformalne — enostavna klasifikacija), je
taksonomija večnivojska hierarhična klasifikacija. Primer zelo
izdelane taksonomije je sistematika rastlinstva. Rastline se delijo
najprej na skupino praprotnic in semenovk; te se delijo na oddelka
golosemenk in kritosemenk; kritosemenke se delijo na razreda
enokaličnic in dvokaličnic; dvokaličnice se delijo na več redov, med
njimi so prostovenčnice; red prostovenčnic se deli na več deset
družin, med katerimi so makovci; družina makovcev se deli na pet
rodov, med njimi je rod makov; ta se deli na šest vrst, od katerih je
ena poljski mak (Papaver rhoeas L.). Vprašanje je, ali ima na področ-
ju socialnega dela oblikovanje taksonomij sploh smisel (nekaj o
tem je tudi v besedilu, ki sledi). Brez veliko filozofije in poudarjanja
znanstvenih smotrov bi izkustveno odgovoril, da se človek laže
orientira na kakem področju, tudi na področju socialnega dela, če
pozna osnovne delitve; če so te delitve sistematično urejene v hie-
rarhijo, toliko bolje. Pri tem je gotovo najbolj pomembno, da se za
delitev izberejo pravi kriteriji.
Kako smo oblikovali pričujočo taksonomijo? Iz zapisov inter-

Oblike neformalne pomoči: Taksonomija... 317
vjujev smo izpisali opise pomoči, tako d a j e bil vsak opis na svojem
lističu. Opisu smo nato pripisali oznake o vrsti gospodinjstva, vrsti
pomoči in izvajalcih pomoči (glej spodaj), kakor smo si bili prvotno
zamislili, in nato razporedili lističe v skupine z enakimi oznakami
in tako dobili kategorije glede na omenjene tri kriterije. S to klasifi-
kacijo nismo bili zadovoljni. Medtem ko smo razvrščali lističe, se
nam je ves čas kot najbolj naraven kriterij vsiljevala vsebina pomoči,
tisto, na kar se je pomoč nanašala; situacija, v kateri je prišlo do
pomoči. Tako smo prvotno klasifikacijo razdrli in razporedili lističe
že približno tako, kot so razporejeni sedaj. tj. v tri velike kategorije
glede na ustaljenost pomoči (običaji v širšem kulturnem krogu,
navade v ožjem krogu in neustaljena dejanja), znotraj njih pa v več
manjših kategorij glede na razlog, povod ali situacijo pomoči. Ko
je bilo to narejeno, smo se še malo potrudili in eksplicirali kriterije
klasifikacije in vse lepo uredili v pet stopenj. Da bi vse skupaj bolj
držalo, smo vse razvidno zapisali in narisali.
Z razvojem nepoklicnega prostovoljnega dela na področju

socialnega dela (gl. Mesec 19S4) je pozornost boetologije (vede o
socialnem delu), ki se je v svojih začetkih ukvarjala predvsem z
načeli in metodami strokovnih boetičnih intervencij (intervencij
socialnega dela), nato zajela širši krog pomočnikov, tj. ves nefor-
malni sektor. Pri tem se je vse do danes ohranila dokajšnja poj-
movna zmeda v zvezi s pojmi formalne in neformalne ter strokovne
in prostovoljne pomoči. Pogosto seje neformalna pomoč enačila s
prostovoljno pomočjo (na to opozarja npr. Whittaker 1986).
Opirajoč se na klasifikacijo vrst dela, ki smo jo bili izdelali, da bi

prispevali k jasnejši opredelitvi nepoklicnega prostovoljnega dela
(Mesec 1984). predlagamo naslednjo klasifikacijo neposredne piv
moči glede na naravo normativnih okvirov in družbene situacije,
ki jo opredeljujejo in določajo. »Normativni okviri« so pravne in
moralne norme, ki regulirajo dajanje pomoči (npr. norme, ki defi-
nirajo poklicno in delovno vlogo, njene pristojnosti in omejitve;
vlogo prostovoljca: vlogo sorodnika in prijatelja). »Družbena situa-
cija« je zbirni pojem za vrsto značilnosti situacije, v kateri se odvija
pomoč, od statusa udeležencev, njihovih motivov, tipičnih proble-
mov do prostorskih značilnosti. Poudarjamo, da gre za klasifikacijo
pomoči, to je dejanj, dejavnosti, ne za klasifikacijo nosilcev pomoči,
naj bodo posamezniki, skupine ali organizacije, čeprav je ta dejanja
včasih težko opredeliti drugače kot s sklicevanjem na njihove nosilce
(npr. pomoč prijatelja = prijateljska pomoč), pa četudi mislimo pri
tem na specifično značilnost dejanja pomoči. Zato se ta klasifikacija
ne more pokrivati s klasifikacijo nosilcev pomoči glede na sektorje
družbe, čeprav ji je podobna. Opozarjamo tudi. da bi bilo treba
dimenzije te klasifikacije še podrobneje pojasniti, kar pa ni predmet
tega prispevka.
Kot je razvidno iz te klasifikacije, jasno razlikujemo prostovoljsko
pomoč od neformalne ali »naravne« pomoči v primarnih in sekun-
darnih odnosih in skupinah. Pojem neformalne pomoči zajema
torej vse tiste oblike pomoči med posamezniki, skupinami in skup-
nostmi, ki se odvijajo v »naravnih« primarnih in sekundarnih skupi-
nah in skupnostih, kot pomoč med družinskimi člani, med sorod-
niki, med sosedi ali sovaščani (sokrajani), med vrstniki ali prijatelji,
med sodelavci, pa tudi med zgolj znanci in povsem tujimi osebami.
Tabela 7.1. Vrste neposredne pomoči
1. F o r m a l n a p o m o č ( v j a v n e m , z a s e b n e m in p r o s t o v o l j s k e m s e k t o r j u )
P o m o č v okviru poklicne dolžnosti, poklicne vloge.
N o r m a t i v n i o k v i r p o m o č i : pravne in m o r a l n e n o r m e , ki regulirajo
p o k l i c n o d e j a v n o s t in d e l o v n o v l o g o .
D r u ž b e n a situacija: i n s t i t u c i o n a l n i okvir, p l a č a n o s t r o k o v n o d e l o ,
v l o g a klienta. profitni motiv.
1.1 V j a v n e m sektorju, d r ž a v n i službi: v s o c i a l n i službi, z a v o d u

1.2 V z a s e b n e m p r o f i t n e m sektorju: v z a s e b n i h s o c i a l n i h u s t a n o v a h
2. P r o s t o v o l j s k a p o m o č ( v j a v n e m , z a s e b n e m in p r o s t o v o l j s k e m
sektorju)
P o m o č kot n e p o k l i c n o p r o s t o v o l j n o d e l o , v vlogi p r o s t o v o l j c a
N o r m a t i v n i o k v i r : p r a v n e in m o r a l n e n o r m e , ki r e g u l i r a j o
n e p o k l i c n o p r o s t o v o l j n o d e l o in v l o g o prostovoljca.
D r u ž b e n a situacija: n e p l a č a n o , a organizirano delo, vloga
»družabnika«, »sotrpina«, motiv izpopolnjevanja, osebnega
preizkušanja, altruizem
2.1 P r o s t o v o l j s k a p o m o č v s l u ž b a h j a v n e g a in z a s e b n e g a p r o f i t n e g a
sektorja
2.2 P r o s t o v o l j s k a p o m o č v prostovoljskih in n e p r o f i t n i h o r g a n i z a c i j a h
( R d e č i križ. Karitas i t d . )
2.3 P o m o č v skupinah samopomoči (vzajemne p o m o č i )
3. Neformalna pomoč
» N a r a v n a « p o m o č v s o r o d s t v u , s o s e s k i , m e d prijatelji
N o r m a t i v n i okvir: pravne in p r e d v s e m m o r a l n e n o r m e , ki regulirajo
o d n o s e v d r u ž i n i , s o r o d s t v u , s o s e s k i in m e d s e b o j n o p o m o č v t e h
okvirih, npr. n o r m a r e c i p r o č n o s t i
D r u ž b e n a situacija: npr. s l o j n a d e t e r m i n i r a n o s t p o m o č i , m o t i v
ohranjanja o d n o s o v , s o č u t j e
3.1 P o m o č m e d d r u ž i n s k i m i člani, s o r o d n i k i
3.2 P o m o č med sosedi
3.3 P o m o č m e d prijatelji, z n a n c i
3.4 P o m o č m e d tujimi o s e b a m i
Pojem (socialne) pomoči razumemo v tem kontekstu zelo široko

kot vsako dejanje, usmerjeno k drugi osebi ali skupini, dejanje,
katerega namen in dejanski učinek pomeni za prizadeto osebo
n a j m a n j olajšanje ali odstranitev neugodnega stanja stiske,
obremenitve, prikrajšanosti, lahko pa tudi vzpodbudo in oporo za
osebnostno in socialno rast in razvoj.
Poznavanje narave neformalne pomoči je temeljnega pomena
za praktično boetiko, saj je angažiranje ostalih sektorjev potrebno,
kadar pride do motenj v delovanju »naravnih« sistemov pomoči;
namen formalnih posegov pa je prav ponovna integracija posamez-
nika ali skupine v naravna socialna okolja in vzpostavitev normalne-
ga delovanja naravnih sistemov pomoči. Ena prvih nalog pri spozna-
vanju delovanja naravnih sistemov pomoči je prav taksonomija oblik
neformalnih pomoči.
Zanimive opise primerov neformalne pomoči v okviru tradicio-
nalnih običajev na vasi najdemo npr. v delu sociologa M. Goloba
(1967). Opisuje npr. pomoč sosedov ob smrti, botrinjo, fantovščino,
svatovščino. pomoč gruntarjev revežem.
- Sosedska pomoč ob smrti: »Ker morajo sosedje izkazovati dru-
žini, ki jo je prizadela smrt svojca, tudi materialno pomoč in pomoč
v uslugah ali z delom (kuha, skrb za živino, izdelava krste ter pokritje
vseh pogrebnih stroškov itd.)...« (1967, 190)
- Pomoč botra: »Ker botri veliko pomagajo človeku zlasti v njegovi
mladosti in mu po potrebi nadomeščajo celo starše, je solidarnostna
poteza tega odnosa prav gotovo ena od bistvenih njegovih potez.«
(1961, 190-91)
- Pomoč mladoporočencem: »Na svatovščino poleg sorodnikov
obvezno vabijo tudi sosede. Ker pa je odnos med svati in družinami
mladoporočencev vedno vzajemen, saj skupno izvajajo običaje in

seveda tudi skupno krijejo stroške svatbe, materialno in moralno
pomagajo mladoporočencema...« (1967, 191)
- Samopomoč med fanti (in pomoč drugim iz fantovske blagajne
- »škanta«): »Toda nič več ni starega 'škanta' — skupne fantovske
blagajne, nekakšne samopomoči, iz katere so plačevali številne
skupne akcije, darila dekletom in obilne podpore obolelim članom
ter siromakom (zlasti materam-vdovam, ki so jim padli sinovi v
vojskah, pa niso potem imele nobene opore več pri hiši, ter inva-
lidom)...« (1967, 193)
- Gruntarsko oskrbovanje revežev: »Omenili bi samo značilno
gruntarsko prakso v oskrbovanju revežev v polpretekli dobi. Vsak
ubožec, ki je, npr. še v dobi stare Jugoslavije, prišel prek občine
(politične) na srenjo, je imel po starem nezapisanem običaju, pra-
vico 'hoditi po čredi' ('po kljukah', 'po numarah'). To je pomenilo,
da ga je moral preživljati vsak zemljak določeno število dni v letu,
dokler ni prišel 'naokoli'. Potem se je ta dobrodelnost (dajali so
onemoglemu človeku hrano in streho nad glavo) ponavljala vse do
smrti. Dokler kmet ni bil egoist, ter poleg proizvajalca še zlasti
trgovec, mu je pomenilo oskrbovanje ubožca enega najpomem-
bnejših apotropejskih dejanj, s katerimi je odvračal nesrečo od hiše.
Vedo povedati, da so v starih časih zlasti kmečke gospodinje skrbele
za vaške reveže s prav takšno vnemo, kot za lastno družino in za
najboljše hišne goste. Toda. ko so se časi spremenili, seje spremenilo
tudi to...« (1967, 194-95)
Pogoj za pomoč: spoštovanje običajev (recipročnost): »Toda zna-

čilno je vendarle to. da srenja nekako sluti, če so si pri kakšni hiši
le nekoliko preveč navzkriž z običaji. Srenja sicer že dopušča, da
se ljudje običajev na zunaj nekako sramujejo, nikakor pa ji ni po

volji, če jih tudi v resnici zavržejo. Zato srenja pomaga predvsem
tistim, ki so tradiciji zvesti (čeprav zaradi različnih razlogov skrivo-
ma), druge pa dosledno bojkotira.« (1967, 195)
Podobne opise tradicionalnih oblik pomoči v vaških skupnostih
najdemo predvsem pri etnologih (npr. Makarovič 1982); nekaj
gradiva o neformalni pomoči v mestnem oziroma primestnem
naselju pa je npr. v Ravnik (1981).
PROBLEM
Oblikovati poskusno taksonomijo oblik neformalne pomoči, kot

se pojavljajo pri nas.
METODA
Tudi ta raziskava je nasledek blok eksperimentalnih vaj študentov

VŠSD. Zamislili smo si, da bi v okviru teh vaj obiskali gospodinjstva
v raznih slovenskih krajih in različne socialne sestave ter v njih
izvedli intervjuje, ki bi dali podatke o neformalni pomoči. Do teh
podatkov bi prišli tako, da bi spraševali po težavnih situacijah in
stiskah, ki so jih doživeli družine ali njihovi člani v določenem
neposredno preteklem obdobju, in o pomoči v teh situacijah: kako
so si pomagali ali kdo jim je pomagal, na kakšen način itd. Tako bi
dobili opise situacij, v katerih se pojavi potreba po pomoči, in opise
pomoči, na osnovi katerih bi nato izdelali klasifikacijo ali takso-
nomijo neformalne pomoči. To zamisel smo uresničili tako, kot
opisujemo spodaj.
Izbor gospodinjstev. Enota anketiranja je bilo gospodinjstvo.

Gospodinjstvo sestavljajo ljudje, ki pomembnejši del svojih dohod-
kov porabijo skupaj. Vsaka anketarka naj bi izbrala najmanj dve
gospodinjstvi, od tega je eno lahko gospodinjstvo, katerega članica
je sama. Drugo (in nadaljnja) gospodinjstva pa je izbrala po do-
govoru v skupini, tako da so bila v skupnem številu gospodinjstev
zastopana v približno enakem številu mestna in podeželska, kmečka,
mešana in nekmečka gospodinjstva.
Izvedba intervjujev. Študentke so dobile navodilo, naj izvedejo
intervjuje z najmanj dvema družinama oziroma gospodinjstvoma
o tem, kaj se dogaja v raznih problemskih situacijah ali težavah, ki
se z njimi sreča družina oziroma gospodinjstvo. Rezultat tega pozve-
dovanja naj bi bili opisi situacij, v katerih je prišlo do kake vrste ali
oblike pomoči ali pa je bila pomoč potrebna ali pričakovana, pa do
nje ni prišlo.
Potek intervjuja. Intervjuji so bili anketirancem predstavljeni kot
raziskava o tem, »kaj se dogaja, ko se družina (gospodinjstvo) sreča
z različnimi težavami v svojem vsakdanjem življenju, kako si tedaj
pomaga«. Intervjuje razdeljen na tri dele: (1) V prvem delu so bila
vprašanja o socialno-demografskih značilnostih gospodinjstva. (2)
V drugem delu so bila vprašanja o obremenitvah in oporah. Osnovni
namen teh vprašanj je bil, usmeriti pozornost sogovornika na po-
dročje življenjskih obremenitev in stikov z drugimi ljudmi in usta-
novami. Odgovori na ta vprašanja so omogočili anketarki vpogled
v problematiko gospodinjstva. (3) V tretjem delu je bil izveden
odprt, nestrukturiran intervju, in v njem so anketiranci opisali razne
situacije, v katerih je šlo za kakršnokoli pomoč, formalno ali ne-
formalno.
Obdelava. Izpisovanje oblik pomoči. V zapisu intervjuja so

anketarji označili (podčrtali, občrtali) tiste dele besedila, v katerih
so opisane situacije, v katerih je prišlo do pomoči. Opise teh situacij
so nato prepisali (transkripcija) v obdelovalne tabele, tako da so
ohranili pomembne podatke, nepomembne pa izpustili (redukcija
opisov); če so kaki podatki manjkali, so jih dopolnili na osnovi
konteksta in poznavanja situacije. Nato so situacije šifrirali, in sicer
po naslednjih variablah: odziv na prošnjo (odzval/ni odzval), po-
buda za pomoč (zaprošena/spontana), sektor (neformalni/formal-
ni), vrsta pomoči (stvarna/osebna/oboja), recipročnost (reciproč-
na/nerecipročna), institucionaliziranost (institucionalna/ tradicio-
nalna/ navada/ neustaljeno dejanje).
Za preliminarno analizo smo iz bogatega gradiva izbrali samo
30 bolj izčrpnih in natančnih zapisov intervjujev. Iz teh zapisov
smo izpisali dejanja pomoči in jih klasificirali glede na ustaljenost
dejanja (ljudski običaj, navada v ožjem krogu, neustaljeno dejanje);
znotraj teh širših kategorij pa smo oblikovali še podklasifikacije.
Klasificirali smo glede na tistega, ki pomaga (nosilca = izvajalca
pomoči). Vsak primer je kodiran glede na vrsto gospodinjstva izva-
jalca pomoči (kmečko gospodinjstvo, mešano, nekmečko); glede
na vrsto pomoči (zaprošena, spontana); glede na odnos izvajalcev
pomoči do prejemnika (sorodniki, sosedje, prijatelji, sodelavci).
Te kode dodatno osvetljujejo naravo pomoči.
Znaki pomenijo:
Vrsta gospodinjstva izvajalca: 1 - kmečko gospodinjstvo, 2 -
mešano gospodinjstvo, 3 - nekmečko gospodinjstvo
Vrsta pomoči: pr - prizadeti zaprosil za pomoč, sp - pomoč
ponujena spontano
Izvajalci pomoči: sr - sorodniki, so - sosedje, pr- prijatelji, znanci,

sd - sodelavci, tu - tuja oseba, dr - drugo (npr. farani)
REZULTATI
Dimenzije taksonomije so torej:

Predmet klasifikacije: dejanje neformalne pomoči
1. red. Dejanja pomoči se dele glede na ustaljenost dejanja pomoči
na ustaljena in neustaljena.
2. red. Ustaljena dejanja se dele glede na širino družbeno-kultur-
nega kroga, v katerem veljajo, na tradicionalne običaje (širši krog)
in navade (ožji krog).
Slika 7.1. Taksonomija neformalne pomoči
KRITERIJ NP
t?
1. ustaljenost Ust Ne
t?
2. širina kroga Obič Nav
t? t? <55
3. odnos sr so pr dr
4. vsebina Stv Osb
5. razlog dog obl del nes bol mat
LEGENDA
NP - neformalna pomoč. Ust - ustaljen običaj. Ne - neustaljeno dejanje. Obič - običaj v
širšem kulturnem krogu. Nav - navada ust. v ožjem krogu, sr - v sorodstvu, so - v soseski,
pr • med prijatelji, dr - v drugih odnosih. Stv - stvarna pomoč. Osh - osebna (odnosno-
emocionalna) pomoč, dog - ob življenjskih dogodkih, obl - oh obletnicah, del - pri delu.
nes - v nesrečah, bol - v bolezni, mat - materialna pom. v pomanjkanju, revščini
Neustaljena dejanja se na tej ravni ne dele na podvrste.

3. red. Tradicionalni običaji se dele glede na vrsto odnosu med
dajalcem in prejemnikom pomoči (vrsto socialne mreže) na običaje
v sorodstvu, soseski, med prijatelji, med tujci.
Ista delitev velja pri navadah in pri neustaljenih dejanjih.
4. red. Dejanja pomoči se na tej ravni dele glede na vsebino pomoči
na stvarno pomoč in osebno (odnosno-emocionalno) pomoč.
5. red. Dejanja pomoči se na tej ravni dele glede na razlog ali
povod pomoči (vrsta in število kategorij sta nezaključena — navedene
so kategorije, ki so se pojavile do sedaj) na pomoč ob življenjskih
dogodkih (rojstvo, poroka, smrt), ob osebnih obletnicah, pri delu.
ob nesrečah, ob bolezni in v starosti, ob pomanjkanju in revščini, v
čustveni stiski (čustvena opora), ob ovirah v komunikaciji (posredo-
vanje, izglajevanje, zagovorništvo), pomoč obrobnežem (cigani,
berači), drugo.
Kriterij vsebine pomoči (stvarna, osebna) smo dodali pozneje,
zato ni vpisan med kodirnimi znamenji. Opustili pa smo delitev
glede na vrsto gospodinjstva.
Tabela 7.2. Taksonomija neformalne pomoči
1. KATEGORIJA: USTALJENA DEJANJA V ŠIRŠEM K R O G U

1.1. Kategorija: tradicionalni običaji
Ljudski običaji: krajevni, regijski, nacionalni, širši kulturni krog
1.1.1 Med sorodniki
1.1.1.1 Stvarna pomoč
Pomoč ob živlienjskili dogodkih: rojstvo, poroka, smrt
Mladoporočencema na poročnem slavju darujejo praktična ali denarna darila.
(3/sp/sr+so+pr)
Poročna priča pomaga: pri organizaciji poroke, darila. ( 3 / s p / s r )
Pred poročnim slavjem mati in sestra ( b o d o č e ž e n e ) pomagajo (v hiši bodočega
moža) pri peki peciva. (3/sp/sr)
Ob otrokovem krstu ponudiš prvemu, ki ga srečaš na poti od doma do cerkve,

kos pogače in nekaj denarja / a »otrokovo srečo«. (3/sp/sr)
Pomoč sorodnikov ob pripravi sedmine. ( I / s p / s r )
Obdarovanja in slavja ob življenjskih jubilejih
Ob godovih gredo sorodniki slavijcncu »oferat« in ga obdarijo. (3/sp/sr)
Ob 50-letnici slavljenec povabi sorodnike, jih pogosti in dobi darila. (3/sp/sr)
Pomoč pri delu (gospodinjstvo, gospodarstvo)
Pomoč sorodnikov pri delu v vinogradu. (3/pr/sr)
Druge oblike pomoči, solidarnosti, vzajemnosti
Sorodniki se /.berejo ob cerkvenih praznikih in si izmenjajo dobrote. (3/sp/sr)
1.1.1.2 Osebna p o m o č (ni primerov)
1.1.2 Med sosedi
1.1.2.1 Stvarna p o m o č
Poinoč oh življenjskih dogodkih: rojstvo, poroka, smrt
Sosedje organizirajo mladoporočencema slavje. ( 3 / s p / s o / s r )
Ob smrti soseda zbere soseska denar za svojce umrlega... ( 3 / s p / s o )
Pomoč ob naravnih in drugih nesrečah
Ob požaru vsa vas denarno pomaga prizadetim. ( 3 / s p / s o )
Druge oblike pomoči, solidarnosti, vzajemnosti
Enkrat na leto zberejo po vasi prispevke za nogometni klub. ( 3 / s p / s o )
Vsako jesen obdarijo farovž s kmetijskimi pridelki. ( 2 / s p / s o )
1.1.2.2 Osebna p o m o č
Pomoč ob življenjskih dogodkih: rojstvo, poroka, smrt
...sosedje gredo kropit umrlega, bedijo pri krsti: sc udeležijo pogreba.
(3/sp/so)
1.1.3. Med prijatelji
Dckliščina. fantovščina, rojstni dnevi, godovi — v vseh teh primerih pride do
obdarovanja. (3/sp/pr)
Pomoč pri kolinah. (3/sp/so+pr)
Ličkanjc koruze. (3/sp/so+pr)
Pomoč pri sejanju, okopavanju. spravilu pridelkov, podiranju dreves.
(2/pr/sr+so+pr)
Pomoč pri pripravi drv, košnji, žetvi. ( l / p r / s o + p r )
Dckliščina, fantovščina, rojstni dnevi, godovi. ( 3 / s p / p r )
1.1.4 Tujcem
Denarna pomoč, materialna pomoč
Beračem damo staro obleko, hrano. (3/pr/tu)

1.2. Kategorija: navada (ustaljena v ožjem krogu)
1.2.1 Med sorodniki
Pomoč ob življenjskih dogodkih
Mladoporočenca sestavita seznam stvari (daril), kijih potrebujeta, povabljenci
jih (po svojih možnostih) kupijo. (1/sr/so/pr)
Pomoč pri delu (gospodinjstvo. gospodarstvo)
Sorodniki pomagajo pri obdelavi vrtu (okopavanjc. rezanje trte). (3/pr/sr)
Vnuki pomagajo pri težjih opravilih. (3/pr/sr)
Pri gradbenih delih pomaga sestri, ki gradi hišo (meša malto, nosi opeko). (3/
pr/sr)
Za dan mrtvih svakinja pomaga izdelovati ikcbanc (za prodajo). ( 3 / s p / s r )
Pomagamo sorodnikom na kmetiji: saditi in pobirati krompir, grabiti.
spravljati seno v kozolec, vlačiti drva iz gozda, delati butare. Sorodnik nam
popravlja avto. vzame našo hčer na počitnice. (3/pr/sr)
Pomoč pri siliranju koruze (v zameno poceni ozimnica, gnoj.) (3/sp.sr)
Medtem ko smo na dopustu, tašča zaliva rože. (3/pr/sr)
Pomoč oh bolezni, starosti, onemoglosti
Stara mama speče potico ob bolezni sorodnicc ali sosede. ( 3 / s p / s r + s o )
Oskrba starega očeta, ki živi sam (hrana, čiščenje). ( 3 / s p / s r )
Stari o č e prihaja k nam na večerjo. ( 3 / s p / s r )
Sin odpelje staro mamo v bolnišnico, sorodniki j o obiskujejo. ( 3 / s p / s r )
Vnuki ji pomagajo pri težjih opravilih. (3/pr/sr)
Izmenjava oblek, obutve, šolskih potrebščin za otroke. ( 3 / s p / s r )
Sorodnikom damo žganje zastonj, sosedom pa po nižji ceni ( 3 / s p / s r + s o )
Sorodnikom v mestu vsako leto zredimo svinjo. ( I / p r / s r )
Vnukinja preživlja počitnice pri nas: sinovi družini vložimo zelenjavo za ozimnico.
(3/sp/sr)
1.2.2 Med sosedi (mestno okolje)
Sosed spravi premog v klet. ( 3 / p r / s o )
Sosed posodi mešalec za malto. ( 3 / p r / s o )
Vzajemna pomoč soseske pri asfaltiranju ccstc. kopanju jarkov za telefon, čiščenju
snega s ccstc. ( 3 / s p / s o )
Ko gremo na dopust, soseda zaliva rože. poskrbi za mačko. ( 3 / s p / s o )
Ker sem osamljena, pride večkrat na pogovor soseda in mi spotoma prinese še
drva. ( 3 / s p / s o )
Otroci iz soseske mi prinesejo stvari i z trgovine. ( 3 / s p / s o )

1.2.3 Meti prijatelji
Prijateljice so prinesle obleke za novorojenčka. (3/sp/pr)
1.2.4 Tujcem
2. KATEGORIJA: N E U S T A L J E N O ( E N K R A T N O . NEPREDVIDLJIVO) DE-
JANJE
2.0.1 Med sorodniki
Pomoč ob življenjskih dogodkih
Mati z novorojenčkom se začasno preseli k staršem, kjer ima boljšo oskrbo. ( 1 /
sp.sr)
Ko je pospravljala drvarnico, s o j i pomagali otroci in vnuki. (3/pr/sr)
Ko s e j e pokvaril pralni stroj, je sorodnica prala perilo. (3/sp/sr)
Možu jc teta pomagala pri ustanovitvi lastnega podjetja. (3/pr/sr)
Starši in sestra pomagajo hčeri pri selitvi: čiščenje stanovanja, varstvo otroka.
likanje, nakupi v trgovini, prinesejo zelenjavo, zet opravi kleparska dela na
žlebovih. (3/sp/so+pr)
Za dograditev hiše so si sposodili denar od sorodnikov. (3/pr/sr)
Sorodnik mi jc posodil večjo vsoto denarja. (3/pr/sr)
Starši so mi podarili hišo. (3/sp/sr)
2.0.2 Med sosedi
Pomoč ob nesrečah, nezgodah
Vsi vaščani so pomagali iskati izgubljeno deklico. ( 2 / s p / s o )
Ker sama ni mogla pobrati moža. kije padel z invalidskega vozička, ji j e pomagal
sosed.(3/sp/so)
Ko je bila hči brez ključa, zaprosila soseda za lestev, da spleza skozi okno. (3/pr/
so)
Voda je vdirala v garažo/ sosedje so zasuli kanal. ( 3 / p r / s o )
Ko je imel m o ž srčni napad, so sosedje poklicali zdravnika. ( 3 / p r / s o )
Ob požaru so sosedje prvi pomagali gasiti: soseda jc šla aktivirat sireno: v sosedov
hlev so vzeli našo živino in jo oskrbovali tri tedne: drugi sosedje, so dali les za
nov hlev, sosed ga jc zapeljal do žage in naredil tramove, sosed z i d a r j e vodil
330 Uvod v kvalitativno raziskovanje »• socialnem ilelu
pozidavo, drugi so pomagali. ( 2 / s p / s o )

V odsotnosti sosedov obrtnikov prevzamem telefonske klice. ( 3 / p r / s o )
Sosed nam je popravil ključavnico. ( 3 / p r / s o )
Izposoja orodja, naprav, opreme
Sosed m i j e posodil planinsko opremo. ( 3 / p r / s o )
Pri sosedu si lahko /merim krvni pritisk. ( 3 / p r / s o )
Posredovanja
S o s e d j e posredoval nu občini, da s m o prej prišli do potnega lista. ( 3 / p r / s o )
2.0.2.2 Osebna pomoč
2.0.3 Med prijatelji (sodelavci)
Pomoč pri deiu
Prijatelju pomagal pri delu v piceriji. (3/sp/pr)
Prijatelj jima pove. kje sc dobi pesek za cement: jima pomaga z nakladalccm. (3/
sp/pr)
Prijatelj popravi stroj. (3/pr/pr)
Prijatelji so mu denarno pomagali ob prometni nesreči. (3/pr/pr)
V denarni stiski so sodelavci prostovoljno zbrali denar in mi ga dali. ( 3 / s p / s d )
Prijatelj mu je ponudil sobo. da se lahko v miru uči. ( 3 / sp/pr)
Družinskega člana je ubila strela: prijatelji pošljejo paket oblačil in obutve za tri
otroke. (3/sp/pr)
Posredovanje stikov
Prijatelji pomagali najti boljšega zdravnika, k i j e sinu nato rešil roko. (3/pr/pr)
Prijatelji so preskrbeli počitniško delo za otroke. (3/pr/pr)
Čustvena opora v stiski
Čustvena opora ob razvezi. (3/sp/sr+pr)
Rešil prijatelja, kije hotel narediti samomor. ( 3 / s p / p r )
2.0.4 Med tujci
Pomoč ob nesreči, nezgodi
Pokvaril se mu je avto na cesti in neznanec mu je pomagal. ( 3 / p r / t u )
Znanec ob prometni nasreči pelje ponesrečenko v bolnico, potegne avto iz jarka.
(3/sp/pr)
Neznanec dal ponesrečencu prvo pomoč. ( 3 / s p / t u )
Neznanci so mu pomagali, ko s e j e poškodoval na smučišču. ( 3 / s p / t u )
Pomoč obrobnim tujcem
Cigankam je dala robo zastonj. ( 3 / s p / t u )
Prodajalca suhe robe s m o prenočili. ( 3 / s p / t u )
2.0.4.2 Osebna pomoč
Tabela 7.3. D r u g e klasifikacije n e f o r m a l n e p o m o č i
Glede na prilika in povod:

-oh življenjskih dogodkih: rojstvo, poroka, smrt
- ob življenjskih jubilejih
- pri delu (v gospodinjstvu in gospodarstvu)
- ob naravnih in drugih nesrečah
- oh bolezni, starosti, onemoglosti
-v čustveni, odnosni stiski
-ob drugih prilikah (odsotnost ipd.)
Glede na vsebina (kuj se daje):
- Stvarna
- v storitvah
- neposredna
- posredovanje pomoči
- materialna
- v naravi
- v denarju
- Osebna
Glede na okolje. kjer se dogaja:
• ruralno
- urbano
Glede na odnos med dajalcem in prejemnikom:
- član družine
- sorodnik
- sosed
- sodelavec, sošolec, prijatelj
- tujec
Glede na recipročnost:
- recipročna
- nerccipročna
Glede na izvor pobude (kdo je da! pobudo):
- zaprošena
- spontana
Glede na ustaljenost (zanesljivost, normiranostj.
• pravno normirana obveznost
- moralno normirana obveznost
- ni normirana
Gleda na širino kroga, v katerem norma velja:
- splošna kulturna norma
- skupinska norma
RAZPRAVA
S to pilotno raziskavo smo (1) hoteli opozoriti na obstoj preple-

tenega sistema raznoličnih neformalnih pomoči v »naravnih«
skupnostih; (2) izdelati poskusno taksonomijo te vrste pomoči.
Osnovna dilema, ki smo seje zavedeli šele na koncu in kije »kriva«
za to. da klasifikacija morda ni povsem dosledna, je izbira med
dvema vrstama kriterijev klasifikacije: med kriteriji, ki opisujejo
okoliščine pomoči, in kriteriji, ki opisujejo dejanje pomoči samo.
Kriteriji, ki opisujejo okoliščine pomoči, so npr. vrsta gospodinjstva
(kmečko, mešano, nekmečko) ali podoben kriterij rezidence (mest-
no okolje, podeželsko okolje) pa tudi odnos, v katerem se pomoč
odvija (sorodstveni, sosedski, prijateljski). Kriteriji, ki opisujejo
dejanje pomoči samo. pa so npr.: ustaljenost dejanja, vrsta pomoči
(stvarna, osebna). V načelu je seveda mogoče upoštevati kriterije
obeh vrst hkrati, vendar vodi to do praktično nepregledne klasifika-
cije glede na množico kriterijev. Zato smo »spotoma« opustili kriterij
vrste gospodinjstva. Kriteriji prve V r s t e (okoliščine) so v bistvu
neodvisne variable in kot take zunanje določilnice dejanja, taksono-
mija pa naj bi razvrstila dejanja po njihovih primarnih, »notranjih«
ali »lastnih« značilnostih. V botaniki, ki bi jo lahko vzeli za zgled
taksonomske vede, je »rastišče«, pojem, ki bi ustrezal naši »reziden-
ci«, šele med opisnimi značilnostmi vrste, tj. zadnje taksonomske
kategorije med sedmimi ali več kategorijami, osnovni kriterij pa je
način razmnoževanja rastlin (s sporami ali semeni), nato pa vse
reči, ki se tičejo spolnih organov, ki imajo za nas lepo zveneč naziv
»cvet«. Če analogno ocenimo prvi kriterij naše delitve dejanj
pomoči, je ustaljenost dejanja (to je verjetnost njegovega pojavljanja
in preživetja) kar pomemben, če že ne primarni kriterij.

Ta kriterij v bistvu skriva tri dimenzije: frekvenco pojavljanja
dejanja; zanesljivost pojavljanja dejanja in širino socialnega kroga,
v katerem se prakticira dejanje (običaj, navada). Frekvenca se zdi
manj pomembna dimenzija. Zanesljivost kaže na normativno pri-
čakovano in sankcionirano naravo dejanja, na doslednost norme.
Širina socialnega kroga pomeni širino veljavnosti norme:
Tabela 7.4. Oblike neformalne pomoči glede na normiranost

in širino kroga, »• katerem veljajo
širina zanesljivost (normiranost)

majhna velika
ozek krog 1 2
širok krog 3 4
1 - Oblika pomoči, kije neustaljena, nenormirana, nepričakovana

in ki se pojavi v ozkem krogu (v družini, sorodstveni, prijateljski
skupini). Je nepričakovana in nenavadna, nekako »čudaška« gesta
pomoči, ki pa se pozneje lahko ustali kot navada ali običaj, ki je
značilen za ta ozki krog in ga drugje ne najdemo.
2 - Oblika pomoči, ki je ustaljena, normirana, pričakovana v
ozkem krogu: pomoč ima značaj običaja, ki se prakticira le v tem
krogu; nenavadna, morda čudaška a ustaljena dejanja med zakonci,
v družini, med prijatelji, npr: »Sinovi družini vsako jesen vložimo
zelenjavo za ozimnico.« Vlaganje zelenjave drugi družini ni kaka
splošna družbena norma, očitno pa je v tej družini ustaljen običaj.
Oblike, navedene pod točko 2 taksonomije, spadajo v glavnem v to
kategorijo.
3 - Oblika pomoči, ki ni ustaljena, ni dosledno normirana, ni

pričakovana, vendar ni omejena na ozek krog, ampak je kot
neobvezna oblika pomoči dovolj razširjena. Npr: »Ciganki smo dali
zastonj robo.« Nikjer ni rečeno, da se Ciganki mora kaj dati, in
veliko ljudi jo kar odslovi, veliko jih pa tudi kaj da.
4 - Oblika pomoči, ki je ustaljena, dosledno normirana, priča-
kovana. pri čemer je ta norma splošno znana in veljavna. Oblike,
navedene pod točko 1 taksonomije, spadajo v to kategorijo.
Iz te taksonomije je tudi dokaj dobro razvidno, da se tako vrsta
kot način pomoči razlikujeta v odvisnosti od socialnega konteksta,
katerega ena dimenzija je relacija v smislu sorodstveno-soscdskcga
odnosa (družina, sorodstvo, soseska, krog prijateljev ali znancev),
druga pa delitev na mesto in podeželje. Pri delitvi na mesto in
podeželje izstopa poudarjenost tradicionalnih ritualnih vzorcev na
podeželju in večja naključnost oziroma individualiziranost vzorcev
pri mestni populaciji. Pri delitvi glede na sorodstveno bližino pa se
vidno razlikujejo situacije, v katerih pride do pomoči, in oblike
pomoči, kadar gre za posredovanje družinskih članov na eni strani
in »naključnih mimoidočih« na drugi.
Kljub temu, d a j e navedena taksonomija namenjena podrobnejši
izpeljavi in pojasnitvi, je treba najprej pojasniti njen domet. Namen
postopka je, kot rečeno, dvojen: opozoriti na obstoječo raznoličnost
neformalnih pomoči v »naravnih« socialnih okoljih (tistih, ki so z
vidika vseh drugih podpornih dejavnosti, poklicnih in nepoklicnih,
primarna, relativno zaprta, trajna, avtonomna in zato najpomemb-
nejša) in poskusno razvrstiti to raznoličnost. Vprašanje pa je, ali je
urejanje po nekih kriterijih ali pravilih (taksonomija) za razpoznava-
nje raznoličnosti tovrstnih pomoči sploh potrebno. Ali ni induktivni
postopek prav tista pot, ki nas v težnji po splošnih sklepih oddalji

od spoznavanja posameznih primerov ali vsebin? Načelen odgovor
bi se lahko glasil podobno, kot gaje formuliral Leopold von Wiese,
namreč, da je prav zato, ker so
raziskovanja o odnosu človeka do človeka in stvari do človeka (...)
tako kompleksna in ker nas analiza teh odnosov tako zlahka vodi v
nerazumevanje, prav zalo je potrebno, da se za osnovo izbere naj-
preprostejša. najjasnejša, od vsebine odnosa najbolj oddaljena shema
— torej neka nepsihološka. vrednostnih sodb prosta, za pojasnitev
celotnega sistema najustreznejša kategorija. Samo s popolno sploš-
nostjo, vsepomembnostjo. ponovljivostjo teh praznih poslednjih oblik
procesov se lahko doseže (spoznavna) enotnost (Lukič, 310).
Redukcija posamičnih oblik po nekih kategorijah je torej nujna
ravno zaradi spoznavanja njihove kompleksnosti, ostaja pa seveda
vprašanje, katera je tista »najustreznejša kategorija«. Wiese je npr.
vse možne procese, ki napolnjujejo družbeni prostor, razvrstil v
zgolj dva osnovna, približevanje in oddaljevanje; in iz njih nastajata,
kot pravi, dva osnovna odnosa, združenost in osamljenost. Kljub
temu, da je to najenostavnejša, najsplošnejša in najabstraktnejša
sistematika družbenih procesov, je težko oporekati njeno veljavnost
in uporabnost (npr. za formalistično smer v sociologiji), vendar
pri konkretnem delu z ljudmi z njo nimamo kaj početi. Predlagana
taksonomija neformalnih pomoči obravnava tudi odnose med ljud-
mi z vidika približevanja in oddaljevanja (kot skrajnih polov), s
tem da se omejuje le na tiste odnose, v katerih pride do izvajanja
pomoči, in sicer zgolj tistih vrst pomoči, ki se dogajajo v »naravnem«
okolju. Z omejitvijo na klasifikacijo tovrstnih pomoči smo razpo-
znali tri kategorije ustaljenosti (zanesljivosti, širine, frekvence ipd.)
336 Uvod v kvalitativnoraziskovanje»•socialnem ilelu
teh dejanj, ki nam pomagajo oceniti gostoto in intenzivnost, tj.

stopnjo integracije posameznikov (skupin) glede na zadovoljevanje
njihovih potreb. Za učinkovito socialno integracijo pa to seveda ni
dovolj. Včasih je treba razumeti tudi nagibe izvajalcev teh pomoči,
razloge, zakaj to počnejo, njihovo motivacijo, pogoje, pod katerimi
so pripravljeni to početi še naprej, ipd., hkrati pa poznati tudi obsto-
ječe druge vire pomoči in storitev v lokalni skupnosti (ali na širšem
področju) da povežemo posameznika ali klientski sistem z njimi
(npr. socialno delo kot »broker role«). Kolikor se hočemo v vsej tej
raznoličnosti ustrezno orientirati, je seveda treba uporabiti druge
kategorije, ki so primerne za razpoznavo posameznih sistemov
(motivacij, virov.). Namesto ustaljenosti neke pomoči nas bo zani-
mala npr. orientacija njenih izvajalcev, tj. namesto taksonomije oblik
pomoči se vprašamo po kategorijah delovanj, ki zagotavljajo pomoč.
V tem primeru nas oblike opozarjajo, kot rečeno, na ustaljenost
pomoči, delovanje pa na njihovo naravnanost. Da bi razvrstili mo-
žna delovanja po njihovi naravnanosti, je npr. Max Weber razlikoval
štiri osnovne (idealne) tipe takšne usmerjenosti (kijih tu navajamo
zaradi možnega kombiniranja raznih tipologij, če pri tem upošte-
vamo ravni, na katere se nanašajo). Ti štirje tipi so:
a) racionalno delovanje, ki je lahko:

- ciljno ali namensko racionalno (zweckrational) usmerjeno, kar
pomeni, da »kdo deluje v skladu z določenimi pričakovanji glede
vedenja predmetov zunanjega sveta in drugih ljudi, pri čemer
uporablja ta pričakovanja kot pogoje ali sredstva za uresničenje
lastnih ciljev, h katerim racionalno teži«; torej realizacija določenega
cilja na tak način, da se striktno upoštevajo (kalkulirajo) primernost
ali neprimernost vseh zunanjih okoliščin ter uporabnost sredstev,
ki se izberejo za dosego zastavljenega cilja (npr. privatnik daruje

denar v dobrodelne namene, ker/ali če se mu to šteje v davčno
olajšavo.);
- vrednostno racionalna (wertrational) usmeritev, »ko kdo deluje
na osnovi zavestne vere v absolutno vrednost neke oblike vedenja,
etične, estetske, religiozne ali kakšne druge, in to samo zaradi njega
in ne glede na njegov uspeh«; aktivnost ni več zgolj sredstvo za
dosego nekega cilja, pač pa je cilj že sama ta aktivnost zaradi njenega
vrednotenja (npr. udeležim se mirovnih demonstracij, ker sem za
MIR, ne glede na to, ali s tem vplivam na dejansko prenehanje
vojne ali ne; beraču dam denar, ker je DOBRO, če pomagaš komu,
ki te prosi, ne glede na dejanski učinek.);
b) afektivno delovanje kot izrazita posledica emocij. ko kdo ravna
iz »aktualnih afektov in duševnih stanj« (npr.: pomagal sem mu.
ker m e j e pretresla njegova stiska, ker sem zgrožen nad situacijo, v
kateri je);
c) tradicionalno delovanje, »ko kdo ravna, ker s e j e tako navadil
z dolgotrajnim ponavljanjem« takega dejanja, ker se je tako delalo
že od nekdaj. V skrajni varianti je tako početje podobno »povsem
instinktivnemu posnemanju«, kot pravi Weber (npr. navade običaji).
(Vsi cit. iz Durič: 248).
Vrednost te klasifikacije je po Webru ravno ta. ker odstopa od
konkretnih empirično obstoječih ravnanj, saj so posamezna delo-
vanja tako kompleksna, da jih je nemogoče enoznačno uvrstiti v
zgornje štiri tipe — prav zaradi svoje pojmovno čiste oblike pa nave-
deni tipi izpostavljajo osnovne lastnosti za razpoznavo posamičnih
delovanj: ne zato, ker bi nekatera delovanja imela samo ene lastnosti
in druga samo druge, pač pa. ker je pri nekaterih najti več enih
lastnosti kakor pri drugih; tako dobimo uvid v njihovo raznoličnost.

Zgornji štirje tipi očitno poudarjajo dva glavna kriterija: prvi je
racionalnost, tj. jasno zavedanje cilja, katerega uresničitev zahteva
natančno oceno sredstev in okoliščin, kar odločilno vpliva na potek
akcije, ki se temu prilagaja. Drugi kriterij pa je stopnja raz-ločenosti
razloga za neko početje od samega početja kot takega. Če ta drugi
kriterij ponazorimo z absciso, racionalnost in njeno nasprotje pa z
ordinato, dobimo naslednjo sliko:
Slika 7.2. Tipologija delovanj po M. Webru
racionalno
ciljno vrednotno
racionalno racionalno
zunanja notranja
orientiranost orientiranost
tradicija afektivnost
iracionalno
Delovanje je torej lahko bolj ali manj racionalno, namen pa je

lahko že v sami dejavnosti ali v njenem nosilcu, ali pa zunaj njega.
Zdi se, d a j e razumevanje naravnanosti posameznih dejanj (pomoči)
v smislu zgornjih štirih tipov tem bolj pomembno, čim bolj dejanja
odstopajo od tradicionalnih oblik, ko jih torej ne moremo več imeti

za izpolnitev splošno pričakovanega vedenja, oziroma - s stališča
drugih udeležencev — ko skupina ali skupnost nima več (samo-
umevne, neformalne) pravice, da v določeni situaciji pričakuje od
posameznika določeno vedenje. Prej predlagana taksonomija nefor-
malnih pomoči opozarja na obstoj in pomembnost tudi tistih oblik,
ki so v primerjavi s tradicionalnimi manj ustaljene, Webrova tipo-
logija pa lahko rabi za razumevanje teh oblik ravnanj in njihove
motiviranosti in namena.
OPOMBA
1
Odlomek iz članka Mesec. B.. S. Dragoš. (1993). Taksonomija
oblik neformalne pomoči: pilotna raziskava. Socialna Slovenija.
Socialno delo, 32, 5-6: 5-18. Glede na besedilo prvotnega članka
je taksonomija dopolnjena, del razprave pa je izpuščen.
LITERATURA
Bernik. I. (ured.) (1987). Neformalne dejavnosti v slovenski družbi.

Sociološko srečanje Ljubljana: Slovensko sociološko društvo.
Durič, M. (1987). Sociologija Maksa Veheru. Zagreb: Naprijed.
Golob, M. (1967). Kooperativni odnosi na vasi v preteklosti in danes.
Ljubljana: ISF (190-195).
Keupp. R., B. Rohrle, (1987). Soziale Netzmrke. Frankfurt: Campus.
Lukič, R. (1987). Formalizam u sociologiji. Zagreb: Naprijed.
Makarovič, M. (1982). Strojna in Strojanci. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Martinčič, A., F. Sušnik. (1969). Mala flora Slovenije. Ljubljana: CZ.
Mesec, B. (ured.) (1984). Prostovoljno delo na področju socialnih
dejavnosti. Zbornik strokovnih razprav. Socialno delo 4. Ljubljana:
Višja šola za socialne delavce.
Pancoast, D. L., P. Parker. C. Froland (ur.) (1983). Rediscovering Self-
help: I f s Role in Social Care. Social Service Deliverv Svstems, Vol 6.
Beverly Hills: Sage.
Ravnik. M. (1981). Galjevica, Način življenja Slovencev v dvajsetem stoletju.
Monografije. Ljubljana.
Whittaker. J.K. (1968) Integrating Formal and Informal Social care: A
Conceptual Framevvork. Br. J. Social Wk. 16, 39,62
(1993)
343
8. poglavje
»Dan na psihiatriji«:
Primer kvalitativne analize
dnevniškega zapisa1
UVOD
Ob primeru te raziskavice naj opozorimo na tri metodološke
vidike: ( 1 ) na razliko med postopkom pojmovne redukcije in
eksplikacije pojma, (2) na primer »gostega« dnevniškega zapisa in
(3) na zgled kontekstualne teorije.
/. Pojmovna redukcija in eksplikacija. V 3. poglavju opisani po-
stopek kvalitativne analize po Glaserju in Straussu očitno ni edini
možni pristop h kvalitativni analizi. Pristop, ki ga predlagata Glaser
in Strauss, temelji na domnevi, da gre pri kvalitativni analizi za
postopno abstrahiranje skupnih značilnosti več empiričnih postavk
(izjav, opazovalnih beležk, zapisov v dokumentih ipd.), to je, najprej
za oblikovanje pojmov na nižji ravni abstrakcije, nato povezovanje
teh pojmov v nadrejene, bolj abstraktne pojme in nato povezovanje
teh pojmov v teoretični model. To je postopek, v katerem reduci-
ramo množico empiričnih postavk na m a j h n o število pojmov. V
primeru, ki ga navajamo v tem poglavju, pa je opisan nekako naspro-
ten postopek, ko iz empirične izjave — lahko je to tudi ena sama
beseda v določenem kontekstu — izvedemo (ekspliciramo) vrsto
pojmov, s katerimi opisujemo pomen te besede (izjave, povedi).
Lahko bi rekli še drugače: pri postopku oblikovanja utemeljene

teorije iščemo pomen posamezne izjave tako, da j o primerjamo z
drugimi, ugotavljamo razlike in podobnosti in najdemo njen pomen
v tem, da jo prepoznamo kot empirični korelat nekega pojma. Pri
postopku eksplikacije pa iščemo pomen posamezne izjave tako,
da izrečemo več pojmov (iz obstoječe zakladnice pojmov), na katere
se spomnimo ob dani izjavi, in tako razpremo pojmovni kontekst.
Izjavo »kije v torek prišla« prevedemo iz vsakdanjega jezika v teoreti-
čen jezik in jo razširimo, naredimo redundantno, obilnejšo. Dodamo
pojme: novinka, noviciat, status novinke, vloga novinke, staž bolnice
ipd.
Pri prejšnjem postopku pa smo več izjav reducirali, zvedli na en
sam pojem. Delo Glaserja in Straussa na široko posnemajo, zato
je nevarno, da bi spregledali tudi druge možnosti kvalitativne
analize, take, kot je tu opisana eksplikacija pomena.
Slika 8.1. Pojmovna redukcija in eksplikacija
redukcija: eksplikacija:
zvajanjc na en sam pojem izvajanje pojmovne mreže
O P,
O p o P.
o p
O - opaženo dejanje
P - pojem
»Dan napsihiatriji«.-Primer k valitativne analize dnevniškega zapisa 345
2. »Gost« zapis. V tem poglavju priobčeni dnevniški zapis je zgled

»gostega« zapisa, kakršni naj bi bili zapisi v okviru kvalitativne
raziskave. Opis je zelo konkreten, slikovit, z dobesednimi zapisi
pogovora, brez vsakršnih abstrakcij in posploševanj. Je prav litera-
ren, saj ob njem podoživimo ozračje na oddelku.
3. Kontekstuahia teorija. Tretje, na kar želimo opozoriti, je pos-
kusna teorija, izdelana na osnovi eksplikacije pomena. Medtem ko
smo pri dosedanjih primerih z izjemo Scenarijev preživetja lahko
posredovali le odlomke teorije ali pa nepovezane dele in nedovršeno
teorijo, imamo tu pred seboj zaključeno majhno teorijo. To je teorija,
za katero si domišljamo, da velja v opisanem kontekstu določene
bolnišnice z njenim specifičnim režimom. Je kontekstualno vezana.
Zunaj tega konteksta najbrž ne velja. Pa vendar vidimo, da nam
kljub svoji omejeni veljavnosti (o kateri pa sploh še nismo prepri-
čani) pomaga pri razmišljanju o smotrnosti teh ali onih ukrepov v
bolnišnici.
Po pojmovanju Glaserja, Straussa in Corbinove (Strauss, Corbin,
1990) je kvalitativna analiza v bistvu ustvarjanje tako imenovane
induktivne ali utemeljene (grounded) teorije, je utemeljevanje teo-
rije, prav v dobesednem pomenu graditve teorije iz temeljev, iz em-
piričnih podatkov, ki so v primeru kvalitativne analize kvalitativni,
besedni podatki, opisi, izjave, besedne zveze, besede. Gre torej za
induktivno oblikovanje teorij s postopnim abstrahiranjem pojmov
iz zbranega izkustvenega gradiva. Ta postopek vključuje tudi pre-
verjanje (verifikacijo), saj vsak nov pojem in novo trditev preverjamo
z nadaljnjimi primeri empiričnega gradiva. Postopka indukcije in
dedukcije si neposredno sledita in se izmenjujeta v sorazmerno
kratkih zaporedjih (sekvenčna analiza). Teorijo torej odkrijemo.
razvijamo in sproti preverjamo že med zbiranjem in analizo po-

datkov. Zbiranje gradiva, njegova analiza in teorija so v medsebojnih
recipročnih odnosih. Ne izhajamo iz že oblikovane teorije, iz katere
bi deducirali napovedi pojavov in s temi dedukcijami prek opera-
cionalizacije in opazovanja preverjali teorijo. Teorijo postopno obli-
kujemo in jo že medtem, ko nastaja, sproti preverjamo in preobliku-
jemo. Tehnično sestavljajo kvalitativno analizo razni postopki ob-
likovanja pojmov, oblikovanja klasifikacij, taksonomij, tipologij in
povezovanja pojmov, kar vse je mogoče prikazati v raznih pregled-
nicah in diagramih.
A čemu naj bi se sploh trudili okrog teorij? To vprašanje zastav-
ljamo v imenu tistih, ki ne marajo besede »teorija« in ki venomer
ponavljajo oguljeno in nesmiselno frazo, d a j e praksa nekaj drugega
kot teorija in d a j e pomembna praksa, ne teorija. Tem je treba jasno
povedati: Ni (nobene) prakse brez (kake) teorije. Vsak praktik
deluje na osnovi kake teorije, naj seje zaveda ali ne. Če bi praktika,
ki nekaj dela, vprašali, kaj dela, bo opisal, kaj dela. Če ga vprašamo,
zakaj dela to ali tako, bo navedel razloge. To pomeni, da ima o
svojem delu teorijo, predstavo, pojem o tem, kaj dela, kako, zakaj
in čemu. Zgodi se. da človek govori eno, dela pa drugo. To pomeni,
da ima dve teoriji o svojem delu: teorijo, po kateri misli, da dela, in
teorijo, ki jo izraža s svojim delom, čeprav se je ne zaveda jasno.
Ne glede na to razliko je vprašanje samo, kako dobra je ta ali ona
teorija. Vedno je samo vprašanje, kako dobra je kaka teorija in ne,
ali je teorija boljša (ali slabša) od prakse. Praksa je namreč vedno
hkrati tudi teorija.
Prav primer, ki ga predstavljamo, kaže, d a j e implicitne teorije

dobro eksplicirati, saj samo na ta način omogočimo razmišljanje o
njih in ne njihovo ponavljanje v obliki neplodnih dejanj. Kvalitativna

analiza je pri tem dobro orodje. Oglejmo si, kako poteka.
PROBLEM
Pri delu smo naleteli na dnevniški zapis prostovoljke, ki je

obiskovala pacientke v psihiatrični bolnišnici. Zapis je bogat in
razgiban in videti je. da skriva vrsto tem, ki so pomembne za
razumevanje doživljanja pacientov in odnosov v bolnišnici. Vendar
pa so te teme zapisane in obravnavane implicitno, zakrito. Želeli
smo razkriti, eksplicirati njihov pomen; pojme, ki so vsebovani,
njihove definicije, zveze. Želeli smo odkriti bistvena dogajanja,
katerih izraz so opisani dogodki tistega - naključnega — dne.
POSTOPEK ANALIZE
BESEDNI ZAPIS
Izhodišče analize je besedni zapis. To je lahko zapis pogovora,

individualnega ali skupinskega, zapisnik, biografija ali avtobiogra-
fija. opis primera, dokumentacija, zbrana v dosjeju ipd. Izhodišče
naše analize je odlomek iz dnevnika socialne delavke in sociologinje
Mojce Urek. kije kot prostovoljka obiskovala pacientke na ženskem
oddelku psihiatrične bolnišnice. Iz njenega neobjavljenega dnevnika
smo z njenim dovoljenjem izbrali odlomek zapisa za četrtek, 3.12.
1992.
Odlomek iz dnevnika
Četrtek, 3. december 1992

Punca, ki je v torek prišla, odide danes domov s starši na vikend,
kar povzroči razburjenje na oddelku. Lena besno rohni gor pa dol po
hodniku: »Privilegiji! Privilegiji! Komaj je prišla, pa že kar domov!«
»Ja. srečno, no, srečno!« zabrusi s ciničnim podtonom punci, preden
ta odide. Potem oddrvi k psihiatru na drug oddelek, ta pokliče njeno
psihiatrinjo, ki mu reče, da seje Leni zgleda poslabšalo. Leni pa je to
še zadnja kaplja čez rob. »Pomisli, kaj mije rekla, da se mije poslab-
šalo. A se tebi zdi, da seje meni poslabšalo?« robanti še in še. Probamo
jo pomiriti, naj počaka raje na psihiatrinjo in kar njo vpraša, kaj je
mislila s tem. Psihiatrinja ima v pisarni ravno socialno delavko, Andre-
jino skrbnico. Pogovarjata se važne stvari okoli Andrejinega stanovanja.
Andreja se namreč noče vrniti v Dom oskrbovancev, kjer živi, zato je
tudi zbežala v Polje. Po možu pa ji pripada še stanovanje, ki pa ji ga
skrbnica noče dati, ker meni. da Andreja ni zmožna sama živeti. V
stanovanju živi neka družina. Andreja je zdaj živčna kot nevemkaj, in
me vse z njo. Debatiramo, kaj bo. »Ne grem več nazaj v dom, raje se
ubijem!« Eva razmišlja o tem, da to res ni pravično, da ti takole vzamejo
stanovanje. Potem psihiatrinja pokliče Andrejo v pisarno, dolgo ni
nikogar ven, vmes Lena besno vpada noter, še zmeraj jezna. Ko pride
(Andreja) ven, je nekako mirna, reče, da gre nazaj v dom, da so jo
prepričali. Vmes tudi Lena dobi odgovor: »Seveda sem rekla, da se ti
je poslabšalo, če pa takole vpadaš v pisarno noter. Nima smisla, da bi
se kregale brez veze, če se pa dobro razumemo.« »Nima smisla, ju,«
pravi Lena. Naenkrat je vse v redu, pomirjena. Tinko zagrabi srednje
uho, nekaj jo cartam in grejem uho, potem ne zdrži več na mestu in z
»Dan na psihiatriji«.- Primer k valitativne analize dnevniškega zapisa 349
mojo kapo leta okoli po Polju. Andreja je poklapana, vendar ne henti

več, razlaga Evi, Ajši in meni, kakšna je scena v Domu: omejeni izhodi,
»policijska ura«; z denarjem, ki ga je itak malo, razpolaga socialna
delavka. Potem odide »' sobo, me pa debatiramo vse živo: o štrikanju,
o makedonski kuhinji, horoskopu, o Ferusu Mustafovu, o moji teti
Minki, ki hodi po hribih itd. Z Evo najdeva dober stik, počasi se odpira,
celo zasmeje se, oči ji oživijo za hip. prepričam jo, da greva skupaj do
bifeja po Nedeljca za Anastazijo. Eva je priseljen ka iz Makedonije,
spomladi je bila prvič v Polju, ko sva bili z Darjo tukaj. Psihiatrinja
pravi, da ji ni nič drugega, kot da zelo jasno sliši glasove, kiji grozijo.
Še zmeraj je molčeča, bolj sama zase: čutim, tako kot že spomladi, da
ji je nelagodno, če jo kaj sprašujem, samo njo. Vendar če nas je več in
se pogovarjamo, potem rada kakšno pristavi. Zato zelo pazim, da je
ne sprašujem preveč, da sama vodi najin razgovor. Opazim, da nič več
ne štrika kot spomladi. Pravi, da ja, da ne more čisto nič delati. Ne
tukaj ne doma. Od spomladi do zdaj je bila še dvakrat hospitalizirana.
Doma samo spi. Zaklene se r stanovanje, nobenega ne spušča noter,
sama ne gre nikamor ven. Pogrezne se vase. »Včasih se /)o cel teden z
nobenim ne pogovarjam.« Čuti. da se ne more niti premakniti. Kaj že
pospravi, kaj skuha, pa saj ni itak nič razmetano. Mož /)rihaja šele
pozno zvečer, je privatnik in mora dosti delati. Mož ji pravi: »Pojdi Eva
ven, pa si najdi kakšno prijateljico.« Eva je jezna: »Kam pa naj grem
ponjo, naj kar koga na cesti ustavim?« Pogreša koga, ki hi prišel k
njej in se pogovarjal z njo. Raje bi, da bi tisti nekdo govoril njej, ona
pa bi samo poslušala. Tako rada posluša, ko drugi govorijo, ona pa
nerada govori. Pravi, da se hoji in hkrati želi iti domov. Doma nima
nikogar, da bi se pogovarjala. »Ko hi vsaj ozdravela, tako bi rada še
enkrat ozdravela,« zavzdihne. »Človek ne zna ceniti zdravja, dokler ni
bolan.« Reče Ajšu »Kaj bi bilo, če ne bi bilo bolnice, a, kam bi midve

sle, Ajša?« »A,« se strinja Ajsa, »dbbar, doba/:«Eva bi rada imela otroka,
punčko najraje, da bijo lepo oblačita, ampak dokler ne ozdravi, bolje,
da nima nič.
RAZČLENITEV BESEDILA
V besedilu s črtami oddelimo posamezne odlomke, ki se nanašajo

na različne teme. Ker se teme prepletajo, označimo še s črkami na
koncu odlomkov, kateri odlomki se nanašajo na isto temo. Teme
poimenujemo najprej z izrazi, kijih najdemo v besedilu in ki nam
pomagajo prepoznati odlomek, torej z neteoretičnimi pojmi.
RAZČLENITEV BESEDILA NA T E M E
/Punca, kije v torek prišla, odide danes domov s starši na vikend,

kar povzroči razburjenje na oddelku. Lena besno rohni gor pa dol
po hodniku: »Privilegiji! Privilegiji! Komaj je prišla, pa že kar
domov!« »Ja. srečno, no, srečno!« zabrusi s ciničnim podtonom
punci, preden ta odide./ A
/Potem oddrvi k psihiatru na drug oddelek, ta pokliče njeno
psihiatrinjo, ki mu reče, da s e j e Leni zgleda poslabšalo. Leni pa je
to še zadnja kaplja čez rob. »Pomisli, kaj mi je rekla, da se mi je
poslabšalo. A se tebi zdi, da se je meni poslabšalo?« robanti še in
še. Probamo jo pomiriti, naj počaka raje na psihiatrinjo in kar njo
vpraša, kaj je mislila s tem. Psihiatrinja ima v pisarni ravno socialno
delavko. Andrejino skrbnico./ B
/Pogovarjata se važne stvari okoli Andrejinega stanovanja. Andre-
ja se namreč noče vrniti v Dom oskrbovancev, kjer živi, zato je
tudi zbežala v Polje. Po možu pa ji pripada še stanovanje, ki pa ji
ga skrbnica noče dati, ker meni, da Andreja ni zmožna sama živeti.

V stanovanju živi neka družina. Andreja je zdaj živčna kot nevemkaj,
in me vse z njo. Debatiramo, kaj bo. »Ne grem več nazaj v dom,
raje se ubijem!« Eva razmišlja o tem, da to res ni pravično, da ti
takole vzamejo stanovanje. Potem psihiatrinja pokliče Andrejo v
pisarno, dolgo ni nikogar ven,/ C
/vmes Lena besno vpada noter, še zmeraj jezna. Ko pride (Andre-
ja) ven, je nekako mirna, reče. da gre nazaj v dom, da sojo prepričali.
Vmes tudi Lena dobi odgovor: »Seveda sem rekla, da se ti je po-
slabšalo, če pa takole vpadaš v pisarno noter. Nima smisla, da bi se
kregale brez veze, če se pa dobro razumemo.« »Nima smisla, ja.«
pravi Lena. Naenkrat je vse v redu, pomirjena./ B
/Tinko zagrabi srednje uho, nekaj jo cartam in grejem uho, potem
ne zdrži več na mestu in z mojo kapo leta okoli po Polju. Andreja
je poklapana, vendar ne benti več, razlaga Evi, Ajši in meni, kakšna
je scena v Domu: omejeni izhodi, »policijska ura«; z denarjem, ki
ga je itak malo, razpolaga socialna delavka. Potem odide v sobo,/
C
/me pa debatiramo vse živo: o štrikanju, o makedonski kuhinji,
horoskopu, o Ferusu Mustafovu, o moji teti Minki, ki hodi po hribih
itd./ D
/Z Evo najdeva dober stik, počasi se odpira, celo zasmeje se, oči
ji oživijo za hip, prepričam jo, da greva skupaj do bifeja po Nedeljca
za Anastazijo. Eva je priseljenka iz Makedonije, spomladi je bila
prvič v Polju, ko sva bili z Darjo tukaj. Psihiatrinja pravi, da ji ni
nič drugega, kot da zelo jasno sliši glasove, kiji grozijo. Še zmeraj
je molčeča, bolj sama zase: čutim, tako kot že spomladi, da ji je
nelagodno, če jo kaj sprašujem, samo njo. Vendar če nas je več in
se pogovarjamo, potem rada kakšno pristavi. Zato zelo pazim, da

je ne sprašujem preveč, da sama vodi najin razgovor. Opazim, da
nič več ne štrika kot spomladi. Pravi, da ja, da ne more čisto nič
delati. Ne tukaj ne doma. Od spomladi do zdaj je bila še dvakrat
hospitalizirana. Doma samo spi. Zaklene se v stanovanje, nobenega
ne spušča noter, sama ne gre nikamor ven. Pogrezne se vase. »Včasih
se po cel teden z nobenim ne pogovarjam.« Čuti. da se ne more
niti premakniti. Kaj že pospravi, kaj skuha, pa saj ni itak nič raz-
metano. Mož prihaja šele pozno zvečer, je privatnik in mora dosti
delati. Mož ji pravi: »Pojdi Eva ven, pa si najdi kakšno prijateljico.«
Eva je jezna: »Kam pa naj grem ponjo, naj kar koga na cesti usta-
vim?« Pogreša koga, ki bi prišel k njej in se pogovarjal z njo. Raje
bi. da bi tisti nekdo govoril njej, ona pa bi samo poslušala. Tako
rada posluša, ko drugi govorijo, ona pa nerada govori. Pravi, da se
boji in hkrati želi iti domov. Doma nima nikogar, da bi se pogovar-
jala. »Ko bi vsaj ozdravela, tako bi rada še enkrat ozdravela,« zav-
zdihne. »Človek ne zna ceniti zdravja, doler ni bolan.« Reče Ajši:
»Kaj bi bilo, če ne bi bilo bolnice, a, kam bi midve šle, Ajša?« »A,«
se strinja Ajša, »dobar, dobar.« Eva bi rada imela otroka, punčko
najraje, da bi jo lepo oblačila, ampak dokler ne ozdravi, bolje, da
nima nič./ E
POIMENOVANJE TEM
Z IZRAZI VSAKDANJEGA J E Z I K A
Tako občrtane teme poimenujemo najprej s preprostimi izrazi

vsakdanjega jezika. Funkcija tega poimenovanja je, da se jasneje
zavemo obstoja teh razdelkov v besedilu kot posebnih tem in da
jih lahko uporabljamo v medsebojni komunikaciji v raziskovalni
»Dan napsihiatriji«.-Primer kvalitativne analize dnevniškega zapisa 353
skupini. Ne vemo pa še, kakšna je njihova zveza s strokovno proble-

matiko.
Teme:
A O izhodih in privilegijih
B O Leni
C O Andreji
D O skupinskem klepetu
E O Evi
Z A S T A V L J A N J E V P R A Š A N J IN P R E I M E N O V A N J E
T E M V R A Z I S K O V A L N E T E M E ALI P R O B L E M E
O čem govorijo te teme? Kakšne probleme omenjajo? N a katera

vprašanja odgovarjajo? Zastavi vprašanja.
A Kakšen pomen imajo izhodi? Kakšni so običaji v zvezi z iz-
hodi? Kdo jih odobrava? Kakšno vlogo imajo v procesu zdravljenja
ali v procesu vzdrževanja reda v bolnišnici? Zakaj misli pacientka,
da gre v tem primeru za privilegij? Kaj bi bilo bolj pravično? Kako
pacientke doživljajo izhode? Tema: Izhodi kot sredstvo v procesu insti-
tucionalne obravnave. (Problem: Kakšna je vloga izhodov kot sred-
stva v procesu institucionalne obravnave?)
B Kakšen je odnos med pacientkami in psihiatri? Kakšen je
odnos med pacientkami samimi? Med psihiatri? Kako govorijo o
duševnem stanju, kakšne besede uporabljajo in kakšno funkcijo
imajo? Kakšen je red na oddelku? Kakšne intervencije uporabljajo?
Kakšen je njihov učinek? Tema: Odnos med psihiatri in pacienti.
C Kako doživlja pacientka težave v zvezi s svojo poslovno spo-
sobnostjo, premoženjskimi pravicami? Kako doživlja bivanje v bol-
nišnici? Kakšen je režim v bolnišnici? Ali je mogoče uskladiti red v
bolnišnici in potrebe pacientke? Ali je mogoče, da si kdo z izriva-

njem duševnega bolnika iz vsakdanjega okolja pridobi korist? Ali
res ni mogoče, da bi bolnica zadržala stanovanje? Je kak način
kontrole nad trošenjem denarja in uporabo premoženja, ki ga bol-
nica ne bo doživljala kot nepravičnega? Ali je mogoče, da krnjenje
pacientovih premoženjskih pravic in poslovne sposobnosti nega-
tivno vpliva na njegovo duševno stanje? Tema: Pacientova poslovna
sposobnost in zdravljenje.
D Kaj se dogaja v skupini pacientk na oddelku? Kakšna je vse-
bina njihovih dejavnosti? Kako deluje skupina? Kakšno funkcijo
ima? Kaj pomeni, da se pogovarjajo, da so teme tako raznolične?
Kakšna je vloga prostovoljke v skupini? Tema: Vloga skupine pa-
cientk na psihiatričnem oddelku.
£ Kakšen je odnos med prostovoljko in pacientko? Kakšen je
pomen osebnega razkrivanja za pacientko? Kako doživlja pacientka
empatijo s strani prostovoljke? Kako doživlja izhode, sprehode v
mesto? Kakšen pomen ima tako sodelovanje prostovoljcev za pa-
ciente in za prostovoljce same? Tema: Odnos med pacienti in pro-
stovoljci.
Problemsko preimenovane teme:
A Izhodi kot sredstvo v procesu institucionalne obravnave ( 0
izhodih)
B Odnos med psihiatri in pacienti ( O Leni)
C Pacientova poslovna sposobnost in zdravljenje ( O Andreji)
D Vloga s k u p i n e p a c i e n t k na p s i h i a t r i č n e m o d d e l k u ( 0
skupinskem klepetu)
E Odnos med pacienti in prostovoljci ( O Evi in Mojci)
S tem seznam možnih tem oziroma raziskovalnih problemov
seveda ni izčrpan. Vsak lahko sam najde nove teme ali preformulira
gornje. Teme tudi niso ozko omejene na prej definirane razdelke
besedila. Tema o odnosu med pacienti in prostovoljci obsega na
primer vse besedilo. V vsakem odlomku se najde kaj, kar je za to
temo relevantno.
S tem ko smo teme formulirali abstraktno, smo do določene
mere že predpostavili osnovne pojme in smer analize. Izrekli smo,
na primer, besede »institucionalna obravnava«, »sredstvo obrav-
nave«, »proces zdravljenja«, »proces vzdrževanja reda«, »interven-
cija«, »pravičnost«, »privilegiji«, »vloga skupine« idr. Toda vse te
pojme kot tudi teme vzemimo le kot zelo ohlapen in odprt okvir, ki
ga lahko med analizo samo tudi popolnoma spremenimo. Nekje je
pač treba začeti. Ne moremo začeti pri »golih dejstvih«, kajti teh
ni. Vsa dejstva so posredovana s kakim teoretičnim okvirom, če se
ga zavedamo ali ne. Bolje je, da ga izrečemo, da ga lahko pozneje
spremenimo ali zavržemo. Dokler ne vemo. kaj mislimo, ne vemo,
ali mislimo prav.
INDEKSIRANJE (KODIRANJE)
Naslednji korak v analizi je kodiranje ali indeksiranje. Izvedli ga

bomo po temah. V tem prispevku se bomo omejili na prvo temo.
na naslednjih pa se lahko preskusi vsakdo sam. Indeksiranje je
pripisovanje bolj abstraktnih pojmov ob posameznih besedah,
besednih sklopih, povedih. Pripišemo pojem, ki se ga spomnimo
ob dani povedi in za katerega mislimo, d a j e v kaki zvezi s proble-
mom, ki ga želimo s pomočjo tega dela besedila raziskati. Ob tem
pojmu se nato spomnimo drugih pojmov: sinonima, nasprotnega
pojma, nadrejenega ali podrejenega pojma itd. Vse te pojme
zapišemo, a pazimo, da se ne oddaljimo preveč od teme, kajti tako

asociiranje nas včasih res lahko zavede zelo daleč. V tem zgledu
bomo kolikor mogoče sledili toku mišljenja in zapisali tudi razmi-
šljanje ob dani povedi, česar običajno ne pišemo.
RAZČLENITEV BESEDILA NA POVEDI
Besedilo, ki se nanaša na dano temo, še podrobneje razčlenimo

na posamezne povedi. Pri tem ne mislimo na strogo slovnični pojem
povedi, ampak na pomensko zaključene besede ali besedne zveze.
Pomislimo npr.: Ali nam beseda »punca« kaj pove oz. ali bi nam
lahko kaj povedala, če bi še malo razmislili? Pri določeni besedi ali
besedni zvezi zaslutimo, da ima morda pomen v okviru dane teme.
Tako besedo ali besedno zvezo označimo z zaporedno številko.
To je empirično »dejstvo«.
Razčlenitev besedila na povedi
Tema A Izhodi kot sredstvo v procesu institucionalne obravnave

(O izhodih)
1 Punca,/ 2 ki je v torek prišla,/ 3 odide danes domov/ 4 s starši
na vikend,/ 5 kar povzroči razburjenje na oddelku. Lena besno
rohni gor pa dol po hodniku:/ 6 »Privilegiji! Privilegiji!/ Komaj je
prišla, pa že kar domov!«
KODIRANJE ALI I N D E K S I R A N J E
Sedaj pripišemo posameznim povedim pojme (indekse ali kode),

na katere se ob povedi spomnimo. V tem članku ne navajamo samo
pojmov (indeksov ali kod), ampak tudi razmišljanje, ki nas je vodilo
do tega, da smo pripisali prav te pojme. To, da navedemo tudi tako
razmišljanje, je razvidnosti celotne analize v prid, vendar navada

glede tega, ali naj to navajamo ali ne, ni ustaljena.
Indeksiranje
1. Poved
Besedilo: Punca...
Razmišljanje: Poročevalka uporablja besedo »punca«, zakaj ne
»gospodična«, »pacientka«? To pomeni, da opisuje dogodek z vidika
pacientk. Pacientko imenuje tako, kot jo imenujejo one: punca. To
pomeni, da opazuje z njihovimi očmi, opisuje z vidika pacientk, se
vživlja.
Pojmi (indeksi, kode):
vrstniški nagovor
zavzemanje perspektive klienta
vživljanje
2. Poved
Besedilo:
... kije v torek prišla,...
Razmišljanje:
Pacientka je prišla predvčerajšnjim. Na oddelku je komaj dva
dni. Je novinka na oddelku. Nima še nobenega staža kot pacientka.
Pojmi:
novinka, vloga novinke, status novinke, noviciat
staž v vlogi pacientke, staž pacientke
pomen staža, staž in status v skupini
3. Poved
Besedilo:
... odide danes domov...

Razmišljanje:
(1) Pacientke torej lahko odidejo iz bolnice domov za kak dan
ali za čez vikend in se nato spet vrnejo. Niso nujno v bolnici ves
čas zdravljenja, tako rekoč zaprte.
(2) Pacientka ohranja med zdravljenjem vez z družino, ne le
tako, d a j o starši lahko obiskujejo, ampak tudi tako, da lahko odide
med bivanjem v bolnišnici domov, ima vez z domačim okoljem.
(3) Starši verjetno lahko pridejo v stik z zdravnikom in drugim
zdravstvenim osebjem. Vse to pomeni, d a j e režim v ustanovi dokaj
odprt.
(4) Iz konteksta je razvidno, da o izhodih ne odločajo pacientke
same, ampak zdravniki, ki dovoljujejo ali ne dovoljujejo izhode.
Čemu?
(5) Osebje uporablja izhode kot sredstvo zdravljenja in kontrole.
Komur stanje dopušča, komur se stanje izboljša, dobi izhod; kdor
se urejeno (ubogljivo?) vede. dobi izhod. Na ta način poskuša osebje
motivirati paciente za urejeno vedenje in tako vedenje nagrajuje in
tako ojačuje ter spodbuja samokontrolo.
Pojmi:
režim v ustanovi: odprt, zaprt
stopnja odprtosti, indikatorji odprtosti
socialna mreža pacientke
komunikacija med družino in ustanovo
odločanje o izhodih, dovoljevanje izhodov: kdo
kriteriji dovoljevanja izhodov
izhod: sredstvo zdravljenja, sredstvo kontrole
motiviranje
pogojevanje
kontrola, samokontrola
4. Poved
Besedilo:
... s starši na vikend...
Razmišljanje:
Pomen ni jasen. Te besede lahko pomenijo, da gre pacientka s
starši na njihov družinski vikend ali pa le da gre za konec tedna
domov. V prvem primeru bi to lahko kazalo na socialno poreklo
pacientke ali socialni položaj in razmere družine.
Pojmi:
socialni položaj, status, poreklo, socialne razmere
5. Poved
Besedilo:
... kar povzroči razburjenje na oddelku. Lena besno rohni gor pa
dol po hodniku...
Razmišljanje:
Dovoljenje za izhod novinke povzroči močno čustveno reakcijo
na oddelku, negativno reakcijo pri več pacientkah, v celotni skupini
pacientk. Pacientke izražajo razburjenje. Gre za skupinsko reakcijo.
Pacientke torej niso tam kot nepovezane posameznice, ampak
sestavljajo skupino, ki se odziva na postopke osebja. To razburjenje
je znamenje konflikta med pacientkami in osebjem.
Pojmi:
čustvena reakcija: negativna, pozitivna
skupina, oddelek skupina
izražanje čustev: da ali ne: pozitivnih ali negativnih
izražanje čustev: dopuščanje ali nedopuščanje izražanja
skupinska reakcija, skupinsko čustvo

dovoljevanje nedovoljevanje, sankcioniranje
nestrinjanje
6. Poved
Besedilo:
Privilegiji! Privilegiji!
Razmišljanje:
(1) Vsak tak postopek skupina po svoje interpretira in ravna v
skladu s to interpretacijo. To. d a j e novinka že dobila izhod, je oce-
njeno kot privilegij, posebna pravica, protekcija. Glede na negativno
čustvo, ki ga je to dejanje povzročilo, sklepamo, da pacientke
dojemajo to kot neupravičeno, nezasluženo nagrado novinki.
(2) Skupina torej deluje kot posrednik, blažilec, preusmerjevalcc.
spreminjevalec pomena dejanj med osebjem in posameznico.
(3) Razburjenje je posledica dejstva, da je osebje, s tem ko je
dovolilo izhod novinki, kršilo normo, ki velja v skupini pacientk.
To pravilo se morda glasi: Novinke morajo najprej biti nekaj časa v
bolnici, da si zaslužijo izhod. Ali: Čim dalj je kdo v bolnici, to je.
čim dalj trpi, čim dalj je prikrajšan za svobodo, tem bolj je upravičen
do izhoda.
Pojmi:
skupina, skupinska struktura
skupina kot blažilec, opora
statusna hierarhija: novinke, stare pacientke
skupinske norme
n o r m e osebja, institucionalne norme
neskladnost norm
7. Poved
»Dan na psihiatriji«: Primer kvalitativne analize dnevniškega zapisa 361
Besedilo:
... Komaj je prišla, pa že kar domov
Razmišljanje:
Ta stavek jedrnato pojasnjuje, zakaj naj bi šlo v tem primeru za
privilegij: ker je punca komaj prišla, pa je že lahko odšla domov. To
pomeni, da po sodbi skupine lahko odide domov samo pacientka,
ki je že določen čas na oddelku.
Pojmi:
izhodi kot nagrajevanje staža,
nadomestilo, oddolžitev za povzročeno trpljenje
SEZNAM POJMOV Z DEFINICIJAMI
Pojme, ki smo jih pripisali posameznim povedim, sedaj defini-

ramo. Pri definiranju pojmov ne gre toliko za to, da bi poiskali ka-
ke splošno veljavne slovarske definicije, ampak bolj za to. da pojme
izrazimo operacionalno z indikatorji, kakršne najdemo v besedilu
samem. Z zvezdico so označeni pojmi, kijih nameravamo upošte-
vati pri nadaljnji analizi.
čustvena reakcija: Čustveni odziv pacientk na določeni ukrep
osebja, odziv sprejemanja ali zavračanja, negativna ali pozitivna
reakcija. Pacientke čustveno reagirajo, če osebje dovoli ali ne dovoli
izhoda; če dovoljenje ni v skladu z njihovimi pričakovanji. *
dobrina: Izhodi so za pacientke dobrina. Osebje regulira dodelje-
vanje te dobrine, torej gre za omejeno dobrino. *
dovoljevanje izhodov: gl. izhod *
funkcija izhodov: gl. izhodi *
funkcije skupine: gl. skupina *
indikatorji odprtosti: gl. odprta ustanova
362 Uvod v kvalitativno raziskovanje »• socialnem ilelu
izhod: Pacient lahko za krajši čas (do nekaj dni) med hospitaliza-
cijo prekine bivanje v bolnišnici, odide domov in se ponovno vrne.
Bolj zaprta ustanova ne dovoljuje izhodov pacientov med hospi-
talizacijo, bolj odprta pa jih dovoljuje, vendar jih regulira s poseb-
nimi pravili, ki določajo, kdo odloča o izhodih, kriterije dovoljevanja
izhodov, čas izhoda, trajanje izhoda, idr. Režim izhodov navaja ali
pa implicira tudi njihovo funkcijo. Izhodi so lahko sredstvo mo-
tiviranja, sredstvo kontrole, samokontrole in pogojevanja. Pacientke
doživljajo izhode kot nekaj zaželenega, kot dobrino. *
izražanje čustevt Dopuščanje ali nedopuščanje izražanja čustev
pri pacientkah v zvezi z odnosi med njimi samimi ali z osebjem je
indikator represivnosti ali permisivnosti ustanove. V zvezi z dovolje-
nim izhodom ene med njimi nekatere druge pacientke burno izra-
žajo čustva neodobravanja, protesta.
komunikacija med družino in ustanovo: gl. odprta ustanova
konflikt: Ob konkretnem dovoljenju za izhod lahko pride d o kon-
flikta med pacientkami in osebjem. Odlomek iz dnevnika se nanaša
prav na tak konflikt.
merila dovoljevanja izhodov: Kriteriji, po katerih se presoja, komu,
kdaj in za koliko časa naj se dovoli izhod. Merila osebja in pacientk
so različna. Merila osebja: varnost (majhna verjetnost ogroženosti),
napredek pacientke pri zdravljenju oz. obvladovanju vedenja. Merila
skupine pacientk: osebne potrebe, staž hospitalizacije, status v sku-
pini.
norme: Pravila vedenja, kot jih postavlja institucija (institucio-
nalne, formalne norme), osebje samovoljno (neformalne norme
osebja), ali ki veljajo znotraj skupine pacientov (neformalne norme
skupine pacientov). Norme raznih virov in nosilcev so lahko med
seboj skladne ali neskladne. V zvezi z izhodi ima osebje druge

norme kot pacientke. *
novinka: Pacientka, ki je šele pred kratkim prišla na oddelek.
Novinka ima v skupini poseben status (status novinke), nižji od
drugih pacientk, in posebno vlogo (vloga novinke), zanjo veljajo
posebna pravila, npr. naj nc bi takoj prvi teden dobila izhoda.
noviciat: Status novinke in obdobje trajanja tega statusa (gl.
novinka)
odločanje o izhodih: gl. izhod *
odprta ustanova: Ustanova, ki ima veliko stikov z okoljem in se
prilagaja spreminjajočim se zahtevam in potrebam okolja. V kon-
kretnem primeru bolnišnica, ki ima sproščen režimtibiskov svojcev
in drugih obiskovalcev in izhodov pacientov. Nasprotje je zaprta
ustanova, ki nima veliko stikov z okoljem in se ne prilagaja spremin-
jajočim se razmeram; bolnišnica, ki močno omejuje obiske in izho-
de. Nobena ustanova ni popolnoma odprta ali zaprta, zato je bolje
govoriti o stopnji odprtosti: ustanova je le bolj ali manj odprta ozi-
roma zaprta. Indikatorji odprtosti so: dovoljevanje obiskov, izhodov,
skupne dejavnosti z drugimi skupnostmi in organizacijami ipd. Pri
odprti ustanovi so boljše tudi komunikacije med družino (svojci
pacientke) in ustanovo, kar prispeva k ustreznemu vedenju svojcev.
pomen staža: gl. staž pacientke *
pomen izhodov: Izhodi so nagrada, neke vrste »denar«, »žetoni«,
ki se dodeljujejo pacientkam.
režim v ustanovi: Ureditev ustanove in njen notranji red. ki obsega
hišni red (pravila vedenja v ustanovi, npr. pravila glede vzdrževanja
snage), dnevni red (pravila, ki določajo čas posameznih dejavnosti),
pravilnike o opravljanju posebnih dolžnosti (npr. dežurnega, vodje)
ipd. Drug naziv za organiziranost ustanove. Glede na odnose z

okoljem je ustanova lahko bolj ali manj odprta (zaprta). Pacientke
ne morejo same ne kot posameznice ne kot skupina odločati o
izhodih, ampak o njih odločajo zdravniki. S tem v zvezi imajo dolo-
čena načela in pravila, ki so del reda (režima) v ustanovi
skupina: Pacientke so formalno razdeljene na oddelke, znotraj
oddelkov (ali tudi med njimi) pa se združujejo v neformalne skupi-
ne. ki imajo pomembno vlogo posredovanja v odnosih med osebjem
in posamezno pacientko, vlogo blažilca ali ojačevalca pritiskov in
druge pomembne socialne funkcije (npr. čustvene opore, identifi-
kacije itd.). Skupina ima svojo strukturo, tj. sistem vlog in statusov
hierarhijo (novinke, starejše pacientke), norme glede pravilnega
vedenja, mišljenja, čustvovanja, tako da lahko govorimo o skupin-
skem čustvovanju, mišljenju, vedenju. V skupini obstajajo pričakova-
nja glede tega, komu in kako naj se dovoljujejo izhodi. Ta pričako-
vanja niso nujno v skladu s pričakovanji oziroma pravili osebja. *
skupinska reakcija, skupinsko čustvogl. skupina *
skupinska struktura: gl. skupina *
skupinske norme: gl. skupina *
socialna mreža pacientke: Pacientkine povezave in vezi z družino,
domačim okoljem, prijatelji, zdravniki in drugimi strokovnjaki.
Socialne mreže psihiatričnih pacientk niso obsežne, dolgotrajna
hospitalizacija pa jih še skrči, zato je pomembno, da jim omogočimo
vzdrževanje odnosov s svojci in drugimi bližnjimi. Izhodi imajo
pomembno vlogo pri vzdrževanju stikov zunaj ustanove.
socialna struktura ustanove: Bolnišnico sestavljata dve kategoriji
ljudi, osebje in bolniki. Ti dve kategoriji sta delno sodelovalno,
delno konfliktno usmerjeni: sodelovalno v prizadevanju za zdravje,
pomiritev, zaščito; konfliktno, ker mora osebje uveljavljati red, nujen

za delovanje ustanove, in pri tem omejevati svobodo in druge
potrebe pacientov. *
socialne razmere: gl. socialni položaj
socialni položaj: (1) Položaj (status) pacientke ali njene družine
(poreklo) v strukturi družbenih slojev in razredov. (2) Življenjske,
predvsem gmotne razmere pacientke in/ali njene družine (socialne
razmere).
socialni status: gl. socialni položaj
socialno poreklo: gl. socialni položaj
status novinke: gl. novinka
statusna hierarhija r skupini: gl. skupina *
staž in status v skupini: gl. staž pacientke *
staž pacientke (ali staž r vlogi pacientke): Obdobje od začetka
zdravljenja ali od sprejema v bolnišnico: pacientka s kratkim ali z
dolgim stažem; po stažu mlajša ali po stažu starejša pacientka.
Daljši ali krajši staž je statusni znak. Pacientke z daljšim stažem
imajo višji status v skupini (staž in status v skupini). Pacientke z
daljšim stažem imajo določene pravice. To je posebni primer norme,
ki je v skupnostih in organizacijah zelo razširjena, da imajo člani,
starejši po stažu, prednostne pravice pred mlajšimi (pomen staža). *
stopnja odprtosti: gl. odprta ustanova
vloga novinke: gl. novinka *
ioživljanje: Opazovalka se vživlja v položaj pacientke, v njeno do-

življanje. Iz njenega vedenja sklepa na to, kakšna čustva doživlja.
zaprta ustanova: gl. odprta ustanova
zavzemanje perspektive klienta: Opisovanje z vidika pacientk, iz
njihovega zornega kota. Opazovalka uporablja jezik pacientk.
IZBOR KLJUČNIH P O J M O V
Ključni pojmi so pojmi, kijih nameravamo upoštevati pri izdelavi

teorije. V zgornjem seznamu so označeni z zvezdicami, tu pa so
ponovno napisani. Seveda ni mogoče popolnoma zanesljivo reči,
kateri pojmi se bodo pojavili v teoriji; od predvidenih se kak ne bo
pojavil, dodali pa bomo morda kakega novega, ki ga ni na seznamu.
Ključni pojmi so:
Izhod, izhod kot dobrina, institucionalni režim izhodov (merila
režima izhodov), funkcija režima izhodov (izhod kot sredstvo mo-
tiviranja in kontrole), funkcija skupine, skupinski procesi (čustvo-
vanje, mišljenje, vedenje), skupinska struktura, skupinske norme,
socialna struktura ustanove, staž pacientke, status v skupini.
ODNOSI MED POJMI
Dogajanje se odvija v kontekstu dane socialne strukture ustanove,

tj. delitve na osebje in bolnike, z delno konfliktno usmerjenostjo.
Izhod je za pacientke nekaj zaželenega, dobrina. Vendar ni dobrina,
ki bi bila prosto na razpolago, ampak jo ustanova omejuje. Z vidika
osebja pa so izhodi predmet urejanja, določanja, odločanja, dovolje-
vanja, nedovoljevanja, normiranja. Pravila (norme) glede izhodov
so del institucionalnega režima, ki naj bi služil ciljem ustanove.
Pacientke kot skupina imajo tudi svoja pričakovanja in predstave o
izhodih, ki so del skupinskih norm; te služijo ohranjanju in delo-
vanju skupine, ki olajšuje izražanje in zadovoljevanje potreb pa-
cientk. Izhodi so torej vsekakor konfliktna tema. Osebje ima druga
merila za dovoljevanje in razporejanje izhodov kot pacientke. Ob
konkretnem dovoljenju za izhod lahko pride do konflikta med
pacientkami in osebjem oziroma do protesta pacientk proti odločitvi

osebja.
DIAGRAM ODNOSOV M E D P O J M I
Odnose med pojmi lahko ponazorimo z raznimi diagrami, kadar

narava pojmov in problema to omogoča oziroma če smo dovolj
domiselni.
Slika S.2. Diagram odnosov med pojmi
KRITERIJI
POJMOVANJA
ODOBRAVANJA
O FUNKCIJI IZHODOV
IZHODOV
OSEBJE:
varno zadovoljevanju zdravstveno stanje
potreb pacientk urejenost, ubogljivost
nagrajevanje napredka varstvo, spremstvo
ODOBRITEV OS
•0
NESKLADJE •=> PROTEST)
ODOBRITEV PA
PACIENTKE:
izpolnjevanje želja izrazita želja, potreba
kompenzacija trpljenja staž v bolnišnici
statusni znak prestano trpljenje
status v skupini
POSKUSNA TEORIJA
Pripravili smo teren, da v sklenjeni obliki povzamemo, kar smo

dognali. Pri tem je nujno, da do določene mere pustimo domišljiji
prosto pot. »Do določene mere« pomeni, da se moramo držati teme
in empiričnega gradiva ter predhodne analize, vendar pa po potrebi
izpopolnimo praznine z vsebinami, ki sc nam zde v kontekstu verjet-
ne. Teorijo izrazimo kot povezano, smiselno zgodbo o tem, kaj sc
dogaja, zgodbo, ki zveni verjetno in ki lahko utemeljimo s posamez-
nimi deli izhodiščnega besedila oziroma z besedilom kot celoto.
Teorija o p o m e n u izhodov
za pacientke p s i h i a t r i č n e klinike
(Protislovje med teorijo o j a č a n j a in t e o r i j o p r a v i č n o s t i )
Na ženskem oddelku psihiatrične klinike dovoljujejo pacientkam,

da med bivanjem v bolnišnici odhajajo domov za kak dan ali čez
konec tedna in se spet vračajo. Dogodek, ki smo ga analizirali, je
znamenje konflikta med osebjem (zdravniki) in pacientkami glede
režima dovoljevanja izhodov. Očitno je, da ima osebje (zdravniki)
do izhodov drugačno stališče kot pacientke.
Z vidika zdravnikov so izhodi sredstvo zadovoljevanja potreb
pacientk, sredstvo zdravljenja in vzdrževanja reda v ustanovi.
a. Izhod je zadovoljitev izražene potrebe pacientke, torej ublažitev
deprivacije, ki spremlja hospitalizacijo, in torej dejavnik sprostitve
in s tem nespecifični dejavnik zdravljenja. Zato je smotrno dopu-
ščati izhode, dokler to ne ogroža osebne varnosti pacientk, poteka
zdravljenja in hišnega reda. (Teorija o izhodih kot nespecifičnem
dejavniku zdravljenja).
b. Izhod je specifično sredstvo zdravljenja: Pričakovani izhod

naj bi bil motivacija, da bi si pacietka sama prizadevala za svoje
zdravljenje, za izboljšanje simptomatike. To pričakovanje naj bi
prispevalo k večji samokontroli in samoaktivnosti pacientke. (Teo-
rija anticipativne kontrole vedenja).
c. Izhod je specifično sredstvo zdravljenja še v drugem pomenu:
Z izhodi nagrajujemo urejeno vedenje in izboljšanje simptomatike.
S tem ga ojačujemo in utrdimo. Po tem pojmovanju so torej izhodi
ojačevalec urejenega vedenja. Izhodi so dobrina, katere dodelitev
je odvisna od pacientkinega vedenja. (Teorija pogojevanja.)
d. Izhodi so sredstvo vzdrževanja reda v ustanovi: Izhod naj bi
bil motivacija in nagrada za spoštovanje reda v ustanovi, za discipli-
nirano vedenje, pokoravanje institucionalnim normam, ne glede
na to, koliko to neposredno prispeva k zdravljenju.
Ti smotri se ne izključujejo nujno: izboljšanje simptomatike
pomeni hkrati večjo urejenost osebnega delovanja, kar se kaže v
spoštovanju smiselnih omejitev, kijih zahteva hišni red: institucio-
nalna urejenost je po drugi strani pogoj za vzpostavitev urejenega
doživljanja in vedenja.
Pri pacientkah pa je možno, da prevladujeta dve pojmovanji:
a. Ne glede na to. kakšen pomen imajo izhodi, in ta pomen je
individualno različen, so dobrina, ki bije morale biti vse pacientke
deležne v enaki meri. Vsaki je težko biti v bolnišnici, in vsaka si
želi ven. (Teorija enakosti.)
b. Izhodi so dobrina, ki je ne morejo (ne smejo) biti v enaki
meri deležne vse pacientke. Novinka, na primer, mora najprej biti
nekaj časa v bolnišnici, preden sme. po občutku za pravičnost med
pacientkami, ven. Izhod je olajšanje od dolgočasja, institucionalne
rutine in trpljenja. Izhodov si želijo, toda menijo, da je do izhoda

bolj upravičena tista, ki je že dalj časa »notri«, ki že dolgo ni bila
zunaj in ki bolj trpi. Po tem pojmovanju so izhodi poravnava, kom-
penzacija za čas »prisilnega« bivanja v bolnišnici. To seveda vodi v
skrajni konsekvenci do trditve, da izhode bolj zaslužijo težje pacient-
ke. ki so že dalj časa v bolnišnici. (Teorija kompenzacije)
Zaradi te razlike med osebjem in pacientkami v pojmovanju funk-
cije izhodov so različna tudi merila, kijih poskušajo uveljaviti eni
in drugi. Tisti, ki meni, da so izhodi kot zadovoljitev ene temeljnih
človekovih potreb (po svobodi gibanja) nespecifično sredstvo zdrav-
ljenja, se bo nagibal k liberalnemu odobravanju izhodov. Omejitev
pri tem pa je ogroženost pacientove osebne varnosti in reda v usta-
novi. Da ne bi izhodi motili reda v ustanovi (poteka predpisanih
postopkov, reda in miru drugih pacientov), bo predpisal urnik iz-
hodov. Da se pacienti ob izhodih ne bi izpostavljali nevarnostim,
bo omejil izhode tistim, ki so npr. suicidalni ali se ne morejo obvla-
dati toliko, da ne bi bili izpostavljeni nevarnostim v prometu ipd.
oziroma pacientom, ki nimajo zagotovljenega spremstva ob izhodu.
Kdor uporablja izhode za pogojevanje oz. motiviranje urejenega
vedenja, pa bo odobraval izhode v odvisnosti od trenutnega zdrav-
stvenega stanja in specifične indikacije in predikcije, da bi izhod
lahko odigral vlogo motivatorja ali ojačevalca urejenega vedenja.
Kriterij bo torej predvsem ali izključno zdravstveno stanje.
Če uporablja izhode kot ojačevalce ubogljivega vedenja in spo-
štovanja hišnega reda, bo kriterij dodeljevanja izhodov tako vedenje.
Drugače je s pacientkami. Njihova kriterija sta pravična poraz-
delitev, tj. skupno trajanje dotedanjih izhodov. Izhod se pri tej
enakostni predpostavki dodeli tisti, kije bila do sedaj najmanj zunaj.
Drugi kriterij je staž, trajanje hospitalizacije. Če se za izhod potegu-

jeta dve pacientki, pa se lahko dodeli samo eni, se dodeli tisti, k i j e
dalj v bolnišnici. (Podoben kriterij bi bil lahko tudi veljava ali sta-
tus v skupini ipd.).
To pa pomeni, da je protislovje med pomenom, ki ga izhodom
pripisuje osebje in pomenom, ki jim ga pripisujejo bolnice. Z vidika
bolnic je torej odobravanje izhodov pogosto nepravična poravnava,
nepravična nagrada, zato ne more opravljati funkcije motivatorja
in ojačevalca urejenega vedenja, ki naj bi jo opravljalo po mnenju
zdravnikov. Pacientke povezujejo izhode s prikrajšanostjo, in ne
percipirajo njihove odvisnosti od urejenosti vedenja. Ker pacientke
enega oddelka v bolnišnici niso nepovezana množica posameznic,
ampak sestavljajo skupino v psihološkem smislu, ima njihov nazor
o izhodih značaj skupinske norme, skupinskega prepričanja, kar
še zmanjšuje verjetnost, da bi izhodi imeli tisto funkcijo, ki so jim
jo namenili zdravniki.
Obe poziciji sta si konfliktni, zato bo ob posameznih primerih
izhodov pogosto prihajalo do protestov in nemira, kar nasprotuje
pričakovanjem glede učinkov izhodov obeh strank.
KOMENTAR O TEORIJI
ALI ZAGOVOR NAŠEGA POČETJA
Kaj smo opravili? Kje smo začeli in kam smo prišli? Začeli smo
s tremi ali štirimi stavki, ki opisujejo zelo konkretno situacijo, in
dokončali teorijo, v kateri smo izrekli (eksplicirali) doživljanje in
nazore, ki jih vključuje izhodiščni stavek, razkrili protislovje med
pomenom, ki ga izhodom pripisuje osebje, in pomenom, ki ga imajo
izhodi za pacientke, iz česar je mogoče izvesti tudi praktično po-

memben sklep o ureditvi tega vprašanja.
Teorija je »izmišljena«. Tisti, ki protestira, d a j e ta teorija izmiš-
ljena, ima prav. V dobri meri je izmišljena. Nima v celoti opore v
besedah izhodiščnih treh stavkov. Toda nobena teorija ni v celoti
podprta in vsaka čaka. da j o preverimo (potrdimo ali ovržemo).
Osnovni pogoj, ki mu mora teorija ustrezati, ni, da temelji na neiz-
podbitnih dejstvih, ampak d a j e formulirana tako, da j o je mogoče
izpodbijati. Vsaka teorija je do določene mere izmišljena konstru-
kcija. Pri interpretiranju izkustvenega gradiva moramo vedno zapol-
njevati praznine v gradivu in dodajati pojasnila in razlage.
Kako smo dopolnjevali? Izhodiščni stavek je deloval kot spodbuda
za razmišljanje o funkciji izhodov v zaprti ustanovi. Dal nam je
nekaj izhodiščnih točk, oporišč. Veliko pa smo morali dopolniti
sami. Na kakšen način? Dopolnjevali smo na naslednje načine:
a. Posamezne besede in besedne zveze že vključujejo (implicira-
jo) vrsto drugih pojmov. V besedilu ni nikjer govora o skupini. To-
da beseda oddelek vključuje neverjetno bogastvo pojmov. Če vemo.
da se zgodba dogaja na oddelku bolnišnice, vemo, d a j e tam skupina
pacientk, in vemo, d a j e ta oddelek del širše organizacije bolnišnice.
b. Ob pojmih skupina in organizacija se spomnimo pojmov iz
teorije o skupinah in organizacijah, s katerimi je mogoče opisati
take situacije, kot je opisana. Ta dva pojma nam odpreta pot do
ogromne množice novih pojmov, do opisov številnih pojavov in do
številnih teorij o dogajanjih v skupinah in organizacijah. Tretji
pojem, ki nam odpre vrata do množice novih pojmov, je pojem
bolnišnice. Čeprav v prvih stavkih niso nikjer omenjeni zdravniki,
vemo, da so tam z vsemi svojimi navadami.
c. Tretji način dopolnjevanja je iz lastnih izkušenj raziskovalca s

podobnimi situacijami. Nikjer v besedilu ni niti besede o zdravnikih
in o tem, kaj delajo in kako ravnajo. A skoraj vsakdo ima iz otroštva
izkušnjo o tem, da starši dovoljujejo ali prepovedujejo izhode od
doma ter tako nagrajujejo ali kaznujejo. Zdravniki so nekakšni starši
pacientom; oni določajo red in postavljajo zahteve.
d. Besedilo dopolnjujemo tudi na osnovi vživetja, empatije. Po-
skušamo si predstavljati, kaj doživljajo pacientke v odnosu d o
izhodov.
e. Izmišljamo si izraze za pojme in teorije, npr. teorija enakosti,
teorija pogojevanja ipd. Ti izrazi sicer niso novi in torej niso izmi-
šljeni kot izrazi, toda njihova uporaba v te vrste situaciji je izmišljena.
f. Veliko dopolnil se domislimo z logičnim sklepanjem. Če
zdravniki dovolijo izhode pacientkam, ki imajo blažje simptome,
blažji simptomi pa so povezani z blažjo obliko bolezni, ta pa s
krajšim bivanjem v bolnišnici, je logično, da bodo pogosteje dobile
izhod pacientke s krajšim stažem kot one z daljšim, kajti daljši staž
se povezuje s hujšo boleznijo in ta s trdovratnejšimi simptomi.
Ali ni naše teoretiziranje pretiravanje? Kdo bi dejal, da se ni bilo
vredno toliko truditi okrog take preproste zadeve, kot je dejstvo,
da so neki »punci« dovolili izhod, čeprav ga morda še ni zaslužila.
Morda je bilo pač slučajno tako. Slučajno ima take starše in slučajno
je bil neki zdravnik bolj popustljiv. Lahko da je bilo tako. Toda to
naše zgodbe nič ne spremeni. Ta splet naključij je odkril, kaj je
pravilo. Ta dogodek je odkril, da so bile pacientke jezne. To pa po-
meni, da obstaja skupinska norma o izhodih itd.
Morda pa je sploh vse slučajno in ni nikakršne zakonitosti. Slučaj-
no se je eni od njih poslabšalo stanje, pa jc bila bolj nataknjena.
Tudi to je mogoče. Vendarle pa se moramo na neki točki odločiti,

ali bomo domnevali, da je vse, kar se dogaja, splet naključij, kaos,
ali pa bomo domnevali, da veljajo kake zakonitosti. Če se odločimo,
da bomo iskali zakonitosti, jih moramo iskati in se ne smemo zado-
voljiti z domnevo, da gre za naključje. Z naključjem ne moremo
opisati in pojasniti dogajanja. Naključje ničesar ne pojasnjuje.
Ali bi lahko formulirali tudi drugačno teorijo? Seveda. Izmislimo
si lahko kakršno koli drugo teorijo. Kar poskusite.
Ali ta teorija velja?To je prva formulacija te teorije. Pred uporabo
jo dobro pretresite. Teorijo je treba preveriti. Če bi nadaljevali razi-
skovanje tega vprašanja, bi bilo treba ugotoviti:
Kakšna je v daljšem obdobju statistika izhodov? Kakšna je zveza
med številom ali pogostostjo izhodov in raznimi značilnostmi pa-
cientk? Ali lahko ugotovimo kako zakonitost, kak vzorec?
Kaj mislijo o izhodih zdravniki in kaj pacientke? Kaj jim pome-
nijo? Ali je res, da poskušajo zdravniki z izhodi motivirati pacientke
za samokontrolo in pogojevati izboljšanje simptomatike? Ali je res,
da vidijo pacientke v izhodih nekakšno plačilo ali poravnavo za
bivanje v bolnišnici?
POVZETEK TEHNIKE ANALIZE
Pri tej tehniki kvalitativne analize smo izhajali iz dobrega, po-

drobnega (»gostega«) dnevniškega zapisa, ki je nastal na osnovi
opazovanja z udeležbo. Ta zapis je bil naše osnovno izkustveno
gradivo. Zapis smo najprej prepisali (transkripcija) in ga pri tem
zaradi objave nekoliko skrajšali. Nato smo ga razdelili na tematsko
sorodne odseke, ne da bi pri tem že pomislili na možne problemske.
»Dan na psihiatriji«.-Primer k valitativne analize dnevniškega zapisa 375
strokovne ali teoretične vidike. V besedilu smo preprosto obmejili

vsebinsko sklenjene enote. Te enote besedila smo poimenovali z
nazivi, vzetimi iz vsakdanjega jezika, pač glede na to, kaj določen
razdelek pripoveduje (npr. O Leni). Nato smo si ob posameznih
razdelkih zastavili vprašanja, ki bi lahko odigrala vlogo raziskovalnih
problemov, tj. ki bi usmerila nadaljnje raziskovanje. V vsakdanjem
jeziku naslovljene teme smo preimenovali v raziskovalne probleme.
Nato smo se lotili prve od tem. Odstavek, ki se nanaša na to temo,
smo razčlenili na povedi, to je na pomenske enote besedila (besede,
besedne zveze, stavke, skupine stavkov). Pomenska enota je enota
besedila, ki omogoča interpretacijo, relevantno za dani problem.
Ob vsaki povedi-pomenski enoti smo po razmišljanju (ki smo ga
tudi zapisali), navedli pojme (iz množice strokovnih ali teoretičnih
pojmov), na katere smo pri tem pomislili. Te pojme smo zapisali.
Ta postopek imenujemo indeksiranje ali kodiranje in pomeni
pripisovanje pojmov določenim delom besedila. Te pojme smo nato
definirali oziroma komentirali: definicije so podane v kontekstu
problema in drugih pojmov. Med tako pripisanimi in definiranimi
pojmi smo izbrali tiste, ki so po našem mnenju vsebinsko bogatejši
in bolj povezani z obravnavano temo. Iz teh pojmov in njihovih
vsebinskih opisov in opisov odnosov in zvez med njimi smo
oblikovali sklenjeno poskusno teorijo. To teorijo bi lahko preverjali
in dopolnjevali na osnovi nadaljnjega izkustvenega gradiva.
OPOMBA
1
Prirejen članek Mesec, B. (1994). »Dan na psihiatriji«: Primer
kvalitativne analize. Socialno delo, 33, 1994.6:463-474. - Material-
ne stroške raziskave je krilo Ministrstvo za šolstvo in šport R
Slovenije.
LITERATURA
Strauss, A., J. Corbin (1990). Basics of Qualitative Research. Newbury

Park: Sage.
Yin, R. K. (1984). Čase Study Research: Design and Methods. Newbury
Park: Sage.
Gilbert, N. (1993). Researching Social Life. Newbury Park: Sage.
Marshall, C., G. B. Rossman (1989). Designing Qualitative Research.
Newbury Park: Sage.
Wolcott, H. F. (1990). Writing Up Qualitative Research. Newbury Park:
Sage.
(1994)
379
9. poglavje
Socialno delo z družino:

Študija primera
na osnovi dokumentacije1
SOAVTORICA GABI ČAČINOVIČ VOGRINČIČ
UVOD
Skoraj bi lahko rekli, da zahteva vsaka vrsta gradiva svojo metodo
analize. Gradivo, ki smo ga analizirali v tem primeru, je bil dosje o
delu z družino, v katerem so bili zbrani dokumenti desetletnega
ukvarjanja socialne službe z družino, ki je zbudila pozornost stro-
kovnih služb zaradi alkoholizma staršev in zanemarjanja otrok,
zanemarjanja, kije preraslo v nasilje, zaradi katerega je bilo ogrože-
no življenje otroka. Dosje je urejen kronološko in tudi po logiki
dogajanja samega je bila časovna dimenzija v ospredju. Primerov,
pri katerih gre za časovno raztegnjeno obravnavo, je v socialnem
delu zelo veliko in to narekuje razvijanje raziskovalnih metod, ki
upoštevajo časovno dimenzijo, to je raznih metod analize časovnih
razporeditev in obrazcev 2 .
V tem prispevku se srečujemo (1) s študijo primera, v okviru
katere smo razvili (2) metodo analize kronoloških obrazcev, nato
pa še (3) z analizo obrazcev interakcije med socialno službo in
družino. V članku je izveden (4) postopek konceptualizacije, ki
vodi do teoretične posplošitve, za katero bi si upali trditi, da njen

pomen daleč presega dani primer.
(1) Študija primera. V tej knjigi se ne srečujemo prvič s študijo
primera. Tudi delo s taborniki in v krajevni organizaciji Rdečega
križa lahko uvrstimo med študije primera, saj gre v obeh primerih
za raziskovanje zaokroženega dogajanja v družbeni entiteti, v obeh
primerih prostovoljski organizaciji, z uporabo raznoličnih metod
in tehnik. Vendar pa v tem primeru socialnega dela z družino lahko
jasneje kot pri prejšnjih vidimo, da proučevanje enega samega
primera privede do odkritja obrazcev ravnanja, ki jih lahko po-
vežemo v samo v sebi skladno strategijo ravnanja. En sam primer
kaže, d a j e taka strategija možna, d a j e , da obstaja; kako razprostra-
njena je, bi lahko ugotovili s statistično raziskavo. Kakšna je in
kako se (vsaj v enem primeru) povezuje z okoliščinami konteksta,
nam pove en sam primer. Študija primera nam lahko da uvid v
okoliščine, v katerih se razvije taka strategija, kar smo nakazali z
eksplikacijo (verjetne) implicitne teorije socialne delavke. Ponavlja-
nje obrazcev v okviru ene same študije utrjuje zaupanje v njihov
obstoj in v njihovo povezanost s kontekstom. Ni odveč opozorilo:
ugotovitve ene študije primera so prva, ne zadnja beseda na določe-
nem področju raziskovanja. Sledile naj bi ji študije nadaljnjih prime-
rov, ki bi utrdile zaupanje v ugotovitve prve s ponovitvijo opažanj
in ugotovitev, predvsem pa z razpredanjem mreže nadaljnjih pove-
zav med pojmi. Vsekakor ne velja, d a j e študija primera samo uvod
v kvantitativno raziskavo. Če nam ni do preštevanja, nam ni treba
preštevati, da bi kaj spoznali.
(2) Analiza kronoloških obrazcev. Prvi del študije je posvečen

analizi razporeditve dogodkov na časovni osi, njihove pogostosti
Socialno delo z družino: Študija primera na osnovi dokumentacije' 381
in izmenjavanja dogodkov raznih vrst. Opozoriti želimo, d a j e se-

stavljanje kronoloških preglednic dogodkov in grafično prikazovanje
pogostosti dogodkov raznih vrst preprosta, a uporabna tehnika za
refleksijo dela na primeru. Ugotovitve, do katerih pridemo, same
po sebi niso pretresljive, ko pa posamezne značilnosti razporejanja
dogodkov primerjamo in povežemo med seboj ter jih interpretiramo
(pri čemer se spet ne ogibamo prispodob), nam osvetlijo pomembne
značilnosti v razvoju dogajanja pri obravnavi primera.
(3) Analiza obrazcev interakcije. Sledi analiza interakcij med
socialno službo in družino, katere namen je odkrivanje ponavljajo-
čih se obrazcev interakcije. Pri tem smo bili pozorni ne samo na
to, kar se pojavlja, ampak tudi na tisto, kar se ne pojavlja, pa bi se
lahko. Ta analiza je odkrila dimenzije, ki kot celota sestavljajo dolo-
čeno strategijo dela, ki morda ni omejena le na ta primer.
Spet bi radi opozorili, da bi ta analitični postopek težko imenovali
»tehnika«, saj je njegovo bistvo to. da se ob pozornem branju dosjeja
ali izčrpne kronologije ustavimo, takoj ko nam kako dogajanje zbudi
pozornost, to dogajanje zapišemo v obliki jedrnatega povzetka
(»stop-and-memo« — »postoj in zapiši«), se ob njem zamislimo in
ga poskušamo razložiti, odkriti njegov pomen (interpretirati); na
koncu pa poskušamo to interpretacijo povzeti z nekaj besedami in
tako izraziti bistvo interakcije, njen pojem. To lahko naredi kdorkoli,
ki si vzame čas za to početje, ki hoče in zna misliti in uživa v izrni-
šljanju. N i č hudega, če se v začetku zdimo sami sebi okorni in nam
formulacije niso všeč. Roma nonfuit una die condita.
(4) Konceptualizacija in teorija. Pri kvalitativni analizi moramo
delo končati s formuliranjem teorije. Moramo svoje ukvarjanje s
primerom povzeti v zgodbo, četudi nismo do kraja prepričani o
njeni resničnosti. Ni treba, da bi biia ta teorija zapleten sistem razlag

in pojasnitev, zadovoljni smo lahko že, če smo odkrili kako pravil-
nost. obrazec, pojem ipd. Na koncu poglavja je primer take teorije,
kije v bistvu povzetek vsega, kar smo do tedaj ugotovili. Ta povzetek
pa mora biti pripoved, kije prepričljiva. Uporabljamo visoko zvene-
če besede: »analiza«, »interpretacija«, »teorija«; naš namen pa je
pokazati, da se za njimi skrivajo preprosto opazovanje, odzivanje,
razmišljanje in sklepanje, pa nekaj domišljije in igrivosti, ki tudi ni
prepovedana. To niso opravila, rezervirana za akademike; vse to
lahko počne, seveda bolj ali manj uspešno, vsak strokovni delavec,
še več, mora početi, če naj bi izboljševal svojo prakso. Bolj kol
univerzalne teorije potrebujemo kontekstualno vezane teorije, ki
so dobre za vsakdanjo rabo. čeprav sta njihova trajnost in doseg
skromna.
»Kot konstrukcija kaže interpretacija na razumevanje tistega, ki in-

terpretira, in ne na dogodek ali na tiste, ki so v dogodku sodelovali.«
G. Bateson
V tem poglavju je prikazana kvalitativna analiza primera social-

nega dela z družino. Poudarek je na podrobnem opisu metodologije,
kajti šele, če poznamo podrobni potek urejanja in analize gradiva,
se lahko naučimo uporabljati metodo.-' Razvidno je, d a j e postopek
predvsem primeren za analizo primerov, pri katerih je poudarjena
časovna dimenzija. V večini bodo to dolgotrajni primeri socialnega
dela s posameznikom ali z družino; ni pa to nujno, saj je lahko tudi
pri kratkotrajnejših primerih z intenzivnim dogajanjem časovna

dimenzija pomembna, ker se v kratkem času razvrsti veliko dogod-
kov, kar prav tako omogoča uvid v razvojno dinamiko. Tudi v takih
primerih lahko uporabimo ta postopek. Najprej nameravam ume-
stili ta postopek v kvalitativno analizo primera, nato pa po vrsti
opisati tri faze analize, tj. urejanje dokumentarnega gradiva, analizo
kronoloških in interakcijskih obrazcev in sklepno konceptualizacijo
(oblikovanje teorije).
O KVALITATIVNI ANALIZI PRIMERA
Študija primera v socialnem delu je opis in analiza posamezne

zadeve oziroma primera, običajno primera obravnave ali dela s
posameznikom, družino, skupino, skupnostjo, organizacijo v nje-
govem ali njenem okolju bodisi z namenom, da bi odkrili variable,
strukture, obrazce interakcij in zakonitosti interakcije med sode-
lujočimi v problemu (teoretični namen), bodisi z namenom, da bi
ocenili uspešnost dela ali napredek v razvoju (praktični namen).
(Seveda lahko ista študija rabi obema namenoma hkrati).
Pri proučevanju posameznih primerov se bolj kot pri proučevanju
populacij opiramo na kvalitativno metodologijo, katere del je kva-
litativna analiza. Gradivo za analizo sestavljajo običajno dosjeji z
dokumentacijo o primeru, tj. osebni dokumenti, anamneze, opisi
primera, uradni zaznamki o pogovorih, odločbe, sodbe itd., tj. se-
kundarno gradivo, ki ni bilo zbrano z raziskovalnim namenom;
lahko pa tudi. čeprav redkeje, protokoli opazovanja, zapisi inter-
vjujev in drugo primarno gradivo, zbrano posebej za raziskavo.
V okviru študije primera lahko proučujemo en sam primer
(singularna študija primera) ali več primerov (pluralna ali »multipla«
študija primerov, študija več primerov); v drugem primeru proučimo

vsak primer posebej, kakor da bi šlo za singularno študijo, nato pa
primere med seboj primerjamo oziroma analizo vsakega nadaljnjega
primera gradimo na spoznanjih, dobljenih pri analizi prejšnjih
primerov. Študije primerov je mogoče razvrstiti še glede na razne
druge vidike (glede na sestavljenost, glede na vrsto empiričnega
gradiva, ki je osnova analize, ipd.).
Tehnike urejanja in analize kvalitativnih podatkov so sorazmerno
nova metodološka pridobitev. Medtem ko so za kvantitativne podat-
ke že dolgo izdelana rutinska pravila, po katerih se množica razno-
ličnih podatov reducira na nekaj mer (indeksov, sestavljenih inde-
ksov), izhodiščna kompleksnost se torej reducira, smo pri obdelavi
kvalitativnih podatkov pogrešali postopke, ki bi iz množice narativ-
nih, kvalitativnih podatov, ki lahko zajemajo stotine strani zapiskov,
izluščili pomen za teorijo in prakso, a tako, da pri tem kvalitativnih
podatkov ne bi reducirali na kvantitativne, ampak bi ohranili njihov
kvalitativni značaj.
Za analizo in interpretacijo kvalitativnih podatkov je nujna
mnogo tesnejša zveza s teorijo kot pri kvantitativnih podatkih, ki
jih često (neupravičeno, a vendar) imamo za nekakšna dejstva »sa-
ma po sebi«, ne da bi jih bilo treba povezovati s teorijo (»številke
same govorijo«). Zato bo morda koga presenetilo, da je rezultat
analize enega samega primera konccptualizacija, ki ima značilnosti
teorije v nastajanju, teorije v pomenu hipotetične pojasnitve, ugoto-
vitve ali opisa pravilnosti, obrazca, zakonitosti, tipologije ipd., ki
se preverja v nadaljnjem raziskovalnem postopku.
POSTOPEK ANALIZE
Preden opišemo postopek analize primera socialnega dela z

družino, kratka opomba o vrsti izhodiščnega gradiva.
V skladu z zasnovo celotne raziskave sva se vnaprej omejila na
dokumentacijo, zbrano v dosjeju primera, kot na edino empirično
gradivo te raziskave in nisva zbirala drugih podatkov. To gotovo
omejuje veljavnost, zanesljivost in posplošljivost ugotovitev. Toda
vsaka analiza se mora sprijazniti z določenimi omejitvami, zato
nobena analiza ne privede do dokončnih spoznanj, nekakšne abso-
lutne resnice. To odpira možnost drugim raziskovalcem, da dopol-
nijo gradivo in pridejo do drugačnih ugotovitev. Hkrati pa je jasna
omejitev raziskave v pomoč tako raziskovalcu kot uporabniku. Razi-
skovalec bi zašel v nemogoč položaj, če bi se lotil naknadnega »pre-
verjanja« in »dopolnjevanja« dokumentov (tudi če bi to bilo mogoče)
npr. z izjavami udeleženih. Lahko si mislimo, da bi pri vsakem
dokumentu, če bi o njem spraševal udeležene, naletel na toliko
zadržkov, interpretacij in različic, kolikor bi bilo ljudi, ki bi jih
spraševal. O vsakem dokumentu bi se spletla rašomonska množi-
ca zgodb in tako ad nauseam. To bi vsekakor lahko storil in morda
bi bilo celo zelo zanimivo, a raziskava bi se zavlekla v nedogled.
Midva sva se odločila (tudi zaradi časovnih in drugih omejitev) za
drug prijem. Rekla sva si: To je dokumentarno gradivo službe, urad-
na dokumentacija, črno na belem. Ni pripoved nezanesljivega udele-
ženca. Je nekaj, na kar se lahko opreva, do določene mere. Toda ta
»do določene mere« velja za vsako empirično gradivo, saj je vsako
empirično gradivo omejeno in nepopolno. In če je tako, uradna
dokumentacija neke službe ni slabo empirično gradivo. Vsako
empirično gradivo pa je mogoče dopolniti z drugim empiričnim

gradivom in ga ponovno ali dodatno ali drugače analizirati. A to
naj stori kdo drug. Raziskovanje je kolektivno početje. Ob tem ko
visoko ceniva prizadevanje za celovitost znanstvenega spoznanja,
tudi veva. kako nebogljen je posamezen raziskovalec v tem prizade-
vanju: celovitost je cilj. ki se mu približamo s kolektivnimi razisko-
valnimi napori. Nekdo pa mora začeti in tvegati, da mu bodo očitali
nepopolnost in necelovitost.
In zdaj k stvari. Kvalitativno analizo primera sestavljajo trije
zaporedni postopki: (1) urejanje dokumentarnega gradiva in sestav-
ljanje kronologij dogodkov, (2) analiza obrazcev ravnanja, (3) kon-
čna konceptualizacija (formuliranje teorije).
UREJANJE DOKUMENTARNEGA GRADIVA IN

SESTAVLJANJE KRONOLOGIJ DOGODKOV
UREJANJE DOKUMENTARNEGA GRADIVA
Izhodišče najine analize je bil (1) dosje primera, tj. mapa s

pisnimi dokumenti o primeru (npr. uradni zaznamki, zapisniki,
poročila itd.). Dokumenti v dosjeju so bili v grobem kronološko
urejeni. Kolikor so bili zaradi poznejših posegov v dosje delno ne-
urejeni, sva jih uredila v (2) kronološko zaporedje. Tako urejen
dosjeje bil osnova za nadaljnji postopek analize.
SESTAVLJANJE KRONOLOGIJ DOGODKOV
Na osnovi kronološko urejenega dosjeja smo rekonstruirali (1)

kronologijo dogodkov; temu je sledil prikaz v obliki (2) skrajšane
kronologije, kije nato prikazana (3) v kronološkem diagramu. Sledi

ureditev (4) sinhronične kronologije po akterjih in (5) sinhronični
kronološki diagram po akterjih. Sestavljanje kronologij dogodkov
sklene (6) kronološki povzetek ključnih obdobij dogajanja.
OSNOVNA KRONOLOGIJA DOGODKOV
Kronološko urejeni dokumenti ne ustrezajo povsem kronologiji

dogodkov. Nekateri dokumenti registrirajo dogodek, ki se dogaja
takrat, kot se registrira; drugi dokumenti pa poročajo o časovno
bolj ali manj oddaljenih preteklih dogodkih. Neredko se poročila
raznih virov o istem dogodku razlikujejo tudi v oceni časovnega
zaporedja dogodkov. Včasih je bilo treba s pravim detektivskim
delom iz raznih dokumentov, ki vsebujejo različne opise in pripo-
vedi, rekonstruirati pravi tok dogodkov. Velik del besedila doku-
mentov je bilo treba dobesedno prepisati in dele besedila (npr.
stavke, odstavke), ki se nanašajo na isti dogodek, razvrstiti skupaj,
jih primerjati, ter nato v kronološkem opisu upoštevati bodisi najbolj
značilen opis, ali pa opis sestaviti iz več takih delov besedil.
Enota kronologije je dogodek. Dogodek je lahko nekaj, kar se
pripeti v družini, dejanje staršev, interakcija med družinskimi člani,
interakcija med službo in družino, pa tudi obvestilo, dopis, odločba
ipd. O vsakem dogodku sva navedla naslednje podatke: čas (da-
tum); kratka oznaka dogodka: dokument, ki o njem poroča; ustano-
va (po potrebi tudi delavec), ki poroča; ustanova (po potrebi tudi
delavec), ki ji je poročilo namenjeno: opis dogodka.
Kadar ni mogoče določiti enega samega vira opisa, ampak je
dogodek rekonstruiran na osnovi več virov, ostane samo kratka oz-
naka dogodka (npr. »konflikt v družini«). Kratka oznaka dogodka,
(npr. »ponovni konflikt; otrok se ponovno zateče k sosedom«) je

bistven raziskovalčev dodatek k obstoječemu gradivu, zbranemu v
dosjeju. Raziskovalec povzame dogajanje z nekaj besedami, naslo-
vi opis dogodka. Ta naslov bo osnovni element skrajšane krono-
logije. Osnovna kronologija dogodkov, to je osnovni opis kronološko
razvrščenih dogodkov, v nadaljnjem raziskovalnem postopku nado-
mesti dosje. Je sorazmerno obsežna, vendar bistveno manj obsežna
kot dosje.
Popolni kronološki opis dogajanja je osnovni, iz dosjeja izvedeni
dokument za nadaljnjo analizo. To pomeni, da se ne vračamo več
k dosjeju, razen v primerih, ko zaradi pozneje odkritih morebitnih
neskladij v opisih dogodkov dvomimo o tem, kako so v resnici
potekali dogodki. Prav zato naj bi bil osnovni kronološki opis
dogodkov karseda zvest, izčrpen in natančen zapis, pa vendarle
selektiven, tj. v njem naj ne bi bilo ponavljanj, ki so sicer v dosjeju
pogosta. Prav tako naj v njem ne bi bilo za dano analizo nepomem-
bnih (irelevantnih) dokumentov. Tako smo npr. pri prepisovanju
izpustili navajanje obračuna stroškov za izvedence ipd. Če je opis
tak, nam delo olajša, ker ni več treba brskati po dosjeju.
Na osnovi tega (delno navedenega) osnovnega kronološkega
opisa smo nato sestavili dve vrsti skrajšanih kronologij: skrajšano
kronologijo s kronološkim diagramom in sinhronično kronologijo
s sinhroničnim diagramom.
Tabela 9. L Osnovni kronološki opis dogodkov
PREPIS DOKUMENTOV DOSJEJA

Z DELNIM OPUŠČANJEM; ODLOMEK
12. 4. 8 9
Konflikt v družini, posreduje milica
(več dokumentov)
Konflikt med očetom in staro materjo. Starejši otrok se zateče k sosedom. Milica
posreduje na domu. obvesti mater, k i j e v službi, naj pride po otroka.
13. 4. 89
Sestra otrokovega očeta opozarja na razmere v družini
( C S D uradni zaznamek)
»... povedala, da v družini njenega brata ponovno prihaja do konfliktov. Imenovana
meni. da bi bilo brata nujno 'prisilno' poslati na zdravljenje proti alkoholizmu,
saj je alkohol iz njega naredil popolnoma drugega človeka. Za otroka v času
partneričine odsotnosti zaradi dela sploh ne skrbi primerno ... O razmerah so
pripravljeni podati izjavo sosedje... Včeraj, 12. 4. 89 naj bi v družini ponovno
posredovala PM... Predlagala sem ji, da naj o stanju v družini obvesti še patro-
nažno sestro, ki stanuje na terenu in lahko obisk opravi takoj.... Opraviti obisk
na d o m u v večernih urah. verjetno bolje z miličnikom.«
14. 4. 89
Ponovni konflikt, otrok se ponovno zateče k sosedom, ti prijavijo dogodek
patronažni službi
( o dogodkih 12. in 14. 4. 89. zapisnik C S D 19. 4. 89: materina pripoved)
N a C S D se zglasi otrokova mati in opiše dogodek: »(Moževa) matije popoldne
(12. 4.) prišla v našo hišo in je s seboj odpeljala (vnuka), češ da pri njem (sinu)
biti ne more. To g a j e (sina-partnerja) razjezilo, in je šel do njene hiše. in ker ga
ni spustila notri, ji je razbil šipo. Mati jc odšla klicat miličnike, medtem se jc
partner že vrnil domov. Prišla sta dva miličnika in ker je bila (hčerka) v njegovem
varstvu, ga nista odpeljala na postajo, ampak mu je po njihovem posredovanju
ostala poškodba na nogi. K zdravniku ni šel, na nogo pa ne more stopiti. Tisti
večer so me miličniki poklicali v službo, da sem šla predčasno domov. Ker s e j e
(sin) potemtakem menda od stare matere zatekel k sosedi... Z njim sem se nato
okoli o s m e ure vrnila domov, deklica je že spala, (partner) pa po moji presoji ni
bil pijan. On mi jc nato povedal, kaj se je zgodilo. Naslednji dan v petek (14. 4.)
je (sin) popoldne ponovno odšel od doma k isti sosedi in m e j e nato ta poklicala
v službo. Tudi miličnike je obvestila, tako da so ponovno prišli na dom in opravili
razgovor s partnerjem. Ta je zatrdil, da otroku ni nič naredil in d a j e od doma šel
le sam. Ko sem sama prišla domov s (sinom), miličnikov več ni bilo. za partnerja
pa prav tako lahko rečem, da ni bil pijan.«

(O dogodku 14. 4. 89. poročilo patronažne službe, 19. 5. 8 9 )
»Dne 14.4.89 sem v večernih urah dobila prijavo iz okolja, d a j e sin ... že drugič
zaporedoma ušel od doma. Zatekel s e j e k družini N . . . . Povedal je, da oče doma
pije, ko mame ni doma. samo kriči nanj in na sestrico... Tudi udaril naj bi punčko.
je rekel. Omenjena družina je obvestila postajo milice... Miličniki so opravili
obisk in svetovali (družini N . ) naj z otrokom počakajo (njegovo mamo), ko ho
ob 23. uri prišla z avtobusom iz službe. N-ova je povedala, d a j e (mati) zaudarjala
po alkoholu, ko s e j e vrnila iz... Izročila ji je sina. Povedala je tudi. d a j e slišala,
kako je (mati) negodovala nad sinom, ko sta se vračala proti domu.«
14. 4. 89
Zaprosilo za asistenco in kazenski pregon
( C S D sporoča PM)
Prosijo za sodelovanje ob obisku na domu. »V družini gre ... za zanemarjanje
otrok. Zlasti je varstvo oziroma tudi sama varnost obeh otrok ... vprašljiva
predvsem v popoldanskem in večernem času, ko sta otroka prepuščena skrbi
očeta zaradi materinega popoldanskega dela. Oče ... naj bi hil dnevno pijan in v
opitem stanju nesposoben zagotoviti otrokoma potrebno oskrbo in varnost.«...
»Obenem vas prosimo, da ... zoper omenjeno družino sprožite kazenski pregon
zaradi zanemarjanja vzgoje in oskrbe otrok, in sicer zoper oba starša. Zoper
mater .... ker prepušča otroka neustreznemu varstvu moža, (zoper) njega pa
zaradi neposrednega ogrožanja obeh otrok. Hkrati se b o m o (na C S D ) skušali s
staršema dogovoriti za ustreznejšo oskrbo otrok z začasno namestitivijo v drugo
okolje ter urejanje zdravljenja proti alkoholizmu. Če bo tudi tako posredovanje v
družini ostalo brezuspešno, bo predvidoma potrebno izvesti postopek za
namestitev otrok v drugo okolje brez privolitve staršev.«
14. 4. 89
Obvestilo o ukrepih
( C S D patronažni službi)
Povzetek ugotovitev o družini, omemba posredovanja v podjetju. / »S partnerjema
nameravamo ponovno, zaradi koristi otrok, doseči dogovor za zdravljenje proti
alkoholizmu ob hkratni začasni namestitvi otrok v drugo okolje. Č e to ne bo
mogoče doseči sporazumno, bo predvidoma potrebno urejati namestitev otrok
v drugo okolje brez privolitve staršev. V tem primeru potrebujemo v postopku
tudi vaše poročilo o zapažanjih ob priliki obiskov na domu.« Opozorilo na
protislovje med izjavo matere ob obisku, da oče v času njene odsotnosti primerno
skrbi za otroke, in prijavo sestre oz. sosedov. Obvestilo o nameravanem obisku
na domu skupaj z milico. Prošnja za nadaljnje spremljanje družine s strani
patronažne službe.
14. 4. 89
Vabilo na razgovor v zvezi z varstvom otrok
( C S D staršem)
Socialno delo r družino: Študija primera na osnovi dokumentacije 391
17. 4. 89
Dogovarjanju med službami ( C S D . uradni zaznamek podatki socialne delavke o
pogovoru s patronažno)
»Klicala je patronažna sestra iz ... Povedala je, da s o j o na terenu obvestili o
problematiki v družini... Dodatno sem j o še obvestila o svojih načrtih za delo z
družino v tem tednu in z zaprosilom, ki sem ga poslala na patronažo. Predlagala
sem ji tudi. da opravi danes popoldne obisk na domu, v tistem času, ko bo žena
odšla na delo, ter me o svojih ugotovitvah jutri telefonično obvesti. Prosila sem
jo še. naj v svojem poročilu navede tudi to. kako je mati z mlajšim otrokom
obiskovala posvetovalnico in ali je opravila vsa cepljenja. V zvezi s tem, da je
hčerka shodila pozno, me zanima tudi to, ali je bilo ob spremljanju otroka opaziti
morebitni zaostanek v razvoju.«
17. 4. 89
Obisk patronažne sestre na domu družine (iz poročila patronažne službe 16. 5.
89, poslano C S D )
»V ponedeljek, 17. 4. 1989 sem bila pri družini... ponovno na obisku. Partner
sicer ni kazal znakov vinjenosti, vendar imam občutek, da sta bila otroka 'zaprta'
v stanovanju, da mu (sin) ne bi pobegnil. Deklico sem našla ob 13.30 uri v
zatemnjeni sobi, kamor naj bi jo dala spati mati, preden je odšla v službo (11.30
uri). Postelja je bila brez posteljnine, deklica je bila zavita v volneno odejo, brez
pleničk, vsa polulana. Na obrazu sem opazila modrico pod očesom. O č e ... je
povedal, d a j e deklica padla na gugalnici in d a j e ni udaril. Zagotavljal m i j e . da
ne pije pretirano, da ni alkoholik, čeprav že vsa leta vemo..., da je partner
alkoholik... pije pa tudi partnerka sama....«
SKRAJŠANA KRONOLOGIJA DOGODKOV
V skrajšani kronologiji smo prvotne obširne zapise reducirali

na jedrnate povzetke, v bistvu nekoliko razširjene naslove dogodkov
iz osnovne kronologije. Tako smo povečali preglednost dogajanja
in preusmerili pozornost s podrobnosti dogodkov, dejanj in odnosov
na časovni potek dogajanja. Vsak dogodek smo oštevilčili z zapored-
no številko (zaradi morebitne računalniške obdelave); oštevilčenje
pa tudi prispeva k jasni ločitvi dogodkov. S tem da smo z letnicami
oz. datumi označili tudi obdobja, ko ni o družini nobenega zaz-
namka v dosjeju, smo razprli celoten časovni kontinuum in opozorili
na praznine v dogajanju, spremljanju in ukrepanju. Jasno se vidi,

da »čas teče«. Zastavijo se vprašanja: Kaj s e j e dogajalo v tem času?
Kaj pomeni beseda »spremljanje«? Kaj pomeni »ukrepanje«: le odziv
na negativne dogodke ali tudi odziv na poskuse družine, da bi
obvladala svoj položaj? Kaj se dogaja v »mirnih« obdobjih?
Kronološka tabela
Tabela 9.2. Skrajšana kronologija
1979
01 xx. xx. 79 Bodoča starša sc odselita na svoje.
1980
02 xx. xx. 80 Patronaža ugotovi alkoholizem bodočih staršev.
03 xx. xx. 80 Bodoča mati se zaposli: dela samo popoldne.
1981
1982
04 xx. xx. 82 Rojstvo prvega sina.
1983
1984
05 (13.) 1. 84 Smrt prvega sina zaradi zadušitve z monoksidom.
06 21.01.84 Rojstvo drugega sina.
07 xx. xx. 84 Obisk patronažne sestre: otrok zdrav.
08 11. 02. 84 Obvestilo milice, da starša hudo zanemarjata otroka.
09 20. 03. 84 Obisk S D na domu: razmere urejene.
10 xx. 03. 84 Mati z otrokom zbeži k svoji materi.
04. 84
05. 84 »
11 19. 06. 84 Pretep med staro materjo in otrokovim očetom
12 20. 06. 84 Sestra otrokovega očeta prosi S D naj uredijo varstvo za otroka.
07. 84
08. 84
09. 84
13 24. 10.84 Mati prosi za posredovanje CSD; po prepričevanju privoli, da
odda otroka v dom.
14 26. 10. 84 Mati ne izpolni obljube.
15 01. 11. 84 Starša ne izpolnita obljube, ki sta jo dala patronažni, da bosta
otroka nesla materini materi.
16 20. 11. 84 Obisk S D in patronažne na domu: zaenkrat še ni treba posredovati.
17 07. 12. 84 Patronaža pozove CSD, naj uredijo materi dopoldansko delo.
1985
1986
1987
18 13. ?5. 87 Rojstvo hčerke.
1988
19 XX. XX. 88 Mati ne prinese otroka na pregled v ZD.
20 19. 06. 88 Milica poroča o zanemarjanju otrok.
21 27. 06. 88 C S D zaman vabi starše na pogovor.
22 27. 06. 88 C S D pozove podjetje, naj uredijo, da bi mati delala dopoldne.
07. 88
08. 88
09. 88
10. 88
11. 88
12. 88
1989
23 09. 01. 89 C S D pripravlja oddajo otrok v dom.
24 14. 02. 89 Obisk na domu: spremljati družino.
03. 89
25 12. 04. 89 Milica posreduje v družini.
2 (i 13. 04. 89 Sestra poroča o konfliktih.
27 14. 04. 89 Sin se zateče k sosedi.
28 14. 04. 89 C S D zaprosi milico za kazenski pregon očeta.
29 18. 04. 89 CSD: obisk na domu; deklica je zanemarjena.
30 19. 04. S'> Mati pride na CSD: uvideva. da bi se partner moral zdraviti:
poiskala bo varstvo za otroka, si uredila dopoldansko delo: zaveda
se možnosti odvzema otroka.
31 19. 04. 89 C S D in milica obisk na domu: oče pristane na zdravljenje
alkoholizma, dogovor o odhodu v bolnico.
32 19. 05. 89 C S D obvesti starše, da sta naročena za pogovor v bolnici.
33 24. 05. 89 Mati dvigne zdravstveno izkaznico za partnerja.
34 24. 05. 89 Starša ne gresta v bolnico.
35 11. 06. 89 Otrok se zateče k sosedom, oče pride za njim. ga davi, otrok
nezavesten.
36 15. 06. 89 CSD: odločitev za takojšnji odvzem otrok.
37 15. 06. 8') Obisk na domu: ustna odločba o odvzemu otrok in odvzem otrok v
dom.
38 15. 06. 89 Osebno obvestilo S D materi v podjetju o odvzemu otrok.
39 16. 06. 89 Starša obiščeta otroka.
40 21. 06. 89 Oče in mati prosita za vrnitev otrok: S D pogojuje vrnitev otroka z
zdravljenjem alkoholizma.
41 19. 07. 89 Mati prosi, da bi v času dopusta dobila otroka.

42 14. 08. 89 Temeljno sodišče informira C S D o preiskavi zoper starše.
43 24. 07. 89 Mati pride na CSD. opravičuje očeta.
09. 89
10. 89
11. 89
44 08. 12. 89 Mati pride na CSD. S D jo pregovarja, naj pripravi moža za
zdravljenje, "jo osvešea".
1990
01. 90
02. 90
03. 90
04. 90
45 07. 05. 90 CSD: odločba o premestitivi otrok iz otroškega doma v rejniško
družino.
46 08. 05. 90 CSD: obisk na domu družine, obvestijo starše, da bosta otroka
premeščena v rejniško družino.
47 14. 05. 90 Temeljno sodišče: Predlog varstvenega ukrepa obveznega
zdravljenja proti alkoholizmu za oba starša.
48 15.06.90 CSD: Namestitev otrok v rejniško družino.
07. 90
49 14. 08. 90 Sodišče: obsodba staršev za KD zanemarjanja svojih nedoletnih
otrok in surovo ravnanje: obvezno zdravljenje alkoholizma.
Kronološki diagram
Na osnovi kratke kronologije lahko narišemo kronološki dia-

gram. V tem diagramu nanašamo na abscisno os čas, na ordinatno
pa število dogodkov. V našem primeru smo na abscisno os nanesli
leta. Izpustili smo prazna obdobja, krajša od leta. Vsak dogodek
smo označili s krogcem in krogce, ki označujejo dogodke določene-
ga leta, razvrstili drugega nad drugim nad točko, ki označuje tisto
leto. Nad nekaterimi leti je veliko krogcev, nad drugimi pa malo. S
to poenostavitvijo se jasno pokaže, kdaj je bilo več in kdaj manj
dogajanja, kdaj so se dogodki nakopičili, kdaj razredčili, kdaj so
obdobja, ko ni zabeležk o dogajanju.
79 80 81 82 83 8i 85 86 87 88 89 90
LETO
Lahko si mislimo, da so mogoči zelo različni časovni poteki.

Nekaj takih mogočih potekov v idealizirani obliki prikazuje spodnja
slika.
Slika 9.2. Nekaj mogočih časovnih potekov

Predstava o različnih mogočih »kronoloških krivuljah« je pomem-

bna. saj nam pomaga razumeti in ovrednotiti dogajanje v primeru,
ki ga analiziramo. Ni plodno, če izhajamo iz domneve, d a j e časovna
razporeditev dogodkov in posegov naključna, da v tem razporedu
ni nikakršne zakonitosti. Taka predpostavka ne omogoča analize.
Analiza izhaja iz domneve, da časovna porazdelitev dogodkov ni
naključna in d a j e iz nje mogoče sklepati o značilnostih dogajanja
in poseganja v družino. Pri tem sklepanju pa nam je v pomoč, če
dobljeno krivuljo primerjamo z idealiziranimi krivuljami. V primeru,
ko imamo opraviti s problematiko, kakršna je naša, bi rastoča kri-
vulja (naša je v osnovi taka) pomenila množenje negativnih dogod-
kov v družini in ukrepov; padajoča krivulja bi pomenila zmanjšanje
števila dogodkov v času. iz česar bi morda sklepali, da se je stanje
umirilo; krivulja v obliki črke U bi pomenila, da se je po začetnem
izbruhu problematike in ukrepanju stanje postopno umirilo, nato
pa se spet postopno razburkalo do novega vrhunca.
Krogce, ki označujejo posamezne dogodke, lahko tudi različno
obarvamo ali vanje vrišemo razne znake in tako razločimo dogodke
raznih vrst, npr. dogodke, ki so se pripetili v družini, in dogodke, ki
označujejo ukrepe raznih služb. Če to storimo, smo že naredili
korak k konstruiranju sinhroničnega kronološkega diagrama. Prav
pa je, da tak diagram narišemo na osnovi sinhronične kronologije.
SINHRONIČNA KRONOLOGIJA
Sinhronična (sočasna) kronologija je kronološka razvrstitev

dogodkov, razdeljenih glede na razne kriterije: glede na akterje (do-
godki v družini, v okolju); glede na valenco dogodka: (pozitiven,
negativen), in glede na druge znake, tako da so pregledno prikazani
dogodki, ki so se zgodili sočasno na raznih področjih, ali dogodki

različne vrste. Neposredni vzor naše sinhronične kronologije so
tovrstne kronologije v zgodovinopisju, kjer so sinhronično razvr-
ščeni geografsko oddaljeni dogodki (dogodki na raznih celinah, v
raznih državah) ali dogodki različne stvarno definirane vrste (poli-
tični. kulturni itd.)
S i n h r o n i č n a kronološka tabela
Po analogiji z zgodovinopisno kronologijo bi morali pri sinhro-

nični kronologiji prikazati dogodke ločeno glede na geografsko ali
funkcionalno definirani prostor, kjer so se dogodili. V našem pri-
meru ne bi bilo smiselno, če bi to vzeli dobesedno. Tudi zgodovinske
sinhronične kronologije, ki so sestavljene, recimo, po državah,
pojmujejo državo včasih res kot prostor, v katerem se nekaj dogaja,
včasih pa kot akterja v odnosu do drugih držav. Tako bi prostorski
sinhroniji ustrezala v našem primeru sinhronična kronologija po
akterjih. Glavne akterje pa je v našem primeru mogoče videti, kot
da so razdeljeni na dve področji: družino in njeno okolje (nefor-
malno okolje in službe).
Ločeno smo torej prikazali dogodke v družini in dejanja ter
odzive družinskih članov na eni strani in dogodke (odzive, ukrepe)
v ustanovah in službah, ki so delale z družino oz. ki so se odzivale
na dogodke v družini na drugi. Sestavljanje take »dvostezne« ali
»dvostolpične« kronologije zahteva, da najprej za vsak dogodek
nedvoumno označimo (kodiramo), v katero kategorijo spada. Vča-
sih je tako razlikovanje težko izvesti; tedaj se moramo pač odločiti
za bolj ali manj natančno razlikovanje. Včasih moramo nekatere
opise dogodkov iz kratke kronologije razčleniti na dejanja, ki sodijo
v prvo. in dejanja, ki sodijo v drugo kategorijo. Primer: Opis iz

kratke kronologije: »CSD: otrokova mati prosi za posredovanje;
po prepričevanju privoli, da odda otroka v dom.« Tako opisanega
dogodka kot celote ne moremo brez ostanka ali slabega občutka
uvrstiti ne v prvo ne v drugo kategorijo. Če pa ga razčlenimo, lahko
»poddogodke« razvrstimo takole: »A - otrokova mati prosi za
posredovanje«, B - SD jo prepričuje, naj odda otroka v dom«, »A -
mati privoli, da odda otroka v dom.« Vsi ti dogodki bi bili seveda
uvrščeni pod isti datum, a v različne stolpce. Bili smo tudi v dvomih,
kam uvrstiti dejanja sorodnikov in soseske, saj ne gre za formalne
službe. V našem primeru smo jih uvrstili pod dejanja okolja, nc
družine. Ali je to smotrno ali ne, naj pokaže analiza.
Tabela 9.3. Sin/ironična kronologija
št. datum dogodki v družini dogodki v okolju - ukrepi služb
1979
01 xx. xx. 79 Bodoča starša se odselita na svoje.
1980
02 xx. xx. 80 Patronaža ugotovi alkoholizem
bodočih taršev.
03 xx. xx. 80 Bodoča mati se zaposli: dela samo
popoldne.
1981
1982
04 xx. xx. 82 Rojstvo prvega sina.
1983
1984
05 (13.) 1. 84 Smrt prvega sina zaradi zadušitve
z monoksidom.
06 21. 01. 84 Rojstvo drugega sina.
07 xx. xx. 84 Obisk patronažne sestre; otrok
zdrav.
08 11. 2. 84 Obvestilo milice, da starša hudo
zanemarjata otroka.
09 20.3.84 Obisk S D na domu: razmere

urejene
10 xx. 3. 84 Mati z otrokom zbeži k svoji materi.
4. 84
5. 84
Pretep med staro materjo in
11 19.6.84
otrokovim očetom
Sestra otrokovega očeta prosi SD,
12 20. 06. 84
naj uredijo varstvo za otroka
07. 84
08. 84
09. 84 Mati prosi za posredovanje CSD:
13 24. 10. 84 po prepričevanju privoli, da odda
otroka v dom.
14 26. 10. 84 Mati ne izpolni obljube
15 01. II. 84 Starša ne izpolnita obljube, ki sta
jo dala patronažni. da bosta otroka
nesla materini materi.
16 20. II. 84 Obisk S D in patronažne na domu:
zaenkrat še ni treba posredovati.
17 07. 12. 84 Patronaža pozove CSD. naj
uredijo materi dopoldansko delo.
1985
1986
1987
18 13. ?5. 87 Rojstvo hčerke
1988
19 xx. xx. 88 Mati ne prinese otroka na pregled
vZD.
20 19. 06. 88 Milica poroča o zanemarjanju
otrok
21 2 7 . 0 6 . 8 8 C S D zaman vabi starše na pogovor
22 27. 06. 88 C S D pozove podjetje, naj uredijo,
da bi mati delala dopoldne.
07. 88
08. 88
09. 88
10. 88
11. 88
12. 88
1989
23 09. 01. 89 C S D pripravlja oddajo otrok v dom.
24 1 4 . 0 2 . 8 9 Obisk na domu: spremljati družino.
03. 89
25 1 2 . 0 4 . 8 9 Milica posreduje v družini
26 13. 04. 89 Sestra poroča o konfliktih.

27 14. 04. 89 Sin sc zateče k sosedi.
28 14. 04. 89 C S D zaprosi milico za kazenski
pregon očeta
29 18. 04. 89 CSD: obisk na domu; deklica je
zanemarjena.
30 19. 04. 89 Mati pride na CSD: uvideva. da bi
se partner moral zdraviti; poiskala
bo varstvo za otroka, si uredila
dopoldansko delo: zaveda se možnosti
odvzema otroka.
31 1 9 . 0 4 . 8 9 C S D in milica obisk na domu: oče
pristane na zdravljenje alkoho-
lizma. dogovor o odhodu v bolnico.
32 19. 05. 89 C S D obvesti starše, da sta
naročena za pogovor v bolnišnici.
33 24. 05. 89 Mati dvigne zdravstveno izkaznico
za partnerja.
34 24. 05. 89 Starša nc gresta v bolnišnico.
35 11. 06. 89 Otrok se zateče k sosedom, oče pride
za njim. ga davi. otrok nezavesten.
36 15. 06. 89 CSD: odločitev za takojšnji odvzem

otrok.
37 15. 06. 89 Obisk na domu: ustna odločba o
odvzemu otrok in nemestitev otrok
v dom.
38 15. 06. 89 Osebno obvestilo S D materi v
podjetju o odvzemu otrok.
39 16. 06. 89 Starša obiščeta otroka
Oče in mati prosita za vrnitev S D pogojuje vrnitev otroka z
40 21. 06. 89 otrok: zdravljenjem alkoholizma.
Mati prosi, da bi v času dopusta
41 19.07.89 dobila otroka.
Temeljno sodišče informira C S D o
42 14. 08. 89 preiskavi zoper starše.
Mati pride na CSD. opravičuje
43 24. 07. 89 očeta.
09. 89
10. 89
11.89
44 08. 12. 89 Mati pride na CSD. S D jo
pregovarja, naj pripravi moža za
zdravljenje, »jo osvešča«.
1990
01.90
02. 90
03. 90
04. 90
45 07. 05. 90 CSD: odločba o premestitivi otrok
v/, otroškega doma v rejniško
družino.
46 08. 05. 90 CSD: obisk na domu družine,
obvestijo starše, da bosta otroka
premeščena v rejniško družino.
47 14. 05. 90 Temeljno sodišče: Predlog
varstvenega ukrepa obveznega
zdravljenja proti aloholizmu za oba
starša.
48 15. 06. 90 CSD: Namestitev otrok v rejniško
družino.
07. 90
49 14. 08. 90 Sodišče: obsodba staršev za K D
zanemarjanja svojih nedoletnih
otrok in surovo ravnanje: obvezno
zdravljenje alkoholizma.
S i n h r o n i č n i kronološki diagram
Medtem ko je enostaven kronološki diagram v osnovi kvantita-

tivne narave, saj nas zanima gibanje števila dogodkov v času, je pri
sinhroničnem bolj poudarjen kvalitativni vidik, tj. razdelitev do-
godkov po akterjih in prepletanje sosledij raznih vrst dogodkov
glede na akterje.
Diagram lahko narišemo na več načinov.
(a) Prvi je tak, kakršnega smo že nakazali, ko smo opisali eno-
staven kronološki diagram. Če uporabimo razne like ali barve za
označitev raznih akterjev, nastane sinhronični diagram po akterjih.
V njem se lepo vidi pogostost posameznih vrst dogodkov po letih
ali drugih časovnih enotah.
(b) Drugi način je. da razdelimo površino papirja z vertikalno
črto na pol. Vertikalna črta je časovna dimenzija; nanjo nanašamo
letnice ali oznake za druga obdobja od zgoraj navzdol (lahko tudi
Slika 9.3. Sin liro nični diagram po vrstah akterjev

(časovna enota je leto)
79
mi O
A - družina HI B-službe
82
83
ooooooo Hi OOOOO
85
86
o 87
o 88-rJOD
cxxxxooooo 89IOOOOOOOOOOOO
90-00000
od spodaj navzgor). Na horizontalno črto. ki jo narišemo v izho-

dišču, tako da sega čez obe polovici, pa nanašamo s krogci dogodke
tako kot pri enostavnem kronološkem diagramu. Na eno stran sred-
nje črte nanašamo dogodke ene vrste, na drugo pa dogodke druge
vrste. Pri tem moramo vedeti, da bomo z izbiro časovnega intervala
(leto, polletje, mesec) vplivali na obliko krivulje. Zato je dobro
preizkusiti več različnih intervalov in primerjati tako dobljene
krivulje.
(c) Pri tretjem načinu pa dogodkov ne grupiramo po letih (ali
drugih časovnih enotah), ampak (a) prikažemo različne vrste dogo-
dkov v preprostem zaporedju ne glede na časovne presledke med
njimi v obliki enega samega niza dogodkov, predstavljenih z barvni-
mi krogci (ali različnimi liki) oziroma v dveh vzporednih zaporedjih,
tako da vsaka vrsta krogcev (dogodkov) ustreza eni vrsti dogodkov;
Slika 9.4. Sin/ironični nizi dogodkov po vrstah akterjev:

enostavno zaporedje
A o oooo oo ooo oo o o ooo ooo oo
B o OOO O OO OOOOOO OO OO OOO O OOOOO
(b) v obliki zaporedja dogodkov, pri katerem so upoštevani časovni

presledki med njimi, zato jih narišemo z zaporedjem krogcev, med
katerimi so različno dolgi presledki. V t e m primeru torej ne dobimo
krivulje, ampak nekakšne verige, nize dogodkov ene in druge vrste.
Slika 9.5. Sin /ironični nizi dogodkov po vrstah akterjev:

intervalno zaporedje
A oo o o ooo
• g ' m ' iv v vi v i i — vin ' k x xi xn
B oo o o o o
Ena skrajna oblika preprostega zaporedja bi bila stroga izrne-

ničnost: dogodku A vedno sledi dogodek B in temu spet dogodek
A itd. Druga skrajna oblika takega zaporedja bi bila stroga hkratnost
dogodkov: kadar koli se zgodi dogodek A, se hkrati zgodi dogodek
B. Med temi skrajnimi možnostmi je npr. naslednja: verigi nekaj
dogodkov A sledi veriga dogodkov B, tej spet veriga dogodkov A
itd. Te možnosti ponazarja spodnja slika.
Slika 9.6. Nekaj mogočih ohlik nizov dogodkov dveh vrst
A o O o o o
A ooo ooo ooo
B ooo ooo
A o o o o
B ooo ooo ooo
A oooooo
B oooooo
KRONOLOŠKI POVZETEK: KLJUČNA OBDOBJA
V kronološkem povzetku razdelimo celotni potek dogodkov na

značilna obdobja, značilne širše časovne enote. Pri tem že upo-
števamo izsledke kronološke analize, tako da naj bi ta obdobja ne
bila definirana zgolj z zunanjimi časovnimi presledki ali zunanje
pozornost zbujajočimi dogodki, ampak z dognanji analize o kopiče-
nju dogodkov, časovnih krivuljah in časovni sovisnosti dogodkov
raznih vrst. Priporočljivo je, da posamezna obdobja poimenujemo
z izrazi, ki jedrnato označijo njihovo osnovno značilnost.
Tabela 9.4. Značilna obdobja (kronološki povzetek)
do 1982
Stekanje neugodnih pogojev: alkoholizem starih staršev, predkaznovanost. neurejena
zunajzakonska zveza, neugoden delovni čas žene.
1982- 1984
Obremenitev družine, ki ostane nepredelana: rojstvo otroka, smrt otroka.
1984
Prvi izbruhi nasilja, nekompetentno ravnanje službe: mati prosi pomoč, neustrezno
posredovanje, »neubogljivost« staršev, neučinkovito posredovanje.
1988- 1986
l.atcnca, prekinitev stikov med službo in družino: pritajitev. navidezno urejeno stanje.
1987- 1989
Drugi izbruh nasilja: nasilju sledi intervencija, tej manipuliranje s strani staršev, nato
nasilje nad otrokom in odvzem otrok.
1989- 1990
Administrativni ukrepi: odvzem otrok, namestitev v dom in rejo. kazenska ovadba,
obsodba.
ANALIZA OBRAZCEV RAVNANJA
Potem ko uredimo kronologije dogodkov in jih prikažemo z

diagrami, jih analiziramo in interpretiramo. Pri tem si prizadevamo,
da bi oblikovali pojme, s katerimi na ustrezni abstraktni ravni
»poimenujemo« posamezne značilnosti časovnih potekov.
Analiza obrazcev ravnanja obsega: (1) analizo časovnih obrazcev
ravnanja oz. dogodkov (kronologij), (2) analizo sekvenc dogodkov,
(3) analizo logike intervencij (implicitnih teorij akterjev).
ANALIZA ČASOVNIH OBRAZCEV
Pri analizi časovnih obrazcev ali časovnih porazdelitev povza-

memo osnovne značilnosti časovnih potekov, jih v začetku intui-
tivno poimenujemo in, kolikor mogoče, opredelimo vsebino tako
dobljenih pojmov, kijih pozneje lahko preimenujemo, razčlenimo

itd.
ANALIZA SKRAJŠANE KRONOLOGIJE
Pri analizi tabele in diagrama smo pozorni predvsem na kopiče-

nje in redčenje dogodkov, na gibanje števila dogodkov v času. Dia-
gram našega primera prikazuje krivuljo, ki ima dva vrha (pravzaprav
tri, če upoštevamo še prav začetno obdobje, ko so dogodki preredki,
da bi se nakopičili v enem letu. se pa vendarle kar nizajo). Tako bi
lahko idealizirano prikazali število dogodkov v času kot krivuljo, ki
Slika 9.7. Idealizirani kronološki diagram
prekinitve + eskalacije
= »sunki« (šoki)
ima tri vrhe, vsakega naslednjega višjega od prejšnjega. Vrhovi so

med seboj ločeni z izrazitimi zarezami; v dogajanju so diskontinui-
tete.
To pomeni, da gre v osnovi za večanje števila dogodkov v času
od začetka do konca; kot je razvidno iz primera, gre za množenje
negativnih dogodkov v družini in (vse resnejših) ukrepov služb.
ANALIZA SINHRONIČNE KRONOLOGIJE
Pri analizi smo pozorni (a) na kopičenje dogodkov (kopičenje,

redčenje) oz. na krivuljo dogodkov na vsaki strani posebej, tako
kot pri enostavnem kronološkem diagramu; (b) na simetrije in asi-
metrije, komplementarnosti med obema krivuljama; (c) na zapored-
ja dogodkov ene in druge strani.
(a) Tako kot pri enostavnem kronološkem diagramu imajo
krivulje pri sinhroničnem kronološkem diagramu različne mogoče
poteke (linearno ali krivočrtno naraščanje ali padanje števila dogod-
kov itd.). Vsaka krivulja omogoča sklepe, ki se tičejo ene upoštevane
strani. Če skupno krivuljo, dobljeno pri enostavnem kronološkem
diagramu, razčlenimo na dve, tj. na krivuljo, ki prikazuje dogodke
v družini in dejanja družinskih članov (krivulja A), in krivujo, ki
prikazuje dejanja okolja in služb (krivulja B), ugotovimo, da imata
obe krivulji zelo podoben potek: vsaka ima tri vrhe (začetni je sicer
komaj opazen), kar ustreza prispodobi o treh »impulzih« in že spre-
daj navedeni interpretaciji.
(b) Če primerjamo levo in desno krivuljo, lahko opazimo, ali
sta krivulji enaki ali različni. Če sta različni, sta lahko različni na
tak način, d a j e druga krivulja kaka variacija prve (npr. d a j e ravno
nasprotna, »fazno premaknjena« ipd.), ali pa tako, da ni mogoče
ugotoviti nikakršne oblikovne sorodnosti med krivuljama. V našem

primeru sta krivulji skoraj natanko enaki, le da je pri krivulji A
(družina) v začetku (prvi vrh) kak dogodek več, drugi vrh je neko-
liko višji kot pri nasprotni krivulji, tretji vrh pa nižji. V splošnem so
dogodki A nekoliko bolj porazdeljeni (mogočo bi bilo izračunati
kako mero razpršenosti in primerjati obe porazdelitvi), dogodki B
pa nekoliko bolj koncentrirani na koncu. Celo če vzamemo za enoto
polletje, sta krivulji še vedno skoraj enaki. Nekoliko bolj je poudarjen
zgodnji začetek dogajanja v družini in »rep« dogodkov v službah.
(c) Pri tretjem načinu interpretacije izhajamo iz diagrama, ki
prikazuje strogo zaporedje dogodkov, torej »verige dogodkov« na
eni in na drugi strani (dogodkov A in dogodkov B). Naša slika
kaže, da se prej opažena simetrija dogodkov ponovi tudi pri tem
prikazu. Ko ni dogodkov na strani družine, ni dogodkov na strani
službe. So daljša ali krajša obdobja, ko ne na eni ne na drugi strani
ni dogodkov. Vmes so daljša ali krajša obdobja, ko se vrstijo dogodki
na eni in na drugi strani, bodisi vzporedno (hkratno, neodvisno),
kar je redkejše, bodisi v interakciji (dogodku na eni strani sledi
dogodek na drugi, odvisno), kar je pogosteje. Taka porazdelitev
potrjuje domnevo o reaktivni naravi posredovanja službe.
S proučevanjem formalnih značilnosti zaporedij dogodkov se
odpira zanimivo področje analize. Podrobnejša analiza teh diagra-
mov in razvijanje formalnih metod in tehnik kvalitativne in kvanti-
tativne analize presega meje tega članka. Omenimo naj le, da se s
to možnostjo analize postavljajo strožje zahteve za natančno beleže-
nje kronologije, saj lahko pride zaradi nenatančnega kronološkega
razporejanja in neustrezne klasifikacije dogodkov do odkrivanja
navideznih zakonitosti.
KRONOLOŠKI OBRAZCI, INTERPRETACIJA

IN K O N C E P T U A L I Z A C I J A
Obrazci in i n t e r p r e t a c i j a
1. obrazec: Prva značilnost, ki jo razkriva kronološki diagram,

je naraščanje števila dogodkov s časom. To naraščanje opazimo na
obeh straneh, pri dogodkih v družini in pri dogodkih v službah.
Pojmi, ki nam s tem v zvezi pridejo na misel, so: stopnjevanje,
eskalacija, intenziviranje ipd. Iz opisa dogodkov je tudi razvidno,
da ne gre le za večanje števila dogodkov, ampak za izrazito stopnje-
vanje intenzivnosti dogodkov več vrst: stopnjujejo se alkoholizem,
predvsem očetov; očetova nasilnost; otrokovi begi; ukrepi služb so
vse ostrejši do končnega odvzema otrok in obsodbe. Besede, ki
nam pridejo na misel, ko pomislimo na družino, so: propadanje,
stopnjevanje nasilja, stopnjevanje ogroženosti ipd. Besede, ki nam
pridejo na misel, ko pomislimo na službe, so: stopnjevanje kontrole,
pritiska, groženj, sankcij.
2. obrazec: a. Druga značilnost, ki jo razkriva diagram, je pretrga-
nost te rastoče linije. Trgajo jo obdobja, ko ni dogodkov, v dogajanju
so premori, pavze, tudi zelo dolge, po nekaj let. Obdobja miru in
neaktivnosti se izmenjujejo z obdobji dogodkov in aktivnosti. Do-
gajanje je diskontinuirano. b. Če upoštevamo še vsebino dogajanja,
lahko rečemo, da imajo obdobja dogajanja značilnosti »šokov« (iz-
bruhi nasilja, ki jih spremljajo intervencije služb), ki jim sledijo
mirna obdobja, obdobja »latence«, ko službe ne delajo z družino.
Prispodoba, ki se nam porodi, so impulzi električnega toka ali svet-
lobni impulzi v nasprotju s kontinuirano svetlobo. Predstavljajmo
si družino, ki živi v temni votlini. Je razlika, ali ji omogočimo šibko.
a kontinuirano svetlobo, recimo majhnega ognja, ali pa le na vsa-

kih nekaj let razsvetlijo votlino močni bliski, ki spremljajo nevihto.
Prispodobe (metafore), čeprav morda oddaljene in pretirane, nam
pomagajo dojeti bistvene značilnosti dogajanja. Da je dogajanje
na tak način »impulzivno«, je njegova bistvena značilnost v našem
primeru. Ko pride do izbruha nasilja, sledijo razni ukrepi služb
(stekanje ukrepov), kot bi hoteli pogasiti požar.
3. obrazec: Če primerjamo sinhronično kronologijo, opazimo
izrazito sočasnost dogodkov v obeh sferah, v družini in v službah:
ko so dogodki na eni strani, so tudi na drugi, ko jih na eni strani ni.
jih tudi na drugi ni. Na misel nam pridejo besede: korelacija, sovis-
nost, odvisnost, reaktivnost.
Konceptualizacija
Povzemimo pojme, ki smo jih omenili do sedaj, in jih uporabimo

v smiselno povezanem opisu dogajanja.
Stopnjevanje: V obdobju desetih let spremljanja primera opazimo
postopno stopnjevanje števila dogodkov, tako števila dogodkov v
družini in zabeleženih dejanj družinskih članov kot tudi števila
posegov in ukrepov raznih služb, posebno CSD. Opazimo tudi stop-
njevanje intenzivnosti dogajanja, tako v družini (stopnjevanja alko-
holnega propada, nasilja in ogroženosti) kot v službah (stopnjevanje
pritiska, kontrole, groženj, sankcij). Deset let lahko sledimo postop-
nemu slabšanju položaja v družini in večanju pritiska in resnosti
ukrepov služb.
Diskontinuiranost. V celotnem obdobju spremljanja primera
lahko opazimo razsežne praznine v dokumentaciji tako dogajanja
v družini kot ukrepov služb, iz česar sklepamo na dolge premore v
ukvarjanju s primerom, premore, ki so verjetno posledica umiritve

položaja v družini in gibanje dogajanja v družini najmanj v mejah,
ki ne zbuja pozornosti okolja. Diskontinuirano je tako poročanje o
dogajanju v družini kot tudi poročanje o dejavnosti služb.
Izmenjavanje'. Iz diskontinuiranosti dokumentacije sklepamo, da
so se v dogajanju izmenjavala obdobja različne intenzivnosti do-
gajanja v družini, obdobja, ko je prišlo do nasilja, in obdobja, ko se
nasilje ni pokazalo ali ne tako intenzivno, da bi zbudilo pozornost
okolja (ki pa je bilo na to družino zaradi nesrečnega slučaja v začet-
ku spremljanja zelo pozorno), torej manifestna in latentna obdobja
nasilja in nenasilja, hkrati s tem pa izmenjavanje obdobij aktivnosti
in pasivnosti služb.
Izbruhi (eksacerbacije): Podrobnejši pregled obdobij dogajanja
in aktivnosti pokaže, da imajo na strani družine obdobja dogajanj
značaj izbruha problematike (konfliktov, nasilja), na strani služb
pa na sanacijo teh izbruhov usmerjene izbruhe intervencij, dogovo-
rov, groženj, sankcij ipd.
Korelaeija: Iz celotnega poteka dogodkov je razvidno, da dogodki
na strani služb časovno spremljajo dogodke na strani družine, bodisi
da se pojavljajo sočasno ali pa jim tesno sledijo ali jih prehitevajo.
To kaže na medsebojno odvisnost dogodkov v obeh sferah in na-
peljuje na misel (ki jo bomo še obdelali) o reaktivnosti službe.
ANALIZA Z A P O R E D I J DOGODKOV (INTERAKCIJ)
Doslej smo pri analizi upoštevali povsem formalne značilnosti

celotnega poteka primera (ali se kaj dogaja ali ne. menjavanje ob-
dobij, ko so dogodki, z obdobji, ko jih ni, ipd.). Tako smo npr. po-
gledali s ptičje perspektive. V tem delu analize pa se osredotočamo
na zaporedja posameznih dogodkov: tako lahko proučimo vsebinske

zveze med dogodki. V nadaljnjem besedilu bomo rabili izraz »obra-
zec«. Ta izrazje prevod angl. besede »pattern«. Z njim želimo ozna-
čiti značilne »like«, »strukture«, »porazdelitve«, značilna zaporedja
dogodkov. Navajamo nekaj takih obrazcev: zavedamo se, da bi pro-
nicljivejši analitik opazil še druge in opažene drugače interpretiral.
1. obrazec.
Obrazec: Če pridejo iz družine slabe novice, sledi intervencija:
če so novice dobre ali če ni slabih novic, ni intervencije (tj. se z
družino ne dela).
Interpretacija: Ob tem pomislimo, da bi bilo mogoče tako rav-
nanje takole označiti: Negativno vedenje se kaznuje, pozitivno pa
ne nagrajuje in ne podpira dovolj in učinkovito. Ali drugače: Služba
se osredotoča na tisto, kar je v družini negativnega, na »eksces« ali
»defekt«, ne sprašuje pa se o pozitivnih vidikih življenja družine,
ne osredotoča se na njene moči, potenciale. Te potenciale družina
gotovo ima, saj drugače ne bi brez pozornost zbujajočih dogajanj
preživela leta in leta. V tem smislu so dolga obdobja v življenju
družine zamujena za delo z njo, za njeno opolnomočenje.
Pojem: Usmerjenost na kontrolo ne na opolnomočenje.
2. obrazec.
Obrazec: Po smrti prvega otroka potrebuje družina oporo pri
obvladovanju te obremenitve, a je ne dobi, ker je dogodek okvalifi-
ciran za nesrečo; ne gre torej za kršenje norm s strani staršev, starši
sami pa tudi ne iščejo pomoči; socialna služba ne poseže.
Interpretacija: Taka huda nesreča je velika obremenitev za vsako
družino, ne glede na to, ali se ji pridruži še kakšna (npr. kazenski
pregon). Čeprav starša nista formalno obtožena, se verjetno kljub
temu počutita kriva otrokove smrti, če pa ne, bi se morala. (Milica

to ve in starša opazuje.) V vsakem primeru bi bilo treba z njima
predelati to doživljanje in ju podpreti pri opravljanju njune star-
ševske vloge v prihodnje.
Pojem: Usmerjenost na moteče vedenje ne na stisko družine
3. obrazec.
Obrazec: Ko pride do incidenta v družini, pridejo iz službe pogle-
dat, če je stanje dovolj hudo (blaga intervencija), da bi upravičevalo
administrativen ukrep (resno intervencijo) .sledi pomiritev v dru-
žini, kar je razlog za odgoditev resne intervencije.
Interpretacija: Služba čaka na ekscesivni incident, ki bi upravi-
čeval uporabo formalnih administrativnih ukrepov, kakor da bi ne
imela na razpolago strokovnih metodičnih ukrepov socialnega dela.
Ta usmerjenost na administrativne ukrepe zadržuje pogled službe
na ocenjevanju resnosti stanj v družini in ji onemogoča, da bi
preusmerila pozornost na tiste vidike, v katerih bi družino lahko
podprla. Zdi se. kot da služba ne verjame, da je mogoče kaj doseči
brez uporabe formalnih sankcij (odvzem otroka, kazen): ali kot da
misli, da se socialno delo sestoji iz uporabe teh sankcij in opravil,
ki jih spremljajo.
Pojem: Usmerjenost na administrativne ukrepe, ne na metodično
delo
4. obrazec.
Obrazec: V družini se zgodi nasilje, sosedje kličejo milico, milica
posreduje, milica obvesti center, patronažna predlaga centru ukrep,
center ukrepa (npr. obisk na domu).
Interpretacija: CSD je končni naslov, zadnji v verigi, ki zadnji
zve za dogajanje in ki mu vsi drugi naročajo, kaj naj ukrene. To. da
zadnji zve za dogodek v družini, je morda neizogibno; to, da iz-

polnjuje naročila drugih služb, pa ne. Zdi se, kot da je predvsem
patronaža tista, ki razmišlja bolj zavzeto in proaktivno (ko predlaga,
naj bi materi uredili dopoldansko zaposlitev).
Pojem: Reaktivno ne proaktivno ravnanje; služba kot izvrševalec
naročil ne kot pobudnik in organizator pomoči
5. obrazec.
Obrazec: Mati pride po pomoč, predlaga svojo rešitev, socialna
delavka predloga ne sprejme, se tudi ne pogaja za kako srednjo re-
šitev, ampak navidezno prepriča mater o smotrnosti ukrepa, kot si
g a j e zamislila socialna delavka; mati se navidezno strinja (podpiše
zapisnik) in nato tistega ne naredi, dane obljube ne izpolni.
Intepretacija: Dejstvo, da pride mati sama po pomoč, je meto-
dično izredno dragoceno, in bi ga bilo treba nujno izkoristiti za
pritegnitev stranke v proces reševanja problema. To socialna delavka
sicer poskuša, vendar tako, da ne more biti učinkovita in da mater
odbije. Namesto da bi socialna delavka resno upoštevala mater, ne
nujno njenih predlogov natanko v taki obliki, kot jih izreče, ampak
po njihovem smislu, in se z njo pogajala za kompromisno rešitev,
jo poskuša »prepričati« o pravilnosti svojih vnaprejšnjih zamisli in
rešitev, v katere mati »na tujem ozemlju« privoli, ko pa se doma
sooči s težavnostjo realne situacije, klone in obljube ne izpolni.
Gre torej za navidezna soglasja, česar pa socialna delavka ne uvidi
in nadaljuje s tem obrazcem ravnanja.
Pojem: Vsiljevanje vnaprejšnjih rešitev ne partnersko iskanje
vzajemno sprejemljivih rešitev
6. obrazec.
Obrazec: Socialna delavka si za obisk v družini vzame čas in
vedno zagotovi podporo drugih služb, običajno patronažne, včasih

milice. Za pritisk na podjetje, da bi uredili materin delovni čas, naj
bi zadostoval dopis; ni ne osebnega obiska, ne asistence drugih
služb.
Interpretacija: Ureditev delovnega časa matere se zdi v tem
primeru zelo pomemben ukrep, ki bi zagotovil otrokom varstvo v
kritičnem delu dneva. Kljub temu se za uresničitev tega uporabijo
minimalna razpoložljiva sredstva (dopis, prošnja), medtem ko se
na družino pritiska z vso kontrolno »mašinerijo«. Enkratni dopis
podjetju se pokaže za neučinkovit.
Pojem: Pritisk na družino ne pritisk na okolje
Prenicljivejši analitik bi na ta način na osnovi predhodne analize
oblikoval še druge pojme. A za zgled, ki naj pokaže postopek, jih
je dovolj.
ANALIZA I M P L I C I T N I H T E O R I J
Implicitne teorije (»theories in use« po Schonu) so skrita pojmo-

vanja akterjev, pojmovanja, kijih akterji sami ne znajo izreči, ki pa
jih odkrivajo njihova dejanja. Odkrivanje teh teorij ni lahko in je
gotovo tvegano početje, zato jih navajamo zgolj kot hipoteze, kot
možne formulacije tistih pojmovanj, ki se v resnici skrivajo za
ravnanjem služb in posameznikov v njih. N a j navedemo le dve taki
teoriji, ki se po našem skrivata za ravnanjem akterjev v tem primeru.
•»Odpraviti je treba glavne vzroke, nato se bodo ostale težave laže
uredile.« V našem primeru je, po tej teoriji, glavni vzrok težav v
družini in z družino alkoholizem staršev, predvsem očeta, ki je
bolj prizadet. Osnovno prizadevanje socialne delavke je usmerjeno
na to, da bi pripravili očeta, da bi se šel zdravit. Morda bi temu
lahko dodali še stavek: »Če ne odpravimo osnovnega vzroka, je vse

ostalo prizadevanje zaman.« Socialna delavka si ne prizadeva dovolj,
da bi pomagala urediti druge zadeve, ki niso neposredno povezane
z zdravljenjem očetovega alkoholizma. Z urejanjem teh drugih
zadev (delovnega časa matere, sploh materine zaposlitve, drugih
možnosti varstva otrok, druge pomoči družini s strani sorodnikov
in sosedov) morda očetov alkoholizem ne bi bil tako moteč in uso-
den, morda bi se odprle druge možnosti za reševanje matere in
otrok in končno morda tudi druge možnosti za stabiliziranje in
urejanje očetovega alkoholizma. Ni »glavni vzrok« tisto, na kar naj
bo usmerjena naša dejavnost, ampak katere koli možne spremembe.
Problem je celota in spremembe delov vplivajo na spremembo ce-
lote.
» Vtem primeru gre za nevarnost zanemarjanja in ogrožanja otrok.«
Socialna delavka diagnosticira primer kot »nevarnost zanemarjanja
in ogrožanja otrok« ne morda kot stisko družine, ki ima raznolične
izvire in situacijske pogojenosti (življenje na koruzi, konflikti s staro
materjo, alkoholizem, materin delovni čas, smrt prvega otroka itd.)
in tudi raznolične možnosti, da se ublaži, omeji in da prevlada
pozitivni razvoj. Njeno delovanje je usmerjeno na preprečitev zane-
marjanja in ogrožanja otrok, ne na ublažitev stiske in pomoč pri
samoorganizaciji družine. Pred očmi ima dve dimenziji: alkoholi-
zem in ogroženost otrok. Idealno bi bilo, po njenem, ko bi spodrezali
osnovno zlo, tj. ko bi se šel oče zdravit. Ker ji to ne uspeva, vse bolj
stopa v ospredje problem ogroženosti otrok. Osrednje vprašanje
postane, ali so otroci dovolj ogroženi oziroma ali je dovolj jasno,
da so ogroženi, da bi bil upravičen administrativen ukrep za zava-
rovanje otrok. V ocenjevanju stopnje ogroženosti (ob obiskih na
domu) in nujnosti posega (intervencije) za zavarovanje otrok mi-

neva čas, kije na razpolago za druge metodične prijeme (svetovanje,
pogajanje, zastopanje itd.).
KONČNA KONCEPTUALIZACIJA:
FORMULIRANJE SESTAVIN TEORIJE
O RAVNANJU SOCIALNE SLUŽBE
Izide analize na koncu povzamemo v teorijo. Mogoče bi morali

to besedo dati v narekovaje, da bi s tem poudarili dvoje: (1) da ni
nujno, da bi šlo za prepleteni in zapleteni sistem razlag in pojasnitev,
ampak je rezultat analize lahko bolj omejen (ugotovitev kake
pravilnosti, obrazca, konstrukcija kakega pojma, tipologije ipd.),
in (2) da gre za hipotezo, ki jo je treba preveriti na istem ali drugem
podobnem gradivu, jo dopolniti itd.
Ko povzemamo delne ugotovitve v teorijo, ni nič narobe, če
presežemo omejitve izhodiščnega gradiva in si »izmislimo« pojme,
za katere ni neposredne opore v gradivu, ki pa jih implicirajo pojmi,
za katere je opora v gradivu. Ne gre torej za poljubno izmišljanje,
ampak bolj za ekspliciranje pojmov, ki so indirektno vsebovani v
gradivu. Prav naš primer je zgled, kako pojem enega modusa stra-
tegije socialnega dela, tistega modusa, ki smo ga odkrili z analizo
gradiva, implicira pojem drugega modusa, o katerem gradivo nepo-
sredno ne govori. Včasih gre to izmišljanje še dlje: zamislimo si la-
hko pojem, kije analogen tistemu, ki smo ga dobili z abstrahiranjem
iz gradiva ipd. V vseh teh primerih pa so te »izmišljije« povezane s
tem, kar ni izmišljeno, ampak kar je zgolj abstrahirano. Seveda pa
velja, d a j e tudi s postopnim procesom abstrahiranja dobljeni pojem
v globljem pomenu besede izmišljen, je stvar mišljenja, miselna

konstrukcija, ne stvar.
V našem razmišljanju smo prišli do tega, da lahko kot posplošitev
iz analize našega gradiva razlikujemo dve strategiji socialnega dela:
imenujeva ju začasno Strategija A ali Kontrolna strategija in
Strategija B ali Strategija pomoči. Njune značilnosti so:
Strategija A ( k o n t r o l n a s t r a t e g i j a ) :
1. Pasivno reaktivni obrazec ravnanja: Akter (socialna služba)

čaka, da se v polju družine pojavijo dogodki, ki jih opredeljuje kot
odklone, nato se odzove z raznimi ukrepi. To ne velja samo za
začetek dela na primeru, ampak priča o taki usmeritvi priča prav
dogajanje ob prekinitvah. Šele nov eksces izzove posredovanje.
2. Usmerjenost k upravnim ukrepom: Dolgotrajno dogajanje, v
katerem je bilo veliko možnosti za pomoč v obliki svetovanja, po-
gajaja. zastopanja, skrbstva, se izteče v administrativno interven-
cijo, kot vse kaže zato, ker je bila situacija že v začetku opredeljena
kot problem, ki bi ali bo, če preseže določeno mejo, zahteval tako
intervencijo.
3. Asimetrija moči med socialno službo in stranko (družino)-, ta se
ne kaže zgolj v tem, da se je služba na koncu upravičeno zatekla k
upravni intervenciji, saj so bili otroci v smrtni nevarnosti, ampak
bolj v tem, da je v vsem postopku dominirala predstava službe o
pravi rešitvi problema (očeta je treba pripraviti na zdravljenje, otroke
dati v d o m ) in da predlogi in predstave matere (in drugih članov
družine in sorodstva, npr. sestre), kije na vsak način želela ohraniti
družino in obdržati otroke, niso bile vzete resno, kot izhodišče za
reševanje težav. Zadajanje pretežkih nalog, neizvedljivih ali težko
izvedljivih, ni opolnomočenje, je to le navidez. Iz oddaljenosti je

lahko videti kot lagodnost socialnega delavca (naj ona to stori, zakaj
bi se jaz trudil), sadizem (naj se sama pomatra) ali manipulacija
(iz tega tako ne bo nič, potem bomo lahko dali otroka v dom).
4. Moralistično kaznovalna naravnanost: Ukrep odvzema otrok
in kaznovanja staršev ni pomenil samo zaščite otrok, ampak je v
njem dovolj jasno izražena (prav tako upravičena) obsodba staršev,
kot tudi prepričanje o preventivni funkciji kazni, ki naj bi starša
spametovala. N e sprašujejo se, ali to deluje in kako deluje.
5. Linearno kavzalno mišljenje: Za vsem tem se skriva mišljenje,
ki težave in stiske definira kot odklon; ki zoži pozornost na en vi-
dik situacije; identificira vzrok in »krivca« in se potem bori z njim(a)
ter se tako zaplete v stopnjevanje pritiska in odklonskosti, v spiralo
neuspešnosti.
Strategija B ( s t r a t e g i j a p o m o č i ) :
1. Aktivno proaktivni obrazec ravnanja: Obdobja, ko se družina

umiri, ko ni ekscesov, so primerna za to, da vidimo, kako uspeva
družini vzdrževati ta stanja, in d a j o podpremo pri tistih vidikih, ki
bodo omogočili, da bo tako zdržala dlje: vidimo lahko, kje so tiste
točke, ko morda prizadevanje za vzdrževanje mirnega stanja samo
vodi v polom. Socialni delavec vodi primer, ni, enako kot družina,
žrtev dogodkov.
2. Usmerjenost k metodam socialnega dela: Upravna intervencija
je ena od metod socialnega dela, ni pa edina, je največkrat uporab-
ljena v skrajni sili in pusti težke posledice. Zato je pri strategiji
pomoči poudarek na drugih metodah, ki pa naj bi jih socialni
delavec uporabljal učinkovito. Mora premisliti, kakšna je verjetnost,
da bo žena sama spravila moža na zdravljenje; če je to skrajno

malo verjetno, naj tega ne naroča ženi. Premisli naj, kakšna je verjet-
nost, da bo podjetje na osnovi dopisa s pobožno prošnjo spremenilo
delovni čas žene; če je verjetnost majhna, naj uporabi drug prijem.
Delamo zato in tako. da smo uspešni, ne delamo zato, da bi z de-
lavnostjo opravičili neuspeh.
3. Opolnomočanje stranke (družine): Pri tej strategiji delo službe
ni usmerjeno v uresničitev vnaprej definirane »rešitve problema« z
uporabo moči službe, ampak k opolnomočanju družine, k podpi-
ranju družine pri iskanju njenih lastnih virov, moči in razvojnih
možnosti; k iskanju pozitivnega. Naloge, ki jih zadajamo, so iz-
vedljive, niso pretežke, njihovo izvršitev spremlja doživetje uspeha.
4. Pragmatično realistična naravnanost: S tem mislimo usmer-
jenost na tisto, kar je uresničljivo in mogoče doseči, ne da bi grobo
posegali v družino. To ne pomeni le, da nismo moralistično kazno-
valno usmerjeni, ampak morda še prej, da nismo usmerjeni k radi-
kalnim »rešitvam«; k temu, da bi po vsej sili »ozdravili alkoholizem«,
na primer. Usmerjeni smo na videz h krpanju drobnih zaplat, omo-
gočanju drobnih zadovoljstev in uspehov, sklepanju kratkoročnih
in neobsežnih dogovorov, neobvezujočih stikov, k »drobnemu tka-
nju« odnosov. Zavedamo pa se, da drobne spremembe lahko vodijo
do obširnejših reorganizacij življenja, ki naredijo življenje, četudi
življenje z »nerešenim« problemom, znosnejše.
5. Sistemska epistemologija: Zadnja, a po pomenu prva kompo-

nenta te strategije je drugačno lotevanje spoznavanja. Pisec tega
članka je, žal, še preslabo podkovan v sistemski teoriji, da bi si
upal poučevati druge. Vse bistveno je z občudovanja vrednim prist-
nim razumevanjem in doživetostjo opisano v delih Bernarda Stri-
tiha in sodelavcev (gl. seznani uporabljene literature; iz enega njego-

vih del sem si sposodil tudi Batesonov izrek za moto temu sestavku).
Do kod smo v vsebinskem oziru prišli v svoji analizi? Odkrili
smo določeni obrazec ravnanja in svojo ugotovitev dovolj podprli
z opisom raznih vidikov tega obrazca in s konkretnimi primeri,
tako da je naša intepretacija videti prepričljiva. Ta obrazec smo
primerjali z nasprotnim obrazcem, ki ga dobljeni obrazec implicira.
Tako smo razprli možnost primerjave in perspektive. Naj si poma-
gam s parafrazirano Lewinovo prispodobo znanosti kot zasilnega
mostišča vednosti v močvirju neznanja. Zgradili smo provizoričen
podest, se vzpeli nanj, od tod konstruirali drugi podest, prestopili
nanj in si prvega ogledali z drugega.
Nismo pa še ugotovili, kako se ta obrazec proizvaja in vzdržuje.
Del tega odgovora je morda skrit v tem gradivu in tej analizi; morda
je potreben le razmislek, in odgovor lahko izpeljemo iz tega, kar
smo že ugotovili. Morda pa bi bilo treba zbrati novo gradivo; doku-
mente, pogovore z delavci, opazovanje dela, gradivo supervizijskih
pogovorov ipd.
SKLEPNA PRIPOMBA O PROCESU ANALIZE
Gornji opis postopka analize primera poskuša biti urejen,

pripravljen za kodifikacijo, tj. dan v razpravo, popravo in odobritev
znanstveni skupnosti kot metoda ali tehnika analize, ki naj bi jo
uporabljali raziskovalci, kadar naletijo na podoben problem in
podobno gradivo. Postopek mora biti prikazan urejeno po nekakš-
nem vrstem redu faz, da bi ga lahko razumeli in izvajali. A to ni vsa
zgodba. Da bi raziskovalni proces doumeli kot stvaren ustvarjalni
proces, je treba opisati še nekaj okoliščin ob nastajanju tega po-

stopka. ki relativirajo to lepo linearno shemo in j o postavljajo na
glavo.
Kako je v resnici potekala izdelava ocene primera in konceptua-
lizacije? Avtorja sva najprej prelistala dosje primera, da bi videla,
»za kaj sploh gre«. Ustvarila sva si grobo sliko o dogajanju, pa še
nobene sodbe. Potem je prvi avtor »prepisal dosje«, tj. sestavil ob-
širno kronologijo dogajanja, da bi omogočil bolj zanesljiv in natan-
čen pregled ob vendarle bistveno skrčeni količini papirja. Pri tem
prepisovanju sije postopoma ustvarjal sliko o problematiki. To kro-
nologijo je prebrala druga avtorica. Nato sva sedla k prvemu po-
svetu. Začela sva z vprašanjem: »Torej kaj je s tem?« In potem je
vsak izrekel svoj prvi vtis, prvo slutnjo ali domnevo. Na svetlo so
prihajale take in podobne izjave: »To je gašenje požarov.« — »Social-
na služba je servis sodišča.« — »Deset let je trajalo in šlo ves čas
navzdol.« — »Ogromno dela, a to ni socialno delo, kakršno učimo.«
- »Socialni delavec - mehki policaj.« — »Kje je pomoč družini?« -
»Zakaj niso podprli matere, ko je sama iskala pomoč?« — »Nasedajo
tipičnim alkoholikovim manipulacijam.« Kot lahko vidite, vsebujejo
ti iztrgani stavki (iztrgani ne le iz konteksta poznejše ocene, ampak
iztrgani iz »duše« raziskovalcev) že osnovne ideje poznejše ocene
in konceptualizacije. To, do česar sva prišla na k o n č u j e bilo izreče-
no že v začetku, po prvem poglobljenem pregledu urejenega gradiva.
To pomeni, da se je v tem primeru raziskovanja potrdilo, da ni

čistega empiričnega postopka, postopka, pri katerem bi s skrbnim
zbiranjem, primerjanjem in kopičenjem dejstev preko postopnega
abstrahiranja prišli do končnega, dovolj abstraktnega in splošno
veljavnega pojma. Nasprotno: že na začetku je bila izrečena »teorija«
kot hipoteza. Postopek analize je hkrati postopek preverjanja in

dokazovanja v začetku izrečenih sodb, ki imajo v raziskavi status
domnev, kot tudi v ožjem pomenu empiričen postopek postopnega
oblikovanja novih pojmov in sodb iz opaženih dejstev. Teorija in
empirija se ves čas prepletata. Zato naj poudarim: Po prvem raz-
gledu o problemu, ki se ga lotevamo, ko se nam oblikujejo prve
misli o tem, za kaj gre. je treba te misli izreči. To so delovne hipoteze.
Običajno dokaj dobro označijo bistvo našega pogleda ha zadevo.
Pri tem pa je treba ostati odprt za ideje in odkritja, ki se bodo
pojavljali med analizo, pa čeprav bodo v nasprotju z domnevami,
izrečenimi v začetku.
Naj na koncu dodam še misel, da bi bilo vsekakor mogoče izdelati
računalniški program v podporo te vrste analizi, kolikor ni mogoče
uporabiti že kar kakega obstoječega, česar, kot polpismen samouk
v teh zadevah, ne vem. Izhodišče za izdelavo računalniškega progra-
ma je definiranje osnovnih funkcij programa in spremenljivk. Raču-
nalniška podpora bi olajšala klasificiranje dogodkov pri sestavljanju
sinhroničnih kronologij, časovno razvrščanje dogodkov, risanje
diagramov, računanje časa dogodkov, časovnih presledkov med
dogodki in s tem računanje različnih statističnih mer. Nekaj spre-
menljivk, ki bi jih upoštevali: zap. štev. dogodka (kot šifra, ki omo-
goča hitro prepoznavanje dogodkov, ne da bi bili potrebni dolgi
opisi), datum (podatek o »absolutnem« času dogodka), intervalni
čas (časovna razlika med dvema dogodkoma), akterji (družina,
službe), sektor (neformalni, prostovoljski, formalni), izraba časa
(polni čas. prazni čas) itd. A vse to je že zgodba o kvantitatvni
analizi. Vabim poznavalce k sodelovanju.
OPOMBE
1
Pri tem se opiram na primer dela z družino, kije opisan v prispevku
avtorja in dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič v okviru raziskave Inštituta
za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Nekateri
vidiki pravnega varstva otroka (otrok kot žrtev kaznivega dejanja;
otrok kot stranka v postopkih pred organi socialnega varstva),
katere nosilka je bila prof. dr. Alenka Šelih. Analizo primera smo
nadaljevali v okviru raziskave Strategije socialne pomoči, katere
nosilec je bil doc. dr. Bernard Stritih. Obe raziskavi je podprlo
Ministrstvo za znanost in tehnologijo R Slovenije. — Pričujoče
besedilo je nekoliko popravljeno besedilo članka: B. Mesec, G.
Čačinovič-Vogrinčič. (1996). Analiza kronoloških in interakcijskih
vzorcev: kvalitativna analiza na primeru socialnega dela z družino.
Socialno delo, 35, (1996), 2: 89-103.
2
Izraz »obrazec« stoji tu in v nadaljnjem besedilu za angl. »pat-
tern«. Pri nas s e j e že dokaj uveljavilo slovenjenje z »vzorec« in v
članku, na katerem temelji to poglavje, smo tudi mi tako slovenili.
Ker pa tudi drugo angl. besedo, ki j o v metodologiji pogosto upo-
rabljamo, to je »sample« slovenimo z »vzorec«, smo opazili, da
imajo nekateri potem težave. Da se jim izognemo in da bi bilo
besedilo jasnejše, smo se odločili, da dosledno uveljavimo to
razlikovanje.
3
Analiza je izvedena na osnovi resničnega primera, vendar služi
zgolj za ilustracijo postopka analize in postopka socialnega dela,
na katerega se analiza nanaša. Zato se podatki v tem članku ne-
koliko razlikujejo od resničnih. Izločeni so vsi podatki, po katerih
bi lahko osebe, ki s primerom niso imele nič opraviti, prepoznale
ustanove ali posamezne udeležence. Nekateri podatki so spreme-

njeni. Nekatere podrobnosti smo izpustili. Možno je tudi, da so v
podrobnostih še kaki podatki navedeni drugače kot v pravem
dosjeju. Menimo, da za potek analize in namen tega članka te
razlike niso bistvene.
LITERATURA
Č a č i n o v i č Vogrinčič, G . ( 1 9 9 0 ) . P a r a d i g m u l s k e o s n o v e s o c i a l n e g a dela
z družino. Socialno delo. 1 9 9 0 . 2 9 : 163-168

Č a č i n o v i č Vogrinčič. G . ( 1 9 9 2 ) . Psiliodinamski procesi v družinski skupini.
Ljubljana: A d v a n c e .
Liissi, P. ( 1 9 9 1 ) . Svstemische Sozialarbeit. Bern: Paul H a u p t .

Stritih. B. ( 1 9 9 3 ) . Normativni in standardi v socialnem varstvu. Ljubljana:
Visoka šola za socialno delo.
Stritih. B., M . M o ž i n a ( 1 9 9 2 ) . A v t o p o e z a : p r o c e s i s a m o o r g a n i z i r a n j a in
samopomoči, Socialno delo, 1 9 9 2 . 3 1 : 18-73

Y i n , R. K. ( 1 9 8 9 ) . Čase Studv Research: Design and Methods. N e w b u r y
Park: Sage.
(19%)
427
10. poglavje
Nasilje v družini:
Kvalitativna analiza
delno strukturiranega
intervjuja1
S SODELOVANJEM
MARIJE GRIL, MOJCE PAPIČ, A N D R E J E JARKOVIČ
UVOD
Raziskavica, ki jo opisujemo v tem poglavju, se je začela z vajo,
ki jo je kot samostojno vajo po programu izvedla študentka Visoke
šole za socialno delo. ko je intervjuvala nekaj žensk v skupini za
samopomoč trpinčenih žensk, da bi zvedela, kaj so morale preživeti
in zakaj in kako deluje skupina samopomoči. Njeni intervjuji so
bili zanimivi, in uporabili smo jih pri vajah kot gradivo za kvalita-
tivno analizo. Bralca vabimo, da se, tako kot študentje socialnega
dela, poskusi v analizi. Gradivo v drugem deluje iz diplomske nalo-
ge svetovalk omenjene študentke na učni bazi.
V prvem delu tega poglavja obravnavamo odlomek iz intervjuja
z eno od trpinčenih žensk, ki opisuje dogajanje v svojem zakonu,
in sicer značilni stavek, ki že sam nakazuje, kako se vrste dogodki
v takem odnosu, in ki že vsebuje odgovor, zakaj ženska tako dolgo
vztraja kljub trpinčenju. Kar je vsebovano v tem stavku, je treba le
še razvidno opisati — eksplicirati. Pri eksplikaciji smo se držali

postopka, ki smo ga opisali v poglavju »Dan na psihiatriji«.
V drugem delu smo analizirali štiri intervjuje s trpinčenimi
ženskami, članicami s a m o p o m o č n e skupine, in sicer njihove
odgovore na vprašanje o tem, kakšno predstavo so imele o svoji
prihodnosti pred vključitvijo v skupino in kakšno po enoletnem
sodelovanju v njej. Njihovi odgovori so zapisani v parafrazirani
obliki. Analizirali smo jih po postopku kodiranja po Glaserju in
Straussu, k i j e uporabljen tudi v poglavju o scenarijih preživetja.
A. ZAČARANI KROG NASILJA

MOŽA NAD ŽENO
PROBLEM
Problem raziskavice je bil ugotoviti, kaj se dogaja v odnosu med

možem in ženo v primerih, ko mož trpinči ženo; ugotoviti, katera
značilna dejanja ali dogodki se pojavljajo in kakšni so odnosi med
njimi; prispevati k pojasnitvi vprašanja, zakaj žena tako dolgo trpi
moževo nasilje.
METODA
Intervjuvali smo nekaj žensk v skupini za samopomoč trpinčenih

žensk v nekem slovenskem kraju. Izmed teh intervjujev smo za pri-
čujočo analizo izbrali enega in ga analizirali po metodi ekspliciranja
pomena, predstavljeni v poglavju »Dan na psihiatriji«.
Nasilji' v družini: Kvalitativna analiza delna strukturiranega intervjuja 429
ZAPIS INTERVJUJA
Anka je stara 27 let. Bila je poročena šest let, nasilje pa se je začelo

leto in pol po poroki. Ima dva predšolska otroka. V času, ko je bila še
poročena, sta z možem živela pri moževih starših v družinski hiši,
sedaj po razvezi pa živi z otrokoma v bloku. Do nje se je nasilno vedla
najprej tašča, pozneje pa še mož, kije bil zelo pod vplivom matere.
Začelo se je pred tremi leti. Tašča jo je tepla, klofutala, brcala, pljuvala,
polivala z vodo, zmerjala z opolzkimi besedami. Mož jo je zapiral v
sobo, poniževal. Vse to je trajalo leto in pol. Po Anki nem mnenju sta
bila vzrok za tako ravnanje ljubosumje in alkohol. Posledice so bile
vidne tako pri Anki kot pri otroku. Otrok, kije bil takrat star dve leti,
je bil živčen, jokal je v spanju, močil v posteljo, zbuja! se je ponoči ob
določeni uri, bal se je prepira. Enkrat je od moža pobegnila skupaj z
otrokom, ker je hotela tako rešiti nastalo situacijo, a se je po moževi
obljubi, da se bo stanje izboljšalo, vrnila. Toda situacija se je še
poslabšala, in Anka se je z otrokom in možem odselila (takrat je bila
drugič noseča). Vendar je bil mož pri njej le do poroda, nato pa se je
vrnil k svojim staršem. Ni minil dan brez nasilja. Včasih je nasilje
trajalo ves dan. Možu in tašči po nasilju ni bilo nič žal. Anka pa se ni
čutila krivo. Ni bilo možnosti, da bi na pomoč poklicala sosede ali
prijatelje, ker so se vsi hali. Poklicala pa je policijo in ta je dvakrat
intervenirala. Mož se je ob tej intervenciji ponižno obnašal, poskušal
je prikriti zadevo, vendar je bilo po tej intervenciji stanje nespreme-
njeno. Anka je v skupini za samopomoč že leto in pol in ta skupina ji
je okrepila samozavest, pokazala izhod iz krize, povrnila zaupanje.
Dobila je možnost, da se pogovori z ženskami, ki so doživete podobno
in to še doživljajo. Sedaj gleda na ta problem čisto drugače. Vidi težave,
jih zna premagovati, vidi izhod iz krize. Pravi, da če hi takrat mislila

tako kot danes, hi se situacija mogoče rešila drugače. Sedaj tudi sama
svetuje ženskam v skupini, pa tudi sama za svoj problem dobi nasvet,
ki pa ga po svojem razmisleku oziroma odločitvi sprejme ali ne. Mož
ve, da hodi v to skupino in na to ni bilo nikakršne reakcije.
RAZČLENITEV NA TEME
/Stara je 27 let. Bila je poročena šest let, nasilje pa s e j e začelo

leto in pol po poroki. Ima dva predšolska otroka./ A
/V času, ko je bila še poročena, sta z možem živela pri moževih
starših v družinski hiši, zdaj po razvezi živi z otrokoma v bloku./ B
/ D o nje s e j e nasilno vedla najprej tašča, pozneje pa še mož. ki
je bil zelo pod vplivom matere. Začelo se je pred tremi leti. Tašča
jo je tepla, klofutala. brcala, pljuvala, polivala z vodo, zmerjala z
opolzkimi besedami. Mož jo je zapiral v sobo. poniževal. Vse to je
trajalo leto in pol. Po Ankinem mnenju sta bila vzrok za tako ravna-
nje ljubosumje in alkohol./ C
/Posledice so bile vidne tako pri Anki kot pri otroku. Otrok, ki
je bil takrat star dve leti, je bil živčen, jokal je v spanju, močil v
posteljo, zbujal se je ponoči ob določeni uri, bal se je prepira./ D
/Enkrat je od moža pobegnila skupaj z otrokom, ker je hotela
tako rešiti nastalo situacijo, a se je po moževi obljubi, da se bo
stanje izboljšalo, vrnila. Toda situacija s e j e še poslabšala, in Anka
s e j e z otrokom in možem odselila (takrat je bila drugič noseča).
Vendar je bil mož pri njej le do poroda, nato pa s e j e vrnil k staršem.
Ni minil dan brez nasilja. Včasih je nasilje trajalo ves dan. Možu in
tašči po nasilju ni bilo nič žal. Anka pa se ni čutila krivo./ E
/ N i bilo možnosti, da bi na pomoč poklicala sosede ali prijatelje,
ker so se vsi bali. Poklicala pa je policijo in ta je dvakrat interve-

nirala. Mož se je ob tej intervenciji ponižno obnašal, poskušal je
prikriti zadevo, vendar je ostalo stanje nespremenjeno./ F
/Anka je v skupini za samopomoč že leto in pol in ta skupina ji
je okrepila samozavest, pokazala izhod iz krize, povrnila zaupanje.
Dobila je možnost, da se pogovori z ženskami, ki so doživele
podobno in to še doživljajo. Sedaj gleda na ta problem čisto drugače.
Vidi težave, jih zna premagovati, vidi izhod iz krize. Pravi, da če bi
takrat mislila tako kot danes, bi se situacija mogoče rešila drugače.
Sedaj tudi sama svetuje ženskam v skupini, pa tudi sama za svoj
problem dobi nasvet, ki pa ga po svojem razmisleku oziroma odlo-
čitvi sprejme ali ne. Mož ve, da hodi v to skupino in na to ni bilo
nikakršne reakcije./ G
Poimenovanje tem z vsakdanjimi izrazi:
A. O tem, kdaj se je začelo nasilje.
B. O življenjskih okoliščinah v času, ko se je začelo nasilje.
C. O tem, kako se je začelo nasilje.
D. O posledicah nasilja za ženo in otroka.
E. O ženinih poskusih, da bi rešila problem.
F. O odnosu okolja, sosedov in policije in posledicah njihovih
posegov.
G. O skupini za samopomoč.
PREIMENOVANJE TEM V PROBLEME
O čem govorijo te teme? Kakšne probleme omenjajo? Na katera

vprašanja odgovarjajo? Postavi vprašanja!
A. Ali je nasilje kaj odvisno od starosti žene ali moža? Od starost-
ne razlike med njima? Od tega. v kakšni starosti sta se poročila?
Od tega, kako dolgo sta poročena? Ali se nasilje začne verjetneje

pred poroko ali po poroki? Ali je poroka morda mejnik v izražanju
nasilja? Ali je tak mejnik morda nosečnost, rojstvo otroka? Kako
doživlja poroko žena, kako mož? Ali se spremenijo odnosi po poroki
tudi pri parih, kjer ni nasilja? Kako? — Tema:• Dejavniki, ki pogojujejo
nasilje v družini: poroka kot prelomnica v doživljanju partnerstva.
B. Ali je pojav nasilja kaj odvisen od neugodnih življenjskih
okoliščin: gmotnih, družinskih, posebno če zakonca nista neodvisna
od staršev? Če živita pri starših? Ali je nasilje pogostejše ali redkejše
v družinah z otroki kot pri parih brez otrok? Če je, zakaj? Je ta zve-
za neposredna ali posredna? Kakšna je zveza med alkoholizmom
in nasiljem? Kako je z nasiljem pri nealkoholikih? — Tema: Dejavniki,
ki pogojujejo nasilje v družini: socialne razmere in alkoholizem.
C. Kako se začne nasilje? Kaj se dogaja v odnosih med zakon-
cema pred prvim izbruhom nasilja? Ali se prvi izbruh nasilja kako
pripravlja, napoveduje? So odnosi že prej poslabšani? — Tema: Prvi
izbruh nasilja.
D. Kakšne so posledice nasilja za ženo, kakšne za otroke? Kakšne
so posledice za moža? Kakšne so posledice za odnose v družini? —
Tema: Posledice nasilja za družino in njene člane.
E. Kako poskuša žena rešiti problem? Kako ukrepa? Zakaj njeni
ukrepi niso uspešni? Kako da se nasilje tako dolgo nadaljuje in
stopnjuje? Kako da žena vse to kar prenaša? Kako so epizode nasilja
časovno porazdeljene? Je pri tem kaka zakonitost? Se nasilje
stopnjuje in postaja vse pogostejše? Zakaj? — Tema: Zakaj žena
tako dolgo prenaša moževo nasilje?
F. Kako se ob izbruhih nasilja vedejo sorodniki, sosedje, policija,
druge službe? Kako ravnajo? Kakšne so posledice, učinki njihovih
posegov? Kako to, da jim ne uspe nič spremeniti? — Tema: Odnos

družbenega okolja do družine, v kateri se dogaja nasilje.
G. Kaj se dogaja v skupini za samopomoč? Kako jo ženske
doživljajo? Kaj jim pomeni? Kakšni so učinki sodelovanja v skupini?
Kako ženske gledajo na preteklost po določenem obdobju v skupini
samopomoči? — Tema: Pomen skupine samopomoči za ženske, žrtve
nasilja v družini.
Teme:
A. Dejavniki, ki pogojujejo nasilje v družini: poroka kot prelom-
nica v doživljanju partnerstva.
B. Dejavniki, ki pogojujejo nasilje v družini: socialne razmere in
alkoholizem.
C. Prvi izbruh nasilja.
D. Posledice nasilja za družino in njene člane.
E. Zakaj žena tako dolgo prenaša moževo nasilje.
F. Odnos družbenega okolja do družine, v kateri se dogaja nasilje.
G. Pomen skupine samopomoči za ženske, žrtve nasilja v družini.
4. Eksplikacija pomena
Tokrat bomo za analizo izbrali temo E: Zakaj žena tako dolgo
prenaša moževo nasilje. To je po našem mnenju osrednji problem.
Tema E: Zakaj žena tako dolgo prenaša moževo nasilje?
Kodiranje
Besedilo:
1 - Enkrat je od moža pobegnila skupaj z otrokom,/ 2 - ker je
hotela tako rešiti nastalo situacijo./ 3 - a se je po moževi obljubi, da
se bo stanje izboljšalo, vrnila./ 4 - T o d a situacija s e j e še poslabšala,/
5 - in Anka s e j e z otrokom in možem odselila (takrat je bila drugič
noseča)./ 6 - Vendar je bil mož pri njej le do poroda, nato pa s e j e

vrnil k svojim staršem./ 7 - Ni minil dan brez nasilja. Včasih je
nasilje trajalo ves dan./
1. poved
Besedilo:
»Enkrat je od moža pobegnila skupaj - otrokom a
Razmišljanje:
Prvi stavek sledi pripovedi o tem. kako s e j e nasilje začelo in se
nato nadaljevalo. Nasilje se torej ponavlja, bolj ali manj pogosto,
morda se ponavlja vedno pogosteje in se stopnjuje po intenziteti.
Žena to dolgo časa prenaša. Nekoč pa je mera polna, nasilje preseže
kritično točko, mejo tolerance. Do te točke je žena reagirala na
nasilje na razne druge načine, ki so verjetno vključevali tudi to, da
je za določen čas pretrgala komunikacijo z možem ali se umaknila
pred njim v drug prostor. Najbrž je z dejanji kazala, kako trpi, in
morda tudi rotila moža, naj se obvlada. Vsa ta sporočila so bila
neuspešna. Nato pa se je odločila, da pobegne, skupaj z otrokom.
To se je zgodilo enkrat. To dejanje je bilo nekakšen vrhunec prve
faze v razvoju tega nasilnega odnosa.
Pojmi (indeksi, kode):
nasilje moža nad ženo
prenašanje nasilja
kritična točka, meja tolerance
pobeg
2. Poved
Besedilo:
»ker je hotela tako rešiti nastalo situacijo«
Razmišljanje:
Je pobeg lahko rešitev tega problema? Da, če je mišljen resno,

premišljen, izveden na ustrezen način in zavarovan. Razlikujemo
dve vrsti pobega: (1) Pobeg kot z dejanjem izraženo čustvo, pobeg,
ki ima značaj komunikacije. Žena hoče s pobegom povedati možu,
da ne more več prenašati njegovega nasilja. Tak pobeg ima značaj
pritiska na moža, da bi prenehal z nasiljem. Žena bi se vrnila in
naprej živela z možem, če je ne bi trpinčil. (2) Pobeg kot premišljeno
dejanje, katerega namen je, da se žena dokončno loči od moža.
Žena mu s tem dejanjem ničesar več ne sporoča, ne pritiska nanj,
ga ne želi poboljšati in ne upa. da se bo poboljšal, ampak pretrga z
njim stik. Besede »rešiti situacijo« lahko pomenijo dve popolnoma
različni stvari: doseči, da mož ne bo več nasilen in se vrniti k njemu
ali pa se od njega odseliti in razvezati. V našem primeru je iz nadalje-
vanja razvidno, da je šlo za pobeg prve vrste.
Pojmi:
pobeg kot govorica
pobeg kot ločitev
3. Poved
Besedilo:
m seje po moževi obljubi, da se bo stanje izboljšalo, vrnila«
Razmišljanje:
Šlo je torej za pobeg od nasilja, ne od moža, za pobeg-govorico.
»Pobegnila sem. ker ne morem prenašati nasilja, vendar bi živela s
teboj, če me ne bi mučil.« Temu je sledila moževa obljuba, d a j e ne
bo več trpinčil. To obljubo je žena vzela resno in se vrnila.
Pojmi:
moževa obljuba
ženina vrnitev
4. Poved
Besedilo:
»Toda situacija seje še poslabšala«
Razmišljanje:
Ko s e j e žena vrnila k možu, je ta prelomil obljubo in jo ponovno
trpinčil, še bolj kot prej. Zakaj ponovo in zakaj še bolj? V besedilu
ni opore za odgovor na to vprašanje. Morda je kaznoval ženo za
pobeg; ker mu je s tem vendarle nakazala, četudi nehote, da ga
lahko res zapusti, in mu s tem pokazala, da njegov nadzor ne sega
povsod. S tem je ogrozila njegovo predstavo, da je vseobvladujoči
oblastnik. Tedaj je bila njegova obljuba le pretveza, da jo je spravil
domov, kjer jo lahko kaznuje (teorija kaznovanja zaradi upora avtori-
teti). Lahko pa je bila njegova obljuba v tistem trenutku iskrena.
Zbal se je, da bi jo izgubil, saj bi brez nje, ki j o lahko ponižuje, šla
po vodi njegova predstava o lastni moči ali kakršna koli že spre-
vržena notranja zadovoljstva (sadizem ipd.) (teorija bojazni pred
izgubo objekta sprevrženega zadovoljevanja). In m o ž n o je, da seje
v resnici počutil krivega in mu je bilo žal zaradi njegovega početja
in zla, ki ga je prizadejal ženi. Ob tem se je zavedal, da ona ni nič
kriva, on pa d a j e ničvrednež. Ko s e j e vrnila, mu je njena ponižna
drža, nedolžna pripravljenost, da mu ustreže, ga pomiri in potolaži,
vse bolj zbujala občutke krivde in samopreziranja zaradi njene mo-
ralne večvrednosti (odpustila mu je, čeprav jo je mučil), tako da
mu je njeno pomirljivo in uslužno vedenje, vedenje nekakšne svet-
nice, šlo vse bolj na živce, dokler ni izbruhnil še bolj kot kdaj prej
(teorija občutkov krivde in jeze zaradi moralnega ponižanja).
Pojmi:
stopnjevanje nasilja po vrnitvi žene
kaznovanje zaradi upora avtoriteti

bojazen pred izgubo objekta sprevrženega zadovoljevanja
občutki krivde in jeze zaradi moralnega ponižanja
5. Poved
Besedilo:
»in Anka se je z otrokom in možem odselila (takrat je bila drugič
noseča)«
Razmišljanje:
Žena ima teorijo, da se vse nasilje dogaja zaradi tašče, ki je ne
mara in daje svojemu sinu potuho, ko trpinči ženo. Njegovo početje
odobrava. Pravi vir zla je tašča, ne mož. Mož je po njenem malo
nezrel in preveč pod vplivom svoje matere. V bistvu je dober. Ženi
uspe pregovoriti moža, da se odselita na svoje, preden bi se rodil
drugi otrok. N a j vsaj drugi otrok zaživi v normalnih okoliščinah.
Pojmi:
zvračanje krivde na taščo
vztrajno opravičevanje moža
6. Poved
Besedilo:
»Vendar je bil mož pri njej le do poroda, nato pa se je vrnil k svojim
staršem«
Razmišljanje:
Pokaže se tudi popolna neodgovornost moža, ki zapusti ženo,
ko bi najbolj potrebovala njegovo navzočnost in pomoč. Zdi se. to
dejstvo omaja teorijo, da mož potrebuje ženo za svoje izživljanje.
Lahko pa tudi kaže na to. da si mož vendarle postavlja nekakšne
meje za svoje divjanje: nad ženo z novorojenčkom se pač ne more
izživljati, zato je zanj nezanimiva.
Pojmi:
moževa neodgovornost in nezrelost
7. Poved
Besedilo:
*Ni minil dan brez nasilja. Včasih je nasilje trajalo ves dan«
Razmišljanje:
Ni jasno, na katero obdobje se to nanaša. Č e na obdobje do
poroda, to dejstvo utrjuje teorijo, da se mož ne bo poboljšal in da
je ni situacije, ki bi ga pripravila do tega, da ne bi bil nasilen.
Dejstvo, d a j e bil nasilen med ženino nosečnostjo vse do poroda
in da j o je po porodu zapustil, bi moralo v ženi pripeljati ne le do
uvida, da se ne bo poboljšal (kolikor je tak uvid pri ženi sploh
potreben), ampak do tega, da dokončno zamre njena naklonjenost
do njega in da se odloči za ločitev in razvezo. Upanje se hrani iz
ljubezni. Ko ljubezen zamre, upanje (da se bo mož umiril) ni
potrebno. — Iz intervjuja ni razvidno, ali je bil to razlog za ženino
odločitev, da poišče pomoč.
Pojmi:
kontinuirano nasilje
skrajno nasilje (nasilje v najbolj občutljivem obdobju)
SEZNAM IZBRANIH POJMOV Z DEFINICIJAMI
nasilje moža nad ženo: Fizično (pretepanje, klofutanje, brcanje,

pljuvanje, polivanje z vodo, zapiranje) in psihično (zmerjanje, pso-
vanje, poniževanje). Značilnosti nasilja: začetek (trenutek, okoli-
ščine začetka); trajanje (od začetka do rešitve); pogostost (večkrat
na dan, vsak dan, večkrat na teden itd.); ponavljanje (ponovitev po
prekinitvah); intenziteta (stopnja grobosti, krutosti).
prenašanje nasilja: Žena trpno prenaša nasilje in ga prikriva dolgo

časa, ne da bi se odločila za kako odločnejše dejanje, da bi pretrgala
nasilje.
kritična točka (meja tolerance): Nasilje se nadaljuje ali stopnjuje,
dokler ne preseže mejo tolerance žene ali kritično točko (kulmi-
nacijo), ko ga žena ne more več prikrivati in poseže po kakem de-
janju, da bi nasilje enkrat za vselej prenehalo (pobeg).
pobeg: Eno od dejanj, ki slede kulminaciji nasilja. To je redko in
p o m e m b n o dejanje. Žena s poudarkom pove, da s e j e »enkrat«, kar
pomeni »nekoč«, odločila za to dejanje. Razlikujemo lahko dve
bistveno različni vrsti pobega: (a) Pobeg kot govorica: p. je lahko
zgolj dejanje, ki ima funkcijo sporočila možu (in okolju), d a j e žena
v skrajni stiski, da ga prosi, naj preneha z nasiljem, (b) Pobeg kot
način prekinitve odnosa: premišljeno dejanje, pri katerem ima žena
namen, da dokončno pretrga odnos z možem, pa tega zaradi okoli-
ščin ne more izvesti drugače, kot da moža brez napovedi, nenadoma
in/ali skrivaj zapusti. V takem primeru žena pobeg zavaruje, se
vnaprej odloči, da ne bo popustila moževemu pregovarjanju, in
poskrbi, da se v resnici ne vrne k možu.*
obljuba moža: Mož ženi, da bi se vrnila domov, obljubi, da se bo
poboljšal. Ta obljuba je. v trenutku, ko j o izreče, lahko iskrena ali
neiskrena. Iskrena je. če se v resnici čuti krivega in svoje dejanje
obžaluje in ga ne namerava ponoviti. Neiskrena je, če ve, da bo
nadaljeval s trpinčenjem in je obljuba samo sredstvo, d a j o prepriča
o vrnitvi. Mogoče je, da se momenti iskrenosti in manipulativnosti
prepletajo.
vrnitev: Žena popusti moževemu pregovarjanju in obljubam in
se vrne k njemu, potem ko je zaradi nasilja pobegnila. Žena verjame.
da se bo mož umiril, in upa, da se bo vse uredilo; to upanje je zelo

trdovratno. Izvira morda iz ljubezni do moža, morda iz idealizirane
predstave o družini, ki jo ogroža predstava razpada družine.
prelom obljube in stopnjevanje nasilja: Mož prelomi obljubo, ki
j o je dal ženi, da bi se po pobegu vrnila, da ne bo več nasilen, in
nasilje se po ženini vrnitvi nadaljuje in stopnjuje.
Morda je ženo kaznoval za njen pobeg; zato ker mu je s tem
vendarle nakazala, četudi nehote, da ga lahko res zapusti, in mu s
tem pokazala, da njegov nadzor ne sega povsod. S tem je ogrozila
njegovo predstavo, da je vseobvladujoči oblastnik. Tedaj je bila
njegova obljuba le pretveza, da jo je spravil domov, kjer j o lahko
kaznuje (teorija kaznovanja zaradi upora avtoriteti). Lahko pa je
bila njegova obljuba v tistem trenutku iskrena. Zbal se je, da bi jo
izgubil, saj bi brez nje, ki j o lahko ponižuje, šla po vodi njegova
predstava o lastni moči ali kakršnakoli že sprevržena notranja
zadovoljstva (sadizem ipd.) (teorija bojazni pred izgubo objekta
sprevrženega zadovoljevanja). In možno je, da se je v resnici počutil
krivega in mu je bilo žal zaradi njegovega početja in zla, ki ga je
prizadejal ženi. Ob tem se je zavedal, da ona ni nič kriva, on pa da
je ničvrednež. Ko se je vrnila, mu je njena ponižna drža, nedolžna
pripravljenost, da mu ustreže, ga pomiri in potolaži, vse bolj zbujala
občutke krivde in samopreziranja zaradi njene moralne večvrednosti
(odpustila mu je kljub temu, da j o je mučil), tako da mu je njeno
pomirljivo in uslužno vedenje, vedenje nekakšne svetnice, šlo vse
bolj na živce, dokler ni izbruhnil še bolj kot kdaj prej (teorija
občutkov krivde in jeze zaradi moralnega ponižanja).
opravičevanje moža: Žena izkoristi vsako priložnost, da moža

opravičuje, in pripisuje vzroke za njegovo nasilje raznim okoliščinam
in zvrača krivdo na druge (taščo). Odselitev od tašče je znamenje,

da žena zvrača krivdo za moževo nasilje na taščo in da ne uvideva,
da bi j o mož trpinčil tudi brez vpliva svoje matere.
skrajno nasilje: Mož stopnjuje svoje nasilje in to zavzame skrajne
oblike, kot je trpinčenje žene med nosečnostjo, in razkrije skrajno
obliko neodgovornosti in nezrelosti, ko zapusti ženo z novorojen-
čkom, potem, ko je rodila. Ponavljajoče se nasilje in skrajne oblike
nasilja morda vodijo do tega, da žena išče pomoč, da bi se zavaro-
vala, s čimer se odpre možnost posredovanja, ali pa da se ji mož
tako odtuji, da ji nič več ne pomeni, in da ji ni več do tega, da bi
upala na izboljšanje. Če ima v takem primeru še dovolj moči, se
morda sama ali s pomočjo drugih odseli z resnim in dokončnim
namenom, da se razveže.
REZULTATI
DIAGRAM ODNOSOV MED POJMI
Gl. sliko 10.1.
POSKUSNA TEORIJA
Nasilje moža nad ženo
Nasilje moža nad ženo poteka po značilnem krožnem obrazcu,

v katerem se izmenjujejo obdobja nasilja s kratkotrajno pomiritvijo,
kiji spet sledi kontinuirano nasilje. Nasilje se bolj ali manj pogosto
ponavlja, morda se ponavlja vedno pogosteje in postaja vse hujše.
Žena to dolgo časa prenaša, nato pa se — morda po kakem skrajno
nasilnem dejanju moža — odloči, da bo pobegnila od doma. Pobeg
Slika 10.1. Nasilje moča nad ženo
od doma je skrajno dejanje, za katero se žena verjetno odloči v

skrajni stiski. To dejanje ima dva različna pomena: (a) ima značaj
komunikacije, je sporočilo. Žena hoče s pobegom povedati možu,
da ne more več prenašati njegovega nasilja in da ga prosi, naj pre-
neha. Žena bi se vrnila in živela z možem dalje, če je ne bi trpinčil.
(2) Pobeg je lahko premišljeno dejanje, katerega namen je, da se
žena dokončno loči od moža. Žena mu s tem dejanjem ničesar več
ne sporoča, ne pritiska nanj, ga ne želi poboljšati in ne upa, da se
bo poboljšal, ampak pretrga z njim stik. Žena dolgo upa, da bo z
begom ali kakim drugim svojim dejanjem dosegla, da se bo mož
umiril in da bo ohranila zakon. Pripravljena s e j e vrniti k možu, če
ta ne bi več nadaljeval z nasiljem. Ko žena pobegne, pride mož za
njo, seji opravičuje in ji prigovarja, naj se vrne. Obljublja, da ne bo

več nasilen. Žena verjame možu, ga sama pri sebi opravičuje in
zvrača krivdo na druge ali pa pripisuje njegovo ravnanje raznim
okoliščinam. Vrne se k možu. Potem ko se vrne, pa mož ne drži
obljube in ponovno začne z nasiljem, kije še hujše kot prej. Doga-
janje je krožno. Zakaj torej žena tako dolgo vztraja v takem odnosu?
Ko odgovarjamo na to vprašanje, prekoračujemo empirično gradivo
(tj. kratko izjavo, ki smo jo analizirali). Domnevamo, da zato, ker
do zadnjega poskuša rešiti zakon in upa. da se bo mož poboljšal.
Zdi se. da sta za tem upanjem in prizadevanjem dva motiva: prvi je
ljubezen do moža. Moža ima rada ali bi ga imela rada. če ne bi bil
nasilen. Drugi motiv je ohranitev zakona, skoraj za vsako ceno.
Predstava o tem, da je njen zakon, ta odločitev za vse življenje,
zgrešen, do kraja zavožen, je še bolj grozna kot spoznanje, da je
mož ne mara ali da ga ona ne mara. To je spoznanje, ki v temelju
ogroža njeno samospoštovanje in ki ogroža smisel njenega življenja.
Iz teh dveh razlogov se kot rešilne bilke oklepa vsakega namiga, da
bi se mož vendarle utegnil poboljšati.
KOMENTAR
Pri formuliranju te »teorije« smo bili precej zadržani. Opustili

smo vsa preširoka razglabljanja ob posameznih postavkah in se
držali osnovnega okostja odnosov med pojmi, kot je razvidno s
slike. A če pomislimo, nam je en sam stavek, vzet iz intervjuja,
nakazal možnost, da se pri tem dogajanju krožno ponavlja isto
zaporedje dejanj — začarani krog, ki vzdržuje samega sebe. Analiza
in interpretacija nadaljnjih izjav lahko naše domneve preverita,
dodata nove podrobnosti o poteku dogajanja med moženi in ženo
in o kontekstu, v katerem se odvija, o vzrokih, okoliščinah in po-

sledicah tega dogajanja.
B. ODNOS DO PRIHODNOSTI PRI ŽENSKAH,

ŽRTVAH NASILJA V DRUŽINI,
VKLJUČENIH V SKUPINO SAMOPOMOČI
(PO ENEM LETU OD VKLJUČITVE)
PROBLEM
Ugotoviti želimo, kako si predstavljajo svojo prihodnost ženske,

ki so žrtve nasilja; ali se je njihova predstava o prihodnosti kaj
spremenila, odkar sodelujejo v skupini samopomoči.
Od katerih dogajanj v skupini je odvisno doživljanje prihodnosti
in kako.
METODA
Izvedeni so bili intervjuji s šestimi ženskami, članicami skupine

za samopomoč trpinčenih žensk, in zapisani v parafrazirani obliki.
Iz intervjujev smo izbrali vprašanje, ki se nanaša na njihov doživlja-
nje prihodnosti. Glasilo seje: »Ali lahko odgovorite na vprašanje,
kakšno predstavo ste imeli o svoji prihodnosti pred vključitvijo v
skupino in kakšno po enoletnem članstvu?«
IZHODIŠČNO BESEDILO:
PARAFRAZIRANI ZAPIS ODGOVOROV
L. in V.: Njuna odgovora sta bila enaka. Obe sta odgovorili, da

pred vključitvijo v skupino nista bili zmožni razmišljati niti o
reševanju vsakdanjih problemov, kaj šele o prihodnosti. Preveč sta

bili obremenjeni s strahom pred moževim nasiljem. Bili sta polni
gneva in sramu, prepuščali sta se vsakodanjemu toku življenja. Po
enoletnem članstvu v skupini, sta že začeli razmišljati o prihodnosti
in jo zavestno načrtovati.
A.: A. o svoji prihodnosti ni imela predstave. Nenehno je bila
okupirana z vprašanjem: »Zakaj se to dogaja prav meni? Le s čim
sem se zamerila bogu?« Šele z vključitvijo v skupino je spoznala,
da ni samo ona tista, ki trpi. Dejala je, da ji je solidarnost skupine
pomagala usmeriti pogled v prihodnost, ki seji po enoletnem član-
stvu ne zdi več tako črna.
D.: D. je bila ob vključitvi v skupino že nekoliko na boljšem od
ostalih članic. Zmožna je bila pogledati v svojo prihodnost. Po
enoletni vključitvi v skupino je spoznala, da do kvalitetnih spre-
memb v medčloveških odnosih ne pridemo čez noč in brez ovir ter
da so hotenja ljudi po spremembah različna.
I.: Ko se je vključila v skupino, je bila obremenjena s hudimi
občutki krivde zaradi neuspelega zakona. Bila je zelo potrta in si
prihodnosti brez moža ni znala predstavljati. Po enem letu je ugo-
tovila, da zna živeti brez moža. Še več, okrnjena podoba njene
družine se ji ni zdela več tako tragična. Soočila in sprijaznila se je
z realnostjo in začelo se ji je vračati zaupanje vase. Prihodnosti se
ni več bala.
S.: Tudi ona se je nenehno spraševala, zakaj sta takšno gorje in
trpljenje doleteli prav njo. Bila je izmučena in brez volje do življenja.
Ničesar lepega ni več imela pred seboj. Po enoletnem članstvu v
skupini se ji je počasi začela vračati volja do življenja. Menila je.
da s e j e to zgodilo zahvaljujoč članstvu v skupini, saj je v njej našla
oporo, občutek pripadnosti in tudi prostor, kjer se je lahko sprostila

in poveselila.
P O D Č R T A N J E IZJAV IN B E S E D ,
KI SE N A N A Š A J O N A O D N O S D O P R I H O D N O S T I
L/V: Njuna odgovora sta enaka. Obe sta odgovorili, da pred vklju-
čitvijo v skupino nista bili zmožni razmišljati niti o reševanju vsak-
danjih problemov, kaj šele o prihodnosti. Preveč sta bili obremenjeni
s strahom pred moževim nasiljem. Bili sta polni gneva in sramu, prepu-
ščali sta se vsakdanjemu toku življenja. Po enoletnem članstvu v
skupini sta t e začeli razmišljati o prihodnosti in jo zavestno načrtovati.
A. o svoji prihodnosti ni imela predstave. Nenehno je bila okupira-
na z vprašanjem: »Zakajse to dogaja prav meni? Le s čim sem se za-
merila bogu?« Šele z vključitvijo v skupino je spoznala, da ni samo
ona tista, ki trpi. Dejala je, da ji je solidarnost skupine pomagala
usmeriti pogled v prihodnost, ki se ji po enoletnem članstvu ne zdi
več tako črna.
D. je bila ob vključitvi v skupino že nekoliko na boljšem od osta-
lih članic. Zmožna je bila pogledati v svojo prihodnost. Po enoletni
vključitvi v skupino je spoznala, da do kvalitetnih sprememb v med-
človeških odnosih ne pridemo čez noč in brez ovir ter da so hotenja
ljudi po spremembah različna.
I: Ko se je vključila v skupino, je bila obremenjena s hudimi občutki
krivde zaradi neuspelega zakona. Bila je zelo potrta in si prihodnosti
brez moža ni znala predstavljati. Po enem letu je ugotovila, da zna
živeti brez moža. Še več, okrnjena podoba njene družine seji ni zdela
več tako tragična. Soočila in sprijaznila se je z realnostjo in začelo se
ji je vračati zaupanje vase. Prihodnosti se ni več bala.
S: Tudi ona se je nenehno spraševala, zakaj sta takšno gorje in

trpljenje doleteli prav njo. Bila je izmučena in brez volje do življenja.
Ničesar lepega ni več imela pred seboj. Po enoletnem članstvu v skupi-
ni se ji je počasi začela vračati volja do življenja. Menila je, da se je
to zgodilo, zahvaljujoč članstvu v skupini saj je v njej našla oporo, ob-
čutek pripadnosti in tudi prostor, kjer se je lahko sprostila in poveselila.
I Z P I S P O D Č R T A N I H D E L O V IZJAV I N B E S E D
L/V:
(prej) nista bili zmožni razmišljati o prihodnosti
bili obremenjeni s strahom pred moževim nasiljem
bili sta polni gneva in sramu
prepuščali sta se vsakdanjemu toku življenja
(potem) začeli razmišljati o svoji prihodnosti in j o zavestno
načrtovati
A:
o svoji prihodnosti ni imela predstave
bila okupirana z vprašanjem: »Zakaj se to dogaja prav meni?«
ni samo ona tista, ki trpi
solidarnost skupine pomagala usmeriti pogled v prihodnost
(prihodnost) ne zdi več tako črna
D:
(že prej) zmožna pogledati v svojo prihodnost
(potem) do kvalitetnih sprememb v medčloveških odnosih ne
pridemo čez noč in brez ovir
hotenja ljudi po spremembah so različna
I:
(prej) občutki krivde zaradi neuspelega zakona, potrta
prihodnosti brez moža si ni znala predstavljati

(potem) zna živeti brez moža
okrnjena podoba njene družine seji ni zdela več tako tragična.
Soočila in sprijaznila se je z realnostjo
začelo se ji je vračati zaupanje vase
Prihodnosti se ni več bala
S:
(prej) tudi ona se je nenehno spraševala, zakaj je takšno gorje
in trpljenje doletelo prav njo
bila je izmučena in brez volje doživljenja
ničesar lepega ni več imela pred seboj
(po) počasi začela vračati volja doživljenja
to zgodilo, zahvaljujoč članstvu v skupini saj je v njej našla oporo,
občutek pripadnosti in tudi prostor, kjer se je lahko sprostila in
poveselila
K O D I R A N J E IZJAV G L E D E N A Č A S O V N O O B D O B J E ,
N A K A T E R E G A SE N A N A Š A J O
KODE:
»PREJ«: pred vključitvijo v skupino
»MED«: med vključitvijo v skupino
»POTEM«: eno leto po vključitvi v skupino
(prej) nista bili zmožni razmišljati o prihodnosti (PREJ)
bili obremenjeni s strahom pred moževim nasiljem (PREJ)
bili sta polni gneva in sramu (PREJ)
prepuščali sta se vsakdanjemu toku življenja (PREJ)
(potem) začeli razmišljati o prihodnosti in jo zavestno načrtovati
(POTEM)
o svoji prihodnosti ni imela predstave (PREJ)

bila okupirana z vprašanjem: »Zakaj se to dogaja prav meni?«
(PREJ)
ni samo ona tista, ki trpi (MED)
solidarnost skupine pomagala (MED)
usmeriti pogled v prihodnost (POTEM)
(prihodnost) ne zdi več tako črna (POTEM)
(že prej) zmožna pogledati v svojo prihodnost (PREJ)
(potem) do kvalitetnih sprememb v medčloveških odnosih ne
pridemo čez noč in brez ovir (POTEM)
hotenja ljudi po spremembah so različna (PREJ)
(prej) občutki krivde zaradi neuspelega zakona, potrta (PREJ)
prihodnosti brez moža ni znala predstavljati (PREJ)
(potem) zna živeti brez moža (POTEM)
okrnjena podoba njene družine se ji ni zdela več tako tragična.
Soočila in sprijaznila s e j e z realnostjo ( M E D )
začelo se ji je vračati zaupanje vase ( M E D )
prihodnosti se ni več bala (POTEM)
(prej) tudi ona s e j e nenehno spraševala, zakaj sta takšno gorje
in trpljenje doleteli prav njo. (PREJ)
Bila je izmučena in brez volje do življenja (PREJ)
Ničesar lepega ni več imela pred seboj (PREJ)
(po) počasi začela vračati volja doživljenja (POTEM)
to zgodilo, zahvaljujoč članstvu v skupini, saj je v njej našla oporo,
občutek pripadnosti ( M E D )
in tudi prostor, kjer s e j e lahko sprostila in poveselila ( M E D )
U R E D I T E V IZJAV G L E D E N A Č A S O V N O O B D O B J E ,
N A K A T E R O SE N A N A Š A J O ( P O K O D A H )
Pred vključivijo v skupino (PREJ):
- (že prej) zmožna pogledati v svojo prihodnost
- nista bili zmožni razmišljati o prihodnosti
- bili obremenjeni s strahom pred moževim nasiljem
- prepuščali sta se toku vsakdanjega življenja
- bili sta polni sramu in gneva
- o svoji prihodnosti ni imela predstave
- bila okupirana z vprašanjem: »Zakaj se to dogaja prav meni?»
- občutki krivde zaradi neuspelega zakona, potrta
- prihodnosti brez moža si ni znala predstavljati
- Tudi ona se je nenehno spraševala, zakaj sta takšno gorje in
trpljenje doleteli prav njo
- Bila je izmučena in brez volje do življenja
- Ničesar lepega ni več imela pred seboj
Sprememba v skupini (vmesni proces) (MED):
- solidarnost skupine pomagala usmeriti pogled v prihodnost
- do kvalitetnih sprememb v medčloveških odnosih ne pridemo
čez noč in brez ovir
- okrnjena podoba njene družine se ji ni zdela več tako tragična
- Soočila in sprijaznila se je z realnostjo
- to zgodilo, zahvaljujoč članstvu v skupini, saj je v njej našla
oporo, občutek pripadnosti in tudi prostor, kjer s e j e lahko sprostila
in poveselila
- začelo se ji je vračati zaupanje vase
Sedaj, po enem letu vključenosti (POTEM):
- pogled usmerjen v prihodnost
- začeli razmišljati o prihodnosti in j o zavestno načrtovati

- zna živeti brez moža
- prihodnosti se ne boji več
- počasi začela vračati volja do življenja
O B L I K O V A N J E P O J M O V , KI O P I S U J E J O S T A N J E
P R E D V K L J U Č I T V I J O , M E D N J O IN P O N J E J
a. K o d i r a n j e ( p r o s t o p r i p i s o v a n j e p o j m o v ,
ki se n a m z d e u s t r e z n i )
Glej Tabelo 10.1.
b. U r e j a n j e p o j m o v v h i e r a r h i j o
in d o d a j a n j e m a n j k a j o č i h p o j m o v
(nadrejenih, podrejenih, komplementarnih, nasprotnih)
Pred vključivijo»' skupino:

a. razlike v izhodiščnem stanju:
- (že prej) zmožna pogledati v svojo prihodnost.
- hotenja ljudi po spremembah so različna
h. sindrom hrezizhodnosti
- izmučenost
• pobitost, potrtost (brez energije)
- bila je izmučena
- brez volje do življenja
- okupiranost s sedanjostjo (ujetost)
- neprestani strah pred nasiljem
- bili obremenjeni s strahom pred moževim nasiljem
- občutek tarče (»zakaj ravno jaz«, občutek negativne izbranosti)
- bila okupirana z vprašanjem: »Zakaj se to dogaja prav meni?«
- tudi ona se je nenehno spraševala, zakaj je takšno gorje in

trpljenje doletelo prav njo.
- občutek krivde, sramu, gnev
- občutki krivde zaradi neuspelega zakon
- bili sta polni gneva in sramu
- moteno doživljanje prihodnosti
- odsotnost predstave o prihodnosti
- nista bili zmožni razmišljati o prihodnosti
- o svoji prihodnosti ni imela predstave
- prihodnost kot praznina
- prihodnosti brez moža ni znala predstavljati
- negativna predstava prihodnosti
- ničesar lepega ni več imela pred seboj.
Sprememba v skupini (vmesni proces)
a. skupinska podpora
- solidarnost, čustvena opora
- solidarnost skupine pomagala usmeriti pogled v prihodnost
- to zgodilo, zahvaljujoč članstvu v skupini, saj je v njej našla
oporo, občutek pripadnosti
- sprostitev
- in tudi prostor, kjer se je lahko sprostila in poveselila.
- pozitivni zgledi uspeha kljub težavam
- do kvalitetnih sprememb v medčloveških odnosih ne pridemo
čez noč in brez ovir
b. soočenje s tragiko in sprejemanje sebe
- sprejemanje tragike
- okrnjena podoba njene družine seji ni zdela več tako tragična.
- soočila in sprijaznila s e j e z realnostjo
- sprejemanje same sebe

- začelo se ji je vračati zaupanje vase
Sedaj, po enem letu vključenosti:
- realno doživljanje prihodnosti
- življenjska energija, volja do življenja
- počasi začela vračati volja do življenja
- zaupanje v prihodnost (odprtost do življenja)
- prihodnosti se ne boji več
- pogled, usmerjen v prihodnost
- preokvirjanje predstave o prihodnosti (izgube so možnosti)
- zna živeti brez moža
- načrtovanje prihodnosti
- začeli razmišljati o svoji prihodnosti
- uresničevanje prihodnosti
- in jo zavestno načrtovati.
454 Ihvd v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu
oC is>
•o
o ca
° I oB
.§. -i. |o. «i: a>ca -o
£
J=
"5 s
•c g •a
o
i/> i/j
o. "C
oca c" . c. -o •S
o _ "3o1 ° i •2, „ 'g.
ecE> -J
E
c S f "i?
C/l
o
O CAi/i
> o O C.
'C o o g E
u ^„ O TJ >r. 5 C -5
•.M (j >u •:A C B

Hfl"c S ca 2>2 caP P ca c
u
¥ 2o aI o. c. "Sii JE
ea «2>
/2 °Jr
3
O j:o E -3 •o u b -a N •a t/l rt
53 rt (ACA uIl/l
Ki O
A IAu u ca
CA u ca
o O. 91!
i/i i/i c O o •p l= i5o l o.
u
.H .ti ~ o ca
> > tn n tn
u u g i WO
S Ni N U S
2
S U
O
c M «
N
S!
—
O >
un •t/l
ca
-a
m SS
o u
'O
c
fi
rt u1 -j E g—
C. 'u •g1 g - 1
iS
45 > "2 > > u E
^ N š o S S .Hi O. D. 6i/i A
'g
i/i o
>>
V.
n
5
5!
'5J
5
£ co
E
>
2n
oC
f 2 u
>
u
oC a S" | _rt 'p
ij •a _ 1 E 'P
•o o. u CA
-C O rt o S ca ca •a
N
'P
^ ."S 2C >u >
C
u•A SO 'E .o 'S.
r5 o 3 —
O- N•o 'N = s I s •C 3
a o v C > C CA
oS O2 c. • O -o ° -a
O
u S
CA
£ i/l r-> S Mi rt rt •a c
Jž M = S.9 U rt >
3
f a E - E o. •9 S & .S"
C
'•N N a
tn oC
w 3
o CJC =a oE .K, U» 3M"E 2c. C •o
_rt
*! C3
> u.
t P c •= C ia ia o •a
5 S N u UIA »o
D.
o
g.
i»§i
I a Sia
.'!2 JC n E •c/
E 2 RS B i
ca o
1 - g 2
P
"a u
Ji C
•O •p
•u
u _ca •p M
C C.
•5 ia 2 a g. s E c C ca "E - •—< v
rt rt
ca ">
c O 'E "E V o N S l-E rs
iN <A £ ca u 'd <=o £ >ou .co :=> > 'O
3
JC
g o- iC U0¥ a "o c -o js u Su u3 C •3 — i
C. s o
2 i .h c N
11 caD. CA o' S
E '"23 .2 E 75 !S ca •a
° E
•Si N
~ 3n.
i-O 2X! >•oia — ja
g •U C
O c- j ca ô & o
-u: 'E 3 1= gS 'P a •-
^ E o
c. ca o a ? ° 3 •j — 'P
rt ,f 11> s 5 =«
ca 'O •S -O 10
a s •a — i O s ? _• IAr t
'j
I -H
w — 2 -p = -C
C =.O D. O £ O a 2 £• S C o• IA• o• Crt
a.
O
oC
•ao
jc
•C
O
C
C.
•a « M
S o •5 S a
i € 2 3 a
-a e. •c 2 •= 'E1
J o o. -c 5 =
•c « "J C.
c. C1 tn 'N
u > .2, I s O
•ti B •g »s/i I o cO -aoa
Ic. -I - E 'šo •yi
"3 ^
</! N l i nc c O o5
rs
>
:
C
••J
-
C
oC
«] |
•Cti V S >
« o '•N
3 > o
Š£ .H,i •o
«C. C.
3 1j 1
— 'O .2,
o Na O 2 > f
•"JS =» « C3 C ~
C3 e O. C.
>O = .c n
.. "u
E c 2
N U
nj .„
•j? —> S
J;
? 22E !S!
E Jč**
™JHo
SO cO '-J
3
> s. I.5
o
co «_o > TJ —
N
Ln u u — « 2 S
O >u •a .S S =c o
t
D. NH J a s N D. O.
UGOTOVITVE
MODEL DOŽIVLJANJA PRIHODNOSTI

(SHEMATIČEN PRIKAZ)
MODEL SPREMEMB V DOŽIVLJANJU

P R E D V K L J U Č I T V I J O V S K U P I N O IN P O NJEJ
Razlike v izhodiščnem stanju -

stopnji predelanosti travme
predelana ni predelana
Pred vključivijo v skupino:
SINDROM BREZIZHODNOSTI
izmučenost
- pobitost, potrtost (brez energije)
- brez volje do življenja (obup)
okupira n osi s sedanjostjo (ujetost)
- neprestani strah pred nasiljem
- občutek tarče (»zakaj ravno jaz«,

občutek negativne izbranosti)
- občutek krivde
moteno doživljanje prihodnosti
- odsotnost predstave o prihodnosti

- prihodnost kot praznina
- negativna predstava prihodnosti
Sprememba v skupini (vmesni proces)
A. S K U P I N S K A P O D P O R A
- solidarnost, čustvena opora
- sprostitev
- pozitivni zgledi uspeha kljub težavam
B. SOOČENJE S TRAGIKO IN SPREJEMANJE SEBE
- sprejemanje tragike
- sprejemanje same sebe
Sedaj, po enem letu vključenosti:
R E A L N O DOŽIVLJANJE P R I H O D N O S T I
- življenjska energija, volja do življenja
- zaupanje v prihodnost (odprtost do življenja)
- preokvirjanje predstave o prihodnosti
(izgube so možnosti)
- načrtovanje prihodnosti
- uresničevanje prihodnosti
POSKUSNA TEORIJA
TEORIJA O SPREMEMBI
DOŽIVLJANJA PRIHODNOSTI
PRI Ž E N S K A H , ŽRTVAH NASILJA V D R U Ž I N I ,
KI SO B I L E V K L J U Č E N E V S K U P I N O S A M O P O M O Č I
Pri ženskah, žrtvah nasilja v družini, ki so vključene v skupino

samopomoči, pride do spremembe v odnosu do prihodnosti in v
doživljanju prihodnosti, tako da se doživljanje pred vključitvijo v
skupino in na začetku vključitve razlikuje od doživljanja po enem
letu rednega sodelovanja v skupini. Ko se ženske vključijo v skupino,
niso vse na isti točki preživljanja in predelovanja svoje usode.
Mogoče je, da se v skupino vključijo tudi ženske, ki so bodisi same
bodisi s pomočjo koga drugega že prebolele in predelale ključne
sestavine svoje travme in se vključijo, da bi pomagale drugim. Ta
teorija se nanaša le na tiste ženske, ki svoje travme še niso prebolele
ali predelale in ki pridejo v skupino po pomoč.
Doživljanje precl vključivijo v skupino:
Z a doživljanje teh žensk je značilno doživljajsko stanje, ki bi ga
lahko imenovali »sindrom brezizhodnosti«, tj. stekanje več značil-
nosti, ki dajejo skupaj tipično doživljajsko sliko. Sindrom brez-
izhodnosti sestavljajo telesna in duševna izmučenost, okupiranost
s sedanjostjo in moteno doživljanje prihodnosti. Vse tri značilnosti
doživljanja vodijo do občutij ujetosti in brezizhodnosti. Stanje izmu-
čenosti sestavljata dve komponenti: prva je psihofizična oslabelost,
pobitost, potrtost, stanje nemoči, brez energije. Druga komponenta
je pomanjkanje volje do življenja vse do misli na samomor. Ti dve
komponenti razlikujemo. Stanje oslabelosti, potrtosti, ne vključuje
nujno tudi brezupa, obupa. Za te ženske je v začetku značilno, da

so preokupirane samo s sedanjostjo in neposrednim preživetjem
in izogibanjem mukam. Za to stanje ujetosti so značilni neprestani
strah pred moževim nasiljem, razbolelo začudenje nad svojo tra-
gično usodo (občutek tarče, negativne izbranosti) in zazrtost vanjo
in občutki krivde zaradi neuspelega zakona. Tretja sestavina stanja
brezizhodnosti je moteno doživljanje prihodnosti, ki lahko zazvza-
me razne oblike od popolne odsotnosti vsake predstave in razmi-
šljanja o prihodnosti, prek doživljanja prihodnosti kot praznine do
doživljanja prihodnosti kot nečesa negativnega. Prihodnosti za te
ženske bodisi ni bodisi jo dojemajo kot doživljajsko praznino ali
grozo in trpljenje.
Sprememba v skupini (vmesni proces):
V skupini samopomoči potekata v osnovi dva procesa oziroma
poteka proces na dveh ravneh: Na eni ravni potekajo medosebne
interakcije in skupinski procesi, katerih skupni imenovalec in bistvo
je skupinska podpora članicam pri predelovanju travmatičnih doži-
vetij in spreminjanju. Skupinsko podporo sestavljajo tri kompo-
nente: čustvena opora, sprejemanje in solidarnost med članicami,
sprostitev in prijetna družabnost ter pozitivni zgledi, ki jih dajejo
članice druga drugi pri uspešnem obvladovanju vsakdanjih težav.
Skupinska podpora omogoča, da poteka na drugi ravni proces so-
očenja s tragično usodo vsake posameznice, sprejemanja sebe in
realnega položaja. Ženska sprejme tragično dejstvo, d a j e njen zakon
propadel in da je družina oškodovana in okrnjena. S tem se je
zmožna soočiti, ne da bi jo strlo. Poleg tega začenja sprejemati sa-
mo sebe, občutki krivde, samoočitki in samopomilovanje se umikajo
postopoma vse trdnejšemu zaupanju vase in v svoje moči.
Doživljanje po enem letu vključenosti:

Po enem letu postane doživljanje prihodnosti spet pomembna
pozitivna sestavina doživljanja. Ženska se psiho-fizično okrepi,
vrneta seji energija in volja do življenja. Prihodnosti se ne boji več,
njen pogled ni več priklenjen na sedanjost in trpljenje, usmerjen je
v prihodnost, ženska zaupa vase in v svojo prihodnost. Postaja
pogumno odprta do življenja. Dogodi se preokvirjanje predstave o
prihodnosti: tam, kjer je prej videla praznino izgube, vidi sedaj
odprte možnosti. Ločitve od moža ne doživlja več kot izgubo;
znebila se je ovire na poti k znosnejšemu življenju. O prihodnosti
razmišlja in j o povsem konkretno načrtuje in uresničuje. Doživljanje
prihodnosti je spet spodbuda sedanjosti.
OPOMBA
1
Intervjuje s trpinčenimi ženskami v prvem delu tega poglavja je v
okviru samostojne vaje iz Metodologije raziskovanja v socialnem
delu izvedla študentka 2. letnika Visoke šole za socialno delo v
šol. letu 1993/94 Andreja Jarkovič. Zahvaljujemo se članicam sku-
pine za samopomoč za sodelovanje in diplomiranima socialnima
delavkama Mariji Gril in Mojci Papič, da sta dovolili izvesti inter-
vjuje. Intervjuje v drugem delu naloge sta izvedli omenjeni socialni
delavki v okviru svoje diplomske naloge: Marija Gril, Mojca Papič,
Ustanovitev skupine za samopomoč ženskam, žrtvam nasilja v
družini, Diplomska naloga (mentor doc. dr. Bernard Stritih),
VŠSD, Ljubljana 1995. - Imena in podatki, po katerih bi bilo
mogoče družine identificirati, so izmišljeni. — Materialne stroške
raziskave in priprave tega poglavja je krilo Ministrstvo za šolstvo
in šport R Slovenije s sredstvi za temeljno raziskovalno delo visoko-
šolskih učiteljev.
LITERATURA
Gril, M., M. Papič (1995). Ustanovitev skupine za samopomoč ženskam,

žrtvam nasilja v družini. Diplomska naloga (mentor doc. dr. Bernard
Stritih). Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
Zaviršek, D. (1994). Ženske in duševno zdravje. Ljubljana: Visoka šola za
socialno delo.
(1996)
463
SEZNAM SLIK, TABEL IN PRIMEROV
SLIKE
Slika 2.1. Predrazumevanje samopomoči 70

Slika 7.1. Taksonomija neformalne pomoči 325
Slika 7.2. Tipologija delovanj po M. Webru 338
Slika 8.1. Pojmovna redukcija in eksplikacija 344
Slika 8.2. Diagram odnosov med pojmi 367
Slika 9.1. Kronološki diagram 395
Slika 9.2. Nekaj mogočih časovnih potekov 395
Slika 9.3. Sinhronični diagram po vrstah akterjev 402
Slika 9.4. Sinhronični nizi dogodkov po vrstah akterjev:
enostavno zaporedje 403
Slika 9.5. Sinhronični nizi dogodkov po vrstah akterjev:
intervalno zaporedje 403
Slika 9.6. Nekaj mogočih oblik nizov dogodkov dveh vrst 404
Slika 9.7. Idealizirani kronološki diagram 406
Slika 10.1. Nasilje moža nad ženo 442
TABELE
Tabela 2.1. Vrste opazovanja 78

Tabela 2.2. Vrste spraševanja 82
Tabela 2.3. Vrste dokumentov 86
Tabela 4.1. Razčlenitev pojma »Konflikt v skupini« 159
Tabela 6.1. Odnosi med usmerjevalnimi pojmi 263
Tabela 6.2. Razlikovanje ravni odzivov na krizo 264
Tabela 6.3. Ravni odzivov v času 265
Tabela 6.4. Struktura smernic za intervju 265

Tabela 6.5. Seznam variabel in njihovih modalitet, kot so se
pojavile v razpravi o predrazumevanju 268
Tabela 6.6. Pojmovne kategorije v razpravi
o predrazumevanju 269
Tabela 6.7. Kategorije tipologije odzivov družin na družbeno
krizo 296
Tabela 7.1. Vrste neposredne pomoči 319
Tabela 7.2. Taksonomija neformalne pomoči 326
Tabela 7.3. Druge klasifikacije neformalne pomoči 331
Tabela 7.4. Oblike neformalne pomoči glede na normiranost in
širino kroga, v katerem veljajo 333
Tabela 9.1. Osnovni kronološki opis dogodkov 389
Tabela 9.2. Skrajšana kronologija 392
Tabela 9.3. Sinhronična kronologija 398
Tabela 9.4. Značilna obdobja (kronološki povzetek) 405
Tabela 10.1. Kodiranje časovno razvrščenih izjav 454
PRIMERI
Primer 2.1 Shema za opazovanje in opis socialnoterapevtskega

tabora (skrajšano) 81
Primer 2.2. Skupinski pogovor 84
Primer 2.3. Povzetek podatkov 94
Primer 3.1 Razčlenitev intervjuja in odprto kodiranje 108
Primer 3.2. Ureditev pojmov po ravneh abstraktnosti 111
Primer 3.3. Analiza značilnosti pojmov 111
Primer 3.4. Seznam pojmov in izbor relevantnih pojmov 115
Seznam slik, tabel in primerov 465
Primer 3.5. Definiranje pojmov 116

Primer 3.6. Formuliranje poskusne teorije 127
Primer 3.7. Delovni zapis 130
Primer 3.8. Seznam dokumentov 133
Primer 3.9. Kvantitativno-kvalitativna preglednica 135
Primer 3.10. Preglednica: primeri/variable/modalitete 137
Primer 3.11. Preglednica: variabla / variabla // opisi primerov 138
Primer 3.12. Empirični diagrami 1 142
Primer 3.13. Empirični diagrami II 143
467
KAZALO
Predgovor 5
Literatura 14
PRVI D E L 17
/. poglavje: Kvalitativna metodologija: Izhodišča in načela 19

1. Kvalitativna metoda 19
2. Načela kvalitativnega raziskovanja 27
2.1. Strategija 27
2.1.1. Raziskovanje stvarnih problemov ljudi 29
2.1.2. Odprtost za raznolične podatke o
raziskovanih 31
2.1.3. Raziskovanje družbenih celot v njihovem
kontekstu 33
2.2. Metodologija 35
2.2.1 Sekvenčna analiza 36
2.2.2. Raznolične metode, različne perspektive 39
2.2.3. Sodelovanje raziskovalca v proučevanem
kontekstu in neogibnost interpretacije 40
2.2.4. Raziskava kot študija posameznega primera...... 43
2.2.5. Gost opis in razviden opis postopka 45
2.3. Teorija 46
2.3.1. Opravičujoče (eksplicitne) in delujoče
(implicitne) teorije ravnanja 48
2.3.2. Analitična indukcija in posploševanje 50
2.3.3. Utemeljena teorija 52
3. Pregled poteka raziskave 53
Opombe 58
Literatura 63
2. poglavje: Potek raziskave I: Od pojasnitve predrazumevanja
do ureditve empiričnega gradiva 67
1. Formuliranje problema 67
2. Pojasnitev teoretičnega okvira ali predrazumevanja 68
2.1. Ekspliciranje teoretičnega predrazumevanja 69
2.2. Suspendiranje teoretičnega predrazumevanja 71
2.3. Vzdrževanje odprtega pojmovnega okvira 72
3. Izbor enot raziskovanja 73
4. Vstop v polje in definiranje vloge 74
5. Zbiranje podatkov 77
5.1. Metode in tehnike zbiranja empiričnega gradiva 77
5.2. Zapisovanje (beleženje) podatkov opazovanja in
spraševanja 86
5.3. Transkripcija terenskih zapiskov 87
6. Urejanje gradiva 88
6.1. Dokumentacija v raziskavi 89
6.2. Dokumenti o empiričnih podatkih:
Dokumentarno gradivo in protokoli 90
6.3. Osnovni register (dosje, sveženj) 90
6.4. Parafraziranje in povzemanje gradiv 92
6.4.1. Parafraziranje 92
6.4.2. Povzemanje 92
Opombe 95
Literatura 97
3. poglavje: Potek raziskave II: Od analize do poročila 101
1. Od podatkov do teorije 101
Kazalo 469
2. Načela analize 102

3. Postopki analize 103
3.1. Razčlenitev opisov (določitev enot kodiranja) 104
3.2. Prosto pripisovanje pojmov ali poimenovanje
(odprto kodiranje) 106
3.3. Izbor in definiranje relevantnih pojmov 113
3.3.1. Izbor relevantnih pojmov in kategorij 113
3.3.2. Definiranje pojmov in kategorij 114
3.4. Odnosno kodiranje (selektivno kodiranje) 118
3.4.1. Paradigmatski model odnosov med
kategorijami po Glaserju in Straussu 118
3.4.2. Drugi modeli odnosov med kategorijami 120
3.6. Formuliranje teorije 121
4. Delovna dokumentacija 128
4.1. Zapisi kot osnovni delovni pripomoček in
dokument 128
4.2. Zbirniki in seznami 132
4.3. Preglednice (tabele) 134
4.4. Diagrami 141
5. Utemeljevanje veljavnosti 141
6. Poročanje 148
7. Povratno sporočilo in konsenzualna validacija 148
Opombi 150
Literatura 151
DRUGI DEL 153
4. poglavje: Delo s taborniki: Opazovanje prostovoljske

organizacije s sodelovanjem 155
Opombi 198
Literatura 199
5. poglavje: Krajevna organizacija Rdečega križa: Študija
prostovoljske organizacije z opazovanjem z udeležbo 203
Opomba 253
Literatura 254
6. poglavje: Scenariji preživetja: Kvalitativna analiza terenskih
intervjujev 257
Opomba 312
Literatura 313
1. poglavje: Oblike neformalne pomoči: Taksonomija na osnovi
delno strukturiranih intervjujev (soavtor Srečo Dragoš) 315
Opomba 340
Literatura 341
8. poglavje: »Dan na psihiatriji«: Primer kvalitativne analize
dnevniškega zapisa 343
Opomba 376
Literatura 377
9. poglavje: Socialno delo z družino: Študija primera na osnovi
dokumentacije (soavtorica Gabi Čačinovič Vogrinčič) 379
Opombe 424
Literatura 426
10. poglavje: Nasilje v družini: Kvalitativna analiza delno
strukturiranega intervjuja (s sodelovanjem Marije Gril,
Mojce Papič, Andreje Jarkovič) 427
Opomba 461
Literatura 462
Seznam slik, tabel in primerov 463
bralcu na tako poglobljen in hkrati razumljiv način
približal kvalitativno raziskovanje. Nastalje na te-
melju dobrih dveh desetletij praktičnega in teo-
retičnega dela avtorja, ki se ne zanaša le na tuja
spoznanja, temvečjih ustvarjalno bogati z lastnimi
izkušnjami.
Čeprav je delo v prvi vrsti namenjeno študen-
tom in praktikom socialnega dela. bo znanje, ki
ga ponuja, dobrodošlo tudi predstavnikom številnih
drugih usmeritev, ki tako ali drugače delajo z lju-
dmi. Kvalitativno raziskovanje namreč daje nepo-
sredno tt/)orabne rezultate, ki omogočajo takojšnjo
akcijo. Njegova velika prednost je tudi v tem, da
laliko ohrani perspektivo osebe ali oseb. o katerih
je govora, zato so na ta način dobljene rešitve bolj
življenjske in izvedljive.
Te prednosti so zelo jasno razvidne iz drugega
dela, v katerem avtor predstavi nekaj svojih raziskav
oziroma raziskav svojih sodelavcev. Vsaka od teh
raziskav se izkaže kol enkratna stvaritev, ki ne dovo-
ljuje nobenih šablon. Ob vsaki raziskavi je treba
znova odgovoriti na vsa temeljna vprašanja in iz-
brati najustreznejše postopke, skratka, uporabiti je
treba vse. kar je prikazano v prvih dveh poglavjih.
Posebna kvaliteta drugega dela so avtorjeve raz-
lage, zakaj je r določeniJazi ravnal tako in ne dru-
gače. kot tudi njegova odprtost do drugih, še boljših
možnosti.
Ob branju knjige, še posebno drugega dela se
nisem mogla znebiti občutka, da je uporaba kvalita-
tivne metodologije v nekem smislu bližja umetnosti
kol znanosti, pa čeprav se avtor morda s tem ne bo
strinjal. Vsekakor pa se lahko strinjamo s tem. da
je danes znanost marsikje postala tako šablonska
in trivialna, da bi se lahko iz kvalitativne metodo-
logije marsikaj naučila.
Sklenem lahko, daje s pričujočo knjigo naš kul-
turni prostor bogatejši za dragoceno delo. ki smo
ga že dolgo pričakovali in bo omogočilo razvoj so-
cialnega dela in sorodnih strok na evropsko raven.
Tanja Lamovec
N a r o d n a in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani
.496326

Blaž Mesec - Kvalitativno Raziskovanje PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Blaž Mesec - Kvalitativno Raziskovanje PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

BLAZ MESEC

Avtorske pravice © Blaž Mesec, Visoka šola za socialno delo (1998)

Lektorirala Alvina Žuraj

Recenzija: Tanja Lamovec

Tisk: Paco, Ljubljana

Postavitev in DTP: Izdajateljska delavnica VŠSD

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Izdajo je denarno podprlo Ministrstvo za delo, družino in socialne

Po mnenju Ministrstva za šolstvo in šport RS št. 415-209/98 z dne

Visoka šola za socialno delo

S pojmom kvalitativne analize sem se prvič seznanil proti koncu

bilo v njej kar precej iztočnic, na osnovi katerih bi se dale izdelati

pristopa v širšem družbenem kontekstu. Je znanost še kaj drugega?

naredili silo stvarnosti in da smo našli, česar nismo iskali in s čimer

loški in občemetodološki ravni, d a j e interpretativna metodologija,

m i j e prišla v roke »biblija« kvalitativne analize, to je delo Milesa in

kusi, potem pa sprejmi ali zavrzi. Ali še bolje: dopolni in iznajdi

tudi na kontinuiteto življenja in dela kljub družbeno prelomnim

da so se razumevajoče sprijaznili s tem, da sem bore malo sodeloval

Adam. F. (1982). Kvalitativna metodologija in akcijsko raziskovanje v

pristopa pri raziskovanju na področju družboslovja in humanističnih

predstave o količini, o stopnjevanju. Zato lahko take podatke

Ena sodobnih opredelitev »kvalitativnega raziskovanja« pravi:

spoznavanja, eksperiment ali metoda razumevanja in interpretacije

»kvalitativen«, to je. s tihim dopuščanjem, da se tako poimenuje

Kaže torej, da na kvalitativen način lahko raziskujemo v okviru

med obema pristopoma in njuno komplementarnost, ob tem pa ju

postopkov analize kvalitativnega gradiva, katerih prikaz je osrednji

2. NAČELA KVALITATIVNEGA RAZISKOVANJA

Kvalitativne raziskave se razlikujejo od kvantitativnih po vrsti

Družboslovno raziskovanje se je, ko se je začelo razvijati, glede

teorijo in postavlja samo vprašanja, ki izvirajo iz nje, lahko spregleda

teoretične raziskave ali da temeljne raziskave ne morejo biti kvalita-

Predmet raziskovanja v socialnem delu so pojavi, v katerih so

življanjem, zavestjo in ravnanjem, ki je odvisno od interpretacije

Odprtost za raznolične podatke o družbeni stvarnosti je temeljni

tiste, ki so v skladu z našimi vnaprejšnjimi pričakovanji in teorijami,

b. Raziskovanje konteksta. Raziskovalec mora zbrati informacije

skupina, skupnost) je neločljivo povezana s svojim okoljem, ki tvori

c. Raziskovanje zgodovine in razvoja. Pojem konteksta vsebuje

ki izvirajo iz aktualne situacije (tu in zdaj). Če ločujemo ta dva

Drugo skupino značilnosti kvalitativne raziskave sestavljajo

(2) stališča glede uporabe različnih metod, tehnik in pespektiv,

Kako poteka kvalitativna raziskava, si bomo, razčlenjeno po

spoznanj o določenem področju. Ta mozaik sestavljajo ugotovitve

Recimo, da želimo na nekaj primerih socialnega dela s starši v

bomo nato sestavili nekakšen »vprašalnik« in vanj bomo vnašali

Seveda se tudi kvalitativna raziskava začne in konča, in v tem

pri kvantitativnem pristopu predstavljamo, da posamezna raziskava

Pri kvalitativni raziskavi je priporočljivo uporabiti različne

b. Več zornih kotov. Pri običajni raziskavi prevlada teoretično

a. Raziskovalec kot instrument. V pozitivističnem raziskovanju

vanja, svojega doživljanja ob proučevanja pa ne opisuje. Pri kvalita-

se mora raziskovalec zazreti tudi vase in zaznati svoje čustvene

d. Spoznanja so interpretacije. Pri tem, ko je raziskovalec vključen

naravi. Ker je raziskovalec del konteksta in ne iz njega izločen,

V okviru kvalitativnega pristopa ne proučujemo večjega števila

tipičnost. Pri proučevanju posameznega primera nam namreč ni

Posamezen primer raziščemo in opišemo v obliki študije primera.

Študija primera je celovit opis posameznega primera in njegova

a. Gost opis. V nasprotju s kvantitativno raziskavo, kjer predmet

statističnimi tehnikami in to sporočimo kol »dejstva«, ne da bi se

Tretja skupina značilnosti kvalitativne raziskave je povezana z