Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

SLOVENSKA
VOJSKA Leto XII/7

Tajni podatki v
gospodarstvu
Britanski vojaki
v 1. brigadi
Dr. Grizold
ob vstopu v Nato
 otografija je bila posneta
a sedežu Nata ob vstopu
edmih novih članic v
avezništvo.
naslovnici:
jan Živulović

AKTUALNA TEMA 4
Za varnost si moramo prizadevati

SPREMLJAMO 7
Na MO podelili priznanja ob vstopu v Nato
Vsebina

Odmevna slovenska pobuda EU 8

Sestanek držav Pobude za pripravljenost
in preventivo pred nesrečami 12
Marshallov center v Portorožu o obrambnem načrtovanju
SLOVENIJA IN NATO 14
Z vstopom v Nato v središču evro-atlantske skupnosti
Sloveniji sedem milijonov dolarjev ameriške pomoči 19
IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 20
Usposabljanje 1. brigade po britanskem programu
Mariborski kleščmani streljali s tanki 22
STROKOVNE TEME 24
Varovanje tajnih podatkov v gospodarstvu
Obrambni sistem in kadri od leta 1991 do 2003 (8. del) 30
NAŠE KORENINE 26
Boji za severno mejo v letih 1918 in 1919
250. obletnica rojstva barona Jurija Vege (2. del) 28
RAZVEDRILO 31
Križanka
OBJAVE 15
Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 23. aprila
2004. Nenaročenega gradiva ne vračamo.
Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo
Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon:
+386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta:
urednistvo.sv@mors.si, http://www.mors.si. Številko uredila: Meta
Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno Toič,
prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in
tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.300 izvodov.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja
1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta
ena številka. Novinarski prispevki, objavljeni
v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za
obrambo RS.
Slovenija je članica Nata. Postala je partnerica državam, ki smo se jim želeli približati
v letih od naše osamosvojitve. To so države, ki imajo razvito demokracijo, tržno gospo-
darstvo, visok življenjski standard, toda hkrati tudi najmočnejše vojske. Imajo podobne
sisteme vrednot, kar omogoča lažje poenotenje stališč glede najpomembnejših vprašanj.
Poenotenje mnenj in interesov o vojaškovarnostnih in s tem tudi političnih vprašanjih je
v tej organizaciji več kot pomembno, saj odloča s soglasjem vseh članic. Slovenija bo
formalno enakopravna partnerica drugim 25 članicam zveze.
Nevarnost klasičnih vojn je manjša prav zaradi obstoja multilateralnih organizacij, kot sta
Nato in Evropska unija. S članstvom v Natu smo dobili veliko varnostno zagotovilo, hkrati
pa tudi veliko odgovornost. Z vključevanjem v Nato varnost in obramba Republike Slovenije
nimata več samo nacionalnega pomena. Slovenska varnost postaja del evropske in med-
narodne varnosti. Soodločali in sodelovali bomo pri reševanju najpomembnejših vprašanj
v svetu. Danes je svet med seboj tako povezan in prepleten, da se ne moremo izogniti
izzivom in nevarnostim sodobnega sveta. Članstvo v Natu, Evropski uniji in OZN ter pred-
sedovanje OVSE pomeni, da smo se odločili za aktivno politiko v Evropi oziroma svetu.
Novi Nato vse pogosteje zagotavlja okvir za nevojaške dejavnosti. S tega stališča se je
Slovenija še kot država članica Partnerstva za mir aktivno vključila v dolgoročno var-
nostno ureditev razmer v Jugovzhodni Evropi. Ponovni izbruh nasilja na Kosovu, ki nas je
spet pretresel, je opozorilo mednarodni skupnosti, da se je treba na reševanje vprašanja
Kosova odzvati hitro in učinkovito. Nato je leta 1999 že ustavil nasilje v pokrajini. Zdaj
Kosovo potrebuje novo strategijo mednarodne skupnosti, s pomočjo katere bo poskušal
umiriti notranje spore in spodbuditi gospodarski razvoj v pokrajini. Vloga Nata bo pri tem
zelo pomembna.
Nato se vse intenzivneje ukvarja z novimi grožnjami, med katerimi je na prvem mestu
mednarodni terorizem. Terorizem zahteva življenja nedolžnih in spodbuja novo sovraštvo
ter spore. V boju proti terorizmu se mora mednarodna skupnost še učinkoviteje zavzemati
za bolj uravnotežen razvoj v svetu.
V teh tednih tako dosegamo dva najpomembnejša zunanjepolitična cilja, in sicer članstvo
v Natu ter Evropski uniji. Članstvo v obeh organizacijah je tudi rezultat dobrega sodelo-
vanje vseh vladnih resorjev in državnega zbora, ki so ta cilja nenehno ter neomajno pod-
pirali. Naše članstvo v Natu je tudi spodbuda za nadaljevanje obrambnih reform. Bistvene
spremembe so se dogajale med pristopnim obdobjem, dogajale pa se bodo še naprej. To
je proces nenehnega prilagajanja mednarodnemu političnemu in varnostnemu okolju ter
konceptualnim spremembam v Natu.
Ob koncu našim vojakom in policistom na misijah v BiH, na Kosovu in v Afganistanu, kjer
skupaj s predstavniki drugih demokratičnih držav skrbijo za mir in obnovo normalnega
življenja, želim, da bi bile njihove misije uspešne in da bi se vrnili z dragocenimi izkuš-
njami.
Dr. Janez Drnovšek,
predsednik republike

2 S LO V E N S K A V O J S K A

mir, smo končali kot enakopravna članica severnoatlantskega zavezništva.
Potovanje se šele začenja. Slovenija ima priložnost in odgovornost, da
skupaj z drugimi 25 zaveznicami sooblikuje mednarodno politično in var-
nostno okolje ter tako pripomore k učinkovitemu in odgovornemu delovanju
severnoatlantskega zavezništva.
Slovenija pričakuje od vključenosti v sistem kolektivne obrambe po eni
strani višjo raven zagotavljanja suverenosti in celovitosti nacionalnega
ozemlja, po drugi strani pa se zaveda, da takšno članstvo prinaša tudi
obveznosti in odgovornosti. Zato smo pripravljeni prevzeti svoj del odgo-
vornosti v okviru mednarodne skupnosti tako na Zahodnem Balkanu kot v
Afganistanu in tudi na drugih kriznih žariščih.
Kolektivna obramba, boj proti terorizmu, preprečevanje širjenja orožja za
množično uničevanje, celovit pristop k reševanju regionalnih in lokalnih
sporov zahtevajo drugačno razmišljanje in novo znanje, ki temelji na
izkušnjah. Hkrati s pripravo na članstvo v zavezništvu smo to znanje in
izkušnje vgrajevali v Slovensko vojsko, ki tako postaja pomemben dejav-
nik miru in stabilnosti. Pri tem je treba poudariti, da slovenski obrambni
sistem in Slovenska vojska prav zato ohranjata nacionalne značilnosti in
najpomembnejšo nalogo, torej obrambo Slovenije, njene samostojnosti in
suverenosti.
Temelj vsega smo ljudje. Brez nas ne bi bilo članstva v Natu in na nas te-
melji tudi verodostojnost Slovenije kot članice zavezništva. Odločitve, ki jih
bosta sprejemala slovenska vlada in državni zbor, bodo pripadniki Sloven-
ske vojske izvajali v mednarodnem okolju in večnacionalnih enotah. Zato
je naloga vseh nas na Ministrstvu za obrambo, da jim zagotovimo jasne
usmeritve, najboljše pogoje in vso podporo za njihovo delovanje.
Dr. Anton Grizold,
minister za obrambo
Vstop v Nato
V Slovenski vojski smo pred novimi izzivi. Leta 1991 smo vojaki skupaj z
državljankami in državljani Slovenije izpolnili svoje zgodovinsko poslan-
stvo ter z vojaško zmago omogočili osamosvojitev Slovenije. Z vstopom
Slovenije v zvezo Nato in posredno Slovenske vojske smo dosegli enega
od najpomembnejših strateških ciljev, za izpolnitev katerega smo si priza-
devali desetletje in se nanj tudi pripravljali. Pred nami je še eden, to pa je
integracija v vojaške strukture Nata. Prepričan sem, da bomo uspešni tudi
pri tej nalogi.
Za obrambo domovine smo organizirani znotraj Natove kolektivne obram-
be. Sistem obrambe dobiva povsem novo podobo. Od totalne obrambe pre-
hajamo h kolektivni obrambi. V prihodnje bomo prejemniki skupne varnosti,
zavedamo pa se tudi svojih obveznosti, ki jih od nas zahteva takšna pred-
nost. Pri načrtovanju organiziranosti upoštevamo nov zmogljivostni profil,
ki izhaja iz spremenjenega poslanstva in nalog Slovenske vojske. Slednje
omogočajo razvoj, izboljšanje in vzdrževanje vseh bistvenih operativnih
zmogljivosti, ki podpirajo uresničevanje glavnih nalog v nacionalni ter
kolektivni obrambi. S članstvom v Natu se je postavilo in se bo nadaljevalo
stabilno načrtovanje.
V Slovenski vojski smo bili že kot članica Partnerstva za mir aktivno vklju-
čeni v sistem umirjanja kriznih žarišč in pripravljeni ter sposobni delovati v
vseh vrstah Natovih operacij.
Pri kolektivni varnosti bomo sodelovali tudi z enoto za hitro posredovanje,
ki bo dobro izurjena in opremljena. Naš cilj je, da bodo tako izurjene in opre-
mljene vse naše enote, ki bodo sposobne opravljati najzahtevnejše naloge
v domovini in zunaj mej v operacijah kolektivne obrambe.
Sodelavci! Kljub hitremu tehnično-tehnološkemu napredku in uveljavljanju
novih, sodobnih bojnih sistemov ter opreme ostaja vojak naš najpomemb-
nejši kapital. Eden od temeljnih ciljev reform Slovenske vojske je usmerjen
v zagotavljanje visoko usposobljenih in motiviranih vojakov, ki bodo izpol-
nili zaupane naloge v domačem in mednarodnem okolju.
Doslednost, vztrajnost, požrtvovalnost, hrabrost in slovenskost so vrednote,
ki jih bomo predstavljali z vojaki, podčastniki in častniki – ambasadorji na-
šega vojaškega znanja in usposobljenosti v Natovih mednarodnih vrstah.
Generalmajor Ladislav Lipič,
načelnik Generalštaba SV
 Za varnost si moramo prizadevati
Gospod minister, najprej vam če-
stitam. Slovenija je postala polno-
pravna članica zveze Nato in s tem
Aktualna tema
ves čas prizadevati, in sicer z dejanji
S predajo ratifikacijske listine v Washingtonu je Slovenija 29. in ne z besedami.
marca postala polnopravna članica zveze Nato in s tem izpol-

se je uresničil desetletni državni nila enega od temeljnih zunanjepolitičnih ciljev. Z dnem vstopa Pred novim letom je bila končana
projekt. Kaj za vas pomeni ta veliki v zavezništvo slovenski predstavniki sodelujejo in soodločajo v priprava Strateškega pregleda
dogodek? ustanovah in organih Nata, Slovenska vojska pa je organizirana obrambe. Kaj je bil razlog za pripra-
Hvala. Seveda sem vesel, da je uspel znotraj zavezniške kolektivne obrambe. Na vprašanja o pomenu vo tega dokumenta?
projekt, v katerega je verjela tudi in posledicah članstva v Natu, obrambnih reformah na MO in v Najpomembnejši razlogi, zaradi
večina državljank in državljanov SV ter na nekatera druga, kot je zadnja pobuda Zveze častnikov katerih je bilo treba pripraviti takšen
Republike Slovenije ter to jasno po- Slovenije glede pripadnikov TO, ki so sodelovali v osamos- dokument, so bili hitre in intenzivne
kazala na lanskem referendumu. Pri vojitveni vojni Slovenije in bili pripadniki Manevrske strukture spremembe varnostnega okolja Re-
izvajanju projekta je sicer sodelovala narodne zaščite, je v intervjuju odgovoril obrambni minister dr. publike Slovenije, vključevanje v zve-
vsa država, vendar so velik del bre- Anton Grizold. zo Nato in Evropsko unijo, sodobni
mena zelo prizadevno in uspešno trendi razvoja nacionalnovarnostnih
opravili prav zaposleni na Ministrstvu za obrambo. Ob tej priložnosti se za- sistemov razvitih industrijskih držav, prehod v poklicno vojsko, dopolnjeno
s pogodbeno rezervo, ter potreba po čim bolj racionalni porabi razpo-
ta pomembni državni projekt. ložljivih virov. Tem spremembam
Republika Slovenija se kot ena iz- Vojaška obramba države v sodobnih politično-varnostnih in okoliščinam se mora prilagajati
med sedmih novih članic in prva iz okoliščinah presega klasično razumevanje obrambnih celoten obrambni sistem, ki je pred
Jugovzhodne Evrope tako pridružuje dejavnosti znotraj nacionalnih mej. izredno zahtevno nalogo. Kljub spre-
sodobnemu obrambnemu zavezni- membam mora delovati čim bolj
štvu, ki temelji na spoštovanju demokracije, človekovih pravic in vladavine učinkovito, hkrati pa se mora pripravljati na nove varnostne in obrambne
prava. izzive, ki so posledica intenzivnih in vse težje predvidljivih sprememb v
mednarodni skupnosti.
Kaj pričakuje Republika Slovenija od vstopa v Nato z obrambnega vidi-
ka? Dejali ste, da je z njim oblikovana najširša vizija gradnje obrambnega
Slovenija pričakuje od vključenosti v sistem kolektivne obrambe predvsem sistema in obrambnih sil v prihodnjem dolgoročnem obdobju. Lahko to
stabilno okolje in višjo raven zagotavljanja nacionalne varnosti, ob tem malo bolj natančno opredelite?
pa se moramo zavedati, da takšno članstvo prinaša tudi obveznosti in Glavni namen strateškega pregleda obrambe je bil ugotoviti stanje na
odgovornost. obrambnem področju in na podlagi analize ugotovitev oblikovati skupno
vizijo glede prihodnjih obrambnih
Vstop v severnoatlantsko zavez- Slovenija pričakuje od vključenosti v sistem kolektivne obrambe potreb Republike Slovenije ter na-
ništvo pomeni, da se bo morala stabilno okolje in višjo raven zagotavljanja nacionalne varnosti. log obrambnih sil v prihodnjem dol-
Slovenija dokazati kot verodostojna goročnem obdobju, ki določajo tudi
članica. Kakšne so prve naloge v tem okviru? prednostne dejavnosti in vire. Zato so ugotovitve pregleda tudi novejša
Slovenija je z vstopom v Nato prevzela obveznosti v okviru kolektivne strokovna podlaga za učinkovit nadaljnji razvoj obrambnega sistema
obrambe. To pomeni, da je na primer pri integraciji v vojaške strukture za- in obrambnih sil ter za pripravo konsistentnega predloga sprememb in
vezništva že prispevala svoj delež tudi k Natovim reakcijskim silam (Nato dopolnitev Splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja
Response Forces – NRF). V naboru sil za četrto rotacijo NRF je napovedala Slovenske vojske do leta 2015.
svoj prispevek – vod za dekontaminacijo iz sestave 18. bataljona RKBO s Strateški pregled obrambe je ponovno potrdil, da vojaška obramba države
26 pripadniki, in sicer s častnikom, štirimi podčastniki ter enaindvajsetimi v sodobnih politično-varnostnih okoliščinah presega klasično razumeva-
vojaki z ustrezno opremo. Ta enota bo v bataljonu RKBO pod nemškim nje obrambnih dejavnosti znotraj nacionalnih mej. SV bo zato dolgoročno
poveljstvom sodelovala v lahki četi RKBO kot eden izmed petih vodov za razvila zmogljivosti, s katerimi bo mogoče učinkovito izvajati vse naloge
dekontaminacijo. Naša enota bo nacionalne in kolektivne obrambe
polno pripravljena in vključena v Pri izpolnjevanju nalog v zavezništvu bomo izhajali iz dejstva, da ter se učinkovito vključevati tudi v iz-
sestavo NRF 14. januarja 2005 za sta verodostojnost in ugled države lastnosti, za kateri si je treba vajanje vojaških operacij za podporo
šest mesecev. ves čas prizadevati, in sicer z dejanji in ne z besedami. miru ter v operacije kriznega uprav-
Slovenska vojska sodeluje tudi v ljanja za zagotavljanje mednarod-
silah Isaf v Afganistanu, kjer prispeva svoj delež k stabilizaciji države in nega miru, varnosti in stabilnosti. Vojaške zmogljivosti bodo prilagojene
vzpostavljanju takšnega varnostnega okvira, ki bo pripomogel k oblikova- zmožnostim RS in usklajene z zavezništvom.
nju civilnih institucij in razvoju demokratičnega političnega sistema. SV bo še naprej organizirana kot enovita vojska, brez delitve na zvrsti.
Pri izpolnjevanju nalog v okviru zavezništva bomo predvsem izhajali iz dej- Zaradi usklajenega načrtovanja sil in delovanja v zavezništvu pa bo SV
stva, da sta verodostojnost in ugled države lastnosti, za kateri si je treba upoštevala delitev sil znotraj zavezništva za opravljanje nalog na kopnem,

4 S LO V E N S K A V O J S K A
v zračnem prostoru in na morju. Prihodnja organizacijska zgradba SV bo oseb na formacijske dolžnosti, tudi najvišje v vojski, in na mesta inšpek-
zagotavljala možnost modularnega sestavljanja sil za opravljanje nalog torjev za obrambo, službeno ocenjevanje vojaških oseb ter opravljanje
ob največji možni racionalizaciji poveljniške strukture. Vojna sestava SV bo vojaške službe na delih zunaj vojske, kot so vojaški atašeji in podobno. Gre
imela približno 14.000 pripadnikov, od katerih bo najmanj 8500 poklicnih predvsem za dopolnjevanje rešitev, da bi bile te bolj jasne in celovite.
vojakov. SV bo izvajala posodablja-
nje skladno z razpoložljivimi viri, pri Vojaške zmogljivosti SV bodo prilagojene zmožnostim Slovenije Uzakonjene so tudi rešitve, ki bodo
čemer bomo iskali ustrezno ravno- in usklajene z zavezništvom. omogočile začetek odpravljanja

težje med izboljšavami obstoječe
oborožitve in opreme ter uvajanjem sodobne tehnologije. V kakšnem ob-
segu bo SV sodelovala v operacijah v tujini, je odvisno od vrste operacij in
politične presoje, koliko bi sodelovanje SV v operaciji podpiralo uresniče-
vanje nacionalnih interesov RS.
V pripravi je tudi Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slo-
venske vojske. Kaj ta določa?
Ta dokument, ki se pripravlja na podlagi že omenjenega strateškega pre-
gleda obrambe, opredeljuje razvojne cilje Slovenske vojske do leta 2015.
Tako so v njem opredeljeni strategija doseganja ključnih zmogljivosti
Slovenske vojske, njen koncept delo-
vanja ter obseg in struktura SV do V kakšnem obsegu bo SV sodelovala v operacijah v tujini, je
leta 2015. Vsebuje program nabav odvisno od vrste operacij in politične presoje.
opreme in opredeljuje vojaško in-
frastrukturo, razvoj ter raziskave. Na koncu so predstavljeni tudi finančni
in kadrovski viri, ki jih je treba zagotoviti, če želimo v celoti dosegati po-
stavljene cilje.
Državni zbor je zadnje dni marca sprejel novelo Zakona o obrambi. Kakšni
so cilji zakonskih sprememb?
V ospredju je dopolnitev določb, ki so povezane z našim članstvom in
delovanjem v sistemu kolektivne obrambe tako, kot so bile v zadnjem letu
dogovorjene z Natom. To se še posebej nanaša na varovanje zračnega
prostora ter varovanje tajnih podatkov v informacijskih in telekomuni-
kacijskih sistemih za obrambo, kriptozaščito, zaščito pred neželenim
elektromagnetnim sevanjem in upravljanje radiofrekvenčnega spektra
za obrambne potrebe. V ta sklop sodijo tudi razširitev pooblastil vojaške
policije in rešitve, ki pomenijo zače
stalni sestavi vojske.
Sprememba zakona bo omogočila
na ugotovitve v strateškem pregled
do leta 2015, ki jih je podprl tudi Sv
Aktualna tema
kadrovskih neskladij, ki jih v spre-
membah zakona leta 2002 nismo vključili?
Da bi začeli odpravljati kadrovska neskladja v stalni sestavi vojske in
preprečili njihovo nadaljnje povečevanje, smo kot sistemsko rešitev
predlagali, da vojaški osebi delovno razmerje na obrambnem področju
preneha, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po
splošnih predpisih. Uveljavljene bodo tudi rešitve, ki bodo omogočale lažje
prerazporejanje delovnih invalidov v vojski. Ti bodo lahko do pet let ostali
na posebnih formacijah v vojski, v tem času pa se bodo iskale možnosti za
prerazporeditev glede na njihovo delovno zmožnost. Po uveljavitvi zakona
bo delovno razmerje prenehalo 60 osebam zaradi izpolnitve pogojev za
pridobitev starostne pokojnine po
splošnih predpisih. Drugačna reši-
tev, če upoštevamo priznavanje be-
neficirane delovne dobe v preteklosti
oziroma zdaj dodatno zavarovanje, verjetno ni utemeljena. Z zakonom bo
omogočeno, da se pod določenimi starostnimi pogoji in z minimalno delo-
vno dobo lahko predčasno upokoji tudi nekaj več kot 70 delovnih invalidov
II. in III. kategorije, ki jih v enem letu ne bo mogoče razporediti na ustrezna
dela v vojski oziroma upravnem delu ministrstva.
Kako pa boste reševali druga neskladja, ki nastajajo predvsem v stalni
sestavi vojske zaradi starosti, neustrezne strukture kadrov glede na ob-
seg vojske in podobno?
Za vsa druga neskladja, ki ste jih omenili, menimo, da jih je mogoče
reševati dolgoročno z drugimi ukrepi. Rešitve glede pridobivanja manjka-
joče izobrazbe, odpovedi činu in začasnega razporejanja na formacijske
dolžnosti, ki se razlikujejo s sistemsko ureditvijo, so posledica izkušenj, pri-

Varovanju zračnega prostora so j

veliko pozornosti. Kateri pa so še
Poudariti je treba uskladitev oziro
na izkušnje, pridobljene pri uvajan
za javni sektor, da bi omogočili u
bnem in še posebej vojaškem pod
licije izenačena s pooblastili, ki jih
s katerimi se srečujemo in sodeluje
enakih razlogov v zakon uvajamo
čeprav so ti sicer del notranje vojaš
naloge vojske tako, da bo lahko u
državne meje po globini, vendar b
šitev temelji na ukrepih za učinkovi
in so jo proučili v medresorski del
pa jo tudi nekatere primerljive drža
Zakon podrobneje določa rešitve
 dobljenih pri uveljavljanju sistemske zakonodaje znotraj javnega sektorja obrambi, ali je bila najboljša in dovolj jasna, res pa je, da je bila oblikovana
in pri uvajanju nove organizacije ter strukture Slovenske vojske. Problem tako, da je izključevala tiste organizatorje Manevrske strukture narodne
manjkajoče izobrazbe pri zaposlenih rešujemo v zakonu tako, kot je bil zaščite, ki niso bili zaposleni v nekdanji Teritorialni obrambi. Poskušali
rešen za druge javne uslužbence. To bomo torej pomagati, da se bodo
pomeni, da smo uredili spregled ene Po uveljavitvi novele Zakona o obrambi bo delovno razmerje tudi te zadeve ustrezno uredile in
stopnje nižje izobrazbe pri vojakih, prenehalo 60 osebam zaradi izpolnitve pogojev za pridobitev ne bodo povzročale nezadovoljstva
podčastnikih oziroma častnikih, starostne pokojnine po splošnih predpisih. Pod določenimi v veteranski organizaciji.
Aktualna tema

ki smo jih zaposlovali pred novelo starostnimi pogoji in z minimalno delovno dobo se lahko
Zakona o obrambi leta 2002 glede predčasno upokoji tudi nekaj več kot 70 delovnih invalidov. Na ministrstvu ste pred kratkim
na takratne predpise. Za druge pa pripravili odmevno oglaševalsko
zakon določa nove roke, v katerih morajo pridobiti manjkajočo stopnjo akcijo za promocijo zaposlovanja v Slovenski vojski, čeprav naj bi bilo
izobrazbe. dovolj zainteresiranih vojakov. Kako to komentirate?
Pri zaposlovanju v vojaški organizaciji so zelo pomembne tri faze. Prva
Ali lahko poveste kaj o pobudi Zveze častnikov Slovenije in Zveze vetera- je vhod kakovostnega kadra v vojaško organizacijo, druga je zagotovitev
nov vojne za Slovenijo? ustreznih razmer za delo in statusa tem pripadnikom in pripadnicam. Tret-
Po začetku zakonodajnega postopka je Zveza slovenskih častnikov dala ja faza, ki je zelo pomembna za obstoj in delovanje vsake vojaške orga-
pobudo odboru za obrambo v državnem zboru, ki jo je podprla tudi Zveza nizacije in tudi drugih podobnih civilnih organizacij, pa so častni odhod
veteranov vojne za Slovenijo, da bi ali odhod v pokoj, prekvalifikacija in
se Zakon o obrambi dopolnil tako, Zagotoviti moramo učinkovit sistem novačenja kadra, zato podobno. Gre za to, da zagotovimo
da bi bila mogoča predčasna upo- moramo celovito obveščati slovensko javnost o sodobnem učinkovit sistem novačenja kadra,
kojitev pripadnikov stalne in vojne vojaškem poklicu ter tudi zagotoviti to, kar obljubljamo. in to ni akcija ministrstva za leto
sestave Teritorialne obrambe, ki ali dve. Celovito moramo obveščati
imajo določeno minimalno delovno dobo ter so sodelovali v pripravah in slovensko javnost o sodobnem vojaškem poklicu, torej govoriti o izzivih
osamosvojitveni vojni in bili pripadniki Manevrske strukture narodne za- teh poklicev, nevarnostih, kaj ljudem ponujamo itn., ter tudi zagotoviti to,
ščite. Prav tako naj bi se priznala zavarovalna doba s povečanjem vsem kar obljubljamo. S projektom želimo predstaviti sodobni vojaški poklic
zaposlenim v Teritorialni obrambi pred 1. januarjem 1993. Amandma, ki je slovenski javnosti, predvsem zainteresiranim, to je mladim. Ta dejavnost
bil pripravljen na tej podlagi, ni dobil podpore v odboru za obrambo in ne mora postati del delovanja obrambnega ministrstva oziroma obrambnega
na plenarni seji. sistema.
Pobuda je vsekakor legitimna. Upravičene so tudi zahteve zveze veteranov
glede ustreznejšega urejanja njihovega statusa. Na pogovoru marca pri Glede na to, da imate zelo veliko obveznosti, ali vam sploh ostane kaj
predsedniku vlade, ki je sprejel predstavnike Zveze veteranov vojne za prostega časa?
Slovenijo, je bil tudi na mojo pobudo sprejet dogovor, da se ta vprašanja Delo mi skoraj ne omogoča prostega časa, saj zahteva celega človeka.
podrobno proučijo in se pripravijo predlogi za njihovo ureditev. Kmalu naj Kljub vsemu pa sem vesel, če mi kdaj ostane še kaj časa, ki ga preživim z
bi zveza veteranov s temi vprašanji celovito seznanila predsednika vlade. družino, če ostane kakšna minuta več, pa poslovno obleko zamenja šport-
Pri iskanju ustreznih rešitev bo aktivno sodelovalo tudi naše ministrstvo, na. Rad se sprostim ob nogometu, tenisu ali teku. Prav tako rad preberem
treba pa bo vključiti še Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter dobro knjigo.
druge resorje. Omenjena vprašanja se lahko uredijo v veteranskem, pokoj- Mag. Andreja Jernejčič
ninskem ali katerem drugem zakonu. To so namreč bistveno širše zadeve,
kot pa jih lahko urejamo v Zakonu o obrambi. Pri tem niti ne ocenjujem
vsebine predlagane rešitve, ki se je poskušala vključiti v novelo Zakona o
WE HAVE TO STRIVE FOR SAFETY
On March 29th, Slovenia has formally become the member of NATO by
Revija Slovenska vojska depositing its instruments of accession with the United States govern-
ment in Washington, thus fulfilling one of the most important goals of
v elektronski obliki na our foreign policy. From March 29th, Slovenian representatives partici-
spletnih straneh MO pate and make decisions in NATO institutions and agencies. Further-
more, the Slovenian Armed Forces are organised within the collective
defence of the Alliance.
In this interview, RS Minister of Defence, Anton Grizold, PhD., answers
www.mors.si the questions concerning the importance and consequences of Slove-
nia’s membership in NATO, defence reforms at the RS Ministry of Defen-
ce and in the SAF as well as concerning some other issues, such as the
latest initiative of the Association of Commissioned Officers of Slovenia
Elektronska pošta: regarding the members of Territorial Defence who took part in the War
for Slovenia’s Indepedence and were members of National Protection
urednistvo.sv@mors.si Manouvre Structure.

6 S LO V E N S K A V O J S K A
 Slovenija od 29. marca uradno članica Nata
Listine o pristopu k zavezništvu so da vrata Nata ostajajo odprta. Sloven-
ZDA kot depozitarju Severnoatlant- Predsednik vlade mag. Tone Rop je 29. marca v prostorih ski premier mag. Tone Rop je širitev
ske pogodbe iz leta 1949 poleg ameriškega zveznega ministrstva za finance v Washingtonu komentiral z besedami: »Mi smo var-
slovenskega predali premierji Bolga- državnemu sekretarju ZDA Colinu Powellu predal listine o nejši, Nato močnejši.« Trem državam,
rije, Estonije, Latvije, Litve, Romunije pristopu k severnoatlantskemu zavezništvu. Slovenija je s tem ki si prizadevajo za članstvo, je izrazil
in Slovaške, tako da je bila tokratna dejanjem postala polnopravna članica Nata in tako izpolnila podporo Slovenije. Generalni sekretar
enega od dveh glavnih zunanjepolitičnih ciljev, ki si jih je

širitev zavezništva največja v njegovi
55-letni zgodovini. Slovesnosti so
se udeležili tudi predsedniki vlad
Albanije, Hrvaške in Makedonije, ki
si prizadevajo za članstvo. Ameriški
predsednik George Bush mlajši je na
slovesnosti pred Belo hišo pohvalil
nove članice, ker so si svobodo za-
gotovile s pogumom in vztrajnostjo,
ter dejal, da so zdaj »z nami v
velikem zavezništvu kot aktivne in
enakopravne članice«. Po njegovih
besedah se zavezništvo spopada z
novim sovražnikom, mednarodnim
terorizmom. »Proti njemu se bo zavez-
ništvo učinkoviteje bojevalo, saj širitev
omogoča boljše sodelovanje,« je dejal
državni sekretar ZDA Powell in zatrdil,
S p re m l j a m o
Nata Jaap de Hoop Scheffer je Slove-
postavila po osamosvojitvi. nijo ocenil kot politično zrelo državo,
ki je v Nato vstopila po temeljitih pri-
pravah. »Prestrukturiranje obrambe,
aktivno sodelovanje v strukturah Nata
in razvoj zmogljivosti za sodelovanje
v mirovnih operacijah ter nišah so po-
memben prispevek majhne zaveznice
in se morajo nadaljevati.«
Zveza Nato je sedem novih članic
uradno pozdravila 2. aprila na sedežu
v Bruslju, ko so obesili zastave novink
in zaigrali njihove himne. V Sloveniji
smo vstop v Nato zaznamovali s
slovesno sejo državnega zbora RS 7.
aprila in slavnostno akademijo v ljub-
V Vojašnici Kranj so vstop Slovenije v Nato zaznamovali 2. aprila z ljanskem Cankarjevem domu.
dvigom zastave zavezništva. MG

Na MO podelili priznanja ob vstopu v Nato

V petek, 2. aprila, je na MO potekala slovesnost, s katero so
zaznamovali vstop Slovenije v zvezo Nato. Slovesnosti so se
udeležili najpomembnejši predstavniki javnega in političnega
življenja ter zaposleni na ministrstvu, ki so s svojim delom
prispevali k uresničitvi enega od temeljnih ciljev slovenske
nacionalnovarnostne politike. Slavnostni govornik minister za
obrambo dr. Anton Grizold je poudaril, da članstvo v Natu ni cilj,
temveč orodje. Od nas pa je odvisno, ali ga bomo znali skupaj
z zaveznicami odgovorno in uspešno uporabljali ter zagotavljati
mir, varnost in stabilnost mednarodnega okolja in s tem tudi
svoje države.

Minister za obrambo dr. Anton Grizold je najbolj zaslužnim delavcem na

MO, ki so s svojim požrtvovalnim delom prispevali k uresničitvi tega po-
membnega cilja, podelil priznanja Ministrstva za obrambo. Priznanje red
Slovenske vojske je dobil Uroš Krek, ki je imel pomembno vlogo pri pripravi
strokovnih podlag in izhodišč za pristopni proces, prispeval pa je tudi k ob-
likovanju obrambnih reform in obrambne politike SV. Brigadirju Antonu Turku
je minister Grizold za zasluge pri uresničevanju nalog, ki so bile povezane
z vključevanjem Slovenske vojske v mednarodne integracije, podelil zlato
medaljo generala Maistra. Zlato medaljo Slovenske vojske sta dobila pol-
kovnik Dragan Bavčar, ki je imel pomembno vlogo v procesu vključevanja in
integracije SV ter Slovenije v zvezo Nato, saj je vodil delovno skupino za pri-
pravo predlogov ciljev sil, in polkovnik David Humar, ki je bil nosilec gradnje
Dobitniki priznanj MO (z leve proti desni): Uroš Krek, brigadir Anton
Turk, Primož Šavc, polkovnik Dragan Bavčar, Vladimir Šaponja in v
ozadju polkovnik David Humar
okvira za delovanje SV v procesu kadrovske vključitve v strukture Nata. Tudi
Vladimir Šaponja, ki je prispeval k vključevanju SV v Nato na obveščevalnem
področju, in Primož Šavc, ki je bil kot nekdanji svetovalec ministra za med-
narodno sodelovanje in sedanji vodja obrambnega oddelka v stalni misiji RS
pri Natu in Evropski uniji v Bruslju eden od glavnih akterjev pri vključevanju
Slovenije v zavezništvo, sta prejela zlato medaljo Slovenske vojske. Na slo-
vesnosti so nastopili člani pihalnega orkestra SV. MP/SR

S LO V E N S K A V O J S K A 7
 Odmevna slovenska pobuda EU
Vojaške zmogljivosti Evropske unije
morajo temeljiti na silah, ki so primer-
no usposobljene, premestljive in inter-
operabilne, in ki lahko pripomorejo
k ohranjanju mednarodnega miru
S p re m l j a m o
Osrednja tema drugega dne zaseda-
V Bruslju je 5. in 6. aprila potekalo neformalno srečanje ministrov nja so bile operacije v podporo miru,
za obrambo Evropske unije, ki se ga je udeležil tudi slovenski še posebej v Bosni in Hercegovini,
obrambni minister dr. Anton Grizold. Prvi dan zasedanja so kjer bo misijo do konca 2004 pre-
ministri razpravljali o vojaških zmogljivostih Evropske unije, ciljih, vzela Evropska unija. Po besedah
ki si jih je EU postavila na vojaškem in obrambnem področju do

ter varnosti. V tem okviru je sodelo- ministra dr. Grizold bo EU v prihod-

vanje med EU in Natom na področju leta 2010, ter v tem pogledu tudi o silah za hitro posredovanje. njih mesecih in letih imela vse po-
obrambnih zmogljivosti še posebej membnejšo vlogo pri stabilizaciji in
pomembno. Za Slove- zagotavljanju varnosti
nijo kot članico Nata in na Zahodnem Balkanu.
skorajšnjo članico EU Slovenija se mora tudi
podvajanje zmogljivosti zato aktivno vključiti
ni niti sprejemljivo niti v razvoj obrambnih in
smiselno. Slovenija pa vojaških zmogljivosti
želi aktivno sodelovati EU, saj je mirna in sta-
pri ohranjanju stabilnosti bilna regija tako v inte-
in varnosti v evropskem resu Slovenije kot tudi
in širšem mednarodnem EU. Unija bo do konca
prostoru tako v okviru letošnjega leta pre-
operacij pod vodstvom vzela operacijo v Bosni
Nata kot tudi v opera- in Hercegovini, zato si
cijah, ki bodo potekale bo Slovenija po svojih
pod vodstvom Evropske močeh prizadevala,
unije. Minister za obram- da bo prenos potekal
bo dr. Grizold je dejal, mirno in ne bo vplival
da je Slovenija na pod- na varnostni položaj v
lagi Akcijskega načrta o Bosni in Hercegovini.
evropskih zmogljivostih »V tem kontekstu sva se
analizirala možnosti Visoki predstavnik Evropske unije Solana z obrambnim ministrom dr. Grizoldom z avstrijskim kolegom
za sodelovanje v šestih Platterjem na prijatelj-
projektnih skupinah. Za Slovenijo je v nekaterih skupinah, na primer pri stra- skem srečanju v Avstriji minuli konec tedna dogovorila o vsebini dokumenta
teškem zračnem in pomorskem transportu, zanimiv tudi status opazovalke, (non-paper), o katerem so bili na zasedanju obveščeni tudi drugi ministri
zato se vsem skupinam ne bomo pridružili kot aktivna članica. Evropske unije. Visoki predstavnik EU za varnostno in obrambno politiko
V okvir zmogljivosti, ki si jih je EU postavila na vojaškem in obrambnem po- Javier Solana pa je bil o nameri obeh držav obveščen v pismu, ki sva ga pod-
dročju do leta 2010, bo Slovenija prispevala vojaške zmogljivosti, ki bodo pisala z ministrskim kolegom Güntherjem Platterjem minuli teden,« je dejal
vrhunsko izurjene in opremljene za sodelovanje v več vojaških operacijah, minister dr. Grizold. Avstrija in Slovenija sta ob tem izrazili interes za sodelo-
je še poudaril dr. Grizold. vanje v operaciji pod vodstvom EU in predstavili namero, da ponudita svoj
V tem pogledu so ministri govorili tudi o zmogljivostih EU za hitro posredo- prispevek v okviru enote MSU v Bosni in Hercegovini. Pri tem sta avstrijski in
vanje. V začetku tega leta so Velika Britanija, Nemčija in Francija pripravile slovenski obrambni minister opozorila, da se državi zavzemata za vojaško
predlog razvoja sil za hitro posredovanje v okviru tako imenovanih bojnih linijo poveljevanja.
skupin. Te zmogljivosti naj bi obsegale od sedem do devet bojnih skupin, »Slovenija namerava v operaciji pod vodstvom EU sodelovati s četo v okviru
vsaka bi imela približno 1500 vojakov z ustreznimi elementi zračnih in po- taktične rezerve, ki bo nameščena v BiH in bi bila načeloma aktivirana ob
morskih sil ter nujnimi podpornimi zmogljivostmi. Bojne skupine naj bi bile zaostritvi razmer. V takšnih okoliščinah imajo slovenski vojaki zaradi po-
v 15 dneh od sprejetja odločitve sposobne posredovati kjerkoli na svetu za znavanja jezika, družbenih navad in kulture prednost pred pripadniki drugih
obdobje do 30 dni. Opravljale bi vse petersburške naloge, vključno z bojnimi oboroženih sil, to pa je lahko v konfliktnih položajih odločilnega pomena za
nalogami, pod vodstvom Združenih narodov, EU, drugih regionalnih organi- umiritev razmer,« je še poudaril dr. Grizold.
zacij ali koalicije voljnih. Bojne skupine se lahko oblikujejo na dva načina, Ministri so se pogovarjali tudi o varnostnih razmerah na širšem Zahodnem
in sicer v obliki vodilne države in nišnih zmogljivosti drugih držav ali pa kot Balkanu in ob tem poudarili pomen stabilnosti in varnosti Kosova. Slovenija
večnacionalna formacija. Ob tem je obrambni minister dr. Grizold poudaril je prepričana, da zahteva položaj na Kosovu okrepljeno mednarodno voja-
slovensko stališče, da so obseg, namen in časovni okvir delovanja skladni z ško in civilno navzočnost, predvsem pa zvišanje ravni in obsega delovanja
interesi naše države. Slovenija sicer ne zmore zagotoviti celotne bojne skupi- Evropske unije. Zagotavljanje varnostni in stabilnosti v Bosni in Hercegovini
ne, lahko pa deklarira enote, ki bi bile dodane bojni skupini vodilne države ali je namreč vsaj deloma odvisno tudi od stabilnosti območij, ki jo obkrožajo.
večnacionalni bojni skupini. Mag. Andreja Jernejčič

8 S LO V E N S K A V O J S K A

Dobro sodelovanje s francosko vojsko
Na povabilo načelnika GŠSV generalmajorja
Ladislava Lipiča je v petek, 26. marca, na
delovni obisk v Slovenijo prišel načelnik obram-
bnega štaba oboroženih sil Republike Francije
general Henri Bentegeat s sodelavci. Sloven-
ska stran je francoski predstavila potek pre-
oblikovanja in profesionalizacije SV, nadaljnji
razvoj do leta 2015 ter pripravljenost Slovenije
za vstop v evro-atlantske integracije.
Slovenski gostitelj je francoskega kolega seznanil s
pripravljenostjo SV za polnopravno članstvo v zvezo
Nato in mu zagotovil, da si bo Slovenija kot članica
Nata še bolj prizadevala za poglobljeno sodelovanje
s francoskimi oboroženimi silami. »Naše dosedanje
sodelovanje je bilo uspešno pri jezikovnem izobraže-
vanju, ki ga želimo še izboljšati in tako zagotoviti čim
več francosko govorečih častnikov, podčastnikov
in vojakov,« je poudaril generalmajor Lipič. Državi
intenzivno sodelujeta tudi pri opremljanju SV s
helikopterji, komunikacijskimi sistemi in opremo
Zasedanje Svetovalnega odbora ITF na Igu
V okviru Fundacije za razminiranje in pomoč
žrtvam min (ITF) je v Izobraževalnem centru
za zaščito in reševanje na Igu v torek, 30.
marca, potekalo 12. zasedanje Svetovalne-
ga odbora. Uvodni govor je imel minister za
obrambo dr. Anton Grizold.
Kot je poudaril obrambni minister, sta mir in
varnost na Zahodnem Balkanu eden od glavnih
stebrov evropske stabilnosti. Terorizem in orožje
za množično uničevanje sta grožnja varnosti sodo-
bnih držav, čeprav ne smemo spregledati drugih
nevojaških ogrožanj varnosti, kot so regionalni
spori. Po besedah ministra nas nedavni dogodki
na Kosovu opominjajo, da stabilizacijski proces
na Zahodnem Balkanu še ni končan, ter potrjujejo,
potapljaških enot. »Prav v teh dneh bo Slovenija
dobila še dva helikopterja cougar, kar je dokaz,
da v Slovenski vojski zelo cenimo strokovnjake
francoske vojaške industrije in jim zaupamo.« Ge-
neral Bentegeat je dobro ocenil dosedanje sodelo-
vanje med vojskama, ob tem pa je bil zadovoljen,
da bo z vstopom Slovenije v omenjeni integraciji to
sodelovanje dobilo nove razsežnosti. Prav to je tudi
priložnost za nadaljnjo izmenjavo izkušenj, možnost
za posvetovanja o obrambnih reformah, saj je lahko
francoska izkušnja s prenovo vojske, ki so jo končali
pred dvema letoma, za SV zelo koristna. Visokega
gosta je sprejel tudi minister za obrambo dr. Anton
Grizold. Govorila sta o sodelovanju držav na obram-
bnem in vojaškem področju ter o reševanju kriz na
Balkanu predvsem glede na dogodke, ki so se zgo-
dili nedavno. Sogovornika sta se pogovarjala še o
prihodnji organizaciji mirovne misije v BiH. Visokega
gosta so sprejeli tudi predsednik republike dr. Janez
Drnovšek in predstavniki parlamentarnega odbora
za obrambo. MP
da mir in stabilnost še nista zagotovljena. »Verja-
memo, da si je vredno še bolj prizadevati za po-
večanje naših dejavnosti v regiji in tako doseči, da
bo Jugovzhodna Evropa do konca desetletja varna
pred minami,« je dejal dr. Grizold.
Omenil je tudi vlogo, ki jo je Slovenija imela pri sta-
bilizaciji Jugovzhodne Evrope, in poudaril pomen
fundacije s sedežem v Sloveniji, ki uspešno deluje
pri financiranju in organiziranju razminiranja ter
rehabilitaciji žrtev min. Ob pomoči Mednarodnega
sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min s
sedežem v Sloveniji je bilo očiščenih več kot 43
milijonov kvadratnih metrov. V prihodnje bodo še
več pozornosti namenili regionalnemu sodelo-
vanju in pomoči žrtvam min, je še dodal minister
za obrambo dr. Anton Grizold.
Slovensko nebo
varujejo tudi
italijanska letala
Z uradnim vstopom Slovenije v Nato so
29. marca naš zračni prostor začela
varovati italijanska letala pod povelj-
S p re m l j a m o
stvom vrhovnega poveljnika zavezniških
sil v Evropi, generala Jamesa Jonesa.
Dejavnosti lovskih letal zavezništva
F-16, ki bodo vzletala z italijanskega
letališča Cervia, bodo potekale v okviru
integriranega sistema zračne obrambe
zavezništva (NATINEADS) ter v skladu z
Zakonom o letalstvu in z Uredbo o nači-
nu izvajanja nadzora zračnega prostora.
Uredba o načinu izvajanja nadzora zračnega
prostora, ki jo je vlada sprejela 25. marca,
določa naloge, postopke in medsebojno iz-
menjavo podatkov civilnih in vojaških organov
ter služb za nadzor zračnega prostora pri nas.
Natančno določa tudi postopke ob morebitnih
kršitvah zračnega prostora. Tako uredba
opredeljuje, da zračni prostor neprekinjeno
nadzirajo vojaške enote in službe z vojaškimi
radarskimi ter drugimi nadzornimi sredstvi
kot del stalne pripravljenosti SV. Pri tem sode-
lujejo s civilnimi organi in službami, ki izvajajo
kontrolo zračnega prometa. Uredba navaja,
da pri nadzoru sodelujejo tudi vojaški sistemi,
službe in zrakoplovi zavezniških držav. Sistemi
in enote, ki nadzirajo zračni prostor, vključno z
zavezniškimi, se združujejo v centru za nadzor
zračnega prostora, ki se povezuje in sodeluje
z območnim centrom za kontrolo zračnega
prometa. Uredba določa natančne pogoje
in postopek sprejemanja odločitve za prisilni
pristanek zrakoplova, ki krši zračni prostor,
oziroma za prestrezanje letal, ki bi Slovenijo
neposredno ogrožala iz zraka. Poleg tega je
uredba usklajena z mednarodnimi letalskimi
konvencijami in zahtevami Nata. Delovanje
Centra za nadzor zračnega prostora si je 29.
marca ogledal načelnik GŠSV generalmajor
Ladislav Lipič z delegacijo in pri tem ocenil,
da so izpolnjene vse zahteve za kakovostno
vključitev v sistem nadzora zračnega prostora
zavezništva. Prvi italijanski letali sta v okviru
zavezniškega integriranega sistema zračne
obrambe slovenski zračni prostor preleteli 30.
marca. Polet je potekal zaradi seznanjanja z
operativnimi postopki, ki jih opredeljuje uredba
o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora.
S LO V E N S K A V O J S K A 9
 Prve ugotovitve komisije
o nesreči letala PC-9
Mesec dni po tragični nesreči namestnika poveljnika 15. brigade
in pilota Slovenske vojske majorja Draga Svetine, ki je umrl ob
strmoglavljenju vojaškega letala pilatus PC-9 v Spodnjih Žer-
javcih pri Lenartu je komisija za preiskavo nesreče dala izjavo.
S p re m l j a m o
Konferenca mariborskega
združenja častnikov
Na letni programski konferenci Območnega združenja slovenskih
častnikov Maribor, ki je konec marca potekala v Izobraževalnem
centru v Pekrah, so predstavili lanske rezultate dela.

Predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Maribor major Jože

Glavni preiskovalec podpolkovnik mag. Mihael Klavžar je 2.
aprila predstavil prve ugotovitve o nesreči.
V skladu s 15. členom Uredbe o preiskovanju letalskih nesreč, resnih
incidentov in incidentov (Ur. list RS, št. 72/03) je komisija za preiska-
vo letalske nesreče zrakoplova Slovenske vojske PC-9, imenovana
3. marca 2004 s sklepom ministra za obrambo, predstavila uvodno
poročilo o preiskavi letalske nesreče. V preiskovalni komisiji sta na
predlog glavnega preiskovalca sodelovala še strokovnjak letalske
stroke in zdravnik.
Uvodno poročilo obsega bistvene podatke o dogodku, letu, udeležencih
in meteoroloških pogojih letenja. Del uvodnega poročila je tudi kratek
opis poteka dogodka.
V uvodnem poročilu tako piše, da je letalo pilatus PC-9 z registrsko
oznako L9-52 letelo zunaj letališča, na majhni višini, v dnevnih vremen-
skih pogojih, ki omogočajo vizualno letenje. Letalo je 3. marca 2004 ob
11.07 v skladu z radarsko sliko v bližini vasi Spodnji Žerjavci po dotiku
dreves trčilo ob tla. Pri tem je pilot letala izgubil življenje. Pilot je imel
zadnji stik s kontrolo letenja ob 11.02.
V okviru preiskave je komisija že ugotovila, da je v trenutku nesreče
motor deloval s polno močjo, da kolesa za pristajanje niso bila izvle-
čena, zakrilca pa so bila v položaju za letenje, na podlagi česar lahko
sklepamo, da pilot ni nameraval zasilno pristati. Te ugotovitve so v
skladu z ugotovitvami strokovnjakov proizvajalca letal Pilatus iz Švice
in kanadskega proizvajalca letalskih motorjev Pratt & Whitney.
Rezultati osnovne raziskave kažejo, da ročica katapultnega sedeža ni
bila izvlečena. Komisija bo v skladu z operativnim načrtom glavnega
preiskovalca nadaljevala svoje delo.
Škof je ob predstavitvi poročila dejal, da so lani povečali obseg vojaških,
strokovnih, kulturnih, družabnih in športnorekreacijskih aktivnosti ter izbolj-
šali sodelovanje z drugimi območnimi in občinskimi združenji. »Delujemo
skladno z dogovori in usklajeno, upravičili smo status društva, ki deluje v
javnem interesu na področju obrambe.«
Predsednik je poudaril, da je bilo delovanje na vojaškostrokovnem področju
uspešno predvsem zaradi odgovornega sodelovanja poveljstev SV in njiho-
vega zagotavljanja strokovne ter logistične podpore. Dodal je, da si je 50
članov združenja lani na Madžarskem ogledalo mednarodno vojaško vajo
Zvita podlasica. Poveljnik 72. brigade SV podpolkovnik Vlado Maher je v raz-
pravi opozoril, da lahko Zveza slovenskih častnikov pričakuje spremembe pri
vsebini in načinu dela Združenja slovenskih častnikov in da imajo z reorgani-
zacijo SV častniki in podčastniki priložnost, da se vključujejo v svojo stanov-
sko organizacijo, kar se v preteklosti ni dogajalo. Sekretar Zveze slovenskih
častnikov Janko Ljubič je povedal, da je ZSČ pomembna organizacija za
vojaškostrokovno povezovanje posameznikov z vojaško stroko, za širjenje
vojaškega znanja med prebivalstvom in za ohranjanje ter oblikovanje tradi-
cije SV. Na konferenci so sprejeli program dela za letos in finančni načrt ter
podelili republiška in območna priznanja ZSČ. Ferdo Vtič
Slovesnost v spomin
na heroja Žagarja
min na padlega narodnega heroja Staneta Žagarja k njegovemu spomeniku
v Vojašnici Kranj položili venec. Letos jim je pomoč in sodelovanje ponudilo
poveljstvo za podporo in delegaciji pripravilo sprejem. Ob obisku vojašnice
si je delegacija ogledala tudi Vojaški muzej.

Skupinskim naročnikom
revije Slovenska vojska
Zaradi preoblikovanja Slovenske vojske in forma-
cijskih sprememb po prenehanju napotitev na slu-

vojska na naslovih poveljstev in enot prišlo do precejšnjih sprememb.

Vse pristojne v poveljstvih in enotah Slovenske vojske prosimo, da na ured-
ništvo revije Slovenska vojska sporočijo podatke o morebitnem zmanjša-
nju števila bralcev revije. Izvode revije, ki jih ne potrebujete, bomo preraz-
poredili na tista poveljstva in enote, kjer se število bralcev povečuje.
Prosimo, da podatke pisno ali ustno sporočate na naslov: Uredništvo
revije Slovenska vojska, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, tele-
fonska številka: 01/471 26 62, faks: 01/ 471 27 70, elektronski naslov:
urednistvo.sv@mors.si.
Zahvaljujemo se za sodelovanje.
 Preverili znanje za vojaško
evidenčne dolžnosti
V Centru za usposabljanje so v torek, 30. marca, preverjali znanje kandidatov
za vojaško evidenčno dolžnost vojak dekontaminator. Končnega preverjanja,
pri katerem so bili najpomembnejši postopki dekontaminacije in sredstva
RKBO, se je udeležilo 28 vojakov. V specialistični program so se vključili 2.
februarja v Vojašnici Kranj, kjer deluje 18. bataljon RKBO. V devetih tednih
so se usposobili in izurili za pravilno ravnanje, učinkovito uporabo ter vzdr-
ževanje sredstev in opreme RKBO ter za izvajanje zaščite in obrambe pred
RKB-orožjem. Tridesetim novim poklicnim voznikom vojakom so v petek, 26.
marca, v CU podelili potrdila. Med pettedenskim programom centra, ki je po-
tekal v Vojašnici Cerklje ob Krki, so se usposobili in izurili za vožnjo z vojaškimi
tovornimi vozili. Največ časa so namenili urjenju terenske vožnje po neureje-
nih prometnih poteh. Usposabljanje je obsegalo cestnoprometne predpise in
osnove vojaške taktike prometne službe. Novi vozniki so se že vrnili v matične
enote, v katerih bo potekalo nadaljnje specialistično usposabljanje za vojaška
vozila, kot so hummer, valuk, roland in bojno oklepno vozilo. Kandidati za VED
bolničar so 2. aprila svoje znanje preverili v Vojašnici Cerklje ob Krki, ta mesec
pa se bodo usposabljali tudi kandidati za VED inženir.
Usposabljanje po temeljnem vojaškostrokovnem programu je 8. aprila
končala tudi prva generacija 91 prostovoljcev na služenju vojaškega roka.
Rezultati končnega preverjanja, ki je od 30. marca do 1. aprila potekalo na
vadišču Mlake pri Vipavi, bodo znani v prihodnjih dneh.
Odprli razstavo kreativnih rešitev
za promocijo SV
V avli MO so v četrtek, 25. marca, odprli razstavo kreativnih rešitev
oglaševalskih agencij, ki so sodelovale na javnem natečaju za pri-
pravo strategije in izvedbo oglaševalske akcije za promocijo zapo-
slovanja v Slovenski vojski. Odprtja razstave so se udeležili direktorji
in vodje projektov v agencijah, člani strokovne komisije in predstav-
niki strokovne javnosti.
Strokovna komisija predstavnikov oglaševalske in vojaške stroke je med pet-
najstimi prispelimi popolnimi ponudbami kot najboljšo izbrala kreativno re-
šitev agencije Studio Marketing JWT. Kot drugi najboljši predlog je izbrala re-
šitvi agencij Futura DDB in PR plus, četrta pa je bila agencija Grey. Iskali so
predvsem izvirnost, celovitost, oblikovno dovršenost in finančno ustreznost
oglaševalske akcije. Predstavnikom nagrajenih agencij je ob odprtju razsta-
ve čestital državni sekretar na MO Janko Deželak, ki je dejal, da je projekt
promocije zaposlovanja zelo pomemben za nadaljnje preoblikovanje in pro-
fesionalizacijo Slovenske vojske. Ob tem je še poudaril, da so prvi odzivi na
projekt dobri. Za
razstavo so se
odločili, da bi
javnosti pred-
stavili zamisel
oglaševalcev,
njim pa omo-
gočili, da vidijo
kreativne rešit-
ve konkurenč-
nih agencij.
MP
S p re m l j a m o
Polkovnik Srečko Lisjak, poveljnik 24. vojaškoteritorialnega poveljstva,
Ivanu Omanu izroča zlato plaketo.
13. obletnica vaje Premik 91
V Vojašnici Postojna so v petek, 26. marca, pripravili slovesnost ob
13. obletnici mobilizacijsko-taktične vaje Premik 91, ki je bila eden
prvih preizkusov uspešnosti obrambnega sistema nove države.
Uspešno izvedena vaja je političnemu vodstvu dala vpogled v pri-
pravljenost in sposobnost obrambnega sistema ter vojaške obram-
be, predvsem slovenske policije in Teritorialne obrambe.
Slavnostni govornik namestnik načelnika GŠSV brigadir Anton Turk je pouda-
ril pomen vaje, ki je potekala v času, ko se je odločala prihodnost slovenske
države. »Nato in Evropska unija pomenita izjemen izziv za nadaljnji razvoj slo-
venske države in Slovensko vojsko. Toda hkrati lahko obe integraciji pomenita
tudi nevarnost, da bomo pozabili na naše korenine in vrednote, s katerimi se
ponašamo slovenski državljani, zato moramo ohranjati tradicijo in vrednote
slovenstva, saj so nas pripeljale v pomembni mednarodni organizaciji.«
Srečanja se je udeležila večina udeležencev vaje iz Severnoprimorske in Do-
lenjske pokrajine, specialci brigade MORiS in tisti, ki so vajo organizirali. Na
slovesnost je prišel tudi Ivan Oman, član takratnega predsedstva RS, ki je
na koncu vaje Premik 91 udeležence nagovoril z besedami: »Vojaki, zdravo.
Lepo vas pozdravljam kot vojake slovenske teritorialne vojske.«
Ob dnevu enote 24. vojaškoteritorialnega poveljstva so podelili zlate, srebrne
in bronaste plakete ter znake za zasluge v miru, udeleženci so si po kultur-
nem programu ogledali Predjamski grad. VŠ/BT
Mladim predstavljajo vojaško dolžnost
Po zakonu o vojaški dolžnosti mora MO tudi po ukinitvi obveznega
služenja vojaškega roka voditi evidence vojaških obveznikov. Evidence
bi uporabili ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma ob ne-
posredni vojni nevarnosti, ko bi lahko z odločitvijo državnega zbora RS
ponovno začeli z vpoklici na zdravniške preglede, naborom in napotit-
vami na služenje vojaškega roka. Seznanitev približno 12.500 mladih,
ki bodo letos dopolnili 18 let, z vojaško dolžnostjo bo potekala na iz-
postavah uprav za obrambo, ki vodijo vojaške evidence. Hkrati bodo
mladim predstavili možnosti prostovoljnega služenja vojaškega roka,
pogodbenega opravljanja vojaške službe v rezervni sestavi in možnosti
zaposlitve v SV. Seznanitve so že imeli v Celju, Slovenj Gradcu in na
Vrhniki, del tudi na Jesenicah, v Murski Soboti, Krškem in Novem mestu.
Seznanitve bodo po vsej Sloveniji potekale do konca maja, v Kranju tudi
septembra, v Kopru pa oktobra letos.
S LO V E N S K A V O J S K A 11
 Sestanek držav Pobude za pripravljenost
in preventivo pred nesrečami
V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije na Igu je
v ponedeljek, 5., in torek, 6. aprila, potekal regionalni sestanek Pobude za pri-
pravljenost in preventivo pred nesrečami (Disaster Preparedness and Preven-
S p re m l j a m o
tion Initiative – DPPI) Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. Na tokratnem
sestanku so sodelovali predstavniki Albanije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine,
Hrvaške, Madžarske, Makedonije, Moldavije, Romunije, Srbije in Črne gore,
Turčije ter Slovenije in udeleženci iz Švedske, Mednarodne federacije društev
Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter Programa za razvoj Združenih naro-
dov. Udeleženci sestanka so se seznanili z rezultati projektov za izobraževanje
Marshallov center v Portorožu
o obrambnem načrtovanju
V portoroškem hotelu Metropol se je včeraj, 8. aprila, končala
konferenca o obrambnem načrtovanju, ki sta jo organizirala
Evropski center za varnostne študije George Marshall iz Gar-
mish-Partenkirchna in Urad za obrambno politiko na MO.
Približno 15 tujih in 35 domačih strokovnjakov z različnih ministrstev
ter nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z obrambnim načrtovanjem,
je multidisciplinarno obravnavalo veliko tem. Razpravljali so o kon-
ceptu nacionalne varnosti, načrtovanju, pripravi in organizaciji na
obrambnem področju, o upravljanju virov, kadrovanju, vzdrževanju in
opremljanju oboroženih sil, prilagajanju obrambnega sistema spre-
membam v mednarodnem varnostnem okolju ter o integriranih od-
nosih znotraj vlade in o vplivu na regionalne ter mednarodne povezave.
»Konferenca je forum za razpravljanje o najpomembnejših vprašanjih
obrambnega načrtovanja kot podlage razvoja tako obrambnega siste-
ma kot sistema nacionalne varnosti. Je priložnost za integracijo stališč
in mnenj strokovnjakov iz mednarodnega okolja, s področja zunanjih
ter notranjih zadev, zaščite in reševanja, financ ter obrambnega siste-
ma,« je pred konferenco dejal vodja Urada za obrambno politiko Uroš
Krek. Direktor kongresnega centra, ki deluje pri Marshallovem centru,
polkovnik Gerhard Blaesing pa je opozoril na napredek Slovenije pri
obrambnem načrtovanju in izrazil željo, da bi bilo sodelovanje med
centrom in MO po vstopu Slovenije v Nato še intenzivnejše. Tokratna
konferenca, ki jo je Marshallov center pripravil skupaj z inštitutom za
obrambne analize iz ZDA, je namreč že četrta v Sloveniji. MG
12 S LO V E N S K A V O J S K A
in usposabljanje za varstvo pred nesrečami v Jugovzhodni Evropi (Disaster
Management Training for South East Europe – DMTP), ki ga letos koordinira
Slovenija, in z rezultati projekta skupne gasilske enote (Joint Fire Fighting
Unit – JFFU), ki ga izvajajo Bosna in Hercegovina, Hrvaška ter Srbija in Črna
gora, sodeluje pa tudi HELP, mednarodna nevladna organizacija. Na sestanku
so predstavili še rezultate projekta Seizmološke mreže za Jugovzhodno Evropo
(Project Earthquake Monitoring in Support of Disaster Prevention in SEE), ki ga
je predlagala Grčija, pobudo pa je nato prevzela Slovenija.
Poleg tega bodo udeleženci spoznali tudi nekatere nove predloge, in sicer
projekt o skupni koordinacijski skupini in enoti za posredovanje ob poplavah
ter projekta, ki naj bi ju uresničili v sodelovanju z Uradom Nata za uporabo
znanosti v miroljubne namene.
Predstavniki držav članic Pobude za pripravljenost in preventivo pred nesre-
čami si bodo na Igu izmenjali tudi izkušnje pri graditvi sistemov varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami v njihovih državah in se dogovorili glede na-
daljnjega sodelovanja v okviru pobude.
Namen Pobude za pripravljenost in preventivo pred nesrečami (Disaster Pre-
paredness and Prevention Initiative – DPPI) Pakta stabilnosti za Jugovzhodno
Evropo, ki je začela sodelovati pri različnih projektih leta 2002, je okrepiti
sodelovanje držav v regiji na področju varstva pred naravnimi in drugimi ne-
srečami, predvsem pa gre za prenos znanja in izkušenj ter integracijo regije v
zahodne povezave.
Slovenija letos predseduje delovnemu omizju III Pakta stabilnosti, kamor sodi
tudi Pobuda za pripravljenost in preventivo pred nesrečami.
Vsako leto pripravijo regionalna sestanka pobude v drugi državi, pregledajo
pa dejavnosti v okviru pobude v minulem letu in predstavijo predloge držav za
nove projekte. (KuB)
Posvet s predstavniki gasilskih
enot širšega družbenega pomena
V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu je v ponede-
ljek, 22. marca, potekal posvet s predstavniki gasilskih enot širšega
družbenega pomena. Udeležilo se ga je več kot sto predstavnikov
poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot, izpostav URSZR, regijskih
centrov za obveščanje, Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, Gasilske zveze, Združenja slovenskih poklicnih
gasilcev in predstavnikov Uprave RS za zaščito in reševanje.
Poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj je predstavil naloge v sistemu var-
stva pred naravnimi in drugimi nesrečami do leta 2006. Poudaril je, da smo
v državi začeli nekaj kompleksnih reform, od reforme javnega sektorja do ti-
stih na vojaškem področju. Te so pomembne za sistem zaščite in reševanja,
saj bodo uredile zadeve glede državljanske dolžnosti. V parlamentu je nov
zakon o varstvu okolja, ki naj bi zagotovil, da bodo vse službe, tudi z drugih
ministrstev, soodgovorne za reševanje težav. Z nekaterimi spremembami
Zakona o gasilstvu naj bi uveljavili večjo vlogo gasilskih zvez in združenja
poklicnih gasilcev. V Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
bo predvideno tudi prostovoljno usposabljanje. Vsako leto naj bi tako uspo-
sobili približno 100 ljudi, ki bodo imeli med usposabljanjem enake ugodnosti
kot tisti na prostovoljnem vojaškem usposabljanju. (KuB)

Postojna, 23. marec
V Vojašnici Postojna je bila slovesnost ob
dnevu artilerije SV, na kateri je pripadnike 76.
protioklepnega bataljona iz Murske Sobote,
760. artilerijskega bataljona iz Slovenske
Bistrice in 460. artilerijskega bataljona iz
Postojne nagovoril načelnik štaba poveljstva
sil polkovnik Milan Obreza. Poudaril je vlogo
barona Jurija Vege v artilerijski tradiciji SV in
dodal, da artilerija ostaja integralni del SV, saj
si brez nje vojske ni mogoče zamisliti, vendar
pa se zaradi novih izzivov artilerijske enote SV
preoblikujejo. Artileristi svoj praznik praznujejo
na rojstni dan najznamenitejšega slovenskega
vojaka 18. stoletja barona Jurija Vege, ki se je
rodil pred 250 leti.
Ljubljana, 23. marec
Pogodbo o prostovoljnem usposabljanju v SV
je podpisalo že 70 kandidatov, med katerimi
je devet žensk. Kandidati bodo usposabljanje
začeli 19. aprila, in sicer v vojašnicah na Bo-
hinjski Beli in v Novem mestu.
Ljubljana, 24. marec
Dvodnevni obisk v Sloveniji je končala skupina
Natovih strokovnjakov za krizno upravljanje, ki
jo je vodil vodja odseka za načrtovanje Natove
Uprave za operacije Diego Ruiz Palmer. Obisk
je bil zadnja priprava pred vstopom Slovenije
v Nato, saj so naše strokovnjake seznanili z
neposrednimi usmeritvami v kriznem uprav-
ljanju. Natovi strokovnjaki so v Izobraževalnem
centru za zaščito in reševanje na Igu predavali
predstavnikom državnega zbora, vlade, minis-
trstev, agencij, uradov, centrov ter večjih go-
Ljubljana, 23rd March
Already 70 candidates, nine of them female,
have signed the contracts for voluntary milita-
ry training in the SAF. The candidates will begin
their training on 19th April at the
Bohinjska Bela and Novo mesto barracks.
Ljubljana, 24th March
A group of NATO experts on crisis manage-
ment, lead by Head of NATO Planning and
Policy Section in the Defence and Support Di-
vision, Diego Ruiz Palmer, has completed their
two-day visit in Slovenia. The purpose of their
visit was to inform our experts about NATO’s
approach to crisis management. NATO experts
also paid a visit to RS Administration for Protec-
tion and Disaster Relief, RS Information Centre
and to RS National Crisis Management Centre.
Kronika
spodarskih družb, ki so v svojih delovnih okoljih
pristojni za civilno krizno načrtovanje. Delegacija
je obiskala URSZR, kjer so jim predstavniki uprave
in Sektorja za civilno obrambo MO predstavili naš
sistem kriznega upravljanja ter slovenske izkuš-
nje z vaje CMX 04. Gostje so si ogledali državni
center za obveščanje in nacionalni center za
krizno upravljanje.
Ljubljana, 26. marec
Državni sekretar dr. Milan Jazbec je na pred-
stavitvenem obisku sprejel generalmajorja
Dragana Andreskega, prvega vojaškega ata-
šeja Republike Makedonije pri nas, s sedežem
v Zagrebu. Govorila sta o sodelovanju med dr-
žavama na obrambnem in vojaškem področju,
ki se v zadnjem času hitro poglablja. Dr. Jazbec
je atašeju predstavil obrambne reforme na MO
in poudaril, da smo pripravljeni pomagati pri
makedonskem vključevanju v evro-atlantske
integracije.
Ljubljana, 29. marec
Državni sekretar dr. Milan Jazbec je na MO spre-
jel kanadskega veleposlanika za razminiranje
Rossa Hynesa. Pogovarjala sta se o pomemb-
nosti ITF in se strinjala, da sta državi pomembni
članici, ki sponzorirata ta sklad. Dr. Jazbec je
poudaril, da bo MO še naprej podpiralo dejav-
nosti sklada, in izrazil zadovoljstvo, da Kanada
ostaja ena od najpomembnejših držav donatork.
Gosta je seznanil z napotitvijo pripadnikov SV v
Afganistan in z namero, da tja napotimo skupino
gasilcev. Omenil je tudi predsedovanje Slovenije
OVSE leta 2005 in možnosti sodelovanja v pro-
jektih razminiranja.
Chronicle
Ljubljana, 26th March
RS State Secretary Milan Jazbec, PhD., received
Major General Dragan Andreski, the first military
attaché of the Republic of Macedonia in Slovenia,
with head Office in Zagreb. On this introductory
visit, Major General Andreski and State Secretary
Jazbec discussed the cooperation of the two
countries in the defence and military fields. State
Secretary Jazbec emphasized that Slovenia was
ready to help Macedonia in the process of joining
the Euro-Atlantic integrations.
Ljubljana, 29th March
At the RS Ministry of Defence, State Secretary
Milan Jazbec, phD., received Canadian Ambas-
sador for Explosive Ordnance Disposal, Ross
Hynes. They discussed the importance of the
ITF and agreed that both countries are important
Ljubljana, 29. marec
S p re m l j a m o
je ob simbolnem dejanju vstopa Slovenije v
Nato pripravil sprejem, na katerega je povabil
nekdanje načelnike GŠSV. Generalmajor Lipič
je poudaril pomen vstopa v Nato za SV in se
zahvalil vsem, ki so prispevali k temu.
Ljubljana, 1. april
Iz Ljubljane je na mirovno operacijo v BiH od-
potoval že enajsti kontingent vojaške policije
SV. Deseti kontingent se bo v Slovenijo vrnil
dva tedna pozneje kot običajno, saj je načelnik
GŠSV generalmajor Ladislav Lipič na prošnjo
italijanskega poveljnika MSU podaljšal delo-
vanje enote SV v Sarajevu do 17. aprila. Večina
italijanskih enot MSU se je iz BiH premaknila
na Kosovo, tako da težiščne naloge MSU v BiH
opravljajo pripadniki slovenskega, madžar-
skega in romunskega kontingenta. V Sforjevo
bazo Butmir je 26. marca prispelo dvanajst
slovenskih vojakov, pripadnikov devetega
kontingenta sanitetnega voda SV na operaciji
v BiH.
members which also act as sponsors of this
fund. State Secretary Jazbec informed his gu-
est about the deployment of SAF servicemem-
bers to Afghanistan and about the intention to
send there a group of firefighters. He also men-
tioned the Slovenian presidency of OSCE and
the possibilities of cooperation in the projects
concerning explosive ordnance diposal.
Ljubljana, 1st April
Already the 11th contingent of SAF military poli-
ce left Ljubljana to take part in the peace sup-
port operation in Bosnia and Herzegovina. On
26th March, twelve SAF servicemembers arri-
ved at SFOR Butmir base camp, representing
the 9th contingent of SAF health care platoon
participating in the peace support operation in
Bosnia and Herzegovina.
S LO V E N S K A V O J S K A 13
 Z vstopom v Nato v središču
evro-atlantske skupnosti
Slovenija in Nato

Visoki predstavnik Nata je bil zado- vanje evro-atlantskega varnostnega

voljen, da je pri nas prav na dan, ko je V ponedeljek, 29. marca, je Slovenijo obiskal namestnik območja, predvsem umiritev razmer
Slovenija z drugimi šestimi povablje- pomočnika generalnega sekretarja Nata za zunanje zadeve na Balkanu. »Varnost v Evropi je še
nimi državami tudi formalno postala in nekdanji uradni govornik zavezništva dr. Jamie Shea. Na vedno nedokončana naloga, na kar
polnopravna članica zavezništva. srečanju z novinarji je predstavil širjenje zveze Nato, spre- kažejo nedavni dogodki na Kosovu,«
Shea je poudaril, da se današnja zve- membe v zavezništvu in njegov odnos do aktualnih vprašanj, je povedal in dodal, da si zavezništvo
za Nato nenehno prilagaja aktualnim povezanih z mednarodno varnostjo. Shea je prepričan, da bo prizadeva za takojšnjo ustavitev
mednarodnim razmeram glede učin- Slovenija v Natu sooblikovala odločitve o prihodnosti in tako nasilja, zato je na to območje že
kovitega odzivanja na nove varnost- prispevala k varnosti in stabilnosti v svetu. Ob tem je še dodal, napotilo dodatne okrepitve. Poudaril
ne grožnje, kot sta terorizem in orožje da bo Slovenija po vključitvi v zavezništvo in Evropsko unijo v je, da si zveza Nato prizadeva na-
za množično uničevanje. »Vloga Nata središču evro-atlantske skupnosti. daljevati politiko odprtih vrat do novih
danes je povsem drugačna, kot je bila članic in okrepiti partnerstvo z Rusijo,
pred koncem hladne vojne,« je še dejal. Takrat je Ukrajino in državami na Kavkazu. V naslednjem
bil namenjen obrambi pred Sovjetsko zvezo, da- krogu širitve pričakujejo Hrvaško, Makedonijo
nes pa se prilagaja dogodkom in spremenjenim in Albanijo, ki se že pripravljajo na članstvo z
varnostnim izzivom v svetu. »Delovanje znotraj uresničevanjem pogojev, določenih v letnih
zavezništva je veliko bolj zahtevno kot pred dvaj- akcijskih načrtih za članstvo. Tretja prednostna
setimi leti, to pa zato, ker so problemi precej bolj naloga Nata so krizna žarišča v svetu, kot so
kompleksni,« je prepričan Shea. Afganistan, Irak in Bližnji vzhod. Vloga Nata v
Shea je omenil tri poudarke v razvoju današ- Afganistanu je zelo pomembna, saj želi zavez-
njega zavezništva. Kljub spremembam v zvezi ništvo pomagati tamkajšnji vladi pri vzpostavitvi
Nato ostaja temelj za njeno delovanje 5. člen oblasti v celotni državi. V zavezništvu se bodo
Severnoatlantske pogodbe, po kateri je vloga morali dogovoriti tudi glede povečane vloge
zavezništva obramba držav članic pred more- Nata v Iraku, predvsem glede nadaljnje pomoči
bitnim ogrožanjem varnosti. Ob tem je dejal, da poljskim silam.
največje grožnje varnosti v svetu danes ne pred- Po Sheajevih besedah bo zavezništvo sposo-
stavljajo več konvencionalne oborožene sile, bno izpolniti ta ambiciozni načrt le z boljšim
temveč predvsem terorizem in orožje za mno- medinstitucionalnim sodelovanjem, zato si
žično uničevanje. Prav zato se bo moral Nato Nato prizadeva poglobiti sodelovanje z Evrop-
bolj posvetiti preventivnemu odvračanju od teh sko unijo in OVSE, kar je že dokazal z misijama
vrst groženj. Poleg tega bo zavezništvo skrbelo v Makedoniji in BiH. Pri tem bo po njegovem
tudi za varnost na letošnjih velikih športnih prireditvah, kot so olimpijske igre mnenju lahko imela pomembno vlogo tudi Slovenija, ki bo prihodnje leto
v Grčiji in evropsko prvenstvo v nogometu na Portugalskem, čeprav finančni prevzela predsedovanje OVSE. Drugi pogoj za izvedbo tega načrta je, da
angažmaji za ceno te varnosti, kot je pojasnil, še niso dogovorjeni. Zavezni- bo moral Nato javnost prepričati, da zavezništvo ni več to, kar je bilo med
štvo sodeluje tudi pri nadzoru pomorskega prometa v Sredozemskem morju hladno vojno. »Nato je danes bolj dejaven, zato tudi članstvo v tej organiza-
pri preprečevanju tihotapljenja in širjenja orožja ter orožja za množično uni- ciji zahteva od članic večji prispevek. Od držav zahteva predvsem reformo
čevanje za potrebe teroristov v Evropi. Zavezništvo se lahko hitro odzove na in modernizacijo oboroženih sil, ki morajo biti bolj prilagodljive, mobilne in
poskus uporabe kemičnega, biološkega ali radiološkega orožja ter zagotovi uporabne za delovanje na različnih območjih. Slovenija je majhna država.
pomoč prizadetim prebivalcem. Druga pomembna naloga Nata je preobliko- Take države bolj potrebujejo mednarodno organizacijo kot velike države,
zato je zanje članstvo pomembno.« Majhne države imajo znotraj zavezništva
On Monday, 29th March, Deputy Assistant of NATO Secretary General možnosti predvsem v iskanju niš in specializacij, kar po njegovem mnenju
for External Relations, Jamie Shea, arrived on a visit to Slovenia. At the velja tudi za Slovenijo. Kot primer je navedel Islandijo, ki nima svojih obo-
press conference he spoke about the expansion of the Alliance and roženih sil, vendar njeni civilni predstavniki v mirovnih misijah zagotavljajo
presented to the reporters the current changes in NATO as well as the medicinsko osebje, vodijo pa tudi letališči v Prištini in Kabulu. Pomembne
views concerning current issues of international security. According to niše so obveščevalna dejavnost, inženirstvo, izvidništvo in pomoč civilnih
Shea, Slovenia’s membership in NATO will enable our country to take strokovnjakov. Po njegovih ocenah bi bila lahko Slovenija posebej dejavna
part in the making of important decisions and thus contribute to securi- na Balkanu, saj ima dolgoletne izkušnje z državami na Balkanu, kar je lahko
ty and stability of the world. za Nato zelo koristno.
Marko Pišlar

14 S LO V E N S K A V O J S K A
 Sloveniji sedem milijonov dolarjev
ameriške pomoči

Slovenija in Nato
Ko ste začeli delati v pisarni za obram- koliko denarja ima na voljo za vojsko
bno sodelovanje, je bil denar za različ- Podpolkovnica Margaret Claytor od septembra 2003 vodi pisarno oziroma koliko pomoči potrebuje za
ne programe zamrznjen. Se programi za obrambno sodelovanje Združenih držav Amerike. V začetku usposabljanja in opremo. Slovenija
med tem časom niso izvajali? lanskega julija so ZDA začasno ukinile vojaško pomoč več kot namreč velja za eno bogatejših držav.
Slovenija ni podpisala sporazuma o 40 državam, med njimi tudi Sloveniji, ker niso podpisale dvostran- Grčija, Portugalska in Turčija tudi po
neizročanju ameriških državljanov, skega sporazuma o neizročanju ameriških državljanov medna- petdesetih letih dobivajo pomoč za izo-
zato je bil ves denar, ki nam ga ni rodnemu kazenskemu sodišču. Z vstopom v Nato so ta denar braževanja, predvidevamo pa, do bo
uspelo vključiti v posamezne pogodbe odmrznili, tako da ima Slovenija skupaj z neporabljenim denarjem Slovenija verjetno še deset let dobivala
za točno določene programe pred juni- iz prejšnji let in z denarjem za fiskalno leto 2004 na voljo sedem takšno pomoč.
jem, zamrznjen. Vsi programi oziroma milijonov dolarjev pomoči za različne programe. Podpolkovnica In kakšne so vaše izkušnje v Slove-
projekti so glede na pogodbe, ki smo Claytor pravi, da bo Slovenija, predvsem Ministrstvo za obrambo niji?
jih podpisali pred julijem, potekali brez in Slovenska vojska, denar zagotovo porabila. V Sloveniji sem že delala pred dvema
težav. Avgusta lani je ameriško velepos- letoma. Tu sem bila pet mesecev v
laništvo v Ljubljani poslalo uraden dopis ameriškemu skupini za povezavo, in sicer pri programu Vojska vojski.
kongresu s prošnjo za predčasno odmrznitev denarja, Bilo mi je zelo všeč, zato sem se želela vrniti. Mesto vodje
kar je novembra ameriški predsednik George Bush pisarne za obrambno sodelovanje je bilo lani poleti pros-
tudi odobril. Sloveniji so tako predčasno odmrznili ves to, zato sem se prijavila in tako sem spet tu. V ameriški
denar za leto 2004 za program Mednarodno vojaško vojski delam več kot 20 let, v državah po Evropi sem
usposabljanje in treningi oziroma Military Education and delala tri leta, vendar mi je v Sloveniji najbolj lepo. Dežela
Training (IMET). Predčasno je bilo sproščenih milijon do- je čista, ljudje so zelo gostoljubni, večina jih govori angle-
larjev za nakup opreme za RKBO iz programa Pomoč pri ško. Obiskala sem nekaj krajev po Sloveniji in vedno sem
nabavi opreme in storitev oziroma Foreign Military Finan- bila presenečena, da so vsi tako prijazni. Svoje sorodni-
cing (FMF). Ta znesek je del neporabljenega denarja iz ke sem že povabila, naj pridejo sem spomladi ali jeseni,
leta 2003. Zaradi zamrznitve sredstev je tako prišlo le do saj je takrat najlepše. Mislim, da še nisem bila nikjer, kjer
nekajmesečne zamude pri izvajanju programov, druge mi hrana ali pijača ne bi bila všeč. Hrana je še posebej
škode pa ni bilo. odlična na turističnih kmetijah, ki jih v Ameriki nimamo.
O kakšni vsoti denarja govorimo zdaj, ko je Slovenija Želim pa si, da bi bolje razumela slovensko, da bi se lah-
članica Nata? ko udeležila tudi predstavitev. Razumem namreč številke
Ukinitev vojaške pomoči ni veljala za članice Nata, tudi in znam postaviti osnovna vprašanja, na primer koliko to
če niso podpisale dvostranskega sporazuma o neizro- stane ali kje je neka stvar. Valerija Šket
čanju ameriških državljanov in za nekatere zavezniške Foto: Bruno Toič
države, za katere je ameriški predsednik dovolil izvzetje. Do junija 2003 ni bilo
porabljenega približno 3,7 milijona dolarjev za program FMF in 15.000 dolarjev Since September 2003, Lieutenant Coloneel Margaret Claytor has been
za IMET. Za fiskalno leto 2004 je kongres odobril dva milijona dolarjev za FMF Chief of the US Office of Defense Cooperation. At the beginning of July
in skoraj milijon dolarjev za IMET. Slovenija ima trenutno tako na voljo približno 2003, the United States have stopped financial military assistance to
sedem milijonov dolarjev. Nekaj od tega je že porabljeno, ker je predsednik Bush Slovenia since it did not sign the bilateral agreement to waive extradition
predčasno odobril določeno količino denarja. of American citizens to International Criminal Court. With Slovenian inte-
Večina denarja se torej porabi za programa FMF in IMET. gration in NATO, the funds are again available. Thus, the total amount of
Največ denarja porabimo za FMF, torej za nakup opreme in storitev, v ta program money available, including the funds for the fiscal year 2004, for Slovenia
sodi tudi poučevanje angleškega jezika. Zelo dobro sodelujemo s Sektorjem za to spend on various programmes, is now 7 million dollars. “All projects
opremljanje, ki nam sporoča, katero opremo ali dele opreme oziroma storitve bi have been carried out successfully, speaking of the contracts we signed
želeli dobiti. Veliko je zanimanja za mednarodne vojaške izobraževalne tečaje. before July 2003. Moreover, in August last year, the Americal Embassy
Letos nameravamo na šolanje v ZDA poslati približno 60 ljudi, verjetno bomo in Ljubljana sent an official request to the American Congress, asking to
morali prositi za dodaten denar za ta program. Kmalu nameravam obiskati eno- unfreeze the funds, which was granted in November by American Pre-
te, saj želim poveljnikom predstaviti, kakšni izobraževalni vojaški programi so sident George Bush. As a result, Slovenia received all the funds for the
na voljo v ZDA. Pomemben je tudi program povezovanja med vojskami oziroma 2004 Military Education and Training Programme as well as a million
Joint Contact Team Program, prej je bil to program Vojska vojski. dollars for last year’s Foreign Military Financing programme, which the
Večina članic Nata sama plačuje izobraževanja v tujini. Kdaj lahko Slovenija RS Minstry of Defence has spent on CBR (chemical-biological-radiologi-
pričakuje, da bo samoplačnik teh programov? cal) equipment. “Due to the freezing of the funds there has been a short
Čez nekaj časa Slovenija ne bo več dobivala denarja za programe IMET. Koliko delay in our programmes but no other impairment.”
denarja bo Slovenija dobivala iz ameriškega proračuna, je odvisno od tega,

S LO V E N S K A V O J S K A 19
 Usposabljanje v 1. brigadi
Iz vojaškega življenja

po britanskem programu
Obširnejši programi dejal warrant officer 2 Tony Freeman.
V postojnski vojašnici je od 1. marca do 2. aprila potekal
Britancev v Vyškovu Inštruktorji Slovenske vojske, ki po-
tečaj usposabljanja podčastnikov in častnikov 1. brigade
Tečajniki so se učili načinov, tehnik magajo pri izvedbi programa, so
Slovenske vojske po programu britanske skupine za vojaško
in metod izvajanja usposabljanj, kot izkušeni častniki, ki so obširnejši
svetovanje in usposabljanje v državah srednje in vzhodne
jih britanska vojska uspešno izvaja tečaj končali v Vyškovu. Eden od treh
Evrope (BMATT CEE). Namen tečaja je bil usposobiti tečajnike
že več let. Sicer britanska vojska inštruktorjev na usposabljanju poroč-
za izvajanje usposabljanj in jih seznaniti z načinom dela britan-
12-tedenske programe pripravlja nik Franc Miklič je pojasnil, da je bilo
skih oboroženih sil. Vodja tečaja nadporočnik Boštjan Baš je
v vadbenem centru v Vyškovu na največ pozornosti namenjene temu,
pojasnil, da slušatelji prihajajo iz več enot, zato imajo različno
Češkem, skrajšane različice, ki so pri- kako učiti svoje podrejene, torej kako
predznanje iz taktičnih postopkov. »Nekateri od njih so že bili
lagojene potrebam posameznih obo- znanje prenašati naprej. »Angleški
na šolanju v Ameriki, drugi ne, zato želimo, da spoznajo način
roženih sil, pa v 24 državah v Srednji inštruktorji so prikazali njihov način
šolanja v zahodnih državah. Hkrati tak tečaj pripomore k intero-
in Vzhodni Evropi, od nedavno tudi v usposabljanja, moja vloga pa je bila,
perabilnosti med članicami Nata.«
centralni Aziji. »Najprej so s poveljstva da sem na začetku tečaja vpeljal
BMATT obiskali pristojne njihove temeljne vsebine
na Ministrstvu za obrambo in predstavil način opravlja-
in v Slovenski vojski. Tako nja nekaterih nalog, taktiko
smo ugotovili, kaj naj bi in taktične postopke pa so
usposabljanje obsegalo. izvajali angleški inštruk-
Nato smo na nižji ravni po- torji.« »Slovenski vojaki, ki
gledali, kje bomo pripravili opravijo tečaj v Vyškovu, so
usposabljanje in katere vedno med desetimi ali celo
programe ter vsebine naj bi petimi odstotki najboljših.
vključevalo. Sestali smo se Tudi ti trije inštruktorji so bili
z nadporočnikom Bašem, v Vyškovu visoko ocenjeni.
saj dobro pozna standarde Menim, da slovenski čast-
in znanje svojih podrejenih. niki in podčastniki dobro
Tako smo sestavili program, delajo, z njimi imam dobre
ki ga izvajamo,« je pojasnil izkušnje. Kot inštruktor sem
vodja tečaja višji podčast- že delal v Ukrajini, Albaniji,
nik z 19-letnimi izkušnjami Makedoniji, Uzbekistanu,
v britanski vojski warrant Kazahstanu in Tadžikista-
officer 2 Tony Freeman. Program in pomoč pri izvedbi programa za Sloven- nu, torej v kar precej različnih državah,« je dejal višji podčastnik Freeman.
sko vojsko sta zagotavljala inštruktorja BMATT CEE warrant officer 2 Tony
Freeman in podčastnik sergeant Andrew Phare. »To ni le vojaško svetovanje Z britanskimi metodami do novega znanja
in usposabljanje, temveč tudi izmenjava. Tako vidimo, kako dela Slovenska Program so poimenovali tečaj BMATT za inštruktorje. Udeleženci tečaja, ki jih
vojska, in se ob tem učimo. Eno glavnih vodil angleških oboroženih sil je, da je bilo 27, so namreč poveljniki vodov, četni podčastniki, vodni podčastniki
smo vedno odprti za nove zamisli, ki bi jih lahko uporabili pri svojem delu,« je in poveljniki oddelkov iz 10. in 20. motoriziranega bataljona ter odreda za
specialno delovanje. »Obdelali smo veliko vsebin, in sicer uvod v voditeljstvo
in poveljevanje, podčastniki kot voditelji ipd. Poleg tega smo obravnavali tudi
posamezne taktične postopke, s čimer smo prikazali, kako deluje britanska
vojska. Take izmenjave pripomorejo k interoperabilnosti med članicami Nata,
naučimo se, kako druge enote delujejo in kakšno terminologijo uporabljajo,«
je pojasnil višji podčastnik Freeman.
Tečajniki so najprej obravnavali teoretični del, sledila je izvedba nalog na
terenu. »Tečaj smo začeli z individualnimi veščinami. Udeleženci usposab-
ljanja so bili v vlogi izvajalcev posameznih učnih tematik, ki se nanašajo na
individualne veščine vojaka, kot je na primer predstavitev določene oborožit-
Warrant officer 2 Nadporočnik Poročnik ve. Sledila je nadgradnja, in sicer opravljanje kolektivnih nalog, kot je delo-
Tony Freeman Boštjan Baš Franc Miklič
vanje oddelka v napadu, nato pa še priprava taktične vaje. Tečaj smo končali

20 S LO V E N S K A V O J S K A

Tečajniki poslušajo teorijo o boju v urbanem naselju.
s taktično vajo z bojnim streljanjem na Baču, ki so jo tečajniki sami načrtovali
in izvedli,« je pojasnil nadporočnik Baš. Med taktičnimi postopki so obravna-
vali patruljiranje, ki so ga končali z izvedbo zasede, postopke v napadu in
boja v urbanem naselju. Slušatelji so več kot polovico vsebin izvajali na
terenu. »Metode in postopki izvajanja usposabljanja in urjenja se v angleški
in Slovenski vojski razlikujejo predvsem v tem, da se v njihovi vojski poskuša
usposabljanje in urjenje čim bolj približati realnim bojnim razmeram, zato
veliko pozornosti namenjajo varnostnim ukrepom, več, kot smo navajeni v
Slovenski vojski, prav tako so posamezni deli izvedbe določne učne tematike
drugačni kot pri nas,« je pojasnil nadporočnik Baš.
Tečajniki so pozitivno ocenili usposabljanje
Tečaj je pilotski projekt, zato so tečajniki sproti ocenjevali vsebine usposab-
ljanja. »Želimo, da bi tečajniki pridobili čim več znanja, zato smo jih vprašali,
kaj bi še lahko izboljšali, saj bomo tak tečaj, če bodo tako odločili na višjih
ravneh, še izvajali. Glede na evalvacijske vprašalnike, ki so jih tečajniki iz-
polnili, so zelo pozitivno ovrednotili tečaj. Menim, da bodo znanje, ki so ga
pridobili, tudi koristno uporabili. Tečajniki so tako dobili nove osnove, ki bi
jih morali dopolniti, zato smo se dogovarjali, da bi bilo morda smiselno
organizirati posebne tečaje, ki bi trajali tri ali štiri tedne in bi bili osredotočeni
na določeno tematiko, na primer na patruljiranje, boj v urbanem naselju ipd.
To je odvisno od dogovorov na višjih ravneh,« je pojasnil nadporočnik Baš.
Podčastnik 10. MOTB bo kmalu odšel v Anglijo na usposabljanje za boj v
urbanem naselju, po koncu tega usposabljanja pa bo inštruktor za to podro-
čje. Britanci imajo namreč veliko izkušenj z bojem v urbanem naselju zaradi
bojev s separatistično organizacijo Ira.
Tečaj so si ogledali številni gostje iz poveljstva sil in 1. brigade SV, obiskal
pa jih je tudi angleški ataše. Zanimanje je posebej veliko pri Britancih, saj si
želijo, da bi tak tečaj še organizirali.
Usposabljali so se v vseh letnih časih
Višji vodnik Danilo Drevenšek, ki prihaja iz 20.
MOTB, je dejal, da so na tečaju spoznavali
metode angleške vojske v taktičnih postopkih,
pripravi, organizaciji in izvedbi teh postopkov.
»Vsak teden je bil bolj naporen. Prvi teden smo
bili večinoma v vojašnici v Postojni, kjer smo
poslušali teorijo, drugi, tretji in četrti teden pa
smo bili od jutra do mraka na terenu in izvajali
taktične postopke oziroma bojno delovanje.
Usposabljanje je naporno, saj traja od 6. ure
do večera, poleg tega smo se morali še posebej
pripraviti za naslednji dan, če si bil v vlogi poveljnika voda. Med taktičnimi
postopki smo izvajali napad, obrambno delovanje, patruljiranje, izvidovanje
in boj v urbanem naselju. Najbolj mi je bilo všeč patruljiranje, ki je potekalo
Iz vojaškega življenja
tretji teden, in postavljanje zasede. Takrat smo delali od 8. do 23. ure. Bilo
je naporno, vendar zelo zanimivo. Imeli smo popolno bojno opremo, nosili
pa smo tudi velike in težke transportne nahrbtnike. Poleg tega je zaključni
del vaje potekal zvečer, tako da je bila tema dodatna obremenitev. Angleški
inštruktorji so zelo dobro opravili svoje delo, usposabljanje je bilo na visoki
ravni, pa tudi slovenski inštruktorji so delali zelo kakovostno, zato sem z
usposabljanjem zelo zadovoljen. Prva dva tedna smo delali v zimskih raz-
merah, tretji teden je bilo vroče, naslednji teden mraz in dež. Če bi želeli tako
raznovrstno vreme, ga zagotovo ne bi imeli. Vreme je namreč eden od dejav-
nikov bojnega delovanja, zato se mu moramo prilagoditi, sicer so možnosti
za uspeh manjše. Glede na to, da delam v enoti, ki bo prej ali slej odšla tudi v
tujino, torej v Bosno in Hercegovino ali kam drugam, mi bo pridobljeno zanje
zelo koristilo.«
Višji vodnik Damijan Muhič iz 10. MOTB je po-
vedal, da je bil program dober. »Morda je bilo
premalo praktičnega dela oziroma bi morali
taktične postopke obdelati bolj natančno. Z ne-
katerimi stvarmi smo se namreč srečali prvič, na
primer z bojem v urbanem naselju, zato menim,
da bi temu morali nameniti več časa. Sicer je
bilo zelo zanimivo, predvsem taktični postopki,
veliko je novega, na primer premikanje ponoči,
angleški način postavljanja patruljne baze in
boja v urbanem naselju. Pri teoretičnem delu
bojevanja v urbanem naselju smo se naučili, kako braniti določeno naselje,
kako je treba pripraviti stavbo in okolico za obrambo, obdelali smo faze na-
pada in obrambe. Znanje mi bo v enoti gotovo koristilo, saj bomo patruljne
baze in zasede postavljali tudi v enoti, v kateri delam. Tečaj je bil naporen,
vendar bi ga lahko intenzivirali, saj smo še imeli malo rezerve. Dobro in ko-
ristno je bilo, da je na začetku tečaja vsak slušatelj dobil temo, na katero se
je moral pripraviti in ki jo je moral razložiti drugim tečajnikom, tako smo se
res preizkusili v vlogi inštruktorjev.« Valerija Šket
Foto: Bruno Toič
From 1st March to 2nd April a training course for commissioned and
non-commissioned officers of the 1st SAF Brigade according to the
British Military Advisory and Training Team programme took place at
the Postojna barracks. The course was attended by 27 officers. Its main
purpose was to educate the officers to carry out trainings and inform
them about the modus operandi of the British armed forces. According
to First Lieutenant Boštjan Baš, who lead the course, the attendants
came from the 10th and 20th SAF Motorised Battalion and the Special
Operations Detachment and had different knowledge of tactical pro-
cedures: “Some of them have attended trainings in the United States
but others haven’t. That’s why we would like them to get acquainted
with the system of training in the West. At the same time, this course
contributes to interoperability among NATO members.”
Warrant Officer 2 Tony Freeman, the British leader of the course, said:
“We have dealt with introduction to leadership and command, non
commissioned officers as commanders,... We also spoke about vario-
us tactical procedures and demonstrated the work of the British armed
forces. This wasn’t just military consultation and training, it was also
exchange of knowledge. We see how the Slovenian Armed Forces work
and learn about them at the same time.”
S LO V E N S K A V O J S K A 21
Iz vojaškega življenja

Mariborski kleščmani streljali s tanki

Izvajali taktiko tankovskega da opravijo premik iz tabora do priča-
voda v napadu Od 30. marca do 2. aprila je na osrednjem vadišču SV pri Pos- kovalnega rajona, kjer so organizirale
Ob prihodu na osrednje vadišče SV pri tojni potekalo večdnevno terensko usposabljanje pripadnikov krožno obrambo, kar pomeni, da so se
Postojni smo se z novinarsko ekipo od- 74. oklepno-mehaniziranega bataljona (74. OKMB) iz Maribora. vozila razporedila tako, da so lahko s
pravili do tabora, kjer nam je poveljnik Vojaki so urili taktične postopke tankovskega voda v napadu in svojim orožjem delovala vsaka v svojo
74. OKMB stotnik Igor Cebek podro- obrambi ter izvedli zaključno taktično vajo z bojnim streljanjem smer. Tu so posadke izvedle maskira-
bno predstavil aktivnosti terenskega na nepremične cilje iz tankovskega topa in sovprežnega mitral- nje vozil, popolnitev s strelivom in go-
usposabljanja enote. »Usposabljanje jeza. Z usposabljanjem so želeli dvigniti raven usposobljenosti rivom ter psihološke priprave. Tretjina
obsega taktično urjenje na temo tan- enote do stopnje izurjenosti in preveriti raven izurjenosti enote kadra v pričakovalnem rajonu se po
kovski vod v napadu in obrambi, šolsko za opravljanje bojnih nalog. maskiranju uporabi za zavarovanje
streljanje s tankovskim topom in mitra- območja, opazovanje zračnega pros-
ljezom na nepremične cilje ter pripravo in izvedbo taktične vaje z bojnim stre- tora in dežurstvo na sredstvih zvez, saj lahko posadke v tem rajonu ostanejo
ljanjem tankovskega voda. Posadke bodo streljale s tankovskim topom 105 tudi več dni. Drugi medtem počivajo, saj morajo biti posadke pripravljene in
milimetrov, sovprežnim mitraljezom, preizkusili pa bomo tudi metalce dimnih spočite za morebitne naloge. Pričakovalni rajon je po taktičnih načelih na takš-
min, s katerimi lahko ustvarimo dimno zaveso, ki omogoča hiter in varen izmik ni razdalji od položajev nasprotnika, da ga ni mogoče odkriti. To območje mora
z bojišča in zmede vodljive protioklepne izstrelke,« je pojasnil Cebek. Premik biti povezano z dobro in prikrito komunikacijo za čim lažje bojno delovanje in
enote iz Maribora je potekal v dveh skupinah. »Skupino bojnih vozil smo pripe- prikrit izmik. Poveljniki so med maskiranjem vozil odšli na izvidovanje. Povzpeli
ljali z vlakovno kompo- so se na opazovalnico, od koder so lahko opazovali območje, določili orientirje
zicijo, druga vozila pa in oddelkom izdali naloge. Pripravili so načrt, kje se bodo oddelki premikali,
prejšnji dan po cesti, kdaj bodo odpirali in zapirali ogenj ter kako bodo ravnali ob morebitnem letal-
saj so morali pripadniki skem napadu, artilerijskem ognju in RKB-udaru. Dogovorili so se, kako izvesti
poveljniško-logistične izmik, kako delovati proti nasprotniku, kako zasesti nove položaje in opraviti
čete pripraviti tabor in protinapad. Po izvidovanju so se vrnili v pričakovalni rajon, kjer so oddelkom
zagotoviti najnujnejše izdali povelje za bojno delovanje tankovskega voda v napadu.
pogoje za namestitev
enote,« je dejal Cebek. Enota se vse bolj kadrovsko popolnjuje
Tankovske posadke so Oklepno-mehanizirane enote predstavljajo udarno moč SV, saj jim njihova
Stotnik Igor Cebek Poročnik Aleš Zelenko zjutraj dobile nalogo, ognjena moč, oklepna zaščita in velika premičnost dajejo možnost, da hitro

22 S LO V E N S K A V O J S K A
prodrejo v nasprotnikov razpored in mu povzročijo veliko izgub. Organizirane
so tako, da so sposobne delovati samostojno ali pa tvorijo jedro bojne skupine

Iz vojaškega življenja
skupaj z drugimi pridodanimi enotami. Hkrati s posodobitvijo oborožitvenih
sistemov in reorganizacijo SV se preoblikuje tudi 74. OKMB, s čimer postaja še
bolj kompatibilen s sodobnimi vojskami. 74. OKMB je sestavljen iz poveljstva,
poveljniško-logistične čete, dveh tankovskih in dveh mehaniziranih čet. V oklep-
ni enoti so posebej ponosni, da so pred dvema letoma dobili posodobljene
tanke M 55S, ki imajo večjo ognjeno moč, boljšo balistično zaščito, mobilnost
in bojne sposobnosti. 74. OKMB se vedno bolj popolnjuje s pripadniki stalne
sestave, častniki, podčastniki in poklicnimi vojaki. Stotnik Cebek je poudaril,
da z leti pridobivajo nove poklicne vojake, ob sedanji reorganizaciji SV pa se
popolnjujejo tudi s častniškim in podčastniškim kadrom iz tistih enot, ki se uki-
njajo. S poklicnimi pripadniki je v celoti popolnjena tankovska četa, delno pa
poveljniško-logistična četa. Druga tankovska četa in dve mehanizirani četi so
večinoma popolnjene z rezervisti. Imajo le mirnodobno poklicno jedro, ki skrbi
predvsem za vzdrževanje opreme, bojne tehnike in mobilizacijsko pripravlje-
nost. Stotnik Cebek je poudaril, da je kadrovska struktura enote v zadnjem
času mlajša, te ljudi pa bi radi pod strokovnim vodstvom usposobili za samo-
stojno opravljanje dolžnosti. Dejal je, da v poveljevanje tankovskemu vodu
uvajajo novega poveljnika. Novi poveljnik poročnik Aleš Zelenko je povedal, da
naloge še opravlja pod strokovnim vodstvom izkušenega častnika iz enote, ki
ga spremlja, usmerja in opozarja na morebitne napake, tako da bo lahko po-
zneje samostojno poveljeval vodu. »Imam izkušnje z delom v protioklepni eno-
ti, kjer sem bil navajen delati na prostem, v tanku pa si omejen s prostorom,«
je še pojasnil. Dodal je, da se delo med oklepnimi in drugimi enotami razlikuje
predvsem v taktiki izvidovanja, premikanja po bojišču in v bojnem delovanju.
Delo v enoti po njegovih ocenah poteka zelo dobro. »Čeprav so posadke pre-
cej nove, opažam pri njih veliko motivacijo za delo. Na usposabljanju najbolj
poudarjamo dosledno spoštovanje varnostnih ukrepov ter pravilnost in hitrost
izvajanja postopkov, za kar so potrebne izkušnje,« je razložil poročnik Zelenko.

Večji poudarek na varnosti in pravilnosti postopkov

Zaradi posebnih zahtev delovanja oklepno-mehaniziranih enot se velika po-
zornost namenja oblikovanju posadk, v katerih se razvija močan kolektivni
duh, medsebojna soodvisnost in povezanost. Oklepniki morajo osvojiti veliko stih porabimo veliko energije.«
znanja o tehniki in taktiki ter opraviti zahtevna terenska usposabljanja. Ob tem
morajo biti tudi odlično telesno pripravljeni in med seboj razvijati tovarištvo,
skupinsko zavest ter požrtvovalnost. Za doseganje dobrih rezultatov namenja-
jo velik poudarek profesionalnosti, delu z ljudmi, disciplini in upoštevanju pred-
pisanih varnostnih ukrepov. Usposabljanje oklepnikov je razdeljeno v več faz.
Najzahtevnejša in najzanimivejša so taktična usposabljanja posameznikov ter
enot, vključno s pripravljalnimi šolskimi in bojnimi streljanji, ki predstavljajo
osrednje vsebine za pridobitev vojaško evidenčne dolžnosti. Vrhunec uspo-
sabljanja oklepnikov je zaključna taktična vaja z bojnim streljanjem, na kateri
morajo pripadniki pokazati vse doslej pridobljeno znanje iz tehnike oklepnih
vozil in taktike oklepno-mehaniziranih enot. »Naš cilje je, da s terenskimi uspo-
sabljanji pogoje delovanja čim bolj približamo resničnim bojnim razmeram, Pred prvim bojnim streljanjem me je bilo malo
pri čemer pa smo omejeni predvsem z varnostnimi ukrepi. Kljub temu želimo strah, zdaj pa je vse v redu.«
usposabljanje organizirati tako, da je za pripadnike čim bolj zanimivo,« je dejal
Cebek. Pripadniki 74. OKMB so povedali, da si želijo večjega vadišča, kjer bi
lahko izvedli taktično vajo z vso četo. »Osrednji poligon SV je premajhen, da bi From 30th March to 2nd April field training of the servicemembers of
lahko izvedli četno vajo, saj teren dopušča hkratno urjenje taktičnih postopkov SAF 74th Armoured-Mechanised Battalion took place at the SAF central
enega ali največ dveh vodov. Takrat del enote uporabimo za simulacijo naspro- training grounds near Postojna. The training consisted of tank platoon
tnika. Želimo si poligonov, kjer bi lahko izvedli taktično vajo s celotno tankovsko attack and defence tactical procedures and was concluded with tacti-
četo,« je še pojasnil stotnik Cebek. Marko Pišlar cal exercise in combat firing on non-moving targets from tank cannon
Foto: Bruno Toič and machine gun.

S LO V E N S K A V O J S K A 2 3
 Varovanje tajnih podatkov v gospodarstvu
V Sloveniji se z namensko vojaško
proizvodnjo ali prometom z vojaškim Kakšni ukrepi za varovanje tajnih podatkov veljajo na področju
orožjem in opremo ukvarja več kot sto industrijske varnosti in kakšni so razlogi za varovanje tajnih
S t ro k o v n e t e m e
gospodarskih družb, javnih zavodov podatkov v gospodarskih družbah, javnih zavodih ter drugih
in drugih organizacij. Glede na speci- organizacijah, nas seznanja strokovnjak za to področje, višji
fičnost omenjene proizvodnje je upra- svetovalec v OVS Ministrstva za obrambo, Mirko Komac.
vičena trditev, da gre za posebnost,
katere posledica so podatki, ki so po svoji naravi takšni, da bi njihovo razkritje
v najslabšem primeru ogrozilo tudi obrambne interese Republike Slovenije.
Za večji del proizvodnje ali prometa z vojaškim orožjem in opremo v Republike
Sloveniji velja, da dejavnost spremljajo podatki v ustni, pisni, računalniški ali
drugi obliki, ki je označena s stopnjami tajnosti. Da bi bilo ravnanje s tajnimi
podatki usmerjeno, organizirano in nadzorovano, je bil leta 2001 sprejet
Zakon o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 87/01), ki je bil dopolnjen in spre-
menjen leta 2003 (Uradni list RS, št. 101/03 in 135-UPB1/03). V skladu
z Zakonom o tajnih podatkih se morajo poleg državnih organov, organov
lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil ter drugih organov ravnati tudi
gospodarske družbe in organizacije, ki pri opravljanju zakonsko določenih
nalog pridobijo tajne podatke ali z njimi delajo. Prav tako morajo ravnati tudi
dobavitelji, izvajalci gradenj ali storitev, ki se jim tajni podatki posredujejo
zaradi izvršitve naročil organa. Republika Slovenija je postala polnopravna
članica zveze Nato, hkrati pa mora spoštovati Direktivo zveze o industrijski
varnosti (Directive on Industrial Security, document AC/35-D/2003), v
kateri so opisani postopki, načini in pogoji za varovanje tajnih podatkov, ki
naj jih država članica upošteva pri poslih na področju industrijske varnosti.
Upoštevani so tudi predlogi delovne skupine MISWG (Multinational Industrial
Security Working Group), ki je bila ustanovljena na pobudo posameznih čla-
nic zveze Nato in ki obravnava problematiko s področja industrijske varnosti.
Čeprav sprejete odločitve ali rešitve te skupine niso obvezujoče, so njihove
pripombe upoštevane tudi v sistemu zagotavljanja varovanja tajnih podatkov
v naši industrijski varnosti.
Pogoji za varovanje tajnih podatkov
Zakon o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 135-UPB1/03) določa, da poob-
laščene osebe lahko posredujejo tajne podatke dobaviteljem, izvajalcem
gradenj ali storitev (v nadaljevanju organizacijam), če:
• organizacija izpolnjuje fizične, organizacijske in tehnične pogoje za varo-
vanje tajnih podatkov v skladu z Zakonom o tajnih podatkih in s predpisi,
sprejetimi na njegovo podlagi;
• se vse osebe, ki bodo v orga-
nizaciji po službeni dolžnosti imele
dostop do tajnih podatkov, varnostno
preverijo za izdajo dovoljenja za
dostop do tajnih podatkov;
• osebe iz prejšnje točke s pisno
izjavo potrdijo, da so seznanjene s
tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov, in
se zavezujejo, da bodo s tajnimi podatki ravnale v skladu s temi predpisi;
• organizacija zagotovi, da bo dostop do tajnih podatkov dovoljen samo
tistim osebam, ki morajo imeti vpogled v te podatke po svoji službeni dolž-
nosti zaradi uresničevanja naročila organa.
Postopek ugotavljanja izpolnjevanja pogojev
Na Ministrstvu za obrambo so za preverjanje izpolnjevanja pogojev za va-
rovanje tajnih podatkov in posredovanje tajnih podatkov drugi organizaciji
pooblaščene osebe v Obveščevalno-varnostni službi. V skladu z Zakonom o
splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02)
imajo te osebe pooblastilo za opravljanje posameznih opravil v postopku,
ki ga je izdal minister za obrambo. Pisna ocena o ugotovitvah preverjanja,
ki jo sestavi uradna oseba, in izjava organizacije o izpolnjevanju pogojev za
varovanje tajnih podatkov ter o izpolnjevanju pogojev za posredovanje tajnih
podatkov drugi organizaciji sta podlaga za izdajo varnostnega potrdila, ki ga
izda minister za obrambo. Pogoj za preverjanje izpolnjevanja pogojev v go-
spodarskih družbah je, da te s ponudbo naročniku posredujejo tudi podatke
za ugotavljanje ukrepov za varovanje tajnih podatkov, določenih v pogodbi
med naročnikom in organizacijo, ter vlogo za izdajo varnostnega potrdila.
Proces ugotavljanja izpolnjevanja pogojev
za posredovanje tajnih podatkov drugi organizaciji
Proces ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za posredovanje tajnih podatkov
drugi organizaciji sestavlja več sklopov:
• pregled vloge in priprava poziva;
• pregled splošnih podatkov in načrta varovanja ter pomoč nosilcem načrta
varovanja;
• ogled;
• priprava ocene ali poziva za odpravo pomanjkljivosti;
• izdaja varnostnega potrdila.
Vlogo za izdajo varnostnega potrdila z načrtom varovanja in opisom gospo-
darske družbe ter drugo dokumentacijo organizacije posredujejo naročniku
na Ministrstvu za obrambo. Druga dokumentacija obsega izjave iz 1., 2., 3.
in 4. točke varnostnega potrdila, ki je priloga Uredbe o ugotavljanju izpolnje-
vanja pogojev za posredovanje tajnih podatkov drugi organizaciji (Uradni list
RS, 106/02). Naročnik omenjeno vlogo posreduje Obveščevalno-varnostni
službi, ki je pristojna za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajo varnost-
nega potrdila. Po prejemu zahtevanih podatkov in dokumentov uradna oseba
v Obveščevalno-varnostni službi, ki vodi ali le opravlja postopek do pridobitve
varnostnega potrdila, natančno pregleda načrt varovanja in spremljajočo
dokumentacijo.
Načrt varovanja, ki ga gospodarska družba izda na podlagi 22. člena Uredbe
o načinih in oblikah označevanja tajnih podatkov ter fizičnih, organizacijskih
in tehničnih ukrepih ter postopkih za varovanje tajnih podatkov (Uradni list RS,
št. 70/02), mora biti sestavljen iz splošnega in posebnega dela. V splošnem

delu nosilec načrta varovanja opredeli makro- in mikrolokacijo, kjer se bodo
hranili in obdelovali tajni podatki, podrobno pa opiše tudi varnostno območje
ustrezne stopnje, odvisno od stopnje tajnosti podatkov, ki jih bo imela orga-
nizacija. V splošnem delu načrta varovanja tajnih podatkov opiše tudi, kdo je
nosilec načrta varovanja tajnih podatkov v organizaciji, kakšne so njegove
obveznosti pri varovanju tajnih podatkov in kdo ga nadomešča med odso-
tnostjo. V posebnem delu načrta varovanja nosilec opiše fizično in tehnično
varovanje, ki je urejeno v organizaciji, poslovanje s tajnimi podatki, postopek
ob sprožitvi vlomnega in požarnega alarma, postopek ob odvzemu ugleda
tajnega podatka ter ukrepe varovanja osebja, ki se ukvarja s tajnimi podatki.
Nosilci načrta varovanja se pogosto želijo pogovoriti z uradno osebo in do-
biti predloge o primernosti in pravilnosti posredovane dokumentacije. Uradne
osebe jim pri tem v skladu z določili Uredbe o ugotavljanju izpolnjevanja po-
gojev za posredovanje tajnih podatkov drugi organizaciji (Uradni list RS, št.
106/02) strokovno pomagajo. V večjih organizacijah so kot nosilci načrta
varovanja pogosto določeni uslužbenci na visokih položajih, ki so sicer za-
dolženi za vodenje, komercialo, menedžment, trženje itn. in ki pri svojem delu
namenjajo prednost predvsem osnovnim dejavnostim organizacije in manj
zagotavljanju varnosti iz namenske proizvodnje. Pokazalo se je že, da kljub
svojim pristojnostim kot nosilci načrta varovanja prav te osebe večkrat kršijo
tudi druge predpise s področja namenske proizvodnje in industrijske varnosti,
katerih spoštovanje je pogoj za pridobitev dovoljenja ali soglasja za proizvod-
njo in promet z vojaškim orožjem ter opremo.
Na podlagi Uredbe o ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za posredovanje
tajnih podatkov drugi organizaciji (Uradni list RS, št. 106/02) naročnik lahko
pozove organizacijo, da izvede manjkajoče postopke in ukrepe za varovanje
tajnih podatkov ter določi primeren rok za njihovo izvedbo. Ko organ ugotovi,
da je dokumentacija organizacije popolna in načrt varovanja skladen z zahte-
vami sprejetih predpisov na področju varovanja tajnih podatkov, na podlagi
Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in
52/02) sestavi obvestilo o ogledu, ki ga posreduje organizaciji, v kateri bo
ogled opravljen. Z ogledom uradna oseba preverja resničnost navedb o izpol-
njevanju pogojev v organizaciji, kar mu je ta na podlagi Uredbe o ugotavljanju
izpolnjevanja pogojev za posredovanje tajnih podatkov drugi organizaciji
(Uradni list RS, št. 106/02) dolžna omogočiti. Pri ogledu v organizaciji sta
navzoči odgovorna oseba organizacije in nosilec načrta varovanja. O ogledu
mora uradna oseba napisati zapisnik, ki je podlaga za izdajo ocene ali po-
ziva za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Če organizacija uradni osebi ne
omogoči ogleda in razgovorov z odgovornimi osebami, minister za obrambo
izda sklep o ustavitvi postopka za pridobitev varnostnega potrdila. Uradna
oseba, ki je vodila postopek za pridobitev varnostnega potrdila, na podlagi
zapisnika sestavi oceno, v kateri ministru za obrambo sporoči, da organiza-
cija izpolnjuje vse pogoje za izdajo varnostnega potrdila. Na podlagi ocene
minister za obrambo izda organizaciji varnostno potrdilo. Varnostno potrdilo
se izda izbrani organizaciji za točno določen posel zaupne narave, pogoji za
varovanje tajnih podatkov pa so opisani tudi v pogodbi med naročnikom in
organizacijo.
Če se z ogledom ugotovi, da organizacija ne izpolnjuje vseh pogojev za
izdajo varnostnega potrdila, uradna oseba, ki opravlja posamezna dejanja
v postopku, izda poziv za odpravo pomanjkljivosti. Uradna oseba v pozivu
organizaciji določi rok, v katerem mora odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.
Če organizacija pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, minister za
obrambo izda sklep o ustavitvi postopka za izdajo varnostnega potrdila. Če
S t ro k o v n e t e m e
organizacija odpravi vse ugotovljene pomanjkljivosti, uradna oseba resnič-
nost navedb preveri s ponovnim ogledom, pri katerem so postopki enaki kot
pri prejšnjem ogledu.
Dovoljenja in soglasja za promet
ter proizvodnjo vojaškega orožja in opreme
Sprejeta zakonska določila s področja industrijske varnosti urejajo tudi po-
goje, ki jih mora organizacija izpolnjevati za pridobitev ustreznega dovoljenja
in soglasja za promet ter proizvodnjo vojaškega orožja in opreme. V Uredbi o
dovoljenjih in soglasjih za promet ter proizvodnjo vojaškega orožja in opreme
(Uradni list RS, št. 18/03) je določeno, da mora gospodarska družba, zavod
ali druga organizacija ter podjetnik posameznik poleg drugih pogojev izpol-
njevati tudi pogoje za ravnanje s tajnimi podatki. Trenutno uradne osebe orga-
na, ki ugotavljajo ustreznost pogojev za ravnanje s tajnimi podatki, v skladu z
zakonsko analogijo smiselno uporabljajo način in postopke, ki so določeni z
Uredbo o ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za posredovanje tajnih podatkov
drugi organizaciji. Menim, da bo to področje treba natančneje urediti in dolo-
čiti nujnost preverjanja le, če je pri poslu izkazan tajni podatek, pogoji za to pa
so opisani že v uredbi, ki ureja postopek za pridobitev varnostnega potrdila.
Primerljivost postopkov članic zveze Nato
z uveljavljenimi postopki v Republiki Sloveniji
Ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za posredovanje tajnih podatkov drugi
organizaciji je povsem primerljivo s postopki, ki jih izvajajo članice Nata, zato
ni dvoma o tem, da preverjena slovenska podjetja, ki bi bila povabljena k so-
delovanju na mednarodnem trgu, ne bi izpolnjevala predpisanih pogojev s
področja varovanja tajnih podatkov.
Mirko Komac
Višji svetovalec v OVS MORS
Viri
• Zakon o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 87/01, 101/03 in 135/UPB1).
• Directive on Industrial Security, document AC/35-D/2003.
• Uredba o načinih in oblikah označevanja tajnih podatkov ter fizičnih, organizacijskih
in tehničnih ukrepih ter postopkih za varovanje tajnih podatkov (Uradni list RS, št.
70/02).
• Uredba o ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za posredovanje tajnih podatkov drugi
organizaciji (Uradni list RS, št. 106/02).
• Uredba o dovoljenjih in soglasjih za promet in proizvodnjo vojaškega orožja in opre-
me (Uradni list RS, št. 18/03).
• Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02).
Over one hundred various companies, public institutions and other
organisations in Slovenia are involved in the military industry and
trade. The conditions applying to securing of confidential information
in the field of industrial security and the reasons for keeping the data
about industrial companies, public institutions and other organisations
secret, according to the law on confidential information and Slovenia’s
membership in NATO are presented in this article by the expert in this
field, working for the RS Ministry of Defence Intelligence and Security
Service, Mirko Komac.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 5
 Boji za severno mejo v letih 1918 in 1919
Uvod
V uvodu bom predstavil izhodišča za
N a š e k o re n i n e
V spomin na generala Maistra
kega poklica, saj je bilo osnovno
»Ne priznavam teh točk! Maribor proglašam za jugoslovansko šolanje na kadetnici manj zahtevno.
posest in prevzemam v imenu svoje vlade poveljstvo nad

razumevanje razmišljanja in dejanj Vsekakor si je častnik v domobran-

generala Maistra, takratnih pomemb- mestom in vsem Spodnjim Štajerskim. Kdor bi se v področju skih enotah (Landwehr) pridobil
nih ljudi ter dogodkov. Potem bom po- moje oblasti upiral mojim poveljem, pride pred moje vojno manj vojaškega znanja kot častnik,
skušal predstaviti generala Maistra, sodišče,« je 1. novembra 1918 v Mariboru dejal major Rudolf ki je končal šole za vodenje enot v
njegove soborce, boje za severno Maister.1 Ob 130. obletnici rojstva in 70. obletnici smrti generala redni vojski (Heer). Rudolf Maister je
mejo in čas plebiscita. General Maister Rudolfa Maistra objavljamo prvi del prispevka o njegovem življe- bil zaradi slabega zdravja prestavljen
je bil človek in vojak, ki je doumel, da nju, osebnosti ter dogodkih iz tistega časa, predvsem o bojih za v črnovojniško sestavo (Landsturm),
mora z orožjem in besedo izbojevati zato bi si težko predstavljali, da bi
za slovenstvo prostor do tiste etnične lahko obvladal taktične in operativne
meje, ki mu pripada. Članek se začenja z njegovim ke bolje kot častniki redne vojske. V letih 1918 in
zavestnimi izjavami pred nemškoavstrijskimi čas 9 je dokazal, da je enakovreden oziroma celo boljši
ki so hoteli priključiti Maribor in večji del štajerske t tisti častniki, ki so končali šolanje na priznanih
Podravja k Nemški Avstriji (Deutsch-Österreich). Po vstrijskih vojaških šolah.
kovnik Holik in okoli njega zbrani nemškoavstrijski Leta 1894 je končal šolanje v kadetnici in naslednje
častniki so bili presenečeni nad odločnim možem, leto postal poročnik. Kot častnik se je še naprej
ki jim je povedal, katera vojaška sila bo odslej bra- izpopolnjeval v šolah in na študijskih potovanjih.
nila mesto in slovensko Štajersko. Udeležil se je veliko vojaških vaj, med katerimi je
Rudolf Maister - Vojanov se je rodil 29. marca 1874 spoznal večino slovenskega ozemlja. Leta 1908
v Kamniku, v hiši na Šutni 25 pri župni cerkvi, umrl je bil premeščen v Przemyšl v Galicijo, kjer je na-
pa je 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku. Pokopan predoval v stotnika. Tam je zbolel in še ne povsem
je na pobreškem pokopališču v Mariboru.2 Zaradi ozdravljenega so premestili v črno vojsko (Land-
zgodnje očetove smrti je po 6. razredu gimnazije turm). Po službovanju v Celju je bil na začetku 1.
Lj blj i l t 1892 t il d l t d b etovne vojne premeščen v Maribor, kjer je kot major
kadetnico na Dunaju. To je bila krajša al poveljnik črnovojniškega okrožnega poveljstva.
pot do častniš- boru in tudi pred tem se je povezal s pomembnimi
anstveniki in kulturniki na Slovenskem. Že pred
pitulacijo avstro-ogrske vojske je bil v stiku z Narodnim svetom
za Štajersko. 1. novembra 1918 je na svojo pobudo prevzel poveljstvo nad
Mariborom in vso spodnjo Štajersko. Da bi imel večjo vojaško in politično
avtoriteto ga je Narodni svet za Štajersko na njegovo pobudo povišal v gene-
rala. General Maister je v Mariboru vedel, da hoče pronemški mestni svet pri-
ključiti Maribor k Nemški Avstriji, zato se je odločil, da bo to preprečil, čeprav
je imel v prvih dneh novembra 1918 na voljo le malo vojakov, podčastnikov
in častnikov. Število vojakov je začelo naraščati šele, ko je 9. novembra 1918
samoiniciativno razglasil mobilizacijo na območju štajerskega obmejnega
poveljstva.3
General Maister je s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Po-
dravje priključili Nemški Avstriji. Ustvaril je takšne pogoje, da se je moralo
nemško vojaštvo umakniti v Nemško Avstrijo. V drugi polovici novembra
1918 so se pod njegovim vodstvom razorožile varnostne enote pronem-
škega mestnega sveta, imenovane Schutzwehr.
Od decembra 1918 do maja 1919 je bil general Maister posredno ali
neposredno udeležen v bojnih delovanjih na Štajerskem in Koroškem.
Najbolj se je izkazal v majski ofenzivi leta 1919 na Koroškem, ko je
vodil Labotski odred. Načrtoval je celo osvoboditev Prekmurja, česar
pa ni mogel uresničiti zaradi nepričakovanih ovir. Po končanih ofen-
zivah na Koroškem je opravil pomembno vojaško in politično vlogo
v predplebiscitarnem obdobju v coni A.

Maistrov razglas mobilizacije 9. novembra 1918

 General Maister in boji za Maribor ter štajersko Podravje za zasedbo Koroške, vendar generalu Maistru Narodna vlada SHS v Ljubljani
Z razpadom avstrijske monarhije in nastankom nove Države Slovencev, tega ni dovolila, čeprav je bilo v pogodbi točno določeno, do kje na Koroškem
Hrvatov in Srbov državne meje niso bile določene. Boj za določitev državne lahko pridejo slovenske vojaške enote.8 (Se nadaljuje)
meje na Koroškem je trajal skoraj dve leti. Na srečo je general Maister s hi- Podpolkovnik Karlo Nanut
tro vojaško akcijo od 1. novembra 1918 dalje zagotovil, da st Center za vojaškozgodovinsko dejavnost
in slovenski del južne Štajerske pripadala Sloveniji. Risbe povzete po: Dr. Bruno Hartman:
Generala Maistra lahko upravičeno imenujemo za osvobodit Rudolf Maister -- general in pesnik

N a š e k o re n i n e
lja Maribora, saj je storil vse, da je moralo mesto zapustiti
najprej nemško vojaštvo4, 23. novembra pa je v Mariboru
razorožil tudi Schutzwehr, ki je v tem mestu varoval nemške
Številne slovesnosti
interese. Za to polvojaško varnostno formacijo, ki mu je bila sic v spomin na generala Maistra
formalno podrejena, je stal pronemški mestni svet. Tako je ge
Maister postal edini vojaški dejavnik v Mariboru. Spoznal je, d
oklevati tako kot Narodni svet za Štajersko, ki se ni dovolj zavedal pomembno-
sti položaja mesta za štajersko Podravje, pa tudi od pogajanj je preveč pričako-
val. Vedel je, da prihaja trenutek odločilnih dejanj, zato je sklenil, da bo ravnal le
po svoji presoji. Lojze Ude je glede položaja v tem delu Slovenije dejal: »Nihče ni
bil za tako dejanje psihološko in po svojem poznavanju slovenske zgodovine,
narodnostnih razmer ob severni slovenski meji ter po svojem vojaškem po-
ložaju bolje pripravljen in bolj poklican kakor general Maister.«5
Škoda je, da je slovenska Narodna vlada SHS v Ljubljani leta 19186 prepozno
dojela, kaj pomeni za Slovence zasedba Koroške in Štajerske do slovensko-
nemške etnične črte. Tega se je najbolj zavedal general Maister, ki mu je
uspelo začrtati in ohraniti štajersko mejo razmeroma mirno. Njegovi vojaki
so zasedli položaje do demarkacijske črte na Štajerskem. Po tej črti je po
mirovni pogodbi z Avstrijo skoraj v celoti potekala državna meja Kraljevine
SHS. Podlaga za oblikovanje slovenske meje na štajerskem delu je bila
pogodba, ki jo je general Maister sklenil 27. novembra 1918 z avstrijskim
polkovnikom Passyjem iz Gradca, z odposlancem štajerske deželne vlade in
Militärkommando7 v Gradcu. General Maister je dobro vedel, katero ozemlje
na Štajerskem lahko pridobi za Slovence, saj je skupaj z dr. Kovačičem, dr. V počastitev rojstnega dneva generala Rudolfa Maistra je imel v po-
Slavičem in drugimi poznavalci obmejnih jezikovnih razmer včrtal v special- nedeljek, 29. marca, pred znanim konjenikom kiparja Boštjana Putriha
no karto največje možne ozemeljske zahteve. Bruno Hartman je v Slovenski pred stavbo MO krajši slovesni nagovor predsednik Društva generala
enciklopediji poudaril, da je bila pogodba s Passyjem tudi dobro izhodišče Maistra Milan Lovrenčič. Opozoril je na pomen slovenskega generala
in njegovih borcev za slovensko samostojnost. Na slovesnosti v ljub-
1
Major Rudolf Maister se je zavedal pomena svojih besed, ki jih je izrekel 1. novembra 1918 pred ljanski Vojašnici Franca Rozmana Staneta je namestnik načelnika
poveljujočimi nemškoavstrijskimi častniki v Mariboru. Poleg tega je vedel, da je njegov čin v vojaški GŠSV brigadir Anton Turk dejal, da so Maistrov čas, osamosvajanje
hierarhiji prenizek. Da bi imel pred temi častniki z višjimi čini večjo avtoriteto, ga je na njegov pred-
log še isti dan Narodni svet za Štajersko imenoval za generala. in vstop Slovenije v Nato ter Evropsko unijo prelomni dogodki. »Za pri-
2
Veličina generala Maistra se je pokazala tudi na pogrebu. V knjigi dr. Bruna Hartmana Rudolf padnike SV je izredno pomembno, da se iz Maistrovih dejanj učimo in
Maister, general in pesnik je pod naslovom Smrt in slovo opisana zadnja pot in poslovilni obred
pred mariborskim rotovžem 28. julija 1934, str. 117–120.
da tudi po vstopu v zvezo Nato, ko se bomo vedno bolj srečevali s tujim
3
Narodna vlada SHS v Ljubljani ni podpirala Maistrove samoiniciativnosti, vendar je kljub temu jezikom, ne pozabimo ohraniti maternega jezika in duha slovenstva.« V
ustvaril na svojem območju slovensko vojsko, v kateri je bilo približno 4000 vojakov in 200 častni- Mariboru je venec pred spomenik generala Maistra položil predsednik
kov. Ti so bili razporejeni v Mariborski in Celjski polk, Tržaški bataljon (pozneje polk), Topniško po-
veljstvo Maribor, Mariborski dragonski polk, Letalsko stotnijo Maribor in druge vojaške službe. Na Združenja borcev in udeležencev NOB Maribor Jože Berce, slovesnosti
prvi seji Narodne vlade je bil sprejet sklep, ki se je delno uresničil. Sklep se glasi: »Narodna vlada pa sta se udeležila tudi mariborski župan Boris Sovič in poveljnik Vo-
da zasesti slovenski del Koroške, kakor hitro ima na razpolago potrebno vojaško moč.« Glej Sejni
zapisniki Narodne vlade SHS v Ljubljani in deželnih vlad za Slovenijo 1918–1921, Arhiv Republike jašnice generala Maistra podpolkovnik Vladimir Maher. V vojašnici so
Slovenije, Ljubljana, 1998, I. del, str. 55. nekaj dni prej, in sicer 26. marca, v počastitev rojstnega dne Rudolfa
4
V literaturi, ki opisuje boje za severno mejo, se vojaške enote Nemške Avstrije, ki je bila ustanov-
ljena 12. novembra 1918, imenujejo na primer nemške ali nemškoavstrijske enote. Drugo, torej Maistra pripravili dan odprtih vrat, na katerem so približno 1000 obis-
slovensko stran v spopadu pa imenujejo slovenske ali jugoslovanske enote. kovalcem predstavili vojaško tehniko in opremo 72. brigade ter poklic
5
Glej članek Lojzeta Udeta Boj za Maribor in štajersko Podravje l. 1918/19, v Maistrovem zbor-
niku Boj za Maribor 1918–1919, str. 120. Lojze Ude je bil borec za severno mejo na Koroškem in
vojaka. V spominski sobi generala Maistra, kjer je stalna razstava o
udeleženec plebiscitnega boja. V tem času je spoznal generala Maistra. Imenovani je avtor zelo njegovem življenju in delu, so obiskovalci lahko poslušali krajše pre-
pomembnega dela Boj za severno slovensko mejo 1918–1919, Založba Obzorja, Maribor 1977.
6
davanje. Slovesnosti so potekale tudi drugod po Sloveniji, Filatelistični
Slovenija je bila od 29. oktobra 1918 do 1. decembra 1918 v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov
(Država SHS). Slovenska Narodna vlada je imela svoja poverjeništva v svojstvu ministrstev, tudi klub, ki deluje v državnem zboru, pa je ob tej priložnosti izdal poštno
za obrambo, in je delovala popolnoma samostojno, ne da bi jo oviralo Narodno vijeće v Zagrebu, dopisnico s podobo generala Maistra, na kateri so slike najpomemb-
kjer je bil sedež Države SHS.
7
Nekateri avtorji, predvsem prvih opisov bojev za severno mejo, so uporabljali izraz Militärkom- nejših krajev iz njegovega življenja, in sicer rojstni Kamnik, ubranjeni
mando (vojaško poveljstvo), ne da bi ga prevedli v slovenščino. Primer za to je članek Lojzeta Maribor ter Unec, kjer je umrl. Priložnostni poštni žig je na dan genera-
Udeta Boj za Maribor in štajersko Podravje l. 1918/19. Članek je objavljen v Zgodovinskem časo-
pisu, letnik XV, leto 1961, Ljubljana, str. 65–153. lovega rojstva uporabljala pošta Rakek.
8
Glej Enciklopedijo Slovenije, geslo Maister, Rudolf.

S LO V E N S K A V O J S K A 2 7
 250. obletnica rojstva
barona Jurija Vege (2. del)
N a š e k o re n i n e

Baron Jurij Vega (23. marec 1754–17. september 1802), svetovno znani slovenski matematik,
znanstvenik in artilerijski častnik
Predstavil bom nekaj dogodkov, v ka-
terih je imel Vega pomembno vlogo, Zaradi burnih revolucionarnih dogodkov v Franciji in predlog za podelitev najvišjega od-
s čimer boste spoznali njegovo prila- oboroženega odziva združene Evrope se je Vega od leta 1793 do likovanja so zavrnili, zaradi česar se
godljivost trenutnim vojnim vplivom. 1797 udeležil tako imenovane prve koalicijske vojne. Kot major
Ko so 13. oktobra 1793 Avstrijci v šti- je poveljeval artileriji in včasih tudi večjim krajevnim akcijam. Do uspeha, verjetno zaradi obstreljeva-
ridnevnem jurišu odbili napad Fran- podpisa premirja v Campoformiu je bil na nemškem bojevališču, nja civilnih ciljev v Fort Louisu.
cozov, ki so odločno branili utrjene kjer je imel priložnost dokazati svoje sposobnosti kot znanstveno Pozneje med vojno je bil Vega na od-
položaje ob reki Lauter, je Vega svoje- visoko usposobljeni artilerec. Spopadi so pogosto potekali v govornih artilerijskih položajih. Jeseni
mu poveljniku svetoval, da prekliče različnih pogojih okoli utrdb ali utrjenih linij. Zanimivo je, da prav leta 1796 se je izkazal pri zavzetju
ukaz za obleganje močno utrjenega zaradi različnih pogojev bojevanja veliki slovenski matematik in
in za boj pripravljenega mesta Lauter- vojak v teh bojih ni nikoli pozabil, da lahko tudi drugi dejavniki, leganjem Mainza leta 1797 je bil kljub
bourg ter izkoristi panično razpolože- ki nimajo podlage le na povsem znanstvenih sklepih, vplivajo na svoji mladosti imenovan za poveljnika
nje, ki je prevladovalo pri meščanih in rezultat v vojni. V primerjavi s turškim bojevališčem so bile raz-
vojakih znotraj obzidja. Predlagal mu mere ob Renu povsem drugačne. Na vsaki strani je bilo milijon
je, da se s francoskim poveljnikom vojakov, kljub množičnosti pa sta bili odločilni tehnika in taktika. Odlikovanec z redom Marije
pogajajo o vdaji brez boja. Njegov Tehnika je poleg sodobnega orožja vključevala tudi najnovejše Terezije
poveljnik je sprejel predlog in mu izume, in sicer balon ter telegraf1, taktika pa je kljub bojem ob Kljub visokim uradnim položajem in
zaupal pogajanja o vdaji francoskih reki postala zelo dinamična, s hitrimi premiki na težišča glavnih dolžnostim je Vega našel dovolj časa,
enot in mesta. S seboj je vzel diviziji, udarov, ki so jim bili največkrat izpostavljeni prehodi čez Ren, da se je ukvarjal z znanstvenorazisko-
ki ju je razporedil pred trdnjavskim valnim delom na področju artilerije in
obzidjem na takšnem kraju, da so razvoja logaritmov. Jeseni leta 1795
ju iz obleganega mesta lahko videli, vendar zunaj doseg omisiji predstavil svoja nova modela daleč nesočih
sovražnikove artilerije. Potem je odjahal proti trdnjavi do ožnarjev, 9 in 30 funtov. Že istega leta je komisija
dvignjenega mostu, kjer je prepričal francoskega po- med preizkusnim streljanjem ugotovila, da se z novimi
veljnika, da se je vdal in spustil most. Tako pomembno možnarji skoraj podvojijo njihovi dometi, vendar so jih
dejanje majorja Vege bi še danes težko pričakovali od zaradi konservativnih odporov poveljstva šele leta
poveljnika oblegovalne artilerije zgornjerenske vojske. 1839 uvedli v redno oborožitev.
Za nas pa je to dokaz, da se je Vega zelo dobro za- Po uspešnem avstrijskem obleganju Mannheima
vedal pomena bojne morale kot enega od dejavnikov, novembra 1795, ko je Vega streljal s svojima novima
ki vplivajo na doseganje vojnih ciljev. Glavni cilj nasled- možnarjema z razdalje, s kakršne ni mogel zadevati
njega napada je bilo mesto Strasbourg, vendar so napa- oben francoski možnar, je bil znova predlagan za
dalci na smeri napada morali zasesti trdnjavo Fort Loui
ki je zaradi svoje lege na otočku sredi Rena in zaradi grad Boji med Francozi in Avstrijci za Mainz ob Renu, kjer je
po Vaubanovih načelih veljala za neosvojljivo. Poveljni Vega preizkusil možnarja dolgega dosega
govalnega korpusa je 12. novembra 1793 pred častniškim zborom
majorju Vegi obljubil najvišje odlikovanje, če mu bo uspelo naslednji dan z
artilerijskim ognjem prisiliti posadko trdnjave k vdaji. Vega se je s tem strinjal
pod pogojem, da mu dovolijo spremeniti artilerijsko razporeditev in po svoje
organizirali topovsko obstreljevanje. Poveljnik je odobril njegove zahteve,
zato je s pomočjo inženirskih enot zelo hitro opravil premik baterij k mestu,
nekaterim vrstam artilerijskega orožja je do najvišjih mej povečal elevacijske
kote, v nasprotju z običajnim bojevanjem je havbice in možnarje uporabil kot
topove.2 Po dvanajstih urah priprav na napad in po učinkovitem artilerijskem
ognju, s katerim bi lahko uničil ne le obzidje, temveč vse mesto, se je posad-
ka v Fort Louisu 13. novembra 1793 okoli poldneva vdala.3 Vega je v roku
izpolnil ukaz, poveljnik vojske in oblegovalnega korpusa pa je potrdil, da je

28 S LO V E N S K A V O J S K A
najvišje odlikovanje. Da je bil znan tudi
zunaj avstrijske monarhije, priča dejstvo,
da se je zanj zanimal tudi pruski kralj in
mu ponujal službo v svoji vojski, kar je
Vega zavrnil.
Leta 1794 je pri zgornjerenski vojski
končal svoje življenjsko delo Thesaurus

N a š e k o re n i n e
logarithmmus completus, torej najpopol-
nejši veliki desetdecimalni logaritmovnik.
To mu je omogočilo, da je postal dopisni
član velikobritanskega znanstvenega
društva, kmalu pa še drugih akademij
znanosti v Pragi, Berlinu, Mainzu itn.
Zaradi nasprotnikov je najvišje avstrijsko
odlikovanje za hrabrost in zasluge v vojni,
in sicer red Marije Terezije,4 dobil šele leta
1796, leta 1800 pa mu je ob 20-letnici
vojaške službe in za dosežke na podro-
čju znanosti cesar Franc II. podelil dedni
baronski naslov. Artilerijci obstreljujejo Turke v utrjenem Beogradu.
Vega je napisal več poljudnih in znan-
stvenih razprav. Število π je izračunal na 140 decimalk, od tega je 136 Moravčah velika slovesnost v spomin na barona Jurija Vego, ki so jo opisale
izračunanih točno. Med prvimi je populariziral enotni desetiški merski sistem tudi Novice. Leta 1954 so astronomi na svojem mednarodnem kongresu po-
z enotama meter in kilogram, leta 1801 je izdal razpravo o računanju mase imenovali enega od kraterjev na Luni po Juriju Vegi in se mu tako zahvalili
planetov itn. za dvestoletno uporabo njegovih logaritmov v astronomiji. Spomin na Jurija
Vego pri mladih ohranja tudi tekmovanje iz matematike za zlato, srebrno in
Ljubezen do rodne dežele ni nikoli ugasnila, spomin na bronasto Vegovo priznanje.
rojaka pa se je ohranil za vedno Kljub pojavu računalnikov, s katerimi se je končalo obdobje logaritmov,
Leta 1799 je poslal svoja dela in prepise vojaških spričeval kranjskim dežel- ostaja Jurij Vega med desetimi za svetovni kulturni razvoj najzaslužnejšimi
nim stanovom, ki so ga leta 1801 sprejeli za člana. Njegovi nasprotniki so ga Slovenci in pomembna zgodovinska osebnost, vojak, znanstvenik, domo-
vedno bolj ogrožali. 17. septembra 1802 se je poslovil od doma, truplo pa so ljub, svetovljan ter zanimiv človek.
našli v reki Donavi šele 26. septembra. Vzrok njegove smrti je še danes nepo- Za pripadnike Slovenske vojske ohranjamo barona Jurija Vego v spominu
jasnjen. V uradnem zapisu je bila smrt pojasnjena kot nesreča pri kopanju, kot najznamenitejšega slovenskega vojaka, topniškega častnika in slavnega
poznejša policijska preverjanja pa so jo opredeljevala kot samomor. Leta matematika 18. stoletja.
1811 naj bi po naključju odkrili zločin, ki naj bi ga storil pek iz okolice Dunaja. Nadporočnik Zvezdan Marković
Porinil naj bi ga v Donavo, da bi ga oropal. Zločin naj bi priznal, vendar se zdi, Center za vojaškozgodovinsko dejavnost
da je bilo priznanje izsiljeno ali izmišljeno. Vse risbe povzete po Sandi Sitar: Jurij Vega. Ljubljana, 1997
Ob Vegovi smrti se naš narod še ni zavedal, kako pomembno je njegovo
delo za Slovence, vendar pa je bila že 26. septembra 1865 v Zagorici pri

Tloris trdnjave Fort Louis na otočku sredi Rena, ki jo je Vega prisilil k

vdaji z uporabo havbic in možnarjev
Literatura
• Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000.
• Stanislav Južnič: Iznajdba logaritmov. Življenje in tehnika, Ljubljana, oktober 2002.
• Dušica Kunaver: Matematik Jurij Vega, od pastirja do barona. Ljubljana: Samozaložba, 1999.
• Sandi Sitar: Jurij Vega. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1983.
• Sandi Sitar: Jurij Vega. Ljubljana, 1997.
• Janez J. Švajncer: Vojna in vojaška zgodovina Slovencev. Ljubljana: Prešernova družba, 1992.
• Vojna enciklopedija, 10. del, geslo Vega Georg. Beograd: Vojno izdavački zavod, 1975.
1
Vega je prvi avtor slovenskega rodu, ki je opisal in pojasnil delovanje aerostatičnega balona. Te
so uporabljali Francozi ob Renu med prvo koalicijsko vojno.
2
Namesto pod običajnim kotom 50–70 stopinj jih je ukazal spustiti na 15–16 stopinj.
3
Osvojitev Fort Louisa ni bistveno pripomogla k vojnemu uspehu na širši fronti, saj so Avstrijci in
njihovi zavezniki Prusi nastopali s staro vojaško strategijo, da je treba obvladati in nato braniti vse
operativno ozemlje, francoska vojska pa se ni zadrževala pred zelo branjenimi točkami, temveč
jih je obšla in tako hitreje napredovala ter z nerazpršeno močjo delovala v smeri glavnega udara.
Z novo organizacijo, strategijo in psihološko okrepljena je bila milijonska francoska vojska drugo
leto vojne povsem drugačen nasprotnik. Zato nas ne sme presenetiti, da so že v začetku leta 1794
spet zavzeli Fort Louis.
4
Red Marije Terezije so kot najvišje avstrijsko odlikovanje uvedli leta 1756 za junaške podvige
častnikov. Drugi Slovenec, ki je bil odlikovan z najvišjim avstrijskim odlikovanjem in najzname-
nitejši slovenski vojak ter eden najbolj znanih častnikov avstrijske vojske sredi 19. stoletja, je bil
baron Andrej Čehovin.

S LO V E N S K A V O J S K A 2 9
 Obrambni sistem in kadri
od leta 1991 do 2003 (8. del)
S t ro k o v n e t e m e

Podatki o zaupanju v SV Žal pa so bili rezultati SJM leta 1995 spet

oziroma TO in o oceni
dela MO v anketah
Slovensko javno mnenje
V anketah SJM je posebna pozornost
namenjena vprašanju o zaupanju v
institucije in posameznike, pomembno
pa je tudi vprašanje, koliko ljudje za-
upajo v SV.
Leta 1991 je Inštitut za družbene vede
to zaupanje dvakrat preveril, in sicer
Tabela 9: Izraženo zaupanje v SV (TO) v raziskavah SJM 1992-1998
V osmem nadaljevanju serije prispevkov Andreja Lovšina povsem drugačni glede zaupanja v SV,
Obrambni sistem in kadri od leta 1991 do 2003 bomo pred- saj je bilo najmanjše v obravnavanem
stavili odnos slovenske javnosti do obrambnih sil od leta 1991 osemletnem obdobju. SV je v celoti
do 2001, in sicer podatke o zaupanju v Slovensko vojsko ter zaupala le šestnajstina, precej več kot
oceno dela Ministrstva za obrambo. Za analizo odnosa do petina, malo dve petini, nič pa četrtina
obrambnih sil so bili izbrani odgovori na nekatera vprašanja, vprašanih. V naslednjih letih se je stop-
postavljena anketirancem v raziskavah Slovensko javno mnenje nja zaupanja v SV nekoliko povečala,
(SJM), ki jih redno opravlja Inštitut za družbene vede pri Fakulteti vendar je med raziskavo leta 1998 dose-
za družbene vede v Ljubljani. gla komaj polovico tistega, ki ga je imela
TO konec leta 1991. V raziskavah SJM so
Tabela 10: Ocena uspešnosti delovanja MO v raziskavah SJM 1992-1998

Neuspešno
Koliko lahko zaupate

neuspešno

neuspešno
uspešno,
Uspešno
uspešno

Deloma
V celoti Precej Malo Nič Ne vem

deloma

Ne vem
Kako bi ocenili
v SV (TO)?

Zelo

Zelo
uspešnost
1991 (maj–junij) 20,6 33,8 27,3 9,5 8,9 delovanja MO?
1991 (nov.–dec.) 18,5 50,5 20,2 3,8 6,9
1992 13,8 46 25,9 5,1 9 1992 10 46,3 21,6 4,5 1,6 16,1
1993 8,4 33,4 35,4 13 9,8 1993 6,3 33 29,5 8,9 4,4 17,9
1994 11,3 37,4 31,7 11,2 8,5 1994 2,6 25,2 34,6 14,1 3,1 20,5
1995 6,3 22,7 40,6 24,6 5,8 1995 4,6 28,7 35,1 12,2 3,9 15,5
1996 7,5 25,6 36,5 22,6 7,8 1996 3,2 24,2 35,2 8,5 4 24,9
1997 7 24,6 38,3 20,8 9,4 1997 2,7 10,2 33,3 20,3 2,2 31,3
1998 7,6 27,6 39,1 19,5 6 1998 1,6 14,6 34,1 20,5 8,2 21

v obdobju maj-junij in november-december. Zanimivo je, da je bilo zaupanje v ljudje ocenjevali tudi delo političnih in državnih organov, med drugim tudi delo MO.
enote TO že pred napadom JLA junija 1991 zelo visoko, saj jih je 54,4 odstotka Zanimivo je, da je bil pri tem vprašanju delež tistih, ki so odgovorili z Ne vem, v po-
odgovorilo, da ji zaupajo v celoti ali precej. Ko pa je skupaj z drugimi dejavniki sameznih letih od 16 do 31 odstotkov, pri vprašanju zaupanja v SV pa le od šest
uspešno obranila slovensko samostojnost, se je delež tistih, ki ji zaupajo v celoti do deset odstotkov. Podoben trend lahko opazimo pri ugotavljanju zaupanja,
ali precej, povečal kar na 69 odstotkov. saj se po letu 1991 mnenje glede MO slabša. Leta 1992 je vsak deseti vprašani
Zavedanje, da potrebujemo svojo vojsko, in veliko zaupanje vanjo sta se precej ocenil njegovo delo kot zelo uspešno, skoraj vsak drugi kot uspešno, vsak peti kot
ohranila še leta 1992. Naslednje leto se je zaupanje zelo zmanjšalo, saj ji v celo- deloma uspešno in le vsak dvainšestdeseti kot neuspešno ali zelo neuspešno.
ti zaupa le vsak dvanajsti, precej pa vsak tretji vprašani. Prvič se je tudi zgodilo, Leta 1998 pa je bila ocena popolnoma drugačna. Komaj vsak dvainšestdeseti je
da je bilo več tistih, ki niso zaupali v SV, kot tistih, ki so ji zaupali v celoti. To se je delo MO ocenil kot zelo uspešno, le vsak sedmi kot uspešno, vsak tretji kot delo-
dogajalo tudi v naslednjih letih, izjema je le leto 1994, ko ji je v celoti ali precej spet ma uspešno, vsak peti kot neuspešno in vsak dvanajsti kot zelo neuspešno. Oce-
zaupala skoraj polovica vprašanih. na dela MO je zelo povezana z oceno funkcionarja, ki ga vodi. Na javno mnenje
Slika 9: Delež vprašanih, ki so v raziskavah SJM 1991-1998 izjavili, pa vplivajo predvsem javna občila, ki poročajo o dogajanju v SV ali o delu MO.
da precej ali v celoti zaupajo v SV (TO) oziroma ji ne zaupajo Analiza in primerjava statističnih podatkov in podatkov javnomnenjskih raziskav
sta potrdili moje predvidevanje, da se je odnos državljanov do obrambe države
80 in aktivne udeležbe v pripravah nanjo v tem obdobju postopoma spreminjal. Po
70 letu 1991 so ljudje vedno bolj pozabljali na obrambo z oboroženo silo, kar se je
60
najbolj kazalo pri odnosu do služenja vojaškega roka, saj se je delež tistih, ki so
precej ali se odločili za civilno služenje, zelo povečal. Progresivno pa je naraščal tudi delež
50 v celoti
nabornikov, ki so bili na zdravstveni komisiji ob naboru ocenjeni kot delno sposo-
% 40 bni, začasno nesposobni ali nesposobni.
nič
30 Odnos državljanov Republike Slovenije do vojaškega poklica, MO in SV pa ni vpli-
20 val na zaposlovanje na MO oziroma v SV. Na področju kadrovanja in zaposlova-
10
nja se je vzpostavil tak odnos, kot ga poznamo v drugih dejavnostih, to pomeni,
popolnoma profesionalen odnos. Obramba države in priprave nanjo postajajo
0
1991 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 leto stvar profesionalcev. Andrej Lovšin
(maj) (maj)
(Konec)

30 S LO V E N S K A V O J S K A
 Razvedrilo

Reševalcem nagradne križanke Ime: .......................................... Priimek: ..........................................

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke je PRIPRAVLJENI ZA VSTOP V NATO. Naslov: .................................................................. Pošta: ...............
Nagrade prejmejo: Anja Pisnik, Gregorčičeva 27, 2000 Maribor, Nejc Osolnik, Šubljeva 29, 1234 Mengeš,
Rešitev gesla: .....................................................................................
in Vlado Turibak, Hrastje pri Cerkljah 1 c, 8263 Cerklje ob Krki.
Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 16. aprila 2004, na ................................................................................................................
naslov: Uredništvo Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana.

S LO V E N S K A V O J S K A 31

Cougarja prispela na Brnik
Na brniško letališče sta v petek, 26. marca, priletela dva večnamenska
helikopterja cougar AS-532 AL od štirih, ki jih je Ministrstvo za obrambo
kupilo za povečanje transportnih zmogljivosti SV ter krepitev sistema zašči-
te, reševanja in pomoči. Helikopterja, ki sta opremljena tudi s hidravličnim
dvigalom, dodatnim rezervoarjem za gorivo in z večnamenskim vstopnikom
zraka, lahko s 3600 konjskimi močmi in hitrostjo do 300 kilometrov na uro
preletita več kot 1100 kilometrov. Na krov poleg posadke sprejmeta 24 ljudi
oziroma do 3500 kilogramov tovora. Helikopterja, ki sta najsodobnejša raz-
Foto: Borut Podgoršek
ličica super pume, lahko uporabljajo za prevoz vojakov, opreme in tovora.
Primerna sta za evakuacijo ranjencev in civilistov z ogroženih območij, za
reševanje na morju in v gorah ter za gašenje požarov, saj lahko v posamez-
nem letu prepeljeta 3000 litrov vode. Prva dva cougarja, ki jih je MO dobilo
lani, sta že delno v operativni uporabi, popolnoma pa naj bi vse štiri heli-
kopterje v operativno uporabo uvedli v drugi polovici leta. Z nakupom štirih
cougarjev v skupni vrednosti 55 milijonov evrov je MO končalo investicijski
projekt vzpostavitve enote večnamenskih transportnih helikopterjev.