IVAN CANKAR – ZA NARODOV BLAGOR

1. Cankar je hotel osmešiti javno življenje slovenskih veljakov, slovenskih politikov. Povod za to mu je
predstavljalo sodobno politično življenje in razprtije med slovenskimi meščanskimi strankami, delo pa
je drama – satirična komedija. Čas ni točno določen, sklepamo lahko, da se dogaja v meščanskem
svetu slovenskih političnih veljakov ob koncu 19. stoletja. Prizorišča so razporejena ponavljajoče: prvo
dejanje se godi pri Grozdu; drugo pri Grudnu; tretje pri Gorniku; v četrtem se znajdemo spet na
začetku pri Grozdu.
2. Grozd je deželni poslanec in občinski svetnik. Rad ima moč in oblast, za kateri je pripravljen storiti
vse. Hkrati se izgube moči tudi boji, zato ga mučijo nočne more.
Gruden je Grozdov nasprotnik in tudi željan moči, a sam ni zadosti sposoben, zato niti vleče njegova
žena.
Helena je Grudnova žena in močnejši pol v tem paru. Je lepa in koketna, s čimer si želi pomagati do
oblasti.
Gornik je bogat človek, za čigar pozornost se borita obe opciji. Je pametnejši, kot mu pripisujejo. Rad
bi le imel mir in svojo zasebnost.
Ščuka je žurnalist, ki doživi preobrat, ko ga Grozd poniža. Odloči se upreti in začne revolucijo in boj
proti nepoštenosti in frazerstvu.
3. Naslov Za narodov blagor izraža idejo igre, ki pa je mišljena ironično. Dramske osebe ves čas
ponavljajo ,da delujejo za dobro naroda, a kot se izkaže skozi igro, so narodovi blagri zgolj leporečna
fraza, za katero se skrivajo osebni interesi teh oseb.
4. Grozd in Gruden sta voditelja dveh političnih strank, ki se borita za prevlado. Oba si pod pretvezo,
da delata dobro za ljudi, z vsemi sredstvi prizadevata izključno za svoj uspeh. Za dobro ljudstva je
malo mar tudi občinskim svetnikom, saj se vsi obračaju v vetru in mislijo le na lastne koristi.
5. Navzven politiki prikažejo, govorijo in zato tudi izgleda, da delajo se borijo v korist družbe, v resnici
pa je situacija čisto drugačna saj politiko vodijo v korist sebe in za izpolnitev svojih osebnih interesov.
6.
7. Veljaki, Grozd in Gruden lažeta, da delata in se borita samo za dobro ljudi, med tem ko oba skrbita
in se dejansko borita za prevlado in zadovoljitev svojih osebnih interesov.
8. Motiv po obvladovanju se pojavi s strani politikov (Grozd, Gruden), ki hočejo obvladovati,
nadzorovati širšo javnost, družbo.
9. Prvi konflikt se pojavi med Grozdom in Grudenom. Ta dva tekmujeta med sabo za pridobitev
naklonjenosti bogatega in uglednega tujca (Gornika), ki s tem povzroči razdor med njima.
Drugi konflikt se pojavi kasneje ko Ščuka razkrije skrivnosti in poveže množice. Ta se pojavi med
Ščuko ter povezanima strankama.
10.
11. Manipulacija je orodje, ki ga politiki preračunljivo uporabljajo v svojo korist, ki jo tako ljubijo. Tega
se najbolj poslužujeta Grozd in Gruden, ki vztrajno poudarjata, da delujeta samo v blagor naroda in
samo v narodovo korist.
12. Napetost je prisotna skoz celotno dramo najbolj pa je meni očitna v dveh primerih. Prvo kot se
pojavi dokončen razdor med Grozdom in Grudenom v prvem dejanju in drugič, ko novinar Ščuka
predrami in poveže množice, razkrije skrivnosti politikov ter tako prestraši oba tabora. Ti pozabijo na
medsebojne boje in se povežejo proti njemu.
13. Ne, najbolj temu pa se približa novinar ščuka, ki začne razkrivati politične nenačelnosti ostalih
oseb.
14. Resnica je najpomembnejša tako ta Ščuko kot za širšo javnost. Problem je le v tem, da družba
dobi resnico, ki je posredovana preko nekoga in zato se veliko krat tudi razlikuje od prave resnice.
Tako je kljub temu, da so veljaki delali že od začetka v svojo korist, to ostalo družbi dalj časa skrito.
15. Množice si želijo obvladati politiki vse povsod. Da bi to naredila mogoče sta zato Gruden in Grozd
poudarjala, da delata in se borita za blagor naroda.
16. Drama je družbeno kritična ker predstavi nenačelnost, podtikanja, spletkarjenje in umazane igre
politikov, ki so pred širšo javnostjo skrite.
17. Politika v zgodbi bolj koristi posamezniku, posamezniku, ki ima v rokah vajeti, da jo usmerja, kot
pa ustreza družbi, ki je izbrala posameznika, ki bi jo naj vodil v mišljenju, da bo služil samo njej ter
samo v njeno korist in dobrobit. Tudi v današnji družbi nastopajo medstrankarski boji in npr. čeprav
današnji vladi nimajo kaj očitati, hočejo spremembo prav na vrhu. Stranke se borijo za uresničitev
svojih interesov, v ozadju pa se ravno tako kot pri Grozdu in Grudnu skrivajo lastne pobude.