CENTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

DIPLOMSKO DELO

(ustanovitev podjetja)

Sara Guzelj:
Študentka izrednega študija
Št. Indeksa:
Program: poslovni sekretar
Mentor: Anderej Friedl

Bled, februar, 2023

Predgovor
Kazalo vsebine
Seznam ponazoril
Uvod ali je to bolj predgovor?
Vsak izmed nas je že kdaj pomislil, da bi imel svoje podjetje. Nekatere vodi želja, druge pa možnost
razporejanja s prostim časom, ki jo lastniki/šefi imajo. Lahko gre za dober občutek, da si nekaj ustvaril
ali pa sreča ob tem, da imaš nekaj kar lahko preneseš na naslednike. Ustanovitev podjetja je
kompleksen proces. Najprej ga sestavlja kup odločitev, torej kdo bodo uporabniki za katere bo
podjetje delovalo, kje bo postavljeno, kaj bo njegova glavna dejavnost. V diplomskem delu se
osredotočam predvsem na izbiro med proizvodno ali storitveno dejavnost ter izbiro pravne oblike
podjetja. Ki podjetje definirajo. Sledijo nadaljni procesi kjer se idejo zapiše oziroma preveri
izvedljivost in potem se podjetje dejansko ustanavlja. Pomembna je analiza trga in finančen načrt ter
da je vse v skladu s formalnimi pravili, da je torej vse pravno veljavno. Pomembna je ustrezna
dokumentacija in ustrezne pogodbe med partnerji oziroma strankami. Pomembna je organizacija
procesov znotraj in izven podjetja.
POJMI

PORTAL SPOT »Portal SPOT {Slovenska poslovna točka} je osrednji državni portal za poslovne
subjekte, ki nudi informacije o poslovanju in elektronske postopke za lažje in hitrejše poslovanje z državo.
Je del sistema, ki ponuja celovit sistem podpornih in brezplačnih storitev države za poslovne subjekte in je
razdeljen na štiri ravni:
- portal SPOT,
- SPOT Registracija,
- SPOT Svetovanje in
- Spot Global.«

POSLOVNI REGISTER

Poslovni register (PRS):

»je informatizirana baza podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem na območju
Republike Slovenije, ki opravljajo dejavnost ter o njihovih podružnicah in podružnicah
tujih podjetij v Republiki Sloveniji. Poleg teh subjektov, so v poslovnem registru vpisani
tudi subjekti (društva, ustanove, politične stranke in fizične osebe, ki opravljajo
registrirano dejavnost), ki se registrirajo z vpisom v primarni register ali uradno
evidenco pri drugem registrskem organu.« (mojmalipravnik.net, 2017) viri
mojmalipravnik.net (10.8.2017). Kakšna je razlika med izbrisom iz sodnega registra in
izbrisom iz poslovnega registra?. https://www.mojmalipravnik.net/index.php/objavljeni-
odgovori/ostalo/2776-kaksna-je-razlika-med-izbrisom-iz-sodnega-registra-in-izbrisom-iz-
poslovnega-registra ).
Poslovni register slovenije vodi AJPES možno pa jo je registirirati tudi na točki SPOT.V poslovni
register se vpiše vsako poslovno enoto, torej enoto kjer se ista ali drugačna dejavnost opravlja na
drugem naslovu kot je locirana matična družba, vendar pa se tam poslov ne vodi samostojno in zato ne
potrebuje poslovodje, lastnega TRR računa ter svojega imena. Poslovna enota ni podružnica, saj se
tam posel vodi dokaj samostojno. ( Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, 2021) v virih:
Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. (07. 01. 2021). Podružnica.
https://spot.gov.si/sl/teme/podruznica/
Podjetje nastane z vpisom v Poslovni register Slovenije (PRS)?.
vs primarni register je registrski organ AJPES? A JE SAMO TA (samostoji podjetniki, sobdajalci)
nekatere se vpisejo v sodni register .
Potem ene oblike družb (vse razn sp in doo) grejo k notarju uni dve pa se pvpipšeta preko vstopne
točke vem.

telefon
SODNI REGISTER SRG o vpisu odloča pristojno sodišče. »Sodni register je javna {elektronska}
knjiga, namenjena vpisu in objavi{pravno pomembnih} podatkov o gospodarskih družbah in nekaterih
drugih pravnih osebah.« Gre za podatke glede obstoja, organizacijske oblike, zastopnikov ter sedeža
gospodarskih družb. o vpisu odloča pristojno Registrsko sodišče.
REGISTRSKO SODIŠČE »Registrsko sodišče = sodišče, ki odloča o vpisih v sodni register (okrožna
sodišča).«

»AJPES = Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve , je javna agencija,

pristojna za registracijo poslovnih subjektov, za{hranjanjenje podatkov} o njihovem poslovanju ter
{poblaščena za statistične analize in zbiranje podatkov }.« (Sodstvo republike slovenije, 2018) V virih:
Sodstvo republike slovenije. Na sodišču: vpis v sodni register. (2018). https://nasodiscu.si/vpis-v-
sodni-register »Listine, ki so podlaga za vpis v sodni register, sklepi sodišč  in zbirka listin«, »sklepi
AJPES izdani v postopkih vpisa podatkov o samostojnih podjetnikih» Gre za »za spletne objave, ki
nadomescajo objave v uradnem listu RS«(Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve, 2023) viri Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (2023). Objave
vpisov v poslovni in sodni register.
https://www.ajpes.si/Uradne_objave/eObjave_v_postopkih_vpisov_v_poslovni_in_sodni_register/
Splosno,
»Organa AJPES sta 5-članski Svet AJPES in direktor. Člane Sveta AJPES in direktorja imenuje in
razrešuje Vlada Republike Slovenije.« (AJPES, n.d.)
www.ajpes.si. (n.d). https://www.ajpes.si/O_AJPES/Organiziranost

E-VEM točka kjer se izvajajo funkcije AJPESA. Vse skupaj je 13 organizacijskih enot. »Centrala ima
sedež v Ljubljani izpostave pa v naslednjih krajih: Ljubljana, Celje, Koper, Kranj, Krško, Maribor,
Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Trbovlje in Velenje.« (AJPES, n.d.) V virih
www.ajpes.si. (n.d). https://www.ajpes.si/O_AJPES/Organiziranost www.ajpes.si. (n.d).
https://www.ajpes.si/Registracija/Tocka_VEM/Kje_smo

SPOT je Slovenska poslovna točka, je sistem, »ki ponuja sistem podpornih in brezplačnih storitev
države za poslovne subjekte. Pod enotno znamko SPOT so združene institucije, ki nudijo pomoč,
informiranje in svetovanje podjetjem in poslovnim subjektom«. (Ministrstvo za javno upravo
Slovenije, 2023) v virih: Ministrstvo za javno upravo Slovenije. (21.3.2023). Predstavitev sistema
SPOT - Slovenska poslovna točka.
https://spot.gov.si/sl/portal-in-tocke-spot/predstavitev-sistema-spot/
BRIS je »sistemom povezovanja poslovnih registrov - Business Registers Interconnection System
(BRIS)« katerega namen je »je izboljšati čezmejni dostop do informacij o družbah in njihovih
podružnicah v drugih državah članicah«. Sistem izboljšuje medsebojno sodelovanje in zagotavlja
pravilnejše podatke. (AJPES, n.d). V virih www.ajpes.si. BRIS: Sistem povezovanja poslovnih
registrov. (n.d). https://www.ajpes.si/Registri/Poslovni_register/BRIS

KUPEC ni enako POTROŠNIK.Potrošnik je kupec proizvoda medtem, ko je kupec izraz za osebo, ki

kupi proizvod ali storitev.

OSNOVNI kapital = USTANOVITVENI kapital = USTANOVNI kapital

Osrednji del diplomskega dela

Opis problema
V diplomski nalogi teoretično opišem postopke ustanovitve podjetja. Začnem z poslovnim načrtom,
sledi izbira pravne oblike podjetja in usmerjenosti v dejavnost. Vključeno je tudi opis postopka
ustanovitve ki se od oblike do oblike razlikuje. Zadnja točka je obveznosti podjetnika oziroma pravne
oblike do države. V tem delu je zaslediti tudi razpredelnico, ki omogoča hiter in jasen pregled ter
primerjavo postopka. Namen je podjetniku začetniku olajšati prve korake do ustanovitve podjetja ter
Tega se lotim z raziskovanjem hipotez o usmeritvi v dejavnost in izbiro pravne oblike. Izbira
dejavnosti naj bi bila odvisna od tega če bomo našli zaposlene zato je H1: storitvena dejavnost je
boljsa izbira, saj lažje najdes zaposliv kader, ker večina želi delati v storitveni dejavnosti. Poleg tega
pa je stortivena dejavnost boljša izbira kot proizvodnja zato ker ne zahteva velikega vložka (H2).
Poleg tega pa je izbirta dejavnosti odvisna od želje po delu z ljudmi. Proizvodnja dejavnost je bolj
primerna za ljudi ki ne marajo delati z ljudmi (H3). D.o.o. je najbolj popularna oblika, ker podjetnik ne
odgovarja z lastnim premoženjem (H4). V teoriji pa opišem tudi tipične napake in težave pri
ustanavljanju podjetja in s tem podjetniku začetniku vse še toliko bolj olajšam. Problema sem se lotila
z analizo primarnih podatkov iz ankete generacije milenejcev. Anketa je bila sestavljena iz uvoda,
vsebinskega dela in zaključka. V uvodu sta bila dva vprašanja ki sta se vezala na spol in letnico
rojstva. Tukaj sem lahko izločila vse, ki niso spadali v to generacijo, ter naredila primerjavo med
spoloma. Vsebinski del ankete je bil sestavljen iz dveh delov. Prvi del ankete je bil bolj splošen.
Ankatiranec se je osredotočal na izbiro pravne oblike ter dejavnosti iz vidika podjetnika ter razloge za
to. V drugem delu pa se je anketiranec postavil v vlogo potrošnika sama anketa pa se je bolj usmerila v
trg. V zaključku je sledila zahvala vsem sodulojočim. Celotna anketa ima 11 vprašanj od tega jiih je
šest (plus dva v uvodnem delu) zaprtega tipa z možnim enim odgovorom, 2 imata na voljo več
odgovorov, eden pa je odprtega tipa. Odgovori so bili kvalitativne vrednosti saj so pojav opisali
opisno, z besedami. Analiza odgovorov pa je bila kvalitativna torej opisna in kvantitativna, torej
predtaavljena v številski obliki v grafu. Anketa je bila ustvarjena na spletni strani 1KA in posredovana
preko družbenega medija facebooka. V nadeljevanju sem sestavila še eno anketo ki se je osredotočala
na konkretno izbiro izdelka oz. storitve. Ali je to potrebno. V njej bodo določena vprašanja, ki jih v
prvi anketi ni blio saj bi bila ta preveč dolga in odogovri nebi bili tako kvalitetni.
Koraki pri ustanavljanju podjetja
1.) PODJETNIK NAPIŠE POSLOVNI NAČRT
1.1.)KAJ JE POSLOVNI NAČRT

Poslovni načrt je dokument, ki ga podjetnik pripravi, da zapiše svojo idejo in preveri njeno
izvedljivost. Bolj strokovno pa dokument »predstavlja vse vidike bodočega posla«. (Kaldana idr.,
2008, 8) V nastajanju dokumenta {podjetnik} dobi vpogled v sredstva in strokovnjake, ki jih potrebuje
pred in pri izvedbi posla. (ta stavk knjniga podjetnistvo 2 pripravljam poslovni nacrt Miroslav Glas,
glej ppr babivi. Pozornost nameni tudi določanju publike, kateri bo dejavnost namenjena in na kaksne
načine bo zadovoljil njihove potrebe. Napisani dokument lahko predloži vlagateljem v vpogled kadar
prosi za dodatna sredstva. (Miroslav Glas, 2004, 37). (Od tuki naprje povzeto od Kako napisati
poslovnoi načrt mladi podjetnik Poslovni načrt ima posebno strukturo. Začne se z uvodnim delom,
kjer avtor predstavi poslovno priložnost in panogo, probleme in njihove rešitve ter zakaj je naše
podjetje bolj uspešno pri reševanju problemov kot konkurenca. V nadaljevanju, v sklopu vsebinskega
dela, ima poslovni načrt opisano vizijo in poslanstvo ter analitičen del, ki vključuje politično
ekonomsko in tehnološko okolje in analizira konkurenco, kupce ter opisuje prednosti in slabosti. Ta
del nam služi za pripravo poslovne strategije.Vsebinski del sestavljajo tudi razni načrti na primer načrt
trženja, tam določimo ZC cenovno strategijo in politiko popustovKCnačrt marketinga in prodaje, torej
na kaksnem način in kako pogosto bomo oglaševali ter preko katerih medijev, opisemo distribucijo
terr logistiko do končnega kupca. TUkaj je zelo pomebno da identificiramo stroške v povezavi s tem.
Sem vkljčimo tudi strategijo vstopa na trg. V Petem in šestem načrt proizvodnje, načrt nadaljnega
razvoja podjetja... Sledijo še načrti gospodarsko pravo intlektualne lastnine, vodstvena skupina in načrt
kadrov (kdo dela kaj in številčnost članov in organizacijska struktura kjuga nuk čitalica v oklepaju),
terminski plan, (časovni roki v okepaju knjiga nuk čitalnica) in kritična tveganja. Vsebinskem delu
sledi finančni del, kjer predstavimo bilanco stanja, izkaz uspeha ter denerne tokove poslovanja, da
lahko opredelimo potrebo po kapitalu in preverimo če bi dobili vsaj toliko denarja, da bi pokrili vse
stroške.( Blaž Kos, 2017) v literaturi pa: Kos, B. (21.7.2017). Kako napisati poslovni načrt.
Mladipodjetnik.si. https://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/ustanovitev-podjetja/kako-napisati-
poslovni-nacrt. Do sm je spletna strani mladi podjetnik povzeto). »Poslovni načrt pripravi podjetnik ai
podjetniška skupina,« ki »se običajno posvetujejo« s različnimi strokovnjaki. (Antončič idr., 2008,
8). V virih: (Antončič, B. Idr.. (2008). Priročnik za izdelavo poslovnega načrta. (Piran).
www.tiskpiran.si. Pri ustvarjanju poslovnega načrta si lahko pomagajo s priročniki, ki jih lahko
najdemo na spletu. Na primer na spletni strani Slovneskega podjetniškega sklada. (Naterer, idr., 2018,
56) v virih: Naterer, idr.. (2018). ABC Model M Slovenija - kako inovativno do zaposlitve,
ustanavljanja lastnega podjetja ali nevladne organizacije?: Priročnik za mlade iskalce zaposlitve.
Maribor: Inštitut za razvoj družbene odgovornosti-IRDO. Pametno je pristopiti tudi na posvet k
poslovnemu svetovalcu, ki naknadno poda oceno o izvedljivosti načrtov in dodatne napotke. ZC
Pravniki so lahko koristni pri pripravi akta o ustanovitvi podjetja ter pri podipsu družbene pogobe,
računovodje lahko pomagajo pri sestavi bilanc in predvidenega finančnega vidika poslvnega nacrta,
tržni strokovnjaki lahko pripravijo tržno analizo, KC Strokovnjaki, ki so naravoslovno podkovani ZC
pomagajo pri razvoju izdelkakC. Pomembno je da se podjetnik zaveda svojih sposobnosti in na
podlagi tega vnačrt vključi strokovnjake iz tistih področij, kjer ima manjko. Pri ustavrjanju poslovnega
načrta si lahko poamgamo s SWOT analizo.

1.2.) Zakaj napisati poslovni načrt?

Blaž Kos, Poslovni angeli Slovenije:

“Za začetek podjetniške poti potrebujemo dobro idejo, tim ljudi, ki je sposoben to idejo realizirati ter
kapital za ustanovitev, zagon in rast podjetja. Poslovni načrt je prvi izvršni korak od ideje do
realizacije in ko govorimo o dobri poslovni ideji, praktično govorimo o poslovnem načrtu. Skozi
proces poslovnega načrta preverimo našo poslovno priložnost in potencial le-te, obenem uskladimo
vizijo med člani tima ter imamo na koncu zastavljene konkretne cilje in strateški načrt, s katerim se
podamo do poslovnega uspeha. Na koncu je poslovni načrt poleg kompasa tudi prodajni dokument,
tako za investitorje, bankirje, nekatere strateške partnerje ter druge deležnike. Seveda je poslovni načrt
živ dokument, ki ga je potrebno neprestano nadgrajevati glede na povratne informacije s trga. V večini
primerov ugotovimo, da so plani do neke mere neuporabni, planiranje pa neizmerno dragoceno.”
MANJKA VIR

1.2.)TEŽAVE PRI USTVARJANJU POSLOVNEGA NAČRTA

Pri načrtovanju lahko pride do napačnih predvidevanj zaradi slabe analize trga, ocene stroškov, pri
napačnem določanju cene izdelkov ali storitev. Takrat podjetnik začne iskati rešitve, ki so ahko na
področju financ, ko s poslovnim načrtom zaprosi za bančno posojilo, ali pa prosi za nepovratna
sredstva. Lahko se problema loti z iskanjem poslovnih partnerjev. Lahko pa poskrbi za boljše trženje
in podjetju postavi spletno stran, če tega še ni storil. Lahko se posveti izobraževanju o trendih na
področju svoje panoge in jih primerja z svojim poslovnim načrtom.
2.) Pot (koraki) med Poslovnim načrtom in poslovanjem

Podatki iz poslovnega načrta: določitev pravne oblike, poglavitne dejavnosti, kraj sedeža in ime firme,
morajo biti navedeni tudi v družbene pogodbi ob registraciji podjetja. Torej, drugem koraku pri
ustanavljanju. Lahk dodas se kej. Sledi odprtje TRR računa ter vpis v sodni register (kdaj se pa vpiše v
sodni register?) šele nato pa poslovanje (Kaldana idr., 2008, 22).

2.1.Izbira pravne oblike družbe

V poslovnem načrtu in pri postopku registracije je potrebno navesti pravno obliko podjetja, zato vam
jih bom v nadaljevanju opisala in primerjala podatke dveh različnih virov črpanja podatkov.

2.1.0) VRSTE PRAVNIH OBLIK IN NAČIN REGISTRACIJE RAZLIČNIH PRAVNIH OBLIK

(UPAM DA JE KUL PA DA JE DOVOLJ RAYLIČEN DA JE ZANIMIV
S.P.
»Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru
organiziranega podjetja. Registracija s.p. je preprosta in zanjo ustanovitveni kapital ni potreben. To pa
ne pomeni, da samostojni podjetnik ne potrebuje osnovnega kapitala. Razmisliti je potrebno, koliko
odgovornosti je podjetnik pripravljen nositi, saj je kot gospodarski subjekt neomejeno odgovoren z
vsem svojim premoženjem. Podjetnik je lahko posameznik, več oseb pa lahko deluje samo v obliki
gospodarske družbe. Skupnosti samostojnih podjetnikov slovenska zakonodaja torej ne pozna.
(Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, 2023) v virih: Ministrstvo za javno upravo
Republike Slovenije. (16.03.2023). Postopek registracije s.p.. https://spot.gov.si/sl/teme/ustanovitev-s-
p/) »nosilec s.p.-ja odgovarja z vsem svojim premoženjem, progresivna obdavčitev - poslovni izid iz
dejavnosti je obdavčen z dohodnino, ni ustanovitvenega akta« vir? plus rayišči to, Za obdavčitev s.p.
se uporablja Zakon o dohodnini (ZDoh-2). Podjetnik posameznik se najprej registrira na e-vem (z
oddajo ustreznega obrazca) portalu oziroma vem točki sledi prijava v poslovni in davčni register
(FURS) potem pa prijava v sistem zdravstvenega zavarovanja zzzs. Pogodba, ki jo podpiše je akt o
ustanovitvi. Pred vpisom v Poslovni register Slovenije mora podjetnik vloziti prijavo za registracijo
s.p.. To mora storiti najkasneje »dan pred želenim datumom vpisa« in največ en mesec pred želenim
datumom registracije. Tam izpolne obrazec z določenimi pomebnimi podatki. Pomembni podatki ob
vpisu v register oziroma ob registraciji so: opis dejavnosti firme podjetnika in podatki o sedežu;
podatki o skrajšani firmi, če jo ima; podatki o podjetniku, torej ime in priimek, EMŠO, prebivališče,
davčna številka; podatki o zastopniku, torej ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčna številka;
dejavnosti, ki jih bo podjetnik opravljal; podatke o drugih delih podjetnika kot enotah poslovnega
registra v skladu z zakonom, ki ureja Poslovni register Slovenije in izjavo podjetnika, da nima
neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj. (Ministrstvo za javno upravo
Republike Slovenije, 2023) v virih: Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. (16.03.2023).
Postopek registracije s.p..https://spot.gov.si/sl/teme/ustanovitev-s-p/ ) SLOVNICNO VPRASANJE:
TE dvopicja so ubistvu alineje ali gre pri zadnjih dveh povedih torej za citat ker je celotna poved
nespremenjena. S postopkom registracije v Poslovni register Slovenije podjetnik posameznik nima
stroškov - nova kategorija v preglednici), vendar pa more plačevati »prispevek za obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za
starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje od osnove, od katere plačuje prispevek za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje«. do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. V primeru, da
podjetnik zaposluje delavce, mora kot delodajalec obračunati in plačati prispevke za delojemalca v
rokih in na način, ki je določen za akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačujejo
prispevki za socialno varnost v
skladu z drugim odstavkom 335. člena ZDavP-1.(Razvojna agencija Zgornje Gorenjske skupaj s
projektnimi partnerji, 2011, 5 in 7). Podjetnik posameznik prav tako more odpreti pri banki ali
hranilnici odpreti transakcijski račun preko katerega posluje. (Razvojna agencija Zgornje Gorenjske
skupaj s projektnimi partnerji, 2011, 7) v virih: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske skupaj s
projektnimi partnerji. (april 2011). Vzpostavitev poslovanja in registracija podjetij v Sloveniji. S.P je
lahko navadni ali popoldanski. Status je podoben, razlika je le v pravici, do plačevanja manjših
prispevkov za socialno varnost, pri popoldanski obliki. »Plačilo prispevkov za socialno varnost
urejeno prek zaposlitve v drugem podjetju «,kjer je zaposlen za poln delovni čas. (Borut Borštnik,
2020) v virih: (Borut Borštnik. (02.09.2020). Popoldanski s.p.Zavod mladi podjetnik?.
https://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/ustanovitev-podjetja/popoldanski-s-p
D.O.O
»Družba z omejeno odgovornostjo je pravna oseba, katere lastnik je lahko ena ali več oseb. Lastniki za
poslovanje ne odgovarjajo z osebnim premoženjem. Za ustanovitev morajo vplačati osnovni kapital, ki
znaša najmanj 7.500 € in je podjetju od ustanovitve na voljo za poslovanje. Osnovni kapital lahko
vplačajo v denarju ali v stvarnem vložku, to je v nepremičninah, premičninah, pravicah ipd.«
(Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, 2022). družbenik odgovarja le v višini svojega
vložka torej, družbeniki odgovarjajo le s premoženjem podjetja (Naterer, idr.,2018). Izbira te poslovne
oblike je nujna, če nameravajo poslovati v tveganih in kapitalsko intenzivnih panogah, ali pa
načrtujejo visok dobiček.« (Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, 2022). V virih:
(Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. 27.6.2022). Ustanovitev d.o.o.
https://spot.gov.si/sl/teme/ustanovitev-d-o-o/.Podpisana Pogodba se imenuje družbena pogodba, ce gre
pa za eno-osebno družbo pa ustanovitveni akt. Ta pravna oblika ima lahko naveč 50 družbenikov v
primeru, da je število drubenikov večje kot 50, je primernejša oblika d.d. (Antončič idr., 2008, 18). Pri
eno-osebni d.o.o družbenik sam vodi knjigo sklepov, pri več-osebni pa ima zato poslovodjo. Po
registraciji (po prejemu sklepa za vpis v poslovni register) pri tej pravni obliki družbeniki odprejo
začasni oz depozitni račun TRR ter se prijavijo v davčni register ob zaposlitvi pa tudi na ZZZS. ( data
D.O.O, 2022; Naterer, idr., 2018, 97-98) v virih data D.O.O. (31. 8. 2022). Postopek za registracijo
podjetja – kako poteka in kaj potrebujete. https://data.si/blog/postopek-za-registracijo-podjetja/ TLE
NE VEM VIRA V sklopu registracije družbe odpre začasni in kasneje poslovni TRR račun. (Naterer,
idr.,2018) Večosebni D.o.o ima lahko 3 organe: skupščino in nadzorni svet in poslovodjo oziroma
direktorja. skupščina in nadzorni svet sta neobvezna, razen če tako določata zakon ali družbena
pogodba, poslovodja pa mora biti, pri enoosebni obliki je to direktor. Vir? TLE NE VEM VIRA
AMPAK PUST, ne brisat tekstanej ostane  obdavčitev dobička s stopnjo 20 % (nevem vira)Dve
obliki d.o.o.Eno-osebna ali več-osebna družba z omejeno odgovornostjo.Eno-osebna družba se
ustanovi z aktom o ustanovitvi, več-osebna pa s sklenitvijo družbene pogodbe (Naterer, idr.,2018, 98-
97)
D.N.O
»Družba z neomejeno odgovornostjo je osebna družba dveh ali več oseb,« pri kateri vsi družbeniki za
obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. »Ustanovi se s pogodbo med družbeniki
(družbena pogodba).« »Za ustanovitev d.n.o. ni predpisan najmanjši osnovni kapital, kar pomeni, da
se lahko družba registrira brez vplačila premoženja.« Kljub temu v praksi družbeniki ob ustanovitvi
vplačajo vložke, ki so med seboj enaki, če ni drugače dogovorjeno. Vložek je lahko izražen v denarju,
premičninah ali nepremičninah, pravicah ali storitvah, ki jih opravi posamezen družbenik. Vrednost
nedenarnega vložka družbeniki sporazumno ocenijo v denarju.« (vsaka pravna oseba je dolžna placat
davke..)Potrebna listna je družbena pogodba, ki jo sestavi notar. Družbeniki pa jo lahko sestavijo tut
sami takrat vendar pomembno, da so podpisi » uverjeni pri notarju«, listini se reče zasebna listina.
Listina se posreduje registrskemu sodišču, ki družbo vpiše v sodni register (= javna knjiga). Potreben
je »sklep o imenovanju poslovodij, če družbo poleg družbenikov zastopajo tudi poslovodje«.
https://spot.gov.si/sl/teme/druzba-z-neomejeno-odgovornostjo/ (Ministrstvo za javno upravo
Republike Slovenije, 2021) v virih: Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. (6.1.2021).
Družba z neomejeno odgovornostjo. https://spot.gov.si/sl/teme/druzba-z-neomejeno-odgovornostjo/.
Pred vpisom v sodni register družba odpre začasni TRR po vpisu pa poslovni račun.(Naterer,
idr.,2018) Družba nima predpisanih organov upravljanja. Nwm vira

DELNIŠKA DRUŽBA
Delniška družba
» Delniška družba (d.d.) je kapitalska družba, ki ima osnovni kapital (osnovno glavnico)
razdeljen na delnice. Predstavlja jo pravna oseba, kar pomeni, da je le-ta samostojni nosilec
pravic in obveznosti v pravnem prometu. Delniška družba je {tle sm neki vn dala seprav
kapitalska } družba, v kateri družbeniki za obveznost družbe ne odgovarjajo osebno, temveč
zanje odgovarja družba z vsem svojim premoženjem do višine lastnega premoženja.«
(Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, 2020) V virih: Ministrstvo za javno upravo
Republike Slovenije. (30.11.2020). Delniška družba d.d.. https://spot.gov.si/sl/teme/delniska-
druzba/ Enako kot pri ostalih družbah je možna vzpostavitev osebne odgovornosti
družbenikov s t. i. spregledom pravne osebe
»Delničarji (imetniki delnic) niso lastniki družbe, temveč na podlagi vplačanega deleža (delnic) v
osnovnem kapitalu le uresničujejo svoje članske in premoženjske pravice.« »Osnovni cilj delniške
družbe, ki opravlja pridobitno dejavnost, je maksimiranje vrednosti družbe. Ta in drugi cilji, ki jih
družba zasleduje pri opravljanju svoje dejavnosti, naj bodo zapisani v statutu družbe« ( Služba Vlade
Republike Slovenije za zakonodajo, 2021) V virih Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo.
(2021) Kodeks upravljanja javnih delniških družb:Razmerje med družbo, delničarji in drugimi
interesnimi skupinami.http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG2466)
Delniška družba je ustanovljena, ko je v obliki notarskega zapisa sprejet ustanovitven akt, ki se
imenuje Statut d.d.. V grobem pogledu se statut ne razlikuje kaj bistveno od drugih družbenih pogodb.
Za ustanovitev je potreben »najnižji znesek osnovnega kapitala, 25.000 EUR.« (Ministrstvo za javno
upravo Republike Slovenije, 2020) Pri čemer je najnižji »nominalni znesek delnice 1 eur.« Povzetek
Višji nominalni zneski se morajo glasiti na večkratnik 1 EUR-a. »Delnice se lahko vplačujejo v
denarju ali s stvarnimi vložki ali pa s stvarnim prevzemom (družba prevzame sedanje ali prihodnje
obrate ali druge premoženjske predmete), vendar mora biti vsaj tretjina osnovnega kapitala plačana v
denarju.« (Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, 2020) V virih: Ministrstvo za javno
upravo Republike Slovenije. 30.11.2020. Delniška družba d.d. https://spot.gov.si/sl/teme/delniska-
druzba/ »Če družbo ustanovi en ustanovitelj, mora delnice v celoti vplačati pred vpisom družbe v
register ali zagotoviti družbi ustrezno varščino.« (zakonodaja.com. n.d.) V virih: zakonodaja.com. n.d
dostopano 10.04.2023. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1-NPB14). Zakon o gospodarskih
družbah (ZGD-1-NPB14). Pri tej obliki družbe »Ustanovitelji imenujejo nadzorni svet družbe {zank
za izpust??} in finančnega revizorja.«( Uradni list d.o.o., 1993) V virih: Uradni list d.o.o.(10.6.1993.).
1298. Zakon o gospodarskih družbah, stran 1611.
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1993-01-1298?sop=1993-01-1298
»Ustanovitelji morajo sestaviti ustanovitveno poročilo, člani uprave in nadzornega sveta pa morajo
preveriti potek ustanovitve družbe ter vpisati družbo v register.« Na čelu organov sta tudi predsednik
uprave presednik uprave organizira delo, je sposoben voditi družbo. in predsednik nadzornega sveta.
vodi seje in usklajuje delo n.s. člani nadzornega sveta ali uprave so neodvisni od delniške družbe.
(Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, 2020). Nadyorni svet oz. posebna komisija.
Pomemoje da tudi clani uprave niso clani delnic ker pise a samostojno opravlja svoje delo sam nwm.
Sledi še vpis v davčni register in odprtje , najprej začasnega potem pa poslovnega TRR računa. (JST)
K.D.
Pravna oblika nima predpisanega osnovnega kapitala (Antončič idr., 2008) »Komanditna družba (k.d.)
je družba dveh ali več oseb, v kateri najmanj en družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem
svojim premoženjem (komplementar), najmanj en družbenik pa za obveznosti družbe ne odgovarja
(komanditist) oziroma odgovarja za obveznosti družbe samo do višine svojega vložka v družbo«. Pri
tem je vložek lahko v stvareh ali denarju (Antončič idr., 2008). »Komplementar ne prispeva k
osnovnem kapitalu« Ker komandist ne odgovarja s svojim premoženjem tudi ni opravičen do
zastopanja družbe ter vodenja poslov družbe « Komanditna družba nima predpisanih organov
upravljanja. (Antončič idr., 2008). zaenkrat je pr vseh oblikah družbe tko ni družbene pogodbe.
Komanditna družba nastane z družbeno pogodbo, ki jo spiše notar. Lahko gre tudi za zasebno listino
pri kateri so podpisi uverjeni pri notarju. V tej listini je izražen tudi vložek komanditista, ki ga je
»treba izraziti v denarnem znesku, saj se ta vpiše v sodni register in tako pomeni znesek, s katerim
odgovarja za obveznosti komanditne družbe.« Tudi v to družbeno obliko so lahko vključeni
poslovodje v tem primeru pa je pomeben tudi »sklep o imenovanju poslovodij.« V nadaljnem koraku
notar » vloži predlog za vpis v sodni register«. »O zahtevku za vpis v sodni register odloča registrsko
sodišče.« Zadnji korak pa opravi AJPES, ki »temu subjektu določi šifro glavne dejavnosti in matično
številko.« (Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, 2020. V virih: Ministrstvo za javno
upravo Republike Slovenije. (30.11.2020). Komanditna družba https://spot.gov.si/sl/teme/komanditna-
druzba/
KOMANDITNA DELNIŠKA DRUŽBA
»Gre za družbo, ki vsebuje sestavine komanditne in delniške družbe. V komanditni delniški družbi
najmanj en družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar),
komanditni delničarji, ki imajo delež v osnovnem kapitalu, pa za obveznosti družbe ne odgovarjajo.«
Člani družbe so komplementarji in komanditni delničarji. komanditni delničarji so »komanditisti, ki
vložijo in prevzamejo delnice« »Postopek ustanovitve k.d.d. je podoben ustanovitvi d.d. Družba se
ustanovi s sprejetjem statuta, ki ga mora sprejeti najmanj pet oseb«. Torej »najmanj en komplementar
in najmanj štirje komanditni delničarji ali komanditisti« (Ministrstvo za javno upravo Republike
Slovenije, 2021) V virih: Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. (6.1.2021). Komanditna
delniška družba. https://spot.gov.si/sl/teme/komanditna-delniska-druzba/. Vložek je lahko stvaren,
torej v stvareh ali denarju.(Antončič idr., 2008). (tle omeni družbeno pogodbo? Ali je družbena
pogodba = statut. Podobno kot pri d.d. ima tudi k.d.d Obvezne organe k.d.d. Upravo, skupščino in
fakultativni odbor komanditnih delničarjev. (Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije 2021)
Družba ima lahko tudi nadzorni svet, v določenih primerih, ki jih določa zakon. Torej Če so
komplementarji fizične osebe, opravljajo kot člani uprave funkcijo uprave po enakih načelih, kot to
velja za d.d. Obvezni organ k.d.d. je skupščina, ki jo sestavljajo komanditni delničarji.
Komplementarji nimajo pravice glasovati na skupščini, razen če so udeleženi pri osnovnem k (obvezni
organi pa to

NA TEM LINKU TUT SESTAVA K,D.D ANMAPAK TO KR CRTEJ SAM CE BO PREMAL

GRADIVA!!
NEVLADNE ORGANIZACIJE
To so neprofitne, od države neodvisne organizacije, ki imajo obliko neke pravne osebe.(Naterer, idr.,
2018). Za vse je značilno, da opravljajo javno-koristne storitve na področju sociale, zdravja, družine
mladih, športa, okolja in podobno.( Regijski NVO center, n.d). V virih: Regijski NVO center. n.d.
Nevladne organizacije. http://www.nevladnik.info/si/nevladne-organizacije/?cookieu=ok. Dostopno
10.4.2023. to z dostopnoi??
GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE
»Gospodarsko interesno združenje (GIZ) je pravna oseba, ki jo lahko ustanovita vsaj dve družbi
oziroma podjetnika.« Za ustanovitev ni potreben osnovni kapital. »Cilj takega združenja je »olajševati
in pospeševati pridobitno dejavnost njegovih članov«, izboljševati in povečevati rezultate te
dejavnosti, ne pa ustvarjati lastnega dobička.«

»Člani so odgovorni za obveznosti GIZ z vsem svojim premoženjem. Član, ki pristopi po

ustanovitvi GIZ, je lahko v skladu s pogodbo oproščen odgovornosti za obveznosti, ki so
nastale pred njegovim pristopom, pri čemer pa mora biti taka oprostitev objavljena.« Če ni s
tretjim sopogodbenikom drugače dogovorjeno, je odgovornost članov solidarna.

Dejavnost GIZ mora biti v povezavi z gospodarskimi dejavnostmi članov in je lahko v razmerju do teh
dejavnosti le pomožne narave.Ob ustanovitvi, ustanovitelji z osebnim obiskom, po pošti ali po
elektronski pošti sporočijo notarju vse obvezne lastnosti bodočega GIZ-a. Notar potem »sestavi vse
potrebne listine«. Vendar »za sestavo in podpis« listin potrebuje osebno »prisotnost ustanoviteljev«
ali osebno »prisotnost zastopnika«. Potem notar »vloži predlog za vpis v sodni register v elektronski
obliki.« O tem potem odloča registrsko sodišče. »GIZ pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v
register.«

»Na podlagi odločitve registrskega sodišča o vpisu GIZ-a v sodni register, Agencija Republike
Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) GIZ-u določi šifro glavne dejavnosti in
matično številko.« (Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, 2023) V virih:
Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. 2 2 2023. Gospodarsko interesno
združenje. https://spot.gov.si/sl/teme/gospodarsko-interesno-zdruzenje/

ZADRUGA
Zavod ali pa zadruga (socialno podjetje) je organizacija kamor se člani vključijo prostovoljno, zato pa
ta oblika tudi nima vnaprej določenega števila članov. Za ustanovitev  so potrebne najmanj tri
osebe, ki pa »morajo biti poslovno« sposobne. Njen namen je »pospeševati gospodarske koristi.«
(Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, 2021). V virih: Služba Vlade Republike Slovenije
za zakonodajo, (2021). Zakon o zadrugah. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO217&d-
49681-o=2&d-49681-p=1&d-49681-s=1 Glej sitiranje zakonov
Ustanovitev zadruge
Zadruga se ustanovi s sprejetjem akta o ustanovitvi, ki se vpiše v sodni register.
DRUŠTVO
ZC Organizacija preko katere se uresničuje pravica do zdrževanjaKC, ki šteje kot ena ena temeljnih
človekovih pravic. Cilj je ZC zadovoljevanje skupnih interesev njenih članov ali pa izpolnenjvanje
javno koristnih interesov. KC Vodilne izvoiljo člni društa. Ustavni zbor določi ustavnoi zbor- skleep o
ustanovitvi in temeljni akt društva. Nepfridobitna drustva ne placujejo davka, ni ustanovitvenega
kapitala, vsaj tri osebe
Vpis v regisater Društev, na upravni enoti opravi ga ministrstvo za notranje zadeve
ZAVOD
Cilj je opravljanje določene dejavnosti za druge? ZCNimajo članstva, vodilni v zavodu pa so
ustanovitelji .KC Zasebni zavodi se rece kk javni so pod drzavo. Ni ustanovitvenega kapitala.akt o
ustanovitvi. Osebe ne odgovorarjajo y osebnim premoženkjem.Dobiček iz nepridobitne dejavnosti ni
obdavčen. Ob ustanovitvi je potrebna prisotnost notarja. Minimalni osnovni kapital ni predpisan.
Sklep o imenovanju direktorja, sodni register, podpisi se uverijo na upravni enoti (podpis lahko
uverimo na upavni enoti ali pri notarju obe storitvi sta enakovredni(v sslo), vec oseb
Pozamo tudi ustanove
*vpisv sodnoi register- organizacija je pravnosposobni
*mislm da vpis v poslovni register sam ya org, pridobitne dejavnosti?
Fundacija ustanova mas slikan 115 stran
Vijol.čen tekst po vzoru:ABC Model M Slovenija - kako inovativno do zaposlitve, ustanavljanja
lastnega podjetja ali nevladne organizacije?PRIROČNIK ZA MLADE ISKALCE ZAPOSLITVE
Avtorji besedil:
dr. Andrej Naterer, mag. Anita Hrast, dr. Dario Berginc, Gorazd Postružnik, ddr. Ma Matjaž Štamulak,
dr. Martina Rauter, Mirjana Zgaga, mag. Natalie C. Postružnik, Rok Primožič, Smiljana Cernezel
Hrastar, Tatjana Fink, MBA, dr. Zdenka Zenko
Izdal: Inštitut za razvoj družbene odgovornosti-IRDO, Preradovićeva ulica 26, 2000 Maribor,
www.irdo.si, info@irdo.si, zanj mag. Anita Hrast
Leto izida: 2018, 1. izdaja

Nosilec avtorskih pravic: Inštitut IRDO (materialnih), avtorji posameznih pog.

Lahko si pogledas še:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO10
poznamo tudi skupnosti zavodov (omennjam pri primerjavi)

2.2.0) VRSTE PRAVNIH DRUŽB IN PRIEMRJAVA PODATKOV MED SPOT PORTALOM TER
ZAKONOM O SODNEM REGISTRU

V priemrjavi s portlom spot zakon o sodnem regisrtru pozna omenja da se v sodni register lahko
vpišejo tudi druge pravne osebe, ki jih portal spot ne omenja. To so evropska delniška družba,
evropsko gospodarsko interesno združenje ter skupnost zavodov.
O Evropski družbi govormo takart ko svojo dejavnost v obliki podružnic širimo v drugo evropsko
državo . Pravila pri tem primeru so naslednja. ZC Sedež in glavna upava morata biti v isti državi EU
KC plus ZC Upoštevati morate računovodska pravila za delniške družbe v državi EU, v kateri je
registrirana vaša družba. Teh oblik družbe na portalu SPOT ni navedenih ker se evropske družbe
registrirajo na spletni platformi BRIS Business Registers Interconnection System (Sistem evropskih
poslovnih registrov). Zanimivo je, da se večja podjetja, ki imajo sedež v sloveniji, podružnice pa v
drugih drzavah eu unije ne vpiešejo v portal Spot oz e-vem, ampak pod Bris (oba sta del AJPEsA).
vpisejo pa se v sodni register Republike Slovenije.(tudi sodni register je del aAJPESa) (dej link zakon
o sodnem registru, 3 člen1, 1994)

GLEJ POVZETEK DODEJ K POVZETKU

POJ NA KONC LAHK OBRAZLOŽIM POJME K SO GOR, PA LISTINE KAKO ZGEDAJO

TOREJ DRUŽBENA POGODBA PA STATUT PA USTANOVITVEN AKT. PA PRIMERJAVO
TEH MED SABO – GLEJ KNJIGE PA
NA KONCU K BOS MELA MATERIAL POGLEJ KOLK JE LAHK CITATOV PA PREVLEC Z
RDECO PREDEN GRES SPLOH UREJAT PA S SVOJIM BESEAM POVEJ CE BO PREVEC. TO
NARED K BO SKOR ZE VSE NAPISAN TUT PRAKTČEN DEL. !!
VSAKA DRUŽBA ODPRE TRR (SAM DA MAJO KAPITALSKE družbe še zacasnega /depozitnga
računa!!! pA SE REGISTRIRA VPIS V POSLOVNI REGISTER SLOVENIJE pri agenciji RS za
javnopravne evidence in storitve (priložiti je treba obrazec in izjavo d ani neporavnanih obveznosti iz
prejšnih poslovanj), PA VPIŠE SE V SODNI REGISTER!!!

3.0.0) IZBIRA DEJAVNOSTI PRI USTANAVLJANJU PODJETJA

-NI posebnih raylik storitvena dejavnsot vs indutrijska proizvodnja
- hipoteza postopek ustanovitve podjetja je se raylikuje glede na storitveno oz. proizvodnjo usmerjeno
dejavnost. Taksno mišlenje je napačno saj:
-Vsako podjetje si mora ob ustanovitvi izbrati dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti 2008
(SKD), ki jo namerava opravljati. Medtem, ko za samo ustanovitev podjetja ni predpisanih posebnih
pogojev, pa le-ti obstajajo za nekatere dejavnosti. Ob registraciji mora družba tako prijaviti vse
dejavnosti, ki jih namerava opravljati, pri tem pa je podjetnikova naloga predvsem ta, da se prepriča,
ali izpolnjuje vse posebne pogoje za opravljanje te dejavnosti. V skladu z SKD 2008 so dejavnosti, za
katere so predpisani posebni pogoji, ki so našteti v nadaljevanju.
https://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/ustanovitev-podjetja/posebni-pogoji-za-opravljanje-
dejavnosti-po-skd-2008.

GLEJ POVZETEK DODEJ K POVZETKU

POJ NA KONC LAHK OBRAZLOŽIM POJME K SO GOR, PA LISTINE KAKO ZGEDAJO

TOREJ DRUŽBENA POGODBA PA STATUT PA USTANOVITVEN AKT. PA PRIMERJAVO
TEH MED SABO – GLEJ KNJIGE PA
NA KONCU K BOS MELA MATERIAL POGLEJ KOLK JE LAHK CITATOV PA PREVLEC Z
RDECO PREDEN GRES SPLOH UREJAT PA S SVOJIM BESEAM POVEJ CE BO PREVEC. TO
NARED K BO SKOR ZE VSE NAPISAN TUT PRAKTČEN DEL. !!
Pojmi agencija republike slovenije za javnopravne evidence in storitve.
*lahko se vpisejo tud samo v poslovni register, tle dobijo matično števillko (= davčna številka sam da
je za pravne osebe. torej identifikacijsko številko. Vpis v poslovni r. register lahko iyvede tudi
pooblaščenec. Tudi tl gre lhk prek spleta. Gosp rzba se more prijavt k vpisu v poslovni register oz
odda priijavo vrjetn s podatki o firmi.. sodni register deluje v skladu z nekimi pravili, ki jih določa
agencija Republike Slovenije za javnopravne evidenc.o vpipsu, sodni register vodi pristojno sodišče.
Podatki ki so potrebi za register so odvisni od pravne oblike družb. Kose vpisejo v sodni register se
tudi v poslovnega
*skupno storitvenim dejavnostim in proizvodnjim – oboji isčejo kupce in rešitve za njoihove probleme

HIPOTEZA DA SE BOLJ SPLAČA STORITVENO KOT PROIZVODNJO DEJAVNOST.

skupno storitvenim dejavnostim in proizvodnjim – oboji isčejo kupce in rešitve za njoihove problem
4.0.0)OBVEZNOSTI DO DRŽAVE
4.1.0) ODPRTJE BANČNEGA RAČUNA
4.2.0) PLAČVENJE DAVKOV
ZC Vsi zavezanci morajo ob pričetku opravljanja dejavnosti predložiti predviden izračun davčne
osnove. KC.

 Dva načina za dolčanje davkov. ZC z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih

odhodkov ali
 z upoštevanjem  dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.KC

4.3.0) DOHODNINA

Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po 20 % davčni stopnji in se šteje kot dokončen davek.
Davek od dohodkov pravnih oseb se odmeri po 19 % davčni stopnji.

PRAKTIČEN DEL
TRŽNA ANALIZA -recimo da je neke vrste trzna analiza
Tržna analiza je yelo pomemben dal poslovnega načrta saj je skoraj vsa vsebina, razen sam ideje posla
poslovnega načrta bazirna na ŗazuzltatih tržne analize( povzeto tista knjiga citalnica nuk priročnik za
pripravo poslovnega načrta)
Anketirani prihajajo iz področja gorenjske in so rayličnih starostnih skupin ter spola. Anetiranci
predstavljajo kupce za osebne potrebe ? (končne potrošnike je izraz v knjigi (povzeto po podjejtništvo
2, prirpavljam poslovni načrt). Tržna razisava temelji na primarnih viriv rayziskovanja, torej so
pridobljene informacije odgovori snketirancev. Je osredotočena na milenijci.
Znacilnosri milenejcev..
RAYULTATI ANKETE
NAMEN ANKETE
Vprašanja ankete so zastavljene tako, da se preverja vrednote milenejcev na področju izbrane
tematike. Na podlagi vrednot bom ugotovila katera dejavnost je zanimiva za trg. Anketa se osredotoča
tudi na vrednote v času krize. Vse to vpliva na to v katero dejavnost se splača vlagat, kar tema moje
hipoteze. Splača se vlagati v dejavnost, ki je zanimiva za trg ter je fiksna torej v času krize ostaja
zaželena oz. kriza ne povzoča prevelikih negativnih sprememb. Odgovri v pomoč začetniku pri izbiri
pravne oblike pri ustanavljanju podjetja. Ker naj bi začetnik/lajik izbral najpogostejšo izbrano opcijo
pri podanih odgovorih. nadeljevanju sem sestavila še eno anketo ki se je osredotočala na konkretno
izbiro izdelka oz. storitve. Prav tako iz namena lažje odločitve kaj ponuditi na trgu. MIlenejci sem
izbrala saj so trenutno to največji potrošniki, ker so stari med 42 in 23 let, so v družbi najbolj finančno
samostojni in dinamični.
OPIS ANKETE
V uvodu sta bila dva vprašanja ki sta se vezala na spol in letnico rojstva. Da sem torej lahko izločila
vse, ki niso bili milenejci ter naredila primerjavo med spoloma. Vsebinski del ankete je sesatvljen iz
dveh delov.Prvi del ankete je bolj splošen. Ossedotoča se na izbiro pravne oblike ter dejavnosti iz
vidika podjetnika ter razloge za to. V drugem delu pa se anketiranec postavi v vlogo potrošnika sama
anketa pa se bolj usmeri v trg. V zalkjučku sledi zahvala za vse sodulojoče. V nadeljevanju sem
sestavila še eno anketo ki se je osredotočala na konkretno izbiro izdelka oz. storitve. Ali je to
potrebno. V njej bodo določena vprašanja, ki jih v prvi anketi ni blio saj bi bila ta preveč dolga in
odogovri nebi bili tako kvalitetni. Celotna anketa ima 11 vprašanj od tega jiih je šest (plus dva v
uvodnem delu) zaprtega tipa z možnim enim odgovorom, 2 imata na voljo več odgovorov, eden pa je
odprtega tipa.
RAZULTATI ANKETE
Iz vidika podjetnika
Področje pravne oblike
Ženske: Pri vprašanju katero pravno obliko bi izbrali sta največkrat izbrani opciji S.P(38 odsstotkov)
in D.O.O (37 odstotkov) na drugem mestu, pa je zavod (25). S.P so anketiranke izbrale zaradi želje po
dobičku. Ta odgovor me je presenetil saj je v anketi pri opisu gospodarske dejavnosti opisano, da
s.p.jevce doleti visoka obdavčitev v primeru visokega dobička. Naslednji najbolj pogost odgovor za
izbiro s.p. oblike je bilo veselje do dejavnosti in želja po družbeni odgovornosti (KO BOS ZA
PRILOGO DALA VRPASALNIK TM DEJ SE ZAVOD ZADRUGO DRUŠTVO NE PPUSTIT SAM
ZAVOD). Ta odgovor je bil prvotno namenjen osebam, ki bi izbrale zavode, saj so zavodi ustvarjeni s
tem namenom. Druga dva odgovora, ki sta bila izbrana, sta bila še: oblika je najmanj tvegana oblika,
ker najbolj popularna izbira in ker ta oblika ne zahteva velikega vložka. Ta dva odgovora pa sta bila
namenjena izbiri S.P, zato me ne presenečata. Pri izbiri d.o.o je razlog prav tako v tem, da ta oblika ni
tvegana. Razlogi za ustanovitev zavoda so predvidljivi, veselje do dejavnosti in želja po družbeni
produktivnosti.
MOŠKI
Pri vprašanju katero pravno obliko bi izbrali je bila največkrat izbrana opcija d.o.o., ki jo je izbralo
malo več kot polovica anketirancev (57 odstotkov). Ostali pa so izbrali s.p. 29 odstotkov ali delniško
družbo (14 odstotkov). Pri vprašanju o razlogih za odločitev so moški prav tako kot ženske prepričani,
da s.p. prinese dobiček. (Čeprav sem v anketi pri opisu pravnih oblik povedala da pri s.p. sledijo
velike obdavčitve v primeru prevelikega dobička.). Eden od razlogov za to obliko je bilo tudi
mnenje ,da ta oblika ne zahteva velikega vložka. Ter, da izbira ni tvegana ker gre za popularno pravno
obliko . Razlog za izbiro delniške družbe kot pravne oblike je želja po dobičku. Pri izbiri d.o.o je
razlogov več. Oblika je najmanj tvegana saj ustanovitelji ne odgovarajo s svojim premoženjem, je
manj tvegana oblika ker je poularna, saj namreč obstaja namreč veliko družb, ki so po pravni obliki
prav d.o.o. Velikrat pa se poajvi tudi odogvor ker me aktivnost veseli, z ustanovitvijo bi bil bolj
druzžebenoi produktiven ki je prvotno, kot sem že navedla, namenjen izbiri zavoda. Vendar pa so jo
iybrali tako moški kot ženske. Ženske pri odločitvi za zavod ali s.p. moški pa pri izbiri d.o.o in s.p.
Enako mnenje glede d.o.o pa imajo tudi ženske. Razlog za ustanovitev d.d pa je predviden torej želja
po dobičku.
Ugotovitve:
Najbolj popularni izbiri pravne obike sta d.o.o, in s.p., ki sta pri ženskah dokaj enakomerno zastopani
obliki. Pri moških vodi D.o.o. Razlogi za izbiro s.p. oblike so enaki tako pri moškem in ženskem
spolu. Po njihovem mnenju s.p. ni tvegana oblika, saj je najbolj popularna ter ne zahteva velikega
vložka. Ravno o tem govori moja hipoteza v kateri ta isti razlog razlog povežem z dejavnostjo. Moja
hipoteza navaja, da se v storitveno dejavnosrt splača vlagati ker ne zahteva velikega vložka vtem
primeru pa vidimo, da je takšno mišljenje raylog tudi pri odločitvi o pravi obliki. Presečena sem nad
tem, da imajo ljudje prepričanje, da je s.p. oblika dobičkonosna. Izbira ni v skaldu z natančnim opisom
S.P. pravne oblike, ki je podana v sami anketi in navaja, da s.p. doletijo visoke davčne obremenitve v
primeru vsokega dobička. Mogoče je to zato, ker za ustanovitev ne zahteva velikega vložka in torej že
iz tega razloga podjetja težje doleteti izguba, oziroma hitreje prinese dobiček. Razultati so pokazali, da
so se moški odločili predvsem za d.o.o ker se jim zdi ta oblika najmanj tvegana izbira. Enako mnenje
glede d.o.o pa imajo tudi ženske.
Zanimivi so bili odgovori tudi pri izbiri dejavnosti podjetja.
Področje dejavnsoti
ŽENSKE:
Pri vprašanju kjer je bilo na izbro več dejavnosi je bila največkrat izbrana stortitvena dejavnost, ki jo
je izbralo več kot polovica anketirank. Procentualno je na drugem mestu turizem in gostinstvo,
preostal delež anketirank pa se je odločilo za trgovanje oz. posredništvo. Pri vprašanju, kjer so lahko
izbirale samo med proizvodnjo in storitvenimi dejavnostmi pa se je za storitveno dejavnost odločilo 88
odstotkov anketirank. Pri vprašanju o razlogih ni bilo vnaprej podanih odgovorov pač pa je bilo to
vprašanje odprtega, opisnega tipa. odgovori so bili zelo zanimivi. Pri ustanovitvi podjetja z storitveno
dejavnostjo ne potrebujem toliko resoursev, nisi odvsen od materiala (to prav pride tudi v času krize –
v oklepaju jst), Ter ker imaš pri storitvenih dejavnostih več stika z ljudmi. Razlog za izbiro
proizvodnje (12 odstotkov) je mnenje, da je proizvodnja bolj donosna.
MOŠKI:
Odločitev moških za storitveno dejavnost v deležu ne izstopa toliko v primerjavi s proizvodnjo.
Razlika je v samo štirinajst odstotna, saj se je za storitveno dejavnost odločilo 57 odstotkov za
proizvodnjo pa 43 odstotkov. Pri vprašanju ki je navajal večji obseg izbire dejavnosti se je 43
odstotkov odločilo za trgovino tako, da se je delež anketirancev, ki bi v primeru izbire med
proizvodnjo in storitveno dejavnostjo izbrali storitveno dejavnost še zmanjšal na 14 odstotkov. Delež
odločitve za proizvodnjo pa je ostal isti (43 proscentov). Moški so torej veliko bolj nagnjeni k
proizvodnji kot ženske. Razlogi za izbiro proizvodnje dejavnosti so naslednji. Občutek, da si dal
fizičen izdelek na trg, proizvodnja dejavnost je bolj skalabilna ter tudi to, da je pri dejavnosti potrebno
manj stika z ljudmi. Nad zadnjim odgovorom sem najbolj navdušena saj je v skladu z odgovorom
anketirank, ki jih storitvena dejavnost veseli ravno zaradi stika z ljudmi. Razlogi za izbiro storitvenih
dejavnosti moške populacije so naslednji: proizvodnja mi ne diši, potrebuješ manj sredstev, sam
postopek je manj zakompliciran saj ne odgovarjaš za produkte, lahko si bolj kreativen, dejavnost pa je
bolj fleksibilna za spremembe saj jo lahko bolj transformiraš skozi čas.
Ugotovite in sklep
Glede izbire dejavnosti se moški in ženski spol razlikujeta. Ženske so večinsko izbrale storitveno
dejavnost, moški pa so bili enakomerno prepričani vobe dejavnosti vendar pa se bolj nagibajo
proizvodnji. Med analizo sem prišla do ugotovitve, da je proizvodnja bolj namenjena ljudjem, ki ne
marajo dela z ljudmi, storitvene dejavnost pa ljudem, ki jih delo z ljudmi veseli. V nadaljavanju lahko
raziskujem ce to velja na splošno ali jer es strikotno za spol
iz vidika potrošnika
finančna potrošnja
ŽENSKE:
Zanimajo jih potovanja in atraktivne dejavnosti v katere bi vložile denar. Z denarjem bi kupile
nepremičnino in premičnino ali pa bi pridno varčevale. Denar bi prav tako namenile usposabljanju in
tečajem. Vse naštete opcije so pri ženskah enakomerno zastopane.
MOŠKI:
Pri moških so prisotne enake izbire, ki pa niso enakomerno zastopane. Nabava premičnine ali
nepremičnine je v ospredju, saj se je zanjo odločilo 43 odstotkov. Le 14 odstotkov bi se odločilo za
atraktivne dejavnosti in potovanja. Isti delež 14 pokriva tudi znanje in izobraževanje, kar me
preseneča.Pričakovala sem namreč večji delež. Ostane nam samo še opcija, zastopana v 29 proc,
varčevanje z denarjem.
UGOTOVITEV IN SKLEP:
Preseneča me, da moški niso toliko navdušenji nad izobrazevanjem. Večina potrošnikov svojega
prihranjenega denarja ne želi zapraviti na hobijskem udejstvovanju, saj se za izbiro te možnosti ni
odločil noben anketiranec (velja za oba spola). Presenečena sem, saj se mi zdi da so milenejci
podvženi pozornosti na temo skrbi za svoje mentalno in psihično zdravje ter, da jih vseprisotni mediji
na to opominjajo. Zanimivo mi je torej, da nihče hobijev ne dojema kot dovolj pomemben del
pshičnega zdravja oz. dovolj pomememben del posameznikovega življenja, da bi mu namenili denar.
Zato se torej ne splača ustanavljati podjetij, ki bi se osredotočala na hobjisko udejstvovanje družbeno
aktivnih posameznikov (tega ne trdim za otroke) . Iz analize lahko sklepam, da se torej najbolj splača
odpreti nepremičninsko agencijo, prodajati premičnine, imeti potovalno agencijo ali podjetje ki se
ukvarja z atraktivnimi dejavnostmi.
Vedenje potrošnika v času krize
ŽENSKE:
Opisani so odgovori na vprašanje, ki se nanaša na vedenje potrošnic v času krize: 50 proc si nebi
privoščilo novih oblek. Na 12,5 % bi denarna kriza vplivala tako, da bi manj potovale oziroma sploh
nebi. Le 25 odstotokv pa bi si jih poiskalo dodaten zaslužek. Od teh polovica meni, da bi bil dodaten
zaslužek tak, da bi si priskrbele osnovne dobrine, ostale pa bi si zagotovile toliko financ, da bi se lahko
tudi hobijsko udejstvovale.
Moški:
Pri tem vprašanju rayiskujem kako bi osebna denarna kriza vplivala na vedenje oz potrošništvo
posameznika. 57 odstotkov bi si poiskali ddaten zaslužek in torej nebi dovolili, da kriza preveč vpliva
na njih. To pomeni, da se tudi njihovo potrošništvo nebi toliko spremenilo. Ponovno je videti, da
hobiji niso visoko na vrednostni lestvici, saj jih 28 odstotka meni da hobiji lahko počakajo. 14,29 pa
bi si poiskali dosten zalusžek in bi z njim pokrili osnovne dobrine in hobijsok udejstvovanje. Če bi
torej že imeli dejavnost, ki bi organizirala hobijsko udejstvovanje bi kriza na njo vplivala bolj kot na
ostale dejavnosti. Kriza bi prav tako imela večji vpliv na potovanja, saj se je prav tisti delež, ki se je
odločil za potovanja v primeru zaslužka, odločil zato , da bi manj potoval ali pa sploh nebi. Ta
možnost odločitev je zastopana v 28,57 procentih medtem, ko bi si z dodatnim zaslužkom potovanje
omogočilo le 14, 29 odstotkov. Presenetilo me je da bi se oblekam odreklo le 14,29 odstotkov vendar
predvidevam, da tudi v času ugodnih vinančnih rymer ne zaopravijo veliko in da tako torej verjetno z
odrekanjem na tem področju nebi nič privarčevali.
Ugotovitev in sklep
57, 14 anketirancev in 25 odstotkov anketirank, bi si poiskalo dodaten zasluzek. to torej pomeni da se
na trgu v primeru denarne krize ne bi kaj dosti drugače obnašali in da bi si kopuvali enake izdelke in
storitve kot do takrat vendar pa hobiji ostajajo v ozadju. Med osebami ki ne bi iskali dodatnega
zaslužka pa najbolj trpi proizvodnja ženskih oblačil in potovalne agencije. Majhen je namreč delež
oseb, ki bi si priskrbele dodaten zaslužek, zato, da bi lahko potovale.
Proizvodnja oblek in potovalne agncije torej niso najbolj zanesljive izbire dejavnosti, saj na njih kriza
bolj vpliva kot na ostale dejavnosti. Odgovori me presenečajo, saj so milenejci povečini odraščali v
obdobju medijev, ki so yelo velik potrošni materal in ciljajo na dbre obleke inpotovanja s katerimi si
oseba lahko ustavri boljši ugled.
TORTICE

Usmerjenost v dejavnosti

storitvene dejavnosti
25%
trgovina oz. posredništvo
proizvodnja
turizem ali gostinstvo
13% 63%
Proizvodnja oz. storitvene dejavnosti

13%
Proizvodnja
storitvene dejavnosti

88%

Pravna oblika

25% S.P.
37.5% D.O.O.
Zadruga/zavod/društvo

37.5%

Investicije

atraktivne dejavnosti/po-
tovanja
25% 25%
kupil bi nepremičnino ali
premičnino

denar bi varčevala

25% 25% hobiji

znanje
V času denarne krize bi se odrekela?

poiskala bi si dodaten
13% zaslužek
25%
manj bi potovala ali pa sploh
nebi
ne bi si privoščila novih oblek
nevem
13%
50%

- popravi analizo

Usmerjenost v dejavnosti

14% storitvene dejavnosti

trgovanje oz. posredništvo
43% proizvodnja
turizem ali gostinstvo

43%

Proizvodnja oz. storitvene dejavnosti

Proizvodnja
43% storitvene dejavnosti

57%
 14%
29%
S.P.
D.O.O.
D.D.

57%

Investicije

atraktivne dejavnosti/po-
14% 14% tovanja
kupil bi nepremičnino ali
premičnino
denar bi varčeval
hobiji
29% znanje
43%

v času denarne krize bi se odrekel?

14% poiskal bi si dodaten

zaslužek
manj bi potoval ali pa sploh
nebi
ne bi si privoščil novih oblek
29% 57%
Hipoteza:
Z anketo ne morem ne potrditi ne ovreči hipoteze v celoti, lahko pa potrdim, da bi večina
izbrala storitveno dejavnost in da se je torej splača izbrati ker je bolj popularna. 13 odstotkov
vseh anketiranih bi se odločili za storitveno dejavnost z istim raylogom, ki ga navaja hipoteza.
--- ŠE ENA ANKETA PRVO VPR: ALI BI SE ODLOČIL ZA STORITVENO
DEJAVNOST KER SE TI ZDI DA ZAHTEVA MANJSI VLOEK- JA, NE- ZIDE MI DA
PROIZVDNJA ZAHTEVAM MANJSI VLOŽEK, ZA STORITVENO DEJAVNSOT BI SE
ODLOČIL Z DRUGIMI VZROKI.

PODATKI ZA TORTICE
POTROŠNIC- ŽENSKE V PRILOGI:
ŽENSKE: 8 ŽENSK ANKETIRANK, 5 bi jih izbralo storitvene dejvnosti, to je torej 62, 5 procentov
anketiranih, 12, 5 procentov jih je izbralo tergovino oz dejavnost v kateri bi bile zgolj posrednice.
Prav tako jih je 12,5 proentov izbralo proizvodnjo. 25 procentov (2 anketiranki sta izbrali dejavnost v
turizmu in gostinstvu.)- TEL SE OSREDOTOC BL AN PROIZVODNJO IN STORITEV UNO TKO
ZA ZRAVEN NAPIS NAJPRRJ EVPA VSE S TEB POVEZANO. Pri vprasanjju kjer je bilo možno
izbrati samo proizvodnjo in storitvenne dejvnosti jih je 7 izbralo storitvene dejvnosti ena oseba pa
proizvodnjo. 87,5 za storitev. 12,5 pq za proizvodnjo. Razlogi so bili različni: Za storitvene
dejavnosti: Ne rabim toliko resoursev 12,5, nisem odvisen od materiala 12,5, rada delam z ljudmi (25
odstotkov), ker sem pri storitvenih dejavnostih bolj kreativna12,5 (ena oseba je izbrala to + delo z
ljudmi ena pa ni vedla zakaj. Razlog za proizvodnjo dejavnost pa je ker je bolj donosno
12,5 .PRAVNE OBLIKE : 3 za sp 37,5, 3 za d.o.o., 37.5, 2 za zadrugo oz zavod je 25 proc., ZAKAJ
TA PRAVNA OBLIKA Pri vprašanju o PRAVNih OBLIKah je bilo možno izbrati več odogovorv
največkrat sta se oponovila: Najvec ljudi je izbralo to onbliko zaradi tea ker bi radi belil družbeno
odgovorin in jih dejavnost veseli. 50 procentov. Prav tako je polovica anketiranih ozbrala onliko ker se
jim je zdela njamanj tvegana bodisi iz rayloga da je najbolj popularna oblika, ali pa ker oseba ne
odgovraja z lastnim premoženjem. Pri vprasanju v kaj bi vložili prihranjen denar so izbrane možnosti
zastopane v enakih deležih. 25 odstodkov bi prihranjen denar vložilo v izobraževanja, usposabljanja
in rayne tečaje. Naslednjih 25 odstodkov ankentirank v atraktivne dajvnosti in potovanja, drugih 25
procentov bi varčevalo in zadnjih 25 odstotkov bi kupile premičnino in neprimičnino. Tiste možnosti
s hobii niso izbrane. Vprašanje kako bi se vedle potrošnice v času krize: 25 odstotkov bi si poiskalo
dodaten zasluzek. Pri tem 12,5 odstotkov v ej meri, da bi si priskrbele osnovne dobrine, preostalih
12,5 pa bi si priskrbele osnovne dobrine + udejstvovale v hobijih. 12,5 odstotkov bi začelo manj
potovati ali pa sploh nebi. Največji delež, polovica, si pa nebi privoščilo novih oblek.
MOŠKI V PRILOGI/ TORTICI-
Vprašanje v katero dejavnost več monosti: 42,85 odstotkov odločilo za trgovino, storitvene 14,29
odstotkov, prozvodnjo 42, 85 odstotkov. Vprašanje stortitveno ali proizvodnjo; storitveno dejavnost
odločilo 57,14 odstotkov za proizvodnjo pa 42, 85 odstotkov. PRAVNE OBLIKE: 57,14 ZA D.O.O,
28, 57 ZA S.P. IN 14, 29 ZA D.D. O vzrokih tuki tut nism pisala o deležžih ker newm kako se lott.V
kaj bi vložil denar: 3 od 7 – 42, 85 odstodkov b kupilo neprimičnino ali premičnino, 2 od 7 (28,57)
mih bi varčevali denar, 1 od 7 14,29 odstotkov bin denar vloili v potovanjaj ali atraktivne dejavnosti,
1 0d 7ih 14, 29 odstodkov pa v znanje, usposabljanje in druge tečaje. Vprašanje v času denarne kriz
bi: SI nebi kupilnovh oblek- 14,29, manj bi potoval ali pa sploh nebi: 28,57, bi si poiskal dodaten
zaslužek za osnovne dobrine, hobiji pa lahko počakajo: 28,57. bi si poisal dodaten zaslužek da bi si
omogočil osnovne dobrine in se hovbijsko udejstvoval 14,29 bi si poiskal dodaten zaslužek, da bi
lahko potoval ali se hobijsko udejstvoval 14,29.
Lahko tut grafe ki prikazujejo oba spola lahko ce bo zmanjkal materiala.