Gimnazija Vič

Tržaška ulica 72
2022

1000 Ljubljana

SISTEMATIKA
NEČLENARJEV
1.LABORATORIJSKA VAJA PRI POUKU BIOLOGIJE
ZALA GRABNER, 3.D
PROFESORICA: SONJA ARTAČ
LABORANTKA: KSENIJA ŠVIGELJ MASTIKOSA
Datum izvedbe vaje: 20.10.2022
 SISTEMATIKA NEČLENARJEV | Zala Grabner, 3.d

Vsebina
1. Teoretične osnove......................................................................................................................3
Zgradba svetlobnega mikroskopa.......................................................................................................3
Preparati.............................................................................................................................................3
Trajni ali suhi preparat....................................................................................................................3
Sistematika.........................................................................................................................................4
Zgodovina biološke sistematike..........................................................................................................4
Živali...................................................................................................................................................4
Ploski črvi............................................................................................................................................5
Trakulje...............................................................................................................................................6
1.2. Cilji in namen vaje.......................................................................................................................7
1.3. Hipoteze.....................................................................................................................................7
2.1. Material......................................................................................................................................8
2.2. Metode dela...............................................................................................................................8
3. Rezultati ……………………………………………………………………………………………………………………………………….8

4. Razprava ………………………………………………………………………………………………………………………………………12

5. Zaključek ……………………………………………………………….…………………………………………………………………….12

6. Viri ……………………………………………………………………………………………………………………………………………….12

Oktober 2022
 SISTEMATIKA NEČLENARJEV | Zala Grabner, 3.d

1. Uvod
1.1. Teoretične osnove
Zgradba svetlobnega mikroskopa
okular

tubus

revolver
objektivi
stativ
mikroskopska mizica

ročica zaslonke
makrometrski vijak

mikrometrski vijak
svetilo

gumb za premikanje sistema leč pod mizo

noga

Slika 1, Zgradba svetlobnega mikroskopa

Vir1:https://www.google.com/search?
q=svetlobnega+mikroskopa&tbm=isch&chips=q:svetlobnega+mikroskopa,online_chips:zgradba:nS0t8
tx_CCQ
%3D&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjS9tOnhfnvAhVcgM4BHbp0CAcQ4lYoAHoECAEQGQ&biw=1263&bih
=610#imgrc=cn9-chV1S9JTqM

Preparati
To, kar opazujemo z mikroskopom, imenujemo preparat. Preparat sestoji iz objektnega stekla, na
katerega položimo objekt, ki ga bomo opazovali (npr. del rastline). Na opazovani objekt kanemo
kapljico vode in ga nato prekrijemo s krovnim stekelcem.

Trajni ali suhi preparat

Trajni preparat pripravijo v laboratorijih. Najprej objekt narežemo na zelo tanke plasti. Tkivne vzorce
lahko režemo na več načinov. Kadar je tkivo fiksirano v formalinu in vklopljeno v parafin, ga lahko
režemo z drsnim ali rotacijskim mikrotomom. Nato opazovani objekt s posebnimi barvili obarvajo
tako, da so dobro vidne strukture. Obstojnost preparata zagotovijo z ustreznimi snovmi. Tak preparat
lahko uporabljamo več let.

Oktober 2022
 SISTEMATIKA NEČLENARJEV | Zala Grabner, 3.d

Sistematika

Sistematika je veda, ki se ukvarja z razvrščanjem organizmov v sistem. Taksonomija je veda, ki se

ukvarja z prepoznavanjem skupin sorodnih organizmov.

Biološko razvrščanje organizmov v sistem temelji na evolucijski sorodnosti. Znanstveniki vsako leto
odkrijejo in opišejo na tisoče novih vrst, a njihovo delo še zdaleč ni končano. Ocene o skupnem
številu vseh vrst, ki danes živijo na našem planetu, se gibljejo od 10 do 100 milijonov.

Razvrščamo na podlagi določenih meril:

 IZKUSTVENA (EMPIRIČNA) KLASIFIKACIJA

Razvrščanje (klasifikacija) na osnovi opazovanja neke lastnosti. Pri tem uporabljamo izkustvo.
Razvrščamo na osnovi kriterijev, ki jih sami postavimo. Kriterij je uporabnost, organizmi si
niso sorodni ali podobni. Sistem, ki ga dobimo je umeten.

 TEORETIČNA KLASIFIKACIJA
Razvrščanje, ki temelji na teoriji o nastanku. Sistem temelji na sorodnosti in tudi podobnosti.
Temelj je teorija o evoluciji. Kriteriji so podobnost, fosili in DNK. pomanjkljivost dokazov, zato
postavljamo hipoteze, ki se spreminjajo – sistem se spreminja. Sistem, ki ga dobimo je
naraven.

Zgodovina biološke sistematike

Zgodovina biološke sistematike je dolga. Zaradi spoznavanja novih vrst se je večala potreba po
ustrezni sistematski ureditvi. Sistemi so se med seboj razlikovali zaradi uporabe različnih kriterijev.

V 18. stoletju je pomembno delo opravil švedski naravoslovec Carl Linne, v svoji knjigi je opisal 12 000
vrst, od katerih so bile nekatere že prej znane, mnoge pa je tudi sam odkril. Linne je uvedel dvodelno
poimenovanje vrst v latinskem jeziku, ki se uporablja še danes. Ime vsake vrste je sestavljeno iz dveh
besed (vse je zapisano v poševni pisavi):

1. ime rodu, napisan z veliko začetnico, LISICA Alopex

2. pridevniška beseda- vrstni pridevnik, ki je pri vsaki vrsti, ki jo uvrščamo v isti rod drugačen. Primer
volka in šakal, ki sta tesno sorodna in sodita v isti rod. POLARNA LISICA Aloplex lagopus

Poleg poimenovanja vrst je Linne uvedel tudi ureditev sistema v hierarhične skupine. Osnovna enota
za uvrstitev v sistem je vrsta, več podobnih vrst je združenih v rod -družina- red- razred- deblo-
kraljestvo- domena.

Živali

Živali so večcelični, heterotrofni organizmi, ki privzemajo organske snovi iz okolja v obliki hrane, ki jo
pojedo in nato prebavijo znotraj telesa. Značilnost živalske celice je ,da nimajo celične stene, kar jim

Oktober 2022
 SISTEMATIKA NEČLENARJEV | Zala Grabner, 3.d

omogoča gibanje. Na temelju primerjave zaporedij nukleotidov DNA pri različnih današnjih živalskih
skupinah in različnih protistih so ugotovili, da je najbližji sorodnik živali skupina enoceličnih
evkariontov z bički, kar dokazuje hipotezo, da so se živali razvile iz kolonijskih bičkarjev.

Slika 2, delitev živali

Vir 2: http://antonaukmarja2.splet.arnes.si/files/2020/03/10.-NIT_RAZVR%C5%A0%C4%8CANJE-
ORGANIZMOV-V-SISTEME-25.-29.-5.-2020.pdf

Ploski črvi

Ploski črvi (PLATHELMINTHES) ali ploskavci, so najpreprostejše dvobočno somerne živali (s tankim in
trakastim telesom). Živijo v morju, v celinskih vodah in v vlažnih kopenskih habitatih, mnoge vrste so
zajedalci. So vrtinčarji. Imajo eno samo telesno odprtino na trebušni strani telesa. Usta so na koncu
mišičastega in iztegljivega žrela, večinoma so plenilci. Manjši vrtinčarji uporabljajo za premikanje
migetalke na trebušni površini telesa, večji pa se s krčenjem mišic premikajo ali plavajo. Imajo tudi
par preprostih oči, ki zaznavajo svetlobo in sence, ne pa tudi slike okolja. Imajo že bolj kompleksen
centralni živčni sistem, po trebušni strani se iztezata glavna snopa živcev vzdolž telesa, z živčnimi vozli
ali gangliji. Čutila na prednjem delu telesa zaznavajo razmere v okolju, sporočila se prenesejo do
ganglijev in obdelajo. Žival na ta način hitro odreagira na razmere v okolju. Zajedalni ploski črvi so
npr. trakulja in metljaj, ki imata posebne strukture za pritrditev na gostitelja in ostale prilagoditve na
zajedavski način življenja.

Ploske črve delimo na tri skupine:

1. Vrtinčarji (Turbellaria)
2. Sesači (Trematoda)
3. Trakulje (Cestoda)

Oktober 2022
 SISTEMATIKA NEČLENARJEV | Zala Grabner, 3.d

Slika 3, delitev enoceličarjev

Vir 3: https://dijaski.net/gradivo/bio_plo_kraljestvo_zivali_01

Trakulje
Med vsemi ploskimi črvi so trakulje najbolj specializirani endoparaziti. Njihovi predniki so imeli
prebavila, ki pa so med evolucijo izginila. Hranilno vsebino v črevesju gostititelja, v kateri plavajo,
vsrkavajo kar skozi telesno površino.

Trakulje se na steno gostiteljevega črevesa pritrjajo s posebnim izoblikovanim sprednjim delom

telesa-pripono. Na njej so običajno pritrjevalni organi priseski, pri nekaterih vrstah pa so poleg njih še
kavlji. Takoj za pripono je vratni predel ali vrat, kjer med procesom brstenja nastajajo številni odrivki.
Trakuljino telo je zaradi njih lahko dolgo tudi do 10 metrov. V vsakem odrivku je dvospolen aparat.
Znotraj odrivka pogosto pride do samooploditve. Ležejo jajčeca.

Delitev telesa na odrivke je neprava, nepristna členjenost. Zanjo je značilno, da so vsi organi oziroma
organski sistemi, razen spolnega sistema, enotni za vse telo in torej niso deljeni na posamezne dele
telesa. Edino spolni organski sistem se pojavlja v vsakem odrivku.

Kot vsi sesači imajo trakulje ugreznjeno povrhnjico. Kljub njeni zaščitni vlogi pa se preproste hranilne
snovi, kot so glukoza in aminokisline, lahko neposredno absorbirajo iz gostiteljevega črevesa.

Pri nas so za človeka nevarne tri trakulje: svinjska trakulja, goveja in pasja trakulja. Odrasla trakulja
živi v človekovem tankem črevesju. S kaveljčki in štirimi priseski se parazit pritrja v črevesno steno.
Telo doseže do 4 metre.

Vmesni gostitelj ozke trakulje je svinja. Glavni gostitelj, človek, se okuži z uživanjem okuženega
prekajenega ali premalo kuhanega oziroma pečenega svinjskega mesa.

Oktober 2022
 SISTEMATIKA NEČLENARJEV | Zala Grabner, 3.d

Slika 4, Razvoj svinjske trakulje

Vir 4: gradivo profesorice

Slika 5, svinjska trakulja Slika 6, trakulja pod mikroskopom

Vir 5: https://sl.medicineherbalist.com/7276576-types-of-parasites-in-the-human-body
Vir 6: https://arhiv.onaplus.delo.si/vsako-leto-od-tri-do-pet-okuzenih-s-clovesko-trakuljo/

1.2. Cilji in namen vaje

 Se ponovno spoznati z mikroskopiranjem.
 Namen sistematike
 Spoznati razvrščanje živali v sisteme
 Se seznaniti z enoceličarji (bolj podrobno trakulje)

Oktober 2022
 SISTEMATIKA NEČLENARJEV | Zala Grabner, 3.d

1.3. Hipoteze
Nisem si predpostavila nobenih hipotez.

2. Material in metode dela

2.1. Material
 Mikroskop
 Trajni preparati
 Svinčnik
 Papir

2.2. Metode dela

Način opazovanja smo prilagodili posamezni živali (njeni velikosti). Najprej pripravimo mikroskop za
mikroskopiranje, nato pa položimo trajni preparat na objektno mizico, poiščemo najboljšo sliko na
najmanjši povečavi. Preparat premikamo toliko časa, da ne najdemo najboljšega mesta za
mikroskopiranje oz. mesta, kjer se najlepše vidijo osnutki celic. Ko smo poiskali želeno mesto damo
povečavo na največjo možno, kjer lahko še rahlo izostrimo sliko z mikrometrskim vijakom. Rezultate
skiciramo. Skico opremimo z naslovom, velikostjo povečave in potrebnimi oznakami.

3. Rezultati
Slike slikane iz mojega telefona.

Slika 7, trakulja pri 40x povečavi

Vir 7: Zala Grabner, slikano z telefonom

Oktober 2022
 SISTEMATIKA NEČLENARJEV | Zala Grabner, 3.d

Slika 8, vodna bolha pri 40x povečavi

Vir 8: Zala Grabner, slikano z telefonom

Oktober 2022
 SISTEMATIKA NEČLENARJEV | Zala Grabner, 3.d

Slika 9, metuljeve luske pri 100x povečavi

Vir 9: Zala Grabner, slikano z telefonom

Slika 10, komar-sesalo pri 40x povečavi

Vir 10: Zala Grabner, slikano z telefonom

Oktober 2022
 SISTEMATIKA NEČLENARJEV | Zala Grabner, 3.d

Slika 11, deževnik prečno pri 40x povečavi

Vir 11: Zala Grabner, slikano z telefonom

Slika 12, koralnjak pri 100x povečavi

Vir 12: Zala Grabner, slikano z telefonom

4. Razprava

Oktober 2022
 SISTEMATIKA NEČLENARJEV | Zala Grabner, 3.d

Vratni del
Telo(odrivki)

pripona

kaveljčki

Slika 13, zgradba trakulje

Vir 13: https://dijaski.net/gradivo/bio_ref_ploski_crvi_01

Slika pod mikroskopom je pokazala sploščeno telo in dvobočno simetrijo. Povrhnjica se pogrezne,
postane zdrizasta. Čutila so slabo razvita. Kot vidimo so brez živčevja, dihal in ožilja. Izmenjava plinov
se zgodi preko kože, izločala so razvita v obliki preprostih sečnih cevk.

Morda bi morala preparat trakulje še enkrat bolje pogledati pod mikroskopom in narediti bolj
razvidno sliko, da bi nato lažje razpravljala o tem kar sem videla.

5. Zaključek
Veda, ki se ukvarja z razvrščanjem živih bitij, se imenuje sistematika. Rezultat takšnega razvrščanja je
naravni sistem. Kriteriji za razvrščanje temeljijo na evolucijski zgodovini oziroma sorodnosti živih bitij
(podobnosti in razlike v zgradbi, sestavi beljakovin, DNK…).

Zajedavski ploski črvi so npr. trakulja in metljaj, ki imata posebne strukture za pritrditev na gostitelja
in ostale prilagoditve na zajedavski način življenja.

6. Viri
Vir 14: http://antonaukmarja2.splet.arnes.si/files/2020/03/10.-NIT_RAZVR%C5%A0%C4%8CANJE-
ORGANIZMOV-V-SISTEME-25.-29.-5.-2020.pdf

Oktober 2022
 SISTEMATIKA NEČLENARJEV | Zala Grabner, 3.d

Vir 15: https://dijaski.net/gradivo/bio_sno_sistematika_09

Vir 16: https://dijaski.net/gradivo/bio_sno_raznolikost_zivih_bitij__osnove_sistematike_01

Vir 17: M. Kaligarič, D. Devetak: Raznolikost živih bitij. Ljubljana: DZS. 2001

Vir 18: https://dijaski.net/gradivo/bio_sno_sistematika_09

Vir 19: https://www.nijz.si/sl/ehinokokoza

Vir 20: https://eucbeniki.sio.si/nar7/2021/index3.html

Vir 21: gradiva profesorice Sonje Artač in power point predstavitev iz spletne učilnice Sistematika
živali

Oktober 2022