DIGITALNE KULTURE

Link za slajde
https://docs.google.com/presentation/d/
1LGJsSmwFv6KvIaHWtZQadxeQPjbewVEKh3kXP1tv4qg/edit?usp=sharing
Poglej: The Social Dilemma, Black Mirror: Nosedive, The Stream: Is Work-Life Balance a
Myth?, The Great Hack, Perfect Strangers, Hot Girls Wanted, Black Mirror: Hnag The DJ,
dokumentarec o online datingu, Predavanje Sherry Turkle, Ex Machina

PREDAVANJE 1
PARTICIPATIVNA KULTURA

KONVERGENCA MEDIJEV
Sodobno življenje s tehnologijo zaznamujejo trije vidiki:
- Mobilnost
- Interaktivnost
- Identiteta

MOBILNOST
- Prenosne naprave niso nič novega, novo je, kako jih uporabljamo; da naprave
uporabljamo on the move ni taka velika inoviteta, je pa nastala pomembna razlika;
sodobne mobilne naprave niso mobilne le v rabi neke določene funkcije ampak so
mobilne v celovitem smislu, predvsem v komunikaciji; mobilnost pomeni da lahko
kjer koli uporabljaš računalnik, multifunkcionalnost nosiš s seboj; dogaja se
konvergenca medijev- različne vrste medijev in vsebin se povežejo v enem načinu
konsumpcije, gre za nek paradigmatski vidik, mišljenja o tehnologiji
- Konvergenca medijev: paradigmatski premik od vsebin, ki so specifične za nek medij,
k vsebinam, ki funkcionirajo na različnih medijskih kanalih in kontekstih
- Pri konvergenci medijev gre tudi za premike k medsebojni soodvisnosti
komunikacijskih sistemov, raznolikim načinom dostopanja do vsebin, kompleksnim
odnosom med top-down medij in bottom-up participativno kulturo ; gre za nek
multplatforming)
- Nomadska komunikacija- statični serverji, postanejo dosegljivi na poti- telefon

- Odgovori na vprašanja- kje, kaj in kdo- kje? Premik od razumevanja mobilnih medijev
ki jih uporabljamo tako v janem kot zasebnem prostoru; kaj?- obseg vsebin do
katerih lahko dostopamo on demand; kdo?- možnost samoizražanja in identitete)

- Kje?- možnost uporabe v javnem prostoru, delček doma odnesemo v javni prostor;
gre za podaljšek zasebnega v javni prostor (s tem si naredimo mehurček varnosti);
veliko ljudi/teoretikov vidi to kot nekaj negativnega; medtem ko smo v javnem
prostoru, komuniciramo z ljudmi v privatnem prostoru ; mobilna privatizacija (od
mobilne privatizacije smo prišli na njen obrat v privatno mobilizacijo- namesto da
zasebni prostor nesemo v javnega, javni prostor nesemo domov (dom je vedno
online, v medijske tokove- dom ni več zasebni prostor, kamor nima vstopa potrošna
kultura, ampak je dom postal tarča potrošne kulture)- mobilnost postane mobilnost
 med sobami in ne več med javnimi prostori ; diktatura notificationov, razumevanje
delovnega in prostega časa (vstopa v naš dom delo, korporativna kultura)

INTERAKTIVNOST
- Kaj?- kaj je vsebina digitalnih medijv; prvi primer konvergenčne kulture: ipod classic
(lahko si imel s seboj celo glasbeno zbirko); novi načini spremljanja in organizacije
vsebin- vsebine organiziramo kako odgovarja nam, prilagajamo naš feed, nove
vsebine;
- Lahko smo postavljeni v neke mehurčke, nikoli ne gledamo nečesa kar nam ni všeč-
filter bubbles- to kar velja za streaming services velja tudi za politične vsebine- vedno
je predlagano kar nam je všeč, kaj je podobno našim mnenjem in tako postajamo
vedno bolj razdvojeni;
- Kulturni mehanizmi, da vse delamo naenkrat (koiko na enkrat bomo gledali, kdaj
bomo gledali- cele sezone prihajajo na netflix, ne samo ena epizoda na teden);
občinstvo/gledalec postane co-marketer neke vsebine (če ga pritegneš bo o tem
produktu govoril, twittal, identificiral- zanjo postane koristen- vendar to ne pomeni
da ima občinstvo neko večjo moč, producenti imajo moč kaj so sprejemljivi in kaj
nespejemljivi načini vključevanja občinstva)
- Vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki (User generated)- storyji, youtube; večinoma ko
so uspešni, za tem stojijo neke kampanije, korporacije čeprav zgledajo user
generated; tiste ki so res imajo mali engagement večinoma; velika večina vsebin gre
okoli viral ko nekdo vrže tisoče denarja vanjo

IDENTITETA
- Kdo?- vprašanje personalizacije medijev (lastne playliste, custom background na
telefonih); personifikacija medijev pomemben vidik, identiteta medijev je ključni
aspekt digitalne kulture (ljudje rutinsko izvajajo svoje podobe); samoreprezentacije
- Koncept bricolage- klučen device je pametni telefon, ki ni samo nekaj s čem samo
telefoniramo, danes je vse kaj kot to
- Pametni telefon je objekt, ki ima ideološki in kulturni naboj; ne tako kot se dejansko
vidimo, ampak kako bi se želeli videti- glede na to kaj objavljamo, kaj lajkamo, kaj
stisnemo da smo interested, kaj sheramo, komentarji...

PREDAVANJE 2
DRUŽBENA OMREŽJA IN IDENTITETA
- Termin družbeni mediji (fb se je začel kot družabni medij, ampak danes vsi taki
delujejo kot družbeni) (social- družbeni, social media- družbeni mediji)

- Facebook kot produkt ameriškega univerzitetnega okolja (liminalnost) (od začetka

omejen samo na ameriške univerzitetne uporabnike; ko so ga odprli nasplošno se je
razširil zelo hitro- danes ima 3 biljone uporabnikov; nastal je v univerzitetnem
kontekstu- ni nepomembno, zlasti ko govorimo o ameriških kampusih- zelo
pomembni, saj kultivirajo prijateljsko afmosfero in ko se odselijo od staršev se
 postavijo v vmesno - liminalno fazo (otroštvo, ki so ga zapustili in odraslost, v katero
še nismo vstopili- mladost, ko še nimamo urejenega življenja- podaljšuje se delna
odvisnost od osnovne družine, še vedno primarna celica v katero se vedno vračamo))
- Nisi več otrok, nisi totalno odrasel, nisi več pod kontrolo in nimaš vsega pod kontrolo
- Burgin: internet predstavlja liminalno fazo med fantazijo in realnostjo (internet do
potankosti ustreza temu stanju in funkcionira na isti način kot študentski kampus- ni
vse fejk in pa tudi vse res, ne moremo vsega iz interneta prenest v resnično
interakcijo in ne moremo se delat da vse kaj je na internetu ne moremo prenest v
vsakdanjo interakcijo; internet ponuja neko narcisoidno igro z identiteto)

- Živa vs posredovana izkušnja (živa izkušnja, ki je avtentična se prenaša na svet;

vedno bolj doživljamo živo in realno izkušno na spletu, ne pomeni da žive izkušnje
več ni- včasih se je brcalo žogo, danes pa otroštva ni in so vsi na računalnikih- ni res
da ni žive izkušnje, le prestavi se na splet)

- Prezentacija sebstva, samoekspresija in mobilni digitalni mediji (prezentacija sebstva

je na družbenih osebstvih je doživela novo uprizoritev, ki je rečena digitalna kultura)
- Podžanri profilk (glamour shot, quirky profilka- abstraktna stvar, kjer se ne vidi
našega obraza, ali je nekaj sploh kar nekajna profilki; antiprofilka- grdi selfiji,
podbradek) (pojavili so se podžanri profilk)

- Gye: fotografski pogled na svet- sprememba načina, kako razumemo sebe (na sebe
gledamo fotografsko, skozi lečo; vedno bolj mediiramo vsakdan- snemamo koncert
in ne gledamo na oder ampak na oder skozi telefon; naša živa izkušnja je pogosto
mediirana skozi pametne telefone)
- Uprizarjanje identitete (pokažemo svojemu občinstvu, da smo bli tam; da s tem
sporošamo okus, kulturni kapital...)
- Marshall: jaz je serija podob, ki predpostavlja spletno publiko in vodi v “javno
zasebnost“ (tovrstna koncepcija jaza je serija podob v katero je vgrajena
predpostavka, da jo bo naše spletno občinstvo temeljito preučilo- se kje kaj vidi kar
ne bi smelo bit na sliki- ta jaz kot serija jaza vodi v novo osebnost; večinokrat smo mi
tisti ki temeljito pogledamo našo sliko, objavo in ne naše občinstvo- objektiviziramo
svoj jaz za to imaginarno občinstvo) (nova oblika narcisizma se nadaljuje skozi
digitalne medije)

- Demokratizacija ustvarjanja medijskih vsebin oz podob oz promocija narcističnih

koncepcij jaza (na yt lahko si objavljamo, na vse druge medije tudi; ti isti mediji
promovirajo različne koncepcije jaza)
- Zasebnost in osebni podatki (potrebujemo nove tehnologije za zasebnost podatkov;
lahko sami kontroliramo kako široko je naše občinstvo- zasebno, različne ravni;
čeprav je to mogoče so dejanske težave z zasebnosti in osebnimi podatki onkraj tega
trgovanje s podatki- vzorci naših objav, lajkov na podlagi katerih se v nadaljno
omogoča prilagajanje objav v našem medijskem prostoru) (način kako se naše
podatke uporablja da smo čim boljši potrošniki)

- Richardson: mobilni telefon je simbolni nosilec jaza (ker delujejo kot skladišča izjemo
osebnih informacij- naprava, account vsebuje veliko bolj intimne podatke o meni kot
 moja denarnica- kje se gibam, po čem brskam, o čem razmišljam.. delujejo kot
mikrouniverzumi, ogledal za samoprezentacije lastnega jaza; vsi digitalni podatki ki
jih puščamo za sabo odpirajo in utirajo širše premike v kulturni reničnosti)

PREDAVANJE 3
TEHNOLOŠKO POSREDOVANA KOMUNIKACIJA

Uvod
- Članek- Approaches to personal communication (uvod članka- glej tudi temo za
seminarsko)
- Digitalne tehnologije- medsebojna komunikacija- razmerja z drugimi- naše zasebno
življenje (digitalne tehnologije imajo vpil na naše življenje, so spremenile medosebno
komunikacijo)
- Pregled literature in ključnih tem (Turkle, Castells in drugi). Sherry Turlke: Alone
Together; Manuel Castells: The Rise Of The Network Society

Case study 1
- Digitalne tehnologije in meja med delovnim in zasebnim časom, prostorom (velika
transformacija med delovnim in prostm časom- digitalne tehnologije so ga zrušile;
dihotomija med delovnim in prostim časom je utemeljevala mejo dela- dalo se je
zarisat mejo, konkretno uro in prostor za delo in nedelo- dihotomije so zdaj padle,
tako v času kot prostoru)
- Kadrovski menedžment = upravljanje s pozornostjo zaposlenih → učinkovitost (da
morajo biti zaposleni skoncentrirani in pozorni na delo, ko si v službi si last
korporacije da čim manj upravljaš s sabo- to ima poseg v učinkovitost, ki pade če nisi
popolnoma v delu)
- Omejitve rabe digitalnih tehnologij na delovnem mestu in načini, kako jih zaobidemo
(razne omejitve na delovnem mestu zaradi učinkovitosti; blokada spletnih strani, thc
testiranje- delodajalec si jemlje pravico, da upravlja s tem kaj se v delovnem okolju
dogaja; kontrola nad pozornostjo zaposlenih- v to zarežejo tudi v uporabo digitalnih
naprav, ki se ne priklaplja na službena omrežja in se tem omejitvam izogne- neka
nova “svoboda“; če obstajajo omejitve se zaposleni prilagodijo, se ne odrečejo
ampak prilagodijo- ne kličejo ampak sms) (ko ni omejitev zaposleni uporabljajo vse
možne kanale za osebno komunikacijo med delom; omejiti komunikacije ne moreš,
samo spodbudiš da se zaposleni znajdejo, jih pa ne zaustaviš) (tista komunikacija ki
se je raje poslužimo v službi raje asinhrona, da lažje multitaskamo- odpišemo,
zapremo zavihek in delamo naprej- razpršitev pozornosti) (klici so skoncentirani na
večerne ure ko predpostavimo da je večina ljudi doma)
- Bližina vezi in njen vpliv na način komunikacije (bližnje vezi- komuniciramo zgodaj v
dnevu, dlje so si vezi, bolj pozno komuniciramo; vrhovi so od 3-5ih za bljižnje-
zapuščamo delovno mesto; slabše vezi- po 6i uri- ko se že integriramo v domače
okolje) (komunikacija, ki ni z našimi sodelavci sledijo delovnemu času- prihod/odhod
v službo, malica.., ko migriramo- delovni čas sodobnega človeka ni prilagojen z
obveznostmi zasebnega življenja)
- Transformacija v delovno identiteto: Nadenemo si “delovni obraz”; Ustvarimo si
“primeren mindset” oz. fokus na delo; Potisnemo vstran osebno življenje (ni samo
prihod in odhod iz dela, naredimo neko spremembo v mindsetu- gre za
 transformacijo in intimne sebnosti v delovno osebnost, identiteto- to transforamcijo
spremljajo neki rituali- spijemo kavo, preberemo novice, scrollamo skozi spletne
strani, poslušamo glasbo...- da se poslovimo/pripravimo na delovno identiteto-
drobni rituali ki premik usmišljajo) (zjutraj- nadenejo si delovno identiteto ki je
kompatibilna z njihovo vlogo v službi; ustvarimo si primerem mindset, se
skoncentiramo za delo pred nami- da bi to lahko dosegli, potisnejo vstran osebno
življenje, osebne probleme/male sreče- premestimo se iz doma v službo)
- Humanizacija službenega okolja z vdorom osebnih stikov; zgodi se nek udor
osebnega na delovno mesto v obliki telefona in nas odtrga od službe in nas naredi
dosledne za dražljaje od doma – pod specifičnimi pogoji je že dovoljeno se ubadati z
osebnimi stvarmi v službi; naše osebno življenje je danes prisotno v službi bolj kot
kdaj koli
- Po eni strani prinašamo osebno/intimno v službo- jo brišemo; po drugi strani mejo
spet vzpostavimo, ker nam tehnologije pomagajo prehajat mejo med delovnim in
prostim časom (hitrejši preklop); Digitalne tehnologije so tudi v pomoč ponovnemu
vzpostavljanju meja med delovnim in zasebnim časom
- Stiki z domačimi: Tranzicijske narave; Redni (z domačimi se ponavadi pogovarjamo
med tranzicijami in ob podobnem času, ko gremo iz službe, gremo v službo; ti stiki so
redni, saj je to neka rutina, ki jo vsak dan opravljamo)

PREDAVANJE 4
MNOŠTVO KANALOV

Case study 2
- Namenjen analizi, da nam je na voljo toliko komunikacijskih kanalov
- Vsakič se znova odločimo kateri kanal uporabimo (uporabimo različne kanale z
različnimi stiki; bližje smo si več različnih kanalov uporabljamo- večja množica
različnih kanalov, da ohranjamo stike)
- Izbor komunikacijskega kanala ni nevtralna izbira (niti z vidika tistega ki stik
vzpostavlja, niti tistega ki je prejemnik komunkacije; pripisujemo velik pomen)
- Ilana Gershon: The Breakup 2.0 (2010)- analizira študentove break upe, njihova
sporočila, maile, ig sporočila..- opazimo drobne razlike med komunikacijsimi kanali
(opazi, da se breakupi zgodijo na več kanalih hkrati naenx- zginejo fotke iz igja, na fb
status relationship, blokiramo osebo; izbira medija nam da odnose z človekom s
katerim vstopamo v komunikacijo)
- Koncept Polymedia (Madianou, Miller): filipinske matere v Londonu (opazuje njihove
odnose z otroki, ki jih imajo doma na Filipinih, stiki z primarno družino se ohranjajo
preko digitalnih medijev; za koncept polymedia obstajata dva pogoja: razpoložljivost
vseh kanalov (da ammo webcam, imamo profile), na drugi stani pa ko smo ta dostop
zagotovili je strošek komunikacije zaračunan v njih, vsako posamenzo komunikacijsko
dejanje ni videno kot strošek (cena je fiksna v paketu- ne moremo rečt da cena
določa kakovost in kvantiteto komunikacije, ki si jo nekdo lahko privošči- da nekomu
ne pišemo ne more bit izgovor da si ne moremo privoščit))- te ženske ne morejo
racionalizirat kanala glede stroškov (mail, klic, videoklic), saj je komunikacija zastonj,
plačamo pa jo kot paket
- Izbiri kanala pripisujemo neko moralno in emocionalno odgovornost (ljudje
ugotavljajo da je en tip medija uporaben za izogibanje konfliktom, za flirtanje, za
mlade...; bolj smiselno je vsak medij razumet v smislu neke širše mediske ekologije, v
smislu okolja- vedno imamo neko bogato izbiro, zakaj se odločamo za različne
kanale, razlogi so kompleksni, ne obstaja samo en razlog, so kombinacije razlogov)-
večina sodobnih odnosov je odvisna od mnoštva kanalov (ne dogaja se samo preko
enega kanala ampak preko večih)
- Švicarska longitudinalna študija (2005-2010) (avtorica povzame to študijo-
zastavljena tako da so poskušali ugotovit kako različni kanali zažirajo v odnose;
respondenti pisali komunikacijske dnevnike, pisali kanale katere uporabljajo, timeline
dveh delovnih dni in enega v vikendu, da so imeli kompleksen uvid v njihovo
komunikacijsko življenje; zagotovili so (5 let so jih opazovali) da so lahko ljudi
opazovali v različnih življenjskih obdobjih, okoljih; lahko so identificirali sprožilce za
digitalna življenja- spremembe v uporabi digitalnih tehnologij so zelo počasne, niso
se radikalno spremnile digitalne navade ne glede na to da so se življenja spremenila
(uporabljali, eksperimentirali so z novimi, ampak to ne pomeni da so nehali
spremljati starejše)- večino transformacij sprožijo spremembe v življenju ( npr otrok
gre na študijsko izmenjavo in takrat starši osvojijo skype); s tem ko osvojijo nove
komunikacijske kanale ljudje ne zapuščajo starih (ta se doda naboru kanalov, ki jih že
uporabljajo)

- Reorganizacija kanalov po jasnih vzorcih (govorni/pisni kanali) (to se nikoli ne zgodi

naključno, vedno lahko vidimo jasne vzorce; vsak kanal se nam zdi drugače in
uporabljamo zelo soficticirane strategije za izbor kanala za uporabo; ugotovili so da
gre za spremembno znotraj istih kanalov- govorni/pisni)
- Govorni / pisni kanali → sinhroni / asinhroni kanali (razlika v načinu komunikacije ki
je sinhron ali asinhron; govorna komuikacija ponavadi predstavlja neko sinhronijo,
pogovarjaš se z nekom na isti čas; sporočila so večinoma asinhrono- pisna
komunikacija je tista da pošlješ sporočilo, odgovor ni takojšen, čas da se sporočilo
dostavi, da se ga vidi, da dobimo odgovor- manj naporna, saj ne predpostavlja da bo
nenudoma opažena, ne pričakujemo odgovora takoj- najmočnejši faktor, ki vpliva na
komunikacijske prakse; sinhrono je težje izpolnit, saj morata biti obe strani isti čas na
voljo; istočasnost ni več samoumevna; zdaj se je potrebno za sinhrone komunikacije
vnaprej dogovoritz uporabo ansinhrone komunikacije)- večinoma izberemo texting
ker je bolj vljuden.. vprašanje je ali je to racionalizirano kot človekoljubno, lahko je
tudi strah pred zavrnitvijo (se ne javijo)
- Pozornost in status, ne pa cena in dostopnost (šefu, profesorju raje pišeš mail; spol,
starost, status)
- Raziskava je pokazala, da moški in ženske textajo iz različnih razlogov (stereotipne
razlike; ženskam je texting kul ker je kul da komunicirajo ne da bi koga motile,
moškim pa je kul, da se ne rabijo vplest v neki pogovor); če opazujemo odnos moških
in žensk do sinhronih in asinhronih je pokazatelj drže ki jo imajo v komunikaciji
nasploh, odnos do pozornosti)
- Digitalna antropologija: etnografska metoda + big data (antropologija—kako i zakaj
se konstriturajo človeški odnosi; v kakšni interakciji so družbeni mediji z družbenimi
odnosi; opazujemo čim dlje z etnografsko metodo, opazovanje z udeležno)
PREDAVANJE 5
PAMETNI TELEFONI
Berger: Smartphones: Everyone Can do Anything
- Zakaj so pametni telefoni postali tako pomemben del vsakdanjega življenja
najstnikov? (knjiga izšla leta 2015)
- Negativni vidiki pametnih telefonov
- Diskusija
- 2014: 2500+ modelov pametnih telefonov, 7 milijard naprav, 2 milijona aplikacij (te
številke so danes neprmerljivo večje)

Pokemon Go
- Opozorila glede nevarnosti, vremena, prometa (opozorijo da bodi pozoren na svoje
okolje; prepozna če se premikaš hitreje če prepozna kot je hitreje za pešča- te
opozori)
- 22 smrti, 61 poškodb (od leta 2016 ko je igra izšla; smrti so raznolike- zalutali v
prepad in umrli, povoziš nekoga ker igraš smrti, zalutaš v nevarni del mesta...)

Erik Erikson
- Childhood and Society: 8 kriz (ljudje v različnih obdobjih življenja imajo 8 različnih
kriz; življenjsko obdobje in kriza, ki je značilna za to obdobje- Berger doda še kako v
to krizo danes posegajo pametni telefoni)
- Berger doda vlogo pametnih telefonov v vsaki od kriz
- Adolescenca: kriza identitete, zmeda vlog (v tem obdobju nas doseže kriza
identitete- kdo smo/kaj smo/kaj bomo postali v ćivljenj- identiteto utrjujejo z
komunikacijo z vrstniki, ljubezenskimi interesi- toraj ni nič čudnega da mladi tlko
tekstajo- ni nič čudnega ker tako iščejo svojo identiteto; vsebina te komunikacije je
za mlade ključnega pomena, namen te komunikacije je ključna oblika druženja v teh
časih) (mladi odrasli pa so setlali s tem kdo so/kdo jih privlači/pokic- njihova
identiteta je nekako narejena, se ne spreminja močno- kot taki nas doleti nova kriza,
ki ni kriza identietete ampak nastopi kriza z intimnostjo in v zvezi v neko izolacijo-
pametni telefoni posegajo v to in postanejo medij za iskanje ljubezni, iskanje
priložnosti)

David Brooks: Lord of the Memes

- Kolumna v The New York Times- Lord of the Memes (gre za satirično kolumno; avtor
razdeli moderno zgodovino na 3 obdobja
- Prvo traja od 1400 do 1965- obdobje snobizma (na vrhu so lepe umetnosti in opera,
na dnu je striptiz)
- Drugo obdobje je konec 60-ih snobizem se umakne višji eklektiki (značilno je
canclanje čistih umetnosti in slavlenje tega kar jih nadomešča, postmoderna
mešanica umetnosti- vpliv postmodernizma)- umre leta 2007
- 2007: mediji izpodrinejo kulturo- zgodi se Steve Jobs, vleti iPhone- kultura ni več
relevant ker jo izpodrinejo mediji; povdarek ni več na tem kaj ustvarimo ampak kako
stvar s pomočjo medijev prenašamo (pri potrošnikih potrebe ne vzniknejo kar tako
ampka jih spodbujajo tisti, ki ponujajo rešitve za te probleme)
Negativni aspekti pametnih telefonov
- Zamegljena meja med službenim in delovnim časom (hkrati pa pomaga vzpostavljati
mejo)
- Zamegljena meja med javnim in zasebnim prostorom
- Po drugi strani pa tehnologija kot taka nima takega ideološkega naboja, tehnologija
ni zlobna- zgrešen cilj, ni zloben internet in tehnologija, zlobne so korporacije ki si
lastijo te resurse in omejujejo naš dostop do interneta s tem ko nas kanalizirajo k
sebi
- Moteči za okolico
- So simptom vsesplošnega stresa (multitasking)-zahteva po multitaskanju, pametni
telefoni so danes simptom vsesplošnega stresa
- Pametni telefoni so simptom alienacije in osameljnosti, hkrati pa imajo
revolucionaren potencial- ker lahko pomagajo ljudem, da se uprejo, da naredijo
nekaj drugače kot je od tebe pričakovano (igraš igrico na drugačen, z drugačno
strategijo kot je od tebe pričakovano, ker je tako sprogramirana- zato so pomembni
subverzirani načini igranja)

PREDAVANJE 6
PORNOGRAFIJA
SEKSUALIZIRANO DELO
- Jenna Drenten, Lauren Gurrieri, Meagan Tyler: Sexualized labour in digital culture:
Instagram influencers, porn chic and the monetization of attention (ukvarja se z
pornografikacijo instagram influencerstva; vzpon družbenih medijev je povezan z
spremembami v sferi dela- vpliv pornografije na mainstream-porn chic)
- Porn chic (postane del mainstreama- estetika, ki nas danes nagovarja; z njim tudi
pornografija)
- Prosumpcija (prosumption: provider + consumer) (ne le potrošnik ampak tudi
ponudnik; user generated vsebine na spletu- to vliva na obstoječa dela v kapitalizmu,
neplačano delo)
- Ekonomija pozornosti (attention economy) kot oblika kapitala (pozornost je postala
neka dobrina, nekaj redkega, nekaj veliko vrednega; pozornost je kot valuta, lahko jo
daš kod denar, klik...; da se jo merit- kako se uporabnik premika z miško in z očmi
koliko se zadržuje na posamenzih vsebinah; če se da merit se da tudi finančno
ovrednotit- eksplozija influenserjev, izdelkov ki jih prodavajo skozi svoje platforme,
vsakdanje življenje) (influnenserstvo je postaal neka miljardna industrija- tudi pri nas
večinoma jih predstavljajo ženske, v večini, so tudi moški amak dominirajo ženske)
(telo je produkt njihovega dela- ženske pazijo da so v skladu z heteronormativnimi
pogledi, filtri, osvetlitev, stil)
- Samorerezentacija influenserstva je porn chic (spominja na pornografijo)- na
moškem pogledu (male gaze)
- Pornografikacija
- Seksualizirano delo je tudi influensanje- telo je v prvem planu (delo ki ga povezujemo
z seksualnostjo); razlika proti sex work
INFLUENCANJE KOT SEKSUALIZIRANO DELO
- Prekarnost (pozornost je valuta, ta je prejeta skozi kulturo pričakovanja)
- Utelešena praksa (potrebne so veščine in prakse)
- Trije pomembni elementi:
o Emocionalno delo (emotional labour) (čustveno delo; gre za opravljanje z
občutki, posamenzik mora zatret lastna čustva, da navzven poaže neko
podobo, ki gledalcem vzbuja neka posebna čustva) (nekaj kar mora celotna
stoitvena industrija delat
o Estetsko delo (gre da so telesni atributi inkorporoirani v proces dela) (dobijo
kompenzacijo na to kako zgledajo) (pomembno vlogo imajo predobstječe
neenakosti- barva kože, spol, telesna oblika.- mainstream podoba
privlačnosti; obsta v okviru nekih korporacij, k predpisujejo neke oblike
oblačenja svojim zaposlenih; tudi v freelancerstvu- tu se hitreje spreminja)
o Seksualizacija (premik od estetskega k seksualiziranem delu- premik pri
potrošniku, tista estetika ki jo potrošnik vidi kot seksualizirano- lahko je
avtoindustrija, ki uporablja ženske) (meje se hitro spreminjajo, nekaj kar se
prodaja kot seks; povezana z seksualno objektivizacijo)

Pet kategorij influencerk: (večja monetizacija je povezana od seksualizacije na instagramu;

od zaprtega namigovanaj do odprtega namigovanja seksualizacije)
- Hopefuls (upajoče; wanna be influenserke, lastnice profilov i iščejo brende s katerimi
bi se povezale, sprejmejo vsak brend; opravljajo seksualizirano delo da bi jih odkrili
brendi; cilj je najprej pozornost in followerji) (soft porn chic- igrivost, veliko emojijev,
hashtagov; kulturno predpisani ženski ideali)
- Boasters (imajo neke neformalne povezave z brendi; za svoje delo še vedno ne
dobijo prekarne kompenzacije- ne dobijo honorarja; uporabljao porn chic estetiko
tudi, brende v te imige vključijo, produkte teh brendov uporabljajo; da bi jim
pomagali prodat te produkte; navidezna avtentična povezava , zadeve zgledao malo
bolj ciljane; poveča se nevarnost spolnega nadlegovanja z večanjem followerjev-
komentarji- na te komentarje se odzivajo z emojiji- ne smeš se neprimerno odzvat)
- Engagers (imajo formalno povezavo z brendi, opravljajo seksualizirano delo, dobijo
kompenzacijo; blagovna znamka ki temelji na njihovem telesu; verified acc; v
primerjavi z drugima dvema te predstavljajo premik k neki bolj kultuvirani estetiki- še
vedno na porn chic estetiki, amapk je bolj kultivirano- slika v fensi hotelih, lifestyle v
zadju; zaželjen lifestyle; fotke so pazljivo načrtovane in profesionalno posnete;
candid fotke- nekaj kar zgleda avtentično ampak je načrtovano in profesionalno
posneto; tarče agresivnega nadlegovanja in seksualizacije- nanje ne odgovarjajo, jih
ne odstranijo in blokirajo)
- Boosters (opravljajo seksualizirano delo, izkoriščajo prozornost sledilcev za
monetarno kompenzacijo; imajo že svoj brend, gre jim za njih same, influenserka je
obraz svoje znamke- lahko je ta blagovna znamka samo da si oseba; ne opravlja
seksualiziranega dela za druge brende ampak samo zase; tvoje lastne meje
postavljaš; lastni produktu so rekviziti za fotke, njihovo telo to prodaja; vizualni
materiali so načrtovani in profesionalni; dajo kao vpogled v lastno v življenje preko
tega kako discipinirajo svoje telo; čeprav so produkti namenjeni ženska, še vedno so
slike posnete skozi male gaze- paradoks- estetika še je vedno za moškega; svoje
produkte prodajaš kot pot do tega looka, vsaka ženska želi skoz tak pogled izgledat
 dobro; njihovi zapiisi ob fotkah nakazujejo na nenehno povezavo z followerji, ko
gradijo brend gradijo podporo od uporavnikov- njihovi posti zgledajo deep, ampak na
koncu vedno pride do produkta ki ga prodajajo) (ne odgovarjajo na komentarje-
jemljejo jih kot del službe; zamegli se meja med influenserko kot osebo in brenda ki
ga gradi)
- Performers (nudijo dostop do osebe kot neke dobrine za monetizacijo; ne gre samo
za pornografske vsebine- lahko tudi nekdo ko zmaga dobi call z mano...; njihova
estetika je pornografska, fotkane so v intimnih prostorih; njihova estetika govori da
so njihova telesa na voljo za denarno kompenzacijo; neposredna denarna
kompenzacija; tu se spremeni tudi publika; zgodi se premik od zgolj napeljevanja,
namigovanja do neposrednega navezovanja na spolnost; komentarji so zelo abused v
komentarjih, ne odgovarjajo na nobene komentarje- ker ne želijo engagat na tej
platformi, ig je zastonj, obljubljajo pa neposredno komunikacijo nekje drugje- dol z ig
(npr OnlyFans), Ig je samo neki teaser, nekja kar so zbildali, to uporabljajo kot vabo
da ljudi spravijo drugam k bolj vpletenim oblikam komunikacije)

PREDAVANJE 7
SEKS IN RAZMERJA
Spracklen: Digital Leisure, The Internet, and Popular Culture (pogl. Sex and Romance)
- Avtor se samoidentificira za radikalnega feminista (pornografijo predvsem kritizira;
prejšnič smo kritizirali mainstream pornografijo, obstoj nečesa čemur lahko enačimo
z pornografijo ni nujno del feminizma)
- “Etični problem” (avtor je pornografijo raziskoval izključno iz sekundarnih virv, iz njej
je bral- ogled pornografije mu je univerza prepovedaala ker gledanje ni etično-
kritizirat jo in reflektirat ne da bi jo poznal iz prve roke je smešno, da bi o tem kaj
povedal samo če bi o tem brali- ne moremo spregledati ko gledamo kaj ima on
povedati o pornografiji)
- Masturbacija je najpogostejša prostočasna dejavnost na spletu (avtor pravi da
njabolj pogosto v internet posegamo z nameni mastrubacije)
- Problem ni v pornografiji, ampak v sistemskem ustroju (prepoved pornografije
mogoče ni prava rešitev, problem je v patriarhalnem sistemskem ustroju, kjer so
vloge moških pa žensk ustrojene ki dovoljujejo pornografijo kot jo poznamo- spolno
nasilje...; problem je reprezentacija žensk in ne samo reprezentacija žensk v
pornografiji)-Družbena konstrukcija seksualnosti in spolnih vlog
- Seks je nekaj kar ni in nikoli ni bilo vsem ponujno pod enakimi pogoji (še vedno
živimo v hegemonsko maskulini družbi kjer je heteronormativna seksualnost, prakse
ki izklučujejo ogromen izbor seksualnih identitet, eksperimentov...- opira se na
prevladujočo moralo- katiloško moralo- seks reducira na reprodukcijsko naravo)
- Reproduktiven → rekreativen seks (večina seksa danes ni reproduktivnega ampak je
rekreativen- ni za to da bi nastali otroci- ne v pravih zvezah in ne v drugih zvezah) (to
ne pomeni da ta ideal ne ostaja v ozadju in da nas ta morala ne drži za vrat- to se vidi
na najbolj nepričakovanih mestih- nezavarovan seks tudi če ne želijo otroka- občutek
je boljši zaradi ovinka katoliške morale tudi)

- Vzpon datinga
- “Svobodna” izbira partnerjev (individualizem in sekularizacija)
- Prostitucija kot “rešitev” problema (en način na katerega lahko, moški, ki na trgu
dejtanja ne morejo najti spolenga parnerja/partnerke, kjer lahko legitimno
zadovoljijo svoje želje preko ekonomske taktike- tista ki to daje je videna kot blago-
poblagovljenje ženske )
- “Naturalistični” argument o moški spolnosti (moški so seksualne narave, njihova
narava je taka da rabijo seks, ženske tega ne rabijo tako močno, so rigidne in sploh
nočejo..)
- Pornografija kot “rešitev” problema (lahko je tudi pornografija- od zmeraj obstajala
tudi v rimu in grčiji- posebej noro se je rahmahnila z vzponom digitalnih tehnologij-
pornografija je kot pomoč za mastrubacijo)
- Feministična kritika, konzervativna kritika vs. liberalna pozicija (poenotita se dve
ideologiji, ki si ne bi morali biti bolj drugačni- konzervativna morala ker je seks
grešen, samo za to da se reproduciramo, pornografija je grozna; feminizem-
pornografijo vidi kot sistem ki objektivizira žensko in njeno telo; pornografija
odslikava neka širša družbena razmerja, ni pa pornografija slaba po sebi; liberalna pa
jo zagovarja, ker gre za svobodno izmenjavo dobrin na prostem trgu, svobodo
govora- tudi to je malce spono, lahko bi bila uspešna samo v družbi kjer bi bili
osnovni pogoji enakosti zares izpolnjeni, kjer se to telo ne bi vezalo na neko
marginalizirano katoliško naravo- ta pozicija ni niti slučajno idealna) (pornografijo in
to delo je potrebno regulirat, zdravstveno zavarovanje, plačilo..- to so koraki ki bi
prinesli demarginalizacijo teh poklicov, ampak tudi to ni dovolj)
- Pornografija kot možnost subverzije (indie porn) (nekatere radikalne struje
feminizma pornografijo vidijo kot možnost subverzije spolnih vlog- različni spoli
imajo enako besedo,enak dobiček- ni samo za moški pogled in užitek amoka gre za
neko bolj vključujočo obliko- indie porn, ki želi biti bolj vključujoč, manj izkoriščanja
žensk- pornografija ni sama po sebi toksična in problematična, amoak je
problematična ker odseva te družbene norme, vloge)
- Mainstream pornografija je večinoma zastonj, lahako jo downloadamo; indie
pornografija je zaklenjena za nekimi paywalli, zanjo je potrebno plačat ker nima tako
velike publike, zato morajo uporabniki ki jo želijo konzumirat plačat- po eni strani
pravilno, po drugi strani pa je ta heteronormativna pornografija vse prisotna in
reproducira generacije takšnih fantov in punc, indie pa ni

- Dekletom kaženo neke podrejene in submisivne ženske; nekega konsenzualnega

seksa ne vidimo
- Vse to se pozna v kulturi datinga, ki ga usmerjata dve prevladujoči ideji
- Dating (zmenki): Svobodna izbira partnerja (liberalna tradicija kultur; četudi furami
mit svobodne izbire ta izbra ni nikoi svoboda, vedno se nanašamo na druge da nam
odobrijo če je to prav za nas; povezana z individualizmom) , Ideal “sorodne duše”
(posredovan preko medijev, pop kulture, reklam, pravljic, glasbe- moramo najti
osebo, ki je naš perfect match, drugo polovico- zagotovo nekje obstaja- skozi serijo
različnih odnosov iščemo naslednjega ki bo tisti pravi)
- Dating apps (performamo nek ideal jaza, selektivno govorimo resnico, objavljamo
pazljivo izbrane fotografije; ne samo da se mi predstavimo, nerealistično, tudi naša
pričakovanja so nerealistična) (sebe in druge spreminjamo v blago, delamo reklame;
ko dobimo nekoga ga zavrnemo, nihče ni ta perfect match)
PREDAVANJE 8
COVID-19 IN TINDER
- New York: navodila za seks (New york je dal prav navodila za varen seks med
pandemijo- pojasnijo kako se virus prenaša, da so ga našli v telesnih tekočinah, ne
vejo če se prenaša s spolnostjo, moraš predvidevati da se, prenaša se s slino- če si
intimate z nekom si ogrožen; druga točka je moralistična- have sex only with people
close to you- neka podobna moralna zagata kot ko so govorili o socialni distanci md
pandemijo ko so mislili fizično distanco- socialna bljižina je imšljeno, dont have sex
with strangers- moralna panika kot je zavladala pri virusu hiv, lahko zaupaš
popolnoma partnerju da ne bo prinesel covida...; najbolj varen seks je mastrubacija
ker sebe ne boš okužil.... vprašaj o covid statusu preden se dobiš... najbolj
problematičen seks je skupinski; bere se kot moralistični vodik v konzervativni
družbi- mesto kot je new york ko človek pričakuje vse vrste različnosti in sprejetosti-
spet smo v svetu kjer je seks postal nevaren, problematičen, nemoralen, če pa res ne
morete drugače naj bo seks monogamen, z nekom ki vam je blisu in podobno;
mainstream družba se od tega ne more oddaljit (med aidsom se uporabi lažen
občutek varnosti, da če nisi iz homoseksualne skupnosti nisi ogrožen...-ilusija
heterolifa), med korono je vsak v nevarnosti, virus ne izbira, prizadane lahko
vsakega)- Tinder doda funkcionalnost, da se srečanje dobi na videoklicu
- Aplikacije rešujejo krizo datinga, ki že bila pred pandemijo
- Online dating pred koronakrizo usiha
- Porast med pandemijo (skoraj 100% rastjo porasta; dating appi so se prilagodili novi
situaciji) (online dating aplikacije so doživele boom,finančni porast; covid je skrajni
simptom druženih trendov ki so se dogajali že prej- ležali smo na kavču, bili sami,
nismo se družili, me against the world trend..)
- Nove funkcije (video)- (videoklic se izvede če se obe strani strinjata)
- Uporaba dating appov se poveča- funkcionalnost teh se je spremenila iz tega da iščeš
hook up in dejtanje, iščem tudi nekoga da se pogovarjam, ker sem osamljen
- Nekatere prakse ki se s korono vspostavijo bodo ustale, bile so že prej, pandemija
jih je samo kristarilizirala- nekaj časa, se družimo samo online (ta čas se podaljšuje)
(online se prenesejo tudi nova poznanstva iz fizičnega sveta- iz žura nekoga spoznaš,
teksting faza se podaljša, razvija se samo po spletu) (manj zavezujočih pričakovanj, ni
pritiskov kar se tiče seksa in drugih družbenih pričakovanj)
- Sprememba (zvečal se je engagement, zmanjšal pa se je premium engagement-
ljudje nimajo toliko denarja, manj ljudi ki je pripravljano plačat za superlike na
Tinderju), spremenila se je vsebina pogovorov, slike, opisi (ne pokažejo svojega
obraza) (odnos do covida je pomemben test kompatibilnosti- no mask no date, no
vaccine no date- odnos do covida je delitev, ki se odseva tudi na Tinderju)
- Karantena je proizvedla kreativne načine (porast swipanja; zmenki mlajših generacij
so se preselili online, v zelo specifično okolje- animal crossing)
- Če se je naši generaciji zgodila neprijetna izkušnja da se nam je prekinil otežil dating
lide, se je zgodnji generaciji tinderašev (pozna 20 in 30 leta)- generacija, ki se je
pripravljena ustalit- izgubila je zadnja možna leta za ustaljenje, ustvarjanje družine
(če imaš pandemijo se ti ta window lahko zapre, tako kot si si predstavljal življenjski
potek, se to ne zgodi)- pandemija je izkristalizirala trende že od prej- delay marriage
- Kriza identitete, tesnoba, da se življenjski premiki znotraj nekega običnega
življenjskega poteka ne zgodijo oziroma se delayajo
PREDAVANJE 9
SKUPAJ SAMI
- Poslušaj za izpit
https://www.youtube.com/watch?v=mHn6jVxsB5U

PREDAVANJE 10
WEARABLES
- Nosljiva tehnologija- pametne ure, google glass..
- Sakari Tamminen, Elisabet Holmgren: The Anthropology of Wearables: The Self, The
Social, and the Autobiographical (članek)
- Ni več samo pametni telefon, ki ga sicer nosimo s sabo, ampak ne tako, da ga
attachamo nase- wearables zlijejo se z našo biografijo (ko se povzpne na naše telo se
odpirajo nova vprašanja)- kako se te tehnologije povezujejo s konkretnim posamznim
telesom (spreminjanje, razširajanje naravnih danosti, monitiranje delovanja),
spreminjanje individualnega telesa znotraj globalizirane/digitalizirane družbe
(vprašanja v zvezi z biopolitiko, nadzorom...)
- Podatki se zbirajo, podjetje s temi podatki opravlja, jih uporabljajo (lahko tudi za
dobro rabo)
- Zraven vprašanj družbenega nadzora, se postavlja tdi vprašanje aj sploh pomeni biit
človek, kaj so meje človečnosti (razmislek o teh hehnologijah mora biti širši od
empiričnea raziskovanja)
- Poseg tehnologije v telesne tehnike/prakse, ki ne samo da jih na ta način definira in
jih poskuša tudi spremeniti (npr apple watch ti po pol ure pove da spremeni svoj
položaj) (od prvega apple watcha je postalo to bolj sofisticirano in kot nek
movement- od dolžine in kvalitete sanja, govorjenje med spanjem, faze spanja, stres,
do športnih funkcij, telesne pripravljenosti, vrednost kisika v krvi)- podatki služijo kot
podlaga za uvedbo sprememb, izboljšav

- Kiborgizacija- s temi gadgeti postajamo kiborgi, kiborgizacija človeške vrste- teo

vzame biologiji in ga da tehnologiji (wearables zameglijo mejo med človeškim
telesom in tehnologijo- tehnologija se nalepi na nas, brez naše fizikalnosti ne obstaja
zares- če želimo neke podatke jo moramo nosit cel čas- če tehnologije ne damo na
svoje telo nimamo od nje nič- več jo nosimo več podatkov imamo) – na drugi strani
pa moment “kam vse lahko grejo naši podatki“ (nosljive tehnologije za optimizacijo
lastnega telesa in navad, na drugi strani pa na neke etične kontekste na katere se to
naslanja- zbiranje podatkov o nas)

- Pametne ure in fitnes trackerji; definicijo wearables je potrebno razširiti- leče

tehnološke, mikročipi ki nam jih lahko vbrizgajo, naprava za sladkorne bolnike,
interaktivni tatuji; če se razširi deifinicija se tudi o njej razširi razprava
- Definicija wearables ni tehnološki objekt ki ga lahko nosimo, ampka more definicija
vsebovat kakšne vloge zasedajo v našem življenju ,vprašanje tehnoloških izboljšav
telesa in tehnologij, ki jih lahko nosimo ni novo, zdi se tako; vprašanje tehnoloških
izboljšav teelesa se umešča dlje časa kot si lahko mislimo (wearables kot si jih
prestavljamo danes so se začele pojavljati v kontekstu znanstvene fantastike v drugi
polovici 20 stoletja)
 - Znanstvena fantastika- si-fi je vir našega napredka- imaginacija; ti avtorji so si izmislili
tehnološke izboljšave, ki so bile takrat neizvedljive ampak so se potem skozi čas
naredile kot možne
- Wearable tehnologija je tudi obleka- obleka ni nekaj kar bi človeku se zgodilo
naravno, sam si jo ukroji/zašije kot posledica kulturnega razvoja
- Umetnost (Tizian)- sliki na slajdu 53 (že tukaj gre za wearable tehnologijo- npr kdo je
nag in kdo oblečen- definicija spola- obleka ima funkcijo tehnologije ki ima kulturne
konsekvence)
- Čeprav sam termin danes označuje nekaj novega pa lahko o zadevi razmišljamo tudi
širše- tehnologije niso samo digitalne tehnologije ampak samo lahko druge, so bile že
prej v človeštvu; danes so dobile le dodatno funkcijo; wearables je nekaj starega, kaj
pa mislimo z besedo wearables pa se spreminja; sama esenca wearables ni digitalna,
to je danes

Wearables kot tehnologije discipline in nadzora

- Optimizacija jaza, sledenje navad, telesa, prevajanje naše izkušnje s telesom v
številke...; da bi lahko razmišljali o tem da lahko telo izboljšamo, ga je potrebno
najprej apropriirati (biti fit v naši kulturi, da imaš neko mentalno disciplino, da se
držiš nekih principov)- to fit telo nam implicira tudi mnenje o človeku ki to telo tudi
naseljuje, to telo ne preid samo od sebe, moraš biti discipliniran...neke aktivnosti, ki
tako telo oblikujejo
- To predpostavko moramo sami dojet, da bi nam te ure imele smisel- te ure nam
same smisla ne bodo dale
- Delo s telesom in ukrvarjanje s telesom je postalo privilegij in pokazatelj neke
discipline; zaželjena vrednota produktuvnosti, katero telo je privlačno.- imetje neke
wearable tehnologije je pokazatej da tej ideologiji verjamemo, da vanjo zaupamo- če
imamo tehnologijo pomeni da v to verjamemo, da bo to kaj kaže po pomagalo
- Foucault: tehnologije sebstva
- Wearable kot orodje za “delo na sebi”; to so na primer tudi trebušnjaki, delo na
mentalnem stanju; to da vidimo nekoga ki je fit in discipliniran imamo sami
predpostavko da je ta oseba superiorna
- Ta disciplina je zaenkrat skoncentrirana na telesno disciplino, je pa pričakovat da
bodo wearabes posegle na področje morale in družbenega reda (npr. ko boš prižgal
cigareto, bo ura rekla ugasni.. označevalec nižjega družbenega razreda); s tem lahko
mediirajo družbene ideologije in posegajo v družbeni red (npr kletvice- tehnologija
nas lahko strese ko bomo rekili kaj takega)

Wearables kot mediatorji ljubezni, domišljije, pripadanja

- Baudrillard: pomen potrošnih predmetov (porošni objekti nimajo nobenega pomena
sami po sebi ampka dobijo pomen v družbi- čeprav ljudje pripadajo določeni
skupnosti ki kopujejo wearables, potem pa uporabo teh prilagodijo svojemu
idealnemu jazu- imajo moča simbolni potencial- komunicirat želijo neke preference,
modne izbire- kuriramo lastno sliko ki jo predstavljamo svetu) digitalne wearables se
morajo prilagajati trgu ki ga je oblikoval analogni wearables- npr obleka- kupimo
oblačila če so lepa in udobna- to se prenese tudi na digitalna wearables- morajo biti
fajn za nosit, šele potem mi appriciejtamo njene zmožnosti)- ni dovolj neka dobra
funkcionalnost, morajo poskrbeti tudi da se nosijo enako dobro kot drugo kar nosijo
 - Wearables in postmoderni bricolage
- Predstavljanje idealnega jaza navzven
- Wearables morajo ustrezati veljavnim predstavam o svojih “krovnih kategorijah”

Wearables kot avtobiografski objekti

- Turkle: evokativni objekti (so objekti ki simbolično vzamejo s sabo na potovanje
svojega lastnika)
- You never actually own a Patek Philippe, you merely look after it for the next
generation. (slogan za uro- predmeti si lastijo tebe ne obratno)
- (npr v družini imaš nek objekt, ki ima vrednost, ima emocionalno, evokativno,
avtobigrafsko vrednost za nas- npr slika, prstan..)
- Digitalni objekti tega nimajo, iztrošijo se- ne šparamo za naprej- digitalni wearables
težko postanejo evokativni objekti ker se jih prehitro znebimo in jih zamenjamo- gre
za potrošne vsebine in težko dobijo neke osebne pomene- Življenjski cikel wearables
kot faktor, zakaj wearables niso avtobiografski objekti
- Techno trash in zahteva po vzdržni tehnologiji (so velik okoljsi projekt; če bi
wearables percipirali kot avtobiografske objekte tega ne bi bilo tolik, vendar bi da to
dosežemo moramo spremniti zakaj jih imamo- če želimo da bi digitalna wearables
dobula to vzdržnost, mora biti ta tehnologija vzdržna)- potrebna bo mediacija pri
tehnološkem napredku (npr to ima danes audio-tehnologija)

PREDAVANJE 11
STALNO PRIKLJUČENI
R. Martin: After New Media: everywhere always on
- McLuhan: The medium is the message (massage). – typo- mediji nas masirajo; vsaka
nova tehnologjia na človeštvo vpliva negativno in pozitivno (razvijemo utopije)
- Veblen: tehnologija determinira človeka in njegov razvoj; družbe se organizirajo tako,
da podpirajo razvoj tehnologije
- Metropolis (Fritz Lang, 1927)- primer (film postavljen v leta naprej, ki predstavlja
družbo v dveh slojih- sužnji in bogati mislim da)
- 2001: A Space Odyssey (Stanley Kubrick, 1968)- primer (ukvarja se z vprašanjem
singularnosti, ali lahko tehnologija dobi zavest in se obrne proti ljudem ki so jo
ustvarili)
- Turingov test in povratni Turingov test (reverse Turing test) (omenjen v filmu; test
poimenovan pobritanskem računalničarju; testira sposobost umetne inteligence-
inteligentno vedenje, ki ga ne morejo ločiti od človeškega) (oblika testa je veliko bolj
celostna v filmu in ne smao da nas lahko naprava prepriča da je človek v sporočilih
tako kot v realnosti) (povratni test- danes veliko bolj pogosto preverjamo če smo mi
človek- stroji preverjajo če smo mi človek- ko pridmeo na spletno stran moramo
dokazat da nismo drugi stroj- identificirati moramo znake, izračunati nekaj
preprostega- torej ne mi preverjamo ali je to človek, ampak zdaj gledamo če je stroj)
- ideja apokalipse (apokaliptični scenariji niso omejeni na znanstveno fantastiko,
ampak so vgrajeni v družbo; apokalipsa je del vseh treh religij- islam, krščanstvo.;
razni apokaliptični scenariji kako nas uniči zlobna tehnologija niso relevantni zdaj,
 ampak moramo pomisliti kako družba vpliva na to; tehnologija kot taka je nevtralna-
izvaja napisan program, ampak ta program je nekdo napisal- ni čudno da so googlovi
algoritmi črnega človeka kategorirali kot opico, bili so narejeni na belih obrazih; že
res da se tehnologija dogaja nevtralno, programi pa niso nevtralni, so vedno kulturno
odvisni)
- prihodnost “novih medijev” (poanta je da najbolj globok, vseprisoten vplin na
človeštvo imajo tiste tehnologije ki so vbistvu izginile, za katere smo pozabili da so
tehnologije- npr ogenj, pisava (to je tehnologija, vendar nevidne)
- digitalni razkorak (digital divide)- vsak del sveta nima dostop do tenologije, moramo
imet to v glavi ko razmišljamo o digitalnih tehnologijah; tehnološki razvoj samo
poglablja razlike in utrjuje ta status quo (obstaja del sveta, ki ima več kot dva
telefona na osebo in de sveta, ki nima niti dostopa do elektrike)

PREDAVANJE 12
COVID-19 IN NADZOR
Tehnološki nadzor nad družbo in covid-19
- nadzor, ki se je skozi tehnologijo priplazil s covidom
- velik del družbe se je z strahom in optimističnim navdušenjem preselil na svet, delo
od doma, pouk od doma; ustanove so svoj program preselli na online
- prvi lockdown- največji optimizem glede tehnologij; tako naša vlada kot vlade po
svetu so nas nagovarjale po žargonu, da heroji našega časa sedijo na kavču in so s
tehnologijo, preselite s moramo samo online- pozitiven odnos, tehnologija kot nekaj
kar nam bo olajšalo- z nadaljnim razvojem dogodkov postane tehnologija bolj sinister
(pri nas na primer aplikacija Zdravo al kak je)
- ukinil se je naš izrazit pojav do tehnologije- postali smo neobremenjeni z njo
- Izrael: protiteroristični program (vlada je odobrila uporabo protiterorističnega appa-
imajo nadzor do podatkov vseh državljanov, spremljajo lahko gibanje, druženje,
lokacijo- izdajajo globe; imajo podobno aplikacjo od nas, da spremljajo če si bil v
stiku ali ne)
- Kitajska: Alipay, WeChat (aplikaciji mobilnega plačevanja; na podlagi podatkov
zdravja... dajejo ocene o tveganju posamenzika in jim pove kam lahko grejo ali ne na
podlagi te ocene)
- Amerika: stiki s Facebookom, Googlom, Clearview AI (združevanje teh tehnologij
prepoznavanje obrazov, lokacija, da bi lahko sledili osebam za stike)
- Taka tehnologija je zelo problematična; prepoznati moramo napake tehnologije in
zdravstva (covid testi so nezanesljivi- problem nezanesljivosti tehnologije in covid-19
testiranja)
- “surveillance creep” (kako se nadzor prikrade v naše življenje- to se je zgodilo tudi
nam- gre za tehnologije ki so razvite za potrebo nekega emergencyja in nato
ostanejo pri nas ne da bi to opazli; npr maske so postale del našega vsakdanjega
življenja); če to prenesemo na tehnološki svet- nadzori na letališčih (po datumu 9/11
so implementirali zakonodajo in te stavri so bile mišlene kot odziv na neko krizo-
potem so ti ukrepi ostali, kljub temu da neposrednje grožnje ni več- od začetka so
zelo grobo zarezali v življenej prebivalcev, potem je vse postalo samoumevno)- zgodil
se je surveillance creep; organi si pridobivajo nove pristojnosti (npr. v zda je bilo
 veliko serijskih morilcev v 70-ih- fbi je kapitaliziral na moralni paniki in si je radikalno
povečal pooblastila- dobili pristojnost da se s temi umori ukvarja)
- Enaka nevarnost nam sledi v sklopu pandemije- vlada se bo težko odpovedla
nečemu, kar so pridobili, zelo težko bo prepoznat, da ni več nevarnosti in to loosen
up; sprememba odnosa oblasti do kritike ki ji stoji nasproti, ki si vzame neke
objektivne okoliščine, da to opravičujejo kar želijo (npr. lahko delajo 8 ur skupaj,
potem pa se ni smel družit z njimi- ni bila težava da so se nekatere prakse omejevale,
ampak da so bile izrane arbitrarno- to kaj jim gre na živce- npr tej je šla na živce
kultura in umetnost, ne pa ekonomija vidi se na ukrepih)- dobimo neko distanco do
teh stvari, ne ker nas ne bi več motilo ampak ker se navadimo
- Psihološka komponenta (zraven vzoda v avtonomijo; ko oblast omeji avtonomijo
ima to negativen vpliv na celo družbo- otopelost, upor ljudi)
- zaupanje v stroko → nezaupanje v politiko → nezaupanje v stroko (ukrepi se skupno
z dobrimi ukrepi vsi na koncu mečejo v isti koš- ker so neki ukrepi, ki so totalno nori
in kontradiktorni drugim) (ljudje imajo zaupanje v stroko, vendar pri nas stroka nima
največega glasa, to ima politika)
- dnevno preštevanje novih primerov, smrti, daje oblasti možnost za sprejemanje
novih ukrepov (nadzor se je, ker je nemogoče individualno slediti primerom,
spremenil ker zdj poskuša omejevati celotno populacijo)
- grešni kozli: mladi, protestniki, Kitajci ... (skupine ljudi, na katere se kaže s prstom, da
so krivi)
- komunikacija odločevalcev: Nemčija (čustvena “mati” Merkel vs. strogi “oče”
Janša) (Nemčija je v drugačnem tonu pogovarjali- da bi se vi lahko za božič družili se
bomo 14 dni prej vse zaprli, tako ni bilo skoka okužb; pri nas je bil virus uporabljen za
krimininalizacijo protestov, nadzor nad populacijo, napad na organizacije, sklepanje
vprašljivih poslov)
- virus kot orožje v rokah populističnih voditeljev (Trump: “democratic hoax”)
- ambivalentna čustva, “covid fatigue” (covid utrujenost, s taketo posamenziki težko
hendlajo- zgubijo službo, otroci ki niso v šoli, družinsko nasilje ker so vsi skupaj,
otopeli nad dnevnimi številkami mrtvih in okuženih)
- koronski humor: https://www.etno-muzej.si/sl/koronski-humor
- individualna odgovornost vs. odgovornost države, institucij