Mentor: dr.

Franci Zore
Avtorica: Nika Rupnik

ARISTOTELOVO
POJMOVANJE
GLASBE
Antični temelji Evrope
Začetki evropskih znanosti in umetnosti
Filozofija glasbe
1
Marec 2018
UVOD
• ARISTOTEL, VIII. knjiga Politike

 zgledovanje po predhodnikih
Platon,
predsokratiki,
Homer 2
UVOD
• ARISTOTEL, VIII. knjiga Politike

o glasbi razmišlja v okviru VZGOJE

(psihologija)

3
UVOD
SSKJ:
• glásba -e ž (ȃ) 1. umetnost, katere
izrazno sredstvo je zvok

ESTETSKA VREDNOST

4
UVOD
Etimologija:
• grški izraz za glasbo je mousiké – po
božanskih muzah
= glasba v širšem smislu (poezija, ples, preučevanje lestvic in
uglaševanja)

vezano na
MITOLOGIJO
5
UVOD
Etimologija:
• slovenski izraz izhaja iz besede glas, ki
se je razvila iz indoevropskega korena
galso ta pa se v angleščini ohranja kot
call, kar je povezano z glagolom klicati
oz. vpiti
se nanaša na KOMUNIKACIJO,
6
IZRAŽANJE
UVOD
• pojmovanje glasbe se skozi čas
spreminja

psihologija, religija, vzgoja, umetnost 7

ZGODOVINA
• ples in petje domnevno
pred razvojem jezika

funkcija dopolnjevanja govorice z

znaki

praktičen namen (in ne estetski) 8

PRAZGODOVINA
• najstarejša ohranjena pričevanja segajo v
obdobje paleolitika
60 000 letna piščal iz Divje babe,
Slovenija

15 000 let stara upodobitev šamana z

glasbenim lokom iz Jame treh bratov,
9
Francija
PRAZGODOVINA
• v paleolitiku je bila glasba vezana na
religijo

“umetnost“ paleolitskega človeka je

imela magičen namen – priklic dobrin 10
PRAZGODOVINA
ritem
https://www.youtube.com/watch?v=M
mQ1H4wU0zs

spontanost v petju

posnemanje narave 11
PRAZGODOVINA
• glasbila iz preostankov dobrin

kosti, rogovi, školjke ipd.

12
ANTIČNO OBDOBJE
• dediščina tradicije

magija, posvetitev

ilustracija mitoloških vsebin

ob rojstvu, inciaciji, poroki, smrti 13

ANTIČNO OBDOBJE
• ROJSTVO GLEDALIŠČA
profesionalno posvečanje glasbi -
poklicni glasbeniki (pevci, plesalci,
igralci na glasbila)

14
ANTIČNO OBDOBJE
• poklicni glasbeniki za zabavo drugih

podrejenost (negativno)

očiščenje čustev - katarza (pozitivno) 15

ANTIČNO OBDOBJE
• grški epi

estetska raven (lepota) – užitek

etična raven (dobrota) – miti so imeli

pedagoško funkcijo oblikovanja ljudstva

- razlaga sveta v 6. in 5. stoletju pr. n. št. v domeni 16

pesnikov in filozofov – enakovredni tekmovalci
ANTIČNO OBDOBJE
• PITAGOREJSKA ŠOLA
estetska doktrina
- kozmos kot harmonija
in število

17
PLATON
• Država

prispodoba o votlini
- naloga vzgoje je, da ljudi dvigne iz
senc
- dvig omogoča filozofija
- dialektična pot 18
PLATON
• Država
dialektika kot najvišja
stopnja spoznavanja sveta
...
aritmetika, geometrija, astronomija
- glasba kot sestra astronomije
(vpliv pitagorejcev) 19
PLATON
• Država
v konceptu idealne
države je uresničena pravičnost
- pomen vzgoje
- glasba povezana z idealom lepote in
dobrote (kalós te kagathós)
- ritmi in harmonije imajo etično
vrednost 20
ARISTOTEL – 1. del VIII. knjige

• pomen vzgoje

• enotna struktura

• glede na značaj države

21
ARISTOTEL – 2. del VIII. knjige
• predlog zakonske ureditve vzgoje
• problem neenotnega pogleda
skupnosti
oblikovanje vrline?
priprava na konkretne reči?
znanost?
22
ARISTOTEL – 2. del VIII. knjige
• problem neenotnega pogleda
skupnosti

prioritete v posameznem polju?

način poučevanja?

23
ARISTOTEL – 2. del VIII. knjige
• hierarhija koristnih reči
nujno potrebne
vaje za svobodnjake
suženjska dela (škodljiva in
prostaška)

24
ARISTOTEL – 3. del VIII. knjige
• navaderazum

• učni predmeti
branje in pisanje
risanje
gimnastika
glasba 25
ARISTOTEL – 3. del VIII. knjige
• branje in pisanje
• risanje
uporabno

• gimnastika
spretnost, moč,
pogum 26
ARISTOTEL – 3. del VIII. knjige
• glasba

užitek

pomen sprostive

preživljanje časa v brezdelju 27

ARISTOTEL 4.-5. del VIII. knjige
• 4. poglavje o pomenu telesnega
urjenja

• 5. poglave o ciljih in metodah

glasbene vzgoje 28
ARISTOTEL – 5. del VIII. knjige
• namen glasbene vzgoje?

počitek?
intelektualno
preživljanje prostega časa?
oblikovanje vrline?
29
ARISTOTEL – 5. del VIII. knjige
• namen glasbene vzgoje?

počitek?
intelektualno
preživljanje prostega časa?
oblikovanje vrline?
...učenje 30
ARISTOTEL – 5. del VIII. knjige
• učinek glasbe?

zabava (počitek)

igra (intelektualno preživljanje

prostega časa)

vzgoja (oblikovanje vrline) 31

ARISTOTEL – 5. del VIII. knjige
• učinek glasbe?

PRIJETNO POČUTJE

- dober razlog za poučevanje

32
ARISTOTEL – 5. del VIII. knjige
• učinek glasbe?

PRIJETNO POČUTJE

- vpliva na razpoloženje
33
ARISTOTEL – 5. del VIII. knjige
• Ker pa nanese, da je glasba ena od
prijetnih stvari, vrlina pa je v tem, da
se človek na pravilen način veseli, ljubi
in sovraži, je jasno, da se posamezniku
ni treba nobene stvari učiti in se nanjo
navajati tako, kot na to, da pravilno
sodi in se veseli ob poštenih značajih
in lepih dejanjih (1340 a 15 – a 20). 34
ARISTOTEL – 5. del VIII. knjige
• učinek glasbe?

pravilen način
uživanja vodi k
pravilni čustveni
presoji
35
ARISTOTEL – 5. del VIII. knjige
• glasbe ne čutimo zgolj s čuti (sluh)
občutki
(duševno stanje)

• psihološka
povezava tudi pri
drugih vrstah zaznav (barve, liki) 36
ARISTOTEL – 5. del VIII. knjige
• upodabljajoča umetnost

lepo – dobro

Polignotova dela

37
ARISTOTEL – 5. del VIII. knjige
• skladnost tipa glasbe s tipom
razpoloženja

glede na ritem in harmonijo

38
ARISTOTEL – 5. del VIII. knjige
• ritmi povezani z gibanjem

dinamični – prostaško

umirjeni – spodobno 39
ARISTOTEL – 5. del VIII. knjige
• čustveni vplivi tonovskih načinov
- miksolidijska hramonija
toga
melanholično počutje
https://www.youtube.com/watch?v=m
CEZ1ieV6uI
40
ARISTOTEL – 5. del VIII. knjige
• čustveni vplivi tonovskih načinov
- dorska hramonija
umirjena
prijetno počutje
https://www.youtube.com/watch?v=JN
Bfy1tjJXk
41
ARISTOTEL – 5. del VIII. knjige
• čustveni vplivi tonovskih načinov
- frigijska hramonija
navdaja z zanosom
https://www.youtube.com/watch?v=W
XObji0Ka-M

42
ARISTOTEL – 6. del VIII. knjige
• smisel učenja glasbe?
preusmeriti živahnost
pot k pravilni sodbi o lepem
in dobrem

43
ARISTOTEL – 6. del VIII. knjige
• profesionalno učenje
slabo
škoduje telesu
in onečaščuje duha
• primerna vzgoja vključuje zgolj
osnove
užitek ob lepem in pravilna sodba 44
ARISTOTEL – 6. del VIII. knjige
• profesionalno učenje

za cilj ima užitek

občinstva (≠vrlina)

prostaško občinstvo prostaški

igralec 45
ARISTOTEL – 6. del VIII. knjige
• odsvetovanje igranja na avlos

prezahtevno glasbilo
vzpodbuja orgiastični
zanos
tudi boginja Atena ga je odvrgla
zavira umsko napredovanje 46
ARISTOTEL – 7.del VIII. knjige
• o lastnostih harmonij in ritmov
• potencial melodije je odvisen od
harmonije in ritma

etične melodije
praktične melodije
entuziastične melodije 47
ARISTOTEL – 7.del VIII. knjige
• praktične in entuziastične
za predstave
katarza kot cilj
v občinstvu različni
značaji in okusi
primerni vsi načini
(skladnost duše) 48
ARISTOTEL – 7.del VIII. knjige
• etične
primerne za vzgojo

dorska harmonija
- najstanovitnejša
- odseva pogum in preudarnost 49
ARISTOTEL – 7.del VIII. knjige
• cilji glede na možnost in primernost

glede na starostno dobo

50
ARISTOTEL – 7.del VIII. knjige
• starejši – umirjena glasba

• otroci – harmonija, ki navaja red in

vzgaja lidijska harmonija
https://www.youtube.com/watch?v=rZ
ASSy6Xpr4 51
ARISTOTEL – 7. del VIII. knjige
• pri vzgoji je ključnega pomena

sredina (zmernost, red)

merilo možnosti (početi tisto kar
lahko)
merilo primernosti (kar se spodobi) 52
PO ANTIKI
• v srednjem veku
zaton v razvoju glasbe
glasba vezana
na religijo
• renesansa
odkriva antično
dediščino 53
PO ANTIKI
• 18. stoletje
umetnost ima pedagoško funkcijo
Johann Georg Sulzer, Splošna teorija
lepih umetnosti
- razvijanje občutka za lepo privzgoji
občutek za dobro
(odvračanje od grdega in zlega) 54
PO ANTIKI
• glasba danes

umetnost
dostopna
kot predmet
vključena v izobraževalno-vzgojni sistem
profesionalni glasbeniki so spoštovani (pozitiven
odnos)
aristotelizem v konceptu čustvene inteligence
Art therapy (tudi na Pedagoški fakulteti v
Ljubljani) – področje psihologije 55
VIRI IN LITERATURA
• Aristotel. Politika. Ljubljana: GV Založba, 2010.
• Barbo, Matjaž. Izbrana poglavja iz estetike glasbe. Ljubljana: Filozofska
fakulteta, Oddelek za muziokologijo, 2007.
• Gilbert, Katharine Everett in Helmut Kuhn. Zgodovina estetike. Ljubljana:
Državna založba Slovenije, 1967.
• Kos, Neja. Ples od kod in kam. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij
Slovenije, 1982.
• Kristjánsson, Kristján. "Učenje čustvene vrline: postkohlbergovski
pristop." V Časopis za kritiko znanosti, ur. Kristina Majerhold, letn. 38, št.
241, str. 86–99. Ljubljana: Študentska založba, 2010.
• Norton, Robert E. The Beautiful Soul: Aesthetic Morality in the
Eighteenth Century. Ithaca in London, 1995.
• Sachs, Curt. Svetovna zgodovina plesa, Ljubljana: Znanstveno in
publicistično središče, 1997.
• Sovrè, Anton. Predsokrati. Ljubljana: Slovenska matica, 2002.
• Wörner, Karl H. Zgodovina glasbe. Ljubljana: Državna založba Slovenije,
1992. 56
VIRI IN LITERATURA
• Spletne povezave:
• Dorski način:
<https://www.youtube.com/watch?v=JNBfy1tjJXk>, dostop dne: 17. 3.
2018.
• Glasba po SSKJ:
<http://bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=glasba>, dostop dne:
18. 3. 2017.
• Frigijski način:
<https://www.youtube.com/watch?v=WXObji0Ka-M>, dostop dne: 17. 3.
2018.
• Lidijski način:
<https://www.youtube.com/watch?v=rZASSy6Xpr4>, dostop dne: 18. 3. 57
2018.
VIRI IN LITERATURA
• Miksolidijski način:
<https://www.youtube.com/watch?v=mCEZ1ieV6uI>, dostop dne: 17. 3.
2018.
• Šamansko bobnanje:
<https://www.youtube.com/watch?v=MmQ1H4wU0zs>, dostop dne: 23.
3. 2018.

58