Mehanika Polimerov in Kompozitov

Študijsko leto 2011/2012
Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani
Mehanika polimerov in kompozitov

Predavatelj: Igor Emri
Asistent: Anatolij Nikonov
Tehnični sodelavec: Pavel Oblak
Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

Vaja 1: Seznanitev z materiali. Pregled izdelkov iz polimernih materialov.
Cilji:
- Seznaniti se z različnimi polimerami v skladu z obstoječo klasifikacijo

polimerov ter z izdelki iz polimernih materialov
- Razdeliti termoplastične materiale v 2 skupini: amorfne in delno kristalinične
- S pomočjo preprostega eksperimenta pokazati razliko fizikalnih lastnosti

amorfnih in delnokristaliničnih materialov.

2
PREDNOSTI
SLABOSTI

3
Polimeri
Termoplasti Duromeri Elastomeri

Epoksi smole, Kaučuk, guma
BMC, Bakelit
Delno kristalinični Amorfni

PE, PA, POM PS, PMMA, PC

4
Termoplastični
Termoplasti ni materiali
Visokotehnološki nivo
PEEK
PSu PPS
PC PPO PTFE
PA PMMA POM Inženirski nivo

ABS ASA PET PBT TPEs PU
HDPE PP PS HIPS SAN Splošna uporaba
LDPE LLDPE pPVC uPVC PVA EVA PET

5
POLIETILEN (PE) - Aplikacije

6
POLIVINILKLORID (PVC) – Aplikacije

7
POLYSTYRENE - Applications

8
POLIAMID, NAJLON (PA) – Aplikacije

9
POLIKARBONAT (PC) – Aplikacije

10
Polyether ether ketone (PEEK), PPS – Aplikacije

11
Vaja 2: Seznanitev z materialnimi funkcijami lezenja in relaksacije.
Cilj:
- Seznaniti se s časovno odvisnimi funkcijami lezenja in relaksacije.
- Razumeti časovno odvisno vedenje polimernih materialov pri statičnih
obremenitvah.
-S pomočjo preprostega eksperimenta opazovati proces lezenja oziroma
relaksacije v polimernih materialih.

12

13

14
• Strižno lezenje je proces časovno odvisnega spreminjanja deformacije pod

vplivom konstantne statične obremenitve v obliki strižne napetosti.
• Obremenitvene pogoje modeliramo s koračno funkcijo, h(t).
• τ 0 je velikost aplicirane strižne napetosti.
τ (t ) = τ 0 ⋅ h (t )
γ0
OBREMENITEV ODZIV v obliki strižne deformacije

15
Povezavo med konstantno obremenitvijo v obliki strižne

stri ne napetosti in odzivom v
obliki strižne
stri ne deformacije γ (t ) podaja naslednja integralska enačba
ena ba
,
t
∂τ (ξ )
γ (t ) = ∫ J (t − ξ ) dξ
∂ξ
0
kjer J(t) predstavlja časovno odvisno funkcijo strižnega lezenja materiala.
J(t0) Odziv:
γ (t )
J (t ) =
τ0

16
• Strižna relaksacija je proces časovno odvisnega spreminjanja napetosti pod

vplivom konstantne statične obremenitve v obliki strižne deformacije.
γ0 je velikost aplicirane strižne deformacije.
Stress Relaxation
τ0
Obremenitev: Odziv:

17

obliki strižne
stri ne deformacije podaja naslednja
γ (t ) integralska enačba
ena ba
dξ ,
t
∂γ (ξ )
τ (t ) = ∫ G (t − ξ )
0
∂ξ
kjer G(t) predstavlja časovno odvisno funkcijo strižnega lezenja materiala.
G(t) logG(t)
t log t
τ (t )
G (t ) =
γ0

18
Primeri lezenja in relaksacije v izdelkih

Usnjeni čevli
PE vrečka za pakiranje
Najlonska vrvica za
ribolov
Najlonske strune za kitaro

Material: Pleksiglas
Fizikalni pojav:
3,000
Material po 1 letu uporabe

postane 3-krat mehkejš
mehkejši
zaradi procesa relaksacije
R. Lakes, Viscoelastic Materials, 2009

Vaja 3: Reševanje praktičnih nalog z uporabo linearne teorije viskoelastičnosti.
Naloge 1, 2, 3.
Cili: Naučiti se reševanja praktičnih nalog z uporabo

linearne teorije viskoelastičnosti

21
Vaja 4: Uporaba reoloških modelov za popis odziva viskoelastičnih materialov na
mehansko vzbujanje
Naloga:
- Izračunajte deformacije pri podanih konstantnih napetostih ter izračunajte

napetosti pri podanih konstantnih deformacijah za model Maxwella
- Izračunajte deformacije pri podanih konstantnih napetostih za model Voigta
- Izračunajte deformacije pri podanih konstantnih napetostih za triparametrični

model

22
Vaja 4: Uporaba reoloških modelov za popis odziva viskoelastičnih materialov na
mehansko vzbujanje
Linear viscoelastic Maxwell model
γ γ = γE + γV γ =
ττ
+
G η
η γV
η - coefficient of viscosity
τ + τ Rτ = ηγ, τ R = η G
G γE G - rigidity modulus
τR - relaxation time
* iωη ητ Rω 2 ηω
G = G′ + iG ′′ = G′ = G ′′ =
1 + iωτ R 1 + ω 2τ R2 1 + ω 2τ R2

23
Naloge 4, 5, 6.


24
Vaja 6: Seznanitev z merilnima napravama (Torziometer in MARS) in postopkom
merjenja strižnega lezenja.
Cilji:
- seznaniti se s fizikalnimi osnovami delovanja naprav

- opisom naprav
- merilnim postopkom merjenja strižnega lezenja
- postopkom obdelave eksperimentalnih podatkov

25
• Strižno lezenje je proces časovno odvisnega spreminjanja deformacije pod

vplivom konstantne statične obremenitve v obliki strižne napetosti.
• τ 0 je velikost aplicirane strižne napetosti.
τ (t ) = τ 0 ⋅ h (t )
γ0
OBREMENITEV ODZIV v obliki strižne deformacije

26

obliki strižne
stri ne deformacije γ (t ) podaja naslednja integralska enačba
ena ba
,
t
∂τ (ξ )
γ (t ) = ∫ J (t − ξ ) dξ
∂ξ
0
kjer J(t) predstavlja časovno odvisno funkcijo strižnega lezenja materiala.
J(t0) Odziv:
γ (t )
J (t ) =
τ0

27
Mtr ϕ (t )r
τ0 = γ (t ) =
γ (t ) Ip l π d 4ϕ (t )
J (t ) = J (t ) =
τ0 πd4 32mglR
Ip =
32
d = 2r
28 28
merjenja strižnega lezenja. Merilna veriga

29 29
Dimenzije cilindričnega
cilindri nega merjenca
Tehnične karakteristike
najmanjši premer za vpetje: 3 mm
največji premer za vpetje: 13 mm
najmanjša dolžina za vpetje: 10 mm

največja dolžina za vpetje: 80 mm
Pogoji obremenjevanja
najmanjši moment: 10-4 Nm
največji moment: 0.01 Nm
Območje
Obmo je deformacije
najmanjši merljiv zasuk: 0.006°
največji merljiv zasuk: 4°
Temperaturni razpon
najnižja temperatura: sobna temperatura
najvišja temperatura: 150°C
natančnost vzdrževanja: +/-0.1°C

30
Načini obremenjevanja
τ γ
Koračna τττ00
γ0
obremenitev
0
τ γ
τ0
Ramp τ0
obremenitev
γ0
τ γ
τ0
γ0
Prehodni pojav
t2 = 10t0

31
• Princip časovno
asovno-
asovno-temperaturne superpozicije
• Sumarna krivulja

32
Merilni postopek
Faza annealinga
T6
T5
T4
T3
T2
Faza obremenitve
T1
Faza razbremenitve,
povišanje
temperature

33
Priprava vzorcev
• Measurements of solids
are dependent on the
geometry of the solids
• At CEM we use
cylindrical specimens
• Stress can be easily
predicted under shear
caused by torsion
• Easier to prepare, molds
are very simple

34
• Material is removed from mold when cooled

• Top and bottom parts are flattened
• Specimen is glued to metal grips Grips
∅ l
• Geometry of specimen is measured
• Polar moment of inertia (I ) is calculated

35
Strižno lezenje PVAc

36
Komercialna naprava MARS

je namenjena meritvam:
- reoloških lastnosti taline: viskoznost η(ω),

dinamična modula G’(ω), G”(ω), faktor dušenja
tanδ(ω)
- viskoelasti;nih lastnosti materialov v tdnem
stanju: funkcija lezenja J(t), dinamična modula
G’(ω), G”(ω), faktor dušenja tanδ(ω)

37
• MARS rheometer can perform viscoelastic measurements in molten polymers

& solid polymers
For molten polymers Dynamic rheometry, creep & stress relaxation
For solid polymers Dynamic mechanical analysis (DMA), creep & stress relaxation
• Measuring principle is the same as constant rotation rheometry
• Different sensors & different K- and A-factors
Rotating
For Molten For Solid
Polymers Polymers
Fixed

38
• Lower sensor is fixed

• Top sensor is driven by motor Motor
• Torque values are preset to motor
Electrical power linearly related to torque
values on motor shaft
Rotating
• Sample between sensors limits how
sensor
fast the top geometry can rotate & it’s
inversely related to sample’s viscosity
Fixed
• Rotor speed and strain position
measured with optical sensor
sensor

39
• Controlled Stress
Rheometer
• An induction motor
produces a torque
(Drag cup)
• Air bearings to reduce
friction of rotating shaft
• Optical encoder
determines position
• Rheological sensors
attached to rotating
shaft
40
Induction Motor
• Input:
Alternating current at a given
frequency
• Output:
• Magnetic force that causes a Air bearing
torque that rotates a cylinder •Porous material that distributes air to
• Change frequency of current and reduce contact between rotating parts
change the applied torque

41
Position Sensor
• Incremental rotary encoder of
the optical type
• Inside sensor a 360 revolution
is divided into 1 million
increments (resolution 12 nrad)
• Each position can be described
by a binary code that encoder
sends to computer and
determines position
• Optical sensors can detect
position very fast and speed
42
• At a given temperature (T) Solid or liquid polymers

• Apply constant torque (M )by applying constant electrical current to motor
• Hold M for desired time (usually >1 hr)
• Measure the rotational displacement (φ) with optical encoder
• Record φ as a function of time
• Calculate Creep Shear Compliance (J)
ϕ (t ) I I = polar moment of inertia
J= l = length of specimen
Ml

43
Creep test on MARS
Rotating
Clamp
POM
cylinder
Fixed
Clamp
Temperature chamber

44
POM Creep Measurements

o
-9 Ref T= 40 C
5x10
Shear Creep Compliance (Pa )

o
Shear Creep Compliance (Pa )
-1
-9 110 C
-1
5x10 o
100 C
o
90 C -9
-9 o
4x10
4x10 80 C
o o
70 C 110 C
o
60 C o
o -9
100 C
-9
3x10 50 C 3x10 o
o 90 C
40 C o
80 C
o
70 C
o
60 C
-9 o
2x10 -9 50 C
2x10 o
40 C
1 2 3 4
10 10 10 10
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Time (s) 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10
Individual curves Master curve

Time (s)

45
Vaja 7: Seznanitev z merilno napravo Relaksometer in postopkom merjenja strižne
relaksacije.
Cilji:
- seznaniti se s fizikalnimi osnovami delovanja naprave

- opisom naprave
- merilnim postopkom merjenja strižne relaksacije
- postopkom obdelave eksperimentalnih podatkov

46
relaksacije.
• Strižna relaksacija je proces časovno odvisnega spreminjanja napetosti pod

vplivom konstantne statične obremenitve v obliki strižne deformacije.
γ0 je velikost aplicirane strižne deformacije.
Stress Relaxation
τ0
Obremenitev: Odziv:

47
relaksacije.

obliki strižne
stri ne deformacije podaja naslednja
γ (t ) integralska enačba
ena ba
dξ ,
t
∂γ (ξ )
τ (t ) = ∫ G (t − ξ )
0
∂ξ
kjer G(t) predstavlja časovno odvisno funkcijo strižnega lezenja materiala.
G(t) logG(t)
t log t
τ (t )
G (t ) =
γ0

48
relaksacije.
thermal bath pressure vessel
electromagnet
measuring inserts
carrier amplifier
circulator
data acquisition magnet and motor charger pressurizing system
Measurement conditions:
• pressure up to 400 MPa (4000 bar), ±0.1 MPa
• temperature from –30°C to +120°C, ±0.01°C
Center za eksperimentalno mehaniko, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija

49
relaksacije.
Measurement Principle
loading P, T
twisting mechanism
device
triggering
specimen
mechanism
torque cell
electric motor
280 mm
specimen
slider
mechanism
load cell

50
relaksacije.
M t (t ) r ϕ0 r
τ 0 (t ) = γ0 =
τ (t ) Ip l 32 ⋅ l ⋅ M t (t )
G (t ) =
G (t ) = π d 4ϕ0
γ0 πd4
Ip =
32
d = 2r
51 51
Vaja 7: Obdelava krivulj strižnega lezenja in strižne relaksacije.
-1.8
PA6
-2
-2.2
log J [1/MPa]
-2.4 31.58°C
38.24°C
47.51°C
56.74°C
66.07°C
-2.6 75.73°C
85.39°C
95.84°C
-2.8
-3
-3.2
0 1 2 3 4 5
log t [s]
52
-1.8
Tref = 47.5°C
-2
PA6
-2.2
log J [1/MPa]
-2.4
-2.6
-2.8
-3
-3.2
-4 -2 0 2 4 6 8 10 12
log t [s]
53
PA6
Experiment
4 WLF
2
WLF
0 c1 (T − T0 )
log aT = −
log aT
c2 + T − T0
-2
-4
-6
-8
20 30 40 50 60 70 80 90 100
T [°C]
54
-1.8
PA6
Tref = 47.5°C
-2
-2.2
log Jref [1/MPa]
-2.4
-2.6
-2.8
-3
-3.2
-4 -2 0 2 4 6 8 10 12
log t [s]
55
Sestavljanje sumarne relaksacijske krivulje

56
Sestavljanje sumarne relaksacijske krivulje
log E(t)

57
Material = PVAc
1000
raw data superposed data
with Tref=40°C
100 Shift Factors

G(t) [MPa]
log a T
10 2
T=40°C
T=32°C 0
T=30°C
15 30 45
T=26°C
T=20°C T [°C]
1
1E-1 1E+0 1E+1 1E+2 1E+3 1E-5 1E-4 1E-3 1E-2 1E-1 1E+0 1E+1
t [s] t/a T [s]

58
1000 Material = PVAc

raw data superposed data
with Pref=0.1 MPa
Shift Factors
100
6
G [MPa]
log a P
10 2
P=0.1MPa
P=20 MPa 0
P=40 MPa 0 30 60 90
P=55 MPa
P=70 MPa P [MPa]
1
1E-1 1E+0 1E+1 1E+2 1E+3 1E-5 1E-4 1E-3 1E-2 1E-1 1E+0 1E+1
t [s] t/a P [s]

59
Vaja 8: Interkonverzija materialnih funkcij, izračun spektrov in dinamičnih
lastnosti polimernih materialov

60
Naloga:
- Izračunati modul relaksacije iz krivulje lezenja za polisteren ter podajnost iz

modula relaksacije za stirenbutadien rubber
- Izračunati mehanske spektre za 2 izbrana materiala
- Določiti dinamične dušilne lastnosti za 2 izbrana materiala.

61

62
Operacija Metoda
Izračun modula relaksacije iz Hopkins-Hamming metoda
funkcije lezenja in obratno
Zračun relaksacijskega oz. Emri-Tschoegl algoritem
retardacijskega spektra
Izračun dinamičnih modulov iz Schwarzlova metoda
materialnih funkcij

63
Naloge 7,8, 9, 10.


64
Vaji 9: Analiza deformacije nosilca iz viskoelastičnega materiala pri statični
obremenitvi
Naloga:
- Z uporabo eksperimentalno dobljene krivulje lezenja narisati diagram

deformacije nosilca, izdelanega iz PS, v odvisnosti od časa pri različnih tipih
statične obremenitve.
- Primerjati velikost deformacije (povesa) nosilca, ki je 24h obremenjen s

konstantno obremenitvijo pri temperaturi 70oC, izračunane z uporabo linearne
teorije viskoelastičnosti, z velikostjo deformacije (povesa) nosilca, pridobljene s
trdnostnim računom pri istih pogojih obremenjevanja.

65
Vaji 9: Analiza deformacije nosilca iz viskoelastičnega materiala pri statični
obremenitvi
F F
L L
q q
L L
Tip Dolžina Širina Višina F [N] q [N/m]

nosilca L [m] b [m] h [m]
A 0.5 0.03 0.05 100 -
B 0.5 0.03 0.05 1000 -
C 0.5 0.03 0.05 - 500
D 0.5 0.03 0.05 - 5000

66
Vaja 10: Demonstracija viskoelastičnega vedenja kompozitov pri
hitrih obremenitvah.
Naloga:
- Izvesti meritve prebojnih testov na vzorcih kompozitnega materiala,

sestavljenega iz PA, oz. PP plošče in tkanine iz steklenih vlaken pri treh
različnih hitrostih obremenjevanja in dveh različnih temperaturah;
- Analizirati razlike v odzivu kompozitnega materiala na osnovi izvedenih

meritev.

67
Contacts:
Center for Experimental Mechanics
Faculty of Mechanical Engineering,
University of Ljubljana
and
Institute for Sustainable Innovative
Technologies
Pot za Brdom 104, SI-1125, Ljubljana

SLOVENIA
Telephone: (+386-1) 6207 100

Fax: (+386-1) 6207 110
E-mail: cem@fs.uni-lj.si

Mehanika Polimerov in Kompozitov

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Mehanika Polimerov in Kompozitov

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Študijsko leto 2011/2012

Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani

Mehanika polimerov in kompozitov

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

- Seznaniti se z različnimi polimerami v skladu z obstoječo klasifikacijo

- Razdeliti termoplastične materiale v 2 skupini: amorfne in delno kristalinične

- S pomočjo preprostega eksperimenta pokazati razliko fizikalnih lastnosti

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

Termoplasti Duromeri Elastomeri

Delno kristalinični Amorfni

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

PA PMMA POM Inženirski nivo

HDPE PP PS HIPS SAN Splošna uporaba

LDPE LLDPE pPVC uPVC PVA EVA PET

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

POLIETILEN (PE) - Aplikacije

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

POLIVINILKLORID (PVC) – Aplikacije

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

POLIAMID, NAJLON (PA) – Aplikacije

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

POLIKARBONAT (PC) – Aplikacije

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

Polyether ether ketone (PEEK), PPS – Aplikacije

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

• Strižno lezenje je proces časovno odvisnega spreminjanja deformacije pod

OBREMENITEV ODZIV v obliki strižne deformacije

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

Povezavo med konstantno obremenitvijo v obliki strižne

kjer J(t) predstavlja časovno odvisno funkcijo strižnega lezenja materiala.

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

• Strižna relaksacija je proces časovno odvisnega spreminjanja napetosti pod

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

Povezavo med konstantno obremenitvijo v obliki strižne

kjer G(t) predstavlja časovno odvisno funkcijo strižnega lezenja materiala.

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

Primeri lezenja in relaksacije v izdelkih

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

Material po 1 letu uporabe

R. Lakes, Viscoelastic Materials, 2009

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

Cili: Naučiti se reševanja praktičnih nalog z uporabo

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

- Izračunajte deformacije pri podanih konstantnih napetostih ter izračunajte

- Izračunajte deformacije pri podanih konstantnih napetostih za model Voigta

- Izračunajte deformacije pri podanih konstantnih napetostih za triparametrični

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

Linear viscoelastic Maxwell model

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

Cili: Naučiti se reševanja praktičnih nalog z uporabo

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

- seznaniti se s fizikalnimi osnovami delovanja naprav

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

• Strižno lezenje je proces časovno odvisnega spreminjanja deformacije pod

OBREMENITEV ODZIV v obliki strižne deformacije

Center for Experimental Mechanics, University of Ljubljana, Slovenia

Povezavo med konstantno obremenitvijo v obliki strižne

kjer J(t) predstavlja časovno odvisno funkcijo strižnega lezenja materiala.