srednji

vek
MITTELALTER
srednji
vek
MITTELALTER
Arheološke raziskave
med Jadranskim morjem in Panonsko nižino
Archäologische Forschungen zwischen
der Adria und der Pannonischen Tiefebene

Uredil / Herausgegeben von

Mitja Gu{tin

Ljubljana 2008
SREDNJI VEK / MITTELALTER
Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino
Archäologische Forschungen zwischen der Adria und der Pannonischen Tiefebene

Uredil
Mitja Guštin

Avtorji
Luka Bekić, Aleksandra Bugar, Dašenka Cipot, Marek Dulinicz, Gabriel Fusek, Karla Gusar, Mitja Guštin, Ivan Marija Hrovatin, Branko Kerman,
Rok Klasinc, Timotej Knific, Judit Kvassay, Evgen Lazar, Boris Mašić, Daša Pavlovič, Luka Peršič, Ana Plestenjak, Andrej Pleterski, Majda
Predovan, Andrej Preložnik, Samo Sankovič, Tajana Sekelj Ivančan, Irena Šavel, Benjamin Štular, Gojko Tica, Tatjana Tkalčec, Alenka Tomaž,
Peter Turk

Prevodi slovenskih besedil v nemščino

Vesna Pintarič

Redakcija besedil
Polona Bitenc, Mitja Guštin, Timotej Knific

Lektoriranje slovenskih besedil

Alenka Božič, Nuša Mastnak

Lektoriranje angleških in nemških besedil

Vesna Pintarič

Naslovnica
Lončenina z Nove table pri Murski Soboti (prva pol. 7. stoletja) in srebrnik Albrechta I. (1282-1298) z Zataka pri Lendavi. Foto Janez Pukšič.

Risbe lončenine so v merilu 1:3.

Topografski prikazi
Izdelani na osnovi zemljevidov Geodetskega zavoda Slovenije, objavljenih v Atlasu sveta za osnovne in srednje šole (Mladinska knjiga, Ljubljana
1979), Velikem atlasu Hrvatske (Mozaik knjiga, Zagreb 2002) in Topografskih kartah Slovenije (GZS, Ljubljana 2005). Izdelal Andrej Preložnik.

Oblikovanje
Borko Tepina, Barbara Filipčič, Žiga Okorn

Izvedbeno oblikovanje in postavitev

Uvid, www.uvid.si

Izdajatelja
Narodni muzej Slovenije, Ljubljana
Inštitut za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Univerza na Primorskem

Založil
Narodni muzej Slovenije, Ljubljana
Zanj Peter Kos

Natis so omogočili
ARRS-Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

902.2"653"(082)

SREDNJI vek : arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino = Mittelalter : archäologische Forschungen zwischen der Adria und der Pannonischen
Tiefebene / [avtorji Luka Bekić ... et al.] ; uredil, herausgegeben von Mitja Guštin ; [prevodi slovenskih besedil v nemščino Vesna Pintarič]. - Ljubljana : Narodni muzej
Slovenije, 2008

ISBN 978-961-6169-65-3
1. Vzp. stv. nasl. 2. Bekić, Luka 3. Guštin, Mitja, 1947-
245062144
Kazalo

MITJA GU[TIN
Žito in žrmlje 9
Getreide und Mahlstein

MAREK DULINICZ
Die Slawen - das zersplitterte Volk 13
GABRIEL FUSEK
Keramika predveľkomoravského horizontu z Nitry-Šindolky a otázka jej datovania 21
TIMOTEJ KNIFIC
Predmeti orientalskega izvora z zgodnjesrednjeveških najdišč v Sloveniji 35

OB DRAVI IN MURI
GOJKO TICA
Zgodnjesrednjeveška naselbina Močna ob Pesnici 41
BRANKO KERMAN
Zgodnjeslovanske najdbe z najdišča Pod Kotom-sever pri Krogu 47
DA[A PAVLOVI^
Novi izsledki arheoloških terenskih raziskav na Novi tabli pri Murski Soboti 49
MITJA GU[TIN
Slovansko skeletno grobišče na ledini Nova tabla pri Murski Soboti 53
DA[ENKA CIPOT
Zgodnjesrednjeveški jami iz Popave I pri Lipovcih 59
IRENA [AVEL
Staroslovansko grobišče Popava II pri Lipovcih 65
ANA PLESTENJAK
Visokosrednjeveške najdbe z Goric pri Turnišču 71
5
EVGEN LAZAR
Nedelica - zgodnjesrednjeveško selišče 75
BRANKO KERMAN
Srednjeveška lončenina z najdišča Gornje njive 2 pri Ledavi 79
SAMO SANKOVI^
Najdišče pri Muri blizu Lendave - srednjeveški Ivankovci 89
MITJA GU[TIN, Alenka Tomaž
Zatak, pustota pri Lendavi 95
JUDIT KVASSAY
Ceramic finds from a 12-13th century feature 103
at Letenye-Korongi-tábla (Zala county, Hungary)

LUKA BEKI]
Usporedba keramike 8. stoljeća s Blizine i Šarnjaka kod Varaždina 107
TAJANA SEKELJ IVAN^AN, TATJANA TKAL^EC
Medieval settlements in the Virovitica Region of the Drava River Basin 113
in the period from the 7th to the 11th centuries

OB SAVI

BENJAMIN [TULAR
Lončenina iz palacija na Malem gradu v Kamniku 131
ANDREJ PLETERSKI, LUKA PER[I^
Krvavec 137
IVAN MARIJA HRoVATIN, PETER TURK
Pržanj pri Ljubljani. Naselbinska jama 17 145
ROK KLASINC
Dvojni skeletni grob z najdišča Dolsko pri Ljubljani 153
6
GOJKO TICA
Zgodnjesrednjeveško najdišče Kompolje-Pod malnom 157
ALEKSANDRA BUGAR, BORIS MA[I]
Srednjovjekovno groblje na Trgu sv. Marka u Zagrebu 171
ALEKSANDRA BUGAR
Naselje ranog srednjeg vijeka Velika Gorica-Šepkovčica 179

SEVERNA DALMACIJA

KARLA GUSAR
Ranosrednjovjekovna keramika iz Krneze 197
ANDREJ PRELO`NIK
Fibula s podobo Haris iz Nina - poreklo in pomen 203
MAJDA PREDOVAN
Altar screen parts of the Church of the Holly Cross in Nin. 211
Contribution to the church’s dating

literatura
Uredila / Redaktion Polona Bitenc, Timotej Knific 215

7

Žito in žrmlje
Mitja Gu{tin
M D
ogočno antiko propadlega rimskega imperija je
večinoma preraslo trnje. Preživeli v odmaknjenih
zatočiščih so bili le nemi sopotniki naslednjih sto-
letij, medtem ko se je v novih središčih evropske
civilizacije ohranjalo in razvijalo znanje antičnega
človeka.
Dogajanja v Vzhodnih Alpah, Srednjem Podonavju in na obalah
Jadranskega morja med padcem Zahodnega rimskega cesarstva in
vzponom Svetega rimsko-nemškega cesarstva opisujejo številni pisni
viri, ki govorijo o premikih barbarskih ljudstev, širitvi karolinške
frankovske države na jugovzhod, kratkotrajnem razcvetu slovanske-
ga bogoslužja, naselitvi Madžarov na panonskih ravnicah.
Spreminjanje rimskega sveta v svet srednjeveške Evrope ni po-
tekalo le v blišču prestolnic novih kraljestev, ki so zrasla na ozemlju
Rekonstrukcija zgodnjesrednjeveškega selišča iz časa okrog leta 600 na ravnicah
Prekmurja (film Z vzhoda, scenarij in režija Miha Knific).
mitja gu{tin
Getreide und Mahlstein
ie mächtige Antike des verfallenen Römischen
Imperiums wurde von Dornen überwuchert. Die
Überlebenden in abgeschiedenen Zufluchtsorten
waren nur stumme Reisegenossen der nächsten
Jahrhunderte, während sich in den neuen Zentren
der europäischen Zivilisationen die Kenntnisse des antiken
Menschen bewahrten und weiter entwickelten.
Das Geschehen in den Ostalpen, mittlerem Donauraum und
den Küsten des Adriatischen Meeres zwischen dem Niedergang des
Weströmischen Reiches und dem Aufstieg des Heiligen Römischen
Reiches Deutscher Nation beschreiben etliche Schriftquellen, die von
den Bewegungen der barbarischen Völker, der Ausweitung des
karolingisch-fränkischen Staat im Südosten, dem Kurzzeitauf-
schwung der slawischen Liturgie und der Besiedlung der Ungarn in
Rekonstruktion des frühmittelalterlichen Dorfes um 600 (Film From East,
Drehbuch und Regie Miha Knific).
9
 srednji vek
rimskega imperija, z oblikovanjem velikih cerkvenih in plemiških
posesti, razcvetom romanske zidane utrdbene in sakralne gradnje
ter nastankom fevdalnih elit, ampak je v globoki senci tega utripalo
tudi vsakdanje življenje, a v zapisanih besedah je težko spoznati tudi
življenje preprostega človeka.
Ko se zavzemamo za drugačno razumevanje srednjega veka, ne
moremo brez podatkov, ki jih odkriva arheologija vsakdanjosti (Le
Goff 1985, 379). Pri raziskovanju tega obdobja je zgodovinopisje v
veliki meri odvisno prav od odkritij arheološke vede, ki zna s svojo
specifično metodo, tako Walter Schlesinger že leta 1974, iz teh pose-
bnih kompleksov virov izvabiti pričevanja o pretekli resničnosti. Ar-
heologija utemeljuje svojo vrednost na dejstvu, da materialne ostali-
ne omogočajo vpogled v življenje vseh, še posebej v življenje tiste ve-
čine ljudi, o katerih dokumenti in kronike elite molčijo. Arheološki
viri so sicer fragmentarni in težko razumljivi, a je njihova prednost v
tem, da so neposredne priče življenja (Predovnik 2000 z literaturo) ...
kot žito in žrmlje.
Med Jadranom in Panonijo odstiramo takratno življenje v
ostankih pustot, sledovih skromne podeželske poselitve kmečkih
gospodarstev in v številnih ostrogih, okopih iz naphane zemlje, ki va-
rujejo leseno utrdbo in napovedujejo zidane kastele porajajočega se
zgodnjega fevdalizma. Razberemo ga v premnogih drobcih kuhinj-
ske lončenine, izgubljenih steklenih jagodah ali kosih železnega oro-
žja in orodja. Selišča izpričujejo večinoma še komaj vidni ostanki
zemljank ali lesenih koč ter grobišča z žganimi in skeletnimi pokopi
z ostanki noše in priloženim posodjem.
Novi zgodnjesrednjeveški priseljenci na ozemlje med devinsko
obalo in obrežjem Blatnega jezera so bili izraziti poljedelci, ki so naj-
prej naselili plodna območja ob vodotokih. Ob prihodu so si postavi-
li zasilna selišča - preproste zemljanke, katerih šotorasto streho iz ko-
lja je prekrivalo v bližini nabrano ločje. Poskrbeli so za živino, pripe-
ljano iz stare domovine ali pridobljeno na poti svoje selitve. Zanjo so
postaviti trdne obore, da ne bi uhajala ali postala plen zveri. Sledilo je
krčenje bližnje goščave, ki je prerasla nekdaj rodna rimska polja.
Zgodnjesrednjeveški proces nove naselitve in oživljanja kmetij-
stva se je širil korak za korakom ob plodnih in vodonosnih rečnih te-
rasah Mure, Drave, Save. Prek alpskih obronkov in Ljubljanske kotli-
ne se je srečeval z avtohtonimi romanskimi prebivalci v istrski notra-
njosti in na obrežjih Tržaškega zaliva.
Arheološke raziskave, ki jih je gradnja avtocest v zadnjem dese-
tletju usmerjala v ozek pas nižinskih predelov med Dravo in Muro ter
v savski dolini med Ljubljano in Turopoljem, so temeljito spremeni-
le poglede na poselitev podeželja med 6. in 15. stoletjem. Z obsežni-
mi izkopavanji so bili odkriti ostanki številnih selišč iz obdobja zgo-
dnje slovanske naselitve, pa tudi sledov izgubljenih pustot razvitega
srednjega veka (Guštin 2002; 2007; Prešeren 2003; Bekić 2006).
Vrednost arheoloških raziskav je tudi v tem, da smo z njimi do-
bili zaključene sklope najdb, ki so se ohranili v posameznih stano-
vanjskih in gospodarskih objektih. Ti sklopi omogočajo ugotavljanje
relativnih časovnih odnosov med posameznimi objekti na najdišču.
Ker so bile narejene tudi številne radiokarbonske analize, postopno
nastaja tudi vse gostejša mreža izmerjenih podatkov, ki se s približu-
jejo absolutni dataciji raziskovanih objektov. Kronološko vrednote-
nje začetkov slovanske naselitve med Podonavjem in Tržaškim zali-
vom je postalo na podlagi C14 datumov po prvih objavah v zborniku
Narodnega muzeja Slovenije Zgodnji Slovani (Guštin 2002) sestavni
del analitične obdelave.
Monografija Srednji vek s podnaslovom Arheološke raziskave
med Jadranskim morjem in Panonsko nižino prinaša novo gradivo iz
majhnih podeželskih selišč, ki omogoča vpogled v materialno kulturo
10
der Pannonischen Ebene schreiben.
Die Veränderungen des römischen Welt ins Welt der
Mittelalterlichen Europa verliefen nicht nur im Glanz von Metro-
polen der neuen Kaiserreiche entstehend im Gebiet des Römischen
Imperium, mit der Gestaltung von großen kirchlichen und adeligen
Besitze, dem Blütezeit des romanischen gemauerten Befestigungs-
und Sakralbaues, sowie auch dem Entstehen von Feudaleliten; son-
dern schlug im tiefen Schatten davon auch das Alltagsleben und in
den geschriebenen Wörtern ist es schwer das Leben vom einfachen
Menschen zu erkennen.
Wenn wir ein anderes Verständnis vom Mittelalter befür-
worten, können wir nicht ohne den Daten, die die Alltagsarchäologie
aufdeckt (Le Goff 1985, 379). Bei Erforschung dieser Periode ist die
Historiographie im großem Maß ausgerechnet von Entdeckungen
der Archäologie abhängig, die mit ihrer spezifischen Methode, so
Walter Schlesinger schon 1974, aus diesen besonderen Quellenkom-
plexen Aussagen über die vergangene Realität herauslocken kann.
Archäologie baut ihr Wert an der Tatsache, dass materielle Nachlässe
eine Einsicht ins Leben von allen, aber besonders ins Leben jener
Mehrheit ermöglichen, die in den Dokumenten und Chroniken der
Elite nicht vermerket wurden. Archäologische Quellen sind zwar
fragmentiert und schwer zu verstehen, aber ihr Vorteil liegt darin,
dass sie unmittelbare Zeugen des Lebens sind (Predovnik 2000 mit
Literatur) ... wie Getreide und Mahlstein.
Zwischen der Adria und Pannonien enthüllen wir das dama-
lige Leben in den Resten der Wüsteneien - den Spüren der bescheide-
nen ländlichen Besiedlung der landwirtschaftlichen Betriebe und in
den etlichen Wallanlagen aus festgestampfter Erde, die
Holzbefestigungen schützen und die späteren gemauerten Kastelle
des entstehenden Frühfeudalismus ankündigen. Wir entnehmen es
den unzählbaren Fragmenten der Küchentonware, verlorenen
Glasperlen oder Stücken von eiserner Bewaffnung und Werkzeuge.
Die Siedlungen werden meisten nur noch durch kaum sichtbare
Resten von Grubenhäuser oder Holzhütten, sowie auch Gräberfelder
mit Brand- und Skelettbestattungen mit Trachtüberresten und
beiliegendem Geschirr bezeugt.
Die neuen frühmittelalterlichen Einwanderer ins Gebiet zwischen
der Devin Küste und dem Ufer Plattensees waren ausgeprägte
Ackerbauer, die zuerst die fruchtbaren Gebiete entlang Wasserläufe
besiedelten. Bei Ankunft haben sie sich provisorische Siedlungen - ein-
fache Grubenhäuser errichtet, dessen Zeltdächer aus Kollier vom in der
Nähe eingesammeltem Schilf gedeckte wurden. Sie sorgten für ihr Vieh,
das sie aus der alten Heimat brachten oder im Laufe ihrer Wanderung
erlangten. Fürs Vieh bauten sie feste Pferche, damit sei nicht davonlief
oder Raubtierbeute wurde. Danach folgte die Rodung des nähen
Gebüsche, das die einst ertragreichen römischen Felder überwallte.
Das frühmittelalterliche Prozess der neuen Ansiedlung und
Wirtschaftsbelebung verbreitete sich Schritt für Schritt entlang der
fruchtbaren und wassertragenden Flussterrassen der Mur, Drau und
Save. Über den Alpenabhänge und das Ljubljana Becken begegneten
sie der autochthonen romanischen Bevölkerung im Hinterland
Istriens und den Ufern des Triester Bucht.
Die archäologische Forschungen, die die Autobahnbau im let-
zten Jahrzehnt ins enge Gurt der Tieflandgebiete zwischen der Drau
und Mur, als auch ins Savetal zwischen Ljubljana und Turopolje
lenkten, haben das Besieldungsbild des Landes zwischen dem 6. und
15. Jahrhundert gründlich verändert. Mit den umfangreichen
Ausgrabungsarbeiten wurden viele Sieldungsreste aus dem früh-
slawischen Besiedlungszeit entdeckt, aber auch Reste der verloren
gegangenen Wüsteneien des fortgeschrittenen Mittelalters (Guštin

skoraj desetih stoletij. Ta pa v nasprotju s takratnimi elitami in trgov-
skimi središči ne kaže skokovitega razvoja. Iz prispevkov je razvidna
tudi velika razlika med življenjskim okoljem in vsakdanjimi dobrina-
mi na obrobju Srednje Evrope in ter ob dalmatinski obali. Tu kamen
kot osnovni gradbeni element in vplivi sredozemske civilizacije, pred-
vsem Bizanca, dajejo značilen pečat kulturni in poselitveni podobi.
V besedilih prispevkov Srednji vek je ena ključnih novosti tudi
objava številnih arheoloških sklopov iz časa od 10. do 15. stoletja.
Obdobje visokega in poznega srednjega veka, ki je na tem območju
doživelo svetle trenutke z obsežnimi raziskavami Gutenwertha, celj-
skega Starega gradu, kamniškega Malega gradu, Starega gradu nad
Podbočjem in še kje (Predovnik 2000), razkriva sedaj tudi svojo po-
deželsko poselitev, zaznamovano s fevdalnimi razmerji, cerkveno
ureditvijo, kolonizacijo, naravnimi ujmami in vojskami.
Na 13. letni konferenci Evropske zveze arheologov (European
Association of Archaeologists) v Zadru je med 18. in 23. septembrom
2007 delovala tudi sekcija pod naslovom Arheologija in materialna
kultura, s tematiko Zgodnji srednji vek med Panonijo in Jadranom.
Predavatelji Luka Bekić, Marek Dulinicz, Mitja Guštin, Karla Gusar, Ju-
dit Kvassay, Andrej Pleterski, Majda Predovan, Andrej Preložnik, Ta-
jana Sekelj Ivančan, Benjamin Štular in Tatjana Tkalčec so pripravili
razprave, ki dopolnjujejo koncept leta 2006 zastavljenega zbornika.
Z njimi je Srednji vek pridobil dragocene vsebinske in nove časovne
razsežnosti.
mitja gu{tin
2002; 2007; Prešeren 2002; Bekić 2006).
Das Wert der archäologischen Forschungen liegt auch darin,
dass wir mit ihnen abgeschlossene Hortfunde kriegten, die sich in
einzelnen Wohn- und Wirtschaftsgebäuden erhielten. Diese
Hortfunde ermöglichen die Feststellung relativ-chronologischer
Verhältnisse zwischen den einzelnen Gebäuden am Fundort. Weil
auch zahlreiche Radiokarbonanalysen gemacht wurden, entsteht
schrittweise auch ein immer dichter Netz von Messdaten, die sich der
absoluten Datierung der erforschten Objekte nähern. Die chronolo-
gische Auswertung der slawischen Besiedlungsanfänge zwischen
den Donauraum und dem Triester Bucht wurde aufgrund der C14
Daten nach den ersten Veröffentlichungen im Sammelband des
Slowenischen Nationalmuseums Zgodnji Slovani (Frühe Slawen;
Guštin 2002) ein Bestandteil des analytischen Verfahrens.
Die Monographie Srednji vek (Mittelalter) mit dem Untertitel
Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino
(Archäologische Forschungen zwischen dem Adriatischen See und
der Pannonischen Ebene) bringt neues Material aus kleinen
ländlichen Siedlungen, das ein Einblick ins materielle Kultur von fast
10 Jahrhunderten ermöglicht. Dies zeigt keine sprunghafte
Entwicklung, im Gegensatz zu den damaligen Eliten und Handels-
zentren. Aus den Beiträgen ist auch ein großer Unterschied zwischen
der Lebensumwelt und den Alltagsgütern im Randbereich von
Mitteleuropa und der dalmatinischen Küste ersichtlich. Stein, als
Grundbauelement, und die Einflüsse der mediterranen Zivilisa-
tionen, hauptsächlich Byzanz, geben dem Kultur- und Besied-
lungsbild einen charakteristischen Gepräge.
In den Texten der Beiträge Srednji vek (Mittelalter) ist eine der
Schlüsselneuheiten auch die Veröffentlichung zahlreicher archäolo-
gischer Hortfunde aus der Zeit vom 10. bis 15. Jahrhundert. Die
Hoch- und Spätmittelalterzeit, die im diesem Gebiet Lichtblicke mit
den umfangreichen Forschungen im Gutenwerth, Celje Stari grad,
Kamnik Mali grad, Stari grad über Podbočje und noch anderswo
(Predovnik 2000) erlebten, offenbart jetzt auch ihre ländliche
Besiedlung, gekennzeichnet durch Feudalbeziehungen, Kirchord-
nung, Kolonisation, Naturkatastrophen und Armeen.
Im Rahmen der 13. Jahreskonferenz des Europäischen Bund
der Archäologen (European Association of Archaeologists) in Zadar
zwischen dem 18. und 23. September 2007, war auch die Sektion
unter dem Titel Archäologie und materielle Kultur tätig, mit der
Thematik Frühmittelalter zwischen Pannonien und der Adria.
Vortragende Luka Bekić, Marek Dulinicz, Mitja Guštin, Karla Gusar,
Judit Kvassay, Andrej Pleterski, Majda Predovan, Andrej Preložnik,
Tajana Sekelj Ivančan, Benjamin Štular und Tatjana Tkalčec berei-
teten Beiträge vor, die inhaltlich vornehmlich den Konzept vom 2006
vollstellten Sammelband vervollständigten, der mit dem Titel
Mittelalter damit auch wertvolle inhaltliche Ausdehnungen gewann.
11
 marek dulinicz

Die Slawen –
das zersplitterte Volk
Marek Dulinicz

E
s ist bekannt, dass die Slawen zu den aktivsten und
gefährlichsten Völkern des frühmittelalterlichen Europa
gehörten. In der Folge der sog. großen Wanderung sind
von ihnen umfangreiche Teile des Kontinents besiedelt
worden. Was das für die wandernden Stämme zu bedeu-
ten hat, wird unten diskutiert. Es ist jedoch sinnvoll zu erinnern, dass
die letztgenannte Tatsache auch für die moderne Forschung
wichtige Konsequenzen hat. Das Problem liegt darin, dass das
Forschungsgebiet der Archäologie der Slawen riesig ist. Meines
Erachtens fehlt es auch genau deswegen in den letzten Jahren an
umfassenden Arbeiten über die slawische Archäologie. In den ent-
standenen Werken wurden nur ausgewählte Gebiete besprochen:
die westlichen Slawen von Sebastian Brather (2001), die östlichen
von Rostislaw Terpilowski (2004) und die nordwestlichen in einer
Arbeit von Marek Dulinicz (2006) oder das frühmittelalterliche Polen
im Buch von Andrzej Buko (2005). Hier sind auch die stark kritisierte
(Fusek 2004) Arbeit von Florin Curta (2001) und das umfassend
angedachte, doch stellenweise fehlerhafte Buch von Paul Barford
(2001) zu nennen. Natürlich mache ich den Verfassern keine
Vorwürfe, ich bin ja einer von diesen. Ich will nur feststellen, dass es
an umfassenden, überregionalen Arbeiten über die slawische
Archäologie fehlt. Unten wird es auf einige damit verbundene allge-
meinhistorische und archäologische Probleme aufmerksam
gemacht. Zuerst will ich die Tatsachen darstellen, die auf eine
bemerkenswerte Einheitlichkeit der Slawen in allen frühmittelalter-
lichen Siedlungszonen weisen. Gleichzeitig versuche ich zu betonen,
wie unterschiedlich manchmal die durch die verschiedenen
Forscher vorgelegten Interpretationen derselben Probleme sind.
Den Grund dafür sehe ich in der Größe des slawischen Gebietes und
der Übermenge der archäologischen Daten.
Man darf sie als Musterbeispiele der slawischen Grubenhäuser beze-
ichnen. Die Befunde sind quadratisch, etwa 1-1,5 Meter tief, mit
einem Ofen in der Ecke. Die Anwesenheit einer Heizanlage in der
Ecke unterscheidet die für die slawischen Kulturen typischen
Wohnobjekte von den anderen zahlreichen Grubenhäusern der
Kaiserzeit und des frühen Mittelalters im westlichen Europa.
Nach einer relativ neuen Definition von Zbigniew Kobyliński
ist ein Grubenhaus ein Gebäude, dessen Wände ganz in der Erde ein-
getieft sind und dessen Dachflächen die Erde berühren (Kobyliński
1988, 115). Peter Šalkovský bezeichnet dagegen als Grubenhäuser
völlig oder teilweise in die Erde eingegrabene Häuser: „Über das Ge-
ländeniveau ragte nur das Dach und ein Teil der Wände“ (Šalkovský
2001, 16). Um die teilweise eingetieften Häuser zu beschreiben,
benutzen auch andere Forscher die Formulierung „leicht eingetieftes
Grubenhaus“ oder die künstliche Bezeichnung „Halbgrubenhaus“
(beide zuletzt bei Cygan 2006, 75). Diese unpräzisen Bezeichnungen
führen zu irrtümlichen Interpretationen. Es ist nämlich nicht klar,
was das Wort „teilweise“ zu bedeuten hat: handelt es sich bei den so
bezeichneten Befunden um die Überreste der ebenerdigen Häuser,
deren Bau nur die Abtragung des Humusboden vorausgegangen ist,

Ausgewählte Probleme der Erforschung der materiellen Kultur

Zu den ganz typischen Befunden der frühen Slawen gehören
die Grubenhäuser (Abb. 1). Sie sind in jeder Definition der frühslaw-
ischen Kultur erwähnt, es genügt hier die Arbeiten von Michał Parc-
zewski (1993, 96) oder Sebastian Brather (2001, 98-102) zu nennen. Abbildung 1
Um Missverständnisse zu vermeiden, ist es sinnvoll, einige Beispiele Rekonstruktionszeichnung eines Grubenhauses aus Čataj. Nach Šalkovský 2001,
der zu dieser Gruppe gehörenden Befunde darzustellen (Abb. 2). Abb. 42.

13
 srednji vek

gen auf (wobei chronologische Unterschiede bestehen), in anderen

sind nur die letzten anwesend. Wie soll dieses Phänomen erklärt
werden?
Es ist vielleicht noch zu früh, dieses Problem endgültig zu
lösen, weil die verfügbaren Karten (Šalkovský 2001; Cygan 2006)
den heutigen Forschungstand widerspiegeln und sich sicher in der
Zukunft bald ändern werden. Dies betrifft besonders den südlichen
Teil der slawischen Länder, wo die Forschungsarbeiten im Bereich
der slawischen Siedlungsarchäologie sehr intensiv und erfolgreich
sind (Guštin 2002). Es muss auch geprüft werden, ob die terminolo-
gischen Missverständnisse, die schon oben dargestellt worden sind,
einen Einfluss auf das Bild der slawischen Bauweise während des 5.
bis 8. Jahrhunderts haben.
Sehen wir uns jetzt an, wie bestimmte Begriffe in manchen
Veröffentlichungen verstanden werden. Als Beispiel darf man die im
0 1m Bereich einer slowenischen Siedlung in Slivnica freigelegten
Befunde benutzen. Eine unter den dort entdeckten Gruben - Befund
A - wurde als Grubenhaus (slowenisch: zemljanka) bezeichnet
(Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, Abb. 4). Es handelt sich in diesem
Fall um eine langovale Grube von etwa 2,5 m Länge und 1,2 m Breite,
mit schrägen Wänden, und ohne Spuren von einer Heizungsanlage.
Dementsprechend fällt es schwer, sie als bewohnbares Objekt zu
interpretieren. Ein sehr ähnlicher Befund ist uns aus der Siedlung
Spodnje Hoče bekannt (Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, Abb. 7).
Nach Slavko Ciglenečki und Mira Strmčnik Gulič bilden die besten
Parallelen für die Befunde in Spodnje Hoče solche aus der
Abbildung 2
slowakischen Siedlung Lakšárska Nová Ves. Das entspricht der
Grubenhausreste aus Brandenburg, Fpl. 11a. Nach Grebe 1994, Abb. 3.
Wahrheit. Doch diese Befunde sind von Gabriel Fusek (1994a, 214)
zu recht und eindeutig als wannenförmige Siedlungsgruben und
nicht als Grubenhäuser interpretiert!1
oder um die Reste von Häusern mit wirklich eingetieften „Fußbö-
den“? Es ist auch nicht klar, wo die Grenze zwischen „untief einge-
grabenen ebenerdigen Häusern und Halbgrubenhäusern“ liegt?
Man soll auch nicht vergessen, dass es sich im Fall des
Grubenhauses um ein bewohnbares Haus für eine Familie handelt.
Die Experimente von Ivana Pleinerová (1986) haben gezeigt, wie
groß ein solches Haus sein soll und dass es gerade Wände und flach-
es Fußboden besitzen muss (Abb. 3). Es ist schwer vorstellbar, dass
alle nötige Einrichtungen (Ofen, Vorräte, Sitz- und Schlafplatz) in
einer weniger als 2 m breiten Grube mit unebenem Boden ein Platz
gefunden haben.
Das nächste Problem hat auch Peter Šalkovský deutlich
gemacht. Die von ihm vor einigen Jahren zusammengestellten
Karten zeigen, dass es Gebiete gibt, in denen die Grubenhäuser rela-
tiv oft vorkommen und auch solche, wo man keine entdeckt hat.
Anwesend sind sie in der Ukraine, Weißrussland, Süd- und Ostpolen,
der Slowakei (Trugly 1996; Szőke 2000, 487, 488) und Böhmen
(Cygan 2006). Auch in früher slawischen Gebieten innerhalb der
Grenzen Deutschlands fehlt es nicht an solchen Befunden. Die
ungarischen Archäologen bezeichnen sie häufig als „awarenzeitlich“
oder sogar „awarisch“. Typische Grubenhäuser sind gut bekannt in
Bulgarien und Rumänien (Mitrea 2001; zuletzt Stanciu 2004). Aber
schon in Österreich fehlen bis heute gut untersuchte „klassische“
quadratische Grubenhäuser, obwohl sie in manchen Fällen zu ver-
muten sind (Szameit 2000, 512, 513). Auch in Slowenien und
Kroatien wurden bis jetzt keine solche Befunde ausgegraben. Dies
trifft auch offenbar auf das heutige Griechenland zu. Es zeichnet sich
damit ein bedeutender Unterschied innerhalb der theoretisch sehr Abbildung 3
einheitlichen Kultur der frühen Slawen ab. In einigen Gebieten Vorausgesetzte Ausstattung eines Grubenhauses - ein Vorschlag. Nach I.
treten klassische Grubenhäuser und verschiedene andere Eintiefun- Pleinerova 1986, Abb. 33 und 35. Umzeichnung Šalkovský 2001, Abb. 58.

14

0 1m
Abbildung 4
Leegebruch, Fpl. 6, Befund 1, Ebenerdiges Gebäude mit innerer Vertiefungen.
Nach Grebe 1976, Abb. 9.
Ein anderes Beispiel stammt aus der inzwischen schon älteren
Arbeit von Irma Čremošnik (1980). Auch hier erscheinen ver-
schiedene ovale oder unregelmäßige Siedlungsgruben als „poluze-
munice“, in der deutschen Übersetzung - (Halb)Grubenhäuser,
obwohl es manchmal untiefe Gruben ohne Ofen oder Herdstelle
sind. Sie wurden auch irrtümlich als Befunde, die „bei den slawi-
schen Stämmen weniger vertreten sind“ dargestellt (Čremošnik
1980, 155-158). Offensichtlich ist damals das Gesamtbild der
Siedlungsbefunde aus Deutschland und Polen der Verfasserin wenig
bekannt gewesen.2
Damit berühren wir das sehr breit diskutierte Problem der
Funktion und Klassifikation der sog. wannenförmigen Gruben. Es ist
zu betonen, dass in der slowenischen, kroatischen oder österreichi-
schen Archäologie diese Diskussion keine große Resonanz gefun-
den hat, obwohl das Problem der Interpretation der ovalen oder
eben „wannenförmigen“ Gruben auch für die südslawische
Siedlungsarchäologie von großer Bedeutung ist.3
Es geht insbesondere um die Unterscheidung von eingetieften
Nebengebäuden von Gruben, die sich, wie viele Archäologen
annehmen, im Bereich von ebenerdigen Häusern befanden. Die
Hauptursache der Schwierigkeit besteht darin, dass archäologische
Entdeckungen nur sehr selten die eindeutige Aussage erlauben, dass
wir es mit einer Grube im Bereich eines Hauses zu tun haben. Doch
solche Möglichkeiten, obwohl selten, bestehen (Abb. 4). Seit der
marek dulinicz
zweiten Hälfte der sechziger Jahre begann man zu vermuten, dass
sich zumindest ein Teil der länglichen, ovalen Gruben, die an allen
slawischen Fundplätzen entdeckt worden waren, ursprünglich
innerhalb von ebenerdigen Wohngebäuden befunden hat
(Hilczerówna 1967, 143, 144; 285-287; Szymański 1967, 227-230;
Porzeziński 1975, 43, 44; 1982; Lodowski 1980, 66-84; Fischer, Kirsch
1983, 158; Fischer 1985, 25; Kobyliński 1988, 102-114; 1998, 60, 61;
Chudziak 1988, 194; Parczewski 1988, 61, 62; Grebe 1994, 158). Diese
Vertiefungen sollen die Funktion kleiner Keller (Herrmann 1973,
881), von Webgruben (Grebe 1994, 160), Feuerstellengruben
(Szymański 1967, 227-229), Gruben in der Nähe der Feuerstelle oder
von Heizeinrichtungen (Pitterová 1976) erfüllt haben. Eines ist klar:
es sind keine Grubenhäuser und keine Halbgrubenhäuser.
Die Entdeckungen in dem weißrussischen Ort Kažan Garadok
(Abb. 5) in dem Gebiet „Garbarava Gara“ an der Cna, einem
Nebenfluss des Pripjet, bieten neue Argumente zugunsten der
Anerkennung der hier besprochenen Gruben als Vertiefungen
innerhalb von Häusern. Man stieß dort auf eine 45 cm tiefe, nahezu
kreisrunde Grube von etwa 3,7 m Durchmesser im gewachsenen
Boden. Außerhalb der Grube wurden Spuren einer hölzernen
Konstruktion entdeckt. Erhalten sind zwei, stellenweise drei Kränze
von Eichenbalken, die den Grundriss einer Hütte von 3,8 x 4 m be-
zeichnen. In ihrer nordwestlichen Ecke wurden Reste eines Ofens
entdeckt, was die Interpretation des Befundes als Wohnhaus bestä-
tigt. Zwar nennt der Ausgräber dieses Haus ein Halbgrubenhaus
(wieder eine falsche Benutzung dieses Wortes) mit unebenem
Boden, doch handelt es sich in diesem Fall ganz klar um ein eben-
erdiges Gebäude mit einer Vertiefung unter dem Fußboden. Die
Gebäudeausmaße betragen 15,2 m2 und überschreiten die zur
Nutzung geeignete Fläche der inneren Vertiefung beträchtlich
(Gurin 1994).
Im Gegensatz zu den bereits zitierten Forschern hält Peter
Donat ovale Gruben unterschiedlicher Form für Überreste von
Nebengebäuden, hauptsächlich Ställen, und meint, sie hätten sich
neben und nicht innerhalb der Wohnhäuser befunden. Daher meint
er, die rechteckigen, flachen Vertiefungen könnten Überreste von
Häusern sein, die tieferen muldenförmigen jedoch nicht (Donat
1977; 1980, 48-53). Vor kurzem bekräftigte er seine Meinung und
fügte hinzu, ältere und neuere Funde sprächen nicht für die
Hypothese der polnischen Wissenschaftler, die der Ansicht seien, die
Vertiefungen hätten sich innerhalb der Gebäude befunden. Donat
vermutet, dass es beispielweise in der Siedlung von Berlin-Marzahn
Spuren (nicht erhaltene!) ebenerdiger Wohnhäuser gegeben haben
könnte. Daraus schließt er, innerhalb der Wohnhäuser habe es
0 2m
Abbildung 5
Grundriss einer Hütte mit innerer Vertiefung. Kažan Garadok, Fpl. „Garbarava
Gara“ an der Cna (Weißrussland). Nach Gurin 1994, Abb. 1.
15
 srednji vek

1 0 5 cm 2

Abbildung 7
Frühslawische Keramik. 1 - ein „Prager Topf“ aus Dziedzice, Fpl. 4 (Pommern); 2
- ein gedrungenes Topf aus Görlsdorf (Brandenburg). Nach Dulinicz 2006, Abb.
11: 2 und Abb. 21: 2.

Abbildung 6 gesehen werden, mit dem Ziel, die Ähnlichkeiten und Unterschiede
Brunnen mit dendrochronologischer Datierung aus der frühmittelalterlichen großräumig zu beobachten. Für die frühslawische Periode bildet sie
Siedlung in Bocheń, Mittelpolen. Erbaut 826, 827. Foto F. Biermann. die absolut dominante, oft einzige Fundgruppe. Folglich solcher
Situation hat diese Quellenkategorie eine überdimensionale Rolle
gespielt.
zumindest in gut erforschten Siedlungen, keine Vertiefungen Die für die frühslawische Prager Kultur so charakteristischen
gegeben und hält stattdessen ihr Vorhandensein in oder außerhalb Prager Töpfe sind außerhalb dieses Kulturkreises eher selten. Diese
von Wirtschaftsgebäuden für möglich (Donat 1998, 46ff). Nach Keramikform gehört zu den Merkmalen der frühslawischen Kultur,
Donat könnten kleine einzeln entdeckte, „freistehende“ Feuerstellen welche sehr schnell verlorengegangen sind. Dagegen bilden die
zu zerstörten Häusern gehören. nicht oder sparsam dekorierten S-förmigen, gedrungenen Gefäße
eine überregionale und auch länger lebende Form (Abb. 7). In den
Eine aus mehreren Gründen wichtige Befundkategorie inner- am weitesten entfernten Gebieten der westslawischen Besiedlung,
halb den slawischen Siedlungen bilden die Brunnen. Besonders eine
Gruppe dieser Befundkategorie verdient eine große Beachtung: die
Holzbrunnen. Die Befunde mit den erhaltenen Holzkonstruktionen
sind u.a. für dendrochronologische Datierungen hervorragend
geeignet (Abb. 6). Wie groß der Einfluss der auf solchem Wege
gewonnenen Informationen auf den Kenntnisszuwachs der
Kulturprozesse ist, zeigen zahlreiche Beispiele aus der neuesten
Literatur (Herrmann, Heußner 1991; Biermann u.a. 1999; Biermann,
Dulinicz 2002; Jöns 2005; Müller, Schäfer 2000; Dulinicz 2006). Dank
dieser Angaben konnten in den letzten Jahren Chronologie und
Umfang des frühslawischen Siedlungsgebietes in Polen und
Nordostdeutschland weitgehend präzisiert werden.
Auch in diesem Fall bestehen große Unterschiede zwischen 1
dem nördlichen und südlichen Teil der slawischen Gebiete. Im
Norden sind die Brunnenfunde zahlreich, im Süden dagegen selten.4
Dies hat zwei wichtige Konsequenzen. Erstens: die Chronologie der
frühen slawischen Besiedlung südlich der Sudeten und Karpaten
steht auf weniger sicheren Grundlagen. Zweitens: es entsteht ein
meiner Meinung nach falsches Bild dieses Feldes der slawischen
Bauaktivität. Es ist jedoch zu erwarten, dass die weiteren
Untersuchungen im Bereich der Donau und in den Flußgebieten der
Save und der Drau das Problem lösen werden. Ein ähnlicher Prozess 2 3
0 5 cm
wurde in den letzen Jahren auch in Polen beobachtet. Die bis etwa
zum Jahre 2000 niedrige Zahl der Holzbrunnen wurde im Gefolge
Abbildung 8
großflächiger Untersuchungen vermehrt (Dobrakowski, Domańska,
Gefäße mit kultischer Darstellungen. 1. Aus der Siedlung in Podebłocie
Noworyta, Romanow 2000). (Mittelpolen); 2. Aus dem Skelettgrab von Predtrg (Slowenien); 3. Aus einem
Ein ganz wichtiges und gleichzeitig sehr breites Forschungs- Skelettgrab von Zasip, Fpl. Žale (Slowenien). 1. Nach Barford, Marczak 1992,
thema ist die frühslawische Keramik. Auch sie muss überregional Abb. 2: 5; 2 und 3 nach Knific 2002, 117, 119.

16

2
0 5 cm
4 6
Abbildung 9
Gefäße mit unsorgfältig angebrachten Mustern. 1. Trląg, Fpl. 7 (Großpolen); 2. Bonikowo, Fpl. 1 (Großpolen); 3. Klietz (Bandenburg); 4. Schmerzke (Brandenburg); 5.
Brandenburg, Fpl. 11a; 6. Köthen-Gutersee (Sachsen-Anhalt); 7. Dziedzice, Fpl. 4 (Pommern). Nach Dulinicz 2006, Abb. 31.
von der Ostsee zur Adria, trifft man sie in den Siedlungen und auch
in den Gräbern. Für die Periode der slawischen Bewegungen sind
sie viel typischer, als die Prager Töpfe. Deswegen darf man sie als ein
wichtiges Merkmal der materiellen Kultur des 7. und 8. Jahrhunderts
betrachten.
Die Dekoration der slawischen Keramik ist ein weiteres
Phänomen. Ursprünglich waren die Gefäße unverziert. Dann
entwickelt sich die Sitte, sie zu ornamentieren. Im Laufe der Zeit wird
die Verzierung immer reicher und komplizierter. Offensichtlich
haben die Slawen, im Gegensatz zu einigen ihrer germanischen oder
skandinavischen Nachbarn, darauf großen Wert gelegt. Wir nehmen
das als eine Selbstverständlichkeit, ohne nachzudenken, warum die
Hersteller oder Verbraucher die alte Gewohnheit, unverzierte Töpfe
herzustellen so schnell geändert haben. Möglicherweise spielen
äußere Einflüsse eine Rolle. Man müsste in diesem Fall den Blick auf
die südeuropäische spätantike Keramik richten, wo Wellenmotive in
zahlreichen Varianten auftreten und wo auch die Gurtfurchen, so
typisch für slawische Keramik, schon damals sehr oft auftreten. Oder
hat diese Erscheinung tiefere Gründe? Wir wissen es einfach nicht
und es fehlt an Versuchen, es zu erklären.
Die wenigen ornamentierten frühslawischen Gefäße verdi-
enen besondere Beachtung. Sie künden neue ästhetische
Strömungen an und verweisen auf fremde Kultureinflüsse, mitunter
- wenngleich selten - zeigen sie Szenen aus dem Leben der damals
lebenden Menschen, oder sie illustrieren deren Glauben und Rituale.
Eine Spezialität der slawischen Töpfermacher sind die sog.
erzählenden Darstellungen, dass heißt die auf den Gefäßen einge-
ritzten agierenden Menschen, Tiere und sogar Naturkräfte (Abb. 8).
Motive dieser Art treten auf slawischen Gefäßen äußerst selten auf,
sind aber außergewöhnlich wertvoll. Sie sind die einzigen bildlichen
Quellen, über die wir für einen so frühen Zeitraum im slawischen
Gebiet verfügen. Sie zwingen dazu, sich über die Intentionen
Gedanken zu machen, die zu bildlichen Darstellungen veranlassten.
Auch hier steht uns ein breiter Raum der vergleichenden
Forschungen zur Verfügung, weil die Quellen aus weit entfernten
Gebieten überraschend ähnlich sind und sich gegenseitig ergänzen.
marek dulinicz
3
Ein ausgezeichnetes Beispiel sind die Motive auf den Töpfen aus
Podebłocie, einer Siedlung in Mittelpolen (Barford, Marczak 1992,
Abb. 2: 5; 3, 4) und aus zwei Skelettgräber aus der slowenischen
Ortschaften Predtrg und Zasip, Fpl. Žale (Knific 2002, 117, 119).
Von besonderem Interesse sind unsorgfältig angebrachte
Wellenlinienornamente. Mitunter sind sie so schlicht ausgeführt,
dass im Endeffekt ein Erzeugnis von geringem ästhetischem Wert
entstand. Eine der möglichen Erklärungen der Ursachen eines
solchen Verfahrens besteht in der Annahme, dass die so ornamen-
tierten Gefäße das Werk von Anfängern waren. Vielleicht ging es
jedoch überhaupt nicht um einen ästhetischen Eindruck, sondern
um die Hervorhebung aus dem Kreis der übrigen. Über die Ziele
eines solchen Verfahrens können wir nur Vermutungen anstellen.
Vielleicht wurden Gefäße mit einer bestimmten Zweckbestimmung
verziert oder solche, die der bestimmten Person gehörten oder zum
Verzehr bestimmter Gerichte dienten. Derartige einfache Muster tra-
gen zahlreiche Gefäße aus verschiedenen Teilen des slawischen
Siedlungsgebietes (Abb. 9).
Die Zersplitterung
Die Ausbreitung der Slawen hat in verschieden Teilen Mittel-
und Südeuropas relativ zahlreiche materielle Spuren hinterlassen.
Trotzt vielen Lücken und unterschiedlichen Interpretationen, die
den aktuellen Forschungsstand charakterisieren, kann dieser
Prozess immer besser verstanden werden. Nicht zuletzt haben dazu
die Schriftquellen beigebracht. Die Ausbreitung slawischer Völker
im Europa wurde aufmerksam durch die byzantinische, italische und
fränkische Politik synchronisch beobachtet. Dieser Angelegenheit
verdanken wir die bedeutenden schriftlichen Informationen zur
slawischen Geschichte der Periode vom 6. bis 8. Jahrhundert. Die
wichtigsten entnehmen wir dem Werk von Jordanis (Getica), einige
weitere sind in den späteren byzantinischen Quellen, wie Miracula
Sancti Demetrii, italischen, wie Pauli Historia Langobardorum und
fränkischen, z.B. in der Fredegar-Chronik, zu finden.
Den Ausgangspunkt auf dem Wege das Verlaufen der
Zersplitterung zu verstehen bildet die Annahme, dass die frühesten
17
 srednji vek
Slawen eine einheitliche ethnische Gruppe gebildet haben. Das
bedeutet, dass ihre Identitäts-Bewusstsein nicht nur auf eigener
Kultur, Sprache und Gebiet, sondern auch auf einen Gründungs-
Mythos gestützt worden sein müsste (Posern-Zieliński 2005, 47).
Nach Jordanis hießen diese Leute Veneter (Getica, 34). Doch für die
moderne Forschung ist dieser Namen keine Selbstbezeichnung der
Slawen sondern viel mehr eine Pseudo-Ethnie oder sogar eine allge-
meine germanische Bezeichnung der Fremden (Banaszkiewicz
1998, 85-109). Im 8. und 9. Jahrhundert ist sie mit dem Namen Slawen
identisch gewesen: Sclavi, quos nos Vionudi dicimus (Alcuini
Epistolae, s. 31ff) und es ist sinnvoll anzunehmen, dass es sich in
diesem Bereich seit dem 6. Jahrhundert nichts geändert hat. Wenn
die Benennung Veneter fremd ist und die Sklavenen slawisch (L.
Moszyński 1978), darf man annehmen, dass die Feststellungen
Jordanis (jetzt drei Namen: „Veneter, Anten und Sklavenen“; s. Getica
119) nicht der Realität entspricht.
Die Inhalte der so intensiv diskutierten Notizen antiker
Autoren darf man mit den archäologischen Karten des Unter-
suchungsraumes vergleichen. Sie zeigen, dass die den Sklavenen
zugeschriebenen Gebiete zwischen Weichsel und Dnjepr dem
Territorium der Prager Kultur entsprechen. Die Berücksichtigung
der älteren Schicht des Kulturmosaiks Osteuropas führte zur
Feststellung, dass mindestens ein Teil des ursprünglich slawischen
Gebietes durch die Kiever Kultur beherrscht worden ist (Parczewski
1993, 131-136; Pleterski 1996, 29-35).
Die Geschichte der Anten ist ein anderes Problem. Die erste
Bestätigung der Zersplitterung in zwei slawische Hauptgruppen
finden wir in dem Werk von Jordanis. Er schrieb: introrsus illis Dacia
est, ad coronae speciem arduis Alpibus emunita, iuxta quorum si-
nistrum latus, qui in aquilone vergit, ab ortu Vistulae fluminis per
imensa spatia Venetharum natio populosa consedit. Quorum nomi-
na licet nunc per varias familias et loca mutentur, principaliter
tamen Sclaveni et Antes nominantur5 (Getica 5, 30-37). Die
Unterscheidung zwischen den Sklavenen und den Anten war für den
Geschichts-schreiber am wichtigsten, er hat sogar die Anten als
mutigste Kämpfer unter den Veneter charakterisiert. Die Genese des
Stammesnamens Anten ist umstritten. Jacek Banaszkiewicz (1998, 95,
96) hielt ihn für eine Fremdbezeichnung, die eine alte germanische
Gegenüberstellung der Wanen (Veneter) und Asen (Anten) wider-
spiegelt. Auch wenn es so wäre, sprechen viele konkrete
Nachrichten über die Wohnsitze, Sitten und Geschichte der Anten
für die reale Existenz des so benannten Volkes. Beide Splitter der
Slawen wurden auch oft von den anderen Autoren erwähnt (Getica
35; Gothenkrieg, cap. VII, 14, 22, Menander, cap. II; Strategicon, cap.
XI, 4). Die nicht nur die Namen betreffenden Unterschiede zwischen
Sklavenen und Anten kommen aus ihren schriftlichen Charakteristi-
ka hervor; sie sind auch archäologisch Nachweisbar. In der
Zustimmung mit den schriftlichen Quellen der ersten Hälfte des 6.
Jahrhunderts kann die Prager Kultur grundsätzlich mit den
Sklavenen, die Penkovka Kultur mit den Anten in Verbindung
gebracht werden. Auf dem Gebiet der Penkovka-Kultur sind u.a.
auch starke nomadische Einflüsse sichtbar (Parczewski 1993, 132).
Bevor Jordanis oder Cassiodor seine Informationen über die
Slawen gesammelt haben, ist es innerhalb dieses Volkes zur
Zersplitterung eines anderen Charakters gekommen Den zitierten
Passus aus Getica darf man so verstehen, dass die Slawen auch unter
anderen Namen, nicht nur als Sklavenen und Anten bekannt gewe-
sen sind. Von diesen Namen kennen wir zwar keinen, wissen aber,
auf welche Weise sie entstanden sind. Es ist sehr wahrscheinlich,
dass einige von diesen Gruppierungen die Namen seinen Anführern
18
oder den führenden Geschlechte zu verdanken haben. Darauf weist
auch das Wort familiae im Jordanis’ Text. Man sollte diese Situation
in die dreißiger oder in die fünfziger Jahre des 6. Jahrhunderts
datieren. Andere Gruppen wurden nach den Siedlungsgebieten
(loca) benannt. Die slawischen Gruppen aus der Erwähnung
Jordanis’, die eigene Namen besaßen, wohnten wahrscheinlich an
der Donau. Dort konzentrierte sich schon in der ersten Hälfte des 6.
Jahrhunderts die Bevölkerung der Ipoteşti-Cîndeşti Kultur (Stanciu
2005). Sehr wahrscheinlich ist auch die Existenz von anderen
Splittern der slawischen Gemeinschaft im Bereich der anderen
Gebiete Rumäniens, in der Westukraine und in der Slowakei oder im
östlichen Polen.
Die weiteren Namen der slawischen Gruppierungen wurden in
der ersten Hälfte des 7. Jahrhunderts erwähnt. Es waren Sorben:
etiam et Dervanus dux gente Surbiorum, que ex genere Sclavinorum
erant (Fredegarii...) und alle in Miracula Sancti Demetrii (cap. II, 1)
erwähnten „Stammesnamen“ (Drugowiten, Sagudaten, Welegeziten
u.a.). Aus dieser Zeit kennen wir auch ein Name des von den Slawen
besiedelten Gebietes Zellia (um 610-620; Tomičić 2001). Die
Namenkunde kann uns einige Namen, z.B. Sewerjanen (die
Einwohner des Nordens), erklären, aber die Mehrheit, wie Surbi
(Sorben) oder Hrwati (Kroaten), gehört zu den unverständlichen.
Eine interessante Geschichte steckt hinter dem Namen Obodriten
(Ob-odriten). Nach einer alten Hypothese von K. Zeuss (1837, 654),
die auch von H. Łowmiański (1964, 69-78) unterstützt worden ist,
darf man diesen Stammesnamen als „die an der Oder lebenden“ ver-
stehen. Wenn es stimmt, haben wir in diesem Fall mit einem einzigen
(außer allgemeinslawischen Sclaveni) erhaltenen frühslawischen
Stammesnamen aus dem Gebiet nördlich der Karpaten zu tun, weil
nur in der Periode vor dem 8. Jahrhundert mit der Anwesenheit
dieser Gruppe an einem Oder6 genannten Fluss zu rechnen ist. Es ist
auffallend, aber nicht überraschend, dass im 7. Jahrhundert vor allem
die Namen dieser Stämme bestätigt worden sind, die nah zu Byzanz,
bzw. zu westlichen Europa ihre Wohngebiete ausgebaut haben.
Die Bemerkung, dass die verschiedenen Glieder einer großen
Ethnie die gleichen Namen getragen haben, ist keine Neuigkeit.
Trotzdem sind hier diese Namen nochmals zu nennen: Duleben,
Sorben, Kroaten, Sewerjanen, Mährer, Drugowiten und Obodriten.
Alle könnte man sehr genau aus dem namenkundlichen, geo-
graphischen, historischen und ethnographischen Sichtpunkt
analysieren. Hier ist es nur Stichwortartig möglich. Die Verbreitung
dieser Namen zeigt, dass sich die paarweise oder sogar dreimal
bestätigten Namen im westlichen Teil des slawischen Gebietes
konzentrieren.
Die Ursachen solcher Zersplitterung sind, historisch gesehen,
sehr wichtig. Ein Vergleich mit den anderen Ereignissen aus der
Geschichte der Völkerwanderungsperiode kann uns helfen diese
Ursachen zu finden. Solche Situationen sind aus dieser Periode sehr
gut bekannt. Der Zerfall eines Stammes in zwei gleichnamige Teile
ist bei den spätantiken Germanen oft passiert. Die Goten haben im
Südosteuropa zwei große Verbände gebildet (Strzelczyk 1984, 26, 27;
Wolfram 1998, 78-80, 119, 120). Nach der verlorenen Schlacht gegen
Langobarden teilen sich auch die Heruler in zwei oder drei Gruppen
(Hauptfeld 1985, 125). Die Sachsen finden wir im 6. Jahrhundert
nicht nur in ihrem Heimat sondern auch im thüringischen Gebiet
und in Italien - als Verbundene der Langobarden, die Schwaben -
auch im Nordschwabengau (Schmidt 1992). In demselben
Jahrhundert war auch ein Teil der Thüringer aus der Heimat nach
Westen umgesiedelt (Polek 2007, 59-79). In allen diesen Fällen ist es
möglich die Gründe dieser Ereignisse zu nennen. Es waren die

Notumsiedlungen sowie die verlorenen Schlachten oder Kriege.
Obwohl die Germanen und die Slawen in verschiedenen
geschichtlichen Situationen und in einer ganz anderen Welt gelebt
haben, konnten die Gründe der slawischen Zersplitterung, zumind-
est in einigen Fällen, ähnlich sein.
Als wichtigster Täter dieser Bewegungen oder Verschiebungen
ist die awarische Großmacht zu sehen (Pohl 1988, 43-57). Eine
begrenzte, doch bemerkbare Rolle haben sicherlich auch die
Franken und Bayern gespielt. Die Bestätigung der byzantinischen
Aktivität in diesem Bereich verdanken wir den innerhalb des
Kaisertums entstandenen Quellen (Ditten 1993, 364-384). Zwar wur-
den für uns keine Kleinnamen der umsiedelten slawischen Gruppen
in diesen Texten erhalten, der Mechanismus dieser Bewegungen
wurde jedoch ganz deutlich dargestellt.
Fragen statt Schlüsse
Die moderne Ethnologie definiert ein Stamm als eine Gruppe
von Leuten, die miteinander durch die Blutbände verbunden sind,
eine gemeinsame Genealogie besitzen oder an sie glauben und die
regionale gesellschaftlich-politische, von einem Anführer und das
Rat der Alten geführte Struktur bilden. Entsprechend derselben
Theorie, besitzt die ethnische Gruppe eine Kultur, Sprache oder
Dialekt, ein Gebiet und ein Identitätsbewusstsein auf einen
Gründungs-Mythos gestützt. Eine ethnische Gruppe kann also aus
mehreren Stämmen bestehen. Gleichzeitig wird der Proto-Staat als
kleine politische Struktur bezeichnet, die durch die von den sakralen
Mächte unterstützten Anführern autoritär verwaltet ist (Posern-
Zielinski 2005, 47-50).
Was sind also die unter eigenen Namen bekannten slawischen
Gemeinschaften gewesen? Soll man sie als Stämme, Ethnie, Proto-
Staaten oder wandernde Räubertruppen bezeichnen? Die
schriftlichen Charakteristika einigen von ihnen erlauben uns eine
solche Frage zu beantworten. Im Fall des Samo-Reiches handelte es
sich offensichtlich um einen Proto-Staat. Die zahlreichen Strukturen,
wo an der Spitze die in den byzantinischen Quellen erwähnten
Anführer, wie Ardagastós (Radogost), Dargameros (Drogomir),
1 Dagegen schreibt der schon erwähnte Peter Šalkovsky, dass die Befunde von
Lakšárska Nová Ves doch zu den Grubenhäusern gehören (Šalkovsky 2001, Abb. 27:
6).
2 Die zitierte Arbeit bringt gleichzeitig ein interessantes Beispiel für das Fehlen der
engeren Zusammenarbeit zwischen den Archäologen aus Deutschland oder Polen
einerseits und aus Slowenien, Kroatien oder Bosnien andererseits. Nach I. Čremošnik
haben nämlich die slawischen Erbauer runder oder ovaler „Grubenhäuser“ diese
Bauweise im Dnieprland oder während der Wanderung von Nomaden übernommen
(1980, 132, 155). Diese sehr kontroverse Ansicht, wurde nie in der sehr umfangrei-
chen deutschen oder polnischen Literatur zum Thema „slawische Häuser“ dargestellt
und kritisch bewertet!
3 Dies hat u.a. Diskussion zwischen dem Verfasser und M. Guštin während der Tagung
Early Medieval Period from Pannonia tu Adriatic auf dem 13. Kongress der EAA in
Zadar bewiesen.
marek dulinicz
Dabragéksas (Dobrojazd), oder Peirágastos (Pirogost)7, gestanden
haben, sind vielmehr als Stämme zu betrachten.
Auch die archäologische Analyse kann bei der Identifizierung
der frühgeschichtlichen ethnischen Gruppen nützlich werden. Zwar
schrieb Andrej Pleterski vor über zehn Jahren, dass die ethnische
Bestimmung eine Sache der geistigen Sphäre ist und nicht unbedingt
einen materiellen, äußeren Niederschlag finden muss (Pleterski
1996, 19), doch auch er nutzte in seinem wissenschaftlichen
Verfahren vor allem die archäologische Kultursystematik aus
(Pleterski 1996, 29-35). Eine Verbindung zwischen der ethnischen
Gruppe und ihrer materiellen Kultur bilden die sog. ethnischen
Merkmale (ethnic Marker: Posern-Zielinski 2005, 85), das heißt
eigene Sitten und Traditionen, die ein typisches Verhalten verur-
sachen. Es ist anzunehmen, dass ein solches Verhalten eine beson-
dere, auch archäologisch nachweisbare Hinterlassenschaft gelassen
hat. Die Suche nach archäologisch nachweisbaren Spuren von eth-
nischen Merkmalen verschiedener slawischen Gruppen aus der Zeit
während und unmittelbar nach der sog. slawischen Wanderung
führt uns jedoch zu überraschend bescheidenen Ergebnissen, weil
die materielle Kultur der frühen Slawen so einheitlich ist, wie keine
andere dieser Zeit.
Zu solchen Schlüssen führt uns auch der Vergleich mit ger-
manischen Gruppen der Spätantike und Völkerwanderungszeit, die
sich untereinander nicht nur durch verschiedene Namen und Inhalte
der Gründungsmythen, sondern auch durch materielle
Hinterlassenschaft unterscheiden haben. Wir können mühelos typi-
sche Fundkategorien der langobardischen, sächsischen oder
thüringischen Kultur aufzählen. Das gleiche ist innerhalb der slawi-
schen Kultur des 6. und 7. Jahrhunderts nicht möglich. Andererseits
zeigt uns das Auftreten der in verschiedenen Teilen der slawischen
Gebiete wiederholten Namen, dass sich die slawischen
Gesellschaften, getrennt durch unterschiedliche geschichtliche
Ereignisse, mit ihren ursprünglichen Namen identifiziert haben.
Auch dies ist ein Zeichen für das frühe Entstehen der ethnischen
Gruppen innerhalb der großen slawischen Gemeinschaft.
4 Die Brunnen aus der awarenzeitlichen Siedlung in Brunn am Gebirge gehören zu
den wenigen Befunden dieser Art, die südlich von Böhmen und der Slowakei entdeckt
wurden (Stadler, Herold 2003).
5 In der deutschen Übersetzung: Weiter nach innen zu liegt Dazien, das von steilen
Gebirgen, die wie ein Kranz dasselbe umgeben, geschützt ist. Links von diesen, wo
die Grenze nordwärts geht, von Quellen der Vistula ab über ungeheure Strecken hin
sitzt das zahlreiche Volk der Veneter. Mögen auch ihre Benennungen [jetzt] wechseln
nach verschiedenen Stämmen und Wohnsitzen, die hauptsächlichen Namen sind
doch die Sklavenen und Anten (Alexander Heine (Hrsg.), Wilhelm Martens (Überset-
zung), Jordanis Gotengeschichte, Essen-Stuttgart 1986). In dieser Übersetzung fehlt
das Wort nunc, hier in den Klammern hereingeführt.
6 T. Lehr-Spławiński (1946, 68) konnte 7 so genannten Flüsse auszählen: drei im
Dnjepr-Zuflussgebiet, einen in Großpolen, zwei an der Grenze zwischen Böhmen und
Baiern, einen in der Slowenien.
7 Slawische Namenformen nach E. Rzetelska-Feleszko 2006, 80.
19
 gabriel fusek

Keramika predveľko-
moravského horizontu z
Nitry-Šindolky a otázka jej
datovania
Gabriel Fusek

N
a rozhraní nížinatých a hornatých oblastí západné- preto možno predpokladať, že ide o okraj sídliska, presnejšie jeho
ho Slovenska, na lokalite Šindolka v Nitre sa preskú- hospodárske zázemie, ktorého obytné zemnice sa nachádzali mimo
malo rozsiahle stredoveké sídlisko s viac ako 160 skúmanú plochu. Alebo obyvatelia sídliska žili v nadzemných oby-
zahĺbenými objektmi, ktoré patria do 7. až 12. storo-
čia (prehľadne o nálezisku pozri Fusek 2006). Pre-
tože sa nezískali drobné predmety, pomocou ktorých by bolo mož-
né jednotlivé horizonty osídlenia datovať, pri ich časovom zaradení
je potrebné vychádzať z analýzy keramiky. Predmetom tohto prí-
spevku sú nálezy z tých sídliskových objektov, v ktorých sa nenašla v 0 10 m

ruke modelovaná keramika z doznievajúceho včasnoslovanského

obdobia, ale ani keramika veľkomoravského rázu. Pochádzajú teda z
obdobia, kedy sa južne od Nitry rozprestieral Avarský kaganát, o čom
svedčí pohrebisko v Dolných Krškanoch, ako aj niektoré nitrianske
sídliskové nálezy (Zábojník 2004, 100-102, obr. 1). Severne od Nitry
sa nachádzali slovanské územia, čiže sídlisko na Šindolke bolo v hra-
ničnom pásme týchto dvoch kultúrno-politických zoskupení. Po roz-
pade ríše Avarov vzniklo roku 805 na Nitriansku nezávislé kniežat-
stvo, ktoré roku 833 pričlenili k svojej ríši Moravania (Steinhübel
2004, 67-88). Z hľadiska archeologickej periodizácie možno diskuto-
vané sídliskové nálezy synchronizovať s neskorou dobou avarskou,
prípadne s predveľkomoravským obdobím. Problematike sídlisko-
vej keramiky z tohto úseku včasného stredoveku boli u nás venova-
né parciálne štúdie, v ktorých síce možno hľadať analógie, ale v sku-
točnosti chýba analytická práca, o ktorú by bolo možné oprieť sa pri
absolútnom datovaní nálezov. Dôvodom je, podobne ako na Šindol-
ke, zvyčajne úplná absencia datujúcich predmetov. Nie je to ale prob-
lém špecifický pre oblasť juhozápadného Slovenska, pretože sa týka
súvekých avarských a slovanských sídlisk tak v Karpatskej kotline,
ako aj sídlisk na slovanských územiach v širšom stredoeurópskom
rámci. Napriek týmto negatívam tu možno rozpoznať isté všeobecné
tendencie vývoja keramiky, ako aj určité lokálne zvláštnosti pri jej
produkcii.
Spracúvaná keramika pochádza z 31 sídliskových jám, ktoré sú
v primárnej dokumentácii náleziska evidované ako 28 sídliskových
objektov. Ide predovšetkým o funkčne neurčené vyhĺbeniny rôz-
nych veľkostí, od ktorých sa svojím tvarom a hĺbkou zreteľne odlišu-
jú tri obilné jamy (objekty 1/68, 57 a 147) a rozmernejšia jama s dvo- Obrázok 1
ma pecami (objekt 107). Nenašlo sa tu ani jedno zahĺbené obydlie, Nitra-Šindolka. Celkový plán predveľkomoravského sídliska.

21
 srednji vek
dliach, stopy ktorých sa pri vykopávkach nezistili. Sídliskové jamy sa
rozprestierajú v juhovýchodnej časti výskumnej plochy, na ktorej
vytvárajú určité obrazce, ktoré možno rôzne interpretovať. Asi
najpravdepodobnejší je pohľad, že ide o zoskupenia 4-6 objektov, v
ktorých pozdĺžne jamy sú orientované v smere zhruba SV-JZ, alebo
kolmo naň (obr. 1).
V týchto sídliskových objektoch sa našli črepy zo 616 hrnco-
vitých nádob. Pretože sídlisko bolo osídlené ešte asi ďalšie štyri
storočia, nie je vylúčené, že v niektorých prípadoch mohlo v
mladších obdobiach dôjsť ku kontaminácii zásypov jám, nerozpoz-
nanej počas výskumu. Bezpečne zistené sú vtrúsenia v prípade ob-
jektu 7, ktorý bol v subpozícii s vrcholnostredovekým objektom 2.
Nad jamami objektu 28 sa nachádzal kamenný zával, siahajúci až do
orničnej vrstvy (obr. 2), z ktorého taktiež pochádza niekoľko zjavne
mladších črepov. Pri výraznej uniformite včasnostredovekej kerami-
ky nemuseli byť všetky intrúzie zaregistrované, najmä ak ide o črepy
zo stien nádob. V zásypoch jám ale nie je evidovaná staršia, v ruke
modelovaná včasnoslovanská keramika. Pravdepodobne preto, že
tento horizont je na lokalite zastúpený v slabej miere. Je však prav-
dou, že prípadné vtrúsené črepy z obtáčaných nádob z tohto obdo-
bia nie je vždy možné bezpečne odlíšiť od obtáčaných nádob, ktoré
sú predmetom našej analýzy. Určité problémy zapríčinil i spôsob vy-
berania a evidovania niektorých nálezov v starších výskumných se-
zónach. Príkladom je objekt 110, ktorý síce tvorili tri jamy, ale nálezy
sú v evidencii zapísané ako jeden súbor. Pretože keramika z takto
umelo vytvoreného súboru je formálne homogénna, nebola vylúče-
ná zo spracovania. Podobne objekt zapísaný pod číslom 26 pozostá-
val z troch jám. Jednu, neznámeho veku, porušovali dve jamy, kto-
rých obsah od určitej hĺbky registrovali zvlášť. Preto bolo pri spraco-
vaní možné vyčleniť jamu 26A, svojím obsahom sa hlásiacu k disku-
tovanému horizontu, ako aj vrcholnostredovekú jamu 26B. Medzi
zvyškom nálezov z „objektu 26“ sa nachádzajú aj črepy, ktoré zrejme
pochádzajú z výplne objektu 26A. Tieto sa ale pri charakterizovaní
Obrázok 2
Nitra-Šindolka. Objekt 28 na úrovni zistenia a po vybratí jeho výplne.
22
nálezov z objektu 26A nepoužili. Do vyhĺbenín dvoch jám spomína-
ného objektu 28 siahala kamenná vrstva, preto sú ich zásypy považo-
vané za súčasné.
Úplnú väčšinu analyzovanej keramiky predstavujú rôzne veľké
fragmenty z hrncovitých nádob a len jeden črep je zo zvonu na peče-
nie. V tejto štúdii zameranej na riešenie chronologických problémov
nie je možné prezentovať všetky nálezy a nálezové okolnosti, preto
sa urobil reprezentatívny výber z nasledujúcich sídliskových objek-
tov: 3/68 (42), 7 (13-16, 37, 49, 59, 66), 23 (7, 17, 18, 71), 26A (3, 5,
9), 28 (4, 20, 21, 68), 33 (8, 22, 33, 34, 44, 50, 62), 34 (10, 54), 36 (36),
43 (11, 23, 38, 46, 57, 58), 57 (32, 45, 65), 65 (19, 24, 40, 51), 74 (39,
60), 107 (6, 47, 48, 52, 63, 73), 109 (25, 26, 31, 43, 64, 69), 110 (2, 27,
28, 41, 67, 72), 113 (30), 129 (1), 136 (55), 140 (29, 53, 56, 61, 70); z
jednej nádoby sú črepy z objektov 110 a 140 (12) a 140 a 147 (35).
Na kresbách hrncov vyobrazené pásy s výzdobou majú pôvodnú
šírku 5 cm. Zvislá plná čiara je osou súmernosti nádoby, ak je čiara
prerušovaná, tak sa priemer nádoby nedal zistiť. Prípadná vnútorná
výzdoba je vľavo od týchto čiar.
Všetky hrnce sú vyhotovené technikou obtáčania, t. j. najprv ich
vymodelovali v ruke a následne obtočili na pomaly rotujúcom kruhu.
Časť nádob je obtočená pomerne nedbalo, ale vyskytli sa aj kvalitné,
remeselne vyhotovené exempláre. V súbore sa nachádzajú tak po-
merne hrubostenné, ako aj tenkostenné výrobky. Paušálne možno
konštatovať, že tenkostenné nádoby sú obtočené kvalitnejšie, ale aj
medzi hrubostennými hrncami sa vyskytli také, ktoré sú starostlivo a
zručne vyhotovené. Niektoré hrubostenné nádoby sú vyhotovené z
hliny s prímesou menších i väčších minerálnych zŕn, ktoré sú v mate-
riáli nerovnomerne rozptýlene, zväčša sú však vytvorené z piesčitej
hliny. Tenkostenné hrnce zvyčajne vyrábali z dobre vymiesenej hliny
s prídavkom menších minerálnych zrniek a piesku. Vtedy je ostrivo
v črepe rovnomerne rozptýlené. Výnimočne sa objavujú aj exemplá-
re vyhotovené z jemného materiálu. Zvon bol hrubo vymodelovaný
voľne v ruke z hliny zmiešanej s rôzne veľkými zrnkami minerálov.
0 1m

1 3
5
10
Vytvoriť si predstavu o morfológii nádob umožňujú rekonštruo-
vané exempláre a aj väčšie fragmenty. Prevahu v analyzovanej kolekcii
mali hrnce s vajcovitým telom, ktorých najväčšia vydutina sa nachádza
na rozhraní hornej a strednej tretiny výšky tela, meraného medzi hrd-
lom a dnom (1, 2), prípadne v spodnej časti hornej tretiny tela (3).
Zastúpené boli aj nádoby so súdkovitým telom, kedy najväčšia vyduti-
na je umiestnená do strednej tretiny jeho výšky (4, 5). Ojedinelý je
rekonštruovaný hrniec kónického tvaru s najväčšou vydutinou situo-
vanou do hornej šestiny tela (6). V súbore sa nachádzajú aj väčšie frag-
menty pochádzajúce dozaista z malých hrncovitých mís (7, 8), ktorých
šírka bola väčšia než výška. Regulárna misa sa nenašla.
gabriel fusek
4
8
6 9
Je všeobecne známe, že stvárnenie okrajových častí nádob v
stredoveku patrí medzi najcitlivejšie chronologické ukazovatele. Dr-
vivá väčšina hrncovitých nádob nášho súboru mala vyhnuté ústia s
jednoduchou profiláciou. To znamená, že ústia sú z vonkajšej aj vnú-
tornej strany tvorené plynulým oblúkom, neprejavili sa snahy o kom-
plikovanejšie profilovanie, napríklad vytiahnutím okraja. Oblúky ale
nemusia byť rovnobežné, takže ústie môže mať rovnomerný prierez,
ale i k okraju sa rozširujúci alebo zužujúci. Častým javom je zhrub-
nutie hornej časti ústia. V menšom počte prípadov je vinou nedosta-
točného obtočenia vonkajší oblúk deformovaný, vyskytli sa aj prí-
pady, kedy je opačne klenutý.
23
 srednji vek

11 13

12 14

17

15 16 18

20 22 23

21
19 24 25

28
26

29

30 27 31 32

36

33 34 35 37

24

Výsledné stvárnenie samotných okrajov bolo závislé od toho, či
ich modelovali len rukami, alebo či požili formovací nástroj, ako aj,
či pri finálnom opracovaní nádoby bola okraju venovaná pozornosť.
Napríklad, ak zrezaný okraj za vlhka utreli, jeho hrany tým zároveň
zaoblili. Používam výraz zrezaný, pretože je v slovenskej archeolo-
gickej terminológii zaužívaný, ale v skutočnosti okraje asi stlačili plo-
chým nástrojom, hranou jeho čepele, čo sa niekedy prejavuje drob-
ným výčnelkom smerujúcim nahor či nadol (v nemeckej literatúre
opisovaným ako tŕň), prípadne aj zhrubnutím okraja. Zistili sa štyri
základné druhy okrajov. V najmenšej miere (8,3 %) sú zastúpené
okraje prežliabnuté. Pretože v žliabkoch nie sú stopy po nástroji, ako
tomu niekedy býva u mladších exemplárov, modelovali ich asi tak, že
okraj bol obtáčaný medzi dvoma prstami jednej ruky a proti nim pri-
tlačili prst ruky druhej. Ďalej nasledujú okraje facetované, zvyčajne s
dvoma-tromi neutieranými obežnými plôškami, vzniknutými pritlá-
čaním formovacieho nástroja (16,5 %), hojnejšie sa nachádzajú okra-
je zaoblené (24,8 %) a napokon okraje zrezané, ktoré prevažujú (50,4 %).
Napriek istej uniformite je pre potreby typologickej klasifikácie
možné formálne vyčleniť dva hraničné typy jednoduchých vyhnu-
tých ústí. Z nich typ 1 je zastúpený v menšej miere. Horná časť hrdla,
resp. ústie od okraja po najväčšie prehnutie hrdla je vysoké, zvyčajne
viac ako 20 mm. Ako dôsledok menej kvalitného obtočenia sa pod
okrajom nezriedka nachádza hrboľ, ktorý sa nenachádza po celom
obvode ústia. Podľa súvekých analógií celkovo dochovaných hrncov
pomerne veľká výška ústia je prejavom proporčných vzťahov na ná-
dobách, nesúvisí s ich veľkosťou. Ústia tohto typu nie sú vyhnuté
viac ako 45°, zvyčajne sa tento parameter pohybuje v hodnotách
okolo 30°. Uhol medzi spodnou a hornou časťou hrdla dosahuje
hodnotu aspoň 120°, čo znamená, že profil je natiahnutý, plynulý
(napríklad 9-12). Ústia označené ako typ 2 prevažujú (napríklad 13-
19). Sú nižšie, obvykle nepresahujú výšku 20 mm. Často sa medzi
nimi vyskytujú exempláre vyhnuté viac ako 45° a uhol medzi spod-
nou a hornou časťou hrdla je nezriedka menší než 120°, takže pro-
filácia je v porovnaní s predchádzajúcim typom ostrá. Objavujú sa aj
hrnce so svojráznym formovaním ústí, ktoré kvôli náhodnému
výskytu neboli klasifikované (napríklad 4).
Spolu 17 vyhnutých ústí je znútra zdobených, zvyčajne vlnov-
kou vyrytou hrebeňom (1, 6, 12, 18, 20-29), prípadne husto radený-
mi vpichmi hrebeňom (30, 31). Ojedinelo sa vyskytla aj vnútri rytá
obežná línia, pre poškodenie črepu však nevedno, či bola nanesená
hrebeňom. Ornament je priečne prerušený zásekom (32). V troch
prípadoch sa zistilo jednoduché presekávanie okraja (8, 9, 33), na
ďalších dvoch okrajoch záseky urobili hrebeňom (34, 35).
V spracúvanom súbore mal jeden hrniec ústie typu 3, ktoré je
vtiahnuté, okraj má zaoblený (36).
Ornamenty na telá nádob nanášali buď hrebeňom, alebo ná-
strojom s jedným hrotom. Charakteristické pre šindolský súbor je
zdobenie tiel od hornej časti pliec až do zóny spodnej časti, nezried-
ka až do oblasti tesne nad dnom. Výzdoba obmedzujúca sa do oblasti
pásma okolo najväčšej vydutiny (4, 8) alebo na plecia (7) je skôr vý-
nimkou než pravidlom. Nezdobené nádoby sa nenašli.
Pri dekorovaní hrebeňom obvykle využívali rotáciu nádoby.
Základnými výzdobnými prvkami sú obežné vlnovky a línie. Tvar
vlnoviek je závislý od vzťahu medzi výškou, dĺžkou a symetriou ich
amplitúdy. Verbálny opis vyskytujúcich sa druhov je pomerne vágny:
ploché, dlhé, roztiahnuté (5, 16, 18, 19, 37-39), kratšie, vyššie (33, 35,
40, 41), krátke, vysoké, strmé (17, 31), krátke, nízke, strmé (9). Svoj-
rázny výzdobný prvok, nanášanie ktorého nevyžadovalo priebežnú
rotáciu, ale plynulý ťah rukou, tvoria zriedkavo sa vyskytujúce gir-
landy (42, 43). K vyslovene statickým výzdobným prvkom patria
gabriel fusek
pomerne krátke šikmé či zvislé ťahy hrebeňom (11, 44-48) a vpichy
(8, 10, 17, 30, 38, 49-54), prípadným derivátom ktorých sú krátke
vrypy (55-57).
Vzhľadom na rozdrobenosť keramiky málokedy poznáme celé
profily tiel nádob, preto je možné opísať skladbu len niektorých or-
namentov. Napriek jednoduchosti a malému počtu výzdobných prv-
kov je ich kombinovanie veľmi variabilné. Nepochybne najobvyk-
lejšie je vertikálne striedanie nedotýkajúcich sa horizontálnych zväz-
kov línií a vlnoviek. Napríklad pásy vlnoviek sú ohraničené pásmi
línií (2, 5), pravidelne sa striedajú pásy línií a vlnoviek (4, 6), výzdobu
tvoria len pásy línií (3, 15) alebo vlnoviek (7, 33, 58) a podobne.
Vizuálne odlišné je nanášanie prekrývajúcich sa vlnoviek a línií (40).
Girlandy sa našli na malých črepoch, ale pravdepodobne sa s líniami
striedali podobným spôsobom ako vlnovky.
Opísanú dekoráciu niekedy dopĺňajú krátke ťahy hrebeňom, či
už šikmé alebo zvislé. Nezriedka zhora obrubujú zvyčajnú výzdobu,
čiže sú umiestnené do hornej časti pod hrdlom a na plecia (11, 46,
47), inokedy sú zakomponované medzi ostatné výzdobné prvky (44,
45, 48).
Vpichy a krátke vrypy hrebeňom vypĺňajú plochy medzi pásmi
vlnoviek (17), prípadne tvoria dominantnú výzdobu nádob, doplne-
nú zväzkami vlnoviek a línií (49), alebo sa na nádobách vyskytujú
samostatne (8, 30). Najčastejšie sú však umiestnené v páse pod hrd-
lom alebo na pleciach a pod nimi sa nachádza ornament vytvorený
líniami alebo vlnovkami (10, 38, 50, 52-57). Motívy vpichovaných
ornamentov sú jednoduché, pretože pozostávajú z pásov zvislo či
mierne šikmo radených rôzne hustých vpichov, vetvičkovitý motív je
zriedkavý (8).
Ak je ornament vytvorený jednohrotým nástrojom, sú zazna-
menané len základné výzdobné prvky nanášané na rotujúcu nádobu
- obežné vlnovky a línie. Nedochovali sa väčšie fragmenty, ale
podobne ako v prípade hrebeňovej dekorácie i tu môžeme očakávať
variabilné striedanie či kombinovanie oboch prvkov (13, 59), prí-
padne výzdoba mohla pozostávať len z vlnoviek (60, 61) alebo ried-
ko rozložených línií (62-64), čo však nemožno jednoznačne doložiť.
Podľa fragmentov z dolných častí nádob ornament zvyčajne pokrý-
val, analogicky ako u hrebeňovej výzdoby, celé telo až po spodné
partie. Je potrebné zdôrazniť, že výzdoba vo forme vrypov alebo
zásekov sa neregistrovala.
Zvyk zdobiť keramiku jednohrotým nástrojom nebol natoľko
udomácnený, ako to tomu bolo v prípade používania hrebeňa.
Svedčí o tom skutočnosť, že medzi 28 analyzovanými súbormi sa
črepy takto dekorovaných nádob našli len v 9 objektoch. Ich zastú-
penie v nich predstavuje rôzne percentuálne hodnoty, ktoré pri
malých počtoch nálezov nemusia byť smerodajné.
Dná skúmaných nádob sú masívne i tenké a ich hrúbka nie je
vždy v súlade s mocnosťou stien celej nádoby. Okraje dien sú viac-
menej opracované, bez stôp po vonkajšom obvodovom plastickom
prstenci. Omnoho častejšie sa nachádzajú okrajové než stredové
časti dien, takže nie sme dostatočne informovaní o ich priečnej pro-
filácii. Preto sa dá len v hrubých rysoch konštatovať, že ploché pod-
stavy, t. j. spodné, vonkajšie časti dien, sa vyskytujú zriedkavejšie než
dovnútra klenuté, konkávne podstavy. Tvar podstáv súvisí s techno-
logickým postupom. Ploché podstavy vznikli vtedy, keď nádoby
modelovali na plochej podložke. Mierna konkávnosť dna mohla
vzniknúť pri sušení, kedy nádobu postavili na okraj a dno, najmä ak
bolo tenké, sa svojou tiažou mierne prehlo. Prehnutie dovnútra však
najčastejšie súvisí s tým, že medzi pracovnú dosku kruhu a nádobu
vložili drevený model - kotúčovitý terčík (Jakimowicz 1930, 353;
Vogt 1987, 74). Tento mohol byť nezdobený, niekedy sa z neho od-
25
 srednji vek
tlačila len štruktúra dreva (65), alebo doň vyryli obrazec, ktorý sa na
podstave prejavuje ako pozitívna plastická značka. V analyzovanom
súbore sa vyskytli dve takéto značky v tvare rovnoramenného kríža
alebo písmena X (66, 67), ako aj odtlačky ledabolo rytých križujúcich
sa čiar (68, 69), ktoré v skutočnosti nemuseli mať žiadny symbolický
význam a môžu patriť do skupiny pseudoznačiek. Sem zaiste patria
dná s odtlačkami rovnobežných plôšok komponovaných do kruhu,
ktorých konce sú zaoblené (5, 70) a dno s odtlačkom rovnobežných
línií (2). Medzi dnami sa našlo len jedno s odtlačkom osky
hrnčiarskeho kruhu (71).
Dno s dierkou uprostred (72) nedokumentuje výrobný postup,
pretože bolo prevŕtané až dodatočne, ale súvisí s účelom, na ktorý
bola nádoba neskôr určená. Sekundárne prederavenie stien nádob
(13, 34) súvisí so snahou o ich opravu.
Z temporálneho hľadiska majú opísané vlastnosti študovanej
kolekcie keramiky rozličný význam. Ako už je v úvodnej pasáži naz-
načené, pri hľadaní analógií nevystačíme s nálezmi z regiónu západ-
ného Slovenska, pretože publikovanie ojedinelých datovaných nále-
zov nie je v každom prípade dostačujúce. Je to spôsobené nielen
tým, že nie je dostatok takýchto nálezov k dispozícii, ale aj omnoho
väčšou prácnosťou pri príprave sídliskových nálezov na publiko-
vanie a vyhodnotenie. Pri porovnaní so spracovaním pohrebísk je
badateľná aj istá metodická nezrelosť a nepochybne má dopad aj
menšia atraktívnosť práce so sídliskovým materiálom. Avšak aj práca
s keramikou z pohrebísk stojí viac-menej na okraji, než v centre zá-
ujmu bádateľov (Daim 1994, 36). Taktiež komparácia so sídliskovými
nálezmi z iných, často vzdialenejších území, na ktorú nemožno rezig-
novať, má svoje úskalia. Predovšetkým preto, že súčasný stav bádania
o avarskej a staršej slovanskej sídliskovej keramike je všeobecne
značne neuspokojivý. Zdá sa, že pre rozsiahle teritóriá východnej
časti strednej Európy možno uplatniť expresívne prirovnanie k „dark
age“, ktorým M. Lutovský pôvodne charakterizoval stav poznania
tejto problematiky v Čechách (Lutovský 1998, 296). Aby sme sa však
vyhli negatívnemu paušalizovaniu, treba tiež uviesť, že v posledných
desaťročiach sa na tomto poli bádania objavil rad pozoruhodných
vedeckých štúdií a monografií, ktoré v porovnaní s nie až tak dávnou
minulosťou posúvajú poznanie žiaducim smerom.
Nadregionálne paralely sa v tejto práci použili predovšetkým v
snahe spoznať počiatky študovaného horizontu, pretože vtedy sa ešte
pomerne výrazne prejavovali isté všeobecné zhody na slovanskej, ale
aj avarskej keramike. Za kontraproduktívne som ale považoval využí-
vanie vzdialenejších analógií pri hľadaní možnosti datovania záveru
horizontu. Je známe, že ku koncu staršieho úseku včasnostredove-
kého obdobia v keramickej produkcii už jestvovali výrazné regionálne
odlišnosti (Staňa 1994, 15, 16). Nálezy zo Šindolky nie sú kvôli absencii
datujúcich predmetov akýmsi výnimočným prínosom pre riešenie
chronologických otázok, ale snaha o vystihnutie podstatných vlast-
ností keramiky nie je samoúčelná. Význam podrobnejšieho sprístup-
nenia vidím predovšetkým v tom, že v plnej miere obnažuje rozsah
problémov, s ktorými sa pri ich vyhodnotení stretávame. Tie ale
nemožno zjednodušiť len na problematiku datovania.
Západné Slovensko je významnou súčasťou teritória, v ktorom
sa objavuje keramika podunajského typu v zmysle triedenia J. Eisne-
ra (1952, 248-278). Jej pôvod výstižnejšie vystihuje J. Macháček, nazý-
vajúc ju keramikou stredodunajskej tradície (Macháček 1997). V roz-
siahlom geografickom priestore severne a západne od stredného
Podunajska sa pri hodnotení sídliskových nálezov vďaka podobnos-
ti tamojších nálezov s keramikou podunajského typu štandardne
zdôrazňujú vzťahy k danej oblasti. Dokumentovať to môžeme aj
26
nasledujúcim letmým, nesystematickým prehľadom prevažne novšej
literatúry, majúcim však postačujúcu výpovednú hodnotu.
V Čechách sa podľa J. Bubeníka zdobená obtáčaná keramika
mladšej fázy včasnoslovanského obdobia všeobecne a oprávnene
nazýva keramikou podunajského rázu (Bubeník 1994, 60). Dokonca
bola vyslovená domnienka, že by mohlo ísť o doklad druhej vlny slo-
vanského obyvateľstva prichádzajúceho z Podunajska (Profantová
2005, 170, 224). Ale aj pre neskoršie obdobia autori upozorňujú na
kultúrne vplyvy z podunajskej oblasti. Napríklad v prípade nálezové-
ho horizontu zo 7. storočia v Opolánkach vo východných Čechách sa
konštatuje, že keramika zodpovedá Eisnerovmu podunajskému
typu, resp. Macháčkovej keramike stredodunajskej tradície (Princo-
vá-Justová 2004, 162-165). Podobne pri hodnotení keramiky v stre-
dočeských Doubravčiciach je upozorňované na elementy podu-
najského pôvodu (Profantová 1998, 322, 341). O vplyve keramiky z
Podunajska sa uvažuje aj vo východných častiach Nemecka. V Durín-
sku je v okruhu staršej slovanskej obtáčanej keramiky rozpoznaný aj
podunajský typ (Timpel 1995, 27, 28). Aj v priľahlom západnom Sas-
ku sa taktiež okrem miestnej keramiky rüssenskej skupiny zo 6./7.-8.
storočia vyskytuje aj Eisnerom vyčlenený typ keramiky (Vogt 1987,
164). D. Langeová tu okrem iných vplyvov vyzdvihuje aj vplyvy
česko-moravské (Lange 2003, 35-37), čo je v súlade aj s bádaním H.
Brachmanna o rüssenskej fáze lipského typu (Brachmann 1978, 91-
104). F. Biermann síce neakceptuje chronologickú koncepciu uve-
dených bádateľov a keramiku rüssenskej fázy lipského typu (t. j.
Vogtovu rüssenskú skupinu) datuje až do 8.-9. storočia, ale tiež upo-
zorňuje na typologicky výrazný vzťah k česko-moravskému pro-
strediu (Biermann 2000, 34, 35). Uvedené oblasti Nemecka na juhu
susedia s Horným Franskom, kde slovanskú keramiku systematicky
spracoval H. Losert. Podľa neho tamojšie nálezy majú bližšie ku
keramike rüssenskej skupiny alebo ku keramike podunajského typu,
než ku keramike stredoslovanského obdobia stredného Nemecka.
Obdobnú keramiku uvádza aj z Čiech, vyzdvihuje formálne podob-
nosti a analógie zo slovansko-avarskej sídelnej oblasti Slovenska,
Rakúska a Maďarska (Losert 1993, 85). Takáto keramika v Hornom
Falcku je absolútne datovaná rádiokarbónovou metódou do inter-
valov rokov 644-692 (68,1 %) a 617-776 (98,6 %), archeologickými
metódami do doby okolo alebo tesne po roku 700 (Lohwasser, Lo-
sert 2002; Losert, Szameit 2003). Aj v južných oblastiach Poľska sa čas-
to pripomína vzťah tamojších nálezov k stredodunajskej oblasti. Na-
príklad pri analýze štylistických a technicko-technologické znakov
keramiky pravdepodobne z 8.-9. storočia zo sídliska Poborszów v
Sliezsku sa uvádza južný vplyv. Menovite okrem klučovského hori-
zontu v Čechách ide najmä o oblasť avarsko-slovanskú, charakterizo-
vanú Eisnerovým a Macháčkovým typom keramiky (Foltyn, Tom-
czak 2006, 64, 65). Na sliezske náleziská s keramikou so zodpoveda-
júcimi analógiami v hroboch v strednom Podunajsku, ktoré sa v Sliez-
sku objavujú prinajmenšom od polovice 7. storočia, upriamil svoju
pozornosť aj P. Rzeźnik. Táto keramika tu však nezanechala trvalú
stopu, pretože ak by mala mať skutočný vplyv na miestnu hrnčiarsku
produkciu, ten by sa mal prejaviť aj udomácnením technologických
postupov a prevzatím ornamentiky. Výrobné postupy v 9. storočí
však smerovali k inému spôsobu modelovania nádob takzvaným
profilujúcim obtáčaním (Rzeźnik 1997, 127-129). Dôsledne sa vplyv-
mi z Karpatskej kotliny, resp. stredného Podunajska, ich prejavom na
keramike a aj ich príčinami v staršom úseku včasného stredoveku v
Hornom Sliezsku zaoberal M. Parczewski (1982, 54-62, 120, 121).
Pre viaceré práce rôznych autorov je symptomatické, že sa
neodvolávajú na priame analógie, ale zostávajú v úrovni všeobecne
vžitého konštatovania o podobnosti s keramikou podunajského ty-

pu. Ešte ani nie v tak dávnej minulosti vlastne v strednom Podunaj-
sku neboli publikované rozsiahlejšie celky zo sídlisk. Takže aj odvo-
dené datovanie keramiky podľa hrobových nálezov môže byť v kon-
krétnych prípadoch sporné a zároveň ovplyvnené neznalosťou sku-
točnej škály tvarov a výzdoby. Keramika podunajského typu bola to-
tiž pôvodne rozpoznaná a vyčlenená z nálezového fondu avarských
kostrových pohrebísk. Už začiatkom šesťdesiatych rokov však A.
Točík upozorňoval na rozdiel medzi funerálnou keramikou a kera-
mikou sídliskovou. Upriamenie sa na keramiku z hrobov nielenže
zužuje poznatky o stave hrnčiarskej výroby, ale negatívne vplýva aj
na datovanie sídliskových nálezov. Sídlisková keramika vyniká nad
hrobovú technikou vyhotovenia a dokonalejším vypálením, preto je
bežná tendencia datovať sídliská s vyspelou keramikou do mladšie-
ho obdobia, než kam v skutočnosti patria (Točík 1963, 167). Tvarová
náplň sídliskovej keramiky je zároveň omnoho pestrejšia. Pretože ju
využívali nielen na stolovanie, ale aj na prípravu jedál a na sklado-
vanie, neobmedzuje sa len na menšie hrnce, ktoré sa zvyčajne kládli
do hrobov (Tomka 1988, 48). Veľkou prednosťou funerálnej kera-
miky je ale jej pomerne presné datovanie prostredníctvom iných,
chronologicky citlivých príloh v hroboch. Dôležitý je aj fakt, že na
rozdiel od fragmentarizovaných sídliskových nálezov sa v hroboch
dochovali celé nádoby, takže je na nich možné študovať ornamen-
tiku a poskytujú aj dáta k poznaniu ich celkového tvaroslovia. Pri po-
rovnávaní s postupom pochovávania na jednotlivých pohrebiskách
sa dá dospieť k určitým poznatkom typologického vývoja keramiky,
ktoré ale nie je vhodné zovšeobecňovať (Daim 1994). K exaktnému
poznaniu technologických zmien v čase začína prispievať aj cielené
skúmanie keramiky z pohrebísk (Herold 2002a). Nadregionálne ana-
lýzy keramiky, opierajúce sa o rozsiahle súbory dát, dávajú nové im-
pulzy pre riešenie problematiky vývoja včasnostredovekého hrnčiar-
stva (Stadler 2005; Vida 1999). Ale analýzy keramiky z pohrebísk a z
nich vyplývajúce poznatky, opierajúce sa o mizernú kvalitu zobra-
zenia nádob v značnej časti obzvlášť staršej literatúry, nepôsobia dô-
veryhodne. Tento kabinetný prístup (Zábojník 2004a, 451) môže pri-
niesť viac dezinformácií než úžitku. Príkladom je spracovanie kera-
miky zo Želoviec, kde sa pri jej vyhodnotení prejavil diametrálny
rozdiel, keď na jednej strane autor študoval keramiku z autopsie (Ma-
cháček 1997) a na strane druhej sa na analýzy použili podklady z pô-
vodnej literatúry, v ktorej nebola prezentácii keramiky venovaná po-
trebná starostlivosť (Fiedler, Passlick, Richter 1993). Prednosťou síd-
liskovej keramiky je zas možnosť vo veľkých sériách sledovať kom-
binácie rôznych znakov, slúžiacich na detailnejšie spoznanie ich spo-
ločného výskytu.
Pretože podunajský typ bol definovaný na základe nálezov z
avarských hrobov, je prirodzené, že jeho počiatky na severozápad-
nom okraji Avarského kaganátu sa tradične spájali s dobou expanzie
kaganátu týmto smerom v závere staršieho stupňa avarského obdo-
bia, v čase okolo polovice 7. storočia. Ako uvidíme nižšie, z Avarské-
ho kaganátu však z časopriestorových dôvodov táto keramika prísť
nemohla. Nálezy z hrobov len potvrdzujú, že vtedy už na no-
vozískaných územiach existovala, používalo ju domáce slovanské
obyvateľstvo. Postupom bádania sa dospelo k názoru, že genéza
tejto obtáčanej keramiky nesúvisí s avarským prostredím, ale ide o
kultúrne dedičstvo stredodunajských rímskych provincií (Fusek
1994a, 93-99; Jelínková 1980, 62; Macháček 1997, 354-358). V tejto
tradícii pramení istá štýlová jednota slovanskej keramiky v staršej
fáze včasného stredoveku (Macháček 1997, 358). Slovania sa v stred-
nom Podunajsku dostali do kontaktu s vyspelejším neskoroantickým
prostredím ešte niekedy v priebehu 6. storočia (Fusek 1994a, 99). Je
pravdepodobné, že rozvinuli a ďalej sprostredkovali výrobu obtáča-
gabriel fusek
ných nádob, pretože keramika stredodunajskej tradície sa v Avar-
skom kaganáte naskutku spočiatku objavuje len v jeho okrajových
oblastiach, a to až niekedy okolo roku 650. V centrálnych častiach
avarskej oikumény narastá počet takto vyrábaných nádob až od
konca 7. storočia, v 8. storočí sa aj tu vyrábali vo väčšej miere (Vida
1999, 110, tab. 175, typ IIB). T. Vida prezentuje skeptický názor,
možno aj oprávnený, podľa ktorého táto keramika nie je chronolo-
gicky signifikantná. Taktiež uvádza, že v 8. storočí už aj v kaganáte
jestvovali regionálne typy obtáčanej keramiky, vyrábané v dielňach s
malým, najviac 25 km vzdialeným distribučným zázemím (Vida 1990-
1991, 136). Naproti tomu P. Stadler vyčlenil na území Avarského
kaganátu a priľahlých zónach 14 väčších územných skupín s charak-
teristickými znakmi hrncov. Predpokladá, že keramika bola vyrábaná
podľa miestnych zvyklostí, avšak vo viacerých dielňach. S ich
výrobkami sa zvyčajne obchodovalo vnútri vymedzených území,
vývoz do iných oblastí bol výnimočný. Boli určitým prejavom identi-
ty obyvateľov regiónu (Stadler 2005, 157, tab. 201; 2008, 666, obr. 7).
Pri vyhodnocovaní sídliskového materiálu sa podobné podrob-
nejšie úvahy zatiaľ neobjavili, pracuje sa s väčšími teritoriálnymi jed-
notkami. Napriek veľkej variabilite sa určité zhodné štýlotvorné
prvky nachádzajú na hrncoch na nesmiernom území od južného
Poľska po Banát, od Durínskeho lesa po východ Karpatskej kotliny.
K nim patrí obtáčanie, jednoduché esovité profilovanie ústia, znútra
často zdobeného, zvyčajne hrebeňom rytý ornament na tele, zväzky
obežných línií a vlnoviek sú doplnené zvislými alebo šikmými zárez-
mi hrebeňom, časté sú vpichy, rôzne formy kazetového ornamentu,
na dnách sa objavujú odtlačky osky kruhu, ako aj plastické značky.
Sú to ale všetko elementy vyskytujúce sa v príliš rozsiahlom časovom
intervale od 6. po 9. storočie. Preto koncentrovanie sa na umelé
vytvorenie nejakého jednotiaceho, univerzálneho typu v tak širokom
chorologickom a chronologickom rámci je dnes už anachronizmom,
ktorý bude potrebné prekonať (Staňa 1995). Vydelenie menších
geografických skupín, niekedy aj s rozpoznaním vplyvov zo suse-
diacich, nielen slovanských území, sa podarilo v Nemecku (z novších
prác pozri Biermann 2000; Lange 2003; Losert 1993). Dôležitým
vkladom do bádania je aj metodický postup vyčlenenia dvoch fáz
keramiky klučovského horizontu v Čechách (naposledy súhrnne
Bubeník 1998; Princová-Justová 2004; Profantová 1998; Tomková
1998). Práve hlbšie poznanie ich náplne umožnilo zreálniť pohľad na
to, či je za súčasného stavu poznania dosť dobre možné nachádzať
všeobecne platné, striktne stanovené chronologické medzníky
(Bubeník 1994, 60).
Priamo zo širšej stredodunajskej oblasti sa z bádateľov, rezignu-
júcich na tradičné ponímanie existencie všeobjímajúceho podunaj-
ského typu, vývojom zdobenej obtáčanej keramiky systematicky
zaoberal J. Macháček. Na príklade juhomoravských nálezov prepojil
chronologický systém včasnoslovanského obdobia s obdobím nasle-
dujúcim, v česky hovoriacich zemiach tradične nazývaným obdobím
starohradištným (Macháček 2000). Ním vypracovaný trojstupňový
systém vývoja keramiky stredodunajskej kultúrnej tradície je kom-
patibilný s trojstupňovým typologicko-chronologickým triedením
včasnoslovanského obdobia na Morave, vypracovaným D.
Jelínkovou (1990). Táto zlučiteľnosť nie je paralelná pre celé včas-
noslovanské obdobie. K prekrytiu dochádza tak, že mladšie dve fázy
včasnoslovanského obdobia zhruba zodpovedajú starším dvom
vývinovým horizontom keramiky stredodunajskej kultúrnej tradície.
Tretí, najmladší horizont diskutovanej keramiky Macháček datuje do
prvej polovice 8. storočia. Zároveň ale upozorňuje, že prežíva aj do
nasledujúceho obdobia, vyskytujúc sa súčasne s technologicky
vyspelou keramikou veľkomoravského charakteru.
27
 srednji vek
38
44
39
47
48
Ako jedinú pomôcku na určenie dolnej hranice chronologic-
kého rámca nálezov z Nitry-Šindolky možno využiť poznatky o spô-
sobe vytvárania nádob. Pri opisoch hrncov je uvedené, že tieto boli
buď hrubo modelované a nedbalo obtočené, alebo sú obtočené dôk-
ladnejšie a sú subtílnejšie. Zatiaľ čo v prvom prípade uvažujeme o
domáckej výrobe, v druhom už sa asi dá hovoriť o keramike vyrobe-
nej zručnejšími hrnčiarmi. Zásadným poznatkom ale je, že sa v hod-
notenom súbore nenašla v ruke modelovaná keramika. Absolútne
datovanie zániku horizontu, v ktorom sa na sídliskách vyskytuje v
ruke modelovaná keramika mladého rázu s vysokými, esovite pro-
filovanými hornými časťami spolu so zdobenou keramikou obtáča-
nou, patrí ku kardinálnym problémom včasnostredovekého obdo-
bia. Ako datovaciu pomôcku nemožno využiť funerálnu keramiku z
pohrebísk (Fusek 1994a, 24). Rytmus zániku výroby v ruke modelo-
vanej keramiky pre bežné potreby domácností bol zrejme závislý od
rôznych faktorov a v rôznych geografických oblastiach neprebiehal
synchrónne. V Karpatskej kotline a k nej na severozápade prilieha-
júcej Morave a Dolnom Rakúsku rozlišujeme tri druhy sídlisk, na
ktorých bol vývoj viac či menej ovplyvnený jej hegemónom -
Avarským kaganátom. Jednak sú to sídliská v oblasti patriacej do
tohto mocenského útvaru už od jeho počiatkov, potom sú to slovan-
ské sídliská v oblastiach postupne začleňovaných do avarskej ríše a
napokon sídliská v slovanských oblastiach susediacich s Avarmi.
Ukazuje sa, že v Karpatskej kotline bol v tomto ohľade vývoj v
28
42
41
40 43
46
45
49 50
jej západnej časti odlišný od vývoja v časti východnej. Na avarských
sídliskách v Maďarsku východne od Dunaja ešte aj v 8. storočí v ruke
modelovaná keramika bežne dominovala nad obtáčaným riadom.
Presvedčivosť datovania sídlisk je ale rôzna. Opiera sa o typologický
rozbor keramiky, využíva sa chronológia pohrebísk patriacich k síd-
liskám, prípadne je spresnené výskytom vytáčanej žltej keramiky, ba
aj rádiokarbónovým datovaním (napr. Bálint 1991; Herold 2004; Lis-
ka 1996; 2004; Vida 1996, 330). V hroboch včasného a stredného
stupňa obdobia Avarského kaganátu jestvovalo v Karpatskej kotline
viacero typov vytáčanej keramiky, ktorá je pokračovaním neskoro-
antického a germánskeho domáceho hrnčiarstva, registrujú sa aj by-
zantsko-balkánske vplyvy. Výskyt jednotlivých typov vytáčanej
keramiky je v rámci kaganátu regionálne ohraničený. Keramika v
ruke modelovaná je sčasti aj východného, stepného pôvodu a len
malú časť nálezov možno spájať s pražským typom (Vida 1999).
Výrazná skupina vytáčanej žltej keramiky súvisí s neskoroavarským
obdobím, dožíva až do začiatku 9. storočia a je rozšírená v celom
priestore Avarského kaganátu (Bialeková 1967; Garam 1969).
V severovýchodnej časti Karpatskej kotliny, na východnom
Slovensku je keramika zo sídlisk datovaná len prostredníctvom typo-
logickej analýzy. V Košiciach-Šebastovciach sa ale našlo sídlisko pre-
vrstvené kostrovým pohrebiskom z 8. až začiatku 9. storočia (Budin-
ský-Krička, Točík 1991). Spolu päť sídliskových objektov poskytlo ko-
lekciu v ruke modelovanej keramiky, ktorá sa tu však vyskytovala

spolu s keramikou zdobenou, obtáčanou. V jednom z objektov, po-
rušenom tromi hrobmi, sa našlo neskoroavarské liate bronzové
kovanie z opaska zdobené motívom grifa. Jeho význam pre dato-
vanie je problematický, pretože môže ísť o pôvodný nález v zásype
sídliskového objektu, ale mohol sa doň dostať aj pri sekundárnom
zásahu počas pochovávania (Budinský-Krička 1990, 96, 97, obr. 5,
tab. XIII-XV). Na východoslovenských obtáčaných nádobách sú ústia
jednoduché, okraje neprofilované, výzdoba je nanesená prevažne
hrebeňom, vyskytujú sa kratšie šikmé a zvislé zárezy, vpichy, kaze-
tový ornament (Budinský-Krička 1990). S existenciou v ruke modelo-
vanej keramiky na východoslovenských sídliskách asi treba počítať
ešte počas priebehu 8. storočia, podobne ako je tomu v Podkarpat-
skej Rusi. Tam sa v ruke modelovaná keramika údajne dožívala pri-
najmenšom do záveru 8. storočia, pričom výskyt obtáčaných nádob
je evidovaný od 7. storočia (Kotigoroško 1977, 96-98, tabela I). Podľa
stavu publikovania nálezov tieto nemožno posudzovať s istotou. Je
pravdepodobné, že vývoj keramiky tam v určitom zmysle zod-
povedal celkovej situácii v severovýchodnej časti Karpatskej kotliny.
V nížinách západného Rumunska používanie v ruke modelo-
vanej keramiky taktiež trvalo až do 9. storočia, i keď vtedy obtáčané
hrnce už prevažovali (Cosma 2002, 313). Aj v tejto oblasti sa však
stretávame s problémom chronológie jednotlivých horizontov, pre-
tože sa vychádza z analýzy keramiky, ktorá je často jediným krité-
riom na časové zaradenie. Obtáčaná keramika vo vnútrokarpatskom
Sedmohradsku a asi aj na nížinnom severozápade Rumunska sa vý-
raznejšie začala presadzovať až v neskorom 7. storočí (Stanciu 1996).
Tak ako na východnom Slovensku, aj v západnom Rumunsku sa na
obtáčanej keramike nachádzajú ornamenty upozorňujúce na určitú
zhodu s keramikou stredodunajskej kultúrnej tradície, ako sú vodo-
rovné pásy vlnoviek a zväzkov línií striedané v rôznych obmenách,
girlandy, rad vpichov (Stanciu 1994), vnútorná výzdoba ústí vlnov-
kou (Cosma 2002, 312). Ide však o pomerne neskoré paralely, ktoré
len naznačujú interakcie medzi geograficky vzdialenými regiónmi,
pretože celkový vývoj keramickej produkcie v severozápadnej časti
Rumunska prebiehal inak, než tomu bolo v strednom Podunajsku.
53
51
52
56 57 58
60 61 62
gabriel fusek
Podobnosť vidno v používaní obtáčaného riadu, ale vo včasnoslo-
vanskom prostredí sa v severozápadnom Rumunsku nachádza aj ke-
ramika vytáčaná na rýchlo rotujúcom hrnčiarskom kruhu, pôvodom
asi z bývalého provinciálneho prostredia Dácie, v tom čase osídlené-
ho Gepidmi (Stanciu 2004). Na regionálnu výrobu vytáčanej kerami-
ky upozorňujú až nálezy z obdobia Avarského kaganátu, vedľa ktorej
sa ale nachádza aj v ruke modelovaná a aj obtáčaná keramika
(Bǎcuet, - Cris,an 2004; 2006) a jej pokračovanie je doložené ešte v 9.-
10. storočí (Cosma, Gudea 2002, 39; Stanciu 2000; 2003). Lokálne sa
v slovanskom prostredí v 6.-7. storočí v Karpatskej kotline vyskytuje
vytáčaná keramika tiež v Bačke a Banáte, v sprievode s v ruke mode-
lovanou keramikou podobnou nálezom z Valašska a nie pražskému
typu, ale aj s keramikou obtáčanou pripomínajúcou stredodunajské
vzory a s keramikou avarského rázu (napr. Stojić 2002; Trifunović
1999-2000).
Vďaka nedávnym rozsiahlym terénnym výskumom sme infor-
movaní aj o vzťahu v ruke modelovanej a obtáčanej keramiky na
juhozápadnom okraji Karpatskej kotliny. V povodí Drávy v
Chorvátsku, na lokalite Nedelišće-Stara ves, sa preskúmal sídliskový
objekt zo 7. storočia, s kalibrovaným C14 datovaním 655±7 AD. Nále-
zová situácia je znejasnená nálezmi neskoroantického charakteru. V
ruke modelovaná keramika je nezdobená, ale i zdobená, často motív-
mi, aké sú bežné na keramike stredodunajskej kultúrnej tradície. V
ruke modelovaná keramika svojimi vysokými esovitými profiláciami
horných častí pripomína nálezy z doby po zániku včasnoslovan-
ského obdobia na Slovensku a na Morave (Bekić 2006, 211-216, 227-
229, tab. 6-10), ale samotné nálezisko nevypovedá, či sa vyrábala aj v
neskoršom období. K charakteristike tamojšej keramiky patrí jej
porézny materiál, aký je bežný aj v povodí Mury v Slovinsku.
Sekvenciou rádiokarbónových dát je tam podporené chronologické
zaradenie jednotlivých fáz osídlenia slovanskej osady zo 6. až 9.
storočia, skúmanej v Murskej Sobote-Novej tabli. Používanie v ruke
modelovanej keramiky tu doznieva v 7. storočí, v horizonte osídlenia
1c. V objektoch z horizontu 2a z 8. storočia sa nachádza už len
výlučne obtáčaná keramika (Guštin, Tiefengraber 2002). So sídliska-
55
54 59
63 64
65
29
 srednji vek
mi v Nedelišći a v Murskej Sobote územne, kultúrne aj chronologicky
súvisí rad nálezísk z oblasti Zala v Maďarsku (Szőke 1992, 138). Na
sídlisku Nagykanizsa-Inkey sírkápolna sa vedľa obtáčaných hrncov
našla taktiež pórovitá v ruke modelovaná keramika s vysokými ústia-
mi. Sídlisko je nálezmi črepov vytáčanej avarskej sivej keramiky dato-
vané do 7. storočia (Szőke 1992, 129-132, 136, obr. 3-6). Na mladších
sídliskách v okolí Nagykanizse B. M. Szőke v ruke modelovanú kera-
miku neuvádza. Podobná porézna keramika ako z uvedených lokalít
z juhozápadnej časti Karpatskej kotliny, pochádza aj zo sídlisk Kom-
berg (Hebert 1996) a St. Ruprecht (Schipper 1996) v blízkom rakús-
kom Štajersku. Ich široké rádiokarbónové datovanie nie je možné
využiť pre presnejšie časové zaradenie (Gutjahr 2002, 150).
V 8. storočí sa na sídliskách v severozápadnej časti Avarského
kaganátu, rovnako ako na jeho východe, ešte bežne vyskytuje v ruke
modelovaná keramika. Na keramike z lepšie publikovaných sídlisk v
Maďarsku, ako sú Győr-Bokányi Dezső utca (Tomka 1988) a Lébény-
Kaszás domb (Takács 2002) vidno, že vedľa vysokých esovito pro-
filovaných horných častí s nezdobeným okrajom sa ešte vyskytujú
pre avarskú keramiku signifikantné pretláčané okraje. Pri chrono-
logických úvahách sa vychádza z pomerného zastúpenia v ruke mo-
delovanej keramiky a keramiky obtáčanej, ako aj z datovania pohre-
bísk v okolí. Hojne zastúpená obtáčaná keramika zodpovedá charak-
teristike keramiky stredodunajskej kultúrnej tradície. Jediné pub-
likované avarské sídlisko v Rakúsku v Brunn am Gebirge poskytlo
okrem kolekcie keramiky aj absolútne dáta, umožňujúce kombino-
vať dendrochronológiu a rádiouhlíkovú metódu (Herold 2002;
Stadler, Herold 2003). Zo studne, ktorej zásyp je datovaný do rokov
685 až 725, sa získala výlučne v ruke modelovaná keramika.
Bezpečne z 8. storočia zo sídliska pochádzajú v ruke modelované
hrnce sprevádzané obtáčanými. Druhé menované sú dvoch techno-
logických variantov, ktoré čiastočne odrážajú aj ich chronologickú
následnosť, čo zodpovedá pozorovaniam na 5 km vzdialenom
súvekom pohrebisku v Mödlingu (Daim 1994). Tamojšie významné
zastúpenie v ruke modelovanej keramiky aj v 8. storočí neprekvapí,
keď vezmeme do úvahy, že bez ohľadu na chronologickú pozíciu
hrobov na viacerých rakúskych pohrebiskách v ruke modelovaná
keramika dominuje (Zábojník 2004a, 454).
Vývoj keramiky na Morave osídlenej Slovanmi bol odlišný a
zmeny v profilácii v ruke modelovaných nádob prebiehali podobne
ako na juhozápadnom Slovensku. Najmladšie nálezy v ruke modelo-
vanej sídliskovej keramiky je možné datovať len prostredníctvom
viac-menej vzdialených analógií do druhej polovice 7. storočia, prí-
padne až do počiatku storočia nasledujúceho (Jelínková 1990, 277,
280). Správnosť takéhoto zaradenia potvrdzuje nástup horizontu, v
ktorom sa keramika stredodunajskej kultúrnej tradície už nevyskytu-
je s keramikou v ruke modelovanou. Na sídlisku v Břeclavi–Líbivé je
pomocou nálezu dvoch náušníc datovaný do 8. storočia, prípadne
do jeho prvej polovice (Macháček 2000, 34, 35).
Nejednoznačná je chronológia zániku výskytu najmladšej v ru-
ke modelovanej keramiky aj na západnom Slovensku. Na avarských
sídliskách v úzkom páse pri brehu Dunaja, teda v priestore, ktorý bol
podľa chronológie kostrových pohrebísk pričlenený do kaganátu
niekedy v priebehu druhej štvrtiny 7. storočia (Zábojník 1988, 401),
je v Obide a v Komárne horizont s v ruke modelovanou keramikou
datovaný prostredníctvom vytáčanej sivej keramiky, resp. jej napo-
dobeninami do 7. storočia (Zábojník 1988, 429, 431; Trugly 1996,
136). Ide o nálezové súbory s typickou avarskou keramikou s pretlá-
čanými okrajmi, ako aj so slabo esovite profilovanými hornými časťa-
mi, zodpovedajúcimi nálezom zo slovanských území, sprevádzaným
aj zdobenou obtáčanou keramikou. Na sídlisku zo stredo a neskoro-
30
avarského stupňa v Obide vývinovú líniu keramiky možno konfron-
tovať aj relatívnochronologickými vzťahmi, stanovenými na základe
subpozície sídliskových objektov s hrobmi, ako aj vzájomných
superpozícií sídliskových objektov (Zábojník 1988, 432). Pravda,
avarské a ani slovanské sídliská na západnom Slovensku neposkytli
priame dáta na stanovenie zániku používania v ruke modelovanej
keramiky, len stanovili, že v druhej polovici 7. storočia sa ešte bežne
vyskytovala vedľa obtáčanej. Interpoláciou istých známych faktov ale
možno odvodiť, že najneskôr niekedy v prvej polovici 8. storočia sa
už v ruke modelovaná keramika v domácnostiach bežne nevyrábala
a nepoužívala.
Na Záhorí, teda na dnešnom Slovenskom území medzi Kar-
patmi a riekou Moravou, v Malackách preskúmali studňu, ktorej vý-
dreva je dendrochronologicky datovaná do rokov 714±10 a 713±10
(Marková, Elschek 2002). Tieto dáta sa vzťahujú k dobe výstavby ob-
jektu, ako dlho studňu používali, nevedno. Na základe analógie zo
studne 823 v Brunn am Gebirge, ktorej životnosť bola 14 až 39 rokov
(Stadler, Herold 2003, 179), môžeme uvažovať, že výplň malackej
studne je z obdobia niekedy z druhej tretiny 8. storočia. Zásyp obsa-
hoval len obtáčanú keramiku, zodpovedajúcu tej z Moravy, ktorá
patrí do III. horizontu keramiky stredodunajskej kultúrnej tradície.
Rozsiahlejšiu kolekciu takejto keramiky našli v neďaleko skúmanej
zemnici (Elschek 2002, 42-44, obr. 20: 2-23; 21: 1-4). Ďalšie záhorské
sídlisko len s obtáčanou zdobenou keramikou z Pláňav pri Skalici
(Kraskovská 1963) je datované pomocou avarského liateho malého
vedľajšieho bronzového kovanie opaska. Tento typ predmetov sa
podľa J. Zábojníka (1991, 239, 248, tab. 33: 15, typ 357) na pohre-
biskách vyskytuje v neskorých stupňoch doby avarskej III a IV,
absolútne datovaných do intervalu rokov 750-800 (825). Na sídlisku
Ďalšie Topolite z druhej polovice 7.-8. storočia v Devínskej Novej Vsi
(Eisner 1939-1946; Kraskovská 1961; 1966) sú vyčlenené dva chrono-
logické horizonty. V staršom sa vedľa obtáčanej keramiky nachádza
aj v ruke modelovaná keramika mladého rázu (Fusek 1994a, 167,
168, tab. VI: 8-20; VII; VIII: 1-9; Zábojník 1988, obr. 19-22), v mladšom
horizonte sa už v ruke modelovaná keramika nenachádza. Tento ho-
rizont je datovaný pomocou avarského plechového kovania v tvare
päťcípej bronzovej rozetky a tiež pologuľovitým plechovým kova-
ním. Kovania asi pochádzajú z remeňov konských postrojov z nesko-
rého stupňa doby avarskej (Zábojník 1988, 413, 414). Podľa P. Tom-
ku (1988, 49) analogické kovania z hrobov neďalekého devínskono-
voveského kostrového pohrebiska patria k polovici 8. storočia, alebo
sú ešte mladšie.
V Nitre možno pre poznanie doby a mechanizmu zániku fázy so
zmiešanou keramikou využiť nálezy zo sídliska na Mikovom dvore. V
jednom objekte sa našla vyvinutá v ruke modelovaná keramika spolu
s výrazne prevládajúcou obtáčanou keramikou a tiež trojostrý hrot
šípa avarského pôvodu. Črepy z jednej zdobenej obtáčanej nádoby sa
dali zlepiť s črepmi z iného objektu, v ktorom sa v ruke modelovaná
keramika už nenachádzala. Podľa toho usudzujeme, že objekty sú z
časového úseku, v ktorom bolo používanie v ruke modelovanej
keramiky výnimočné, teda na ústupe. Šípka nie je dobrou datovacou
oporou, datovanie niekde do druhej polovice 7. až do 8. storočia je
nedostačujúce. Najpravdepodobnejšou spodnou hranicou výskytu
šípa tohto typu v Nitre je obdobie záveru stredného stupňa doby
Avarského kaganátu (Fusek 1991, 309; 1994a, 22, obr. 3).
Interpoláciou dosiaľ uvedených faktov dochádzame k záveru,
že v Karpatskej kotline neexistuje všeobecne platný vzorec zániku v
ruke modelovanej keramiky na sídliskách. Predovšetkým v Avar-
skom kaganáte a za jeho východnou perifériou sa táto udržiavala
ešte hlboko do 8. storočia, miestami aj do jeho záveru, ba niekedy až
 gabriel fusek

do 9. storočia. Na susediacich slovanských územiach, na jeho juhozá-

padnom a severozápadnom okraji, prípadne na tamojších pôvod-
ných slovanských územiach, ktoré neskôr pripojili k avarskej ríši, to
za súčasného stavu bádania vyzerá tak, že typologicky transformova-
ná v ruke modelovaná keramika mohla v malom množstve prežívať
do začiatku 8. storočia. Zhruba v tomto zmysle prebiehal proces
zmien vo výrobe keramiky aj v oblasti Nitry. Preto za spodnú hranicu
datovania nálezov predveľkomoravského horizontu bez prítomnos- 66
ti v ruke modelovanej keramiky zo Šindolky považujeme dobu oko-
lo prelomu 7. a 8. storočia, s neujasneným presahom do 8. storočia.
Výroba v ruke modelovanej keramiky v 8. storočí síce nemala 67
pokračovanie, ale o nadväznosti na hrnčiarsku tradíciu staršieho
obdobia svedčia nálezy obtáčanej keramiky. Spravidla hrubšie mo-
delované nádoby s ústiami typu 1 sú technologicky nedokonalejšie
vyhotovené, ako remeselne lepšie zvládnutá keramika s ústiami typu
2. Obtáčané hrnce s vysokým ústím, menej výrazne esovito profilo-
vaným hrdlom a nerozvinutým okrajom sa nachádzajú už vo včas-
noslovanskom období, prípadne vo fáze jeho vyznievania. Zo 68
slovenských analógií uveďme sídliskové nálezy z Blažíc, Devínskej
Novej Vsi, Kútov–Sigece II, Nitry–Mikovho dvora, Siladíc–Bodoša II
(Fusek 1994a, tab. VI: 6, 12; XXII: 12; XXXVII: 4, 18; XLIV: 2; LV: 11),
ba dokonca aj priamo zo Šindolky (Fusek 2002, obr. 2). Majú svojich
pendantov medzi urnami zo žiarových pohrebísk, ktorých datovanie
je diskutabilné. Nezriedka sú tieto staršie nádoby s ústiami diskuto-
vaného typu, alebo tie, ktoré ich sprevádzajú, zdobené cikcakovými
vlnovkami doplnenými krátkymi zvislými vrypmi, niektorým z
derivátov kazetového ornamentu, vyskytujú sa i znútra vlnovkami
zdobené ústia a hrebeňom presekávané okraje. Charakteristické je i 69
používanie hrebeňa s množstvom jemných zúbkov. Tieto výzdobné
motívy sú zložkami archaických ornamentov s presvedčivými
obdobami v I. a II. horizonte keramiky stredodunajskej keramiky na
Morave (Macháček 2000, 32). Medzi moravskými včasnoslovanský-
mi, alebo na ne nadväzujúcimi nálezmi sú aj nádoby s ústiami zod- 70
povedajúcimi šindolskému 1 typu (Macháček 2000, obr. 2; 6). Podľa
analógií v už citovaných prácach, ale i v množstve iných, v oblastiach
slovanských a aj v Avarskom kaganáte, ornamentika nádob nevyuží-
vajúca rotáciu bola v obľube aj v 8. storočí, Šindolku nevynímajúc. Na
Šindolke sa takáto výzdoba (až na kazetový ornament) uplatnila na
hrubostennejších nádobách. Ak sa dochovali ich horné partie, 71
možno zovšeobecniť, že predovšetkým na tých, ktoré mali ústia typu
1. Na Slovensku podľa hrobových nálezov vo veľkomoravskom
období už takáto dekorácia nepatrila medzi obľúbené (Vlkolinská
1996, tab. VIII). Ale napríklad keramika z výplne komôr, z
pochôdznej úrovne pod deštrukciou valu a z jedného zahĺbeného
objektu na hradisku Majcichov-Várhely je okrem obvyklých vlnoviek 72
a zväzkov línií zdobená aj krátkymi zvislými a vodorovnými hrebe-
ňovými zárezmi, vyskytlo sa aj jedno znútra zdobené ústie. Chro-
nológia nálezov je zatiaľ neistá, ale i autori vykopávok upozorňujú na
archaickosť keramických nálezov (Fottová, Henning, Ruttkay 2007,
225, obr. 10; Ruttkay, Henning, Fottová 2006). V literatúre zaobera-
júcej sa problematikou vyústenia vývoja keramiky predveľkomorav-
ského horizontu často nachádzame odvolávanie sa na nálezy z Pobe-
dima-Na laze (Pobedim IIA). Zo sídliskového objektu 6 tam pochá-
dza polovica neskoroavarského nákončia opaska (Vendtová 1965,
540, obr. 162), pomocou ktorého, spolu s dvomi zlomkami ostrôh s
háčikmi a analógií keramiky z Prše, je sídlisko datované na koniec 8.
až začiatok 9. storočia (Vendtová 1969, 199). Uvedené presné dato-
vanie môže vyvolať pochybnosti. Keramika z Prše až takú vypoveda-
ciu hodnotu nemá a je treba byť nanajvýš opatrný aj preto, lebo je
známe, že zlomky bronzových predmetov avarského pôvodu na 73

31
 srednji vek
veľkomoravských sídliskách môžu byť v istom slova zmysle anti-
kvárnymi predmetmi. Napríklad mohli byť zozbieranou surovinou
na výrobu šperkov, ktorej majiteľmi azda boli remeselníci pôvodne
pracujúci v prostredí Avarského kaganátu. Po jeho zániku sa presú-
vali na susedné územia vznikajúcich slovanských kniežatstiev, kde
nachádzali nových solventných objednávateľov pre svoje výrobky
(Zábojník 2005, 103, 104). Prípadne sa rôznym spôsobom získanými,
často opotrebovanými alebo poškodenými predmetmi avarského
pôvodu Slovania zdobili (Poláček 2008, 588). Na druhej strane sa ale
ukazuje, že podobný horizont nálezov avarských predmetov a
ostrôh s háčikmi v Mikulčiciach pravdepodobne vznikol v neskorom
8., prípadne v rannom 9. storočí a zaniknúť mohol niekedy v priebe-
hu prvej tretiny 9. storočia (Poláček 2008, 585). Pobedimskú kerami-
ku nemožno použiť pri porovnávacom štúdiu, pretože zverejnený je
len výber nálezov staršieho aj mladšieho charakteru z rôznych objek-
tov tohto sídliska (Vendtová 1965, obr. 163; 1969, obr. 36). Z objektu
3, v ktorom sa našla ostroha s háčikmi, nie je vypublikovaný žiadny
črep, z objektu 6, taktiež so zlomkom ostrohy, sú zobrazené len tri
črepy, dva z nich sú zdobené jednoduchými vlnovkami, jeden hre-
beňom nanesenou líniou a girlandami (Vendtová 1969, obr. 36: 1-3).
Hradisko v Mužle-Čenkove, z ktorého pochádza najväčší zverejnený
súbor sídliskových nálezov na Slovensku, je podľa autorov publiká-
cie s istotou datované od druhej štvrtiny 9. storočia. Niektoré drobné
nálezy podľa nich upozorňujú, že mohlo byť osídlené už v prvej štvr-
tine tohoto storočia (Hanuliak, Šalkovský 1993, 165). Vo výbere čre-
pov z vyčleneného najstaršieho súboru keramiky prvého horizontu
(objekty 296-562 na obr. 25 v práci Hanuliak, Turčan 1993) sa
nachádzajú také, čo zodpovedajú nálezom zo Šindolky, ako aj zdobe-
né zásekmi jednohrotým nástrojom a vlnovkami na hrdle, čo je
relatívne mladý znak.
Pokročilosť remeselných postupov na nádobách s ústiami typu
2, alebo s ústiami príbuznými, nie je sama osebe vierohodným pod-
kladom pre úvahy o ich mladšej chronologickej pozícii. Skôr možno
povedať, že nie na výrobnej tradícii nedokonale obtočených hru-
bostenných nádob, ale na tradícii pokročilejšej technológie sa rozvi-
nulo hrnčiarske remeslo mladších úsekov včasnostredovekého ob-
dobia. Výroba remeselne mimoriadne zvládnutej keramiky siaha do
doby, v ktorej sa ešte vyrábala keramika včasnoslovanského charak-
teru. Dokladá to nález v jednom zo sídliskových objektov v Nitre na
Mikovom dvore, datovaný do fázy vyznievania včasnoslovanského
obdobia, teda zhruba do druhej polovice 7. storočia (Fusek 1994a,
112, tab. XL: 1-11). Pre datovanie tohto druhu keramiky na západnom
Slovensku majú ale mimoriadny význam nálezy sídliskovej keramiky
úmyselne vhadzovanej do hrobových jám na kostrových pohre-
biskách. Sídliskovou keramikou zo zásypov hrobov sa zaoberal pre-
dovšetkým J. Zábojník v štúdii venovanej sídliskám z obdobia Avar-
ského kaganátu (Zábojník 1988). Využil tak možnosť pomerne spo-
ľahlivo datovať kvalitne vyhotovenú sídliskovú keramiku. Napríklad
v Obide sa v hrobových jamách tento zvyk prejavoval počas celej
doby využívania pohrebiska, t. j. v poslednej štvrtine 7. až v 8. storočí
(Zábojník 1988, 432). Dôležitým momentom je vo viacerých prí-
padoch spoznaná zhoda črepov zo zásypov hrobových jám s nález-
mi z blízkych sídlisk, ktorých obyvatelia pochovávali na daných po-
hrebiskách. Takto datovaná keramika má podobné znaky ako šin-
dolská s ústiami typu 2. Okraje sú nerozvinuté, zaoblené, zrezané i
facetované, prípadne i prežliabnuté, niekedy znútra zdobené vlnovk-
ou. Vo výzdobe prevládajú hrebeňom nanesené, strmé i nízke tiahle
vlnovky a horizontálne línie. Tieto sú rozlične vertikálne zoradené a
kombinované. Menej často sa vyskytujú aj vpichy hrebeňom tvoriace
výzdobné pásy pod hrdlom, niekedy vetvičkovite usporiadané, oje-
32
dinelé sú nedekorované nádoby (Točík 1963, 166, 167, tab. XVII;
Zábojník 1988, 424, obr. 24-26).
P. Stadler analýzami veľkých sérií nálezov z hrobov v priestore
Avarského kaganátu ukázal, že niektoré varianty hrebeňových vpi-
chov na hrncoch sa teritoriálne kryjú s výzdobou vnútornej strany
ústí. Ťažisko ich spoločného výskytu je vo Viedenskej panve a na ju-
hozápadnom Slovensku, čo naznačuje ich vzťah so slovanským
osídlením na severe a západe kaganátu (Stadler 2005, 154, 156, 159,
160, tab. 196). Takúto interpretáciu treba považovať za opodstat-
nenú, aj keď sa Stadler nálezmi z týchto území špeciálne nezaoberal.
Ale naznačený súvis vpichovaním zdobenej keramiky s lokalizáciou
Samovej ríše je diskutabilný (najnovšie rozpracovanie témy viď Stad-
ler 2008, 668, 669, 676, 677). Jej prvotný výskyt na Slovensku asi ne-
súvisí s včasnoslovanským obdobím, pretože odtiaľto takéto nálezy
nie sú známe v sídliskových objektoch s keramikou pražského typu.
Málopočetné takto zdobené urny, v ruke modelovaná z Výčapov-
Opatoviec (Fusek 1994a, tab. LXIV: 4) a obtáčané z Čakajoviec
(Rejholcová 1990, tab. XVI: 3; XX: 10) a Moravského Jána (Fusek
1994a, tab. XXX: 2), nie sú bližšie datovateľné. Ide o ornament, ktorý
nemôže byť nápomocný pri datovaní nálezov zo Šindolky, pretože
rôzne vypichované ornamenty zdobili aj veľkomoravskú keramiku
(Vlkolinská 1996, tab. VIII). Zdá sa, že obľuba tohto spôsobu deko-
rovania na západnom Slovensku vrcholila v hrnčiarstve 8. a 9. storo-
čia a aj na základe nálezov zo Šindolky možno povedať, že v menšej
miere sa vpichovanie uplatňovalo dokonca aj vo vrcholnostredove-
kom období.
K charakteristickým črtám analyzovanej keramiky zo Šindolky
patrí tiež zdobenie vnútorných plôch ústí vlnovkami. Čo sa jeho chro-
nologického rozptylu na západnom Slovensku týka, objavuje sa už v
sprievode včasnoslovanskej keramiky v 7. storočí, napríklad aj na Šin-
dolke (Fusek 2002, obr. 2). Podľa nálezov na pohrebiskách a síd-
liskách zvyk zdobenia vnútra ústí zrejme kulminoval v 8. storočí. Si-
tuácia, ako tomu bolo neskôr, nie je veľmi prehľadná, ale zdá sa, že v
obmedzenejšej miere pokračuje aj ďalej (Šalkovský, Vlkolinská 1987,
161, s literatúrou). So zaujímavým momentom sa možno stretnúť pri
publikovaní avarského sídliska zo severovýchodu Maďarska v
Tiszafürede (Garam 1981), pretože É. Garamová pri tejto príležitosti
otvorila otázku etnicity tohto spôsobu zdobenia nádob. Tvrdí, že táto
keramika nie je slovanská, pretože blízko sídlisk, na ktorých sa
nachádza, sú avarské pohrebiská (Garam 1981, 145). V prvom rade
som tej mienky, že takýto argument nemá žiadnu váhu, pretože autor-
ka pracovala len s oblasťou vymedzenou rozšírením avarských kos-
trových pohrebísk a preto pri sídliskách sa ani iné než avarské pohre-
biská nachádzať nemohli. V ďalšom si myslím, že takto stavať otázku
ani nemožno. Ide skôr o to, kedy, kde a pod akým vplyvom v
Avarskom kaganáte začali vyrábať takú keramiku, ktorá má atribúty
keramiky stredodunajskej kultúrnej tradície. Súčasné poznatky
ukazujú, že impulz na jej výrobu vychádzal zo slovanského prostre-
dia. Podľa T. Vidu (1990-1991, 136) nádoby s vyzdobeným ústím sa v
avarských hroboch po prvý krát objavujú na západnej a severozá-
padnej periférii kaganátu ku koncu 7. storočia, na severovýchodnom
okraji od polovice 8. storočia. Na slovanskom mohylníkoch Pobodro-
žia, na Slovensku v Kráľovskom Chlmci, v Maďarsku v Zemplénagár-
de, tesne pri severovýchodnej hranici avarskej ríše, sa taktiež na-
chádza keramika so zdobeným ústím (Budinský-Krička 1980; Révész,
Wolf 1993). Už som spomenul zistenie P. Stadlera o tom, že výzdoba
ústia vlnovkou je na avarských pohrebiskách teritoriálne podobne
rozšírené ako keramika zdobená vpichmi. Ide o okrajové, pôvodne
slovanské územia kaganátu susediace s kompaktným slovanským
osídlením. Kombinácia týchto dvoch výzdobných prvkov sa vo zvý-

šenej miere vyskytuje nielen v blízkosti Avarského kaganátu (západ-
né Slovensko, južná Morava, Dolné Rakúsko), ale aj na vzdialených
západných územiach, kde Slovania rozvíjali keramiku stredodunaj-
skej kultúrnej tradície - v Čechách, Sasku, Durínsku, Hornom Fransku,
Hornom Falcku. Ak by bol zvyk zdobiť ústia nádob pôvodný v
Avarskom kaganáte, zaiste by sa v jeho centrálnych častiach takáto ke-
ramika vyskytovala včasnejšie, na geograficky celistvejšom území a v
omnoho masovejšom meradle, než tomu v skutočnosti je. Ťažko teda
Avarský kaganát považovať za ohnisko, odkiaľ sa šírila do okolia.
Hrnce z väčšiny sídliskových objektov zo Šindolky sú zvyčajne
zdobené hrebeňom. Asi v tretine z nich sa ale na keramike vyskytuje
ornament rytý nástrojom s jedným hrotom. Medzi slovenskými báda-
teľmi je bežne vžitá predstava o pomerne neskorom nástupe tejto
zjednodušenej dekorácie až niekedy v 9. storočí, čo súviselo so zdo-
konalením hrnčiarskeho kruhu. Neskôr sa už plne uplatnila na úkor
hrebeňovanej výzdoby (Šalkovský, Vlkolinská 1987, 161). Akceptujúc
uvedené by sme vďaka výskytu jednoduchej výzdoby mohli naše
nálezy datovať do 9. storočia. Problém chronológie týchto ornamen-
tov je však na Slovensku komplikovanejší, pretože sa v menšej miere
nachádzajú už na sídliskách i pohrebiskách z 8. storočia (neberieme
do úvahy nepravidelnú výzdobu na včasnoslovanských nádobách).
Jednoduchými vlnovkami a líniami sú zdobené sídliskové nádoby zo
zásypov hrobov v Cíferi–Páci (Zábojník 1988, obr. 26: 3) a v Prši
(Točík 1963, tab. XVII: 28), v Prši sú také publikované aj priamo zo
sídliska (Točík 1963, tab. XVII: 17, 18a; XIX: 1) i z pohrebiska (Točík
1963, hroby 31, 97, 11, 117, 124, 131). Podľa príloh v hroboch pre 7.
storočie zatiaľ s takouto výzdobou rátať nemôžeme, v hroboch
bezpečne z 8. storočia však sú známe viaceré exempláre, na juho-
západnom Slovensku napríklad v Holiaroch (Točík 1968), Nových Zá-
mkoch (Čilinská 1966). Na týchto pohrebiskách predstavujú výraznú
menšinu a na nádobách z viacerých pohrebísk sa nachádza len hre-
beňom rytá výzdoba. Znamená to, že zjednodušená výzdoba sa v
regióne začala v menšej miere presadzovať až v 8. storočí. Tieto poz-
natky možno pre chronológiu našich nálezov využiť v tom zmysle, že
by v zásade nemali byť zo 7. storočia. Zároveň malé pomerné zastú-
penie keramiky zdobenej jednohrotým nástrojom na Šindolke môže-
me brať ako istú indíciu pre zaradenie do 8., prípadne aj do 9. sto-
ročia. Pre datovanie pomocou ornamentov vyrytých nástrojom s jed-
ným hrotom je ale dôležité to, že jednak sa na šindolskej keramike
neobjavujú hrdlá zdobené vlnovkou a jednak sa nezistila ani výzdoba
šikmými vrypmi či zásekmi na hrdle alebo pod ním. To sú dekoračné
prvky výrazne zastúpené až v mladšom veľkomoravskom období, čo
možno najlepšie sledovať na keramike z pohrebísk, pretože pri
chronológii sídlisk sa stretávame s podobnými problémami ako v
predchádzajúcom období. O chronologickej pozícii takto zdobených
nádob sa možno najlepšie presvedčiť v monografii M. Hanuliaka o
veľkomoravských pohrebiskách na Slovensku. Podla neho starší úsek
veľkomoravského obdobia spadá do prvých dvoch tretín 9. storočia
(Hanuliak 2004, 30). Výskyt jednoducho rytej výzdoby na hrncoch len
v niekoľkých objektoch na Šindolke by mohol zvádzať k úvahám,
vedúcich k záveru, že objekty, v ktorých takto zdobený riad nebol, sú
staršie. Proti takémuto prístupu ale svedčí určitá homogenita celého
súboru, veľmi malé percentuálne zastúpenie jednoduchej výzdoby a
aj nálezová situácia. V objekte 140 s keramikou zdobenou jedným
hrotom (61) sa našli črepy z nádoby zlepiteľné s črepmi z objektu 110
(12), v ktorom sa nachádzala len hrebeňovaná výzdoba. Z objektu
140 tiež pochádzajú črepy z nádoby, nájdenej aj v objekte 147 s len
hrebeňom zdobenými nálezmi (35). Tieto prepojenia dosvedčujú
chronologickú previazanosť objektov, ako i súčasnosť oboch výzdob-
ných postupov.
gabriel fusek
Ojedinelo sa vyskytnuvšie ústie typu 3 na chronologické účely
použiť nemôžeme. Chronológiu našich nálezov neupresňujú ani
technologické odtlačky a plastické značky na dnách. Vo všeobecnos-
ti ale možno uviesť, že odtlačky osky kruhu sú jedným z charakte-
ristických rysov na keramike stredodunajskej kultúrnej tradície a v
staršom úseku včasného stredoveku ich výskyt kulminuje. V 9.-10.
storočí už majú marginálnejšie zastúpenie, v porovnaní s obdobím
Avarského kaganátu sa však zvyšuje počet nádob s plastickými
značkami (Točík 1962; Vlkolinská 2004). Rozšírenie hrncov so znač-
kami v avarských hroboch koreluje s rozšírením hrncov zdobených
vpichmi hrebeňom, t. j. sú charakteristické pre severozápadný okraj
kaganátu (Stadler 2008, 668). Motív jednoduchého kríža či X na
značkách zo Šindolky patrí medzi bežne sa vyskytujúce až do obdo-
bia vrcholného stredoveku.
Z masy črepov a fragmentov hrncovitých nádob sa na Šindolke
vymyká nález črepu z menšieho keramického zvona na pečenie z
objektu 107 (73). Ďalší sa našiel v objekte 88, ale sprevádzala ho
keramika zo staršej fázy sídliska. Zvony boli kuchynskou pomôckou
určenou na pečenie kvaseného chleba, s ktorou sa stredodunajské
národy vo včasnom stredoveku oboznámili prostredníctvom pôvod-
ného obyvateľstva sídliaceho južne od Dunaja (Pleterski 2008, 96). V
literatúre sa istú dobu presadzoval názor, že v Karpatskej kotline ide
o nálezy z prostredia avarského, prežívajúce až do príchodu Maďa-
rov (Bálint 1991, 58-61; Fiedler 1994, 337, 338, obr. 13). Avšak H. He-
roldová doložila, že nálezy pôvodne považované za staromaďarské
patria do avarského obdobia (Herold 2004, 68, 69). Na Slovensku sa
zvony na pečenie vyskytujú len na sídliskách v rámci Avarského
kaganátu (Zábojník 2006). Výnimku z tohto pravidla tvorí práve Šin-
dolka. Ale ako som v úvode ozrejmil, Nitra sa nachádzala priamo v
hraničnom pásme medzi avarským a slovanským územím, preto
tunajší nález sa z celkového obrazu až tak nevymyká (Zábojník 2006,
obr. 1). Z hľadiska temporálneho má nález zvona veľký význam pre
stanovenie hornej hranice diskutovaného horizontu nálezov. Do-
ložená spätosť tohto typu predmetov s avarským prostredím ju dovo-
ľuje spájať s dobou okolo prelomu 8. a 9. storočia, s pripadným
bližšie nešpecifikovanim presahom do prvej tretiny 9. storočia.
Nedávno zverejnený súpis sídlisk zo slovenských oblastí začle-
nených do Avarského kaganátu ukazuje, že pre budúce bádanie má-
me k dispozícii dostatočne širokú materiálovú základňu (Zábojník
2008). Z juhozápadného Slovenska je dosiaľ podrobne vypubliko-
vaných len niekoľko menších sídlisk či osamotených sídliskových
objektov s keramikou veľmi podobnej charakteristiky ako na Šin-
dolke. Sú z oblasti včlenenej do Avarského kaganátu, ako aj zo se-
vernejšie situovanej slovanskej zóny. Z dolného Požitavia treba
spomenúť predovšetkým lokality z okolia Hurbanova s intenzívnym
včasnostredovekým osídlením, odkiaľ sú zatiaľ sprístupnené nálezy
z troch výskumných akcií (Bielich 2006; Rajtár 2004, obr. 115: 2-4, 7;
Rejholcová 1977). Podobné nálezy z rozsiahlych sídlisk z neďaleké-
ho Bajča a Nových Zámkov sú zatiaľ opísané len informatívne (Rutt-
kay 2002, 273, obr. 25-27; Zábojník 2008, 592, obr. 4; 9: 1, 2). Z hor-
ného Požitavia je komplexne publikovaná rozsiahla kolekcia kerami-
ky v narušenom sídliskovom objekte v Čeľadiciach (Ruttkayová,
Ruttkay 2004), na dolnom Považí časť sídliska v Košútoch (König
2005, 334-339, obr. 6, 7). Pri západnom okraji Žitného ostrova v
Moste pri Bratislave sa našiel kultový objekt, z ktorého je sprístup-
nený výber črepov (Turčan 2001, obr. 5). Spoločnou črtou pri
chronologickom zaradení týchto nálezísk je rámcové datovanie do 8.
storočia, s určitým presahom do 9. storočia, prípadne snaha spresniť
datovanie do druhej polovice 8. až prvej polovice 9. storočia.
Nepredpojatý pohľad na analýzu jednotlivých zložiek nálezov
33
 srednji vek
zo Šindolky dovoľuje záverom konštatovať nasledovné. Na západ-
nom Slovensku zatiaľ nedisponujeme publikovanými súbormi, ktoré
by umožnili presnejšie vymedziť dobu určitého prelomu v kera-
mickej produkcii 8. storočia, od ktorého by sa odvíjala absolútna
chronológia počiatku horizontu s predveľkomoravskými nálezmi.
Zároveň ani nevieme presnejšie stanoviť jeho hornú hranicu, teda
kedy presnejšie v 9. storočí nastupuje horizont s vyspelou kerami-
kou veľkomoravského obdobia. Je ale možné, že hľadanie zreteľ-
nejších predelov je iluzórne, pretože celý proces prebiehal ako
nepretržitý sled drobných zmien. Na študovaných nádobách sa na
ornamentoch rozpoznalo dožívanie tradícií zo staršieho obdobia,
predstavovaných krátkymi zvislými a šikmými zárezmi hrebeňom.
Tie sú vkomponované pod hrdlo alebo medzi vlnovky a horizon-
tálne línie. Príznačný je aj pozvoľný nástup nového spôsobu výzdo-
Keramik des vorgroßmährischen Horizonts aus
Nitra-Šindolka und die Frage ihrer Datierung
Zum Gegenstand des Beitrags wurde die chronologische Aus-
wertung der Keramik vorgroßmährischen Horizonts aus der Sied-
lung Šindolka in Nitra in der Westslowakei. Im 8. Jahrhundert be-
fand sich Nitra in der slawisch-awarischen Grenzzone. Nach dem
Zerfall des Awarenreiches entstand hier im Jahr 805 ein unabhängi-
ges Fürstentum, das die Mährer im Jahr 833 ihrem Reich eingeglie-
dert haben.
Die Scherben von 616 Töpfen und einer Backglocke stammen
aus 31 Siedlungsgruben. Alle Töpfe sind nachgedreht, handgeformte
Keramik wurde hier nicht gefunden.
Die vergleichende Analyse mit den Funden aus den Siedlungen
und Gräberfeldern im breiteren Gebiet von Ostmitteleuropa zeigte,
dass trotz bestimmter allgemeiner Tendenzen in der Entwicklung der
Keramik für die Lösung von absolutchronologischen Fragen kein al-
lgemein gültiges Modell existiert, weil in den Details regionale Un-
terschiede erkennbar werden.
In der Westslowakei sind bis jetzt keine Funde veröffentlicht,
die uns ermöglichen würden, den Zeitabschnitt genauer zu bestim-
men, wann in den Siedlungen die handgeformte Keramik nicht
mehr gebraucht wurde. Deswegen kann der Zeitpunkt in der Kera-
mikproduktion des 8. Jahrhunderts, ab dem die absolute Chronologie
34
by jednohrotým nástrojom. Priebežne sa počas trvania horizontu
vyskytujú vpichy hrebeňom a dôležité zastúpenie majú nádoby s
ústiami znútra zdobenými vlnovkou. V danom horizonte sa tiež
stretávajú dve protichodné technologické tradície koreniace v pred-
chádzajúcich obdobiach, prejavujúce sa aj v morfológii nádob. Vedľa
doznievajúcej produkcie hrubšie modelovaných a menej obtoče-
ných hrncov s miernejšie esovito profilovanými vysokými hornými
časťami prevládajú remeselne dôkladnejšie vyhotovené hrnce s
ostrejším esovitým profilovaním a nižším ústím. Tieto boli zrejme
predobrazom neskoršieho veľkomoravského hrnčiarstva
* Štúdia vznikla v rámci grantového projektu 2/0057/09 agentúry VEGA.
des Anfangs des Horizonts mit vorgroßmährischen Funden begin-
nen würde, nicht bestimmt werden. Gleichzeitig lässt sich seine obere
Grenze nicht genauer bestimmen, d.h. wann im 9. Jahrhundert der
Horizont mit fortgeschrittener großmährischer Keramik ansetzt. Es
ist aber ganz möglich, dass die Suche nach mehr klaren chronologi-
schen Grenzen illusorisch ist, weil der ganze Prozess als ununterbro-
chene Folge von kleinen Veränderungen verlief.
Auf den untersuchten Gefäßen wurden auf der Verzierung
Reste der Traditionen aus der älteren Zeit erkannt, die kurze sen-
krechte und schräge Kammeinkerbungen darstellen. Sie befanden
sich unter dem Hals oder zwischen den horizontalen Wellen- und Li-
nienbänden. Charakteristisch ist auch der allmähliche Beginn von ei-
ner neuen Verzierungsart mit einzinkigem Gerät. Im Laufe der Exis-
tenz des Horizonts kommen durchlaufend Kammstiche und deren
Derivate vor und eine wichtige Vertretung haben auch Gefäße, deren
Mündungen von innen mit einem Wellenband verziert sind. Im gege-
benen Horizont treffen sich auch zwei gegensätzliche technologische
Traditionen, die ihre Wurzeln in den vorherigen Zeitabschnitten ha-
ben und die auch in der Morphologie der Gefäße deutlich werden.
Neben abklingender Produktion von grober modellierten Töpfen mit
S-förmigen sanft profilierten hohen Oberteilen überwiegen handwer-
klich gründlicher angefertigte Töpfe mit ausgeprägteren Profilierung
und mit niedriger Mündung. Diese stellen wahrscheinlich Vorläufer
der späteren großmährischen Töpferei dar.

Predmeti
orientalskega izvora
z zgodnjesrednjeveških
najdišč v Sloveniji
timotej knific
N
a Pržanju, na severozahodnem obrobju Ljubljane, so
bili leta 2004 raziskani ostanki zgodnjesrednjeveške
naselbine. Odkriti so bili ob starem koritu in današn-
ji strugi potoka Pržanec, na izteku ravnine v hriboviti
svet. Na prodnatem zemljišču, ki je bilo proti Pržancu
izravnano z zemljo, v kateri je bilo veliko železove žlindre, so se
ohranili spodnji deli naselbinskih jam. Nekatere med njimi so opre-
deljene kot ostanki bivalnih stavb, druge kot deli gospodarskih in
gradbenih objektov. V jamah so bile najpogostejše najdbe lončene
črepinje, po primerjavah datirane v 8. in 9. stoletje. O obstoju nasel-
bine v tem času govore tudi radiokarbonske datacije oglja iz jam za
stojke (podrobneje o najdišču I. M. Hrovatin in P. Turk, str. 145-151 v
tej knjigi).
Med izkopavanji sta bili najdeni tudi stekleni mozaični jagodi
(1, 2), ki sta zaradi izjemnosti kmalu vzbudili pozornost (Vogel
2005). Ležali sta v zasutju dveh jam okroglega tlorisa, oddaljenih med
0 30 m
Slika 1
Pržanj, jami SE 513/514 in SE 717/718 na tlorisu raziskanega dela naselbine (po
Ivanu M. Hrovatinu in Petru Turku) .
timotej knific
seboj približno dvanajst metrov (sl. 1). Prva jama (SE 513/514) je bila
velika 0,53 x 0,49 m in vkopana v podlago 0,14 cm. Zapolnjena je bila
s temnorjavim rahlo sprijetim melom, pomešanim s kamenjem, ter
večjimi drobci oglja in kosi ilovnatega premaza. Opredeljena je kot
jama za stojko, vendar jo s podobnimi jamami v njeni bližini ni
mogoče povezati v stavbni tloris. V jami je bila najdena le
poškodovana jagoda (1).
1 Steklena jagoda ovalno-valjaste oblike, v prevladujoči zeleni
barvi s temnimi prečnimi črticami, in z očescema, obrobljenima
rumeno in rdeče, z modro piko na belem polju v sredini. Tretjina
jagode manjka. Dol. 1,23 cm, pr. 0,45 cm. Hrani Narodni muzej
Slovenije, Ljubljana (dalje NMS), inv. št. S 7001.
Druga jama (SE 717/718) je bila podobne oblike in velikosti
(0,59 x 0,48 m, globoka 0,19 m), v njenem zemljenem zasutju, sredi
katerega se je ob odkritju videl temen madež, je bilo poleg nekoliko
oškrbljene jagode (2) najdenih tudi nekaj odlomkov lončenine (3, 4)
in drobcev oglja.
3
4
35
 srednji vek
Slika 2
Razširjenost mozaičnih jagod iz konca 8. in prve tretjine 9. stoletja (dopolnjeno
po Andrae 1975, 179, Taf. 4, Liste 2, Karte 6): 1 Sa°rheim, Norveška (Andrae št.
123), 2 Kaupang, Norveška (Andrae št. 67), 3 Birka, Švedska (Andrae št. 15),
4 Hyken, Nizozemska (Andrae št. 57), 5 Zetel, Nemčija (Andrae št. 159), 6 Wijk
bij Duurstede, Nizozemska (Andrae št. 153), 7 Drouwen, Nizozemska (Andrae
št. 35), 8 Groß Strömkendorf, Nemčija (Pöche 2005, 142, 144, Taf. 9: 11),
9 Maschen, Nemčija (Andrae , št. 96), 10 Ashausen, Nemčija (Andrae št. 7),
11 Offleben, Nemčija (Andrae št. 107), 12 Othfresen, Nemčija (Andrae št. 108),
13 Erfurt-Bischleben, Nemčija (Andrae št. 38), 14 Maua, Nemčija (Andrae št. 98),
15 Tannroda, Nemčija (Andrae št. 134), 16 Kallmünz, Nemčija (Andrae št. 65),
17 Wimm, Avstrija (Friesinger, Szameit, Stadler 1984, 212, Taf. 42), 18 Staré
Mesto, Češka (Andrae št. 132), 19 Rudimov, Kammena, Češka (Andrae št. 121),
20 Sieghartskirchen, Avstrija (Andrae št. 124), 21 Pásztó, Madžarska (Andrae št.
111), 22 Dmitrovsk, Rusija (Andrae št. 29), 23 Verhne Saltovo, Ukrajina (Andrae
št. 149), 24 Ljubljana (sl. 3: 1), 25 Pržanj pri Ljubljani (1, 2).
2 Steklena jagoda ovalno-valjaste oblike, v prevladujoči zeleni
barvi s temnimi prečnimi črticami, in z očescema, obrobljenima
rumeno in rdeče, z modro piko na belem polju v sredini. Dol. 1,3 cm,
pr. 0,5 cm; NMS, inv. št. S 7002.
3 Odlomek izvihanega in odebeljenega ustja lončene posode.
Površina je svetlorjava, prelom črn. Lončenina je porozna. Vel. 3,8 x
1,5 cm, deb. 0,75 cm, rekonstruirani pr. ustja 14 cm; NMS, inv. št. S
7003.
4 Odlomek dna lončene posode. Zunanja površina je rjava,
notranja črna. Lončenina je porozna. Vel. 2,9 x 2,1 cm, deb. 0,9 cm.
rekonstruirani pr. dna 14 cm; NMS, inv. št. S 7004.
Med neznačilnimi kosci lončenine le odlomek ustja z odebel-
jenim robom (3) kaže podobnost s pržanjskim posodjem iz drugih
naselbinskih objektov. Radiokarbonska meritev drobca oglja iz jame
je pokazala starost 1391 ± 23 let (vzorec KIA 32968), po najverjetnej-
šem (81,1 %) izračunu je oglje iz obdobja med letoma 535-678 (2 Σ
cal.) oziroma z manjšo verjetnostjo (68,3 %) iz obdobja med letoma
541-663 (1 Σ cal.).
Ta datacija je več kot sto let nižja od tiste, ki velja za mozaične
jagode, navadno datirane v prvo tretjino 9. stoletja (Andrae 1975,
155, 156). Mozaične jagode z očesci (Mosaikaugenperlen = MAP) so
36
bile razširjene v severni, srednji in vzhodni Evropi, med bolj pogos-
timi so bile tudi jagode različice MAP 0120, v katero sodita pržanjska
primerka (sl. 2). Pržanj je ob Ljubljani, od koder izvira tudi doslej
spregledana jagoda te vrste (sl. 3: 1), najbolj južno najdišče. Jagoda iz
Ljubljane, ki ima le eno značilno očesce, je bila najdena na območju
rimske Emone v letih 1909-1912 med Šmidovimi izkopavanji (dol. 1,4
cm, pr. 0,42 cm; NMS, inv. št. R 10051).
Izsledki prve sistematične obravnave mozaičnih jagod iz leta
1975 niso doživeli bistvenih sprememb, kar velja tudi za različico
MAP 0120 (Andrae 1975, 110-117, 179, Taf. 4, Liste 2, Karte 6). Takšne
jagode s skandinavskih in pribaltskih najdišč so bile uvrščene v
skupino J001, ki pa je širša in obsega več različic (Callmer 1977, 54,
90, 99, colour plate IV). Pri obravnavi stekla s severnonemškega
najdišča Groß Strömkendorf so bile jagode te različice označene kot
tip M1 (Pöche 2005, 142, 143, Taf. 9: 11). Splošno je sprejeta tudi
trditev, da so mozaične jagode orientalskega izvora (Andrae 1975,
184, 169; Pöche 2005, 60). Razlikujejo se od zahodnoevropskih in
skandinavskih izdelkov, v prvi polovici 9. stoletja so močno pre-
vladovale v severni Evropi, njihov veliki dotok pa je bil vseevropski
pojav (Callmer 1997).
Ob različici MAP 0120 s Pržanja in iz Ljubljane so bili sorodni
primerki mozaičnih jagod najdeni tudi na drugih najdiščih v
Sloveniji. Nekatere so bile obravnavane v že omenjeni pregledni
razpravi, tako iz Predtrga pri Radovljici (tip MAP 1272: Andrae 1975,
174, št. 116; Pleterski 1990, 483-486, sl. 2; 8; 9), Lajha v Kranju (tip MAP
0762: Andrae 1975, 171, št. 77; Stare 1980, 55, grob 57; t. 26: 2) in z Roj
pri Moravčah (tip MAP 0410: Andrae 1975, 175, št. 120). Jagoda, naj-
dena pri cerkvi Device Marije na polju pri Bovcu, je bila opredeljena
na podlagi dnevniškega zapisa J. Szombathyja s konca 19. stoletja
(Svoljšak 2002, 268, 274, sl. 2 in 4; tip MAP 1271; ker iz zapisa očesce
jagode ni razpoznavno, je tipološka opredelitev negotova).
V zadnjih letih sta bili najdeni še dve mozaični jagodi, na
Ančnikovem gradišču pri Jurišni vasi (Strmčnik Gulič, Ciglenečki
2003, 25, sl. 29 desno) in pri Beli Cerkvi (Križ 2003, 94). Modro val-
jasto jagodo z Ančnikovega gradišča, ki je pri straneh omejena s
pasovoma prečnih barvnih linij, na srednjem polju zapolnjujejo
očesca z belim križem, rdečimi trikotniki in modrim pravokotnikom
(sl. 3: 2; dol. 2,0 cm, pr. 0,9 cm; hrani Zavod za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, OE Maribor), njene značilnosti uvrščajo v tip
MAP 0473 (Andrae 1975, Taf. 2). Zelena jagoda v obliki olive iz Bele
Cerkve ima šest očesc, obrobljenih rumeno in rdeče, z modro piko
na belem polju v sredini (sl. 3: 3; dol. 1,52 cm, pr. 0,93 cm, Dolenjski
muzej, Novo mesto, inv. št. A 3170). Spada v tipološko skupino MAP
0121 (Andrae 1975, Taf. 2) oziroma H001 (Callmer 1977, colour plate
IV), v okviru orientalskih jagod datirano v nekoliko poznejši čas, v
drugo četrtino in sredino 9. stoletja (Callmer 1997, Pl. 16: C 8).
Ob mozaičnih se pogosto najdejo tudi preprostejše jagode ori-
entalskega izvora, večinoma členaste oblike, brez okrasnih vzorcev,
ki so zgolj dopolnjevale niz ali pa so bile uporabljene same. Tako je
skupaj z mozaično jagodo iz Ljubljane v Narodnem muzeju Slovenije
shranjena tudi temnomodra členasta jagoda (sl. 3: 4; dol. 2,33 cm, pr.
0,9 cm; inv. št. R 10051). Iz osrednje Slovenije so podobne jagode
znane z najdišč karantansko-ketlaške kulture (ob že omenjenem
Predtrgu pri Radovljici) iz Srednje vasi v Bohinju, z Brda in Pristave
na Bledu, predvsem pa iz vzhodne Slovenije, iz skeletnih grobov s
priloženimi lončenimi posodami, odkritimi v Turnišču in Brezju nad
Zrečami, pa tudi s Ptujskega gradu (Bitenc, Knific 2001, 86-88, 91, kat.
277, 279, 282, 290).
Sočasno se ob mozaičnih jagodah v Evropi pojavijo kot uvoz z
vzhoda tudi srebrniki, kovani za arabske vladarje. Takšni novci so

1 2
3 4
Slika 3
Steklene jagode: 1, 4 Ljubljana, 2 Ančnikovo gradišče pri Jurišni vasi in 3 Bela
Cerkev. M = 1 : 1 (risbi Dragica Knific Lunder, foto 2 Bine Kovačič, 1, 3 Tomaž
Lauko).
dosegli tudi ozemlje zdajšnje Slovenije in bili skriti kot drobni zakla-
di. Leta 1893 sta bila v kamnolomu pri Rečici ob Paki najdena dobro
ohranjena dirhema, srebrnika kalifa Haruna al-Rašida (786-809), sko-
vana leta 793 (FMRSL I 326-1, 2). Dva abasidska srebrnika, slabo
ohranjena dirhema, verjetno iz začetka 9. stoletja, so našli tudi v
Kopru. Sprijeta sta ležala v plasti pepela 1,40 m pod površino, sledovi
lanenih vlaken, ki so vidni na enem, so morda ostanek mošnjička
(Cunja 1996, 70, 71; FMRSL V 22-4). Nova najdba so trije srebrniki s
Svetega Pavla nad Vrtovinom (sl. 4: 1-3). Na dan so prišli
nestrokovno, po pripovedovanju so bili najdeni štirje, trije so zdaj
shranjeni v Vojnem muzeju v Logatcu, kjer so bili očiščeni do sijaja.
Srebrniki so islamski dirhemi (premer 2,55-2,57-2,58 cm, teža 2,54-
2,55-2,65 g), skovani v zadnjem desetletju 8. stoletja; izvirajo iz se-
verne Afrike kot večina znanih primerkov z ozemlja karolinške
države (Ilisch 2005). Na Sv. Pavlu je bilo najdenih tudi nekaj pred-
metov iz 9. stoletja (Žbona Trkman 2001, 102, kat. 335).
Srebrniki in mozaične jagode so zgodnjesrednjeveške prebi-
valce na ozemlju zdajšnje Slovenije povezovali s trgovskimi tokovi, ki
so ob koncu 8. in v prvi polovici 9. stoletja prepredali tedanji svet.
Promet iz orientalskih držav po ruskih rekah na sever v vikinško
Skandinavijo je bil živahen. Glavno trgovsko blago so bili sužnji,
krzno, med, vosek, vino, nakit in, kot kažejo arheološke najdbe, tudi
steklene jagode. Prav tip MAP 0120 je z najdiščema Dmitrovsk in
Verhne Saltovo v porečju Donca (sl. 2: 22, 23) bogato zastopan na
eni izmed teh trgovskih poti.
Očitno je tedanja trgovina temeljila na srebru. V množici zgod-
njesrednjeveških zakladov od konca 8. do 11. stoletja, najdenih na
ozemlju od Kijevske Rus do skandinavskih dežel in Britanskega otoč-
ja, so predvsem depoziti srebra. Sestavljajo jih pogosto razsekani in
zmečkani nakitni predmeti ter ingoti in denar, v katerih je veliko sre-
brnikov iz muslimanskih dežel. Najštevilnejši so srebrni zakladi na
otoku Gotlandu; iz vikinškega obdobja jih je bilo najdenih več kot
sedemsto, število arabskih srebrnikov, ki gre v desettisoče, govori o
živahnosti trgovskih stikov med severom in jugom (Graham-
Campbell 1989, 108-111).
Vendar to ni bila edina smer trgovine z orientalskimi blagom.
Zgodovinski podatki govore tudi o diplomatskih stikih med
frankovsko državo in abasidskim kalifatom s središčem v Bagdadu.
Poslanci cesarja Karla Velikega in kalifa Haruna al-Rašida so od leta
797 ob reševanju političnih in verskih vprašanj pri utrjevali tudi
trgovske stike, na kar namiguje izmenjava bogatih darov (Andrae
timotej knific
1875, 164, 165). Pomembno tržno blago so bile mozaične jagode, kar
kaže njihova gostota na najdiščih v srednjeevropskem delu
frankovske države, med drugimi tudi tipa MAG 1020 (sl. 2: 5, 8-17,
20, 24, 25). Redkejše pa so na zahodu najdbe arabskih kovancev; v
bogatem zakladu s konca 8. stoletja iz Ruscheina pri Ilanzu v Švici sta
bila na primer med 123 kovanci le dva arabska (Pauli 1984, 231, 232,
Fig. 139).
Med vzhodnimi vikinškimi potmi in frankovskimi deželami je
bilo v 8. in 9. stoletju še eno veliko gospodarsko in trgovsko območ-
je, ki je ponujalo dragoceno blago. To je bil slovanski svet med
Srednjo Donavo in Labo, zdajšnje ozemlje Slovaške, Češke in deloma
Poljske, kjer je bila pomembna dejavnost železarstvo. Poleg ostankov
peči in talilnih odpadkov o tamkajšnjem železarstvu govore tudi
številni železni zakladi, v katerih so bili najdeni železni polizdelki v
obliki sekir. Te polizdelke so uporabljali v 9. stoletju kot plačilno
sredstvo, predvsem pa kot surovino in trgovsko blago, na kar kaže
zaloga v skladovnico zloženih 4212 sekirastih polizdelkov, težkih
3630 kg, odkritih v Krakovu (Bialeková 2000). Osamljen sekirast
polizdelek je bil najden tudi daleč na jugu, v reki Ljubljanici, ki je bila
v tistem času živahna plovna pot (Knific 2004). Na ozemlju med
Srednjo Donavo in Labo se ob evropskih in bizantinskih novcih
pojavljajo tudi arabski (Bialeková 2002, 103), pogosto pa tudi moza-
ične jagode (Andrae 1975, 188), med njimi tudi tipa MPA 1020 (sl. 2:
18, 19).
Del železarskega slovanskega sveta so bili verjetno tudi prebi-
valci Kranjske. Več kot 230 kg železove žlindre govori, da so se s pri-
dobivanjem železa v velikem obsegu ukvarjali tudi prebivalci nasel-
bine na Pržanju. Z železom so se lahko vključili v trgovino, ki je ponu-
jala tudi blago iz daljnih dežel, kot so steklene jagode, kakršne so bile
najdene na Pržanju in v Ljubljani (sl. 2), in arabski srebrniki z drugih
najdiščih v Sloveniji, ki so pritekali v Evropo v več valovih, v večjih
količinah najprej med letoma 790-825 (Kilger 2007, 214-221).
1-4 Pržanj pri Ljubljani (risbe Dragica Knific Lunder, foto Tomaž Lauko).
Srebrnike s Sv. Pavla nad Vrtovinom sta opredelila dr. Gert Rispling (The Royal
Coin Cabinet, Stochholm) in dr. Lutz Ilisch (Forschungsstelle für islamische
Numismatik Orientalisches Seminar der Universität, Tübingen).
1 2 3
Slika 4
Islamski srebrniki z najdišča Sv. Pavel nad Vrtovinom (foto Tomaž Lauko).
37
 srednji vek
Gegenstände orientalischer Herkunft aus
frühmittelalterlichen Fundstellen in Slowenien
In Pržanj bei Ljubljana wurden 2004 Überreste einer frühmit-
telalterlichen Siedlung erforscht (näher dazu siehe I. M. Hrovatin
und P. Turk in diesem Buch). In der Füllung zweier Gruben mit run-
dem Grundriss (Abb. 1) wurden zwei gläserne Mosaikperlen der
Variante MAP 0120 (1, 2) gefunden. In einer der Gruben waren
auch einige Keramikfragmente (3, 4). Solche Glasperlen waren im
letzten Jahrzehnten des 8. und erstem Drittel des 9. Jahrhunderts von
Skandinavien über Nord- bis Mitteleuropa verbreitet (Abb. 2); damit
sind die Pržanj-Glasperlen die südlichsten solcher Art und haben
eine Analogie auch in Ljubljana (Abb. 3: 1). Ursprünglich sind sie ori-
38
entalisch, in die selbe erweiterte Gruppe gehören aber auch eine
mehrgliedrige blaue Glasperle aus Ljubljana (Abb. 3: 2), als auch
zwei Mosaikglasperlen aus Bela Cerkev (Abb. 3: 3; Typ MAP 0121)
und Ančnikovo gradišče bei Jurišna vas (Abb. 3: 4; Typ MAP 0473).
Außer Mosaikglasperlen erscheinen in Europa auch
Silbermünzen (Dirhams) als Ostimporte. Drei Beispiele islamischer
Silbermünzen wurden auch in Slowenien als kleine Schatzfunde
gefunden, in Rečica ob Paki, Koper und Sveti Pavel über Vrtovin
(Abb. 4: 1-3).
Das Geld aus muslimischen Ländern tritt in Ost- und
Nordeuropa wellenartig ein, erstmals intensiv in der Zeit zwischen
790 und 825. Aus dieser Periode sind auch die Silbermünzen aus
den slowenischen Fundstellen und die Glasperlen aus Pržanj und
Ljubljana.
ob dravi in muri

1 Močna pri Pesnici, 2 Krog-Pod Kotom, 3 Murska Sobota-Nova tabla, 4 Lipovci-Popava, 5 Turnišče-Gorice,
6 Turnišče-Nedelica, 7 Dolga vas-Gornje njive, 8 Lendava-Pri Muri, 9 Zatak, 10 Letenye-Korongi tábla,
11 Šarnjak, 12 Blizina, 13 Virovitica-Đota, 14 Virovitica-Kiškorija, 15 Virovitica-Đurađ.

39
 1 Močna pri Pesnici, 2 Krog-Pod Kotom, 3 Murska Sobota-Nova tabla, 4 Lipovci-Popava, 5 Turnišče-Gorice,
6 Turnišče-Nedelica, 7 Dolga vas-Gornje njive, 8 Lendava-Pri Muri, 9 Zatak, 10 Letenye-Korongi tábla,
11 Šarnjak, 12 Blizina, 13 Virovitica-Đota, 14 Virovitica-Kiškorija, 15 Virovitica-Đurađ.

40
 gojko tica

Zgodnjesrednjeveška
naselbina
Močna ob Pesnici
gojko tica

Z
godnjesrednjeveška naselbina blizu Močne ob Pesnici v
Slovenskih goricah je stala na robu doline reke Pesnice,
ki je nekdaj tekla precej bolj zahodno od vasi. V zad-
njem času je bila regulirana in obdana z nasipi proti
poplav-ljanju. Ravninski svet, ki se razteza zahodno in
južno od Močne, je bil pred regulacijami precej močvirnat, ob
močnejšem deževju zastaja voda po poljih še zdaj.
Arheološko najdišče je bilo odkrito na pobočju na jugozahod-
nem delu slemena, ki se vleče v smeri severozahod-jugovzhod med
Partinjskim in Jakobskim potokom (sl. 1). Celotno območje najdišča
je bilo pred začetkom izkopavanj njiva. V zgornjem, vzhodnem delu
pobočje relativno strmo pada proti zahodu, v osrednjem delu pa se
začne počasi izravnavati in do struge reke Pesnice polagoma preide
v ravnino. Geološko osnovo sestavljajo skladi laporovca in peščenja-
ka, ki ležijo na vrhu pobočja tik pod površino. Proti zahodu se zem-
ljeni pokrov debeli - na skrajnem zahodnem delu najdišča doseže
približno 3 metre.
Pobočje je bilo v preteklosti podvrženo precejšnjim mor-
fološkim spremembam (zemeljski plazovi in zdrsi v povezavi s kas-
nejšo sedimentacijo, ki je zapolnila tako nastale depresije) zaradi

Slika 1 Slika 2
Arheološko najdišče Močna ob začetku izkopavanj (foto Matija Lukić). Močna, načrt naselbinskih objektov na najdišču.

41
 srednji vek
Slika 3
Močna, pogled na naselbinske objekte 5 in 6 (foto Matija Lukić).
specifične geološke strukture terena in hidroloških dejavnikov
(močnejše padavine, spreminjanje nivoja podtalnice, kapilarno pre-
hajanje vode). Glede na najdbe lahko sklepamo, da se je površje
močno spremenilo v prazgodovinskem obdobju. Večji del pobočja
se je namreč utrgal in zdrsel po bregu. Domnevamo lahko neko
obliko prazgodovinske poselitve na pobočju ali (verjetneje) na vrhu
slemena. Omenjeni zemeljski premiki so potekali v času obstoja
naselbine ali kmalu po njenem propadu oziroma opustitvi; glede na
redke izpovedne najdbe je dogajanje mogoče umestiti v bronasto
dobo. Podobni procesi so na najdišču, v znatno manjši meri, potekali
vse do zdaj.
Arheološko lahko dogajanju sledimo znova v obdobju zgod-
njega srednjega veka. V to obdobje sodijo vse arheološke strukture,
odkrite na najdišču, ki so najverjetneje ostanki posameznih kmetij ali
manjše vasi. Naselbina se verjetno širi tudi zunaj raziskanega dela
trase avtoceste Maribor-Lenart. Zato tudi ne moremo ugotoviti
obsega naselbine. Pozicija na pobočju je razumljiva, saj je bila
poplavna ravnica Pesnice za poselitev neprimerna, zahodna lega pa
Slika 4
Močna, ostanki peči (foto Matija Lukić).
42
je zagotavljala tudi dobro osončenost.
Ostanki zgodnjesrednjeveške naselbine (sl. 2) se kažejo v obli-
ki objektov, ki jih zamejujejo skupine stojk. V posameznih primerih
je stojke težko povezati v tloris objekta (sl. 3). Odkriti sta bili tudi dve
jami, od katerih je morda večja (3,5 x 1,1 m) ostanek (pol)zemljanke.
Manjša je merila 1,6 x 0,7 m. Odkriti so bili tudi sledovi peči, ki so bili
vidni kot koncentracija lepa, kamnov in lončenine (sl. 4; Tica,
Klasinc, Pavlovič 2005, 13, 14).
Odkrite naselbinske ostanke morda lahko povežemo v
smiselne celote (sl. 2). V prvi so (pol)zemljanki, jama 1 in jama 2,
morda tudi manjše jame, pripisane objektoma 4 in 9. Ostanki ožgane
gline, kamnov in tudi odlomki keramike so verjetno pripadali ogn-
jišču, morda tudi peči s kaloto, ki smo ji pripisali tudi štiri luknje za
stojke objekta 1 in luknje objekta 8. V tretji skupini so pravokotni
objekti 3, 5 in 6. Nekoliko zahodneje so bili odkriti ostanki objektov
2 in 7, ki jih ne moremo povezati z nobeno od navedenih skupin.
Zanimivo sliko nam podajo rezultati radiokarbonskih analiz
prve in druge skupine. Vsi vzorci z območja prve skupine s
(pol)zemljankama so datirani v čas med sredino 6. in sredino 7. sto-
letja: jama 1 med letoma 561 in 658 s 95,4-odstotno verjetnostjo, jama
2 med letoma 557 in 644 z 91,6-odstotno verjetnostjo, objekt 9 med
letoma 529 in 642 s 86,6-odstotno verjetnostjo, kulturna plast med
objekti pa med letoma 597 in 663 z 91,6-odstotno verjetnostjo. Glede
na lončenino (11, 12) bi po primerjavah s podobnimi (pol)zeml-
jankami na Dravskem polju in v Prekmurju te objekte datirali v drugo
polovico 7. stoletja.
Naselbinski prostor okrog peči je s pomočjo radiokarbonskih
analiz datiran v obdobje od konca 8. do konca 9. stoletja: objekt 8
med letoma 768 in 890 s 86,8-odstotno verjetnostjo, peč med letoma
776 in 902 z 79,2-odstotno verjetnostjo in objekt 1 med letoma 798 in
904 s 54,5-odstotno verjetnostjo. Lončenino (19–21) glede na
primerjave z najdbami iz Prekmurja lahko datiramo v 8. stoletje,
morda še v začetek 9. stoletja.
Obdelava gradiva z najdišča Močna še poteka, vendar že lahko
podamo nekaj ugotovitev o poteku naseljevanja. Najprej je bil posel-
jen nekoliko višji, vzhodni del najdišča. Takratni prebivalci so prebi-
vali v (pol)zemljankah in mogoče tudi že v nadzemnih stavbah, kar
bi dokazovali ostanki stojk. Približno stoletje pozneje je bilo območ-
je znova poseljeno. Objekt 4 je stal na istem mestu kot starejši objekt
9, nova naselbina je bila večja, širila se je vsaj še proti ravnici Pesnice.
Iz mlajše faze poselitve ne poznamo večjih jam, ki bi jih lahko opre-
delili kot ostanke (pol)zemljank.
 gojko tica

5 6 7

8 9 10

43
 srednji vek

11 12

16
13

17

14

15 18

44

20
Frühmittelalterliche Siedlung Močna bei Pesnica
Die frühmittelalterliche Siedlung Močna bei Pesnica liegt im
Mitte der Slovenske gorice, am Rand des Pesnica Flusstales, am Hang
im Südwestteil eines Bergrückens, der sich von Nordwest nach Südost
zwischen den Bächen Partinjski potok und Jakobski potok erstreckt
(Abb. 1).
In die frühmittelalterliche Periode gehören alle gefundene
archäologische Strukturen die am Fundort das Siedlungsbild wider-
spiegeln, am wahrscheinlichsten in Form einzelner Gehöfte oder
eines kleineren Dorfes. Die Siedlungsreste können vielleicht in eine
sinnvolle Einheit verbunden werden (Abb. 2). In der ersten Gruppe
heben sich zwei (Halb)Grubenhäuser, Gruben 1 und 2, hervor,
denen vielleicht auch kleinere Gruben zugeschrieben werden kön-
nen, die wir zwar den Objekten 4 und 9 zugeschrieben haben. Reste
gebrannter Tonerde, Steine und auch Keramikteile gehören
gojko tica
19
21
23
22
wahrscheinlich zu einer Feuerstelle, vielleicht auch einem Ofen mit
Kalotte, der wir auch vier Pfostenlöcher von Objekt 1 und Objekt 8
zuschreiben. Die dritte Gruppe besteht aus einer Reihe dreier recht-
eckiger Objekte 3, 5 und 6. Etwas westlicher waren Reste eines
Objekts 2 und 7, die wir mit keiner der sinnhaltigen
Siedlungseinheiten verbinden konnten.
Alle Radiokarbonproben der ersten Gruppe bestimmen die
Siedlung in die Zeit zwischen Mitte des 6. und Mitte des 7.
Jahrhunderts. Hinsichtlich dem Keramikinventar (11, 12) werden
diese Objekte, aufgrund Analogien mit ähnlichen (Halb)
Grubenhäusern im Draufeld und in Prekmurje, ins zweite Hälfte des
7. Jhrhs. gestellt.
Der Siedlungsplatz rund ums Ofen wurde anhand
Radiokarbonanalysen ins Ende des 8. und ins 9. Jahrhundert datiert.
Hinsichtlich dem Keramikinventar (19-21) würden wir anhand
Analogien mit ähnlichen Funden in Prekmurje dies ins 8., vielleicht
auch Begin des 9. Jahrhunderts datieren.
45

Zgodnjeslovanske
najdbe z najdišča
Pod Kotom-
sever pri Krogu
Branko Kerman
P
ri gradnji avtocestnega odseka med Mursko Soboto, Kro-
gom in Lipovci v letih 2000-06 je bila tudi na multiperio-
dnem najdišču Pod Kotom-sever, ki leži v ravnini na po-
ljih severno od ceste Bakovci-Krog in jugozahodno od
naselja Krog odkrita zgodnja slovanska poselitev od kon-
ca 6. do 7. stoletja (Kerman 2003, 215).
Najdišče se razteza proti severu v smeri razbremenilnega kana-
la in Murske Sobote (sl. 1). Kosi lončenine so ležali na vrhu in na sre-
dini temno sivorjavega polnila ovalne jame SE 186/187. V tenki pla-
sti polnila pa je bila odkrita tudi večja količina bronastodobne lonče-
nine. Dno plitvega vkopa je sestavljala prodnata geološka podlaga
(sl. 2). Velikost lise je bila 1,30 x 0,50 m. Kosov porozne lončenine, ki
pripadajo vsaj dvema zgodnjesrednjeveškima posodama, je bilo šest:
del ustja lonca, dno lonca in štirje odlomki ostenij (sl. 3).
Za časovno opredelitev sta uporabna le odlomek ustja z ozkim
vratom in izvihanim ustjem, ki ima poševno zglajen rob, in odlomek
dna. Porozen odlomek ustja (1) je na zunanji površini temnorjave in
Slika 1
Pod Kotom-sever, aeroposnetek najdišča z označeno lokacijo vkopa jame SE
186/187 (foto Branko Kerman).
branko kerman
rdečkaste barve, na notranji strani in v prelomu je sivočrn (viš. 8 cm,
šir. 5,8 cm, deb. 0,6-0,8 cm). Odlomek dna (2) je na zunanji površini
temnorjave in rdečkaste barve, na notranji strani je svetlorjav (pr.
dna 8 cm, ohr. viš. 2,5 cm, deb. 0,5-0,6 cm).
Za prostoročno izdelan odlomek izvihanega ustja (1) s pošev-
no prirezanim robom je mogoče najti najbližje primerjave v gradivu
iz slovanskega objekta 21 na Kotare-bazi pri Murski Soboti, kjer ima
soroden lonec nekoliko bolj odebeljen in poudarjen rob ustja (Ker-
man 2002, 19, 6). Blizu pa je obliki prostoročno izdelanih loncev z
izvihanim ustjem in zaobljenim ramenom iz I. skupine lončenine na
Novi tabli pri Murski Soboti (Guštin, Tiefengraber 2002, 52, sl. 7, 2).
Odlomek lonca po obliki ustja, strukturi gline in rdečkasti barvi žga-
nja spada v horizont Murska Sobota 1 po tipološko ovrednoteni lon-
čenini z Nove table. Časovna opredelitev tega horizonta na konec 6.
stoletja in v 7. stoletje pomeni najstarejšo slovansko poselitev ne sa-
mo na širšem območju Murske Sobote, v Prekmurju, ampak čisto do
obrobja jugovzhodnih Alp (Guštin, Tiefengraber 2002, 58, 62).
Slika 2
Pod Kotom-sever, dno vkopa plitve okrogle jame SE 186/187
(foto Dejan Šumak).
47
 srednji vek

Odlomek tenkega dna z ostenjem, ki izbočeno prehaja v steno

lonca (2), ima nedvoumne primerjave v gradivu slovanske lončenine
III. faze na Slovaškem (Fusek 1994a, obr. 74, glej dna).
Identično oblikovana ustja so bila odkrita na slovanskem najdi-
šču Inkey Sírkápolna pri Nagykanizsi na Madžarskem (Szőke 1992, 4.
kép: 7; 6. kép: 3). Več podobno oblikovanih ustij je znanih iz objek-
tov na najdišču Nitra-Mikov dvor (Fusek 1991, tab. V: 7, 16; VII: 2, 7)
in v Siladicah (Fusek 1994a, tab. LII: 9; LIV: 1; LVII: 3, 4, 8, 9).
Po Fuskovi tipološki klasifikaciji oblikovanih ustij lahko obrav-
navan odlomek ustja lonca uvrstimo v obliko tipov 512, 522, 523. Ta
oblika ustij je najpogosteje zastopana v fazi II, predvsem pa v fazi III,
ki zajema čas 7. stoletja zgodnjeslovanske poselitve na Slovaškem
(Fusek 1994a, 55, 56, 103-109).
Ostanki slovanske lončenine na najdišču Pod Kotom-sever pri
Krogu sicer ne povedo veliko o poselitvi tega neposrednega območ-
ja. Najdbe se, kot kaže, nahajajo zunaj območja strnjenih naselbin in
jih lahko razumemo kot znamenja razpršene zgodnjeslovanske po-
selitve na širšem območju Kroga, Bakovec in Murske Sobote.

Slika 3
Pod Kotom-sever, odlomki zgodnje slovanske lončenine (foto Tomi Vrečič).

Frühslawische Funde aus der Fundstelle
Pod Kotom–Nord bei Krog
Während der Bautätigkeit am Autostraßenabschnitt bei
Murska Sobota zwischen 2000 und 2006 wurde an der multiperi-
odischen Fundstelle Pod Kotom-Nord in der Nähe der Siedlung Krog
frühslawische Besiedlung aus dem Ende des 6. bis zum 9.
Jahrhundert entdeckt (Abb. 1).
Fragmente von Tonware lagen auf und in der Mitte der grau-
braunen Füllung einer ovalen Grube SE 186/187 mit einer Größe
von 1,30 x 0,50 m (Abb. 2). In einer seichten Eingrabung ins
Kiesboden wurden mehrere Fragmente einer porösen Tonware (1-
2), die mindestens zweier Töpfen entsprechen, gefunden (Abb. 3).
Die Tonwarenfragmente ähneln den Töpfen aus dem
Zeithorizont I der Nova Tabla bei Murska Sobota. Die chronologische
Bestimmung dieses Horizontes ins Ende des 6. und ins 7.
Jahrhundert bedeutet die älteste slawische Besiedlung, nicht nur im
breiterem Murska Sobota Gebiet, in Prekmurje, sondern im ganzen
Randbereich der Südostalpen. Identisch geformte Mundformen wur-
den an slawischen Fundstellen Inkey Sírkápolna in Ungarn und in
Nitra-Mikov dvor und Siladice in der Slowakei gefunden. Diese
Tonware gehört ins 7. Jahrhundert, in die II. und III. Phase nach der
Klassifikation von G. Fusek.

48
 da[a pavlovi^

Novi izsledki arheoloških

terenskih raziskav
na Novi tabli
pri Murski Soboti
Da{a Pavlovi^

V
novembru in decembru 2007 ter marca 2008 je bilo rok 2 in globok 0,25 metra (+0,35 metra do vrha ornice) s površino
arheološko raziskano območje pri Murski Soboti z 4,8 m2. Na površini je bila lisa temno sive barve, ki je imela na sever-
delovnim naslovom Oskrbni center-jug. Najdišče, na nem delu nekoliko izrazitejšo, skoraj črno barvo. Pri izkopavanju se
katerem potekajo raziskovanja že vse od leta 1999, leži je izkazalo, da gre morda za ločen vkop (SO 149) znotraj zemljanke
južno od Murske Sobote ob avtocesti Maribor-Lenda- (sl. 2, 3).
va in je del več kot 40 ha obsežnega, arheološko raziskanega območ- Po obliki in velikosti bi lahko obravnavani objekt umestili v tip
ja Nova tabla pri Soboškem jezeru pod Mursko Soboto z ostalinami 3 po Šalkovskem (2001, 18, 53), ki ga interpretira kot del vkopane hi-
številnih kultur od neolitika do zgodnjega srednjega veka. še oziroma zemljanke velikosti med 4 in 8 m2, ki naj bi bile najpo-
Čez osrednji del površine, raziskane jeseni 2007, se je v smeri gostejše v drugi polovici 7. stoletja in v 8. stoletju (Šalkovský 2001, 42,
sever-jug vilo nekdanje korito potoka Dobel (sl. 1). Zgodnjeslovan- 54, Abb. 22: 3). Ta vrsta selišč je med pogostejšimi oblikami v zgod-
ski objekti so se razprostirali tako na vzhodnem kot na zahodnem njeslovanskem obdobju v Prekmurju (Guštin, Knific 2003, 86), odkri-
bregu nekdanjega potoka. Drugod so bili omejeni le na južni del. Na ta pa so bila tudi v Slivnici, Spodnjih Hočah in Pobrežju južno od
podlagi lončenine in radiokarbonske analize oglja je razvidno, da je Maribora (Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, 67-75).
zgodnjesrednjeveška poselitev trajala vsaj od konca 6. do 9. stoletja.
Odkritih je bilo 23 objektov, ki jih lahko po prvem pregledu
umestimo v zgodnjesrednjeveško obdobje. Večina je nepravilne ali
ovalne oblike, velikosti od 1,5 x 1 metra do 8,7 x 4,3 metra. Funkcio-
nalno ti objekti najverjetneje pripadajo preprostim vkopanim bival-
nim objektom.
Selišče je obstajalo več stoletij in je del večje razpršene poseli-
tve v zgodnjem srednjem veku, ki se je raztezala na območju južno
od Murske Sobote (Guštin, Knific 2003, 85; Guštin 2005, 27; 2005a,
28; 2007). Med tiste, ki so v zgodnjem srednjem veku na obravna-
vanem območju med prvimi poselili ta prostor, uvrščamo prebivalce,
ki so si postavili objekte, označene kot SO 148, 149A, 150 in 151. To
zgodnjo poselitev opredeljuje značilna prostoročno izdelana lončen-
ina svetlo do temno rjave barve, s porozno oziroma luknjičavo
površino brez okrasa.
Vsi objekti zgodnejšega obdobja so bili odkriti na zahodnem
bregu nekdanjega vodotoka. Objekti SO 148, 149A in 150 sestavljajo
nekakšno strjeno skupino, od katere je 25 metrov proti severu od-
daljen objekt SO 150 (sl. 1, obarvani objekti). Objekti so srednje veli-
ki in nepravilne oblike, pri čemer so objekti SO 148, 149 in 151 pri- 0 25 m
merljive velikosti (SO 148 = 2,6 x 2,6 m; SO 149A = 2,4 x 2 m; SO 151
= 3 x 2 m), objekt SO 150 pa je izrazito manjši, meri le 1,5 x 1 m.
Med temi zgodnjeslovanskimi objekti sodi med zanimivejše
objekt SO 149A, ki ga na tem mestu podrobneje predstavljamo. Vko- Slika 1
pan je bil v meljasto ilovico, je nepravilno ovalne oblike, dolg 2,4, ši- Načrt dela najdišča z vrisanimi zgodnjesrednjeveškimi objekti.

49
 srednji vek
Slika 2
Risba objekta SO 149, 149A.
SO 149 in 149A je bilo moč ločiti tudi po gostoti lončenine, ki
je bila neprimerno številčnejša v temnejšem delu jame - SO 149 (sl.
2). V polnilu vkopa SO 149 je bilo tako skupaj odkritih 56 fragmen-
tov lončenine, od tega 4 odlomki dnov, 6 odlomkov ustij, 44 odlom-
kov ostenij in rimskodobna opeka (4-9). V polnilu zemljanke SO
149A pa so bili odkriti del ustja in ostenja lončka, odlomek plitkega
pekača, rimskodobno ustje, odlomka ostenij in polovica steklene
jagode (1-3). Vsa odkrita lončenina je bila zelo razdrobljena, od svet-
lo do temno rjave barve, porozna in neokrašena.
Zemljanka SO 149A (sl. 2, 3)
1 Del modre steklene jagode. Viš. 0,4 cm, deb. 0,16 cm, rek. pr.
0,38 cm.
2 Odlomek ustja in ostenja lonca iz drobnozrnate mase. Obe
površini sta luknjičasti, gladki, lisasti, svetlorjave do rjave barve. Viš.
8 cm, šir. 9,6 cm, deb. 0,9 cm, rek. pr. ustja 15,2 cm.
3 Odlomek pekača iz grobozrnate mase. Obe površini sta luk-
njičavi, svetlorjave do oranžnorjave barve. Viš. 2,2 cm, šir. 7,2 cm,
deb. do 1,3 cm, rek. pr. ustja 23,6 cm.
4 Odlomek ustja lonca iz drobnozrnate mase, od svetlorjave do
oranžnorjave barve. Obe površini sta luknjičavi. Viš. 3 cm, šir. 4 cm,
deb. do 0,5 cm, rek. pr. ustja 14,5 cm.
5 Odlomka ustja in ostenja lonca iz drobnozrnate mase, od
svetlorjave do rjave barve. Obe površini sta luknjičavi. Viš. 5,6 cm, šir.
5,4 cm, deb. do 0,8 cm.
6 Odlomek ustja lonca iz drobnozrnate mase, od svetlorjave do
rjave barve. Obe površini sta luknjičavi. Viš. 4 cm, šir. 2,3 cm, deb. do
50
Slika 3
Fotografija objekta SO 149 A - tloris in profil (foto Aleš Ogorelec)..
0,8 cm.
7 Odlomek ustja lonca iz drobnozrnate mase, od temnorjave
do rjave barve. Obe površini sta luknjičavi. Viš. 3,6 cm, šir. 3,5 cm,
deb. do 0,75 cm.
8 Odlomek ustja lonca iz drobnozrnate mase, od svetlorjave,
rjave do oranžnorjave barve. Obe površini sta luknjičavi. Viš. 2,9 cm,
šir. 4,4 cm, deb. do 1 cm.
9 Odlomek ustja lonca iz drobnozrnate mase, od temnorjave
do rjave barve. Obe površini sta luknjičavi. Viš. 2,5 cm, šir. 3,2 cm,
deb. do 0,5 cm.
Med povednejše najdbe sodi odlomek pekača (3), ki ga največ-
krat povezujejo z najzgodnejšo poselitvijo Slovanov na slovenskih
tleh (Guštin, Tiefengraber 2002, 48; Fusek 2008, 653, Abb. 8). Navad-
no so take najdbe skupaj z neokrašenimi, poroznimi lonci svetlo-
rjave do rjave barve in se pojavljajo tudi na nekaterih najdiščih južno
od Murske Sobote z najzgodnejšo poselitvijo, kot sta Kotare-baza
(Kerman 2002, 19) in Nova tabla (Guštin, Tiefengraber 2002, 48).
Prav tako so bili pekači odkriti tudi na najdišču Slivnica južno od Ma-
ribora, kjer po mnenju avtorjev predstavljajo povsem novo kerami-
čno obliko, ki je pred 7. stoletjem prebivalci na Štajerskem niso poz-
nali (Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, 69, 73).
Lončenina je, poleg pekačev, zastopana še v obliki loncev pros-
toročne izdelave z neizrazitimi, rahlo izvihanimi ustji (2, 4-9). Površi-
na je porozna in luknjičava, lisasta od svetlo do temno rjave barve.
Najbližje primerjave imamo na Novi tabli, kjer je tovrstna
lončenina uvrščena v horizont Murska Sobota I, datiran v drugo
polovico 6. stoletja in v 7. stoletje (Guštin, Tiefengraber 2002, 51, 58).
Ta horizont je na Novi tabli pri Murski Soboti zastopan z zaključeni-
mi objekti SO 18, SZ 3 in SO 58 (Guštin 2004, sl. 2-4) in zemljankama
 da[a pavlovi^

dili tudi vzhodni breg potoka, ob katerem so se naselili. Na vprašan-

je, kako hitro so si izkrčili nova ozemlja oziroma po kakšnem prin-
1 cipu se je naselbina širila, bo mogoče vsaj delno odgovoriti po
natančni analizi gradiva vseh zgodnjesrednjeveških objektov skupaj
z objekti, ki so bili odkriti že v prejšnjih raziskovalnih sezonah.
Objekte, ki jih pripisujemo najstarejši poselitveni fazi, smo na
2 podlagi inventarja in oblike interpretirali kot bivalne. Čeprav smo
imeli v zadnji etapi raziskav najdiščnega kompleksa Murska Sobota-
Nova tabla vpogled le v manjši, 3,5 hektarja velik del ozemlja, posel-
jenega v času zgodnjega srednjega veka južno od Murske Sobote, smo
lahko opazili nekatere spremembe med starejšim in mlajšim obdob-
jem zgodnje slovanske poselitve. Razlike, ki jim sledimo v inventarju
3 oziroma v lončenini, so se pokazale tudi v načinu izgradnje bivališč
oziroma v ureditvi prostora. Tako so prebivalci zahodnega brega poto-
ka Dobel, ki so uporabljali preprosto, prostoročno izdelano luknjičavo
lončenino svetlo do temno rjave barve, prebivali v preprostih, podol-
govato ovalno oblikovanih vkopanih bivališčih oziroma zemljankah
brez ognjišč; ostanki hišnega ometa oziroma lepa pa so bili skromni.
4 5 To preprostost povezujemo s tem, da so ti ljudje šele prišli na ta pros-
tor in si ob prihodu postavili zasilna bivališča.

6 7

8 9

SZ 9 in SZ 11 (Guštin 2007, sl. 2), ki so tako po preprosti, neokrašeni

in porozni lončenini kot po vsebnosti steklenih jagod primerljivi z
zemljanko SO 149A z obravnavanega najdišča.
Podobno lončenino zasledimo na primer tudi na najdišču Sv.
Hema na južnem Koroškem, ki jo S. Ladstätter (2000, 230, Abb. 5) Slika 4
pripisuje praškemu tipu in jo časovno uvršča v drugo polovico 6. sto- Fotografija odpadne jame SO 152 s pečjo / pražilnikom (foto Aleš Ogorelec).
letja, ter v Nitri na najdišču Mikov dvor, na primer v objektih 169 in
199 (Fusek 1991, 311, 323, tab. V; 324, tab. VI), kjer je umeščena v 2.
horizont, ki pripada drugi polovici 6. in prvi polovici 7. stoletja.
Na analizo sta bila poslana dva vzorca, in sicer eden iz polnila
zemljanke SO 149A in drugi iz vkopa SO 149. Vzorec iz zemljanke SO
149A je datiran v 5. stoletje in prvo polovico 6. stoletja (Radiokarbon
Age: BP 1582±27; 1∑ cal. AD 431-534 (68,3 %); 2∑ cal. AD 419-542,
(95,4 %), vzorec iz vkopa SO 149 pa v drugo polovico 6. in prvo
polovico 7. stoletja (Radiokarbon Age: BP 1502±26; 1∑ cal. AD 547-
595 (68,3 %); 2∑ cal. AD 443-635 (95,4 %). Starost vzorca iz SO 149A
odstopa od znanih datacij (Guštin, Tiefengraber 2002, Abb. 16), kar
morda še dodatno potrjuje časovno obdobje poselitve prvih slovan-
skih naseljencev v Prekmurju vsaj v sredino 6. stoletja.
V naslednjih stoletjih so slovanski prebivalci zapolnili tudi pros-
tor med objekti najstarejše poselitvene faze, ki pa najverjetneje od Slika 5
konca 7. stoletja niso bili več v uporabi. S časom so si za bivanje ure- Fotografija peči in funkcionalnega prostora SO 154 (foto Aleš Ogorelec).

51
 srednji vek
V 8. in 9. stoletju, ko je bila očitno poselitev že bolj ustaljena, se
pojavijo objekti, ki so grajeni drugače in se ločijo od istočasnih pre-
prostih objektov, ki vsebujejo le lončen inventar. Drugačen način
izgradnje ter njihov inventar nakazujeta, da so funkcionalno različni
in da je bila naselbina v svoji mlajši fazi drugače strukturirana kot ob
prihodu slovanskega življa na ta prostor.
Del prebivalstva, ki se je odločil, da bo na tem mestu ostal, je
svoje bivalno okolje bolje uredil in pozneje koloniziral še vzhodni
breg potoka. V tej bolj razviti stopnji poselitve se pojavi pri objektih že
večja količina ožgane gline z večjimi kosi lepa, z vidnim vhodom in
zunanjimi ognjišči. V objektih najmlajše faze je značilna kompaktnejša
ornamentirana lončenina s primešanim kremenčevim peskom, ki sko-
raj popolnoma izpodrine neokrašeno luknjičavo zgodnjo lončenino.
Med zanimivejše naselbinske objekte v bližini obravnavane
jame SO 149 sodijo še objekti SO 144, 145, 152, 154 in 161 (sl. 1). Med
njimi naj posebej omenimo objekt oglate oblike SO 144, velik 2,3 x
1,3 m, ki je bil v zgornjem delu zapolnjen z velikimi kosi ožgane
gline, kar morda pripada uničenemu ognjišču. V spodnjem delu na
dnu vkopa je ležalo večje število kosti, med katerimi so bili tudi man-
jši kosi ožgane gline in oglja. Oglje datira objekt v 8. stoletje
(Radiokarbon Age: BP 1250±25; 1∑ cal. AD 690-778 (68,3 %); 2∑ cal.
AD 678-864 (95,4 %).
Neue Ergebnisse der archäologischen
Feldforschungen
in Nova tabla bei Murska Sobota
In 2007-2008 wurde ein Gebiet mit dem Arbeitstitel Oskrbni
center - jug in Murska Sobota archäologisch erforscht. Neben des ehe-
maligen Bachbettes des Dobels wurden 23 frühslawische eingegra-
bene Objekte gefunden, die meisten davon sind von einer unregel-
mäßigen oder ovalen Form und einer Größe von 1,5 x 1 m bis 8,7 x
4,3 m (Abb. 1).
Genauer ist das Grubenhaus SO 149A erforscht (Abb. 2-3), das
ins Schuttlehmboden eingegraben wurde. Es hat eine unregelmä-
ßige, ovalen Form, ist 2,4 m lang, 2 m breit und 0,25 m tief. Auf der
Oberfläche sah es dunkel grau aus und hatte im Nordteil eine etwas
ausgeprägtere, fast schwarze Farbe. Bei den Ausgrabungen stellte
sich heraus, dass es sich vielleicht um eine getrennte Eingrabung (SO
149) innerhalb des Grubenhauses handelt (Abb. 2, 3). In der Füllung
des Grubenhauses waren 56 Tonwarenfragmente, davon 4 Boden-
fragmente, 6 Mundrandfragmente, 44 Wandfragmente und Teil
eines römischen Backsteins (4-9). In der Füllung SO 149A waren
Mundrand- und Wandfragmente eines Töpfchens, Fragment einer
flachen Backform, ein römerzeitlicher Lippenfragment, zwei Gefäß-
wandfragmente und eine Glassperlenhälfte (1-3).
Der Form und Größe nach könnte der erwähnte Objekt ins Typ
3 nach Šalkovski eingeordnet werden, der es als Teil eines eingetief-
ten Hauses bzw. eines Grubenhauses von einer Größe von 4 bis 8 m2
interpretiert, die in der zweiten Hälfte des 7. und im 8. Jahrhundert
am häufigsten sein sollen.
Die Probe aus dem Grubenhaus SO 149A ist ins 5. und erste
Hälfte des 6. Jahrhunderts datiert (Radiokarbonalter: BP 1582±27;
1∑ cal. AD 431-534, Wahrscheinlichkeit 68,3 %; 2∑ cal. AD 419-542
52
Odkriti so bili ostanki dveh peči oziroma v enem primeru
pražilnika. Slednji je bil, kot kaže, uničen, razkosan in skupaj z nekaj
odlomki lončenine odvržen v manjšo odpadno jamo (SO 152; sl. 4).
Ohranjena je bila večina pražilnika, na spodnjem delu so vidni odtisi
drevesnega lubja, na katero je bil pražilnik postavljen; zgornji del je
obdan z do 10 cm visokim robom, ki se polkrožno zaključuje. Jama
je datirana v 8. stoletje in prvo polovico 9. stoletja (Radiokarbon Age:
BP 1221±25; 1∑ cal. AD 728-867 (68,3 %); 2∑ cal. AD 694-885 (95,4 %).
Pražilniki so bili najdeni pogosto v shrambnih jamah tudi na drugih
slovanskih najdiščih (primerjaj Klučov, Nitra-Mikov dvor: Kudrnáč
1970, 75, 113-116, obr. 24: 2, tab. 31: 2; 32; 57; Fusek 1994a, 78), v
Sloveniji pa v Slivnici pri Mariboru (Strmčnik Gulič 2001).
Druga peč (SO 154) je bila ohranjena in situ. Bila je ovalne
oblike z večjim premerom 1 in manjšim 0,9 metra. Severno od peči
je bil podolgovat funkcionalni prostor, ki je omogočal lažji dostop
do peči in manevriranje okoli nje (sl. 5).
Odgovor na vprašanje, ali so te spremembe, ki jih zaznamo v
drugačni ureditvi prostora, nekaj, kar je le lastnost tega manjšega
dela zaselka ob bregovih potoka, ali pa gre za splošen pojav slo-
vanske poselitve v slovenskem Prekmurju, bo cilj nadaljnjih podrob-
nih raziskav gradiva ter primerjav z najdišči, odkritimi na širšem
območju med Bakovci in Turniščem pod Mursko Soboto.
(95,4 %), während die Probe aus der SO 149 Eingrabung ist ins
zweite Hälfte des 6. und erste Hälfte des 7. Jahrhunderts datiert
(Radiokarbonalter: BP 1502±26; 1∑ cal. AD 547-595 (68,3 %); 2∑
cal. AD 443-635 (95,4 %). Das Alter der Probe aus SO 149A weicht
von den bekannten Datierungen ab, was vielleicht zusätzlich die Zeit
der Besiedlung der ersten slawischen Ansiedler in Prekmurje in der
Mitte des 6. Jahrhunderts bestätigt.
Die Siedlung existierte für mehrere Jahrhunderte und ist Teil
einer größeren, zerstreuten frühmittelalterlichen Besiedlung zwis-
chen dem Ende des 6. und dem 9. Jahrhundert im Gebiet südlich von
Murska Sobota.
Zu den aussagekräftigsten Funden gehört ein Backformfrag-
ment (3), die meistens mit der frühester Besiedlung der Slawen in Slo-
wenien verbunden werden. Gewöhnlich sind solche Funde, zusam-
men mit den unverzierten, porösen, hell bis dunkel braunen, freige-
formten Töpfen mit wenig ausgeprägten, leicht umgeschlagenen
Lippen (2, 4-9) ins Horizont Murska Sobota I eingeordnet, ins zweite
Hälfte des 6. und ins 7. Jahrhundert datiert.
Ähnliche Tonware finden wir auch an den Fundstellen Sv.
Hema in Südkärnten und Nitra-Mikov dvor (Objekte 169 und 199),
wo sie ins 2. Horizont, bzw. die zweite Hälfte des 6. und erste Hälfte
des 7. Jahrhunderts eingeordnet ist.
Entdeckt wurden auch Reste zweier Ofen, in einem Beispiel geht
es um eine Röstphfanne aus Ton (SO 152; Abb. 4). Diese war, wie es
scheint, zerstört, zerteilt und zusammen mit einigen Tonwarenfrag-
menten in eine kleinere Abfallgrube geworfen, die ins 8. und die erste
Hälfte des 9. Jahrhunderts datiert (BP 1221±25; 1∑ cal. AD 728-867
(68,3 %); 2∑ cal. AD 694-885 (95,4 %).
Der andere Ofen (SO 154) wurde in situ erhalten. Seine Form
war oval, mit einem größeren Durchmesser von 1 und einem kleine-
ren von 0,9 m. Nördlich war ein länglicher Arbeitsraum, der einen
leichteren Zugang zum Ofen ermöglichte (Abb. 5).

Slovansko skeletno
grobišče na ledini Nova
tabla pri Murski Soboti
Mitja Gu{tin
O
bmočje med Mursko Soboto in reko Muro, med
naseljema Bakovci in Beltinci, je bilo v posameznih
zgodovinskih obdobjih, še posebej v zgodnjem sred-
njem veku, intenzivno poseljeno. Vzporedno z ostan-
ki selišč so bila odkrita tudi grobišča oz. posamezni
grobovi iz prazgodovinske in rimske dobe ter zgodnjega srednjega
veka. Na blagem valu prve terase Mure, na ledini Nova tabla pri
Murski Soboti, je bilo veliko gomilno grobišče iz starejše železne
dobe (z nekaj žganimi pokopi iz mlajše železne dobe), proti vzhodu
se je nanj navezovalo podobno gomilno grobišče iz rimske dobe (z
veliko večjimi gomilami), ob rimskem pa je bilo manjše plano gro-
bišče iz zgodnjega srednjega veka (sl. 1).
Slika 1
Murska Sobota-Nova tabla, položaj prazgodovinskega (zeleno), rimskodobnega (rdeče) in slovanskega grobišča (modro).
mitja gu{tin
Zgodnjesrednjeveško grobišče z nekaj skeletnimi pokopi je
bilo odkrito leta 2003 na jugovzhodnem robu tega »svetega pokopa-
liščnega prostora«. Raziskano je bilo več kot ducat pravokotnih jam
različnih velikosti, vkopanih v smeri vzhod-zahod, nekaj tudi v smeri
sever-jug (sl. 2-3). Robovi jam so bili v geološki peščeni osnovi slabo
vidni, zasutje se je le malo ločilo od okolice. Zaradi agresivnosti
peščene zemljine so okostja skoraj povsem propadla in grobovi so
bili ugotovljeni predvsem na podlagi pridatkov in skromnih kostnih
ostankov. Po antropološki analizi kosti, ki jo je opravila Zdravka
Hincak, lahko grob 137 pripišemo odrasli osebi najverjetneje
moškega spola, grob 138 pa mlajši ženski osebi, stari do 35 let.
0 50 m
53
 srednji vek

odrezano; lonec je okrašen s tremi pasovi eno- in večlinijskih val-

ovnic. Keramika je luknjičava. Viš. 21,5 cm, pr. ustja 20 cm, pr. dna 10
cm.
Slabih 7 cm visok lonček (1) je bil položen v grob otroka, za kar
govori tudi majhna grobna jama, velika 1,02 x 0,45 m. Podoben,
komaj 8 cm visok lonček je bil najden v otroškem grobu 8 v
Zgornjem Dupleku, ob njem pa tudi lonec običajne velikosti za grob-
no lončenino (Ciglenečki, Knific 1979, 477, t. 3: 4-6; glej tudi Knific
2002, 124, št. 23).

Slika 2
Murska Sobota-Nova tabla, tloris staroslovanskega grobišča.
1

Pridatki so bili najdeni samo v grobovih 136 in 137, in sicer

značilna lonca (1, 5) ter odlomki železnih predmetov (2-4). Dobro
ohranjen lonec (6), ki je bil najden v jami SO 111 nad grobom 137,
pripisujemo temu grobu s potrebno previdnostjo. Grobova 136 in
137 (Guštin 2004, 263, 264, sl. 7: 1-3) ter še nekaj drugih, določljivih 2 3 4
zgolj po obrisu vkopa, kot 140-143 in 146-150, so bili usmerjeni
vzhod-zahod (sl. 2).

Grob 136
Jama nepravilne pravokotne oblike, vel. 1,02 x 0,45 m. V
geološko osnovo je bila vkopana 0,20 m. V polnilu rjave zemlje je
bila cela posoda.
1 Lonček lisaste, svetlorjave do temnosive barve. Ustje je ravno
odrezano in verjetno dodelano na lončarskem kolesu. Na ramenu je
lonček okrašen z večlinijsko valovnico, pod njo je pas vodoravnih
linij. Keramika je luknjičava. Na dnu je odtis osi lončarskega kolesa.
Viš. 6,7 cm, pr. ustja 7,9 cm, pr. dna 4,9 cm.

Grob 137 5
Jama nepravilne pravokotne oblike, vel. 2,60 x 0,66 m. V
geološko osnovo je bila vkopana 0,46 m. Polnilo je rumen pesek; v
jami se je ohranil del okostja, smer Z-V. Pri glavi je imel lončeno
posodo in kos železa.
Grob je ob lončku (5) vseboval del železnih škarij (4), glavico
železnega žeblja (3) in odlomek železnega predmeta (2).
Nad grobom 137 je ležal lonec (6), ki smo ga pripisali jami SO
111.
2 Odlomek železnega predmeta. Dol. 1,4 cm, šir. 0,7 cm, deb.
0,1 cm.
3 Ploščata glavica železnega žeblja. Delno ohranjeni trn ima
okrogel presek. Viš. 0,6 cm, pr. glavice 1,1 cm, pr. trna 0,25 cm.
4 Ploščat, na spodnjem delu ukrivljen železen predmet, verjet-
no del ročaja škarij. Viš. 6,9 cm, šir. do 1,1 cm, deb. do 0,4 cm.
5 Lonec lisaste, svetlorjave do temnosive barve. Ustje je verjet-
no dodelano na lončarskem kolesu. Na vratu lonca je enojna va-
lovnica, pod njo pa sta pasova večlinijskih valovnic. Keramika je
luknjičava. Viš. 15,5 cm, pr. ustja 12 cm, pr. dna 9,3 cm.
6 Lonec svetlorjave do temnosive barve. Ustje je ravno 6

54
 Lončenina iz grobišča na Novi tabli ima z loncema (1, 5)
ustrezne primerjave v naselbinskih odlomkih posod horizonta
Murska Sobota 2, posebej med oblikami in okrasom mlajše faze 2b.
Lonec (6) z izrazitim ustjem ter nekoliko bolj vitko sodčasto obliko
se približuje najmlajšim oblikam v horizontu 2b (Guštin,
Tiefengraber 2002, op. 18, 60-62). Priloženi lonci opredeljujejo zgod- 1
njesrednjeveške grobove na Novi tabli v konec 8. ali začetek 9. sto-
letja. Primerjamo jih lahko s podobnimi posodami z drugih grobišč
na Slovenskem, pa tudi širše, pripisanih slovanskemu življu (Knific
2002; Tomičić 2002).
V začetku 9. stoletja (v zadnjem horizontu 2b) je začela na Novi
tabli in tudi na drugih bližnjih naselbinah zamirati razpršena 2
poselitev staroslovanskega življa na ozemlju med zdajšnjo Mursko
Soboto in levim bregom Mure. Opuščanje starih selišč je potekalo
prav v času skeletnega pokopavanja na posvečenem »sakralnem«
prostoru na Novi tabli.
Kot kaže, so se prebivalci odselili drugam, morda na območje 3
Murske Sobote in drugih zdajšnjih vaških naselij v njeni okolici,
katerih najstarejši sledovi so znani že iz 10. in 11. stoletja (primerjaj
Guštin 2007, sl. 1, 1). Vse to je bila verjetno posledica večjih
družbenih sprememb, nastalih po “avarskih vojnah” z oblikovanjem
fevdov in misijonarskim delovanjem Cerkve. Zdi se, da se je
poselitev začela strnjevati okrog novih posestniških in verskih
središč, ki so postala tudi nosilci karolinške države uprave.

Bežen pregled lončenine iz zgodnjesrednjeveških grobov, ki so

ga podali za slovensko in hrvaško ozemlje T. Knific (2002), Ž.
Tomičić (2002) ter T. Sekelj Ivančan in T. Tkalčec (2006), kaže pre-
senetljivo sliko - izredno raznolikost grobnega posodja. Verjetno gre
za namensko izdelavo, za kar bi govorili individualnost in pestrost 4
oblik, precejšnja površnost pri izdelavi in razmeroma pogost, pose-
bej izdelan okras. Pri tem seveda ne smemo spregledati, da se Slika 3
najdišča grobišč in naselbin na Slovenskem (Knific 2002, sl. 1) in v Murska Sobota-Nova tabla, izbor inventarja iz jame SZ 4. Keramika 1: 3, bron 1: 1.

severozahodni Hrvaški praktično izključujejo. Tako nimamo

priložnosti za neposredno preverjanje, ali ima v grobove priloženo
posodje tudi ustrezne primerjave med sočasno lončenino iz nasel-
binskih plasti in objektov. Le grobišče na Novi tabli na tradicional-
nem pokopališkem prostoru in sredi razpršene sočasne poselitve
omogoča s tremi lonci (1, 5, 6) vsaj v majhni meri primerjavo s
seliščno lončenino. Kot pa smo že ugotovili, grobiščna lončenina na
Novi tabli povsem ustreza naselbinski.
Obsežen sklop lončenine iz obdobja zgodnje slovanske naselitve
v Prekmurju kaže razmeroma enotno sliko, maloštevilni kovinski pred-
meti pa le s posameznimi primeri nakazujejo povezave s sosednjim
ozemljem. Že večkrat je bilo opozorjeno (Guštin 2004, 264; 2008, 197,
198), da je iz 6. in 7. stoletja s prekmurskih najdišč (horizont Murska
Sobota 1) presenetljivo malo predmetov, ki spadajo v materialni koinè
s panonskih ravnic. Kljub temu pa lahko danes z območja med Dravo
in Muro le navedemo nekaj predmetov, ki pripadajo v proizvodni ali
distribucijski krog avarskega panonskega prostora.
V tem kontekstu vidimo pojav bronastega pasnega jezička iz
naselbinske zemljanke SZ 4 Nove table pri Murski Soboti (sl. 3: 4), ki
po svojem inventarju sodi v horizont Murska Sobota 1a ali 1b, se
pravi v prvo polovico 7. stoletja. Čeprav neposredne tipološke
primerjave za jeziček ne najdemo, pa po tehnologiji izdelave in kon-
ceptu stila krašenja vsekakor spada v skupino bizantinskih pasnih
garnitur s konca 6. in 7. stoletja. Deli garnitur se v precejšnjem številu
pojavljajo tudi v avarskih grobovih (Garam 2001, npr.: T. 68; 69: 1, 2,
4; 74: 6; 94: 3) in govorijo za množično uporabo kvalitetnih izdelkov
bizantinske provenience med avarsko populacijo.
Med grobno lončenino najdemo nekaj loncev močno
nepravilne oblike, ki dajejo vtis, da gre za podobne oblike, kot jih
poznamo iz avarskih grobišč. Takšni so lončki iz skeletnega
otroškega groba iz Brezja nad Zrečami in grobov iz Turnišča (Knific
2002, 128, št. 16, 31, 32), podoben vtis pa daje tudi lonček iz Dolskega
(Klasinc v tej knjigi, str. 153, 155, št. 2). Presenetljivo pa je, da med
obsežnim naselbinskim gradivom s prekmurskih najdišč ne zasledi-
mo značilne avarske lončenine in da ni tudi nobenega drugega zgod-
njega predmeta vsakdanje rabe (prim. Vida 1999).
Morda lahko sklopu po avarskih vzorih izdelanih loncev pri-
pišemo tudi zelo posebno oblikovan lonček (sl. 4: 1) iz naselbinske
jame SO 126 iz Murske Sobote-Nova tabla, ki ga po spremnem gradi-
vu in radiokarbonski dataciji uvrščamo na začetek 8. stoletja.
Oblikovno se loči od znane zgodnjesrednjeveške lončenine v
Prekmurju, primerjave pa ima med germanskimi posodami na
avarskem grobišču Kölhed-Feketekapu »A« , npr. v grobovih 312, 319,
331, 85 (Kiss 1996).
Šele v 8. stoletju so se na območju zdajšnje Slovenije in južne
Avstrije razširili predmeti avarskega izvora. O tem pričajo npr. pri-
datki v grobu jezdeca, odkritega v Grabelsdorfu (Grabalja vas) pri St.
Kanzianu na avstrijskem Koroškem, datiranem v začetek 8. stoletja
(Gleirscher 2000, 118-124, posebej Abb. 138; 2004, 541-545), in seve-
da številni na Slovenskem najdeni okovi konjske opreme ali pasnih
zaključkov avarskega izvora (Bitenc, Knific 2001 op. 8, 92–94, 295-
302; Cipot v tej knjigi, str. 61, št. 7).

55
 srednji vek

4 5

Slika 4
Murska Sobota-Nova tabla, izbor inventarja iz jame SO 126, datirane na podlagi C14 v čas 1 Σ 692-749 (56.7 %), 2 Σ 674-783 (86,8 %).

56

Das altslawische Skelettgräberfeld
aus Nova tabla bei Murska Sobota
Das Flachgräberfeld mit einigen frühmittelalterlichen Skelett
bestattungen wurde im südöstlichen Teil des Nova tabla bei Murska
Sobota Neulands im Jahr 2003 entdeckt. Es lag neben römischer
Hügelgräber, auf einem »heiligen Beerdigungsplatz« (Abb. 1-2). Die
Ränder der rechteckiger Gruben verschiedener Größen waren in der
sandigen geologischen Grundlage kaum erkennbar, was auch für
die Füllungen, Verschüttungen mit gleichartiger Erde, gilt. Von den
Skeletten war wenig erhalten und die Gräber waren vor allem
anhand der Beigaben in zweier Gräber und nur kleineren erhalte-
nen menschlichen Knochenteilen feststellbar.
Beigaben, in Form charakteristischer Töpfe (1, 5), wurden nur
in Gräbern 136 und 137 in Wesseite der Grabgruben gefunden, am
wahrscheinlichsten wurden sie neben den Füßen beigelegt. Auch der
Topf (6) aus der Grube SO 111, die über den Männergrab 137 lag,
wird mit einiger Vorsicht diesem Grab zugeschrieben. Die vorgestell-
ten Gräber 136 (1) und 137 (2-6), als auch einige andere, die nur
aus dem Umriss der Eingrabungen erkennbar und ohne Beigaben
oder erhaltener Knochenteilen (140-143, 146-150) waren, waren
Ost - West orientiert (Abb. 2).
Die Keramikware (1, 5) aus dem Nova tabla Gräberfeld hat
entsprechende Analogien aus dem Murska Sobota 2 Horizont, ins-
besondere mit den Formen und der Verzierung aus der jüngeren 2b
Phase, die ins zweite Hälfte des 8. Jahrhunderts gehören. Der Topf
mitja gu{tin
(6) mit dem ausgeprägten Rand und mit einer schlanker, fassartiger
Form ähnelt mehr den jüngsten Formen des 2b Horizonts, die das
Übergang ins 9. Jhrh. charakterisieren.
Die intensive, zwar zerstreute, ländliche Besiedlung der alt-
slawischen Bevölkerung im Gebiet zwischen heutiger Murska Sobota
und dem linken Ufer der Mur beginnt am Ende des 2b Horizonts (9.
Jhrh.) abzusterben, denn die Anwohner haben offensichtlich umge-
siedelt.
Im Kontext der Artefakten, die ins Distributionskreis des
Awarisch-Pannonischen Raumes gehören, sehen wir die Erschei-
nung (den Fund) des Gürtelbeschlag aus dem SZ 4 Grubenhaus aus
Nova tabla bei Murska Sobota (Abb. 3: 4), der ins Murska Sobota 1b
Horizont gehört (Mitte des 7. Jhrhs). Allerdings gehört er in die
Gruppe der byzantinischen Gürtelgarnituren aus Ende des 6. und
dem 7. Jhrh., die in größerer Zahl in Awarischen Gräbern auftreten
und stellen eine massenhafte Distribution von qualitätsvollerer
Verzierung byzantinischer Provenienz unter der Awarischer
Bevölkerung dar.
Unter der altslawischer Grobkeramik finden wir einige Töpfe
unregelmäßiger Formen, die den Eindruck erwecken, dass es um ähn-
liche Formen, die wir aus Awarischen Gräberfeldern kennen, geht.
Unter diese gehören sicherlich Töpfchen aus dem Kindergrab aus
Brezje oberhalb Zreče und den Gräbern aus Turnišče, vielleicht auch
ein Töpfchen aus Dolsko. In diese Gruppe mitteldonauraumlischer ger-
manischer Provenienz zählen wir auch das Töpfchen (Abb. 4: 1) aus
der Grube SO 126 der Nova tabla bei Murska Sobota Siedlung.
57
 da[enka cipot

Zgodnjesrednjeveški jami
iz Popave I pri Lipovcih
Da[enka Cipot

V
bližini naselja Lipovci so bila od začetka maja do sredi-
ne julija 2006 na trasi bodoče avtoceste Vučja vas-Bel-
tinci pod vodstvom arheologinje Irene Šavel iz Pokra-
jinskega muzeja Murska Sobota opravljena obsežna
zaščitna arheološka izkopavanja z delovnimi oznaka-
mi Popava I in II.
Raziskani predel z ledinskim imenom Popava zahodno od vasi
Lipovci leži na rahlo valovitem ravninskem predelu severovzhodno
od ceste Rakičan-Beltinci, med potokoma Dobel in Ledavo.
Izkopno polje najdišča Popava I je bilo veliko 15.000 m2. Kljub
intenzivni kmetijski obdelavi zemljišča se je pod ornico v geološki
plasti ohranilo veliko arheoloških struktur naselbinskega značaja, pri
čemer gre za ostanke nekdanjih bivališč ter pripadajočih gospodar-
skih in odpadnih jam. Odkriti naselbinski ostanki, ki se deloma pre-
krivajo na terenu, sodijo predvsem v obdobje prazgodovine (kar 130
jam iz časa lasinjske kulture) in zgodnjega srednjega veka, nekaj pa
je tudi rimskodobnih in novoveških najdb. Gradivo z najdišča Popa-
va I je še neobjavljeno, hrani pa ga Pokrajinski muzej Murska Sobota.
Pod plastjo ornice (stratigrafska enota 001, v nadaljevanju SE)
je bila kulturna plast debeline 14-18 cm (SE 002), ki zaradi poljskih
del ni bila prizadeta. Pod njo je bila geološka osnova - rahlo ilovnata
mivka rjave barve (SE 003). V plast 002 in 003 so bile vkopane bival-
ne in delovne jame zgodnjesrednjeveškega naselja, pozneje zapol-
njene z raznovrstnimi polnili.
Zgodnjesrednjeveška naselbina se je razprostirala po vsem naj-
dišču Popava I in ji je pripadalo 41 jam. Prepoznamo lahko štiri kon-
centracije jam (sl. 1); največja je na zgornjem zahodnem delu izkop-
nega polja. V zahodnem delu izkopnega polja gostota jam kaže, da je
verjetno šlo za zaselek. Poselitev je bila osredotočena zahodno od
odkrite paleostruge oziroma na vzhodnem pobočju rahle vzpetine.
Nekateri večji objekti (v nadaljevanju SZ - slovanske zemljanke) so
verjetno ostanki zemljank, na kar nakazujejo njihova velikost, ožgani
kamni in inventar.
Objekti se razlikujejo po velikosti, obliki tlorisa in inventarju.
Ločimo lahko stanovanjske objekte, jame za stojke in različne jame.
Za stanovanjske oziroma bivanjske objekte lahko štejemo tiste, ki ka-
žejo znake bivanja. Jame večjih dimenzij, od 280 do 460 cm dolžine Slika 1
ter od 130 do 310 cm širine, ohranjena globina pa je od 20 do 120 Popava I, zgodnjesrednjeveška poselitev.

59
 srednji vek
Slika 2
Popava I, tloris zgodnjesrednjeveške zemljanke SZ 9.
cm, lahko opredelimo kot zemljanke, enoprostorne deloma vkopane
stanovanjske objekte, ki so podobne sočasnim z drugih najdišč v
okolici Murske Sobote ter drugod v Evropi (Šalkovský 2001; Guštin,
Knific 2003).
Po tipološki shemi slovanskih zemljank in hiš v zgodnjem sred-
njem veku bi lahko večino objektov iz Popave I uvrstili v tip 3, kamor
spadajo objekti, ki imajo ovalno, nepravilno ali ledvičasto obliko tlo-
risa. Ta tip bivališč se je pojavil že v drugi polovici 6. stoletja in je ob-
stajal še v 8. stoletju. Zasledimo ga na nekaterih madžarskih, poljskih,
slovaških in nemških najdiščih (Šalkovský 2001, 42-56, Abb. 27, 28),
pa tudi v Bosni (Čremošnik 1980, 132-155). Znan je tudi z drugih
prekmurskih najdišč: Kotare-baza pri Murski Soboti (Kerman 2002,
sl. 4, 5), Pod Kotom-jug pri Krogu (Šavel 2002, sl. 1), Grofovsko 1
(Novšak 2002, 27; Lazar 2005, 12), Grofovsko 2 (Kerman 2005, 127)
in Nova tabla pri Murski Soboti (Guštin, Tiefengraber 2002, 24-47;
Guštin, Knific 2003, 85-89).
Izjema na najdišču Popava I je jama SO 35 pravokotnega tlorisa
in morda jama SO 13. Objekti s podolgovatim pravokotnim tlorisom,
Slika 3
Popava I, tloris zgodnjesrednjeveške zemljanke SZ 33.
60
ki jih Šalkovský uvršča v tip 2 (2001, Abb. 1: 2), se pojavljajo na pri-
mer na poljskih in nemških najdiščih vse do 9. stoletja (Parczewski
1989, T. 24; Šalkovský 2001, 41, Abb. 26).
V neposredni bližini zemljank so bili tudi drugi objekti, kot so
gospodarske, odpadne ali shrambne jame. Te so bile manjše, nepra-
vilnih oblik, z drugačnim gradivom (keramiko in živalskimi kostmi).
Uporabljale so se za shranjevanje stvari ali odlaganje odpadkov. Ne-
kaj manjših jam lahko opredelimo kot jame za pokončna bruna - stoj-
ke. Večinoma so bile prazne, brez inventarja ali le z nekaj drobci ke-
ramike. Nekatere lahko povežemo v objekt (SO 14, 15, 16 in 19). Lah-
ko pa so bile vkopane tudi znotraj zemljank za oporno ali nosilno
bruno objekta (na primer SZ 3 in SZ 6).
Naselbinski značaj dopolnjuje tudi na skrajnem vzhodnem de-
lu najdišča odkrita peč (SE 1), ki morda pripada temu obdobju. Stala
je tik ob strugi nekdanjega potoka, sestavljali pa so jo rdeče ožgana
glina, žganina, kosi oglja in plast pepela. Peč je imela ovalni tloris in
ovalni presek ter zelo dobro ohranjeno kaloto.
Prepoznamo lahko štiri skupine slovanskih objektov, ki niso
obstajale sočasno. Verjetno je šlo za več faz naselitve (domnevno tri).
Prva faza vključuje objekte s starejšo keramiko in jo lahko umestimo
v 6., 7. stoletje. Najstarejši objekti so bili na jugu najdišča. Druga faza
zajema večino objektov, ti pripadajo 7. in 8. stoletju, objekti tretje fa-
ze z najmlajšimi tipi keramike pa 8. in 9. stoletju. Prostor torej ni bil
poseljen sočasno, ampak se je naselitev širila od juga proti severu
najdišča.
Predmet obravnave sta objekta iz obdobja zgodnjega srednjega
veka, ki predstavljata dokaj reprezentativen vzorec za razvito obdob-
je poselitve na območju Popava I. Izbrali smo objekta, ki imata po na-
ši oceni pregleden inventar, njuna datacija pa je podprta z radiokar-
bonsko analizo.
Jama SZ 9 (sl. 2)
Zelo dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalnega prese-
ka (dol. 360 cm, šir. 255 cm, glob. 24 cm) s polnilom iz temnosivega
mehkega peščenega melja z večjimi kamni. V jami je bilo najdenih
264 odlomkov zgodnjesrednjeveške keramike, glinena utež, brona-
sta aplika in 61 kosov ožgane gline.
KIA 32883; C14 BP 1263±26;
1∑ cal. AD 691-750 (58,7 %)
2∑ cal. AD 669-782 (90,6 %)
1 Trije odlomki ustja in zgornjega dela ostenja prostoročno iz-
delanega in na vretenu dodelanega glinenega lonca. Ustje je nekoli-
ko izvihano, neodebeljeno, rob ustja je konkavno oblikovan. Okra-
šen je z vrezanimi ravnini linijami, vmes pa je snop poševnih linij. Ke-
ramika je neporozna in hrapava. Na zunanji površini je sive, na notra-
nji pa črne barve. Vel. 7,3 x 7,6 cm; 9,2 x 6,2 cm in 9,4 x 10 cm. Tip: 6l.
2 Odlomek ustja prostoročno izdelanega in na vretenu dodela-
nega glinenega lonca. Ustje je nekoliko izvihano, neodebeljeno, rob
ustja je ravno odrezan. Ostenje je okrašeno s pasovi valovnic, ki jih
ločuje pas vodoravnih črt. Keramika je porozna, črnosive barve. Vel.
10,4 x 1,7 cm. Tip: 6b.
3 Odlomek ustja in zgornjega dela ostenja na vretenu izdelane-
ga glinenega lonca. Ustje je izvihano in odebeljeno, rob ustja je za-
obljen. Okrašen je z valovnicami, ki jih ločuje pas vodoravnih črt. Ke-
ramika je sivorjave barve. Vel. 11,3 x 9,2 cm. Tip: 8h.
4 Odlomek ustja in dela ostenja na vretenu izdelanega glinene-
ga lonca. Ustje je izvihano in odebeljeno. Odlomek je okrašen s pa-
som vrezanih vodoravnih črt, spodaj je valovnica. Keramika vsebuje

1 2
3 4
5
kremenčev pesek in je svetlejše, rumenosive barve. Vel. 15,3 x 7,5 cm.
Tip: 8e.
5 Odlomek ustja na vretenu izdelanega glinenega lonca. Ustje
je izvihano, na spodnjem delu rahlo odebeljeno, rob ustja je za-
obljen. Keramika je na zunanji strani črnorjave, na notranji pa črne
barve. Vel. 6,4 x 3,4 cm. Tip: 8c.
6 Glinena utež (vijček) piramidalne oblike, z luknjo na sredini.
Je sive barve, ohranjena je polovica predmeta. Šir. 3,2 cm, viš. 2,5 cm,
deb. 0,6 cm.
7 Bronast krilati okov. Je sive barve, z luknjico v sredini, ob stra-
neh je obroba z majhnimi vrezi. Dol. 6,5 cm, šir. krakov 1,1 cm, šir.
srednjega dela 0,8 cm.
Jama SZ 33 (sl. 3)
Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka
(dol. 367 cm, šir. 233 cm, glob. 44 cm) s polnilom iz sivega trdnega
peščenega melja z rdečimi oksidi ter večjimi in manjšimi kamni. V ja-
mi je bilo najdenih 190 odlomkov zgodnjesrednjeveške keramike,
osem odlomkov prazgodovinske keramike, odlomka antične kera-
mike, železen predmet in 10 kosov ožgane gline.
KIA 32884; C14 BP 1175±25;
1∑ cal. AD 854-891 (32,8 %)
2∑ cal. AD 776–899 (86,8 %)
8 Odlomek ustja in dela ostenja na vretenu izdelanega glinene-
ga lonca. Ustje je izvihano, na spodnji strani odebeljeno. Okras vodo-
ravnih črt, ki so med sabo oddaljene približno 1 cm, zapolnjuje vso
da[enka cipot
6 7
ohranjeno površino posode. Keramika je sivorjavo rdečkasta. Vel.
15,5 x 8 cm. Tip: 8i.
9 Odlomek ustja in dela ostenja na vretenu izdelanega glinene-
ga lonca. Vrat je kratek, ustje je izvihano, na spodnji strani nekoliko
odebeljeno. Rob ustja je zaobljen. Keramika je sivorjave barve. Vel.
10,5 x 8,5 cm. Tip: 8h.
10 Ustje in del ostenja na vretenu izdelanega glinenega lonca.
Ustje je v celoti ohranjeno, izvihano, spodaj nekoliko odebeljeno.
Kot okras je ohranjena vodoravna črta. Keramika je rjavosive barve.
Vel. 11,3 x 7,7 cm. Tip: 8c.
11 Odlomka ustja in ostenja na vretenu izdelanega glinenega
lonca. Ustje je izvihano, proti robu zoženo. Ostenje je okrašeno z va-
lovnicama, ki se mestoma stikata. Keramika je tenka, na zunanji stra-
ni sivočrna, na notranji pa siva prehaja v svetlorjavo. Vel. 7,4 x 5 cm
in 5,2 x 5,5 cm. Tip: 6j.
12 Odlomka ustja in zgornjega dela ostenja na vretenu izdela-
nega glinenega lonca. Ustje je izvihano in odebeljeno, rob ustja je za-
obljen. Keramika je na zunanji strani črna s svetlorjavim ustjem, na
notranji pa črna. Vel. 11,5 x 5,2 cm in 9,5 x 4,4 cm. Tip: 8e.
13 Odlomek ustja in ostenja na vretenu izdelanega glinenega
lonca. Ustje je izvihano, neodebeljeno. Ostenje je okrašeno s pasom
valovnic. Keramika je črnorjave barve. Vel. 7,7 x 7,5 cm. Tip: 6j.
14 Odlomek ustja in zgornjega dela ostenja na vretenu izdela-
nega glinenega lonca. Ustje je izvihano, na spodnji strani malo ode-
beljeno. Ostenje je okrašeno s pasom vodoravnih črt. Keramika je si-
ve barve. Vel. 4,3 x 5,6 cm. Tip: 8i.
15 Odlomek ustja in zgornjega dela ostenja na vretenu izdela-
61
 srednji vek
8 9
11 12
14
nega glinenega lonca. Ustje je izvihano, na spodnji strani odebeljeno,
rob ustja je zaobljen. Keramika je na zunanji strani črne barve, na no-
tranji prehaja iz črne v rjavo. Vel. 4,2 x 3,5 cm. Tip: 8c.
Glede na inventar posameznih jam in objektov lahko sklepamo,
da so v naselbini na Popavi I potekale različne dejavnosti. Objekt SZ
3 je vseboval poleg keramike še žlindro, ožgano glino, oglje, steklo in
stekleno podolgovato jagodo. Prisotnost žlindre nakazuje metalurško
dejavnost, steklena jagoda pa je izgubljeni del ogrlice. Podoben zna-
čaj imajo še nekatere druge jame, na primer SZ 12, ki je vsebovala po-
leg lončenine še glinen obroček, žlindro, ožgano glino in oglje, ter
prav tako tudi jami SO 32 in SZ 17. V objektih SZ 9, SZ 20, SZ 39 so bi-
le najdene glinene uteži, v jamah SZ 26 in SZ 39 pa so bili poleg ožga-
ne gline in kamnov odkriti tudi ostanki kamnitih žrmelj. Najdbe torej
dokazujejo, da so v naselbini znotraj zemljank potekale različne de-
javnosti: tkanje, kuhanje, mletje žita in metalurška dejavnost.
Lončenina iz Popave I je v glavnem podobna keramiki z drugih
zgodnjeslovanskih najdišč. Gre za kuhinjsko posodje, predvsem lonce,
izjemoma pekve. Lonci so pestro oblikovani, z izrazitimi ustji in boga-
tim okrasom ter jih glede na obliko lahko razdelimo v posamezne tipe.
Keramiko iz Popave I je mogoče vključiti v tipologijo z najdišča Nova
tabla pri Murski Soboti, pri čemer se poleg tamkajšnjih pojavljajo tudi
nove oblike loncev. V nekaterih jamah je nekaj starejših, enostavnejših
loncev, ki pripadajo tipom 1. horizonta Murska Sobota-Nova tabla in
jih datiramo v 6. in 7. stoletje, večina pa je poznejših, natančneje izde-
lanih loncev 2. horizonta, ki spadajo v čas 8. in 9. stoletja.
62
10
13
15
Lončenino iz objektov SZ 9 in SZ 33 lahko po tipologiji, nareje-
ni na podlagi primerjave gradiva iz Nove table pri Murski Soboti
(Guštin, Tiefengraber 2002), uvrstimo med tipe in podtipe skupin 6
in 8. Sem sodijo lonci z ožjim vratom in izvihanim, neodebeljenim
ustjem ter lonci z odebeljenim, izvihanim ustjem. Pasovi valovnic in
vzporednih vodoravnih črt krasijo rame posode, včasih tudi vso po-
vršino. Vsekakor je inventar obeh jam dober predstavnik horizonta
Murska Sobota 2 (Guštin, Tiefengraber 2002; Guštin 2004).
V časovni okvir horizonta Murska Sobota 2 oziroma v 8. stole-
tje sodijo tudi redki kovinski predmeti, kot sta bronasta pasna spona
iz jame 17 in avarski pasni okov vretenaste oblike iz jame 9, ter štiri
steklene jagode iz jam 38 ter 39.
Pri tem zasluži posebno pozornost bronast vretenast okov z na-
videznim bisernim okrasom. Taki okovi na pasu za pritrditev meča
sodijo po Jozefu Zábojníku v tip 157 (1991, Taf. 30: 17-19) in so zna-
čilni za horizont SS III (750-780; III. faza poznega avarskega horizon-
ta); tovrstne oblike in okras na različnih okovih in aplikah pa so se
ohranili tudi v naslednjem horizontu SS IV (780-800/825; Zábojník
1991, 248). Datacija jame 9 (2∑ 669-782) ima v mlajšem delu podob-
no težišče, kot ga je za horizont SS III oblikovala klasična arheološka
metoda. Primerjave okovu iz Popave I najdemo na primer še na gro-
bišču Mödling-An der Goldenen Stiege v grobovih 232 in 110, ki pri-
padata poznoavarskemu času I oziroma poznoavarskemu času III
(Daim 1994, 48, 51, Taf. 3, Taf. 6: 110). Profantová in Kavánová po-
stavljata tovrstne okove iz Mikulčic v horizont C, to je v začetek dru-
ge polovice 8. stoletja (Profantová, Kavánová 2003, 238, Obr. 40: 7).

Frühmittelalterliche Gruben aus Popava I
bei Lipovci
In der Nähe der Seidlung Lipovci wurden 2006 auf einem leicht
welligen Flachlandgebiet nordöstlich der Rakičan-Beltinci Straße,
zwischen den Dobel und Ledava Bächen, umfangreiche archäologis-
che Ausgrabungen ausgeführt, die den Arbeitsnamen Popava I und
II hatten.
Popava I war eine große frühmittelalterliche Siedlung mit 41
Gruben und streckte sich im Umfang von mehr als 15.000 m2 aus.
Die Besiedlung war im westlichen Bereich des entdeckten Paläobet-
tes konzentriert, auf dem Osthang eines kleinen Hügels. Sichtbar wa-
ren 4 Grubengruppen (Abb. 1); die größte war im oberen östlichen
Teil der Ausgrabungsfläche, was darauf aufweist, dass es sich hier
um einen Weiler handelt.
Die Gruben unterscheiden sich in Größe, Grundrissform und
Inventar, damit können wir Wohnobjekte, Pfostenlöcher und ver-
schiedene andere Gruben unterscheiden. Gruben größerer Dimen-
sionen, von 280 bis 460 cm Länge und 130 bis 310 cm Breite, mit
einer erhaltenen Tiefe von 20 bis 120 cm, können als Grubenhäuser
interpretiert werden, einräumige, teilweise in die Erde eingegrabene
Objekte, die den zeitgleichen Strukturen aus anderen Fundstellen in
der Nähe von Murska Sobota und anderswo in Europa ähneln. Die-
ser Typ von Wohnstätten erschien schon in der zweiten Hälfte des 6.
Jahrhunderts und existiert auch noch im 8. Jahrhundert.
In unmittelbarer Nähe der Grubenhäuser waren auch andere
Objekte, wie Wirtschafts-, Abfall- oder Vorratsgruben. Diese waren
kleiner und unregelmäßiger geformt, mit unterschiedlichem Inven-
tar (Keramik und Tierknochen).
Den Siedlungscharakter ergänzt auch ein im äußerst östlichem
Teil der Fundstelle entdecktes Ofen (SE 1), das vielleicht dieser Perio-
de zugeschrieben werden kann. Das Ofen hatte einen ovalen Grund-
riss und Querschnitt, als auch eine gut erhaltene Kalotte.
Subjekte der Behandlung hier sind zwei Objekte aus dem Früh-
da[enka cipot
mittelalter, die einen ziemlich repräsentativen Muster für die
entwickelte Phase der Besiedlung im Gebiet von Popava I darstellen.
Zwei Objekte wurden auserwählt, Gruben SZ 9 und SZ 33, deren
Inventar untersucht ist und deren Datierung durch Radiokarbon-
analyse unterstützt ist.
Grube SZ 9 (Abb. 2; 1-7) hat einen unregelmäßigen Grundriss
und ein ovales Querschnitt (Länge 360 cm, Breite 255 cm, Tiefe 24
cm) mit einer Füllung aus dunkel grauem, weichem, sandigem Schutt
mit größeren Steinen. In der Grube wurden 264 frühmittelalterliche
Tonwarenfragmente gefunden, ein Tongewicht, eine bronzene
Aplike und 61 Teile gebrannter Tonerde.
Grube SZ 33 (Abb. 3; 8-15) hat einen ovalen Grundriss und ein
unregelmäßiges Querschnitt (Länge 367 cm, Breite 233 cm, Tiefe 44
cm) mit einer Füllung aus grauem, festem, sandigem Schutt mit roten
Oxiden und größeren und kleineren Steinen. In der Grube wurden
190 Fragmente frühmittelalterlicher Tonware entdeckt, 8 Fragmente
vorgeschichtlicher Keramik, 2 Fragmente antiker Keramik, ein eis-
erner Gegenstand und 10 Stücke gebrannter Tonerde.
Die Tonware aus Popava I ist hauptsächlich der aus anderen
frühmittelalterlichen Fundstellen ähnlich. Es geht um Küchenware,
vor allem Töpfe, ausnahmsweise Backhauben, Gefäße, die es möglich
ist in die Typologie der Nova tabla bei Murska Sobota Fundstelle ein-
zubeziehen, unter denen aber, außer den dortigen, auch neue
Gefäßformen auftreten. In einigen Gruben wurden einzelne ältere,
einfachere Töpfe, die zu den Typen aus Horizont 1 von Murska So-
bota-Nova tabla gehören und ins 6. und 7. Jahrhundert datiert wer-
den können.
Die Mehrzahl der Fragmente ist von jüngeren, ausführlicher
bearbeiteten Töpfen aus Horizont 2, die in die Zeit des 8. und 9. Jahr-
hunderts gehören, wofür auch die Radiokarbonanalysen der Holzko-
hle aus Gruben 9 und 33 sprechen.
Ins diese jüngere Zeitrahmen gehören auch die wenigen Metall-
funde, wie das bronzene Gürtelblech aus Grube 17 und das awarische
Gürtelbeschlag (7), als auch 4 Glassperlen aus Gruben 38 und 39.
63
 irena [avel

Staroslovansko grobišče
Popava II pri Lipovcih
Irena {avel

Z
godnjesrednjeveško najdišče z imenom Popava II leži v Sledila je poselitev v rimskem obdobju. Nekaj razpršene rim-
ravnini jugozahodno od vasi Lipovci. Prostorsko je po- skodobne lončenine je bilo odkrite v paleoornici. Temu obdobju lah-
vezano z bakrenodobnim in zgodnjesrednjeveškim naj- ko pripišemo večjo jamo z oznako SE 9 v velikosti 5 x 4,20 m, vkopa-
diščem Popava I, loči ju le izsušena struga potoka. Pred no 0,31 m globoko pod površino. V polnilu jame so bili odlomki rim-
začetkom raziskav so bile na območju njivske površine. skodobne lončenine. Struktura z oznako SE 64 v velikosti 2,90 x 1,76
Z arheološkimi izkopavanji v okviru spomeniškovarstvene zaščite na m je bila vkopana 26 cm pod površino. V polnilu so bili odkriti
odseku avtocestne trase Beltinci-Pince je bilo na najdišču v jesenskih odlomki rimskodobne in zgodnjesrednjeveške lončenine, živalske
mesecih 2006 raziskanih 7260 m2 (sl. 1). kosti, opečena glina, večje kamnite oblice in oglje. Zelo poškodova-
Glede na lego na najdišču in arheološko vsebino lahko prepo- no strukturo SE 64 bi lahko opredelili kot ognjišče ali manjšo peč. Po-
znane arheološke plasti in vkopane strukture umestimo v tri časovna
obdobja. Prvič je bilo območje poseljeno že v zgodnji prazgodovini,
in sicer v času bakrene dobe, kar pa ne preseneča glede na dejstvo,
da je bila tudi na najdišču Popava I v tem času ugotovljena močna po-
selitev. Prazgodovinske najdbe so bile dokaj razpršene in so se poja-
vile v ornici in paleoornici. Prevladujejo keramične najdbe, na pri-
mer odlomki ostenij različnih posod, najdeni so bili tudi odlomek ka-
mnite sekire, glinasto vretence in glinast pečatnik za vtiskovanje reli-
efnega okrasa na lončenino.

Slika 1 Slika 2
Popava II pri Lipovcih, pogled na izkopavanje iz zraka (foto Branko Kerman). Popava II pri Lipovcih, tloris izkopanega območja.

65
 srednji vek
Slika 3
Popava II pri Lipovcih, pogled na grobno žganino št. 11 (foto Samo Tanacek).
dobno je bilo tudi v jami z oznako SE 5 v velikosti 4,80 x 3,40 m, ki je
segala 0,35 m pod površino. Poleg odlomkov zgodnjesrednjeveške
lončenine so bili v polnilu tudi odlomki rimskodobnih posod, med
njimi tudi del sklede vrste terra sigillata. Več jam za stojke okroglega
tlorisa v velikosti do 40 cm v premeru je verjetno ostanek rimskega
objekta, saj so bili v njihovih polnilih odkriti odlomki rimskodobne
lončenine. Nekatere med njimi je poškodoval poznejši zgodnjesred-
njeveški vkop za grob, kot je to primer groba št. 11.
Čas zgodnjega srednjega veka zaznamujejo na najdišču Popava
2 predvsem slovanski žgani grobovi in nekaj večjih vkopanih struk-
tur (sl. 2), ki so težko opredeljive; glede na velikost in inventar jih s
precejšnjo verjetnostjo lahko pripišemo deloma vkopanim bivalnim
oziroma gospodarskim objektom.
Grobovi
V središčnem prostoru najdišča je bilo odkritih na plasti rumeno-
rjavega mehkega finega peska 11 žganih grobov. Na površini so grobo-
Slika 4
Popava II pri Lipovcih, pogled na grobno žganino št. 9 (foto Samo Tanacek).
66
ve zaznamovali drobni delci ožganih kosti. Vkopi, poškodovani v zgor-
njem delu zaradi poljedelskih del, niso bili vidni. Tudi lonca oziroma ža-
ri iz groba 1 in 2 sta bili zaradi oranja v zgornjem delu močno poškodo-
vana, kosti iz groba 1 so ležale zunaj žare, razsute po površini.
Navkljub slabi ohranjenosti jam je bilo moč za grobove oprede-
liti 11 oziroma 12 pokopov z izpričanimi ostanki žganih človeških
kosti, raztresenih v manjših plitvih jamah pod ornico. V grobu 11 ka-
že položaj kostnih ostankov na dvojni pokop (sl. 3). Lonec, upora-
bljen kot žara, je bil izpričan v grobu 2, v grobu 1 pa so bile kosti raz-
tresene okrog posode.
V grobovih 4 do 6 ter 8 in 10 so bili najdeni izključno kostni
ostanki, v preostalih pa tudi posamezni predmeti, kot na primer v
grobu 3 vretence, steklena jagoda, bronasti obroček in železen pred-
met, ali železni noži v grobovih 1, 2, 11, trn pasne spone v grobu 1 ali
železni okov lesenega vedra v grobu 9 (sl. 4).
Za grobove 2, 3 in 11 je bila narejena analiza oglja in pridoblje-
na radiokarbonska datacija.
Grob 1 z oznako SE 67 je bil vkopan ob ognjišču SE 64. Na po-
vršini so bili ostanki ožganih kosti, med njimi spodnje čeljustnice, ob
njih sta bila v zgornjem delu poškodovan lonec in odlomek železne-
ga noža.
1 Do polovice ohranjen lonec, izdelan na počasnem vretenu.
Površina je sivorjave barve in okrašena z valovnico na najširšem obo-
du. Keramika je iz prečiščene gline. Pr. dna 8 cm, pr. oboda 13,5 cm,
ohr. viš. 13,5 cm.
2 Odlomek železnega noža. Dol. 6 cm, šir. 1 cm, deb. 0,4 cm.
Grob 2 z oznako SE 32. Ostanki žganih kosti so bili v loncu, od
katerega se je ohranil samo spodnji del. V žari so bili tudi železen nož
in železen trn pasne spone.
Rezultat radiokarbonskega datirana, Leibniz Labor, Kiel
KIA 32889; C14 BP 1333±25
1∑ cal. AD 656-686 (68,3 %)
2∑ cal. AD 649-712 (84,0 %)
3 Do polovice ohranjen lonec, izdelan na počasnem vretenu.
Površina je rjavosive barve. Na najširšem obodu je okras žlebljenih
vodoravnih linij. Keramika je izdelana iz grobe gline, ki ji je primešan
kremenčev pesek. Pr. dna 8 cm, pr. oboda 18 cm, ohr. viš. 13,5 cm.
4 Železen trn, ki je verjetno pripadal pasni sponi. Dol. 3 cm.
5 Rezilo železnega noža, del ročaja manjka. Dol. 10 cm, šir. 1,6
cm, deb. 0,3 cm.
Jame
Tri jame večjih dimenzij nekako obkrožajo območje žganih po-
kopov. Po velikosti in vsebini so značilne za vkopane objekte - zem-
ljanke. V jamah 1 in 2 je bilo sorazmerno veliko ohranjenega kostne-
ga gradiva, vendar je bil le v jami 1 najden drobec človeške kosti.
Jama 1 z oznako SE 7/SE 24, nepravilne oblike v velikosti 4,25 x
3,49 m, je bila vkopana 1,09 m pod površino. V prvem polnilu iz si-
vorjavega mehkega finega peska z nekaj manjšimi kamni, ožgane gli-
ne, drobcev kosti in oglja je bilo 364 odlomkov zgodnjesrednjeveške
lončenine, odlomki pekača in zlat uhan (sl. 5). V drugem polnilu iz rja-
vorumenega peska je bilo nekaj drobcev lončenine. V tretjem polnilu
iz črnega mehkega finega peska z večjimi kamni, drobcev kosti in oglja
je bilo 27 odlomkov zgodnjesrednjeveške lončenine in železen nož.
Rezultat radiokarbonskega datiranja Leibniz Labor, Kiel
KIA 32892; C14 BP 1445±24
1∑ cal. AD 602-641 (68,3 %)
 irena [avel

2∑ cal. AD 572-649 (95,4 %)

Izbor najdb iz prvega polnila (SE 7)
6 Zlat uhan, narejen iz žice okroglega preseka, na loku visi
grozd, izdelan v tehniki granulacije (sl. 5). Uhan ima 10 grozdov ozi-
roma kroglic, na eni strani jih je 6, na drugi 4. En konec je zavit v kva-
čico, drugi je odlomljen. Pr. 1,6 cm.
7 Odlomek ostenja prostoročno izdelanega lonca. Odlomek je
okrašen v tehniki glavničenja s snopoma valovnic in snopom vodo-
ravnih linij. Površina je na zunanji in notranji strani temnosive in si-
vorjave barve. Keramika je porozna. Vel. 16 x 7 cm.
8 Odlomek izvihanega ustja z delom ostenja lonca, izdelanega 1
na počasnem vretenu. Ostenje je okrašeno s snopom valovnic in sno- 2
pom vodoravnih linij. Površina je sivorjava. Keramika je izdelana iz
grobe gline. Pr. ustja 16 cm, ohr. viš. 4 cm.
9 Odlomek zgornjega dela prostoročno izdelanega lonca. Ustje
je izvihano. Površina je na zunanji in notranji strani sivorjave barve.
Keramika je porozna. Vel. 4 x 3,3 cm.
10 Odlomek zgornjega dela prostoročno izdelanega lonca.
Ustje je izvihano, ostenje je okrašeno s snopom vodoravnih linij. Zu-
nanja in notranja površina ter notranjost sta sivorjave barve. Kerami- 4
ka je porozna. Vel. 5 x 4,5 cm.
11 Dno na počasnem vretenu izdelanega lonca. Površina je rja-
vo žgana. Dno je ravno, na zunanji strani je izbočen odtis lončarske-
ga vretena. Keramika je izdelana iz grobe neprečiščene gline. Pr. dna
7,5 cm, ohr. viš. 1,8 cm. 3
Izbor najdb iz tretjega polnila (SE 24):
12 Del pekača, površina na zunanji in notranji strani je rjavo- 5
rdeče barve. Keramika je porozna. Pr. ustja 24,2 cm, pr. dna 20 cm,
viš. 2,4 cm.
13 Odlomek zgornjega dela lonca z izvihanim ustjem in oste- 19 Odlomek zgornjega dela na počasnem vretenu izdelanega
njem, na katerem je okras kratkih žlebljenih linij. Površina je sive bar- lonca. Površina je temnosive barve. Keramika je porozna. Pr. ustja 20
ve. Keramika je izdelana iz grobe neprečiščene gline. Vel. 4 x 3,5 cm. cm, ohr. viš. 9,5 cm.
14 Odlomek rahlo izvihanega ustja lonca z ostenjem, na kate-
rem je okras valovnice. Površina je sivorjave barve. Keramika je iz
grobe gline s primešanim kremenčevim peskom. Vel. 3,7 x 2,6 cm.

Jama 2 z oznako SE 54, ovalne podolgovate oblike v velikosti

4,00 x 2,60 m, je bila vkopana 0,34 m pod površino. V polnilu, ki ga
je sestavljal črn mehak finejši pesek z nekaj kamni, je bilo 158 odlom-
kov zgodnjesrednjeveške lončenine, železen nož, kosti, opečena gli-
na in oglje.
Rezultat radiokarbonskega datiranja Leibniz Labor, Kiel
KIA 32893; C14 BP 1307±23
1∑ cal. AD 664-694 (44,2 %)
2∑ cal. AD 659-723 (66,8 %)
Izbor keramičnega gradiva
15 Odlomek zgornjega dela na počasnem vretenu izdelanega
lonca. Površina je temnosive barve. Keramika je porozna. Pr. ustja 20
cm, ohr. viš. 9,5 cm.
16 Zgornji del na počasnem vretenu izdelanega lonca z izviha-
nim ustjem. Površina je rjave barve in okrašena s snopi vodoravnih li-
nij in valovnicami. Keramika je izdelana iz grobe gline, ki ji je primešan
kremenčev pesek. Pr. ustja 18 cm, pr. oboda 12,5 cm, ohr. viš. 14,5 cm.
17 Odlomek zgornjega dela na počasnem vretenu izdelanega
lonca. Površina je rjave barve in okrašena z razpotegnjenimi valovni-
cami. Keramika je porozna. Pr. ustja 22 cm, ohr. viš. 9 cm. 6
18 Odlomek zgornjega dela na počasnem vretenu izdelanega
lonca. Površina je sivorjave barve in okrašena z valovnicami. Kerami-
ka je izdelana iz prečiščene gline, ki ji je primešan kremenčev pesek. Slika 5
Pr. ustja 23,5 cm, ohr. viš. 9,5 cm. Popava II pri Lipovcih, uhan iz jame SE 7/SE 8 (foto Samo Tanacek).

67
 srednji vek
7 mer pri nožu št. 5.
8 658 in 725.
9 Zlat uhan (6; sl. 5) z grozdastim obeskom v obliki granuliranih
10 11
12
13 14
Jama 3 z oznako SE 129 v velikosti 3,75 x 1,20 m je segala 0,09
m pod površino. Polnilo je sestavljal sivorjav pesek, v katerem so bi-
li večji prodniki, 208 odlomkov keramičnih posod, ožgana glina in
kosi žlindre.
Izbor keramičnega gradiva
20 Lonec z izvihanim ustjem, izdelan na počasnem vretenu,
spodnji del manjka. Površina je sivorjave barve in okrašena z valov-
nicama. Keramika je izdelana iz grobe gline, ki ji je dodan kremenčev
pesek. Pr. ustja 14,5 cm, ohr. viš. 7 cm.
21 Lonec z izvihanim ustjem, izdelan na počasnem vretenu. Po-
vršina je rjave barve in okrašena z žlebljenimi vodoravnimi snopi li-
nij in valovnicama. Keramika je iz neprečiščene gline, ki ji je dodan
kremenčev pesek. Pr. ustja 21 cm, pr. dna 12 cm, viš. 19,5 cm.
22 Cedilo, izdelano na počasnem vretenu. Površina je rjave bar-
ve, možno ožgana. Keramika je izdelana iz grobe neprečiščene gline.
Pr. dna 15 cm, ohr. viš. 3,5 cm.
68
Vrednotenje
Med kovinskimi predmeti prevladujejo železni noži, ki pa ni-
majo ohranjenih lesenih delov držajev. Eden je bil odkrit v jami 2 z
oznako SE 54, preostali trije (2, 5) pa so bili kot pridatki v žganih gro-
bovih. Oblike nožev so v glavnem enotne s ploščatim ali koničnim tr-
nom, ravnim hrbtom in proti konici zaobljenim rezilom. Rezilo se
lahko loči od trna tudi z odebelitvijo, prehod je izrazit, kot je na pri-
Na Popavi II lahko nože časovno opredelimo s pomočjo radio-
karbonskih analiz oglja. Tako je oglje iz jame SE 2, v kateri je bil tudi
nož, datirano v čas med letoma 659 in 723. Oglje iz groba 2, v kateri
je bil nož (5), pa bi sodilo v čas med letoma 649 in 712, oglje iz gro-
ba št. 11, v katerem je bil med drugim tudi nož, pa v čas med letoma
Železni noži so pogost pridatek v grobovih in imajo širok ča-
sovni razpon. Tako je na primer nož iz groba na Dlescu pri Bodeščah
opredeljen v 7.– 8. stoletje (Knific, Pleterski 1981, 494, 495, t. 14, 6),
grob iz Brezja pri Zrečah pa v drugo polovico 8. in prvo polovico 9.
stoletja (Bitenc, Knific 2001, 87, kat. 279).
zrn izvira iz jame 1. S pomočjo radiokarbonske analize oglja ga lahko
opredelimo v čas zadnje tretjine 6. in prve polovice 7. stoletja.
Uhan je podoben tistim, ki jih je Čilinska opredelila v svojo pr-
vo skupino, tip VII (Čilinska 1975, 75, 76, sl. 1). Za ta tip velja, da je v
7. stoletju obnovil oblike iz poznorimskega obdobja, v karpatskem
prostoru pa so takšni uhani v grobovih časovno opredeljeni od 7. do
8. stoletja (Čilinska 1975, 76). Bolj podobni primerku iz Popave so
uhani iz groba 227 starohrvaške nekropole v Ždrijacu pri Ninu, za ka-
tere Belošević (2007, 254–256, sl. 3: 11; t. 91: 7, 8) pravi, da so to bi-
zantinski izdelki, kakršni se pogosto pojavljajo na slovanskih grobi-
ščih 8. in prve polovice 9. stoletja na ozemlju dalmatinske Hrvaške.
Podoben enostaven uhan z grozdastim priveskom 24 granul je bil
odkrit v otroškem grobu 34 na srednjeveški nekropoli v Ravni pri
Knjaževcu, ki mu Petković s sodelavci (2005, 206, sl. 2) pripisuje bi-
zantinski izvor in izdelavo od 7. stoletja dalje v lokalnih delavnicah.
Keramične najdbe iz jam in grobov so pekač, lonci in vretence.
Značilno za posodje je, da je večinoma iz porozno žgane gline in do-
delano na počasnem lončarskem vretenu ter v veliki meri okrašeno
z vodoravnimi črtami in valovnicami.
Pekač (12) je bil najden v jami 1. Je značilna keramična oblika
posodja zgodnjesrednjeveškega horizonta Murska Sobota 1, ki sodi
v konec 6. stoletja in v 7. stoletje (Guštin, Tiefengraber 2002, 48).
Delno ohranjeno lončeno cedilo (22), najdeno v jami 3, ima
primerjavo na Ančnikovem gradišču pri Jurišni vasi (Ciglenečki
2000, 88, 155, sl. 98: 8). Najdišče je uvrščeno v skupino poznoanti-
čnih naselbin, ki so bile obljudene tudi v slovanskem obdobju. Cedi-
lo je po etnoloških primerjavah opredeljivo kot torilo za oblikovanje
sira (Cevc 2006, 245, sl. 4, 5). Pri cedilu iz Popave je za takšno opre-
delitev moteča njegova ožganost.
Lonci (1, 3, 7–11, 13–21) iz jam in grobov so bili izdelani na po-
časnem lončarskem vretenu, ustja so izvihana, dna so ravna, z vboče-
nim ali izbočenim odtisom osi lončarskega vretena, pa tudi z odti-
som lončarskega znaka. Pozitivni ali negativni odtisi osi so nastali pri
izdelavi lonca na lončarskem vretenu in so najstarejši »znaki« na slo-
vanski keramiki, odtisi lončarskega znaka na dnu pa se pojavijo na
mlajših keramičnih izdelkih (Belošević 1980, 111, 112).
V jamah in dveh žganih grobovih nastopajo različne oblike lon-
cev, ki so lahko neokrašeni ali okrašeni. Okras je po navadi v tehniki
glavničenja z enim ali več snopov valovnic ter vodoravnih linij, ali pa
v tehniki žlebljenja z vodoravnimi linijami.

Zaključek
Na najdišču Popava II je bilo odkrito zgodnjesrednjeveško slo-
vansko grobišče z 11 žganimi grobovi, ki je po vsej verjetnosti zaradi
neposredne bližine povezano z zgodnjesrednjeveško naselbino naj-
dišča Popava I. Čeprav je sežiganje umrlih znan pojav na območju, ki
so ga v zgodnjem srednjem veku naseljevali Slovani, pa je grobišče
Popava II izrednega pomena, saj je prvo sistematično raziskano slo-
vansko grobišče z žganimi pokopi na Slovenskem. Do zdaj sta bila
znana le domnevna grobova s Ptuja (Tomanič Jevremov 2002) in Mo-
sta na Soči (Mlinar 2002).
Žgani zgodnjeslovanski grobovi so se pojavili v 6. in 7. stoletju
z različnimi oblikami pokopavanja, tako je bil lahko žgan žarni po-
kop v plitkih jamah, pokopnih jamah ali pa so bili ostanki več upepe-
ljenih pokojnikov položeni v isti grob; pridatki v grobovih se pojav-
ljajo sporadično, po navadi pa so tudi poškodovani zaradi ognja (Fu-
sek 1994a, 136–143; Barford 2001, 201, 202).
S pomočjo oblik posod iz groba 1 in 2 smemo domnevati, da
gre za lončenino, značilno za drugo polovico 7. in začetek 8. stoletja,
15
16
18
21
irena [avel
kar potrjuje tudi radiokarbonska analiza oglja iz groba in oglja iz ja-
me SE 64, kjer je ležal grob. V ta čas sodi tudi grob 11 z železnim no-
žem, medtem ko grob 3 s številnimi ostanki ženskega nakita lahko
datiramo v prvo polovico 9. stoletja.
Na robu grobišča pa je bilo odkritih tudi nekaj večjih jam. V ja-
mah 1 (SE 7) in 2 (SE 54) je bil običajen inventar, kot ga poznamo iz
zgodnjesrednjeveških, slovanskih zemljank s širšega območja Mur-
ske Sobote: keramične posode, lonci različnih oblik in pekač. Lonci
so bili izdelani na počasnem lončarskem vretenu, ustja so bila bolj ali
manj izvihana, dna pa ravna s pozitivnimi ali negativnimi odtisi vre-
tena. Primerjave s podobnimi lonci te lonce uvrščajo v čas od prve
polovice 7. do prve polovice 8. stoletja. Radiokarbonska analiza oglja
datira jamo 1 v čas med letoma 572 in 649, jamo 2 pa v čas med leto-
ma 659 in 723.
Verjetno je jama 3 nekoliko mlajša, saj jo glede na primerjave
lončenine lahko datiramo v 8. in delno v 9. stoletje. V ta čas pa lahko
uvrstimo tudi ženski grob 3, ko se po vsej verjetnosti začnejo skeletni
slovanski pokopi na Novi tabli pri Murski Soboti (Guštin 2004, 263).
17
19
20 22
69
 srednji vek
Das altslawische Gräberfeld Popava II bei Lipovci
Die frühmittelalterliche Fundstelle namens Popava II liegt zu-
sammen mit Popava I in einer Ebene südwestlich vom Dorf Lipovci.
Zwischen den beiden Teilen der Fundstelle ist nur ein ausgetrock-
netes Bachbett. Mit archäologischen Ausgrabungen wurden in den
Herbstmonaten von 2006 7260 m2 erforscht (Abb. 1). Das Frühmit-
telalter ist auf der Fundstelle Popava II von slawischen Brandgrä-
bern und einigen größeren eingetieften Strukturen gekennzeichnet
(Abb. 2).
11 Brandgräber wurden freigelegt, angewiesen auf der Ober-
fläche durch kleine Fragmente gebrannter Knochen (Abb. 3, 4), wäh-
rend die flachen Eingrabungen nicht sichtbar waren und die Urnen
aus Gräbern 1 und 2 wegen des Pflügens stark beschädigt waren.
Im Grab 11 weist die Lage der Knochenreste auf eine Doppelbe-
stattung. In Gräbern 4 bis 6, 8 und 10 wurden ausschließlich Kno-
chenreste gefunden, in den verbliebenen Gräbern aber auch indi-
viduelle Funde, z.B. im Grab 3 ein Spinnwirtel, eine Glassperle, ein
Bronzering und ein eiserner Gegenstand; eiserne Messer in Gräbern
1, 2 und 11; ein Gürtelschnaldorn in Grab 1; ein eiserner Holzeimer-
beschlag in Grab 9. Die Holzkohle aus Gräbern 2, 3 und 11 wurde
mittels Radiokarbonanalyse analysiert.
Ausführlicher werden die Grabinventare aus Gräbern 1 und 2
vorgestellt:
Grab 1 (SE 67) wurde neben der Feuerstelle SE 64 eingegraben.
Auf der Oberfläche lagen Reste gebrannter Knochen, unter ihnen Un-
terkieferbeine, neben denen fanden wir einen im oberen Bereich be-
schädigten Topf und ein Fragment eines eisernen Messers (1-2).
Im Grab 2 (SE 32) lagen die Überreste gebrannter Knochen in
einem Topf, von dem nur der Unterteil erhalten blieb. In der Urne
waren auch ein eisernes Messer und ein eiserner Gürtelschnaldorn
(3-5).
Das Brandbestattungsgebiet wurde von drei größeren Gruben
umgeben. Der Größe und dem Inhalt nach geht es um charakteristi-
sche ins Boden eingegrabene Objekte - Grubenhäuser.
Grube 1 (SE 7/SE 24) hatte eine unregelmäßige Form und eine
Größe von 4,25 x 3,49 m und wurde 1,09 m unter die Erdoberfläche
eingegraben. In der ersten Füllung aus grau-braunem, weichem und
feinem Sand mit einigen kleinen Steinen, gebrannter Tonerde und
Knochen- und Kohlefragmenten, waren 364 frühmittelalterliche
Tonwarenfragmente, Backformfragmente und ein goldener Ohrring
70
(6-11; Abb. 5). In der zweiten Füllung aus braun-gelbem Sand waren
einige Tonwarenfragmente, während in der dritten Füllung aus
schwarzem, weichem und feinem Sand mit größeren Steinen,
Knochen- und Holzkohlenfragmenten 27 frühmittelalterliche
Tonwarenfragmente und eiserne Messer gefunden wurden (12-14).
Grube 2 (SE 54) hatte eine ovale, längliche Form und eine
Größe von 4,00 x 2,60 m und wurde 0,34 m unter die Erdoberfläche
eingegraben. In der Füllung aus schwarzem, weichem und feinem
Sand mit einigen Steinen waren 158 frühmittelalterliche Tonwaren-
fragmente, ein eiserner Messer, Knochen, gebrannte Tonerde und
Holzkohle (15-19).
Grube 3 (SE 129) hatte eine Größe von 3,75 x 1,20 m und
reichte 0,09 m unter die Erdoberfläche. Die Füllung aus grau-brau-
nem Sand mit größeren Kieselsteinen enthielt 208 Tongefäßfrag-
mente, gebrannte Tonerde und Schlackenstücke (20-22).
An der Popova II Fundstelle wurde ein altslawisches Gräberfeld
entdeckt, das aller Wahrscheinlichkeit nach mit der frühmittelalterli-
chen Siedlung der Fundstelle Popova I verbunden ist. Außer den hier
vorgestellten Gräberfeld kennen wir angebliche slawische Brandgrä-
ber auch aus Ptuj und Most na Soči.
Mit Hilfe der Gefäßformen aus Gräbern 1 und 2 dürfen wir
annehmen, dass es sich um Tonware, charakteristisch für die zweite
Hälfte des 7. und Begin des 8. Jahrhunderts handelt, was auch die
Radiokarbonanalyse der Holzkohle aus dem Grab und der Kohle aus
Grube SE 64, wo das Grab lag, bestätigt. Ins diese Zeit gehört auch
Grab 11 mit einem eisernen Messer, während Grab 3 mit zahlrei-
chen Schmuckresten ins erste Hälfte des 9. Jahrhunderts datiert wird.
Am Rande des Gräberfeldes wurden einige größere Gruben
gefunden. In Gruben 1 (SE 7) und 2 (SE 54) fanden wir das übliche,
aus den frühmittelalterlichen slawischen Grubehäusern des breite-
ren Murska Sobota Gebietes, bekannte Inventar: Tongefäße, unter-
schiedlich geformte Töpfe und eine Backform. Vergleiche mit ähn-
lichen Töpfen datieren diese Funde in die Zeit der ersten Hälfte des
7. bis der ersten Hälfte des 8. Jahrhunderts. Die Radiokarbonanalyse
der Kohle datiert die Grube 1 zwischen 572 und 649 und die Grube
2 zwischen 659 und 723.
Wahrscheinlich ist die Grube 3 etwas jünger, denn es kann hin-
sichtlich der Tonwarenvergleiche ins 8. und teilweise ins 9.
Jahrhundert datiert werden. Dieser Zeit kann auch das Frauengrab
3 zugeordnet werden, als slawische Skelettbestattungen in Nova
tabla bei Murska Sobota am wahrscheinlichsten angefangen haben.
 ana plestenjak

Visokosrednjeveške
najdbe
z Goric pri Turnišču
Ana Plestenjak

A
rheološko najdišče Gorice leži južno od vasi Turnišče,
ob cesti Turnišče-Lipa. Toponim Gorice je v arheološki
literaturi že nekaj časa znan zaradi posamičnih najdb,
najdenih pri obdelovanju njivskih površin (Šavel 1991,
37; 1994, 82). Leta 2006, ko je predel presekala trasa av-
tocestnega odseka MP 03 Cogetinci-Radmožanci, pododsek Beltinci-
Lendava, je bilo območje najdišča prvič natančneje raziskano. Obseg
najdišča je bil najprej zamejen s terenskim pregledom (Djurić, Ker-
man, Šavel, Plestenjak, Masaryk 2006), nato pa je jeseni istega leta
podjetje ARHEJ, d. o. o., pod vodstvom Matjaža Novšaka izvedlo za-
ščitna arheološka izkopavanja.
Ožje območje raziskav je zajelo severni rob nizke peščene sipi-
ne, ki jo je oblikovala reka Mura s pritoki. Geološka osnova je pešče-
ni prod. Usedal se je v koritih reke Mure, ki so se bočno prepletala v
smeri vzhod-zahod. Na peščeni prod so se, kot posledica poplavnih
aktivnosti, naložili peščeni sedimenti. Tako sta nastali dve sipini: spo-
dnja prodnata in zgornja peščena. Podobnost med njima je zgolj v
enaki usmerjenosti. Sicer pa je vrh peščenega proda ležal na območ-
ju, kjer je bilo dno peščene sipine, in obratno. Iz tega je moč sklepa-
ti, da se je teren oblikoval postopoma. Nasipavanje peščenega proda

0 50 m

Slika 1
Gorice pri Turnišču, območje izkopavanja z označenimi srednjeveškimi Slika 2
strukturami. Gorice pri Turnišču, pogled na SE 088 z ostanki ožgane gline (foto J. Bregar).

71
 srednji vek
1 - nepravilno oblikovana jama, ki jo interpretiramo kot peč s ku-
2 4
3 2 Deli ustja in ostenja lonca z izvihanim ustjem zunaj rdeče,
v koritih je starejše, naplavljanje peska pa nekoliko mlajše (Verbič
2006). Danes je teren zaradi oranja izravnan, le na severnem delu je
manjša kotanja, ki so jo občasne poplave zasipale s sedimenti, v njej
pa še danes občasno zastaja voda.
Vse odkrite arheološke strukture so bile vkopane v peščeni se-
diment. Zgornji del vseh struktur je bil močno poškodovan z ora-
njem, vse morebitne hodne površine med njimi pa so bile povsem
uničene. Na celotnem območju, ki je zajelo 21.145,8 m2, je bilo odkri-
tih 194 vkopov, od katerih večina pripada bakrenodobni naselbini
(jame za stojke in shrambne jame). Odkriti so bili tudi štirje grobovi
iz pozne bronaste dobe, več novoveških odpadnih jam in šest struk-
tur, ki jih časovno uvrščamo v srednji vek. Slednje in izbor gradiva iz
njih predstavljamo v nadaljevanju.
Srednjeveška poselitev na Goricah je osredotočena predvsem
na območje severnega dela peščene sipine, na predel ob občasno
72
poplavljeni kotanji. V tem času je bila kotanja zasuta z naplavinskim
sedimentom (SE 003), ki je vseboval več odlomkov prazgodovinske
lončenine ter tudi nekaj odlomkov srednjeveške lončenine, ki so le-
žali na površini sedimenta.
Ob tem mokro-suhem predelu smo dokumentirali naslednje
strukture (sl. 1):
- ovalno jamo z večjo količino oglja in dvema vijčkoma, ki jo
opredeljujemo kot kurišče (SE 075),
- ovalno jamo z ostanki žlindre in odlomki lončenine, ki jo pri-
pisujemo metalurški dejavnosti (SE 011),
- ovalno jamo z dvema jamama za stojki (SE 070, 077, 078) in
- okroglo jamo (SE 007).
Južno sta bili na nekoliko dvignjenem predelu tudi:
riščem in vkopanim predprostorom za čiščenje (SE 091), in
- jama nepravilne oblike (SE 088), ki ji pripisujemo podobno
funkcijo, saj so se v njej ohranile večje količine oglja in ožgane gline,
vendar je bila močno poškodovana z oranjem.
V prispevku predstavljamo primer zaključene celote - SE 088, ki
ima razmeroma dobro in prepoznavno gradivo ter ga pri časovni
opredelitvi podpira tudi rezultat radiokarbonske analize.
Objekt SE 088 (sl. 2), z izborom najdb
Plitev nepravilen vkop dolžine 2,14 m, širine 1,55 m in globine
0,29 m s presekom v obliki črke U. Polnilo (SE 087) je plast rjavega
meljastega peska z drobci oglja, odlomki keramike, vijčkom, ožgani-
mi kostmi in ožganimi kosi gline.
KIA 31893; C14 BP 966±25; cal. AD 1031;
1∑ cal. AD 1022-1042 (27,3 %), 1093-1118 (25,3 %), 1140-1154
(15,7 %)
2∑ cal. AD 1017-1070 (40,1 %), 10801-1131 (35,3 %), 1136-1158
(20 %)
1 Deli lonca z močno izvihanim ustjem rdečkastosive barve; lo-
nec je izdelan na vretenu na ročni pogon. Površina je brisana in gla-
jena; okras je izveden s kaneluro. Motiv okrasa je dvojna valovnica na
ostenju, enojna pa na notranji strani vratu. Na notranji strani so ohra-
njeni sledovi hrane. Dno ima vtisnjen nedoločljiv motiv. Pr. ustja 15,0
cm, pr. dna 12,6 cm.
znotraj sive barve; lonec je izdelan na vretenu na ročni pogon. Povr-
šina je brisana in glajena; okras je izveden s kaneluro. Motiv okrasa je
več valovnic na ostenju. Pr. ustja 12 cm.
3 Deli ustja in ostenja lonca z izvihanim ustjem zunaj svetlorja-
ve (lisaste), znotraj sive barve; lonec je izdelan na vretenu na ročni
pogon. Površina je brisana in glajena, okrašena z vrezano valovnico.
Pr. ustja 26 cm.
4 Vijček iz gline, rombične oblike in sive barve. Površina je hra-
pava, luknjičasta. Pr. 5,2 cm.
Med visokosrednjeveškim gradivom z Goric pri Turnišču je v
polnilih jam prevladovala keramika. Od tega je največji delež lonče-
nine, omeniti pa velja tudi tri vijčke.
Makroskopska analiza Milene Horvat (2007, 1-5) je pokazala, da
je bilo za izdelavo posod zgodnjesrednjeveškega horizonta upora-
bljenih 25 različnih lončarskih mas, ki vse sodijo v osnovno skupino
mas s kremenom in vsebujejo sljudo. Prevladujejo mase s kremenom
in sljudo (64 %), sledijo mase s kremenom, sljudo in železovimi oksi-
di (32 %), pojavlja pa se tudi masa s kremenom, sljudo in organskimi
 ana plestenjak

primesmi (4 %). Lončarska masa je dobro prečiščena, finozrnata (60

%) ter zelo fino- (24 %) in drobnozrnata (16 %). Največ podobnosti
je najti med lončenino iz SE 010, 069 in 087. Najbolj odstopa lonče-
nina iz SE 006, saj edina vsebuje železove okside.
Vsa najdena lončenina je bila izdelana na vretenu. Prevladuje
uporaba vretena na ročni pogon, pri čemer je bil uporabljen t. i. kom-
binirani postopek - spodnji del je izdelan prostoročno s svaljki, zgor-
nji del pa na vretenu. Nekatere posode pa so bile izdelane tudi na hi-
trem vretenu.
Površina posod je v večji meri obdelana z obojestranskim brisa-
njem, v več primerih pa je notranjost posode tudi glajena. Pri nekate-
rih posodah sta bili zglajeni tako notranjost kot zunanjost.
Najpogostejša oblika žganja je redukcijsko, pri katerem je v
končni fazi vzpostavljena oksidacijska atmosfera. Pogosto se pojavlja
tudi oksidacijsko žganje. Barve površine, ki se pojavljajo, so: svetlo- 2
rjava, rdečkastorjava in siva. Posode so dobro žgane, o čemer priča
tudi trdota črepinj, saj je večina lončenine zelo oziroma izredno trda.
Posode so okrašene z valovnico (1-3), snopi linij, vbodi nohtov
in odtisi šila. Na dnu posod so bili lončarski znaki - sončno kolo in
nedoločljiv motiv (1).
Med celotnim gradivom tega obdobja je bilo tipološko določlji-
vih enajst posod. Med njimi je osem loncev, ki jih glede na oblikova-
nost ustij uvrščamo v forme G2, C4 (2), E5 (1) in H5 (2) po tipologiji
Losert 1993, Abb. 6; Štular 2007, 378. Primerljivo lončenino lahko naj-
demo na širokem območju od Bavarske (Wintergerst 1999, Losert
1993), Češke (Radomersky, Richter 1974), Avstrije (Kaltenberger
2001; Gutjahr, Tiefengraber 2004) in Madžarske (Müller 1994) do Slo- 4
venije, kjer so podobnosti v materialni kulturi vidne zlasti na najdi-
ščih Zatak (Guštin 2005; 2006; 2007), Kamnik-Mali grad (Štular 2007)
in Krvavec-Na Bleku (Pleterski 2006).
Glede na tipologijo lahko datiramo lončenino in druge srednje-
veške najdbe v čas od 10. (tip G2) do 12. stoletja (tipi C4, E5, H5). Ra- Več lahko na podlagi gradiva sklepamo o funkcionalni rabi
diokarbonske datacije oglja iz objekta SE 075 in SE 088 opredeljuje- objektov. Jama z žlindro (SE 011) in morda tudi obe peči (SE 088,
jo inventar obeh jam na začetek 11. stoletja. 090) nakazujejo, da so bili objekti ob rahlo zamočvirjenem predelu
O etnični pripadnosti prebivalcev z Goric zaradi skromnega namenjeni tudi obrtniški dejavnosti. Podobno uporabo prostorov
obsega gradiva ni moč govoriti. To je obdobje, ko je bilo naseljeva- lahko morda pripišemo tudi kurišču, ob katerem sta bila najdena sa-
nje Slovanov v Prekmurju že dolgo zaključeno in so se Madžari zače- mo dva vijčka (SE 075). Prisotnost lončenine, semen (SE 070, 091) in
li ustaljevati po porazu pri Augsburgu (leta 955). Po ustanovitvi kra- drobcev ožganih živalskih kosti (SE 007, 088 in 091) ter sledovi hra-
ljevine so pod vodstvom Štefana I. iz dinastije Arpadov (leta 1000) za- ne na eni od posod (1) pričajo o vsakdanjih opravilih; vendar jasnih
čeli naseljevati prekmurske ravnice, ki so takrat pripadale madžar- struktur, iz katerih bi lahko sklepali na stanovanjske objekte, ni bilo
skemu mejnemu obrambnemu pasu (Kerman 1996, 118). moč prepoznati.

73
 srednji vek
Hochmittelalterliche Funde
aus Gorice bei Turnišče
Die archäologische Fundstelle Gorice liegt südlich des Turnišče
Dorfes, entlang der Turnišče-Lipa Straße. Das engere Forschungsge-
biet im Umfang von 21.145,8 m2 umfasste im 2006 das nördliche
Teil einer tiefliegenden sandigen Düne, die von der Mur mit ihren
Nebenflüssen geformt wurde. Der obere Teil aller Strukturen wurde
durch das Pflügen stark beschädigt und alle eventuellen Nutzflächen
wurden damit zerstört. Sechs Strukturen sind zeitlich dem
Hochmittelalter zugeordnet (Abb. 1).
Die Schlackengrube (SE 011) und vielleicht auch beide Öfen
(SE 088, 090) deuten darauf hin, dass die Objekte entlang dem leicht
versumpften Gebiet dem Handwerk zugedacht wurden. Eine ähn-
liche Raumverwendung können wir möglicherweise auch der Feuer-
stelle zuschreiben, neben der nur zwei Spinnwirtel gefunden wurden
(SE 075). Die Anwesenheit von Tonware, Samen (SE 070, 091), ge-
brannter Tierknochenfragmenten (SE 007, 088 und 091) und Nah-
rungsspuren an einem der Töpfe (1) bezeugt die alltäglichen
Verrichtungen.
In diesem Beitrag ist eine Grube - SE 088 (Abb. 2), mit vergle-
ichsweise gutem und erkenntlichem Material erörtert, die bei der
74
Zeitbestimmung auch mit den Resultaten der Radiokarbonanalyse
unterstützt ist.
Es geht um eine flache, unregelmäßige Eingrabung, die 2,14 m
lang, 1,55 m breit ist und eine Tiefe von 0,29 m hat und einem Quer-
schnitt in Form des Buchstabens U. Die Füllung (SE 087) ist eine Schi-
cht braunes Schuttsandes mit Kohl- und Keramikfragmenten (1-3),
einen Spinnwirtel (4), gebrannten Knochen und Tonerdestücken.
Im gesamten Material dieser Periode waren 11 Töpfe typolo-
gisch bestimmbar. In Hinsicht auf die Typologie können wir die Ton-
ware und andere mittelalterliche Funde in die Zeit vom 10. bis zum
12. Jahrhundert datieren. Die Radiokarbondatierung der Holzkohle
aus Objekten SE 075 und SE 088 datiert den Inventar von beiden
Gruben ins Begin des 11. Jahrhunderts.
Über die ethnische Angehörigkeit der Bewohner aus Gorice
kann wegen der bescheidenen Umfassung des Materials nicht gespro-
chen werden. Dies ist die Zeit als die Besiedlung der Slawen in Prek-
murje längst um war und sich die Ungarn nach der Niederlage bei
Augsburg (im Jahre 955) einzupegeln begannen. Nach der
Gründung des Königreiches unter Stefan I. von der Arpad Dynastie
(Jahr 1000) fingen sie an die Ebenen von Prekmurje zu besiedeln,
die damals dem ungarischen Grenzwehrzone gehörten.

Nedelica -
zgodnjesrednjeveško
selišče
Evgen Lazar
O
stanki zgodnjesrednjeveške naselbine južno od vasi
Nedelica, na obeh straneh ceste Nedelica-Brezovica,
so bili odkriti z ekstenzivnim arheološkim pregledom
leta 2005 na trasi avtoceste Cogetinci-Radmožanci.
Leta 2006 je bil izveden arheološki intrasite pregled v
mreži, sledilo mu je arheološko sondiranje s štirimi testnimi jarki
velikosti 1 x 1 m, ki je potrdilo obstoj arheoloških ostalin iz praz-
godovine in antike (Šavel 2007, 3, 4). Zaščitna arheološka izkopa-
vanja je izvedla ekipa Pokrajinskega muzeja Murska Sobota pod vod-
stvom Irene Šavel med 9. in 30. oktobrom 2006. Raziskano območje
na parc. št. 495, 496/1, obe k. o. Brezovica, in parc. št. 1518, k. o.
Gomilica, je obsegalo 3800 m2.
Zgodnjesrednjeveško naselje Nedelica je stalo na rahlo dvign-
jenem zemljišču (sl. 1), ki je bilo v preteklosti zaradi svoje lege
primerno za bivanje, čeprav je okolica najdišča zdaj zelo zamočvirje-
na. Vkopane arheološke ostaline oziroma strukture so bile ohranjene
pod ornico v geološki osnovi iz različnih peščenih in prodnatih plas-
ti, ki jih je nanesla reka Mura; te plasti sestavljajo sipino, na kateri je
bila postavljena zgodnjesrednjeveška naselbina (Šavel 2007, 6).
Na najdišču so bile odkrite ostaline iz časa bakrene in bronaste
dobe, rimskega obdobja ter srednjega in novega veka. Prevladovale
so strukture iz bakrene in bronaste dobe, manj jih je bilo iz visokega
in poznega srednjega veka ter novega veka, najmanj pa iz rimskega
obdobja in zgodnjega srednjega veka.
V zgodnjesrednjeveško obdobje sodita jami SE 058/059 in SE
135/136 (Šavel 2007, 33).
Jama SE 058/059 je imela nepravilen tloris in presek (sl. 2; 1-8).
Po dolžini je bila usmerjena vzhod-zahod, dolga je bila 3,48 m, široka
1,9 m in globoka do 0,32 m. Zapolnjeval jo je sivorjav do črn trd melj
z nekaj manjšimi kamni. Polnilo (SE 058) je poleg 404 odlomkov
zgodnjesrednjeveške lončenine vsebovalo tudi nekaj odlomkov
prazgodovinske in rimskodobne keramike, 23 kosov ožgane gline
in 20 kosov žlindre (Šavel 2007, 33).
KIA 32895; C14 BP 1212±25
1∑ cal. AD 775-830 (43,7 %)/ 837-868 (24,6 %)
2∑ cal. AD 714-745 (8,6 %)/ 767-888 (86,8 %)
evgen lazar
Jama SE 135/136 je imela nepravilen podolgovat tloris in
nepravilen presek (sl. 3; 9-13). Dolga je bila 1,07 m, široka 0,48 m in
globoka 0,07 m. Zapolnjevala jo je siva mehka glina. V polnilu je bilo
poleg 38 odlomkov zgodnjesrednjeveške lončenine odkritih tudi
nekaj odlomkov prazgodovinske in rimskodobne keramike, 22
kosov ožgane gline ter nekaj drobcev oglja (Šavel 2007, 33).
Jami sta ostanka objektov iz zgodnjega srednjega veka. Na pod-
lagi velikosti tlorisa in preseka ter usmerjenosti lahko sklepamo, da
je jama SE 058/059 ostanek bivalnega objekta oziroma zemljanke.
Podobne strukture so bile odkrite že prej na bližnjih zgodnjesred-
njeveških najdiščih Grofovsko (SE 106, 135 in 137; Lazar 2005, 11),
Pod Kotom-jug pri Krogu (Šavel 2002, sl. 1), Kotare-baza pri Murski
Soboti (Kerman 2002, sl. 4) in Nova Tabla pri Murski Soboti (Guštin,
Knific 2003; Guštin 2007).
Tovrstne bivalne objekte oziroma zemljanke je pregledno
obdelal Peter Šalkovský. Zemljanko SE 058/059 lahko umestimo v tip
2 ali 3. Objekti tipa 2 so datirani v čas od zgodnjeslovanskega obdob-
ja do 9. stoletja, objekti tipa 3 pa v drugo polovico 6. stoletja in v 7.
stoletje (Šalkovský 2001, 41, 42; Abb. 1: 2).
Jama SE 135/136 je najverjetneje ostanek pomožnega objekta,
kakršni so bili odkriti v podobnih naselbinah v neposredni bližini
bivalnih objektov, pogosto opredeljeni kot shrambne ali odpadne
jame.
V tem prispevku so predstavljeni značilni odlomki zgod-
njesrednjeveške lončenine iz obeh obravnavanih jam. Večina je bila
izdelana ročno in kasneje dodelana na vretenu na ročni pogon. Na
notranji površini ostenij so vidni vertikalni potegi s prsti. Posode so
v večini primerov žgali v nenadzorovani atmosferi, zato je površina
lisasta. V lončarsko maso so dodajali, podobno kot na bližnjih zgod-
njeslovanskih najdiščih, organske snovi, kremenčev pesek in
zdrobljeno keramiko (grog). Kremen oziroma kremenčev pesek so
dodajali kot pustilo, ker da masi čisto barvo, predvsem pa zato, ker
poveča odpornost proti temperaturnim spremembam. Tudi dodane
organske snovi povečajo odpornost proti temperaturnim spremem-
bam, vplivajo pa tudi na barvo gline. Ta je v surovem stanju temna,
med žganjem, ko organske primesi zgorijo, pa postane svetla. Zaradi
lastnosti teh surovin lahko sklepamo, da so lončarji želeli doseči čim
75
 srednji vek

12 31

30
SE006,007

SE005

SE008,009

29
SE016,017
SE010,011
SE012,013

SE014,015
SE018,019

SE020,021
LEGENDA:
28
PRAZGODOVINA
ANTIKA
SE220,221

ZGODNJI SREDNJI VEK

SE022,023 SE026,027

SREDNJI VEK
SE222,223 SE024,025
27
NOVODOBNE STRUKTURE

NEOPREDELJENO

26

SE028,029

SE030,031

SE032,033

25

SE034,035

SE036,037

SE038,039

24
SE042,043
SE046,047

SE044,045

SE050,051

SE040,041

SE048,049 SE052,053

23
SE082,083

SE226,227
43
Slika 2
SE080,081
SE076,077

SE068,069 SE078,079
SE072,073

SE074,075
SE070,071

SE054,055

SE056,057 Nedelica, jama SE 058/059 ob izkopavanju (foto Evgen Lazar).

SE064,065

SE066,067 SE373,374

SE377,378

SE084,085
SE058,059

22 42
SE375,376

SE086,087

SE347,348

SE355,356
SE345,346

SE353,354
SE062,063

SE343,344
SE351,352
SE060,061

SE234,235 SE349,350

21 41
SE214,215

SE249,250

SE253,254 SE205,206
SE203,204

SE241,242 SE247,248
SE201,202

SE216,217

SE207,208

SE245,246 SE218,219

SE209,210
SE251,252 SE243,244

20 SE188,189
40
SE186,187
SE331,332

SE329,330
SE105,106

SE095,096
SE107,108
SE103,104

SE097,098

SE091,092

SE093
SE099,100

11 19 39 51
SE099,100 SE101,102

SE118,119

SE120,121 SE122,123

SE133,134

SE178,179
SE162,163
SE164,165

10 18
SE166,167

38 50
SE114,115

SE112,113
SE168,169
SE116,117

SE170,171
SE135,136 SE110,111
SE176,177

SE174,175

SE137,138 SE172,173

SE384,385
SE139,140
SE382,383

9 17 37 49
SE126,127

SE198,199 SE211-213
SE128,129

SE141,142
SE130,131
SE143,144 SE194,195
SE230,231

SE228,229
SE273,274
SE149,150
SE190-192

8
SE147,148

SE145,146 16 36 48
SE286,287

SE149,150 SE232,233

SE182,183

SE184,185
SE288,289
SE255,257

SE180,181

SE290,291 SE258,259

4 7 SE268,269
15 SE262,263

35 47
SE266,267
SE260,261
SE337,338
SE270
SE271,272

SE264,265 SE310,311
SE294.295

SE292.293

SE341,342
SE296.297 SE308,309

SE160,161
SE196,197
SE312-315

3
SE300,301
SE298.299

6 14 SE364,365 34
SE339,340

46
SE237,238 SE362,363
SE151,152
SE275,276
SE239,240 SE320,321

SE322,323
SE153,154 SE316-318

SE305,306 SE277-279 SE326,327

SE280.281
SE360,361
SE155,156

SE324,325
SE379,380 SE370,371 SE366,367
SE237,238
SE358,359 SE57,158

SE333-336
SE282,283

1
SE368,369

2 5 SE284,285
13 33 45 53
32 44 52
I. II. III. IV. V. VI. VII.
Slika 1 Slika 3
Nedelica, načrt izkopanih arheoloških ostalin. Nedelica, jama SE 135/136 ob izkopavanju (foto Evgen Lazar).

76

večjo odpornost proti temperaturnim spremembam, predvsem pri
kuhinjskem posodju, ki so ga postavljali na ogenj.
Odlomki lončenine, razen enega rimskodobnega kosa iz jame
SE 058/059 (8), pripadajo različnim tipom loncev. Ta oblika posode
je tipična za vsa zgodnjeslovanska najdišča v neposredni bližini.
Odlomki loncev so okrašeni z različnimi vzorci, izvedenimi v
več tehnikah. Prevladujoča tehnika je glavničenje, ki se pojavlja na
odlomkih št. 1, 2 in 5. Nekaj odlomkov je okrašenih z žlebljenjem (3,
6, 11), odlomek vratu (10) pa s cikcakasto črto, izvedeno v tehniki
pravega vreza.
Med vzorci prevladujejo valovnice in vodoravne linije, v snopih
ali posamično. Odlomka 6 in 11 sta okrašena s posamičnimi vodo-
ravnimi žlebovi, podoben vzorec na odlomkih 5 in 7 je narejen z
glavničenjem. Kombinacija vodoravnih linij in valovnic v tehniki
glavničenja krasi odlomka 1 in 2.
Odlomek 1 ima poleg vodoravnih linij in valovnic, izdelanih s
tehniko glavničenja na ostenju, še več kratkih potegov z glavnikom
na robu ustja. Podoben okras na ustju poznamo z najdišč Grofovsko
pri Murski Soboti (Lazar 2005, kat. št. 71), Kotare-baza (Kerman 2002,
objekt 22: 19) ter v Brodskem Drenovcu na Hrvaškem, le da ima ta le
eno linijo prekinjenih potegov z glavnikom (Tomičić 2002, 136, 137).
Primerjave so znane s Slovaškega, z najdišč Stupare in Moravský Ján
(Fusek 1994a, Tab. LX/5, XXIX/6), in s Poljskega, iz Stradowa (Maj
1990, Abb. 22: 7; 51: 3).
5 6
evgen lazar
Slovaške primerjave za odlomek z najdišča Kotare-baza so
uvrščene v drugo fazo slovanske keramike, datirano na prehod iz 6.
stoletja v 7. stoletje (Kerman 2002, 25), poljska primerka pa v 7. oziro-
ma 8. stoletje (Maj 1990, 23).
Vbodi na odlomku ostenja (5) so izdelani z istim orodjem kot
snop vodoravnih žlebov pod njimi. Podoben okras na lončenini je
znan z najdišč Brno-Starý Lískovec na Moravskem (Macháček 2001,
Obr. 8: 14), Brno-Líšeň, Staré Zámky na Slovaškem (Staňa 1994a, Abb.
2: 4) ter Lublin-Czwartek (Poleski 1994, Abb. 3: 8) in Stradow (Maj
1990, Abb. 15: 1; 70: 29) na Poljskem. Lončenina s takim okrasom je
na Slovaškem umeščena v obdobje 7. in 8. stoletje (Staňa 1994a, 267,
268), primer iz Brna-Starý Lískovec na Moravskem pa v 8. stoletje, v
tretji horizont slovanske keramike srednjedonavske kulturne tradici-
je (Macháček 2001, 41). Tudi primerka s Poljskega sta datirana v 7. in
8. stoletje (Maj 1990, 23) oziroma primer iz Lublina-Czwartek le v 8.
stoletje (Poleski 1994, 162).
Radiokarbonski datum, določen na podlagi vzorca oglja iz jame
SE 058/059, umešča ta inventar v drugo polovico 8. oziroma 9. sto-
letje, točneje v čas med letoma 767 in 888, kar ustreza gradivu tako
po oblikah kot okrasu zgodnjesrednjeveškega horizonta Murska
Sobota 2b v Prekmurju (Guštin, Tiefengraber 2002, sl. 10-12).
8
77
 srednji vek
9 10
12
Nedelica - frühmittelalterliche Siedlung
Die frühmittelalterliche Siedlung liegt südlich des Nedelica
Dorfes auf einem leicht erhobenem Grundstück (Abb. 1), das in der
Vergangenheit wegen seiner Lage für die Bewohnung geeignet war,
heutzutage aber ist die Umgebung versumpft. Auf dem Fundort wur-
den Reste aus der Kupfer- und Bronzezeit, der Römischen Zeit, dem
Mittelalter und der Neuzeit.
Die Gruben SE 058/059 und SE 135/136 sind Überreste früh-
mittelalterlicher Objekte. Gemäß der Größe des Grundrisses und
Querschnittes, als auch der Orientierung, können wir schließen, dass
Grube SE 058/059 ein Rest eines Wohnobjektes, bzw. eines
78
11
13
Grubenhauses ist, während Grube SE 135/136 am wahrscheinlich-
sten ein Rest eines Nebengebäudes ist, dass oft als Aufbewahrungs-
oder Abfallgrube definiert wird.
Keramikfragmente aus der Grube SE 058/059 gehören, außer
einem Fragment (8), verschiedenen Typen von Gefäßen, charakter-
istisch für frühslawische Fundstellen in der unmittelbarer Nähe.
Radiokarbondaten aus Grube SE 058/059 ordnen dieses
Inventar in die zweite Hälfte des 8., bzw. ins 9. Jahrhundert, genauer
in die Zeit zwischen 767 und 888, was auch dem Material aus dem
frühmittelalterlichen Murska Sobota 2b Horizont in Prekmurje,
sowohl anhand der Formen, als auch der Verzierung, entspricht.
 branko kerman

Srednjeveška lončenina
z najdišča Gornje njive 2
pri Lendavi
BRANKO KERMAN

P
ri obsežnih arheoloških izkopavanjih na prekmurskem
odseku avtoceste v okolici Lendave so bili v zadnjih letih
odkriti in izkopani ostanki več srednjeveških naselbin. Pri
gradnji lendavske obvoznice so v letih 1997 in 1998 na
območju Gornjih njiv 1 potekala sistematična arheološka
izkopavanja. Pri raziskavah so bile odkrite posamezne eneolitske
jame, prostor je bil intenzivneje poseljen v rimskem obdobju od 1.
do 4. stoletja n. št. in v srednjem veku od 11. stoletja do prve polovice
13. stoletja (Šavel, Kerman 2008).
Dobrih 100 metrov vzhodno od Gornjih njiv 1 leži v ravnini na
prostranem polju, med vasema Mostje in Dolga vas, pod zahodnimi
obronki Lendavskih goric, arheološko najdišče Gornje njive 2. V
davnini je bilo za naselbine izbrano rahlo napeto zemljišče na zahod-
ni strani močvirnega in poplavnega območja Kobiljanskega potoka.
Sistematična arheološka izkopavanja na prostoru severozahodne
pentlje in priključne ceste Mostje–Dolga vas na lendavsko obvozni-
co so potekala leta 2006, raziskana je bila površina 25.600 m².
Na Gornjih njivah 2 so bile odkrite ostaline iz bakrene in rimske
dobe, po vsem izkopnem polju so bili sledovi srednjeveške poselitve

Slika 1
Dolga vas pri Lendavi, pogled na ostanke srednjeveške naselbine Gornje njive 2 (foto Aleš Bobič) in tloris raziskanega območja.

79
 srednji vek
7 8
(sl. 1). Raziskano je bilo več kot 400 srednjeveških objektov (večje in
manjše jame, peči luknje za stojke, jarki, vodnjak).
Večina naselbinskih objektov je bila z globokim oranjem in
kopanjem drenažnih jarkov uničena ali močno poškodovana, odkri-
ta so bila le dna vkopanih jam. Jame so bile zapolnjene s temno mast-
no zemljo, pomešano z odlomki lončenine, drobci oglja in živalskimi
kostmi. Dna jam so bila neravna, imela so manjše vdolbine oz.
okrogle luknjičaste jamice. Jame so bile vkopane v rumenkasto mar-
morizirano ilovico, ki je vsebovala veliko oksidov.
Prevladovale so odpadne jame raznih oblik (okrogle, ovalne,
podolgovate) in velikosti, nekatere so bile zelo plitve. Nekatere večje
jame (dolžine od 5 do 4 m in širine od 3 do 2 m) bi morda lahko
opredelili kot bivanjske objekte.
Odkritih je bilo več večjih in manjših peči oz. kurišč. Jame
kurišča so nepravilnega zaobljenega ovalnega, okroglega in kvadrat-
nega tlorisa. V polnilu kurišč so se ob veliki količini oglja in ožgane
gline pojavljale tudi srednjeveška lončenina in živalske kosti. Večje
80
peči, v katerih so bile odkrite žlindra in glinene krogle premera 5 x 6
cm, so morda služile za taljenje in predelavo železove rude.
Od nadzemnih objektov - hiš - so se ohranile le posamezne
jame za stojke. Nekatere od njih so bile razvrščene tako, da so obliko-
vale pravi kot, kar bi lahko predstavljalo vogal hiše, v enem primeru
je imel objekt polkrožno razvrščene stojke.
V naselbini je bilo odkritih nekaj daljših in krajših jarkov, ki so
verjetno služili za odvodnjavanje, ob enem je bila tudi linija stojk
morebitne ograde. Na vzhodnem robu naselbine je bil odkrit vodn-
jak. V okrogli jami se je v globini dveh metrov ohranil lesen pra-
vokotni zaboj. Deske, naložene v treh vrstah z vsekanimi utori, so se
križno povezovale v vogalih.
Objekt SE 568 (sl. 2) z izborom keramike (1-8)
Najstarejši srednjeveški naselbinski objekt je večja jama podol-
govatega zaobljenega tlorisa, dolžine 5,5 m, širine 2,15 m in globine
 branko kerman

te svetlorjave barve, notranja pa temnorjave in črne barve. Lonec je

okrašen s tremi linijami enojnih raztegnjenih valovnic. Pr. ustja 16,6
cm, največji pr. 20,5 cm, višina odlomka 11, 1 cm, deb. loma 0,5-0,9
cm, šir. valovnice 0,2-0,3 cm.
4 Del lonca z izvihanim ustjem. Zunanja površina je rumenkas-
torjave barve, notranja pa temnorjave in črne barve. Odlomek je
okrašen s širokimi horizontalnimi kanelurami. Pr. ustja 20,2 cm, ver-
jetni največji pr. 23 cm, viš. odlomka 6 cm, deb. loma 0,5-0,7 cm, šir.
kanelur 0,2-0,4 cm.
5 Del lonca z izvihanim ustjem. Zunanja in notranja površina je
rdečkastorjava. Lonec je okrašen z dvema linijama enojnih valovnic
in vodoravno kaneluro pod vratom. Pr. ustja 15,6 cm, verjetni
največji pr. 21,4 cm, viš. odlomka 5,7cm, deb. loma 0,5-0,7 cm, šir. va-
lovnice in vodoravnega vreza 0,1-0,2 cm.
6 Del kroglastega lonca z izvihanim ustjem. Zunanja površina je
rdečkastorjave, notranja pa temnorjave barve. Lonec je okrašen z
nizom ozkih valovnic s kratkimi valovi. Pr. ustja 19,2 cm, verjetni
največji pr. 20,1 cm, višina odlomka 7,3 cm, deb. loma 0,8-0,10 cm, šir.
valovnice 0,1 cm.
7 Del lonca z izvihanim ustjem. Zunanja in notranja površina
sta temno- in svetlorjave barve. Odlomek je okrašen z dvema paroma
linij majhnih vtisnjenih kvadratov. Pr. ustja 11 cm, verjetni največji pr.
18,4 cm, viš. odlomka 6,1 cm, deb. loma 0,6-0,7 cm, vel. kvadratkov
0,2-0,4 x 0,2-0,4 cm.
8 Dno lonca in del ostenja, okrašenega z valovnico in vodo-
ravno kaneluro. Zunanja površina je rdečkastorjava, notranja tem-
norjava in črna. Pr. dna 11,5 cm, viš. ostenja 16,8 cm, deb. loma 0,5-
Slika 2 1,3 cm, šir. kanelure in valovnice 0,2-0,3 cm.
Gornje njive 2, foto in objekt 568 (foto Aleš Bobič).

Objekt SE 865 (sl. 3) z izborom keramike (9-19)

Jama nepravilnega zaobljenega tlorisa, dolžine 2,6 m, širine
1,83 m in globine 0,45 m. Na zahodnem delu je bila jama pogloblje-
0,32 m. Vkop jame je bil usmerjen severovzhod–jugozahod. Tako kot na, kot na vzhodnem delu. V polnilu vkopa so bili v temni mastni
večina jam je imela tudi ta v dnu manjše vdolbine. Okrog jame je bilo ilovnati zemlji lončenina (9-19), veliko kosov ožgane gline, lomljenih
odkritih več večjih odpadnih jam in kurišči oz. ognjišči. V polnilu iz in celih prodnikov, ostanki žrmelj in drobci oglja.
temne mastne ilovnate zemlje so bili lončenina (1-8), ožgana glina, KIA 32861; C14 BP 896±29
lomljeni in ožgani prodniki. 1∑ cal. AD 1044-1088 (30,1 %); 1121-1139 (13,0 %); 1156-1189
Zaradi velikosti, oblike in inventarja je moč sklepati, da gre za (23,9 %); 1204-1206 (1,4 %)
bivalni objekt - zemljanko. Dno jame je bilo ravno, vogali so se 2∑ cal. AD 1039-1142 (58,2 %); 1150-1213 (37,2 %)
zaključevali ovalno. V jami ni bilo kurišča ali ostalin, ki bi jih lahko
pripisali strešni konstrukciji. Na bivalni značaj kažejo ostanki lonče-
nine in drugega gradiva v zasutju kakor tudi bližina drugih manjših
jam in kurišča. Na osnovi tipološke sheme slovanskih zemljank po
Šalkovskem je jama iz Gornjih njiv podobna tipu dolgih pravokotnih
ozkih zemljank, ki so se pojavljale v 9. stoletju na južnem Moravskem
in severnem Madžarskem (Šalkovský 2001, 41, Abb. 26: 8).
KIA 32856; C14 BP 1113±27
1∑ cal. AD 896-923 (28,7 %); 941-978 (39,6 %)
2∑ cal. AD 888-993 (95,4 %)
1 Del lonca z rahlo izvihanim ustjem. Zunanja površina je tem-
norjave in svetlorjave barve, notranja pa temnorjave barve. Lonec je
okrašen z nizom enojnih prepletajočih se raztegnjenih valovnic. Pr.
ustja 20 cm, največji pr. 23 cm, viš. odlomka 15,5 cm, deb. loma 0,6-0,
8 cm, šir. valovnic 0,2-0,3 cm.
2 Del lonca z izvihanim ustjem. Zunanja in notranja površina
temnorjave in svetlorjave barve. Odlomek je pod vratom okrašen z
enojno valovito kaneluro (raztegnjeno valovnico). Pr. ustja 18 cm,
verjetna šir. pr. 23 cm, viš. odlomka 5, 5 cm, deb. loma 0,5-0,7 cm, šir.
kanelure valovnice 0,2 cm. Slika 3
3 Del lonca z rahlo izvihanim ustjem. Zunanja površina je lisas- Gornje njive 2, objekt 865 (foto Aleš Bobič).

81
 srednji vek

9 Odlomek lonca z izvihanim ustjem. Zunanja in notranja

površina sta sive barve. Pr. ustja 12 cm, ohr. viš. 3,3 cm, deb. loma 0,7
cm.
10 Odlomek lonca z izvihanim ustjem. Zunanja in notranja
površina sta sivočrne barve. Pr. ustja 17,1 cm, ohr. viš. 5,9 cm, deb.
loma 0,6-0,9 cm.
11 Odlomek lonca z izvihanim ustjem. Zunanja površina je
rumenkastosiva, notranja pa sivočrna. Pr. ustja 22 cm, ohr. viš. 4,5 cm,
deb. loma 0,5-0,8 cm.
12 Odlomek ustja lonca z močno izvihanim ustjem. Zunanja
površina je svetlorjave in temnorjave barve, notranja temnorjave.
Ostenje je okrašeno z vodoravnimi kanelurami. Viš. 4,6 cm, šir. 7,8
cm, deb. loma 0,6 cm, šir. kanelure 0,1-0,2 cm.
13 Odlomek lonca z izvihanim ustjem. Zunanja površina je
črnordeča, notranja rjava. Na prehodu vratu v ostenje sta dve vodo-
ravni liniji. Ostenje je okrašeno z enojno valovnico. Pr. ustja 14 cm,
viš. 4,8 cm, deb. loma 0,5-0,8 cm, šir. valovnice 0,1-0,2 cm.
14 Odlomek lonca z izvihanim in odebeljenim ustjem. Zunanja
in notranja površina sta sive barve. Ostenje je okrašeno z dvema
pasovoma valovnic. Pr. ustja 13,1 cm, viš. 5,9 cm, deb. loma 0,4-0,6
cm, šir. vala 0,1 cm. Slika 4
Gornje njive 2, objekt 878 (foto Aleš Bobič).
15 Odlomek lonca z izvihanim ustjem. Zunanja in notranja
površina sta sivočrne barve. Ostenje je okrašeno z dvema razpoteg-
njenima valovnicama. Pr. ustja 14 cm, ohr. viš. 4,4 cm, deb. loma 0,5-

10
9

12

11

14

13

15

16 18 19 17

82
 branko kerman

21
20

23

22

24

25

26

28 29
27

0,7 cm, šir. valovnic 0,3-0,4 cm.
16 Odlomek lončka z izvihanim in odebeljenim ustjem.
Zunanja in notranja površina sta temnorjave barve. Ostenje je
okrašeno z dvema žlebljenima valovnicama. Viš. 5,1 cm, šir. 3,4 cm,
deb. loma 0,4-0,6 cm.
17 Del lonca z izvihanim ustjem. Zunanja površina je rdečkasto
temnorjave, notranja pa črne barve. Ostenje je okrašeno z vsaj
dvema snopoma valovnic in petimi snopi globoko vrezanih vodo-
ravnih linij. Pr. ustja 12,3 cm, pr. dna 10 cm, viš. 21,2 cm, deb. 0,4-0,7
cm, šir. kanelur 0,15 cm.
18 Odlomek ostenja posode z vodoravnimi vrstami iz kvadrat-
nih vtisov. Viš. 6,8 cm, 7,1 cm, deb. 0,6 cm, vel. vtiskov 0,1 x 0,1-0,3 x
0,2 cm.
19 Odlomek dna posode z motivom križa. Notranja površina je
rjava, zunanja črna. Viš. 3,7 cm, šir. 4,3 cm, deb. loma 0,7 cm.
Objekt SE 878 (sl. 4) z izborom keramike (20-29)
Jama nepravilnega zaobljenega tlorisa, dolžine 2,18 m širine 1,9
m in globine 0,56 m. Prvo polnilo (SE 878), vidno kot temna lisa, je
bilo debelo 0,36 m, drugo polnilo (SE 982) je bilo temnejše od prve-
ga in debelo 0,20 m. V obeh je bilo več kosov slabo ohranjene lonče-
nine (20-29), večji kosi ožgane gline, lomljeni in celi prodniki,
ožgane in neožgane kosti ter drobci oglja.
KIA 32862; C14 BP 899±25
1∑ cal. AD 1044-1089 (33,1 %); 1121-1139 (14,2 %); 1156-1164
(7,4 %); 1186-1187 (13,5 %)

83
 srednji vek

2∑ cal. AD 1039-1104 (41,0 %); 1108-1142 (20,0 %); 1150-1211

(34,3 %)
20 Odlomek ustja in ostenja lonca z rahlo izvihanim odebel-
jenim ustjem. Zunanja površina je lisaste sivordeče in rjavočrne
barve, notranja pa rdečečrne barve. Odlomek je okrašen z nizom vti-
sov nohtov, pod njim so vodoravne kanelure. Pr. ustja 23 cm, ohr. viš.
8,4 cm, deb. loma 0,5-0,7 cm, vel. vtisa nohtov 0,6 x 0,3 cm, šir.
kanelure 0,2 cm.
21 Odlomek ustja in ostenja lonca z izvihanim odebeljenim ust-
jem. Zunanja površina je rdečkaste, notranja pa temnorjave barve.
Ostenje odlomka je okrašeno z nizom vtisov nohtov in valovnico. Pr.
ustja 17 cm, ohr. viš. 6 cm, deb. loma 0,5-0,9 cm, vel. vtisov nohtov 0,5
x 1,5 x 0,7 x 0,2 cm, šir. valovnice 0,2 cm.
22 Odlomek ustja in ostenja lonca z izvihanim odebeljenim ust-
jem. Zunanja površina je rdeče, notranja pa temnorjave barve.
Ostenje odlomka je najprej okrašeno z nizom vtisov nohtov, pod
njim z valovnico in vodoravno kaneluro. Pr. ustja 16,6 cm, ohr. viš. 9,1
cm, deb. loma 0,4-0,9 cm, šir. valovnice in kanelure 0,1-0,2 cm, vel.
vtisa nohtov 0,9 x 0,2 cm.
Slika 5
Gornje njive 2, objekt 1026 (foto Aleš Bobič).

31

30

33
32

35

34

36

37

38
39

84

40
42
45
23 Odlomek ustja in ostenja lonca z izvihanim odebeljenim ust-
jem. Zunanja površina je rdečkastosive barve, notranja pa črne barve.
Na poševno odrezanem robu ustja je vidna tenka kanelura, tik pod
ustjem pa niz dolgih poševnih žlebičev. Ostenje odlomka je
okrašeno z vodoravno linijo vtisov nohtov. Pr. ustja 16,8 cm, ohr. viš.
7,6 cm, deb. loma 0,3-0,7 cm, šir. žlebičev 0,1 cm, vel. vtisov nohta 1 x
0,5 cm.
24 Odlomek ustja in ostenja lonca in z izvihanim odebeljenim
ustjem. Zunanja površina je rdečkastorjave barve, notranja pa tem-
norjave in črne barve. Ostenje odlomka je okrašeno z enojnima val-
ovnicama. Pr. ustja 20,2 cm, ohr. viš. 7,1 cm, deb. loma 0,4-0,8 cm, šir.
valovnice 0,1-0,2 cm.
25 Odlomek ustja in ostenja lonca z izvihanim odebeljenim ust-
jem. Zunanja površina je rdečkaste barve, notranja pa lisasto rdečkas-
tosive barve. Odlomek je okrašen z nizom vtisov nohtov na ostenju,
pod njim z vsaj tremi vodoravnimi kanelurami. Pr. ustja 27,4 cm, ohr.
viš. 15,4 cm, deb. loma 0,3-1 cm, šir. kanelur 0,1-0,2 cm, vel. vtisa
nohta. 0,6 x 0,15 cm.
26 Odlomek ustja in ostenja lonca z rahlo izvihanim odebel-
jenim ustjem. Zunanja površina je lisaste sivorumene barve, notranja
pa sive barve. Odlomek je pod ustjem okrašen z nizom poševnih vti-
sov. Na ostenju je vidna vodoravna linija vtisov nohtov. Pr. ustja 20
cm, ohr. viš. 10,1 cm, deb. loma 0,5-0,8 cm.
27 Del trebušastega lonca z izvihanim ustjem. Zunanja površi-
na je rdečkastorjave barve, notranja pa črne barve. Lonec je na
obodu okrašen z vodoravnimi kanelurami. Ohr. viš. 19,5 cm, verjetni
pr. ustja 20 cm, deb. loma 0,3-0,6 cm, šir. kanelur 0,15-0,2 cm.
28 Odlomek dna z okrasom mreže na dnu. Viš. dna 0,8 cm, šir.
dna 4,9 cm, dolž. dna 8,3 cm, deb. loma 0,5-0,8 cm.
branko kerman
41
43
44
47
46
29 Lonček z izvihanim ustjem. Zunanja in notranja površina je
lisasto rdeče temnorjave in črne barve. Lonček je pod vratom
okrašen z valovnico. Pr. ustja 9,9 cm, pr. dna 6,3 cm, viš. lončka 8,4
cm, deb. loma 0,5-0,8 cm, šir. valovnice 0,2 cm.
Objekt SE 1026 (sl. 5) z izborom keramike (30-39)
Jama nepravilnega zaobljenega tlorisa dolžine 2,6 m, širine 2,4
m in globine 0,4 m. V neposredni bližini so bile podobne jame, ki so
se med seboj stikale. Na površini in v polnilu vkopa so bili v temni
mastni ilovnati zemlji odkriti večja količina srednjeveške lončenine
(30-39), večji kosi ožgane gline, lomljeni in celi prodniki, kosti in
drobci oglja.
KIA 32864; C14 BP 885±26
1∑ cal. AD 1066-1083 (11,7 %); 1124-1137 (10,3 %); 1157-1195
(35,2 %); 1195-1211 (11,0 %)
2∑ cal. AD 1040-1102 (29,3 %); 1115-1142 (14,2 %); 1151-1219
(52,0 %)
30 Odlomek lonca z izvihanim in odebeljenim ustjem. Zunanja
in notranja površina sta rdeče barve. Pr. ustja 16 cm, ohr. viš. 5,7 cm,
deb. loma 0,3-0,8 cm.
31 Odlomek lonca z izvihanim in odebeljenim ustjem. Zunanja
površina je rdeče barve, notranja temnorjave. Ostenje je okrašeno z
valovnico s kratkimi valovi. Pr. ustja 16 cm, ohr. viš. 4,5 cm, deb. loma
0,3-0,7 cm, šir. valovnice 0,1-0,2 cm.
32 Odlomek lonca z izvihanim in odebeljenim ustjem. Zunanja
površina je rdeče barve, notranja pa temnorjave barve. Ostenje je
okrašeno z nizom vtisov nohtov. Pr. ustja 21 cm, ohr. viš. 6,7 cm, deb.
loma 0,3-0,8 cm, velikost odtisa nohtov 0,8 x 0,2 cm.
33 Odlomek lonca z izvihanim in odebeljenim ustjem. Zunanja
85
 srednji vek
in notranja površina je rdečkastočrne barve. Ostenje je okrašeno z
nizom vtisov nohtov in vodoravnima kanelurama. Pr. ustja 19 cm,
ohr. viš. 10,8 cm, deb. loma 0,4-1 cm, šir. kanelure 0,3 cm.
34 Odlomek lonca z zaobljenim, poševno spodrezanim ustjem.
Zunanja in notranja površina sta rdečkastosive barve. Ostenje je
okrašeno z vodoravno kaneluro. Pr. ustja 16,2 cm, ohr. viš. 9 cm, deb.
loma 0,3-0,7 cm, širina kanelure 0,3 cm.
35 Odlomek lonca z zaobljenim, poševno spodrezanim ustjem.
Zunanja in notranja površina je rumenkastorjave barve. Ostenje je
rahlo vodoravno nagubano. Pr. ustja 19,8 cm, ohr. viš. 6,6 cm, deb.
loma 0,4-1 cm.
36 Odlomek lonca z navzgor usmerjenim ustjem. Zunanja
površina je rdečkasto temnorjave barve, notranja pa temnorjave.
Ostenje je okrašeno z vodoravno kaneluro. Pr. ustja 21 cm, ohr. viš.
6,5 cm, deb. loma 0,3-0,6 cm, širina kanelure 0,1 cm.
37 Del lonca z navzgor usmerjenim ustjem. Zunanja površina je
sivorjave barve, notranja pa sive barve. Pr. ustja 17,2 cm, ohr. viš. 12,1
cm, deb. loma 0,4-0,8 cm.
38 Odlomek lonca z izvihanim navzgor usmerjenim ustjem.
Zunanja površina je rdečkasto temnorjave barve, notranja pa tem-
norjave barve. Ostenje je okrašeno z vodoravno kaneluro. Pr. ustja
16,2 cm, ohr. viš. 4,5 cm, deb. loma 0,3-0,7 cm, širina kanelure 0,2 cm.
39 Odlomek lonca z izvihanim navzgor usmerjenim ustjem.
Zunanja površina je sive barve, notranja pa črne in rdečkaste barve.
Pr. ustja 17,1 cm, ohr. viš. 4 cm, deb. loma 0,3-0,7 cm.
Značilno keramično gradivo iz različnih objektov (40-47)
40 Odlomek pladnja oz. pekača z nekoliko dvignjenim
zaključnim robom. Pladenj je izdelan ročno iz grobe kompaktne
gline, ki vsebuje veliko kamenčkov. Zunanja površina je rdečkasto-
rjave barve, dno je rdečkaste barve. Viš. roba 2 cm, ohr. vel. pladnja 7
x 8,5 cm, deb. loma 1 cm. Objekt SE 705.
41 Odlomek pladnja oz. pekača z nekoliko dvignjenim
zaključnim robom. Pladenj je izdelan ročno iz grobe kompaktne
gline, ki vsebuje veliko kamenčkov. Zunanja površina je rdečkasto
svetlorjave barve, dno pladnja je rdeče barve. Viš. roba 2 cm, ohr. vel.
pladnja 10,5 x 10 cm, deb. loma 1 cm. Objekt SE 558.
42 Odlomek ustja in vratu posode. Zunanja površina je
rdečkaste barve, notranja rdečkastorjave barve. Ustje je okrašeno z
neenakomernimi vtisi, vrat in trup pa z neenakomerno enojno va-
lovnico. Pr. ustja 9 cm, največji ohr. pr. 11,4 cm, ohr. viš. 11 cm, deb.
loma 0,6-0,9 cm, šir. vrezov in valovnic 0,1-0,2 cm. Objekt SE 484/489.
43 Ustje, vrat in del ostenja posode. Zunanja in notranja površi-
na sta rdečkaste temnorjave barve. Površina je okrašena z gostimi
vrstami kvadratnih, pravokotnih, trapeznih in trikotnih vtisov. Pr.
ustja 5,1 cm, pr. vratu 3,7 cm, ohr. viš. 7,6 cm, deb. loma 0,5 cm, vel.
vtisov 0,2-0,6 cm. Objekt SE 589.
44 Odlomek posode s širšim navzgor usmerjenim ustjem.
Zunanja in notranja površina je rdečkastorjave barve. Na vratu je
rebro. Pr. ustja 7,8 cm, ohr. viš. 11,8 cm, deb. loma 0,5-0,8 cm. Objekt
SE 1082/1083.
45 Odlomek vratu in ostenja posode. Zunanja površina je rdeče
barve, notranja temnorjave barve. Ostenje je okrašeno z dvema vrsta-
ma polkrožnih prstnih odtisov in vodoravnimi vrezi. Pr. vratu 3,9 cm,
največji ohr. pr. 14,8 cm, ohr. viš. 9,9 cm, deb. loma 0,4-0,8 cm, šir. vti-
sov 0,5-0,7 cm, šir. vrezov 0,1 cm. Objekt SE 589.
46 Odlomek vratu in ostenja posode. Zunanja in notranja
površina sta lisasti, rdečkastočrne barve. Na vratu steklenice sta rebri,
na ostenju pa sta med enojnima valovnicama vodoravna vreza. Pr.
vratu 6,8-7,3 cm, največji ohr. pr. 17,3 cm, ohr. viš. 11,9 cm, deb. loma
86
0,6 cm, šir. rebra 1,2 cm, šir. vrezov in valovnic 0,2 cm. Objekt SE
613/614.
47 Enoročajni vrček s stožčastim vratom. Zunanja površina je
rdeče barve, notranja rjave. Pr. ustja 2 cm, pr. dna 7 cm, največji pr.
14,1 cm, viš. 12,5 cm, deb. loma 0,3-0,4 cm, šir. ročaja 0,2 cm. Objekt
SE 890/891.
V prispevku je predstavljen izbor lončenine iz štirih sred-
njeveških objektov, v katalogu razvrščenih kronološko, od najstarej-
šega k najmlajšemu. S časovno opredelitvijo posameznih tipov lon-
cev, ki so osnovna in prevladujoča oblika lončenine, ter značilnih
tipov posodja še iz nekaterih drugih jam, kot so pekači oz. pladnji
(40, 41) in stekleničaste posode (42-47), lahko datiramo delovanje
naselbine od 10. stoletja do prve polovice 13. stoletja, kar potrjujejo
tudi radiokarbonske analize.
Lončenina iz najstarejšega objekta SE 568 (1-8) je izdelana iz
slabo prečiščene gline, ki vsebuje veliko primesi drobnozrnatega
peska, kremena in manjših kamenčkov. Površina je neravna, stene so
debelejše, prelom je grobozrnat. Barva preloma je temnorjava in
črna. Zunanja in notranja površina loncev je v glavnem svetlorjave,
temnorjave, črne ali rjavordečkaste barve. Večina posod je bila izde-
lana na počasnem vretenu in z glajenjem ročno dodelana. Žganje je
redukcijsko in oksidacijsko.
Lončenina iz mlajših objektov SE 865 (9-19), SE 878 (20-29) in
SE 1026 (30-39) je izdelana iz razmeroma dobro prečiščene gline, ki
vsebuje primesi kremena, vidne v prelomu. Žganje je redukcijsko,
oksidacijsko in stihijsko (lisasto). Zunanja površina posodja je hra-
pava in groba na dotik. Večina loncev je bila izdelana na počasnem,
nekateri pa na hitrem vretenu. Po velikosti in izdelavi se od drugih
razlikuje manjši lonček (29) z odebeljenim, izvihanim in poševno
odrezanim ustjem. Pod vratom je okrašen z izžlebljeno valovito lini-
jo. Posodico lahko primerjamo z lončki iz poznega obdobja Arpadov
na Madžarskem (Takács 1996, Abb. 5, 2; Abb. 6, 5; Abb. 8, 4).
Ob loncih so bili v srednjeveški naselbini na Gornjih njivah 2 v
rabi tudi pekači, posebni pladnji za peko. Pekača (41, 42) sta izde-
lana iz gline, ki so ji primešani večji kamenčki. Maksimalna višina
roba ustja znaša 2 cm. Primerek (41) je na podlagi vzorca oglja dati-
ran C14 BP 1006±00; 2Σ AD 982-1042 (verjetnost 83,1 %). Pladnji za
peko so bili značilna oblika lončenine na slovanskih naselbinah med
6. in 7. stoletjem (Fusek 1994a, 77, 78; Guštin, Tiefengraber 2002, 48),
a so se ponekod uporabljali še v 10. in 11. stoletju (Erdélyi,
Szimonova 1987, 306).
Na Gornjih njivah 2 so bile najdene tudi različne stekleničaste
posode. Vrat večje posode (42) ima rahlo izvihano ustje, okrašeno z
neenakomerno enojno valovnico, rob ustja pa z neenakomernimi
vtisi. Podobno ustje ima majhna posoda kroglaste oblike, gosto
okrašena z vrstami kvadratnih, pravokotnih, trapeznih in trikotnih
vtisov (43). Posebno obliko z visokim cilindričnim vratom ima poso-
da, okrašena z dvema rebroma in okrasom enojne valovnice in izžle-
bljenimi vodoravnimi kanelurami (46). V to skupino spadata še vrat
steklenice z visokim vratom (44) in verjetno tudi manjša posoda kro-
glaste oblike (45), morda pa tudi manjši vrček z ostankom ročaja
(47). Za te stekleničaste posode ne poznamo dobrih primerjav; za
njihovo časovno in tipološko umeščanje morda lahko uporabimo
nekaj primerkov z Gornjih njiv 1 (Kerman 2008, 34, GR1453, 1548),
predvsem pa tipološko shemo razvoja srednjeveškega stekleničaste-
ga posodja z Madžarskega (Takács 1996, 170, 172, Abb. 17).

Okras in druge značilnosti
Lončenina z Gornjih njiv 2 je najpogosteje okrašena z žleblje-
nimi valovnicami, ki se pojavljajo v različnih izvedbah.
Vrsta preprostega okrasa z nizom nepravilno raztegnjenih va-
lovnic, ki so vrezane po celotnem trupu posode (1), ima primerjavo
na najdiščih Ledine (Sekelj Ivančan 2005, T. 8: 53), Letenye-Erdut,
Letenye-Korongi-tąbla (Kvassay 2005, kép. 6: 11, 10: 9), Bielovci
(Fusek 2000, Tab. VI: 17: 2), Dobrotina na Zgornjefrankovskem
(Losert 1993, T. 115: 2, 4).
Okras ene ali treh linij enojnih raztegnjenih valovnic (2, 3, 8, 15,
24, 29) najdemo na najdišču Borjüállásinsel (Müller 1994, Taf. 7: 1:
14b).
Okras nazobočanih valovnic v več linijah (13, 14, 16) poznamo
z Ledin (Sekelj Ivančan 2005, T. 1: 7; 4: 25; 7: 42), z Letenja-Korongi-
tąbla (Kvassay 2005, kép. 10: 1, 4), Bielovcev (Fusek 2000, Tab. VII: 4-
36), Deutschfeistritz-Kirchberga (Gutjahr 2006, T. 6: 90),
Burgkunstadta na Zgornjefrankovskem (Losert 1993, Taf. 107: 7-9;
108: 1) in Podbočja/Starega gradu (Predovnik 2003, 58, kat. št. 376).
Okras niza ozkih valovnic s kratkimi valovi (6) najdemo npr. na
loncu z Borjüállásinsela (Müller 1994, Taf. 9: 6) in Ledin (Sekelj
Ivančan 2005, t. 6: 40).
Na lončenini je tudi okras v obliki vrezanih žlebljenih vodor-
avnih linij (4, 12, 27, 34). Podoben je znan na lončenini z Gornjih
njiv (Kerman 2008, 34, GR 1152, 1154, 1155, 1157, 1158, 1421 itd.)
kakor tudi na lončenini iz Podbočja/Starega gradu, kjer je značilen že
za 11. stoletje (Predovnik 2003, 59, kat. št. 13). Ta okras je znan iz 11.
stoletja z Zataka pri Lendavi (Guštin 2005, 30, sl. 2: 4, 5; 2006, 250, 251,
fig. 3: 2, 3), zelo pogost pa je na keramiki z Ledin iz 10. in 11. stoletja
(Sekelj Ivančan 2005, T. 1: 8, 9; 2: 14; 3: 16, 17, 40; 5: 31, 32; 6: 38; 7: 41,
43). Ta oblika okrasa je pogosta na madžarskih najdiščih iz obdobja
Arpadov (11.-13. stoletje); to so npr. Börzönce (Szöke 1996, 176, Abb.
58, 1-4; Abb. 59, 1), Murszemenye-Hosszú-dülö, Murszemenye-Gály-
parlag, Letenye-Egyeduta, Letenye-Korongi-tábla (Kvassay 2005, 248,
251, kép. 4: 6; 5: 12, 15; 6: 13; 10: 3, 7).
Okras žlebljenih vodoravnih linij se pojavlja tudi v kombinaciji
z vtisi nohtov (20, 25, 33), kot npr. na lončenini z Gornjih njiv
(Kerman 2008, 35, G1428, 1544, 1545), na slovaškem najdišču Bíňa-
Cénapart (Ruttkay, Cheben 1992, 112, T. II: 5; III: 4) in madžarskih
najdiščih Tiszacszlár-Bashalmon (Kavalovszki 1980, 44-45, T. 17: 4),
Fenék (Jankovich 1991, 196, kép. 10: 6; 11: 7, 8). Znan je okras v obli-
ki vtisov nohtov (21, 23, 26, 32), ki se lahko pojavlja tudi skupaj z va-
lovnico (22).
Na lončenini z Gornjih njiv se pojavlja okras v obliki kvadratov,
vtisnjenih s kolescem (7, 18; Kerman 2008, 35, GR1436). Podobno je
okrašen lonec z Zataka (Guštin 2005, 30, sl. 2, 1; 2006, 250, 251, fig. 3:
1); iz Podbočja/Stari grad je tako okrašen lonec uvrščen v 11. stoletje
(Predovnik 2003, 59, kat. št. 8-10). V začetek 11. stoletja in v 12. sto-
letje so datirani odlomek lonca z vtisnjenimi kvadrati iz
Deutschfeistritz-Kirchberga (Gutjahr 2006, 295, 296, T. 3: 42) kakor
tudi primerki z Ledin (Sekelj Ivančan 2005, T. 7: 47; 8: 51, 56) in iz
Muraszemenye-Gály-parlag (Kvassay 2005, kép. 5: 14). Krasilna tehni-
ka vtisnjenih kvadratov s kolescem je bila v rabi še v 14. stoletju
(Predovnik 2003, 59).
Na lončenini prevladujejo okras enojnih razpotegnjenih ali
nazobčanih valovnic, snopi valovnic kakor tudi kombinacija vbodov
in vtisov nohtov. Okras z odtiskovanjem kolesca in žlebljenimi rav-
nimi linijami (kanelurami) je prevladujoč na lončenini iz 10. do 12.
stoletja, nekatere oblike so se v srednji in vzhodni Evropi ohranile
tudi do 13. stoletja (Kerman 2008, 34, 35; Sekelj Ivančan 2005, 153 z
literaturo; Losert 1993, 55, 56).
branko kerman
Na delu dna sta odtisnjena lončarski znak v obliki križa (19) in
mrežast motiv (28). Lončarski znaki z raznimi oblikami križa in drugi-
mi motivi so pogosti tudi na srednjeveški lončenini z Gornjih njiv
(Kerman 2008, 34, GR1158, 1547, 1375, 1534) in tudi na lončenini iz
drugih srednjeveških naselbin na območju vzhodne Evrope. Nekateri
menijo, da imajo znaki magični pomen, drugi pa, da gre za znake izde-
lovalca - lončarja (Negri 1999, 50-52; Meduna 1997, 451, 452).
Sklep
Lončenino z Gornjih njiv lahko po obliki ustij razvrstimo v več
tipov. Skupine ustij so razvrščene tudi na podlagi zaključenih
sklopov inventarja iz objektov in v sosledju predstavljajo časovno
zaporedje lončenine na najdišču.
Tipološke značilnosti loncev, oblikovanost ustij in raznolikost
ornamentov omogočajo delitev lončenine na starejšo in mlajšo fazo.
Dodatno podporo razvrstitvi lončenine v dve časovni fazi dajejo
radiokarbonske analize, ki jih je opravil Leibniz laboratorij v Kielu.
Za starejšo fazo najdišča (10. in 11. stoletje) so značilni lonci z
zaobljeno ali klekasto izvihanimi ustji, ki imajo polkrožno zaobljene
ali ravne, nekoliko odebeljene robove (1-16, 18-21), ter pekači oz.
pladnji za peko (43, 44).
V zboru lončenine iz te faze je lonec št. 17 izjema, ki nakazuje
povezavo z mlajšo fazo.
Na lončenini iz starejše faze prevladujejo okras valovnic v
raznih izvedbah, od razpotegnjenih do nazobčanih, enojnih in v
snopih, ter izžlebjene vodoravne linije in z zobatim kolescem odtis-
njeni kvadratki.
Primerjave za to lončenino najdemo med keramičnim gradi-
vom z Zataka pri Lendavi (Guštin 2005, 30, sl. 2: 2; 2006, 250, 251, fig.
3: 4) in Ledin na Hrvaškem (Sekelj Ivančan 2005, 147-149, T. 1: 2: 8; 4.
24, 25, 27; 7: 41, 43, 45, 48, 49) ter iz madžarskih naselbin iz zgodnje-
ga obdobja Arpadov, kot so Nagykanizsa-Billa (Kvassay 2003, 148, 2.
kép: 3, 6), Borjüállásinsel (Müller 1994, 75, T. 5. 11; 77, T. 6: 3, 9; 80, T.
7: 17), Fenek (Dénes 1991, 196, 7. kép, 2), Kirchberg (Gutjahr 2006,
296, T. 3: 42), Alt-Hollenegg (Gutjahr, Tiefengaber 2003, 83), Bielovci
(Fusek 2000, T. VII: 4: 71, X: 25: 33), Dobrotina na Zgornjefrankov-
skem (Losert 1993, T. 115: 2).
Naslednja skupina so lonci z lokasto izvihanim ustjem, rob je
zaobljen ali poševno prirezan (12-16). Podobna oblika ustja je znana
iz jame 32 iz 11. stoletja na bližnjem srednjeveškem zaselku Zatak pri
Lendavi (Guštin 2005, 30, sl. 2: 4, 5; 2006, 250, 251, fig. 3: 2, 3). Na sred-
njeveški naselbini Ledine je ta oblika ustja zelo pogosta (Sekelj
Ivančan 2005, T. 1: 6; 3, 16, 17, 19; 5: 34, 6, 40; 7: 41, 44, 46, 48; 8: 52,
53), znana pa je tudi na madžarskih naselbinah iz obdobja Arpadov
(11. do 13. stoletje), kot so Letenye-Egyeduta, Letenye-Korongi-tábla
(Kvassay 2005, kép. 6: 6, 12; 10. kép: 11; 33; T. 1: 3, 5), Kajárpécen
(Takács 1993, kép. 7: oblike 2, 4, 40, 41; 8: 7, 9). Posamezni primerki
iz 11. stoletja so tudi med keramičnim gradivom iz Deutschfeistritz-
Kirchberga (Gutjahr 2006, 296, Taf. 3: 39, 43, 45) in Hollenegga
(Gutjahr, Tiefengraber 2003, 83, 84).
Za mlajšo fazo, datirano od 11. stoletja do prve polovice 13. sto-
letja, so značilna razčlenjena odebeljena ustja, tudi že z notranjim
robom za pokrov (22-42) in stekleničasto posodje (45-50). Kot okras
je valovnica redko vrezana, na lončenini prevladujejo odtisi nohtov
in vodoravnih izžlebljenih kanelur. Okras na lončenini v obliki izžle-
bljenih enojnih ali dvojnih linij valovnic z ozkimi ali širokimi trakovi
in z zobatim kolescem vtisnjeni kvadrati kaže na povezave s starejšo
fazo lončenine na Gornjih njivah 2.
Primerjave za mlajšo skupino lončenine in ustij najdemo na
najdišču Gornje njive (Kerman 2008, 35, 36), Pri Muri (Sankovič
87
 srednji vek
2008, 18-20, kat. št . 93–96, 98, 101, 103, 105, 106, 119), pri Lendavi iz
jame 522, ki je datirana z novcem Albrechta I. (1282-1298) in hiše 496
(Guštin 2005, 30, sl. 3: 1; 2006, 250, 251, fig. 3: 7; 2007, sl. 3),
Podbočje/Stari grad iz 12. in 13. stoletja (Guštin et al. 1993, 57, sl. 18:
3-5, 9, 15; Predovnik 2003, 58, kat. št. 919, 22, 32, 34, 38, 39, 41,76, 99,
103, 121, 122), na severnohrvaškem najdišču Ledine iz 10. in 11. sto-
letja (Sekelj Ivančan 2005, T. 1: 4) in v naselbinah iz obdobja Arpadov
na lokalitetah Tiszaeszlár-Bashalmon (Kovalovszki 1980, T. 21: 8; 28:
5; 33: 2), Kajárpécen (Takács 1993, 226, kép 8: 8; 12: 2, 13)
Murszemenye-Gály-parlag, Murszemenye-Hosszú-dülö, Letenye-
Egyeduta, Letenye-Korongi-tábla (Kvassay 2005, 246, 251, kép 4: 6; 5:
12; 5: 15; 6: 7; 6: 12; 10: 3, 4), Budaújlak (Kárpáti 2002, 587-595, kép 7:
99.70.26, 32, T. 30: 8), Fénék (Jankovich 1991, 187-196, kép. 12: 2),
Kajárpécen - Pokolfadomb (Takács 1993, 209, 226, kép 7: 20-47, 8: 1,
10). Na zgornjefrankovskem območju so tovrstne oblike ustij dati-
rane v 11. in 12. stoletje (Losert 1993, 46, 47; Abb. 6, 6 c, e, f).
Mittelalterliche Keramik aus dem Gornje njive 2
Fundort bei Lendava
Etwa 100 Meter östlich von Gornje njive 1 liegt in einer Ebene
eines weiten Feldes die archäologische Fundstelle Gornje njive 2 im
Umfang von 25.600 m2
Entdeckt wurden Reste aus der Kupferzeit und der Römischen
Periode, während sich Spuren mittelalterlicher Besiedlung auf der
ganzen Ausgrabungsstelle erstreckten (Abb. 1-5). Erforscht wurden
mehr als 400 mittelalterliche Objekte: größere Gruben von 5 bis 4
Meter Länge und 3 bis 2 Meter Breite können vielleicht als Wohn-
objekte gekennzeichnet werden, die kleineren als verschiedenför-
mige Abfallgruben, Öfen bzw. Feuerstellen, Pfostenlöcher, Gräben
oder Brunnen. Größere Ofen, in denen Schlacke und Tonkugeln von
5 x 6 cm Durchmesser gefunden wurden, dienten vielleicht zum
Schmelzen und Umarbeitung von Eisenerz.
Von den Objekten - der Häuser sind nur einzelne Pfostenlöcher
erhalten geblieben. Einige davon weisen eine rechteckige Form an,
was eine Ecke eines Hauses darstellen könnte, in einem Fall hatte das
Objekt die Pfostenlöcher in Halbkreisform aufgereiht.
Für die ältere Periode (10. und 11. Jhrh.) sind Töpfe mit rund
oder spitz umgeschlagenen Lippenrändern und halbkreisförmig
abgerundeten oder flachen, etwas gewölbten Rändern (1-16, 18-21),
als auch Backformen bzw. Bratpfannen (43, 44), charakteristisch.
88
Čeprav v tipološki shemi niso zajeti vsi tipi lončenine, lahko
začetek srednjeveške poselitve na Gornjih njivah 2 postavimo v 10.
stoletje, o čemer priča starejše keramično gradivo, ki je tipološko in
časovno identično s starejšo fazo naselbine na Zataku pri Lendavi in
s srednjeveško naselbino Ledine na Hrvaškem. Naselje na Gornjih
njivah je trajalo do 13. stoletja, oz. natančneje, do prve polovice 13.
stoletja, kar opredeljuje mlajše keramično gradivo in radiokarbonska
analiza iz objekta SE 1026/1027. Analogije za mlajše keramično gradi-
vo so znane predvsem iz srednjeveških najdišč iz poznega obdobja
Arpadov na Madžarskem in Slovaškem.
V podoben časovni razpon od 10. do 13. stoletja so umeščena
Gornjim njivam 1 in 2 bližnja srednjeveška naselja iz širše okolice
Lendave: Pri Muri (Sankovič, v tej knjigi str. 89-94), Pince (neobjav-
ljeno) in Zatak (Guštin 2005; 2006; 2007, sl. 1.2), ki zaokrožajo sred-
njeveško poselitveno podobo na vzhodnem robu Prekmurja.
Auf der Keramik der früherer Phase überwiegt die Wellenbandver-
zierung in verschiedenen Ausführungen, von ausgedehnten weiten
welligen Linien, bis Wellenbändern, die in mehreren Reihen
auftreten, gezähnten Wellenbändern, gerillter horizontaler Linie
und mit einem Rollstempel abgedruckten Quadraten. Von anderen
zeichnet sich ein Topf (17), das eine Verbindung mit der jüngeren
Phase der Keramik andeutet, ab.
Für die jüngere Periode (11. bis ins erste Hälfte des 13. Jhrhs.),
sind gegliederte, gewölbte Lippenränder, auch schon mit einer
inneren Deckelauflage (22-42) und flaschenartige Gefäße (45-50),
charakteristisch. Das Wellenband ist selten als Verzierung
eingeschnitten, auf der Keramik überwiegen Nagelabdrucke und
horizontal gerillte Kanneluren. Die Keramikverzierung in Form ge-
rillter einzelner oder doppelter Wellenbandlinien, mit engen oder
breiten Bändern und mit Rollstempel abgedruckten Quadraten, zeigt
auf eine Verbindung mit der älteren Keramikphase.
Das Beginn der mittelalterlichen Besiedlung in Gornje njive 2
entspricht der älteren Phase der Siedlung in Zatak bei Lendava und
der mittelalterlichen Siedlung Ledine in Croatien identisch ist. Die
Siedlung dauert bis ins erste Hälfte des 13. Jhrhs., was auch das jün-
gere keramische Material und Radiokarbonanalysen aus Objekt SE
1026 bezeugen. Analogien für das jüngere keramische Material sind
vor allem aus mittelalterlicher Fundstellen aus der späteren Arpad
Periode in Ungarn und der Slowakei bekannt.

Najdišče
Pri Muri blizu Lendave -
srednjeveški Ivankovci
Samo Sankovi^
N
a njivah zahodno od ceste Lendava–Mursko Sredi-
šče (Hrvaška) so bila zaradi gradnje avtoceste Pin-
ce–Lendava opravljena zaščitna arheološka izkopa-
vanja. Dela so potekala poleti in jeseni 2005 pod
vodstvom arheologinje Irene Šavel iz Pokrajinskega
muzeja Murska Sobota.
Najdišče leži pod obronki Lendavskih goric (sl. 1-3), 2 km se-
verno od reke Mure na zgodnjepleistocenski murski terasi, ki je na-
stala v obdobju zadnje deglaciacije v Alpah. Površina izkopnega po-
lja je prvotno obsegala nekaj več kot 18.000 m2, dolžine 300 in širine
60 m; naknadno pa je bila na jugovzhodnem delu razširjena še za pri-
bližno 500 m2.
Po strojni odstranitvi orne površine so se pojavile arheološke
strukture, vkopane v kulturno sterilne rečne nanose. Pri izkopava-
njih se je pokazalo, da je bil prostor poseljen v prazgodovini (bakre-
na, bronasta in starejša železna doba) in antiki, najgosteje pa v sre-
dnjem veku. Ta poselitev je delno uničila ostanke prejšnjih in v sre-
Slika 1
Pogled na najdišče z Lendavskih goric, v ozadju v gozdu reka Mura
(foto D. Rijavec).
samo sankovi^
dnjeveških plasteh smo pogosto naleteli tudi na starejšo keramiko.
Njive na območju najdišča so ohranile ledinsko ime Ivankovci
(tako je območje poimenovano tudi na Temeljnem topografskem
načrtu SR Slovenije iz leta 1978). Zaselek jugovzhodno od Kapce z
imenom Iwankatheluky se omenja leta 1291: »… ad plagam orientem
iuxta eandem Capcham, et iuxta finem Iwankatheluky« (Zelko 1982,
45, citirano po Wenzel 1873, 60 in Kovačič 1926, 3). Natančnejšo lo-
kacijo podaja vizitacijski zapisnik iz leta 1778, ki pravi, da je imel len-
davski župnik zemljišče v bližini Ivankovcev (prope Ivánkocz), na za-
hodni strani ceste Lendava–Mursko Središče, zahodno od Petišovcev
(Zelko 1982, 45). Menimo, da ostanki srednjeveške naselbine pripa-
dajo omenjenemu zaselku. Na južnem delu najdišča, kjer se je izkop-
no polje približalo strugi potoka Kopica, smo naleteli na najgosteje
poseljeni del, ki se je nadaljeval v širini približno 60 m ob strugi še na-
prej proti vzhodu in zahodu zunaj izkopnega polja (sl. 4).
Z najdbami dokazanih srednjeveških struktur oz. vkopov je bi-
lo 85, čeprav jih je zanesljivo še veliko več. Nekatere jame, predvsem
Slika 2
Najdišče Pri Muri, pogled na najdišče med izkopavanji
(foto Branko Kerman).
89
 srednji vek
0 10 m
Slika 3
Načrt južnega dela najdišča z največjo koncentracijo srednjeveške poselitve;
z zeleno so označene obravnavane jame (računalniška obdelava D. Rijavec).
jame za stojke, so bile sicer brez oprijemljivih in časovno določljivih
najdb, vendar so vsebovale veliko oglja in ožgano glino, s temnosivo,
temnorjavo in celo črno barvo, svojo konsistenco ter lego (v nepo-
sredni bližini srednjeveških jam) pa dopuščajo sklepanje, da so na-
stale v istem obdobju.
Veliko sledov stojk lahko povežemo v tlorise nadzemnih stavb,
na osrednjem delu srednjeveške naselbine je stalo tudi več poslopij
okoli dvorišč. Ohranile so se predvsem večje in manjše jame (sl. 4) s
kosi ožgane gline, drobci oglja, številnimi odlomki lončenine in ne-
kaj železnimi predmeti.
Najdišče Pri Muri bo podrobno objavljeno v seriji Arheologija
na avtocestah Slovenije, kjer bo predstavljena tudi podrobnejša ana-
liza srednjeveških najdb in naselbinskih ostankov. Za ta kratki pre-
Slika 4
Jama 923/924 z vidnimi kosi ožgane gline in keramike na površini
(foto S. Tanacek, računalniška obdelava D. Rijavec).
90
gled smo izbrali tri jame (sl. 5-8), dve sta precej bogati z gradivom (SE
019/020 in 119/120), v tretji pa je bilo veliko oglja (SE 923/924).
Jame so vsebovale predvsem lončenino. Posode so bile izdela-
ne na lončarskem vretenu iz dobro prečiščene gline, ki je imela veči-
noma primešan droben pesek, zato je površina posod na otip hrapa-
va, vendar zelo trda. Posode so bile žgane v različni atmosferi: reduk-
cijski, v kateri so dobile temno rjavo in temno sivo barvo, ali nihajo-
či, kar nakazuje lisasta površina posod. Nekaj jih je bilo žganih reduk-
cijsko in v končni fazi oksidacijsko, v prelomu imajo sredico temne
(temnosive in črne) barve, njihova površina je svetla, oranžne, sve-
tlorjave in rdečkaste barve. Najmanj je oksidacijsko žganih posod.
Za večji del Evrope velja, da je med 7. in 13. stoletjem prevlado-
val en sam tip lončene posode, to je lonec, namizno posodje pa je bi-
lo večinoma leseno in se ni ohranilo (Predovnik 2003, 66). To bi lah-
ko trdili tudi za naše najdišče, kjer v obravnavanih in tudi drugih ja-
mah prevladujejo lonci z izvihanimi, tudi profiliranimi ustji (npr. 11,
21) ter kroglastimi (npr. 15, 17) in trebušastimi trupi (14). V glavnem
so okrašeni na ostenju z žlebljenjem, vodoravnimi linijami (15, 21
idr.), valovnicami (12) ter kratkimi poševnimi vrezi (11) in odtisi ko-
leščka (19). Dva (3, 14) imata na dnu lončarski znak v obliki križa.
Lonci imajo dobre primerjave na najdiščih v bližnji in daljni
okolici. Naštejmo jih nekaj.
Na najdišču Zatak, izkopanem na trasi iste avtoceste nekaj kilo-
metrov naprej proti madžarski meji, datiranem okvirno v pozno ob-
dobje Arpadov (13. stoletje), je najti našim loncem podobnega (pri-
merjaj 1, 16, 20 z Guštin 2006, Fig. 3: 8). Na madžarski strani so na tra-
si bodoče avtoceste v neposredni bližini tromeje med Slovenijo, Hr-
vaško in Madžarsko izkopali devet najdišč, na katerih so našli tudi
sledove srednjeveške poselitve. V jamah so bile odkrite številne kera-
mične najdbe (Kvassay 2005, 245-261). Primerjave z našimi je treba
iskati predvsem med različnimi lonci (primerjaj npr. 14, 17, 23 s sl. 5:
11 po Kvassay 2005). Avtorica članka datira keramiko na prehod iz
11. stoletja v 12. stoletje ter v prvo polovico 12. stoletja (Kvassay
2005, 251). Našim loncem podobna ustja ima tudi lončenina, izkopa-
na med raziskavami na gradu Žamerk (primerjaj npr. 1 s kat. št. 66, 5
s kat. št. 69, 14 s kat. št. 57, 15 s kat. št. 70, 19 s kat. št. 13 po Guštin et.
al. 1997), ki je bil obljuden od 12. do 14. stoletja. Tudi na Starem gra-
du nad Podbočjem so našli podobne lonce (primerjaj npr. 14 s kat.
št. 47, 15 s kat. št. 98, 17 s kat. št. 121, 18 s kat. št. 32, 16 in 20 s kat. št.
127, 1 s kat. št. 104 in 105, 2 s kat. št. 120, 7 s kat. št. 20 po Predovnik
2003). Lončenino s tako oblikovanimi ustji v srednji Evropi večino-
ma umeščajo v 13. stoletje (Predovnik 2003, 58). Tudi na avstrijsko-
štajerskem najdišču Alt-Hollenegg najdemo primerjave za večino
obravnavanih loncev (primerjaj 14 s tipom ustij 5b, 16, 17 in 20 s ti-
pom 7, 19 s tipom 1, 23 s tipom 2, 5, 6 in 10 s tipom 16a, 11 s tipom
17a, 1 s tipom 5c po Gutjahr, Tiefengraber 2003, 83ss). Tudi med sre-
dnjeveško lončenino z Malega gradu v Kamniku, ki jo je podrobno
ovrednotil B. Štular (2005, 2005a in 2007), lahko najdemo primerjave
za keramiko z najdišča Pri Muri (primerjaj 14 s tipom 6G, 15 s tipom
2H, 19 s tipom 2C, 23 s tipom 5H, 5 s tipom 1F, 10, 18 in 19 s tipom
6F, 1 s tipom 8C po Štular 2007, t. 1 in sl. 10). Čas uporabe omenjenih
tipov loncev v Alt-Holleneggu in na Malem gradu je precej ohlapen,
nekatere oblike najdemo že v gradivu, datiranem v 9. stoletje, redke
ostanejo v uporabi vse tja do 15. stoletja, vseeno pa jih večina »sobi-
va« v 12. ali/in 13. stoletju (glej datacije: Gutjahr, Tiefengraber 2003,
83ss; Štular 2005, 29ss; 2007, 383, sl. 10).
Drugih oblik posodja na najdišču Pri Muri skorajda ni. Odlom-
ki ramena in vratu z ustjem pripadajo steklenici (24), katere odlom-
ki so bili najdeni v dveh jamah, poleg 019/020 še v zraven ležeči
 samo sankovi^

077/078. Tovrstno namizno posodje se v glavnem pojavlja pozno, na

primer na Starem gradu nad Podbočjem šele od 14. stoletja (Predov-
nik 2003, 66).
Skled je v srednjeveškem gradivu malo. Zaprta skleda z močno
uvihanim ustjem je na zunanji strani pod robom okrašena z valovni-
co (13). Identična, le brez okrasa, je bila izkopana v Alt-Holleneggu,
kjer je bila najdena v plasti, datirani v 13. in 14. stoletje (Gutjahr, Tie-
fengraber 2003, 116, Taf. 41: 187), podoben okras valovnice pod ust-
jem pa ima sicer nekoliko drugačna zaprta skleda (Gutjahr, Tiefen-
graber 2003, Taf. 7: 47).
Radiokarbonski datumi umeščajo jamo 923/924 med leti 1178
in 1268, jamo 119/1290 med leti 1238 in 1285 in jamo 019/020 med
leti 1346 in 1393. Časovne primerjave z drugimi najdišči se skladajo,
čeprav se moramo zavedati, da gre v primeru najdišča Pri Muri le za
datacijo treh od zelo številnih jam. Zaključimo lahko, da so srednje-
veški Ivankovci na ledini Pri Muri živeli v 12. in 13. stoletju ter še vsaj
v začetku 14. stoletja, kar nakazuje tudi pisna omemba kraja leta
1291.

OPISI JAM IN IZBORA NAJDB

Jama 923/924 (sl. 4) je imela ovalen tloris in ovalen presek
(1,45 x 1,00 m, globina 0,14 m). Polnilo je bilo iz temnosive rahlo spri-
jete peščene gline. V jami je bilo najdenih 131 odlomkov srednjeve-
ške keramike, železen predmet, 75 kosov ožgane gline, veliko drob-
cev oglja.
KIA 32877; C14 BP 813±26
1 ∑ cal. AD 1216-1257 (68,3 %)
2 ∑ cal. AD 1178-1268 (95,4 %)
1 Odlomek ustja lonca, na zunanji strani svetlorjave, na notranji
temnorjave barve, izdelanega na lončarskem vretenu iz grobo zrnate
gline. Vel. 6,3 x 8,5 cm, pr. ustja 14 cm. Inv. št. 10804/6.
2 Odlomek ustja lonca, na zunanji strani svetlorjave in sive, na
notranji rjave barve, izdelanega na lončarskem vretenu iz grobo
zrnate gline. Vel. 6,3 x 8,5 cm, pr. ustja 27,6 cm. Inv. št. 10804/7.
3 Odlomek dna lonca, na zunanji strani rjave, na notranji tem-
nosive barve, izdelanega na lončarskem vretenu iz grobozrnate gli-
ne. Na spodnji strani je lončarski znak v obliki križa. Ohr. viš. 4,7 cm,
pr. dna 12 cm. Inv. št. 10805/3.
4 Podolgovat raven železen predmet pravokotnega preseka z
odebelitvami na obeh koncih. Dol. 6,8 cm. Inv. št. 10808.
Slika 5
Jama 119/120 (foto S. Tanacek, računalniška obdelava D. Rijavec).
8 Odlomek ustja in ostenja lonca temno sivočrne barve, izdela-
nega na lončarskem vretenu iz drobno zrnate gline. Vel. 7,0 x 3,1 cm,
pr. ustja 17,5 cm. Inv. št. 10290/6.
9 Odlomek ustja in ostenja lonca, na notranji strani oranžne, na
zunanji sive in oranžne barve, izdelanega na lončarskem vretenu iz
grobo zrnate gline. Okrašen je z nizom poševnih vrezov. Vel. 6,3 x 3,2
cm, pr. ustja 14 cm. Inv. št. 10290/8.
10 Odlomek ustja in ostenja lonca rjave barve, izdelanega na
lončarskem vretenu iz grobo zrnate gline. Vel. 4,5 x 4,1 cm, pr. ustja
13,8 cm. Inv. št. 10290/12.
11 Odlomki ustja in ostenja lonca temno sivorjave barve, izde-
lanega na lončarskem vretenu iz drobno zrnate gline. Pr. ustja 35,8
cm. Inv. št. 10291/1.
12 Odlomek ostenja lonca temnosive barve, izdelanega na lon-
čarskem vretenu iz drobno zrnate gline. Okrašen je z vodoravno in
valovito žlebljeno linijo. Vel. 8,4 x 8,7 cm, pr. 20,5 cm. Inv. št.
10293/12.

Jama 119/120 (sl. 5) je imela nepravilen okrogel tloris in ova-

len presek (3,20 x 3,20 m, globina 0,27 m). Polnilo je bilo iz temnosi-
ve rahlo sprijete peščene gline. V jami je bilo najdenih 151 odlomkov
srednjeveške keramike, 9 odlomkov prazgodovinske keramike in
227 odlomkov ožgane gline.
KIA 36956; C14 BP 747±20
1∑ cal. AD 1263-1278 (63,3 %)
2∑ cal. AD 1238-1285 (93,5 %)
5 Odlomek ustja in ostenja lonca, na notranji strani temnorjave,
na zunanji oranžne barve, izdelanega na lončarskem vretenu iz gro-
bo zrnate gline. Vel. 6,3 x 4,6 cm, pr. ustja 15,4 cm. Inv. št. 10290/1.
6 Odlomek ustja lonca sive barve, izdelanega na lončarskem
vretenu iz drobno zrnate gline. Vel. 6,2 x 2,5 cm, pr. ustja 19,7 cm. Inv.
št. 10290/2.
7 Odlomek ustja in ostenja lonca, na notranji strani temnosive,
na zunanji rjave barve, izdelanega na lončarskem vretenu iz drobno
zrnate gline. Okrašen je z vodoravno žlebljeno linijo. Vel. 6,3 x 3,2
cm, pr. ustja 14 cm. Inv. št. 10290/5. Slika 6
Jama 019/020 (foto S. Tanacek, računalniška obdelava D. Rijavec).

91
 srednji vek
13 Odlomek ustja z ostenjem sklede, na zunanji strani svetlorja-
ve, na notranji svetlo rjavooranžne barve, izdelane na lončarskem
vretenu iz drobnozrnate gline. Okrašena je z vrezano valovnico pod
robom ustja. Vel. 7,3 x 3,5cm, pr. ustja 13 cm. Inv. št. 10291/3.
Jama 019/020 (sl. 6) je imela ovalen tloris in ovalen presek
(1,55 x 1,36 m, globina 0,21 m). Polnilo je bilo iz temno rjave rahlo
sprijete peščene gline z večjimi prodniki. V jami je bilo najdenih 478
odlomkov srednjeveške keramike, odlomka prazgodovinske kerami-
ke, 222 kosov ožgane gline, kosi oglja in železen predmet.
KIA 36955; C14 BP 624±23
1∑ cal. AD 1359–1387 (41,7 %); 1293-1311 (26,6 %)
2∑ cal. AD 1346–1393 (55,3 %); 1285-1323 (40,1 %)
14 Lonec sive do rjavooranžne barve, izdelan na lončarskem
vretenu iz drobnozrnate gline. Okrašen z dvema vodoravnima plitki-
ma žlebovoma, na dnu ima lončarski znak v obliki križa. Viš. 20,2 cm,
pr. ustja 20,9 cm. Inv. št. 10175.
15 Lonec temnosive do rjave barve, izdelan na lončarskem vre-
tenu iz drobnozrnate gline. Okrašen na trupu z žlebljenimi vodorav-
nimi črtami. Viš. 15,7 cm, pr. ustja 16cm. Inv. št. 10176.
16 Odlomek ustja in ostenja lonca sivorjave barve, izdelanega
na lončarskem vretenu iz grobo zrnate gline. Vel. 6,1 x 4,3 cm, pr.
ustja 18,8 cm. Inv. št. 10177/1.
17 Odlomek ustja in ostenja lonca temno rjavočrne barve, izde-
lanega na lončarskem vretenu iz drobno zrnate gline. Okrašen je z
vodoravnima žlebljenima linijama. Vel. 11,4 x 6,9 cm, pr. ustja 15,5
cm. Inv. št. 10177/2.
Fundstelle Pri Muri in der Nähe von Lendava -
mittelalterliche Ivankovci
Unter den Abhängen der Lendava gorice (Abb. 1-3) wurden
2005 auf den Ackern bei Ivankovci, Flurname Pri Muri, archäologi-
sche Schutzgrabungen im Umfang von 18.500 m2 ausgeführt. Es
wurden mindestens 85 mitellalterliche Strukturen bzw. Eingrabun-
gen evidentiert. Entdeckt wurden größere und kleinere Gruben (Abb.
4) mit Stücken gebrannter Tonerde, Holzkohlenstücken, zahlreichen
Tonwarenfragmenten und einigen eisernen Gegenständen. Zur
Veröffentlichung haben wir 3 Gruben mit Inventar und Radiokar-
bondatierungen vorbereitet.
Grube 923/924 (1-4; Abb. 4) hatte einen ovalen Grundriss und
Querschnitt (1,45 x 1,00 m, Tiefe 0,14 m). Die Füllung war aus einer
dunkel grauen, leicht verklumpten, sandigen Tonerde mit 131 Frag-
menten mittelalterlicher Keramik, einem eisernen Gegenstand, 75
Stücken gebrannter Tonerde und vielen Holzkohlstücken.
Grube 119/120 (5-13; Abb. 5) hatte einen unregelmäßigen run-
den Grundriss und ovalen Querschnitt (3,20 x 3,20 m, Tiefe 0,27 m).
Die Füllung war aus einer dunkel grauen, leicht verklumpten, sandigen
Tonerde mit 151 Bruchteilen mittelalterlicher Keramik, 9 Fragmenten
vorgeschichtlicher Keramik und 227 Stücken gebrannter Tonerde.
Grube 019/020 (14-25; Abb. 6) hatte einen ovalen Grundriss
und Querschnitt (1,55 x 1,36 m, Tiefe 0,21 m). Die Füllung war aus
einer dunkel braunen, leicht verklumpten, sandigen Tonerde mit
größeren Kieselsteinen. In der Grube wurden 478 Fragmente mittel-
alterlicher Keramik gefunden, zwei Fragmente vorgeschichtlicher Ke-
ramik, 222 Stücke gebrannter Tonerde, Kohlenstücke und ein eiser-
ner Gegenstand.
92
18 Odlomek ustja in ostenja lonca, na notranji strani temno si-
vočrne, na zunanji rjave barve, izdelanega na lončarskem vretenu iz
drobno zrnate gline. Vel. 8,2 x 4,1 cm, pr. ustja 17,7 cm. Inv. št.
10177/3.
19 Odlomka ustja in ostenja lonca, na notranji strani temnosi-
vorjave, na zunanji svetlorjave barve, izdelanega na lončarskem vre-
tenu iz grobo zrnate gline. Okrašen je z žlebljeno horizontalno linijo.
Vel. 12 x 5,4 cm, pr. ustja 18,8 cm. Inv. št. 10177/5.
20 Odlomek ustja in ostenja lonca, na notranji strani temnorja-
ve, na zunanji oranžne barve, izdelanega na lončarskem vretenu iz
drobno zrnate gline. Okrašen je z vodoravnima žlebljenima linijama.
Vel. 11,4 x 6,9 cm, pr. ustja 15,5 cm. Inv. št. 10177/6.
21 Odlomek ustja in ostenja lonca, na notranji strani temnosi-
ve, na zunanji rjave barve, izdelanega na lončarskem vretenu iz gro-
bo zrnate gline. Vel. 7,1 x 6,2 cm, pr. ustja 22 cm. Inv. št. 10177/10.
22 Odlomek ustja in ostenja lonca oranžnorjave barve, izdela-
nega na lončarskem vretenu iz grobo zrnate gline. Vel. 5,8 x 4,3 cm,
pr. ustja 21,8 cm. Inv. št. 10177/13.
23 Odlomek ustja in ostenja lonca oranžne barve, izdelanega
na lončarskem vretenu iz grobo zrnate gline. Vel. 5,7 x 3,8 cm, pr.
ustja 19,6 cm. Inv. št. 10177/18.
24 Odlomki ustja in vratu steklenice oranžne barve, izdelane na
lončarskem vretenu iz drobnozrnate gline. Pr. ustja 7,4 cm, viš. 7,9
cm. Inv. št. 10177/17, 10180 in 10234 (SE 019/020 in 077/078).
25 Del železnega ključa. Dol. 6 cm. Inv. št. 10204.
Die Gruben enthielten vor allem auf der Töpferscheibe geform-
te Tonware aus gut gereinigter Tonerde, die meistens einen feinen
Sand beigemischt hatte, deswegen fühlt sich die Oberfläche rau an, ist
aber sehr fest. Es überwiegen Töpfe mit umgeschlagenen, auch pro-
filierten Lippen (z.B. 11, 21) und kugeligen (z.B. 15, 17), auch bauc-
higen Wänden (14). Die meisten sind auf der Wand mit Rillen ver-
ziert, horizontalen Linien (15, 21 u.a.m.), Wellenbändern (12) und
kürzen diagonalen Ritzen (11) oder Rollstempelabdrücken (19).
Zwei (3, 14) haben am Boden ein Töpferzeichen in Form eines
Kreuzes.
Auf der naheliegenden Zatak Fundstelle, die ungefähr ins späte
Arpad Periode (13. Jahrhundert) datiert ist, finden wir ähnliche
Töpfe. Auf der ungarischen Seite der Grenze wurden 9 Fundstellen
ausgegraben, auf denen Spuren mittelalterlicher Besiedlung gefun-
den wurden und in den Gruben zahlreiche Keramikfunde vom Über-
gang aus dem 11. ins 12. Jahrhundert und aus dem 12. Jahrhundert
entdeckt wurden.
Ähnliche Mundformen hat auch die Tonware, die während der
Ausgrabungen auf den Schlössern Žamerk, Stari grad über Podbočje,
Mali grad in Kamnik und Alt-Hollenegg entdeckt wurden und ins
Hoch- und Spätmittelalter, vor allem ins 13. Jahrhundert, gehören.
Die Radiokarbondaten datieren die Grube 923/924 zwischen
1178 und 1268, Grube 119/1290 zwischen 1238 und 1285 und
Grube 019/020 zwischen 1346 und 1393. Mittelalterliche Ivankovci
auf dem Pri Muri Flurgebiet existierten im 12. und 13. Jahrhundert
und mindestens noch am Begin des 14. Jahrhunderts, was auch die
schriftliche Erwähnung des Ortes im 1291 aufweist.
 samo sankovi^

5 6 7

8 9 10

11

12 13

93
 srednji vek

15

14

16

18 17

20
19

22

21

23 24 25

94

Zatak, pustota pri Lendavi
Mitja Gu{tin, alenka tomaž
G
radnja širokega avtocestnega pasu od Maribora in
Zagreba proti Budimpešti je pripomogla, da so bila na
območju tromeje med Slovenijo, Madžarsko in
Hrvaško, na jugozahodnem obrobju Panonske nižine,
v zadnjem desetletju opravljena številna arheološka
izkopavanja.
Na prostranstvih ravnic v porečju Mure in Drave, na teh
nenaseljenih in intenzivno obdelovanih poljedelskih območjih, so
po zaslugi obsežnih in sistematičnih arheoloških raziskav prišle na
dan številne sledi, ki so omogočile, da imamo zdaj povsem novo, z
dragocenimi materialnimi pričevanji dobro podprto zgodovinsko
poselitveno sliko podeželja na tem območju tako za starejša obdob-
ja kot tudi za obdobje srednjega veka (sl. 6; Guštin 2007, sl. 1 s karto).
V okolici Lendave so arheološka izkopavanja v okviru avtocest-
nega programa dodobra izpolnila naše poznavanje zgodnjesred-
njeveških in srednjeveških naselbin, vrste poselitev in značilnosti
samih bivanjskih in gospodarskih objektov tega časa. Kar nekaj
lokacij okrog Lendave kaže na zgoščenost poselitve, ki je deloma
rezultat arheoloških raziskav zaradi obsežnih gradbenih del, deloma
Slika 1
Zatak, Alenka Tomaž in ekipa odkrivajo prazgodovinsko, rimsko ter
zgodnjesrednjeveško in srednjeveško poselitev (foto Aleš Ogorelec).
mitja gu{tin, alenka tomaž
pa sta k temu pripomogli naravna danost in geostrateška prednost
tega prostora okrog poznejšega grajskega griča v današnji Lendavi.
Arheološke raziskave na Gornjih njivah pri Dolgi vasi v letih
1997-1998 in še posebej leta 2006 (Šavel 2003; Kerman v tej knjigi, str.
79-88), v Pincah (Kerman, neobjavljeno), Lendavi-Pri Muri (Sankovič
v tej knjigi, str. 89-94) in Zataku (Guštin 2005, 29-31; 2006; 2007, sl. 3)
ter v manjšem obsegu tudi na Ciglenici pri Varaždinskih Toplicah,
Blizni pri Jakopovcu in Stari vesi pri Nedelišću (Bekić 2006) in na
različnih lokacijah med Muraszemenye in Letenye (Kvassay 2006; v
tej knjigi str. 103-106) so odkrile intenzivno naseljenost podeželja v
obdobju med 10. in 14. stoletjem.
Kot kažejo raziskave na terenu, je bilo v visokem srednjem
veku območje Dobrovniškega in Lendavskega Ravninskega z osred-
njim vodotokom Ledavo ter ravnice porečja Krke in Cserte vzhodno
od gričevnatega hrbta Lendavskih Goric na Madžarskem poseljeno s
kar številnimi ruralnimi selišči, ki se kažejo na začetku morda kot
posamezne kmetije v izkrčenem gozdu, pozneje pa kot strnjene vasi,
ki se sčasoma ponekod razvijejo v gručasta naselja.
Slika 2
Zatak, pogled na negativ naselbinskih ostankov v obliki jam za bivalne
in gospodarske objekte ter pokončne kole stavb (foto Aleš Ogorelec).
95
 srednji vek

Vzhodno od vasi Zatak pri Lendavi je bilo leta 2005 na 20.000

m2 deloma raziskano obsežno podeželsko naselje (sl. 1-3), ki glede
na vrsto arhitekture in po bežnem pregledu celotnega inventarja
zelo dobro predstavlja znani zgodnjesrednjeveški in visokosred-
njeveški tip stavbne arhitekture na srednjeevropskem prostoru.
Naselje je bilo postavljeno na jugozahodnem obrežju okljuka
manjšega vodotoka, ki se je zlival v Ledavo. Načrt raziskanega
območja jasno kaže, da so izkopavanja za avtocestno traso odkrila le
del poselitvenega območja. Glede na koncentracijo naselbinskih
objektov smemo domnevati, da se velik, morda celo pretežni del
objektov še skriva pod njivskimi površinami na območju proti
jugozahodu (sl. 3).
Sliko o naselbini in arhitekturi tedanjega časa si lahko naredi-
mo zgolj na podlagi negativov arhitekturnih objektov v geološki
osnovi. Objekti so bili večinoma vsaj delno vkopani in so imeli nad
površino tedanjih tal preproste lesene konstrukcije. Čeprav prvotne
hodne površine niso bile ohranjene, ker so bile uničene z oranjem,
je bilo z izkušnjami iz preteklih let lahko prepoznati nekatere objek-
te, katerih zasnova se sklada s pojmom zgodnjesrednjeveške, a tudi
visokosrednjeveške zemljanke oziroma polzemljanke. Taki objekti,
sestavljeni iz ene večje ali več jam v obsegu med 5 x 7 m, sta npr. hiša
1 (Guštin 2006, Fig. 2) in hiša 2 (sl. 3), jasno prepoznani že v času
izkopavanja.
Večino jam za stojke, ki so pripadale predvsem stenskim in
vogalnim stojkam objektov, morda tudi oborom za živino, je mogoče
povezati v smiselne objekte pravokotne in tudi krožne oblike. Skupaj
z manjšimi jamami pripadajo posameznim kmečkim gospo-
darstvom.

0 10 m

Slika 3
Zatak, načrt raziskane zgodnjesrednjeveške in srednjeveške poselitve
z interpretacijo nekaterih hiš in objektov v času izkopavanja
(opredelila Alenka Tomaž). 4

96
 mitja gu{tin, alenka tomaž

V neposredni bližini osrednjih objektov - bivalnih hiš - so manj-

še jame, nastale po vsej verjetnosti pri izkopu ilovice za ometavanje
sten hiš, ki so bile potem uporabljene kot sestavni del hišnega gospo-
darstva ali pa kot odpadne jame. O nadzemnih, z ilovico ometanih
objektih govorijo le kosi žganega hišnega lepa, ohranjeni v nekaterih
jamah.
Razmeroma številna, sicer preprosta ali pa slabo ohranjena
ognjišča in kurišča so sestavni del hišnih gospodarstev. V enem
primeru sta bili v Zataku pri hiši 1 - polzemljanki dobro ohranjeni
ognjišči ob zunanjih stenah, kar daje objektu zelo specifično obliko
(Guštin 2006, Fig. 2) in omogoča navezavo tega tipa bivališča na
panonski prostor med Muro in južnim robom Blatnega jezera.
Najbližja primerjava za polzemljanko iz Zataka je na primer hiša 1 v
zgodnjesrednjeveški naselbini v Feldsözsolza-Várdomb z zelo
podobnim objektom (Takács 2003, Taf. 6: 2).
Ostanki hiš, objektov in številne jame dajejo skupaj z zelo
značilnim lončenim gradivom predstavo specifični materialni kulturi
tega prebivalstva v zgodnjesrednjeveškem poselitvenem horizontu.
Jama SO 228 (sl. 4) je zaradi tipološko raznovrstne lončenine
(1-21) dober primer civilizacijske ravni podeželske poselitve v času,
ki je bil tako v samem Zataku kot tudi na bližnjih sočasnih naseljih na
Pincah, v Dolgi vasi in v Lendavi-Pri Muri zelo dobro zastopan.
Inventar objekta, datiranega z radiokarbonsko analizo, nam ponuja
možnost, da celovito predstavimo keramično gradivo, ki sodi med
vodilne tipe že razvite druge polovice 13. stoletja.

Objekt SO 228 (sl. 4, 1-21)

Jama ovalne oblike ter ostrega U-preseka velikosti 2,97 x 2,09 m
in globine 0,72 m. Polnilo jame je sestavljala rumena peščena ilovica,
ki je vsebovala tudi drobce lepa in oglja ter številne odlomke sred-
njeveške keramike.
KIA 32936, C14 BP 791±24
1 Σ cal. 1238-1269 (53,3 %)
2 Σ cal. 1215-1280 (95,5 %)
1 Odlomek ustja z ostenjem (lonec) je izdelan iz drobnozrnate
mase. Gladka površina je lisasta, rjava in temnorjava. Pr. ustja 11,2 cm,
viš. 2,4 cm.
2 Odlomek ustja z ostenjem (lonec) je izdelan iz drobnozrnate
mase. Gladka površina je lisasta, temnorjava, rjava in črna. Pr. ustja
13,1 cm, viš. 3,5 cm.
Slika 4
3 Odlomek ustja z ostenjem (lonec) je izdelan iz drobnozrnate
Zatak, pogled na izpraznjen objekt 228 in situ in risarsko dokumentacijo
mase. Gladka površina je lisasta, rjava, temnorjava in svetlordečerja- (foto Marko Kalamar, risba Alenka Tomaž)
va. Pr. ustja 18,6 cm, viš. 3,2 cm.
4 Lonec (rekonstruirano ostenje) je izdelan iz drobnozrnate
mase. Gladka površina je lisasta, rdečerjava in temnosiva na notranji
strani ter temnorjava in rjava na zunanji. Pr. ustja 16,1 cm, pr. dna 11,2 9 Odlomek ustja z ostenjem (lonec) je izdelan iz drobnozrnate
cm, viš. 2,4 cm. mase. Gladka površina je na obeh straneh svetlorjava. Pr. ustja 18,1
5 Lonec (rekonstruirano ostenje) je izdelan iz drobnozrnate cm, viš. 3,3 cm.
mase. Groba površina je lisasta, svetlorjava, rjava in temnorjava. Na 10 Lonec (rekonstruirano ostenje) je izdelan iz drobnozrnate
dnu je izbočen lončarski znak v obliki križa z neenakomerno dolgi- mase. Gladka površina je lisasta, svetlordeča, svetlorjava, rjava in siva.
mi kraki. Pr. ustja 18,9 cm, pr. dna 10,5 cm, viš. 17,2 cm. Pr. ustja 21,8 cm, pr. dna 11,4 cm, viš. 19,5 cm.
6 Lonec (rekonstruirano ostenje) je izdelan iz drobnozrnate 11 Odlomek ustja z ostenjem (lonec) je izdelan iz drobnozr-
mase. Gladka površina je lisasta, svetlorjava in svetlordečerjava. Pr. nate mase. Gladka površina je lisasta, temnorjava in rdečerjava na
ustja 23,2 cm, pr. dna 11,2 cm, viš. 19,8 cm. zunanji strani in rdečkasta na notranji. Pr. ustja 10,2 cm, viš. 3 cm.
7 Odlomek ustja z ostenjem (lonec) je izdelan iz drobnozrnate 12 Lonec (rekonstruirano ostenje) je izdelan iz drobnozrnate
mase. Gladka površina je lisasta, rjava in temnorjava. Pr. ustja 18,3 cm, mase. Gladka površina je lisasta, rdečerjava in rjava na zunanji strani
viš. 3,7 cm. ter svetlorjava, rjava in temnosiva na notranji. Okras je izdelan na
8 Lonec (rekonstruirano ostenje) je izdelan iz drobnozrnate robu ustja in ramenu z žlebljeno enojno ali dvojno valovnico. Pr.
mase. Gladka površina je lisasta, rdečerjava, temnorjava, rjava in tem- ustja 19,2 cm, pr. dna 8,7 cm, viš. 18 cm.
nosiva. Pr. ustja 14,2 cm, pr. dna 7,2 cm, viš. 15,1 cm. 13 Lonec (rekonstruirano ostenje) je izdelan iz drobnozrnate

97
 srednji vek

mase. Gladka površina je lisasta, temnorjava in rjava na zunanji

strani ter temnorjava in temnosiva na notranji. Okras je izdelan na
ramenu s trakom žlebljenih vzporednih linij. Pr. ustja 20,4 cm, pr. dna
10,1 cm, viš. 23,8 cm.
17 Odlomek ustja z ostenjem (lonec) je izdelan iz drobnozr-
nate mase. Gladka površina je na zunanji strani lisasta, rjava in tem-
norjava, na notranji pa temnorjava in rjavočrna. Pr. ustja 13,4 cm, viš.
4 cm.
18 Odlomek ustja z ostenjem manjše sklede je izdelan iz zelo
finozrnate mase. Gladka površina je na obeh straneh svetloru-
menordeča. Pr. ustja 11,2 cm, viš. 1,4 cm.
19 Odlomek ustja z vratom je izdelan iz finozrnate mase.
Gladka površina je rdeča. Pr. ustja 5,8 cm, viš. 7,6 cm.
20 Odlomek ustja z vratom je izdelan iz zelo finozrnate mase.
Gladka površina je svetlordečerjava. Vidne so sledi zagladitev. Pr.
ustja 6,6 cm, viš. 11,4 cm.
21 Odlomek ustja z ostenjem in trakastim ročajem je izdelan iz
drobnozrnate mase. Gladka površina je na zunanji strani svetlordeča,

mase. Gladka površina je lisasta, svetlorjava, rjava in svetlordeča. Pr.

ustja 21,4 cm, pr. dna 10,4 cm, viš. 19,4 cm.
14 Odlomek ustja z ostenjem (lonec) je izdelan iz finozrnate
mase. Gladka površina je enakomerno rdeča na obeh površinah. Pr. 10
ustja 16,2 cm, viš. 3,2 cm.
15 Lonec (rekonstruirano ostenje) je izdelan iz drobnozrnate
mase. Gladka površina je lisasta, svetlorjava, rjava in siva. Pr. ustja
16,4 cm, pr. dna 11,2 cm, viš. 16,7 cm.
16 Lonec (rekonstruirano ostenje) je izdelan iz drobnozrnate 11

98
 mitja gu{tin, alenka tomaž

na notranji pa lisasta, rjava in tik ob ustju temnorjava. Okras je izde-

lan na ročaju in ostenju z vtiskovanjem šila. Vel. 4,9 x 7 cm.

Ob izkopavanjih na Zataku je pojav keramičnega inventarja -

drugih vrst najdb skorajda ni bilo - v zaključenih kontekstih iz
zgodovinsko zelo zanimivega časa, ki ga na bližnjem Madžarskem
označujemo kot razvito in pozno obdobje vladavine Arpadov (859-
1301), spodbujal po čimprejšnji, čeprav samostojni objavi
posameznih celot z izborom najznačilnejšega gradiva. Naselbina in
njeno gradivo še nista prišla na vrsto za sistematično obdelavo, ven-
dar prinašajo posamezne objave izbora lončenine in drugih
keramičnih izdelkov iz okolice Lendave in Letenya ter objave v tem
zborniku izpod peres B. Kermana, S. Sankoviča, E. Lazarja in J.
Kvassay velik napredek k poznavanju materialne kulture tega časa in 15
velikem potencialu v razumevanju poselitve in življenja, ki ga obeta
resna obdelava vseh raziskanih naselij med Muro in Blatnim jezerom.
Zgodnjesrednjeveška in tudi zgodovinska politična slika
visokega srednjega veka tega območja je sorazmerno dobro orisana.

12 16

17

Dolgo časa je bilo vedenje na podlagi pisnih virov že dovolj in naše

poznavanje poselitve prepuščeno nekaj posameznim, slučajno
odkritim najdbam. Zdaj pa lahko prav na podlagi podatkov, pri-
dobljenih z arheološko metodo, že prepoznamo razcvet značilnega
podeželskega življenja npr. na Zataku in Gornjih njivah pri Dolgi
vasi; v bližini se že v času življenja teh naselbin pojavlja tudi prva
zidana fevdalna in cerkvena arhitektura.
Izredno slabo poznavanje »dark ages«, tega specifičnega zgod-
njesrednjeveškega in visokega srednjeveškega obdobja ni značilno
13 samo za obravnavani prostor med Muro in Zalo, ampak velja za veči-
no evropskega ozemlja. Vzrok za to je nizka civilizacijska raven in
skromna ohranjenost arheološkega zapisa v obdobju med preselje-
vanjem ljudstev in srednjim vekom, pa tudi pomanjkanje usmer-
jenih raziskav v to obdobje. K temu morda prispeva tudi neatrak-
14 tivnost najdb, ki se pojavljajo pri sistematičnem raziskovanju zgod-
njesrednjeveških in srednjeveških podeželskih selišč - pustot.

99
 srednji vek

robom so usločena navzven. Na gladkih ostenjih je okras izdelan ali

18
19
20
21
V primeru naselbine na Zataku je bilo že po prvih, prelimi-
narnih objavah očitno, da izbor lončenine iz jam SO 32, SO 496 in SO
522 ter tloris hiše 1 dajeta velike možnosti za prepoznavanje značil-
nosti materialne kulture, od oblike in vrste kmečkih gospodarstev do
zanesljivih skupin istočasne lončenine in njenih natančnih časovnih
opredelitev.
Med najstarejše naselbinske objekte na Zataku sodi srednje
velika jama SO 32 nepravilne krožne oblike ter jasnega sedlastega
preseka, velika 2,3 x 1,2 m ter globoka 0,37 cm, zapolnjena s črnosi-
vo peščeno ilovico, ki je vsebovala odlomke lončenine in drobce
oglja. Lončenina se po svojih tipoloških značilnostih jasno razlikuje
od večine inventarja iz drugih objektov naselbine.
Inventar jame je vseboval zaobljene oblike lončenine, izdelane
na vretenu, katere preprosto oblikovana ustja z ravnim, pravokotnim
v obliki valovnice ali z nekaj vzporednimi vodoravnimi vrezi ali pa v
obliki pasov kvadratkov, vtisnjenih z zobatim kolescem (Guštin
2006, Fig. 3: 1-6).
Ta spekter lončenine je v naselbini na Zataku sorazmerno
osamljen in morda predstavlja materialno kulturo prvih naseljencev
tega prostora. Vsekakor jamo SO 32 uvrščamo na podlagi tipoloških
značilnosti in okrasa v začetek visokega srednjega veka, v čas 11. sto-
letja.
Lončenina iz jame SO 32 na Zataku ima po obliki in radiokar-
bonski dataciji dobre primerjave v starejšem poselitvenem horizon-
tu na bližnjih Gornjih njivah pri Dolgi vasi (Kerman v tej knjigi, str.
79-88, 1-19) in z gradivom, ki ga Kerman navaja kot primerljivo iz
naselbine Torčec-Ledine v hrvaškem Podravju ter z zelo podobno
lončenino iz sočasnih naselbin na Madžarskem v okolici Letenya in
drugih najdišč, kot so na primer Nagykanizsa-Billa, Borjüállásinsel,
Fenek in Kajárpécen. Vsekakor je za tipološko primerjavo v tem
časovnem horizontu izredno pomembno naselbinsko gradivo iz 2.
faze najdišča Velika Gorica-Šepkovčica (Bugar v tej knjigi, str. 179-
193) in okolice Virovitice (T. Sekelj Ivančan in T. Tkalčec v tej knjigi
str. 113-128), ki je mnogokrat tudi dobro datirano s pomočjo radio-
karbonske analize.
Že objavljeni izbor lončenine in keramične svetilke iz objekta
SO 496, velikega 2,20 x 1,80 m in globokega 0,50 m, v katerem so bili
drobci lepa, lončenine in oglja (Guštin 2007, sl. 3: 1-6), manjše jame
SO 522, velike 1,26 x 1 m in globoke 0, 64 m, v kateri je ležal srebrn
kovanec Albrechta I. (1282-1298) ter nekaj odlomkov lončenine
(Guštin 2006, Fig. 3: 7-9), je napovedal glavnino značilnega
keramičnega gradiva v objektih naselja na Zataku iz obdobja izteka-
jočega se visokega srednjega veka; gradivo po tipoloških značilnos-
tih lončenine in s pomočjo novca Albrechta I. ter po radiokarbonskih
datacijah oglja opredeljujemo v drugo polovico 13. stoletja.
V ta časovni okvir poselitve na Zataku sodi tudi opisani inven-
tar jame SO 228 (1-21), katerega pestre oblike lončenine je moč
primerjati tako z obema že objavljenima jamama SO 496 in 522 kot
tudi s sorodnim gradivom iz drugih objektov v naselju. Ta oblikovno
skromna lončenina, ki variira v dveh ali treh tipih posod, ima dobre
primerjave znotraj zaključenih kontekstov na bližnjih sočasnih nasel-
binah, kot so Gornje njive pri Dolgi vasi, Lendava-Pri Muri in Pince.
Podoben inventar najdemo po Kermanu (v tej knjigi str. 79-88) na
območju med porečjem Ledave in južno Panonijo, na primer na
sočasnih naselbinah v bližnji okolici Murszemenye in Letenye, ter
tudi na bolj oddaljenih, kot so Tiszaeszlár-Bashalmon, Kajárpécen,
Budaújlak, Fénék in Kajárpécen-Pokolfadomb.
Tudi za poznavanje tega obdobja visokega srednjega veka so
zelo pomembne radiokarbonsko datirane jame iz mlajše faze

objekt vzorec radiokarbonska starost kalibrirana starost 1∑ 2∑

SO 228 KIA 32963 BP 791±24 cal. AD 1259 1238-1269 (53,3 %) 1215-1280 (95,5 %)
SO 496 KIA 32964 BP 744±23 cal. AD 1280 1265-1286 (68,3 %) 1241-1295 (95,4 %)
SO 522 KIA 32962 BP 784±26 cal. AD 1261 1241-1276 (60,8 %) 1216-1282 (95,4 %)
SO 775 KIA 32966 BP 781±25 cal. AD 1262 1242-1277 (64,2 %) 1218-1282 (95,4 %)
SO 780 KIA 32967 BP 713±27 cal. AD 1286 1278-1296 (68,3 %) 1260-1303 (88,7 %)

Slika 5
Zatak, tabelarni pregled radiokarbonskih datumov (Leibniz Labor Kiel).

100

Slika 6
Raziskane zgodnjesrednjeveške (1-5, 7) in visokosrednjeveške (6, 8-11) naselbine in zgodnjesrednjeveška grobišča (3, 5) v Prekmurju: 1 Krog (Pod Kotom, Žabnjek),
2 Kotare-baza, 3 Murska Sobota-Nova tabla, 4 Grofovsko pri Murski Soboti, 5 Lipovci-Popova, 6 Gorice, 7 Nedelica, 8 Dolga vas-Gornje njive, 9 Lendava-pri Muri, 10 Zatak,
11 Pince-pod Grunti (dopolnjeno po Guštin 2007, sl. 1).
najdišča Velika Gorica-Šepkovčica (Bugar v tej knjigi, str. 192) in oko-
lice Virovitice (T. Sekelj Ivančan, T. Tkalčec v tej knjigi, str. 113-128).
Čeprav je tovrstna lončenina, sicer brez kvalitetnih in radiokar-
bonsko opredeljenih kontekstov, znana tudi iz številnih drugih nasel-
binskih slojev, naj na tem mestu posebej opozorimo na primerjalno
gradivo, ki opredeljuje čas nastanka kvadratnega stolpa trdnjave
Kostanjevica v drugo polovico 13. stoletja na vzpetini, ki je po
propadu gradu dobila ime Stari grad nad Podbočjem (Predovnik
2003), in na bogat spekter lončenine zgodnjega srednjega veka in
visokega srednjega veka, odkrite pri raziskavah Malega gradu v
Kamniku, ki ga prinaša B. Štular (v tej knjigi str. 131-136).
Raziskane naselbine iz visokega srednjega veka na bližnjem
Madžarskem med Nagykaniszo in Tornyiszentmiklósem so razkrile
gradivo, ki povezuje ta prostor s širšim območjem porečja Leda-
ve/Lendva v sorazmerno dobro prepoznaven naselitveni vzorec. Tip
bivališča, lončenina in številni sakralni objekti, pojav značilnih gli-
nenih krogel ob peči v objektu SO 376 na Zataku, kakršne je v nekaj
primerih objavila Judit Kvassay, omogočajo prepoznavanje
zgodovinske povezanosti na območju širšega okrožja Zala med 11. in
13. stoletjem, ki je še posebej močna v razviti fazi obdobja vladanja
Arpadov (895-1301; primerjaj karto Guštin 2007, sl. 1: 2, 3).
Tabelarni pregled (sl. 5) radiokarbonsko analiziranih vzorcev z
Zataka daje precej enotno sliko in potrjuje domnevo o rasti znanega
dela naselja in njegovem višku v drugi polovici 13. stoletja. Pri
nadaljnji obdelavi inventarja bo, seveda če bomo razpolagali z vzor-
ci oglja, mogoče preveriti tudi časovna razmerja med zgodnjim
gradivom, kot je na primer tisto iz jame SO 32 iz 11. stoletja, in gradi-
vom drugih faz srednjega veka, ki so na tem naselju še zastopana.
Vrsta znanih in deloma tudi raziskanih selišč iz okolice Lendave
daje kvalitetne podatke za razumevanje geneze tega prostora in z
mitja gu{tin, alenka tomaž
materialnimi dokazi naselbinskih struktur ter drobnega gradiva
izpričuje povezavo med poselitvijo in prostorom, ki je pozneje
postal sestavni del madžarskega mejnega obrambnega pasu,
madžarsko Gyepüelve. Življenje v strnjenih naseljih na lokaciji
Gornje njive pri Dolgi vasi in na nekdanjem okljuku rokava reke pri
Zataku sovpada tudi z nastankom bližnjega visokosrednjeveškega
gradu lastnikov Haholdov, poznejših Bánffyjev, v Lendavi (Lindvi). V
14. stoletju se je pod gradom razvil trg (Alsólinda; Guštin 2006 z li-
teraturo).
Za konec naj ponovno opozorimo na rezultate obsežnih teren-
skih raziskav v Prekmurju, ki nam za obdobje zgodnjega in visokega
srednjega veka dajejo zanimivo in izključujočo sliko poselitve (sl. 6),
na katero smo prvič kartografsko opozorili v Tomičićevem zborniku
leta 2007 (Guštin 2007, sl. 1). Na trasi bodoče avtoceste so bila oprav-
ljena med Lendavo (madžarsko mejo pri Pincah) in Vučjo vasjo na
desnem bregu Mure izredno obsežna arheološka izkopavanja,
raziskanih je bilo skoraj 60 hektarjev površine. Čeprav so bila izkopa-
vanja opravljena na območju sorazmerno ozke avtocestne trase (širi-
na 50 do 60 metrov), z izjemo okolice Soboškega jezera in območja
na meji pri Dolgi vasi, pa so raziskave pokazale, da je poselitev v
posameznem obdobju v Prekmurju geografsko izredno ostro zame-
jena. Zaradi temeljito opravljenega arheološkega dela ta izključujoča
poselitev Dolinskega in Ravninskega v Prekmurju ne more biti rezul-
tat stanja arheoloških raziskav. Lahko bi bila odraz specifičnih
geografskih oz. klimatskih razmer, ki tudi pogojujejo poselitev, ali pa
odraz političnih oziroma posestnih razmerij, ki se oblikujejo v
posameznih obdobjih.
Intenzivna zgodnjesrednjeveška poselitev, ki jo pripisujemo
slovanskim naseljencem, je osredotočena na območje med Bakovci
101
 srednji vek
in Turniščem ter med Muro in Mursko Soboto. Začenja se s prvim
naselitvenim valom v drugi polovici 6. stoletja in končuje na prelomu
iz 8. v 9. stoletje. Poznejše srednjeveške naselbine na tem območju
niso bile ugotovljene, po vsej verjetnosti so se premaknile proti
Murski Soboti in na območje nekaterih zdajšnjih vaških zaselkov.
Zatak, eine öde Blöße bei Lendava
Archäologische Ausgrabungen in der Umgebung von Lendava
im Rahmen des Autobahnprogramms haben unser Kenntnis von
früh- und mittelalterlichen Siedlungen, ihrer Gestaltung und der
Charakteristika ihrer Wohn- und Wirtschaftsobjekten sehr bereichert.
Forschungen haben erwiesen, dass die größere Lendava Umgebung
im Hochmittelalter mit zahlreichen ländlichen Siedlungen besiedelt
war. Zu Beginn waren das vielleicht einzelne Bauernhöfe im aus-
gerodetem Wald, später aber verdichtete Dörfer, die sich im Laufe der
Zeit in Haufendorfe entwickelten.
Östlich des Zatak bei Lendava Dorfes wurde 2005 auf 20.000
m2 Fläche Teil einer ausgedehnten ländlichen Siedlung (Abb. 1-3)
erforscht, die architektonisch und mit dem teilweise bearbeitetem
Inventar das bekannte mittelalterliche Siedlungstyp im Mittel-
europäischem Raum gut darstellt.
Unter die älteste Objekte gehört die Grube SO 32, die
Keramikfragmente enthielte, die wesentlich anders waren als die,
aus den anderen Siedlungsobjekten. Die Grube gehört ins Beginn des
Hochmittelalters, ins 11. Jahrhundert.
Die schon veröffentlichte Tonwarenauswahl und Keramiklam-
pen aus Objekt SO 496, in dem auch eine Silbermünze des Albrecht I
(1282-1298) lag, deuten darauf hin, dass die Mehrheit des kerami-
schen Materials aus Zatak in die Zeit des ausgehenden
Hochmittelalters datiert werden muss.
In die zweite Hälfte des 13. Jhrhs. gehört auch das Inventar der
Grube SO 228 (Abb. 4; 1-21) in Zatak, was auch mit Radiokarbon-
analysen bestätigt wurde. Die Keramikformen sind mit der Tonware
aus veröffentlichten Gruben SO 496 und 552, als auch mit der aus
anderen Siedlungsobjekten, vergleichbar. Die formenartig beschei-
dene Keramikware, die zwischen zwei-drei Gefäßtypen variiert, hat
102
Poselitev v visokem srednjem veku je osredotočena na širšo
okolico Lendave in se začne s posameznimi selišči nekako v začetku
11. stoletja, zelo dobro je izpričana za 13. stoletje. Na tem območju ni
znakov zgodnjesrednjeveške poselitve, kar je presenetljivo, saj
izkopavanja niso dala podatkov o morebitnih naravnih razmerah, ki
bi bile neprijazne za bivanje.
gute Analogien in gleichzeitigen Siedlungen in der Nähe, z.B. Gornje
njive bei Dolga vas, Lendava-Pri Muri und Pince, als auch in
Fundorten zwischen dem Flussgebiet der Ledava und Südpanno-
nien, z.B. die Umgebung von Murszemenye und Letenye, und auch
in ferneren Fundorten wie Tiszaeszlár-Bashalmon, Kajárpécen,
Budaújlak, Fénék und Kajárpécen-Pokolfadomb.
Forschungen aus dieser Periode in Ungarn, zwischen
Nagykaniszo und Tornyiszentmiklósem, legten Material frei, das
dieses Raum mit dem größerem Ledave/Lendva Flussgebiet in ein re-
lativ gut erkennendes Sieldungsmuster verbinden. Das Wohn-
objekttyp, die Keramikware und zahlreiche Sakralobjekte ermög-
lichen die Wiedererkennung der historischen Verbundenheit im
größerem Zala Kreis zwischen dem 11. und 13. Jahrhundert, der sich
ursprünglich besonders an die Arpad Herrschaft (895-1301) in ihrer
entwickelten Phase anknüpft.
Die Resultate der umfangreichen Forschungen in Prekmurje
geben ein interessantes Bild der früh- und hochmittelalterlichen
Besiedlung (Abb. 6). Die intensive frühmittelalterliche Besiedlung, die
wir den slawischen Siedlern zuschreiben, ist auf das Gebiet zwischen
Bakovci und Turnišče und zwischen der Mur und Murska Sobota
konzentriert. Es fing mit der ersten Sieldungswelle in der zweiten
Hälfte des 6. Jahrhunderts an und endete an der Wende des 8. ins 9.
Jahrhundert. In diesem Raum wurden keine späteren mittelalterlichen
Siedlungen festgestellt; am wahrscheinlichsten haben die Slawen nach
heutigen Murska Sobota und ins Gebiet einiger heutigen Weiler umge-
siedelt. Die hochmittelalterliche Besiedlung ist in der größeren
Lendava Umgebung konzentriert und fing mit einzelnen Siedlungen
etwa im Beginn des 11. Jahrhunderts an, ist aber für das 13. Jhrh. gut
belegt. In diesem Gebiet wurden keine frühmittelalterlichen
Siedlungsreste gefunden, was erstaunlich ist, da die Ausgrabungen
keine Daten über eventuelle raue Naturverhältnisse ergaben.
.
 Judit Kvassay

Ceramic finds from a

11-12th century feature
at Letenye–Korongi-tábla
(Zala county, Hungary)
Judit Kvassay

T
he Directorate of the Museums of Zala County
(Hungary) conducted between 1999 and 2003 excava- 0 50 m
tions preceding the construction of the M70 and M7
motorways in the surroundings of Letenye. Within the
frames of these works 6 sites provided settlement
structures from the 11-13th century. These sites were situated in the
southwest area of Zala County, along the Mura river and the Lendva
creek. In the area of Letenye, at Lapuleveles-dűlő (Száraz 2003, 14,
15) and at Hergyó-földek (Müller-Straub 2003, 16, 17), considerable
parts of 11-13th century villages - also known from written docu-
ments - were revealed. At further four sites - Muraszemenye-Hosszú-
földek, Muraszemenye-Gály-parlag, Letenye-Egyeduta and Letenye-
Korongi-tábla (Kvassay 2005) a few features from the same period
were found during rescue excavations in 2003.
The present paper elaborates the ceramic material of features
42 and 74 from Letenye–Korongi-tábla (Korong–patch). Southeast of
Letenye, on the western slope of a ridge extending along the broad
valley of the Mura river, Copper Age, Early Bronze Age, Celtic,
Roman and 12-13th century settlement remains (Fig. 1) were exca-
vated by Péter Straub and Judit Kvassay. 27 features (various pits and
two ovens), arranged in three groups lying in a distance of 45-50
metres, were dated by 11-12th century ceramics. The settlement can
be identified as the deserted medieval village Korung, known from
written sources (Kvassay 2005, 246–249).
The name of the Korung domain appears in written sources for
the first time in 1394. The document describes the settlement lying
along the Mura near Becsehely and as the property of master Antal
Szentmártoni of the Szalók kin (Holub 1933, 424). A dica from 1531
recorded Korung together with Egyeduta, Hergyó and Csatár as
belonging to Letenye. The village was deserted in the 1580s when
Letenye and its surroundings became provisionally devastated as a
result of Turkish attacks (Kerecsényi, Tóth 1992, 15, 16). Csatár,
Hergyó and Korung have remained unsettled ever since. The former
territory of Korung was divided up between Letenye, Becsehely and
partly Tótszentmárton. Geographical names beginning as Korong
retain the memory of the medieval village. The excavation brought to
light the early, 11-12th century part of Korong. Figure 1
Plan of site Letenye–Korongi-tábla.

103
 srednji vek

2 3
1

4 5

6 7

8 9

104
 Judit Kvassay

Feature 42 was excavated in the eastern group of the 11-13th

century settlement remains. The feature of 500 x 214-324 cm size was
interpreted as a working pit with an oven in its north–eastern corner
0 1m
(Fig. 2). The pit and the oven revealed relatively great amount of
finds: potsherds, clay-balls, a fragment of an iron knife, pieces of
daub, animal bones, and river ballasts used as tools.

Characteristics of ceramic finds

Ceramics provided - as a rule in this period - the majority of the
finds. Beside various potsherds numerous so-called ‘clay balls’ (19)
were found both in pit 42 and in oven 74. These special objects usu-
ally occur together with the traces of forging in Zala County (Kvassay
2003, 146, 147, 151-153). They are called balls, though they usually
remind of a roll of bread and various other shapes occur as well.
Ceramic vessels are without variety at the whole site. Lids,
bowls and bottles are rare finds anywhere else and in the discussed
Korongi-tábla they are entirely lacking. The revealed typical pots can
be dated to the turn of the 11-12th centuries by their forming tech-
niques, shape and decoration. Hereafter, these characteristics of the
ceramic pots are discussed.
Clay used in potting was abundantly tempered by very coarse
sand (8, 9, 12, 15, 16). The pots were formed on a slow-wheel. It
means that they were actually formed by hand with the wheel being
used only for finishing. Clay-coils were wrapped around the base in
a spiral and joined together by vertical smoothing. It is possible to
detect the traces of clay-coils and even if subsequent finishing hides
the ridges, corrugations in the profile tell of the technique. Similarly,
the print of the wooden bat (removable wheel head) and the various,
usually geometric bottom stamps (17, 18), refer to a slow wheel.
Traces of finishing can also be observed on the pots’ surface but the
thin clay-slip is often abraded. The grey and brown mottled surface
as well as the porosity of the ceramics show that they must have been
fired at a lower temperature, in a pit or bonfire (detailed description
of medieval potting techniques: Holl 1956; Parádi 1959; Vince 1984).
The most frequent type is the so-called cooking pot. In the dis-
cussed features there was only one fragment big enough to indicate
the shape: it belonged to the group of short, globular ones (9). The
rims’ forms show a great variety (1-9, 11) The most common is a bell-
Figure 2
mouthed rim with a sloping edge (1, 4-9, 11). The neck is usually Features 43 and 74 at Letenye–Korongi-tábla.
very short and strongly curved, in many cases there is only a break
between the rim and the typically round shoulder (6). The shapes
and the role of bottom stamps are a recurrent theme of ceramic sur-
vey (recent summary of the question Wolf 2006, 53, 54). Their pre- northwest (Takács 1996). But the southwest area of historic Zala
cise meaning has not been determined yet. One thing is certain: bot- County, far from the central territory of the Hungarian kingdom and
tom stamps refer to the use of a slow wheel. On the two pieces from with a vivid late 9th century Carolingian period influence, shows a
Korongi-tábla we can see the simplest geometric figure: a cross. different picture, as illustrated also by the discussed site
Decoration of pots is frequently used; only ca. one third of Letenye–Korongi-tábla.
them remained undecorated. Ornaments vary greatly both in pattern The decoration of the ceramics from features 42 and 74 at
and in the way of elaboration. Overall are the vowed lines: wide or Leteny–Korongi-tábla is rather confusing. There is an ample choice
narrow, deep or shallow. Comb impressions - wavy and straight lines of motives used from the 9th to the 13th century. Comb impressions -
(1, 7, 10) - also occur. But we can find a simple line incised as a spi- especially on the rim - are considered as typical 9th century decora-
ral beginning at the neck of the pot (11, 13, 14) and cogwheel tion with a few occurrences in the 10th century. Woven lines are the
stamped motif. The fragments are too small to tell more about the most common between the 8th and the early 11th century. A simple
system of decoration. In two cases the rim was also decorated by line incised as a spiral beginning at the neck of the pot is the most
woven lines (7, 8). typical form of decoration from the 10th century, as far as until the
turn of 13-14th century. The cogwheel stamped motif is so to say a
Dating of ceramic finds short-lived fashion, used in the 11-12th century. In the vicinity of
Dating of 10-14th century ceramic finds is quite well elaborated Nagykanizsa, about 30 km northeast from Letenye, further three
in Hungary on basis of treasure finds (Parádi 1963), grave goods small medieval settlements came recently to light with similar ‘con-
(Kvassay 1984) and settlement excavations of the Little Plain in the fused’ ceramic finds (Kvassay 2007). On the basis of typological

105
 srednji vek

10 11 12

14 15 16

13

17 18 19

analysis we tend to consider these as rather rudimentary settlement
initiatives that did not develop into villages, at the turn of the 11-12th
century.
Radiocarbon analyses of animal bone from pit 42 made by
Leibniz Labor für Altersbestimmung und Isotopenforschung
Christian-Albrechts-Universität Kiel do not entirely support archaeo-
logical dating, based on typology. The C14 analyses gave the conven-
tional radiocarbon dating 900±22 BP, which, allowing for standard
deviation of 1∑ (68,3 %), stands for calibrated span between 1045-
1185, and with 2∑ (95,4 %) for calibrated span between 1039-1210.
Calibrated calendar age is 1160 AD. Taking into consideration the
results of some 10th century animal bones from graves, which show
a tendency of making the finds about 100 year younger (Révész
2006, 155), we are leaning towards rejecting the calibration. At the
same time we want to stress that the ceramics presented in this
paper, differs remarkably from pottery of 12-13th century settlements
(e. g. Guštin 2006, 257).

106
 luka beki]

Usporedba keramike
8. stoljeća s Blizne
i Šarnjaka kod Varaždina
Luka Beki]

O
kolica Varaždina bogata je nalazištima iz ranog sred- uzdužna jama (SJ 31), možda ostatak zemunice, s ulomcima kera-
njeg vijeka. Dosad nisu bila objavljena u mjeri u ko- mičkih posuda od kojih su dvije uspješno rekonstruirane. Ova jama
joj to zaslužuju, već uglavnom kao kratke vijesti u ar- se putem C14 datacije postavlja u cal. AD 824±37.2 Keramički ulomci
heološkoj periodici. Najnovija istraživanja, u protek- iz ove dvije jame vidljivo su različiti prema svim parametrima (tehni-
lih pet godina, otkrila su nove položaje te iznjedrila ka izrade, ukrasi, oblici itd.). Apsolutna datacija svakako potvrđuje
brojne nalaze koji otvaraju novo poglavlje u proučavanju ranog sred- stoljetni razmak između ove dvije jame. Inače je na Blizni i prije
njeg vijeka sjeverozapadne Hrvatske. nalaženo ranosrednjovjekovnih ulomaka keramike, no dosad uglav-
Šira okolica Varaždina veliko je polje, sa sjeverne strane omeđe- nom u hodnim slojevima i kao slučajni površinski nalaz. Tipološkom
no rijekom Dravom, koje ga dijeli od Međimurja te brdovitim podru- usporedbom ovih ulomaka može se reći da Bliznu obilaze Slaveni još
čjem na jugu (Varaždinbreg, Kalnik itd.). S južne strane Drave nalazi od 7. stoljeća što traje barem do 12. stoljeća.
se manja pritoka, rijeka Plitvica. Ona je za istraživanja vrlo važna, jer Višeslojno nalazište Šarnjak otkriveno je još pedesetih godina
se u području njenog toka nalazi veći broj položaja koji su bili nase- prošlog stoljeća, međutim nalazi nikad nisu opširnije objavljeni (Be-
ljeni u ranosrednjovjekovno doba, od 7. do 11. stoljeća. Od zapada kić 2006, 287, 288). Radi se o blago povišenom položaju uz sam tok
prema istoku to su Jalkovec-Šarnica, Varaždin-Brezje, Jakopovec- rijeke Plitvice. Čini se da je nekadašnje naselje bilo na desnoj obali
Blizna, Zbelava-Pod lipom, Šemovec-Šarnjak, i uvjetno Zamlaka- Plitvice, ali je probijanjem novog regulacijskom kanala "raspolov-
Zaves. Sva ova nalazišta odlikuje naseljavanje blago uzvišenih polo- ljeno" na dva dijela s obje strane rijeke. Najstariji nalazi datiraju iz sta-
žaja uz rijeku Plitvicu i sličnih uzvisina malo podalje. Čini se da je rije- rijeg željeznog doba, međutim naseljavanje ovih polja čini se da traje
ka Plitvica služila kao plovni put za komunikaciju između ovih naseo-
bina, jer s obzirom na tadašnji režima voda, možemo predmnijevati
kako je čitava ova ravnica bila više manje stalno plavljena Dravom i
njenim pritokama.
No, u ovom radu zadržati ću se samo na usporedbi dva nalazi-
šta, i to na primjeru arheološkog gradiva iz dvije jame.
Višeslojno nalazište Blizna otkriveno je 2003.g. prilikom nadzo-
ra izgradnje autoceste Zagreb-Goričan (Bekić, Vranković 2003, 33).
Položaj se odlikuje manjim pješčanim brežuljkom oko kojeg teče
istoimeni potok, pritoka rijeke Plitvice. Uslijedila su i djelomična za-
štitna istraživanja, prilikom kojih je ustanovljeno kako je riječ o boga-
tom višeslojnom nalazištu s većinom nalaza iz bakrenog, kasnog
brončanog, mlađeg željeznog doba i kasne antike (Bekić 2006). Istra-
živanja su nastavljena u još dvije kampanje, koje su, osim iz već spo-
menutih razdoblja, otkrila i zatvorene cjeline iz mlađeg kamenog do-
ba te ranog srednjeg vijeka (Bekić 2007, 125, 126; Bekić, Percan u tis-
ku B). Za ovaj rad najvažniji su nalazi iz jama SJ 31 i SJ 33. Jama 33 je
po svojem obliku najvjerojatnije "trap" odnosno spremište za hranu,
kasnije zatrpano otpacima. U njoj se nalazio manji broj ulomaka ke-
ramike od kojih su karakteristični ovdje prikazani. C14 datacija uglje- Slika 1
na iz te jame je cal. AD 726±31.1 Uz ovu jamu tu je istražena i jedna Blizna, jama SJ 33 prilikom istraživanja (foto Luka Bekić).

107
 srednji vek

2 5

Slika 2
Šarnjak, ranosrednjovjekovno naselje razdvojeno rijekom Plitvicom
(foto Luka Bekić). 3

4
više-manje u kontinuitetu do razvijenog srednjeg vijeka. Zaštitna ar-
heološka iskopavanja prošle godine iznjedrila su jednu oštećenu ze-
municu s brojnim keramičkim nalazima ranog srednjeg vijeka (Be-
kić, Percan u tisku A). Nalazi odgovaraju brojnim ostalim dosad pro-
nalaženim slučajnim nalazima, pa s pravom možemo pretpostaviti
kako je ovdje riječ o većem naselju iz tog doba. C14 datacija ove ze- 9 8 11
10
munice polučila je datum cal. AD 710±39.3
Dakle, prema kalibraciji u godinu, prema programu QuickCal,4
moglo bi se reći da su jame Blizna SJ33 i Šarnjak SJ9 više manje isto- Slika 3
vremene. Blizna SJ33 je cal. AD 726±31 (695-757) a Šarnjak SJ9 cal. Blizna, primjer inventara jame SJ 33 (cal. AD 726±31).
AD 710±39 (671-749). Prema programu OxCalu5 također dobivamo
vrlo slične raspone, Blizna SJ33 sa 95,4% daje raspon od cal. AD 670-
780 a Šarnjak SJ9 cal. AD 650-780. Onoliko koliko su današnje kali- oko dva sata hoda u jednom smjeru. Kako su oboje nastanjeni tije-
bracijske krivulje ispravne, možemo reći da su oba datuma vrlo blizu, kom 8. stoljeća, možemo zaključiti kako su se stanovnici međusobno
dovoljno da uđu u razdoblje jedne generacije stanovnika. Također poznavali.
smatram kako nema mogućnosti da je došlo do neke greške pri- Ako je to tako, postavlja se pitanje zbog čega su keramički nala-
likom iskopavanja ovih zatvorenih cjelina ili uzorkovanja. zi iz ove dvije jame s Blizne i Šarnjaka naočigled vrlo različiti. Naime,
Treba ponovo naglasiti kako su Blizna i Šarnjak bliski položaji, u prvi mah moglo bi se zaključiti kako su pogrešno datirane u prvu
međusobno udaljeni oko 5 km zračne linije. S obzirom na teren to je polovinu 8. stoljeća. Nalazi s Blizne izgledaju kao iz druge polovine

1 2 3 4

108
 luka beki]

7. stoljeća, dok oni sa Šarnjaka izgledaju kao iz druge polovine 8. stol- na velikom dijelu svoje površine. Neukrašeni su obično samo pone-
jeća. No podrobnijom analizom, može se tvrditi da to nije tako. ki dijelovi posude i to katkad na vratu ili uz samo dno posude (19).
Na prvi pogled primjećuje se da je keramike s Blizne izrađena Sve ove karakteristike izražene su tijekom cijelog 8. stoljeća, a preno-
od gline bez primjesa kamenčića, porozne-rupičaste strukture i povr- se se i u 9. stoljeće.
šine, drugačijih i nepravilnijih oblika s manje površina pod ukrasom,
izvedena tehnikom koja podsjeća na prostoručnu izradu itd. Ke-
ramika sa Šarnjaka je pak sva izrađena s primjesama kamenčića,
pravilnije oblikovana i bogato ukrašena, često s tragovima izrade ili
bar dorade na sporovrtećem ili čak brzovrtećem kolu.
No, osim nekih spomenutih karakteristika koje bi nalaze s Bliz-
ne postavilo u drugu polovicu 7. stoljeća, ipak postoje brojne nazna-
ke prve polovine 8. stoljeća.
Keramika s Blizne izrađena je porozno-rupičasto, odnosno s
primjesama organskog materijala, vjerojatno drobljenog ugljena, koji
je propao prilikom pečenja posude. To je redovno karakteristika ra-
nijih razdoblja, kraja 6. i 7. stoljeća (Nova tabla - Guštin, Tiefengraber
2002, 58; Stara ves - Bekić 2006, 214). Također nije izrađena na kolu
već prostoručno. To je uzrokovalo brojne nepravilnosti na stjenka-
ma i očite tragove modeliranja prstima i drugim. Obodi su slabo na-
glašeni i nisu jako razvraćeni, a vrhovi oboda su uglavnom obli. Velik
broj ulomaka nema ukrasa, što je također karakteristika ranijih raz-
doblja.
No ovdje su zastupljeni i neki elementi koji su sve češći u dru- 17
goj polovici 7. a početkom 8. stoljeća su redovno zastupljeni u svakoj
zatvorenoj cjelini. To je ukrašavanje višestrukom valovnicom, kasni-
je između snopova vodoravnih crta (2, 6). Zatim ukrašavanje vrha
oboda valovitom crtom (ne urezivanje!) pa i ukrašavanje unutarnje
površine oboda valovitom crtom (2, 8).6 Treba ipak naglasiti da su
neuredno izvedene valovnice uglavnom karakteristika prve polovice
7. stoljeća (2). Često je i zabadanje snopa štapića (češlja) po ramenu
lonca, pa i kratki potezi istim, kao na našem primjerku (3; obod ove
posude vjerojatno je 11). 13
I što je vrlo važno, jedan manji dio nalaza iz jame 33 izrađen je
s primjesama kamenčića i pijeska i vjerojatno izrađen na kolu (5, 6,
7, 10). Takvi ulomci također nose obilježja 8. stoljeća, pravilnu više-
struku valovnicu izvedenu tankim crtama (6) ili prijelazom višestru-
ke valovnice preko snopa vodoravnih crta (10). U prvi mah oni izgle- 14
daju kao intruzija u ovom inače homogenom skupu, ali nam rječito
12
dokazuju dobavljanje lonaca proizvedenih na kolu u doba zapunja-
vanja ove jame. Vrlo zanimljivo je dno prostoručno izrađenog lonca
(4) kojem je naknadno oštrim predmetom urezano udubljenje na
sredini. Kružna udubljenja po sredini dna lonaca otisci su osovine
lončarskog kola, i ne nalaze se na loncima izrađenim prostoručno. 16
Očigledno je kako je autor ovog lonca pokušao imitirati ovaj trag,
vjerojatno kako bi na svoj način ušao "ukorak s vremenom".
Sve u svemu, ipak se može reći kako postoji dovoljno znakova
koji nam, usprkos generalno arhaičnoj slici ovog keramičkog skupa,
ukazuju kako apsolutna datacija ne griješi.
Prilikom analize keramičkih ulomaka iz jame 9 na Šarnjaku već
na prvi pogled odražava se sav veliki napredak u izradi posuda kod
Slavena. Sada se, brojnošću nalaza već može govoriti o "proizvodnji"
lonaca na sporovrtećem kolu.7 Dna mogu i ne moraju na sebi nositi
trag osovine lončarskog kola. Lonci su generalno pravilnijeg oblika,
a i sve brojniji su veći primjerci (18, 23). Obodi su naglašeno razvra-
ćeni (18, 20, 21) a njihovi vrhovi, osim što su "odrezaniji" (18, 24, 27,
29), mogu biti i obli, ali za razliku od prošlog stoljeća šiljatiji (20, 21,
15 17
25). Ovdje su zastupljene pravilne višestruke valovnice, izvedene ši-
rokim i uskim crtama (18, 21, 23), novouvedene široke jednostruke
valovnice (20), snopovi vodoravnih crta u kombinaciji s valovnicama Slika 4
ili bez njih (23). Čini se kako su svi lonci iz jame 9 bili ukrašeni, i to Blizna, primjer inventara jame SJ 31 iz 9. stoljeća (cal. AD 824±37).

109
 srednji vek

Břeclav-Pohansko, Břeclav-Líbivá, Břeclav/Poštorná-Štoglova

jama i Brno-Starý Lískovec u Moravskoj iznjedrili su brojne podatke
o slavenskim loncima 7. i 8. stoljeća (Macháček 2000). Tehnički
gledano, početak upotrebe kola vezuje se na prijelaz iz 7. na 8. sto-
ljeće, što je karakteristično i za naše nalaze. Takva keramika oba-
vezno ima primjese drobljenih kamenčića ili sitnijeg i krupnijeg pi-
jeska. Ukrasi višestrukim valovnicama, čestu uokvireni snopovima
vodoravnih linija i ovdje su karakteristični za 8. stoljeće, kada
neukrašenih posuda u pravilu više nema. No kao i kod primjera s
Devinske nove vesi, ukrasi ne pokrivaju toliku površinu posude kao
na primjercima sa Šarnjaka.
U Vyškovcama nad Ipľom je u groblju osnovanom prvih deset-
ljeća 8. stoljeća pronađen veći broj posuda koje se mogu usporediti
18
s ovim nalazima (Nevizánsky 1991). Većina posuda izrađena je na
sporovrtećem kolu, ali je i znatan dio izrađen prostoručno (30 %).
Lonci izrađeni na kolu dijele više zajedničkih karakteristika s našim.
To su zadebljane stijenke na unutrašnjem dijelu vrata, zatim kružni
otisci osovine kola ili primjerci bez njih, ali s jače vidljivom struktu-
rom stijenke, odnosno njezine primjese na dnu. Zatim višestruke va-
lovnice i snopovi vodoravnih crta te njihove kombinacije, odrezani
obodi te oblo-šiljati, te višestruke valovnice na unutrašnjem dijelu
oboda. Oblici nisu vrlo slični, posebice oni izrađeni prostoručno, što
23 se može opravdati jačim avarskim utjecajem nego u našem primjeru.

24

Slika 5
Šarnjak, primjer inventara jame SJ 9 (cal. AD 710±39).

No i ovdje postoji nekoliko naznaka ranijeg 8. stoljeća. Kao

prvo treba na nekim loncima primijetiti izradu gornjeg dijela dolje- 19
pljivanjem gline, što je obično izraženo zadebljanjem unutrašnje sti-
jenke vrata (19, 20, 21, 23). Na nekim ulomcima vrlo se jasno vide
nepravilno dolijepljeni komadi a brojni ulomci s unutrašnje strane
nose tragove "izvlačenja" stijenke prstima. To svjedoči da je u ovo do-
ba raširena izrada lonaca na sporovrtećem kolu, bilo cijelih, bilo dol-
jepljivanjem i(li) doradom, no očigledno još ne posve usavršena i
ujednačena. To se odražava i na krajnju kvalitetu posuda, koje su
često lomljive ili se njihove primjese truse s površine. Neki ulomci još
imaju neuredno i nespretno izvedene ukrase, što u stoljećima koje
slijede u potpunosti nestaje. Na kraju, treba spomenuti da je u jami 9
pronađen i jedan arhaični lonac - izrađen prostoručno, porozan - ru- 20
pičast, kao oni s Blizne (22). Ovaj ima otisak osovine kola na dnu, no
vjerojatno je to kod njega utisnuto naknadno u još meku glinu.
Nalazi iz ove dvije jame s Blizne i Šarnjaka mogu se usporediti
s brojnim drugim nalazima 8. stoljeća. Zbog nedostatka prostora na-
vesti ću samo njih nekoliko.
Veliko groblje Devínska Nová Ves, osnovano je sredinom 7.
stoljeća a napušteno do kraja 8. stoljeća (Eisner 1952, 407). U vrlo bo- 21
gatom inventaru groblja pronalaze se brojne usporedbe s našim na-
lazima. Ono što očito nedostaje je jedan dio elemenata s lonaca sa
Šarnjaka, poimence cjelokupni ukras posude s vodoravnim crtama, Slika 6
jako razvraćeni obodi itd. Šarnjak, primjer inventara jame SJ 9 (cal. AD 710±39).

110
 luka beki]

usporedbi s apsolutnim datacijama kao što su C14. Više autora je po-

sljednjih godina uspješno pokušalo razviti neke preciznije tipološke
okvire za ranoslavenske nalaze (Fusek 1994a; Macháček 2000;
Guštin, Tiefengraber 2002; itd), međutim, pokazuje se da je za
25 27
korištenje istih ključno imati što više nalaza unutar zatvorene cjeline.
Na osnovu samo dva-tri ulomka, moguće je pogriješiti u dataciji čita-
vo stoljeće, pa i više.
Ako prihvatimo dosadašnju raspravu, te zaključimo kako su
lonci iz obje jame istovremeni, s početka 8. stoljeća, ostaje nam da
razjasnimo zbog čega su toliko različiti po tehnici svoje izrade, oblici-
ma i ukrasima. Svakako treba zaključiti da je osnovna razlika u izradi
24
lonaca, odnosno korištenju ili nekorištenja kola. Međutim, prema
drugim značajkama očigledno je kako je i sveopći "stil" izrade
arhaičniji kod lonaca s Blizne. Tako možemo biti sigurni da ih nisu
izradili isti majstori, već su najvjerojatnije izrađeni u svojim naselji-
ma, opet uvažavajući činjenicu da u obje jame imamo u manjem
28 broju zastupljene ulomke izrađene drugom tehnikom. Moguće je da
je naselje na Šarnjaku bilo veće i tehnički naprednije, pa su imali
svoje lončare koji su savladali nove tehnike i opsežno ih koristili.
Stanovnici Blizne bili su skloniji tradicionalnom načinu izrade
lonaca, a noviji tipovi lonaca u naselje su stizali samo robnom raz-
mjenom.
29 22 Takav pristup "novitetima" obično imaju starosjedioci, pa se
može pretpostaviti kako stanovnici Blizne žive tu već duže vrijeme,
kroz nekoliko generacija. Nedostatak nalaza 7. stoljeća na Šarnjaku
može ukazivati da je ovo naselje osnovano početkom 8. stoljeća od
Slika 7
slavenskog življa novopridošlog u dolinu Drave. U tom slučaju nji-
Šarnjak, primjer inventara jame SJ 9 (cal. AD 710±39).

Na Novoj tabli kod Murske Sobote zastupljeni su lonci koji

imaju dobre usporedbe u obje ovdje predstavljene skupine (Guštin,
Tiefengraber 2002). Dvije jame (SO 34 i 44) po C14 dataciji otprilike
odgovaraju našima. Brojni lonci izrađeni su prostoručno, porozni -
rupičasti, ali oni se uglavnom datiraju u ranije razdoblje. No takvi po
oblicima mogu sličiti onima s Blizne, posebice po obliku posude
(Guštin, Tiefengraber 2002, sl. 9: 3, 4), blago razvraćenim obodima i
dugim vratom. I oni se datiraju u 8. stoljeće. Neki pak vrlo sliče onima
sa Šarnjaka (Guštin, Tiefengraber 2002, Fototabela 2: 1, 4) i datiraju
se u sredinu i drugu polovicu 8. stoljeća. 18
Nedavno obrađeno i objavljeno slavensko paljevinsko groblje
na položaju Duga ulica 99 u Vinkovcima, iznjedrilo je više rekon-
struiranih lonaca koji zbog svoje datacije moraju biti spomenuti u 20
ovom kontekstu (Sekelj Ivančan, Tkalčec 2006). Grob 6 i 8 datirani su
C14 metodom BP 1276±26, odnosno BP 1288±25. Prema kalibraciji
pomoću QuickCal-a, dobivamo rezultat 721±34 odnosno 716±36, što
u potpunosti odgovara datacijama Blizne i Šarnjaka. No osim
osnovne sličnosti u obliku, ukrasima i načinu izrade ne možemo reći
da tipološki sasvim odgovaraju našim loncima. 21
Lonac sličan primjercima sa Šarnjaka, s više jednostrukih široko
urezanih valovnica i slične fakture pronalazi se i u Dragomelju (Turk
2002, 83, kat. 1). Pronađen je u jami 550 koja se datira 670-775 g. i
tako općenito spada u razdoblje jama s Blizne i Šarnjaka. 8
Na kraju ove analize moram napomenuti da se u slavenskom
gradivu 6.-8. stoljeća uočavaju vrlo brojni izuzeci od strogih tipološ- 22
kih pravila. Ova činjenica naravno uvelike otežava sva proučavanja
njihova nasljeđa. Međutim, statistički gledano, mogu se uočiti neke
razlike u brojnosti tipoloških elemenata, koje nam dopuštaju razviti 23
određene tipologije, koje daju zasad zadovoljavajuće rezultate u

111
 srednji vek
hov dolazak morao je biti iz nekog od većih i naprednijih slavenskih
središta. U takvim središtima brže se razvijala i širila nova tehnologi-
ja, pa tako i ona keramičarska. Oni su slijedom toga morali biti i pri-
padnici različitih slavenskih plemena, koja su se u ta najranija
naseobinska vremena na ovom prostoru zasigurno često ispreplitala.
Nadam se da će ovaj zanimljivi nalaz biti početak rada na raz-
likovanju slavenskih plemena ranog razdoblja, sada nakon što je
materijalno dokazan njihov dolazak u ove krajeve i više-manje
tipološki posložena datacijska tabela.
Comparison of 8th century pottery from
Blizna and Šarnjak near Varaždin, Croatia
Blizna and Šarnjak are two multilayer archaeological sites dis-
covered on fertile plains south of river Plitvica and Drava, in north-
west Croatia. There are some more sites like them in nearby locations
north of river Plitvica, like Pod lipom, Brezje and Zaves. All of them
are up to three hours walking away from each other, so we can pre-
112
1 KIA 27080, BP 1266±20, cal. AD 726±31.
2 KIA 27079, BP 1200±21, cal. AD 824±37.
3 KIA 31823, BP 1302±26, cal. AD 710±39.
4 Inačica QuickCal 1.3.1., autori: Bernhard Weninger, Olaf Jöris, Uwe Danzeglocke.
5 Inačica OxCal 3.10, autor: Bronk Ramsey.
6 Ulomci 8-11 pronađeni su u izoranom sloju nad SJ33 i ne moraju obavezno pripa-
dati toj cjelini, mada prema cjelokupnoj situaciji na terenu to možemo očekivati.
7 Osmo stoljeće doba je intenziviranja privrede i napuštanja dosadašnjeg načina
života gdje je svaki rod u potpunosti samostalna cjelina. Razvijaju se obrtnici -
specijalisti, pa tako i profesionalni lončari (Čilinská 1997, 28).
8 Nažalost nije naveden BP datum pa ga ne mogu usporediti kalibracijom sa svojim.
sume some interaction between them if they were indeed settled at he
same time.
Both Blizna and Šarnjak have early medieval strata, consisting
of pit-dwellings and middens. Some of the early medieval features
were lately explored, and dated with AMS C14 analysis. This paper
will deal with pottery found on these two sites, especially with two pits
dated in first half of 8th century. Pottery sherds from these two pits are
quite different considering technique and materials used, so this
problem needs some attention.
 Tajana Sekelj Ivan^an, Tatjana Tkal^ec

Medieval settlements in
the Virovitica Region of
the Drava River Basin in
the period from the 7th
to the 11th centuries
Tajana Sekelj Ivan^an,
Tatjana Tkal^ec

N
orthern part of Croatia, so called Podravina is part of
the southern Pannonian basin along the Drava River,
the lifeline of this part of Croatia. The favourable na-
tural base of this region has resulted in dense settle-
ment from the earliest times and the formation of re-
sidential centres such as Koprivnica, Đurđevac and Virovitica which
are still the main urban hubs of Podravina. The subject of this paper
is the Virovitica area specifically.
During rescue archaeological excavation on the road route of
the west beltway of Virovitica in the year 2005 on the positions of
Đota and Kiškorija jug traces of early medieval settlements have be-
en found.1
The position of Đota is situated on an elongated, elevated sand
post, in the very north-western part of the city of Virovitica (Fig. 1).
The excavation encompassed the north part of the settlement from
the period of the Early Iron Age and the Early Middle Ages, while nu-
merous finds from the layer of sedimented debris point to the ne-
arby area as having also been populated in the period of the late
Bronze Age, i.e. to the existence of a lowland settlement of the open
type from the Virovitica group from the 12th and 13th centuries BC
(Ložnjak Dizdar 2006; 2006a).
Merely three features belong to the medieval period, namely
the feature marked as stratigraphic unit (henceforward: SU) 41 (pit
filled with the deposits SU 40, SU 39, SU 38), then SU 11/12 and SU
26/27. The feature SU 41 consisted of a layer of red burned clay at the
bottom (SU 40), overlain with a layer of grey clay with soot and gre-
ase (SU 39), in which a piece of an amorphous iron object was also
found. At the top, red burned clay was found (SU 38), in which only
a couple of fragments of medieval ceramics were discovered (1).2 In
the features interior, remains of burnt balks and planks were found.
The burial of the pit SU 41 is of a rectangular ground plan with roun-
ded corners, with the dimensions of 3 x 1,24 m and the relative depth
of 0,60 m. The specific situation of thick layers of burned clay and the
inter-layer of grey soot points to the fact that drifts of red burned
clay, SU 40 and SU 38, are parts of an oven construction (Fig. 2),
which is also confirmed by the finds of burnt balks and planks and Figure 1
the deposit of SU 39 with ashes and soot from feeding the furnace. Map of Virovitica region with position of the archaeological site of Đota,
Movable finds, which would make possible a narrower defining of Kiškorija jug and Đurađ istok.

113
 srednji vek
Figure 2
Virovitica-Đota, medieval oven SU 38, 39, 40/41.
its purpose, were not discovered. Sporadic finds of porous, easily
shredding ceramics point to an early dating of the oven, which was
also confirmed by radiocarbon analyses. The charcoal from the bot-
tom layer of burned clay, SU 40, was dated in the first half of the 7th
century, while the one from the top layer of burned clay, SU 38, was
dated in the first half of the 8th century (Fig. 3). Such absolute dates
would point to a long-term usage of the feature, through several ge-
nerations, and a real picture may only be obtained by research of the
more southern elevated position, which is assumed to have contai-
ned the centre of the very settlement. On the other hand, it is possi-
ble that the feature functioned in the approximate periods of the end
of the 7th and the first half of the 8th centuries, and that the older da-
te of the sample from SU 40 arises from the so-called old wood effect,
i.e. the sample from SU 40 might have belonged to a piece of proces-
sed wood, the outer rings of which were removed in the Middle Ages
through the processing.
The other two features, SU 26/27 - a round fire site with the di-
ameter of 60 to 70 cm, with sporadic finds of ceramics decorated
with a combed wavy line (2) and SU 11/12 - a shallow pit of an oval
shape (95 x 75 cm, deposit thickness 18 cm) with pot fragments de-
corated with single horizontal lines, i.e. waved lines which are cha-
racteristic for a later section of the Early Middle Ages (3–5), date
from the very end of the 10th and the first half of the 11th centuries
(Fig. 3), and they are also an indicator that the area encompassed by
research represented the edge of a settlement even in this period, the
centre of which is to be searched for somewhat more towards south.
The site of Kiškorija jug is situated 3 km west from the town
centre, and 3,5 km southwest from the position of Đota (Fig. 1), on a
mildly elevated terrace in the lowland surroundings by a stream. The-
re remains of a large Roman rural settlement from the period from
114
the 2nd up to the middle of the 5th centuries, as well as traces of a mi-
nor early medieval settlement have been discovered (Jelinčić 2006;
2006a).
From the total of 1150 features researched, only 27 were dated
in the Middle Ages on grounds of movable finds.
The medieval finds spread over the researched area of the road
section in the length of 300 metres. On the northern part, there is a
group of four features (SU 19/20, house SU 29/30, than SU 118/119,
and SU 368/369; Fig. 1: detail 1; Fig. 5a), and the next group, also con-
sisting of four features, (SU 522/523, 620/621, 622/623, 628/629) is si-
tuated only about a hundred metres to the south. 30 m further to-
wards south a concentration of features has been encompassed, con-
sisting of two residential features, (house SU 1241/1242 and SU
1357/1358), two ovens (SU 1061/1062+2030 and SU 2152+2305),
post-holes (SU 1091/1092, 1273/1274, 1313/1314, 1325/1326) and fe-
atures of unknown purpose, possibly the remains of houses, work or
other economic features and structures of a rural household (SU
1177/1178, 1211/1212, 1235/1236). On its researched part, the settle-
ment ends about 20 metres towards south with a group of features
of undefined purpose (SU 1720/1721, 2049/2050, 1816/1817) and
the remains of post holes (SU 1812/1813, 2041/2042, 2055/2056,
1958/1959, 2131/2132; Fig. 1: detail 2; Fig. 5b). Characteristic of all fe-
atures is the small amount of fragmented animal bone remains, or
even a lack of them, the cause of which is to be searched for in the
earth composition. The dimensions of the features, the remains of
which have been preserved only in their bottom parts, fit into the ge-
neral picture of early medieval settlements (Fig. 4, 6). The medieval
settlement was situated on the elevated terrain by the stream, while
its very centre is to be searched for on the western prominent positi-
on of the sand post, which is also confirmed by the distribution of
surface ceramic finds on the surrounding acres.
In the northernmost group of objects, the feature SU 118/119 is
distinguished by the amount of ceramic vessel fragments. From the
numerous fragments, the minimum number of eight vessels was set
up. The forms of the vessels reconstructed belong to pots of the S-
profile, sometimes with an extremely emphasized shoulder (10), a
simply profiled rounded (7, 12) rim or one cut diagonally towards
the inside (9-11). Decorations include motifs of beams of horizontal
lines (6, 9, 10), beams of wave lines (7, 8) and vertical stabs (10, 11),
all performed by a comb-like object. The pot bases are flat (6, 7, 14)
or concave (10), and some of them contain an imprint with the dia-
meter of 2 cm caused by the circular bulge of the pottery wheel sur-
face, which on pots with a concave base area resulted in a convex cir-
cle (10), and on pots with a flat base in a concave circle (14). The cir-
cular sign is also present on the flat base of the pot in the feature SU
29/30 (15), which is decorated by an irregularly slanted wave line, a
motif also present in the feature SU 118/119. In this feature SU 29/30,
the pots also have simply profiled mouth rims, rounded (13) as well
as diagonally cut (17). A total of eight different vessels was set up,
and among other finds, a piece of grindstone was discovered.
These two features were dated by radiocarbon analyses in the
period of the end of the 8th up to the end of the 9th centuries (Fig. 3).
Regarding the specific decoration of rows of vertical stabs made by
a comb-like object, which are encountered on the whole locality ex-
clusively within the material from the feature SU 118/119 and the ne-
arby SU 19/20, the very feature SU 19/20 may also be classified into
the same time frame (16).
In this northern part of the site, at a distance of 25 metres south
from the features mentioned, the latest, youngest feature SU 368/369
was situated, dated in the last quarter of the 9th up to the end of the
 Tajana Sekelj Ivan^an, Tatjana Tkal^ec

Site SU Radiocarbon Age Calibrated Age One Sigma Range Two Sigma Range
11 BP 1021±29 cal. AD 1018 cal. AD 993-1024 (68.3 %) cal. AD 904-914 (1.0 %)
cal. AD 976-1040 (90.6 %)
cal. AD 1101-1116 (1.9 %)
cal. AD 1142-1151 (1.9 %)
26 BP 984±23 cal. AD 1024 cal. AD 1005-1006 (1.4 %) cal. AD 998-1046 (57.2 %)
cal. AD 1017-1039 (45.1 %) cal. AD 1046-1055 (1.9 %)
Đ O T A

cal. AD 1103-1115 (10.2 %) cal. AD 1088-1122(21,0 %)

cal. AD 1142-1151 (11.6 %) cal. AD 1138-1156(15.3 %)
38 BP 1268±22 cal. AD 720, 745, 768 cal. AD 693-700 (8.3 %) cal. AD 677-780 (95.4 %)
cal. AD 712-751 (44.2 %)
cal. AD 761-774 (15.9 %)
40 BP 1423±28 cal. AD 642 cal. AD 618-656 (68.3 %) cal. AD 564-572 (1.9 %)
cal. AD 578-588 (1.9 %)
cal. AD 597-663 (91.6 %)
29 BP 1196±27 cal. AD 783, 789, 828, 840, 863 cal. AD 781-784 (2.7 %) cal. AD 727-737 (1.9 %)
cal. AD 786-792 (6.1 %) cal. AD 773-895 (91.6 %)
cal. AD 808-880 (59.5 %) cal. AD 924-938 (1.9 %)
118 BP 1224±34 cal. AD 779 cal. AD 725-739 (8.2 %) cal. AD 690-703 (2.9 %)
cal. AD 772-784 (7.5 %) cal. AD 709-752 (17.3 %)
cal. AD 788-832 (29.4 %) cal. AD 759-890 (75.2 %)
J U G

cal. AD 837-876 (23.2 %)

368 BP 1117±28 cal. AD 900, 919, 959 cal. AD 895-905 (9.6 %) cal. AD 882-997 (95.4 %)
K I Š K O R I J A

cal. AD 906-924 (18.4 %)

cal. AD 939-977 (40.3 %)
1211 BP 1242±24 cal. AD 776 cal. AD 692-700 (4.1 %)
cal. AD 715-750 (31.7 %)
cal. AD 764-782 (15.9 %)
cal. AD 791-811 (11.7 %)
cal. AD 844-854 (4.8 %)
1357 BP 1168±29 cal. AD 888 cal. AD 782-791 (6.8 %)
cal. AD 810-844 (21.2 %)
cal. AD 855-896 (29.4 %)
cal. AD 923-940 (10.9 %)
cal. AD 689-705 (6.7 %)
cal. AD 705-754 (36.3 %)
cal. AD 757-784 (19.1 %)
cal. AD 788-833 (20.0 %)
cal. AD 837-877 (13.4 %)
cal. AD 778-902 (74.4 %)
cal. AD 917-962 (21.0 %)

Figure 3
Results of Radiocarbon dating of samples from the Sites of Virovitica-Đota and Virovitica-Kiškorija jug (Leibniz Labor für Altersbestimmung und Isotopenforschung,
Christian-Albrechts Universität, Kiel).

10th centuries (Fig. 3). This feature contained at least five vessels. A
curiosity is a pot with rows of vertically arranged combed lines, over
which rows of combed horizontal lines are carved, thus forming a
net motif (20), and characteristic is the decoration with single hori-
zontal lines, above which a single wave line with dense amplitudes,
slanted to the left, is placed (18). On the inner wall of the flat base of
the pot to which the mentioned body fragment belongs, concentric
concavities, created through being manufactured on a pottery whe-
el, are visible (19). The fabric is of medium quality with inclusions of
sand, which shreds upon contact, and the colour of the pots is mainly
ochre to ochre-red. Such fabric, colours and decoration types are al-
so found on the ceramics from the feature group 100 m to the south.
That is the feature SU 622/623 (21), which contained minimum ten
vessels, among which also pot fragments of a smooth and harder fa-
bric and a strongly reverted rim (22), than the feature SU 620/621
which contained minimum four vessels as well as the features SU
522/523 and SU 628/629, which despite their large dimensions con-
tained only sporadic fragments of ceramics. All of them correspond
by their fabric and decoration type to the finds from the feature SU
368/369 and thus the whole feature group may be classified in the sa-
me period.
Among the feature group situated about 30 meters to the south,
the find of a pot with three pairs of regularly arranged holes for han-
ging, from the feature SU 1211/1212 (24), is to be mentioned. It is de-
corated with two rows of combed wave lines (with a visible begin-
ning and end of the decoration). Decoration by combed wave line is
a usual motif on the ceramics from that feature (23), which contai-
ned minimum 6 pots. Radiocarbon dates point to the period of the
end of the 8th up to the end of the 9th century (Fig. 3), which also cor-
responds to the dating of the features from the northernmost group,
decorated by a comb-like object. Of an identical fabric are also the
sporadic ceramic fragments from the nearby quadratic house with
the dimensions 4,45 x 4,40 m (SU 1241/1242), containing a hearth
with the dimensions 1,41 x 1,43 in its southwest corner (SU 2031/1)

115
 srednji vek

Context (SU) Funktion Dimension Thickness Minimal number Other finds Horizon
(m) of object’s of pots
deposit

19/20 ill-defined feature 1,20x1,90 0,34 5 daub, animal bone I

29/30 house 3,80x1,80 0,24 8 daub, animal burn bone, I
slag, grindstone
118/119 ill-defined feature 1,43x2,10 0,49 8 daub, animal burn bone, I
amorphus piece of iron
368/369 ill-defined feature 1,64x3,45 0,36 5 daub, animal bone, Roman IIb
glass, Roman whorl
522/523 ill-defined feature 2,20x4,13 0,43 2 fragments IIb
620/621 ill-defined feature 0,77x1,42 0,57 4 daub, Roman glass, slag, ston IIb
622/623 ill-defined feature 3,31x1,80 0,24 10 slag, daub IIb
628/629 ill-defined feature 0,76x2,47 0,26 4 Roman glass IIb
1061/1062+2030 oven 2,35x1,15 0,72 5 daub I
1091/1092 post φ 0,34 0,27 2 fragments II
1177/1178 ill-defined feature 2,30x1,30 (0,70) 0,20 11 fragments daub I
1211/1212 ill-defined feature 3,75x1,55 0,59 6 grindstone, daub I
1235/1236 ill-defined feature 1,17x3,38 0,20 4 daub, ston, gravel I
1241/1242+2031/1 house 4,45x4,40 0,18 4-5 iron hoe? I
1273/1274 post φ 0,40 0,47 2 fragments II
1313/1314 post φ 0,57 0,38 2 fragments II
1325/1326 post φ 0,65 0,43 3-4 daub, ston II
1357/1358+2027, 2029 house 3,40x2,55 0,62 14 daub, ston, gravel, animal bone IIa
1720/1721 ill-defined feature φ 1,40 0,28 4 daub, gravel IIa
1812/1813 post φ 0,36 0,15 II
1816/1817 ill-defined feature 2,06x3,30 0,73 4-6 daub IIa
1958/1959 post 0,56x0,44 0,34 4 fragments II
2041/2042 post φ 0,50 0,24 1 fragment II
2049/2050 ill-defined feature 1,35 (0,50)x1,55 0,54 daub II
2055/2056 post 0,70x0,60 0,15 2 fragments II
2131/2132 post φ 0,32 0,23 2 fragments II
2151/2152+2305 oven 1,30x3,30 0,80 4 slag, daub IIa

Figure 4
General data on features from the Site of Virovitica-Kiškorija jug.

(Fig. 6). The hearth consisted of pieces of red burned clay and of
black soot (Fig. 7), within an iron hoe was also found. The small num-
ber of ceramic fragments from that house is surprising, the number
of which was estimated on grounds of fabric to the minimum of 4-5
vessels. The further surrounding features should also be classified in
the same period: SU 1235/1236 with the minimum number of four
vessels, among which a decoration with a combed wave line sharply
slanted to the left (25), as present in feature SU 1211/1212, occurs.
There are several features in this group, which are all of smaller di-
mensions, or also remains of posts (post holes), for which, on gro-
unds of the smaller amount of ceramic finds or because of an insuf-
ficient number of typical characteristics, it is hard to determine whe-
ther they belong to the later or earlier medieval settlement (27). The
feature SU 1061/1062, filled in its upper part with grey-brown greasy
clay mixed with red burned clay and pieces of daub (SU 1061), and
in its bottom part with dark grey soot and ashes (SU 2030), also be-
longs to the older horizon. We are probably dealing with a feature
functioning as an oven (Fig. 8). Within its deposits, at least 5 different
vessels were present, among which there were pots with a flat and an
annular base as well as pots with a combed wave line on their shoul-
der and a combed beam of horizontal lines on their body (26). The
feature SU 2151/2152 belongs to the younger horizon - also remains
of an oven, which in its middle part is extremely concave and rema-
ins of the construction of which have been preserved in its upper

116
 Tajana Sekelj Ivan^an, Tatjana Tkal^ec

Figure 5a
Virovitica-Kiškorija jug, situation plan with marked medieval features, detail 1.

part, made of clay burned to an extremely red colour, and under-

neath of which black soot from feeding the furnace was found (SU
2305; Fig. 9). The eastern part of the oven has not been researched,
because it extended beyond the dimensions of the road route. Wi-
thin this feature, regular pieces of smoothed clay-glaze from the oven
construction as well as numerous pieces of iron slag were found,
which points to the metallurgic function of the feature. New among
the ceramic finds is decoration by a small wheel (28, 29). This type
of decoration is the most common motif on the vessels from the ho-
use SU 1357/1358 (30, 31, 35), dated by the C14 method in the se-
cond half of the 9th century (Fig. 3). The dwelling feature is in its gro-
und plan of an irregular form, with the size of 3,40 x 2,55 m, divided
into the western part with a deep burial of a circular form as well as
the eastern part with three oval and circular burials (Fig. 10). Among
these parts, a flattened elevated area was situated. On both sides of
this flattened area, by the edge of the feature, traces of diagonally
stabbed stakes or columns were found, one on the north side and
three on the south, which point to the existence of eaves or some
sort of roof construction.
From the total ceramic material from the deposit of the house
SU 1357/1358, a minimum number of four vessels was set up, and
besides decorations made by small wheels, a single wave line is pre-
sent high on the shoulder (32), or a zigzag carved decoration, also
high on an extremely emphasized pot shoulder (34). The vessel fa-
bric is mainly of medium quality with inclusions of sand and small
grains of pebbles, mainly of ochre-yellow or brown colour. The find
of a pot with a more fine fabric, of a ball-like shape, decorated by a
combed wave line on the shoulder which transgresses the horizontal
lines lined down the body (33) is to be mentioned. In the interior of
the house, a post hole was found, in which the base of a vessel was
discovered, on the bottom surface of which traces of removal from
the pottery wheel are discernible. The other bases from the house SU
1357/1358 are either flat or have an unstressed ring on their very rim.
The pot decorated by a horizontal line made by a comb-like object
Figure 5b
Virovitica-Kiškorija jug, situation plan with marked medieval features, detail 2.
with two prongs on the shoulder is of large dimensions (mouth dia-
meter 25 cm) and was probably used for the storage of food (36).
In the southernmost group of features, decorations by small
wheels occur, namely in the features SU 1720/1721 and SU
1816/1817 (37, 38). We can therefore ascribe them to the same youn-
ger horizon as the house SU 1357/1358. Decoration by a single wave
line and rows of single horizontal lines (39) also fits in this time fra-
me. Fragments of ceramics from other features and post holes in this
part of the site, also indicate that the older horizon did not stretch
this far to the south.
By analysis of the ceramic materials, two horizons of an early
medieval settlement were distinguished on the site of Virovitica-Ki-
škorija jug. In the older Horizon I from the end of the 8th and the 9th
centuries, pots of a simple profile with diagonally cut, but also roun-
ded rims occur. The most common decoration type is by a comb-like
object, i.e. the motifs of a combed wave line and beams of straight
horizontal lines are present, and the motif of vertical stabs, also ma-
de by a comb-like object, also occurs. The fabric of those vessels is

117
 srednji vek
Figure 6
Virovitica-Kiškorija jug, shapes of features.
mainly of medium quality and has a compact structure. In more ro-
ugh fabrics, coarse stone grains are present, and a characteristic of all
vessels is the fact that their walls do not shred upon contact. The ves-
sel colours vary from brown and grey-brown to red-brown. Features
on the north of the locality (SU 19/20, 29/30, 118/119) and in the cen-
tral part of its south side (SU 1177/1178, 1211/1212, 1235/1236,
1241/1242, 1061/1062+2030) belong to this horizon (Fig. 4, 5).
The younger horizon of the settlement dates from the end of
the 9th and throughout the 10th centuries. The ceramic material indi-
cated a need for subdivision into Horizon IIa - end of the 9th and be-
ginning of the 10th centuries and the Horizon IIb - second third of the
10th century. Two segments of the younger horizon were defined on
grounds of different characteristics of the ceramic material. One sho-
uld keep in mind here that some of the features contain a small num-
ber of finds, as well as that the lack of a particular way of decorating
does not necessarily point to a temporal distinction of the features.
Also, a more frequent occurrence of individual motifs may merely re-
present a reflection of an individual household’s taste. Research of
the post slope, more towards west from the road route of the belt-
way, would provide a final answer to this open question, however,
on grounds of the disposable material, it is necessary to put forward
the observations mentioned on this occasion. Therefore, the features
situated in the more southern part of the researched area of the set-
tlement (SU 1357/1358, 2151/2152+2305, 1720/1721, 1816/1817)
probably belong to the first segment of the younger horizon, while it
is to be noted that in the second segment of the younger horizon the
118
settlement continues to expand towards north (SU 368/369, 522/523,
620/621, 622/623, 628/629; Fig. 4, 5). The characteristic of Horizon
IIa ceramic is a frequent decoration of vessels by a small wheel, a
sporadic retention of decoration with a shallow combed wave line,
the lack of decoration by vertical stabs of a comb-like object and the
introduction of the decoration with a single wave line on the shoul-
der and rows of single horizontal lines on the body of the vessel. A
characteristic of Horizon IIb ceramics is the lack of the wheel, a mo-
re frequent use of the single wave line and of single horizontal lines.
The combed wave line is still used throughout the whole period of
the younger horizon, but it is characteristic that, unlike the combed,
dense amplitudes slanted to the left on the pots from the older hori-
zon from the end of the 8th and the 9th centuries, its waves are now
low and broad. A change in the colour and fabric of the vessels is al-
so noticeable. In the Horizon IIb, an extreme shredding of the vessel
walls is noticeable, and light ochre tones prevail, while in the Hori-
zon IIa besides lighter tones, darker colours are also retained, and
the ceramics does not shred as extremely upon contact. Through the
whole period of the younger horizon, the lack of rounded rims of a
single profile is characteristic, i.e. the rims are cut diagonally towards
the inside, and the accentuation of vessel shoulders is also noticea-
ble.
Our presently gained acquisitions on the habitation of the area
of Virovitica in the period of the Early Middle Ages is based on col-
lected surface finds from field surveys on the sites of Suhopolje-Zvje-
rinjak-Travni potok (Tkalčec, Ložnjak, Dizdar 2002, 58, 59, map No. 1:
no 2), Gačište-Rječina (Salajić 2001, 20; Sekelj Ivančan 2001, 155–159,
T. X: 68; XI: 70, 75, 76; XII: 78, 79; Tkalčec, Ložnjak, Dizdar 2002, 60),
and the position of Naudovac-Staro selo, which displays an intense
population in the Late Middle Ages also (Tkalčec, Ložnjak 2000, 91).
On the south part of the road section of the west beltway of Viroviti-
ca, early medieval finds have also been researched on the yet unpu-
blished multilayer site Đurađ istok (Hršak 2006, 81, 82).
Cemetery finds also give us a picture of the habitation of the
Drava river basin of Virovitica in somewhat later segments of the
early medieval period. In this area, there were seven graveyards of
the cultural feature of Bijelo Brdo (Sekelj Ivančan 2001, 106, 107), on
some of which systematic archaeological excavations are also perfor-
med (Tomičić 1997; Tomičić, Jelinčić 2007)), and they are dated in
the younger periods of the Early Middle Ages, i.e. the 2nd half of the
10th and the 11th centuries. Regarding the wider lowland region of
Croatia by the Drava river, in the last years, systematic research of
early medieval settlements has been carried out in the region of the
Drava basin of Koprivnica, and up to now it has resulted in the pro-
cessing of ceramic material from the Torčec-Ledine settlement from
the 10th and 11th centuries, and it has also provided us with knowled-
ge of the shapes of houses from this site (Sekelj Ivančan 2005, 47, Fig.
1), as well as the shapes of quadratic houses with a hearth in the cor-
ner from the 9th/10th ct. on the site of Torčec-Prečno pole I (Sekelj
Ivančan 2007, 53, 54, Fig. 2, 3), on which traces of a settlement from
the first half of the 7th century have also been discovered (Sekelj
Ivančan 2006, 75, Fig 2, 3.).
Research on the west beltway of Virovitica has provided us
with the first concrete archaeological results and acquisitions on the
earliest medieval habitation of the Virovitica part of the Drava basin.
The results of the archaeological research on the site of Đota,
dated in the period from the 7th to the 8th centuries and later in the
11th, and on the site of Kiškorija jug, which dates from the second
half of 8th to the run up to the 10th century, represent a contribution
to our knowledge of human habitation not only in the region of Vi-
 Tajana Sekelj Ivan^an, Tatjana Tkal^ec

rovitica, but in the whole of Northern Croatia, especially the region

of the fertile Drava River plain.

Catalogue

Virovitica-Đota
1 Context: SU 38. Several fragments of the body of a pot of cru-
de manufacturing, no signs of manufacture on a pottery wheel are di-
scernible. Wall thickness 0.7-0.8 cm. Fabric: rough, badly scavenged
clay with inclusions of coarse grained pebbles. Colour: ochre-red.
Decoration: combed wavy line, i.e. a beam of horizontal lines. Dating:
the end of the 7th and the first half of the 8th centuries.
2 Context: SU 26. Several fragments of a flat base and body of a
pot manufactured on a slow pottery wheel. Base diam. 12 cm, wall
thickness 0.7-0.8 cm. Fabric: middle-rough, clay with pebble inclusi-
ons. Colour: red on the outside, ochre-red on the inside, grey section. Figure 7
Virovitica-Kiškorija jug, medieval house SU 1242.
Decoration: rows of combed wavy lines. Dating: end of the 10th and
the first half of the 11th centuries.
3 Context: SU 11. Several fragments of a pot manufactured on
a pottery wheel. Rim of a simple profile, diagonally cut. Base flat. Mo- sions, on the inner wall a higher amount of medium grained pebbles.
uth diam. 10 cm, base diam. 7.4 cm, wall thickness 0.6 cm. Fabric: Colour: brown. Decoration: rows of beams of deeply and finely car-
middle, clay with sand inclusions. Colour: ochre-red. Decoration: ved horizontal lines. Dating: the end of the 8th and the 9th centuries.
rows of horizontal lines. Dating: end of the 10th and the first half of 10 Context: SU 118. Pot manufactured on a pottery wheel, re-
the 11th centuries. construction. Rim simple, diagonally cut. Base mildly concave; a sign
4 Context: SU 11. Fragment of a pot manufactured on a pottery
wheel. Rim of a simple profile, diagonally cut and extremely wide-
ned. Wall thickness 0.6 cm. Fabric: middle, clay with sand inclusions.
Colour: ochre-red. Decoration: rows of horizontal lines. Dating: end
of the 10th and the first half of the 11th centuries.
5 Context: SU 11. Several fragments of pot bodies and rims, ma-
nufactured on a pottery wheel. Examples of various fabrics and de-
corations. Dating: end of the 10th and the first half of the 11th centu-
ries.

Virovitica-Kiškorija jug
6 Context: SU 118. Fragment of a pot base and shoulder, manu-
factured on a pottery wheel, inner shoulder wall subsequently verti-
cally smoothed by hand. Base flat. Base diam. 8.2 cm, wall thickness
0.6-0.7 cm. Fabric: middle-rough, badly scavenged clay with inclusi-
ons of sand and coarse grained pebbles. Colour: red-brown on the
outside, dark grey to brown inside and section. Decoration: Rows of
beams of horizontal lines. Dating: the end of the 8th and the 9th cen-
turies.
7 Context: SU 118. Pot manufactured on a pottery wheel, recon-
struction. Rim simple, rounded, base flat. Height 12.5 cm, maximum
vessel width 14 cm, mouth diam. 11.6 cm, base diam. 7 cm, wall thic-
kness 0.6-0.7 cm. Fabric: middle, clay with sand inclusions. Colour:
grey-brown. Decoration: two rows of double wave lines with more
dense amplitudes at the shoulder and several rows of less regular wa-
ve lines with sparse amplitudes at the body of the vessel. Dating: the
end of the 8th and the 9th centuries.
8 Context: SU 118. Fragment of a pot shoulder. Wall thickness
0.7 cm. Fabric: middle, clay with sand inclusions, on the inner wall a
larger amount of medium grained pebbles. Colour: grey-ochre. De-
coration: rows of double wave lines of unequal, but high and sharp
waves. Dating: the end of the 8th and the 9th centuries.
9 Context: SU 118. Fragment of the rim and bottom part of the
body of a pot, manufactured on a slow wheel; visible traces of verti-
cal smoothing of the inner wall. Rim simple, diagonally cut. Mouth di- Figure 8
am. 10 cm, wall thickness 0.6 cm. Fabric: middle, clay with sand inclu- Virovitica-Kiškorija jug, medieval oven SU 1062/2030.

119
 srednji vek
Figure 9
Virovitica-Kiškorija jug, medieval oven SU 2151/2152.
at the base: a convex circle with 2 cm diameter. Height 19 cm, maxi-
mum vessel width 23.6 cm, mouth diam. 16 cm, base diam. 9 cm, wall
thickness 0.7 cm. Fabric: middle-rough with pebble inclusions. Colo-
ur: red-ochre to grey-brown. Decoration: rows of vertical stabs per-
formed by a comb-like object, split into three zones and separated by
single horizontal lines in the upper part of the pot, in the bottom part
rows of beams of horizontal lines. Dating: the end of the 8th and the
9th centuries.
11 Context: SU 118. Rim fragment of a simple profile. Wall thic-
kness 0.9 cm. Fabric: middle-rough, grey with sand and pebble inclu-
sions. Colour: ochre-grey outside and section, ochre on the inside.
Decoration: rows of vertical stabs performed by a comb-like object,
split by two horizontal lines. Dating: the end of the 8th and the 9th
centuries.
12 Context: SU 118. Rim fragment of a simple profile, rounded.
Wall thickness from 0.6 to 1 cm. Fabric: middle-rough, clay with inclu-
sions of sand and coarse grained pebbles. Colour: ochre on the out-
side, ochre to red section, ochre to grey on the inside. Decoration:
horizontal line. Dating: the end of the 8th and the 9th centuries.
Figure 10
Virovitica-Kiškorija jug, medieval house SU 1357/1358.
120
13 Context: SU 29. Fragment of a simply rounded pot rim of a
simple profile. Mouth diam. 6.5 cm, wall thickness from 0.9 to 1.2 cm.
Fabric: rough, clay with sand and stone inclusions. Colour: light grey.
Dating: the end of the 8th and the 9th centuries.
14 Context: SU 118. Fragment of vessel base. Flat base with a
sign: concave circle with 2 cm diam. Base diam. 11.6 cm, wall thic-
kness 1.1 cm. Fabric: middle-rough, clay with sand inclusions and
sparse coarse grained pebbles. Colour: brown-grey on the outside,
ochre-grey inside and section. Dating: the end of the 8th and the 9th
centuries.
15 Context: SU 29. Base and body fragments of a pot manufac-
tured on a pottery wheel. Base flat, with the diam. of 10 cm, a sign
with a circular concave, with the diam. of 2 cm. Body wall thickness
0.7 cm. Fabric: fine, scavenged clay with sand inclusions. Colour: red.
Decoration: rows of irregular, sharply slanted wave lines. Dating: the
end of the 8th and the 9th centuries.
16 Context: SU 19. Rim, shoulder and body fragments of a pot
manufactured on a slow pottery wheel; traces of manual finishing on
the inner wall. Rim diagonally cut, shoulder emphasized. Mouth di-
am.11 cm, maximum vessel width 11,6 cm, wall thickness 0.9 cm. Fa-
bric: fine. Colour: grey-brown. Decoration: horizontal row of vertical
stabs. Dating: the end of the 8th and the 9th centuries.
17 Context: SU 29. Fragment of a pot rim of a simple profile,
mildly diagonally cut. Mouth diam. 10.5 cm, wall thickness 0.9 cm. Fa-
bric: middle, clay with sand inclusions. Colour: red-brown on the in-
side and outside, grey section. Decoration: rows of combed wave li-
nes. Dating: the end of the 8th and the 9th centuries.
18, 19 Context: SU 368. Fragments of pot shoulder and base;
clear traces of a manufacturing on a pottery wheel on the inner base
surface. Base diam. 8.8 cm, shoulder wall thickness 0.7 cm. Fabric:
middle, clay with sand inclusions. Colour: ochre-red. Decoration: sin-
gle wave line at the shoulder, on the body rows of horizontal lines.
Dating: second third of the 10th century.
20 Context: SU 368. Body fragments of a vessel manufactured
on a slow pottery wheel; traces of manual finishing on the inner wall.
Vessel body diam. (reconstruction) 15.8 cm, wall thickness 0.6-0.8
cm. Fabric: middle, with inclusions of close grained sand. Colour:
brown. Decoration: rows of vertically organized combed lines, over
which rows of combed horizontal lines are carved, thus forming a
net motif. Dating: second third of the 10th century.
21 Context: SU 622. Rim fragment of a pot, manufactured on a
pottery wheel; rim diagonally cut. Wall thickness 0.6 cm. Fabric: mid-
dle. Colour: ochre. Decoration: rows of horizontal lines. Dating: se-
cond third of the 10th century.
22 Context: SU 622. Rim and shoulder fragment of a pot manu-
factured on a pottery wheel; rim extremely widened and diagonally
cut. Wall thickness 0.6 cm. Fabric: middle to fine. Colour: ochre. De-
coration: combed wave line. Dating: second third of the 10th century.
23 Context: SU 1211. Fragment of the upper part of a pot ma-
nufactured on a slow pottery wheel; traces of manual finishing on
the inner wall; rim of a simple profile diagonally cut. Mouth diam.
10.6 cm, wall thickness 0.5 cm. Fabric: middle. Colour: ochre-brown.
Decoration: rows of combed wave lines. Dating: the end of the 8th
and the 9th centuries.
24 Context: SU 1211. Pot (reconstruction) manufactured on a
slow pottery wheel; traces of manual finishing on the inner wall; rim
of a simple profile, diagonally cut. On the neck three pairs of regu-
larly arranged holes used for hanging the vessel. Mouth diam. 20.8
cm, base diam. 11.3 cm, maximum width 25 cm, wall thickness 0.8
cm. Fabric: middle. Colour: ochre-brown. Decoration: two rows of

combed wave lines (with a visible beginning and end of the decora-
tion). Dating: the end of the 8th and the 9th centuries.
25 Context: SU 1235. Rim and shoulder fragment of a pot, ma-
nufactured on a pottery wheel; rim diagonally cut. Mouth diam. 23
cm, wall thickness 1-1.3 cm. Fabric: middle. Colour: brown on the out-
side and inside, grey section. Decoration: rows of combed wave li-
nes. Dating: the end of the 8th and the 9th centuries.
26 Context: SU 2030. Rim, shoulder and body fragments of a
pot manufactured on a slow pottery wheel; rim diagonally cut, traces
of burnt organic material on the inner wall. Mouth diam. 16.4 cm,
wall thickness 0.4-0.5 cm. Fabric: middle. Colour: red-brown on the
outside, brown inside and section. Decoration: rows of combed wa-
ve lines on the shoulder and a beam of horizontal lines on the body.
Dating: the end of the 8th and the 9th centuries.
27 Context: SU 1273. Rim and shoulder fragments of a pot ma-
nufactured on a slow pottery wheel; rim diagonally cut. Mouth diam.
25.6 cm, wall thickness 0.8 cm. Fabric: middle. Colour: ochre-grey-
brown on the outside, grey inside and section. Decoration: 2 rows of
single wave lines on the shoulder. Dating: the end of the 9th and thro-
ughout the 10th centuries.
28 Context: SU 2151. Rim and shoulder fragments of a pot ma-
nufactured on a slow pottery wheel; traces of manual finishing on
the inner wall. Rim drawn out in a straight way and diagonally cut.
Shoulder emphasized. Mouth diam. 10.5 cm, wall thickness 0.6-0.7
cm. Fabric: middle. Colour: brown. Decoration: non-uniform decora-
tion by a small wheel on the shoulder of the vessel in several dense
rows, underneath, on the body, a wave line can be found. Dating:
end of the 9th and beginning of the 10th centuries.
29 Context: SU 2151. Rim, shoulder and body fragments of a
pot manufactured on a slow pottery wheel; rim diagonally cut. Mo-
uth diam. 14.2 cm, wall thickness 0.5-0.6 cm. Fabric: middle, several
pebble inclusions on the inner wall. Colour: ochre-brown, grey secti-
on. Decoration: made by a small wheel in several rows on the shoul-
der of the vessel and on the very neck, on the body rows of single
wave lines. Dating: end of the 9th and beginning of the 10th centuri-
es.
30 Context: SU 1357. Rim and shoulder fragments of a pot ma-
nufactured on a slow pottery wheel, rim diagonally cut. Mouth diam.
11 cm, wall thickness 0.6 cm. Fabric: middle. Colour: brown, grey sec-
tion. Decoration: made by a small wheel in several rows on the sho-
ulder of the vessel and on the very neck. Dating: end of the 9th and
beginning of the 10th centuries.
31 Context: SU 1357. Rim and shoulder fragments of a pot ma-
nufactured on a slow pottery wheel, rim diagonally cut, base flat. Mo-
uth diam. 15 cm, base diam. 9.6 cm, wall thickness 0.5-0.6 cm. Fabric:
middle. Colour: ochre-red on the outside, grey-brown on the inside,
grey section. Decoration: rows of imprints made by a small wheel
from the shoulder to the base of the vessel. Dating: end of the 9th and
beginning of the 10th centuries.
32 Context: SU 1357. Rim fragments of a pot manufactured on
a slow pottery wheel; traces of finishing by smoothing with leather
or textile on the inner wall. Rim diagonally cut. Mouth diam. 15 cm,
wall thickness 0.6 cm. Fabric: middle. Colour: ochre to greyish-brown
on the inside and outside, grey section. Decoration: single wave line
on the shoulder. Dating: end of the 9th and beginning of the 10th cen-
turies.
33 Context: SU 1357. Fragments of the upper part of a pot ma-
nufactured on a slow pottery wheel; traces of finishing on the inner
wall. Rim everted and diagonally cut. Shoulder emphasized. Mouth
diam. 13.6 cm, wall thickness 0.5 cm. Fabric: fine to middle. Colour:
Tajana Sekelj Ivan^an, Tatjana Tkal^ec
brown on the inside and outside, grey section. Decoration: combed
wave line on the shoulder, which transgresses the horizontal lines li-
ned down the body. Dating: end of the 9th and beginning of the 10th
centuries.
34 Context: SU 1357. Fragment of the upper part of a pot with
an emphasized shoulder. Rim diagonally cut. Mouth diam. 16.8 cm,
wall thickness 0.7 cm. Fabric: middle with pebble inclusions. Colour:
grey-brown on the inside and outside, grey section. Decoration: sin-
gle line in the form of a zigzag ornament on the shoulder. Dating:
end of the 9th and beginning of the 10th centuries.
35 Context: SU 1357. Rim, shoulder and body fragments of a
pot. Rim diagonally cut. Mouth diam. 17.6 cm, wall thickness 0.3-0.5
cm. Fabric: middle with sand inclusions, and on the inner wall seve-
ral pebbles. Colour: ochre-grey on the outside, grey inside and secti-
on. Decoration: rows of imprints made by a small wheel from the
shoulder to the base of the vessel, split by single horizontal lines on
the body. Dating: end of the 9th and beginning of the 10th centuries.
36 Context: SU 1357. Fragment of an upper part of a pot. Rim
diagonally cut. Mouth diam. 24.4 cm, wall thickness 1.3 cm. Fabric:
middle with sand inclusions. Colour: ochre on the outside and insi-
de, grey and ochre section. Decoration: two deeply carved horizon-
tal lines on the shoulder. Dating: end of the 9th and beginning of the
10th centuries.
37 Context: SU 1816. Shoulder fragment of a pot manufactured
on a pottery wheel. Wall thickness 0.7 cm. Fabric: middle. Colour:
ochre on the inside and outside, grey section. Decoration: rows of
unskilfully performed imprints by a small wheel, which occasionally
turn into the motif of rows of horizontal lines. Dating: end of the 9th
and beginning of the 10th centuries.
38 Context: SU 1816. Base and body fragments of a pot, manu-
factured on a pottery wheel; traces of finishing by smoothing with le-
ather or textile on the inner wall. Base diam. 13.8 cm, body wall thic-
kness 0.7 cm. Fabric: middle. Colour: red on the outside, dark grey-
red inside and section. Decoration: rows of shallow horizontal and
diagonally crossed imprints by a small wheel. Dating: end of the 9th
and beginning of the 10th centuries.
39 Context: SU 1720. Rim and body fragments of a pot manu-
factured on a pottery wheel; traces of finishing by vertical smoothing
of the inner wall. Rim diagonally cut, high neck, emphasized shoul-
der. Mouth diam. 10.2 cm, wall thickness 0.6 cm. Fabric: middle with
inclusions of close grained pebbles. Colour: ochre-brown from the
inside and outside, dark-grey section. Decoration: single wave line
on the shoulder, horizontal rows of single, deeply carved lines on the
body. Dating: end of the 9th and beginning of the 10th centuries.
1 We express our gratitude to the leaders of the excavation, our colleagues mr. sc. Daria
Ložnjak Dizdar (leader of the research on the site of Virovitica-Đota) and mr. sc.
Kristina Jelinčić (leader of the research on the site of Virovitica-Kiškorija jug), for
entrusting us with the medieval finds for expert and scientific analysis.
2 Photos and drawings of the ceramic materials were made by Miljenko Gregl. Photos
and drawings of features were made during the excavations by Daria Ložnjak
Dizdar, Kristina Jelinčić and Kristina Turkalj. The drawings of the features from the
site of Kiškorija jug were analysed by K. Jelinčić, and for the purpose of this text they
were adjusted by the authors.
121
 srednji vek

1 2

122
 Tajana Sekelj Ivan^an, Tatjana Tkal^ec

9 10

123
 srednji vek

11 12 13

14 15

16 17

124
 Tajana Sekelj Ivan^an, Tatjana Tkal^ec

18 19

20 21

22

23 24

125
 srednji vek

25

26

27

28

126
 Tajana Sekelj Ivan^an, Tatjana Tkal^ec

30

29

32

31 33

34

127
 srednji vek

35

36

37

38 39

128
ob savi

1 Krvavec, 2 Kamnik-Mali grad, 3 Pržanj pri Ljubljani, 4 Dolsko pri Ljubljani, 5 Kompolje-Pod malnom,
6 Zagreb-Trg Sv. Marka, 7 Velika Gorica-Šepkovčica

129
 1 Krvavec, 2 Kamnik-Mali grad, 3 Pržanj pri Ljubljani, 4 Dolsko pri Ljubljani, 5 Kompolje-Pod malnom,
6 Zagreb-Trg Sv. Marka, 7 Velika Gorica-Šepkovčica

130
 benjamin [tular

Lončenina iz palacija na
Malem gradu v Kamniku
benjamin [tular

Z
aščitna arheološka izkopavanja na Malem gradu v Srednjeveški Kamnik se je ponašal z dvema gradovoma, ki ju
Kamniku so potekala v dveh sklopih, na zahodnem delu danes imenujemo Mali in Stari grad. Imeni sta znani od konca sred-
gradu od leta 1976 do leta 1983 in na vzhodnem delu od njega veka. Analiza pisnih virov je pokazala, da je poimenovanje Mali
leta 1986 do leta 1994. Vodja izkopavanj je redno objav-
ljal preliminarna poročila in sinteze o prazgodovinskih
najdbah, zgodnjesrednjeveškem grobišču ter arhitekturnem razvoju
gradu (Sagadin 1996; 1997a; 1997b; 2001). V zadnjih letih izvajamo
vrednotenje ohranjenega gradiva, ki izvira iz izkopavanj od leta 1986
(Štular 2005; 2005a; 2005b; 2006a; 2009).

C14

0 10 m

0 10 m

Slika 2
Slika 1 Mali grad, grajsko jedro. Puščica kaže mesto obravnavanih najdb (vir: Milan
Mali grad, grajski tloris (risba Mateja Belak). Sagadin, dokumentacija ZVKDS, OE Kranj; izdelal B. Štular).

131
 srednji vek

Slika 3
Mali grad, rekonstrukcija pritličnega prostora palacija (Edisa Lozić).

grad nastalo v času, ko je bilo prvotno grajsko jedro že porušeno, v
uporabi pa je bil le zahodni del gradu z bivalnim stolpom (sl. 1). Mali
grad je bil starejši, večji in pomembnejši od Starega gradu (Štular
2006a, 223-229).
Kot prvo omembo kamniških gradov običajno navajamo letni-
co 1202 in znameniti duo castella de Staine. Vendar sta se Bertold II.
Andeški in neki njegov ministerial že dobrega pol stoletja pred tem,
leta 1149, naslovila kot comes Bertoldus de Stein in Karol de Stein
(Kos 1928, št. 15 in št. 195). Uporaba imena Stein je v tem obdobju
zanesljiv argument za obstoj gradu (Krahe 1994, 46, 47; 2002, 14-16;
Burger 2006, 108-110).
Slika 4
Mali grad, izkopavanja 1991. Plast žganine, iz katere izvira C14 vzorec (foto
Andrej Pleterski, dokumentacija Inštituta za arheologijo, ZRC SAZU, št. 4610).
V drugi polovici 12. stoletja se je dokončno oblikoval
gospostveni center v Kamniku. Na Malem gradu so andeški grofje
naselili bavarsko ministerialno družino. Konec 12. stoletja in v prvi
četrtini 13. stoletja je Mali grad postal središče nove družinske veje
Andeško-Meranskih (Kos 2001, 197-198, 201). Odraz tega sta malo-
grajska kovnica breških feningov (Kos 1985, 42) in splošen gospo-
darski razcvet Kamnika v drugi polovici 12. stoletja in v 13. stoletju
(Gestrin 1985, 45, 46; Kos 1994, 180).

2
1 3

4 5
6

9 10 11 12
8

13 14 15

16
17

18

19
Slika 5
Beljak, Bamberški grad (Bamberger Burg, Villach). Najdbe z začetka 12. stoletja, terminus post quem 1202 (1-6) in 1178 (7-17). Izbor po Jensen 2003, 50-58 in 62-63, merilo 1 : 2.

132

Da so Andeški, kadar so se mudili na Kranjskem, kot sedež
uporabljali ravno kamniški Mali grad, dokazuje tudi listina o porav-
navi med patriarhom Bertoldom Andeškim in vojvodo Ulrikom
Spanheimskim, ki je bila podpisana in capella superiori castri inferi-
oris de Stain (Kos 1975 I, 246).
Dosedanje analize gradiva iz grajskega jedra (Štular 2005a;
2005b; 2007) so potrdile domneve o več srednjeveških fazah, zgod-
njesrednjeveški in dveh visokosrednjeveških.
Zgodnjesrednjeveško fazo opredeljuje predvsem grobišče,
datirano v 10. stoletje ali začetek 11. stoletja. Značilnosti grobišča so
izjemen položaj v prostoru, razmeroma kratek čas pokopavanja,
majhen obseg ter uravnotežena spolna in starostna struktura
(Sagadin 2001; Štular 2007a). Upoštevaje te značilnosti skupaj z vse
številnejšimi dokazi o istočasni naselbini (Štular 2005, 149, 150; prim.
Sagadin 1997b) in izpovednost nekaterih dragocenejših predmetov
(Sagadin 2001, sl. 10, t. 3: 12), lahko domnevamo obstoj zgod-
njesrednjeveške centralne naselbine (za uporabo izraza prim. Kosi
2005, 271–280).
Na istem mestu je nastal grad, katerega obstoj dokazuje niz
arhitekturnih elementov in posameznih arhitekturnih členov.
Najstarejši arhitekturni člen malograjske kapele je verjetno nastal
konec 11. stoletja (Cevc 1985, 67; Sagadin 1997b, 32, 33). Mali grad
lahko opišemo kot skalni grad (nem. Felsenburg), kakršne so gradili
predvsem v 11. in 12. stoletju (Krahe 2002, 88, 89). Tudi poimeno-
vanje Stein je značilno za gradove visokega plemstva s konca 11. in
začetka 12. stoletja (Burger 2006, 108-110). Tako lahko z določeno
gotovostjo gradnjo umestimo v konec 11. stoletja.
Obsežne prezidave gradu, ko je bila površina gradu več kot
podvojena, označujejo drugo visokosrednjeveško fazo. Te gradbene
dejavnosti so z vrsto arhitekturnih elementov datirane v konec 12. ali
začetek 13. stoletja. Terminus post quem prezidavam gradu pred-
stavlja srebrnik, kovan okoli leta 1180, ki je bil najden na hodni
površini predhodne faze (Sagadin 1997a, 108, 109; Štular 2009, 119).
Teže opredeljivo je prenehanje uporabe grajskih prostorov, a
"leta 1444 je bilo grajsko poslopje na Malem gradu že zapuščeno"
(Otorepec 1985, 20, op. 35 po Haus-, Hof- und Staatsarchiv Wien,
Allgemeine Urkunndenreihe 724, fol. 227, 252; prim. Kos 2001, 201).
Vrednotenje arheološkega gradiva v večji meri potrjuje orisan
razvoj Malega gradu. Vendar so arheološki viri bolj kot za premika-
nje letnic in faz pomembni za prepoznavanje podrobnosti iz vsak-
danjega življenja na gradu. Natančnejše vrednotenje presega okvire
na tem mestu zastavljene naloge (glej npr. Štular 2007), predstaviti
želimo le drobec iz zadnjih trenutkov življenja v grajskem palaciju.
Analiza arheološke stratigrafije je pokazala, da je grajsko jedro
pogorelo "do tal" in ni bilo obnovljeno. Kot kaže, sta se tej usodi
izmaknila zahodni del gradu in grajska kapela. Vendar večina najdb ne
izvira iz same plasti žganine, temveč iz tanke plasti tik pod njo in nad
estrihom hodne površine. V sami žganinski plasti pa so se ponekod
leseni deli konstrukcije ohranili do te mere, da skupaj z nekaterimi
primerjavami (npr. Baeriswyl 2001, Abb. 5; Krahe 2002, 63-65)
omogočajo dokaj zanesljivo rekonstrukcijo pritličnega prostora (sl. 3).
Lončenina, ki jo predstavljamo, izvira iz treh plasti v grajskem
palaciju. Plast žganine (sl. 4), ki je bila tudi datirana z metodo C14, je
ležala v jugozahodnem delu palacija (sl. 2). Po opisih izkopavalcev
gre za plast žganine in karboniziranega žitnega zrnja. Kot vzorec za
C14 analizo je služilo ravno žitno zrno, iz plasti same pa predstav-
ljamo tri odlomke lončenine (1-3). Neposredno pod to plastjo je bila
rjava ilovnata plast, iz katere izvira 7 odlomkov (4-10). Tem datacija
vzorca C14 v čas med letoma 1090 in 1167 določa terminus ante
quem. Ker so odlomki ležali na estrihu hodne površine, sklepamo, da
benjamin [tular
niso občutno starejši od dogodka, datiranega s C14 analizo. Sodijo v
čas zadnje faze uporabe grajskega palacija. Tik nad žganinsko plastjo
je ležala temnorjava plast, v kateri je bilo nekaj fragmentov keramike
in živalskih kosti. Najdbam iz te plasti (11-24) datacija vzorca C14
določa terminus post quem. Analiza stratigrafije kaže, da je tudi sled-
nja plast nastala neposredno po požaru, a obstaja možnost vrinjenih
mlajših odlomkov.
Odlomkom lahko glede na obliko ustja poiščemo tipološke
primerjave.
Za neznačilno enostavno zaobljeno ustje (10) z užlebitvijo na
notranji strani nismo našli neposrednih primerjav. Podobna ustja so
datirana od 8. do sredine 13. stoletja s poudarkom na 10. in 11. sto-
letju (Losert 1993, tip 1F; Boháčova 2003, sl. 30a: 35, 40; Unger 1996,
sl. 2: 2, 3, 4; Belak, Pleterski, Knific 2008, t. 12: 15; 13: 19).
Odlomkoma enostavnih oglatih ustij (1, 5) z ravno prirezanim,
rahlo razširjenim ustjem z navpičnim robom najdemo številne
primerjave (Losert 1993, tip 2G; Rejholcova 1995, t. 156: 3; Hanuliak,
Kuzma, Šalkovskỳ 1993, t. 48: 3, 7; 133: 11; Radoměrskỳ, Richter 1974,
kat. št. 62b; Dannheimer 1973, t. 7: 2, 7, 13; Kaltenberger 1997, t. 4: 22;
Wintergerst 1999, t. 26: 4; Stadler 1995, sl. 56: A51; Felgenhauer-
Schmiedt 1996, sl. 9; Müller 1994, t. 6: 6; Belak, Pleterski, Knific 2008,
t. 8: 13). Kot je za enostavna ustja značilno, je razpon datacij izjemno
širok, od 8. do konca 13. stoletja.
Rogljasta ustja (7, 8) so poimenovana po značilnem
oblikovnem elementu, užlebljenosti zgoraj, spodaj in na ustju.
Primerjave so umeščene od 9. do 12. stoletja (Losert 1993, tip 4C;
Dannheimer 1973, t. 16: 7, 8; Müller 1994, t. 9: 2).
V predstavljenem gradivu so najštevilnejša spodrezana ustja. Ta
imajo lahko enakomerno zaobljen rob (2; Losert 1993, tip 5C;
Dannheimer 1973, t. 12: 8; 16: 17, 23, 27; Kaltenberger 2001, t. 7: 114;
Kaltenberger, Cech 2003, t. 2: A44), poševno prirezan rob (11, 13, 14,
16, 20; Losert 1993, tip 5G; Dannheimer 1973, t. 2: 5, 10, 11; 3: 4, 13;
Gutjahr, Tiefengraber 2003, oblika ustja 5a, 5b, 5c; Predovnik 2003, sl.
42: 40, 41, 54; Kaltenberger 1997, t. 3: 21; 4: 26, 27; 6: 37-42; 2001, t. 7:
111; Kaltenberger, Cech 2003, t. 1: A7, A8; Wintergerst 1999, t. 74: 2;
75: 4; 98: 2,5; Stadler 1995, t. 7: A53; Felgenhauer-Schmiedt 1996, sl. 9)
ali navpično prirezan rob (4, 6, 21; Kaltenberger 1997, t. 4: 28; 2001,
t. 7: 107(6), 108; Kaltenberger, Cech 2003, t. 1: A5; Loskotová,
Prochazká 1996, sl. 1: 409 in sl. 9: 5; Felgenhauer-Schmiedt 1996, sl. 2).
Razpon datacij številnih primerjav je sicer širok, od 8. do 14. stoletja,
vendar z močnim poudarkom na datacijah od 11. do 13. stoletja.
Naslednjo skupino predstavljajo močno izvihana ustja, ki imajo
pod ostrim kotom navzgor zalomljeno ustje z zaobljenim robom (18;
Losert 1993, tip 6F; Dannheimer 1973, t. 20: 1; Radoměrskỳ, Richter
1974, kat. št. 90; Wintergerst 1999, t. 38: 8; 81: 1) ali odebeljeno
zaobljeno ustje s poševnim do vertikalnim robom in užlebitvijo na
notranji strani (19; Losert 1993, tip 6G; Dannheimer 1973, t. 19: 7, 12,
13; 20: 10; Kaltenberger 1997, t. 8: 50; Wintergerst 1999, t. 34: 3,6,7; 81:
3). Razpon datacij primerjav je od 9. do 13. stoletja s težiščem v 11. in
12. stoletju.
Močno odebeljenemu ustju (9) najdemo manj primerjav
(Losert 1993, tip 7C; Dannheimer 1973, tab. 23: 9). Te so umeščene
predvsem v 11. in 12. stoletje.
Zato pa imata zapognjeni ustji (15, 17) številne primerjave iz
12. in 13. stoletja (Dannheimer 1973, t. 6: 8; 27: 7, 8, 17; Gutjahr,
Tiefengraber 2003, oblika ustja 8c; Kaltenberger 1997, t. 10: 67-69; 11:
70-72; Kaltenberger 2001, t. 7: 118; Kaltenberger, Cech 2003, t. 1: A17;
Wintergerst 1999, t. 76: 9; 77: 1; Felgenhauer-Schmiedt 1996, sl. 11).
Široko karnisno ustje (22) je glede na primerjave (Dannheimer
1973, priloga 2; Radoměrskỳ, Richter 1974, kat. št. 49; Stadler 1995, t.
133
 srednji vek
20
24
28
33
35
Slika 6
Bamberg, mestna katedrala (Bamberger Dom), lončenina, datirana med letoma 1185 in 1210/37. Izbor po Losert 1993, Taf. 25-27, merilo 1 : 2.
6: A37-A42; Nekuda 1985, sl. 137a) mogoče umestiti v drugo polovi-
co 13. in začetek 14. stoletja.
Dve manj značilni ustji (3, 23) lahko opredelimo na podlagi žle-
bljenja zunanjega roba ustja, lastnosti, ki se pojavi ravno na širokih
karnisnih ustjih v drugi polovici 13. stoletja.
Bolj kot naštevanje posameznih primerjav je lahko izpovedna
primerjava z dobro datiranima najdbnima skupkoma. Prvi (sl. 5) izvi-
ra iz Bamberškega gradu v Beljaku na avstrijskem Koroškem
(Bamberger Burg in Villach), ki je bil zgrajen v 11. stoletju (Vetterling,
Kohnert 2003, 7) in je doživel večje prezidave sredi 13. stoletja.
Gradivo izvira iz dveh plasti, ki sta starejši od omenjenih prezidav in
datirani z novcema, prva (sl. 5: 1-7) z breškim feningom, kovanim
med letoma 1202 in 1210, ter druga (sl. 5: 8-20) z močno obrabljenim
beneškim denarijem, kovanim med letoma 1178 in 1192. Na podlagi
tega avtorica upravičeno datira nastanek obeh plasti v začetek 13.
stoletja (Jensen 2003, 94-98).
Drugi dobro datiran skupek najdb (sl. 6) izvira iz mestne kate-
drale severnobavarskega mesta Bamberg. Izravnalna plast je datirana
s pisnimi viri med letoma 1185 in 1210 ali 1237 (Losert 1993, 108-
113).
Dobre primerjave za predmete z Malega gradu, ki so tipološko
starejši (1-3, 6, 9, 12, 13), najdemo predvsem med najdbami iz
Beljaka, manj pa med bamberškimi (9, 11). S tipološko-kronološkega
gledišča malograjske najdbe vsebujejo primerljive odlomke, pa tudi
mlajše najdbe.
Primerjalna najdbna skupka nista bila izbrana naključno. Vsa tri
najdišča imajo namreč nekaj skupnega. To so Andeško-Meranski, na
začetku 13. stoletja ena najmogočnejših rodbin v cesarstvu. V prvi
četrtini 13. stoletja je bil nesporni gospodar Malega gradu Henrik IV.
Andeški, istrski mejni grof in de facto mejni grof Kranjske. De jure je
bil to od leta 1218 njegov brat, oglejski patriarh Bertold. Tretji brat,
Ekbert, s katerim je bil Henrik ves čas v tesnih stikih, je bil bamberš-
ki škof. Bil je torej upravitelj tako bamberške katedrale kot tudi be-
ljaškega gradu in tamkajšnje posesti. Ob tem je treba upoštevati
podatek, da je takratno izvajanje fevdalne oblasti zahtevalo tudi oseb-
no prisotnost fevdalnih gospodov najvišjega sloja, kar potrjujejo
številne listine (Kos 1994, 180; 2001, 188-201; Štih 2001, 17-35; Štular
2006a, 223-226).
134
21 22 23
25 26
27
29
30
31 32
34
37
36 38
V prispevku smo prikazali lončenino iz plasti, nastalih med
požarom, ki je uničil grajsko jedro Malega gradu, ter tik pred njim in
tik po njem. S pomočjo pisnih virov lahko ta dogodek razmeroma
dobro opredelimo. Terminus post quem predstavlja zgoraj omenje-
na listina iz leta 1248, podpisana v grajski kapeli (Kos 1975 I, 246).
Terminus ante quem predstavlja leto 1444, ko se grad omenja kot že
opuščen, ain öds haws (Otorepec 1985, 20, op. 35 po Haus-, Hof- und
Staatsarchiv Wien, Allgemeine Urkundenreihe 724, fol. 227, 252; Štu-
lar 2006a, 223-229).
Tipološko lahko skupek predstavljene lončenine, če ga obrav-
navamo kot zaprti kontekst, umestimo v 13. stoletje. Prostorsko pa je
gradivo tipično za visokosrednjeveško Kranjsko in Koroško, primer-
jave najdemo še na prostoru Bavarske, avstrijske Štajerske in
Moravske.
Zato je rezultat C14 datacije zoglenelega žitnega zrna nekoliko
presenetljiv, saj je najverjetnejša datacija med letoma 1090 in 1167,
najkasnejša možna datacija pa je leto 1188 (datiranje Sigma 2 cal. AD
1031-1164 (88,7 %) ali 1167-1188 (6,7 %). Takšna datacija je skoraj
stoletje starejša od tiste, ki smo jo pričakovali na podlagi pisnih virov,
novčnih najdb in tipološke analize lončenine.
Katalog
1 Enostavno oglato ustje; odlomek glinene posode; 4,8 x 8,5 x
0,9 cm; pr. ustja 30 cm; svetla barva zunaj in znotraj, svetel enobarven
prelom; odlomek doglajen.
2 Spodrezano ustje; odlomek glinene posode; 3,4 x 3,1 x 0,5 cm;
svetla barva zunaj in znotraj, temen enobarven prelom; odlomek
doglajen; izdelano na hitrem kolesu.
3 Izvihano odebeljeno ustje z užlebitvami na zgornjem, spod-
njem in zunanjem robu ustja; odlomek glinene posode; 2,5 x 4,3 x 0,8
cm; pr. ustja 22,8 cm; svetla barva zunaj in znotraj, temen enobarven
prelom; odlomek doglajen; izdelano na hitrem kolesu.
4 Spodrezano ustje; odlomek glinene posode; 1,8 x 3,3 x 0,5 cm;
pr. ustja 19,5 cm; lisasta zunanja in notranja površina, temen enobar-
ven prelom; odlomek doglajen; izdelano na hitrem kolesu.
5 Enostavno oglato ustje; odlomek glinene posode; 3,6 x 10,5 x
0,5 cm; pr. ustja 19,8 cm; svetla barva zunaj in znotraj, svetel enobar-
ven prelom; prismojeni ostanki; odlomek doglajen.

4 5
6 7
9 10
12
14
6 Spodrezano ustje; odlomek glinene posode; 5,1 x 5,3 x 0,8 cm;
pr. ustja 24,6 cm; svetla barva zunaj in znotraj, svetel enobarven
prelom; odlomek doglajen.
7 Rogljasto ustje; odlomek glinene posode; 5,1 x 3,2 x 0,4 cm;
pr. ustja 13,3 cm; temna barva zunaj in znotraj, temen enobarven
prelom; odlomek doglajen.
8 Rogljasto ustje; odlomek glinene posode; 2,8 x 5,2 x 0,7 cm;
pr. ustja 17,1 cm; temna barva zunaj in znotraj, temen enobarven
prelom; odlomek doglajen.
9 Močno odebeljeno ustje; odlomek glinene posode; 4,4 x 5,5 x
0,4 cm; pr. ustja 18,9 cm; svetla barva zunaj in znotraj, svetel enobar-
ven prelom; izdelano na hitrem kolesu.
10 Neznačilno enostavno zaobljeno ustje; odlomek glinene
posode; 3,6 x 4,5 x 0,7 cm; pr. ustja 19,4 cm; svetla barva zunaj in zno-
traj, svetel enobarven prelom; odlomek doglajen.
11 Spodrezano ustje; odlomek glinene posode; 3,5 x 4,3 x 0,4
cm; pr. ustja 9,8 cm; temna barva zunaj in znotraj, temen enobarven
prelom; izdelano na hitrem kolesu.
12 Spodrezano ustje; odlomek glinene posode; 3,5 x 5,5 x 0,9
cm; pr. ustja 31 cm; svetla barva zunaj in znotraj, svetel enobarven
prelom; odlomek doglajen.
benjamin [tular
1 3
2
8
11
15
13
13 Spodrezano ustje; odlomek glinene posode; 4,6 x 11 x 0,8
cm; pr. ustja 31,5 cm; svetla barva zunaj in znotraj, temen enobarven
prelom; odlomek doglajen.
14 Spodrezano ustje; odlomek glinene posode; 3,1 x 3,9 x 0,6
cm; pr. ustja 17,1 cm; svetla barva zunaj in znotraj, svetel enobarven
prelom; odlomek doglajen; izdelano na hitrem kolesu.
15 Zapognjeno ustje; odlomek glinene posode; 2,8 x 5,2 x 0,6
cm; pr. ustja 18,8 cm; svetla barva zunaj in znotraj, svetla enobarven
prelom; odlomek doglajen.
16 Spodrezano ustje; odlomek glinene posode; 2,5 x 5,3 x 0,3
cm; pr. ustja 17,7 cm; svetla barva zunaj in znotraj, svetel enobarven
prelom; izdelano na hitrem kolesu.
17 Zapognjeno ustje; odlomek glinene posode; 3 x 3,5 x 0,5 cm;
pr. ustja 19,5 cm; svetla barva zunaj in znotraj, svetel enobarven
prelom; odlomek doglajen.
18 Močno izvihano ustje; odlomek glinene posode; 3,6 x 6,2 x
0,5 cm; pr. ustja 13,4 cm; svetla barva zunaj in znotraj, temen enobar-
ven prelom; prismojeni ostanki; izdelano na hitrem kolesu.
19 Močno izvihano ustje; odlomek glinene posode; 4 x 8,2 x 0,8
cm; pr. ustja 19,5 cm; svetla barva zunaj in znotraj, svetel enobarven
prelom; odlomek doglajen.
135
 srednji vek
20 Spodrezano ustje; odlomek glinene posode; 5 x 7,5 x 1 cm;
pr. ustja 24,3 cm; svetla barva zunaj in znotraj, svetel enobarven
prelom; odlomek doglajen.
21 Spodrezano ustje; odlomek glinene posode; 3,9 x 5,2 x 0,9
cm; pr. ustja 31,3 cm; lisasta zunanja in notranja površina, svetel eno-
barven prelom; odlomek doglajen.
22 Široko karnisno ustje; odlomek glinene posode; 4 x 6 x 0,4
cm; pr. ustja 17,7 cm; svetla barva zunaj in znotraj, svetel enobarven
prelom; izdelano na hitrem kolesu.
16
19
23
Die Keramikfunde aus Mali grad in Kamnik
Der Beitrag befasst sich mit der Keramik aus der hochmittelal-
terlichen Burg, namens Mali grad oder Stein, in Kamnik, nördlich von
Ljubljana. Die Burg wurde in den 1980er und 1990er archäologisch
fast komplett erforscht. Die Keramik stammt aus drei Schichten aus
dem Burgpalas (Rekonstruktion Abb. 3). Eine Brandschicht (Abb. 4),
die auch mittels der C14-Methode datiert wurde, lag im südwestlichem
Teil des Palas (Abb. 2). Als Probe für die C14-Analyse diente auch ein
Getreidekorn, aus der Schicht selbst werden aber 3 Keramikfragmente
vorgestellt (1-3). Das Rest der Keramik stammt aus Schichten, die
136
23 Spodrezano ustje z dvema užlebitvama na zunanjem robu
ustja; odlomek glinene posode; 3,5 x 6 x 0,7 cm; pr. ustja 19,2 cm;
svetla barva zunaj in znotraj, svetel enobarven prelom; odlomek
doglajen.
24 Spodrezano ustje z užlebitvijo na notranjem robu; odlomek
glinene posode; 3,5 x 5,5 x 0,5 cm; pr. ustja 18,8 cm; svetla barva zunaj
in znotraj, svetel enobarven prelom; odlomek doglajen; izdelano na
hitrem kolesu.
17 18
20
21 22
24
stratigraphisch unmittelbar unter (4-10) und über (11-24) der erwäh-
nten Brandschicht lagen.
Die vorgestellte Keramik wird als geschlossener Kontext behan-
delt und typologisch ins 13. Jahrhundert datiert. Diese Datierung wird
auch von Analysen der schriftlichen Quellen und Münzfunden
bestätigt. Räumlich ist das Material für hochmittelalterliche Krain und
Kärnten typisch, während vergleichliche Funde auch aus Bayern,
dem österreichischen Teil Steiermarks und Mähren bekannt sind. Das
Resultat der C14-Datierung ist etwas überraschend, da die
wahrscheinlichste Datierung zwischen 1090 und 1167 liegt, und die
späteste mögliche Datierung das Jahr 1188 ist.

Krvavec
Andrej Pleterski, Luka Per{i^
L
eta 2003 je bilo na Krvavcu na nadmorski višini 1600 m
odkrito zgodnjesrednjeveško najdišče (Cevc 2003). Gre
za stranski greben na jugozahodu Kamniško-Savinjskih
Alp, ki kot pomol sega globoko v Ljubljansko kotlino.
Pod planinskim domom na Krvavcu je ravnica z imenom
Na Bleku, nad njo pa je manjša grbina na strmem pobočju. Ta grbina
ima tako ugodno mikroklimatsko lego, da na njej ni snega, tudi ko je
v okolici še debela snežna odeja (sl. 1). Prostor je danes pašnik in je
bil to, kot kažejo dosedanje raziskave, tudi v zgodnjem srednjem ve-
ku. Ročna vrtina na grbini, kjer je bilo mogoče domnevati kamnito
grobljo, je že leta 2003 dala več sto odlomkov lončenine, kar je v le-
tu 2004 vodilo k raziskavi do 8 x 8 m velike površine na istem mestu.
Naleteli smo na ostanke hiše in našli več kot 1000 odlomkov lončeni-
ne. Hkrati je bil opravljen načrtni podpovršinski pregled, ki je poka-
zal, da je prostor zgodnjesrednjeveškega naselja velik približno 50 x
50 m. V letu 2005 smo raziskali še eno hišo, ki pa je bila, kot se zdi,
opuščena namenoma, zato ima malo najdb in se je slabše ohranila
(Pleterski 2006). V nadaljevanju zato predstavljamo hišo iz izkopa 1
v letu 2004.
Izkop 1 (2004)
Izkop 1 je bil narejen tako, da je zajemal celotno območje ka-
mnite groblje, v katero je posegla ročna vrtina leto poprej. Zakoličili
smo 6 x 6 m velik izkop in ga pozneje na vsako stran razširili še za 1
m, da smo zajeli celotne ostanke najdene stavbe. Izkop je bil razde-
ljen na mikrokvadrante (v nadaljevanju MKV) 1 x 1m (sl. 2). Kopali
smo po posameznih poglobitvah, pri čemer smo se skušali prilagaja-
ti poteku plasti. Pravo stratigrafsko izkopavanje namreč ni bilo mo-
goče, prav tako ne arbitrarno kopanje po vodoravnih režnjih. Izbra-
na metoda vendarle omogoča dobro dokumentacijo arheoloških
ostalin in daje visoko stopnjo možnosti kabinetnega rekonstruiranja
terenske situacije.
Prerez A-B vzdolž sredine mikrokvadrantov 13, 23, 33, 43, 53, 63
(sl. 2)
Plasti: 1. črn humus; 2. kamni in humus; 3. peščena rjava ilovica
z manjšimi kamni; 5. kamni in rjav ilovnat humus; 6. kamni, skale, pe-
sek in rumena ilovica.
Andrej Pleterski, Luka Per{i^
Komentar. Geološko osnovo predstavlja plast 6. Vanjo je bil na-
rejen vkop, ki ga zapolnjuje plast 5. V tej so bili posamični odlomki
lončenine. Plasti 5 in 6 prekriva tanka plast 3, v kateri ni bilo najdb,
zelo veliko pa jih je bilo na njeni zgornji površini: odlomki lončeni-
ne, drobci oglja, živalski zobje, kamniti brusi. Skoraj v celotni dolžini
spodnje tri plasti prekriva plast 2, v kateri so bili številni odlomki lon-
čenine in v severnem delu tudi drobci oglja. Plast 1 pokriva vse. V
njej je bilo samo nekaj posamičnih odlomkov lončenine.
Idealiziran tloris po odstranitvi plasti 1 in 2 (sl. 3)
Plasti: 3. peščena rjava ilovica z manjšimi kamni; 4. rjava ilovica;
5. kamni in rjav ilovnat humus; 6. kamni, skale, pesek in rumena ilo-
vica.
Komentar. Geološko osnovo sestavljajo kamni, pesek in rume-
na ilovica (plast 6). Prvi opazni poseg človeka na raziskani površini
je nastanek jame v zahodnem delu izkopa. Nato je začelo nastajati
polnilo jame (plast 5). Odlomki lončenine in drobci oglja v polnilu
nakazujejo, da se je to dogajalo v času, ko je bil okolni prostor že po-
seljen.
Sledila je postavitev hiše. Kotanje z rjavo ilovico (plast 4) jugo-
zahodnega vogala so bile namreč na plasti 5, kar je bilo vidno med iz-
kopavanjem, medtem ko risba kaže samo še ostanke plasti 4. Seve-
Slika 1
Krvavec, Na Bleku. Pogled na greben z naselbino z jugovzhoda.
Posneto 4. 2. 2006, ko je bilo na okolnem smučišču uradno 80 cm snega.
137
 srednji vek
Slika 2
Krvavec, Na Bleku. Prerez v izkopu 1 z načrtom mikrokvadrantov.
rovzhodni vogal hiše je slonel na naravni skali, druge tri vogale so
podpirale lesene stojke. Skala je imela vlogo statičnega sidra. Bivalna
tla hiše so bila torej dvignjena nad pobočje in imamo opraviti s stav-
bo na t. i. kobile, kot so se ohranile do danes na bohinjskih planinah.
Zaradi strmine je bilo treba pri postavljanju vogalnih podpornikov
pobočje nekoliko izravnati. V tako nastale kotanje je voda pozneje
nanesla rjavo ilovico (plast 4). Da gre za spiranje že poseljene povr-
šine, govorijo odlomki lončenine v tej plasti. Ker sta jugovzhodna in
severozahodna vogalna stojka stali v kotanji, se je ob njiju nabrala
plast rjave ilovice, ki je ohranila njun odtis. Vogalne stojke so sicer se-
gale bolj ali manj samo do prvih večjih kamnov na tleh in niso bile
vkopane. Izjema je manjša jama za kol ob jugozahodnem vogalu, kjer
gre morda za njegovo poznejšo dodatno podporo. V celoti imamo
pred seboj štirivogalno stavbo velikosti približno 4,5 x 4,8 m, usmer-
jeno približno v smeri sever-jug. V hiši je bilo na sredini kurišče. Se-
stavljala ga je plast peščene rjave ilovice z manjšimi kamni (plast 3),
verjetno v lesenem ali kamnitem okviru. Velika gostota kamnov in
skal, ki so delno vidni celo še na površini, govori o ostankih povsem
razsutega suhozida.
Tafonomska opažanja in komentar
Ko gradimo razlago informacij, ki smo jih pridobili pri izkopa-
vanjih, moramo najprej razvozlati njihovo tafonomijo (< grško tafos
= pokop, pogreb, sedmina, pogrebščina, grob, grobišče + grško no-
mos = običaj, šega, navada; načelo, pravilo), torej način njihovega na-
stanka. Če namreč želimo rekonstruirati nekdanje življenje, moramo
prepoznati procese, ki so ustvarili arheološki skupek, to je skupek, ki
so ga dokumentirali arheologi. Poznavanje tafonomije pa je pomem-
bno tudi za ocenjevanje hitrosti nastanka opazovanih skupkov in nji-
138
0 1m
hove medsebojne starosti. V čim krajšem času je nastal opazovani
skupek, tem večja je verjetnost, da so najdbe, ki izvirajo iz njega, isto-
časne. In obratno, čim dalj časa je nastajal skupek, tem manjša je ta
verjetnost. Še posebej pomembno je, da poznamo tafonomijo skup-
kov, iz katerih smo vzeli vzorce za C14 analizo. Samo v tem primeru
bomo tako pridobljeno datacijo sploh lahko pravilno uporabili. Pri
tem sploh ne razpravljamo o tem, da je zelo pomembno, kaj damo v
C14 analizo (na primer vejico, zrnje ali del debla). Tiha predpostavka,
da C14 datum pomeni terminus ad quem za spremne najdbe, je nam-
reč lahko povsem zgrešena, če ne upoštevamo, kakšen je bil analizi-
rani vzorec in kakšna je bila njegova tafonomija.
Ker v primeru našega izkopa 1 na Krvavcu skoraj vse najdbe
izvirajo iz plasti 1, 2 in 3, je pomembna njihova umestitev v rekon-
strukcijo tafonomije. Izjemna količina lončenine, veliki odlomki in
njihova sestavljivost (Peršič 2006) govorijo za to, da je bila stavba
opuščena z notranjo opremo vred in je zlagoma propadala na kraju
samem. Ko so nosilni stebri strohneli, se je konstrukcija sesedla. Te-
daj je nastala največja koncentracija lončenih odlomkov v osrednjem
delu stavbe. Kurišče se je ohranilo kot peščena ilovnata plast 3. Tu je
bila druga največja koncentracija drobcev oglja v izkopu. Erozijsko
nasipanje (plasti 2 in 1) je pozneje prekrilo stavbne ostanke.
Koncentracije oglja in odlomkov lončenine pri severovzho-
dnem vogalu, še zlasti v dveh jamicah, pričajo, da gre za površino
smetišča iz časa uporabe stavbe. Tam je bil najverjetneje vhod v hišo,
skozi katerega so nosili kuhinjske odpadke, zlasti pepel, in jih stresa-
li na tla. Kol v jamici ob severni steni bi lahko podpiral skladovnico
drv, ki si jo je mogoče predstavljati takoj za vogalom pri vhodu. Ta bi
hkrati ščitila hišo pred severnim vetrom. Bivalna tla hiše so bila torej
lesena in dvignjena nad pobočje, na katero se je dodatno opiral se-
 Andrej Pleterski, Luka Per{i^

verni del hiše. Površina zunaj stavbe je bila sprana do žive skale, pod
podom pa ne.
Če je zgornje razumevanje tafonomije pravilno, potem to za ča-
sovno razlago najdb pomeni, da moramo ločiti med smetiščem zunaj
hiše, kjer so odlagali smeti ves čas uporabe stavbe, in med notranjo-
stjo stavbe, kjer je stal skupek posodja v letu, ko je bila stavba nepri-
čakovano (?) zapuščena. To pomeni, da bi na smetišču lahko bile ne-
katere starejše vrste posodja, ki jih v času opustitve hiše niso več upo-
rabljali in jih zato v notranjosti hiše ne bi bilo. In obratno, v notranjo-
sti bi bile lahko povsem mlade posode, kakršnih še niso odvrgli in jih
zato na smetišču ne bi bilo.
Drobci oglja z območja smetišča so se tam kopičili ves čas upo-
rabe hiše, oglje z ognjišča v notranjosti pa pripada morda prav za-
dnjemu ognju, vsekakor pa zadnjemu času uporabe. Zato smo za C14
analizo vzeli zoglenelo macesnovo vejico z ognjišča.

Čas opustitve stavbe

Okvirno postavitev v čas lahko opremo na dvoje: na lončenino
in C14 analizo. Lončenina se po oblikah ustij in okrasu ujema z zgo-
dnjesrednjeveško z blejske Pristave. Ker je bila hiša v izkopu 1 zapu-
ščena skupaj s posodjem, predstavlja “časovno kapsulo”, skupek, ki
odraža stanje v zelo kratkem časovnem odseku, podobno kot grobo-
vi. Pri podrobnejši časovni opredelitvi nam je v pomoč lončenina z
bližnjega Malega gradu v Kamniku, ki je po izdelavi in oblikah zelo
podobna krvavški. Večina odlomkov ustij s Krvavca ima zunanji rob
rahlo užlebljen in nekoliko potegnjen navzdol (PO4C1). Na Malem
gradu v Kamniku sta to obliki 4C in E5 (Štular 2007, t. 1, sl. 14), ki se
tam pojavljata že v najstarejši naselbinski fazi. Začetek te faze datira
0 2m
pripadajoče grobišče v 10. stoletje (Sagadin 2001, 368-371). Druga kr-
vavška ustja pripadajo pretežno preprostim, nadčasovnim oblikam.
Pomembno je, da na Krvavcu ni ene od najštevilnejših oblik ustij za-
četne faze na Malem gradu, G2 (Štular: prav tam). To so ustja z vodo-
ravno izvihanim, odebeljenim in navpično odrezanim robom. Pojav-
ljajo se tudi na blejski Pristavi, očitno ob koncu tamkajšnje naselbine,
ki je živela še vsaj do sredine 10. stoletja (Pleterski 1986, 67), če ne še
nekoliko dlje, do druge polovice istega stoletja. Vsekakor je že pisni
viri 11. stoletja ne omenjajo. Vse to kaže, da so krvavško hišo zapusti-
li, preden so se uveljavila ustja oblike G2. Ker so ta najpozneje sredi
10. stoletja že prisotna, je opustitev hiše na Krvavcu verjetnejša na za-
četku 10. stoletja kakor pa pozneje.
C14 analizo ostanka macesnove vejice z ognjišča v hiši so opra-
vili v laboratoriju Beta Analytic v Miamiju na Floridi.
BETA-197291 conventional radiocarbon age 1170±40 BP.
1∑ 790-900 (68 %)
2∑ 770-980 (95 %)
Ta rezultat kaže, da je možnost, da so stavbo opustili najpozne-
je v prvi polovici 10. stoletja, še verjetnejša.
Obstoj hiše že pred tem v 9. stoletju je zato zelo mogoč, čas po-
stavitve pa se bo morda dalo natančneje določiti, ko bo raziskanih
več okolnih stavb.
Primerjava okrasnih in oblikovnih tipov na smetišču s tistimi v
notranjosti stavbe
Klasifikacija okrasa in oblik je bila narejena z vnosnimi obrazci
podatkovnega sistema ZBIVA (Pleterski 2001). Pri razlagi rezultatov
Slika 3
primerjave zastopanosti okrasnih in oblikovnih tipov na smetišču s Krvavec, Na Bleku. Tloris izkopa 1.
tistimi v notranjosti stavbe je treba upoštevati tudi možnost, da so za-
radi erozijskih procesov najdbe iz obeh prostorov morda vsaj delno
pomešane. Zato smo za analizo izbrali tiste mikrokvadrante, kjer je ta
možnost najmanjša: za notranjost MKV 22, 23, 32, 33, 42, 43, 52, 53 ter
za smetišče MKV 63, 64, 65, 73, 74, 75.

139
 srednji vek

Smetišče Razprava
Tabele 1, 2 in 3 ter sliki 5 in 6 prikazujejo različne okrasne tipe.
ŠTEVILKA Nekatere vrste okrasa se pojavljajo tako v osrednjem delu objekta
PREDMETA TIP OKRAS kot na smetišču, medtem ko so druge značilne le za prvo ali drugo
1 1S rebro + kratki vrezi + več valovnic območje.
2 2S pas valovnic + vbodi z glavnikom Najpogostejši so odlomki, okrašeni z rebrom (enim ali več) (tip
+ vodoravna črta 1SO), valovnico (eno ali več) (2SO) ter glavničenjem (3SO). Omenje-
3 3S križno glavničenje ni okrasni tipi, ki se pojavljajo na smetišču in v osrednjem delu objek-
4 3S križno glavničenje ta, so prikazani v tabeli 3.
5 4S glavničenje + več valovnic Mikrokvadranti z večjim deležem odlomkov z rebri so skoncen-
trirani predvsem v osrednjem delu objekta, kjer je bilo morda ognji-
Tabela 1 šče. Tu je bilo najdenih 36 takih odlomkov (sl. 5). Večja koncentraci-
ja odlomkov z rebri je najverjetneje delno posledica večjega števila
Osrednji del objekta odlomkov uporabljenih posod z rebri pri pripravi hrane.
Več odlomkov z rebri je bilo najdenih tudi na smetišču, skupaj
ŠTEVILKA 25 (sl. 4). Najverjetneje so bile posode z rebri v uporabi ves čas ob-
PREDMETA TIP OKRAS stoja objekta. Na območju smetišča izstopa MKV 73, kjer je bilo naj-
6 1O več pasov valovnic denih več odlomkov z rebri, ki pripadajo isti posodi. Tudi odlomki,
7 2O rebro z vrezi ki so okrašeni z glavničenjem in valovnicami, so številnejši v osre-
8 2O rebro z vrezi dnjem delu.
9 3O odtisi prstov na robu ustja Tabela 1 prikazuje okrasne tipe, ki se pojavljajo le na smetišču.
10 4O vbodi Tu bi pričakovali bolj raznoliko okrasje, saj so se na tem mestu odla-
11 4O vbodi gale posode od začetka življenja v hiši. A ni tako; v notranjosti objek-
12 5O rebro + odtisi nohtov + glavničenje ta se pojavlja 11 vrst različnega okrasa, na območju smetišča le 8.
13 6O bradavica Vendar je treba upoštevati, da je bilo na območju ognjišča najdenih
14 6O bradavica 280 odlomkov lončenine, na območju smetišča pa 197. Smetišče je
15 7O rebro + glavničenje bilo dlje časa izpostavljeno uničevanju, zato verjetno odlomki posod,
ki so bile morda drugače okrašene, niso bili najdeni. Kljub manjšemu
Tabela 2 številu različnih okrasnih tipov na smetišču pa so tam tudi taki, ki jih
v notranjosti hiše ni. Pri tem lahko izpostavimo odlomek, okrašen s
Smetišče in osrednji del objekta pasom valovnic, vbodi z glavnikom in vodoravno črto (tip 2S; 2).
Okras na odlomku morda kaže spodnjo mejo obstoja objekta.
ŠTEVILKA V tabeli 2 so prikazani odlomki z okrasom, ki je značilen le za
PREDMETA TIP OKRAS osrednji del objekta, kjer je bilo ognjišče. V notranjosti hiše je najver-
16 1SO rebro (eno ali več) jetneje stala posoda, okrašena s pasovi valovnic (tip 1O; 6), in sicer v
17 1SO rebro (eno ali več) MKV 32. Gre za posodo, ki ima ohranjenih največ odlomkov, vklju-
18 2SO glavničenje čno z ustjem. Ta posoda je verjetno ena najmlajših. Posoda, okrašena
19 2SO glavničenje z rebrom, na katerem so odtisi nohtov in glavničenje (tip 5O; 12), je
20 3SO valovnica (ena ali več) verjetno prav tako stala v osrednjem delu, in sicer v MKV 53. Tu sta
21 3SO valovnica (ena ali več) bila odkrita dva odlomka, ki pripadata tej posodi, tretji je bil najden
22 4SO valovnica + glavničenje v območju ročne vrtine iz leta 2003. Odlomek, okrašen z rebrom in
glavničenjem (tip 7O; 15), je bil najden v MKV 33. Ponovno gre za
Tabela 3 podobno lego kot pri zgoraj omenjenih odlomkih, ki sodijo v okra-
sni tip 1O in 5O.
ŠTEVILKA OBLIKOVNI Kot starejši okrasni tip, ki je samo na smetišču, bi lahko imeli tip
PREDMETA TIP POLOŽAJ V IZKOPNEM POLJU 3S, torej križno glavničenje. To ni zanesljivo za tipe 1S, 2S in 4S, kjer
29 PO2A3 smetišče je verjetno navidezna razlika s tipi 1O, 2O, 4SO, ki se pojavljajo tudi
30 PO2C1 osrednji del objekta v notranjosti stavbe, samo posledica različne ohranjenosti odlom-
31 PO4A1 osrednji del objekta kov. Tako kot starejši način krašenja lahko z določeno verjetnostjo
32 PO4C1 smetišče in osrednji del objekta opredelimo samo križno glavničenje in vbode z glavnikom, kot mlaj-
33 PO4D1 smetišče in osrednji del objekta ši pa odtise prstov na robu ustja, vbode z enozobim orodjem, odtise
nohtov in bradavice.
Tabela 4 Tabela 4 prikazuje nekatere oblikovne tipe ustij in njihovo šte-
vilčno zastopanost (sl. 6, 7). Izbrane so oblike, ki se pojavljajo le na
smetišču ali le v osrednjem delu, ter najpogosteje zastopani obliki.
Sedemintrideset odstotkov ustij ima enako obliko (tip PO4C1), ki se
pojavlja v osrednjem delu objekta in na smetišču. Gre za izvihana
ustja s kaneluro na robu, ki kaže na obdelavo na vretenu. Najverje-
tneje je bil ta v uporabi daljši čas obstoja objekta. Skupaj so bili naj-
deni 4 odlomki tega tipa na smetišču in 14 v osrednjem delu. Razlika

140
 Andrej Pleterski, Luka Per{i^

2
4 5 7
1 3

8 9

13 14 15
10 11 12

16 17 18 19

20 21 22 23 26 27

med območjema najverjetneje izhaja iz bistveno večjega števila naj-
denih odlomkov v osrednjem delu objekta. Samo v osrednjem delu
se pojavljata tipa PO2C1 in PO4A1. Izključno na smetišču pa se po-
javlja tip PO2A3. Za slednjega lahko domnevamo, da je starejši, prva
dva pa bi bila lahko mlajša.
Zgornja analiza potrjuje predpostavko, da naj bi se zaradi razli-
čne tafonomije pokazale razlike v zastopanosti različnih okrasnih in
oblikovnih tipov, ki so posledica različnega obdobja uporabe ali vsaj
različne pogostosti uporabe v različnih obdobjih.
Katalog
ID je oznaka na predmetu.
1 Odlomek posode, okrašen z rebrom s kratkimi vrezi in več
valovnicami. Dol. 4,3 cm, šir. 5,1 cm, deb. 0,8 cm. Faktura: lisasti zuna-
nja in notranja površina, temen enobarvni prelom, pustilo apnenec
in sljuda. ID: 1033.
2 Odlomek posode, okrašen s pasom valovnic, vbodi z glavni-
kom in vodoravno črto. Dol. 3,2 cm, šir. 2,0 cm, deb. 0,8 cm. Faktura:
svetla barva zunaj, svetla barva znotraj, svetel enobarvni prelom, pu-
stilo apnenec in sljuda. ID: 516.
3 Odlomek posode, okrašen s križnim glavničenjem. Dol. 6,0
cm, šir. 5,7 cm, deb. 0,9 cm. Faktura: lisasta zunanja površina, svetla
barva znotraj, večbarvni prelom, pustilo kremen, apnenec in sljuda.
ID: 806.
4 Odlomek posode, okrašen s križnim glavničenjem. Dol. 2,5
cm, šir. 3,0 cm, deb. 0,7 cm. Faktura: svetla barva zunaj, svetla barva
znotraj, svetel enobarvni prelom, pustilo kremen in sljuda. ID: 971.
5 Odlomek posode, okrašen z glavničenjem in več valovnica-
mi. Dol. 3,4 cm, šir. 4,0 cm, deb. 0,7 cm. Faktura: lisasta zunanja povr-
šina, temna barva znotraj, večbarven prelom, pustilo apnenec in slju-
da. ID: 198.
6 Odlomek posode, okrašen z več pasovi valovnic. Dol. 10,4
cm, šir. 8,7 cm, deb. 0,8 cm. Faktura: temna barva zunaj, temna barva
znotraj, temen enobarvni prelom, pustilo kremen in sljuda. ID: 764,
788, 909.
7 Odlomek posode, okrašen z rebrom z vrezi. Dol. 4,0 cm, šir.
2,5 cm, deb. 0,5 cm. Faktura: temna barva zunaj, temna barva znotraj,
temen enobarvni prelom, pustilo apnenec in sljuda. ID: 240.

141
 srednji vek
Slika 4
Krvavec, Na Bleku. Število odlomkov posameznega okrasnega tipa na smetišču.
8 Odlomek posode, okrašen z rebrom z vrezi. Dol. 3,3 cm, šir.
3,3 cm, deb. 0,7 cm. Faktura: lisasta zunanja površina, temna barva
znotraj, večbarvni prelom, pustilo apnenec in sljuda. ID: 81.
9 Ustje, okrašeno z odtisi prstov na robu. Dol. 2,5 cm, šir. 3,2
cm, deb. 0,11 cm. Faktura: lisasta zunanja površina, temna barva zno-
traj, temen enobarvni prelom, pustilo apnenec in sljuda. ID: 388.
10 Odlomek posode, okrašen z vbodi. Dol. 2,4 cm, šir. 3,3 cm,
deb. 0,5 cm. Faktura: lisasta zunanja površina, temna barva znotraj, te-
men enobarvni prelom, pustilo kremen in sljuda. ID: 188.
11 Odlomek posode, okrašen z vbodi. Dol. 3,5 cm, šir. 1,7 cm,
deb. 0,4 cm. Faktura: temna barva zunaj, temna barva znotraj, temen
enobarvni prelom, pustilo kremen in sljuda. ID: 1088.
12 Odlomek posode, okrašen z rebrom z odtisi nohtov in glav-
ničenjem. Dol. 5,1 cm, šir. 6,0 cm, deb. 1,0 cm. Faktura: lisasta zunanja
površina, temna barva znotraj, temen enobarvni prelom, pustilo kre-
men in sljuda. ID: 390.
Slika 6
Krvavec, Na Bleku. Število odlomkov posameznega oblikovnega tipa
na smetišču.
142
Slika 5
Krvavec, Na Bleku. Število odlomkov posameznega okrasnega tipa v notranjosti
stavbe.
13 Odlomek vrčka, okrašenega z bradavicami. Dol. 2,6 cm, šir.
2,4 cm, deb. 1,0 cm. Faktura: svetla barva zunaj, lisasta barva znotraj,
večbarvni prelom, pustilo kremen in sljuda. Del iste posode kot 14.
ID: 356.
14 Odlomek vrčka, okrašenega z bradavicami. Dol. 2,9 cm, šir.
2,2 cm, deb. 1,0 cm. Faktura: lisasta zunanja površina, temna barva
znotraj, temen enobarvni prelom, pustilo kremen in sljuda. Del iste
posode kot 13. ID: 23.
15 Odlomek posode, okrašen z rebrom in glavničenjem. Dol.
5,4 cm, šir. 3,8 cm, deb. 1,0 cm. Faktura: lisasta zunanja površina, te-
mna barva znotraj, temen enobarvni prelom, pustilo apnenec in slju-
da. ID: 255.
16 Odlomek pekve. Dol. 6,2 cm, šir. 6,1 cm, deb. 0,8 cm. Faktu-
ra: lisasta zunanja površina, temna barva znotraj, temen enobarvni
prelom, pustilo kremen in sljuda. ID: 845.
Slika 7
Krvavec, Na Bleku. Število odlomkov posameznega oblikovnega tipa
v notranjosti stavbe.

29
24
31
17 Odlomek pekve. Dol. 8,9 cm, šir. 6,4 cm, deb. 1,0 cm. Faktu-
ra: svetla barva zunaj, svetla barva znotraj, svetel enobarvni prelom,
pustilo apnenec, kremen in sljuda. ID: 839.
18 Odlomek posode, okrašen z glavničenjem. Dol. 5,1 cm, šir.
0,9 cm, deb. 1,0 cm. Faktura: lisasta zunanja površina, temna barva
znotraj, temen enobarvni prelom, pustilo kremen in sljuda. ID: 272.
19 Odlomek posode, okrašen z glavničenjem. Dol. 4,1 cm, šir.
3,7 cm, deb. 0,5 cm. Faktura: svetla barva zunaj, svetla barva znotraj,
svetel enobarvni prelom, pustilo apnenec in sljuda. ID: 510.
20 Odlomek posode, okrašen z več valovnicami. Dol. 4,0 cm,
šir. 3,2 cm, deb. 0,7 cm. Faktura: temna barva zunaj, lisasta barva zno-
traj, večbarvni prelom, pustilo apnenec in sljuda. ID: 224.
21 Odlomek posode, okrašen z valovnico. Dol. 3,7 cm, šir. 2,6
cm, deb. 0,7 cm. Faktura: lisasta zunanja površina, temna barva zno-
traj, temen enobarvni prelom, pustilo kremen in sljuda. ID: 718.
22 Odlomek posode, okrašen z valovnico in glavničenjem. Dol.
24,0 cm, šir. 20,0 cm, deb. 0,6 cm. Faktura: svetla barva zunaj, temna
barva znotraj, svetel enobarvni prelom, pustilo kremen in sljuda. ID:
326.
23 Odlomek pekve. Dol. 3,8 cm, šir. 2,8 cm, deb. 0,9 cm. Faktu-
ra: svetla barva zunaj, lisasta notranja površina, večbarven prelom,
pustilo kremen in sljuda. ID: 716.
24 Vrč, okrašen z valovnicami in rebrom z vrezi. Dol. 2,3 cm, šir.
2,0 cm, deb. 0,8 cm. Faktura: lisasti zunanja in notranja površina, več-
barven prelom, pustilo kremen in sljuda. ID: 184, 53.
Andrej Pleterski, Luka Per{i^
25 28
30 33
32
25 Vrč, okrašen z valovnicami. Dol. 7,9 cm, šir. 7,5 cm, deb. 1,0
cm. Faktura: lisasti zunanja in notranja površina, temen enobarvni
prelom, pustilo kremen, apnenec in sljuda. ID: 1052, 200.
26 Odlomek ustja sklede. Dol. 2,1 cm, šir. 1,5 cm, deb. 0,6 cm.
Faktura: lisasta zunanja površina, temna barva znotraj, temen enobar-
vni prelom, pustilo apnenec in sljuda. ID: 1218.
27 Odlomek ročaja vrčka. Dol. 3,3 cm, šir. 3,2 cm, deb. 1,5 cm.
Faktura: svetla barva zunaj, temna barva znotraj, večbarven prelom,
pustilo sljuda. ID: 10.
28 Kamnit brus z luknjico. Dol. 9,9 cm, šir. 3,8 cm, deb. 1,1 cm.
ID 1236.
29 Odlomek ustja. Dol. 3,0 cm, šir. 2,8 cm, deb. 0,6 cm. Faktura:
lisasti zunanja in notranja površina, temen enobarvni prelom, pusti-
lo kremen in sljuda. ID: 974.
30 Odlomek ustja. Dol. 2,6 cm, šir. 2,8 cm, deb. 0,7 cm. Faktura:
svetla barva zunaj, svetla barva znotraj, temen enobarvni prelom, pu-
stilo kremen in sljuda. ID: 479.
31 Odlomek ustja. Dol. 3,2 cm, šir. 2,5 cm, deb. 0,8 cm. Faktura:
svetla barva zunaj, temna barva znotraj, večbarvni prelom, pustilo
apnenec, kremen in sljuda. ID: 17.
32 Odlomek ustja. Dol. 12,3 cm, šir. 5,5 cm, deb. 0,8 cm. Faktu-
ra: lisasti zunanja in notranja površina, temen enobarvni prelom, pu-
stilo apnenec, kremen in sljuda. ID: 756.
33 Odlomek ustja. Dol. 3,3 cm, šir. 2,7 cm, deb. 1,0 cm. Faktura:
svetla barva zunaj, svetla barva znotraj, svetel enobarvni prelom, pu-
stilo kremen in sljuda. ID: 257.
143
 srednji vek
Krvavec
Frühgeschichtliches Haus auf der Alm Krvavec (1600 m) wird
vorgestellt. Die Autoren heben die Bedeutung der Taphonomie bei
der Beurteilung der Funde hervor. Das trifft sowohl die Keramik wie
auch die Holzkohlestücke, die für die C14 Analyse verwendet wurden.
Taphonomische Analyse ermöglicht die Wohnfläche von der
Abfallfläche zu unterscheiden. Man kann davon ausgehen, dass die
144
Keramik von der Abfallfläche im Durchschnitt älter ist alsi diese von
der Wohnfläche, die regelmäsig gesaubert wurde und enthält nur die
Keramik aus der Zeit nach dem letzen Aufräumen. Deswegen auch
die Holzkohle von der Feuerstelle gehört dem Feuer aus der Endzeit
des Hauses. Die Keramik von den beiden Flächen zeigt tatsächlich in
der Verzierung sowohl bei den Randformen gewisse Unterschiede.
Das Haus wurde in der ersten Hälfte des 10. Jahrhunderts verlassen,
was auch innerhalb der C14 Datierungszeitspanne steht.
 Ivan M. Hrovatin, Peter Turk

Pržanj pri Ljubljani.

Naselbinska jama 17
Ivan M. Hrovatin, Peter Turk

Z
godnjesrednjeveška naselbina na Pržanju je stala ob ju- usmeritev: daljša stranica devetih jam poteka v smeri V-Z, pri sedmih
žnem vznožju vzpetine Gradišče nad Šentvidom pri v smeri S-J in pri treh v smeri JV-SZ. Podolgovate jame delno ustreza-
Ljubljani (sl. 1), kjer potok Pržanec, ki je obdajal nasel- jo tipu 2 in 3 po Šalkovskem (2001, 53, 54).
bino s severa in vzhoda, zavija iz manjše doline med Tudi oglje iz polnil dveh jam je bilo analizirano z radiokarbon-
skrajnimi vzhodnimi griči Polhograjskih Dolomitov in sko metodo. Jama 4 je dala osnovni rezultat 1360±40 BP (Beta Analy-
se iz smeri zahod-vzhod preusmerja proti jugu v odprt jugozahodni tics 201204), kar nakazuje datacijo v razpon 7. in pretežnega dela 8.
del Ljubljanskega polja. stoletja: 1∑ 630-760 (68 %), oziroma 2∑ 600-770 n. št. (95 %).
Zaščitna arheološka izkopavanja so bila opravljena ob gradnji Oglje iz jame 17 je dalo osnovni rezultat 1340±40 BP (Beta
avtocestnega odseka Šentvid-Koseze v letu 2004 v organizaciji Zavo- Analytics 201205), kar nakazuje podobno datacijo: 1∑ 640-770 n. št.
da za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana, in Narodnega muze- (68 %), oziroma 2∑ 630-780 n. št. (95 %).
ja Slovenije. Izkopno polje je skupaj s sondami obsegalo območje Geološka podlaga blago pada proti severu in zahodu v smeri
3200 m2, od katerih so bili na več kot 2200 m2 vidni intenzivni nasel- potoka, zato so bile strukture na severnem in vzhodnem delu nasel-
binski sledovi (Turk, Svetličič 2006). Pri nadzoru drugih gradbenih bine bolje ohranjene kot na južni strani, kjer so bile zaradi obdelava
del v razdalji do 120 m južno in jugovzhodno od izkopnega polja je polja že močno uničene in vidne predvsem kot temnejša polnila jam
bilo ugotovljeno, da se je naselbina raztezala v ravninskem delu na v geološki osnovi.
obeh straneh sedanje in nekdanje struge potoka ter segala na bistve- Ena izmed izrazitejših značilnosti pržanjske naselbine, ki jo loči
no širše območje od raziskanega. Naselbina je stala ob potoku, na ro- od podobnih sočasnih naselbin, so sledovi intenzivnega železarstva.
bu ravnine in hribovitega sveta, torej na stiku dveh ekosistemov in
ustreza značilnostim napovednega modela za zgodnjesrednjeveške
naselbine agrarnega tipa (Štular 2006, 236). Tudi bivanjske strukture,
odkrite v njej, so podobne strukturam v sočasnih nižinskih naselbi-
nah v osrednji Sloveniji, kot sta na primer bližnja Dragomelj (Turk
2002) in Podgorica (Novšak 2002a).
Odkriti naselbinski elementi kažejo na dve jasno ločeni katego-
riji bivanjskih objektov. Manjše jame, ki so vsebovale drobce oglja ter
posamezne kamne, smo lahko zanesljivo opredelili kot jame za stoj-
ke. Njihov premer je bil od 0,15 do 0,30 m in so v nekaj primerih tvo-
rile skupine vzporednih oziroma pravokotnih linij - očitno tlorisov
nadzemnih hišnih objektov. Najmanj dva objekta sta bila velika pri-
bližno 3,5 x 4 m (sl. 2). Oglje iz polnila izbrane jame za stojko je bilo
radiokarbonsko analizirano. Osnovna datacija 1540±40 BP (Beta
Analytics 201203) z 1∑ 430-570 n. št. (68 %) oziroma 2∑ 420-610 n. št.
(95 %) nakazuje, da gre pri objektih, grajenih z vertikalnimi stojkami,
vsaj delno za poznoantično naselje iz 5. oziroma 6. stoletja.
Druga najpogostejša vrsta bivanjskih objektov so bile vkopane
jame. Tri so bile okroglega tlorisa, 19 pa je bilo podolgovatih, dolgih Slika 1
med 2,5 in 4 m ter širokih med 0,9 in 1,8 m. Navadno je bila zanje Pogled z juga na lokacijo zgodnjesrednjeveške naselbine na Pržanju. Zdaj je na
ugotovljena rahlo pravokotna oblika (sl. 2). Jame imajo različno tem mestu južni vhod v predor Šentvid (foto Mateja Ravnik).

145
 srednji vek

Slika 3
Jama 17 ob začetku izkopa (foto Ivan M. Hrovatin).

0 20 m

ni jame železo tudi kovali. Zelo je verjetno, da so prekovali grodelj v

Slika 2
Tloris izbranih objektov naselbine na Pržanju.
Surovina je bil najverjetneje bobovec oziroma sprimek limonita, ve-
čidel sestavljen iz Fe2O3.H2O, ki bi se glede na geološko sestavo po-
dlage lahko nahajal v okoliških hribih. Gozdovi so omogočali preskr-
bo z lesom in ogljem. Ostanki železarskih dejavnosti so bili odkriti tu-
di na drugih zgodnjesrednjeveških najdiščih, na primer na Tinju nad
Loko pri Žusmu (Ciglenečki 2000, 32, 33) in Ančnikovem gradišču na
Štajerskem (Ravnik 2006, 88) ter Kirchbergu pri kraju Deutschfei-
stritz na avstrijskem Štajerskem (Gutjahr 2006, Abb. 5), vendar doslej
nikjer s tako očitnimi sledovi taljenja železa.
Del najdišča, ki se je spuščal proti nekdanji strugi potoka, je
prekrivala debela temna sivorjava plast. Ta plast (iz nje izvira večina
železarskih odpadkov) je rezultat nasipavanja in s tem bonifikacije
brežine potoka. Nekatere naselbinske jame in druge strukture z oči-
tno bivalno funkcijo so vkopane v to plast. V njej je bilo več kot 237
kg steklaste, navadne in tekoče žlindre (prim. Mušič, Orengo 1998,
175). Prva je nastala zaradi taljenja glinene stene talilne peči, druga v
peči pri taljenju rude in tudi pri čiščenju grodlja na odprtem ognji-
šču. Tretjo sestavljajo staljene nekovinske sestavine rude in je nasta-
la zaradi izločanja žlindre med talilnim postopkom. Ravno na podla-
gi tekoče žlindre lahko domnevamo, da so na Pržanju uporabljali ta-
lilne peči na iztekanje žlindre.
polizdelke - ingote. Elementov, ki bi kazali na bolj specializirano ko-
vačijo, pa s Pržanja ne poznamo.
Na podlagi stratigrafskih odnosov lahko na tem delu najdišča
prepoznamo dve fazi poselitve in uporabe prostora: v prvi se je in-
tenzivno proizvajalo železo in bonificiral breg potoka, v drugi je bila
v rabi naselbinska jama 17.
Analiza gradiva
Predstavljene najdbe (1-27) so iz polnila jame 17, iz četrtega od
petih nivojev je tudi omenjeno radiokarbonsko analizirano oglje.
Najdba 29 je iz roba polnila jame za kol, in sicer na stiku s polnilom
jame 17. Kot primerjava je predstavljeno tudi izbrano boljše ohranje-
no gradivo: najdbi 28 in 30 sta iz naselbinskih jam 7 in 8, najdba 31
iz manjšega vkopa (SE 646).
Lončenina sestavlja večino arheološkega gradiva iz jame. Izde-
lana je ročno na počasnem vretenu in doglajena. Žgana je bila v oksi-
dacijsko-redukcijski atmosferi. Nekatere posode so lisaste, kar kaže
na slab nadzor nad žganjem.
Glavničenje ramena in ostenja posode (6, 7, 10, 11, 12, 13, 17)
ter valovnica, bodisi v pasu (8, 14, 15) bodisi posamezna (6, 7, 9, 10,
12, 13), je okras, ki se je uporabljal že v antiki in v pozni antiki. Slo-
vani ga v svoji najzgodnejši fazi niso uporabljali in naj bi ga osvojili
skupaj z nekaterimi oblikami posodja in okrasa od staroselskega pre-

Jama 17
Ena izmed jam, ki so bile vkopane v nasuto plast, je jama 17 (sl.
3). Jama z nepravilnim pravokotnim tlorisom z zaobljenimi vogali je
bila dolga 4 m, široka pa 1,3 m; ohranjena globina je merila 0,20 m.
Njena površina je bila približno 4,5 m2, potekala je v smeri V-Z. Pol-
nilo jame je bilo sestavljeno iz temnorjavega, rahlo sprijetega pešče-
nega melja, večje količine raztresenega kamenja in odlomkov žlindre
brez jasne ali smiselne razporeditve. Koncentracija kamenja se je po-
večevala proti zahodnemu delu. Na sredini polnila je bila opazna večja
koncentracija ožgane zemlje, kot posledica uporabe tega dela polnila 0 1m
za podlago ognjišča (sl. 4). V polnilu razen koncentracije lepa plasto-
vite sedimentacije nismo opazili in zato je bilo izkopano v arbitrarnih
nivojih debeline 4-5 cm. V polnilu je bila tudi okrogla škaja, ki nasta- Slika 4
ne pri kovanju železa (Allen 1986, 99, 100) in dokazuje, da so v bliži- Tloris četrtega nivoja izkopa jame 17.

146

bivalstva (prim. Pleterski, Belak 2002, 102). Na predstavljenih loncih
je okras tehnično dodelan in vodoraven, kar skupaj s tenkimi stena-
mi nekaterih loncev dokazuje visoko tehnično spretnost izdeloval-
cev. Podobno kvalitetno izdelavo in enak okras kot na odlomkih 1 in
6 je videti pri loncu 2 iz jame 550 v Dragomlju, ki je bila tudi radio-
karbonsko datirana v čas med 2. polovico 7. stoletja oziroma v 8. sto-
letje in je torej sočasna z jamo 17 s Pržanja (Turk 2002, 84).
V Dragomlju je še en podoben element - ustje s podolgovato
elipsasto odebelitvijo na odlomku iz plasti kamnitega tlaka, ki ni na-
tančno datirana (Turk 2002, 84, 85). Sodi lahko torej tudi v mlajši ho-
rizont tamkajšnje naselbine, ki je okvirno datiran v čas med koncem
8. stoletja in 10. stoletjem (Turk 2002, 83). Podobno ustje imajo
odlomki 1, 2, 3, 29 in 30 s Pržanja.
Na kvarnerskem grobišču Stranče-Gorica iz časa od konca 8.
stoletja pa do 11. stoletja se mešajo elementi dalmatinske, panonske,
ketlaške in bizantinske materialne kulture (Cetinić 1998, 59). Tudi na
tem grobišču so bili najdeni lonci s podobno profiliranim ustjem. Vsi
grobovi, v katerih so odkrili podobne lonce, so datirani od konca 8.
do prve polovice 9. stoletja (Cetinić 1998, gr. 3 A, 6 A, 7 A/C, 135). Za
datacijo je še posebno zanimiv grob 3A, ker so v njem odkrili tudi ka-
rolinške ostroge, datirane v prvo polovico 9. stoletja (Cetinić 1998,
82). Lončenina iz tega najdišča nima ustreznih primerjav v grobiščih
po Dalmaciji in Istri, zaradi česar avtorica domneva, da je bila pro-
izvodnja lokalna (Cetinić 1998, 87).
Vendar ima ta element lončarskega okrasa svoje predhodnike
tudi v pozni antiki oziroma v sklopu najdišč z močno staroselsko tra-
dicijo. Tako je bil najden v Kopru na Kapucinskem vrtu odlomek s
podobnim ustjem znotraj stavbe iz zgodnjesrednjeveške faze (8.-9.
stoletje); drugi, bolj podoben pržanjskim, je brez konteksta (Cunja
1996, 188, t. 35: 374, 375; Ciglenečki 2000, sl. 119: 2). Po en odlomek
je bil najden tudi na Križni gori blizu Podloža (Ciglenečki 2000, sl.
106: 4, 10) in Sv. Pavlu nad Vrtovinom (Ciglenečki 2000, sl. 114: 2;
Svoljšak 1985, 207, t. 3: 40). Lončenina s Križne gore je lahko pozno-
antična ali slovanskodobna (Ciglenečki 2000, 92); ustje s Sv. Pavla pa
je iz plasti, ki je starejša od obodnega zidu utrdbe in zato zelo verje-
tno poznoantična. Odlomki so okrašeni z vodoravnim glavničenjem
in valovnico.
Odebeljeno dvakrat zglajeno ustje z žlebičem za pokrov (4)
ima približne primerjave na Sv. Pavlu nad Vrtovinom in Gradišču nad
Bašljem (Ciglenečki 2000, sl. 113: 13; 121: 19). V obeh primerih je
kontekst nejasen.
Odebeljen bikonični prehod na najširšem delu trebuha (9) ima
primerjave na Gorenjskem, v visokogorskem najdišču na Krvavcu
(Pleterski 2006, sl. 6: 9; Peršič 2006, pril. 7: 3, 6). Viden je na odlomkih
pekve in na stenah loncev (Peršič 2006, 174). Ognjišče hiše, v sklopu
katere so bili najdeni odlomki z rebrom oziroma odebeljenim biko-
ničnim prehodom, je bilo radiokarbonsko datirano. Rezultati dataci-
je kažejo, da so hišo opustili najpozneje v prvi polovici 10. stoletja, si-
cer pa je bila na podlagi primerjav za najdbe datirana v 9. stoletje,
morda še v konec 8. stoletja (Pleterski 2006, 162, 165). Bikonično ozi-
roma rebrasto razširjeno lončenino so odkrili tudi na območju po-
znoantičnega in zgodnjesrednjeveškega grobišča v Kranju-Križišče
Iskra (Sagadin 1988, t. 40: 8; 47: 3, 6).
V jami 17 je bilo poleg lončenine najdeno tudi polizdelano vre-
tence (27). Glinena vretenca se v zgodnjesrednjeveških naselbinah
pojavljajo pogosto. V pržanjski naselbini je podobna najdba iz jame
7 (31). Primerjave so pogoste, na primer v severovzhodni Sloveniji in
na avstrijskem Štajerskem (na primer Šavel 2002, kat. št. 18-20; Tušek
2002, kat. št. 14, 28; Gutjahr 2002, sl. 1). Redki pa so polizdelki, kakr-
šen je pržanjski primerek (27). Osnovni material, iz katerega so zače-
Ivan M. Hrovatin, Peter Turk
li izdelovati vretence, je odlomek rimskodobne tegule ali opeke. V
njem je stožčasta poglobitev, ki je dodatno poglobljena na sredini, v
osi stožca. Na podlagi te najdbe lahko delno rekonstruiramo posto-
pek izdelovanja takšnih ploskih vretenc (sl. 5):
1. Odlom surovine s primerno gladko zgornjo površino in de-
belino, ki je večja od debeline končnega izdelka.
2. Vrtanje luknje osi vretenca.
Nadaljevanje lahko predvidevamo - odstranjevanje odvečnega
materiala do končnega izdelka:
3. Zmanjšanje osnove na želeno velikost. Kako je to potekalo,
lahko samo domnevamo: z odbijanjem (pri čemer se je v tem prime-
ru morda odbil prevelik kos predmeta, kar je uničilo uporabnost za-
mišljenega izdelka), žaganjem (manj verjetno) ali brušenjem.
4. Brušenje do končnega izdelka, kar je bil v vsakem primeru
zadnji postopek pri izdelavi vretenca.
V zgornjem nivoju polnila jame 17 sta bila najdena tudi odlom-
ka antičnega stekla (25, 26). Čeprav bi lahko bila iz višjih premešanih
plasti, v katerih se pojavljajo tudi antične in poznoantične najdbe, so
najdbe odlomkov stekla v naselbinskih jamah Pržanja preveč pogo-
ste, da bi jih imeli samo za naključno infiltracijo. Kose različnih ste-
klenih posod smo namreč našli kar v 13 jamah. Najbližja primerjava
je v podobni naselbinski jami v Podgorici pri Ljubljani (Novšak
2002a, 92, sl. 5: 7), ki pa je datirana v več kot stoletje starejši čas (C14:
BP 1452 ± 32, oziroma 2 ∑: 540-657 n. št.), omenjena je najdba stekla
tudi v sočasni jami 1 v Spodnjih Hočah (po C14 dataciji okrog 700),
kjer jama preseka rimskodobno plast (Ciglenečki, Strmčnik Gulič
2002, 71, 73). Podobne najdbe odlomkov stekla so znane tudi drugje,
na primer na Moravskem na najdišču Břeclav-Pohansko, velmoški
dvorec (Dostál 1975, 118-120; objekt 71, objekt 105), kjer je bilo na-
mesto rimskega v rabi keltsko steklo in tudi na mnogo južnejših naj-
diščih, na primer v severozahodni Bolgariji, v naselbini Garvan (Va-
žarova 1986, obr. 71: 4, 105; 95: 3, 117; 111: 4, 163; 173: 6). Na slednji
se pojav stekla v jamah delno izključuje s pojavom velikih rezil iz kre-
mena (skupaj samo v Važarova 1986, 163, obr. 173), kar bi lahko ka-
zalo na možno komplementarnost predmetov. Odlomke stekla v
zgodnjesrednjeveških kontekstih 9. stoletja najdemo tudi v grobovih;
lahko je bilo uporabljeno za nakit, na primer na Ptuju (gr. 339 in gr.
367; Korošec 1999, t. 35/16, E; 37: 13), funkcija nekaterih odlomkov
pa ni pojasnjena, na primer tistega z Dlesca pri Bodeščah (gr. 43; Kni-
27
28
Slika 5
Primerjava velikosti polizdelka vretenca iz jame 17 (27) in končanega vretenca
iz jame 7 (28).
147
 srednji vek

3
2 4
1 5

6 7

8
9

11 12
10 13

15 16 17

14

19 20

18

21 22 23

148

fic, Pleterski 1981, 495, t. 15: 8). Množično odkriti odlomki stekla v za-
sutjih grobov na grobišču Križišče Iskra v Kranju (Sagadin 1988, t. 6:
2, 5; 8: 1, 2; 10: 3-6; 11: 2, 5; 12: 3, 7, 13; 13: 1, 2, 8, 9, 10; 15: 3, 4, 6; 17:
10; 18: 6; 26: 7; 36: 5) ob podobnih novoodkritih naselbinskih najd-
bah nakazujejo, da gre morda tudi pri kranjskih primerkih za grobne
pridatke. Na vprašanje, čemu je služilo steklo, še nimamo odgovora:
analize uporabe na ohranjenih odlomkih, ki bi lahko dokazovale
uporabo stekla pri delu (strgala oziroma topa rezila za glajenje povr-
šin lesenih palic), še niso bile opravljene. Prav tako ne moremo iz-
ključiti okrasnega, apotropejskega ali religioznega pomena, na kar bi
lahko nakazovala najdba kristala kamene strele v Nedelišću-Stari ve-
si, v jami, ki je bila radiokarbonsko datirana v 1375±20 BP (Bekić
2006, 212, 217, t. 6: 5, 238).
Sklepi
Naselbina na Pržanju se je razvila ob potoku, na meji med Pol-
hograjskim hribovjem in Ljubljanskim poljem, na robu gozda in ro-
dovitnega polja, na meji med dvema ekosistemoma. Območje je bilo
verjetno naseljeno že v pozni antiki, intenzivna poselitev pa je tod
potekala med 8. in 10. stoletjem. V tem časovnem okviru je mogoče
slediti različnim fazam razvoja naselbine, ki se kažejo tudi v različnih
tipih bivališč. V zgodnjesrednjeveški naselbini je v 8. ali 9. stoletju do-
kumentirana železarska dejavnost in z njo povezano aktivno izrablja-
nje in prilagajanje naravnega okolja človekovim potrebam. Med izra-
bljanje okolja lahko štejemo tudi uporabo ruševin rimskodobnih se-
lišč kot vira surovin za izdelavo drobnih orodij vsakdanje rabe.
Lončenina na najdišču je zelo raznovrstna ter po obliki in izde-
lavi precej izjemna v primerjavi z večino najdišč v drugih delih Slove-
nije. Najverjetneje je povezana s tisto lončarsko tradicijo, ki se veže
bolj na staroselsko-romansko tradicijo oziroma s slovanskim oko-
ljem v stiku z okoljem, v katerem se je ohranila večja kontinuiteta sta-
roselskega prebivalstva. Ali je bila ta lončenina v rabi pri skupini pre-
bivalcev s posebnim statusom, kot se kaže v grobišču Stranče-Stara
gora, kjer se nahaja v grobovih s karolinškimi ostrogami, ali na Prža-
nju, kjer se je izvajala železarska dejavnost, zaenkrat še ni mogoče
ugotoviti.
Radiokarbonske datacije in primerjave gradiva kažejo, da je na-
selbina živela v času širjenja karolinškega cesarstva v Podonavje in
na Balkan, ko je bilo ozemlje od reke Livenze v Benečiji do Sirmija v
Podonavju pod upravo karolinškega grofa v Čedadu (Grafenauer
1964, 411, 412). V tem obdobju se je način življenja na vzhodnoalps-
kem območju močno spreminjal: ideološke spremembe so poveza-
ne s prevzemom krščanstva, poselitvene se kažejo kot notranje pre-
strukturiranje poselitve (Pleterski 1986, 131) in kolonizacija sose-
dnjih ozemelj, na primer Istre, o čemer pripovedujejo zapisi z Rižan-
skega zbora (Krahwinkler 2004). Tehnične spremembe se mdr. izka-
zujejo s prevzemom karolinške vojaške opreme (Szameit 1993). Naj-
dišče na Pržanju bi lahko predstavljalo prostor, na katerem je prišlo
do stika med različnimi skupinami, ki so takrat živele in delovale na
območju osrednje Slovenije. Njihovo bivanje na Pržanju pa je morda
v zvezi s tamkajšnjim pridobivanjem železa.
Katalog gradiva
Pustilo na zunanji površini odlomkov lončenine večinoma ni
ohranjeno, zaradi česar je lončenina zelo luknjičava in je nemogoče
določiti naravo pustila. Najdbe hrani Narodni muzej Slovenije.
Jama 17
1 Odlomek ustja in ostenja glinastega lonca, izdelanega ali dode-
lanega na počasnem lončarskem kolesu. Zunanji pr. ustja 10,1 cm, deb.
ostenja 0,4 cm. Barva: temna zunaj in znotraj, temen enobarvni pre-
Ivan M. Hrovatin, Peter Turk
24
25
26
27
lom. Okras: valovnica na vodoravno glavničeni podlagi. Odebeljeno
(profilirano) in doglajeno ustje. Svetleča se površina. Inv. št. S 7041.
2 Odlomek ustja glinastega lonca, izdelanega ali dodelanega na
lončarskem kolesu. Vel. 2 x 2,1 cm, deb. ostenja 0,5 cm. Barva: svetla
zunaj, temna znotraj, večbarvni prelom. Luknjičasta površina. Inv. št.
S 7014.
3 Odlomek ustja, izdelanega na počasnem lončarskem kolesu.
Vel. 2,2 x 2,8 cm, deb. ostenja 0,5 cm. Barva: svetla zunaj in znotraj, te-
men enobarvni prelom. Odebeljeno ustje. Inv. št. S 7040.
4 Odlomek ustja glinenega lonca, izdelanega ali doglajenega
na lončarskem kolesu. Vel. 2,8 x 3,2 cm, deb. ostenja 0,6 cm. Barva:
temna zunaj in znotraj, temen enobarvni prelom. Profilirano ustje.
Inv. št. S 7032.
5 Odlomek ustja glinastega lonca, dodelanega na lončarskem
kolesu. Zunanji pr. ustja 12,1 cm, deb. ostenja 0,4 cm. Barva: svetla zu-
naj in znotraj, večbarvni prelom. Površina suha/izsušena. Pustilo: za-
obljeni kamenčki, do 0,2 cm. Inv. št. S 7007.
6 Odlomek ostenja glinastega lonca, izdelanega na počasnem
lončarskem kolesu. Zunanji pr. vratu 16,2 cm, deb. ostenja 0,5 cm.
Barva: temna zunaj in znotraj, temen enobarvni prelom. Okras: valov-
nica na vodoravno glavničeni podlagi. Svetleča se površina. Ohranje-
ni prismojeni ostanki hrane. Inv. št. S 7008.
7 Odlomek ostenja glinenega lonca, izdelanega na počasnem
lončarskem kolesu. Vel. 6,9 x 6,1 cm, deb. ostenja 0,7 cm. Barva: zu-
naj lisasta, znotraj svetla, prelom večbarvni. Okras: valovnici na vodo-
ravno glavničeni podlagi. Inv. št. S 7057.
8 Odlomek ostenja glinastega lonca, izdelanega na počasnem
lončarskem kolesu. Vel. 3,7 x 3,5 cm, deb. ostenja 0,5 cm. Barva: lisa-
sta zunaj in znotraj, večbarvni prelom. Okras: pas valovnic, vsaj ena
vodoravna črta na zgornjem prelomu. Šir. najmanj trizobega glavni-
ka 0,5 cm. Na zunanji strani vidni sledovi vodoravnih potegov glaje-
nja. Svetleča se površina. Inv. št. S 7038.
9 Odlomek ostenja glinastega lonca, izdelanega prostoročno.
Zunanji pr. 30 cm, deb. ostenja 0,5 cm, deb. rebra 0,9 cm. Barva: lisa-
sta zunaj, svetla znotraj, večbarvni prelom. Okras: prilepljeno enojno
rebro, valovnici na vodoravno glavničeni podlagi. Inv. št. S 7022, S
7053, S 7061.
10 Odlomek ostenja glinastega lonca, izdelanega na počasnem
lončarskem kolesu. Vel. 6,6 x 6,0 cm, deb. ostenja 0,7 cm. Barva: tem-
na zunaj in znotraj, temen enobarvni prelom. Okras: enojna valovita
črta na vodoravno glavničeni podlagi. Inv. št. S 7010.
11 Odlomek telesa glinastega lonca, izdelanega na počasnem
lončarskem kolesu. Vel. 4,3 x 4,1 cm, deb. ostenja 0,3 cm. Barva: tem-
na zunaj in znotraj, temen enobarvni prelom. Okras: vodoravno glav-
ničenje. Inv. št. S 7034.
149
 srednji vek
28
29
30
31
12 Odlomek ostenja glinastega lonca, izdelanega na počasnem
lončarskem kolesu. Vel. 3,6 x 3 cm, deb. ostenja 0,6 cm. Barva: lisasta
zunaj in svetla znotraj, temen enobarvni prelom. Okras: valovnici na
vodoravno glavničeni podlagi. Inv. št. S 7015.
13 Odlomek ostenja glinenega lonca, izdelanega na počasnem
lončarskem kolesu. Vel. 4,8 x 4,1 cm, deb. ostenja 0,6 cm. Barva: zu-
naj lisasta, znotraj svetla, večbarvni prelom. Okras: valovnici na vodo-
ravno glavničeni podlagi. Inv. št. S 7023.
14 Odlomek ustja in ostenja glinastega lonca, izdelanega na po-
časnem lončarskem kolesu. Zunanji pr. ustja 18 cm, deb. ostenja 0,45
cm. Barva: temna zunaj in znotraj, temen prelom. Okras: trije pasovi
valovnic. Šir. štirizobega glavnika 1,3 cm, dva trizoba glavnika šir. 0,9
cm. Ustje je profilirano. Svetleča se površina. Na notranji in zunanji
strani vidni sledovi vodoravnih in navpičnih potegov. Inv. št. S 7005.
15 Odlomek ostenja glinastega lonca, izdelanega na počasnem
lončarskem kolesu. Vel. 3,2 x 3,2 cm, deb. ostenja 0,5 cm. Barva: sve-
tla zunaj, temna znotraj, temen enobarvni prelom. Okras: sledovi
dveh pasov valovnic. Inv. št. S 7030.
16 Odlomek ostenja glinastega lonca, izdelanega na počasnem
lončarskem vretenu. Vel. 2,8 x 2,1 cm, deb. ostenja 0,6 cm. Barva: te-
mna zunaj in znotraj, temen enobarvni prelom. Okras: vodoraven in
poševen pas črt, šir. štirizobega glavnika 0,8 cm. Inv. št. S 7043.
150
17 Odlomek ustja glinastega lonca, izdelanega na počasnem
lončarskem kolesu. Zunanji pr. ustja 16 cm, deb. ostenja 0,6 cm. Bar-
va: temna znotraj in zunaj, temen enobarvni prelom. Okras: vodorav-
no glavničenje. Inv. št. S 7006.
18 Odlomek ostenja glinastega lonca, izdelanega prostoročno.
Vel. 7 x 9,8 cm, deb. ostenja 0,7 cm, Barva: temna zunaj, temna zno-
traj, temen prelom. Okras: križno glavničenje. Na notranji strani izra-
ziti sledovi izravnave na vrteči se podlagi. Svetleča se površina. Inv.
št. S 7055.
19 Odlomek dna glinenega lonca, izdelanega na počasnem lon-
čarskem kolesu. Vel. 3,5 x 2,5 cm, deb. ostenja 0,6 cm. Barva: temna
zunaj in znotraj. Inv. št. S 7025.
20 Odlomek dna glinastega lonca, izdelanega prostoročno.
Zunanji pr. dna 10,3 cm, deb. ostenja 0,5 cm. Barva: temna zunaj in
znotraj, temen enobarvni prelom. Okras: navzkrižno glavničenje.
Svetleča se površina. Inv. št. S 7039.
21 Odlomek dna glinastega lonca, izdelanega na počasnem
lončarskem kolesu. Zunanji pr. dna 12,1 cm, deb. ostenja 0,6 cm. Bar-
va: lisasta zunaj, temna znotraj, temen enobarvni prelom. Inv. št. S
7016.
22 Odlomek dna glinenega lonca, izdelanega prostoročno, do-
delanega na vrteči se podlagi. Zunanji pr. dna 12,2 cm, deb. ostenja
0,6 cm. Barva: svetla zunaj in znotraj, svetel enobarvni prelom. Dobro
vidni sledovi navpičnih potegov. Inv. št. S 7011.
23 Odlomek dna glinenega lonca, izdelanega prostoročno, do-
delanega na vrteči se podlagi. Zunanji pr. dna 17,7 cm, deb. ostenja
0,7 cm. Barva: zunaj temna, znotraj svetla, enobarvni temen prelom.
Površina na notranji strani se sveti. Inv. št. S 7026.
24 Odlomek dna glinenega lonca, izdelanega prostoročno, do-
delanega na lončarskim vretenu. Vel. 11,6 x 4,5 cm, deb. ostenja 0,7
cm. Barva: lisasta znotraj in zunaj, večbarvni prelom. Vidni sledovi
potegov v notranjosti. svetleča se površina. Inv. št. S 7017, S 7056.
25 Odlomek ustja steklene čaše. Vel. 4 x 2,4 cm, deb. ostenja 0,2
cm. Barva: rumenozelena, temnozeleno rebro. Inv. št. S 7027.
26 Odlomek ravnega svetlomodrega prozornega stekla z dve-
ma priostrenima stranicama. Vel. 2,8 x 2,1 x 0,5 cm. Inv. št. S 7028.
27 Polizdelek glinenega vretenca. Vel. 4,7 x 4,4 x 1,4 cm. Barva:
svetlooranžna. Na eni od ploskev je v sredini stožčasta vdolbina, izvr-
tana s trdim priostrenim predmetom. Premer vrha vdolbine 1,8 cm,
globina 0,7 cm. Inv. št. S 7013.
Najdbe iz drugih najdiščnih skupkov s Pržanja
28 Ploščato glineno vretence, izdelano iz antične opeke. Vel.
3,7 x 3,7 x 1 cm. Barva: temnooranžna. Inv. št. S 7068, jama 7 (SE 194).
29 Odlomek ustja in ostenja glinenega lonca, izdelanega na po-
časnem lončarskem kolesu. Zunanji pr. ustja 22,1 cm, vel. 9,0 x 6,0
cm, deb. ostenja 0,6 cm. Barva: svetla zunaj in znotraj, večbarvni pre-
lom. Neokrašeno. Ustje odebeljeno in podolgovato. Inv. št. S 7060,
ob jami 17 (SE 521).
30 Odlomek ustja in ostenja glinenega lonca, izdelanega na po-
časnem lončarskem kolesu. Zunanji pr. ustja 16 cm, vel. 12,6 x 8,2 cm,
deb. ostenja 0,4 cm. Barva: svetla zunaj, temna znotraj, temen enobar-
vni prelom. Okras: valovnica med vodoravnima črtama. Ustje odebe-
ljeno in podolgovato. Inv. št. S 7115, jama 8 (SE 158).
31 Del glinenega lonca, izdelanega prostoročno in dodelanega
na počasnem lončarskem vretenu. Viš. 18,3 cm, zunanji pr. ustja 15,6
cm, deb. ostenja. 0,6 cm. Barva: lisasta zunaj, temna znotraj, večbarvni
prelom. Okras: enojna valovnica na glavničeni podlagi. Površina do-
glajena na počasnem kolesu. Odebeljeno podolgovato ustje z vodo-
ravno črto. Inv. št. S 7173 (SE 646).

Pržanj bei Ljubljana. Siedlungsgrube 17
Die frühmittelalterliche Siedlung Pržanj bei Ljubljana (Abb. 1)
wurde in 2004 mit Schutzgrabungen auf einer Fläche von 3.200 m2
erforscht. Entdeckt wurden Sieldungselemente, die auf zwei
Wohnobjektkategorien hindeuten. In einigen Fällen haben kleinere
Pfostenlöcher Wohnobjektgrundrisse mit einer Größe von 3,5 x 4 m
angedeutet (Abb. 2). Die C14 Datierung von einer dieser
Pfostenlöcher ergab ein Grundresultat von 1540±40 BP, was auf
eine Datierung in die Spätantike hinweist: 1Σ 430-570 u. Z. (68 %).
Gruben waren zahlreicher, darunter wurden mehr als 20 über-
wiegend längliche Gruben von einer Länge von 2,5 bis 4 m und einer
Breite von 0,9 bis 1,8 m erforscht (Abb. 2). C14 Datierungen von
Gruben 4 und 17 ergaben Grundresultate von 1360±40 und
1340±40 BP, was auf eine Datierung ins 7., bzw. ins 8. Jhrh. u. Z. hin-
deutet: 1Σ 630-770 (68 %). Am Fundort wurden neben gewöhn-
lichen Siedlungsresten auch Spuren vom intensiven Eisenhütten-
wesen entdeckt mit mehr als 237 kg Eisenschlacke.
Näher ist die Grube 17 aus Pržanj vorgestellt (Abb. 3, 4). Darin
wurden, neben gebrannter Steine und Resten von gebrannter Erde
Avtorja se zahvaljujeva sodelavcem na izkopavanju Vesni Svetličič, Roku Klasincu,
Barbari Mrak, Mateji Ravnik, Daši Pavlovič in Pavli Peterle Udovč. Prav tako sva zahvalo
dolžna Timoteju Knificu za pomoč v muzeju, številne koristne nasvete in sugestije ter
risarki Dragici Knific Lunder.
Ivan M. Hrovatin, Peter Turk
(Feuerstellenboden), auch Keramikfragmente (1-24), ein halbfertiges
Spinnwirtel (27), und im oberen Niveau der Grubenfüllung auch 2
römische Glassfragmente (25-26) gefunden. Dass es sich nicht um
Zufallsfunde handelt, bestätigt die Tatsache, dass Fragmente ver-
schiedener Glassgefäße sogar in 13 Gruben in Pržanj gefunden wurden.
Die zahlreichsten Funde in Grube 17 waren Keramik-frag-
mente (1-24). Die Gefäße waren auf einer langsamen Töpferscheibe
hergestellt und danach geglättet. Unter den Gefäßformen sind Töpfe
am zahlreichsten, unter den Verzierungstechniken Kammstrichein-
schnitte auf den Schultern und dem Gefäßwand und Wellenlinien,
entweder in parallelen Gruppen (8, 14, 15), oder einzeln (6, 7, 9, 10,
12, 13). Analogien für solche Topfformen und Verzierung wurden
an nahe liegenden und zeitgleichen Siedlungen (Dragomelj,
Podgorica, Hochgebirgsfundstelle Krvavec in Oberkrain), als auch
an einigen zeitgleichen adriatischen Fundorten (Stadtsiedlung in
Koper, Gräberfeld Stranče-Gorica im Kvarner) festgestellt, d. h. an
Fundstellen aus dem 8., teilweise auch aus dem 9. Jahrhundert. Die
Keramik in Pržanj ist wahrscheinlich mit der Töpfereitradition eines
Gebietes mit stärkerer Kontinuität der altansässigen Bevölkerung zu
verbinden.
151
 Rok Klasinc

Dvojni skeletni grob

z najdišča
Dolsko pri Ljubljani
Rok Klasinc

V
septembru leta 2008 so se na najdišču Dolsko - Spod- ki so po vsej verjetnosti ostanki zoglenele lesene deščice.
nje Škovce zaključila sistematična arheološka izkopa- 1 Glinen lonec z izvihanim ustjem in ravnim dnom. Površina je
vanja (sl. 1), ki jih je izpeljalo podjetje Tica Sistem porozna, na zunanji strani barva prehaja od rdečkastorjave do črne,
d.o.o. na podlagi predhodnih terenskih raziskav notranja stran je črna. Okras sestoji iz treh pasov valovnic, izvedenih
ZVKDS, OE Ljubljana za načrtovano gradnjo industrij- z glavničenjem, z valovnicami je okrašena tudi notranja stran ustja.
ske cone Dolsko. Na notranji strani ostenja so ponekod ohranjeni ostanki prežgane
Ledina Spodnje Škovce leži na robu druge savske terase, zahod- hrane. Ohranjena viš. 19,8 cm, šir. 18 cm, ohranjen pr. ustja 10,1 cm,
no od vasi Dolsko pri Ljubljani. Na tem mestu se široka Ljubljanska pr. dna 9,7 cm.
kotlina zoži v sotesko reke Save, ki je z obeh strani obdana z razmero- 2 Glinen lonček z močno izvihanim ustjem in ravnim dnom.
ma strmim hribovjem Posavskih gub. Površina je porozna, na zunanji in notranji strani je črne barve. Na
Z arheološkimi raziskavami so bile odkrite številne ostaline iz dnu je viden odtis lončarskega vretena. Viš. 7,7 cm, šir. 7,2 cm, pr.
obdobja neolitika, eneolitika in bronaste dobe, nekaj jam pa je bilo ustja 8,4 cm, pr. dna 5 cm.
na podlagi pripadajočega gradiva moč umestiti v zgodnji srednji vek. 3 Miniaturne jagode iz steklene paste: 25 svetlomodrih, 14 tem-
Med slednjimi izstopa osamljen grob dveh oseb (sl. 2), ki ga glede na nomodrih, 1 zelena, 1 rjava, 1 dvojna bela, 1 dvojna zlata. Enojne ja-
pridatke časovno umeščamo v konec 8. stoletja, po C14 dataciji pa v gode so okrogle ali ovalne oblike, redke so bikonične (sl. 3). Velikost
prvo polovico 9. stoletja. jagod je 3-8 mm.
Obravnavani grob je bil odkrit na skrajnem severovzhodnem
delu 11.400 m2 obsežnega raziskanega območja. Preprosta pravokot-
na grobna jama je bila dolga 2,10 m in široka 0,70 m, ohranjena glo-
bina, vkopana v geološko osnovo pa je znašala le 15 cm. Jama je bila
orientirana sever-jug z 19° zamikom proti vzhodu.
Skeletni ostanki so bili zaradi delovanja kisle zemlje izredno sla-
bo ohranjeni - v sledovih smo zasledili dele lobanje ter razpadle ko-
sti spodnjih okončin in medenice. Zobovje je bilo odkrito v dveh
skupkih: 3 zobje ob lobanji v jugovzhodnem in 14 zob ob steklenih
jagodah v jugozahodnem delu grobne jame. Antropološke analize
(Tatjana Tomazo-Ravnik, Petra Leben-Seljak) so pokazale, da gre za
dve osebi in sicer mlajšo odraslo osebo starosti 20-25 let (adultus I)
ter otroka starosti približno 4 let (infans I). Spola pokojnikov ni bilo
moč določiti, najverjetneje je, glede na najdeno ogrlico (sl. 3), da gre
za pokop matere z otrokom.
V južnem delu grobne jame je ležal z valovnicami okrašen lo-
nec (1), ki je bil verjetno namerno, obredno razbit že ob samem po-
kopu - posamezni kosi so bili raztreseni po celotnem južnem delu ja-
me, kar bi težko razlagali s postdepozicijskimi procesi. Ob glavi otro-
ka je ležalo 43 miniaturnih steklenih jagod (sl. 3), ki so sestavljale ogr- Slika 1:
lico, ob levi nogi odrasle osebe pa majhen neokrašen lonček (2). Dolsko-Spodnje Škovce, pogled na izkopno polje v začetku terenskih raziskav,
Med odlomki večjega lonca smo zasledili nekaj ploščatih kosov oglja, pomlad 2008 (foto Matija Lukić).

153
 srednji vek

Slika 3:
Dolsko-Spodnje Škovce, steklene jagode iz groba 3 (foto Matija Lukić).

Odkritje slovanskega groba na samem začetku izkopavanj je

predstavljalo precejšnje presenečenje; v bližnji okolici namreč še ni
bilo odkritih sledov slovanske navzočnosti. Glede na pojav tega gro-
ba in ostalih jam z zgodnjesrednjeveško lončenino na robu raziska-
nega območja lahko v neposredni bližini pričakujemo nadaljevanje
tako grobišča kot tudi naselbine vzhodno od najdišča proti vasi Dol-
sko ali (verjetneje) severno od lokalne ceste Kleče-Dolsko.
Oxford C14 BP 1182±29
1∑ cal. AD 782-790 (6,1 %), 809-887 (62,2 %)
1∑ cal. AD 730-735 (1,0 %); 772-899 (87,8 %), 918-951 (6,7 %)

0 50 cm
Slika 2:
Dolsko-Spodnje Škovce, risba groba (izdelala Rok Klasinc in Klemen Nagode).
Na tem mestu se zahvaljujem ddr. Andreju Pleterskemu, ki je že v času izkopavanj
pregledal gradivo in nakazal nekatere možne interpretacije tako groba kot ostalih
slovanskih jam na najdišču, o čemer pripravlja Alja Žorž članek za 12 številko revije
Studia Mythologica Slavica. Risbe lončenine je izdelala Nataša Grum.

154

1 2
Doppelskelettgrab aus der
Dolsko bei Ljubljana
Im September 2008 wurden am Fundort Spodnje Škovce, west-
lich des Dolsko bei Ljubljana Dorfes, systematische archäologische
Ausgrabungen ausgeführt (Abb. 1). Entdeckt wurden Reste aus der
Jungstein-, Kupfer- und Bronzezeit, während einige Gruben ins
Frühmittelalter datiert werden konnten. Unter den letzteren hebt sich
ein Doppelgrab (Abb. 2) hervor, das anhand der Beigaben ins Ende
des 8. und anhand C14 ins erste Hälfte des 9. Jahrhunderts datiert
wurde.
Die Knochenreste waren wegen der saueren Erde äußerst
schlecht erhalten. Anthropologische Analysen weisen darauf hin,
Rok Klasinc
dass es sich um zwei Personen handelt; und zwar eine jüngere
erwachsene Person um 20-25 Jahren (adultus I) und ein Kind von
etwa 4 Jahren (infans I). Das Geschlecht der Verstorbenen konnte
nicht bestimmt werden, doch hinsichtlich einer Halskette (Abb. 3)
geht es am wahrscheinlichsten um eine 'Mutter mit Kind' Bestattung.
Im Südteil der Grabgrube lag ein mit Wellenbändern verzierter
Topf (1), der wahrscheinlich absichtlich - rituell - schon bei der
Bestattung selbst zerbrochen wurde, denn einzelne Teile wurden am
ganzen Südteil der Grube zerstreut, was schwer mit Postablagerungs-
prozessen zu erklären werde. Neben des Kinderkopfes lagen 43
kleine Glassperlen (3), die eine Halskette ausmachten, und neben des
linken Beines der erwachsenen Person auch noch ein kleiner
unverzierter Topf (2).
155
 Gojko Tica

Zgodnjesrednjeveško
najdišče
Kompolje-Pod malnom
Gojko Tica

R
azloženo naselje Kompolje z gručastim jedrom leži v šan z drobci oglja in nekaj manjšimi kamni peščenjaka. Na vrhu je le-
dolini Save, nekaj kilometrov pred Boštanjem in Sevni- žal večji ploščat ostrorobi kos peščenjaka velikosti 40 x 35 cm. V se-
co. Naselje, sredi katerega je cerkev Sv. Mihaela iz 17. vernem delu jame je ležalo več odlomkov verjetno iste posode. Ob
stoletja, obdana s pokopališčem, je zgrajeno na ravnini tem je bilo še nekaj manjših ovalnih jam in dve koncentraciji kame-
na desnem bregu reke, ki tu naredi izrazit okljuk. Ne- nja velikosti 40 x 70 cm, ki morda predstavljata ostanke katerega od
kaj pripadajočih hiš je postavljenih tudi ob glavni cesti Radeče–Kr- temeljev za soho.
ško, speljani ob južnem robu ravnine, pod z gozdom poraščenim hri- Nekoliko večja, skoraj kvadratna kamnita struktura velikosti 1,8
bom Dobrava. x 1,6 m je razen srednjevelikega kamenja, večinoma peščenjaka in
Arheološko najdišče, odkrito ob poprejšnjih arheoloških teren- razbitih prodnikov peščenjaka, vsebovala kar nekaj žlindre in nekaj
skih pregledih za gradnjo hidroelektrarne Boštanj, je poimenovano odlomkov lončenine. Navzočnost žlindre nakazuje na dejavnosti, po-
po lokalnem toponimu Pod malnom. Leži na koncu vasi, čisto na ro- vezane s pridobivanjem (oziroma predelovanjem) železa morda ne-
bu terase Save (sl. 1), in je bilo raziskano marca ter julija in avgusta kje v neposredni bližini.
2005 (Štular 2005c). Dokumentacijo in najdbe hrani Posavski muzej Brežice.
Najdišče je presekano s približno 30 cm širokim vkopom za vo-
dovodno cev v smeri sever-jug, ki pa ni poškodoval arheoloških Objekt 2 (sl. 3, najdbe 1-10 in 18-34)
struktur. Kot recentne smo opredelili tudi štiri jame oziroma lise, ki Kot objekt 2 smo označili ovalno jamo, ohranjeno v dolžini 1,89
so posledica zoogenih in fitogenih dejavnikov (živalski rovi ali gnez- m, širini 1,04 m in v globini do okoli 21 cm. Polnilo jame je sestavljal
da, ostanki korenin, sprhnele veje). Na južnem delu najdišča leži pod peščen melj, temnočrnorjave barve, kot grobe sestavine so se pojav-
ornico trdna plast temno rumenkastorjavega peščenega melja, do- ljali večinoma kamni peščenjaka, manj je bilo kamnov apnenca in
mnevno nasutje za kolovoz na meji njivskih parcel.
Večino arheoloških struktur (sl. 2) časovno umeščamo v zgo-
dnjesrednjeveško obdobje. Ugotovili smo štiri večje podolgovate ja-
me, dvoje manjših ovalnih jam, deset stojk in nekaj koncentracij kam-
na. Takšne strukture je moč zaslediti v plasteh tik pod ornico.
Razen objekta 2 in 5, ki ju predstavljamo podrobneje, je še ne-
kaj objektov iz časa zgodnjesrednjeveške poselitve. Objekt 1 sestav-
ljajo štiri jame za stojke okrogle oblike, premera med 30 in 35 cm.
Globoke so bile od 20 do 37 cm. Jame so bile izkopane za vogalna
podporna bruna objekta skoraj pravokotnega tlorisa v velikosti 2,5 x
2,25 m. Objekt 3 predstavlja ovalno jamo v dolžini 1,96 m, širini 0,86
m, ki je segala do 19 cm v globino. Polnilo jame je bil črnorjav pešče-
ni melj, kot grobe sestavine so se pojavljali kamni peščenjaka in skri-
lavca ter polomljeni prodniki peščenjaka. Pojavljali so se na vseh ni-
vojih polnila, ležali pa so neorganizirano. V polnilu so ležali tudi
odlomki lončenine, železen nož in kosti. Objekt 4, ovalna jama, dol-
ga 1,56 m, široka 0,84 m in globoka 20 cm, je bila raziskana le delno, Slika 1
saj se nadaljuje v južni profil izkopnega polja. Polnilo jame je bilo se- Arheološko najdišče Pod malnom na južnem robu vasi Kompolje
stavljeno iz peščenega melja temno črnorjave barve, ki je bil pome- (foto Matija Lukić).

157
 srednji vek

skrilavca ter polomljenih oblic peščenjaka. Kamenje je ležalo dokaj

razpršeno, glavnina je bila ob dnu vkopa. V polnilu so ležali tudi
odlomki lončenine in kosti.
Oxford BP 1100±28; cal. AD 904, 910, 976.
1∑ cal. AD 898- 921 (28,0 %), 944-954 (8,2 %), 955-983 (32,1 %).
2∑ cal. AD 891-998 (95,4 %).
Vzorec je bil vzet iz polnila (SE 7) jame (SE 8).

1 Pekač (krožnik). Izdelan prostoročno z dodelavo na vretenu;

Slika 2
Tloris najdišča Kompolje-Pod malnom.
Slika 3
Ostanki objekta 2 (foto Matija Lukić).
masa groba; površina hrapava in groba; barva od svetlo do temno
rdečkaste; pr. ustja 21 cm. Inv. št. S 142.
2 Odlomek ustja lonca z ostenjem. Izdelan prostoročno z dode-
lavo na vretenu; masa zrnata; površina hrapava in groba; prelom in
obe površini so lisasti, rjavkaste in temnosive barve; na ramenu po-
sode vrezanih več razpotegnjenih valovnic in vijug; pr. ustja 20 cm.
Inv. št. S 117.
3 Odlomek ustja posode; pr. ustja 19 cm. Izdelana prostoročno z
dodelavo na vretenu; masa groba; površina hrapava in groba; prelom
je sive barve, obe površini sta lisasti, od oranžne do temnosive barve;
na notranji in zunanji strani na vratu vidni vodoravni vrezi, mogoče
kanelure. Inv. št. S 119.
4 Odlomek ustja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo na
vretenu; masa srednja; površina raskava in delno glajena; prelom in
obe površini so temnosive barve; pr. ustja: 11,7 cm. Inv. št. S 120.
5 Odlomek ustja lonca z ostenjem. Izdelan prostoročno z dode-
lavo na vretenu; masa zrnata; površina hrapava in groba; zunanja po-
vršina in prelom sta lisasta, sive do rjavkaste barve, notranja površina
je temnosiva; na vrhnjem delu je vrezana trojna valovnica, pod njo
poševno žlebičenje z delno vidnimi sledovi tanjše dvojne valovnice;
pr. ustja 17,2 cm. Inv. št. S 118.
6 Odlomek ostenja lonca. Izdelan prostoročno z dodelavo na
vretenu; masa groba; površina hrapava in groba; prelom in notranja
površina temnosiva, zunanja površina svetlorjava s sivimi lisami; na
ramenu posode vrezani dve majhni valovnici; največji pr. lonca 10,2
cm. Inv. št. S 123.
7 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa zrnata; površina hrapava in groba; prelom in obe
površini so temnosive barve; na ramenu posode je pas poševnih ka-
nelur, nad njimi pa štiri valovnice, ki se delno prekrivajo, na notranji
strani so vidni poševni široki pasovi; dol. 5,5 cm, šir. 4,7 cm. Inv. št. S
122.
8 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa groba;
površina hrapava in delno glajena; prelom in notranja površina tem-
nosiva, zunanja površina rjavkastoornažna s sivimi lisami; na največ-
jem obsegu posode je pas poševnih vtisov nohta, na ramenu posode
se vidi valovnica, na notranji strani je na največjem obsegu viden pas,
sestavljen iz rahlih podolžnih vdolbin, nad njimi pa rahli pokončni ši-
roki pasovi; dol. 13,2 cm, šir. 7,8 cm. Inv. št. S 125.
9 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa srednja; površina raskava in delno glajena; prelom
in zunanja površina sta svetle rjavkastosive barve, notranja površina
je svetlooranžna; valovnica in pod njo okras, sestavljen iz vtisov noh-
tov; dol. 5,0 cm, šir. 3,4 cm. Inv. št. S 140.
10 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa zrnata; površina hrapava in delno glajena; prelom
in notranja površina temnosiva, zunanja površina lisasta, svetlorjava
in svetlosiva; na trebuhu posode pokončno žlebičenje, v zgornjem
delu presekano z vzporednima kanelurama, na spodnjem delu pa z
vodoravnima vrezoma; dol. 4,8 cm, šir. 7,8 cm. Inv. št. S 124.

158
 Gojko Tica

11

13

12

17
16

159
 srednji vek
2
8 10
Objekt 5 (sl. 5, najdbe 11-17 in 41-51)
Za objekt 5 smo določili skupino struktur, omejenih s štirimi ja-
mami za stojke premera od 29 do 33 cm, dokumentiranih do globine
10 cm. Če stojke povežemo, dobimo trapezoidni objekt dolžine 5,5 m.
Znotraj tega prostora je ležala ovalna jama velikosti 2,11 x 0,89 m, glo-
boka do 21 cm. Jame za stojke je zapolnjeval fin temnorumenkasti pe-
sek, v glavnem kamni peščenjaka in apnenca, redko skrilavca in
odlomki lončenine. Od vseh jam na najdišču je edina imela v enem de-
lu dodatno poglobitev s polnilom iz črnorjavega peščenega melja, po-
mešanega s kamni in odlomljenimi oz. poškodovanimi prodniki peš-
čenjaka. Odlomki lončenine so se v večji meri pojavljali proti dnu ja-
me. Med najdbami je tudi nekaj odlomkov recentne lončenine in v or-
nici nad jamo nekaj več premešanih najdb. Kot sestavni del objekta 5
lahko razumemo tudi koncentracijo kamenja tik ob vzhodnem robu ja-
160
4
6
9
me v velikosti približno 2,4 x 1,2 m, večinoma peščenjaka in polomlje-
nih prodnikov, skupaj z odlomki lončenine in rimskodobnega gradbe-
nega materiala. Verjetno gre za vrsto tlakovanja oziroma utrditev tere-
na, lahko pa bi bila tudi posledica uničenja notranjosti objekta 5.
Oxford BP 1036±23; cal. AD 1002, 1012, 1016.
1∑ cal. AD 994-1019 (68,3 %).
2∑ cal. AD 976-1027 (95,4 %).
Vzorec je bil vzet iz polnila (SE 35) jame (SE 36).
11 Odlomek ustja lonca z ostenjem. Izdelan prostoročno z do-
delavo na vretenu; masa zrnata; površina hrapava in groba; prelom in
notranja površina sta črne barve, zunanja površina rjavkastooranžne
barve s sivimi lisami; na ramenu posode vrezani valovnici; pr. ustja 14
cm. Inv. št. S 149.
12 Odlomek ustja lonca z ostenjem. Izdelan prostoročno z do-

delavo na vretenu; masa zrnata; površina hrapava in groba; prelom in
obe površini so lisaste temnosivo-svetlosive barve; na ramenu poso-
de plitvo poševno žlebičenje, prek žlebičenja vrezane tri majhne va-
lovnice, na notranji strani roba ustja vrezana enojna valovnica, med
drugo in tretjo valovnico je luknjica; pr. ustja 17,6 cm. Inv. št. S 151.
13 Odlomek ustja lonca z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa
groba; površina raskava in delno glajena; prelom in notranja površi-
na sta temnosive barve, zunanja površina lisaste sivorjave in rjavka-
stooranžne barve; na ramenu posode in trebuhu vrezani slabo vidni
valovnici; pr. ustja 12,4 cm. Inv. št. S 150.
14 Odlomek ustja posode z ostenjem. Izdelana na vretenu; ma-
sa groba; površina hrapava in delno glajena; prelom in obe površini
so temnosivi; pr. ustja 20,6 cm. Inv. št. S 152.
15 Odlomek ustja posode z ostenjem. Izdelana na vretenu; ma-
sa srednja; površina hrapava in delno glajena; prelom in obe površi-
ni so rjavkastosivi; pr. ustja 22,4 cm. Inv. št. S 153.
16 Odlomek dna lonca z ostenjem. Izdelan prostoročno z do-
delavo na vretenu; masa groba; površina hrapava in groba; prelom je
temnosiv, notranja površina je temnosive barve s svetlimi lisami, zu-
nanja površina rjavkastooranžna s sivimi lisami; na zunanji površini
dna je odtisnjen križ; pr. dna 9,7 cm. Inv. št. S 166.
17 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa zrnata; površina hrapava in groba; prelom in notra-
nja površina sta enotne črne barve, zunanja površina črnordečkasto
lisasta; vrezan niz valovnic in tik pod največjim obsegom posode ro-
čno oblikovano rebro; dol. 9,2 cm, šir. 7,4 cm. Inv. št. S 162.
V izboru najdb iz obeh objektov je predstavljeno značilno gra-
divo s tega najdišča. Razen železnega noža iz objekta 3 so vse drobne
najdbe odlomki lončenine. Če izvzamemo dele pekača (1), so lonci
edina zgodnjesrednjeveška oblika lončenih posod. Za večino lonče-
nine je značilno, da je bila sprva izdelana prostoročno in nato dode-
lana na počasnem vretenu, nekaj kosov pa je bilo narejenih prosto-
ročno ali v celoti na vretenu.
Pri večini lončenine je površina porozna, barva pa je lahko siva
ali črna v več odtenkih, oziroma rjava, rdečkasta ali oranžna, ravno ta-
ko v več odtenkih. Pogosto pa je predvsem zunanja površina lisasta,
spet v navedenih barvnih odtenkih.
Odlomki edinega pekača na najdišču so bili najdeni v objektu
2 (1). Po mnenju Boška Babića se pekač pojavlja na ozemljih, kjer so
bivala v srednjem veku, ali pa tam živijo še zdaj, različna slovanska
ljudstva (od Ukrajine na vzhodu do Poljske in Vzhodne Nemčije na
zahodu in skoraj celotnega Balkanskega polotoka na jugu). Pekač naj
bi v zgodnjem srednjem veku kazal na širitev vzhodnoslovanskih
plemen; zgodnjesrednjeveška najdišča s pekači so datirana od 6. sto-
letja v Ukrajini, Romuniji in na Balkanskem polotoku; na njem in na
Poljskem so datirana še do 12. stoletja (Babić 1972, 104 ss). Prva seli-
šča v okolici Murske Sobote so datirana v konec 6. stoletja in v 7. sto-
letje; številni pekači so značilnost predvsem zgodnjesrednjeveškega
naselbinskega horizonta Murska Sobota 1 (Guštin, Tiefengraber
2002, 49).
Glede velikosti, oblike posode in ustij, okrasa in načina okraše-
vanja se lonci in lončki med seboj precej ločijo. Po obliki oboda jih
lahko uvrstimo v več skupin.
V skupino loncev s kroglastim trupom uvrščamo lonce 2, 12 in
13. Vsi trije primerki so okrašeni. Lonca 2 in 13 imata površino naj-
prej okrašeno s plitvim poševnim žlebičenjem. Prek tega žlebičenja
so na prvem (2) vrezane razpotegnjene valovnice in vijuge, ravno ta-
ko po celotni površini. Pri drugem (12) so prek žlebičenja vrezane
majhne valovnice, med drugo in tretjo pa je majhna luknjica. Z dve-
Gojko Tica
Slika 4
Ostanki dela objekta 5 (foto Matija Lukić).
ma manj izrazitima in nekoliko bolj razpotegnjenima valovnicama
sta okrašena rame in trebuh lonca 13.
Kot edina posoda na najdišču ima lonec 12 na notranji strani ro-
ba ustja vrezano valovnico. Okraševanje na notranji strani ustja z enoj-
no valovnico ali z glavničenjem v obliki valovnic se pojavlja v Spodnji
Avstriji v 8. oz. 9. stoletju, na Slovaškem od sredine 9. do konca 10. sto-
letja, v srbskem Podonavju med 9. stoletjem in začetkom 11. stoletja, po-
gosto pa je tudi na vzhodnem Hrvaškem (Sekelj Ivančan 2001, 89).
Najštevilnejši so lonci z ovalnim trupom (5, 7, 10, 11); skupna
jim je le osnovna oblika, pa še to le v grobem. Lonec 11 ima močno
izvihano, nekoliko stanjšano ustje, prehod ustja v trup pa je oster.
Močno izvihano ustje, le da je prehod ustja v trup postopen, z ločno
zakrivljenim vratom, se pojavlja tudi pri loncu 5, ki ima nekoliko ode-
beljeno ustje. Tudi okraševanje loncev z ovalnim trupom je od pri-
merka do primerka različno. Kombinacijo poševnega žlebičenja oz.
kaneliranja trupa in vrezanih valovnic na ramenu je mogoče odkriti
pri loncih 5 in 7, navpično žlebičenje na spodnjem delu trupa, prese-
kano z vodoravnimi vrezi, pa na loncu 10.
Lonec z bikoničnim trupom z ostrim prelomom (6) je okrašen
z dvema vrezanima valovnicama na ramenu.
Lonec s stožčastim trupom (17) je bil najden v polnilu ene od
stojk, ki so bile vrjetno del objekta 5. Tik pod največjim obsegom po-
sode je rebro z vtisi prstov, ki ni bilo prilepljeno na posodo pozneje,
temveč vlečeno iz glinene mase ob izdelavi posode. Nad rebrom je
nato lonec okrašen še z nizom vrezanih valovnic. Podoben je tudi na-
čin okraševanja na odlomku posode (9) iz objekta 2, ki pa je bila iz-
delana precej bolj kakovostno.
Najpogostejši okras na lončenini je valovnica, večinoma enojna
ali dvojna. Pojavlja se praktično v vseh strukturah in plasteh. Zanimi-
vo pa je, da se valovnice v snopih v strukturah pojavljajo le v kombi-
naciji z žlebičenjem - snope razpotegnjenih valovnic je najti npr. na
loncih 2 in 5.
Zaključek
Arheološko najdišče Kompolje-Pod malnom predstavlja tipi-
čno razpršeno zgodnjesrednjeveško (slovansko) naselbino, za kate-
ro so značilni stavbni objekti, praviloma postavljeni precej narazen
(od nekaj metrov pa do nekaj deset metrov). Vmesni prostor je bil
najverjetneje prazen oziroma namenjen gospodarski dejavnosti. Po-
161
 srednji vek

11

13
12

14

15

16

17

162

samezne koncentracije kamenja med objekti verjetno predstavljajo
nekakšna dvorišča, utrditve ali tlakovane površine, na katerih so po-
tekale vsakodnevne dejavnosti.
Intenzivna recentna kmetijska obdelava polj je močno poško-
dovala plitve arheološke plasti, tako da so bila v glavnem ohranjena
le dna vkopanih delov objektov. Tako tudi funkcija jam (predvsem
t.i. objektov 2-5 in dveh manjših jam) ostaja neznana, po vsej verjet-
nosti pa predstavljajo najnižji, vkopani del stavbnih objektov, ki so
bili zgrajeni iz organskih materialov (les, slama, šibje) in so sčasoma
propadli, njihove morebitne sledove pa je v arheološkem zapisu do-
končno uničilo predvsem moderno oranje. Čeprav je precej literatu-
re, ki se ukvarja z zgodnjesrednjeveško bivalno arhitekturo (Miloše-
vić 1997; Simonović 1999-2000; Šalkovský 2001; 2002; Guštin, Knific
2003), ostanki struktur iz Kompolja ne dajejo dovolj podatkov za
ustrezne paralele z znanimi najdišči.
Poglobljeni prostori znotraj objektov bi se lahko uporabljali za
različne namene, npr. za shranjevanje živil ali še verjetneje kot kuri-
šča, kar bi lahko dokazovala precejšnja količina oglja in močno pre-
žgano ter ostro lomljeno kamenje. Tako kamenje bi bilo mogoče po-
vezati s kuhanjem ali pogrevanjem hrane (morda uničene strukture
ognjišč) ali pa so bili kamni namenoma ogrevani (ne nujno na mestu
odkritja) za kuhanje ali za ogrevanje prostorov.
Zanimiv je zapis arabskega geografa iz 10. stoletja Ibn Rusta o
ogrevanju bivališč pri Vzhodnih Slovanih. Piše, da so Slovani ostre zi-
me preživeli v jamah (polzemljankah), ker so jih te dobro ščitile pred
mrazom. Prebivališča so greli tako, da so vanje prineseni les in kame-
nje segreli, dokler ni postalo rdeče brave, nato pa so ga polivali z vo-
do, da se je ustvarila para (Pauliny 1999, 99).
Ne glede na to, da obsega in oblike kompoljske naselbine ne
poznamo, jo lahko uvrstimo v tip naselbin, ki ga območja, naseljena
z različnimi slovanskimi plemeni, poznajo že vsaj od 5. stoletja. Gre
za manjša, razpršena selišča odprtega tipa, ki so stala na ravnih, viso-
kih, nepoplavnih rečnih obalah. Zaščita in ugodne razmere za življe-
nje (viri pitne vode, plovba, ribolov, v sušnih obdobjih možnost na-
makanja) so narekovale izbiro takih mest za naselitev. Poleg tega sta
na naselitev vplivali tudi plodna zemlja in bližina gozda, pomembni
za gospodarsko dejavnost in tudi za gradnjo stavb.
Naselbine s podobno lego in ureditvijo so znane vsaj od 5. sto-
letja pri kulturah oz. kulturnih skupinah, ki so pripisane zgodnjim
Slovanom (praška kultura, penkovska kultura, koločinska kultura:
Baran 1998, 33, 34, 51, 69, itd.; Šalkovský 2002, 57; Vinokur, Telegin
2004, 292, 299, 303, itd.). Obstaja pa tudi precej geografsko in časov-
no bližjih paralel, npr. naselbine med Savo in Dravo na severnem Hr-
vaškem in na območju hrvaškega Podonavja iz časa med 9. in 13. sto-
letjem (Demo 1996, 61; Sekelj Ivančan 2001, 102 ss) ali pa naselbine
z območja srbskega Podonavja, datirane v čas med 7. in 12. stoletjem
(Milošević 1997, 25 ss).
Na podlagi radiokarbonskih analiz predstavljenih objektov 2 in
5 ter iz drugih objektov in jam, ki jih je opravil laboratorij v Oxfordu:
Objekt 1
Oxford BP 1161±21; cal. AD 890.
1∑ cal. AD 783-789 (4,8 %), 828-849 (8,9 %), 863-898 (30,1 %),
921-944 (20,5 %), 948-955 (4,1 %).
2∑ cal. AD 781-792 (6,7 %), 802-902 (58,8 %), 917-962 (29,9 %).
Objekt 3
Oxford BP 1045±22; cal. AD 999.
1∑ cal. AD 988-1004 (43,0 %), 1006-1017 (25,3 %).
2∑ cal. AD 904-914 (2,8 %), 964-967 (0,9 %), 976-1024 (91,6 %).
je mogoče trajanje leta 2005 odkritega dela naselbine v Kompolju-
Pod malnom postaviti v čas med koncem 9. in začetkom 11. stoletja.
Gojko Tica
Slika 5
Cerkev sv. Mihaela v Kompolju (foto Gojko Tica).
Radiokarbonske datacije opredeljujejo življenje na najdišču pred-
vsem znotraj 10. stoletja. Keramične najdbe 1-17 tako dajejo vpogled
v spekter oblik in okrasa uporabljane lončenine.
Najdišče se proti vzhodu konča z lokalno cesto oziroma s stru-
go Save, zamejitev na druge strani pa je negotova. Arheološki pregle-
di in poskusna sondiranja niso dala rezultatov, vendar lahko glede na
slabo ohranjenost arheoloških struktur in očitno razpršenost poseli-
tve oziroma na njeno neintenzivnost sklepamo na posamezne objek-
te ali sledove poselitve tudi proti jugu in zahodu. Širitev naselja je mo-
goče domnevati tudi proti severu, vendar v tej smeri zaradi sodobne
širitve naselja Kompolje in obdelave zemljišč ni pričakovati dobro
ohranjenih struktur starejših poselitev.
Odprto ostaja vprašanje odnosa naselbine Kompolje-Pod mal-
nom in cerkve sv. Mihaela v Kompolju. Lahko bi bili istočasni, toda
za opredelitev gradnje cerkve v 10. ali najkasneje 11. stoletje so po-
trebni trdni argumenti.
Cerkev sv. Mihaela (sl. 5) je od zgodnjesrednjeveške naselbine
oddaljena le nekaj sto metrov. Za zdaj barokizirano enoladijsko cer-
kev s prizidanim zvonikom, je bilo pri obnovi leta 2000 ugotovljeno,
da je najstarejši del cerkve stropana ladja z ohranjeno romansko zi-
davo in pripadajočimi romanskimi ometi s fugami na zunanjih in no-
tranjih stenah, z dvema romanskima okencema in zdaj zazidanim
vhodom v južni steni ladje. Prvotni prezbiterij je bil verjetno polkrož-
no zaključen, ožji in nižji od ladje. Cerkev naj bi bila zgrajena v 10. ali
najpozneje v 11. stoletju (Badovinac 2006).
Zgodnji kristjani so krstne cerkve ali kapele (baptisterije) ob
potokih, rekah ali jezerih radi posvečali nadangelu Mihaelu; tako je
bilo pogosto tudi v salzburški nadškofiji. Teh prvotno lesenih cerkev
ni več, vendar pa naj bi zavetništvo sv. Mihaela pri sedanji župnijski
cerkvi morda pričalo, da je bila na tistem kraju krstna cerkev; pozne-
je, v 12. in 13. stoletju, so krstne kapele izgubile svoj prvotni namen
(Kuret 1989, 13, 14).
Če gre pri kompoljski cerkvi za cerkev, ki je v osnovi nastala mor-
da že v 10. ali 11. stoletju, potem je zanimiva tudi zato, ker jo časovno
lahko povežemo z naselbino Pod malnom, ravno tako pa bi v tem pri-
meru lahko domnevali, da je bil vsaj del prebivalcev iz te naselbine po-
kristjanjenih. V tem primeru bi lahko tudi pripadajoče grobišče, če ni
popolnoma uničeno, iskali nekje v okolici cerkve sv. Mihaela.
Fotografije in risbe predmetov: Natalija Grum
163
 srednji vek
DODATEK - opis gradiva
Iz objekta 2 (preostalo gradivo 18-34)
18 Odlomek ustja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo na
vretenu; masa - srednja; površina - raskava in delno glajena; barva -
prelom in obe površini so črne barve; d. 2,7 cm, š. 2,3 cm. Inv. št. S
121.
19 Odlomek ostenja posode. Izdelana na vretenu; masa - sred-
nja; površina - gladka in glajena; barva - prelom in obe površini so
oranžne barve; okras - pas treh plitvih vodoravnih kanelur; d. 2,8 cm,
š. 2,3 cm. Inv. št. S 126.
20 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - zrnata; površina - hrapava in groba; barva - prelom
in obe površini so svetlooranžne barve; okras - pokončno žlebičenje;
d. 3,7 cm, š. 2,3 cm. Inv. št. S 127.
21 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - zrnata; površina - hrapava in groba; barva - prelom
in notranja površina siva, zunanja površina svetlorjava s sivimi lisami;
okras - pokončno žlebičenje; d. 3,1 cm, š. 3,7 cm. Inv. št. S 128.
22 Odlomek ostenja posode. Izdelana na vretenu; masa - groba;
površina - gladka in delno glajena; barva - notranji del preloma in
notranja površina črna, zunanja površina ornažna do svetlosiva;
okras - vidna sta dva pasova plitvih vodoravnih kanelur; d. 4,6 cm, š.
6,0 cm. Inv. št. S 129.
23 Odlomek ostenja posode. Izdelana na vretenu; masa - zrna-
ta; površina - hrapava in delno glajena; barva - prelom in obe površi-
ni so rjavkastosive barve; okras - na trebuhu posode plitvo pokončno
18 19
22 23
26 27
31 32
164
žlebičenje, presekano s tankimi prepletajočimi valovnicami; d. 5,1
cm, š. 4,5 cm. Inv. št. S 130.
24 Odlomek ostenja posode. Izdelana na vretenu; masa - sred-
nja; površina - hrapava in delno glajena; barva - prelom in obe površi-
ni so lisaste sive barve; okras - vidna je valovnica; d. 5,8 cm, š. 4,2 cm.
Inv. št. S 131.
25 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - srednja; površina - hrapava in groba; barva -
prelom in zunanja površina sta rjavkastosive barve, notranja površi-
na je črne barve; okras - v zgornjem delu valovnice, pod njimi
poševno žlebičenje; d. 3,6 cm, š. 2,6 cm. Inv. št. S 132.
26 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - zrnata; površina - hrapava in groba; barva - prelom
in obe površini so lisaste sive barve ; okras –valovnici; d. 2,6 cm, š. 2,9
cm. Inv. št. S 133.
27 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - zrnata; površina - hrapava in delno glajena; barva
- prelom in notranja površina sta temnosive barve, zunanja površina
je sivooranžne barve; okras - pokončno žlebičenje, presekano z
vodoravno kaneluro in vrezoma nad in pod njo; d. 3,3 cm, š. 2,3 cm.
Inv. št. S 134.
28 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - drobna; površina - hrapava in groba; barva -
prelom in notranja površina sta svetlorjave barve, zunanja površina
je svetlosive barve; okras - vidne so tri vodoravne kanelure; d. 3,0 cm,
š. 2,1 cm. Inv. št. S 135.
29 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
20 21
24 25
28 29 30
33 34
 Gojko Tica

na vretenu; masa - srednja; površina - hrapava in delno glajena; barva

- prelom in obe površini so lisaste sive barve; okras - valovnica; d. 3,6
cm, š. 3,6 cm. Inv. št. S 135.
30 Odlomek ostenja posode. Izdelana na vretenu; masa - groba;
površina - raskava in delno glajena; barva - prelom in obe površini so 35
svetlooranžne barve; okras - valovnici; d. 4,2 cm, š. 3,3 cm. Inv. št. S
136.
31 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - srednja; površina - hrapava in delno glajena; barva
- prelom in notranja površina sta temnosive barve, zunanja površina
je oranžnerjave barve; okras - poševno žlebičenje, presekano s tremi
vodoravnimi vrezi; d. 4,5 cm, š. 2,7 cm. Inv. št. S 137.
32 Odlomek ostenja posode. Izdelana na vretenu; masa - drob- 36
na; površina - raskava in glajena; barva - prelom in obe površini so
lisaste sive barve; okras - valovnica; d. 3,2 cm, š. 2,8 cm. Inv. št. S 138.
33 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - drobna; površina - hrapava in delno glajena; barva
- prelom in obe površini so črne barve; okras - poševno žlebičenje,
zgoraj presekano z valovnico, spodaj s kaneluro; d. 3,3 cm, š. 2,9 cm.
Inv. št. S 139.
34 Odlomek dna posode z ostenjem; pr. dna 9,8 cm. Izdelana
prostoročno z dodelavo na vretenu; masa - zrnata; površina - hrapa-
va in groba; barva - prelom in notranja površina temno siva, zunanja 37 38 39
površina je oranžne barve. Inv. št. S 141.

Iz objekta 3 (35-39) ustjem delno vidna vrezana majhna valovnica; d. 2,9 cm, š. 2,6 cm.
35 Odlomek ustja posode; pr. ustja 22,6 cm. Izdelana na Inv. št. S 154.
vretenu; masa - srednja; površina - raskava in glajena; barva - prelom 42 Odlomek ustja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo na
in obe površini so lisate sivosvetlorjave barve. Inv. št. S 143. vretenu; masa - zrnata; površina - hrapava in delno glajena; barva -
36 Odlomek ostenja posode; najširši pr. posode 17,8 cm. prelom in notranja površina temnosiva, zunanja površina rjavkas-
Izdelana na vretenu; masa - groba; površina - gladka in delno glajena;
barva - prelom in obe površini svetlooranžne barve, zunanja površi-
na nekoliko lisasta; okras - vodoravne, vzporedne kanelure, ki se
ponavljajo v dveh pasovih. Inv. št. S 144.
37 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - zrnata; površina - hrapava in delno glajena; barva
- prelom večinoma temno siv, oranžen na notranji površini, notranja
površina oranžna, zunanja površina temnosiva, majhne oranžne lise;
okras - dve neenakomerni, skoraj vodoravni kaneluri; d. 4,9 cm, š. 3,6
cm. Inv. št. S 145.
38 Odlomek ostenja posode. Izdelana na vretenu; masa - sred-
nja; površina - raskava in delno glajena; barva - prelom in notranja
površina temnosiva, zunanja površina svetlorjava; okras - enojna va-
lovnica na ramenu; d. 5,7 cm, š. 3,9 cm. Inv. št. S 146.
39 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - groba; površina - hrapava in groba; barva - prelom
in notranja površina temnosiva, zunanja površina rdečkastooranžna;
okras - pokončno žlebičenje, presekano z vodoravno kaneluro; d. 3,0
cm, š. 4,1 cm. Inv. št. S 147.

Iz objekta 4 (40)
40 Lonec; pr. ustja: 15,6 cm. Izdelan prostoročno z dodelavo na
vretenu; masa - groba; površina - hrapava in groba; barva - prelom in
notranja površina svetlosiva, zunanja površina lisasta - svetlorjava in
svetlosiva; okras - slabo vidno pokončno metličenje. Inv. št. S 148.

Iz objekta 5 (preostalo gradivo 41-51)

41 Odlomek ustja posode. Izdelana na vretenu; masa - zrnata;
površina - hrapava in delno glajena; barva - prelom in zunanja površi-
na svetlooranžne barve, notranja površina ornažna; okras - tik pod 40

165
 srednji vek
toornažna; d. 4,7 cm, š. 2,4 cm. Inv. št. S 155.
43 Odlomek ustja posode. Izdelana na vretenu; masa - fina;
površina - hrapava in glajena; barva - prelom in obe površini so svet-
lorjave barve; d. 1,9 cm, š. 2,4 cm. Inv. št. S 156.
44 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - srednja; površina - raskava in delno glajena; barva
- prelom in obe površini rjavkastosivi; okras - pokončno žlebičenje,
presekano z dvema vodoravnima valovnicama; d. 5,0 cm, š. 3,7 cm.
Inv. št. S 157.
45 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - zrnata; površina - hrapava in delno glajena; barva
- prelom in notranja površina temnosiva, zunanja površina rjavkas-
toornažna; okras - poševno žlebičenje, presekano z dvemi vodor-
avnimi kanelurami; d. 4,3 cm, š. 3,8 cm. Inv. št. S 158.
46 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - srednja; površina - raskava in groba; barva - prelom
in obe površini lisaste rjavooranžne barve; okras - vrezani dve majh-
ni valovnici; d. 4,9 cm, š. 4,4 cm. Inv. št. S 159.
47 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - zrnata; površina - hrapava in groba; barva - prelom
je delno temnosiv (na notranji polovici), delno svetlooranžen
(zunanji del), notranja površina je črne barve, zunanja površina
oranžne barve s sivimi lisami; okras - pokončno žlebičenje; d. 3,2 cm,
š. 3,3 cm. Inv. št. S 160.
41 42 43
46 47
166
48 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - srednja; površina - hrapava in delno glajena; barva
- jedro preloma in notranja površina enotne temnosive barve, zunan-
ja površina rdečkastosive barve; okras - vrezana enojna valovnica; d.
3,4 cm, š. 2,8 cm. Inv. št. S 161.
49 Odlomek dna posode z ostenjem; pr. dna 5,6 cm. Izdelana
na vretenu; masa - groba; površina - gladka in glajena; barva - prelom
in obe površini so svetlooranžne barve; okras - na zunanji površini
dna ima tanek cik-caku podoben vrez v dveh poševnih pasovih. Inv.
št. S 163.
50 Del lonca z ostenjem; pr. dna 18,6 cm. Izdelan na vretenu;
masa - zrnata; površina - hrapava in groba; barva - prelom je delno
temnosiv (na notranji polovici), delno svetlooranžen (zunanji del),
notranja površina je temnosive barve s svetlimi lisami, zunanja
površina rjavkastooranžne barve s sivimi lisami; okras - metličenje po
celotni površinu. Inv. št. S 164.
51 Del lonca z ostenjem; pr. dna 10,2 cm. Izdelan prostoročno
z dodelavo na vretenu; masa - groba; površina - hrapava in groba;
barva - prelom je delno črn (na notranji polovici), delno svet-
looranžen (zunanji del), notranja površina je črne, zunanja površina
oranžne barve s sivimi lisami; okras - na zunanji površini dna ima
okras v obliki križa. Inv. št. S 165.
45
48 49
51
50
 Gojko Tica

52 53 54 55

56
57 58

59 60

61

63

62

64 65

66 67 68 69 70 71

72 73

74
75 76

167
 srednji vek
Jama SE 29 (52-56)
52 Odlomek ustja posode; pr. ustja 16,5 cm. Izdelana na
vretenu; masa - srednja; površina - gladka in glajena; barva - prelom
in notranja površina temnosiva, zunanja površina svetlorjava. Inv. št.
S 167.
53 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - zrnata; površina - gladka in delno glajena; barva -
jedro preloma, notranja površina in zunanja površina enotne tem-
nosive barve; okras - vrezane valovnice; d. 4,0 cm, š. 6,0 cm. Inv. št. S
168.
54 Odlomek ostenja posode. Izdelana na vretenu; masa - groba;
površina - raskava in delno glajena; barva - jedro preloma in notranja
površina svetlosive barve, zunanja površina rjavkasosive barve; okras
- vrezana valovnica; d. 3,9 cm, š. 5,0 cm. Inv. št. S 169.
55 Odlomek ostenja posode. Izdelana na vretenu; masa - groba;
površina - hrapava in delno glajena; barva - jedro preloma sive barve,
notranja površina svetlooranžne, zunanja površina lisaste svet-
looranžne in svetlorjave barve; okras - vrezane valovnice; d. 3,8 cm, š.
2,8 cm. Inv. št. S 170.
56 Odlomek dna posode, pr. dna 12,2 cm. Izdelana pros-
toročno z dodelavo na vretenu; masa - zrnata; površina - hrapava in
groba; barva - jedro preloma lisaste sive barve, zunanja površina
rjavkastosive, notranja površina temnosive barve. Inv. št. S 171.
Jama SE 31 (57-60)
57 Odlomek ostenja posode; pr. ohranjenega obsega: 14 cm.
Izdelana na vretenu; masa - groba; površina - hrapava in delno glaje-
na; barva - prelom in notranja površina sta črne barve, zunanja
površina lisaste sive barve; okras - vrezana enojna valovnica. Inv. št. S
172.
58 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - srednja; površina - hrapava in delno glajena; barva
- prelom in obe površini so rdečkastorjave barve; okras - vrezana
vodoravna kanelura, tik pod njo pokončno žlebičenje, d. 3,2 cm, š.
3,7 cm. Inv. št. S 173.
59 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - srednja; površina - hrapava in groba; barva -
prelom in obe površini so črne barve; okras - vrezane nepravilne
vijuge, ki se delno prepletajo, d. 4,7 cm, š. 3,3 cm. Inv. št. S 174.
60 Odlomek dna posode; pr. dna: 16,2 cm. Izdelana pros-
toročno z dodelavo na vretenu; masa - groba; površina - hrapava in
groba; barva - prelom in notranja površina sta temno sive barve,
zunanja površina svetlosive barve. Inv. št. S 175.
Jama SE 27 (koncentracija kamna, žlindre in lončenine: 61,62)
61 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - zrnata; površina - hrapava in delno glajena; barva
- prelom je sive barve, notranja površina je rjavkastosive barve,
zunanja površina svetlorjave barve; okras - na največjem obsegu
poševni vrezi; d. 5,3 cm, š. 3,3 cm. Inv. št. S 176.
62 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - zrnata; površina - hrapava in delno glajena; barva
- prelom je svetlo sive barve, notranja površina je rdečkastorjave
barve, zunanja površina sive barve; okras - vrezana enojna valovnica;
d. 5,6 cm, š. 4,5 cm. Inv. št. S 177.
SE 1 (najdbe iz ornice 63-89)
63 Odlomek ustja posode; pr. ustja: 15,1 cm. Izdelana pros-
toročno z dodelavo na vretenu; masa - srednja; površina - hrapava in
groba; barva - prelom in obe površini so temnosive barve; okras -
168
vidna valovnica pod vratom posode. Inv. št. S 178.
64 Odlomek ustja posode (najverjetneje krožnika ali pekača);
pr. ustja 22,4 cm. Izdelana prostoročno z dodelavo na vretenu; masa
- groba; površina - hrapava in delno glajena; barva - prelom in notran-
ja površina sta črne barve, zunanja površina je lisaste temnosivo-
rjavkaste barve. Inv. št. S 179.
65 Ostenje ustja posode; pr. ustja 14,8 cm. Izdelana na vretenu;
masa - srednja; površina - hraskava in glajena; barva - prelom in
zunanja površina temnosiva, notranja površina iz sive prehaja v svet-
lorjavo barvo. Inv. št. S 180.
66 Odlomek ustja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo na
vretenu; masa - zrnata; površina - hrapava in groba; barva - prelom in
zunanja površina sta enotne temno sive barve, notranjost prehaja od
ustja navzdol iz temnosive v oranžno barvo; d. 3,6 cm, š. 2,0 cm. Inv.
št. S 181.
67 Odlomek ustja posode. Izdelana na vretenu; masa - drobna;
površina - hrapava in glajena; barva - prelom in obe površini svetlo-
sive barve; d. 2,7 cm, š. 2,9 cm. Inv. št. S 182.
68 Odlomek ustja posode. Izdelana na vretenu; masa - fina;
površina - raskava in glajena; barva - prelom je sive, površini sta svet-
lorjave barve; d. 4,1 cm, š. 2,6 cm. Inv. št. S 183.
69 Odlomek ustja posode. Izdelana na vretenu; masa - fina;
površina - gladka in glajena, na notranji površini delno ohranjen črn
premaz; barva - prelom in notranja površina sta sive, zunanja površi-
na svetlorjave barve; d. 3,1 cm, š. 1,7 cm. Inv. št. S 184.
70 Odlomek ustja posode. Izdelana na vretenu; masa - fina;
površina - gladka in glajena; prelom in obe površini so enotne svet-
lorjave barve; d. 2,4 cm, š. 2,5 cm. Inv. št. S 185.
71 Odlomek ustja posode. Izdelana na vretenu; masa - groba;
površina - hrapava in delno glajena; barva - prelom in notranja
površina črna, zunanja površina postopno prehaja iz temnosive v
svetlorjavo barvo; d. 1,7 cm, š. 2,3 cm. Inv. št. S 186.
72 Odlomek ustja posode, pr. ustja 26,0 cm. Izdelana na
vretenu; masa - fina; površina - gladka in glajena na sij, oranžna glazu-
ra ohranjena na notranji površini; barva - prelom in obe površini so
svetlooranžne barve. Inv. št. S 187.
73 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - fina; površina - hrapava in delno glajena; barva -
prelom in notranja površina sta črni, zunanja površina rjava; d. 3,5
cm, š. 2,6 cm. Inv. št. S 188.
74 Odlomek ostenja posode. Izdelana na vretenu; masa - sred-
nja; površina - hrapava in glajena; barva - prelom in notranja površi-
na sta svetlooranžne barve, zunanja površina je lisaste svetlosivo-ble-
dooranžne barve; d. 6,2 cm, š. 3,2 cm. Inv. št. S 188.
75 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - srednja; površina - hrapava in delno glajena; barva
- prelom in notranja površina temnosiva, zunanja površina lisasta,
temnosivo-svetlooranžne barve; okras - delno ohranjena valovnica,
pod njo na ramenu posode vtisi nohtov; d. 4,2 cm, š. 2,2 cm. Inv. št.
S 189.
76 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - srednja; površina - hrapava in delno glajena; barva
- prelom in notranja površina sta enotne črne barve, zunanja površi-
na je lisaste sive barve; okras - močno poškodovano rebro, slabo
vidni tudi ostanki valovnic; d. 2,4 cm, š. 2,6 cm. Inv. št. S 190.
77 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - zrnata; površina - hrapava in groba; barva - prelom
in notranja površina sive barve, zunanja površina svetlosive barve;
okras - nizi poševnih kanelur in pod njimi vodoravno žlebičenje; d.
3,1 cm, š. 3,3 cm. Inv. št. S 191.

78 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - srednja; površina - hrapava in delno glajena; barva
- prelom in obe površini so črne barve; okras - snop valovnic; d. 4,1
cm, š. 3,0 cm. Inv. št. S 192.
79 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - zrnata; površina - hrapava in delno glajena; barva
- prelom in površini so enotne temnosive barve; okras - vrezana dvo-
jna valovnica; d. 2,5 cm, š. 2,2 cm. Inv. št. S 193.
80 Odlomek ostenja posode. Izdelana na vretenu; masa - drob-
na; površina - hrapava in glajena; barva - jedro preloma enotne sive
barve, obe površini svetlooranžne barve; okras - vrezani nepravilni
žlebovi; d. 2,1 cm, š. 2,3 cm. Inv. št. S 194.
81 Odlomek pečnice. Izdelana v kalupu; masa - fina; površina -
gladka z glazuro na zunanji strani; barva - prelom in notranja površi-
na sta svetlooranžne barve, okrašena s poševnimi vrezi; d. 2,2 cm, š.
2,6 cm. Inv. št. S 195.
82 Odlomek ročaja. Izdelan v kalupu; masa - fina; površina -
gladka in glazirana; barva - prelom in obe površini (pod glazuro) so
enotne svetlooranžne barve, ena stran ima rjavo druga zelenkasto
glazuro; d. 2,8 cm, š. 2,0 cm. Inv. št. S 196.
83 Odlomek dna posode, pr. dna 26,0 cm. Izdelana na vretenu;
masa - srednja; površina - raskava in delno glajena; barva - jedro
preloma enotne sive barve, zunanja površina lisasta, temno sive
barve, notranja površina oranžne barve. Inv. št. S 197.
84 Odlomek dna posode, pr. dna 9,8 cm. Izdelana na vretenu;
masa - srednja; površina - raskava in delno glajena; barva - jedro
preloma sive barve, zunanja površina svetlooranžno-sive barve,
notranja površina lisaste temnosive barve. Inv. št. S 198.
85 Odlomek dna posode, premer dna 11,2 cm. Izdelana pros-
toročno z dodelavo na vretenu; masa - srednja; površina - raskava in
delno glajena; barva - prelom in obe površini so oranžne barve. Inv.
št. S 199.
77 78 79
83
86 87
90
Gojko Tica
86 Odlomek dna posode. Izdelana prostoročno z dodelavo na
vretenu; masa - srednja; površina - hrapava in glajena; barva - jedro
preloma enotne sive barve, zunanja površina svetlorjavosive barve,
notranja površina svetlosive barve; d. 3,2 cm, š. 3,3 cm. Inv. št. S 200.
87 Odlomek dna posode. Izdelana na vretenu; masa - drobna;
površina - srednja, površina - raskava in delno glajena; barva - jedro
preloma enotne sive barve, obe površini svetlooranžne barve; d. 3,5
cm, š. 1,6 cm. Inv. št. S 201.
88 Odlomek dna posode z ostenjem; pr. dna 9,8 cm. Izdelana
na vretenu; masa - drobna; površina - hrapava in delno glajena; barva
- prelom in obe površini so temnosive barve. Inv. št. S 202.
89 Odlomek dna posode; pr. dna 7,8 cm. Izdelana na vretenu;
masa - fina; površina - gladka in glajena; barva - prelom in notranja
površina sta svetlooranžne barve, zunanja površina je lisaste sive-ble-
dooranžne barve, notranja površina ima oranžnorjavo glazuro. Inv.
št. S 203.
SE 2 (najdbe pod ornico 90-94)
90 Odlomek ustja posode; pr. ustja 11,4 cm. Izdelana pro-
storočno z dodelavo na vretenu; masa - zrnata; površina - hrapava in
delno glajena; barva - prelom in notranja površina sta črne barve,
zunanja površina je lisaste temnosive-rjavkaste barve; okras - niz va-
lovnic, v notranjosti metličenje. Inv. št. S 204.
91 Odlomek ostenja posode z vertikalno predrtim držajem.
Izdelana prostoročno; masa - srednja; površina - hrapava in delno
glajena; barva - jedro preloma je temnosive barve, obe površini sta
enotne oranžne barve; d. 2,1 cm, š. 2,1 cm. Inv. št. S 205.
92 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - zrnata; površina - hrapava in groba; barva - prelom
in obe površini so črne barve; okras - snop valovnic; d. 2,4 cm, š. 3,1
cm. Inv. št. S 206.
82
80 81
84 85
88 89
91 92 93 94
169
 srednji vek
93 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno z dodelavo
na vretenu; masa - zrnata; površina - hrapava in delno glajena; barva
- prelom je črne barve, zunanja površina je lisaste temnooranžno-sive
barve, notranja površina oranžne barve; okras - tri vrezane,
vzporedne valovnice; d. 4,2 cm, š. 3,0 cm. Inv. št. S 207.
Frühmittelalterliche Fundstelle
Kompolje-Pod malnom
Die Ortschaft Kompolje und archäologische Fundstelle Pod mal-
nom liegen am rechten Ufer des Sau Flusses, der hier einen aus-
geprägten Mäander einige Kilometer vor Boštanj und Sevnica macht
(Abb. 1). Die meisten archäologischen Strukturen direkt unter dem
Ackerland (Abb. 2) datieren ins Frühmittelalter. Festgestellt wurden
vier größere, längliche Gruben, zwei kleinere, ovale Gruben, zehn
Pfostenlöcher und einige Steinanhäufungen.
Objekt 2 (Abb. 3, 1-10) stellt eine ovale Grube dar, erhalten in
1,89 m Länge, 1,04 m Breite und etwa 21 cm Tiefe. Die
Grubenfüllung bestand aus sandigem Schutt, von dunkel
schwarzbrauner Farbe, mit einzelnen, meist größeren Sandsteinen
und Keramik- und Knochenfragmenten.
Objekt 5 (Abb. 4, 1-17) stellt eine Gruppe Strukturen dar, mit
vier Pfostenlöchern von 29 bis 33 cm Durchmesser und einer doku-
mentierten Tiefe von 10 cm, in Form eines trapezoiden Objektes von
5,5 m Länge. Innerhalb dieses Raumes lag eine ovale Grube von
einer Größe von 2,11 x 0,89 m und 21 cm Tiefe. Die Grube hatte in
einem Teil eine Vertiefung mit einer schwarzbrauner, sandiger
170
94 Odlomek prstanastega dna posode; pr. dna 3,8 cm. Izdelana
na vretenu; masa - fina; površina - gladka in glajena; barva - prelom in
obe površini so oranžne barve. Inv. št. S 208.
Schuttfüllung, vermischt mit Steinen und zerbrochenen bzw.
beschädigten Kieselsandsteinen. Keramikfragmente tauchten vor
allem um den Boden der Grube auf.
Die archäologische Fundstelle Kompolje-Pod malnom stellt eine
typische zerstreute frühmittelalterliche (Slawische) Siedlung dar, mit
Wohnungsobjekten, die in der Regel ziemlich auseinander gebaut
sind (von einigen Metern bis einigen zehn Metern). Das
Zwischenraum war wahrscheinlich leer bzw. für Wirtschaft-
stätigkeiten bestimmt. Einzelne Steinanhäufungen zwischen den
Objekten stellen wahrscheinlich eine Art Höfe dar, verfestigte oder
gepflasterte Flächen, an denen das Alltagsleben ablief.
Die Siedlung kann als eine zerstreute Siedlung eines offenen
Typs definiert werden, die auf ebenen, hohen Flussufern, sicher vor
Überschwemmungen, standen, und die Slawische Stämme schon seit
dem 5. Jahrhundert kannten.
Aufgrund Radiokarbonanalysen der vorgestellten Objekte 2
und 5, als auch anderen Objekten und Gruben, können wir die 2005
entdeckte Siedlung in Kompolje-Pod malnom in die Zeit zwischen
Ende des 9. und Beginn des 11. Jahrhunderts datieren, vor allem ins
10. Jahrhundert.
 Aleksandra Bugar, Boris Ma{i]

Srednjovjekovno groblje
na Trgu sv. Marka
u Zagrebu
Aleksandra Bugar, Boris Ma{i]

T
ijekom 2005. i 2006. godine Muzej grada Zagreba, na
inicijativu Gradskoga zavoda za zaštitu spomenika kul-
ture i prirode, proveo je zaštitna arheološka istraživan-
ja na Trgu sv. Marka u Zagrebu na površini od 4 000 m2.
Treba napomenuti da su to bila prva arheološka istraži-
vanja središnjega trga povijesne jezgre Zagreba, na jednom od
najpoznatijih toponima u Hrvatskoj koji takav status može zahvaliti
stoljetnoj tradiciji funkcioniranja najviših državnih institucija na toj
lokaciji.
Od kada je 1242. godine kralj Bela IV. Zlatnom bulom dodijelio
gradu na brežuljku Grič status slobodnoga i kraljevskoga grada, Trg
sv. Marka bio je ključno mjesto u njegovoj povijesti i svakodnevnom
životu - od vremena srednjovjekovnoga Gradeca do današnjega Gor-
njega grada (sl. 1). Smješten u središnjem dijelu srednjovjekovnoga
utvrđenoga naselja, diktirao je, prema svemu sudeći, raspored i inzu-
larnu organizaciju grada sačuvanu do današnjih dana (sl. 1; Bedenko
1989, 113; 1992, 33, 34). Na Trgu su se nalazile gradska vijećnica i

Slika 1 Slika 2
Zagreb-Gornji grad s Trgom sv. Marka (foto Goran Vranić). Crkva sv. Marka u Zagrebu, pogled na južno pročelje i portal (foto A. Bugar).

171
 srednji vek

župna crkva, održavali su se godišnji i tjedni sajmovi te svakodnevna

trgovina, obznanjivale su se odluke Gradskoga magistrata, kažnjavali
prijestupnici ... O najranijim fazama povijesti i razvoja crkve i Trga
relativno je malo spoznaja, dijelom i zbog požara koji su tijekom 17.
i 18. stoljeća uništili velik dio povijesnih dokumenata (Dobronić
1992, 50). Upravo stoga su historiografi vodili brojne rasprave o
ključnim pitanjima osnutka grada, zasnivajući različitu interpretaciju
povijesnih izvora, posebice Zlatnu bulu, na vlastitim pretpostavkama
(Švab 1992, 43, 44).
Okosnicu Trga čini župna crkva sv. Marka (sl. 2) sagrađena sre-
dinom 13. stoljeća, koja je kroz povijest doživjela brojne graditeljske
preinake. Najznačajniji zahvati izvedeni su u razdoblju od sredine 14.
do početka 15. stoljeća kad je preinačena u crkvu dvoranskoga tipa.
U tom je razdoblju izveden i južni portal crkve - najpoznatiji skulp-
turalni spomenik gotičkoga stila u kontinentalnoj Hrvatskoj. Smješ-
ten točno u osi ulice kojom se na Trg prilazi s južnih gradskih vrata,
urbanistički promišljeno, Portal je postao fokus južnoga dijela Trga
(sl. 2, 3). O vremenu njegove gradnje i pitanju autorstva vođene su
brojne rasprave (Horvat 1960; Buntak 1963; Klaić 1979; Dobronić
1992, 50-53 i dr.). Današnji izgled crkva je dobila krajem 19. stoljeća
kada je radikalnom obnovom, izvedenom po projektu arhitekata F.
Schmidta i H. Bolléa, poprimila obilježja neogotičkoga stila.
Rezultati arheoloških istraživanja na Trgu sv. Marka pokazali su
da je riječ o višeslojnom nalazištu (sl. 3) koje se uklapa u arheološku
sliku potvrđenu na više lokaliteta unutar Gornjega grada, ali i šire
okolice Zagreba. Prve arheološke strukture pojavile su se netom po
uklanjanju tanke šljunčane podloge asfaltnoga sloja. Postojanje kas-
nobrončanodobnoga horizonta potvrdili su nalazi nekoliko naseo-
binskih objekata, a otkriveni su i značajni ostatci naselja halštatske
kulture starijega željeznoga doba (8.-6. stoljeće pr. Kr.) te zemunica
latenske kulture mlađega željeznoga doba (2.-1. stoljeće pr. Kr.). Svi
pokretni i nepokretni prapovijesni nalazi, sagledani zajedno s činje-
nicom da je na prostoru današnjega Muzeja grada Zagreba (Opatička
ulica 20) evidentirano naselje s identičnom stratigrafskom slikom
(Balen-Letunić 1994, 26, 27; Škoberne 1994, 30-32) te nalazi otkopani
unutar Parka Grič, sugeriraju postojanje velikoga prapovijesnoga
naselja na cijelom platou današnjega Gornjega grada. Tada je na
tome mjestu morala egzistirati brojčano značajna populacija, a njezin

Slika 3
Zagreb-Trg sv. Marka, kompozitni tlocrt i tlocrtna dispozicija pronađenih grobo- Slika 4
va (plan A. Bugar). Zagreb-Trg sv. Marka, grob 5 u odnosu na istražene strukture (foto A. Bugar).

172

Slika 5
Zagreb-Trg Sv. Marka, grob 5 i jednodijelna pređica iz groba 5 in situ
(crtež Iva Marochini; foto A. Bugar).
utjecaj na stanovništvo okolnoga područja i veze sa srednjoeurop-
skim istovrsnim lokalitetima bit će moguće definirati tek kvalitetnom
znanstvenom obradom pronađenih artefakata i nalaznih cjelina. Na-
dalje, istražena je kripta ispod kapele sv. Fabijana i Sebastijana koja je
sagrađena krajem 15. stoljeća uz sjeverozapadni ugao današnje
crkve. Kapela je srušena prilikom obnove crkve 1876. godine (Do-
Aleksandra Bugar, Boris Ma{i]
bronić 1986, 152). Nalazi iz kasnijih razdoblja: ukopi za stupove, ko-
munalnu infrastrukturu, skele, vapnenicu, akumulaciju vode te dije-
lovi opločenja Trga, upotpunjuju povijesnu sliku o Trgu i životu gra-
da u novom vijeku (Mašić, Bugar, Pantlik 2005; Mašić, Bugar 2006).
Među najzanimljivije i najznačajnije rezultate arheoloških
istraživanja na Trgu sv. Marka treba ubrojiti nalaz srednjovjekovnoga
groblja, koje je definirano u uskom pojasu ispred južnog i zapadnog
pročelja crkve (sl. 3).
Pronađena su 34 kosturna groba, s pokojnicima položenim u
jednostavne grobne rake bez vidljive grobne arhitekture. Grobovi su
bili orijentirani u smjeru zapad-istok. Kosturni ostatci bili su većinom
vrlo loše očuvani te oštećeni kasnijim ukopima. Pokojnici su bili
položeni na leđa s prekriženim rukama (17 kostura) ili s rukama
položenim uz tijelo (5 kostura), dok se u ostalim istraženim grobovi-
ma, zbog oštećenosti kostura, položaj ruku nije mogao utvrditi. U
dva slučaja evidentiran je dvojni ukop: grobovi 3/4 i 19 a i b. Sve su
grobne rake pronađene vrlo plitko, neposredno ispod tankih recent-
nih slojeva. Bile su duboke od 5 do 15 cm, samo u dva slučaja od 25
do 35 cm (sl. 4), a kod pojedinih grobova mogli su se evidentirati tek
kosturi bez vidljivih tragova ukopavanja rake. Takva nalazna situaci-
ja govori o znatnom deniveliranju hodne razine groblja s koje su
pokojnici ukopavani.
Na svim kosturnim ostatcima pokojnika izvršena je antropološ-
ka analiza (Hincak 2007). Utvrđeno je da je 44 % pokojnika bilo žen-
skog spola, 41 % muškog spola, dječjih kostura bilo je 12 %, dok za 3
% kostura nije bilo moguće odrediti spol. Prosječna starost pokojni-
ca bila je 35,9 godina, a pokojnika 43,1 godinu. Zastupljenost staros-
nih skupina je sljedeća: maturus I (40-49 godina) 35 %, adultus II (30-
39 godina) 32 %, infans I i II (0-14 godina) 12 %, maturus II (50-59
godina) 9 %, adultus I (20-29 godina) i juvenilis (15-19 godina) 6 %.
Prosječna tjelesna visina pokojnica iznosila je 161 cm, a pokojnika
168 cm. Na 38 % kostura uočene su patološke promjene. Uz dental-
nu patologiju najzastupljeniji su periostitis (infekcija kostiju) koji se
najčešće javlja širenjem infekcije mekoga tkiva te cribra orbitalia
(posljedica smanjenja proizvodnje crvenih krvnih zrnaca uzroko-
vana prehrambenim stresom ili anemijom). Znakovi svakodnevne
radne aktivnosti kod ženske populacije su zanemarivi, a iz muške
populacije izdvaja se pokojnik iz groba 21. Riječ je o muškarcu sa
simetrično snažno razvijenim hvatištima mišića, koji ukazuju na teški
fizički rad rukama, sličan radu kovača ili drvosječe.
Predstavljamo pokretne arheološke nalaze iz tri groba - 2, 5 i 33
koji su kataloški poredani prema C14 dataciji.
Od 34 srednjovjekovna groba, pokretni arheološki nalazi evi-
dentirani su u samo 4 groba: 2, 5, 10 i 33. Zbog nedostatka datacije
C14 za grob 10 izostavili smo katalošku obradu nalaza iz ovog groba.
Riječ je o običnom brončanom prstenu, vjerojatno burmi, oblika koji
se vrlo široko datira i prema tome nije precizan datacijski materijal.
Ostali nalazi iz tri groba kataloški su poredani prema C14 dataciji.
Jednodijelna pređica (ovalnoga ili "D" okvira) s trnom iz groba 5 (sl. 5)
Željezo (pređica se raspala tijekom vađenja). Duž. 3,5 cm, šir. 2 cm.
Pređica je pronađena u jednoj od najdublje sačuvanih raka
nedaleko od južnoga portala crkve sv. Marka (sl. 4, 5). Pokojnik star
40-45 godina bio je položen na leđa s rukama prekriženim nešto
ispod prsišta. Bio je visok 169 cm. Grob je radiokarbonskom anali-
zom datiran u drugu pol. 12. stoljeća (sl. 12).
Pređica je izrazito korodirala pa se raspala prilikom vađenja iz
groba, no na temelju terenske dokumentacije možemo reći da je
riječ o tipu jednodijelne pređice ovalnog ili "D" presjeka s trnom.
173
 srednji vek
Slika 6
Zagreb-Trg Sv. Marka, grob 33 (crtež Iva Marochini; foto A. Bugar).
Jednodijelna pređica s četvrtastim okvirom i pomičnim trnom
iz groba 33 (sl. 6, 7)
Željezo, okvir: 0,4 cm x 2,5 cm x 2,7 cm; duž. trna s bazom 2,7 cm.
Pređica je pronađena u zapuni grobne rake, iznad kostura.
Grobna raka se zorno ocrtavala u zdravici, a nalazila se 60 cm ispod
današnjeg južnoga portala crkve sv. Marka te 30 cm ispod pronađene
renesansne stube. Pokojnica stara 25-30 godina i visoka 155 cm bila
je položena na leđa s rukama ispruženim uz tijelo. Za razliku od osta-
lih ženskih kostura pronađenih na groblju, osoba iz groba 33 bila je
krupnije građe s očitim znakovima radnih aktivnosti.
Premda se pređice tog tipa u literaturi datiraju vrlo široko,
prema kontekstu nalaza i radiokarbonskoj analizi (sl. 12), navedenu
pređicu možemo datirati oko sredine 13. stoljeća. Najbliže analogije
nalazimo u kasnosrednjovjekovnom groblju na Opatovini u Zagrebu
(Demo 2007, 75/16, 4).
Šest dvopetljastih spona s kukom iz groba 2 (sl. 8, 9)
Brončana, udvojena i presavijena žica (jedan primjerak ošte-
ćen); kuka raskovana. Duž. 1,4 cm-1,6 cm; duž. petlje 0,4 cm-0,5 cm;
duž. žice 0,1 cm.
174
Slika 7
Zagreb-Trg Sv. Marka, jednodijelna pređica s četvrtastim okvirom iz groba 33
(crtež Iva Marochini).
Spone su pronađene u grobu muške osobe stare između 45 i 50
godina, visine 168 cm. Grob je pronađen uz zid južne apside, nepo-
sredno ispod šljunčanoga tampona za asfalt (sl. 6). Pokojnik je bio
položen na leđa, a prsti desne ruke obuhvaćali su nadlakticu lijeve
ruke položene na zdjelicu. Od lubanje je sačuvana samo donja če-
ljust. Grob je radiokarbonskom analizom datiran u razdoblje 16. sto-
ljeća (sl. 12).
Spone, samo dio s kukom, pronađene su in situ linijski ras-
poređene duž kralježnice, s njezine desne strane (sl. 8) i moramo ih
tumačiti kao ostatak dijela muške nošnje. One su u pravilu dvodi-
jelne, kao sastavni dio muške i ženske nošnje, izrađivane od različitih
metala (Jelovina,Vrsalović 1981, 94; Sekelj Ivančan, Tkalčec 2003, 14,
15). Najbliže analogije nalazimo u grobu pronađenom u središnjem
dijelu Parka Grič u Zagrebu, gdje su dvodijelne spone, na osnovi
konteksta nalaza, datirane u kraj 15. ili početak 16. stoljeća (Mašić
2004, 114). Ovakve spone čest su nalaz u kasnosrednjovjekovnim i
novovjekovnim grobovima u Hrvatskoj i na širem prostoru, no
obično se nalaze u paru i to kao dvodijelne dvopetljaste spone od
kojih jedna ima ušicu, a druga kuku (vidi npr. Bojčić 1984, 218; Sekelj
Ivančan, Tkalčec 2003, 24; Belaj 2006, 284, 285; Demo 2007, 73, 74;
Gjurašin 2007, 5).
U stručnoj literaturi bilježe se oprečna mišljenja o postojanju
groblja na Trgu sv. Marka, kao i o utemeljenju srednjovjekovnoga
naselja na brežuljku Grič te fazama gradnje crkve (npr. Tkalčić 1889,
7, 8, 15, 26; Barle 1896, 18, 19; Kampuš, Karaman 1975, 42; Klaić 1982;
21-23; Bedenko 1992, 33; Dobronić 1992, 49, 54; Kampuš 1994, 52,
53; Margetić 1994, 61-71; Buntak 1996, 29, 239, 144). Bit tih rasprava
svodi se na pitanje da li je na ovom mjestu i prije 1242. godine pos-
tojalo srednjovjekovno naselje. Jedini materijalni ostatci koji bi mogli
govoriti o tom starijem naselju jesu ostatci drvenoga objekta prona-
đenoga u arheološkim istraživanjima 1991. godine uz srednjovje-
kovni Popov toranj (Budak 1992, 25) te slučajni nalazi keramičkoga
posuđa iz Kuševićeve ulice nedaleko Trga sv. Marka, koji bi mogli
upućivati na razdoblje ranije od 13. stoljeća (Vinski 1960, 55).
Važnost istraživanja groblja oko crkve sv. Marka jest u tome što
nude kronološki okvir ukopavanja grobova te time i rasvjetljavanje
 Aleksandra Bugar, Boris Ma{i]

Slika 9
Zagreb-Trg Sv. Marka, dvopetljaste spone s kukom iz groba 2
(crtež Iva Marochini).

povijesnih zbivanja na Trgu u tom razdoblju. Ti se podatci mogu iš-

čitati kroz kontekst nalaza, stratigrafski odnos nalaznih cjelina, rezul-
tate radiokarbonskih analiza te podatke iz povijesnih izvora.
Namjera ovoga članka nije ulaziti u ranije spomenute rasprave
o početcima srednjovjekovnoga naseljavanja brežuljka Grič, na koje-
mu je nastao slobodni i kraljevski grad, već iznijeti rezultate istraživa-
nja groblja i tako ukazati na mogućnost postojanja predmongolske
crkve i groblja oko nje te na funkcioniranje Trga sv. Marka, istovre-
meno s grobljem, sve do 16. stoljeća.
Malobrojni nalazi iz grobova ne pružaju dovoljno argumenata
za preciznija kronološka određenja, ali je kronološki okvir ukopava-
nja pokojnika definiran grobovima 14 i 21 te grobom 2. U slučaju
prva dva navedena groba (sl. 10, 11), temeljni zid zapadnoga pročel-
ja crkve preslojio je grobove te vrijeme njihova ukopavanja treba
smjestiti u razdoblje prije gradnje crkve sv. Marka, odnosno u raz-
doblje prije 1242. godine. Radiokarbonska analiza preslojenog groba
14 rezultirala je nesumnjivom potvrdom te datacije, kao i radiokar-
bonske analize grobova 33, 5 i 8, datirajući ih u 11., 12. i 13. stoljeće
(sl. 12).

Slika 8 Slika 10
Zagreb-Trg Sv. Marka, grob 2 i dvopetljaste spone iz groba 2 in situ Zagreb-Trg sv. Marka, grob 14, preslojen zapadnim zidom crkve
(foto A. Bugar). (foto A. Bugar).

175
 srednji vek

Vrijeme prestanka ukopavanja možda treba vidjeti neposredno na-

Slika 11
Zagreb-Trg sv. Marka, grob 21, preslojen zapadnim zidom crkve (foto I.
Marochini).
S druge strane, grob 2 datiran je sponama (sl. 9) koje se na ovim
prostorima ne pojavljuju prije druge polovine 15. stoljeća i najmlađi
su pokretni nalazi iz groblja (Demo 2007, 73). Potrebno je istaknuti
da se ti primjerci ipak razlikuju od poznatih nalaza, ne samo time što
im je kuka vidno raskovana, već i okolnošću da su pronađene u nizu
i bez spone s kukom. Radiokarbonska analiza nudi visoku i široku
dataciju navedenoga groba, a time i spona, a ponuđeno vrijeme 16.
stoljeća je vjerojatno. Na ovu dataciju nas upućuje i radiokarbonska
datacija groba 3, smještenog u blizini uz južni zid crkve (sl. 12).
Iz svega navedenoga proizlazi da je ukopavanje pokojnika oko
crkve nastavljeno i u 14. stoljeću - u vrijeme dok na Trgu sv. Marka
funkcionira veliko trgovište pa čak i u vrijeme druge polovine 15.
stoljeća kada su uz crkvu bili prizidani dućani (Bedenko 1989, 108).
kon 1473. godine kada je papa Siksto IV. dopustio dominikancima
otvaranje novoga groblja (Buntak 1996, 96; Klaić 1982, 207) koje bi,
prema rezultatima najnovijih arheoloških istraživanja, trebalo ubici-
rati na prostoru obližnjeg Parka Grič. Stoga je kasnije ukopavanje po-
kojnika oko crkve sv. Marka moglo biti samo sporadično.
Već je ranije istaknuto kako su sve arheološke strukture, pa ta-
ko i grobovi, pronađeni izuzetno plitko. Ta okolnost sugerira da je ri-
ječ o groblju koje je bilo na višoj hodnoj razini od današnje pa se na-
meće pitanje o vremenu u kojem je izvršena denivelacija terena, a
moguće i više njih. Moguće je pretpostaviti da su se denivelacije do-
godile nakon 1242. godine kada je Zlatnom bulom Bele IV. potaknu-
ta izgradnja planiranog srednjovjekovnoga grada.
Zbog opsežnih građevinskih radova na preoblikovanju stare
crkve i izradi južnoga portala angažiran je velik broj zidarskih i kle-
sarskih majstora koji se u izvorima spominju već od 1355. godine
(Klaić 1982, 203; Dobronić 1992, 52, 53; Bedenko 1992, 36).
Posljednja denivelacija može se pretpostaviti nakon izgradnje
južnoga portala. Na jednome od pet najstarijih prikaza Gradeca, au-
tora N. Angellinija, izrađenom nakon 1566. godine (Dobronić 1992,
24) jasno je vidljivo da se ispred južnoga portala nalaze polukružne
stube koje prema stilskim obilježjima, pripadaju vremenu nakon što
je gotički skulpturalni sklop portala već bio izveden. Početno gazište
tih stuba pronađeno je tijekom arheoloških istraživanja, a neposred-
no ispod njega grob 33 datiran u 13. stoljeće. Tijekom posljednje
denivelacije u potpunosti je negirana hodna razina groblja. O tome
nam svjedoče najmlađi grobovi: grob 2 i dvojni grob 3/4, čiju počet-
nu razinu ukopa treba vidjeti na razini ulaza u crkvu. Grobovi su
pronađeni na istoj dubini kao i dno južnoga zida crkve, čiji je temelj
najvjerojatnije ogoljen prilikom spomenute denivelacije. Naime,
tijekom istraživanja je ustanovljeno da južni zid leži plitko na zdravi-
ci bez tragova ukopavanja temelja. Prema tome, stratigrafska situaci-
ja upućuje da prvotni južni portal nije imao stube, već su one prido-
dane krajem 15. ili početkom 16. stoljeća kada je spuštena hodna raz-
ina oko crkve. Možda se sve to zbivalo oko 1499. godine prilikom

GROB BP CAL. AD AD-1 AD-2 KIA

2 325±28 1524, 1562, 1629 1517-1533 (12.3 %)
1539-1597 (43.0 %)
1619-1636 (13.0 %)
3 373±25 1484 1465-1518 (46.4 %)
1596-1620 (21.9 %)
5 882±29 1163, 1174, 1178 1066-1083 (11.5 %)
1124-1137 (9.5 %)
1157-1213 (47.3 %)
8 884±26 1162 1067-1082 (10.9 %)
1124-1137 (8.9 %)
1157-1211 (48.5 %)
14 912±22 1069, 1080, 1126, 1136, 1158 1042-1093 (44.2 %)
1118-1140 (17.9 %)
1154-1161 (6.2 %)
33 810±24 1224, 1231, 1239 1219-1259 (68.3 %)
1488-1604 ( 75.4 %) 32241
1606-1641 (20.0 %)
1446-1524 (57.2 %) 33175
1561-1629 (38.2 %)
1039-1104 (28.6 %) 33176
1108-1142 (14.3 %)
1150-1221 (52.5 %)
1040-1101 (28.3 %) 33177
1115-1142 (14.2 %)
1151-1219 (52.9 %)
1036-1144 (77.1 %) 32240
1147-1165 (10.6 %)
1166-1189 (7.7 %)
1190-1202 (4.8 %) 32242
1207-1277 (90. 6 %)

Slika 12
Zagreb-Trg sv. Marka, tablični prikaz radiokarbonskih analiza.

176

Slika 13
Zagreb-Trg sv. Marka, spolije u temelju kontrafora (foto A. Bugar).
gradnje kapele sv. Fabijana i Sebastijana podignutoj uz sjevero-
zapadni ugao crkve ili nakon 1502. godine kada je grad znatno
stradao uslijed potresa (Dobronić 1992, 25, 54).
Der mittelalterliche Friedhof auf dem
St.-Markus-Platz in Zagreb
In den Jahren 2005 und 2006 führte das Museum der Stadt
Zagreb Notgrabungen auf dem St.-Markus-Platz in Zagreb auf einer
Fläche von 4.000 m2 durch (Abb. 1-4). Es handelte sich dabei um
erste Grabungen auf dem zentralen Platz des alten Stadtkerns von
Zagreb, der in seiner Geschichte, aber auch im alltäglichen eine sehr
bedeutende Rolle einnimmt. Der Mittelpunkt des Platzes ist die um
die Mitte des 13. Jh. errichtete Pfarrkirche des Heiligen Markus, die
ab Mitte des 14. bis Anfang des 15. Jh. wesentliche Änderungen
erlebte und ihr heutiges, neugotisches Aussehen Ende des 19. Jh.
erhielt.
Die Ergebnisse der archäologischen Grabungen auf dem St.
Markus Platz zeigten, dass es sich um einen mehrschichtigen Fundort
mit urgeschichtlichen Siedlungsresten aus der Spätbronzezeit sowie
aus der Früh- und Späteisenzeit handelt. Untersucht wurde auch die
Krypta unter der Kapelle der Hl. Fabian und Sebastian, die Ende des
15. Jh. errichtet und 1876 abgerissen wurde. Weiterhin wurden auch
zwei Strebepfeiler an der südlichen Kirchenfassade mit eingbauten
frühgotischen Spolien gefunden. Zu den wichtigen Funden zählt
auch der mittelalterliche Friedhof, der sich ziemlich schmal südlich
und westlich vor der Kirche erstreckte. Gefunden wurden 34
Skelettgräber. Die Verstorbenen wurden in einfache Grabgruben
ohne sichtbare Grabarchitektur in westöstlicher Richtung beerdigt.
Aleksandra Bugar, Boris Ma{i]
Već spomenuti Angellinijev nacrt zanimljiv je i po tome što se
samo na njemu jasno raspoznaju dva kontrafora centralno smještena
na plohi južnoga pročelja - između južnoga portala i ugaonih kon-
trafora (sl. 3). Tijekom ovih istraživanja pronađeni su njihovi temelji
sa profiliranim ranogotičkim spolijama (sl. 13). Vrijeme njihova ukla-
njanja s južnoga pročelja možemo samo široko datirati u razdoblje
od sredine 16. stoljeća i 1783. godine, kada je nastao drugi likovni
prikaz Trga s motivom instalacije podbana F. Szechenyja. Na njemu
je vidljivo kako se na mjestu nekadašnjih kontrafora nalaze veliki
prozori (Dobronić 1992, 71).
Na temelju stratigrafskih odnosa crkve i grobova, razvidno je
da je pri gradnji temelja postojeće crkve, oko sredine 13. stoljeća, do-
šlo do remećenja grobova. Ti plitko sačuvani grobovi, datirani radio-
karbonskim analizama prije sredine 13. stoljeća, navode na zaključak
da je na prostoru današnjeg Trga morala postojati starija crkva oko
koje su grobovi ukopavani, ali na znatno višoj hodnoj razini od
današnje.
S ukopavanjem grobova nastavljeno je i nakon izgradnje nove
crkve, a zadnji ukopi grobova sporadično se javljaju i tijekom 16. stol-
jeća.
Sustavna istraživanja trga sv. Marka dala su materijalne dokaze
koji ukazuju da je i prije Zlatne bule kralja Bele IV. iz 1242. godine o
osnivanju srednjovjekovnoga naselja, kojom je Gradec dobio status
slobodnoga i kraljevskoga grada, na ovome mjestu postojala crkva i
groblje oko nje.
Vorgestellt wurden Funde aus den Gräbern Nummer 2, 5 und 33,
chronologisch katalogisiert nach der C14-Datierung: Einteiliger
ovaler Schnallenbügel aus Eisen (D-förmig) mit Dorn aus Grab 5, der
anhand der C14-Anlayse in die zweite Hälfte des 12. Jh. datiert wurde
(Abb. 5), Schnallenbügel, viereckig, mit beweglichem Dorn aus Grab
33 (Abb. 6, 7), der sich aufgrund des Fundkontextes und der Radio-
carbondatierung um die Mitte des 13. Jh. datieren lässt sowie 6
Hakenverschlüsse aus Grab 2 (Abb. 8, 9), die mit der Radio-
carbonmethode in das 16. Jh. datiert werden. Den chronologischen
Rahmen der Bestattungen definieren die Gräber 14 und 21 sowie
das Grab 2. Die ersten zwei Gräber (Abb. 10, 11) wurden beim Bau
der Fundamente der westlichen Kirchenmauer beschädigt, so dass
die Bestattungszeit vor dem Beginn der Bauarbeiten an der St.-
Markus-Kirche, also vor 1242, bzw. vor dem Einfall der Tataren liegt:
Die Radiocarbonanalyse des beschädigten Grabes 14 bestätigte ein-
deutig diese Datierung, genauso wie die Radiocarbonanalysen der
Gräber 33, 5 und 8, die diese Gräber in das 11., 12. und 13. Jh.
datieren. Andererseits wurde das Grab 2 mit den Hakenveschlüssen
(Abb. 9) in die zweite Hälfte des 15. Jh. datiert, weil diese in hiesigen
Gegenden vorher nicht anzutreffen sind.
Die Forschungsgrabungen auf dem St.-Markus-Platz brachten
materielle Beweise, die darauf hinweisen, dass auch vor der
Goldenen Bulle des Königs Bela IV., mit der Gradec in den Status
einer königlichen Freistadt erhoben wurde, an dieser Stelle eine
Kirche mit einem Friedhof bestand.
177
 Aleksandra Bugar

Naselje
ranog srednjeg vijeka
Velika Gorica-Šepkovčica
Aleksandra Bugar

S
rednjovjekovno naselje na višeslojnom lokalitetu Šepkov-
čica nalazi se u blizini grada Velika Gorica, dvadesetak ki-
lometara jugoistočno od Zagreba (sl. 1). Arheološka is-
traživanja je u razdoblju od jeseni 2006. do proljeća 2008.
godine proveo Muzej grada Zagreba, u suradnji sa tvrtkom
Kaducej d.o.o., u sklopu projekta zaštitnih istraživanja na trasi
buduće autoceste Zagreb-Sisak kojim koordinira Ministarstvo kul-
ture Republike Hrvatske. Lokalitet pokriva površinu od 50 000 m2, a
u trenutku pisanja ovoga teksta istraživanja su tek privedena kraju,
pa je iz tog razloga i priroda teksta prije svega preliminarna i obuh-
vaća samo manji dio nalaza pronađenih na lokalitetu. Ipak, želja nam
je ukazati na izuzetno bogat i veličinom obiman srednjovjekovni
horizont naselja čije će detaljnije analize i zaključci tek uslijediti.
Lokalitet se nalazi u Turopolju, nizini jugoistočno od Zagreba
koja je dio kotline rijeke Save. U geološkom smislu gotovo svi evi-
dentirani slojevi na lokalitetu fluvijalnog su porijekla izuzev eolskog
nanosa na kojemu je nastalo srednjovjekovno naselje.
Regija bogata šumom i plodnim poljoprivrednim površinama,
bila je tijekom povijesti vrlo povoljno područje za naseljavanje, o če-
mu svjedoče brojna arheološka nalazišta datirana od prapovijesti do
novoga vijeka, a u najvećem dijelu riječ je o antičkim lokalitetima
(Knezović, Pintarić 2005; Gregl 1984; 1997). Sličnu kulturološku sliku
pruža i lokalitet Šepkovčica s izuzetno brojnim arheološkim nalazi-
ma prapovijesnoga perioda (naseobinski objekti eneolitičke lasinj-
ske kulture), antičkoga perioda 1. do 4. stoljeća (naseobinski sloj i
dva groblja) te razdoblja srednjega vijeka.
Ranosrednjovjekovni nalazi na području Turopolja relativno su
rijetki, što je, kako se čini, rezultat stanja istraženosti. Treba istaknuti
groblja otkrivena u Velikoj Gorici (na poziciji Visoki Brijeg) i u No-
vom Čiču, datirana u kraj 8. i početak 9. stoljeća (Vinski 1960, 50, 51,
57; Simoni 1981, 160-163) te groblje iz razdoblja bjelobrdske kulture
u Ščitarjevu (Pintarić 1998; Knezović, Pintarić 2005, 11).
Ostatci ranosrednjovjekovnih naselja u Turopolju do sada nisu
bili pronađeni.
U izvorima se kao značajan prostor srednjovjekovnog naseljava-
nja ističe sjeverozapadni dio turopoljske nizine, u kojem se nalazi i Slika 1
lokalitet Šepkovčica. Dvanaest naselja koja egzistiraju i danas spomin- Panorama okolice srednjovijekovnog naselja na lokalitetu
ju se već u 13. stoljeću, dok najveći dio postojećih naselja nastaje Velika Gorica-Šepkovčica (foto Aleksandra Bugar).

179
 srednji vek
tijekom razvijenoga srednjega vijeka, u 14. i 15. stoljeću (Laszowski
1910, Sv. I, 309, 332, 343, 369, 373, 380, 392; Fürst-Bjeliš 1996, 56). U
srednjovjekovnim se poveljama Turopolje naziva Zagrebačko polje
(Campus Zagrabiensis), a nosi i naziv plemenite općine (Campus
Nobilium Zagrabiensis). Početak izdvajanja sloja plemića bilježi pove-
lja kralja Bele IV. iz 1255. godine kojom nekolicinu Turopoljaca pro-
glašava plemićima, dok iz 1278. godine potječe najstariji turopoljski
statut u kojem su popisane slobode i običajna prava Turopoljaca
(Laszowski 1910, Sv. I, 35, 49, 50). Svi navedeni podatci ukazuju na
značajan položaj ove regije kroz sva arheološka i povijesna razdoblja.
Najveći dio Turoplja prekrivaju hrastove šume, u prošlosti dale-
ko veće, locirane prije svega u jugoistočnom dijelu regije, dok sjeve-
rozapadni dio uglavnom pokrivaju poljoprivredne površine, vreme-
nom povećavane krčenjem šuma (Fürst-Bjeliš 1996, 51, 61). Obilje
kvalitetne drvene građe dijelom je razlog što je Turopolje, kao i cijela
Posavina, znamenito po tradicionalnoj drvenoj arhitekturi. Crkve i
kuće ovoga kraja građene su tehnikom horizontalnog slaganja hras-
tovih dasaka (planjki) učvršćenih drvenim klinovima. Kraće su daske
vezane vertikalnim stupom koji se ulagao u temeljnu horizontalnu
gredu, a kod starijih je kuća karakteristično spajanje dasaka urezi-
vanjem i utorivanjem na uglovima kuće. Izvorno su kuće bile podi-
zane iznad tla, na drvene, ili ponekad, kamene stupce (babice), radi
zaštite od poplava. Nakon regulacije riječnih tokova u zadnjih stotinu
godina, donji dijelovi kuća postepeno se zatvaraju, a babice zamjen-
juju temelji od opeke. Podovi su bili od nabijene zemlje ili dasaka, a
rjeđe i od opeke. Krovovi su dvostrešni, u najstarijoj varijanti po-
kriveni sijenom, potom daščicama i crijepom. Iznutra su stijenke ku-
će bile obložene vrbovim ili ljeskovim prućem pa potom ožbukane.
Uz kuće se često prigrađuju natkriti trijemovi (Cvitanović 1974; Duić,
Šimunović 1978; Lastrić 1978; Salopek 2006). Izvorište ovoj drvenoj
arhitekturi, s obzirom na način obrade i konstrukcijske elemente,
treba tražiti u srednjovjekovnoj tradiciji, a to svakako u određenoj
mjeri pripomaže u pokušajima interpretacije i rekonstrukcije pro-
nađenih arheoloških ostataka stambenih objekata iz ranosrednjov-
jekovnoga razdoblja.
Površina otkrivenoga srednjovjekovnoga naselja (sl. 2) šire
datiranog od 9. do 15. stoljeća, proteže se na nešto više od 15 000 m2,
u dužini od 400 metara, a bilo je formirano na pjeskovitom sloju
eoloskoga podrijetla nanesenom na antičku hodnu površinu. Prema
nalaznoj situaciji definiran je samo dio naselja te se ono dalje raspro-
stire izvan zahvatne površine istraživanja.
Okoliš u kojem se lokalitet nalazi u prošlosti je vjerojatno
izgledao drugačije nego danas, prema svemu sudeći, s više prirodne
šumske vegetacije, na što bi ukazivale i analize životinjskih kostiju iz
zapuna srednjovjekovnih jama. Osim domaćih životinja koje su uzga-
jali (svinje, domaća goveda, ovce, koze, kokoši i konji), tadašnji
stanovnici su u obližnjim šumama lovili divlje svinje, jelene, srne,
zečeve, lisice, medvjede te izumrlu vrstu divljega goveda Bos primi-
genius (Hincak 2007a). Ovo govedo, nazivano i tur, sudeći po nalaz-
ima i pisanim izvorima, obitavalo je u gustim vlažnim šumama, moč-
varnim područjima, riječnim dolinama i deltama, a u Europi je istri-
jebljeno krajem 16. stoljeća. Po predaji je Turopolje (Turovo polje)
po njemu dobilo ime (Laszowski 1910, Sv. I, 36). Među pronađenim
ostatcima kostiju najzastupljenija životinja je svinja (domaća i u man-
jem omjeru divlja) čime se, donekle, potvrđuje i mišljenje da se svin-
jogojstvo u osnovnu granu poljoprivrede u Turopolju razvilo već u
13. stoljeću (Fürst-Bjeliš 1996, 58).
Površinski tokovi manjih i većih potoka kao dio hidrografske
slike rijeka Odre i Save također su bili sastavni dio nekadašnjega
okoliša, što je potvrdilo i samo istraživanje otkrićem presušenoga
180
potočnoga korita. Analiza geoloških slojeva upućuje na zaključak da je
razina podzemnih voda u prošlosti bila znatno viša od današnje. Tome
je uzrok regulacija vodnih tokova Save i Odre tijekom zadnjih stotinu
godina, što je znatno izmijenilo prirodne mehanizme voda, a samim
time i prirodni okoliš (Fürst-Bjeliš 1996, 41). Prema rezultatima istraži-
vanja, već su se stanovnici prapovijesnog i antičkoga naselja koristili
sustavom drenažnih jaraka, a nekoliko vrlo uskih jaraka vjerojatno iste
funkcije pronađeno je i u srednjovjekovnom sloju. Pa ipak, srednjov-
jekovno je naselje nastalo na ocjeditom pjeskovitom tlu na kojem se
oborinske vode kraće zadržavaju iz čega je lako zaključiti da su prirod-
ni uvjeti za naseljavanje na ovoj poziciji u srednjem vijeku bili nešto
povoljniji nego u starijim razdobljima, kada su naplavljivanja vjerojat-
no uzrokovala veće poteškoće tadašnjim stanovnicima.
Unutar otkrivenoga dijela srednjovjekovnoga naselja na
lokalitetu Šepkovčica evidentirana su 823 ukopa, od čega gotovo 75
posto čine manji ukopi kružnoga tlocrta, promjera od 0,20 do 0,50 m.
Njih, u najvećoj mjeri, možemo definirati kao jame za stupove. Pre-
ostalih 25 posto ukopa, oko dvije stotine, pripada srednje velikim i
većim ukopima, dimenzija od 1 do 6 metara. Većina od njih sadrža-
vala je nalaze, uglavnom keramike i životinjskih kostiju te rjeđe meta-
la. Očuvane dubine ukopa sežu od vrlo plitkih do onih ukopanih i do
0,70 m dubine. Izuzetak su ukopi za drvene četvrtaste konstrukcije
dvaju bunara ukopanih do 3-3,5 metra dubine. Tijekom istraživanja
pronađeni su i ostatci kalotastih konstrukcija triju, vjerojatno, kruš-
nih peći, oblikovanih od pjeskovite gline.
Na kompozitnom tlocrtu (sl. 2) uočljivo je da se između dvije
koncentracije ukopanih objekata nalazi prazan prostor ljevkastoga
oblika. Riječ je o nekadašnjem koritu potoka koji je ovdje tekao u
prapovijesno doba i u razdoblju antike. U razdoblju između kasne
antike i formiranja srednjovjekovnoga naselja korito je djelomice
zasuto eolskim nanosom, ali nedostatak ukopa na tom dijelu govori
da je njegovo korito u srednjovjekovno doba, premda pliće nego u
antici, povremeno moglo biti protočno. S druge strane, moguće je da
se na tome dijelu, zbog značajnije vlažnosti terena, odvijala poljopri-
vredna aktivnost.
Prema sadašnjoj fazi istraženosti, s obzirom na horizontalnu
stratigrafiju srednjovjekovne faze, mogu se izdvojiti dva očita na-
seobinska horizonta određena tipološkom analizom pokretne arhe-
ološke građe. Prvotno naselje, funkcioniralo je jugoistočno, na des-
noj obali potoka, dok je mlađi horizont naselja, većim dijelom kon-
centriran sjeverozapadno od njega, na lijevoj obali.
Unutar naselja raspoznaju se koncentracije većih i manjih uko-
pa jama koje vjerojatno predstavljaju dijelove pojedinačnih seoskih
gospodarstava (sl. 3). Sve su zapune ukopa bile dobro vidljive kao
tamni obrisi na žućkastoj pjeskovitoj podlozi, pa su poliranja površi-
na rezultirala jasnim tlocrtnim odnosima i dobrim uočavanjem rijet-
kih preslojavanja. Zapune većih jama bile su izrazito tamne, masne i
tvrde konzistencije, sa znatnom količinom raspadnutoga organsko-
ga materijala (komadićima ugljena i životinjskim kostima) te brojnim
nalazima ulomaka keramičkih posuda. Zapune manjih ukopa za stu-
pove bile su svijetlo sive boje, s rijetkim komadićima ugljena i ljepa.
Uočeno je i da su neke jame gotovo isključivo služile za odlaganje ot-
pada životinjskih kostiju dok su u nekima gotovo isključivo nalaženi
fragmenti keramike. To upućuje na neku vrstu organizacije infra-
strukture u naselju.
Arheološki nalazi, pri ovoj fazi analize koja uključuje i radiokar-
bonsku dataciju uzoraka ugljena i životinjskih kostiju iz odabranih
naseobinskih objekata, daju relativno široku dataciju: stariji horizont
naselja pripada razdoblju od 9. do početka 13. stoljeća (nalazi 1-49) dok
mlađi horizont pripada razdoblju od 13. do 15. stoljeća (nalazi 50-64).
 Aleksandra Bugar

Naseobinski objekti starijeg horizonta 9.-13. stoljeća

U ovom radu naglasak je stavljen na stariji dio naselja, kod ko-
jeg je u uobilju ukopa vidljiva određena pravilnost polaganja brojnih
objekata paralelno s pružanjem potočnoga korita (sl. 2).
Pokušaj interpretacije tlocrta nalaznih cjelina kroz povezivanje
ukopa za stupove ukazuje na pravilnosti u konstrukcijskim shema-
ma, pa donosimo rezultate prvog uvida, s izborom četiri tipa objeka-
ta (sl. 4):
1. tip (sl. 4: 1)
Poluzemunica, veličine 6 x 3 m, okružena s više jama za stupo-
ve koji čine tlocrt nepravilnog pravokutnika. Takav primjer je objekt
5, koju čini ovalna jama SJ 701/702, dužine 6 i najveće širine od 3
metra, ukopana do 0,70 m dubine. Okružena je sa osam jama za
stupove, promjera od 0,30 do 0,65 m, prosječne dubine ukopa od
0,20 m, koje tlocrtno čine funkcionalnu cjelinu. U zapuni jame je,
osim keramike, pronađeno nekoliko komada kamena veličine do 20
cm koji su mogli biti dio kućnoga ognjišta.
2. tip (sl. 4: 2, 3)
Poluzemunica ovalnog ili pravokutnog tlocrta zaobljenih uglo-
va i ravnoga dna, veličine cca. 2 x 2 metra, okružena sa četiri jame za
stupove. Takav primjer je objekt 1, kojeg čini pravokutna jama SJ
189/190 zaobljenih uglova i ravnoga dna, veličine 2 x 1,5 m, ukopana
do 0,40 m dubine. Okružena je sa četiri jame za stupove promjera od
0,35 do 0,45 m, prosječne dubine ukopa od 0,20 m. Sagledano sa
dodatne dvije jame za stupove smještene istočno od jame, dobija se
zatvoreni prostor gotovo pravilnog pravokutnog tlocrta površine
cca. 8 m2.
U ovaj tip također svrstavamo objekt 3, kojeg čini ovalna jama
SJ 750/751, okomitih stijenki i ravnoga dna, veličine 2,20 x 1,80 m,
ukopana do 0,30 m dubine. Okružena je sa četiri jame za stupove
promjera od 0,30 do 0,50 m, prosječne dubine ukopa od 0,20 m.
3. tip (sl. 4: 2, 3)
Pravokutni objekt veličine cca. 5.5 m x 3.5 m, odnosno 4.5 m x
2.5 m, kojeg oblikuju jame za stupove u pravilnim redovima. Takav
primjer je objekt 4, kojeg čini dva niza od po četiri jame za stupove
promjera od 0,30 do 0,50 m, prosječne dubine ukopa od 0,20 m.
Njihovim povezivanjem dobija se gotovo pravokutan tlocrt površine
10 m2.
Isto tako u taj tip svrstavamo objekt 2, kojeg čini dva niza od po
pet jama za stupove promjera od 0,30 do 0,50 m, prosječne dubine
ukopa od 0,20 m. Njihovim povezivanjem dobija se gotovo pravoku-
tan tlocrt površine 25 m2.
4. tip (sl. 4: 4)
Grupa pravokutnih objekata unutar ograđenog prostora pra-
vokutnog tlocrta kojeg čine jame za stupove.
Takav primjer je objekt 6, kojeg čini niz jama za stupove, prom-
jera od 0,30 do 0,50 m, ukopani do dubine od 0,20 do 0,40 m.
Njihovim povezivanjem dobija se gotovo pravokutan tlocrt dimenzi-
ja 12 x 13-16 m. Unutar ove zatvorene cjeline, uz njezin sjeverni rub,
moguće je rekonstruirati dva pravokutna prostora te jedan uz istočni
rub, dok se na južnoj stranici nalazio ulaz.
Za tlocrtnu rekonstrukciju svih ukopa u izvorne funkcionalne
cjeline te definiranje njihovih međuodnosa bit će potrebno još
promišljanja, kao i analiza nalaza iz njihovih zapuna. Općenito, može
se govoriti o stambenim jedinicama, otpadnim i radnim jamama, 0 50 m
jamama za čuvanje hrane, ogradama, nastambama za stoku i sličnim
funkcionalnim prostorima.
Istraživanje lokaliteta Šepkovčica dalo je elemente dijelova Slika 2
stambene arhitekture, odnosno seoskih gospodarstva, ukopanih is- Velika Gorica-Šepkovčica, tlocrt srijednjevekovne naseobine
pod hodne površine. Valja napomenuti da je od nivoa današnje hod- (snimio Miloš Krtinić, obradila Anita Sičić, uredila Aleksandra Bugar).

181
 srednji vek
Slika 3
Velika Gorica- Šepkovčica, proces istraživanja srednjovijekovnog naselja
(foto Ivan Drnić).
ne površine, oranjem u dubinu uništeno 25-30 cm sloja, koje je nuž-
no sagledati pri razumijevanju nalazne situacije konstrukcija odnos-
no ukopanih jama. Kako nisu sačuvane originalne srednjovijekovne
površine treba biti oprezan pri interpretaciji te se nužno moramo
oslonanjati na oblike i sadržaje ukopanih jama odnosno objekata.
Jame pravilnih oblika, pažljivo oblikovane, možemo interpreti-
rati kao objekte koji su služili za stanovanje odnosno kao sastavni dio
seoskih gospodarstava. Objekt 5 (tip 1, sl. 4: 1) zasad je najstariji u
naselju i izdvaja se većom nepravilnom ovalnom poluzemunicom te
nizom ukopa za stupove oko nje koji zatvaraju ne sasvim pravilan
prostor. Razmak između stupova nije ujednačen i dijelom je preširok
da bi upućivao na krovnu konstrukciju poluzemunice, pa stupovi
moguće predstavljaju ogradu oko nje.
Objekti 1 i 3 (tip 2, sl. 4: 2, 3) su prostorski i linijski u jasnoj vezi
sa objektima 2 i 4 (tip 3, sl. 4: 2, 3).
Na oba se primjera vidi jedinstveni način povezivanja veće ja-
me okružene sa 4 ili 6 manjih jama za stupove te površinom većeg
pravokutnog objekta prislonjenog sa njene sjeverne strane. Kod
1 3
182
objekata 1 i 3 jame za stupove raspoređene oko veće jame mogle bi
se, naizgled, rekonstruirati kao nosioci šatoraste nadzemne kon-
strukcije. No, treba uzeti u obzir i mogućnost da je poluukopani ob-
jekt samo dio nastambe, prostor za skladištenje ili slično, dok pravo-
kutni objekti 2 i 4 možda predstavljaju nadzemni stambeni prostor.
Sagledavajući tlocrtne odnose, objekti 1 i 2, 3 i 4 i 6 već i sada
nagoviještaju da se radi o jedinstvenim cjelinama. Daljnjim analizama
inventara okolnih jama, ovim će se objektima moguće pridodati i
pomoćni prostori u obliku manjih otpadnih jama i stupova koji će
zajedno tvoriti cjelinu jednog seoskog gospodarstva, a sagledavajući
ukupnost nalaznih cjelina i odnosa otvorit će se i mogućnost sagle-
davanja njihovog gospodarskog zaleđa.
Istražena slavenska naselja na širem prostoru Karpatske kotline
u razdoblju od 6./7. stoljeća do 12./13. stoljeća pokazuju, manje-više,
slične tlocrte četvrtastih, pravokutnih ili ovalnih poluukopanih ob-
jekata unutar kojih se, kao gotovo obavezan inventar, nalazi ognjište.
Jame za stupove oko poluzemunica nosile su krovne dijelove nas-
tambi. Već vrlo rano kod Slavena i u ostalom dijelu Europe javljaju se
i nadzemni objekti, pa vrlo često zajedno egzistiraju oba tipa (Čre-
mošnik 1980, sl. 1.-11, 14.-20; Hanuliak, Kuzma, Šalkovsky 1993, 41-
69, Tab. 1-15; Takács 1998, 182-190, Abb. 2, Taf. 1, 2; Herold 2004, 77-
107). Pokušaji rekonstrukcija izgleda slavenskih nastambi pokazuju
da su bočne stijenke ukopanih dijelova mogle biti obložene gredama
(Váňa 1983, 48, 49) dok su nadzemne krovne konstrukcije bile
šatoraste i prekrivene slamom, prućem ili gredama. Kod većih
objekata ove su se konstrukcije dodatno oslanjale na dvije ili više ver-
tikalnih nosača (Čremošnik 1980, 152-154; Stanojev 1996, 51-4/6).
U pokušaju rekonstrukcije izgleda seoskih gospodarstava na
lokalitetu Šepkovčica, ali i šire, u određenoj mjeri može pomoći i et-
nologija. Naime, u primjerima naselja s očuvanom drvenom arhitek-
turom u Turopolju nalazimo vrlo stare i dugovječne oblike: unutar
dvorišta ograđenoga isprepletenim prućem stajale su kuća, staje,
prostori za svinje, štagalj za sijeno, spremište za poljski alat, krušna
peć, zdenac na šibu i slično (Laszowski 1910, Sv. I, 12; Lastrić 1978,
37).
Dugi vremenski raspon trajanja naselja na lokalitetu Šepkovči-
ca otvara mogućnost da je ono organski raslo pa je iz najstarijih obli-
ka stanovanja i poluzemuničkih objekata, zbog samog razvoja, a i vje-
rojatno relativno nepovoljnih hidroloških prilika nastalih izlijevanji-
ma potoka i rijeka, započeto s gradnjom nadzemnih kuća tijekom 11.
stoljeća na što bi upućivali i nalazi iz jama unutar objekata 1 i 3 (18-
24) koji su u uskoj vezi sa objektima 2 i 4, odnosno tipom 3.
4

0 5m
1 2
0 5m
3 4
Slika 4
Velika Gorica-Šepkovčica, glavni naseobinski tipovi (izradila A. Bugar).
Nije dakle nemoguće da se kod tipova 3 i 4 radi o tlocrtima
nadzemnih kuća, koje u sebi nose začetke danas tradicionalne
drvene arhitekture ovoga kraja. Tome u prilog govori i veličina jama
za stupove promjera i do 0,60 m, u kojima bi se moglo prepoznati
ukopavanje za babice koje su nosile od tla odignutu drvenu kon-
strukciju kuće. Prema tome, ako ove tipove objekata interpretiramo
kao nadzemne kuće kod kojih je cijela konstrukcija, pa tako i pod,
bila odignuta od tla i položena na babice, to bi svakako objasnilo
nedostatak podnica i kućnih ognjišta unutar njih.
Opis izabranih objekata i nalaza 9.-13. stoljeća
Izbor arheoloških nalaza iz zatvorenih cjelina, s obzirom na stu-
panj analize, predstavlja samo djelomičnu sliku naseobinskog inven-
tara, ali daje određeni presjek kroz dugo razdoblje života u ovom
naselju. Pored građe iz prethodno predstavljenih objekata izdvojeni
su i keramički i metalni nalazi pogodniji za užu kronološku determi-
naciju iz drugih neseobinskih jama. Time se i u materijalu jasno raza-
znaje više naseobinskih horizonata. Katalogom su obuhvaćeni nalazi
Aleksandra Bugar
0 5m
0 5m
9. do 13. stoljeća, koji su datirani i radiokarbonskom analizom, pa su
uspoređivanjem rezultata, unutar starijeg horizonta naselja, uočene
četiri vremenske faze. Redoslijed predstavljanja objekata i jama
odgovora utvrđenim fazama.
Objekt 5 (sl. 4: 1; nalazi 1-4)
čini jama 701, nepravilnog ovalnog tlocrta veličine 6 x 3 m,
ukopana 0,70 m u geološku osnovu (sl. 4: 1). Zapuna je bila tamno
sivo maslinasta tvrda i drobljiva pjeskovita glina, s komadićima uglje-
na, životinjskim kostima (cca. 71 uzorak), nekoliko manjih komada
kamena i dva veća četvrtasta (veličine cca. 20 x 15 cm), ulomcima
keramike (190 ulomaka) te jednim vrlo korodiranim ulomkom že-
ljeza. Okružena je sa osam jama za stupove, promjera od 0,30 do 0,65
m, prosječne dubine ukopa od 0,20 m.
KIA 36175, C14 BP 1213±22
1∑ cal. AD 775-828 (45,1 %); 838-866 (23,2 %)
2∑ cal. AD 719-742 (6,7 %); 769-886 (88,7 %)
183
 srednji vek
1 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 26,2 cm, saču-
vana visina 16,8 cm, smeđe i svijetlo sivo pečena glina, površina mr-
ljasta, s unutrašnje svijetlo sive boje, primjese kremenog pijeska i
ostalih granula veličine do 1 mm. Ukrašen dvoredom užlijebljenih,
jednostrukih valovnica. Br. 701/12.
2 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 25,7 cm, saču-
vana visina 7,3 cm, smeđe i svijetlo sivo pečena glina, površina mr-
ljasta, s unutrašnje svijetlo sive boje, primjese kremenog pijeska i
ostalih granula veličine do 1 mm. Ukrašen užlijebljenom, nagnutom,
jednostrukom valovnicom. Br. 701/7.
3 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 16,2 cm, saču-
vana visina 5,4 cm, tamno smeđe i sivo pečena glina, primjese kre-
menog pijeska i ostalih granula veličine do 1 mm. Ukrašen plitko
užlijebljenom jednostrukom valovnicom. Br. 701/8.
4 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 12,3 cm, saču-
vana visina 5,8 cm, tamno smeđe i sivo pečena glina, primjese kre-
menog pijeska i ostalih granula veličine do 1 mm. Ukrašen plitko
užlijebljenom češljastom valovnicom. Br. 701/11.
Jama 289 (sl. 6, nalazi 5-10)
Jama 289 ovalnog je tlocrta veličine 2,40 x 1,15 m, ukopana 0,35
m u geološku osnovu. Zapuna je bila vrlo tamno siva masna i tvrda
pjeskovita glina, s tragovima ugljena i ljepa, životinjskim kostima (27
uzoraka) i ulomcima keramike (317 ulomaka). Na vrhu zapune pro-
nađeno je više oblutaka veličine do 10 cm.
KIA 36174; C14 BP 1150±20
1∑ cal. AD 873-900 (28,0 %); 918-962 (40,3 %)
2∑ cal. AD 809-849 (12,4 %); 853-905 (36,3 %); 912-970 (44,8 %)
5 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 11,1 cm, saču-
vana visina 8,4 cm, svijetlo smeđe do tamno smeđe pečena glina,
površina mrljasta, iznutra svijetlo smeđe boje, primjese kremenog
pijeska. Ukrašen troredom užlijebljenih jednostrukih i češljastih va-
lovnica. Br. 289/3.
6 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 17,5 cm, saču-
vana visina 8 cm, tamno smeđe do svijetlo smeđe pečena glina,
površina mrljasta, primjese kremenog pijeska. Ukrašen troredom
užlijebljenih jednostrukih i češljastih valovnica. Br. 289/5
7 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 15,5 cm, saču-
vana visina 8,2 cm, tamno smeđe do svijetlo smeđe pečena glina,
5 6
8 9
184
površina mrljasta, primjese kremenog pijeska i ostalih granula
veličine do 3 mm. Ukrašen dvoredom užlijebljenih jednostrukih va-
lovnica ispod kojih su užlijebljene vodoravne linije. Br. 289/7,8.
8 Ulomak stijenke posude, vel. 5,1 x 5 cm, svijetlo smeđe peče-
na glina, unutrašnja stijenka tamno sive boje, primjese kremenog
pijeska i ostalih granula veličine do 2 mm. Ukrašen dvoredom užlije-
bljenih češljastih valovnica. Br. 289/37.
9 Ulomak stijenke posude, vel. 4,5 x 4 cm, sivo-smeđe pečena
glina, unutrašnja stijenka tamno sive boje, primjese kremenog pijes-
ka. Ukrašen užlijebljenom češljastom valovnicom i nizom vodo-
ravnih užlijebljenih linija. Br. 289/41.
10 Ulomak stijenke posude, vel. 11,2 x 5,2 cm, sivo smeđe peče-
na glina, površina mrljasta, unutrašnja stijenka tamno sive boje, pri-
mjese kremenog pijeska i ostalih granula veličine do 1 mm. Ukrašen
naizmjenično vrlo plitkom, niskom, jednostrukom valovnicom u
vidu trake te nizom utisnutih kosih zareza. Br. 289/25.
Jama 389 (sl. 4: 1; nalazi 11-17)
Jama 389 okruglog je tlocrta promjera 2,30 m, ukopana 0,30 m
u geološku osnovu. Zapuna je bila izrazito tamno siva masna i tvrda
pjeskovita glina, s tragovima ugljena, mrvljenim i nekoliko većih
komada kućnog ljepa te na jednom dijelu zapune tragovima pepela.
U zapuni su pronađene životinjske kosti (cca. 56 uzoraka), ulomci
keramike (170 ulomaka) te dva vrlo korodirana ulomka željeza.
KIA 36520; C14 BP 983±24
1∑ cal. AD 1018-1044 (46,4 %); 1099-1119 (18,4 %)
2∑ cal. AD 995-1052 (54,4 %); 1081-1128 (31,5 %)
11 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 20,6 cm, saču-
vana visina 10 cm, svijetlo smeđe do tamno smeđe pečena glina, po-
vršina mrljasta, unutrašnja stijenka tamno sive boje, primjese kre-
menog pijeska i rijetkih granula veličine do 4 mm. Ukrašen dvore-
dom užlijebljenih jednostrukih valovnica ispod kojih su plitko užlije-
bljene vodoravne linije. Br. 389/1.
12 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 19,2 cm, saču-
vana visina 8,3 cm, svijetlo smeđe pečena glina, primjese kremenog
pijeska i rijetkih granula veličine do 5 mm. Ukrašen užlijebljenom
visokom, jednostrukom valovnicom. Br. 389/8.
13 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 18,8 cm, saču-
vana visina 7,2 cm, svijetlo smeđe pečena glina, površina mrljasta,
7
10
 Aleksandra Bugar

unutrašnja stijenka tamno sive boje, primjese kremenog pijeska.

Ukrašen troredom užlijebljenih niskih, nepravilnih, jednostrukih va-
lovnica. Br. 389/2.
14 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 20,7 cm, saču-
vana visina 5,5 cm, svijetlo tamnosmeđe do sivo pečena glina, površi-
na mrljasta, iznutra svijetlo sive boje, primjese kremenog pijeska.
Ukrašen utisnutim kosim zarezima. Br. 389/6.
15 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 11,8 cm, saču-
vana visina 5,7 cm, tamno sivo do tamno smeđe pečena glina, pri-
mjese kremenog pijeska i ostalih granula veličine do 1 mm. Ukrašen
dvoredom užlijebljenih češljastih valovnica. Br. 389/9.
16 Ulomak stijenke posude, vel. 8,4 x 8,8 cm, svijetlosmeđe
pečena glina, primjese kremenog pijeska i ostalih granula veličine do
4 mm. Ukrašen užlijebljenom visokom, jednostrukom, prepletenom
valovnicom. Br. 389/4.
17 Ulomak stijenke posude, vel. 4,5 x 3 cm, tamno smeđe peče-
na glina, primjese kremenog pijeska. Ukrašen užlijebljenom češlja-
stom valovnicom. Br. 389/5.

Objekt 1 (sl. 4: 2; nalazi 18-20) Slika 5

čini jama 189 pravokutnog tlocrta zaobljenih uglova i ravnoga
dna veličine 2 x 1,5 m, ukopana 0,40 m u geološku osnovu (sl. 3, 4).
Zapuna je bila izrazito tamno siva masna i tvrda pjeskovita glina s
tragovima ugljena i kućnog ljepa, životinjskim kostima (cca. 273 uzo-
raka) i ulomcima keramike (66 ulomaka). Jama je bila okružena s
četiri jame za stupove promjera od 0,35 do 0,45 m, ukopanih u
geološku osnovu do 0,20 m dubine.
KIA 36173; C14 BP 982±22
1∑ cal. AD 1018-1044 (48,7 %); 1102-1118 (16,9 %)
2∑ cal. AD 1012-1052 (53,8 %); 1081-1128 (31,2 %); 1134-1152
(9,4 %)
18 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 14,3 cm, saču-
vana visina 7,3 cm, tamno sivo pečena glina, smeđesivo na unutra-
šnjoj površini, primjese kremenog pijeska. Ukrašen užlijebljenom,
češljastom valovnicom. Br. 189/1.
19 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 16 cm, saču-
vana visina 6,2 cm, svijetlo smeđe do tamno smeđe pečena glina,
površina mrljasta, primjese kremenog pijeska i ostalih granula veliči-
ne do 2 mm. Na ramenu ukrašen kratkim kosim zarezima ispod kojih
su užlijebljene, plitke, razmaknute, horizontalne linije. Br. 189/6.
20 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 14,3 cm, saču-
vana visina 4 cm, tamno sivosmeđe pečena glina, primjese sitnog
kremenog pijeska i ostalih granula veličine do 2 mm. Ukrašen nis-
kom, plitko užlijebljenom češljastom valovnicom. Br. 189/19.
Velika Gorica-Šepkovčica, objekt 1 (foto Ivan Drnić).
22 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 20 cm, saču-
vana visina 6,5 cm, tamno smeđe do svijetlo smeđe pečena glina,
površina mrljasta, primjese kremenog pijeska i ostalih granula veli-
čine do 1 mm. Ukrašen dvoredom vrlo plitko užlijebljenih, niskih va-
lovnica. Br. 750/3.
23 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 17,7 cm, saču-
vana visina 5 cm, tamno smeđe do sivo pečena glina, površina mr-
ljasta, primjese kremenog pijeska i rijetkih granula veličine do 4 mm.
Ukrašen kratkim kosim zarezima na ramenu ispod kojih su užlije-
bljene dvije plitke vodoravne linije. Br. 750/6.
24 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 11,8 cm, saču-
vana visina 8 cm, smeđe pečena glina, u unutrašnjosti smeđe-crven-
kaste boje, površina mrljasta, primjese kremenog pijeska i ostalih
granula veličine do 2 mm. Ukrašen vodoravno raspoređenim nizovi-
ma nepravilnih uboda načinjenih kotačićem. Br. 750/4.
Jama 287 (sl. 4: 1; nalazi 25-34)
Jama 287 ovalnog je tlocrta veličine 1,60 x 1,15 m, ukopana 0,40
m u geološku osnovu. Zapuna je bila tamno siva masna i tvrda pjes-
kovita glina, s tragovima ugljena, ljepa, nekoliko oblutaka, životinj-
skim kostima (41 uzorak) i ulomcima keramike (279 ulomaka).

Objekt 3 (sl. 4: 3; nalazi 21-24)

čini jama 750 ovalnoga tlocrta veličine 2,20 x 1,80 m, ukopana
0,30 m u geološku osnovu (sl. 3). Zapuna je bila izrazito tamno siva,
masna, pjeskovita glina s tragovima ugljena, kućnog ljepa, životinj-
skim kostima (cca. 79 uzoraka) i ulomcima keramike (50 ulomaka).
Jama je bila okružena s četiri jame za stupove promjera od 0,30 do
0,45 m, ukopanih u geološku osnovu do 0,20 m dubine.
KIA 36176; C14 BP 977±21
1∑ cal. AD 1020-1044 (44,4 %); 1101-1119 (20,5 %)
2∑ cal. AD 1016-1052 (49,6 %); 1081-1129 (35,3 %)
21 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 16,7 cm, saču-
vana visina 10 cm, tamno smeđe do svijetlo smeđe pečena glina,
površina mrljasta, primjese kremenog pijeska. Ukrašen nizom ure-
zanih kosih zareza na vratu te s nekoliko prepletenih, valovitih linija Slika 6
na ramenu. Br. 750/5. Velika Gorica-Šepkovčica, jama 289 (foto Ivan Drnić).

185
 srednji vek
11
13
16
KIA 33178; C14 BP 971±23
1∑ cal. AD 1021-1041 (32,5 %), 1096-1117 (21 %), 1141-1152
(14,9 %)
2∑ cal. AD 1004-1009 (1 %), 1016-1067 (42,9 %), 1083-1126 (31,5
%), 1137-1158 (20 %)
25 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 12,6 cm, saču-
vana visina 6,2 cm, tamno smeđe do tamno sivo pečena glina, pri-
mjese kremenog pijeska i ostalih granula veličine do 1 mm. Ukrašen
plitko užlijebljenom, vodoravnom linijom na prijelazu vrata u rame
posude i dvoredom užlijebljenih jednostrukih, niskih valovnica is-
pod linije. Br. 287/17.
26 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 20 cm, saču-
vana visina 6,2 cm, smeđe pečena glina, primjese kremenog pijeska i
ostalih granula veličine do 2 mm. Ukrašen užlijebljenom jedno-
strukom, niskom valovnicom. Br. 287/5.
27 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 14,8 cm, saču-
vana visina 6,4 cm, tamno smeđe do tamno sivo pečena glina, pri-
mjese kremenog pijeska, na unutrašnjem rubu tragovi zaglađivanja
rukom. Ukrašen troredom užlijebljenih jednostrukih, niskih valovni-
ca. Br. 287/4.
28 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 12,6 cm, saču-
vana visina 8,3 cm, svijetlo do tamno smeđe pečena glina, mrljasta
površina, primjese kremenog pijeska i ostalih granula veličine do 1
mm. U unutrašnjosti vidljivi vertikalni tragovi zaglađivanja rukom.
Ukrašen plitko užlijebljenim visokim, jednostrukim valovnicama. Br.
287/18.
29 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 11,7 cm, saču-
186
12
14
17 15
vana visina 7 cm, tamno smeđe pečena glina, primjese kremenog
pijeska. Ukrašen vodoravno raspoređenim nizovima širokih uboda
kvadratičnog i nepravilnog trokutastog oblika načinjenih kotačićem.
Br. 287/14.
30 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 12,3 cm, saču-
vana visina 4,8 cm, tamno smeđe pečena glina, primjese kremenog
pijeska i ostalih granula veličine do 1 mm. Ukrašen s tri užlijebljene
vodoravne linije. Br. 287/19.
31 Ulomak stijenke posude, vel. 5,2 x 3,2 cm, svijetlo smeđe-
sivo pečena glina, primjese kremenog pijeska. Stijenka je ukrašena
plastičnim rebrom u koje su utisnuta dva reda zareza, u udubljenju
narebrena, nagnuta na lijevu i desnu stranu, poput riblje kosti. Zarezi
su odvojeni nizom utisnutih malih kvadratića načinjenih kotačićem.
Br. 287/3.
32 Ulomak stijenke posude, vel. 5,1 x 3,3 cm, tamno smeđe
pečena glina, primjese kremenog pijeska i rijetkih granula veličine
do 3 mm. Ukrašen plastičnim plitkim rebrom s utisnuta dva reda
zareza, u udubljenju narebrena, nagnuta na lijevu i desnu stranu pa
tvore motiv riblje kosti. Ispod rebra su češljasto užlijebljene blago
zakošene crte, moguće dio valovnice. Br. 287/12.
33 Ulomak dna posude, vel. 5,8 x 6 cm, svijetlo do tamno
smeđe pečena glina, primjese kremenog pijeska. Na dnu plitki plas-
tični mrežasti otisak. Br. 287/15.
34 Dno posude, pr. dna 9 cm, očuvana visina 2,5 cm svijetlo do
tamno smeđe pečena glina, površina mrljasta, primjese kremenog
pijeska i ostalih granula veličine do 3 mm. Na dnu plitki plastični oti-
sak linije i križa. Br. 287/16.

18 19
Jama 1299 (sl. 4: 1; nalazi 35-39)
Jama 1299 ovalnog je tlocrta veličine 1,30 x 0,90 m, ukopana
0,20 m u geološku osnovu. Zapuna je bila tamno siva masna i tvrda
pjeskovita glina, s komadićima ugljena, ulomcima keramike (43
ulomka), brončanim kalotastim privjeskom, amorfnim ulomkom že-
ljeza i koštanim privjeskom.
KIA 36521; C14 BP 938±28
1∑ cal. AD 1080-1129 (39,2 %); 1132-1153 (16,2 %)
2∑ cal. AD 1027-1159 (95,4 %)
35 Brončani privjesak, kalotastog tijela, ovalnog tlocrta vel. 3 x
2,1 cm (deformirano, prvotno vjerojatno okruglog tlocrta), ukupne
visine 3 cm, kupolasti dio visok je 2 cm, a obruč za ovjes 1 cm.
Izrađen od brončanog lima debljine cca. 1 mm. Na tijelu slabo oču-
vani tragovi ukrasa - okomite trake obrubljene redom sitnih granula,
granule koje tvore mala trokutasta polja te jednim kružnim motivom.
Donji rub privjeska je oštećen; vjerojatno je originalno riječ o dvo-
dijelnom privjesku jagodastoga oblika. Br. 1299/pn 118.
36 Koštani privjesak, poliran, izduženog nepravilnog kruškoli-
kog tijela, visine 4,9 cm, na najširem dijelu promjera 1,3 cm, na donjoj
stajaćoj plohi promjera 1,2 cm. Izgledom podsjeća na stiliziranu ljud-
sku žensku figuru. Na gornjem dijelu privjesak je uži, promjera 0,5
cm i ima očuvanu rupu za ovjes promjera 2 mm. Središnji širi dio
privjeska ukrašen je sa 5 redova urezanih plitkih kratkih zareza. Inv.
broj 1299/pn 121.
37 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 12,7 cm, saču-
vana visina 7,8 cm, tamno smeđe pečena glina, primjese kremenog
pijeska i ostalih granula veličine do 1 mm. Ukrašen užlijebljenom jed-
nostrukom valovnicom. Br. 1299/1.
38 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 14 cm, saču-
vana visina 5 cm, svijetlo smeđe-narančasto pečena glina, primjese
21
23
Aleksandra Bugar
20
kremenog pijeska i ostalih granula veličine do 1 mm. Ukrašen užlije-
bljenom češljastom valovnicom. Br. 1299/4.
39 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 12,6 cm, saču-
vana visina 5,8 cm, tamno smeđe pečena glina, primjese kremenog
pijeska i ostalih granula veličine do 1 mm. Ukrašen užlijebljenom
češljastom valovnicom. Br. 1299/13.
Jama 1712 (sl. 4: 1; nalazi 40-43)
Jama 1712 ovalnog je tlocrta veličine 1,20 x 0,75 m, ukopana
0,16 m u geološku osnovu. Zapuna je bila tamno sivo smeđa, masna,
tvrda i drobljiva pjeskovita glina, s tragovima ugljena, životinjskim
kostima (64 uzorka), ulomcima keramike (140 ulomaka) te grozdo-
likom naušnicom.
KIA 36523; C14 BP 937±25
1∑ cal. AD 1080-1128 (40,3 %); 1133-1152 (16,4 %)
2∑ cal. AD 1030-1157 (95,4 %)
40 Oštećena lijevana brončana grozdolika naušnica tzv. volinj-
skog tipa, očuvana visina 2,4 cm, očuvana širina 2,1 cm. Br. 1712/pn
251.
41 Lonac, rekonstruiran, pr. usta 14,1 cm, pr. dna 9,6 cm, visina
18 cm, najveća širina trbuha 16,8 cm, svijetlo do tamno smeđe peče-
na glina, površina mrljasta, primjese kremenog pijeska. Ukrašen na
ramenu i gornjem dijelu trbuha nepravilnim, kratkim, vertikalnim,
češljastim zarezima ispod kojih su do dna posude užlijebljene plitke
vodoravne linije. Br. 1712/pn 268.
42 Ulomak lonca, rek. pr. usta 15,5 cm, sačuvana visina 3,7 cm,
svijetlo do tamno smeđe pečena glina, površina mrljasta, primjese
kremenog pijeska. Ukrašen plitko užlijebljenom niskom, razlom-
ljenom, jednostrukom valovnicom. Br. 1712/4.
43 Ulomak stijenke posude, vel. 4,2 x 4,4 cm, svijetlo do tamno
22
24
187
 srednji vek

25 26 27

28 29 30 31

32 33 34

smeđe pečena glina, površina mrljasta, primjese kremenog pijeska.
Ukrašen vodoravno raspoređenim gustim nizovima sitnih, nepravil-
nih uboda načinjenih kotačićem. Br. 1712/5.
Jama 347 (sl. 4: 1; nalazi 44-46):
Jama 347 nepravilnog je ovalnog tlocrta veličine 3,30 x 1,20 m,
ukopana 0,30 m u geološku osnovu. Zapuna je bila izrazito tamno
siva, masna i tvrda pjeskovita glina, s komadićima ugljena, životinj-
skim kostima (18 uzoraka), ulomcima keramike (97 ulomaka) te
ulomkom željezne strelice.
KIA 36519; C14 BP 912±24
1∑ cal. AD 1046-1093 (41,0 %); 1120-1140 (16,4 %)
2∑ cal. AD 1034-1185 (95,4 %)
44 Ulomak željezne romboidne strelice, oštećen, sačuvana visi-
na 6,4 cm, širina na najširem mjestu 1,8 cm. Br. 347/pn 116.
45 Ulomak lonca s izvijenim rubom, rek. pr. usta 12,7 cm, saču-
vana visina 6,5 cm, tamno smeđe pečena glina, primjese kremenog
pijeska i ostalih granula veličine do 1 mm. Ukrašen s tri užlijebljene
linije. Br. 347/13.
46 Ulomak dna i stijenke posude, rek. pr. dna 11 cm, sačuvana
visina 16 cm, tamno smeđe pečena glina, primjese kremenog pijeska
i ostalih granula veličine do 1 mm. Ukrašen s tri užlijebljene jedno-
struke valovnice na gornjem dijelu trbuha. Br. 347/14.

35 36 Jama 1704 (sl. 4: 1; nalazi 47-49):

Jama 1704 ovalnog je tlocrta veličine 1,95 x 1,30 m, ukopana

37 38 39

188

40
43 41
42
0,95 m u geološku osnovu. Zapuna je bila tamno siva tvrda pjeskovi-
ta glina, s komadićima ugljena, ulomcima keramike (24 ulomka) i S-
karičicom.
KIA 36522; C14 BP 844±23
1∑ cal. AD 1173-1220 (68,3 %)
2∑ cal. AD 1160-1254 (95,4 %)
47 S-karičica, bronca, okruglog presjeka, promjer karičice 3 cm,
promjer žice 1,5 mm, kraj je usko raskucan, širina S-petlje 2 mm. Br.
1704/pn 260.
48 Ulomak stijenke posude, vel. 2 x 2 cm, svijetlo do tamno
smeđe pečena glina, površina mrljasta, primjese kremenog pijeska.
Ukrašen užlijebljenom niskom valovnicom. Br. 1704/2.
49 Ulomak stijenke posude, vel. 2,8 x 3 cm, svijetlo do tamno
smeđe pečena glina, površina mrljasta, primjese kremenog pijeska.
Ukrašen s tri užlijebljene vodoravne linije. Br. 1704/1.
Izbor nalaza iz 13. do 15. stoljeća
U želji, da upozorimo na postojanje naseljavanja i u periodu od
13. do 15. stoljeća predstavljamo mali dio inventara iz jame 2342
(nalazi 50-53), jame 2173 (nalazi 57-64) i bunara 5370 (nalazi 54-56).
50 Ostruga s kotačićem, željezna, korodirana, lučno izvijenih
krakova. Očuvana je jedna pločica za vezivanje remena na krajevim
krakova - okrugla je i plosnata s okruglom rupom. Ostružni luk na
petnom dijelu blago trokutasto proširen, trn je kratak i oštećen.
Osmerokraki kotačić oštećen, promjera cca. 3 cm. Dužina trna cca. 2
cm, dužina krakova cca. 10,5 cm. Br. 2342/pn 409.
51 Željezna pređica D-oblika s iglom za pričvršćivanje, dimen-
zija 4 x 4,2 cm, širina prečke 0,4 cm, dužina trna igle 4,5 cm. Br.
2342/pn 416.
52 Ulomak lonca, rek. pr. usta 22,7 cm, sačuvana visina 10 cm,
tamno smeđe pečena glina, na unutrašnjoj strani smeđa mrljasta
površina, primjese kremenog pijeska. Ukrašen plitko kaneliranim
vodoravnim linijama. Br. 2342/2.
Aleksandra Bugar
53 Ulomak lonca, rek. pr. usta 15 cm, sačuvana visina 7,5 cm,
tamno smeđe pečena glina, na unutrašnjoj strani smeđa mrljasta
površina, primjese kremenog pijeska. Ukrašen plitko kaneliranim
vodoravnim linijama. Br. 2342/1.
54 Lonac, rek. pr. usta 19,4 cm, pr. dna 11,1 cm, visina 20 cm,
najveća širina trbuha 22,3 cm, tamno smeđe do crno pečena glina,
površina mrljasta, primjese kremenog pijeska. Ukrašen kaneliranim
vodoravnim linijama. Br. 5370/pn 646.
55 Ulomak ruba i ručke vrča, rek. pr. usta 8,9 cm, sačuvana visi-
na 5 cm, sačuvana visina ručke 10,2 cm, širina ručke 2,6 cm, debljina
ručke 1,2 cm. Svijetlosmeđe pečena glina, primjese sitnog kremenog
pijeska. Ručka ukrašena po sredini utisnutim uskim zarezima. Br.
5370/pn 643.
56 Vrč s jednom ručkom, rek. pr. usta 7 cm, rek. pr. dna 8,2 cm,
rek. visina 18,3 cm, širina ručke 2,6 cm, Svijetlo smeđe pečena glina,
primjese sitnog kremenog pijeska. Ukrašen plitko kaneliranim
vodoravnim linijama na ramenu vrča, a ručka je ukrašena utisnutim
uskim zarezima. Br. 5370/pn 645.
57 Osmerokraki kotačić, dio ostruge, oštećen, promjera cca. 4,2
cm. Br. 2173/pn 382.
58 Drška žlice ili vilice, željezna, korodirana, sačuvana dužina
19 cm, najveća širina 1,9 cm, debljina 0,3 cm. Br. 2173/pn 373.
59 Ulomak ruba lonca, rek. pr. usta 14,7 cm, sačuvana visina 2,7
cm, oker do svijetlo sivo pečena glina, površina mrljasta, primjese
kremenog pijeska. Br. 2173/2.
60 Ulomak ruba lonca, rek. pr. usta 18,2 cm, sačuvana visina 2,3
cm, svijetlo do tamno smeđe pečena glina, površina mrljasta, pri-
mjese kremenog pijeska. Br. 2173/9.
61 Ulomak ruba lonca, rek. pr. usta 17,7 cm, sačuvana visina 2,4
cm, svijetlo crvenkasto ružičasto pečena glina, primjese kremenog
pijeska. Br. 2173/1.
62 Ulomak ruba lonca, rek. pr. usta 15,3 cm, sačuvana visina 3
cm, svijetlo do tamno smeđe pečena glina, površina s unutrašnje
strane svijetlo smeđa, primjese kremenog pijeska. Br. 2173/6.
44 45
46
189
 srednji vek

Oblikom i ukrasom loncu 6 sličan je lonac tipa IV iz nekropole

47 48
49
63 Ručka, visina 7,5 cm, širina 1,3 cm, četvrtastog presjeka
debljine 1,4 cm, s okruglom rupom promjera cca. 1,5 cm. Svijetlo
smeđe pečena glina, na unutrašnjoj strani sivo smeđa, primjese
sitnog kremenog pijeska. Ukrašena po hrbtu trakom s dubljim hori-
zontalnim urezima. Br. 2173/19.
64 Ulomak zdjelice vertikalnog vrata, s rebrom na prijelazu uza-
obljen trbuh, rek. pr. usta 12,8 cm, sačuvana visina 4,7 cm. Narančasto
pečena glina, vanjska površina glazirana, smeđe, sive I tamnosmeđe
boje, unutrašnja stijenka premazana sivo smeđom mat bojom. Br.
2173/21.
Povijesni i kronološki okvir života u naselju Šepkovčica
Kronološki okvir života u srednjovijekovnom naselju Šep-
kovčica izveden je na temelju analize međusobnih odnosa pojedinih
odabranih jama i objekata i njihovog inventara te datacije pomoću
radiokarbonske C14 analize. Treba još jednom naglasiti da obrađeni
nalazi predstavljaju samo manji dio naseobinskih nalaza. Za utvrđi-
vanje vremenskog raspona za pojedinu C14 analizu u ovom su radu
korišteni rezultati vezani za 2∑ te se pretpostavlja da je apsolutno vri-
jeme u koje treba smjestiti pojedini inventar otprilike u sredini toga
raspona.
Vremenski okvir dobijen C14 analizom potkrepljuje relativne
odnose između nalaza keramike, a osobito nakita. Repertoar oblika
posuda i ukrasa, ali i fakture promatrani zajedno s metalnim nalazi-
ma odgovaraju razdoblju od 9. do 13. stoljeća. U ovoj bi fazi analize,
s obzirom na brojnost nalaza koji odgovaraju vremenu 11. stoljeća,
naglasak stavili upravo na to razdoblje - tada je naselje vjerojatno bilo
u punom razvoju.
u Ravnoj datiran u 9.-10. stoljeće (Petković at al. 2005, sl. 25: 2).
2. faza može se postaviti u prvu polovicu 11. stoljeća na osnovu
C14 datacije jame 389 (2∑ cal. AD 995-1052), objekta 1 (2∑ cal. AD
1012-1052), objekta 3 (2∑ cal. AD 1016-1052) i jame 287 (2∑ cal. AD
1016-1067). Lonci ova faze već su uobičajnih dimenzija, malo
zatvoreniji i sa razrađenim rubom. Očituju se kombinacije motiva:
nizovi valovnica (12, 13, 15-18, 20, 22, 25-28), valovnica i paralelnih
linija (11), ureza i horizonatalnih paralelnih linija (14, 19, 21, 23), niz
plitkih ureza načinjenih kotačićem (24, 29). U ovim se kontekstima
pojavljuju i stijenke posuda sa ukrašenim rebrom. Ornament je izve-
den pomoću sitnog narebrenog alata, a motiv je riblja kost (31, 32).
U ovoj fazi zastupljena su i dva plastična otiska na dnu lonca (33, 34).
Ukras utisnut kotačićem u vidu razdvojenih kvadratića prekri-
vaju cijelo tijelo posude (24, 29). Sličan motiv na posudama javlja se
na više lokaliteta na užem i širem europskom prostoru, a datira se od
druge polovine 10. stoljeća i u 11. stoljeće (Sekelj Ivančan et al. 2005,
T. 7: 47; 8: 51; Demo 1996, 94, kat. 61: 13), drugu polovinu 10. do
polovine 12. stoljeća (Bikić 1994, 16, sl. 4: 10) te u 11.-13. stoljeće (Sós
1963, T. LXII: 1; LXXVI: 2; Kovalovszki 1980, 25, t. 4; 28, t. 1; Bona
1973, 34, t. 5; Predovnik 2003, kat. 8-10).
Ukras na plastičnom rebru, ali s motivom kosih zareza (31, 32),
pojavljuje se na jednom ulomku s lokaliteta Koprivnički Bregi koji se
široko datira u razdoblje od 9. do 11. stoljeća (Sekelj Ivančan 2001, Pl.
XXII: 142). Na nalazištu Mužla-Čenkov I motiv riblje kosti izveden na
51
50

Stariji horizont naselja

1. faza naseljavanja možemo postaviti u 9. do 10. stoljeće na
osnovu C14 datacije objekta 5 (2∑ cal. AD 769-886) i jame 289 (2∑ cal.
AD 912-970). Popratna arheološka građa u ovim je jamama gotovo
keramika, ako izuzmemo mali ulomak željeza u objektu 5. Riječ je o
velikim loncima sa širokim otvorom, jednostavnom profilacijom 52
rubova i širokog trbuha (1-2, 5), kao i o manjim formatima lonaca
nešto užeg trbuha (4, 6, 7). U objektu 5 ukras je izveden pojedinim
nizovima valovnica (1-4), dok lonci iz jame 289 pokazuju bogatiju
ornamentaciju sa više nizova valovnica (5, 6), kombinacijom va-
lovnica i horizontalnih paralelnih linija (7, 9), češljastom valovnicom
(8, 9) te kombinacijom valovitih traka i kosih ureza (10).
Loncima iz objekta 5 (1, 2), a dijelom i iz jame 289 (5, 7) tipološ-
ki je sličan lonac iz jame 111 iz Nove Table kraj Murske Sobote koja
pripada drugoj polovini 8. stoljeća, fakturno se pak donekle razliku-
ju (Guštin 2004, sl. 7: 3).
53

190

56
54
sličan način, narebrenim zarezima, javlja se u I. i II. naseobinskoj fazi
datiranoj u 9. i 10. stoljeće (Hanuliak, Kuzma, Šalkovský 1993, T. 64:
5; 97: 5; 114: 1; 133: 3), a na nalazištu Örménykút javlja se u III.
naseobinskoj fazi datiranoj u 10. stoljeće, eventualno u početak 11.
stoljeća (Herold 2004, Taf. 58: 3).
Motiv tankih kosih zareza urezanih ispod vrata lonca, kao i
nešto grublje izvedeni zarezi, koji se javljaju kao samostalni motiv ili
u kombinaciji s vodoravno urezanim linijama ispod njih (14, 19, 21,
23), u kontekstu istočnočeških nalazišta javlja se od druge polovine
10. stoljeća i koristi se kroz cijelo 11. stoljeće (Šolle 1972, Abb. 6). Na
nalazištu Örménykút javlja se u III. naseobinskoj fazi (Herold 2004,
Taf. 45: 1, 2), a na burgu Zalavár nalazi se u horizontu 9./10. stoljeća
(Sós 1963, LXI: 2, 3).
3. faza može se postaviti u drugu polovinu 11. stoljeća i prvu
polovinu 12. stoljeća na osnovu C14 datacije jama 1299 (2∑ cal. AD
1027-1159), 1712 (2∑ cal. AD 1030-1157) i 347 (2∑ cal. AD 1034-1185).
U ovoj fazi za potvrdu datacije, pored keramike zastupaljeni su
i metalni i koštani predmeti.
Volinjska naušnica (40) je predstavnik lijevane inačice obično
skupocjenih filigranskih primjeraka i često se nalaze na prostoru
omeđenom Savom, Dunavom i Dravom te čine osebujan i prepoz-
natljiv oblik nakita vrlo čest u grobljima na redove bjelobrdskog kul-
turnog kruga. Lokalitetu Šepkovčica najbliže je locirana radionica u
Sisku gdje su se ovakve lijevane naušnice izrađivale u 11. stoljeću
(Vinski 1970, 79) a općenitu njihovu pojavu Giesler smješta u poče-
tak 11. stoljeća (1981, Taf. 53, 2). U ovom se dijelu panonskog pros-
tora koriste do prvih desetljeća 12. stoljeća (Tomičić 1991, 106; 1992,
128, Taf. 6; Demo 1996, 47).
Za precizniji opis tehnike i detalja ukrasa brončanog privjeska
s petljom (35) trebat će pričekati konzervaciju i restauraciju. No, i u
ovoj je fazi vidljivo da je tijelo ukrašeno kružnim motivom i granuli-
ranjem sitnih trokutastih polja te da je donji rub sačuvanog dijela
neobrađen ili oštećen i predstavlja polovicu privjeska jagodastog
oblika. Analogije nalazimo u nakitu starohrvatske kulturne grupe -
jednojagodnim naušnicama i većim jagodastim privjescima (Jelovina
1976, 97-99). Privjesku sa Šepkovčice slični su oni iz groba 117 iz
Gomjenice kod Prijedora (Miletić 1967, T. XX: 117) te privjesci iz
Trilja i Solina (Gunjača 1948, 213, sl. 3, 214). Sličan motiv granuliranih
trokutića pojavljuje se na više primjeraka jednojagodnih naušnica,
npr. u Biskupiji-Crkvine, Koljanima-Crkvine, Kninu-Spas, Gomjenici i
drugdje (Miletić 1967, T. XXIII: 145; Jelovina 1976, T. XVI: 1, 2, 7, 8;
Aleksandra Bugar
55
XVIII: 3, 4; LXXIV: 3; LXXV: 1, 2; Sokol 2006, 246-250, br. 16). Do ovog
tipa privjeska (35) po mišljenju Gunjače i Jelovine došlo se pre-
radom jagode s naušnice, dok je Nada Miletić iznijela mogućnost da
su privjesci izrađeni kao samostalni predmeti. Ovi tipovi nakita dati-
raju se u 9. i 10. stoljeće s težištem na 10. stoljeću i mogućnošću
upotrebe u 11. stoljeću (Jelovina 1976, 98, 99; Miletić 1967, 123, 124,
143).
Premda oštećen, željezni vrh strelice s trnom mogli bi se odre-
diti kao tip romboidne strelice (44). Ovakve se strelice nalaze u
muškim grobovima na širem prostoru Karpatske kotline i Panonije,
pa tako i u grobljima bjelobrdske kulture. Na groblju na Lijevoj bari
datirane su, kao i groblje, od druge polovine 10. stoljeća do prvih
desetljeća 11. stoljeća (Demo 1996, 45, kat. 46: 1-7, 87; Tomičić 1992,
124, Taf. 2). Pojedinačno se javljaju i tijekom 12. i 13. stoljeća (Ruttkay
1976, 330).
Uz već poznate oblike i ukrase faze 2 izdvajamo ukras na loncu
41 izveden žlijebljenjem kratkih, češljastih, vertikalnih i kosih zareza
u gornjem dijelu posude, dok je donji dio lonca ukrašen vodoravnim
kaneliranim linijama u nekoliko odvojenih pojaseva. Sličan motiv
češljastih zareza vidljiv je na loncu s lokaliteta Šarnjak kod Šamovca,
datiran u 9.-10. stoljeće (Sekelj Ivančan 2001, Pl. XLI: 285).
4. faza može se postaviti u drugu polovinu 12. stoljeća i na
početak 13. stoljeća na osnovu C14 datacije jame 1704 (2∑ cal. AD
1160-1254).
Ova faza je u našem prilogu zastupljena samo jednom jamom,
ali na lokalitetu je bio otkriven još jedan sličan inventar u jami 111,
koji je osim S-karičice (identične br. 47) imao vrlo sličan keramički
materijal. Popratna keramička građa jame 1704 je relativno skromna,
zastupana sitnim ulomcima sa ukrasom valovnice (48) i urezanim
horizontalnim paralelnim linijama (49). Potonja ima sličan ulomak
zastupljen u jami 111, u kojoj se uz karičicu nalazio i ulomak ukrašen
kotačićem.
Obične S-karičice oblik su nakita koji se često nalazi u groblji-
ma na redove bjelobrdskog kulturnog kruga, nalažene su diljem
Karpatske kotline, a koriste se kroz dugo vremensko razdoblje od 10.
do 13. stoljeća (Korošec 1950, 52-59; Giesler 1981, Taf. 53, 2; Tomičić,
1991, 102, 103; 1992, 128, Taf. 6; Demo 1996, 47).
191
 srednji vek
Mlađi horizont naselja
Brojnost nalaza upućuje na evidentnu promjenu u tehnološ-
kom, tipološkom, ali i ekonomskom smislu pa su nalazi metalnih
predmeta daleko brojniji u usporedbi sa starijim horizontom. Kata-
loški izbor daje vrlo kratak uvid u karakteristične nalaze ovog raz-
doblja funkcioniranja naselja, a koji su bili pogodniji za uže datiranje.
Ostruge s kotačićem (50, 57) vežu se uz pojavu novih tehnika
jahanja u vremenu kada viteška konjica ima presudnu ulogu u ratnim
zbivanjima i nema izravnih prethodnika u ranijim tipovima ostruga
(Nikolić 1956, 69). Pojavljuju se od polovine 13. stoljeća ili nešto rani-
je (Ruttkay 1976, 344-351). Primjerak 50 odgovarao bi Ruttkayevu
tipu C-b, koji se na području Slovačke datira u razdoblje od druge
polovine 13. do polovine 14. stoljeća. (Ruttkay 1976, 347, Abb. 72;
350-352). Vrlo slična je i ostruga sa Kamengrada datirana u početak
14. stoljeća (Demo 1984, 326, 328, 331, sl. 8: 1).
Željezna jednodijelna pređica D-okvira s pomičnim trnom (51)
predstavlja tip koji zajedno s pređicama okrugloga i ovalnoga pres-
jeka prevladavaju tijekom 13. i 14. stoljeća, dok su kasnije znatno
rjeđe (Demo 2007, 78, 82, 83).
Keramički nalazi su vrlo brojni, a od starijeg se horizonta znat-
no razlikuju fakturom i oblikom, a posebice složenijom profilacijom
rubova (52-54, 59-62). Posude su izrađene na brzorotirajućem kolu,
a tipološki prevladavaju lonci i u manjoj mjeri vrčevi (55, 56). U tom
horizontu javljaju se i manje posudice, čaše, zdjele (62) i poklopci.
Čest ukras su kanelirane horizontalne linije izvedene na trbuhu
posuda (52-54), dok su ručke vrčeva ukrašene kratkim zarezima (55,
56). Analogije za ove tipove keramičkih posuda brojne su u bližem i
širem europskom prostoru, a odgovaraju širem vremenskom
rasponu od 13. do 15. stoljeća (Šolle 1972, 158, Abb. 6; Šribar 1972,
19, 20 i tablice; Holl, Parádi 1982, 106, Abb. 53; Predovnik 2003, kat.
64-357; Demo 2007, 1.51-1.55).
Možemo zaključiti da je naselje na lokalitetu Šepkovčica
funkcioniralo u razdoblju od 9./10. do 15. stoljeća. Prema tipološkoj
analizi pronađene građe uočljiva je razlika između starijeg i mlađeg
horizonta naselja, a razdjelnicu između njih možda treba vidjeti u
vremenu mongolske provale 1242. godine. Možda je naselje privre-
meno bilo napušteno u vrijeme nemirnih vremena, da bi se nakon
57
59
61
58 63
192
stabilizacije prilika život u njega vratio, ali tada se objekti većinom
podižu na susjednoj obali potoka. U sloju rušenja kasnosrednjo-
vjekovnog bunara pronađen je oštećeni novac - neočišćen je pa se,
za sada, na temelju obrisa motiva na aversu i reversu, može reći kako
je najvjerojatnije riječ o srebrnom denaru kovanom u vrijeme kralja
Žigmunda Luksemburškog (1368.-1437.) (Huszár 1979, 576).
Kraj života u naselju treba povezati sa značajnom depopulacijom
kao posljedicom čestih osmanlijskih upada na područje Turopolja
koja započinju početkom dvadesetih godina 15. stoljeća i traju sve do
konca 16. stoljeća. Mnoga uništena naselja se napuštaju te im se s vre-
menom gubi trag u prostoru (Laszowski 1910, sv. I, 273-277). Možda je
upravo 1469. godina, kad je osmanlijska vojska teško poharala
Turopolje i okolicu i izazvala veliki strah u susjednom Kaptolu i
Gradecu, godina prestanka života u naselju (Buntak 1996, 133).
Brežuljci na kojima su izgrađeni Kaptol i Gradec, srednjovje-
kovne jezgre današnjega Zagreba, činili su dio vizure stanovnika
srednjovjekovnoga naselja na lokalitetu Šepkovčica. I oni su, kao i
ostali stanovnici drugih turopoljskih naselja, zasigurno gravitirali
ovima naseljima, trgovačko-obrtničkom i centru biskupije. No, nji-
hov se život mora promatrati i u vezi s nedalekim naseljem tu-
ropoljskih plemića - Donjom Lomnicom. Njezini stanovnici se prvi
put u izvorima spominju 1279. godine kao „čuvari grada Zagreba“ i
„plemići polja zagrebačkog“ (Laszowski 1910, sv. I, 309-318).
Srednjovjekovno naselje na lokalitetu Šepkovčica udaljeno je svega 1
km od stare jezgre Donje Lomnice pa se veza ovih dvaju naselja mora
pretpostaviti. I grad Sisak, antička Siscia, s područjem Turopolja
povezan nekadašnjim antičkim cestama (srednjovjekovnim Via anti-
qua i Via magna) bio je važno središte i u razdoblju ranoga srednje-
ga vijeka te je mogao biti u sferi doticanja s ovim naseljem, udalje-
nim nepunih 50 km. Tu vezu možda sugerira i naušnica volinjskog
tipa pronađena na Šepkovčici, a čije izvorište treba tražiti u sisačkim
radionicama toga vremena.
Istraživanja na lokalitetu Šepkovčica pokazuju kako arheologija
"širokih poteza", koju omogućuju zaštitna istraživanja na trasama
budućih autocesta, pruža cjelovitiji uvid u veće površine. U ovom slu-
čaju imamo priliku cjelovitije interpretirati nalazne cjeline, a detaljnije
analize pronađene građe s lokaliteta Šepkovčica otvara mogućnost bo-
ljeg sagledavanja života srednjovjekovnih stanovnika ovoga područja.
60
62
64

Frühmittelalterliche Siedlung
Velika Gorica-Šepkovčica
Die untersuchte mittelalterliche Siedlung als ein Teil des
mehrschichtigen und sich auf einer Fläche von 50.000 m2 erstreck-
enden Fundortes Šepkovčica befindet sich in der Nähe der Stadt
Velika Gorica, zwanzig Kilometer südöstlich von Zagreb (Abb. 1-3).
Von den frühmittelalterlichen Funden aus Turopolje müssen
die in Velika Gorica und Novo Čiče entdeckten Friedhöfe, datiert in
das ausgehende 8. und beginnende 9. Jh., sowie ein Friedhof der Bi-
jelo Brdo-Kultur in Ščitarjevo erwähnt werden. In den Quellen wird
der nordwestliche Teil von Turopolje-Tal als wichtige mittelalterliche
Besiedlungsgegend erwähnt. Dort liegt auch der Fundort Šepkovčica.
Zwölf Siedlungen, die auch heute bestehen, werden noch im 13 Jh.
erwähnt, während der Großteil der bestehenden Siedlungen im
späten Mittelalter im 14. und 15. Jh. entstand. In den mittelalter-
lichen Urkunden wird Turopolje Campus Zagrabiensis und Campus
Nobilium Zagrabiensis genannt.
Die Fläche der freigelegten mittelalterlichen Siedlung, die in
etwa in die Zeit von dem 9. bis zum 15. Jh. datiert wurde, erstreckt
sich auf einer Fläche von etwas über 15000 m2 und ist rund 400 m
lang. Innerhalb der freigelegten Teile der mittelalterlichen Siedlung
am Fundort Šepkovčica wurden 823 Gruben registriert, davon sind
fast 75 % Pfostenlöcher. Die restlichen rund 200 Vertiefungen in der
Erde gehören den Gruben, deren Größe zwischen 1 und 6 m betrug.
Die erhaltenen Grubentiefen reichen von den ganz geringen bis zu
0,70 m. Eine Ausnahme bilden zwei viereckige Konstruktionen von
zwei Brunnen, die eine Tiefe von 3-3,5 m aufweisen. Außerdem wur-
den auch die Reste von drei Kalottenkonstruktionen gefunden, bei
denen es sich wahrscheinlich um Reste der Backöfen handelt.
Der chronologische Rahmen des Lebens in der mittelalterlichen
Siedlung Šepkovčica wurde aufgrund einer Analyse der gegenseitigen
Verhältnisse zwischen einzelnen gewählten Gruben und Objekten
sowie deren Inhalte sowie anhand der Datierung mit Hilfe der
Radiocarbonmethode ermittelt. Die Gefäßformen und Verzierungen,
aber auch die Tonkonsistenz, betrachtet auch zusammen mit den
Metallfunden, weisen auf zwei Zeithorizonte hin, in denen die
Siedlung existierte. Der ältere Horizont kann in die Zeit vom 9. bis zum
13. Jh. und der jüngere in die Zeit vom 13. bis zum 15. Jh. datiert wer-
den. Angesichts der zahlreichen Funde aus dem älteren Horizont der
Siedlung, wird das Augenmerk in diesem Beitrag vorwiegend auf diese
Zeitperiode gerichtet, während der jüngere Horizont nur summarisch
dargestellt wurde. Der mit Hilfe der Radiocarbonmethode festgestellte
Zeitrahmen bestätigt die relativen Beziehungen zwischen den
Keramikfunden, insbesondere beim Schumuck.
Ein Versuch der Interpretation der Grundrisse von aufgedeck-
ten Befunden durch Verbindung von Pfostenlöchern weist auf die
Regelmäßigkeit der Konstruktionsschemata hin. Hier wird über die
Ergebnisse der ersten Analysen durch die Wahl von vier Objekttypen
aus der älteren Siedlungsphase (Abb. 4) berichtet:
Typ 1 (Abb. 4: 1)
Halbgrubenhaus, Größe 6 x 3 m, umrandet von mehreren
Pfostenlöchern, die im Grundriss ein unregelmäßiges Viereck bilden
(Beispiel: Objekt 5).
Typ 2 (Abb. 4: 2, 3)
Halbgrubenhaus mit oval- oder rechteckförmigen Grundriss
und mit gerundeten Ecken und flachem Boden, Größe: zirka 2 x 2 m,
umrandet mit Pfostenlöcher (Beispiele: Objekte 1 (Abb. 5) und 3).
Typ 3 (Abb. 4: 2, 3)
Rechteckiges Objekt, Größe; zirka 5,5 x 3,5 m, bzw. 4,5 x 2,5 m,
Aleksandra Bugar
gebildet von den Pfostenlöchern in regelmäßigen Reihen (Beispiele:
Objekte 4 und 2).
Typ 4 (Abb. 4: 4)
Eine Gruppe rechteckiger Objekte innerhalb einer umzäunten
Fläche mit Rechteckgrundriss, das von den Pfostenlöchern gebildet
wird (Beispiel: Objekt 6).
Die Grabungen am Fundort Šepkovčica lieferten Elemente der
Siedlungsarchitektur, bzw. der Bauernhöfe, die unterhalb des
Begehungshorizontes eingegraben wurden. Es muss jedoch darauf
hingewiesen werden, dass durch die Bestellung der Felder, gesehen
vom jetzigen Begehungsniveau aus, zirka 25-30 cm der
Kulturschicht zerstört wurde, was für das Verständnis der vorgefun-
denen Situation, d.h. der Konstruktionen von eingegrabenen
Gruben wichtig ist.
Ein Vergleich der Grundrisse der Objekte 1, 2, 3, 4 und 6 lässt
schon jetzt erahnen, dass es sich um einzigartige Komplexe einzelner
Bauernhöfe handelt. Die Wahl der Funde vermittelt nur zum Teil das
Bild der Siedlungsfunde, ist jedoch ein bestimmter Querschnitt durch
die lange Lebensdauer der Siedlung. Der Katalog umfasst Funde vom
9. bis 13. Jh., die mit der Radiocarbonmethode datiert wurden. Ein
Vergleich der Ergebnisse innerhalb des älteren Siedlungshorizonts
ergab vier Phasen:
Die 1. Besiedlungsphase lässt sich aufgrund der C14-Datierung
des Objektes 5 (2∑ cal. AD 769-886) und der Grube 289 (2∑ cal. AD
912-970) in das 9.-10. Jh setzen (Abb. 6).
Die 2. Besiedlungsphase kann aufgrund der C14-Datierung der
Grube 389 (2∑ cal. AD 995-1052), Objektes 1 (2∑ cal. AD 1012-
1052), Objektes 3 (2∑ cal. AD 1016-1052) und der Grube 287 (2∑
cal. AD 1016-1067) in die erste Hälfte des 11. Jh. gesetzt werden.
Die 3. Besiedlungsphase kann aufgrund der C14-Datierung der
Gruben 1299 (2∑ cal. AD 1027-1159), 1712 (2∑ cal. AD 1030-
1157) und 347 (2∑ cal. AD 1034-1185) in die zweite Hälfte des 11.
Jh. und erste Hälfte des 12. Jh. gesetzt werden.
Die 4. Besiedlungsphase lässt sich aufgrund der C14-Datierung
der Grube 1704 (2∑ cal. AD 1160-1254) in die zweite Hälfte des 12.
Jh. oder den Beginn des 13. Jh. setzen.
Abschließend können wir sagen, dass die Siedlung am Fundort
Šepkovčica in der Zeit vom 9. bis 15 Jh. existierte. Eine typologische
Analyse der Funde weist eindeutig auf einen älteren und einen jün-
geren Siedlungshorizont hin, wobei ein Grund für die
Unterbrechung der Besiedlung in den Mongoleneinfällen zu suchen
ist. Das Ende der Siedlung muss mit großer Entvölkerung als einer
Folge der ständigen Türkeneinfälle in Turopolje zusammengebracht
werden, die in den 20er Jahren des 15. Jh. einsetzten und bis zum
Ende des 16. Jh. andauerten. Die Hügel, auf den Kaptol und Gradec,
die mittelalterlichen Kerne des heutigen Zagreb, errichtet wurden,
bildeten zusammen mit der Siedlung in Šepkovčica ein Teil des mit-
telalterlichen Landschaftsbildes, denn die beiden Orte waren für die
Bewohner dieser Siedlung wie auch der anderen Siedlungen in
Turopolje das natürliche Mittelpunkt. Ihr Leben aber muss auch im
Zusammenhang mit der 1 km entfernten Siedlung der Adligen von
Turopolje-Donja Lomnica - aber auch mit der 50 km entfernten Stadt
Sisak (römische Siscia), einem wichtigen Zentrum auch im frühen
Mittelalter, betrachtet werden.
*Zahvaljujem prof. Mitji Guštinu na pomoći oko pripreme ovog rada te kolegama arhe-
olozima Krešimiru Filipcu i Borisu Mašiću na sugestijama. Crteže arheološke građe
izradila Iva Marochini.
193
severna dalmacija

1 Nin-Sv.Križ, 2 Nin-Ždrijac, 3 Krneza-Jokina glavica

195
 1 Nin-Sv.Križ, 2 Nin-Ždrijac, 3 Krneza-Jokina glavica

196
 karla gusar

Ranosrednjovjekovna
keramika iz Krneze
Karla Gusar

U
svibnju 2007. godine Odjel za arheologiju Sveučilišta broj skeleta također je uništen korijenjem vegetacije i stabala koja su
u Zadru pod vodstvom prof. dr. sc. Ante Uglešića za- rasla iznad grobova. Pokojnici su u grobovima polagani na leđima s
počeo je istraživanja lokaliteta Jokina glavica u selu rukama ispruženim uz tijelo, s manjim otklonima u orijentaciji SZ-JI,
Krneza, nedaleko od Zadra1. Lokalitet se nalazi sje- zavisno o položaju samog groba, odnosno o tome da li se nalazio u
verozapadno od samog sela, u blizini srednjovjekov- središtu humka ili na njegovoj padini.
ne crkvice Gospe od Sniga, odnosno na granici između sela Krneza i Kod manjeg broja ukopa unutar grobova pronađeni su prim-
Ljubač uz cestu koja vodi od Zadra prema Pagu. To je grobni humak jerci nakita (karičice, jednojagodne naušnice, prstenje, ogrlica od
koji, s još dva u neposrednoj blizini, dominira konfiguracijom staklenih perli), predmeta svakodnevne upotrebe (noževi, kresivo,
okolne plodne ravnice iznad Ljubačkog zaljeva (sl. 1). Već se i prije kremenje) i keramike kakvi se javljaju i u drugim starohrvatskim
samih istraživanja na svim humcima nailazilo na nalaze srednjo- grobljima ranog horizonta. Jedan dio nalaza pronađen je izvan
vjekovne keramike. grobova, te nije u potpunosti jasno da li su oni pripadali uništenim
Grobni humci kao tipičan način ukapanja tijekom prapovijesti grobovima. Kako je tema ovog rada prvenstveno keramika njome
javljaju se na širem zadarskom području, no oni korišteni tijekom ćemo se detaljnije pozabaviti, dok će cjelovita nekropola s nalazima
razdoblja srednjeg vijeka nisu toliko uobičajeni i uglavnom su kon- biti obrađena nakon završetka istraživanja.
centrirani na širem području Nina. Ovi humci javljaju se na otoku Dosadašnjim istraživanjem pronađena je značajna količina
Pagu, u Privlaci, Ninu, Ninskim Stanovima i na spomenutom podru- keramike koju čine brojni ulomci, te osam posuda koje je bilo mogu-
čju između Ljupča i Krneze (Belošević 1980, 59, 60, sl. 4). Vjerojatno će rekonstruirati. Zanimljivo je da se sa sigurnošću može utvrditi da
je riječ o poštivanju starijih kultnih mjesta koja su Hrvati zatekli na je samo jedna posuda pronađena u grobu (grob 13; 3), dok su velik
ovim prostorima nakon doseljenja. To je u konačnici rezultiralo kon-
tinuitetom ukapanja na istim lokacijama. Od humaka na ninskom
području sustavno je istražena samo Materiza dok su na području
Krneze istraživanja tek započela. Prva istraživačka kampanja na
Jokinoj glavici vođena je tijekom svibnja i lipnja 2007., a nastavak
istraživanja planira se do kraja iste godine.
Ovaj grobni humak se nalazi na privatnom zemljištu. Tijekom
prošlog stoljeća prilično je devastiran obrađivanjem vinograda koji
se nalazio oko njega, tako da mu danas nedostaje veći dio plašta i
tlocrt mu je nepravilnog elipsoidnog oblika (sl. 2).
Humak je u potpunosti nasut žutom ilovačom. Sačuvan je u visi-
ni od oko 3 m iznad površine s promjerom od 18 m. Dosadašnjim is-
traživanjem otkrivena je ranosrednjovjekovna nekropola s 18 grobo-
va koji su uništeni ne samo obrađivanjem zemlje, nego i bujnom veg-
etacijom koja je tijekom godina izrasla na ovom plodnom terenu. Po
načinu pokapanja možemo izdvojiti nekoliko tipova grobova:
grobovi u običnim zemljanim rakama, grobovi s kamenom grobnom
arhitekturom te jedan ukop u drvenom lijesu. Gornji sloj grobova,
koji je bio najbliže površini vjerojatno je bio opljačkan, jer su u samo Slika 1
manjem broju grobova pronađeni ostaci kostiju pokojnika. Veliki Pogled na humak Jokina glavica prije početka istraživanja.

197
 srednji vek
Slika 2
Zračna fotografija humka nakon prve arheološke kampanje.
broj ulomaka i 6 rekonstruiranih posuda pronađeni u sloju izvan gro-
bova. Jedna je posuda pronađena uz južnu stranicu groba 18 (5), no
zbog loše sačuvanosti donjeg dijela groba i skeleta nismo u moguć-
nosti sa sigurnošću utvrditi da li se posuda nalazila unutar groba ili
neposredno izvan njega.
U svakom slučaju posude s ovog lokaliteta pripadaju skupini
kultne ranosrednjovjekovne keramike koja je na području Dalmacije
još uvijek slabo obrađena. Njome se najviše bavio J. Belošević koji je
dao najdetaljniju analizu ove vrste arheoloških nalaza (1972; 1980).
Slika 3
Keramička posuda i nakit pronađeni u grobu 13.
198
Slavenska keramika u Dalmaciji pronađena je najvećim djelom u
starohrvatskim nekropolama, a posude s ovog lokaliteta pripadaju
toj skupini koju karakteriziraju zajedničke tipološko-tehnološke
osobine. Ranosrednjovjekovna naseobinska keramika u Dalmaciji
još je slabije poznata i zabilježena je samo na lokalitetima Bribir i Nin
(Korošec 1968; Delonga 1996; Belošević 2000).
Posude s Jokine glavice izrađene su od manje ili više pročišće-
ne gline pomiješane s pijeskom i zrncima kalcita. Većina ih je dobro
i ujednačeno pečena na otvorenoj vatri. Boja posuda varira od oker-
crvenkaste do tamne sivosmeđe zavisno o boji gline i postupku pe-
čenja. Sve keramičke posude izrađene su na primitivnom lončar-
skom kolu s malim brojem okretaja, a kod nekih primjeraka na dnu
nalazimo kružni otisak njegove osovine. Vanjska površina posuda
prilično je zaglađena i na gotovo svim posudama nailazimo na trago-
ve premazivanja slojem tekuće gline. Premaz se nanosio nakon mo-
deliranja posuda, a prije samog pečenja. U njihovoj unutrašnjosti če-
sto nailazimo na tragove prstiju lončara koji su nastali kao posljedica
dorađivanja posuda rukom. Sve navedene posude dosta su nepra-
vilnog oblika upravo zbog primitivnog postupka njihove izrade. Di-
menzije posuda su različite: visina ima varira od 9 to 13,5 cm, širina
otvora od 8 do 11 cm, a promjer dna od 7 do 8,5 cm.
Kad je riječ o oblicima posuda zastupljene su one jajolikog (5-
7) i trbušastog tijela (1-4) sa širokim otvorom koji završava manje ili
više razvraćenim obodom, dok se tijelo posuda znatno sužava prema
dnu. Specifičnog oblika je upravo posuda iz groba 13, s kratkim
vratom, profiliranim obodom koji se tek blago izvija prema van i
tijelom koje se blago širi na trbuhu (3). Ostale posude imaju uglav-
nom izražen vrat i jako razvraćen obod. Specifičnost u boji nalazimo
kod posude nađene uz grob 18 koja je okercrvenkasta sa sivim mr-
ljama (5), što je zapravo posljedica lošeg, neujednačenog pečenja,
dok su sve ostale posude dobro pečene i tamne sivosmeđe boje.
Što se tiče dekoracije posuda, većina ih nije bila ukrašena, pa
među cjelokupnim keramičkim fundusom iz Krneze nalazimo samo
donji dio jedne posude (8) i jedan manji keramički fragment koji su
bili ukrašeni. Obje posude bile su ukrašene motivom urezane
višestruke valovnice. Za slavensku keramiku ranog srednjeg vijeka
pronađenu u Dalmaciji karakteristično je upravo to da većim dijelom
nije bila ornamentirana što dodatno potvrđuju i naši nalazi.
Ukrašena keramika čini tek oko 20 % ukupnog keramičkog materi-
jala nađenog u dalmatinskim nekropolama (Belošević, 1980, 111).
Na dnu tri posude (3, 6, 7) nalazimo tragove osovine lončarskog kola
i dok je kod dvije kružni trag pravilan i smješten po sredini dna, na
posudi iz groba 13 trag je nepravilan i dvostruko otisnut, a nastao je
uslijed pomicanja posude s osovine tijekom njenog procesa izrade
na lončarskom kolu.
Što se tiče tipološkog i vremenskog određenja posuda iz
Krneze, ovaj keramički materijal potrebno je sagledati u kontekstu
ostalih nalaza s ovog lokaliteta. Prilikom ove determinacije najviše
pomoći nam pruža posuda pronađena u zatvorenoj cjelini groba 13.
Osim posude, u ovom grobu pronađen je par srebrnih karičica,
zatim ogrlica od staklenih perli i fragmenti brončane žice (sl. 3).
Karičicama jedan kraj završava kukicom, a drugi ušicom i nepravil-
nog su ovalnog oblika. Analogne primjerke ovakvih naušnica nalazi-
mo u starohrvatskim nekropolama Ždrijac (Belošević 1980, T. XLIII:
1, 2, 5, 6, 17, 18) i Sv. Križ (Belošević 2000, 129, 132, T. XXI: 1; XX: 15,
16) u Ninu, te u grobljima Maklinovo brdo (Belošević 1980, T. XLIII:
3, 4) i Razbojine (Jelovina 1968, 39, T. IX: 3; Belošević 1980, T. XLIII:
9, 10) u selu Kašić, a datiraju se u 8. stoljeće i prvu polovinu 9. sto-
ljeća. Usporedbe za našu ogrlicu nalazimo među sličnim primjercima
pronađenim u nekropolama Kašić-Maklinovo brdo (Belošević 1980,

1 2
4
5
T. XXXV: 3, 12; XXXVI: 2, 6) Nin-Ždrijac (Belošević 1980, T. XXXVI:
10; XLIV: 4, 5, 7) i Biljane Donje-Trljuge (Belošević, 1980, T. XLI: 1)
koje se smještaju u isti vremenski period. Fragmenti brončane žice
pripadaju nekom od nakitnih predmeta, a slične nalazimo u grobu
162 na Sv. Križu u Ninu koji pripada 8. stoljeću (Belošević 1999, 147,
150, T. XX: 13).
Najzanimljiviji nalaz groba 13 predstavlja posuda pronađena
iznad zdjelice skeleta (3). To je najmanja posuda pronađena istraži-
vanjima ovog humka, a osim dimenzija posebna je i zbog svog obli-
ka. Sličnosti s našim primjerkom pokazuju jedna posuda iz Dubra-
vica kod Skradina, dvije iz Ždrijaca u Ninu i posuda pronađena u uni-
karla gusar
štenom ranosrednjovjekovnom grobu u Biteliću kod Sinja. Posuda iz
Dubravica pronađena je u grobu 2 (Pantlik 2002, 28), jedna sa Ždri-
jaca nađena je u grobu 234, a druga u grobu 160 (Belošević 1980: T.
LIV: 3, 3a; XC, 2, 2a). Posuda iz groba 160 manje je profilirana od
našeg primjerka, a ona iz groba 2 u Dubravicama nešto je uža od
naše (Pantlik 2002, 28, 29, sl. 11). Zanimljivost ovih dviju posuda iz
Nina i Dubravica jesu njihove male dimenzije, a dubravički primje-
rak se oblikom i veličinom najviše približava našoj posudi iz groba
13. Iako je u gornjem dijelu slična našem primjerku, posuda iz
Bitelića ima naglašeniji trbuh, a nešto je i većih dimenzija (Milošević
1985, 230, crtež 2/2, T. III/2). Navedene posude iz Ždrijaca i
199
 srednji vek
Dubravica pripadaju vremenu 8. i prvoj polovini 9. stoljeća
(Belošević 1980, 114, 115; Gunjača 1995, 162, 163; 2000, 48, 52), dok
se posuda iz Bitelića datira od sredine 7. do 9. stoljeća (Milošević,
1985, 233). Šire analogije nalazimo i na teritoriju srednje Europe, u
nekropoli Devínska Nová Ves u Slovačkoj u dječjem grobu 785 iz
avaro-slavenskog razdoblja ove nekropole koje se datira u 7. i 8. sto-
ljeće (Eisner, 1952, 166, 332, 333, Obr. 93,3). Također treba istaknuti
da je C14 analiza uzoraka kostiju iz spomenutog groba 13 u Krnezi
provedena u Radiocarbon Laboratory Poznań odredila je starost
uzorka 1185±30BP i rezultirala kalibriranom datacijom od 770. do
900. godine. Najviše direktnih analogija za ostale posude s Jokine
glavice nalazimo među keramičkim materijalom koji potječe iz
starohrvatskih nekropola na području Dalmacije i to prvenstveno
među keramikom koja potječe s humka Materiza kod Nina koji se
datira krajem 8. i početkom 9. stoljeća (Belošević 1962, 248; 1973,
240, 241). Keramičke posude s ovog lokaliteta pokazuju najviše
sličnosti s našim materijalom u tehnološkom i tipološkom smislu, a
zanimljivo je i spomenuti da su sve neukrašene. Od ukupnog
keramičkog inventara Materize samo jedna posuda ima oznaku u
obliku slova X, no vjerojatno nije riječ o ukrasu nego o oznaci
lončara (Belošević, 1973, 239).
Interesantno je i to da je jedan dio posuda iz Materize također
pronađen izvan grobnih raka (Belošević 1973, 238). Zatim slijede
posude iz starohrvatskih nekropola Dubravice (Gunjača 1995; 2000;
Pantlik 2002)2, Kašić-Razbojine (Jelovina, 1968) i Nin-Ždrijac (Beloše-
vić, 1980a), a sličnosti nalazimo i među onima pronađenim na grob-
ljima Sv. Križ u Ninu (Belošević 1999), Maklinovo brdo i Glavčurak u
selu Kašić (Belošević 1968; 1982), Trljuge u Biljanima Donjim
(Belošević 1975), te Stankovcima (Belošević 1975a). Sve one pri-
padaju ranom horizontu dalmatinske materijalne kulture i vremenu
8. i 9. stoljeća. Sličnosti s našom keramikom nalazimo i među slaven-
skom keramikom istog razdoblja koja potječe iz ostalih dijelova
Hrvatske i područja središnje Europe, no te zajedničke karakteristike
samo su općenite. Za ostale nalaze nakita i upotrebnih predmeta s
ove nekropole analogije također nalazimo na navedenim grobljima
sjeverne Dalmacije.
S obzirom da je ovdje ipak riječ o nalazima kultne keramike
vezane isključivo uz poganski ritus pokapanja, naše nalaze smješta-
mo u drugu polovinu 8. i prvu polovinu 9. stoljeća, a upravo tom vre-
menskom razdoblju pripada i najveći dio navedenog komparativnog
materijala. Uostalom i sam običaj polaganja keramike u grob i oko
njega je izrazito poganskog karaktera, te se ne bi trebao javljati
nakon 9. stoljeća tijekom kojeg su Hrvati pokršteni.
Ranosrednjovjekovna keramika pronađena u Dalmaciji je
lokalna varijanta slavenske keramike koja čini jednu homogenu
cjelinu i dosta se razlikuje od one pronađene u kontinentalnom
dijelu Hrvatske. Ove posude proizvodile su lokalne lončarske radio-
nice, a vjerojatno je svako veće naselje imalo svoju radionicu. To nam
dodatno mogu potvrditi i razlike koje nalazimo među posudama
pronađenima na malim geografskim udaljenostima. U Dalmaciji
nakon doseljenja Hrvata još su prisutni tragovi jake lončarske tradi-
cije ranijih vremena, koja od tada počinje pokazivati nove utjecaje
koje sa sobom donose novi doseljenici, rezultirajući posudama
poput ovih nađenih na Jokinoj glavici.
Kako je ovo razdoblje rane hrvatske povijesti još uvijek nedo-
voljno poznato, nadamo se da će buduća istraživanja ovog lokaliteta
barem malim dijelom doprinijeti boljem razumijevanju svako-
dnevnog života, kulture i religije ranog srednjeg vijeka u Hrvatskoj.
200
Katalog
1 Posuda rađena na spororotirajućem kolu, dobro pečena s
dosta zaglađenom vanjštinom, tamne sivosmeđe boje. Posuda ima
širok otvor s obodom izvijenim prema van i visok naglašen vrat. Tr-
buh posude najširi je u njenoj gornjoj polovini, a dno je ravno odre-
zano. Vis. 11,5; pr. otvora 10; pr. dna 7,5 cm. Rekonstruirana.
2 Posuda rađena na spororotirajućem kolu, dobro pečena, tam-
ne sivosmeđe boje. Posuda ima kratak vrat, jako razvraćen obod, izu-
zetno naglašen trbuh koji je najširi u gornjoj trećini posude, a dno joj
je ravno odrezano. Vis. 11,5; pr. otvora 11; pr. dna 8,5 cm. Rekonstru-
irana.
3 Posuda rađena na spororotirajućem kolu, dobro pečena,
tamne sivosmeđe boje. Ima širok otvor s obodom koji se blago izvi-
ja prema van i kratak vrat ispod kojeg je blago naglašen trbuh. Na
dnu su nepravilni, dvostruko otisnuti kružni tragovi osovine
lončarskog kola. U unutrašnjosti tragovi dorade rukom. Vis. 9; pr.
otvora 8; pr. dna 7 cm. Rekonstruirana.
4 Posuda rađena na spororotirajućem kolu, dobro pečena,
tamne sivosmeđe boje. Širokog je otvora s razvraćenim obodom,
naglašenim trbuhom najširim u gornjoj polovini posude i zaravnje-
nim dnom. U unutrašnjosti tragovi dorade rukom. Vis. 10; pr. otvora
10,7; pr. dna 7,5 cm. Rekonstruirana.
5 Posuda rađena na spororotirajućem kolu, dobro pečena,
zaglađene vanjštine, tamne sivosmeđe boje. Posuda ima širok otvor
s obodom izvijenim prema van, ljevkast vrat i jajoliko tijelo s nagla-
šenim trbuhom koji je najširi u gornjoj polovini posude. Dno posude
je ravno odrezano. U unutrašnjosti tragovi dorade rukom. Vis. 12; pr.
otvora 9; pr. dna 7 cm. Rekonstruirana.
6 Posuda rađena na spororotirajućem kolu, zaglađene vanj-
štine, loše pečena, okercrvenkaste boje sa sivim mrljama. Širokog je
otvora, ljevkastog vrata, s naglašenim trbuhom koji je najširi u donjoj
polovini posude. Na dnu je kružni ispupčeni otisak osovine lon-
čarskog kola. Vis. 12,5; pr. otvora 10,8; pr. dna 8 cm. Rekonstruirana.
7 Posuda rađena na spororotirajućem kolu, dobro pečena,
tamne sivosmeđe boje. Jajolikog je oblika s ljevkastim vratom i
širokim otvorom. Na dnu je kružni otisak osovine lončarskog kola.
Vis. 13,5; pr. otvora 10; pr. dna 7,7 cm.
8 Fragmentarna keramička posuda kojoj se očuvao samo donji
dio. Rađena je na spororotirajućem kolu, dobro pečena, tamne sivo-
smeđe boje. Od dekoracije danas su vidljiva dva pojasa urezanih
dvostrukih valovnica. Dno posude ravno je odrezano. Vis. 9; pr. dna
7,2 cm. Djelomično rekonstruirana.
1 Posebno želim zahvaliti voditelju istraživanja prof. dr. sc. Anti Uglešiću koji mi je
nesebično ustupio dokumentaciju i keramički materijal s ovog istraživanja koje je još
uvijek u tijeku. Članove stručne ekipe činili su autorica ovih redaka i mr. sc. J.
Baraka, asistenti na Odjelu za arheologiju, a na istraživanjima su sudjelovali i stu-
denti arheologije Sveučilišta u Zadru. Pošto je istraživanje ovog lokaliteta još uvijek u
tijeku i keramički materijal nije sav obrađen, ovom prilikom donosimo analizu samo
jednog dijela, odnosno rekonstruiranih primjeraka.
2 Kako svi keramički nalazi iz Dubravica nažalost još uvijek nisu publicirani, pri kom-
paraciji služili smo se podatcima iz diplomskog rada B. Pantlik. Zahvaljujem kolegi
Željku Krnčeviću, kustosu šibenskog muzeja u kojem se čuvaju nalazi iz Dubravica,
na fotografiji posude iz groba 2 na osnovu koje je potvrđena sličnost s posudom iz
Krneze.
 karla gusar

1 2 3

4 5 6

201
 srednji vek
Frühmittelalterliche Keramik aus Krneza
Die Fundstelle Jokina glavica befindet sich nordwestlich des
Krneza Dorfes (Abb. 1), auf einem Grabhügel, der zusammen mit
noch zwei in unmittelbarer Nähe, über die Bucht Ljubački zaljev
dominiert (Abb. 2) .
Der Grabhügel ist in einer Höhe von etwa 3 m erhalten, mit
einem Durchmesser von 18 m. Mit bisherigen Forschungen wurde
eine frühmittelalterliche Nekropole mit 18 Gräbern frei erlegt.
Hinsichtlich der Bestattungsart können einige Grabtypen bestimmt
werden: Gräber in gewöhnlichen Erdgruben, Gräber mit steinerner
Grabarchitektur und eine einzelne Bestattung im hölzernen Sarg.
Die Verstorbene lagen in den Grabgruben auf dem Rücken, mit den
Armen neben dem Körper ausgestreckt, und in Richtung Nordwest -
Südost orientiert, mit kleineren Abweichungen.
Nur bei einzelnen Bestattungen wurden in den Gräbern
Schmuckbeigaben (Kettenglieder, Ohrringe mit einer Glassperle,
Fingerringe, eine Glassperlenhalskette), Alltagsgegenstände, wie
Messer oder Feuersteine, und Keramik gefunden.
Mit bisherigen Ausgrabungen wurde eine Menge Keramik
gefunden, vor allem zahlreiche Fragmente und acht Gefäße, die
rekonstruiert werden konnten. Die Großzahl der Keramikfragmente
und sechs Gefäße wurden außerhalb der Gräber gefunden, während
ein Gefäß ins Grab 13 (3; Abb. 3) beigelegt wurde. Ein Gefäß wurde
an der Südseite vom Grab 18 (5) gefunden, jedoch konnte nicht fest-
gestellt werden, ob sich das Gefäß innerhalb des Grabes, oder in sein-
er unmittelbarer Nähe befand.
Die Gefäße aus Jokina glavica wurden aus einer mehr oder
wenig gereinigter Tonerde verarbeitet, die mit Sand und
202
Kalkspatstücken vermischt wurde. Die Gefäßfarbe variiert zwischen
ockerrot und dunkel grau. Alle wurden auf einer primitiven
Drehscheibe mit langsamen Umdrehungen gefertigt, bei einigen
Gefäßen sieht man auf dem Boden auch einen runden Abdruck der
Achse. Die Größe der Gefäße reicht von 9 bi 13,5 cm Höhe, 8 bis 11
cm Mündungsbreite und 7 bis 8,5 cm Durchmesser.
Unter den Gefäßformen werden Gefäße mit eiförmigen (5-7)
und bauchartigen Körpern (1-4), Gefäße mit breiten Mündungen
und Gefäße mit einem mehr oder weniger umgeschlagenem Rand
vertreten, während das Körper gegen dem Boden viel enger wird.
Gerade das Gefäß aus Grab 13 hat eine spezifische Form, mit einem
kurzen Hals, einem profilierten Rand, der sich leicht nach außen
wölbt, und einem Körper, das sich um den Bauch leicht ausbreitet
(3). Das Rest der Gefäße hat meistens einen ausgedrückten Hals und
einen stark umgeschlagenen Rand. Eine Besonderheit in der Farbe
finden wir bei einem Gefäß (5), das ockerrot mit grauen Flecken ist,
was eigentlich Folge vom schlechten, ungleichen Brands ist, während
andere Gefäße besser gebrannt waren und eine graubraune Farbe
haben.
Hinsichtlich der typologischen und chronologischen
Bestimmung der Gefäße aus Krneza, muss man dieses Keramik-
material im Kontext der anderen Funde aus dieser Fundstelle sehen.
Zur Bestimmung ist das Gefäß aus der geschlossener Einheit von
Grab 13 am hilfreichsten, da es mit ein Paar bronzener
Kettenglieder, einer Glasperlenhalskette und Silberdrahtfrag-menten
(Abb. 3) gefunden wurde, die typologisch und anhand
Radiokarbonanalysen ins zweite Hälfte des 8. und ins 9. Jahrhun-
dert datiert werden.

Fibula s podobo Haris
iz Nina -
poreklo in pomen
Andrej Prelo@nik
F
ibula iz Nina nedvomno sodi med najpomembnejše in
najzanimivejše ostaline materialne kulture zgodnjega
srednjega veka z območja Dalmacije. Objavljena je bila že
večkrat in čeprav ponuja številne dragocene podatke, je
zaradi spleta okoliščin ostala dokaj neznana. Z njeno
pomočjo želim osvetliti izvor, ikonografijo, simboliko in širjenje
takšnih predmetov.
Fibula je sestavljena iz okrogle škatlice iz srebrne pločevine, ki
ima v lijakasto poglobljeno središče vstavljeno pozlačeno ploščico z
reliefno iztolčeno doprsno žensko podobo. Hrbtna stran je iz
bronaste ploščice s pritrjenim nosilcem za iglo, ki manjka, tako kot
manjka tudi ležišče zanjo. Fibula je zapolnjena z belo snovjo, v kateri
lahko - s primerjavo snovi analiziranih fibul - vidimo ostanek voska.
Ženska na medaljonu je upodobljena frontalno, v obleki z
vzdolžnimi gubami, z uhani in umetelno frizuro ter pokrivalom. Levo
in desno od nje so iztolčene črke, ki sestavljajo napis/ime XA PIC
(HARIS). Premer fibule je 3,8, višina 0,8 cm (sl. 1).
Fibula je bila v petdesetih letih najdena pri Ninu, na obalnem
območju Ždrijac, nekropoli ninske naselbine od prazgodovine do
srednjega veka (sl. 2; zadnji pregledi: Kolega 2004; 2006). Fibula je
Slika 1
Fibula iz Nina (Arheološki muzej Zadar, Zadar; po Brusić 1992; Batović 1968).
Andrej Prelo@nik
bila ob odkritju uvrščena med liburnijske najdbe in opredeljena kot
helenistični vpliv oz. izdelek iz 2. do 1. stoletja pr. n. št. (Batović 1968,
6; 1981, 117, kat. št. 228, sl. 7: 29, t. 8; 1987, 387, t. 41: 22; Brusić 1992,
67, 114, kat. št. 107). Taka opredelitev ni bila neutemeljena: srebro je
bilo v poznih fazah liburnijske kulture priljubljen material, tudi v tem
času so se pojavljale človeške upodobitve na nakitu, za povezavo z
Grčijo pa govori napis (prim. npr. grob 82 železnodobne nekropole
iz samega Nina; Batović 1965, sl. 20). Ključno za takšno datacijo pa je
seveda bilo dejstvo, da je bil Ždrijac v času odkritja znan le kot pra-
zgodovinska nekropola - pomembni starohrvaški grobovi so bili
odkriti šele nekaj let pozneje!
Vsekakor je datacija v helenistični čas napačna. Gre za predmet
zgodnjebizantinske materialne kulture. Za to govorijo motiv, napis in
oblika fibule.
Za podobo ženske obstajata dve zelo dobri analogiji. Prva je na
(osrednjem) medaljonu zlate ogrlice iz Turbeta. Ogrlica je bila naj-
dena leta 1919 v grobnici v poznoantični baziliki v naselju Turbe
(blizu Travnika) v dolini Lašve v centralni Bosni (sl. 3). Tudi ta sodi
med najlepše in najdragocenejše predmete iz tega časa in je bila že
večkrat objavljena (Maslać 1932, t. 16; Miletić 1963, 8, 9, 46, kat. št.
Slika 2
Nin in Ždrijac v času odkritja fibule (po Belošević 1980).
203
 srednji vek
Slika 3
Del medaljonov in križec z ogrlice iz Turbeta (Zemaljski muzej Bosne i
Hercegovine, Sarajevo; po Basler 1987).
171, 99, sl. 3; Vinski 1968, 105, T. 1: 4; Basler 1987, 42, sl. 40). Medaljon
z ženskim doprsjem in deljenim napisom XA PIC je izdelan iz tenke
zlate pločevine, odtisnjene v matrici, in ima premer 2 cm. Drugi,
nekoliko manjši medaljoni večkrat ponovijo še tri like: doprsno
podobo angela (6x) ter v levo (7x) oz. desno (4x) korakajoče jagnje.
Vsi so iztolčeni iz tenke zlate pločevine in imajo na hrbtni strani po
štiri cevkaste zanke.
Skupaj z medaljoni je bil najden tudi zlati obesek v obliki križa
z vloženimi almandini. Najbližja paralela zanj je že dolgo znani križec
iz Solina (Buškariol 1985, 90, sl. 2: e; Vinski 1968, 105, T. 1: 5; Ivčević
1994, 287, 310: 29). Zdenko Vinski je že pred tridesetimi leti preprič-
ljivo zagovarjal njune vzhodnosredozemske korenine, vzhodnorim-
ski izvor ali nastanek v romanskih oz. bizantinskih delavnicah ob
Jadranu ali na Balkanu ter datacijo v 5. do 6. stoletje (1968, 113, 118,
119), kar zdaj potrjuje enak obesek na zlati bizantinski verižici, ki jo
hrani Clevelandski umetnostni muzej (akc. št. 1947.34 - cleve-
landart.org).
Zaradi motivov, upodobljenih na ogrlici, obeska v obliki križa
in lokacije v baziliki ni dvoma, da je bil pokop krščanski.
Drugo analogijo za ninski motiv je mogoče najti na dveh
čudovitih zlatih zapestnicah, ki sta zdaj v zasebni zbirki oz. v Worces-
terskem umetnostnem muzeju v Massachusettsu (sl. 4, 5). Tudi ti
imata v matrici odtisnjen medaljon z žensko podobo in napisom
»XAPIC«, ki pa ga poleg niza bunčic obkroža še pas žarkasto raz-
porejenih lečastih grbin. Medaljon je vstavljen v škatlico, ki je s
pomočjo šarnirjev vpeta v zapestni obroč. Tudi okvir in obroč, ki
Slika 4
Zapestnica z neznanega najdišča
(Privatna zbirka, Paris; po brimodelaroussilhe.com).
204
zaradi oblike dajeta vtis masivnosti, sta izdelana iz zlate pločevine,
okrašena pa sta s psevdogranulacijo in filigranom (brimodelaroussil-
he.com; Walker 2003, 251, 252, kat. št. 143). Ker sta predmeta prak-
tično identična in narejena po isti matrici, gre zelo verjetno za par. Na
trgu starin se je pojavil v devetdesetih letih, najdišče ni znano, verjet-
no pa prihaja iz vzhodne polovice bizantinskega imperija. Gre za
značilni zgodnjebizantinski zapestnici z osrednjim medaljonom (tip
2.VI.1.c po Baldini Lippolis1999, z navedenimi paralelami), pri kateri
sta obroč in medaljon zapestnice speta s šarnirjem. Ta oblika se je
pojavila nekako v 5. stoletju, posebej priljubljena pa je bila v 6. sto-
letju in na začetku 7. stoletja. Večina zapestnic tega tipa ima geo-
metrijski ali rastlinski motiv, figuralni motiv je redkejši, a se prav tako
pojavlja.
Te, sicer dokaj različne predmete - fibulo iz Nina, ogrlico iz Tur-
beta in pariško-worcesterski par zapestnic - torej jasno povezujeta
motiv in napis. Prikazi na njih so si zelo podobni: ženska je na vseh
treh upodobljena z vzdolžno gubano obleko, s pokrivalom (diade-
mom?) in nakitom - uhani in ogrlico. Identična je tudi postavitev
napisa XA PIC (HARIS), iztolčenega levo in desno od nje, in premer
2 cm. Se pa upodobitve razlikujejo v podrobnostih, v obliki frizure in
diadema, iz česar lahko sklepamo, da so bile narejene po istem vzo-
ru, ne pa v istem modelu (sl. 6).
Predmeti se razlikujejo tudi po kvaliteti izdelave in materialu.
Zapestnici sta kvalitetno delo v zlatu, natančno odtisnjeni in vstav-
ljeni v razkošni obroč. Zlata je sicer tudi ogrlica, a po vtiskovanju v
matrico brez dodatne obdelave, razen dodanih zank. Najmanj raz-
košna je fibula iz Nina s pozlačenim bronastim medaljonom, vsta-
vljenim v srebrno škatlico. Ta razvoj lepo kaže pot od zlatarskih
delavnic v Konstantinoplu ali kakem drugem centru proti provin-
cialnim mojstrom in/ali množični izdelavi.
Predstavljenim upodobitvam sta blizu še dve. Ena je reliefna
ploščica iz bronaste pločevine iz muzeja Benaki s precej podobnim
doprsjem, a daljšim in drugače postavljenim napisom XAPIC YΓIA
ter borduro v obliki trte (sl. 7; Drandaki 2005, 73, fig. 10a). Njena na-
membnost ni jasna, verjetno je bila pritrjena na podlago iz organske-
ga materiala, morda leseno skrinjico ali celo obleko, njena vloga pa
je, sodeč po napisu, očitno varovalna. V Münchnu pa hranijo kalup
za odtiskovanje takšnih ploščic, ki ima (ob drugih) tudi tri matrice z
ženskim doprsjem, od katerih ima vsaj ena tudi napis XAPIC. Njihovo
središčno polje je po dimenzijah in granulaciji zelo podobno našim
primerkom (sl. 8; Zahlhaas 1998; Wamser 2004, kat. št. 191). Tudi
druge matrice tega kalupa in njegovega pandana (domnevno izvira-
ta iz vzhodnega Sredozemlja) so važne: manjši medaljoni, ki bi po
velikosti ustrezali jagnjetom iz Turbeta, votivi v obliki delov telesa,
celopostavni oranti in lunula uhana, po kateri lahko kalupa datiramo
Slika 5
Zapestnica z neznanega najdišča
(Worcester Art Museum, Worcester; © WAM).

Slika 6
Upodobitve Haris. a: fibula iz Nina; b: ogrlica iz Turbeta; c: zapestnica v
Worcestru (a po Brusić 1992; b © ZM Sarajevo; c Walker 2003).
v 6. do 7. stoletje. Kalupa sta se torej uporabljala za izdelavo votivov,
amuletov in nakita. V zelo podobnem sta morali biti odtisnjeni tudi
ploščici iz Nina in Turbeta, pa tudi medaljona zapestnic iz Pariza in
Worcestra.
Od ostalih predmetov z ženskimi upodobitvami velja zaradi
podobnosti in izvedbe opozoriti še na dva dolgo znana nakitna pred-
meta. Na zaključnih medaljonih dragocene zlate ogrlice iz olbijskega
zaklada sta prikazani z grebenasto borduro obkroženi ženski doprsji,
ki spominjata na medaljona zapestnic iz Pariza in Worcestra, podob-
no kombinacijo pa ima tudi pozlačena fibula iz groba 39 z lango-
bardske nekropole iz Nocere Umbre (sl. 9, Ross 1965, 117-119, kat. št.
166; Werner 1950, t. 44, C 39; Langobarden 2008, 382, kat. št. 190/1).
Frontalna upodobitev je bila v bizantinski umetnosti tega časa
običajna. Tako je v numizmatiki in uradni ikonografiji predstavljena
cesarica, znani so tudi nakitni kosi z ženskimi podobami, ki verjetno
predstavljajo realne osebe. Proti tej možnosti v našem primeru go-
vori predstavljeni kalup iz Münchna. Večkrat odtisnjena podoba je
verjetno povezana z liturgijo. Dva lepa primera religioznih podob sta
bila najdena tudi na nakitu - na zapestnici iz Rima (zdaj v Metropo-
litanskem muzeju v New Yorku) je upodobljena poganska Minerva,
na tisti iz Britanskega muzeja v Londonu pa Marija. Zaradi izrazito
krščanskega značaja ogrlice iz Turbeta ter münchenskega kalupa,
zaradi očitno krščanskega napisa in navsezadnje zaradi datacije
predmetov v našem primeru odpade identifikacija s poganskimi liki.
Manjkajo pa tudi za ta čas značilni elementi Marijinih upodobitev:
molilna drža, pokrita glava in nimb, zaradi česar se zdi identifikacija
z Marijo (o kateri je razmišljal Maslać ob objavi ogrlice iz Turbeta)
malo verjetna.
Najverjetneje gre za personifikacijo (božje) milosti. Personifi-
kacije so v poznoantični - zgodnjebizantinski umetnosti običajne, pa
naj gre za mesta, letne čase, pojme ali lastnosti. Pojavljajo se na mo-
zaikih, tkaninah in kovinskih predmetih, pogosto kot doprsna žen-
ska podoba z deljenim napisom. Razen napisa na predstavljenih
Slika 7 Slika 8
Aplika z neznanega najdišča (Benaki Kalup z neznanega najdišča
Museum, Athina; © 2008 Benaki Museum). (Archäologische Staatssammlung, München; © ASM).
Andrej Prelo@nik
predmetih to izrecno poudarja napis KYPA XAPIC (gospa Milost) na
drugi ploščici iz muzeja Benaki (Drandaki 2005, 73, fig. 10b). Na
skrinjici, domnevno iz Egipta, obroblja sedečo žensko z globusom in
rogom izobilja napis XAPIC ΘEOY (Milost božja) in verjetno prav
tako predstavlja personifikacijo, tokrat v pozi, prej običajni za
mestne boginje (Wamser 2004, 265, kat. št. 401). Alice Walker je ob
objavi worcesterske zapestnice (2003, 251) sicer domnevala, da gre
za personifikacijo privlačnosti brez religioznih povezav, vendar to -
kljub znani upodobitvi Haris kot spremljevalke Afrodite na mozaiku
iz Madabe - v tem primeru zaradi številnih omenjenih analogij ne
drži.
Votivni napis XAPIC se sicer pogosto pojavlja kot prošnja za
podelitev (božje) milosti. Lahko je samostojen, včasih pa je zapisan v
daljših formulah oz. prošnjah, npr. »ΘEOY XAPIC« (božja milost), »EX
ΘEOY OMONYA XAPIC YΓIA« (bog daj harmonijo, milost, zdravje).
V prikazih poroke ali para se interpretira kot poročna želja (prstan:
Wamser 2004, kat. št. 649; pas iz Antiohije v Dumbarton Oaksu:
Baldini Lippolis 1999, 183, 2.III.1.a.4), vendar je znan tudi z drugih
predmetov, npr. z uteži ali s čelade tipa Baldenheim iz Herakleje
(Wamser, Zahlhaas 1998, 156, kat. št. 184; Maneva 1987, 104, sl. 4: 4).
Pri obravnavanih predmetih s podobo milosti gre torej za
okrasne predmete, ki pa so imeli hkrati varovalno oz. magično vlogo
- nosilcu/nosilki naj bi prinašali božjo milost.
Ninska fibula pa ni zanimiva le zaradi podobe, ampak tudi zara-
di oblike oz. tipološke pripadnosti. Sodi namreč med t.i. škatličaste
fibule (Dosen- oz. Scheibenfibeln), do zdaj znane iz Madžarske oz. s
panonskega avarskega območja ter z jadranskega bizantinskega
območja Albanije, Črne gore in Kalabrije (sl. 10, 11; Garam 1993,
2001; Anamali, Spahiu 1979-1980, 64, 65, 85, 86, t. 8: 11, 12; Anamali
1993, 437, sl. 1; Spadea 1991, 557-559, sl. 6, 8; Corrado 2002, 372).
Najznačilnejše so za keszthelysko kulturo. Veliko jih je bilo namreč
odkritih med izkopavanji ob zahodnem robu Blatnega jezera na
Madžarskem in so že dolgo ključna sestavina razprave o izvoru in
nosilcih te kulture. Sistematično jih je zbrala in obdelala Éva Garam
(1993, 2001), v zadnjem času pa so se jim posvetili še Falko Daim,
Franz Glaser, Birgit Bühler (vsi 2002) in Endre Tóth (2005). Glavna
vprašanja se dotikajo razširjenosti in z njo povezanega izvora teh
fibul, izvora, sloga in namembnosti njihove ikonografije ter izvora in
pomena njihove oblike.
Za škatličaste fibule je značilna krožna oblika, votlo ohišje,
zapolnjeno z voskom, lijakast osrednji del in vstavljena ploščica.
Daim in Vida domnevata, da je vosek sekundarna relikvija, fibule
same pa romarski spominek. Vseeno pa se zdi verjetneje, da je vosek
le tehnološka rešitev, s pomočjo katere je votlo škatlasto ohišje pri-
Slika 9
Fibula iz Nocere Umbre
(Museo dell'Alto Medioevo, Roma;
po Langobarden 2008).
205
 srednji vek

precej večji; ob Jadranu je zanesljivo izpričan le motiv pavov ob kan-

tarosu (sl. 11f).
Prizori na teh fibulah so izrazito krščanski. Pri likih, vzetih iz
krščanske ikonografije - Kristusova busta na križu med angeloma,
arhangel, sveti jezdec, pava s kantarosom (sl. 11b, e, f) - je to seveda
jasno, zelo verjetno pa je tako tudi s tistimi, ki jih nekateri avtorji
označujejo za »poganske« (Toth 2005, 183; Glaser 2002, 146).
Belerofont (sl. 11c), ki ima v Panoniji sicer močno tradicijo
(Tóth 2005, 183), je gotovo dobil tudi vlogo krščanskega svetega
jezdeca. Za to ne govori le velika podobnost in uporaba obeh
motivov na keszthelyskih fibulah, ampak tudi primeri njegovega
pojavljanja skupaj s krščanskimi motivi, npr. na predelani pločevini
iz Andaluzije z Abrahamom in Izakom, Adamom in Evo, Herkulom in
Belerofontom (Wamser 2004, 262, kat. št. 397).
Orel s portretom med krili (sl. 11d) sicer res izvira iz cesarske
ikonografije, a se v bizantinskem času uporablja kot prispodoba
Kristusa, duše in vnebohoda. V identični drži najdemo orla na raznih
predmetih, od prstanov do vrat (Wamser 2004, 329, kat. št. 641;
Ägypten 1996, 138, kat. št. 99).
Najskrivnostnejši je prizor s fibule Keszthely-Fenékpuszta-
Horreum, grob 5 (sl. 11a). Po izrazito krščanskih razlagah madžar-
skih raziskovalcev - Jezusovo vstajenje, poklon treh modrih, nejever-
ni Tomaž, obujenje Lazarja (Garam 1993, 130) - je Glaser predlagal
identifikacijo z zgodbo o Herkulu in Omfali, kar je sprejel tudi Daim
(Glaser 2002, 146; Daim 2002, 115). Ta hipoteza pa se ne zdi dovolj
trdna. Ne le, da bi bil to edini motiv brez možne krščanske inter-
pretacije, tudi podvajanje oseb na tako majhnem predmetu se ne zdi
smiselno, neobičajna je ikonografija s klečečim Herkulom … Še
vedno se zdi verjetneje, da gre za svetopisemski prizor, morda za
katerega od pogosto prikazovanih Jezusovih čudežev ali celo njiho-
vo kombinacijo. Po ikonografiji sodeč bi lahko šlo za krvavečo žen-

Slika 10
Razširjenost škatličastih fibul.

dobilo trdnost, relativno cenena in preprosta forma pa volumi-

noznost in vtis masivnosti (podobno Toth 2005, 184). Oblika z lijaka-
sto poglobljenim poljem namreč spominja na veliko dragocenejše
medaljone ogrlic in zapestnic, s katerimi jih povezuje tudi psevdo-
granulacija na robu (glej tudi Garam 1993, 129).
Garamova je svojo tipologijo utemeljevala na številu sestavnih
delov fibule in motiviki centralnega medaljona, vendar takšna delitev
ni pokazala bistvenih skupin - z izjemo jasno ločene mlajše različice
Baranja. Nekaj značilnih elementov pa vendarle omogoča prepo-
znati pravila v geografski razporeditvi. Škatličaste fibule lahko razde-
limo v dve osnovni skupini: z enostavno - gladko škatlico (sl. 11a, b)
ter s škatlico z valovitim lijakom in vrezi (sl. 11c-f). Gladka škatlica je
znana s keszthelyskega območja Panonije in zdaj tudi iz Nina, kar
pomeni zahodni rob območja razprostranjenosti. V Baranji in na
obalah južnega Jadrana je znanih le več različic z »arkadno« škatlico.
Iz teh se je kasneje razvila tudi pozna različica Baranja. Za južnojad-
ranske primerke so značilni zlati medaljoni, medtem ko so panonski
pozlačeni ali srebrni. Izjema je le fibula iz Nagyharsányja z
Slika 11
arhangelom (sl. 11e), ki pa se od drugih panonskih razen po zlatem
Primeri škatličastih fibul. a: Keszthely-Fenékpuszta-Horreum, gr. 5; b: Keszthely-
medaljonu loči tudi po grškem napisu in vrezani vitici na škatlici, Fenékpuszta-Horreum, gr.14; c: Keszthely-Fenékpuszta-Horreum, gr. 12; d:
zaradi česar jo lahko morda še tesneje povezujemo z bizantinskim Keszthely-Dobogó; e: Nagyharsány; f: Cannar (po Spadea 1991; Müller 1996;
okoljem. Po drugi strani je spekter motivov na medaljonih v Panoniji Garam 2001; Daim 2002).

206
 Andrej Prelo@nik

sko in centuriona (prim. podoben prizor pri Wamser 2004, 263, kat.
št. 398).
Za vse motive torej najdemo analogije v bizantinski krščanski
ikonografiji, skladno z njihovo vsebino (zmaga dobrega nad zlom,
nadangel, vstajenje, čudeži, milost), najpogosteje na talismanih ali
nakitu s podobnimi močmi. Takšen pomen so zato morale imeti tudi
obravnavane fibule. Njihova krščanska vsebina, slogovna poveza-
nost z bizantinskimi izdelki in grški napisi kažejo na izvor v bizantin-
ski kulturi.
Z grobnimi celotami iz Keszthelya so škatličaste fibule dovolj
zanesljivo datirane v konec 6. in začetek 7. stoletja (Garam 1993, 116-
119; 2001, 54, 55). Garamova domneva bizantinski izvor njihove mo-
tivike, v okvirih bizantinske umetne obrti (predvsem medaljonov) pa
išče tudi vzore za obliko. Same fibule naj bi vseeno nastale v Panoniji:
prva generacija - kakovostne fibule - naj bi bila izdelana v sirmijskih
delavnicah, poznejše, manj kvalitetne fibule pa veljajo za delo
domačih mojstrov (Garam 2001, 54). Daim misli, da so kvalitetne
fibule, ki imajo medaljon odtisnjen v negativnem kalupu, romarski
importi, morda celo iz Palestine (2002, 118-199). Privlačna hipoteza
pa je zaenkrat brez materialnih dokazov. Endre Tóth vidi izvor njihov
oblike v sarmatskih fibulah iz 4. stoletja, v zvezi z ikonografijo
opozarja na močno lokalno tradicijo iz poznocesarske dobe, jadran-
ska skupina pa naj bi se na še neznan način razvila iz panonske (Tóth
2005, 187-189).
Ninski primerek sodi zaradi preproste oblike - gladek rob,
majhne dimenzije - po sprejeti tipologiji na začetek razvoja takšnih fi-
bul, kar skupaj z že omenjenimi bizantinskimi elementi zavrača Tó- Slika 13
thovo hipotezo o sarmatskem izvoru (Daim 2002, 115; Tóth 2005, Hipotetične smeri bizantinskih vplivov z najdišči škatličastih fibul (polni krožci)
187, 189). V njem lahko vidimo obliko, značilno za romanske in nekaterimi drugimi v tekstu omenjenimi najdišči (prazni krožci).

zlatarske delavnice in motivno tesno naslonjeno na bizantinske

predloge. Zelo verjetno je nesmiselno iskati le eno delavnico, ki bi
razvila značilno škatličasto obliko. Brez povezave so jo lahko izdelo-
vale različne delavnice - to bi tudi pojasnilo razlike med panonskimi
in jadranskimi fibulami. Verjetno imata skupini skupni vzor v bizan-
tinskih izdelkih in dokaj neodvisen lokalni razvoj.
Fibula iz Nina je prva takšna fibula iz Dalmacije, vendar ni pre-
senetljiva. Glede na znane primerke so bile nošene na območjih bi-
zantinskega vpliva v jadransko-balkanskem okolju. Lepo se ujema s
časom bizantinske oblasti v Dalmaciji po gotskih vojnah in pred avar-
sko-slovansko osvojitvijo Nina. Zadar je kot glavno mesto Dalmacije
in sedež bizantinske uprave gotovo premogel trgovine in delavnice,
v katerih bi taki izdelki lahko nastajali, številna cerkvena arhitektura
iz Nina, Zadra in Podvršja (če omenimo samo najvažnejše) pa priča,
da je zgodnje krščanstvo tod doseglo vrh prav v času ninske fibule
(Uglešić 2002).
Slika 12
Motivi angela. a: obesek iz Turbeta; b: fibula z Rifnika; c: novec z Rifnika
(a © ZM Sarajevo; b Bolta 1967; c Bitenc, Knific 2001).
Na žalost ni jasno, v kakšnem kontekstu je ninska fibula prišla v
zemljo. Ker je bila najdena na Ždrijacu, je možno, da je grobna najd-
ba. Najstarejši tamkajšnji srednjeveški/slovanski grobovi so datirani
šele v 8. stoletje. V tem primeru je prišla fibula v grob več kot sto let
po izdelavi, torej kot prežitek (o nekropoli na Ždrijacu nazadnje
Belošević 2007). Ker gre za slovansko grobišče, se seveda postavlja
zanimivo vprašanje, kdaj je fibula prišla v slovansko okolje. To se je
lahko zgodilo ob osvojitvi območja v začetku 7. stoletja ali pa pozne-
je, s pokristjanjenjem, za kar bi govorila kontinuiteta staroselske
skupnosti, ki jo izpričujejo preživele cerkve (Jakšić 1993), morda pa
tudi grobovi okoli Sv. Anzelma (Kolega 1996, 47; 2001; 2004, 26, 30).
Druga možnost je, da je fibula naselbinska najdba. Med grobovi
na Ždrijacu so bile namreč odkrite tudi zidane strukture, ki bi jih bilo
mogoče povezati s poznoantičnim / zgodnjebizantinskim pristani-
ščem ali vojaško postojanko, ki je pristanišče varovalo (neobjavljeno,
ustna informacija Mate Radović, Muzej ninskih starina).
V Panoniji takšne fibule jasno izpričujejo otoke krščanske po-
pulacije. Predlaganih je bilo že več razlag njihovega obstoja na
območju, ki je sodilo v okvir avarske zveze - od avtohtonih starosel-
skih skupnosti, ki so preživele preseljevanja ljudstev, ali romanskih
ujetnikov, ki so jih Avari naselili v zunanjem pasu svojega ozemlja, do
krščanskih germanskih skupin, ki so se priključile Avarom (pregled:
Straub 1999; Daim 2002, 120). Kaže, da je tudi še pod avarsko
oblastjo obstajala cestna in trgovska mreža, po kateri so kot trgovsko
blago ali romarski spominki do teh skupnosti prišle tudi fibule.
Verjetna izhodišča teh poti so pomembna bizantinska oporišča,
npr. Ravena in Sirmium, pa seveda bizantinske naselbine na vzhodni
jadranski obali. Kot je nakazal že Daim (2002, 119), kažejo sorodni
elementi - npr. uhani s košarico - kesthelyske kulture ter staroselske

207
 srednji vek
Slika 14
Primeri nakita iz zakladne najdbe Urbica, Vid pri Metkoviću (Arheološki muzej
Split, Split; po Marović 2006).
materialne kulture najdišč severne Italije in Slovenije, ki niso nikoli
bila pod avarsko oblastjo, na obstoj povezav med severnojadranskim
območjem in zahodno Panonijo. To smer ilustrirajo tudi igle s cik-
cakom iz Kopra, z Rifnika in iz Keszthelya (Cunja 1996, 59, t. 1: 15;
Bolta 1981, t. 1: 16).
V zvezi z neposrednejšim bizantinskima vplivom v tem okolju
velja opozoriti na škatličaste fibule z Rifnika in iz Kranja s prikazom
angela, pavov in orla ali goloba, ki po tehnologiji in krščanska motivi-
ki izdajata bizantinske korenine (Bolta 1981, t. 15: 2, 37: 3; Stare 1980,
t. 22: 3, 61: 6). Na obeh najdiščih - staroselskih naseljih, v katerih so
močno navzoči tudi germanski elementi - sta bili najdeni tudi lango-
bardski četrtsilikvi s podobo angela, ki tako kot motiv rifniške fibule
ikonografsko očitno izhaja iz tiste na medaljonih iz Turbeta (sl. 12).
To je dodaten, čeprav posreden argument za njuno zgodnejšo da-
tacijo na konec 6. oz. začetek 7. stoletja (nazadnje o problematiki s
starejšimi objavami in predlagano novo datacijo Martin 2000, 194-
196; Šemrov 2007) .
Škatličaste fibule in drugi našteti predmeti kažejo razen že
omenjene smeri iz Ravene še druge smeri povezav med obalo in
notranjostjo. Ena je lahko šla v Panonijo prek Zadra in Siska, druga iz
Salone prek Bosne. Tretje izhodiščno območje je bilo morda ob
južnem delu Jadranskega morja, od koder bi komunikacije prek
Albanije in Srbije dosegle Sirmium in njegovo zaledje. Primarni vzori
za obliko in motiviko fibul pa so, kot rečeno, gotovo prišli - po morju
208
Slika 15
Primeri nakita iz keszthelyskih grobov (Balatoni Múzeum, Keszthely; po Müller
1996; Garam 2001).
ali preko Balkana - iz središča bizantinskega imperija (sl. 13).
Za konec še zanimiva povezava, ki zanesljivo kaže iz Dalmacije
v Transdanubijo. Leta 1901 je bila v Vidu pri Metkoviću, antični
Naroni, odkrita zakladna najdba bizantinskih zlatnikov in nakita.
Urbikin zaklad, tako imenovan zaradi imena na enem od prstanov, je
najverjetneje priča avarskega ali slovanskega obleganja in propada
Narone. Datiran je prav na konec 6. stoletja - najmlajši novec je trem-
issis Mavricija Tiberija (582-602) (Marović 1988, 2006). Fibula iz tega
depoja je zaradi lijakaste površine in granuliranega roba že bila opre-
deljena kot možni vzor za keszthelyske fibule, predvsem tisto iz
Fenekpuszte-Horreuma, gr. 5; Garam 1993, 122; Garam 2001, Taf. 32:
1; Marović 2006, sl. 5), zanimivo pa je, da oblikovne sorodnosti najde-
mo tudi med prstani naronskega zaklada in keszthelyskega grobišča
(sl. 14, 15; prim. Marović 2006, sl. 1, 3, 4; Garam 2001, Taf. 51: 5, 7,
XXIII: 7, 8). Tehnološko se fibule in prstani vsekakor razlikujejo,
stilske podobnosti pa so jasne. Keszthelyski izdelki so videti kot
nekoliko poenostavljeni in manj masivni posnetki naronskih.
Urbikin zaklad tako ponuja predloge za keszthelyski nakit,
Dalmacijo kot možno izhodišče bizantinskih vplivov in seveda čas,
ko je do njih prišlo, oziroma bolje - ko so se končali.
Kot zgodnjesrednjeveško je ninsko fibulo prepoznal tudi dr. Dragan Božič (Inštitut za
arheologijo ZRC SAZU). Prijazno mi je dal na razpolago podatke, ki jih je zbral o tej
zanimivi temi in me vzpodbujal pri raziskavi, za kar se mu najlepše zahvaljujem.

Fibula with Charis from Nin -
Origin and Meaning
On the coast of Ždrijac near Nin (fig. 2), the burial place of the
Nin community from prehistory until the Middle Ages, a very inter-
esting and, at this site, unique fibula was found. It is made from sil-
ver sheet in the shape of a round shallow box with a gilded plate in
the sunken centre. On it is depicted in relief a female bust with the
Greek inscription XAPIC (fig. 1).
On the basis of simmilar praehistoric material the fibula was
classified among the Liburnian finds of 2nd-1st centuries BC and
interpreted as a Hellenistic product or made under Hellenistic influ-
ence in previous publications (Batović 1968, 6; 1981, 117, cat. no.
228, fig. 7: 29, t. 8; 1987, 387, t. 41: 22; Brusić 1992, 67, 114, cat. no.
107). But the depiction, inscription and form clearly show its origin
to be in the Early Byzantine culture.
There are two very good analogies for the image. The first
appears on the (central) medallion of the golden necklace found in
1919 in a tomb of a Late Antique basilica in the Turbe settlement
(near Travnik) in central Bosnia (fig. 3; Maslać 1932, t. 16; Miletić
1963, 8, 9, 46, kat. št. 171, 99, sl. 3; Vinski 1968, 105, T. 1: 4; Basler
1987, 42, sl. 40). Another analogy for the Nin motif can be found on
two golden bracelets, kept today in a private collection in Paris and
in the Worcester Art Museum in Massachussetts (fig. 4, 5; brimode-
laroussilhe.com; Walker 2003, 251, 252, cat. no. 143). The objects are
obviously a pair, being identical and made with the same matrix.
The fibula from Nin, the necklace from Turbe and the Paris-
Worcester pair of bracelets are clearly connected by the motif and the
inscription. Their representations are very similar, but differ in the
details (fig. 6). We can therefore assume that they were made accord-
ing to the same pattern, but not on the same model. The objects differ
also in the quality of the execution and in the material. This develop-
ment clearly demonstrates the transmission of the motif from the
goldsmith's workshops in Constantinople or some other centre to the
provincial masters and/or massive production.
Very similar to the above mentioned representations is also a
relief plate of bronze sheet in the Benaki Museum (fig. 7; Drandaki
2005, 73, fig. 10a). It has a rather similar bust, but a longer and dif-
ferently placed inscription XAPIC YΓIA, as well as a border in form of
a vine tendril. In München there is a model for impressing such
Andrej Prelo@nik
plates, which has among other things three matrices with a female
bust and inscription in one case CHARIS or two crosses (fig. 8;
Zahlhaas 1998; Wamser 2004, cat. no. 191). The central field is in
size and granulation very similar to our examples. The model is
dated from the 6th to the 7th centuries and was used for the produc-
tion of votives, amulets and jewellery. The plates from Nin and Turbe
and the medallions of the bracelets from Paris and Worchester must
also have been impressed on a very similar model.
Worth to mention are also medallions on golden necklace from
Olbia treasure and gilded silver fibula from langobard necropolis at
Nocera Umbra with motif and decoration close to Paris-Worcester
bracelets (fig. 9; Ross 1965, 117-119, cat. no. 166; Werner 1950, t. 44,
C 39; Langobarden 2008, 382, cat. no. 190/1).
The XAPIC (CHARIS) inscription appears alone or as a part of
a longer formula quite often as a request for the granting of (God's)
Grace (Wamser, Zahlhaas 1998, 156, cat. no. 184; Wamser 2004,
265, cat. no. 401; Maneva 1987, 104, fig. 4: 4). Because of the inscrip-
tion and its combination with a frontally shown female figure, which
is typical for representations of personifications, it can be recognized
as a personification of (God's) Grace.
The Nin fibula belongs by its shape to a group of round box-like
brooches, filled up with wax, which are typical of the Pannonian
Keszthely culture, but are also known from Albania and Calabria
(fig. 10, 11; Garam 1993, 2001; Anamali, Spahiu 1979-1980, 64, 65,
85, 86, t. 8: 11, 12; Anamali 1993, 437, fig. 1; Spadea 1991, 557-559,
fig. 6, 8; Corrado 2002, 372). Judging by their distinctive Christian
themes of both Graeco-Roman and biblical origin, in Pannonia they
were, at least initially, worn by members of the Christian Romanized
community. The graves from Keszthely date them reliably enough to
the end of the 6th and the beginning of the 7thcenturies. Because of
the meaning and style of their motives as well as their Greek inscrip-
tions, it is obvious that these objects are of Byzantine origin, while
their later variants were produced also in these areas. They probably
reached Pannonia from Byzantine centres of the Adriatic or Balkan
areas (fig. 13).
There are other objects apart from the box-like fibulae that show
connections of this kind and transformations of Byzantine patterns,
e.g. a fibula and coins with the image of St. Michael (fig. 12), as well
as similarities in the forms of the jewellery found in the Urbica treas-
ure at Narona and in the graves of Keszthely (fig. 14, 15).
209

Altar screen parts of the
Church of the Holly Cross
in Nin. Contribution to the
church’s dating
Majda Predovan
A
t a time when the Carolingian Empire was falling apart in
the West and Byzantine rulers in the East were weak
(Budak 1994, 18, 19), in parts of today’s Croatian
Dalmatia, in the area between the rivers Zrmanja and
Cetina, the time of Croatian prince Trpimir rule was sig-
nificant and firm. He formally confessed Lothar I (840-855), Frankish
emperor and ruler in Italy, but truly was one of the first independent
rulers of the early feudal state of Croatia. He ruled from about 845
until 864 (Jelovina 1980, 26).
By the Treaty of Verdun in 843 Charlemagne’s empire was split
by Lothar I, Luis the German, and Charles the Bald into three king-
doms. Lothar I retained the title of emperor and a kingdom which
included the two imperial towns of Rome and Aachen, but he had no
authority over Luis’s kingdom in Germany or Charles’s kingdom in
West Francia (Holmes 1990, 105).
Historic and political circumstances in the Croatian state
at the time of prince Trpimir
Significant for the future of Croatian territory and political cir-
cumstances was what the Peace of Aachen provided in 812. A result
of the Peace of Aachen was Frankish domination in the hinterland of
the Adriatic littoral in the territory between the rivers Zrmanja and
Cetina, while Zadar and the islands were under Byzantine rule.
Considering this, Croats were under Frankish domination, but the
vicinity the Byzantine town Zadar was also important, when talking
about influences to art work in churches in the Croatian territory,
especially up to the middle of the 9th century, or more likely, the mid-
dle of the 9th century.
Before and during the rule of prince Trpimir, the importance of
the Church as an institution and organization also influenced the cre-
ation of the territory of the young feudal state (Smiljanić 1995, 178-
190). The Church was the best organized institution in the Croato-
Dalmatian territory at that time (Budak 1994, 20), and the only sur-
viving tradition of late Antiquity, which had its source in Byzantine
towns.
Under such conditions the Roman Church was trying to secure
universal power and get rid of the tutorage of the world rulers. The
pope’s authority and ecclesiastical discipline was restored by the
Majda Predovan
Paris Council (849) and the False Isidorian Decretals (compiled
between 847 and 852) (Zekan 1990, 17).
Relations between Eastern and Western Churches became
tenser at the time of Pope Nicolaus I (858-867). The reason were the
present circumstances in Constantinopole. Patriarch Photios I, who
was installed as patriarch of Constantinopole, replacing the arrested
and imprisoned patriarch Ignatios, caused intensified relations
between Eastern and Western Churches (Zekan 1990, 17, 18).
At that time, the Croatian state in the hinterland of the Adriatic
littoral, in the territory between the rivers Zrmanja and Cetina, was
under the jurisdiction of the patriarchate of Aquelia (Brković 2001,
29).
However, it is very important to say that from the beginning of
the 9th century, when the Croatian state was formed, Frankish mis-
sionaries gradually began the conversion to Christianity in the area
of the Croatian state (Jelovina 1980, 22).
Mentioning this fact is important, if we talk about the construc-
tion of places of worship. The typology of the earliest architecture in
Croatia shows ties to the regions which used the Ambrosian rite in
liturgy. That is seen in the triapsidal sanctuary form, which most
clearly attests the Western liturgy (Jurković 1992, 47).
The firmness and stability of prince Trpimir’s rule and his
movements and connections with the West society are illustrated by
his going on a pilgrimage to today’s Italian city Cividale. The name of
his son Peter and his name as “dominus”, have been recorded in the
famous Cividale Gospels (Budak 1994, 22).
Another fact which illustrates the firmness and stability of
Prince Trpimir’s rule is that the most famous Benedictine monk
Gottschalk was at the court of prince Trpimir from 846 to 847 (Budak
1994, 72-76; Jarak, 1998, 203).
Finally, in 852 prince Trpimir issued the oldest known govern-
mental document in Latin script. That document is very important,
besides mentioning the Croatian name for the first time, the territo-
rial organization of the Croatian feudal state is also talked about. In
that document iuppani are mentioned for the first time as suite and
witnesses at the time when the document had been issued. It can be
said that the formation of iuppanias is connected with more inde-
pendence of the young feudal state and mentioning iuppanus as a
211
 srednji vek
new social category. Iuppaniae and iupppani were important for the
exposure of authority of prince Trpimir (Smiljanić 1995, 185, 189,
190).
Ultimately, at the time of prince Trpimir one of the earliest
Benedictine monasteries was built in Rižinice near Split and proba-
bly some other Benedictine monasteries were founded at the same
time (Jarak 1998, 122).
All the above mentioned testifies that already at that time an
independent and firm state organization must have existed in the ter-
ritory of the young Croatian state (Jelovina 1980, 26).
Excavations and research in and around
the church of the Holy Cross
The first archaeological excavations in and around the church
of the Holy Cross were undertaken by father Luka Jelić from 1907
until 1910. Most of the excavations in the church were undertaken
since autumn 1909, although some excavations in the south-east of
the church were done from 1895 until 1897 by P. Sticotti. The results
of Jelić’s excavations were published in 1911 (Jelić 1911). Jelić was
Professor of Theology in Zadar from 1894 until 1912 (Belošević
1980, 16) and his research and interest were oriented towards Nin.
The field surveys done by him did not have adequate technical do-
cumentation and were done without establishing the principles of
archaeological stratigraphy (Batović 1970, 34).
However, today we can have a new look at his work due to,
nevertheless not so numerous, finds from the systematic excavations
around the Church of the Holly Cross.
Systematic archaeological excavations around the church had
been undertaken from 1968 to 1970 and, after a longer break, con-
tinued from 1997 until 2000 (Kolega 2004, 29). Those excavations
were lead, except in 2000, by Professor Janko Belošević (1999;
1999a; 2000; 2000a).
Systematic archaeological excavations around the church from
the last fifty years help us reconsider the results of Jelić’s field work.
What is truly certain and worth while from Jelić’s research are
some drawings and photographs of the finds, which had been taken
at the beginning of the 20th century, and of course the archaeologi-
cal finds themselves.
Together with the finds from more recent systematic excava-
tions around the church it is possible to reconsider the results of
Jelić’s excavations and depict the whole contest, in this case, of a
period being discussed.
The two plutei parts from the Church of the Holy Cross
The two plutei from the Church of the Holy Cross altar screen,
which could be partly reconstructed, have been presented in the
Museum of Nin’s Antiquities as part of the permanent museum col-
lection.
They were dated to the age of prince Trpimir by Marija Kolega
ex-curator of The Museum of Nin’s Antiquities, who is also the author
of the concept of the permanent museum collection.
Drawing attention to the altar screen parts of the church in Nin
might lead to a consideration of the church’s dating in one way, to
the middle of the 9th century. Contribution to that opinion is that
there is no earlier dated parts of the pre-Romanesque stone plastic,
not only from the archaeological excavations, but also the stone plas-
tic found around the church, and the stone plastic used as construc-
tion material (spoliae) in the nearby houses.
The early medieval cemetery with graves located alongside and
discovered in the surroundings of the church (Belošević 1999, 140-
212
Figure 1
Nin, Church of the Holy Cross. Museum of Nin’s Antiquities, parts of the plutei:
1 - inv. no. 66; 2 - inv.no. 65; 3 - inv. no. 67; 4 - inv. no. 467; 5 - inv. no. 69 (photo
Majda Predovan).
147) are dated, considering the jewellery findings, not before the
middle of the 9th century.
The first pluteus which is going to be described is composed of
four fragments (Fig. 1: 1-4). It is made of limestone.
Three (Fig. 1: 1-3) of the four fragments were discovered dur-
ing archaeological excavations in the church in 1909 and were pub-
lished by Jelić (1911, XVII: 33).
The fourth fragment (Fig. 1: 4) was walled in the interior wall of
the house Magaš, which is nearby, to the north-west of the Church of
the Holy Cross and was donated to the Museum in 1996*.
The fragment from the house Magaš was the best preserved of
all fragments of that pluteus.
Considering the fragments as a whole, it can be said that the
main field ornament is bordered at the left vertical side by a 2 cm
broad lintel. Bottom horizontal lintel was 5 cm broad. The horizontal
and vertical edgings have a row of semicircular triple ribbon orna-
ments with inlaid halves of five petal flowers (semi-rosettes).
Semicircular triple ribbon ornaments knotting the triple ribbon
medallions, which make up the horizontal and vertical rows. Triple
ribbon medallions are inlaid with five or six petal flowers (rosettes).
The vertical space between the triple ribbon medallions has a styl-
ized form of a lily, but the middle one has the motif of the letter S.
It is a little bit less well preserved than a half of main field orna-
ment of this pluteus.
The thickness of the pluteus is 14-14.5 cm.
On the left side of the pluteus is a 4.5 cm wide vertical rib, con-
sequently the position for the pilaster at the left side of the pluteus is
known.
The second pluteus is composed of one fragment (Fig. 1: 5). It
is made of limestone.
It is kept at the Museum of Nin’s Antiquities and is part of the
permanent collection since 1999.
It was published in 1978 (Pejaković 1978, 124, 125) and 1986
(Belošević, 1986, 104), but only presented by a photograph with a
drawing of the suggested reconstruction.
The main field ornament is bordered by lintels. At the left verti-
cal edge side it is 5.5 cm wide and at the lower horizontal edge side
 Majda Predovan

3 cm wide. The main field’s vertical and horizontal edged rows have
endless triple ribbon ornament making the “pretzel” motifs. From
the triple ribbon “pretzel” motif continuing the triple ribbon making
rhombs, which interlace the triple ribbon circles. The triple ribbon
circles make vertical and horizontal rows. In the left edge vertical
space, between the triple ribbon “pretzel” motifs and the triple rib-
bon circles in the middle of the triple ribbon interlaced rhomb, is the
motif of the letter S.
It is 14 cm thick.
A quarter of the main field ornament of this pluteus is pre-
served.
The left side of the pluteus is flat, so there was no position for a
pilaster.
It is not questionable that these two plutei are part of the same
altar screen.
Figure 2
The best evidence is that the stonework of the letter S is entire-
Biskupija, Lopuška glavica (according to Jurković 1992, 81, cat. 9).
ly equal in both plutei.

Comparative pre-Romanesque sculpture

The nearest style decoration analogy of the first described plu-
teus from Nin was found at the site of Mastirine in Kašić. Systematic
archaeological excavations discovered two parts of the same pilaster
(Delonga 1988, Tab. VIII: 1a, 1b). Considering the treatment and
selection of the motifs, the pilaster is related to the parts of the first
described pluteus from Nin. Two parts of the pilaster from Kašić are
bordered by lintels and the main field has one vertical row of triple
ribbon knotted medallions, which are inlaid with six petal flowers
(rosettes). The vertical space between the knotting of the triple rib-
bon medallions and vertical lintel borders has a stylized form of a lily.
Parts of the same type of a pilaster, as the parts of the pilaster
which have been found in Kašić, belong to the site of Kapitul near
Knin. That pilaster is part of a pre-Romanesque group of stone sculp-
ture with floral motifs, dated to the middle of the 9th century (Burić
1990, 97-122, Tab. VII: 1a, 1b).
A very small part of a pluteus with the same treatment and selec-
tion of the motif of the triple ribbon medallion inlaid with rosettes,
like on the pilasters from Kašić and Kapitul, has been found in
Biograd at the site of Glavica (Juraga 1980, Tab. IV: 19).
At the site of Plavno near Knin, parts of plutei with the same
selection of motifs like on pilasters from Kašić and Kapitul have been
found. However, the stonework of the rosettes in the triple ribbon
medallion and the form of the lily is slightly different than in all pre-
viously mentioned analogies (Gunjača 1958, Fig. 15; 16: 3).
At the site of Mala Viola in Vrpolje near Knin, despite the fact
that the selection of the motifs was equal as in all previously men-
tioned cases, the treatment of the rosettes in the knotted triple rib-
bon medallion, the medallion itself is also slightly different than in all
previously mentioned cases (Gunjača 1958, Fig. 7: 1-3). For instance,
the knotted triple ribbon medallion inlaid with a rosette on the frag-
ment from Mala Viola, has the separating curly triple ribbon as part
of the medallion, so a slightly different style decoration has been
noticed on this fragment in comparison to other mentioned analo-
gies.
The motif of the inlaid letter S with vertical space between the
triple ribbon medallions on the first described pluteus from Nin (Fig.
1: 2) is an additional motif, which has not been found on the parts of
pilasters and plutei mentioned as style decoration analogies to the
parts of the first described pluteus from Nin. Part of the second
described pluteus from Nin also has the inlaid letter S motif (Fig. 1: 5)
but in the left edge vertical space between the triple ribbon “pretzel”
motifs and the triple ribbon circles in the middle of the triple ribbon
interlaced rhomb.
However, the S motif is significant and important because it is
part of a decorative composition of the fragment of the altar screen
pediment, with an ornament of a bird’s tail and the stylized form of
a lily, which has the same stonework as the lilies from the Nin frag-
ment (Fig. 1: 1, 4). It is considered to be the best preserved piece of
church interior furnishing from the site Lopuška Glavica in Biskupija
(Fig. 2; Jelovina 1980, 42).
The importance of this fragment of the altar screen pediment is
that it is related to the pediment fragment bearing the name of the
Croatian prince Trpimir (Jelovina 1980, 26). Another analogy of this
fragment bearing the name of prince Trpimir is the part of the pedi-
ment from a church that existed in the village Vrpolje near Knin, at
the site Mala Viola (Jelovina 1980, 41).
Considering the pediment fragment bearing the name of
Croatian prince Trpimir, which is dated to the middle of the 9th cen-
tury, to the age of prince Trpimir (845-864), relations to this men-
tioned pediment fragments could be accepted.
The result of this consideration is the appearance of the
stonework of the motif of the letter S, as well as the appearance of
the same motif on the plutei fragments from Nin. This stone monu-
ment from the site Lopuška Glavica is dated to the middle of the 9th
century and is indicative of the dating of the described plutei frag-
ments from Nin.
On the stone fragment from Mastirne (Delonga 1988, Tab. VII:
1) the motif of the letter S and the stylized form of the lily (Fig. 1: 4)
also have been noticed.
Figure 3
Kašić, Mastirine (according to Delonga 1988, Tab. VII: 1a).

213
 srednji vek
Figure 4
1 Zadar, St. Vid (according to Vasić 1922, 12, Fig. 7); 2 Nin, Church of the Holy
Cross (according to Belošević 1986, 116).
Finally, the best related connection of the described plutei frag-
ments from Nin is to the stone monuments of the site Kapitul near
Knin and Mastirine near Kašić. At the site of Kapitul, the characteris-
tic ornamentation of the liturgical furnishings, which includes a pre-
Romanesque group of stone sculpture with floral ornamentation
and a group with a geometrical composition, are dated to the middle
of the 9th century (Burić 1990, 104).
Besides, at the sites of Kapitul (Burić 1990, Tab. VIII: 17),
Mastirine (Delonga 1988, Tab. VI: 1) and Žažvić (Burić 1985, Tab. I: 6,
7) similar characteristics have been noticed, but not an equal geo-
metrical composition as on the second described pluteus from Nin.
The geometrical composition on the stone monuments from Kašić,
Mastirne, Žažvić and Nin includes the triple ribbon “pretzel” orna-
ment, rows of vertical and horizontal triple ribbon circles interlaced
with triple ribbon rhomb ornament, but the second described plu-
teus from Nin has the additional motif of the letter S.
However, the other parts of the altar screen of the Church of
the Holy Cross are not described and emphasized, but they are very
likely related to the pre-Romanesque group of stone sculpture at the
site Kapitul near Knin with a geometrical composition dating to the
middle of the 9th century (Jelić 1911, XVI: 29-31; Burić 1985, 178;
1990, Tab. VIII: 12).
Conclusion
Focusing on the altar screen parts of the Church of the Holy
Cross as object of discussion, the new component for disquisition of
the church dating is inspired.
Some already known facts included in contemporary scientific
achievements illuminate all that has been discussed.
The results of contemporary scientific achievements, which
proved the relation between the dating of stone sculpture with the
church dating, are significant and important (Jarak 1998, 127).
What is attested from the historical documents like Gottschalk’s
and Trpimir’s manuscript (the oldest known governmental docu-
ment in Latin script) compared with archaeological data, is that after
214
Figure 5
Archaeological Museum Zadar: Altar screen pluteus from Zadar Chatedral (ac-
cording to Jakšić 2000, 153, cat. III. 45).
some disagreement between Croats and the Byzantines (Venetians?)
(Budak 1994, 21, 72, 73) described by Gottschalk, the short time of
good relations between them came (Jarak 1998, 125). A good rela-
tion between Trpimir and the Church in the Byzantine town Split has
been seen in Trpimir’s oldest known governmental document in
Latin script, issued in 852.
At that time, the artistic influences from the Byzantine towns
came to the Croatian territory. It is very certain that the Church of St.
Vid (Fig. 4: 1) from Byzantine Zadar was the prototype for the
Church of the Holy Cross in Nin (Fig. 4: 2). Some motifs noted on the
pluteus of the altar screen, which was used as a tombstone of the
Borelli family in Zadar Cathedral (Fig. 5; Jakšić 2006, 71), appear in
slightly different form on the first described pluteus from the church
from Nin.
There are more Byzantine influences like those specified,
which are very well explained by Mirja Jarak, discussing Carolingian
and Byzantine influences in early Croatian architecture at the time of
prince Trpimir (Jarak 1998, 119-128).
By dating the earliest dated parts of the altar screen of the
Church of the Holy Cross to the middle of the 9th century, it might be
time for discussion about more punctually or precisely dating the
Church of the Holy Cross itself.
Until now, when talking about the dating of the Church of the
Holy Cross, more or less the dating of the 9th century has been
accepted, but I would say that only a church with its stone sculpture
furniture makes a whole, a complete and good foundation for the
church’s dating.
* Thanks to M. Radović, junior curator of The Museum of Nin's Antiquities for
information from the inventory book of The Museum of Nin's Antiquities
and accesibility to the stone monuments.

Literatura
Uredila / polona bitenc, timotej knific
Viri / Quellen
Alcuini Epistolae - E. Dümmler, Alcuini Epistolae, Monumenta
Germaniae Historica, Epistolae, Bd. 4, Berlin 1895, 1-481.
Fredegar - Fredegarii et aliorum chronica, ed. B. Krusch,
Monumenta Germaniae Historica, Scriptores rerum Merovingica-
rum, Bd. 2, Hannover 1988, lib. IV, cap. 68, 1-194.
Getica - De origine actibusque Getarum, Monumenta Germa-
niae Historica, Auctori antiqussimi, Bd. 5, T. 1. Berlin 1882, 53-138.
Kos, F. 1915, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku,
4. knjiga (1101-1200), Ljubljana.
Kos, F. 1928, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku,
5. knjiga (1201-1246), Ljubljana.
Kos, M. 1975, Gradivo za historično topografijo Slovenije (za
Kranjsko do leta 1500). - Ljubljana.
Menander - Excerpta de legationibus, ed. C. de Boor, Berlin
1903.
Miracula Sancti Demetrii - P. Lemerle, Les plus aciens recueils
des Miracles de saint Demetrius et la penetration des Slaves dans les
Balkans, 1: Le texte, Paris 1979.
Pauli Historia Langobardorum - Pauli Historia Langobardo-
rum, Ed. G. Weitz, Monumenta Germaniae Historica, Scriptores re-
rum Germanicarum in usum scholarum 48, Hannover 1878.
Strategicon - Das Strategicon des Maurikios, Edition und Indi-
ces von G. T. Dennis, Übersetzung von E Gamillscheg, Wien 1981,
CFHB, Bd. 17, Scriptores Vindobonensis.
Wenzel, G. 1873, Codex diplomaticus Arpadianus continuatus
(Árpádkori új okmánytár) X. - Budapest.
Literatura / Literatur
ÄGYPTEN 1996, Ägypten - Schätze aus dem Wüstenland. Kunst
und Kultur der Christen am Nil. - Wiesbaden.
ALLEN, J. R. L. 1986, Interpretation of some Romano-British
smithing slag from Awre in Glouchestershire. - Journal of the Histori-
cal Metallurgy Society 20/2, London, 97-104.
ANAMALI, S. 1993, Oreficerie, gioielli bizantini in Albania:
Komani. - V: XL corso di cultura sull'arte ravennate e bizantina,
Bologna, 435-445.
ANAMALI, S. in H. SPAHIU 1979-1980, Varreza arbërore e
literatura
Krujës, Une nécropole albanaise à Kruje. - Iliria 9-10, Tirana, 47-103.
ANDRAE, R. 1975, Mosaikaugenperlen. Untersuchungen zur
Verbreitung und Datierung karolingerzeitlicher Millefioriglasperlen
in Europa. - Acta Praehistorica et Archaeologica 4/1973, Berlin, 101-
198.
BAERISWYL, A. 2001, Die Deutschordnenskommende in Köniz
bei Bern. Mit einigen Überlegungen zu Form und Funktion von
Konventsanlagen im Deutschen Reich. - Burgen kirclicher Bauher-
ren, Forschungen zu Burgen und Schlössern 6, Wartburg.
BABIĆ, B. 1972, Crepulja, crepna, podnica - posebno značajan
oslonac za atribuciju srednjevekovnih arheoloških nalazišta Balkan-
skog poluostrva Slovenima poreklom sa istoka. - Materijali 9, Beo-
grad, 101-123.
BĂCUEŢ-CRIŞAN, D. 2004, Archaeological research in
Northwest Romania. The Early Mediaeval settlement from Nuş fa-
lău/Szilágynagyfalu-Ţigoul lui Benedek (Sălaj county). - A Nyíregy-
házi Jósa András Múzeum Évkönyve 46, Nyíregyháza, 117-135.
BĂCUEŢ-CRIŞAN, D. 2006, Aşezările medievale timpurii de la
Popeni - "Pe Pogor" i Cuceu - "Valea Bochii" (judet ¸ul Sălaj). - Zalău.
BADOVINAC, B. 2006, Kompolje - cerkev Sv. Mihaela. - Varstvo
spomenikov 42, Ljubljana, 61, 62.
BALDINI LIPPOLIS, I. 1999, L'oreficeria nell'impero di Costanti-
nopoli tra IV e VII secolo. - Bari.
BALEN-LETUNIĆ, D. 1994, Brončano doba. - V: Zagreb prije
Zagreba, Zagreb, 25-29.
BÁLINT, CS. 1991, Die spätawarenzeitliche Siedlung von
Eperjes (Kom. Csongrád). - Varia Archaeologica Hungarica 4,
Budapest.
BANASZKIEWICZ, J. 1998, Polskie dzieje bajeczne mistrza
Wincentego Kadłubka. - Wrocław.
BARAN, V. D. 1998, Davni Slov’jany. - Ukraina¨ kriz’ viky 3, Kyiv. ¨
BARFORD, P. M. 2001, The Early Slavs. Culture and Society in
Early Medieval Eastern Europe. - London.
BARFORD, P. in E. MARCZAK 1992, Peasant households, pot-
ters and phasing: Early Medieval ceramics from Podebłocie, Poland.
- Archaeologia Polona 30, 127-149, Warszawa.
BARLE, J. 1896, Poviest župa i crkava zagrebačkih I - Župa sv.
Marka. - Zagreb.
215
 srednji vek
BASLER, Đ. 1987, Aurea aetas. - V: Umjetničko blago Bosne i
Hercegovine (ur. M. Filipović), Sarajevo, 29-42.
BATOVIĆ, Š. 1965, Die Eisenzetit auf dem Gebiet des illyrischen
Stammes der Liburnen. - Archaeologia Iugoslavica 6, Beograd, 55-70.
BATOVIĆ, Š. 1968, Nin u prapovijesti. - V: Nin, problemi arhe-
oloških istraživanja, Zadar, 7-33.
BATOVIĆ, Š. 1970, Istraživanje liburnskog naselja u Ninu 1969.
godine. - Diadora 5, Zadar, 33-48.
BATOVIĆ, Š. 1981, Nakit u prapovjesti sjeverne Dalmacije.
Nakit na tlu sjeverne Dalmacije od prapovjesti do danas. - Zadar.
BATOVIĆ, Š. 1987, Liburnska grupa. – V: Praistorija jugoslaven-
skih zemalja V, Željezno doba (ur. S. Gabrovec), Sarajevo, 339-390.
BEDENKO, V. 1989, Zagrebački Gradec. - Zagreb.
BEDENKO, V. 1992, Gradec - osnivanje i gradnja jednog europ-
skog grada. - V: Zlatna Bula 1242 - 1992, Zagreb, 33-38.
BEKIĆ, L. 2006, Zaštitna arheologija u okolici Varaždina.
Arheološka istraživanja na autocesti Zagreb - Goričan i njezinim pri-
laznim cestama. Reseue archaeology in the Varaždin environs. Ar-
chaeological research on the Zagreb Goričan highway and its access
roads. - Zagreb.
BEKIĆ, L. 2007, Jakopovec - Blizna. - Hrvatski arheološki godi-
šnjak 2/2005, Zagreb, 125, 126.
BEKIĆ, L. in T. PERCAN (u tisku A), Šemovec - Šarnjak. -
Hrvatski arheološki godišnjak 3/2006, Zagreb.
BEKIĆ, L. in T. PERCAN (u tisku B), Jakopovec - Blizna. -
Hrvatski arheološki godišnjak 3/2006, Zagreb.
BEKIĆ, L. in A. VRANKOVIĆ 2003, Blizna - višeslojno arhe-
ološko nalazište kraj Jakopovca - Varaždin. - Obavijesti Hrvatskog
arheološkog društva 35/2, 33-39, Zagreb.
BELAJ, J. 2006, Interpretiranje novovjekovnih nalaza iz grobova
crkve sv. Martina na Prozorju. - Prilozi Instituta za arheologiju u
Zagrebu 23, Zagreb, 257-294.
BELAK, M., PLETERSKI, A. in T. KNIFIC 2008, Katalog predme-
tov. Katalog der gegenstände. - V: A. Pleterski, Zgodnjesrednjeveška
naselbina na blejski Pristavi, Najdbe, Frühmittelalteliche Siedlung
Pristava in Bled, Funde, Opera Instituti archaeologici Sloveniae 14,
Ljubljana, 171-227.
BELOŠEVIĆ, J. 1962, Slavenska keramika iz ranosrednjo-
vjekovne nekropole Materiza kraj Nina. - Diadora 2, Zadar, 237-249.
BELOŠEVIĆ, J. 1968, Ranosrednjovjekovna nekropola u selu
Kašiću kraj Zadra. - Diadora 4, Zadar, 221-246.
BELOŠEVIĆ, J. 1972, Stanje istraživanja slavenske keramike na
području Dalmacije. - Materijali 9, Beograd, 125-138.
BELOŠEVIĆ, J. 1973, Starohrvatska nekropola uz humak
„Materiza“ kod Nina. - Diadora 6, Zadar, 221-244.
BELOŠEVIĆ, J. 1975, Starohrvatska nekropola u selu Biljanima
Donjim kod Zadra. - Diadora 8, Zadar, 103-110.
BELOŠEVIĆ, J. 1975a, La nécropole paléocroate Stankovci. -
Inventaria archaeologica 20/2, Beograd.
BELOŠEVIĆ, J. 1980, Materialna kultura Hrvata od VII do IX
stoljeća. - Zagreb.
BELOŠEVIĆ, J. 1980a, La nécropole paléocroate Nin-Ždrijac. -
Inventaria archaeologica 24, Beograd.
BELOŠEVIĆ, J. 1986, Srednji i novi vijek. - V: Nin, povijesni i
umjetnički spomenici, Zadar, 87-132.
BELOŠEVIĆ, J. 1999, Srednjovjekovno groblje u okolišu crkve
Sv. Križa u Ninu. - Radovi Filozofskog fakulteta u Zadru, Razdio povi-
jesnih znanosti, 37(24), Zadar, 105-154.
BELOŠEVIĆ, J. 1999a, Arheološka istraživanja okoliša crkve sv.
Križa u Ninu. - Obavijesti Hrvatskog arheološkog društva 31/3,
216
Zagreb, 75-83.
BELOŠEVIĆ, J. 2000, Slavenska naseobinska keramika otkrive-
na u okolišu crkve Sv. Križa u Ninu. - Radovi Filozofskog fakulteta u
Zadru, Razdio povijesnih znanosti 38(25), 1999(2000), Zadar, 113-
120.
BELOŠEVIĆ, J. 2000a, Arheološka istraživanja okoliša crkve sv.
Križa u Ninu. - Obavijesti Hrvatskog arheološkog društva 32/3,
Zagreb, 111-121.
BELOŠEVIĆ, J. 2007, Starohrvatsko groblje na Ždrijacu u Ninu.
- Zadar.
BIALEKOVÁ, D. 1967, Žltá keramika z pohrebísk obdobia
avarskej ríše v Karpatskej kotline. - Slovenská archeológia 15,
Bratislava, 5-76.
BIALEKOVÁ, D. 2000, Eisenbarren. - V: Europas Mitte um 1000.
Band 1 (ur. A. Wieczorek in H.-M. Hinz), Stuttgart, 201, 202.
BIALEKOVÁ, D. 2002, Remeslá a obchod. - V: Slovensko vo včas-
nom stredoveku (ur. A. Ruttkay, M. Ruttkay in P. Šalkovský),
Archaeologica Slovaca Monographiae Studia 7, Nitra, 89-104.
BIELICH, M. 2006, Včasnostredoveký sídliskový objekt z Hurba-
nova-Bohatej. - V: Archeologické výskumy a nálezy na Slovensku v
roku 2004, Nitra, 41, 42, 232.
BIERMANN, F. 2000, Slawische Besiedlung zwischen Elbe,
Neiße und Lubsza. - Universitätsforschungen zur prähistorischen
Archäologie 65, Bonn.
BIERMANN, F., DAHLITZ, S. in K.-U. HEUßNER 1999, Der
Brunnen von Schmerzke, Stadt Brandenburg a.d. Havel, und die
absolute Chronologie der frühslawischen Besiedlung im nordost-
deutschen Raum. - Prähistorische Zeitschrift 74, Berlin, 219–243.
BIERMANN, F. in M. DULINICZ 2001, Studnia z Bochenia a
problem chronologii starszych faz wczesnego średniowiecza na
Mazowszu zachodnim. - Archeologia Polski 46, Warszawa, 85–114.
BIERMANN, F. und M. DULINICZ 2002, Die frühmittelalterliche
Siedlung von Bocheń im mittleren Polen. - Germania 80, Mainz am
Rhein, 243–267.
BIKIĆ, V. 1994, Srednjovekovna keramika Beograda. Medieval
pottery from Belgrade. - Posebna izdanja 25, Arheološki institut
Beograd, Beograd.
BITENC, P. in T. KNIFIC (ur.) 2001, Od Rimljanov do Slovanov.
Predmeti. - Ljubljana.
BOHÁČOVÁ, I. 2003, Opevnění. - V: Stará Boleslav. Přemyslov-
ský hrad v raném středověku (ur. I. Boháčová), Medievalia Archaeo-
logica 5, 133-173.
BOJČIĆ, Z. 1984, Pregled istraživanja i rasprostranjenosti
ranosrednjovjekovnih arheoloških nalaza u istočnoj Slavoniji i
Baranji. - V: Arheološka istraživanja u Slavoniji i Baranji, Zagreb,
211-223.
BOLTA, L. 1967, Rifnik - Arheološki izsledki in problematika.
Rifnik - Archäologische Forschungsergebnisse und Probleme. Arheo-
loški vestnik 18, 397-416, Ljubljana.
BOLTA, L. 1981, Rifnik pri Šentjurju. Poznoantična naselbina
in grobišče. - Katalogi in monografije 19, Ljubljana.
BONA, I. 1973, VII. Századi Avar Települések és Árpád - Kori
Magyar Falu Dunaújvárosban. - Budapest.
BRACHMANN, H. 1978, Slawische Stämme an Elbe und Saale.
Zu ihrer Geschichte und Kultur im 6. bis 10. Jahrhundert - auf Grund
archäologischer Quellen. - Schriften zur Ur- und Frühgeschichte 32,
Berlin.
BRATHER, S. 2001, Archäologie der westlichen Slawen. - Berlin,
New York.
brimodelaroussilhe.com, Brimo de Laroussilhe: Objets / Haut

^
Moyen Age / Bracelet: Figure féminine symbolisant la Grace divine.
http://www.brimodelaroussilhe.com/flash_fr.html (27.1.2008)
BRKOVIĆ, M. 2001, Diplomatička analiza papinskih pisama
druge polovice IX. stoljeća destinatarima u Hrvatskoj. - Radovi
Zavoda za povijesne znananosti Hrvatske akademije znanosti i
umjetnosti u Zadru 43, Zadar, 29-44.
BRUSIĆ, Z. 1992, Broška / Brooch. - V: Nakit, Magična moč
oblike / Yewelry, Magic Power of Shape, Ljubljana, 67, 114.
BUBENÍK, J. 1994, K problému ° m periodizace a chronologie
staršího úseku vývoje raně středověké hmotné kultury v Čechách. -
Archeologické rozhledy 46, Praha, 54-64.
BUBENÍK, J. 1998, Ein Beitrag zur Erkenntnis des Klučover
Horizontes. - Památky archeologické 89, Praha, 230-266.
BUDAK, N. 1992, "Budući smo htjeli u Zagrebu na Brdu
Gradecu sagraditi slobodni grad...". - V: Zlatna bula 1242 - 1992,
Zagreb, 21-32.
BUDAK, N. 1994, Prva stoljeća Hrvatske. - Zagreb.
BUDINSKÝ-KRIČKA, V. 1980, Král’ovský Chlmec. Záchranný
výskum na slovanskom mohylníku. - Materialia Archaeologica
Slovaca Instituti Archaeologici Nitriensis Academiae scientiarum
Slovacae 2, Nitra.
BUDINSKÝ-KRIČKA, V. 1990, Novyje materialy dlja izučenija
drevneslavianskoj keramiki na poselenijach Vostočnoj Slovakii. -
Slovenská archeológia 38, Bratislava, 89-146.
BUDINSKÝ-KRIČKA, V. in A. TOČÍK 1991, Šebastovce. Gräber-
feld aus der Zeit des awarischen Reiches. Katalog. - Nitra.
BÜHLER, B. 2002, Technologische Untersuchungen an awaren-
zeitlichen Scheibenfibeln aus Keszthely (Ungarn). - Zalai múzeum
11, Zalaegerszeg, 133-144.
BUKO, A. 2005, Archeologia Polski wczesnośredniowiecznej. -
Warszawa.
BUNTAK, F. 1963, Da li su praški Parleri klesali srednjovjekovni
portal sv. Marka u Zagrebu. - V: Iz starog i novog Zagreba III, Zagreb,
65-76.
BUNTAK, F. 1996, Povijest Zagreba. - Zagreb.
BURGER, D. 2006, Höhenburgen des 11. und frühen 12.
Jahrhunderts in der Fränkischen Schweiz und ihren Nachbarregio-
nen. - Forschungen zu Burgen und Schlossern 9, Neue Forschungen
Zum Fruhen Burgenbau, Wartburg, 105-122.
BURIĆ, T. 1985, Kameni namještaj bazilike u Žažviću. -
Starohrvatska prosvjeta, serija III, 15, Split, 165-181.
BURIĆ, T. 1990, Ranosrednjovjekovna skulptura s Kapitula kod
Knina. - Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 15, 97-122.
BUŠKARIOL, F. 1985, Nakit ukrašen tehnikom cloisonné iz
Arheološkog muzeja u Splitu. - Vjesnik za arheologiju i historiju
Dalmatinsku 78, Split, 83-94.
CALLMER, J. 1977, Trade Beads and the Bead Trade in
Scandinavia ca. 800-1000 A. D. - Acta Archaeologica Lundensia Ser.
4/11, Bonn, Lund.
CALLMER, J. 1997, Beads and bead production in Scandinavia
and the Baltic Region, c. AD 600-1100: a general outline. - V: Perlen.
Archäologie, Tehniken, Analysen (ur. U. von Freeden in A. Wieczorek),
Kolloquien zur Vor- und Frühgeschichte 1, Bonn, 195-202.
CETINIĆ Ž. 1998, Stranče - Gorica starohrvatsko groblje. -
Rijeka.
CEVC, E. 1985, Umetnostni vzponi in upadi kamniškega mesta.
- V: Kamnik 1229-1979. Zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici
mesta (ur. J. Žontar), Kamnik, Ljubljana, 65-74.
CEVC, T. 2003, Kontinuiteta antične pašne tradicije v planinah
v Kamniških Alpah. - Traditiones 32(1), Ljubljana, 7-19.
literatura
CEVC, T. 2006, Kdaj so začeli v planinah sirariti? Po sledeh arhe-
oloških najdb in zgodovinskih virov do spoznanj o začetku sirarjenja
v planinah na Slovenskem. - V: Človek v Alpah, Desetletje (1996-
2006) raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah (ur. T.
Cevc), Ljubljana, 242-258.
CHUDZIAK, W. 1988, W kwestii budownictwa Słowian na Niz· u
Polskim w VI-VII wieku. - Archeologia Polski 33, Warszawa, 193-209.
CIGLENEČKI, S. 2000, Tinje nad Loko pri Žusmu.
Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina. Tinje oberhalb von
Loka pri Žusmu. Sptantike und frühmittelalterliche Siedlung. - Opera
Instituti Archaeologici Sloveniae 4, Ljubljana.
CIGLENEČKI, S. in T. KNIFIC 1979, Staroslovansko grobišče v
Zgornjem Dupleku. Arheološko poročilo. - Arheološki vestnik 30,
Ljubljana, 473-481.
CIGLENEČKI, S. in M. STRMČNIK GULIČ 2002, Sledovi zgodnje
slovanske poselitve južno od Maribora. - V: Zgodnji Slovani,
Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp, Die
frühen Slawen, Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen
(ur. M. Guštin), Ljubljana, 67-75.
clevelandart.org, Cleveland Museum of Art: Medieval Art /
Chain with Pendant Cross. Accession Number: 1947.34.
http://www.clevelandart.org/Explore/departmentWork.asp?qs=0&r
ecNo=101&deptgroup=12&view=more (27. 1. 2008).
CORRADO, M. 2002, Cimiteri di Calabria altomedievale. -
Histria Antiqua 8, 359-376.
COSMA, C. 2002, Die Keramik des 8.-10. Jh. n. Chr. aus dem
Norden und Norwesten Rumäniens. - V: Interregionale und kul-
turelle Beziehungen im Karpatenraum (2. Jahrtausend v. Chr. - 1.
Jahrtausend n. Chr.) (ur. A. Rustoiu in A. Ursuţ iu), Cluj-Napoca, 297-
389.
COSMA, C. in A. GUDEA 2002, Habitat und Gesellschaft im
Westen und Nordwesten Rumäniens in den 8.-10. Jahrhundert n.
Chr. - Cluj-Napoca.
CUNJA, R. 1996, Poznorimski in zgodnjesrednjeveški Koper.
Arheološko izkopavanje na bivšem Kapucinskem vrtu v letih 1986-
1987 v luči drobnih najdb 5. do 9. stoletja. Capodistria
Tardoromana e Altomedievale. Lo scavo archeologico nell'ex orto dei
Cappuccini negli anni 1986-1987 alla luce dei reperti dal V al IX sec-
olo d. C. - Koper.
CURTA, F. 2001, The Making of the Slavs. History and
Archaeology of the Lower Danube Region c. 500–700. - Cambridge.
CVITANOVIĆ, Đ. 1974, Turopoljske ljepotice. - KAJ, časopis za
kulturu i prosvjetu - Zagreb, Zagreb, 65-104.
CYGAN, S. 2006, Wczesnosłowiańskie półziemianki kwadra-
towe na terenie Polski, Czech, Słowacji, wschodnich Niemiec i Dolnej
Austrii. - Rzeszów.
ČILINSKÁ, Z. 1966, Slawisch-awarisches Gräberfeld in Nové
Zámky. - Archaeologica Slovaca Fontes Instituti Archaeologici
Nitriensis Academiae Scientiarum Slovacae 7, Bratislava.
ČILINSKÁ, Z. 1975, Frauenschmuck aus dem 7.-8. Jahrhundert
im Karpatenbecken. - Slovenská archeologia 23/1, Bratislava, 63-96.
ČREMOŠNIK, I. 1980, Tipovi slavenskih nastambi nađenih u
sjeveroistočnoj Bosni. - Arheološki vestnik 31, Ljubljana, 132-158.
DAIM, F. 1994, Zur nachgedrehten Keramik aus dem
awarischen Gräberfeld von Mödling - An der Goldenen Stiege. - In:
Slawiche Keramik in Mitteleuropa vom 8. bis zum 11. Jahrhundert
(ur. Č. Staňa), Internationale Tagungen in Mikulčice 1, Brno, 29-52.
DAIM, F. 2002, Pilgeramullette und Frauenschmuck? Zu den
Scheibenfibeln der frühen Keszthely - Kultur. - Zalai múzeum 11,
113-132.
217
 srednji vek
DANNHEIMER, H. 1973, Keramik des Mittelalters aus Bayern.
Ein Katalog. - Kataloge der Prahistorischen Staatssamlung 15,
Kallmünz.
DELONGA, V. 1988, Starohrvatska crkva na „Mastirinama“ u
Kašiću kod Zadra. - Starohrvatska prosvjeta, III. serija 18, Split, 39-89.
DELONGA, V. 1996, Keramika. - V: Bribir u srednjem vijeku (ur.
A. Milošević), Split, 55-68.
DEMO, Ž. 1984, Castrum Keukaproncha / Kuwar - počeci
istraživanja. - V: Podravski zbornik '84, Koprivnica, 320-360.
DEMO, Ž. 1996, Vukovar - Lijeva Bara. - Zagreb.
DEMO, Ž. 2007, Opatovina. Tragovi povijesti izgubljene u
sadašnjosti: rezultati arheoloških iskopavanja pred crkvom sv.
Franje u Zagrebu 2002. godine. - Zagreb.
DITTEN, H. 1993, Ethnische Verschiebungen zwischen der
Balkanhalbinsel und Kleinasien vom Ende des 6. bis zur zweiten
Hälfte des 9. Jahrhunderts. - Berliner Byzantinische Arbeiten 59,
Berlin.
DJURIĆ, B., KERMAN, B., ŠAVEL, I., PLESTENJAK, A. in R.
MASARYK 2006, Poročilo o rezultatih arheološkega pregleda na
potencialnem najdišču Gorice. - Ljubljana.
DOBRAKOWSKI, M., DOMAŃSKA, J., NOWORYTA, E. in K.
ROMANOW 2000, Wstȩpne omówienie wyników ratowniczych
badań wykopaliskowych na stanowiskach Polwica 4, Polwica 5 i
Skrzypnik 8, gm. Domaniów. - Silesia Antiqua 41, Wrocław, 39–53.
DOBRONIĆ, L. 1986, Zagrebački Kaptol i Gornji grad nekad i
danas. - Zagreb.
DOBRONIĆ, L. 1992, Slobodni i kraljevski grad Zagreb. -
Zagreb.
DONAT, P. 1977, Die unregelmäßigen Gruben und der
Hausbau bei den Nordwestslawen. - Slavia Antiqua 24, Poznań, 119-
140.
DONAT, P. 1980, Haus, Hof und Dorf in Mitteleuropa vom 7.-
12. Jahrhundert. - Schriften zur Ur- und Frühgeschichte 33, Berlin.
DONAT, P. 1998, Aktuelle Fragen der Erforschung westslawi-
scher Dorfsiedlungen. - V: Kraje słowiańskie w wiekach średnich.
Profanum i Sacrum [Festschr. Z. Kurnatowska] (ur. H. Kóčka-Krenz
in W. Łosiński), Poznań, 187-199.
DOSTÁL, B. 1975, Břeclav Pohansko IV, Velkomoravský vel-
možský dvorec. - Brno.
DRANDAKI, A. 2005, Copper Alloy Jewellery at the Benaki
Museum: 4th to 7th Century. - Antiquité Tardive 13, Turnhout, 65-76.
DUIĆ, N. in Z. ŠIMUNOVIĆ 1978, Tipologija narodnog gra-
diteljstva Turopolja, Gornje Posavine i Donjeg Pokuplja. - V:
Tradicionalna stambena kuća, 29. savjetovanje Arbeitskreises für
Hausforschung, Zagreb, 13-32.
DULINICZ, M. 2006, Die frühen Slawen im Gebiet zwischen
unterer Weichsel und Elbe. - Neumünster.
EISNER, J. 1939-1946, Sídliště ze starší doby hradištní v sloven-
ském Pomoraví. - Památky archeologické 42, Praha, 94-105.
EISNER, J. 1952, Devínska Nová Ves. Slovanské pohřebiště. -
Bratislava.
ELSCHEK, K. 2002, Záchranný archeologický výskum na trase
Bratislava - Lamač - Brodské. - V: Archeologické výskumy a nálezy na
Slovensku v roku 2001, Nitra, 41-46, 241-244.
ERDÉLYI, I. in E. SZIMONOVA 1987, Ausgrabungen in der Ge-
markung von Vásárosnamény-Gergelyiugornya. - Acta Archaeologica
39/3-4, Budapest, 287-312.
FELGENHAUER - SCMIEDT, S. 1996, Niederösterreichische
Keramik des 12. und 13. Jahrhunderts. - Pravĕk 6/1996, Katowice,
229-240.
218
FIEDLER, U. 1994, Zur Datierung der Siedlungen der Awaren
und der Ungarn nach der Landnahme. Ein Beitrag zur Zuordnung
der Siedlung von Eperjes. - Zeitschrift für Archäologie 28, Berlin, 307-
352.
FIEDLER, U., PASSLICK, M. in A. RICHTER 1993, Beiträge zur
Formenentwicklung der awarenzeitlichen Grabkeramik. -
Archaeologia Austriaca 77, Wien, 243-275.
FISCHER, B. 1985, Frühe Slawen in der Notte-Niederung bei
Königs Wüsterhausen. - V: Heimatkalender für den Kreis Zossen,
Zossen, 23-29.
FISCHER, B. in E. KIRSCH 1983, Die frühslawische Siedlung
Berlin-Marzahn. - Veröffentlichungen des Museums für Ur- und
Frühgeschichte Potsdam 17, Potsdam, 147-164.
FMRSL I = P. Kos, Die Fundmünzen der römischen Zeit in
Slowenien 1-2, Berlin 1988.
FMRSl V = A. Šemrov, Die Fundmünzen der römischen Zeit in
Slowenien 5, Mainz am Rhein 2004.
FOLTYN, E. M. in E. TOMCZAK 2006, Osada wczesnośred-
niowieczna w Poborszowie, woj. opolskie. - Światowit 6 (47), Fasc. B,
Warszawa, 53-70.
FOTTOVÁ, E., HENNING, J. in M. RUTTKAY 2007,
Archeologický výskum včasnostredovekého hradiska v Majcichove. -
V: Bojná, Hospodárske a politické centrum Nitrianskeho kniežatstva
(ur. K. Pieta, A. Ruttkay, M. Ruttkay), Nitra, 217-236.
FRIESINGER, H., SZEMEIT, E. in P. STADLER 1984, Das slawis-
che Gräberfeld von Wimm, Gem. Maria Taferl, Niederösterreich. Ein
Katalog. - Archaeologia Austriaca 68, Wien, 203-277.
FÜRST-BJELIŠ, B. 1996, Historijsko - geografska analiza pros-
tornog pojma tradicionalne regije Turopolje. - Zagreb (neobjavljena
doktorska disertacija).
FUSEK, G. 1991, Včasnoslovanské sídlisko v Nitre na Mikovom
dvore. - Slovenská archeológia 39, Nitra, 289-330.
FUSEK, G. 1994, Analyse der Formen des handgemachten
Keramikgeschirrs als Beitrag zur relativen Chronologie. - V: Slawiche
Keramik in Mitteleuropa vom 8. bis zum 11. Jahrhundert (ur. Č.
Staňa), Internationale Tagungen in Mikulčice 1, Brno, 19-27.
FUSEK, G. 1994a, Slovensko vo včasnoslovanskom období. -
Archaeologica Slovaca Monographiae, Studia Instituti Archaeologici
Nitriensis Academiae Scientiarum Slovacae 3, Nitra.
FUSEK, G. 2000, Torzo stredovekého sídliska v Bielovciach. -
Slovenská archeológia 48/1, Bratislava, 101-158.
FUSEK, G. 2002, Včasnoslovanské nálezy z Nitry-Šindol-
ky/Slovensko. Frühslawische Funde aus Nitra-Šindolka/Slowakei.
Keramik. - V: Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveška lončenina na
obrobju vzhodnih Alp, Die frühen Slawen, Frühmittelalterliche
Keramik am Rand der Ostalpen (ur. M. Guštin), Ljubljana, 184-188.
FUSEK, G. 2004, „Slawen“ oder Slawen? Eine polemische
Auseinandersetzung über eine wertvolle Monographie. - Slovenska
archeologia 52/1, 161-186.
FUSEK, G. 2006, Nitra-Šindolka. Stredoveké sídliská a pohre-
biská. - V: Wczesne średniowiecze w Karpatach polskich (ur. J.
Gancarski), Krosno, 135-150.
FUSEK, G. 2008, Frühe Slawen im Mitteldonaugebiet. - V:
Kulturwandel in Mitteleuropa, Langobarden - Awaren - Slawen (ur. J.
Bemmann, M. Schmauder), Kolloquien zur Vor- und Frühgeschichte
11, Bonn, 645-656.
GARAM, É. 1969, A késő avarkori korongolt sárga kerámia. -
Archaeologiai Értesítő 96, Budapest, 207-241.
GARAM, É. SZ. 1981, VIII-IX. századi telepnyom Tiszafüred
határában. - Communicationes Archeologicae Hungariae 1981,

Budapest, 137-147.
GARAM, É. 1993, Die awarenzeitlichen Scheibenfibeln. -
Communicationes Archaeologicae Hungariae 1993, 99-134.
GARAM, É. 2001, Funde byzantinischer Herkunft in der
Awarenzeit vom Ende des 6. bis zum ende des 7. Jahrhunderts. -
Monumenta Avarorum Archaeologica 5, Budapest.
GESTRIN, F. 1985, Trgovsko prometni položaj Kamnika do 17.
stoletja. - V: Kamnik 1229-1979, Zbornik razprav s simpozija ob 750-
letnici mesta (ur. J. Žontar), Kamnik, Ljubljana, 45-51.
GIESLER, J. 1981, Untersuchungen zur Chronologie der Bijelo
Brdo-Kultur. Ein Beitrag zur Archäologie des 10. und 11.
Jahrhunderts im Karpatenbecken. - Praehistorische Zeitschrift 56,
Berlin, 3-167.
GJURAŠIN, H. 2007, Kasnosrednjovjekovna groblja općine Du-
gopolje. - Split.
GLASER, F. 2002, Die Bildmotive der Scheibenfibeln aus
Keszthely. - Zalai múzeum 11, 145-152.
GLEIRSCHER, P. 2000, Karantanien. Das slawische Kärnten. -
Klagenfurt.
GLEIRSCHER, P. 2004, I principi slavi in Carantania dalla
paganità alla cristianità. - V: Guerrieri, Principi ed Eroi fra il Danubio
e il Po dalla Preistoria all'Alto Medioevo (ur. F. Marzaticco in P.
Gleirscher), Trento, 541-545.
LE GOFF, J. 1985, Za drugačen srednji vek. - Ljubljana.
GRAFENAUER, B. 1964, Zgodovina slovenskega naroda. Od
naselitve do uveljavljanja frankovskega reda. - Ljubljana.
GRAHAM-CAMPBELL, J. 1989, The Viking World. - London.
GREBE, K. 1994, Archäologisch-kulturelle Gruppen und die
Stufengliederung der frühslawischen Zeit im Havelgebiet, Teil 1. -
Veröffentlichungen des Museums für Ur- und Frühgeschichte
Potsdam 28, Potsdam, 149-180.
GREGL, Z. 1984, Pokušaj rekonstrukcije antičke cestovne
mreže na području Zagreba. - V: Iz starog i novog Zagreba VI, Zagreb,
7-14.
GREGL, Z. 1997, Rimske nekropole sjeverne Hrvatske. - Zagreb.
GUNJAČA, S. 1948, Još jedan nakit starohrvatskog nakita u
Trilju. - Historijski zbornik 1, Zagreb, 211-216.
GUNJAČA, S. 1958, Tiniensia archaeologica-historica-topo-
graphica I. - Starohrvatska prosvjeta, III. serija, 6, Zagreb, 105-164.
GUNJAČA, Z. 1995, Groblje u Dubravicama kod Skradina i
druga groblja 8-9. stoljeća u Dalmaciji. - V: Etnogeneza Hrvata (ur. N.
Budak), Zagreb, 159-168.
GUNJAČA, Z. 2000, Ranosrednjovjekovno groblje u Dubravica-
ma. - V: Župa Dubravice u prostoru i vremenu (ur. P. Klarić), Dubra-
vice, 41-55.
GURIN, M. F. 1994, Kažan-Garadok - paselišča pražskoj kultury.
- Gistarična-archealagičny zbornik 5, Praha, 152-163.
GUŠTIN, M. (ur.) 2002, Zgodnji Slovani, Die Frühen Slawen.
Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp,
Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen. - Ljubljana.
GUŠTIN, M. 2004, Začetki slovanskega naseljevanja na
Slovenskem. - Časopis za zgodovino in narodopisje 75, Ljubljana,
253-256.
GUŠTIN, M. 2005, Zgodovina kot politična manipulacija. -
Historia 10, Stiplovškov zbornik, Ljubljana, 27-32.
GUŠTIN, M. 2005a, Tisti z vzhoda. - Koper.
GUŠTIN, M. 2006, Between the Slavs and the Madyars. - Zalai
Múzeum 15, Zalaegerszeg, 249-257.
GUŠTIN, M. 2007, Rani srednji vijek od alpskih obronaka do
Panonije. The Early Middle Ages from the Alpine Slopes to Pannonia.
literatura
- Prilozi Instituta za arheologijo u Zagrebu 24, Zagreb, 289-300.
GUŠTIN, M. 2008, Die slawischen Migrationen von den
Ostalpen bis zu den Ufer der nördlichen Adria. - V: Die
Bernsteinstraße (ur. J. Tifenbach in E. Fertl), Eisenstadt, 195-200.
GUŠTIN, M., CUNJA, R. in K. K. PREDOVNIK 1993, Podbočje /
Stari grad. - Posavski muzej Brežice 9, Brežice.
GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2002, Oblike in kronologija
zgodnjesrednjeveške lončenine na Novi tabli pri Murski Soboti.
Formen und Chronologie frühmittelalterlicher Keramik in Nova
tabla bei Murska Sobota. - V: Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveška
lončenina na obrobju vzhodnih Alp, Die frühen Slawen,
Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen (ur. M. Guštin),
Ljubljana, 46-62.
GUŠTIN M. in T. KNIFIC 2003, Zgodnjeslovanska naselbina
zemljank. V: B. Djurić et al., Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija
na avtocestah Slovenije, Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 85-89.
GUŠTIN, M., TOMADIN, V., PERKO VIDRIH, V. in M. SAKARA
1997, Izkopavanje gradu Žamerk (Loka pri Žusmu). - V: Drobci
nekega vsakdana (ur. M. Guštin in K. Predovnik), Archaeologia his-
torica Slovenica 2, Ljubljana, 59-76.
GUTJAHR, CH. 2002, Ein Überblick zur frühmittelalterlichen
Keramikforschung in der Steiermark. Pregled raziskav zgodnjesred-
njeveške keramike na Štajerskem. - V: Zgodnji Slovani,
Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp, Die
frühen Slawen, Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen
(ur. M. Guštin), Ljubljana, 146-160.
GUTJAHR, C. 2006, Der Kirchberg von Deutschfeistritz, Bezirk
Graz-Umgebung, Steiermark - eine frühmittelalterliche Burgstelle? -
Arheološki vestnik 57, Ljubljana, 277-244.
GUTHJAHR, CH. in G. TIEFENGRAGER 2003, Die mittelalterli-
iche Motte Alt - Hollenegg. Eine abgekommene Burganlage bei
Deutschlandsberg, Steiermark. - Beiträge zur Mittelalterarchäologie
in Österreich, Beiheft 4, Wien.
GUTHJAHR, CH. in G. TIEFENGRAGER 2004, Die mittelalter-
liche Wehranlage »Turmbauerkogel« bei Eibiswald (Ivnik), Bez.
Deutschlandsberg, Weststeiermark. - Arheološki vestnik 55, Ljubljana,
439-480.
HANULIAK, M. 2004, Vel’komoravské pohrebiská. Pochováva-
nie v 9.-10. storočí na území Slovenska. - Acta Slovaca Monographiae.
Studia Instituti Archaeologici Nitriensis Academiae Scientiarum
Slovacae 8, Nitra.
HANULIAK, M., KUZMA, I. in P. ŠALKOVSKÝ 1993, Mužla-
Čenkov I, Osídlenie z 9. - 12. storočia. - Materialia Archaeologica
Slovaca 10, Nitra.
HANULIAK, M. in P. ŠALKOVSKÝ 1993, Záverečné úvahy. - V:
Mužla-Čenkov I. Osídlenie z 9.-12. storočia, Materialia Archaeologica
Slovaca 10, Nitra, 165-167.
HANULIAK, M. in V. TURČAN 1993, Keramické nálezy zo
sídliskových objektov. - V: Mužla-Čenkov I. Osídlenie z 9.-12.
storočia, Materialia Archaeologica Slovaca 10, Nitra, 71-86.
HAUPTFELD, G. 1985, Die Gentes im Vorfeld von Ostgoten
und Franken im sechsten Jahrhundert. - V: Die Bayern und ihre
Nachbarn (ur. A. Schwarcz in H. Wolfram), 122-134, Wien.
HEBERT, B. 1996, Zu Neufunden frühmittelalterlicher
Siedlungskeramik aus der Steiermark. - V: Österreich vor eintausend
Jahren. Der Übergang vom Früh- zum Hochmittelalter (ur. A. Krenn-
Leeb), Archäologie Österreichs 7, Sonderausgabe, Wien, 67-70.
HEROLD, H. 2002, Die Keramik der awarischen Siedlungsreste
von Brunn am Gebirge, Flur Wolfholz, Bezirk Mödling,
Niederösterreich. - Archaeologia Austriaca 86, Wien, 161-178.
219
 srednji vek
HEROLD, H. 2002a, Die awarenzeitliche Keramik von Zillingtal
im Burgenland (Österreich) - eine archäologische und naturwis-
senschafliche Analyse. - Bodendenkmalpflege in Mecklenburg-
Vorpommern 50, Lübstorf, 281-292.
HEROLD, H. 2004, Die frühmittelalterliche Siedlung von
Örménykút 54. - Varia Archaeologica Hungarica 14, Budapest.
HERRMANN, J. 1973, Die germanischen und slawischen
Siedlungen und das mittelalterliche Dorf von Tornow, Calau. -
Schriften zur Ur- und Frühgeschichte 36, Berlin.
HERRMANN, J. in K.-U. HEUßNER 1991, Dendrochronologie,
Archäologie und Frühgeschichte vom 6. bis 12. Jh. in den Gebieten
zwischen Saale, Elbe und Oder. - Ausgrabungen und Funde 36,
Berlin, 255-290.
HILCZERÓWNA, Z. 1967, Dorzecze górnej i środkowej Obry od
VI do pocza̧tków XI wieku. - Wrocław, Warszawa, Kraków.
HINCAK, Z. 2007, Antropološka analiza kosturnih ostataka s
nalazišta Trg sv. Marka, Zagreb (2005./2006.). - Izvješće,
Pismohrana Muzeja grada Zagreba, fasc. Trg sv. Marka.
HINCAK, Z. 2007a, Osteološka analiza životinjskih ostataka s
nalazišta Šepkovčica (Velika Gorica). - Izvješće, Pismohrana Muzeja
grada Zagreba, fasc. Autocesta Zagreb - Sisak.
HOLL, I. 1956, Adatok a középkori magyar fazekasság
munkamódszereihez. Beträge zu den Arbeitsmethoden der
ungarischen Töpferei des Mittelalters. - Budapest Régiségei 17,
Budapest, 177-193.
HOLL I. in N. PARÁDI 1982, Das Mittelalterliche Dorf Sarvaly. -
Budapest.
HOLMES, G. 1990, The Oxford Illustrated History of Medieval
Europe. - Oxford, New York.
HOLUB, J. 1933, Zala megye története a középkorban III. A
községek története. Kézirat. - Medieval history of Zala County Vol. III,
Manuscript in the Archive of Zalaegerszeg, Pécs.
HORVAT, A. 1960, Odraz Parlerovog kruga na portalu crkve sv.
Marka u Zagrebu. - Peristil 3, Zagreb, 13-32.
HORVAT, M. 2007, Makroskopska analiza keramičnega zbira
11. st. iz najdišča Gorice. - Interno poročilo, Arhiv najdišča, Ljubljana.
HRŠAK, T. 2006, Virovitica - Đurađ istok. - Hrvatski arheološki
godišnjak 2/2005, Zagreb, 80-82.
HUSZÁR, L. 1979, Münzkatalog Ungarn: von 1000 bis heute. -
München.
ILISCH, L. 2005, Der Steckborner Schatzfund von 1830 und
andere Funde nordafrikanische Dirhams im Bereich des
Karlsreiches. - V: Simnone Assemani Sympsium on Islamic Coinage,
Numismatica Patavina 7, Padova, 67-91.
IVČEVIĆ, S. 1994, Kat. št. 12: zlatni križić-privjesak. - V: Salona
christiana (ur. E. Marin), Split, 287.
JAKIMOWICZ, R. 1930, Przyczynki do poznania ceramiki
grodziskowej. Szkice prehistoryczne. - V: Ksiȩga pamia̧tkowa ku
uczczeniu siedemdziesia̧tej rocznicy urodzin Prof. Dr.
Włodzimierza Demetrykiewicza (ur. J. Kostrzewski), Poznań , 340-
362.
JAKŠIĆ, N. 1993, Preživjele ranokršćanske crkve u srednjo-
vjekovnoj ninskoj biskupiji. - Diadora 15, Zadar, 127-144.
JAKŠIĆ, N. 2000, Plutej oltarne ograde, Kat. III. 45. - V: Hrvati i
Karolinzi, Katalog (ur. A. Milošević), Split, 153, 154.
JAKŠIĆ, N. 2006, Prvih pet stoljeća hrvatske umjetnosti. - Zagreb
JANKOVICH, B. D. 1991, Ásatások az Árpád-kori Fenék falu
területén 1976-1978. - Zalai Múzeum 3, Zalaegerszeg, 185-210.
JARAK, M. 1998, O karolinškim i bizantskim utjecajima u
starohrvatskoj arhitekturi Trpimirova doba. - Opuscula archaeologi-
220
ca 22, Zagreb, 119-128.
JELIĆ, L. 1911, Dvorska kapela sv. Križa u Ninu. - Djela
Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti 19, Zagreb.
JELINČIĆ, K. 2006, Zaštitno arheološko iskopavanje lokaliteta
Virovitica-Kiškorija jug. - Annales Instituti Archaeologici 2, Zagreb,
61-66.
JELINČIĆ, K. 2006a, Virovitica-Kiškorija jug. - Hrvatski arheološ-
ki godišnjak 2/2005, Zagreb, 83-86.
JELÍNKOVÁ, D. 1980, Počátky slovanského osídlení z hlediska
sídlištních nálezu ° . - V: IV. Medzinárodný kongres slovanskej arche-
ológie, Sofia 15.-22. septembra 1980, Zborník referátov ČSSR (ur. B.
Chropovský), Nitra, 60-66.
JELÍNKOVÁ, D. 1990, K chronologii sídlištních nálezu° s
keramikou pražského typu na Moravě. - V: Pravěké a slovanské
osídlení Moravy, Brno, 251-281.
JELOVINA, D. 1968, Ranosrednjovjekovna nekropola na
„Razbojinama“ u selu Kašiću kod Zadra. - Starohrvatska prosvjeta, III.
serija, 10, Split, 23-52.
JELOVINA, D. 1976, Starohrvatske nekropole na području
između rijeka Zrmanje i Cetine. - Split.
JELOVINA, D. (ur.) 1980, Museum of the Croatian archaeologi-
cal monuments. - Split.
JELOVINA, D. in D. VRSALOVIĆ 1981, Srednjovjekovno groblje
na "Begovači" u selu Biljanima Donjim kod Zadra. - Starohrvatska
prosvjeta, III. serija, 11, Split, 55-136.
JENSEN, A. 2003, Die mittelalterliche Keramik aus der
Bamberger Burg in Villach, Kärnten. - Magisterarbeit im
Magisterstudiengang der Otto-Friedrich-Universität, Bamberg.
JÖNS, H. 2005, Der Brunnen von Vietow, Lkr. Bad Doberan,
und die slawische Einwanderung an der südwestlichen
Ostsseeküste. - V: Die Autobahn A20 - Norddeutschlands längste
Ausgrabung (ur. U. M. Meier), Archäologie in Mecklenburg-
Vorpommern 4, Lübstorf , 151, 152.
JURAGA, B. 1980, Srednjovjekovni kameni spomenici na
području Biograda. - Diadora 9, Zadar, 445-471.
JURKOVIĆ., M. 1992, The Croatian Arhitectural and Sculptural
Heritage of the 9th -11th Cebturies From the Bishopric of Nin to the
Cathedral of the Croatian Bishop. Catalogue: The Age of Prince
Trpimir: the Middle of the 9th Century. - V: Od Nina do Knina, From
Nin to Knin, De Nin a Knin, Zagreb, 46-50, 79-85.
KALTENBERGER, A. 1997, Das Fundmaterial des Burstalles
Ober-Blasenstein in St. Thomas am Blasenstein, Bez. Perg, ÖO. -
Jahrbuch des Oberösterreichischen Musealvereins 142, 1.
Abhandlung, Linz, 53-123.
KALTENBERGER, A. 2001, Zum Forschungsstand der Keramik
des 10./11. bis 20. Jahrhunderts in Oberösterreich. - Jahrbuch des
Oberösterreichischen Musealvereins Gesellschaft für Landeskunde
146, Linz, 275-332.
KALTENBERGER, A. in B. CECH 2003, Die mittelalterliche
reduzierend gebrannte Keramik aus den Verfüllungen des
römerzeitlichen Hufeisenturmes in Mautern an der Donau. -V: A.
Kaltenberger, C. Cech in R. Sauer, Mittelalterliche bis frühneuzeitliche
Keramik aus Mautern an der Donau, Erganzungshefte zu den
Jahresheften des Österreichischen Archäologischen Institutes 4, 5-
219.
KAMPUŠ, I. 1994, Zagrebački Gradec u doba Arpadovića i
Anžuvinaca. - V: Zagrebački gradec 1242-1850 (ur. I. Kampuš),
Zagreb, 51-61.
KAMPUŠ, I. in I. KARAMAN 1975, Tisućljetni Zagreb. - Zagreb.
KÁRPÁTI, Z. 2002, Árpád-kori majorsáb Budaújlak területén.

Árpádian Age Manor in the Area of Budaújlak. - Budapest Régiségei
35, Budapest, 587-615.
KAVALOVSZKI, J. 1980, Településásatások Tiszaeszlár-
Bashalmon. (Bronzkor, III-IV. és XI-XIII. század). - Budapest.
KERECSÉNYI E. in O. TÓTH 1992, Letenye története. (History of
Letenye.). - Letenye.
KERMAN, B. 1996, Staroslovanske najdbe iz Prekmurja. - V:
Ljudje ob Muri (ur. J. Balažic in L. Vandor), Murska Sobota, 111-125.
KERMAN, B. 2002, Staroslovanska naselbina Kotare - baza pri
Murski Soboti. - V: Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveška lončenina
na obrobju vzhodnih Alp, Die Frühen Slawen, Frühmittelalterliche
Keramik am Rand der Alpen (ur. M. Guštin), Ljubljana, 17-26.
KERMAN, B. 2003, Pod Kotom sever.- V: B. Djurić et al., Zemlja
pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije, Vodnik po
najdiščih, Ljubljana, 213-215.
KERMAN, B. 2005, Staroslovanska jama z najdišča Grofovsko 2
pri Murski Soboti. - Zbornik soboškega muzeja 8, 117-133.
KERMAN, B. 2008, Srednjeveško obdobje. - V: I. Šavel in B.
Kerman, Gornje njive pri Dolgi vasi, Zbirka Arheologija na avtoces-
tah Slovenije 6, Ljubljana, 31-36.
KILGER, CH. 2007, Kaupang from Afar: Aspects of the
Interpretation of Dirham Finds in Northern and Eastern Europe
between the Late 8th and Early 10th Centuries. - V: Means of
Exchange, Dealig with Silver in the Viking Age (ur. D. Skre), Kaupang
Excavation Project Publication Series 2, Norske Oldfunn 23, Aarhus,
Oslo, 199-252.
KISS A. 1996, Das awarenzeitlich gepidische Gräberfeld von
Kölked-Feketekapu A. - Monographien zur Frühgeschichte und
Mittelalterarchäologie 2, Studien zur Archäologie der Awaren 5,
Innsbruck.
KLAIĆ, N. 1979, Johannes lapicida parlerius ecclesie sancti
Marci. - Peristil 22, Zagreb, 45-56.
KLAIĆ, N. 1982, Povijest Zagreba 1. Zagreb u srednjem vijeku. -
Zagreb.
KNEZOVIĆ, I. in T. PINTARIĆ 2005, Arheologija - stalni postav.
- Muzej Turopolja, Velika Gorica.
KNIFIC, T. 2002, Lončenina v zgodnjesrednjeveških grobovih
na Slovenskem. - V: Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveška lončenina
na obrobju vzhodnih Alp, Die Frühen Slawen, Frühmittelalterliche
Keramik am Rand der Alpen (ur. M. Guštin), Ljubljana, 115–128.
KNIFIC, T. 2004, Sekirovitá hrivna iz reke Ljubljanice
(Slovenija). - V: Zborník na počest’ Dariny Bialekovej (ur. G. Fusek),
Communicationes Instituti Archaeologici Nitriensis Academie
Scentiarum Slovacae 7, Nitra 2004, 191-195.
KNIFIC, T. in A. PLETERSKI 1981, Staroslovansko grobišče
Dlesc pri Bodeščah. - Arheološki vestnik 32, Ljubljana, 482-523.
KOBYLIŃSKI, Z. 1988, Struktury osadnicze na ziemiach pols-
kich u schyłku staroz· ytności i w pocza̧tkach wczesnego śred-
niowiecza. - Wrocław, Warszawa, Kraków, Gdańsk, Łódź.
KOLEGA, M. 1996, Nin - Zaštitna istraživanja u sklopu župne
crkve Sv. Asela. - Obavijesti 28/3, Zagreb, 43-48.
KOLEGA, M. 2001, Nin (Nona), chiesa di Sant'Anselmo. Tomba
41. - V: Bizantini, Croati, Carolingi, Alba e tramonto di regni e
imperi, Milano, 284-285.
KOLEGA, M. 2004, Vodič. Arheološki muzej Zadar, Muzej nin-
skih starina. - Zadar.
KOLEGA, M. 2006, Nin. - V: Stotinu hrvatskih arheoloških nalaz-
išta (ur. A. Durman), Zagreb.
KÖNIG, T. 2005, Záchranný archeologický výskum stre-
dovekého sídliska v Košútoch (okr. Galanta). - Archaeologia histori-
literatura
ca 30, Brno, 329-347.
KOROŠEC, J. 1950, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu.
- Dela 1. razreda SAZU 1, Ljubljana.
KOROŠEC, J. 1968, Dva zanimljiva fragmenta keramike ranog
srednjeg vijeka na Bribiru. - Starohrvatska prosvjeta, III. serija, 10,
Zagreb, 7-10.
KOROŠEC P. 1999, Nekropola na Ptujskem gradu, turnirski
prostor. Das Gräberfeld an Schloßberg von Ptuj (Turnierplatz). - Ptuj.
KOS, D. 1994, Med gradom in mestom. Odnos kranjskega,
slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih
naselij do začetka 15. stoletja. - Ljubljana.
KOS, D. 2001, Minesteriali grofov Andeških na Kranjskem (do
srede 13. stoletja). - V: Grofje Andeško - Meranski, Prispevki k zgodovi-
ni Evrope v visokem srednjem veku, Die Andechs-Meranier, Beiträge
zur Geschichte Europas im Hochmittelalter (ur. A. Eržen in T. Aigner),
Kamnik, 185-255.
KOS, P. 1985, Srednjeveška kovnica v Kamniku. - V: Kamnik
1229-1979, Zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta (ur. J.
Žontar), Kamnik, Ljubljana, 42-44.
KOSI, M. 2005, Predurbane ali zgodnjeurbane naselbine?
(Civitas Pettouia, Carnium/Creina in druga centralna naselja nea-
grarnega značaja v zgodnjem srednjem veku). - Zgodovinski časopis
59 (3-4), 269-331.
KOTIGOROŠKO, V. G. 1977, Novyje dannyje k izučeniju istorii
slavian Zakarpatija. - Slovenská archeológia 25, Bratislava, 81-102.
KOVAČIČ, F. 1926, Gradivo za prekmursko zgodovino. -
Časopis za zgodovino in narodopisje 21, Maribor, 1-20.
KOVALOVSZKI, J. 1980, Településásatások Tieszaeszlár -
Bashalmon (Bronzkor, III–IV és XI-XII. Század). - Budapest.
KRAHE, F.-W. 1994, Burgen des deutschen Mittelalters.
Grundriss-Lexikon. - Stuttgart.
KRAHE, F.-W. 2002, Burgen und Wohntürme des deutschen
Mittelalters. - Stuttgart.
KRAHWINKLER H. 2004, »--- in loco qui dicitur Riziano ---»: Zbor
v Rižani pri Kopru leta 804. Die Versammlung in Rižana, Risano bei
Koper, Capodistria im Jahre 804. Knjižnjica Annales 40, Koper.
KRASKOVSKÁ, L’. 1961, Slovanské sídlisko pri Devínskom
Jazere. - Slovenská archeológia 9, Bratislava, 133-142.
KRASKOVSKÁ, L’. 1963, Slovanské sídlisko na Pláňavách pri
Skalici. - Študijné zvesti Archeologického ústavu Slovenskej akadémie
vied 11, Nitra, 133-142.
KRASKOVSKÁ, L’. 1966, Slovanské sídlisko pri Devínskom
Jazere (výskumy v rokoch 1960, 1962 a 1963). - Sborník Slovenského
národného múzea 60, História 6, Bratislava, 73-94.
KRIŽ, B. 2003, Bela Cerkev - Pod Vovkom. - V: B. Djurić et al.,
Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije,
Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 93, 94.
KUDRNÁČ, J. 1970, Klučov. Staroslovanské hradištĕ ve střed-
ních Čechách. – Monumenta archaeologica 17, Praha.
KURET, N. 1989, Praznično leto Slovencev 2. Starosvetne šege
in navade od pomladi do zime. - Ljubljana.
KVASSAY, J. 1984, Keramikbeigaben in den Gräbern des 10.
und 11. Jahrhunderts im Karpatenbecken. - V: Interaktionen der mit-
teleuropäischen Slawen und anderen Ethnika im 6.-10. Jahrhundert.
Symposium Nové Vozokany 3.-7. Oktober 1983, Nitra, 173-178.
KVASSAY, J. 2003, Árpád-kori leletek Nagykanizsa-Billa
lelőhelyen. Egy különleges tárgytípus: az agyaggolyók Zala megyei
lelőhelyei. Funde aus der Arpadenzeit auf dem Fundort Nagykanizsa-
Billa. Ein besonderer Gegenstandstyp: Tonkugeln-Fundorte im
Komitat Zala. - Zalai Múzeum 12, Zalaegerszeg, 143-153.
221
 srednji vek
KVASSAY, J. 2005, Árpád-kori településnyomok Letenye
vidékén (Az M7 és M 70 autópályák nyomvonalák 2003-ban végzett
régészeti kutatások eredményei). Árpádian Age sttelement-remains
in the surroundings of Letenye (Result of the archaeological survey
of 2003 along the motorways M7 and M70). - Zalai Múzeum 14,
Zalaegerszeg, 245-261.
KVASSAY, J. 2006, Árpád-kori és késő kőzépkori település-
részeletek Baltonmagyaród-Alsó-Koloni-dulő lelőhelyen. - Zalai
Múzeum 15, Zalaegerszeg, 259-280.
KVASSAY, J., 2007, Árpád-kori településnyomok Nagykanizsa
vidékén. (Az M7 és M70 autópályák nyomvonalán 2004-2005-ben
végzett régészeti kutatások eredményei.). Árpádian Age settlement-
remains in the surroundings of Nagykanizsa (Results of the archaeo-
logical survey of 2004-2005 along the motorways M7 and M70). -
Zalai Múzeum 16 (v tisku).
LADSTÄTTER, S. 2000, Von Noricum Mediterraneum zur
Provincia Sclaborum, Die Kontinuitätsfrage aus archäologischer
Sicht. - V: Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo,
Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingis-
che Epoche (ur. R. Bratož), Situla 39, Ljubljana, 219-240.
LANGE, D. 2003, Frühmittelalter in Nordwestsachsen. Sied-
lungsgrabungen in Delitzsch, Liss und Gleisen. - Veröffentlichungen
des Landesamtes für Archäologie mit Landesmuseum für Vorge-
schichte 40, Dresden.
LANGOBARDEN 2008, Die Langobarden, das Ende der
Völkerwanderung. - Bonn.
LASTRIĆ, O. 1978, Selo Bok na obali Save. - V: Tradicionalna
stambena kuća, 29. savjetovanje Arbeitskreises für Hausforschung,
Zagreb, 33-60.
LASZOWSKI, E. 1910, Povijest plemenite općine Turopolja
nekoć Zagrebačko polje zvane, I. - Zagreb.
LAZAR, E. 2005, Grofovsko pri Murski Soboti: analiza
keramičnega gradiva iz zgodnjesrednjeveških objektov. - Diplomsko
delo, Filozofska fakulteta, Ljubljana.
LEHR-SPŁAWIŃSKI, T. 1946, O pochodzeniu i praojczyźnie
Słowian. - Poznań.
LISKA, A. 1996, Késő avar kori telepnyomok Tömörkény
határából. - A Móra Ferenc Múzeum Évkönyve, Studia Archaeologica
2, Szeged, 259-268.
LISKA, A. 2004, Késő avar kori településmaradványok Gyula
határában (Gyula 425. sz. lelőhely). - Régészeti kutatások
Magyarországon 2002, Budapest, 65-80.
LOHWASSER, N. in H. LOSERT 2002, Frühmittelalterliche
Siedlungsspuren unter dem ehemaligen Wasserschloss zu Pfreimd. -
V: Das archäologische Jahr in Bayern 2001, Stuttgart 2002, 125-128.
LODOWSKI, J. 1980, Dolny Śla̧sk na pocza̧tku średniowiecza. -
Wrocław.
LOSERT, H. 1993, Die früh- bis hochmittelalterliche Keramik in
Oberfranken. - Zeitschrift für Archäologie des Mittelalters, Beiheft 8,
Köln, Bonn.
LOSERT, H. in E. SZAMEIT 2003, Österreichisch-deutsche
Ausgrabungen in einer Wüstung des frühen Mittelalters bei Dietstätt.
- V: Das archäologische Jahr in Bayern 2002, Stuttgart, 102-104.
LOSKOTOVÁ I. in R. PROCHÁZKA 1996, Keramik vom Brno
(Brünn) des 12./13. Jahrhunderts. - Pravĕk, nová řada 6, Katowice,
199-228.
ŁOWMIAŃSKI, H. 1964, Pocza̧tki Polski. Z dziejów Słowian w I.
tysia̧cleciu n.e. - Warszawa.
LOŽNJAK DIZDAR, D. 2006, Rezultati zaštitnoga arheološkog
istraživanja prapovijesnog i ranosrednjovjekovnog naselja
222
Virovitica-Đota 2005. - Annales Instituti Archaeologici 2, Zagreb, 48-
51.
LOŽNJAK DIZDAR, D. 2006a, Virovitica-Đota. - Hrvatski arhe-
ološki godišnjak 2/2005, Zagreb, 78-80.
LUTOVSKÝ, M. 1998, Mohylové pohřebiště v Kožlí u Orlíka,
okr. Písek. K poznání raně středověkých mohyl ve středním Povltaví.
- Archeologie ve středních Čechách 2, Praha, 277-327.
MACHÁČEK, J. 1997, Studie zur Keramik der mitteldanubischen
Kulturtradition. - Slovenská archeológia 45, Nitra, 353-418.
MACHÁČEK, J. 2000, K absolutní a relativní chronologii
keramiky středodunajské kulturnítradice na jižní Moravě. - Sborník
prací Filozofické fakulty Brněnské univerzity M 5, Brno, 25-55.
MACHÁČEK, J. 2001, K absolutní a relativní chronologii
keramiky středodunajské kulturní tradice na jižní Moravě. - Sborník
prací Filozofické fakulty Brněnské univerzity, Řada archelogická M
5, Brno, 25-55.
MAJ, U. 1990, Sradów, stanowisko 1. Czȩść I. Ceramika wszes-
nośredniowieczna. - Krakow.
MANEVA, E. 1987, Casque a fermoir d'Heraclée. - Archaeologia
Iugoslavica 24, Beograd, 101-111.
MARGETIĆ, L. 1994, Neka pitanja u svezi sa Zlatnom bulom
Bele IV (1242.). - V: Zagrebački Gradec 1242-1850, Zagreb, 61-75.
MARKOVÁ, K. in K. ELSCHEK 2002, Keramika z den-
drochronologicky datovanej studne v Malackách. - Študijné zvesti
Archeologického ústavu Slovenskej akadémie vied 35, Nitra, 213-220.
MAROVIĆ, I. 1988, A Hoard of Byzantine Gold Coins from
Narona. - V: Studia numismatica Labacensia, Alexandro Jeločnik
oblata (ur. P. Kos in Ž. Demo), Situla 26, 295-316.
MAROVIĆ, I. 2006, Ostava bizantskih zlatnika iz Narone. -
Vjesnik za arheologiju i povjest dalmatinsku 99, Split, 235-252.
MASLAĆ, N. 1932, Zlatni nalaz u kršćanskoj bazilici u selu
Turbetu. - Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini 44,
Sarajevo, 31-33.
MARTIN, M. 2000, Mit Sax und Gürtel ausgestattete
Mänergräber des 6. Jahrhunderts in der Nekropole von Kranj
(Slowenien). - V: Slovenija in sosednje dežele med antiko in
karolinško dobo, Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike
und karolingische Epoche (ur. R. Bratož), Situla 39, Ljubljana, 141-198.
MAŠIĆ, B. 2004, Park Grič. - Hrvatski arheološki godišnjak 1,
Zagreb, 114-115.
MAŠIĆ, B., BUGAR, A. in B. PANTLIK 2005, Trg sv. Marka. -
Hrvatski arheološki godišnjak 2, Zagreb, 168-171.
MAŠIĆ, B. in A. BUGAR 2006, Trg sv. Marka. - Hrvatski arhe-
ološki godišnjak 3, Zagreb, 182-184.
MEDUNA, P. 1997, Značka na nádobě - nebo naopak? - V: J.
Kubková et al., Život v archeologii středověku, Praha, 451-452.
MILETIĆ, N. 1963, Nakit u Bosni i Hercegovini od kasne antike
do najnovijeg doba. - Sarajevo.
MILETIĆ, N. 1967, Slovenska nekropola u Gomjenici kod
Prijedora. - Glasnik zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine, n.s.
21/22, Sarajevo, 81-154.
MILOŠEVIĆ, A. 1985, Ranosrednjovjekovni grob iz Bitelića. -
Starohrvatska prosvjeta, III. serija, 15, Split, 227-236.
MILOŠEVIĆ, G. 1997, Stanovanje v srednjevekovnoj Srbiji. -
Arheološki inštitut, Posebna izdanja 33, Beograd.
MITREA, I. 2001, Comunităt ¸i în epoca
¸i săteşti la est de Carpat
migratiilor. Aşezarea de la Davideni din secolele V-VIII. - Piatra-
Neamţ .
MLINAR, M. 2002, Zgodnjesrednjeveški posodi z Mosta na Soči,
ledina Repelc. - V: Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveška lončenina

na obrobju vzhodnih Alp, Die frühen Slawen, Frühmittelalterliche
Keramik am Rand der Ostalpen (ur. M. Guštin), Ljubljana, 111, 112.
MOSZYŃSKI, L. 1978, Czy „Słowianie“ to rzeczywiście nomen
originis? - V: Z polskich studiów slawistycznych, Reihe 5: Jȩzykoz-
nawstwo, Warszawa, 499-507.
MÜLLER, R. 1994, Keramikformen des 9.-10. Jahrhundert in der
Gegend Keszthely-Zalavár. - V: Slawische Keramik in Mitteleuropa
vom 8. biz zum 11. Jahrhundert (ur. Č. Staňa), Internationale tagun-
gen in Mikulčice, Band 1, Brno 63-82.
MÜLLER, R. 1996, Die Keszthely-Kultur. - V: Reitervölker aus
dem Osten. Hunnen + Awaren (ur. F. Daim), Eisenstadt, 265-274.
MÜLLER. R. in P. STRAUB 2003, 701 Letenye-Hergyó-földek. - V:
Régészeti feltárások az M7-M70 autópálya tervezett nyomvonalán,
Összefoglaló jelentés az 1999-2003-ban végzett feltárásokról. Kézirat.
(701 Letenye-Hergyó-fields. Archaeological survey along the motor-
ways M7 and M70. Report on excavations of 1999–2003) (ur. T.
Frankovics), Becsehely, 16, 17.
MÜLLER, W. in A. SCHÄFER 2000, Vom Neolithikum bis in die
jungslawische Periode - zwei Fundplätze bei Vietow, Lkr. Bad
Doberan. - Archäologische Berichte aus Mecklenburg-Vorpommern 7,
Schwerin, 28-32.
MUŠIČ, B. in L. ORENGO 1998, Magnetometrične raziskave
železnodobnega talilnega kompleksa na Cvingerju pri Mehiški vasi. -
Arheološki vestnik 49, Ljubljana, 157-186.
NEGRI, A. 1999, La ceramica grezza con marchio a rilievo sul
fondo nel Friuli bassomedievale. - V: Ceramica dal Bassomedioevo al
Rinascimento in Italia nordorientale e nelle aree transalpine, Atti
della giornata si studio (Udine, 16 Marzo, 1996), Archeologia di fron-
tiera 2, Udine, 451-452.
NEKUDA, V. 1985, Mstěnice 1. Zaniklá středověká ves. -
Prameny k dějinám a kultuře Moravy 1, Brno.
NEVIZÁNSKY, G. 1991, Kostrové pohrebisko z doby avarskey
ríše vo Vyškovciah nad Ipl’om. - V: K problematike osídlenia stredo-
dunajskej oblasti vo včasnom stredoveku, Nitra, 103-165.
NIKOLIĆ, D. 1956, Tipološki razvoj mamuze od XIV - XX veka
sa osvrtom na zbirku mamuza u Vojnom muzeju JNA. - Vesnik vojnog
muzeja 3, Beograd, 61-79.
NOVŠAK, M. 2002, Zgodnjesrednjeveške najdbe z najdišča
Grofovsko pri Murski Soboti. Frühmittelalterliche Funde vom
Fundort Grofovsko bei Murska Sobota. - V: Zgodnji Slovani,
Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp, Die
Frühen Slawen, Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Alpen
(ur. M. Guštin), Ljubljana, 27-32.
NOVŠAK, M. 2002a, Podgorica pri Ljubljani. Podgorica bei
Ljubljana. - V: Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveška lončenina na
obrobju vzhodnih Alp, Die Frühen Slawen, Frühmittelalterliche
Keramik am Rand der Alpen (ur. M. Guštin), Ljubljana, 89-93.
OTOREPEC, B. 1985, Doneski k zgodovini srednjeveškega
Kamnika. - V: Kamnik 1229-1979. Zbornik razprav s simpozija ob
750-letnici mesta (ur. J. Žontar), Kamnik, Ljubljana, 19-22.
OTOREPEC, B. 1988, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov
na Slovenskem. - Ljubljana.
PANTLIK, B. 2002, Keramičke posude u ranosrednjovjekovnim
grobljima šibenskog područja. - Diplomsko delo, Zagreb.
PARÁDI, N. 1959, Technikai vizsgálatok népvándorlás és Ár-
pád-kori edényeken. (Technologische Untersuchungen an Töpferwa-
re aus der Völkerwanderungs- und Árpádenzeit.). - Régészeti Füze-
tek Ser. I. 12, Budapest.
PARÁDI, N. 1963, Magyarországi pénzleletes középkori cseré-
pedények. (Geldfund datierte mittelalterliche Keramik in Ungarn.). -
literatura
Archaeológiai Értesítő 90, Budapest, 205-228.
PARCZEWSKI, M. 1982, Płaskowyz· Głubczycki we wczesnym
średniowieczu. - Zeszyty Naukowe Universytetu Jagiellońskiego 615,
Prace archeologiczne 31, Warszawa, Kraków.
PARCZEWSKI, M. 1988, Najstarsza faza kultury wczes-
nosłowiańskiej w Polsce. - Kraków.
·
PARCZEWSKI, M. 1989, Zukowice pod Glogowem w zaraniu
średniowiecza. - Glogowskie Zeszyty Naukowe 2, Glogów.
PARCZEWSKI, M. 1993, Die Anfänge der frühslawischen Kultur
in Polen. - Veröffentlichungen der Österreichischen Gesellschaft für
Ur- und Frühgeschichte 17, Wien.
PAULI, L. 1984, The Alps. Archaeology and Early History. -
London.
PAULINY, J. 1999, Arabské správy o Slovanoch (9. - 12. storo-
čie). - Bratislava, Veda.
PEJAKOVIĆ, M. 1978, Broj iz svjetlosti. - Zagreb.
PERŠIČ, L. 2006, Analiza hišne lončenine s Krvavca. - V: Človek
v Alpah, Desetletje (1996-2006) raziskav o navzočnosti človeka v
slovenskih Alpah (ur. T. Cevc), Ljubljana, 171-181.
PETKOVIĆ, S., RUŽIĆ, M., JOVANOVIĆ, S., VUKSAN, M. in Zs. K.
ZOFFMANN 2005, Roman and medieval necropolis in Ravna near
Knjaževac. - Arheološki institut, Posebna izdanja 42, Beograd.
PINTARIĆ, T. 1998, Nekropole i groblja na području Ščitarjeva.
- Velika Gorica.
PITTEROVA, A. 1976, Neznámý typ středověkého pozemního
domu. - Archaeologia historica 1, Brno, 27-32.
PLEINEROVA, I. 1986, Brezno. Experiments with building old
slavic houses and living in them. - Pamatky archeologicke 77, 104-
176.
PLETERSKI, A. 1986, Župa Bled: nastanek, razvoj in prežitki.
Entstehung, Entwicklung und Relikte. - Dela 1. razreda SAZU 14,
Ljubljana.
PLETERSKI, A. 1990, Staroslovansko grobišče na Sandrovi poli-
ci v Predtrgu pri Radovljici. - Arheološki vestnik 41, Šašlov zbornik,
Ljubljana, 465-504.
PLETERSKI, A. 1996, Modell der Ethnogenese der Slawen auf
der Grundlage einiger neuerer Forschungen. - V: Słowiańszczyzna w
Europie, Festschrift L. Leciejewicz (ur. Z. Kurnatowska), Bd. 1,
Wrocław, 19-37.
PLETERSKI, A. 2001, Priročnik za vnos podatkov o grobovih,
pokojnikih, predmetih. - ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Ljubljana,
http://www.zrc-sazu.si/iza/navodila.htm.
PLETERSKI, A. 2006, Zgodnjesrednjeveška poselitev Na Bleku
pod planinskim domom na Krvavcu: predhodno poročilo o arhe-
ologiji povedke. - V: Človek v Alpah, Desetletje (1996-2006) raziskav
o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah (ur. T. Cevc), Ljubljana, 150-
170.
PLETERSKI, A. 2008, Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem
veku. - Ljubljana.
PLETERSKI, A. in M. BELAK 2002, Lončenina z Gradu na
Gorenjem Mokronogu in vprašanje prevzema lončarskih znanj.
Keramik vom Grad in Gorenji Mokronog und die Frage der Über-
nahme von Töpfereiwissen. - V: Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveš-
ka lončenina na obrobju vzhodnih Alp, Die frühen Slawen,
Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen (ur. M. Guštin),
Ljubljana, 98-103.
PÖCHE, A. 2005, Perlen, Trichtergläser, Tesserae. Spuren des
Glashandels und Glashandwerks auf dem frügeschichtlichen Han-
delsplatz von Groß Strömkendorf, Landkreis Nordwestmecklenburg.
- Beiträge zur Ur- und Frühgeschichte Mecklenburg-Vorpommerns
223
 srednji vek
44, Schwerin.
POHL, W. 1988, Die Awaren. Ein Steppenvolk in Mitteleuropa
567-822 n. Chr. - München.
POLÁČEK, L. 2008, Mikulčice und Awaren. Zur Interpretation
„awarischer“ Funde von Mikulčice. - V: Kulturwandel in Mitteleuro-
pa. Langobarden - Awaren - Slawen, Kolloquien zur Vor- und Früh-
geschichte 11 (ur. J. Bemmann in M. Schmauder), Bonn, 579-589.
POLEK, K. 2007, Frankowie a ziemie nad środkowym
Dunajem. Przemiany polityczne i etniczne w okresie merowińskim i
wczesnokarolińskim (do pocza̧tku IX wieku). - Kraków.
POLESKI, J. 1994, Die Keramik des 7.-11. Jahrhunderts in
Kleinpolen. Forschungstand und Forschungsperspektiven. - V:
Slawische Keramik in Mitteleuropa von 8. bis zum 11. Jahrhundert
(ur. Č. Staňa), Internationale Tagungen in Mikulčice 1, Brno, 158-165.
PORZEZIŃSKI, A. 1975, Zasiedlenie Pomorza Zachodniego w
VI-VII w. n. e. w świetle dotychczasowych wyników badań archeo-
logicznych. - Slavia Antiqua 22, Poznan, 29-63.
POSERN-ZIELIŃSKI, A. 2005, Etniczność. Kategorie. Procesy
etniczne. - Poznań.
PREDOVNIK, K. 2000, Cur archaeologia medievalis? - Časopis
za kritiko znanosti 28, št. 200/201, Ljubljana, 31-51.
PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Kostanjevica na Starem trgu
nad Podbočjem. - Archaeologia historica Slovenica 4, Ljubljana.
PREŠEREN, D. 2003 (ur.), Zemlja pod vašimi nogami,
Arheologija na avtocestah Slovenije, Vodnik po najdiščih. - Ljubljana.
PRINCOVÁ-JUSTOVÁ, J. 2004, Sídliště ze 7. až počátku 9. století
v poloze „Staré Badry“ u Opolánek, okr. Nymburk. Výsledky výzku-
mu v letech 1965-1966 a 1969-1973. - Památky archeologické 95,
Praha, 107-174.
PROFANTOVÁ, N. 1998, Doubravčice. Zu den Anfängen der
frühmittelalterlichen Burgwallanlage aufgrund der Ausgrabungen
von J. Kudrnáč. - Památky archeologické 89, Praha, 303-364.
PROFANTOVÁ, N. 2005, Analýza movitých artefaktu° .
Chronologie osídlení areálu v historických souvislostech. - V: M.
Profantová et al., Počátky raného stř edově ku v Čechách,
Archeologický výzkum sídelní aglomerace kultury pražského typu v
Roztokách, Praha, 139-225.
PROFANTOVÁ, N. in B. KAVANOVA 2003, Mikulčice -
pohrěbiště u 6. a 12. kostela. - Archeologický ústav Akademie věd
České republiky, Spisy 22, Brno.
RADOMERSKY, P. in M. RICHTER 1974, Korpus česke stře-
doveke keramiky datovane mincemi. - Sbornik Narodniho muzea v
Praze, Rada A 28/2-4, Praha.
RAJTÁR, J. 2004, Záchranný výskum v Hurbanove. - V:
Archeologické výskumy a nálezy na Slovensku v roku 2003, Nitra,
145-150, 285-294.
RAVNIK, M. 2006, Zaščitne raziskave Ančnikovega gradišča pri
Jurišni vasi v letih od 1986 do 1994. - Diplomsko delo, Filozofska
fakulteta, Ljubljana.
REJHOLCOVÁ, M. 1977, Slovanské sídliskové objekty v
Hurbanove-Bohatej. - Archeologické rozhledy 29, Praha, 646-657.
REJHOLCOVÁ, M. 1990, Včasnoslovanské pohrebisko v Čaka-
jovciach, okres Nitra. - Slovenská archeológia 38, Bratislava, 357-420.
REJHOLCOVÁ, M. 1995, Pohrebisko v Čakajovciach (9. - 12.
storočie). Analýza. - Archaeologica Slovaca Monographiae 15, Nitra.
RÉVÉSZ, L., 2006, Auswertung der Funde. - V: Das frühun-
garische Reitergrab von Gnadendorf (Niederösterreich) (ur. F. Daim
in E. Lauermann), Monographien des Römisch-Germanischen
Zentralmuseums 64, Mainz 119-158.
RÉVÉSZ, L. in M. WOLF 1993, Előzetes jelentés a zemplénagárdi
224
7-9. századi hamvasztásos temető ásatásáról. - V: Az Alföld a 9. század-
ban, Szeged, 101-124.
ROSS, M. C. 1965, Catalogue of the Byzantine and Early
Medieval Antiquities in the Dumbarton Oaks Collection II: Jewelry,
Enamels, and Art Of The Migration Period. - Washington.
RUTTKAY, A. 1976, Waffen und Reiterausrüstung des 9. bis zur
ersten hälfte des 14. Jahrhunderts in der Slowakei (II). - Slovenská
archeológia 24/2, Bratislava, 245-395.
RUTTKAY, M. 2002, Mittelalterliche Siedlung und Gräberfeld in
Bajč-Medzi kanálmi (Vorbericht). - Slovenská archeológia 50, Nitra,
245-322.
RUTTKAY, M. in I. CHEBEN, 1992, Včasnostredoveké sídlisko a
pohrebisko v Bíňi. - Slovenská archeológia 40, Brno, 109-135.
RUTTKAY, M., HENNING, J. in E. FOTTOVÁ 2006, Zist’ovací
výskum včasnostredovekého hradiska v Majcichove. - V:
Archeologické výskumy a nálezy na Slovensku v roku 2004, Nitra,
171-173, 304-305.
RUTTKAYOVÁ, J. in M. RUTTKAY 2004, Včasnostredoveký
sídliskový objekt v Čel’adiciach. - V: Zborník na počest’ Dariny
Bialekovej (ur. G. Fusek), Archaeologica Slovaca Monographiae,
Communicationes Instituti Archaeologici Nitriensis Academiae
Scientiarum Slovacae 7, Nitra, 319-328.
RZETELSKA-FELESZKO, E. 2006, Jȩzykoznawstwo wobec prob-
lematyki migracji. - V: Migracje: dzieje, typologia, definicje (ur. A.
Furdal in W. Wysoczański), Wrocław, 79–89.
RZEŹNIK, P. 1997, Elemety południowe w ceramice śla¸skiej w
IX-X wieku. - V: Śla̧sk i Czechy a kultura wielkomorawska (ur. K.
Wachowski), Wrocław, 127-134.
SAGADIN, M. 1988, Kranj. Križišče Iskra. Nekropola iz časa pre-
seljevanja ljudstev in staroslovanskega obdobja. Kranj. Iskra
Crossroads. A Cemetery from the Migration Period and the Early
Slavic Period. - Katalogi in monografije 24, Ljubljana.
SAGADIN, M. 1996, Prazgodovinske najdbe z Malega gradu v
Kamniku. - Kamniški zbornik 13, Kamnik, 110-115.
SAGADIN, M. 1997a, Mali grad v Kamniku. - Varstvo spomeni-
kov 37, 105-125, Ljubljana.
SAGADIN, M. 1997b, Mali grad v Kamniku. - V: Kulturni in na-
ravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 191.
SAGADIN, M. 2001, Staroslovansko grobišče na Malem gradu v
Kamniku. - Arheološki vestnik 52, 359-375.
SANKOVIČ, S. 2008, Srednjeveška vasica Ivankovci. - V: Pri
Muri. Razstava o arheološkem najdišču pri Lendavi, Murska Sobota,
18-20, 49-57.
SALAJIĆ, S. 2001, Arheologija virovitičkog kraja. - Virovitica.
SALOPEK, D. (et. al.) 2006, Posavska tradicijska drvena kuća:
priručnik za obnovu. - Zagreb.
SCHIPPER, F. 1996, Ad rapam? Frühgeschichtliche Siedlung-
sspuren bei St. Ruprecht an der Raab/Steiermark. - Archäologie Öster-
reichs 7, Sonderausgabe Österreich vor eintausend Jahren. Der Über-
gang vom Früh- zum Hochmittelalter (ur. A. Krenn-Leeb), Wien, 71-
76.
SCHLESINGER, W. 1974, Archäologie des Mittelalters in der
Sicht des Historikers. - Zeitschrift für Archäologie des Mittelalters 2,
Köln, Bonn, 7-31.
SCHMIDT, B. 1992, Thüringer - Franken - Sachsen - Slawen.
Gesellschaftliche Veränderungen vom 6. bis 8. Jahrhundert in
Mitteldeutschland. - Jahresschrift für Mitteldeutsche Vorgeschichte 75,
Halle (Saale), 313-323.
SEKELJ IVANČAN, T. 2001, Early Medieval Pottery in Northern
Croatia. Typological and chronological pottery analyses as indica-

tors of the settlement of the territory between the rivers Drava and
Sava from the 10th to the 13th centuries AD. - British Archaeological
Reports, International Series 914, Oxford.
SEKELJ IVANČAN, T. 2005, Torčec, Ledine 2004.
Ranosrednjovjekovno naselje. - Annales Instituti Archaeologici 1,
Zagreb, 45-49.
SEKELJ IVANČAN, T. 2006, Probna arheološka istraživanja na
položaju Prečno Pole I u Torčecu kraj Koprivnice. - Annales Instituti
Archaeologici 2, Zagreb, 73-78.
SEKELJ IVANČAN 2007, Nastavak arheoloških istraživanja na
položaju Prečno pole I u Torčecu kraj Koprivnice. Continuation of
the Archaeological Research on the Position of Prečno pole I in
Torčec near Koprivnica. - Annales Instituti Archaeologici 3, Zagreb,
51-55.
SEKELJ IVANČAN, T. in T. TKALČEC 2003, Arheološko nalazište
Torčec - Cirkvišče. - Podravina 4, Koprivnica, 5-36.
SEKELJ IVANČAN, T., TKALČEC, D., SLOVENEC, D. in B.
LUGOVIĆ 2005, Analiza keramike s ranogsrednjovjekovnog naselja
na položaju Ledine kod Torčeca. - Prilozi Instituta za arheologiju 22,
Zagreb, 141-186.
SEKELJ IVANČAN, T. in T. TKALČEC 2006, Slavensko paljevin-
sko groblje na položaju Duga ulica 99 u Vinkovcima. - Prilozi
Instituta za arheologiju u Zagrebu 23, 141-212.
SIMONI, K. 1981, Zagreb i okolica u ranom srednjem vijeku,
Arheološka istraživanja u Zagrebu i njegovoj okolici. - V: Znanstveni
skup o 100. obljetnici društva, Hrvatsko arheološko društvo, Zagreb,
155-168.
SIMONOVIĆ, D. 1999-2000, Arhitektura staništa IV do IX veka u
Banatu i Bačkoj. - Glasnik srpskog arheološkog društva 15-16,
Beograd, 315-326.
SMILJANIĆ, F. 1995, Prilog proučavanja županijskog sustava
Sklavinije Hrvatske. - V: Etnogeneza Hrvata (ur. N. Budak), Zagreb,
178-190.
SOKOL, V. 2006, Hrvatska srednjovjekovna arheološka baština
od Jadrana do Save. - Zagreb.
SÓS, A. 1963, Die Ausgrabungen Géza Fehérs in Zalavár. -
Archaeologia Hungarica, Series nova 41, Budapest.
SPADEA, R. 1991, Crotone: problemi del territorio tra tardoanti-
^
co e medioevo. - Mélanges de l'école Franćaise de Rome - Moyen Age
103,2, Roma, 553-573.
STADLER, H. 1995, Ausgrabungen auf der Burgruine
Flaschberg bei Oberdrauburg in Kärnten. - V: Flaschberg Archäologie
und Geschichte (ur. K. Karpf et al.), Innsbruck, 137-334.
STADLER, P. 2005, Quantitative Studien zur Archäologie der
Awaren I. - Mitteilungen der Prähistorischen Kommission 60, Wien.
STADLER, P. 2008, Ethnische Verhältnisse im Karpatenbecken
und Beziehungen zum Westen zur Zeit des Awarsichen Khaganats
im 6. und 7. Jahrhundert. - V: Kulturwandel in Mitteleuropa. Lango-
barden - Awaren - Slawen, Kolloquien zur Vor- und Frühgeschichte
11 (ur. J. Bemmann in M. Schmauder), Bonn, 657-678.
STADLER, P. in H. HEROLD 2003, Drei awarenzeitliche
Brunnen und sonstige Siedlungsgruben von Brunn am Gebirge (Flur
Wolfholz, Bezirk Mödling, NÖ) und die Fundkeramik. - Antaeus 26,
Budapest, 179-186.
STAŇA, Č. 1994, Zur Erforschung der westslawischen Keramik.
- V: Slawiche Keramik in Mitteleuropa vom 8. bis zum 11.
Jahrhundert (ur. Č. Staňa), Internationale Tagungen in Mikulčice 1,
Brno, 13-17.
STAŇA, Č. 1994a, Die Entwicklung der Keramik vom 8. bis zur
Mitte des 11. Jahrhunderts in Mittelmähren. - V: Slawische Keramik in
literatura
Mitteleuropa von 8. bis zum 11. Jahrhundert (ur. Č. Staňa),
Internazionale Tagungen in Mikulčice 1, Brno, 265-286.
STAŇA, Č. 1995, Bemerkungen zur keramik des sog.
Donautypus. - V: Slawiche Keramik in Mitteleuropa vom 8. bis zum
11. Jahrhundert. Terminologie und Beschreibung (ur. L. Poláček),
Internationale Tagungen in Mikulčice 2, Brno, 85-95.
STANCIU, I. 1994, Aşezarea prefeudală de la Lăpuşel, jud.
Maramureş (Cercetări arheologice din anii 1992, 1993). - Ephemeris
Napocensis 4, Cluj-Napoca, 267-322.
STANCIU, I. 1996, Vestigii medievale timpurii din judeţul Satu
Mare. - Satu Mare 13, Satu Mare, 71-91.
STANCIU, I. 2000, Despre ceramica medievală timpurie de uz
comun, lucrată la roata rapidă, in aşezările de pe teritoriul Roma^ niei
(secolele VII-X). - Arheologia medievală 3, Brăila, 127-191.
STANCIU, I. 2003, Descoperiri medievale timpurii din judeţ le
Satu Mare şi Maramureş. Date noi, observaţ ii şi opinii referitoare la
ceramica medievală timpurie din nord-vestul Roma^ niei. - Marmatia
7/1, Arheologie - numismatică, Baia Mare, 249-316.
STANCIU, I. 2004, Die ältesten Slawen in der Gegend der
oberen Theiß. Eine kurze Untersuchung der problematik im Lichte
der daten aus dem Nordwesten Rumäniens. - V: Zborník na počest’
Dariny Bialekovej (ur. G. Fusek), Archaeologica Slovaca Monogra-
phiae, Communicationes Instituti Archaeologici Nitriensis Acade-
miae Scientiarum Slovacae 7, Nitra, 347-356.
STANCIU, I. 2005, Die frühsten Slawen in der rumänischen
archäologischen Forschung. Kurze kritische Untersuchung. - V:
Archeologia o pocza̧tkach Słowian (ur. P. Kaczanowski in M.
Parczewski), Kraków, 567-582.
STANOJEV, N. 1996, Srednjovekovna seoska naselja od V do XV
veka u Vojvodini. - Novi Sad.
STARE, V. 1980, Kranj. Nekropola iz časa preseljevanja ljudstev.
- Katalogi in monografije 18, Ljubljana.
STARE, V. 1993, Stanovanjska jama z Otoka pri Dobravi. -
Zgodovinski časopis 47, Ljubljana, 225-249.
STEINHÜBEL, J. 2004, Nitrianske kniežatstvo. Počiatky stre-
dovekého Slovenska. Rozprávanie o dejinách nášho územia a
okolitých krajín od st’ahovania národov do začiatku 12. storočia. -
Bratislava.
STOJIĆ, J. 2002, Objekat VI-VII veka na lokalitetu Višnjevača
kod Padeja. - Glasnik muzeja Banata 11-12, Pančevo, Vršac,
Zrenjanin, Kikinda, 103-138.
STRAUB, P. 1999, A Keszthely-kultúra kronolögiai és etnikai hát-
terének újabb alternetívája (Die neuere Alternative des chronologis-
chen und etnischen Hintergrundes der Keszthely-Kultur). - Zalai
múzeum 9, Zalaegerszeg, 195-224.
STRMČNIK GULIČ, M. in S. CIGLENEČKI 2003, Ančnikovo
gradišče pri Jurišni vasi. Poznoantična in zgodnjesrednjeveška
naselbina na Pohorju. Late Antique and Early Medieval Settlement
on Pohorje. - Slovenska Bistrica.
STRZELCZYK, J. 1984, Goci - rzeczywistość i legenda. -
Warszawa.
SVOLJŠAK, D. 1985, Sv. Pavel nad Vrtovinom, rezultati sondi-
ranj leta 1966. - Arheološki vestnik 36, Ljubljana, 195-236.
SVOLJŠAK, D. 2002, Arheološka podoba Bovškega. - V: Soški
razgovori 1, Bovec, 261-277.
SZAMEIT, E. 1993, Zu Funden des 8. Jhs. aus Kärnten. - V:
Rižanski placit, Istra in Furlanija (Kortina, Mednarodno srečanje od
28. do 29. 5. 1993), Koper, 93-105.
SZAMEIT, E. 2000, Zum archäologischen Bild der frühen
Slawen in Österreich. - V: Slovenija in sosednje dežele med antiko in
225
 srednji vek
karolinško dobo, Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike
und karolingische Epoche (ur. R. Bratož), Situla 39, Ljubljana, 507-547.
SZÁRAZ, CS. 2003, 702 Letenye-Lapuleveles-dűlő. - V: Régészeti
feltárások az M7-M70 autópálya tervezett nyomvonalán. Össze-
foglaló jelentés az 1999-2003-ban végzett feltárásokról. Kézirat. (702
Letenye-Lapuleveles-fields. Archaeological survey along the motor-
ways M7 and M70. Report on excavations of 1999-2003.) (ur. T.
Frankovics), Becsehely, 14-15.
SZŐKE, B. M. 1992, 7. és 9. századi településmaradványok
Nagykanizsán. - Zalai Múzeum 4, Zalaegerszeg, 129-167.
SZŐKE, B. M. 1996, Siedlungsreste und Gräber aus dem frühem
Mittelalter von Gelsesziget, Börzönce und Hahót - Cseresznyés. - V:
Archäologie und Siedlungsgeschichte im Hahóter Becken, Südwest
Ungarn (ur. B. Szöke), Antaeus 23, Budapest, 167-181.
SZŐKE, B. M. 2000, Das archäologische Bild der Slawen in
Südwestungarn. - V: Slovenija in sosednje dežele med antiko in
karolinško dobo, Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike
und karolingische Epoche (ur. R. Bratož), Situla 39, Ljubljana, 477-505.
SZYMAŃSKI, W. 1967, Szeligi pod Płockiem na pocza̧tku wczes-
nego średniowiecza. Zespół osadniczy z VI–VII w. - Wrocław,
Warszawa, Kraków.
ŠALKOVSKÝ, P. 2001, Häuser in der frühmittelalterlichen sla-
wischen Welt. - Archaeologica Slovaca Monographiae 6, Nitra.
ŠALKOVSKÝ, P. 2002, Stavebná kultúra a urbanizmus osád. - V:
A. Ruttkay et al., Slovensko vo včasnom stredoveku, Archaeologica
Slovaca Monographiae 7, Nitra, 57-68.
ŠALKOVSKÝ, P. in I. VLKOLINSKÁ 1987, Včasnostredoveké a
vrcholnostredoveké sídlisko v Komjaticiach. - Študijné zvesti
Archeologického ústavu Slovenskej akadémie vied 23, Nitra, 127-172.
ŠAVEL, I. 1991, Topografsko področje XX (Prekmurje). -
Ljubljana.
ŠAVEL, I. 1994, Prazgodovinske naselbine v Prekmurju. -
Murska Sobota.
ŠAVEL, I. 2002, Zgodnjesrednjeveški objekt z najdišča Pod
kotom-jug pri Krogu. - V: Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveška
lončenina na obrobju vzhodnih Alp, Die frühen Slawen,
Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen (ur. M. Guštin),
Ljubljana, 11-16.
ŠAVEL, I. 2003, Gornje njive pri Dolgi vasi. - V: B. Djurić et al.,
Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije,
Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 135, 136.
ŠAVEL, I. 2007, Poročilo o arheološkem zaščtnem izkopavanju
na arheološkem najdišču Nedelica na trasi Beltinci - Lendava
(MP03/2). - Murska Sobota.
ŠAVEL, I. in B. KERMAN 2008, Gornje njive pri Dolgi vasi. -
Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 6, Ljubljana.
ŠEMROV, A. 2007, Od brona do evra. Kratka denarna zgodo-
vina Slovenije. From bronze ingots to the euro. A short monetary hi-
story of Slovenia. - Ljubljana.
ŠKOBERNE, Ž. 1994, Željezno doba. - V: Zagreb prije Zagreba,
Zagreb, 30-32.
ŠOLLE, M. 1972, Zur Entwicklung der frühmittelalterlichen
slawischen Keramik im Bereich Ostböhmens. - V: Vznik a počátky
Slovanu° 7, Praha, 141-177.
ŠRIBAR, V. 1972, Arheološko odkrivanje otoka pri Dobravi.
Katalog keramičnega gradiva iz leta 1967. - Ljubljana.
ŠTIH, P. 2001, Kranjska v času Andelških grofov. - V: Grofje
Andeško - Meranski, Prispevki k zgodovini Evrope v visokem sred-
njem veku, Die Andechs-Meranier, Beiträge zur Geschichte Europas
im Hochmittelalter (ur. A. Eržen in T. Aigner), Kamnik, 11-37.
226
ŠTULAR, B. 2005, Lončenina z Malega gradu v Kamniku.
Ljubljana, http://www.zrc-sazu.si/iza/si/splet_publ/Mali_grad.html.
ŠTULAR, B. 2005a, Lončenina s kamniškega Malega gradu.
Izkopavanja iz leta 1992. - Arheološki vestnik 56, Ljubljana, 435-452.
ŠTULAR, B. 2005b, Lončenina z Malega gradu nad Kamnikom.
Katalog lončenine z izkopavanj leta 1992. - Ljubljana, http://www.
zrc-sazu.si/iza/si/splet_publ/Mali_grad_katalog.html.
ŠTULAR, B. 2005c, Poročilo o poizkusnem arheološkem izkopa-
vanju na lokaciji HE Boštanj - Pod malnom. - Kranj (tipkopisno
poročilo, hrani ZVKDS OE Celje).
ŠTULAR, B. 2006, Napovedovanje preteklosti Bistriške ravni. -
Kamniški zbornik 18, 235-237.
ŠTULAR, B. 2006a, Mali grad večji in starejši. - Kamniški zbornik
18, 223-233.
ŠTULAR, B. 2007, Lonci v opremi visokosrednjeveške kuhinje s
kamniškega Malega gradu. - Arheološki vestnik 58, Ljubljana, 375-404.
ŠTULAR, B. 2007a, Posamezniki, skupnost in obred v zgodnjem
srdnjem veku. Primer grobiščnih podatkov z Malega gradu v
Sloveniji. - Studia Mithologica Slavica 10, Ljubljana, 23-50.
ŠTULAR, B. 2009. Mali grad. Visokosrednjeveški grad v
Kamniku. Mali grad. High Medieval Castle in Kamnik. - Opera
Instituti archaeologici Slovenia 15, Ljubljana.
ŠVAB, M. 1992, Izbor bibliografije o Zlatnoj buli, provali
Mongola i Zagrebu u 13. stoljeću te proslavama obljetnice Zlatne
bule. - V: Zlatna bula 1242 - 1992, Zagreb, 43-44.
TAKÁCS, M. 1993, Árpád-kori településrészlet Kajárpéc-Pokolfa-
dombon. - Communicationes Archaeologicae Hungariae, Budapest,
201-226.
TAKÁCS, M. 1996, Formschatz und chronologie der Tongefässe
des 10.-14. Jahrhunderts der Kleine Tiefebene. - Acta Archaeologica
Academiae Scientiarum Hungaricae 48, Budapest, 135-195.
TAKÁCS, M. 1998, Dörfliche siedlungen der Árpádenzeit (10.-
13. Jh.) in Westungarn. - V: Ruralia II, Conference Ruralia II, Památky
Arheologické, Supplementum 11, Praha, 181-191.
TAKÁCS, M. 2002, A lébény Kaszás-dombi 373-as objektum
kerámiája. Die Keramik des siedlungsobjektes Nr. 373 von Lébény -
Kaszás-domb. - V: Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveška lončenina
na obrobju vzhodnih Alp, Die frühen Slawen, Frühmittelalterliche
Keramik am Rand der Ostalpen (ur. M. Guštin), Ljubljana, 146-160.
TAKÁCS, M. 2003, Der Hausbau in Ungarn vom 2. bis zum 13.
Jahrhundert n. Chr. - ein Zeitalter einheitlicher Grubenhäuser?. - V:
The Rural Hause from the Migration period to the oldest still standing
buildings, Ruralia IV, Pamatky archaeologické, Supplementum 15,
Praha, 272-290.
TERPILOWSKI, R. 2004, Slavs in the Dniepr Region in the first
half on the first millennium A.D. - Lublin.
TICA, G., KLASINC, R. in D. PAVLOVIČ 2005, Poročilo o arhe-
oloških izkopavanjih na lokaciji Močna. - Maribor (tipkopisno
poročilo, hrani ZVKDS, SAAS).
TIMPEL, W. 1995, Die früh- und hochmittelalterliche Keramik
im westlichen Thüringen (8.-12. Jh.). - Weimarer Monographien zur
Ur- und Frühgeschichte 33, Stuttgart.
TKALČEC, T. in D. LOŽNJAK 2000, Obilazak terena - općina
Suhopolje u Virovitičko-podravskoj županiji. - Obavijesti 32/3,
Zagreb, 88-92.
TKALČEC, T., LOŽNJAK, D. in M. DIZDAR 2002, Terenski pre-
gled općine Suhopolje u Virovitičko-podravskoj županiji 2002. -
Obavijesti 34/2, Zagreb, 57-62.
TKALČIĆ, I. K. 1889, Povjestni spomenici slob. kralj. grada
Zagreba I. - Zagreb.

TOČÍK, A. 1962, Keramika so značkami na dne zo slovansko-
avarských pohrebísk na juhozápadnom Slovensku. - Památky arche-
ologické 53, Praha, 347-380.
TOČÍK, A. 1963, Pohrebisko a sídlisko z doby avarskej ríše v
Prši. - Slovenská archeológia 11, Bratislava, 121-198.
TOČÍK, A. 1968, Slawisch-awarisches Gräberfeld in Holiare. -
Catalogi Archaeologici Instituti Archeologici Nitriensis Academiae
Scientiarum Slovacae 1, Bratislava.
TOMANIČ JEVREMOV, M. 2002, Zgodjesrednjeveški grob iz
Brstja pri Ptuju. - V: Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveška lončenina
na obrobju vzhodnih Alp, Die frühen Slawen, Frühmittelalterliche
Keramik am Rand der Ostalpen (ur. M. Guštin), Ljubljana, 65, 66.
TOMIČIĆ, Ž. 1991, Na tragu bjelobrdske kulture u Kalničkom
prigorju. - Starohrvatska prosvjeta, III. serija, 21, Split, 99-122.
TOMIČIĆ, Ž. 1992, Neuere Erforshung der Bijelo Brdo - Kultur
in Kroatien/Nova istraživanja bjelobrdske kulture u Hrvatskoj. -
Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 9, Zagreb, 113-130.
TOMIČIČ, Ž. 1997, Zvonimirovo i Josipovo, groblja starohrvat-
skoga doba u Virovitičko-podravskoj županiji. Zvonimirovo and Josi-
povo, Graveyards from the Croatian Early Mediaeval Period in the
Virovitica and Podravina County. - Zagreb, Virovitica.
TOMIČIĆ, Ž. 2001, …Sclavorum regionem, quae Zellia appel-
latur… Pavla Diakona. Povijesna (renesansna) kartografija - novi izvor
poznavanja hrvatskog ranog srednjevjekovlja. - Prilozi Insitituta za
arheologiju u Zagrebu 18, 173-188.
TOMIČIĆ, Ž. 2002, Keramika iz (ponekih) ranosrednjov-
jekovnih grobalja kontinentalnog dijela Hrvatske. Keramik aus aus-
gewählten frühmittelalterlichen Gräberfeldern aus kontinentalen
Kroatien. - V: Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveška lončenina na
obrobju vzhodnih Alp, Die frühen Slawen, Frühmittelalterliche
Keramik am Rand der Ostalpen (ur. M. Guštin), Ljubljana, 129-141.
TOMIČIČ, Ž. in K. JELINČIĆ 2007, Suhopolje - Kliškovac.
Rezultati istraživanja 2006. - Annales Instituti Archaeologici 3, Zagreb,
38-44.
TOMKA, P. 1988, Avar kori település Győr, Bokányi Dezső
utcában. - Arrabona 24-25, Győr, 35-61.
TOMKOVÁ, K. 1998, Quellen zur Erkenntnisderfrühmittelalter-
lichen Besiedlung in Katastern Tismice und Mrzky. - Památky arche-
ologické 89, Praha, 267-302.
TÓTH, E. 2005, Zur Herkunft und Ikonographie der
Scheibenfibeln der Keszthely-Kultur. - Zalai múzeum 14, Zalaeger-
zseg 183-202.
TRIFUNOVIĆ, S. 1999-2000, Naselja Limiganata i Slovena u
Banatu i Bačkoj. - Glasnik srpskog arheološkog društva 15-16,
Beograd, 43-106.
TRUGLY, S. 1996, A Komáromi Avar telep. - Communicationes
Archaeologicae Hungariae 26, 125-150.
TURČAN, V. 2001, Slovanský predkrest’anský kultový objekt v
moste pri Bratislave. - V: Konference Pohansko 1999. 40 let od zahá-
jení výzkumu slovanského hradiska Bř eclav-Pohansko (ur. Z.
Měřínský), Brno, 151-158.
TURK, P. 2002, Dragomelj - zgodnjesrednjeveška naselbina. - V:
Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhod-
nih Alp, Die frühen Slawen, Frühmittelalterliche Keramik am Rand
der Ostalpen (ur. M. Guštin), Ljubljana, 79-88.
TURK, P. in V. SVETLIČIČ 2006, Pržanj pri Ljubljani. - Varstvo
spomenikov 42, Poročila, Ljubljana, 120-122.
TUŠEK, I. 2002, Poznoantična in zgodnjesrednjeveška lončeni-
na z najdišča pod Kotom - cesta. Spätantike und frühmittealterliche
Keramik vom Fundort Pod Kotom - cesta. - V: Zgodnji Slovani,
literatura
Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp, Die
frühen Slawen, Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen
(ur. M. Guštin), Ljubljana, 36-45.
UGLEŠIĆ, A. 2002, Ranokršćanska arhitektura na području
današnje zadarske nadbiskupije. - Zadar.
UNGER, J. 1996, Stopy mladohradištního osídlení v místech
středovĕkého hradu v Lelekovicích (okr. Brno-Venkov). - V: Pravĕk,
nová řada 6/1996, Katowice, 189-194.
VÁŇA, Z. 1983, Die Welt der Alten Slaven. - Praha.
VASIĆ, M. M. 1922, Arhitektura i skulptura u Dalmaciji od počet-
ka IX do početka XV veka - Crkve. - Beograd.
VAŽAROVA, Ž. 1986, Srednjevekovnoto seliše S. Garvan,
Silistrenski okrug, VI - XI v. - Sofija.
VENDTOVÁ, V. 1965, Slovanské sídlisko v Pobedime „Na laze“.
- Archeologické rozhledy 17, Praha, 538-544.
VENDTOVÁ, V. 1969, Slovanské osídlenie Pobedima a okolia. -
Slovenská archeológia 17, Bratislava, 119-232.
VERBIČ, T. 2006, Poročilo o geološkem ogledu arheološkega
najdišča Gorice. - Interno poročilo, Arhiv najdišča, Ljubljana.
VETTERLING, C. von in T. KOHNERT 2003, Archäologie und
Bauforschung in der Villacher Burg (2003). - Neues aus Alt - Villach
40, Villach, 7-24.
VIDA, T. 1990-1991, Chronologie und Verbreitung einiger
awarenzeitlicher Keramiktypen. - Antaeus 19-20, Budapest, 131-144.
VIDA, T. 1996, Avar Period settlement remains and graves at the
site of Gyoma 133. - V: Vaday, A., Cultural and Landscape Changes in
South-East Hungary II. Prehistoric, Roman Barbarian and Late Avar
Settlement at Gyoma 133 (Békés County Microregion) (ur. S.
Bököny), Budapest, 323-364.
VIDA, T. 1999, Die awarenzeitliche Keramik I. (6.-7. Jh.). - Varia
Archaeologica Hungarica 8, Berlin, Budapest.
VIKAN, G. 1982, Byzantine Pilgrimage Art. - Dumbarton Oaks
Byzantine Collection 5, Washington, D.C.
VINCE, A. G. 1984, The medieval ceramic industry of the Severn
Valley. - Unpublished PhD Thesis submitted to the Department of
Archaeology, University of Southampton. www.postex.demon.
co.uk/thesis/thesis.htm
VINOKUR, I. S. in D. J. TELEGIN 2004, Arheologija Ukrajiny.
Pidručnyk dlja studentyv istoryčnyh specialnostej vyščyh navčal’nyh
zakladiv. - Bogdan.
VINSKI, Z. 1960, Ranosrednjovjekovni arheološki nalazi u
Zagrebu i u njegovoj okolici. - V: Iz starog i novog Zagreba II, Zagreb,
47-65.
VINSKI, Z. 1968, Krstoliki nakit epohe seobe naroda u
Jugoslaviji. - Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 3, serija 3,
Zagreb, 103-166.
VINSKI, Z. 1970, O postojanju radionica nakita starohrvatskog
doba u Sisku. - Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu, ser. 3, sv. 4.,
Zagreb, 45-92.
VLKOLINSKÁ, I. 1996, Die Grabverbände mit Keramik des 9.-
10. Jh. aus dem Gebiet der Slowakei aufgrund geographisch-chro-
nologischer Analysen. - V: Ethnische und kulturelle Verhältnisse an
der mittleren Donau vom 6. bis zum 11. Jahrhundert (ur. D.
Bialeková in J. Zábojník), Bratislava, 313-332.
VLKOLINSKÁ, I. 2004, Príspevok k problematike značiek na
dnách nádob z pohrebísk 9.-10. storočia na juhozápadnom
Slovensku. - V: Zborník na počest’ Dariny Bialekovej (ur. G. Fusek),
Archaeologica Slovaca Monographiae, Communicationes Instituti
Archaeologici Nitriensis Academiae scientiarum Slovacae 7, Nitra,
443-449.
227
 srednji vek
VOGEL, M. 2005, Zakladi pod avtocestami. Slovenska arheološ-
ka dediščina. - Delo, leto 47, št. 103 (6. 5. 2005), Ljubljana, 9.
VOGT, H.-J. 1987, Die Wiprechtsburg Groitzsch. Eine mittelal-
terliche Befestigung in Westsachsen. - Veröffentlichungen des
Landesmuseums für Vorgeschichte Dresden 18, Berlin.
WALKER, A. 2003, Enhancing the Body, Neglecting the Soul? - V:
Byzantine Women and their World (ur. I. Kallavrezou), London, 233.
WAMSER, L. (ur.) 2004, Die Welt von Byzanz - Europas östliches
Erbe. - München.
WAMSER, L. in G. ZAHLHAAS (ur.), 1998, Rom und Byzanz.
Archäologische Kostbarkeiten aus Bayern. - München.
WERNER, J. 1950, Die langobardischen Fibeln aus Italien. -
Berlin.
WINTERGERST, M. 1999, Die Ausgrabung »Lederergasse 1« in
Regensburg (1982). Eine Formenkundliche Studie zur Keramik des
10.-13. Jahrhunderts in Bayern. - Materialhefte zur Archäologie des
Mittelalters und der Neuzeit 4, Rahden.
WOLF M., 2006, Adatok a X. századi magyarság
kerámiaművességéhez. (Data on Pottery Workmanship of
Hungarians in the 10th Century.). - V: Az agyagművesség évezredei a
Kárpád-medencében. (Aeons of pottery in the Carpathian Basin.) (ur.
Sz. A. Holló and J. Szulovszky), Budapest, Veszprém, 47-58.
WOLFRAM, H. 1998, Das Reich und die Germanen. Zwischen
Antike und Mittelalter. - Berlin.
ZÁBOJNÍK, J. 1988, On the Problems of Settlements of the Avar
Khaganate Period in Slovakia. - Archeologické rozhledy 40, Praha,
401-437, 480.
ZÁBOJNÍK, J. 1991, Seriation von Gürtelbeschlaggarnituren aus
dem Gebiet der Slowakei und Österreichs (Beitrag zur Chronologie
der Zeit des awarischen Kagants). - V: K problematike osídlenia stre-
dodunajskej oblasti vo včasnom stredoveku, Nitra, 219-321.
ZÁBOJNÍK, J. 2004, Slovensko a Avarský kaganát. - Studia
Archaeologica et Medievalia 4, Bratislava.
228
ZÁBOJNÍK, J. 2004a, K niektorým otázkam výskytu keramiky na
pohrebiskách z obdobia Avarského kaganátu na Slovensku. - V:
Zborník na počest’ Dariny Bialekovej (ur. G. Fusek), Archaeologica
Slovaca Monographiae, Communicationes Instituti Archaeologici
Nitriensis Academiae Scientiarum Slovacae 7, Nitra, 451-457.
ZÁBOJNÍK, J. 2005, Mikulčice - awarsiche Stadt? - V: Die früh-
mittelalterliche Elite bei den Völkern des östlichen Mitteleuropas (ur.
P. Kouřil), Spisy archeologického ústavu AV ČR Brno 25, Brno, 101-
114.
ZÁBOJNÍK, J. 2006, Nálezy tzv. zvonov na pečenie na lokalitách
z obdobia Avarského kaganátu na území Slovenska. - V: Aevum
Medium. Zborník na počest’ Jozefa Hošša (ur. J. Zábojník), Studia
Archaeologica et Medievalia 8, Bratislava, 133-147.
ZÁBOJNÍK, J. 2008, Zur Problematik der Siedlungen aus der
Zeit des Awarischen Khaganats in der Slowakei. - V: Kulturwandel in
Mitteleuropa, Langobarden - Awaren - Slawen (ur. J. Bemmann in M.
Schmauder), Kolloquien zur Vor- und Frühgeschichte 11, Bonn, 591-
599.
ZAHLHAAS, G. 1998, Eisenmodel, kat. 23, 24. - V: Rom und
Byzanz. Archäologische Kostbarkeiten aus Bayern (ur. L. Wamser in
G. Zahlhaas), München, 33-35.
ZEKAN, M. 1990, Branimirova Hrvatska u pismima pape Ivana
VIII. Branimir's Croatia in the Letters by Pope John VIII. Branimir's
Kroatien in den Briefen des Papstes Johannes VIII. – V: Branimirova
Hrvatska u pismima pape Ivana VIII (ur. N. Bižić-Božanović), Split,
5-41.
ZELKO, I. 1982, Historična topografija Slovenije I - Prekmurje
do leta 1500. - Murska Sobota.
ZEUSS, K. 1837, Die Deutschen und die Nachbarstämme. -
München.
ŽBONA TRKMAN, B. 2001, Sv. Pavel nad Vrtovinom. - V: Od
Rimljanov do Slovanov, Predmeti (ur. P. Bitenc in T. Knific),
Ljubljana, 102, kat. 335.