Geotehnična dela na

vodovarstvenih
območjih
Darko Petauer, univ.dipl.inž.geol.

Ljubljana, 21. november 2008

 Vsebina

1. Geotehnična dela na vodovartsvenih območjih

2. Zakoni in podzakonski akti
3. Vplivi geotehničnih del in izvedenih objektov na podzemne vode
4. Vrtine na vodovarstvenih območjih
4.1 Vplivi vrtin na podzemne vode
4.2 Izvedba vrtin na vodovartsvenih območjih
5. Piloti in pilotne stene – globoko temeljenje na vodovarstvenih območjih
5.1 Vpliv pilotov in pilotnih sten na podzemne vode
5.2 Izvedba pilotov in pilotnih sten na vodovartsvenih območjih
6. Gradbene jame in izkopi na vodovarstvenih območjih
6.1 Vpliv gradbenih jam in izkopov na podzemne vode
6.2 Izvedba gradbenih jam na vodovartsvenih območjih
7. Ponikovalnice na VVO
7.1 Vpliv ponikovalnic na podzemne vode
7.2 Izvedba ponikovalnic na vodovarstvenih območjih
 Geotehnična dela na vodovarstvenih območjih
- vrtine
- piloti in pilotne stene
- gradbene jame
- ponikovalni objekti

Zakoni in podzakonski akti

- Zakon o varstvu okolja (ZVO-1 Ur.l., št. 41/2004, ZVO-1-UPB1 Ur.l., št. 39/06, ZVO-1B Ur.l., št.
70/08)
- Zakon o vodah (ZV-1 Ur.l., št. 67/02, 110/02, 2/04, 41/04, ZV-1A Ur.l., št. 57/08)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1 UPB-1 Ur.l. št. 102/04, 14/05, ZGO-1B Ur.l. št. 126/07)
- Zakon o rudarstvu (Zrud - UPB1 Ur.l., št. 56/99, 46/04, 98/04, 68/08)
- Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l., št. 64/04, 2/06) v
nadaljevanju »pravilnik VVO«
- Pravilnik o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi
vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja
(ur.l.RS, 3 št.62/04)
- Pravilnik o obratovalnem monitoringu podzemne vode ( Ur.l.RS, št.49/06)
 Vplivi geotehničnih del in izvedenih objektov
na podzemne vode

a) na vodni režim in stanje vodnega telesa:

- na hidrodinamiko toka na lokaciji objekta

- na bilanco pretoka

b) na onesnaženje vodnega telesa:

- med izvajanjem geotehničnih del

- po izgradnji objekta

V vodovarstvenih območjih je izvajanje geotehničnih del in izgradnja

objektov dovoljena v kolikor so izpolnjeni pogoji podani v prilogi 1
pravilnika o kriterijih za določitev VVO.
Vrtine na vodovarstvenih območjih

a) raziskovalne vrtine:

- strukturne
- geomehanske
- piezometrične

b) vrtine za zajem podzemne vode:

- črpalne vrtine
- vodnjaki
 Vplivi vrtin na podzemne vode
a) na vodni režim in stanje vodnega telesa:

- raziskovalne vrtine: praktično ne vplivajo

- črpalne vrtine in vodnjaki: vplivajo

b) polucijski vplivi:

- možni ob nestrokovnem ravnaju pri izvedbi vrtin

- ob drugih nepredvidljivih dogodkih

Izvedba vrtin na vodovarstvenih območjih

Po »pravilniku VVO« je izvedba vrtin v VVO pogojno dovoljena -
če je izvedena analiza tveganja za onesnaženje.
 Simulacija razvoja onesnaženja iz vrtine nad črpališčem Hrastje –
matematični model vodonosnika Ljubljanskega polja

- razvoj onesnaženja po 100 dneh - razvoj onesnaženja po 200 dneh

 Piloti in zaščita gradbenih jam na
vodovarstvenih območjih
a) piloti:
- po globini temeljenja:
- stoječi piloti (koli)
- viseči piloti (koli)
- kombinacija
- po načinu izvedbe:
- zabiti
- uvrtani ali vtisnjeni
- vbrizgani – jet grouting
b) zaščita gradbene jame:
- pilotne stene
- diafragme
- berlinska stena
- armirani jet grouting slopi
 Vpliv pilotov in zaščite gradbenih jam na
podzemne vode

a) na vodni režim in stanje vodnega telesa:

- piloti: praktično ne vplivajo

- zaščita gradbenih jam: glede na globino in dolžino izvedbe
vplivajo na smer in hitrost odtoka podzemne vode

b) na onesnaženje vodnega telesa:

- možni ob nestrokovnem ravnaju pri izvedbi pilotov ali zaščite

gradbenih jam

- tesnilne zavese (pilotne stene, jet grouting nizi) – uporaba za

zaščito vodnega vira
Simulacija razvoja onesnaženja iz gradbene jame in uporaba pilotne stene
za preprečitev dotoka onesnažene podzemne vode v črpališče –
matematični model vodonosnika Krškega polja

- razvoj onesnaženja po 100 dneh – - razvoj onesnaženja po 100 dneh – pilotna

onesnažena podzemna voda priteče do stena usmeri tok onesnažene podzemne vode
črpališča vstran od črpališča
 Simulacija razvoja onesnaženja in uporaba pilotne stene za preprečitev
dotoka onesnažene podzemne vode v črpališče – matematični model
vodonosnika Ljubljanskega polja

- razvoj onesnaženja po 2920 dneh – - razvoj onesnaženja po 2920 dneh – pilotna

onesnažena podzemna voda (močno stena je upočasnila in usmerila tok
razredčeno onesnaženje) teče v smeri onesnažene podzemne vode vstran od
črpališča Kleče črpališča
 Izvedba pilotov in pilotnih sten na
vodovarstvenih območjih
Dovoljena po pogojih prikazanih v tabeli 1.2 priloge 1 »pravilnika VVO«:

VVO I VVO II VVO III

15a Gradnja tesnilnih zaves za zaščito vodnega vira pp pp pp

15b Gradnja tesnilnih zaves za ostalo - - pp
16 Injektiranje - pd1 +
17 Vgradnja betonskih in lesenih pilotov s suhim
- pd pd
vrtanjem, izkopom ali zabijanjem

18 Vgradnja pilotov z vrtanjem z izplako - pp pd

19 Vgradnja pilotov s cementacijo v vrtini - pp +

1 – dovoljeno le, če gre za stabilizacijo terena,

pd – dovoljeno, če so za gradnjo objektov in izvajanje gradbenih del preverjeni vplivi na vodni režim in stanje vodnega telesa,
pp – dovoljeno, če se izvedejo zaščitni ukrepi za katere iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje sledi, da je tveganje za
onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo
 Gradbene jame in izkopi na
vodovarstvenih območjih

- plitve (nad nivojem podzemne vode)

- srednje globoke (pod nivojem

podzemne vode)

- globoke (do neprepustne podlage)

izkop gradbene jame Rotonda, zaščitene s sidrano

pilotno steno
(slika R. Benček, GEOT d.o.o.)
 Gradbene jame in izkopi na
vodovarstvenih območjih

izkop gradbene jame Dimičeva 14, zaščitene izkop gradbene jame Modri kvadrat,
s sidrano pilotno steno (slika R. Benček, zaščitene s sidrano pilotno steno (slika R.
GEOT d.o.o.) Benček, GEOT d.o.o.)
 Vpliv gradbenih jam in izkopov na
podzemne vode

a) vplivi na vodni režim in stanje

vodnega telesa so odvisni od:

- površine izkopa
- dna izkopa
- globine zaščite gradbene jame

- plitve: ne vplivajo
- srednje globoke:
- v času gradnje vplivajo
- po izgradnji minimalni vpliv

- globoke: močno spremenijo vodni

režim
 b) na onesnaženje vodnega telesa:
- možni ob zanemarjanju zaščitnih ukrepov v času izvajanja gradbenih del

Za gradnjo objektov in izvajanje gradbenih del z gradbenimi jamami, ki posegajo v vodno telo
na VVO je potrebno v fazi pridobivanja dovoljenj:
- preveriti vplive na vodni režim in stanje vodnega telesa,
- pripraviti analizo tveganja za onesnaženje zaradi gradnje objekta.

odtok podzemne vode iz gradbene jame – simulacija na modelu vodonosnika Krškega polja
 matematični model vodonosnika Ljubljanskega polja

simulacija srednjega nivoja podzemne vode pred izkopom gradbene jame

 matematični model vodonosnika Ljubljanskega polja

simulacija nivoja podzemne vode po izkopu gradbene jame in vzdrževanju nivoja v dnu jame 3
m pod srednjim nivojem podzemne vode
 Izvedba gradbenih jam na
vodovarstvenih območjih

Izvedba gradbenih jam, izkopov na gradbišču in s tem povezana izvedba globoko

temeljenih objektov je po prilogi 1 »pravilnika VVO« dovoljena le v II. in III. VVO:

- če so preverjeni vplivi na vodni režim in stanje vodnega telesa in se z izvedenimi

deli transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10%

- če se izvedejo zaščitni ukrepi in iz analize tveganja za onesnaženje sledi, da je

tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo

in za energetske objekte:

- v skladu z 11. členom »pravilnika VVO«: če je gradnja v skladu z državnim

oziroma občinskim lokacijskim načrtom, sprejetim po predpisih, ki urejajo prostor
 Ponikovalnice na VVO
Kaj se ponikuje v podtalje:

- očiščene komunalne odpadne vode

- očiščene tehnološke odpadne vode
- meteorne vode iz utrjenih površin
- meteorne vode iz strešnih površin
- ohlajena voda iz toplotnih črpalk
- ohlajena termalna voda in termomineralne
vode

Objekti ponikovalnic:

- vodnjaki,
- jaški: pogled v ponikovalni vodnjak
- dno z zrnatim filterskim zasipom
- dno z biološko aktivno plastjo ogrevanje objekta s toplotno črpalko
- ponikovalno polje:
- dno z zrnatim filterskim zasipom
- dno zaraslo z vegetacijo
- dno z biološko aktivno plastjo

Izbrani tip in dimenzioniranje objektov

pogojujejo:

- hidrodinamične karakteristike kamnine

- količine in čas ponikovanja
- globine do nivoja podzemne vode
- fizikalno – kemijsko stanje ponikujoče vode ponikovanje
črpanje ohlajene vode
 Vpliv ponikovalnic na podzemne vode
a) vplivi na vodni režim so odvisni od:

- hidrodinamičnih karakteristik kamnine

- količine ponikujče vode

- časa ponikanja:
- kratkoročni
- srednjeročni - sezonski
- konstantni - letni

b) vplivi na onesnaženje vodnega telesa:

- ob zanemarjanju zaščitnih ukrepov v času

izvajanja del

- ob nepravilni vgradnji tal z vegetacijo,

biološke aktivne plasti, lovilcev olj

- ob ponikovanju slabo prečiščenih

odpadnih voda

- ob zanemarjanju vzdrževalnih del

- ob slabem nadzoru.
Izvedba ponikovalnic na vodovarstvenih območjih
Dovoljena ob upoštevanju ukrepov prikazanih v tabeli 1.1 priloge 1 »pravilnika VVO«:

VII PONIKOVALNICE VVO I VVO II VVO III

1 Ponikovanje podzemne vode brez zaznavnih človekovih vplivov - pp pp

iz enega vodonosnika v drugega

2 Odvajanje očiščene komunalne odpadne vode s ponikanjem -

vode skozi tla, zarasla z vegetacijo pp15 pd15

3 Odvajanje očiščene tehnološke odpadne vode s ponikanjem -

vode preko filtra z biološko aktivno plastjo pp15 pp15

4 Odvajanje očiščene padavinske vode iz utrjenih, tlakovanih ali z

drugim materialom prekritih površin objektov s ponikanjem vode - pd15 pd15
preko lovilcev olj

5 Odvajanje padavinske vode s strešnih površin s ponikanjem

vode skozi tla pd15 +15 +15

15 – dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode,
pd – dovoljeno, če so za gradnjo objektov in in izvajanje gradbenih del preverjeni vplivi na
vodni režim in stanje vodnega telesa,
pp – dovoljeno, če se izvedejo zaščitni ukrepi za katere iz rezultatov analize tveganja za
onesnaženje sledi, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo