Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko,

Martina Križaj in Marja Bešter Turk

Slovenščina za vsak dan 9

REŠITVE K SAMOSTOJNEMU DELOVNEMU ZVEZKU
ZA SLOVENŠČINO V 9. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
1 Slovenski
12. V Švici in Belgiji.

jezik zdaj in Slovenski jezik skozi čas

2. 5, 2, 4, 3, 1

nekoč
Verjetno 1. in 3.
Ker sta napisana v sodobni pisavi.
...
1. in 3.
1. Slovenski jezik.
Gajica.
Da je v njem slovenska himna, da ga v javnosti
Sredi 19. stoletja.
govorijo predsednik države, vlade in parlamenta …
Iz dela Primoža Trubarja.
č
NE
2. slovenščina
Npr. č – zh, š – sh …
3. V slovenščini.
3. Iz Trubarjevega dela.
V slovenščini.
Ker je napisan v sodobni pisavi.
4. V slovenščini in italijanščini.
O slovenskih narečjih.
V slovenščini in madžarščini.
O našem predniku (dedu) – če ne bi grešil, bi večno
Slovensko-italijanske v delu slovenske Istre,
živel.
slovensko-madžarske v delu Prekmurja.
Iz Trubarjevega dela.
Ker tu živijo Slovenci in Italijani oz. Slovenci in
4. reči/stvari, prvič/najprej, jezik, v eni, in, načinu,
Madžari.
drugače, z dosti
5. slovenščina, italijanščina, madžarščina
5. vrh, sonc, čreda, svojega, zapuščena, z veseljem
6. Območja, na katerih živijo zamejski Slovenci.
7. Današnje slovensko jezikovno ozemlje in še alpski
Slovenci, ki živijo za mejo – v sosednjih državah.
svet čez Dravo do Donave ter na vzhodu do Panonije.
V Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem.
V drugi polovici 6. stoletja.
Trst, Gorica …
Praslovanščino.
Ne.
V 9. stoletju.
Slovenščina.
Brižinski spomeniki.
Ne.
Okoli l. 1000 na današnjem avstrijskem Koroškem.
7. Pravilna trditev: e
Pred 14. stoletjem.
a) Državni jezik je jezik, ki predstavlja državo kot
Ker imamo ohranjene rokopise (npr. Celovškega in
celoto.
Stiškega) iz tega obdobja.
b) Uradni jezik v vsej Sloveniji ni samo slovenščina –
V 16. stoletju z izdajo prvih dveh knjig.
na dveh območjih je namreč ob njej še en uradni
Katekizem in Abecednik.
jezik, tj. italijanščina oz. madžarščina.
Leta 1550 v Tübingenu (na Nemškem).
c) Tam, kjer živi italijanska narodna manjšina, sta dva
Primož Trubar.
uradna jezika: slovenščina in italijanščina.
Jurij Dalmatin.
č) Tam, kjer živi madžarska narodna manjšina, sta
Adam Bohorič.
dva uradna jezika: slovenščina in madžarščina.
V latinščini.
d) Na dvojezičnih območjih v Sloveniji so imena
Valentin Vodnik.
krajev, ulic, ustanov … najprej napisana v
Sredi 19. stoletja.
slovenščini, nato pa še v italijanščini oz.
Gajica.
madžarščini.
Stanislav Škrabec.
8. Ne.
Pleteršnikov slovar in Slovenski pravopis.
Zamejec je tisti, ki je za mejo; izseljenec je tisti, ki se
je izselil.
Nemčija, ZDA, Argentina, Avstralija …
Govorijo jo doma, v društvih, na prireditvah …
9. prvi, prvi, tuji, drugi, prvi, prvi
10. V Evropsko unijo.
DA
V javnih nastopih, npr. v Evropskem parlamentu.
11. italijanščina, madžarščina, hrvaščina, nemščina,
nemščina, češčina, angleščina

2
 2 Besedila
8. naselitev prednikov Slovencev
pojav zgodnje slovenščine
nastanek Brižinskih spomenikov
izid prve slovenske knjige
izid prvega prevoda Biblije v slovenščino in izid prve
slovenske slovnice
okrog nas
izid Kopitarjeve slovnice 3. 1: dihanje pri novorojenčku; 2: razstava o Bizeljskem;
izid Vodnikove slovnice 3: bivanje na morju; 4: odprtje bančnega računa
izid Prešernovih Poezij 4. Tretje.
določitev pravil slovenske izreke …
izid Pleteršnikovega slovarja ...
izid prvega Slovenskega pravopisa Mirjam Andrejčič.
9. Praslovanščina je jezik, iz katerega so se razvili vsi Helena, Beno, Zdravc in teta Milka.
slovanski jeziki. Ker jih Mirjam pozna.
Slovar je knjiga, v kateri so besede razvrščene po Zasebno.
abecedi in v kateri je razložen njihov pomen ali pa so Namenjeno je samo Mirjam.
navedene besede kakega drugega jezika. Neuradno.
Slovnica je knjiga, v kateri so opisani jezikovni pojavi V tem besedilu so neuradni nagovor, pozdrav in
danega jezika. podpisi, tikanje naslovnika.
Pravopis je knjiga pravil o rabi črk in ločil, pisanju Subjektivno.
skupaj in narazen, deljenju in pisanju prevzetih Sporočevalci izražajo/razodevajo svoja čustva.
besed. 5. zasebna, subjektivna
Knjižni jezik je en sam in skupen za vse Slovence. 6. Četrto.
Pravorečje je zbirka pravil o knjižni izreki. Bančni uslužbenec.
10. Koga ali kaj zaznamuje? predmet Da bi z njim banka pridobila določene podatke.
H komu ali k čemu se je priključila? predmet Ker so potrebni za odprtje računa.
Kdo ali kaj je napisano? osebek Marko Strehovec.
Kje so nastali? prislovno Da bi odprl bančni račun.
določilo kraja Sporočevalec je Marko Strehovec, naslovnik pa
Kdo ali kaj je napisal? osebek banka.
Od kdaj pišemo? prislovno V naslovu.
določilo časa Z velikimi tiskanimi črkami.
11. Republika Slovenija, junij, slovenski, dan državnosti, S klikom na izbrani krožec.
Sloveniji, slovenščina, italijanske, madžarske, Ker je ta vsebovan v računalniku.
italijanščina, madžarščina, Avstrijo, Madžarsko, NE
Hrvaško, Italijo, prvi, drugi svetovni vojni, zamejski Da jih je treba obvezno izpolniti.
Slovenci, evropske, Severno, Južno Ameriko, Zasebno.
Avstralijo, slovenski izseljenci, Evropske unije, Namenjeno je samo banki.
Beethovnova Oda radosti Uradno.
12. Gre za poslovanje med ustanovo in njeno stranko.
LASTNO IME ZEMLJEPISNO STVARNO Objektivno.
BITJA LASTNO IME LASTNO IME Sporočevalec se ne razodeva.
Slovenci Republika Slovenija Evropske 7. zasebna, objektivna
Slovenci Sloveniji unije 8. NE
Slovence Avstrijo Oda radosti Novinar.
Madžarsko Da bi bralci izvedeli, kaj se je zgodilo.
Hrvaško Bralcem časopisa.
V Delu, 23. junija.
Italijo
DA
Severno
Javno.
Južno Ameriko
Namenjeno je javnosti.
Avstralijo
9. Javna, publicistična
Slovenija 10. a, b, c, č, e

3
11. c 22.
b PRISLOVNO
POVEDEK OSEBEK PREDMET
b DOLOČILO
Da bi se strokovnjaki poučili o dihanju novorojenčka.
P
Javno.
Prebere ga lahko vsak (strokovnjak). P
Objektivno. P
Sporočevalec se v njem ne razodeva.
P
12. delu, objektivna
14. publicistično; je javno besedilo, objavljeno v P
časopisu in ga je napisal novinar. P
praktičnosporazumevalno; je neuradno zasebno
besedilo, v katerem sporočevalec sporoča naslovniku
vsakdanjo temo.
strokovno; ga je napisal strokovnjak in je namenjeno
strokovni javnosti.
uradovalno; je uradno zasebno besedilo, s katerim
3 Halo, halo!
ustanova posluje s stranko. 1. Pogovarjata se (najmanj) dve osebi, govorni nastop
15. praktičnosporazumevalno, strokovno, uradovalno, pa je nastopanje ene osebe pred javnostjo.
publicistično Sogovorca.
16. a Ker se izmenjujeta v vlogi govorca in poslušalca.
... Da bi izvedel, kje je avtobusna postaja.
18. A) a, c Z vprašanjem.
B) naklonjeno, hitro Z odgovorom.
C) kar je nastalo v naravi; kar je ustvaril človek Raziskovalnega.
Č) 11-mestna enotna matična številka občana, ki se Iz vprašanj in odgovorov.
dobi ob rojstvu; listina z uradno veljavnostjo, npr. Z zahtevo prošnje.
osebna izkaznica, potni list, dokument o šolanju …; Z upiranjem.
8-mestna številka občana, ki se uporablja v Z navajanjem koristnosti sirupa.
zvezi z vsemi davki; enota davčnega urada zunaj Prepričevalnega.
njegovega sedeža; značilnosti osebe glede na Pogajalnega.
spol, starost, državljanstvo, osebno stanje; Skupno mnenje/sporazum.
človek, ki ima stalno bivališče v Sloveniji; kdor je S pogajanjem.
upokojen 2. govorca, poslušalca, sogovorca; raziskovalni,
19. Kje je zagorelo? prislovno vprašanj, odgovorov; prepričevalni; pogajalni
določilo kraja 4. Manca Kosec in gospa Mlinar.
Koga ali kaj je povzročil? predmet Manca Kosec.
Kdo ali kaj raziskuje? osebek Ker ji je zalivka padla iz zoba. Da bi ji zdravnik naredil
Koga ali česa ne bodo uporabljali? predmet novo plombo.
Kako naj pride? prislovno Sreda, 7. 3. ob 17.30.
določilo načina Ne.
20. Z zanimanjem – prislovno določilo načina; s svojim Ker ima takrat pouk kitare.
dihanjem – prislovno določilo načina; takoj – 19. 3. ob 14.00.
prislovno določilo časa; zaradi lomljenja sončnih Ne.
žarkov v dežnih kapljicah – prislovno določilo vzroka; Ker ima takrat pouk.
V mavričnem barvnem spektru – prislovno določilo Ne.
kraja; s prostim očesom – prislovno določilo načina Vzrok ni pomemben.
takoj Da.
21. Primož Trubar je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi. Da pride Manca na pregled v ponedeljek ob pol
Slovenska pisava se je skozi stoletja spreminjala. sedmih.
Iz Strunjana ti pošiljamo prisrčne pozdrave. Če bi jo bolel zob ali če bi otekla.
Kartice zdravstvenega zavarovanja.
5. Pogajalni.
Sogovorki sta dosegli dogovor.

4
6. S predstavitvijo klicane. 2.
Ker se mora pri uradnem pogovoru predstaviti tisti, ki SAMOGLASNIK ČRKA
se oglasi po telefonu. a a
S pozdravom.
i i
Taka so pravila ustreznega telefonskega
u u
pogovarjanja.
DA ozki e e
NE široki e e
Pozdravila bi jo drugače, npr. Živijo!, Adijo! polglasnik e
7. Manca Kosec./Z imenom in priimkom. ozki o o
Ker se sogovorki ne poznata dobro. široki o o
a
Trije.
NE
Ozki e, široki e, polglasnik.
Predstavila bi se ji drugače, npr. samo z imenom.
Dva.
Mlinarjeva./S priimkom.
Ozki o, široki o.
Ker je bila v vlogi uradne osebe.
č
NE
3. osem, a, i, u, e, o
Ker ne bi bila v vlogi uradne osebe.
4. ozki e, široki e, ozki e, polglasnik, polglasnik, široki e,
8. Vikala.
ozki e, polglasnik, široki e, ozki e, polglasnik, široki e
DA
Gospa Mlinar je starejša oseba, Manca z njo ni BESEDE, V KATERIH JE S ČRKO E ZAPISAN
družbeno enakovredna in čustveno povezana. OZKI E ŠIROKI E POLGLASNIK
Tikala. cesta, zvezda, žena, zemlja, robec, pes,
DA mleko, smetana teta, kmet zajček, megla
Manca je otrok, otroke pa tikamo.
5. široki o, ozki o, ozki o, široki o, ozki o, ozki o, ozki o,
NE
široki o, široki o, ozki o, široki o
Ker bi šlo za odraslo osebo.
9. Uradnega. BESEDE, V KATERIH JE S ČRKO O ZAPISAN
Sogovorki sta izrekli uradni nagovor, uradni pozdrav, OZKI O ŠIROKI O
predstavili sta se s priimkom, uporabljeno je bilo drevo, most, boben, voda, soba, oče, gora, konj
vikanje. opica, žoga, goba
10. b
6. široki o, ozki o; ozki o, široki o; široki e, ozki e; široki
DA
e, ozki e; ozki e, široki e
Ker je bil pogovor uraden.
7. vedro, kosec, sever, deževnica, kmetica, butara,
NE
pravopis, otrok, potepuh, srebro
Ker bi bil pogovor neuraden, med vrstnicama.
8. soli – soli, govori – govori, klopi – klopi
11. zdej, ful, bolet, poklicat, morem, zobarja
NE
zdaj, zelo, boleti, poklicati, moram, zobozdravnika
Zaradi drugačne oblike besede.
9. zob, sreda, sobota, oko, omet, nož, mesto, šest,
zelje, rep
Glasovi slovenskega NAGLAŠEN JE
knjižnega jezika OZKI E ŠIROKI E OZKI O ŠIROKI O
sreda omet zob nož
1. Mlinar
mesto rep sobota
Iz šestih.
šest oko
Mlinar
zelje
S črkami.
25. 10. Manca Kosec je telefonirala v zdravstveni dom, ker jo
Ker samoglasnike lahko izgovorimo same, soglasnike je bolel zob.
pa ne, temveč le skupaj s katerim samoglasnikom. Soglasniki.

5
11. r, s, t, l, n, ž, v, l, n, l, j, d, j, n, m, r, j, ž, v, t, b, r, z, v, d 7.
12. MEDMET
ČRKO L SEM PREBRAL mu
KOT L NE KOT L mee
ladja, veslo, poletje, signal stol, volna, polh, bel bz
13. rega
ČRKO L SEM PREBRAL KOT V BESEDI čof
ladja stol Posnemovalne.
polnoč, sol, solza, bral Posnemajo živalske glasove.
polovica, smejala se je 8.
je, obiskovalci
GLAGOL
14.
mijavkati
ČRKO V SEM PREBRAL
mlaskati
KOT V NE KOT V
frcati
nov, novčič, lestev, vse,
visok, novica, veter, vodja hrkati
vreme
tiktakati
15.
DA
ČRKO V SEM PREBRAL KOT V BESEDI
Posnemajo naravne glasove.
visok nov 9. Vejica.
rjav, rjavkast, razumljiv, 10. O, ti si, Tonček iz šestega b!
varnost, ovira, nezavest
domišljavka Joj, kako daleč si skočila!
16. Skupaj z naslednjo besedo; namesto glasu v sem Ej, tega pa ne smeš narediti!
izgovoril glas, podoben u. Hura, rešil sem to nalogo!
17. s, z, z, z, s, s, s, s, z, z, s, s, z, s, s
škafec pušča.
Pred besedami, ki se začenjajo na soglasnike iz te Členek
povedi, pišemo predlog s.
Predlog z/s izgovarjamo skupaj z naslednjo besedo. 1. DA

Medmet
2. Joj, Oh, Av, Brrrrrr, Čiv čiv, čiv čiv, O, Pi pi pi, Hov hov,
Ko ko ko
b, d Prvemu.
3. razpoloženje, naravne zvoke Drugemu.
4. joj, oh, av, o Iz besed že in šele.
Z njimi izražamo začudenje, negodovanje, bolečino, č
zadovoljstvo, navdušenje … 2. mnenje, sodbo
brrrrrr, čiv čiv, ko ko ko, pi pi pi, hov hov 3. DA
Ropot strojev/naprav, oglašanje ptiča, kokoši, Prvi.
klicanje kokoši, oglašanje psa. Po besedi zagotovo.
5. Npr. O, No, Ej, Uh, Hmm zagotovo, mogoče
6. Ku ku c
Bee 4. le
Kikiriki č
Ga ga 5. komaj
Cin cin c
Ia celo
Npr. Na južnem tečaju sije sonce celo 182 dni na leto.

6
6. že, še 4. Da, v povedih manjka vejica.
Samo Osvetljeni ekran na prenosnem telefonu moti
samo/le obiskovalce v vaši bližini, zato med predstavo ne
Tudi pišite sporočil. Vaše oblačilo naj bo čisto in urejeno,
tudi/že da se bodo dobro počutili tudi ljudje okrog vas. Do
že/sploh svojega sedeža stopajte z obrazom proti ljudem, ki
še morajo zaradi vas vstati. Kdor pozna pravila lepega
7. Jure je popil sok. Na izlet smo šli trije. Vesna je v kleti. vedenja, ni nikoli v zadregi.
Jutri bo snežilo. Rešil je prvo nalogo. Iz dveh stavkov.
NE Ločil sem stavke.
Izpuščena je beseda, s katero sporočevalec izraža stavke
svoje mnenje/sodbo/prepričanje o teh dejanjih. 5. Vemo, da so dinozavri izumrli pred približno 65 milijoni
8. samo, celo/tudi, baje/menda, že, šele, res/zagotovo let. Dinozavri, ki jih gledamo v knjigah ali filmih, so le
9. b, č, e, f, g, h, j plod naših ugibanj. Ne vemo, katere barve so bili. Po
10. Npr. mama, posluša, narodnozabavne/ljudske pesmi obliki zob predvidevamo, kaj so jedli: mesojedci so
11. 2, 7, 1, 6, 8, 5, 4, 3 imeli ostre zobe, da so lahko trgali meso, rastlinojedci
12. 3, 4, 1, 5, 2 pa so imeli bolj ploščate in narezljane zobe, da
so lahko zmleli rastline. Čeprav ostankov celega
dinozavra niso našli, so strokovnjaki iz najdenih

4 Vejica,
kosti lahko prepoznali razne vrste dinozavrov. Veliko
znanstvenikov misli, da so dinozavri izginili zaradi
meteorita, ki je padel na Zemljo.

kam naj te
6. Preden vstopite v dvorano, izključite prenosni telefon.
Pred vstopom v dvorano izključite prenosni telefon.
Ob prehladu raje ostanite doma. Če ste prehlajeni,

postavim? raje ostanite doma.

1. nekončno
b Da.
2. Da, v povedih manjka vejica.
V slovenskem dinarskem kraškem svetu so kraške
planote, kraška polja in kraške jame. V Sloveniji so
najbolj znane Postojnska jama, Taborska jama, Križna
jama in Škocjanske jame. Kraške značilnosti so tudi
presihajoča jezera, reke ponikalnice, uvale in vrtače
ter burja. Fižol, bob, grah in čičerika so stročnice.
Ker sem našteval pojave.
naštevamo, vejico, in
3. Bivališča na jezerih, rekah in poplavljenih območjih
so postavljena na kolih. V orkestru so spredaj godala,
za njimi pihala in trobila, zadaj pa tolkala. Poznamo
zelo veliko vrst dinozavrov: diplodoka, koritozavra,
seizmozavra, psitakozavra, igvanodona, stegozavra …
Ne.
Ker sta druga in tretja poved enostavčni, prva in četrta
pa dvostavčni.
V večstavčnih povedih loči stavke vejica.
7. Ko pridemo v šolo, obujemo šolske copate. Preden se
začne pouk, počakamo v večnamenskem prostoru.
Učilnico zapustimo, če nam dovoli učitelj.
Pogovarjamo se tako, da ne kričimo. Ko smo pri
pouku, ne žvečimo. Če pride do potresa, ostanite
mirni. Čeprav je zvonilo, smo ostali na hodniku.
Ko pridemo v šolo, obujemo šolske copate.
Preden se začne pouk, počakamo v večnamenskem
prostoru. Pred poukom/Pred začetkom pouka
počakamo v večnamenskem prostoru.
Učilnico zapustimo, če nam dovoli učitelj.
Med poukom zapustimo učilnico z učiteljevim
dovoljenjem.
Pogovarjamo se tako, da ne kričimo. Pogovarjamo se
brez kričanja.
Ko smo pri pouku, ne žvečimo. Pri pouku/Med
poukom ne žvečimo.
Če pride do potresa, ostanite mirni. Ob potresu
ostanite mirni.
Čeprav je zvonilo, smo ostali na hodniku. Kljub
zvonjenju smo ostali na hodniku.
NE
Ker so nove povedi enostavčne.

7
8. Namesto da motite obiskovalce s šumenjem
bombonov, si kupite take brez ovoja. Medtem ko so
nastopajoči na odru, ne klepetajte. Kljub temu da
vam predstava ni bila všeč, nagradite nastopajoče s
ploskanjem.
Eno.
Ker je poved iz dveh stavkov.
Da.
Med večbesednimi vezniki ne pišemo vejice.
Namesto da , Medtem ko , Kljub temu da
Iz dveh oz. treh.
Ne.
9. Medtem ko sem čakala v vrsti, sem opazovala
mimoidoče. Potem ko so smreki oklestili veje, so
požagali še deblo. Namesto da bi fant v avtobusu
odstopil sedež starejšemu moškemu, je gledal v
prenosni telefon in pisal sporočila. Opravičil se mi je,
ne da bi me pogledal v oči. Kljub temu da je postajalo
temno, so se otroci zunaj še vedno igrali gnilo jajce.
10. Za besedami Bumf, Tresk, Cin cin, Hov hov.
Da.
Posnemamo naravne zvoke.
Medmeti.
11. Ej, v kateri dvorani je najina predstava? Av, stopili
ste mi na nogo! Joj, oprostite! Oh, kako ubrano petje!
Olala, kako lepa obleka!
Medmeti.
Razpoloženje.
Za medmet.
12. No, pa se spet vidimo! Čudovito, rezultat je pravilen!
Odlično, to ste dobro opravili! Prav, oglasi se jutri
zvečer. Kje pa, naloge sploh niso bile težke!
13. Andrej, izključi prenosni telefon. Ti, tudi meni je
bila ta pesem najbolj všeč! Gospa učiteljica, katero
predstavo si bomo ogledali? Spoštovani gledalci in
gledalke, vljudno vas vabimo v Gallusovo dvorano.
Za besede, s katerimi kličemo naslovnika.
Ker sem pri branju med to besedo in preostalim
delom povedi napravil premor.
Nagovarjamo naslovnika.
14. Jernej, greš z nami plavat? Ooo, kje smo se že
srečali?! Mljask mljask, se je slišalo iz Runove ute.
Živijo, greš z nami? Kaj, to so ti naredili! Tako, za
danes smo končali.
15. Npr. Oj, Mhm, Joj, Eh, O, Joj, Mijav,
DA
DA
Ker mora za medmetom stati vejica.
16. Poglej plesalko v drugi vrsti, Ana! Kako lepo pleše, uf!
Tudi jaz bi se rada naučila tako plesati, mami! Ali mi
pokažete gledališki list, gospod Petrič?
Besede, s katerimi sporočevalec izraža svoje mnenje
ali kliče naslovnika, so od drugega dela ločene z
vejico. Če so na koncu povedi, je vejica pred njimi.
8
17. Vesna, ali vedno tako zamujaš? Uf, kakšna gneča!
Hej, si me kaj vprašal? Tina, pomiri se. Presneto, kako
si neroden! Tišina, že gre!
Kakšna gneča, uf! Si me kaj vprašal, hej? Pomiri se,
Tina! Kako si neroden, presneto! Že gre, tišina!
18. Špela je zmagala, hura! Spet me spravljaš v smeh, ha
ha ha! Kaj pa ti misliš, Sara? Gol, bravo!
19. Poglej, Janez, kateri film bo danes na sporedu. Greš,
Rajko, z nami na koncert? Sedite, gospa, kamor želite.
Kaj menite, gospod kritik, o naši predstavi? Kdo, dragi
učenci, bi si upal intervjuvati režiserja te predstave?
Pred besede, ki kličejo naslovnika, in za njimi.
Ker te besede stojijo sredi povedi.
20. Ali res, očka, še nisi popravil mojega kolesa? Bomo
danes, gospa učiteljica, delali v skupinah? Pridi, Eva,
pogledat mojo novo papigo. Kako se dereš, Peter, da
te ni sram! Prosim, Mojca in Jan, lotita se dela. Kam
ste namenjena, dekleta, tako pozno?
21. razpoloženje, zvoke, naslovnika, vejico, za, pred,
pred, za
22. Popravljene povedi: Monika je šla navsezgodaj na
trg. Dragi prijatelj je tudi povabljen na praznovanje
rojstnega dne. Marija bo pomila posodo. Ali ima
Matej vedno prav? Petra ne bo molče prenašala
njegovega neumnega govorjenja. Ne verjamem
Bojanu.
23. Prosim, rešite nalogo.
Rešite nalogo, prosim.
Rešite, prosim, nalogo.
24. Ena.
Lidija Osterc.
Da je znana slovenska ilustratorka.
Da bi naslovnik izvedel še natančnejši podatek o
poimenovani osebi.
Vejica.
Ker je ta podatek dodan.
Novembra si boste lahko ogledali razstavo Lidije
Osterc, znane slovenske ilustratorke.
25. Na koncertu ob koncu leta bo nastopila tudi Dubravka
Tomšič Srebotnjak, svetovno znana slovenska
pianistka. Pretresljivo življenjsko zgodbo Alme Karlin
bo ponovno obudila Polona Vetrih, priznana in
priljubljena gledališka umetnica. Delček praznovanja
ob koncu zime na Sardiniji bo predstavil Žiga Koritnik,
priznani slovenski fotograf. Nakup vstopnic po spletu
vam omogoča Ivanka, kartica Cankarjevega doma.
Pred natančnejši podatek.
Ker je ta podatek dodan.
26. Razstavo Lidije Osterc, znane slovenske ilustratorke,
si boste lahko ogledali novembra. Dubravka Tomšič
Srebotnjak, svetovno znana slovenska pianistka,
bo nastopila na koncertu ob koncu leta. Polona
Vetrih, priznana in priljubljena gledališka umetnica,
bo ponovno obudila pretresljivo življenjsko zgodbo
Alme Karlin. Žiga Koritnik, priznani slovenski fotograf,
bo predstavil delček praznovanja ob koncu zime na
Sardiniji. Ivanka, kartica Cankarjevega doma, vam
omogoča nakup vstopnic po spletu.
Pred natančnejši podatek in za njega.
Ker ta podatek stoji sredi povedi.
Če je dodatni podatek na sredi povedi, pišemo
vejico pred njim in za njim; če pa je na koncu povedi,
pišemo vejico le za njim.
27. V dvorani.
Da je poimenovana po prvem slovenskem dramatiku.
Da bi naslovnik izvedel še natančnejši podatek o tej
dvorani.
Vejica.
Ker je ta podatek dodan.
Festival gorniškega filma bo danes izjemoma potekal
v dvorani, poimenovani po prvem slovenskem
dramatiku.
28. Lutkovna predstava Male živali je namenjena
otrokom, starejšim od treh let. V naši knjižnici sem
videl Dalmatinovo Biblijo, natisnjeno leta 1584 v
Wittenbergu na Nemškem. Slovenski in avstrijski
umetniki so si ogledali razstavo o varovanju narave,
pripravljeno v sodelovanju s Triglavskim narodnim
parkom. V Galeriji TR3 v Ljubljani je na ogled
tradicionalna vsakoletna razstava fotografij, prispelih
na natečaj.
Pred natančnejši podatek.
Ker je ta podatek dodan.
29. V dvorani, poimenovani po prvem slovenskem
dramatiku, bo danes izjemoma potekal festival
gorniškega filma.
Otrokom, starejšim od treh let, je namenjena
lutkovna predstava Male živali. Dalmatinovo Biblijo,
natisnjeno leta 1584 v Wittenbergu na Nemškem,
sem videl v naši knjižnici. Razstavo o varovanju
narave, pripravljeno v sodelovanju s Triglavskim
narodnim parkom, so si ogledali slovenski in
avstrijski umetniki. Tradicionalna vsakoletna razstava
fotografij, prispelih na natečaj, je na ogled v Galeriji
TR3 v Ljubljani.
Pred natančnejši podatek in za njega.
Ker stoji ta podatek na sredi povedi.
Če je dodatni podatek na sredi povedi, pišemo
vejico pred njim in za njim; če pa je na koncu povedi,
pišemo vejico le pred njim.
9
30. vejico, pred, pred, za
31. Samostan v Kostanjevici ima veliko arkadno dvorišče,
zgrajeno v 16. stoletju. Podrli so mlaj, postavljen za
prvi maj. Jaser živi v Kairu, egiptovski prestolnici, že
od rojstva. V Keniji se učenci v šoli učijo svahili, jezik
domačinov, in angleščino, kenijski uradni jezik. Na
ladji so povečali kabine, namenjene potnikom. Abah
je pripadnik Tuaregov, nomadskega ljudstva v Sahari.
Knjigo, napisano v angleščini, sem brala dva meseca.
Potrebuješ napihnjen balon, časopisni papir, narezan
na 3 cm široke trakove, in prazen jogurtov lonček.
32. Na Obali je močna burja ruvala bore, stare več deset
let. Bore, stare več deset let, je na Obali ruvala močna
burja. Porušil se je most, zgrajen pred drugo svetovno
vojno. Most, zgrajen pred drugo svetovno vojno,
se je porušil. Napisala mi je pismo na list papirja,
iztrganega iz zvezka. Na list papirja, iztrganega iz
zvezka, mi je napisala pismo. V 16. stoletju se je iz
nemških dežel razširilo versko gibanje, imenovano
protestantizem ali reformacija. Versko gibanje,
imenovano protestantizem ali reformacija, se je v 16.
stoletju razširilo iz nemških dežel.
33. Pravilno. Vejica stoji med naštevanimi deli.
Pravilno. Vejica stoji med glavnim in odvisnim
stavkom.
Pravilno. Vejica stoji med odvisnim in glavnim
stavkom.
Pravilno. Vejica stoji pred vrinjenim odvisnim
stavkom in za njim.
Pravilno. Vejica stoji med stavkoma.
Pravilno. Vejica stoji za nagovorom naslovnika.
Pravilno. Vejica stoji pred natančnejšim podatkom, ki
je dodan na koncu povedi.
Pravilno. Vejica stoji pred nagovorom naslovnika.
Pravilno. Vejica stoji pred nagovorom naslovnika in
za njim.
Pravilno. Vejica stoji pred natančnejšim podatkom, ki
je dodan na koncu povedi.
5 Bi jih
poziva bralce k sodelovanju
POSTAVA, VIŠINA, LASJE, OBLEKA, POSEBNOSTI
b

prepoznali? 10. Prvo govori o Francetu Prešernu, drugo o Primožu

Trubarju.
France Prešeren je slovenski pesnik, Primož Trubar pa
1. O Samu. pisec prve slovenske knjige.
Samova babica/Samov dedek. b
Po besedi vnuk. DA
Predstavljena je zunanjost obeh oseb.
Samo Po opisu Samovega obraza.
14 let Ker je tvorec besedila navedel samo vidne/objektivne
VIŠINA 171 cm lastnosti njegovega obraza, ne pa svoje doživljanje
TEŽA 58 kg le-teh.
LASJE b
POLT svetla s pegami Opis Sama.
Tvorec tega besedila je predstavil le vidne/objektivne
OČI zelene, kratkoviden
lastnosti Samove zunanjosti in njegovega življenja.
nad zgornjo ustnico materino
Subjektivna.
znamenje, nosi očala
Tvorca besedil sta izrazila predvsem svoje doživljanje
ohlapne hlače, majica s kratkimi rokavi
OBLEKA Prešernove oz. Trubarjeve zunanjosti.
in brez ovratnika, jopica iz flisa
je bil, so bile, so valovili, (so) padali, imel je, je bil, je
OBUTEV nosil; Bil je, so bile, je obrobljala, so bili, so zakrivali,
goveja juha, pomfri, dunajski zrezki, je imel, so bili, je imela
paradižnikova solata V pretekliku.
BIVALIŠČE NE
DRUŽINA Po navadi so v opisu osebe glagoli v sedanjiku.
učenec Kadar opisujemo osebo, ki ne živi več.
pomoč pri domačih opravilih, gledanje 11. A) Npr. črni, ravni, skodrani; mehki, valoviti,
televizije, poslušanje glasbe, branje, plapolajoči. okrogel, ozek, umazan; veder,
vožnja s kolesom, nogomet, košarka predrzen, voščen.
rjave, modre, zelene; zasanjane, žalostne, vesele.
Ključne besede.
visoka, nizka, suha; lepa, mišičasta, negovana.
Ne.
13. O Samu.
Povzel sem jih iz vsebine besedila.
V tem besedilu pisec izraža svoje mnenje o Samovem
Prepisal sem jih iz besedila.
ravnanju; v prejšnjem pa je predstavil njegovo
STAROST, VIŠINA, TEŽA, LASJE, POLT, OČI,
zunanjost in način življenja.
POSEBNOSTI NA OBRAZU, OBLEKA, OBUTEV
Drži se v ozadju.
c
Je vljuden in rad jim pomaga.
3. a, č
Mlajšima bratoma nagaja, s sestro se razumeta.
4. c
c
5. je, je, ima, je, ima, Ima, je, nosi, je, je, je, pije, ima,
je, ne nastopa, se drži, spreminja, je, se zapira, se
skuha, živi, je, Obiskuje, se vozi, Je, ima, je, zanima,
loti, je, je, pomaga, razume se, nagaja
izdeluje, preskuša, pomaga, gleda, posluša, bere, se
V sedanjiku.
vozi, igra
Izražena je avtorjeva presoja Samovega vedenja.
V sedanjiku.
14. ravnanje, sedanjiku, subjektivno
6. a
15. B) nagajiv, gostobeseden, pogumen/hraber,
7. zunanjost, samostalniki, pridevniki, sedanjiku
radodaren, nevljuden, površen, nezanesljiv,
8. Da bi ljudje pomagali pri iskanju Frančiške Mrak.
dolgočasen
V časopisih.
17. objektivni opis; pisec predstavlja le preverljive
Kdo je odšel, od kod je, kje so ga nazadnje videli,
lastnosti njegovi zunanjosti.
kakšna je njegova zunanjost.
subjektivna opisa; pisca izražata svoje doživljanje
Da bi prepoznali izginulo osebo.
njune zunanjosti.
pripoveduje o tem, kaj se je zgodilo
oznaka; pisec presoja/ocenjuje njegovo ravnanje.
opisuje izginulo osebo

10
18. O Primožu Trubarju. a) V vzročni odvisnik. b) V časovni odvisnik.
Z imenom in priimkom. c) V časovni odvisnik. č) V časovni odvisnik.
Z osebnim zaimkom (ga). d) V časovni odvisnik.
Pisec prve slovenske knjige, oče slovenskega 25. Denar je zaslužil z nakladanjem drv. Kljub telovadbi
knjižnega jezika. ni shujšal niti za kilogram. Med čakanjem na vlak je
Iz osebne glagolske oblike. zaspal. Pred spraševanjem nas je učiteljica pomirila.
V prvi. Po sprehodu se je začel učiti. Zaradi bolezni ne more
Ime in priimek se v drugi povedi ponovita. na izlet.
19. DA NE
Ponovljena sta ime in priimek iz prve povedi. Ker so enostavčne povedi.
Npr. Sredi Ljubljane so mu postavili spomenik. a) Načinovni odvisnik. b) Dopustni odvisnik.
Največjemu slovenskemu pesniku so sredi Ljubljane c) Časovni odvisnik. č) Časovni odvisnik. d) Časovni
postavili spomenik. odvisnik. e) Vzročni odvisnik.
20. se je izgubila naš
krilo svoj
avtobusna
njo
z
vendar
Tvorjenke
ta še 1. Tvorjenke so: rokav, kmetija, beljak, zdravnik,
kam hej lasišče, okrogel.
kdor zdoma V njih sem prepoznal neko drugo besedo.
21. Koga ali kaj ima? – predmet 2. plesalec, napovedovalec, bralec, skakalec, reševalec,
Kdaj se vozi? – prislovno določilo časa pevec
Kdo ali kaj živi? – osebek plesalka, napovedovalka, bralka, skakalka,
Kako pomaga? – prislovno določilo načina; Komu ali reševalka, pevka
čemu pomaga? – predmet; Kje pomaga? – prislovno 3. raziskuje; ta, ki pije; ta, ki kosi, ta, ki gasi; ta, ki tke;
določilo kraja ta, ki zida
Kdaj bere? – prislovno določilo časa; Koga ali kaj 4. perica, grabljica, dojilja, žanjica, pletilja, šivilja
bere? – predmet žanjec, pletilec
22. sta uradna jezika slovenščina in madžarščina. Nekaj teh tvorjenk nima ustreznice za osebo moškega
Kje sta uradna jezika? krajevni odvisnik
spola.
Na spletu sem poiskal.
5. sušilnik, računalo/računalnik, radirka, odpirač,
Koga ali kaj sem poiskal? predmetni odvisnik
grelec, likalnik
naj dvigne roko.
6. to, s čimer kosimo; to, s čimer pišemo; to, s čimer
Kdo ali kaj naj dvigne? osebkov odvisnik
brišemo; to, s čimer režemo; to, s čimer zibamo;
Vprašaj Petra.
to, s čimer vozimo
Koga ali kaj vprašaj? predmetni odvisnik
7. jedilnica, kuhinja, učilnica, drsališče, stanovanje,
je imela pri sebi torbico z dokumenti in denarjem.
plesišče
Kdaj je imela? časovni odvisnik
8. to, kjer čakamo; to, kjer se igramo; to, kjer se
naj obvesti kamniško policijsko postajo.
umivamo; to, kjer spimo; to, kjer kurimo; to, kjer
Kdo ali kaj naj obvesti? osebkov odvisnik
lakiramo
23. DA
9. petje, setev, branje, ljubezen
V prvi povedi je čas dejanja izražen z besedno zvezo.
10. piješ; to, da voziš; to, da žanješ; to, da se vnameš
V drugi povedi je čas dejanja izražen z odvisnim
11.
stavkom.
24. Ker cel dan sedi, ga boli hrbtenica. Samo pomaga TVORJENKE IZ
staršem, ko kosijo in krmijo živino. Spomnila se 2. naloge 5. naloge 7. naloge 9. naloge
nas je, ko se je potepala po Afriki. Preden je zaspal, a) samostalnik samostalnik samostalnik samostalnik
je razmišljal o svoji sreči v nesreči. Medtem ko b) iz glagola iz glagola iz glagola iz glagola
bere neznano besedilo, si vedno podčrta bistvene c) vršilec predmet oz. prostor dejanje
podatke. dejanja sredstvo dejanja
DA dejanja
a) Prislovno določilo vzroka. b) Prislovno določilo
Skupno: besedna vrsta tvorjenk in vrsta besede, iz
časa. c) Prislovno določilo časa. č) Prislovno določilo
katere so tvorjene.
časa. d) Prislovno določilo časa.
Različno: pomen tvorjenk.

11
12. učiteljica, fotografinja/fotografka, frizerka 26. A) dežnik, nogavica, zidak, nesramnost, naočniki,
Nekaj teh tvorjenk nima ustreznice za osebo psiček
ženskega spola. V besedi dežnik se skriva beseda dež; nogavica –
13. Matejka, nogica/nožica, deščica, Polonca, striček, noga; zidak – zid; nesramnost – sram; naočniki
usteca/ustka, knjigica/knjižica, ušesca/ušeska – oko; psiček – pes
14. breskev, majhna/ljuba stvar, majhno/ljubo dete, B) brivec, vodja, voznik, govorec, lovec, pisatelj
majhna vrata C) ta, ki toči; ta, ki voli; ta, ki orje; ta, ki nosi pisma;
15. listje, cvetje, sadje, gorovje ta, ki gleda zvezde; ta, ki je; ta, ki kuri; ta, ki kroji;
16. slovenščina, prekmurščina, smrekovina, jabolčnik ta, ki vodi delo; ta, ki seka kamne
17. Tržačan/Tržačanka, Belokranjec/Belokranjka, Č) igralka, prevajalka, tkalka, prodajalka, pevka,
Gorenjec/Gorenjka, Kraševec/Kraševka, Italijan/ govorka
Italijanka, Francoz/Francozinja, Evropejec/Evropejka, D) brivnik/britev, mehčalo/mehčalec, črpalka,
Azijec/Azijka, Afričan/Afričanka, meščan/meščanka, strašilo, letalo, budilka
vaščan/vaščanka E) lovišče, gostišče/gostilna, balinišče, parkirišče,
18. krožišče, pokopališče
TVORJENKE IZ F) britje, pisanje, košnja, zaposlitev, želja, molitev
12. naloge 13. naloge G) to, da rediš; to, da prosiš; to, da jezdiš; to, da se
jeziš
a) samostalnik samostalnik
H) arhitektka, študentka, kuharica, –, –, –
b) iz samostalnika iz samostalnika
I) gobček, zvežček/zvežčič, okence, Petrček, domek,
TVORJENKE IZ Lojzek, rokica/ročica, zajček, komolček, svižček,
15. naloge 16. naloge 17. naloge hlebček, sinček/sinko/sinek, srček, živalca,
a) samostalnik samostalnik samostalnik nogica/nožica, teliček
J) majhna/ljuba streha, majhno/ljubo kolo, majhen/
b) iz samostalnika iz pridevnika iz
ljubi volk, majhen/ljubi oreh, majhen/ljubi otrok,
samostalnika
majhen/ljubi novec
Vsi so samostalniki, tvorjeni so pa iz samostalnika K) grozdje, vejevje, otočje, hribovje
(12., 13., 15. in 17. naloga) in pridevnika (16. naloga). L) hrastovina, francoščina, dolenjščina, malinovec
19. belec, domišljavec, bolnik, starec M) Moščan/Moščanka, Izolčan/Izolčanka, Istran/
belka, domišljavka, bolnica, starka Istranka, Prlek/Prlekinja, Anglež/Angležinja, Grk/
20. ta, ki je ubog; ta, ki je bogat; ta, ki je divji; ta, ki je Grkinja, Čeh/Čehinja, Hrvat/Hrvatica, Turek/
velik; ta, ki je tuj; ta, ki je len Turkinja, Zemljan/Zemljanka
21. starost, zanimivost, naglica, redkost, lenoba, velikost N) grobijan, suhec, duhovitež, debeluh
22. visok; to, da si drugačen; to, da si ozek; to, da si O) je ubog; ta, ki je velik; ta, ki je bogat; ta, ki je tuj;
mlad; to, da si zdrav; to, da si hvaležen ta, ki je divji; ta, ki je len
23. P) ima modre oči; tak, ki je poln masti; tak, ki ima
TVORJENKE IZ bose noge; tak, ki ima bister um; tak, ki ima golo
glavo; tak, ki traja celo leto
19. naloge 21. naloge
a) samostalnik samostalnik
b) iz pridevnika iz pridevnika
c) nosilec lastnosti lastnost
Skupno: besedna vrsta tvorjenk in vrsta besede, iz
kate­re so tvorjene.
Različno: pomen tvorjenk.
24. dobrovoljen, radodaren, dobrosrčen, resnicoljuben,
svojeglav, samoljuben
pridevniki
25. ima temne lase; tak, ki ima rdeča lica; tak, ki ima
modre oči; tak, ki rad živi; tak, ki ima slabo kri; tak, ki
traja celo leto

12
6 Skupaj,
14. špinača, ločeno
15. kri, smaragd, čokolada, zlato; peščeno siv, sajasto
črn, srebrno siv, opečnato rjav

narazen ali 16. Iz ene.

Iz dveh.
c

z vezajem? 17. večbarven

18. Rdeče-rjav.
19. Oranžno-rumeno-zelen.
1. Ena. 20. Leva.
Posledico. Desna.
c č
Dve. c
NE Leva srajca je rjavočrna ali rjavo črna. Desna srajca je
b rjavo-črna.
Ker ne izražata posledice. 22. sive kot golob; sive, a ne svetlo, temveč temno;
Zato pišemo skupaj, kadar izraža posledico, narazen modre in sive; sive z odtenkom modre
pa, kadar sta besedi predlog in kazalni zaimek. 23. Iz treh.
2. zato, za to, za to, zato, za to, za to, zato a
3. Za kaj, Zakaj 24. črno-beli (tj. črni in beli), angleško-slovenski (tj.
Na prvo vprašanje bi odgovoril: Za to, da … angleški in slovenski), nemško-francoski (tj. nemški
Na drugo vprašanje bi odgovoril: Zato, ker … in francoski), vzgojno-izobraževalna (tj. vzgojna in
4. Nato, Na to izobraževalna), rdeče-zelena (tj. rdeča in zelena)
V prvi. Pomeni in.
Kdaj? 25. slovensko-nemško, kulturno-kongresno,
b prodajno-razstavni, francosko-ruska,
Npr. Po tem odgovoru se je sošolka zresnila. Potem športno-rekreacijska, tekaško-pohodniška,
smo nadaljevali s pogovorom. dobrodelno-zabavna, alpinistično-raziskovalna,
5. Natanko/čisto/točno. blagovno-trgovski
Natanko. 26. zeleno-črn, svetlorjav/svetlo rjav, vzgojno-
na tanko, natanko varstveni, Osnovnošolci, vranje črne, Škofjeločan,
6. Ne v celoti/napol. Novogoričanka
Napol. 27. a
napol, na pol b
7. zato, Za to, po tem, Potem, Nato, Na to, na pol, napol, b
natanko, na tanko, predvsem, Pred vsem b
8. Po barvi. V levi besedi je prva sestavina zapisana s črkami.
Oba. V desni besedi je prva sestavina napisana s števko.
a 28. vezajem
c 29. Vezaj v drugi besedi pomeni in, v prvi besedi pa ne
Zelen z odtenkom modre barve. (v tej le povezuje sestavini iste besede).
9. rdečerjav ali rdeče rjav; vijoličnomoder ali vijolično 30. petminutni, osemtedenski, dvestolitrski,
moder šestmetrski, dvanajststopenjska, dvajsetkilogramski,
10. b sedemdesetletnik, devetletka
11. a 5-minutni, 8-tedenski, 200-litrski, 6-metrski,
b 12-stopenjska, 20-kilogramski, 70-letnik, 9-letka
b 31. 50-letnico, 14-dnevni, 90-odstotni, 100-vatni,
Svetlomoder ali svetlo moder. 10-letno;
Temnomoder ali temno moder. petdesetletnico, štirinajstdnevni, devetdesetodstotni,
12. narazen, zeleno moder, svetlo moder stovatni, desetletno
13. Enobarvni. 32. sedemnajstletnega, 450-letnico, desetodstotnim,
b 2-evrskem kovancu, 20-kilogramske
Tretji. Prvi. Drugi.
Prvi krog je olivno zelen. Drugi krog je špinačno zelen.
Tretji krog je listnato zelen.

13
33. S števko. 5. se je rodila, Bila je, se je učila, se je odločila, je
Z vezajem. postala, je opravila, se je začela, se je umaknila, se je
b, c vrnila, se je odpravila
b V 3. osebi ednine in v pretekliku.
34. števko, črko, vezajem Preteklik.
35. D-duru, TV-spored, B-kategorije, A-vitamina, e-pošti Ker besedilo govori o dogodkih iz preteklosti.
36. TV-spored, DVD-predvajalnik, D-kategorije, 6. življenjepis
D-vitamina, E-molu 8. Da.
37. vitamina C V njem so predstavljeni pomembnejši dogodki iz
življenja Jožeta Tomažiča.
Jože Tomažič.

7 Prva znana
Svoje.
Glagoli so v 1. osebi ednine.
V 1. osebi ednine in v pretekliku.

slovenska
Vse, razen SMRT.
Pisec življenjepisa še živi.
ROJSTVO, DRUŽINA, ŠOLANJE, DOSEŽKI, PROSTI ČAS.

popotnica 9. Podatke bom moral časovno urediti.

Po letnicah.
ROJSTVO, DRUŽINA, ŠOLANJE, DOSEŽKI.
3. O Almi Maksimilijani Karlin. Npr. Rodil sem se 13. 7. 1994 na Jesenicah. Mama Ana
… je gospodinja, oče Martin je strojnik. Imam dve sestri.
Pomembnejši dogodki iz njenega življenja. V letih od 2000 do 2007 sem obiskoval osnovno
Z rojstvom. šolo Matije Čopa v Kranju. L. 2009 sem osvojil zlato
Ker se življenje začne z rojstvom. Vegovo priznanje. Istega leta sem osvojil tudi naslov
S smrtjo. mladinskega prvaka v judu. V šol. l. 2009/10 sem se
Ker se življenje konča s smrtjo. vpisal v Gimnazijo Kranj.
Npr. potovanja, vrnitev v Celje … 11. O Almi Maksimilijani Karlin.
Da. NE
Nerazumljivo. Ker se besed v zaporednih povedih ne ponavlja.
4. Po tem, da se v predelanih odstavkih v vsaki povedi
ponavljajo iste besede (Alma Maksimilijana Karlin).
Slabša.
12. 10. 1889
v Celju Ker se po nepotrebnem ponavljajo iste besede.
– članki 13. A) O Primožu Trubarju.
s potovanj
– knjiga Samotno
14. 1. 1950 B) c
v Svetini
potovanje Pisec prvega besedila ocenjuje/presoja Trubarjevo
ROJSTVO

pri Celju
– novele, romani,
pesmi ravnanje, pisec drugega besedila pa predstavlja
PIS

RT
SM

bistvene podatke iz njegovega življenja.

AN
JE

DA
ALMA
Peru, Panama,
KARLIN DRUŽINA Glagoli so v pretekliku.
Kalifornija, Kitajska, POTOVANJA – edinka
Tajvan, Avstralija, Nova – mati učiteljica DA
Zelandija, Nova Gvineja, – oče major
Java, Kambodža, v vojski Ker obe besedili govorita o osebi, ki več ne živi.
ŠOL

Tajska, Indija
C
KLI

ANJ
PO

– študij jezikov
v Gradcu
učiteljica jezikov – izpiti iz osmih jezikov
v Parizu
in Londonu

Bistvene podatke.
Na črtah.
1. ROJSTVO, 2. DRUŽINA, 3. ŠOLANJE, 4. POKLIC, 5.
POTOVANJA, 6. PISANJE, 7. SMRT

14
 C) Npr. France Prešeren se je rodil 3. 12. 1800 v Vrbi 24. A) Iz dveh.
na Gorenjskem v kmečki družini, materi Mini in Iz dveh.
očetu Šimnu. Od l. 1808 do l. 1812 je bival pri Iz dveh.
stricu Jožefu Prešernu, duhovniku na Kopanju Iz treh.
blizu Grosupljega. V letih 1810–1812 je obiskoval B) ji je umrl oče. Kdaj je umrl? – časovni
ljudsko šolo v Ribnici, od l. 1812 do l. 1813 pa V Peruju so jo obtožili ... Koga ali kaj so obtožili? –
ljudsko šolo v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v predmetni
letih od 1813 do 1820. Na Dunaju je študiral pravo je spala oblečena in z bodalom pod blazino. Zakaj
od l. 1820 do l. 1828. Nato je štiri leta opravljal je spala? – vzročni
pripravništvo pri odvetniku Baumgartnu. L. 1832 Doma so govorili večinoma nemško ... Kljub čemu
je opravil sodno-odvetniški izpit v Celovcu. Od so govorili? – dopustni
l. 1834 do l. 1846 je bil pripravnik pri odvetniku je objavljala svoje prispevke. Kje je objavljala? –
Chrobathu. Od l. 1846 je opravljal samostojno krajevni
odvetniško službo v Kranju. Umrl je 8. 2. 1849 v Ni mi jasno ... Kdo ali kaj ni jasno? – osebkov
Kranju. bi verjetno še potovala. V katerem primeru bi
ROJSTVO, DRUŽINA, ŠOLANJE, SLUŽBOVANJE, potovala? – pogojni
SMRT. C) Ko je bila Alma stara 13 let, je morala prestati hude
14. zanimivih obdobij, rodnem Celju, zanimivih ortopedske operacije. Bolečine je premagovala
predmetov, ljudskih šeg in običajev, Samotnem tako, da se je učila tujih jezikov. Da bi se dobro
potovanju, dveh letih, odmevnih predavanj, krajšima pripravila na potovanja, se je učila zemljepis,
postankoma zgodovino in naravoslovje. Na Tajskem je obiskala
15. Alma Karlin ni prejemala visokih honorarjev. Med Tajalce, lovce na človeške glave.
drugo svetovno vojno se ji ni bilo treba preseliti v Dve.
Belo krajino. Načinovni.
16. vrnit Bolečine je premagovala z učenjem tujih jezikov.
vrniti Časovni.
Nedoločnik. S 13 leti je morala Alma Karlin prestati hude
c ortopedske operacije.
17. prestati, premagovati, raziskovat Č) Npr. Alma Karlin je potovala po svetu, ker so jo
V tretji. zanimali tuji kraji in običaji.
Ker je v njej glagol premikanja. Alma Karlin je potovala po svetu, da bi odkrivala
18. nedovršni, naučiti se; nedovršni, opraviti; dovršni, tuje kraje.
umikati; nedovršni, vrniti se D) Ker so jo bolele noge, je največ časa preživela
19. tisoč devetsto petinštirideset, enainšestdeset doma. Preživljala se je tako, da je prevajala.
20. Medtem ko/Ko je študirala, je šest mesecev
preživela v Parizu. Ko se je vrnila domov, je v
ZAIMEK NANAŠALNICA VRSTA ZAIMKA
svojem stanovanju uredila zbirko etnološkega
njeni Alma Karlin svojilni
gradiva.
jim predavanja osebni
E) Denarja za svoje prispevke večinoma ni dobivala,
ji Alma Karlin osebni
kljub temu da so bili ti zelo zanimivi. Odločila se
zanje predavanja osebni
je za pot v Južno Ameriko, namesto da bi odšla na
21. še Japonsko. Vedno jo je srečno odnesla, kljub temu
tudi da je bila izpostavljena mnogim nevarnostim.
22. dom 25. list papirja; list z drevesa; del zemeljskega površja;
b razgledanost; odnose; napaka; rastlina; pripomoček
Besedno družino. Večpomenska.
23. Ima več pomenov, npr. rastlina in pripomoček.
NASELBINSKO 26. zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje;
VRSTNI PRIDEVNIK
ZEMLJEPISNO LASTNO IME poreden, neugnan otrok; ustanova za varstvo in
Celju celjski vzgojo najmlajših otrok; koritasta priprava, v katero
Gradcu graški se daje krma za živino; močen veter, navadno ob
Parizu pariški neurju; hrup, nemir; razkošneje grajene hiše z vrtom;
Londonu londonski orodje z roglji in dolgim držajem za zajemanje,
premetavanje trave, gnoja

15
27. gost – ozki o; gost – široki o; tema – ozki o; tema V besedilu niso navedeni le bistveni podatki, v njem
– polglasnik; vodi – ozki o; vodi – široki o; mora – so tudi subjektivne prvine.
široki o; mora – ozki o 4.
Besede se pišejo enako, izgovarjajo pa različno. ČAS KRAJ DOGODEK
Različen je tudi njihov pomen. 1861 Ljubljana
28. ranljivo, občutljivo mesto; zadnje delo; Amerika;
1877 ogledi v galerijah
težko rešljiva naloga; brezuspešno, neuresničljivo
1889 razstava
delo
29. bog, bok; pot, pod; rog, rok; strok, strog; slog, slok; bivanje med znamenitimi
Pariz
rop, rob umetniki
1894 spoznavanje mesta
1897–1905 stenske poslikave
1906 Ljubljana

8 Prva priznana
1906–14 Berlin
1918–26

slovenska
Ljubljana smrt
5. Ni jim bila naklonjena.
Ker je Ivana Kobilca za začetnicama skrivala svoj

slikarka
1. O Ivani Kobilca.
ROJSTVO, ŠOLANJE, BIVANJE, POKLIC, DELO, SMRT
Rodila se je 1861 v Ljubljani.
Šolala se je v Ljubljani in Münchnu.
Živela je v Ljubljani, Münchnu, Parizu, Firencah,
Sarajevu, Berlinu.
Bila je slikarka.
Dela: Likarice, Poletje v travi …
Umrla je leta 1926 v Ljubljani.
Bistveni podatki.
Ne.
Navedeni so le objektivni podatki.
Da.
V njem so predstavljeni najpomembnejši dogodki iz
življenja osebe od rojstva do smrti.
V leksikonih.
Da je kratek.
Ne.
Ker naslovnik ne bi dobil dovolj podatkov,
pomembnih za sprejem/štipendijo.
2. Pisec pripoveduje o življenjski poti osebe od njenega
rojstva do smrti oz. do sedanjega trenutka. So
objektivna besedila. Povedi so časovno povezane.
Glagoli so načeloma v pretekliku.
3. Tema je ista.
Besedilo iz te naloge vsebuje nekaj več ključnih
besed (npr. DRUŽINA, ZAPOSLITEV).
To besedilo vsebuje tudi manj pomembne podatke.
Povedi so časovno povezane v obeh besedilih.
Glagoli so v obeh besedilih v pretekliku.
Besedilo iz te naloge vsebuje tudi subjektivne prvine.
Ne.
spol.
…
V Ljubljani se je rodila, šolala, razstavljala svoja dela,
službovala, bivala in umrla.
Na Dunaju je spoznala dela znamenitih slikarjev,
v Münchnu je študirala in se družila z znanimi
evropskimi slikarji, prav tako v Parizu, spoznavala je
lepoto Firenc, v Sarajevu se je lotila tudi stenskega
slikarstva in v Berlinu portretirala znane osebnosti.
Cvetlična tihožitja. Ljudje niso več naročali portretov,
temveč so se raje fotografirali.
S slikanjem in poučevanjem.
6. kdor izdeluje oblačila iz krzna; kdor izdeluje/
popravlja lesene dele vozov; kdor popravlja dežnike;
kdor zna kaj strokovno narediti; ženska, ki pije kavo;
ženska, ki lika; umetniška upodobitev obraza; slika,
na kateri so upodobljeni negibni predmeti, živali ali
rastline
7. A) …
Jakob.
Aljaž.
C) Aljaževa življenjska pot.
V besedilu so predstavljeni dogodki iz življenja
Jakoba Aljaža od rojstva do smrti.
Ne.
Dogodki niso pravilno razvrščeni.
1, 9, 13, 14, 10, 2, 4, 15, 3, 8, 5, 6, 11, 7, 12

16
 Č) Že kot gimnazijec je planinaril na Blegoš, Kum,
Krvavec, Storžič. Kasneje se je velikokrat povzpel
na Triglav.
Napisal je Spomine.
Uglasbil je veliko pesmi, npr. Oj, Tiglav, moj dom;
Gregorčičevo Oj, zbogom, ti, planinski svet …
Npr. Kupil je vrh Triglava, zgradil je stolp na vrhu
Triglava, postavil je planinske domove/koče/
zavetišča okrog Triglava.
… Ivana Kobilca, Gamsi, Niti, Skisano mleko
Zavrh pod Šmarno goro – rojstvo; Smlednik
– osnovna šola; Ljubljana – gimnazija; Dunaj –
študij jezikov; Ljubljana – študij teologije; Tržič –
ravnateljevanje v štirirazrednici; Dobrava pri Kropi
– župnikovanje; Dovje – župnikovanje in smrt
D) Na pomembnost in objektivnost podatkov.
Besedilo o Jakobu Aljažu je precej subjektivno
obarvana pripoved o njegovem življenju.
8. V prvi.
Dobesedni navedek izjave Ivane Kobilce.
Pisec prve povedi je dobesedno ponovil izjavo Ivane
Kobilce. Pisec druge povedi je obnovil izjavo Ivane
Kobilce.
V prvi povedi je premi govor. V drugi povedi je odvisni
govor.
Prvi del prve povedi (tj. pred dvopičjem) imenujemo
spremni stavek. Drugi del prve povedi (tj. za
dvopičjem) imenujemo dobesedni navedek.
Kdo je rekel in kdaj.
Kaj je rekel.
9. ˝Ali greš z menoj v kinoteko?˝ je Maja vprašala
Mateja.
Mateja je zanimalo: ˝Kaj pa predvajajo?˝
˝Ko zorijo jagode,˝ mu je odgovorila Maja.
˝O, seveda grem!˝ je vzkliknil Matej.
10. Učiteljica je naročila Maji, da mora violino vaditi vsak
dan najmanj pol ure.
11. Dedka sem vprašal: ˝Kateri inštrument najraje
poslušaš?˝
Odgovoril mi je: ˝Harmoniko.˝
Še naprej sem drezal vanj: ˝Ali morda ne poslušaš
raje kitare?˝
Dedek je pribil: ˝Ne!˝
12. ˝Kako krasno jutro!˝ je vzkliknil Jan, ko je odprl okno.
˝Res, ravno pravi dan za izlet,˝ je prikimala mama.
˝Pa pojdimo!˝ je navdušeno zaklical Jan.
˝Kam bi jo mahnili?˝ je vprašala mama.
13. Mark Twain se je pohvalil očetu: ˝Oče, drugi najboljši
dijak v razredu sem.˝
˝Kaj? Ali te ni sram? Moral bi biti prvi!˝ se je razjezil
oče.
Marka je očetova kritika ganila, zato se je še več učil
in res postal najboljši učenec v razredu.
Že na vratih je zavpil: ˝Oče, najboljši v razredu sem!˝
17
˝No, to je pa lepa šola, da si lahko postal najboljši
dijak,˝ je zagodrnjal oče.
Obiščem in uživam
1. Da.
Ponavljanje iste besede oz. besedne zveze v drugi
povedi.
2. Ivana Kobilca je l. 1894 obiskala Firence in uživala je
v njihovi lepoti. Gamsi se že ob najmanjšem šumu
splašijo in zbežijo. Kosmiče stehtajo in zapakirajo.
Niti pobarvajo in zvijejo v klobčiče. Skisano mleko
postane grudičasto in spremeni okus.
in, in, in, in, in
c
3. in, ter, pa , in, ter, pa
Da.
...
b
4. in , pa , ko , ker
in, pa
Vstaviti vejico.
5. Npr. Svetilko položi na dno steklenice in pokrij s
kartonom. Folija ne prepušča vetra in ohranja toploto.
Sove se odpravijo na nočni pohod in lovijo majhne
glodavce. Pripeljali smo se do gozdička pa obuli
škornje.
6. Npr. Fantje so odkrili njegovo laž in odšli od njega.
Učenci so napisali spise in jih oddali učitelju. Tone
je vstal od mize in zapustil sobo. Na izletu smo se
ustavili na Vrhniki in si ogledali muzej.
7. pa, pa, pa
Veznik pa.
NE
Veznika in in ter stojita vedno na začetku novega
stavka, veznik pa pa ne.
Ne samo počivamo,
temveč tudi delamo
1. Dve.
Peter hitro bere in lepo piše. Divji petelin udarja s krili
in lepo poje. Aleš dobro smuča in skače na smučeh.
Pravi planinci redno jedo in veliko pijejo.
2. Peter ne le hitro bere, temveč tudi lepo piše. Divji
petelin ne le udarja s krili, temveč tudi lepo poje. Aleš
ne le dobro smuča, temveč tudi skače na smučeh.
Pravi planinci ne le redno jedo, temveč tudi veliko
pijejo.
3. Kolesarji se ne poškodujejo le na cestah, temveč tudi
na pločnikih. Kamenja ne prožijo le ljudje, temveč
tudi živali. Topla oblačila morate imeti v nahrbtniku
ne le pozimi, temveč tudi poleti. Ob nevihti ste v
nevarnosti ne le na grebenih, temveč tudi v bližini
osamelih dreves.
ne le – temveč tudi
č katere je spretno izbrala prizore, najznačilnejše za
4. V gledališču si nismo ogledali samo lutkovne igrice,
temveč smo prejeli tudi priznanja za svoje risbe. Opis
osebe lahko napišemo ne le z roko, temveč ga lahko
natipkamo tudi na računalnik. Na Triglav pridete ne
samo iz Vrat, ampak se nanj lahko povzpnete tudi z
Rudnega polja. Gradnja Opere se je ne le zavlekla,
temveč se je tudi podražila. Taborniki poleti hodijo ne
le na pohode, ampak sodelujejo tudi na tekmovanju
ribičev.
6. č
7. c
č
Subjektivno.
Sporočevalec izraža svoje mnenje o gledališki
predstavi.
Avtorica dramatizacije je sledila Dahlovi zgodbi, iz
delo. V dogajanje je domiselno vključila sodobni svet
podjetništva.
Scenografka je sceno uspešno gradila na nasprotju
med kičasto barvitostjo meščanskega stanovanja in
dolgočasno sivino šolske učilnice.
Obleke nastopajočih so same po sebi spregovorile o
značajskih potezah posameznih likov.
Režiser je uspešno gradil na nasprotjih tudi značajske
poteze protagonistov.
Izbor glasbe je izviren.
Glavna igralka je odlično zaigrala zahtevno vlogo

9 Kaj meniš
Matilde, njen lik je gradila na nasprotju bistroumne, a
telesno šibke deklice.
Igralka je prepričljivo odigrala vlogo Sivke.

o …?
Gregor Čušin je s primerno ostrino zaigral materialno
požrešnega očeta, Matjaž Višnar pa je v vlogi matere
odlično odigral izumetničen ženski lik.
Učiteljico je dobrodušno odigrala Draga Potočnjak.
3. premiera – prva predstava gledališkega dela;
Hvali jo.
dramatizacija – prozno/pesniško delo, predelano,
8. hvali, ocenjuje, priimkom, množičnih
spremenjeno v dramsko; režiser – umetniški vodja
9. Sedem.
gledališke/filmske predstave; protagonist – vsaka od
Vesna Slapar – Matilda, Saša Mihelčič – Sivka, Rok
glavnih oseb v gledališkem ali literarnem delu; ironija
Vihar – Rafko, Marijana Brecelj – Volovškarica, Gregor
– posmehovanje; naivnost – zaupanje zaradi svoje
Čušin – podjetnik, Matjaž Višnar – Matildina mama,
neizkušenosti, nerazsodnosti; distanca – razdalja;
Draga Potočnjak – Medica
debilnost – lažja stopnja duševne nerazvitosti;
DA
negativec – kdor je predstavljen negativno (v slabi
Mamo je odigral igralec.
luči), kdor na vse okrog sebe gleda negativno; kič –
10. 2, 5, 6, 7, 1, 3, 4
okrasni predmet brez umetniške vrednosti; karikatura
b
– izmaličena, popačena podoba česa; karakterizacija
b
– navajanje lastnosti (oseb); afektivnost –
11. 1, 5, 7, 3, 2, 4, 6
vznemirjenost, čustvena razvnetost
12. …
Prevzete.
13. poučevati koga, svetovati komu; veseliti koga
V slovenščino so prišle iz drugih jezikov.
V okvirčku sredi besedila.
4. Slavko Pezdir.
Staršem.
Bralcem časopisa Delo.
Da bi razmišljali o vzgoji otrok, o času, ki ga preživijo
O gledališki predstavi.
z njimi, o potrošništvu ipd.
V besedilu so omenjeni režiser, igralci, dramaturg,
Otrokom.
scenograf, kostumograf, lektor, skladatelj.
Da bi uživali v dogodivščinah nadarjene deklice in
Matilda.
njenih vrstnikov.
Roald Dahl in Desa Muck.
Da bi bralci časopisa takoj vedeli, komu je predstava
Roald Dahl je napisal literarno delo, Desa Muck pa je
namenjena ter kako naj bi učinkovala na starše in
avtorica dramatizacije.
otroke.
V Prešernovem gledališču v Kranju, 13. novembra.
Eno uro.
NE

18
14. B) M. N. K. VID NAKLON ČASOVNA OBLIKA
Knjigo Naše drevesne vrste.
dovršnik povednik preteklik
Marjan Kotar in Robert Brus.
dovršnik povednik preteklik
Gozdarska strokovnjaka.
Knjiga je strokovna. dovršnik povednik preteklik
Slovenska matica. dovršnik povednik preteklik
Leta 2000. 22. ostro – načinovni; neslavno – načinovni; skrbno –
V Ljubljani. načinovni; Otroško – načinovni
320. 23. izvirna – pridevnik med predlogi; njena – zaimek med
Format 21 x 26 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom. vezniki; požrešnost – samostalnik med medmeti;
O drevesnih vrstah, prikazuje uporabnost lesa, začetek – samostalnik med členki
vlogo drevesnih vrst, govori o kulturi, zgodovini,
etnologiji itd.
Enainsedemdeset.
Zunanjost, razmere, v katerih uspeva, uporaba v
Priporočaš ali odsvetuješ?
zdravilstvu in kuhinji.
1. a, d
Vzbuditi v bralcih ljubezen do gozda.
ali, ali
DA
c
Avtor napiše, da je knjiga ˝prijetno presenečenje˝.
NE
Da je v njej mnogo več kot zgolj opis drevesnih vrst
2. Prihodnjo zimo bomo smučali na Kaninu ali potovali
in da je poljudna.
po Italiji.
Ker knjiga presega tovrstno literaturo pri nas.
Oglejte si blejski grad ali pa se odločite za veslanje
17. lepši, najlepši; bogatejši, najbogatejši; neumnejši,
po jezeru.
najneumnejši; bolj priden, najbolj priden;
Tableto pogoltnemo celo ali pa jo zdrobimo.
bojazljivejši, najbojazljivejši; boljši, najboljši
Včasih so ljudje potovali peš ali pa so jahali na konju.
18.
3. Npr. se včlani v smučarski klub.
SAMOSTALNIK SPOL ŠTEVILO SKLON mu sporoči po elektronski pošti.
negativca moški dvojina imenovalnik si oglejte dokumentarni film.
predstavi ženski ednina mestnik boš samo gledal?
podjetnika moški dvojina imenovalnik boste smučali brez nje?
požrešnosti ženski ednina mestnik 4. Mile Klopčič je bil rojen v Franciji, umrl pa je v
norme ženski množina tožilnik Ljubljani. – zaporednost
Preberi knjigo Cvetje v jeseni ali si oglej film. – izbira
19. poduk, veselje, izreka, bistroumnost
Nisem kupil samo znamke, temveč sem izbral tudi
20.
novo razglednico. – stopnjevanost
PRIDEVNIK VRSTA Otroci se v vodi radi škropijo in potapljajo. –
kranjskem vrstni sočasnost
knjižno vrstni List položi med pivnika ali ga odnesi na balkon. –
britanskega vrstni izbira
lepo lastnostni Gozd nam ne nudi le obilice kisika, temveč tudi daje
pridno lastnostni zavetje malim in velikim živalim. – stopnjevanost
Matildino svojilni

OSNOVNIK PRIMERNIK PRESEŽNIK

mlad mlajši najmlajši
21.
GLAGOL OSEBA ŠTEVILO
so uprizorili 3. množina
je prispeval 3. ednina
je odigrala 3. ednina
sta pobegnila 3. dvojina

19
Sklepam in pojasnjujem večja od Brežic. V Sloveniji živi okoli 8.500 Madžarov
in okoli 3.000 Italijanov, torej je Madžarov več kot
Italijanov.
1.
9. Grintovec je višji od Skute, saj je visok 2.558 m, Skuta
SKLEP/TRDITEV POJASNILO/DOKAZ pa 2.532 m. Rok je manjši od Primoža, saj je Primož
Bohinjsko jezero je večje Bohinjsko jezero meri 3,3 visok 182 cm, Rok pa 154 cm. Ljubljana je največje
od Blejskega. km2, Blejsko pa 1,5 km2. slovensko mesto, saj v njej živi okoli 350.000 ljudi.
Cerkniško jezero je največje slovensko jezero, saj je
Postojnska jama je naša Postojnska jama je dolga
večje od Bohinjskega.
najdaljša kraška jama. 19.555 m.
10. saj, torej, torej, torej, saj
Mangartsko sedlo je Je na višini 2.055 m. 11. Okno je razbil vaš Tonček, saj je v mojo sobo padla
najvišji slovenski cestni njegova žoga. – pojasnilo
prelaz. Maja je premagala vse tekmovalke, torej je
Izola je večja od Brežic. Izola ima 4.000 zmagovalka. – sklep
prebivalcev več kot Skleda je prazna, torej si pojedel ves sladoled. –
Brežice. sklep
Zima že trka na vrata, saj sneži. – pojasnilo
V Sloveniji živi več Madžarov je okoli 8.500,
V mojo sobo je padla Tončkova žoga, torej je okno
Madžarov kot Italijanov. Italijanov pa okoli 3.000.
razbil vaš Tonček. Maja je zmagovalka, saj je
2. saj, saj, saj, saj, saj, saj premagala vse tekmovalke. Pojedel si ves sladoled,
Veznik saj. saj je skleda prazna. Sneži, torej zima že trka na
d vrata.
3. d 12. Besede zdravnik, pozdraviti in zdravilo so iz iste
namreč besedne družine, saj imajo isti koren. Ali bomo vedrili
DA v koči ali bomo nadaljevali pot? Nismo le poslušali
4. ker, saj, ker, saj pravljice o Vilenici, temveč smo si jamo tudi ogledali.
Aleš ni opravil vozniškega izpita, ker je zapeljal skozi Kupil sem knjigo o koliščarjih in jo uporabil za
rdečo luč . Zakaj Aleš ni opravil vozniškega izpita? govorni nastop pri zgodovini.
Aleš ni opravil vozniškega izpita, saj je žalosten
in potrt . Po čem sklepaš, da Aleš ni opravil
vozniškega izpita?
Vesna je zaljubljena v Boruta, ker je prijazen fant .
Zakaj je Vesna zaljubljena v Boruta? 10 Kako se
pride od nas
Vesna je zaljubljena v Boruta, saj mu nenehno
telefonira . Po čem sklepaš, da je Vesna zaljubljena
v Boruta?

do vas?
5. torej, torej, torej, torej
Veznik torej.
Z veznikom torej izražamo sklep/trditev.
vzrok – ker; pojasnilo/dokaz – saj; posledica – zato
3. Pot iz Ljubljane do Podsmreke.
6. Npr. stane 1,5 evra, kornet pa 2 evra.
Da bi spoznali kraje, v katerih so bili rojeni trije veliki
tehta 1,5 kg, štruca pa 1 kg.
slovenski pisci (Primož Trubar, Fran Levstik, Josip
je edini osvojil srebrno Vegovo priznanje.
Stritar) in drugi kulturni delavci.
je visoka 160 cm, Sonja pa 165 cm.
Literarni trikotnik.
7. je deklic več kot dečkov.
Ker so bili na tem ozemlju, ki ima obliko trikotnika,
je učbenik obsežnejši.
rojeni Trubar, Levstik in Stritar.
je delovni zvezek cenejši.
V Ljubljani.
želi več učencev igrati košarko.
V Podsmreki.
8. Triglav je visok 2.864 m, torej je najvišja slovenska
Štirje.
gora. Bohinjsko jezero meri 3,3 km2, Blejsko pa 1,5
Turjak, Rašica, Knej, Kaplanovo.
km2, torej je Bohinjsko jezero večje od Blejskega.
Na Turjaku je starodavni grad. Na Rašici je Trubarjeva
Postojnska jama je dolga 19.555 m, torej je naša
rojstna hiša. V Kneju zaviješ levo. V Kaplanovem
najdaljša kraška jama. Mangartsko sedlo je na višini
zaviješ pri starem mlinu levo.
2.055 m, torej je najvišji slovenski cestni prelaz.
Izola ima 4.000 prebivalcev več kot Brežice, torej je

20
4. Navedene so faze/koraki poti. 16. c
Ne. c
Ker koraki niso pravilno razvrščeni. 17. b
Korake moram pravilno razvrstiti. 18. V Begunjah.
7, 3, 1, 6, 8, 5, 2, 4, 9 V Vrbi.
5. Ker so se tu rodili znani slovenski možje.
Ljubljana
Po Gorenjski.
Turjak 19.

Rašica Doslovče
Rodine
Smokuč
Knej
Poljče
Vrba
Velike Lašče

Spodnje Retje

Podsmreka

3, 5, 6, 2, 1, 4
6. Vrba, Č, 5 (France Prešeren, Zdravljica)
Doslovče, C, 4 (Fran Saleški Finžgar, Pod svobodnim
GLAGOL OSEBA ŠTEVILO ČAS
soncem)
se odpelješ 2. ednina sedanjik
Žirovnica, D, 2 (Matija Čop, Slovenska abecedna
se ustaviš 2. ednina sedanjik vojna)
si ogledaš 2. ednina sedanjik Rodine, B 1 (Janez Jalen, Bobri)
nadaljuješ 2. ednina sedanjik Breznica, A 3 (Anton Janša, Podvuzhenje sa vsse
se pelješ 2. ednina sedanjik zhebellarje)
si ogledaš 2. ednina sedanjik 20. Po poti kulturne dediščine
zaviješ 2. ednina sedanjik 21. Vrba.
Ker je rojstni kraj Franceta Prešerna.
se pelješ 2. ednina sedanjik
Prešernova rojstna hiša, cerkvica svetega Marka, kip
zaviješ 2. ednina sedanjik
Franceta Prešerna.
se pripelješ 2. ednina sedanjik 22. V Žirovnici je bil rojen Anton Janša.
V 2. osebi ednine in v sedanjiku. Na Stolu je rojstna hiša Janeza Vajkarda Valvasorja.
7. c Cerkev v Vrbi je bila zgrajena v 15. stoletju.
8. poti, opis, korake/faze, sedanjiku, 2., 1., množine Cerkev v Vrbi je posvečena sv. Janezu.
9. … se napotimo … pridemo … zagledamo … pridemo 23. V cerkvici na hribu Sv. Peter.
… pridemo … ustavimo … stopimo … zagledamo … Ovčar Marko, Bobri, Trop brez zvoncev.
krenemo … (nas) zavijemo … zagledamo Tomo Zupan.
Da. Da je bil ljubitelj in zbiratelj Prešernovih del in
10. 3, 2, 1 literature o Prešernu.
c NE
Napisal je prvi slovenski knjigi. Živeli so v skromni kajži.
Tu so bili rojeni pomembni slovenski pisatelji, ki Pri Ribiču.
so v svojih delih izhajali iz slovenskega naroda oz. Nadškof Anton Vovk.
slovenskega jezika. NE
Na vrhu stolpa je vzidana kamnita plošča. Ker je izdelal prvi kip Prešerna.
hrib France Prešeren.
13. Četrti in peti. O Vrba (Sonetje nesreče).
V obeh odlomkih so navedeni koraki poti iz izhodišča 200.
do cilja.
Prvi.
Planinska koča.

21
24. a abonma, toda ogledal si je samo prvo predstavo.
Ker se potovanje po tej poti lahko večkrat ponovi. Planinci so se zjutraj odpravili proti Krnu, vendar niso
V pretekliku. prišli na vrh. Tone bi rad lovil postrvi, ampak nima
Ker pripovedujejo o preteklih dogodkih. ribiškega dovoljenja.
25. Č, C, A, D, B 4. a, b, c, e, g
26. a a) Vse ve, ampak nam noče ničesar povedati.
27. 3, 1, 2 b) Bil sem utrujen, vendar nisem šel spat.
28. 1 DOMAČIJA, 2 LOPA, 3 KAŠČA, 4 KAJŽA c) Mama mi je pametno svetovala, pa je nisem
Lopa. ubogal.
č e) Iskal je zaklad, toda ni ga našel.
29. tu g) Bilo ga je strah, vendar tega ni pokazal.
Turjak; dolinice, ki jih obkrožajo zeleni holmi z belimi 5. vendar, temveč, temveč, vendar, temveč
cerkvicami (dvakrat). 6. … težka, vendar …; …Trento, ampak …; … polovice,
30. toda …; … zvezek, pa …; … dežuje, temveč …
SAMOSTALNIK SPOL ŠTEVILO SKLON
obzidje srednji ednina tožilnik
vrha moški ednina rodilnik Priredno zložene povedi
stolpa moški ednina rodilnik
1. Sedem.
plošča ženski ednina imenovalnik
Enajst.
podobo ženski ednina orodnik
POVED ŠTEVILO STAVKOV
tura moški ednina rodilnik
1. 1
napis moški ednina imenovalnik
2. 1
jeziku moški ednina mestnik
3. 2
31. c
4. 2
č
32. Kakšno? Pridevnik. 5. 2
Kako? Prislov. 6. 1
33. 7. 2

LASTNA ZEMLJEPISNA STVARNA LASTNA NE

IMENA BITIJ LASTNA IMENA IMENA V povedi Kadar le more, poprime tudi za fotografski
aparat iz 1. stavka ne moremo tvoriti samostojne
Zajc Selo Ovčar Marko
povedi.
Anton Vovk Karavanke O Vrba
Podredno.
Janez Jalen Poljče Trop brez zvoncev poprime tudi za fotografski aparat
Anton Janša Stol Bobri Kdaj poprime tudi za fotografski aparat?
Sv. Peter nad Slava vojvodine Časovni.
Tomo Zupan
Begunjami Kranjske Iz Velenja je odšel na študij v Ljubljano in se nato
Po poti kulturne ustalil na Gorenjskem. V prostem času se spoprijema
Jernej Vrba s stenami ali drvi s kolesom po gorah. Svoje najboljše
dediščine
fotografije je obogatil z besedilom Igorja Škamperleta
in jih izdal v knjigi Lastovičji let.
DA
Vem, toda ne povem Iz Velenja je odšel na študij v Ljubljano. Nato
se je ustalil na Gorenjskem. V prostem času se
1. Npr. vendar, ampak, toda, vendar, a, vendar spoprijema s stenami. S kolesom drvi po gorah. Svoje
NE najboljše fotografije je obogatil z besedilom Igorja
toda, a, vendar, ampak, pa Škamperleta. Izdal jih je v knjigi Lastovičji let.
č DA
2. … Nista odvisna drug od drugega.
c 2. enakovrednih, odvisnega
3. Včeraj se je učil do polnoči, vendar/a … še vedno ne
zna vsega. Zdravnica mi je predpisala sirup, vendar/a
… sem pozabil nanj. Andrej Petek ima gledališki

22
3. 2. nekončno, dvodelen, nestičen, enodelni, stičen
3. č
POVED VEZNIK
č
– zaporedni dejanji b in
a
– izbiro e ali 4. predlogov
– stopnjevanje d ne le – temveč tudi 5. 200–220, 2–3, 25–30, 3–4, Ljubljana–Vrhnika
– pojasnilo/dokaz f saj 6. v letih od 2006 do 2010, od 800 do 3000, od
– sklep/trditev č torej Ljubljane do Zagreba, od 33 do 93, od 100 do 150
– nasprotje a temveč 7. od 10.00 do 14.00/10.00–14.00; Ljubljana–Trebnje;
– posledico c zato 2001–2009; 34,00–41,70; Ježica–Brod
8. V, V, P, P, P, V
4. priredno, izbiro, sklep/trditev, posledico;
9. b, č, č, a
stopnjevalno, posledično
10. Ta obisk je potrdil dobre slovensko-kitajske stike. V
5. a) protivno, b) vezalno, c) posledično, č) sklepalno,
Med božično-novoletnimi prazniki bomo smučali na
d) stopnjevalno, e) ločno, f) pojasnjevalno
Voglu. V
6. zato; posledica, posledično
Ali so že zgradili železniško progo Trst–Divača? P
a/toda/ampak; nasprotje, protivno
Ljubljanska stolnica stoji na Ciril-Metodovem trgu. V
in/pa/ter; zaporedje, vezalno
11. b
ali; izbira, ločno
12. nestično
torej; sklep, sklepalno
13. nedokončana beseda, nedokončana poved,
saj; pojasnilo, pojasnjevalno
nedokončana poved, nedokončana beseda
7. a, č, d, e, f, h, i
Stično so napisane zato, ker zaznamujejo
PRIREDNO nedokončano besedo; nestično so napisane zato, ker
ZLOŽENA VEZNIK VRSTA PRIREDJA zaznamujejo nedokončano poved.
POVED 14. besedo, poved, stično
15. Veselim se, da …
a) zato posledično
Rad te imam, ker …
č) in vezalno
Nalogo bo dobil za prizadevno delo, požrtvovalnost …
d) ne le – temveč tudi stopnjevalno
16. Mi o volku, volk iz … gozda.
e) ali ločno Kdor hitro da, dvakrat … da.
f) torej sklepalno Rana ura, zlata … ura.
h) saj pojasnjevalno Ti očeta do praga … , sin tebe čez prag.
i) vendar protivno

11 O
 dprto 12 Potovali
7.00–18.00 smo in
1. Pomišljaj.
spoznavali
Vezaj.
5. Družina (mama, oče in hči Maša).
Pomišljaj.
Besedilo je v 1. osebi množine; trinajstletna Maša je
Ne.
posebej omenjena.
NE
Južno Ameriko, Peru.
DA
Amazonija.
DA
Več kot šest dni.
DA
Po reki Napo.
DA
Je široka, mirna reka, pritok Amazonke.
NE
S kanujem.
DA
Pomišljaj je daljši od vezaja. Pomišljaja v tretji povedi
ne moremo zamenjati z oklepajem.

23
6. Verjetno dva. 26. Na Siberutu.
Eden je snemal, drugi pa pripravil besedilo ob V Indoneziji.
posnetkih.
7. Pripoveduje tudi o tem, kaj je v njih doživel.
Subjektivno.
Izraženo je avtorjevo osebno razmerje do teme.
Resnične.
Neumetnostno.
Besedilo prikazuje resnični svet in ima praktični
namen; podatki v njem so preverljivi.
Prikazuje to, kar je videl in doživel na enkratnem
potovanju.
Večina glagolov je v 1. osebi množine in v pretekliku.
Ker avtor prikazuje potovanje svoje družine.
8. c

Bukittinggi
9. potopis, 1., ednine, množine, pretekliku, subjektivno
11. V zelenem gaju.
12. tropski pragozd, reki Amazonki
13. 5, 1, 3, 4, 2
14. a, b, c, d, f, g, h, i, j, k

Padang
15. Šolo.
Z drevakom.

Siberut
Bonbone in šolske potrebščine (zvezke in svinčnike).
Ker jih indijanski otroci nimajo dovolj.
Skromna, v njej so le mize in stoli.
Šest. Padang je pristanišče. Siberut je otok. Bukittinggi je
DA izhodišče piščevega potovanja.
Ker se (po Mašinem mnenju) radi izognejo delu na Padang je na Sumatri.
polju. 27. 3, 6, 1, 4, 7, 5, 2
Nogomet. 28. c
16. A) a, c, č 29. civilistov, civilizirala, civilu, civilizacijski, civilizacije
B) b, c 30. Ker živijo v pravem sožitju z naravo.
C) a, b, c, č, d, e V zaključku.
Č) a, c, d Tri.
D) a Filozofom.
c Pesimistom.
E) a Piščevo.
F) flora 31. NE
favna Predstavil je Indonezijo, omenil enega od tamkajšnjih
Prevzeti. otokov in njegove nenavadne prebivalce.
Iz latinščine. DA
G) Mesojede rastline. Da je potoval v pragozd na otoku, na katerega ljudje
19. Drugo in tretje besedilo. zelo redko zaidejo, in da je tam obiskal nenavadno
22. Bralcem, ki jih zanimajo potovanja. ljudstvo.
V časopisu Delo. DA
Matej Špenko. 32. Da bi bil nazoren.
Javno. Kje je otočje in kje otok Siberut.
Namenjeno je širši javnosti; objavljeno je bilo v Igor Škof in Matej Špenko.
časopisu. Napisano je ob fotografiji.
23. d Način življenja nenavadnega ljudstva.
24. c
25. a, b, č, f

24
33. 2. Izliv reke v obliki trikotnika imenujemo delta – Zakaj
imenujemo?
ČASOVNA
GLAGOL OSEBA ŠTEVILO Na Arktiki in Antarktiki je voda tako mrzla – Kako je
OBLIKA
mrzla?
smo se poslovili 1. množina preteklik
Plankton je osnovna hrana mnogih morskih živali –
(smo) zabredli 1. množina preteklik Kljub čemu je osnovna hrana?
Stopali smo 1. množina preteklik Hobotnica brizgne curek črnila – Čemu brizgne?
lovili smo 1. množina preteklik c, č, a, g
(smo) se prevrnili 1. množina preteklik 3. Ptice brskajo s kljunom po blatu , S
S NAM
Bili smo 1. množina preteklik da bi našle hrano. – Čemu brskajo?
Roparicam je veliko težje ujeti ribo , S
sta držala 3. dvojina preteklik S
ki plava v jati. – Katero ribo?
smo se vrnili 1. množina preteklik
V vesolju je težnost tako šibka , S
b, d S NAČ
da telesa lebdijo. – Kako šibka je?
pretekliku Žarnica ne zasveti , če je električni S
NE SP
tokokrog prekinjen. – Pod katerim 
Besedilo je napisano v 1. osebi množine. pogojem ne zasveti?
34. To rimsko naselbino so odkrili , ko so S
SČ
ZAIMEK VRSTA NANAŠALNICA gradili avtocesto. – Kdaj so odkrili?
ga osebni drevo 4. Iz dveh.
Podredno.
jo osebni moka
Obe povedi sta iz glavnega in odvisnega stavka.
Tu kazalni v stiskalnici
Predmet plava , se razpršijo v večbarvno pahljačo
jo osebni moka Pod katerim pogojem plava? – pogojni
jo osebni moka Pod katerim pogojem se razpršijo? – pogojni
takrat kazalni po treh mesecih c
jo osebni glavna sestavina saguja Glavni stavek je v prvi povedi pred odvisnim stavkom.
35. piščevem mnenju, otroci, svetlo rjavimi sluzastimi Glavni stavek je v drugi povedi za odvisnim stavkom.
ličinkami, moškega srednjih let, vaškim zdraviteljem, b
prašičev, šestnajstih urah
P

odvisni stavek glavni stavek

Sestava dvostavčnih in vrsta odvisnika podredno razmerje

večstavčnih povedi
5. Če je zelo hladno, se deževne kaplje S
SP
1. Iz dveh. spremenijo v kosmiče . – Pod katerim 
NE pogojem se spremenijo?
Neenakovredna. Kdor ima težave z vidom, naj obišče S
S
Slovesno obljubljam okulista . – Kdo naj obišče?
Kaj obljubljam? Kadar koli sem prosil za pomoč
Predmetni odvisnik. učitelja, sem jo dobil . – Kdaj sem S
SČ
dobil?
Čeprav sem sestri pomagal nesti
nahrbtnik, sva prišla prepozno na S
glavni stavek odvisni stavek SD
zbirno mesto . – Kljub čemu sva prišla?
Ker se nisem primerno obul, sem S
podredno razmerje vrsta odvisnika SV
se prehladil . – Zakaj sem se prehladil?

NE
Ker je odvisni stavek glavnemu stavku podrejen.
S poševnico.

25
6. Iz dveh. Ker oba dopolnjujeta povedek istega/glavnega
Kemijske sestavine so nevarne stavka.
č 10. Astronomi se sprašujejo, ali obstaja
S
Katere kemijske sestavine? planet, ki je od Sonca bolj oddaljen S
S
NE kot Pluton.
Prilastkov odvisnik. Kaj se sprašujejo? – Kateri planet?
Merkur je prvi planet, ki ga srečamo,
s s S
2 2 če se oddaljujemo od Sonca. S
S SP
Kateri planet? – Pod katerim pogojem 
Glavni stavek je razdeljen na dva dela, med njima je ga srečamo?
prilastkov odvisnik. Na Bloški planoti smo opazovali ptice,
S
7. V kemijskih laboratorijih po vsem S da bi ugotovili, kako se oglašajo. S NAM
S S
svetu so že pred več desetletji izdelali  Čemu smo opazovali? – Kaj bi ugotovili?
posebne vrste plastičnih materialov , Ko sem v časopisu prebral novico o
S
ki dobro prevajajo elektriko. – Katerih zdrsu poljskega turista, sem se zavedel, SČ S
materialov? kako nevarna je lahko pot s Kredarice.
s s
Na plošči , ki se je odlomila od arktičnega 2 2 Kdaj sem se zavedel? – Česa sem se
S
ledu, so znanstveniki preživeli kar  zavedel?
274 dni . – Na kateri plošči? Jurij se je začel zanimati za ptice, ko se
S
Kadar je lepo vreme, žuželke poletijo S je udeležil izleta ob evropskem dnevu SČ
SČ S
proti nebu . – Kdaj poletijo? opazovanja ptic, ki ga je organiziralo
Če se pozimi odpravimo iz hiše, se S društvo za opazovanje in preučevanje ptic.
SP
moramo toplo obleči . – Pod katerim  Kdaj se je začel zanimati? – Katerega
pogojem se moramo obleči? izleta?
s s
Zaradi erozije , ki nikoli ne preneha, 2 2 11. Dva.
S
se obala ves čas spreminja . – Zaradi  DA
katere erozije? b
8. Iz treh. S+S
Neenakovredni. +
Astronomi so mislili DA
Kaj so mislili? Ker sta stavka enakovredna (priredna).
Povedek glavnega stavka. b, č, d
Iz katerih hlapov? 12. Na Arabskem polotoku morajo S
S NAM + S NAM
b razsoljevati morsko vodo, da jo lahko 
Glavni stavek zahteva ob sebi prvi odvisnik, ta pa je pijejo in z njo zalivajo rastline.
dopolnjen še z drugim odvisnikom. Prosim Vas, da razmislite o mojih S +S
S
NE predlogih, in Vas lepo pozdravljam.
Prvi odvisnik je prve stopnje. Drugi odvisnik je druge Upamo, da ste se imeli na Jezerskem S
S+S
stopnje. lepo in da se boste še kdaj vrnili v 
naše kraje.
Ustavili se bomo v Žirovnici, da si S +S
S NAM
bomo ogledali rojstno hišo Matije 
Glavni stavek zahteva ob sebi prvi odvisnik, ta pa je
Čopa, in nato se bomo odpeljali
dopolnjen še z drugim odvisnikom.
naprej proti Mojstrani.
9. Iz treh.
Ko bo nehalo snežiti, se bom toplo S+S
Neenakovredno. SČ
oblekla in se odpravila na sprehod. 
vidimo 13. č
b
Pod katerim pogojem vidimo?
Povedek glavnega stavka.
Kaj vidimo?
Povedek glavnega stavka.
Glavni stavek je med dvema odvisnima stavkoma, ki
oba dopolnjujeta povedek glavnega stavka.
DA

26
13 Rad bi dobil
S prav dobrim spričevalom, s potrdilom o
osebnem dohodku matere in s potrdilom o očetovi
brezposelnosti.

štipendijo 5. Da mu bo naslovnik lahko odgovoril.

Da se ve, kdaj je prošnja nastala: v razpisu je napisan
datum, do kdaj se lahko nanj prijavi.
2. Prošnjo. Da se ve, na koga je prošnja naslovljena.
Zasebno. Da naslovnik ve, kaj pisec hoče od njega.
Ker ne bo pisal vsem, temveč le podjetju. Da bi z vsemi temi prilogami dokazal, da ustreza
Uradno. razpisnim pogojem.
Ker naslovnik ni njegov prijatelj, sorodnik; naslovnika Da potrdi verodostojnost podatkov.
bo v prošnji vikal. Zadnji odstavek.
V neenakovrednem. Ne.
Ker je Janez prosilec za štipendijo, naslovnik pa 7. prošnja, uradnega
delovna organizacija. 8. a, b, c, d
Prosilec bo napisal uradno prošnjo, ki ima posebno 10. Npr.
obliko. Naslovnika bo nagovoril z uradnim
nagovorom, vikal, na koncu se bo podpisal z imenom
in priimkom.
Življenjepis, fotokopijo spričevala in potrdilo o ETIS, d. o. o.
osebnem dohodku staršev. Tržaška 333
Da bo prejemnik prošnje dobil in preveril čim več 1000 LJUBLJANA
podatkov, na podlagi katerih se bo nato odločil za
podelitev štipendije.
12. Koga ali kaj napišemo? predmet
Kdo ali kaj dela? osebek
Ime in naslov Kdaj bi se zaposlil? prislovno določilo
pisca Kraj in datum pisanja časa
Za koga ali kaj se zahvaljujem? predmet
Kdaj sem osvojil? prislovno določilo
Ime in naslov
naslovnika časa
13. b, c, č
Naslov besedila 14. Kdor laže
Kdor prej pride
Kdor visoko leta
Vsebina Kdor drugemu jamo koplje
b
15. a) V obmejnih vaseh veliko ljudi govori nemško,
ker hodijo v službo v sosednjo državo.
Pozdrav b) Po prvih ugotovitvah je prišlo do samovžiga sena,
Podpis toda kriminalisti primer še raziskujejo.
c) Zgorela ni le zgradba, temveč je bilo uničenih tudi
Priloge več kmetijskih strojev.
č) Sposodila si je DVD o gradovih in samostanih na
Slovenskem, vendar ga še ni vrnila.
4. Janez Snoj.
d) DVD-ja ni vrnila pravočasno, zato je dobila opomin.
V levem zgornjem in spodnjem desnem kotu.
b, č
Podjetju Tovil, d. o. o.
16. Npr. Pojdi v hribe in pazi na varnost. Zunaj je –20 °C,
Pod imenom in naslovom sporočevalca.
torej se moram res toplo obleči. Ana se je že vrnila iz
V Domžalah, 20. 6. 2011.
Grčije, saj sem jo videla v trgovini. Ali so turisti zašli
V desnem zgornjem kotu.
ali so se zatekli v kočo?
V rubriki Zadeva.
17. 1997., 20., tisočdevetstosedemindevetdesetega,
Da mu podeli štipendijo.
dvajsetega
Da bi lahko nadaljeval šolanje, ker je v družini
zaposlena le mati.

27
Sopomenski stavki 9.
DELEŽNIK NA -N/-T
1. O Janezu Snoju. počiščen
Da je napisal prošnjo za štipendijo pred vpisom v pozlačen
srednjo šolo. pomolžen
O prošnji za štipendijo. povožen
Da je bila napisana pred vpisom v srednjo šolo. zaprošen
DA
narejen
b
dvignjen
Ker se mu ni zdel tako pomemben.
Osebek. obnovljen
NE izgubljen
V osebku prvega stavka je izražen vršilec dejanja. V zakurjen
osebku drugega stavka ni izražen vršilec dejanja. zašit
2. vršilec, netvorne zaprt
3. tvorni, je v osebku izražen vršilec dejanja.
ostrižen
netvorni, v osebku ni izražen vršilec dejanja.
najden
4. a, c
V obeh povedih je v osebku vršilec dejanja. zmeden
Ste položnice že plačali? Areno so obnovili v 19. zaželen
stoletju. 10. Rastline so poškodovane. Sprehajalci so bili
5. V časopisu je bilo objavljeno poročilo o seji vlade. presenečeni. Ceste bodo očiščene. Čevlji so bili
Cestne luči so prižgane okrog petih. Domača naloga popravljeni.
bo napisana do petka. Poštne pošiljke so vržene v b
nabiralnik. Predlagana je bila ustrezna rešitev. 11. Tvorna.
6. Povedek. V obeh osebkih je izražen vršilec dejanja.
Obsojenec je pomiloščen. Ana odda stanovanje. – Stanovanje je oddano.
b Ana oddaja stanovanje. – Stanovanje se oddaja.
Beseda je izraža osebo, število, naklon in čas. Trajanje dejanja je enako.
Beseda pomiloščen izraža dejanje. 12. Zračimo sobo. Nekdo je včeraj zvečer zalil rože.
c Vremenoslovci napovedujejo vreme za tri dni vnaprej.
Na -t. Cvetličarka zaliva rože zgodaj zjutraj in pozno zvečer.
7. -n/-t Kdaj boste prepleskali stanovanje?
8. prebran, napisan, pričakovan, obiskan, opran 13. b
nedoločnika a
b

28
14 Sočustvujem
10. Kaj, tem, nam, Kako, mu, ti, svojega, nanj, Tebi,
tvojim
OSEBNI KAZALNI SVOJILNI POVRATNI VPRAŠALNI

z vami ZAIMEK

nam
ZAIMEK ZAIMEK

tem tvojim
SVOJILNI
ZAIMEK
svojega
ZAIMEK

Kaj
2. Če prijatelju/znancu kdo umre. mu Kako
Sožalje. ti
Da bi naslovnik vedel, da sočustvujemo z njim. nanj
Janez Zabukovec. Marina. Tebi
V vlogi vodje Alpinistične sekcije Bovec.
Ker je to napisano pod podpisom sporočevalca. 11. pravilo, očala, dolžina, otročji, veselje, rastlinjak,
Gospa Kranjc. Petra. sožalje, gumbnica, psihologija, vožnja
V drugem.
Prvo.

15 Plačilo
Glede na nagovor in podpis ter vikanje.
Krajše besedilo.
Npr. da smo izvedeli, da je kdo umrl (kje smo
izvedeli), nato izrečemo sožalje.
2. Janka Premk.
3. smrti
Jani Bevc.
4. Ker sta bili poslani po navadni pošti.
Drugi obrok šolnine.
Lahko.
36 evrov.
Lahko.
V Kranju, na Pionirski cesti 3.
Ker tako sporočevalec s stiskom roke ali objemom
DA
izrazi osebno sočustvovanje.
Kranj.
Ne.
V rubriko Namen/rok plačila.
Ker poznamo svojce umrlega ali pa smo poznali
Da se denar nakaže na njegov bančni račun.
preminulega.
3. Položnica
Naslovniku damo vedeti, da sočustvujemo z njim in
4. c, b, b
da smo ob smrti prizadeti z njim tudi mi.
Ker sta jo izpolnila plačnik in prejemnik.
Naslovniku damo roko in ga gledamo v oči.
Svoje ime, priimek in naslov.
6. DA
Prejemnik.
Poslano je s telegramom.
Ker en del položnice prejme prejemnik, drugega pa
Tanji Vrhovec.
plačnik.
Peter Grom.
Dobila jo je po pošti.
Na pošti.
Beli obroč Slovenije.
Naslov, Vsebina, Naslov pošiljatelja.
Da bi pomagala otrokom zaradi naravne nesreče.
NE
Natipkan je bil na listu papirja, lahko pa tudi v obliki
sožalnega telegrama/sožalnice.
7. Kadar želimo, da dobi naslovnik naše sožalje čim
hitreje.
DA
8. izrekamo
Ker se cena telegrama določi po številu besed.
9. VAŠE
b

29
 16 Namesto
5. Npr.

o b r o k kina in
L J B A S I 2 X

televizije
2 .

2. Iz časopisov, s televizije, z radia, s spleta.

a, b, c, č, d, f, g, h
S V E T A ,

4. Kulturni spored.
JANEZ NOVAK, PREŠERNOVA UL. 1, 8340 ČRNOMELJ

Ker obvešča o kulturnih prireditvah.

ZALOŽBA KEKEC, TRDINOVA 4, 8000 NOVO MESTO

Tiste, ki šele bodo potekale.

Glagoli so v prihodnjiku.
VODE

Da bi bili ljudje obveščeni o kulturnih prireditvah in bi

0 5 2 4 1 3 3 3 0 0 9
S I 5 6 5 0 1 2 0 4 5 3 8 5 3

se katere tudi udeležili.

8 5 0

Obvešča.
I N

Po vrsti prireditev.
Npr. Gorenjski slavček ali koncert Vlada Kreslina in
G O R E

Malih bogov.
Npr. Pika, Mojca Pokrajculja, Zvezdica Zaspanka.
V baletu Labodje jezero.
S I 0 0

V PDG.
Na sporedu bo koncert Vlada Kreslina in Malih bogov.
Ne.
Ob 20. uri.
JANEZ NOVAK, PREŠERNOVA UL. 1,

Ob ponedeljkih.
ZALOŽBA KEKEC, TRDINOVA 4,

Gorenjskega slavčka.
Ker bo dvorana zaprta.
GORE IN VODE SVETA,

SI00 05241333009

8000 NOVO MESTO

SI56 5012 0453 853

Ne.
8,50
8340 ČRNOMELJ

…
V CD.
2. obrok

Za Piko.
Po telefonu ali v Prodajni galeriji SMG.
7. kulturnega, naslov, ustanove, uro, Kulturni, časopisu,
7. lokostrelec, logar, lokvanj
televiziji, radiu
8. Npr. plačilo, plačnik, plačevanje, plačanec, plačljiv …
8. Muzej je ustanova, ki zbira, ureja in hrani kulturno
9. Npr.
in zgodovinsko pomembne predmete. Galerija je
PRIDEVNIK SAMOSTALNIK GLAGOL razstavni prostor z zbirko umetniških slik in kipov.
številen šteti Gledališče je ustanova, v kateri predvajajo predvsem
polnilo polniti dramska dela. Koncert je prireditev s predvajanjem
knjižni knjiga glasbenih del po točno določenem sporedu. Opera
je poslopje opernega gledališča ali operno glasbeno
prejemnik prejeti
delo.
razumen razumeti
9. c
DA
10. Premiera je prva predstava gledališkega dela. Repriza
je prva predstava gledališkega dela po premieri.
11. Npr. Pika
Gorenjski slavček
Droge? Ne, hvala!
Stalna zbirka slovenske umetnosti

30
12. Narodna galerija, Prirodoslovni muzej Slovenije, E) Teatro Español.
Slovensko mladinsko gledališče, Slovensko ljudsko Iz Španije, iz Madrida.
gledališče Celje, Primorsko dramsko gledališče Nova F) William Shakespeare je avtor drame Hamlet,
Gorica, Cankarjev dom, Opera in balet, Slovensko Tomaž Pandur pa režiser predstave.
narodno gledališče Maribor, Slovenski šolski muzej
13. Labodje jezero

17 Preberem,
5, 3, 4, 2, 1
15 evrov.
10 evrov.

razumem,
5 evrov.
17. O proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku in o
podelitvi Prešernovih nagrad.
8. februarja.
Tega dne je umrl France Prešeren.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
opazujem in
7. februarja ob 20. uri.
Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo.
Ne.
tvorim
Predstava je zaključena. 2. nespametno
18. 120 3. a, č
54,2 4. Staša Tome, Gea
33,3 5. c
8,3 trajnostni razvoj
4,2 6. Npr. Prvi: o večanju števila svetovnega prebivalstva
22. Kustos zbira, vzdržuje in preučuje muzejske skozi čas.
predmete. Koreograf se ukvarja z uprizarjanjem Drugi: o rasti števila prebivalstva po celinah in o
umetniških plesov, baleta. Scenograf se ukvarja življenjskih razmerah.
z likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu. Tretji: o posledicah naraščajočega števila prebivalstva.
Kostumograf dela osnutke za kostume. Četrti: o spreminjanju podnebja in posledicah tega.
23. režiserka, kustosinja/kustodinja, koreografinja, Peti: o pojavu kislega dežja in njegovih posledicah.
scenografka, avtorica, dirigentka, kostumografka/ Šesti: o ozonski luknji in njenih posledicah.
kostumografinja, igralka Sedmi: o izginjanju živalskih in rastlinskih vrst.
24. Slovensko narodno gledališče, Slovensko mladinsko Osmi: o ukrepu mednarodne skupnosti.
gledališče, Cankarjev dom, Slovensko ljudsko 7.
gledališče DRŽI NE DRŽI
25. V Cankarjevem domu, Vlada Kreslina; Toneta Kralja; +
Petra Iljiča Čajkovskega; Frana Milčinskega, Novi +
Gorici +
26. B) b +
Npr. Po napisu Google Calendar. +
C) Da bi se bralci seznanili s prireditvijo in kupili +
vstopnice. +
Č) O eni. +
Hamlet. +
24. 8. 2010 ob 20.30, 25. 8. 2010 ob 20.30 in +
26. 8. 2010 ob 20.30. V Križankah, Ljubljana, Trg 8. V Evropi je rast prebivalstva manjša, poraba dobrin
francoske revolucije 1. pa večja.
D) Trikrat. 9. Dvig povprečne temperature, dvig morske gladine,
NE tanjša debelina ledu, hitro taljenje ledenikov.
DA 10. posledica, posledica, vzrok, pogoj, vzrok
Križanke. 11. večanje števila prebivalstva.
S spletnim zemljevidom. povečanega prometa.
NE nastanek ozonske luknje.
Lahko se kupijo tudi po spletu. kopičenje toplogrednih plinov v ozračju.

31
12. rasti prebivalstva 30.
13. č GLAGOL OSEBA ŠTEVILO NAKLON ČASOVNA
14. izobraževanje, hrana OBLIKA
15. 3, 1, 2 si je 3. ednina povedni preteklik
17. NE postavila
Lahko preverimo podatke in ima praktični namen. mora 3. ednina povedni sedanjik
DA najti / / / /
Avtorica ne razodeva svojih čustev, občutkov. bodo 3. množina povedni prihodnjik
18. majhna, večja zadovoljile
manjša bodo 3. množina povedni prihodnjik
Protipomenki. ogrožale
19. tal, talne NE
20. plin Glagol najti je v nedoločniku; temu pa ne moremo
Ozon je plin , ki zadržuje del ... določiti osebe, števila, naklonske in časovne oblike.
definirani pojem, nadpomenka, lastnost Ker je mednarodna skupnost nekaj že storila, nekaj
21. Prevzete. dela zdaj, nekaj pa še bo.
prebivalstvo 31. zavedati, najti, ukreniti
Npr. ljudje iste starosti c
22. to, da nabiraš; to, kjer bivaš; skupina rastlin; tak, ki Ker stojijo za glagoli smo se začeli, želijo in morete.
je v naravi/iz narave; majhen del; to, s čimer hladiš; 32. nedovršnik – zagotovijo, nedovršnik – povzroči,
ta, ki lovi dovršnik – je naraščala, dovršnik – so opozarjale
23. stoletje, bolezen, prebivalstvo, površina/površje, 33. dvesto enainšestdeset
kurjenje, škodljiv, strokovnjak, razpršilec/razpršilnik Glavni.
24. 34. Kako? Kako?
SAMOSTALNIK SPOL ŠTEVILO SKLON prislova, načinovna
35. že, in, v, Šele, v, pa, z
dež moški ednina imenovalnik
VEZNIK ČLENEK PREDLOG
rastlinstvo srednji ednina tožilnik
in, pa že, Šele v, v, z
ravnovesje srednji ednina tožilnik
36. b
tal srednji množina rodilnik
37. Naravna bivališča živali in rastlin izginjajo zaradi
združbe ženski množina tožilnik
podnebnih sprememb.
uspevanje srednji ednina tožilnik
Naravna bivališča živali in rastlin izginjajo, ker se
gozda moški ednina rodilnik
podnebje spreminja.
zgradbe ženski množina tožilnik
Vzročni.
avtomobile moški množina tožilnik
38. da je njegovo ravnanje napačno
spomenike moški množina tožilnik
Šele v zadnjem času se človek zaveda svojega
tla napačnega ravnanja.
dež, rastlinstvo, ravnovesje, uspevanje V predmet.
25. Severnim ledenim morjem, ledu, območij, rastjo, 39. Npr. Ker uporabljamo umetne snovi v razpršilih,
svojega naravnega življenjskega prostora, ljudje hladilnih napravah in posebnih industrijskih
26. človeška, majhna postopkih, se je pojavila ozonska luknja.
Katera?, Kakšna? Uporabljamo umetne snovi v razpršilih, hladilnih
vrstni, lastnostni napravah in posebnih industrijskih postopkih, zato
27. pitna, ledena, skandinavski, severnoameriška se je pojavila ozonska luknja.
28. njegove, ga 40. č
3, 4 Priredno.
29. tem, ki
kazalni, oziralni

32
41. vsakega posameznika,˝ je prepričana mednarodna
POVED VRSTA skupnost.
ODVISNIKA 53. Ptice, ogrožene v svojem naravnem okolju, počasi
Ko so se naši davni predniki še časovni izumirajo. Naravni življenjski prostor živali in rastlin,
preživljali z lovom in nabiranjem obremenjen z odpadki in odplakami, ni več primeren
sadežev, je bila človeška populacija za bivanje. Zanima me, kako naj ravnam z odpadki.
majhna. 55.
Večina strokovnjakov meni, da je za predmetni A) PRVO BESEDILO
vse to kriv človek. 2. V knjigi z naslovom Voda, od izvira do oceana.
Če se bo onesnaževanje nadaljevalo, pogojni Založba Mladinska knjiga.
bo povečano sevanje ogrozilo krhko 3. b
ravnotežje vsega ekosistema na 4. Objektivno.
Zemlji. Sporočevalec se čustveno ne razodeva.
Ker se je temperatura na zemlji vzročni 6.
povišala, se ledeniki hitreje talijo. PRED 2000 LETI SREDNJI VEK 16.–18. STOL.
Žal so to območja, ki ljudem ne prilastkov kopanje v termah, oskrbovanje iz strahu pred
zagotavljajo osnovnih življenjskih javnih kopališčih z vodo iz vodo se ljudje
dobrin. in javnih vodnjakov, niso umivali in
42. b vodnjakih izvirov in rek kopali
Do prave eksplozije je prišlo po 2. svetovni vojni, saj
19. STOL. 20. STOL.
je v 20. stol. vstopilo 1,6 milijarde ljudi, v 21. stol. pa
ponovno ˝odkritje˝ vode; kopanje v keramičnih
več kot 6,1 milijarde ljudi.
umivanje iz vrčev; kopanje kadeh; gradnja kopalnic;
43. a) V 18. stoletju se je življenjski standard izboljšal,
enkrat do dvakrat letno prhanje
zato se je število ljudi močno povečalo.
S+S 7. Grki in Rimljani so se kopali v termah. Ljudje v
b) Ker je v ozračju izginil ozon, se ruši človekov srednjem veku so se bali vode. Angleži so začeli
imunski sistem. graditi kopalnice.
S
SV 8. Da bi se umivali in kopali ter se srečevali s prijatelji.
Javnih vodnjakov.
c) Človek je preoblikoval že približno četrtino
Iz vodnjakov, izvirov in rek.
zemeljske površine in korenito posegel v naravno
Iz lesa.
ravnotežje, ki se je ustvarjalo milijarde let.
V 16., 17. in 18. stol.
S+S
S S parfumiranjem.
44. človek – široki o, ljudje – ozki e, okolje – ozki o, dež Ker je bila tekoča voda draga.
– polglasnik, promet – široki e Enkrat ali dvakrat na leto.
45. Ker so jim vodo prinesli na dom.
OKRAJŠANA RAZVEZANI ZAPIS OKRAJŠANE Ne, bile so iz svinca, pločevine, cinka in kositra.
BESEDA BESEDE Iz novih materialov.
stol. stoletje V začetku 20. stol., v Angliji.
° stopinja 9. je izražen sklep, so navedeni dokazi
C Celzija 10. drugačen, strah, več, prvi, javno, začetek, draga, del
cm centimeter 11.
46. tretjina, odpadki, zemeljski, prihodnji, vsak, SAMOSTALNIKI PRIDEVNIKI GLAGOLI
življenjski, škodljiv, ultravijoličen umivanje umivalnih umivat, umivali
47. z, s, z, s, z, s kopanje, kopališče, kopalne kopat, (so se)
48. c kopel, kopalnice kopali,
49. afriški, azijski, latinskoameriški, evropski 12. to, da se kopaš; ta, ki je iz Rima; to, kjer se kopaš;
50. Ker pomeni prst (če je napisana z malo začetnico) in tak, ki je sredi; tak, ki teče
ime planeta (če je napisana z veliko). 13. civilizaciji, term, higiene
51. predvsem, zato Npr. civilizacija – posebna oblika duhovnega,
52. Strokovnjaki pravijo: ˝Za onesnaževanje okolja in materialnega in socialnega življenja kakega naroda;
ozračja je kriv človek.˝ terme – toplice; higiena – čistoča
˝Skrb za trajnostno rabo naravnih virov je 14. lesena, svinčena, pločevinasta, keramična
najpomembnejša naloga vse svetovne družbe in

33
15. Grki, Rimljani, Rim, Angleži V začetku 19. stoletja so ponovno ˝odkrili˝ vodo in
Lastna imena bitij. umivanje.
16. strah pred vodo, odkrili S
b Tekoča voda je bila draga, zato so se ljudje umivali
strah pred vodo – neupravičeno so se bali vode; predvsem z vodo iz vrčev in umivalnih korit.
odkrili – po dogem času so se ponovno začeli umivati S+S
17. je imelo, so se hodili, je bilo, so se oskrbovali, je
Zaradi drage vode so se ljudje umivali predvsem z
vladal, so se parfumirali, so odkrili, je bilo, je bila, so
vodo iz vrčev in umivalnih korit.
se umivali, so se kopali, so si privoščili, so prinesli,
Iz enega.
so bile, so začeli, delajo, so začeli, so imeli, je
28. usak, vodnak, sredni, otkrijem, retki, pretvsem,
postalo, izpodriva
ispodriva
c
Glagola delajo in izpodriva sta v sedanjiku.
B) DRUGO BESEDILO
Ker besedilo govori o preteklih dogodkih.
2. O stružnici.
18.
3. a
GLAGOLI V NEDOLOČNIKU GLAGOLI V NAMENILNIKU 4. Vrtalnik, vpenjalo vrtalnika, trizobo konico, cev,
delati umivat se vodilo, podstavek, konjiček z vrtljivo konico.
graditi kopat se 5. DA
srečevat se Da bi obdelovanec oblikovali po vnaprej določenem
so hodili postopku.
so začeli DA
19. Najprej pritrdimo stružnico na delovno mizo.
GLAVNI ŠTEVNIKI VRSTILNI ŠTEVNIKI 6. V sedanjiku.
enajst šestnajstega č
osemsto petdeset osemnajstega V 1. osebi množine.
tisoč tristo petdeset devetnajstega Ker je prikazano, kako uporabljamo napravo.
tisoč osemsto osemdeset dvajsetega 7. Preden zaženemo vrtalnik, vpnemo v stružnico kos
tisoč devetsto lesa. Ker moramo poskrbeti za varnost, obdelovanec
20. 1. najprej zavrtimo ročno. Medtem ko stružimo, večkrat
Vrstilni. preverimo mere v načrtu.
Ker zaznamuje vrstni red. b
21. njo, jih, ga 8. Stružnico pritrdimo na delovno mizo z dvema
c prižemoma, ker mora biti med delovanjem trdno
ZAIMEK BESEDA, NAMESTO KATERE STOJI vpeta.
njo vodo S
jih kopalnice Sv
ga kopanje
22. jih, jih
DA Obdelovanec se začne vrteti, mi pa pričnemo stružiti.
Oba stojita namesto besedne zveze kopalne kadi.
S+S
23. Teh je bilo v Rimu 11. V njih so se družili s prijatelji.
24. obdobij, dvema tisočletjema, domače kopalnice,
stoletij, ljudje, kadeh, prhanjem Če je obdelovanec daljši od naslona stružnice,
25. Grki in Rimljani se v kopališča niso hodili samo moramo naslon ustrezno prestaviti po dolžini
umivat in kopat, temveč tudi srečevat s prijatelji. Ker obdelovanca.
je od 16. do 18. stoletja vladal ˝strah pred vodo˝, so
se ljudje raje parfumirali. S
SP
26. Umivanje je imelo v vsakem obdobju in vsaki
civilizaciji drugačno vlogo.
27. Redki ljudje, ki so se kopali, so si na leto privoščili Mere obdelovanca preverjamo, ko stružnica miruje.
eno ali dve kopeli. S
Sč
s s
2 2
S

34
 To naredimo tako, da brusilni trak pritiskamo na 11.
površino obdelovanca. SAMOSTALNIKI GLAGOLI
S pohod, pohodnike sprehodite, (je) hodil
S NAČ 12.
GLAGOL OSEBA ŠTEVILO ČASOVNA
č
OBLIKA
Stružnica mora biti med delovanjem trdno vpeta, zato
jo pritrdimo na delovno mizo z dvema prižemoma. je hodil 3. ednina preteklik
Mere obdelovanca preverjamo med mirovanjem se bo začel 3. ednina prihodnjik
stružnice. bo pripeljal 3. ednina prihodnjik
To naredimo s pritiskom brusilnega traku na površino
bo odpeljal 3. ednina prihodnjik
obdelovanca.
9. Zaradi varnosti obdelovanec najprej zavrtimo ročno. vodi 3. ednina sedanjik
se boste povzpeli 2. množina prihodnjik
S pritiskom na gumb vključimo vrtalnik. Ogledali si boste 2. množina prihodnjik
c
Pred zagonom vpnemo obdelovanec v stružnico. Ker pohod šele bo.
hoditi, začeti se, pripeljati, odpeljati, voditi, povzpeti
10. Stružnice ni na delovni mizi. Naslona stružnice ni se, ogledati si
treba prestaviti po dolžini obdelovanca. Po končanem 13. pokličite
struženju ne pustimo na tleh lesenih odpadkov. Ker bralca k nečemu poziva/vabi.
11. končni, ročno, postopoma, najprej, vključimo, ne 14.
deluje
SAMOSTALNIK SPOL ŠTEVILO SKLON
12.
Prijavnina ženski ednina imenovalnik
SAMOSTALNIKI PRIDEVNIKI GLAGOLI udeležence moški množina tožilnik
vrtalnik, vrtenjem vrtljivo zavrtimo, vrteti evrov moški množina rodilnik
13. Kako?
otroci moški množina imenovalnik
Kakšno?
pot ženski ednina tožilnik
b
plačila srednji ednina rodilnik
14. stružnica, končni, struženje, vrtljiv, trizob, zagon,
15. pisateljeva spominska – čigava, svojilni
varnost, kovinski
katera, vrstni
15. dovršnik, vpenjamo; dovršnik, prestavljamo;
zložna – kakšna, lastnostni
dovršnik, vrtimo; nedovršnik, udari
slikoviti Capkov – kakšen, lastnostni
16. ga
čigav, svojilni
Namesto besede les.
16. zidanice, pohod, prijavnino, pešpot, pohodniki
17. Zaradi varnosti pazimo, da nastavimo dleto na vodilo
17. Vsak udeleženec pohoda bo ob prijavi prejel
tako, da bo to najlepše odrezovalo.
kontrolni kartonček in čaj.
S 18. 16-kilometrski pohod po poteh, po katerih je nekoč
S
S NAČ hodil Miško Kranjec, se bo začel med 8. in 9. uro z
ogledom pisateljeve spominske sobe v rojstni hiši v
Veliki Polani.
C) TRETJE BESEDILO
2. a s s
2 2
3. a S
4. Npr. c
Ogledali si boste še mumijo vojščaka Hadika,
5. 5, 1, 3, 6, 4, 2
branitelja Lendave.
6. DA, NE (Zbirno mesto bo v Veliki Polani, cilj pa v
S
Lendavskih goricah), NE (Je zložna), DA, DA
Prijavnina bo za odrasle udeležence 12 evrov, otroci
7. Ker si bodo pohodniki ogledali rojstno hišo in
pa bodo odšli na pot brez plačila.
zidanico tega slovenskega književnika.
S+S
8. č
9. 4, 3, 2, 1
10. celota, pripeljati, spustiti se, priti, strm

35
19. Preden greste na pohod, boste prejeli kontrolni Str. 102
sopomenka
kartonček in čaj. Potem ko si boste ogledali enopomenka
večpomenka protipomenka
pisateljevo spominsko sobo, se boste podali na pot s črkami nadpomenka
proti Lendavi. z veliko ali malo začetnico podpomenka

število
skupaj (škofjeloški), narazen (vranje besedna družina
Medtem ko se boste vzpenjali v Lendavske gorice,
črn) ali z vezajem (črno-bel)
boste uživali v lepem razgledu. t

pomen
os
deljenje an
vez
po
b, časovnim

ov
pravila za pisanje prevzetih besed ka
ns
me
20. Č, B, Č, Č, C, B, Č, A, A, C, B (pica, Washington) po
slogovno

Zemljepisna lastna imena. nezaznamovana

beseda
Ker besedilo vabi na pot od enega kraja do drugega.

za
slogovno

pis

n
samoglasnik (8)

pome
) zaznamovana
21. Mala Polana Ilirska Bistrica Črni Vrh soglasnik (21) izg oli
šč
ine
beseda
ov (ok
Gornji Lakoš Dolenje selo Škofja Loka or
ra
ba

Dolga vas Višnja Gora Srednja vas

netvorjenka tvorjenost BESEDA izvor
Slovenj Gradec Stari trg Novo mesto tvorjenka
domača
prevzeta
22. Prekmurju, Madžarsko, Lendavskimi, Sv., Prekmurja,

vloga
Goričkega, Ravenskega, Ledava, Črnec, Črnim,
Libenco, Kobiljanski, Bukovniškim, Radmožanskim, samostalnik (otrok) predlog (iz)

23. 162-metrski, Šestnajstkilometrski, 1908–1983,

pridevnik (zdrav)
slovensko-madžarski veznik (in)

24. km, tel., EUR/€

glagol (živim) členek (že)

prislov (pozimi) medmet (joj)

18 Premisli, števnik (trije) zaimek

(osebni, svojilni,
vprašalni, kazalni,

dopolni,
oziralni)

Str. 103
bitja stvari pojme

predstavi
Str. 101
poimenuje

indoevropski neindoevropski besedni nebesedni

jezik jezik jezik jezik
(slovanski,
germanski, i
besede

e, am
romanski, tnj agr
baltski) kre i, di SAMOSTALNIK
g ram
to
pik

neknjižni
oblika

jezik
po

njih

(narečje, sleng)
izv

državni
me
oru

zna

jezik
knjižni
po
vr

jezik
vo lja
ab

dr stav
i

(zborni, l skl
ed

spo
število

on
ža

knjižni pogovorni) JEZIK

pr

v državi
(vrste jezikov)
po ova
ur

te nje
ad

ka
i
av
v d lu
i
rž

imenovalnik
rc tev

moški edina
vo o š

za posameznika

večinski jezik ve
ev

čin uradni
p

a ženski dvojina rodilnik

jezik
go

srednji množina dajalnik

a
in
jš tožilnik
an
m
manjšinski mestnik
jezik
orodnik
ga potrebuje

voji se
ga
us uč
ga i

prvi drugi jezik tuji

oz. materni jezik oz. jezik okolja jezik

36
Str. 104 Str. 106
lastnost vrsto svojino kraj čas način

poimenuje

poimenuje
Kakšen? lastnostni
vprašalnice vrste
Kateri? PRIDEVNIK vrstni
Čigav? svojilni
oblika

PRISLOV

l sto
pnj
spo
o

sk

a
vil

lon
šte

e
ic
ln

vr
ša

st
ra

e
vp
kot samostalnik: kot samostalnik: kot samostalnik: osnovnik
moški edina imenovalnik primernik
ženski dvojina rodilnik presežnik
Kje ...? krajevni
srednji množina dajalnik
tožilnik Kdaj ...? časovni
mestnik Kako ...? načinovni
orodnik

Str. 107
Str. 105
količina/število zaporedje
dejanje dogajanje

poimenuje
poimenuje

Koliko? vprašalnici vrsti glavni

ŠTEVNIK
GLAGOL Kateri (po vrsti)? vrstilni
zapis
oblika

neo
na seb
eb na
os

z besedo s številko
oseba 1., 2., 3. nedoločnik -ti/-či
število ed., dv., mn. namenilnik -t/-č
naklon pov., vel., pog.
čas sed., pret., prih.
vid dov., nedov.

37
Str. 108 Str. 110

osebni svojilni SESTAVA ENOSTAVČNE

zaimek zaimek POVEDI

Oblika: iz stavčnih členov

– oseba: 1., 2., 3.
– število: ed., dv., mn.
– sklon: I, R, D, T, M, O
Kaj se dogaja? Kdo/kaj smuča? osebek

Poimenuje udeležence Poimenuje pripadnost Koga/česa ne poznaš?

povedek Komu/čemu pomagaš?
sporočanja ali nadomešča udeležencem sporočanja ali
ponovljeno besedo. nadomešča ponovljeno besedo. Koga/kaj čakaš? predmet
O kom/o čem pripoveduješ?
S kom/s čim se ukvarjaš?

ZAIMEK Kje stanuješ?

Kdaj odpotuješ?
prislovno določilo
Kako se počutiš?
Zakaj se umikaš?

Vprašuje po bitju, stvari, Opisuje bitje, stvar, Kaže na bitje, stvar, lastnost,
lastnosti, količini, kraju, lastnost, količino, količino, kraj, čas … ali
času … kraj, čas … nadomešča ponovljeno besedo.

SESTAVA VEČSTAVČNE
vprašalni oziralni kazalni POVEDI
zaimek zaimek zaimek

v enakovrednem v neenakovrednem
iz stavkov
razmerju razmerju
Str. 109

velika končno ločilo priredno zložena poved podredno zložena poved

začetnica (pika, vprašaj, klicaj)

na
za
če ko
nc
u
Str. 111
tku na

PRIREDNO ZLOŽENA
POVED
(S + S)
zapis

POVED
pripovedna
vprašalna
premi
vzklična enakovredno razmerje med stavki
govor
voru
m e
j
rvo ročan
go

o
vrs

n
do nč
te

be ko
tne
po

se na ilo
dn e
o č
led lo
op

g
Dopolnjevalni stavek dodaja k prejšnjemu
vlj eno gle
d
obno DA e na – sočasno ali naslednje dejanje,
odvisni oz.
NE
govor – stopnjevano oz. nepričakovano dejanje,
trdilna – izbiro,
glede na ses

nikalna – nasprotno oz. preprečujoče dejanje,

– posledico,
– pojasnilo,
tavo

– sklep.
enostavčna
večstavčna
ali zložena

38
Str. 112 Str. 115

PODREDNO ZLOŽENA razlaga ocena in oznaka

POVED
(S/ ) pripoved reklama
S
opis seznam

vrste
neenakovredno razmerje med stavki
enogovorna
besedila

dopolnjevalni oz. odvisni stavek

en sporočevalec
dodaja h glavnemu stavku podatek

o vršilcu dejanja oz. nosilcu stanja osebkov odvisnik

BESEDILO
o prizadetem od dejanja, o naslovniku predmetni odvisnik
(vrste besedil)
dejanja, o vsebini dejanja ...
o kraju, času, načinu, vzroku, namenu, prislovnodoločilni odvisnik, npr.

dva sporočevalca
pogoju, oviri dejanja krajevni, časovni, načinovni,
vzročni, namerni, pogojni,
dopustni

o lastnosti, vrsti, pripadnosti ali količini prilastkov odvisnik

bitja, stvari, prostora ... dvogovorna
besedila

vrste
Str. 113
istočasnost/neistočasnost medtem ko/med, potem ko/po, preden/pred
vzrok ker/zaradi
posledica zato pogovor dopis
namen da bi
pogoj če
sklep torej Str. 116
pojasnilo saj
nasprotje vendar umetnostno besedilo objektivno besedilo
neumetnostno besedilo subjektivno besedilo
pr

dm a

po
ove merj

es
ep med

um i ob
te
a
oz

da nih
ts

iš lik
z

k
na pov

lje ov

ov
me nje ra

po var
no an

tk
va ed

st
st
nje m

h/
i p sti
dp
ža

ni
od be
ra a

vid

ih
izra
zm

at se

st
po
no
ko di
er

v i la

st
ja

la
n

ENOGOVORNO
ZVEZA BESEDILO
DVEH POVEDI (vrste)

m po
ve
razvijanja teme

lče sp
ponavljanja besed

po načinu

va u dr or
preprečevanje

e už oč
oč n be ev
or me ni al
sp na vl č
po og evi
i

prikazovalno besedilo opis praktičnosporazumevalno

propagandno besedilo besedilo
z izpustom besede pripoved
(reklama) publicistično besedilo
z zaimkom (osebnim, svojilnim, kazalnim, oziralnim) razlaga
strokovno besedilo
s sopomenko ocena in oznaka
uradovalno besedilo
s podpomenko obvestilo

39
Str. 117 Str. 122

žival, oseba, poklic,

rastlina, kraj, država, PISANJE PRVE ČRKE V BESEDI
predmet/izdelek, naprava,
naštevanje značilnosti teme naravni pojav/bolezen, zm
OPIS ico
sedanjik ljudski običaj, delovnik, etn alo
ač za
življenje osebe, življenje koz če
tni
eli co
naroda, postopek, zv
vrste

igra/šport, pot
– eno- in večbesedna lastna imena bitij – imena jezikov, praznikov, mesecev,
(Rdeča kapica, Ivan Cankar, Aleksander dni,
Veliki) – določila pred osebnim imenom
– eno- in večbesedna zemljepisna lastna – vrstni pridevniki iz zemljepisnih lastnih
imena, in sicer: naselbinska (Nova imen
objektivni subjektivni
Gorica, Novo mesto), nenaselbinska – občna imena, nastala iz lastnih
(Šmarna gora, Julijske Alpe) in imena – imena ljudi po vrsti naselja
ulic (Ulica treh talcev, Ulica Staneta – imena pripadnikov rase, vere, nazora

Str. 118 Severja)

– eno- in večbesedna stvarna lastna
gibanja, strank
– imena nagrad (z nekaj izjemami)
imena (Sreča na vrvici, Bilo je nekoč v – imena zgodovinskih dogodkov
Mehiki)
RAZLAGA – svojilni pridevniki iz osebnih lastnih
imen

objektivno
besedilo
LOČILA
vrste

vp
rem

nekončna
n čna em
go
ko vor
u

razlaga/definicija pojma: razlaga nastanka – pika – vejica – dvopičje

– definirani pojem naravnega pojava: – vprašaj – oklepaj – narekovaj
– vzrok nastanka – klicaj – vezaj (-) – pika oz. vejica,
– njegova nadpomenka – tri pike (...) – pomišljaj (–) vprašaj, klicaj
– značilnosti pojma – potek pojava
– posledice pojava

Str. 123
Str. 120
PISANJE ŠTEVNIKOV
pogovor zasebni pogovor/dopis uradni pogovor/dopis
do sš
tev
dopis ese ilko
javni pogovor/dopis neuradni pogovor/dopis zb
po šte

ju
ca ža

po
al lo
vilu n

ev po

pr
iki

en
gla

vrs
iki
oč m

evn

os
e
sp ben

vni

tevn

ni
tiln
aslov

i št

ku
už

i št
šte
or

tiln

ni š
dr
nikov

evn
vni
po

vrs

glav
ki

iki

DVOGOVORNO
BESEDILO skupaj do sto + stotice: skupaj brez pike s piko
(vrste) drugo: narazen
po namenu

em do
ev pi
si
rč po
vo
go d
so nu na opis
o m
ip m
e en ova
v or na u lče
ve
go m
po

raziskovalni pogovor anketa, intervju, nasvet strokovnjaka

pogajalni pogovor obvestilo
prepričevalni pogovor pismo
prošnja, vabilo
zahvala, opravičilo, čestitka,
voščilo, sožalje

40