Op{tinsko sredno u~ili{te Jane Sandanski - Bitola

Proektna zada~a

Predmet: Biznis Tema: Danocite - prihod na dr`avniot buxet

Izrabotil: Mentor: Radevski Du{ko Belevska Vesna prof.

Mart 2008g.

Sodr`ina:
Voved................................................................................
..........................................3

Podelba
.............4

na

danocite............................................................................ Danoci
...................4 1. .....4 2. Danok na prohod na gragani.................................................................5 Danok na dobivka...............................................................................

od

dohod................................................................................

Danoci
..............6 1. Danok na dodadena

na

potro{uva~ka..................................................................
vradnost 2. Akcizi.................................................................................. .......................7 2

( ddv )......................................................6

3. Carini.................................................................................. .......................7

Danoci
.................8

na

imot................................................................................... 1. Danok
..................8 na

imot..........................................................................

2. Danok 3. Danok
na

na

nasledstvo

podarok..............................................................9 promet na nedvi`nosti i

prava..........................................9

Zaklu~ok................................................................. ........
......................................10

Koristena literature _________________________________11

Voved:
[to se toa danoci?
Danocite skoro vo site dr`avi vo svetot predstavuvaat osnovni izvori odnosno redovni prihodi koi dr`avata gi pribira vo 3

dr`avniot buxet. Tie sredstva gi koristi za da gi finansira svoite dr`avni funkcii. Vo po~etokot na 90-tite godini so voveduvaweto na noviot ekonomski sistem se vovede i nov fiskalen sistem, zasnovan na principite na pazarnost, privatna sopstvenost, samostojnost na ekonomskite subjekti, orientacija kon evropskata unija. Nov princip koj e vgraden vo sega{niot fiskalen sistem na R.M. e principot na alokativna neutralnost na danocite i buxetot, spored koj, so instrumentite na fiskalnata politika nema da se pottiknuvaat i poddr`uvaat opredeleni sektori. Nov zna~aen princip e ukinuvanjeto na pogolemiot broj na pridonesi i nivnoto zamenuvawe so danoci. Zadr`ani se samo pridonesite za socijalnite fondovi, odnosno za zdravstveno, penzisko i invalidsko osiguruvawe. Se nastojuva da se afirmira principot na prefrawe na dano~nata optovarenost od direkni na indirekni danoci. Toa bi zna~elo namaluvawe na u~estvoto na danocite od dohod, a zgolemuvawe na danocite na potro{uva~kata. Vo ovaa funkcija e i voveduvawe na danokot na dodaneta vrednost (ddv) zamenuvaj}i go prethodniot danok na promet.

Podelba na danocite
1. Danoci od dohod Danok na dobivka na pravnite lica.

Danok na dohod na gra|ani. Danok na dodadena vradnost. Akcizi Carini Danok na imot. Nasledstvo Javni zaemi

2. Danoci na potro{uva~ka

3. Danoci na imot.

Danoci na dohod
( 1 ) Danok na dobivka
Danokot za dobivka e reguliran so zakon za danok na dobivka. Koj go pla}a ovoj danok? Pravno lice (subjekt) - rezident na R.M. koj ostvaruva dobivka od vrsewe na dejnosta vo zemjata i vo stranstvo. Pravno lice koe ne e rezident na R.M. i toa za dobivkata koja ja ostvaruva od vr{ewe na dejnost na teritorijata na R.M. Stapkata na danokot na dobivka e proporcionalna i utvrdena na 15% od osonovata za odano~uvawe (pred toa be{e 30%), {to se smeta za mo{ne niska stapka vo sporedba so drugi zemji. Osnovica za presmetuvawe na danokot ne dobivka e dobivkata so koja se utvrduva vo dano~niot bilans. Dobivkata pretstavuva razlika me|u vkupnite prihodi i vkupnite rashodi na dano~niot obvrznik. Dano~niot obvrznik e dol`en utvrduvaweto i pla}aweto na danokot na dobivka da go vr{i vrz osnova na obrazecot - dano~en bilans {to zaedno so godi{nata smetka go dostavuva do organot za javni prihodi.

Obvrznikot vo tekot na godinata,danokot na dobivka go plaka vo vid na mese~ni akontacii. Mese~nata akontacija se plaka vo rok od 15 dena po istekot na sekoj kalendarski mesec.

( 2 ) Danok na prohod na gragani

Spored zakonot,se odano~uvaat slednite prohodi : Li~ni prihodi Prihodi od zemjodelska dejnost Prohodi od samostojna dejnost Prihod od imot i imotni prava Prihodi od avtorski prava i prava na industriska sopstvenost Prihodi od capital Kapitalni dobivki Dobivki od igri na sreka i drugi nagradni igri Drugi prihod Dano~en obvrznik e sekoe fizi~ko lice - rezident na R.M. za dohod ostvaren vo zemjata i stranstvo,kako i fizi~ko lice nerezident ( stransko lice ) za dohod ostvaren na teritorijata na R.M. Obvrznikot na danokot na dohod e fizi~ko lice - trgovec, trgovec - poedinec, kako i fizi~ki lica koi se zanimavaat so zemjodelska dejnost, zenaet~iska dejnost,advokati, notary, lekari i drugi lica koi vr{at uslugi i slobodni zanimawa.

Dano~ni olesnuvawa

Obvrznikot ima pravo na zabrzana amortizacija na osnovnite sredstva vo slu~ai koga ostvaruva tehnolo{ka modernizacija ili nabavka na sredstva za za{titan a `ivotnata sredina i priroda, no zgolemena najmnogu do 255 od utvrdenata stapka na amortizacija. Ova mo`e da se ostvari so podnesuvawe na pismeno barawe do organot za javni prihodi.

Danoci na potro{uva~ka
( 1 ) Danok na dodadena vradnost ( ddv )
Voveduvaweto na ddv se smeta kako najvazen process vo dano~nite reformi. Serioznite podgotovki {to mu predhodea na negovoto voveduvawe imaa za cel da se izbegnat negativnite posledici so koi se sretnaa nekoi zemji vo tranzicija pri voveduvaweto na ovoj danok ,

osobeno vlijanieto vrz cenite i inflacijata. Sekako opredelbata za prifa}awe na ovoj danok e i poradi brojnite prednosti {to gi ima so porane{niot danok za promet. Za razlika od danokot na promet,koj be{e ednofazen i se pla}a{e samo vo krajnata potro{uva~ka. Ddv e pove}e fazen danok odnosno se pla}a vo pove}e fazi na proizvodstvoto i prometot,vklu~uvaj}i ja i finalnata potro{uva~ka. Pri priemot na proizvodot od edna vo edna vo druga faza, pri {to pri proda`bata ( izlezot na proizvodot ) se odbiva plateniot danok pri kupuvaweto ( pri vlezot ) na toj proizvod. Zna~i, danok pla}a, potocno 7

presmetuva sekoj u~esnik vo vo sekoja faza na minuvawe na toj proizvod do krajnite potro{uva~i i toa samo na vrednosta {to ja dodal na proizvodot. Me|utoa, sekoj u~esnik ima mo`nost da si go vrati plateniot danok. Takvata mo`nost nema samo krajniot potro{uva~ koj go upotrebuva proizvodot ili uslugata, pa toj definitivno ja pla}a predvidenata stapka na danok na ddv na formiranata proda`na cena.

( 2 ) Akcizi
Zakonot za akcizi e donesen kako del od reformite na dano~niot system vo 1992 godina. Akcizite se pla}aat za nafteni proizvodi, tutunski proizvodi, pivo, motorni vozila, luksuzni proizvodi i dr. Dano~en obvrznik za nafteni i tutunski proizvodi e proizveditelot, kako i uvoznikot dodeka za motornite vozila e kupuva~ot. Za site drugi proizvodi, dano~en obvrznik e sekoj del od trgovijata ( proizvoditelot, uvoznikot, prodava~ot na golemo, prodava~ot na malo, restoranite, hotelite, prodavnicite ili individualnite proizvoditeli ). Dano~nite stapki za akcizi se razli~ni za oddelni proizvodi. Akcizite se pla}aat zaedno so carinata za uvoz.

( 3 ) Carini
Za razlika od drugite vidovi na danoci, na koi osnovna funkcija im e fiskalnata, kaj carinite, kako eden vid danok, taa funkcija im e sporedna, a osnovnata im e za{titnata funkcija. So toa {to pri uvozot cenata na nekoj se optovaruva so iznosot na carinata. Uvezeniot proizvod vo sporedba so doma{nite proizvodi }e bide so povisoka cena i so namalena konkurentnost, {to e i cel na carinata.

Predmet na carinewe
Predmet na carinewe, odnosno odano~uvawe e uvozot na stoki ( retko izvozot ), a osnovicata na carinata e vrednosta na uvezenata stoka. Kako obvrznici se javuvaat site gra|ani i firmi, odnosno site pravni i fizi~ki lica koi uvezuvat stoki od stranstvo. Pritoa predvideni se olesnuvawa ili osloboduvawa za opredeleni stoki. Na primer: Li~niot baga` na patnicite ili za stokata do opredelen pari~en iznos, za opredeleni sli~ai ili za nekoi gra|ani, na primer, za diplomatskite i konzularnite slu`benici, za vrabotenite vo stranstvo, za individualni pomagala.

Stapki
Stapkite, odnosno, carinskite terifi, kako mnogu va`en element na carinskiot sistem, vo sega{niot carinski sistem se poniski za proizvodite koi ne se proizveduvaat vo R.M. Za drugite proizvodi tarifite se povisoki, vrz osnova na potrebite za za{tita na tie proizvodi.

Danoci na imot
Zakonot za danok na imot e isto taka donesen vo 1993 godina. Soglasno so zakonot se predvideni slednive vidovi na danoci: Danok na imot; Danok na nasledstvo i podarok; Danok na promet na nedvi`nosti i prava.

1. Danok na imot
Se pla}a na nedvi`en imot i opredeleni vidovi podvi`en imot, kako na primer na motornite vozila. Dano~en obvrznik e pravno ili fizi~ko lice, sopstvenik ili korisnik na imotot. 9

Dano~nite stapki se proporcionalni i iznesuvaat 0,10% za nedvi`en imot i 0,05% za drugite sredstva.

2. Danok na nasledstvo i podarok

Se pla}a na nasleden pat ili podaroci, na nedvi`en imot, pari, akcii, obvrznici ili drugi sredstva. Obvrznik na danokot e pravno lice ili fizi~ko lice za nasleden ili podaren imot vo zemjata ili vo stranstvo. Stransko fizi~ko lice pla}a danok samo za nasleden ili podaren imot na teritorijata na R.M. Dano~nata osnovica e 5%, a za drugite nasledni redovi 10%. Naslednicite od prv nasleden red se oslobodeni od danok.

4. Danok na promet na nedvi`nosti i prava

Se pla}a na promet na nedvi`nosti i prava. Stapkata na danokot e 3%. Dano~en obvrznik e prodava~ot na nedvi`nosta ili pravoto - pravno ili fizi~ko lice.

10

Zakli~ok:
Od gore navedenoto zaklu~ivme deka danocite se prihod na dr`avata koj proizleguva od obvrskata {to ja nalo`uva dr`avata na gra|anite i na pretprijatijata zadol`itelno da izdvojuvaat del od svojot prihod ili imot za zadovoluvawe na dr`avnite potrebi. Danocite se derivativni prihodi na dr`avata bidej}i se izvedeni od ekonomskata mo} na dano~nite obvrznici. Isto taka imaat prisilen karakter, od pri~ini {to dr`avata so svojata finansiska sila donesuva i gi izvr{uva nametnivaj}i gi pritoa danocite na fizi~ki i pravni lica. Za sobranite danoci dr`avata nedava protiv usluga na dano~nite obvrznici. Tie se pla}aat isklu~ivo vo pari i zna~i deka pod isti uslovi i ekonomska mo} site gra|ani vo dr`avata moraat da pla}aat danoci. Osnovnata funkcija e fiskalna, no mnogu ~esto danocite se koristat za postignuvawe na opredeleni ekonomski i socijalni celi. Vo sovremeni uslovi danocite se koristat vo ostvaruvawe na stabilizacionata politika i vo suzbivawe na inflacijata, bidej}i so zgolemuvaweto se namaluva kupovnata mo} na gra|anite.

11

Koristena literatura:
Prira~nik za danok na promet Avtor - Boris Stojmenov Izdava~ - Ekonomsko Pravno Biro Skopje God. na izdavawe - 1992 Prira~nik za danok na promet na proizvodi Avtor- Pekovi~ Slavica Izdava~ -Centar za ekonomsko praven konsalting God. na izdavawe - 1996 Zakon za personalniot danok od dohod : (pre~isten tekst) Zakon za danok od dobivka : (pre~isten tekst) Zakon za danocite na imot : (pre~isten tekst)

Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.80 God. na izdavawe - 1996

12

13