Izpit iz Verjetnosti v fiziki

31. 1. 2012

1. Zvezna naključna spremenljivka X naj bo porazdeljena enakomerno na [−π, π].

Izračunaj porazdelitev gostote verjetnosti naključne spremenljivke Y = cos X.
Izračunaj še varianci spremenljivk X in Y . [2 točki]

2. Pošteno igralno kocko vržemo 120-krat. Izračunaj verjetnost, da se bodo 4

pike pokazale največ 18-krat. (Pomagaš si lahko s tabelo na drugi strani.)
[2 točki]

3. Zastopanost krvnih skupin 0, A, B oziroma AB v celotni populaciji je

0 : 44 % , A : 42 % , B : 10 % , AB : 4 % .

a) Iz populacije naključno izberemo dve osebi. Kolikšna je verjetnost, da imata

osebi enako krvno skupino, in kolikšna verjetnost, da imata drugačni skupini?
b) Iz populacije naključno izberemo štiri osebe. Izračunaj verjetnost, da je v
tej četverici zastopanih natanko k različnih krvnih skupin, kjer je k = 1, 2, 3, 4?
[a) = 1 točka, b) = 2 točki]

4. Prodajalec časopisov kupuje časopise po 0.9 e in jih prodaja po 1.0 e . Od

založbe mora kupiti vse dnevne izvode naenkrat, proda pa jih lahko samo to-
liko, kolikor je zanje povpraševanja na ulici. Povprečno dnevno povpraševanje
je 100 izvodov, in toliko jih vsak dan tudi kupi. Izračunaj prodajalčev priča-
kovani dnevni zaslužek od predpostavki, da povpraševanje po časopisih opiše
Poissonova porazdelitev s povprečjem 100. [3 točke]
 

 



ô õ

 

  




  
  

&

"

 #

! $

, - .
( * /

) +

'

0 1 ? E F ( + G 1

5 5 ; ?
( ( A ( B C ( +

< ?
( ( ( ( ( ( ( ( : * ( : ( *

7 ( ( ( = (

>

6 D

3 4 6 8 9 6 > @

O ( V U

K ? 0 0 0 ; Q K . O -
( ( U C

M O - O - ? < < .
I ( (

( ( 7 7 ( ( G / R (

H J L N 9 P 4 T 4

0 0 ; K
: : : : U

? K K , 1 .
I ( ] ( `

( * ( C ( * ( C Z ( ? ( ( ? \ ( \ C ) ( * 7

4 H ^

W X Y X X

T
[

; ; 0 ;
:

Z ? ; ; V M O
: U U G

( + C * a * G ) B ? + : : K . b : U ( . 7 (

) + + `

4 4 3 N

W 6 W 6
4

÷ ö

0 ; 0 ; 1

; - ; ; O
0 \

( U G : - 1 : . * : . ] U e : K . C * ` ( \ 7 7

7
` C ( C C

H 4 g

d d 6

^ 6 [ f 6

h i h

; 1 o
0 0 0 * B

( - ? G k ? - : 1 l * 5 I 1 * m : * A * G C * ( 7

) ( ( * R * ) )

4 n

W W
4

j 4 D D ^

- - , - - , 1

( ] * * \ B * ? : * K * U * - * 1 * , * \ . * \ o

q 7
C p * U * * )

r s

6 6
4 @

j 6 @

0 0 z

, 1 , -
B

O * G \ u B ; * O ] * / * + *

. . 7 . O w ,
( * * * + * * + * x

C 7

y [ [
P

t v c 3 9 P P

€
0 0 0 0

* ; ? * { } ~  O K < + : K K

w K ? { . K
( * : * : + (

? ? . 5
* C + + (

c N Y n | 8 Y

N 4 [

1 : ? ; 0 M ; 0 ; , < K ?

K ‚ K 1 Š -
+ G * + + +

( * + * + * ƒ U + ‰ \ + + + + (

n J 3 P ‡ Œ 

6 6 ˆ ‹

 ‘ ‘

K ? ? ;

K , ’ , 0 ; K - .
G + *

Z 5 M K . K K M - K K - -
+ A \ : ” – C C

7 G R

“
\

4 — 3

 J 6 W

6 6
P

0 0

0 0 K K K
:

K . K K K K K ?
: : ™ š U / ( C ( ( (

7 + + . . G . ( p ? C

?
C C

H 4

X 4 6

c D


˜ Y ^

0 0 , -

K ? K 1 K K ? ? ? 
: * \ 0 0 0 + C

7 . ( O › ? K ? . * ( )

? - 7 7
+ + ‰ +

H 6 4

[ D 6
n J

6 c ˜

Z Z O O
*

1 . ; .
I p ( + * U ( U U R : C 7

7 ] w \ ž U ? › : G : + Ÿ 7 7

“ “ “
(

4  

œ  6

 ^ 

T
6 Y

; , K . K 1
U :

? ¡ . ? ?
) * B U * * U * B 7 (

7 7 7 ( C * U * U * * . U * x

£
: G

H ¤

W  6

^
>

y ¢ S c

¥ ¦ ©

- ? ;
*

) K * K U - - § U K ? U § ( . : \ 7 7 7 7 7

7 7 7 K b 7 7
+ + C p C (

7 * 7

4 H 4

œ œ
P
T
D

^ c ¨

- K - - , -

I . - * U U U 0 ” I - * -

7 7 . 7 ” - - 7 7 7
ª U U U U U U G

C 7 U « (

4 ¬

4 

S y D

6 n 8 ^

k O - - 0 U Z . * G . K +

7 7 V . - O - ? 1 . . 7 “
U U U R

- - .
7 + U * 7

7 « :

6 y

6 6

­ g  J ® ^ [

. ; 0 0 ? . ? ? .

7 1 . 7 . M 7 7
: U U C (

. . - . . ; ‚ .
7 U U U U C U

. . °

6 D

^ S S Y ¯ > ²

, ´ , ,

? . .
: :

? , - O -
C + : U 0 C C C

7 C C B . + * U ¡ C C ( 7 .

7 7 7 7
C C

9 ·

6 ³ P 4 ¶ n

6 6

¹ º ¾

0 z 0

O Z ’ O
* 0 0 0

( 7 C C * C \ C U \ \ U O ? ( \ ( 7 7

7 7 ¼ 7 7 7
+ C « \ +

3 n 4 4

œ »

[ S

t ^ S

;
0 0

* 7 * ) U * ] \ ¡ § 0 ¡ 0 0 V \ V \ À O

7 7 7 . 7 7 7 7
( U U * U (

\ ª \ 7

6 œ 6
@

T
j

S ¢ ˜ ^ 3

.
ž U \ 0 0 0 0

‰ : . 0 0 0 0 0 0 {

“ . 7 7 7
 \ C I : C (

b ¼
7 U À 7 \ C \ 7 7

^ » J D [

Á D f à Y c

Ä ?
B 0

7 A U ? U Æ ? ,

. 1 1 1 K ?
\ ( :
? 5 1 . ? ? .
` 7 ( U ( : È 7 ) 7

7 7 7

[ W

^ Å n 4 > L

6 y H

? ?
* U ) \ U

7 * ? B

7 1 ? K ? K
( * ‰ U ‰
? ? ? ? .
7 À ° * U Ë + : + * 7 7 7

7 7

¨  É
n

4 H  

Ê 6 H

Ì Í h

l ?
* U \

+ ? U U ? §

7 7 ? -
u : U p Ñ
Ö ? ? -
Ï Ð U Õ U U \ Ë Ë G Ë Ø

7 7 7 7 Ÿ 7

^ Î
>

v N J

œ 

Ô T
×

K
U Ë

ž . G ? U ?

7 - - . -

? ? ; ? < K ?
À U C Ë Û

7 U ? . U ? . U ? . B 7 7 . U

Ù
6 f

^ D [
N >

.
* U

/ Ü 1

< . ? < Ý .
G U

‚ ? ?
Ë \ Ë F

7 7 U 1 ? * 7 O K 7 ? O

7 Ÿ 7 7
C ( / /

^


Y f 4

6 9

[


^ S

* U ? O U ,

O
U

? . ?
Ë C G C C U 0 0

7 Ë ° O U ? O ? U 0 ;

? 7 7
U C Ë C Ë ( Ë

ß n n

^
ˆ

6 Y 8 W

* ? ? :

? ? K ,
7 Ë \ * \ * U \ 0

7 à b á 0 0 , 0 0

? { { - { < {
U
.
“ G 7 7

‹ H

S 

â n P 4

S ·

‘ ã ¾

K ? 0 0

? ?
( 7 C 0 0

7 ° 7 C 0

7 ? ? 1 Æ ? ? {
U

b ? ? ? ?
\ 7 Ë Ë \ (

7 7 7 7 (

W ä

¤ 4 4 è ²

ç œ

K ? ? 5
: U

7 ? ? U ? ? ; Ë ;

? 1 {
`

? ? ? ? ? ? ? K ? ?
7 U Ë * * *

7 7 7 B 7 7 p

6 P

T
P

6 Y 4 6 6 3

K ? ? K ?
B U

7 ? ? ?

7 ? { {
ª U

? ? ? ? ? ? ? - ? ?
7 Ð á U U Ë

7 7 7 7 7 G 7 7

c ˜

4 6 4 W

Ô 6

K ? -
Ë

+ 7 U ?

? - 7 ? - ?

? . ? ‚ ? ? . ? ? . ? ? ? ? , ?
Ë

7 7 « 7 7 . 7 . ? O

^ D

S —

 4 é

6 ä
P

K ?
U Ë

7 / ? ?

7 ?
Ë

? ? ? ? ? ? ? ? { ?
C 7 C C U 0

7 « ¼ 7 C ? C 7 O 7 C ? ?

7 7

t 6

6 8

œ X

6 6 ^
è

- ? ?
A U

? ? 0 0 0
U U

? ? ? ? ? ? ?
\ U 0 U 0 0

U Ë ? Ë ? ? 7 ? ? ? 0

7 7 7 ?

c ê H

6 D
P

˜ Y ¤

K ?
§ 0

. ?

? ? ? ? ? ? ? ?
7 \ 7

7 ? U ? U Ë ? ? ? Ñ ? ? ? ?

? ? ? 7 ? ? ?
« U

¢ ³ 3

^ > 6 N P ˜ ë

K U ?

? ?

? ? ? ? ?
C U

7 ? Ë « ? ? ,

? 1 7 ? ? ? ? ? ? ? ?
U Ë

? ? ? ? ?
7 í 7

7 7

P ì

y 4

¤ Å 4 4 P

6 y

K ? ? ?
\
? ? ?
7 U

7 ? ? ? ? 1

? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? ? { ?
Ë U U
?
7 7 7 7 7

Ô f

Y 6

6 ¤

6 ^ 8 6 î

K -

?
( (

( - -

- V ð ð
( ( ( ( ( ( (
5 - w
( ( ï G ( R ( ( ( ( ( ( (

ï ( ( G ( ( (

D
® P

f — [

T c
4

ú û

ñ ò

ó
 2. Izpit iz Verjetnosti v fiziki
29. 3. 2012

1. Napetost U v električnem vezju opišemo z gaussovsko porazdeljeno naključno

spremenljivko s povprečjem nič in varianco 10−8 . Izračunaj verjetnost, da
U preseže vrednost 10−4 in verjetnost, da izmerimo −2 · 10−4 ≤ U ≤ 10−4 .
Ob pogoju, da je U pozitivna, kolikšna je (pogojna) verjetnost, da U preseže
vrednost 10−4 ? Izračunaj še pričakovano vrednost |U |. Pomagaš si lahko s
spodnjo tabelo, ki ustreza normalni porazdelitvi.

2. Diskretni naključni spremenljivki X in Y , ki lahko zavzameta samo celoštevilske

vrednosti, imata porazdelitev verjetnosti
 1
8
(x + y) ; x ≥ 0 , y ≥ 0 , x + y ≤ 2 ,
PXY (x, y) =
0 ; sicer .

Izračunaj pričakovano vrednost in varianco vsote spremenljivk X + Y in ugo-

tovi, ali sta spremenljivki X in Y statistično neodvisni ali ne.

3. Računalniški disk krmili pet elementov (i = 1, 2, 3, 4, 5). Čas do nepopravljive

napake v vsakem elementu je porazdeljen eksponentno, s posamezno časovno
konstanto λi . Disk deluje, dokler sočasno delujejo elementi 1, 2 in 3, elementi
3, 4 in 5, ali pa vseh pet elementov naenkrat. Kako dolgo po proizvodnji diska
smemo pričakovati, da disk še deluje brez napake?

4. Izračunaj verjetnost, da ima naključno izbranih n ljudi (denimo n = 10)

natančno n različnih rojstnih dni. (Vsi rojstni dnevi so enako verjetni in leto
ima 365 dni.) Izračunaj tudi tisto število ljudi n, pri katerem bo verjetnost,
da imajo različne rojstne dneve, manjša od 1/2. Pomagaš si lahko s formulami
∞
X xi
log(1 − x) = − , −1 ≤ x < 1 ,
i=1
i

ter n n
X n(n + 1) X n(n + 1)(2n + 1)
i= , i2 = .
i=1
2 i=1
6
 3. Izpit iz Verjetnosti v fiziki
17. 7. 2012

1. Čas čakanja v vrsti v menzi je naključna spremenljivka, ki je poradeljena

eksponentno s povprečjem 4 minute. Kolikšna je verjetnost, da bo študent v
vsaj štirih dneh od naslednjih šestih postrežen v manj kot treh minutah?

2. Električno vezje ima pet neodvisnih elementov z različnimi stopnjami zanes-

ljivosti — verjetnostmi, da element deluje — ki so označene na sliki.

A B
0.7 0.7
vhod izhod
C D E
0.8 0.8 0.8

Izračunaj verjetnost, da vezje deluje (prevaja signal iz vhoda na izhod). Iz-

računaj tudi pogojno verjetnost, da element A ne deluje, ob pogoju, da vezje
deluje.

3. Naj bosta X1 in X2 zvezni naključni spremenljivki s skupno gostoto porazdelitve

verjetnosti

4x1 x2 ; 0 < x1 < 1 , 0 < x2 < 1 ,
f (x1 , x2 ) =
0 ; sicer .

Izračunaj skupno gostoto porazdelitve verjetnosti spremenljivk Y1 = X12 in

Y2 = X 1 X2 .

4. Raziskovalci so iz velike populacije študentov ruščine naključno izbrali 23

študentov, ki so začeli z govornimi vajami takoj (skupina A), in 23 študentov,
ki so z njimi začeli šele po štirih tednih (skupina B). Ob koncu semestra so v
obeh skupinah ocenili stopnjo razumevanja govorjene ruščine. Denimo, da so
ocene v celotni populaciji za “takojšnje govorce” porazdeljene po N (32, 6), za
“zakasnele govorce” pa po N (29, 5), kjer je N (µ, σ) normalna porazdelitev.

Kakšna je vzorčna porazdelitev povprečne ocene x v skupini A in kakšna je

vzorčna porazdelitev povprečne ocene y v skupini B? Če bi poskus ponovili
mnogokrat, kakšna bi bila vzorčna porazdelitev razlike povprečnih ocen y − x?

Izračunaj še verjetnost, da v poskusu dobimo rezultat, da je povprečna ocena

v skupini “zakasnelih govorcev” enaka ali boljša od ocene v skupini “takojšnjih
govorcev”. Uporabiš lahko tabelo na naslednji strani.
 Probability

Table entry for z is the

area under the
standard normal curve
to the left of z. z

TABLE A
Standard normal probabilities (continued)
z .00 .01 .02 .03 .04 .05 .06 .07 .08 .09

0.0 .5000 .5040 .5080 .5120 .5160 .5199 .5239 .5279 .5319 .5359
0.1 .5398 .5438 .5478 .5517 .5557 .5596 .5636 .5675 .5714 .5753
0.2 .5793 .5832 .5871 .5910 .5948 .5987 .6026 .6064 .6103 .6141
0.3 .6179 .6217 .6255 .6293 .6331 .6368 .6406 .6443 .6480 .6517
0.4 .6554 .6591 .6628 .6664 .6700 .6736 .6772 .6808 .6844 .6879
0.5 .6915 .6950 .6985 .7019 .7054 .7088 .7123 .7157 .7190 .7224
0.6 .7257 .7291 .7324 .7357 .7389 .7422 .7454 .7486 .7517 .7549
0.7 .7580 .7611 .7642 .7673 .7704 .7734 .7764 .7794 .7823 .7852
0.8 .7881 .7910 .7939 .7967 .7995 .8023 .8051 .8078 .8106 .8133
0.9 .8159 .8186 .8212 .8238 .8264 .8289 .8315 .8340 .8365 .8389
1.0 .8413 .8438 .8461 .8485 .8508 .8531 .8554 .8577 .8599 .8621
1.1 .8643 .8665 .8686 .8708 .8729 .8749 .8770 .8790 .8810 .8830
1.2 .8849 .8869 .8888 .8907 .8925 .8944 .8962 .8980 .8997 .9015
1.3 .9032 .9049 .9066 .9082 .9099 .9115 .9131 .9147 .9162 .9177
1.4 .9192 .9207 .9222 .9236 .9251 .9265 .9279 .9292 .9306 .9319
1.5 .9332 .9345 .9357 .9370 .9382 .9394 .9406 .9418 .9429 .9441
1.6 .9452 .9463 .9474 .9484 .9495 .9505 .9515 .9525 .9535 .9545
1.7 .9554 .9564 .9573 .9582 .9591 .9599 .9608 .9616 .9625 .9633
1.8 .9641 .9649 .9656 .9664 .9671 .9678 .9686 .9693 .9699 .9706
1.9 .9713 .9719 .9726 .9732 .9738 .9744 .9750 .9756 .9761 .9767
2.0 .9772 .9778 .9783 .9788 .9793 .9798 .9803 .9808 .9812 .9817
2.1 .9821 .9826 .9830 .9834 .9838 .9842 .9846 .9850 .9854 .9857
2.2 .9861 .9864 .9868 .9871 .9875 .9878 .9881 .9884 .9887 .9890
2.3 .9893 .9896 .9898 .9901 .9904 .9906 .9909 .9911 .9913 .9916
2.4 .9918 .9920 .9922 .9925 .9927 .9929 .9931 .9932 .9934 .9936
2.5 .9938 .9940 .9941 .9943 .9945 .9946 .9948 .9949 .9951 .9952
2.6 .9953 .9955 .9956 .9957 .9959 .9960 .9961 .9962 .9963 .9964
2.7 .9965 .9966 .9967 .9968 .9969 .9970 .9971 .9972 .9973 .9974
2.8 .9974 .9975 .9976 .9977 .9977 .9978 .9979 .9979 .9980 .9981
2.9 .9981 .9982 .9982 .9983 .9984 .9984 .9985 .9985 .9986 .9986
3.0 .9987 .9987 .9987 .9988 .9988 .9989 .9989 .9989 .9990 .9990
3.1 .9990 .9991 .9991 .9991 .9992 .9992 .9992 .9992 .9993 .9993
3.2 .9993 .9993 .9994 .9994 .9994 .9994 .9994 .9995 .9995 .9995
3.3 .9995 .9995 .9995 .9996 .9996 .9996 .9996 .9996 .9996 .9997
3.4 .9997 .9997 .9997 .9997 .9997 .9997 .9997 .9997 .9997 .9998
 4. Izpit iz Verjetnosti v fiziki
21. 9. 2012

1. Naključna spremenljivka X je porazdeljena v skladu z gostoto verjetnosti

(
1 2
3
x ; −1 < x < 2 ,
f (x) =
0 ; sicer .

Izračunaj pričakovano vrednost in varianco funkcije naključne spremenljivke

g(X) = 4X + 3.

2. V prvi vrečki so 4 bele in 3 rdeče kroglice, v drugi vrečki pa 3 bele in 5 rdečih.

Z zavezanimi očmi vzamemo eno kroglico iz prve vrečke in jo premestimo v
drugo. Kakšna je potem verjetnost, da je naključno izbrana kroglica iz druge
vrečke rdeča?

3. Čas do okvare neke naprave je naključna spremenljivka z eksponentno po-

razdelitvijo z mediano 4 ure. Izračunaj verjetnost, da bo naprava delovala
brezhibno vsaj pet ur.

4. Neodvisni diskretni naključni spremenljivki X1 in X2 sta porazdeljeni pois-

sonsko, s parametroma µ1 oziroma µ2 . Izračunaj porazdelitev naključne spre-
menljivke Y1 = X1 + X2 .
 Izpit iz Verjetnosti v fiziki
29. 1. 2013

1. Drevo s kroglasto krošnjo s polmerom R, v kateri so listi tako drobni, da

njihovo porazdelitev po prostornini smatramo kot zvezno (in homogeno), se v
celoti osuje. Kakšno obliko ima masna porazdelitev listja po tleh v odvisnosti
od oddaljenosti od debla? [2 točki]

2. Tabela prikazuje podatke za pogostnost poplav v zadnjih 100 letih:

Število poplav (n) 0 1 2 3 4 5

Število let z n poplavami 24 35 24 12 4 1

Izračunaj pričakovano število poplav na leto in ustrezno varianco. Kaj se

glede na kriterij χ2 boljše prilagaja tem podatkom: Poissonova porazdelitev s
pravkar dobljenimi parametri ali binomska porazdelitev s parametroma Z = 5
in p = 0.3? [2 točki]

3. Študenta se dogovorita za sestanek med 08:00 in 09:00, ob tem pa se strinjata,

da nobeden od njiju ne bo čakal drugega dlje kot 15 minut. Kolikšna je
verjetnost, da se bosta srečala? [3 točke]

4. Veliko število palic dolžine 1 z udarcem naključno zlomimo na dveh mestih.

Izračunaj povprečno dolžino srednjih koščkov. Kako se rezultat spremeni, če
verjetnost, da se bo ob udarcu palica zlomila, linearno narašča od vrednosti
nič v izhodišču do konca palice? [3 točke]
 2. Izpit iz Verjetnosti v fiziki
1. 3. 2013

1. V preprostem modelu gibanja tečaja delnice predpostavimo, da se vsak dan

vrednost delnice zveča za eno enoto z verjetnostjo p ali zmanjša za eno enoto
z verjetnostjo 1 − p. Spremembe v različnih dnevih so neodvisne. Izračunaj
verjetnost: a) da ima delnica po dveh dneh nespremenjeno ceno; b) da ima
delnica po treh dneh ceno, ki je za 1 večja od prvotne; c) da se je vrednost
delnice prvi dan povečala za 1 ob pogoju, da se je po treh dneh povečala za 1.
[2 točki]

2. Izračunaj pričakovano vrednost in efektivni odmik (standardno deviacijo) vsote

pik pri metu dveh poštenih igralnih kock. [2 točki]

3. Gostota porazdelitve verjetnosti za zvezno naključno spremenljivko X ima

obliko  2
x /81 ; −3 < x < 6 ,
f (x) =
0 ; sicer .
Izračunaj ustrezno gostoto za spremenljivko U = X 2 . [3 točke]

4. Napravo, ki meri in zapisuje potresno aktivnost, namestimo v odročen kraj,

kjer je prvi dve leti po namestitvi ne bomo nadzirali, ali še deluje, kasneje
pa stalno. Čas, do katerega se naprava pokvari, je porazdeljen eksponentno s
povprečjem 3 leta. Izračunaj pričakovani čas, do katerega bomo odkrili, da je
naprava pokvarjena. [3 točke]
 3. Izpit iz Verjetnosti v fiziki
15. 7. 2013

1. Vržemo 12 šeststranih kock. Izračunaj verjetnost, da se vsako število pik pojavi

natanko po dvakrat. [2 točki]

2. Na postajališču se avtobusi od 7:00 dalje ustavljajo vsakih 15 minut (prihajajo

ob 7:00, 7:15, 7:30, in tako dalje). Študent pride na postajo ob času, ki je
enakomerno porazdeljen med 7:00 in 7:30. Izračunaj verjetnosti, da bo na
avtobus čakal a) manj kot 5 minut b) najmanj 12 minut. [2 točki]

3. Skupna gostota porazdelitve verjetnosti zveznih naključnih spremenljivk X in

Y je
2 e−x e−2y ; 0 < x < ∞ , 0 < y < ∞ ,

f (x, y) =
0 ; sicer .
Preveri, ali je f pravilno normirana in izračunaj verjetnosti: P (X > 1, Y < 1),
P (X < Y ) in P (X < a), kjer je a > 0 [3 točke].

4. Predpostavimo, da ima naključna spremenljivka X diskretno verjetnostno po-

razdelitev, ki je enakomerna:

1/3 ; x ∈ {1, 2, 3} ,
f (x) =
0 ; sicer .

Iz populacije, ki je porazdeljena v skladu s to porazdelitvijo, izberemo naključen

vzorec velikosti n = 36. Izračunaj verjetnost, da je vzorčno povprečje večje od
2.1 in manjše od 2.5. Uporabiš lahko tabelo na naslednji strani. [3 točke]
 Probability

Table entry for z is the

area under the
standard normal curve
to the left of z. z

TABLE A
Standard normal probabilities (continued)
z .00 .01 .02 .03 .04 .05 .06 .07 .08 .09

0.0 .5000 .5040 .5080 .5120 .5160 .5199 .5239 .5279 .5319 .5359
0.1 .5398 .5438 .5478 .5517 .5557 .5596 .5636 .5675 .5714 .5753
0.2 .5793 .5832 .5871 .5910 .5948 .5987 .6026 .6064 .6103 .6141
0.3 .6179 .6217 .6255 .6293 .6331 .6368 .6406 .6443 .6480 .6517
0.4 .6554 .6591 .6628 .6664 .6700 .6736 .6772 .6808 .6844 .6879
0.5 .6915 .6950 .6985 .7019 .7054 .7088 .7123 .7157 .7190 .7224
0.6 .7257 .7291 .7324 .7357 .7389 .7422 .7454 .7486 .7517 .7549
0.7 .7580 .7611 .7642 .7673 .7704 .7734 .7764 .7794 .7823 .7852
0.8 .7881 .7910 .7939 .7967 .7995 .8023 .8051 .8078 .8106 .8133
0.9 .8159 .8186 .8212 .8238 .8264 .8289 .8315 .8340 .8365 .8389
1.0 .8413 .8438 .8461 .8485 .8508 .8531 .8554 .8577 .8599 .8621
1.1 .8643 .8665 .8686 .8708 .8729 .8749 .8770 .8790 .8810 .8830
1.2 .8849 .8869 .8888 .8907 .8925 .8944 .8962 .8980 .8997 .9015
1.3 .9032 .9049 .9066 .9082 .9099 .9115 .9131 .9147 .9162 .9177
1.4 .9192 .9207 .9222 .9236 .9251 .9265 .9279 .9292 .9306 .9319
1.5 .9332 .9345 .9357 .9370 .9382 .9394 .9406 .9418 .9429 .9441
1.6 .9452 .9463 .9474 .9484 .9495 .9505 .9515 .9525 .9535 .9545
1.7 .9554 .9564 .9573 .9582 .9591 .9599 .9608 .9616 .9625 .9633
1.8 .9641 .9649 .9656 .9664 .9671 .9678 .9686 .9693 .9699 .9706
1.9 .9713 .9719 .9726 .9732 .9738 .9744 .9750 .9756 .9761 .9767
2.0 .9772 .9778 .9783 .9788 .9793 .9798 .9803 .9808 .9812 .9817
2.1 .9821 .9826 .9830 .9834 .9838 .9842 .9846 .9850 .9854 .9857
2.2 .9861 .9864 .9868 .9871 .9875 .9878 .9881 .9884 .9887 .9890
2.3 .9893 .9896 .9898 .9901 .9904 .9906 .9909 .9911 .9913 .9916
2.4 .9918 .9920 .9922 .9925 .9927 .9929 .9931 .9932 .9934 .9936
2.5 .9938 .9940 .9941 .9943 .9945 .9946 .9948 .9949 .9951 .9952
2.6 .9953 .9955 .9956 .9957 .9959 .9960 .9961 .9962 .9963 .9964
2.7 .9965 .9966 .9967 .9968 .9969 .9970 .9971 .9972 .9973 .9974
2.8 .9974 .9975 .9976 .9977 .9977 .9978 .9979 .9979 .9980 .9981
2.9 .9981 .9982 .9982 .9983 .9984 .9984 .9985 .9985 .9986 .9986
3.0 .9987 .9987 .9987 .9988 .9988 .9989 .9989 .9989 .9990 .9990
3.1 .9990 .9991 .9991 .9991 .9992 .9992 .9992 .9992 .9993 .9993
3.2 .9993 .9993 .9994 .9994 .9994 .9994 .9994 .9995 .9995 .9995
3.3 .9995 .9995 .9995 .9996 .9996 .9996 .9996 .9996 .9996 .9997
3.4 .9997 .9997 .9997 .9997 .9997 .9997 .9997 .9997 .9997 .9998
 4. Izpit iz Verjetnosti v fiziki
20. 9. 2013

1. V tovarni dnevno naredijo 850 izdelkov, od katerih je 50 defektnih. a) Vsak dan

iz celotne proizvodne serije izberemo dva izdelka (brez vračanja). Kolikšna je
verjetnost, da je drugi izdelek defekten, ob pogoju, da je prvi izdelek defekten?
b) Izberemo tri izdelke. Kolikšna je verjetnost, da sta prva dva defektna in
tretji ni? [2 točki]

2. Verjetnost, da v vzorcu vode najdemo neko nevarno spojino, je 10 %. Za-

jamemo 18 vzorcev. a) Kolikšna je verjetnost, da natanko dva vzorca vse-
bujeta nevarno spojino? b) Izračunaj še verjetnost, da vsaj štirje vsebujejo
nevarno spojino! [2 točki]

3. Izračunaj povprečje in varianco verjetnostne porazdelitve, ki je podana z gos-

toto  α−1 −x/β
 x e
; x>0,
f (x) = β α Γ(α)
0 ; x≤0,


in kjer je α, β > 0. [3 točke]

4. Naključna spremenljivka X označuje čas, ki je potreben, da se tvoj računalnik

poveže s strežnikom (v ms), spremenljivka Y pa čas, ki preteče, dokler te
strežnik ne identificira kot znanega uporabnika (v ms). Obe spremenljivki
merita čas od skupnega začetnega trenutka in seveda velja X < Y . Gostota
skupne porazdelitve verjetnosti je

fXY (x, y) = 6 · 10−6 exp(−0.001 x − 0.002 y) , x<y.

Preveri, ali je porazdelitev f normirana in izračunaj a) verjetnost, da X < 1000

in Y < 2000, ter b) verjetnost, da Y > 2000. [3 točke]
 Izpit iz Verjetnosti v fiziki
29. 1. 2014

1. V zaboju v vinski kleti imamo 32 steklenic vina, od katerih je osem pok-

varjenih. Iz zaboja na slepo vzamemo štiri steklenice za današnjo večerjo.
Kolikšna je verjetnost, da ne bo niti ena pokvarjena? [2 točki]

2. Izpit ima 200 vprašanj s po 4 možnimi odgovori, od katerih je vedno samo eden
pravilen. Od vseh vprašanj je 80 zajetih iz snovi, o kateri študent nima pojma,
zato se odloči, da bo pri njih odgovore izbral povsem naključno. Kolikšna je
verjetnost, da bo s takšno “metodo” pravilno odgovoril na najmanj 25 in največ
30 vprašanj od teh 80? Uporabiš lahko tabelo na naslednji strani. [2 točki]

3. Naključna spremenljivka X meri spremembo temperature, Y pa premik spek-

tra, ki ga oddaja neki kvantni sistem (oboje v primernih enotah). Skupna
gostota porazdelitve verjetnosti X in Y je

10xy 2 ; 0 < x < y < 1 ,
f (x, y) =
0 ; sicer .

Izračunaj ustrezni verjetnosti porazdelitvi za posamezno spremenljivko, torej

f1 (x) in f2 (y), ter pogojno verjetnostno gostoto f (y|x). Izračunaj še verjetnost,
da bo premik spektra večji od 0.5 ob pogoju, da se temperatura poveča za 0.25.
[3 točke]

4. Zaporedno opravljamo naključne poskuse, ki imajo enako verjetnost (50 %),

da vrnejo vrednost “uspeh” (U) ali “napaka” (N). Če se zgodi, da se v štirih
zaporednih poskusih pojavi napaka, NNNN, to imenujemo kritična napaka in
prenehamo z nadaljnimi poskusi. Kolikšna je verjetnost, da v 40 poskusih ne
pride do kritične napake? [3 točke]
 Probability

Table entry for z is the

area under the
standard normal curve
to the left of z. z

TABLE A
Standard normal probabilities (continued)
z .00 .01 .02 .03 .04 .05 .06 .07 .08 .09

0.0 .5000 .5040 .5080 .5120 .5160 .5199 .5239 .5279 .5319 .5359
0.1 .5398 .5438 .5478 .5517 .5557 .5596 .5636 .5675 .5714 .5753
0.2 .5793 .5832 .5871 .5910 .5948 .5987 .6026 .6064 .6103 .6141
0.3 .6179 .6217 .6255 .6293 .6331 .6368 .6406 .6443 .6480 .6517
0.4 .6554 .6591 .6628 .6664 .6700 .6736 .6772 .6808 .6844 .6879
0.5 .6915 .6950 .6985 .7019 .7054 .7088 .7123 .7157 .7190 .7224
0.6 .7257 .7291 .7324 .7357 .7389 .7422 .7454 .7486 .7517 .7549
0.7 .7580 .7611 .7642 .7673 .7704 .7734 .7764 .7794 .7823 .7852
0.8 .7881 .7910 .7939 .7967 .7995 .8023 .8051 .8078 .8106 .8133
0.9 .8159 .8186 .8212 .8238 .8264 .8289 .8315 .8340 .8365 .8389
1.0 .8413 .8438 .8461 .8485 .8508 .8531 .8554 .8577 .8599 .8621
1.1 .8643 .8665 .8686 .8708 .8729 .8749 .8770 .8790 .8810 .8830
1.2 .8849 .8869 .8888 .8907 .8925 .8944 .8962 .8980 .8997 .9015
1.3 .9032 .9049 .9066 .9082 .9099 .9115 .9131 .9147 .9162 .9177
1.4 .9192 .9207 .9222 .9236 .9251 .9265 .9279 .9292 .9306 .9319
1.5 .9332 .9345 .9357 .9370 .9382 .9394 .9406 .9418 .9429 .9441
1.6 .9452 .9463 .9474 .9484 .9495 .9505 .9515 .9525 .9535 .9545
1.7 .9554 .9564 .9573 .9582 .9591 .9599 .9608 .9616 .9625 .9633
1.8 .9641 .9649 .9656 .9664 .9671 .9678 .9686 .9693 .9699 .9706
1.9 .9713 .9719 .9726 .9732 .9738 .9744 .9750 .9756 .9761 .9767
2.0 .9772 .9778 .9783 .9788 .9793 .9798 .9803 .9808 .9812 .9817
2.1 .9821 .9826 .9830 .9834 .9838 .9842 .9846 .9850 .9854 .9857
2.2 .9861 .9864 .9868 .9871 .9875 .9878 .9881 .9884 .9887 .9890
2.3 .9893 .9896 .9898 .9901 .9904 .9906 .9909 .9911 .9913 .9916
2.4 .9918 .9920 .9922 .9925 .9927 .9929 .9931 .9932 .9934 .9936
2.5 .9938 .9940 .9941 .9943 .9945 .9946 .9948 .9949 .9951 .9952
2.6 .9953 .9955 .9956 .9957 .9959 .9960 .9961 .9962 .9963 .9964
2.7 .9965 .9966 .9967 .9968 .9969 .9970 .9971 .9972 .9973 .9974
2.8 .9974 .9975 .9976 .9977 .9977 .9978 .9979 .9979 .9980 .9981
2.9 .9981 .9982 .9982 .9983 .9984 .9984 .9985 .9985 .9986 .9986
3.0 .9987 .9987 .9987 .9988 .9988 .9989 .9989 .9989 .9990 .9990
3.1 .9990 .9991 .9991 .9991 .9992 .9992 .9992 .9992 .9993 .9993
3.2 .9993 .9993 .9994 .9994 .9994 .9994 .9994 .9995 .9995 .9995
3.3 .9995 .9995 .9995 .9996 .9996 .9996 .9996 .9996 .9996 .9997
3.4 .9997 .9997 .9997 .9997 .9997 .9997 .9997 .9997 .9997 .9998
 2. Izpit iz Verjetnosti v fiziki
28. 2. 2014

1. Avtomobilska zavarovalnica je prišla do naslednjih ugotovitev:

• Vse stranke zavarujejo vsaj en avto.

• 70 % strank zavaruje več kot en avto.
• 20 % strank zavaruje športni avto.
• Od strank, ki zavarujejo več kot en avto, jih 15 % zavaruje športnega.

Izračunaj verjetnost, da naključno izbrana stranka zavaruje natanko en avto

in da ta avto ni športni. [2 točki]

2. Delež X tekačev in delež Y tekačic, ki se udeležujejo tekem maratona, opisuje

skupna verjetnostna gostota

8xy , 0 ≤ y ≤ x ≤ 1 ,
f (x, y) =
0 , sicer .

Izračunaj kovarianco naključnih spremenljivk X in Y ter njun korelacijski

koeficient. [2 točki]

3. Med igranjem pikada (metanje puščice v okroglo tarčo s polmerom a) ugo-

tovimo, da je verjetnost, da puščica zadene krožni pas med r in r + dr, enaka
  r 2 
P (r ≤ R ≤ r + dr) = C 1 − dr ,
a

kjer je R oddaljenost točke zadetka od središča tarče in C konstanta. Izračunaj

verjetnost, da zadenemo osrednji del tarče, ki ima polmer b (seveda je b < a).
[3 točke]

4. Osebi A in B igrata igro, v kateri izmenično mečeta par igralnih kock. Zmaga
tisti, ki prvi vrže vsoto 7. Izračunaj verjetnost, da zmaga tisti, ki meče prvi
(A), in verjetnost, da zmaga tisti, ki meče drugi (B). Kolikšna je verjetnost,
da je v povprečju (po mnogih ponovitvah igre) igra neodločena? [3 točke]
 3. Izpit iz Verjetnosti v fiziki
23. 5. 2014

1. V škatlo položimo 5 rdečih in 4 bele kroglice. Zaporedoma iz nje izvlečemo

dve kroglici (brez vračanja). Izračunaj verjetnost, da je prva kroglica bela ob
pogoju, da je druga kroglica bela. [2 točki]

2. Kombinirana gostota verjetnosti zveznih naključnih spremenljivk X in Y je

 −(x+y)
e ; 0 < x < ∞ ,0 < y < ∞ ,
f (x, y) =
0 ; sicer .

Izračunaj verjetnostno gostoto za porazdelitev razmerja teh spremenljivk, X/Y .

[2 točki]

3. Osebi A in B ob istem času prideta k dvema blagajniškima okencema. Čas

njune “postrežbe” je naključna spremenljivka z eksponentno porazdelitvijo s
parametrom λA za prvo in λB za drugo okence. Izračunaj verjetnost, da B od
okenca odide prej kot A. [3 točke]

4. Diskretni spremenljivki X in Y lahko zavzemata vrednosti iz množice {−1, 0, 1}.

Določi takšno kombinirano verjetnostno funkcijo PXY (xi , yj ), da bosta glede
na njo spremenljivki X in Y neodvisni. Prepričaj se, da sta tedaj neodvisni
tudi spremenljivki X 2 in Y 2 ! [3 točke]
 Izpit iz Verjetnosti v fiziki
5. 2. 2015

1. Zveznima naključnima spremenljivkama X in Y ustreza kombinirana verjet-

nostna gostota

6xy(2 − x − y) ; 0 < x < 1 , 0 < y < 1 ,
f (x, y) =
0 ; sicer .

Izračunaj pogojno pričakovano vrednost spremenljivke X ob pogoju, da je

Y = y, kjer je 0 < y < 1. [2 točki]

2. Porazdelitev neodvisnih zveznih spremenljivk X in Y naj opisuje kombinirana

verjetnostna gostota
1 −(x2 +y2 )/2
fX,Y (x, y) = e , −∞ < x, y < ∞ .
2π
Izračunaj
√ skupno verjetnostno gostoto naključnih spremenljivk U in V , kjer je
U = X 2 + Y 2 , V = X/Y ! [2 točki]

3. Letalo potrebuje za let vsaj polovico svojih motorjev. Če vsak motor deluje
neodvisno z verjetnostjo (“zanesljivostjo”) p, za katere vrednosti p je trimo-
torno letalo varnejše kot petmotorno? [3 točke]

4. Skupina m ljudi vstopi v dvigalo v pritličju. Vsak naključno (in neodvisno

od ostalih ljudi) izbere eno od r nadstropij (j = 1, 2, . . . , r), kjer želi izstopiti.
Dvigalo se v nekem nadstropju ustavi samo v primeru, če želi izstopiti vsaj
en človek. Izračunaj pričakovano vrednost in varianco števila nadstropij, v
katerih se bo dvigalo ustavilo. [3 točke]
 2. Izpit iz Verjetnosti v fiziki
22. 5. 2015

1. V skledi je 7 jabolk in 5 hrušk. Sadeže enega po enega naključno jemljemo iz

sklede. Izračunaj verjetnost, da bo skleda prazna, ko iz nje vzamemo zadnje
jabolko. [2 točki]

2. Naj bo P fiksna točka na obodu kroga s polmerom r. Izberemo naključno

točko Q na obodu kroga. Izračunaj povprečno dolžino daljic P Q in njeno
varianco! [2 točki]

3. Neodvisno izžrebamo tri realna števila X1 , X2 in X3 , vsako porazdeljeno po

enakomerni porazdelitvi U (0, 1). Izračunaj verjetnost, da je X1 > X2 + X3 .
Kolikšna je verjetnost, da je največje od treh naključnih števil večje od vsote
ostalih dveh? [3 točke]

4. Radioaktivni izvir seva žarke v skladu s Poissonovo porazdelitvijo s parametrom

λ. Posamezen žarek zaznamo v števcu z verjetnostjo p, neodvisno od ostalih
žarkov. Naključna spremenljivka X meri število zaznanih žarkov v določenem
časovnem intervalu, spremenljivka Y pa število nezaznanih žarkov. Kakšno
porazdelitev imata X in Y ? Ali sta ti spremenljivki neodvisni? [3 točke]
 3. Izpit iz Verjetnosti v fiziki
17. 9. 2015

1. Zvezni naključni spremenljivki X ustreza verjetnostna gostota

 √

C x+ x ; 0<x<1,
fX (x) =
0 ; sicer .

Določi verjetnostno gostoto, ki ustreza spremenljivki Y = 1/X. [2 točki]

2. Med petimi baterijami sta dve slabi. Iščemo ju tako, da testiramo baterije eno
za drugo v naključnem vrstnem redu. Naj diskretna naključna spremenljivka
X meri število baterij, ki jih moramo testirati, da najdemo dve slabi. Določi
porazdelitev te spremenljivke. [2 točki]

3. Število tipkarskih napak na posamezni strani časopisa je porazdeljeno pois-

sonsko s povprečjem 1.2. Izračunaj verjetnost, da je število napak a) na četrti
strani enako 2; b) na naslovnici manj kot 3; c) na prvih desetih straneh skupno
5; d) na vseh štiridesetih straneh najmanj 3. [3 točke]

4. Elektronska naprava vsebuje vezji A in B. Vezje B je rezerva za A in se vključi

samo, če neha delovati A. Naprava preneha delovati, ko neha delovati B. Zvezni
naključni spremenljivki X in Y merita življenjski čas vezij A in B in imata
gostoto 
24/(x + y)4 ; x, y > 1 ,
fX,Y (x) =
0 ; sicer .
Izračunaj pričakovani čas okvare vezja in porazdelitev tega časa. [3 točke]
 Izpit iz Verjetnosti v fiziki
12. 2. 2016

1. Na loterijskem listku je 39 številk od 1 do 39. Obkrožiti jih moramo 7, glavni

dobitek (“sedmico”) pa dobimo, če je vseh 7 pravilnih. Izračunaj a) verjetnost
za glavni dobitek, če naključno izpolnimo eno samo srečko in b) verjetnost za
natanko en glavni dobitek, če igramo deset kol zapored! [2 točki]
2. S kratkotrajnim svetlobnim curkom intenzitete I = 20 posvetimo v človeško
oko. Število fotonov, ki pridejo do mrežnice, je naključna spremenljivka s
Poissonovo porazdelitvijo s povprečjem αI, kjer je α = 0.5. a) Kolikšna je
verjetnost, da pridejo do mrežnice trije ali štirje fotoni? b) Človek zazna
svetlobni curek le v primeru, da do mrežnice pride vsaj 10 fotonov. Kolikšna
je verjetnost, da človek sunek sploh zazna? c) Kolikšna je verjetnost, da je
do mrežnice prišlo 10 fotonov, če veš, da je človek curek zaznal? Pomagaš si
lahko s spodnjim grafom. [2 točki]

3. Pri sipanju elektronov na kristalu opazimo uklonsko “sliko” sipanih elektronov

s centralnim in stranskim maksimumom (ničti in prvi uklonski red), ki jo
opisuje verjetnostna gostota
1 −x2 /2σ12 1 −(x−a)2 /2σ22
 
f (x) = C e + e ,
σ1 2σ2
kjer je σ1 = 1 cm, σ2 = 2 cm, α = 4 cm in C konstanta. a) Skiciraj funkcijo f in
izračunaj normalizacijsko konstanto C. b) Izračunaj verjetnost, da se elektron
sipa v interval [1 cm, 2 cm]! (Uporabiš lahko tabelo na naslednji strani.) c)
Neki elektron smo zaznali pri x = 3 cm. Izračunaj verjetnost, da se je sipal v
prvem uklonskem redu! [3 točke]
4. V banki imamo dva opravka, prvega na okencu A in drugega na okencu B.
Čakalni časi so porazdeljeni eksponentno s parametroma λA = 0.2/min in
λB = 0.1/min. Ko uredimo vse na okencu A, se postavimo še pred B. Če
po 10 min pri okencu B še nismo postreženi, zapustimo banko. Izračunaj
verjetnost, da bomo uspešno opravili oba opravka v manj kot 20 min! Namig:
nariši si ustrezni verjetnostni gostoti. [3 točke]
Integral standardizirane normalne porazdelitve od 0 do z v razmikih po 0.01.

z 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
0.0 .0000 .0040 .0080 .0120 .0160 .0199 .0239 .0279 .0319 .0359
0.1 .0398 .0438 .0478 .0517 .0557 .0596 .0636 .0675 .0714 .0754
0.2 .0793 .0832 .0871 .0910 .0948 .0987 .1026 .1064 .1103 .1141
0.3 .1179 .1217 .1255 .1293 .1331 .1368 .1406 .1443 .1480 .1517
0.4 .1554 .1591 .1628 .1664 .1700 .1736 .1772 .1808 .1844 .1879
0.5 .1915 .1950 .1985 .2019 .2054 .2088 .2123 .2157 .2190 .2224
0.6 .2257 .2291 .2324 .2357 .2389 .2422 .2454 .2486 .2517 .2549
0.7 .2580 .2611 .2642 .2673 .2704 .2734 .2764 .2794 .2823 .2852
0.8 .2881 .2910 .2939 .2967 .2995 .3023 .3051 .3078 .3106 .3133
0.9 .3159 .3186 .3212 .3238 .3264 .3289 .3315 .3340 .3365 .3389
1.0 .3413 .3438 .3461 .3485 .3508 .3531 .3554 .3577 .3599 .3621
1.1 .3643 .3665 .3686 .3708 .3729 .3749 .3770 .3790 .3810 .3830
1.2 .3849 .3869 .3888 .3907 .3925 .3944 .3962 .3980 .3997 .4015
1.3 .4032 .4049 .4066 .4082 .4099 .4115 .4131 .4147 .4162 .4177
1.4 .4192 .4207 .4222 .4236 .4251 .4265 .4279 .4292 .4306 .4319
1.5 .4332 .4345 .4357 .4370 .4382 .4394 .4406 .4418 .4429 .4441
1.6 .4452 .4463 .4474 .4484 .4495 .4505 .4515 .4525 .4535 .4545
1.7 .4554 .4564 .4573 .4582 .4591 .4599 .4608 .4616 .4625 .4633
1.8 .4641 .4649 .4656 .4664 .4671 .4678 .4686 .4693 .4699 .4706
1.9 .4713 .4719 .4726 .4732 .4738 .4744 .4750 .4756 .4761 .4767
2.0 .4772 .4778 .4783 .4788 .4793 .4798 .4803 .4808 .4812 .4817
2.1 .4821 .4826 .4830 .4834 .4838 .4842 .4846 .4850 .4854 .4857
2.2 .4861 .4864 .4868 .4871 .4875 .4878 .4881 .4884 .4887 .4890
2.3 .4893 .4896 .4898 .4901 .4904 .4906 .4909 .4911 .4913 .4916
2.4 .4918 .4920 .4922 .4925 .4927 .4929 .4931 .4932 .4934 .4936
2.5 .4938 .4940 .4941 .4943 .4945 .4946 .4948 .4949 .4951 .4952
2.6 .4953 .4955 .4956 .4957 .4959 .4960 .4961 .4962 .4963 .4964
2.7 .4965 .4966 .4967 .4968 .4969 .4970 .4971 .4972 .4973 .4974
2.8 .4974 .4975 .4976 .4977 .4977 .4978 .4979 .4979 .4980 .4981
2.9 .4981 .4982 .4982 .4983 .4984 .4984 .4985 .4985 .4986 .4986
3.0 .4987 .4987 .4987 .4988 .4988 .4989 .4989 .4989 .4990 .4990
3.1 .4990 .4991 .4991 .4991 .4992 .4992 .4992 .4992 .4993 .4993
3.2 .4993 .4993 .4994 .4994 .4994 .4994 .4994 .4995 .4995 .4995
3.3 .4995 .4995 .4995 .4996 .4996 .4996 .4996 .4996 .4996 .4997
3.4 .4997 .4997 .4997 .4997 .4997 .4997 .4997 .4997 .4997 .4998
3.5 .4998 .4998 .4998 .4998 .4998 .4998 .4998 .4998 .4998 .4998
3.6 .4998 .4998 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999
3.7 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999
3.8 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999
3.9 .5000 .5000 .5000 .5000 .5000 .5000 .5000 .5000 .5000 .5000
 2. Izpit iz Verjetnosti v fiziki
25. 3. 2016

(Zaradi odsotnosti (službena pot) bodo rezultati izpita na voljo šele v drugem tednu
aprila. Prosim za razumevanje. SŠ.)

1. Na semaforju za pešče gorita rdeča in zelena luč v intervalih 50 s (rdeča) in

10 s (zelena). Izračunaj a) verjetnost, da se bo pešec, ki pride naključno do
semaforja, moral ustaviti; b) verjetnost, da se dva kadarkoli naključno izbrana
pešča ne ustavita; c) verjetnost, da se od petih naključno izbranih peščev dva
ustavita, trije pa ne. d) Pred semafor pride naključni pešec in 10 sekund za
njim še drugi. Kolikšna je verjetnost, da se bosta oba ustavila? [2 točki]

2. Z ampermetrom merimo konstanten tok I0 in dobimo šest vrednosti:

meritev i 1 2 3 4 5 6
vrednost Ii 15.3 14.8 14.3 15.0 14.1 15.2 µA

Določi interval zaupanja, na katerem s stopnjo zaupanja 0.95 pričakujemo

dejansko vrednost toka I0 ! Uporabiš lahko tabelo na naslednji strani. [2 točki]

3. Pogrešamo padalca in ne vemo, kje je: s 50 % verjetnostjo je še vedno na

štartu (x = y = 0), s 50 % verjetnostjo pa je vzletel in imel nesrečo nekje na
območju (x, y) ∈ [0, ∞) × [0, 1]. V tem primeru je verjetnostna gostota za
njegovo nahajanje
fX,Y (x, y) = Cx2 e−Ax y(1 − y) .
a) Izračunaj konstanto C in verjetnost, da ga najdejo na območju (x, y) ∈
[1/A, 2/A] × [0, 1]! b) Kje se najbolj splača začeti iskalno akcijo, če bi se
izkazalo, da ga ni na štartu? c) Denimo, da padalca niso našli na območju iz
vprašanja a) — kolikšna je verjetnost, da je na štartu, torej da sploh ni imel
nesreče? [3 točke]

4. Iz izvira v vodoravni smeri izhaja curek atomov litija (molska masa 7 kg/kmol)
in natrija (23 kg/kmol) v številskem razmerju 1:1 z maxwellsko porazdelitvijo
hitrosti pri temperaturi 373 K. Na razdalji 1 m od izvira je navpična plošča,
proti kateri skozi vakuum letijo atomi in se nanjo prilepijo. Izračunaj, na kateri
višini vzdolž plošče je razmerje koncentracij 1:2! Izračunaj še masno težišče
prilepljenih molekul. [3 točke]
Table 1: Kvantili tp Studentove porazdelitve t z ν prostostnimi stopnjami pri nekaj
značilnih (najpogosteje uporabljanih) vrednostih p od 0.55 do 0.999.

ν t0.55 t0.60 t0.70 t0.75 t0.80 t0.90 t0.95 t0.975 t0.99 t0.995 t0.999
1 0.158 0.325 0.727 1.000 1.376 3.08 6.31 12.7 31.8 63.7 3183
2 0.142 0.289 0.617 0.816 1.061 1.89 2.92 4.30 6.96 9.92 70.7
3 0.137 0.277 0.584 0.765 0.978 1.64 2.35 3.18 4.54 5.84 22.2
4 0.134 0.271 0.569 0.741 0.941 1.53 2.13 2.78 3.75 4.60 13.0
5 0.132 0.267 0.559 0.727 0.920 1.48 2.02 2.57 3.36 4.03 9.68
6 0.131 0.265 0.553 0.718 0.906 1.44 1.94 2.45 3.14 3.71 8.02
7 0.130 0.263 0.549 0.711 0.896 1.41 1.89 2.36 3.00 3.50 7.06
8 0.130 0.262 0.546 0.706 0.889 1.40 1.86 2.31 2.90 3.36 6.44
9 0.129 0.261 0.543 0.703 0.883 1.38 1.83 2.26 2.82 3.25 6.01
10 0.129 0.260 0.542 0.700 0.879 1.37 1.81 2.23 2.76 3.17 5.69
11 0.129 0.260 0.540 0.697 0.876 1.36 1.80 2.20 2.72 3.11 5.45
12 0.128 0.259 0.539 0.695 0.873 1.36 1.78 2.18 2.68 3.05 5.26
13 0.128 0.259 0.538 0.694 0.870 1.35 1.77 2.16 2.65 3.01 5.11
14 0.128 0.258 0.537 0.692 0.868 1.35 1.76 2.14 2.62 2.98 4.99
15 0.128 0.258 0.536 0.691 0.866 1.34 1.75 2.13 2.60 2.95 4.88
16 0.128 0.258 0.535 0.690 0.865 1.34 1.75 2.12 2.58 2.92 4.79
17 0.128 0.257 0.534 0.689 0.863 1.33 1.74 2.11 2.57 2.90 4.71
18 0.127 0.257 0.534 0.688 0.862 1.33 1.73 2.10 2.55 2.88 4.65
19 0.127 0.257 0.533 0.688 0.861 1.33 1.73 2.09 2.54 2.86 4.59
20 0.127 0.257 0.533 0.687 0.860 1.33 1.72 2.09 2.53 2.85 4.54
21 0.127 0.257 0.532 0.686 0.859 1.32 1.72 2.08 2.52 2.83 4.49
22 0.127 0.256 0.532 0.686 0.858 1.32 1.72 2.07 2.51 2.82 4.45
23 0.127 0.256 0.532 0.685 0.858 1.32 1.71 2.07 2.50 2.81 4.42
24 0.127 0.256 0.531 0.685 0.857 1.32 1.71 2.06 2.49 2.80 4.38
25 0.127 0.256 0.531 0.684 0.856 1.32 1.71 2.06 2.49 2.79 4.35
26 0.127 0.256 0.531 0.684 0.856 1.31 1.71 2.06 2.48 2.78 4.32
27 0.127 0.256 0.531 0.684 0.855 1.31 1.70 2.05 2.47 2.77 4.30
28 0.127 0.256 0.530 0.683 0.855 1.31 1.70 2.05 2.47 2.76 4.28
29 0.127 0.256 0.530 0.683 0.854 1.31 1.70 2.05 2.46 2.76 4.25
30 0.127 0.256 0.530 0.683 0.854 1.31 1.70 2.04 2.46 2.75 4.23
40 0.126 0.255 0.529 0.681 0.851 1.30 1.68 2.02 2.42 2.70 4.09
60 0.126 0.254 0.527 0.679 0.848 1.30 1.67 2.00 2.39 2.66 3.96
120 0.126 0.254 0.526 0.677 0.845 1.29 1.66 1.98 2.36 2.62 3.84
∞ 0.126 0.253 0.524 0.674 0.842 1.28 1.64 1.96 2.21 2.58 3.72
 3. Izpit iz Verjetnosti v fiziki
15. 9. 2016

1. Elektronska ključavnica na vratih se odpre samo, če vtipkamo pravilno

štirimestno kodo. (a) Izračunaj verjetnost, da uspemo vrata odpreti v
največ štirih poskusih! (b) Opazimo, da je tipkovnica okrog tipk 3, 5 in
0 bistveno bolj umazana kot drugod, zato sklepamo, da je pravilna koda
sestavljena samo iz teh treh cifer. Kolikšna je v tem primeru verjetnost,
da pravilno kodo uganemo v prvem poskusu? [2 točki]

2. Dron je pri slikanju ravninske pokrajine neznano kje y

111
000
000
111 111
000
000
111 111
000
000
111 111
000
000
111
strmoglavil. Po površju pokrajine je veliko kraških jam 000
111
000
111
000
111
000
111
000
111
000
111
000
111
000
111
000
111
000
111
000
111
000
111
z okroglimi odprtinami polmera R = 5 m, razporejenih v
neskončno kvadratno mrežo z mrežno razdaljo a = 200 m (glej 000
111
111
000 111
000 111
000 111
000R
000
111 000
111
000
111 000
111
000
111 000
111
000
111
000
111
sliko). (a) Kolikšna je verjetnost, da je dron padel v kraško 000
111 000
111
000
111 000
111
000
111 000
111
000
111

jamo? (b) Iz zadnjih podatkov o letu drona sledi, da se dron

zagotovo nahaja nekje na območju |x| ≤ x0 , |y| ≤ y0 , kjer je 000
111
111
000 000
111
111
000 000
111
111
000 000
111
111
000
000
111
000
111 000
111
000
111 000
111
000
111 000
111
000
111 x
x0 = y0 = 300 m, verjetnostna gostota za njegovo lego na tem 000
111 000
111 000
111 000
111
a
območju pa ima obliko
000
111
111
000 000
111
111
000 000
111
111
000 000
111
111
000
000
111
000
111 000
111
000
111 000
111
000
111 000
111
000
111
fX,Y (x, y) = C(x + x0 )(x − x0 )(y + y0 )(y − y0 ) , 000
111 000
111 000
111 000
111

kjer je C konstanta. Drona na površju kraške planote niso našli, torej je dron v eni izmed jam.
Oceni verjetnost, da je dron v jami pri x = y = 0! [2 točki]

3. Iz radioaktivnega vzorca letijo delci α in β skozi detektorja A in B (v tem vrstnem redu).

Detektorja zaznata samo delce, ki se v njiju ustavijo. Verjetnost, da se v detektorju A ustavi
delec α (β), je 0.9 (0.05). Verjetnost, da se v detektorju B ustavi delec α (β), je 0.01 (0.95). (a)
Kolikšna je verjetnost, da bo od 30 delcev β, ki priletijo iz vzorca, detektor A zaznal natanko 5
izmed njih? (b) V povprečju iz vzorca na uro zleti 50 delcev α. Kolikšno je pričakovano število
delcev α, ki jih po treh dneh zabeleži detektor B? (c) Denimo, da delci α in β letijo iz vzorca
v številskem razmerju 1 : 50. Kolikšna je verjetnost, da je neki delec, ki ga je zaznal detektor
A, delec α? [3 točke]

4. Na nekem cestnem odseku, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h, z radarjem merimo hitrosti
vozil, porazdeljene po N (50 km/h, 100 (km/h)2 ). Radar je “učinkovit”, če slika vsaj polovico
vozil, ki presežejo omejitev. Verjetnost, da radar slika vozilo, je odvisna od hitrosti vozila:


0 ; 0 ≤ v < 50 km/h ,
P (v) = C(v − 50 km/h) ; 50 km/h ≤ v < v ∗ ,
α

; v∗ ≤ v ,


1

kjer je C = 0.02 (km/h)−α in je v ∗ definirana z zvezo C(v ∗ − 50 km/h)α = 1. (a) Katere vrste
radar je “učinkovit”: α = 1 ali α = 2? (b) Za koliko bi se zmanjšalo število izrečenih kazni, če
bi se promet na tem odseku nekoliko umiril, tako da bi bila porazdelitev hitrosti vozil skladna
z N (49 km/h, 100 (km/h)2 )? Pomagaš si lahko z integrali na naslednji strani. [3 točke]
 √ √
Z 
2
 π 
exp −A(x − a) dx = − √ erf A(a − x) ,
2 A
Z   1  
(x − a) exp −A(x − a)2 dx = − exp −A(a − x)2 ,
2A √
Z   1   π √ 
(x − a)2 exp −A(x − a)2 dx = 2
(a − x) exp −A(a − x) − erf A(a − x) ,
2A 4A3/2
Z   1   
(x − a)3 exp −A(x − a)2 dx = − 2 exp −A(a − x)2 a2 A − 2aAx + Ax2 + 1 .
2A

Error Function Table

x
2
e−t dt
2
erf(x) = √
π 0

Hundredths digit of x
x 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
0.0 0.00000 0.01128 0.02256 0.03384 0.04511 0.05637 0.06762 0.07886 0.09008 0.10128
0.1 0.11246 0.12362 0.13476 0.14587 0.15695 0.16800 0.17901 0.18999 0.20094 0.21184
0.2 0.22270 0.23352 0.24430 0.25502 0.26570 0.27633 0.28690 0.29742 0.30788 0.31828
0.3 0.32863 0.33891 0.34913 0.35928 0.36936 0.37938 0.38933 0.39921 0.40901 0.41874
0.4 0.42839 0.43797 0.44747 0.45689 0.46623 0.47548 0.48466 0.49375 0.50275 0.51167
0.5 0.52050 0.52924 0.53790 0.54646 0.55494 0.56332 0.57162 0.57982 0.58792 0.59594
0.6 0.60386 0.61168 0.61941 0.62705 0.63459 0.64203 0.64938 0.65663 0.66378 0.67084
0.7 0.67780 0.68467 0.69143 0.69810 0.70468 0.71116 0.71754 0.72382 0.73001 0.73610
0.8 0.74210 0.74800 0.75381 0.75952 0.76514 0.77067 0.77610 0.78144 0.78669 0.79184
0.9 0.79691 0.80188 0.80677 0.81156 0.81627 0.82089 0.82542 0.82987 0.83423 0.83851
1.0 0.84270 0.84681 0.85084 0.85478 0.85865 0.86244 0.86614 0.86977 0.87333 0.87680
1.1 0.88021 0.88353 0.88679 0.88997 0.89308 0.89612 0.89910 0.90200 0.90484 0.90761
1.2 0.91031 0.91296 0.91553 0.91805 0.92051 0.92290 0.92524 0.92751 0.92973 0.93190
1.3 0.93401 0.93606 0.93807 0.94002 0.94191 0.94376 0.94556 0.94731 0.94902 0.95067
1.4 0.95229 0.95385 0.95538 0.95686 0.95830 0.95970 0.96105 0.96237 0.96365 0.96490
1.5 0.96611 0.96728 0.96841 0.96952 0.97059 0.97162 0.97263 0.97360 0.97455 0.97546
1.6 0.97635 0.97721 0.97804 0.97884 0.97962 0.98038 0.98110 0.98181 0.98249 0.98315
1.7 0.98379 0.98441 0.98500 0.98558 0.98613 0.98667 0.98719 0.98769 0.98817 0.98864
1.8 0.98909 0.98952 0.98994 0.99035 0.99074 0.99111 0.99147 0.99182 0.99216 0.99248
1.9 0.99279 0.99309 0.99338 0.99366 0.99392 0.99418 0.99443 0.99466 0.99489 0.99511
2.0 0.99532 0.99552 0.99572 0.99591 0.99609 0.99626 0.99642 0.99658 0.99673 0.99688
2.1 0.99702 0.99715 0.99728 0.99741 0.99753 0.99764 0.99775 0.99785 0.99795 0.99805
2.2 0.99814 0.99822 0.99831 0.99839 0.99846 0.99854 0.99861 0.99867 0.99874 0.99880
2.3 0.99886 0.99891 0.99897 0.99902 0.99906 0.99911 0.99915 0.99920 0.99924 0.99928
2.4 0.99931 0.99935 0.99938 0.99941 0.99944 0.99947 0.99950 0.99952 0.99955 0.99957
2.5 0.99959 0.99961 0.99963 0.99965 0.99967 0.99969 0.99971 0.99972 0.99974 0.99975
2.6 0.99976 0.99978 0.99979 0.99980 0.99981 0.99982 0.99983 0.99984 0.99985 0.99986
2.7 0.99987 0.99987 0.99988 0.99989 0.99989 0.99990 0.99991 0.99991 0.99992 0.99992
2.8 0.99992 0.99993 0.99993 0.99994 0.99994 0.99994 0.99995 0.99995 0.99995 0.99996
2.9 0.99996 0.99996 0.99996 0.99997 0.99997 0.99997 0.99997 0.99997 0.99997 0.99998
3.0 0.99998 0.99998 0.99998 0.99998 0.99998 0.99998 0.99998 0.99999 0.99999 0.99999
3.1 0.99999 0.99999 0.99999 0.99999 0.99999 0.99999 0.99999 0.99999 0.99999 0.99999
3.2 0.99999 0.99999 0.99999 1.00000 1.00000 1.00000 1.00000 1.00000 1.00000 1.00000
 Izpit iz Verjetnosti v fiziki
3. 3. 2017

1. Neodvisni naključni spremenljivki X in Y imata normalni verjetnostni gostoti,

prikazani na spodnjih grafih. Določi (a) pričakovani vrednosti in varianci X in
Y , (b) verjetnosti P (X < 0) in P (Y < 0) ter (c) verjetnostno gostoto spremenljivke
X + 2Y ! [2 točki]

1 1

fY (y)
fX (x)

FWHM = 8 a0
0 .5 FWHM = 10 a0 0 .5

0 0
−2 −1 0 1 2 −2 −1 0 4 a0 1 2
x y

2. Pri desetkratni meritvi mase dežnih kapljic smo dobili povprečno vrednost m =
0.23 g in nepristransko oceno za standardno deviacijo sm = 0.03 g. (a) Določi
interval zaupanja, na katerem s stopnjo zaupanja 0.99 pričakujemo populacijsko
povprečje mase kapljic! (b) Določi še interval zaupanja, na katerem lahko z verjet-
nostjo 0.9 pričakujemo populacijsko varianco mase! [2 točki]

3. Verjetnostna gostota naključne spremenljivke X se spreminja s časom kot

q 
fX (x; t) = C(t) xt/τ + 3(1 − x) , x ∈ [0, 1] , t≥0,

drugod pa je fX (x; t) = 0. (a) Izračunaj normalizacijo C(t)! (b) Ob katerem času

ima verjetnost P (0.5 ≤ X ≤ 1) maksimalno vrednost? Kolikšna je ta vrednost? (c)
Izračunaj časovno povprečje gostote fX (x; t) na intervalu 0 ≤ t ≤ 4τ ! Pri računu
lahko uporabiš spodnja integrala. [3 točke]
Z
1 √ √ 
√ dx = 2 x − 2α ln x + α
x+α
√ √
Z
x  √
√ dx = 2α2 ln x + α − 2α x + x .
x+α

4. Na naključnem mestu v kvadratnem krofu s stranico a je marmeladni nadev v obliki

kvadrata s stranico b = a/10. Verjetnostna gostota za lego središča nadeva je
konstantna za 0 ≤ |x|, |y| ≤ (a − b)/2 in nič izven tega območja. Krof razpolovimo
in naključno izberemo eno polovico. S pomočjo Cantellijeve neenakosti

var [X]
P (X ≥ E [X] + α) ≤
var [X] + α2

določi zgornjo mejo za verjetnost, da je v izbrani polovici krofa vsaj 3/4 vsega
nadeva! [3 točke]
Table 1: Kvantili tp Studentove porazdelitve t z ν prostostnimi stopnjami pri nekaj
značilnih (najpogosteje uporabljanih) vrednostih p od 0.55 do 0.999.

ν t0.55 t0.60 t0.70 t0.75 t0.80 t0.90 t0.95 t0.975 t0.99 t0.995 t0.999
1 0.158 0.325 0.727 1.000 1.376 3.08 6.31 12.7 31.8 63.7 3183
2 0.142 0.289 0.617 0.816 1.061 1.89 2.92 4.30 6.96 9.92 70.7
3 0.137 0.277 0.584 0.765 0.978 1.64 2.35 3.18 4.54 5.84 22.2
4 0.134 0.271 0.569 0.741 0.941 1.53 2.13 2.78 3.75 4.60 13.0
5 0.132 0.267 0.559 0.727 0.920 1.48 2.02 2.57 3.36 4.03 9.68
6 0.131 0.265 0.553 0.718 0.906 1.44 1.94 2.45 3.14 3.71 8.02
7 0.130 0.263 0.549 0.711 0.896 1.41 1.89 2.36 3.00 3.50 7.06
8 0.130 0.262 0.546 0.706 0.889 1.40 1.86 2.31 2.90 3.36 6.44
9 0.129 0.261 0.543 0.703 0.883 1.38 1.83 2.26 2.82 3.25 6.01
10 0.129 0.260 0.542 0.700 0.879 1.37 1.81 2.23 2.76 3.17 5.69
11 0.129 0.260 0.540 0.697 0.876 1.36 1.80 2.20 2.72 3.11 5.45
12 0.128 0.259 0.539 0.695 0.873 1.36 1.78 2.18 2.68 3.05 5.26
13 0.128 0.259 0.538 0.694 0.870 1.35 1.77 2.16 2.65 3.01 5.11
14 0.128 0.258 0.537 0.692 0.868 1.35 1.76 2.14 2.62 2.98 4.99
15 0.128 0.258 0.536 0.691 0.866 1.34 1.75 2.13 2.60 2.95 4.88
16 0.128 0.258 0.535 0.690 0.865 1.34 1.75 2.12 2.58 2.92 4.79
17 0.128 0.257 0.534 0.689 0.863 1.33 1.74 2.11 2.57 2.90 4.71
18 0.127 0.257 0.534 0.688 0.862 1.33 1.73 2.10 2.55 2.88 4.65
19 0.127 0.257 0.533 0.688 0.861 1.33 1.73 2.09 2.54 2.86 4.59
20 0.127 0.257 0.533 0.687 0.860 1.33 1.72 2.09 2.53 2.85 4.54
21 0.127 0.257 0.532 0.686 0.859 1.32 1.72 2.08 2.52 2.83 4.49
22 0.127 0.256 0.532 0.686 0.858 1.32 1.72 2.07 2.51 2.82 4.45
23 0.127 0.256 0.532 0.685 0.858 1.32 1.71 2.07 2.50 2.81 4.42
24 0.127 0.256 0.531 0.685 0.857 1.32 1.71 2.06 2.49 2.80 4.38
25 0.127 0.256 0.531 0.684 0.856 1.32 1.71 2.06 2.49 2.79 4.35
26 0.127 0.256 0.531 0.684 0.856 1.31 1.71 2.06 2.48 2.78 4.32
27 0.127 0.256 0.531 0.684 0.855 1.31 1.70 2.05 2.47 2.77 4.30
28 0.127 0.256 0.530 0.683 0.855 1.31 1.70 2.05 2.47 2.76 4.28
29 0.127 0.256 0.530 0.683 0.854 1.31 1.70 2.05 2.46 2.76 4.25
30 0.127 0.256 0.530 0.683 0.854 1.31 1.70 2.04 2.46 2.75 4.23
40 0.126 0.255 0.529 0.681 0.851 1.30 1.68 2.02 2.42 2.70 4.09
60 0.126 0.254 0.527 0.679 0.848 1.30 1.67 2.00 2.39 2.66 3.96
120 0.126 0.254 0.526 0.677 0.845 1.29 1.66 1.98 2.36 2.62 3.84
∞ 0.126 0.253 0.524 0.674 0.842 1.28 1.64 1.96 2.21 2.58 3.72
 2. Izpit iz Verjetnosti v fiziki
19. 6. 2017

1. Iz ozke luknje na dnu posode izteka voda (v 2 = 2gh). Pri petih zaporednih meritvah
hitrosti iztekanja, narejenih v tako kratkem času, da se medtem višina vode v posodi
praktično ne spremeni, dobimo vrednosti 3.50, 3.71, 3.25, 3.44 in 3.60 m/s. Določi
interval zaupanja za višino vode v posodi pri stopnji zaupanja 90 %! [2 točki]

2. V tkivo, ki ga ponazarja kvadratna mreža na sliki, vpada foton (puščica). Vozlišča

(◦) označujejo sipalne centre, kjer se foton z verjetnostjo 3/8 siplje na levo, z ver-
jetnostjo 3/8 na desno, z verjetnostjo 1/4 pa pot nadaljuje naravnost. Absorpcijski
koeficient kjer koli vzdolž poti fotona je µ = 1/a. Izračunaj verjetnost, da pri ve-
likem številu takšnih poskusov foton zazna detektor A oziroma B. (Zanemari poti,
daljše od 5a. Fotoni, ki pridejo do točke X, se tam absorbirajo.) [2 točki]

X X
a a
X X
a
X X
a

X
A B

3. Elektron v vodikovem atomu opisuje verjetnostna gostota (kvadrat valovne funkcije)

 2
1 r

fR,Θ,Φ (r, θ, φ) = e−r/a cos2 θ ,
32πa3 a2
kjer je a Bohrov polmer. (a) Izračunaj verjetnost, da najdemo elektron pri x > 0,
y > 0, z > 0 in r ∈ [a, ∞)! (b) Izračunaj pričakovano vrednost koordinate z ob
pogoju, da je z > 0. Pomagaš si lahko z integraloma na dnu strani. (c) Izračunaj
še pogojno verjetnost P (r > a | θ ≈ 3π/4)! [3 točke]

4. Pri gibanju delca v eni razsežnosti je verjetnost, da se delec v časovnem koraku τ

premakne za l v levo (desno), enaka pL = 0.5 + ε (pD = 0.5 − ε), kjer je ε  1. (a) S
kolikšno verjetnostjo bo delec po n = t/τ korakih prišel m = x/l stran od izhodišča?
(b) Ob času t vključimo potencial z odvisnostjo V (m) = αm−2 . Izračunaj in skiciraj
verjetnostno gostoto za vrednost potenciala, ki ga bo tedaj čutil delec! Upoštevaj
m  n, uporabiš lahko približek log k! ≈ k + log k, ki velja pri k  1. [3 točke]

Z  
x4 e−x dx = −e−x x4 + 4x3 + 12x2 + 24x + 24 ,
Z  
x5 e−x dx = −e−x x5 + 5x4 + 20x3 + 60x2 + 120x + 120 .
Table 1: Kvantili tp Studentove porazdelitve t z ν prostostnimi stopnjami pri nekaj
značilnih (najpogosteje uporabljanih) vrednostih p od 0.55 do 0.999.

ν t0.55 t0.60 t0.70 t0.75 t0.80 t0.90 t0.95 t0.975 t0.99 t0.995 t0.999
1 0.158 0.325 0.727 1.000 1.376 3.08 6.31 12.7 31.8 63.7 3183
2 0.142 0.289 0.617 0.816 1.061 1.89 2.92 4.30 6.96 9.92 70.7
3 0.137 0.277 0.584 0.765 0.978 1.64 2.35 3.18 4.54 5.84 22.2
4 0.134 0.271 0.569 0.741 0.941 1.53 2.13 2.78 3.75 4.60 13.0
5 0.132 0.267 0.559 0.727 0.920 1.48 2.02 2.57 3.36 4.03 9.68
6 0.131 0.265 0.553 0.718 0.906 1.44 1.94 2.45 3.14 3.71 8.02
7 0.130 0.263 0.549 0.711 0.896 1.41 1.89 2.36 3.00 3.50 7.06
8 0.130 0.262 0.546 0.706 0.889 1.40 1.86 2.31 2.90 3.36 6.44
9 0.129 0.261 0.543 0.703 0.883 1.38 1.83 2.26 2.82 3.25 6.01
10 0.129 0.260 0.542 0.700 0.879 1.37 1.81 2.23 2.76 3.17 5.69
11 0.129 0.260 0.540 0.697 0.876 1.36 1.80 2.20 2.72 3.11 5.45
12 0.128 0.259 0.539 0.695 0.873 1.36 1.78 2.18 2.68 3.05 5.26
13 0.128 0.259 0.538 0.694 0.870 1.35 1.77 2.16 2.65 3.01 5.11
14 0.128 0.258 0.537 0.692 0.868 1.35 1.76 2.14 2.62 2.98 4.99
15 0.128 0.258 0.536 0.691 0.866 1.34 1.75 2.13 2.60 2.95 4.88
16 0.128 0.258 0.535 0.690 0.865 1.34 1.75 2.12 2.58 2.92 4.79
17 0.128 0.257 0.534 0.689 0.863 1.33 1.74 2.11 2.57 2.90 4.71
18 0.127 0.257 0.534 0.688 0.862 1.33 1.73 2.10 2.55 2.88 4.65
19 0.127 0.257 0.533 0.688 0.861 1.33 1.73 2.09 2.54 2.86 4.59
20 0.127 0.257 0.533 0.687 0.860 1.33 1.72 2.09 2.53 2.85 4.54
21 0.127 0.257 0.532 0.686 0.859 1.32 1.72 2.08 2.52 2.83 4.49
22 0.127 0.256 0.532 0.686 0.858 1.32 1.72 2.07 2.51 2.82 4.45
23 0.127 0.256 0.532 0.685 0.858 1.32 1.71 2.07 2.50 2.81 4.42
24 0.127 0.256 0.531 0.685 0.857 1.32 1.71 2.06 2.49 2.80 4.38
25 0.127 0.256 0.531 0.684 0.856 1.32 1.71 2.06 2.49 2.79 4.35
26 0.127 0.256 0.531 0.684 0.856 1.31 1.71 2.06 2.48 2.78 4.32
27 0.127 0.256 0.531 0.684 0.855 1.31 1.70 2.05 2.47 2.77 4.30
28 0.127 0.256 0.530 0.683 0.855 1.31 1.70 2.05 2.47 2.76 4.28
29 0.127 0.256 0.530 0.683 0.854 1.31 1.70 2.05 2.46 2.76 4.25
30 0.127 0.256 0.530 0.683 0.854 1.31 1.70 2.04 2.46 2.75 4.23
40 0.126 0.255 0.529 0.681 0.851 1.30 1.68 2.02 2.42 2.70 4.09
60 0.126 0.254 0.527 0.679 0.848 1.30 1.67 2.00 2.39 2.66 3.96
120 0.126 0.254 0.526 0.677 0.845 1.29 1.66 1.98 2.36 2.62 3.84
∞ 0.126 0.253 0.524 0.674 0.842 1.28 1.64 1.96 2.21 2.58 3.72
 3. Izpit iz Verjetnosti v fiziki
15. 9. 2017

1. Naključna spremenljivka X je porazdeljena po binomski porazdelitvi s parametrom

p = 1/6 in N = 10. a) Izračunaj verjetnost, da je 3 ≤ X ≤ 6! b) Iskano verjetnost
oceni še tako, da binomsko porazdelitev aproksimiraš z normalno porazdelitvijo in
izračunaš ustrezni integral. (Glej tabelo na drugi strani.) [2 točki]

2. Kolona 250 vozil je obtičala na dvopasovni avtocesti zaradi prometne nesreče. Dolžine
vozil so porazdeljene približno po N (6.2 m, (2 m)2 ), razmiki med mirujočimi vozili
pa po N (2.2 m, (3 m)2 ). Kolikšna je verjetnost, da kolona sega do predora, ki je od
kraja nesreče oddaljen 1 km, ali dlje? [2 točki]

3. Kvadraten detektor za fotone je sestavljen iz 10 × 10 pikslov velikosti a × a v ravnini

(x, y). Središče detektorja je pri (5a, 5a). Fotoni nanj vpadajo pravokotno, njihovi
porazdelitvi v ravnini detektorja pa ustreza skupna verjetnostna gostota
(
C e−(x+y)/2a ; 0 ≤ x, y < ∞ ,
fX,Y (x, y) =
0 ; sicer .

a) Izračunaj verjetnost, da foton sploh zadene detektor! b) Izračunaj verjetnost, da

pri treh ponovitvah poskusa dva fotona detektiramo na območju [0, 2a]×[0, 2a] (štirje
vogalni piksli), eden pa sploh ni bil detektiran! c) Denimo, da je bil foton prvotno
izsevan le z verjetnostjo 1/5 in da detektor ni zaznal ničesar. Kolikšna je verjet-
nost, da foton dejansko ni bil izsevan? d) Poišči diskretno verjetnostno porazdelitev
(splošna formula), ki opisuje verjetnost za detekcijo v vsakem posameznem pikslu!
[3 točke]

4. Delec z maso m se giblje enakomerno pospešeno (pospešek a) po stranicah navpično

postavljenega enakostraničnega trikotnika s stranico L (glej sliko).

L L

L
A B

Gibanje se začne ob času nič v oglišču A s hitrostjo v0 na desno. Izračunaj po-

razdelitve
dP dP dP
, , ,
dWkin dWpot dW
ki ustrezajo enemu obhodu trikotnika ob naključnem trenutku. Spremenljivka W
pomeni celotno energijo, W = Wkin + Wpot . [3 točke]
Table 1: Integral standardizirane normalne porazdelitve od 0 do z v razmikih po 0.01.

z 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
0.0 .0000 .0040 .0080 .0120 .0160 .0199 .0239 .0279 .0319 .0359
0.1 .0398 .0438 .0478 .0517 .0557 .0596 .0636 .0675 .0714 .0754
0.2 .0793 .0832 .0871 .0910 .0948 .0987 .1026 .1064 .1103 .1141
0.3 .1179 .1217 .1255 .1293 .1331 .1368 .1406 .1443 .1480 .1517
0.4 .1554 .1591 .1628 .1664 .1700 .1736 .1772 .1808 .1844 .1879
0.5 .1915 .1950 .1985 .2019 .2054 .2088 .2123 .2157 .2190 .2224
0.6 .2257 .2291 .2324 .2357 .2389 .2422 .2454 .2486 .2517 .2549
0.7 .2580 .2611 .2642 .2673 .2704 .2734 .2764 .2794 .2823 .2852
0.8 .2881 .2910 .2939 .2967 .2995 .3023 .3051 .3078 .3106 .3133
0.9 .3159 .3186 .3212 .3238 .3264 .3289 .3315 .3340 .3365 .3389
1.0 .3413 .3438 .3461 .3485 .3508 .3531 .3554 .3577 .3599 .3621
1.1 .3643 .3665 .3686 .3708 .3729 .3749 .3770 .3790 .3810 .3830
1.2 .3849 .3869 .3888 .3907 .3925 .3944 .3962 .3980 .3997 .4015
1.3 .4032 .4049 .4066 .4082 .4099 .4115 .4131 .4147 .4162 .4177
1.4 .4192 .4207 .4222 .4236 .4251 .4265 .4279 .4292 .4306 .4319
1.5 .4332 .4345 .4357 .4370 .4382 .4394 .4406 .4418 .4429 .4441
1.6 .4452 .4463 .4474 .4484 .4495 .4505 .4515 .4525 .4535 .4545
1.7 .4554 .4564 .4573 .4582 .4591 .4599 .4608 .4616 .4625 .4633
1.8 .4641 .4649 .4656 .4664 .4671 .4678 .4686 .4693 .4699 .4706
1.9 .4713 .4719 .4726 .4732 .4738 .4744 .4750 .4756 .4761 .4767
2.0 .4772 .4778 .4783 .4788 .4793 .4798 .4803 .4808 .4812 .4817
2.1 .4821 .4826 .4830 .4834 .4838 .4842 .4846 .4850 .4854 .4857
2.2 .4861 .4864 .4868 .4871 .4875 .4878 .4881 .4884 .4887 .4890
2.3 .4893 .4896 .4898 .4901 .4904 .4906 .4909 .4911 .4913 .4916
2.4 .4918 .4920 .4922 .4925 .4927 .4929 .4931 .4932 .4934 .4936
2.5 .4938 .4940 .4941 .4943 .4945 .4946 .4948 .4949 .4951 .4952
2.6 .4953 .4955 .4956 .4957 .4959 .4960 .4961 .4962 .4963 .4964
2.7 .4965 .4966 .4967 .4968 .4969 .4970 .4971 .4972 .4973 .4974
2.8 .4974 .4975 .4976 .4977 .4977 .4978 .4979 .4979 .4980 .4981
2.9 .4981 .4982 .4982 .4983 .4984 .4984 .4985 .4985 .4986 .4986
3.0 .4987 .4987 .4987 .4988 .4988 .4989 .4989 .4989 .4990 .4990
3.1 .4990 .4991 .4991 .4991 .4992 .4992 .4992 .4992 .4993 .4993
3.2 .4993 .4993 .4994 .4994 .4994 .4994 .4994 .4995 .4995 .4995
3.3 .4995 .4995 .4995 .4996 .4996 .4996 .4996 .4996 .4996 .4997
3.4 .4997 .4997 .4997 .4997 .4997 .4997 .4997 .4997 .4997 .4998
3.5 .4998 .4998 .4998 .4998 .4998 .4998 .4998 .4998 .4998 .4998
3.6 .4998 .4998 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999
3.7 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999
3.8 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999
3.9 .5000 .5000 .5000 .5000 .5000 .5000 .5000 .5000 .5000 .5000
 Izpit iz Verjetnosti v fiziki
23. 2. 2018

1. Z vrstičnim mikroskopom na atomsko silo raziskujemo umazano površino v obliki

kvadrata s stranico 1000 nm. Nekje na njej je čisto območje, prav tako kvadratno, s
stranico 20 nm. Če z naključno postavitvijo konice naletimo na umazano območje,
konice ne premikamo več in poskus prekinemo. Če naletimo na čisto območje,
se nato premaknemo za 4 nm po vzorcu navzgor in nato še za 4 nm v desno. Spre-
menljivka S meri dolžino poti, ki jo konica prepotuje nad čistim območjem. Izračunaj

P (S = 0) , P (S = 8 nm) , P (S > 6 nm) .

(Tu S = 0 pomeni, da smo se takoj dotaknili umazanije.) [2 točki]

2. Od kraja A do kraja B vodita dve poti, dolgi 10 km oziroma 20 km. Na polovici

krajše poti je četrtino časa postavljena cestna zapora. Če naletimo nanjo, se moramo
vrniti v kraj A in iti po daljši poti. Izračunaj pričakovano vrednost in varianco
dolžine poti, če začetno pot iz kraja A izberemo naključno! [2 točki]

3. Naj bosta
fT (t) = C e−t/τ , fX,Y,Z (x, y, z) = D x2 y e−z/z0 ,
kjer je x2 + y 2 < R2 , y > 0 in t, z ∈ (0, ∞), normirani verjetnostni gostoti, ki opisu-
jeta čas in kraj naključnega dogodka. Vektor spremenljivk (X, Y, Z) in spremenljivka
T sta neodvisna. (a) Izračunaj verjetnost, da ima spremenljivka U = e−2T /τ vred-
nost med 0 in 0.5! (b) Izračunaj fX (x), fY (y) in fZ (z) ter preveri, katere izmed
spremenljivk X, Y in Z so (paroma) neodvisne! (c) Poišči verjetnostno gostoto

d2 F
fX,T (x, t) =
dx dt
in izračunaj pričakovano vrednost funkcije naključnih spremenljivk v(X, T ) = XT !
[3 točke]

4. Na cesti sta v razdalji 500 m postavljena semaforja. Na obeh sveti rdeča luč 15 s,
zelena pa 60 s. Povprečna hitrost, s katero avtomobili prevozijo razdaljo med se-
maforjema, je naključna spremenljivka, porazdeljena po N (20 m/s, (5 m/s)2 ). (a)
Izračunaj verjetnost, da naključnega avtomobila na nobenem semaforju ne ustavi
rdeča luč, če o usklajenosti semaforjev ne vemo ničesar! (b) Kolikšna pa je ta
verjetnost, če vemo, da se drugi semafor vedno odpre 20 s za prvim? [3 točke]
 2. Izpit iz Verjetnosti v fiziki
6. 7. 2018

1. Denimo, da je vsak tisoči bankovec v obtoku ponarejen, ne glede na svojo nominalno

vrednost. Nekdo nam za plača 200 e. Naključna spremenljivka X meri dejansko
vrednost, ki jo dobimo v žep. Izračunaj pričakovano vrednost in varianco X, če
dobimo znesek poplačan a) z enim bankovcem za 200 e ali b) z dvema bankovcema
za 100 e! [2 točki]
2. Zvezna naključna spremenljivka X je porazdeljena v skladu z verjetnostno gostoto
(
(C/σ)exp (−(x − a)2 /(2σ 2 )) ; x > 0 ,
fX (x) =
0 ; sicer ,
kjer je C normirna konstanta in a = 1.3 σ. Izračunaj P (X < a)! [2 točki]
3. Zvezni naključni spremenljivki X in Y sta porazdeljeni v skladu z verjetnostno
gostoto
(
A (x2 y 2 + Bx2 y + Cxy 2 + Dxy) e2x ; 0 < x, y < 1 ,
fX,Y (x, y) =
0 ; sicer ,
kjer je A normalizacijska konstanta. a) Za B = −1, C = 1 in D = 2 izračunaj pogo-
jno verjetnostno gostoto fX|Y (x|y), verjetnost P (X < 1/2|Y = 1/2) in pričakovano
vrednost naključne spremenljivke 1/(XY )! b) Kakšna mora biti zveza med kon-
stantami B, C in D, da bi bili spremenljivki X in Y neodvisni? [3 točke]
4. Zvezna naključna spremenljivka X je porazdeljena v skladu z verjetnostno gostoto


 −x ; −m ≤ x ≤ 0 ,
fX (x) = C x/2 ; 0 < x ≤ n ,


0 ; sicer ,
kjer sta m in n naravni števili in C normalizacijska konstanta. Naključna spre-
menljivka Y je takšna funkcija spremenljivke X:

0.5
y(x)

-0.5

-1
-4 -2 0 2 4
x

Izračunaj vse momente porazdelitve fY (y)! [3 točke]

 3. Izpit iz Verjetnosti v fiziki
20. 8. 2018

1. Prostornine kroglic V so porazdeljene v skladu z verjetnostno gostoto

(
v/2 − 1 ; 2 ≤ v ≤ 4 ,
fV (v) =
0 ; sicer .

a) Preveri, ali je verjetnostna gostota fV (v) normirana in b) izračunaj verjetnostno

gostoto, ki ustreza porazdelitvi gostote kroglic, ρ = m/V ! Masa posamezne kroglice
(v ustreznih enotah) je enaka m = 1. [2 točki]

2. Zvezna naključna spremenljivka X opisuje položaj na osi x, kamor v nekem poskusu

prileti dele, in je porazdeljena enakomerno na intervalu [−6 cm, 6 cm]. a) Izračunaj
pričakovane vrednosti X, |X|, X 2 in X 3 ! b) Na mesta x ∈ {−5, −3, −1, 1, 3, 5} cm
namestimo detektorje, ki so občutljivi največ 1 cm levo in desno od svojega središča.
Naključna spremenljivka Y naj pove lego detektorja, ki je zaznal delec. Ali je
pričakovana vrednost Y 2 večja ali manjša kot pričakovana vrednost X 2 ? [2 točki]

3. Neodvisni naključni spremenljivki X in Y sta porazdeljeni binomsko, s parametroma

p = 0.05 in N = 20 ter p0 = 0.04 in N 0 = 35. a) Izračunaj P (3 ≤ X ≤ 5)!
b) Binomsko porazdelitev aproksimiraj s Poissonovo porazdelitvijo in z njo oceni
verjetnost iz naloge a). c) Isto navodilo kot v b), le da binomsko porazdelitev
aproksimiraš z ustrezno normalno. d) Oceni še verjetnost P (3 ≤ X + 2Y ≤ 4)!
[3 točke]

4. Velikosti hitrosti molekul pri termičnem gibanju v treh dimenzijah so porazdeljene

v skladu z Maxwellovo porazdelitvijo,
 
(3d)
fV (v) = (2πσ 2 )−3/2 4πv 2 exp −v 2 /2σ 2 ,

kjer je σ = 1000 m/s. a) Kako so porazdeljene velikosti hitrosti molekul, če je

njihovo gibanje omejeno samo na dve prostorski dimenziji, namreč x in y? b) Znan
nam je podatek, da je velikost hitrosti naključno izbrane molekule, ki se giblje v
dveh dimenzijah, V , večja od njene pričakovane vrednosti,

V > V (2d) .

Kolikšna je tedaj verjetnost, da za takšno molekulo velja

|Vx | < V (2d) ,

kjer je Vx ustrezna naključna spremenljivka, ki meri komponento dvodimenzionalne

hitrosti v smeri x? [3 točke]
 Izpit iz Verjetnosti v fiziki
1. 3. 2019

1. Porazdelitev diskretne naključne spremenljivke X je podana z

x/(1 + x2 ) ; x = 3, 5, 7, 9 ,



fX (x) = 6/70 ; x = 4, 6, 8 ,


0 ; sicer .

Preveri, da je ta porazdelitev (skoraj točno) normirana in izračunaj pričakovano

vrednost naključne spremenljivke X(X − 2)! [2 točki]

2. Osebi A in B se odpravita na pot. Verjetnost, da A (oz. B) sploh ne doseže cilja,

je 1/10 (oz. 1/20). Neodvisni zvezni naključni spremenljivki TA in TB merita čas
potovanja posamezne osebe, če na cilj sploh prideta, in sta porazdeljeni v skladu
z gostotama fTA (tA ) = C oz. fTB (tB ) = D t2B , kjer 5 ≤ tA , tB ≤ 20 in C, D > 0.
Izračunaj verjetnost za (a) dogodek 1: A pride na cilj med tA = 10 in tA = 20;
(b) dogodek 2: A in B oba prideta na cilj, vendar A prej kot B; (c) dogodka 1 in 2
se zgodita hkrati! [2 točki]

3. V poskusu merimo vrednosti naključnih spremenljivk X in Y , ki jima ustreza (že

normirana) skupna verjetnostna gostota

α3
fX,Y (x, y) = (x + Cy) e−α(x+y) , 0 ≤ x, y < ∞ , C, α > 0 .
1+C

(a) Določi C tako, da bo X = 4/(3α)! (b) Izračunaj skupno verjetnostno po-

razdelitev spremenljivk U = 2X + Y in V = X + 2Y ter od tod še pričakovano
vrednost spremenljivke V ! Uporabi rešitev iz naloge (a) in α = 1. (c) Izračunaj
pričakovano vrednost X v primeru, da je tudi α naključna spremenljivka, in sicer z
enakomerno porazdelitvijo na [0.8, 1.2]! (Vrednost, ki jo α zavzame pri posameznem
poskusu, se med njim ne spreminja.) [3 točke]

4. Nepovezani delci v enorazsežnem nizu na sliki

m=3 1 3 1

x=0 a 2a 3a

se neodvisno drug od drugega termično gibljejo vzdolž vrisane premice. Porazdelitev

hitrosti i-tega delca (i = 1, 2, . . . , N ) je normalna,
1 2 2
fVi (vi ) = √ e−vi /(2σi ) ,
2π σi

kjer je σi2 = kB Ti /mi in Ti temperatura na mestu i-tega delca. Ta ima vzdolž niza
ob katerem koli času krajevno odvisnost T (x) = T0 e−x/a . Mase delcev so mi = 3
za lihe i in mi = 1 za sode. Izračunaj povprečje in varianco hitrosti gibanja težišča
celotnega niza! [3 točke]
 2. Izpit iz Verjetnosti v fiziki
7. 5. 2019

1. Radioaktivna izvira sevata žarke z energijo W1 (prvi izvir) oziroma W2 (drugi izvir),
meritev energij pa je podvržena statistični negotovosti, tako da so izmerjene vred-
nosti
W ∈ {1.32, 1.34, 1.21}MeV (prvi izvir)
W ∈ {0.95, 0.97, 1.01, 1.05, 1.07}MeV (drugi izvir)
Na podlagi teh vzorcev izračunaj verjetnost, da je W1 > W2 . [2 točki]

2. Zveznima naključnima spremenljivkama X in Y ustrezata verjetnostni gostoti

fX (x) = C x2 e−x , x ∈ [0, 1] , C = 6.23 ,

fY (y) = D (y − 1)2 e−y/2 ,

(porazdelitev za X je že normirana), med X in Y pa obstaja zveza Y = αX + β,

kjer je α, β > 0. Določi konstante D, α in β ter definicijsko območje verjetnostne
gostote fY ! [2 točki]

3. Neodvisni zvezni naključni spremenljivki X in Y opisuje skupna (že normirana)

verjetnostna gostota
 
fX,Y (x, y) = 0.005 xy eαx + e−αy , α=1, x, y ∈ [0, 3] .

a) Izračunaj X+Y ! b) Izračunaj verjetnostno gostoto fX ob pogoju, da je X+Y = 1!

c) Denimo, da parametra α ne poznamo, vemo pa, da lahko zavzame vrednost +1
ali −1. Trenutni rezultat poskusa je X = 1 in Y = 2. Kolikšna je verjetnost, da je
bil tedaj α = −1? [3 točke]

4. S strehe na višini z0 = 100 m, na katero priteka voda s pretokom 2 ml/s, padajo

na tla (z = 0) kaplje s prostornino 1 ml. Število kapelj na časovno enoto, X, je
poissonska naključna spremenljivka, tako da je

λn e−λ
P (X = n) =
n!
s primerno določenim λ. a) Dokaži, da so časi med zaporednima kapljama po-
razdeljeni eksponentno! b) Naredimo fotografijo, na kateri so vidne vse kaplje, ki
tisti hip padajo. Izračunaj pričakovano vrednost razmika med naključno izbranima
zaporednima kapljama! [3 točke]
 3. Izpit iz Verjetnosti v fiziki
9. 9. 2019

1. Zvezna naključna spremenljivka X je porazdeljena v skladu z (že normirano) ver-

jetnostno gostoto
1 2πx 3πx
    
fX (x) = sin2 + sin2 , x ∈ [0, L] .
L L L
Izračunaj verjetnostno gostoto za spremenljivko Y = e−2X in določi njeno definicij-
sko območje. [2 točki]

2. Zvezna naključna spremenljivka X je porazdeljena v skladu z verjetnostno gostoto

fX (x) = Cx2 , x ∈ [0, 10] .

a) Določi normalizacijsko konstanto C in izračunaj verjetnost, da je X ∈ [2, 3], če

veš, da velja X ∈
/ [4, 5]! b) Izračunaj pričakovano vrednost spremenljivke X ob
pogoju, da je X > 5! [2 točki]

3. Pri sipanju elektronov na kristalu opazimo uklonsko “sliko” sipanih elektronov s

centralnim in stranskim maksimumom (ničti in prvi red), ki jo opisuje verjetnostna
gostota h i
2 2 2 2
f (x) = C e−x /2σ + 3 e−(x−a) /2σ ,
kjer je σ = 1 cm, a = 3 cm in C konstanta. a) Določi C in izračunaj verjetnost za
sipanje v ničtem in prvem redu! b) Izračunaj verjetnost P (X ∈ [1, 2] cm) in verjet-
nost, da se 5 od 10 sipanih elektronov sipa v ta interval! c) Izračunaj verjetnost,
da se neki elektron sipa v ozek interval z X ∈ [0.99, 1.01] cm! Pomagaš si lahko s
tabelo na naslednji strani. [3 točke]

4. S strehe na višini z0 = 100 m, na katero priteka voda s pretokom 2 ml/s, padajo

na tla (z = 0) kaplje s prostornino 1 ml. Število kapelj na časovno enoto, X, je
poissonska naključna spremenljivka, tako da je

λn e−λ
P (X = n) =
n!
s primerno določenim λ. a) Dokaži, da so časi med zaporednima kapljama po-
razdeljeni eksponentno! b) Naredimo fotografijo, na kateri so vidne vse kaplje, ki
tisti hip padajo. Izračunaj pričakovano vrednost razmika med naključno izbranima
zaporednima kapljama! [3 točke]
Integral standardizirane normalne porazdelitve od 0 do z v razmikih po 0.01.

z 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
0.0 .0000 .0040 .0080 .0120 .0160 .0199 .0239 .0279 .0319 .0359
0.1 .0398 .0438 .0478 .0517 .0557 .0596 .0636 .0675 .0714 .0754
0.2 .0793 .0832 .0871 .0910 .0948 .0987 .1026 .1064 .1103 .1141
0.3 .1179 .1217 .1255 .1293 .1331 .1368 .1406 .1443 .1480 .1517
0.4 .1554 .1591 .1628 .1664 .1700 .1736 .1772 .1808 .1844 .1879
0.5 .1915 .1950 .1985 .2019 .2054 .2088 .2123 .2157 .2190 .2224
0.6 .2257 .2291 .2324 .2357 .2389 .2422 .2454 .2486 .2517 .2549
0.7 .2580 .2611 .2642 .2673 .2704 .2734 .2764 .2794 .2823 .2852
0.8 .2881 .2910 .2939 .2967 .2995 .3023 .3051 .3078 .3106 .3133
0.9 .3159 .3186 .3212 .3238 .3264 .3289 .3315 .3340 .3365 .3389
1.0 .3413 .3438 .3461 .3485 .3508 .3531 .3554 .3577 .3599 .3621
1.1 .3643 .3665 .3686 .3708 .3729 .3749 .3770 .3790 .3810 .3830
1.2 .3849 .3869 .3888 .3907 .3925 .3944 .3962 .3980 .3997 .4015
1.3 .4032 .4049 .4066 .4082 .4099 .4115 .4131 .4147 .4162 .4177
1.4 .4192 .4207 .4222 .4236 .4251 .4265 .4279 .4292 .4306 .4319
1.5 .4332 .4345 .4357 .4370 .4382 .4394 .4406 .4418 .4429 .4441
1.6 .4452 .4463 .4474 .4484 .4495 .4505 .4515 .4525 .4535 .4545
1.7 .4554 .4564 .4573 .4582 .4591 .4599 .4608 .4616 .4625 .4633
1.8 .4641 .4649 .4656 .4664 .4671 .4678 .4686 .4693 .4699 .4706
1.9 .4713 .4719 .4726 .4732 .4738 .4744 .4750 .4756 .4761 .4767
2.0 .4772 .4778 .4783 .4788 .4793 .4798 .4803 .4808 .4812 .4817
2.1 .4821 .4826 .4830 .4834 .4838 .4842 .4846 .4850 .4854 .4857
2.2 .4861 .4864 .4868 .4871 .4875 .4878 .4881 .4884 .4887 .4890
2.3 .4893 .4896 .4898 .4901 .4904 .4906 .4909 .4911 .4913 .4916
2.4 .4918 .4920 .4922 .4925 .4927 .4929 .4931 .4932 .4934 .4936
2.5 .4938 .4940 .4941 .4943 .4945 .4946 .4948 .4949 .4951 .4952
2.6 .4953 .4955 .4956 .4957 .4959 .4960 .4961 .4962 .4963 .4964
2.7 .4965 .4966 .4967 .4968 .4969 .4970 .4971 .4972 .4973 .4974
2.8 .4974 .4975 .4976 .4977 .4977 .4978 .4979 .4979 .4980 .4981
2.9 .4981 .4982 .4982 .4983 .4984 .4984 .4985 .4985 .4986 .4986
3.0 .4987 .4987 .4987 .4988 .4988 .4989 .4989 .4989 .4990 .4990
3.1 .4990 .4991 .4991 .4991 .4992 .4992 .4992 .4992 .4993 .4993
3.2 .4993 .4993 .4994 .4994 .4994 .4994 .4994 .4995 .4995 .4995
3.3 .4995 .4995 .4995 .4996 .4996 .4996 .4996 .4996 .4996 .4997
3.4 .4997 .4997 .4997 .4997 .4997 .4997 .4997 .4997 .4997 .4998
3.5 .4998 .4998 .4998 .4998 .4998 .4998 .4998 .4998 .4998 .4998
3.6 .4998 .4998 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999
3.7 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999
3.8 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999 .4999
3.9 .5000 .5000 .5000 .5000 .5000 .5000 .5000 .5000 .5000 .5000