PREDSTAVITEV TEHNOLOGOJE OFSETNEGA TISKA

Značilnosti tiskovne forme za mokri ofsetini tisk:

1. Nosilec: predstavlja netiskovno površino, iz aluminija.

2. Netiskovna površina: sprejme barvo in vlažilno raztopino (netiskovno površino je potrebno
najprej navlažiti.
3. Tiskovna površina: sprejme barvo in vlažilne raztopine pa ne.

Značilnosti tiskovne forme za suhi ofsetini tisk:

1. A) Nosilec: iz aluminija ali poliestra.

2. A) Tiskovna površina: sprejme barvo.
3. A) Netiskovna površina: silikonski sloj, ki barvo odbija (je ne sprejme).

Tiskovni člen ofsetnega tiska:

Zp. Št. Ime posameznega dela

1. Tiskovni material

2. Vlažilni sistem

3. Barvni sistem

4. Ploščni valj

5. Gumi valj

6. Odtis na tiskovni mat.

7. Tiskovni valj
TISKANJENA ENOBARVNEM OFSETNEM STROJU

Priprava tiskarske barve

Za tiskanje uporabite izbrano procesnotiskarskobarvona osnovi mineralnih oljin si poglejte njene

značilnosti. Po potrebni tiskarsko barvo ustrezno prilagodite za tisk.

Priprava vlažilne raztopine

Odmerite 500 ml vodeustrezne trdote,temperature 10 °C in dodajte 20% P-43 ISO sredstva za

vlaženje, za zmanjšanje površinske energije vlažilne raztopine. Po potrebi v vlažilno raztopino dodajte
še ostale dodatke oz. aditive.

Tiskovni material

Eksperimentalno tiskanje izvedite na tiskovnih materialih, ki serazlikujejo po gramaturiter po

površinskih in tiskarskih lastnostih.

Priprava tiskarskega stroja

V tiskarski stroj pravilno vstavite tiskovno formo. Naslonke za poravnavo tiskovnega materiala
nastavite na sredino. Tiskovni tlak prilagodite izbranemu tiskovnemu materialu. Na barvni sistem
tiskarskega stroja po celotni širini barvilca nanesite ustrezno količino tiskarske barve in pričnite z
eksperimentalnim tiskanjem.

Kontrola kakovosti tiska

Tisk nadzirajte s pomočjo optične gostote (ang. Density)100 % pokritosti in prirasta rastrske tonske
vrednosti (ang. Dot gain).

Ime dezitometra Exact- Xrite

Svetlobni vir D50

Status denzitometra E

Nastavitev načina merjenja (M1, M2, M3, M4) M3

Umeritev (»ničlanje«) Na tiskovni material

Merska podlaga 3 enaki listi iz naklade

Standardno obarvanje odtisa

1,50 (+/- 0,2)

Obarvanje na različnih materialih

Sijajno premazan papir bolj vpije barvo kot hrapav papir. Optična gostota je zato odvisna od
tiskovnega materiala.

Kakovost odtisa pri različnem tiskovnem tlaku

Tiskovni tlak je potrebno prilagoditi tiskovnemu materialu. Bolj, ko je tiskovni material strukturiran,
večji mora biti tiskovni tlak. Debelejši kot je material, pa mora biti tlak manjši.

Kaj se dogaja v primeru premajhnega in kaj v primeru prevelikega nanosa vlažilne raztopine na
tiskovno formo

Če je vlažilne tekočine premalo se barva prime tam kjer se ne bi smela. Če pa jo je preveč ta tekočina
izpodrine barvo iz tiskovnih površin.
DENZITOMETRIČNE CENILKE KAKOVOSTIOPTIČNA GOSTOTA, ZAMIK BARVITOSTI IN POSIVITEV

Merska podlaga

Ker papir ni popolnoma neprosojen, podlaga vpliva na rezultat merjenja. Denzitometrične meritve
enostransko potiskane tiskovine izvedite na beli podlagi (najmanj trije papirji iz naklade), meritve
obojestransko potiskane tiskovine pa na črni podlagi.

Izračun:

Dm –Srednja vrednostoptične gostote

Dl –Najnižja vrednosti optične gostote

Dh –Najvišja vrednost optične gostote

Zamik barvitosti

Posivitev

Zamik barvitosti (He): definira odstopanje tona merjene barve od teoretično idealne tona barve.

Posivitev (G): definira prisotnost nevtralne sive komponente, ki zmanjšuje nasičenost barve.

Barvni filtri

Procesna barva C M Y
Barvni filter R G B

Absolutna in relativna vrednost optične gostote

Iz absolutnih vrednosti dobimo tako da od dobljenih rezultatov odštejemo vrednost papirja.

Relativna vrednost < Absolutna vrednost

Absolutna optična gostota – denzitometer je ničlan na beli standard; podaja D tiskarske barve in
tiskovnega materiala.
Relativna optična gostota – denzitomete rje ničlan na papir; podaja D tiskarske barve brez D
tiskovnega materiala.

Optična gostota pri različnih rastrskih tonskih vrednostih

Optična gostota se povečuje, ker se absorbira več svetlobe in jo posledično manj refleksira.

Kontrola kakovosti v tisku

Za zagotavljanje dobre kakovosti tiska, je potrebno proces tiska stalno nadzirati zaradi različnih
spremenljivk, ki negativno vplivajo na kakovost tiska.

Proces tiska lahko nadziramo na 4 načine in sicer:

 Vizualno
 Denzitometrično
 Spektrofotometrično
 S slikovno analizo

Denzitometrija

Denzitometrija je veda, ki proučuje obnašanje snovi v interakciji s svetlobo.

Denzitometer je naprava za merjenje optične gostote in iz nje izpeljanih količin.

Optična gostota (obarvanje odtisa)

Optična gostota je lastnost snovi, ki pove koliko svetlobe se v njej absorbira. Bolj kot je snov temna,
večja je optična gostota.

 Večji je nanos TB, več svetlobe se absorbira, večja je optična gostota.

 Večja kot je pigmentiranost barve, večja je optična gostota.
 Večja kot je pokritost površine z barvo, večja je optična gostota.

Refleksijski in transmisijski denzitometer

Denzitometer meri delež svetlobe, ki jo površina snovi odbije ali prepušča, glede na standardni
etalon. Dobljena vrednost je logaritmična in je brez enot. Denzitometri delujejo na principu
aditivnega mešanja svetlob.
DENZITOMETRIČNA CENILKAKA KOVOSTIRELATIVNI TISKOVNI KONTRAST

Vrednost optične gostote optimalno obarvanega odtisa

Kr–relativni tiskovni kontrast

Ds–obarvanje polnega polja

Da–obarvanje rastrskega polja

Relativni tiskovni kontrast (Kr) določa optimalno oz. normalno obarvanje odtisa temnejših in
tričetrtinskih tonov (senc) v danih okoliščinah.

 Uporabno pri tisku na neobičajne in nestandardne tiskovne materiale.

 Vodilo za vzdrževanje razmerja vlažilne raztopine in barve.
 Merilo za kakovost tiska detajlov v sencah.

Meritve

 Meritve izvedemo na testni formi za vsako procesno barvo posebej!

 Izdelamo pahljačo odtisov min. od 100 –200 odtisov!
 Pomerimo vse kline po celotni širini tiskarske pole!
 Metoda je uporabna samo ob enakih pogojih tiska (TM, TB, T in RH,..)!

Relativni tiskovni kontrast

Metodo relativnega tiskovnega kontrasta uporabljamo takrat ko tiskamo nestandardne tiskovne

naklade.

1. Optimalno obarvan odtis je tisti, ki ima najvišji relativni tiskovni kontrast.

2. Na optimalno obarvanem odtisu pogledamo vrednost obarvanje polnega polja Ds.
3. Z dobljeno optimalno vrednostjo obarvanja Ds upravljamo proces tiska.

Optimalno obarvan odtis pod mikroskopom

Pro optimalno obarvanem odtisu lahko dobro vidimo veliko detajlov (tudi temnejše). Pri
preobarvanju se detajli izgubljajo.
DENZITOMETRIČNA CENILKA KAKOVOSTI RASTRSKA TONSKA VREDNOST

Izračun

A - Rastrska tonska vrednost

Da - Obarvanje pripadajočega rastrskega polja

Ds - Obarvanje polnega polja

n - korekcijski koeficient

Navidezna rastrska tonska vrednost Geometrijska rastrska tonska vrednost

Rastrska tonska vrednost

Rastrska tonska vrednost (A) poda delež (%) pokritosti posameznih polj z rastrskimi pikami.

Kritični faktor pri procesu barvne reprodukcije poltonskih slik je sprememba premera rastrske pike.

Uporaba rastrske tonske vrednosti:

 Kaj se dogaja z rastrskimi pikami.

 Za koliko so se rastrske pike povečale oz. koliko so se zmanjšale.
 Kateri tonski prehodi so problematični (svetli, srednji ali temni toni).

Navidezna (optična) rastrska tonska vrednost

Navidezna rastrska tonska vrednost poda delež (%) navidezne pokritosti takšno kot jo vidimo.

Uporabna v tisku, ker upošteva naše optično dojemanje količine tiskarske barve na papirju.

Geometrijska rastrska tonska vrednost

Geometrijska rastrska tonska vrednost poda delež (%) dejanske pokritosti.

Uporabna: dejanski delež s tiskarsko barvo pokrite površine rastrskega polja.

Prirast rastrske tonske vrednost

Prirastek: razlika med načrtovano A in odtisnjeno Ao.

Prirastek: pove kako se na odtisu odraža večtonska reprodukcija.

SPEKTROFOTOMETRIJA V TISKU

Za določanje barvnih razlik izmerite CIE L*a*b* barvne vrednosti odtisa in na podlagi
standardiziranih vrednosti iz standarda SIST ISO 12647-2 izračunajte barvne razlike po spodnji
formuli.

Izračun

△L* = Lv* -Ls*

△a* = av* -as*

△b* = bv* -bs*

Delovanje spektrofotometra

Spektrofotometerdoloči spekter barvi in iz standardiziranih barvnih vrednosti X, Y, Z poda: x, y; u‘, v‘;

L*a*b*, C*ab, hab…

CIE L*a*b* barvni prostor

Barvni prostor CIE L*a*b* opiše tri lastnosti barve: svetlost, nasičenost in barvni ton.

CIE L* a* b*:

 L* (svetlost)
 a* (rdeča –zelena)
 b* (rumena –modra)

Barvni obseg

Barvni obseg so vse barve, ki jih lahko zaznamo v nekem barvnem prostoru. Večji obseg dosega
premazani papir, nepremazani pa manjšega.

Barvni obseg določen po standardu SIST ISO 12647–2

Premazani TM:

 Večji barvni obseg

 Bolj nasičene barve
 Boljša kakovost tiska

Nepremazani TM:

 Manjši barvni obseg

 Manj nasičene barve
 Slabša kakovost tiska
Barvne razlike

Barvne razlike L*a*b* podajo odstopanje merjenega vzorca od standardnih vrednosti.

Dovoljeno odstopanje:

Vodenje procesa tiska dodatnih barv

Proces tiska dodatnih barv lahko vodimo na dva načina:

 Določanjem barvnih razlik E*ab (BestMatch)

 Merjenje optične gostote (D) pri določeni valovni dolžini (λ)
DENZITOMETRIČNA CENILKA KAKOVOSTI NAVZEMANJE TISKARSKIH BARV

Izračun:

T - Navzemanje dveh procesnih barv

D1 in 2 - Optična gostota sekundarne barve(R, G, B)

D1 - Optična gostota 1. tiskane tiskarske barve

D2 - Optična gostota 2. tiskane tiskarske barve

Navzemanje procesni barv pri različnih pogojih za večbarvi tisk

Slabše je tiskanje mokri – mokro, boljše pa mpro – suho. Pri tiskanju mokro – mokro. Je boljše
zaporedje barv cian in nato rumena. Pri mokro – suho pa ravno obratno.

Navzemanje tiskarskih barv

Navzemanje tiskarske barve (T) definira, kako prvo potiskana barva navzame naslednjo barvo v
primerjavi s tiskovnim materialom (100%)

 Vpliv na barvni obseg odtisa

 Vpliv na nasičenost sekundarnih in terciarnih barv

Dejavniki, ki vplivajo na navzemanje

 Vrstni red tiska barv

 Nabarvanje (količina nanosa barve)
 Sušenje (mokro –mokro, mokro –suho)
 Lepljivosti in viskoznosti tiskarskih barv
 Mehanske nastavitve tiskovnega člena
 Vlaženje

Navzemanje tiskarskih barv med tiskom preverjamo, kadar se spremenijo pogoji tiska kot so:
vlaženje, gumijeva napona, tiskovni tlak, tiskarska barva,…

Pomen navzemanja tiskarskih barv

Na večbarvnem ofsetnem tiskarskem stroju je praktično nemogoče doseči 100% navzemanja

tiskarskih barv, kjer bi skupna pokritost bila 400%.

Skupna pokritost znaša od 240 do 340%.

TISK PROCESNE TISKARSKE BARVE NA ENOBARVNEM OFSETNEM STROJU

Optična gostota (zahteve)

1,85 (za črno).

Prirast rastrske tonske vrednosti nadzirajte po celotni širini tiskarske pole na 75% rastrskem polju
(zahteve)

13%.

CIE Lab*barvne razlike nadzirajte po celotni širini tiskarske pole na polnem polju (zahteve)

L* = 16, a* = 0, b* = 0, ∆ Eab = 4.

TISKANJE NEPROCESNE TISKARSKE BARVE NA ENOBARVNEM OFSETNEM STROJU

Kako bi lahko barvno odstopanje med odtisnjeno in referenčno tiskarsko barvo še dodatno
zmanjšali.

Barvno odstopanje bi lahko dodatno zmanjšali, če bi v zelo majhni količini dodali še pantone
procesno modro (ker je bilo zelene preveč). Lahko bi zaradi presvetle barve povečali tudi pritisk.

SITOTISK

Lastnosti tiskarskih barv

Večji pigmentni delci – tiskovna forma ima večje odprtine, ali je UV sušeča ali termično, topilo je
lahko voda, lahko pri drugačnih pogojih spremeni lastnosti.

OPLEMENITENJE TISKOVINE

Kako lak vpliva na izgled tiskovine

Da tiskovini svetleč zaključek, barve so bol bogate, zaščiti tiskovino…

OSNOVE SLIKOVNE ANALIZE

Določanje lastnosti AM rastra

Kot: magenta: 45°, rumena: 90°:, cian: 105°, črna: 75°

Določanje ostrine robov in razlivanja tiskarske barve

V primerjavi z referenčnim elementom na tiskovni formi, ima element na nepremazanem tiskovnem

materialu večje odstopanje v površini, kot element na premazanem., kar kaže na slabšo kakovost
odtisa.

Določanje geometrijske rastrske tonske vrednosti

Vrednosti odstopajo pri višjih rastrskih tonskih vrednostih. S slikovno analizo izmerimo geometrijsko
rastrsko tonsko vrednost.

SLIKOVNA ANALIZA 2. DEL

Tiskovna neenakomernost odtisov

Bolj kot je tiskovna površina enakomerna, manjši razpon je na histogramu (tanjša črta)
NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE V OFSETNEM TISKU

Poleg zagotavljanja ustreznega nanosa in tona tiskarskih barv, je med procesom tiska potrebno sproti
odpravljati tudi vse nastale napake in nepravilnosti, ki kakorkoli vplivajo na kakovost reprodukcije.
Napake v tisku se lahko pojavijo zaradi:

 Mehanskih težav tiskarskega stroja (poškodba gumijeve napone, obrabljeni valji,..)

 Grafičnih materialov (TB, TM, TF, vlažilna raztopina)
 Slabo vodenje procesa tiska (odgovornost tiskarja)

Napake v ofsetnem tisku

Neskladje (neujemanje pozicije tiskovnih elementov)

 Se pojavi vedno pri novi pripravi tiskarskega stroja za tisk.

Prašni delci v tiskarskem stroju

 Na tiskovni formi
 Na gumijevem valju

Premajhna količina vlažilne raztopine

 Premalo vlažilne raztopine

Prevelika količina vlažilne raztopine

 Preveč vlažilne raztopine lahko povzroči slabo dimenzionalno stabilnost TM in s tem do

neskladje odtisa.

Toniranje (prenos barve na netiskovne površine)

 Voda v vlažilni raztopini pretrda

 Poškodovani netiskovni elementi (preveč jedkani)
 TB neustrezne reologije (oleofinev hidrofilne)
Vlaknjenje papirja in poškodba tiskovnega material

Delci premaza ali vlakna se zaradi visokih sil pri tisku iztrgajo iz tiskovnega materiala in se prilepijo na
dele tiskarskega stroja.

 Prevelika hitrost tiska

 Preveč lepljiva in viskozna tiskarska barva
 Slabo porozen tiskovni material
 Slabe mehanske in površinske lastnosti tiskovnega materiala
 Previsoki tiskovni tlak

Ghosting (prenos neželenih tiskovnih površin na določene dele tiskovine)

 Pojavi se lahko na A ali B strani tiskovine

 Pojavi zaradi neuskladitveploščnega valja in barvilca
 Na strani B se pojavi zaradi prepočasnega sušenja TB

Lepljenje listov in slaba adhezija TB

 TB se prepočasi suši
 Nezadostno prašenje predhodne pole
 Neustrezne površinske lastnosti tiskovnega materiala

Deformacija rastrskih pik

 Zamikanje
 Dubliranje
 Mazanje
 Prirastek

Premajhen tiskovni tlak

 Premajhen tiskovni tlak zaradi poškodbe gumijeve napone. Vidno na večjih površinah.

Mottling (tiskovna neenakomernost)

Pojavi se zaradi:

 Neenakomerne penetracije in absorpcije tiskarske barve v tiskovni material

 Zaradi prisotne vlažilne raztopine iz prejšnjega tiskovnega člena
Nazobčanje robov in razlivanje barve

Obe napaki se pojavita zaradi slabih površinskih lastnosti tiskovne podlage.

 Preveč vpojna površina

 Preveč hrapava površina

Moire