TSG-1-004 - 2022 - Energetska Učinkovitost Stavb

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Tehnična smernica za graditev

TSG-1-004: 2022
ENERGIJSKA UČINKOVITOST STAVB
izdaja
2
Tehnična smernica za graditev

TSG-1-004:2022

TEHNIČNA SMERNICA ENERGIJSKA UČINKOVITOST STAVB TSG-1-004: 2022
TEHNIČNA SMERNICA TSG-1-004: 2022
Na podlagi tretjega odstavka 36. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21)
minister za okolje in prostor izdaja tehnično smernico
Minister za okolje in prostor
mag. ANDREJ VIZJAK
Številka: 35102-3/2021-2550
V Ljubljani, 10. 5. 2022
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 1 od 141

TSG-1-004: 2022 TEHNIČNA SMERNICA ENERGIJSKA UČINKOVITOST STAVB
Ta smernica se izda ob upoštevanju postopka informi

ranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi
postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih
predpisov in pravil za storitve informacijske družbe
(UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).
Druga izdaja tehnične smernice TSG-1-004:2022 v celoti
nadomešča prvo izdajo tehnične smernice TSG-1-004:
2010.
Oblikovanje in prelom: IDFL d.o.o.

Risbe izdelal: IDFL d.o.o. po predlogi
prof. dr. Saša Medveda, Fakulteta za strojništvo
2 od 141 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

KAZALO
0 UVOD 5
0.1 POMEN IN VLOGA TEHNIČNE SMERNICE 5
0.1.1 Zakonska podlaga za izdajo tehnične smernice 5
0.1.2 Pravilnik in pravni okvir veljavnosti tehnične smernice 5
0.1.3 Pravne posledice (ne)uporabe tehnične smernice 8
0.2 REFERENČNI DOKUMENTI 10
0.2.1 Predpisi EU 10
0.2.2 Slovenski predpisi 11
0.2.3 Tehnični standardi SIST 12
0.2.4 Tehnični standardi in tehnična poročila ISO 16
0.2.5 Priporočila, usmeritve, navodila ipd. 16
0.3 POMEN OZNAK PO SIST EN ISO 52000-1 16
1 POMEN IZRAZOV 20
2 STAVBE, ZA KATERE SE PREVERJA ENERGIJSKA UČINKOVITOST 28

2.1 VRSTE STAVB IN ENERGETSKIH CON PO EPBD 28
2.2 PRAVILA ZA DOLOČITEV ENERGETSKIH CON 29
2.3 DELITEV STAVB Z VIDIKA DOLOČANJA ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI STAVB 30
2.4 REFERENČNA STAVBA 30
2.5 OZNAKE VRSTE STAVB V TEHNIČNI SMERNICI 30
2.6 KONDICIONIRANA POVRŠINA STAVBE ALI CONE 30
3 SMERNICE ZA ZAGOTAVLJANJE ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI PRI ZASNOVI STAVB 32

3.1 ARHITEKTURNA ZASNOVA 32
3.2 ZASNOVA OGREVANJA 32
3.3 ZASNOVA PRIPRAVE TSV 33
3.4 ZASNOVA PREZRAČEVANJA 33
3.5 ZASNOVA HLAJENJA IN KLIMATIZACIJE 34
3.6 ZASNOVA NARAVNE IN ELEKTRIČNE OSVETLITVE 34
3.7 UČINKOVITE AVTOMATIZACIJE IN NADZOR STAVBE 34
3.8 PODPORA E-MOBILNOSTI 35
3.9 PRILAGOJENOST STAVBE NA PAMETNO DELOVANJE IN PAMETNE INFRASTRUKTURNE SISTEME 35
3.10 VPLIVI NA OKOLJE 35
4 MATERIALI ZA VODNIKE 36
4.1 ENERGIJSKA UČINKOVITOST TSS V ENERGETSKO NEZAHTEVNIH STAVBAH 36
4.2 ENERGIJSKA UČINKOVITOST TSS V ENERGETSKO MANJ ZAHTEVNIH IN ENERGETSKO
ZAHTEVNIH STAVBAH 36
4.2.1 TSS za ogrevanje 36
4.2.2 TSS za pripravo TSV 36
4.2.3 TSS za ogrevanje in pripravo TSV 36
4.2.4 TSS za hlajenje 36
4.2.5 TSS za mehansko prezračevanje 37
4.2.6 TSS za klimatizacijo 37
4.2.7 TSS za razsvetljavo 37
4.2.8 TSS za avtomatizacijo in nadzor 37
4.2.9 Prilagojenosti stavbe na pametno delovanje in pametne infrastrukturne sisteme ter e-mobilnostv 37
5 ZUNANJI PODNEBNI POGOJI, KI SE UPORABIJO PRI DOLOČITVI ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI STAVB 38

5.1 SENČENJE GRADNIKOV OVOJA STAVBE PRI STACIONARNEM MODELIRANJU 39
5.1.1 Senčenje gradnikov ovoja stavbe zaradi nadstreškov pri stacionarnem modeliranju 41
5.1.2 Senčenje gradnikov ovoja stavbe zaradi stranskih ovir pri stacionarnem modeliranju 42
5.1.3 Senčenje gradnikov ovoja stavbe zaradi okoliških ovir pri stacionarnem modeliranju 42
5.1.4 Skupni faktor senčenja več senčil pri stacionarnem modeliranju 43
5.1.5 Mesečno sončno obsevanje na senčen gradnik 43
5.2 ABSOLUTNA VLAŽNOST OKOLIŠKEGA ZRAKA 43

6 POGOJI NOTRANJEGA OKOLJA, KI SE UPORABIJO PRI DOLOČITVI ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI STAVB 44
7 NOTRANJA BREMENA, KI SE UPORABIJO PRI DOLOČITVI ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI STAVB 50
8 DOKAZOVANJE ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI STAVBE 56

8.1 DOKAZOVANJE ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI STAVBE ZA PODROČJE GRADBENE FIZIKE 56
8.1.1 Toplotna prehodnost gradbenih konstrukcij in gradnikov ovoja stavb 58
8.1.2 Toplotna prehodnost linijskih in točkovnih toplotnih mostov 58
8.1.3 Prehoda vodne pare v gradnikih toplotnega ovoja stavbe 59
8.1.4 Faktor površinske temperature gradnikov toplotnega ovoja stavbe 60
8.1.5 Faktorji toplotne stabilnosti gradnikov toplotnega ovoja stavbe 60
8.1.6 Specifični koeficient transmisijskih toplotnih izgub H‘tr toplotnega ovoja stavbe 61
8.1.7 Skupna energijska prehodnost sončnega sevanja transparentnega gradnika in transparentnega
gradnika s senčili 61
8.1.8 Transmitivnost naravne svetlobe transparentnega gradnika ovoja stavbe 62
8.1.9 Povprečni faktor dnevne svetlobe 62
8.1.10 Tesnost toplotnega ovoja stavbe 62
8.1.11 Koeficient transmisijskih in ventilacijskih toplotnih izgub stavbe 63
8.1.12 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe 66
8.1.13 Razmernik potrebne toplote za ogrevanje in potrebnega hladu za hlajenje energetsko zahtevne stavbe 67
8.2 POTREBNA ENERGIJA ZA ZAGOTAVLJANJE BIVALNEGA UGODJA V NOTRANJEM OKOLJU 67
8.2.1 Potrebna dovedena toplota za ogrevanje in odvedena toplota za hlajenje stavbe 69
8.2.2 Potrebna toplota za pripravo TSV 77
8.2.3 Potrebna energija za navlaževanje in razvlaževanje zraka v notranjem okolju 80
8.3 DOKAZOVANJE ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI STAVBE ZA PODROČJE PROIZVODNJE IN
PRETVARJANJA ENERGIJ 83
8.3.1 Dovedena energija TSS za ogrevanje, TSV in hlajenje 87
8.3.2 Dovedena energija za mehansko prezračevanje 89
8.3.3 Dovedena energija za klimatizacijo vključno z navlaževanjem in razvlaževanjem zraka 92
8.3.4 Dovedena energija za razsvetljavo 92
8.3.5 Avtomatizacija stavb in kazalnik BAC 96
8.3.6 Prilagojenost stavbe na pametno delovanje SRI 96
9 KAZALNIKI ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI sNES 97

9.1 DOVEDENA IN UTEŽENA DOVEDENA ENERGIJA ZA DELOVANJE STAVBE (TSS) 97
9.2 POTREBNA PRIMARNA ENERGIJA ZA DELOVANJE TSS 99
9.3 FAKTOR UJEMANJA NA STAVBI PROIZVEDENEGA IN IZ STAVBE ODDANEGA ENERGENTA 101
9.4 RAZMERNIK OVE V PRIMARNI ENERGIJI, POTREBNI ZA DELOVANJE TSS 102
9.5 VPLIVI NA OKOLJE, KI JIH POVZROČA RABA ENERGIJE ZA TSS 102
9.6 KAZALNIKI ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI sNES 103
10 ZAHTEVANA RABA OVE V STAVBI 107

10.1 PASIVNI SISTEMI OGREVANJA STAVBE 109
10.2 PASIVNI SISTEMI HLAJENJA 109
10.3 NARAVNA OSVETLITEV 109
10.4 AKTIVNO NARAVNO OGREVANJE IN HLAJENJE 110
10.4..1 Predgrevanje in predhlajenje zraka za prezračevanje z zemeljskim prenosnikom toplote 111
10.5 SOLARNI OGREVALNI SISTEMI 112
10.6 SOLARNI HLADILNI SISTEMI 112
10.7 ELEKTRIČNO IN TOPLOTNO GNANE TOPLOTNE ČRPALKE 113
10.8 SKUPNA KOTLOVNICA 114
10.9 DALJINSKO OGREVANJE IN HLAJENJE 114
10.10 FOTONAPETOSTNI SISTEMI, PV/T IN VETRNICE 115
10.10..1 Termični-fotonapetostni sistemi116
10.10.2 Vetrnice 116
10.11 V STAVBE VGRAJENI SISTEMI ZA SOPROIZVODNJO TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE 117
11 REFERENČNI GRADNIKI REFERENČNIH STAVB IN REFERENČNIH TSS 118
Priloga 1 132

0 UVOD
0.1 POMEN IN VLOGA TEHNIČNE SMERNICE
0.1.1
Zakonska podlaga za izdajo tehnične smernice
(1) To tehnično smernico je na podlagi 36. člena Gradbe 4. privzeti mednarodni standard (SIST ISO),
nega zakona (Uradni list RS, št. 199/21; v nadaljnjem 5. privzeti tuji standard (na primer SIST DIN) in
besedilu: GZ-1) izdal minister za okolje in prostor, ki je 6. druge javno dostopne tehnične specifikacije.
pristojen za področje graditve objektov.
(5) 34. člen GZ-1 določa, da lahko predpisi zahtevajo obve
(2) 36. člen GZ-1 določa, da se s tehnično smernico za zno uporabo standardov ali smernic oziroma določijo,
graditev objektov za določene vrste objektov natančno da velja domneva, da je določen element skladen z
opredelijo priporočene tehnične rešitve, s katerimi se zahtevami gradbenega predpisa, če ustreza zahtevam
doseže izpolnjevanje bistvenih zahtev za projektiranje, standardov oziroma tehničnih smernic. Če gradbeni
gradnjo in vzdrževanje objektov ter določi izbrane ravni predpisi vsebujejo domnevo o skladnosti, zakon in
oziroma razrede gradbenih proizvodov in materialov, pravilnik opredeljujeta tudi pristojne organe za odlo
ki se smejo vgrajevati, ter način njihove vgradnje. čanje in postopek, v katerem se dokaže, da je projekt,
v katerem ni bila uporabljena priporočena metoda,
(3) GZ-1 v 25. členu določa, da morajo objekti izpolnjevati temveč je pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni inženir
bistvene zahteve glede na namen, vrsto, velikost, zmo pri svojem delu uporabil rešitve iz zadnjega stanja
gljivost, predvidene vplive in druge značilnosti objekta gradbene tehnike in zagotavlja vsaj enako stopnjo
ter izpolnjevati druge zahteve. Zahteve, navedene v izpolnjevanja bistvenih zahtev oziroma varnosti kot
tem členu GZ-1, je treba upoštevati pri novogradnjah, projekt, pripravljen z uporabo tehničnih smernic.
rekonstrukcijah stavb, manjših rekonstrukcijah, vzdr
ževanju ali spremembi namembnosti rabe stavb. Če Zadnje stanje gradbene tehnike je stanje, ki v tre
gre za spreminjanje stavbe, se energijska učinkovitost nutku, ko se projektira ali gradi, pomeni doseženo
stavb ne sme poslabšati. Za stavbe, varovane na pod stopnjo razvoja tehničnih zmogljivosti gradbenih
lagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, proizvodov, procesov in storitev, ki temeljijo na
se lahko glede zagotavljanja minimalne energijske priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkušenj s
učinkovitosti uporabijo izjeme, kot to omogoča šesti področja graditve objektov, ob hkratnem upošteva
odstavek 25. člena GZ-1 in kot to določa Pravilnik o učin nju razumnih stroškov (43. točka prvega odstavka
koviti rabi energije v stavbah (v nadaljnjem besedilu: 3. člena GZ-1).
pravilnik ali PURES-3).
0.1.2
(3) Bistvene zahteve, ki jih določa GZ-1 za objekte (stavbe), Pravilnik in pravni okvir veljavnosti tehnične smernice
so:
(1) Energijska učinkovitost stavb je z vidika graditve
1. mehanska odpornost in stabilnost,
objektov opredeljena v šesti bistveni zahtevi GZ-1, to
2. varnost pred požarom,
je »varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in raba
3. higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja,
obnovljivih virov energije«, ki je bolj natančno oprede
4. varnost pri uporabi,
ljena v 31. členu GZ-1, z vidika varstva okolja pa tudi v
5. zaščita pred hrupom,
tretji bistveni zahtevi »higienska in zdravstvena zaščita
6. varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in raba
ter zaščita okolja«, ki je opredeljena v 28. členu GZ-1.
obnovljivih virov energije,
7. univerzalna graditev in raba objektov, 31. člen
8. trajnostna raba naravnih virov. (varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in raba
obnovljivih virov energije)
(4) V 37. členu GZ-1 je določen vrstni red drugih normativnih
dokumentov, s katerimi se določajo zahteve in pravila, (1) Objekti morajo zaradi varčevanja z energijo in ohra
usmeritve, značilnosti za dejavnosti ali njihovi rezultati, njanja toplote ter čim večje rabe obnovljivih virov
torej tudi zagotavljanje bistvenih zahtev objektov in s energije zagotavljati učinkovito rabo energije in
tem tudi energijske učinkovitosti stavb. Kot določa GZ-1, rabo obnovljivih virov energije na področju toplotne
se za doseganje bistvenih zahtev uporabljajo tehnične zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja ali njihove
smernice, lahko pa tudi drugi normativni dokumenti kombinacije, priprave tople vode in razsvetljave v
v naslednjem vrstnem redu: stavbah ter drugih tehničnih sistemov, povezanih
1. tehnična smernica za graditev (TSG), s sistemi stavbe. Čim večji del energije za delovanje
2. privzeti evropski standard (SIST EN), sistemov v stavbi mora biti zagotovljen iz obnovljivih
3. izvirni slovenski standardizacijski dokument (SIST), virov energije.

lastnosti pitne vode tako, da vplivajo na njeno zdra

(2) Objekt mora biti v prostoru ustrezno orientiran
vstveno ustreznost.
in zasnovan z ugodnim razmerjem med površino
toplotnega ovoja stavbe in njegovo kondicionirano (4) Vse prostore v objektih, dostopne ljudem, je treba
prostornino. Prostori morajo biti energijsko optimalno osvetliti v skladu z njihovo namembnostjo. Bivalni
razporejeni. Z materiali in elementi konstrukcije in in delovni prostori, v katerih se dalj časa zadržujejo
celotno zunanjo površino objekta mora biti omogo ljudje, morajo biti osvetljeni z naravno svetlobo, ki
čeno učinkovito upravljanje energijskih tokov. je zadostna z vidika zdravja in dobrega počutja. Če
primerna naravna osvetlitev ni tehnično izvedljiva,
(3) Sistem ogrevanja mora ob najmanjših toplotnih
se lahko delovni prostori osvetlijo tudi z umetno
izgubah zagotoviti ustrezno raven notranjega to
razsvetljavo.
plotnega ugodja.
(5) V objektih je treba zagotoviti notranje ugodje in ka
(4) S pasivnimi gradbenimi elementi je treba zagoto
kovost zraka. Dimne pline iz kurilnih naprav je treba
viti, da se med sončnim obsevanjem in ob hkratnih
odvesti na prosto tako, da nista ogrožena zdravje ljudi
visokih zunanjih temperaturah zraka prostori v
in okolje. Prezračevalni in klimatizacijski sistemi ne
objektu zaradi sončnega obsevanja ne pregrejejo.
smejo ogrožati zdravja ljudi ali negativno vplivati na
Če s temi rešitvami v objektu ni mogoče zagotoviti
pravilno odvajanje produktov zgorevanja iz kurilnih
predpisanega toplotnega ugodja, se uporabijo sistemi
naprav.
intenzivnega nočnega hlajenja oziroma prezračevanja
prostorov in druge alternativne rešitve. Če z uporabo (6) Objekti morajo imeti higiensko in zdravstveno neo
teh pristopov ni mogoče zagotoviti predpisanega porečen sistem zbiranja in odvajanja komunalnih,
toplotnega ugodja, se uporabi sistem za hlajenje padavinskih in industrijskih odpadnih voda ter drugih
stavbe. odpadnih tekočin.
(5) Če z naravnim prezračevanjem v prostorih ni mogoče (7) Objekte je treba ščititi pred posledicami talne vode,
doseči predpisane kakovosti zraka, se uporabi sistem atmosferskih padavin, vode iz napeljav objekta in pred
hibridnega ali mehanskega prezračevanja, ki mora neželeno vlago. Preprečiti je treba škodljivo nabiranje
omogočati učinkovito vračanje toplote zraka. vlage zaradi kondenzacije vodne pare v gradbenih
elementih objektov in na njihovih površinah.
(6) Topla voda se praviloma zagotavlja z učinkovitim
daljinskim ogrevanjem. Če to ni mogoče, se energij (2) PURES-3 je sprejet na podlagi GZ-1 in bolj natančno
ska učinkovitost tega sistema zagotovi z energijsko ureja zahteve glede varčevanja z energijo in rabo ob
učinkovitimi generatorji in hranilniki tople vode. novljivih virov energije v stavbah zaradi zaščite okolja,
Zagotoviti je treba energijsko učinkovit razvod, ima naslednje pomembnejše vsebine:
zmanjšan pretok tople vode in regulacijo sistema. - vsebina in uporaba (1. člen),
- izrazi (2. člen),
(7) Učinkovita raba energije za razsvetljavo se zagotavlja
- uporaba pravilnika glede na klasifikacijo stavbe (3.
z naravno osvetlitvijo. Če to ni mogoče, se uporabijo
člen),
energijsko učinkovita svetila in pripadajoči elementi
- celovita in delna energetska prenova stavb (4. člen),
ter ustrezna regulacija.
- razvrstitev stavb (5. člen),
28. člen - referenčna stavba (6. člen),
(higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja) - tehnična smernica (7. člen),
- robni pogoji (8. člen),
(1) V objektih je treba zagotoviti higiensko in zdravstveno - vhodni podatki (9. člen),
zaščito. Objekti ne smejo ogrožati zdravja ljudi ali - zagotavljanje energijske učinkovitosti stavb (10. člen),
povzročiti čezmerne obremenitve okolja. - kazalniki energijske učinkovitosti stavbe za področje
gradbene fizike (11. člen),
(2) Objekti in deli objektov morajo zagotavljati, da
- kazalniki energijske učinkovitosti stavbe za področje
so onesnaževanje notranjega in zunanjega zraka,
proizvodnje in pretvarjanja energij (12. člen),
odvajanje odpadnih voda, ravnanje z odpadki ter
- kazalnik ROVE (13. člen),
ionizirajoča in elektromagnetna sevanja čim manjša
- izjeme pri sistemih za pretvarjanje OVE (14. člen),
in ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti.
- izpusti ogljikovega dioksida (15. člen),
3) V objektih, v katerih se zadržujejo ljudje, mora biti na - priporočen vrstni red rabe OVE (16. člen),
voljo pitna voda. Opremljeni morajo biti z zadostnim - dodatne omejitve in zahteve (17. člen),
številom sanitarij. Deli objekta, ki so v stiku s pitno - tehnično poročilo (18. člen),
vodo ali drugimi vplivi (na primer mikrobiološko - izkaz o energijskih lastnostih stavbe (19. člen),
onesnaženje, nenameren povratni tok), ne smejo - mejne vrednosti učinkovite rabe energije v preho
spremeniti fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških dnem obdobju (20. člen),

- izračun energijske učinkovitosti stavb v prehodnem

– proizvajajo v državah Evropskega združenja za
obdobju (21. člen), prosto trgovino (EFTA), ki so hkrati podpisnice
- zamenjava generatorja toplote za pripravo TSV v Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.
prehodnem obdobju (22. člen),
- izdelava projektne dokumentacije v prehodnem (4) Ta pravilnik se izvaja v skladu z Uredbo (ES)
obdobju (23. člen), št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- prenehanje veljavnosti (24. člen), 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo
- začetek veljavnosti (25. člen), nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvo
- priloga 1 in priloga 2, de, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o
razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L št. 218 z
ki se s to tehnično smernico bolj natančno opredeljujejo. dne 13. 8. 2008, str. 21).
(4) Prvi člen PURES-3 opredeljuje področje uporabe tega (5) Ta pravilnik se uporablja pri projektiranju in gradnji
pravilnika: novih stavb, rekonstrukciji obstoječih stavb ali nji
hovih delov in pri vzdrževanju stavb ter spremembi
1. člen namembnosti.
(vsebina pravilnika)
(5) Pravilnik v sedmem členu določa, da so nadaljnje zah
(1 Ta pravilnik določa tehnične zahteve za graditev teve, postopki, predpisi, smernice in tehnični standardi,
skoraj nič energijskih stavb, ki morajo biti izpolnjene pravila stroke itd., ki jih je treba upoštevati pri določanju
za doseganje energijske učinkovitosti stavb na po energijske učinkovitosti stavb in rabe OVE, določeni v
dročju lastnosti toplotnega ovoja stavbe, tehničnih
tej smernici. Določa pa tudi način, kako in kdaj se lahko
stavbnih sistemov (v nadaljnjem besedilu: TSS),
uporabljajo drugi dokumenti namesto te smernice.
ogrevanja, hlajenja, klimatizacije, prezračevanja
ali njihove kombinacije, priprave tople sanitarne
7. člen
vode (v nadaljnjem besedilu: TSV), razsvetljave, av
(vsebina in uporaba)
tomatizacije in nadzora TSS, zagotavljanja lastnih
obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: (1) TSG-1-004 določa gradbene ukrepe oziroma rešitve za
OVE) vključno s proizvodnjo električne energije na doseganje energijske učinkovitosti stavb, s katerimi
kraju samem, zagotavljanja podpore e-mobilnosti so izpolnjene zahteve tega pravilnika. TSG-1-004 do
za potrebe uporabnikov stavb, v skladu z Direktivo loča tudi metode in poenostavitve ter robne pogoje,
2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne ki se uporabijo pri določitvi kazalnikov energijske
19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L učinkovitosti stavb.
št. 153 z dne 18. 6. 2010, str. 13), zadnjič spremenjeno
z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in (2) Če so pri gradnji stavb v celoti izpolnjene zahteve in
Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energet doseženi ukrepi oziroma rešitve, navedene v tehnični
ske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb smernici iz prejšnjega odstavka oziroma v dokumen
(ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega tih, na katere se TSG-1-004 sklicuje, velja domneva,
parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, da stavba izpolnjuje zahteve tega pravilnika.
2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in
2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv (3) Glede izpolnjevanja zahtev energijske učinkovitosti
Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi stavb se lahko namesto ukrepov in rešitev, navedenih
Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in v TSG-1-004, iz prvega odstavka tega člena uporabijo:
Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1) (v nadalj - rešitve iz drugih tehničnih standardov, tehničnih
njem besedilu: Direktiva 2010/31/EU). smernic, tehničnih specifikacij ali drugih dokumen
tov, ki dosegajo najmanj takšne ravni zahtev, kot so
(2) Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informi določene s standardi mandata Evropske komisije
ranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega M/480, ali
parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o do - rešitve zadnjega stanja tehnike, ki zagotavljajo
ločitvi postopka za zbiranje informacij na področju vsaj enako raven energijske učinkovitosti stavb,
tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske kot je določeno s TSG-1-004,
družbe (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1). pri čemer je treba izpolniti tiste zahteve TSG-1-004,
na katere se ta pravilnik izrecno sklicuje in jih je treba
(3) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za pro
upoštevati pri doseganju predpisanih kazalnikov
izvode, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo, ki
energijske učinkovitosti stavb.
zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega
interesa, kot je določena v zakonodaji Republike (4) Če se za zagotavljanje energijske učinkovitosti obrav
Slovenije, zakonito: navane stavbe uporabijo ukrepi in druge rešitve iz
– proizvajajo oziroma tržijo v drugih državah članicah prejšnjega odstavka, je treba zaradi medsebojne
Evropske unije in Turčiji odvisnosti posameznih rešitev in ukrepov te uporabiti
ali v celoti.

(6) Ta tehnična smernica določa naslednje vsebine, ki jih je dokazovanje izpolnjevanja zahtev energijske učinko
treba upoštevati pri določitvi energijske učinkovitosti vitosti in rabe OVE v stavbi ni potrebno.
stavb:
(3) Investitor, pooblaščeni inženir ali pooblaščeni arhitekt
- navedbo nacionalnih in drugih standardov (v nadalj
(v nadaljnjem besedilu: udeleženci pri graditvi) mora pri
njem besedilu: standardi EPB);
izvajanju ukrepov po tej tehnični smernici in uporabi
- dodatna pojasnila in zahteve, ki se nanašajo na
ter kombiniranju ukrepov iz referenčnih (podpornih)
razvrstitev stavb; dokumentov vedno poskrbeti za njihovo usklajenost
- smernice za zagotavljanje energijske učinkovitosti, in sprejemljivost z zahtevami PURES-3. Projektiranje z
ki jih je treba upoštevati pri zasnovi stavb; uporabo v smernici navedenih podpornih dokumentov,
- smernice za zagotavljanje energijske učinkovitosti, kot so druge tehnične smernice, tehnični standardi,
ki jih je treba upoštevati pri zasnovi TSS; navodila proizvajalcev ipd., se uporabijo tako, kot je
- robne pogoje zunanjega okolja; določeno s to smernico.
- robne pogoje notranjega okolja;
- notranja bremena in urnike ter način uporabe stavbe; (4) Dokazno breme o neizpolnjenosti zahtev iz pravilnika
- opredeljuje in pojasnjuje kazalnike energijske učinko je pri uporabi te tehnične smernice na strani pristoj
vitosti stavb ter računske metode za njihovo določitev nih državnih organov oziroma zakonsko določenih
z namenom: udeležencev pri graditvi, katerih vloga je nadzor nad
- zagotavljanja zdravega, ustvarjalnega in prije pravilnostjo projektiranja (inšpektorji in stanovski
tnega bivalnega in delovnega notranjega okolja; zbornici). Kadar se pri projektiranju, gradnji in pridobitvi
- učinkovite pretvorbe energij s TSS; potrebnih upravnih odločb sledi gradbenim ukrepom
- povečane rabe obnovljivih virov energije, ener iz te tehnične smernice, ni treba dokazovati skladnosti
gijske samooskrbe stavb in oddaje energentov, z ustreznimi predpisi, ker se ta samodejno domneva
proizvedenih na/v stavbi, drugim porabnikom; na podlagi določb pravilnika.
- lastnosti gradnikov referenčnih stavb in lastnosti (5) Odgovornost za doseganje zahtev energijske učinko
tehničnih stavbnih sistemov v referenčnih stavbah vitosti stavbe in rabe OVE izhaja iz predpisov področja
in graditve, predvsem (12. člena) GZ-1, kar pomeni, da
- druge relevantne podatke referenčne stavbe. so za doseganje vsaj minimalnih zahtev energijske
učinkovitosti stavbe in vsaj minimalnega deleža OVE
(7) V tehnični smernici, izkazih o energijski učinkovitosti
odgovorni vsi udeleženci pri graditvi (investitor, pro
stavbe in tehničnih poročilih o energijski učinkovitosti
jektant, nadzornik in izvajalec) ne glede na to, katera
stavbe se uporabljajo oznake veličin, indeksi in utežno
strokovna podlaga je bila uporabljena za doseganje
stni faktorji skladno s točkama 4.1 in 4.2 ter prilogo C
zahtev pravilnika.
standarda SIST EN 52000-1.
(6) Ta smernica je zasnovana tako, da predstavlja komple
0.1.3
mentarni del specialnega predpisa s področja energijske
Pravne posledice (ne)uporabe tehnične smernice
učinkovitosti stavb in rabe OVE, kar pomeni, da imajo
a) Uporaba tehnične smernice in domneva o skladnosti zahteve te smernice prednost pred uporabo zahtev iz
z GZ-1 drugih hierarhično enakih ali nižjih dokumentov, kot to
določa 37. člen GZ-1. Če pa se pri uporabi smernice kljub
(1) Iz določb GZ-1 in PURES-3 izhaja, da uporaba smernice
temu ugotovi, da bi izpolnjevanje določene zahteve ali
ni obvezna, je pa priporočljiva. Iz posameznih določb
ukrepa iz te smernice pomenilo kršitev določb hierar
PURES-3 izhaja, da so nekatere v smernici navedene
hično višjega veljavnega predpisa (uredbe EU, zakona,
zahteve obvezne in jih je treba upoštevati pri dolo uredbe itd.), je treba upoštevati zahteve hierarhično
čanju energijske učinkovitosti stavb in izpolnjevanju višjega predpisa. To velja tudi za izpolnjevanje zahtev
zahtev rabe OVE. To so pogoji notranjega okolja glede s področja urejanja prostora in energetike.
na vrsto referenčne stavbe, lastnosti toplotnega ovoja
referenčne stavbe in referenčnih TSS ter spremenljiv (7) V tej smernici so v točki 2 navedeni referenčni doku
ke, ki vplivajo na rabo energije v stavbi, prilagoditev menti, ki predstavljajo stanje ob sprejetju te tehnične
podatkov računalniškim orodjem za nestacionarno smernice, udeleženci pri graditvi stavb pa morajo
modeliranje, vključevanje notranjih bremen v izračun upoštevati referenčne dokumente, njihove spremembe
kazalnikov energijske učinkovitosti stavb, vrednosti in dopolnitve, ki veljajo v času njihove uporabe, razen
zahtevane s tabelo 5 v PURES-3, metoda izračuna le če je izrecno navedeno, da se uporablja samo določen
tne energijske učinkovitosti sistema za proizvodnjo in (datiran) dokument.
oskrbo s toploto v stavbi, mesečni faktorji ujemanja v, b) Projektiranje po zadnjem stanju gradbene tehnike
na, ob stavbi ali v njeni bližini proizvedene in v stavbi
(1) Če se investitor ali projektant za dokazovanje izpolnjeva
porabljene električne energije in dodatne zahteve
nja zahtev pravilnika odloči za uporabo zadnjega stanja
kazalnikov energijske učinkovitosti stavbe za področje
gradbene tehnike (delno ali v celoti) oziroma neuporabo
proizvodnje in pretvarjanja energij.
priporočene metode, kot pravilnik omogoča, oziroma
(2) Šteje se, da sta energijska učinkovitost stavbe in raba ne uporabi rešitev, določenih v tej smernici v celoti, je
obnovljivih virov energije v skladu s PURES-3 doseženi, vseeno treba zagotoviti vsaj enako stopnjo izpolnitve
če so izpolnjene zahteve te smernice. V teh primerih zahtev pravilnika, kot jih določa ta smernica.

(2) Pri projektiranju energijske učinkovitosti stavbe in Minimalne zahteve pravilnika za skoraj nič energijsko
rabe OVE po zadnjem stanju gradbene tehnike oziro stavbo (v nadaljnjem besedilu: sNES) imajo podlago v
ma neuporabe priporočene metode je treba izhajati hierarhično višjih predpisih in v ekonomski upraviče
iz dejstva, da so posamezni ukrepi, ki se nanašajo na nosti posameznih naložb. Zaradi doseganja zahtev s
energijsko učinkovitost stavbe in rabe OVE za stavbo, področja varstva okolja je treba upoštevati tudi zahteve,
med seboj povezani in odvisni, zato je treba posamezen ki se nanašajo na minimalno rabo OVE, za kar je podlaga
ukrep obravnavati z vidika njegovega učinka na celotno v hierarhično višjih predpisih. Omenjeni člen določa tudi,
energijsko učinkovitost stavbe. da se pri spreminjanju objektov gradbenotehničnega
stanja stavbe ne sme poslabšati.
(3) V primeru neuporabe priporočene metode je treba
postopati v skladu z 41. členom GZ-1. (3) Šesti odstavek 25. člena GZ-1 določa, da pri objektih,
varovanih na podlagi predpisov s področja varstva
41. člen
kulturne dediščine, projektirane ali izvedene rešitve
(pregled dokumentacije pri neuporabi priporočene
lahko odstopajo ali ne dosegajo predpisanih bistvenih
metode)
in drugih zahtev, če to izhaja iz mnenja ali pogojev
(1) Če se pri projektiranju ne uporabi priporočena me pristojnega mnenjedajalca za področje kulturne de
toda, se izvede pregled projektne dokumentacije diščine, pri čemer z odstopanjem ne smejo biti nepo
za izvedbo gradnje. Projektant imenuje izvajalca sredno ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje
pregleda, ki deluje na področju, ki ga ureja predpis ljudi, sosednje nepremičnine ali okolje. Pri tem pa so
iz 34. člena tega zakona, in ki ni sodeloval pri pro lahko odstopanja od zahtev pravilnika in te smernice
jektiranju obravnavanega objekta. Če projektant za le v delu in obsegu, ki jih ni mogoče uresničiti zaradi
izdelavo pregleda ne razpolaga s pri njem zaposlenimi zahtev varstva kulturne dediščine.
pooblaščenimi strokovnjaki ali drugimi strokovnjaki
s strokovnim znanjem z ustreznega področja, mora (4) Pravilnik določa zahteve za energetsko nezahtevne,
skleniti pogodbo z drugim projektantom, ki takšne energetsko manj zahtevne in energetsko zahtevne
pooblaščene strokovnjake ali druge strokovnjake stavbe. Zahtev glede energijske učinkovitosti stavb in
ima. rabe OVE ni treba upoštevati za stavbe, ki so kot izjeme
navedene v drugem odstavku 3. člena pravilnika.
(2) Predmet pregleda iz prejšnjega odstavka je izključno
kontrola brezhibnosti in računske pravilnosti tistih d) Razmerje do zahtev pravnih predpisov s področja učin-
sestavin projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, kovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije
s katerimi se dokazuje, da predložena projektna do
kumentacija za izvedbo gradnje izpolnjuje ustrezno (1) Zahteve za arhitekturno zasnovo stavb in njihovo ume
bistveno zahtevo z najmanj enakovredno ravnjo, kot ščenje v prostor, ki izhajajo iz 10. člena pravilnika, so do
če bi bila uporabljena priporočena metoda. ločene tako, da se lahko z vidika energijske učinkovitosti
stavb in rabe OVE uporabljajo manj zavezujoče zahteve,
(3) Izjava izvajalca pregleda, da projektna dokumentacija da se zmanjša tveganje za neskladnost s prostorskimi
za izvedbo gradnje zagotavlja bistveno zahtevo, ki akti. V praksi to pomeni iskanje takšnih arhitekturnih in
je bila predmet pregleda, je priloga projektne doku tehničnih rešitev za stavbe, ki izpolnjujejo tudi zahteve
mentacije za izvedbo gradnje. prostorskih aktov, vendar je treba pri tem upoštevati, da
ne smejo biti kršene zahteve pravilnika. Podobno velja
c) Rekonstrukcija, manjša rekonstrukcija in drugo spre- tudi za zahteve pravilnika, ki se nanašajo na obvezno
minjanje stavb rabo obnovljivih virov energije.
(1) Četrti odstavek 25. člena GZ-1 določa, da morajo biti za (2) V razmerju do veljavnih predpisov je tehnična smer
stavbe, ki se jih rekonstruira, na katerih se izvaja manj nica napisana tako, da predlagani gradbeni ukrepi
ša rekonstrukcija, se jih vzdržuje ali se jim spreminja niso v nasprotju z zahtevami predmetnih predpisov.
namembnost, izpolnjene bistvene in druge zahteve, Če pa se pri njeni uporabi kljub temu ugotovi, da bi
ki veljajo v času spreminjanja objekta, pri čemer se izvedba določenega predlaganega ukrepa pomenila
preverjanje izpolnjevanja teh zahtev omeji na tiste kršitev določb veljavnega predpisa, je treba v celoti
bistvene in druge zahteve, ki so predmet spreminjanja upoštevati obvezne zahteve zakonodaje. V točki 0.2.1 je
objekta. upoštevano stanje veljavnosti predpisov na dan izdaje
te tehnične smernice. Spremembe, povezane z izdajo
(2) Peti odstavek 25. člena GZ-1 pa določa, da se zahteve novih predpisov in s tem povezanimi razveljavitvami,
glede izpolnjevanja bistvenih in drugih zahtev iz četr morajo uporabniki spremljati prek Uradnega lista
tega odstavka GZ-1 ne uporabljajo, če je to tehnično Republike Slovenije oziroma Uradnega lista Evropskih
neizvedljivo ali pa je povezano z nesorazmernimi stro skupnosti za pravne akte ES.
ški. Glede na naravo predpisa in njegove posledice za
stavbo je verjetnost, da so ukrepi tehnično neizvedljivi e) Izpolnjevanje zahtev za vgradnjo toplotno izolacijskih
ali ekonomsko neupravičeni, zelo majhna. Pravilnik materialov
določa, da je treba pri načrtovanju, rekonstruiranju Pri graditvi stavb se za vgradnjo toplotno izolacijskih
in vzdrževanju stavb izpolniti vse zahteve pravilnika. materialov upošteva zahteve standarda SIST 1191.

0.2 REFERENČNI DOKUMENTI in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo

lokalnih grelnikov prostorov,
V tej točki navedeni predpisi, smernice in standardi so
neposredno ali posredno povezani s to tehnično smer 10. Uredba komisije (EU) 2015/1189 z dne 28. aprila 2015 o
nico. Pri navedbi teh dokumentov je upoštevano stanje izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta
veljavnosti ob izdaji smernice. Če to v smernici ni izrecno in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo
navedeno, se pri graditvi oziroma načrtovanju, dovoljevanju kotlov na trdno gorivo,
in graditvi upoštevata veljavnost in stanje teh referenčnih 11. Uredba komisije (EU) št. 1253/2014 z dne 7. julija 2014 o
dokumentov, ki so bili upoštevani pri izdaji gradbenega izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta
oziroma uporabnega dovoljenja, pri vzdrževanju objekta pa in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo
na dan izvajanja vzdrževalnih del. Referenčne dokumente prezračevalnih enot,
uporabljajo vsi udeleženci pri graditvi.
12. Uredba komisije (EU) 2016/2281 z dne 30. novembra
0.2.1
2016 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega
Predpisi EU
parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za določanje
0.2.1.1 zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, pove
Uredbe EU s področja okoljsko primerne zasnove izdelkov, zanih z energijo, glede zahtev za okoljsko primerno
povezanih z energijo zasnovo izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov
za hlajenje in visokotemperaturnih procesnih ohlaje
1. Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta
valnikov ter ventilatorskih konvektorjev.
z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za dolo
čitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, 0.2.1.2
povezanih z energijo, Uredbe EU s področja označevanja z energijskimi nalepkami
2. Uredba Komisije (EU) št. 206/2012 z dne 6. marca 2012 o 1. Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta
izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označeva
in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo nje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive
klimatskih naprav in komfortnih ventilatorjev, 2010/30/EU,
3. Uredba Komisije (EU) št. 327/2011 z dne 30. marca 2011 o 2. Delegirana uredba komisije (EU) št. 626/2011 z dne 4.
izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta maja 2011 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega
in Sveta glede zahteve za okoljsko primerno zasnovo parlamenta in Sveta v zvezi z energijskim označevanjem
ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno klimatskih naprav,
vhodno močjo med 125 W in 500 kW,
3. Delegirana uredba komisije (EU) št. 811/2013 z dne
4. Uredba Komisije (ES) št. 641/2009 z dne 22. julija 2009 18. februarja 2013 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU
o izvajanju Direktive 2005/32/ES glede zahtev za okolj Evropskega parlamenta in Sveta glede energijske
sko primerno zasnovo samostojnih obtočnih črpalk in ga označevanja grelnikov prostorov, kombiniranih
obtočnih črpalk, namenjenih vgradnji v izdelke, grelnikov, kompletov grelnika prostorov, naprave za
5. Uredba Komisije (EU) št. 622/2012 z dne 11. julija 2012 uravnavanje temperature in sončne naprave ter kom
o spremembi Uredbe (ES) št. 641/2009 glede zahtev za pletov kombiniranega grelnika, naprave za uravnavanje
okoljsko primerno zasnovo samostojnih obtočnih črpalk temperature in sončne naprave,
in obtočnih črpalk, namenjenih vgradnji v izdelke,
4. Delegirana uredba komisije (EU) št. 812/2013 z dne
6. Uredba komisije (EU) št. 813/2013 z dne 2. avgusta 2013 o 18. februarja 2013 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU
izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah glede
in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo energijskega označevanja grelnikov vode, hranilnikov
grelnikov prostorov in kombiniranih grelnikov, tople vode ter kompletov grelnika vode in sončne na
prave,
7. Uredba komisije (EU) št. 814/2013 z dne 2. avgusta
2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega 5. Delegirana uredba komisije (EU) 2015/1186 z dne 24.
parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno aprila 2015 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evrop
zasnovo grelnikov vode in hranilnikov tople vode, skega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem
8. Uredba komisije (EU) 2015/1185 z dne 24. aprila 2015 o lokalnih grelnikov prostorov z energijskimi nalepkami,
izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta 6. Delegirana uredba komisije (EU) 2015/1187 z dne 27.
in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo aprila 2015 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropske
lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo, ga parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem kotlov
9. Uredba komisije (EU) 2015/1188 z dne 28. aprila 2015 o na trdno gorivo in kompletov kotla na trdno gorivo,
izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature
in sončnih naprav z energijskimi nalepkami,

7. Delegirana uredba komisije (EU) št. 1254/2014 z dne 11. 13. Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije
julija 2014 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega (Uradni list RS, št. 158/20, ZSROVE).
parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem stanovanj
0.2.2.2
skih prezračevalnih enot z energijskimi nalepkami, Uredbe
8. Delegirana uredba komisije (EU) 2019/2015 z dne 11. mar 1. Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18
ca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega in 199/21 – GZ-1),
parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem svetlobnih
virov z energijskimi nalepkami ter o razveljavitvi Dele 2. Uredba o tehničnih zahtevah za okoljsko primerno
girane uredbe Komisije (EU) št. 874/2012. zasnovo proizvodov, povezanih z energijo (Uradni list
RS, št. 76/14 in 158/20 – ZURE).
Veljavni predpisi EU s področja okoljsko primerne zasnove
izdelkov, povezanih z energijo, in s področja označevanja 0.2.2.3
z energijskimi nalepkami so dosegljivi na spletni strani: Pravilniki
https://ec.europa.eu/growth/single-market/european
1. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni
-standards/harmonised-standards/ecodesign_en
list RS, št. 70/22),
0.2.2
Slovenski predpisi 2. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni
list RS, št. 42/02, 105/02, 110/02 – ZGO-1, 61/17 – GZ in
0.2.2.1 199/21 – GZ-1),
Zakoni
3. Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obraz
1. Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 199/21, GZ-1), cih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št.
36/18, 51/18 – popr., 197/20 in 199/21 – GZ-1),
2. Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr.,
65/20 in 15/21 – ZDUOP, GZ), 4. Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS,
št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13, 61/17 – GZ in 199/21
3. Energetski zakon (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno pre
– GZ-1),
čiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE, 121/21 – ZSROVE,
172/21 – ZOEE, 204/21 – ZOP in 44/22 – ZOTDS, EZ-1), 5. Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav (Uradni
list RS, št. 100/13, 61/17 – GZ in 199/21 – GZ-1),
4. Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06
– ORZVO187, 20/06, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 6. Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago (Uradni list RS, št.
33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 29/04, 61/17 – GZ in 199/21 – GZ-1),
– ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16,
7. Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list
61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE, 158/20 in
RS, št. 10/12, 61/17 – GZ in 199/21 – GZ-1),
44/22 – ZVO-2),
9. Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne
5. Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, ZVO-2),
inštalacije v stavbah (Uradni list RS, št. 140/21 in 199/21
6. Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, – GZ-1),
ZUreP-3),
9. Pravilnik o obliki tehničnih smernic za projektiranje,
7. Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, gradnjo in vzdrževanje objektov (Uradni list RS, št.
ZUreP-2), 54/03, 61/17 – GZ in 199/21 – GZ-1).
0.2.2.4
8. Zakon o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 82/13,
Tehnične smernice
ZGPro-1),
1. Tehnična smernica za graditev TSG-V-006 Razvrščanje
9. Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugota
objektov,
vljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 17/11, ZTZPUS-1),
2. Tehnična smernica za graditev TSG-1-001 Požarna
10. Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni
varnost stavb,
list RS, št. 61/17, ZAID),
3. Tehnična smernica za graditev TSG-1-005 Zaščita pred
11. Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 hrupom v stavbah,
– ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 –
ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. 4. Tehnična smernica za graditev TSG-N-002 Nizkonape
US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO in 90/21, SZ-1), tostne električne inštalacije,
12. Zakon o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 5. Tehnična smernica SZPV 407 Požarna varnost pri
158/20, ZURE), načrtovanju, vgradnji in rabi kurilnih in dimovodnih
naprav.

0.2.3 Drugi tehnični standardi SIST EN ISO

Tehnični standardi SIST
11. SIST EN ISO 6946 Gradbene komponente in gradbeni
0.2.3.1 elementi — Toplotna upornost in toplotna prehodnost
Tehnični standardi SIST — Računske metode,
1. SIST 1191 Toplotnoizolacijski materiali v gradbeništvu 12. SIST EN ISO 9972 Toplotne značilnosti stavb — Ugo
— Zahteve za lastnosti toplotnoizolacijskih materialov tavljanje prepustnosti za zrak obodnih konstrukcij —
na področju uporabe. Metoda tlačne razlike z uporabo ventilatorja,
0.2.3.2
13. SIST EN ISO 10077-1 Toplotne značilnosti oken, vrat
Tehnični standardi SIST EN ISO
in polken — Izračun toplotne prehodnosti — 1. del:
Tehnični standardi SIST EN ISO 52000 Splošno (popravek 2020-12),
1. SIST EN ISO 52000-1 Energijske lastnosti stavb — Krovni 14. SIST EN ISO 10077-2 Toplotne značilnosti oken, vrat
standard za ocenjevanje energijskih lastnosti stavb — 1. in polken — Izračun toplotne prehodnosti — 2. del:
del: Splošni okvir in postopki, Računska metoda za okvirje,
2. SIST EN ISO 52003-1 Energetska učinkovitost stavb — 12. SIST EN ISO 10211 Toplotni mostovi v stavbah — Toplotni
Indikatorji, zahteve, ocene in certifikati — 1. del: Splošni tokovi in površinske temperature — Podrobni izračuni,
vidiki in uporaba za splošno energetsko učinkovitost,
13. SIST EN ISO 12631 Toplotne značilnosti obešenih fasad
3. SIST EN ISO 52010-1 Energetska učinkovitost stavb — Izračun toplotne prehodnosti,
— Zunanje podnebne razmere — 1. del: Pretvorba
14. SIST EN ISO 13370 Toplotne značilnosti stavb — Prenos
podnebnih podatkov za energetske izračune,
toplote skozi zemljo — Računske metode,
4. SIST EN ISO 52016-1 Energetska učinkovitost stavb —
15. SIST EN ISO 13786 Toplotne značilnosti delov stavb —
Potrebna energija za ogrevanje in hlajenje, notranje
Dinamične toplotne značilnosti — Računske metode,
temperature ter zaznavna in latentna toplotna obre
menitev — 1. del: Računski postopki, 16. SIST EN ISO 13789 Toplotne značilnosti stavb — Toplotni
koeficienti pri prenosu toplote in prezračevanju — Ra
5. SIST EN ISO 52017-1 Energetska učinkovitost stavb —
čunska metoda,
Zaznavne in latentne toplotne obremenitve ter notranje
temperature — 1. del: Splošni računski postopki, 17. SIST EN ISO 14683 Toplotni mostovi v stavbah — Line
arna toplotna prehodnost — Poenostavljena metoda
6. SIST EN ISO 52018-1 Energetska učinkovitost stavb
in privzete vrednosti,
— Indikatorji delnih zahtev EPB, povezanih z bilanco
toplotne energije in lastnostmi stavbnega tkiva — 1. 0.2.3.3
del: Pregled možnosti, Tehnični standardi SIST ISO
7. SIST EN ISO 52022-1 Energetska učinkovitost stavb — 18. SIST ISO 18523-1 Energijske lastnosti stavb — Urniki
Lastnosti gradbenih komponent in elementov glede in pogoji uporabe stavbe, con in prostorov za izračun
toplote, sončnega obsevanja in dnevne svetlobe — 1. rabe energije — 1. del: Nestanovanjske stavbe,
del: Poenostavljen izračun značilnosti energije sončnega
19. SIST ISO 18523-2 Energijske lastnosti stavb — Urniki
sevanja in dnevne svetlobe za senčila v kombinaciji z
in pogoji uporabe stavbe, con in prostorov za izračun
zasteklitvijo,
rabe energije — 2. del: Stanovanjske stavbe,
8. SIST EN ISO 52022-3 Energetska učinkovitost stavb — 0.2.3.4
Lastnosti gradbenih komponent in elementov glede Tehnični standardi SIST EN
toplote, sončnega obsevanja in dnevne svetlobe — 3.
del: Podrobna računska metoda za določitev značilnosti 20. SIST EN 12207 Okna in vrata — Prepustnost zraka na
sončnega obsevanja in dnevne svetlobe za senčila v pripirah – Klasifikacija,
kombinaciji z zasteklitvijo,
21. SIST EN 12098-1 Energijske lastnosti stavb — Naprave
9. SIST EN ISO 52120-1 Energetske lastnosti stavb - Vpliv za regulacijo sistemov za ogrevanje — 1. del: Naprave
avtomatizacije, regulacije in upravljanja stavb - 1. del: za regulacijo toplovodnih sistemov za ogrevanje —
Splošni okvir in postopki, Moduli M3-5, 6, 7, 8,
10. SIST EN ISO 52127-1 Energijske lastnosti stavb - Sistem 22. SIST EN 12098-3 Energijske lastnosti stavb — Naprave
upravljanja stavb - 1. del: Modul M10-12. za regulacijo sistemov za ogrevanje — 3. del: Naprave za
regulacijo električnih sistemov za ogrevanje — Moduli
M3-5, 6, 7, 8,

23. SIST EN 12098-5 Energijske lastnosti stavb — Naprave M3-8-3, M8-8-3 in M11-8-3,
za regulacijo sistemov za ogrevanje — 5. del: Regulatorji
36. SIST EN 15316-4-4 Energijske lastnosti stavb — Metoda
nastavitve zagona in ustavitve sistemov za ogrevanje
za izračun energijskih zahtev in učinkovitosti sistema
— Moduli M3-5, 6, 7, 8,
— 4-4. del: Sistemi za pridobivanje toplote, v stavbe
24. SIST EN 12831-1 Energijske lastnosti stavb — Metoda vgrajeni sistemi soproizvodnje toplote in električne
za izračun projektnih toplotnih obremenitev — 1. del: energije (SPTE) — Moduli M8-3-4, M8-8-4 in M8-11-4,
Toplotne obremenitve prostora — Modul M3-3,
25. SIST EN 12831-3 Energijske lastnosti stavb — Metoda za izračun energijskih zahtev in učinkovitosti sistema
za izračun projektnih toplotnih obremenitev — 3. del: — 4-5. del: Sistemi za daljinsko ogrevanje in hlajenje
Sistemi za pripravo tople sanitarne vode, toplotna obre — Moduli M3-8-5, M4-8-5, M8-8-5 in M11-8-5,
menitev in opredelitev potreb — Modula M8-2 in M8-3,
26. SIST EN 13053 Prezračevanje stavb — Klimatske napra za izračun energijskih zahtev in učinkovitosti sistema
ve — Ocenjevanje in lastnosti naprav, sestavnih delov — 4-8. del: Sistemi za pridobivanje toplote za ogreva
in sekcij/sklopov, nje, toplozračni in sevalni sistemi, vključno z lokalnimi
pečmi — Modul M3-8-8,
27. SIST EN 15193-1 Energetska učinkovitost stavb — Ener
gijske zahteve za razsvetljavo — 1. del: Specifikacije, 39. SIST EN 15316-4-10 Energijske lastnosti stavb — Metoda
modul M9, za izračun energijskih zahtev in učinkovitosti sistema
— 4-10. del: Sistemi za izkoriščanje vetrne energije —
28. SIST EN 15232-1 Energijske lastnosti stavb — 1. del: Vpliv
Modul M11-8-7,
avtomatizacije, regulacije in upravljanja stavb — Moduli
M10-4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 40. SIST EN 15316-5 Energijske lastnosti stavb — Metoda
29. SIST EN 15316-1 Energijske lastnosti stavb — Metoda za
— 5. del: Sistemi za ogrevanje prostora in shranjevanje
izračun energijskih zahtev in učinkovitosti sistema — 1.
tople sanitarne vode (brez hlajenja) — Modula M3-7
del: Splošno in opredelitev energijske učinkovitosti —
in M8-7,
Moduli M3-1, M3-4, M3-9, M8-1 in M8-4,
41. SIST EN 15378-1 Energijske lastnosti stavb — Sistemi za
30. SIST EN 15316-2 Energijske lastnosti stavb — Metoda za
ogrevanje stavb in pripravo tople sanitarne vode — 1.
izračun energijskih zahtev in učinkovitosti sistema — 2.
del: Pregled kotlov, sistemov za ogrevanje in pripravo
del: Sistemi za prenos toplote (ogrevanje in hlajenje
tople sanitarne vode — Modula M3-11, M8-11,
prostora) — Modula M3-5 in M4-5,
42. SIST EN 15378-3 Energijske lastnosti stavb — Sistemi za
31. SIST EN 15316-3 Energijske lastnosti stavb — Metoda
ogrevanje stavb in pripravo tople sanitarne vode — 3.
del: Izmerjena energijska učinkovitost — Modula M3-10
— 3. del: Sistemi za distribucijo toplote (priprava tople
in M8-10,
sanitarne vode, ogrevanje in hlajenje prostora) — Mo
duli M3-6, M4-6 in M8-6, 43 SIST EN 15459-1 Energijske lastnosti stavb — Postopek
ekonomskega vrednotenja energijskih sistemov v
stavbah — 1. del: Postopki za izračun — Modul M1-14,
— 4-1. del: Sistemi za pridobivanje toplote za ogrevanje 44. SIST EN 15500-1 Energijske lastnosti stavb — Naprave
in pripravo tople sanitarne vode, kurilne naprave (kotli, za regulacijo sistemov za ogrevanje, prezračevanje in
biomasa) — Modula M3-8-1 in M8-8-1, klimatizacijo — 1. del: Elektronske naprave za regulacijo
posameznih con — Moduli M3-5, M4-5, M5-5,
za izračun energijskih zahtev in učinkovitosti sistema 45. SIST EN 16516+A1 Gradbeni proizvodi — Ocenjevanje
— 4-2. del: Sistemi za pridobivanje toplote za ogrevanje, sproščanja nevarnih snovi — Določevanje emisije v
toplotne črpalke — Modula M3-8-2 in M8-8-2, notranji zrak — Dopolnilo A1,
34. SIST EN 15316-4-2 Energijske lastnosti stavb — Metoda 46. SIST EN 16798-1 Energijske lastnosti stavb — Prezrače
za izračun energijskih zahtev in učinkovitosti sistema vanje stavb — 1. del: Vstopni podatki notranjega okolja
— 4-2. del: Sistemi za pridobivanje toplote za ogrevanje, za projektiranje in ocenjevanje energijskih lastnosti
toplotne črpalke — Modula M3-8-2 in M8-8-2 — Po stavb glede kakovosti notranjega zraka, toplotnega
pravek AC, okolja, razsvetljave in akustike — Modul M1-6,
35. SIST EN 15316-4-3 Energijske lastnosti stavb — Metoda 47. SIST EN 16798-3 Energijske lastnosti stavb — Prezra
za izračun energijskih zahtev in učinkovitosti sistema — čevanje stavb — 3. del: Prezračevanje nestanovanjskih
4-3. del: Sistemi za pridobivanje toplote za ogrevanje, stavb — Zahtevane lastnosti za sisteme prezračevanja
solarni toplotni in fotonapetostni sistemi — Moduli in klimatizacije prostorov — Modula M5-1, M5-4,

48. SIST EN 16798-5-1 Energijske lastnosti stavb — Prezra 2. SIST-TP CEN ISO/TR 52003-2 Energetska učinkovitost
čevanje stavb — 5-1. del: Metode za izračun potrebne stavb — Indikatorji, zahteve, ocene in certifikati — 2.
energije za sisteme prezračevanja in klimatizacije — del: Obrazložitev in utemeljitev za ISO 52003-1,
Moduli M5-6, M5-8, M6-5, M6-8, M7-5, M7-8 – Metoda
3. SIST-TP CEN ISO/TR 52010-2 Energetska učinkovitost
1: Distribucija in proizvodnja,
stavb — Zunanje podnebne razmere — 2. del: Obra
49. SIST EN 16798-5-1 Energijske lastnosti stavb — Prezra zložitev in utemeljitev ISO 52010-1,
čevanje stavb — 5-1. del: Metode za izračun potrebne
energije za sisteme prezračevanja in klimatizacije —
stavb — Potrebna energija za ogrevanje in hlajenje,
Moduli M5-6, M5-8, M6-5, M6-8, M7-5, M7-8 — Metoda
notranje temperature ter zaznavna in latentna toplotna
1: Distribucija in proizvodnja — Dopolnilo A1,
obremenitev — 2. del: Obrazložitev in utemeljitev ISO
50. SIST EN 16798-5-2 Energijske lastnosti stavb — Prezra 52016-1 in ISO 52017-1,
čevanje stavb — 5-2. del: Metode za izračun potrebne
energije za sisteme prezračevanja — Moduli M5-6,
stavb — Indikatorji delnih zahtev EPB, povezanih z
M5-8, M6-5, M6-8, M7-5, M7-8 — Metoda 2: Distribucija
bilanco toplotne energije in lastnostmi stavbnega
in proizvodnja,
tkiva — 2. del: Obrazložitev in utemeljitev ISO 52018-1,
51. SIST EN 16798-7 Energijske lastnosti stavb — Prezrače 6. SIST-TP CEN ISO/TR 52019-2 Energetska učinkovitost
vanje stavb — 7. del: Metode za izračun in določanje stavb — Higrotermalno obnašanje sestavnih delov
količine zraka v stavbah, vključno z infiltracijo — Modul stavb in elementov stavb — 2. del: Obrazložitev in
M5-5, utemeljitev,
52. SIST EN 16798-9 Energijske lastnosti stavb — Prezra 7. SIST-TP CEN ISO/TR 52022-2 Energetska učinkovitost
čevanje stavb — 9. del: Metode za izračun potrebne stavb — Lastnosti gradbenih komponent in elementov
energije za hladilne sisteme — Moduli M4-1, M4-4, glede toplote, sončnega obsevanja in dnevne svetlobe
M4-9 – Splošno, — 2. del: Obrazložitev in utemeljitev,
53. oSIST prEN 16798-11 Energijske lastnosti stavb — 11. del: 8. SIST-TP CEN ISO/TR 52120-2 Energetske lastnosti stavb -
Modul M4-3 — Izračun nazivne načrtovane hladilne Vpliv avtomatizacije, regulacije in upravljanja stavb - 2.
obremenitve, del: Razlaga in utemeljitev ISO 52120-1,
54. SIST EN 16798-13 Energijske lastnosti stavb — Prezra 9. SIST-TP CEN ISO/TR 52127-2 Energijske lastnosti stavb -
čevanje stavb — 13. del: Izračun za hladilne sisteme Avtomatizacija, regulacija in upravljanje stavb - 2. del:
— Modul M4-8 – Proizvodnja, Razlaga in utemeljitev ISO 52127-1,
55. SIST EN 16798-15 Energijske lastnosti stavb — Prezra 10. SIST-TP CEN/TR 12098-6 Energijske lastnosti stavb —
čevanje stavb — 15. del: Izračun za hladilne sisteme Naprave za regulacijo sistemov za ogrevanje — 6. del:
— Modul M4-7 – Shranjevanje, Razlaga in utemeljitev prEN 12098-1 — Moduli M3-5,
6, 7, 8,
56. SIST EN 16798-17 Energijske lastnosti stavb — Prezra
čevanje stavb — 17. del: Smernice za pregled sistemov 11. SIST-TP CEN/TR 12098-7 Energijske lastnosti stavb —
prezračevanja in klimatizacije – Moduli M4-11, M5-11, Naprave za regulacijo sistemov za ogrevanje — 7. del:
M6-11, M7-11, Razlaga in utemeljitev prEN 12098-3 — Moduli M3-5,
6, 7, 8,
57. SIST EN 16946-1 Energijske lastnosti stavb — Pregled
avtomatike, regulacije in tehničnega upravljanja stavb 12. SIST-TP CEN/TR 12098-8 Energijske lastnosti stavb —
— 1. del: Modul M10-11, Naprave za regulacijo sistemov za ogrevanje — 8. del:
Razlaga in utemeljitev prEN 12098-5 — Moduli M3-5,
58. SIST EN 16947-1 Energijske lastnosti stavb — Sistem
6, 7, 8,
upravljanja stavb — 1. del: Modul M10-12,
13. SIST-TP CEN/TR 12831-2 Energijske lastnosti stavb —
59. SIST EN 17423 Energijske lastnosti stavb - Določanje
Metoda za izračun projektnih toplotnih obremenitev
in poročanje o faktorjih primarne energije (PEF) in
— 2. del: Razlaga in utemeljitev EN 12831-1 — Modul
emisijskem koeficientu CO2 - Splošna načela, Modul
M3-3,
M1-7.
0.2.3.5
Metoda za izračun projektnih toplotnih obremenitev
Tehnična poročila SIST EPB
— 4. del: Razlaga in utemeljitev EN 12831-3 — Modula
1. SIST-TP CEN ISO/TR 52000-2 Energijske lastnosti stavb M8-2 in M8-3,
— Krovni standard za ocenjevanje energijskih lastnosti
stavb — 2. del: Razlaga in utemeljitev ISO 52000-1,

15. SIST-TP CEN/TR 15193-2 Energetska učinkovitost stavb 28. SIST-TP CEN/TR 15378-4 Energijske lastnosti stavb —
— Energijske zahteve za razsvetljavo — 2. del: Obra Sistemi za ogrevanje stavb in pripravo tople sanitarne
zložitev in utemeljitev EN 15193-1, Modul M9, vode — 4. del: Razlaga in utemeljitev EN 15378-3 —
Modula M3-10 in M8-10,
16. SIST-TP CEN/TR 15232-2 Energijske lastnosti stavb - 2.
del: Razlaga in utemeljitev prEN 15232-1 — Moduli 29. SIST-TP CEN/TR 15459-2 Energijske lastnosti stavb
M10-4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, — Postopek ekonomskega vrednotenja energijskih
sistemov v stavbah — 2. del: Razlaga in utemeljitev
17. SIST-TP CEN/TR 15316-6-1 Energijske lastnosti stavb —
EN 15459-1 — Modul M1-14,
Metoda za izračun energijskih zahtev in učinkovitosti
sistema - 6-1. del: Razlaga in utemeljitev EN 15316-1 — 30. SIST-TP CEN/TR 15500-2 Energijske lastnosti stavb —
Moduli M3-1, M3-4, M3-9, M8-1 in M8-4, Naprave za regulacijo sistemov za ogrevanje, prezrače
vanje in klimatizacijo — 2. del: Razlaga in utemeljitev
18. SIST-TP CEN/TR 15316-6-2 Energijske lastnosti stavb —
prEN 15500-1 — Moduli M3-5, M4-5, M5-5,
Metoda za izračun energijskih zahtev in učinkovitosti
sistema - 6-2. del: Razlaga in utemeljitev EN 15316-2 31. SIST-TP CEN/TR 16798-2 Energijske lastnosti stavb —
— Modula M3-5 in M4-5, Prezračevanje stavb — 2. del: Razlaga in utemeljitev
EN 16798-1 — Vstopni podatki notranjega okolja za
19. SIST-TP CEN/TR 15316-6-3 Energijske lastnosti stavb — projektiranje in ocenjevanje energijskih lastnosti stavb
Metoda za izračun energijskih zahtev in učinkovitosti glede kakovosti notranjega zraka, toplotnega okolja,
sistema — 6-3. del: Razlaga in utemeljitev EN 15316-3 razsvetljave in akustike — Modul M1-6,
— Moduli M3-6, M4-6 in M8-6,
20. SIST-TP CEN/TR 15316-6-4 Energijske lastnosti stavb — Prezračevanje stavb — 4. del: Razlaga in utemeljitev
Metoda za izračun energijskih zahtev in učinkovitosti EN 16798-3 — Prezračevanje nestanovanjskih stavb
sistema — 6-4. del: Razlaga in utemeljitev EN 15316-4-1 — Zahtevane lastnosti za sisteme prezračevanja in
— Modula M3-8-1 in M8-8-1, klimatizacije prostorov — Modula M5-1, M5-4,
21. SIST-TP CEN/TR 15316-6-5 Energijske lastnosti stavb — 33. SIST-TP CEN/TR 16798-6 Energijske lastnosti stavb —
Metoda za izračun energijskih zahtev in učinkovitosti Prezračevanje stavb — 6. del: Razlaga in utemeljitev
sistema — 6-5. del: Razlaga in utemeljitev EN 15316-4-2 EN 16798-5-1 in EN 16798-5-2 — Metode za izračun
— Modul M3-8, potrebne energije za sisteme prezračevanja in klima
22. SIST-TP CEN/TR 15316-6-6 Energijske lastnosti stavb — tizacije — Moduli M5-6, M5-8, M6-5, M6-8, M7-5, M7-8,
Metoda za izračun energijskih zahtev in učinkovitosti 34. SIST-TP CEN/TR 16798-8 Energijske lastnosti stavb —
sistema — 6-6. del: Razlaga in utemeljitev EN 15316- Prezračevanje stavb — 8. del: Razlaga in utemeljitev
4-3 — Modula M3-8-3 in M8-8-3, EN 16798-7 — Metode za izračun in določanje količine
23. SIST-TP CEN/TR 15316-6-7 Energijske lastnosti stavb — zraka v stavbah, vključno z infiltracijo — Modul M5-5,
sistema — 6-7. del: Razlaga in utemeljitev EN 15316-4-4 Prezračevanje stavb — 10. del: Razlaga in utemeljitev
— Moduli M8-3-4, M8-8-4 in M8-11-4, EN 16798-9 — Metode za izračun potrebne energije za
24. SIST-TP CEN/TR 15316-6-8 Energijske lastnosti stavb — hladilne sisteme — Moduli M4-1, M4-4, M4-9 – Splošno,
sistema — 6-8. del: Razlaga in utemeljitev EN 15316-4-5 Prezračevanje stavb — 14. del: Razlaga in utemeljitev
(daljinsko ogrevanje in hlajenje) — Moduli M3-8-5, EN 16798-13 — Izračun za hladilne sisteme — Modul
M4-8-5, M8-8-5 in M11-8-5, M4-8 – Proizvodnja,
Metoda za izračun energijskih zahtev in učinkovitosti Prezračevanje stavb — 16. del: Razlaga in utemeljitev
sistema — 6-9. del: Razlaga in utemeljitev EN 15316- EN 16798-15 - Izračun za hladilne sisteme — Modul
4-8 — Modul M3-8-8, M4-7 – Shranjevanje,
Metoda za izračun energijskih zahtev in učinkovitosti Prezračevanje stavb — 18. del: Razlaga in utemeljitev EN
sistema — 6-10. del: Razlaga in utemeljitev EN 15316-5 16798-17 — Smernice za pregled sistemov prezračevanja
— Modula M3-7 in M8-7, in klimatizacije — Moduli M4-11, M5-11, M6-11, M7-11,
27. SIST-TP CEN/TR 15378-2 Energijske lastnosti stavb — 39. SIST-TP CEN/TR 16946-2 Energijske lastnosti stavb —
Sistemi za ogrevanje stavb in pripravo tople sanitarne Pregled avtomatike, regulacije in tehničnega upravljanja
vode — 2. del: Razlaga in utemeljitev EN 15378-1 - Mo stavb — 2. del: Razlaga in utemeljitev prEN 16946-1:2015
dula M3-11 in M8-11, — Moduli M10-11,

40. SIST-TP CEN/TR 16947-2 Energijske lastnosti stavb — 0.3 POMEN OZNAK PO SIST EN ISO 52000-1
Sistem upravljanja stavb — 2. del: Razlaga in utemeljitev
prEN 16947-1 — Moduli M10-12. Oznake
0.2.4
Tehnični standardi in tehnična poročila ISO
Opis v standardu
1. ISO 17772-1:2017 Energy performance of buildings
52000-1: 2018)
(SIST EN ISO
— Indoor environmental quality — Part 1: Indoor
environmental input parameters for the design and
Oznaka
Enote
assessment of energy performance of buildings,
Opis
2. ISO/TR 17772-2:2018 Energy performance of buildings
— Overall energy performance assessment procedures 1 A površina area m2
— Part 2: Guideline for using indoor environmental korekcijski
input parameters for the design and assessment of temperature
faktor tem
energy performance of buildings, 2 b reduction -
peraturne
factor
razlike
3. ISO/DIS 52032-1 Energy performance of buildings —
Energy requirements and efficiencies of heating, cooling specifična specific heat
3 c J/(kg K)a)
and DHW distribution systems — Part 1: Calculation toplota capacity
procedures,
4 c koeficient b) coefficient b) različno
4. ISO 52031 Energy performance of buildings — Method 5 d debelina thickness m
for calculation of system energy requirements and sy
stem efficiencies — Space emission systems (heating 6 D premer diameter m
and cooling). energija (v energy in
7 E kWh
0.2.5 splošnem) general c)
Priporočila, usmeritve, navodila ipd. faktor factor (e.g.
1. Priporočila Komisije (EU) 2019/786 z dne 8. maja 2019 (npr. faktor primary
8 f – b)
o prenovi stavb, primarne energy fac
energije …) tor, …)
2. Priporočila Komisije (EU) 2019/1019 z dne 7. junija 2019
koeficient heat trans
o posodobitvi stavb.
9 H toplotnih fer coeffici W/K
izgub ent
kurilnost,
calorific kWh/kg,
10 H zgorevalna
value kWh/m3
toplota goriv
koeficient
prenosa surface
toplote na coefficient
11 h W/(m2 K)
površini (s of heat
konvekcijo, s transfer
sevanjem)
sončno solar irradi
12 I W/m2
sevanje ance
13 k koeficient coefficient b)
emisijski emission
14 K kg/kWh
koeficient coefficient
15 L dolžina length m
mass (e.g.
masa (npr.
quantity of
16 m količina iz kg
CO2 emissi
pustov CO2)
ons)

število izme air exchange katera koli

17 n 1/h any proper
njav zraka rate 35 X, Y lastnost, -
ty, system, …
sistem
number of
število ele
18 N items (inte – toplotna (thermal)
mentov 36 Z
ger only) cona zone
oseb, delta delta (diffe
19 O zasedenost occupancy različno
oseb/m2 (razlika) v rence) prefix
glede na
37 D kombinaciji to be com
20 p tlak pressure Pa parame
s parame bined with
ter
power in trom symbols
moč na splo
general
šno, vključno efficiency
21 P including W 38 h izkoristek -
z električno factor
electrical
močjo
power Celzijeva Celsius tem
39 q °C
temperatura perature
quantity of
22 Q toplota kWha)
heat linearna linear ther
40 Y toplotna mal tran W/(m K)
gostota
. heat flow prehodnost smittance
23 q toplotnega W/m2
density
toka . toplotni tok, heat flow
41 Q toplotna rate, ther W
toplotna thermal
24 R m2 K/W moč mal power
upornost resistance
relativna relative
razmernik 42 j %
vlažnost humidity
obnovljive renewable
25 ROVE –, %
primarne energy ratio točkovna point ther
energije 43 c toplotna mal tran W/K
prehodnost smittance
elementary
26 S prostor
space 44 r gostota density kg/m3
tehnična (system) časovna time con
27 SA 45 t s
cona service area konstanta stant
termodina ther kazalnik
28 T mična tem modynamic K učinkovitosti
expenditure
peratura temperature 46 e v primerjavi
factor
z referenčno
čas, čas time, period
29 t s a) vrednostjo
periode of time
a) Ure (h) se uporabijo kot enota časa namesto sekund pri zdru
thermal ževanju toplote ali pretoka energije (W) na količino toplote ali
toplotna
30 U transmit W/(m2 K) energije (kWh).
prehodnost
tance b) Koeficienti imajo dimenzije; faktorji so brez dimenzij.
31 V prostornina volume m 2
e) Vključno s primarno energijo in nosilci energije; upoštevati je
treba, da je za ogrevanje simbol Q, za pomožno energijo in delo
. prostornin se uporablja simbol W.
volumetric m3/s,
32 V ski pretok
airflow rate m3/h,
zraka
električna
energija za
(electrical)
delovanje
33 W auxiliary kWha)
naprave/
energy
podsistema;
tudi Eel,aux
volumski volume
34 X %
delež fraction

Indeksi
exp oddano exported
f nadstropje floor
standardu
52000-1:
SIST EN
gas plinasti energent gas
Oznaka
Pomen
Zapis v
2018
proizvedeno, gene
gen generation
rator
0 osnova, referenca base, reference
pridobljeno, ener
a zrak air gn gains
gijski dobitki
A druge naprave a) other appliances a)
iz javnega omrežja from public net
grid
an leto annual (omrežje) work (grid)
aux pomožni auxiliary urno, dovedena to

h hourly
plota pri ogrevanju
avg povprečni time-average
H ogrevanje a) heating a)
B stavba building
ogrevanje in hlaje heating and cooling
časovno obdobje HC
bin bin nje a) a)
(interval)
ogrevanje, hlajenje heating, cooling
bm biomasa biomass HCW
in priprava TSV a) and DHW a)
C hlajenje a) cooling a)
ht prenos toplote heat transfer
odvedena toplota
c HU navlaževanje a) humidification a)
pri hlajenju
navlaževanje (sis humidification
calc izračunan calculated hum
tem) (system)
CO2 emisije CO2 CO2 emission
HW ogrevanje in TSV a) heating and DHW a)
cr nosilec energije energy carrier
i, j,k indeks indexes
ctr nadzor control
uporabljeno na
CW hlajenje in TSV a) cooling and DHW a) stavbi v posa used in the same
used
meznih korakih calculation step
day dan, dnevno daily
izračuna
dc daljinsko hlajenje district cooling
in dovod, vhodni Input, inlet
del dovedeno delivered
int notranji internal
dh daljinsko ogrevanje district heat
L razsvetljava a) lighting a)
DHU razvlaževanje a) dehumidification a)
lat latentna latent
dis distribucija distribution
lf tekoče gorivo liquid fuel
distant oddaljen distant
ls izgube losses
razvlaževanje dehumidification
dhum m mesečno monthly
(sistem) (system)
max maksimum maximum
e zunanji; ovoj external; envelope
meas merjeno measured
el električni electricity
min minimum minimum
em emisija emission
povprečje (po času mean (time or
env ovojnica envelope mn
ali prostoru) space)
stavbni sistemi, all building servi
nd potrebno need
vključeni v presojo ces included in the
EPus
energijske energy performance ni povezano z not related to
učinkovitosti assessment nEPus obravnavanimi considered building
stavbnimi sistemi services
est ocenjeno estimated

brez proizvodnje, se nastavljena vre

ngen without generation
ne proizvaja set dnost, želena setpoint
vrednost
nrbl nevračljiv non-recoverable
sf trdno gorivo solid fuel
nrby v bližini nearby
sol solarni solar
nren neobnovljivo non-renewable
sp prostor space
nrvd ni vrnjeno not recovered
sto shranjeno storage
ntdel neto dovedeno net delivered
sys sistem system
ni uporabljeno v not used (in the
nused enakih korakih same calculation T toplotno a) thermal a)
izračuna step)
t korak preračuna calculation step
nut neuporabljen non-utilised
začasen
tmp temporary
nwe neuteženo (kratkotrajen)
off izključeno off tot skupen total
on vključeno on TOT skupen a) total a)
out izhod, izstop output, outlet prenos toplote s
transmission heat
tr prehodom
toplotni ovoj transfer
(transmisijo)
ovoj stavbe/toplotne
cone prenos toplote s
tv
prezračevanjem
P primarna energija primary energy
use uporabna (površina) useful (floor area)
za določeno časov
per for a period of time
no obdobje us uporaba use
pk vršno peak ut uporabljen utilised
neobnovljiva pri non-renewable prezračevanje
Pnren V ventilation a)
marna energija primary energy (ventilacija) a)
pr proizvedeno produced prenos toplote s ventilation heat
ve
prezračevanjem transfer
skupna primarna total primary
Ptot
energija energy topla sanitarna domestic hot water
W
voda (TSV) a) (DHW) a)
električna
energija, wd les wood
solar electricity
pv proizvedena s
(photovoltaic) we utežena weighting
fotonapetostnim
sistemom wk tedenska weekly
rbl vračljiv recoverable katerikoli obravna any considered
X
van stavbni sistem building service
red zmanjšan reduced
katerikoli
ren obnovljiva energija renewable energy Y any subsystem
podsistem
rvd vračljiv recovered
toplotna cona v
zn building zone
sh senčilo, senčeno stavbi
seas sezonski seasonal a) Vrsta uporabljene energije.
service area (X is
območje storitve (X
saX placeholder for C,
je meja za C, H, itd.)
H, etc.)
sens senzibilen sensible

1 POMEN IZRAZOV
V smernici imajo posamezni izrazi naslednji pomen:
Zap.
Izrazi Oznaka in enote Pomen izrazov
št.
avtomatizacija proces, ki vključuje naprave, programsko opremo in inženirske sto
in nadzor ritve, namenjene samodejnemu nadzoru, spremljanju, optimizaciji,
1
delovanja posegom v delovanje in upravljanju stavbnih sistemov s ciljem
stavbe zagotoviti energijsko in stroškovno učinkovitost ter varno delovanje
načrtovanje stavb s prijetnim notranjim okoljem ob upoštevanju
bioklimatsko lokalnih podnebnih razmer, koriščenjem naravnih materialov iz
2
načrtovanje neposredne bližine, rabo obnovljivih virov energije, doseganjem
ciljev trajnostne gradnje in razvoja
bruto prostorni Ve
3 prostornina, ki jo omejuje toplotni ovoj stavbe
na stavbe (m3)
celoviti kazalniki
kazalniki energijske učinkovitost stavbe v celoti; primer celovitega
4 energijske učin
kazalnika so EPtot,an, EP,ren, EP,nren, ROVE itd.
kovitosti stavbe
diskretni časovni interval, ki se uporablja pri vrednotenju rabe ener
5 časovni korak (h, m, an) gije in kazalnikov energijske učinkovitosti stavb, značilni časovni
koraki so ena ura, en mesec, obdobje ogrevanja ali hlajenja ali leto
kazalniki energijske učinkovitosti posameznega gradnika stavbe
delni kazalniki
ali tehničnih stavbnih sistemov; primer delnega kazalnika je to
6 energijske učin
plotna prehodnost gradnika ovoja stavbe in potrebna toplota z
kovitosti stavbe
ogrevanjem QNH
detajlno metoda določanja energijskih in snovnih tokov v stavbi in tehničnih
7 numerično sistemih, ki temeljijo na reševanju konstitutivnih enačb v kratkih
modeliranje časovnih korakih
Edel, tudi Qdel količina energenta, ki je doveden v TSS in katerega energija je

dovedena potrebna za njegovo delovanje, energenti se dovedejo v stavbo iz
8 (Wh/h, Wh/dan,
energija energetskih sistemov v ali na stavbi, iz energetskih sistemov bližini
Wh/m, Wh/an) ali iz oddaljenih energetskih sistemov
EC,del, tudi QC,del količina energije, ki jo je treba z različnimi energenti dovesti v sistem
dovedena
za hlajenje za proizvodnjo hladu, transport nosilca toplote, nado
9 energija za (Wh/h, Wh/dan, mestilo toplotnih dobitkov podsistemov in naprav ter kontrolirano
hlajenje Wh/m, Wh/an) delovanje sistema
količina energije, ki jo je treba dovesti v sistem za klimatizacijo za
dovedena EAC,del , tudi QAC,del segrevanje, hlajenje, navlaževanje in razvlaževanje v stavbo dove
10 energija za (Wh/h, Wh/dan, denega zraka, transport zraka v stavbo in iz nje, pogon podsistemov,
klimatizacijo Wh/m, Wh/an) kot so obtočne črpalke in rekuperator, nadomestilo toplotnih do
bitkov podsistemov in naprav ter nadzorovano delovanje sistema
EH,del, tudi QH,del količina energije, ki jo je treba z različnimi energenti dovesti v sis
dovedena
tem za ogrevanje za proizvodnjo toplote, transport nosilca toplote,
11 energija za (Wh/h, Wh/dan, nadomestilo nevračljivih toplotnih izgub podsistemov in naprav ter
ogrevanje Wh/m, Wh/an) kontrolirano delovanje sistema
dovedena EV,del količina energije, ki jo je treba dovesti v sistem za prezračevanje za

12 energija za pre (Wh/h, Wh/dan, transport zraka v in/ali iz stavbe, vračanje toplote v rekuperatorju/
zračevanje Wh/m, Wh/an) regeneratorju in kontrolirano delovanje sistema

dovedena EL,del količina električne energije, ki jo je treba dovesti v sistem za raz

13 energija za raz (Wh/h, Wh/dan, svetljavo za zagotavljanje želene osvetljenosti prostorov v stavbi
svetljavo Wh/m, Wh/an) in kontrolirano delovanje svetilk
EW,del, tudi QW,del količina energije, ki jo je treba z različnimi energenti dovesti v sis
dovedena tem priprave TSV za proizvodnjo toplote, transport nosilca toplote,
14 (Wh/h, Wh/dan,
energija za TSV nadomestilo toplotnih izgub podsistemov in naprav ter kontrolirano
Wh/m, Wh/an) delovanje sistema
dovedena Edel, tudi Qdel količina energije, dovedena za delovanje TSS z energenti, vključno s
15 (tudi končna) (Wh/h, Wh/dan, toploto okolja za delovanje toplotne črpalke in toploto, proizvedeno
energija Wh/m, Wh/an) s solarnim ogrevalnim sistemom
številčna konstanta, s katero ovrednotimo izpuste ogljikovega

emisijski faktor KCO2 dioksida CO2, ki nastajajo pri gorenju ali drugi energijski pretvorbi,
16 toplogrednih
(kg/kWh) izražena na enoto sproščene energije; je lastnost vrste goriva oz.
plinov
energenta
osebna ali javna prevozna sredstva s pogonom na električno ener
17 e-mobilnost
gijo, katerih baterija se vsaj občasno polni na stavbi
sistem dovoda toplote ali hladu, proizvedenega z najmanj 50 %
energijsko
obnovljivih virov ali z najmanj 50 % odvečne (odpadne) toplote ali
učinkovito
18 z najmanj 75 % toplote iz soproizvodnje električne energije in to
daljinsko ogreva
plote ali s toploto z najmanj 75 % iz kombinacij navedenih načinov
nje in hlajenje
pridobljene toplote
standardi, v katerih so opredeljeni postopki in metode vrednotenja
19 EPB-standardi energijske učinkovitosti stavb in TSS v obsegu in na način, kot ga
opredeljuje EPBD
stavbe, za katere je treba izdelati kazalnike energijske učinkovitosti
20 EPB-stavbe
skladno s PURES-3
Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (Energy Performance of
21 EPBD
Buildings Directive), 2010 in naslednje
razmerje med osvetljenostjo točke na dani ravni v stavbi in osve
faktor dnevne FDS, FDST, FDSTM tljenostjo zunanje nesenčene in nezastrte vodoravne ploskve z
22
svetlobe (%) naravno svetlobo, določeno s standardiziranimi lastnostmi neba
in standardizirano metodo izračuna
faktor energij utežni faktor, s katerim pomnožimo količino električne energije,
ske pretvorbe fel potrebne za delovanje tehničnih stavbnih sistemov, podsistemov
23
električne (-) in naprav z namenom, da jo prištejemo drugim energentom, po
energije trebnim za delovanje TSS
faktor oblike fo razmerje med površino toplotnega ovoja stavbe in bruto prostor
24
stavbe (m-1) nino stavbe
fRsi razmerje med razliko temperatur notranje površine gradnika ovoja

faktor površin
25 stavbe in zunanjega zraka ter razliko temperatur zraka v stavbi in
ske temperature (-) zunanjega zraka
f razmerje med amplitudo toplotnega toka na notranji površini

faktor toplotne
26 gradnika ovoja stavbe in amplitudo periodično spreminjajoče se
stabilnosti (-) temperature zunanje površine gradnika ovoja stavbe v 24 urah
faktor ujema razmerje med količino na stavbi proizvedenega energenta in
nja na stavbi fmatch količino istega energenta, ki se porabi v stavbi; določi se za urno
27
proizvedenega (-) (pri nestacionarnem) ali mesečno (pri stacionarnem modeliranju)
energenta časovno obdobje

naprava za pretvarjanje energenta v hlad, najpogosteje električne

28 generator hladu
energije, lahko pa tudi toplote v sorpcijskih generatorjih hladu
naprava, v kateri se generira toplota z zgorevanjem goriv v kurilnih
napravah z medijem za prenos toplote ali brez njega, z učinkom na
generator
29 podlagi Joulovega zakona v grelnih napravah z električno upornostjo
toplote
ali zajemanjem toplote iz okoliškega, odpadnega zraka, vodnih ali
talnih virov toplote z uporabo toplotnih črpalk
prezračevanje s kontrolirano kombinacijo naravnega in mehanske
hibridno
30 ga prezračevanja z namenom vzdrževanja primernega bivalnega
prezračevanje
ugodja in zmanjševanja rabe energije
proces prenosa toplote iz stavbe za zagotovitev in vzdrževanje
31 hlajenje
želene operativne temperature v stavbi
kakovost notranjega okolja, opredeljena na osnovi koncentracije
32 IAQ
onesnažil v zraku v stavbi (IAQ – Indor Air Quality)
kazalniki številčne vrednosti veličin, ki opredeljujejo energijske lastnosti
33 energijske stavbe, dela stavbe ali skupine stavb in so določene računsko ob
učinkovitosti upoštevanju predpisanih robnih pogojev
kazalniki
energijske
učinkovitosti
kazalniki energijske učinkovitosti, za katere v tem pravilniku mini
34 stavbe brez
malne zahteve niso opredeljene
omejitev, tudi
informativni
kazalniki
kazalniki
energijske
kazalniki energijske učinkovitosti, za katere so v tem pravilniku
35 učinkovitosti
opredeljene minimalne zahteve
stavbe z
omejitvami
klasifikacija oznaka stavbe glede na način in pogoje uporabe stavbe na podlagi
36
stavb opredelitve v EPBD in uredbe o razvrščanju objektov CC-SI
proces spreminjanja stanja v stavbo dovedenega zraka, vključno z
37 klimatizacija uravnavanjem temperature in vlažnosti, odstranjevanjem onesnažil
s filtri in zagotavljanjem prezračevanja stavbe
skupek podsistemov in naprav, potrebnih za spreminjanje stanja v
klimatizacijski stavbo dovedenega zraka, vključno z uravnavanjem temperature in
38
sistem vlažnosti zraka, odstranjevanjem onesnažil s filtri in zagotavljanjem
prezračevanja stavbe
koeficient HT toplotni tok, ki pri razliki med temperaturo zraka v okolici in v stavbi
39 transmisijskih
(W/K) 1 K prehaja skozi toplotni ovoj stavbe
toplotnih izgub
koeficient venti Hve toplotni tok, ki ga je treba prenesti na projektirano količino dove
40 lacijskih toplo
(W/K) denega zraka, da se temperatura zraka zviša za 1 K
tnih izgub Hve
del stavbe, v kateri so s tehničnimi stavbnimi sistemi zagotovlje
kondicionirana
41 ni parametri notranjega okolja vsaj razreda kakovosti IEQII, ki so
cona
opredeljeni z upoštevanjem načina in pogojev uporabe cone
prezračevanje, pri katerem je število izmenjav zraka s pomočjo
kontrolirano
42 krmilnega sistema prilagojeno izmerjeni onesnaženosti zraka v
prezračevanje
prostoru; mehansko prezračevanje

faktor, s katerim se določita računska količina in v omrežje oddan

kontrolni faktor kexp energent, proizveden v, na, ob stavbi ali njeni bližini, ki se upošte
43 oddanega ener
(-) va pri določitvi zmanjšane potrebne skupne primarne energije za
genta v omrežje
delovanje TSS
X številčna konstanta, s katero se prilagodi minimalno zahtevo kazal

korekcijski
44 nika energijske učinkovitosti stroškovni upravičenosti ali tehnični
faktor (-) izvedljivosti
generator toplote, ki je del ogrevalnega sistema, toploto pa zago
tavlja z zgorevanjem goriv (kurilne naprave z medijem za prenos
toplote ali brez njega) ali z učinkom na podlagi Joulovega zakona
45 kurilna naprava
(grelne naprave z električno upornostjo) ali zajemanjem toplote
iz okoliškega, odpadnega zraka, vodnih ali talnih virov toplote z
uporabo toplotnih črpalk
letna učinko-
vitost TSS, s
katerim se stav
ba oskrbuje razmerje med proizvedeno toploto energetskega sistema v stavbi
s toploto za hH/W/C,an in rabo energije v enem letu; raba energije vključuje rabo energije
46
ogrevanje, (-) za proizvodnjo toplote, transport nosilca toplote in kontrolirano
pripravo TSV in delovanje tehničnega stavbnega sistema
s toplotno gna
nim hladilnim
agregatom
Ytb
linijska in točk
razlika v toplotnem toku na mestu toplotnega mostu in toplotnim
ovna toplotna (W/(m K)) tokom, ki prehaja homogeno konstrukcijo na mestu brez vpliva
47 prehodnost na
ctb toplotnega mostu, normirana na 1 m dolžine linijskega toplotnega
mestih toplo
mostu
tnih mostov
(W/K)
proces prezračevanja prostorov z mehanskim sistemom, z vpiho
mehansko vanjem zunanjega zraka, z odsesavanjem notranjega zraka ali s
48
prezračevanje sočasnim vpihovanjem in odsesavanjem zraka, namenjen zmanj
šanju vsebnosti onesnažil v notranjem zraku
meja, kjer izdelamo energijsko bilanco dovedenih in iz stavbe odda
meja energijske
49 nih energentov; lahko je na ovoju stavbe (on-site), v bližini stavbe
presoje
(near-by) ali oddaljenosti (distant)
na stavbi meja energijske bilance stavbe je na ovoju stavbe, TSS so nameščeni
50
(in-situ) v stavbi ali na ovoju stavbe ali v bližini stavbe
načrtovana . pretok zraka, ki ga mora prezračevalni sistem dovesti v stavbo v
V
51 količina zraka za časovni enoti pri projektnih pogojih, izražen tudi kot specifična
(m3/h, l/s, m3/s)
prezračevanje veličina, določena na osebo ali m2 uporabne površine
proces prehoda zraka iz okolice v stavbo in notranjega zraka v oko
naravno prezra lico kot posledica naravnega toplotnega vzgona, zastojnega tlaka
52
čevanje vetra in vdora zraka skozi odprtine v ovoju stavbe, kot so okna ali
prezračevalne odprtine, je lahko ročno ali avtomatsko uravnavan
proces dodajanja vodne pare v zrak z namenom povečanja abso
53 navlaževanje
lutne vlažnosti zraka
neobnovljiva EPnren
54 primarna (Wh/h, Wh/dan, energija neobnovljivih naravnih virov pred kakršno koli pretvorbo
energija Wh/m, Wh/an)

nestanovanjske stavbe, namenjene delu in drugim dejavnostim uporabnikov, za

55
stavbe katere se glede na EPBD izdelajo kazalniki energijske učinkovitosti
neto V
56 prostornina prostornina zraka v kondicionirani stavbi
stavbe (m3)
veličina, s katero določimo specifične vrednosti kazalnikov ener

normirana
57 gijske učinkovitosti stavb; v tem pravilniku je normirana veličina
veličina
kondicionirana površina stavbe Ause
snov ali pojav, ki ga s tehničnimi sistemi pretvorimo v drugo obliko
nosilec energije,
58 energije, na primer mehansko delo ali toploto, in ki je potreben za
energent
delovanje fizikalnih in kemičnih procesov
oddana Eel,exp
električna oddana električna energija iz stavbe, ki je bila proizvedena s TSS v,
59 (Wh/h, Wh/dan,
energija iz na, ob stavbi ali njeni bližini
stavbe Wh/m, Wh/an)
oddana QH,exp, QC,exp presežek količine toplote ali hladu, ki sta proizvedena s sistemi v,
60 toplota ali hlad (Wh/h, Wh/dan, na, ob stavbi ali njeni bližini in nista v celoti porabljena na stavbi
iz stavbe Wh/m, Wh/an) za delovanje TSS, temveč sta oddana v infrastrukturno omrežje
proces prenosa toplote v stavbo za zagotovitev in vzdrževanje

61 ogrevanje
minimalne želene operativne temperature v stavbi
omrežje za
daljinsko infrastrukturni sistem za prenos toplote in hladu, najpogosteje z
62
ogrevanje in vodo kot nosilcem toplote
hlajenje
občutena temperatura v bivalni coni v energetski coni/stavbi, v kateri
qop osebe izmenjujejo z notranjim okoljem s sevanjem, konvekcijo in
operativna
63 prevodom enako količino toplote kot v realnem prostoru; uteženo
temperatura (°C) povprečje temperature zraka in srednje temperature (sevalne tem
perature) površin, ki obdajajo osebo v prostoru
osnovna
klasifikacija namembnosti stavbe glede na predpis, ki ureja razvr
64 klasifikacija
ščanje objektov
stavb
osvetlitev, proces, s katerim dosežemo primerno osvetljenost stavbe z naravno,
65
osvetljevanje električno ali kombinacijo naravne in električne osvetlitve
Veličine, s katerimi opredelimo stanje bivalnega ugodja v notranjem
parametri okolju; v stavbah se bivalno ugodje vrednoti glede na toplotno ugod
66 notranjega je, kakovost zraka in osvetlitev stavb ali con; parametri v stavbah,
okolja namenjenih stalnemu bivanju in delu, so določeni z razredi kakovosti
od IEQ I do IEQ II v skladu s standardom SIST EN SIST EN 16798 –1
zahteve in omejitve načina uporabe in delovanja stavbe in pogo
jev notranjega okolja; opredeljujejo delovanje tehničnih stavbnih
sistemov; primeri so želena temperatura zraka v ogrevanem ali
pogoji uporabe
67 hlajenem prostoru, minimalna količina zraka za prezračevanje,
stavbe
specifični notranji viri toplote, raven osvetlitve, specifična potreb
na toplota za pripravo TSV, opredeljena na m2 uporabne površine
stavbe ali osebo
energija, potrebna za zagotavljanje bivalnega ugodja v stavbi
potrebna
68 brez upoštevanja učinkovitosti TSS in vrste energentov za njihovo
energija
delovanje

potrebna QHU,nd, QDHU,nd količina latentne toplote, ki jo je treba dovesti ali odvesti iz kondi
energija za cioniranega prostora za vzdrževanje želene najnižje (navlaževanje)
69 (Wh/h, Wh/dan,
navlaževanje ali ali najvišje (razvlaževanje) vlažnosti zraka v prostoru/stavbi brez
razvlaževanje Wh/m, Wh/an) upoštevanja energijskih izgub sistema
toplota, ki jo je treba dovesti ali odvesti iz kondicionirane stavbe,
da zagotovimo želeno toplotno ugodje v opazovanem časovnem
potrebna QH,nd, QC,nd koraku; potrebna energija za ogrevanje in hlajenje je določena brez
toplota za
70 (Wh/h, Wh/dan, upoštevanja časovno in prostorsko neenakomerne temperature
ogrevanje ali
Wh/m, Wh/an) zraka v kondicioniranem prostoru, neidealnega krmiljenja stavbnih
hlajenje stavbe
sistemov in energijskih izgub pri generaciji ter prenosu toplote v
tehničnih stavbnih sistemih
potrebna QW,nd količina toplote, ki jo je treba dovesti potrebni količini hladne vode,
71 toplota za (Wh/h, Wh/dan, da jo segrejemo iz temperature v omrežju na želeno temperaturo
pripravo TSV Wh/m, Wh/an) na iztočnem mestu brez upoštevanja toplotnih izgub sistema
površina Aenv,e zunanja površina toplotnega ovoja stavbe, določena glede na zu
72 toplotnega
(m )
2 nanje dimenzije (m2)
ovoja stavbe
prehodno
obdobje obdobje od objave do polne uveljavitve minimalnih zahtev, ki iz
73
uporabe hajajo iz tega pravilnika
pravilnika
sistemi in naprave, potrebne za dovod in/ali odvod zraka v okolico
prezračevalni
74 ali iz stavbe v okolico z namenom zagotavljanja kakovosti notra
sistem
njega zraka v stavbi
prenos zunanjega svežega zraka iz okolice v stavbo z naravnim ali
mehanskim sistemom prezračevanja zaradi zagotavljanja ustrezne
75 prezračevanje
kakovosti notranjega zraka (IAQ) oziroma redčenja onesnažil zraka
v stavbi
prilagojenost
lastnost stavbe, ki se določa na osnovi opremljenosti stavbe z infor
stavbe na
76 macijskimi tehnologijami in pametnimi napravami, ter sposobnost
pametno
aktivnega delovanja stavbe v pametnih omrežjih
delovanje
opredeljena stanja notranjih in zunanjih klimatskih pogojev, no
tranjih bremen, tehničnih in energijskih lastnosti podsistemov in
77 projektni pogoji naprav v tehničnih stavbnih sistemih, vključno z algoritmi regulacije
delovanja stavbe in stavbnih sistemov, ki se uporabijo pri načrto
vanju stavbe in njenih gradnikov
razred
energijske abecedno naveden razred energijske učinkovitosti naprave ali
78 učinkovitosti A-G sistema, z metodo in mejnimi vrednostmi kazalnikov, kot izhaja iz
naprave, uredb EU Ecodesign
sistema
proces odstranjevanja vodne pare iz zraka z namenom znižanja
79 razvlaževanje absolutne vlažnosti zraka, kar dosežemo s hlajenjem zraka pod
temperaturo rosišča ali s sorpcijskim sušenjem

referenčne
sestave
sestava in snovne lastnosti gradbenih konstrukcij in drugih gra
gradbenih
dnikov ovoja stavbe, na primer oken, s katerimi v referenčni stavbi
konstrukcij,
80 nadomestimo dejanske gradbene konstrukcije in gradnike ovoja
referenčni
stavbe v obravnavani energetsko zahtevni stavbi ter gradnike, ki
gradniki stav
sestavljajo podsisteme TSS
be, referenčni
gradniki TSS
referenčne
vrednosti spremenljivk stanja notranjega okolja, na primer opera
vrednosti
81 IEQ II tivna temperatura, relativna vlažnost zraka v stavbi ali osvetlitev
parametrov no
delovne površine, ki ustrezajo razredu kakovosti IEQ II
tranjega okolja
sistemi, podsistemi in naprave TSS v referenčni stavbi, s katerimi v
referenčni stavbi nadomestimo tehnične stavbne sisteme v obrav
82 referenčni TSS TSSref
navani energetsko zahtevni stavbi, referenčni sistemi so določeni
s konfiguracijo in lastnostmi podsistemov ter naprav
številčna vrednost ali pravilo, s katerim se opredeli lastnost gradni
83 robni pogoj
kov stavb ali način uporabe stavbe
sistem za celovit sistem, ki zajema naprave in inženirske storitve za nadzor,
avtomatizacijo spremljanje, optimizacijo delovanja, posege v delovanje, izmenjavo
84 in nadzor informacij in upravljanje sistemov stavbnih instalacij s ciljem ener
delovanja gijsko in stroškovno učinkovitega ter varnega delovanja stavbe in
stavbe (BAC) stavbnih sistemov
skupna prehod-
nost sončnega razmerje med vsoto kratkovalovnega sončnega sevanja in toplotnim
sevanja g tokom, ki prestopa s konvekcijo in sevanjem z notranje površine
85 zasteklitve ali zasteklitve ali transparentnega gradnika ovoja stavbe v stavbo ter
transparentne (-) sončnim sevanjem na zunanjo površino zasteklitve ali transparen
ga gradnika tnega gradnika ovoja stavbe
ovoja stavbe
soproizvodnja
proces soproizvodnje električne energije s toplotnim strojem s so
toplote in
86 časno uporabo odpadne toplote ali generatorjem, ki isti energent
električne ener
pretvarja sočasno v električno energijo in toploto, kogeneracija
gije (SPTE)
Gglob gostota moči sončnega sevanja, opredeljena s sevalnim tokom na
87 sončno sevanje
(W/m2) ploskev s površino 1 m2
kazalnik pripravljenosti stavbe za delovanje pametnih stavbnih

88 SRI sistemov in pametnih omrežij, vključno z zagotavljanjem širjenja
e-mobilnosti
n50 število izmenjav zraka pri dogovorjeni (predpisani) razliki v zračnem

stopnja tesnosti
89 tlaku v stavbi in okolici, ki se ustvari z ventilatorjem v času preizkusa
stavbe (h-1) tesnosti, če ni navedeno drugače, pri 50 Pa
zahteva glede energijske učinkovitosti stavbe, pri kateri so oce
stroškovno
90 njeni stroški tehničnih sistemov v stavbi v celotnem življenjskem
optimalna raven
obdobju najnižji
število izmenjav n razmerje med prostorninskim pretokom zraka za prezračevanje

91
zraka (h )
-1 stavbe in neto prostornino stavbe

posamezna cona ali skupek con v stavbi, v kateri(h) se bivalno ugodje

zagotavlja z istim TSS; delijo se na tehnične cone ogrevanja, hlajenja,
92 tehnična cona
priprave TSV, klimatizacije in razsvetljave; tehnična cona je lahko
tudi stavba kot celota; v tem primeru so vse tehnične cone enake
tehnične
93 gradniki TSS, na primer termostatski ventil ali obtočna črpalka
naprave
tehnični podsistemi so deli TSS, ki opravljajo posamezno storitev,
tehnični stavbni
94 na primer kurilna naprava ogrevalnega sistema, razvod ogrevalne
podsistemi
vode, končni prenosnik toplote
toplotna preho
dnost gradbene U toplotni tok, ki prehaja 1 m2 veliko površino homogene konstrukcije
95 konstrukcije ali v smeri pravokotno na površino, pri razliki v temperaturi zraka v
gradnika ovoja (W/(m2 K)) stavbi in okolici 1 K
stavbe
presevnost
(transmitiv
nost) svetlobe
razmerje med svetlobnim tokom, ki prehaja v prostor in na zunanjo
96 zasteklitve ali tvis
površino zasteklitve ali transparentnega gradnika ovoja stavbe
transparentne
ga gradnika
ovoja stavbe
številčne konstante, katerih vrednosti so vnaprej določene oziroma
97 faktor f
dogovorjene
utežni faktor fPtot vsota faktorjev obnovljive primarne energije in neobnovljive pri
98 celotne primar
(-) marne energije posameznega vira energije
ne energije
delež neobnovljive energije v posameznem energentu, ki je doveden
utežni faktor
fPnren v stavbo vključno z izgubami transporta do mesta uporabe, v celotni
neobnovljive
99 primarni energiji tega energenta; obnovljivi viri energije, kot na
primarne (-) primer sončna energija, imajo faktor primarne neobnovljive ener
energije
gije enak nič; so številčne konstante, ki so opredeljene nacionalno
delež obnovljive energije v posameznem energentu, ki je doveden
utežni faktor v stavbo, vključno z izgubami transporta do mesta rabe, merjen
obnovljive fPren v celotni primarni energiji tega energenta; obnovljivi viri, kot na
100
primarne (-) primer sončna energija ali toplota okolja, imajo faktor primarne
energije obnovljive energije enak ena; so številčne konstante, ki so oprede
ljene nacionalno
meja energijske bilance stavbe je v bližini stavbe (near-by); TSS
101 v bližini stavbe nameščeni v bližini stavbe, kot je opredeljeno s standardom SIST
EN ISO 52000-1
Hs količina pri popolnem zgorevanju sproščene toplote na enoto gori

va, ki zgori pri konstantnem tlaku 101320 Pa in se produkti gorenja
zgornja
102 (kWh/mn3) ohladijo na temperaturo okolice; toplota vsebuje tudi latentno
kurilnost goriv
toploto kondenzirane vodne pare, ki nastane z zgorevanje vodika
(kWh/kg) iz goriva in uparjanjem vode iz goriva
Drugi izrazi, uporabljeni v smernici, imajo enak pomen

kot v pravilniku in kot jih določajo predpisi s področja
graditve objektov, energetike in gradbenih proizvodov
ter slovenski standardi s področja učinkovite rabe ener
gije v stavbah in so navedeni na seznamu referenčnih
dokumentov te tehnične smernice.

2 STAVBE, ZA KATERE SE PREVERJA

ENERGIJSKA UČINKOVITOST
5. člen - urnikov in načina uporabe stavbe ali cone in

(razvrstitev stavb) - notranjih bremen v stavbi ali coni.
(1) Stavbe, za katere se določa energijska učinkovitost, (3) Če je v stavbi več con, se navede, kako so cone v stavbi
so razvrščene v eno od naslednjih vrst: združene s TSS, pri čemer se za združevanje con s TSS
- energetsko nezahtevne stavbe, upoštevajo vodila, navedena v tabeli 10 v standardu
- energetsko manj zahtevne stavbe, SIST EN ISO 52000-1, in vodila v tabeli A3 v standardu
- energetsko zahtevne stavbe. SIST EN ISO 52016-1. Podrobno so pravila za določitev
con opisana v točki 2.2.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za energetsko manj
zahtevne stavbe štejejo tudi večstanovanjske stavbe, Tabela 2.1: Klasifikacija stavb in con
ki sicer spadajo v energetsko zahtevne stavbe, če
Klasifikacija con za
Klasifikacija con za
ima vsaka stanovanjska ali nestanovanjska enota
Klasifikacija stavb
mesečno metodo
mesečno metodo
(SIST ISO 18523-1)
samostojen TSS za ogrevanje, hlajenje, pripravo
Delitev stavb
TSV, prezračevanje in razsvetljavo oziroma TSS, ki
obratujejo ločeno za vsako enoto.
(3) Na podlagi razvrstitve iz prvega in drugega odstavka
tega člena so določeni kazalniki energijske učinkovi
tosti stavbe, metode za njihovo določitev in vsebina Stanovanjske
izkaza o energijskih lastnostih stavbe in tehničnih stavbe
poročil, kot je prikazano na sliki 1 Priloge 1, ki je kot
enostanovanjske
priloga sestavni del tega pravilnika. CC - SI 111 St-1 iD-1 – iD-16
stavbe
(4) Stavba ima eno ali več energetskih con. Energetske
večstanovanjske
cone se določijo po standardih SIST EN ISO 52000-1 CC - SI 112 St-2
stavbe
in SIST EN ISO 52016-1. Za nestanovanjske stavbe se
pogoji notranjega okolja v energetski coni določijo stanovanjske
po standardu SIST ISO 18523-1. Pravila za združevanje stavbe za po
CC - SI 113 St-3
delov stavbe v energetske cone in možne poeno sebne družbene
stavitve so opredeljena v standardih SIST EN ISO skupine
52000-1 in SIST EN ISO 52016-1 ter v tehnični smernici
Nestanovanjske
za graditev TSG-1-004: 2022 Energijska učinkovitost
stavbe
stavb (v nadaljnjem besedilu: TSG-1-004).
gostinske stavbe, Go-1, Ht-1 – Ht-31
(5) Namesto vrednosti spremenljivk notranjega okolja CC - SI 121
hoteli Ho-1 Rs-1 – Rs-19
in pogojev delovanja stavbe, navedenih v standardu
SIST ISO 18523-1, se lahko uporabijo zahtevnejše pro poslovne in
CC - SI 122 Po-1 Of-1 - Of-19
jektne vrednosti, pri čemer morajo biti opredeljene upravne stavbe
vse spremenljivke, določene s tem standardom.
trgovske stavbe
in stavbe storitve CC - SI 123 Tr-1 Sh-1 - Sh-17
2.1 VRSTE STAVB IN ENERGETSKIH CON PO EPBD
ne dejavnosti
(1) Stavbe, za katere je treba določiti energijsko učinkovi industrijske
CC - SI 1251 - Wh-1
tost, so določene v tretjem členu pravilnika. Stavba ima stavbe
vsaj eno ali več energetskih con (v nadaljnjem besedilu:
Stavbe splošne
con). Pravila za določitev con so navedena v točki 2.2.
ga družbenega CC - SI 126 Sd-1 po namenu
Na podlagi razvrstitve stavb in con sta določena ra
pomena
čunska metoda in način modeliranja energijskih tokov
(stacionarno ali nestacionarno modeliranje), s katerim stavbe za kultur
CC - SI 1261 Ra-1 Th-1; Th-10
se določa energijska učinkovitost stavb. Stavbe so no razvedrilo
opredeljene v skladu z uredbo o razvrščanju objektov.
Ms-1 – Ms-4;
Klasifikacija stavb je navedena v tabeli 2.1.
Lb-1 – Lb-4;
muzeji, arhivi in
(2) Razvrstitev stavbe ali cone je podlaga za določitev: CC - SI 1262 Kn-1 Fc-1 – Fc-2;
knjižnice
- pogojev notranjega okolja, At_As-1 –
- meteoroloških spremenljivk, At_As-8

stavbe za izo cona sistema različni pogoji uporabe

braževanje in Iz-1, za klimatiza con
CC - SI 1263 Ed-1 – Ed-26
znanstvenorazi Iz-2 cijo, vključno
različen sistem/naprava za
skovalno delo SAAC z navlaževa
pripravo zraka (AHU)
njem in raz
stavbe za zdra različni generatorji toplote
CC - SI 1264 Bo-1 Hp-1 – Hp-26 vlaževanjem
vstveno oskrbo in hladu
zraka
stavbe za šport CC - SI 1265 Sp-1 Sa-1 – Sa-28
različna naravna osvetli
tev tako, da to vpliva na
2.2 PRAVILA ZA DOLOČITEV ENERGETSKIH CON rabo energije za električno
cona osvetlitev
(1) Energetska cona je del stavbe, več delov stavbe ali
SAL sistema za različni pogoji uporabe
stavba v celoti z enakimi ali primerljivimi pogoji notra
razsvetljavo (časovno in glede zahteva
njega okolja, notranjimi bremeni in načinom uporabe
nih pogojev)
(toplotna cona Z) ali več delov stavbe z enakimi TSS
(območje TSS SA (SAH, SAC, SAw, SAV, SAL, SAAC). Pravila različni viri električne
za določitev energetskih con so navedena v tabeli 2.2. osvetlitve
Tabela 2.2: Pravila za določitev energetskih con (2) Pri opredelitvi con je treba upoštevati:
- medsebojni vpliv kondicioniranih con,
Oznaka - vpliv nekondicioniranih con na kondicionirane.
ener
Pravila za določitev (3) Sosednji kondicionirani coni nimata medsebojnega
getske
cone vpliva, če razlika v temperaturi zraka med conama ni
večja od 4 K ali ju povezuje stalno odprta odprtina ali
različna razvrstitev delov več odprtin s skupno površino, večjo od 0,003 m2 na
stavbe skladno s tabelo 2.1. m2 uporabne površine večje toplotne cone.
toplotna različni pogoji uporabe
Z (4) Dodatni pogoji za združevanje kondicioniranih toplotnih
cona delov stavbe
različni v pogojih notranje cone so:
ga okolja - če pripadajo istemu območju TSS, razen v primeru
SAL;
različni končni prenosniki - če razlika v temperaturi zraka med sosednjima co
toplote nama ni večja od 4 K;
cona različen razvodni sistem, - če Ause cone ne presega 10 % Ause sosednje cone. V
SAH ogrevalnega vključno s pogoji delovanja tem primeru se v združeni coni privzamejo pogoji
sistema različen ogrevalni sistem, notranjega okolja, način uporabe stavbe in notranji
vključno z generatorjem viri, kot veljajo za večjo toplotno cono;
toplote - če se toplotne kapacitete con ne razlikujejo za več
kot dva razreda glede na vrednosti, ki jih opredeljuje
različni končni prenosniki
tabela B.4 v standardu SIST EN ISO 52016-1 in tabela
toplote
8.10 te smernice;
cona različen razvodni sistem, - če je med sosednjima conama stalno odprta odprtina
SAC sistema za vključno s pogoji delovanja ali več odprtin s skupno površino, večjo od 0,003 m2
hlajenje različen sistem hlajenja, na m2 uporabne površine Ause večje toplotne cone.
vključno z generatorjem
hladu (5) V združenih toplotnih conah se upoštevajo pogoji no
tranjega okolja, urniki in načini uporabe ter notranja
cona različni profili rabe TSV
bremena, kot so značilni za cono z največjo kondicio
SAW sistema za različen sistem TSV, vključ nirano po površino Ause,zn.
pripravo TSV no z generatorjem toplote
(6) Nekondicionirane toplotne cone so cone:
različni pogoji uporabe
- v katerih ni vgrajenega nobenega od sistemov za
con
ogrevanje, hlajenje in klimatizacijo,
cona sistema različne količine zraka za - ki so prezračevane stalno z zunanjim zrakom s količi
SAV za prezrače prezračevanje, ki jih zago no, večjo od 10 m3/h na m2 uporabne površine cone,
vanje tavlja prezračevalni sistem - imajo stalno odprte odprtine proti zunanjemu okolju
različen sistem/naprava za s skupno površino, večjo od 0,003 m2 na m2 uporabne
pripravo zraka (AHU) površine cone.

(7) Nekondicionirane cone se praviloma obravnavajo kot (4) Energetsko zahtevne stavbe so stavbe s kondicionirano
zunanje nekondicionirane toplotne cone, kar pomeni, površino, večjo ali enako 500 m2.
da je toplotni ovoj stavbe ločnica med kondicionirano
cono in nekondicionirano cono. Gradniki toplotnega (5) Referenčna stavba je navidezna stavba z značilnostmi
ovoja med conama morajo imeti lastnosti, ki jih opre energetsko zahtevne stavbe. Z referenčno stavbo se
deljuje tabela 6 v pravilniku. V izračunu koeficienta določijo minimalne zahteve za energijsko učinkovitost
transmisijskih izgub Htr,H,C med kondicionirano in ne energetsko zahtevne stavbe.
kondicionirano cono se lahko upošteva temperaturni 2.4 REFERENČNA STAVBA
prilagoditveni faktor (metoda B v standardu SIST EN
ISO 52016-1), kot je opredeljen v točki 7.5 v standardu Kot je določeno v 6. členu pravilnika, je referenčna stavba
SIST EN 13789, brez upoštevanja notranjih dobitkov virtualna stavba, ki:
toplote in sončnega obsevanja v nekondicionirani - ima enako arhitekturno zasnovo kot obravnavana
coni. Površina zunanje nekondicionirane cone ni del stavba,
kondicionirane površine stavbe Ause. - ima enako klasifikacijo stavbe in con kot obravnavana
stavba,
(8) Nekondicionirana cona se lahko obravnava kot notranja - ima enaka notranja bremena,
nekondicionirana cona, če je površina nekondicionira - ima enak način in urnike uporabe stavbe,
ne cone manjša kot 10 % uporabne površine sosedne - je zgrajena na istem kraju in je senčena z enakimi
kondicionirane cone in so za gradnike zunanjega ovoja okoliškimi ovirami kot obravnavana stavba,
nekondicionirane cone izpolnjene zahteve prve, sedme - ima razred kakovosti vseh segmentov notranjega
in desete vrstice iz tabele 5 pravilnika, skladno s točko okolja enak IEQ II, kot so opredeljeni v standardu SIST
6.4.5.1 v standardu SIST EN ISO 52016-1. V tem primeru EN 16798-1, razen če to v TSG ni predpisano drugače,
se pogoji notranjega okolja v nekondicionirani coni pri - ima referenčne sestave konstrukcijskih elementov in
vzamejo kot za kondicionirano cono, brez upoštevanja referenčne lastnosti gradnikov na toplotnem ovoju
notranjih virov toplote. Takšna cona je prezračevana z stavbe,
0,2 izmenjave zraka na uro. Površina te nekondicioni - ima vgrajene referenčne tehnične stavbne sisteme,
rane cone se upošteva kot del kondicionirane površine za delovanje katerih se uporabljajo referenčni ener
stavbe Ause, zunanji ovoj nekondicionirane cone pa je genti.
del toplotnega ovoja stavbe.
2.5 OZNAKE VRSTE STAVB V TEHNIČNI SMERNICI
(9) Kot notranja nekondicionirana cona se obravnava tudi
(1) Vrste stavb, za katere se dokazuje energijska učinkovi
nekondicionirana cona, ki je obkrožena s kondicionira
tost so v tej smernici označene z naslednjimi oznakami:
nimi conami.
2.3 DELITEV STAVB Z VIDIKA DOLOČANJA ENERGIJSKE
Oznaka Vrsta stavbe ali računske metode
UČINKOVITOSTI STAVB
(1) Stavbe, za katere je treba določiti energijsko učinkovi £ energetsko nezahtevna stavba
tost, so razvrščene v eno od naslednjih skupin (vrst) v
skladu z opredeljenimi pojmi v 2. členu pravilnika:
¤ energetsko manj zahtevna stavba
- energetsko nezahtevne stavbe,

- energetsko manj zahtevne stavbe in
¢ energetsko zahtevna stavba
- energetsko zahtevne stavbe. ² referenčna stavba

(2) Energetsko nezahtevne stavbe so stavbe s kondicioni stacionarno modelirano (mesečna računska
rano površino Ause, manjšo ali enako 50 m2, in so vsaj metoda)
občasno namenjene bivanju ali opravljanju dejavnosti
ter imajo poleg sistema za razsvetljavo vgrajen vsaj še nestacionarno modelirano (urna računska
· metoda)
en TSS.
(3) Energetsko manj zahtevne stavbe so stavbe s kondici 2.6 KONDICIONIRANA POVRŠINA STAVBE ALI CONE
onirano površino Ause, večjo ali enako 50 m2 in manjšo
od 500 m2. Lahko imajo več con z različno klasifikacijo, (1) Kondicionirana površina stavbe Ause ali cone Ause,zn je
v katerih se vzdržuje enaka ali različna temperatura no skupna tlorisna površina stavbe ali vsota tlorisnih
tranjega okolja. Za energetsko manj zahtevne stavbe se površin con v stavbi, kot je opredeljena v točki 9.3 v
štejejo tudi večstanovanjske stavbe in nestanovanjske standardu SIST EN ISO 52000-1, opredeli pa se jo na
stavbe z uporabno površino, večjo ali enako 500 m2, če podlagi specifikacij iz tabele B.20 navedenega stan
imajo posamezni deli stavbe samostojne in neodvisne darda. V izračunu Ause oziroma Ause,zn se ne upoštevajo
TSS. površine predelnih in zunanjih sten, površine odprtih
galerij in stopnišč, razen ene tlorisne površine stopni

šča in površina kondicioniranega dela stavbe z višino

stropa manj kot 1,5 m.
(2) Bivalna površina stavbe ali cone je del tlorisne površine

stavbe ali cone, v kateri se uporabniki pretežno zadr
žujejo. Opredeljena je v točki 7.2 v standardu SIST EN
16798-3, z omejitvami v tabeli 5 tega standarda. Če v
projektni dokumentaciji ni navedeno drugače, velja, da
je treba v bivalnem delu stavbe ali cone zagotoviti mi
nimalni razred kakovosti parametrov notranjega okolja
tako, da je zagotovljeno zdravo in prijetno bivanje ter
omogočeno produktivno delo, npr. parametre toplo
tnega ugodja in ustrezno osvetlitev delovne površine.
(3) Kazalniki energijske učinkovitosti se normirajo skladno

s točko 9.4 v standardu SIST EN ISO 52000-1. Normirana
veličina je kondicionirana površina stavbe Ause ali cone
Ause,zn.

3 SMERNICE ZA ZAGOTAVLJANJE
ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI PRI
ZASNOVI STAVB
Energijska učinkovitost stavbe se zagotavlja z upošte prezračevanja in razsvetljave,

vanjem vodil za učinkovito rabo energije, izkoriščanja - z načrtovanjem stavbe tako, da bo omogočeno učin
obnovljivih virov energije in trajnostnega razvoja (traj kovito aktivno naravno ogrevanje in hlajenje,
nostne gradnje) v fazah načrtovanja, gradnje, uporabe - z načrtovanjem gradnikov stavbe z integriranimi
in razgradnje stavbe po preteku dobe trajanja. Glede na napravami za izkoriščanje sončne energije, toplote
zahteve pravilnika se upoštevajo na področjih arhitek in hladu okolja ter geotermalne energije, kot so za
turne zasnove, zasnove ogrevanja in priprave TSV, pri steklitev z vgrajenimi fotonapetostnimi celicami ali
zasnovi prezračevanja, ohlajanja in klimatizacije, zasnovi toplotno aktivirane gradbene konstrukcije,
naravne in električne osvetlitve, učinkovite avtomatizacije - z načrtovanjem oblike stavbe, ki omogoča namestitev
in nadzora stavbe, podpori e-mobilnosti, prilagojenosti sprejemnikov sončne energije solarnih ogrevalnih
stavbe na pametno delovanje ter pametnih infrastruk sistemov in fotonapetostnih modulov na stavbi na
turnih sistemov in vplivov na okolje. način, ki omogoča največjo letno proizvodnjo toplote
ali električne energije,
3.1 ARHITEKTURNA ZASNOVA - z načrtovanjem ozelenjenih gradnikov ovoja stavb
na ravnih in poševnih strehah ter ob fasadah,
Primerna arhitekturna zasnova stavbe se zagotavlja zlasti:
- z načrtovanjem stavb na osnovi nestacionarnega
- z upoštevanjem vodil bioklimatskega načrtovanja,
računalniškega modeliranje energijskih in snovnih
- z načrtovanjem oblike stavbe s čim nižjim faktorjem
tokov v naseljih in mestnih jedrih,
oblike stavbe fo,
- z uporabo metod preverjanja trajnostnostnih lastno
- z načrtovanjem gradbenih konstrukcij in gradnikov
sti stavb, npr. DGNB, BREEAM ali Level(s).
ovoja stavb z nizko toplotno prehodnostjo,
- z načrtovanjem transparentnih gradnikov ovoja 3.2 ZASNOVA OGREVANJA
z zunanjimi sistemi za kontrolirano uravnavanje
prehoda sončne energije v stavbo, Pri zasnovi ogrevanja je treba upoštevati predvsem:
- z načrtovanjem velikosti transparentnih gradnikov - izbiro ogrevalnega sistema z najnižjo še ustrezno
ovoja tako, da bo dosežena primerna naravna osve temperaturo nosilca toplote v dovodnem delu raz
tlitev ob hkratni zaščiti pred pregrevanjem stavbe, delilnega omrežja,
- z načrtovanjem gradbenih konstrukcij z materiali v - uporabo obnovljivih virov energije za proizvodnjo
stiku z notranjim zrakom, ki so zelo nizko ali nič emi toplote v velikem deležu, pri čemer se prioritetno
sijski glede oddajanja onesnažil, predvsem hlapnih uporabljata sončna energija in geotermalna toplota,
organskih snovi in radona, - proizvodnjo toplote v energijsko učinkovitih kurilnih
- z načrtovanjem gradnikov in njihovih povezav na napravah na goriva iz biomase ter izkoriščanjem
način, ki ne povzroči takšnih toplotnih mostov, da bi toplote okolja z generatorji toplote z učinkovitostjo,
to povzročilo lokalno povečanje vlažnosti notranjega kot je značilna za najboljše razpoložljive tehnologije
zraka nad dovoljeno, vplivalo na občuteno toplotno (BAT),
ugodje in občuteno kakovost zraka ter imelo neznaten - vgradnjo kondenzacijskih kurilnih naprav, pri čemer
vpliv na letno rabo končne energije, je uporaba kondenzacijskih kurilnih naprav obvezna,
- z izbiro materialov in sestav gradbenih konstrukcij, če je energent plinasto gorivo,
ki omogočajo shranjevanje toplote in hladu v delih - lokalne grelnike s tehničnimi in energijskimi lastnost
gradnikov, ki so v toplotnem stiku s prostorskim mi, ki ne zmanjšajo načrtovane kategorije kakovosti
zrakom, bivanja,
- z izbiro materialov in sestav gradbenih konstrukcij - vgradnjo hranilnika toplote za kotle na trdna goriva,
na ovoju stavbe, ki omogočajo shranjevanje toplote če je to določeno s predpisi ali navodili proizvajalca,
sončnega sevanja v delih gradnikov, ki so v toplotnem - načrtovanje hranilnika toplote, ki omogoča tempe
stiku z zunanjim zrakom, raturno razslojevanje in ima toplotno zaščito, ki je
- z uporabo selektivnih fasadnih in strešnih nanosov, značilna za najboljše razpoložljive tehnologije (BAT),
katerih optične lastnosti so prilagojene ciljnemu de - načrtovanje vgradnje obtočnih črpalk s frekvenčno
lovanju, kot so na primer selektivne hladne barve ali regulacijo pretoka za vzdrževanje konstante tlačne
toplotni selektivni nanosi za učinkovitejše ogrevanje razlike nosilca toplote,
s sončno energijo, - načrtovanje ustrezne toplotne zaščite vseh elemen
- z razporeditvijo prostorov, v katerih se biva ali opravlja tov v razvodu ogrevalne vode, ki naj bo nameščen
delo v različnih obdobjih dneva tako, da so ti vsaj pretežno v kondicioniranem delu stavbe,
delno osončeni čim dalj časa v obdobju dneva, - hidravlično uravnoteženje razvodnega toplovodnega
- z načrtovanjem pasivnih sistemov ogrevanja, hlajenja, sistema ogrevanja; hidravlično uravnoteženje vpliva

na energijsko učinkovitost generatorjev toplote, 3.4 ZASNOVA PREZRAČEVANJA

toplotne izgube razvoda ogrevalne vode ter na rabo
električne energije za delovanje podsistemov (npr. Primerna zasnova prezračevanja se zagotavlja predvsem:
črpalk, ki zagotavljajo obtok), - z načrtovanjem prezračevanja na osnovi kategorije
- namestitev naprednih termostatskih ventilov na zunanjega zraka ODA,
ogrevala in sekcije ploskovnega ogrevanja, ki omo - z načrtovanjem kontroliranega mehanskega pre
gočajo informacijsko povezavo z drugimi zaznavali v zračevanja v obnovljenih stanovanjskih stavbah, saj
prostoru, kot na primer senzorjem prisotnosti oseb, se le tako lahko zagotovi primerna kakovost zraka v
da je omogočeno napredno krmiljenje s široko razšir katerem koli času uporabe stavbe; v primeru pre
jenimi pametnimi napravami, na primer pametnimi zračevanja z mehanskim odvodom zraka (podtlačno
telefoni, prezračevanje) morajo biti prezračevalne odprtine
- zamenjavo obstoječih termostatskih ventilov na vgrajene v vseh prostorih, namenjenih daljšemu
ogrevalih z informacijsko krmiljenimi ventili, bivanju (npr. spalnice, dnevne sobe, kabineti) in se
- informacijsko povezavo sistema ogrevanja v centralni morajo samodejno uravnavati glede na vlažnost ali
nadzorni sistem, v katerega se vgradijo enostavni onesnaženost zraka v prostoru ter imeti vgrajeno
opozorilni kazalniki učinkovitega delovanja, kot na vetrno zaporo; zagotovljen mora biti pretok zraka iz
primer dejanska in načrtovana dnevna raba toplote. manj v bolj onesnažene prostore, med prostori morajo
biti odprtine za pretok zraka, v primeru mehanskega
3.3 ZASNOVA PRIPRAVE TSV odvoda zraka (nadtlačno prezračevanje) mora biti
zagotovljen dovod svežega zraka v vse prostore, ki
Primerna zasnova TSV se zagotavlja predvsem: so namenjeni daljšemu bivanju,
- s pripravo TSV s centralnim sistemom; lokalni grel - z načrtovanjem kontroliranega mehanskega prezra
niki se lahko vgradijo, kadar je izkoristek sistema čevanja z vračanjem toplote v novih stanovanjskih
za centralno pripravo TSV v poletnih mesecih (brez ter novih in obnovljenih nestanovanjskih stavbah,
druge rabe toplote) manjši od 50 % ali ko je dnevna ker to bistveno izboljša kakovost bivanja in zmanjša
potrebna toplota za TSV manjša od 1 kWh/dan, rabo energije za ogrevanje,
- s pripravo ali predgrevanjem TSV z odpadno toploto - z načrtovanjem naprav za vračanje toplote z učin
tehnoloških sistemov ali TSS, kovitostjo, ki je značilna za najboljše razpoložljive
- s predgrevanjem omrežne hladne vode z vračanjem tehnologije (BAT),
odpadne tople vode, - z načrtovanjem kontroliranega hibridnega prezrače
- s pripravo TSV z geotermalno energijo ali z geoter vanja, pri katerem morajo biti prezračevalne odprtine
malno vodo, če je to tehnično izvedljivo, s samodejnim uravnavanjem pretoka zraka na osnovi
- s pripravo TSV s toplotnimi črpalkami z visokim ra zunanjih in notranjih klimatskih pogojev, urnikov
zredom energijske učinkovitosti, z uporabo najboljše rabe stavbe in delovanje sistema za mehansko pre
razpoložljive tehnologije (BAT), zračevanje,
- z vgradnjo hranilnikov toplote, ki omogočajo tem - z načrtovanjem predgrevanja in predhlajenja zraka
peraturno razslojevanje in toplotno zaščito, ki je v zemeljskih prenosnikih toplote in prezračevanih
značilna za najboljše razpoložljive tehnologije (BAT), gradnikih ovoja stavbe,
- z načrtovanjem najmanjše mogoče dolžine razvoda - z načrtovanjem razvodnega omrežja z nizkimi hi
TSV, dravličnimi padci tlaka, z načrtovanjem čim krajših
- z načrtovanjem ustrezne toplotne zaščite vseh delov razdelilnih omrežij, izbiro cevi ali kanalov z majhno
in elementov razvoda TSV, notranjo hrapavostjo in vgradnjo usmerjevalnikov
- z nastavitvijo in preverjanjem najnižje temperature toka zraka,
TSV na izstopu iz generatorja toplote ali hranilnika, ki - z načrtovanjem prezračevalnih naprav in razvodnega
še zadošča za zagotavljanje sanitarne neoporečnosti sistema z možnostjo čiščenja in preverjanja sanitarne
TSV, neoporečnosti dovedenega zraka za prezračevanje,
- z nastavitvijo in preverjanjem termina in temperature - z načrtovanjem prezračevalnih naprav in pripadajo
pregrevanja TSV pri izvajanju »toplotnega šoka«, čega razvodnega omrežja s čim višjo zrakotesnostjo,
- s kontroliranim delovanjem obtočne črpalke v obtoku - z načrtovanjem ustrezne toplotne zaščite kanalov
TSV na osnovi zaznavanja temperature TSV in urnika za dovodni in odvodni zrak, ki mora biti na kanalih,
rabe TSV; urnik se določi samodejno z algoritmom, ki napravo za mehansko prezračevanje povezujejo
vgrajenim v centralni nadzorni sistem, z zunanjim zrakom, in dovodnih kanalih svežega
- z informacijsko povezavo sistema za pripravo TSV zraka paro tesna, da se prepreči pojav kondenzata
v centralni nadzorni sistem, v katerega se vgradijo na površini kanalov,
enostavni kazalniki učinkovitega delovanja, npr. pri - z načrtovanjem ustrezne toplotne zaščite prezrače
kaz trajanja in temperatur pri izvajanju »toplotnega valne naprave in kanalnega razvoda, kadar je naprava
šoka«. nameščena v neogrevanih prostorih ali zunanjem
okolju.

3.5 ZASNOVA HLAJENJA IN KLIMATIZACIJE 3.6 ZASNOVA NARAVNE IN ELEKTRIČNE OSVETLITVE
Primerna zasnova hlajenja in klimatizacije se zagotavlja Primerna zasnova naravne in električne osvetlitve se
predvsem: zagotavlja predvsem:
- z arhitekturnimi rešitvami, s katerimi se zmanjša - z ustreznim faktorjem dnevne svetlobe,
celoten prehod sončnega sevanja v prostore, poveča - z načrtovanjem prostorov z visokim indeksom oblike
sposobnost gradnikov stavb, da akumulirajo hlad, (točka C.2 v standardu SIST EN 15193-1),
in poveča akumulacija sončne energije v zunanjem - z načrtovanjem globine prostorov, ki ne presega dveh
delu gradnikov ovoja stavbe; te lastnosti gradnikov se višin zgornjega roba zasteklitve okna ali transparen
preverijo z nestacionarnim modeliranjem toplotnega tnega gradnika v ovoju stavbe,
odziva stavbe, - z načrtovanjem optičnih elementov za vodenje
- z načrtovanjem naravnega nočnega hlajenja s pre svetlobe iz ovoja stavbe v notranjost prostorov, s
zračevanjem; priporoča se, da se proste odprtine za katerimi se zagotovi primerna enakomernost naravne
nočno prezračevanje določijo tako, da se zagotovi osvetlitve v celotnem prostoru,
število izmenjav zraka najmanj 5 h-1 pri razliki med - z načrtovanjem uravnavanja senčil na podlagi pri
temperaturama zraka v stavbi in okolici 5 K; odpira sotnosti in osvetlitve notranjih prostorov,
nje prezračevalnih odprtin mora biti samodejno na - z vgradnjo sijalk z visoko energijsko učinkovitostjo
osnovi spremljanja pogojev zunanjega in notranjega in dolgo dobo delovanja,
okolja, da se zagotovi večja energijska učinkovitost - z načrtovanjem barve svetlobe električnih virov, pri
in se izognemo neustreznemu bivalnemu ugodju, lagojene načrtovani osvetljenosti (vrsti prostora) in
- z načrtovanjem hibridnega prezračevanja na način, osebnim lastnostim uporabnikov stavbe (prostora),
ki velja tudi za naravno nočno hlajenje, - z ustrezno prostorsko usmerjenostjo oddanega
- z načrtovanjem sistemov visokotemperaturnega svetlobnega toka svetilke,
hlajenja s toplotno aktiviranimi gradbenimi kon - z individualno in samodejno uravnavano električno
strukcijami, osvetlitvijo delovnih mest,
- z načrtovanjem aktivnega naravnega hlajenja s hla - z uravnavanjem delovanja električne razsvetljave
dno morsko, rečno, jezersko ipd. vodo ali podtalnico, glede na prisotnost uporabnika in izklopom svetil
- z načrtovanjem zemeljskih prenosnikov toplote, ob izhodu uporabnika iz prostora,
- s sorpcijskim hlajenjem v primeru, da je v stavbi - z uravnavanjem delovanja in prilagajanjem delovanja
vgrajena naprava za soproizvodnjo, da je na voljo električne razsvetljave naravni osvetlitvi prostora,
odpadna toplota ali vgrajen solarni ogrevalni sistem, - z visoko učinkovitostjo sistema za razsvetljavo, ki jo
namenjen podpori ogrevanja, zagotavlja visok svetlobni učinek vira svetlobe,
- z načrtovanjem generatorja hladu z učinkovitostjo, - z rednim vzdrževanjem svetil,
ki je značilna za najboljše razpoložljive tehnologije - z osvetlitvijo zunanjosti stavbe in okolice stavbe z
(BAT) glede na hladilno toplotno moč, energijsko učinkovitimi svetili, ki ne povzročajo sve
- z načrtovanjem hranilnika toplote, za shranjevanje tlobnega onesnaževanja in so krmiljena na podlagi
senzibilne (vodni hranilniki) ali latentne (ledni hra zaznavanja naravne svetlobe ali bližine oseb,
nilniki) toplote, - z informacijsko povezavo sistema ogrevanja v central
- pri hlajenju z ohlajeno vodo z načrtovanjem vgradnje ni nadzorni sistem, v katerega se vgradijo enostavni
obtočnih črpalk s frekvenčno regulacijo pretoka za opozorilni kazalniki učinkovitega delovanja, na primer
vzdrževanje konstante tlačne razlike nosilca toplote, raba električne energije ali indikator delovanja glede
- s hidravlično uravnoteženim razvodom ohlajene na dnevni čas.
vode,
- z načrtovanjem sistema za hlajenje z zrakom, ki je 3.7 UČINKOVITE AVTOMATIZACIJE IN NADZOR STAVBE
naveden pri vodilih za načrtovanje mehanskega
Primerna zasnova avtomatizacije in nadzora stavbe se
prezračevanja, še posebej z vgradnjo frekvenčno
zagotavlja predvsem:
vodenih pogonov ventilatorjev,
- z namestitvijo (inteligentnih zaznaval in dajalnikov)
- z načrtovanjem postavitve hladilnega stolpa ali
pametnih sistemov za ločeno regulacijo delovanja
kondenzatorja hladilnega agregata tako, da ne
TSS, predvsem ogrevanja in razsvetljave, v vsakem
onesnažujeta okolja s hrupom ali aerosoli,
kondicioniranem prostoru ali coni nove stavbe ali ob
- s povezavo informacijskega sistema hlajenja in kli
zamenjavi generatorja toplote ogrevalnega sistema
matizacije v centralni nadzorni sistem, v katerega se
tudi v obstoječi stavbi, kadar je to tehnično izvedlji
vgradijo enostavni opozorilni kazalniki učinkovitega
vo in strošek teh naprav ne presega približno 10 %
delovanja, na primer nadzor nad tlačnim padcem na
skupnih stroškov zamenjave generatorja toplote,
filtrih ter adaptivni modeli krmiljenja sobnih pre
- z avtomatizacijo delovanja in upravljanja TSS in z
nosnikov toplote, na primer na podlagi vremenske
upoštevanjem časovno spreminjajočega načina
napovedi.
uporabe stavbe in pogojev bivalnega ali delovnega

okolja ter dinamičnih trenutnih in napovedanih stanj gentov iz infrastrukturnih sistemov,

meteoroloških parametrov zunanjega okolja, - razvoja pametnih in povezanih mestnih četrti ali
- s sistemi daljinskega spremljanja delovanja TSS, za mest,
katere so predpisani periodični pregledi delovanja - izgradnje infrastrukture za povečanje e-mobilnosti.
TSS, ali njihovih posameznih sestavnih delov, ki bi jih
v velikih nestanovanjskih in večstanovanjskih stavbah 3.10 VPLIVI NA OKOLJE
z uvedbo daljinskega spremljanja lahko opustili ob
Neposredni vplivi na okolje, ki jih povzroča obravnavana
pogoju, da je vračilna doba naložbe krajša od 3 let,
stavba in so povezani z rabo energije ter jih je treba pri
- v energetsko manj zahtevnih stavbah, obvezno pa
zasnovi stavbe proučiti in upoštevati, so:
v energetsko zahtevnih stavbah, z informacijsko
- senčenje sosednjih objektov in prostih površin,
povezavo TSS v centralni nadzorni sistem (BMS -
- zmanjšanje kakovosti naravne osvetlitve sosednjih
Building Management System), ki mora omogočati
objektov,
stalni nadzor, beleženje in analizo rabe energije ter
- emisije kurilnih naprav,
primerjati dejansko energijsko učinkovitost stavbe
- emisije povzročenega hrupa, ki ga povzroča uparjalni
in TSS z načrtovanimi vrednostmi.
del toplotne črpalke zrak-zrak, zrak-voda,
3.8 PODPORA E-MOBILNOSTI - vpliv na pretok in temperaturo podtalnice v primeru
uporabe toplotne črpalke voda-voda,
Primerna zasnova e-mobilnosti se zagotavlja predvsem: - emisije hrupa kondenzatorja hladilnega sistema,
- z izgradnjo pametnih polnilnic za električna vozila v - širjenje aerosolov v primeru mokrega hladilnega
ali ob stavbi, stolpa hladilnega sistema,
- z zasnovo in izvedbo infrastrukture v stavbi, ki bo - pri mehanskem prezračevanju in klimatizaciji lokacija
namenjena za pametno polnjenje električnih vozil, izpustov zavrženega zraka.
- z izvedbo gradbenih del, ki omogočajo naknadno
vgradnjo električnih vodov za namestitev polnilnih
mest za električna vozila, kadar je parkirišče znotraj
stavbe ali neposredno ob stavbi ali kadar prenovitvena
dela zajemajo parkirišča ali električno infrastrukturo
parkirišča,
- z načrtovanjem in izvedbo električnega sistema
v stavbi, kjer se lahko baterije v električnih vozilih
uporabijo kot shranjevalnik električne energije.
3.9 PRILAGOJENOST STAVBE NA PAMETNO DELOVANJE

IN PAMETNE INFRASTRUKTURNE SISTEME
Prilagojenost stavbe na pametno delovanje in pametne

infrastrukturne sisteme se zagotavlja z visoko vrednostjo
kazalnika SRI na podlagi:
- visokega, vendar stroškovno upravičenega zmanjša
nja rabe energije za delovanje TSS ob zagotavljanju
visoke kakovosti bivalnega okolja,
- vključevanja sistemov za proizvodnjo energentov iz
OVE na, ob ali v bližini stavbe za večjo samooskrbo
stavb,
- povečanja sposobnosti kratkotrajnega in dolgotraj
nega shranjevanja energij v stavbi,
- povečane prilagodljivosti stavbe na dinamično po
nudbo energentov iz infrastrukturnih sistemov,
- uporabe brezogljičnih ali nizkoogljičnih energentov
za delovanje TSS,
- opremljenosti stavb z merilniki energijskih tokov in
naprednim krmiljenjem TSS,
- dinamičnega prepoznavanja obdobij nižjih cen
energentov za delovanje TSS,
- razvoja ekonomskega okolja za spodbujanje povezav
med mikro energetskimi vozlišči,
- prilagodljivosti stavbe na dinamično ponudbo ener

4 ZAHTEVE ZA ENERGIJSKO UČINKOVITE TSS
4.1 ENERGIJSKA UČINKOVITOST TSS V ENERGETSKO NE-

ZAHTEVNIH STAVBAH
Energijska učinkovitost TSS v energetsko nezahtevnih nega sistema QH,an, določenim z uteženo dovedeno
stavbah se zagotavlja z izpolnitvijo zahtev iz 8. člena energijo za delovanje TSS, večjim od 0,60 v primeru
pravilnika in : generatorja toplote na trdna goriva in večjim od
- z generatorji toplote za ogrevanje, ki imajo dokazila 0,70, če se za ogrevanje uporablja kateri koli drug
o skladnosti in pridobljen CE znak ter so skladni z generator toplote,
Uredbo o okoljsko primerni zasnovi, ali z navajanjem - z vgradnjo kondenzacijskih generatorjev toplote, če
razreda energijske učinkovitosti generatorja toplote, se kot gorivo uporablja plinasto gorivo.
skladno z Uredbo (EU) 2017/1369, 4.2.2
- za TSS za pripravo TSV z oznako skladnosti CE ge TSS za pripravo TSV
neratorja toplote, skladno z Uredbami o okoljsko
Energijska učinkovitost TSS za pripravo TSV se zagotavlja:
primerni zasnovi, ali z navajanjem razreda energijske
- z vgradnjo naprave, ki ima skladno z Uredbo (EU)
učinkovitosti generatorja toplote, skladno z Uredbo
2015/1186 razred energijske učinkovitosti A ali višji, pri
(EU) 2017/1369,
profilu potrošnje TSV »M«, razen za lokalne električne
- za TSS hlajenja z oznako skladnosti CE generatorja
grelnike TSV z močjo, manjšo od 2 kWel, ali grelnike, s
hladu, skladno z Direktivo 2009/125/EC in z navaja
katerimi se ne zagotavlja vsaj minimalni profil rabe
njem razreda energijske učinkovitosti naprave za
TSV, kot je opredeljen v EU Uredbi 812/2013, in ki
hlajenje, skladno z Uredbo 626/2011.
imajo prostornino manjšo od 15 litrov,
4.2 ENERGIJSKA UČINKOVITOST TSS V ENERGETSKO MANJ - z lokalnimi grelniki TSV, ki se lahko vgradijo, kadar je
ZAHTEVNIH IN ENERGETSKO ZAHTEVNIH STAVBAH izkoristek sistema za pripravo TSV v poletnih mesecih
(brez druge rabe toplote) manjši od 45 % ali je dnevna
4.2.1
potrebna toplota za TSV manjša od 1 kWh/dan,
TSS za ogrevanje
- z neposredno rabo električne energije in je dovoljena
Energijska učinkovitost TSS za ogrevanje se zagotavlja: le, ko je električna moč grelnika manjša od 2 kWel,
- z vgradnjo generatorja toplote, ki ima skladno z dnevna potrebna toplota za TSV ni večja od 0,5 kWh/
Uredbo (EU) 2015/1186 razred energijske učinkovitosti dan ter prostornina grelnika ni večja od 15 litrov,
A ali višji, - če je tehnično izvedljivo in bi bila glede na lokacijo
- z vgradnjo generatorja toplote, ki ima skladno z stavbe letna proizvodnja toplote 1 m2 velikega spre
Uredbo (EU) 626/2011 razred energijske učinkovitosti jemnika sončne energije večja od 350 kWh/(m2 an),
A+ ali višji, s pripravo TSV s solarnim ogrevalnim sistemom s
- z vgradnjo generatorja toplote, ki ima skladno Uredbo površino sprejemnikov sončne energije vsaj 0,04 m2
(EU) 2015/1187 razred energijske učinkovitosti B ali na 1 m2 Ause v stanovanjskih stavbah oziroma s po
višji, vršino, ki v obdobju med začetkom maja in koncem
- z vgradnjo generatorja toplote, ki ima skladno z avgusta proizvede vsaj 65 % potrebne toplote za
Uredbo (EU) 811/2013 razred energijske učinkovitosti pripravo TSV.
A ali višji, razen za toplotne črpalke, ki morajo imeti 4.2.3
razred energijske učinkovitosti A+ ali višji, TSS za ogrevanje in pripravo TSV
- če imajo generatorji toplote, vgrajeni v javni stavbi,
Energijska učinkovitost TSS za ogrevanje in pripravo TSV
razred energijske učinkovitosti vsaj en razred višji
se zagotavlja:
od zahtevanih razredov energijske učinkovitosti v
- z vgradnjo sistema, ki ima skladno z Uredbo (EU)
prejšnjih alinejah,
2015/1186 razred energijske učinkovitosti A ali višji,
- z izpolnjevanjem zahtev za generatorje toplote, na
pri profilu potrošnje TSV »M«.
vedenih v Uredbah (EU) o okoljsko primerni zasnovi
4.2.4
izdelkov 2015/1189, 2015/1188, 2015/1185, 813/2013,
TSS za hlajenje
814/2013, 2016/2281,
- z izpolnjevanjem zahtev za hranilnike toplote, na Energijska učinkovitost TSS za hlajenje se zagotavlja:
vedenih v EU Uredbi o okoljsko primerni zasnovi - z razredom energijske učinkovitosti hladilne naprave,
izdelkov 814/2013, enakim A ali višjim, skladno z Delegirano uredbo
- z izpolnjevanjem zahtev za obtočne črpalke, navede (EU) 626/2011 v zvezi z energijskim označevanjem
nih v Uredbi (EU) o okoljsko primerni zasnovi izdelkov klimatskih naprav,
622/2012 (EEI ≤ 0,23), - z izpolnjevanjem zahtev za naprave za hlajenje,
- z letnim energijskim učinkom toplovodnega ogreval navedenih v Uredbah (EU) 2016/2281 in 206/2012 o

okoljsko primerni zasnovi izdelkov, izpostavljeni strani stavbe,

- z izpolnjevanjem zahtev Uredbe (EU) 622/2012 glede - z načrtovanjem zajema zraka za prezračevanje na
zahtev za okoljsko primerno zasnovo samostojnih ravnih strehah ali na terenu z višino zajema zraka, ki
obtočnih črpalk in obtočnih črpalk, namenjenih je enaka vsaj 1,5-kratni najvišji pričakovani višini snega.
vgradnji v izdelke; (EEI ≤ 0,23). 4.2.6
4.2.5 TSS za klimatizacijo
TSS za mehansko prezračevanje
Energijska učinkovitost TSS za klimatizacijo se zagotavlja:
Energijska učinkovitost TSS za mehansko prezračevanje - z energijsko učinkovitostjo naprav in podsistemov, ki
se zagotavlja: so povezani v sistem za klimatizacijo in so opredeljeni
- z naravnim prezračevanjem, ki se načrtuje za sta v točkah 4.2.1, 4.2.4 in 4.2.5.
novanjske stavbe, če so načrtovane ustrezne pre 4.2.7
zračevalne odprtine, tipično 100 cm2 za vtok zraka v TSS za razsvetljavo
bivalnih prostorih in 200 cm2 za odvod onesnaženega
Energijska učinkovitost TSS za osvetlitev in razsvetljavo
zraka iz bivalnega prostora, in so ob tem doseženi
se zagotavlja:
minimalni kriteriji energijske učinkovitost stavbe, ter
- z upoštevanjem projektiranega količnika dnevne
pri rekonstrukciji stavb, če mehansko prezračevanje
svetlobe FDST v bivalnih prostorih stanovanja,
tehnično ni izvedljivo,
- z upoštevanjem projektiranega količnika dnevne
- z zasnovo mehanskega prezračevanja tako, da med
svetlobe FDST v nestanovanjskih conah, ki so naravno
prostori manj onesnažen zrak prehaja v prostore z
osvetljene, če so zasedene vsaj polovico časa dnev
bolj onesnaženim zrakom,
nega delovnika,
- z razredom energijske učinkovitosti prezračevalnih
- z vgrajenimi svetili, ki so namenjena splošni razsve
enot, enakim A ali višjim, skladno z EU Uredbo
tljavi in razsvetljavi delovnih mest s sijalkami LED, CFL
1254/2014,
in FL z razredom energijske učinkovitosti najmanj A,
- z doseganjem zahtev prezračevalnih enot, kot so
skladno z uredbo (EU) 2019/2015, vključno z zahtevami
navedene v Direktivi 2009/125/ES Evropskega par
glede minimalne energijske učinkovitosti balasta pri
lamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno
FL sijalkah,
zasnovo prezračevalnih enot,
- z električnimi viri svetlobe s svetlobnim učinkom za
- z razredom tesnosti klimata vsaj razreda L2 (tabela
splošno osvetlitev in osvetlitev delovnih mest, večjih
11 v standardu SIST EN 16798-1),
od 80 lm/W, predvsem z LED-sijalkami,
- z vgradnjo prenosnika toplote s temperaturnim izko
- s kontroliranim delovanjem svetilk z enim od nasle
ristkom ht, pri referenčnih pogojih delovanja, večjim
dnjih načinov: glede na prisotnost oseb, glede na
od 0,85, ali vgradnjo sistema za vračanje toplote z
raven naravne osvetlitve, glede na položaj svetilke
obtočno črpalko ali toplotno cevjo z izkoristkom,
v prostoru.
večjim od 0,65,
4.2.8
- če so v centralno prezračevalno napravo vgrajeni
TSS za avtomatizacijo in nadzor
ventilatorji za dovod zraka s povečano specifično
močjo razreda SFP 2 in ventilatorji za odvod zraka s Energijska učinkovitost TSS za avtomatizacijo in nadzor
povečano specifično močjo razreda SFP 3 (tabeli 14 (BAC) se zagotavlja:
in 15 v standardu SIST EN 16798-3), - v energetsko manj zahtevnih stavbah z navedbo
- z načrtovanjem vsaj 3-stopenjskega delovanja venti razreda učinkovitosti BAC, skladno s tabelo B.1 v
.
latorjev pri manjših ( Vdov< 250 m /h) ali ventilatorjev
3 standardu SIST EN 15232-1,
s frekvenčno regulacijo pretoka s konstantno tlačno - v energetsko zahtevnih stavbah z razredom učinkovi
razliko pri večjih prezračevalnih in klimatizacijskih tosti BAC C ali višjim, skladno s tabelo B.1 v standardu
napravah, SIST EN 15232-1,
- z načrtovanjem mesta zajema zraka za prezračevanje, - v energetsko zahtevnih javnih stavbah z razredom
oddaljenega vsaj 8 m v vodoravni smeri od zbirališč učinkovitosti BAC B ali višjim, skladno s tabelo B.1 v
odpadkov, parkirišč z več kot tremi parkirnimi mesti, standardu SIST EN 15232-1.
poti za dostavo, dimnikov in podobnih virov onesnažil, 4.2.9
- z načrtovanjem zajema zraka, ki naj bo primerno Prilagojenosti stavbe na pametno delovanje in pametne
odmaknjen od mokrih hladilnih stolpov, ki oddajajo infrastrukturne sisteme ter e-mobilnost
aerosole, Energijska učinkovitost TSS za BAC se zagotavlja tako, da je:
- z načrtovanjem primerno odmaknjenega kanala za - za energetsko manj zahtevne stavbe vrednost indeksa
zajem in odvod zavrženega zraka, da se prepreči pono SRI večja od 50,
ven prenos onesnažil v stavbo; vodila za načrtovanje - za zahtevne stavbe, pri novogradnjah in obnovah
so navedena v točki 8.8.4 razlagalnega dokumenta javnih stavb z vsaj enakim številom polnilnic elek
SIST-TP CEN/TR 16789-4, tričnih vozil, kot je predpisano število parkirnih mest
- z načrtovanjem zajema zraka na ravni strehi na vetru za invalide, vrednost indeksa SRI večja od 60.

5 ZUNANJI PODNEBNI POGOJI, KI SE

UPORABIJO PRI DOLOČITVI ENERGIJSKE
Zunanji podnebni pogoji so meteorološke spremenljivke,

določene kot dolgoletna povprečja ali reprezentativne
vrednosti. Glede na vrsto stavbe se uporabijo nacionalni
podatki v obliki mesečnega povprečja ali urne vrednosti
iz datotek o tipičnih testnih letih.
Tabela 5.1: Zunanji podnebni pogoji za določanje ener

gijskih lastnosti stavb
Zunanji podnebni pogoji so opredeljeni kot dolgoletna mesečna povprečja in obsegajo podatke o
£ povprečni mesečni temperaturi okolice in vlažnosti zunanjega zraka na lokaciji obravnavane stavbe,
opredeljene z geografskimi GK-koordinatami (X,Y). Podatki so dosegljivi na spletni strani Agencije
Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju ARSO):
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/pravilnik-ucinkoviti-rabi-energije/.
Zunanji podnebni pogoji, ki se uporabijo pri določitvi energijske učinkovitosti energetsko manj
¤ zahtevnih stavb, so opredeljeni kot dolgoletna mesečna povprečja in obsegajo podatke o povprečni
mesečni temperaturi okolice, vlažnosti zunanjega zraka ter povprečnem dnevnem in letnem sončnem
obsevanju na vodoravno ploskev in različne usmerjenosti in naklone osončenih ploskev glede na geo
grafske koordinate GK (X,Y) lokacije obravnavane stavbe. Podatki so dosegljivi na spletni strani ARSO:
Na sončno obsevanje, ki ga sprejme ovoj stavbe, lahko vplivajo naravne ovire, sosednji objekti in ele
menti na stavbi, kot so nadstreški in stene, zato je treba za vsako površino ovoja stavbe, ki je s takimi
ovirami senčena, izdelati korekcijo dnevnega sončnega obsevanja za vsak mesec v letu. Pravila za
določitev vpliva ovir na sončno obsevanje so:
Uporabi se metoda 1 - faktor senčenja direktnega sončnega obse

vanja Fsh,dir se določi kot povprečna mesečna spremenljivka za vse
mesece v letu.
Kot objekti senčenja se upoštevajo geografske naravne ovire (npr.
hribi), sosednji objekti (npr. stavbe), nepremični nadstreški in stran
ske stene. Pri premičnih nadstreških in stenah se upošteva najmanjše SIST EN 52016-1 - (tabela A.25)
mogoče senčenje pri izračunu potrebne toplote za ogrevanje QH,nd
in največje mogoče senčenje pri izračunu QC,nd.
Senčenje nadstreškov in stranskih sten z dolžino, manjšo od 10 %
višine oz. širine transparentnega gradnika ovoja, se ne upošteva
Drevesa se ne upoštevajo kot zunanji objekti senčenja.
Za energetsko manj zahtevne stavbe, za katere se energijska učinkovitost določa s poenostavljeno ali
¤· detajlno urno metodo, se uporabijo enaki zunanji robni pogoji kot pri energetsko zahtevnih stavbah.
Zunanji podnebni pogoji, ki se uporabijo pri določitvi energijske učinkovitosti energetsko zahtevnih
¢· stavb, so opredeljeni z urnimi vrednostmi temperature zraka, relativne vlažnosti zraka, smeri in hitrosti
zraka, urnega sončnega obsevanja na vodoravno ploskev v obliki značilnih meteoroloških let, ki so
dosegljivi na spletni strani ARSO glede na geografske GK-koordinate (X,Y) lokacije obravnavane stavbe:
Urno sončno sevanje na poljubno usmerjen gradnik ovoja stavbe se določi z metodo 1 (tabela A.3. SIST
EN ISO 52010-1), ki je opredeljena v točki 6.4 v standardu SIST EN ISO 52010-1, pri čemer se predpostavi
odbojnost tal ρsol;grnd = 0,2 (-) (tabele A.4, A.5 in A.6 v standardu SIST EN ISO 52010-1).

Tabela 5.1.1: Kontrolni primer za validacijo programske opreme – metoda 1.

zem. širina jw 46,04 ° zem. širina jw 46,04 °
zem. dolžina lw 14,3 ° zem. dolžina lw 14,3 °
časovni pas TZ 1 h časovni pas TZ 1 h
solarna konstanta Gsol,c 1370 W/m2 solarna konstanta Gsol,c 1370 W/m2
reflektivnost tal rsol,grnd 0,2 - reflektivnost tal rsol,grnd 0,2 -
konstanta K 1,014 rad-3 konstanta K 1,014 rad-3
Primer : Primer :
80. dan v letu (21. marec) 172. dan v letu (21. junij)
naklonski kot bic 0 ° naklonski kot bic -90 °
orientacija gic 0 ° orientacija gic -90 °
urno urno
direktno difuzno direktno difuzno
podatki ZML sončno podatki ZML sončno
sončno sončno sončno sončno
dan v ura v obseva dan v ura v obseva
(spletna stran obsevanje obsevanje nje na (spletna stran obsevanje obsevanje nje na
letu dnevu letu dnevu
ARSO) na na ARSO) na na
površino površino nagnjeno površino površino nagnjeno
površino površino
nday n_hour Gsol Idir,tot Idif,tot Itot nday n_hour Gsol Idir,tot Idif,tot Itot
W/m2 Wh/(m2 h) Wh/(m2 h) Wh/(m2) W/m2 Wh/(m2 h) Wh/(m2 h) Wh/(m2)
80 0 0 0 0 0 172 0 0 0 0 0
80 1 0 0 0 0 172 1 0 0 0 0
80 2 0 0 0 0 172 2 0 0 0 0
80 3 0 0 0 0 172 3 0 0 0 0
80 4 0 0 0 0 172 4 0 0 0 0
80 5 0 0 0 0 172 5 10 0,2 5,2 5,4
80 6 0 0 0 0 172 6 110 87,5 50,3 137,9
80 7 36 2,8 31,9 34,7 172 7 271 181,5 114,9 296,3
80 8 200 55,0 145,0 200,0 172 8 447 319,9 167,4 487,3
80 9 381 165,3 215,7 381,0 172 9 602 365,4 197,2 562,6
80 10 543 272,5 270,5 543,0 172 10 750 390,2 199,9 590,1
80 11 582 299,1 282,9 582,0 172 11 857 311,8 178,0 489,8
80 12 583 297,7 285,3 583,0 172 12 875 110,8 176,6 287,4
80 13 580 294,6 285,4 580,0 172 13 920 0,0 164,8 164,8
80 14 377 77,6 299,4 377,0 172 14 892 0,0 172,1 172,1
80 15 433 164,1 268,9 433,0 172 15 725 0,0 200,8 200,8
80 16 309 70,7 238,3 309,0 172 16 616 0,0 199,4 199,4
80 17 124 12,3 111,7 124,0 172 17 479 0,0 175,4 175,4
80 18 68 8,9 59,1 68,0 172 18 224 0,0 101,4 101,4
80 19 2 0,0 2,0 2,0 172 19 100 0,0 47,7 47,7
80 20 0 0,0 0,0 0,0 172 20 9 0,0 4,6 4,6
80 21 0 0,0 0,0 0,0 172 21 0 0,0 0,0 0,0
80 22 0 0,0 0,0 0,0 172 22 0 0,0 0,0 0,0
80 23 0 0,0 0,0 0,0 172 23 0 0,0 0,0 0,0
Dovoljena je uporaba katere koli strokovno priznane metode izračuna urnega sončnega obsevanja
na poljubno usmerjeno ploskev z upoštevanjem vrednosti urnega sončnega obsevanja na vodorav
no ploskev, kot so navedene v značilnem meteorološkem letu ARSO. Uporabo druge metode, kot je
metoda 2, je treba navesti v tehničnem poročilu (skladno s tabelo A.3 v standardu SIST EN ISO 52010).
Pri izračunu se upošteva tudi senčenje naravnih ovir in sosednjih stavb ter nadstreškov in stranskih
sten z metodo 1, kot je navedena v točki 6.4.5.2 v standardu SIST EN ISO 52010-1 in dodatku F.3.1.1 v
standardu SIST EN ISO 52016-1. Koeficient senčenja Fsh,dir se določi za vsako uro v letu.
Zunanji podnebni pogoji, ki se uporabijo pri določitvi energijske učinkovitosti referenčne stavbe, so
²· enaki kot pri obravnavani energetsko zahtevni stavbi, vključno s sončnim obsevanjem, ki ga sprejema
ovoj stavbe. To pomeni, da se upošteva tudi enako senčenje zunanjih ovir. Če se energijska učinkovitost
referenčne stavbe določa z stacionarnim modeliranjem se uporabijo zunanji podnebni pogoji kot za
energetsko manj zahtevne stavbe.
5.1 SENČENJE GRADNIKOV OVOJA STAVBE PRI

STACIONARNEM MODELIRANJU
Pri izračunu senčenja gradnikov ovoja stavbe pri staci

onarnem modeliranju se uporabijo podatki iz tabel 5.2,
5.3, 5.4. Podatki veljajo za vse kraje v Sloveniji.
Tabela 5.2: Povprečna mesečna deklinacija dm
Deklinacija -20,8 -13,3 -2,4 9,5 18,8 23,1 21,1 13,3 2 -9,8 -19,1 -23,1

Tabela 5.3: Delež direktnega sončnega obsevanja fsol,dir,

prevzame se enaka vrednost za vse kraje v Sloveniji.
(tabeli B.48 a in B.48b v SIST EN ISO 52016-1)
% dir jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
J 55,6 57,5 53,3 47,5 42,2 36,9 40,3 47,3 49,6 54,5 54,2 57,9
JV 46 49,7 47,2 45,6 43,8 41,3 43,5 46,1 43,8 45,4 45,8 49,8
V 18,9 28 31,2 35,4 38,5 38,8 39,8 37,7 29,7 24,6 22,2 22,7
SV 0,5 3,3 8,1 15,1 21,1 23,7 23,5 17,9 8,7 3,3 1,5 0,4
S 0 0 0 0,7 3,6 5,5 4,7 1,6 0 0 0 0
SZ 0,5 3 7,8 13 20 21,7 21,5 17,6 10,2 3,8 1 0,3
JZ 48 49,7 47,1 43,1 41,9 38,6 41,1 45,1 45 48,2 45,9 49
Tabela 5.4: Povprečna višina sonca asol,m v posameznem

kvadrantu (I–IV) pred gradnikom ovoja stavbe, ki je senčen
glede na usmerjenost (S, SV, V, JV, J, JZ, Z, SZ) gradnika
ovoja (tabeli B.48 a in B.48b v SIST EN ISO 52016-1), pri
vzame se enaka vrednost za vse kraje v Sloveniji.
kva
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
drant
S I 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
SV I 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
V I 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
JV I 0 0 0 5 12 17 12 5 0 0 0 0
J I 4 10 20 35 48 52 48 35 20 10 4 2
JZ I 20 28 40 52 59 62 59 52 40 28 20 16
Z I 20 28 40 52 59 62 59 52 40 28 20 16
SZ I 4 10 20 35 48 52 48 35 20 10 4 2
S II 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
SV II 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
V II 0 0 0 5 12 17 12 5 0 0 0 0
JV II 4 10 20 35 48 52 48 35 20 10 4 2
J II 20 28 40 52 59 62 59 52 40 28 20 16
JZ II 20 28 40 52 59 62 59 52 40 28 20 16
Z II 4 10 20 35 48 52 48 35 20 10 4 2
SZ II 0 0 0 5 12 17 12 5 0 0 0 0
S III 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
SV III 0 0 0 5 12 17 12 5 0 0 0 0
V III 4 10 20 35 48 52 48 35 20 10 4 2
JV III 20 28 40 52 59 62 59 52 40 28 20 16
J III 20 28 40 52 59 62 59 52 40 28 20 16
JZ III 4 10 20 35 48 52 48 35 20 10 4 2

kva
drant
Z III 0 0 0 5 12 17 12 5 0 0 0 0
SZ III 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
S IV 0 0 0 9 15 19 15 9 0 0 0 0
SV IV 4 10 20 35 48 52 48 35 20 10 4 2
V IV 20 28 40 52 59 62 59 52 40 28 20 16
JV IV 20 28 40 52 59 62 59 52 40 28 20 16
J IV 4 10 20 35 48 52 48 35 20 10 4 2
JZ IV 0 0 0 5 12 17 12 5 0 0 0 0
SV IV 4 10 20 35 48 52 48 35 20 10 4 2
SV IV 44 10 20 35 48 52 48 35 20 10 44 22
20 35 V 48 Z IV
SV
52
IVIV
2048 0
2835 10
40200 20
5210 0 35
59 4 0 48
62 2 59 0 52 05248 0
4035 28200 20100 16 0 0 0
VV IV
IV 20
20 28
28 40
40 52
52 59
59 62
62 59
59 52
52 40
40 28
28 20
20 16
16
JV59 SZIVJV62 IV 20 28052 40 0 52 280 59 20 0 62 59 052 40 28 20 16
40 52 IV59 20 2840 40 52 59 16 0 62 59 052 400 280 20 0 16 0 0
J 59 IVJV 4IV59 20
10 28
20 40
35 52
48 5259 62 59 52 40 428 202 16
40 52 62 52 40 28 20 16 48 35 20 10
JJ IV 44 10 20 35 48 52 48 35 20 10 44 22
20 35 JZ48 5.1.1
IV52 IV
0 48 0 35 10
0 20 20
5 10 35
12 4 48
17 2 12 52 548 035 020 010 0
JZ IV 0 0 0 5 12 17 12 5 0 0 00 00
0 5 Z 12 Senčenje
IVJZ17 gradnikov
0IV12 005 ovoja
000stavbe
000zaradi050nadstreškov
012 0 017 pri 012 05 00 00 0
Z
stacionarnem IV modeliranju
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0 0 SZ 0 IVZ0 0IV0 000 000 000 000 00 0 00 00 00 00 00 00 0
SZ
SZ IV
IV 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00
0 0 0 (1) Za 0 vsak transparentni
0 0 gradnik
0 ovoja
0 stavbe
0 se v0skladu (2) Pri poševnih transparentnih gradnikih se njihova višina
s točko F.3.1.2 v prilogi F v standardu SIST EN ISO 52016-1 H nadomesti s projekcijo na navpično ravnino. Pomožni
5.1.1. Senčenje gradnikovmesečni
določi povprečni ovoja stavbe zaradi nadstreškov
faktor senčenja Fsh,dir,m gledepri stacionarnem faktorji A1, A2,modeliranju
B1 in B2 so navedeni v tabeli 5.5.
5.1.1.
5.1.1. Senčenje
Senčenje gradnikov
gradnikov ovoja
ovoja stavbe
stavbe zaradi
zaradi nadstreškov
nadstreškov pri
pri stacionarnem
stacionarnem modeliranju
modeliranju
voja stavbe (1) zaradi na zemljepisno
Zanadstreškov
vsak transparentni širino lokacije
pri stacionarnem stavbe F
modeliranju
gradnik ovoja stavbe se (°) in osenčeno
w v skladu s točko F.3.1.2 v prilogi F v standardu SIST EN ISO
52016-1(1)določi
(1) Za
Za vsak
vsak transparentni
transparentno
povprečni površino,
mesečni
transparentni gradnik ovoja
ovojaFzstavbe
opredeljeno
faktor senčenja
gradnik dolžino
stavbe
sh,dir,m
se
se vvsence
glede skladu ss Tabela
točko
na zemljepisno
skladu
5.5: Pomožni
točko F.3.1.2širinovv lokacije
F.3.1.2 prilogi faktorji
prilogi FFstavbe
senčenja
vv standardu
w (°)SIST
standardu
A1, ISO
in EN
SIST
A2, B1 in B2
EN ISO
nik ovoja stavbe se52016-1
v skladudoloči
s točko F.3.1.2 v mesečni
povprečni prilogi F vfaktor
standardu
senčenjaSISTFEN ISOglede na zemljepisno širino lokacije stavbe
osenčeno 52016-1hovr (slika
določi5.1)
transparentno na naslednji
površino,
povprečni način:
opredeljeno
mesečni z dolžino
faktor senčenja sence
F hovr glede
sh,dir,m (slika 5.1) način:lokacije stavbe w (°) in
na naslednjiširino
na zemljepisno  w (°) in
i faktor senčenja Fosenčeno
sh,dir,m glede na zemljepisno širino lokacije stavbe wsh,dir,m
(°) sence
in
osenčeno transparentno površino, opredeljeno z dolžino sence hovr (slika 5.1) na naslednji način:
transparentno površino, opredeljeno z dolžino h (slika 5.1) na naslednji
strešek
strešek
ovr način:
stran
stran
opredeljeno z dolžino sence hovr (slika 5.1) na naslednji način:
ovira
ovira
nad
nad
hovh = H − H ∙ ((A1 + B1 ∙ (Φw − δm )) ∙ P1,ovh + (A2 + B2 ∙ ((Φw − δm )) ∙ P1,ovh ∙ P2,ovh ))
ska
ska
A1
B1
h = H − H ∙ ((A1 + B1 ∙ (Φw − δm )) ∙ P1,ovh + (A2 + B2 ∙ ((Φw − δm )) ∙ P1,ovh ∙ P2,ovh ))
ovh = H − H ∙ ((A1 + B1 ∙ (Φw − δm )) ∙ P1,ovh + (A2 + B2 ∙ ((Φw − δm )) ∙ P1,ovh ∙ P2,ovh ))
hovh
1 ∙ (Φw − δm )) ∙ P1,ovh + (A2 + B2 ∙ ((Φw − δm )) ∙ P1,ovh ∙ P2,ovh ))
kjer pomenijo: J -3,020 -1,180 J 0,045 0,012
kjer
kjer pomenijo:
pomenijo:
kjer
D pomenijo: JV -1,260 -0,80 JV 0,015 0,009
P1,ovh = ovh Dovh
H
P
P1,ovh = Dovh JZ -1,260 -0,80 JZ 0,015 0,009
1,ovh = H H
L
P2,ovh = ovh L V -0,684 0,118 V 0,005 -0,014
H
P
P2,ovh = Lovh
ovh
2,ovh = H H
Faktor senčenja je: Z -0,684 0,118 Z 0,005 -0,014
Faktor
Faktor senčenja
senčenja je:
je: je:
(2) Faktor senčenja SV -0,654 0,155 SV 0,006 -0,041
(𝐻𝐻 − hovh,m ) ∙ W
Fsh,dir,ovh,m = (𝐻𝐻 − h )∙W
F = ∙ W − hovh,m
H (𝐻𝐻 ovh,m ) ∙ W SZ -0,654 0,155 SZ 0,006 -0,041
Fsh,dir,ovh,m = H
sh,dir,ovh,m
H ∙∙ W
W
S -0,726 0,275 S 0,007 -0,133
strešek
strešek
L ovh
stran
stran
ovira
ovira
nad
nad
Slika 5.1: Spremenljivke, ki se uporabijo pri določitvi senčenja z nadstreški in stranskimi ovirami.
ska
ska
Dovh
A2
B2
Slika
Slika 5.1:
5.1: Spremenljivke,
Spremenljivke, ki
ki se
se uporabijo pri
huporabijo pri določitvi
določitvi senčenja
senčenja zz nadstreški
nadstreški in
in stranskimi
stranskimi ovirami.
ovirami.ravnino.
(2)
rabijo pri določitvi Pri poševnih
senčenja transparentnih
z nadstreški gradnikih
in stranskimiovh
se njihova višina H nadomesti
ovirami. s projekcijo na navpično
(2)
Pomožni(2) Pri
faktorjiPri poševnih
A1,poševnih transparentnih
A2, B1 intransparentnih gradnikih
B2 so navedenigradnikihv tabeli 5.4. se višina H J 1,280
se njihova višina H nadomesti s projekcijo na
njihova nadomesti s 0,860
projekcijo J
na navpično
-0,006
navpično ravnino.
ravnino.
-0,008
ih gradnikih se njihova višina H nadomesti wfin,d s projekcijo na navpično ravnino.
Pomožni faktorji A1, A2, B1 in B2 so
Pomožni faktorji A1, A2, B1 in B2 so navedeni v tabeli 5.4.navedeni v tabeli 5.4.
o navedeni v tabeli 5.4. JV 0,905 0,684 JV -0,008 -0,006
Tabela 5.4: Pomožni H faktorji senčenja A1, A2, B1 in B2
Tabela
Tabela 5.4:
5.4: Pomožni
Pomožni faktorji faktorji senčenja
senčenjaJZ A1,
A1, A2,
A2, B1
B1 in
0,905 in B2
B2 0,684 JZ -0,008 -0,006
a 5.4: Pomožni faktorji senčenja A1, A2, B1 in B2 stranska
L fin,d stranska
A1 nadstrešek W stranska B1 nadstrešek stranska
A1 nadstrešek ovira stranska
L fin,l B1 V 0,610
nadstrešek 0,005
ovira stranska V -0,004 0,010
stranska A1 stranska
nadstrešek B1 nadstrešek
ešek B1 nadstrešek
J -3,020 -1,180 oviraoviraJ 0,045 0,012 ovira
ovira
ovira JJ ovira
-3,020 JJ 0,015 Z0,045 0,610 0,005 Z -0,004 0,010
JVDfin,d -1,260 -3,020-0,80 -1,180-1,180 JV 0,045 0,009 0,012 0,012
0 -1,180 J 0,045JV 0,012
-1,260 -0,80
Dfin,lJZ JV 0,015 0,009
JZ -1,260 -1,260-0,80 -0,80
JV JV 0,015 SV0,0150,616 0,009 0,009
-0,680 SV -0,006 0,009
0 -0,80 JV 0,015JZ 0,009
-1,260 -0,80 JZ
V -0,684 -1,2600,118 -0,80V
JZ JZ 0,005 0,015 0,015 -0,014 0,009 0,009
0 -0,80 JZ 0,015 V 0,009
V ki se-0,684 0,118 V 0,005 SZ0,005
V 0,0050,616 -0,680
-0,014 -0,014 SZ -0,006 0,009
0,118 Slika 5.1: Spremenljivke, uporabijo
Z -0,684 -0,684 0,118 pri določitvi
0,118 Z sen -0,014
4 SlikaV 5.1: 0,005
Spremenljivke, Z ki se -0,014
uporabijo
-0,684 pri določitvi
0,118 senčenja
Z z nadstreški
0,005 in stranskimi
-0,014 ovirami.
0,118 čenja Z z nadstreški 0,005in
SV Z stranskimi
-0,654 -0,684ovirami.
0,155 0,118 SV Z 0,006 S0,0050,616 -0,041 -0,014
-0,641 S -0,007 0,039
4 SV -0,014
SZ -0,654 -0,654
SV -0,6540,155 0,155 0,155 SZ SV
SV 0,006 0,006 0,006 -0,041 -0,041-0,041
4 0,155 SV 0,006SZ -0,041
S -0,726 -0,654
SZ -0,6540,275 0,155 0,155S SZ
SZ 0,007 0,006 0,006 -0,133 -0,041-0,041
4 0,155 SZ
REPUBLIKA 0,006
SLOVENIJA SS
MINISTRSTVO -0,041
-0,726 0,275
ZA OKOLJE IN PROSTOR S 0,007 -0,133 41 od 141
-0,726stranska 0,275 S 0,007 stranska -0,133
6 0,275 S A2 0,007 nadstrešek -0,133 stranska B2 nadstrešek stranska
A2 nadstrešek ovira stranska B2 nadstrešekovira stranska
V 0,0050,610 Z 0,005 A
Z 0,610 -0,004 V 0,010-0,004 0,010
SV 0,616 Z -0,680 0,610 SV 0,005 -0,006 Z 0,009-0,004 0,010
TSG-1-004: 2022 V V0,610 0,616
SZ SV
0,610 0,005 -0,680 0,005V 0,616 -0,680
V -0,004 -0,006
SZ -0,004 SV
TEHNIČNA0,010 -0,006
0,010 ENERGIJSKA UČINKOVITOST
0,009
SMERNICA
0,009 STAVB
Z ZS0,6100,010 SZ
0,616 0,005 -0,641
0,610 0,005Z 0,616 -0,680
ZS -0,004 -0,004 SZ
-0,007 0,010 0,010 0,039-0,006 0,009
,005 V -0,004 S 0,616 -0,641 S -0,007 0,039
,005 5.1.2 Z
SV SV0,6160,010 0,616 -0,680 -0,680 SV SV -0,006 -0,006 0,009 0,009
-0,004 normala gradnika
V 0,610 SZ ovoja SZ0,616
0,005 V -0,680 -0,004 SZ pri SZ -0,006 0,010 -0,006 0,009višina
,680 Senčenje gradnikov stavbe zaradi stranskih ovir
0,616 -0,680 povprecna 0,009
SV -0,006 0,009 objekta v0,039kvadrantu
Z 0,610
5.1.2. Senčenje S 0,616
0,005
gradnikov Z -0,641
ovoja stavbe -0,004 S
zaradi stranskih -0,007
0,010 ovir pri stacionarnem 0,039 modeliranju
,680 stacionarnem
SZ modeliranju
-0,006 S
5.1.2.
0,616
0,009 -0,641 S -0,007
SV 0,616 -0,680 Senčenje SV gradnikov
-0,006 ovoja stavbe 0,009 zaradi stranskih ovir pri stacionarnem modeliranju
,641 (1) Za S(1) Za -0,007
vsak transparentni 0,039
gradnik ovoja stavbe se skladno z dodatkom F.3.1.2 v standardu SIST EN ISO 52016-
SZ vsak transparentni
0,616 (1)
gradnik
-0,680 Za
ovoja
vsak
stavbe
SZtransparentni se skladno
-0,006 gradnik ovoja 0,009 višinase
stavbe objekta
skladno na z dodatkom F.3.1.2 v standardu SIST EN ISO 52016-
1 določi
5.1.2.S z5.1.2.
dodatkom povprečni mesečni
F.3.1.2 -0,641
v standardufaktor senčenja F glede na zemljepisno širino lokacije stavbe w (°) in osenčeno
Senčenje
0,616 gradnikov
Senčenje 1 ovoja
gradnikov
določi SSISTmesečni
stavbe
ovoja
povprečni
EN ISO
zaradi
stavbe -0,007 52016-1
stranskih
sh,dir,m
zaradi
faktor ovir
stranskih
senčenja pri
0,039
F stacionarnem
sredini
ovir kvadranta
pri
glede stacionarnem
na modeliranju
zemljepisno modeliranju
širino lokacije stavbe w (°) in osenčeno
transparentno površino,
določi povprečni mesečni opredeljeno
faktor senčenjas širino sence
Fopredeljeno w ali w (slika
sh,dir,m
glede s širino sence w ali w (slika
fin,l fin,d 5.1), na naslednji B način: A
e zaradi(1) stranskih
Za vsak Za
(1) ovir
transparentni
vsak transparentno
pritransparentni
stacionarnem
gradnik ovoja površino,
modeliranju
stavbe se sh,dir,m
skladno z dodatkom F.3.1.2 vF.3.1.2
standardu 5.1),
SIST EN SIST na52016-
ISO naslednji način:
pot sonca
širino lokacijegradnik ovoja stavbe se skladno z dodatkom v standardu EN ISO 52016-
fin,l fin,d
na zemljepisno stavbe F (°) in osenčeno mesec m
1 določi1povprečni
določi mesečni
povprečni faktor
−mesečni senčenja
faktor Fsh,dir,m
senčenjaw
glede
(ΦFISO na zemljepisno
glede
)) ∙ Pna širino
zemljepisno lokacije stavbe 
širino lokacije w (°) in
stavbe osenčeno
w (°) in osenčeno
avbe se skladno
enčenje gradnikov wfin,1
transparentno
z dodatkom
ovoja=W površino,W ∙zaradi
F.3.1.2
stavbe v(1 + ((A
opredeljeno
standardu 1 +SIST
stranskihBs1širino
∙ ovir
EN −52016-
sence
sh,dir,m
w pri δstacionarnem
mw 2 + B2 ∙ ((Φw −Hδm ))H∙ P1,fin
1,fin + (Amodeliranju ∙ P2,fin ))
transparentno površino,
transparentno opredeljeno
površino, wfin,1s širino
=W−
opredeljeno W ∙ (1
ssence
širino + ali
wsence
fin,l ((Aw1fin,d
+ ali
fin,l B ∙ (Φ
(slika
1w 5.1),
w −na
(slika δm )) ∙ naP1,fin
naslednji
5.1), + (A2 +
način:
naslednjiob,B B2 ∙ ((Φw − δm )) ∙ P1,fin ∙ P2,fin ))
način:
ob,A
h,dir,m glede naalizemljepisno

wfin,d (slika 5.1),
širinonalokacije
naslednji način:
stavbe w (°) in osenčenofin,l fin,d
sak transparentnikjer gradnik ovoja stavbe se
sta:(slika 5.1), na naslednji način: skladno z dodatkom F.3.1.2 v standardu SIST EN ISO 52016-
sence wfin,l ali wfin,d
prečni mesečni
wfin,1faktor
=wW −
fin,1 WW
= ∙ (1−kjer
senčenja FW
+ ∙sta:
((A(11 glede
sh,dir,m B1 na
+ ((A +zemljepisno
∙1(Φ wB1−∙ (Φ δmw ))− ∙ širino
Pδ1,fin
m ))+
lokacije
∙ P(A 2+
1,fin +stavbe
B(A +Bww2(°)
2 ∙2((Φ in
∙−((Φδmosenčeno
)) ∙ PδI1,fin
w− m ))∙ ∙IIPP2,fin ))∙ P2,fin
1,finIII IV ))
no površino, opredeljeno Dfin,1s širino sence wfin,l ali wfin,d (slika 5.1), na naslednji način:
w − δm )) ∙ PP 1,fin+=(A2W
1,fin + B2 ∙ ((Φw − δm D )) ∙ P1,fin ∙ P2,fin ))
kjer sta:kjer sta: P1,fin = fin,1 Slika 5.2: Vpliv okoliških ovir se vrednoti v štirih kvadrantih
= W − W ∙kjer sta: W
(1 + + B1 ∙ (Φw − δm )) ∙ P1,fin + (A2 + B2 ∙ ((Φw −(levo),
((AL1fin,1 δm )) ∙določanje
P1,fin ∙ P2,fin višine
)) okoliške ovire (desno).
P2,fin
Dfin,1= Dfin,1 Lfin,1 Slika 5.1: Vpliv okoliških ovir se vrednoti v štirih kvadrantih (zgoraj), določ
P1,fin =P1,fin = W P2,fin =
W W W Če okoliška ovira ne zaseda celotnega kvadranta (slika 5.2
(2)Lfin,1
FaktorLsenčenja je: desno), je njena višina enaka povprečni višini v kvadrantu,
(2) =Faktor
P2,fin P2,fin =senčenja
fin,1 je:(2) Faktor senčenja je:
n,1 W W Slika 5.2: Vpliv okoliških če
ovirzavzema
se vrednoti cel kvadrant in je njena(levo),
v štirih kvadrantih višinadoločanje
neenakomerna,
višine okoliške ovire (desn
W wfin,l ∙ H se upošteva višina okoliške ovire na sredini kvadranta.
(2) Faktor Fsh,dir,l,m =je: wfin,l
Če ∙okoliška
H ovira ne zaseda celotnega kvadranta (slika 5.2 desno), je njena višina enaka povprečn
(2)senčenja
Faktor senčenja H∙W Fje: sh,dir,l,m = Višina sence
n,1 kvadrantu,
H∙W če zavzema cel kvadrant in na gradniku,
je njena višinakineenakomerna,
jo povzročajo se objekti v vseh
upošteva višina okoliške ovire
W (3) Na
(3) Naenak
wenak način ∙H
način je jedoločena tudi
tudiširina sence
kvadranta.
sence Višinaw na 4 kvadrantih,
sence na gradniku, je:
ki jo povzročajo objektisenčenja
v vseh 4 A1,kvadrantih, je:
fin,l wfin,l ∙določena
H širina wfin,d nasprotne stranske ovire. Pomožni faktorji
Fsh,dir,l,mF =B1 instranske
sprotne
A2,
sh,dir,l,m =so navedeni
B2 (3) NaPomožni
ovire. venak
tabeli način je določena
faktorji
5.4. senčenja tudiA1, širina sence wfin,d nasprotne stranske ovire. Pomožni faktorji senčenja A1,
enčenja je: H∙W H∙W 𝐼𝐼𝐼𝐼
A2, B1 in B2 so navedeni A2, B1vintabeli B2 so5.4. navedeni v tabeli 5.4. hobst,m = ∑𝑖𝑖=𝐼𝐼 𝑤𝑤𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜,𝑖𝑖,𝑚𝑚 ∙ ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜,𝑖𝑖,𝑚𝑚 ,
5.1.3. Senčenje gradnikov L ovh ovojakjerstavbe
pomeni zaradi okoliških ovir pri stacionarnem modeliranju
(3) Na
wfin,l ∙ Henak
(3) Na način
enakjenačin določena je5.1.3. tudi širina
določena tudisence
Senčenje širina w sence
gradnikov wwfin,d
fin,d nasprotne mesečni
stranske
nasprotne
ovoja
obst,i,m
stavbe utežni
ovire.
stranske
zaradi faktor
Pomožni
ovire.
okoliških višine
Pomožni objekta
faktorji
ovir senčenja
faktorji
pri vstacionarnem
posameznem
A1,
senčenja A1,kvadrantu
modeliranju iz tabele 5.5
= A2,5.1.3 B1 inA2,
(1)B2B1 soinnavedeni
B2
Senčenje so v tabeli v5.4.
navedeni
okoliških tabeli
ovir se5.4.
vrednoti D z
kjer pomeni
ovhopredelitvijo, ali okoliška oviraobst,i,m
w
meče
mesečni
senco na
utežni faktor višine
transparentni
objekta
e wH ∙WSenčenje gradnikov
nasprotne stranske ovire. ovoja
(1)Pomožnistavbe zaradi
faktorji okoliških
senčenja ovir
A1, sepri v posameznem
Senčenje
hovh okoliških
Tabela 5.5:se ovir
Utežni vrednoti
faktorji z opredelitvijo,
senčenja (i = Ikvadrantu
objektov aliIV)
okoliška
w izovira
tabele meče 5.6senco na transparentni
fin,d
5.1.3. gradnik.
Senčenje Prostor gradnikovpred gradnikom
ovoja (navpičnim)
stavbe zaradi razdeli
okoliških v ovir
štiri kvadrante
priovirstacionarnem do v velikosti
obst,i,m
modeliranju 45° levo in desno
stacionarnem
5.1.3. Senčenje modeliranju gradnikov
gradnik. Prostorovoja pred stavbe
gradnikom zaradi(navpičnim)
okoliških se pri stacionarnem
razdeli v štiri kvadrante modeliranju
(i = I do IV) v velikosti 45° levo in desno
način je določenaod normaletudi širina gradnika sence (slika
wfin,d5.2, levo). Višina
nasprotne stranske sence na gradniku
ovire. Pomožni hsh,obst,dir,i,m
faktorji , ki jo meče
senčenja
Oktober A1, okoliška
- maj ovira v i-tem
wodfin,d normale gradnika (slika 5.2, levo). Višina Tabela sence 5.6:
na Utežni
gradniku faktorji
h senčenja , ki jo objektov
meče wobst,i,m
okoliška ovira v i-tem
esozaradi
(1) (1)
navedeni okoliških
v tabeliovir
Senčenje
Senčenje
(1)
kvadrantu, je:pri stacionarnem
okoliških
okoliških
Senčenje
5.4. ovir
ovirse
okoliških sevrednoti semodeliranju
vrednoti
ovir z zopredelitvijo,
vrednotiopredelitvijo, aliI ali
z opredelitvijo, okoliška ovira meče
ali okoliška II senco
ovira mečena transparentni
senco naIIItransparentni
sh,obst,dir,i,m
IV
gradnik.okoliška
Prostor Prostor
pred gradnikomkvadrantu, je:
(navpičnim) H se razdeli vrazdeli
štiri kvadrante (i = I0,000
do (iIV) = Ivdo velikosti 45° levo45° in desno
gradnik. oviraovira mečepred senco gradnikom na na transparentni
(navpičnim)
S ovirse gradnik. v štiri kvadrante IV) v velikosti levo in desno
opredelitvijo,
enčenjeod normale od
ali okoliška
gradnikovnormale
ovoja
gradnika stavbe
(slika
gradnika
mečezaradi
5.2, (slika
h
senco
levo).
5.2, Višina
transparentni
okoliških
levo).
= sence
Višina
max[0, na
H
pri−0,000
gradniku
sence
stacionarnem
na
H h
gradniku
− L h ∙
modeliranju
, ki
tan(α jo meče, ki jo Oktober
okoliška
meče
0,000
ovira
okoliška -v maj
i-tem
ovira
0,000
v i-tem 1,000
se razdeli v Prostor predL gradnikom (navpičnim) se razdeli v štiri
SV 0,000 sh,obst,dir,i,m
0,000
sh,obst,dir,i,m )], 0,000
štiri kvadrante (i
fin,d = I do IV) v velikosti
obst,i,m 45° levo in
ob,i
hobst,i,mdesno =
w,o ob,i sol,m
max[0, Hob,i − Hw,o − Lob,i ∙ tan(αsol,m )],
čenje kvadrantu,
okoliških je: se vrednoti
kvadrantu,
ovir (ije:= I ,do ki zjo opredelitvijo, aliovira
okoliška ovira meče
od senco na transparentni
kvadrante IV) W
v velikosti 45° levo
ence na gradniku hsh,obst,dir,i,m meče okoliška V L fin,lvin desno
i-tem 0,000 0,000 I II
0,310 III 0,690IV
kjer je sol,m
ostor pred gradnikom
normale povprečna
(navpičnim)
gradnika sevišina
(slika razdeli
5.2, sonca v posameznem
v štiri
levo). kvadrante
Višina sence =kvadrantu,
(i0,000Ina Hob,i in L45°
do IV) v velikosti ob,i višina
levo inindesnooddaljenost okoliške ovire v
kjer višina
je sol,m povprečna JV 0,140 0,580 0,280 okoliške ovire v
gradnika (slika i-tem kvadrantu
5.2, levo).
Dfin,d Višina hinobst,i,m
H w,o h=
sence namax[0,
transparentnega
gradniku
= max[0, − višina
Hob,ihsh,obst,dir,i,m
HHob,i −sonca
gradnika
, Lob,i
ki
H jo
v∙−posameznem
tan(α
nad
meče S
terenom.
Lob,iokoliška
∙sol,m
tan(α kvadrantu,
)],ovira 0,000
v)],i-tem
Hob,i in Lob,i višina in oddaljenost
0,000 0,000 0,000
gradniku hsh,obst,dir,i,m , ki jo meče
obst,i,m okoliška ovira w,o
i-tem kvadrantu in HJ w,o višina transparentnega v i-tem
0,060w,o sol,m
0,400 nad terenom.0,470
gradnika 0,070
e: − H − L
je kvadrantu,
∙ tan(α je: sol,m )], JZ Dfin,lkvadrantu, 0,220 H in 0,630 oddaljenost0,000 0,150 ovire 0,000
ob,i SV in Lob,iin0,000 0,000 v1,000
ob,i kjerw,o povprečna višina sonca
kjer ob,i
sol,m je sol,m povprečna višinav sonca
posameznem
v posameznem kvadrantu, LHob,i
ob,ivišina višina in oddaljenost okoliške okoliške v ovire
i-tem kvadrantu in Hw,o višina transparentnega Zgradnika 0,700
nad terenom. 0,300 0,000 0,000
i-tem kvadrantu
hobst,i,m in HHw,o višina transparentnega gradnika
sol,mv)], nad terenom.
eznem kvadrantu, Hob,i=inmax[0,
Lob,i višina ob,iin −oddaljenost
Hw,o − Lob,iokoliške
SZ
∙ tan(α ovire 1,000 V 0,0000,000 0,000
0,000 0,310 0,000 0,690
a gradnika Slika
nad 5.1: Spremenljivke,
terenom. ki se uporabijo pri določitvi senčenja z nadstreški in stranskimi ovirami.
povprečna kjer višinajesonca
asol,m vpovprečna
posameznem višina sonca vHposameznem
kvadrantu, ob,i in Lob,i višina in oddaljenost JV junij -0,000
okoliškeseptember ovire v0,140 0,580 0,280
kvadrantu,
antu in Hw,o višina transparentnega H ob,i
in L višina in oddaljenost
ob,i gradnika nad terenom.
okoliške I II III IV
ovire v i-tem kvadrantu in Hw,o višina transparentnega S 0,000 J 0,0000,060 0,400
0,000 0,470 1,000 0,070
gradnika nad terenom. SV 0,000 JZ 0,000 0,220 0,620
0,630 0,150 0,380
0,000
V 0,000 0,480 0,480 0,010
JV 0,330 Z 0,5300,700 0,300
0,100 0,000 0,000 0,000
J 0,300 0,200 0,210 0,290
SZ 1,000 0,000 0,000 0,000
JZ 0,030 0,110 0,520 0,340
Z 0,040 0,470 junij - september
0,490 0,000
H
SZ 0,370 0,630 0,000 0,000
I II III IV
hobst W
TSG-1-004:2022 Faktor senčenja je: S 0,000 0,000 0,00055 1,000
TSG-1-004:2022 55
Hw,0 SV 0,000 0,000 0,620 0,380
(𝐻𝐻 − ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜,𝑚𝑚 ) ∙ 𝑊𝑊
TSG-1-004:2022 IV V Fsh,obst,m
0,000 =
0,480 𝐻𝐻55
TSG-1-004:2022
III II
I ∙ 0,480
𝑊𝑊 55 0,010
55 Hob,B JV 0,330 0,530 0,100 0,000
2022 TSG-1-004:2022
L ob,B J 0,30055 0,200 0,210 0,290
Hob,A
L ob,A
JZ 0,030 0,110 0,520 0,340
B
Z 0,040 0,470 0,490 0,000
A
SZ 0,370 0,630 0,000 0,000

0,110 0,520 0,340
0,470 0,490 0,000 = (𝐻𝐻 − ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜ℎ,𝑚𝑚 −5.1.5.
Fsh,dir,m
ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜,𝑚𝑚 ) ∙ (𝑊𝑊 − 𝑤𝑤𝑓𝑓𝑓𝑓𝑓𝑓,𝑙𝑙,𝑚𝑚 − 𝑤𝑤𝑓𝑓𝑓𝑓𝑓𝑓,𝑑𝑑,𝑚𝑚 )
Mesečno sončno obsevanje ≤ na
1 senčen gradnik
0,630 0,000 0,000 H∙W
Mesečno sončno obsevanje na površino senčenega gradnika stavbe je enako:
5.1.5. Mesečno sončno obsevanje na senčen gradnik
Faktor senčenja je: Hsh,tot,mopredeljeni ∙zFurnimi + vrednostmi
Hdif m = Htemperature zraka
fsol,dir,m
Mesečno sončno obsevanje na površino senčenega gradnika stavbe=jeHenako: dir,m sh,dir,m tot,m ∙ Fsh,dir,m ∙ 100 + H
(𝐻𝐻 − ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜,𝑚𝑚 ) ∙ 𝑊𝑊 in relativne vlažnosti zraka iz značilnih meteoroloških
Fsh,obst,m =
𝐻𝐻 ∙ 𝑊𝑊 let, kif so dosegljivi na spletni f strani ARSO glede na
Hsh,tot,m = Hdir,m ∙ Fsh,dir,m + Hdif m = Htot,m ∙ Fsh,dir,m ∙ sol,dir,m + Htot,m ∙ (1 − sol,dir,m )
5.1.4 geografske
5.2. Absolutna vlažnost okoliškega zraka 100 GK-koordinate (X,Y) 100lokacije obravnavane
Skupni faktor senčenja več senčil pri stacionarnem mo-Za določitev stavbe:
(1) 56 potrebne energije za navlaževanje in razvlaževanje zraka
deliranju
5.2. Absolutna vlažnost okoliškegapodatki, zraka opredeljeni z urnimi vrednostmi temperature zraka in relativne
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/pra
5.1.4. Skupni faktor senčenja več senčil pri stacionarnem modeliranjumeteoroloških let, ki so dosegljivi na spletni strani ARSO glede na geografske
Kadar (1)transparentni
Za določitev gradnik
potrebne senči več elementov,
energije za navlaževanje je in razvlaževanje
vilnik-ucinkoviti-rabi-energije/.
zraka QHU,nd in QDHU,nd se uporabijo
5.1.4. Skupni
Kadar transparentni gradnik
skupni faktor
senči
faktor
podatki, večsenčenja
elementov,več
senčenja
opredeljeni senčil
je zskupni
enak: urnimi privrednostmi
faktorstacionarnem
senčenja enak: modeliranju
obravnavane
temperature stavbe:in relativne vlažnosti zraka iz značilnih
zraka
meteoroloških let,več
ki modeliranju
so dosegljivijena spletni http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/pravilnik-ucinkoviti-rabi-energije
strani ARSO(2) glede Za izračun
na geografskese uporabita izračun tlaka
GK-koordinate (X,Y) nasičenja
lokacije vodne
tor senčenja več senčil
Kadar transparentni prigradnik
stacionarnem
senči elementov, skupni faktor senčenja enak:
(𝐻𝐻 − ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜ℎ,𝑚𝑚 − ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜,𝑚𝑚 ) ∙ (𝑊𝑊 − 𝑤𝑤𝑓𝑓𝑓𝑓𝑓𝑓,𝑙𝑙,𝑚𝑚 − 𝑤𝑤𝑓𝑓𝑓𝑓𝑓𝑓,𝑑𝑑,𝑚𝑚 )
obravnavane
Fsh,dir,m = stavbe: (2) Za izračun
≤1 se pare p
uporabitasat,e,t
in absolutne
izračun tlaka važnosti
nasičenja x
vodne
e,t
, kot sta pnavedena
pare sat,e,t in absolutne
gradnik senči več elementov, je skupni faktor senčenja H ∙ Wenak:
(𝐻𝐻 − ℎ 𝑜𝑜𝑜𝑜ℎ,𝑚𝑚 − ℎ ∙ −
𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜,𝑚𝑚 ) (𝑊𝑊 v točki 𝑤𝑤 − 𝑤𝑤
6.5.14.1.2
𝑓𝑓𝑓𝑓𝑓𝑓,𝑙𝑙,𝑚𝑚 v točki
𝑓𝑓𝑓𝑓𝑓𝑓,𝑑𝑑,𝑚𝑚 ) 6.5.14.1.2
v standardu v standardu
SIST EN ISO 52016-1: SIST EN ISO 52016-1:
Fsh,dir,m = ≤1
5.1.5. Mesečno sončno
5.1.5 obsevanje
(2) Za izračun na se senčen
uporabitagradnik
izračun tlaka
(𝐻𝐻 − ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜ℎ,𝑚𝑚 − ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜,𝑚𝑚 ) ∙ (𝑊𝑊 − 𝑤𝑤𝑓𝑓𝑓𝑓𝑓𝑓,𝑙𝑙,𝑚𝑚 − 𝑤𝑤𝑓𝑓𝑓𝑓𝑓𝑓,𝑑𝑑,𝑚𝑚 ) H ∙ W
nasičenja vodne pare p sat,e,t in absolutne važnosti xe,t, kot sta navedena
17,62 ∙ 𝜃𝜃𝑒𝑒,𝑡𝑡
F = Mesečno sončno obsevanje na senčen gradnik ≤ 1 psat,e,t = 611,2 ∙ 𝑒𝑒 243,12+𝜃𝜃𝑒𝑒,𝑡𝑡
in xe,t = 0,622 ∙
sh,dir,m
Mesečno sončno obsevanje vna
točki 6.5.14.1.2
površino ∙ W v standardu
Hsenčenega gradnika SIST EN
stavbe jeISO 52016-1:
enako:
5.1.5. Mesečno sončno obsevanje na senčen gradnik pa
ončno Mesečno
obsevanje Mesečno
na senčen sončno
gradnik obsevanje na∙ površino f senčenega
17,62 ∙ 𝜃𝜃𝑒𝑒,𝑡𝑡 gra − fsol,dir,m ) φe
Hsh,tot,m = sončno
H dir,m obsevanje
∙ Fsh,dir,m +na Hdif površino
= H senčenega
pmsat,e,ttot,m
= 611,2 ∙ 𝑒𝑒 gradnika
∙ sol,dir,m
Fsh,dir,m243,12+𝜃𝜃 stavbe
+ Htot,mje∙ (1
kjer pomeni enako:
in 100 patmxe,t
atmosferski
= 0,622 ∙ tlak 100
∙ psat,e,t
101325 , skladno s tabelo 20 v standar
Pa
dnika stavbe je enako: 100𝑒𝑒,𝑡𝑡 φ
patm − e ∙ psat,e,t
evanje na površino senčenega gradnika stavbe je enako: nestacionarnem
f modeliranju se
f določi 100
povprečna mesečna absolutna vlažnost xe
Hsh,tot,m = Hdir,m ∙ Fsh,dir,m + Hdif m = Htot,m ∙ Fsh,dir,m ∙ sol,dir,m + Htot,m ∙ (1 − sol,dir,m )
5.2. Absolutna vlažnost kjer pomeniokoliškega zraka
patm atmosferski f tlak 101325 PaTabela f skladno 5.5:s Kontrolni
100 kjer20
tabelo pomeni zapatm
v standardu
primer atmosferski
SIST programske
validacijo
100 EN ISO tlak52015-1.
101325
opremePa –skladno
Pri metoda s1.
= Hdir,m ∙ Fsh,dir,m + Hdifnestacionarnemm = Htot,m ∙ Fsh,dir,m modeliranju∙ sol,dir,m se + Htot,m
določi ∙ (1 − sol,dir,m
povprečna mesečna ) absolutna tabelo vlažnost
20 v x e,m iz urnih
standardu SIST vrednosti.
EN ISO 52015-1. Pri nestaci
1) Za določitev potrebne energije za navlaževanje in razvlaževanje zraka QHU,nd in QDHU,nd se uporabijo
100 100
podatki, 5.2.opredeljeni Absolutna
z urnimi vlažnost
Tabelavrednostmi
5.5: Kontrolni okoliškega
temperature
primer zazraka zraka
validacijoin relativne
programske vlažnosti
opreme zraka onarnem
iz značilnih
– metoda 1. modeliranju se določi povprečna mesečna
meteoroloških let, ki5.2 ABSOLUTNA
so dosegljivi VLAŽNOST
na spletni strani ARSO OKOLIŠKEGA ZRAKA GK-koordinate absolutna
glede na geografske (X,Y) lokacijevlažnost x iz urnih vrednosti. Relativna
a vlažnost
obravnavane okoliškega
(1) stavbe:Za določitev zraka potrebne energije za navlaževanje in razvlaževanje Mesec zraka QHU,nd Dan in QDHU,nd se Ura
e,m
uporabijo Temperatura vlažnost
(1) Za določitev potrebne energijetemperature
podatki, opredeljeni z urnimi vrednostmi za navlaževanje in raz Tabelavlažnosti
5.7:1 Kontrolni
zraka izprimer za validacijo programske
potrebne energije za navlaževanje in razvlaževanje zraka QHU,nd inzraka QDHU,ndinse1relativne
uporabijo Relativna
značilnih
0
P lokacije -2
Xe,t 92
2)zZaurnimi
izračun se uporabitavlaževanje
meteoroloških
vrednostmi let, kiMesec
izračun so
tlaka
temperature
zraka
dosegljivi
nasičenja QHU,nd
zraka naDanin
vodne
in
Qrelativne
spletnipare se uporabijo
strani
psat,e,t
DHU,nd inARSO
Ura
absolutne
vlažnosti
podatki,
glede na iz
Temperatura
važnosti
zraka geografske
, opreme
1 xe,tznačilnih
GK-koordinate
– metoda
kot sta navedena1 1. (X,Y)nas,e,t
1 -2,7 92
obravnavane stavbe: vlažnost (Pa) (g/ka)
vi točki 6.5.14.1.2
so dosegljivi v standardu
na spletni SIST ENARSO
strani ISO 52016-1: glede na geografske GK-koordinate (X,Y)
1 lokacije 1 2 -3,4 92
1 1
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/pravilnik-ucinkoviti-rabi-energije/. 0 -2 92 528,1 2,997
1
17,62 ∙ 𝜃𝜃𝑒𝑒,𝑡𝑡 1 Relativna
1 3 P -4,2 X 94
Dan1 in 1 -2,7 92 501,5 nas,e,t 2,845
φe
Mesec Ura Temperatura
∙ psat,e,t
,
e,t
v.si/met/sl/climate/tables/pravilnik-ucinkoviti-rabi-energije/.
psat,e,t =se611,2 ∙ 𝑒𝑒 243,12+𝜃𝜃 xvodne
e,t = 0,622 ∙psat,e,t vlažnost (Pa) (g/ka)
100
(2) Za izračun uporabita 1 izračun
𝑒𝑒,𝑡𝑡
tlaka 1 nasičenja 2 pare φin
patm − -3,4e absolutne
1
∙ psat,e,t važnosti 1
92 x e,t, kot sta navedena
4
476,0 -4,9
2,700 95
100
v točki 6.5.14.1.2
rabita izračun tlaka nasičenja v standardu SIST EN ISO 52016-1: 1 1 5 2,543 2,997 97
-6,4
1 vodne1 pare psat,e,t 1 1in absolutne važnosti
kjer pomeni patm atmosferski tlak 101325 Pa skladno s tabelo 20 v standardu SIST1 EN ISO 52015-1.
3
0 xe,t, kot sta -4,2 navedena
-2 94 92
Pri
448,4 528,1
andardu SIST EN ISO 52016-1: 1 17,621∙ 𝜃𝜃𝑒𝑒,𝑡𝑡 4 -4,9 1
95 6
425,4 -6,4
2,412 99
se1 določi povprečna243,12+𝜃𝜃 1 1 -2,7 ∙ psat,e,t92 501,5 2,845
φe
nestacionarnem modeliranju mesečna absolutna vlažnost xe,m iz urnih vrednosti.
10,622 ∙ 1 7 -6,2 99
17,62 ∙ 𝜃𝜃𝑒𝑒,𝑡𝑡
psat,e,t1= 611,2 ∙ 𝑒𝑒 1 𝑒𝑒,𝑡𝑡 5 in xe,t =-6,4 100
φ 97
patm − e ∙ psat,e,t
, 379,6 2,151
Tabela 5.5: Kontrolni primer za 1validacijo
1 in programske 1 opreme – metoda φe
2∙p 1. 1 -3,4 1001 92 8 476 -6,2 2,700 98
xe,t1= 0,622 ∙ 6φ -6,4 99 379,6 2,151
sat,e,t
e,t = 611,2 ∙ 𝑒𝑒
243,12+𝜃𝜃𝑒𝑒,𝑡𝑡 100
,
patm − e ∙ psat,e,t 1 1 9 2,184 2,543 98
-6,1
kjer pomeni patm atmosferski 1 1 1 1
tlak 101325 Pa skladno 73100s tabelo 20-6,2 v-4,2
standardu SIST 99 EN 94 ISO 52015-1. 385,4 448,4 Pri
1 1 8 absolutna -6,2 1 1
98 vrednosti.385,4 10 -5,8
2,184 98
mosferski nestacionarnem
tlak 101325 Pa modeliranju
1skladno ssetabelo določi1 20povprečna
v mesečna
standardu 4SIST EN ISOPnas,e,t
Relativna
vlažnost
-4,9 xPri
52015-1. e,m iz urnih 95
Xe,t 1 425,4 2,412 98
Mesec Dan 1 Ura 1
Temperatura 9 -6,11 98 11
388,4 -5,6
2,201
eliranjuTabela
se določi5.5:povprečna
Kontrolni 1 mesečna
primer zaabsolutna 1 1 vlažnost
validacijo programske xe,mvlažnost
iz5urnih vrednosti.
opreme – metoda (Pa) 1.
1-6,4 (g/ka)1
97 12 379,6 -5,1 2,151 98
1 1 1 0 -2 10
92 -5,8
528,1 2,997198 397,3 2,252
primer1 za validacijo 1programske 1 13 2,287 2,151 98
-3,9
1 1 opreme 1 – metoda
1 1-2,7 1. 11
6
92 -5,6
501,5 -6,4 2,84598 99 403,4 379,6
1 2 1-3,4 12 -5,11 1 14 -3,4 97
1 1 92 476,0 2,70098 419,0 2,375
1 1 7 Relativna1 -6,2 1
Pnas,e,t 99 15
Xe,t 385,4 -2,3 2,184 92
1 Mesec 1 Dan1 3 Ura1-4,2 13
Temperatura94 -3,9
448,4 2,543 98 458,6 2,601
1 1 1 1 4 1Relativna
1-4,9 148Pnas,e,t
95 vlažnost
-3,4
425,4 1 -6,2 2,412 1
97 98
(Pa) 16
476,0 385,4
(g/ka) 2,700 2,184 86
-1,5
Xe,t
Dan 1 1 Ura Temperatura 1 1 17 -2,2 90
1 1 01-6,4 -2 92 528,1 2,997
1 5 97
15 379,6
-2,3 2,151 92 98 516,5 388,4 2,931
1 vlažnost 9 (Pa) -6,1
(g/ka) 2,201
1 1 0 1 1 -2 6 -6,4
1 92 99
-2,7
16528,1 379,6 1
922,997
-1,5 2,151 1
501,5
86 18
2,845
547,9 -2,9
3,110 94
1 1 1 10 -5,8 98 397,3 2,252
1 1 1 1 1 -2,7 7 -6,2
21 92 99
-3,4 385,4922,845 2,184
476,0 2,700
1 1 17501,5 -2,2 90 520,4 2,953
1 8 -6,2 98 385,4 2,184
1 1 1 2 1 1 1 -3,4 1 31 92 11
-4,2
18 476,0 TSG-1-004:2022
94
-2,9 -5,6 448,4
94 98 2,543
494,1 403,4 2,803 2,287
9 -6,1 98 388,42,700 2,201
1 1 4 -4,9 95 425,4 2,412
1 1 3 1 1 -4,2
10 1 -5,8 94 12
98448,4 397,32,543-5,1 2,252 98 419 2,375
1 1 1 4 1 TSG-1-004:2022 1 -4,911
5-5,695 -6,4
98425,4 97
403,42,412
379,6
2,287
2,151 57
1 5 1 1 1 16 13
-6,4 99 -3,9 379,698 2,151 458,6 2,601
1 1 -6,4
12 97
-5,1 98379,6 419,0 2,151 2,375
1 1 1 6 1 1 1 -6,4 13 1 7-3,9 99 14
-6,2
98379,6 458,699-3,4
2,151 385,497
2,601 2,184 476 2,700
1 1 1 7 1 1 14 8 -3,4 -6,2
97 98
476,02,184 385,4
2,700 2,184
1 -6,2 1 99 15 385,4 -2,3 92 516,5 2,931
1 1 1 8 1 1 -6,215 9-2,398 -6,1
92
385,4 516,5982,184 388,4
2,931 2,201
1 1 9 1 1 1 16 1 10-1,5 16
86
-5,8 547,9 -1,5
982,201 397,386
3,110 2,252 547,9 3,110
1 -6,1 98 388,4
1 1 10 1 17 -2,2 90 520,4 2,953
1 1 1 1 -5,8 1 11 98 -5,6
17397,3 98-2,2
2,252 403,490 2,287 520,4 2,953
1 1 1 18 12 -2,9 94
-5,1 494,198 2,803
419,0 2,375
1 11 1 -5,6 1 98 18403,4 -2,9
2,287 94 494,1 2,803
1 1 12 1 -5,1 13 98 -3,9 419,0 982,375 458,6 2,601
TSG-1-004:2022 1 1 1 14 19 57
1 1 13 -3,9 98 -3,4 458,6 97-3,3
2,601 476,096 2,700 479,6 2,720
1 1 14 1 1 -3,4 1 15 97 -2,3
20476,0 922,700
-3,7 516,597 2,931 465,5 2,640
1 1 15 1 -2,3 16 -1,5 86 547,9 3,110
1 1 92 21516,5 2,931
-4 97 455,2 2,581
1 1 16 1 -1,5 17 86 -2,2 547,9 903,110 520,4 2,953
1 17 1 1 1 18 22
-2,9 -4,1
942,953 494,198 2,803 451,8 2,562
1 -2,2 90 520,4
1 18 1 -2,9 1 94 23494,1 -4,6
2,803 98 435,1 2,467
TSG-1-004:2022 57
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 57 43 od 141
6 POGOJI NOTRANJEGA OKOLJA, KI SE

UPORABIJO PRI DOLOČITVI ENERGIJSKE
Pogoji notranjega okolja opredeljujejo stanje spremenljivk

notranjega okolja, ki ga uporabniki stavbe v splošnem
zaznajo kot prijetno za bivanje, zagotavljajo zdravo
bivalno okolje in pogoje za visoko storilnost pri delu.
Pri določitvi energijske učinkovitosti stavb se uporabijo
tiste spremenljivke pogojev notranjega okolja, ki hkrati
vplivajo tudi na rabo energije. Vrednosti spremenljivk
so določene kot reprezentativne za celotno območje
zadrževanja v stavbi oziroma coni, kot je opredeljeno v
točki 7.2 v standardu SIST EN 16798-3.
Tabela 6.1: Pogoji notranjega okolja za določanje ener

gijske učinkovitosti stavb glede na vrsto stavb
Pri izračunu prehoda vodne pare v gradnikih ovoja stavbe, ki merijo notranje in zunanje okolje, se
£ računske mesečne temperature in vlažnosti zraka v stavbi privzamejo po standardu SIST EN ISO 13788
v dodatku A glede na povprečno mesečno temperaturo zraka v okolici na način, kot določa tabela 6.1.1.
Tabela 6.1.1: Računske mesečne temperature in vlažnosti zraka v stavbi za izračun difuzijskega
prehoda vodne pare
Temperatura zraka v
nižja od 10 °C med 10 ° C in 20 ° C višja od 20 ° C
okolici θa,m (° C)
Temperatura zraka v
stavbi θi,m (° C)
20 ° C 20 + 0,5 ∙ (θa,m - 10) 25 ° C
Temperatura zraka v
nižja od -10° C med -10°C in 20° C višja od 20 ° C
okolici θa,m (° C)
Temperatura zraka
v stavbi
35 % 35 + 1,0 ∙ (θa,m + 10) 65 %
V kolikor je potrebno zagotoviti višjo vlažnost zraka v stavbi, se upoštevajo vrednosti po projektu.
Projektna temperatura notranjega okolja v obdobju ogrevanja in hlajenja je opredeljena z operativ
¤ no temperaturo po standardu SIST EN 16798-1, brez upoštevanja prekinitev ogrevanja in hlajenja.
Privzamejo se vrednosti iz projektne dokumentacije. Če projektna temperatura notranjega okolja v
projektni dokumentaciji ni opredeljena in pri določitvi energijske učinkovitosti stavb v uporabi, se
uporabijo vrednosti, navedene v tabeli 6.1.2.
Tabela 6.1.2: Operativna temperatura qop, ki se upošteva pri določitvi energijske učinkovitosti ener
getsko manj zahtevnih stavb.
Operativna
temperatura θop
Klasifikacija V času
V času hlajenja
stavbe ali cone ogrevanja
Stanovanjske stavbe
enostanovanjske stavbe CC - SI 111
večstanovanjske stavbe CC - SI 112
20 °C 26 °C
stanovanjske stavbe za posebne družbene
CC - SI 113
skupine

Operativna
temperatura θop
Klasifikacija V času
V času hlajenja
stavbe ali cone ogrevanja
Nestanovanjske stavbe
gostinske stavbe, hoteli CC - SI 121
poslovne in upravne stavbe CC - SI 122
trgovske stavbe in stavbe storitvene
CC - SI 123
dejavnosti
industrijske stavbe CC - SI 1251
stavbe splošnega družbenega pomena CC - SI 126
22 °C 25 °C
stavbe za kulturno razvedrilo CC - SI 1261
muzeji, arhivi in knjižnice CC - SI 1262
stavbe za izobraževanje in znanstveno
CC - SI 1263
raziskovalno delo
stavbe za zdravstveno oskrbo CC - SI 1264
stavbe za šport CC - SI 1265
Če v računalniškem orodju kot projektno temperaturo notranjega okolja ni mogoče opredeliti ope
rativno temperaturo qop, se pri izračunu rabe energije upošteva korigirana temperatura zraka qi na
način, kot je navedeno v tabeli 6.1.3.
Tabela 6.1.3: Temperatura zraka v stavbi qi, ki zamenjuje operativno temperaturo qop notranjega
okolja, pri izračunu rabe energije v energetsko manj zahtevnih stavb.
Projektna temperatura zraka v stavbi qi za nove energetsko manj zahtevne in zahtevne stavbe
ogrevanje hlajenje
toplovodno ogrevanje, ogrevala qop + 0 K hlajenje z vodo, konvektorji qop + 0 K
toplovodno ogrevanje, ploskov hlajenje z vodo, ploskovno
qop – 0,5 K qop + 0,5 K
no hlajenje
toplozračno ogrevanje, peči qop + 0,5 K hlajenje z zrakom qop - 0,5 K
Projektna temperatura zraka v stavbi qi za rekonstruirane in obstoječe energetsko manj zahtevne
in zahtevne stavbe
ogrevanje hlajenje
toplovodno ogrevanje, ogrevala qop + 0,5 K hlajenje z vodo, konvektorji qop + 0 K
toplovodno ogrevanje, ploskov hlajenje z vodo, ploskovno
qop qop + 0,5 K
no hlajenje
toplozračno ogrevanje, peči qop + 1 K hlajenje z zrakom qop - 0,5 K
Pri preverjanju prehoda vodne pare v gradnikih ovoja energetsko manj zahtevnih stavb se kot
računski pogoji privzamejo pogoji notranjega okolja, kot so navedeni za energetsko nezahtevne
stavbe.
Pri določitvi energijske učinkovitosti stavb se za prezračevanje stavbe ali cone upoštevajo lastnosti
sistema mehanskega prezračevanja, kar vključuje tudi načrtovano količino zraka, ki se prevzamejo iz
projektne dokumentacije.

stavbe.
Pri določitvi energijske učinkovitosti stavb se za prezračevanje stavbe ali cone upoštevajo
lastnosti sistema
TSG-1-004: 2022 mehanskega prezračevanja, kar vključuje tudi načrtovano količino
TEHNIČNAzraka, ki seENERGIJSKA UČINKOVITOST STAVB
SMERNICA
prevzamejo iz projektne dokumentacije.
Pri določitvi Prienergijske
določitvi učinkovitosti obstoječih stavb
energijske učinkovitosti se upošteva
obstoječih obstoječe obstoječe
stavb se upošteva stanje stanje prezračevanja
prezračevanjastavbe.
stavbe.V V primeru naravnega prezračevanja se upošteva število izmenjav
primeru naravnega prezračevanja se upošteva število izmenjav prostornine n 0,5 h -1 8760 ur
prostornine n na
0,5leto
h-1 8760 ur na leto
in vključuje in vključuje
vdor vdor zraka.
(infiltracijo) (infiltracijo) zraka.
Število Številozraka
izmenjav izmenjav zraka korigira glede na prosto
se lahko
se lahko korigira glede na prosto višino etaže stavbe ali cone skladno s tabelo C.9 v standardu
višino etaže stavbe ali cone skladno s tabelo C.9 v standardu ISO 16798-1. Enako število izmenjav zraka
ISO 16798-1. Enako število izmenjav zraka se upošteva tudi v nekondicioniranih conah, če
se upošteva tudi v nekondicioniranih conah, če lastnosti te cone odstopajo od lastnosti, navedenih
lastnosti te cone odstopajo od lastnosti, navedenih v točki 2.2.
v točki 2.2.
Če lastnosti sistema mehanskega prezračevanja niso opredeljene v projektni dokumentaciji, se
Če lastnosti sistema mehanskega prezračevanja niso opredeljene v projektni dokumentaciji, se pred
predpostavi, da sistem izpolnjuje minimalne zahteve, navedene v tej smernici, in se upošteva
naslednje: postavi, da sistem izpolnjuje minimalne zahteve, navedene v tej smernici, in se upošteva naslednje:
• obnovljene stanovanjske
- obnovljene stavbe ali cone
stanovanjske se prezračujejo
stavbe mehansko. Skladno
ali cone se prezračujejo s
mehansko. Skladno s standardom SIST EN
standardom SIST EN 16798-2 dodatek I se upošteva količina zraka, ki ga zagotavlja
16798-2 dodatek I se upošteva količina zraka, ki ga zagotavlja sistem mehanskega prezračevanja
sistem mehanskega
z dovodom prezračevanja
ali odvodomz dovodom
zraka 0,42alil/s
odvodom zraka 0,42
na m2 površine l/s naali
stavbe m2cone, vendar ne manj kot 7 l/s na
površine stavbe
oseboali cone, vendar
v prostorih ne manj kot 7 l/sbivanje
za dolgotrajnejše na osebo v prostorih
(npr. spalnice,zakabineti, delovni prostori, dnevne sobe).
dolgotrajnejše bivanje (npr. spalnice, kabineti, delovni prostori, dnevne sobe). Pri
Pri določanju količine zraka za prezračevanje se upošteva tudi infiltracija v stavbi. Pri površini stavbe
določanju količine zraka za prezračevanje se upošteva tudi infiltracija v stavbi. Pri
se ne upošteva prostor, kjer je nameščen ventilator za odvod zraka, če je zagotovljen pretok zraka
površini stavbe se ne upošteva prostor, kjer je nameščen ventilator za odvod zraka, če
iz manj
je zagotovljen v bolj
pretok onesnažene
zraka prostore
iz manj v bolj (npr. zprostore
onesnažene režo pod vrati).
(npr. Upošteva
z režo se, da sistem za prezračevanje
pod vrati).
deluje stalno (8760 ur na leto);
Upošteva se, da sistem za prezračevanje deluje stalno (8760 ur na leto);
• - nove stanovanjske
nove stanovanjske stavbe
stavbe ali cone ali cone so prezračevane
so prezračevane z mehanskimzsistemom
mehanskim sistemom z vračanjem toplote, ki
z vračanjem
toplote, kimora
mora zagotoviti 0,42l/s
zagotoviti 0,42 l/ssvežega
svežega zraka
zraka nanam2m površine
površine
2
stavbe
stavbe ali cone, vendar ne manj kot 7 l/s na
ali cone,
vendar ne osebo
manj kot 7 l/s na osebo
v prostorih v prostorih za bivanje
za dolgotrajnejše dolgotrajnejše bivanje (npr.
(npr. spalnice, spalnice,
kabineti, delovni prostori, dnevne sobe).
kabineti, delovni prostori, dnevne sobe). Pri količini zraka za prezračevanje se upošteva
Pri količini zraka za prezračevanje se upošteva infiltracija. Kot površina stavbe ali cone se upošteva
infiltracija.kondicionirana
Kot površina stavbe ali cone
površina Ause.se upošteva
Enaki pogojikondicionirana
veljajo tudi za površina
obnovljene Ausestanovanjske
. Enaki stavbe, če je vgrajen
pogoji veljajo tudi za obnovljene stanovanjske stavbe,
sistem mehanskega prezračevanja z vračanjem toplote;če je vgrajen sistem mehanskega
prezračevanja z vračanjem toplote;
• - nekondicionirane
nekondicionirane cone so prezračevane
cone so prezračevane tako, kot vjetočki
tako, kot je določeno določeno
2.2. v točki 2.2.
Če lastnosti
Če lastnosti sistema sistema
mehanskega mehanskega
prezračevanja prezračevanja
v nestanovanjski v nestanovanjski
stavbi/coni stavbi/coni
niso opredeljene v niso opredeljene v
projektni dokumentaciji,
projektni dokumentaciji, se predpostavi, se
da predpostavi, da sistem
sistem izpolnjuje izpolnjuje
minimalne zahteve,minimalne
navedene vzahteve, navedene v TSG,
ter se
TSG, ter se določi določi povprečna
povprečna količina dovedenega
količina dovedenega zrakanačin:
zraka na naslednji na naslednji način:
t t 3600 m 3
V̇dov = V̇dov
′
∙ fu,V ∙ d ∙ d ∙ t ∙ Ause ∙ ( ),
24 7 1000 h
kjer pomeni: kjer

. pomeni:
V. dov količina dovedenega zraka (m3/h)
V 'dov specifična količina dovedenega zraka na osebo (l/s)
-004:2022 fu,V faktor sočasne uporabe stavbe (-) 60
d število oseb na enoto površine stavbe (oseb/m2)
td število ur rabe stavbe na dan (ur/dan)
tt število dni rabe stavbe na teden (dni/teden)
Ause kondicionirana površina stavbe (m2)
.
Pri izračunu se V dov upoštevajo vrednosti spremenljivk, ki so navedene v tabeli 6.1.4.

Tabela 6.1.4: Spremenljivke, ki se upoštevajo pri določitvi količine svežega zraka za prezračevanje
energetsko manj zahtevnih nestanovanjskih stavb
dnevna
uporaba
količina
stavbe tedenska
dovede- faktor
število td uporaba
nega sočasne
oseb (h/24 h), stavbe
zraka uporabe
d upošteva tt
V'dov stavbe
(oseb/m ) 2
no prezra- (dni/7
(l/s na fu,V (-)
čevanje 2 dni)
osebo)
uri pred
uporabo
gostinske stavbe,
- restavracije, Go-1, 7 0.17 0.46 20 7
- hoteli Ho-1 7 0.05 0.58 24 7
poslovne in upravne
Po-1 16 0.06 0.55 13 5
stavbe
trgovske stavbe in stav
Tr-1 12 0.06 0.62 15 7
be storitvene dejavnosti
industrijske stavbe In-1 7 0.05 0.6 12 5
stavbe splošnega
Sd-1 16 0.06 0.6 16 7
družbenega pomena
stavbe za kulturo in
Ra-1 7 0.06 0.6 15 7
razvedrilo
muzeji, arhivi, knjižnice Kn-1 7 0.06 0.6 14 7
stavbe za izobraževanje
Iz-1
in znanstvenorazisko 7 0.18 0.5 11 5
Iz-2
valno delo
stavbe za zdravstveno
Bo-1 8 0.1 0.56 24 7
oskrbo
stavbe za šport Sp-1 7 0.06 0.6 16 7
Če so v nestanovanjski stavbi/coni uporabljeni materiali z majhnim oddajanjem onesnažil ali brez

oddajanja onesnažil v zrak v prostoru, kot to izhaja iz dodatka J v standardu SIST EN ISO 16798-1, se
lahko količina zraka za prezračevanje zmanjša za 1 l/s na osebo.
Navlaževanje in razvlaževanje zraka v notranjem okolju v energetsko manj zahtevnih stanovanjskih
stavbah/conah ni predvideno. V nestanovanjskih stavbah/conah se projektirana relativna vlažnost
zraka privzame iz projektne dokumentacije. Če ni opredeljena v projektni dokumentaciji in pri določi
tvi energijske učinkovitosti že delujočih stavb, se uporabijo vrednosti skladno s točko I.3 v standardu
SIST EN 16798-1 iz tabele 6.1.5, če je v stavbi nameščen sistem za navlaževanje in razvlaževanje zraka.
Tabela 6.1.5: Računska relativna vlažnost zraka v novih in obnovljenih nestanovanjskih in delujočih
stavbah pri razvlaževanju in navlaževanju zraka v stavbi/coni
Računska relativna Računska relativna

vlažnost zraka pri vlažnost zraka pri
razvlaževanju φi,DHU navlaževanju φi,HU
nove in obnovljene nestanovanjske stavbe,
60 % 30 %
delujoče stavbe

Projektirana osvetlitev stavbe ali cone s sistemom električne razsvetljave se privzame iz projektne
dokumentacije. Če projektirana osvetlitev ni opredeljena v projektni dokumentaciji in pri določitvie
nergijske učinkovitosti že delujočih stavb, se skladno z dodatkom K v standardu SIST EN 16798-1 upo
števa osvetlitev ET vodoravne ravnine 0,85 m nad tlemi v območju zadrževanja 300 lx za stanovanjske
stavbe ali cone in 500 lx za nestanovanjske stavbe ali cone. Zunaj območja zadrževanja se upošteva
osvetlitev Esur, kot je opredeljena v tabeli 8.30, pri čemer površina z zmanjšano osvetlitvijo ni večja od
25 % celotne površine stavbe ali cone.
Če se projektira višji kakovostni razred notranjega okolja, se pogoji notranjega okolja glede osvetlje
nosti za obravnavano stavbo prilagodijo vrednostim, ki jih navaja tabela A.1 v standardu SIST EN 17037
(za priporočen srednji razred ET = 500 lx oziroma za priporočen višji razred ET = 750 lx). Te vrednosti
morajo biti dosežene v času uporabe stavbe, kot to navaja tabela 7.1.2.
Če se za določitev energijske učinkovitosti energetsko manj zahtevne stavbe uporabi nestacionar

¤· no modeliranje, se v izračunu uporabijo robni pogoji notranjega okolja v stavbi/coni, kot veljajo za
energetsko zahtevne stavbe.
Projektirana operativna temperatura v coni/stavbi se privzame iz projektne dokumentacije.

¢· Če vrednosti iz projektne dokumentacije ni mogoče pridobiti in v primeru delujočih stavb, se pri
stacionarnem modeliranju upošteva za stanovanjske in nestanovanjske stavbe ali cone operativna
temperatura notranjega okolja qop iz tabele 6.1.2.
Pri nestacionarnem modeliranju stanovanjskih stavb operativna temperatura ne sme presegati ob
močja II. razreda kakovosti notranjega okolja skladno s tabelo H.5 v standardu SIST EN 16798-1: qop od
20 °C do 25 °C v obdobju ogrevanja ter od 23 °C do 26 °C v obdobju hlajenja stavbe. Predpostavi se,
da so stavbe zasedene neprekinjeno vse leto.
Za nestanovanjske stavbe ali cone se pri nestacionarnem modeliranju operativna temperatura do
loči glede na klasifikacijo stavbe ali cone v skladu s standardom SIST ISO 18523-1. Pri nestacionarnem
modeliranju operativna temperatura med zasedenostjo stavbe ne sme presegati območja II razreda
kakovosti notranjega okolja (qop od 20 °C do 24 °C v obdobju ogrevanja ter od 23 °C do 26 °C v obdo
bju hlajenja stavbe), skladno s tabelo H.5. v standardu SIST EN 16798-1. Urniki zasedenosti stavbe so
navedeni v standardu SIST ISO 18523-1 in se izberejo glede na kategorijo stavbe ali cone.
Projektirana količina dovedenega zraka za prezračevanje cone/stavbe, ki se upošteva pri določitvi
energijske učinkovitosti stavbe, se privzame iz projektne dokumentacije, kot količina se dovede v
bivalne ali delovne prostore v coni/stavbi.
Opomba: Ne upošteva se tesnost klimata, razvodnega omrežja in recirkulacija zraka. Te spremenljivke
se upoštevajo pri določitvi dovedene energije za delovanje TSS-prezračevanja.
Če vrednosti iz projektne dokumentacije ni mogoče pridobiti in v primeru delujočih stavb, se pri sta
cionarnem modeliranju mehansko prezračevanih stanovanjskih stavb/con uporabijo vrednosti kot
za energetsko manj zahtevne stavbe, za nestanovanjske stavbe pa vrednosti iz tabele 6.1.4.
Za že delujoče naravno prezračevane cone/stavbe se količina zraka za prezračevanje določi na podlagi
števila izmenjav zraka n enako 0,5 h-1 v trajanju 24 ur na dan vse dni v letu.
Pri nestacionarnem modeliranju se količina dovedenega zraka za prezračevanje nestanovanjskih stavb/
con določi na podlagi kategorije stavbe ali cone, kot je opredeljena v standardu SIST ISO 18523-1, in
uporabne površine Ause. Pri tem se upošteva:
- v primeru mehanskega prezračevanja s konstantnim pretokom se stavba prezračuje s konstantnim
pretokom v času zasedenosti,
- v primeru mehanskega prezračevanja s spremenljivim pretokom se količina dovedenega zraka
določi z upoštevanjem števila (gostote) uporabnikov kot opredeljena v standardu SIST ISO 18523-1
z urnim časovnikom.
Pri načrtovanju količine dovedenega zraka pri mehanskem prezračevanju se upošteva:
- učinkovitost prezračevanja glede na redčenje onesnažil e, pri čemer se za referenčno stavbo pri
vzame e = 1,

- količina oddanih onesnažil virov v notranjosti stavbe glede na kriterije nizko in ničemisijskih stavb,
če so v stavbi ali coni pretežno uporabljeni materiali s potrdilom v skladu s standardom SIST EN
16516 ali druge uveljavljene metode presoje oziroma proizvodi s podeljenim okoljskim znakom
(za referenčno stavbo se ta alineja ne upošteva),
- izločevalnike onesnažil v prostoru, pri čemer se ta ukrep za referenčno stavbo ne upošteva.
Če se količina potrebnega zraka za prezračevanje določi na podlagi dovoljene vsebnosti posameznega
onesnažila zraka na način, kot je določen v metodi 2 v točki 6.3.2.3 v standardu SIST EN 16798-1, je
treba to navesti v tehničnem poročilu.
Če je stavba ali cona klimatizirana, se predpostavi, da se relativna vlažnost zraka vzdržuje v območju,
kot je navedeno v tabeli 6.1.5.
Absolutna vlažnost notranjega zraka v klimatiziranem prostoru je največ 12 g/kg suhega zraka.
Projektirana osvetlitev električne razsvetljave se privzame iz projektne dokumentacije.
Če projektirana osvetlitev ni opredeljena v projektni dokumentaciji in pri določitvi energijske učinkovi
tosti delujočih stavb, se pri stacionarnem modeliranju upoštevajo pogoji kot za manj zahtevne stavbe.
Za stanovanjske in nestanovanjske stavbe se pri nestacionarnem modeliranju projektirana osvetlitev
in urnik uporabe stavbe privzameta glede na kategorijo stavbe ali cone iz standarda SIST ISO 18523-1
ali alternativno, z navedbo v tehničnem poročilu, iz standarda SIST EN 16798-1 ali standarda SIST EN
12464-1.
Če se projektira višji kakovostni razred notranjega okolja (npr. IEQ I), se pogoji notranjega okolja za
obravnavano stavbo prilagodijo vrednostim, ki so opredeljene v SIST EN 16798-1 in SIST EN 17037.
Pri izračunu potrebne toplote za ogrevanje QH,nd, potrebne odvedene toplote za hlajenje QC,nd in po
²· trebne skupne primarne energije EPtot,an referenčne stavbe se upoštevajo enaki robni pogoji notranjega
okolja kot za obravnavano stavbo (IEQ II), razen faktor dnevne svetlobe FDST, ki je za referenčno stavbo
enak 0. Če je v obravnavani stavbi projektiran višji razred kakovosti notranjega okolja (npr. IEQ I), se
pri referenčni stavbi to ne upošteva.
Če se za določitev energijske učinkovitosti obravnavane stavbe uporabi stacionarno modeliranje, se
to uporabi tudi za referenčno stavbo. V tem primeru se energijska učinkovitost obravnavane stavbe
dokazuje s kazalniki, kot so opredeljeni za energetsko zahtevne stavbe.

7 NOTRANJA BREMENA, KI SE UPORABIJO

PRI DOLOČITVI ENERGIJSKE UČINKOVI-
TOSTI STAVB
Notranja bremena so opredeljena s toplotnim ali snovnim

tokom, ki ga oddajajo osebe in naprave v stavbi/coni,
ki niso namenjene ogrevanju, hlajenju ali pripravi TSV
(v nadaljevanju naprave), ter svetila. Referenčne vre-
dnosti so izražene kot specifična veličina v (W/m2) ali
(gH2O/m2) na enoto kondicionirane površine stavbe ali
cone Ause. Notranja bremena so številčno pozitivna (so
TRANJA BREMENA, KI SE UPORABIJO PRI DOLOČITVI
vir), če vstopajo v stavbo ali cono, in negativna, če iz
ERGIJSKE UČINKOVITOSTI STAVB
stavbe ali cone izstopajo (so ponor). Notranja bremena
se upoštevajo pri izračunu potrebne toplote za ogre
ena so opredeljena
vanje (QH,nds) toplotnim
in potrebne ali snovnim
odvedene tokom, ki gaza
toplote oddajajo osebe in naprave v stavbi/coni,
hlajenje
ene ogrevanju, hlajenjuter
(Q ) stavbe ali pripravi
kadar jeTSV (v nadaljevanju
stavba naprave), ter svetila. Referenčne vrednosti
ali cona klimatizirana
specifičnaC,nd
veličina v (W/m2) ali (gH2O/m2) na enoto kondicionirane površine stavbe ali cone Ause.
za izračun potrebne energije za navlaževanje (QHU,nd) in
ena so številčno pozitivna (so vir), če vstopajo v stavbo ali cono, in negativna, če iz stavbe ali cone
razvlaževanje (Q ) notranjega okolja.
onor). Notranja bremenaDHU,nd se upoštevajo pri izračunu potrebne toplote za ogrevanje (QH,nd) in
edene toplote za hlajenje
Tabela 7.1: Notranja(Q C,nd) stavbe
bremena, ki seter kadar je stavba
upoštevajo ali cona klimatizirana za izračun
pri določitvi
gije za navlaževanje (Q HU,nd) in razvlaževanje (QDHU,nd) notranjega okolja.
energijske učinkovitosti stavbe.
tranja bremena, ki se upoštevajo pri določitvi energijske učinkovitosti stavbe.
£ Za energetsko
a energetsko nezahtevne nezahtevne
stavbe se notranja stavbe
bremena se notranja bremena ne upoštevajo.
ne upoštevajo.
Notranja manj
otranja bremena v energetsko bremena v energetsko
zahtevnih stavbah semanj zahtevnih
opredelijo stavbah mesečne
kot povprečne se opredelijo kot povprečne mesečne vre
¤
rednosti vsote toplotnih tokov,
dnosti ki jihtoplotnih
vsote oddajajo uporabniki,
tokov, ki jihnaprave in svetila.
oddajajo So enaki
uporabniki, za vse in svetila. So enaki za vse mesece v
naprave
mesece v letu. Toplotniletu.
tok notranjih
Toplotni bremen se določi
tok notranjih z izrazom:
bremen se določi z izrazom:
Q̇ i = (fu,m ∙ q̇ u,s + fn,m ∙ q̇ n + fs,m ∙ q̇ s ) ∙ Ause (W),
er pomeni: kjer pomeni:

Q̇ i toplotni tok .notranjih bremen (W)
Qi toplotni tok notranjih bremen (W)
fu,m faktor sočasne zasedenosti stavbe (-)
fu,m faktor sočasne zasedenosti stavbe (-)
fn,m faktor sočasne uporabe naprav (-)
f fn,m uporabe
faktor sočasne faktor sočasne
svetil (-) uporabe naprav (-)
s,m
q̇ u,s fs,m toplotni

oddan senzibilni faktor
toksočasne uporabe
uporabnikov svetil
v stavbi (-) 2)
(W/m
q̇ n toplotni tokq.naprav
(W/m
oddan) senzibilni toplotni tok uporabnikov v stavbi (W/m2)
2
u,s
q̇ s toplotni tok.svetil (W/m2)
qn toplotni tok naprav (W/m2)
Ause kondicionirana
. površina stavbe (m )
2
qs toplotni tok svetil (W/m2)

nevni faktorji sočasnosti in specifični toplotni tokovi notranjih bremen so navedeni v tabeli 7.1.
Ause kondicionirana površina stavbe (m2)
e stavba ni klimatizirana, se kot toplotni tok bremen, ki ga oddajajo uporabniki, upošteva
enzibilni toplotni tok.Dnevni
Če je stavba ali cona
faktorji klimatizirana,
sočasnosti se notranje
in specifični breme
toplotni določi
tokovi kot latentni
notranjih bremen so navedeni v tabeli 7.1.1. Če
oplotni tok na osnovi specifične količine oddane vodne pare qH20 v g na uro in m2 kondicionirane
stavba ni klimatizirana, se kot toplotni tok bremen, ki ga oddajajo uporabniki, upošteva senzibilni
ovršine stavbe ali cone.
toplotni tok. Če je stavba ali cona klimatizirana, se notranje breme določi kot latentni toplotni tok
e so notranja bremena natoplotnih tokov v stavbi/coni
osnovi specifične manjša invodne
količine oddane snovnih tokov
pare qH20večja,
v g nakot navaja
uro in m2 kondicionirane površine stavbe
abela 7.2, se upoštevajo
ali dejanske
cone. vrednosti.
Če so notranja bremena toplotnih tokov v stavbi/coni manjša in snovnih tokov večja, kot navaja tabela
7.1.2, se upoštevajo dejanske vrednosti.

Specifični toplotni tokovi notranjih bremen in faktorji sočasnosti, ki se uporabijo pri stacionarnem modeliranju
upo upo Specifič
faktor so faktor so naprave, faktor so svetila,
rabniki, rabniki, vir vodne ni sen
klasifi časnosti časnosti senzibilni časnosti senzibilni
skupni senzibilni pare zibilni
kacija uporabe uporabe toplotni uporabe toplotni
toplotni toploti gH2O toplotni
stavbe/ stavbe naprav tok svetil tok
tok tok tok qs
cone fu,m fn,m qn fs,m qs (g/
qu qu,s (m2/h)) (W/m2)
(1) (1) (W/m2) (1) (W/m2)
(W/m2) (W/m2)
stanovanjske stavbe
TEHNIČNA SMERNICA ENERGIJSKA UČINKOVITOST STAVB
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

enostanovanjske stavbe St-1 1,0 2,8 1,9 0,6 2,4 0,1 8,0 1,4 4,1
večstanovanjske stavbe St-2 1,0 4,2 2,9 0,6 2,4 0,1 8,0 2,1 5,1
stanovanjske stavbe za posebne
St-3 1,0 4,2 2,9 0,6 2,4 0,1 8,0 2,1 5,1
družbene skupine
nestanovanjske stavbe
gostinske stavbe: restavracije Go-1 0,4 23,8 17,9 0,2 5,4 0,5 28,4 9,5 22,4
gostinske stavbe: hoteli Ho-1 0,58 5,5 3,8 0,4 1,0 0,42 8 2,7 6
poslovne in upravne stavbe Po-1 0,3 12,5 10,2 0,3 12 0,3 26,3 3,6 14,6
trgovske stavbe in stavbe
Tr-1 0,3 12,5 8,1 0,5 2,0 0,5 36,9 7,1 21,9
storitvene dejavnosti
industrijske stavbe In-1 po projektu
stavbe splošnega družbenega
St-1 0,3 14,5 10,1 0,2 1,0 0,2 28 7,1 8,8
pomena
stavbe za kulturo in razvedrilo Ra-1 0,4 12,5 8,1 0,0 0,0 0,6 24 7,1 17,6
Tabela 7.1.1: Dnevni faktorji sočasnosti in specifični toplotni tokovi notranjih bremen
muzeji, arhivi in knjižnice Kn-1 0,4 12,5 8,1 0,0 0,0 0,6 24 7,1 17,6
stavbe za izobraževanje in
Iz-1, Iz-2 0,2 43,2 36,2 0,2 21,3 0,2 40,0 11,1 19,5
znanstvenoraziskovalno delo
stavbe za zdravstveno oskrbo Bo-1 0,54 10,6 7,3 0,7 4,0 0,7 9,2 5,2 13,2
51 od 141
stavbe za šport Sp-1 0,4 12,6 8,1 0,0 0,0 0,6 16,8 7,1 13,3
in new prEN 16798-1 and ISO FDIS 17772-1 standards; Sustainable Cities and Society 35 (2017) 134-144.
TSG-1-004: 2022
Povzeto po: Ahmed K., Akhondzada A., Kurnitski J., Olesen B.; Occupacy schedules for energy simulation
Če se za izračun rabe energije energetsko manj zahtevne stavbe uporabi nestacionarno modeliranje,
¤· se v izračunu uporabijo notranja bremena, kot veljajo za energetsko zahtevne stavbe.
Če se za energetsko zahtevno stavbo uporabi stacionarno modeliranje, se upoštevajo notranja bre
¢· mena kot za energetsko manj zahtevno stavbo.
Pri nestacionarnem modeliranju se notranji viri opredelijo na način, kot je naveden za energetsko
manj zahtevne stavbe, vendar za vsako uro v letu. Za stanovanjske stavbe se upoštevajo urni faktorji
sočasne zasedenosti stavbe fu,t iz tabele 7.1.2, urni faktorji sočasnega delovanja naprav fn,t iz tabele
7.1.3. in sočasnega delovanja svetil fs,t iz tabela 7.1.4. ter specifični urni toplotni tokovi, ki so navedeni
v istih tabelah.
Za nestanovanjske stavbe se notranja bremena določijo glede na kategorijo stavbe ali cone iz standarda
SIST ISO 18523-1. Upoštevajo se specifični toplotni tokovi, ki jih oddajajo uporabniki stavb, naprave in
svetila. Urni faktorji sočasne obremenitve se upoštevajo za delavnik, konec tedna in praznike, kot jih
opredeljuje naveden standard. Če je stavba klimatizirana, se upoštevajo specifični viri vodne pare, kot
so navedeni v tabeli 7.1.1, ter urni faktorji sočasnosti uporabnikov fu,t iz tabele 7.1.2.
Če se uporabi poenostavljeno nestacionarno modeliranje na način, kot ga opredeljuje standard SIST

EN ISO 56016-1, točka 6.5, in ima nestanovanjska stavba samo eno energetsko cono, se za določitev
notranjih bremen lahko uporabijo vrednosti iz tabel 7.1.2, 7.1.3 in 7.1.4.
Za industrijske stavbe se notranja bremena vedno privzamejo iz projektne dokumentacije.

Urniki uporabe in faktorji uporabe fu, ki se uporabijo pri nestacionarnem modeliranju
Specifični
klasifi senzibilni
kacija 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 topotni
stavbe/ 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 24:00 tok
cone qu
(W/m2)
stanovanjske stavbe
enostanovanjske stavbe St-1 1,9
večstanovanjske stavbe St-2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2,9

stanovanjske stavbe za
St-2 2,9
posebne družbene skupine

gostinske stavbe: restavracije Go-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,4 0,4 0,4 0,2 0,5 0,8 0,7 0,4 0,2 0,3 0,5 0,8 0,8 0,8 0,5 0,4 0,2 17,9
gostinske stavbe: hoteli
Ho-1 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9 0,7 0,4 0,4 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3 0,5 0,5 0,5 0,7 0,7 0,8 0,9 0,9 3,8
(delavnik)
hoteli (konec tedna) Ho-1 0,9 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,4 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3 0,4 0,5 0,5 0,6 0,6 0,8 0,9 0,9 3,8
poslovne in upravne stavbe Po-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,6 0,6 0,7 0,7 0,4 0,6 0,7 0,7 0,6 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 10,2
storitvene dejavnosti Tr-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,3 0,3 0,7 0,6 0,5 0,6 0,6 0,9 0,9 1 0,9 0,7 0,0 0,0 0,0 8,1
(delavnik)
trgovske stavbe (konec
Tr-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,3 0,6 0,9 1 0,9 0,7 0,5 0,3 0,3 0,5 0,5 0,5 0,0 0,0 0,0 8,1
tedna)
stavbe splošnega
St-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 0,6 0,7 0,8 0,8 0,5 0,7 0,8 0,6 0,6 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 10,1
družbenega pomena
Ra-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,0 0,0 8,1
razvedrilo
muzeji, arhivi in knjižnice Kn-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,0 0,0 8,1
stavbe za izobraževanje in Iz-1,

0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,6 0,7 0,6 0,4 0,3 0,7 0,6 0,4 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 36,2
znanstvenoraziskovalno delo Iz-2
stavbe za zdravstveno oskrbo
Bo-1 0,25 0,3 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,5 0,6 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 0,6 0,5 0,5 0,4 0,4 0,3 0,3 7,3
(delavnik)
stavbe za zdravstveno oskrbo
Bo-1 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,5 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,5 0,5 0,5 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 6,5
(konec tedna)
stavbe za šport Sp-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,0 0,0 8,1
53 od 141
TSG-1-004: 2022
Tabela 7.1.2: Faktorji sočasne zasedenosti in specifični senzibilni toplotni tok, ki ga oddajajo uporabniki.
54 od 141
TSG-1-004: 2022
Urni faktorji sočasnega delovanja naprav fn,t ki se uporabijo pri nestacionarnem modeliranju
Specifični
klasifi topotni
kacija 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 tok
stavbe/ 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 24:00
qu
cone
(W/m2)
stanovanjske stavbe
enostanovanjske stavbe St-1 2,4
večstanovanjske stavbe St-2 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,7 0,7 0,5 0,5 0,6 0,6 0,6 0,6 0,5 0,5 0,7 0,7 0,8 0,8 0,8 0,6 0,6 3
St-2 3
gostinske stavbe: restavracije Go-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,13 0,15 0,18 0,21 0,26 0,29 0,27 0,25 0,23 0,23 0,26 0,26 0,24 0,22 0,2 0,18 0,09 0,03 5,4
Ho-1 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,62 0,9 0,43 0,43 0,26 0,26 0,26 0,26 0,26 0,26 0,26 0,51 0,51 0,49 0,66 0,7 0,35 0,2 1
(delavnik)
hoteli (konec tedna) Ho-1 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3 0,62 0,62 0,9 0,62 0,29 0,29 0,29 0,29 0,29 0,29 0,43 0,51 0,49 0,66 0,7 0,35 0,2 1
poslovne in upravne stavbe Po-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,6 0,6 0,7 0,7 0,4 0,6 0,7 0,7 0,6 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 12
storitvene dejavnosti Tr-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 2
(delavnik)
Tr-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 2
tedna)
stavbe splošnega
St-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,4 0,8 0,8 0,3 0,3 0,8 0,1 0,1 0,4 0,3 0,3 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1
družbenega pomena
Ra-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0
razvedrilo
muzeji, arhivi in knjižnice Kn-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0
znanstvenoraziskovalno Iz-1, Iz-2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,6 0,7 0,6 0,4 0,3 0,7 0,6 0,4 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 21,3
delo
Bo-1 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,7 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,4 3,5
oskrbo (delavnik)
Bo-1 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,45 0,63 0,63 0,63 0,63 0,63 0,63 0,63 0,63 0,63 0,52 0,52 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 4
oskrbo (konec tedna)
Tabela 7.1.3: Faktorji sočasnega delovanja naprav in specifični toplotni tok, ki ga oddajajo naprave.

stavbe za šport Sp-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0
²·
Urni faktorji sočasnega delovanja svetil fs,t, ki se uporabijo pri nestacionarnem modeliranju
Specifični
klasifi topotni
kacija 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 tok
stavbe/ 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 24:00 qu
cone
(W/m2)
stanovanjske stavbe
enostanovanjske stavbe St-1
večstanovanjske stavbe St-2 0 0 0 0 0 0 0,15 0,15 0,15 0,15 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,15 0,15 8
St-2

gostinske stavbe:
Go-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 0,3 0,55 0,55 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,7 0,75 0,75 0,75 0,75 0,5 0,3 28,4
restavracije
Ho-1 0,22 0,17 0,11 0,11 0,11 0,22 0,44 0,56 0,44 0,44 0,28 0,28 0,28 0,28 0,28 0,28 0,28 0,28 0,67 0,89 1,0 0,89 0,67 0,41 8,2
(delavnik)
hoteli (konec tedna) Ho-1 0,26 0,26 0,11 0,11 0,11 0,11 0,41 0,41 0,56 0,56 0,33 0,33 0,33 0,33 0,33 0,33 0,33 0,33 0,85 1,0 1,0 1,0 0,85 0,41 7,5
poslovne in upravne stavbe Po-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,6 0,6 0,7 0,7 0,4 0,6 0,7 0,7 0,6 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 26,2
storitvene dejavnosti Tr-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 36,9
(delavnik)
Tr-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 0,0 0,0 0,0 36,9
tedna)
stavbe splošnega
St-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,4 0,8 0,8 0,3 0,3 0,8 0,1 0,1 0,4 0,3 0,3 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 28
družbenega pomena
Ra-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 0,0 0,0 24
razvedrilo
muzeji, arhivi in knjižnice Kn-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 0,0 0,0 24
znanstvenoraziskovalno Iz-1, Iz-2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,6 0,7 0,6 0,4 0,3 0,7 0,6 0,4 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 40
delo
Za referenčno stavbo se upoštevajo enaka notranja bremena kot za obravnavano stavbo.

Bo-1 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,7 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9 0,9 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,4 8,6
oskrbo (delavnik)
Bo-1 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,5 0,5 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 12
Tabela 7.1.4: Faktorji sočasnega delovanja svetil in specifični toplotni tok, ki ga oddajajo svetilke.
oskrbo (konec tedna)
55 od 141
stavbe za šport Sp-1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 0,0 0,0 16,8
TSG-1-004: 2022
8 DOKAZOVANJE ENERGIJSKE
UČINKOVITOSTI STAVBE
(1) Energijska učinkovitost stavb se dokazuje z izkazi o lastnosti gradnikov toplotnega ovoja stavbe glede na
energijski učinkovitosti stavbe, kot določa PURES-3, njihov vpliv na kakovost notranjega okolja in neposredni
ter navaja s kazalniki, izkazi in tehničnimi poročili, kot vpliv na rabo energije, ki se izkazuje s potrebno toploto
opisuje slika 8.1. za ogrevanje in hlajenje. Obseg kazalnikov in metode
Izkaz o energijskih lastnostih stavbe
Energetsko Energetsko manj zahtevne Energetsko zahtevne

nezahtevne stavbe stavbe
stavbe 50 ≤ Ause< 500m2 Ause ≥ 500m2
Ause< 50m2
Robni pogoji Robni pogoji
Povprečne dnevne vrednosti Urne vrednosti (pogoji

(pogoji notranjega okolja, notranjega okolja, podnebni
podnebni pogoji, pogoji TRL, notranja
notranja bremena glede na bremena z urniki glede na
kategorijo EPB stavbe/cone) kategorijo EPB stavbe/cone)
Stacionarno modeliranje Nestacionarno modeliranje

U, dif, H'tr, fRSi, gtot,sf, τvis, U, dif, H'tr, fRSi, gtot,sf, τvis,
U, dif
energetsko nezahtevne stavbe
FDS, n50, ΔΨtb FDS, n50,

Izkaz o energijskih lastnostih
fRSi, Ψtb, Xtb

Tehnično poročilo
Izkaz o energijskih lastnostih stavbe za področje gradbene fizike

Mesečni časovni korak Urni časovni korak
Q’H,nd Q’C,nd Referenčna Obravnavana

stavba stavba
Hnd, Cnd
in proizvodnje in pretvarjanja energij
Mesečni časovni korak Urni časovni korak
ηH/W/C,an E’Ptot, ref, an ηH/W/C,an
E’Ptot, an ROVE M’CO2 E’Ptot, an ROVE M’CO2

Tehnično poročilo
Minimalne zahteve naprav in sistemov za katere so izdane EU Uredbe za okoljsko primerno zasnovo
proizvodov povezanih z energijo (Eco Design uredbe) in EU Uredbe v zvezi z označevanjem z
energijskimi nalepkami (Eco Labeling uredbe)
Slika 8.1: Kazalniki energijske učinkovitosti sNES za njihovo določitev se lahko razlikuje glede za vrsto
energetske zahtevnosti stavbe in je naveden v tabeli 8.1
8.1 DOKAZOVANJE ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI STAVBE
Slika 8.1: Kazalniki energijske učinkovitosti sNES te tehnične smernice in tabeli 5 pravilnika. Kazalniki se
ZA PODROČJE GRADBENE FIZIKE
delijo na kazalnike z omejitvami, za katere so navedene
minimalne zahteve, in informativne kazalnike brez opre
Kazalniki energijske učinkovitosti stavbe za področje deljenih minimalnih zahtev. Ti kazalniki se uporabijo v
gradbene fizike so določeni v skladu s standardom SIST nadaljnjem dokazovanju energijske učinkovitosti stavbe.
EN ISO 52018-1. Namen kazalnikov je prikazati ustreznost

Tabela 8.1: Nabor kazalnikov energijske učinkovitosti stavb in metode za njihovo določitev (tabela 5 pravilnika)
Za nove, rekonstruirane, celovito energijsko prenovljene stavbe

in pri vzdrževanju stavb
Kazalniki energijske učinkovitosti stavb za
področje gradbene fizike energetsko energetsko
oznaka kazal energetsko
nezahtevne manj zahtev
nika zahtevne stavbe
stavbe ne stavbe
toplotna prehodnost gradbenih Uop
1 da da da
konstrukcij in gradnikov ovoja stavbe (W/(m2 K))
Ytb
da,
linijske in točkovne toplotne (W/(m K))
2 ne lahko po- da
prehodnosti toplotnih mostov ctb
enostavljeno
(W/K)
3 prehod vodne pare da da da
da, da, da,
fRSi za za za homogene gra
4 faktor površinske temperature
(-) homogene homogene dnike in na mestu
gradnike gradnike toplotnega mostu
f
5 faktor toplotne stabilnosti ne ne da
(-)
specifični koeficient transmisijskih H'tr
6 ne da da
toplotnih izgub (W/(m2 K))
skupna prehodnost sončnega sevanja gtot,sf
7 zasteklitve ali transparentnega dela s ne da da
senčili (-)
transmitivnost naravne svetlobe tvis

8 zasteklitve ali transparentnega dela ne da da
toplotnega ovoja stavbe (%)
FDST, FDSTM
9 faktor dnevne svetlobe ne da da
(%)
n50 (h-1), w50
10 tesnost ovoja stavbe n50, w50 ne da da
(m3/h m2)
koeficient transmisijskih ter Htr, Hgr,m Hve
11 ne da da
ventilacijskih toplotnih izgub (W/K)
specifična potrebna toplota za Q'H,nd,an
12 ne da da
ogrevanje (kWh/an)
da,
razmernik potrebne toplote za Hnd
13 ne ne (ne, če je
ogrevanje (-)
Q'H,nd,an < 5 kWh/(m2 an))
specifična potrebna odvedena toplota Q'C,nd,an
14 ne da da
za hlajenje (kWh/an)
da,
razmernik potrebne odvedene toplote Cnd
15 ne ne (ne, če je
za hlajenje (-)
Q'C,nd,an<5 kWh/(m2 an))
Legenda:
da - se preverja kazalnik z omejitvami
informativni kazalnik,
ne - se ne preverja
kazalnik brez omejitev

8.1.1 hlajenje ter toplotno aktivirane gradbene konstrukcije

Toplotna prehodnost gradbenih konstrukcij in gradnikov na ovoju stavbe se toplotna prehodnost določi brez
ovoja stavb upoštevanja vpliva grelnega/hladilnega medija (se
pa upošteva faktor povečanih toplotnih izgub b so
(1) Toplotna prehodnost U (W/(m2 K)) gradnika stavbe je razmerno s projektno temperaturo grelnega medija
opredeljena s specifičnim toplotnim tokom, ki prehaja pri izračunu faktorja transmisijskih toplotnih izgub
gradnik na površini 1 m2 pri razliki v temperaturi zraka Htr);
na notranji in zunanji strani gradnika 1 K. - za gradnike (transparentne in netransparentne) ovoja
(2) Toplotna prehodnost se določi za gradnike energet stavb, pri katerih je projektna razlika med tempe
sko nezahtevnih, manj zahtevnih in zahtevnih stavb. raturo zraka v stavbi in okolici večja od 35 °C, mora
Toplotna prehodnost gradnikov ovoja stavb se določi njihova toplotna prehodnost ustrezati zahtevi, da
kot statična veličina: toplotni tok, ki konstrukcijo prehaja, ne bo večji, kot
- za netransparentne homogene in nehomogene bi bil toplotni tok skozi gradnik z dovoljeno toplotno
konstrukcije v stiku z zrakom, konstrukcije proti prehodnostjo Udov pri projektni temperaturni razliki
sosednji kondicionirani ali nekondicionirani stavbi/ 35 °C;
coni ter konstrukcije z zračnim slojem s postopki in - za vetrolove tako, da zmnožek toplotne prehodnosti
robnimi veličinami, ki so navedeni v standardu SIST opne vetrolova na toplotnem ovoju stavbe (notranje
EN ISO 6946; ga ovoja vetrolova) in faktorja zmanjšanih toplotnih
- za talne konstrukcije na terenu brez toplotne izo izgub b ni večji od dovoljene toplotne prehodnosti za
lacije ali neprekinjenim slojem toplotne izolacije s vhodna vrata; alternativno se lahko toplotna preho
postopki in robnimi veličinami, navedenimi v točki dnost vetrolova določi z numeričnim modeliranjem;
7.1 v standardu SIST EN ISO 13370 kot Ufg,sog. Pri tem faktor zmanjšanih toplotnih izgub b se določi skladno
se upoštevajo vrednosti spremenljivk iz tabele 7 (λg). s točko 7.3 v standardu SIST ISO 13789.
Če ima talna konstrukcija sloj toplotne izolacije le (3) Dovoljene toplotne prehodnosti gradnikov toplotnega
na obodu, se toplotna prehodnost Ufg,sog določi s ovoja stavbe so navedene v tabeli 6 pravilnika. Pri
korekcijo, skladno z dodatkom D v standardu SIST preverjanju ustreznosti toplotne prehodnosti gra
EN ISO 13370; dnika ovoja stavbe se uporabi korekcijski faktor XUdov
- za talne konstrukcije proti neogrevanemu prostoru z vrednostjo, kot je opredeljena v tabeli 4 PURES-3.
nad terenom s postopki in robnimi veličinami, na
(4) Lastnosti gradbenih materialov, ki so potrebne za
vedenimi v točki 7.1 v standardu SIST EN ISO 13370
določitev kazalnikov energijske učinkovitosti stavb,
kot Ufg,sus. Če je prostor pod talno konstrukcijo pre
se prevzamejo iz izjave o lastnostih. Če teh podatkov
zračevan, se pri določitvi izmenjav zraka upoštevata
ni na voljo, se uporabijo generični podatki iz tabele v
povprečna letna hitrost vetra na višini 10 m iz po
prilogi 1 te tehnične smernice.
datkovne baze meteoroloških spremenljivk in faktor
izpostavljenosti vetru iz tabele 8 v standardu SIST EN 8.1.2
ISO 13370. Vpliv toplotnih mostov se ne upošteva, če Toplotna prehodnost linijskih in točkovnih toplotnih mostov
se upošteva ΔΨtb z dodatkom za stavbo v celoti;
- za konstrukcije, ki so del toplotnega ovoja v ogrevani (1) Toplotni mostovi so virtualni deli gradnikov ovoja
kleti s postopki in robnimi veličinami, navedenimi v stavbe, na katerih je toplotni tok v primerjavi s homo
točki 7.3 v standardu SIST EN ISO 13370 kot Ufg,b za genim gradnikom spremenjen zaradi nehomogenih
tla in Ufg,w za vkopane stene; lastnosti materialov ali oblike (notranje in zunanje)
- za transparentne gradnike ovoja stavb, kot so okna površine gradnika, kar povzroči, da je toplotni tok dvo-
ali zasteklitev, se povzame iz izjave o lastnostih za ali tridimenzionalen.
posamezni proizvod v skladu s predpisi, ki urejajo (2) Povečan ali zmanjšan toplotni tok na področju to
dajanje gradbenih proizvodov na trg (v nadaljevanju plotnega mostu ovrednotimo z linijsko Ψtb W/(m K)
izjava o lastnostih), alternativno se lahko uporabijo in točkovno χtb (W/K) toplotno prehodnostjo toplo
postopek in robne veličine iz standarda SIST EN ISO tnega mostu. Upoštevata se pri določitvi kazalnikov
10077-1; energijske učinkovitosti energetsko manj zahtevnih
- za predizdelane konstrukcijske sklope, kot so sklopi in energetsko zahtevnih stavb.
vrat v vetrolovih, obešene fasade, v stene integrirani
moduli sončnih celic (BIPV fasade), prezračevane dvoj (3) Za energetsko manj zahtevne stavbe se vpliv to
ne fasade, se lahko toplotna prehodnost povzame iz plotnih mostov lahko upošteva z dodatkom ΔΨtb
izjave o lastnostih ali z numeričnim modeliranjem z specifičnemu koeficientu transmisijskih toplotnih
validiranimi računalniškimi orodji, pri čemer se vpliv izgub H'tr, in sicer z vrednostjo ΔΨtb = 0,04 W/(m2 K)
premičnih senčil ne upošteva; metoda izračuna mora pri novogradnjah in pri rekonstruiranih ter z vre
biti prikazana v tehničnem poročilu; dnostjo ΔΨtb = 0,06W/(m2 K) pri obstoječih stavbah.
- za konstrukcije s cevnim registrom za ogrevanje in Linijska Ψtb W/(m K) in točkovna χtb (W/K) toplotna

prehodnost toplotnega mostu se lahko določi tudi po skladno s točko 4.2.3 (b) v standardu SIST EN ISO 13788,
metodologiji za energetsko zahtevne stavbe. Izračuni in relativna vlažnost zemljine 100 % za vse mesece v
morajo biti priloženi tehničnemu poročilu, vrednosti letu.
Ψtb in χtb pa navedene v izkazu.
(5) Higrotehnične lastnosti vgrajenih gradbenih materialov
(4) Za energetsko zahtevne stavbe se linijske Ψtb (W/ se povzamejo iz izjave o lastnostih. Če teh podatkov ni,
(m K)) in točkovne χtb (W/K) toplotne prehodnosti se uporabijo generični podatki iz priloge pravilnika.
toplotnih mostov določijo na naslednji način:
- za delujoče stanovanjske stavbe s poenostavljenim (6) Prehod vodne pare v gradbeni konstrukciji ne bo vplival
vrednotenjem skladno s standardom SIST EN ISO na prenos toplote in trajnost gradbene konstrukcije,
14683*; če:
- za nove stavbe z uporabo katalogov detajlov; - vodna para pri difuzijskem prenosu vodne pare v
- z detajlnim numeričnim izračunom skladno s stan konstrukciji ne kondenzira,
dardom SIST EN ISO 10211 z upoštevanjem dejanskih - količina vode, ki je posledica kondenzacije vodne
geometrijskih in snovnih lastnosti gradnika. pare v gradbeni konstrukciji, na koncu katerega koli
meseca v letu ni večja od 1 kg na kvadratni meter
Rezultati morajo biti priloženi tehničnemu poročilu, površine gradbene konstrukcije oziroma ni večja od
vrednosti Ψtb in χtb pa navedene v izkazu. 0,5 kg/m2, če vodna para kondenzira v sloju gradbene
konstrukcije, v katerem transport vode s kapilarnim
*Uporabijo se vrednosti Ψtb,e; vrednosti so določene
srkom ne poteka,
za homogene gradnike s toplotno prehodnostjo
- se vlažnost lesenega sloja gradbene konstrukcije
~ 0,35 W/m2K, ki je večja od minimalno zahtevane po
zaradi kondenzacije vodne pare ne poveča za več
PURES-3, zato so vrednosti le informativne.
kot 5 % oziroma za več kot 3 % v slojih, izdelanih iz
(5) Vpliv toplotnih mostov se upošteva v izračunu spe lesnih delcev,
cifičnega koeficienta transmisijskih toplotnih izgub - najvišja vlažnost materialov, v katerih je nastala kon
H'tr stavbe, skladno s točko 7.3 v standardu SIST EN denzacija vodne pare, ni večja od kritične vlažnosti,
ISO 13789 in točko 8.1.6 smernice. za nekatere materiale je navedena v tabeli 8.2,
- v gradbeni konstrukciji vsaj en mesec v letu ni vode,
(6) Za ovoj referenčne stavbe se predpostavi, da nima ki nastane s kondenzacijo vodne pare.
toplotnih mostov (ΔΨtb,e = 0,00 W/(m2 K)).
Če katera od teh zahtev ni izpolnjena, je treba gradbeno
8.1.3 konstrukcijo spremeniti.
Prehoda vodne pare v gradnikih toplotnega ovoja stavbe
(7) Prehod vodne pare se ne preverja za gradnike referenčne
(1) Navlaževanje gradbenih konstrukcij vpliva na prenos stavbe.
toplote in kakovost notranjega okolja, predvsem na
kakovost zraka v notranjem okolju zaradi rasti mikro Tabela 8.2: Kritična vlažnost nekaterih gradbenih ma
organizmov. Z ustreznim načrtovanjem gradnikov terialov
ovoja stavb, ki so v stiku z vodo (meteorno vodo ali
podtalnico), lahko preprečimo neposreden prenos vode Vrsta materiala Kritična vlažnost snovi (kg/m3)
iz zunanjega okolja v gradnike ovoja stavbe. Voda pa penjen beton 120
se v gradniku lahko pojavi kot posledica kondenzacije
vodne pare, ki prehaja iz zraka v stavbi v okoliški zrak ali opeka 60-130
obratno, odvisno od snovnih lastnosti vlažnega zraka cementni omet 180
na obeh straneh gradnika.
beton 125
(2) Prehod vodne pare se preveri za gradnike ovoja ener
silikatna opeka 80-110
getsko nezahtevnih, manj zahtevnih in zahtevnih stavb
z mesečno metodo, skladno s standardom SIST EN ISO
Tabela 8.3: Kontrolni primer za validacijo programske
13788.
opreme
(3) Pri izračunu se upoštevajo pogoji zunanjega okolja,
ki so opredeljeni v tabeli 5.1 tudi za energetsko manj Toplotna Relativna
zahtevne in energetsko zahtevne stavbe. Če so pro Debelina prevo Gostota difuzijska
Sloj
jektirane mesečne temperature in relativne vlažnosti (cm) dnost (kg/m3) upornost
notranjega zraka višje kot jih navajajo tabele 6.1. , 6.2. (W/(m K)) sd (m)
in 6.3., se privzamejo vrednosti iz projektne naloge. a 15 2,04 2400 9
(4) Pri preverjanju prehoda vodne pare v gradnikih, ki b 15 0,041 20 5,25
ločujejo notranjost stavbe z zemljino, se upošteva
c 15 2,04 2400 9
povprečna mesečna temperatura zemljine, izračunana

temperatura zunanjega
-1 1 6 10 15 18 20 19 15 10 4 1
zraka qe,m (°C)
relativna vlažnost zuna
82 77 72 71 73 72 75 76 80 82 84 85
njega zraka fe,m (%)
temperatura zraka v stav
20 20 20 20 22,5 24 25 24,5 22,5 20 20 20
bi qi,m (˚C)
relativna vlažnost zraka v
44 46 51 55 60 63 65 64 60 55 49 46
stavbi fe,m (%)
temperatura na notranji
površini gradbene kon 18,7 18,8 19,1 19,4 22 23,6 24,7 24,2 22 19,4 19 18,8
strukcije qSi,m(˚C)
temperaturni faktor fRsi (-) 0,939 0,939 0,939 0,939 0,939 0,939 0,939 0,939 0,939 0,939 0,939 0,939
minimalni temperaturni
0,557 0,545 0,495 0,409 0,38 0,347 0,312 0,331 0,38 0,409 0,52 0,545
faktor fRsi,min (-)
količina kondenzata Ma
18 22 14 0 0 0 0 0 0 0 2 9
(g/m2)
mesečna količina nastale
ga ali izsušenega konden 9 4 -8 -21 0 0 0 0 0 0 2 7
zata gc (g/(m2 m))
8.1.4 perature fRSi mora biti večji od fRSi,min za najhladnejšo

Faktor površinske temperature gradnikov toplotnega točko na notranji površini gradbenih konstrukcij v
ovoja stavbe toplotnem ovoju energetsko zahtevne stavbe.
(1) S faktorjem površinske temperature fRSi (1) gradnika (5) Faktor površinske temperature se ne preverja za gra
ovoja stavbe na poenostavljen način dokazujemo, da dnike z ustreznimi validiranimi toplotnimi lastnostmi,
temperatura notranje površine gradnika v obdobju ki se navedejo v tehničnem poročilu.
ogrevanja ni tako nizka, da bi vodna para iz zraka v pro
(6) Faktor površinske temperature se ne preverja za gra
storu na površini kondenzirala oziroma da se relativna
dnike referenčne stavbe.
vlažnost zraka ob gradniku ne bo povečala nad vrednost,
ki bi omogočala rast mikroorganizmov (ϕi < 80 %). 8.1.5
Faktor površinske temperature fRSi se določi skladno s Faktorji toplotne stabilnosti gradnikov toplotnega ovoja
točko 13.1.1 v standardu SIST EN ISO 10211. stavbe
(2) Za gradnike v energetsko nezahtevnih in manj zahtev (1) S faktorjem toplotne stabilnosti f (1) poenostavljeno
nih stavbah se fRSi določi za vse homogene gradnike ovrednotimo dinamični prehod toplotnega toka v
ovoja stavbe, ki mejijo na kondicionirani del stavbe z stavbo, ki lahko povzroči pregrevanje notranjega oko
zunanjim zrakom. Pri izračunu se upoštevajo povprečne lja ali večjo rabo energije za hlajenje. Večji toplotni
temperature zraka in vlažnosti zraka, kot je opredeljeno tok je značilen za osončene lahke gradnike z majhno
v tretjem odstavku točke 8.1.3 smernice. sposobnostjo akumulacije toplote.
(3) Za energetsko zahtevne stavbe se fRSi določi za vse (2) Faktor toplotne stabilnosti f se določi skladno s stan
gradbene konstrukcije na ovoju stavbe, ki mejijo na dardom SIST EN ISO 13786 za poševne in ravne strehe
kondicionirano stavbo z zunanjim zrakom z upošte energetsko zahtevnih stavb, ki so v obdobju hlajenja
vanjem toplotnih mostov. Pri tem se lahko uporabijo stavbe oz. med majem in avgustom osončene več kot
katalogi detajlov (na primer Warme Atlas) ali numerični 4 ure na dan.
izračun s certificiranimi računalniškimi orodji (npr. CFD, (3) Faktor toplotne stabilnosti f poševnih in ravnih streh,
TRISCO) in z upoštevanjem vodil iz standarda SIST EN ki so del toplotnega ovoja stavbe, mora biti enak ali
ISO 10211. manjši od 0,5.
(4) Faktor površinske temperature fRSi vseh homogenih (4) Faktor toplotne stabilnosti se ne preverja za gradnike:
gradnikov na ovoju energetsko nezahtevne in manj - s toplotno prehodnostjo, manjšo ali enako 0,1 W/
zahtevne stavbe mora biti enak ali večji od minimalne (m2 K),
vrednosti fRSi,min, ki se določi za vsak mesec posebej - z absorptivnostjo sončnega sevanja zunanje površine,
tako, da vlažnost zraka ob notranji površini gradbene manjšo od 0,4,
konstrukcije ne preseže 80 %. Faktor površinske tem - ozelenjene gradnike,

bi temperaturni
(-)
bi (-) temperaturnikorekcijski korekcijski
faktor zfaktor vrednostjo z vrednostjo
1 za gradnike 1 za gradnike
toplotnega toplotnega
ovoja med ovoja med in
stavbo stavbo
zunanjimin zun
zrakom;zrakom; z vrednostjo, z vrednostjo,
enako ali enako
manjšo ali manjšo
od 1, zaodgradnike 1, za gradnikestavbe proti stavbeneogrevanim
proti neogrevanim prostorom; prostoro
in
vrednostjo, vrednostjo,
večjo odvečjo 1, zaod 1, za gradnike
gradnike z registrom z registrom
podnegapodnega ogrevanja ogrevanja
ali toplotnoali toplotno
vzbujene vzbujene
gradnikegradni v (-
TEHNIČNA SMERNICA ENERGIJSKA UČINKOVITOST ), STAVB TSG-1-004: 2022
),
Ae,i Ae,izunanjazunanjapovršinapovršina gradnikagradnika
ovoja, lj ovoja,
dolžin aj-tega lj dolžinlinijskega
aj-tega linijskega
toplotnega toplotnega
mostu inmostu in nkk-tih
nk število število k-tih top
toplotnih
- ki imajo pod strešno mostov kritino urejeno
v (m2). vdobro
mostov (m2). prezrače (2) Energijska učinkovitost energetsko manj zahtevne
vanje in toplotno prehodnost manjšo ali enako 0,125 stavbe se dokazuje s specifičnim koeficientom tran
(2) Energijska učinkovitost energetsko manj zahtevne in zahtevne stavbe se dokazuje s speci
W/(m K), (2) Energijska učinkovitost energetsko manjsmisijskih zahtevne in zahtevne
toplotnih izgubstavbe H‘tr, kisemora dokazuje
biti manjšis specifičnim
od
koeficientom koeficientom transmisijskih
transmisijskih toplotnih toplotnih izgub
izgub H‘tr, kidovoljene H‘ , ki
mora biti manjšimora biti manjši
od dovoljene od dovoljene vrednosti H‘ :
H‘tr,dov: vrednosti H‘tr,dov:
tr tr,dov
- z nameščenimi sprejemniki sončne energije ali moduli vrednosti
sončnih celic, ′ ′H′tr ∙ H ′
Htr ′
≤ XH tr ≤
H′tr ∙ HXtr,dov tr,dov
- referenčne stavbe.
′ θan 0,04 θan z0,04 z
Tabela 8.4: Kontrolni primer za validacijo programske ′
Htr,dov Htr,dov
= (0,25=+(0,25++ 300 + + ) + )
300 fo 8 fo 8
opreme
Pri tem se upošteva naslednje:
Pri tem Pri
Toplotna tem se upošteva
se upošteva naslednje: naslednje:
Speci - fo = Aovoj/Ve (m-1),
Debelina −prevo f = −
A f/V = A
(m
ovoj Gostota
o -1 /Ve (m-1),
ovoj ), fična
Sloj
o e - če je fo < 0,2 se upošteva fo = 0,2 in če je fo > 1,2 se
(cm) − dnost če je− fo <če0,2 je se
(kg/m fo <upošteva
30,2 se upošteva
) o toplota fo = 0,2 in fo =če0,2 je fin če1,2je se
o >upošteva
fo >upošteva
1,2 se upošteva
f = 1,2,fo = 1,2,
fo = 1,2,
− če je − če je oan < 7 C se upoštevaoan = 7 oC in če je  oano > 11 oC se upošteva oan = 11 oC,
(W/(m K))an < 7 C se upošteva an = 7 C in če- ječeanje>θ11< C7 °C
(J/(kg K)) se upošteva
se upošteva an θ = 11= 7C,°C in če je
an an
kjer pomeni: kjer pomeni: θan > 11 °C se upošteva θan = 11 °C,
a(i) 3 0,13 700 2100
XH',tr Xkorekcijski
H',tr korekcijski faktor specifičnega
faktor specifičnega koeficienta koeficienta
transmisijskih transmisijskih
toplotnih toplotnih
izgub (-),izgub (-),
b 25 H'tr,dov0,035 H'
dovoljen
tr,dov dovoljen specifični
100 koeficient
specifični kjer pomeni:
840 transmisijskih toplotnih izgub (W/(m (W/(m
koeficient transmisijskih toplotnih izgub 2
K)),
2
K)),
fo ffaktor
o faktor oblike stavbe je razmerje med zunanjo
oblike stavbe je razmerje med zunanjo površino toplotnega ovoja stavbe (A površino toplotnega ovoja stavbe
oziroma (A oziroma Aovoj) in
Aovoj) in bruto
c(e) 4 0,21 volumnom900 stavbe840 (V ), ki ga X
obdaja korekcijski
zunanja faktor
površina specifičnega
toplotnega ovojakoeficienta
stavbe, f transmi
= Aovoj), e (m ),
/V -1
volumnom stavbe (Ve), ki ga eobdaja zunanja H',tr površina toplotnega ovoja stavbe, fo = Aovoj/V o e (m -1
povprečna 2 povprečna letna temperatura zunanjega sijskih toplotnih

zraka ( C), o izgub (-),
U = 0,130
an W/(m an
K), f letna
= 0,449 temperatura zunanjega zraka ( C), o
z zrazmerjerazmerje med transparentno

med transparentno površinopovršino v toplotnem v toplotnem
ovoju stavbe ovoju(A stavbe (Atran) in celotno
tran) in celotno zunanjo zunanjo
površinopovršin
8.1.6 toplotnega toplotnega
ovoja stavbe ovoja(zstavbe
= Atran(z /A=ovojAH' /A ovoj
tr,dov
(-)),
tran
dovoljen
(-)), specifični koeficient transmisijskih toplotnih
izgub (W/(m površinaK)),
2
Specifični koeficient Ve transmisijskih
Vprostornina
e toplotnih
prostornina
stavbe, ki joizgub
stavbe, ki jo
omejuje H‘omejuje zunanja
trzunanja površina toplotnega ovoja (m ).
toplotnega ovoja 3 (m3).
toplotnega ovoja stavbe (3) Pri preverjanju ustreznosti fo koeficienta
specifičnega faktor oblike stavbetransmisijskih
koeficienta je razmerje med zunanjo
toplotnih površino
izgub stavbe se u
(3) Pri preverjanju ustreznosti specifičnega transmisijskih toplotnih izgub stavbe se uporabi
korekcijski korekcijski faktor
faktor XH',tr toplotnih X
z vrednostjo,
H',tr z vrednostjo, kot je toplotnega
opredeljena
kotH‘je ,opredeljena v tabeli 4 v pravilniku. v ovoja
tabeli stavbe
4 v (A
pravilniku. oziroma A ) in bruto
(1) Specifični koeficient transmisijskih izgub ovoj
(4) Specifični koeficient

tr
transmisijskih volumnom
toplotnih izgubstavbese za(Vreferenčno
), ki ga obdaja stavbo zunanja
ne površina
preverja.
(W/(m K)), ki(4)
2
pomeniSpecifični
povprečno toplotnotransmisijskih
koeficient prehodnost toplotnih izgub se za referenčno stavbo ne preverja. e
toplotnega ovoja stavbe, fo = Aovoj/Ve (m-1),
celotnega toplotnega ovoja z2 upoštevanjem vpliva to
eficient
pecifičnitransmisijskih toplotnih izgub tr, 8.1.7 Skupna energijska ki prehodnost sončnega sevanja transparentnega gradnika in
koeficient transmisijskih seH‘določi
8.1.7
toplotnih (W/(m
Skupna
izgub K)),
H‘ ki pomeni
energijska
tr, (W/(m
povprečno
prehodnost
K)),zahtevne
pomeni toplotno
sončnega
povprečno sevanja toplotno transparentnega gradnika inzraka (°C),
2
plotnih mostov, za energetsko manj θan manj povprečna letna temperatura zunanjega
aost
toplotnega ovaja z
celotnega toplotnegaupoštevanjem vpliva
ovaja z upoštevanjem toplotnih
transparentnega vplivamostov,
transparentnega toplotnih
gradnika se določi
gradnika
mostov, za
s senčili energetsko
sSIST
se senčili
določi za energetsko manj
in zahtevne stavbe skladno s točko 7.3 v standardu
stavbe skladno
in zahtevne s točko
stavbe 7.3 vsstandardu
skladno točko 7.3 SIST
v EN ISO 13789:
standardu SIST EN ISO 13789:
EN ISO 13789:(1) (1) z sončnega
razmerjesevanja med transparentno površino v toplotnem
Skupna Skupna energijska energijska
prehodnost prehodnostsončnega sevanja transparentnega transparentnega gradnikagradnika (npr. zasteklitve
(npr. zasteklitve okna,
n m dvojne dvojne
transparentne
l transparentne fasade, fasade,
transparentnetransparentne ovoju
BIPV-fasade) stavbe
BIPV-fasade)g je (A g ) in
je
opredeljena
tot celotno
opredeljena
kot zunanjo
delež kot površino
delež
sončnega to seva
sončnega
sevanja na
∑i=1 bi ∙ Ux,i ∑
∙ n e,i + ∑j=1
A ψ ∙ l + m ∑ χ ∙ n l tot tran
Htr′
= ′ e,i + j∑j=1 k=1
i=1 bi ∙ Ux,i ∙ Atb,j ∙ lj + ∑kk=1 χtb,k ∙ nk
ψtb,j tb,k plotnega ovoja stavbe (z = Atran/Aovoj (-)),
Htr = n
∑i=1 Ae,i TSG-1-004:2022
TSG-1-004:2022 ∑ni=1 Ae,i 78 78
Ve prostornina stavbe, ki jo omejuje zunanja površina
vljen način:
na poenostavljen oziroma na poenostavljen način:
način: toplotnega ovoja (m3).
∑n
′
Htr = i=1 bi ∙Ux,i ∙Ae,i∑n bi ∙Ux,i, ∙Ae,i (3) Pri preverjanju ustreznosti specifičnega koeficienta
∑n H ′e,i = +
i=1 Atr
i=1Δψ
tb + Δψtb,
∑ni=1 Ae,i transmisijskih toplotnih izgub stavbe se uporabi ko
kjer pomeni: rekcijski faktor XH',tr z vrednostjo, kot je opredeljena v
eni:
ehodnost tabeli 4 v pravilniku.
toplotna i-tega gradnika
prehodnost
U i-tegatoplotnega
toplotna gradnika ovoja stavbeovoja
toplotnega
prehodnost
kot na
i-tega
primer
stavbe
gradnika kotUtoplotnega
na(za
op netransparentne
primer Uop (za netransparentne
Ugradnike),
w za okna Uin transparentne gradnike, U za vrata, U za gradnike proti neogrevani
x,i
w za okna in transparentne dgradnike, Ud uza vrata, Uu za gradnike
ovoja stavbeUkot na gradnike
primer Uop (za netransparentne (4) proti neogrevani
Specifični koeficient transmisijskih toplotnih izgub se
oni (npr. Uubconi
energetski proti neogrevani
(npr. Uub protikleti),
neogrevani fg,sog za
kleti), Ufg,sogna
za terenu,
gradnikeUfg,sus za tla nad
na terenu, terenom,
Ufg,sus za tla nad terenom,
eUvkopane ogrevane kleti gradnike),
ali Ufg,b za Utla za okna inogrevane
vkopane transparentne
kleti gradnike,
v (W/(m 2
K)),vU(W/(m za referenčno stavbo ne preverja.
wg,b za stene vkopane ogrevane kleti w ali Ufg,b za tla vkopane ogrevane kleti K)),
d 2
nitemperaturni
korekcijski faktor
korekcijski zafaktor
z vrednostjo vrata,zU za gradnike
1vrednostjo
uza gradnike zaproti neogrevani
1 toplotnega
gradnike ovoja med
toplotnegaenergetski
stavbo
ovoja med in zunanjim
8.1.7
stavbo in zunanjim
rednostjo,
zrakom; z enako
vrednostjo, coni
ali manjšo
enakood (npr. U
ali1,manjšo
za proti
ub gradnike
neogrevani
od 1, za stavbe kleti),
proti stavbe
gradnike U
neogrevanim za gra
proti
fg,sog prostorom;
neogrevanim Skupna in energijskainprehodnost sončnega sevanja transpa-
prostorom;
večjo od 1, zavečjo
vrednostjo, od 1, zdnike
gradnike na terenu,
zaregistrom
gradnike podnega
z registromUfg,sus za tla nad
ogrevanja
podnega terenom,
aliogrevanja
toplotno aliUtoplotno
vzbujene
wg,b
zagradnike
vzbujene v (-
rentnega gradnika
gradnike v (-in transparentnega gradnika s senčili
), stene vkopane ogrevane kleti ali Ufg,b za tla vkopane
ršina
zunanjagradnika ovoja,
površina lj dolžin
gradnika ogrevane aj-tega
ovoja, linijskega
ljkleti
dolžin v (W/(m toplotnega
aj-tega 2
K)),
linijskega mostu in nk število
toplotnega mostuk-tih (1) Skupna
in nktoplotnih
število energijska prehodnost sončnega sevanja tran
k-tih toplotnih
mmostov
2
). v (m2). sparentnega gradnika (npr. zasteklitve okna, dvojne
bi (-) temperaturni korekcijski faktor z vrednostjo 1 za gra transparentne fasade, transparentne BIPV-fasade)
inkovitost učinkovitost
nergijska energetsko energetsko
manj zahtevne manjinovoja zahtevne instavbe
zahtevne zahtevnese dokazuje
stavbe zra ses dokazuje
specifičnim s specifičnim
dnike toplotnega med stavbo in zunanjim g je opredeljena kot delež sončnega sevanja na
sijskih toplotnih izgub
tom transmisijskih toplotnih H‘ tr, ki mora
izgub biti
H‘ manjši od dovoljene vrednosti H‘ :
tr, ki mora biti manjši od dovoljene vrednosti H‘tr,dov: tot
tr,dov
kom; z vrednostjo, enako ali manjšo od 1, za gradnike zunanji površini gradnika, ki prehaja v stavbo kot
stavbe
Htr ′
≤ Xproti neogrevanim
H′tr ∙HH
′
′ tr,dov prostorom;
′ in vrednostjo, sončno sevanje in toplotni tok, ki prestopa z notranje
tr ≤ X H′tr ∙ Htr,dov
večjo od 1, za gradnike z registrom podnega ogrevanja površine gradnika. Če je gradniku dodano senčilo, se
′ ali toplotnoθvzbujene
an 0,04gradnike
θanz 0,04 v (-), z prehod sončnega sevanja opredeli s skupno energijsko
Htr,dov = (0,25 ′ +
Htr,dov300 +
= (0,25f + 8 + + ) + )
o 300 fo
A zunanja površina gradnika ovoja, l dolžin aj-tega linij
8 prehodnostjo gradnika in senčila gtot,sh.
e,i j
upošteva naslednje: skega toplotnega mostu in nk število k-tih toplotnih

easlednje: (2) Skupna energijska prehodnost gtot se povzame iz izjave
m -1
),
o = Aovoj/Ve (m ),
-1 mostov v (m2). o lastnostih ali se izračuna z računalniškimi orodji
ee je
upošteva fo =upošteva
fo < 0,2 se 0,2 in če fje f > 1,2 se upošteva fo =upošteva
o = o0,2 in če je fo > 1,2 se
1,2, fo = 1,2, (npr. Window 7.7.16, Berkeley Lab).
Ce se upoštevao an = 7 oC in če je ano > 11 oC se upošteva
je an < 7 C se upošteva an = 7 C in če je an > 11 oC se = 11 oC, an = 11 oC,
anupošteva
eni:
ktor
orekcijski faktor specifičnegatransmisijskih
specifičnega koeficienta toplotnih izgub
koeficienta transmisijskih (-),
toplotnih izgub (-),
(3) Skupna energijska prehodnost gradnika in senčila 8.1.9 Povprečni faktor dnevne svetlobe
gtot,sh se povzame iz izjave o lasnostih za posamezni
proizvod v skladu s predpisi, ki urejajo dajanje gradbe (1) Raba energije za osvetlitev stavbe je odvisna tudi od
nih proizvodov v promet ali se izračun določi skladno naravne osvetlitve. Skladno s SIST EN 15193-1 se vpliv
s standardom SIST EN ISO 52022-1 ali z računalniškimi naravne osvetlitve na rabo energije TSS razsvetljave
orodji. V tehničnem poročilu mora biti računalniško upošteva s faktorjem dnevne svetlobe FDS, ki je skladno
orodje navedeno. s standardom SIST EN 17037 določen za najbolj osve
tljeno polovico energetske cone (FDST), in povprečnim
(4) Za energetsko manj zahtevne stavbe se gtot in gtot,sh faktorjem dnevne svetlobe FDSTM, ki se določi za 95 %
navedeta pri vpadnem kotu sončnega sevanja 0° in površine cone zadrževanja v coni (prostoru). Predpo
uporabita za direktno in difuzno sevanje. Za ener stavlja se, da sta faktorja dnevne svetlobe določena
getsko zahtevne stavbe se gtot navede tudi za vpadne pri načrtovanju stavbe in se v izkazu zgolj navedeta za
kote sončnega sevanja med 0° in 90°, če se ti podatki vsako od energetskih con. Pri izračunu rabe električne
uporabijo pri nestacionarnem modeliranju. energije za razsvetljavo se upošteva FDST.
(5) Energijska učinkovitost energetsko manj zahtevne (2) Če faktor dnevne svetlobe ni znan za obstoječe stavbe,
in energetsko zahtevne stavbe se dokazuje s skupno se uporabi faktor dnevne svetlobe, ki je določen z upo
prehodnostjo sončnega sevanja transparentnega rabo modela CIE svetlosti oblačnega neba na naslednje
gradnika in senčila gtot,sh ≤ 0,15. načine:
- z uporabo veljavnega predpisa,
(6) Če v energetsko zahtevni nestanovanjski stavbi mini - poenostavljeno z empiričnimi modeli (npr. P. Tregen
malna zahteva glede gtot,sh ni izpolnjena, se energijska za, D. Loe (1998) The Design of light),
učinkovitost stavbe za vsako energetsko cono dokazuje - z metodo in konstantami skladno s točko F.3 v stan
z navedbo razlike v temperaturnem presežku med dardu SIST EN 15193-1,
obravnavano in referenčno stavbo, ki ne sme biti večji - z uporabo v stroki priznanih in validiranih računal
od 300 K.h/an. Izračuna se izvedeta za prosto delujoči niških orodij,
stavbi (brez hlajenja), lahko pa se upošteva naravno - z modelnim preizkusom pri pogojih, ki ustrezajo CIE
hlajenje, na primer s samodejno kontroliranim nočnim modelu svetlosti oblačnega neba.
prezračevanjem.
(3) Za referenčne stavbe se za FDST privzame vrednost 0
(7) Navedene minimalne zahteve gtot,sh ne veljajo: ne glede na vrsto stavbe pri stacionarnem in nestaci
- za transparentne gradnike z azimutom med +150° in onarnem modeliranju.
+ 180° in -150° (severozahod - sever -severovzhod), ki
8.1.10
so vgrajeni z naklonom med 65° in 90° nad horizon
Tesnost toplotnega ovoja stavbe
talno ravnino,
- če so med začetkom maja in koncem septembra (1) Tesnost toplotnega ovoja stavbe vpliva na rabo energije,
pretežno senčeni z naravnimi ovirami ali okoliškimi toplotno ugodje, kakovost zraka v notranjem okolju
objekti. in učinkovitost mehanskega prezračevanja, vključno
8.1.8 z učinkovitostjo vračanja toplote. Tesnost toplotnega
Transmitivnost naravne svetlobe transparentnega gradnika ovoja stavbe se zagotavlja:
ovoja stavbe - s primerno zrakotesnimi gradniki ovoja – v primeru
oken in vrat z majhno prepustnostjo zraka na pripirah
(1) Presevnost (transmitivnost) naravne svetlobe transpa skladno s standardom SIST EN 12207,
rentnega gradnika τvis (%) je opredeljena z razmerjem - s primerno zrakotesnostjo celotnega toplotnega
med gostoto svetlobnega toka, ki prihaja v stavbo ovoja stavbe.
ali cono, in gostoto svetlobnega toka, ki ga sprejema
gradnik kot direktni ali razpršeni svetlobni tok. (2) V energetsko nezahtevnih stavbah je smiselna vgra
dnja oken in vrat z 2. kategorijo prepustnosti zraka na
(2) Energijska učinkovitost energetsko manj zahtevnih pripirah.
in energetsko zahtevnih stavb se dokazuje z vgradnjo
transparentnih gradnikov ovoja stavbe s presevnostjo (3) V energetsko manj zahtevnih in energetsko zahtevnih
naravne svetlobe τvis, večjo od 50 %. stavbah z višino do vključno P+5 etaž je smiselna vgra
dnja oken in vrat s 3. kategorijo prepustnosti zraka na
(3) Energijska učinkovitost se dokazuje tudi z vgradnjo pripirah.
zasteklitve ali transparentnega gradnika ovoja stavbe
s transmitivnostjo svetlobe τvis, manjšo od 50 %, če so (4) V drugih stavbah je smiselna vgradnja oken in vrat s
izpolnjena priporočila iz točke 8.1.9. 4. kategorijo, razen če je površina oken in vrat v ovoju
stavbe manjša od 1/7 uporabne površine stavbe ali
cone. V tem primeru je smiselna vgradnja oken in vrat
s 3. kategorijo prepustnosti zraka na pripirah.

(5) Tesnost toplotnega ovoja energetsko manj zahtevne kjer pomeni:

in energetsko zahtevne nove ali rekonstruirane stavbe n, m in l število elementov homogenih gradnikov, linijskih
ne stavbe se za FDST privzame se preverivrednost eksperimentalno 0 ne gledez na metodo vrsto stavbepovišanega pri stacionarnem
in in
in točkovnih toplotnih mostov
deliranju. znižanega tlaka v stavbi skladno s standardom SIST
Tesnost toplotnega EN ovoja
ISO 9972. Stopnja izmenjav zraka n Hd(na =∑ enoto
n
bi ∙ Ubi i∙ Ae,i + ∆Ψ temperaturni n
tb ∙ ∑i=1 Ae,i ,
korekcijski faktor z vrednostjo, večjo
a referenčne stavbe se za FDSTstavbe
privzame vrednost 0 ne glede 50 na vrstoi=1 stavbe pri stacionarnem od ena, zaintoplotno aktivirane gradnike (npr. pod z
prostornine) in w50 (na enoto uporabne kondicionirane
narnem
otnega ovoja modeliranju.
stavbe vpliva na rabo energije, toplotno ugodje, kakovost zraka v notranjem ogrevalnim registrom ali grelnikom nad zunanjim
površine) sekjer določi pomeni:
z upoštevanjem notranje prostornine
t8.1.10
mehanskega prezračevanja,
Tesnoststavbe vključno
toplotnega n, movojaz učinkovitostjo
in l stavbe število vračanja
elementov toplote. Tesnost toplotnega
homogenih gradnikov, linijskih zrakom,inogrevan točkovnih strop proti zunanjemu
toplotnih mostov zraku ali
ali cone V.
tavlja: bi temperaturni korekcijski faktor z vrednostjo, zunanji večjo zid od zena, ogrevalnim
za toplotno registrom)
aktivirane gradnike
esnost toplotnega
rakotesnimi gradniki ovoja stavbe vplivaoken na rabo energije, toplotno ugodje, zraka kakovost zraka v notranjem
(6) ovoja – v primeru
Energijska učinkovitost in vrat z majhno
energetsko
(npr. pod zmanj prepustnostjo
ogrevalnimzahtevne in na pripirah
registrom ali grelnikom nad zunanjim zrakom, ogrevan strop proti
učinkovitost mehanskega prezračevanja, vključno z učinkovitostjo vračanja toplote. Tesnost toplotnega
ndardom SIST EN 12207,
vbe se zagotavlja: energetsko zahtevne stavbe zunanjemu
je dosežena, zraku če stopnjazid z(4)
ali zunanji Koeficient
ogrevalnim transmisijskih izgub med stavbo ali cono
registrom)
rakotesnostjo celotnega toplotnega ovoja stavbe. in nekondicionirano cono Hu (W/K) se določi skladno
primerno zrakotesnimiizmenjav gradniki ovoja zraka
(4) –nv50primeru:
Koeficient oken transmisijskih
in vrat z majhno izgubprepustnostjo
med stavbo alizraka
s
cononainpripirah
točko 7.3
nekondicionirano cono
v standardu SIST EN ISO
Hu (W/K) se določi skladno
13789 na naslednji
okladno
nezahtevnih stavbahSIST
s standardom - jenismiselna
večja
EN 12207, od 1,5 h 7.3
s vgradnja
točko
-1
za okenstavbe inzvrat
v standardu mehanskimzSIST
2. kategorijo
EN ISO prezračeva
13789prepustnosti
na naslednji zraka način:
način:
primerno zrakotesnostjonjem za nove
celotnega oziroma ovoja
toplotnega ni večja od 2 h-1 za rekonstrui
stavbe.
o energetsko
manj zahtevnih rane stavbe;
in energetsko zahtevnih za energetsko
stavbah zahtevne
z višino do in stavbe se
vključno P+5 lahkoetaž je H u = bu ∙ Hiu
smiselna
nezahtevnih stavbah je smiselna vgradnja oken vrat z 2. kategorijo prepustnosti zraka
t s 3. kategorijo prepustnosti preveri zraka za na
tipičnepripirah. energetske cone.
ah. bni=1
Htr,ue +Hve,ue
, ∙ ∑ni=1
H d = ∑ nu = b i H∙∙ U i ∙∙ A + ∆Ψ n Ae,i ,
vbah je smiselna vgradnja
(7) Če jeoken in
obstoječa vrat s
stavba4. kategorijo,
prezračevana razen če
naravnoje površina
in je
H
n
d =
oken ∑ in
i=1 b
vrati U
iu v +H Ae,i
i tr,ue e,i+H ∆Ψtb
+ ve,ue tb ∙ ∑i=1 Ae,i ,
energetsko manj zahtevnih in energetsko zahtevnih stavbah z višino do vključno 50 P+5 etaž je smiselna
od 1/7
oken inuporabne površine
vrat s 3. kategorijo manjša stavbe ali
od 3kjer
prepustnosti
h-1 cone. V tem primeru je smiselna vgradnja oken
, mora kjer
zraka bitipomeni:
na pripirah. poročilu opisano, kjerinpomeni:
v tehničnem vrat
pomeni: kjer pomeni:
stnosti zraka na pripirah. kako se kontrolirano
drugih stavbah je smiselna vgradnja bu okenn, mzagotavlja
m in
in ll s 4. kategorijo,
n,temperaturni
in vrat
minimalna
število
število elementov
korekcijski stopnja
faktor
elementov
razen čez je
homogenih
vrednostjo,
homogenih bu temperaturni
površina
gradnikov,
manjšo
gradnikov,
oken in od
linijskih
vrat1,
linijskih in
in točkovnih
vkorekcijski faktor ztoplotnih
točkovnih vrednostjo,
toplotnih mostov
mostov manjšo
otnega ovoja energetsko izmenjav
manj zraka
zahtevne v časubin zasedenosti
i energetsko temperaturni
stavbe.
zahtevne korekcijski
Priporočila
nove ali rekonstruirane faktor z vrednostjo, večjo od ena, za toplotno aktivirane
aktivirane gradnike
vbe manjša od 1/7 uporabne površine Hiu stavbe bkoeficient
i ali cone.transmisijskihV tem temperaturni
primeru toplotnih
je korekcijski
smiselna izgub gradnikov
faktor
vgradnja odzoken 1,vrednostjo,
toplotnega
in vrat ovoja
večjo od stavbe
ena, zamed kondicionirano
toplotno gradnike
sona navedena (npr. pod zz ogrevalnim conoregistrom SIST ali ali grelnikom
grelnikom nad nad zunanjim
zunanjim zrakom, zrakom, ogrevan
ogrevan strop strop proti
sperimentalno
gorijo prepustnosti z metodo
zraka pripirah.vintočki
povišanega znižanega3.4. tlaka vinstavbi
stavbo/cono (npr. skladno
nekondicionirano
pod s standardom
ogrevalnim (W/K),
registrom
Hiu zid koeficient transmisijskih toplotnih izgub gradnikov
proti
ja izmenjav zraka n50 (na enoto prostornine) in w50 (na zunanjemu enoto uporabne
zunanjemu zraku
zraku ali zunanji
kondicionirane
ali zunanji zid zz ogrevalnim
ogrevalnim registrom)
registrom)
esnost toplotnega 8.1.11
ovojaprostornine
energetsko Htr,uemanj koeficientzahtevne transmisijskih toplotnih izgub gradnikovtoplotnega na ovoju ovoja medstavbenekondicionirano
med kondicionirano cono instavbo/
okolico
upoštevanjem notranje stavbe (4) ali cone V.in energetsko
Koeficient transmisijskih zahtevne izgub nove
med alistavbo
rekonstruirane
ali cono in nekondicionirano cono H u (W/K) se določi skla
Koeficient
preveri eksperimentalno z metodo povišanega transmisijskih (4) in
(W/K), ventilacijskih
Koeficient
in7.3znižanega toplotnih
transmisijskih
tlakaSIST v stavbi izgub izgub
skladno med sna stavbo ali cono
cono in nekondicionirano
standardom SIST in nekondicionirano cono (W/K), cono H u (W/K) se določi skla
činkovitost energetsko manj zahtevne H in ss koeficient
točko
energetsko vvprezračevalnih
standardu
zahtevne stavbe je EN ISO
dosežena,
toplotnih 13789
izgub če naslednji
nekondicionirane način: cone (W/K), določen, kot navaja sedmi
stavbe točko 7.3
972. Stopnja izmenjav zraka n50 (na enoto prostornine) in w50 (na enoto uporabne kondicionirane
ve,ue standardu SIST EN ISO 13789 na naslednji način:
ka Htr,uese koeficient
upoštevatransmisijskih toplotnih
zraka nizgub gradnikov na
sendoloči
50:
z upoštevanjem notranje prostornine odstavek stavbe točke ali cone8.1.11 V.smernice, pri čemer
H = b
število izmenjav
∙ H
ue:
,5 h za stavbe z mehanskim
-1
(1) Koeficient transmisijskih
prezračevanjem −zaiznoveHtabele(W/K) 7 vin
oziroma prezračevalnih
ni večja od
standardu SIST2 EN h za
-1
ISO 13789 glede ovoju u
Hu =na med u nekondicionirano
∙ Hiu in prezračevalne odprtine v(W/K),
butesnost iu cono in okolico zunanjem
tr
nergijska učinkovitost
ne stavbe; za energetsko energetsko
Hvezahtevne manj
(W/K) toplotnih zahtevne
stavbe seizgub lahko in
ovojuse energetsko
preveridoločita zahtevne
za energetsko
za tipične
nekondicionirane energetskestavbe
cone, cone. je dosežena, če
Hve,ue koeficientH prezračevalnih
+Hve,ue toplotnih izgub nekon
zmenjav zraka n50: b = Htr,ue
tr,ue +Hve,ue ,
eča stavba prezračevana manj zahtevne
naravno in je in
n energetsko − enako zahtevne
n50-1/20 čestavbe
50 manjša od 3 h , mora biti v tehničnem poročilu
skladno
je za nekondicionirano cono
-1 u
bu izveden
dicionirane =H
H iu +H
+H
test+H
cone
tr,ue
+H ve,ue , določen, kot navaja sedmi
tesnosti.
(W/K),
i večja od 1,5 h za stavbe
-1
s točko z mehanskim
7stopnja
(H(5) prezračevanjem
) inizmenjav
točko 8 (H ) vvstandardu za nove oziroma SIST EN ni
ISO večja od 2 h za iu tr,ue ve,ue
trolirano zagotavlja minimalna tr Koeficient zraka času
ve transmisijskih zasedenosti izgub stavbe.
med Priporočila
obravnavano odstavek stavbo točkein 8.1.11 smernice,
sosednjo stavbopri Hačemer
(W/K),sekiupošteva
je v stiku z
ekonstruirane stavbe; za energetsko zahtevne kjer stavbe
pomeni: se lahko preveri za tipične energetske cone.
3.4. 13789. obravnavano kjer pomeni:
stavbo in je kondicionirana, vendar je število
temperatura izmenjav zrakazrakav n
njej : za več kot 4 K različna kot v
e je obstoječa stavba prezračevana naravno b je ntemperaturni
buu instavbi, 50 manjša od 3korekcijski
temperaturni korekcijskimora faktor
h-1,mesec biti
faktor zz vrednostjo,
v tehničnem
vrednostjo, manjšo
poročilu
manjšo od
od 1,1,
ue
Koeficient transmisijskih obravnavani

in transmisijskih
ventilacijskih toplotnih se določi izgubza vsakstavbe skladno s točko
- iz tabele 7.6 v standardu SIST
7 v standardu ovoja EN ISO 13789
SIST EN ISO 13789 na naslednji
glede način:
kako se kontrolirano (2) zagotavlja
Koeficient minimalna H
stopnja
H iu
iu
H (W/K)zraka
koeficient
izmenjav
trkoeficient
se določi
transmisijskih
v času
transmisijskih zazasedenosti
vsak toplotnih
toplotnih izgub
stavbe. gradnikov
gradnikov toplotnega
izgubPriporočila toplotnega ovoja stavbe stavbe med
med kondicionirano
kondicionirano
ena v točki 3.4. mesec v letu z upoštevanjem stavbo/cono
koeficienta
stavbo/cono in nekondicionirano
transmisij cono na tesnost
(W/K), in prezračevalne odprtine v zunanjem
ansmisijskih Htr (W/K) in prezračevalnih Hve (W/K) toplotnih izgubinsenekondicionirano
določita Ha,m za= ba,mcono ∙ ∑ni=1 (W/K),
Ui ∙ A i ,
tevne in energetsko skih izgub
zahtevne gradnikov
stavbe skladno H toplotnega
s točko 7
koeficient(H ovoja
) in med
točko stavbo
8 (H ) v instandardu ovoju nekondicionirane cone,
8.1.11 Koeficient transmisijskihHintr,ue koeficient transmisijskih toplotnih izgub gradnikov na
ventilacijskih tr transmisijskih
toplotnih izgub
ve toplotnih
stavbe izgub gradnikov na ovoju
ovoju med med nekondicionirano
nekondicionirano cono cono in in okolico
okolico
zunanjim zrakom kjer pomeni: Hd, koeficienta
tr,ue
(W/K), transmisijskih izgub - enako n50/20 če je za nekondicionirano cono
(W/K),
oeficient transmisijskihmed stavboinin
Htr (W/K) neogrevanim
prezračevalnihH prostorom
Hkoeficient
ve (W/K) toplotnih Hu ter koefici
prezračevalnih izgub se določitaizgub
toplotnih zaizveden nekondicionirane
test tesnosti.cone
ba,mza vsak ve,ue
Hmesečnimeseckoeficient
temperaturni zprezračevalnih toplotnih izgub nekondicionirane cone (W/K), (W/K), določen,
določen, kot kot navaja
navaja sedm sedm
ransmisijskih
ko manj zahtevne Htr in (W/K) se določi
energetsko zahtevne
enta transmisijskih
ve,ue
stavbe
izgubskladno med
v letu
odstavek s točko
obravnavanotočke 7korekcijski
upoštevanjem
(H tr)stavbo
8.1.11 in točko faktor
smernice, 8 (H(-),
koeficienta
pri
ve ) vkičemerje enak
standardu se upošteva število izmenjav zraka n :
gradnikov toplotnega ovoja med stavbo in zunanjim odstavek
zrakom točke
H 8.1.11 smernice,
d, koeficienta transmisijskih pri čemer se upošteva število izmenjav zraka nue ue:
SO 13789. in sosednjo stavbo H in koeficienta toplotnih izgub SIST θ(5) Koeficient transmisijskih izgub med obravnavanov zunan
neogrevanim prostorom Hu ter koeficienta transmisijskih
a,m − iz
− tabele
izizgub
tabele med 7
7 vvobravnavano
standardu
standardu ba,m =SIST stavbo EN
EN −θ
i,obr,m ISO
ISO 13789
13789
ini,sos,m glede
glede na
, sosednjo na tesnost
tesnost in in prezračevalne
prezračevalne odprtine odprtine v zunan
gradnikov v stiku
se zdoloči stavbo in stavbo H (W/K), ki je v stiku z
oeficient transmisijskih Htr (W/K) vzemljino
stiku zzazemljino Hgr,m,an
vsak ovojuna
mesec naslednji
nekondicionirane
vnaletu način:
z upoštevanjemcone, koeficienta
θ −θ
in koeficienta toplotnih izgub gradnikov ovojuHgr,m,annekondicionirane
naslednji cone,
način: i,obr,m e,m a
enako obravnavano conostavbo izvedenintest je tesnosti.
kondicionirana, vendar je
jskih izgub gradnikov toplotnega ovoja med stavbo in−
kjerHpomeni: enako n
− zunanjim n50 /20 če je
zrakom H za nekondicionirano
, koeficienta transmisijskih
50/20 če jedza nekondicionirano cono izveden test tesnosti.
d stavbo in neogrevanim prostorom
Htr = Hd + Hu + Hua,m + ter koeficienta
(5) Hgr,m,an Koeficienttransmisijskih izgub med obravnavano temperatura stavbo zraka
in v njej za več kot 4 K različna kot v
stavbo Ha,m in koeficienta toplotnih  izgub gradnikov temperatura
(5) Koeficient
v stiku (°) zvtransmisijskih
obravnavani
transmisijskih
zemljino H
izgub
stavbi,
izgub
na
med
med
naslednji i,sos obravnavano
kondicionirana
obravnavano
obravnavani
način:
stavbo
stavbo
stavbi, se
in
temperatura
in sosednjo
sosednjo
določi za
stavbo
vvsak
sosednji
stavbo
mesec
H
H a (W/K), ki je v sti
stavbi
(W/K),
a skladno terkisje e,mv sti
obravnavano
temperatura stavbo
zraka vin je
okolici kondicionirana,
gr,m,an
v obravnavanem vendar mesecu, je temperatura
U zraka vv njej za več kot 4 K različna kk
obravnavano stavbo in je kondicionirana, vendar je i in Ai pa zraka
temperatura toplotne prehodnosti
njej za več kot in4 površine
K različna
onazarja, da so koeficienti transmisijskih
Opomba: Indeks mobravnavani izgub odvisni
ponazarja, od
da zunanje
so temperature,
koeficienti ki se medtočko 7.6 v standardu SIST EN ISO 13789 na naslednji
tako kot temperature zraka. Htr = Hd + H
obravnavani
gradnikov medstavbi,
stavbi, se
obravnavanodoloči
se določi za zaintran-
vsak
sosednjo
vsak mesec
mesec skladno
stavbo.
skladno V tems točko
s točko 7.6
primeru v standardu
so površineSIST
7.6 v standardu SIST EN
gradnikov ISO
EN ISO A 13789 na naslednji
i del toplotnega
13789 na naslednji na na
u + Ha,m + Hgr,m,an način:
smisijskih izgub odvisni ovoja odstavbe.
zunanje temperature, ki se n
H =b ∙∙ ∑ n Ui ∙ A i ,
indeks m ponazarja,
ansmisijskih izgub gradnikovmed
da meseci
so koeficienti
toplotnega ne spreminja
transmisijskih
ovoja med tako izgub
stavbo kot temperature
odvisni
in zunanjim od zraka.temperature,
zunanje
zrakom H Ha,m
(W/K)a,m = se ba,m
ki
a,m se ∑
med
i=1 Ui ∙ A i ,
(6) Koeficient transmisijskih izgub med stavbo in zemljino Hi=1 d gr,m,an se določi skladno s SIST EN ISO 13370 z
eospreminja
7.3 v standardutako kot temperature
SIST EN ISO 13789 zraka.z izrazom: kjer zemljini zakjer pomeni:
(3) Koeficient upoštevanjem
transmisijskih kjer pomeni: akumulacije
izgub
pomeni: gradnikov toplote toplotnega vsak mesec v letu z upoštevanjem povprečnih mesečnih
ovoja temperatur na naslednji način (dodatek C.3 v standardu SIST EN ISO 13370):
n
oeficient transmisijskih izgubmed stavbotoplotnega
gradnikov
m
inba,mzunanjim
ba,m ovoja zrakom
mesečni
lmesečni med H (W/K)
temperaturni
stavbo
temperaturni
d inse do bzrakom
korekcijski
zunanjim
korekcijski faktor
mesečni H (-), (W/K)
a,m faktor d(-), ki je enak
ki jese enak
temperaturni korekcijski faktor (-), ki je enak
adno sHtočko d =∑
loči
7.3bvi standardu skladno
∙ Ui ∙ Ae,i +SIST ∑ EN ψ s točko
ISOtb,j13789
7.3
∙ lj + ∑v standardu
z izrazom: χtb,k ∙ nk SIST EN ISO 13789 Φ m−θi,sos,m
z izrazom: j=1 k=1 Hgr,m,an b == θθi,obr,m
̅ i,obr,m −θi,sos,m, ,
i=1
n ba,m
a,m =θi,an − θ̅−θ
θi,obr,m e,ane,m ,
m l θ i,obr,m −θ e,m
manj zahtevne stavbe Hd =lahko ∑ bitudi ∙ Ui na
∙ Ae,i poenostavljen
+ ∑ ψtb,j način: ∙ lj + ∑ χtb,k ∙ nk kjer pomeni:
kjer pomeni: kjer pomeni:
kjer pomeni:
j=1 k=1
i=1
Φm  povprečni temperatura
mesečni toplotni
temperatura (°)
(°) vv tudiobravnavani
tok, ki prehaja
obravnavani θ stavbi, temperatura
gradnik 
i,sos (W), (°) v obravnavani
kondicionirana temperaturastavbi, θ vv sosednji
kondicioni stavbi
stavbi ter
ali za energetsko manj  zahtevne stavbe lahko
temperatura zraka v na v obravnavanem
okolici 80stavbi, i,sos kondicionirana temperatura i,sos
mesecu, U i in Ai pa toplotne
sosednji
prehodnosti
ter
ergetsko manj zahtevne stavbe lahko tudi na poenostavljen način:
temperatura zraka v okolici v obravnavanem mesecu, Ui in Ai pa toplotne e,mrana temperatura v sosednji stavbi ter θ prehodnosti in
tempera in povr
povr
poenostavljen način: gradnikov
gradnikov med med obravnavano
obravnavano in in sosednjo
sosednjotura zraka stavbo.
stavbo. V
V tem
v okolicitem primeru
v obravnavanem
primeru so
so površine gradnikov
površinemesecu,
gradnikov Ui A
Ainii del
Ai toplotn
del toplotn
TSG-1-004:2022 ovoja ovoja stavbe.
stavbe. pa toplotne prehodnosti in površine gradnikov 81
med
4:2022 Hd = ∑ni=1 bi ∙ Ui ∙ Ae,i + ∆Ψtb ∙ ∑ni=1 Ae,i , 80
(6) Koeficient obravnavano in sosednjo stavbo.
določi Vskladnotem primeru
s SIST ENsoISO 133
(6) Koeficient transmisijskih
transmisijskih izgub izgub med med stavbo stavbo in in zemljino
zemljino H Hgr,m,an se
gr,m,an se določi skladno s SIST EN ISO 133
upoštevanjem akumulacije toplote zemljini površine
za vsak gradnikov
mesec vAletudel toplotnega
z ovoja stavbe.
upoštevanjem akumulacije toplote zemljini za vsak mesec v letu i z upoštevanjem povprečnih mese
upoštevanjem povprečnih mese
temperatur
temperatur na
na naslednji
naslednji način
način (dodatek
(dodatek C.3
C.3 v
v standardu
standardu SIST
SIST EN
EN ISO
ISO 13370):
13370):
število elementovREPUBLIKA homogenih gradnikov, linijskih
SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR in točkovnih toplotnih mostov 63 od 141
temperaturni korekcijski faktor z vrednostjo, večjo od ena, za toplotno aktivirane gradnike Φ
Φm
θi,obr,m −θe,m
avani stavbi, TSG-1-004:

i,sos 2022
kondicionirana temperatura v sosednji stavbi ter e,m TEHNIČNA SMERNICA ENERGIJSKA UČINKOVITOST STAVB
ci v obravnavanem mesecu, Ui in Ai pa toplotne prehodnosti in površine

(6) Koeficient
no in sosednjo stavbo. Vtransmisijskih
tem primeru so izgub medgradnikov
površine stavbo in A zemljino Tabela 8.5: Vrednosti spremenljivk, ki se lahko uporabijo
i del toplotnega
Hgr,m,an se določi skladno s SIST EN ISO 13370 z upošte v izračunu koeficient transmisijskih izgub med stavbo
vanjem akumulacije toplote zemljini za vsak mesec v in zemljino.
ub med stavbo in zemljino Hgr,m,an se določi skladno s SIST EN ISO 13370 z
letu z upoštevanjem povprečnih mesečnih temperatur
zemljini za vsak mesec v letu z upoštevanjem povprečnih mesečnih
na naslednji način
ISO (dodatek
13370): C.3 v standardu SIST EN tabela B.4.,
atek C.3 v standardu SIST EN toplotna prevodnost 2
ISO 13370): l SIST EN
zemljine g (W/(m K))
Φm ISO 13370
Hgr,m,an = ,
θ̅i,an − θ̅e,an povprečna temperatura zraka
kjer pomeni: v stavbi qi,avg je povprečna tem
peratura med qi,avg,H in qi,avg,C
Φ povprečni mesečni toplotni tok, ki prehaja gradnik (W),
tni tok, _ki mprehaja gradnik (W),
θi,an povprečna letna temperatura zraka v stavbi, pri čemer periodična debelina tabela 7.,
3,2
zemljine pri prenosu d SIST EN
se v mesecih (vključno) med oktobrom in marcem (m)
toplote v letu ISO 13370
upošteva termostatirana temperatura pri ogrevanju81
(°C), a) energetsko manj zah
_ tevne stavbe: koefici
povprečnaletna
θ̅i,an θe,anpovprečna letnatemperatura
temperatura zraka
zraka v okolici
v stavbi, pri(°C).
čemer se v mesecih (vključno) med oktobrom in
ent linijskih toplotnih
marcem upošteva termostatirana temperatura pri ogrevanju (°C), 0
Opomba: Indeks an navaja, izgub za konstrukcije Yw;f
vbi,
̅θe,an pri čemer se v mesecih (vključno) medda se Hgr,m,anindoloči s pov-
oktobrom (W/(m K))
povprečna letna temperatura zraka v okolici (°C). brez robne toplotne
prečnimi(°C),
ratura pri ogrevanju letnimi temperaturami. izolacije vključen v
Opomba:
lici (°C). indeks an navaja, da se Hgr,m,an določi s povprečnimi letnimi temperaturami. DyTM
Povprečni mesečni toplotni tok skozi gradnik v stiku z
Povprečni
prečnimi mesečni
letnimi toplotni tok skozi gradnik v stiku z zemljino je enak:
temperaturami.
zemljino je enak: b) energetsko manj zah
z zemljino tevne stavbe: koefici
Φmje=enak: Ux ∙ Ax ∙ (θ̅i,an − θ̅e,an ) + P ∙ Ψwf ∙ (θi,m − θe,m ) − Hpi ∙ (θ̅ent i,an − Hpe ∙ (θ̅e,an − θe,m ),
θi,m ) +toplotnih
linijskih
poglavje
Yg,ed D,
̅ i,an − θi,m ) + Hpe ∙ (θ̅e,an − θe,m ), izgub se izračuna v (W/(m K))
− θ
kjer pomeni:
i,m e,m ) − H pi ∙ (θ SIST EN
skladu s poglavjem D Yw,f
Ux ISO 13370
kjertoplotna
pomeni:prehodnost gradbene konstrukcije v stiku z zemljino, kiv se določi skladno
standardu s točko 8.1.1 kot
SIST EN
(Ufg,sog, Ufg,sus, Ufg,b, Uwg,b), ISO 13370:
U zemljino,
toplotna ki prehodnost gradbene konstrukcije v stiku z
Aijex v stikux zpovršina se določi
gradbene skladno
konstrukcije s točko
(m2), 8.1.1 kot
P zemljino,
obseg talnekiploščese določi skladno
ali dolžina s točko 8.1.1
vkopanega zidu kot
(m),(Ufg,sog, energetsko zahtevne
SIST EN
U , U , U ), stavbe: se DyTM izračuna
wf linijska
fg,sus toplotna
fg,b wg,bprehodnost toplotnega mostu na stiku gradbene konstrukcije in zemljine ISO 10211
zidu (m), z numeričnimi orodji
Ax (W/(m
površina K)),gradbene konstrukcije (m2),
mostu
Hpi naP stiku gradbene
periodični konstrukcije
koeficient prehodain zemljine
toplote zaradi zidu
spreminjajoče temperature zraka v coni/stavbi (W/K),
obseg talne plošče ali dolžina vkopanega (m), tabela B.4.,
določi se za vsak tip gradbene konstrukcije v stiku z zemljino toplotna prevodnost
(točka 8.1.1), 2
adi linijskatemperature
Ψwfperiodični toplotna prehodnost toplotnega mostu na stiku temperature l SIST EN
Hpe spreminjajoče koeficient zraka
prehodav coni/stavbi (W/K),
toplote zaradi spreminjajoče zemljine zunanjega zraka (W/K), g (W/(m K))
ISO 13370
gradbene
e v stiku z zemljino
določi zakonstrukcije
se(točka vsak8.1.1), in zemljine
tip gradbene (W/(m K)),
konstrukcije v stiku z zemljino (točka 8.1.1).
adi spreminjajoče
Hpi periodični temperature
koeficient zunanjega
prehodazraka (W/K),
toplote zaradi spremi povprečna temperatura zraka
Če
e vizstiku
projektne
z zemljino dokumentacije
(točka 8.1.1). ni razvidno drugače, se lahko uporabijo vrednosti v stavbi qspremenljivk iz tabele
je povprečna tem 8.5.
njajoče temperature zraka v coni/stavbi (W/K), določi i,avg
Tabela
lahko8.5: Vrednosti spremenljivk, kikonstrukcije
se lahko uporabijo peratura med qi,avg,Hizgub
in qi,avg,C
se se za vsak
uporabijo tip gradbene
vrednosti spremenljivk iz tabele stiku zv zemljino
v 8.5. izračunu koeficient transmisijskih med stavbo
in zemljino. (točka 8.1.1),
abijo v izračunu koeficient transmisijskih izgub med stavbo periodična debelina tabela 7.,
3,2
Hpe periodični koeficient prehoda toplote zaradi spremi zemljine pri prenosu d SIST EN
(m)
njajoče temperature zunanjega zraka (W/K), določi toplote v letu ISO 13370
se za vsak tip gradbene konstrukcije v stiku z zemljino a) energetsko manj zah
(točka 8.1.1). tevne stavbe: koefici
ent linijskih toplotnih
Če iz projektne dokumentacije ni razvidno drugače, se 0
izgub za konstrukcije Yw;f
lahko uporabijo vrednosti spremenljivk iz tabele 8.5. (W/(m K))
brez robne toplotne
izolacije vključen v
DyTM
toplotna prevodnost zemljine lg 2 (W/(m K)) tabelamanj
b) energetsko B.4., SIST
zahEN ISO 13370
povprečna temperatura tevne stavbe: koefici
lg 2 (W/(m K))zraka v stavbi
tabela i,avg je povprečna
B.4.,SIST EN ISO 13370 ent linijskih toplotnih Yg,ed
poglavje
temperatura med i,avg,H in i,avg,C D,
rečna izgub se izračuna v (W/(m K))
periodična debelina zemljine pri prenosu toplote v SIST EN
 skladutabela
3,2 (m) s poglavjem D ISO
7. SIST EN Y13370
letu w,f
ISO 13370
v standardu SIST EN
a) energetsko
 manj zahtevne
3,2 (m) stavbe:
tabela koeficient
7. SIST EN ISO 13370 ISO 13370:
linijskih toplotnih izgub za konstrukcije brez robne w;f 0 (W/(m K))
toplotne izolacije vključen v TM energetsko zahtevne
w;f 0 (W/(m K)) stavbe: se DyTM izračuna SIST EN
b) energetsko manj zahtevne stavbe: koeficient
g,ed v skladu spoglavje
standardom ISO 10211
linijskih toplotnih izgub se izračuna skladno s W/(m K)) D, SIST EN ISO 13370
poglavjem
w,f SIST EN ISO 10211
g,ed D v standardu SIST EN ISO 13370:
W/(m K)) poglavje D, SIST EN ISO 13370
energetsko
w,f zahtevne stavbe: se TM izračuna v
poglavje D, SIST EN ISO 10211
skladu s standardom SIST EN ISO 10211
poglavje D, SIST EN ISO 10211
Tabela 8.6: Primer izračuna Hgr,an,m za tla na terenu za validacijo programske opreme (SIST EN ISO 13370, točka H.4)
dw,e(m)
(vsi sloji A P
20 °C Rsi Rse Rf,sog navpič
(m2) (m)
Tabela za prenos v TSG-1-004
nega
qi,avg,H temperatura zraka ogrevanje (°C) zidu)
dw,e
qi,avg,C temperatura zraka hlajenje (°C) 26 °C 0,17 0 2 0,5
(m) 550A 200P
Rsi Rse Rf,sog (vsi sloji
(m2) (m)
lg toplotna prevodnost zemljine 2 W/(m K) navpične
i,avg,H za prenos
Tabela temperatura
v TSG-1-004zraka ogrevanje (°C) 20 °C ga zidu)
d i,avg,C
periodičnazraka
temperatura debelina hlajenjezemljine (°C) 3,226m°C 0,17 0 2 0,5 550 200
dw,e
lPrimer:
g toplotna prevodnost zemljine
tla na terenu, neizolirana ali s celovito toplotno izolacijo 2 (W/m K) (m)
Tabela
d Tabela za prenos
za prenos v TSG-1-004
periodična v TSG-1-004
debelina zemljine 3,2 m A P
Rsi Rse Rf,sog (vsi sloji
(m2) (m)
B (m)tla na terenu, neizolirana ali s celovito toplotno izolacijo5,5 m
Primer: navpične
dw,e dw,e
i,avg,H temperatura zraka ogrevanje (°C) 20 °C ga zidu)
(m) (m)
B (m)
i,avg,C efektivna debelina
temperatura zraka hlajenje (°C)
5,5 m
26 °C 0,17
Rsi Rsi R0se Rse Rf,sog
2 Rf,sog (vsi0,5 A A 200
(vsi sloji 5502
sloji
P P
d d
Tabela f za prenos efektivna
v TSG-1-004 debelina 4,84 m navpične
navpične
(m ) (m2) (m) (m)
lfg toplotna
𝑑𝑑𝑓𝑓 = 𝑑𝑑𝑤𝑤,𝑒𝑒prevodnost
+ 𝜆𝜆𝑔𝑔 (𝑅𝑅𝑠𝑠𝑠𝑠 +zemljine 𝑅𝑅𝑓𝑓,𝑠𝑠𝑠𝑠𝑠𝑠 + 𝑅𝑅𝑠𝑠𝑠𝑠 ) (𝑚𝑚) 2 (W/m
4,84 m K)
  temperatura
temperatura zrakazraka ogrevanje ogrevanje (°C) (°C) 20 m°C
20 °C ga zidu)
ga zidu)
d i,avg,H i,avg,H periodična debelina zemljine 3,2 dw,e
i,avg,Ci,avg,C temperatura
temperatura zrakazraka hlajenje hlajenje (°C) (°C) 26 °C26 °C2 0,17 0,17 0 0 2 2 0,5
(m) 0,5 550 550 200 200
Primer:
Ufg,sog tla na terenu, neizolirana ali s celovito toplotno izolacijo0,275 W/(m K) 0,275 A P
lg lg toplotna toplotna prevodnost
prevodnost zemljine zemljine 2 (W/m2 (W/mK) K) R si R se R f,sog (vsi sloji
YU 0,1 W/(m 2 K)
(m2) (m)
B (m)
wf
d fg,sog d periodičnaperiodična debelina debelina zemljine zemljine 0,2753,2W/(m
5,5 m
m3,2 mK) navpične
i,avg,H efektivna
temperatura debelinazraka ogrevanje (°C) 20 °C 0,272 ga zidu)
dPrimer: Primer:
tla natlaterenu,
na terenu,
neizolirana
+neizolirana
(𝑅𝑅𝑠𝑠𝑠𝑠alihlajenje
s𝑅𝑅celovito
ali s celovitotoplotnotoplotno izolacijo0,1
izolacijo W/(m K)
f
periodični
𝑓𝑓 = 𝑑𝑑𝑤𝑤,𝑒𝑒 koeficient +prehoda toplote zaradi spreminjajočem°C temperature zraka v coni/stavbi
Y wf
i,avg,C
𝑑𝑑temperatura 𝜆𝜆𝑔𝑔zraka +
𝑓𝑓,𝑠𝑠𝑠𝑠𝑠𝑠(°C) 𝑅𝑅𝑠𝑠𝑠𝑠 ) (𝑚𝑚) 4,84
26 0,17 0 2 0,5 550 200
Bl(m) B (m) 𝜆𝜆𝑔𝑔 2 𝑊𝑊 5,5 m5,5 m
H0,27
plg (W/K) 𝐻𝐻toplotna
𝑝𝑝𝑝𝑝 = 𝐴𝐴 prevodnost zemljine ( ) 2 (W/m K) 165,8
Udfg,sog efektivna efektivna debelina
𝑑𝑑 √debelina
periodična𝑓𝑓debelina 𝛿𝛿 2 𝐾𝐾 0,275
3,2 W/(m
2
K) 0,275
df df (1 + zemljine ) + 1 m
𝑑𝑑𝑓𝑓 =𝑑𝑑𝑑𝑑𝑓𝑓𝑤𝑤,𝑒𝑒= 𝑑𝑑+𝑤𝑤,𝑒𝑒
𝜆𝜆𝑔𝑔+ +𝑑𝑑𝑓𝑓𝑅𝑅
(𝑅𝑅𝜆𝜆𝑠𝑠𝑠𝑠𝑔𝑔 (𝑅𝑅 + 𝑅𝑅𝑓𝑓,𝑠𝑠𝑠𝑠𝑠𝑠
+ 𝑅𝑅𝑠𝑠𝑠𝑠+) 𝑅𝑅(𝑚𝑚)𝑠𝑠𝑠𝑠 ) (𝑚𝑚) 4,84
0,1 4,84
m mK)
Primer: tla na periodični koeficient prehoda toplote zaradi spreminjajoče temperature zraka v
Ywf 𝑠𝑠𝑠𝑠𝑓𝑓,𝑠𝑠𝑠𝑠𝑠𝑠 W/(m
terenu, neizolirana ali s celovito toplotno izolacijo
0,272
coni/stavbi
UBfg,sog
(m)Ufg,sog periodični koeficient prehoda toplote zaradi spreminjajoče 5,5
0,275 0,275
W/(m K) 2 K)0,275
m temperature
W/(m
2 0,275v coni/stavbi
zraka
zunanjega zraka
HYdHpe pl
wf Y(W/K)
(W/K)
wf 𝐻𝐻
efektivna debelina
𝜆𝜆
= 0,37 ∙ 𝑃𝑃 ∙ 𝜆𝜆𝑔𝑔 ∙ ln (𝑑𝑑 ) ( 𝐾𝐾() )
𝑔𝑔 2 𝛿𝛿 𝑊𝑊 𝑊𝑊 0,1 W/(m
0,1 W/(m
K) K) 165,8 75,1
Hplf (W/K) 𝐻𝐻𝑑𝑑𝑝𝑝𝑝𝑝
𝑓𝑓 = 𝑑𝑑𝐴𝐴𝑤𝑤,𝑒𝑒𝑑𝑑 + √
𝑝𝑝𝑝𝑝 𝜆𝜆𝑔𝑔 (𝑅𝑅𝑠𝑠𝑠𝑠 + 𝑅𝑅2𝑓𝑓,𝑠𝑠𝑠𝑠𝑠𝑠 𝑓𝑓 + 𝑅𝑅𝑠𝑠𝑠𝑠 ) (𝑚𝑚) 4,84 m 0,2720,272 165,8
𝑓𝑓 𝛿𝛿 𝐾𝐾
(1 + ) + 1
periodičniperiodični koeficient
koeficient prehoda
𝑑𝑑𝑓𝑓 prehoda toplote toplote
zaradi zaradi
spreminjajoče
spreminjajoče
temperature
temperature
zrakazraka
v coni/stavbi
v coni/stavbi
Ufg,sog jan fab mar apr maj
0,275 W/(m jun 2 K) jul
0,275 avg sep okt nov dec avgan
𝜆𝜆𝑔𝑔 𝜆𝜆𝑔𝑔 2 2 𝑊𝑊 𝑊𝑊
Ljubljana
HY Hpl (W/K) 𝐻𝐻𝑝𝑝𝑝𝑝 5=
pl (W/K) 𝐻𝐻𝑝𝑝𝑝𝑝𝐴𝐴 = 𝐴𝐴 6 9 ( 12
) ( ) 17
0,1 W/(m
20
K)
23 23 19 14 9 6
165,8 165,8 9,9
wf periodični 𝑑𝑑koeficient
𝑓𝑓 √𝑑𝑑𝑓𝑓 √ prehoda 𝛿𝛿 2 𝛿𝛿 2toplote 𝐾𝐾 zaradi𝐾𝐾 spreminjajoče temperature zunanjega zraka
 (°C) 20 20(1 + (1 +) 20 + )1 + 1 20 20 26 26 26 26 20 20 20
Hi,mpe (W/K) 𝑑𝑑𝑓𝑓 𝛿𝛿𝑑𝑑𝑓𝑓 𝑊𝑊 0,272 75,1
periodični
𝐻𝐻 𝑝𝑝𝑝𝑝 = 0,37koeficient
periodični
mesečni
∙ koeficient
toplotni
𝑃𝑃 ∙ 𝜆𝜆𝑔𝑔 ∙ ln (𝑑𝑑 prehoda
tok prehoda 𝑓𝑓
) ( 𝐾𝐾 ) toplote zaradi spreminjajoče temperature zunanjega
toplote zaradi spreminjajoče temperature zraka v coni/stavbi
Hpe zraka
periodični
𝐻𝐻𝑝𝑝𝑝𝑝 periodični
𝜆𝜆𝑔𝑔
= 𝐴𝐴 koeficient koeficient 2 prehoda
prehoda toplote 𝑊𝑊 zaradi
( toplote zaradi
spreminjajoče
spreminjajoče
temperature
temperature
zunanjega
zunanjegazrakazraka 75,1 165,8 Stran 18 od 4
H(W/K)
pl (W/K)
Hpe (W/K) Hpe (W/K) jan 𝑑𝑑𝑓𝑓 fab √ 𝛿𝛿 mar 2
𝛿𝛿 𝛿𝛿 𝑊𝑊 𝐾𝐾𝑊𝑊
)
apr maj jun jul avg sep okt nov dec 75,1 avgan
75,1
𝐻𝐻𝑝𝑝𝑝𝑝 5= 𝐻𝐻𝑝𝑝𝑝𝑝
0,37 = 0,37
∙ 𝑃𝑃6∙(1∙𝜆𝜆𝑔𝑔𝑃𝑃+ ∙∙ln
𝜆𝜆𝑔𝑔()∙𝑑𝑑9ln)+(𝑑𝑑(1𝐾𝐾) ) ( 12 ) 17 20 23 23 19 14 9 6 9,9
Ljubljana 𝑑𝑑𝑓𝑓 𝑓𝑓 𝑓𝑓 𝐾𝐾
i,m (°C) 20 20 20 20 20 26 26 26 26 20 20 20
jan jan fab fab mar mar apr apr maj maj jun jun jul jul avg avg sep sep okt okt nov nov dec dec avganavgan
periodični
mesečni koeficient
toplotni tok prehoda toplote zaradi spreminjajoče temperature zunanjega zraka
5 5 6 6 9𝛿𝛿 9 𝑊𝑊 12 12 17 17 20 20 23 23 23 23 19 19
Ljubljana
Ljubljana
Hpe (W/K)
𝐻𝐻jan fab mar apr
𝑝𝑝𝑝𝑝 = 0,37 ∙ 𝑃𝑃 ∙ 𝜆𝜆𝑔𝑔 ∙ ln (𝑑𝑑 ) ( 𝐾𝐾 )
maj jun jul avg sep okt14 14nov 9 9dec 75,1
6 6 9,9 9,9
avgStran
an
18 od 4
i,m (°C)
i,m (°C) 20 20 20 20 20 𝑓𝑓 20 20 20 20 20 26 26 26 26 26 26 26 26 20 20 20 20 20 20
Ljubljana 5mesečni
mesečni 6 tok tok9
toplotni
toplotni 12 17 20 23 23 19 14 9 6 9,9
jan fab mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec avgan
qi,m (°C)
Ljubljana 205 206 209 2012 2017 2620 2623 26 23 26 19 20 14 20 9 20 6 Stran 18 od184
Stran
9,9
i,m (°C) 20 20 20 20 20 26 26 26 26 20 20 20
mesečni toplotni tok
Fm (W) jan fab mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Stran 18 od 4
2867 2681 2124 1566 638 651 94 94 837 1195 2124 2681
Hgr,an,m
jan fab mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
(W/K)
219 205 162 120 49 50 7 7 64 91 162 205

5 6 9 12 17 20 23 23 19 14
jun jul avg sep okt dovedenega
nov zraka avg,an
dec določi skladno s točko 6. 9 6 9,9
20 20 20 20 20 26 26 26 26 20 20 20
20 23 23 19 14 9 6 9,9
26 TSG-1-004:
26 26 26
(9) 20 Količina20
zraka,20
ki prehaja v stavbo zaradi netesnega ovoja stavbe z vdorom (infiltracijo), se določi skladno
jan fab 2022
mar apr s točko
maj K.5 jun jul avg TEHNIČNA SMERNICA ENERGIJSKA UČINKOVITOST STAVB
v standardu SIST ENsepISO 52019-2okt nov dec
z upoštevanjem neprekinjenega delovanja mehanskega
2867 2681 2124 1566 638 651 94 94 837 1195 2124 2681
jun jul avg sep prezračevalnega
okt nov sistema
dec na naslednji način:
6517) Pri 94nestacionarnem
94 837 modeliranju
1195 2124 se upoštevajo
2681 vsi sloji prezračevalnega sistema na naslednji način:
K) jan fab mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
gradbene konstrukcije •
v 49 za stavbe
stiku z zemljino,z mehanskim
ki jim dodamoprezračevanjem: - za stavbe z mehanskim prezračevanjem:
219 205 162 120 50 7 7 64 91 162 205
jun sloj
jul zemljine
avg debeline
sep 0,5
okt m innov
fiktivnidecupor skladno z V∙n50 ∙e
50 7
dodatkom
Pri nestacionarnem
7 64
F v standardu
modeliranju
91 162
SIST EN ISO
se upoštevajo
205
vsi 13370.
sloji gradbene konstrukcije V̇inf = v stiku 2,
f V̇dovz−Vzemljino,
̇
odv
ki jim
1+ [ ]
sloj zemljine
oštevajo debeline
vsi Koeficient
sloji gradbene0,5 m in fiktivni upor
konstrukcije v stikuskladno
z izgubz dodatkom
zemljino, ki jim Fsev standardu SIST EN ISO
e V∙n 50 13370.
(8) prezračevalnih toplotnih Hve (W/K)
upor skladno
Koeficient z dodatkom
prezračevalnih Fsvtočko
standardu SIST
Hve EN ISO 13370. kjer pomeni:
določi skladnotoplotnih kjer8izgub
pomeni:
v standardu (W/K) se
SIST določi
EN ISOskladno
13789 s točko . 8 v standardu SIST EN ISO
a naslednji
ub Hve (W/K)na način:
senaslednji
določi skladnonačin:sVtočko V količina odvedenega zraka s sistemom mehanskega
̇ odv 8količina
v standardu SIST EN zraka
odvedenega ISO sistemom odv
za stavbe z mehanskim enakotlačnim prezračevanjem z vračanjem stoplote mehanskega
(dovodom
prezračevanja
prezračevanja
in odvodom
(m 3
/h).
(m3/h). Koeficienta vpliva vetra e in f
Koeficienta vpliva vetra e in f sta
- za stavbe z mehanskim enakotlačnim sta skladno sprezračevanjem
tabelo K.4 v standardu SIST EN ISO 52019-2 navedena v tabeli 8.7.
zraka):
rezračevanjemz zvračanjem
vračanjemtoplote toplote(dovodom
(dovodom in in odvodom skladno s tabelo K.4 v standardu SIST EN ISO 52019-2
odvodom zraka):
. . navedena v tabeli 8.8.
Hve = ρa ∙ cp,a ∙ (V́inf +Tabela (1 − η8.7: Koeficienta
́ vpliva vetra
́
hr ) ∙ Vdov ) ≅ 0,33 ∙ (Vinf + (1 − ηhr ) ∙ Vdov ),
́
. .
ηhr ) ∙ V́dov ) ≅ 0,33 ∙ (V́inf + (1 − ηhr ) ∙ V́dov ), Tabela 8.8: Koeficienta vpliva vetra Več fasad Ena fasada
pomeni: izpostavljeni izpostavljen
kjer pomeni:
gostota zraka (kg/m3) in cp,a specifična toplota zraka (Wh/(kg K)); Več fasad hEna vetru fasa a vetru
količina
ρa gostota
ifična toplota zraka, ki prehaja
zraka (kg/m
zraka (Wh/(kg v stavbo
Stavbe zaradi
na vdora
odprtem
K)); ) in cp,a specifična toplota zraka
3 (infiltracije)
podeželju, (m
visoke3
/h);
stavbe v centrih mest izposta da
0,1 izpo 0,03
učinek
o zaradi vdora vračanja
(Wh/(kg toplote
K)); (m /h);
(infiltracije) 3 (-); učinek
Stavbe vračanja
na podeželjutoplote
z se
drevesiprivzame
ali in
stavbe, je
ki enak
so projektirani
obkrožene s vrednosti.
stavbami, vljenih stavljena
0,07 0,02
Če . podatka ni mogoče pridobiti predmestja iz projektne dokumentacije ali za obstoječe stavbe, se lahko vetru vetru
k vračanja
Vinf toplote
količinasezraka,
privzame in je enak
ki prehaja projektirani
v stavbo zaradivrednosti.
vdora (infil
uporabijodokumentacije
iz projektne naslednje vrednosti skladno
Stavbe v mestihs tabelo B.6 v standardu
povprečne SISTStavbe
višine, stavbe EN 16798-5-1
v gozdovih (izvleček
na odprtem potabela 0,04 0,01
8.7); tracije) (m3/h); ali za obstoječe stavbe, se lahko
adno s tabelo B.6 v standardu SIST EN 16798-5-1 (izvleček tabela deželju, visoke stavbe v 0,1 0,03
ηhr učinek
količina vračanjazraka
dovedenega toplote (-); učinek
s sistemom vračanja toplote
mehanskega se
prezračevanja (m3/h); količina dovedenega f
v centrih mest
zraka, privzame
načrtovana in zaje enak
redčenje projektirani
Vse 3stavbe vrednosti.
onesnažil v Če podatka
coni/stavbi, ki se določi skladno s točko 6. 15 20
mom mehanskega prezračevanja (m /h); količina dovedenega Stavbe na podeželju z
ni mogoče pridobiti iz projektne
esnažil v coni/stavbi, ki se določi skladno s točko 6. dokumentacije ali za
8.7: Referenčne vrednosti
obstoječe stavbe,učinkovitosti
se lahko uporabijovračanja naslednje
toplote privredno
prezračevanju drevesi
gledealinastavbe, ki so
vrsto prenosnika 0,07 0,02
sti skladno s tabelo(10) B.6 v gledestandardu
Za mehansko SISTprenosnika
prezračevanje obkrožene s stavbami,
EN 16798-5-1 z dovodom zraka se v enačbi za določitev V̇inf upošteva V̇odv = 0, za
i vračanja toplote pri prezračevanju na vrsto
(izvleček tabela 8.7);mehansko prezračevanje z odvodom zraka predmestja
pa V̇dov = 0.
. Stavbe v mestih povprečne
04:2022Vdov količina dovedenega (11)zrakaHibridno
s sistemom mehanskega
prezračevanje se pri določitvi Hve pri stacionarnem 83 modeliranju 0,04ne upošteva. 0,01
prezračevanja (m3(12) /h); količina dovedenega zraka, višine, stavbe v gozdovih
Koeficienti transmisijskih83 in ventilacijskih toplotnih izgub Htr in Hgr,m,an ter Hve so informativni kazalniki
načrtovana za redčenje energijske onesnažil v coni/stavbi,
učinkovitosti energetskoki semanj zahtevne in zahtevne stavbe, torej so brez opredeljenih minimalnih
določi skladno s točko zahtev.6. f
Vse stavbe 15 20
Tabela 8.7: Referenčne vrednosti učinkovitosti
8.1.12 vračanja
Potrebna toplota za ogrevanje stavbe
toplote pri prezračevanju Poleg gledekazalnikov, na vrsto prenosnika
ki so navedeni v točkah (10) Za
od 8.1.1mehansko
do 8.1.11, prezračevanje
med z dovodom učinkovitosti
zraka se v stavbe za
. kazalnike energijske
.
toplote enačbi
področje gradbene fizike (tabela 8.1) uvrščamo tudi kazalnike, ki navajajo za določitev V inf
upošteva V
rabo energije
odv.
=0 za mehansko
in so pretežno povezani
prezračevanje z odvodom zraka pa Vdov=0.
Rota
Križni Proti cijski Črpalni (11) Hibridno prezračevanje se pri določitvi Hve pri stacio
Rotacij
TSG-1-004:2022 narnem modeliranju ne upošteva. 84
Učinek lamelni točni higro sistem s
ski
vračanja pre pre skopski pre-
pre- (12) Koeficienti transmisijskih in ventilacijskih toplotnih
toplote nosnik nosnik pre nosniki
nosnik izgub Htr in Hgr,m,an ter Hve so informativni kazalniki
toplote toplote nosnik toplote
energijske učinkovitosti energetsko manj zahtevne in
toplote
zahtevne stavbe, torej so brez opredeljenih minimalnih
hhr,ref 0,6 0,85 0,69 0,67 0,71 zahtev.
- za stavbe z nadtlačnim mehanskim prezračevanjem 8.1.12

(prisilnim dovodom zraka) ali podtlačnim mehanskim Potrebna toplota za ogrevanje stavbe
prezračevanjem (prisilnim odvodom zraka) se Hve Poleg kazalnikov, ki so navedeni v točkah od 8.1.1 do 8.1.11,
določi na enak način kot za mehansko prezračevanje med kazalnike energijske učinkovitosti stavbe za področje
z vračanjem toplote, pri čemer je ηrec = 0, gradbene fizike (tabela 8.1) uvrščamo tudi kazalnike, ki
- upošteva se, da sistem mehanskega prezračevanja navajajo rabo energije in so pretežno povezani z lastnost
deluje brez prekinitev (β= 1, točka K.5 v standardu mi toplotnega ovoja stavbe. Način in pogoji za določitev
SIST EN ISO 52019-2), potrebne toplote za ogrevanje so navedeni v točki 8.2.1.
- za delujoče stanovanjske energetsko manj zahtevne
8.1.12.1
stavbe z naravnim prezračevanjem se količina dove
Specifična potrebna toplota za ogrevanje energetsko manj
denega zraka določi skladno s točko 6.
zahtevne stavbe
(9) Količina zraka, ki prehaja v stavbo zaradi netesnega
ovoja stavbe z vdorom (infiltracijo), se določi skladno (1) Specifična potrebna toplota na leto za ogrevanje
s točko K.5 v standardu SIST EN ISO 52019-2 z upo stanovanjskih in nestanovanjskih energetsko manj
števanjem neprekinjenega delovanja mehanskega zahtevnih stavb Q'H,nd,an (kWh/(m2 an)) se določi kot

ga ovoja stavbe. Način in pogoji za določitev potrebne toplote za ogrevanje so navedeni v
vsota potrebne toplote vseh energetskih con v stavbi sko zahtevne stavbe je kazalnik energijske učinkovitosti
ecifična potrebna toplota na enoto kondicionirane
za ogrevanje energetsko površine manjstavbe Ause. V izkazu
zahtevne stavbe stavbe brez omejitev (informativni kazalnik). V izkazu
o energijski učinkovitosti stavbe za področje gradbene in tehničnem poročilu se ločeno navede za vsako od
trebna toplota na leto za ogrevanje stanovanjskih in nestanovanjskih energetsko manj
fizike se Q'H,nd,an navede za vse energetske cone in stavbo. energetskih con in stavbo.
oplotnega
,an (kWh/(m ovoja
2
an))stavbe.
se določi Način kotinvsota pogoji za določitev
potrebne toplotepotrebne toplote za ogrevanje
vseh energetskih con v stavbi so navedeni
na v
površine stavbe A(2) . V izkazu o energijski učinkovitosti
use Specifična potrebna toplota za ogrevanje Q' stavbe za področje gradbene 8.1.13
fizike
H,nd,an
vse energetske cone inenergetsko stavbo. Razmernik potrebne toplote za ogrevanje in potrebnega
12.1 Specifična potrebna toplotamanj zahtevneenergetsko
za ogrevanje stavbe ne sme manjpresegati
zahtevne stavbe
ovoja stavbe. Način
trebna toplota za ogrevanje in pogoji
korigirane za določitev
Q'H,nd,an specifične potrebne
energetsko dovoljene toplote
manj zahtevne za
potrebne ogrevanjetoplote
stavbe so
ne smenavedeni hladu
za presegati v za hlajenje energetsko zahtevne stavbe
ična potrebna toplota na leto za ogrevanje stanovanjskih in nestanovanjskih energetsko manj
dovoljene potrebne 2toplote
vb Q'H,nd,an (kWh/(m an)) ogrevanje
se določi stavbe
za ogrevanje
kot vsotaQ'
stavbe
potrebne
H,nd,dov,kor,an
: toplote
Q'H,nd,dov,kor,an :
vseh energetskih (1) conRazmernika
v stavbi na potrebne toplote za ogrevanje Hnd (-) in
fična
onirane potrebna
površinetoplotastavbe Aza ogrevanje
. V izkazu o energetsko
energijski manj
učinkovitosti zahtevnestavbe stavbe
za področje gradbene
potrebne fizike
odvedene toplote za hlajenje Cnd (-) energetsko
Q′H,nd,anuse≤ Q′H,nd,dov,kor,an,
vede za vse energetske cone in stavbo.
bna toplota na leto za ogrevanje stanovanjskih in nestanovanjskih energetsko manjzahtevne stavbe morata biti manjša od dovoljenega
(kWh/(m
ična potrebna
2
an)) se kjer pomeni:
določi
toplota zakot vsota potrebne
ogrevanje Q'H,nd,an (1) toplote
energetsko vsehmanj
Razmernika energetskih
zahtevnecon
potrebne v stavbi
toplote
stavbe ne na
zasme razmerja
ogrevanje
presegati HHndnd,dov
(-) inin potrebne
Cnd,dov, kotodvedene
je določeno v tabeli
toplote 7v
za hlajenje Cn
vršine stavbe
ana specifična
ecifične dovoljene A . V
potrebna izkazu
use potrebne o
toplotaenergijski
toplote učinkovitosti
za ogrevanje energetsko
za ogrevanje obravnavanestavbe
zahtevne za področje
stavbe
manj zahtevne
stavbe Q'H,nd,dov,kor,an : gradbene
morata biti fizike
manjša
stavbe na leto pravilniku.
od dovoljenega razmerja H nd,dov in C nd,dov , kot je določeno v ta
energetske cone inQ'stavbo. izračunana 7 v specifična
pravilniku. potrebna toplota za
m an)),
2 H,nd,an
a dovoljena korigirana Q′H,nd,an

potrebna ogrevanje
toplota za(2)obravnavane
≤ Q′H,nd,dov,kor,an
ogrevanje , manjmanj zahtevne
zahtevne stavbe
stavbe na leto(2) Razmernika sta določena kot razmerje potrebne toplote
bna toplota za ogrevanje Q' H,nd,an energetsko
na leto (kWh/(m manj zahtevne
2Razmernika
an)), stavbe
sta ne
določena smekot presegati
razmerje potrebne toplote za ogrevanje in potrebne odvedene toplot
m 2
an)).potrebne toplote za ogrevanje stavbe za ogrevanje in potrebne odvedene toplote za hlajenje
oljene Q' obravnavane
hlajenje : in referenčne stavbe:
(1) H,nd,dov,kor,an
Razmernika potrebne toplote za ogrevanje obravnavane Hnd (-) in in
referenčne
potrebnestavbe: odvedene toplote za hlajenje Cn
letno specifičnoQ'potrebno toploto
največja zadovoljena
ogrevanje
energetsko korigirana
energetsko
zahtevne potrebna toplota
manjmorata
stavbe zahtevne stavbeod dovoljenega razmerja H
biti manjša
izračunana specifična ′ potrebna
H,nd,dov,kor,an
′ toplota za ogrevanje obravnavane manj zahtevne stavbe na leto nd,dov in Cnd,dov, kot je določeno v ta
na z enačbo: Q H,nd,an ≤ Q H,nd,dov,kor,an za ogrevanje , manj zahtevne stavbe na leto Hnd = Q H,nd,an ≤ Hnd,dov,
Q
(kWh/(m2 an)), 7 v pravilniku. H,nd,ref,an
največja dovoljena korigirana (kWh/(m
potrebna
2
′ toplota
an)). za ogrevanje manj zahtevne stavbe na leto
Q ′
2 H,nd,dov,kor,an
= X H,nd ∙ Q H,nd,dov,an (2) , Razmernika sta določena kot razmerje kjer pomeni:potrebne toplote za ogrevanje in potrebne odvedene toplot
(kWh/(m
specifična an)). potrebna toplota za ogrevanje kjer pomeni: manj zahtevne stavbe na leto
obravnavane
Korigirano dovoljeno hlajenje
letno obravnavane
specifično potrebno in referenčne
toploto za stavbe:
QH,nd,an potrebna toplota za ogrevanje stavbe na leto (kWh/an),
an)),
i faktor potrebne
ovoljeno toplote
ogrevanje
letno specifično zapotrebno
ogrevanje
energetsko in jemanj
toploto določen v tabelistavbe
zazahtevne
ogrevanje 4 energetsko
pravilnika glede QH,nd,an
manjnazahtevne
Q'H,nd,dov,kor,an to, ali je stavbe
potrebna toplota za ogrevanje stavbe na leto
Q H,nd,ref,an potrebna toplota za ogrevanje referenčne
QH,nd,anstavbe na leto (kWh/an),
ovoljena
nova
e izračuna korigirana
ali rekonstruirana,
z enačbo: potrebnajavna toplota
ali
se izračuna z enačbo: H za
energetsko ogrevanje obnovljena.manj zahtevne
Dovoljena stavbe na
specifična leto
potrebna
H = (kWh/an), ≤ Hnd,dov , (-).
dovoljeni razmernik potrebnendtoplote za ogrevanje
QH,nd,ref,an stavbe
an)).
energetsko manj zahtevne stavbe na leto Q'nd,dov H,nd,dov,an je:
Q′H,nd,dov,kor,an ∙ Q′ , QH,nd,ref,anQ potrebna toplota za ogrevanje referenčne stavbe
tno specifično potrebno toploto=zaX H,nd ogrevanje
kjerH,nd,dov,an
pomeni:energetsko manj zahtevne stavbe Cnd = Q C,nd,an Cnd,dov,
kWh na leto≤(kWh/an),
z enačbo: Q′H,nd,dov,an = 25 Q potrebna toplota za ogrevanje stavbe na leto (kWh/an),
C,nd,ref,an
orekcijski faktor potrebne toplote kjer je X korekcijski
H,nd za ogrevanje
faktor
H,nd,an
potrebne toplote za
m anin je določen v tabeli 4 pravilnika glede na to, ali je
2 ogre
QH,nd,ref,an potrebna toplota za ogrevanje referenčne stavbe na leto potrebne
(kWh/an),toplote za ogrevanje
stavba Q nova
′ vanje
ali rekonstruirana,
= X in je določen
javna
∙ Q v tabeli
′ ali energetsko
kjer , pomeni:4 obnovljena.
pravilnika glede Dovoljena ali Hnd,dov
na to,specifična dovoljeni
potrebna razmernik
ede dovoljene specifične letne potrebne H
toplote zaali dovoljeni
ogrevanje razmernik potrebne toplote za ogrevanje
stavbestavbe stavbe (-).
(-). na leto (kWh/an),
je: energetsko javnamanj zahtevne
H,nd,dov,kor,an H,nd H,nd,dov,an nd,dov
evanje energetsko manj je obravnavana
zahtevne stavba
stavbe na nova
leto
QC,nd,an Q' rekonstruirana,
H,nd,dov,anpotrebna odvedena ali toplota za hlajenje
olniti kljub upoštevanju najboljših tržnih tehnologij in bi bilo treba spremeniti arhitekturno
ktor potrebne toplote za energetsko
ogrevanjeobnovljena.in je določen Dovoljena
QC,nd,ref,an v tabeli 4specifična
potrebna potrebna
pravilnikaodvedena
glede na to, toplota
ali je za hlajenje
QC,nd,an referenčne stavbe na leto (kWh/an),
porabiti stroškovno neučinkovite
a ali rekonstruirana, javna toplota za
tehnične
′ ogrevanje
ali energetsko Cnd,dovukrepe,
energetsko
obnovljena.
kWh se
manj
specifična
dovoljeni
Dovoljena zahtevne
potrebna potrebne
razmernik
specifična stavbe
potrebna
Cnd
toplota =za odvedene ≤ Cnd,dov
QC,nd,ref,an toplote za, hlajenje (-).
remeni v informativni kazalnik.H,nd,dov,an Q =
Posledično se pri 25 2določitvi potrebne specifične celotne
rgetsko manj zahtevnena leto Q'
stavbe je:(2) m
na leto Q'H,nd,dov,an an
je:Metoda kjer pomeni:
delovanje TSS EPtot,an upoštevaH,nd,dov,an kompenzacijskikjer pomeni: faktor YinH,ndrobni pogoji za
primarne določitev
energije, kotpotrebne
je letne toplote za ogrevanje QH,nd,an in odvedene toplot
hteve gledeZdovoljene specifične letne potrebne hlajenje Q
toploteseza obravnavane
ogrevanje energetsko
da energetsko zahtevne
manj stavbe ter vrednosti za referenčno stavbo QH,nd,ref,an in
pravilnika. upoštevanjem kompenzacijskega kWhQ faktorja
C,nd,an
C,nd,an zagotovi,
potrebna bodo vplivi
odvedena toplota za zahtevne
stavbe
QC,nd,an hlajenje
potrebna stavbe na leto (kWh/an),
odvedena toplota za hlajenje stavbe na
goče
potrebni izpolniti
toplotikljubzaQ upoštevanju
′
ogrevanje =najboljših Q
tržnih so
tehnologijnavedeni in bi v točki
bilo treba8.2.1.2 in
spremeniti 8.2.1.3.
arhitekturno
H,nd,dov,an manjši, 25 saj bo v tem primeru dovoljena potrebna skupna
C,nd,ref,an
2 Q C,nd,ref,an potrebna
m an tehnične ukrepe, se specifična potrebna toplota za odvedena toplota za hlajenje
leto referenčne
(kWh/an), stavbe na leto (kWh/an),
be ali uporabiti
delovanje TSS v stavbistroškovno
manjša.neučinkoviteC (3)nd,dov Če se dovoljeni
energijska razmernik
učinkovitost potrebne
energetsko odvedene
zahtevne toplote za
stanovanjske hlajenje
stavbe(-). dokazuje s stacionarnim
spremeni v informativni kazalnik. Posledično se pri določitvi potrebne specifične
QC,nd,ref,an celotne
potrebna
letne odvedena
toplote zatoplota za hlajenje
QH,nd,an inreferenčne
dovoljene
H,nd,an
bni pogoji zaspecifične
določitev letne potrebne potrebne toplote
letne toplote modeliranjem,
za ogrevanje
za ogrevanje moraQ obravnavana
energetsko
H,nd,an so
manj
navedeni stavba
zahtevne
v točkiizpolnjevati zahteve iz prvega odstavka te točke.
ergije za delovanje (3) TSS Če E zahteve glede
upošteva (2)
dovoljene
kompenzacijski Metoda
specifične in robni
faktor letne Ypogoji
potrebne za določitev
primarne potrebne
energije, kot je ogrevanje odvedene toplot
ti kljub upoštevanju najboljših tržnih tehnologij
Ptot,an
hlajenje in biQbilo treba spremeniti
obravnavane
H,nd arhitekturno
energetsko stavbe na leto (kWh/an),
tabeli 4 pravilnika.neučinkovite
abiti stroškovno toplote zatehnične
Z upoštevanjem ogrevanje energetsko
kompenzacijskega
8.2
ukrepe, manj zahtevne
faktorja
C,nd,an
Potrebna
se specifična se zagotovi,
energija
potrebna stavbe za bodozavplivi stavbebivalnega ugodja v notranjemQokolju
zahtevne
da zagotavljanje
toplota
stavbe ter vrednosti za referenčno stavbo H,nd,ref,an in
b Specifična potrebna toplota za ogrevanje Q so

energetskonavedeni v
zahtevnetočki 8.2.1.2
stavbe in 8.2.1.3.
eni višji potrebni
v informativni toploti ni za
kazalnik. mogoče
ogrevanje izpolniti
Posledično sekljub
manjši, prisaj upoštevanju
C,nd,ref,an bo v tem
določitvi najboljših
primeru
potrebne tržnih celotne
dovoljena
specifične potrebna
Cnd,dov skupna dovoljeni razmernik potrebne odvedene toplote
rgija za delovanje TSS v stavbi
tehnologij manjša. in bi biloPotrebno
(3) treba Če energijo
spremeniti
se energijska za arhitekturno
zagotavljanje
učinkovitost bivalnega
energetsko ugodja
zahtevnes TSSstanovanjske
opredeljujejo lastnosti
stavbe ovojas stacionarnim
dokazuje stavbe ter fiziolo
elovanje
oplota za TSS EPtot,anQ'upošteva
ogrevanje kompenzacijski faktor YH,ndkazalnik
H,nd,an energetsko zahtevne stavbe je
primarne energije,
energijske kot je
učinkovitosti za hlajenje (-).
potrebe
modeliranjem, in navade uporabnikov
moraločeno obravnavana stavb. Potrebna energija se navaja za energetsko manj zahtevne in energe
vilnika.
da in robniZ upoštevanjem
(informativni pogoji zasnovo
za določitev
kazalnik). V izkazu stavbe
kompenzacijskega
potrebne aliletne
in tehničnem uporabiti
faktorja
toplote stroškovno
se
poročiluzazagotovi,
ogrevanje neučinkovite
daQbodo sostavba
vpliviza stavbe
navedeni izpolnjevati
vodtočki zahteve iz prvega odstavka te točke.
zahtevne stavbe se navede
v obsegu inH,nd,an z metodami, vsakokot je navedeno v tabelah 8.8 in 8.9.
(2) Metoda in robni pogoji za določitev potrebne letne V izračunih se upoštevajo zun
ebni toploti za ogrevanje
avbo. tehnične manjši, ukrepe,
saj bose specifična
v tem primerupotrebna dovoljenatoplota potrebna za skupna
klimatski
8.2 pogoji,
Potrebna ki so navedeni
energija v točki 5, robni
za zagotavljanje parametri
toplote za bivalnega notranjega
ogrevanje Qugodja okolja, ki so navedeni
v notranjem
in odvedene v točki
toplote 6,
okolju
za in notr
ovanje TSS v stavbi manjša. ogrevanje Q'H,nd,an spremeni v informativni kazalnik. H,nd,an
12.2 Specifična potrebna toplota zabremena,
ogrevanje ki so opredeljena
energetsko v točki 7.stavbe
zahtevne Potrebna energija se določi po metodi
hlajenje QC,nd,an obravnavane energetsko zahtevne vgrajenih sistemov, torej se
pogoji za določitev potrebne Posledično letnese pri določitvi
toplote za
Potrebno potrebne
ogrevanje Q
energijo specifične
za so celotne
navedeni
zagotavljanje
energije določi za TSS, ki so v stavbi vgrajeni.
H,nd,an v točki
bivalnega ugodja s TSS opredeljujejo lastnosti ovoja stavbe ter fiziolo
trebna toplota za ogrevanje primarne Q'H,nd,an energetsko
energije zahtevne
za delovanje stavbe je kazalnik
TSS uporabnikov
EPtot,an upošteva energijske stavbe ter vrednosti za referenčno stavbo QH,nd,ref,an in
učinkovitosti
potrebe in navade stavb. Potrebna energija se navaja za energetsko manj zahtevne in energe
omejitev (informativni kompenzacijski kazalnik). V izkazu faktorin tehničnem
YH,nd poročilu
primarne seinločeno
energije, navede Qje
za vsako ki so
odnavedeni v točki 8.2.1.2
8.9. V in za8.2.1.3.
Razmernik
pecifična potrebne
potrebna toplota toplote za ogrevanje
za ogrevanje
zahtevne
Tabela in stavbe
8.8:
energetsko
Obseg
potrebnega v in
obsegu
zahtevne
metode
hladu
stavbe zakot
zdoločitve
metodami,
hlajenje kot
kazalnikov, navedeno
C,nd,ref,an navajajov tabelah
potrebno 8.8 in
energijo izračunih se upoštevajo
zagotavljanje kakovosti zun
on in stavbo. je opredeljen v tabeliklimatski4
notranjega pravilnika.
pogoji,
okolja. kiZso upoštevanjem
navedeni v točki 5, robni parametri notranjega okolja, ki so navedeni v točki 6, in notr
o zahtevne stavbe (3) Če se energijska učinkovitost energetsko zahtevne
ota za ogrevanje Q'H,nd,ankompenzacijskega energetsko zahtevne faktorja
stavbeseje
bremena, kizagotovi,
kazalnik
so opredeljena da bodo
energijske vplivi
učinkovitosti
v točki 7. Potrebna energija se določi po metodi vgrajenih sistemov, torej se
stanovanjskeZa stavbe
nove,dokazuje
rekonstruirane s stacionarnim modeli
stavbe, energetsko
formativni kazalnik). Vstavbe izkazunainokolje tehničnem
kljub energijeporočilu
višji določi
potrebni se za ločeno
TSS, kiza
toploti navede
so v stavbi
ogrevanje za vsako
vgrajeni.od
ranjem, moraprenovljeneobravnavana stavba izpolnjevati
stavbe in pri vzdrževanju zahteve
stavb
o. manjši, saj bo v tem primeru dovoljena potrebna skupna
Tabela 8.8: Obseg in metode določitve iz
kazalnikov,prvega ki odstavka
navajajo te točke.
potrebno energijo za zagotavljanje kakovosti
13 Razmernik primarna potrebneenergija toploteza zadelovanje
ogrevanjeTSS in vpotrebnega
stavbi manjša. hladu za hlajenje
Potrebna
notranjega energija
okolja. za zagotavljanje pogojev
85 energetsko
rgetsko zahtevne stavbe 8.2 POTREBNA ENERGIJA ZA ZAGOTAVLJANJE BIVALNEGA
energetsko manj zahtevne stavbe
zahtevne stavbe
(4) Metoda in robni pogoji za določitev notranjega
potrebne okolja
letne UGODJA V NOTRANJEM OKOLJU
Za nove, rekonstruirane stavbe, energetsko
Razmernik potrebne toplote toploteza zaogrevanje
ogrevanjeQin H,nd,an
so navedeni
potrebnega v točki
hladu za 8.2.1.
hlajenje prenovljene stavbe inbivalnega
pri vzdrževanju stavb
nestacionarno
Potrebno energijo za zagotavljanje
stacionarno modeliranje ugodja s
htevne stavbe 8.1.12.2 modeliranje
TSS opredeljujejo lastnosti ovoja stavbe ter fiziološke energetsko
22 Specifična potrebna toplota Potrebnaza ogrevanje
energija zaenergetskozagotavljanje pogojev 85 energetsko manj zahtevne stavbe
potrebe
Q in navade uporabnikov stavb. Potrebnazahtevne energija stavbe
zahtevne stavbe Potrebna toplota za
notranjega okolja H,nd
1
ogrevanje se navaja za energetsko manj da zahtevne in energetsko da
Specifična potrebna toplota za ogrevanje Q'H,nd,an energet (kWh/an)
zahtevne stavbe v obsegu in z metodami, kot je navedeno nestacionarno
Potrebna odvedena toplota 85 QC,nd stacionarno modeliranje
2 da modeliranje
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO za ZA hlajenje
OKOLJE IN PROSTOR (kWh/an) 67 od 141da
Potrebna toplota za QH,nd
1 da da
v tabelah 8.9 in 8.10. V izračunih se upoštevajo zunanji

klimatski pogoji, ki so navedeni v točki 5, robni parametri
notranjega okolja, ki so navedeni v točki 6, in notranja
bremena, ki so opredeljena v točki 7. Potrebna energija
se določi po metodi vgrajenih sistemov, torej se raba
energije določi za TSS, ki so v stavbi vgrajeni.
Tabela 8.9: Obseg in metode določitve kazalnikov, ki

navajajo potrebno energijo za zagotavljanje kakovosti
notranjega okolja
Za nove, rekonstruirane stavbe, celovito energet-

sko prenovljene stavbe in pri vzdrževanju stavb
Potrebna energija za zagotavljanje energetsko manj energetsko
pogojev notranjega okolja1 ahtevne stavbe zahtevne stavbe
stacionarno nestacionarno
modeliranje modeliranje
QH,nd
1 potrebna toplota za ogrevanje da da
(kWh/an)
QH,nd
2 potrebna toplota za hlajenje da da
(kWh/an)
QW,nd
3 potrebna toplota za pripravo TSV da da
(kWh/an)
QHU,nd
4 potrebna energija za vlaženje zraka ne2 da
(kWh/an)
potrebna energija za razvlaževanje QDHU,nd
5 ne2 da
zraka (kWh/an)
Legenda:
ne - se ne preverja kazalnik brez omejitev (informativni kazalnik)
1
Za vsako energetsko cono in stavbo v celoti.
2
Da, za energetsko zahtevne stavbe v prehodnem obdobju.

8.2.1 Potrebna dovedena toplota za ogrevanje in od-

vedena toplota za hlajenje stavbe
Potrebna toplota za ogrevanje in potrebna odvedena

toplota za hlajenje stavbe se določata za energetsko
manj zahtevne, energetsko zahtevne stavbe in referenčne
stavbe na način, ki je naveden v tabelah 8.9 in 8.10.
Tabela 8.10: Določitev potrebne toplote za ogrevanje QH,nd

in odvedene toplote za hlajenje stavb QC,nd
Potrebna dovedena toplota za ogrevanje in odvedena toplota za hlajenje energetsko nezahtevne stavbe
£ se ne določata.
Potrebna dovedena toplota za ogrevanje in odvedena toplota za hlajenje energetsko manj zahtevne
 stavbe se določata s stacionarnim modeliranjem z mesečno metodo, skladno s točko 5.2.2 v standardu
SIST EN 52016-1, ter računsko metodo, ki je navedena v točki 6.6 tega standarda. Določita se kot osnovna
potrebna toplota QH,nd,m (kWh/m) za ogrevanje (basic energy needs) skladno s točko 6.6.4.1 v standardu
SIST EN 52016-1 in odvedena toplota QC,nd,m za hlajenje (kWh/m) skladno s točko 6.6.4.3 v standardu SIST
EN ISO 52016-1, brez upoštevanja lastnosti, vgrajenih TSS. QH,nd,m in QC,nd,m se določita za vsak mesec v letu.
Pri izračunu QH,nd,m in QC,nd,m se:

- upoštevajo zunanji klimatski pogoji, kot so opredeljeni v točki 5.2, in so enaki za vse dni v mesecu;
- upoštevajo robni pogoji notranjega okolja, kot so opredeljeni v točki 6.2, stanje notranjega okolja je
med ogrevanjem in hlajenjem stavbe različno, vendar konstantno brez upoštevanja znižanja tem
perature ali daljše nezasedenosti stavbe;
- vpihovan zrak za prezračevanje ima pri naravnem prezračevanju in mehanskem prezračevanju brez
vračanja toplote temperaturo zunanjega zraka, pri mehanskem prezračevanju z vračanjem toplote
pa se temperaturo vpihovanega zraka določi s temperaturnim izkoristkom prenosnika skladno z
alinejo 7 točke 8.1.11. Ne upošteva se segrevanje zraka z drugimi elementi (npr. ventilatorji) in tudi ne
aktivno naravno ogrevanje ali hlajenje, ki za svoje delovanje potrebujejo energent (npr. električno
energijo), kot so zemeljski prenosniki toplote, povezani s prezračevalnim sistemom, solarne fasade
z mehanskim prezračevanjem, hibridno prezračevanje; te naprave in tehnologije se upoštevajo pri
izračunu končne energije za delovanje stavbnih sistemov, če se uporabi nestacionarno modeliranje;
temperatura vpihovanega zraka je enaka projektni temperaturi zraka v stavbi/coni. Pri izračunu
vrnjene toplote se upoštevata le senzibilna toplota in temperaturni učinek vračanja toplote, kot je
značilen za vgrajeno napravo in je naveden v projektni dokumentaciji; generične vrednosti učinka
vračanja toplote za ploščne in rotacijske prenosnike toplote so navedene v tabeli B.6 v standardu SIST
EN 16798-5 in tabeli 8.7 ter se lahko uporabijo le z obrazložitvijo v tehničnem poročilu;
- shranjevanje toplote v stavbi/coni se opredeli z eno od petih kategorij efektivne toplotne kapacitete
(Cm,int,eff,zt) skladno s točko 6.6.9 v standardu SIST EN 52016-1 in tabelo B.14 tega standarda, kot je na
vedeno v tabeli 8.10.1; uporabi se lahko tudi detajlna metoda skladno s 6.6.9 v standardu SIST EN ISO
52016-1. Izračun toplotne kapacitete energetske cone/stavbe mora biti prikazan v tehničnem poročilu.

70 od 141
TSG-1-004: 2022
Specifična Specifična
toplotna toplotna
kapaciteta C (J/ kapaciteta k'
Razvrstitev,
(m2 K)) (J/(m2 K)) Opis Lastnost gradnika za razvrstitev
kategorija
(na m2 (na m2
uporabne gradbene
površine Ause) konstrukcije)
okna, vrata,
transparentni 0 0
gradniki
konstrukcije brez masivnih slojev, na primer
konstrukcije z mavčnimi ploščam in toplotno pri predelnih stenah se upošteva površina na
zelo lahke
80000 50000 izolacijo, lesene obloge, konstrukcije s toplotno obeh straneh konstrukcije, če je debela več kot ZL
konstrukcije
izolacijo gostote < 100 kg/m3 proti coni s tanko 15 cm
oblogo
konstrukcije s 5 do 10 cm debelim slojem votle
pri predelnih stenah se upošteva površina na
lahke opeke ali penjenega betona, konstrukcije iz
110000 75000 obeh straneh konstrukcije, če je debela več kot 15 L
konstrukcije masivnega lesa, konstrukcije s toplotno izolacijo
cm, podno, stropno ogrevanje pri izračunu QH,nd
proti prostoru z gostoto > 100 kg/m3
konstrukcije z 10 do 20 cm debelim slojem votle
pri predelnih stenah se upoštevata površini na
srednje težke opeke ali penjenega betona, konstrukcije z vsaj
165000 110000 obeh straneh, če je konstrukcija debelejša od 15 ST
konstrukcije 7 cm debelim slojem masivne opeke ali betona
cm, podno ogrevanje pri izračunu QC,nd
proti coni, z ometom ali brez njega
konstrukcije z 7 do 12 cm debelim slojem ma
pri predelnih stenah se upoštevata površini
težke k sivne opeke ali betona z ometom ali brez njega,
260000 175000 na obeh straneh, če je konstrukcija debelejša T
onstrukcije brez toplotne izolacije ali obloge z zračnim
od 15 cm
slojem proti coni
pri predelnih stenah se upoštevata površini
zelo težke konstrukcije z več kot 12 cm polne opeke ali
370000 250000 na obeh straneh, če je konstrukcija debelejša ZT
konstrukcije betona, brez izolacije proti coni, z ali brez ometa

od 15 cm
Tabela 8.10.1: Kategorije specifične toplotne kapacitete energetske cone/stavbe in gradbenih konstrukcij
• mesečni energijski tok dolgovalovnega sevanja i-tega gradnika proti nebu Qsky,i,m (kWh/m) se
določi skladno s točko 6.6.8.3 v standardu SIST EN ISO 52016-1 z izrazom:
• mesečni energijski tok dolgovalovnega
- mesečni energijski sevanja i-tega gradnikasevanja
tok dolgovalovnega proti nebu i-tegaQsky,i,m (kWh/m)
gradnika se nebu Q
proti (kWh/m) se določi
sky,i,m
določi skladno s točko 6.6.8.3 v standardu
Q
skladno s točko 6.6.8.3 SIST=EN ISO
0,001 52016-1
∙ F
v standardu SIST
sky,m ∙ z
R
sky ENseizrazom:
∙ U ∙
ISO 52016-1
i h ∙ ∆θ ∙
ri z izrazom:
sky A i ∙ ∆t m ǡ
sky,m = 0,001 ∙ Fsky ∙ R se ∙ Ui ∙ hri ∙ ∆θsky ∙ Ai ∙ ∆t m ǡ

kjerQpomeni:
Fskykjerfaktorpomeni: vidnega dela neba (za vodoravne gradnike enak 1 (-), za navpične gradnike 0,5 (-))
kjer pomeni: Rse skupni upor prestopa toplote s konvekcijo in sevanjem na zunanji površini gradnika
Fsky faktor vidnega dela Fsky neba faktor vidnega dela
(za vodoravne neba enak
gradnike (za vodoravne
1 (-), za navpičnegradnike enak 1 0,5
gradnike (-), (-))
za navpične gradnike 0,5 (-))
((m2 K)/W),
Rse skupni upor prestopa R skupni upor
toploteprehodnost
s konvekcijoprestopa toplote
in sevanjem s konvekcijo
na2 K)), in sevanjem
zunanji površini gradnika na zunanji površini gradnika ((m2 K)/W),
Ui se toplotna gradnika (W/(m
((m2 K)/W), hri Ui toplotna toplotna prehodnost gradnika (W/(m K)), sevanja na zunanji površini gradnika
2
prestopnost dolgovalovnega toplotnega
Ui toplotna prehodnost hri (W/(m toplotna
gradnika
2
K)) skladno s standardom SIST EN ISO toplotnega
(W/(m prestopnost
2
K)), dolgovalovnega 13789, privzame sevanja na zunanji
se lahko vrednost površini
4,14 gradnika (W/
hri toplotna prestopnost W/(m (m 2
K))
dolgovalovnega
2
K), skladno s standardom SIST EN ISO
toplotnega sevanja na zunanji površini gradnika 13789, privzame se lahko vrednost 4,14 W/(m2 K),
(W/(m2 K)) skladnoDq sky sky s standardom
razlikirazliki v temperaturi
v temperaturi SIST ENneba ISOneba13789,
in in privzame
temperaturi
temperaturi zunanjega
se lahko
zunanjega vrednost
zraka sezraka
4,14se privzame
privzame vrednostvrednost
11 K, 11 K,
W/(m K), Ai Ai površina
2
površina gradnikagradnika (m ), (m ),
2 2
sky razliki v temperaturi tDt neba

m tmštevilo število
in v ur
ur temperaturiv mesecu
mesecu (h/m); zraka se privzame vrednost 11 K,
zunanjega
(h/m);
Ai površina gradnika - mesečni (m 2
), dobitki sončnega sončnegaobsevanja obsevanjaskozi skozij-tij-titransparentni
transparentni gradnik ovoja stavbe ali cone QH,C,sol,w,j,m
tm število ur v• mesecu mesečni (h/m); dobitki gradnik ovoja stavbe ali cone
(kWh/m) se določijo skladno s točko 6.6.8.2 v standardu
QH,C,sol,w,j,m (kWh/m) se določijo skladno s točko 6.6.8.2 v standardu SIST EN 52016-1 z izrazom: SIST EN 52016-1 z izrazom:
• mesečni dobitki sončnega obsevanja skozi j-ti transparentni gradnik ovoja stavbe ali cone
Q = g sol,⊥,j ∙ Fic,j,m ∙ Aw,j ∙ (1 − Ffr,w,j ) ∙ Fsh,w,j,m ∙ Fsh,j ∙ Hsol,w,j,m − Q sky,w,j,m,
QH,C,sol,w,j,m (kWh/m) seH,C,sol,w,j,m
določijo skladno s točko 6.6.8.2 v standardu SIST EN 52016-1 z izrazom:
Q H,C,sol,w,j,m = g sol,⊥,j kjer∙ pomeni:
Fic,j,m ∙ Aw,j ∙ (1 − Ffr,w,j ) ∙ Fsh,w,j,m ∙ Fsh,j ∙ Hsol,w,j,m − Q sky,w,j,m,
kjer pomeni:
ggsol,sol,⊥,j
,j
T skupna
skupnaprehodnost
prehodnostsončnega sončnega obsevanja
obsevanja pri pripravokotnem
pravokotnemsončnem sončnem sevanju
sevanju (-),(-),
kjer pomeni: FFic,j,m
ic,j,m
mesečni
mesečnifaktor faktorvpadnega vpadnega kota kota sončnega
sončnega obsevanjaobsevanja(-), (-),
g sol,⊥,j skupna prehodnostAAw,jw,j celotna
sončnega
celotna površina obsevanja
površina transparentnega
pri pravokotnem
transparentnega gradnika
sončnem
gradnika (m(m2),2),sevanju (-),
Fic,j,m mesečni faktorFFfr,w,j
fr,w,j vpadnega
delež
deležnetransparentnega
kota sončnega obsevanja
netransparentnega dela
dela gradnika(-),
gradnika (-),
(-),
Aw,j celotna površina
FFsh,w,j,m
sh,w,j,m transparentnega
mesečni
mesečni faktor
faktor gradnika
senčenja
senčenja (m 2
),
gradnika
gradnika okoliških
okoliških ovir, nadstreškov
ovir, nadstreškovininsten, sten,kot
kotje je opredeljen v točki
Ffr,w,j delež netransparentnega 5.1 (-),
opredeljen dela gradnika
v točki (-),
5.1 (-),
Fsh,w,j,m mesečni faktor FFsh,j
sh,j senčenja mesečni
mesečni gradnika
faktor okoliških
faktorsenčenja ovir,
senčenjazunanjihzunanjihnadstreškov
in
in notranjih in sten,
notranjih senčil kottransparentnega
senčil je
transparentnega gradnika
gradnika (-), (-), vrednosti
opredeljen v točki 5.1 (-),
vrednosti se povzamejo iz projektne dokumentacije,
se povzamejo iz projektne dokumentacije, pri izračunu potrebne toplote za ogrevanje se lahko pri izračunu potrebne
Fsh,j mesečni faktor senčenja toplote zunanjih
za ogrevanje in notranjihse lahko senčil transparentnega
predpostavi, gradnikasenčila
da so premična (-), odstranjena
predpostavi, da so premična senčila odstranjena tudi, če njihovo delovanje ni nadzorovano,
vrednosti se povzamejo tudi, iz čeprojektne
njihovo delovanje dokumentacije, pri izračunu potrebne
ni nadzorovano,
Hsol,w,j,m mesečno globalno sončno obsevanje na zunanjo površino gradnika (kWh/(m 2
m)).
toplote zaHogrevanje
sol,w,j,m mesečno se lahkoglobalno predpostavi, sončno da obsevanje
so premična nasenčila
zunanjo odstranjena
površino gradnika (kWh/(m2 m)).
tudi, čeOrientacije
njihovo delovanje gradnikov ni nadzorovano,
se zaokrožijo po 45° in korakih
Orientacije gradnikov se zaokrožijo po 45° korakih nakloniingradnikov
nakloni po gradnikov
15° korakih.po 15° korakih. Vrednosti
Vrednosti
Hsol,w,j,m mesečno globalno
spremenljivk sončnog obsevanje
, F , F na povzamejo
se zunanjo površino po gradnika gradnikih
vgrajenih (kWh/(m2 m)). na stavbi oziroma iz projektne do
spremenljivk g sol,⊥,j,sol,Ffr,w,j T
,j ,fr,w,j
Fsh,j se sh,j povzamejo po vgrajenih gradnikih na stavbi oziroma iz projektne
Orientacije gradnikov sekumentacije.
zaokrožijo Le
dokumentacije. poLe če45°če tomogoče
tokorakih
ni ni mogoče in zaindelujoče
in nakloni za delujoče
gradnikov stavbepo stavbe,
15° korakih.
se lahko seuporabijo
lahko
Vrednostiuporabijo
vrednostivrednosti
g sol,⊥,j 0,67Tgsol, ,j = 0,67 za
spremenljivk g sol,⊥,jza dvojno
, Fdvojno
fr,w,j , Fsh,j zasteklitev
se povzamejo
zasteklitev in 0,5 inpo 0,5vgrajenih
za za trojno
trojno zasteklitev
gradnikih
zasteklitev naFstavbi
ter ter
fr,w,j F
0,25oziroma
in =F 0,25
fr,w,j ic,j,m
iz in F
projektne
0,9 skladno
ic,j,m
= 0,9
s skladno
tabelama s
B.21tabelama
in B.21 in
dokumentacije. Le če B.22toB.22 v standardu
vni standardu
mogoče in SIST SIST
za delujoče
EN ISO ENstavbe ISO 52016-1.
52016-1. se lahko
V tem V uporabijo
tem primeru
primeru vrednostise mesečni
se mesečni g sol,⊥,j
faktor faktor
0,67 senčenja
senčenja zunanjihzunanjih
in in notra
za dvojno zasteklitev in njih
0,5 zasenčil
notranjih trojnoFsh,j
senčil skladno
zasteklitev
sh,j skladno ster stabelo
tabelo
Ffr,w,j B.22B.22vinvstandardu
0,25 Fstandardu SISTSIST
ic,j,m 0,9 skladno EN
ENsISO ISO
tabelama
52016-152016-1
B.21lahkoinlahko povzame
povzame iz tabeleiz tabele 8.10.2.
B.22 v standardu SIST 8.11.EN ISO 52016-1. V tem primeru se mesečni faktor senčenja zunanjih in
notranjih senčil Fsh,j skladno s tabelo B.22 v standardu SIST EN ISO 52016-1 lahko povzame iz tabele
8.11. Tabela 8.11: Mesečni faktorji senčenja zunanjih in notranjih senčil
Tabela 8.11: MesečniSvetle žaluzije

faktorji zunaj zunanjih
senčenja Svetle žaluzije znotraj Svetle
in notranjih senčilzavese znotraj Svetli roloji zunaj Svetli roloji znotraj
Svetle žaluzije zunaj Transmitivnost Fsh Transmitivnost

Svetle žaluzije znotraj Fsh Transmitivnost
Svetle zavese znotraj Fsh
Svetli roloji zunaj Transmitivnost Fsh
Svetli roloji znotraj Transmitivnost Fsh
Transmitivnost Fsh 5%
Transmitivnost Fsh 5%
Transmitivnost Fsh 50 %
0,1 0,25 0,65 0,17 0,42
(zaprte) (zaprte) (polprosojne) (ne prosojni) (ne prosojni)
5% 5% 50 % 10 % 10 %
0,1 10 % 0,25
0,15 10 % 0,65
0,3 70 % 0,17
0,8 30 % 0,42
0,37 30 % 0,57
(zaprte) (zaprte) (polprosojne) (ne prosojni) (ne prosojni)
10 % 0,15 10 % 0,3 70 % 0,8 30 % 0,37 30 % 0,57
TSG-1-004:2022 90
1-004:2022 90

Tabela 8.10.2: Mesečni faktorji senčenja zunanjih in notranjih senčil

30 % 30 % 90 % 50 % 50 %
0,35 0,45 0,95 0,57 0,77
(delno odprte) (delno odprte) (prosojne) (prosojni) (prosojni)
Svetle žaluzije Svetle žaluzije Svetle zavese Svetli roloji Svetli roloji
zunaj znotraj znotraj zunaj znotraj
Za zasteklitev z več kot tremi stekli se kot mesečni faktorji vpadnega kota sončnega sevanja Fic,m
Transmi
lahko uporabijo Transmi
vrednosti, navedene Transmi
na sliki 8.1, glede Transmi
na povprečni mesečni Transmi
vpadni kot direktnega
Fsh Fsh Fsh Fsh Fsh
Fic(-) tivnost tivnost tivnost tivnost tivnost
1,0
sončnega sevanja.
0,8 10 % 10 %
5% 5% 50 % (pol
0,1 0,25 0,65 (ne pro 0,17 (ne pro 0,42
(zaprte) (zaprte) prosojne)
0,6
sojni) sojni)
0,4 10 % 0,15 10 % 0,3 70 % 0,8 30 % 0,37 30 % 0,57
30 % 30 %
0,2
90 % 50 % 50 %
(delno 0,35 (delno 0,45 0,95 0,57 0,77
(prosojne) (prosojni) (prosojni)
odprte)
0,0 odprte)
0 15 30 45 60 75 90
Za zasteklitev z več kot tremi

vpadni kotstekli se kot mesečni faktorji vpadnega kota sončnega sevanja Fic,m lahko
direktnega/difuznega
uporabijo vrednosti iz sončnega sevanja
slike 8.1, glede nav povprečni
mesecu i (°)mesečni vpadni kot direktnega sončnega sevanja.
Fg,i=-2E-06i3 + 8E-05i2 - 0,0016i

3 + 099362
1,01,0 Fg,i = -2E-06i + 8E-05i - 0,0016i + 0,9936
Fic(-)0,9 R² = 0,9954
1,00
0,80,8
0,90
0,7
0,80
0,60,6
0,70
0,5
0,60
0,40,4
0,3
0,50
0,20,2
0,40
0,1 0,30
0,00,0 0,20
0 0 15 15 3030 4545 6060 75 75 9090
0,10
0,00 vpadni kot direktnega/difuznega
0sončnega
15 sevanja
30 v mesecu
45 i (°) 60 75 90
Slika 8.1: Faktorji vpadnega kota sončnega sevanja za večslojno zasteklitev FIC,m
Slika
Slika 8.1: 8.1: Faktorji
Faktorji Fvpadnega
vpadnega=-2E-06i3 +kota
kota sončnega sončnega
8E-05i - 0,0016i sevanja
2sevanja za
+ 09936 za večslojno zasteklitev
večslojno zasteklitev FIC,m FIC,m
g,i
mesečni
• - mesečni
1,0 dobitki sončnega
dobitki sončnegaobsevanja
obsevanjaskozi skozi
j-ti j-ti netransparentni
netransparentni gradnik
gradnik QH,C,sol,op,j,m
QH,C,sol,op,j,m (kWh/(m2 K)) se do
(kWh/(m 2
K)) se določijo skladno s točko 6.6.8.2 v standardu SIST
ločijo skladno s točko 6.6.8.2 v standardu SIST EN ISO 52016-1 z izrazom:
0,9
EN ISO 52016-1 z izrazom:
Tabela 8.21:
0,8 Bin-razporeditev temperature zraka v okolici v dveh mesecih v Ljubljani (januar, april)
Q H,C,sol,op,j,m
0,7 = αsol,j ∙ R se ∙ Ui ∙ Ai ∙ Fsh,op,j,m ∙ Hsol,op,j,m − Q sky,op,j,m,
0,6
kjerkjer pomeni:
pomeni:
0,5
solasol 0,4 absorptivnost

absorptivnost sončnega
sončnega obsevanja
obsevanja (-); lahko
(-); lahko se privzame
se privzame vrednostvrednost iz B.29
iz tabele tabelev B.29 v standardu
100
Št. ur v mesecu (h/m)
90
0,3
SIST EN ISO
standardu SIST52016-1
EN ISO (npr. asol=(npr.
52016-1 0,3 zasolgradnike svetle barve
0,3 za gradnike svetle in 0,9 za
barve gradnike
in 0,9 za temne barve),
80
R70se0,2 gradnike
skupni upor temne barve), toplote s konvekcijo in sevanjem na zunanji površini gradnika ((m2 K)/W),
prestopa
RseU 0,1 skupni toplotna uporprehodnost
prestopa toplote s konvekcijo
gradnika (W/(m2 K)), in sevanjem na zunanji površini gradnika
60 i0,0
((m
F50 0 mesečni
2
K)/W), faktor senčenja gradnika
15 30 45 60 75(-), 90
Ui H40sh,op,j,m toplotna
mesečno prehodnost
globalno gradnikaobsevanje
sončno (W/(m2 K)),na zunanjo površino gradnika (kWh/(m2m)).
sol,op,j,m
Fsh,op,j,m
30
mesečni faktor senčenja gradnika (-),
HMesečni
sol,op,j,m
20
mesečno globalno sončno
dobitki sončnega obsevanjaobsevanje
skozina zunanjo površinogradnik
netransparentni gradnika se(kWh/(m
lahko nem)).
2
upoštevajo, če je Ui
Slikamanjša
8.1:10 Faktorji od vpadnega
0,15 W/(m 2kota sončnega sevanja za večslojno zasteklitev F
K) ali če je mesečni faktor senčenja F manjši od 0,5 ali če je mesečno ab
ončno sevanje Mesečni
manjše dobitki
od mesečnega sončnegaenergijskega
obsevanja skozi tokanetransparentni
dolgovalovnegagradnik sevanja se lahko
sh,op,m ne upoštevajo, če je Ui
IC,m
nebu; sorbirano
manjša od -10 0 sončno
0,15-8W/(m 2 sevanje manjše od mesečnega energijskega toka dolgovalovnega sevanja gradnika
K) ali če0 je mesečni faktor senčenja Fsh,op,m manjši od 0,5 ali če je mesečno
proti nebu;
-6 -4 -2 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20
ni dobitki notranjih toplotnih bremen Qi,m (kWh/m) se določijo Temperatura

z izrazom: zraka v okolici θa,e
Tabela- mesečni dobitki notranjih
8.21: Bin-razporeditev toplotnihzraka
temperature bremen Qi,m (kWh/m)
v okolici se določijo
v dveh mesecih z izrazom:
v Ljubljani (januar, april)
TSG-1-004:2022 Q = 0,001 ∙ Q ∙ ∆t , ̇ 91
𝑖𝑖,m i m
100
ni: kjer
90 pomeni:
.80100
Qi 90bremen,
tni tok notranjih toplotnih toplotni tok skladno
določen notranjih toplotnih
s točko bremen, določen skladno s točko 7.1 (W),
7.1 (W),
70
o ur v mesecu (h/m); Dt 60m
80
število ur v mesecu (h/m);
70
čunu QH,nd,m (kWh/m) se50ne60 upoštevajo sistemi za aktivno naravno ogrevanje, ki za
elovanje potrebujejo energent
40
50 (npr. električno energijo), kot so zemeljski prenosniki
, povezani72sod 141
prezračevalnim REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
40 sistemom, solarne fasade z mehanskim prezračevanjem,
30
o prezračevanje; te tehnologije
20
30 se lahko upoštevajo pri izračunu končne energije za
Q Q 𝑖𝑖,m == 0,001 0,001
Q 𝑖𝑖,m∙ Q= ∙ iQ∙0,001
i∆t∙ ∆tm m∙ Q i ∙ ∆t m
Q̇ i toplotni tok notranjih toplotnih𝑖𝑖,mbremen, določen skladno s točko 7.1 (W),
t
kjer število ur v mesecu (h/m);
Qkjer
̇ i pomeni:
pomeni: kjer tok pomeni:
m
toplotni notranjih
Q̇ iSMERNICA toplotnih
toplotni tok bremen,
notranjih določen
toplotnih skladno
bremen, s točkodoločen 7.1 (W), skladno s točko 7.1 (W),
TEHNIČNA ENERGIJSKA UČINKOVITOST STAVB TSG-1-004: 2022
•Q̇t pri
̇
iQ imtoplotniizračunu
toplotni ̇
Q i tok Q
urtoktoplotni
vnotranjih (kWh/m)
notranjih se ne upoštevajo sistemi za aktivno naravno ogrevanje,
7.1 (W), ki za
število mesecu
H,nd,m
tmtok toplotnih
notranjih
(h/m);
številotoplotnihur vbremen,
toplotnih
bremen,
mesecu določen
bremen,
določen
(h/m); skladno
skladno
določen s točko
sskladno
točko 7.17.1 s(W),
točko
(W),
ttmsvoje mštevilo delovanje
število tur mur vštevilo
mesecupotrebujejo
v mesecu ur(h/m);
v(h/m);
mesecu energent (h/m);(npr. električno energijo), kot so zemeljski prenosniki
pri izračunu
• toplote, QH,nd,m (kWh/m)
pri izračunu se Q ne upoštevajo(kWh/m) sistemi
se ne za aktivno naravno ogrevanje, ki za
povezani s• prezračevalnim
- pri izračunu sistemom,
H,nd,m QH,nd,m solarne
(kWh/m) seupoštevajo
fasade z mehanskim
ne upoštevajo sistemi za aktivno
prezračevanjem,
sistemi za aktivno naravno naravnoogrevanje,
ogrevanje,ki za ki za svoje delo
• •pri pri
svojeizračunu
izračunu
• pri
delovanje
hibridno prezračevanje; Q izračunu
Q
H,nd,m (kWh/m)
(kWh/m)
potrebujejo
H,nd,m svojeQ te se(kWh/m)
sene
energent
delovanje
tehnologije
H,nd,m ne upoštevajo
upoštevajo
se se
(npr.
potrebujejo ne
lahko upoštevajo
sistemi
električno sistemi
energent
upoštevajo za za
aktivno
sistemi
aktivno
energijo),
(npr.
pri za
naravno
kot naravno
električno
izračunu aktivno
so ogrevanje,
zemeljski
končne naravno
ogrevanje,
energijo), ogrevanje,
prenosniki
energije kotki ki
za
so
za zazemeljski
ki zaprenosniki
vanje potrebujejo energent (npr. električno energijo), kot so zemeljski prenosniki toplote, povezani s
svojesvoje
toplote,
delovanje delovanje
delovanje
svojemesečna
povezani
TSS; potrebujejo
delovanje
potrebujejo
s prezračevalnim
toplote, potrebujejo
potrebnaenergent
energent
povezani (npr.
senergent
sistemom,
toplota (npr. električno
električno
prezračevalnim
za (npr. energijo),
solarne
ogrevanje električno
energijo),
fasade
sistemom,
stavbe zalikot
energijo),
kot
mehanskimsoso
solarne
cone zemeljski
sezemeljski
kot soprenosniki
prezračevanjem,
fasade
določi zemeljski
zprenosniki
mehanskim
skladno s prenosniki
prezračevanjem,
toplote,
toplote,
hibridno povezani
povezani
toplote,
prezračevanje; s povezani prezračevalnim
prezračevalnim
s prezračevalnim
te s prezračevalnim
tehnologije sistemom,
sistemom, sesistemom,
lahko solarne
sistemom,
solarne solarne
upoštevajofasade
fasade
solarne fasade
z
primehanskim
z mehanskim
fasade
izračunu z mehanskim
z mehanskim
prezračevanjem,
končne prezračevanjem, prezračevanjem,
energije za končne hibridno
prezračevanjem, prezračevanje; te
točko 6.6.4.2 v standardu hibridno SIST prezračevanje;
EN ISO 52016-1 tenatehnologije
naslednji se lahko upoštevajo pri izračunu
način: energije za
hibridno
hibridno prezračevanje;
hibridno
prezračevanje; tehnologije
prezračevanje;
tepotrebna
te
tehnologije
tehnologije se lahko upoštevajo pri izračunu končne energije za delovanje TSS; mesečna potrebna
delovanje TSS; mesečna delovanje TSS;tetoplota tehnologije
mesečna sese lahkolahko upoštevajo
zapotrebna
ogrevanjese
upoštevajo
lahko upoštevajo
pripri
stavbe
toplota izračunu
izračunu
zaali cone
ogrevanjeprikončne
izračunu
sekončne
določi
stavbe energije
energije
končne
skladno
ali cone zazaenergije
s se določi za skladno s
delovanje
delovanje
točko 6.6.4.2TSS;
delovanje
TSS; vmesečna
mesečna
standardu TSS;toplota
točko
Q
potrebna
mesečna
potrebna
SIST EN
H,nd,m
6.6.4.2
zatoplota
= ogrevanje
Q
potrebna
vISOtoplota
H,ht
standardu
−
52016-1 η
zaza stavbe
ogrevanje
toplota
H,gn,mogrevanje
SIST
∙
na naslednjiQ
ENza
ali cone
stavbe ,
ogrevanje
H,gn,m
ISO stavbe se
način:
52016-1
določi
aliali cone
stavbe
nacone skladno
se se
naslednjiali
določi
določi
cone sskladno
način:
točko
se skladno 6.6.4.2
določi s sskladno v standardu
s SIST EN ISO 52016-1
točkotočko 6.6.4.2
6.6.4.2točko v standardu
v 6.6.4.2
standardu vnaSIST naslednji
standardu
SIST ENEN ISO ISO
SISTnačin:
52016-1
52016-1
EN ISO nana 52016-1
naslednji
naslednji nanačin:
naslednji
način: način:
kjer pomeni: Q H,nd,m = Q H,ht − ηQH,gn,m H,nd,m =H,gn,m
∙ Q Q H,ht,− ηH,gn,m ∙ Q H,gn,m ,
QH,ht,m mesečne transmisijske Q H,nd,m
Q H,nd,m
in = =
Q H,nd,m
Q H,ht
prezračevalne
H,ht −− η=H,gn,m
ηQH,gn,m
H,ht ∙−
toplotne Q∙ H,gn,m
ηQH,gn,m
H,gn,m , ,∙ Q H,gn,m
izgube (kWh/m),, določene z
kjer pomeni:
upoštevanjem kondicionirane kjer pomeni:
kjertemperature
pomeni: zraka i,H v stavbi/coni pri ogrevanju, mesečne
kjer
Qkjer pomeni:
pomeni: kjer pomeni:
mesečne
temperature
H,ht,m
zraka vtransmisijske
QH,ht,m Qmesečne
okolici e,m in in prezračevalne
povprečne
mesečne transmisijske transmisijske
letne toplotne
in prezračevalne
temperature izgubev okolici
in prezračevalne
zraka (kWh/m),
toplotne e,an: določene
toplotne izgube izgube
z
(kWh/m),
(kWh/m), določene
določenez z upoštevanjem
Qupoštevanjem
QH,ht,mmesečne
H,ht,m mesečne
QH,ht,mkondicionirane
transmisijske
mesečne
transmisijske
upoštevanjem transmisijske
H,ht,min inprezračevalne
temperature prezračevalne
kondicionirane in zraka prezračevalne
toplotne
toplotne
i,H
temperature izgube
v stavbi/conitoplotne
izgube
zraka (kWh/m),
pri
(kWh/m),
izgube
ogrevanju,
v (kWh/m),
določene
stavbi/coni določene
mesečne pridoločene
z z
ogrevanju, z mesečnetemperature
kondicionirane temperature zraka θi,Hi,Hv stavbi/coni pri ogrevanju, mesečne
upoštevanjem
upoštevanjem
temperature upoštevanjem
kondicionirane
zraka kondicionirane
v
Q H,ht,m = 0,001 ∙ ((Hd,m + Hzraka okolici kondicionirane
temperature  temperature
temperature
in povprečne
zraka v temperature
okolici zrakazraka
letne
   vzraka
temperature
in
i,H v
stavbi/coni
povprečne
i,H stavbi/coni
 v
i,H zraka stavbi/coni
letne pri vpri ogrevanju,
ogrevanju,
okolici
temperature pri ogrevanju,
: mesečne
mesečne
zraka v mesečne
okolici  :
ve,m ) v ∙ (θ i,H −e,m
okolici θθe,m
e,min )+ Hgr,m,an ∙ letne
povprečne (θi,H − θe,an )) ∙ ∆t mzraka v okolici
temperature :
e,m e,an e,anθ
temperature
temperature temperature
zraka
zraka v okolici
v okolici
zraka e,mve,m
okolici
in inpovprečne
povprečne
e,m in povprečneletneletne temperature
temperature
letne temperature zraka
zraka v okolici
v okolici
zraka ve,an
e,an okolici
: : e,an: e,an
QH,gn,m mesečni Q H,ht,m toplotni = 0,001dobitki ∙ ((H Q H,ht,m

d,m +=
(kWh/m): Hve,m0,001 ) ∙ (θ ∙ ((H − θ+
i,H d,m e,m H)ve,m + H)gr,m,an
∙ (θi,H ∙−(θθi,H − θ Hgr,m,an
e,m ) +e,an
)) ∙ ∆t∙m(θi,H − θe,an )) ∙ ∆t m
Q H,ht,m
Q H,ht,m == 0,001
Q0,001
H,ht,m ∙ ((H
=∙ ((H0,001
d,m d,m++ ∙H((HHve,m
ve,m d,m)n ∙)+ (θ∙ (θH
i,Hve,m−−
i,H θ)e,m∙θ(θ
e,m +
)i,H )+ H
−
m
H
θ
gr,m,an
gr,m,an
e,m ) +∙ ∙
(θH (θ
i,H −
gr,m,an
i,H −θ ∙
θ
e,an(θ
e,an))i,H ∙−
)) ∆t
∙ ∆t
θme,anm )) ∙ ∆t m
QH,gn,m mesečni toplotni QH,gn,m Q
dobitki
QH,gn,m
mesečni
H,gn,m mesečni
(kWh/m):
= ∑
toplotni toplotni
Q dobitki
H,sol,w,m dobitki
+
(kWh/m): ∑ (kWh/m):
Q H,sol,op,m + Q i,m
QH,gn,m
QH,gn,m mesečni
mesečni
QH,gn,m toplotni
toplotni
mesečni dobitki
dobitki
toplotni (kWh/m):
(kWh/m):
dobitki i=1 n(kWh/m): j=1mn m
Q H,gn,m = ∑ n n Q H,sol,w,m Q H,gn,m n +
=∑ ∑ mm Q QH,sol,op,m
H,sol,w,mm ++∑ Q i,m Q H,sol,op,m + Q i,m
Mesečni faktor izkoristljivosti Qtoplotnih
Q H,gn,m H,gn,m == ∑ dobitkov
Q H,gn,m
∑ i=1 Q H,sol,w,m
= H,gn,m+
Q H,sol,w,m
∑ Q(-)+∑∑ se j=1
H,sol,w,m določi
i=1 skladno
Q H,sol,op,m
+
Q H,sol,op,m
∑ Q s i,m
točko
+H,sol,op,m
+
Q Q i,m j=1 6.6.10.2
+ Q i,m v
standardu SIST EN ISO 52016-1 Mesečni faktor izkoristljivosti toplotnih
na podlagi: i=1 i=1 i=1 j=1j=1 dobitkov
j=1 ηH,gn,m (-) se določi skladno s točko 6.6.10.2 v stan
• Mesečni mesečnega faktorrazmernika
izkoristljivosti
Mesečni dardu gH,m toplotnih
faktor
SISTrazmerje
kot EN dobitkov
izkoristljivosti
ISO 52016-1med toplotnih H,gn,m (-) se
na podlagi:
mesečnimi določi skladno
dobitkov
toplotnimi H,gn,m dobitki (-)s točko
seindoloči 6.6.10.2
toplotnimi skladno v s točko 6.6.10.2 v
Mesečni
Mesečni
standardu faktor
Mesečni
faktor
SIST izkoristljivosti
izgubami (QH,gn,mstandardu ENizkoristljivosti
faktor
ISO izkoristljivosti
52016-1 toplotnih
toplotnih
na
), SIST EN ISO podlagi:dobitkov
toplotnih
dobitkov
52016-1 na  dobitkov
 (-) (-)
se sedoloči
določi (-)skladno
se
skladno
določi s točko
sskladno
točko 6.6.10.2
6.6.10.2
s točko v v6.6.10.2 v
gH,mpodlagi:
H,gn,mH,gn,m H,gn,m
/QH,ht,m - mesečnega razmernika kot razmerje med mesečnimi toplotnimi dobitki in toplotnimi izgubami
standardu
•standardu mesečnegaSIST
standardu
SISTENEN ISO ISO
SIST
razmernika52016-1
52016-1
EN
mesečnegaISO
g na na
52016-1
podlagi:
kot podlagi:
razmerje na podlagi:
med mesečnimi toplotnimi dobitki in toplotnimi
• brezdimenzijskega • števila aH,m/Q
H,m
(QH,gn,m , kirazmernika
je),odvisnogH,m odkot razmerje med
referenčne vrednosti mesečnimi toplotnimi dobitki in toplotnimi
aH,o, referenčne
• • mesečnega mesečnega
izgubami • mesečnega(Qrazmernika
razmernika/Qstavbe razmernika
gH,m
izgubami ),gH,mkotkot(Q razmerje
razmerje
gH,m/Q
H,ht,m kot med razmerje
med
), mesečnimi
mesečnimimed mesečnimi
toplotnimi
toplotnimi toplotnimi
dobitki
dobitki in in toplotnimi
dobitki
toplotnimi in toplotnimi
časovne konstanteH,gn,m H,ht,m

- brezdimenzijskega
H,o in časovne
H,gn,m H,ht,mkonstante stavbe v obdobju
števila aH,m, ki je odvisno od referenčne vrednosti ogrevanja H,m; a , referenčne časovne kon
• izgubami izgubami
brezdimenzijskega
privzamejo se lahko
(Qizgubami
(Q
H,gn,m
H,gn,m /Q /Q (Q ),
števila ), /Qa
brezdimenzijskega
• referenčni
H,ht,m
H,ht,m
H,gn,m ,
H,ht,m
H,m ),
ki
vrednosti je odvisno
števila
ain enako od
aH,m1, in referenčne
kienako
je odvisno vrednosti
15 od
H,ostavbe a
referenčne
h. Časovna H,o , referenčne
konstanta vrednosti taH,o H,o, referenčne
• • brezdimenzijskega
brezdimenzijskega brezdimenzijskega števila stante
števila aH,m stavbe
aH,m
števila
, ki t
, inkiječasovne
je
aodvisno
H,o časovne
odvisno
, ki konstante
jeododvisno
od konstante
referenčne
referenčne od referenčne
vrednosti v obdobju ogrevanja ; privzamejo se lahko refe
časovne
obravnavane
• konstante
stavbe včasovne stavbe
posameznem konstante
H,o mesecu
H,o
H,m stavbeobdobja stavbe
in časovne
H,o ogrevanja se vvrednosti
obdobju
konstante
izračuna
avrednosti
aogrevanja
H,o , referenčne
stavbe
H,o
skladno
, referenčne
s
aH,o
vtočko,H,mreferenčne
obdobju ; H,m
ogrevanja H,m;
časovne
časovne renčni vrednosti a = 1 in t = 15 ur. Časovna konstanta obravnavane stavbe v posameznem mesecu
privzamejo vkonstante
časovne
konstante
se lahkokonstante
stavbe
stavbe
referenčni H,o stavbe
H,o in inčasovne
vrednosti časovne ain konstante
H,oreferenčni časovne
konstante
enako 1 inkonstante
stavbe
stavbe
enako avH,o vobdobju
H,o stavbe
obdobju
15 h. 1Časovna vin
ogrevanja
obdobju
ogrevanja H,oogrevanja
konstantaH,m ; h.; Časovna
H,m H,m; konstanta
H,o H,o
6.6.10.4 standardu privzamejo
SIST EN ISO se lahko
52016-1. H,o vrednosti enako enako 15
privzamejo
privzamejo
obravnavane privzamejo
sese lahko
lahko
stavbe obdobja
referenčni
vreferenčni
se lahko vrednosti
posameznem ogrevanja
referenčni
vrednosti mesecu se
avvrednosti izračuna
aposameznem
enako enako
obdobja 1aH,oin skladno
1ogrevanja
in
enako
enako
enako 1H,osse
in točko
15
enako
15h. h.
izračuna 6.6.10.4
Časovna
Časovna 15 h.
skladno vkonstanta
standardu
konstanta
Časovna
ssetočko SIST EN ISO 52016-1.
konstanta
Pri izračunu QC,nd,m (kWh/m) obravnavane
se upošteva stavbe učinek
H,o H,o
senčenja zunanjih mesecu obdobja
H,o
ovir ogrevanja
H,o
in premičnih senčil,izračuna skladno s točko
obravnavane
obravnavane obravnavane
stavbe
6.6.10.4 v standardu6.6.10.4 stavbe v posameznem
v posameznem
stavbe
SIST ENvISO v posameznem
mesecu
mesecu obdobja
52016-1.SIST EN ISO 52016-1.
standardu obdobja
mesecu ogrevanja
ogrevanja
obdobja se
ogrevanja
se
izračuna
izračuna seskladno
skladno
izračuna s točko
s skladno
točko s točko
četudi njihovo delovanje Pri
niSISTizračunu
kontrolirano QC,nd,m (kWh/m) se upošteva toploteučinek senčenja zunanjih ovir in premičnih senčil, četudi
Pri 6.6.10.4 6.6.10.4
izračunu vQ standardu
v6.6.10.4
standardu v SIST
(kWh/m) standardu ENseENISO ISO
SIST
52016-1.
upošteva ENter
52016-1. ISO učinek
učinek 52016-1. vračanja
senčenja zunanjih
hr enak 0, če sistem
mehanskega C,nd,m Pri
prezračevanja njihovo
izračunu
omogoča delovanje
Q (kWh/m)
kontrolirano
C,nd,m ni kontroliranose
delovanje upošteva zter učinekovir
učinek
obtokom vračanja
senčenja
prenosnikain premičnih toplote
zunanjih
toplote. senčil,
ηovir
Ne
hr
enak 0, če sistem
in premičnih mehanskega prezra
senčil,
PriPri
četudi izračunu
izračunu Pri
njihovo Q izračunu
Q (kWh/m)
delovanje (kWh/m)
četudiQ ni se(kWh/m)
seupošteva
upošteva
kontrolirano
njihovo delovanje se učinek
upošteva
učinek
ter senčenja
učinek senčenja
ni kontroliranoučinek
vračanja zunanjih
senčenja
zunanjih
toplote ovir
zunanjih
ovir
ters prezračevanjem)
učinek  in inpremičnih
enak
vračanjapremičnih
ovir 0, in
če
toplotepremičnih
senčil,
senčil,
sistem senčil,
enak 0,Nečeupoštevajo
sistem
upoštevajo pa se sistemi C,nd,m
C,nd,m
čevanja
C,nd,m
za naravno omogoča
hlajenje kontrolirano
(npr: nočno hlajenje delovanje z obtokom hr
prenosnika
in sistemi hrtoplote. pa se sistemi
četudi
četudi
zamehanskega
aktivno njihovo
njihovo
četudi
naravno delovanje
delovanje
njihovo
prezračevanja mehanskega
hlajenje, ni
delovanje
nikontrolirano
kontrolirano
omogoča nikontrolirano
prezračevanjakontrolirano
terteručinek učinek
omogoča ter
vračanja
delovanje vračanja
učinek toplote
vračanja
toplote
z obtokom
kontrolirano toplote
enak
prenosnika
delovanje enak0, z 0,hrče
obtokom če
enak
toplote.sistem
sistem
0,
Neče sistemtoplote. Ne
prenosnika
za naravno hlajenje (npr: nočno hlajenje s prezračevanjem) in sistemi za aktivno naravno hlajenje, ki za
ki za svoje delovanje potrebujejo energent (električno energijo,
hr hr
mehanskega
mehanskega
upoštevajo
npr. zemeljskimehanskega
prezračevanja
paprezračevanja
seprenosniki
sistemi prezračevanja
upoštevajo omogoča
za omogoča
naravnopa sekontrolirano
omogoča
kontrolirano
hlajenje
sistemi kontrolirano
(npr:
za delovanje
naravno sdelovanje
nočno zdelovanje
obtokom
z obtokom
hlajenje
hlajenje zprenosnika
obtokom
prenosnika
s prezračevanjem)
(npr: nočno hlajenje prenosnika
toplote.
toplote. NeNetoplote. Ne in sistemi
ins prezračevanjem)
sistemi
svojetoplote,delovanje povezani
potrebujejo prezračevalnim
energent (električno sistemom, energijo, hibridno
npr. zemeljski prenosniki toplote, povezani
upoštevajo
upoštevajo
za aktivno naravno
prezračevanje); upoštevajo
pa pase se
sistemi
sistemipa za
se
hlajenje,
za
te tehnologije aktivnoza
naravno
sistemi
naravno
ki za
senaravno
lahkoza
hlajenje
svojehlajenje
naravno (npr:
delovanje
hlajenje,
upoštevajo (npr:
hlajenje
nočno
kiprinočno (npr:
potrebujejohlajenje
za izračunu
svoje hlajenje
nočno s prezračevanjem)
s
hlajenje
energent
delovanje
končne prezračevanjem) s
potrebujejo
energije prezračevanjem)
(električno in in
sistemi
energent
zatedelovanje sistemi in sistemi energijo,
energijo,(električno
za za aktivno
aktivno za
naravno
naravno
aktivno hlajenje,
naravnos
hlajenje, prezračevalnim
kihlajenje,
ki
za za svoje
svoje sistemom,
kidelovanje
za
delovanje
svojetoplota potrebujejo
delovanje hibridno
potrebujejo prezračevanje);
potrebujejo
energent
energent tehnologije se lahko upoštevajo pri izračunu
npr.
stavbnih zemeljski
sistemov; prenosniki
npr.
mesečna zemeljskitoplote,
potrebna povezani
prenosniki
odvedena s prezračevalnim
toplote, za povezani
hlajenje stavbe s(električno
energent
(električno
sistemom,
prezračevalnim
ali cone (električno
energijo,
se energijo,
hibridno
določi energijo, hibridno
sistemom,
npr.
npr. zemeljski končne energije za delovanje stavbnih sistemov; mesečna potrebna odvedena toplota za hlajenje
prezračevanje);
skladno szemeljski
npr. 6.6.4.3
točko zemeljski
prenosniki
te prenosniki
tehnologije
prezračevanje);
v standardu prenosniki
toplote,
toplote,
se lahko
SIST ENpovezani
toplote,
povezani
upoštevajo
te tehnologije ISO 52016-1 povezani
sseprislahko
prezračevalnim
na prezračevalnim
izračunu s končne
upoštevajo
naslednji prezračevalnim
način: sistemom,
pri sistemom,
energije
izračunu zasistemom,
hibridno
hibridno
delovanje
končne hibridno
energije za delovanje
prezračevanje);
prezračevanje);
stavbnih prezračevanje);
sistemov; tete tehnologije
mesečna stavbe
tehnologije te tehnologije
sese ali
lahko
potrebna cone
lahko se lahko
upoštevajo
se določiupoštevajo
upoštevajo
odvedena skladno
pri pri
toplota izračunu
izračunushlajenje
točko
pri
zaodvedena končne
izračunu
končne6.6.4.3energije
stavbe vali
energije
končne standardu
za energije
zadelovanje
delovanje SIST EN ISO 52016-1 na naslednji način:
za delovanje
stavbnih sistemov; mesečna potrebna toplota za cone hlajenje se določistavbe ali cone se določi
stavbnih
stavbnih sistemov;
stavbnih
skladno s točko 6.6.4.3sistemov; mesečna
sistemov;
mesečna
skladno potrebna
v standardu mesečna
potrebna
s točko=6.6.4.3
Q C,nd,m SISTodvedena
potrebna
odvedena
Q C,gn,m ENvISO toplota
odvedena
− η52016-1
standardu toplota ∙ za
na
SIST
Q za
hlajenje
toplota
hlajenje
naslednji
EN , ISO za
stavbe
stavbe
hlajenje
način:
52016-1 ali
na ali
cone
stavbe
cone
naslednji se se
ali
določi
določi
cone
način: se določi
C,ht,m C,ht,m
skladno
skladno s točko
sskladno
točko 6.6.4.3
6.6.4.3
s točko v standardu
v 6.6.4.3
standardu v SIST
standardu
SIST ENEN ISO ISO
SIST
52016-1
52016-1
EN ISO nana 52016-1
naslednji
naslednji nanačin:
naslednji
način: način:
kjer
Q pomenijo = Q − η ∙ Q ,
kjer pomenijo C,nd,m C,gn,m Q C,nd,m C,ht,m = QC,ht,m C,gn,m − ηC,ht,m ∙ Q C,ht,m ,
QC,nd,m
Q Q C,nd,m mesečni
== Q C,gn,m
Q C,gn,m
C,nd,m toplotni
−=− ηQC,ht,m
ηC,gn,mdobitki
C,ht,m ∙Q −∙ C,ht,m (kWh/m):
QηC,ht,m , ,∙ Q C,ht,m ,
QC,gn,m mesečni toplotni dobitki (kWh/m): C,gn,m
n m
kjer pomenijo kjer pomenijo n
kjer Q = ∑ m Q + ∑ Q C,sol,op,m + Q i,m
Qkjer pomenijo
pomenijo kjer pomenijoQdobitki = C,gn,m C,sol,w,m
C,gn,m mesečni toplotni Q mesečni
C,gn,m (kWh/m):
∑ toplotni Q C,sol,w,m
dobitki + ∑ i=1Q C,sol,op,m + Q i,mj=1
(kWh/m):
2022 QC,gn,m
QC,gn,m mesečni
mesečni
QC,gn,m toplotni
toplotni
mesečni
C,gn,m
dobitki
dobitki
toplotni (kWh/m):
(kWh/m):
dobitki i=1 (kWh/m): j=1 92
in in QC,ht,m mesečne transmisijske
QC,ht,m mesečne transmisijske in prezračevalne toplotne in prezračevalne toplotne izgube (kWh/m), določene z z upoštevanjem
4:2022 TSG-1-004:2022
in QC,ht,m mesečne transmisijske inkondicionirane
prezračevalne temperature toplotne izgube (kWh/m), 92izgubez (kWh/m), določene
določene 92
upoštevanjem
kondicionirane temperature zraka zraka
θi,C v stavbi/coni  v stavbi/coni
pri hlajenju, pri hlajenju,
mesečne mesečne zraka v okolici
temperature
TSG-1-004:2022
2022
4:2022 upoštevanjem kondicionirane temperature zraka  v stavbi/coni pri
i,C
hlajenju, 92 92
mesečne 92
temperature
θe,m in zraka v okolici e,m in povprečne
i,C letne temperatureθe,an: : zraka v okolici e,an:
temperature zraka v okolici  povprečne
e,m in povprečne letneletne temperature
temperature zraka zraka v okolici
v okolici
e,an
Q C,ht,m = 0,001 ∙ ((Hd,m + Hve,m ) ∙ (θi,C − θe,m ) + Hgr,m,an ∙ (θi,C − θe,an )) ∙ ∆t m

Q C,ht,m = 0,001 ∙ ((Hd,m + Hve,m ) ∙ (θi,C − θe,m ) + Hgr,m,an ∙ (θi,C − θe,an )) ∙ ∆t m
Predpostavise,
Predpostavi se,dadahlajenje
hlajenje poteka
poteka brez
brez prekinitev
prekinitev oziroma
oziroma da prekinitve
da prekinitve niso niso
daljšedaljše
od 48odur48 ur (npr.
Predpostavi se, da hlajenje konec
(npr. poteka
konec tedna). brez
tedna). prekinitev
Mesečni
Mesečni oziroma
faktor faktor da prekinitve
izkoristljivosti niso
toplotnih
izkoristljivosti daljše
toplotnih od
ponorov 48
ponorov ur (-) se(-)določi
C,gn,m
ηC,gn,m skladno s točko
se določi
(npr. konec tedna). skladno
Mesečni
6.6.10.3 faktor izkoristljivosti
v standardu
s točko 6.6.10.3 SIST ENtoplotnih
v standardu ISO 52016-1
SIST ENponorov C,gn,m na
na podlagi:
ISO 52016-1 (-) podlagi:
se določi
skladno s točko 6.6.10.3 vmesečnega
standardu SIST
•- mesečnega EN ISO 52016-1
razmernika na
medmesečnimipodlagi: toplotnimi dobitki in toplotnimi izgubami
mesečnimi
razmernika ggC,m
C,mmed toplotnimi dobitki in toplotnimi izgubami (QC,gn,m/QC,ht,m),
• mesečnega razmernika g med mesečnimi toplotnimi
(QC,gn,m/QC,ht,m), števila a , ki je odvisno dobitki in toplotnimi izgubami
- brezdimenzijskega
C,m
od referenčne vrednosti aC,o, referenčne časovne konstan
(QC,gn,m/QC,ht,m), • brezdimenzijskega števila a
C,m
, ki je odvisno od referenčne
te stavbe tC,o in časovne konstante stavbe v mesecu
C,m obdobjavrednosti
hlajenja taC,mC,o,(h);
referenčne
privzamejo se lahko
• brezdimenzijskega števila časovne aC,mkonstante
, ki je odvisno
stavbe odC,o referenčne
in časovne vrednosti
konstante aC,o , referenčne
stavbe v mesecu obdobja hlajenja
referenčne vrednosti aHCo = 1 in tC,o = 15 ur. Časovna konstanta obravnavane stavbe v posameznem
časovne konstante stavbe C,m (h); in časovnesekonstante
C,oprivzamejo stavbe vvrednosti
lahkosereferenčne mesecu obdobjaaHCo enako hlajenja
1 invstandardu
C,o je 15 ur.SIST
Časovna
mesecu obdobja ogrevanja izračuna skladno s točko 6.6.10.4 EN ISO 52016-1.
C,m (h); privzamejo se lahko referenčne
konstanta obravnavane vrednosti
stavbeaHCo enako 1 in C,omesecu
v posameznem je 15 ur. Časovna
obdobja ogrevanja se izračuna
konstanta obravnavane stavbe
skladno v posameznem
s točko mesecu obdobja
6.6.10.4 v standardu SIST ENogrevanja
ISO 52016-1. se izračuna
skladno s točko 6.6.10.4 v standardu SIST EN ISO 52016-1.
QH,nd,m in QC,nd,m se določita za vse mesece v letu. QH,nd,m je enaka nič, če je i) izračunana vrednost
QH,nd,m in QC,nd,m se določita
manjša za odvse
0 alimesece v letu.
ii) gH,m večji odQ2H,nd,m
ali iiije) genaka nič, če je i) izračunana vrednost
H,m enak ali majši od 0 in je QH,gn,m večji od 0. QC,nd,m pa je 0,
manjša od 0 ali ii) gH,m večji od 2
če jeSLOVENIJA
izračunanaali iii ) g enak ali majši od 0
vrednost manjša od 0 ali je recipročna
H,m in je QH,gn,m večji od 0. mesečnega
vrednost QC,nd,m pa jerazmernika
0, 1/gC,m večja
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 73 od 141
če je izračunana REPUBLIKA
vrednost
od 2. manjša od 0 ali je recipročna vrednost mesečnega razmernika 1/g C,m večja
od 2.
QH,nd,m in QC,nd,m se določita za vse mesece v letu. QH,nd,m je enaka nič, če je i) izračunana vrednost manj
ša od 0 ali ii) gH,m večji od 2 ali iii) gH,m enak ali majši od 0 in je QH,gn,m večji od 0. QC,nd,m pa je 0, če je
izračunana vrednost manjša od 0 ali je recipročna vrednost mesečnega razmernika 1/gC,m večja od 2.
Letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe QH,nd,an in odvedena toplota za hlajenje stavbe QC,nd,an
stavbe sta vsoti mesečnih vrednosti vseh energetskih con v stavbi.
Če ni predvideno, da bo stavba hlajena s TSS, se zaščita pred pregrevanjem za posamezno energetsko

cono dokazuje z indikatorjem pregrevanja IOH;stc;an skladno s točko 6.6.12 v standardu SIST EN ISO 52016-1.
Namesto stacionarnega modeliranja se lahko uporabi tudi poenostavljena urna metoda ali detajlno
nestacionarno modeliranje z validiranimi programskimi orodji skladno s točko 7 v standardu SIST EN
ISO 51017-1. V tem primeru se privzamejo zunanji klimatski pogoji in robni pogoji notranjega okolja,
kot so opredeljeni v točkah 5.3 in 6.3.
Potrebna toplota za ogrevanje in hlad za hlajenje v energetsko manj zahtevni stanovanjski stavbi
 pri nestacionarnem modeliranju se določi enako kot za energetsko zahtevne stavbe. Navedejo se
kazalniki, ki so opredeljeni za energetsko manj zahtevne stavbe.
Uporabi se poenostavljeno nestacionarno modeliranje, kot je opredeljeno v točki 6.5 v standardu SIST
 EN 52016-1 in v standardu SIST EN ISO 52017-1 ali nestacionarno modeliranje z validiranimi program
skimi orodji, ki se uporabljajo v inženirski praksi.
Opomba: pogosto je validacija računalniških orodij izdelana le za izračun potrebne toplote za ogrevanje
in odvedene toplote za hlajenje stavbe.
Uporabi se urni časovni korak. Pri uporabi nestacionarnega modeliranja se poleg potrebne dove
dene toplote za ogrevanje in odvedene toplote za hlajenje stavbe ali cone pridobi tudi podatek o
temperaturi notranjega okolja (temperatura zraka in operativna temperatura) in največji toplotni
tok (toplotna in hladilna obremenitev) za ogrevanje in hlajenje stavbe ali cone. Potrebna toplota za
ogrevanje in hlajenje se določata hkrati z enim izračunom v časovnem koraku, pri čemer sta vrednosti
QH,nd,t in QC,nd,t enaki 0, ko je operativna temperatura v stavbi ali coni med mejnima termostatiranima
temperaturama θop,H,t in θop,C,t.
Pri uporabi poenostavljenega nestacionarnega modeliranja se vsak netransparentni gradnik razdeli

na štiri sloje s petimi temperaturnimi vozlišči, transparentni gradniki imajo en sloj z dvema vozlišče
ma. Za vsak netransparentni gradnik se opredeli razdelitev akumulacijske mase v gradniku skladno
s točkama 6.5.7.2 in 6.5.7.3 v standardu SIST ISO 52016-1, privzamejo se lahko načini iz tabele B.13
tega istega standarda kot razred I (gradnik z akumulacijsko maso na notranji strani, npr. gradbene
konstrukcije s slojem toplotne izolacije na zunanji strani), E (gradnik z akumulacijsko maso na zu
nanji strani), IE (gradnik z deljeno akumulacijsko maso na notranji in zunanji strani) in D (gradnik z
enakomerno porazdeljeno akumulacijsko maso, npr. toplotno neizoliran masivni gradnik ali lahek
gradnik z majhno akumulacijo toplote).
Predpostavke in poenostavitve v poenostavljenem nestacionarnem modeliranju so navedene v točki

6.5.3 v standardu SIST EN ISO 52016-1.
Pri izračunu:
- se uporabijo urne vrednosti parametrov zunanjega okolja, točka 5.3;
- se upoštevajo urni/dnevni/tedenski urniki delovanja stavbe, ki se uporabijo pri določitvi notranjih
bremen in stanja notranjega okolja, kot je navedeno v točkah 6.3 in 7.3, vključno s prilagoditvijo
količine svežega zraka za prezračevanje;
- se lahko predpostavijo adaptivni modeli parametrov notranjega okolja, na primer iz točke A.2 v
standardu ISO 17772-1;
- se upoštevata prekinitev ogrevanja in nestalna zasedenost nestanovanjske stavbe po urnikih, ki so
navedeni v standardu SIST EN ISO 18523-1, urniki morajo biti navedeni v tehničnem poročilu;
- se upošteva urni faktor vpadnega kota sončnega obsevanja ločeno za direktno Fic,dir,j,t in difuzno
sončno sevanje Fic,dif,j,t. Spremenljivki se določita pri povprečnem vpadnem kotu v časovnem koraku
t za direktno sončno sevanje in za vpadni kot i 60° za difuzno sončno sevanje. Lastnosti dinamičnih
zasteklitev in algoritem njihovega uravnavanja morajo biti navedeni v tehničnem poročilu;

- se upošteva lahko dinamično delovanje senčil, v tehničnem poročilu mora biti algoritem krmiljenja
senčil naveden skladno s tabelama A.23 in A.24 v standardu SIST EN 52016-1;
- vpihovan zrak za prezračevanje ima pri naravnem prezračevanju in mehanskem prezračevanju brez
vračanja toplote temperaturo zunanjega zraka, pri mehanskem prezračevanju z vračanjem toplote
pa se določi s temperaturnim izkoristkom prenosnika; ne upošteva se segrevanje zraka z drugimi
elementi, npr. ventilatorji. Predpostavi se, da prezračevalni sistem deluje s svežim zrakom (fODA = 1),
pri določitvi količine dovedenega zraka se upošteva, da sta prezračevalna naprava in razvodni sis
tem tesna (flea,du = flea,ahu = 1, skladno s točkama 6.3.2.2.2 in 6.3.2.2.3 v standardu SIST EN 16798-5 - 1).
Upošteva se lahko naravno nočno hlajenje s prezračevanjem, če se v tehničnem poročilu navede,
kako se modelira število izmenjav zraka (npr. z metodo iz točke 6.4.3.5.4 v standardu SIST EN 16789-7)
in če so prezračevalne odprtine (npr. okna) krmiljene. Ne upošteva pa se delovanje sistemov za
aktivno naravno hlajenje, ki za svoje delovanje potrebujejo energent (npr. električno energijo), kot
so zemeljski prenosniki toplote, povezani s prezračevalnim sistemom, solarne fasade z mehanskim
prezračevanjem, hibridno prezračevanje; te naprave in tehnologije se upoštevajo pri izračunu
končne energije za delovanje TSS prezračevanja ali klimatizacije. Pri izračunu vrnjene toplote se
upoštevata le senzibilna toplota in temperaturni učinek vračanja toplote, kot je značilen za vgrajeno
napravo, za rotacijske prenosnike toplote korekcija učinka ni potrebna. Le z obrazložitvijo se lahko
uporabijo generične vrednosti učinka vračanja toplote za ploščne in rotacijske prenosnike toplote,
kot so navedene v tabeli 8.7 in tabeli B.6 v standardu SIST EN 16798-5-1. Urniki in kontrolni algoritmi
delovanja prezračevalnega sistema z obtokom se navedejo v tehničnem poročilu;
- za vse vrste stavb/con se privzame toplotna kapaciteta zraka in opreme v stavbi/coni 10.000 J/(m2 K);
- predpostavi se neskončna moč generatorja toplote in hladu.
QH,nd,t in QC,nd,t se določita za vse ure v letu. Vrednosti se navedejo kot mesečne in letne. V tehničnem
poročilu se prikaže tudi potek operativne temperature v stavbi ali coni za vse ure v letu.
Namesto poenostavljenega nestacionarnega modeliranja se lahko uporabi detajlno nestacionarno

modeliranje z validiranimi programskimi orodji, pri čemer se upoštevajo zahteve iz zgornjih alinej.
Programska orodja morajo sprejeti slovenske klimatske podatke, kot so opredeljeni v točki 5, in robne
pogoje, kot so opredeljeni v točki 6 in 7. Z uporabljenimi računalniškimi orodji se morajo določiti vsi
predpisani kazalniki energijske učinkovitosti stavbe, kot so zahtevani v pravilniku.
Če se za energetsko zahtevne stavbe uporabi stacionarno modeliranje, se navedejo kazalniki energijske

učinkovitosti, kot so opredeljeni za energetsko zahtevne stavbe.
Za izračun potrebne toplote za ogrevanje in odvedene toplote za hlajenje referenčne stavbe se uporabi
 enaka metoda kot za obravnavano energetsko zahtevno stavbo. V izračunu se uporabijo enaki zunanji
klimatski pogoji, vključno s senčenjem gradnikov ovoja stavbe, enaki parametri notranjega okolja in
notranja bremena kot pri obravnavani stavbi ter izhodišča iz točke 8.12.1.2. Ne upoštevajo se sistemi
naravnega ogrevanja, razen transparentnih gradnikov ovoja stavbe, in tudi ne naravno hlajenje. Ne
upošteva se delovanje prezračevalne naprave z obtokom (by-pass).
Lastnosti gradnikov referenčne stavbe so navedene v tabeli 8.10.3.

Tla, stene v stiku z Notranji zidovi proti Notranji zidovi v coni
Zunanji zid (i/e) Tla proti zraku (i/e) Strehe (i/e)
zemljino 1 neogrevani coni (i/e) (i/e)
76 od 141
l=1,5 l=1,5 l=1,5 l=1,5 l=1,5 l=1,5
W/mK W/(mK) W/mK W/mK W/mK W/mK
TSG-1-004: 2022
beton r=2200 beton r=2200 beton r=2200 beton r=2200 beton r=2200 beton 10 r=2200
20 cm kg/m3 20 cm kg/m3 20 cm kg/m3 15 cm kg/m3 10 cm kg/m3 cm kg/m3
cp=960 cp=960 cp=960 cp=960 cp=960 cp=960
J/(kg K) J/(kg K) J/(kg K) J/(kg K) J/(kg K) J/(kg K)
l=0,04 l=0,04 l=0,04 l=0,04 l=0,04 l=0,04
toplotna W/(m K) toplotna W/(m K) toplotna W/(m K) toplotna W/(m K) toplotna W/(m K) toplotna W/(m K)
Gradniki netran
izolacija r=50 izolacija r=50 izolacija r=50 izolacija r=50 izolacija r=50 izolacija r=50
toplotne sparentni
kg/m3 kg/m3 kg/m3 kg/m3 kg/m3 kg/m3
ga ovoja gradniki 18 cm 12 cm 10 cm 21 cm 13 cm 3 cm
cp=840 cp=840 cp=840 cp=840 cp=840 cp=840
J/(kg K) J/(kg K) J/(kg K) J/(kg K) J/(kg K) J/(kg K)
l=1,5 l l =1,5 l=0,17 l=1,5 l=1,2
zaključni W/(m K) zaključni W/(m K) hidroizo W/(m K) zaključni W/(m K) mavčne W/(m K)
prezra
sloj r=2200 sloj r=2200 lacija r=1400 sloj r=2200 plošče r=900
čevan
in odvedene toplote za hlajenje QC,nd referenčne stavbe
Tabela 8.10.3: Lastnosti gradnikov ovoja stavbe referenčne
stavbe za izračun potrebne toplote za ogrevanje QH,nd
kg/m3 kg/m3 kg/m3 kg/m3 kg/m3

2 cm 2 cm 1 cm sloj 2 cm 1,5 cm
cp=1050 cp=1050 cp=1050 cp=1050 cp=840
J/(kg K) J/(kg K) J/(kg K) J/(kg K) J/(kg K)
transpa Uw=1
okna gtot = 0,5 gtot,sh = 0,15 Ffr,w = 0,25
rentni W/(m2 K)
gradniki
Ud=1
ovoja in vrata - - -
W/(m2 K)
vrata
Absorptivnost sončnega sevanja zunanje površine osončenih netransparentnih gradnikov ovoja as = 0,5
toplotni
Brez vpliva toplotnih mostov (DYtb=0), razen pri konstrukcijah v stiku z zemljino in bočno ter prekinjeno toplotno izolacijo (SIST EN ISO 13370)
mostovi
Pri stacionarnem modeliranju: efektivna toplotna kapaciteta Cm,int,eff za vse energetske cone razred T, 260000 ∙ Ause (J/(m2 K)), tabela 8.10 v tej
toplotna smernici;
kapaciteta
stavbe Pri nestacionarnem modeliranju je toplotna kapaciteta notranjega zraka in opreme Cm,int,a = 10000 ∙ Ause (J/(m2 K)), tabela B. 17 v standardu SIST
EN ISO 52016-1.
tesnost
n50 = 2,0 h-1, neizpostavljena lega
stavbe

Opomba: 1 Upošteva se velikost konstrukcij v stiku z zemljino

8.2.2
Potrebna toplota za pripravo TSV
Potrebna toplota za pripravo TSV opredeljuje teoretično

količino toplote, ki je potrebna, da se potrebna količina
TSV segreje iz temperature v omrežju na želeno tempe
raturo na
8.2.2. Potrebna iztočnem
toplota mestu. Izvajanje
za pripravo TSV toplotnega šoka
Potrebna toplota terzaukrepi
pripravoza povečanje
TSV energijske učinkovitosti
Potrebna toplota za pripravo TSV opredeljuje teoretično količino toplote, (npr.ki je potrebna, da se potrebna količina
plotaTSV
za pripravo predgrevanje
segreje izTSV
temperature z odpadno
opredeljujev teoretično TSV)
omrežju nakoličino se ne upoštevajo.
želeno temperaturo Ukrepi
na iztočnem
toplote, ki je potrebna, za
da mestu. Izvajanje
se potrebna toplotnega šoka ter
količina
iz temperature zagotavljanje
ukrepi za povečanje
v omrežjuenergijske sanitarne
na želeno temperaturo neoporečnosti
učinkovitosti na (npr. se upoštevajo
predgrevanje
iztočnem pri
mestu. zIzvajanje
odpadnotoplotnega
TSV) se ne upoštevajo.
šoka ter Ukrepi za
zagotavljanje
ovečanje energijskedoločitvi
sanitarne dovedene
učinkovitosti (npr. energije
neoporečnosti za pripravo
in ukrepi
predgrevanje se in oskrbo
TSV)prisesdoločitvi
upoštevajo
z odpadno TSV. dovedene
ne upoštevajo. energije
Ukrepi za za pripravo in
e sanitarne TSV. Potrebna
oskrbo sneoporečnosti
Potrebna in toplota
toplota
ukrepiza za pripravo
sepripravo TSVse
TSV
upoštevajo sedoloči
pri določizaza
določitvi energetsko
energetsko
dovedene manj zahtevne,
energije energetsko
za pripravo in zahtevne in
referenčne
V. Potrebna toplotamanj
stavbe zahtevne,
na ki energetsko
način,TSV
za pripravo določi zavzahtevne
jesenaveden in referenčne
tabeli 8.13.
energetsko stavbe
manj zahtevne, energetsko zahtevne in
stavbe na način, kina način, kivjetabeli
je naveden naveden8.13. v tabeli 8.11.
Tabela 8.13: Potrebna toplota za pripravo TSV
Potrebna toplota Tabela 8.11:TSV
za pripravo Potrebna toplota za pripravo TSV
Potrebna toplota za pripravo TSV v energetsko nezahtevnih stavbah se ne preverja.

Potrebna toplota za pripravo TSV Potrebna toplotanezahtevnih
v energetsko za pripravo stavbah
TSV v energetsko nezahtevnih stavbah se ne preverja.
se ne preverja.
£
Potrebna toplota za pripravo TSV na mesec QW,nd,m (kWh/m) za stanovanjske energetsko manj
 
Potrebna toplota zahtevne se določi
za pripravo TSV skladno
Potrebna na mesec s točko
toplota Qza B.2.2 v standardu
(kWh/m)
pripravo
W,nd,m SIST EN QW,nd,m
TSVzanastanovanjske
mesec 12831-3 na(kWh/m)
osnovimanj
energetsko dnevne količine TSVenergetsko manj zah
za stanovanjske
na skladno
zahtevne se določi osebo VsW,os,d
točko (l/d) na
B.2.2 naslednji
v standardu način:
SIST EN 12831-3 na osnovi dnevne količine TSV
tevne se določi skladno s točko B.2.2 v standardu SIST EN 12831-3 na osnovi dnevne količine TSV na osebo
za enostanovanjske
na osebo VW,os,d (l/d)•na naslednji
VW,os,dnačin:(l/d) na stavbe je ekvivalentno
naslednji način: število oseb v stavbi nos enako:
• za enostanovanjske nos stavbe
= 0,025 Ause če je nštevilo
je ∙ekvivalentno os < 1,75oseboziroma
v stavbi n nos
os enako:
= (1,75 + 0,3 ∙ (0,025 ∙ Ause − 1,75)),
nos = 0,025 ∙ Ause -
če ječenos za
je ≥ enostanovanjske stavbe je ekvivalentno
< 1,75 oziroma nos = (1,75 + 0,3 ∙ (0,025
nos1,75, število∙ oseb
Ause −v stavbi
1,75)),nos enako:
• za stanovanja
če je nos ≥ 1,75, nos = 0,025∙ v večstanovanjski
Ause, če je nos <stavbi s kondicionirano
1,75 oziroma nos = (1,75površino Ause, manjšo
+ 0,3∙(0,025∙A ali če
- 1,75)), enako
je nos ≥ 1,75
use
• za stanovanja v50 m2, je ekvivalentno
večstanovanjski stavbištevilo oseb v stanovanju/stavbi
s kondicionirano površino Ause,nosmanjšo
enako:ali enako
nos =- število
za stanovanja v ∙večstanovanjski stavbi
je noss kondicionirano površino
nos =Ause , manjšo
+ 0,3ali∙ enako 50 m , je ekvi
2
50 m2, je ekvivalentno (1,75 −oseb (50 − Ause )),nče
v stanovanju/stavbi
0,01875 os enako: < 1,75, in oziroma (1,75
(0,035 ∙valentno
nos = (1,75 − 0,01875 ∙A(50
use − A
število
1,75)), oseb
use )), če je
v os
je nn stanovanju/stavbi
os ≥ 1,75, in oziroma
<1,75, nosnenako:
os = (1,75 + 0,3 ∙
(0,035 ∙ Ause• − za1,75)), nčeos je
stanovanja v večstanovanjski
nos
= (1,75 ≥ 1,75,
- 0,01875∙(50 - Astavbi
use
)), čes je
kondicionirano površino
nos < 1,75 oziroma Ause,
nos = (1,75večjo od 50 m2, je- 1,75)), če je n ≥ 1,75
+ 0,3∙(0,035∙A use os
• za stanovanja v ekvivalentno
večstanovanjski število oseb
stavbi v stanovanju/stavbi
s kondicionirano nos enako:
površino Ause, večjo od 50 m , je2
ekvivalentno število - 0,035

oseb zavstanovanja
∙ Ause, če vjevečstanovanjski
stanovanju/stavbi nos n<os1,75,
enako: stavbin s kondicionirano
oziroma površino Ause, večjo od 50 m , je ekvivalentno
2
nos = os = (1,75 + 0,3 ∙ (0,035 ∙ Ause − 1,75)),
nos = 0,035 ∙ Ause,če ječenos število
je ≥ oseb v stanovanju/stavbi nos enako:
< 1,75, oziroma nos = (1,75 + 0,3 ∙ (0,035 ∙ Ause − 1,75)),
nos1,75,
• dnevna nkoličina
če je nos ≥ 1,75, = 0,035∙TSVAna ,osebo če je jenos(lit/d):
< 1,75 in oziroma nos = (1,75 + 0,3∙(0,035∙Ause - 1,75)), če je nos ≥ 1,75,
os use
• dnevna količina TSV na osebo je (lit/d):
- dnevna količina TSV na osebo je (lit/d): Ause
VW,os,d = min (40,71; 3,26 ∙ )
Ause nos
VW,os,d = min (40,71; 3,26 ∙ )
nos
• in potrebna mesečna specifična toplota za pripravo TSV (kWh/m):
- in potrebna mesečna specifična toplota za pripravo TSV (kWh/m):
• in potrebna mesečna specifična toplota za pripravo TSV (kWh/m):
4200 1000
Q W,nd,m = 0,001 ∙ VW,os,d ∙ nos 3600 ∙ 1000 (θ𝑤𝑤,h − θw,c ) ∙ Nm ,
4200 1000
Q W,nd,m = 0,001 kjer W,os,d ∙ nos 3600 ∙ 1000 (θ𝑤𝑤,h − θw,c ) ∙ Nm ,
∙ Vpomeni:
kjer pomeni:
kjer pomeni: w,h temperatura θw,h temperatura
TSV na iztočnem TSV na mestuiztočnem mestus tabelo
(°C) skladno (°C) skladno s tabelo B.6
B.6 v standardu SISTvEN standardu SIST EN 12831-3 se
w,h temperatura TSV12831-3 na iztočnem privzame
se privzame
mestu (°C) vrednost
vrednost
skladno 42 °C,
42s°C,tabelo B.6 v standardu SIST EN
12831-3 sew,c
privzame w,c
temperatura
θvrednost
temperatura hladne
42 °C, vodovodnehladne vodovodne
vode na vstopu vode na vstopu
v stavbo v stavbos (°C)
(°C) skladno tabelo skladno
B.6 v s tabelo B.6 v standardu
w,c temperatura hladne standardu
vodovodne SIST
SIST EN EN 12831-3
12831-3
vode se privzame
se privzame
na vstopu vrednost
v stavbovrednost 10 °C,
10 °C,
(°C) skladno s tabelo B.6 v
standarduNSIST
m EN Nm dništevilo
število
12831-3 vsemesecu dni(d/m).
privzame v mesecu
vrednost(d/m).10 °C,
Nm število dni v mesecu (d/m).
Qw,nd,m je brezQupoštevanja
w,nd,m
je brezštevila
upoštevanja številaenaka
dni v mesecu dni v mesecu enakavza
za vse mesece vse mesece v letu.
letu.
Qw,nd,m je brez upoštevanja števila dni v mesecu
Potrebna enaka zaenergetsko
vse mesece v letu.
Potrebna količina TSV zakoličina
energetskoTSV zamanj zahtevnemanj zahtevne nestanovanjske
nestanovanjske stavbe se povzame stavbe se povzame iz projektne doku
iz projektne
Potrebna količinadokumentacije. mentacije.
Potrebna
TSV za energetsko Potrebna
manj toplota
zahtevne toplota se
senestanovanjskev tem
v tem primeru določiprimeru
stavbes se določi
projektno
povzame s projektno
temperaturo temperaturo TSV na iztočnem mestu θw,h
iz projektneTSV na iztočnem
dokumentacije. Potrebna in in
mestu w,htoplota v se
omrežjuθ
v omrežju
v tem w,c iz iz tabele
tabele
primeru
w,c B.6B.6
določi v standardu
vs projektno
standardu SISTSIST
EN EN
temperaturo 12831-3.
12831-3.
TSV na Za delujoče
Zaiztočnem
delujoče nestanovanjske stavbe in kadar ni
nestanovanjske
stavbe in kadarmogoče
ni mogočepridobiti projektirane
pridobiti projektiranekoličine TSV,
količine se
TSV, lahko
se
mestu w,h in v omrežju w,c iz tabele B.6 v standardu SIST EN 12831-3. Za delujoče nestanovanjske privzamejo
lahko privzamejovrednosti skladno
vrednosti skladno s tabelo B.3 v standardu
s tabelo B.3 v SIST EN
standardu 12831-3
SIST oziroma
EN 12831-3 s tabelo
oziroma8.14.
s Pri določitvi
tabelo 8.14. mesečnih
Pri
stavbe in kadar ni mogoče pridobiti projektirane količine TSV, se lahko privzamejo vrednosti skladno določitvi vrednosti
mesečnih se upošteva
vrednosti seštevilo dni v mesecu. Iz
upošteva tabele
število dni 8.14
v se lahko
mesecu. Izpo presoji
tabele privzame
8.14 se lahko minimalna
po presoji
s tabelo B.3 v standardu SIST EN 12831-3 oziroma s tabelo 8.14. Pri določitvi mesečnih vrednosti se vrednost
privzame (normirana
minimalna na m
vrednost
2
ali osebo).
(normirana na m 2
ali osebo).
upošteva število dni v mesecu. Iz tabele 8.14 se lahko po presoji privzame minimalna vrednost
(normirana na m2 ali osebo).
Tabela 8.14: Potrebna toplota za TSV v nestanovanjskih energetsko manj zahtevnih stavbah
Tabela 8.14: Potrebna toplota za TSV v nestanovanjskih energetsko manj zahtevnih stavbah
TSG-1-004:2022 97
022 97
Tabela 8.11.1: Potrebna toplota za TSV v nestanovanjskih energetsko manj zahtevnih stavbah
Potrebna toplota za pripravo TSV Q'W,nd v nestanovanjskih stavbah

Dnevna Dnevna
Klasifikacija Referenčna potrebna to potrebna toplota
stavbe/ cone površina plota za TSV za TSV
(Wh/(m2 d)) (kWh/(osebo d))
1,5 na sedež v
Go-1, 1250
površina javnih restavraciji
gostinske stavbe: prostorov 190; hotel 3
1,5 na posteljo
restavracije, hoteli površina hotelskih zvezdice,
Ho-1
sob 580; hotel 5
7,0 na posteljo
zvezdic
poslovne in upravne
Po-1 površina pisarn 30 0,4
stavbe
prodajna
trgovske stavbe in površina, 1,0 na
stavbe storitvene Tr-1 10
površina zaposlenega
dejavnosti
prostorov za delo
površina 75 ali po pro 1,5 na zaposlenega
industrijske stavbe In-1
prostorov za delo jektu (s tuši)
stavbe splošnega
površina
družbenega pomena Sd-1 230 3,5
prostorov
(npr. domovi za starejše)
stavbe za kulturno površina
Ra-1 30 0,4
razvedrilo prostorov
površina
knjižnice, muzeji, arhivi Kn-1 10 0,4
prostorov
170 šola
stavbe za izobraževanje Iz-1, površina učilnic, 0,5
brez tušev
500 šola
stavbe za znanstveno 1,5
s tuši
raziskovalno delo Iz-2 površina pisarn
30 0,4
stavbe za zdravstveno površina bolniških 8 na bolniško
Bo-1 530
oskrbo oddelkov in sob posteljo
stavbe za šport Sp-1 število oseb n.a. 1,5
Potrebna toplota za pripravo TSV v energetsko manj zahtevni stanovanjski stavbi pri uporabi nesta
 cionarnega modeliranja se določi enako kot za energetsko zahtevne stavbe.
Potrebna toplota za pripravo TSV v energetsko zahtevni stanovanjski stavbi se določi dnevno rabo
 TSV VW,d (l/d) (VW,os,d . nos), kot je opredeljena za energetsko manj zahtevne stavbe, in urnega deleža
porabe TSV z upoštevanjem profila „M“ dnevne porabe TSV skladno s točko B.1 v standardu SIST EN
12831-3, kot navaja tabela 8.11.2.

Tabela 8.11.2: Delež porabe TSV za energetsko zahtevne stanovanjske stavbe
0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00
ura
1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00
delež
rabe 0 0 0 0 0 0 0 27,5 7,2 3,6 1,8 3,6
TSV (%)
0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00
ura
1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00
delež
rabe 5,4 0 1,8 1,8 1,8 0 5,4 1,8 12,6 25,7 0 0
TSV (%)
Potrebna toplota za pripravo TSV v energetsko zahtevni nestanovanjski stavbi se določi na podlagi
kategorije stavbe in prostorov (npr. Of-3 Office building, zone Meeting room), tako da se za vsako cono
upoštevata specifična poraba TSV v l/(os d) in urnik uporabe cone, kot sta opredeljena v standardu
SIST ISO 18523-1. Primer navaja tabela 8.11.3.
Tabela 8.11.3: Primer porabe TSV v pisarniški stavbi z dvema conama skladno s točko D.2.1 v standardu
SIST ISO 18523-1
23:00 24:00
22:00 23:00
19:00 20:00
20:00 21:00
21:00 22:00
18:00 19:00
13:00 14:00
15:00 16:00
16:00 17:00
12:00 13:00
14:00 15:00
17:00 18:00
10:00 11:00
11:00 12:00
9:00 10:00
8:00 9:00
3:00 4:00
5:00 6:00
6:00 7:00
2:00 3:00
4:00 5:00
7:00 8:00
0:00 1:00
1:00 2:00
ura
stavba: poslovna stavba Of-1; cona: pisarne Ause,zn = 1000 m2; nos: 100, dnevna poraba TSV = 3,8 l/(os d)
delež rabe
TSV (%)
0 0 0 0 0 0 0 0 100 100 100 60 100 100 100 100 100 50 30 20 0 0 0 0
stavba: poslovna stavba Of-1; cona: menza Ause,zn = 80 m2; nos: 40; dnevna poraba TSV = 48 l/(m2 d)
delež rabe
TSV (%)
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 25 100 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
pisarne (l/h)
poraba TSV
0 0 0 0 0 0 0 0 40 40 40 24 40 40 40 40 40 20 12 8 0 0 0 0
menza (l/h)
poraba TSV
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 640 2560 640 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

stavba (l/h)
poraba TSV
0 0 0 0 0 0 0 0 40 40 680 2584 680 40 40 40 40 20 12 8 0 0 0 0
Če ima nestanovanjska energetsko zahtevna stavba samo eno cono, se lahko za določitev urne rabe
TSV uporabijo urni faktorji sočasne zasedenosti stavbe fu iz tabele 7.1.2.
Potrebna količina in potrebna toplota za pripravo TSV v referenčni stavbi sta enaki kot v obravnavani
 stavbi. To velja tudi, kadar se podatki o rabi TSV obravnavane stavbe privzamejo in ne pridobijo iz

8.2.3
Potrebna energija za navlaževanje in razvlaževanje zraka
v notranjem okolju
Potrebna energija za navlaževanje QHU,nd in razvlaževanje

QDHU,nd zraka se določi za energetsko zahtevne in refe
renčne stavbe, če so te klimatizirane. Navlaževanje in
razvlaževanje zraka v energetsko manj zahtevnih stavbah
navlaževanjepri presoji
QHU,ndenergijske
in razvlaževanje učinkovitostiQDHU,nd stavbe
zraka se ni določi
predvideno za energetsko zahtevne in
a so in zato
te klimatizirane.
energija se pri
za navlaževanje določitvi
Navlaževanje končne energije
QHU,nd ininrazvlaževanje
razvlaževanjeQzrakaza delovanja TSS
v energetsko
DHU,nd zraka se določimanj zahtevnih zahtevne in
za energetsko
nergijske
ne v
stavbe, energetsko
učinkovitosti
če so te manj
stavbe
klimatizirane. zahtevni
ni stavbi
predvideno
Navlaževanje
vanje QHU,nd in razvlaževanje QDHU,nd zraka se določi za energetsko zahtevne in ta
in procesa
zato
in se ne
pri
razvlaževanje upošte
določitvi zrakakončne
v energije
energetsko za zahtevnih
manj
etsko
pri vata.
manj
presoji Lahko
zahtevni
energijske pa
stavbi se prikaže
ta
učinkovitostiprocesa informativno,
ne
stavbe upoštevata.
klimatizirane. Navlaževanje in razvlaževanje zraka v energetsko manj zahtevnih ni če
predvideno bodo
Lahko v
pa
in stavbi
se
zato prikaže
se pri informativno,
določitvi če
končne energije za
ae naprave
TSS v za
vgrajene
energetskostalno manj kontrolirano
naprave za
zahtevni vzdrževanje
stalno
stavbi ta vlažnosti
kontrolirano
procesa
e učinkovitosti stavbe ni predvideno in zato se pri določitvi končne energije za ne zraka.
vzdrževanje
upoštevata. NačinLahkodoločitve
pa se potrebne
prikaže informativno, če
je
tavbiin razvlaževanje
vlažnosti
vgrajene naprave zraka
zraka. zav stavbi
Način
stalno se določa
določitve
kontrolirano na način,
potrebne
anj zahtevni stavbi ta procesa ne upoštevata. Lahko pa se prikaže informativno, če ki
vzdrževanje je naveden
energije za
vlažnosti v tabeli
zraka. 8.17.
Način določitve potrebne
za navlaževanje
ave navlaževanje
za stalno in razvlaževanje
kontrolirano in razvlaževanje zraka vvlažnosti
vzdrževanje stavbi
zrakasev zraka.
določa
stavbiNačin na
se način,
določa ki je naveden
določitve potrebne v tabeli 8.17.
energija za navlaževanje in razvlaževanje zraka v stavbi.
zvlaževanje na način,
zraka vkistavbi je naveden se določa v tabeli
na način, 8.12.ki je naveden v tabeli 8.17.
17: Potrebna energija za navlaževanje in razvlaževanje zraka v stavbi.
vanje in navlaževanje zraka v energetsko nezahtevni stavbi ni predvideno.
Tabela 8.12:
a za navlaževanje in Potrebna
razvlaževanje energija
zraka za navlaževanje in razvla
v stavbi.
Razvlaževanje in navlaževanje zraka v energetsko nezahtevni stavbi ni predvideno.
ževanje zraka v stavbi.

n navlaževanje zraka v energetsko nezahtevni stavbi ni predvideno.
vanje in navlaževanje zraka v energetsko manj zahtevni stavbi pri preverjanju kazalnikov
£
ke učinkovitosti
Razvlaževanje stavbe inRazvlaževanje
ni predvideno.
navlaževanje in
zrakanavlaževanje
v energetsko zraka manjv energetsko
zahtevni stavbi nezahtevni stavbi ni kazalnikov
pri preverjanju predvideno.
nergijska energijske
učinkovitost
navlaževanje učinkovitosti
zraka energetsko
v energetsko stavbe ni predvideno.
zahtevne
manj stavbe določi
zahtevni stavbispri stacionarnim
preverjanjumodeliranjem
kazalnikov in se
kondicionira
kovitosti stavbe
Če se vlažnost
ni predvideno.
energijska zraka, se
učinkovitost energetsko
Razvlaževanje potrebna
in navlaževanje energija
zahtevne zraka za
stavbe navlaževanje zraka
določi s stacionarnim
v energetsko manj QHU,nd
zahtevni in
modeliranjem
stavbi in se
pri preverjanju kazalnikov ener
vanje
a učinkovitost 
zraka Q
v stavbiDHU,nd določi
kondicionira
energetsko na naslednji
vlažnost način:
zraka,
gijske učinkovitosti stavbe ni predvideno.
zahtevne stavbe določise s potrebna
stacionarnim energija za
modeliranjem navlaževanje
in se zraka Q HU,nd in
za vsako
cionira razvlaževanje
uro v letuzraka,
vlažnost zraka
se izračunata Qse določi naenergija
tlak nasičenja
potrebna
DHU,nd naslednjivodnezanačin:pare psat,e,t (Pa)zraka
navlaževanje in absolutna
QHU,nd invlažnost
xaka
e,a,t (g/kg)
QDHU,nd zraka
določi v okolici
na Če se
naslednji na energijska
način,
način:kot učinkovitost
je opisan v energetsko
točki 5.2, zahtevne stavbe določi s stacionarnim modeliranjem in se v stavbi
• za vsako uro v letu se izračunata tlak nasičenja vodne pare psat,e,t (Pa) in absolutna vlažnost
kondicionira vlažnost zraka,kotseje potrebna energija za navlaževanje
x e,a,m (g/kg)zraka QHU,nd določi na naslednji način:
ozauro vsak mesec
v letu v letu
sexe,a,t (g/kg)
izračunata sezraka določi povprečna
tlakvnasičenja
okolici navodne absolutna
način, pare vlažnost
opisan
psat,e,t (Pa)v in zraka
točki v okolici
5.2,
absolutna vlažnost z
zrazom:
kg) za vsak
zraka v• okolici - mesec
na način, za vsako jeuro
v letu
kot sev določi
opisan letu sepovprečna
v točki izračunata
5.2, tlak nasičenja
absolutna vlažnostvodne zrakapare psat,e,t (Pa)
v okolici in (g/kg)
x e,a,m absolutnaz vlažnost xe,a,t (g/kg)
mesec v letuizrazom: se določizraka povprečnav okolici na način,
absolutna
∑n x
kot
vlažnost je opisan
zraka vv točki
okolici 5.2,x e,a,m (g/kg) z
: xe,a,m = t=1n e,t,
- za vsak mesec v letu se določi ∑povprečna n x absolutna vlažnost zraka v okolici xe,a,m (g/kg) z izrazom:
xe,a,m = t=1n e,t,
n
je n število ur v mesecux(h/m);= ∑t=1 xe,t,
e,a,m n
z izrazoma,kjer ki jestan navedena
število ur vvmesecu
kjer je ntočki število 5.2(h/m);
ur(pvsat, x), se z(h/m);
mesecu upoštevanjem projektirane mesečne
temperature
evilo ur v •mesecu 
z i,h,m in relativne vlažnosti
(h/m); ki sta navedena v točkii,min,m
izrazoma, zraka  5.2 določi
(psat, x),minimalna absolutna projektirane
se z upoštevanjem vlažnost mesečne
zraka v stavbi x
temperature ,- z izrazoma, ki sta navedena v točki 5.2 (p , x), se z upoštevanjem projektirane
vlažnost mesečne temperature
ma, ki sta navedena i,a,min,m v točki 5.2in(prelativne
i,h,m sat, x), se vlažnosti
z upoštevanjem zraka  satdoloči minimalna
projektirane
i,min,m mesečne absolutna
potrebna θ in relativne vlažnosti zraka j določi minimalna absolutna vlažnost zraka v stavbi xi,a,min,m; Za
ature i,h,mmesečna
inzraka
relativne vkoličina
stavbi i,h,mxvode
vlažnosti za
, navlaževanje
zraka
i,a,min,m i,min,m določi zraka mi,min,m
minimalna (kg/m), s vlažnost
H2O,HU,mabsolutna katerim stavbo
prezračujemo, delujoče stavbe in če podatkov ni mogoče pridobiti, se uporabijo s katerim stavbo 6.1.2 in 6.1.5.
podatki iz tabel
, da bo v stavbi
• potrebna
stavbi xi,a,min,m mesečna dosežena
količinaminimalna kondicionirana
vode za navlaževanje absolutna
zraka mH2O,HU,m vlažnost
(kg/m),zraka
v xi,a,min,m , je: količina
prezračujemo, zadanavlaževanje
bomesečna
v stavbi dosežena minimalna kondicionirana absolutna vlažnost zraka stavbo prezračujemo,
na mesečna - potrebna
vode količina
zraka mvode H2O,HU,m za(kg/m),
navlaževanjes katerim zraka m
stavbo H2O,HU,m
(kg/m), s katerim
v x
ujemo, da bo v stavbi dosežena
i,a,min,m , je:
da bo v stavbi minimalna dosežena kondicionirana
minimalnaabsolutna kondicionirana vlažnost zraka vlažnost zraka v xi,a,min,m, je:
absolutna
mH2O,HU,m = 0,001 ∙ ρa ∙ V̇dov ∙ 24 ∙ Nm ∙ (xi,a,min,m − xe,a,m ),
m, je:
mH2O,HU,m = 0,001 ∙ ρa ∙ V̇dov ∙ 24 ∙ Nm ∙ (xi,a,min,m − xe,a,m ),
kjermpomenijo: = 0,001 ∙ ρ ∙ V̇
dov ∙ 24 ∙ Nm ∙ (x i,a,min,m − xe,a,m ),
prikjer
H2O,HU,m a pomenijo:
a gostota kjer zraka
pomenijo: temperaturi i (kg/m3),
V̇dov prostorninski a r. a zraka
pretok
gostota gostota
zraka za zraka pri temperaturi
priprezračevanje
temperaturi (m 3
/h), 3),θi (kg/m ),
i (kg/m
3
menijo:
Nm število
gostota zraka pri dni
V̇dov v mesecu Vdov (d/m).
prostorninski
temperaturi prostorninski
pretok
i (kg/m 3
), zraka pretok zraka za prezračevanje
za prezračevanje (m3/h), (m /h),
3
prostorninski Nm vodne
pretok zrakaNm zadni
število število
v ki
mesecudni v(d/m).
prezračevanje mesecu /h),(d/m).
(m3viri
mesečna količina pare, jo oddajo v stavbi (in zmanjšujejo energijo za
število dni
navlaževanje), v mesecu
se povzame - mesečna
(d/m). iz količina
projektne
• mesečna količina vodne pare, ki jo oddajo vodne
dokumentacije.pare GH2O,mČe (kg/m),
toviri v kistavbi
ni mogoče, jo oddajo
se(inlahkoviri uporabi
v stavbi (in
zmanjšujejo zmanjšujejo
energijo za energijo za navlaže
zraz: navlaževanje), vanje), se povzame iz projektne dokumentacije. Če to ni mogoče, se lahko uporabi izraz:
se lahko uporabi
a količina vodne pare, ki se jo povzame
oddajo viri iz projektne
v stavbi dokumentacije.
(in zmanjšujejoČeenergijo to ni mogoče, za
vanje), se povzame izraz: iz projektne dokumentacije. Če to ni mogoče, se lahko uporabi
H2O,mG u =f ∙g
H2O,h use ∙ A ∙ 24 ∙ N ,
m
kjer pomeni: GH2O,m = fu ∙ g H2O,h ∙ Ause ∙ 24 ∙ Nm ,
pomeni:
GH2O,m = fu ∙ g H2O,h ∙ Ause ∙ 24 ∙ Nm ,
fu faktor fu
sočasne uporabe
kjer pomeni: faktor
stavbesočasne
(-), kot jeuporabe
naveden stavbe (-),7.1.1,
v tabeli kot je naveden v tabeli 7.1.1,
gH2O,h specifična
fu količina
faktor
gH2O,hoddane
sočasne vodne
uporabe
specifična pare virov
stavbe
količina v stavbi (kg/(m
(-), kotvodne
oddane je naveden
2
h)) virov
pare vnatabeli
m2v stavbi
7.1.1, (kg/(m2h)) na m2 kondicionirane površine
kondicionirane
aktor sočasnegH2O,h površine
specifična stavbe
količina A
oddane, kot je opredeljena
vodne pare virovv tabeli
v stavbi 7.1.1,
7.1.1, (kg/(m h)) na m
2 2
uporabe stavbestavbe
(-), kotAje
use
,naveden
kot je opredeljena
use
v tabeli v tabeli
7.1.1,
potrebna mesečna latentna
specifična količina oddane toplota
kondicionirane
vodne pare za navlaževanje
površine
virov v stavbe zraka Q
Ause, koth))
stavbi (kg/(m 2 jeHU,nd,m (kWh/m)
opredeljena
na m 2 v tabeli 7.1.1,z
se določi
zrazom: • potrebna
kondicionirane površinemesečna
stavbe Alatentna
use, kot jetoplota za navlaževanje
opredeljena v tabeli 7.1.1, zraka QHU,nd,m (kWh/m) se določi z
izrazom: toplota za navlaževanje zraka QHU,nd,m (kWh/m) se določi z
na mesečna latentna hwe
: Q HU,nd,m = (mH2O,m − GH2O,m ) ∙ (1 − ηHU ) ∙ 3600 ,
h
Q HU,nd,m = (mH2O,m − GH2O,m ) ∙ (1 − ηHU ) ∙ we ,
3600
hwe
Q = (mH2O,m − GH2O,m ) ∙ (1 − ηHU ) ∙ 3600 ,
80 od 141 HU,nd,m 101
4:2022 101
fu faktor sočasne uporabe stavbe (-), kot je naveden v tabeli 7.1.1,
gH2O,h specifična količina oddane vodne pare virov v stavbi (kg/(m2h)) na m2
kondicionirane površine
TEHNIČNA SMERNICA stavbeUČINKOVITOST
ENERGIJSKA Ause, kot je opredeljena
STAVB v tabeli 7.1.1, TSG-1-004: 2022
• potrebna mesečna latentna toplota za navlaževanje zraka QHU,nd,m (kWh/m) se določi z
izrazom:
- potrebna mesečna latentna toplota za navlaževanje zraka QHU,nd,m (kWh/m) se določi z izrazom:
h
Q HU,nd,m = (mH2O,m − GH2O,m ) ∙ (1 − ηHU ) ∙ we , 3600
kjer pomeni:
022 hwe 101 SIST EN ISO 52016-1, privzame se vrednost
uparjalna toplota vode, skladno s tabelo 20 v standardu
2466 kJ/kg,
ηHU učinkovitost entalpijskega prenosnika, skladno s tabelo B.40 v standardu SIST EN ISO 52016-1,
privzame se vrednost 0,55, če entalpijski prenosnik ni vgrajen, je ηHU=0.
QHU,nd,m je nič, če je mH20,m manjši od 0. Pri izračunu QHU,nd,m se ne upošteva sorpcijsko navlaževanje v
stavbi vgrajenih materialov. Upošteva se konstanten zračni tlak 101325 Pa.
Tabela 8.12.1: Primer izračuna QHU,nd,m in QHU,nd,an za navlaževanje zraka v poslovni stavbi za validacijo
programske opreme
HU Poslovna stavba
.
gH2O Vdov
fu
(kg/(h m2 Ause) (m3h)
0,3 0,00108 3345
qi ji Xi,a,min
0,0036 (°C) (%) (g/kg)
(kg/(m2h) 22 30 4,960
Ause
(tabela 7.1.1.
(m2)
v tej smernici)
1632
Ljubljana jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
Xe,a,m
14,83
14,79
10,47
15,24
11,86
3,98
5,96
7,65
5,85
4,55
4,16
8,14
entalpijski
(g/kg)
prenosnik
v AHU
-29708
mH2O,HU,m
-30576
-31974
-21452
-16591
-9882
-8097
-2674
3064
-3122
2248
1265
(kg/m)
GH2O,m
1269
1269
1269
1269
1184
1311
1311
1311
1311
1311
1311
1311
(kg/m)
QHU,nd,m
1201
729
(kWh/m)
QHU,nd,an
1929
(kWh/an)

bna energija za navlaževanje QDHU,nd se določi na naslednji način:
z izrazoma, ki sta navedena v točki 5.2 (psat, x), se z upoštevanjem projektirane mesečne
temperature i,c,m in Potrebna
relativneenergija vlažnostiza navlaževanje
zraka i,max,m določi QDHU,nd se določiabsolutna
maksimalna na naslednji način:
vlažnost
trebna
nergija
Potrebna
zrakaenergija
za
v Potrebna
navlaževanje
energija
stavbi za navlaževanje
energija
za navlaževanje
xi,a,max,m ,QDHU,nd za navlaževanje
seQDHU,nd
določi
QDHU,nd
senadoloči
se
naslednji
QDHU,nd
določinase naslednji
na
način:
določi
naslednji na
način:
naslednji
način: način:
zrazoma,
•z izrazoma,
•potrebna zkiizrazoma,
sta
• navedena - kiznavedena
zkiizrazoma,
sta izrazoma,
sta v navedena
točki
ki sta5.2vmki sta
navedena
točki
(p
v sat,navedena
točki
5.2
x), 5.2 (p
se
v sat,
točki v točki
z(pupoštevanjem
x),sat,5.2
se
x),z(p se5.2z (p
upoštevanjem
x), , x),z se
upoštevanjem
satprojektirane
se zprojektirane
upoštevanjem
upoštevanjemprojektirane
mesečne projektirane
projektirane
mesečne
mesečnemesečne mesečne temperature
mesečna količina vode H2O,DHU,m (kg/m), ki jo je treba odstraniti iz zraka, s katerim
sat,
mperature
temperature
temperature
i,c,m intemperature
relativne
i,c,minq in relativne vlažnosti zraka j določi maksimalna absolutna vlažnost zraka v stavbi xi,a,max,m;
stavbo prezračujemo, darelativne
i,c,m
i,c,m vlažnosti
in relativne
i,c,m in
v stavbi vlažnosti
zraka
nerelativne
vlažnosti zraka
bo presežena
i,max,mvlažnosti
zraka
določi
i,max,m maksimalna
zraka
določi
i,max,m
i,max,m
maksimalna določimaksimalna
i,max,m maksimalna
absolutna
določi maksimalna
kondicionirana absolutna
vlažnost
absolutnavlažnost
absolutna
absolutna vlažnostvlažnost
kavlažnost
v stavbi
zrakazraka
xvi,a,max,m
stavbi
v vstavbi
zraka Za delujoče stavbe in če podatkov ni mogoče pridobiti, se uporabijo podatki iz tabel 6.1.2 in 6.1.5.
zraka x, xi,a,max,m
vxi,a,max,m
i,a,max,mstavbi
, ,je: , xi,a,max,m,
trebna
• •potrebna
mesečna
potrebna
• mesečna
količina
potrebna
mesečna vode
količina
- potrebna mesečna
količina
mH2O,DHU,m
vode
mesečnakoličina
vode
m(kg/m), mkoličina
H2O,DHU,m vode
H2O,DHU,m ki
(kg/m),
jo
mH2O,DHU,m
(kg/m),
je treba
vode ki mjoki(kg/m),
je
odstraniti
jotreba
je treba
ki(kg/m),
odstraniti
joiz je
odstraniti
zraka,
treba
ki iz
s katerim
joodstraniti
zraka,
jeiztreba
zraka,
s katerim
izs katerim
zraka, s katerim
odstraniti iz zraka, s katerim stavbo
H2O,DHU,m
vbo prezračujemo,
stavbo
stavbo prezračujemo,
prezračujemo,
stavbo da
mH2O,DHU,m v prezračujemo,
stavbida
prezračujemo, vne
dastavbi
= 0,001 ∙ dav
bo stavbi
presežena
da
ne vbo
ne
̇
ρa ∙vVstavbi stavbi
presežena
bo maksimalna
presežena
ne
ne∙ N bo maksimalna
presežena
bom presežena maksimalna
kondicionirana
∙ (xi,a,max,mmaksimalna maksimalna
− xe,a,m ) kondicioniranaabsolutna
kondicionirana
kondicionirana
absolutna
kondicionirana
absolutna
absolutna absolutna vlažnost zraka v
dov ∙ 24
žnostvlažnost
zraka
vlažnost
v xzraka vlažnost
zraka
i,a,max,m v, xje:
xvi,a,max,m
xzraka
i,a,max,m , je: v, xje:
, je:
i,a,max,m i,a,max,m, je:
mesečna količina vodne pare, ki jo oddajo viri v stavbi, povečuje energijo za razvlaževanje,
̇ dov ̇adov
∙ Vṁ ∙dov ∙ Vṁ dov
potrebnammesečna H2O,DHU,m mH2O,DHU,m
m=H2O,DHU,m
latentna 0,001 m=∙H2O,DHU,m
ρ0,001
toplota a=∙ V 0,001
za ∙ razvlaževanje
ρ∙a= 24∙ ρV
0,001
∙N 24
∙ (x
ρ∙a∙zraka
24
N ∙N
i,a,max,m∙ (x
Q
m∙ DHU,nd,m
24
−
∙ (xx∙i,a,max,m
i,a,max,mNm(kWh/m)
e,a,m ∙)−(xxi,a,max,m
− xe,a,m
e,a,m )se − ) xe,a,mz )
določi
izrazom:
sečna
• •mesečna
količina
mesečna• vodne
količina
mesečna - pare,
količina potrebna
vodne količina
vodne
ki jo
pare, mesečna
oddajo
pare,
vodne
ki jokiviri
oddajo
jo vlatentna
pare,oddajo
stavbi,
ki
virijovviri toplota
povečuje
oddajo
stavbi,
v stavbi,viriza
povečuje
energijorazvlaževanje
vpovečuje
stavbi, energijo
zapovečuje zazraka
razvlaževanje,
energijo QDHU,nd,m
razvlaževanje,
energijo
za razvlaževanje, (kWh/m) se določi z izrazom:
za razvlaževanje,
trebna
• •potrebna
mesečna
potrebna
• mesečna
latentna
potrebna
mesečna latentna
toplota
mesečna
latentna za
toplota
latentna
razvlaževanje
toplota za razvlaževanje
toplota
za razvlaževanje
zraka za razvlaževanje
zraka
QhDHU,nd,m
we zrakaQ (kWh/m)
Q zraka
DHU,nd,m (kWh/m)
DHU,nd,m se
Q (kWh/m)
določi
DHU,nd,m sez
(kWh/m)
določi
se določi
z sez določi z
azom:izrazom:izrazom:izrazom: Q DHU,nd,m = (mH2O,m + GH2O,m ) ∙
3600
d,m je nič, če je mH20,DHU,m QDHU,nd,m je nič,

večji od 0 in če je enako
hkrati nič,
večji od pri
hwe
abs(G izračunu
H2O,m).hwehwe
QDHU,nd,mhse
we
ne upošteva sorpcijsko razvlaževanje zraka z v
Q DHU,nd,m
stavbiQvgrajenimi
=Q(m
DHU,nd,m =Q DHU,nd,m
DHU,nd,m
H2O,m +
(m=H2O,m
G(m
materiali.
H2O,m =
+)Upošteva
H2O,m G∙ H2O,m
(m +H2O,m
GH2O,m) ∙+se)G∙konstanten
H2O,m ) ∙ zračni tlak 101325 Pa.
ačunu QHU,nd,m se ne upošteva sorpcijsko razvlaževanje 3600zraka3600 3600 vgrajenih
v stavbi 3600 materialov.
eva se konstanten zračni
nič,
QDHU,nd,m
čejejenič,
Q
mjeDHU,nd,m
nič,
če ječem
jejeTabela
večji
nič,
tlak8.12.2:
mH20,DHU,m
od
če je
večji
0 in odPrimer
101325
mH20,DHU,m
večji
hkrati
Pa. izračuna QDHU,nd,m in QDHU,nd,an za razvlaževanje zraka v poslovni stavbi za validacijo
0od
in
večji
večji
0hkrati
inod
hkrati
odvečji
abs(G
0 invečji
od
hkrati
abs(G
od). večji
abs(G od). abs(G
). H2O,m).
HU,nd,m H20,DHU,m H20,DHU,m H2O,m H2O,m H2O,m
programske opreme
uizračunu
Pri
QHU,nd,m
izračunu
Pri
se
QHU,nd,m
izračunu
neQHU,nd,m
upošteva
se nese
QHU,nd,m
upošteva
nesorpcijsko
upošteva
se nesorpcijsko
upošteva
razvlaževanje
sorpcijskorazvlaževanje
sorpcijsko
razvlaževanje
zraka razvlaževanje
v stavbi
zraka zraka
vvgrajenih
stavbi
v zraka
stavbi
vgrajenih
materialov.
vvgrajenih
stavbimaterialov.
vgrajenih
materialov.
materialov.
eošteva
Upošteva
konstanten
seUpošteva
konstanten
se zračni
konstanten
se
tlak
zračni
konstanten
101325
zračni
tlak tlak
Pa.
101325
zračni
101325
tlak
Pa. 101325
Pa. Pa.
DHU Poslovna stavba
gH2O Vdov
fu
(kg/(h m2 Ause) (m. 3/h)
največja
0,3 0,00108 3345 dovoljena
absolutna
qi ji Xi,a,min
vlažnost
0,0036 (°C) (%) (g/kg)
zraka je
(kg/(m2h) 25 60 12,00
12
Ause
(tabela 7.1.1.
(m2) (g/kg)
v tej smernici)
1632
Ljubljana jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
Xe,a,m
14,83
14,79
10,47
15,24
11,86
3,98
5,96
7,65
5,85
4,55
4,16
8,14
(g/kg)
-24964
-22029
-13097
mH2O,HU,m
-18520
-23165
-18779
-12018
-4603
10073
8676
-448
8514
(kg/m)
GH2O,m
1269
1269
1269
1269
1184
1311
1311
1311
1311
1311
1311
1311
(kg/m)
104
QDHU,nd,m
7798
6841
6701
591
0
(kWh/m)
022
1-004:2022 104 104 104 104
QDHU,nd,an
21932
(kWh/an)

Potrebna energija za navlaževanje in razvlaževanje zraka v energetsko manj zahtevni stanovanjski

 stavbi pri uporabi nestacionarnega modeliranja se določi enako kot za energetsko zahtevne stavbe.
Potrebna energija za navlaževanje in razvlaževanje se določi v urnih korakih z masnim tokom vodne
 pare, ki ga je treba v enoti časa dovesti (mH2O,HU,t (kg/h)) ali odvesti (mH2O,DHU,t (kg/h)) zraku v stavbi, z
upoštevanjem virov vodne pare v stavbi GH2O,t (kg/h) ter uparjalno toploto vodne pare hWE, ki je opre
deljena v točki 6.3.6 v standardu SIST EN ISO 52016-1. Vrednosti GHU in GDHU se izračunata skladno s
točko 6.5.14.1.1 v standardu SIST EN ISO 52016-1, tako da se ohranja relativna vlažnost zraka v mejah
II kakovostnega razreda notranjega okolja, kot je opredeljena s standardom SIST EN 16789-1. Relativ
na vlažnost zraka v stavbi ali coni se spreminja zaradi virov vodne pare v prostoru (ljudi in naprav),
ponorov vodne pare v prostoru (z absorpcijo vodne pare v materialih) ter vodne pare, ki se v prostor
prenese in odstrani z zrakom za prezračevanje ali klimatizacijo stavbe ali cone.
Viri latentne toplote se določijo na podlagi fizioloških lastnosti referenčne osebe (met, clo). Za sisteme,
s katerimi se ustrezna vlažnost zraka v stavbi ali coni zagotavlja s klimatizacijo z dovedenim zrakom
in je za to potrebna večja količina zraka, kot je določena za prezračevanje, se to upošteva pri določitvi
dovedene energije za transport zraka v sistemu za prezračevanje ali klimatizacijo.
Absolutna vlažnost zraka (xi,a,min,t) pri vzdrževanju minimalne relativne vlažnosti zraka se določi skla
dno s točko 6.5.14.1.2 v standardu SIST EN ISO 52016-1, s projektno temperaturo zraka v stavbi/coni
in minimalno relativno vlažnostjo, kot je za II. kategorijo kakovosti notranjega okolja opredeljena v
tabeli I.11 v standardu SIST EN 16789-1.
Absolutna vlažnost zraka (xi,a,max,t) pri vzdrževanju največje relativne vlažnosti zraka se določi skladno
s točko 6.5.14.1.2 v standardu SIST EN ISO 52016-1, s projektno temperaturo zraka v stavbi/coni in
maksimalno relativno vlažnostjo, kot je za II. kategorijo kakovosti notranjega okolja opredeljena v
tabeli I.11 v standardu SIST EN 16789-1. Najvišja absolutna vlažnost naj ne presega 12,0 (g/kg). Temu
se prilagodi (zmanjša) tudi kondicionirana relativna vlažnost zraka v stavbi.
Pri navlaževanju se lahko upošteva prenos latentne toplote v prenosniku za vračanje toplote v pre
zračevalnem ali klimatizacijskem sistemu.
Mejni vrednosti relativne vlažnosti pri navlaževanju in razvlaževanju se povzameta iz projektne
dokumentacije ali glede na projektirano višjo kategorijo notranjega okolja, pri čemer se privzamejo
vrednosti iz tabele I.11 v standardu SIST EN ISO 16789-1. Za delujoče stavbe in če podatkov ni mogoče
pridobiti, se uporabijo podatki iz tabel 6.1.2 in 6.1.5.
Potrebna energija za navlaževanje in razvlaževanje v referenčni stavbi se določi ob upoštevanju mi
 nimalne in maksimalne relativne vlažnosti zraka v stavbi, kot jo za II. kategorijo kakovosti notranjega
ugodja. Za delujoče stavbe in če podatkov ni mogoče pridobiti, se uporabijo podatki iz tabel 6.1.2 in 6.1.5.
Če se za energetsko zahtevno stavbo uporabi stacionarno modeliranje, se potrebna energija za navla

ževanje in razvlaževanje v referenčni in obravnavani stavbi določi kot za energetsko manj zahtevne
stavbe.
8.3 DOKAZOVANJE ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI STAVBE se upoštevata oba energenta (proizveden, ki vstopa
ZA PODROČJE PROIZVODNJE IN PRETVARJANJA ENERGIJ v stavbo in oddan), vendar le, kadar se razlika med
njima porabi na stavbi za delovanje TSS. Dovedena
(1) Dokazovanje energijske učinkovitosti stavbe za področje energija se določi na podlagi potrebne energije za
proizvodnje in pretvarjanja energij je razdeljeno v dve ogrevanje, hlajenje, pripravo TSV, navlaževanje in
računski stopnji: razvlaževanje zraka v stavbi, kot je opredeljeno v
- v prvi se določi dovedena energija za delovanje TSS, tabeli 8.9 v točki 8.2, dovedena energija za delovanje
ki je opredeljena z vrsto in količino porabljenih ener sistema mehanskega prezračevanja in razsvetljavo
gentov. Energenti so lahko proizvedeni z oddaljenimi pa na način, kot je naveden v točkah 8.3.2 in 8.3.3.
sistemi ali v bližini stavbe in v stavbi oz. TSS, dovedeni Obseg kazalnikov, ki jih je treba določiti, je naveden
z distribucijskimi sistemi, ali pa proizvedeni na stavbi, v tabeli 8.8;
pri čemer se količina energentov nanaša na količino - v drugi stopnji se določijo kazalniki sNES, ki zdru
proizvedenega energenta, npr. količino toplote okolja, žujejo energetske lastnosti stavbe in TSS z vplivom
ki se prenese v toplotno črpalko, ali električno energi na okolje, ki jo povzroča raba energije v stavbah.
jo, ki jo proizvede fotonapetostni sistem, in ne na vir Določijo se na podlagi potrebne primarne energije
teh energentov (npr. sončna energija). V primeru pro energentov, potrebnih za delovanje stavbe. Ener
izvodnje energenta na stavbi, ki se oddaja iz stavbe, gent je lahko proizveden s pretvorbo obnovljivih ali

neobnovljivih naravnih energijskih virov v celoti ali

delno z obema vrstama naravnih virov. Kazalniki
sNeS so oblikovani tako, da stavba potrebuje čim
manj naravnih energijskih virov za delovanje TSS,
med katerimi naj prevladujejo obnovljivi viri energije.
Obseg kazalnikov, ki jih je treba določiti, je naveden
v točki 9, tabela 9.1.
(2) Za energetsko nezahtevne stavbe se dovedena ener

gija ne določa, v izkazu pa se navaja razred energijske
učinkovitosti za generatorje toplote in hladu, kot je
navedeno v točki 4.1.
(3) Dovedena energija za delovanje TSS energetsko

manj zahtevni in zahtevni stavbi se določa po načelu
vgrajenih sistemov skladno s točko 9.2 v standardu
SIST EN ISO 52000-1. Dovedena energija se določa v
nasprotnem zaporedju, kot je tok energije, to pomeni,
da se najprej določi potrebna energija za zagotavljanje
pogojev notranjega okolja (točka 8.2), nato dovedena
energija z energenti za delovanje TSS in nato potrebna
primarna energija dovedenih energentov.

Tabela 8.13: Dovedena energija za delovanje TSS

energetsko manj energetsko
Dovedena energija za delovanje TSS3
ahtevne stavbe zahtevne stavbe
EH,del,an
1 dovedena energija za ogrevanje da da
(kWh/an)
EC,del,an
2 dovedena energija za hlajenje da da
(kWh/an)
dovedena energija za pripravo EW,del,an
3 da da
TSV (kWh/an)
letna učinkovitost sistema za hH/W/C,an
4 da da
oskrbo s toploto (%)
delež ogrevanja s sončno energijo
eSOL
5 ali OVE, ki ne povzročajo izpustov da4 da
(%)
delcev PM 10
dovedena energija za mehansko EV,del,an
6 da da
prezračevanje (kWh/an)
dovedena energija za navlaževa EHU,del,an
7 ne da
nje zraka (kWh/an)
dovedena energija za razvlaževa EDHU,del,an
8 ne da
nje zraka (kWh/an)
EL,del,an
9 dovedena energija za razsvetljavo da da
(kWh/an)
oddana toplota in/ali električna
QH/C,exp,pr,on-site,an
energija, proizvedena v, na, ob
10 Eel,exp,pr,on-site,an da da
stavbi ali v njeni neposredni v
(kWh/an)
bližini stavbe
Legenda:
ne - se ne preverja kazalnik brez omejitev (informativni kazalnik)
3
Za vsako od energetskih con in stavbo v celoti
4
Če je energent biomasa.

Tabela 8.14: Celoviti kazalniki energijske učinkovitosti stavb za področje pretvarjanja energij

Kazalniki energijske učinkovitosti stavbe za energetsko manj energetsko
področje proizvodnje in pretvarjanja energij ahtevne stavbe zahtevne stavbe
Ean
1 neutežena energijska bilanca da da
(kWh/an)
Edel,an
2 neutežena dovedena končna energija da da
(kWh/an)
Qexp,an
3 oddana toplota iz stavbe da da
(kWh/an)
Eexp,el,an
4 oddana električna energija iz stavbe da da
(kWh/an)
Ewe,an
5 utežena energijska bilanca da da
(kWh/an)
potrebna neobnovljiva primarna ener EPnren,an
6 da da
gija za delovanje TSS (kWh/an)
potrebna obnovljiva primarna energija EPren,an
7 da da
za delovanje TSS (kWh/an)
potrebna primarna energija za delo EPtot,an
8 da da
vanje TSS (kWh/an)
faktor ujemanja na stavbi proizvede fmatch
9 da da
nega in porabljenega energenta (-)
ROVE v primarni energiji, potrebni za ROVE da, da,
10
delovanje TSS (%) z odstopanji z odstopanji
MCO2,an
11 izpusti CO2 da da
(kg/an)
prilagojenost stavbe za pametne sis da5 da,
12 SRI
teme po uveljavitvi SRI po uveljavitvi SRI
Legenda:
da - se preverja delni kazalnik z omejitvami
ne - se ne preverja delni kazalnik brez omejitev (informativni kazalnik)
5
Po sprejetju posebnega predpisa.
(4) Lastnosti in tehnični podatki na napravah in elementih vanje (npr. v solarnih fasadah, prezračevanih režah ali
se privzamejo iz izjave o lastnostih proizvodov v skladu zemeljskih prenosnikih toplote) ter druge tehnologije
s predpisi, ki urejajo dajanje gradbenih proizvodov v in tehnike učinkovite rabe energije in izkoriščanja
promet. Če to ni mogoče, se manjkajoči podatki lahko obnovljivih virov energije, ki jih sicer ni mogoče mo
nadomestijo z generičnimi vrednostmi iz prilog B v delirati s stacionarnim modeliranjem. Nabor sistemov
standardih, ki so navedene v točki 0 smernice. za pretvarjanje OVE je naveden v tabeli 3 pravilnika,
njihovo vključevanje v določitev energijske učinkovi
(5) V energetsko zahtevnih stavbah se pri določitvi dove tosti stavb je navedeno v točki 10 smernice. Navedeni
dene energije za delovanje TSS vrednotijo tudi vgrajeni sistemi se lahko vključijo v presojo tudi za energetsko
podsistemi aktivnega naravnega ogrevanja in hlajenja manj zahtevne stavbe, če se uporabi nestacionarno
(npr. hlapilno hlajenje v klimatih, nočno prezračevanje modeliranje.
z mehanskim prezračevalnim sistemom), podsistemi
za predgrevanje in/ali predhlajenje zraka za prezrače

8.3.1
Dovedena energija TSS za ogrevanje, TSV in hlajenje
(1) Vsak TSS (TSS za ogrevanje, pripravo TSV, hlajenje,

prezračevanje in klimatizacijo) se razdeli na i število
podsistemov, kot je to izvedeno v obravnavani stavbi.
Primer prikazuje slika 8.2.
i
Generator Hranilnik Razvod Končni prenosniki BAC
toplote
Kurilna naprava Ogrevanje Ogrevanje Ogrevanje (H,4,1)

j
Dovedena energija za delovanje TSS ogrevanja,
(H,1,1) (H,2,1) (H,3,1)

toplozračno ogrevanje
toplovodno / toplozračno ogrevanje
lokalni grelnik
pretočna priprava vračljive izgube QH,nd

toplotna pod-postaja električni grelnik
Kurilna naprava Lokalni razvod TSV

j TSV TSV
priprave TSV in hlajenja
TSV (W,4,1) QW,nd

(W,2,1) (W,3,1)
(W,1,1)
i pretočna priprava
toplotne izgube
Generator Hranilnik Razvod Končni prenosniki BAC
z ohlajeno vodo
toplote neposredno uparjanje DX QC,nd
Kompresorski
j Ogrevanje Hlajenje
Ogrevanje (H,4,1) Hlajenje Hlajenje
Kurilna naprava hladilni agregat Ogrevanje
(H,1,1) (H,2,1) (H,3,1) (C,2,1) (C,3,1) (C,4,1)
(C,1,1)
toplozračno ogrevanje
toplovodno / toplozračno ogrevanje
lokalni grelnik
Slika 8.2: Nekatere povezave i-tih podsistemov v TSS
pretočna priprava vračljive izgube QH,nd
ogrevanja, priprave TSV in hlajenjatoplotna pod-postaja električni grelnik
Slika 8.2: Nekatere povezave i-tih podsistemov v TSS ogrevanja, priprave in hlajenja
Kurilna naprava (2) Vsak odTSV podsistemov »i« ima TSV
lahko eno ali večSlika
Lokalni naprav
razvod 8.3: (4) Energijski
TSVSplošen prikaz energijskih tokovi zatokov prvi za podsistem
podsistema TSSH,1,1
ogrevanja za
TSS ogrevanja –g
TSV
(W,1,1)
(j ≥ 1) (npr.
(W,2,1)sprejemnike sončne (W,3,1)energije H,1,1, in plinski
(W,4,1) na primer kurilno QW,nd napravo, ki je prikazan na sliki 8.2:
(4) Energijski tokovi za prvi podsistem TSS ogrevanja za na primer kurilno na
kondenzacijski Slika
kotel8.3: H,1,2).Splošen
V temprikaz
primeru energijskih
je trebapriprava
pretočna tokov za podsistema H,1,1 TSS ogrevanja – generator toplote;
dolo
toplotne izgube Slika 8.3: Splošen prikaz energijskih tokov za podsistema H,1,1 T
čiti značin delovanja
ohlajeno vodo (4) alternativno ali paralelno
Energijskineposredno
tokovi prviskladno
zauparjanje podsistem
DX
s TSS ogrevanja
E za naQ=C,ndprimer kurilno napravo,
Q H,1,1,out,(t,m) ki je prikazan
+ Q H,1,1,ls,(t,m) na sliki 8.2:∙ f
− EH,1,1,aux,(t,m)
točko 6.7.1 v standardu SIST EN 15316-1. Pri alternativnem (4)H,1,1,in,(t,m)
Energijski tokovi za prvi podsistem TSS ogrevanja za na p
Kompresorski kWh
Hlajenje Hlajenje Hlajenje Q H,1,1,ls,H,(t,m) ∙ f H,1,1,ls,H,(t,m) ( ),
hladilni agregat delovanju se za generatorje(C,3,1)
(C,2,1) energij določi obratovalna
EH,1,1,in,(t,m) = Q(C,4,1)
H,1,1,out,(t,m) + Q H,1,1,ls,(t,m) − EH,1,1,aux,(t,m) ∙ fhH,1,1,aux,rlb,H,(t,m) ali m −
(C,1,1) EH,1,1,in,(t,m) = Q H,1,1,out,(t,m) + Q H,1,1,ls,(t,m) − E
točka preklopa delovanja, pri paralelnem dovedena delovanju
energija ∙ fzkjer pa kWh
Q H,1,1,ls,H,(t,m) pomeni: (h ali m), oddana Qdovedena
H,1,1,ls,H,(t,m)
∙ fH,1,1,ls,H,(t,m) (
kWh
),
se dovedena energija določi energentom
glede na v pod-sistem
razmerje moči toplota iz toplota iz
H,1,1,ls,H,(t,m)
i=1EH,1,1,in,(t,m) dovedena energija z energentom v generator toplote h ali m (kWh/h al
pod-sistema pod-sistema
posamezne naprave. kjer pomeni: lahko dovedena energija navede z oznako energenta na primer
E H,del,(t,m) = E energija z energentomkjer pomeni:i=1 i=2
EH,1,1,in,(t,m) dovedenaH,1,1,in,(t,m) vQ
kjergenerator
pomeni:
električno toplote
=
energijo, Q Q(kWh/h ali kWh/m).
H,env,1,1,in,(t,m) za toploto Alternativno
okolja ali Qse H,dist,1,1,in,(
2: Nekatere povezave (3)
i-tih Za vsak podsistem
podsistemov se določi
v TSS ogrevanja, bilanca
priprave energijskih
in hlajenja tokov navedeEzH,1,1,in,(t,m) H,1,1,out,(t,m) dovedena H,2,1,in,(t,m)energija z energentom v generator to
lahko dovedena energija oznako energenta na primer
energijskih tokov morajo biti skladneH,el,1,1,in,(t,m) kot E s standardom za dovedeno
SIST EN ISO
lahko dovedena energija navede z oznako energ
skladno s točko 5.1.8 v standardu SIST EN
električno energijo, QH, (H,
15316-1, Qkot i=1, y=1) Eza
H,env,1,1,in,(t,m)oddana
1,1,out,(t,m) toploto okolja
toplota
H,1,1,in,(t,m)
dovedena energija
ali QH,dist,1,1,in,(t,m)
iz generatorja toplote zv energentom
za daljinsko toploto. vOznake
drugi podsistem TSS ogr
je prikazano na sliki 8.3. Bilanca energijskihEH,1,1,aux,(t,m)
energijskih tokovtokov morajo se biti skladne s standardom
električno
generator SIST
energijo,
ENtoplote
ISO
Q
(kWh/h
52000-1; ali kWh/m).
H,env,1,1,in,(t,m) za toploto oko
nosilca ali hranilnik toplote) (kWh/h ali kWh/m);
določi za mesec energijskih tokov morajo biti skladne s standard
QH,m1,1,out,(t,m)
(pri stacionarnem oddana modeliranju)
toplota
dovedena ali
izQgeneratorja
H,1,1,ls,(t,m) toplote
toplotne v drugi
izgube Alternativno
podsistem
generatorja TSS se lahko(kWh/h
ogrevanja
toplote dovedena
(i = 2, ali
npr. energija
razvod
kWh/m);
uro t (pri nestacionarnem modeliranju). QH, 1,1,out,(t,m) oddana toplota iz generatorja toplote v drugi po
nosilca alienergija
hranilnik toplote)
EH,1,1,aux,(t,m) (kWh/h ali kWh/m);
dovedena električna navede z oznako
energija energenta
za delovanje na primertoplote (
generatorja
za delovanje nosilca ali hranilnik toplote) (kWh/h ali kWh/m);
QH,1,1,ls,(t,m) toplotne izgube generatorja
f toplote (kWh/h
vračljivi delež alielektrične
kWh/m);
kot E energije, za dovedeno
potrebne za električno
delovanje genera
pod-sistema H, 1,1,aux,rbl,H,(t,m)
QH,1,1,ls,(t,m) toplotne izgube generatorja toplote (kWh/h ali k
H,el,1,1,in,(t,m)
dovedena energija E dovedena električna energija za nosilec
Q delovanje generatorja
toplote TSS
energijo, toplote
ogrevanja Q (kWh/h
(-); ali kWh/m);
z H,1,1,aux,(t,m)
energentom v pod-sistemfH, 1,1,aux,rbl,H,(t,m) vračljivi
oddana dovedena
i=1 H,1,1,ls,(t,m) EH,1,1,aux,(t,m) električna energija zaokolja
dovedena H,env,1,1,in,(t,m) za toploto delovanje ali gener
toplotadeležiz električne
toplota iz energije,
fH, toplotne potrebne
vračljivi delež za toplotnih
delovanje generatorja
izgub generatorjatoplote, ki
toplote, se prenese
ki se na
prenese
i=1 pod-sistema izgubefH, 1,1,aux,rbl,H,(t,m) Qvračljivi
1,1,ls,rbl,H,(t,m)
deležza daljinsko
električnetoploto.
energije,Oznake potrebne za de
nosilec toplotepod-sistema
TSS pod-sistema
ogrevanja (-); i=1vrednost je odvisna
H,dist,1,1,in,(t,m)
od tega, ali jemorajo
generator
E H,del,(t,m) = E H,1,1,in,(t,m)fH, 1,1,ls,rbl,H,(t,m) vračljivi delež i=1 i=2 energijskih
nosilec toplote tokov TSS ogrevanja bitiv(-);
coni/stavbi,
skladne s neog
toplotnih izgub generatorja cone/stavbe; toplote, ki se prenese neposredno v stavbo (-),
Slika 8.3: Splošen prikaz energijskih Q H,1,1,out,(t,m) =podsistema
tokovjezaodvisna Q H,2,1,in,(t,m)H,1,1 TSS fogrevanje standardom
- generator vračljivitoplote deležSIST EN ISOizgub
toplotnih 52000-1;
generatorja toplot
vrednost (EH, od tega, ali jefH,H,generator
1,1,ls,rbl,H,(t,m)
v coni/stavbi,
) del električne neogrevani
energije coni ali zunaj generatorja
za delovanje
(H, i=1, y=1) cone/stavbe;
1,1,aux,(t,m)
Q
1,1,aux,rbl,H,(t,m)
oddana
vrednost toplota
je odvisna iz generatorja
od tega, ali jetoplote
generator v co
prenese na nosilec toplote (kWh/h ali kWh/m);
H, 1,1,out,(t,m)
EH,1,1,aux,(t,m)(EH, 1,1,aux,(t,m) cone/stavbe;
v drugi podsistem TSS ogrevanja (i = 2,
fH, 1,1,aux,rbl,H,(t,m)) del (QH,električne
1,1,ls,(t,m) energijef za delovanje generatorja
) del toplotnih izgubtoplote,
generatorjaki se kot toplota
toplote, ki se pren
(EH,1,1,ls,rbl,H,(t,m)
H, 1,1,aux,(t,m) fH, 1,1,aux,rbl,H,(t,m)
npr. razvod ) del električne
nosilca ali hranilnik energije
toplote) za delovan
dovedena prenese na nosilec toplote (kWh/h ali kWh/m); stavbo ali cono (kWh/h ali kWh/m).
kondicionirano
preneseali
(kWh/h na nosilec toplote (kWh/h ali kWh/m);
energija(Q
H, 1,1,ls,(t,m) fH,1,1,ls,rbl,H,(t,m)) del toplotnih izgub generatorja toplote, ki se kWh/m);
prenese neposredno v
za delovanje Za nekatere (Q
podsisteme
QH,1,1,ls,(t,m) se tudi f v primeru ) del toplotnih
stacionarnega izgubtoplote
modeliranja generatorja
mesec top ra
pod-sistema kondicionirano stavbo ali cono (kWh/h ali kWh/m).
H, 1,1,ls,(t,m)
toplotne izgube
H,1,1,ls,rbl,H,(t,m)
generatorja
Q H,1,1,ls,(t,m) (bin), ki jih opredeljuje trajanje kondicionirano
temperaturnega stavbo
območja ali cono (kWh/h
temperature ali kWh/m
zunanjeg
i=1 (kWh/h ali kWh/m);
Za nekatere podsisteme se tudi vinprimeru stacionarnega
2 °C v posameznem modeliranja
mesecu. Tak primer mesec so razdeli
toplotne na črpalke,
krajša časovna obdobja
ki prenašajo top
toplotne izgube
(bin), ki jih opredeljuje trajanje temperaturnega E
Za nekatere
območja dovedena
podsisteme
temperature električna
se
zunanjega
tudi energija
v primeru
zraka, npr. za delovanje
stacionarnega
 med
model
-7 °C
pod-sistema i=1 Trajanje temperaturnega območja se določi z uporabo tipičnega referenčnega
H,1,1,aux,(t,m) e,a,m,(-7;2)
in 2 °C v posameznem mesecu. Tak primer so
(bin), ki jih opredeljuje
toplotne črpalke, generatorja
ki prenašajo
trajanjetoplote
toploto (kWh/h
temperaturnega
iz zraka ali
v kWh/m);
območja tempe
zunanjem okolju.
stavbe (GKX, GKY), kot je opredeljeno v tabeli 5.1 v točki 5, v tabeli 8.21 pa je pr
8.3: Splošen prikaz energijskih tokov za podsistema H,1,1 TSS ogrevanje - generator toplote in 2 °C v posameznem mesecu. Tak primer so toplotne črpalke, k
Slika 8.3: Splošen prikaz Trajanje temperaturnega
energijskih tokov za območja
podsistema se določi z uporabo tipičnega referenčnega meteorološkega leta za lokacijo
Trajanje temperaturnega območja se določi z uporabo tipičnega
H,1,1 TSS ogrevanjastavbe – generator(GKX, GKY), kot je opredeljeno v tabeli 5.1 v točki 5, v tabeli 8.21 pa je prikazan primer.
toplote; stavbe (GKX, GKY), kot je opredeljeno v tabeli 5.1 v točki 5, v tab

f1,0H, 1,1,aux,rbl,H,(t,m) vračljivi delež električne energije, potreb (5) Za generatorje energentov v, na stavbi ali v bližini
Fic(-) ne za delovanje generatorja toplote, ki se stavbe, kot so sprejemniki sončne energije v solarnem
0,8 prenese na nosilec toplote TSS ogrevanja ogrevalnem sistemu, fotonapetostni moduli, zemeljski
(-); prenosniki toplote in druge tehnike aktivnega narav
0,6
fH, 1,1,ls,rbl,H,(t,m) vračljivi delež toplotnih izgub genera nega ogrevanja ali hlajenja, je dovedena energija v
0,4 torja toplote, ki se prenese neposredno generator EH/C/el,1,1,in,(t,m) enaka EH/C/el,1,1,out,(t,m) in EH/C/el,1,1,ls,(t,m)
v stavbo (-), vrednost je odvisna od tega, enako nič. Določita pa se potrebna dovedena energija
0,2
ali je generator v coni/stavbi, neogrevani za delovanje teh podsistemov Eel,1,1,aux,(t,m) in vpliv dove
coni ali zunaj cone/stavbe; dene energije za delovanje podsistema na dovedeno
energijo z upoštevanjem vračljivega deleža električne
0,0
(EH,0 1,1,aux,(t,m) 15 f 30 45
H, 1,1,aux,rbl,H,(t,m)
) del
60 električne
75 90 energije
za delovanje generatorja toplote, ki se

vpadni kot direktnega/difuznega energije fH, 1,1,aux,rbl,H,(t,m).
sončnega sevanja v mesecu i (°)
kot toplota prenese na nosilec toplote Za toplotne črpalke z električno gnanimi kompresorji
(kWh/h3 ali kWh/m); je dovedena energija vsota EH,el,1,1,in,(t,m) in QH,env,1,1,in,(t,m)
Fg,i=-2E-06i + 8E-05i - 0,0016i + 09936
2
(Q
1,0 H, 1,1,ls,(t,m) fH,1,1,ls,rbl,H,(t,m)) del toplotnih izgub genera ter dovedena energija za delovanja toplotne črpalke
0,9 torja toplote, ki se prenese neposredno EH,el,1,1,aux,(t,m). Za sorpcijske toplotne črpalke ali plinsko
0,8
v kondicionirano stavbo ali cono (kWh/h gnane kompresorske toplotne črpalke je dovedena
0,7
0,6
ali kWh/m). energija vsota QH,1,1,in,(t,m) in QH,env,1,1,in,(t,m).
Za nekatere podsisteme se tudi v primeru stacionarnega
0,5
modeliranja mesec razdeli na krajša časovna obdobja

0,4 Če se odvedena toplota iz hladilnega sistema v stavbi
(bin), ki jih opredeljuje trajanje temperaturnega obmo
0,3 uporabi za oskrbo s toploto, na primer za pripravo
0,2
čja temperature zunanjega zraka, npr. qe,a,m,(-7;2) med -7 °C TSV, je to odpadna toplota, ki ne povečuje potrebno
dovedeno energijo stavbe in potrebno primarno
0,1
in 2 °C v posameznem mesecu. Tak primer so toplotne

0,0
energijo za delovanje TSS.
črpalke,
0
ki15 prenašajo30
toploto
45
iz60zraka v75zunanjem 90
okolju.
Trajanje temperaturnega območja se določi z uporabo (5) Za generatorje energentov v, na stavbi ali v bližini stavbe, kot so sp
Če se za oskrbo s toploto uporabi odpadna toplota
tipičnega referenčnega meteorološkega leta za lokacijo ogrevalnem sistemu, fotonapetostni moduli, zemeljski prenosniki toplote i
(5) Za generatorje energentov sistema,
v, Za
(5)F ogrevanjana generatorje
stavbi ki ali
nevpripada
bližini
energentov TSS v,
stavbe, obravnavane
kotnaso sprejemniki
stavbi stavbe,
alivvgenerator
bližinisončne se energije
stavbe, kot sovsprejem
solarne
Slika 8.1: Faktorji vpadnega kota sončnega sevanja za večslojno zasteklitev ali hlajenja, je dovedena energija EH/C/el,1,1,in,(t,m) enaka
stavbe (GKX, GKY), kot je opredeljeno v tabeli 5.1 v točki ogrevalnem
ogrevalnem sistemu, fotonapetostniIC,m moduli,
upošteva zemeljski
QH,1,1,in,(t,m)
sistemu, prenosniki
glede na energent, toplote in druge
ki se uporabljatehnike aktivnega naravne
nič. Določita pa fotonapetostni
se potrebna dovedena moduli, zemeljski energija prenosniki
za delovanje toplote in dru
teh podsis
5, v tabeli 8.14 pa je prikazanogrevanja primer. ali hlajenja, je dovedena ogrevanjavenergija
oddaljenem v generator
ali hlajenja, EH/C/el,1,1,in,(t,m)
generatorju/procesu,
je dovedena energija enaka je EH/C/el,1,1,out,(t,m)
pa to obnovljiv
v generator in EH/C/el,1,1,ls,(t,m)
EH/C/el,1,1,in,(t,m) enaka Eena
energije za delovanje podsistema na dovedeno energijo z upoštevanjem H/C
nič. Določita pa se potrebnanič. dovedenaenergent.
Določita energija
pa se za
potrebnadelovanje teh
dovedena podsistemov
energija za E delovanje in vpliv
el,1,1,aux,(t,m) teh podsistemo dovede
Tabela 8.14: Bin-razporeditev temperature fH, 1,1,aux,rbl,H,(t,m).
Tabela 8.21: Bin-razporeditev temperature energije za zraka
zraka v okolici delovanjev okolici
v dveh podsistema
mesecih na dovedeno
v Ljubljani
energije za(januar,
delovanje energijo
april) podsistema z upoštevanjem
na dovedeno vračljivega
energijodeleža električne energ
z upoštevanjem vračlj
v dveh mesecih v Ljubljani (januar, april)
fH, 1,1,aux,rbl,H,(t,m) . Če se
Za toplotne kot
fH, 1,1,aux,rbl,H,(t,m) generator toplote uporablja
. črpalke z električno gnanimi kompresorji je dovedena energija naprava za
soproizvodnjo
dovedena energija (SPTE), se QH,1,1,in,(t,m)
za delovanja določičrpalke
toplotne glede na raz
EH,el,1,1,aux,(t,m). Za sorpcijs
Za toplotne črpalke z električno Za gnanimi kompresorji
toplotne črpalke z je dovedena
električno gnanimi energija
kompresorjivsota EH,el,1,1,in,(t,m)
je dovedena in Q energija vsot
H,env,1,1,in,(t,m)
merje med proizvedeno
kompresorske toplotne črpalke toploto jeQdovedena inenergija
električno vsota QH,1,1,in,(t,m) in Q
100
dovedena energija za delovanja toplotne črpalkezaEH,el,1,1,aux,(t,m). Za sorpcijskeH,pr,1,1,(t,m) toplotne črpalke ali plinsko gna
90 dovedena energijo energijaE delovanja

. Če je toplotne
količina črpalke
proizvedene E H,el,1,1,aux,(t,m). Za sorpcijske to
toplote
kompresorske toplotne črpalke je dovedena
Če se odvedena
kompresorske energija vsotaizQhladilnega
toplota
el,pr,1,1,(t,m)
toplotne insistema
Qenergija v stavbi . uporabi za oskrbo st
od črpalke je dovedena vsota QH,1,1,in,(t,m) in QH,env,1,
H,1,1,in,(t,m) H,env,1,1,in,(t,m)
80
QH,pr,1,1,(t,m)
to odpadna večja toplota, oddane
ki ne toplote
povečujegeneratorja potrebno dovedeno v drug energijo stavb
70
Če se odvedena toplota iz hladilnega Če sedelovanjesistema vtoplota
podsistem
odvedena (Istavbi
= 2), npr. uporabi
iz razvod
hladilnegaza oskrbo
sistema
sistema s toploto,
za ogrevanje
v stavbi na primer
uporabi ali zazaoskrbo pripravo TSV
s toplo
60 TSS.
50
to odpadna toplota, ki ne povečuje potrebno
hranilnik
to odpadna dovedeno
QH,1,1,out,(t,m)
toplota, ki ne, ali energijo
drug TSS,
povečuje stavbe in
razlikadovedeno
potrebno potrebno
med njima primarno
energijo stavbe in energijo
40
delovanje TSS. delovanjeČe seTSS.
pomeni za oskrbo
dodatne s toploto
toplotne uporabiizgube odpadna toplota
QH,1,1,ls,(t,m) , ki sistema,
niso ki ne pripada T
Q H,1,1,in,(t,m) glede na energent, ki se uporablja v oddaljenem generatorju/pr
vračljive (fsH,toploto = 0).
30
Če se za oskrbo s toploto uporabi Če seodpadna
za oskrbo toplota sistema,uporabi
1,1,ls,rbl,H,(t,m) ki ne pripadatoplota
odpadna TSS obravnavane
sistema, ki stavbe, ne pripada se upošte
TSS o
20
Q H,1,1,in,(t,m) glede na energent, ki se uporablja
Če se glede
QH,1,1,in,(t,m) v oddaljenem
kot generator
na energent, toplotegeneratorju/procesu,
ki seuporablja
uporabljanaprava v oddaljenem je pa to obnovljiv
za soproizvodnjo
generatorju/procesuenergent.
(SPTE), s
10
(6) medDovedena proizvedenoenergijatoploto v TSS za ogrevanje,
QH,pr,1,1,(t,m) pripravo TSV
in električno energijo Eel,pr,1,1,(t,m).
0
Če se kot generator toplote uporablja Če seQ ali
kot naprava
hlajenje
generator zatoplote
stavbe soproizvodnjo
E uporablja (SPTE),
se se Qza
določi
naprava na podlagi
soproizvodnjo
H,1,1,in,(t,m) določi glede (SPTE), na serazmeQH,1
-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 H,pr,1,1,(t,m) večja od oddane toplote generatorja v drug podsistem (I = 2),
H/W/C,del,(t,m)
med proizvedeno toploto Qmed in
energijskih
proizvedeno
H,pr,1,1,(t,m) električno
bilanc
toploto energijo
vgrajenih
Q Epodsistemov,
in . Če
električno
el,pr,1,1,(t,m) je
tako količina
da se
energijo s proizvedene
E toplo
el,pr,1,1,(t,m). Če j
Temperatura zraka v okolici θa,e hranilnik QH,1,1,out,(t,m), ali drug TSS, razlika med njima pomeni dodatne toplo
H,pr,1,1,(t,m)
QH,pr,1,1,(t,m) večja od oddane toplote temigeneratorja
QH,pr,1,1,(t,m) sistemi
večja odzagotovi voddane
drug podsistem
potrebna (Itoplota
toplote generatorja = 2), npr. QHv,nd, razvod
drug QW,nd sistema
in
podsistem za(I ogrevanje
= 2), npr.
(fH, 1,1,ls,rbl,H,(t,m) = 0).
hranilnik QH,1,1,out,(t,m), ali drug hranilnik
TSS, razlika
QC,ndQ(slikamed njima
8.2), in
H,1,1,out,(t,m),
pomeni
aliče drug dodatne
TSS, razlika
je stavba toplotne
med njimatudi
klimatizirana, izgubepomeni Q
QHU,nddodatne
H,1,1,ls,(t,m) , ki toplotne
niso vračljiz
(fH, 1,1,ls,rbl,H,(t,m) = 0). (6) Dovedena energija v TSS
100
(fH, 1,1,ls,rbl,H,(t,m)
in QDHU,nd =. Dovedena
0). energija za za ogrevanje,
primer pripravo TSV ali hlajenje sta
TSS ogrevanja
90 energijskih bilanc vgrajenih podsistemov, tako da se s temi sistemi zagotov

(6) Dovedena energija v TSS s ogrevanje,
(6) za(slikakurilno
Dovedena napravo
pripravo
energija ali TSV
vnaTSSprimer
alizahlajenje prenosnikom
ogrevanje, stavbe toplotealisehlajenje
EH/W/C,del,(t,m) določi na podl
80
8.2), in če je stavba klimatizirana, tudipripravo
QHU,nd inTSV QDHU,nd. Dovedena stavbeener
energijskih bilanc vgrajenih daljinskega
podsistemov,
energijskih tako
bilanc ogrevanja
da se
vgrajenih s temi kot
sistemigeneratorjem
zagotovi toplote,
potrebna če
toplota Q , Q in Q
primer podsistemov, tako da se s temi sistemi zagotovi kotpotr
70 H,nd W,nd
napravo ali na prenosnikom toplote daljinskega ogrevanja gen
60 (slika 8.2), in če je stavba klimatizirana, (slikaenoima sistem
in če je po
tudi
8.2),napravo Q in
stavba
HU,nd enoklimatizirana,
Q napravo (j = tudi
DHU,nd . Dovedena 1) v Q vsakem
energija za
HU,nd in Q od
primer štirih TSS ogrevanja
.1Dovedena s kuril
energija z
(j=1) v vsakem od štirih podsistemov (i
DHU,nd
= do 4), je:
50 napravo ali na primer prenosnikom napravo toplote
podsistemov daljinskega
ali na primer 1 doogrevanja
(i =prenosnikom 4), je: toplote kot generatorjem
daljinskega toplote, ogrevanja čekot imagenerato
sistem
40
eno napravo (j=1) v vsakem od štirih
eno napravo podsistemov
(j=1) (i = 1 do 4), je:
30 EH,del,(t,m) = vQvsakem od štirih podsistemov (i = 1 do 4), je:
H,1,1,in,(t,m) + EH,el,1,1,aux,(t,m) + EH,el,2,1,aux,(t,m) + EH,el,3,1
20 kWh
EH,del,(t,m) = Q H,1,1,in,(t,m) + E EH,el,1,1,aux,(t,m) + EH,el,2,1,aux,(t,m)
+ EH,el,4,1,aux,(t,m) + EH,el,3,1,aux,(t,m)
( + E),
H,del,(t,m) = Q H,1,1,in,(t,m) + EH,el,1,1,aux,(t,m) + EH,el,3,1,aux,(t
ali m H,el,2,1,aux,(t,m)
10
kWh h
0
+ 16EH,el,4,1,aux,(t,m) ( ), kWh
-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14 18 20
ali m + EH,el,4,1,aux,(t,m) (h ali m),
kjerh pomeni:
Temperatura zraka v okolici θa,e
EH,del,(t,m) dovedena energija v TSS ogrevanja, s katero zagotovimo p
kjer pomeni: QH,nd (kWh/h ali kWh/m),
EH,del,(t,m) dovedena energija Ev TSS ogrevanja,
EH,del,(t,m) dovedena dovedena
s katero energija
zagotovimo
energija v TSS
potrebno
v TSSv ogrevanja, ogrevanja, toplotoszagotovimo
s katero za ogrevanje stavb
potreb
QH,del,(t,m)
H,1,1,in,(t,m) dovedena toplota generator toplote (kWh/h ali kWh/m);
QH,nd (kWh/h ali kWh/m), katero zagotovimo
kWh/m), potrebno
EH,el,1,1,aux,(t,m) QH,nd (kWh/h
dovedena alielektrična energija za toploto delovanje generatorja top
QH,1,1,in,(t,m) dovedena toplota v generatordovedena
QH,1,1,in,(t,m) toplote
za (kWh/h
ogrevanje
toplota ali
v kWh/m);
stavbe
generator QH,nd alternativna
(kWh/h
toplote (kWh/h oznaka
ali alidrugegaQH,gen,1,del,(t,m)
kWh/m); alter,
EH,el,2,1,aux,(t,m) dovedena električna energija za delovanje podsist
EH,el,1,1,aux,(t,m) dovedena električna energija dovedena
EH,el,1,1,aux,(t,m) za delovanje
kWh/m), generatorja
električna energija toplote za (kWh/h
delovanje ali kWh/m),
generatorja toplote (
ali kWh/m),
EH,el,2,1,aux,(t,m) za delovanje drugegaenergija
električna podsistema za j (npr. obtočne
delovanje drugega črpalke)
podsistema (kWh
EH,el,3,1,aux,(t,m) dovedena električna energija za delovanje tretjega podsist
ali kWh/m), ali kWh/m),
88 od 141 REPUBLIKA konvektorja)
SLOVENIJA (kWh/h
MINISTRSTVO ZAali
OKOLJEkWh/m), IN PROSTOR
EH,el,3,1,aux,(t,m) za delovanje tretjegaenergija
električna podsistema (npr. ventilatorskega
za delovanje tretjega podsistema
konvektorja) (kWh/h ali kWh/m),
EE H,del,we,(t,m)==QQ
H,del,we,(t,m) H,1,1,in,(t,m)++fel
H,1,1,in,(t,m) fel
EH,del,we,(t,m) = Q H,1,1,in,(t,m) +ZafZa TSS
el TSS ogrevanja
ogrevanja aliali
TSV TSV s toplotno
s toplotno črpalko
črpalko kotkotgeneratorjem
generatorjem kWh toplote:
kWh toplote:
∙ (E
∙ (E H,el,1,1,aux,(t,m)++EE
H,el,1,1,aux,(t,m) H,el,2,1,aux,(t,m)++EE
H,el,2,1,aux,(t,m) H,el,3,1,aux,(t,m)++EE
H,el,3,1,aux,(t,m) H,el,4,1,aux,(t,m)
H,el,4,1,aux,(t,m) ) )( ( ) ) kWh
hhalialimm
TEHNIČNA SMERNICA ENERGIJSKA UČINKOVITOST ∙STAVB (EH,el,1,1,aux,(t,m) + EH,el,2,1,aux,(t,m) EH,del,we,(t,m)
EH,del,we,(t,m) += EH,el,3,1,aux,(t,m)
=Q H,env,1,1,in,(t,m)
Q H,env,1,1,in,(t,m) + E +H,el,4,1,aux,(t,m)
+felfel ) ( 2022 )
TSG-1-004:
h ali m
ZaZaTSS TSSogrevanja
ogrevanjaalialiTSV TSVs stoplotno
toplotnočrpalko črpalkokot kotgeneratorjem
generatorjemtoplote: toplote: ∙ (E
∙ (EH,el,1,1,in,(t,m)
H,el,1,1,in,(t,m) ++ 𝐸𝐸H,el,1,1,aux,(t,m)
𝐸𝐸H,el,1,1,aux,(t,m) + +EH,el,2,1,aux,(t
EH,el,2,1,aux
QH,1,1,in,(t,m) dovedena Za toplota
TSS ogrevanja v generator ali TSV s toplotno toplote črpalko (8) Letna učinkovitost
kot generatorjem sistema za proizvodnjo
toplote: 𝑘𝑘𝑘𝑘ℎ
𝑘𝑘𝑘𝑘ℎ in oskrbo
(kWh/h aliEkWh/m); alternativna oznaka++felfel s toploto za ogrevanje, + +EH,el,4,1,aux,(t,m)
EH,el,4,1,aux,(t,m) ))
TSV, klimatizacijo
EH,del,we,(t,m)
H,del,we,(t,m) ==QQ H,env,1,1,in,(t,m)
H,env,1,1,in,(t,m) ℎℎ 𝑚𝑚𝑚𝑚 in hlajenje,
𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎
EH,del,we,(t,m) = Q + f
QH,gen,1,del,(t,m), ∙ (E∙ (E H,el,1,1,in,(t,m)++𝐸𝐸𝐸𝐸
H,el,1,1,in,(t,m)
H,env,1,1,in,(t,m)
če seelza proizvodnjo
H,el,1,1,aux,(t,m)
H,el,1,1,aux,(t,m) ++EE hladu+v+Ehladilni
H,el,2,1,aux,(t,m)
H,el,2,1,aux,(t,m) E agregat dovaja
H,el,3,1,aux,(t,m)
H,el,3,1,aux,(t,m)
(8)(8) Letna
∙ (EH,el,1,1,in,(t,m) Letna
𝑘𝑘𝑘𝑘ℎ
𝑘𝑘𝑘𝑘ℎ +učinkovitost
𝐸𝐸učinkovitost sistema
sistema+ E zaH,el,2,1,aux,(t,m)
za
proizvodnjo
proizvodnjo in+in oskrbo
Eoskrbo s toploto
s toploto zazaogreva
ogre
EH,el,1,1,aux,(t,m) dovedena električna energija ++EE za delovanje ) ) čeče toplota (h
H,el,1,1,aux,(t,m)
), se določi na naslednji način:
H,el,3,1,aux,(t,m)
H,el,4,1,aux,(t,m)
H,el,4,1,aux,(t,m)hlajenje,
hlajenje, ℎ ℎ𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎 se
𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎
𝑚𝑚 se
𝑚𝑚zaza 𝑘𝑘𝑘𝑘ℎ
proizvodnjoH/W/C,an
proizvodnjo hladu
hladu v hladilni
v hladilni agregat
agregat dovaja
dovaja toplota
toplota (( )
generatorja toplote (kWh/h ali kWh/m),
H/W/C,an
H/W/C,a
+ EH,el,4,1,aux,(t,m) )
ℎ 𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎 𝑚𝑚
EH,el,2,1,aux,(t,m) (8) dovedena
(8) Letna električna
Letna učinkovitost
učinkovitost energijasistema
sistema zaza delova
zaproizvodnjo
proizvodnjoininoskrbo oskrbos stoploto toplotozaza Qogrevanje,
Q
ogrevanje,
H,nd,an
H,nd,an ++ QTSV,
QTSV, ++
klimatizacijo
W,nd,an Q C,nd,an
klimatizacijo
W,nd,an Q C,nd,an
in+
in+ Q HU,nd,an
Q HU,nd,an+ + Q
nje drugega (8) podsistema
Letna j (npr.
učinkovitost obtočne H/W/C,an
H/W/C,an = = s toploto za ogrevanje, TSV, klimatizacijo in
hlajenje,
hlajenje, če česese zazaproizvodnjo
proizvodnjo hladu
hladu vsistema
vhladilni
hladilni za proizvodnjo
agregat
agregat dovaja
dovaja intoplota
oskrbo
toplota E( (
EH,del,we,an
H/W/C,an
H/W/C,an),
+E),
se
+Ese določi
H,del,we,an W,del,we,an določi nana+Enaslednji
naslednji
+E
W,del,we,an C,del,we,an način:
način:
+E +E HU,del,we,a+
C,del,we,an HU,del,we,an
črpalke) (kWh/h hlajenje, ali če se za proizvodnjo hladu v hladilni agregat dovaja toplota (H/W/C,an), se določi na naslednji način:
kWh/m),
EH,el,3,1,aux,(t,m) dovedena električna energija QQ
za H,nd,an+
delovanje
H,nd,an +Q
(9) Q
(9)Letna
Letna
W,nd,an
W,nd,an + +QQ
učinkovitost C,nd,an+
učinkovitost
C,nd,an +TSS
TSS QQ seHU,nd,an
sedoloči
HU,nd,an določi+na
+QnaQnaslednji
naslednji
DHU,nd,an
DHU,nd,an način:
način:
 H/W/C,an
H/W/C,an EE
== Q + Q + Q + Q + Q DHU,nd,an (−)(−)
tretjega podsistema (npr.  ventilatorskega
H,del,we,an =
H,del,we,an +E +E H,nd,an
W,del,we,an
W,del,we,an +E +E W,nd,an
C,del,we,an
C,del,we,an +E +E
C,nd,an
HU,del,we,an
HU,del,we,an +E+E
HU,nd,an
DHU,del,we,an
DHU,del,we,an (−)
H/W/C,an EH,del,we,an +EW,del,we,an +EC,del,we,an +EHU,del,we,an +EDHU,del,we,an Q W,nd,an
Q W,nd,an
konvektorja) (kWh/h ali kWh/m), W,an
W,an= = (−) (−)
(9)(9)LetnaLetnaučinkovitost
učinkovitostTSS TSSsesedoloči določinananaslednji naslednjinačin: način: EW,del,we,an
EW,del,we,an
EH,el,4,1,aux,(t,m) dovedena(9) električna
Letna učinkovitost energija za TSS delovanje
se določi na(9) Letnanačin:
naslednji učinkovitost TSS se določi na naslednji način:
četrtega podsistema (npr. regulacijske (10)(10) Letna Q Q
Letnaučinkovitost
učinkovitostsistema
W,nd,an
W,nd,an sistemazazaproizvodnjo
proizvodnjoininoskrbo oskrbos toploto
s toplotoz napr z na
 == Q(−) (−)
naprave) (kWh/h ali kWh/m). električne
električne
W,an energije
W,an EEenergije
W,del,we,an=
W,del,we,an(SPTE)
(SPTE) kot
W,nd,an kotgeneratorjem
generatorjem
(−) toplote
toplotesesedoloči določiz upoštevanje
z upoštevan
QH,1,1,out,(t,m
QH,1,1,out,(t,m , W,an
, alternativen
alternativen EW,del,we,an
zapis:
zapis: QH,SPTE,1,out,(t,m)
QH,SPTE,1,out,(t,m)
). ).
TSS ogrevanja, (10)
(10)TSV,Letna hlajenja
Letnaučinkovitost in klimatizacije
učinkovitost sistema
sistemazaza imajo
proizvodnjo
proizvodnjoininoskrbo oskrbos stoploto toplotoz znapravo napravozazasoproizvodnjo
soproizvodnjotoplote toploteinin
(10) Letna učinkovitost sistema za 8.3.2.
8.3.2.
proizvodnjo Dovedena
in oskrbo Dovedena energija
s toploto energija zazamehansko
zproizvedene
napravo mehansko
zatoplote prezračevanje
prezračevanje
soproizvodnjo toplote
zaradi energijskih električne
električne izgub podsistemov
energije
energije (SPTE)
(SPTE) kot kot medsebojni
generatorjem
generatorjem toplote
toplote
(10) Letna se se določi
določi z
učinkovitost zupoštevanjem
upoštevanjem
sistema proizvedene
za proizvodnjo toplote naprave
naprave
in oskrbo s naprav
vpliv. Zato se Q Q
dovedena električne
, energija
alternativen
, alternativen
EH,el,4,1,aux,(t,m) energije zapis:
zapis:Q
za delovanje
dovedena (SPTE)
Q
električna kot
teh TSS generatorjem
(1) (1)).). TSS
energija TSSza
za toplote
zamehansko
delovanje mehansko se
četrtega določi
prezračevanjez upoštevanjem
prezračevanje
podsistema prenaša
prenaša proizvedene
načrtovano
načrtovano
(npr. regulacijske toplote
količino
količinozunanje
naprave) zunan
toploto z napravo za soproizvodnjo toplote in električne
H,1,1,out,(t,m
H,1,1,out,(t,m H,SPTE,1,out,(t,m)
H,SPTE,1,out,(t,m)
QH,1,1,out,(t,m,(kWh/h alternativen ali zapis: dovedena
kWh/m). QH,SPTE,1,out,(t,m)
dovedena ).
energija
energija za za delovanje
delovanje TSSTSS prezračevanja
prezračevanja sese upošteva
upošteva električn
elektr
določi z iteracijami. 8.3.2. 8.3.2. Dovedena
Dovedena energija
energija zazamehansko
mehansko
energije prezračevanje
prezračevanje
(SPTE)
EH,el,4,1,aux,(t,m) dovedena EH,el,4,1,aux,(t,m)
električna dovedena energija zaelektrična delovanje energija
četrtegazapodsistema delovanje četrtega
(npr.
podsistemov
podsistemov podsistema
regulacijske
(slika
(slika 8.4): (npr. kot
naprave)
8.4): generatorjem
regulacijske naprave)toplote se določi z
TSS ogrevanja, 8.3.2.
TSV, hlajenja Dovedena
in klimatizacije energija
imajo za
zaradimehansko
energijskih prezračevanje
izgub podsistemov medsebojni vpliv. ,Zato
(kWh/h ali kWh/m).
(7) Utežena dovedenaseenergija (kWh/h
(1)(1) TSSali
TSS kWh/m).
za za mehansko
mehansko
EH/W/C,del,we,(t,m) prezračevanje
prezračevanje
je enaka vsoti prenaša
prenaša upoštevanjem
načrtovano
načrtovano količino
količino proizvedene
zunanjega
zunanjega toplote
zraka naprave
zrakav vstavbostavboaliali Qcono.
cono.Kot Kot
H,1,1,out,(t,m)
dovedena
(1) energija
TSS za za
mehansko delovanje teh
prezračevanje TSS določi z
prenaša iteracijami.
alternativen načrtovano zapis: Q
količino ).
zunanjega zraka v stavbo ali cono. K
na energija za delovanje četrtega dovedena
dovedena energija
delovanje TSSTSS prezračevanja
prezračevanja se se upošteva
upošteva električna
električna energija
delovanje vseh
vseh
rična TSSenergija
ogrevanja, utežene
TSS
TSV, hlajenja
za delovanje četrtega inpodsistema
ogrevanja, dovedene
EH,el,4,1,aux,(t,m)
TSV, hlajenja
klimatizacije
podsistema
(npr.
energije
imajo
(npr.
regulacijske
dovedenaza delovanje
inzaradi
klimatizacije
regulacijske
dovedena
naprave)
električna
energijskih
energijanaprave) TSS.
imajo izgub
zaenergija
Utežni
energija
zaradi
delovanje
za delovanje
energijskih
podsistemov četrtega
izgub
medsebojni
TSS prezračevanja
podsistema
podsistemovvpliv. Zato
se upošteva
(npr. regulacijske
medsebojni vpliv. Zato
H,SPTE,1,out,(t,m)
električnaenergijeenergija
naprave)
za delovanje
). se dovedena (7)
podsistemov
podsistemov Utežena
(slika
(slika
(kWh/h 8.4): dovedena
8.4):
ali kWh/m). E je enaka vsoti utežene dovedene za delovanje TSS. vse
EH,el,4,1,aux,(t,m) faktor za električno
dovedena TSSenergijo
električna energija fi,el =za 2,5 skladno
delovanje zz(npr.
določičetrtega drugim podsistema (npr. regulacijske naprave)
H/W/C,del,we,(t,m)
/m). energijase zadovedena
delovanje energija
teh zadoločidelovanje
z iteracijami.
podsistemov
teh TSS
(slika 8.4):
iteracijami.
aux,(t,m) dovedena električna energija za delovanje
Utežni četrtega
faktor za podsistema
električno energijo fregulacijske
el je enak 8.3.2
2,5 naprave)
skladno z drugim odstavkom 12. člena pravilnika in standardom
matizacije imajo zaradi odstavkom
energijskih (kWh/h izgub
TSSali
12.EkWh/m).
člena
podsistemov
ogrevanja, pravilnika
TSV, medsebojni
hlajenja in standardom
vpliv.
invpliv. Zato
klimatizacije SIST imajo zaradi
(7)
aklimatizacije
za delovanje
(kWh/h
Utežena
imajo ali
četrtegazaradi (7)
kWh/m).
dovedena energijskih
podsistema
Utežena
energija izgub
(npr.
dovedena
SIST EN
podsistemov
H/W/C,del,we,(t,m)
regulacijske
energija
je
15316-1, enaka
medsebojni
naprave)
EzaH/W/C,del,we,(t,m)
vsoti
vse drugeutežene je enaka
energente
Zato dovedene vsoti
paDovedena enakenergijskih
utežene
jeenergije ena. zadovedene
delovanje
Za sistem
energija
izgub
za
podsistemov
energije
četrte za
izTSS.
mehansko alineje medsebojni
delovanje
te točke TSS.
prezračevanje
vpliv. Zato
je utežena dovedena
teh TSS
Utežni E
določi TSS z iteracijami.
ogrevanja,
H,el,4,1,aux,(t,m)
faktor za električnoEN
Utežni dovedena
15316-1,
TSV, faktor
energijo za
se
hlajenja električna
zaf vse
dovedenain druge
električno
je enak energija
2,5 energente
energija
klimatizacije
energijo
skladno za zafdelovanje
imajo z je pa
delovanje
drugim je
zaradi
enak četrtega
enak
2,5 teh ena.
TSS
energijskih
skladno
odstavkom podsistema
Za
določi
z
12.izgub
drugim z
člena (npr. regulacijske
iteracijami.
podsistemov
odstavkom
pravilnika in medsebojni
12. člena
standardom naprave) vpliv.
pravilnika Zato
in standardom
nje
revanja,teh TSS določi
TSV, hlajenjaz iteracijami.
in klimatizacije el
imajo energija
zaradi enaka:
energijskih el
izgub podsistemov medsebojni vpliv. Zato
(kWh/h ali delovanje
kWh/m).
a ESIST
edena
rgija
se dovedena
EN 15316-1,
energija zajedelovanje
EH/W/C,del,we,(t,m)
H/W/C,del,we,(t,m) za vse
enaka
je
sistem
SIST
enakavsoti tehizTSS
energija
EN utežene
druge
vsoti
četrte
za
15316-1,
energente
(7)
utežene določi alineje
za vse
dovedenepa je
zUtežena
dovedene
teh
drugeteenergije
enak
iteracijami. točke
TSS
dovedena
energije
določi
energente
ena. jezautežena
Za
za
zdelovanje
iteracijami.
pa jeizenak
sistem
energija
delovanje
dovedena
četrte
TSS.
ETSS. ena. Za sistem
alineje
H/W/C,del,we,(t,m) (1)
tejetočke izTSS
enaka četrte
je za alineje
utežena
vsotimehansko te točke
dovedena
utežene je utežena
prezračevanje
dovedene dovedena
energije prenaša
za delovanje načrtovano
TSS.
imajo
ogijo felenergija
je zaradi
enak 2,5 energijskih
enaka:
TSS ogrevanja,
skladno z energija
izgub
energija
TSV,
drugim enaka:
podsistemov
enaka:
hlajenja
odstavkom
Utežni in 12.medsebojni
klimatizacije
E
faktor člena za pravilnika
električno vpliv.
imajo
= Q Zato
zaradi
in energijskih
standardom
energijo +
fel vsoti f
je enak izgub podsistemov
2,5 skladno količino
z drugim medsebojni
zunanjega
odstavkom vpliv.
zraka Zato
v stavbo
12. člena ali cono.
pravilnika Kot dovedena
in standardom
fel je enak (7) 2,5 skladno Uteženaz drugim dovedena
odstavkom energija EH/W/C,del,we,(t,m)
H,del,we,(t,m)
12. člena injestandardom
pravilnikaH,1,1,in,(t,m) enaka el utežene dovedene energije za delovanje TSS.
rgenteUtežena
oloči z pa jedovedena
iteracijami.
seenakdovedenaena. energija
ZaZa energija
sistem EH/W/C,del,we,(t,m)
izza delovanje jetehenaka TSS vsoti
določi utežene
zskladno
iteracijami. dovedenepaenergije za delovanje TSS.četrte alineje te točke je utežena dovedena kWh
nergente pa jeUtežni
enak faktor
ena. za izčetrte
električno
sistem četrte alineje
SISTenergijo
EN 15316-1,
alineje te
fte točke
el je za
enak
točke je
vse
je2,5utežena
druge
utežena
∙ (E
dovedena
energentez drugim+odstavkom
dovedena je
E enak ena. 12. Začlena
energija sistem
+ E zaiz delovanje
pravilnika TSS
in standardom
+ prezračevanja
EH,el,4,1,aux,(t,m) ) (se upošteva )
faktor za električno
EH,del,we,(t,m) = Qenergijo E f el
H,del,we,(t,m)
H,1,1,in,(t,m) je +enak
f = 2,5
energija
el Q skladno
enaka:
H,1,1,in,(t,m) z drugim
+ f el odstavkom 12.
H,el,1,1,aux,(t,m) člena pravilnika
H,el,2,1,aux,(t,m) in standardom H,el,3,1,aux,(t,m)
h ali m
N,we,(t,m)
15316-1, za (7)SIST
je enaka
vse druge
EN
vsoti 15316-1,
utežene
Utežena energente
za
dovedena vse druge
dovedene
pa jeenergija
energente
energije
enak ena.
pa je enakTSS.
za delovanje
EH/W/C,del,we,(t,m)
Za sistem iz je
ena. Zavsoti
enaka
četrte
sistem iz četrte
alineje teutežene točke jedovedene
alineje
utežena
teenergije
električna točkeenergija
je uteženaza
kWh za delovanje
dovedena
dovedena
delovanje
TSS.
kWh vseh podsistemov
2,5 skladno zenergija drugim ∙ (Eenaka:
odstavkom 12. člena pravilnika in standardom
jaf enaka: Utežni faktor za električno
H,el,1,1,aux,(t,m) energijo
+ ∙E(E
EH,del,we,(t,m) Za fel jeogrevanja
TSS enak
H,el,1,1,aux,(t,m)
H,el,2,1,aux,(t,m)
= pa
2,5
++ Eskladno
Q H,1,1,in,(t,m) ali TSV szf toplotno
EH,el,2,1,aux,(t,m)
H,el,3,1,aux,(t,m) drugim ++ odstavkom
E
Ečrpalko kot12.
H,el,3,1,aux,(t,m)
H,el,4,1,aux,(t,m) člena
(slika)+
generatorjem pravilnika ) in standardom
EH,el,4,1,aux,(t,m)
( 8.4):
h ali m toplote:
)(
h ali m
)
eelenak ena.SIST Za sistem
EN 15316-1, iz četrte za alineje
vse druge te točkeenergente je utežena dovedena
je enak ena.+Za elsistem iz četrte alineje te točke je utežena dovedena
rična energijaEza delovanje četrtega podsistema
= Q H,1,1,in,(t,m) + fel (npr. regulacijske kWh
kWh naprave) kWh
+E
/m).
m)
we,(t,m)Za ETSS Qenergija
= ogrevanja
+H,el,2,1,aux,(t,m)
H,el,2,1,aux,(t,m)
H,1,1,in,(t,m) +enaka:
H,del,we,(t,m)
ali
+ Za
TSV
E+ fTSS
EH,el,3,1,aux,(t,m)ogrevanja
els toplotno
H,el,3,1,aux,(t,m) + Eali
+črpalko TSV kot s toplotno
EH,el,4,1,aux,(t,m)generatorjem
H,el,4,1,aux,(t,m) ∙ (E ) (črpalko
EH,del,we,(t,m)
H,el,1,1,aux,(t,m) ))kot
toplote:=Q generatorjem
+ Slika
Slika
EH,el,2,1,aux,(t,m)
H,env,1,1,in,(t,m) toplote:
8.4:8.4:
+Podsistemi
+fPodsistemi v TSS
elEH,el,3,1,aux,(t,m) v TSS centralnega
centralnega aliali
+ EH,el,4,1,aux,(t,m) lokalnega
lokalnega
) ( mehanskegamehanskega
) prezračevanja
prezračevan
h aliali m m kWh h ali m
∙ (EH,el,1,1,aux,(t,m) + EH,el,2,1,aux,(t,m) + E∙H,el,3,1,aux,(t,m) (EH,el,1,1,in,(t,m) kWh
+ +E 𝐸𝐸H,el,1,1,aux,(t,m) ) (+ EH,el,2,1,aux,(t,m)
) + EH,el,3,1,aux,(t,m)
klimatizacije ∙ (E imajo
Ekot zaradi energijskih
Egeneratorjem
H,el,1,1,aux,(t,m) =Q = + Q izgub+podsistemov
EH,el,2,1,aux,(t,m)
EH,del,we,(t,m) fel + medsebojni+vpliv.
+=EfH,el,3,1,aux,(t,m)
Q H,env,1,1,in,(t,m) Zato
+EH,el,4,1,aux,(t,m)
fčrpalko ) ( H,el,4,1,aux,(t,m)
) h ali m
otno črpalko
črpalko kot H,del,we,(t,m)
generatorjem
H,del,we,(t,m) toplote:
nje teh TSS določi z iteracijami. Za TSS toplote:
H,1,1,in,(t,m)
ogrevanja
Za TSS
H,env,1,1,in,(t,m)
ali TSV
ogrevanja s
el
kWh toplotno
ali TSV s črpalko
toplotno kot
el
genekot h
generatorjem ali 𝑘𝑘𝑘𝑘ℎ
m toplote:
E+ EH,el,4,1,aux,(t,m) E)H,el,3,1,aux,(t,m) kWh
,aux,(t,m) + EZa TSS ogrevanja
H,el,3,1,aux,(t,m) ratorjem∙+ (E∙ali
E(E s Slika
toplote:
TSV Slika8.4:
toplotno
H,el,1,1,in,(t,m)
H,el,4,1,aux,(t,m)
H,el,1,1,aux,(t,m)
8.4:
+)+Podsistemi
(Podsistemi ) vgeneratorjem
𝐸𝐸∙H,el,1,1,aux,(t,m)
(EH,el,1,1,in,(t,m)
Ečrpalko kot
H,el,2,1,aux,(t,m)
vTSS TSS+centralnega
+centralnega
E+ 𝐸𝐸 aliTSG-1-004:2022
toplote: alilokalnega
H,el,1,1,aux,(t,m)
H,el,2,1,aux,(t,m)
H,el,3,1,aux,(t,m)
lokalnega
TSG-1-004:2022 mehanskega
mehanskega
𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎 𝑚𝑚 ) (prezračevanja
+ +E+H,el,4,1,aux,(t,m)
Eℎ H,el,2,1,aux,(t,m) prezračevanja
+ z zvračanjem
EH,el,3,1,aux,(t,m)
) vračanjemtoplote toplote
ogrevanja
rgija E
env,1,1,in,(t,m) + ali
+ f TSVf
H/W/C,del,we,(t,m)el sje toplotno
enaka črpalko
vsoti utežene kot generatorjem
dovedene E Slika
h ali 8.4:
energije
𝑘𝑘𝑘𝑘ℎ m Podsistemi
toplote: za = delovanje
Q v TSS TSS.
𝑘𝑘𝑘𝑘ℎcentralnega+ f ali lokalnega mehanskega
h ali m prezračevanja z vračanjem toplote
1,1,in,(t,m) el H,del,we,(t,m) H,env,1,1,in,(t,m) el
gijo fel je enak +2,5 skladno z drugim + E E
odstavkom 12. člena
(8) )+ EH,el,4,1,aux,(t,m)
pravilnika in standardom )sistema za proizvodnjo
H,el,1,1,in,(t,m)
ot generatorjem
1,1,in,(t,m) +Za𝐸𝐸 𝐸𝐸H,el,1,1,aux,(t,m)
TSS toplote:
ogrevanja
H,el,1,1,aux,(t,m) ++TSV
EH,del,we,(t,m)
ali
H,el,4,1,aux,(t,m)
EH,el,2,1,aux,(t,m)
s = Q H,env,1,1,in,(t,m)
H,el,2,1,aux,(t,m)
toplotno ++
črpalko ELetna
ℎ 𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎
kot
učinkovitost
EH,el,3,1,aux,(t,m)
𝑚𝑚+ ℎtoplote:
fel ∙ (EH,el,1,1,in,(t,m)
generatorjem
H,el,3,1,aux,(t,m) 𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎 𝑚𝑚 + 𝐸𝐸H,el,1,1,aux,(t,m) in oskrbo s toploto za ogrevanje,
+ EH,el,2,1,aux,(t,m) TSV, klimatizacijo in
+ EH,el,3,1,aux,(t,m)
nergente EH,del,we,(t,m)
pa je enak 𝑘𝑘𝑘𝑘ℎ =ena.
𝑘𝑘𝑘𝑘ℎ Q H,env,1,1,in,(t,m)
Za sistem iz četrte +TSG-1-004:2022
fel
alineje
TSG-1-004:2022
hlajenje, te točkeče se jezautežena
proizvodnjo dovedena hladu v hladilni agregat dovaja toplota ( H/W/C,an), se določi na naslednji 114114
način:
∙ (EH,el,1,1,in,(t,m) +za 𝐸𝐸H,el,1,1,aux,(t,m) + 𝑘𝑘𝑘𝑘ℎ
EH,el,2,1,aux,(t,m) +ogrevanje,
EH,el,3,1,aux,(t,m)
(8)
H,el,4,1,aux,(t,m)
,4,1,aux,(t,m) ) ) ℎ učinkovitost
Letna 𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎 ∙𝑚𝑚(E(8) Letna
sistema
H,el,1,1,in,(t,m) učinkovitost
+za 𝐸𝐸proizvodnjo TSG-1-004:2022
H,el,1,1,aux,(t,m) sistema
in oskrbo
+ E proizvodnjo
+s toploto
E za in oskrbo
ogrevanje,
H,el,4,1,aux,(t,m)
H,el,2,1,aux,(t,m) + E ) s toploto
TSV,
H,el,3,1,aux,(t,m) za
klimatizacijo in TSV, klimatizacijo in 114
+ fel ℎ 𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎 𝑚𝑚 EH,del,we,(t,m) = Q H,env,1,1,in,(t,m) + fel 𝑘𝑘𝑘𝑘ℎ
hlajenje, če se za proizvodnjo hlajenje, če se za
hladu proizvodnjo
v+hladilni
𝑘𝑘𝑘𝑘ℎ agregat
EH,el,4,1,aux,(t,m) hladu ) v hladilni
dovaja toplota agregat
(Q dovaja
H,nd,an
H/W/C,an ), se+ℎtoplota
𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎 𝑚𝑚 + Q
Q
določi
W,nd,an (H/W/C,an
na naslednji ), senačin:
C,nd,an +določi na naslednji
Q HU,nd,an način:
+ Q DHU,nd,an
++ ma fel𝐸𝐸za proizvodnjo in
H,el,1,1,aux,(t,m) +oskrbo
+EH,el,2,1,aux,(t,m)
s toploto za+
EH,el,4,1,aux,(t,m) ) EH,el,1,1,in,(t,m)
ogrevanje,
∙ (E H/W/C,an
TSV, klimatizacijo
H,el,3,1,aux,(t,m) + 𝐸𝐸H,el,1,1,aux,(t,m)
ℎ 𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎 𝑚𝑚 =in + EH,el,2,1,aux,(t,m) + EH,el,3,1,aux,(t,m) (−)
za proizvodnjo in oskrbo s toploto za (8)ogrevanje, Letna
ℎ 𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎 𝑚𝑚 TSV, klimatizacijo
učinkovitost sistema inEH,del,we,an
za proizvodnjo +EW,del,we,an
in oskrbo +Es C,del,we,an
toploto za +Eogrevanje,
HU,del,we,an +Eklimatizacijo
TSV, DHU,del,we,an in
𝑘𝑘𝑘𝑘ℎ
ladu v hladilni agregat dovaja toplota Q((H/W/C,an +),),Q seW,nd,an
določi+ QnaQnaslednji𝑘𝑘𝑘𝑘ℎ
kWh ++ Qnačin:
Q HU,nd,an + Q+C,nd,an Q DHU,nd,an+ Q HU,nd,an + Q DHU,nd,an
um) )v +hladilni agregat dovaja
EH,el,2,1,aux,(t,m) =toplota
+ EH,el,3,1,aux,(t,m) H,nd,an
hlajenje,
++sistema se=
če določi
se
EEH,el,4,1,aux,(t,m) za naH,nd,an
) naslednji
proizvodnjo (C,nd,an )način:
hladuW,nd,an
vshladilni
toplotoagregat dovajaTSV, toplota (H/W/C,an),inse (−) določi na naslednji način:
m)
ℎ 𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎
Letna 𝑚𝑚 (8)H/W/C,an
učinkovitost
Letna
sistema E
učinkovitost
zaH,del,we,an
H/W/C,an
proizvodnjo H/W/C,an
+E (9)in Letna
za
H,el,4,1,aux,(t,m)
oskrbo E
proizvodnjo
s toploto
učinkovitost
+E
H,del,we,an
ℎ h +Eali
𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎
inmoskrbo
za𝑚𝑚 ogrevanje,
TSS+E
W,del,we,an se določi+E TSV,
na
za ogrevanje,
klimatizacijo
naslednji
+E
C,del,we,an +EHU,del,we,an
način: in
(−)klimatizacijo
+EDHU,del,we,an
Q H,nd,an + Q W,nd,an hlajenje, + Qče se za+proizvodnjo
C,nd,an Q HU,nd,an +hladu W,del,we,an
Q DHU,nd,anv hladilni agregat dovaja toplota (H/W/C,an), se določi na naslednji način:
C,del,we,an HU,del,we,an DHU,del,we,an
e, če + se QzaW,nd,an
proizvodnjo + Q C,nd,an hladu+vQhladilni HU,nd,anagregat + Q DHU,nd,an dovaja toplota (−) (H/W/C,an ), se +
Q H,nd,an določi
Q na naslednji + Q C,nd,an način:
+ Q HU,nd,an + Q DHU,nd,an
tno
odnjo
nd,an črpalko
+E kot generatorjem
in oskrbo
(8) s toploto
Letna
+E toplote:
za ogrevanje,
učinkovitost +E TSV, klimatizacijo
sistema +E za proizvodnjo in=(−) innaslednji
oskrbo snačin:
toplotoW,nd,an za ogrevanje, TSV, klimatizacijo in (−)
,we,an(9) Letna
+EW,del,we,an učinkovitost
W,del,we,an
+E (9)TSS
C,del,we,anLetna se
+E učinkovitost
določi na
HU,del,we,an naslednji
Q+E TSS se določi
način:
DHU,del,we,an
+
H/W/C,an Q na E + Q +E + Q +E + Q Q W,nd,an
+E +EDHU,del,we,an
i agregat
,an dovaja toplota
hlajenje, če seQzaC,del,we,an( proizvodnjo
H/W/C,an ), se določi
HU,del,we,an
+ Q= hladu na
+ v naslednji
hladilni
DHU,del,we,an
H,nd,an
Q + način:
agregat
W,nd,an
Q dovaja
H,del,we,an toplota
C,nd,an
+ Q (
HU,nd,an
W,del,we,an 
H/W/C,an ),
W,an se = določi
DHU,nd,an
C,del,we,an na naslednji(−)
HU,del,we,an
(−) način:
Potrebna dovedena energija za
loči nanaslednji
env,1,1,in,(t,m) + f način: =
H,nd,an
H/W/C,an W,nd,an C,nd,an
EH,del,we,an +EW,del,we,an
HU,nd,an
+EC,del,we,an +E
DHU,nd,an EW,del,we,an
(−)+EDHU,del,we,an
H/W/C,anel E +E +E Q+E Centralna/lokalna +E Q W,nd,an
HU,del,we,an
Razvod BAC
i na naslednji
W,nd,an + Q C,nd,an
H,el,1,1,in,(t,m)
način: + Q HU,nd,an++EQH,el,2,1,aux,(t,m)
H,del,we,an
+ 𝐸𝐸H,el,1,1,aux,(t,m) (9) Letna
W,del,we,an
DHU,nd,an učinkovitost
W,an
Q H,nd,an C,del,we,an
++ E= Q W,nd,an
W,nd,an
TSS
H,el,3,1,aux,(t,m) se
+ Q določi
HU,del,we,an (−) na = naslednji
DHU,del,we,an
+ Q HU,nd,an +(−) način: Q DHU,nd,an
H/W/C,an =TSS se določi na naslednji
Qučinkovitost (10) Letna
(−) E prezračevalna
učinkovitost W,an naprava
C,nd,an
sistema E za proizvodnjo in oskrbo s(−)toploto z napravo za soproizvodnjo toplote in
(9) Letna𝑘𝑘𝑘𝑘ℎ W,del,we,annačin: W,del,we,an
na
el,we,an +EC,del,we,an
učinkovitost
H,el,4,1,aux,(t,m)
W,an ) TSS =Q+E se
W,nd,an
določi
HU,del,we,an na (−)
naslednji E
+EEDHU,del,we,an način:
H,del,we,anelektrične +EW,del,we,an
V,el,1,1,in,(t,m) energije +E (SPTE)
C,del,we,ankot +EHU,del,we,antoplote
generatorjem +EDHU,del,we,an
Q W,nd,an se določi z upoštevanjem proizvedene toplote naprave
ℎ 𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎EW,nd,an
𝑚𝑚
(10) W,an = (−) Prenosnik
W,del,we,an
W,an =
tehnični EFB sistem
Letna učinkovitost (10) Letna

sistema učinkovitost
za proizvodnjo
Q sistema
, in za
oskrbo
alternativen proizvodnjo
s toploto
zapis: Q in
z oskrbo
napravo s
za toploto
). soproizvodnjo z (−) toplote
napravo za soproizvodnjo
in toplote in
dnji način: (9) Letna EW,del,we,an H,1,1,out,(t,m CPN/LPN Q W,nd,an H,SPTE,1,out,(t,m) EW,del,we,an Razvod θa,sup = θa,i,H/C
učinkovitost
električne TSS se določi
energije (SPTE)na naslednji
EV,el,1,1,aux,(t,m)
Q W,nd,ankot W,an način:
generatorjem = toplote za vračanje
toplote (−)
se določi z upoštevanjem proizvedene toplote naprave
emamaelektrične
zazaproizvodnjo
proizvodnjoenergije ininoskrbo (SPTE)
oskrbo skot
s toploto
toplotogeneratorjem
za ogrevanje,
z
W,an = napravo toplote
TSV,
za se
klimatizacijo
soproizvodnjo(−) določi
(V,1,1) inz upoštevanjem
in proizvedene (V,2,1)toplote naprave
E toplote
prezračevanja
8.3.2. Dovedena
W,del,we,an energija za mehansko prezračevanje
aladu zaQH,1,1,out,(t,m
vproizvodnjo
generatorjem hladilni ,agregat
Q W,nd,an alternativen
toplotein oskrbo seQdoloči
dovaja zapis:
stoplota
H,1,1,out,(t,m Q, alternativen
(H/W/C,an
z upoštevanjem
toploto (10) z napravo
H,SPTE,1,out,(t,m) Letna zapis:
).proizvedene
), EseW,del,we,an
določi Qna
zaučinkovitost
soproizvodnjo naslednji
toplotesistema
H,SPTE,1,out,(t,m) ).naprave
način:
toplote
Q W,nd,an in
za proizvodnjo in oskrbo s toploto z napravo za soproizvodnjo toplote in
Q = ).(10) se (−) (1) TSS  za mehansko (−)
prezračevanje prenaša načrtovano količino toplote
zunanjega
neratorjem
H,SPTE,1,out,(t,m)toplote
W,an 8.3.2. +Letna določi z upoštevanjem
učinkovitost
Dovedena električne
8.3.2.energija sistema proizvedene
energije
za mehansko
Dovedena
za (SPTE)
proizvodnjo =toplote
energija kotin oskrbo
Eprezračevanje
naprave
generatorjem
za mehansko toplote
s toplotoprezračevanje
z napravo se določi z upoštevanjem
za soproizvodnjo in zrakatoplote
proizvedene v stavbo ali cono. Kot
naprave
Letna Eučinkovitost
W,an
Q H,nd,an +W,del,we,an
Q W,nd,an sistema
Q C,nd,an
PTE,1,out,(t,m)). električne energije (SPTE)
zaQproizvodnjo
+ HU,nd,an +dovedena Qin oskrbo s toploto
energija zQdelovanje
napravo
W,del,we,an
za zaTSS soproizvodnjo
prezračevanja toplote se in
upošteva električna energija za delovanje vseh
EV,1,1,aux,rbl,H,(t,m) Q V,2,1,ls,(t,m) Q V,2,1,ls,rbl,H,(t,m)
DHU,nd,an
ena energija za mehansko prezračevanje Q kot
H,1,1,out,(t,m , alternativen
generatorjem zapis:
toplote
(−) se določi
H,SPTE,1,out,(t,m) z ).
upoštevanjem proizvedene toplote naprave
čne(1)
l,we,an energije TSS
+EW,del,we,an(SPTE) +Ekot
za mehansko (1)generatorjem
C,del,we,an TSSHU,del,we,an
prezračevanje
+E toplote
za mehansko prenaša seprezračevanje
+EDHU,del,we,an
podsistemov določi
načrtovano z upoštevanjem
(slika 8.4): prenaša
količino načrtovano proizvedene
zunanjega zraka toplote
količino v stavbo naprave
zunanjega ali cono.zrakaKot v stavbo ali cono. Kot
vodnjo
aračevanje
energija in (10)Q
oskrbo
za mehansko s toploto , alternativen
LetnaQučinkovitost z napravo
prezračevanje zapis:
za Q
soproizvodnjo
sistema8.3.2. zazrakaproizvodnjo ).
toplote
Dovedena in
inalioskrbo s toplotozazmehansko napravo za prezračevanjesoproizvodnjo toplote in
Qnaprave cono.energija Q V,1,1,aux,rbl,H,(t,m)
H,1,1,out,(t,m H,SPTE,1,out,(t,m)
ut,(t,m , alternativen
dovedena prenaša energijazapis:
načrtovano dovedena količino
zaH,SPTE,1,out,(t,m)
delovanje ).zunanjega
energija za delovanje
TSS prezračevanja v stavbo TSS
se prezračevanja
upošteva Kot
električna se upoštevaenergija električna za delovanje energija
vseh za delovanje vseh
mloči toplote
na se
naslednji določi
električne način: z energije
upoštevanjem (SPTE) proizvedene
kot generatorjem toplotetoplote se
V,1,1,ls,(t,m) določi z upoštevanjem proizvedene toplote naprave
nje
evanje TSS
podsistemovprezračevanja
prenaša (slika
načrtovano 8.3.2.
se
8.4): upošteva
podsistemovkoličino Dovedena
električna
(slika
zunanjega
(1) za Q 8.4): energija
energija
zraka
TSS za mehansko v zaza
stavbo mehansko
delovanje
ali cono. vseh prezračevanje
Kot
prezračevanje prenaša načrtovano količino zunanjega zraka v stavbo ali cono. Kot
). 8.3.2. QH,1,1,out,(t,m Dovedena , alternativen energija zapis: mehansko
H,SPTE,1,out,(t,m) prezračevanje
).
TSS prezračevanja (1) Qse
TSS zaupošteva
mehansko električna
dovedenaprezračevanje energija
energija prenašaza
zaToplotnedelovanje
delovanje izgube
načrtovano TSSvseh
napraveprezračevanja
količino zunanjega se zraka
upošteva v stavbo električna
ali cono. energija
Kot za delovanje vseh
a za TSSmehansko
za mehansko
W,an = prezračevanje
prezračevanjeW,nd,an
8.3.2. (−) prenaša
Dovedena
podsistemov načrtovano
energija
(slika količino
za
8.4): mehansko
za zunanjega
prezračevanje zraka v stavbo ali cono. Kot
prezračevanje
dovedena energija za delovanje TSS prezračevanja se upošteva električna energija za delovanje vseh
EW,del,we,an
ena energija za delovanje TSS prezračevanja se upošteva električna energija za delovanje vseh
enaša načrtovano (1) podsistemov količino
TSS za (slika
zunanjega
mehansko 8.4): prezračevanje
zraka vv stavbo ali cono.
prenaša Kotali lokalnega
načrtovano količino zunanjega zraka v stavbo ali cono. Kot
temov (slika 8.4): Slika 8.4: Podsistemi TSS centralnega
ema
zračevanja za proizvodnjo
se upošteva
dovedena in oskrbo
energija s toploto
električna za delovanje z napravo
energija zazadelovanje
TSS soproizvodnjo
prezračevanja vsehtoplotese upošteva in električna energija za delovanje vseh
generatorjem toplote mehanskega
se določi z prezračevanja
upoštevanjem z vračanjem
proizvedene toplote toplote
naprave
podsistemov (slika 8.4):
QH,SPTE,1,out,(t,m)). Slika 8.4: Podsistemi v TSS centralnega in lokalnega mehanskega prezračevanja z vračanjem toplote
ena energija za mehansko prezračevanje
račevanje prenaša načrtovano količino zunanjega zraka v stavbo ali cono. Kot
(1) Mehansko prezračevanje je lahko izvedeno tudi samo SFPdov specifična moč ventilatorja za dovod zraka
z dovodom svežega ali odvodom prostorskega zraka. (SFPdov je lahko največ razreda 0,000142 kW/
(m3/h)); SFP 3 v tabeli 14 v standardu SIST EN
(3) V tehničnem poročilu za energetsko zahtevne stavbe
16798-3,
se poleg tehničnih in energijskih lastnosti TSS za pre
SFPodv specifična moč ventilatorja za odvod zraka
zračevanje navedejo tudi kategorija zunanjega zraka
(SFPodv je lahko največ razreda 0,000211 kW/
ODA, točka 9.2.2, tabela 8 v standardu SIST EN 16798-3,
(m3/h); SFP 2 v tabeli 14 v standardu SIST EN
kategorija dovedenega zraka za prezračevanje SUP,
16798-3,
točka 9.2.3, tabela 9 v standardu SIST EN 16798-3 ter
kategorija odvedenega in zavrženega zraka ETA in SET, fflow,ctrl
faktor krmiljenja prezračevalnega sistema
točka je 9.2.1, tabela 7 v standardu (-),
sko prezračevanje lahko izvedeno tudi samo zSIST dovodomEN 16798-3.
svežega ali odvodom prostorskega zraka.
PV,aux,m električna moč kontrolne naprave in senzorjev
tehničnem 8.3.2.1 poročilu za energetsko zahtevne stavbe se poleg tehničnih in energijskih lastnosti (kW). TSS za
udi samo z dovodom
Dovedena svežegazaalimehansko
energija odvodom prostorskega
prezračevanje zraka.
energetsko
anje navedejo tudi kategorija zunanjega zraka ODA, točka 9.2.2, tabela 8 v standardu SIST EN 16798-
htevne manj zahtevne
ija dovedenega
stavbe sezraka stavbe
polegzatehničnih
prezračevanje SUP, točka
in energijskih 9.2.3,TSS
lastnosti tabela
za 9 v standardu (2) Količino
SIST EN zraka16798-3 za prezračevanje
ter se privzame iz projek
odvedenega
ga zraka ODA, in zavrženega
točka 9.2.2, zraka
tabela ETA
8 v in SET,
standardu točka SIST
Mehansko prezračevanje je lahko izvedeno tudi samo z dovodom svežega ali odvodom 9.2.1,
EN tabela
16798- 7 v standardu SIST EN 16798-3.
tne dokumentacije.
prostorskega zraka.Če podatkov ni mogoče pridobiti,
nje SUP,(1) točka Dovedena
9.2.3, tabela energija za delovanje
9 v standardu SIST ENTSS prezračevanja
16798-3 ter
3.2.1.V tehničnem Dovedena
točkazv 9.2.1, poročilu
energetsko
energija
za
7manj
za
energetsko mehansko
zahtevne prezračevanje
stavbe se poleg tehničnih in energijskih lastnosti TSS za poročilu lahko privzamejo
energetsko se
manj z navedbo
zahtevne v tehničnem
ointudi
SET,samo dovodom tabela svežega alizahtevni
v standarduodvodom SIST stavbi
EN 16798-3.
prostorskegase za posamezen
zraka.
ezračevanje navedejo tudi kategorija zunanjega zraka ODA, točka 9.2.2, tabela 8vrednosti
avbe v standardu iz točke 6. To
SIST EN velja tudi za število ur delovanja
16798-
mesec v letu določi po metodi točke 6.4.3.4 v standardu
mehansko
zahtevne
kategorija prezračevanje
stavbe
dovedenega se poleg energetsko
tehničnih
zraka manj zahtevne
in energijskih
za prezračevanje SUP,lastnosti TSS zatabela 9 v standardu
točka 9.2.3, sistemaSIST mehanskega
EN 16798-3prezračevanja
ter tV,m, pri čemer se
ovedena energija
njega zraka SIST EN
ODA, točka 16798-5-2,
za delovanje z upoštevanjem
TSS
9.2.2, tabela
prezračevanja vštevila
8 v standardu ENur
energetsko delovanja
manj zahtevni stavbi se za posamezen
tegorija odvedenega in zavrženega zraka ETA in SET,SIST točka 16798-
9.2.1, zaštevila
tabela 7 v standardu stanovanjske
SIST EN stavbe predpostavi, da delujejo vse
16798-3.
etu določi po prezračevanja
metodi točke 6.4.3.4 v standardu tSIST ENelektrične
16798-5-2, zmoči upoštevanjem ur delovanja
vanje SUP, točka 9.2.3, tabelav 9tem mesecu SIST
v standardu in
V,m EN 16798-3 ter
ure v mesecu.
anja v8.3.2.1.
ezračevanjatem mesecuvvgrajenih
energetskotV,mDovedena
in električne
manj zahtevni
ventilatorjev moči
energija vgrajenih
stavbi
za se
mehansko
ter kontrolne zaventilatorjev
posamezen
enote: ter kontrolne enote:
prezračevanje energetsko manj zahtevne
TA in SET, točka 9.2.1, tabela 7 v standardu SIST EN 16798-3.
andardustavbe SIST EN 16798-5-2, z upoštevanjem števila ur delovanja kWh
za mehansko
moči vgrajenih prezračevanje
ventilatorjev
EV,el,del,m = t V,m energetsko
ter∙ ((P
kontrolne
v,dov +enote:
Pv,odv fflow,crtl + PV,aux,m ) ( (3) )Pri izračunu dovedene energije se ne upošteva energija
manj) ∙zahtevne
Dovedena energija za delovanje TSS prezračevanja v energetsko manjmzahtevni za odtaljevanje
stavbi se za in tudi ne segrevanje zraka v ventila
posamezen
esec v letu določi po metodi točke kWh v standardu SIST EN 16798-5-2, z upoštevanjem števila ur delovanja
6.4.3.4
kovv +oPv,odv ) ∙ fflow,crtl
električni moči + PV,aux,mventilatorjev
vgrajenih ) ( ) ni mogoče pridobiti, se lahko z navedbo torjih. Predpostavi
v tehničnem se, da so toplotne izgube/dobitki
prezračevanja
ezračevanja v energetsko
v tem mesecu tV,m manj zahtevni
m stavbi
in električne se za posamezen
moči vgrajenih ventilatorjev ter kontrolne enote:
porabijo specifične moči ventilatorjev (SFP) skladno s tabelo 14 v standardu SISTprezračevalne
EN 16798-3. Če naprave
so v (QV,1,1,ls,m) in razvoda zraka
standardu SIST EN 16798-5-2, z upoštevanjem števila ur delovanja
alni
atorjev Če
sistem ni podatkov
vgrajene
mogoče o električni
komponente,
pridobiti, se lahkomoči
navedene
z vgrajenih
navedbo v tabeli
v ventilatorjev
15
tehničnem v standardu ni SIST EN (QV,1,1,ls,m)
kWh
16798-3, seenake
mora 0. Privzame se, da je dovedena
e moči vgrajenih ventilatorjev EV,el,del,m = tert V,m
kontrolnev,dov enote:
v moč mogoče
(SFP)ventilatorjev
skladno pridobiti,
povečati
s tabelo 14 vza lahko∙ ((P
sevrednosti,
standardu zSIST
navedbo
navedene
+ Pv,odv ) ∙ fflow,crtl + PV,aux,m ) (
EN 16798-3. vvtehničnem
Če so v poro
tej tabeli. m
)
energija za krmilnike Ev,aux,m enaka 0 W.
avedene čilu uporabijo
v tabeli 15 vspecifične
standardu moči
SISTkWh ventilatorjev
EN 16798-3, se(SFP) mora skladno
+
podatkovP ) ∙ f
o električni + P
moči vgrajenih ) ( )
ventilatorjev niČemogoče pridobiti, (4)
se lahko
,dov v,odv
s tabelo
flow,crtl
v tej14tabeli.
v standardu
V,aux,m
SIST+ EN 16798-3. so v prezra kWhz navedbo v tehničnem
) (Faktor ),krmiljenja prezračevalnega sistema fflow,crtl se
sti, navedene m
ročiluEV,el,del,m
uporabijo t V,m ∙ ((V̇dov
= specifične moči ∙ SFP
ventilatorjev
dov V̇odv(SFP)
∙ SFPskladno
odv ) ∙ fflow,crtl
s tabelo+14 PV,aux,m
v standardu SIST EN 16798-3. Če so v
ntilatorjev
čevalni sistem vgrajene komponente, navedene v tabeli privzame
m iz tabele B.14 v standardu SIST EN 16798-5-2
ezračevalninisistem mogoče pridobiti,
vgrajene se lahko z kWh
komponente, navedbo
navedenev vtehničnem tabeli 15 v standardu SIST EN 16798-3, se mora
jev V̇odv15
v +(SFP)
ecifična
ni: ∙ vSFP
standardu
skladno
moč odvs)tabelo
ventilatorjev
SIST
∙ fflow,crtl
14 v+EN
povečati
16798-3,
PV,aux,m
standardu ( seEN
) SIST
za vrednosti,
mora
),navedenespecifična
16798-3. v moč
vČetejsotabeli. glede na vgrajeno prezračevalno napravo (tabela 8.15).
ventilatorjev povečati za vrednosti, m navedene v tej tabeli.
navedene
dovedenavenergija tabeli 15 v standardu
za delovanje TSS SIST EN 16798-3,
prezračevanja se mora
na mesec (kWh/m),
nosti, navedene v tej tabeli. Tabela 8.15:kWh Faktorji vpliva načina krmiljenja delovanja
število ur delovanja sistema mehanskega prezračevanja v mesecu (h/m),
EV,el,del,m = t V,m ∙ ((V̇dov ∙ SFPdov + V̇odv ∙ SFPodv ) ∙ fflow,crtl +mehanskega PV,aux,m ) ( prezračevalnega
), sistema fflow,ctrl in faktor
električna moč
vS prezračevanja navgrajenega
mesec (kWh/m), ventilatorja za dovod in odvod zraka za prezračevanje (kW).mZa lokalne
nskegaprezračevalne
prezračevanja
̇ naprave
v mesecu se lahko kWh
(h/m), upošteva vsota imenskih moči vseh naprav, pri centralnih nelinearnosti delovanje ventilatorja x
P
erorja + Vodv ∙ SFPodv ) ∙ fflow,crtl + PV,aux,m ) (
pomeni:
dov ),
prezračevalnih
za dovod in odvod napravah zrakapa moč glede nam
za prezračevanje nastavljen
(kW). Za lokalne največji pretok zraka za prezračevanje.
Spremenljiv
upošteva
el,del,m dovedena
vsota pretok energija
se
imenskih za delovanje
upošteva
moči s faktorjem
vseh TSS prezračevanja
naprav, krmiljenja
pri na mesec (kWh/m),
prezračevalnega
centralnih sistema fflow,crtl, fflow,ctrl x
kjer pomeni:
število ur delovanja sistema mehanskega prezračevanja v mesecu (h/m),
m
glede na nastavljen največji pretok
količina dovedenega zraka za prezračevanje, kot je upoštevana prizraka za prezračevanje. določitvi prezračevalnih
TSS
dov,Pprezračevanja EV,el,del,m
V,odv električna na moč dovedena
mesec (kWh/m),
vgrajenega energija
ventilatorjaza 3delovanje
za, dovod TSS prezra
in odvod zraka zaročni vklop (kW). Za lokalne
prezračevanje
aktorjemtoplotnih krmiljenja prezračevalnega
izgub cone/stavbe, točkasistema
8.1.11 (m fflow,crtl
/h), 1 ON/OFF 1
hanskega prezračevanja prezračevalne čevanja
v mesecu
naprave na semesec
(h/m), lahko (kWh/m),
upošteva vsota imenskih moči vseh
prezračevanja naprav, pri centralnih
ačevanje,
količinakot je upoštevana
odvedenega zrakapri za določitvi
prezračevanje, prezračevalnih
pri uravnoteženem prezračevanju je V̇V,odv enaka
latorja za dovod tV,m in odvod
3prezračevalnih zraka ur
število
napravah za delovanja
prezračevanje
pa moč glede (kW).
sistema na Za lokalne največji pretok zraka za prezračevanje.
mehanskega
nastavljen
8.1.11̇ V,dov(m, pri/h),prezračevanju z dovodom ali odvodom zraka iz cone/stavbe pa vklop se določi
o Vupošteva vsota3 imenskih
Spremenljiv pretok semoči
upoštevavseh snaprav,
faktorjem pri centralnih
krmiljenja prezračevalnega sistema s skladno s
fflow,crtl, 2 stopenjski
oč
ačevanje,
točko
glede 8.1.11
na (m /h), prezračevanja
pri uravnoteženem
nastavljen največji
prezračevanju
pretok
v mesecu
zraka
je V̇V,odv
za
(h/m),
enaka
prezračevanje. 0,95 1,2
ov količina
Pmoč dovedenega
električna zraka močza prezračevanje,
vgrajenega kot je upoštevana
ventilatorja za pri časovnikom
določitvi prezračevalnih vklop
m ali odvodom
specifična
s faktorjemtoplotnih zraka
krmiljenja iz cone/stavbe
ventilatorja za dovod pa se določi
zraka
V,dov,PV,odv prezračevalnega sistema f dov , 3 (SFP skladno je s
lahko največ razreda 0,000142 kW/(m 3
/h));
izgub cone/stavbe, točka 8.1.11 flow,crtl(m /h),
SFP 3 v tabeli
ezračevanje, kot 14upoštevana
je
dovod inSIST
v standardu odvod zraka
EN 16798-3, za prezračevanje (kW). centralna
količina odvedenega pri zrakadoločitvi prezračevalnih
za prezračevanje, pri
3 uravnoteženem prezračevanju je VV,odv
̇ enaka
od dv specifična
kazraka
8.1.11(SFP (m 3moč
dov
/h),
̇VV,dov
je lahko Za
ventilatorja lokalne
največ za odvod
razreda prezračevalne
zraka (SFPkW/(m
0,000142 odvnaprave
je lahko se lahko
/h)); največ razreda 0,000211
regulacija kW/(m3/h); 3 stopenjski
, pri
SFP 2 v tabeli 14 v standardu
EN 16798-3, prezračevanju SIST z dovodom
EN 16798-3, ali odvodom zraka iz cone/stavbe pa se določi skladno0,85 s 1,5
ezračevanje, pri uravnoteženem
točkoje8.1.11
upošteva
(m 3 vsota
prezračevanju
/h), razreda
imenskih je V ̇ moči
V,odv 3
vseh
enaka naprav, (vlažnost, vklop
od zraka faktor(SFP krmiljenja prezračevalnega
lahko največ
pri centralnihzapa sistema
0,000211 (-),
prezračevalnih kW/(m /h);
(SFPnapravah pa
odv
dom
ENPdov16798-3, ali odvodom
električna specifična zraka
moč kontrolne moč iz ventilatorja
cone/stavbe
naprave in senzorjev
se določi
dovod zraka skladno
(kW). dovsje lahko največ razreda zraka, CO )
0,000142
2 kW/(m3/h));
moč glede na nastavljen največji pretok
istema (-),SFP 3 v tabeli 14 v standardu SIST EN 16798-3, 3 lokalna
oličino
ovod
Pnodv zraka
zraka (SFP zadovprezračevanje
specifična je lahko
moč zraka
največzaserazreda
ventilatorja privzame
prezračevanje. izzraka
0,000142
za odvod projektne
Spremenljiv
kW/(m dokumentacije.
(SFPodv/h)); pretok
je lahko Če
največ razreda podatkov0,000211 ni mogoče
kW/(m3/h);
senzorjev (kW). delovanje z
TseEN z navedbo
16798-3,SFP v2 tehničnem
v tabeli se vporočilu
14 upošteva
standardu lahko privzamejo
s faktorjem krmiljenja prezra
SIST EN 16798-3, vrednosti iz točke 6. regulacija
To velja tudi v za število ur
0,65 variabilnim 2
dvod sistema iz
ivzame mehanskega
w,ctrl zraka faktor
projektne
(SFP prezračevanja
dokumentacije.
je lahko
odvkrmiljenja največ tV,mČe
razreda
prezračevalnega , pri čemer
podatkov
0,000211
sistema se nizamogoče
kW/(m
(-), stanovanjske
3
/h); stavbeprezračevanih
predpostavi, da delujejo
čevalnega sistema f , pretokom
mesecu.
ahko
Taux,m privzamejo
EN 16798-3, . vrednosti
električna moč iz točke 6.
kontrolne To velja
naprave tudi
flow,crtl
inzraka
senzorjev za število
(kW).ur prostorih
, pri čemer Vse stanovanjske
za količina dovedenega
stavbe predpostavi, za
da prezračevanje,
delujejo
ai izračunu
V,m sistema (-), dov
dovedene energije se ne upošteva energija za odtaljevanje in tudi ne segrevanje zraka
Količino zraka za kot je upoštevana
prezračevanje se pri določitvi
privzame iz prezračevalnih
projektne dokumentacije. Če podatkov ni vmogoče
eih.inPredpostavi
senzorjev (kW). (5) Dovedena energija za TSS
dobiti, se z navedbo se, dav so toplotneporočilu
tehničnem izgube/dobitkilahko
toplotnih izgub cone/stavbe, točka 8.1.11 prezračevalne
privzamejo naprave
vrednosti iz (Q
točke 6.
V,1,1,ls,m) invelja
To razvoda tudi zraka
za število ur prezračevanja EV,el,del,an se
enake
upošteva
privzame
lovanja 0. Privzame
energija
iz projektne
sistema se,
za da je dovedena
odtaljevanje
mehanskega dokumentacije. in
prezračevanja energija
tudi ne
Če tV,m za krmilnike
segrevanje
podatkov
, pri čemer zrakaE
ni mogoče v enaka 0 W. določi kot
se za stanovanjske stavbe predpostavi, da delujejo
v,aux,m vsota mesečnih vrednosti dovedene energije.
(m3/h),
uegube/dobitki
lahko privzamejo
ure krmiljenja .prezračevalne
vrednosti naprave
iz točke (Q6. To )
velja in razvoda
tudi za zraka
število
v mesecu. prezračevalnega sistema fflow,crtl se privzame iz tabele B.14 v standardu SIST EN 16798-
V,1,1,ls,m ur
ktor Vodvse za stanovanjske
količina odvedenega zraka za da prezračevanje,
ana energija
tV,m za krmilnike
, pri čemer Ev,aux,m enaka 0 W. predpostavi,
stavbe delujejo
vgrajeno prezračevalno
Pri izračunu dovedene pri napravo
uravnoteženem
energije (tabela
se ne8.21). prezračevanju
upošteva energijajezaenaka, odtaljevanje in tudi ne segrevanje zraka v
ma fflow,crtl sePredpostavi
ntilatorjih. privzame izse, tabele B.14 v standardu SIST EN 16798-
pri prezračevanju z dovodom ali odvodom naprave (QV,1,1,ls,m) in razvoda zraka
da so toplotne izgube/dobitki prezračevalne
eabelaupošteva 8.21).
) enake energija
0. Privzame za odtaljevanje
se, da je dovedenain tudi neenergija segrevanje zraka v Ev,aux,m enaka 0 W.
za krmilnike
V,1,1,ls,m
zraka iz cone/stavbe pa se določi skladno s
izgube/dobitki prezračevalne naprave 3(QV,1,1,ls,m) in razvoda zraka
točko
Faktor krmiljenja prezračevalnega
na energija za krmilnike Ev,aux,m enaka 0 W. 8.1.11 (m /h),
sistema fflow,crtl se privzame iz tabele B.14 v standardu SIST EN 16798-
2 glede na vgrajeno prezračevalno napravo (tabela 8.21).
4:2022 115
tema fflow,crtl se privzame iz tabele B.14 v standardu SIST EN 16798-
(tabela 8.21). 115
ON/OFF (vlažnost, zraka, 1
nelinearnosti delovanje ventilatorja x CO2) fflow,ctrl x
(5) vklop
Dovedena s časovnikom
energija ON/OFF 0,95
za TSS prezračevanja EV,el,del,an se določi kot 2 stopenjski vklop 1,2
gulacija
ačevanja
2 stopenjski vklop 1 0,85
lokalna regulacija
ročni vklop 1,2vxfprezračevanja
prezračevanih
3flow,ctrl
stopenjski vklop 1 1 vsota mesečnih vrednosti dovedene
1,5 ON/OFF električna energija, ali dovedena 1
aka, CO2) energije.TEHNIČNA SMERNICA ENERGIJSKA 0,65 delovanje z variabilnim xpretokom 2
prostorih
centralna regulacija UČINKOVITOST STAVB energija z gorivom, ali dovedena TSG-1-004: 2022
om 0,95 vklop s 2časovnikom
stopenjski vklop 0,85 0,95 1,2
3 stopenjski 2vklop
stopenjski vklop energija kot 1,5toplota
1,2
ON/OFF
ročni vklop
3 stopenjski vklop
8.3.2.2. (vlažnost,
prezračevanja zraka,
Dovedena energija za CO )
2 1,5 1
mehansko 1 ON/OFFenergetsko zahtevne stavbe
prezračevanje 1
ulacija v prezračevanih
8.3.2.2 0,65 delovanje z variabilnim pretokom 2 upošteva dejansko
EH/W,gen,in,t število vrtljajev prenosnika,
Q H/W,gen,in,t Q
cija (1) Dovedena (električna) energija za delovanje TSS mehanskega prezračevanja v energetsko zahtevni
2 stopenjski
vklop s vklopDovedena
časovnikom 0,85 regulacija
lokalna centralna 3 regulacija
1,2
stopenjski
energija za mehansko prezračevanje
v prezračevanih
0,95 vklop 2 energetsko
stopenjski vklop 1,5
0,85delovanje pri
3 stopenjski sistemu
1,2
vklop z obtočno črpalko1,5 Toplotna
pa njena elek
CO2) stavbi seprostorih
določi poDovedena
(5)pretokom urni metodi in skladno
energija s točko
za2)TSS 0,65
6.4.3.4 v standardu
prezračevanja EV,el,del,an SIST ENz 16798-5-2
variabilnim
se dovedena
določi na
kotobnovljiva
vsota pretokom
naslednji način:
mesečnih vrednosti2 dovedene
zahtevne stavbe
delovanje z variabilnim (vlažnost, zraka,
2 CO trična moč; dodatna energija za preprečevanje črpalka
centralna regulacijaenergije. energija vira okolja E =
a3vstopenjski vklop
prezračevanih 1,50,85 P 3 stopenjski
2,78 −7 vklop
∙ 10 ∙ ∆pdefrost2 nastajanja
1,5 ledu venv,H/W,gen,in,t
prenosniku toplote (predgre
(1) CO 0,65
Dovedena lokalna regulacija
delovanje
(električna) z v prezračevanih
variabilnim pretokom
dena(vlažnost, zraka, 2)t se energija za delovanje TSS me ) +dovedene
dov
energijaEV,el,del,t
za TSS = ∙ [𝑉𝑉̇dov,kor,t
prezračevanja x
EV,el,del,an
∙ fflow,crtl določi
∙( kot+vsota mesečnih 0,65 vrednosti x
delovanje
Pext vanje
z
∙ fflow,ctrl + Pzraka,
variabilnim
krmiljenje, ] kadar je
pretokom
varovanje temperatura2 zraka v okolici
delovanja, Q
8.3.2.2. Dovedena
V,t
prostorihenergija za𝑉𝑉mehansko ̇dov,t prezračevanje
ηfan energetsko zahtevne stavbe V,aux
hanskega prezračevanja v energetsko zahtevni stavbi črpalke ali ventilatorji za prenos
(5) (1)
lokalnaz regulacija Dovedena
vpretokom
prezračevanih
Dovedena energija
(električna) za TSSenergija
kWh prezračevanja
za EV,el,del,an
delovanje TSS mehanskega vsotapod
se določi kotprezračevanja projektirano
mesečnih
toplote v iz vrednosti
okolja,
energetsko
minimalno
dovedenetemperaturo npr.
odtaljevanje,
zahtevni
delovanje variabilnim se določi
an se določi kot vsota mesečnih po urni metodi
+ 𝐸𝐸𝑉𝑉,𝑒𝑒𝑒𝑒,1,1,𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎,𝑡𝑡
vrednosti 2 (0,65 )in skladno
dovedene s točkoz6.4.3.4
delovanje variabilnim v pretokom -4 °C),2 skladno s točko 6.4.3.5 v standardu SIST vrn
denaprostorih energije.
energija za mehansko stavbiprezračevanje
se določi po urni h
metodi
energetsko inzahtevne s točko 6.4.3.4 v standardu SIST ENgretje
skladno stavbe olja kompresorja,
16798-5-2 na naslednji način: WHW,gen,aux Q HW,gen,ls
vgrajen izg
standardu SIST EN 16798-5-2 na naslednji način: EN 16798-5-2 se določi v vsakem časovnem električni grelnik
energija za TSS energijaprezračevanja EV,el,del,an semehanskegadoloči energija kot vsota mesečnih vrednosti Edovedene toplotne
dena (električna) Če podatkov 8.3.2.2. za delovanje
oDovedena
moči (5) vgrajenih TSSDovedena
energija ventilatorjev
za mehansko prezračevanja
nizamogoče TSS
prezračevanje
P
v energetsko
prezračevanja
pridobiti,
2,78 se zahtevni
−7 lahko
energetsko
∙ 10 V,el,del,an
∙ ∆p z senavedbo
zahtevne določi koraku
stavbe kot
v tehničnemt z upoštevanjem
vsota mesečnihporočiluvrednosti razlike med tempe
dovedene
izgube TČ
energetsko
oči po urni metodi zahtevne
uporabijo stavbe
in skladno specifične s točko energije.
=moči 6.4.3.4 ̇
ventilatorjev v standardu x
∙ f(SFP) SIST ∙EN
skladno
dov
( 16798-5-2s tabelo
+ 14 na vnaslednji
standardu
defrost
način:
SIST )EN+16798-3. Praturo x
E
(1) V,el,del,t Dovedena
t V,t ∙ [𝑉𝑉dov,kor,t
(električna) flow,crtl
energija za delovanje
̇𝑉𝑉dov,t TSS mehanskega ηfan prezračevanja zraka v+okolici
ext ∙ fflow,ctrl
v energetsko
PV,aux ]in načrtovano minimalno
zahtevni
an se (5)določi kot vsota energija mesečnih za vrednosti dovedeneEV,el,del,an se določi kot vsota mesečnih vrednosti temperaturo zraka, način: ki vstopa v prezračevalno
amehanskega
energija zaDovedena
prezračevanja
mehansko stavbi v energetsko
prezračevanje
se
Pdov določi TSS
8.3.2.2. 2,78
prezračevanja
zahtevni
poenergetsko
urni 10metodi
Dovedena
∙ 𝐸𝐸 −7
∙ ∆pzahtevne
in skladno
energija kWh zastavbe
smehansko
točko 6.4.3.4 −7v standardu
prezračevanje Slika SIST8.3:EN
energetsko 16798-5-2
Energijskizahtevne
dovedene nastavbe
tokovi, naslednji
ki se obravnavajo pri določitvi energijske učink
energije.
v standardu SIST xEN 16798-5-2 na naslednji način: 2,78 ∙ 10 ∙ ∆pdefrost
̇
∙ [𝑉𝑉dov,kor,t ∙ fE ∙ (= t ∙ +[𝑉𝑉 ̇ + ∙ f x
𝑉𝑉,𝑒𝑒𝑒𝑒,1,1,𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎,𝑡𝑡
defrost
 ∙ (
(SFP ) + )P +
hdov učinkovitost ∙ f x
+ P
ventilatorja ] (v ) +
zapisu
(-); 𝑉𝑉 ̇ je
upoštevajo
napravo∙ f
predpostavljeno,
odv,kor,t se
x (q
vrednosti ∙ –
SFP
daq je ) zraka
odv namenjena
TČ
vgrajenih
DTdefrost ter faktorja
ogrevanju
ventilatorjev, in pripraviniTS
če podatkov
(električna) energija
V,t flow,crtl za delovanje
V,el,del,t V,t
̇𝑉𝑉dov,t TSS mehanskega
dov,kor,t
ηflow,crtl prezračevanja
fan ext v energetsko
flow,ctrl
ηfan zahtevni
V,aux flow,ctrl a,e a,e,min
(1) Dovedena fan (električna) P energija
mogoče
2,78 za ∙delovanje
10
pridobiti,
−7
∙ ∆p
se
TSS mehanskega
lahko uporabijo krmiljenja
prezračevanja funkcije preprečevanja
v energetsko zahtevninastajanja
Pext ∙zfvrednosti +izP tabele ] B.13 v prilogi B v standardu SIST EN
dov defrost
oenergetsko
0−7 urni8.3.2.2.
∙ ∆p metodi zahtevne
in skladno
Dovedena stavbe
EkWh s točko
energija =za 6.4.3.4 mehansko
tstavbi ∙ [𝑉𝑉 v̇dov,kor,t
standardu prezračevanje
∙po x SIST metodi
fflow,crtl EN 16798-5-2
energetsko
∙ (kWh + nazahtevne naslednji način:
stavbe ) +lahko x
defrost
+ 𝐸𝐸𝑉𝑉,𝑒𝑒𝑒𝑒,1,1,𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎,𝑡𝑡 ) + P(ext ∙Če
V,el,del,t x) podatkov V,t o se določi
moči vgrajenih urni ̇ in16798-5-2,
ventilatorjev skladno
), ni mogoče
s točko 6.4.3.4
ηfanpridobiti, v standardu
se ledu SIST
navedbo
flow,ctrl EN 16798-5-2
fdefrost,ctrl vzV,aux
vrednostmi
tehničnem na naslednji iz tabele
poročilu način:
B.9 v prilogi
fflow,ctrl + +PPV,aux V,aux]] + 𝐸𝐸𝑉𝑉,𝑒𝑒𝑒𝑒,1,1,𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎,𝑡𝑡 ( 𝑉𝑉dov,t
mehanskega
ηfan prezračevanja h uporabijo v energetsko specifične zahtevni moči ventilatorjev h (SFP) skladno s tabelo 14 v standardu SIST EN 16798-3.
(1) Dovedena (električna) P 2,78 energija∙ 10 −7 za delovanje
∙ ∆p E kWhTSS mehanskega dodatna prezračevanja
dovedena energija v energetsko
za prenos B v standardu
zahtevni
toplote med SIST EN
tokovoma 16798-5-2;
zraka v DT
prenosniku se izra
toplote (pri
v̇dov,kor,t
standardu xSIST EN 16798-5-2 dov
+ na +skladno
naslednji 𝐸𝐸𝑉𝑉,𝑒𝑒𝑒𝑒,1,1,𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎,𝑡𝑡
način: defrost( V,el,1,1,aux,t
) v x∙standardu
x
+PSIST 2,78 ∙ 10−7na∙ ∆p defrost
𝑉𝑉 stavbi
o moči vgrajenih
∙se določi
fflow,crtl po
∙ ( urni
ventilatorjevČe
𝑉𝑉̇dov,t podatkov
metodi E in
niV,el,del,t o
mogoče moči= t
ηfan pridobiti,vgrajenih
s točko
∙ [𝑉𝑉 ̇ 6.4.3.4
)+ hventilatorjev
Pext
se lahko ∙ f fflow,ctrl
rotacijskih
z navedbo ∙ ni
( mogočeEN
V,aux+ ]16798-5-2
Pprenosnikih
dov
v tehničnem ali sistemu
poročilu naslednji
defrost način:
z čuna
obtočno ) za
+ lokacijo
P črpalko)
∙ f x stavbe iz podatkov v tipičnem
in za + preprečevanje
P ] nastajanja ledu v
kjer pomeni: V,t dov,kor,t flow,crtl ̇dov,t
𝑉𝑉poročilu2,78 ∙ 10−7 ∙ ∆p ηfan ext flow,ctrl V,aux
ecifične
−7 moči
0𝐸𝐸 ∙ ∆pdefrostEV,el,del,t ventilatorjev
kWh pridobiti,(SFP) skladno se
EV,el,del,t = t V,t za lahkos tabelo ż
∙ [𝑉𝑉delovanje navedbo
14 v x v tehničnem
standardu
∙ fTSS prenosniku
SIST
−7 ∙ (SFP EN 16798-3.
+ toplote; pri določitvidefrost
meteorološkem
dodatne
)+ ̇ energije
𝑉𝑉odv,kor,t za letu,
x pogon ki
∙ fflow,ctrl ∙ SFPodv se pridobijo
rotacijskega na osnovi
prenosnika se upošt
xkončnaxenergija mehanskega prezračevanja vseobdobju
lahko tz (1 ura) (kWh/h),
Pdov dov,kor,t 2,78 flow,crtl
∙ 10 ∙ ∆pkWh dov
( Če
) podatkov oPmoči] vgrajenih ventilatorjev ni defrost
mogoče pridobiti, xηfan navedbo v tehničnem poročilu
EV,el,del,tse=
pridobiti, )
lahko
tV,t + P
t V,th ∙ext
[𝑉𝑉 ̇ ∙
z navedbouporabijo
f faktorspecifične+ specifične
∙ fvobratovanja V,aux∙ ( prezračevalnega
tehničnem moči ventilatorjev
++𝐸𝐸𝑉𝑉,𝑒𝑒𝑒𝑒,1,1,𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎,𝑡𝑡
poročilu dejansko
( (SFP)v)času skladno
število
)+ t (tPext vrtljajev
1∙ura,
fflow,ctrl prenosnika,
kadar+sistem lokacije
pri
PV,aux ]deluje v tem stavbe
sistemu z (GKX,
obtočno GKY),
črpalko kot
pa je
njena opisano v
električna moč;
ηsistema = 14
flow,ctrl
ηfan dov,kor,t
uporabijo flow,crtl moči 𝑉𝑉̇dov,t ventilatorjev
−7 (SFP) skladno
h kWh s tabelo v standardu SIST EN 16798-3.
xSISTs EN tabelo 2,78 ∙ 10 ∙ ∆p dodatna energija za preprečevanje nastajanja ledu v prenosniku
točki 5; v primeru stacionarnega modeliranja se toplote (predgrevanje zraka,
(SFP14 vkoraku)
standardu PV,auxSIST ] +EN 16798-3. fan
=belo t 14 v ̇ standardu
∙ [𝑉𝑉 ∙ fflow,crtl ∙ 16798-3.
časovnem + +(h), 𝐸𝐸𝑉𝑉,𝑒𝑒𝑒𝑒,1,1,𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎,𝑡𝑡
defrost (
+ 𝑉𝑉̇odv,kor,t
)kadar ),∙ f x ∙ SFPodv
dov kWh jevhtemperatura zraka v okoliciupoštevajopod projektirano minimalno temperaturo
očiV,tvgrajenih ventilatorjev ni mogoče pridobiti, ηsefanza lahko z navedbo tehničnem urnpr. -4, °C), skla
dov,kor,t flow,ctrlporočilu
V̇dov,kor,t + 𝐸𝐸𝑉𝑉,𝑒𝑒𝑒𝑒,1,1,𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎,𝑡𝑡
količina Čedovedenega(podatkov ) ozraka moči prezračevanje,
vgrajenih ventilatorjevpovečana2,78 ni∙ za
10 izgube
mogoče
−7
∙ ∆p zaradi
pridobiti,
defrost netesne
se lahko enote mesečne
z navedbo vvrednosti
tehničnemštevila poročilu tdefrost
ne
8 ∙ moči
10−7 ventilatorjev
∙ ∆pdefrost (SFP) EV,el,del,t skladno = ts h
tabelo
∙ [𝑉𝑉 ̇ 14 v standardu
∙ f x SIST
∙ s
EN točko
16798-3.+ 6.4.3.5 v standardu SIST EN + 16798-5-2
̇ se x določi v vsakem časovnem koraku tz
+ PV,aux ] + 𝐸𝐸 + 𝑉𝑉 kjer prezračevalne
̇odv,kor,tpomeni:
kWh
(uporabijo ), specifične
x V,t naprave
∙ fflow,ctrl
dov,kor,t
∙ SFPodv in razvoda moči ventilatorjev
flow,crtl (SFP
(m /h),dov (SFP) skladno
3
ηfan s tabelo 14 v standardu ) koodv,kor,t
𝑉𝑉 je (qa,eSIST – flow,ctrl
∙ f qa,e,min ) < 0 in
EN 16798-3.∙ SFP odv povprečna vrednost
)𝑉𝑉,𝑒𝑒𝑒𝑒,1,1,𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎,𝑡𝑡 upoštevanjem razlike med temperaturo zraka v okolici in načrtovano minimalno temperaturo
pridobiti,
Čeηpodatkov fan seVlahko ̇ odv,kor,t
o moči z navedbo količinav odvedenega
vgrajenih
EV,el,del,t
hventilatorjev
tehničnem
končna poročilu
zrakani mogoče za delovanje
prezračevanje,
pridobiti, povečana
se lahko za izgube zaradi
z navedbo v tehničnem DTdefrost
netesne vt (1
enote tem
poročilu mesecu (primer na sliki 8.5).
2,78 ∙ 10energija −7
∙ ∆p za
defrost
TSS
3 ̇ zraka,
kWh mehanskega
ki),vstopa prezračevanja
v prezračevalno
2,78 ∙ 10−7napravo
v obdobju
∙ ∆pdefrost (a,e – ura) (kWh/h),
a,e,min) zraka Tdefrost ter faktorja krmiljenja
tbelo
∙ [𝑉𝑉 14 v standardu
̇dov,kor,t
uporabijo x
∙ specifične
fflow,crtl SIST moči
∙ t(SFP EN 16798-3.
prezračevalne
ventilatorjev
+ +naprave
P(SFP) ]skladno
in+razvoda
𝐸𝐸𝑉𝑉,𝑒𝑒𝑒𝑒,1,1,𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎,𝑡𝑡
s (m
tabelo
) + 𝑉𝑉/h), ( v standardu
14 ∙ f x
SIST
∙ SFP EN 16798-3.
Efaktor obratovanja prezračevalnega h sistema flow,ctrlv času tnastajanja
(t = 1 ura, ledu kadarfdefrost,ctrl
sistem
) +zdeluje v tem
V,aux
V,t dov
V,el,del,t η =fan t V,t ∙ [𝑉𝑉̇dov,kor,t x
odv,kor,t
∙ ffunkcije
flow,crtl ∙preprečevanja
(SFP dov +
odv ̇odv,kor,t
𝑉𝑉vrednostmi ∙ f xiz tabele ∙ SFP
B.9odvv prilogi B v standa
fxflow,ctrl faktor regulacije časovnem pretoka koraku) prezračevanja
(h), (od 0 do 1) (-), kjer je x faktor ηnelinearnega fan delovanja iz flow,ctrl
končna
8 ∙ 10 energija za delovanje kWh
TSSB.15 mehanskega SIST EN 16798-5-2; T se izračuna
100
za lokacijo stavbe iz podatkov v tipičnem meteorološk
Bprezračevanja v ∙obdobju t (1 ura) (kWh/h),
−7
∙ ∆pdefrost Št. ur v mesecu (h/m)
−7 defrost
+ PV,aux ] + 𝐸𝐸𝑉𝑉,𝑒𝑒𝑒𝑒,1,1,𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎,𝑡𝑡
kjer V tabele
̇ pomeni: ( ), xx v prilogi
količina v standardu
dovedenega 2,78
zraka SIST 10EN
za 16798-5-2,
∙ ∆p
prezračevanje, defrostkWh povečana za∙ izgube zaradi netesne enotekot je opisano v točki 5; v primeru
E
aktor ηobratovanja V,el,del,t = t) + ∙ 𝑉𝑉
[𝑉𝑉
prezračevalnega
V,t
̇
dov,kor,t
odv,kor,t
dov,kor,th tlaka∙ f
∙ f sistema
flow,ctrl ∙ SFP
∙ (SFP
v času odv + +
P
t (t =V,aux ]
1 ura, kadar + letu,
𝐸𝐸 ki
sistem se pridobijo
(
deluje ) + na
𝑉𝑉
),
v teṁ osnovi f x 90
lokacije stavbe
∙ SFP (GKX, GKY),
pdefrost EV,el,del,t izguba končna naprave
flow,crtl
energija za za dov
odtaljevanje
delovanje (Pa),
TSS upoštevajo
ηmehanskega se odv,kor,t flow,ctrl
hvrednosti vgrajenih
prezračevanja naprav, odv če podatkov
prezračevalne naprave in razvoda (m3/h), modeliranja se vupoštevajo
obdobju t mesečne
(1 ura) (kWh/h),
fan 80
časovnem
ga prezračevanja koraku)v (h), obdobju t (1 ura) (kWh/h), stacionarnega
fan vrednosti števila ur tdefrost, ko je (a,e, – a,e
ni
tV,t V̇odv,kor,t faktor mogoče pridobiti,
količinaobratovanja se
odvedenega lahko
kWh uporabijo
prezračevalnega
zraka za vrednosti sistema
prezračevanje, iz tabele
v času B.12
t
povečana (t = v
1 prilogi
ura,
za izgube
70 B v standardu SIST EN
kadar sistem
zaradi deluje
netesne venote
tem
količina
v času t dovedenega (t = 1 ura, kadar zraka + sistem za prezračevanje,
P16798-5-2, ]deluje
+ 𝐸𝐸𝑉𝑉,𝑒𝑒𝑒𝑒,1,1,𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎,𝑡𝑡
v temkoraku) povečana ( za 0
), izgube zaradi netesne in povprečna vrednost
enote T defrost v tem mesecu (primer na sliki 8.5).
V,aux kjer
časovnem pomeni:
prezračevalne (h),
naprave
h in razvoda (m 3
/h),
60
na energija za delovanje
prezračevalne napravė inx razvodaEV,el,del,t TSS mehanskega (m /h), 3 prezračevanja
končna energija v obdobju t
zaprezračevanje,(1
delovanje TSS ura) (kWh/h),
mehanskega 50
prezračevanja v obdobju t (1delovanja
ura) (kWh/h),
rpovečana
obratovanja prezračevalnega fkjer
Vdov,kor,t flow,ctrlpomeni: količina
sistema faktor dovedenega
v času regulacijet (t = 1obratovanja zraka
pretoka
ura, zaprezračevanja
kadar sistem deluje (odvpovečana
0 do 1) (-),
tem za kjer
izgube je40xzaradi
faktornetesne nelinearnega enote iz
količina odvedenega
za izgube zraka
zaradi za prezračevanje,
netesne t enote povečana
faktor za izgube zaradi
prezračevalneganetesne enote
sistema v času t (t = 1 ura, kadar sistem deluje v tem
nem
kjer pomeni:
koraku) (h), TSG-1-004:2022 E končna
prezračevalne
V,t tabele energijaB.15 v za
naprave
prilogi delovanje
in
B vrazvoda
standardu TSS (m mehanskega
3
/h),
SIST EN 16798-5-2, 30 116
prezračevalne
ga prezračevanja
EV,el,del,t naprave
v obdobju
končna inenergija
razvoda
V,el,del,t
t (1 ura) za (m 3
/h),
(kWh/h),
delovanje časovnem
TSSnaprave koraku) (h),
na
aktor dovedenega regulacije zraka
pretoka
V̇odv,kor,t
za p defrost prezračevanja
prezračevanje,
prezračevanja
količina izguba odvedenega
povečana
(od
tlaka
0 količina
do 1) vmehanskega
obdobju
za
(-),
zraka
izgube za za prezračevanja
tx(tfaktor= 1netesne
odtaljevanje
kjer jezaradi ura) (kWh/h),
prezračevanje, (Pa), vpovečana
enote
obdobju tza(1
upoštevajo ura)
seizgube
vrednosti (kWh/h),
20zaradi netesnenaprav,
vgrajenih enote če podatkov
vpovečana
tV,t t (t =za1izgube
času ura, kadar
faktor zaradi
t
sistem
obratovanja
netesne deluje
V ̇ dov,kor,t
3faktor
enote
prezračevalne
ni v tem
prezračevalnega
obratovanja
mogoče naprave
pridobiti, dovedenega
sistema v
prezračevalnega
in
se razvoda
lahko času t (tnelinearnega
zraka
(m
uporabijo 3= za
/h), prezračevanje,
1sistema
ura, kadar
vrednosti
delovanja
sistem
iz tabele
iz 10 v za
povečana
deluje B.12 v tem izgubeB zaradi
prilogi v standardu netesne SIST enote
EN
ačevalne
abele B.15 naprave
v prilogi inBrazvoda
v standardu
V,t (m /h), SIST EN 16798-5-2, prezračevalne naprave in razvoda (m 3
/h),
časovnemf x koraku) faktor(h), regulacije
16798-5-2, pretoka prezračevanja (od 0 do 1) (-), kjer je x faktor nelinearnega delovanja iz
v̇ času t upoštevajo
(t = 1 ura, kadar sistem delujeenote v tem če podatkov
0
0na doodvedenega jezraka zazaodtaljevanje

prezračevanje, povečana izza izgube zaradi netesne
flow,ctrl
zguba V1)
povečana tlaka
̇ dov,kor,t zanaprave
(-), kjer izgube x faktor
količina zaradi nelinearnega
dovedenega netesne Vtabele (Pa),
enote delovanja
zraka zavkoličina
prezračevanje, se vrednosti
odvedenega povečana vgrajenih
zraka za naprav,
prezračevanje, povečana za-10izgube -9
zaradi-8
netesne
-7 -6
enote -5 -4
ačevalne naprave in razvoda (m 3časovnem

/h),
odv,kor,t B.15 prilogi
koraku) B v standardu
(h), SISTza EN izgube zaradi netesne
16798-5-2, enote
ni mogoče
6798-5-2, pridobiti, se lahko
. uporabijo vrednosti iz
prezračevalne tabele B.12 v prilogi
naprave in(Pa), B
razvodav standardu SIST EN
(m /h), se vrednosti vgrajenih naprav, če podatkov
3 Temperatura zraka v okolici θa,e
prezračevalne
pdefrost naprave
izguba intlaka
razvoda naprave (m /h), 3
zaxzraka
odtaljevanje upoštevajo
roštevajo
regulacije
16798-5-2,
povečana pretoka
sezavrednosti
izgube V
TSG-1-004:2022
prezračevanja
vgrajenih
zaradi netesne količina
naprav, (od enote
fniflow,ctrl 0 do dovedenega
1)
če podatkov (-),
faktor kjer je
regulacije faktor za
pretoka prezračevanje,
nelinearnega prezračevanja delovanja iz
(odnetesne0 do 1) enote(-), kjer jeBxvfaktor nelinearnega
116
SIST EN delovanja iz
x
V̇odv,kor,t količina odvedenega
dov,kor,t zraka
mogoče zapridobiti,
prezračevanje, se lahkopovečana uporabijo zavrednosti
izgube zaradi iz tabele B.12 v prilogi standardu
e B.15
nosti izvtabele
prilogiB.12 B v standardu
v prilogi B SIST povečana
vnaprave
standarduEN 16798-5-2,SIST za
tabeleENizgube zaradi netesne enote SIST ENSlika 8.5: Število ur v posameznem bin temperatur
prezračevalne 16798-5-2, in razvoda (mB.15 3
/h),v prilogi B v standardu 16798-5-2,
Slikaobmočju,
8.5: Številojanuar, ur v posameznem bin temperaturnem območju,
0ado
022 tlaka
fx1)
naprave
(-), kjer jeza x odtaljevanje
faktor
faktor nelinearnega
.uporabijo
regulacije
(Pa),
prezračevalne
p
pretoka
upoštevajo
delovanja izguba
prezračevanja
se
iz vrednosti
naprave tlaka(od naprave vgrajenih
in0razvoda naprav,
(m
kjer/h),
do 1)za(-),odtaljevanje
3 če (Pa),
je x faktor
podatkov nem 116
upoštevajo
nelinearnega se vrednosti
delovanja TML Ljubljana;
vgrajenih naprav, če DTpodatkov je 1,74 °C, janua
ogoče flow,ctrl
pridobiti, se lahko
defrost
vrednosti iz tabele B.12 v prilogi B v standardu SIST EN ΔTdefrost je 1,74 °C, tdefrostiz= 132 h/m defrost
6798-5-2, tabele Vodv,kor,t
B.15 količina
v prilogi odvedenega
B v standardu ni mogoče SIST EN zraka
pridobiti,
16798-5-2, za se prezračevanje,
lahko uporabijo vrednosti tdefrost = 132 h/mB.12 v prilogi B v standardu SIST EN
iz tabele
8-5-2, TSG-1-004:2022 Slika 8.5: Število ur v posameznem bin temperaturnem območju, januar,116 TML Ljubljana; Tdefrost je 1,74 °C
oštevajo
pdefrost se vrednosti vgrajenih
izguba tlaka naprave za odtaljevanje povečana
naprav, če za
podatkov izgube
16798-5-2, zaradi netesne
116 (Pa), upoštevajo se vrednosti vgrajenih naprav, če podatkov enote
t = 132 h/m (2) B vKorigirana
nosti iz tabele B.12 v prilogipridobiti, prezračevalne
B v standardu SISTuporabijo ENnaprave in razvoda (m3/h), standardu količina SIST EN dovedenega zraka se določi s korek
defrost
ni mogoče se lahko vrednosti iz tabele B.12 v prilogi
16798-5-2, f flow,ctrl TSG-1-004:2022
x
faktor regulacije pretoka prezračevanja (od 0 (2) Korigirana količina dovedenega 116 cijskima
zraka se faktorjema
določi netesnosti prezračevalne
s korekcijskima faktorjema116 napraveprezrače
netesnosti
do 1) (-), kjer je x faktor nelinearnegalea,ahu naprave (klimata) f in
delovanja razvoda zraka (klimata)
v f lea,du f
na naslednji
lea,ahu
in razvoda
način: zraka v f lea,du
na naslednji način:
TSG-1-004:2022 iz tabele B.15116 v prilogi B v standardu SIST EN 116
V̇dov,kor = V̇dov ∙ flea,ahu ∙ flea,du
16798-5-2,
Dpdefrost izguba tlaka naprave za odtaljevanje (Pa), naprave mora biti skladno hL
(3) Tesnost prezračevalne (3) Tesnost prezračevalne naprave
s standardom mora
SIST EN 1886biti skladno
vsaj razredas A2 za
upoštevajo se vrednosti vgrajenih naprav,
naprave, za obstoječe stavbe se privzame standardom SIST EN 1886 vsaj razreda A2 za nove natesnosti
razred tesnosti A3. V tem primeru je faktor
če podatkov ni mogoče pridobiti,
prezračevalne napraveseflea,ahu
lahko 0,85 m 1,02, kot navajata tabeli B.4 in B.5 v standardu SI
1,01 in za obstoječe sisteme
prave, za obstoječe stavbe se privzame razred tesnosti
uporabijo vrednosti iz tabeleTesnost
16798-5-2. B.12 v razvodnega
prilogi B v podsistema mora biti skladno s standardoma SIST EN 12237 in SIST EN 150
standardu SIST ENrazreda
16798-5-2, A3. V tem primeru je faktor tesnosti D nove prezračevalne
B za nove, za že delujoče sisteme pa se lahko privzame š razred A. V tem primeru je skladno s tabe
hfan učinkovitost ventilatorja (-);vupoštevajo
B.2 in B.3 se vre
standardu SIST naprave f
EN 16798-5-2 faktor tesnosti = 1,01 in za obstoječe sisteme 1,02, kot
lea,ahu razvodnega podsistema v novih stavbah flea,du 1,02
dnosti vgrajenih ventilatorjev, če podatkov

že delujoče sisteme ni
1,06. Ugotovljena navajata
odstopanja se upoštevajo s korekcijoSIST
tabeli B.4 in B.5 v standardu EN 16798-5-
izdelanega izkaza ener
učinkovitosti stavbe.
mogoče pridobiti, se lahko uporabijo vrednosti 2. Tesnost razvodnega podsistema mora biti skladno s
iz tabele B.13 v prilogi
(4) B Če v standardu SIST EN tako, da
je sistem načrtovan standardoma SIST ENprenosnika
deluje z obtokom 12237 in SIST EN 1507
toplote, na vsaj razreda
primer za aktivno n
16798-5-2, hlajenje s prezračevanjem, se to upošteva B za nove, za že delujoče
s koeficientom sisteme pa toplotnih
prezračevalnih se lahko privzame
izgub HV, pri dol
EV,el,1,1,aux,t dodatna dovedena energijaenergije
dovedene za prenos razred A. sistema
toplote prezračevalnega
za delovanje V tem primeru je skladno
pa se upošteva s tabelama
večja raba električne B.2energije
in gle
med tokovoma zraka v prenosniku toplote (pri
načrtovan pretok zraka v obtoku. B.3 v
Predgrevanjestandardu
zraka v SIST EN
zemeljskih 16798-5-2
prenosnikihfaktor tesnosti
toplote ali raz
solarnih fasad
upošteva
rotacijskih prenosnikih z razliko zv obtočno
ali sistemu temperaturi zraka med izstopno
vodnega podsistema temperaturo
v novihzraka za prezračevanje
stavbah flea,du = 1,02 inizzateh napr
temperaturo zraka v
črpalko) in za preprečevanje nastajanja leduokolici ter se določi v vsakem časovnem koraku t.
že delujoče sisteme 1,06. Ugotovljena odstopanja se
v prenosniku toplote;
(5) pri določitvi
Toplotne dodatne
izgube AHU in razvoda upoštevajo
so enake 0,sče korekcijo
sta klimatizdelanega
in razvodni izkaza
sistem venergijske
ogrevani stavbi ali
energije za pogonČerotacijskega zunajseogrevaneučinkovitosti
prenosnika
je klimat nameščen stavbe ali cone, stavbe.
se toplotne izgube klimata upoštevajo skladno s

TSG-1-004:2022 11
(4) Če je sistem načrtovan tako, da deluje z obtokom pre 8.3.3.1

nosnika toplote, na primer za aktivno nočno hlajenje s Dovedena energija za klimatizacijo energetsko manj zah
prezračevanjem, se to upošteva s koeficientom prezrače tevne stavbe
valnih toplotnih izgub Hv, pri določitvi dovedene energije (1) Dovedena energija za klimatizacijo energetsko manj
za delovanje prezračevalnega sistema pa se upošteva zahtevne stavbe se določi kot dovedena energija za
večja raba električne energije glede na načrtovan pretok navlaževanje in razvlaževanje zraka za prezračevanje
zraka v obtoku. Predgrevanje zraka v zemeljskih preno z upoštevanjem učinkovitosti procesa navlaževanja
snikih toplote ali solarnih fasadah se upošteva z razliko in razvlaževanja in potrebne energije QHU,nd in QDHU,nd,
v temperaturi zraka med izstopno temperaturo zraka kot je navedeno v točki 8.2.3. Pri določitvi QHU,del,m, ko
za prezračevanje iz teh naprav in temperaturo zraka v se v procesu navlaževanja dovaja toplota, se upošteva
okolici ter se določi v vsakem časovnem koraku t. učinkovitost proizvodnje toplote hH/W/C in 0,9, ko se v
(5) Toplotne izgube AHU in razvoda so enake 0, če sta kli procesu navlaževanja rabi električna energija (EHU,del,m).
mat in razvodni sistem v ogrevani stavbi ali coni. Če Za določitev dovedene energije za razvlaževanje EDHU,del,m
je klimat nameščen zunaj ogrevane stavbe ali cone, se z ohlajeno vodo se upošteva učinek generatorja hladu
toplotne izgube klimata upoštevajo skladno s točko ERR 3.
Potrebna dovedena energija za
Centralna/lokalna
6.4.2.2 v standardu SIST EN 16798-5-2, z zmanjšanim (2) Razvod BAC
Dovedena energija za TSS klimatizacije se določi kot
prezračevalna naprava
izkoristkom
T EN 16798-5-2, vračanja
z zmanjšanim toplote za
EV,el,1,1,in,(t,m)
izkoristkom faktor toplote
vračanja toplotnih za izgub vsota
faktor toplotnih izgub mesečnih vrednosti dovedene energije.
f in faktorja netesnosti naprave f :
Prenosnik
tehnični EFB sistem
nosti naprave insu,ahu

flea,ahu: CPN/LPN lea,ahu 8.3.3.2
Razvod
EV,el,1,1,aux,(t,m) za vračanje θa,sup = θa,i,H/C
(V,1,1) (V,2,1) energija za klimatizacijo
Dovedena energetsko zahtevne
toplote
prezračevanja
ηrec = ηhr − finsu,ahu − (flea,ahu − 1),

stavbe
kjertoplote
oristek vračanja je hhr (-);
referenčni
faktor toplotnihizkoristek izgubvračanja toplote
finsu,ahu je odvisen od(-); Končna
toplotne upornosti energija za delovanje tehničnega stavbnega
faktor toplotnih izgub f je EV,1,1,aux,rbl,H,(t,m)
odvisen od toplotne Q V,2,1,ls,(t,m) Q V,2,1,ls,rbl,H,(t,m)
aprave R ((m K)/W). Privzamejo se lahko
2
vrednosti iz tabele B.6 v standardu
insu,ahu SIST EN
sistema klimatizacije energetsko zahtevne stavbe se
d 0,00, če jeupornosti
R>1 ((m2 K)/W, ohišja prezračevalne
in 0,03, če je R <Q0,5 naprave
((m2 K)/W).
V,1,1,ls,(t,m)
R ((m2 K)/W). določi po urni metodi Q V,1,1,aux,rbl,H,(t,m)
z upoštevanjem potrebne energije
Privzamejo se lahko vrednosti iz tabele B.6 v standar za ogrevanje, hlajenje, navlaževanje in/ali razvlaževanje
gija za TSS prezračevanja Ev,el,del,an se določi kot vsota urnih vrednosti.
du SIST EN 16798-5-2 (finsu,ahuToplotne je medizgube 0,00,naprave
če je R > 1 zraka, določeni v točkah 8.2.1 in 8.2.3. Klimatizacijski
energijske učinkovitosti
((m2 K)/W), določajo
in 0,03, zače energetsko
je R < 0,5zahtevne
za((m stavbe s stacionarnim
K)/W).
prezračevanje
2
očitev dovedene energije za TSS prezračevanja uporabi metoda, kot je navedena v tej
sistem se obravnava kot zračni sistem.
(6) Dovedena
ure se zamenja energija
s številom za TSS prezračevanja
ur v obravnavanem mesecu, urneEvrednosti
v,el,del,an
setemperatur
8.3.4 pa s
. določi kot vsota urnih vrednosti. Dovedena energija za razsvetljavo
Slika
(7)
ena energija Če 8.4:
za se Podsistemi
kazalniki venergijske
klimatizacijo TSS centralnega
vključno in lokalnegadoločajo
z učinkovitosti
navlaževanjem mehanskega
za prezračevanja
in razvlaževanjem zrakazrabe
Za izračun vračanjem toplote
električne energije se uporabi metoda 2 v
energetsko zahtevne stavbe s stacionarnim mode standardu SIST EN 15193-1. Raba se določi za celotno leto
i sistemi za klimatizacijo, kot se obravnavajo v presoji energijske učinkovitosti stavb,
i podsistemiliranjem,
(slika 8.6): se za določitev dovedene energije za TSS in nato z utežnimi faktorji razdeli na posamezne mesece
prezračevanja uporabi metoda, kot je navedena v tej v letu. Metoda se uporabi pri stacionarnem modeliranju
točki, časovni korak ene ure se zamenja s številom ur za stanovanjske stavbe ne glede na njihovo velikost
v obravnavanem mesecu, urne vrednosti temperatur (A ). Mesečna metoda se uporabi tudi za določitev rabe
use
pa s povprečnimi mesečnimi. električne energije za osvetlitev energetsko zahtevnih
8.3.3 stavb, pri čemer se za referenčno stavbo določi raba pri
Dovedena energija za klimatizacijo vključno z navlaževa- vnaprej določenih robnih pogojih (vgrajena moč sijalk,
njem in razvlaževanjem zraka način regulacije, referenčni svetlobni tok), kot so oprede
ljeni v točki 10, za obravnavano stavbo pa se moč sijalk,
(1) Tehnični stavbni sistemi za klimatizacijo, kot se obravna svetlobne lastnosti prostora, raven naravne osvetlitve,
vajo v presoji energijske učinkovitosti stavb, sestavljajo način uporabe in regulacije povzamejo iz projektne do
vsaj naslednji podsistemi (slika 8.6): kumentacije. Le z obrazložitvijo v tehničnem poročilu se
EAC,1,1,el,(t,m)
Dovedena energija za TSS klimatizacije
Klimat (AC,1,1)
(AC,1,2) (AC,1,3) (AC,1,4) (AC,1,5) BAC
Razvod
Prenosnik Prenosnik (AC,2,1)
SS klimatizacije WAC,1,1,aux,(t,m) Prenosnik
za vračanje toplote H/C Navlaževanje
toplote H
toplote razvlaževanje
gija za klimatizacijo energetsko manj zahtevne stavbe
gija za klimatizacijoEenergetsko manj zahtevne stavbe se določi kot dovedena energija EC,2,1,el,(t,m)
za
H,2,1,el,(t,m)
evanje zraka za prezračevanje z upoštevanjem Razvod učinkovitostiRazvod
procesa navlaževanja in
(H,2,1) (C,2,1) Končni
ne energije QHU,nd in QDHU,nd, kot je navedeno v točki 8.2.3. Pri določitvi QHU,del,m, ko se v
EH,1,1,in,(t,m) prenosnik
ovaja toplota, se upošteva učinkovitost proizvodnje toplote H/W/C in 0,9, ko se v procesu
Generator toplote Generator hladu toplote
WH,1,1,aux,(t,m)
rična energija (EHU,del,m ). Za določitev dovedene energije za (C,1,1)
razvlaževanje EDHU,del,m z
(H,1,1) (H/C,3,1)
eva učinek generatorja hladu ERR 3.
C,1,1,in,(t,m)
E
gija za TSS klimatizacije se določi kot vsota mesečnih vrednosti dovedene energije.
WC,1,1,aux,(t,m) WHC,3,1,aux,(t,m)
gija za klimatizacijo energetsko zahtevne stavbe
Slika 8.6: stavbnega
vanje tehničnega Podsistemi v TSS klimatizacije
sistema klimatizacije energetsko zahtevne stavbe se določi
Slika 8.4:
vanjem potrebne Podsistemi
energije v TSS centralnega
za ogrevanje, in lokalnega mehanskega
hlajenje, navlaževanje prezračevanja
in/ali razvlaževanje zraka, z vračanjem toplote
92 od 141
in 8.2.3. Klimatizacijski sistem se obravnava kot zračni sistem. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
lahko uporabijo
modeliranju generične
za stanovanjske vrednosti
stavbe spremenljivk,
ne glede kot so (Ause
na njihovo velikost 3) ). Mesečna
Letna dovedena
metoda se energija
uporabizatudi
delovanje
za TSS razsvetljave
opredeljene v nadaljevanju te točke.
določitev rabe električne energije za osvetlitev energetsko zahtevnih stavb,EL,del,an se za posamezno
pri čemer stavbo
se za referenčno ali cono določi na podlagi
stavbo
vbe ne glede nadoloči
njihovo
rabavelikost (Ausedoločenih
pri vnaprej ). Mesečnarobnih
metoda se uporabi
pogojih tudi
(vgrajena močza sijalk, način letnih ur
regulacije,delovanja TSS električne
referenčni svetlobni tok), razsvetljave, ki so
8.3.4.1
e za osvetlitev energetsko zahtevnih
kot so opredeljeni stavb,
v točki 10,pri čemer se za referenčno
za obravnavano stavbo pa sestavbo
moč sijalk, svetlobne lastnostina
razdeljene prostora,
temniraven naravne
tN (h/an) in svetli del dneva tD (h/
Dovedena sijalk,
robnih pogojih osvetlitve,
(vgrajena moč
energija zaregulacije,
načinin
TSS razsvetljave v energetsko manj
način uporabe regulacijereferenčni
povzamejo svetlobni tok), dokumentacije.
iz projektne an). Le
Pri z obrazložitvijo
statičnem v tehničnem
modeliranju se privzamejo vrednosti
bravnavano stavbo zahtevni
pa se se
poročilu moč stavbi
sijalk,
lahko svetlobne
uporabijo lastnostivrednosti
generične prostora, spremenljivk,
raven naravnekot so opredeljene v nadaljevanju te točke.
iz tabele B.2 v standardu SIST EN 15139-1.
ulacije povzamejo iz(1)
projektne
Pravilomadokumentacije.
se specifičnaLe z obrazložitvijo
letna dovedena v tehničnem
električna
8.3.4.1 Dovedena
rične vrednosti spremenljivk, kot soenergija za TSSv razsvetljave
opredeljene nadaljevanjuvteenergetsko
točke. manj zahtevni stavbi
energija izračuna za posamezno cono (zn) v stavbi, če Tabela 8.17: Letno število ur delovanja električne razsve
(1) Praviloma
se
S razsvetljave v energetsko temanj se specifična
razlikujejo glede
zahtevni
letna
na
stavbi
dovedena
način električna
uporabe, zahteveenergija tljavezaglede
glede izračuna na vrsto
posamezno conostavb
(zn) v stavbi, če
se te razlikujejo glede na
osvetljenosti, način uporabe,
optičnih lastnosti,zahteve
naravne glede osvetljenosti,
osvetlitve in optičnih lastnosti, naravne osvetlitve in
etna dovedena električna energija
lastnostilastnosti
svetilk izračunaz za
z izrazom:
svetilk posamezno cono (zn) v stavbi, če
izrazom: tD tN
uporabe, zahteve glede osvetljenosti, optičnih lastnosti, P′L,zn
naravne osvetlitve in
′ 2
EL,del,zn,an = [FC,zn ∙ FO,zn ∙ 1000 ∙ ((t D,zn ∙ FD,zn ) + t N,zn )] + (Estanovanjske
pe,an + Epc,an ) stavbe
(kWh/(m an)), 1820 1680
P′L,zn
zn ∙ ∙ ((t D,znkjer pomeni:
∙ FD,zn ) + t N,zn )] + (Epe,an + Epc,an ) (kWh/(m2 an)), pisarne 2250 250
1000
FC,zn faktor zmanjšanja svetlobnega toka (-),
FO,znstavbe kjer
faktor pomeni:
prisotnosti uporabnikov izobraževalne ustanove 1800 200
u za stanovanjske ne glede na njihovo velikost(-),(Ause). Mesečna metoda se uporabi tudi za
anju
bnega za stanovanjske
toka (-), energije
abe električne FD,zn F
stavbe
faktor
zaC,zn
ne faktor
glede
naravne
osvetlitev nazmanjšanja
njihovo
osvetlitve zahtevnih
energetsko svetlobnega
velikost (A ). toka
Mesečna (-),metoda
cone (-), stavb, pri čemer se za referenčno stavbo
use se uporabi tudi za
Fspecifična
osvetlitev
faktor prisotnosti uporabnikov bolnišnice 3000 2000
ev prirabe
nikov električne
(-),
vnaprej določenih energije
P'L,zn robnih za
O,zn pogojih električna energetsko
(vgrajena moč moč zahtevnih
vgrajenih
sijalk, stavb,
svetilk
način na(-),
pri
m2 čemer
regulacije, se za
Ausereferenčni
(W/m 2 referenčno
), svetlobni tok), stavbo
aba
cone pri(-),
vnaprej določenih
Wza robnih
Fdovedena pogojih
faktor
energija (vgrajena
naravne moč
močosvetlitve
pazasepolnjenje sijalk,
baterij način
cone regulacije,
(-),
varnostnih sijalk referenčni
na m Araven
2 svetlobni
(kWh/(m tok),
2
an)),
deljeni v točki 10, obravnavano
pe,zn,an D,zn stavbo sijalk, svetlobne lastnosti prostora, hoteli
use naravne 3000 2000
čpredeljeni
vgrajenih v točki
svetilkW
način uporabe in regulacije 10,
na mza
pc,zn,an
2obravnavano
P A'
dovedena (W/m 2 stavbo pa se moč sijalk, svetlobne lastnosti prostora,
specifična
),
energija za električna
regulacijo moč
delovanjavgrajenih
L,zn povzamejo iz projektne dokumentacije. Le z obrazložitvijo v tehničnem
use varnostnihsvetilk na
sijalk na m 2 raven naravne
A use (kWh/(m 2
an)).
ve,
njenje
lahkonačin uporabe
baterij
uporabijo in regulacije
varnostnih
generične
Opomba:
sijalk na
V vrednosti
povzamejo
m
nadaljevanju
(kWh/(m ), kot so opredeljene v nadaljevanju terestavracije
iz projektne
m22 AAspremenljivk,
use (W/m 2 2 an)),dokumentacije. Le z obrazložitvijo
use je pri spremenljivkah indeks zn izpuščen.
v tehničnem
točke. 1250 1250
uulacijo
se lahko uporabijo
delovanja varnostnih generične vrednosti
sijalk 2 spremenljivk, 2kot so opredeljene v nadaljevanju te točke.
na m Auseenergija (kWh/(mzaan)).
Wpe,zn,an dovedena polnjenje baterij varno
Dovedena energija zav energetsko iz projektne športni objektiin navede v tehničnem 2000 2000
vedena
remenljivkah
Dovedena
energija za TSS
indeks
energija znTSS
za
razsvetljave
izpuščen. stnihvarnostno
sijalk na m razsvetljavo
manj
2 zahtevni
(kWh/(m se povzame
stavbi
2
an)), dokumentacije
poročilu. Zarazsvetljave
stanovanjske v energetsko
stavbe seAuse manj
lahkozahtevni
predpostavi, stavbida sta Wpe,zn,an in Wpc,zn,an enaki 0 kWh/(m2 an), za
trgovski
aviloma se specifična letnaWpc,zn,an
dovedena dovedena električna energija
energijain za regulacijo
izračuna za delovanja
v posamezno cono (zn) v stavbi,centri,
če storitvena
razsvetljavo
Praviloma se senestanovanjske
povzame
specifična letna iz projektne
stavbe pa,
dovedena dokumentacije
skladnoenergija
električna s tabelo navede
izračuna tehničnem
B.1 v standarduza posameznoSIST ENcono 15193-1,
(zn) v vrednosti
stavbi, če Wpe,zn,an = 1 kWh/an na 3000 2000
ujejo glede predpostavi,
na način uporabe, varnostnih
zahteve glede sijalk na
osvetljenosti, m A=0optičnih (kWh/(m 2an)).naravne dejavnost
lastnosti, osvetlitve in
2 2
ezlikujejo
se lahko m 2
kondicioniraneda sta W površine in AW in W enaki kWh/(m
1,5
use
glede na način uporabe, zahteve glede osvetljenosti, optičnih lastnosti, naravne osvetlitve in
pe,zn,an pc,zn,an
use pc,zn,an kWh/(m 2
an), za
an), če se vrednosti ne morejo določiti iz projektne
etilk
no z izrazom:
s tabelo B.1 vdokumentacije.
standardu SISTPredlagani EN 15193-1, vrednosti
i svetilk z izrazom: vrednosti staWvisoki in= ju 1 kWh/an
je smotrno na preveritiindustrijske
glede na dejansko stavbestanje v stavbi. 2500 1500
Opomba: V nadaljevanju je pri pe,zn,an spremenljivkah indeks
in Wpc,zn,an = 1,5 kWh/(m2Pan), L,zn ′ če se vrednosti ne morejo določiti iz projektne
′
del,zn,an = [FC,zn(2)∙ FO,znzn Mesečna

∙ 1000izpuščen.
∙ ((tspecifična
PL,zn D,zn ∙ FD,zn dovedena
) + t N,zn )] energija
+ (Epe,an E'L,del,zn,m
+ Epc,an za delovanje
) (kWh/(m 2
TSSan)),
razsvetljave v coni/prostoru se določi
osti
E ′ sta visoki
= [Fin C,zn
ju je∙ smotrno
FO,zn ∙ 1000preveriti
∙ ((t D,zn glede na )dejansko stanje v stavbi. 2
(4) kiProstori v od
nekaterih vrstah dela
stavb niso v uporabi v
L,del,zn,an s številom dni v mesecu Nm∙ F(d/m)
D,zn +
in tmesečnim
N,zn )] + (Eutežnim
pe,an +E pc,an ) (kWh/(m
faktorjem vm (-), an)),
je odvisen dolžine svetlega
ni:
edena energija E'dneva: Dovedena energija za varnostno
L,del,zn,m za delovanje TSS razsvetljave v coni/prostoru se določi
razsvetljavo se vseh urah tD in tN. To ocenimo s faktorjem odsotnosti
meni: povzame
m)torinzmanjšanja
mesečnim utežnimsvetlobnega faktorjem toka (-), vizm (-),
projektne
ki je odvisen dokumentacije
od dolžine svetlega in navede dela v uporabnikov FA, z vrednostjo za stavbe in posamezne
faktor zmanjšanja svetlobnega (-), toka poročilu.
(-),
tor prisotnosti uporabnikov tehničnem Za stanovanjske
′ ′stavbe se N lahko
m kWhprostore kot navaja tabela B.6 v standardu SIST EN
faktor
tor prisotnosti
naravne osvetlitveuporabnikov
cone (-), (-), da sta W EL,del,zn,m = EL,del,zn,an ∙ ∙v ( )
predpostavi, in Wpc,zn,an enaki 0 kWh/(m 365 2 m m2 m15139-1. Vrednosti povzema tabela 8.18.
faktor
ecifična naravne
električna osvetlitve cone (-), 2 pe,zn,an
′ moč vgrajenih svetilk na m Ause (W/m ), 2 skladno s tabelo
2
′ an), Nzam nestanovanjskekWh 2 stavbe pa,
specifična
EL,del,zn,m
vedena električna
= EVrednosti
energija moč
za polnjenje
L,del,zn,an ∙vvgrajenih
m sobaterijvm svetilk
( 2 vna
∙navedene
varnostnih msijalk
)tabeli A8.22.
use (W/m
na Letna
m2 A ), dovedena
(kWh/(m energija
2
an)), za delovanje TSS razsvetljave v stavi je enaka:
B.1 v standardu
365 m SIST EN 15193-1,
m vrednosti
use
Wpe,zn,an =1
vedena energija za regulacijo delovanja2varnostnih sijalk na m2AAuse
dovedena energija za polnjenje baterij varnostnih sijalk na m (kWh/(m 2 an)),
2 2
(kWh/(m an)).
lidovedena
8.22. Letna energija
dovedena kWh/an
za regulacijo
energija za nadelovanje
m kondicionirane
delovanja varnostnih površine
sijalk
TSS razsvetljave navmnstavi
12 2 A
use
Auseje in Wpc,zn,an
(kWh/(m
use enaka:
2
an)).
kWh
V nadaljevanju je pri spremenljivkah = 1,5 kWh/(m an), čeEse indeks
2 zn vrednosti
izpuščen. = ∑ ne∑ morejo
E ′ določiti
∙ A use,zn,z ( ),
a: V nadaljevanju je pri spremenljivkah indeks zn izpuščen.
L,del,an L,del,zn,z,m
an
12 n iz
energija za varnostno razsvetljavo se povzameprojektne dokumentacije. Predlagani vrednosti
kWh iz projektne dokumentacije in navede v tehničnem
m=1 z=1 sta
na energija
= ∑za∑
a stanovanjske varnostno
stavbe
′
EL,del,zn,z,mserazsvetljavo
visoki ∙A
lahko inuse,zn,z
ju jese povzame
(smotrno
predpostavi, iz projektne
), preveriti glede dokumentacije
Wna enakiin0navede
dejansko v 2tehničnem
L,del,an
u. Za stanovanjske kjer je z
stavbe število se energetskih
lahko ancon daSA
sta
v
Wpe,zn,an
stavbi.
in pc,zn,an kWh/(m an), za
B.1 v standardu SIST EN 15193-1, vrednosti Wpe,zn,an = 1 kWh/anan),
predpostavi, da sta W in W enaki 0 kWh/(m na za
2
skladnostanje v stavbi. L
njske stavbe m=1 pa,
z=1 s tabelo pe,zn,an pc,zn,an
ovanjske stavbe Tabela
onirane površine pa,A skladno 8.22: sMesečni
tabelo B.1 v standardu
utežni faktorji SIST
rabe EN
če seelektrične15193-1, nevrednosti
energije Wpe,zn,an iz= 1projektne
za razsvetljavo vkWh/an na
use in Wpc,zn,an = 1,5 kWh/(m an), vrednosti morejo določiti
2
m
AL v stavbi. površine(2)
dicionirane A Mesečna
in W pc,zn,anspecifična
= 1,5 kWh/(m dovedena
2
an), če energija
se vrednosti E'ne morejo za določiti iz projektne
acije. Predlagani vrednosti sta visoki in ju je smotrno preveriti glede na dejansko
use L,del,zn,m stanje v stavbi.
entacije. jan sta visoki
delovanje feb
TSS in jumar
razsvetljave apr maj glede
v coni/prostoru junna jul s stanje
se dejansko
določi avg v stavbi.sep okt nov dec
orji rabe Predlagani vrednosti
električne energije za razsvetljavo vmje smotrno preveriti
esečna specifična vdovedena m (-) številom 1,25 energija 1,10 E'
dni v mesecu 0,94
L,del,zn,m za delovanje
0,86
Nzam delovanje TSS
0,83
(d/m) in mesečnim razsvetljave
0,73 v coni/prostoru
0,79
utežnim 0,87 se določi
0,94 1,09 1,21 1,35
Mesečna
apr specifična
majNm (d/m) dovedena
jun jul energija avg E'L,del,zn,m
sep okt TSS razsvetljave vdolžine
coni/prostoru sedela
določi
dni v mesecu in mesečnim utežnim faktorjem v m (-), novki je dec
odvisen od svetlega
om 0,86dni v mesecu Nm0,73 (d/m)faktorjemin0,79
mesečnim vm (-),utežnim
ki je odvisen
faktorjem od dolžine kisvetlega dela dolžine svetlega dela
0,83 (3) Letna dovedena 0,87energija 0,94za 1,09 vmTSS
delovanje (-), je odvisen
1,35 Eod
1,21razsvetljave L,del,an se za posamezno stavbo ali cono določi na
dneva:
podlagi letnih ur delovanja TSS električne razsvetljave, ki so razdeljene na temni tN (h/an) in svetli del dneva tD
za delovanje TSS(h/an).
razsvetljave EL,del,an se
Pri′ statičnem ′ za posamezno
modeliranju N stavbokWh
semprivzamejo ali vrednosti
cono določi na
iz tabele B.2 v standardu SIST EN 15139-1.
E ′ = EL,del,zn,an
′temni∙t365 N∙mvm ( 2 kWh )
lektrične razsvetljave, ki L,del,zn,m
soErazdeljene = naE N ∙(h/an) ∙ in
v msvetli
( m del
) dneva tD
Tabela 8.23: Letno število ur delovanja
L,del,zn,m L,del,zn,an
365električne
m
m2razsvetljave
m glede na vrsto stavb
u se privzamejo vrednosti iz tabele B.2 v standardu SIST EN 15139-1.
Vrednosti
vm so navedene v tabeli 8.22. Letnavm so navedene
dovedena v tabeli
energija 8.16. Letna
za delovanje TSS dovedena
razsvetljavetDv stavi je enaka:tN
sti vm so
ovanja navedene
električne venergija
tabeli 8.22.
razsvetljave Letna
glede
za dovedena
na vrsto
delovanje stavb energija za delovanje
TSS razsvetljave v stavi TSS razsvetljave v stavi je enaka:
je enaka:
stanovanjske stavbe
12 n
1820 1680
tD12 n′ tN kWh
EL,del,an = ∑ 1820 ∑ EL,del,zn,z,m
′ 1680 ∙ Ause,zn,z ( kWh ),
EL,del,an =
TSG-1-004:2022 ∑ ∑ EL,del,zn,z,m ∙ Ause,zn,zan ( ), 119
m=1 z=1 an
m=1 z=1
evilo energetskih con SAL v zstavbi. 119
število energetskihkjer
conje
SAL število
v stavbi.energetskih con SAL v stavbi.
2: Mesečni utežni faktorji rabe električne energije za razsvetljavo vm
8.22: Mesečni utežni faktorji8.16:
Tabela rabeMesečni
električneutežni
energije za razsvetljavo
faktorji vm
rabe električne ener
an feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
jan feb gije
mar za razsvetljavo
apr maj vm jun jul avg sep okt nov dec
,25 1,10 0,94 0,86 0,83 0,73 0,79 0,87 0,94 1,09 1,21 1,35
1,25 1,10 0,94 0,86 0,83 0,73 0,79 0,87 0,94 1,09 1,21 1,35
na dovedena energija za delovanje TSS razsvetljave EL,del,an se za posamezno stavbo ali cono določi na
Letna
nih ur dovedena energija
delovanja TSS za delovanje
električne TSS razsvetljave
razsvetljave, EL,del,anna
se temni
za posamezno
(h/an)stavbo alidel
cono določi
tD na
letnih ur delovanja vm električne
TSS (-) 1,25 1,1ki so
razsvetljave, ki
razdeljene
so0,94
razdeljene 0,86
na
tN0,83
temni t
in 0,73
svetli dneva
0,79 0,87 0,94 1,09 1,21 1,35
N (h/an) in svetli del dneva tD
statičnem modeliranju se privzamejo vrednosti iz tabele B.2 v standardu SIST EN 15139-1.
Pri statičnem modeliranju se privzamejo vrednosti iz tabele B.2 v standardu SIST EN 15139-1.
3: Letno število ur delovanja električne razsvetljave glede na vrsto stavb 93 od 141
8.23: Letno število urREPUBLIKA
delovanjaSLOVENIJA MINISTRSTVO
električne razsvetljave ZA glede
OKOLJEna IN vrsto
PROSTOR
stavb
tD tN
t t
Tabela 8.18: Vrednosti faktorja odsotnosti uporabnikov

stavbe FA v času tD in tN, (povzetek iz tabele B.6 v stan
dardu SIST EN 15139-1)
FA
Faktor odsotnosti (nezasedenosti) porabnikov FA prostora za različne EPB stavbe
stav
in namen prostorov
ba
stanovanjske dnevna ostali
0,5 spalnice 0,4 0,3 kuhinja 0,6 jedilnica 0,7 0,8
stavbe soba prostori
pisar pisarne
odprte
pisarne 0,3 ne z 1 0,4 z 2-6 0,3 0,2 servis 0,5
pisarne
osebo osebami
izobraževalne
0,3 učilnica 0,25 pisarne 0,4 jedilnica 0,2 knjižnica 0,4
stavbe
labora
bolnišnice 0 sobe 0 0,2
torij
konfe
renčne
hoteli 0 sobe 0,6 vhod 0 0,4 obednice 0
sobe,
hodniki
restavracije 0 obednice 0
športni objekti 0 0,3
trgovski centri,
proda skladi
storitvene 0 0 0,2
jalne šča
dejavnosti
industrijske skladi
0 dvorane 0 0,2
stavbe šča
(5) Na rabo energije za razsvetljavo vpliva način regulacije
svetilk. Vpliv je večji, če je faktor odsotnosti uporabnikov
FA večji, saj se delovanje svetilk bolj pogosto prekinja.
Način regulacije vklopa in izklopa svetilk ovrednotimo
s faktorjem prisotnosti uporabnikov FO. FO je oprede
ljen v tabeli B.7 v standardu SIST EN 15193-1, povzetek
vrednosti, ki se uporabijo pri statičnem modeliranju,
pa je naveden v tabeli 8.19 tega istega standarda.
Tabela 8.19: Faktor prisotnosti uporabnikov Fo (povzetek
iz tabele B.7 v standardu SIST EN 15193-1)
Način vklopa in izklopa svetilk

avtomatsko ročni vklop,
Fo faktor uporabe stavbe ročni vklop
zatemnjevanje samodejni izklop
FA O,3 stanovanjske stavbe 0,7 0,55 0,5
pisarne, izobraževalne
FA 0,5 0,9 0,85 0,7
stavbe
FA 0 ostale stavbe 1 za vse načine krmiljenja
6) Oddan svetlobni tok svetilk je odvisen od trajanja

delovanja in vzdrževanja oziroma čiščenja optičnih ele
mentov svetilk. Vpliv teh dejavnikov na oddan svetlobni
tok ovrednotimo s faktorjem zmanjšanja oddanega
svetlobnega toka FC, kot je opredeljeno v tabeli B.8 v
standardu SIST EN 15193-1, povzetek vrednosti, ki se
uporabijo pri statičnem modeliranju, pa je naveden v
tabeli 8.20.

svetlobe FDST, opredeljen v standardu0,83
SIST EN0,75
170370,70 0,65 0,65 0,62 0,60
in tej smernici. 0,57 0,5
fasade dovedena obnovljiva črpa
energija vira okolja Eenv,H/W,gen,in,t
stropni svetlobniki 1,00 1,00 1,00 1,00 FDS T (%) 0,65
0,65 0,56 0,51 0,5
Fo faktor naravne
referenčna osvetlitve
stavbe 0,13 0,5 1,0 1,5krmiljenje,
2,0 varovanje
3,0
1,0
delovanja,
5,0 8,0 12,0
črpalke ali ventilatorji za prenos
južne fasadetoka
Tabela 8.20: Faktor zmanjšanja svetlobnega brezFsenčil
(pov 0,92 0,84 površine
cionirane 0,79 A 0,75toplote
0,74iz okolja,
cone/stavbe. 0,71odtaljevanje,
Če0,69
podatkov 0,67ni 0,66
(8)
C
Električna moč vgrajenih svetilk P gretje olja kompresorja, vgrajen WHW,gen,aux
use
L,zn (W) se povzame iz projektne dokumentacije in no
zetek iz tabele B.8 v standardu SIST ENfasade
južne 15193-1)
s senčili, druge mogoče pridobiti iz projektne dokumentacije
električni grelnikter za
kondicionirane površine Ause cone/stavbe.
0,83 0,75 Če podatkov
0,70 ni
0,65
referenčne stavbe, se specifičnamogoče
0,65 pridobiti
0,62 iz
0,60projektne
0,57
električna moč P'L,zn dokume
0,56
fasade
referenčne stavbe, se specifična električna moč P'L,zn (W/m2) vgrajenih sijalk določi z izrazom:
F faktor zmanjšanja brez zate z zatemnje (W/m 2
) vgrajenih sijalk določi z izrazom:
C stropni svetlobniki 1,00 1,00 1,00 1,00 0,65 0,65 0,56 0,51 0,51
svetlobnega toka mnjevanja vanjem PL, = ηL ∙ Etask
Slika∙ k
′
8.3:∙ Energijski ,
FCA ∙ FMFtokovi, ki se obravnavajo pri določitvi en
referenčna stavbe 1,0 da je TČ namenjena ogrevanju
(v zapisu je predpostavljeno,
fluoroscentne sijalke 1 kjer pomeni:
kjer pomeni:0,9
(8) L Električna močučinkovitost hL energijska
vgrajenih svetilk PL,zn (W) seučinkovitost vira svetlobe
povzame iz projektne (lm/W), in norm
dokumentacije
LED energijska
1kondicionirane 0,85 vira svetlobe (lm/W),
površineosvetlitev E
Ause cone/stavbe. projektirana
Če podatkov osvetlitev delovne površine (lx),
Etask projektirana delovne
task površine (lx), ni mogoče pridobiti iz projektne dokumentac
referenčne
k' stavbe, sefaktor
specifična k'
električna korigiran faktor 2oblike cone (-),
(-), moč P'L,zn (W/m ) vgrajenih sijalk določi z izrazom:
(7) Vpliv naravne osvetlitve se ovrednoti s korigiran
faktorjem na oblike cone
FCA faktor zmanjšane
FCA faktor zmanjšane projektirane osvetlitve cone (-), projektirane osvetlitve cone
ravne osvetlitve FD z upoštevanjemFMF
faktorja dnevne P ,
=
faktor vzdrževanja svetilk
L η
(-).
L (-),
∙ E task ∙ k ′
∙ F CA ∙ FMF ,
svetlobe FDST, ki se določi skladno s standardom SIST FMF faktor vzdrževanja svetilk (-).
kjer Energijska
pomeni:
EN 17037 z namenskimi programskimi orodji (npr. učinkovitost vira svetlobe L se navaja oddan svetlobni tok v lumih pri enem W elektri
toplotne v primeru plinskihvira Energijska
sijalk). Tipične učinkovitost
vrednosti za halogenske vira svetlobe žarnice se do
hL so navaja30 lm/W, za
 energijska
Velux Daylight). Pri statičnem modeliranju se lahko učinkovitost svetlobe (lm/W),
oddan svetlobni tok v lumih pri enem W električne
L
E fluorescenčne sijalke (CFL) do 80 lm/W,
projektirana osvetlitev delovne površine (lx), za svetilne diode (LED) pa od 100 do 140 lm/W. Za sijalke v
uporabijo tudi empirični izrazitask
(npr. Tregenza)
stavbah se
ali gra  65 lm/W,
predpostavi moči po(aliletu toplotne
2025 pa v
95 primeru
lm/W. plinskih sijalk). Tipične
k' korigiran faktor oblike cone (-),
L
fične metode (npr. Daylight FProtractor).faktorPri določitviprojektirane
zmanjšane vrednosti
osvetlitve zacone
halogenske
(-), žarnice so do 30 lm/W, za
CA Projektirana osvetlitev delovne površine E task se privzame iz projektne naloge. Zahteve
FDST se upošteva senčenje transparentnih
FMF notranjega gradnikov svetilk (-).
faktor vzdrževanja kompaktne fluorescenčne
100 sijalke (CFL) do 80 lm/W,sozaopredelje

okolja v točki 6. Ti pogoji
svetilne diode (LED)90pa od 100 do 140 lm/W. Za sijalkestavbe, č
se prevzamejo za referenčne stavbe in obravnavane
v toplotnem ovoju z nepremičnimi senčili in zunanjimi
razviden iz projektne dokumentacije.
Energijska učinkovitost vira svetlobe L seTipični
navajavrednosti
oddan Etask, ki se
svetlobni tokupoštevata
v lumih tudi za referenčne s
gradniki, ne upoštevajo pa se premična senčila. v referenčnih stavbah 80
se predpostavi hLpri65enem
lm/W, Wpoelektrične
primerv300
toplotne lx za Faktor
primeru stanovanjske
plinskih sijalk).in 500 lx za vrednosti
Tipične poslovne stavbe.
za70
halogenske žarnice so do 30 lm/W, za ko
FD se določi skladno z dodatkom F v standardu SIST EN do 80 lm/W, letu 2025 pa 95 lm/W. 60
fluorescenčne sijalke
Korigiran faktor (CFL)
oblike cone (prostora) za k'svetilne
se določidiode (LED) pa oblike
s faktorjem od 100cone do 140k inlm/W. Za sijalke v re
15193-1, privzamejo se lahko vrednosti
stavbah seizpredpostavi Projektirana
tabele 8.21.L 65 lm/W, po letu 2025 pa 95 lm/W. osvetlitev 50
delovne površine Eglede
task
senapri
smer svetl
ki ga oddajajo svetilke iz tabele vzame 8.28. Faktor oblike prostora
iz projektne
40
naloge. k seZahteve
določi z izrazom:
so opredeljene
30
Tabela 8.21: Faktor naravne osvetlitve FD v odvisnosti
Projektirana osvetlitev delovne površine E
kot pogoj se privzame iz projektne
task notranjega okolja v točki
20
naloge.
6. TiZahteve
pogoji so se opredeljene
pre
notranjega okolja
od položaja transparentnih gradnikov in faktor dnevne v točki 6. Ti pogoji se prevzamejo
vzamejo za referenčne za referenčne
10
stavbe in obravnavane
stavbe in obravnavane stavbe, stavbe, če p
razviden iz projektne dokumentacije. Tipični vrednosti
če podatek ni razviden E , kiiz projektne dokumentacije. stavb
se upoštevata tudi za referenčne
svetlobe FDST, opredeljen v standardu SIST EN 17037 in task
0
primer 300 lx za stanovanjske in 500 lx za poslovne stavbe.

Tipični vrednosti Etask, ki se upoštevata tudi za refe
-10 -9 -8 -7 -6 -5 -4
tej smernici. Temperatura zraka v okolici θa,e
Korigiran faktor oblike cone (prostora) renčne
k' se stavbe, sta na primer
določi s faktorjem oblike300 conelxk za stanovanjske
in glede na smer svetlobn
FDSTki(%)ga oddajajo svetilke iz tabele 8.28. inFaktor
500 lxoblikeza poslovne
prostorastavbe.k se določi z izrazom:
Š+D
k = h ∙(Š+D)
Korigiran Slika 8.5: Število ur v posameznem , bin temperaturnem ob
L faktor oblike cone (prostora) k' se določi s
Fo faktor naravne
ΔTdefrost je 1,74 °C, tdefrost = 132 h/m

faktorjem oblike cone k in glede na smer svetlobnega
osvetlitve
kjer pomeni: toka, ki ga oddajajo svetilke iz tabele 8.22. Faktor oblike

0,13 0,5 1 1,5 2 3 Š, D5 širina8 in 12dolžina
18 cone (prostora) (m),
prostora k se določi z izrazom:
TSG-1-004:2022
Š+D
k= ,
hL ∙(Š+D)
južne fasade
brez senčil
kjer pomeni: hL
0,92 0,84 0,79 0,75 0,74 Š,0,71

D 0,69 0,67
širina in 0,66 0,66
dolžina cone (prostora) (m),
0,85 m
TSG-1-004:2022
D
kjer pomeni: š
Š, D širina in dolžina cone (prostora) (m),
južne fasade s sen
čili, druge fasade
hL višina svetilke nad delovno površino (m).

Tabela 8.22: Korigiran faktor oblike cone (prostora) k'
0,83 0,75 0,7 0,65 0,65 0,62 0,6 0,57 0,56 0,56
(skladno s tabelo C. 1 v standardu SIST EN 15193-1)
Korigirani faktor oblike prostora k'
delež svetlobnega toka svetil v
smeri stropa (%)
svetlobniki
stropni
1 1 1 1 0,65 0,65 0,56 0,51 0,51 0,51 faktor oblike cone k 10 30 70 90

0,6 ali manj 1,75 1,75 2,56 3,22
1 1,4 1,5 1,84 2,22
1,5 1,25 1,24 1,48 1,7
referenčna
2 1,15 1,16 1,32 1,44

stavbe
1
2,5 1,1 1,12 1,2 1,3
3 1,05 1,08 1,1 1,18
(8) Električna moč vgrajenih svetilk PL,zn (W) se povzame 4 1 1,05 1,05 1,07
iz projektne dokumentacije in normira na m2 kondi 5,0 ali več 1 1 1 1

1,1 1,12 1,20 1,30
1,05 1,08 1,10 1,18
1,00 1,05
TSG-1-004: 2022 1,05 1,07 TEHNIČNA SMERNICA ENERGIJSKA UČINKOVITOST STAVB
1,00 1,00 1,00 1,00

Če je osvetlitev površin v okolici delovne površine zno v standardu SIST EN 15232-1. Za energetsko manj zah
traj obravnavane cone manjša, na primer površin, ki so tevne in energetsko zahtevne stavbe se opredeli razred
v okolicinamenjene hoji ali
delovne površine opremi
znotraj interierja,cone
obravnavane se lahko upošteva
manjša, učinkovitosti
na primer površin, ki so skladno s tabelo 5 v standardu SIST EN
emi interierja, se lahko upošteva znižana povprečna osvetlitev
znižana povprečna osvetlitev cone. To se izvede s fak cone. To se izvede
15232-1,s pri čemer se upoštevajo zahteve dodatka B v
ojektirane osvetljenosti cone FCA (-):
torjem zmanjšane projektirane osvetljenosti cone FCA (-): standardu SIST EN 15232-1. Za energetsko nezahtevne
Atask ∙ Etask + (Ause − Atask ) ∙ Esur stavbe ni zahtev glede avtomatizacije stavbe in TSS.
FCA = ,
Ause ∙ Etask 8.3.5.1
kjer pomeni: BAC v energetsko manj zahtevni in energetsko zahtevni
Atask površina v coni, za katero se zagotavlja projektirana stavbi
za katero se zagotavlja projektirana osvetljenost (m2),
osvetljenost (m 2
),
e delovne površine v coni (lx), osvetlitev okolice delovne površine Esur ne sme biti
Esur osvetlitev
nosti, ki je navedena okolice delovne površine v coni (lx), (1) Za energetsko manj zahtevne stavbe in energetsko
v tabeli 8.29.
osvetlitev okolice delovne površine E ne sme biti zahtevne stavbe se navede razred BAC posameznega
st okoliških površin ob delovni površini v coni (skladno s sur
tabelo C.2 v standardu SIST
TSS,ENpri čemer mora BAC izpolnjevati vsaj funkcije C
manjša od vrednosti, ki je navedena v tabeli 8.23.
skladno s tabelo B1 v standardu SIST EN 15232-1.
Tabela 8.23: Osvetljenost okoliških površin ob delovni
00 500 >750
površini v coni (skladno s tabelo C.2 v standardu SIST (2) Če BAC ne dosega funkcij razreda C ali jih presega, se
00 300
EN 15193-1) 500 informativno navede možno posledično povečanje (BAC
razred D) ali zmanjšanje (BAC razred B ali A) dovedene
je odvisen od vrste
Etask (lx)svetilk in 300
časovnih obdobij vzdrževanja, >750
500 na primer čiščenja energije
prahu s za TSS z uporabo faktorjev BAC skladno s točko
adno z dodatkom C v standardu SIST EN 15193-1 se lahko privzamejo vrednosti iz tabele
Esur (lx) 200 300 500 7.3 v standardu SIST EN 15232-1. Prikaže se vpliv funkcij
BAC na dovedeno električno energijo za delovanje TSS
ževanja svetilk FMF in dovedeno energijo za ogrevanje, hlajenje, pripravo
Faktor vzdrževanja FMF je odvisen od vrste svetilk in časovnih
FMF obdobij vzdrževanja, na primer čiščenja prahu s površin TSV in osvetlitev s faktorji fBAC skladno z dodatkom A v
čne sijalke (CFL)
zrcal 1,15
svetilk. Skladno z dodatkom C v standardu SIST EN standardu SIST EN 15232-1 točke (A1 do A4).
5 1,1
15193-1 se lahko privzamejo vrednosti iz tabele 8.24.
1,0 (3) Pri uporabi nestacionarnega modeliranja se učinek
Tabela 8.24: Faktor vzdrževanja svetilk FMF BAC lahko dokazuje z numeričnim modeliranjem.
interakcija s TSS za ogrevanje in hlajenje, zato se vpliv premičnih senčil, s katerimi se
litev na potrebno toploto za ogrevanjeFMF 8.3.6
QH,nd in hlad za hlajenje QC,nd, ne upošteva.
Prilagojenost stavbe na pametno delovanje SRI
kompaktne
gija za razsvetljavo fluorescenčne
energetsko zahtevnesijalke
stavbe(CFL) 1,15
(1) Izkazovanje pripravljenosti stavbe na pametno delo
fluorescenčne sijalke T5 1,1
vanje (Smart Readiness Indicator for Buildings, SRI) je
LED 1,0 kazalnik,
122 ki je bil uveden v zadnjo posodobitev Direktive
o energijski učinkovitosti stavb (posodobitev Directive
(9) Ne upošteva se interakcija s TSS za ogrevanje in hlajenje, 2010/31/EU on the energy performance of buildings,
zato se vpliv premičnih senčil, s katerimi se uravnava Direktiva (EU) 2018/844).
naravna osvetlitev na potrebno toploto za ogrevanje
QH,nd in hlad za hlajenje QC,nd, ne upošteva. (2) Predlagan SRI vključuje v presojo devetih domen (siste
me ogrevanja, TSV, hlajenja, kontroliranega prezrače
8.3.4.2
vanja, razsvetljavo) dinamične lastnosti ovoja stavbe,
Dovedena energija za razsvetljavo energetsko zahtevne
proizvodnjo električne energije on-site, e-mobilnost
stavbe
ter sisteme za nadzor in krmiljene TSS.
Dovedena energija za TSS razsvetljave EL,del,an na leto v
energetsko zahtevni stavbi se določi v urnih časovnih (3) Vpliv pametnih gradnikov TSS in pametnega (prilago
korakih. Električna moč instaliranih svetilk v stavbi/coni jenega) delovanja TSS in stavbe se določi na podlagi
se povzame iz projektne dokumentacije ali se določi po vrednotenja sedmih vplivnih kategorij – varčevanje z
metodi, navedeni v točki C.2 v standardu SIST EN 15193-1. energijo, fleksibilno delovanje TSS na podlagi hranilni
Upoštevajo se urnik uporabe in projektna raven osvetli kov energije, zagotavljanje bivalnega ugodja, prijaznost
tve, kot je navedeno v 5. členu pravilnika, in dinamično do uporabnikov stavb, prijetno bivanje in zdravo okolje,
delovanje senčil ali elementov za vodenje svetlobe v cone. napoved okvar in obveščanje uporabnikov stavb. Vplivne
Upošteva se interakcija s TSS ogrevanja in TSS hlajenja, kategorije so razdeljene v področja varčna raba energije,
na primer pri prilagajanju položaja senčil zahtevani osve prilagoditev na potrebe uporabnikov in prilagoditev na
tlitvi in nestacionarno modeliranje (urni časovni korak). potrebe distribucijskih omrežij za energente.
8.3.5 (4) V prvem obdobju vključevanja SRI med kazalnike ener

Avtomatizacija stavb in kazalnik BAC gijske učinkovitosti stavbe je v uporabi poenostavljena
metoda A za vse vrste stavb.
(1) Klasifikacija nalog, ki jih opravlja sistem za avtomati
zacijo TSS (Building Automation and Control, BAC) in (5) SRI je neobvezni kazalnik.
vplivajo na rabo energije, se izvede skladno s tabelo 4

9 KAZALNIKI ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI

sNES
(1) Nabor kazalnikov, s katerimi se navaja raba energije (2) Pri določitvi utežene energijske bilance se upoštevata
za delovanje TSS v stavbah in dokazuje izpolnjevanje energijski faktor pretvorbe električne energije fel, kot
kriterijev energijske učinkovitosti sNES, je naveden v je opredeljen v četrtem odstavku 12. člena pravilnika,
tabeli 8.9. in kontrolni faktor oddanega energenta kexp, kot je
naveden v tabeli 13 v prilogi 1 pravilnika.
(2) Kazalniki so razdeljeni na kazalnike z omejitvami, za
katere so v pravilniku opredeljene dovoljene vrednosti, (3) Za energetsko manj zahtevne stavbe, za katere se ener
in kazalnike brez omejitev. gijska učinkovitost določa s statičnim modeliranjem, se
navedejo tudi mesečni faktorji sočasne proizvodnje in
9.1 DOVEDENA IN UTEŽENA DOVEDENA ENERGIJA ZA
rabe električne energije v stavbi fmatch, kot je opredeljeno
DELOVANJE STAVBE (TSS)
v točki 9.3.
(1) Energijska bilanca za delovanje stavbe se navaja s sku
(4) Glede na vrsto stavbe se dovedena in utežena dovedena
pno količino dovedene energije za delovanje TSS in iz
energija za delovanje stavbe (TSS) določita na način, ki
stavbe oddane energije, proizvedene v, na stavbi ali v
je shematsko naveden v tabeli 9.1.
bližini stavbe, ki so v lasti (najemu, zakupu) lastnikov
obravnavane stavbe v enem koledarskem letu.
Tabela 9.1: Določitev neutežene in utežene energijske

bilance stavbe
Za energetsko nezahtevne stavbe se energijski bilanci ne določata.
Za energetsko manj zahtevne stavbe se dovedena in utežena dovedena energija določita kot vsote
 mesečnih vrednosti. Mesečne vrednosti se navedejo v tehničnem poročilu, letna vrednost pa v Izkazu
o energijski učinkovitosti stavbe.
Dovedena energija vključuje dovedeno energijo za TSS in dovedeno električno energijo za delovanja
naprav, ki so del vgrajenih TSS (npr. električna energija za delovanja obtočnih črpalk, regulacijskih
naprav). Če se za delovanje TSS uporabi več energentov, se količina letno dovedene energije določi in
navede za vsak energent. Primer prikazuje slika 9.1.

ABAB
Meja
Meja
presoje
presoje
Stavba
Stavba
Dovedena energija za TSS ogrevanja in TSV s solarnim ogrevalnim
ogrevalnim Toplota
Toplotaoddana
oddana
Dovedena
Dovedenaenergija
energijav kurilno
v kurilno QQH,gen,1,in,m
H,gen,1,in,m
v razvod
v razvod
HH
napravo
napravo
zazabiomaso
biomaso QQH,gen,out,m
sistemom
sistemom in toplotno črpalko ter fotonapetostnim sistemom
Ogrevanje,
Ogrevanje, H,gen,out,m
kurilna
kurilnanaprava
naprava
Dovedena
Dovedena energija
energija(el.)
(el.)
zaza EH,gen,1,aux,m
EH,gen,1,aux,m nana
biomaso
biomaso ==QQH,dis,in,m
H,dis,in,m
delovanje
delovanjekurilne
kurilnenaprave
naprave
in TSV s solarnim
ter fotonapetostnim
Dovedena
Dovedena energija
energija(el.)
(el.) TSV
TSV
zaza
delovanje
delovanje solarnega Solarni
solarnega Solarni
ogrevani
ogrevani
ogrevalnega
ogrevalnega sistema
sistema sistem
sistem QQW,gen,1,out,m
W,gen,1,out,m
QQW,dis,in,m
W,dis,in,m TSS
TSS
v sistemu
v sistemu TSV
TSV Toplota
Toplota
EW,gen,1,aux,m
EW,gen,1,aux,m
ogrevanja
oddana
oddana
v razvod
v razvod
Električna
Električna
energija
energija
zaza EW,gen,2,in,m
EW,gen,2,in,m TSV
TSV TSV
TSV
črpalko
delovanje
delovanjeTČTČ toplotna
toplotna
QQW,gen,2,out,m
za TSS
Toplota
Toplotaokolja
okolja črpalka
črpalka W,gen,2,out,m
QQW,gen,1,in,m
toplotno
W,gen,1,in,m
energija
Proizvedena
Proizvedenaelektrična
električna
energija
energija
nana
stavbi
stavbizaza
PVPV E Eel,pr,m
Pomožna
Pomožna energija
energija(el.)
(el.)
zaza el,pr,m delovanje
delovanje TSS
TSS
sistemom in
Dovedena
delovanje
delovanjeostalih
ostalih
podsistemov
podsistemov TSS
TSS
ETSS,aux,m
ETSS,aux,m
Iz Iz
stavbe
stavbe
oddana
oddana
električna
električna
TSS
TSS
Pri nestacionarnem modeliranju (t = 1 ura): Iz stavbe se odda le razlika med na

Slika
Slika9.1:
9.1:
Primer
Primervrednotenja
vrednotenjadovedene
dovedeneenergije;
energije; z okvirjem
z okvirjemso
stavbi proizvedeno sooznačeni
označeni
električno obnovljivi
obnovljivi
energijo energenti,
energenti,
Eei,pr,on-site,t in v istem časovnem koraku na
kikisesesicer
sicerv dovedeni
v dovedenienergiji
energijineneopredelijo
opredelijo posebej,
posebej, jeje
pa panjihov
njihov izvor
izvor
stavbi porabljeno energijo Edl,pr-use,t. pomemben
pomemben za za
določitev
določitev
potrebne
potrebneprimarne
primarneenergije
energijezazadelovanje
delovanjestavbe
stavbe(TSS).
(TSS).
Pri stacionarnem modeliranju (t = 1 mecec): Iz stavbe se odda le razlika med, na
stavbi proizvedeno električno energijo uteženo s faktorjem sočasne proizvodnje
in rabe f match,m x Eel,pr,on-site,m in rabo električne energije v istem mesecu Eel,pr-use,t za
delovanje TSS. To pomeni, da bo v primeru ko je fmatch,m maniši od 1, sicer vsota
na stavbi porabljene Eel,pr-use,m in iz stavbe oddane energije Eel,exp,m enaka na stavbi
celotna
celotna primarna
primarna energija
energija dovedene
dovedene z energentom,
z energentom,
proizvedeni
kiki
sese energiji
proizvana
proizvana Ena,
v, v, na, obob stavbivendar,
stavbi
el,pr,on-site,m aliali ko bližini
njeni
njeninibližini
nujno, da bo dovedena električna
energija iz omrežja Eel,del,m enaka 0, tudi če bo Eel,pr,on-site,m večja od rabe električne
EPnren,pr,on-site,an
EPnren,pr,on-site,an EPtot,pr,on-site,an
EPtot,pr,on-site,an
energije za delovanje TSSAtaAmesec. bilančna
bilančna meja
meja
EPren,pr,on-site,an
EPren,pr,on-site,an
Slika 9.1: Primer vrednotenja dovedene energije; z okvirjemstavba so označeni obnovljivi energenti, ki se
stavba
sicer v dovedeni energijiEne opredelijo posebej,
EPnren,del,an EPtot,del,an
EPtot,del,an je pa njihov izvor pomemben za določitev potrebne
Pnren,del,an
primarne energije za delovanje
EE stavbe (TSS).
Pren,del,an
Pren,del,an
Utežena dovedena energija se določi s faktorjem energijske pretvorbe energentov, potrebnih za delo
vanje TSS, kot je prikazano v sedmemcelotna
odstavku
celotna v točki
primarna
primarna 8.3.1.
energija
energija Trenutno
energentov
energentov zazajedelovanje
opredeljen faktor energijske
delovanje
pretvorbe fel le za električno energijoTSS,
TSS,kiki
(drugi seseneneproizvajajo
proizvajajo
odstavek 12.v,člena
v,
na,
na,
obob
stavbi
stavbi
inin
nene
pravilnika), oddajajo
oddajajo
zato sov vza druge energente
omrežje,
omrežje, nanaprimer
primer
ZPZP
aliali
daljinska
daljinska
toplota
toplota
faktorji energijske pretvorbe enaki 1.
B B bilančna
bilančna
meja
meja
V tehničnem poročilu se dovedena in utežena dovedena energija ter drugi kazalniki, navedeni v tabeli
9.1, navedejocelotna
za vseprimarna
celotna cone v energija
primarnastavbi
energijain vse mesece v letu.
EE stavba
stavba
oddanega
oddanega energenta
energenta Ptot,pr-exp,an
Ptot,pr-exp,an
Energijski bilanci se določita z urnimi dovedenimi
proizvedenega
proizvedenega energijami. Navajata se enako kot pri energetsko
 v,na,
v,na,
obob
stavbi
stavbi
aliali
njeni
njeni
bližini
bližini
manj zahtevnih stavbah in uporabi stacionarnega modeliranja. Faktor ujemanja v, na ali v bližini
stavbe proizvedenih in na stavbi porabljenih energentov fmatch,t = 1.
Energijski bilanci se določita z urnimi dovedenimi energijami. Navajata se enako kot pri energetsko
 manj zahtevnih stavbah in uporabi stacionarnega modeliranja. Faktor ujemanja v, na ali v bližini
Slika
Slika8.3:
8.3:
Vrednotenje
Vrednotenjepotrebne
potrebneprimarne
primarnedovedene
dovedeneininizizstavbe
stavbeoddane
oddaneprimarne
primarneenergije
energije
stavbe proizvedenih in na stavbi porabljenih energentov fmatch,t = 1.
Za referenčne stavbe se dovedena energija določi tako kot za obravnavano stavbo. Ne glede na metodo
 modeliranja se privzame vrednost fmatch,t = 1.

9.2 POTREBNA PRIMARNA ENERGIJA ZA DELOVANJE TSS
(1) Potrebna letna primarna energija za delovanje TSS in skladno s tabelo A.24 v standardu SIST EN ISO 52000-1
proizvodnjo iz stavbe oddanih energentov se navaja in bilančna meja »AB« (tabela 9.2). To pomeni, da se
kot letna potrebna neobnovljiva primarna energija v koraku »A« obravnava vsa dovedena energija, torej
EPnren,an, letna obnovljiva primarna energija EPren,an in tudi vsa v, na stavbi ali v bližini stavbe proizvedena
letna skupna potrebna primarna energija EPtot,an skladno količina energentov, izražena s primarno energijo kot
s točko 9.6.1 v standardu SIST EN 52000-1, na osnovi EPnren,an, EPren,an in EPtot,an, čeprav se ti energenti ne pora
dovedene (Edel,an,(t,m)) in iz stavbe oddane (Eexp,an,(t,m)) ener bijo v (celoti) v stavbi. Za pretvorbo dovedene energije
gije, če se ta proizvaja v, na stavbi ali v bližini stavbe. v primarno se uporabijo faktorji primarne energije iz
Ker se količina oddane energije za energetsko manj tabele 1 priloge 1 pravilnika. Vrednosti se določijo enako
zahtevne stavbe določa s stacionarnim modeliranjem za energetsko manj zahtevne in energetsko zahtevne
(in mesečnimi bilancami energentov) ter faktorjem stavbe. Izračunane vrednosti se uporabijo za določitev
sočasne proizvodnje v, na ali v bližini proizvedenega deleža obnovljivih virov energije v potrebni primarni
energenta in rabe proizvedenega energenta na stavbi energiji (ROVE = EPren,an/EPtot,an).
fmatch, se izračunana potrebna primarna energija za de
lovanje TSS v energetsko manj zahtevni in energetsko (3) V koraku »B« pa se določi bilanca skupne primarne
zahtevni stavbi razlikujeta. Zato je pomembno, da se energije z upoštevanjem dovedenih in v, na ali ob
za energetsko zahtevne stavbe izpolnjevanje kriterija stavbi proizvedenih in iz stavbe oddanih energentov.
dovoljene skupne potrebne primarne energije EPtot,an Bilančna vrednost se uporabi za dokaz izpolnjevanja
določi na podlagi lastnosti referenčne stavbe. To velja kriterija energijske učinkovitosti sNES glede potrebne
tudi, kadar se za presojo energetsko zahtevne stavbe primarne energije za delovanje TSS v stavbi.
uporabi stacionarno modeliranje.
(4) Specifična potrebna neobnovljiva E'Pnren,an in obnovljiva
(2) Za posamezni energent se upoštevajo faktorji obnovlji E'Pren,an ter skupna E'Ptot,an primarna energija za delovanje
ve fPren, neobnovljive fPnren in skupne primarne energije TSS na leto se določi z normiranjem na 1 m2 kondicio
fPtot, kot so navedeni v tabeli 1 priloge 1 pravilnika. Upo nirane površine stavbe Ause.
števa se oddaljena meja energijske presoje (distant)
Tabela 9.2: Potrebna primarna energija za delovanja TSS
Za energetsko nezahtevne stavbe se potrebna primarna energija za delovanje TSS ne določa.


Za energetsko manj zahtevne in energetsko zahtevne stavbe se potrebna letna primarna energija za
 delovanje TSS določi na enak metodološki način kot je navedeno v točkah 9.6.6.2 in 9.6.6.3 v standardu
SIST EN ISO 52000-1. Pri tem se določi (slika 9.2):
 Korak A se uporabi za določitev deleža obnovljivih virov energije v potrebni primarni energiji (ROVE
= EPren,an/EPtot,an) ter, kadar se iz stavb ne oddaja noben energent, tudi kazalnik dovoljene potrebne
skupne primarne energije EPtot,an:
- obnovljiva, neobnovljiva in skupna primarna energija i-tih dovedenih energentov (carrier cr), ki se ne
 proizvajajo na stavbi EPnren,del,cr,an , EPren,del,cr,an , EPtot,del,cr,an (na leto),
- obnovljiva, neobnovljiva in skupna primarna energija dovedenih energenta(ov), ki se na stavbi proi
zvajajo EPnren,pr,on-site,cr,an, EPren,pr,on-site,cr,an, EPtot,pr,on-site,cr,an.
Korak B se uporabi za določitev kazalnika dovoljene potrebne skupne primarne energije EPtot,an, če se
iz stavbe ne oddaja na stavbi proizveden energent:
- z upoštevanjem prioritete rabe tehnologij OVE, opredeljene v tabeli 14 priloge 1 pravilnika, se določi
letna skupna energija oddanega energenta iz stavbe EPtot,exp,cr,an (v primeru električne energije).

celotna primarna energija dovedene z energentom,

ki se proizvana v, na, ob stavbi ali njeni bližini
EPnren,pr,on-site,an EPtot,pr,on-site,an A bilančna meja

EPren,pr,on-site,an
stavba
EPnren,del,an EPtot,del,an
EPren,del,an
celotna primarna energija energentov za delovanje

TSS, ki se ne proizvajajo v, na, ob stavbi in ne oddajajo v
omrežje, na primer ZP ali daljinska toplota
B bilančna meja
celotna primarna energija

Slika 9.2:
oddanega energenta
EPtot,pr-exp,an
Vrednotenje potrebne primarne dovedene
stavba in iz stavbe oddane primarne energije
proizvedenega
Slika 9.2: VrednotenjePotrebna
potrebneneobnovljiva primarnainenergija
primarne dovedene iz stavbeEPnren,an
oddane , potrebna
primarneobnovljiva
energije primarna energija EPren,an in
v,na, ob stavbi ali njeni bližini
potrebna skupna primarna energija E za delovanje TSS v letu se določi z naslednjimi izrazi:
9.2: Vrednotenje potrebneSlika 9.2: Vrednotenje inpotrebne primarne dovedene in iz stavbe
Ptot,an oddane primarne energije
Slika
primarne
Potrebna 9.2: Vrednotenje
dovedene
neobnovljiva iz potrebne
stavbe
primarna oddane primarne
energija primarne dovedene
EPnren,an energije
, potrebna in iz stavbe oddane
obnovljiva primarnaprimarne
energija energije
EPren,an in
Slika 9.2: Vrednotenje potrebne primarne dovedene in iz niz,stavbe oddane primarne m energije
SlikaSlikaenergija
bna neobnovljiva primarna9.2: 9.2:
Potrebna
potrebna Vrednotenje
Vrednotenje
Potrebnaneobnovljiva
skupna
potrebne potrebne
neobnovljiva
EPnren,an primarna
primarna
, potrebna energija
primarne
primarna primarne
energija
obnovljiva E
dovedene E
energija
Ptot,an zadovedene
in potrebna
delovanje
stavbe
EPnren,an
Pnren,an
primarna energija in
TSS iz stavbe
obnovljiva
v
oddane
, potrebna letu
EPren,an se oddane
primarna
določi
primarne
obnovljiva
in z primarne
energija
naslednjimi
energije
primarna E energije
izrazi:
energija in inkWh
EPren,an
Pren,an
Potrebna
bna skupna primarna neobnovljiva
potrebna
energija Epotrebnaskupna primarna
primarna
skupna
za delovanje energija
energija
primarna
TSS EE E
energija
Pnren,an , potrebna
za
= delovanje
∑
EPtot,an E obnovljiva
za delovanje TSS ∙ v
fTSSprimarna
letu se + ∑ energija
določi Ez
v letu se energija
določi E
naslednjimi in
z naslednjimi
Pren,an izrazi:
∙ f izrazi: ( )
n v letu se določi
Ptot,an
Potrebna neobnovljiva primarna
Pnren,an z naslednjimi del,i,anizrazi:Pnren,i pr,on−site,j,an Pnren,j
Potrebna neobnovljiva primarna EPtot,an Ezaenergija
energija delovanjeEi=1
Pnren,an, potrebna , potrebna
TSSmvobnovljiva obnovljiva
primarna primarna
EPren,an in energija Ean in
Ptot,an
potrebna skupna primarna energija Pnren,an letu se določi z naslednjimi
j=1 izrazi:
kWh Pren,an
potrebna
Slika
n 8.3: skupna
potrebna
Vrednotenjeprimarna
skupnaE potrebneenergija
primarna
m = ∑E
E
n energija
primarnePtot,an
n za delovanje
E
dovedene
∙f za
in iz TSS mv letu
delovanje
stavbe
+ ∑E se
oddane
m določi
TSS v z
letu
primarnenaslednjimi
∙f se določi
energije( izrazi:
z naslednjimi
) izrazi:
Pnren,an del,i,an Ptot,anPnren,i pr,on−site,j,an Pnren,j kWh
E n
= ∑ E ∙ f m
+ nkWh
∑ E ∙ fPnren,j
m ( an(kWh)
EPnren,an = ∑ Edel,i,an ∙ fPnren,i + ∑
EPnren,an = ∑ Edel,i,an
E
Pnren,ann
Pnren,an =
∙
∑
Epr,on−site,j,an
i=1 E
del,i,an
f
∙ fPnren,j
del,i,an
+
∙
Pnren,i
∑
m f (
Pnren,i
E
j=1
an
+ ∑
) Epr,on−site,j,an
pr,on−site,j,an
∙ f (
kWh∙ fPnren,j
kWh ) an an ) kWh
i=1 i=1 EPren,an = ∑
Pnren,i Edel,i,an ∙ f∙Pren,i
j=1
pr,on−site,j,an
fPnren,j+ ∑ Epr,on−site,j,an ∙ fPren,j ( )
i=1 EPnren,an = ∑ j=1 Edel,i,an n ∙ fPnren,i + ∑ Epr,on−site,j,an m j=1 Pnren,j ( an ) an
i=1 j=1 i=1 j=1 an kWh
n m
EPren,an =∑ Edel,i,an ∙ fPren,i pr,on−site,j,an ∙ fPren,j (kWh )
n i=1
m n j=1 + ∑ Em
EPren,an = ∑ Edel,i,an ∙ fPren,i + ∑Pren,an E E
n
Pren,an
n = ∑ = E ∑ E n
Epr,on−site,j,andel,i,an
i=1 del,i,an ∙ f m
∙ f
∙ fPren,j Pren,i
Pren,i
m (+kWh ∑j=1+ ) E ∑ Epr,on−site,j,an
pr,on−site,j,an ∙ fkWh ( an(kWh
∙ fPren,j
Pren,j ) )
EPren,an = ∑ EEdel,i,an i=1 ∙i=1 fPren,i
= ∑ +del,i,an
E ∑ Epr,on−site,j,an
∙ an
f j=1 j=1 ∙ fPren,j ( kWh) an an
i=1 EPren,ann= j=1 ∑ Edel,i,an ∙ fPren,i + ∑ Epr,on−site,j,an ∙ fPren,j ( an )
Ptot,an Ptot,i
i=1 i=1 j=1 an
n
n EPtot,an = ∑ Ei=1 del,i,an ∙ fPtot,i
n j=1
m l
n kWh
E = ∑ E ∙ f
EnPtot,an = ∑ Edel,i,an ∙ fPtot,i + ∑ Epr,on−site,j,an ∙ fPtot,j − ∑ k exp,k ∙ Epr−exp,k,an ∙ fPtot,exp,k−i ( ),
,an = ∑ Edel,i,an ∙ fPtot,i
Ptot,an i=1 del,i,an Ptot,i
EPtot,an = ∑ Edel,i,an i=1 ∙i=1f m l an
i=1 EPtot,an = ∑ Edel,i,an ∙ fPtot,i
m
j=1
l
k=1 kWh
m i=1 +l Ptot,i
∑ Em pr,on−site,j,an ∙ fPtot,j − ∑ k exp,k l ∙ Epr−exp,k,an ∙ fPtot,exp,k−i (kWh ),
i=1 m l kWh an kWh
+ ∑ Epr,on−site,j,an ∙ fPtot,j − ∑ k exp,k ∙ Em + ∑j=1 E
kjer
+ ∑ je pri
E stacionarnem∙ f ∙ f
pr−exp,k,an ∙ fPtot,exp,k−i
pr,on−site,j,an
pr,on−site,j,an Ptot,j
l − ∑
modeliranju:
Ptot,jk=1 − k∑exp,kk ∙ Epr−exp,k,an
( exp,k ),∙ Epr−exp,k,an kWh ( an( ), ),
∙ fPtot,exp,k−i
∙ fPtot,exp,k−i
+ ∑ Epr,on−site,j,an
j=1 j=1 ∙ fPtot,j − ∑ k exp,k k=1∙ E an ∙ fPtot,exp,k−i ( kWh), an
j=1
kjer je pri+stacionarnem
∑ Ek=1 ∙ fPtot,j −12∑ k exp,k
modeliranju:
pr,on−site,j,an Epr−exp,k,an
pr−exp,k,an ∙ fPtot,exp,k−i ( an ),
∙ k=1
j=1 k=1 an kWh
kjerkjer je prijestacionarnem modeliranju:
j=1 k=1
pri stacionarnem modeliranju: je pri kjer stacionarnem
pri stacionarnem modeliranju:
Eexp,k,an = ∑
modeliranju: (Epr,on−site,j,m − fmatch,j,m ∙ MIN [Euse,j,m ; Epr,on−site,j,m ]) ( )
kjer je pri stacionarnem modeliranju: 12 an
kjer je pri stacionarnem modeliranju: 12 12
m=1 kWh
12 Eexp,k,an = ∑ (Epr,on−site,j,m − fmatch,j,m ∙ MIN [Euse,j,m ; Epr,on−site,j,m ]) (kWh )
E E
12
= ∑ = (E
in∑ pri nestacionarnem
(E − fmatch,j,m
−modeliranju:
fmatch,j,m∙ MIN kWh [Euse,j,m
( ∙ MIN ) [Euse,j,m; Epr,on−site,j,m
; Epr,on−site,j,m
kWh ]) ( ])an(kWh
) )
exp,k,an = ∑ (Epr,on−site,j,m − fmatch,j,m exp,k,an ∙ MIN [E ; Epr,on−site,j,m ])
exp,k,an12 m=1 pr,on−site,j,m
an; Epr,on−site,j,m ]) ( kWh) an an
pr,on−site,j,m
use,j,m
Eexp,k,an = ∑ (Epr,on−site,j,m m=1 m=1 − fmatch,j,m ∙ MIN [Euse,j,m
m=1 Eexp,k,an
in pri = ∑ (Epr,on−site,j,m
nestacionarnem
in pri nestacionarnem modeliranju:
modeliranju: − fmatch,j,m 8760 ∙ MIN [Euse,j,m ; Epr,on−site,j,m ]) ( an )
m=1 an kWh
nestacionarnem modeliranju: in priinnestacionarnem
m=1
pri nestacionarnem Emodeliranju:
modeliranju:
pr−exp,k,an = ∑ (Epr,on−site,j,t − Epr−use,j,t ) če je Epr,on−site,j,t ≥ Epr−use,j,t ; 0 ( ),
in pri nestacionarnem modeliranju: 8760 an
in pri nestacionarnem modeliranju: t=1 kWh
8760 Epr−exp,k,an = 8760 ∑ 8760 (Epr,on−site,j,t − Epr−use,j,t ) če je Epr,on−site,j,t ≥ Epr−use,j,t ; 0 (kWh ),
E 8760
= ∑ (E
kjer pomeni: − Epr−use,j,t ) če; 0)ječe kWh
(Epr,on−site,j,t ≥ E ≥ Epr−use,j,t ; 0 (; 0an(kWh
),
exp,k,an = ∑ (Epr,on−site,j,tkjer −Epr−exp,k,an
pr−exp,k,an
pomeni: Epr−use,j,t
8760
Epr−exp,k,an = ∑ (Epr,on−site,j,t
=če∑
)t=1 E(E
jepr,on−site,j,t
pr,on−site,j,t≥
pr,on−site,j,t
−EEpr−use,j,t
pr−use,j,t je E), pr,on−site,j,t pr−use,j,t
(
kWh
kWh ), an an s),toploto okolja na
t=1 Et=1del,i,an − Epr−use,j,t
dovedena ) če je Epr,on−site,j,t
energija an ≥ ETSS
za delovanje z i-tim ; 0
energentov, vključno
t=1 Epr−exp,k,an
Edel,i,an
kjer =dovedena
pomeni: ∑ (Epr,on−site,j,t
energija za − delovanje
Epr−use,j,t
leto;
)TSS če je Epr,on−site,j,t
z i-tim energentov, ≥ Epr−use,j,t ( an ),okolja na leto;
vključno; 0s toploto
pr−use,j,t
t=1 an
omeni: E kjer
E dovedena
pomeni: t=1dovedena
kjer pomeni:
del,i,an
pr,on-site,j,an
energijaenergijaz j-tim
za energentom,
delovanje TSS z proizvedenim
i-tim energentov, v, na ali
vključno ob s stavbi
toplotonaokolja
leto; na
če ni od
kjer
dovedena energija pomeni:
E del,i,an
za delovanje danega energenta
dovedena
leto;
Edel,i,an TSS dovedena energija j iz stavbe
za delovanje
energija za
z i-tim energentov, (E
delovanje
vključno TSS= 0),
z se
i-tim
TSS z i-tim
exp,k,ans toploto
v enačbi
energentov, za
okoljaenergentov,
na izračun
vključno skupne
s toplotopotrebne
okolja
vključno s toploto okolja na primarne
na
kjer pomeni:
leto; E del,i,an
Edel,i,an
energije
dovedena
dovedena
leto; E
energija
leto; namesto
za delovanje E TSS z upošteva
i-tim energentov, (E
energija za delovanje TSS z i-tim energentov, vključno s toploto okolja na
Ptot,an pr,on-site,j,an
);
vključno
pr-use,j,an
s toploto okolja na
Epr-use,j,an leto; vTSG-1-004:2022
leto; stavbi porabljena energija j-tega energenta, ki je proizveden v, na ali ob stavbi na leto; 127
TSG-1-004:2022
Epr-exp,k,an iz stavbe oddana energija v, na ali ob stavbi ali v njeni bližini proizvedena količina 127
k-tega
TSG-1-004:2022 energenta na leto, 127 127
TSG-1-004:2022 127 i in j,
TSG-1-004:2022 fPnren,i,j faktor neobnovljive primarne energije energenta 127
TSG-1-004:2022 f faktor obnovljive primarne energije energenta i in j, 127
Pren,i,j
fPtot,i,j faktor skupne primarne energije energenta i in j,
fPtot,exp,k-i faktor skupne primarne energije energenta i, ki ga v omrežju zamenjujemo z iz stavbe odda
nim energentom k,
kexp,k kontrolni faktor v, na ali ob stavbi proizvedenega in iz stavbe oddanega energenta,
fmatch,j,m faktor ujemanja med v, na, ob stavbi ali njeni neposredni bližini proizvedenim in v stavbi
porabljenim energentom k; pri nestacionarnem modeliranju je fmatch,t = 1, pri stacionarnem
modeliranju pa se določi z metodo, navedeno v tej smernici.

use,j,an v stavbi porabljena energijaEj-tega
primarne energije energenta, ki je proizveden v, na ali ob stavbi na
Ptot,an namesto Epr,on-site,j,an upošteva (Epr-use,j,an);
leto;
Epr-use,j,an v stavbi porabljena energija j-tega energenta, ki je proizveden v, na ali ob stavbi na
exp,k,an iz stavbe oddana
leto; energija v, na ali ob stavbi ali v njeni bližini proizvedena količina k-
tega
Epr-exp,k,an energenta na leto,
iz TEHNIČNA
stavbe SMERNICA
oddana ENERGIJSKA
energija v, na UČINKOVITOST
ali ob stavbi STAVB ali v njeni bližini proizvedena količina k- TSG-1-004: 2022
en,i,j faktor neobnovljive primarne
tega energenta na leto, energije energenta i in j,
n,i,j faktor obnovljive
fPnren,i,j primarne energije
faktor neobnovljive primarne energenta
energije i in j,
energenta iskupna
in j,
Za referenčne stavbe j, se določi letna potrebna primarna energija EPtot,ref,an za delovanje refe
t,i,j faktor skupne
fPren,i,j
faktor skupne
t,exp,k-i fPtot,i,j
faktor
faktor

primarne
obnovljive
primarne
energije
primarne
renčnih
energenta
TSS.
energije
energije energenta
skupne primarne
Oddaja
i inenergenta
na stavbi
i, ki ga v omrežju
energije energenta
i in j,
proizvedenega
i in j, zamenjujemo z iz stavbe
energenta iz referenčne stavbe ni predvidena.
oddanim
fPtot,exp,k-i energentom k,
faktor skupne primarne energije energenta i, ki ga v omrežju zamenjujemo z iz stavbe
p,k kontrolni oddanim
faktor v, na ali ob stavbi
energentom k, proizvedenega in iz stavbe oddanega energenta,
faktor 9.3 FAKTOR
ujemanja UJEMANJA NAaliSTAVBI PROIZVEDENEGA IN IZ
ch,j,m kexp,k kontrolni faktor v, na ali ob stavbi proizvedenega inbližini
med v, na, ob stavbi njeni neposredni proizvedenim
iz stavbe oddanega in v
energenta,
stavbi STAVBE
porabljenim ODDANEGA
energentom k; ENERGENTA
pri nestacionarnem modeliranju je f = 1, pri
fmatch,j,m faktor ujemanja med v, na, ob stavbi ali njeni neposredni bližini proizvedenim in v match,t
stacionarnem stavbimodeliranju paenergentom
se določi z metodo, navedeno v tej modeliranju
smernici.
(1) Priporabljenim
stacionarnem modeliranju k; pri nestacionarnem
se energijska bilanca je priključena
fmatch,t = 1, pri
na omrežje, v katero se oddaja, ter kadar se
stacionarnem modeliranju pa se določi z metodo, navedeno v tej smernici.
proizvodnje energenta v, na, ob stavbi ali
referenčne stavbe se določi skupna letna potrebna primarna energija EPtot,ref,an za delovanje njeni bližini električna energija shranjuje v stavbi ali bližini stavbe v
erenčnih in njena raba izdelata za posamezni mesec. Pri proizvo baterijah s kapaciteto vsaj 0,1 kWh na m2 Ause ali če se
Za TSS. Oddaja stavbe
referenčne na stavbi proizvedenega
se določi skupna letnaenergenta
potrebna iz referenčne stavbe niEPtot,ref,an
primarna energija predvidena.
za delovanje
 dnji toplote ali hladu s solarnim ogrevalnim sistemom
referenčnih TSS. Oddaja na stavbi proizvedenega energenta iz referenčne stavbe ni predvidena.
računska metoda določa, koliko proizvedene toplote
električna energija porablja na stavbi za proizvodnjo
toplote ali hladu in shranjuje v hranilniku toplote ali
r ujemanja na stavbi proizvedenega
se na stavbi porabi. Priinproizvodnji
iz stavbe električne
oddanega energenta
energije hladu s kapaciteto vsaj enako 75 % dnevni rabi toplote
Faktor
narnem ujemanja
modeliranju na stavbi
se zenergijska proizvedenega
generatorjem,
bilanca ki ne deluje
proizvodnje in iz stavbe
v pasu,
energenta v,kot
na,tooddanega
obvelja
stavbina energenta
ali njeni bližini
ali hladu v projektnem dnevu. Pri stacionarnem mo
elata za posamezni primer
mesec. zaenergijska
fotonapetostne
Priseproizvodnji toplote alisisteme in
hladu s solarnim vetrnice, v, pa
na, ni
ogrevalnim sistemom
Pri stacionarnem modeliranju bilanca proizvodnje energenta ob stavbi deliranju
ali njeni bližini se ta lahko določi iz vrednosti za ekstremni
aa določa, koliko proizvedenemogoče pričakovati,
toplote se na da
stavbi se bo
porabi. naPri
raba izdelata za posamezni mesec. Pri proizvodnji toplote ali hladu s solarnim ogrevalnimstavbi
proizvodnji proizvedena
električne energije zsistemom
mesec (MAX (QH,f,m), MAX (QC,f,m)).
kanemetoda
deluje vdoloča,
pasu, kot toelektrična
koliko velja
proizvedene energija
na primer v celoti
za fotonapetostne
toplote porabila
se na stavbi za delovanje
sisteme
porabi. in vetrnice,
Pri proizvodnji TSS.pa električne
ni mogočeenergije z
bo na stavbi
torjem, ki ne proizvedena
deluje v pasu,Faktorkotujemanja
električna
to velja nafmatch,m
energija primer jeza
v celoti odvisen
porabila od razmerja
za delovanje
fotonapetostne medFaktor
TSS.
sisteme inna ujemanja
vetrnice,(2) pa Izraz za fmatch,m velja tudi v primeru proizvodnje toplote
ni mogoče
od razmerja
vati, da se bo med
na stavbi stavbi
na stavbi
proizvedena mesečno
mesečno porabljeno
porabljeno
električna energija in
in proizvedenoproizvedeno
v celoti električno
porabila električno
za energijo:TSS. Faktor
delovanje ali hladu
ujemanja v, na stavbi ali v bližini stavbe, ki se oddaja v
e odvisen od razmerja med energijo:
na stavbi mesečno porabljeno in proizvedeno električno energijo: omrežje drugim porabnikom.
Epr,on−site,m
fmatch,m ≡ f ∙ ( )
Epr−use,m Epr,on−site,m (3) Iz stavbe oddan energent se bilančno uteži z ekspor
fmatch,m ≡ f ∙ ( )
inSIST
se skladno s točko tabelo Epr−use,m
11.6.2.4B.32 v standardu SIST tnim faktorjem kexp, katerega predlagana vrednost v
čko 11.6.2.4 v standardu EN ISO 52000-1, v standardu SISTEN ENISO ISO 52000-1 in
prehodnem obdobju je 1 za vse energente. Ne glede
0.9) v standardu SIST EN 52000-1,
ISO tabelo
52000-2 B.32zvizrazom:
določi standardu SIST EN ISO 52000-1 in
ladno s točko 11.6.2.4 v standardu SIST EN ISO 52000-1, tabelo B.32 v standardu SIST EN ISO na 52000-1
to pa in
vrednost fmatch,m vpliva na faktor samooskrbe
2. (slika 10.9) v standardu točko
SISTJ.2.
EN(slika 10.9) vdoloči
ISO 52000-2 standardu zfpr-use,anSIST EN ISO 52000-2
fizrazom: , ,kikijejeopredeljen
opredeljenz zrazmerjem:
razmerjem: stavbe f , ki je opredeljen z razmerjem:
določi z izrazom:
pr-use,an
Epr,on−site,m 1 pr-use,an
( E )+ E −1 12 12
use,mEpr,on−site,m pr,on−site,m 1 11 EEexp,m
( E ( E)use,m + E ) −1 f fpr−use,an
pr−use,an = = ∙ ∙∑ ∑11−−
exp,m
fmatch,m = use,m pr,on−site,m 12
12 𝑚𝑚=1 Epr,on−site,m E
1( Euse,m )
pr,on−site,m
Epr,on−site,m 𝑚𝑚=1
( E=
fmatch,m )+ E
(4)
(4) 1Faktorsamooskrbe
samooskrbestavbe stavbe fpr-use,ansamooskrbe
sesedoloči
določitudi tudi zazaenergetsko
energetsko zahtevne stavbe ininjejeopre
opr
) Faktor (4) fFaktor fpr-use,an se zahtevne tudistavbe
use,mEpr,on−site,m pr,on−site,m pr-use,an stavbe določi za ener
( E ( E)use,m + razmerjem:
use,m razmerjem:
E pr,on−site,m getsko zahtevne stavbe in je opredeljen z razmerjem:
( )
Euse,m
med na stavbi proizvedeno in porabljeno električno energijo je za stavbo »izgubljena«, razen če 8760
8760
aja v omrežje drugim Mesečna razlika
porabnikom. V med na
PURES-3 je stavbi
opredeljeno,proizvedeno da je in porablje
f = 1, če je stavba
f =
11
∙ ∑11−−
EEexp,t
exp,t
na razlika med na stavbi proizvedeno in porabljeno električno energijo je za stavbo »izgubljena«, match,m fpr−use,an razen
pr−use,an =če ∙∑
mrežje, v katero se oddaja, no električno
ter kadar energijo
se električna je za stavbo
energijajeshranjuje »izgubljena«,v stavbi razen 8760
8760 EE
da alije bližini
fmatch,mstavbe
= 1, čev je stavba
pr,on−site,t
pr,on−site,t
rgent oddaja v omrežje drugim porabnikom. V PURES-3 opredeljeno, 𝑡𝑡=1
𝑡𝑡=1
citeto
ena navsaj 0,1 kWh
omrežje, na m
v katero če2se
se energent
Aoddaja,
use ali četerseoddaja sev omrežje
električna
kadar energija
električna drugim
porablja
energija porabnikom.
na stavbiv za
shranjuje Vproizvodnjo
stavbi ali bližini stavbe v
Glede nam vrsto stavbe sesena fmatchtoplote
določi, Gledekotjejena vrsto stavbe
navedeno vvtabeli
tabeli se9.3.
fmatch določi, kot je navedeno
9.3.
ah in sshranjuje
kapaciteto vsaj 0,1PURES-3
v hranilniku toplote
kWh na jeali2opredeljeno,
m hladu če seda
Ause alis kapaciteto jeGlede
fmatch,
vsaj
električna na
enako vrsto
energija = 1,stavbe
75-% če je stavba
dnevni
porablja frabi določi,
stavbi
match
za kot ali
proizvodnjonavedeno
em dnevu.inPri stacionarnem modeliranju v tabeli 9.3.
ali hladu shranjuje v hranilniku toplote se ali ta lahko
hladu določi iz vrednosti
s kapaciteto vsaj enako za75-%
ekstremni
dnevnimesec rabi toplote ali
Tabela9.3: 9.3:Faktor
Faktorujemanja
ujemanjav,v,na nastavbi
stavbialialivvbližini bližinistavbe
stavbeproizvedenega
proizvedenegaininvvstavbi stavbiporabljenega
porabljenegaenerg ene
AXprojektnem
(QC,f,m)). dnevu. Tabela 9.4: Faktor ujemanja
Pri stacionarnem modeliranjuv, se naTabelastavbi
ta lahkoali v bližini
določi stavbe za ekstremni
iz vrednosti mesec
Qmatch,m
H,f,m), velja
MAX tudi proizvedenega
(QC,f,mv)). in vtoplote
stavbiali porabljenega energenta
Faktor ujemanja v,v,na,
na, obstavbi
stavbialialinjeninjenineposredni
neposrednibližini bližiniproizvedenega
proizvedenegaininizizstavbe stavbe
drugim porabnikom.
primeru proizvodnje

hladu v, na stavbi
 ali v bližini
Faktor
oddanega
oddanega
Izraz za fmatch,m velja tudi v primeru proizvodnje toplote ali hladu v, na stavbi ali v bližini stavbe, ki se
ujemanja stavbe,
energenta
energenta
kiob
sese
se
zaza energetsko
energetsko nezahtevne
nezahtevne stavbe
stavbe ne
ne določa.
določa.
Faktor ujemanja v, na, ob stavbi ali njeni neposredni bližini proizvedenega in iz stavbe oddanega
voddan
obju
omrežje
je 1
energent
za vse energente.

drugimseporabnikom.
bilančno uteži z eksportnim faktorjem kexp, katerega
Ne glede na to pa vrednost f 

energenta se za energetsko nezahtevne stavbe ne določa.
vpliva na
Faktor
Faktor
se
faktor
ujemanja
predlagana
za
ujemanja
energetsko
samooskrbe
v,v,na
vrednostnastavbi
manj
stavbe
stavbi
v alialivvbližini
zahtevne
bližinistavbe
stavbe
stavbeproizvedenega
določi
proizvedenegaininizizstavbe
skladno s prvim
stavbeoddanega
odstavkom
oddanegaener
točke 9.3.
ene
Iz stavbe oddan energent se bilančno uteži z eksportnim match,m faktorjem kse expza energetsko
, katerega manj zahtevne
predlagana vrednost stavbe
v določi skladno s prvim odstavkom točke 9.3.
nem obdobju je 1 za vse energente. Faktor
Ne gledeujemanja
na to pa v, na stavbi
vrednost aliFaktor
fmatch,m v bližini
Faktor
vpliva fna stavbe
fmatch,m
faktor proizvedenega
sesesamooskrbe
lahko
lahko privzame,
privzame, stavbe daje
da in iz
jeenak stavbe
enak če:oddanega energenta se za
1,1,če:
 energetsko manj zahtevne stavbe•določi • PV
match,m
skladno
PVsistem
128
sistemdeluje s prvim
deluje točno odstavkom
ali je povezan
točno ali je povezan v omrežje točke
v 9.3. ininseseproizvedena
omrežje proizvedenaelektrična
električnaener ene
004:2022 shranjuje v stavbi v128
baterijo s kapaciteto C vsaj 0,1 kWh na m22 A ;
shranjuje v stavbi v baterijo s kapaciteto Cel,min vsaj 0,1 kWh na m Ause; el,min use
Faktor fmatch,m se lahko privzame, da ••jejeenak
jePV 1, če: brez
PVsistem
sistem brezbaterije
baterijepovezanpovezanz zelektričnim
električnimuporovnim
uporovnimgrelnikom
grelnikomvvhranilnik
hranilni
- PV sistem deluje točno ali je povezantoplote vtoplote
omrežje in se proizvedena
s stoplotno
toplotno kapacitetoCCht,H/W,min
kapaciteto električna
ht,H/W,minvsaj energija
vsajenako
enako75-% shranjuje
75-% dnevnirabi
dnevni v toplote
rabi toplotezaza
stavbi v baterijo s kapaciteto Cel,min vsaj 0,1 kWhaliali
ogrevanje
ogrevanje na TSV
TSV m2vvAdnevu
dnevu
use
; meseca
mesecaz znajvečjo največjorabo rabotoplote
toplote(max
(maxEEH,del,m ; ;EEW,del,m
H,del,m W,del,m););
- je PV sistem brez baterije povezan••z električnim PV-sistemuporovnim
jejePV-sistem baterijegrelnikom
brezbaterije
brez vgeneratorjem
povezanz zgeneratorjem
povezan hranilniku hladu toplote shranilnikom
toplotno ohlajene
hladuininhranilnikom ohlajen
kapaciteto Cht,H/W,min vsaj enako 75 % dnevni toplotno
toplotno rabi kapaciteto
toploteCza
kapaciteto Cht,C,min vsajenako
ogrevanje
ht,C,minvsaj enako dnevni
alidnevni
TSV odvedeni
v dnevu
odvedeni toplotizzanajve
meseca
toploti zahlajenje
hlajenjevvdnev dne
čjo rabo toplote (max EH,del,m; EW,del,m); meseca
meseca z z največjo
največjo rabo
rabo hladu;
hladu;
- je PV-sistem brez baterije povezan zazasolarne
solarneogrevalne
••z generatorjem ogrevalnesisteme, sisteme,kikitoploto
hladu in hranilnikom
toplotodovajajo
dovajajo vstavbo,
ohlajenevvode
stavbo,saj
sajjejevvračunski
s toplotno
računskimetod
ka
meto
določitvedovedene
določitve dovedenetoplote toplotevvstavbo stavboEEsol,del,m žeupoštevana
sol,del,mže upoštevanaraba rabatoplote
toplotevvTSS; TSS;
paciteto Cht,C,min vsaj enako dnevni odvedeni toploti za hlajenje v dnevu meseca z največjo rabo hladu;
•• zazasolarnesolarneogrevalne
ogrevalnesisteme, sisteme,kikisosopovezanipovezaniz zomrežjem,
omrežjem,vvkatero
kateroseseoddaja
oddajatoplo top
- za solarne ogrevalne sisteme, ki toploto tem
tem
dovajajo
primeruse
primeru
vsestavbo,
solarni
saj
solarniogrevalni je v računski
ogrevalni metodirazdeli
sistemvirtualno
sistem virtualno določitve
razdelina dovede
nasistem,
sistem, kikioskrbuje
oskrbujeTS T
ne toplote v stavbo Esol,del,m že upoštevana stavbi rabas toplote
toploto, in v TSS;
sistem, ki je neposredno
stavbi s toploto, in sistem, ki je neposredno povezan z omrežjem. Razmerje površpovezan z omrežjem. Razmerje povr
- za solarne ogrevalne sisteme, ki so povezani sprejemnikov
sprejemnikov z omrežjem, sončneenergije
sončne venergije
katerosese se oddaja
določi
določi tako,
tako, toplota. V tem primeru
dajejezagotovljen
da zagotovljen optimalnidelež
optimalni deležoso
se solarni ogrevalni sistem virtualno stavbe razdeli
stavbesna sistem,
stoploto
toploto ki oskrbuje
izizsolarnega
solarnega TSS v stavbi
ogrevalnega
ogrevalnega s toploto, in sistem, ki
sistema.
sistema.
je neposredno povezan z omrežjem. Razmerje površin sprejemnikov sončne energije se določi tako,


Faktor
da je zagotovljen optimalni delež ujemanja
oskrbe
Faktor v,v,na
stavbe
ujemanja na stavbialialiiz
s stavbi
toploto vvbližini
bližinistavbe
solarnegastavbe proizvedenega
ogrevalnega ininizizstavbe
sistema.
proizvedenega stavbeoddanega
oddanegaener
ene
jejezazaenergetsko
energetskomanj
manjzahtevne
zahtevnestavbe
stavbeininenergetsko
energetskozahtevne
zahtevnestavbe
stavbefmatch,t
fmatch,tpri
priuporabi
uporabi


 nestacionarnegamodeliranja
nestacionarnega modeliranjaenak
enak1.1.
101 od 141
Faktorujemanja
Faktor ujemanjav,v,na
nastavbi
stavbialialivvbližini
bližinistavbe
stavbeproizvedenega
proizvedenegaininizizstavbe
stavbeoddanega
oddanegaener
ene
Faktor ujemanja v, na stavbi ali v bližini stavbe proizvedenega in iz stavbe oddanega energenta je za
 energetsko manj zahtevne stavbe in energetsko zahtevne stavbe fmatch,t pri uporabi nestacionarnega
modeliranja enak 1.

Faktor ujemanja v, na stavbi ali v bližini stavbe proizvedenega in iz stavbe oddanega energenta je za
 referenčne stavbe enak 1, ne glede na metodo modeliranja. Ta mora biti enaka kot za obravnavano
stavbo.
Tabela 9.3: Računski primer za validacijo programske

opreme, PV-sistem brez baterije.
Faktor ujemanja fmatch,m navaja koliko na stavbi proizvedene električne energije se porabi na stavbi.
Pri mesečni metodi za PV brez baterij je < 1
Izračuna se z razmerjem Euse,m/EPV,pr,on-site,m
(kWh/m) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
EPV,pr,on-site,m 136 213 323 400 469 470 517 478 357 229 120 98
EH+aux,del,m 58 42 30 16 0 0 0 0 0 21 41 53
EW+aux,del,m 0 0 0 0 4 3 3 3 3 0 0 0
EC+aux,del,m 0 0 0 0 0 1 5 2 0 0 0 0
EV,del,m 37 34 37 36 37 36 37 37 36 37 36 37
EL,del,m 53 47 39 37 36 32 34 36 39 47 53 59
Euse,m 148 123 106 89 77 72 79 78 78 105 130 149
Euse,m/EPV,pr,on-site,m 1,09 0,58 0,33 0,22 0,16 0,15 0,15 0,16 0,22 0,46 1,08 1,52
fmatch 0,5 0,57 0,7 0,79 0,84 0,85 0,85 0,84 0,79 0,62 0,5 0,54
PV sistem ni priključen v omrežje, brez baterije; v stavbi se porabi Eel,use,m = MIN(Eel,pr,on-site,m;Eel,use,m) * fmatch,m
kWh/m jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
Euse,m 148 123 106 89 77 72 79 78 78 105 130 149
Eel,pr-use,m 68 70 75 70 65 61 67 66 62 65 60 53
Eel,del,m 80 53 31 19 12 11 12 12 16 40 70 96
9.4 RAZMERNIK OVE V PRIMARNI ENERGIJI, POTREBNI ZA posameznega energenta (kWh). Določijo se na državni
DELOVANJE TSS ravni, na primer za električno energijo, lokalno na pri
mer za daljinsko ogrevanje ali hlajenje kot certificirani
Razmernik OVE (ROVE) v primarni energiji, potrebni za podatki, ki jih posreduje dobavitelj energenta, ali kot
delovanje TSS, je opredeljen v točki 10 smernice. generične vrednosti skladno s točko 9.6.1 v standardu
SIST EN ISO 52000-1. Emisijski faktorji KCO2 (g/kWh) se
9.5 VPLIVI NA OKOLJE, KI JIH POVZROČA RABA ENERGIJE
privzamejo iz tabele 1 priloge 1 pravilnika.
ZA TSS
(2) Izpusti CO2 se upoštevajo tudi za v, na, ob stavbi ali njeni
(1) Raba energentov za delovanje TSS v stavbi povzroča lo
neposredni bližini proizvedene in na stavbi porabljene
kalne in oddaljene izpuste onesnažil, npr. toplogrednih
energente z emisijskim faktorjem KCO2, kot je značilen
plinov, ki vplivajo na planetarne podnebne spremembe.
za energijski vir, ki se uporablja za proizvodnjo ener
Med njimi pri pretvarjanju energij prevladuje ogljikov
genta. Pri tem se upošteva celotna dovedena energija
dioksid, zato se pritiski na okolje, ki jih povzroča raba
v stavbo (Epr,on-site,(t,m)).
energije v stavbah, vrednotijo s tem onesnažilom. Iz
pusti se določijo kot celoletni izpusti MCO2,an v kg na leto (3) Na, v ali ob stavbi ali njeni neposredni bližini proizve
in z emisijskimi faktorji kCO2, ki navajajo izpuste CO2 v den in iz stavbe oddan energent zmanjša izpuste CO2
kg, ki jih povzročijo proizvodnja, dobava in raba enote stavbe drugim potrošnikom oddanega energenta. Zato

so izpusti oddanega energenta negativni in se določijo 5) Izpusti CO2 so informativni kazalnik energijske učinko
s količino oddanega energenta Eexp,(t,m) ali Qexp,(t,m) in vitosti stavbe brez omejitev. Se pa za energetsko zahtevne
emisijskim faktorjem energenta v omrežju. Pri izračunu stavbe grafično prikaže (z zelenim poljem), ali ima obrav
oddanega energenta se upošteva računska količina od navana stavba nižje izpuste kot referenčna.
danega energenta, torej pri stacionarnem modeliranju
z upoštevanjem faktorja fmatch,m in upoštevanjem pravil, 9.6 KAZALNIKI ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI SNES
ki so navedena v točki 9.3. Pri izračunu zmanjšanja
(1) Kazalnik energijske učinkovitosti obravnavane energet
izpustov CO2 stavbe zaradi oddanega energenta se
sko manj zahtevne ali energetsko zahtevne stavbe se
upošteva tudi kontrolni faktor kexp, kot je opredeljen
določi na podlagi specifične celotne potrebne primarne
v tabeli 11 priloge 1 pravilnika.
energije E'Ptot,an za delovanje TSS v obravnavani stavbi na
(4) Skladno s 15. členom pravilnika se izpusti CO2 MCO2,an leto. Kazalnik je ustrezen, če je E'Ptot,an manjša od dovo
določijo na način, ki je naveden v tabeli 9.5. ljene korigirane specifične potrebne skupne primarne
energije E'Ptot,kor,dov,an za delovanje TSS. Način določitve
Tabela 9.5: Izpusti CO2 pri rabi energije za delovanje TSS
kazalnika je naveden v tabeli 9.6 smernice. Kazalnik
Izpuste CO2 se za energetsko nezahtevne energijske učinkovitosti energetsko manj zahtevne
 stavbe ne določa. stavbe se določi na podlagi absolutne vrednosti potreb
ne skupne primarne energije, za energetsko zahtevne
Izpuste CO2 na leto se določi z izrazom:
 n n
stavbe pa na podlagi primerjave z referenčno stavbo.
Slednje velja tudi, ko se za energetsko zahtevne stavbe
MCO2,an
MCO2,an = ∑= ∑ Edel,i,an
Edel,i,an ∙ k CO2,i∙ k CO2,i uporabi stacionarno modeliranje.
 i=1 i=1
m m l l
(2) ∙ EKazalniki kg kgučinkovitosti se glede na vrsto
energijske
n
MCO2,an = ∑ Edel,i,an ∙ k CO2,i + ∑+ ∑ Epr,on−site,j,an

Epr,on−site,j,an ∙ k CO2,j∙ k−CO2,j
∑− ∑∙ kEexp
k exp ( ), (an),
∙ k CO2,exp,i
∙ k CO2,exp,i
exp,k,an
stavbe določijo naan
exp,k,an
način, kot je naveden v tabeli 9.6.
i=1
m
 j=1
l
j=1 k=1
k=1
kjer pomeni:
kjer pomeni: kg Tabela 9.6: Kazalniki energijske učinkovitosti sNES
+ ∑ Epr,on−site,j,an ∙ k CO2,j − ∑ k exp ∙ Eexp,k,an ∙ k CO2,exp,i ( ),
MCO2,anMCO2,an količina količina
izpustov izpustov
ogljikovega ogljikovegadioksida dioksida an na leto,
na leto,
j=1 k=1
Izpuste CO2 se za energetsko nezahtevne
omeni:
Edel,i,an E
Epr,on-site,j,an
Epr,on-site,j,an
dovedena energija z energentom i na letona
kjer pomeni:
del,i,an
dovedena
dovedena
dovedena
energija
energija
energija
z energentom
z energentom
z energentom
i
 leto (kWh/an),
(kWh/an),
j, proizvedenim
j, proizvedenim na, v alina,
obv stavbi
ali ob stavbe
stavbi
na letonaneleto
določa.
n 

količina izpustov ogljikovegaCO2,an
M dioksida (kWh/an),
(kWh/an),
količina
na leto,
dioksida
izpustov ogljikovega
na leto,
Eexp,k,an iz stavbe iz stavbe letno oddana energija z energentom, v, na,Skupna
proizvedenim v, na, obprimarna
stavbi ali energija energentov, ki
ite,j,an
Eexp,k,an
dovedena energija z energentom
dovedena energija z energentom E
njeni
del,i,an
i na leto letno
dovedena
njeni
neposredni
oddana
(kWh/an),
neposredni energija
bližini,
energija
bližini,
s z
katerim
j, proizvedenim na, v ali ob stavbi na leto
z energentom,
energen
s katerim
zamenjujemo

zamenjujemo
proizvedenim
doveden doveden
i v i vso
omrežju,
ob stavbi
omrežju,
potrebni
na leto
ali
na leto
za delovanje TSS v letu dni, se
(kWh/an),
tom i na leto (kWh/an),
(kWh/an), (kWh/an), navede kot specifična vrednost, normirana
k 2,i,k
n iz stavbe letnokoddana Epr,on-site,j,an
CO2,i,k COenergija emisijski emisijski
z energentom,faktor faktor
dovedena i-tega i-tega
energija
in
proizvedenim j-tega in energenta
j-tega energenta
z energen
v, na, ob stavbi (kg/kWh), (kg/kWh),
ali na m2 Ause, za obdobje enega leta.
njeni neposredni kexp,ks katerim
bližini,
kexp,k kontrolni
tom
zamenjujemo
kontrolni faktor faktor
j, proizvedenim
iz doveden
stavbe iz stavbe oddanega
na,
i v omrežju,
oddanega vk-tega obk-tega
ali na leto
energenta energenta
(-), (-),
(kWh/an), kCO2,exp,i,kCO2,exp,i, emisijski emisijski
faktorna
stavbi
faktor
energenta, energenta,
leto (kWh/an), ki ga z ki v, ga
na zstavbi
v, na stavbi ali v stavbe
ali v bližini bližini stavbeNajvečja dovoljena
proizvedenim
proizvedenim in in E’Ptot,dov,an se izračuna
emisijski faktor i-tega in j-tega Eexp,k,an energenta
iz stavbe iz stavbe oddanim
(kg/kWh),
iz stavbe letno oddana energija
oddanim energentom energentom zamenjujemozamenjujemo v v
omrežju omrežju
(kg/kWh). s konstanto
(kg/kWh). 75 kWh/(m 2
an) ter dvema
kontrolni faktorDovedena Dovedena
iz stavbe oddanega
in oddana in oddanak-tega energija
energenta
z energentom,
energija (E del,i , E(E (-),, E
proizvedenim
del,i
pr,on-site in E
pr,on-site
exp,k
in
) E
se )
v,se
določi
exp,k določi
za za energetsko
energetsko manj korekcijskima
manj
zahtevne zahtevne
in infaktorjema: prvi (Xs) korek
emisijski faktorenergetsko energetsko
energenta, ki ga zzahtevne
zahtevne v, stavbe,
na stavbistavbe,
če ali
se če
vuporabi se uporabi
bližini stavbe stacionarno
proizvedenim
stacionarno modeliranjemodeliranje
in za posamezniza posamezni
cijski
mesec mesec
faktor
v letu, vstavbe
letu, ima vrednost med 1 in
p,i,
na, ob stavbi ali njeni neposre
iz stavbe oddanim za energetsko
energentom
za energetsko zahtevne
zamenjujemo
zahtevne stavbestavbe
v omrežju
pa za urnipa za urni časovni
(kg/kWh).
časovni korak. korak.
dni bližini, s katerim zamenjuje 1,25 (tabela 4 v prilogi 1 pravilnika) glede
dena in oddana energija (E del,i, EIzpusti in Eexp,ktoplogrednih
ekvivalenta ) semo določi zaplinov
toplogrednih
doveden energetsko
i vplinov
seomrežju, manj
se za zahtevne
referenčne
na leto in stavbe ne določajo z enako
na vrstometodo
stavbe kotin glede na to, ali gre za


etsko zahtevne stavbe, če
Izpusti
se
ekvivalenta
pr,on-site
uporabi
za stacionarno
energetsko
za energetsko zahtevne zahtevnemodeliranje
stavbe.
(kWh/an),
stavbe. za
za referenčne
posamezni mesec
stavbe
v letu,
ne določajo z enako metodo kot
novogradnjo ali energetsko obnovljeno
ergetsko zahtevne stavbe pa za urni časovni korak.
kCO2,i,k emisijski faktor i-tega in j-tega stavbo, drugi korekcijski faktor (X p) pa
ti ekvivalenta (5)
IzpustiIzpusti
(5)toplogrednih CO plinov CO se2 so
2 so informativni
informativni
za referenčne kazalnik kazalnik
energijske
stavbe ne energijske učinkovitosti
učinkovitosti
določajo z enako stavbestavbe
metodo brez
kot brez omejitev.
omejitev. Se pa za Seenergetsko
pa za energetsko
zahtevne energenta (kg/kWh), časovno zaostruje zahteve glede energij
zahtevne
ergetsko zahtevne stavbestavbe
stavbe. grafično grafično
prikažeprikaže(z zelenim (z zelenim
poljem), poljem),
ali imaali ima obravnavana
obravnavana stavbastavba nižje izpuste
nižje izpuste kot referenčna.
kot referenčna.
kexp,k kontrolni faktor iz stavbe odda ske učinkovitosti stavb v prihodnje in je
9.6Kazalniki
9.6 kazalnik Kazalniki negaučinkovitosti
energijske
energijske k-tega energenta
učinkovitosti sNESSe (-),
sNES naveden v 20. členu pravilnika.
so informativni energijske učinkovitosti stavbe brez omejitev. pa za energetsko
afično prikaže kima , emisijski faktor energenta, ki ga
(1) (z zelenim
(1) poljem),
Kazalnik ali
energijskeobravnavana
učinkovitostistavba nižjeenergetsko
obravnavane izpuste kotmanj
energetsko referenčna.
manj zahtevne ali energetsko zahtevne stavbe
CO2,exp,i
Kazalnik energijske učinkovitosti
z v, obravnavane
na stavbi ali v bližini stavbe zahtevne ali energetsko primer
zahtevne za novo enostanovanjsko
stavbe
se določi na podlagi specifične celotne potrebne primarne energije E'Ptot,an za delovanje TSS v obravnavani stavbi stavbi
se določi na podlagi specifične celotne potrebne primarne energije E' Ptot,an za delovanje TSS v obravnavani
ki energijske učinkovitosti
naKazalnik
leto. Kazalnik sNES
je ustrezen, proizvedenim in od
iz stavbe odda stavbo primarne
do 1. 1. 2025
na leto. je ustrezen, če je E'če je E'Ptot,an manjša
Ptot,an manjša od dovoljene dovoljene
korigirane korigirane
specifičnespecifične
potrebnepotrebne
skupneskupne
primarne
energije
energije E'obravnavaneE' za
zaenergetsko
delovanje manj
Ptot,kor,dov,an nim
delovanje energentom
TSS.
TSS. Način Način
določitve zamenjujemo
določitve
kazalnika kazalnika
je navedenje naveden v tabeli 9.5 (E’
smernice.
v tabeli 9.5 smernice. Ptot,dov,kor,an = 75 . Xp . Xs = 75 . 1. 1 =75)
Kazalnik
Kazalnik
ergijske učinkovitosti Ptot,kor,dov,an zahtevne ali energetsko zahtevne stavbe
energijske
specifične energijske
učinkovitosti
učinkovitosti
celotne potrebne primarne energetsko v
energetsko
energije manj omrežjumanj
E'Ptot,anzahtevne(kg/kWh).
zahtevne
stavbe
za delovanje
stavbe
TSSse
se določi
določi na podlagi
v obravnavani
na podlagi absolutne vrednosti
stavbiabsolutne vrednosti potrebne
potrebne
skupne skupne
primarne primarne energije, za energetsko zahtevne stavbe pa na podlagi primerjave z referenčno
stavbo.stavbo.
SlednjeSlednje
ustrezen, če je E'Ptot,an manjšaenergije,
od dovoljeneza energetsko
Dovedena in
korigirane zahtevne
oddana stavbe
energija
specifične pa
(E
potrebne na,podlagi
E
skupne primerjave
in
primarne z referenčno
velja veljakotudi,
tudi, se zakoenergetsko
se za energetskozahtevne zahtevne
stavbe stavbe
uporabi uporabi stacionarno
del,i
stacionarno pr,on-site modeliranje.
modeliranje. 75 kWh/(m2 an)
n za delovanje TSS. Način določitve kazalnika
Eexp,k ) se določije naveden v tabeli manj
za energetsko 9.5 smernice.
zahtevne Kazalnik
tosti energetsko
(2) manj(2)
Kazalniki Kazalniki
zahtevneenergijskeenergijske
stavbe učinkovitosti
se določi
in energetsko
učinkovitosti nasepodlagi
zahtevne
gledese na
glede
absolutnenastavbe
stavbe,
vrsto vrsto
če stavbe
vrednosti
se upo
določijo določijo
potrebne
na način, na način, kot je naveden
kot je naveden v tabeliv 9.5.
tabeli 9.5.
nergije, za energetsko zahtevne stavbe pa na podlagi primerjave z referenčno stavbo. Slednje primer za rekonstruirano
Tabela 9.5:uporabi
Kazalniki rabi stacionarno
energijske modeliranje
učinkovitosti za posamezni
energetsko Tabela
zahtevne 9.5:stavbe
Kazalniki stacionarno
energijske sNES sNES
modeliranje.
učinkovitosti enostanovanjsko stavbo do 1. 1. 2025
mesec v letu, za energetsko zahtvene stavbe 93 kWh/(m2 an)
ergijske učinkovitosti se glede na vrsto stavbe določijo na način, kot je naveden v tabeli 9.5. E’Ptot,dov,kor,an = 75 . Xp . Xs 75= 75 . 1. 1,25 =
pa za urni časovni korak.
kWh/(m2 an)
Kazalnik energijske učinkovitosti in razred energijske učinkovitosti se za energetsko nezahtevne

 Kazalnik
stavbe
i energijske učinkovitosti sNES
energijske
stavbe
ne
učinkovitosti
ne določata.
določata.
in razred energijske učinkovitosti se za energetsko nezahtevne
93,7 ≅ 93)
Izpusti ekvivalenta toplogrednih plinov se

SkupnaSkupna primarna
za referenčne
primarna energija energija
stavbe energentov,
energentov, nekidoločajo ki so potrebni
so potrebni z enako za delovanje
za delovanje TSS dni,
TSS v letu
E’
v letu
sedni,
x
se navede
navede
ROVE y
Ptot,an
kot kot
kWh/(m2 an)
E’
% M z
Ptot,an
CO2
kg/an
e ne določata.


nik energijske učinkovitosti in razred
specifična energijske
specifična
vrednost,
metodo kot
učinkovitosti
vrednost,
normirana na mse
normirana
za energetsko Aza
2 na menergetsko
2 nezahtevne
Ause, za obdobje
use, za obdobje
zahtevne stavbe. enega enega
leta. leta. 93 kWh/(m2 an)
Največja
Največja dovoljenadovoljena E’Ptot,dov,an
E’Ptot,dov,an se izračuna se izračuna s konstanto
s konstanto 75 kWh/(m
75 kWh/(m 2
an) teran)
2
ter dvema
dvema korekcijskima
korekcijskima 75 kWh/(m2 an)
na primarna energija energentov, faktorjema:

ki so prvi
potrebni (X
za ) korekcijski
delovanje TSSfaktor
v letustavbe
dni, seima vrednost
navede kot med 1 in
faktorjema: prvi (Xs) korekcijski faktor stavbe ima vrednost med 1 in 1,25 (tabelaE’ 4 v prilogi 1ROVE y
s 1,25 (tabela 4 v prilogi 1
REPUBLIKA2pravilnika) MINISTRSTVO ZAstavbe
OKOLJEinINglede PROSTOR M 103 zod 141
ična vrednost, normirana na m SLOVENIJA
Ause,glede glede
za obdobje na
enegavrstoleta. na gre
to, ali
za gre za novogradnjo ali energetsko
x
obnovljeno kWh/(m2 an) % kg/an
pravilnika) na vrsto stavbe in glede na to, ali novogradnjo ali energetsko obnovljeno
Ptot,an CO2
E’ 55 ROVE 52
Ptot,an
kWh/(m2 an)
E’ % M 16734 CO2
kg/an
Ptot,an
E’
stavbo,stavbo,
drugi drugi korekcijski
korekcijski faktor faktor
(X ) pa (X )
časovno
p pa časovno zaostruje
zaostruje zahtevezahteve
glede glede energijske
energijske učinkovitosti
učinkovitosti
Ptot,an
čja dovoljena E’ se izračuna s konstanto 75 kWh/(m p 2

an) ter dvema korekcijskima
75 kWh/(m2 an)
TSG-1-004: 2022 75 kWh/(m an)ENERGIJSKA UČINKOVITOST STAVB
TEHNIČNA SMERNICA
2
93 kWh/(m2 an)
Na grafičnem prikazu kazalnikov energijske učinkovitosti stavbe se navedejo izračunana normirana

potrebna celotna primarna energija za delovanje TSS v obravnavani stavbi E’Ptot,an, razmernik ROVE in
letna količina izpustov CO2, ki se povzroči z delovanjem TSS.
E’Ptot,an ROVE y 93 MCO2 zkWh/(m
2
an)
x kWh/(m2 an) % 93 kg/an
kWh/(m 2
an)
E’Ptot,an
75 kWh/(m2 an)
E’Ptot,an x kWh/(m2 an) ROVE y % MCO2 z kg/an
E’Ptot,an x kWh/(m2 an) ROVE y % 75 MCO2 zkWh/(m 2
an)
kg/an
E’Ptot,an
E’Ptot,an
Če pri preverjanju energijske učinkovitosti stavbe ni bilo treba uporabiti kompenzacijskih faktorjev
izE’tabele
Ptot,an 554 priloge
kWh/(m an)1 pravilnika
2
ROVE 52 in% sta izpolnjeni zahtevi glede dovoljene
MCO2 specifične celotne primarne
16734 kg/an
energije (E’Ptot,dov,kor,an = 67,5 kWh/(m2 an) za novo javno stavbo) ter zahteva glede ROVE (50 %, 13. člen
E’Ptot,an
75 kWh/(m an) 2
pravilnika), je preverjanje končano in se izpolnjevanje 75

93 kriterijev kWh/(m
energijske
an)
kWh/(m an)
učinkovitosti potrdi z 2
2
zelenim poljem.
E’Ptot,an 55 kWh/(m2 an) ROVE 52 % MCO2 16734 kg/an

E’Ptot,an 55 kWh/(m2 an) ROVE 52 % 67,5 MCO2 16734
kWh/(m 2
an)
kg/an
E’Ptot,an
E’Ptot,an
E’Ptot,an x kWh/(m2 an) ROVE y % MCO2 z kg/an
E’Ptot,an 47 kWh/(m2 an) ROVE 54 % E’Ptot,an MCO2 14724 kg/an
E’Ptot,kor,an 56 kWh/(m2 an)
67,5 kWh/(m2 an)
67,5 kWh/(m2 an)
Če je specifična potrebna toplota za ogrevanje Q'H,nd obravnavane stavbe večja od dovoljene, se izra
75 kWh/(m an)
čunana specifična
kWh/(m an)celotna
ROVE potrebna primarna energija E’Ptot,an MCO2za14724
delovanje
kg/an TSS v obravnavani stavbi
2
E’Ptot,an 47 2
54 %
E’Ptot,an 47 kWh/(m an) ROVE 54 % 67,5 MCO2 14724
kWh/(m an)
kg/an
2
korigira s kompenzacijskim faktorjem YH,nd56(ki je večji od 1 (tabela 4 v prilogi 1 pravilnika)). Tako lahko
2
E’Ptot,kor,an kWh/(m an) 2

E’Ptot,kor,an 56 kWh/(m an) 2
dosežemo kriterij sNES, tudi če pogoj Q'H,nd za obravnavano stavbo ni izpolnjen, kar bi lahko bil primer
E’Ptot,an 55 kWh/(m an) ROVE 52 % MCO2 16734 kg/an
pri manjših stavbah in večjem faktorju oblike stavbe fo. Izračunana E’Ptot,an (npr. 58 kWh/(m2 an) se
2
E’Ptot,an 58 kWh/(m an)) ROVE 52 %

2 E’Ptot,an MCO2 14734 kg/an
uteži s kompenzacijskim faktorjem YH,nd (1,2, tabela 4 v prilogi 1 pravilnika) in označi kot korigirana
E’Ptot,kor,an 69,6 kWh/(m an) 2
vrednost E’Ptot,kor,an (E’Ptot,kor,an = 58 . 1,2 = 69,6 kWh/(m 67,5

67,5
2
an)) ter navedekWh/(m
v izkazu
an) in grafičnem prikazu. Za
kWh/(m an)
2
2
primer, prikazan spodaj, to ni izpolnjeno (E’Ptot,kor,an = 67,5 kWh/(m an)), zato taka stavbe ne izpolnjuje
2
kriterija sNES (E’Ptot,dov,kor,an = 67,5 kWh/(m2 an)). 67,5 kWh/(m an) 2
E’Ptot,an 58 kWh/(m2 an)) ROVE 52 % M 14734 kg/an

E’Ptot,an 58 kWh/(m2 an)) ROVE 52 % 67,5 MCO2
CO2 14734
kWh/(m 2
an)
kg/an
E’Ptot,kor,an 69,6 kWh/(m2 an)

67,5 kWh/(m2 an)

67,5 kWh/(m2 an)
Če se z dodatnimi ukrepi specifična potrebna67,5

celotna energija za delovanje
kWh/(m an)
TSS zmanjša na (E’Ptot,an = 2
47 kWh/(m2 an), stavba ustreza kriterijem sNES, čeprav je normirana potrebna toplota za ogrevanje
stavbe Q’H,nd (v tem primeru) še vedno večja od dovoljene.
E’Ptot,an 58 kWh/(m2 an)) ROVE 52 % MCO2 14734 kg/an
67,5 kWh/(m2 an)
V prikazanih primerih je ROVE ustrezen. Ko je ROVE vsaj 1/2 ROVEmin in ROVE ni bilo mogoče zagotoviti
kljub upoštevanju dvanajstega in trinajstega odstavka 14. člena pravilnika, se lahko uporabi kom
penzacijski faktor YROVE z vrednostjo 1,2 (tabela 4 v prilogi 1 pravilnika), s čimer se poveča izračunana
specifična potrebna celotna primarna energija E’Ptot,an za delovanje TSS. Tako določena korigirana
specifična potrebna celotna primarna energija E’Ptot,kor,an obravnavane stavbe mora biti manjša od
dovoljene. Neizpolnjevanje pogoja ROVE se označi z obarvanim poljem.


75 kWh/(m2 an)
Stavba, ki ne dosega kriterija potrebne toplote za ogrevanje Q'H,nd niti ne dosega zahtevanega ROVE,
mora imeti specifično potrebno skupno primarno energijo za delovanje TSS za faktor 1,44 (31 %) nižjo
od stavbe, pri kateri bi bila oba kriterija ustrezna.
Kazalnik energijske učinkovitosti se za energetsko
77,6 manj zahtevne stavbe pri uporabi nestacionarnega
 modeliranja določi enako kot pri uporabi stacionarnega
E’Ptot,ref,kor,an
kWh/(m an)
modeliranja.
2
Energijska učinkovitost energetsko zahtevne stavbe mora biti večja kot za referenčno stavbo. Lastnosti

referenčne stavbe so navedene v točkah 2.3 in 10.
E’Ptot,an 74
Metoda kWh/(m an) ROVE 52 %
določanja energijske učinkovitosti energetsko zahtevne
2
MCO2 11732
stavbe je enaka, tudi če se uporabi
kg/an
električna energija, ali dovedena
E’Ptot,kor,an 74,2 kWh/(m an)
stacionarno modeliranje, nekateri podatki, npr. delovanje senčil, pa se prilagodijo metodi modeliranja.
2
energija z gorivom, ali dovedena
energija kot toplota
TSS ogrevanje
E Q
H/W,gen,in,t H/W,gen,in,t Potrebna
Q = specifična celotna vrnjene primarna energija za delovanje TSS v obravnavani stavbi E' Ptot,an oziroma,
Toplotna HW,gen,out,t
toplotne
a obnovljiva
a vira okolja E
črpalka če =Q
je potrebno,
hranilnik
korigirana izgube specifična celotna primarna energija E’
TSW-H
H/W,dis,in,t Ptot,kor,an
mora biti manjša od refe
renčne stavbe E’ (oziroma E’ ). Zato dovoljena specifična celotna primarna energija za
env,H/W,gen,in,t
krmiljenje, varovanje delovanja, Q Ptot,ref,an

TSS TSV Ptot,kor,ref,an
HW,gen,rvd,H
77,6 kWh/(m an) 2
delovanje TSS v obravnavani stavbi ni opredeljena E’Ptot,ref,kor,an z vnaprej določeno vrednostjo.

toplote iz okolja, odtaljevanje, vrnjene toplotne
gretje olja kompresorja, vgrajen W Q izgube ogrevanje Q
toplotne Izračunana specifična potrebna celotna primarna energija za delovanje TSS v referenčni stavbi se
HW,gen,aux HW,gen,ls HW,sto,ls
električni grelnik
izgube TČ
korigira s korekcijskima faktorjema Xp in Xs, ki sta navedena v 20. členu in tabeli 4 priloge 1 pravilnika.
Primer
TSV (H/W)). na sliki navaja potrebno energijo za ogrevanje, odvedeno toploto za hlajenje in pripravo TSV
3: Energijski tokovi, ki se obravnavajo pri določitvi energijske učinkovitosti TČ
u je predpostavljeno, da je TČ namenjena ogrevanju in pripravi
E’Ptot,an 67 kWh/(m an) ROVE 32 % 2
MCO2 11231 kg/an
(QH,nd, QC,nd in QW,nd), dovedeno energijo E’ inPtot,kor,an
na stavbi 80,4 proizvedeno
kWh/(m an) energijo za referenčno poslovno javno
2
stavbo (Xp = 0,9) ter na podlagi dovedene in na stavbi proizvedene ter porabljene energije specifično
potrebno celotno primarno energijo za delovanja referenčnih TSS v referenčni stavbi (E’Ptot,ref,kor,an =
77,6 kWh/(m2an)). Ta vrednost pri obravnavani stavbi ne sme biti presežena.
77,6 kWh/(m2 an)
Referenčna poslovna stavba: E’Ptot,ref,an
Ause = 1632 m2, Aovoj =1764 m2,

100
90
V = 5200 m3,
80
70
60
fE’o = 0,2992m-1kWh/(m ROVE

, lahkaan)gradnja 72 % MCO2 5331 kg/an
50 2
Ptot,an
E’Ptot,kor,an 73,6
40
30 kWh/(m2 an)
20
10
EPren,an EPnren,an EPtot,an CO2
(kWh/an) (kWh/an) (kWh/an) (kg/a)
0
-10 -9 -8 -7 -6 -5 -4
Temperatura zraka v okolici θa,e

QH,del,an 213 0 234 234 47
8.5: Število ur v posameznem bin temperaturnem območju, januar, TML Ljubljana;
st
je 1,74 °C, tdefrost = 132 h/m Qw,del,an 18413
77,6 0 20254
kWh/(m2 an) 20254 4051
E’Ptot,ref,an
EC+aux,del,an 26692
Ev,del,an 8496
hL
EL,del,an 17369
0,85 m EH/W,aux,del,an 429
š
D
EPV,pr,on-site,an 8114 8114 0 8114 0
EPV,pr-use,an 8114
Eel,del 44872 44872 67308 112180 18846
SUM 52986 87797 140783 22944
kWh/ kWh/ E'Ptot,ref,an ROVE

an (m2an) kWh/(m2an) (%)
QH,nd,an 476 0,3 Xp 0,9 32 54 86 38
QW,nd,an 12240 7,5 Xs 1
E'Ptot,ref,kor,an
QC,nd,an 60838 37,3 kWh/ 77,6
(m2an)

75 kWh/(m2 an)
77,6 kWh/(m2 an)

E’Ptot,ref,kor,an

Izračun se ponovi še za obravnavano stavbo z lastnostmi gradnikov, kot so projektirani v fazi projekta za
E’Ptot,an 74
izvedbo, kWh/(m an) ROVE 52 %
torej so vse lastnosti gradnikov (stavbe in TSS) določene.
2
MCO2 Uporabi se omenjeno število vhodnih
11732 kg/an
podatkov, ki povzemajo predlagane vrednosti, ki so navedene v TSG. Ti bodo uporabljeni predvsem pri
2
E’Ptot,an 61 kWh/(m an) ROVE 28 %

2
MCO2 15234 kg/an
predhodnem preverjanju energijske učinkovitosti
E’Ptot,kor,an 73 stavbe
kWh/(m an)v zgodnejših fazah načrtovanja ali v primeru
2
75 kWh/(m an) 2
že delujočih stavb.
Energijska
E’Ptot,an 61 učinkovitost obravnavane
kWh/(m an) ROVE
2
28 % energetsko 77,6zahtevne stavbe MCO2se15234
dokazuje
kWh/(m an) tudi z ROVE. Navede se tudi
kg/an
2
E’Ptot,ref,kor,an
letna količina izpustov CO2, ki se povzroča z delovanjem
E’Ptot,kor,an 73 kWh/(mTSS. an) Če je specifična potrebna celotna primarna
2
75 kWh/(m an) 2
energija E’Ptot,an za delovanje TSS v obravnavani stavbi nižja kot pri referenčni stavbi E’Ptot,kor,ref,an ter je izpol
njen kriterij razmernika obnovljivih virov energije 77,6ROVE (13. člen pravilnika),kWh/(m an)sočasno pa tudi razmernika
2
E’Ptot,an 67 kWh/(m an) ROVE 32 %
2
MCO2 11231 kg/an
Hnd,an in Cnd,an in drugi predpisani kazalniki energijske
E’Ptot,ref,kor,anučinkovitosti
E’Ptot,kor,an 80,4 kWh/(m an) stavbe,
2
npr. toplotne prehodnosti, ima
energetsko zahtevna stavba energijsko učinkovitost, 75 kot je zahtevanakWh/(m
za sNES.
an) Na grafičnem prikazu se z
2
zelenim poljem označi tudi, če so izpusti CO2 MCO2 obravnavane stavbe nižji kot pri referenčni.
77,6 kWh/(m2 an)
E’Ptot,an 74 kWh/(m2 an) ROVE 52 %
E’Ptot,ref,kor,an MCO2 11732 kg/an
E’Ptot,kor,an 74,2
77,6 kWh/(m2 an) kWh/(m2 an)
E’Ptot,ref,an
77,6 kWh/(m2 an)

E’Ptot,an 74 kWh/(m2 an) ROVE 52 % E’Ptot,ref,kor,an MCO2 11732 kg/an
E’Ptot,an 92 ROVE E’Ptot,kor,an 74,277,6 kWh/(m an) MCO2

72 5331
2
kWh/(m2 an) % kg/an
kWh/(m 2
an)
E’
Ptot,ref,kor,an
2
E’ 74 ROVE M
pogoji, navedenimi52v 14. členu 11732
kWh/(m2 an) % kg/an
Če Ptot,an
se pod pravilnika, zaradi nedoseganja
E’Ptot,kor,an 74,2 kWh/(m an) 2
CO2
razmernika OVE uporabi kompen
zacijski
E’Ptot,an faktor
67 Y
kWh/(m (Y
an)
ROVE
2
ROVE
ROVE
= 1,2),
32 se
% določi in prikaže 77,6 tudi korigirana
M CO2
normirana an)potrebna celotna primarna
11231 kg/an
kWh/(m 2
E’ E’Ptot,ref,kor,an kWh/(m an)

energija E’Ptot,kor,an za delovanje TSS v obravnavaniPtot,kor,an 77,6 stavbi. Ta mora biti
80,4 2
nižjaan)od referenčne stavbe, sicer
kWh/(m 2
E’Ptot,ref,an
stavba ne izpolnjuje kriterijev sNES, tudi če izpolnjuje vse druge kriterije (minimalne zahteve).
77,6 kWh/(m2 an)
E’Ptot,an 67 kWh/(m2 an) ROVE 32 %
E’Ptot,ref,kor,an MCO2 11231 kg/an
77,6 kWh/(m2 an)
E’Ptot,ref,an

E’Ptot,an 92 kWh/(m2 an) ROVE 72 % 77,6 MCO2 5331
kWh/(m an)
kg/an
2
E’Ptot,kor,an E’
73,6 kWh/(m2 an)
Ptot,ref,an
Če je razmernik ROVE višji od zahtevanega po 1. 1. 2025 (50 %, 20. člen pravilnika), je normirana korigirana
potrebna
E’Ptot,an 92celotna
kWh/(m primarna
an) ROVE energija
77,6
E’Ptot,kor,an vE’obravnavani stavbi
MCO2 nižja
5331 odkg/an
izračunane E’Ptot,an (YROVE = 0,8).
kWh/(m an) 2
2
72 %
E’
Stavba v tem primeru lahko doseže kriterij sNES ob pogoju, da izpolnjujekWh/(mvse
an) druge zahteve glede ener
Ptot,ref,an
Ptot,kor,an 73,6
77,6
kWh/(m an) 2
2
gijske učinkovitosti. E’Ptot,ref,an

77,6 kWh/(m2 an)
E’Ptot,ref,an
77,6 kWh/(m2 an)

E’Ptot,ref,an
Za referenčne stavbe se določi specifična potrebna celotna primarna energija za delovanje TSS, ki se
 uporabi brez korekcije ali s korekcijo kot minimalna zahteva sNES za obravnavano stavbo.

10 ZAHTEVANA RABA OVE V STAVBI
(1) Raba energentov, proizvedenih iz OVE, je ena od ključ OVE, ni mogoče zagotoviti, se ROVE lahko doseže s
nih značilnosti energijsko učinkovitih stavb. Skladno s tehnologijami OVE v bližini stavbe. Šteje se, da so teh
točko 9.5.1, SIST EN ISO 52000-1, se za določitev kazalni nologije OVE v bližini stavbe, če je stavba priključena
kov energijske učinkovitosti po pravilniku upoštevajo na daljinski sistem ogrevanja ali hlajenja, s katerim se
meje energijskih sistemov, ki so navedene v tabeli 10.1 zagotavljajo potrebe ogrevanja in hlajenja, če je obrav
smernice (oziroma v tabeli A 24, SIST EN ISO 52000-1). navana stavba priključena na plinovodno omrežje, v
katerem je dodan certificiran delež bioenergenta (npr.
Tabela 10.1: Meje energetskih sistemov, ki se upoštevajo biometan) ali vodika, če so tehnologije OVE za proizvo
pri presoji energijske učinkovitosti stavb dnjo električne energije na ali v stavbi priključene na
javno električno omrežje iste transformatorske postaje,
Meje energetskih sistemov kot je obravnavana stavba, oziroma kot je opredeljeno
energetsko manj zahtevne ter v 14. členu pravilnika.
energetsko zahtevne in (6) Če predpisanega ROVE ni mogoče zagotoviti na način,
referenčne stavbe ki je naveden v prejšnjem odstavku, se lahko doseganje
potrebna minimalnega zahtevanega ROVE za obravnavano stav
razmernik OVE bo dokazuje s pridobljeno energijo iz OVE v oddaljenih
primarna
(ROVE) sistemih, in sicer v deležu, ki je določen na podlagi
energija EPtot,an
lastniškega deleža na sistemih za pridobivanje energije
sistemi v ali iz OVE.
da da
na stavbi
(7) Skladno s četrtim odstavkom 14. člena pravilnika se
sistemi v zahteva glede predpisanega ROVEmin, ko niso izpolnjeni
neposredni da da pogoji iz petega in šestega odstavka te točke, lahko
bližini stavbe nadomesti z računsko povečano specifično skupno
oddaljeni primarno energijo za delovanje TSS v obravnavani
da energija EPtot,an da razmernik OVE (ROVE)
potrebna primarna stavbi E'Ptot,kor,an tako, da se uporabi kompenzacijski
sistemi
istemi v ali na stavbi da da faktor obnovljivih virov energije YROVE z vrednostjo, ki
(2) Cilj je
istemi v neposredni bližini stavbe načrtovati stavbe tako,
da da je delež energentov, da je navedena v tabeli 4 priloge 1 pravilnika. Tako korigi
proizvedenih z OVE, čim večji, ne glede na vrsto ener rana specifična skupna primarna energija za delovanje
oddaljeni sistemi da da
getske zahtevnosti stavbe. TSS mora biti enaka ali nižja od korigirane dovoljene
) vrednosti
Cilj je načrtovati stavbe tako, da je delež energentov, proizvedenih z OVE, čim večji, ne glede na vrstoE'Ptot,kor,dov,an za energetsko manj zahtevne
(3) Za energetsko manj zahtevne in energetsko zahtevne stavbe oziroma nižja ali enaka korigirani specifični
nergetske zahtevnosti stavbe.
stavbe pravilnik določa minimalni razmernik rabe skupni primarni energiji E'Ptot,ref,kor,an za delovanje TSS v
) Za energetsko manjobnovljivih
zahtevne in virov
energetsko zahtevne
energije stavbe pravilnik
(v nadaljnjem določa
tekstu: minimalni razmernik rabe
ROVE)
bnovljivih virov energije (v nadaljnjem tekstu: ROVE) na naslednji način: referenčni stavbi. V tem primeru kazalnik ROVE postane
na naslednji način: informativni kazalnik.
EPren,an
ROVE = ∙ 100 > ROVEmin = 50 ∙ X OVE (%), (8) Rabo obnovljivih energentov (npr. sončne energije, geo
EPtot,an
kjer pomeni: termalne toplote, toplote/hladu okolja) ali izkoriščanje
er pomeni: naravnih pojavov (npr. hlapilno hlajenje) vrednotimo pri
OVE ROVE razmernik
razmernik obnovljive obnovljive
primarne energije (%), primarne energije (%),
EPren,an obnovljiva primarnaTSS energija za delovanje TSS določitvi energijske učinkovitosti stavbe na naslednje
ren,an obnovljiva primarna energija za delovanje na leto (kWh/an),
tot,an na leto
skupna primarna energija za (kWh/an),
delovanje TSS na leto (kWh/an), načine:
0 EPtot,an skupna
izhodiščni minimalni razmernik primarna
obnovljiveenergija
primarne zaenergije
delovanje (%), TSS na - kot posredni vpliv, ker se zmanjša potrebna energija
VE korekcijski faktor razmernika obnovljive primarne energije (-).
leto (kWh/an), za zagotavljanje bivalnega ugodja, na primer potreb
) 50 za izračun
Metoda in robni pogoji izhodiščni
potrebneminimalni razmernik
letne obnovljive primarne energije za delovanjena
obnovljive TSStoplota
EPren,an za ogrevanje QH,nd ali potrebna odvedena
Wh/an) in potrebne letne skupne primarne
primarne energije za delovanje
energije (%), TSS E Ptot,an (kWh/an) so navedeni toplota
v točkah za hlajenje stavbe QC,nd,
od
0.1 do 10.12.
XOVE korekcijski faktor razmernika obnovljive pri - kot neposredni vpliv, ker se zmanjša količina potrebne
) Obnovljivi energenti naj bodo v čim večjem
marne energije (-).deležu proizvedeni v ali na stavbi ali na zemljišču,dovedene
ki pripada energije za delovanje TSS (npr. s predgre
avbi. Če tega, ob upoštevanju lokalnega potenciala OVE, ni mogoče zagotoviti, se ROVE lahkovanjem doseže zraka
s v zemeljskem prenosniku toplote, ki
hnologijami OVE v bližini stavbe. Šteje
(4) Metoda se, da so
in robni tehnologije
pogoji OVE v bližini
za izračun potrebne stavbe,letne
če je stavba priključena na
je del prezračevalnega sistema) in je zato potrebna
aljinski sistem ogrevanja ali hlajenja, s katerim se zagotavljajo potrebe ogrevanja in hlajenja, če je obravnavana
obnovljive primarne energije za delovanje TSS EPren,an skupna primarna energija za delovanje TSS v stavbi
avba priključena na plinovodno omrežje, v katerem je dodan certificiran delež bioenergenta (npr. biometan)
vodika, če so tehnologije(kWh/an) in potrebne
OVE za proizvodnjo letneenergije
električne skupnenaprimarne
ali v stavbienergije
priključene na javnomanjša,
električnoker z OVE nadomeščamo neobnovljive vire
mrežje iste transformatorske za delovanje TSSjeEPtot,an
postaje, kot (kWh/an)
obravnavana so navedeni
stavba, oziroma vkot točkah
je opredeljeno venergije,
14. členu
avilnika. od 10.1 do 10.12. - kot neposreden vpliv, ker se za delovanje TSS upo
) Če predpisanega rablja energent, proizveden s tehnologijami za pre
(5) ROVE ni mogoče
Obnovljivi zagotovitinaj
energenti na bodo
način, vki čim
je naveden
večjemv deležuprejšnjem odstavku, se lahko
oseganje minimalnega zahtevanega ROVE za obravnavano stavbo dokazuje s pridobljeno energijo tvarjanje/uporabo
iz OVE v OVE, in se zato poveča razmernik
proizvedeni v ali na stavbi ali na zemljišču, ki pripada
ddaljenih sistemih, in sicer v deležu, ki je določen na podlagi lastniškega deleža na sistemih za pridobivanje ROVE.
nergije iz OVE. stavbi. Če tega, ob upoštevanju lokalnega potenciala
) Skladno s četrtim odstavkom 14. člena pravilnika se zahteva glede predpisanega ROVEmin, ko niso
polnjeni pogoji iz petega in šestega odstavka te točke, lahko nadomesti z računsko povečano specifično skupno
imarno energijo za delovanje TSS v obravnavani stavbi E'Ptot,kor,an tako, da se uporabi kompenzacijski faktor
(9) Osnovno načelo obravnavanja tehnologij OVE je, da

imajo posredni vpliv na energijsko učinkovitost stavbe
tiste tehnologije, pri katerih količine dovedene energije
ni mogoče meriti z razširjenimi tehnikami. Tak primer
je hlajenje z nočnim prezračevanjem ali naravno ogre
vanje s sončno energijo. Te tehnologije praviloma ne
potrebujejo dodatne energije za svoje delovanje.
Tabela 10.2: Tehnologije za pretvarjanje OVE v, na stavbi

ali v bližini stavbe ter za proizvodnjo oskrbo stavb s toplo
to, hladom in električno energijo z oddaljenimi sistemi.
Za nove in rekonstruirane stavbe

energetsko manj zahtevne energetsko zah
stavbe tevne stavbe
stacionarno nestacionarno nestacionarno
Sistemi za pretvarjanje OVE
modeliranje modeliranje modeliranje
da
1 pasivni sistemi ogrevanja posredno z zmanjšano QH,nd,
se ne vrednotijo kot dovedena energija
da
2 pasivni sistemi hlajenja ne posredno z zmanjšano QC,nd, se ne
vrednotijo kot dovedene energije
da
3 pasivni sistemi, naravna osvetlitev posredno zmanjšana dovedena energija za razsve
tljavo, se ne vrednotijo kot dovedena energija
4 solarni toplotni ogrevalni sistemi v/na/ob stavbi da da da
solarni toplotni hladilni sistemi v, na ali ob stavbi
5 ne da da
ali druge tehnike solarnega hlajenja
6 aktivno naravno ogrevanje ali hlajenje ne da da
energija okolja za ogrevanje in hlajenje z
7 ne da da
zemeljskim prenosnikom toplote
8 toplota okolja za delovanje TČ da da da
SPTE na stavbi ali bližini stavbe z obnovljivim
9 da da da
energentom
Toplota, proizvedena s SPTE, v stavbi ali v bližini
10 da da da
stavbe s fosilnim energentom
daljinsko hlajenje z ohlajeno vodo, sorpcijsko
11 (geotermalno, na biomaso, s toploto iz energijsko da da da
učinkovite SPTE)
proizvodnja električne energije PV, PV/T, z vetrno
12 elektrarno na/ob stavbi ali neposredni bližini da da da
(pripadajočem zemljišču)
proizvedeni energent iz biogoriva ali vodika (z
13 upoštevanjem deleža obnovljivega dela da da da
energenta)
proizvodnja električne energije z gorivnimi
14 da da da
celicami, tudi če se uporablja fosilni energent
15 skupna kotlovnica na biomaso ali TČ da da da
električna energija, proizvedena v oddaljenih
16 da da da
sistemih z energenti s fp,ren > 0

10.1 PASIVNI SISTEMI OGREVANJA STAVBE Tabela 10.4: Vključevanje pasivnih sistemov hlajenja v
določitev energijske učinkovitosti stavb
Pasivni sistemi ogrevanje se vrednotijo pri določitvi po
trebne toplote za ogrevanje stavbe QH,nd pod pogoji in na Pasivni sistemi hlajenja v energetsko nezah
način, ki je naveden v točki 8.2.1 in v tabeli 10.3.  tevnih stavbah se ne vrednotijo.
Tabela 10.3: Vključevanje pasivnih sistemov ogrevanja v Pasivni sistemi hlajenja v energetsko manj
določitev energijske učinkovitosti stavb  zahtevnih stavbah se ne vrednotijo.
Pri nestacionarnem modeliranju se lahko v

 Pasivni sistemi ogrevanja v energetsko
nezahtevnih stavbah se pri določitvi ener
 izračun vključi hlajenje z nočnim prezračeva
gijske učinkovitosti stavbe ne vrednotijo. njem ali druga tehnika pasivnega hlajenja,
če ta ne potrebuje dovedene energije za de
Mesečni toplotni dobitki sončnega seva lovanje in TSS (razen za kontrolo delovanja).
 nja skozi okna in transparentne gradnike Pri hlajenju z nočnim prezračevanjem se
ovoja stavbe ovoja stavbe se upoštevajo pretok zraka med okolico in stavbo določi za
v izračunu potrebne toplote za ogrevanje vsak časovni korak modeliranja v odvisnosti
QH,ndc, količina dovedene toplote ne šteje od temperature zraka v stavbi in okolici,
kot dovedena energija, zato ne povečuje hitrosti vetra in proste površine odprtin na
ROVE neposredno. ovoju stavbe skladno s točko 6.4.3.5 v stan
dardu SIST EN ISO 16798-7 in točko 6.4.3.5.2
Če se za določitev energijske učinkovitosti
 energetsko manj zahtevne stavbe uporabi
v standardu SIST EN ISO 16798-8.
ta nestacionarno modeliranje in validirano V tehničnem poročilu se navedejo tudi al

računalniško orodje, se lahko upoštevajo goritem delovanja naravnega prezračevanja
dinamične lastnosti transparentnih gra in prikazane temperature zraka v stavbi,
dnikov (npr. odvisnost optičnih lastnosti od iz katerih je razvidno, da je zagotovljeno
ustrezno (toplotno) bivalno ugodje.
vpadnega kota), zasteklitev s PV in druge
tehnologije izkoriščanja sončne energije, ki Pasivni sistemi hlajenja se upoštevajo v
so integrirane v ovoj stavbe (npr. gradniki izračunu potrebne odvedene toplote za
s prosojno toplotno izolacijo), prezrače hlajenje QC,nd, količina hladu pa ne šteje kot
vani gradniki ali termični fotonapetostni dovedena energija.
sistemi za predgretje zraka pri naravnem
Kot pri nestacionarnem modeliranju ener
prezračevanju. Razvidno mora biti, kako ti  getsko manj zahtevnih stavb pri uporabi
sistemi vplivajo na dovedeno energijo za
nestacionarnega modeliranja.
delovanje drugih TSS, lastnosti teh siste
mov pa morajo biti navedene v tehničnem Pasivno hlajenje v referenčnih stavbah ni
poročilu o energijski učinkovitosti stavbe.
 predvideno.
Kot pri nestacionarnem modeliranju ener

 getsko manj zahtevnih stavb pri uporabi 10.3 NARAVNA OSVETLITEV
nestacionarnega modeliranja. Naravna osvetlitev stavb se v določanje kazalnikov
Upoštevajo se pri določitvi potrebne to energijske učinkovitosti stavb vključuje na način, kot je
 plote za ogrevanje referenčne stavbe, naveden v tabeli 10.5.
ne upoštevajo pa se dinamične lastnosti
Tabela 10.5: Vključevanje naravne osvetlitve v določitev
transparentnih gradnikov in tudi ne druge
energijske učinkov
tehnologije izkoriščanja sončne energije, ki
so integrirane v ovoj obravnavane stavbe.
Naravna osvetlitev stavb se ne vrednoti.
Upošteva se kontrolirano delovanje senčil 
transparentnih gradnikov ovoja referenčne
stavbe. Vpliv naravne osvetlitve se vrednoti z
 zmanjšanjem dovedene energije (električne
10.2 PASIVNI SISTEMI HLAJENJA energije) za delovanje TSS razsvetljave,
svetlobni tok naravne svetlobe ne šteje kot
Pasivni sistemi hlajenja se vrednotijo pri določitvi potreb
dovedena energija. Določi se skladno s toč
ne odvedene toplote za hlajenje QC,nd pri nestacionarnem
ko 3.6, zahtevami iz točke 6 in postopkom
modeliranju in preverjanju pregrevanja stavb pod pogoji,
iz točke 8.3.4 na osnovi faktorja dnevne
ki so navedeni v tabeli 10.4.
svetlobe FDST, kot ga opredeljuje SIST EN
17037. FDST je enak za vse mesece v letu.

Faktor dnevne svetlobe se praviloma določi Kot pri nestacionarnem modeliranju ener
z zunanjimi računalniškimi orodji, lahko  getsko manj zahtevnih stavb pri uporabi
pa tudi z metodo izračuna faktorja dnevne nestacionarnega modeliranja.
svetlobe FDS, kot jo navaja točka 7.4.3.5 v
V referenčni stavbi se predpostavi, da je
standardu SIST EN 15193-1, po kateri ima FDS
dve komponenti:
 faktor dnevne svetlobe FDST enak 0.
- komponento razpoložljivosti naravne sve

10.4 AKTIVNO NARAVNO OGREVANJE IN HLAJENJE
tlobe FD,S, ki je za transparentne gradnike na
ovoju stavbe (navpične b > 75°) opredeljena (1) Sistemi za aktivno naravno ogrevanje in hlajenje (tudi
v tabeli B.3 v standardu 15193-1 ter v tabeli prosto hlajenje, ang. free cooling) prenašajo v stavbo ali
B.5 v standardu SIST EN 15193-1 za strešna cono toploto ali hlad z nosilcem toplote (zrak, voda) iz
okna (b < 15°); zunanjega okolja ali uporabljajo drug naravni proces. Za
- komponento načina krmiljenja električ delovanje potrebujejo energent, praviloma električno
ne razsvetljave v stavbi/coni FD,C, katere energijo, in so del TSS. Primeri so mehansko prezrače
vrednosti se povzamejo iz tabele F.16 vanje za nočno hlajenje, predgrevanje/predhlajenje
v standardu SIST EN 15193-1; pri tem se zraka za prezračevanje v zemeljskem prenosniku ali
privzame projektna osvetlitev območja toplozračno ogrevanje v sončni fasadi s prisilnim
zadrževanja, kot je opredeljena v točki 6, pretokom nosilca toplote, hlapilno hlajenje v klimatu
za energetsko manj zahtevne stanovanjske prezračevalne/klimatizacijske naprave.
in nestanovanjske stavbe.
(2) Dovedena toplota ali hlad, ki se proizvede s podsiste
Vpliv naravne osvetlitve na energijsko učin
mom za aktivno naravno ogrevanje in hlajenje, ki je
kovitost se odraža v zmanjšani dovedeni
del TSS, se vrednoti kot dovedena energija v stavbo.
(praviloma) električni energiji za razsvetljavo
Določi se z masnim tokom, specifično toploto nosilca
in posledično potrebno primarno energijo za
toplote (npr. vode pri toplotno aktiviranih konstrukcijah
delovanje stavbe. Svetlobni tok ne šteje kot
ali zraka) in razliko v temperaturi nosilca toplote. Ko je
v stavbo doveden energijski tok.
nosilec toplote zrak, je to razlika v temperaturi zraka iz
Pri nestacionarnem modeliranju se dolo okolice in temperaturi zraka, ki vstopa v stavbo ali TSS
 či naravna osvetlitev delovne površine v prezračevanja/klimatizacije. Pri aktivnem naravnem
prostoru/coni v vsakem časovnem koraku. hlajenju z vodo je razlika v temperaturi nosilca tem
Pri tem se upoštevajo zahteve iz točke 6 in perature, ki vstopa iz podsistema za aktivno naravno
urniki uporabe stavb glede na kategorije hlajenje (npr. registra podnega hlajenja) in temperaturo
prostorov/con, kot so opredeljeni v standar vode, ki v podsistem vstopa. Pri aktivnem naravnem hla
du SIST EN 18523-1. Če je energetsko manj jenju s hlapenjem v klimatiziranih stavbah se namesto
zahtevno stavbo mogoče opredeliti z eno razlike v temperaturi nosilca hladu upošteva razlika v
samo kategorijo, se lahko uporabijo urniki, entalpiji. Dovedena toplota ali hlad se obravnavata kot
ki so navedeni v točki 7.3. obnovljiva dovedena energija. Pri izračunu potrebne
Naravna osvetlitev se določi s podatkom o primarne energije za delovanje stavbe se upoštevajo
urnem globalnem sončnem obsevanju na vo faktorji primarne energije iz tabele 1 pravilnika (fPren = 1,
doravno ploskev iz tipičnega meteorološkega fPnren = 0 in fPtot = 1).
leta (točka 5.3) in svetlobnim učinkom sonč
nega sevanja Kglob = 105 lm/(W/m2). Dovedena Kot dovedena energija se upošteva tudi raba elek
električna energija za TSS se določi z razliko trične energije za delovanje podsistema ali povečana
med načrtovano osvetlitvijo in osvetlitvijo, raba energije npr. električne energije za delovanje
ki je dosežena z naravno svetlobo. ventilatorjev.
Upošteva se interakcija s sistemi za ogreva Sistemi aktivnega ogrevanja/hlajenja se pri določitvi
nje, hlajenje in klimatizacijo, npr. ko se pri energijske učinkovitosti stavb vrednotijo, kot je nave
določitvi dovedene energije za ogrevanje ali deno v tabeli 10.6.
hlajenje upoštevajo algoritmi za samodejno
delovanje senčil. Ti algoritmi imajo pri določi
tvi energijske učinkovitosti stavbe prioriteto.
Vpliv naravne osvetlitve na energijsko učin
kovitost se odraža v zmanjšani dovedeni
(praviloma) električni energiji za razsvetljavo
in posledično potrebni primarni energiji za
delovanje stavbe. Svetlobni tok ne šteje kot
v stavbo doveden energijski tok.

Tabela 10.6: Vključevanje sistemov aktivnega naravnega Tabela 10.7: Vključevanje zemeljskih prenosnikov v do
ogrevanja in hlajenja stavb v določitev energijske učin ločitev energijske učinkovitosti stavb
kovitosti stavb
Predgretje in predhlajenje z zemeljskimi
TSS za aktivno naravno ogrevanje in hla  prenosniki toplote se ne vrednoti.
 jenje se ne vrednoti.
Predgretje in predhlajenje z zemeljskimi
TSS za aktivno naravno ogrevanje in hla  prenosniki toplote se ne vrednoti.
 jenje se ne vrednoti.
Pri nestacionarnem modeliranju se izsto
Dovedena energija v stavbo se določi z raz  pna temperatura zraka qa,preh,t ali qa,prec,t
 liko v temperaturi nosilca toplote, ki jo za določi na osnovi povprečne dnevne tem
gotovi sistem/naprava za aktivno naravno perature zemljine na globini prenosnika za
ogrevanje/hlajenje. Če je sistem aktivnega posamezni dan v letu z metodo, navedeno
naravnega ogrevanja/hlajenja del TSS, se v standardu SIST EN ISO 16798-5-1, točka
pri rabi električne energije za delovanje C.1.1 z robnimi pogoji, ki so opredeljeni v
sistema (Waux) upošteva le dodatna količina točki C.2. V izračunu se uporabijo zunanji
dovedene energije, potrebne za delovanje, klimatski pogoji, kot so navedeni v točki 5.3
npr. povečana raba električne energije za energetsko zahtevne stavbe, kot navaja
zaradi večjih hidravličnih tlačnih izgub ali dodatek C v standardu SIST EN 16798-6.
črpanje vode pri hlapilnem hlajenju.
Povečana raba električne energije za de
V tehničnem poročilu morajo biti navedeni lovanje ventilatorjev se določi z upošteva
metoda (orodje) za vrednotenje in robni njem povečanega tlačnega padca vgrajenih
pogoji ter scenariji delovanja. filtrov in zemeljskega prenosnika. Povečan
Dovedena toplota/hlad E H/C/AC,del,t (tudi tlačni padec filtrov se lahko privzame iz
QH/C/AC,del,t) in dovedena energija za delovanje standarda SIST EN ISO 16798-3, tlačni padec
podsistema sistema EH/C/AC,aux,t (Eel,H/C/AC,aux,t) se v zemeljskem prenosniku glede na hitrost
upoštevajo pri določitvi potrebne obnovljive, zraka v prenosniku, premer prenosnika in
neobnovljive in skupne primarne energije material prenosnika.
ter ROVE. Neposredno prenesena toplota/hlad v
TSS za aktivno naravno ogrevanje/hlajenje stavbo z zrakom EH,del,t (tudi QH,del,t) ali hlad
 v energetsko zahtevnih stavbah se vredno EC,del,t (tudi QC,del,t) se upoštevata kot dove
tijo tako kot v energetsko manj zahtevnih dena toplota v vsakem časovnem koraku t
stavbah pri uporabi nestacionarnega mo z razliko med izstopno temperaturo zraka
deliranja. (θa,preh,t ali θprec,t) in vstopno temperaturo
zraka (temperatura zraka v okolici θa,e,t),
TSS za aktivno naravno ogrevanje in hlaje
 nje referenčne stavbe v referenčni stavbi
snovnimi lastnostmi zraka in masnim
pretokom zraka.
niso predvideni.
Če predgret zrak vstopa v prezračevalno
napravo s prenosnikom za vračanje toplote,
10.4.1
se to upošteva pri določitvi zmanjšane rabe
Predgrevanje in predhlajenje zraka za prezračevanje z
energije za preprečevanje nastajanja ledu
zemeljskim prenosnikom toplote
v prenosniku toplote in višjo temperaturo
(1) Zemeljski prenosniki toplote so običajno del prezra zraka, ki vstopa v razvodni sistem zraka za
čevalnega sistema, v katerem se zrak pred vstopom v prezračevanje.
prezračevalno napravo (prenosnik toplote za vračanje
Pri določitvi potrebne primarne energije
toplote) ali klimat segreje ali ohladi, glede na letno
pa se uporabijo faktorji primarne energije
obdobje, tipično za od 5 do 10 K. Za energijsko učin
iz tabele 1 pravilnika (fPren = 1, fPnren = 0 in
kovito napravo je treba uravnavati obdobje, ko zrak iz
fPtot = 1).
okolice teče v zemeljskem prenosniku ali neposredno
v prezračevalni/klimatski sistem, in načrtovati sistem z V tehničnem poročilu morajo biti navedeni
majhnimi tlačnimi padci. Zemeljski prenosniki toplote vsi robni pogoji (velikost in način vgradnje
so lahko izvedeni tudi z vodo kot nosilcem toplote in prenosnika) in algoritmi delovanja npr. z
dodatnim prenosnikom toplote voda (slanica) – zrak obtokom prenosnika toplote v prezrače
v prezračevalni/klimatizacijski napravi. valni napravi.
(2) Zemeljski prenosniki se pri določitvi energijske učinko
vitosti stavb vrednotijo, kot je navedeno v tabeli 10.7.

Podsistem zemeljskega prenosnika za Pri stacionarnem modeliranju se upora

 predgretje in predhlajenje v energetsko  bijo robni pogoji zunanjega okolja, kot
zahtevnih stavbah se vrednoti tako kot v so opredeljeni v točki 5 za energetsko
energetsko manj zahtevnih stavbah. manj zahtevne stavbe. Toplotno-tehnične
lastnosti podsistemov solarnega ogreval
Predgretje in predhlajenje v referenčnih
 stavbah nista predvidena.
nega sistema (npr. sprejemnikov sončne
energije, hranilnika toplote, cevovoda in
njegova toplotna izolacija) se privzamejo
10.5 SOLARNI OGREVALNI SISTEMI iz projektne dokumentacije. Če podatkov ni
mogoče pridobiti in se za delujoče stavbe
(1) Solarni toplotni ogrevalni sistemi se najpogosteje se lahko uporabijo generične vrednosti
uporabljajo za pripravo TSV in ogrevanje v povezavi s za sprejemnike sončne energije h0 = 0,8,
toplovodnimi ogrevalnimi sistemi. a1 = 3,5 in Khem = 0,94, specifična velikost
prenosnika toplote med poljem SSE Hsto,hx
(2) Pri stacionarnem modeliranju se za določitev proizvede
= 100 x Asse (W/K) in moč obtočne črpalke
ne toplote EH,pr,on-site,m (tudi QSolH,pr,on-site,m) določi z metodo
Psol,pmp = 25+2 x Asse (W), specifične toplo
2 in robnimi pogoji iz točke 6.1.2 v standardu SIST EN
tne izgube cevovodov Hloop,p = 5 + 0,5 x Asse
15316-4-3. Metoda je izdelana tako, da je ESolH,del,m odvisen
(W/K), prostornina hranilnika Vsto = 50 x
od rabe toplote v TSS, zato je faktor ujemanja fmatch,m
Asse (lit) (za sistem za pripravo TSV) iz tabel
enak 1 in je ESol,del,m enaka dovedeni energiji ESolH,del,m (tudi
B.2, B.3, B.6, B.11 in B.12 v standardu SIST
enaka ESolH,pr-use,m).
EN 15316-4-3. Toplotne izgube cevovoda v
(3) Če se toplota, proizvedena s solarnim sistemom na, v solarnem sistemu niso vračljive.
stavbi ali v bližini stavbe, oddaja v omrežje daljinskega Pri določitvi potrebne primarne energije
ogrevanja, se pri stacionarnem modeliranju solarni  pa se uporabijo faktorji primarne energije
sistem virtualno razdeli na dva dela, pri čemer je prvi iz tabele 1 pravilnika (fPren = 1, fPnren = 0 in
del namenjen oskrbi stavbe s toploto tako, da med
vključno majem in septembrom zagotovi 95 % potrebne
 fPtot = 1).
toplote za ogrevanje TSV in hlajenje s toplotno gnanim Uporabi se urna računska metoda - metoda
generatorjem hladu QH/W/C,use, oddana toplota v omrežje 3 v standardu SIST EN 15316-4-3. Uporabijo
QH,exp,m pa se določi tako, da se ta virtualni del solarnega se robni pogoji zunanjega okolja, kot so
ogrevalnega sistema obravnava kot sistem za pripravo opredeljeni v točki 5 za energetsko zah
TSV in predpostavi računska specifična mesečna raba tevne stavbe.
toplote QW,nd = 120 kWh/m2 kondicionirane površine
Upošteva se raba potrebne toplote za
stavbe Ause.
ogrevanje in TSV po dnevnem in teden
(4) Pri nestacionarnem modeliranju se uporabi metoda skem urniku porabe, kot je opredeljeno v
3 v standardu SIST EN 15316-6-6. Pri nestacionarnem točki 8.2.2.
modeliranju lahko ločimo dovedeno toploto v TSS in Za izračun dovedene energije se lahko
omrežje, zato modeliramo solarni sistem kot celoto. uporabijo validirana računalniška orodja.
(5) Solarni toplotni ogrevalni sistemi se pri določitvi ener Vhodni podatki se navedejo v tehničnem
gijske učinkovitosti stavbe vključi na način, ki je glede poročilu.
na vrsto stavbe naveden v tabeli 10.8. Za referenčne stavbe, za katere je predviden
 solarni ogrevalni sistem, kot je navedeno
Tabela 10.8: Vključevanje solarnih toplotnih sistemov v
v točki 11, se upoštevajo robni pogoji, kot
določitev energijske učinkovitosti stavb
so opredeljeni za posamezno vrsto stavbe
v točki 11.
Za energetsko nezahtevne stavbe se do
 vedena energija s solarnim ogrevalnim
10.6 SOLARNI HLADILNI SISTEMI
sistemom ne določa.
(1) Solarni hladilni sistemi so toplotno gnani sorpcijski
sistemi. Učinkovitost generatorja hladu in toplotna
moč sta odvisna od temperature grelne vode, ki vstopa
v generator hladu (θC,gen,in), temperature hladilne vode,
ki vstopa v generator iz hladilnega stolpa (θC,hx,gen,in),
temperature ohlajene vode, ki vstopa v razvod hlaje
nja z oglajeno vodo (θC,gen,out). Vrednotenje dovedene
energije je mogoče le z nestacionarnim modeliranjem

in zahteva podatke o odvisnosti COPC,Sol,t (tipično med 10.7 ELEKTRIČNO IN TOPLOTNO GNANE TOPLOTNE ČRPALKE
0,5 in 0,7) od vseh vplivnih temperatur.
(1) Toplotne črpalke (TČ) izkoriščajo toploto okolja ali
(2) Način vključevanja solarnih hladilnih sistemov je pri odpadno toploto z vgrajenim kompresorjem hladiva
kazan v tabeli 10.9. ali binarnim sorpcijskim procesom. Način vrednotenja
energijske učinkovitosti toplotnih črpalk je opredeljen v
Tabela 10.9: Vključevanje solarnih hladilnih sistemov v standardu SIST EN 15316-4-2. V primeru kompresorske
določitev energijske učinkovitosti stavb TČ je kompresor lahko gnan neposredno z električnim
motorjem ali motorjem z notranjim izgorevanjem,
Za energetsko nezahtevne stavbe se do
 vedena energija s solarnim hladilnim
s katerim se delo proizvede z zgorevanjem običajno
plinastega goriva, npr. zemeljskega plina ali bioplina.
sistemom ne določa. Pri sorpcijskih toplotnih črpalkah se toplota lahko
Za energetsko manj zahtevne stavbe se proizvede z gorilnikom v napravi ali dovede v TČ iz
 dovedena energija s solarnim hladilnim zunanjega vira.
sistemom ne določa.
(2) Splošna energijska bilanca TČ v časovnem koraku (t,
Solarni hladilni sistemi se vključijo v do m) skladno s točko 5.5 v standardu SIST EN 15316-4-2
 ločitev energijske učinkovitosti stavbe z je prikazana na sliki 10.1.
nestacionarnim modeliranjem z urnim
 časovnim korakom. Za vrednotenje učin (3) Za električno gnane TČ dovedena električna energija
EH/W,gen,in,t vključuje tudi energijo za delovanje električ
kovitosti toplotno gnanega generatorja
hladu se uporabijo empirični modeli za nega grelnika, če je ta v TČ vgrajen. Razen v posebnem
določitev učinkovitosti COPC,sol,t ter toplotna primeru, ki mora biti naveden v tehničnem poročilu, se
moč generatorja hladu PC,sol,gen. Toplota, ki se privzame, da je učinkovitost TČ COP določena z upošte
pripravlja s sprejemniki sončne energije, se vanjem dodatne energije za delovanje WHW,gen,aux, zato
določi v urnih časovnih korakih z metodo, je ta enaka 0 (v skladu s standardom SIST EN 14511). To
ki je navedena v točki 10.6. velja tudi za vračljive toplotne izgube TČ (QH/W,gen,ls +
WH/W,gen,aux) in faktor vrnjenih toplotnih izgub na TSS
Uporabijo se lahko verificirana računalniška ogrevanja fgen,ls,rvd,H.
orodja za nestacionarno modeliranje. Vsi
robni pogoji in toplotno-tehnične lastnosti (4) Za TČ, gnane z motorjem z notranjim zgorevanjem, je
generatorja hladu in drugih podsistemov doveden energent za delovanje gorivo, npr. zemeljski
(npr. sprejemnikov sončne energije, hra plin ali bioplin.
nilnika toplote) morajo biti navedeni v
(5) Za TČ, gnane s toploto, je ta lahko odpadna toplota ali
tehničnem poročilu.
toplota, proizvedena s solarnim toplotnim sistemom.
Za referenčne stavbe solarno hlajenje ni V tehničnem poročilu je treba navesti, ali je pomožna
 predvideno. energija za delovanje toplotno gnanih TČ vključena v
učinkovitost COP.
(6) Toplotne izgube hranilnika toplote se upoštevajo

pri določitvi energijske učinkovitosti razvoda nosilca
toplote.
električna energija, ali dovedena

energija z gorivom, ali dovedena
energija kot toplota
TSS ogrevanje
EH/W,gen,in,t Q H/W,gen,in,t Q HW,gen,out,t = vrnjene

Toplotna toplotne
hranilnik
dovedena obnovljiva črpalka izgube
energija vira okolja Eenv,H/W,gen,in,t = Q H/W,dis,in,t TSW-H
krmiljenje, varovanje delovanja, Q HW,gen,rvd,H TSS TSV

toplote iz okolja, odtaljevanje, vrnjene toplotne
gretje olja kompresorja, vgrajen WHW,gen,aux Q HW,gen,ls izgube ogrevanje Q HW,sto,ls
električni grelnik
toplotne
izgube TČ
SlikaSlika
10.1:8.3:
Energijski
Energijskitokovi, kise
tokovi, ki seobravnavajo
obravnavajo pri pri določitvi
določitvi energijske učinkovitosti TČ
(v zapisuučinkovitosti
energijske je predpostavljeno,
TČ (vdazapisu
je TČ namenjena ogrevanju in pripravi TSV (H/W)).
je predpostavljeno,
da je TČ namenjena ogrevanju in pripravi TSV (H/W)).

(7) Na učinkovitost toplotne črpalke in njeno toplotno

Za TČ, ki uporabljajo toploto zemljine, se
moč v opazovanem časovnem koraku vplivajo tem
temperatura določi po modelu, ki je naveden
peratura nosilca toplote na izstopu iz kondenzatorja v točki 10.5. Za TČ, ki uporabljajo podtalnico,
(θgen,out), temperatura vira okoljske toplote na vstopu se uporabi za temperaturo qgen,in meteorolo
v uparjalnik (θgen,in) in delna toplotna obremenitev TČ ški podatek. za TČ, ki uporabljajo odpadno
(LR). Referenčni vrednosti COPref in PH,ref sta določeni za toploto, se temperatura qgen,in privzame iz
izbrani referenčni temperaturi in polno toplotno moč, projektne dokumentacije.
na primer kot rezultat testiranja, skladno s standardom
COP in toplotna moč se določita glede na
SIST EN 14511. Če sta znani le referenčni vrednosti, se
korekcija vpliva temperatur (θgen,out, θgen,in) izvede skladno
 temperaturne pogoje in faktor delne toplo
s točko 6.7.2.2 v standardu SIST EN 15316-4-2. Vrednosti tne obremenitve v vsakem urnem časov
se prikažejo v tehničnem poročilu v obliki tabele 11 v  nem koraku nestacionarnega modeliranja
skladno z metodo A, točka 6 v standardu
standardu SIST 15316-4-2. Toplotna moč pri tempera
SIST EN 15316-4-2. Podatki o učinkovitosti
turnih pogojih, ki odstopajo od referenčnih, se korigira
toplotne črpalke in toplotni moči pri delni
skladno s točko 6.7.2.3 v standardu SIST 15316-4-2.
toplotni obremenitvi se določijo z linearno
(8) Običajno je, da v opazovanem časovnem koraku TČ ne interpolacijo, če so podani v temperaturnih
deluje s polno toplotno močjo (tabela 12 v standardu razredih. V tehničnem poročilu se navedejo
SIST 15316-4-2), delovanje z delno močjo pa vpliva tudi mesečne vrednosti dovedene energije in
na učinkovitost TČ. Korekcija delovanja pri delni moči letna vsota.
se izvede na osnovi faktorja toplotne obremenitve LR V referenčnih stavbah uporaba TČ kot
skladno s točkama 6.7.2.6 in 6.7.2.7 v standardu SIST  generatorja toplote ni predvidena.
EN 15316-4-2.
10.8 SKUPNA KOTLOVNICA
(9) Za toplotno gnane (sorpcijske) TČ se učinkovitost pri
delni obremenitvi COPgen,LR določi s produktom faktorja Skupna kotlovnica oskrbuje s toploto več stavb, ki so
delne obremenitve LF in referenčne učinkovitosti TČ pri povezane z omrežjem. Osnovno načelo je, da načrto
polni toplotni moči COPLR100, toplotna moč pa s faktorjem valec stavbe pozna strukturo energentov in količino
delne moči, ki je za sorpcijske TČ brez spremenljive moči proizvedene toplote oziroma jo posreduje upravljavec/
(ON/OFF) naveden v tabeli B.10, za inverterske TČ pa v dobavitelj toplote.
tabeli B.11 v standardu SIST EN 15316-4-2. Vključevanje TČ 10.9 DALJINSKO OGREVANJE IN HLAJENJE
v določitev energijske učinkovitosti stavb je navedeno
glede na vrsto stavbe, kot je navedeno v tabeli 10.10. Količina toplote za ogrevanje in odvedene toplote za
hlajenje je dovedena energija EH/C,del,(t,m) (tudi QH/C,gen,in,(t,m)).
Tabela 10.10: Vključevanje zemeljskih prenosnikov v Faktorji primarne energije se določijo na osnovi struktu
določitev energijske učinkovitosti stavb re in količine energentov za proizvodnjo energetskega
produkta. Zato se uporabijo faktorji primerne energije
Za energetsko nezahtevne stavbe se dove (fPtot, fPren, fPnren), ki jih kot certificirane vrednosti posreduje
 dena energija s toplotno črpalko ne določa. dobavitelj energetskega produkta.
Za toplotne črpalke, ki uporabljajo toploto
 ozračja, se za vsak mesec v letu določi ku
Če ponudnik energentov nima certificiranih podatkov, se
uporabijo vrednosti faktorjev primarne energije iz tabele
mulativno trajanje temperature okolice v 1 priloge 1 pravilnika.
vsaj štirih območjih temperatur (bin) skla V primeru oddaje v, na stavbi ali v bližini stavbe proizve
dno z metodo B, točka 7 v standardu SIST
dene toplote ali hladu v omrežje daljinskega ogrevanja/
EN 15316-4-2. Če meteoroloških podatkov
hlajenja se potrebna skupna primarna energija za delova
v taki obliki ni, se uporabijo podatki iz ti
nje TSS v stavbi EPtot,(t,m) zmanjša skladno s sliko 9.3, za
pičnih referenčnih let (točka 5.3 in 8.3.1) in
razliko med v, na stavbi ali v bližini stavbe proizvedeno in
navedejo v tehničnem poročilu v tabeli A.18
na stavbi porabljeno toploto/hladom, ki se odda v omrežje
v standardu SIST EN 15316-4-2.
kot oddana energija Eexp,(t,m), utežena s faktorjem skupne
Za vsako obdobje (bin) se določi raba toplote primarne energije fPtot in faktorjem oddane energije kexp.
(TSS ogrevanja, TSS TSV ali TSS ogrevanja Pri stacionarnem modeliranju se uporabi tudi faktor uje
+ TSV, korigiran COP in toplotna moč TČ manja v, na stavbi ali v bližini stavbe proizvedenega in v
glede na temperaturne pogoje in faktor stavbi porabljenega energenta fmatch,m. Če so izpolnjeni
delne toplotne obremenitve LR. Mesečna pogoji iz prvega odstavka točke 9.3, je vrednost faktorja
dovedena energija je vsota časovno uteženih fmatch,m = 1. fmatch,m = 1 pri nestacionarnem modeliranju.
dovedenih energij v štirih časovnih obdobjih Za iz stavbe oddan energent se uporabi faktor skupne
v posameznem mesecu. Korekcija COP in primarne energije fPtot, kot je značilen za toploto/hlad v
toplotne moči se izvede iterativno. sistemu daljinskega ogrevanja.

10.10 FOTONAPETOSTNI SISTEMI, PV/T IN VETRNICE (3) Če se v, na, ob stavbi ali njeni neposredni bližini proi
zvaja električna energija poleg PV-sistema še z drugim
(1) Fotonapetostni sistemi (v nadaljevanju PV) so lahko generatorjem, ki uporablja obnovljive vir energije, se
prostostoječi ali integrirani v ovoj stavbe. Lahko delujejo upošteva raba električne energije za delovanje TSS v
otočno ali so povezani z javnim distribucijskim omrež stavbi po prioritetnem vrstnem redu, ki je naveden v
jem, v katero se oddaja električna energija. Z vidika tabeli 14 v priogi 1 v pravilniku (npr. za delovanje TSS se
vključevanja fotonapetostnih sistemov v preverjanje najprej porabi (računsko, v celoti ali delno) električna
energijske učinkovitosti stavb ločimo tri primere: energija, proizvedena s PV-sistemom).
- PV-sistem ni povezan v omrežje;
- PV-sistem je povezan z omrežjem, v katerega se od (4) Faktorji primarne energije na stavbi proizvedene elek
daja na stavbi neporabljena proizvedena električna trične energije s PV-sistemom se povzamejo iz tabele 1
energija; v prilogi 1 pravilnika, faktorji skupne primarne energije
- PV-sistem oddaja električno energijo drugemu oddane električne energije je enak, kot so za električno
porabniku, ki to energijo »uveljavlja« pri določitvi energijo dovedene iz omrežja. Če se električna energija
energijske učinkovitosti svoje stavbe kot obnovljivo oddaja znanemu odjemalcu, ki uveljavlja to električno
energijo. energijo kot OVE, so faktorji primarne energije skladno
s tabelo 1 pravilnika (fPren = 1, fPnren = 0 in fPtot = 1).
(2) Kot dovedena energija v stavbo se šteje električna
energija, proizvedena s PV-sistemom Edel,el,pr-on-site,(t,m) (5) Postopek vrednotenja dovedene električne energije,
(tudi EPV,pr,on-site,(t,m)). Lastna raba energije, npr. pogon proizvedene na, v ali ob stavbi s PV-sistemom je na
sledilnikov soncu, se od proizvedene energije odšteje. veden v tabeli 10.11.
Tabela 10.11: Vključevanje PV-sistemov v določitev ener

gijske učinkovitosti stavb
Proizvodnja električne energije s PV na energetsko nezahtevni stavbi ni predvidena. Se pa PV-sistem,

 če je/bo vgrajen na/v/ob stavbi, navede v tehničnem poročilu.
Mesečna proizvodnja električne energije s PV-sistemom v, na stavbi ali v bližini stavbe EPV,pr,on-site,m se do
 loči skladno s standardom SIST EN 15316-4-3 in SIST EN 15316-6-6. Uporabi se metoda 5, navedena v točki
energije
energije 6.2.3.2 istega
energijevvvobravnavanem
obravnavanem
obravnavanem standarda.
mesecu
mesecu
mesecu se
se Pri določitvi
seuporabijo
uporabijo
uporabijo zunanji
zunanji proizvedene
zunanjiklimatski
klimatskipogoji,
klimatski pogoji,
pogoji, električne
kotso
kot
kot so energije
soopredeljeni
opredeljeni
opredeljeni vvvv obravnavanem mesecu se uporabijo
točki5.2.
energije
točki
točki 5.2.
5.2. zunanji
Izbereta
v obravnavanem
Izbereta
Izbereta se
se klimatski
senajbližji
najbližji
mesecu
najbližji se pogoji,
naklon
naklon
naklon uporabijo
in kot
ininnebesna
nebesna
nebesna so opredeljeni
usmeritev
zunanji klimatski
usmeritev
usmeritev glede
glede vnatočki
pogoji,
glede na
na kot 5.2. Izbereta
razpoložljive
so opredeljeni
razpoložljive
razpoložljive podatke
podatkese
podatkevooonajbližji naklon in nebesna usmeritev
točki 5.2. Izbereta
sončnem
sončnem
sončnem se najbližji
obsevanju.
glede
obsevanju.
obsevanju. naklon in nebesna
na razpoložljive podatkeusmeritev glede na
o sončnem razpoložljive podatke o
obsevanju.
sončnem
Podatkioobsevanju.
Podatki
Podatki ooenergijskih
energijskihlastnostih
energijskih lastnostihPV-modulov/sistema
lastnostih PV-modulov/sistemase
PV-modulov/sistema seprivzamejo
se privzamejoizizizprojektne
privzamejo projektnedokumentacije.
dokumentacije.
Podatki
Čepodatki o energijskih
podatki Podatki o energijskih
lastnostih PV-modulov/sistemalastnostihzaPV-modulov/sistema
se privzamejo iz niso
projektne se privzamejo lahko iz projektne dokumentacije. Če podatki
dokumentacije.
Če
Če podatki oooenergijskih
energijskih
energijskih lastnostih
lastnostih
lastnostih PV-modulov
PV-modulov
PV-modulov za obstoječe
zaobstoječe
obstoječe stavbe
stavbe
stavbe nisoznani,
niso znani,
znani, se
seselahko
lahko
Čeupoštevata
podatki
upoštevata o
upoštevatakoeficient o energijskih
energijskih
koeficient
koeficientvršne lastnostih
vršne
vršnemoči lastnostih
moči PV-modulov
K
močiKKpkpk(kW/m pk (kW/m PV-modulov
222)za
(kW/m ))iziztabele iz obstoječe
tabele
tabeleC.3 za
C.3
C.3in obstoječe
stavbe
in faktor
infaktor niso
faktoručinka učinka
učinkaPVstavbe
znani, PV se sistemaznani,
PVsistema niso
lahko
sistema fperf(-)
ffperf se
iziz lahko upoštevata koeficient vršne
(-)iz
(-)
perf
upoštevata
tabele
tabele
tabeleC.4 C.4 v moči
koeficient
standardu
C.4vvstandardu
standardupkSISTK
vršne (kW/m
SIST
SISTEN moči EN K 2
) iz
15316-4-3
EN15316-4-3 tabele
(kW/m
15316-4-3glede
pk
2
)
glede
gledenaC.3
iz in
tabele
na
navrsto faktor
C.3
vrsto
vrstoPV in
PV učinka
faktor
PVcelic.celic.
celic.Za ZaPV
učinka sistema
PV
temperaturno
Zatemperaturno
temperaturnoperf sistema f (-)
f iz
korekcijo
korekcijo
korekcijo
perf (-) tabele
iz C.4 v standardu SIST EN 15316-4-
tabele
izkoristkaC.4 vPV-modulov
izkoristka
izkoristka 3 glede
standardu
PV-modulov
PV-modulov sena
SIST
se ENvrsto
seuporabi
uporabi15316-4-3
uporabi PV
faktor
faktorcelic.
faktor glede Zana
učinka
učinka
učinka temperaturno
vrsto
fperf
ffperf PV celic.
,vrednosti
vrednosti
,,vrednosti
perf se Za
se
se korekcijo
temperaturno
privzamejo
privzamejo
privzamejo izkoristka
iziziztabelekorekcijo
tabele
tabele PV-modulov
C.C.
C. 444vvv se uporabi faktor učinka fperf,
izkoristka
standardu
standardu
standardu PV-modulov
SIST
SIST
SIST vrednosti
EN
EN se uporabi
EN15316-4-3.
15316-4-3.
15316-4-3. se privzamejo faktor učinka iz tabelefperf, vrednosti se privzamejo
C. 4 v standardu SIST iz tabele
EN 15316-4-3. C. 4 v
standardu
ČePV-sistem
PV-sistemSIST EN 15316-4-3.
Če
Če PV-sistem nininipovezan
povezanzzzomrežjem
povezan omrežjem(točka
omrežjem (točka10.10.1)
(točka 10.10.1)inininvvvTSS
10.10.1) TSSvvvstavbi
TSS stavbiniso
stavbi nisovgrajeni
niso vgrajenihranilniki
vgrajeni hranilniki
hranilniki
Čeenergij,
PV-sistem
energij, kot niso Če
povezan PV-sistem
opredeljeni z omrežjem ni povezan (točka ztočke
10.10.1) omrežjemin v je
TSS v(točka
stavbifaktor 10.10.1)
niso vgrajeni in vhranilniki
TSS v stavbi niso vgrajeni hranilniki energij,
energij,kot kotso soopredeljeni
opredeljeni vvvprvem
prvem
prvem odstavku
odstavku
odstavku točke
točke9.4, 9.4,
9.4, jejemesečni
mesečni
mesečni faktor
faktor ujemanja
ujemanja
ujemanja na/v/ob
na/v/ob
na/v/ob
stavbi
energij,
stavbi proizvedene
kot
stavbiproizvedene so kot
opredeljeni soE opredeljeni
proizvedeneEEPV,pr,on-site,m v prvem
PV,pr,on-site,min
PV,pr,on-site,m in
inna na v
odstavku
naali prvem
ali v
alivvstavbistavbi
točke odstavku
stavbiporabljene porabljene
9.4, je točke
mesečni
porabljeneelektrične električne9.4,
faktor
električneenergije je mesečni
energije
ujemanja
energijeEEel,pr-use,m E faktor
na/v/ob
el,pr-use,m,,ffmatch,m
el,pr-use,m ujemanja na/v/ob stavbi proizvedene
, match,m
fmatch,m
stavbi
manjši
manjši
manjši proizvedene
odod111in
od Ejeje
ininje E
dovedena
dovedena
dovedena in
PV,pr,on-site,m
PV,pr,on-site,m
na
in
električna na
električna ali
električna aliv stavbi
v stavbi
energija
energija
energija porabljene
porabljene
vv v stavbo
stavbo
stavbo za
za za električne
električne
delovanje
delovanje
delovanje TSS
TSS energije
energije
TSS EEE E
PV,del,m
PV,del,m E
(tudi
(tudi
(tudi
el,pr-use,m
PV,del,m ,
E Ef
E ,
match,m
el,pr-use,m
fmatch,m manjši od 1 in je dovedena elek
PV,pr-use,m
PV,pr-use,m
PV,pr-use,m
manjši od 1 in
aliEEel,pr-use,m
ali
ali Eel,pr-use,m )je trična
dovedena
enaka:
))enaka:
el,pr-use,m enaka: energijaelektrična v stavbo energija zavdelovanje
stavbo za delovanje TSS EPV,del,m TSS(tudiEPV,del,m EPV,pr-use,m ali Eel,pr-use,m) enaka:
(tudi EPV,pr-use,m
ali Eel,pr-use,m) enaka:
EEE PV,del,m=
PV,del,m
PV,del,m ==EEE PV,pr−use,m=
PV,pr−use,m
PV,pr−use,m ==ffmatch,m
fmatch,m∙∙MIN(E
match,m
∙MIN(E
MIN(E el,use,m
el,use,m
el,use,m ;;E;EE PV,pr,on−site,m
PV,pr,on−site,m
PV,pr,on−site,m ),),),
EPV,del,m = EPV,pr−use,m = fmatch,m ∙ MIN(Eel,use,m ; EPV,pr,on−site,m ),
kjerpomeni
kjer
kjer pomeniMIN(;)
pomeni kjer pomeni
MIN(;)
MIN(;) manjšood
manjšo
manjšo odMIN(;)
od količine
količine
količine manjšoelektrične
električne
električne odenergije
količine
energijeza
energije električne
zadelovanje
za delovanjeTSS
delovanje energije
TSSvvvstavbi
TSS stavbi
stavbi zavvvdelovanje TSS v stavbi v obravnavanem me
kjer pomeni
obravnavanem
obravnavanem
obravnavanemmesecu MIN(;) secu mesecu
mesecu E
manjšo E od
EEel,use,m in
el,use,min
el,use,m
el,use,m s
količine
inPV-sistemom
s električne
PV-sistemom
inssPV-sistemom
PV-sistemomproizvedeno proizvedeno
energije
proizvedeno za delovanje
proizvedenoelektrično električno
električno TSS
električnoenergijo energijo
energijovvvvtem
v stavbi
energijo temv
tem tem mesecu EPV,pr,on-site,m. Način določitve
mesecu
mesecu
mesecu
obravnavanem
EPV,pr,on-site,m
EEPV,pr,on-site,m
PV,pr,on-site,m..Načinfaktorja
mesecu
.Način
Način določitvefmatch,m
Eel,use,m
določitve
določitve in sjePV-sistemom
faktorja
faktorja
faktorja opredeljen v točki 9.4.
proizvedeno
fmatch,mjejejeopredeljen
ffmatch,m
match,m
opredeljen
opredeljen električno
vvvtočki
točki9.4.
točki 9.4. energijo v tem mesecu
9.4.
EPV,pr,on-site,m . Način določitve
ČejejejePV-sistem
PV-sistem faktorja
povezanzzzomrežjem omrežjem fmatch,m
(točka je opredeljen
10.10.2)inininvvvvTSS točki
TSSniso 9.4.vgrajeni hranilniki energij, kot
niso
Če
Če PV-sistem povezan
povezan omrežjem (točka
(točka 10.10.2)
10.10.2) TSS niso vgrajeni
vgrajenihranilnikihranilnikienergij, energij,kot kot
Česo jeopredeljeni
so PV-sistem
opredeljenipovezan Če je PV-sistem
zodstavku
omrežjem povezan
(točka z
10.10.2)omrežjem in vfaktor
TSS (točka
niso 10.10.2)
vgrajeni in v (praviloma)
hranilniki TSS niso vgrajeni
energij, kot hranilniki energij, kot so opre
so opredeljeni vvvprvem
prvemodstavku
prvem odstavku točke
točke
točke 9.4,
9.4,
9.4, jejejemesečni
mesečni
mesečni faktor
faktor fmatch,m
ffmatch,m prav
prav
prav takotako
tako (praviloma)
(praviloma)
deljeni v prvem odstavku točke 9.4, je mesečni faktor f prav tako (praviloma) manjši od 1. Na stavbi
match,m
somanjši
opredeljeni
manjši
manjšiod od
od1. 1.
1.Na vNa prvem
Nastavbi stavbi odstavku
porabljena
stavbiporabljena točke
porabljenaproizvedena 9.4,
proizvedena je
proizvedenaelektričnamesečnielektrična faktor
električnaenergija f
energija
energija prav
E
match,mEEPV,del,m
PV,del,m
PV,del,m
tako je (praviloma)
jejeenakaenaka
enaka
match,m kot kot v
kotvvprimeruprimeru
primeru
manjši
(točka
(točka od 1. Na
10.10.1).
(točka10.10.1). porabljena
stavbi
10.10.1).Razlika porabljena
Razlika je
Razlikajejevvoddanivproizvedena
oddani proizvedena
oddanielektrični električni električna
električnienergiji električna
energiji
energijiizizstavbeenergija
izenergija
stavbe
stavbe(ki EE
(ki v tem
(kivPV,del,m
vtem
temprimeru
PV,del,m je
je enaka
enaka
primeru
primerunininič): kot
nikot v
nič):
nič): v primeru
primeru (točka 10.10.1). Razlika je v oddani
(točka 10.10.1). električni Razlika je v energijioddani električni iz stavbe (ki v tem
energiji iz stavbe primeru (ki v tem ni nič):
primeru ni nič):
EEE el,exp,m=
el,exp,m
el,exp,m ==EEE PV,pr,on−site,m−
PV,pr,on−site,m
PV,pr,on−site,m −−ffmatch,m
fmatch,m∙∙MIN(E
match,m
∙MIN(E
MIN(E el,use,m
el,use,m
el,use,m ;;E;EE PV,pr,on−site,m
PV,pr,on−site,m
PV,pr,on−site,m ),),),
Eel,exp,m = EPV,pr,on−site,m − fmatch,m ∙ MIN(Eel,use,m ; EPV,pr,on−site,m ),
zatoje:
zato
zato je:
je:
zato je: zato je:
EEE PV,pr,on−site,m=
PV,pr,on−site,m
PV,pr,on−site,m ==EEE PV,del,m+
PV,del,m
PV,del,m ++EEE el,exp,m=
el,exp,m
el,exp,m ==EEE PV,pr−usel,m+
PV,pr−usel,m
PV,pr−usel,m ++EEE el,exp,m
el,exp,m
el,exp,m
EPV,pr,on−site,m = EPV,del,m + Eel,exp,m = EPV,pr−usel,m + Eel,exp,m
Kadarso
Kadar
Kadar soizpolnjeni
so izpolnjeni
Kadar
izpolnjeni pogoji
pogoji
pogoji izizizprvega
so izpolnjeni prvegaodstavka
prvega odstavka
pogoji točke
odstavka iztočke
prvega
točke 9.4,9.4,jeje
9.4, jeffmatch,m
fmatch,menako
odstavka
match,m
enako
točke
enako 1.1.Dovedena
1. Dovedena
9.4,
Dovedena je f inininoddana oddana
enako 1. Dovedena in oddana električna
oddana
Kadar so izpolnjeni
električne
električne
električne energije
energije
energije pogoji
se
se iz prvega
sedoločita
določita
določita tako,
tako,
tako, odstavka
kot
kot točke 9.4,za
kotjejejenavedeno
navedeno
navedeno je
za fprimer
match,mvenako
zaprimer
primer v vtočki 1.
točki10.10.2.
točki Dovedenamatch,m
10.10.2.
10.10.2. in oddana
energija se določita tako, kot je navedeno za primer v točki 10.10.2.
električne
Zadoločitev
določitev energije se določita
EPV,pr,on-site,m selahko tako, uporabijo
lahko kot je navedeno tudivalidiranaza primer
validirana v točki 10.10.2.
programska orodja,na naprimerprimer
Za
Za določitev EEPV,pr,on-site,m
PV,pr,on-site,mse
se lahko uporabijo
uporabijotudi tudi validirana programska
programska orodja,
orodja, na primer
ZaPhotovoltaic
določitev EPV,pr,on-site,m
Photovoltaic
Photovoltaic Geographical
Geographical
Geographical se lahko uporabijo
Information
Information
Information tudi validirana
System
System
System (PV(PVGIS)
(PV GIS)(EU
GIS) programska
(EUScience
(EU ScienceHub).
Science orodja,
Hub).Če
Hub). Če Čena primer
vvvprogramska
programska
programska
REPUBLIKA
Photovoltaic
orodjanininimogočeSLOVENIJA
Geographical
mogoče MINISTRSTVO
uvoziti Information
podatkovne ZA OKOLJE
System IN
bazemeteorološkihPROSTOR
(PV GIS) (EUspremenljivk,
meteoroloških Science
spremenljivk, Hub).kot Če
kotvso programska
so navedenavvvtočki točki 115 od 141
orodja
orodja mogoče uvoziti
uvoziti podatkovne
podatkovne baze
baze meteoroloških spremenljivk, kot so navedena
navedena točki
orodja
5,5,
5,se se ni mogoče
izračunana
seizračunana
izračunanaproizvedenauvoziti podatkovne
proizvedena
proizvedenaelektrična električna baze
električnaenergija meteoroloških
energija
energijakorigira korigira spremenljivk,
z
korigirazzrazmerjem razmerjem
razmerjemmed kot
med so
medglobalnim navedena
globalnim
globalnimsončnim v točki
sončnim
sončnim
o je:
EPV,pr,on−site,m = EPV,del,m + Eel,exp,m = EPV,pr−usel,m + Eel,exp,m

dar so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka točke 9.4, je fmatch,m enako 1. Dovedena in oddana
ktrične energije se določita tako, kot je Enavedeno zase
Za določitev primer
lahko v točki 10.10.2.tudi validirana programska orodja, na primer Photovoltaic
uporabijo
PV,pr,on-site,m
določitev EPV,pr,on-site,m se Geographical
lahko uporabijo Information
tudi validirana System
programska (PVorodja, na primer
GIS) (EU Science Hub). Če v programska orodja ni mogoče uvoziti
otovoltaic Geographical Information System (PV GIS) (EU Science Hub). Če v programska
podatkovne baze meteoroloških spremenljivk, kot so navedena v točki 5, se izračunana proizvedena
dja ni mogoče uvoziti podatkovne baze meteoroloških spremenljivk, kot so navedena v točki
e izračunana proizvedena električna
električnaenergija korigira
energija korigira z razmerjem
z razmerjem med globalnim
med globalnim sončnim sončnim obsevanjem, ki je bilo uporabljeno
v računalniškem
evanjem, ki je bilo uporabljeno v računalniškemorodju, in globalnim
orodju, in globalnimsončnim obsevanjem
sončnim obsevanjem iz iz podatkovne baze, navedene v točki 5.
datkovne baze, navedene v točki 5.
Pri določitvi potrebne primarne energije za delovanje TSS (E ,E ,E ) se upošteva celotna pro
določitvi potrebne primarne energije za delovanje TSS (EPnren,an, EPren,an, EPtot,an) se upošteva Pnren,an Pren,an Ptot,an
otna proizvedena energija izvedena energija
s PV-sistemom, s PV-sistemom,
oddana oddana energija
energija pa z zmanjšanjem skupnepa z zmanjšanjem skupne primarne energije EPtot,an
v bilanci
marne energije EPtot,an v bilanci stavbe
stavbe s faktorjem
s faktorjem skupne skupne
primarneprimarne
energije, kienergije,
je značilenki zaje značilen za energent v omrežju. Upošteva
ergent v omrežju. Upošteva se kontrolni faktor
se kontrolni faktoriz iz stavbe oddanega
stavbe oddanega energenta
energenta kexp izktabele
exp
iz tabele
13 13 priloge 1 pravilnika.
oge 1 pravilnika.
Pri nestacionarnem modeliranju se predpostavi faktor f z vrednostjo 1 in kontrolni faktor iz stavbe

nestacionarnem modeliranju se predpostavi faktor fmatch,t z vrednostjo 1 in kontrolni faktormatch,t
oddanega energenta k iz tabele 13 priloge 1 pravilnika.
vbe oddanega energenta kexp iz tabele 13 priloge 1 exp
pravilnika.
iz
Dovedena
vedena električna energija in oddanaelektrična energija
električna energija in oddana
se določita električna
tako kot energija se določita tako kot za energetsko manj
za energetsko
zahtevne
nj zahtevne stavbe, izračun stavbe,
se izvede za urniizračun se izvede
časovni korak. za urni
Upošteva časovni korak. Upošteva se korekcija referenčnega izkoristka
se korekcija
erenčnega izkoristka PVPV
modulov ref : h :
modulov ref
ηPV,θ,t = ηref + 0,004 ∙ (θPV,t − 25) (°C)
a temperaturo PV celic glede

PV,t: na temperaturo PV celic θ :
PV,t
25 146
θPV,t = θa,e + ∙G (°C),
800 glob,b,t
kjerzunanjega
meni a,e,t (°C) temperatura pomenizraka (°C)
θa,e,t in temperatura
Gglob,b zunanjega
(W/m2) sončno sevanje na zraka
PV- in Gglob,b (W/m2) sončno sevanje na PV-module v
v časovnem koraku t. časovnem koraku t.
petostni sistemi se vrednotijo enako kot pri nestacionarnem modeliranju energetsko
Fotonapetostni sistemi se vrednotijo enako kot pri nestacionarnem modeliranju energetsko manj

htevnih stavb.
zahtevnih stavb.
petostni sistemi se vrednotijo enako kot pri nestacionarnem modeliranju energetsko
ih stavb. Upoštevajo seFotonapetostni sistemi se
robni pogoji, ki so navedeni vrednotijo
v točki 11.4. enako kot pri nestacionarnem modeliranju energetsko zahtevnih

otonapetostni sistemistavb. Upoštevajo se robni pogoji, ki so navedeni v točki 11.4.
onapetostni (v nadaljevanju PV/T) so naprave za soproizvodnjo električne energije in
10.10.1 PV-moduli, ki jih prisilno hladimo. Na ta način se poveča učinkovitost
kot nadgrajeni (2) Napoved
PV- potenciala vetra v mestnem okolju je zahtevna
Termični-fotonapetostni
toplota. Ta sistemi
se prenese neposredno v stavbo in v primeru namestitve na stavbo zahteva uporabo
(z zrakom) ali TSS (z zrakom ali vodo/slanico).
erature pri zračnih PV/T je do 5 °C, pri vodnih PV/T do 10 °C. orodij za računsko dinamiko tekočin (CFD) na podlagi
(1) Termični
električne fotonapetostni (v nadaljevanju PV/T)) se so na
proizvedene energije EPV,pr,on-site,(t,m) (tudi Eel,pr,on-site,(t,m) hitrosti in smeri vetra. Za odprta okolja se lahko uporabi
upoštevajo enaka
prave za
pri fotonapetostnih soproizvodnjo
sistemih (točka 10.10).električne energije in toplote,
metoda za napoved hitrosti in trajanja vetra na pod
najpogosteje kot nadgrajeni PV-moduli, ki jih prisilno
lagi povprečne mesečne hitrosti vetra in Weibullove
ploto neposredno v stavbo EH,pr,on-site,(t,m) določimo enako, kot je navedeno v točki za aktivno
hladimo.
očki 10.6, dovedeno Na ta
toploto način
v TSS pa zseizhodišči
povečainučinkovitost
vodili v točki PV-sistema
10.5. porazdelitvene funkcije s koeficienti (k, WS), kot so
in proizvede toplota. Ta se prenese neposredno v stavbo
opredeljeni v točkah 5.5 in 5.7, SIST EN 15316-4-10.
(z zrakom) ali TSS (z zrakom ali vodo/slanico). Tipično
električna energija se določi
znižanje skladno s standardom
temperature pri zračnihSIST EN je
PV/T 15316-4-10.
do 5 °C, Predvideva
pri (3) se, da
Moč vetrnice se določi z upoštevanjem Betzovega
ni stavbe zgrajena vetrnica do kategorije »S«, kot jo navaja tabela 6 tega standarda (Pel <
20 m).
vodnih PV/T do 10 °C. koeficienta in izkoristkov elementov vetrnice, ki so
opredeljeni v točki 5.6 v standardu SIST EN 15316-4-10.
(2) Pri
enciala vetra določitviokolju
v mestnem proizvedene električne
je zahtevna energije
in v primeru EPV,pr,on-site,(t,m)
namestitve na stavbo zahteva
unsko dinamiko Če podatki o izbrani vetrnici niso znani, se lahko pri
(tudi Eel,pr,on-site,(t,m)) se upoštevajo enaka izhodišča inokolja se lahko
tekočin (CFD) na podlagi hitrosti in smeri vetra. Za odprta
poved hitrosti in trajanja vetra na podlagi povprečne mesečne hitrosti vetra in Weibullove vzamejo vrednosti iz točke 5.6. istega standarda. Način
vodila kot pri fotonapetostnih sistemih (točka 10.10).
je s koeficienti (k, WS), kot so opredeljeni v točkah 5.5 in 5.7, SIST EN 15316-4-10. vključevanja vetrnic v določitev energijske učinkovitosti
se določi(3) Dovedeno toploto
z upoštevanjem Betzovega neposredno stavbo E elementov vetrnice,stavb
koeficienta inv izkoristkov
H,pr,on-site,(t,m)
ki so je naveden v tabeli 10.13.
.6 v standardu SIST EN enako,
določimo 15316-4-10.
kot Če podatki o izbrani
je navedeno vetrnici
v točki niso znani, se lahko
za aktivno
i iz točke 5.6. istega standarda. Način vključevanja vetrnic v določitev (4) Proizvodnja električne energije je informativna, če
energijske
naravno ogrevanje, točki 10.6, dovedeno toploto v TSS
naveden v tabeli 10.13. je vetrnica postavljena v mestnem okolju, v primeru
pa z izhodišči in vodili v točki 10.5.
postavitve vetrnice na odprtem prostoru (v obsegu 10
lektrične energije je informativna, če je vetrnica postavljena v mestnem okolju, v primeru
a odprtem 10.10.2
prostoru (v obsegu 10 premerov rotorja) in izmerjenimi hitrostmi vetra premerov
se rotorja) in izmerjenimi hitrostmi vetra se
a energijaVetrnice proizvedena
z vetrnico lahko vključi v določitev energijske učinkovitosti stavbe na način, kot električna energija z vetrnico lahko vključi
stne sisteme (točka 10.10). v določitev energijske učinkovitosti stavbe na način,
(1) Proizvedena električna energija se določi skladno s kot to velja za fotonapetostne sisteme (točka 10.10).
vgrajeni sistemi za soproizvodnjo
standardom toplote
SIST EN 15316-4-10. in električne
Predvideva se, da boenergije
na
stavbi
soproizvodnjo ali vinbližini
toplote stavbe
električne zgrajena
energije, ki sovetrnica
vgrajenido kategorije
v stavbi, so predvsem male
»S«, kot
rih moč generatorja jo navaja
električne tabela
energije ne6presega
tega standarda (Pel < 75 kW,
50 kWe (v nadaljnjem besedilu: mCHP).
e učinkovitosti
d <mCHP
16 m,sehuporabi
< 20 m).poenostavljena metoda, kot jo določa SIST EN 15315-4-
aproksimaciji vplivnih veličin glede na učinkovitost pri mejnih pogojih delovanja, ki so
generatorje toplote in električne energije – Stirlingov motor, gorilne celice z izmenjavo
ice s trdnimi oksidi, plinski motor z notranjim zgorevanjem, dizelski motor z notranjim
urbine, organski Rankinov proces.
10.11 V STAVBE VGRAJENI SISTEMI ZA SOPROIZVODNJO

TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE
(1) Sistemi za soproizvodnjo toplote in električne ener

gije, ki so vgrajeni v stavbi, so predvsem male (mikro)
naprave, katerih moč generatorja električne energije
ne presega 50 kWe (v nadaljnjem besedilu: mCHP). Za
določitev energijske učinkovitosti mCHP se uporabi
poenostavljena metoda, kot jo določa SIST EN 15315-
4-4. Metoda temelji na aproksimaciji vplivnih veličin
glede na učinkovitost pri mejnih pogojih delovanja, ki
so ocenjene za različne generatorje toplote in električne
energije – Stirlingov motor, gorilne celice z izmenjavo
protonov, gorilne celice s trdnimi oksidi, plinski motor
z notranjim zgorevanjem, dizelski motor z notranjim
zgorevanjem, mikro turbine, organski Rankinov proces.
(2) Energijske lastnosti mCHP se navedejo s celotnim

toplotnim izkoristkom (hth,CHP-100) in izkoristkom proi
zvodnje električne energije (hel,CHP-100) pri polni toplotni
moči (Pth,CHP-100). Toplotna moč mCHP je v opazovanem
časovnem koraku (t,m) enaka večji vrednosti med to
plotno močjo, ki jo mora zagotoviti mCHP za oskrbo
stavbe s toploto (QH/W/C,gen,out/t) = (QH/W/C,dis,in/t) (op. H/W/C
toplotna moč za ogrevanje, pripravo TSV in sorpcijsko
hlajenje). Električna moč generatorja pa se določi z
linearno interpolacijo med vrednostjo 0 in vrednostjo
izkoristka proizvodnje električne energije (hel,CHP-100) pri
največji toplotni moči naprave (Pth,CHP-100). V tabeli B.2
v standardu SIST EN 15316-4-4 so navedene naslednje
tipične vrednosti za primer brez dodatnega generatorja:
- za mCHP s plinskim motorjem htot = 0,9, hth = 0,6,
hel = 0,3,
- za mCHP z dizelskim motorjem htot = 0,95, hth = 0,6,
hel = 0,35 in
- za mCHP z mikro turbino htot = 0,95, hth = 0,65,
hel = 0,3.
(3) Če mCHP deluje v stavbi ali v njeni bližini s plinastim

obnovljivim ali fosilnim gorivom, se upoštevajo za
proizvedeno toploto faktorji primarne energije skla
dno s tabelo 1 pravilnika (fPren = 1, fPnren = 0 in fPtot = 1), za
proizvedeno električno energijo pa faktorji primarne
energije, kot so v tabeli 1 priloge 1 pravilnika navedeni
za uporabljen energent. Za oddano električno energijo
pa faktor skupne primarne energije fPtot, kot je značilen
za energent v omrežju.
(4) Če mCHP deluje v stavbi ali v njeni bližini na obnovljiv

energent (npr. vodik ali biometan), se za proizvedeno
in na stavbi porabljeno električno energijo (ESPTE,pr-use,(t,m)
= ESPTE,pr-use,(t,m)) upoštevajo faktorji primarne energije iz
tabele 1 priloge 1 pravilnika (fPren = 1, fPnren = 0 in fPtot = 1).

11 REFERENČNI GRADNIKI REFERENČNIH

STAVB IN REFERENČNIH TSS
(1) Referenčne stavbe so stavbe s kondicionirano površino računska metoda za referenčno in obravnavano stavbo
Ause, večjo od 500 m2, ter imajo lastnosti in značilnosti, enaka, kazalniki energijske učinkovitosti obravnavane
ki so navedene v točki 2.4. Referenčne stavbe sestavljajo stavbe pa se določijo, kot so opredeljeni za energetsko
referenčni gradniki. Delijo se na referenčne gradnike zahtevne stavbe.
ovoja, ki so navedeni v točki 8.1.3, in referenčne gradnike
TSS, ki so navedeni v tabelah od 11.1 do 11.10. (3) Razen lastnosti gradnikov referenčne stavbe, ki so
opredeljene v točki 8.1.3 in tabelah od 11.1 do 11.10, so
(2) Modeliranje kazalnikov energijske učinkovitosti refe lastnosti gradnikov enake kot v obravnavani stavbi in
renčne in obravnavane stavbe se izvede z nestacio se prenesejo iz projektne dokumentacije obravnavane
narnim modeliranjem. V prehodnem obdobju se sme stavbe. Uporaba generičnih podatkov mora biti nave
uporabiti stacionarno modeliranje, vendar mora biti dena in utemeljena v tehničnem poročilu.
Tabela 11.1: Referenčni TSS v referenčni stanovanjski stavbi
Stanovanjske stavbe St-1, St-2, St-3


- zunanji klimatski pogoji so opredeljeni v točki 5, kot pogoji, ki veljajo za energetsko zahtevne stavbe in
Robni pogoji
so prilagojeni metodi nestacionarnega modeliranja; to velja tudi za metodo določitve faktorja senčenja
transparentnih gradnikov ovoja stavbe.
- če se uporabi stacionarno modeliranje, se uporabijo zunanji klimatski pogoji, kot so opredeljeni za
energetsko manj zahtevne stavbe v točki 5.
- parametri notranjega okolja se privzamejo iz točke 6 za energetsko zahtevne stavbe oziroma se upo
števajo vrednosti, s katerimi se zagotovi drugi kakovostni razred parametrov notranjega okolja (IEQ
II), tudi če je v obravnavani stavbi načrtovan višji kakovostni razred notranjega okolja (IEQ I); adaptivni
modeli kriterijev notranjega okolja se za referenčno stavbo ne upoštevajo;
- če se uporabi stacionarno modeliranje, se za referenčno stavbo privzamejo pogoji, kot so opredeljeni v
tabeli 6.2; če se s programskimi orodji ne izračuna operativna temperatura, se pri izračunu kazalnikov
energijske učinkovitosti upošteva kondicionirana temperatura zraka v coni/stavbi in korekcijski faktorji
iz tabele 6.4;
- notranja bremena in urni faktorji sočasne uporabe stavbe so za referenčno in obravnavano stavbo enaki
in so opredeljeni v točki 7 za energetsko zahtevne stavbe; pod navedenimi pogoji in kadar podatki niso
na voljo, se lahko uporabijo generične vrednosti iz tabel od 7.2 do 7.4:
- v prehodnem obdobju (stacionarno modeliranje) se notranja bremena določijo na enak način kot za
energetsko manj zahtevne stavbe, torej se specifični toplotni tokovi bremen in faktorji sočasnosti pri
vzamejo iz tabele 7.1. Upošteva se, da so viri stalni (24/7).
- kombiniran sistem toplovodnega ogrevanja in TSV s hranilnikom TSV, ki je ogrevan s solarnim toplotnim
Ogrevanje in TSV
sistemom in dogrevan z generatorjem toplote ogrevalnega sistema;

- generator toplote: plinski kondenzacijski kotel, moč, določena pri referenčnih robnih pogojih za refe
renčno stavbo, namestitev znotraj toplotnega ovoja, izkoristek pri polni moči 105 % (spodnja kurilnost);
učinkovitost pri delni obremenitvi in dodatna raba energije za delovanje generatorja se določita po
generičnem modelu;
- hranilnik TSV, ogrevan z generatorjem toplote ogrevalnega sistema, velikost po projektu obravnavane
stavbe oziroma 0,8 l x Ause (Ause ≤ 1000 m2) ali 0,6 l > Ause (Ause > 1000 m2), če v obravnavani stavbi hranilnik
solarnega toplotnega sistema ni vgrajen; toplotne izgube hranilnika se določijo z razredom učinkovitosti
A (EU uredba 811/2013 in 812/2013);
- dvocevni razvod 55/45 °C, hidravlično uravnotežen, nameščen v stavbi; dolžina cevovodov sistema
ogrevanja in TSV po projektu obravnavane stavbe; če podatkov za obravnavo stavbo ni mogoče prido
biti ali je v obravnavani stavbi vgrajen drugačen ogrevalni sistem (npr. podno ogrevanje), se uporabi
poenostavljena metoda dolžine cevovodov, navedena v dodatku B v standardu SIST EN 15316-3, če so
izpolnjeni pogoji iz točke B 2.2.4 tega standarda;
- razvod TSV brez recirkulacije; temperatura TSV 45°C/10°C; v večstanovanjskih stavbah TSV 55°C/10°C;
- toplotni šok se izvaja 1 uro dnevno med 3. in 4. uro, temperatura TSV 70 °C;

- debelina toplotne izolacije cevovodov 40 mm (d < 22 mm), premer cevi (25 < d < 100 mm) 60 mm, 100 mm
za večje premere cevi; obtočne črpalke z vzdrževanjem konstantne tlačne razlike (s frekvenčno regula
cijo); toplotne izgube cevovodov se določijo skladno s točko 6.4.1 v standardu SIST EN 15316-3;
- ploščata ogrevala, s PI 1 K termostatskimi ventili.
- mehansko prezračevanje z dovodom in odvodom zraka in vračanjem toplote, konstanten pretok zraka,
Prezračevanje
- tesnost stavbe n50 = 1,5 h-1; za rekonstruirane stavbe 2,0 h-1,

- temperaturni izkoristek prenosnika za vračanje senzibilne toplote je 65 %; tesno razvodno omrežje,
tesno ohišje AHU,
- ne upošteva se segrevanje zraka v ventilatorjih;
- prezračevanje je uravnoteženo, skladno z razredom AB 3, tabela 13 v standardu SIST EN 16798-3,
- pogoni SFP 3 dovod (0,211 W/(m3/h)), SFP 2 dovod (0,142 W/(m3/s)), (tabela 14 v standardu SIST EN 16798-
3, z upoštevanjem sestavnih komponent, ki so navedene v tabeli 15 v standardu SIST EN 16798-3),
- hibridno prezračevanje se ne upošteva,
- brez predogrevanja in predhlajenja zraka za prezračevanje.
- multisplit sistem z direktnim uparjanjem, COPref = 3,0, toplotna moč, določena pri projektnih pogojih
Hlajenje
in referenčnih pogojih za referenčno stavbo,

- upoštevajo se senčila, gsh= 0,15; algoritem Gglob,b > 300 W/m2,
- nočno hlajenje s prezračevanjem ali drugi načini naravnega ali aktivnega naravnega hlajenja se ne
upoštevajo,
- TSS je vgrajen v referenčni stavbi, kadar je sistem izveden v obravnavani stavbi.
- Klimatizacija stanovanjskih stavb ni predvidena.
Klimatizacija
- upošteva se število ur uporabe električne razsvetljave skladno s tabelo 8.17,

Razsvetljava
- projektirana osvetljenost delovne površine 300 lx,

- vgrajene so LED-sijalke s svetlobnim učinkom hL = 80 lm/W, po letu 2025 pa 95 lm/W,
- faktor uporabe razsvetljave Fo = 1 (occupancy dependency factor),
- faktor trajnosti svetilnosti svetilke Fc = 1 (constant illuminance dependency factor);
- faktor vzdrževanja svetilk FMF = 1,
- faktor oblike prostora k = 1,
- faktor dnevne svetlobe FDS = 0,0 %,
- faktor zmanjšanja projektne osvetlitve FCA kot pri obravnavani stavbi, upoštevajo se vrednosti iz tabele
8.23,
- varnostne svetilke se ne upoštevajo v izračunu rabe energije za delovanje sistema razsvetljave.
- Razred C (informativno).
BAC
- TSV se pripravlja v kombinaciji sistema ogrevanja in solarnega toplotnega sistema; ravni selektivni SSE,
OVE
površina SSE je 0,04 x Ause (m2) (St-1) oziroma 0,03 x Ause (m2) (St-2) in 0,05 x Ause (m2) (St-3); prostornina
hranilnika TSV je 50 x ASSE (l); to velja tudi, če je na obravnavani stavbi predvidena drugačna površina
SSE ali hranilnik;
- konstrukcijske veličine naprav solarnega ogrevalnega sistema se privzamejo iz priloge B v standardu
SIST EN 15316-4-3, in sicer iz točke B.2 (tipične vrednosti koeficientov učinkovitosti sprejemnikov sončne
energije; ho, a1, Khem,50°), pri čemer se privzamejo vrednosti h0 = 0,8, a1 = 3,5, Khem,50° = 0,94, hloop,hx 0,9, B.3
(moč obtočne črpalke 25 + 2 x ASSE,tot (W), kjer je ASSE,tot skupna površina sprejemnikov sončne energije v
m2), B.6 (koeficient toplotnih izgub solarnega hranilnika toplote Hsto,ls 20 x ASSE,tot (W/K)), B.11 (toplotne
izgube cevovodov solarnega sistema Hloop,ls 5 + 0,5 v ASSE,tot (W/K)) in B.12 v standardu SIST EN 15316-4-3
kot tipične vrednosti; projektna temperatura za določitev toplotnih izgub je 55 °C, elementi solarnega
ogrevalnega sistema (razen SSE) so v prostoru s temperaturo 20 °C; vračljive toplotne izgube so 0;
- SSE so usmerjeni proti jugu z naklonom 30°, niso senčeni.

Tabela 11.2: Referenčni TSS v gostinskih stavbah - restavracije
Gostinske stavbe Ho- 1


- Klimatizacija stanovanjskih stavb ni predvidena.
Robni
pogoji
- toplovodno ogrevanje, centralni sistem; generator toplote: plinski kondenzacijski kotel, moč, določena
Ogrevanje
pri referenčnih robnih pogojih za referenčno stavbo, namestitev znotraj toplotnega ovoja, izkoristek
pri polni moči 105 % (spodnja kurilnost); učinkovitost pri delni obremenitvi in dodatna raba energije za
delovanje generatorja se določita po generičnem modelu;
- dvocevni razvod 55/45 °C, hidravlično uravnotežen, nameščen v stavbi; dolžina cevovodov sistema
ogrevanja in TSV po projektu obravnavane stavbe; če podatkov za obravnavano stavbo ni mogoče pri
dobiti ali je v obravnavani stavbi vgrajen drugačen ogrevalni sistem (npr. podno ogrevanje), se uporabi
poenostavljena metoda dolžine cevovodov, navedena v dodatku B v standardu SIST EN 15316-3, če so
izpolnjeni pogoji iz točke B 2.2.4 tega standarda;
- debelina toplotne izolacije cevovodov 40 mm (d < 22 mm), premer cevi (25 < d < 100 mm) 60 mm,
100 mm za večje premere cevi; obtočne črpalke z vzdrževanjem konstantne tlačne razlike (s frekvenčno
regulacijo); toplotne izgube cevovodov se določijo skladno s točko 6.4.1 v standardu SIST EN 15316-3;
- ploščata ogrevala, s termostatskimi ventili PI 1 K.
- centralni sistem s hranilnikom toplote; generator: plinski kondenzacijski kotel, moč, določena pri pro
TSV
jektnih pogojih in referenčnih robnih pogojih za referenčno stavbo, znotraj toplotnega ovoja, izkoristek
pri polni moči 105 % (spodnja kurilnost);
- hranilnik TSV ogrevan z generatorjem toplote in solarnim ogrevalnim sistemom, elementi podsistemov
navedeni v točki OVE te tabele;
- razvod TSV s časovno cirkulacijo med 5. in 7. uro ter med 18. in 20. uro; temperatura TSV 55°C/10°C;
- dolžina cevovodov po projektu obravnavane stavbe ali kadar podatkov ni mogoče pridobiti s poeno
stavljeno metodo, navedeno v dodatku B v standardu SIST EN 15316-3, če so izpolnjeni pogoji iz točke B
2.2.4 tega standarda;
- izolirani cevovodi, debelina toplotne izolacije 40 mm (d < 22 mm), premer cevi (25 < d < 100 mm) 60 mm,
regulacijo); toplotne izgube cevovodov se določijo skladno s točko 6.4.1. v standardu SIST EN 15316-3.
- mehansko prezračevanje z dovodom in odvodom zraka, uravnoteženo, skladno z razredom AB 3, tabela
Prezračevanje
13 v standardu SIST EN 16798-3 in vračanjem toplote, konstanten pretok zraka;

- tesnost stavbe n50 1,5 h-1; za rekonstruirane stavbe 2,0 h-1;
- količine zraka se prevzamejo glede na vrsto cone in urnik zasedenosti stavbe iz standarda SIST ISO
18523-1;
- pri stacionarnem modeliranju se privzamejo vrednosti iz tabele 6.4;
- temperaturni izkoristek prenosnika 65 %; tesno razvodno omrežje, tesno ohišje AHU; e = 1;
3, z upoštevanjem sestavnih komponent, ki so navedene v tabeli 15 v standardu SIST EN 16798-3);
- naravno prezračevanje in hibridno prezračevanje se ne upoštevata;
- brez predogrevanja in predhlajenja zraka.
- multi-split sistem z direktnim uparjanjem, COPref = 3,0, toplotna moč, določena pri projektnih pogojih
Hlajenje
in referenčnih pogojih za referenčno stavbo;

- upoštevajo se senčila, gsh = 0,15; algoritem Gglob,b > 300 W/m2;
upoštevajo;
- TSS je vgrajen v referenčni stavbi, kadar je sistem izveden v obravnavani stavbi.
- pri pogojih, lastnostih sistema in delovanju, kot je izvedeno (predvideno) na obravnavani stavbi
Klimatizacija

- upošteva se število ur uporabe električne razsvetljave skladno s tabelo 8.17;

Razsvetljava
- projektirana osvetljenost delovne površine 500 lx;
- vgrajene so LED-sijalke s svetlobnim učinkom hL = 80 lm/W, po letu 2025 pa 95 lm/W;
- faktor uporabe razsvetljave Fo = 1 (occupancy dependency factor);
- faktor vzdrževanja svetilk FMF = 1;
- faktor oblike prostora k = 1;
- faktor dnevne svetlobe FDS = 0,0 %;
8.23;
- razred C (informativno).
BAC
- TSV se pripravlja v kombinaciji sistema TSV in solarnega toplotnega sistema; ravni selektivni SSE, povr
OVE
šina SSE je 0,04 x Ause (m2) to velja tudi, če je na obravnavani stavbi predvidena drugačna površina SSE;
- Upoštevajo se druge veličine, navedene v tabeli 11.1, vrstica OVE.
Tabela 11.3: Referenčni TSS v gostinskih stavbah - hoteli
Gostinske stavbe Ho- 1


Kot je navedeno v tabeli 11.1.
Robni
pogoji
- centralni toplovodni sistem; generator: plinski kondenzacijski kotel, moč, določena pri projektnih pogojih
Ogrevanje
in referenčnih robnih pogojih za referenčno stavbo, znotraj toplotnega ovoja, izkoristek pri polni moči
105% (spodnja kurilnost);
- razvod: dvocevni razvod 55/45 °C, hidravlično uravnotežen razvod; obtočne črpalke z vzdrževanjem
konstantne tlačne razlike (s frekvenčno regulacijo); toplotne izgube cevovodov se določijo skladno s
točko 6.4.1 v standardu SIST EN 15316-3;
- dolžina cevovodov po projektu obravnavane stavbe ali s poenostavljeno metodo, navedeno v dodatku
B v standardu SIST EN 15316-3, če so izpolnjeni pogoji iz točke B 2.2.4, če toplovodni sistem ogrevanja v
obravnavani stavbi ni vgrajen;
- izolirani cevovodi, debelina toplotne izolacije 40 mm (d < 22 mm), premer cevi (25 < d < 100 mm)
60 mm, 100 mm za večje premere cevi; obtočna črpalka z vzdrževanjem konstantne tlačne razlike, moč
po projektu obravnavane stavbe;
- ventilatorski konvektorji, 4-cevni sistem; s PI = 1 K termostatskimi ventili z motornim pogonom, moč
ventilatorjev kot v obravnavani stavbi.
- centralni sistem; generator: plinski kondenzacijski kotel, moč, določena pri projektnih pogojih in refe
TSV
renčnih robnih pogojih za referenčno stavbo, znotraj toplotnega ovoja, izkoristek pri polni moči 105 %
(spodnja kurilnost);
B v standardu SIST EN 15316-3, če so izpolnjeni pogoji iz točke B 2.2.4 tega standarda;
- izolirani cevovodi, debelina toplotne izolacije 40 mm (d < 22 mm), premer cevi (25 < d < 100 mm) 60 mm,
regulacijo); toplotne izgube cevovodov se določijo skladno s točko 6.4.1 v standardu SIST EN 15316-3;
- razvod TSV s časovno cirkulacijo med 5. in 7. uro ter med 18. in 20. uro; temperatura TSV 55°C/10 °C;
- toplotni šok 1 uro dnevno med 3. in 4. uro, temperatura TSV 70 °C.
- mehansko z vračanjem toplote, konstanten pretok zraka;
Prezračevanje
18523-1,
- temperaturni izkoristek prenosnika 65 %; tesno razvodno omrežje, tesno ohišje AHU, e = 1;
- tesnost stavbe n50 = 1,5 h-1; za rekonstruirane stavbe pa je n50 = 1,5 h-1;


- prezračevanje je uravnoteženo, skladno z razredom AB 3 iz tabele 13 v standardu SIST EN 16798-3;
- pogoni SFP 3 dovod (0,211 W/(m3/h)), SFP 2 dovod (0,142 W/(m3/h)), (tabela 14 v standardu SIST EN 16798-
- naravno prezračevanje in hibridno prezračevanje se ne upoštevata; brez predogrevanja in predhlajenja
zraka.
- kompresorsko hlajenje z ohlajeno vodo 8/14;

Hlajenje
- COPref = 3,5; zunanji suh prenosnik toplote;

- Moč, določena pri projektnih pogojih in referenčnih pogojih za referenčno stavbo;
- brez hranilnika hladu;
- moč obtočne črpalke, kot je vgrajena v obravnavani stavbi;
- brez toplotnih dobitkov v cevovodih;
- 4-cevni ventilatorski konvektorji, PI regulacija s termostatskimi ventili z motornim pogonom;
upoštevajo.
pri pogojih, lastnostih sistema in delovanju, kot je izvedeno (predvideno) na obravnavani stavbi.
Klimatizacija

Razsvetljava

8.23;
- razred C.
BAC
- TSV se pripravlja v kombinaciji sistema TSV in solarnega toplotnega sistema; ravni selektivni SSE, po
OVE
vršina SSE je 0,08 x Ause (m2);

- upoštevajo se druge veličine, navedene v tabeli 11.1, vrstica OVE.
Tabela 11.4: Referenčni TSS v poslovnih in upravnih stavbah

ter stavbe posebnega družbenega pomena Po-1 in Sd-1
Poslovne in upravne stavbe Po-1, stavbe splošnega družbenega pomena Sd-1


Robni
pogoji
Ogrevanje
105 % (spodnja kurilnost);
- razvod: dvocevni razvod 55/45 °C, hidravlično uravnotežen razvod, obtočne črpalke z vzdrževanjem

60 mm, 100 mm za večje premere cevi;
- ventilatorski konvektorji, 4-cevni sistem; PI 1 K termostatski ventili z motornim pogonom, moč ventila
torjev in krmilnikov po projektni dokumentaciji obravnavane stavbe.
- lokalni električni grelniki, prostornina 10 lit, 1 grelnik na 100 m2 uporabne površine Au; dolžina razvoda
TSV
TSV 6 m na grelnik, temperatura TSV 45 °C, temperatura omrežne vode 10 °C, ON/OFF regulacija.

Prezračevanje
18523-1;
- tesnost stavbe n50 = 1,5 h-1; za rekonstruirane stavbe 2,0 h-1;
- prezračevanje je uravnoteženo, skladno z razredom AB 3, tabela 13 v standardu SIST EN 16798-3;
- pogoni SFP 3 dovod (0,211 W/(m3/h)), SFP 2 dovod (0,142 W/(m3/h)), (tabela 14 v standardu SIST EN 16798-
• tesnost
• tesnost stavne
stavne n50 =n501,5 h-1- ; hza
= 1,5 naravno
-1
prezračevanje
;rekonstruirane
za rekonstruirane 2,0in2,0
stavbe
stavbe hhibridno
;h ;
-1 -1
prezračevanje se ne upoštevata; brez predogrevanja in predhlajenja
• ne
• upošteva
ne upošteva
se segrevanje
se segrevanje zraka zraka
zraka.v ventilatorjih;
v ventilatorjih;
• prezračevanje
• prezračevanje je uravnoteženo,
je •uravnoteženo, skladno
tesnost stavne skladnoz razredom
n50 = z1,5
razredom ABrekonstruirane
h-1; za 3,
ABtabela
3, tabela
13 v13
standardu
v standardu
stavbe 2,0 SIST
h-1;SIST
EN 16798-3;
EN 16798-3; • ne- upošteva
kompresorsko hlajenje
zrakazvohlajeno vodo 8/14 °C;
Hlajenje
se segrevanje ventilatorjih;
• pogoni
• pogoni SFPSFP 3 dovod
3 dovod - COP
(0,211
(0,211 W/(m W/(m =/h)),
/h)), 3,5;
SFP zunanji
SFP 2 dovod
2 dovod suh(0,142
(0,142prenosnik
W/(m W/(m toplote;
/h)),
z/h)), (tabela
(tabela AB143,v14 v 13 v standardu SIST
3 3 3 3
• prezračevanje ref
je uravnoteženo, skladno razredom tabela
standardu
standardu
SISTSIST
EN 16798-24,
EN 16798-24, z upoštevanjem
z upoštevanjem sestavnih
sestavnihkomponent,
komponent, ki sokinavedene
EN- 16798-3;
Moč, določena pri projektnih pogojih inso navedene
referenčnihv v
pogojih za referenčno stavbo;
tabeli
tabeli 15 v15 v standardu
standardu • SIST SIST
pogoni EN 16798-3);
EN 16798-3);
SFP 3 dovod (0,211 W/(m 3
/h)), SFP 2 dovod (0,142 W/(m 3
/h)), (tabela 14 v
• naravno
• naravno prezračevanje
prezračevanje in
- brez hranilnika
hibridno
in hibridno
prezračevanje
hladu;
prezračevanje se nese upoštevata;
ne upoštevata; brez brez
predogrevanja
predogrevanja
standardu SIST EN 16798-24, z upoštevanjem sestavnih komponent, ki so navedene v
in predhlajenja
in predhlajenja
zraka.
zraka. - moč
tabeli 15 vobtočne
standardučrpalke, kot je vgrajena v obravnavani stavbi;
SIST EN 16798-3);
-
• znaravno brez toplotnih
prezračevanje dobitkov
o in hibridno v cevovodih;
prezračevanje se ne upoštevata; brez predogrevanja
• kompresorsko
• kompresorsko hlajenje
hlajenje z ohlajeno
ohlajeno vodo vodo
8/148/14 C; oC;
• COP= 3,5;
• COP ref = 3,5;
ref zunanji
zunanji suhsuhin - 4-cevni
predhlajenja
prenosnik
prenosnik ventilatorski
zraka.
toplote;
toplote; konvektorji, PI regulacija s termostatskimi ventili z motornim pogonom;
• Moč,Moč,
določena
•Hlajenje določena - nočno
pri projektnih
pri• projektnih
pogojih
kompresorsko hlajenje
pogojih
inhlajenje sz ohlajeno
referenčnih prezračevanjem
in referenčnih pogojih
pogojih
vodo ali
C; drugi
za referenčno
za referenčno
8/14 o načini naravnega ali aktivnega naravnega hlajenja se ne
stavbo;
stavbo;
• • brez
brez hranilnika
hranilnika hladu;
hladu; upoštevajo.
• COPref = 3,5; zunanji suh prenosnik toplote;
• moč
• močobtočne
obtočne
črpalke,
črpalke,
• kot kot
je vgrajena
Moč, je vgrajena
določena v pri
obravnavani
v projektnih
obravnavani stavbi;
stavbi;in referenčnih pogojih za referenčno stavbo;
pogojih
- vpri pogojih, lastnostih sistema in delovanju, kot je izvedeno (predvideno) na obravnavani stavbi.
Klimatizacija
• • brez
brez toplotnih
toplotnih dobitkov
dobitkov
• brez cevovodih;
v cevovodih;
hranilnika hladu;
• • 4-cevni
4-cevni ventilatorski
ventilatorski konvektorji,
•konvektorji,
moč obtočne PIčrpalke,
regulacija
PI regulacija skot sjetermostatskimi
termostatskimi ventili
ventili
vgrajena v obravnavani z motornim
z motornim
stavbi;
pogonom;
pogonom; • brez toplotnih dobitkov v cevovodih;
• nočno
• nočno hlajenje
hlajenje s prezračevanjem
s prezračevanjem ali drugi
ali drugi
• 4-cevni ventilatorski načini
načini naravnega
naravnega
konvektorji, ali aktivnega
ali aktivnega
PI regulacija naravnega ventili z motornim
naravnega
s termostatskimi
hlajenja
hlajenja
se ne
se upoštevajo.
ne upoštevajo.
pogonom;
cija nočno
• sistema hlajenje s prezračevanjem ali (predvideno)
drugi načini naravnega ali aktivnega naravnega
• pri pri pogojih,
• pogojih, lastnostih
lastnostih - upošteva
sistema
in se število
in delovanju,
delovanju, kot kot urizvedeno
je uporabe
je izvedeno električne
(predvideno) razsvetljave skladno s tabelo 8.17;
na na
Razsvetljava
obravnavani
obravnavanistavbi.
stavbi. hlajenja se ne upoštevajo.
ava • •Klimatizacija
upošteva
upošteva se število
se število
ur pri-
• uporabe
ur pogojih,
vgrajene
uporabe lastnostih
električne
električne sistema in
so razsvetljave
LED-sijalke
razsvetljave sdelovanju,
svetlobnim
skladno
skladno s kot
s tabelo je izvedeno
tabelo
8.23;8.23; h(predvideno)
učinkom L
= 80 lm/W, napo letu 2025 pa 95 lm/W;
obravnavani stavbi.
• • projektirana
projektirana osvetljenost
osvetljenost - faktor
delovne delovne uporabe
površine
površine 300razsvetljave
300
lx; lx; Fo = 1 (occupancy dependency factor);
• vgrajene
vgrajene
•Razsvetljava so LED-sijalke
so LED-sijalke s
• supošteva svetlobnim
svetlobnim se učinkom
učinkom
število ur  L =80
uporabe
- faktor trajnosti svetilnosti svetilke L = lm/W,
80 lm/W,po
električne porazsvetljave
letu letuFc 2025
2025 = pa pa
95 95 lm/W;
lm/W;
skladno
1 (constant silluminance
tabelo 8.23; dependency factor);
• • faktor
faktor uporabe
uporabe razsvetljave
razsvetljave Fo =F1o =(occupancy
• projektirana 1osvetljenost
(occupancy dependency
dependency
delovne factor);
factor);
površine 300 lx;
• • faktor
faktor trajnosti
trajnosti svetilnosti
svetilnosti
• vgrajene svetilke
svetilke =F1c =(constant
soFcLED-sijalke1 (constant
s svetlobnim illuminance
illuminance učinkom dependency
dependency L = 80factor); factor);
lm/W, po letu 2025 pa 95 lm/W;
faktor
• faktor vzdrževanja
vzdrževanja svetilk -
FMFfaktor 1,= 1,oblike prostora k = 1;
• • svetilk
faktor F=uporabe
MF razsvetljave Fo = 1 (occupancy dependency factor);
• faktor
• faktor oblike
oblike
prostora
prostora = -
k =faktor
• k faktor
1; dnevne
1;trajnosti svetlobe
svetilnosti svetilke FDSFc ==10,0 %, illuminance dependency factor);
(constant
• faktor
• faktor dnevne
dnevne svetlobe
svetlobe
• FDS - FDS
faktor =faktor
0,0 %,zmanjšanja
= 0,0 %, svetilk Fprojektne
vzdrževanja MF = 1, osvetlitve FCA kot pri obravnavani stavbi, upoštevajo se vrednosti iz tabele
• faktor
• faktor zmanjšanja
zmanjšanja projektne
• projektne
faktor 8.23;
osvetlitve
osvetlitve
oblike FCA kot
prostora FCA kot
kpri= obravnavani
pri obravnavani
1; stavbi,
stavbi,
upoštevajo
upoštevajo se se
vrednosti
vrednosti iz tabele
iz tabele 8.29; 8.29;
- varnostne
• faktor dnevne svetlobesvetilke FDSse= ne 0,0 upoštevajo
%, v izračunu rabe energije za delovanje sistema razsvetljave.
• • varnostne
varnostne svetilke
svetilke sefaktor
se• ne ne upoštevajo
upoštevajo zmanjšanja v izračunu
v izračunu raberabe
projektne energije
energije
osvetlitve zakot
CA delovanje
zaFdelovanje sistemasistema stavbi, upoštevajo se
pri obravnavani
razsvetljave.
razsvetljave. - razred C (informativno);
BAC
vrednosti iz tabele 8.29;

• • razred
razred • varnostne svetilke se ne upoštevajo v izračunu rabe energije za delovanje sistema
C (informativno);
C (informativno);
razsvetljave.
- modulov
površina 0,04fotonapetostnih modulov Si0,04 x A=use =(m
2
); polikristalne Si celice, href = 0,18 (Gglob,b = 1000 W/m2,
OVE
• • površina
površina fotonapetostnih
fotonapetostnih modulov 0,04
x Ausex A(muse );
2
(mpolikristalne
2
); polikristalne celice,
Si celice, ref  0,18
ref 0,18
BAC
(Gglob,b
(Gglob,b = 1000
= 1000 W/m W/m2 • 2razred
, PV, 
=PV25°C); C (informativno);
= 25°C);
θ=PV25°C);
• fotonapetostni
fotonapetostni
•OVE moduli
moduli • so - sofotonapetostni
površina usmerjeni
usmerjeni protiproti
jugujugu
fotonapetostnih moduli z naklonom
z naklonom
modulov so usmerjeni
0,0430°,
30°, x Aniso
niso use (mproti
senčeni;
senčeni;
2 jugu z naklonom
); polikristalne Si celice, 30°, niso senčeni;
ref = 0,18
• • upošteva
upošteva se korekcija
se korekcija izkoristka
izkoristka
(G- glob,b
upošteva PV-modulov
PV-modulov
= 1000 W/m 2 glede
se korekcija glede
, PV = 25°C);na na temperaturo
temperaturo PV-celice:
PV-celice:
izkoristka PV-modulov glede na temperaturo PV-celice:
• fotonapetostni moduli so usmerjeni proti jugu z naklonom 30°, niso senčeni;
25 25
• upošteva θPVθ= se korekcija
PVθ= a,eθ+
izkoristka
a,e + ∙ Gglob,b ∙ G (°C) PV-modulov
(°C) glede na temperaturo PV-celice:
800800 glob,b
25
ηPV,θ ηPV,θ= η= refη+ + 0,004
ref0,004 ∙ (𝜃𝜃𝑃𝑃𝑃𝑃
∙ (𝜃𝜃θ−𝑃𝑃𝑃𝑃 −
PV25)= 25)a,e(°C)
θ(°C) + ∙G (°C)
800 glob,b
• faktor
• faktor ujemanja
ujemanja proizvedene
proizvedene instavbi
in na na stavbi porabljene
porabljene = električne
ηPV,θelektrične
ηref + 0,004energije
energije ∙ (𝜃𝜃 fmatch,t
fmatch,t = 1,= 1,
𝑃𝑃𝑃𝑃 − 25) (°C)
električna
električna
energija
energija
se ne
se oddaja
ne oddaja
v omrežje;
v omrežje;
pri stacionarnem
− −pri stacionarnem modeliranju
• modeliranju
faktor se za
ujemanja seproizvedene
za temperaturno
temperaturno na korekcijo
inkorekcijo izkoristka
stavbi izkoristka
porabljene PV-modulov
PV-modulov
električne energije fmatch,t = 1,
lahko
lahko
uporabi
uporabi
faktor
faktor
učinka
učinka
fperf,fperf
vrednosti
, vrednosti
se privzamejo
se privzamejo
iz tabele
iz tabele
C. 4C.v standardu
4 v standardu
- faktor ujemanja proizvedene in na stavbi porabljene električne energije fmatch,t = 1, električna energija
se ne oddaja v omrežje;
- pri stacionarnem modeliranju se za temperaturno korekcijo izkoristka PV-modulov lahko uporabi fak
tor učinka fperf, vrednosti se privzamejo iz tabele C. 4 v standardu SIST EN 15316-4-3; faktor ujemanja
proizvedene in na stavbi porabljene električne energije fmatch,m je 1, električna energija se ne oddaja v
omrežje; proizvodnja električne energije se določi skladno s standardom SIST EN 15316-4-3, metoda 5,
navedena v točki 6.2.3.2 istega standarda;
- če podatki o energijskih lastnostih PV-modulov niso znani, se lahko upošteva koeficient vršne moči Kpk
(kW/m2) iz tabele C.3 in faktor učinka PV sistema fperf (-) iz tabele C.4 v standardu SIST EN 15316-4-3.
Tabela 11.5: Referenčni TSS v trgovskih stavbah Tr - 1
Trgovske stavbe Tr- 1


Robni
pogoji
Ogrevanje
- dolžina cevovodov po projektu obravnavane stavbe ali s poenostavljeno metodo navedeno v dodatku
60 mm, 100 mm za večje premere cevi;
- ventilatorski konvektorji, 4 cevni sistem; termostatskimi ventili z motornim pogonom, PI regulacija.
- lokalni električni grelniki, prostornina 10 lit, 1 grelnik na 100 m2 Ause; dolžina razvoda TSV 6 m na grelnik,
TSV
temperatura TSV 45 °C, temperatura omrežne vode 10 °C, ON/OFF regulacija.
- mehansko z vračanjem toplote, temperiranje zraka v povezavi z generatorjem toplote in hladu; tem
Prezračevanje
peratura vpihovanega zraka Ti + 2 K v obdobju ogrevanja, Ti – 2 K v obdobju hlajenja;

- količine zraka se prevzamejo glede na vrsto cone in urnik zasedenosti stavbe po standardu SIST ISO
18523-1;
- stacionarnem modeliranju se privzamejo vrednosti iz tabele 6.4;
- minimalni temperaturni izkoristek prenosnika 65 %; tesno razvodno omrežje, tesno ohišje AHU, e = 1;
- tesnost stavne n50 = 1,5 h-1; za rekonstruirane stavbe 2,0 h-1;
- prezračevanje je uravnoteženo, skladno z razredom AB 3 iz tabele 13 v standardu SIST EN 16798-3;
- pogoni SFP 3 dovod (0,211 W/(m3/s)), SFP 2 dovod (0,142 W/(m3/s)), (tabela 14 v standardu SIST EN 16798-
3, z upoštevanjem sestavnih komponent, kot so navedene v tabeli 15 v standardu SIST EN 16798-3);
zraka.
- kompresorsko hlajenje z ohlajeno vodo 8/14 °C;
Hlajenje

- 4-cevni ventilatorski konvektorji, PI regulacija s termostatskimi ventili z motornim pogonom;
upoštevajo.

- pri pogojih, lastnostih sistema in delovanju, kot je izvedeno (predvideno) na obravnavani stavbi.
Klimatizacija

Razsvetljava

- faktor zmanjšanja projektne osvetlitve FCA kot pri obravnavani stavbi;
BAC
- površina fotonapetostnih modulov 0,04 x Ause (m2);

OVE
- upoštevajo se ostale veličine, navedene v tabeli 11.1, vrstica OVE.
Tabela 11.6: Referenčni TSS v industrijskih stavbah In-1
Industrijske stavbe In-1


- zunanji klimatski pogoji so opredeljeni v točki 5, kot pogoji, ki veljajo za energetsko zahtevne stavbe;
Robni pogoji
- v prehodnem obdobju (stacionarno modeliranje) se uporabijo zunanji klimatski pogoji, kot so opredeljeni
za energetsko manj zahtevne stavbe;
- robni parametri notranjega okolja se privzamejo iz projektne dokumentacije obravnavane stavbe;
adaptivni modeli kriterijev notranjega okolja se ne upoštevajo;
- notranja bremena se privzamejo iz projektne dokumentacije, vključno z urnim faktorjem sočasne zase
denosti stavbe, urnim faktorjem sočasnega delovanja naprav in urnim faktorjem sočasnega delovanja
svetil.
- toplovodno ogrevanje; generator: plinski kondenzacijski kotel, moč, določena pri projektnih pogojih
Ogrevanje
- drugi elementi podsistemov po projektni dokumentaciji obravnavane stavbe.
kot v projektu obravnavane stavbe.
TSV

Prezračevanje
- količine zraka se prevzamejo iz projektne dokumentacije obravnavane stavbe;

- pogoni SFP 3 dovod (0,211 W/(m3/h)), SFP 2 dovod (0,142 W/(m3/h)) (tabela 14 v standardu SIST EN 16798-3,
z upoštevanjem sestavnih komponent, kot so navedene v tabeli 15 v standardu SIST EN 16798-3);
zraka.
Hlajenje
- generator hladu s kompresorjem, hlajenje z ohlajeno vodo 6/14 °C, ko je načrtovano razvlaževanje, in
14/16 °C samo za hlajenje;
- moč, določena pri projektnih pogojih za obravnavano stavbo;


upoštevajo;
- kadar je hlajenje predvideno za obravnavano stavbo.
Klimatizacija
- upošteva se število ur uporabe električne razsvetljave skladno s projektno dokumentacijo;

Razsvetljava
- projektirana osvetljenost delovne površine skladno s projektno dokumentacijo;

- faktor zmanjšanja projektne osvetlitve FCA kot pri obravnavani stavbi, upoštevajo se vrednosti iz pro
jektne dokumentacije;
BAC

OVE
Tabela 11.7: Referenčni TSS v muzejih, arhivih in knjižnicah Kn -1
Muzeji, arhivi, knjižnice Kn - 1


Robni
pogoji
- centralni toplovodni sistem;

Ogrevanje
- generator: plinski kondenzacijski kotel, moč, določena pri projektnih pogojih in referenčnih robnih po
gojih za referenčno stavbo, znotraj toplotnega ovoja, izkoristek pri polni moči 105 % (spodnja kurilnost);
konstantne tlačne razlike (s frekvenčno regulacijo). Toplotne izgube cevovodov se določijo skladno s
točko 6.4.1. v standardu SIST EN 15316-3;
- ploščata ogrevala, termostatski ventili, PI-regulacija.
TSV
temperatura TSV 45 °C, temperatura omrežne vode 10 °C, regulacija ON/OFF.

Prezračevanje
- količine zraka se prevzamejo glede na vrsto cone in urnik zasedenosti stavbe iz SIST ISO 18523-1;
- temperaturni izkoristek prenosnika se predpostavi, da je 65 %; tesno razvodno omrežje, tesno ohišje
AHU, e = 1;
- tesnost stavbe n50 = 1,5 h-1; za rekonstruirane stavbe 2,0 h-1;


- pogoni SFP 3 dovod (0,211 W/(m3/s)), SFP 2 dovod (0,142 W/(m3/s)), ((tabela 14 v standardu SIST EN 16798-
zraka.
Hlajenje

upoštevajo.
Klimatizacija
- upošteva se število ur uporabe električne razsvetljave skladno s projektno dokumentacijo;

Razsvetljava
- projektirana osvetljenost delovne površine skladno s projektno dokumentacijo;

BAC

OVE
Tabela 11.8: Referenčni TSS v izobraževalnih stavbah ter

stavbah za kulturo in razvedrilo
Stavbe za izobraževanje Iz-1 in Iz-2; stavbe za kulturo in razvedrilo Ra-1


Robni
pogoji
- centralni toplovodni sistem;

Ogrevanje
- generator: plinski kondenzacijski kotel, moč, določena pri projektnih pogojih in referenčnih robnih po
gojih za referenčno stavbo, znotraj toplotnega ovoja, izkoristek pri polni moči 105 % (spodnja kurilnost);
- razvod: dvocevni razvod 55/45 °C, hidravlično uravnotežen razvod; obtočne črpalke z vzdrževanjem
- ploščata ogrevala, s PI 1 K termostatskimi ventili z motornim pogonom.

TSV
temperatura TSV 45 °C, temperatura omrežne vode 10 °C, regulacija ON/OFF; če je v sklopu stavbe za
izobraževanje del namenjen športnim aktivnostim, se za to energetsko cono privzamejo referenčne
lastnosti kot za stavbe za šport
Prezračevanje
18523-1;
zraka.
Hlajenje

- upoštevajo se senčila, gsh 0,15; algoritem Gglob,b > 300 W/m2;
upoštevajo.
- klimatizacija stavbe ni predvidena.
Klimatizacija

Razsvetljava

BAC

OVE
Tabela 11.9: Referenčni TSS v stavbah za zdravstveno oskrbo
Stavbe za zdravstveno oskrbo Bo- 1


Robni
pogoji
- kombiniran sistem ogrevanja in TSV s hranilnikom TSV, ki je povezan s solarnim toplotnim sistemom;
Ogrevanje in
TSV
velikost hranilnika je opredeljena v točki OVE v tej tabeli;

- generator toplote: plinski kondenzacijski kotel, moč, določena pri projektnih pogojih in referenčnih
robnih pogojih za referenčno stavbo, znotraj toplotnega ovoja, izkoristek pri polni moči 105 % (spodnja
kurilnost);

- dvocevni razvod 55/45 °C, hidravlično uravnotežen, nameščen v stavbi; dolžina cevovodov ogrevanja in
TSV po projektu obravnavane stavbe ali s poenostavljeno metodo, navedeno v dodatku B v standardu
15316-3, če so izpolnjeni pogoji iz točke B 2.2.4, če toplovodni sistem ogrevanja v obravnavani stavbi ni
vgrajen, obtočne črpalke z vzdrževanjem konstantne tlačne razlike (s frekvenčno regulacijo); toplotne
izgube cevovodov se določijo skladno s točko 6.4.1. v standardu SIST EN 15316-3;
- razvod TSV s cirkulacijo; temperatura TSV 55 /10 °C;
- toplotni šok 1 uro dnevno med 3. in 4. uro, temperatura TSV = 70 °C;
- debelina toplotne izolacije cevovodov 40 mm (d < 22 mm), premer cevi (25 < d < 100 mm) 60 mm,
100 mm za večje premere cevi; toplotne izgube cevovodov se določijo skladno s točko 6.4.1 v standardu
SIST EN 15316-3;
- ploščata ogrevala, termostatski ventili; PI = 1 K.
Prezračevanje
- količine zraka se prevzamejo glede na vrsto cone in urnik zasedenosti stavbe v standardu SIST ISO
18523-1;
- v prehodnem obdobju se privzamejo vrednosti iz tabele 6.3 in 6.4;
- pogoni SFP 3 dovod (0,211 W/(m3/h)), SFP 2 dovod (0,142 W/(m3/h)), (tabela 14 v standardu SIST EN
16798-3), z upoštevanjem komponent, kot so navedene v tabeli 15 v standardu SIST EN 16798-3;
zraka.
Hlajenje
- COPref = 3,5; zunanji suh prenosnik toplote,

- 2 cevni ventilatorski konvektorji, PI regulacija s termostatskimi ventili z motornim pogonom;
upoštevajo.
Klimatizacija

Razsvetljava

- faktor vzdrževanja svetilk FMF 1;
- faktor zmanjšanja projektne osvetlitve FCA kot pri obravnavani stavbi, upoštevajo se vrednosti iz tabele 8.23;
BAC
OVE
vršina SSE je 0,04 x Ause (m2);


Tabela 11.10: Referenčni TSS v stavbah za šport
Stavbe za šport Sp- 1


Robni
pogoji
Ogrevanje
točko 6.4.1. v standardu SIST EN 15316-3;
- podno ogrevanje 50 %, sevala 50 %, termostatski ventili z motornim pogonom, PI-regulacija.
- centralni toplovodni sistem; temperatura TSV 45 /10 °C;
TSV
- generator: plinski kondenzacijski kotel, moč, določena v projektnih pogojih in referenčnih robnih pogojih
za referenčno stavbo, znotraj toplotnega ovoja, izkoristek pri polni moči 105 % (spodnja kurilnost);
- dolžina cevovodov po projektu obravnavane stavbe ali s poenostavljeno metodo; navedeno v dodatku
B v standardu SIST EN 15316-3, če so izpolnjeni pogoji iz točke B 2.2.4;
- razvod TSV brez cirkulacije;
- toplotni šok 1 uro tedensko med 3. in 4. uro, temperatura TSV 70 °C.
- mehansko z vračanjem toplote;
Prezračevanje
- količine zraka se prevzamejo glede na vrsto cone in urnik zasedenosti stavbe v standardu SIST ISO
18523-1;
- v prehodnem obdobju se privzamejo vrednosti iz tabele 6.4,
- tesnost stavbe n50 1,5 h-1; za rekonstruirane stavbe pa 2,0 h-1;
- pogoni SFP 3 dovod (0,211 W/(m3/h)), SFP 2 dovod (0,142 W/(m3/h)), (tabela 14 v standardu SIST EN
16798-3, z upoštevanjem komponent, kot so navedene v tabeli 15 v standardu SIST EN 16798-3);
zraka.
- s klimatizacijskim sistemom, s temperiranjem zraka v povezavi z generatorjem hladu;
Hlajenje
- kompresorsko hlajenje z ohlajeno vodo 8/14 oC;

upoštevajo.

Klimatizacija - pri pogojih, lastnostih sistema in delovanju, kot je izvedeno (predvideno) na obravnavani stavbi.

Razsvetljava

8.23;
BAC
OVE
vršina SSE je 0,03 x Au (m2);


0 Priloga 1
Tabela T1: Toplotno-tehnične lastnosti gradnikov ovoja stavb
toplotna difuzijska
specifična prevo upornost
Material gostota toplota dnost vodni pari
ρ C λ µ
kg/m3 J/(kg K) W/(m K) -
I. ZIDOVI
1.800 920 0,76 12
Polna opeka 1.600 920 0,64 9

1
(izvotljenost 0 do 15 %) 1.400 920 0,58 7
1.200 920 0,47 5
Mrežasta in votla opeka 1.400 920 0,61 6

2
(gostota skupaj z odprtinami) 1.200 920 0,52 4
3 Porozna opeka 800 920 0,33 2,5
Klinker opeka, polna 1.900 880 1,05 35

4
izvotljena 1.700 880 0,79 30
1.500 920 0,58 5
5 Bloki iz elektrofiltrskega pepela
1.300 920 0,47 4
2.000 920 1,10 20
6 Silikatna polna opeka 1.800 920 0,99 16
1.600 920 0,79 13
Silikatna votla opeka 1.400 920 0,70 7

7
(gostota skupaj z odprtinami) 1.200 920 0,56 4
8 Porolit 1.200 920 0,52 4
1.600 920 0,64 4
Žlindrin termoblok
9 1.400 920 0,58 4
(gostota skupaj z odprtinami)
1.200 920 0,52 4
650 860 0,18 5
500 860 0,16 5
10 Bloki iz porobetona
460 860 0,14 5
440 860 0,13 5
800 1.050 0,35 7
11 Bloki iz celičastega betona
600 1.050 0,27 5
1.600 840 0,80 9
1.400 840 0,64 7
12 Polni bloki iz lahkega betona
1.200 840 0,52 5
1.000 840 0,47 4
1.400 1.050 0,56 4
Betonski bloki z odprtinami v dveh vrstah iz lah
13 kega betona 1.200 1.050 0,49 3
(gostota brez odprtin)
1.000 1.050 0,44 2

Betonski bloki z odprtinami v treh vrstah 1.600 1.050 0,56 6

14
(gostota brez odprtin) 1.400 1.050 0,49 5
15 Zid iz naravnega kamna 2.000 920 1,16 22
Betonski votlaki z odprtinami v treh vrstah

16 1.600 960 0,74 10
(gostota skupaj z odprtinami)
Bloki iz celičastega betona 700 860 0,20 5
Porobetona 650 860 0,19 5
17 Porozna opeka (0,22 do 0,35) 550 860 0,16 4
500 860 0,15 4
450 860 0,14 3
18 Porozna opeka 0,22 do 0,35
II MALTE
19 Apnena malta 1.600 1.050 0,81 10
1.900 1.050 0,99 25
20 Podaljšana apnena malta 1.800 1.050 0,87 20
1.700 1.050 0,85 15
21 Cementna malta 2.100 1.050 1,40 30
22 Cementni estrih 2.200 1.050 1,40 30
23 Pigmentna fasadna malta 1.850 1.050 0,70 15
24 Cementna malta + lateks (sintetični dodatki) 1.900 1.050 0,70 30
25 Mavčna in apnena mavčna malta 1.050 920 0,70 9
26 Lahka mavčna malta 1.000 920 0,47 4
27 Perlitna malta 500 1.050 0,13 4
28 Toplotnoizolacijska malta 600 920 0,19 6
29 Mavčna malta na trstiki 1.000 920 0,47 3
30 Mavčna malta na rabic mreži 1.200 920 0,58 4
III NARAVNI KAMEN IN ZEMLJA
31 Granit, gnajs 2.800-2.600 920 3,50 65
2.850 920 3,50 65

32 Gosti apnenec, dolomit, marmor
2.600 920 2,30 65
33 Peščenec, amorfni apnenec 2.600 920 1,70 50
2.000 840 1,70 15

34 Pesek in drobni gramoz
1.500 840 1,20 15
2.000 840 2,60 50

35 Zaraščeno zemljišče, humus
1.500 840 1,50 50

IV POLNILA
36 Pesek, suh 1.800 840 0,58 1,4
37 Gramoz, suh 1.700 840 0,81 1,5
38 Zdrobljena opeka 800 840 0,41 1,3
39 Zdrobljena pluta 50 840 0,04 1,1
40 Perlit, nasut 100 840 0,05 1,3
41 Keramzit, nasut 400 840 0,22 1,3
42 Oblanci 250 2.090 0,09 1,2
43 Nasuta zemlja (vlažna) 1.700 840 2,10 -
V BETONI
2.500 960 2,33 90
2.400 960 2,04 60
44 Betoni s kamnitimi agregati 2.200 960 1,51 30
2.000 960 1,16 22
1.800 960 0,93 15
1.400 1.000 0,58 10
1.200 1.000 0,47 6
45 Keramzitni betoni
1.000 1.000 0,38 4
800 1.000 0,29 3
800 1.050 0,29 7
600 1.050 0,23 5
46 Parjeni, celični betoni
500 1.050 0,19 3
400 1.050 0,14 2
1.600 920 0,76 6
47 Betoni iz opečnega drobirja 1.400 920 0,58 4
1.200 920 0,47 3
1.600 960 0,76 5
48 Beton iz žlindre 1.400 960 0,58 4
1.200 960 0,47 3
VI MATERIALI ZA OBLOGE
Azbestne cementne plošče
nestisnjene 1800 960 0,35 20
49 stisnjene, utrjene s paro 2100 960 0,41 50
stisnjene, utrjene na zraku 2100 960 0,41 20
porozne, utrjene s paro 850 960 0,21 5
Mavčno-kartonske plošče do 15 mm 900 840 0,21 12
50
do 18 mm 900 840 0,23 8
1.400 840 0,70 12
51 Polne mavčne plošče 1.200 840 0,58 8,5
1.000 840 0,47 6

800 840 0,35 4

52 Mavčne plošče s polnili, odprtinami ali porozne
600 840 0,29 3
53 Klinker ploščice 1.900 920 1,05 100
54 Ploščice iz opeke 1.800 920 0,79 20
55 Fasadne plošče, glazirane 1.800 920 0,92 300
Keramične ploščice
56 stenske, glazirane 1.700 920 0,87 200
talne, neglazirane 2.300 920 1,28 200
Keramični mozaik
50 mm x 20 mm - 16 % reže 1.900 880 0,99 140
57
20 mm x 20 mm - 21 % reže 1.900 880 0,99 100
12 mm x 12 mm - 26 % reže 1.900 880 0,99 90
Stekleni mozaik
58
20 mm x 20 mm - 20 % votlin 2.300 840 0,70 150
59 Linolej 1.200 1.880 0,19 500
60 Guma 1.000 1.470 0,16 10.000
2.500 960 2,33 90
61 Vnaprej izdelani betonski elementi
2.400 960 2,04 70
62 Lahki betonski elementi 1.200 920 0,47 10
63 Plošče iz gostih apnencev, dolomita in marmorja 2.850 do 2.650 880 2,33 65
64 Plošče iz peščenjaka 2.600 880 2,33 50
65 Okensko steklo 2.500 840 0,81 10.000
66 Armirano steklo 2.600 840 0,44 100.000
67 Votli stekleni bloki 1.100 840 0,44 4.000
Les 700 2.090 0,21 40
68 hrast 800 2.510 0,21 60
smreka, bor 500 do 600 2.090 0,14 70
Panelne plošče, obstojne v vodi 620 2.090 0,13 60
69 težke, za zunanje obloge 600 2.090 0,12 60
lažje, za notranje obloge 400 2.090 0,08 30
Vezane plošče, obstojne v vodi 660 2.090 0,14 100
70
za notranje obloge 550 2.090 0,14 60
Iverne plošče
trde 1.000 1.880 0,12 17
71 mehke 400 2.090 0,058 6
300 2.090 0,052 3
200 2.090 0,047 2
72 Iverne plošče, stisnjene 600 2.090 0,099 60

Plošče iz lesne volne (izolit, heraklit ipd.)

z debelino 15 mm 550 2.010 0,14 11
73 z debelino 25 mm 500 1.670 0,099 8
z debelino 35 mm 450 1.670 0,093 6
z debelino 50 mm 400 1.670 0,081 5
Papirnate tapete 600 1.340 0,15 5
74 pralne 700 1.340 0,15 10
plastične 700 1.250 0,20 3.000
75 Bitumen 1.100 1.050 0,17 1.200
Asfalt 2.100 1.050 0,70 2.500
76
asfalt, 20 mm 1.900 1.050 0,70 2.000
77 Bitumenska lepenka 1.100 1.460 0,19 2.000
78 PVC, homogen 1.400 960 0,23 10.000
79 PVC, na klobučevini 800 960 0,12 3.000
80 Vinil azbestne plošče 950 960 0,16 1.000
Preproge
napeti tufting 250 1.230 0,070 1,5
81
lepljeni tufting 270 1.230 0,081 10
iglana lepljena 300 1.460 0,090 10
82 Deske za tla 520 1.670 0,14 15
83 Parket 700 1.670 0,21 15
84 Trde plošče iz lesenih vlaken 900 1.670 0,19 70
85 Polietilenske folije 1.000 1.250 0,19 80.000
86 PVC-folija, mehka 1.200 960 0,19 42.000
Bitumenski trak z vložkom Al folije debeline
87 0,1 mm 900 1.460 0,19 100.000
0,2 mm 950 1.460 0,19 150.000
Bitumenski trakovi, zvarjeni,
88
debeline 5 mm, Al folijo 0,2 mm 1.000 1.460 0,19 140.000
89 Strešna lepenka 1.100 1.460 0,19 2.000
Večkratni bitumenski premaz, armiran v eni plasti
90 1.100 1.460 0,17 10.000
– 10 mm
Večplastna bitumenska hidroizolacija z debelino
1.100 1.460 0,19 14.000
13 do 16mm
91
Večplastna bitumenska hidroizolacija na perfori
1.200 1.460 0,19 14.000
rani lepenki
92 PVC strešni trakovi, mehki 1.200 960 0,19 20.000
93 PIB (poliizobutil) trakovi 1.600 960 0,26 300.000
94 CR (kloropren-kavčuk) trakovi 1.300 1.000 0,23 100.000

95 CSM (klorosulfidni polietilen) trakovi 1.500 1.000 0,30 80.000

96 EPDM (etilen-propilen-kavčuk) trakovi 1.200 1.040 0,30 100.000
97 Strešniki 1.900 880 0,99 40
98 Skrilne plošče 2.800 820 2,90 120
VII KOVINE
Jeklo 7.800 460 53,50 600.000
99
lito jeklo 7.200 500 46,50 600.000
Al folija
0,10 mm 2.700 940 203,00 600.000
100
0,15 mm 2.700 940 203,00 700.000
0,20 mm 2.700 940 203,00 800.000
Bakrena folija
101 0,10 mm 9.000 380 380,00 700.000
0,15 mm 9.000 380 380,00 800.000
102 Svinec 11.500 130 35,00 800.000
103 Cink 7.100 390 110,00 800.000
VIII TOPLOTNI IZOLATORJI
104 Steklena pena 145 840 0,056 10.000
160 1.670 0,044 22
105 Pluta, ekspandirana, impregnirana
120 1.670 0,041 10
106 Plošče iz prešite trstike 800 1.260 0,046 2
107 Plošče iz stisnjene slame (stramin) 350 1.470 0,098 3
400 1.670 0,12 38
108 Brizgani azbest
300 1.670 0,13 40
800 1.465 0,24 10
109 Lesni beton
550 1.465 0,14 5
1.500 1.090 0,23 50.000
110 Sintetične plošče iz večplastnega poliestra
1.400 1.590 0,19 50.000
111 Plošče iz akrilne smole 1.180 1.000 0,19 8.000
112 PVMD in PVC plošče 1.400 960 0,21 16.000
Polistirenske plošče v (v blokih) 30 1.260 0,034 45
EPS 200 35 1.260 0,034 40
113
EPS 150 20 1.260 0,036 35
EPS 100 15 1.260 0,039 25
114 EPS F grafitni 15 1.260 0,031 25
30 1.260 0,034 60
115 Polistiren, izdelan v kalupih 25 1.260 0,034 50
20 1.260 0,036 40

60 1.260 0,041 40
116 Fenolne plošče, rezane iz blokov
40 1.260 0,041 35
40 1.380 0,035 50
117 Poliuretanske plošče, izrezane iz blokov
30 1.380 0,035 40
118 PVC-plošče 50 1.260 0,041 200
119 Urea plošče 15 1.260 0,040 1
Ekstrudirani polistiren (XPS)
do vključno debeline 80 mm z gladko površino, 33 1.500 0,035 50
120 do vključno debeline 80 mm z brušeno površino, 33 1.500 0,035 120
nad debelino 80 mm z gladko površino, 33 1.500 0,038 50
nad debelino 80 mm z brušeno površino 33 1.500 0,038 120
121 Ovčja volna 20 900 0,040 1
122 Kokosova vlakna 100 1.600 0,045 1
123 Vlaknaste lesne plošče 190 2.000 0,045 10
124 Toplotnoizolacijski ometi 0,09-0,25 9-10
80 1030 0,034 1
60 1030 0,030 1
125 Mineralna steklena volna 30 1030 0,032 1
23 1030 0,034 1
14 1030 0,038 1
180 1030 0,039 1
160 1030 0,037 1
126 Mineralna kamena volna 100 1030 0,033 1
80 1030 0,034 1
30 1030 0,038 1
127 Celulozna vlakna 85 1.800 0,040 1
128 Bombaž 20 840 0,040 1
129 Perlitne plošče 150 1.000 0,060 5
130 Penjeno steklo 140 1.100 0,060 4
80 1.500 0,040 100
131 Poliuretanska pena
15 1.500 0,025 30
132 Perlitno nasutje 90 1.000 0,055 3
OPOMBA: Pri obravnavi stavbe se upoštevajo tehnični podatki

proizvajalca, če teh ni na voljo, pa se upoštevajo vrednosti
iz te tabele.

Tabela T2: Tehnični standardi s področja gradbene fizike

stavb
Kazalniki energijske učinkovitosti stavbe za področje gradbene fizike Tehnični standard

SIST EN ISO 6947,
SIST EN ISO 13370,
Toplotna prehodnost konstrukcij in gradnikov ovoja stavbe U (W/(m2 K))
SIST EN ISO 13780,
SIST EN ISO 15099
SIST EN ISO 13789,
Linijske Y (W/(m K)) in točkovne c (W/(m K)) toplotne prehodnosti toplotnih mostov SIST EN ISO 14683,
SIST EN ISO 10211
Prehod vodne pare SIST EN ISO 13789
Faktor površinske temperature fRSi SIST EN ISO 10211
Faktor toplotne stabilnosti f SIST EN ISO13786
Specifični koeficient transmisijskih toplotnih izgub H'tr (W/(m2 K)) SIST EN ISO 13 789
Skupna prehodnost sončnega sevanja zasteklitev in transparentnega dela ovoja stavbe SIST EN ISO 52022-1,
gtot in zasteklitve senčil gtot,s SIST EN ISO 52022-3
SIST EN ISO 10077-1, -2,
Transmitivnost naravne svetlobe zasteklitve ali transparentnega dela ovoja stavbe
SIST EN 15193-1
Faktor dnevne svetlobe FDS SIST EN ISO 15193-1
Tesnost ovoja stavbe n50 (h-1), w50 (m3/(h m2)) SIST EN ISO 9972
Koeficient transmisijskih Htr (W/K) in ventilacijski Hve (W/K) toplotnih izgub SIST EN ISO 13789

EPB tehnični standardi s področja stavbnih sistemov
TSS Ogrevanje TSV Hlajenje Prezračevanje Klimatizacija in Klimatizacija in Razsvetljava Regulacija in Proizvodnja Tran
140 od 141
vlaženje razvlaževanje avtomatizacija električne ener sportni
TSG-1-004: 2022
TSS gije na stavbi sistemi
Generator in SIST EN 12098-1 SIST EN 15316-4-1 SIST EN 16798-13 SIST EN 16798-5-1 SIST EN 16798-5-1 SIST EN 16798-5-1 SIST EN 15193-1 SIST EN 15232 SIST EN 15316-4-3
regulacija SIST EN 12098-3 SIST EN 15316-4-2 SIST EN 15316-4-2 SIST EN 16798-5-2 SIST EN 16798-5-2 SIST EN 16798-5-2 SIST EN 15316-4-4
delovanja
generatorja SIST EN 12098-5 SIST EN 15316-4-3 SIST EN 15316-4-5 SIST EN 15316-4-5
sistema SIST EN 15316-4-1 SIST EN 15316-4-4 SIST EN 15316-4-7
SIST EN 15316-4-2 SIST EN 15316-4-5
SIST EN 15316-4-3 SIST EN 15316-4-6

Tabela T3: Tehnični standardi s področja TSS
SIST EN 15316-4-4
SIST EN 15316-4-5
SIST EN 15316-4
SIST EN 15316-4-8
Hranilniki in SIST EN 15316-5 SIST EN 15316-5 SIST EN 16798-15 SIST EN 15232

regulacija SIST EN 12098-1 SIST EN 15316-4-3
delovanja
hranilnika SIST EN 12098-3
SIST EN 12098-5
Razvod nosilca SIST EN 15316-3 SIST EN 15316-3 SIST EN 15316-3 SIST EN 16798-5-1 SIST EN 15232
toplote in SIST EN 12098-1 SIST EN 16798-5-2
regulacija
delovanja SIST EN 12098-3
SIST EN 12098-5
Končni SIST EN 15316-2 SIST EN 15316- SIST EN 16798-7 SIST EN 16798-5-1 SIST EN 16798-5-1 SIST EN 15232
prenosniki in SIST EN 15000-1 SIST EN 15500-1 SIST EN 15500-1 SIST EN 16798-5-2 SIST EN 16798-5-2
regulacija
mikro klimatskih SIST EN 12098-1
parametrov SIST EN 12098-3

notranjega
SIST EN 12098-5

okolja
Tabela T4: Tehnični standardi s področja kazalnikov energijske učinkovitosti stavb za proizvodnjo in pretvarjanja energij
Kazalniki energijske učinkovitosti stavbe za področje proizvodnje in pretvarjanja energij Tehnični standard
Razred energijske učinkovitosti stavbe (A - G) SIST EN ISO 52003-1
Neutežena energijska bilanca (Ean (kWh/an)) SIST EN ISO 52000-1
Neutežena dovedena energija (Edel (kWh/an)) SIST EN ISO 52000-1
Oddana toplota iz stavbe (Qexp (kWh/an)) SIST EN ISO 52000-1
Oddana električna energija iz stavbe (Eexp,el (kWh/an)) SIST EN ISO 52000-1
Letna potrebna neobnovljiva primarna energija za delovanje stavbe (Ep,nren,an (kWh/an)) SIST EN ISO 52000-1
Letna potrebna neobnovljiva primarna energija za delovanje TSS stavbe (EP,ren,an (kWh/an)) SIST EN ISO 52000-1
Letna potrebna skupna primarna energija za energijo za delovanje stavbe (EPtot,an (kWh/an)) SIST EN ISO 52000-1
Faktor ujemanja na stavbi proizvedenega energenta (fp,march (-)) SIST EN ISO 52000-1
Razmernik OVE glede na potrebno primarno energijo za delovanje stavbe (ROVE (%)) SIST EN ISO 52000-1
Izpusti ekvivalent CO2 na stavbi proizvedene energije (kg/an) SIST EN ISO 52000-1
Razred sNES (A+ - G)

TSG-1-004 - 2022 - Energetska Učinkovitost Stavb

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

TSG-1-004 - 2022 - Energetska Učinkovitost Stavb

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

Tehnična smernica za graditev

Tehnična smernica za graditev

ENERGIJSKA UČINKOVITOST STAVB

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

TEHNIČNA SMERNICA TSG-1-004: 2022

ENERGIJSKA UČINKOVITOST STAVB

Minister za okolje in prostor

mag. ANDREJ VIZJAK

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 1 od 141

Ta smernica se izda ob upoštevanju postopka informi­

Oblikovanje in prelom: IDFL d.o.o.

2 od 141 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

2 STAVBE, ZA KATERE SE PREVERJA ENERGIJSKA UČINKOVITOST 28

3 SMERNICE ZA ZAGOTAVLJANJE ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI PRI ZASNOVI STAVB 32

5 ZUNANJI PODNEBNI POGOJI, KI SE UPORABIJO PRI DOLOČITVI ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI STAVB 38

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 3 od 141

6 POGOJI NOTRANJEGA OKOLJA, KI SE UPORABIJO PRI DOLOČITVI ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI STAVB 44

7 NOTRANJA BREMENA, KI SE UPORABIJO PRI DOLOČITVI ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI STAVB 50

8 DOKAZOVANJE ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI STAVBE 56

9 KAZALNIKI ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI sNES 97

10 ZAHTEVANA RABA OVE V STAVBI 107

11 REFERENČNI GRADNIKI REFERENČNIH STAVB IN REFERENČNIH TSS 118

4 od 141 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

0.1 POMEN IN VLOGA TEHNIČNE SMERNICE

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 5 od 141

lastnosti pitne vode tako, da vplivajo na njeno zdra­

6 od 141 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

- izračun energijske učinkovitosti stavb v prehodnem

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 7 od 141

8 od 141 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 9 od 141

0.2 REFERENČNI DOKUMENTI in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo

10 od 141 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 11 od 141

0.2.3 Drugi tehnični standardi SIST EN ISO

12 od 141 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 13 od 141

14 od 141 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 15 od 141

16 od 141 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

število izme­ air exchange katera koli

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 17 od 141

aux pomožni auxiliary urno, dovedena to­

18 od 141 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

brez proizvodnje, se nastavljena vre­

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 19 od 141

V smernici imajo posamezni izrazi naslednji pomen:

Edel, tudi Qdel količina energenta, ki je doveden v TSS in katerega energija je

dovedena EV,del količina energije, ki jo je treba dovesti v sistem za prezračevanje za

20 od 141 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

dovedena EL,del količina električne energije, ki jo je treba dovesti v sistem za raz­

številčna konstanta, s katero ovrednotimo izpuste ogljikovega

fRsi razmerje med razliko temperatur notranje površine gradnika ovoja

f razmerje med amplitudo toplotnega toka na notranji površini

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 21 od 141

naprava za pretvarjanje energenta v hlad, najpogosteje električne

22 od 141 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

faktor, s katerim se določita računska količina in v omrežje oddan

X številčna konstanta, s katero se prilagodi minimalno zahtevo kazal­

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 23 od 141

nestanovanjske stavbe, namenjene delu in drugim dejavnostim uporabnikov, za

veličina, s katero določimo specifične vrednosti kazalnikov ener­

Ta smernica se izda ob upoštevanju postopka informi

2 STAVBE, ZA KATERE SE PREVERJA ENERGIJSKA UČINKOVITOST 28

3 SMERNICE ZA ZAGOTAVLJANJE ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI PRI ZASNOVI STAVB 32

5 ZUNANJI PODNEBNI POGOJI, KI SE UPORABIJO PRI DOLOČITVI ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI STAVB 38

6 POGOJI NOTRANJEGA OKOLJA, KI SE UPORABIJO PRI DOLOČITVI ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI STAVB 44

7 NOTRANJA BREMENA, KI SE UPORABIJO PRI DOLOČITVI ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI STAVB 50

8 DOKAZOVANJE ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI STAVBE 56

9 KAZALNIKI ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI sNES 97

10 ZAHTEVANA RABA OVE V STAVBI 107

11 REFERENČNI GRADNIKI REFERENČNIH STAVB IN REFERENČNIH TSS 118

lastnosti pitne vode tako, da vplivajo na njeno zdra

število izme air exchange katera koli

aux pomožni auxiliary urno, dovedena to

brez proizvodnje, se nastavljena vre

dovedena EL,del količina električne energije, ki jo je treba dovesti v sistem za raz

X številčna konstanta, s katero se prilagodi minimalno zahtevo kazal

veličina, s katero določimo specifične vrednosti kazalnikov ener

Hs količina pri popolnem zgorevanju sproščene toplote na enoto gori

stavbe za izo cona sistema različni pogoji uporabe

Energijska učinkovitost stavbe se zagotavlja z upošte prezračevanja in razsvetljave,

Tabela 5.1: Zunanji podnebni pogoji za določanje ener

Uporabi se metoda 1 - faktor senčenja direktnega sončnega obse

Pri izračunu senčenja gradnikov ovoja stavbe pri staci

Tabela 6.1: Pogoji notranjega okolja za določanje ener

Če se za določitev energijske učinkovitosti energetsko manj zahtevne stavbe uporabi nestacionar