FOTOSINTEZA

Laboratorijsko poročilo

Dijakinja: Eva Budimir, 4. b, Gimnazija Slovenj Gradec

Mentor: Danilo Mori

Datum laboratorijskega dela: 15. 3. 2023

Datum oddaje poročila: 20. 4. 2023
UVOD
Fotosinteza je proces nastajanja sladkorjev z energijo Sonca in je zelo pomembna pretvorba
energije in snovi v živih sistemih. Fotosinteza poteka v celicah lesnih in zelnatih rastlin, algah in
modrozelenih bakterijah. Organizmi, ki uporabljajo fotosintezo za tvorbo organskih snovi
(energijo), imenujemo fotoavtotrofi. Reaktanti fotosinteze so ogljikov dioksid (CO 2) in voda
(H2O), ki se pod vplivom svetlobe pretvorijo v produkte, glukozo (C6H12O6) in kisik (O2). Enačbo
zapišemo sledeče:
6CO2 + 12H2O + hv ⟶ C6H12O6 + 6O2
V rastlinah poteka fotosinteza v kloroplastih, ki imajo posebne notranje membrane, imenovane
tilakoide. V tilakoidah je zasidrano zeleno barvilo klorofil. Poleg klorofila so prisotna tudi druga
barvila kot so karotenoidi in ksantofili. Absorbirane svetlobe kloroplasti pretvorijo v kemijsko
energijo s pomočjo od svetlobe odvisnih reakcij. Najslabše absorbirana svetloba je v zelenem
delu vidnega spektra, ki se odbija in zato vidimo, da so rastline zelene barve.

Slika 1: List rastline in fotosinteza

Fotosinteza poteka v dveh fazah: svetlobna faza in temotna faza. Svetlobno fazo sestavljajo trije
pomembni procesi:
1. osvetlitev klorofila in razpad vode,
2. elektronska prenašalna veriga in nastanek NADPH,
3. nastanek ATP s kemiosmozo.

Tilakoide, skupaj s klorofilom, ki je zasidran v membrane, sestavljajo fotosistem. Ločimo

fotosistem II, ki je pomemben za prenos elektronov, in fotosistem I, ki služi nastanku NADPH.
Končni del svetlobne faze je nastanek ATP, ki vstopa v temotno fazo, t.i. Calvinov cikel.
V Calvinovem ciklu svetloba ni neposredno vključena v reakcije (zato ime temotna faza), v njem
pa nastaja sladkor iz CO2. Reakcije tečejo v stromi kloroplasta, kjer so prisotni tudi encimi. Tudi
ta cikel sestavljajo trije procesi:
1. vezava ogljikovega dioksida,
2. nastanek ogljikovega hidrata,
3. obnova sladkorja, ki veže CO2.

Skupno se v Calvninovem ciklu za nastanek 1 molekule glukoze porabi 6 molekul CO 2, 18 ATP

in 12 NADPH.

Slika 2: Tilakoide in potek fotosinteze

Cilj te vaje je bil ugotoviti, ali zelena rastlina porablja CO2, če je nekaj časa izpostavljena
svetlobi, in ali rastlina, kadar v njej ne poteka fotosinteza, CO 2 sprejema, oddaja ali kakorkoli
drugače uporablja.

MATERIAL IN METODE DELA

- bromtimol modrilo (indikator),

- račja zel (Elodea canadensis),
- 8 epruvet,
- slamica za pitje,
- gorilnik,
- sodavica (kisla voda),
- alu folija.

Najprej smo dodali nekaj bromtimola v epruveto in skozi slamico pihali vanj, dokler nismo
opazili spremembe barve. Potem smo dodali nekaj kapljic sodavice in opazovali barvo.
Eksperiment smo nadaljevali tako, da smo naredili sledeče kombinacije sestavin:

Število
epruvet Vsebina epruvete Pogoj
e
1 Bromtimol moder
Kontrolni poskus
2 Bromtimol moder + CO2
Na svetlobi
3 Bromtimol moder + račja zel
4 Bromtimol moder + račja zel + CO2
5 Bromtimol moder
Kontrolni poskus
6 Bromtimol moder + CO2
V temi
7 Bromtimol moder + račja zel
8 Bromtimol moder + račja zel + CO2
Tabela 1: Kombinacije sestavin

REZULTATI

Število Ali se je barva

Vsebina epruvete Pogoj Barva prej Barva potem
epruvete spremenila?
Bromtimol moder
1 Modra Modra Ne
Bromtimol moder
2 Rumena Rumena Ne
+ CO2
Bromtimol moder
Na svetlobi
3 + račja zel Modra Modra Ne

Bromtimol moder
4 + račja zel + CO2 Rumena Modra Da

Bromtimol moder
5 Modra Modra Ne
Bromtimol moder
6 Rumena Rumena Ne
+ CO2
Bromtimol moder
+ račja zel V temi
7 Modra Rumena Da

Bromtimol moder
8 + račja zel + CO2 Rumena Rumena Ne

Tabela 2: Rezultati eksperimenta

Slika 3: Epruvete v temi

RAZPRAVA

Prvi poskus, kjer smo vpihovali v epruveto z bromtimolom, smo opazili spremembo barve iz
modre v zelenkasto rumeno. Barva se je spremenila, ker je izdihan ogljikov dioksid reagiral z
indikatorjem. Tako lahko z bromtimolom dokažemo prisotnost ogljikovega dioksida.

Epruveti 1 in 5 sta bila kontrolna poskusa, s katerima smo ugotovili, da niti svetloba niti tema ne
povzročata spremembo barve indikatorja. Podobno sta bili epruveti 2 in 6 kontrolna poskusa,
kjer smo ugotovili, da tudi ogljikov dioksid, ki je že reagiral z bromtimolom, ne spremeni barve
niti na svetlobi niti v temi; barva ostane rumena.

V epruveti 3 (BTM + račja zel, na svetlobi) ni prišlo do sprememb, ker sta procesa celičnega
dihanja in fotosinteze uravnotežena. Račja zel s fotosintezo porabi ves ogljikov dioksid, ki
nastane pri celičnem dihanju. To je še posebej razvidno, če epruveto 3 primerjamo z epruveto 7
(BTM + račja zel, v temi), kjer se indikator obarva rumeno, torej je prisoten ogljikov dioksid.
Fotosinteza v temi ne more potekati, zato procesa nista uravnotežena; svetlobe, ki omogoča
fotosintezo, ni, ogljikov dioksid, ki nastaja pri celičnem dihanju rastline, pa se kopiči.

V epruveti 4 (BTM + račja zel + CO2, na svetlobi) se je ogljikov dioksid iz sodavice porabil za
delovanje fotosinteze, zato se je spremenila rumena barva v modro – ogljikovega dioksida več ni,
bromtimol je v osnovi moder. Procesa celičnega dihanja in fotosinteze sta tako spet
uravnotežena, saj svetloba omogoča potek fotosinteze. V kontrastu je epruveta 8 (BTM + račja
zel + CO2, v temi) ostala rumene barve, saj v temi ne more potekati fotosinteza, ki bi delovala
kot protiutež celičnemu dihanju.
Poleg tega eksperimenta smo poskusili odgovoriti na vprašanje ali rastlina, kadar v njej ne
poteka fotosinteza, CO2 sprejema, oddaja ali kakorkoli drugače uporablja, ampak so bili rezultati
poskusa neprimerni za obdelavo. Naredili smo namreč napravo, ki nam bi omogočala preveriti,
ali se ogljikov dioksid porablja ali izloča. V teoriji bi se morali na dnu epruvete nabrati
mehurčki, torej plin CO2, kar bi dokazalo, da rastlina opravlja celično dihanje in sprošča ogljikov
dioksid.

Slika 4: Slika 5:

Razlogi za neuspešen poskus tičijo v neprevidnosti pri sestavljanju samega poskusa, saj smo
verjetno uporabili premalo količino rastline, poleg tega pa nismo uporabili dovolj svetlobe, da bi
rastlina lahko opravljala proces celičnega dihanja nemoteno.

ZAKLJUČEK

S to vajo smo ugotovili, da zelena rastlina porablja ogljikov dioksid, če je nekaj časa
izpostavljena svetlobi. To dokazujeta epruveta 4, kjer se je ogljikov dioksid porabljal za
fotosintezo račje zeli, in epruveta 8, kjer smo dokazali, da brez svetlobe fotosinteza ne more
potekati, torej se ogljikov dioksid ne more porabljati. Prav tako smo dokazali, da se v epruveti 3
porablja ogljikov dioksid s fotosintezo, pod pogojem svetlobe, saj epruveta 7, ki je bila v temi,
dokazuje prisotnost ogljikovega dioksida. Iz tega smo sklepali, da se ogljikov dioksid sprošča ob
celičnem dihanju, v prisotnosti svetlobe pa poteče fotosinteza, ki porabi ta ogljikov dioksid, in
sta procesa uravnotežena.
VIRI
- I. Tomažič, P. Zidar, J. Dolenc Koce, J. Ambrožič Avguštin. Biologija 1. 2017
- The European Space Agency. 2023. Dosegljivo na:
https://www.esa.int/ESA_Multimedia/Images/2019/08/Photosynthesis
- Robert Pozos. Biology: An Interactive Tour. 2009