Hitrost kemijske reakcije

Laboratorijsko poročilo

PODROČJE OCENJEVANJA OCENA

UČITELJA
Načrtovanje eksperimentalnega dela z 2
uporabo kvalitetnih virov

Obvladovanje laboratorijskih tehnik in

upoštevanje pravil varnosti pri delu v 2
laboratoriju

Zapis meritev, urejanje in analiza

2
podatkov

Kritično vrednotenje rezultatov in

2
argumentirano oblikovanje zaključkov

Osebna zavzetost, organiziranost in 2

zmožnost sodelovanja

Dijak/inja: …………………………………………………………..

Partner/ka pri lab. delu: ……………………………………………..

Datum laboratorijskega dela: ………………. Datum ocenjevanja: …………………….

Datum oddaje poročila: ………………..... Podpis ocenjevalca: …………….………

Laboratorijska vaja: HITROST KEMIJSKE REAKCIJE

Cilj laboratorijske vaje

- Načrtovati laboratorijski eksperiment, kjer bi ugotovili, kako vpliva na hitrost kemijske
reakcije temperatura, koncentracija reaktantov, površina reaktantov in katalizator.
- Primerjati dobljene laboratorijske podatke s teoretičnimi.
- S teorijo trkov pojasniti vplive na hitrost kemijske reakcije eksperimentov.
- Kritično ovrednotiti svoj eksperiment.

Teoretične osnove
Hitrost kemijske reakcije (v) je definirana kot sprememba koncentracije reaktantov ali
produktov v določenem časovnem intervalu.

Hitrost razpada reaktantov: Hitrost nastajanja produktov:

v = -Δ[reaktantov]/Δt v = Δ[produktov]/Δt

Merjenje reakcijske hitrosti

V določenih časovnih intervalih merimo spreminjanje količine tiste snovi, ki je najlažje merljiva.

Zapis meritev, urejanje in analiza podatkov

V obliki tabele in grafa zapišite rezultate svojih eksperimentov.

Reakcija med manganatom(VII) in oksalno kislino:

Čaša Čas potreben za razbarvanje [s]

KMnO4 + H2C2O4 186,4

KMnO4 + H2C2O4 + MnSO4 94,1

Reakcija vodikovega peroksida:

S kvasom Brez kvasa

Čas [s] 29 Reakcija ni potekla

Argumentirano oblikovanje zaključkov

Primerjajte dobljene rezultate s teoretičnimi in jih pojasnite s teorijo trkov.
Kritično ovrednotite svoj načrt dela (napake, odstopanja) in predlagajte izboljšave svojih
eksperimentov.

Za uspešen trk morajo imeti delci reaktantov zadostno energijo, ti. aktivacijsko energijo, da
lahko zreagirajo v produkte. Katalizirana reakcija ima manjšo aktivacijsko energijo kot
nekatalizirana reakcija, torej katalizator zmanjša energijo, potrebno, da reakcija poteče, kar
posledično omogoča, da reagira več delcev. Rezultati obeh poskusov se dobro ujemajo s
teoretičnimi rezultati, saj sta reakciji v obeh primerih potekli hitreje s prisotnostjo katalizatorjev.

Reakcija med mangantom(VII) in oksalno kislino je potekala hitreje z dodanim katalizatorjem,

saj je dodan manganov(II) sulfat povzročal večjo koncentracijo manganatnih(VII) ionov, kar je
znižalo aktivacijsko energijo in je razbarvanje poteklo hitreje kot v čaši, ki je vsebovala samo
kalijev mangant(VII) in oksalno kislino. Hkrati pa se je v tej reakciji vijolična barva tudi
razbarvala, a po daljšem času. Razlog za to je manganatni(VII) ion, ki je produkt te reakcije –
je avtokatalizator. Manganatni(VII) ion je torej hkrati produkt reakcije IN katalizator, ki omogoča
nižji prag aktivacijske energije, zato se je raztopina lahko razbarvala.

Reakcija vodikovega peroksida pa z razliko od prejšnjega poskusa ne poteče brez katalizatorja

oz. razpada zelo počasi. Raztopina kvasa deluje kot katalizator, ki zniža aktivacijsko energijo
in »dovoli«, da lahko delci trčijo oz. da reaktanti zreagirajo v produkte. Dokaz, da je reakcija
potekla pa lahko dokažemo s tlečo trstko, saj pri razpadu vodikovega peroksida nastajata voda
in kisik.

Napake in odstopanja bi se lahko pojavila pri nenatančnem merjenju časa, saj sva uporabljali
štoparice, kjer bi digitalna ura lahko pokazala bolj zanesljive podatke. Prav tako bi lahko
koncentracija raztopin pri reakciji med manganatom(VII) in oksalno kislino imela vpliv na
rezultate. Pri reakciji vodikovega peroksida je morebitna napaka bila storjena pri uporabi
aparature, kjer je nekaj raztopine kvasa še ostalo v brizgalki. Eksperimente bi lahko naredili pri
bolj kontroliranih pogojih, eksperiment z vodikovim peroksidom pa bi lahko tudi naredili tako,
da bi uporabili različne koncentracije, in bi opazovali kako vpliva koncentracija na čas reakcije.