OSNOVE NESNEMNIH

ORTODONTSKIH APARATOV
NESNEMNI ORTODONTSKI APARATI

´ Terapevt ga pritrdi na zobe tako, da ga pacient ne more sneti sam

´ S primerno silo premikamo zobe iz nepravilnega v pravilni položaj v vseh
treh smereh

´ Deli nesnemnega ortodontskega aparata (NOA):

´ Nosilec
´ Lepilo
´ Žični lok
´ Vez
 ŠEST KLJUČEV NORMALNE OKLUZIJE
´ Lawrence F. Andrews je leta 1972 postavil šest ključev
normalne okluzije

na osnovi the ciljev izdelal aparat ravne žice –

STRAIGHT WIRE APPLIANCE
 1. ODNOS MED ZOBNIMA LOKOMA -
INTERKUSPIDACIJA
´ Meziobukalni vršek prvega zgornjega stalnega kočnika grize v bukalno fisuro prvega
spodnjega stalnega kočnika, distopalatinalni vršek pa je v stiku z meziobukalnim
vrškom drugega spodnjega stalnega kočnika

´ mezialni del bukalnega vrška drugega zgornjega stalnega ličnika grize na distalni
del bukalnega vrška drugega spodnjega stalnega ličnika,

´ opisuje tudi kontakte palatinalnih vrškov zgornjih

ličnikov in kočnikov z bukalnimi vrški spodnjih

ličnikov in kočnikov ter stike med vrški podočnikov.

´ Za pravilen odnos med lokoma se morata ujemati tudi

središčnici obeh zobnih lokov.

2. MEZIODISTALNI NAGIB ZOBNIH KRON
(angulacija zobnih kron)
´ Vsi zobje v obeh zobnih lokih imajo pozitiven naklon

Okluzalni del vestibulne osi zobne krone (FAAC) je bolj mezialno od

gingivalnega
 3. VESTIBULOORALNI NAGIB ZOBNIH
KRON (inklinacija zobnih kron)
´ Vestibulna os zobne krone (tangenta na vestibularno ploskev zobne krone)
določa
´ pozitiven torque, če je incizalni del bolj vestibularno od gingivalnega (IKS zgoraj)
´ Negativen torque, če je incizalni del osi bolj oralno (zg. TKS, celotni spodnji zobnih
lok)
´ Negativnost torqua pri zobeh narašča, čim bolj distalen položaj ima zob
´ Interincizalni kot je manj kot 180º
 4. ODSOTNOST ROTACIJ
´ Zobje v zobnem loku ne smejo biti rotirani

5. TESNI MEDZOBNI KONTAKTI

´ Aproksimalni stiki med zobmi morajo biti tesni
´ Distalna kontaktna točka leži bližje dlesni kot mezialna

6. IZRAVNANA SPEEJEVA KRIVULJA

´ Zobni loki morajo biti v sagitalnem poteku ravni
 TEHNIKA RAVNEGA LOKA

´ Informacija o položaju, nagibu zob in oddaljenosti le-teh od žičnega loka je

spravljena v obliki NOSILCA
´ Nameščen mora biti na sredini vestibulne ploskve
´ Prenaša in usmerja silo žičnega loka na zob

je PRIJEMALIŠČE SILE
´ BAZA: Hrapava, da se poveča retencijska površina
´ UTOR: pravokotni presek
´ KRILCA: preprečujejo, da vez zdrsne iz nosilca
´ TELO
POSTAVITEV NOSILCEV
´ Ravnamo se po obliki klinične, ne anatomske
krone zoba
´ Sredina utora nosilca se pokriva z ocenjeno
namišljeno točko FA

´ FA TOČKA: Kjer se križata vzdolžna os klinične

krone (FACC) in ekvator zoba à na sredini
bukalne površine krone v gingivoincizalni in
meziodistalni smeri
´ Če povežemo vse FA točke dobimo
ANDREWSOVO RAVNINO
 ŽIČNI LOKI
´ 1. FAZA: postavitev zob v pravilno pokončni položaj mehkejši loki nižjega preseka
´ 2. FAZA: pomikanje zob vzdolž zobiščnega odrastka trši loki večjega preseka

´ IDEALNA ŽICA V ORTODONTIJI:

´ Biokompatibilna
´ prožna
´ Majhna togost
´ Zmožnost oblikovanja
´ zmožnost lotanja in varjenja
NIKELJ-TITANIJEVI LOKI

´ Elastične NiTi loke uporabimo v začetnih fazah zdravljenja

´ S toplotno obdelavo spremenijo kristalografsko strukturo in posledično
mehanske lastnosti
´ Izvor sile postanejo, ko jih z deformiranjem aktivira ortodont
´ Visoka elastičnost (superelastičnost) à pomeni, da lok izvaja vedno enako silo,
ne glede na stopnjo aktivacije
´ ”spominski efekt”
´ Majhna zmožnost oblikovanja
´ Ne moremo jih lotati ali variti
JEKLENI LOKI (nerjaveče jeklo)

´ Uporabimo v zaključnih fazah zdravljenja

´ Biokompatibilni
´ Togi
´ Manj elastični in prožni
´ Omejeno območje delovanja
´ Velika je zmožnost oblikovanja
´ Lahko jih lotamo, varimo
´ Cena je nizka
TEHNIKA RAVNEGA LOKA – faze zdravljenja
I. NIVELACIJA: želimo poravnati zobe v zobni lok
´ Blagi, pleteni loki, postopno okrogli in oglati presek

II. NADZOR SIDRANJA: dovolj močno sidrišče

´ Optimalne sile, ki na sidrišču ne smejo preseči terapevtskega praga
´ Zobje, mini vsadek, transpalatinalni lok, vrat oz. teme (ekstraoralni elastični vratni
teg)

III. UREJANJE SAGITALNE STOPNICE

´ S samim nesnemnim ortodontskim aparatom
´ Medčeljustne elastike
´ Ekstrakcije ličnikov in zapiranje vrzeli s pomočjo drsnega mehanizma
´ IV. ZAPIRANJE VRZELI
´ Elastične verižice s presledkom ali brez
´ Vzmeti in drsni mehanizem
´ Ko je nivelacija končana in imamo dovolj toge oglate žične loke

´ V. UREJANJE VIŠINE GRIZA

´ Globoki griz: ekstraoralni elastični vratni teg, plošče za intruzijo sekalcev
´ Odprti griz: temenski elastični teg, medčeljustne elastike, plošče za intruzijo
stranskega sektorja, ekstrakcije

´ VI. ZAKLJUČEVANJE
´ Urejanje središčnice, položajne nepravilnosti
´ Podajni okrogli loki tanjših presekov (za boljšo interkuspidacijo)
 OBDOBJE RETENCIJE
´ Sledi po zaključeni aktivni fazi zdravljenja
´ zadnja stopnja v ortodontskem zdravljenju in hkrati ena najpomembnejših,
saj je potrebna, da ohrani dobljeni položaj zob, funkcionalni in estetski
rezultat
´ Žični retencijski lok
´ Snemna plošča
´ Funkcionalni aparat
´ Pozicioner
 POSTAVITEV NOSILCEV PO INDIREKTNI
TEHNIKI
´ Prvič predstavljeno leta 1972 (Silerman)
´ Poveča NATANČNOST postavitve ortodontskih nosilcev
´ Položaj nosilcev določimo na delovnem modelu (mavčnem ali digitalnem)
in ga s pomočjo “prenosnika” prenesemo v usta pacienta

´ POSTAVITEV NOSILCEV za lepljenje po indirektni tehniki:

´ Na mavčnem delovnem modelu

´ Na printanem 3D modelu, pridobljenemu na podlagi

intraoralnega skena
´ Postavitev nosilcev na virtualnem delovnem modelu
PREDNOSTI INDIREKTNE TEHNIKE

´ Natančnejši položaj nosilca na kroni zoba à določimo njegov položaj v

vseh treh ravninah, brez vpliva mehkih tkiv
´ Časovno učinkovita tehnika (krajši čas postavitve nosilcev)
´ Manjša potreba po zavojih žičnega loka
´ Manjši psihični in fizični napor za terapevta, saj je sam postopek lepljenja
nosilcev manj zahteven
´ Večje ugodje za pacienta
´ Manjša potreba po spremembi položaja nosilca v zaključnih fazah
zdravljenja
´ Krajši čas obravnave z nesnemnim ortodontskim aparatom
SLABOSTI INDIREKTNE TEHNIKE

´ Občutljivost postopka
´ Dolgotrajni laboratorijski postopki
´ Potrebni dodatni odtisi zobnih lokov
´ Dodatni materialni stroški
 ADHEZIVNI SISTEMI za namestitev
nosilcev na krono zoba
´ KEMIČNO POLIMERIZIRAJOČI:
´ 1. Mešanje komponente A in B pred nanosom na zobe in na nosilce
´ Strdijo se tudi viški adheziva ob nosilcih, zato jih moramo natančno odstraniti

´ 2. Kemično polimerizirajoči adhezivni sistemi brez mešanja

´ Nanos komponente A (baza - nepolimerizirana kompozitna smola) na vestibularno
ploskev zoba, kazalizator (komponenta B) pa na bazo nosilca v prenosniku
´ Kompozitna smola na površini zoba se aktivira šele z namestitvijo prenosnika
´ Viški adheziva ob robovih nosilca se ne polimerizirajo, zato jih enostavneje odstranimo

´ SVETLOBNO POLIMERIZIRAJOČI
´ Primerni za nanos, ko uporabimo prozorne “prenosnike”
´ Polimerizacijo sprožimo s polimerizacijsko lučko
 POSTOPEK POSTAVITVE NOSILCEV PO
INDIREKTNI TEHNIKI
1. KLINIČNA FAZA
´ Namestimo separacijske elastike ob prvih stalnih kočnikih, ki omogočijo
izbiro obročkov v naslednji klinični fazi
´ Alginatni odtis obeh zobnih lokov (z vstavljenimi separacijskimi elastikami)
1. LABORATORIJSKA FAZA

´ Izlijemo delovne modele iz mavca tipa IV

´ Zarišemo vzdolžne osi zob (v pomoč je lahko ortopantomogram)
´ NA ZOBEH STRANSKEGA SEKTORJA: Na vestibularni ploskvi začrtamo mezialni
in distalni obrobni greben in obe točki povežemo (višina obrobnega
grebena stranskih zob). Ponovimo na vseh stranskih zobeh
´ Na prvem stalnem kočniku zarišemo višino utora nosilca (2 mm pod linijo
obrobnega grebena, 1,5 mm na drugem kočniku)
´ Odvisna od vrste malokuzije in od anatomske oblike zoba
´ Odprti griz: nosilci na stranskih zobeh bližje okluzijski ploskvi
´ Globoki griz: nosilci bolj gingivalno

´ Izmerimo razdaljo med obema horizontalnima linijama in jo prenesemo na

ostale zobe stranskega dela
´ ZOBJE SPREDNJEGA DELA ZOBNEGA LOKA: razdaljo od vrška do utora
nosilca na prvem ličniku prenesemo na centralni sekalec
´ Odprti griz: nosilci na sekalcih bolj gingivalno
´ Globoki griz: nosilci na sekalcih bolj incizalno

´ Na STRANSKEM SEKALCU odštejemo 0,5 mm

´ Na PODOČNIKU prištejemo 0,5 mm razdalji na centralnem sekalcu
´ V spodnjem zobnem loku prav tako namestimo nosilec na prvem in
drugem sekalcu v višini prvega ličnika, na podočniku prištejemo 0,5 mm
´ Ustreznost položaja nosilce pred svetlobno presvetlitvijo preveri terapevt!
´ Sledi nanos DISTANČNEGA LAKA (separatorja) na površine zob
´ Na bazo nosilca nanesemo plast svetlobno strjujočega adhezivnega
sistema

´ Nosilec namestimo na stičišče narisanih črt na vestibularni strani (FA točka)

´ Viške kompozitne smole odstranimo in svetlobno presvetlimo.
 IZDELAVA PRENOSNIKA
1. “SILIKONSKI KLJUČ”
´ prenosnik narejen iz goste komponente adicijskega silikona (PVS
putty)
´ Zamešamo bazo in katalizator v razmerju 1:1 po navodilih
proizvajalca
´ Model potopimo v toplo vodo za 30 minut

´ Nato navzgor obrnjen prenosnik v polimerizacijski enoti polimeriziramo še

eno minuto.
KONTAMINACIJA BAZE NOSILCA! (s prsti,..)
2. PRENOSNIK, IZDELAN S POMOČJO TERMOPLASTIČNE
FOLIJE PO TEHNIKI GLOBOKEGA VLEKA

´ Termoplastično folijo (1 mm) segrejemo in vanjo vtisnemo mavčni model z

nosilci
´ Ko se ohladi jo obdelamo in obrežemo viške
´ Nanesemo tanko plast silikonskega materiala, ki kasneje omogoči ločitev
obeh folij
´ Preko prve folije z globokim vlekom nanesemo še drugo, tršo
termoplastično folijo (1,5 mm)
´ Obe obrežemo s karborundnim diskom 2-3 mm nad gingivalnim robom
zoba
´ Zunanjo folijo snamemo in obrežemo do gingivalnih krilc nosilca
´ Model skupaj z mehko folijo potopimo v vodo, da odstranimo plast
distančnega laka

´ Zunanjo folijo namestimo nazaj na model in sprostimo nosilce ter jih s

pomočjo obeh folij odstranimo z modela v predvidenem končnem položaju
2. KLINIČNA FAZA