Professional Documents
Culture Documents
Funkcionalna Vadba in Uvod V Terapevtsko Vadbo - Odp
Funkcionalna Vadba in Uvod V Terapevtsko Vadbo - Odp
Funkcionalna Vadba in Uvod V Terapevtsko Vadbo - Odp
- Nivo rehabilitacije tkiv/bolečine se vedno tepe z nivojem poškodbe/stresa tkiv ali bolečine
- Iščemo gibalne vzorce in bremena, ki jih pacient/klient lahko naredi brez bolečin
- Fitnes industrija je stara dobrih 30 let, ostale oblike zdravljenja (medicina) več 100 let. Možnosti
napredka, novih spoznanj, in rezultati opažanj kako pomembno razumevanje gibanja vpliva na
kakovost življenja še prihajajo. Polno je še neizkoriščenih priložnosti.
- Trener/vadbeni terapevt je s svojo stranko vsak teden, lahko tudi več ali ali celo življenje.
Tradicionalne oblike terapije pa vidijo pacienta za zelo kratek čas. Možnost vplivanja na življenje ljudi
je tako največje pri aktivnih oblikah terapije.
- Intervencije medicinske stroke se bodo vedno bolj usmerjale v operativne posege in odpravo stanj na
katere s spremembo okolja ne moremo vplivati (genetske bolezni, okužbe…). Naše intervencije so
bolj vezane na življenjski slog, odpravo slabih gibalnih ali telesnih navad
- Večina današnjih poškodb ima svoj vzrok v gibanju ali psihološkem dojemanju gibanja in stresa. Ne v
težkih poškodbah kot so zlomi, težke rane itd.
-
Kako z vadbo lahko dosežemo pozitivni vpliv na proces rehabilitacije?
- na tri glavne načine:
- Krepitev posamičnih mišic (gluteus itd.), krepitev delov telesa (hrbtni, anteriorni itd.) krepitev telesa v
posamičnih ravninah (transverzna, frontalna, sagitalna), krepitev telesa v določenih gibalnih vzorcih
(počep, predklon, potisk, lateralni doskok…)
- Sprostitev posamičnih mišic (tehnike sproščanja, meditacije, recipročna inhibicija (agonisti antagonisti)
- Krepitev možganov in zavedanja oz mišična uskladitev: le ta lahko poteka na skupinah več mišic,
gibalnih vzorcev itd. Ne more potekat izolativno. Tukaj gre za spremembe gibalnih navad, vzorcev kot
celote.
Je znanje nevarno?
- Nenehno dodajanje informacij poveča število možnih odgovorov na problem, in s tem je problem za
nas večji in pogosto odločitev težja
- Pretirano dogmatično znanje škoduje: primer pretirano anatomističnega gledanja- so zadnje
stegenske mišice iztegovalke kolka ali kolena? So prsne mišice upogibalke nadlahtnice v horizontalni
smeri ali iztegovalke komolca pri potiskanju?
- Boljši način je pridobivanje znanja preko preizkušanja in zavestnega izvajanja napak: problem, ki ga
ne poznamo (pogledamo diagnozo in raziščemo ozadje), poskušamo z različnimi vadbenimi
prilagoditvami in opazujemo rezultate
Naš cilj je izogibanje bolečini in treniranje brez bolečin, vendar...
- bolečina kot posledica mišične utrujenosti, dela, tenzije… določitev kdaj je dobra in kdaj ne
- bolečina kot posledica raztega, kot posledica sklepnega maksimuma, točkovna kostna bolečina,
razpršena bolečina mehkih tkiv, živčna bolečina
Naš cilj je tudi optimizacija kinetične - gibalne verige...
- Pogledati moramo kje bi lahko nastala uhajanja ali presežki sil. Predstavljajmo si telo kot sklepno
strukturo, kjer mišice hkrati ščitijo in gibljejo sklepe. Bolečine nastanejo kot posledica prevzemanja sil
enega sklepa/mišice in primanjkljaja obremenitve v drugih sklepih
- Naš primarni cilj je torej spraviti pacienta/ klienta v normalno, funkcionalno boljše življenje, stanje v
tkivih je drugotnega pomena! Primer: herniacija, degenerativne spremembe- stanje v tkivih vs. Realno
stanje
- Tu pridemo do koncepta joint by joint - pogledamo mehanske značilnosti sklepov
Joint by joint pristop in distalna vs
proksimalna stabilnost
• Obelodanila: Gray Cook in Mike Boyle
• Generalno gledano ima večino populacije določene tendence, da
razvije gibalne/stabilne deficite, ki se pojavijo pri skoraj vseh
• Glejmo potrebe za vsak sklep posebej
• Stabilni sklepi imajo tendenco po pomanjkanju gibljivosti
• Gibljivi sklepi imajo tendenco po pomanjkanju stabilnosti
• Ko vidimo problem v enem sklepu, vedno glejmo holistično! Kaj se
torej dogaja s sklepom pod in sklepom nad njim!
• vsak sklep ima torej naravne mehanske tendence gibljivosti, ki se
razlikujejo med različnimi sklepi
• Če je proksimalen sklep manj boleč kot distalen, potem napačni
sklepi prevzemajo sile- če je boleč komolec, je lahko problem v rami
Kako razmišljati po metodi joint by joint?
• Stopalo: Ima tendenco po šibkosti in neravnovesju. Razlog je v
nošenju podložene obutve, pomanjkanju aktivnosti... Problem je
predvsem v šibkem stopalnem loku, ploskih stopalih, pretirani
pronaciji ali everziji. Cilj je izboljšati kontrolo, nadzor in moč stopala
•
•
•
•
•
• Gleženj: Ima tendenco po zakrčenosti. Predvsem problematična je
slaba dorsalna fleksija. Zato je cilj izboljšati gibljivost.
• Koleno: Ima tendenco po neravnovesju. Nad in pod kolenom sta
sklepa, ki sta bolj gibljiva- kolk in gleženj. Kar pomeni, da veliko gibanj,
ki kolku in gležnji ne dela težav, povzroča probleme v kolenu.
Izboljšana stabilnost in kontrola je torej zaželjen cilj
•
• Kolk: Ima tendenco po zakrčenosti. Cilj je pridobiti več kontrole in
gibljivosti. Pomanjkanje gibljivosti se še posebej dobro kaže pri testih
zunanje/notranje rotacije, ekstenzije, fleksije… Slaba gibljivost v
kolkih se vedno kaže v kompenzacijah z ledveno hrbtenico.
• Ledvena in križna hrbtenica: Imata tendenco po šibkosti in preslabi
kontroli in preveliki gibljivosti. Cilj je pridobiti več stabilnosti. Tu je
križišče mehaničnega stresa, in telo se pogosto zakrči kot obrambni
mehanizem. Zopet poglejmo sklepe pod in nad tem predelom: ČE
kolk in prsna hrbtenica nista primerno gibljiva, se mehanični stres
prenaša na ledveno-križno hrbtenico!
•
• Srednja in spodnja vratna hrbtenica: ima tendenco po pretirani
gibljivosti, s tem dražimo živce
• Zgornja vratna hrbtenica: ima tendenco po zakrčenosti. Z
izboljšanjem gibljivosti razbremenimo ostale segmente vratne
hrbtenice
•
Princip progresivne adaptacije na stres
• Wolf‘s law: Adaptacija kosti na stres
• Davis‘s law: Adaptacija mišičnega tkiva na stres
• Primarne, kompleksne vaje dosežejo večji stres in višji nivo adaptacije
celega telesa .
2 tipa vaj za uspešno adaptacijo na stres
- primarna izbira so več sklepne vaje: počepi, predkloni, potiski, hoja- funkcionalne vaje, ki vključujejo
celo kinetično verigo. Večja mišična masa pomeni večjo adaptacijo na višji nivo. Primer odprave
deficitov: Slaba gibljivost gležnja ali pa valgus kolena- prva stvar, ki jo uporabimo je počep, predklon
itd. In tako skušamo odpraviti lokalni deficit z več sklepno vajo
- Sekundarna izbira so enosklepne vaje ali pa vaje, ki jih imenujemo korekcijske. Njihov namen je dobiti
boljši vzorec v celotni kinetični verigi.
Vse zahteve in kakovosti, ki jih mora imeti vaditelj
- sokolje oko in miselnost raziskovalca: opazimo detajl, možno napako v gibanju in poskusimo z
odpravo in pogledamo rezultat. Ne bojimo se, če občasno povzročimo bolečino. Vedno je potrebno
rahlo PREKO meje v fazi spoznavanja stranke, ker sicer ni mogoče zastaviti vadbenega programa
Tako, da se približamo točki adaptacije na stres.
- ZELO POMEMBNO: Um detektiva in psihologa, igralca pokerja: Vse kar opazimo izboljšamo. Vendar
kar šteje je samo to koliko naših opažanj in popravkov dejansko pride v glavo našemu klientu. Ne
pretiravati z informacijami
- ZELO POMEMBNO: sposobnost komuniciranja. Pogovor je najpomembnejši način z a pridobivanje
informacij od strank in odločanje o sestavi vadbenega programa
- Praktično oblikovani nasveti: kaj je cilj nasvetov? Kakšen je življenjski slog stranke?
Metode pospeševanja rehabilitacije mišičnih tkiv z vadbo...
- Metoda Bill Starr : za rehabilitacijo mišičnih poškodb, tetiv. Veliko število ponovitev s težo od 40 do
60% maksimalne. Število ponovitev od 20 do 30. Dejansko se za ponovno celjenje sarkomer
uporablja isti- podobni gibalni vzorec, ki je poškodbo povzročil. Ideja je, da je poškodba ruptura
podobna mehanizmu mikropoškodb pri vadbi moči in je potrebno znova vzpostaviti znotraj mišične
povezave sarkomer. Stara in preverjena metoda. Primerna za rupture velikih mišičnih skupin in
odpravo entezitisov- nategov in poškodb narastišč
- Pump ali zakislitev mišice: primerna za manjše mišične skupine. Z dolgim setom preprečujemo vdor
krvi v mišico kar povzroči nabiranje proteinsko senzitivnih receptorjev- gradnikov mišične mase, kar je
po definiciji enako hitrejši regeneraciji poškodovanega tkiva
- Okluzija ali preprečevanje vdora krvi z elastikami- blood flow restriction training. Gre za naprednejšo
obliko mišičnega pumpa- zakislitve.
- Recipročna inhibicija : uporaba primerna pri mišičnih spazmih. Namreč spazem zmanjšuje vdor krvi v
mišico in s tem upočasnjuje proces rehabilitacije in elastičnost mišice. Spazem lahko odpravimo tudi z
manualno terapijo ali pa samomasažo.
- Optimizacija gibalnih vzorcev: zmanjšanje obremenitev v bolečem sklepu, tako da pogledamo kje v
kinetični verigi bi Lahko razpršili višek sil iz preobremenjenega sklepa. Joint by joint
Metode pospeševanja rehabilitacije...
- Izometrika: maksimalna izometrika ali pa podaljšana izometrika: odlična za učenje gibalnega vzorca v
rizični točki, manjša možnost napak. Odlična za mišična tkiva in mišični spomin.
- Ekscentrika: spuščanje bremen, raztezanje tkiv. Imamo supramaksimalno ekscentriko ali pa
submaksimalno ekscentriko. Še posebej uporabno za rehabilitacijo tetive
- Koncentrika: premagovanje- sila zadostna premagovanju bremen.
- Dihalne vaje: sproščanje odziva živčnega sistema z globokim dihanjem in umirjanjem
- Somatika: primerno za kronične bolečine, kjer ni vzrok v poškodbi tkiv pač pa v travmatskih
podzavestnih vzorcih in reakcijah. Učenje nebolečega mišičnega spomina.
Metoda odločanja: Cost to benefit tehtanje odločitev
Vsaka odločitev, ki jo sprejmemo ima svoje prednosti in slabosti. Za Vsako vajo in nasvet, ki ga podamo
stranki so določene prednosti in slabosti.
Različne vaje nam poberejo različno količino časa, energije in regeneracije. Vse skupaj moramo postaviti v
kontekst posameznika, da dobimo maksimalen rezultat.
Cost / Benefit vaj: Vaje, ki izgledajo bolj ne/varno kot so v resnici
- včasih nam recipročna inhibicija ponagaja. Prevzemanje tibialisa in peroneusa pri plantarni fleksiji
Pogledati moramo vzrok.
- Uporaba vaj za celotno kinetično verigo skupaj s sproščanjem- samomasaža in valj. Sproščanje+
aktivacija.
- Vaje in protokol kako smo zadevo rešili: Lokalno mehčanje tkiv, izolacijske vaje - poskusimo celoten
gibalni vzorec z dobrim učenjem
3. Primer: Rehabilitacija kolena po strgani sprednji križni ACL- Klara + Karin, Marko, Tamara
- Kaj je mehanizem poškodbe: rotacija, hiperekstenzija ali valgus-varus. Strižne sile v kolenu
- Sledenje protokolu zmanjševanja otekline
- Takojšnje pridobivanje gibljivosti kolena. Vedno je pridružena še poslabšana gibljivost kolka, gležnja,
možnost spazmov in tenzije v trupu na strani poškodovane noge, ne elastičnost tkiv in močna
plastičnost
- Vaje in postopek odprave otekline, pridobivanje gibljivost in moči, kontrole.
- Operacija da/ne?
4. Primer: Bolečine v hrbtu- Išias. Fleksijski primer netolerance do strižnih sil- Dane
1. Poškodbe stopal: fascitisi- trn v peti, ahilarne tendinopatije- uporaba masažnih žogic, POišči ROM
ekscentrike v katerem ne boli
2. Poškodbe gležnjev - zvini- posledice večinoma asimetrije: zmanjševanje otekline, Lokalno sproščanje
mehkih tkiv in pridobivanje gibljivosti, aktivacija, coaching kompleksnih vzorcev
3. Poškodbe kolen, acl- zmanjševanje otekline, pridobivanje gibljivosti, kontrola in občutek mišice, moč z
izoliranimi vajami, moč s kompleksnimi vajami, poudarek na zmanjševanje asimetrije, propriocepcija in
kompleksno gibanje
4. Poškodbe hrbta - išči vzroke v vsakodnevnem gibanju, poišči alternativne načine opravljanja dela brez
bolečin, sestavi program gibanja čez dan + vaje, kjer se ne pojavijo bolečine in voila!
5. Ramenski obroč - utesnitve najpogostejše, predvsem bicepsa ali supraspinatusa. Preglej asimetrije in
točko pojava bolečine, poskušaj izboljšati gibljivost s sproščanjem okoliških tkiv, izboljšaj gibanje in
kontrolo prsne hrbtenice in lopatice. Izolirane vaje + kompleksne vaje.
Čas je, da vi postanete vaditelji terapevtske vadbe
1. Pogovor
2. Spoznanje težave in določanje ciljev
3. Pregled in iskanje nebolečega programa
4. Sestava in učenje
5. zadolžitve za stranko
6. Pregled in evalvacija rezultatov.
KAKO ZAČETI S STRANKO NA TERAPEVTSKI VADBI?
- predklon/počep
- Stabilnost/umirjanje
- Potiski
- Vlečenja
- Eno nožne vaje
Cilji terapevtske vadbe
• Prenesti modrosti in metode iz športov in disciplin moči, gibljivosti in
sprostitve, ter jih prilagoditi na splošno in poškodovano populacijo
• Izboljšanje moči + gibljivosti + vsakodnevne gibalne higiene=
funkcionalnost
• Sprostitev in zabava
• Overdelivery: Občutek vadečega, da je dobil boljšo storitev kot je
zanjo plačal
• Adaptacija na vadbo je lahko pozitivna ali negativna
• Iščemo točko ideAlne adaptacije na stres vadbe, kjer se tkivo, mišice,
živčni sistem in gibalni vzorci adaptirajo na višji nivo pripravljenosti
KAKO POTEKA UČENJE IN NAPREDEK?