VSEBINA PREDMETA

Interdisciplinarno obravnavanje različnih pogledov, ki osvetljujejo ozadja in procese, ki so oblikovali

»moderno dobo«.
➢ Pojem tradicije, modernosti, moderne in modernizacije
➢ Zgodovinsko ozadje:
o Razsvetljenstvo
o Francoska revolucija

Tradicionalno Moderno
- Prenos iz generacije v generacijo - Nanaša na trenutni čas, sedanjost
- Vse kar je obstajalo pred danes (200 let) - Kar je zdaj
- Uporaba pred modernih oblik transporta,
kurjava na drva (predhodi indu. tupu
življenja)
- Trad. Družbe impliciramo na nazadnjaštvo

Ključno vprašanje: KAJ JE TRADICIONALNO? KAJ JE TRADICIJA/MODERNO ? KAJ SE JE

ZGODILO?
TRADICIONALNO(st)

Širše: prisotnost preteklosti, ki živi v sedanjosti.

Ožje: tisti del K zapuščine, ki še ima vedno pomembno vlogo v sedanjosti. Pomembnost kaže tudi
v odnosu do te zapuščine.
Nujnost spremembe k večji stabilnost- kaže tudi na kaos, ljudje utrujeni od sprememb; teži k spremembi
zaradi evolucionističnih idej→ da bo vsaka nova stopnja boljša (kritika: obstaja tudi regres)
• Za ene regres tudi progres (nekatere moške INCEL bi bilo boljše, da ženske nebi toliko odločale o sebi)
- Gre lahko za objekte, prakse, ideje, vrednote
- Vnovič se lahko ''rodi''
- Od spodaj: preteklost lahko revitalizira del populacije (reformirajo del zgo).
- Od zgoraj: preteklost revitalizirajo tisti, ki imajo moč.
- AVTENTIČNA / IZMIŠLJENA TRADICIJA (cerkev)

KVANTITATIVNA sprememba tradicije KVALITATIVNA sprememba tradicije

Število sledilcev narašča - Če se spreminjajo vsebine
- Retradicionalizacija - nekateri deli se izločijo, dodajo
FUNKCIJA TRADICIJE

- služi kot orientacijska točka, kot načrt za delovanje v sedanjosti

- legitimira obstoječe navade, norme, vrednote = eden izmed virov legitimnosti/ avtoritete
- povezuje preko simbolov, ritualov, ki so nastali v preteklosti
- omogoča beg iz ''črne sedanjosti'' – oporna točka (mit o zlatih časih)
- je lahko tudi disfunkcionalna- ovira ali zavira inovativnost, spremembe, rešitve vsega tistefa, kar
ni nujno dobro v preteklosti (neenakost med spoloma)
- se lahko modificira ali opusti, če jo večina dojema za disfunkcionalno
- sprememba zaradi dvoma, zaradi spopada tradicij znotraj družbe in tradicijami različnih družb
(neenakost moči)
 Tradicionalizem = usmerjenost v preteklost
Anti- tradicionalizem= usmerjenost v prihodnost

MODERNO(st)
- Označena kot FRAGMENTACIJA SVETA, izguba centra, kriza smisla
- Opisuje osvoboditev čl.potenciala
- Zamajale razlage resničnosti, ki so prej delovale pomirjajoče (religija v kriznih časih deluje blažilno)
- Durkheim: Samomor
- Porast duševnih obolenj (več antidepresivov)
- Povezuje z rac, birokratizacijo, sekularizacijo, urb, indu,.. (izjema ZDA)
- SEKULARIZACIJA → IZJEMA moderne države ZDA
o Ljudje bolj močno iščejo oprijemališča
o Graditelji etnije na nekih zgo temeljih→ ZDA nima te etnične homogenosti → tekma vseh proti
vsem
o Razrešitev eksistenčne krize s tem, da greš v cerkev

Ožje: zavračanje starega (na ravni politike, ekonomije, kulture).

Sociološko: MODERNA (STANJE) → nanaša na obliko družbenih, političnih, ekonomskih tipov

organizacije in interakcije, ki so se od 17.stol naprej razvijali v okviru zahodne Evrope in S. Amerike.

- Proces vzpostavitve teh oblik Dr organizacije imenujemo MODERNIZACIJA (PROCES)

- Prehod od tradicionalne do moderne Dr.
- Specifičen kulturni program- program modernosti
- 2 vidika:
o HISTORIČNI KONCEPT MODERNE (časovni vidik)
▪ Zgodovinska epoha (obdobje) od 17.stol.naprej
o ANALITIČNI (vsebinski) vidik
▪ Lastnosti moderne (kako, v čem se kaže)
▪ Comte: novo obdovje prinaša nove izzive, in rabimo novo znanost (soc).
MODERNI TIP ČLOVEKA

- pripravljenost, dojemljivost, odprtost za nove izkušnje

- usmerjenost k demokratičnemu delovanju (toleriranju razlik, stališč, vrednot)
- usmerjenost k sedanjosti in prihodnosti, namesto preteklosti
- vera v moč človeka, da upravlja s svojim življenjem in naravo
- usmerjenost k organizaciji in planiranju
- prepričanje, da so nagrade odvisne od delavnosti, marljivosti, podpora meritokraciji
- želja, visoko vrednotenje učenja/ izobraževanja
- zavedanje in upoštevanje dostojanstva drugih članov Dr (tudi šibkejših)
KREPITEV FRAGMENTACIJE Z MODERNIZACIJO

- postmodernistična kriza smisla z nezaupanjem znanosti še dodatno fragmentira.

OPISI PREHODA OD TRADICIONALNEGA K MODERNEMU
- G.VICO: doba bogov→ herojev→doba človeka
- COMTE: teološka→metafizična→pozitivna faza družbe
- SPENCER: vojaška→industrijska družba (enostavnost vs. Kompleksnost)
- DURKHEIM: mehanska→ organska solidarnost
- WEBER: tradicionalni kapitalizem→ racionalni, moderni kapitalizem
o Govoril o odčaranju, izginja mističnost
Analiza družbenega procesa, da bi odgovorili, kako smo prišli sem.

ZGODOVINSKO OZADNJE MODERNE

➢ RAZSVETLJENSTVO IN RAZSVETLJENSKI PROJEKT

Nujen pogled v 18.stoletje.

• Evropska kultura 18. stol→ začetek razsvetljenstva, začetek moderne

Krščanstvo- človek podredi božanskemu, božji besedi

- Renesansa na novo odkrije človeka in ga začne slavit
- Upor v obliki reformacije (zahteva vrnitev k izhodiščnim naukom, brez posredniške vloge
cerkve)
- Reformacija okrepila individualizem
- Zagovarja direktni odnos z Bogom (protestantizem→ več samomorov)
- Protireformacija→katoliška cerkev začela reformirat samo sebe, inkvizicija
- Razkol na katolištvo vs. Protestantizem (FRAGMENTACIJA; prostor za nove ideje, kaj je
prav?; dodatna fragmentacija intelektualno vrenje (kaj je podlaga naše vednosti)

- Rezultat intelektualnega vretja 16. in 17. stoletja – znanstvena in miselna/filozofska revolucija

o Dodatna fragmentacija
- Renesansa, reformacija, nova odkritja
o (Galileo, Kopernik, Kepler)
o Sprožijo razmišljanja o veljavnosti obstoječih razlag, sprožijo premišljevanja o tem, kaj je
vir resnice, kaj vse je mogoče, kako vemo to, na kakšni podlagi.
- Prevladujoče predmoderno razmišljanje
o Vednost je dana od višjih/ tradicionalnih/ danih avtoritet, od višje sile, resnica se kaže v
razodetju
- Novo razumevanje
o Temelj razumevanja drugje- resnico gre iskati v opazovanju narave→namesti branju
»knjige človeka«, »branje knjige narave«. Vsa vprašanja so odprta za raziskovanje.

Čeprav je bil zahodni svet vedno zavezan uporabi razuma, logičnega razmišljanja, je deloval v okviru
''podedovanih'' resnic, predpostavk, ki so izhajale iz ''večnih'' predpostavljenih, danih avtoritet.

- Npr. vsa živa bitja je ustvaril bog, človek je živo bitje, zato je tudi človeka ustvaril bog.
Pojave se skuša razložiti skladno s temi ''splošnimi'' resnicami; predpostavkami, ki so prestale »test
časa« (zato se o njih ne dvomi).
- Fromm: Beg od resnice→ zakaj bi kdo bežal od resnice? Ker je NAPORNA.
Nova filozofija (na osnovi izjemnih odkritij) pa zagovarja tezo, da naj znanje, vednost, temelji na
izmerljivih in preverljivih dejstvih, na opazovanju dejstev, na opazovanju narave, na
eksperimentih→ zagovarja novo pot, način, kako do resnice- subverzivna, ker postavlja pod
vprašaj obstoječ sistem resnic (ki niso skladna z novimi spoznanji).

1. F. BACON (16-17. stol)

➢ Induktivni pristop

''V toku časa se je ohranilo tisto, kar je bilo lahko, površno, votlo. Tisto, kar je bilo vsebinsko težko,
je zaradi človeške šibkosti, potonilo na dno.''

- Prava pot je pot akumulacije opazovanj (empirična evidenca) in uporabe indukcije do odkritja
splošnih zakonitosti.
- Vednost lahko in mora temeljiti le na izmerljivih in preverljivih dejstvih (do katerih je mogoče le
preko opazovanja narave), ki omogočajo odkritje splošnih zakonov narave (indukcija- od
posamičnega k splošnemu).
- Zagovarja ločitev od narave in zadev vere (duh pozitivizma)
- Verjame v moč znanja→ razumevanje delovanja rek nam pomaga pri kmetijstvu (teologija nam
ne more nič povedati o gibanju rek/morja)

2. R. DECARTES
➢ Deduktivni pristop
Verjame, da je do prave vednosti mogoče priti ob upoštevanju določenih principov:
- Sprejeti je mogoče le sklepe, ki so razumu jasni, očitni, vidni, o katerih ni dvoma (npr 2+2=4)
- Ker je svet v bistvu matematičen (vse pojave je mogoče opisati z matematiko), se ga lahko tudi
na takšen način študira/ analizira/ razume.
- V vse je potrebno dvomit
- Za razliko od F.Bacona poudarja pomen matematike/ dedukcije.
- Pomemben prispevek k:
o Zagovarja delitev »duha« in »telesa«, pri čemer se pri vsakem pojavlja drugačen
nabor vprašanj.
o (kasneje) dvomi o vsem, tudi v boga in matematiko samo, razen v cogito ergo sum

Zapuščina 17. stoletja- poleg novega, drugačnega uvida v naravo stvari (narava, vesolje delujeta
po naravnih zakonih).
Instrument, ki je pripeljal do novega uvida: ZNANSTVENA METODA oz. ZNANSTVENI NAČIN
ŽIVLJENJA
- Spremeni se kriterij, ki je temelj resnice in način, kako do te resnice → epistemološki prelom-
spremeni se način dojemanja realnosti, pride do osvoboditve izpod podedovanih avtoritet in
njihovih resnic.
- Posledično se širi obseg tem o katerih se razpravlja → demistifikacija, despiritualizacija
realnosti + zaupanje v znanost (vir resnice) in v napredek, da je mogoče izboljšati svet
→jedro razsvetljenstva
- Prevladujoč pogled je, da se razsvetljenstvo prične s knjigo Isaaca Newtona (Principa 17.stol) in
esejem Johna Locka (Human Understanding).
I.NEWTON
Z združitvijo deduktivne metode (matematike) in deduktivne (opazovanje narave) pride do splošnih,
univerzalnih zakonitosti, s čimer vzpostavi model znanstvenega delovanja in okrepi prepričanje, da
je mogoče s pomočjo znanosti odkriti vse skrivnosti, odstraniti vse omejitve, ki so napoti človeku, da
bi ustvaril ''dobro družbo''.
J. LOCKE

- V duhu Newtona verjame, da je mogoče spoznanja, predvsem pa metodo »naravne filozofije«

prenesti na področje družbe→ verjame, da tudi v družbi obstajajo naravni zakoni (mogoče odkriti
preko opazovanje- empirist)
- Tabula rasa
- V Concerning Human Understanding kritizira idejo, da je človekovo mišljenje in delovanje
vrojeno, v naprej določeno.
- Zagovarja:
o (svet spremeniti tako, da bo upošteval naravne zakone= da smo vsi enaki in svobodni)
o Da je vse naše vedenje rezultat naših izkušenj (brez izkušanj ni vedenja- okoljski
determinist)
o Da se vsak rodi kot nepopisan list papirja
o Da smo vsi rojeni enaki in svobodni (oz. da imamo pravico do tega)
o Svet človeku dan, da ga izboljša

DEGERIRANA DRUŽBA (ni skladna z naravnimi zakoni)

- Če smo vsi enaki, zakaj cerkev ne plačuje davkov?
- Vladarja potrebno odpoklicati, če ne deluje v skladu z NZ.

Razsvetljenstvo se povezuje z vzpostavitvijo in krepitvijo združenj (akademije, bralna združenja,

''saloni''), kjer so pripadniki plemstva in meščanstva 18. stol. Debatirali o politiki, religiji, filozofiji.

Govori se o ''filozofskih'' oz. ''intelektualcih'' (Montesquieu, Voltaire, Rousseau, Turgot), katerim je

skupno, da želijo ''razsvetliti dr'', spremeniti svet s pomočjo razuma, znanosti in kritične drže.

Optimizem črpajo iz vere, da bo hladna luč razuma odpravila suženjstvo in praznoverje, prepodila
sence, temo (tako kot je Newton prepodil temo iz vesolja).

V ozadju je vera, da ideje lahko spremenijo svet na bolje (vera v napredek), da je ''pero močnejše
od meča'', da je človeka mogoče spremeniti, da vedenje vodi do dobrega človeka → poudarja se
pomen knjig, javnega izobraževanja.
V njihovem fokusu:
- Narava
- Razum
- Napredek

V času 1751-72 je D.DIDEROT in Jean le D'ALEMBERT izdata serijo 28 knjig z naslovom:

- Encyclopedia: or a Systematic Dictionary of the Sciences, Arts, and Crafts

- Gre za obliko splošne enciklopedije, katere namen je bil združiti vso obstoječo znanje, ga narediti
javnega in posledično ''spremeniti način'' kako ljudje razmišljajo.
 Razsvetljenci niso ateisti → Bog ne govori cerkve, ampak preko narave (cerkev nima pravice, da
si lasti Boga).

V razsvetljenstvu gre za:

- Kritiko mitov, ki temeljijo na veri, da nekaj je, da nekaj obstaja (brez neke razlage verjameš)
- Za dvom v nezmotljivost
- Dvom v absolutno avtoriteto kralja, cerkev
- Gre za kritiko starega režima, ki je zgrajen na hierarhiji, neenakosti, omejevanju svobode in
nekritičnemu spoštovanju avtoritete/ tradicije
- V jedru je zaupanje v lasten razum- osvoboditev od slepe pokorščine → to je pot do svobode,
izboljšanja → dobro življenje je mogoče tu, na zemlji
Razsvetljenstvo se povezuje z znanstveno metodo, ki temelji na kritičnem pogledu, na dvomu in
odprtosti za nove ideje, z osvoboditvijo, emancipacijo, z bojem za svobodo (ki jo omejuje
oblastne strukture).

Znanstvena skupnost je namreč odprta, predana iskanju resnice in distancirana do preteklih

verovanj, ki so stoletja omogočali premik človeka iz »nedoletnosti«.
Razsvetljenstvo hoče s pomočjo sprememb v okolju oblikovati novega, boljšega človeka.
Pomembno vpliva na FRANCOSKO REVOLUCIJO (1789), predstavlja idejno podlago
modernosti in modernizacije (kot procesa transformacije družbenih struktur).
1.Tekst: Kant→ razsvetljenstvo
- Zakaj so ljudje submisivni do avtoritet, zakaj se podrejajo, ne poslužujejo razuma→ ker je bolj fajn
o Problem intelektualne lenosti (vidik P), manjko svobode (strukturni vidik)
- Pisal v času Fr. Revolucije
- Da prakticiraš svoj razum potrebuješ svobodo
2.tekst: Kant- On History
Kako teče zgo
- Idejna osnova na kateri so nastali združeni narodi
- Imperativ: kaj je moralno dejanje
- Tisto za katerega lahko npišeš univ zakon drugače ni moralno dejanje
- Kantov(1.) in utilitaristični(2.) sistem morale
- Človek ima v sebi potencial v razumu, ki se s časom realizira, zato potrebuje svobodo (upaj si uporabit
razum→ to je naporno (9 TEZ)
o Ideja nedoletnosti: da se bo to realiziralo v času našega življenja
o Tisto kar je fajn je vezano na rezultat in ugodje
o Smisel eksistence= da si drzneš uporabit razum
o Prava pravila morajo temeljit na morali
o Človek nikoli ne sme bit sredstvo, ampak cilj sam po sebi (sistem, ki ljudi uporablja kot sredstvo=
amoralnen= kapitalizem) →mislec levice
o Doseganje univerzalne civilne družbe (ideja enotnosti, skupnosti, podlaga ZDA
▪ Nimamo harmonije, ker nimamo univerzalne CD (imamo mnoge delitve, ki sprožajo
konflikte)
o Pravična zakonodaja (koliko svobode dopustit, da ne nastane kaos)
o Potreben sistem spodbud in zavor (skepsa, dvom do avtoritet)
o Kako prit do pravičnega vladarja!
o Vsako skupnost potrebno zaščitit (spodbuda nacionalizma= antiharmonija→ pojavi po Fr. Rev)
o V 8.tezi kaže načrt, v 9. nuja samorefleksije, vsaka naslednja faza je boljša, bližje uresničitvi
projekta.
DRUŽBENE RAZSEŽNOSTI RAZSVETLJENSTVA
Ideje intelektualcev 18.stoletja, ki so se odražale v npr. zahtevi po svobodi, enakosti vseh ljudi, ki
so izpostavljale moč razuma, znanosti, ki so pod vprašaj postavljale ''stari režim'' (absolutizem
vladarja), so fundamentalno vplivale na družbeno realnost 18.stol. in na realnost moderne dobe.

'' Filozofom'' je uspevalo za kar so se zavzemali- dosegli so, da so ideje iz okvira raznoraznosti
združenj, postale del družene realnosti, da so pripomogle k procesu družbene transformacije.

V tem smislu se najpogosteje izpostavlja dogodek, ki predstavlja enega izmed pomembnejših

mejnikov v okviru ev.zgo, pa tudi širše- FRANCKOSKA REVOLUCIJA.

CHISICK (2008): radikalno razsvetljenstvo = paket naslednjih temeljnih konceptov in vrednot:

- Uveljavitev filozofske in matematično-historične logike, kot edine na osnovi katere lahko
presega, kaj je res in kaj ne
- Zavrnitev nadnaravnih sil, magije, duhov, božje previdnosti (kot tistih, ki določajo človekovo
usodo)
- Enakopravnost in enotnost
- Seksualni univerzalizem v etiki, ki temelji na enakopravnosti, enakosti, pravičnosti, in solidarnosti
- Strpnost in svoboda misli, temelječe na kritičnem razmišljanju
- Osebna svoboda pri izbiri življenjskih stilov in soglašanju spolnega udejstvovanja, vključno z
upoštevanjem dostojanstva in svobode.

FRANCOSKA REVOLUCIJA- PROCES

1. FAZA: 1789-91
- Revolucionarni proces sproži sklic generalnih stanov/ stanovske skupščine (duhovščina,
plemstvo, meščanstvo/ sr. razred) prvič po 1614
- Ludvik 16. to storil, da bi rešil težavno finančno stanje (priviligirani stanovi niso pristali na davke),
a tretji najštevilčnejši stan zahteva več glasovne moči, s čimer se priviligirana stanova prav tako
ne strinjata
- Tretji stan se posledično osamosvoji in se razglasi za edinega zastopnika fr. Ljudstva, oblikuje
se ti. »narodna skupščina«
- Poskus, da kralj z vojsko uniči narodno skupščino in ohrani stari režim, povzroči, da 14. julija
1789 privede do napada na Bastilijo (simbol starega režima)
- Začetek revolucije, tretji stan zmago, ker ima na svoji strani podporo ljudstva, kmetstva na
podeželju→ se uprejo zoper fevdalizmu, plemiči zbežijo
- Kralj Ludvik 16. se vda, prizna narodno skupščino, nakaže voljo da pomaga pri vodenju
- Avgusta 1789 sprejeta Deklaracija o pravicah človeka in državljanstva (svoboda govora,
tiska, religijske pripadnosti, pravica do lastnine, do politične participacije)
- Pride do odprave privilegijev (cerkev je razlaščena, ničene so evidence o dolgovih, sodniki so
voljeni iz strani ljudstva)
- Med drugim sprejeta deklaracija o pravicah žensk (Ž=M; pravica do ločitve, do dedovanja)
- Sept 1791 sprejeta ustava, Francija postane ustavna monarhija, kjer ima kralj omejeno moč,
si jo deli z zakonodajno skupščino, v njej so plemiči, žirondisti (liberalci, jakobinci-revolucionarji).
2. FAZA: 1971-93
- Zaradi sumov, da kralj teži k vnovični vzpostavitvi absolutne oblasti (tudi s pomočjo tujih
monarhov) mu sčasoma odvzamejo vso moč. Francija je tako le še navidezno monarhija, v
svojem bistvu gre za ''buržoazno republiko''.
- Neposrečen poskus bega kralja v Avstrijo (1791) je te sume le še okrepil in posledično še bolj
radikaliziral proti-monarhično revolucionirano telo, ki se je zavzemalo za vzpostavitev Republike
in dokončno odpravo monarhije.
- A po vzpostavitvi republike pride do trenja med tistimi, ki so se sedaj kazali kot nekoliko bolj
spravljivi (desno- krilo- žirondisti) in tistimi, ki so verjeli ***MANJKA!

3. FAZA: 1793- 94
- To nesoglasje se je me ostalim pokazalo tudi pri odločanju o usodi kralja- medtem ko so
''jakobinci'' bili praktično soglasni, da se kralja usmrti; so ''žirondisti'' bili razdeljeni, vsekakor pa
manj radikalni.
- Kralj je bil posledično usmrčen, a v Franciji je ob ekonomskih problemih, vojnah in notranji
razdeljenosti prišlo do radikalizacije, do ti. »odobja strahovlade«.
- To naj bi bila po mnenju Robespierra nujna, da bi se zaščitilo revolucijo pred notranjimi in
zunanjimi sovražniki.
- Rezultat= sprejem zakona, ki je omogočal smrtno kazen z giljotino zgolj na osnovi domneve o
''protirevolucionarnem'' delovanju, kazen, ki je na koncu doletela tudi znanega Robespierra kot
najbolj radikalnega predstavnika jakobincev.

4. FAZA: 1795-99
- Utrujenost od nasilja/vojn vodi do nove ustave (1795), oblast ponovno prevzamejo žirondisti,
vzpostavi se direktorat kot oblika vladanja (5 voljenih direktorjev)
- Pesti ga neučinkovitost, korupcija, še vedno slabo ekon.stanje, vse več revnih, izgublja javno
podporo, po drugi strani je Francija v tem času vojaško zelo uspešna
- Vojska uživa visok javni ugled, v okviru te pa blesti NAPOLEON BONAPARTE, ki leta 1799
postane prvi konzul, l.1804 pa se razglasi za cesarja.
- Čeprav ne gre za vrnitev monarhije, Napoleon odpravi delitev oblasti, kar je bilo v jedru
revolucionarnih zahtev, zaradi česar njegov prihod pomeni konec 10 let trajajoče revolucije.
SOCIALNE IN KULTURNE DIMENZIJE FRANCOSKE REVOLUCIJE
Povezava med razsvetljenstvom in Fr. Revolucijo:

- Fr. Rev pomembna ne zgolj iz vidika, da je šlo za prenos oblasti (monarhija→republika), ampak
tudi zato, ker je v duhu razsvetljenstva vplivala na to, kako danes npr. razmišljamo o enakosti,
pravicah, spremembah, demokraciji.
- Fr. Rev je uresničila veliko idej, ki so zorele v okviru razsvetljenstva (svoboda, enakost, razum,
napredek, delitev oblasti), po drugi strani pa označuje konec razsvetljenske dobe:
o Nakaže namreč na diverzificiranost, na napetosti znotraj razsvetljenske tradicije (zaradi
krvavosti, terorja), s tem pa sproži debate o pomenu razsvetljenskih idej.
- Predstavlja hkrati uresničevanja razsvetljenskega projekta in njegovo uničenje

''DIALOGI'' S FRANCOSKO REVOLUCIJO (19.stol)

ROMANTI
SOCIALIZEM LIBERALIZEM NACIONALIZEM KONZERVATIZEM CIZEM

•problem je •Fr. rev pripeljala •J.FICHTE •ED.BURKE •zametki

ekon.sistem tudi do + plati •kritik razsvetljenstva okoljeva
•Obstaja specifična
(1.faza) •progresivna misel rstva
•MARX zgo narodov in ni povzročila, da je Eu
•Radikalna (Lenin) •J.S.MILL mogoče enakih izgubila tradicionalno •zeleni
•Stalin •zavzemajo za političnih zakonov jedro (povzroči kaos)
svobodo misli uveljaviti •zanika idejo, da
•Fr. revolucija se je obstajajo naravne
•EKONOMSKI vs. vsepovsod
zavzemala za pravice človeka
politično enakost, PILITIČNI LIB. •nas ločuje od •človek po naravi slab
ampak premalo za •A.SMITH drugih in hkrati •stari režim bil garant,
ekonomsko združuje da slaba stran ni prišla
•Formacija novih na plan
enakost (ideje ved •vzpon nac pripelje
do vzpona •proti rev (hitre
egalit.) •cenijo 1. fazo, spremembe=kaos)
•ROBERT DUREN raziskovanja
imajo problem z •1688 edina
"NEW HARMONY zgodovine nacij sprejemljiva revolucija,
radikalnimi
DRUŽBA" (prišleki erodirajo ki je odplaknila Jamesa
idejami (levi in
jedro Evrope) 2., ki je hotel uveljavit
•človek je dober in desni radikalizem) katolištvo
sodelovanje ima •nikoli ne (VB=protestantska
boljši rezultat zavzamejo za tradicija)
•S.SIMONE: k revolucijo (ker je •JOSEPH MAISTRA
odpravi privilegijev radikalni obrat •nasilje v času
Fr.revolucije= kazen
sistema) Boga, ker je človek
želel iti proti oblasti, ki
je bila izbrana z božjo
voljo
•hitre dr spremembe
delajo kaos v človeku!
•če ponotranjiš
fragmentacijo, si tudi ti
fragmentiran!
A.COMTE (1798-1857)
Zakaj je sociologija pomembna in potrebna:

- Fr. Rev., razvoj industrije (18.stol)→ hitre spremembe družbenega življenja→ demontaža
starega brez vzpostavitve novega → anarhije,kaos
- Zaupanje v razum
o Posledica Fr.rev
o Nova veda razrešila težave moderne dr
- Potreba po reševanju problemov, ki jih je v realnosti prineslo razsvetljenstvo, indu.rev.
o Potreba po znanosti (filozofija, zgodovina, neodekvantni)→ socialna fizika→sociologija
kraljica vseh znanosti (Najbolj zanesljiva vednost o družbi)
o Sociologi krmarji dr, tisti ki bodo oblikovali in ponudili rešitve za nastale družbene
probleme (zdravilci družbenega telesa)

POZITIVIZEM
➢ Odkrivanje zakonitosti
➢ Iskanje zakonov, oblikovanje teorije, aplikacija pozitivne metode
Comte meni, da iskanje in nizanje dejstev ni dovolj- raziskovanje mora biti vodeno z teorijo.

• In obratno: vsaka teorija mora biti podprta z dejstvi (vpliv Bacona in A.Smitha).

3. TEORIJA

4. DEDUKCIJA 2. INDUKCIJA

1. OPAZOVANJA
(pridobivanje
dejstev)
MARXOVA KRITIKA MODERNE DRUŽBE
- Razvoj proizvajalnih sil bo pripeljal do sil, ki jih kapitalizem ne bo mogel rešit
o Gosp. Razvite države
- Problem: komunizem najprej pojavil v gospodarsko in ekonomsko manj razvitih državah (SZ,
Afrika)
- Zakaj je propadel CENTRALNO PLANSKI SISTEM?
o Uveljavil kjer ni bilo podlage (bi delili pa ni blo kaj delit)
o Prezgodnje rojstvo
o Izroditev v svoje nasprotje (Stalin)
▪ Namesto osvoboditve dobiš totalitarizem
o Usodna domišljavost
o Neučinkovitost (krize, spremembe) → problem procesiranja vseh relevantnih informacij
(5 letni plani locirali resurse), ni bilo dovolj hitrega prilagajanja→ ni bilo kruha; bencin
(parno-neparno) → rešitev: umetna inteligenca?
o Koruptivnost partijskih elit
WEBER

Železna kletka- termin, ki ga uporablja v kontekstu negativnih strani procesa racionalizacije in

birokratizacije →duh in nadzor birokracije bo prevladal v vsej družbi.

Negativen odnos do industrializacije, modern., birokratizacije

- Formalistična impersionalnost, monotonost, zatiranje kreativnosti, spontanosti, uničenje tradicije
- Brezdušni specialisti (spogledovanje z Marxovim konceptom alienacije)

Govori o IRACIONALNOSTI RACIONALNOSTI: o svetu, ki ga racionalizacija in birokratizacija

spreminjata v železno kletko, o peščici »velikih otrok, ki slavijo znanost kot sredstvo za doseganje
sreče«.
SOCIOLOŠKA RAZOČARANJA NAD MODERNOSTJO

- Alienacija (Marx)
- Železna kletka (rac, biro- Weber)
- Slepa ulica človeškega razvoja (Marcuse)
- Anomija (Durkheim)
1. Konceptualni model, aktualen še danes
2. Samomor
3. Vprašanje solidarnosti v moderni družbi- ker medsebojna odvisnost od veščin in izmenjave
blaga sami po sebi nista zadostni za družbeno solidarnost, mora obstajat sistem pravil in
predpisov, moralnih smernic, ki omejujejo posameznika in zagotavljajo okvir za
sodelovanje.
4. Durkheim: Moderna družba
• Ker industrializacija vodi do hitrih družbenih sprememb, te pa vključujejo razkroj
starih sistemov pravil, to vodi moderne družbe v stanje ANOMIJE= razkroj mej
dopustnega in mogočega, moralnih obveznosti.
• Vidi nevarnost družbenega razkroja
• Meni, da moderna družba povzroča, da imajo posamezniki neomejene želje, kar jih
dela nesrečne (ker takšnih želj ni mogoče zadovoljiti)
RAZOČARANJE NAD MODERNOSTJO PODLAGA ZA POSTMODERNI DISKURZ
Masovnost/ izguba/ dezintegracija kolektiva oz. skupnosti, redukcija posameznika na potrošnika/
delavca, osamljenost, kriza smisla → kompenzacija v obliki potrošništva, eskapizem (beg v
namišljene svetove), desenzitizacija (razčutenje), zlom velikih zgodb

- Moderna vojna- T. ADORNO.. pisanje poezije po Auswitchu je barbarsko

- Nove oblike dominacije, suženjstva.
- Večanje razlik, globalna revščina, kriminal, neenakosti, trgovina z ljudmi.
- Problem okolja, končnih virov v okviru neskončnih potreb in ideje o neskončni rasti- ali lahko
družba, ki nenehno bije boj z življenjem (uničevanje okolja, plenjenje naravnih virov, vse nižja
biodiverziteta, globalno segrevanje) preživi?

Teorije 20.stoletja →
TEORIJA MODERNIZACIJE, POSTMODERNIZACIJE IN SVETOVNEGA SISTEMA

1. TEORIJA MODERNIZACIJE

Skuša:
- Opisati proces sprememb od 17./18. stol. Dalje:
1. Kakšna je narava dr. sprememb- oblika/vsebina
2. Kakšni so rezultati/ posledice
- Dati odgovor na vprašanja, kako do spremembe, razvoja, napredka:
1. Kaj so vzroki
2. Kdo je nosilec sprememb
- TM nadaljuje optimistični del, ki pa ni več prevladujoč

KAKO DO MODERNOSTI? DO RAZVOJA?

➢ KLASIČNA TEORIJA MODERNIZACIJE
• Specializacija kot naravni proces, ki ga je mogoče pospešiti ali zavreti, ni pa ga mogoče ustaviti
(organicizem, evolucionizem)
• Posplošitev:
o Ključno je izobraževanje→delitev dela→specializacija→učinkovitost/ na osnovi
skupnih vrednost/konsenza
o Stiki z drugimi kulturami- difuzija→ tehnološko-ekonomski razvoj na osnovi kulturne
izmenjave
o Zunanji dejavniki → grožnja, nevarnost, pritisk (boj za preživetje)
• Temeljna teza KTM: aplikacija zahodnega modela razvoja je mogoča, je univerzalno uspešna in
zaželena- prinaša napredek.
• Proces M je mogoče pospešiti (krize)
➢ STRUKTURNI MODELI
• Imitacija in vzpostavitev struktur/ institucij, vzpostavljenih na zahodu- reforme obstoječih struktur
• Vzpostavitev institucij/okolja, ki vzpodbuja in omogoča razvoj- osvoboditev ljudi od zemlje
(industrializacija kmetijstva), vzpostavitev univerzalnega šolstva, lastninskih pravic, pravne
države.
o Pozitivni učinki bodo pripeljali do motivacije za nadaljnji razvoj, za podporo modernosti
▪ Zahod postavi standarde modernega (kolonizacija in imperializacija)

➢ KULTURNI IN PSIHOLOŠKI MODELI

• Za modernizacijo je potrebna ''prava kultura'', pravi mentalni ustroj človeka:
o Vrednote, stališča, cilji→ npr. vrednotenje materialnega razvoja, svobode (politične,
ekonomske)→ to vodi do prave mentalitete (ti. moderne) družbe, kulture.

LERNER (KTM): ODHAJAJOČA TRADICIONALNA DRUŽBA (1958)

Teze (Uvod):

• Modernizacija ne glede na lokacijo sproža povsod enako- vceplja racionalni in pozitivistični duh,
proti kateremu je Islam nemočen
• Zahodni model modernizacije kaže na določene komponente in faze, katerih relevantnost je
globalna- urbanizacija, višja pismenost, večja izpostavljenost medijem, višji dohodek, višja raven
politične participacije
• Model se je oblikoval na zahodu in se danes v svoji osnovni obliki pojavlja v vseh modernizijočih
se družbah.
• Zahodni model je še vedno model, ki je iz vidika moči, bogastva, veščin, znanja, racionalnosti
najbolj razvit.
• To, kar zahod je, to skuša Bližnji Vzhod (na hitro) postati jutri- toda hoče »moderno bogastvo,
ne pa tudi moderne modrosti«
Teze (MOBILNA OSEBNOST- EMPATIJA)

• Modernost nastopi z mobilnostjo (vzrok: odprava fevdalizma, razvoj tehnologije)

o Mobilnost preko izkušnje pripelje do zavesti, da je sprememba nekaj naravnega
o Greš v Grčijo- vidiš preko lastne mobilnosti, da niso leni→ rušenje stereotipov
• Ideja, da je človek tisto, kar lahko postane (karkoli) in družba je tista, ki mu to omogoči, postane
del nove realnosti- usmerjenost v racionalno delovanje: ni več ključno vpr. Kako je bilo, ampak
kaj deluje- ljudje uspejo ali propadejo, ne na osnovi tega v kaj vrjamejo, ampak na osnovi tega,
kaj počnejo.
• Mopdernost- pomeni odprtost, pomeni emancipacijo:
o Projekcija (pripisovanje lastnih pozitivnih lastnosti drugim) + introjekcija (pripisovanje
pozitivnih lastnosti drugih sebi) = lastnost modernega človeka
o Empatija prevladuje samo v moderni družbi (ki je industrializirana, urbana, pismena in
participatorna)
• Nizka stopnja delitve dela- nizka soodvisnost od drugih (nečlanov plemena) → ni potrebe po
sodelovanju, omejen horizont, njihove odločitve vključujejo samo tiste, ki so člani in poznani.
Teze (MULTIPLIKATIVNI UČINEK MEDIJEV NA MOBILNOST)

• Razvoj medijev→ okrepi sposobnost vživljanja, odpira nove osvoboditve, brez potrebe po fizični
mobilnosti
• Čeprav mediji poenostavljajo realnost ''drugega'' (in ne dajejo enake izkušnje kot fizična
mobilnost), vseeno delujejo kot ''učitelj''.

Teze (SISTEM MODERNOSTI)

• Mediji imajo večji multiplikativni učinek v okolju, kjer imamo posameznike, ki so empatični in že
po svoji ''naravi'' mobilni
o In obratno: nobena družba ne more delovat brez medijev.
• Mediji agent spremembe (sprememba v komuniciranju pomeni spremembo v drugih družbenih
podsistemih)
• Proces spremembe teče od oralnih sistemov komuniciranja k medijskemu sistemu
komuniciranja.
o Proces je univerzalen, dogaja se na glob.ravni. Kar je vzajemno povezan s spremembami
v drugih sferah družbe.
• Modernizacija- industrializacije in urbanizacija:
o H1: povezanost urbanizacije in pismenosti prebivalcev je pogoj za M.
o H2: dr, ki še niso dosegle minimalne stopnje urbanizacije, imamo višje ravni nepismenosti
• Meja 10%: ko 10% prebivalcev živi v mestih pride do dviga pismenosti (povezava pismenosti in
urbanizacije)
• 1. faza→Urbanizacija
• 2. faza→Porast pismenosti
• 3. faza→industrializacija in vzpostavitev medijskega sistema komuniciranja in medijske
participacije
• 4. faza→politična participacija
Model M sledi avtonomni historični logiki- kjer vsaka faza generira naslednjo preko mehanizma, ki
deluje neodvisno glede na kulturne ali doktrinirane razlike.

2. TEORIJA POSTMODERNIZACIJE (možen regres) - Ingelhart

➢ Neoevolucionistična perspektiva
• Odziv na kritike uperjene proti klasičnemu evolucionizmu (in t. modernizacije)
• V večji meri se naslanja na empirične izsledke paleontologije, arheologije, antro, etno, in
zgodovinopisja
• Oddaljevanje od etnocentričnih sodb, pa tudi od partikulizma in determinizma v smislu, da izidi
niso vnaprej določeni.
• Natančneje, ko se zgodi A se poveča verjetnost, da se zgodi B, proces diferenciacije je lahko
povraten, nobene izmed razvojnih faz ne gre razumeti kot konec zgodovine.
• Teorija postmodernizacije je manj deterministična, bolj prožna, ni pa kritika- še vedno govori o
napredku→ o ekon.razvoju, ki povzroči vrednotni premik
• V ozadju Maslowa hierarhija potreb→ eksistenčna varnost
• Govori o možnosti reverza
• Primer modernizacije in racionalizacije: novo izvoljen Brazilski predsednik→motijo ga plemena v
pragozdu, ki ga vidi kot ''zalogo''
Ingelhart & Welzel: TEORIJA ČLOVEKOVEGA RAZVOJA

(1) Družbeno-ekonomski razvoj + (2) vrednotni premik + (3) demokratizacija

=
Sindrom napredka = več izbire, svobode = človekov razvoj
- 3 procesi, ko se pojavijo, delujejo vzajemno
- Naslanjanje na Klasično teorijo modernizacije + empirično evidenco
- Družbeno-ekonomski razvoj →vrednotni premik (emancipativne vrednote) → učinkovita
demokracija (manj korupcije med elitami → učinkovita formalna demokracija
Človeški napredek= od omejitev k izbiri!
• Sivina v tem: mogoče bi bile bolj srečne, če bi nam drugi izbrali moža. Ampak to je omejitev.
o Več izbire pomeni napredek?
o Paradox od choice: preveč izbire je enako stresno kot da ni izbire
• Ideja brezmejnosti problematična zaradi anomije. Meje pogoj za civilizacijo (Freud: drugače
seksualna agresivna žival)
Kaj je pripeljalo do siromašenja večine? Neolib. Projekt → odprava omejitev
ELEPHANT CURVE

- Rezultati kažejo na vzorec, ki deluje neodvisno od kulture:

porast individualnih resursov (rast blaginje vseh)

vzpon emancipativnih vrednot

delujoča demokracija

--> ČLOVEŠKI RAZVOJ

• glavno merilo je stopnja oz. možnost izbire
3. Kritika teorije modernizacije:
- Teorija svetovnega sistema
- Teorija odvisnosti
TEORIJA SVETOVNEGA SISTEMA

- Alternativa teoriji modernizacije: nova teoretična paradigma pri preučevanju nastanka

kapitalizma
- Kritizira TM, ker:
1. Je preveč usmerjena na nacionalno državo
2. Predpostavlja, da lahko vse družbe sledijo eni poti ''evolucije'' razvoja
3. Ignorira obstoj transnacionalnih struktur, ki omogočajo ekon.razvoj/ demokratizacijo na
lokalni/ nacionalni ravni
4. Zanemarja pomen (kolonialne) zgo, razlik v moči
5. Poenostavljeno razlaga družbeno-zgodovinske procese v smislu »tradicionalno-moderno«

Osredotočena je na preučevanje strukture mednarodnega ekonomskega reda.

Svetovni sistem= tip zgodovinskega sistema (velik obseg, dolgo trajanje, cca.500 let; obstojijo tudi
recipročni mini sistemi→1 kultura, 1 gospodarstvo, majhen obseg, kratko trajanje)
Deli se na:

- Imperij: en politični center, več kultur

- Svetovna gospodarstva: več političnih avtoritet, centrov, več kultur

- Do leta 1500 prevladujejo mini sistemi in imperiji; po 16.stoletju se prvič v zgo pojavi svetovno
gospodarstvo, natančneje svetovno kapitalistično gospodarstvo, ki posrka vse ostale
sisteme.
- V 19 stol→ govorimo o MODERNEM-KAPITALISTIČNEM SISTEMU
- Gre za sistem družb, katerega pogojuje ekonomska osnova, natančneje kapitalistični red/odnosi
(izkoriščanje, koflikt)
- Jedro: razvite države zahoda, center, kamor se steka profit
- Periferija: manj razvite družbe, umazana tehnologija
- Jedrne države izkoriščajo periferne→pasivna reflektivna vloga slednjih (dominacija,
izkoriščanje)
- Ohranjanje nerazvitosti→ lock in effect
- Jedrne države so kupile svoj delavski razred s širjenjem državne blaginje (socialni mir)
- Ekon.krize silijo sistem, da se širi (padajoče profitne stopnje, iskanje novih trgov)→
imperializem kot najvišja oblika kapitalizma
- Organska povezanost med razvitostjo in nerazvitostjo→nerazvite države niso nerazvite
zaradi svoje primitivnosti, tradicionalnosti, ampak zaradi izkoriščevalskih odnosov in dominacije
centrov.
- Mednarodni (trgovski) odnosi temeljijo na razmerju moči, na monopolistični kontroli trga.
- Mehanizmi vzdrževanja dominacije so:
• Tehnologija
• Finančna kontrola (določanje pravil)
• Obvladovanja naravnih virov (v periferiji)
• Mediji in komunikacija
• Orožje za masivno uničenje
TEORIJA ODVISNOSTI
Neomarksistični idejni temelj:

- Razvije v 50.l.20.stol., mnogo stičnih točk z teorijo sv.sistema

- Fokus na multinacionalnih korporacijah, ki pri zasledovanju svojih interesov onemogočajo razvoj
držav 3.sveta (zunanji dejavnik nerazvitosti):
• Ohranjanje nizkih cen surovin in visokih cen indu. proizvodov (oboje vodi do visokih
zaslužkov centra)
▪ Zadolževanje revnih za pokrivanje trgovinskega primanjkljaja
▪ Večina ustvarjenega gre za odplačevanje dolgov
▪ Ni sredstev za izobraževanje, razvoj, socialno varstvo (začaran krog nerazvitosti)
• K nerazvitosti prispeva sodelovanje elit v nerazvitih deželah
▪ Njihov interes sovprada z interesi centra, da bodo politike centra res pomagale pri
razvoju (posledica indoktrinacije, ki so jo predstavniki »elit nerazvitih« deležni ob
svojem šolanju na zahodu)
- V okviru kapitalizma ni mogoče pričakovati razvoj nerazvitih, tako kot ni mogoče, da bi na
nacionalni ravni v okviru kapitalističnega sistema prišlo do odprave revščine ali egalitarizacije.
• Gre namreč za elementarni del sistema, ki zanj opravlja vitalne funkcije

Je sedanja kriza indikator kolapsa svetovnega sistema?

- David Harvey (neomarksist)

• BBC HARDTALK
• THE CRISIS OF CAPITALISM

Te vse teorije so linearne, njeno nasprotje predstavljajo ciklistične t.

CIKLISTIČNE TEORIJE

LINEARIZEM
• Zgo proces je linearen, poteka preko
razvojnih faz, ki jih bodo predhodile vse
družbe
• Razvoj = postopen, kontinuiran,
kumulativen→ vsaka naslednja faza je
nadgradnja prejšnje
• V središču evolucionistična ideja o prehodu
od enostavnih k kompleksnejšim družbenim
oblikam→ specializacija, diferenciacija,
racionalizacija
• Evoluc.razvoj pomeni napredek, izboljšanje
življenja in pogojev zanj
CIKLIZEM
• Proces ima obliko kroga→ ni linearnega
trenda→zgo se ponavlja
• Družbe se gibljejo gor in dol, naprejnazaj,
cikli progresa in regresa
• V svoji skrajnosti (popolni ciklizem) zanima
možnost akumulacije, kot tudi sleherni
napredek in možnost tega
• SOROKIN: Social and Cultural Dynamics
• Visoka stopnja znanstvene in metodološke
preciznosti

➢ P. SOROKIN
1. Predpostavka o imanentni spremembi: vsaka kultura se spreminja v času, spremembe
posledice so inherentne vsakemu sistemu
2. Predpostavka o mejah: vsakemu procesu so meje inherentne, v realnosti obstaja
omejeno možnih smeri (ni neskončne variabilnosti) v katere lahko poteka
• Absolutnost v smislu neskončne linearnosti (in absolutne povratnosti) v realnosti ne
obstaja
• Vsi družbeni fenomeni imajo aspekt unikatnosti in ponavljanja
3. Predpostavka o »kvarjenju kultur«: kulture se kvarijo v času svojega obstoja
• Vsak sistem razlag je relativen, ni absolutno resničen/lažen, kar je logičen rezultat
predpostavke o iluziji objektivnega; o neobstoju absolutne resnice.
• Noben izmed tipov resnice ne more ločeno pojasniti realnosti v njeni totalnosti
(resnica vere, čutov, razuma)
• Netočni elementi postajajo v času vse bolj evidentni, rušijo red/kulturo (prevladujoč
sistem postaja vse bolj monopolističen) → dominanten sistem resnic zaradi svojega
monopolističnega položaja izgublja sposobnost adaptacije in sposobnost
zadovoljevanja potreb.

Tudi če verjamemo v znanost, nam ta ne more dati vseh odg. Zato tudi t.sekularizacije ne vzdrži→
daje nekaj kar znanost ne.

- Temelj vsake družbe je kultura, njena mentaliteta (sistem resnic, bazen znanja, filozofija, religija,
sistem »prav in narobe«, oblika umetnosti, zakoni, morala, oblika politične in ekonomske
organizacije, tip človeške narave, s svojstveno mentaliteto in vzorci obnašanja), ki niha med
dvema poloma:
o Senzatski tip kulture
o Ideatski tip kulture
 SENZATSKI TIP KULTURE IDEATSKI TIP KULTURE
• Čutni tip, realnost je zgolj to, kar nam o njej • Nadčutni tip, realnost je dojeta kot
povedo čuti (vid, vonj, sluh, okus, dotik) nematerialna, nadčutna, njeno bistvo
transcedira fizično realnost
• Potrebe in cilji so predvsem fizične narave • Narava potreb in ciljev je povsem duhovna

• Pot njihove zadovoljitve poteka preko • Pot njihovega zadovoljevanja temelji na

izkoriščanja in obvladovanja zunanjega, minimizaciji (oz. popolni odpravi) fizičnih
materialnega sveta. potreb.
• Mentaliteta: materializacija nematerialnega • Mentaliteta: spiritualizacija vsega (vera,
(empirizem, determinizem, materializem). indetermizem
o Joga, meditacija
o Ideja ''Obstaja nekaj več''

KRIZA INDUSTRIJSKE MODERNE IN REFLEKSIVNA MODERNIZACIJA

'' Družbena racionalnost, ki se na začetku emancipira od predmodernega sveta in odpira možnosti
svobodnega izražanja akterjev, demokracije in prostega trga liberalnega kapitalizma, se potem
obrne sama proti sebi, tako da uničuje življenjski svet.'' – Adorno (Dialektika razsvetljenstva)
Razočaranja sprožijo skepso!
Refleks= odziv

Družbo pozne/ druge/ postindustrijske/ tekoče.. moderne se vidi kot rezultat nadalnje modernizacije
prve/ enostavne/ industrijske moderne.
Sem sodi tudi ideja o refleksivni moderni(zaciji):

• Idejni očetje: Beck, Giddens, Lash

• Skuša razložiti obeležja, procese, ki dajejo obrise sodobnim (postmodernim) družbam
TEZA: družbe danes dihajo drugače, v duhu odziva (refleksa) na pretekle odločitve,
aktivnosti, procese, ki so oblikovali prvo/ enostavno moderno.

• Zamaje se vera v znanost, kaj je družina,..

Glavna lastnost: FRAGMENTACIJA INSTITUCIJ prve moderne/ trdih konceptov in razmerij (sfera
dela, družine, države, znanost).
V okviru te ideje je trenutno kritiko moderne (ki se kaže v kritiki znanosti, ideje napredka, spolnih
vlog, v novih družbenih gibanjih) mogoče razumeti v luči nadaljevanja, radikalizacije procesa
modernizacije.
Kritika moderne je torej odraz moderne oz. refleks na njo, in kot takšna predstavlja naslednjo
(tretjo) fazo v procesu modernizacije.
Refleksivna moderna daje vedeti, da bolj kot so družbe modernizirane, bolj so njeni akterji zmožni
reflektirati družbene pogoje njihove eksistence in jih s tem tudi spreminjati- osvoboditev izpod
strukture (oz. strukture prve moderne):

- Odpiranje novih oblik delovanja (P, ekon), ki lahko presega nacionalne meje
- Oblikovanje novih polj odločanja (civilna dr, samoorganizacija, mimo uradne politike)
- Rekonceptualizacija spolnih vlog, ideje moškosti/ ženskosti, družine, dela
Na tej osnovi lahko pride do novih oblik življenja, delovanja, formirajo se nove, mnogotere
modernosti (novi življenjski stili→ delo od doma).

Brez tveganja ne bi prišlo do premisleka, kako ravnati drugače.

Izpostavlja možno pozitivno plat (post) modernizacijskega preobrata, kot ključno pa se izpostavlja
vprašanje soočanja moderne družbe same s seboj:

a) Če modernizacija predpostavlja rast individualizacije, potem bodo individumi osvobojeni

tradicije in konvencij ravno tako svobodni se odzvati na negativne posledice moderne (okolje,
odtujitev, železna kletka, kriza smisla, vojna) → odpiranje novih možnosti (a tudi novih
rizikov npr. kje je tisti, ki ukazuje; moč ni več vezana na prostor tisti z vzvodi moči so lahko
nevidni, nedostopni-postpanoptikom) –Bauman
b) Če modernizacija vsebuje idejo po večjem zavedanju v smislu kontrole nad različnimi
dimenzijami življenja (in nad naravo); refleksivna moderna sooča posameznike z
zavedanjem, da je kontrola nemogoča → nenehno soočanje s tem, kaj je normalno/
pravo življenje, delo, družina → fluidna realnost/ tekoča moderna (Bauman) → kriza smisla
(Luckmann & Berger)

Živimo torej v stanju »radikalizirane modernosti«: Ko modernizacije doseže določeno fazo, se

radikalizira (Beck).

Implikacije: moderna družba se NE nahaja na koncu zgo, odpira se nova faza, ki odpira nove
možnosti, a tudi nove posledice → produkcija rizika (negotovosti) in ukvarjanje s problemom, kako
zmanjšati nevarnost iz tega→ risk management kot ena izmed glavnih aktivnosti družboslovja/
politike.

Povzetek Beckove refleksivne modernizacije

Produkcija novega individualizma Produkcija tveganja in posledic
• Osvoboditev spon ''postmoderne'', spon • Prva moderna: podreditev narave
prve moderne, nanašajoč na spolne vloge, • Druga moderna: ukvarjanje s posledicami
na življenjska vodila, poteke podreditve narave
• Odpiranje novih možnosti, izražanje • Odčaranje znanosti→več znanja ne vodi do
subjekta, nove oblike dela, družine, večjih gotovosti, več možnih rešitev
povezovanja (nadnacionalne skupnosti)
• Nastanek rizika- osi družine, spola, nacije, • Odčaranje oblik ''polmodernih oblik''
poklica, vere v znanost se zamajejo življenja in dela (meja delo- prosti čas se
briše)
• Nastanek družbe tveganja (problem • Temelji pozne moderne stojijo na živem
anomije, odtujenosti), smisla, vpr. pesku
onesnaženosti okolja, pojav novih • Individualizacija, »nova faza osvoboditve« v
ekstremizmov. smislu preseganja starih omejitev, ki jih
določajo generacijski, spolni, razredni
dejavniki, hkrati nakazuje padanje v nove
oblike kontrole: več negotovosti, lovljenja
potrebnega znanja- nove oblike suženjstva
POSTMODERNISTIČNA ANALIZA / REFLEKSIJA SVOBODNE (moderne) DRUŽBE

- Iz arhitekture in umetnosti, reakcija na »čisti, formalni, jasni, rigidni, uniformni« modernizem;

vključuje različne stike, tehnike, izrazna sredstva (eklekticizem- igranje s stili, besedami).
o The dancing house (Praga)
- Postmodernistični pristop k zgodovini: »kaj se je v resnici zgodilo« v primerjavi z zgodovino »kot
pripovedujejo o tem, kaj se je zgodilo« s stališča kulturnih/ ideoloških interesov.
- Gre za preizpraševanje »zgodb reda«- zakaj je nek zgo dogodek zapisan kot je → zgo, kultura
konstrukt, tako kot vsi koncepti.
o DOGODEK VEDNO PRESEGA REPREZENTACIJE (zgodbe)
- F. JAMESON: zgo nam je dostopna samo v pisni obliki → zgo zahteva zastopanje,
posredovanje, obliko pripovedi→ zgodbo, ki je kodirana/ predstavlena kot zgodovinska (obj.),
resnična (kar ni- vedno rezultat kulturnih praks).

Negacija modernistične ideje (se odslikava v teoriji):

- O obj. svetu, ki je dostopen razumu

- O obj., nevtralni znanosti, ki odkriva večne, univerzalne resnice/ ki vodi k resnici, k napredku
- O obstoju obj, koherentnega, fiksnega jaza, ki preko razuma spoznava sebe in svet, ki ga
obdaja
• Ideja o čl. Sposobnosti reprezentacije- ni mogoča

V fokusu (teorije) je dekonstrukcija vsega- jaza, smisla, oblike, pomena- zakaj govorijo ene
zgodbe, kdo določa diskurz, teme, kako se oblikujejo pomeni.

Zgodbe npr. o univerzalnih kriterijih so tudi zgodbe.

- SOROKIN: noben sistem resnic ni popoln, ni ene resnice boljše od druge

Začetki v družboslovju/ filozofii:

- LYOTARD (1924-98)
- BAUDRILLARD (1929-2007)
LYOTARD
- Nahajamo se v novem obdobju (postmoderna), ki ga označuje dvom/ zlom velikih meta narativ
zgodb, ki legitimirajo znanje in kulturne prakse, lastna pa jim je ambicija, da poskušajo razložiti
»vse«, da se kažejo kot univerzalne v smislu pojasnjevanja zgo (in sveta) ter cilja človeštva.
- Zanj sta najbolj pomembni 2 meta zgodbi:
o Zgo kot proces v meri (dr) razsvetljenja in osvoboditve
o Progresija, napredek v vednosti, v smeri popolnega ''odčaranja'' razumevanja
- Moderna je zanj DOBA LEGITIMACIJE teh meta zgodb, ki pa sta sedaj ''bankrotirali''.
- Postmoderna je doba fragmentacije in pluralizma, čas vsesplošnega raztapljanja glavnega
organizirajočega principa, ki je nadomestil teološki princip.
o Pokaže na meje razuma→ dogodki presegajo reprezentacijo, razum jih preko
reprezentacije ne more dojeti (naveže se na Kantov koncept sublimnosti), kar pomeni, da
na tej osnovi ni mogoče graditi obj. razlag, idej o redu (iluzija).
- Reda ni, je le kaos, ki se skuša obvladovati preko velikih zgodb, ki so KULTURNI
KONSTRUKTI (le zgodbe).
- RED= ILUZIJA, tako kot koherentni jaz in ideja o obj. spoznanju realnosti: vse kar je, so kulturne
zgodbe.
- Te poskušajo to negirati, ustvariti iluzijo reda, resnic, prikriti dejstvo, da je realnost zbir unikatnih
dogodkov, ki jih ni mogoče urediti in presojati na osnovi univ. zakona ali kriterija (velika zgodba),
ki bi vse obravnaval ustrezno.
- Izhod/ rešitev: »POGANSKOST«- koncept, ki ga uvede kot način razmišljanja, ki upošteva in
teži k razreševanju nekompatibilnih, nezdružljivih, neprimerljivih pogledov → tako kot pogan
lahko veruje v več bogov.
- Zanikanje univerzalizma oz. težnja po njemu: zanikanje binarnosti → stvari/ dogodke moramo
sprejeti in presojati kot so, brez da se jih poskuša umestiti v univerzalne zakone, razlage (npr.
marksizem)→ brez da se jih presoja na osnovi univerzalističnih kriterijev (ti ne obstajajo- le tako
je do stvari/dogodkov mogoče bit fer)
- Ta koncept izčisti v delu DIFEREND
o Diferend označuje obliko konflikta, ki ne more biti razrešen, ker ni kriterija presoje, ki bi
priznavali obe strani (domobranci- partizani: kaj je kriterij? Nasilje, osvoboditev,
domoljubje?)
o Loči med žrtvijo in tožnikom:
▪ o tožniku kot oškodovancu lahko govorimo v primeru, ko obstaja soglasje glede
kriterija presoje (sodišče),
▪ o žrtvi pa, ko tega kriterija ni- diferend.
o V primeru soglasja tožnik lahko prestavi škodo, ki jo je utrpel. V primeru diferenda pa
oškodovanec tega ne more (ker ni kriterija presoje), zato je zanj žrtev.
 o Žrtev tako ne le kot nekdo, ki je bil oškodovan, ampak nekdo, ki je izrabil moč, da bi lahko
škodo prikazal in dokazal.
o To se lahko zgodi zaradi grožnje, etikete, ki tožnika oropa pravic (enemy combatat,
terorist, norec); ker tožnikovi argumenti niso dopustni na pristojnem sodišču.
▪ Npr. plemensko pravo Aborigi, preko katerega bi hoteli dokazati, da so bili oropani
zemlje, ki so jim jo zapustili predniki.
- V kontekstu problematičnosti takih zgodb (modernizma) se loteva tudi vprašanje ZNANOSTI
kot sistema produkcije vednosti (resnic).
- Te so v okviru moderne (in modernističnih razlag) slika/legitimizira kot mehanizem produkcije
objektivne vednosti (na osnovi zgodbe, da znanstvena metoda producira obj. vednost- resnico).
- Toda, ker je zanj to le zgodba (meje razuma), je tudi moderna znanost (in na njej utemeljeni
kriteriji presojanja) zgodba.
- Meni, da znanost nima nikakršne pravice sebe postavljati na piedestal vednosti (v smislu
sistema, ki govori resnico).
- Vidi problem v tem, da se postmoderna znanost (znanost danes) vse bolj legitimira v
PERFOMATIVNOSTI→ vse v luči ekon. učinka.
- Vednosti, ki jo producira znanost je danes v veliki meri izgubila svojo ''resničnost''→ produkcija
znanja ne reži k resnici. → danes se študenti ne sprašujejo več, ali in če je nekaj resnično,
ampak o tem, kakšna je uporabna/ ekon. vrednost neke vednosti.
- Čeprav vidi performativnost kot legitimni kriterij kapitala in tehnologije, meni, da to ne bi smelo
veljati za znanost → kriterij perfomativnosti v znanosti pripelje do tega, da se znanost
podredi kapitalu.
- Vidi vzpon medsebojno povezane znanosti, kapitala in tehnologije kot veliko grožnjo.
- Vsi meta narativi so namreč v svoji totalnosti nasilni do alternativnih razlag- to imenuje terorizem.
- Vidi moden ''postmoderne'' znanosti, ki ne podlega kriteriju perfomativnosti → postmoderna
znanost se ukvarja z ustvarjanjem novih idej in ne z učinkovito uporabo obstoječega znanja. →
legitimacija znanja z performativnostjo terorizira produkcijo idej. → alternativa je
legitimacija s paralogijo (onstran-razuma).
BAUDRILLARD (1929-2007)

- Postmoderna je obdobje, kjer dihamo svet posredovanih podob, ki imajo malo veze z realnostjo-
ta svet podob je HIPERREALNOST.
- Hiperrealnost je svet SIMULAKROV- podob, ki nimajo (več) originala; in SIMULACIJ- procesov
generiranja upodobitev realnosti.
- 4 stopnje simulacije (Simulaker in simulacija):
o Podoba/upodobitev je odlesk globoke realnosti (portret)
o Podoba/up maskira in ponareja realnost (photoshop portret, selfiji)
o Podoba/up maskira odsotnost globoke realnosti (Disneyland)
o Podoba/uo nima nobene veze z realnostjo- je svoj lastni čisti simulaker (Matrica)- ne
prekriva realnosti, neresnična upodobitev realnosti je realnost.
- Zanj je postmoderna stanje ''popačene realnosti'', realnosti simbolov in znakov (Hiperrealnost),
ki je nadomestila realnost. Pri tem je ključen premik od ''podob'' (realnost), ki nekaj prikrivajo
→ k podobam '' ki zakrivajo, da ni ničesar''.
- V hiperrealnosti zabava, informacije in komunikacijske tehnologija zagotavljajo intenzivnejše
izkušnje banalnega vsakdana. Ta nato strukturira kode in modele, ki strukturirajo vsakdanje
življenje gre za medijsko tehnološko strukturiranje/ kontroliranje osebnosti, percepcij, vedenja.
- Postmoderni subjekti dojemajo svet preko konceptov, ki so sfabricirani, čeprav posredovani kot
''naravni, resnični, objektivni''→ subjektivna percepcija realnosti posledično z realnostjo tako
praktično nima nič (razen na najbolj manifestni ravni) → ker je realnost le še simulacija, model
realnosti (ki je ni).
- Subjekt ne razume svojih potreb, težav, niti si ne zna predstavljati življenja onkraj odtujenosti →
vse kar stori je, da beži iz puščave realnosti v hiperrealnost (drugega niti ne pozna, niti ne misli).
- Postmoderno označuje totalna smrt subjekta- postmoderni subjekt je nasičeni, popolnoma
odtujeni subjekt, ki ni več subjekt v smislu jaza- subj. Je obj., produkt fabriciranih podob slik
medijske, hiperrealne družbe kiča:
o Odtujenost v dr, kjer je vse blago
- Postmoderno označuje tudi totalna smrt družbenega skupnega – interakcija poteka med
akterji, ki so le še podobe, za katere se zdi, da so realne, a te podobe z realnostjo nimajo nič-
gre le za amorfno družbo→ dr fragmentiranih obj, ki so nezmožni delovati kolektivno.
- Gre za posledico dominantne vloge tehnologije in znanosti, ki je glavni mehanizem dominacije
prek simulacije.
- Svet je brez pomena in spoznanje o tem je osvobajajoče.
- Filozofija vodi v smrt, sociologija v samomor.
KRITIKA:

- Postmodernizem favorizira mini zgodbe, ki so vedno začasne, kontekstualne, nikoli univerzalne.

- V svojem zanikanju možnosti svobodnega (revolucionarnega) aparata, zanikanju objektivnega,
možnosti za izboljšanje (napredek), vodi v relativizma in nihilizma.
- Je proti vsemu in ne predlaga ničesar
- Nekoherentnost, relativizem, brez pomena (ne doda nič k empiričnemu znanju)

So drugi uvidi, ki niso znanstveni po definiciji nekoristni?