Koliščarji

Slide 1.
Koliščarji so živeli približno 5000 let pr. n. št., v bakreni dobi.

Slide 2.-zgradba
Kolišča so gradili okoli jezer.
Postavili so jih na kole (pilote), da bi jih zaščitili pred občasnimi poplavami. Naselbine so bile
postavljene ob vtoku rek in potokov v to jezero. Povprečna hiša je bila velika 3,5 x 7 metrov in od
sosednje oddaljena dobra dva metra ter povezana z mostom ali ploščadjo. Stene so bili iz lesa in šibja
ometane z glino, na sredini odprto ognjišče ter pokrivala jo je dvokapna streha iz slame in lubja.
Naselje so letno obnavljali in po 20 letih so sezidali novo hišo ali celo naselje. Velikost posamezne
naselbine naj bi bila 10 do 80 hiš, kjer je živelo do 500 ljudi  .

Slide 3.-kako so se preživljali

Ukvarjali so se z lovom. Za to pa so potrebovali tudi orožje. bili so odlični v izdelavi glinenih posod,
ogrlic in drugih ročnih izdelkov. Ukvarjali so se s poljedelstvom, živinorejo, nabiralništvom in
ribolovom. Prebivalci so se ukvarjali tako z bolj osnovnim lovom/ribolovom (jelen, los, srnjad, bober,)
in nabiralništvom (jagodje, semena, plodovi), kot tudi z naprednejšima poljedelstvom (žita, grah, mak
in lan) in živinorejo (govedo, ovca, koza in prašič; pes). Obrtniki so izdelovali tekstil, lončene posode
in bakrene predmete (orodja in nakit). Za transport so uporabljali na jezeru drevake (čoln izdolben iz
debla hrasta) na kopnem pa vozove (najstarejše kolo staro 5200 let).

Slide 4.
Koliščarji – najdbišča
V Evropi začnejo raziskovat kulturo naselbin na kolih sredi 19 stoletja. Začetek raziskovanja
Ljubljanskega barja pa se začne 1875. Med pomembnejše najde sodi artefakt najstarejšega kolesa,
starega 5200 let najden na Verdu pri Vrhniki. V sami Ljubljani pa je najdba koliščarske naselbine na
Špici iz leta 2009 najpomembnejše odkritje v samem mestu, stara skoraj 4500 let.

Trenutno je najdenih preko 40 lokacij z najdbami iz obdobja koliščarjev. Da so se ohranila je razlog,

da v muljnatih močvirnatih tleh ni kisika in ni bilo organskega razkrajanja. Večino ostankov se danes
hrani v Mestnem muzeju Ljubljana in Narodnem muzeju Slovenije. Danes je Ljubljansko barje del
»Prazgodovinska kolišča okoli Alp« skupaj s Švico, Avstrijo, Italijo, Francijo in Nemčijo na Unescov
Seznam svetovne dediščine od leta 2011, ki zajema ostanke okoli 1000 naselbin.