Posodobitev Klimatizacijskega Sistema V Proizvodni Hali Grammer Automotive Slovenija

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Jurij Perše
P OS O D OB IT E V K L IM ATI ZA C IJSK E GA
S IS TEM A V PR O I ZVO DN I HA L I GR AMM E R
A U T OM OT I VE SL O VE NIJ A
D ip lo ms k o d e lo
visokošolskega strokovnega študijskega programa Strojništvo
Maribor, marec 2011

Fakulteta za strojništvo
POSODOBITEV KLIMATIZACIJSKEGA
SISTEMA V PROIZVODNI HALI PODJETJA
GRAMMER AUTOMOTIVE SLOVENIJA
Diplomsko delo
Študent(ka): Jurij Perše

Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program Strojništvo
Smer: Energetika in procesno strojništvo
Mentor: doc. dr. Matjaž Ramšak
Maribor, 2011
I
II
IZJAVA
Podpisani Jurij Perše izjavljam, da:

 je predloženo diplomsko delo samostojno, ki je bilo opravljeno pod mentorstvom
(FS) doc. dr. Matjaža Ramšaka
 diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršne koli
izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;
 soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet
Univerze v Mariboru.
Maribor, 24. februar 2011 Podpis: ___________________________
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Matjažu Ramšaku

za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi vsem sodelavcem v podjetju, ki
so kakor koli pripomogli k nastanku diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi dipl. inž. Andreju Landekerju iz
podjetja TERMOSHOP, za strokovno sodelovanje pri
opravljanju diplome.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili
študij.
IV
POSODOBITEV KLIMATIZACIJSKEGA SISTEMA V PROIZVODNI
HALI GRAMMER AUTOMOTIVE SLOVENIJA
Ključne besede: prezračevanje, hladilni sistemi, hladilna moč, energetski pregled, priprava
zraka, razvod zraka.
UDK: 628.8:697(043.2)
POVZETEK
Dobro počutje ljudi je ključnega pomena pri opravljanju vsakodnevnih nalog. Eden izmed
pogojev za to je dobra kvaliteta zraka v prostoru. Namen pričujočega diplomskega dela je
prav to, da se ustvari optimalne pogoje dela v proizvodni hali z vidika ugodja. Potrebno je
bilo izdelati projekt rekonstrukcije obstoječega klimatizacijskega sistema v hali podjetja.
Posodobitev obstoječega sistema je bila izvedena z standardnimi tehničnimi preračuni,
seveda z upoštevanjem vseh predpisov, katere nam narekuje zakonodaja. Projekt temelji le na
letnem režimu delovanja klimatskega sistema, saj je bil problem obstoječega sistema le v
hlajenju. Na podlagi transmisijskega izračuna ter ostalih potrebnih parametrov, je določena
dovolj velika moč hladilnega sistema, na podlagi katere je določen tudi ustrezen sistem za
razvod zraka. Razvod zraka je izveden z zračnimi kanali, kateri so nameščeni na stropu hale.
Celoten projekt je zasnovan tako, da je raba energije racionalna.
V
RECONSTRUCTION OF THE AIRCONDITIONING SYSTEM IN
PRODUCTIONAL HALL OF GRAMMER AUTOMOTIVE SLOVENIA
Key words: ventilation, cooling systems, cooling power, energy review, air conditioning,
Airflow.
UDC 628.8:697(043.2)
ABSTRACT
Well-being of people is decisive in performing everyday tasks. One of the main conditions for
this is a good quality of an indoor air. The aim of this thesis is to create optimal conditions in
production hall from an energetics view. It was necessary to create the project of
reconstruction, of the existing conditioning system in the company’s hall. Updating the
current system was implemented with standard technical calculations, of course, in
compliance with all rules, which dictated the law. The project is based only on an annual
mode of operation of the air conditioning system, because there was a problem in the existing
system only in cooling. Based on the calculation of transmission and other necessary
parameters, it is set sufficiently high power of the cooling system, which also provides an
adequate system for airflow. Airflow is formed with air channels, which are positioned on the
ceiling of the hall. The whole project is designed so, that the use of energy is rational.
VI
KAZALO VSEBINE
1. UVOD ........................................................................................................................... - 1 -
1.1. Predstavitev podjetja Grammer automotive Slovenija d.o.o. .................................... - 2 -
2. KLIMATIZACIJSKI SISTEMI .................................................................................. - 4 -

2.1. Prezračevanje .......................................................................................................... - 4 -
2.2. Škodljive primesi .................................................................................................... - 4 -
2.3. Klimatske naprave ................................................................................................... - 5 -
2.3.1. Relativna vlažnost ............................................................................................ - 6 -
2.3.2. Delovanje klimatskih naprav............................................................................. - 7 -
2.3.3. Vrste klimatskih sistemov ................................................................................. - 7 -
3. OPIS PROBLEMA KLIMATIZACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJU GRAMMER

AUTOMOTIVE ............................................................................................................. - 14 -
3.1. Opis obstoječega stanja ......................................................................................... - 15 -
3.2. Določitev hladilne moči......................................................................................... - 17 -
3.2.1. Zunanje stene.................................................................................................. - 18 -
3.2.2. Streha ............................................................................................................. - 18 -
3.2.3. Pregradne stene............................................................................................... - 19 -
3.2.4. Tla .................................................................................................................. - 19 -
3.2.5. Popis predmetov, ki dodatno segrevajo prostor v hali...................................... - 20 -
4. IZBIRA HLADILNEGA SISTEMA ......................................................................... - 28 -

4.1. število izmenjav zraka ........................................................................................... - 28 -
4.2. Določitev hladilne moči klimatske naprave............................................................ - 30 -
4.3. Tehnični izračun .................................................................................................... - 32 -
4.4. Opis sestavnih delov hladilne naprave ................................................................... - 35 -
5. RAZVOD ZRAKA ..................................................................................................... - 41 -

5.1. Enokanalna izvedba ............................................................................................... - 44 -
5.1.1. Hladilni agregat .............................................................................................. - 45 -
5.1.2. Dušilnik zvoka................................................................................................ - 45 -
5.1.3. Zaščitna rešetka .............................................................................................. - 46 -
5.1.4. Kanali ............................................................................................................. - 46 -
5.1.5. Elementi za vpihovanje zraka v prostor........................................................... - 48 -
5.2. Preračun kanalov ................................................................................................... - 50 -
6. PRIMERJAVA KLIMATIZACIJSKIH SISTEMOV.............................................. - 54 -

6.1. Obstoječi način ...................................................................................................... - 54 -
6.2. Nov način .............................................................................................................. - 55 -
7. SKLEP ........................................................................................................................ - 57 -
VIRI, LITERATURA .................................................................................................... - 58 -
PRILOGE....................................................................................................................... - 59 -
VII
KAZALO SLIK
Slika 1: Podjetje Grammer automotive Slovenija ............................................................... - 3 -

Slika 2: Stenska klimatska naprava /6/ ............................................................................... - 8 -
Slika 2.1:Kanalna klimatska naprava /6/........................................................................... - 11 -
Slika 3: Del proizvodne hale ............................................................................................ - 14 -
Slika 3.1: Stranski pogled proizvodne hale ....................................................................... - 15 -
Slika 3.2: Konvektor v hali............................................................................................... - 16 -
Slika 3.3: Zaščita na konvektorju ..................................................................................... - 16 -
Slika 3.4: Tloris hale z vrisanimi konvektorji ................................................................... - 17 -
Slika 3.5: Žarnica OSRAM pollylux 36 W ....................................................................... - 20 -
Slika 3.6: Industrijski likalnik .......................................................................................... - 22 -
Slika 3.7: Industrijski sušilnik .......................................................................................... - 23 -
Slika 3.8: Oddajanje toplote človeka /2/ ........................................................................... - 24 -
Preglednica 3.1: hladilna obremenitev .............................................................................. - 26 -
Slika 4.1: Kanali za razvod zraka ..................................................................................... - 30 -
Preglednica 4. 1: Izračun potrebne moči hlajenja /3/......................................................... - 31 -
Slika 5.1: Kanal za razvod zraka /9/ ................................................................................. - 41 -
Slika 5.2: Rešetka /9/ ....................................................................................................... - 41 -
Slika 5.3: Regulacijska žaluzija /9/ ................................................................................... - 42 -
Slika 5.4: Fleksibilni priključek /9/................................................................................... - 42 -
Slika 5.5: Dušilnik zvoka /9/ ............................................................................................ - 42 -
Slika 5.6: Shema odvodnih in dovodnih kanalov .............................................................. - 44 -
Slika 5.7: Hladilni agregat /7/........................................................................................... - 45 -
Slika 5.8: Kanal za dovod svežega zraka .......................................................................... - 47 -
Slika 5.9: Armaflex AC /9/............................................................................................... - 47 -
Slika 5.10: Coandov (Coalin) efekt /11/ ........................................................................... - 49 -
Slika 5.11: rešetka AR 17 /11/ .......................................................................................... - 49 -
Slika 6.1: Obstoječi način................................................................................................. - 54 -
Slika 6.2: Primeri prezračevanj /10/.................................................................................. - 55 -
Slika 6.3: Nov način - mešalni.......................................................................................... - 55 -
VIII
UPORABLJENI SIMBOLI
Oznaka Opis Enota

Ce koncentracija v odvodu mg/m3
S emisija mg/s
qv pretok zraka m3/s
CS koncentracija v dovodu mg/m3

 relativna vlažnost %
Pv delni tlak vodne pare %
Pn nasičeni tlak vodne pare %
Vp volumen m3
P površina m2
h višina m
QB toplota od razsvetljave W
Ql toplota od likalnika W
Qs toplota od sušilnika W
Q0 toplota od ljudi W
Qzs hlad. obr. zunanje stene W
Qst hlad. obr. strehe W
QA hlad. obr. zunanjega zraka W
Qktr suha hladilna obremenitev W
P moč kW
Il koeficient istočasnosti
B stopnja obremenitve prostora
SB koeficient akumulacije
kzs koef. zunanje stene W/m2 K
ΔT temperaturna razlika °C
kst koeficient strehe W/m2 K
qva količina svežega zraka m3/s
ρ gostota kg/m3
q skupni volumski pretok m3/s
IX
ha entalpija zunanjega zraka kJ/kg
hr entalpija notranjega zraka kJ/kg
Cp specifična toplota zraka kJ/kgK
i število izmenjav zraka
Qhl hladilna obremen. hladilnika W
hms entalpija zraka po reg. kJ/kg
hes ent. zraka na vst. v prostor kJ/kg
Δp tlačni padec v kanalu Pa
λt koeficient trenja
dek ekv. premer kanala m
ξ Koeficient lokalnih uporov
X
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
1. UVOD
Pričujoče diplomsko delo govori predvsem o ugodju. Ugodju, ki ga lahko, oziroma naj bi ga
nudili ventilacijski in klimatizacijski sistemi v prostoru. Človek lahko normalno funkcionira
samo takrat, ko so mu nudene poleg vseh primarnih stvari, ki so potrebne za življenje, tudi
stvari, ki skrbijo za njegovo ugodje.
V poletnem času je zelo pomembno, da je v prostoru, zrak primerne kvalitete (vlažnost,
temperatura…). Takšen zrak pa lahko ustvarimo samo z ustreznim kroženjem zraka in
pravilno izbranim klimatizacijskim sistemom.
V tej diplomski nalogi, bom poizkušal izboljšati že narejen klimatizacijski sistem v šivalnici
podjetja Grammer Automotive Slovenija, katero se nahaja v Slovenj Gradcu. Za takšno temo
diplomske naloge sem se odločil v prvi vrsti zato, ker me področje klimatizacije in na splošno
energetike zanima že od malih nog in zaradi tega, sem si tudi na fakulteti izbral smer
energetika in procesno strojništvo.
Glavni problem že prej omenjene šivalnice je v tem, da je zelo nizek strop in velika
kvadratura. Kot sem že prej omenil je ta prostor že klimatiziran, ampak po mojem mnenju in
tudi mnenju delavk in delavcev, ki se nahajajo v tem prostoru ni pravilno klimatiziran, zato
sem si zadal cilj, da bom poizkušal z znanjem, ki sem ga pridobil na fakulteti, izboljšati ta
sistem do te mere, da bi bila sprejemljiva tako za zaposlene, kot tudi iz finančnega vidika za
samo podjetje.
Na samem začetku, bi rad predstavil nekaj osnovnih stvari o samem delovanju
klimatizacijskih sistemov, nadalje bom predstavil vrste prezračevalnih in klimatizacijskih
sistemov, nato pa bi se dejansko lotil že prej omenjenega problema. Izvedel bom en krajši
energetski pregled šivalnice in podrobno predstavil obstoječe stanje. Dobre lastnosti že
obstoječega klimatizacijskega sistema, bi vsekakor rad obdržal in samo odpravil
pomanjklivosti, te pa nadomestil z uporabnimi rešitvami. Na zadnje bi rad izpeljal tudi
primerjavo obeh sistemov, torej sedaj obstoječega in novega. Izvedel bom preračune
prihranka električne energije prej in potem, primerjal tudi funkcionalnost obeh sistemov in
nenazadnje tudi sam izgled in estetiko, katera je za moje pojme konec koncev tudi zelo
pomembna, saj daje prvi vtis o podjetju.
Upam da bo moja rešitev oziroma predlog rešitve tudi padel na plodna tla in se bo
dejansko tudi izvedla v praksi ne pa da bi ostala samo na papirju.
-1-
1.1. Predstavitev podjetja Grammer automotive Slovenija d.o.o.
Podjetje GRAMMER AVTOMOTIVE SLOVENIJA (slika 1) je bilo ustanovljeno leta 1995

z namenom izdelovati notranjo opremo za avtomobilsko industrijo, kot so sedeži, zglavniki,
nasloni za roko iz poliuretanske pene. V začetku je bila proizvodnja osredotočena na cenene
polizdelke v velikih količinah, kar pa ni bilo v skladu s prvotnimi cilji. Izziv za mlado
podjetje in vizija podjetja je bila izdelovati izdelke višjih kakovostnih razredov. Z pravilnim
pristopom in zanesljivostjo začne podjetje dokazovati, da je vredno zaupanja in je sposobno
izdelovati tudi najzahtevnejše izdelke. Leta 1999 podjetje prevzame tuja družba GRAMMER
AG in takoj pripelje v hišo nove programe. Podjetje razširi proizvodne postopke na končne
proizvode za takojšnjo vgradnjo v avtomobile, osvoji proizvodnjo šivanja in montaže, tako da
lahko ponudi tržišču končen izdelek, ki je v celoti izdelan v Slovenj Gradcu, kar predstavlja
veliko konkurenčno prednost. Leta 2001 podjetje zmaga na natečaju in pridobi projekt Opel
Vectra, za katerega začne izdelovati prednji in zadnji naslon za roko, predalnik za smuči ter
stranski oblogi blatnika. Leta 2003 podjetje naredi še en korak naprej. S svojimi izdelki
prodre v višji cenovni razred, osvoji namreč projekt BMW X3. Ta avtomobilski gigant zaupa
podjetju Grammer iz Slovenj Gradca izdelavo prednjega naslona za roko in prednjih ter
zadnjih naslonov za glavo. Celoten projekt je strateškega pomena, saj je podjetje v
neposredni bližini Gradca, kjer se izdeluje vozilo E83 BMW X3, kar je konkurenčna prednost
v logističnem smislu in potekanju komunikacij ter priložnost, da se skozi velika vrata osvoji
svet luksuznih avtomobilov. Leta 2005 podjetje pridobi certifikat ISO 14001. Prav tako se v
podjetju pričnejo izdelovati naslon roke Land Rover in Alfa Romeo 147. V podjetju se uvede
metoda 20 ključev. Leta 2006 podjetje pridobi projekt (Audi B8, novi Audi A5 in A4 ) in
zelo pomemben projekt Opel Opel Insignia, ki se trenutno izdeluje v količini 650 avtomobilov
dnevno. Kupci, kot so Johnson Controls, Lear Corporation, Faurecia in Deimler Chrysler so
največji odjemalci in so zadovoljni s kvaliteto in točnimi dobavami. V štirinajstih letih
podjetje postane pomemben člen v verigi dobaviteljev notranje opreme za avtomobilsko
industrijo. Izdelovanje avtomobilov je globalen posel, saj ta industrijska veja zaposluje največ
delavcev po vsem svetu. Zaradi konkurence je za nastopanje na tujih in domačih trgih, nujno
dosegati najvišjo kakovost svojih proizvodov. Pridobitev ustreznih certifikatov, kot so ISO
9001:2000, VDA 6.1 in najvišji TS 16949:2002 ter ISO 14001:2004, s katerimi dokazuješ
zagotavljanje kakovosti in sposobnost svojih procesov, je nujnost številka ena. Specializacija
-2-
proizvodnih postopkov za izdelovanje najzahtevnejših izdelkov in pridobivanje projektov, ki

zahtevajo visoko tehnološko znanje in strokovnost, je moto poslovanja podjetja. Prav tu vidi
podjetje svojo priložnost in je trdno odločeno, da jo bo izkoristilo.
Slika 1: Podjetje Grammer automotive Slovenija
-3-
2. KLIMATIZACIJSKI SISTEMI
2.1. Prezračevanje
Glavni razlog za prezračevanje je dovajanje čistega zraka v prostor in kar se da učinkovito

odstranjevanje škodljivih primesi. Če se zrak v prostoru popolnoma zmeša potem je
koncentracija škodljivih primesi v celotnem prostoru enaka. Dejansko pa se zrak v prostoru le
redko popolnoma zmeša.
Eden izmed načinov določitve učinkovitosti odstranjevanja škodljivih primesi je
primerjava v odvodu zraka iz prostora s srednjo koncentracijo v prostoru. To merilo
imenujemo učinkovitost odstranjevanja škodljivih primesi (CRE – contaminant removal
effectiveness) in je merilo, kako dobro je uspelo skupaj rešiti problem kvalitete zraka
načrtovalcu prezračevanja.
2.2. Škodljive primesi
Vsaki stavbi oziroma prostoru je potrebno dovesti svež zrak in odvesti toploto, pline in delce,
ki nastajajo v prostoru. Toploto oddajajo ljudje, oprema (računalniki, razsvetljava, stroji…).
Para, plini in delci prav tako nastajajo v stavbi in se širijo po zraku. Tudi vlago oddajajo
ljudje, kuhanje, razni parni vlažilci, likalniki…Potem je tu še tobačni dim, ki je daleč največji
vir kemičnega onesnaževanja notranjega zraka, toda veliko število lahko hlapljivih organskih
snovi (VOC) prihaja iz materialov v stavbi, pohištva, sredstev za čiščenje, kozmetike in
pisarniškega materiala, ki so prav tako pomemben vir onesnaževanja zraka v prostoru. Drugi
plini, ki prav tako onesnažujejo zrak v stavbah so ogljikov dioksid (CO2), ogljikov monoksid
(CO), dušikov dioksid (NO2), in ozon (O3). CO2 oddajajo ljudje, v atmosferi pa se pojavlja
tudi naravno. CO se lahko sprošča pri nepopolnem zgorevanju in kajenju tobaka, medtem ko
O3 oddajajo kopirni stroji in laserski tiskalniki.
Škodljive primesi iz zraka moramo odvesti iz stavbe z ustreznim prezračevalnim
sistemom. Poglavitna zamisel prezračevanja je ustvariti tok zraka, ki bo absorbiral škodljive
primesi različnih virov, tako da bodo lokalne koncentracije po vsem prostoru majhne.
Koncentracija v odvedenem zraku je enaka:
-4-
S
Ce   Cs (2.2.1)
q
v
Pri čemer je:
Ce = koncentracija v odvodu [mg/m3]
S = emisija [mg/s]
q v = pretok zraka [m3/s]
Cs = koncentracija v dovodu [mg/m3]
V nekaterih preprostejših primerih lahko predpostavimo, da je zrak v prostoru v celoti

premešan, kar pomeni, da je koncentracija kjerkoli v prostoru enaka koncentraciji v odvodu
Ce . Vendar pa takega primera dejansko ni. Škodljive primesi se širijo z molekularnim
pronicanjem ter prenosom in ta dva učinka povzročata spremembe koncentracije v prostoru.

Na različnih mestih v prostoru je koncentracija lahko večja ali manjša od tiste v odvedenem
zraku.
2.3. Klimatske naprave
Klimatske naprave, še včeraj prestiž posameznikov, danes, sploh v vnaprej vse manj
predvidljivih vremenskih razmerah, pa domala nepogrešljive, saj v kateremkoli prostoru
poskrbijo za naše boljše, udobnejše počutje. Po potrebi nudijo hlajenje, ogrevanje,
razvlaževanje, ventilacijo in filtriranje zraka. Izjemno veliko modelov lahko uporabljamo tako
za hlajenje kot za gretje prostorov in tudi kot samostojni vir gretja v času nizkih zimskih
temperatur. Nekateri modeli so primerni tudi za hlajenje pozimi (računalniške sobe,
laboratoriji..). Največje udobje nudi klima naprava z inverter tehnologijo (inverter frekvenčni
pretvornik), poleg tega je najbolj varčna, saj naprava z inverter tehnologijo v primerjavi s
standardnimi modeli lahko privarčuje cca 50% električne energije. Zato je tak model še
posebej primeren za uporabo skozi vse leto. Dandanes je na voljo ogromno vrst klimatskih
naprav, tako da se lahko vsakemu prostoru priredi točno določena oblika klimatizacijskega
sistema, ki pač je za tisti prostor najbolj ugoden, tako iz vidika funkcionalnosti, energetske
varčnosti in estetike.
-5-
2.3.1. Relativna vlažnost
Relativna vlažnost izražena v % nam pove koliko vlage lahko zrak še sprejme.
pv
 (2.3.1.1)
pn
pv  delni tlak vodne pare
pn  nasičeni tlak vodne pare
Če je relativna vlažnost zraka 100%, zrak ne more več sprejemati vlage. Lahko pa ta isti zrak
še sprejme vlago, če mu povišamo temperaturo. In obratno, če zrak ohlajamo se mu relativna
vlažnost veča in ko doseže 100%, ne more več sprejemati vlage. Če zrak še bolj ohlajamo se
iz njega začne izločati voda v obliki kapljic -v naravi so to megla, oblaki in posledično lahko
tudi dež. Primer: dan je lep, brez oblakov, spat gremo v jasno noč, zjutraj pa se zbudimo v
megleno jutro. Zakaj? Tekom dneva je v zrak izhlapelo nekaj vlage. Temperatura je bila dokaj
visoka. Vlažnost zraka zmerna ( npr. 70 %). V jasni noči se je zrak ohlajal in relativna
vlažnost je naraščala. Ko je presegla vrednost 100 %, se je iz zraka izločila voda v obliki
drobnih kapljic – megla, rosa,... Torej se absolutna količina vode v zraku ponoči z ohlajanjem
ni povečala, pač pa se je sposobnost sprejemanja vlage zmanjšala (relativna vlažnost zraka je
naraščala). Čez dan sonce ogreva ozračje in segret zrak je sposoben prejeti vlago – relativna
vlažnost pada in megla dopoldne izgine. Ob nevihtah pravimo, da je soparno, da zrak pritiska
k tlom... To so domači izrazi. Pa poglejmo kaj se dogaja. Človeško telo se ohlaja tako, da
izloča znoj. Ko znoj izhlapeva iz površine kože, za to izhlapevanje potrebuje toploto. To
toploto (izparilno toploto) tekočina odvzema okolici – telesu - in tako se naše telo ohlaja.
Vemo, da nas mokre ponavadi zebe, še posebno če zapiha veter. To je zaradi tega, ker voda
izhlapeva iz površine telesa. Če je zrak nasičen z vlago, ne more sprejeti dodatne vlage in
naše telo se kljub temu, da se znojimo, ne ohlaja, ker znoj ne izhlapeva ali pa ga izhlapi
premalo. Ob nevihti v vlažnem zraku se zelo znojimo kljub temu, da temperatura zraka ni
tako visoka ( 20°C do 25°C ). Nasprotno v puščavah ni občutka vročine kljub temu, da je
temperatura zraka lahko več kot 40°C. Zrak je v puščavah zelo suh, relativna vlažnost je zelo
majhna in vsa vlaga, ki pride z znojem na površino našega telesa, takoj izhlapi in tako ohlaja
naše telo. Seveda pa je tu nevarnost dehidracije. Telo namreč izloča velike količine vlage. Se
pravi, stopnja vlažnosti zraka vpliva na občutek vročine. Idealna relativna vlažnost zraka je 0d
35 % do 65 %. /5/
-6-
2.3.2. Delovanje klimatskih naprav
Klimatska naprava odvzema zrak iz okolice (zunanja enota), s katerim hladi ob kompresiji
segret utekočinjen hladilni plin, ta nato po ceveh potuje do uparilnika (notranja enota), kjer
ekspandira (preide v plinasto stanje), pri tem pa se mu temperatura močno zniža (odvisno od
vrste hladilnega plina, tlaka...). Notranja enota odvzema zrak iz prostora, ga ohladi, mu
odvzame vlago in ga izpiha nazaj v prostor. Hladilni plin ponovno potuje v kompresor in cikel
se neprestano ponavlja. Pri gretju prostora s klimatsko napravo se cikel obrne in notranja
enota klime greje, zunanja pa 'hladi'.
Klimatske naprave so lahko fiksne (pritrjene na okno ali steno) ali pa prenosne, tako da
jih lahko prenašamo iz prostora v prostor. Pri prenosnih moramo paziti, kam jih postavimo,
kajti od naprave vodi gibljiva cev za odvod segretega zraka.
Klimatska naprava je pravzaprav toplotna črpalka. Poleti odvzema toploto prostoru
(notranjosti) in jo oddaja okolici - torej segreva zunanji zrak. Pozimi pa ta klimatska naprava
lahko odvzema toploto okolici pri nižji temperaturi (hladen zrak pri najnižji temperaturi do -
15°C) in jo črpa in oddaja sobi pri višji temperaturi. Pri tem se porabi samo električna
energija za črpanje toplote, ne pa za segrevanje, kot je to na primer pri grelcih. Tako lahko
dobimo 3 kW toplote porabili pa smo samo 1 kW električne energije. IZKORISTEK =
proizvedena toplotna oz. hladilna energija / porabljena električna energija.
Torej, ko se odločamo za nakup klimatske naprave, premislimo, ali želimo zrak samo
ohlajati in sušiti, ali pa morda želimo pozimi to isto klimatsko napravo uporabiti za
segrevanje zraka. /5/
2.3.3. Vrste klimatskih sistemov
Dandanes nam tržišče nudi zelo širok prodajni program klimatizacijskih sistemov, ki so
primerni za vse vrste prostorov in različnih načinov odsesavanja toplega ter onesnaženega
zraka in vpihovanja svežega, ohlajenega in očiščenega zraka. V nadaljevanju bom naštel
nekaj primerkov teh sistemov.
OKENSKE KLIMATSKE NAPRAVE

Značilnosti teh naprav so, da je vgradnja zelo enostavna, saj se vgradijo kar na okvir okna, ali
v naprej pripravljeno zidno odprtino. Upravljane naprave je enostavno. Zaradi vgrajenih dveh
ločenih motorjev ventilatorjev za uparjalnik in kondenzator je delovanje te naprave tiho.
-7-
Imajo tudi avtomatsko nihanje prezračevalne lopute in imajo možnost izbiranja med
funkcijami kot so hlajenje, sušenje ter prezračevanje. Okenske klimatske naprave so primerne
predvsem za hlajenje manjših prostorov, najpogosteje prostorov v stanovanjskih hišah. /6/
ENOJNE STENSKE KLIMATSKE NAPRAVE

Te naprave so nekako najbolj razširjene, saj se uporabljajo za ločeno hlajenje posameznih sob
v stanovanjskih hišah, pisarnah, itd. Sestavljene so iz ene zunanje in ene notranje enote, ki se
pritrdi na steno na višini 2 m ali več.
Slika 2: Stenska klimatska naprava /6/
Lastnosti enojne stenske klimatske naprave:

- obe enoti sta med seboj povezani z hladilnimi cevmi, ki so običajno položene v nadometne
plastične kanale preseka 4 x 6 cm ali več
- zunanja enota klimatske naprave se lahko pritrdi na zunanjo steno zgradbe, na streho, na tla
ob zgradbi, na balkon ali tudi na podstrešje, če je dovolj zračno
- klimatska naprava se upravlja s pomočjo daljinskega upravljalnika
- klimatske naprave so različnih moči od 2 kW naprej za uporabo v prostorih različne
velikosti in različne toplotne obremenitve. /6/
KVADRATNE STENSKE KLIMATSKE NAPRAVE

Prav tako kot enojne stenske klimatske naprave, se tudi te veliko uporabljajo za hlajenje sob
in pisarniških prostorov. So kvadratne oblike, ki so sestavljene iz ene zunanje in ene notranje
enote.
-8-
Lastnosti kvadratne stenske klimatske naprave:

- notranja enota klimatske naprave se lahko namesti kjerkoli na steni. Obe enoti sta med seboj
povezani z hladilnimi cevmi, ki so običajno položene v nadometne plastične kanale preseka 4
x 6 cm ali več.
- zunanja enota klimatske naprave se pritrdi na zunanjo steno zgradbe, na streho, na tla ob
zgradbi, na balkon ali tudi na podstrešje, če je dovolj zračno.
- naprava se upravlja s pomočjo daljinskega upravljalnika
- naprave so moči od 2,5 dalje za uporabo v prostorih različne velikosti in različne toplotne
obremenitve. /6/
DVOJNE KLIMATSKE NAPRAVE

Dvojne klimatske naprave, so sestavljene iz ene zunanje enote in dveh notranjih enot, tako da
lahko klimatiziramo dva ločena prostora hkrati, pri večjih prostorih pa se namesti ena notranja
enota na eno stran prostora, druga pa na drugo stran, s čimer se doseže enakomernejše
klimatiziranje prostora kot z eno močnejšo napravo. Zunanja enota ima dva kompresorja, kar
omogoča popolnoma neodvisno delovanje obeh notranjih enot. Največja prednost te izvedbe,
v primerjavi z dvema enojnima napravama, je v tem, da se zmanjša potreben prostor za
namestitev zunanje enote. /6/
TROJNE KLIMATSKE NAPRAVE

Trojne klimatske naprave, so sestavljene iz ene zunanje enote in treh notranjih enot, tako da
lahko klimatiziramo tri ločene prostore hkrati, pri večjih prostorih pa se namesti ena notranja
enota na eno stran prostora, ostali pa na drugo stran, s čimer se doseže enakomernejše
klimatiziranje prostora kot z eno močnejšo napravo. Največja prednost te izvedbe, v
primerjavi z tremi enojnimi klimatskimi napravami, je v tem, da se zmanjša potreben prostor
za namestitev zunanje enote. /6/
ŠTIRIKRATNE STENSKE KLIMATSKE NAPRAVE

Te klimatizacijske naprave se pa že uporabljajo za hlajenje večjih oziroma večjih prostorov,
saj so sestavljene iz ene zunanje enote in štirih notranjih enot, tako da lahko klimatiziramo do
4 ločene prostore hkrati.
-9-
Do sedaj sem opisoval predvsem sisteme, ki so primerni za osebno rabo, torej za hlajenje
manjših prostorov. Sedaj bom pa še predstavil nekaj sistemov, ki so primerni za hlajenje
večjih kompleksnih prostorov. /6/
ENOJNE STENSKE Z IONIZATORJEM IN AKTIVNIM ELEKTROSTATIČNIM

FILTROM
So stenske klimatske naprave, ki so v osnovi zelo podobne ostalim klimatskim napravam, le
da imajo že vgrajen ionizator (oz. ga je možno naknadno vgraditi). Prav tako je možno
vgraditi tudi dodatni elektrostatični filter, ki iz prostora zelo učinkovito odstranjuje najfinejše
prašne in druge, zdravju škodljive, delce. Le-ti so pozitivno nabiti, zato jih privlačijo površine
aktivnega elektrostatičnega filtra, ki imajo nasproten naboj. Takšno čiščenje zraka je izjemno
učinkovito in naravno, saj filter ne vsebuje nobenih kemičnih substanc, pa tudi njeno čiščenje
(s toplo vodo) je zelo enostavno in poceni.
Lastnosti enojne stenske klimatske naprave z ionizatorjem in aktivnim elektrostatičnim
filtrom:
- sestavljene so iz ene zunanje in ene notranje enote
- obe enoti sta med seboj povezani z hladilnimi cevmi, ki so običajno položene v nadometne
plastične kanale preseka 4 x 6 cm ali več
- zunanja enota pa se pritrdi na zunanjo steno zgradbe, na streho, na tla ob zgradbi, na balkon
ali tudi na podstrešje, če je dovolj zračno
- naprave se upravljajo s pomočjo daljinskega upravljalnika
- naprave so moči od 2,6 kW dalje za uporabo v prostorih različnih velikosti
Ionizator
Ionizator je naprava, ki ustvarja negativne ione in jih oddaja v naš delovni in bivalni prostor.
Negativne ione naš organizem nujno potrebuje za celično presnovo in vse vitalne življenjske
funkcije. Pomanjkanje ionov povzroča slabo prekrvavljenost možganov in drugih organov ter
upočasni izločanje škodljivih snovi iz telesa. Posledica tega so slabo počutje, utrujenost,
upočasnjeno razmišljanje in odzivanje, občutek napetosti in razdražljivost. Telesni znaki
pomanjkanja negativnih ionov pa so izsušeno grlo, pekoče oči, hripav glas, zamašen nos,
kašelj in vrtoglavica. Negativni ioni so torej prav tako pomembni kot vitamini in minerali. /6/
- 10 -
KASETNE KLIMATSKE NAPRAVE

Kasetne klimatske naprave, se v veliki meri uporabljajo za prostore z spuščenim stropom,
torej tam, kjer je strop nižji in imamo manj prostora za navadno mešanje zraka oziroma je le
to onemogočeno. Njihova posebna sestava pa omogoče dobro klimatiziranje tudi v takšnih
pogojih.
Lastnosti kasetnih klimatskih naprav:
- praktična vgradna dimenzija - 60x60 cm oz. 60x120 cm
- sodobna in elegantna oblika klimatiziranja prostorov
- primerne so za manjše in večje prostore, še posebej jih priporočamo v večjih prostorih
(bankah, poštah, trgovinah, dvoranah, sejnih sobah, restavracijah ...).
- vse klimatske naprave so opremljene z osnovno črpalko kondenzata za dvig vode na višino
do 60 cm glede na spodnji nivo naprave
KANALSKE KLIMATSKE NAPRAVE

Kanalske klimatske naprave, so pa primerne za klimatizacijo zelo velikih prostorov, kot so
proizvodni obrati, veleblagovnice in podobno. To jim omogoča predvsem kanalski razvod
zraka, saj na takšen način, lahko z samo enim hladilnim agregatom uspešno prezračujejo tudi
več tisoč kvadratov velike površine.
Lastnosti kanalskih klimatskih naprav:
- sodijo med centralne sisteme, kjer imamo eno notranjo enoto, od katere se klimatiziran zrak
prenaša preko gibljivih cevi ali kanalov v več prostorov
- v prostorih so tako vidne samo rešetke za zajem in vpih zraka
- sistem je možno kombinirati z ogrevanjem in prezračevanjem
- moči teh naprav so lahko tudi več kot 100 kW.
Slika 2.1:Kanalna klimatska naprava /6/
- 11 -
TALNO – STROPNE KLIMATSKE NAPRAVE
Talno stropni modeli omogočajo talno ali stropno postavitev notranje enote. Pretok zraka
navpično in vodoravno je mogoče kombinirati po želji, pri čemer je omogočen
tridimenzionalni nadzor pretoka zraka. Omogočajo velike razdalje med zunanjo in notranjo
enoto, 30 metrov razdalje med zunanjo in notranjo enoto in 20 metrov višinske razlike
Lastnosti talno-stropne klimatske naprave:

- k dvojnim ali trojnim klimatskim napravam lahko izberemo različne notranje enote moči od
2,5 kW dalje.
- tehnični podatki za zunanje enote so enaki tistim, ki jih najdemo pri dvojnih oz. trojnih
napravah, medtem ko najdemo podatke za notranje enote pri posameznih vrstah izbranih
notranjih enot. /6/
ENOJNE STENSKE KLIMATSKE NAPRAVE Z DOVODOM SVEŽEGA ZRAKA

Lastnosti enojne stenske klimatske naprave z dovodom svežega zraka:
- izjemna kvaliteta zraka - visoka stopnja filtriranja, dovod svežega zraka in dovajanje
negativnih ionov.
- možnost dovoda svežega zraka iz okolice (do 20 %).
- notranja enota je enaka kot pri napravah z oznako KGS...RNF in. ima vgrajen ionizator in
aktivni elektrostatični filter.
- zunanja enota ima vgrajen dodaten ventilator za vpihovanje svežega zraka, po cevi (premera
29 mm) skozi notranjo enoto, v prostor. /6/
INVERTERSKA KLIMATSKA NAPRAVA

Lastnosti inverterskih klimatskih naprav:
- velik prihranek energije in optimalno prilagajanje temperature
- inverterska tehnologija zagotavlja skozi poseben način regulacije moči kompresorja, manjše
vrednostne oscilacije okrog nastavljene vrednosti želene temperature v primerjavi s klasičnimi
klimatskimi napravami.
- manjša poraba električne energije in zagotovljena enakomernejša vrednost nastavljene
temperature prostoru. /6/
- 12 -
KLETNE KLIMATSKE NAPRAVE

Kot zadnje bi opisal še kletne klimatske naprave. Te naprave so posebej prirejene za
prezračevanje in klimatizacijo kletnih prostorov, kjer je še posebej pomembno pravilno
ohranjanje vlažnosti zraka.
Lastnosti kletnih klimatskih naprav:
- omogočajo neposredno hlajenje kleti
- ustrezna temperatura kleti je za vino zelo pomembna saj ohranja njegovo svežino, cvetico in
preprečuje razvoj bolezni. To pa je v današnjih vročih poletjih brez sodobne hladilne tehnike
zelo težko doseči
- izbirate lahko med različnimi močmi klimatskih naprav za hlajenje kleti. Ustrezno moč
naprave izberite glede na prostornino kleti.
- zunanja enota, se namesti na zunanjo steno objekta, tako da lahko oddaja toploto v okolico. -
- montirana naj bo po možnosti čim bližje notranji enoti.
- notranja enota, se namesti na strop kletnega prostora.
- elektronska regulacijska enota se namesti na vidno mesto pri vhodu v klet ter omogoča
vklop naprave in nastavitev ter vzdrževanje želene temperature v kleti.
- nastavitev temperature med 10 in 16 stopinj C
- digitalni prikaz temperature,
- elektronski regulator temperature,
- avtomatsko odtaljevanje. /6/
- 13 -
3. OPIS PROBLEMA KLIMATIZACIJSKEGA SISTEMA V

PODJETJU GRAMMER AUTOMOTIVE
Kot je bilo povedano že v uvodu, je glavni problem klimatizacije šivalnice v podjetju to, da se
ohlajen zrak, ki prihaja iz konvektorjev neustrezno pomeša v prostoru. Sam prostor ima veliko
kvadraturo in zelo nizek strop. Dosedanje hlajenje je izvedeno z šestnajstimi konvektorji, ki
so po podjetju razporejeni krožno ob stenah in postavljeni na tleh. Po pričanju zaposlenih,
imajo probleme s tem, da ljudi v bližini konvektorja zebe, tiste, ki pa so nekoliko bolj
oddaljeni jim je pa vroče. Do takšnega stanja pa privede neustrezno mešanje zraka v prostoru,
pa čeprav, je moč klimata zadovoljiva.
Slika 3: Del proizvodne hale
Na sliki 3, je prikazana streha v podjetju. Višina v najvišji točki strehe, če odštejemo še

dodatno višino zračnika, ki ga vidimo na sliki, je 360cm. Višina najnižje točke strehe je pa
230cm. Torej, kot je že razvidno s slike, je strop nizek in zaradi tega po mojem mnenju ne
more biti klimatiziran kot to je po sedanjem stanju. V nadaljevanju bom podrobneje opisal
dosedanje stanje.
- 14 -
3.1. Opis obstoječega stanja
Sedanji klimatizacijski sistem je izveden z šestnajstimi hladilno – grelnimi konvektorji IMP

klima TIP600-31-VVN-L, katere napaja hladilni agregat RHOSS CWA/EK 83 z močjo 95
KW. Teža hladilnega agregata znaša 960kg in je nameščen na strehi jaška dvigala. Sam
prostor je nekako razdeljen na dva dela s površino prvega 372m2 ter površino drugega
432,30m2. V proizvodnji hali se nahaja še mojstrska pisarna, katere površina znaša 15,7m2
tako, da skupna površina prostorov v hali znaša 830m2. Kot sem dejal že v začetku, je strop v
proizvodni hali zelo nizek, glede na površino prostora. Na sliki 3.1 je prikazan stranski pogled
podjetja za lažjo predstavo razmerja med površino in višino hale.
Slika 3.1: Stranski pogled proizvodne hale
Kot je razvidno iz slike 3.1, je strop v hali zelo nizek glede na površino. Povprečna višina
tako znaša 2,9m. Tako da je prostornina prostora:
VP  P  h  830m 2  2, 9m  2407 m3 (3.1.1.)
VP [m3] Prostornina prostora

P [m2] Površina prostora
h [m] Višina
Kot sem dejal se v prostoru nahaja 16 hladilno – grelnih konvektorjev, ki so postavljeni okoli
hale neposredno ob stenah.
- 15 -
Slika 3.2: Konvektor v hali
Na sliki 3.2 je prikazan konvektor, kakršni se uporabljajo v tej proizvodni hali. Konvektor je
prosto stoječ, izpuh hladnega zraka ima pa obrnjen direktno navzgor in prav zaradi tega je
problem, saj zaradi nizkega stropa hladen zrak trči ob strop, od koder se odbije direktno proti
tlom. Konvektor v takšni poziciji in z navzgor obrnjenim izpuhom svežega zraka hladi le ljudi
v neposredni bližini, pravzaprav te ljudi hladi preveč. Ljudje, ki so pa nekoliko bolj oddaljeni
od konvektorja pa jim je vroče.
Slika 3.3: Zaščita na konvektorju
- 16 -
Zaradi tega so delavci zaščitili konvektor, kot je prikazano na sliki 3.3, da so nekoliko omilili
udar hladnega zraka neposredno ob konvektorju.
Slika 3.4: Tloris hale z vrisanimi konvektorji
3.2. Določitev hladilne moči
Za uspešno snovanje klimatizacijskega sistema je predpogoj, da v prostoru, katerega želimo

klimatizirati napravimo transmisijski izračun, kjer podrobno pregledamo izolacijo samih sten,
strehe, oken, vrat ter naredimo popis vseh naprav, ki dodatno segrevajo prostor. Preveriti torej
moramo koliko luči in predvsem kakšnih luči se nahaja v prostoru, predvideti koliko ljudi se v
povprečju nahaja v prostoru, koliko je v prostoru naprav, ki bi lahko dodatno segrevale zrak,
kot so na primer industrijski likalniki, računalniki, montažne naprave itd. Ko opravimo vse
našteto in pri snovanju klimatizacijskega sistema upoštevamo tudi to, lahko rečemo, da smo
- 17 -
na pravi poti, da bomo prostor pravilno ohladili oziroma segreli in tako konec koncev naredili
najboljše možne pogoje dela. Izračun smo naredili po VDI 2078.
3.2.1. Zunanje stene
Proizvodna hala, v kateri bom posodobil klimatizacijski sistem ima pravzaprav zunanjo steno
samo na eni strani. Ostali tri strani so notranje stene tako, da iz vidika energetskega pregleda
le te niti niso tako pomembne.
Zunanja stena pa je sestavljena iz:
- Betonskih kvadrov širine 200mm
- Stiropor debeline 100mm
- Omet 20mm
Zunanja stena je izolirana dobro tako, da na tem mestu ne more prihajati do večjih toplotnih
izgub.
Podatki za zunanji in notranji zrak so:
- temperatura zunanjega zraka je 32°C
- vlažnost zunanjega zraka je 55%
- (želena) temperatura notranjega zraka je 20°C
- (želena) vlažnost notranjega zraka je 65%
Za zgoraj navedene podatke, znaša koeficient zunanje stene k = 0,290W/m2 K

*opomba: podatek za koeficient zunanje stene sem pridobil od arhitekta.
3.2.2. Streha
Kot sem že dejal uvodoma, se ta hala nahaja v mansardi podjetja, tako da ima streha oziroma
njena izolacija zelo velik vpliv na same temperature v hali. Hala je bila prvotno prekrita samo
z pločevinasto streho, brez izolacije. Zato so pozneje streho močno izolirali tako, da sedaj
streha sestavljena iz naslednjih komponent:
- Pločevinasta kritina (notranja)
- Kombi plošče debeline 50mm
- Zračni most debeline 100mm
- Pločevinasta kritina (zunanja)
- 18 -
Streha je po adaptaciji izolirana dobro tako, da tudi v hudi vročini preprečuje udor vročega
zraka v halo.
Streha je po adaptaciji izolirana tako, da tudi v hudi vročini preprečuje vdor vročega
zraka v halo in s tem dodatnega segrevanja zraka v prostoru.
Podatki za zunanji in notranji zrak so:
- temperatura zunanjega zraka je 32°C
- vlažnost zunanjega zraka je 55%
Za zgoraj navedene podatke znaša koeficient strehe k = 0,376 W/m2 K.

*opomba: podatek za koeficient strehe, sem pridobil od arhitekta.
3.2.3. Pregradne stene
V proizvodnji hali je ena stena, ki meji na zunanji zrak, ostale tri pa so vmestne stene, katere
pa niso pod vplivom zunanjega zraka. Pregradne stene so sestavljene iz:
- cementna malta debeline 1cm
- opeka klinker debeline 20cm
- cementna malta debeline 1cm
Podatki za notranji zrak so naslednji:
Za zgoraj navedene podatke znaša koeficient pregradnih sten k = 1,933 W/m2K.

3.2.4. Tla
Proizvodna hala, se nahaja v prvem nadstropju, tako da je pod njo še en proizvodnji obrat. Tla
so sestavljena iz:
- leseni parket debeline 1,5cm
- beton debeline 20cm
- 19 -
Tla v podjetju obkroža samo notranji zrak, zato nas zanimajo le podatki zanj, ki pa so
naslednji:
Za zgoraj navedene podatke znaša koeficient pregradnih sten k = 2,025 W/m2K.
3.2.5. Popis predmetov, ki dodatno segrevajo prostor v hali
Med stvari, ki dodatno segrevajo zrak v hali lahko nedvomno štejemo luči, industrijske parne
likalnike, računalnike in seveda tudi število ljudi, ki se nahaja v tem prostoru. Po mojem
mnenju je zelo pomembno, da se naredi popis materialov, ki kakor koli vplivajo na segrevanje
ozračja v prostoru, kajti le na takšen način lahko uspešno ustvarimo ustrezen klimatizacijski
sistem.
RAZSVETLJAVA
V proizvodni hali se za razsvetljavo uporabljajo svetila znamke OSRAM pollylux 36 W, kot
je prikazana na sliki 3.5.
Slika 3.5: Žarnica OSRAM pollylux 36 W
Svetila so montirana različno in sicer:

- 52 svetil OSRAM pollylux moči 36 W, ki so montirane z eno žarnico v svetilu.
- 20 -
- 130 svetil OSRAM pollylux moči 36 W, ki so montirane z dvema žarnicama v svetilu.

Torej skupno 260 svetil.
- 12 svetil OSRAM pollylux prav tako moči 36 W, ki so montirane z tremi žarnicami v
svetilu. Torej skupno 36 svetil.
Skupno število žarnic znamke OSRAM pollylux moči 36 W je torej 348. Mislim , da je to
podatek, ki ga je vredno upoštevati, saj če imamo 348 žarnic z močjo vsake po 36 W je potem
skupna moč, ki se porablja za gorenje teh žarnic 12,5 kW in zato je tudi potrebno upoštevati
toploto, ki jo ta svetila oddajo v prostor. V proizvodnji hali se še nahajajo manjše luči, ki so
montirane na šivalnih strojih, ampak menim, da so moči le teh premajhne, da bi lahko
kakorkoli vplivale na spremembo temperature v prostoru.
Toplota od električne razsvetljave, se skoraj v celoti pretvarja v toploto in deluje kot
hladilna obremenitev prostora. Del te toplote, ki se prenaša s sevanjem, se akumulira v tleh in
se direktno prenaša na notranji zrak, zato je hladilna obremenitev manjša. Za specifično
toploto zaradi razsvetljave velja enačba:
QB P
QB    l1   B  sB (3.2.5.1.)
A A
QB [W] - toplota od razsvetljave

A [m2] - površina tal
P [W] - skupna vklopna moč razsvetljave
l1 - koeficient istočasnosti
µB - stopnja obremenitve prostora
sB - koeficient akumulacije
In če na hitro naredimo preračun po zgornji enačbi znaša hladilna obremenitev zaradi

razsvetljave:
12,5 KW
QB  2
1  0, 65 1  9,8W / m 2
830m
- 21 -
LIKALNIKI
Poleg same razsvetljave veliko toplote oddajo tudi razni industrijski vlažilci ali bolje rečeno
kar likalniki, ki se uporabljajo za vlaženje usnja in blaga. V podjetju se uporabljajo
industrijski likalniki znamke VEIT, katerega lahko vidite na sliki 3.6. Ti likalniki so moči 2,2
kW/h. Resda parni vlažilec v osem urni izmeni uporablja skupno približno eno uro ampak je
pomemben zato, ker v času uporabe spusti v zrak kar veliko količino vroče pare in zaradi tega
se mi zdi smiselno da tudi te aparature upoštevamo pri snovanju klimatizacijskega sistema.
Trenutno se v tej proizvodni hali uporabljajo štirje takšni vlažilniki.
Slika 3.6: Industrijski likalnik
Hladilna obremenitev v prostoru zaradi industrijskih likalnikov bi bila naslednja:

8800W
QL   10, 6W / m 2 (3.2.5.2.)
830m 2
Pri tem je potrebno spomniti še enkrat, da so v izračunu upoštevani štirje takšni likalniki, z
močjo 2,2 kW/h, ter da v povprečju na osem urno izmeno obratujejo povprečno le eno uro.
Torej lahko to obremenitev razdelimo na osem delov in dobimo hladilno obremenitev zaradi
10, 6W / m 2
likalnikov: QL   1,32W / m 2
8
- 22 -
SUŠILNIKI
Pomembno vlogo, pri segrevanju ozračja v hali, pa imajo tudi industrijski sušilnik, ki se prav
tako uporabljajo za končno oblikovanje usnja in blaga na vzglavnikih. Trenutno v hali
uporabljajo pet sušilnikov znamke HERZ z močjo 3,4 kW. Tudi sušilnik podobno kot parni
vlažilnik obratuje v osem urni izmeni približno eno uro. Če torej sušilnik obratuje 1 uro, se za
obratovanje le tega porabi 3,4 kW/h.
Slika 3.7: Industrijski sušilnik
Podoben preračun kot za likalnike lahko naredim tudi za sušilnike:
3400W  5
QS   8  2,56W / m 2 (3.2.5.3.)
830m2
Ker se trenutno v hali uporablja pet sušilnikov z močjo enega 3400 W/h sem moč pomnožil z
pet nato pa dobljeno hladilno obremenitev delil z osem, ker v povprečju v osem urni izmeni
sušilniki obratujejo eno uro.
- 23 -
VPLIV PRISOTNIH LJUDI V HALI NA SEGREVANJE OZRAČJA
Pomemben faktor, pri spremembi kakovosti zraka v prostoru, so prav gotovo tudi ljudje, ki se
nahajajo v tistem prostoru. V tej hali se vsak delovni dan v eni izmeni stalno nahaja:
- 43 šivilij
- 22 montažerjev
- 1 mojster
- 2 lanserja
Skupno se torej nahaja v prostoru 68 oseb. Človek toploto oddaja s sevanjem, izparevanjem,
konvekcijo ter z samim dihanjem.
Slika 3.8: Oddajanje toplote človeka /2/
Kot lahko vidimo na sliki 3.8 človeško telo odda največ toplote z izparevanjem, torej s potom,
ki se pojavi na koži. Kot sem že prej omenil, se v tej hali zadržuje vsak dan 68 oseb.
Zamislimo si vroč poletni dan ter 68 potnih ljudi v že tako razgreti proizvodni hali. Človek
tudi pri popolnem mirovanju oddaja v okolico določeno količino toplote. To toploto delimo
na:
 občutno – senzibilna toplota
 lateno toploto
Odvisni sta od mnogih dejavnikov, kot so vrsta dela, spol, starost ter temperatura prostora.
Konstantna temperatura telesa ljudi znaša okoli 37°C, za kar je potrebna pri vseh zunanjih in
notranjih pogojih regulacija temperature.
Človek tako segreva ozračje na več načinov:
- 24 -
 sevanje toplote iz površine telesa na okolico,

 izhlapevanje vlage na koži,
 prevod toplote in konvekcijo površine telesa na zrak,
 dihanje
Za ljudi, ki so normalno aktivni se nekako računa, da en človek odda v prostor toplote 70W.
V prostoru se tako nahaja 68 oseb.
68  70W
Qo   5, 73W / m2 (3.2.5.4.)
830m 2
Hladilna obremenitev prostora zaradi ljudi tako znaša 5,73W/m2
K hladilni obremenitvi zaradi strojev in prisotnih ljudi v prostoru moramo prešteti še

koeficiente izgub zunanjih in notranjih sten, strehe ter tal v podjetju.
Koeficient zunanje stene znaša k = 0,290W/m2 K. Površina zunanje stene znaša 2,9m (višina)
pomnoženo z 22m (dolžina) je to 64m2. Hladilno obremenitev zunanje stene izračunamo po
enačbi:
Qzs  A  k  T (3.2.5.5.)
Qzs [W] - Hladilna obremenitev zunanje stene
A [m2] - Površina stene

k [W/m2 K] - Koeficient zunanje stene
T [°C] - Razlika med zunanjo in notranjo temperaturo
Tako znaša hladilna obremenitev zunanje stene 223W.
Koeficient strehe znaša k = 0,376W/m2 K. Površina strehe znaša približno 900m2, to je

površina, ki ima neposreden stik z notranjo halo. Tudi hladilno obremenitev strehe bom
izračunal po enačbi Qs  A  k  T .
Qs [W] - Hladilna obremenitev strehe
- 25 -
A [m2] - Površina strehe

k [W/m2 K] - Koeficient strehe
T [°C] - Razlika med zunanjo in notranjo temperaturo
Tako znaša hladilna obremenitev strehe 4,06 kW.
Notranje stene ter tla v podjetju, bom v tem izračunu zanemaril, ker je zrak na obeh straneh
enake kvalitete in zaradi tega nebi doprinesel ničesar k hladilni obremenitvi v tej hali.
Preglednica 3.1: hladilna obremenitev
Izračun hladilne obremenitve po VDI 2078

Prostor: Proizvodna hala
Senzibilna Latentna
Smer Površina toplota toplota
Oznaka neba A k ΔTek qs b s Qs Qt
Stene, streha / m2 W/m2K K W/m2 / / W W
Transmisijska toplota (toplotni dobitki)

Stena (zunanja) V 64 0,29 12 223
Streha V 450 0,376 12 2030
Stena (notranja) Z Za notranjo steno zanemarim toplotne dobitke
Streha Z 450 0,376 12 2030
Stena (notranja) S Za notranjo steno zanemarim toplotne dobitke
Stena (notranja) J Za notranjo steno zanemarim toplotne dobitke
SKUPAJ 4283
Ostali izvori toplote

68 oseb po 70W 45W 4760 3060
Osvetlitev 8134
Električne naprave 3220
Hladilna obremenitev (suha) Qktr 24680
Hladilna obremenitev (vlažna)
Skupna hladilna obremenitev 24680
V zgornji tabeli, so zbrani podatki o hladilni obremenitvi. Pri transmisijskem izračunu sem
upošteval samo zunanjo steno, ki je na vzhodni strani podjetja. Ostale tri stene so notranje,
katere obkroža že klimatiziran zrak temperature 20°C tako, da se mi ne zdi potrebno računati
izgub, ker so zanemarljive.
- 26 -
K hladilni obremenitvi hladilnika, moramo nedvomno prišteti tudi moč, ki se porabi za

hlajenje zunanjega zraka. To pa izračunamo po naslednji enačbi:
QA  qVA    (ha  hr ) (3.2.5.6.)
QA [W] - hladilna obremenitev zunanjega zraka
qVA [m3/s] - količina svežega zraka
 [kg/m3] - gostota zraka

ha [kJ/kg] - entalpija zunanjega zraka
hr [kJ/kg] - entalpija zraka v hali
- 27 -
4. IZBIRA HLADILNEGA SISTEMA

Izračun potrebnih moči hlajenja in bom izračunal s pomočjo podatkov, ki so že bili
pridobljeni v predhodnih izračunih in s pomočjo Mollierovega diagrama, s pomočjo katerega
bom določil entalpije. Dosedanji podatki, za izračun hladilnega sistema so:
- Maksimalna suha hladilna obremenitev Qktr max = 24680 W

- Maksimalna suha hladilna obremenitev na enoto površine qktr max = 29,73 W/m2
- Skupni volumski pretok q = 12035 m3/h
- Temperatura zunanjega zraka TZ = 32°C
- Relativna vlažnost zunanjega zraka  Z = 40%
- Temperatura notranjega zraka TN = 26°C
- Relativna vlažnost notranjega zraka  N = 60%
- Volumenski pretok zunanjega zraka qVA = 100%
4.1. število izmenjav zraka
Enačba katera nam določi izmenjavo zraka v prostoru je pa naslednja:
Qktr
qv  (4.1.1)
c p    t
qv [m3/h] - pretok svežega zraka
Qktr [W] - suha hladilna obremenitev
cp [kJ/kgK] - specifična toplota zraka
 [kg/m3] - gostota zraka

t [°C] - temperaturna razlika
Torej, če bi naredili izračun izmenjave zraka po tej enačbi, bi bil rezultat naslednji:
24680W
Qv  3
 2718m3 / h
1, 013kJ / kgK 1,1208kg / m  8
- 28 -
Pretok svežega zraka za to halo, bi moral biti 2718m3/h. Teoretični izračun izmenjave zraka v
prostoru se naredi tako, da se pretok svežega zraka deli z volumnom prostora. Vnašem
primeru je torej izračun naslednji:
2718m3
 1,13 (teoretični izračun)
2407 m3
Glede na to, da je razmerje med višino in površino v hali zelo veliko, je najbolje, da se izbere
cevni hladilni sistem, ki bi bil pritrjen na strehi podjetja. Kot je prikazano na sliki 3.1, lahko
streho nekako razdelimo na štiri dele. Na dveh najnižjih predelih strehe, bi bil odvod
onesnaženega zraka, na dveh najvišjih predeli, pa dovod svežega zraka. V priročniku grejanje
i klimatizacija, je priporočeno, da se za šivalnice uporablja štirikratna izmenjava zraka na uro.
Po tem takem, bi bilo črpanje zraka v prostoru naslednje. Prostornina zraka v prostoru znaša
Vp=2407m3
Pri štirikratni izmenjavi zraka govorimo o 9628m3 čistega in ohlajenega zraka, ki ga je

potrebno spraviti v prostor, potrebno pa je iz prostora tudi odvesti natanko enako količino
umazanega zraka. Sistem, mora biti zasnovan tako, da lahko v eni uri prebavi skupno 9628m3,
kajti hladilni sistem neposredno obremenimo samo s količino zraka, ki ga je potrebno ohladiti
oziroma očistiti. V šivalnici podjetja, bi tako bili postavljeni štirje kanali. Dva kanala bi
služila za odsesavanje umazanega zraka, dva kanala pa za dovod svežega in ohlajenega zraka.
Kanala za odvajanje umazanega zraka, bi bila pozicionirana v najnižjih legah strehe, kanala za
dovod svežega zraka, pa bi bila postavljena v najvišjih legah. Kanali bi bili postavljeni
vzporedno z slemenom strehe. Natančen prikaz pozicioniranja kanalov pa sledi v poglavju
preračun kanalov.
- 29 -
4.2. Določitev hladilne moči klimatske naprave
Slika 4.1: Kanali za razvod zraka
Na sliki 4.1 so predvideno vrisani kanali za dovod svežega ter odvod umazanega zraka. Kot je
bilo že prej omenjeno so postavljeni štirje kanali in sicer v najvišjih pozicijah hale bosta
kanala za dovod svežega zraka, v najnižjih pa kanala za odvod umazanega zraka. Kanala za
dovod svežega zraka, bi se nahajala na višini 3,2m, medtem ko bi bila kanala za odvod
umazanega zraka na višini nekje 2,6m.
Toplota, ki jo je potrebno odvesti iz prostora, ni enaka obremenitvi hladilnika, temveč je

večja. Toplota, ki jo je potrebno odvesti zraku, ki vstopa v šivalnico je enaka razliki entalpij
med točko mešanja in vpihovanega zraka.
- 30 -
PRIBLIŽNI IZRAČUN S POMOČJO EMPIRIČNIH PODATKOV
Izračun moči klimatske naprave lahko na hitro naredimo s pomočjo tebele, ki jo lahko vidite
spodaj. Vendar je to informativen izračun, ki nam služi samo za okviro določitev moči
hladilnika.
Preglednica 4. 1: Izračun potrebne moči hlajenja /3/

Izračun potrebne moči hlajenja
Površina prostora m2 x 70 W
Površina oken na sončni str. m2 x 30 W
Število prisotnih oseb x 100 W
Sešt. moči dod. izvor. toplote x1 W
Moč hlajenja klim. naprave = W
Torej, če v zgornjo tabelo vstavimo podatke, dobimo naslednji rezultat
Izračun potrebne moči hlajenja

Površina prostora 830 m2 x 70 58100 W
2
Površina oken na sončni str. 1 m x 30 30 W
Število prisotnih oseb 68 x 100 6800 W
Sešt. moči dod. izvor. toplote 11354x 1 11354 W
Moč hlajenja klim. naprave = 76284W
Teoretična potrebna moč hlajenja za to halo je 77 kW.
IZRAČUN HLADILNE MOČI Z ENTALPIJO IN PRETOKOM HLADNEGA ZRAKA
V nadaljevanju sledi dejansko potrebna moč hlajenja. Enačba, s katero izračunamo potrebno
moč hladilnika je naslednja:
Qhl  qV    (hms  hes ) (4.2.1.)
- 31 -
Qhl [kW] - Hladilna moč hladilnika
qV [ m3 ] - Količina zraka
hms [kJ/kg] - entalpija zraka po regeneraciji
hes [kJ/kg] - entalpija zraka na vstopu v prostor
Ko v enačbo vstavimo potrebne podatke, dobimo naslednji rezultat:
9628
Qhl  1, 2(62,87  45, 23)  56, 7kW
3600
Torej, dobili smo odstopanje med teoretičnim izračunom, ki je bil okoli 77 kW, ter praktičnim
izračunom, katerega smo dobili 56,7 kW. Do takšnega odstopanja je prišlo zaradi specifične
oblike samega prostora. Teoretičen izračun ne upošteva samega volumna prostora, torej same
kubikture zraka, ki se nahaja v prostoru, ampak temelji le na površini prostora. Površina
prostora je v našem primeru res dokaj velika, ampak je pa zaradi zelo nizkega stropa volumen
prostora manjši, kot bi bilo običajno za takšno površino.
4.3. Tehnični izračun
Podatki o prostorih, toplotnih oz. hladilnih obremenitvah, potrebnih količinah zraka in

rezultatih izračuna so urejeni po tabelah za vsako prezračevalno območje posebej. V prvi
tabeli so podatki, v drugi pa rezultati izračuna. Izračun se nanaša samo na letni režim. V
diplomski nalogi gretja hale nisem obravnaval.
Letni režim
- temp. zraka zunaj tz = 32.0 C
- relativna vlažnost zunaj z = 40 %
- temp. zraka znotraj tn = 26.0 C
- relativna vlažnost znotraj n = 55 %
- 32 -
Podatki
Pokrita Mokra
pokritje suha hlad. hlad.
Zap. Št. Ime T A V Obtočni Suha hlad. suhe hlad. obremen. obremen. Št. Vpih.
Prostora prostora (°C) (m2) (m3) zrak (%) obr. (kW) obr. (kW) (kW) oseb temp.
1.) HALA 26 830 2407 0 24,6 100% 24,6 0 68 18,3°C
Rezultati
Dov. Odv. Obtoč. vrač. hla. Prez. Moč

Zap. Št. Ime i zrak zrak Zun. zrak zrak energ. Izgube hlajenja
Prostora prostora 1/h m3/h m3/h m3/h m3/h (kW) (kW) (kW)
1.) HALA 4 9628 9628 9628 0 31 -5,3 57,0
Vpihovalna temperatura območja 18.3 °C.

Vpihovalna relativna vlaga območja 79.5 %
Proces v h-x diagramu

Rel. Abs. Tlak vodne
Temp. vlaga vlaga pare Entalpija
Točka Opis stanja t(°C) (%) x(g/kg) ps(bar) h(kJ/kg)
1 zrak v hali 26.0 55.0 11.71 0.034 55.86
2 odpadni zrak 23.5 90.0 16.59 0.029 65.70
3 zunanji zrak 32.0 40.0 12.05 0.048 62.87
4 zrak po reg/rek 22.4 70.3 12.05 0.027 53.02
5 dohlajevanje zraka 22.4 70.3 12.05 0.027 53.02
6 hlajenje 18.3 79.5 10.61 0.021 45.23
Klima naprava je opremljena z dvostopenjsko rekuperativno enoto za vračanje toplote iz

odpadnega zraka v zimskem režimu in indirektnim "adiabatnim" hlajenjem v letnem režimu.
Stopnja vračanja čutne toplote pozimi je 75%, učinek indirektnega adiabatnega hlajenja poleti
- 33 -
pa 80%. V izračunu je upoštevana tudi eventualna različna količina dovodnega in odvodnega

zraka, ki vpliva na učinek rekuperacije in na efekt indirektnega adiabatnega hlajenja.
Naprava v notranji izvedbi.
OSNOVNI ELEMENTI
Ventilatorska dovodna enota
- volumski pretok zraka 9628 m3/h
- externi tlačni padec (ZUN + DOV zrak) 0 Pa
Ventilatorska odvodna enota
- eksterni tlačni padec (ODV + ODP zrak) 0 Pa
Enota za vračanje odpadne energije (Rekuperacija )
- volumski pretok zunanjega zraka 9628 m3/h
- volumski pretok odpadnega zraka 9628 m3/h
- stopnja vračanja čutne toplote (temperature) 75 %
- stopnja vračanja čutne hl. energije (temperature) 80 %
Vlažilna enota
- poraba pare 0.0 kg/h
Ustreza
Proizvod: MENERGA
Tip: Adsolair 561601 H
- 34 -
4.4. Opis sestavnih delov hladilne naprave
Ogrodje naprave
Ogrodje naprave je izdelano iz valjanih votlih profilov, izdelanih iz toplo pocinkane

pločevine, toplotno izolirani, brez toplotnih mostov. Naprava postavljena na podložni okvir
samonosne konstrukcije iz pocinkanega jeklenega "C" profila 120 mm.
Pokrovi naprave iz epoksi zaščitene jeklene pločevine, dvostenski (22mm) z vmesno
toplotno izolacijo, brez toplotnih mostov. Z notranje strani po obsegu nameščeno visoko
obstojno nadtlačno in podtlačno tesnilo, elementi za hitro zapiranje brez toplotnih mostov.
Dvostenska revizijska okna skupaj z notranjo razsvetljavo namenjena za nadzor
funkcionalno pomembnih sklopov.
Lopute ZUN in ODP zraka z elektromotornim pogonom
Lopute so zarakotesne iz protismernih lamel, bočno in linijsko zatesnjene, zrakotesnost po

DIN 1946, gnane preko zobniškega prenosa.
Lopute "By-pass" z elektromotornim pogonom
Tudi te lopute so zrakotesne iz protismernih lamel, za vodenje zunanjega in odvodnega zraka

mimo rekuperatorja, bočno in linijsko zatesnjene, zrakotesnost po DIN 1946, gnane preko
zobniškega prenosa.
Filtri za zunanji in odvodni zrak
So vrečaste oblike, zatesnjeni po obsegu, z manometrom za prikaz padca tlaka preko DDC,
preprosto zamenljivi, pralni in ekološko neoporečni zaradi 100% upepelitve.
- kvaliteta filtra zunanjega zraka
- kvaliteta filtra odvodnega zraka
- 35 -
Elektrokomandna omara
Elektrokomandna omara s celotno krmilno-regulacijsko opremo, v celoti ožičena, skablirane

vse v napravo vgrajene krmilne, regulacijske in pogonske komponente. V elektrokomandni
omari sponke za glavno napajanje, krmilni vodi, priključna letev za sprejem eksternih
merilnih in krmilnih signalov, ožičenje za motorje, glavno/servisno stikalo za izklop naprave,
varovalke, vse potrebne komponente za krmiljenje motorjev, kot zaščite, zaščitna stikala, ipd.,
krmiljenje obtočne črpalke regulacijskega kroga z močnostnim delom in prikazom na DDC
krmilniku.
Elektronska digitalna regulacijska oprema MENERGA-CONTROLLER DDC 04
montirana v elektrokomandni omari, sestavljena iz :
Strojna oprema (hardware) : Enota za posluževanje in prikaz sporočil, s poljem funkcijskih

tipk in tipk za vnos sporočil, z dvovrstičnim LCD zaslonom, večbarvne LED diode za
informacije o obratovanju in motnjah. Procesor prosto programabilen, z uro z realnim časom,
z avtomatskim preklopom režima poletje/zima, z digitalnimi in analognimi vhodno/izhodnimi
moduli, z RS 485 vmesnikom za programiranje, ožičenje in nadzor. Programski in urni kanali
zavarovani pri izpadu omrežja. Temperaturna tipala ZUN, DOV in ODV zraka vgrajena v
napravi in skablirana.
Regulacija(software) :
Krmilne in regulacijske funkcije
• Regulacija temperature oziroma vlage
• Javljanje motenj razdeljeno na A-alarm in B-alarm, prikazano preko LED diod in/ali s
tekstom na zaslonu. Za daljinsko javljanje skupne motnje pripravljen brezpotencialni izhod.
• Ročno posluževanje : Trije nivoji, dva dostopna samo preko zaščitne kode. Fiksno
nastavljiva obratovalna stanja za poskusno obratovanje, za spuščanje v zagon, za vzdrževalna
dela in za zasilno obratovanje.
Hardware in software prilagojena zahtevam naročnika.
Ventilatorska dovodna enota – SolVent
Ventilatorska dovodna enota – SolVent kot visoko učinkovito ventilatorsko kolo z

enostranskim sesanjem, z nazaj zakrivljenimi lopaticami, enostransko vležajeno na gredi
- 36 -
elektromotorja ter močnostno optimiran standardni motor z vgrajenim frekvenčnim

pretvornikom za regulacijo števila vrtljajev.
Ventilator, motor in natočna šoba so na togi osnovni konstrukciji, montirani v napravi z
dušilniki vibracij. Merilni sistem na natočni šobi ventilatorskega kolesa za merjenje tlačnih
razmer in posredno pretočnih količin. Motor in kolo po montaži statično in dinamično
uravnotežena (po DIN ISO 1940 del 1 G2,5 v izhodiščni točki). Senzor vibracij za kontrolo
obratovanja ventilatorske enote.
Tehnični podatki:
- zunanji padec tlaka v kanalih (ZUN + DOV) 0 Pa
- šumnost na dovodnem priključku 74 dB(A)
- napetost 400 V
Ventilatorska odvodna enota – SolVent
Kot visoko učinkovito ventilatorsko kolo z enostranskim sesanjem, z nazaj zakrivljenimi

lopaticami, enostransko vležajeno na gredi elektromotorja ter močnostno optimiran standardni
motor z vgrajenim frekvenčnim pretvornikom za regulacijo števila vrtljajev.
Ventilator, motor in natočna šoba so na togi osnovni konstrukciji, montirani v napravi z
dušilniki vibracij. Merilni sistem na natočni šobi ventilatorskega kolesa za merjenje tlačnih
razmer in posredno pretočnih količin. Motor in kolo po montaži statično in dinamično
uravnotežena (po DIN ISO 1940 del 1 G2,5 v izhodiščni točki). Senzor vibracij za kontrolo
obratovanja ventilatorske enote.
Tehnični podatki:
- zunanji padec tlaka v kanalih (ODV + ODP) 0 Pa
- šumnost na odvodnem priključku 74 dB(A)
- napetost 400 V
- 37 -
Dvojni ploščni prenosnik toplote (rekuperator)
Sestavljen je iz dveh zaporedno nameščenih križnih izmenjalnikov toplote iz polipropilena,

maksimalno učinkovitih po celotni globini naprave. Učinek prenosa toplote nad 75%.
Rekuperator odporen na kisline, luge, proti staranju ter visoko korozijsko obstojen. Pod
izmenjalniki toplote korito za zbir kondenzata in preusmeritev zraka mimo rekuperatorja, iz
polipropilena, z ocevjem. Protipožarni razred B1, po DIN 4102.
Tehnični podatki (rekuperacija):

Pozimi
- stopnja vračanja senzibilne toplote (temperatura) 75 %
- vrnjena toplotna energija 92.5 kW
- temp. zraka za enoto 10.8 °C
- abs. vlaga zunanjega zraka za enoto 0.81 g/kg
- temp. odpadnega zraka za enoto -2.1 °C
- abs. vlaga odpadnega zraka za enoto 3.28 g/kg
Poleti
- stopnja vračanja senzibilne hl. energije (temperatura) 80 %
- vrnjena hladilna energija 31.6 kW
- temp. zunanjega zraka za enoto 22.4 °C
- abs. vlaga zunanjega zraka za enoto 12.05 g/kg
- temp. odpadnega zraka za enoto 23.5 °C
- abs. vlaga odpadnega zraka za enoto 16.59 g/kg
Sekcija za indirektno hlapilno (adiabatsko) hlajenje
Sekcija za indirektno hlapilno (adiabatsko) hlajenje iz razdelilnika s pršilnimi šobami za

pršenje vode v odvodni zrak, zbirne kadi z regulacijo nivoja vode, ventil sveže vode, ventil
odpadne vode, vodna črpalka s funkcijo izčrpanja vode z zaščito pred suhim tekom, fini vodni
filter in sistem avtomatske obnove vode.
- 38 -
Tehnični podatki:
- učinek indirektnega hlapilnega hlajenja 80 %
- hladilna moč hlapilnega hlajenja 31.6 kW
- moč črpalke za vodo 0.50 kW
- poraba vode 56 l/h
- temp. zraka za enoto indir. hlapilnega hlajenja 22.4 °C
- abs. vlaga zunanjega zraka za hlapilnim hlajenjem 12.05 g/kg
Električni parni vlažilnik
Namenjen je za proizvodnjo vodne pare, iz parnega cilindra, čistilnih elektrod, set priključnih
kablov, parni distributor za montažo v kanal, parna cev, kondenzatna cev, mikroprocesorsko
elektronsko krmiljen za doseganje optimalnih učinkov, s tipali vlage, s higrostatom, s tlačnim
stikalom. Avtomatska samodejna nastavitev vodne koncentracije v parnem cilindru, brez
posebne priprave vode, za direkten priključek na vodovodno omrežje, tlak 1÷10 bar,
elektromagnetna ventila za avtomatski dovod in odtok vode, električno napajanje ločeno od
naprave - samostojno. Enota v celoti sestavljena in ožičena, za montažo na steno.
Tehnični podatki:
- količina pare (vode) 0.0 kg/h
- električna moč 0.0 kW
Skupni podatki naprave

- skupna delovna električna moč naprave 0.5 kW
- napetost 400 V
- 39 -
Standardna izvedba naprave

Dimenzije: - dolžina 5070 mm
- širina 1690 mm
- višina 2280 mm
- masa 2520 kg
Proizvod: MENERGA, Nemčija

Tip: Adsolair , tip 561601 H
- 40 -
5. RAZVOD ZRAKA
Kot je bilo omenjeno že prej, bo klimatizacijski sistem v šivalnici podjetja izveden z kanali.
Nameščena bosta dva kanala za odsesavanje umazanega zraka, ter dva kanala za vpihovanje
svežega zraka.
Uporabljajo se lahko kanali, ki so v prerezu okrogle ali kvadratne oblike. Dimenzije
oziroma sam presek kanalov se določi z izračunom. Glede na to, da je višina te hale zelo
nizka, bodo v poštev prišli kanali kvadratne oblike. Določiti je tudi potrebno velikost sesalnih
in vpihovalnih rešetk, ter koliko le teh mora biti na določenem kanalu, da ustrezajo samemu
prezračevanju ter hlajenju prostora.
Slika 5.1: Kanal za razvod zraka /9/
Na sliki 5.1 je prikazan kanal kvadratne oblike, kakršen je primeren tudi za dotično halo.
Celoten kanal mora biti v obliki stožca in sicer tako, da se preseg kanala proti koncu
zmanjšuje.
Slika 5.2: Rešetka /9/
Na sliki 5.2 je prikazana zračna rešetka, katere se uporabljajo za enostavno prezračevanje

nizkotlačnih sistemov klimatizacije.
- 41 -
Slika 5.3: Regulacijska žaluzija /9/
Na sliki 5.3 je prikazana regulacijska žaluzija, katera se uporablja v prezračevalnih sistemih

predvsem za regulacijo pretoka zraka in tlaka.
Slika 5.4: Fleksibilni priključek /9/
Na sliki 5.4. je prikazan fleksibilni priključek, kateri je namenjen za preprečevanje prenosa

vibracij in s tem tudi zvoka iz klimatske naprave na kanalsko mrežo. Fleksibilni priključek je
izdelan iz dveh jeklenih pocinkanih prirobnic in posebno, impregnirano ter s steklenimi
vlakni ojačeno tkanino.
Slika 5.5: Dušilnik zvoka /9/
- 42 -
Na sliki 5.5 je prikazan oglati dušilnik zvoka, kateri se uporablja za dušenje šuma (hrupa)
ventilatorjev in klimatskih naprav.
Izbor hitrosti zraka v kanalih

Pri dimenzioniranju prezračevalnih kanalov je potrebno upoštevati hitrosti v kanlih. Vrednosti
za izbiro hitrosti zraka, so navedene v preglednici 5.2.
Preglednica 5.2: Priporočene hitrosti zraka v kanalih /7/

Priporočene hitrosti zraka v m/s
Šole, poslovni prostori Industrija
Zunanji zrak na rešetkah 3-4 4-6
Glavni kanali 4-8 8 – 12
Odcepi glavnih kanalov 3-5 5–8
Odvodni zrak 2-3 3-4
V našem primeru gre za sistem z nizkim tlakom in zato se hitrost zraka za posamezne odseke
kanala izračuna empirično. S temi podatki izračunamo kanal z največjim odporom. V praksi
je to najdaljši kanal. Največja hitrost v kanalu se doseže v položaju takoj za klimatsko
napravo, nato pa se sama hitrost postopoma zmanjšuje, vendar je v danem primeru razlika v
hitrosti med začetno in končno pozicijo tako majhna, da jo lahko kar zanemarimo, saj v
danem primeru so sami kanali razmeroma kratki in niso preveč razvejani (brez pomožnih
kanalov).
Z izbiro manjšega preseka dimenzij kanalov, dosežemo manjši padec tlaka v kanalu, ter
posledično povečamo hitrost in hrup zraka v samem kanalu. Za izračun tlačnega padca v
kanalu moramo poleg uporov v kanalu (eksterni padec) poznati tudi upore dodatne opreme
(žaluzije, filtri, grelniki…). Vrednost uporov dodatne opreme dobimo iz katalogov
proizvajalcev projektirane opreme.
V mojem primeru sem izbral hitrost toka v kanalih 5 m/s. Če pogledamo zgornjo tabelo,
je vrednost (glede na to, da se gre za industrijski prostor) majhna. Vendar, gre za zelo nizko
pozicijo kanalov tako, bo ta hitrost v danem primeru zadostovala.
- 43 -
Kanale lahko izračunamo po enačbi:
qV
qV  A  v  A  (5.1.)
v
5.1. Enokanalna izvedba
Kanalni sistem prezračevanja v šivalnici podjetja bo izveden, kot je bilo povedano že prej z
dvema dovodnima ter dvema odvodnima kanaloma. Pri samem preračunu je bilo potrebno
paziti tudi na to, da sam presek kanala ne bi bil prevelik, saj zaradi nizke višine stropa lahko
zaradi tega nastane problem.
Slika 5.6: Shema odvodnih in dovodnih kanalov
Na zgornji sliki je prikazan končni potek samih dovodnih in odvodnih kanalov ter samega
hladilnega agregata skupaj z dušilnikom zvoka. Prvotna oziroma sedanja pozicija agregata je
postavljena na strehi jaška dvigala. Za agregat, ki sem ga uporabil pri tej varianti, pa tam ni
- 44 -
dovolj prostora, saj je tukaj za agregatom nameščen še dušilnik zvoka in je skupna naprava
prevelika, da bi bila nameščena na prejšnjo pozicijo. Postopek samega preračuna kanalov
sledi malo pozneje, najprej bom predstavil klimatski sistem kot celoto.
5.1.1. Hladilni agregat
Na sliki 5.7 je prikazan hladilni agregat skupaj z dušilnikom zvoka. Agregat je vzet iz
kataloga MENERGA in je sicer tipa ADSOLAR 56106. Podrobno shemo samega agregata
najdemo v prilogi /3/. Takoj za klimatsko napravo je nameščen dušilec zvoka kateri je
dimenzij 1200 / 1000mm. Dušilec zvoka ima zelo velik pomen prav pri klimatizacijskih
sistemih z kanalno obliko hlajenja, saj bi v nasprotnem primeru, če ga nebi bilo, bil v hali
velik hrup katerega povzroča sam hladilni agregat.
Slika 5.7: Hladilni agregat /7/
5.1.2. Dušilnik zvoka
Dušilnik zvoka namestimo takoj na izstopu iz klimatske naprave. Pri pretoku zraka skozi
kanale, grelnik in druge elemente nastaja vrtinčenje zraka in s tem šum, ki se ne sme prenesti
v prostor. Čim večja je hitrost zraka, čim večja je turbolenca, tem močnejši je šum. Največ
izvorov šuma se nahaja prav v strojnici.
Šum zaradi turbulence, zaradi vibracij ventilatorjev in drugega, ki bi se s tokom zraka
prenašal po kanalih, zadušimo z primernimi dušilniki zvoka. Sestavljeni so iz takega
- 45 -
materiala, ki absorbira zvok tako, da zrak teče mimo teh elementov in zvok se ne prenaša v
prostor.
Na podlagi mnogih praktičnih izračunov je bilo ugotovljeno, da so zahteve po dušenju
zvoka pri prezračevalnih in klimatskih napravah največkrat v frekvenčnem območju 250 Hz.
Velikost dušilnika zvoka 1200 x 1000

Prostornina: 3000L
5.1.3. Zaščitna rešetka
Zaščitna rešetka je nameščena pred odprtino, ki vsrkava zrak v hladilni agregat. Namenjena
je zaščiti agregata pred zunanjimi vplivi, kot so dež, listje, ptice, odpadne veje in podobno.
Zaščitno rešetko izberemo glede na dimenzije kanala.
5.1.4. Kanali
Zračni kanali služijo za potiskane zraka v prostor ter za odvod zraka iz prostora. Preseki
kanalov so lahko pravokotne ali okrogle oblike. Kanale večjih dimenzij, je potrebno ob
straneh ojačiti z jeklenimi kotniki. Na prehodih zračnih kanalov skozi zid oziroma
konstrukcijo, je potrebno odprtine za kanale tesniti s stekleno volno in dodelati s plastično
obstojnim kitom, zaradi preprečevanja prehoda zvoka med prostori. Material za izdelavo
zračnih kanalov mora imeti naslednje značilnosti:
- ne sme zbirati prahu,

- mora se lahko čistiti,
- mora biti negorljiv,
- mora biti odporen na korozijo,
- mora biti lahek,
- z notranje strani mora imeti gladko površino,
- biti mora trajen.
- 46 -
Najprimernejši material je pocinkana jeklena pločevina debeline po DIN 1946 ter DIN 24190.
Vsi spoji morajo biti tesnjeni. Na primernih mestih morajo imeti kanali odprtine za čiščenje,
ter vse odprtine morajo imeti snemljive zrakotesne pokrove z odpirali.
Slika 5.8: Kanal za dovod svežega zraka
Na sliki 5.8 je prikazan eden od štirjih kanalov, ki so nameščeni v hali in sicer je to kanal za
dovod svežega zraka. Kot sem povedal že v prejšnjem poglavju morajo biti kanali stožčaste
oblike, tako da se presek samega kanala proti koncu zmanjšuje.
Slika 5.9: Armaflex AC /9/
Kanali za razvod zraka v prostore so toplotno izolirani z izolacijsko zaprto celično strukturo
za preprečevanje rosenja. Takšen material na primer je Armaflex AC v ploščah.
V tem primeru so kanali izolirani z izolacijo:
- kanal za dovodni zrak debelina izolacije 19 mm
- kanal za odvodni zrak debelina izolacije 19 mm
- 47 -
5.1.5. Elementi za vpihovanje zraka v prostor
V prostor lahko vpihujemo zrak na različne načine. Pravilna izbira vpihovanih elementov in
način, kako se bo zrak vpihoval v prostor, je eden izmed najpomembnejših pogojev za
pravilno prezračevanje. Poskrbeti moramo, da z izbranimi elementi prostor v celoti
prezračujemo in da pri tem ni prepiha.
Hitrost zraka na višini 1,8 m mora biti manjša od 0,2 m/s. vpihovani elementi morajo zadostiti
temu pogoju. Za šivalnico uporabimo zračne rešetke, katere se uporabljajo za enostavno
prezračevanje nizkotlačnih sistemov klimatizacije.
Odprtine za iztok zraka spadajo med najvažnejše sestavne dele vsakega postrojenja za
prezračevanje. Dimenzionirati jih je potrebno z veliko natančnostjo, da preprečimo morebitne
nevšečnosti. Oblike odprtin, za iztok zraka so različne. Izdelujejo jih iz jekla, aluminija in
sintetičnega materiala.
Glede na razvod zraka poznamo naslednje načine prezračevanja:
1. način potiskanja
2. način redčenja: - tangencialno
- difuzno
Način s potiskanjem je primeren povsod tam, kjer želimo, da smer toka poteka v osnovni
smeri brez prečnega toka (laboratorij, operacijske dvorane).
Pri redčenju težimo k indukciji. Zrak potuje naprej tangencialno na steno in valj, nato se
formira tokovni valj. Ta se pojavlja v prostoru s Coanda efektom. Medtem ko se Coanda efekt
pri difuzijskem redčenju ne pojavi.
- 48 -
Slika 5.10: Coandov (Coalin) efekt /11/
Coanda efekt se pojavi takrat, če se curek ne vpihuje neposredno pod strop, temveč se na
določeni razdalji a zaradi podtlaka in vrtinca curek zraka prilepi pod strop. Ta efekt traja
dokler vrednost a ne preseže vrednosti 30 do 50-kratne debeline curka. Ta vrednost zavisi od
količine zraka in hitrosti le tega. Enako se zgodi, če curek zraka vpihujemo pod določenim
kotom α. Pri ravnem curku se ta efekt pojavi takrat ko je vrednost α manjša ali enaka kotu
45°. Podobno se zgodi, če sta dva curka preblizu skupaj, ker se zlepita
Izbrana rešetka za vpihovanje zraka v prostor v hali šivalnice podjetja je AR 17 625 / 255 in
je prikazana na sliki 5.11. Izdelana je iz aluminija in je sestavljena iz prečnih in pokončnih
lamel. Dimenzija vseh rešetk na kanalih je 625mm dolžine in 225mm širine.
Slika 5.11: rešetka AR 17 /11/
- 49 -
5.2. Preračun kanalov
Preračun samih kanalov, je temeljil oziroma je bil odvisen od pretoka zraka, hitrosti toka
skozi kanale in konec koncev samih dimenzij kanala, da le te nebi bile prevelike ali pa celo
premajhne. V mojem primeru je bil znan podatek in katerega ni bilo moč spreminjati samo
pretok zraka skozi kanal. Omejen sem bil pa z prostorom, zato je bilo potrebno prilagoditi
hitrost toka v kanalu, saj dimenzije kanala niso smele biti večje kot dejansko so. Kanali so bili
računani na naslednji način:
Podatki:
- hitrost zraka v kanalu 5m/s

- temperatura zraka 20°C
- gostota zraka 1,19 kg/m3
- padec tlaka v kanalih 42 Pa
Preračun vseh štirih kanalov je izveden na enak način, zato bom preračun kanalov prikazal
samo za enega. En kanal je nekako razdeljen na 7 predelov, oziroma ima 7 različnih presekov.
1. PRESEK
- Razmerje med višino ter širino kanala je 250 / 250mm.

- Hitrost toka zraka v kanalu je 5m/s
- Pretok zraka 625m3/h
- Dolžina kanala (s tem presekom) je 5m
2. PRESEK

- 50 -
3. PRESEK

4. PRESEK

5. PRESEK

6. PRESEK

7. PRESEK

- 51 -
Tlačni padec v kanalih
Do tlačnega padca v kanalih prihaja zaradi trenja zraka v ravnih odsekih kanalov. Padec tlaka
v kanalih se računa z naslednjo enačbo:
l  2
p    v  t (5.2.1.)
d ek 2
p [Pa] - tlačni padec
t - koefecient trenja
 [kg / m3] - gostota zraka
dek [m] - ekvivalentni primer kanala
V primeru šivalnice, kjer so uporabljeni kanali pravokotne oblike, se premer le teh računa po
naslednji enačbi:
2ab
dek  (5.2.2.)
ab
a,b [m] - dolžina stranice
Padec tlaka zaradi trenja v gladki cevi, je podan v različnih tabelah tudi kot vrednost R0, ki
upošteva idealno gladko cev. Vrednost R0 moramo pomnožiti s korekcijskim faktorjem εh, ki
je odvisen od hrapavosti. Dobimo vrednost R in tudi tlačni padec na dolžino enote.
Korekcijski faktorji so tem večji, čim večja je hitrost zraka skozi kanal.
Tlačni padec, kot posledica posameznih uporov zaradi spremembe smeri in preseka se določi
z enačbo:
 2
Z   v (5.2.3.)
2
 - koeficient lokalnih uporov
- 52 -
Skupni tlačni padec je tako:
p  R  l  Z (5.2.4.)
Tlačni padec v kanalih je zelo pomemben faktor, saj na podlagi le tega določimo potrebno
moč ventilatorja v napravi. V dotičnem primeru beležimo padec tlaka, v enem kanalu in na
razdalji 30 metrov 37,88 Pa.
Preglednica 5.3: Izračun dovodnega kanala

V R*L +
l (m) R (Pa/m) w (m/s) tip OP D/a(mm) b(mm) s(mm) K(mm)
(m3/h) Z(Pa)
2 625 1,86 4,96 P 250 140 0,62 0,15 9,30
5 1250 1,52 5,56 P 250 250 0,62 0,15 7,59
10 1875 0,89 4,96 P 350 300 0,62 0,15 4,40
15 2500 0,83 5,14 P 450 300 1,50 0,15 4,09
20 3125 0,99 5,79 P 500 300 1,50 0,15 4,90
25 3750 0,52 4,73 P 550 400 0,75 0,15 2,60
27 4375 0,57 5,06 P 600 400 0,75 0,15 2,80
30 5000 0,44 4,75 P 650 450 0,75 0,15 2,20
 37,88Pa
- 53 -
6. PRIMERJAVA KLIMATIZACIJSKIH SISTEMOV
6.1. Obstoječi način
Obstoječi način klimatiziranja, je izveden z šestnajstimi hladilno grelnimi konvektorji, ki so

postavljeni ob stenah okoli hale. Konvektorji so postavljeni na tla in imajo izpuh hladnega
zraka obrnjen navzgor. Za odsesavanje umazanega zraka se sedaj uporabljata dva kanala, ki
sta pritrjena na streho. Žal, pa kapaciteta teh dveh kanalov ni dovolj velika, da bi zadoščala
potrebam odvoda umazanega zraka iz hale.
Slika 6.1: Obstoječi način
Takšnemu primeru prezračevanja, ko je izpuh svežega zraka spodaj in odvod umazanega

zraka zgoraj, govorimo izpodrivno prezračevanje.
Namen sodobnih prezračevalnih naprav ni redčenje, temveč zamenjavo onesnaženega
zraka s svežim, kar dosežemo tako, da iz prostora onesnaženi zrak izpodrinemo. Takšen način
prezračevanja imenujemo izpodrivno prezračevanje, kjer sile vzgona v prostoru povzročijo
plastenje zraka (zaradi razlike v gostotah zraka, se zrak razdeli v zgornjo - onesnaženo plast in
spodnjo - čisto plast).
Žal pa izpodrivni način prezračevanja ni primeren za šivalnico podjetja. Ob stenah so
postavljeni klimati, ki vpihavajo svež zrak navzgor. Strop je zelo nizek, površina hale pa zelo
velika, zato svež zrak trči ob strop, in ker ni zadostne kapacitete za odvajanje umazanega
- 54 -
zraka, se umazan zrak zadržuje na sredini prostora. Ljudem na sredini je zato vroče, ljudi ob
steni podjetja pa zebe.
Izpodrivni tip prezračevanja je primeren za prostore, kjer je razmerje med višino ter
površino prostora primerno, kar pa v tem primeru ni.
Slika 6.2: Primeri prezračevanj /10/
6.2. Nov način
Nov način klimatiziranja tega prostora pa je z kanali. V prostoru so nameščeni štirje kanali, od
katerih dva služita za dovod svežega zraka, dva pa za odvod umazanega zraka. Dovodni
kanali so nameščeni v najvišji poziciji, odvodni kanali pa v najnižji poziciji.
Slika 6.3: Nov način - mešalni
Način prezračevanja, kot je pa v tem primeru, ko je dovod svežega zraka zgoraj, odvod
umazanega zraka pa nekoliko nižje, pa je mešalni način prezračevanja. Pri mešalnem
prezračevanju se zrak najpogosteje dovaja skozi rešetke, ki so vgrajene v stropu ali steni.
- 55 -
Sveži zrak se po vstopu meša z zrakom v prostoru, zato takšen način prezračevanje
imenujemo mešalno prezračevanje.
Mešalno prezračevanje se uporablja za količine zraka do približno 50 m3/m2 in za
hladilne površine 60 W/m2, v kombinaciji s hlajenimi stropi pa do hladilne moči približno 100
W/m2. Ker se ves zrak, ki se dovaja v prostor premeša (redči), takšno prezračevanje
imenujemo tudi »redčilno«. Mešanica zraka nato doseže bivalno cono (bivalna cono
imenujemo prostor, ki je v višini 1,3 m nad tlemi za sedečega uporabnika in 1,8 m nad podom
za stoječega uporabnika). Ker v bivalni prostor ne prihaja sveži zrak, temveč mešanica
onesnaženega in svežega zraka, potrebujemo več svežega zraka, da dosežemo zahtevano
ugodje v prostoru.
V šivalnici se bo na takšen način zrak premešal do te mere, da bo enake kvalitete tako
ob steni, kakor tudi na sredini prostora. In s tem je dosežen tudi glavni namen te naloge.
- 56 -
7. SKLEP
Glavna tema diplomske naloge je bila posodobit način in sam klimatizacijski sistem v
šivalnici podjetja Grammer Automotive Slovenija. Sam prostor je že klimatiziran vendar
obstoječi način ne zadostuje potrebam sodobnih standardov.
Nov način prezračevanja in klimatiziranja, bo izveden z eno klimatsko napravo in
štirimi kanali, ki bodo skrbeli za razvod in ustrezno mešanje samega zraka v prostoru. V
nalogi sem se osredotočil samo na hlajenje prostora, torej na letni režim delovanja.
Zbrati je bilo potrebno osnovne podatke o prostoru (površina, prostornina…), ter
definirati samo lego, kjer se prostor nahaja. Potrebno je bilo izvesti energetski pregled, saj je
le ta ključnega pomena pri samem klimatiziranju. Pri energetskem pregledu se zberejo vsi
podatki, s katerih je moč izračunati toplotne izvore ki, dodatno ogrevajo prostor (ljudje,
razsvetljava, toplota, ki prodira skozi stene in streho, naprave,…). Vse te podatke je potrebno
upoštevati pri izračunu moči hladilnika, da bo le ta zadostil našim željam pri hlajenju
prostora. Seveda, se je pa na tem mestu potrebno zavedati tudi tega, da vse kar naredimo v
smeri energetike, je to potrebno izvesti na racionalen način v okviru racionalne rabe energije.
Pri upoštevanju vseh zgornjih podatkov je za hlajenje bil izbran hladilnik (iz kataloga
MENERGA) Adsolair 55-56 z dvojnim vračanjem toplotne energije in indirektnim
»adiabatnim« hlapilnim hlajenjem tako, da bo možno s to napravo pozimi tudi ogrevati
prostor. Za razvod zraka skrbijo štirje kanali in sicer dva za dovod svežega in dva za odvod
umazanega zraka. Na kanalih so uporabljene rešetke tipa AR 17 sestavljene iz prečnih in
pokončnih lamel, ki skrbijo za učinkovito razpršitev zraka po prostoru. Enake rešetke se tudi
uporabljajo za odvod umazanega zraka.
Celoten klimatizacijski sistem je zasnovan v skladu z vsemi predpisi, ki jih narekujejo
zakoni in smernice s področja energetike, prav tako pa menim, da bo takšen način
klimatizacije šivalnice najbolj služil ljudem, ki se in se še bodo vsak dan zadrževali v njej.
- 57 -
VIRI, LITERATURA
[1] B.Kraut: Strojniški priročnik

[2] Recknagel, Sprenger, Hennman; Grejanje i klimatizacija, Građevinska knjiga Beograd
1987
[3] REHVA, Elisabeth Mundt; Učinkovitost prezračevanja – priročnik
[4] VDI 2078, VDI 2067, Priporočila združenja nemških inženirjev
[5] www.klimatiziran.si
[6] www.gorenjetiki.si
[7] Tehnični katalog, MENERGA
[8] Dokumentacija podjetja Grammer automotive.
[9] www.kolektor.si
[10] www.instalater.si
[11] www.hidria.com
- 58 -
PRILOGE
Priloga 1: Tloris podjetja z obstoječim načinom klimatiziranja

Priloga 2: Tloris podjetja z novim načinom klimatiziranja
Priloga 3: Shema klimatske naprave
- 59 -

Posodobitev Klimatizacijskega Sistema V Proizvodni Hali Grammer Automotive Slovenija

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Posodobitev Klimatizacijskega Sistema V Proizvodni Hali Grammer Automotive Slovenija

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V MARIBORU

visokošolskega strokovnega študijskega programa Strojništvo

Maribor, marec 2011

Študent(ka): Jurij Perše

Smer: Energetika in procesno strojništvo

Mentor: doc. dr. Matjaž Ramšak

Podpisani Jurij Perše izjavljam, da:

Maribor, 24. februar 2011 Podpis: ___________________________

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Matjažu Ramšaku

2. KLIMATIZACIJSKI SISTEMI .................................................................................. - 4 -

3. OPIS PROBLEMA KLIMATIZACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJU GRAMMER

4. IZBIRA HLADILNEGA SISTEMA ......................................................................... - 28 -

5. RAZVOD ZRAKA ..................................................................................................... - 41 -

6. PRIMERJAVA KLIMATIZACIJSKIH SISTEMOV.............................................. - 54 -

Slika 1: Podjetje Grammer automotive Slovenija ............................................................... - 3 -

Oznaka Opis Enota

CS koncentracija v dovodu mg/m3

1.1. Predstavitev podjetja Grammer automotive Slovenija d.o.o.

Podjetje GRAMMER AVTOMOTIVE SLOVENIJA (slika 1) je bilo ustanovljeno leta 1995

proizvodnih postopkov za izdelovanje najzahtevnejših izdelkov in pridobivanje projektov, ki

Slika 1: Podjetje Grammer automotive Slovenija

Glavni razlog za prezračevanje je dovajanje čistega zraka v prostor in kar se da učinkovito

2.2. Škodljive primesi

Cs = koncentracija v dovodu [mg/m3]

V nekaterih preprostejših primerih lahko predpostavimo, da je zrak v prostoru v celoti

pronicanjem ter prenosom in ta dva učinka povzročata spremembe koncentracije v prostoru.

2.3. Klimatske naprave

2.3.1. Relativna vlažnost

pv  delni tlak vodne pare

pn  nasičeni tlak vodne pare

2.3.2. Delovanje klimatskih naprav

2.3.3. Vrste klimatskih sistemov

OKENSKE KLIMATSKE NAPRAVE

ENOJNE STENSKE KLIMATSKE NAPRAVE

Slika 2: Stenska klimatska naprava /6/

Lastnosti enojne stenske klimatske naprave:

KVADRATNE STENSKE KLIMATSKE NAPRAVE

Lastnosti kvadratne stenske klimatske naprave:

DVOJNE KLIMATSKE NAPRAVE

TROJNE KLIMATSKE NAPRAVE

ŠTIRIKRATNE STENSKE KLIMATSKE NAPRAVE

ENOJNE STENSKE Z IONIZATORJEM IN AKTIVNIM ELEKTROSTATIČNIM

KASETNE KLIMATSKE NAPRAVE

KANALSKE KLIMATSKE NAPRAVE

Lastnosti kanalskih klimatskih naprav:

- v prostorih so tako vidne samo rešetke za zajem in vpih zraka

- sistem je možno kombinirati z ogrevanjem in prezračevanjem

- moči teh naprav so lahko tudi več kot 100 kW.

Slika 2.1:Kanalna klimatska naprava /6/

TALNO – STROPNE KLIMATSKE NAPRAVE

Lastnosti talno-stropne klimatske naprave:

ENOJNE STENSKE KLIMATSKE NAPRAVE Z DOVODOM SVEŽEGA ZRAKA

INVERTERSKA KLIMATSKA NAPRAVA

KLETNE KLIMATSKE NAPRAVE

3. OPIS PROBLEMA KLIMATIZACIJSKEGA SISTEMA V

Slika 3: Del proizvodne hale

Na sliki 3, je prikazana streha v podjetju. Višina v najvišji točki strehe, če odštejemo še

3.1. Opis obstoječega stanja

Sedanji klimatizacijski sistem je izveden z šestnajstimi hladilno – grelnimi konvektorji IMP

Slika 3.1: Stranski pogled proizvodne hale

VP  P  h  830m 2  2, 9m  2407 m3 (3.1.1.)

VP [m3] Prostornina prostora

Slika 3.2: Konvektor v hali