Professional Documents
Culture Documents
Oris Kazenskega Postopka: Sistem Obtožbe
Oris Kazenskega Postopka: Sistem Obtožbe
1. Redni
2. Skrajšani
SISTEM OBTOŽBE
• sistem javne obtožbe - je pravilo, se nanaša na kazniva dejanja, ki se preganjajo po
uradni dolžnosti
◦izhodiš e je torej, da se ta dejanja preganjajo ne glede na voljo oškodovanca
◦upravi eni tožilec za ta KD: državni tožilec
• sistem zasebne obtožbe - preganjajo se na zasebno tožbo
◦zapisano v KZ-1
◦KD so naperjena v osebno sfero - oseben odnos
◦oškodovanec je zasebni tožilec
STADIJI/FAZE POSTOPKA
• razlog za urejenost v ve faz je prakti ne narave: v KZ postopkih imamo težko nalogo -
e se odlo imo izre i kazensko sankcijo, moramo biti v to prepri ani skoraj z gotovostjo
◦zato, da se to zgodi, je treba kaz. postopek urediti tako, da zmanjšamo verjetnost
napak na najmanjšo možno mero = obligacija prizadevanja
• pri prehajanju iz faze v fazo se verjetnost napak manjša!
• sodiš e na glavni obravnavi preverja dokaze itd. - nato lahko izre emo kazensko
obsodbo
• na poti do obravnave in še naprej odpadajo vse tiste zadeve, za katere sodiš e ugotovi,
da vsebinsko niso zrele
1. (predkazenski postopek)
2. sodna preiskava
3. vložitev in preizkus obtožnice
4. predobravnavani narok
5. glavna obravnava
6. postopek s pritožbo zoper sodbo - 2.stopnja - s tem na eloma iz rpamo pravna
sredstva
7. (postopek z izrednimi pravnimi sredstvi) - v oklepaju, ker je s pravnomo nostjo
postopek že kon an; samo zakonodajalec posega v pravnomo no sodbo
1. odkriti kaznivo dejanje in storilca = zbrati gradivo za odlo itev državnega tožilca o
pregonu
• bistvo je zbrati dovolj podlage za tožilca - ta se odlo i, ali bo dejanje preganjal ali ne
◦vse, kar se dogaja v tem postopku, mora biti funkcionalno podrejeno državnemu
tožilcu
‣ vsebinsko podrejeno
◦v nekaterih sistemih morajo biti nekateri organi organizacijsko podrejeni - pri nas
tega ni
2. razlogi za sum
◦lahko je tudi anonimna kazenska ovadba dovolj, da sproži razloge za sum
◦niso dokazni standard
◦vse kar DT potrebuje, je trditev, ki ponuja konkretne podatke - z njimi možno
narediti sumsumpcijo, da se neko dejanje preganja
3. notitia crimis
◦lahko je neposredna zaznava KD ali pa kazenska ovadba
◦lahko je le glas o kaznivem dejanju - e ponudi dovolj kvalitetne informacije, se KD
za ne preganjati
4. gospodar postopka je državni tožilec
◦velja na papirju
◦v praksi velja le, ko se DT to odlo i - temu je namenjeno t.i. usmerjanje kazenskega
postopka - institut, ki daje DT to tožilcu na voljo - s tem prevzema odgovornost za
izid kaz. postopka - samo v resnih KD
• funkcija odkrivanja kaznivih dejanj in storilcev - prizadevati si, da za dolo eno osebo
zberemo dovolj kvalitetne dokaze, ki dosežejo standard utemeljenega suma - to je
vstopna to ka, da se sum prevesi v sodno preiskavo
• kasneje: funkcija preiskovanja - to je naloga sodiš a - pomeni zbiranje dokaznega
gradiva upoštevajo druga nih pravil za zbiranje tega gradiva, kot policija - ve
pristojnosti
◦preiskovanje je usmerjeno v sprejemanje odlo itve ali sprejet obtožbo
‣ verjetnost obsodilne sodbe
‣ za elo se je dogajati, da je policija za ela delovati kot nadomestek državnega
tožilca - namesto preiskovalca - pri nas do tega ni prišlo
• vseeno lahko policija zbere nekaj, kar kasneje nastopa kot dokaz
• neizogibno: zavarovanje dokazov
◦izvajanje dokazov bi povzro ilo težave
◦primer: policija pofotka kraj dejanja - nekaj, kar bo sodniku kasneje že skoraj
nezaznavno, ker bo to možno
‣ najdejo na avtocesti tovrnjak, v katerem vozijo migrante