TEMI I SODR@INI

XIX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

‡ PRIRODNI ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA (VOZDUH, VODA, PO^VA, RAS-

TITELEN I @IVOTINSKI SVET)
‡ ANTROPOGENI ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA (NASELENIE, NASELBI,
STOPANSTVO)
‡ ZAGADUVAWE I ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA
‡ ZAGADUVAWE NA VOZDUHOT
‡ ZAGADUVAWE NA VODATA
‡ ZAGADUVAWE NA ZEMJI[TETO
‡ ZAGADUVAWE NA RASTITELNIOT I NA @IVOTINSKIOT SVET

RAZGOVOR
» [to di{eme?
» [to pieme?
» Kakvi treba da bidat
vozduhot {to go di{eme,
vodata {to ja pieme i
hranata {to ja jademe?
» [to e potrebno za da vireat
IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA
rastenijata?
ZAPOMNI
Bez vozduh, voda i hrana nema
`ivot. Zatoa, ne gi zagaduvaj
vozduhot, vodata i po~vata i
ne gi zagrozuvaj rastenijata i
`ivotnite! Gri`i se za site za
da opstane{!
^ist vozduh
ZADA^A
» Razmisluvaj kako bi se
~uvstvuval ~ovekot i kolku
dolgo bi opstanal bez
~ist vozduh, voda i po~vi,
kako osnova za opstanok na
rastenijata i na `ivotnite.
Zapi{i gi tvoite gledi{ta!
106
PRIRODNI ELEMENTI NA @IVOTNATA
SREDINA (VOZDUH, VODA, PO^VA,
RASTITELEN I @IVOTINSKI SVET)
Prirodni elementi na `ivotnata sredina se:
– vozduh,
– voda,
– po~va,
– rastitelen i `ivotinski svet.
Vozduh
Vozduhot e gasovita materija. Se sostoi od azot (78%),
kislorod (21%) i 1% se drugi materii – jagleroden dioksid,
vodorod, helium, vodna parea i drugi. Vozduhot e osnova za
opstanok na `ivotot na Zemjata.
Najva`na sostojka na vozduhot za `ivotot na Zemjata e
kislorodot. Nego go koristat i rastenijata i `ivotnite.
@ivotnite i ~ovekot ne mo`at da izdr`at bez vozduh
pove}e od nekolku minuti. Rastenijata, niz procesot
fotosinteza, se najgolemi proizvoditeli na kislorod,
potoa algite vo vodata i fitoplanktonite.
Opasnosta od namaluvawe na kislorodot vo vozduhot se
gleda vo uni{tuvaweto na {umite i vo zagaduvaweto na
vozduhot i na vodite.
^ista voda
Voda
Vodata e te~na materija sostavena od vodorod i kislorod ‡
H2O. Taa pretstavuva sostaven element na `ivotnata sredina,
koj ima golemo zna~ewe za opstanokot na rastitelniot i
na `ivotinskiot svet. Vodata e osnova vo koja zapo~nuva
`ivotot i so koja mo`e da se odviva.
Vodata na Zemjata e prisutna vo atmosferata, vo
hidrosferata i vo litosferata. Najgolemi koli~estva
se zastapeni vo hidrosferata, odnosno vo okeanite, vo
moriwata, vo rekite i vo gle~erite. Okeanite i moriwata PRA[AWA
zafa}aat dve tretini od povr{inata na Zemjata.
^ovekot, kako dominantno su{testvo na Zemjata, osven za » Koi se prirodnite elementi
piewe (opstanok), ja koristi vodata i za razni drugi potrebi na `ivotnata sredina?
vo doma}instvoto, vo industrijata, vo energetikata, za » [to e vozduhot i od {to se
navodnuvawe, za rekreacija i sli~no. Taka, ~ovekot vlijae sostoi?
negativno vrz vodata. » Koja sostojka na vozduhot
e osnova za opstanok
Po~va na rastitelnite i na
Po~va pretstavuva rastresitiot del na povr{inata `ivotinskite vidovi?
na Zemjata. Taa e tenka pokrivka vo cvrsta materija vo » Kako se uni{tuva
~ij sostav pove}e od 50% se razni materii. Ostatokot go kislorodot?
pravat vozduh, voda i razni ostatoci od organski materii na » [to e vodata i od {to se
rastitelniot i na `ivotinskiot svet. sostoi?

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

Zemji{teto e izvor na energija (fosilni goriva), » Zo{to e va`na vodata i kade
razni mineralni materii neophodni za `ivite organizmi. se sre}ava?
Obrabotlivata po~va, kako proizvodna sredina na razni » [to se po~vi i zo{to se
rastitelni vidovi, e neophodna za opstanokot na ~ovekot. va`ni?
Zemji{teto e osnova za izgradba na razni objekti, » Kako se narekuvaat so
`iveali{te na razni rastitelni, `ivotinski vidovi i zaedni~ko ime rastitelniot
mikroorganizmi. Zemji{teto e izvor na najkvalitetna voda i `ivotinskiot svet?
za piewe. » Za {to mu slu`at
rastitelniot i `ivotinskiot
Rastitelen i `ivotinski svet svet na ~ovekot?
Rastitelniot i `ivotinskiot svet se dinami~ni elementi
od koi zavisat opstanokot na na{ata planeta i razvojot na
~ove~kata civilizacija. Raznovidnosta i rasprostranetosta
na rastitelniot i na `ivotinskiot svet so edno ime se
narekuva biodiverzitet. Vo nego osobeno golema uloga vo
zbogatuvaweto na atmosferata so kislorod i apsorbiraweto
na jaglerod dioksid imaat rastenijata. Nivnoto vlijanie e
golemo i vo reguliraweto na vodniot re`im na kopnoto.
Biodiverzitetot za `ivotinskiot svet voop{to, kako i za
~ovekot e va`en za zadovoluvawe na potrebite za hrana,
obleka, rabota, zdravje i drugo.

Po~va

Deca (~ovek) Jabolknica (rastenie) [arplaninec (`ivotno)

107
 ANTROPOGENI ELEMENTI NA
@IVOTNATA SREDINA (NASELENIE,
NASELBI, STOPANSTVO)

RAZGOVOR Antropogeni elementi na `ivotnata sredina se:

– naselenie,
» Kade `iveeme? – naselbi,
» Kade rabotime i zo{to? – stopanstvo,
» [to gradi ~ovekot?
» [to pravi ~ovekot so Naselenie
prirodata? Naselenieto e eden od antropogenite elementi na
`ivotnata sredina, koj, glavno, go opfa}a naseleniot del
na Zemjata, poznat kako ekumena. Najva`ni elementi na
IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

naselenieto od aspekt na `ivotnata sredina se:

– brojot na naselenieto,
– razmestenosta na naselenieto,
– gustinata na naselenost.
Brojot na naselenieto vlijae vrz `ivotnata sredina
preku obemot na promenite {to gi pravi ~ovekot vo
prirodata. Odnosno: kolku pove}e lu|e na eden prostor
tolku pove}e potrebi za pre`ivuvawe i opstanok, odnosno
intervenciite na prirodata se mnogu pogolemi, a golem del
od niv se so negativni posledici.

Pregled na dinamikata na naselenieto vo svetot po kontinenti, izrazeno vo milioni

AFRI- SEV. JU@. AVSTR.

GODINA SVET AZIJA EVROPA
KA AMER. AMER. OKEAN.
1750 791 106 502 163 16 2 2
1850 1262 111 809 276 38 26 2
1950 2519 221 1398 547 167 172 13
1970 3692 357 2143 656 285 232 19
1980 4435 470 2632 692 361 256 23
1990 5264 622 3168 722 442 284 26
2000 6071 796 3680 728 520 316 31
2008 6707 973 4054 732 577 337 34
U~enicite ne se obvrzani da gi u~at podatocite na pamet

Brojot na naselenieto na Zemjata e razli~en i so

tendencija kon postojano zgolemuvawe.
Razmestenosta na naselenieto i brojot na naselenieto
porano bile pomali. Naselenieto bilo razmesteno na pomal
prostor. Najzastapeno bilo po dolinite na pogolemite
reki, vo potoplite kraevi, kako: Nil, Ind, Huang He, Tigar
i Eufrat, primorskite delovi na Sredozemnoto More itn.
Po golemite geografski otkritija ekumenata e pro{irena
Gradska naselba so pogusto naseluvawe na kontinentite na stariot, no i na

108
kontinentite na noviot svet ‡ Amerika i Avstralija. PRA[AWA
Denes vo svetot ima pove}e od 6,5 milijardi lu|e.
Lu|eto, so isklu~ok na Antarktikot, se razmesteni na » Koi se antropogenite
site kontinenti. No, razmestenosta ne e ramnomerna. Ima elementi na `ivotnata
teritorii so mnogu golema gustina na naselenost, kako na sredina?
primer Evropa ‡ osobeno Zapadna i Centralna Evropa, » [to e ekumena i kade se
isto~nite delovi na Kina, Indija i Indokina, severnite prostira?
delovi na Egipet, okolu Gvinejskiot Zaliv vo Afrika, » Kako se delat naselbite?
Ju`noafrikanskata Republika, Priatlantskata Nizina » [to predizvikuva
vo Severna Amerika i drugi teritorii. Teritorii so mala naselenieto vo golemite
gustina na naselenost se: Kanada, aziskiot del na Rusija, gradovi?
pustinata Sahara, Amazonija, planinskite sistemi itn. » Kolkav e brojot na gradskoto
naselenie po kontinenti?
Naselbi » Kako vlijae stopanstvoto vrz

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

Naselbite se mesta so postojana ili povremena `ivotnata sredina?
koncentracija na lu|e, vo koi se odvivaat proizvodni,
kulturni i drugi dejnosti, nivniot op{testven i li~en
`ivot. Naselbite se centri na proizvodstvo i potro{uva~ka
na materijalni proizvodi i centri vo koi se vr{i
reprodukcija na naselenieto. Naselbite se delat na dve
osnovni kategorii:
– selski i
– gradski.
Vo naselbite se sproveduvaat razni op{testveno-
proizvodni odnosi. Vo selata naselenieto prete`no se Fabrika
zanimava so primarni proizvodni dejnosti: zemjodelstvo,
sto~arstvo, {umarstvo, a vo gradovite so golem broj naselenie
se vr{at sekundarni i drugi dejnosti, kako: industrija, RE^NIK NA POIMI
soobra}aj, trgovija, zdravstvo, obrazovnie itn.
DEGRADACIJA NA @IVOTNA-
So napredokot na tehnikata i tehnologijata brojot na
TA SREDINA – naru{uvawe na
naselenieto vo gradovite postojano se zgolemuva. Vo Evropa
prirodnite karakteristiki na
gradskoto naselenie iznesuva 72%, vo Severna Amerika
vozduhot, vodata, zemji{teto,
81%, vo Ju`na Amerika 78%, vo Azija 41%, vo Afrika 39%,
rastitelniot i `ivotinskiot
a vo Avstralija 80%. Gradovite, kako element na `ivotnata
svet – so razni aktivnosti
sredina, so procesite na urbanizacija i industrijalizacija
predizvikani so prirodni ili
imaat golemo vlijanie vrz naru{uvaweto na prirodnite
antropogeni procesi.
odliki na okolnata `ivotna sredina.
ZAGADUVAWE NA @IVOT-
NATA SREDINA – emisija na
Stopanstvo
razni gasoviti, te~ni i cvrsti
^ovekot vo funkcija na svojata egzistencija razviva
materii vo prirodata.
aktivnosti za obezbeduvawe razni materijalni proizvo-
ZAGROZUVAWE NA @IVOT-
di ‡ hrana, obleka, tehnologii i drugo. Vo toj proces toj
NATA SREDINA – uni{tuvawe
proizveduva i prerabotuva razni surovini. Del od niv se
na rastitelnite i na `ivotin-
koristat neposredno (plodovite na prirodata), a del se pre-
skite vidovi.
rabotuvaat. Zadovoluvaweto na svoite potrebi ~ovekot go
ZA[TITA NA @IVOTNATA
ostvaruva preku razni stopanski granki: primarni dejnos-
SREDINA – spre~uvawe na
ti (zemjodelstvo, sto~arstvo, {umarstvo, lov i ribolov);
procesite na zagaduvawe i
sekundarni dejnosti (industrija, energetika, grade`ni{tvo,
degradirawe na prirodnite
zanaet~istvo); tercijarni dejnosti (soobra}aj, trgovija,
karakteristiki na vozduhot,
ugostitelstvo, obrazovanie, zdravstvo).
vodata, zemji{teto, rastitel-
niot i `ivotinskiot svet.
109

RAZGOVOR
» Dali si videl/a ili
do`iveal/a po`ar?
» Dali si videl/a fabri~ki
oxaci koga ~adat?
» [to pravat avtomobilite so
izduvnite gasovi?
IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA
PRA[AWA
» Koi se prirodni, a koi
antropogeni zagaduva~i na
vozduhot?
» Kako se javuvaat prirodnite
zagaduva~i na vozduhot?
» Kako se javuvaat i kako
vlijaat ve{ta~kite
zagaduva~i na vozduhot?
» Koi se opasni materii i {to
pravat tie vo vozduhot?
» [to e smog?
» Kakvi merki se prezemaat za
za{tita na vozduhot?
Prirodno zagaduvawe na vozduhot
110
ZAGADUVAWE I ZA[TITA NA @IVOTNATA
SREDINA
Zagaduvaweto i za{titata na `ivotnata sredina stanaa
svetski problem.
Golemata koncentracija na naselenieto vo odredeni
oblasti e pridru`ena so prisustvo na industrija, soobra}
aj, energetika, deponii na razni otpadni materii i drugo.
Seto toa predizvikuva zagaduvawe na `ivotnata sredina. Vo
toj proces se zagaduvaat prirodnite elementi na `ivotnata
sredina, kako {to se:
– vozduhot,
– vodata,
– zemji{teto/po~vata,
– rastitelniot i `ivotinskiot svet.
ZAGADUVAWE NA VOZDUHOT
Vozduhot – kako prirodna gasovita materija, koja 99% se
sostoi od azot i kislorod, a 1% od razni drugi materii – niz
~ove~kite aktivnosti se zagaduva so razni {tetni materii.
Izvorite na zagaduvawe na vozduhot se:
– prirodni i
– ve{ta~ki.
Prirodni zagaduva~i na vozduhot
Prirodnite izvori na zagaduvawe na vozduhot poteknu-
vaat od vulkanskite erupcii, od zemjotresite i od po`arite.
Prirodnite izvori na zagaduvawe se incidentni ‡ povre-
meni, pridru`eni so vulkanski gasovi, prav predizvikan od
potresi i od ~ad.
Ve{ta~ki zagaduva~i na vozduhot
Ve{ta~kite izvori na zagaduvawe na vozduhot poteknu-
vaat od industrijata, od soobra}ajot, od energetikata, od
sogoruvaweto na razni otpadni materii itn. Ve{ta~kite
izvori na zagaduvawe na vozduhot se postojani. Niv gi pre-
dizvikuvaat industriskite kapaciteti, sogoruvaweto na
cvrsti i te~ni goriva vo doma}instvata, termoelektrocen-
tralite, toplanite, motornite vozila i razni intervencii
na lu|eto niz sekojdnevnoto `iveewe i rabotewe. Deponija – zagaduva~ na vozduhot

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

Ve{ta~ko zagaduvawe na vozduhot

DOZNAJ POVE]E
Opasni materii Vulkanite se delat na ak-
Navedenite izvori predizvikuvaat zagaduvawe na tivni i izgasnati. Za aktivni
vozduhot so sulfur dioksid, azotni oksidi, jagleroden mo- vulkani se smetaat onie ~ii
noksid, olovo i olovo sulfat, ~ad i razni ~estici ‡ aero- erupcii se slu~ile vo mi-
sedimenti. Vakvite emisii vo oblastite kade {to se silno natoto i za koi postojat do-
koncentrirani (golemite gradovi), predizvikuvaat pojava kumenti ili soznanija. Za
na smog. Smogot e kombinacija na ~ad i magla, so sostojki od izgasnatite vulkani nema
razni {tetni materii za rastitelniot i za `ivotinskiot istoriski podatoci. Denes
svet. se smeta deka na Zemjata ima
Vakvata situacija predizvikuva seriozni opasnosti za pove}e od 600 aktivni vulkani.
zdravjeto i vitalnosta na lu|eto i za drugite `ivi organiz- Najmnogu gi ima na bregovite
mi. Zatoa e neminovno da se prezemat merki za za{tita. Vo na Tihiot Okean (Ognen pojas).
taa smisla, kaj objektite-zagaduva~i mora da se instaliraat Aktivni vulkani se: Kal-
soodvetni uredi (filtri) i procesi za pro~istuvawe na buko i Osorno vo J. Amerika;
vozduhot pri negovata emisija. Od druga strana, mora da se Popokatapetl vo Sr. Amer-
prezemat merki za upotreba na surovini so pomalku {tetni ika; Klu~evskaja Sopka na
materii, da se usovr{at postojnite i da se primenat novi, Kam~atka vo Rusija; Fuxijama
uslovno re~eno, po~isti bezotpadni tehnologii. vo Japonija; Krakatau i Tam-
bora vo Indonezija; Mon Pele
na Malite Antili; Kilauea i
Mauna Loa na Havai; Sent Hel-
ZADA^A ens vo SAD; Kamerun vo Af-
rika; Etna na Sicilija; Vezuv
» So fotoaparat nabquduvaj i napravi fotografii na vo Italija; Hekla na Island i
antropogeno zagaduvawe na vozduhot! dr.

111

RAZGOVOR
» Mo`e li da se `ivee bez
voda?
» Kakva treba da bide vodata
{to ja koristi ~ovekot?
» Kade ima ~ista voda?
» Kako ja zagaduva ~ovekot
IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA
vodata?
^ista voda
ZAPOMNI
Bez voda nema `ivot! Zatoa,
ne ja zagaduvaj vodata i bori
se da ne ja zagaduvaat drugite!
Ne frlaj otpadoci vo vodata!
Ne tro{i mnogu voda i {tedi
ja! Ne pu{taj nepotrebno topla
voda!
112
ZAGADUVAWE I ZA[TITA NA @IVOTNATA
SREDINA
ZAGADUVAWE NA VODATA
Vodata vo prirodata se sre}ava vo:
– te~na sostojba (mirni vodi ‡ okeani, moriwa i
ezera), prote~ni vodi (izvori, reki i kanali);
– gasovita sostojba (vodna parea vo vozduhot ‡ obla-
cite);
– cvrsta sostojba (gle~erite na visokite planini i
vo polarnite prostori).
Vo osnova, vodata e ~ista vo prirodata. Me|utoa, po
priroden i po ve{ta~ki pat vo vodite se vnesuvaat razni
materii, taka {to vodata {to stanuva neupotrebliva ili
opasna za `ivite organizmi i za ~ovekot se smeta za zagade-
na. Procesot na zagaduvawe na vodite vo uslovi na razviena
industrijalizacija i urbanizacija, razvoj na sovremenoto
zemjodelstvo i zemjodelska tehnologija, demografska
eksplozija i sli~no – stanuva u{te poobemen.
Glavni zagaduva~i na vodite se industrijata, komunal-
nite otpadni vodi (fekalna i atmosferska kanalizacija),
otpadni vodi od zemjodelstvoto, od termoenergetski objek-
ti, deponiite na cvrst otpad, prerabotkata na ruda i naf-
teni derivati i drugo.
Spored svojstvata na otpadnite materii, zagaduvaweto
na vodata mo`e da bide:
– fizi~ko,
– hemisko,
– biolo{ko.
Fizi~ko zagaduvawe
Fizi~koto zagaduvawe na vodata se odnesuva na promeni
na nejzinite fizi~ki svojstva, kako {to se: temperatura,
proyirnost, zamatuvawe i radioaktivnost. Fizi~koto za-
gaduvawe nastanuva so mehani~ko vnesuvawe na razni cvrsti
otpadoci i ~estici vo vodata, zagreani vodi od industrisko-
energetski objekti, radioaktivni materii itn.
Hemisko zagaduvawe
Hemiskoto zagaduvawe naj~esto nastanuva so vnesuvawe
na razni hemiski soedinenija vo vodata {to poteknuvaat od
industriskite procesi od zemjodelskite povr{ini, od ur-
banite sredini i drugo.
Bilo{ko zagaduvawe
Biolo{koto zagaduvawe se vr{i so vnesuvawe na razni
organizmi vo vodite, kako {to se bakterii, virusi i raz-
ni izumreni rastitelni i `ivotinski vidovi. Vakvite
zagaduva~i predizvikuvaat razni zaboluvawa kaj orga-
nizmite.
Denes vo svetot najzagadeni se vodite vo moriwata i vo
rekite vo gusto naselenite i industriski razvieni regioni.
Pokarakteristi~ni se rekite: Rajna, Sena, Volga, Huang He,
Gang, Misisipi i drugi.
Problemot na zagaduvawe na vodata e mo{ne zagri`uva~ki.
Tokmu zatoa e neminovna op{ta gri`a za za{tita i unapre-
duvawe na postojniot kvalitet na vodite. ^ovekot i vodata

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

Zagaduvawe na vodata Stanica za pro~istuvawe na vodata

Merki za za{tita PRA[AWA

Merkite za za{tita se razli~ni, i toa:
» [to e vodata i vo kakva
‡ spre~uvawe na vnesuvaweto na zagadeni materii vo
sostojba se sre}ava vo
vodnite ekosistemi;
prirodata?
‡ organizirawe na zatvoreni sistemi na
» Kako se zagaduva vodata?
pro~istuvawe na otpadnite vodi i pove}ekratno iskoristu-
» Spored svojstvata na
vawe na istata voda vo tehnolo{kite procesi, vo industri-
otpadnite materii, kakvo
jata i drugite postrojki;
mo`e da bide zagaduvaweto
‡ pro~istuvawe na otpadnite vodi so mehani~ki, so
na vodata?
fizi~ko-hemiski i so biolo{ki metodi.
» Kako se manifestira
Vo ovaa smisla se gradat razni pro~istitelni stanici za
fizi~koto zagaduvawe na
vodata.
vodata?
Gri`ata za za{tita na vodata mora da ja sproveduva sekoj
» Kako se manifestira
poedinec bidej}i e op{to poznato deka bez voda nema `ivot.
hemiskoto zagaduvawe na
Razmisli za ovoj problem!
vodata?
» Kako se manifestira
ZADA^A biolo{koto zagaduvawe na
vodata?
» Probaj da ja zagadi{ vodata fizi~ki i hemiski, taka » Koi merki mora da se
{to vo edna ~a{a }e stavi{ {e}er, a vo druga zemja. prezemat za za{tita na
Opi{i {to se slu~uva! vodata?
113

RAZGOVOR
» Kade rastat rastenijata?
» Kako vlijae ~ovekot vrz
zemji{teto?
» [to podrazbira{ pod
erozija na zemji{teto?
IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA
Prirodno zagrozuvawe so branovi
PRA[AWA
» [to e zemji{te?
» Za {to se koristi
zemji{teto?
» Kakva e sostojbata so
kvalitetnoto zemji{te za
zemjodelsko proizvodstvo?
» Kako se vr{i antropogeno
zagrozuvawe na zemji{teto?
» Kakvo merki se prezemaat za
za{tita na zemji{teto?
Opo`arena {uma
114
ZAGADUVAWE I ZA[TITA NA @IVOTNATA
SREDINA
ZAGADUVAWE NA ZEMJI[TETO
Zemji{teto, odnosno povr{inskiot rastresit del na
Zemjata e mo{ne zna~aen za egzistiraweto na rastitelniot
i na `ivotinskiot svet. Zemji{teto, poto~no po~vite se
mnogu va`ni kako prirodni sredini za razni rastitelni vi-
dovi i za odgleduvawe na razni `ivotinski vidovi. Vakvite
povr{ini, kolku i da se golemi, sepak, se ograni~eni. Del
od niv ne mo`at da se koristat od klimatski pri~ini, kako
na primer: vo pustinite vladeat visoki temperaturi i nema
dovolni koli~estva voda; vo polarnite predeli, pogolemite
geografski {iro~ini i na visokite planini vodata e vo
cvrsta sostojba i se prisutni niski temperaturi, na planin-
ite ima golemi nakloni na zemji{teto i nedostig na rabot-
na sila, a del se mo~urlivi teritorii. Taka, kvalitetnite
povr{ini za neposredno zemjodelsko proizvodstvo se rela-
tivno mali, a problemot na zagaduvaweto i uni{tuvaweto
na produktivnoto zemji{te stanuva pogolem.
Zagrozuvaweto i zagaduvaweto na zemji{teto se vr{i:
– prirodno,
– antropogeno.
Prirodno zagrozuvawe na zemji{teto se vr{i niz
procesot na erozija na zemji{teto i osiroma{uvawe na
povr{inskiot sloj.
Erozija na po~vata
Antropogeno zagrozuvawe i zagaduvawe se vr{i so razni
intervencii na ~ovekot na povr{inata na Zemjata. Takvi
se:
– neprekinato {irewe na gradovite vo prostori so
produktivno zemji{te;
 – izgradba na novi soobra}ajnici i industriski ka- ZADA^I
paciteti;
– deponirawe na otpadni materijali; » Vo tvojata okolina opi{i
– erozija na zemji{teto so se~ewe na {umite i kakvi grade`ni ili drugi
izgradba na grade`ni objekti; intervencii pravi ~ovekot
– pogolemoto koristewe na hemiski sredstva vo zem- vrz zemji{teto!
jodelskoto proizvodstvo; » Opi{i ja ili fotografiraj
– primena na otpadni vodi vo procesot na zemjodel- ja erozijata na zemji{teto vo
skoto proizvodstvo; tvojata okolina!
– otvorawe na golemi povr{inski rudarski kopovi; » Ako eden pat e dolg 150 km
– deponirawe jalovina od rudnicite i od indus- i {irok 25 m, presmetaj
triskoto proizvodstvo itn. kolkava povr{ina od
Na ovoj na~in nastanuva seriozen proces na zagrozenost zemji{teto e uni{tena!
i zagadenost na obrabotlivite povr{ini so materii {to

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

mo`at da bidat {tetni za rastitelniot i za `ivotinskiot
svet.

Sogoluvawe na zemji{teto Izgradba na pati{ta

Merki za za{tita
So zgolemuvawe na brojot na naselenieto, se pove}e se
zagaduvaat i zagrozuvaat zemjodelskite povr{ini. Tokmu za-
toa, soodvetno na procesite na zagrozuvawe i zagaduvawe na
zemji{teto, treba da se prezemaat merki za negova za{tita.
Neposrednite merki pretpostavuvaat:
– spre~uvawe se~ewe na {umite i intenzivirawe na
procesite na po{umuvawe zaradi namaluvawe na erozijata
na zemji{teto;
– izbegnuvawe gradewe na industriski kapaciteti na
produktivno zemjodelsko zemji{te;
– stru~na upotreba na mineralni hemiski |ubriva vo
zemjodelskoto proizvodstvo;
– soodveten izbor na rastitelni sorti za konkretni
teritorii, deponirawe razni otpadni materii vo specijal-
ni deponii za otpad;
– reciklirawe na edna{ upotrebenite materii itn.
Merkite za za{tita na zemji{teto treba da gi prezemaat Za{titni yidovi
site – postojano i nasekade.

115
 ZAGADUVAWE I ZA[TITA NA @IVOTNATA
SREDINA

RAZGOVOR ZAGADUVAWE I ZAGROZUVAWE NA

» Kako se zagaduva i zagrozuva
rastitelniot svet?
» Vrz {to se odrazuva
zagrozuvaweto na
rastitelniot svet?
» Zo{to lu|eto gi se~at
{umite?
IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA
RASTITELNIOT I NA @IVOTINSKIOT SVET
Rastitelniot i `ivotinskiot svet na Zemjata, vo zavis-
nost od klimatskite pojasi i razmestenosta na kopnoto i
moriwata, e raznoviden i teritorijalno razli~en. Me|utoa,
vlijanieto na ~ovekot e, isto taka, golemo, taka {to toj e
glaven faktor za degradacija na rastitelniot i na `ivot-
inskiot svet. ^ovekot go pravi toa so prekumerno i nera-

» Dali treba da se lovat cionalno iskoristuvawe na resursite od rastitelniot i od

`ivotnite i kolku treba da
se lovi?
`ivotinskiot svet. Tipi~ni se primerite na uni{tuvawe
na {umskite kompleksi poradi:
– {irewe na novi teritorii na gradovite;
– {irewe na zemjodelskite povr{ini;
– upotreba na {umskoto drvo za greewe;

Se~ewe na {umite

DOZNAJ POVE]E
Eden od na~inite za za{tita na {umite e procesot na obnovuvawe na {umite so po{umuvawe
na odredeni teritorii. Taka, so toa se podobruva klimata, vodata vo zemji{teto se
zadr`uva pove}e, a izvorite, potocite i rekite se so pove}e voda. Ima u{te mnogu drugi
korisni raboti. Zatoa i ti bidi eden od onie {to gi za{tituvaat {umite i gi obnovuvaat so
po{umuvawe.

116
 – proizvodstvo na mebel i hartija; ZADA^A
– izgradba na soobra}ajnici;
– predizvikuvawe po`ari itn. » Opi{i kako se vr{i
^ovekot go zagrozuva opstanokot na razni `ivotinski uni{tuvaweto na {umite vo
vidovi preku: nekontrolirana upotreba na hemiski sredstva tvoeto mesto na `iveewe
{to se pu{taat vo prirodata, izgradba na infrastrukturni ili na drugi mesta. Za {to
sistemi, izgradba na brani, se~ewe na {umite, prekumeren se koristat ise~enite drvja
lov i ribolov – taka {to nastanuva celosno uni{tuvawe na i dali se zasaduvaat drugi?
odredeni `ivotinski vidovi. Objasni dali i kako se vr{i
Zagrozuvaweto na rastitelniot i na `ivotinskiot svet za{tita na {umite!
zna~i naru{uvawe na prirodnata ramnote`a vo prirodata,
odnosno zagrozuvawe i na samiot ~ovek. Za taa cel mora da
se prezemat merki za za{tita na rastitelniot i na `ivot-
inskiot svet. Za{titata naj~esto se vr{i so razni zakonski

IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA

merki so koi se regulira so zabrani, no i so merki {to se vo
funkcija na obnovuvawe, racionalno iskoristuvawe, pre-
orientacija kon koristewe na drugi resursi itn.
Za{titata na rastitelniot i na `ivotinskiot svet se
vr{i posredno i so merkite za za{tita na vodite, vozduhot
i zemji{teto. Pridones kon za{titata na rastenijata i
na `ivotnite moraat da dadat site poedinci i institucii
bidej}i tie se faktor za na{iot opstanok i opstanokot na
idnite generacii. Izlevawe na te~ni goriva

Izgradba na brani Palewe na {umite

PRA[AWA
» Od {to zavisi razvojot na rastitelniot i na
`ivotinskiot svet na Zemjata?
» Kako gi uni{tuva ~ovekot {umite?
» Kako direktno i indirektno vlijae ~ovekot vrz
zagrozuvaweto na `ivotinskiot svet?
» [to se zagrozuva so zagaduvaweto na rastitelniot i
na `ivotinskiot svet?
» So kakvi merki se za{tituvaat rastitelniot i
`ivotinskiot svet? Zagrozuvawe na `ivotnite
117

TEMA 9
» Koi se prirodnite elementi na `ivotnata
sredina?
» [to e vozduhot i od {to se sostoi?
» Koja sostojka na vozduhot e osnova
za opstanok na rastitelnite i na
`ivotinskite vidovi?
» Kako se uni{tuva kislorodot?
IX. ELEMENTI NA @IVOTNATA SREDINA
» [to e vodata i od {to se sostoi?
» Zo{to e va`na vodata i kade se sre}ava?
» [to se po~vi i zo{to se va`ni?
» Kako se narekuvaat, so zaedni~ko ime
rastitelniot i `ivotinskiot svet?
» Za {to mu slu`at rastitelniot i
`ivotinskiot svet na ~ovekot?
» Koi se antropogeni elementi na `ivotnata
sredina?
» [to e ekumena i kade se prostira?
» Kako se delat naselbite?
» [to predizvikuva naselenieto vo
golemite gradovi?
» Kolkav e brojot na gradskoto naselenie po
kontinenti?
» Kako vlijae stopanstvoto vrz `ivotnata
sredina?
» Koi se prirodni, a koi antropogeni
zagaduva~i na vozduhot?
» Kako se javuvaat prirodnite zagaduva~i na
vozduhot?
» Kako se javuvaat i kako vlijaat ve{ta~kite
zagaduva~i na vozduhot?
» Koi se opasni materii i {to pravat tie vo
vozduhot?
118
PRA[AWA OD TEMA 9
» [to e smog?
» Kakvi merki se prezemaat za za{tita na
vozduhot?
» [to e vodata i vo kakva sostojba se
sre}ava vo prirodata?
» Kako se zagaduva vodata?
» Spored svojstvata na otpadnite materii,
kakvo mo`e da bide zagaduvaweto na
vodata?
» Kako se manifestira fizi~koto
zagaduvawe na vodata?
» Kako se manifestira hemiskoto
zagaduvawe na vodata?
» Kako se manifestira biolo{koto
zagaduvawe na vodata?
» Koi merki mora da se prezemat za za{tita
na vodata?
» [to e zemji{te?
» Za {to se koristi zemji{teto?
» Kakva e sostojbata so kvalitetnoto
zemji{te za zemjodelsko proizvodstvo?
» Kako se vr{i antropogeno zagrozuvawe na
zemji{teto?
» Kakvo merki se prezemaat za za{tita na
zemji{teto?
» Od {to zavisi razvojot na rastitelniot i
`ivotinskiot svet na Zemjata?
» Kako gi uni{tuva ~ovekot {umite?
» Kako direktno i indirektno vlijae ~ovekot
vrz zagrozuvaweto na `ivotinskiot svet?
» [to se zagrozuva so zagaduvaweto na
rastitelniot i `ivotinskiot svet?
» So kakvi merki se za{tituvaat
rastitelniot i `ivotinskiot svet?