23) FUNKCIJE (V) 3.1 Definicije, formule in postopki Definicijsko obmogje funkcije f je mnozica Dy = {x ER| mogote je izratunati f(x)}. Pri dolotanju definicijskega obmozja moramo biti pazljivi na naslednje: # Geje f(x) = V/g(%), mora biti g(x) > 0; « eeje f(x) = log(g(x)), mora biti g(x) > 0; *« teje f(x) = 44, mora biti g(x) 40; * keje f(x) = tg(g(x)), mora biti g(x) # 3 + km ke Z; * teje f(x) = ctg(g(x)), mora biti g(x) # km k € Z; + koje f(x) = arcsin(g(x)) ali f(x) = arccos(g(x)), mora biti -1 < g(x) <1. Zaloga vrednosti funkcije f je mnozica By ={y ER| obstajax € Dy, tako dajey = f()}- Oznaka f : A+ B pomeni, da je Dy = Ain 2) CB. Bijektivnost. Funkcija f : A > Bje * injektiona, 8e za vsak par x,y € A velja: tejex Ay ie fx) FLY) = bkvegjemu eno resitev; ak b € B enatba f(x) = b vsaj eno tore) ée ima za vsak b € B enatba f(x) * surjektiona, te je Zy = B, torej ce ima za vs reSitev; * bijektiona, ée je injektivna in surjektivna, natanko eno resitev; a ee toreje ima za vsak b€ B enatba f(x) =?ane Cun 2 oA at BCR, je funkeijag =f": B Atak gg ie Inverz funkcije f: A > B, Kjersta A, f(g(x)) =x zavsakx eB in g(f(2)) =* Zavsak xe A. ‘ektivna. Ratunsko ga dobimo tak Inverz funkeije obstaja, te je funkeija bij Fa ©, da predpisu y = f(x) zamenjamo spremenlivko Y 5 ere IEO © in Vee pons! spremenljivke x s spremenljivko y ter z dobljencé® izraza izratunamo y, Osnovne elementarne funkcije so funkcije + yaxt, @€R, x20 (Gem spadajo tudi Korenske in Konstantne funk, sy=a, acR a>0; © y=log,x, a€R, a>0, 041; * y=sinx; © y=arcsinx in y =arctgx. ii jh dobimo iz, osnovnih elementarnih funk kvocienta in kompozituma. a—ate) ={xER| |x—al 0. Okolica oo je interval oblike (7,2), interval oblike (—co,r). Limita funkcije. * Naj bo funkeija f definirana na neki okolici Stevila a € R, razen morebiti va — Limita funkeije f, ko gre x protia, lim f(x), je Stevilo L € R, ée za vsake > 0 obstaja tak 6 > 0, da velja: a eejex £a in |x—al <5, je|f(x) — Ll 0 obstaja tak 5 > 0, da velja: ap tejea—6 OobsojaiakssO,davelans | #P Date < B.t2 72 tejea 0 obstaja tak r, d 1, da velja: tejex>rjelf(x)-L 0 obstaja tak r, da velja: tejex A+ B §>0,da velja: Je 2vezna v totki a € A, te za vsak € > 0 obstaja tak tejex€ Ain|x— Be in|x—al <4,je|f(x) — f(a) 0, potem * y= f(x~a) tako, da graf y = f(x) prestavimo za av desno; = f(x +a) tako, da graf y = f(x) prestavimo za a v levo; * y= f(x) +4 tako, da graf y = f(x) prestavimo za a navzgor; * y= f(x) — a tako, da graf. * y= —f(x) tako, da graf y = f(x) prezrcalimo tez 08 x; * y= f(—x) tako, da grafy = f(x) prezrcalimo tez 0s y. Bisekelja je metoda za iskanje priblizkov niéel zveznih funkcij, fe ne znamo natanéno izratunati njihovih vrednosti. Najprej moramo poiskati interval, na katerem leZi nidla funkcije. Ce funkcija v krajiStih intervala zavzame vrednosti z razlitnima ‘otovo na tem intervalu vsaj eno niélo. Tak interval nato predznakoma, ima zag fazpolavljamo, pri gemer za interval na naslednjem koraku vedno vzamemo tito dda ima funkcija v krajiStih razli¢na predznaka. polovico, za katero zopet velja, €e Zelimo natanéno dolotiti prvih m decimalk niéle, s postopkom konéamo, ko se kraji8ti intervala ujemata na prvih n —1 decimalkah, na n-ti decimalki pa se razliku- jeta za 1. Takrat lahko sklepamo, da je prvih n decimalk niéle enakih spodnjemu krajiSéu intervala. Na primer: ée ugotovimo, da nitla x lezi na intervalu (@1415,31416),lahko skle- pamo, da so prve Stiri decimalke Stevila x enake 1415 oziroma x = 3,1415 Pozor! To ne pomeni nujno, da je x zaokrozen na Stiri decimalke enak 3,1415. Priratunanju lahko razpolovista intervalov zaokrozujemo na" decimalk. $ pomotjo bisekcije lahko poissemo tudi priblizno refitev enatbe f(x) = g(x), tako da poi8temo nitlo funkcije F(x) = f(x) ~ s(*)- f(x) prestavimo za a navzdol;asks CUA Funkcije 2 |) & 3.2 Naloge : a 1. Dolotite definicijsko obmogje. naslednjih funkeij. ae a. (@) f(x) =In(x?— 4x +4) © f@) = 2 “7. ae (b) f(x) = VB 7x + 12 @ f(x) = iy eu (9 fo) ante) 0 100 = ER, Bi (©) F(x) =arcsin(aresin x) *(@) f(x) = tg(In(1— yz) ae - 2. Poi8tite inverze naslednjih funkeij. @ f 9. Warat © f() = gz 4 (0) { | (@) f(z) =e"* na [-J, 3) @) y @) fo) = 5a Be Oe ae © FG) = yin(e* + 1) zax>o 1.@) ? 3. Preverite, ali so naslednje funkcije f : Dr — IR injektivne oziroma surjektivne, &) @ fx) =2x-4 @) fle)=V¥F5 (0) F(x)=In(z241) (€) f(x) =, | 4. Preverite zveznost naslednjih funkcij. 2 | 2x +5, x<0 arct; = 5, < Bx, x <0 | @ £@) (caus ) fo= {i x=0 ‘i re #1, x>0 naff O0 <> (x22 eet (x-2? >0 > x42 me, () P4+7x+12>0 <> (x44) ~4 ali = baie 0 ra )(x+3)>0 —> x<—4alix> 3. (©) * imenovalec: x #1 @ arccos: -1 < 8) <1/.(x-1) i —(x—1) x>x-1 =} -2x41305-1 = x<} + skupa} By = (-2]] @+x>0 *iInx>0 <> x>1 *In(inx) >0 <> Inx>1 <> x>e skupaj: Dy = (¢,c0) (ienedi< x <1 © -1< arcsinx <1 <=> sin(-1) 0 <> x>2 * koren: 4—x>0 <> x<4 * imenovalec: /4—x #0 <=> 4—x#0 <=> x#4 Siekupa: D;— (2,4) "=" (g) * logaritem: x2 >0 <> x40 * imenovalec: Inx? #0 <=> x7 #1 <=> x#linx#—1 * skupaj: Dy = R \ {-1,0,1}