Organske duševne motnje 1

Organske duševne motnje

Ta sklop vsebuje vrsto duševnih motenj, za katere je značilno, da imajo očitno skupno etiologijo v možganski
bolezni, možganski poškodbi ali drugačnih okvarah, ki povzročajo motnjo možganske dejavnosti. Organske
motnje so
Motnja je lahko:
 primarna, kot pri boleznih, poškodbah ali okvarah, ki možgane prizadenejo neposredno in selektivno;
 sekundarna, kot pri sistemskih boleznih in motnjah, ki okvarijo možgane le kot enega od organov ali
telesnih sistemov.

Izpolnjeni morajo biti naslendnji pogoji:

 poškodba, bolezen ali disfunkcija CŽS
 očitna čsaovna povezava med osnovno organsko motnjo in začetkom psihičnih simptomov
 psihično izboljšanje po odstranitvi organskega vzroka

Organske duševne motnje lahko razdelimo v 2 veliki skupini:

 sindromi s prevladujočimi spoznavnimi sposobnostmi
 sindromi z motnjami zaznavanja, mišljenja, čustvovanja ali osebnosti

Potek je lahko:
 akuten: organska halucinoza po zastrupitvi, delirij
 subakuten
 kroničen: Alzheimerjeva, posttravmatska demenca
Potek in trajanje sta odvisna od uspešnosti zdravljenje osnovne bolezni.

Pogostejši vzroki: epilepsija, encefalitis, degenerativne bolezni, možganske poškodbe, možganski tumorji,
cerebrovaskularne lezije, ekstrakranialni tumorji, endokrine motnje, zdravila, strupi. Vsaka telesna bolezen pa
lahko povzroči duševno reakcijo pri bolniku (odvisna od osebnostnih lastnosti, spremembe v družinskih,
socialnih odnosih).

Demenca F00- F03

Je sindrom, ki ga pozroča kronična ali progresivna bolezen, ki primarno ali sekundarno prizadene možgane in
povzroči upad prej obstoječih intelektualnih in spominskih sposobnosti, traja vsaj 6 mesecev. Inteligentnsot je
sposobnost, ki omogoča smotrno ravnanje, razumno mišljenje in učinkovito obvladovanje svojega okolja.
Značilnosti:
 upad spominskih sposobnosti, predvsem učenje novih nformacij, pri hujšem poteku pa tudi priklic starih
(blag, zmeren, hud)
 upad drugih kognitivnih sposobnosti- okrnjena orientacija, razumevanje, presoja, planiranje, učne in
računske sposobnosti, govorno izražanje (blag, zmeren, močen). Resnost demence je odvisna od upada
tistih sposobnosti (spominskih in drugih kognitivnih sposobnoszi), ki je hujši.
 Ovira pri vsakodnevnih dejavnostih,
 Zmanjšano obvladovanje čustev, socialnega vedenja, zmanjšana motivacija
 Zavest NI motena
 Upad spoznavnih sposobnosti (angloameriška literatura)
Ponavadi se začne neopazno inpostopoma napreduje.

Delitev glede na:

 Začetek: po 65 letu (senilne) ali prej
 Prizadeto možgansko strukturo in simptome:
o Kortikalne: motnje spomina, govora, abstraktnega mišljenja, apraksija in agnozija
o Subkortikalne: psihomotorična upočasnjenost, , motnje gibanja, apatija, akinetski mutizem,
depresija

Razdelitev:
 F00 Demenca pri Alzheimerjevi bolezni (G30.-)
 F01 Vaskularna demenca
 F02 Demenca pri drugih boleznih, uvrščenih drugje
Organske duševne motnje 2

 F03 Neopredeljena demenca

 F04 Organski amnestični sindrom, ki ga ne povzročajo alkohol ali druge psihoaktivne snovi
 F05 Delirij, ki ga ne povzročajo alkohol ali druge psihoaktivne snovi.
 F06 Druge duševne motnje zaradi možganske okvare in disfunkcije ter zaradi telesne bolezni.
 F07 Osebnostne in vedenjske motnje zaradi možganske bolezni, poškodbe in disfunkcije
 F08 Neopredeljena organska ali simptomatska duševna motnja

Klinična slika

Začetne spremembe
Razdražljivost, depresivno razpoloženje, izguba interesov, zadrževanje v družinskem krogu (varnost), pretirana
natančnost/ površnost, šegavost, oslabljen občutek za oliko, zmanjšana skrb za urejenost, težave s spominom
(napačno zaporedje preteklih dogodkov, težave pri pomnjenju nedavnih, pozabljajo imena, zalagajo predmete),
iskanje besed, slabše dojemanje simbolnega izražanja, pozabljivost→ upad samospoštovanja, depresivnost,
jezavost. Pogosto spregledano, še vedno delujejo urejeno.

Nadaljevanje bolezni
Stopnjevanje težav s spominom (priklic kljub pomči ni uspešen, konfabulacije), jih prikrivajo, zmanjšana
delovna uspešnost. Oslabljeno razumevanje in presoja, zmanjšan besedni zaklad, inkoherenten govor, motnje pri
branju in pisanju, nepravilno računanje, nesamostojnost pri urejanju finančnih zadev, težave z orientacijo.
Potrebujejo več nadzora in spodbud, opuščanje zahtevnejših dejavnosti. Popuščanje socialnih zavor,
speremenjene spolne navade (promiskuiteta), razkrivanje zaupnih stvari, osebnostne poteze postanejo izrazitejše/
zbledijo, lahko goljufanje, nasilje. Izbruhi jeze so posledica stisk, blodenj (preganjalnih, nanašalnih, niso urejene
v sistem), halucinacij. Počutijo se ogroženo → napetost, nezaupljivost, sumničavost, jeza, fizična agresija
rekdko. Čustvena labilnost, čustvena inkontinenca. Neustrezna mimika.

Končni stadij
Spomin odpove (vedno znova prvi vtis), ne spomnejo se niti zgodnjih spominov, ne prepoznajo najbližjih (tujci s
slabimi nameni), neznance prepoznajo kot znance iz preteklosti, pogovarjajo se z navideznimi osebami, podobo
v ogledalu, zmotna prepričanja, ne znajdejo se v lastnem domu, neorientiranost (časovna in krajevna, pogosto je
vzrok delirij), težave pri oblačenju. Popolnoma so odvisni od pomoči, potrebujejo stalen nadzor, tudi ponoči
(nespečnost). Tavanje, nemirnost, dolgotrajno ponavljanje nekaterih dejavnosti. Ob napredovanju bolezni so
neokretni, upočasnjeni, redkobesedni, ponavljajo posamezne fraze, ne rzaumejo govora ali besedila, težave z
zadrževanjem blata, vode, hujšanje (oslabljen apetit, motnje požiranja), dehidracija (oslabel občutek za žejo).
Postanjejo vezni na posteljo, pogosto vnetja (vzrok smrti).

Psihični zapleti demence: anksioznost, depresivnost, halucinacije, blodnje, delirantno skaljena zavest.
Vedenjski simptomi: Povečajo trpljenje pacientom z demenco, povečajo obremenitev negovalcev:
 Fizična in verbalna agresivnost
 Kričanje / Preklinjanje / Jokanje
 Nemir / Vznemirjenost / Tavanje
 Spolno dezinhibirano vedenje
 Zbiranje pretiranih zalog
 Ponavljajoča vprašanja in spremljanje svojcev
 Drugo socialno neustrezno vedenje
Posledice vednjskih motenj:
 Nesoglasja med pacientom in negovalcem
 Zvečana obolevnost in smrtnost pacientov
 Glavni vzrok namestitve v DSO
 Bolj intenzivna in dražja obravnava pacientov
 Povzroča težave v javnem zdravstvu

Vzroki agitacije:
 Neposredna posledica nevrodegenerativnih sprememb, ki vodijo v dezinhibicijo in / ali zmanjšano
kontrolo
 Ranljivost- okolje: Agitacija se pojavi, ko se pacient z demenco ne uspe prilagoditi okolju (zaradi
premalo ali preveč dražljajev, zmanjšane možnosti prilagoditve. Sprememba rutine-katastrofična
reakcija.
Organske duševne motnje 3

 Vedenjski: Vedenje, ki pritegne pozornost se ojača

 Nepotešene potrebe se ne morejo drugače izraziti- čustvena stanja se zaradi otežene komunikacije
izrazijo z vedenjem (žalost-jokanje, anksioznost-tavanje), bolečina, lakota, slabo počutje.
 Posledica psihičnih zapletov / komorbidne motnje: vedenje pod vplivom psihičnih zapletov (PPS

Diagnoza
Pomembna je pravočasna diagnoza in zgodnje zdravljenje, prilagoditev okolja, odnosa do bolnika. Demenca je
SINDROM, glede na vzrok ločimo različne bolezni.
Opravimo anamnezo, heteroanamnezo, kratek preizkus spoznavnih sposobnosti, test z uro, nevropsihološki
pregled (prepoznavanje začetnih oblik, ločimo vrsto in stopnjo demenc). Možnosti prilagajanja dementnih
bolnikov so manjše- preiskave opravimo ambulantno, brez čakanja, ob spremstvu savojcev, ki jim bolnik zaupa.
Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti je nezanesljiv, omogoča razlikovanje stopenj napredovale demence,
manj zanesljiv za subkortikalne in frontalne demence, nizek rezultat lahko zaradi depresije, motenj zavesti, slabe
izobrazbe, upad sposobnosti je prisoten, če bolnik doseže 23 točk ali manj.
Če motnje NE ovirajodelovne ali socialne uspešnosti, govorimo o blagih motnjah spoznavnih sposobnosti ali
organskem psihosindromu (neopredeljena organska motenost osebnosti in vedenja). Potrebna je razjasnitev
vzroka in terapevtsko ukrepanje.

Klinična ocena:
 Avtoanamneza – Heteroanamneza
o Heteroanamneza pomembnejša (preiskovati pacienta, spraševati skrbnika)
o Časovni potek, pojavljanje, jakost, sprožilci, spremembe rutine, ocena funkcioniranja, urnik
dnevnih aktivnosti.
 Telesni in psihični status
o Ugotavljanje prisotnosti telesne bolezni ali psihične motnje (prikrita poškodba→bolečina →
nespečnost → agitacija)
 Ocena okolja: spremembe v okolju (skrbniki, sostanovalci)
 Preiskave
o Laboratorijske
o Slikovne, EKG, EEG
 Ponovna ocena zdravil in PAS: neželeni učinki, interakcije med zdravili, zloraba in odtegnitev od PAS

Diferencialna diagnoza:
 simuliranje (psevdodemenca),
 benigne starostne spominske motnje- neuspešen priklic, pomnjenje ni prizadeto, težane se NE
stopnjujejo, ne zmanjujejo delovne/ socialne uspešnosti,
 duševna manjrazvitost,
 delirij- hiter začetek, nihajoč, hitro mine ob uspešnem zdravljenju, zaradi motenj zavesti težave z
usmerjanjem in vzdrževanjem pozornosti
 depresija- apatija, upočasnjenost, nezainteresiranost (ne vem),
 amnestični sindrom- izolirane spominske motnje- okrnjen spomin na nedavne dogodke (ure, dnevi),
ustrezen za davne, spoznavne sposobnosti niso prizadete, sindrom Korsakova, govor, motorične
dejavnosti in mišljenje niso prizadeti, halucinacije se ne pojavljajo, traja več kot 1 mesec.
Diagnoza osnovne bolezni: Tabela 1. Najpogostejši vzroki demenc. Najpogostejši sta Alzheimerjeva in
vaskularna demenca. Nekatere vzroke lahko zdravimo (manjšina)- reverzibilne demence.

Previdnost pri postavljanju diagnoze:

 Demenca je sindrom pogosto povezan s kronično in napredujočo boleznijo ali motnjo
o Opravilna sposobnost (oporoke, prodaja / prepis nepremičnin)
o Postavitev skrbnika
o Upravičenost do dodatka za pomoč in postrežbo
o Namestitev v DSO
o Sposobnost vožnje
 Pomemben dejanski opis psihičnega stanja, upoštevati kriterije!
Organske duševne motnje 4

Zdravljenje
 odpravljanje osnovnega vzroka reverzibilne demence- lahko zdravimo 10-20% bolnikov, iščemo
bolezni za kater imamo specifična zdravila, preventivni ukrepi (antiagregacijska zdravila pri vaskularni
demenci).
 izboljšanje spoznavnih sposobnosti:inhibitorji acetilholinesteraz (donepezil, galantamin, rivastigmin),
inhibicija NMDA receptorjev (memantin), agonisti muskarinskih in nikotinskih receptorjev
 preprečevanje okvare nevronov, nespecifično nevroprotektivno delovanje
 lajšanje stisk bolnika, lajšanje vedenjskih motenj:
o zdravljenje depresivnih stanj- antidepresivi z manj antiholinergičnih stranskih učinkov (SSRI,
MAOI, novejši sekundarni triciklični antidepresivi),
o psihotična stanja (paranoidno halucinatorna, psihotična depresija)- antipsihotiki (izogibanje
strankim učinkom!, njamanj jih je pri atiičnih antispihotikih),
o ? benzodiazepini, stabilizatorji razpoloženja, beta blokerji,
 spodbujanje umskih dejavnosti, vzdrževanje preostalih sposobnosti, UČENJE- omogoča premagovanje
težav z že oblikovanimi in utrjenimi strategijami, ciljev ne zastavimo previsoko, pomembno je vključiti
skrbnike (psihosocialne intervencije, vedenjske intervencije),
 prilagajanje okolja potrebam bolnika, pomoč družini in skrbnikom.

Ocene rabe inhibitorjev AChE pri AB: Diagnosticiranih 50%, zdravljenih je 50%, inhibitor AChE prejme 50%
(v povprečju 200 dni pri bolezni, ki traja 7-10 let).
Zdraviti ali ne zdraviti: (+) spoznavne sposobnosti, nevropsihiatrični simptomi, dnevne aktivnosti, izgorevanje
skrbnikov, (-) stranski učinki (predvidljivi, holinergična stimulacija), interakcije z drugimi zdravili.

Kdaj hospitalizacija:
 Napredovale oblike demence
o Z vedenjskimi ali psihičnimi zapleti, ki so nedostopni terapevtskim ukrepom na primarni in
sekundarni ravni
 Huda depresivna stanja in samomorilna ogroženost
 Psihotične motnje
 Delirantne epizode
 Brez privolitve pacienta v primeru, ko je ogroženo življenje ali se povzroča večja materialna škoda.

Klasifikacija demenc

F00 Demenca pri Alzheimerjevi bolezni

Alzheimerjeva bolezen je primarna degenerativna možganska bolezen neznane etiologije, z značilnimi
nevropatološkimi in nevrokemijskimi posebnostmi. Motnja je navadno v svojem nastajanju zahrbtna in se razvija
počasi, vendar enakomemo, postopoma več let. Ločimo presenilno demenco Alzheimerjevega tipa (tip2), in
senilno demenco Alzheimerjevega tipa (tip 1). Izključeni morajo biti vsi znani reverzibilni vzroki.

Podrobnejša delitev:
 F00.0 Demenca pri Alzheimerjevi bolezni z zgodnjim začetkom (G30.0): demenca pri Alzheimerjevi
bolezni, ki se začne pred 65. letom, z relativno hitro potekajočim propadanjem in številnimi izrazitimi
motnjami višjih kortikalnih funkcij.
 F00.1 Demenca pri Alzheimerjevi bolezni s kasnim začetkom (G30.l): demenca pri Alzheimerjevi
bolezni, ki se začne po 65. letu, navadno v poznih 70. letih ali pozneje, počasi napreduje in katere
glavni znak je motnja spominjanja.
 F00.2 Demenca pri Alzheimerjevi bolezni, atipična ali mešana oblika (G30.8)
 F00.9 Demenca pri Alzheimerjevi bolezni, neopredeljena

Epidemiologija:
 50-60% vseh demenc, je najpogostejši vzrok demenc
 5% ljudi nad 65 letom, s starostjo eksponento narašča 10-45% ljudi med 80. in 90. letom
 Velika konkordanca med dvojčki
 Večja verjetnost med sorodniki
 V nekaterih družinah avtosomno dominantno dedovanje
Organske duševne motnje 5

Patologija:
 Nevrofibrilarne pentlje, senilne plake in granulovakuolarne degeneracije
 Difuzna atrofija možganske skorje (predvsem čelni, temenski in senčni reženj), razširjeni sulkusi in
ventrikli
 Propadanje holinergičnih nevronov v Meynartovem jedru, hipokampusu in neokorteksu, zmanjšan
metabolizem acetilholina

Vzrok:
 ni znan
 Kopičenje aluminija v senilnih lehah
 Genetski dejavniki (AD dedovanje)
 Dejavniki tveganja: starost, downov sindrom, družinska anamneza demence, ApoE genotip, nizka
izobrazba, ženske (nad 80 let), poškodba glave, dejavniki tveganja za MŽB
 Prekomerno kopičenje amiloidnega proteina zaradi hiperekspresije gena za APP, nastajanje in
odlaganje netopnega βAP zaradi nepravilnega proteolitičnega cepljenja, moteno odstranjevanje
amiloida (nepravilen ApoE ga ne more vezati in odstraniti).

Prognoza: počasen začetek in počasno napredovanje, povprečno preživetje je 8 let (od 1-20 let).

F01 Vaskularna demenca

Je posledica infarktov možganov zaradi vaskularne bolezni, ki vključuje hipertenzivno cerebrovaskularno
bolezen. Infarkti so navadno majhni, se pa v svojem učinku kumulirajo, prizadenejo majhne do srednje velike
žile. Začne se nenadno, navadno v starosti 60-70 let. Potek je običajno stopničast. Spoznavne sposobnosti niso
prizadete vse v enaki meri.

Delitev:
 F01.0 Hitro nastala vaskularna demenca- navadno se razvije kmalu po več zaporednih kapeh zaradi
 cerebrovaskularne tromboze,
 embolije ali
 hemoragije.
 Redko je vzrok en sam velik infarkt.
 F01.1 Multiinfarktna demenca- nastaja postopno, po številnih prehodnih ishemičnih epizodah, ki
nakopičijo infarkte v možganskem parenhimu, je pretežno kortikalna demenca.
 F01.2 Subkortikalna vaskularna demenca- pogostejša pri pacientih z anamnezo hipertenzije, najdemo
fokuse ishemične destrukcije v globoki beli substanci možganskih hemisfer. Možganski korteks je
navadno ohranjen, kar je v nasprotju s klinično sliko, ki je lahko zelo podobna demenci pri
Alzheimerjevi bolezni.
 F01.3 Mešana kortikalna in subkortikalna vaskularna demenca
 F01.8 Druge vrste vaskularna demenca
 F01.9 Vaskularna demenca, neopredeljena

Zdravljenje:
 Pomembno zgodnje odkrivanje
 Odpravljanje ali zmanjševanje dejavnikov tveganja
o Povečan krvni pritisk
o Povečane maščobe v krvi
o Bolezni srca in ožilja
o Sladkorna bolezen
o Kajenje
 Preventivna antiagregacijsaka in antikoagulantna terapija (salicilati, marivarin)

F02 Demenca pri drugih boleznih, uvrščenih drugje

So primeri demence, ki jih povzročajo druga stanja, kot je Alzheimerjeva bolezen ali cerebrovaskularna bolezen.
Začenjajo se lahko kadar koli v življenju, vendar redkokdaj v visoki starosti.

Delitev:
 F02.0 Demenca pri Pickovi bolezni (G31.0)
 F02.1 Demenca pri Creutzfeldt-Jakobovi bolezni (A81.0)
Organske duševne motnje 6

 F02.2 Demenca pri Huntingtonovi bolezni (G10)

 F02.3 Demenca pri Parkinsonovi bolezni (G20)
 F02.4 Demenca pri bolezni zaradi virusa človeške imunske pomanjkljivosti [HIV] (822.0)
 F02.8 Demenca pri drugih opredeljenih boleznih, ki so uvrščene drugje

F02.0 Demenca pri Pickovi bolezni (G31.0)

Progresivna demenca, ki se pričenja v srednjih letih in jo označujejo zgodnje, počasi napredujoče spremembe
osebnosti in socialna deterioracija, dezinhibirano vedenje, čustvena zbledelost, ki jim sledi intelektualno pešanje,
upad spominskih sposobnosti in govornega funkcioniranja, apraksija, apatija, evforija in včasih
ekstrapiramidnimi fenomeni. Prizadeti so senčni in čelni režnji- omejene atrofije. Pogost je sindrom Klüver-
Bucy- pretirano, nehoteno preusmerjanje pozornosti na dražljaje iz okolja, hiperoralnost, agnozija, čustvena
zbledelost, spremenjene spolne navade.

F02.1 Demenca pri Creutzfeldt-Jakobovi bolezni (A81.0)

Progresivna demenca z obsežno nevrološko simptomatiko, povezano z nevropatološkimi spremembami. Začenja
se navadno v srednji ali kasnejši starosti, lahko pa se pojavi kadarkoli v odraslem obdobju. Pričetek je subakuten,
smrt povzroči v enem letu (90%) ali dveh. Povzročajo jo prioni, dokončna dgn z biopsijo. Značilen trias
simptomov:
 Demenca
 Nehoteni zgibki (mioklonus)
 Periodična sinhrona aktivnost v EEG

F02.2 Demenca pri Huntingtonovi bolezni (G10)

Je demenca, ki se pojavlja kot del obsežne degeneracije možganov. Motnja se prenaša prek enega od avtosomnih
genov po dominantnem vzorcu. Simptomi se pojavijo tipično v tretjem in četrtem desetletju. Napreduje počasi in
povzroči smrt, navadno v 10 do 15 letih.

F02.3 Demenca pri Parkinsonovi bolezni (G20)

Je demenca, ki se razvije po več letih trajanja bolezni, pri 20-30% bolnikov. Simptomi so značilni za
subkortikalne oblike demenc: bradifrenija (upočasnjeni miselni procesi), motorične motnje (parkinsonizem-
tremor, rigor, akinezija), govorne sposobnosti so dolgo ohranjene

F02.4 Demenca pri bolezni zaradi virusa človeške imunske pomanjkljivosti [HIV] (822.0)
Je demenca, ki se razvije med boleznijo HIV, vendar brez kake druge sočasne bolezni ali motnje, ki bi lahko
razložila klinične simptome.

F02.8 Demenca pri drugih opredeljenih boleznih, ki so uvrščene drugje

Demenca pri:
 cerebralni lipidozi (E75.-)
 epilepsiji (G40.-)
 hepatolentikularni degeneraciji (E83.0)
 hiperkalcemiji (E83.5)
 hipotireozi, pridobljeni (E01, E03.-)
 zastrupitvah (T36-T65)
 multipli skerozi(G35)
 nevrosifilisu (A52.1)
 pomanjkanju niacina [pelagri] (E52)
 nodoznem poliarteritisu (M30.0)
 sistemskem eritematodnem lupusu (M32.-)
 tripanosomiazi (856.- 857.-)
 pomanjkanju vitamina B12 (E53.8)
 demenca z Lewyjevimi telesci (G 31.8)?

Demenca z Lewyjevimi telesci (G 31.8)

Podobno kot pri Parkinsonovi bolezni se zmanjša število celic črnega jedra (substancia nigra), v katerem so
Lewyjeva telesca, prisotna so tudi v možganski skorji. Značilnosti poteka:
Organske duševne motnje 7

 Zgodaj v poteku ekstrapiramidni simptomi, blag parkinsonizem (manjša aktivnost acetiltransferaze v

striatumu, ne poveča se število D2 receptorjev- visoka občutljivost na zdravljenje z antipsihotiki),
 Halucinacije zgodaj v poteku bolezni: kompleksne, scenske, vidne – vidijo ljudi živali in jih prepoznajo,
nekateri vidijo barvne vzorce, posamezni pacienti se naučijo ločevati med resničnimi in neresničnimi
podobami
 Halucinacije pogosto spremljajo blodnje (preganjalne)
 Izrazito nihanje spoznavnih sposobnosti in/ali zavesti: v urah, dneh , tednih v začetnem stadiju, en dan
je pogovorljiv, drug dan mutacističen, pri nekaterih bolnikih so izrazita obdobja stuporja
 Občutljivi na antipsihotike
 Običajno traja 7 let (možen hiter potek v nekaj mesecih)

Demenca pri nevrosifilisu (A52.1)

Pojavi se pri 10% bolnikov s sifilisom v tretjem stadiju 10-15 let po okužbi kot progresivna paraliza z demenco,
maniformnim ali depresivnim stanjem. Začne običajno med 40 in 50. letom z nespecifičnimi prodromalnimi
znaki (psevdonevrastenični stadij): razdražljivost, napetost, strah, motnje spanja, motnje pozornosti, utrudljivost,
glavobol, vrtoglavica. Nadaljevanje: zmanševanje kritičnosti, upad spomina, opušča ustaljene navade,
malomaren, zapravljiv, vedenje postane nesprejemljivo celo kaznivo, krši socialne norme, spori, demenca,
čustvena labilnost, nihanja razpoloženja, osebnostne spremembe, manični sindrom (veličinske blodnje) ali
depresivni sindrom (preganjalne blodnje), nevrološki znaki. Pomembno je testiranje in pravočasno zdravljenje!

Potravmatska demenca
Po poškodbi možganov, je sorazmerna obsegu poškodbe. Navadno ne napreduje, pri večkratnih poškodbah se
poglablja (boksarji- demenca pugilistika). Pogoste so osebnostne spremembe. Prognostično ugodno- izolirana
poškodba, mlajši.

Demenca pri možganskih tumorjih

Posledica pritiska na zdravo tkivo, infiltracije, zvišanega IKT, obstruktivnega hidrocefalusa. Najbolj izrazita pri
meningeomih subfrontalne regije.

F03 Neopredeljena demenca

Ko vzrok ni znan, kot delovna diagnoza, ko še ni dovolj podatkov.

F04 Organski amnestični sindrom, ki ga ne povzročajo

alkohol ali druge psihoaktivne snovi
Spominske motnje delimo na prehodne (delirij, epilepsija, hipoglikemija, možganska poškodba) in trajne
(amnestični sindrom, demenca).
Poznan kot sindrom Korsakova, posledica poškodbe zadnjega dela hipotalamusa in bližnjih struktur (ali obeh
hipokampusov). Značilnosti: spominske motnje, ohranjene višje živčne dejavnosti, upad socialne in delovne
uspešnosti. Je sindrom izrazite prizadetosti dolgoročnega spomina za nedavne dogodke (spominske vrzeli
zapolni s konfabulacijami), ohranjen je kratkoročni spomin. Prizadeta predvsem časovna orientiranost (tudi
krajevna in situacijaka. Pozornost in zavest nista prizadeti. Lahko je nadaljevanje akutnega nevrološkega
sindroma Wernickejeve encefalopatije (motnje zavesti, spominske motnje, dezorientiranost, ataksija,
oftalmoplegija).
Je posledica:
 Pomanjkanje tiamina B1 (alkoholizem)
 Možganske poškodbe
 Anoksije
 Cerebrovaskularnega inzulta (hipokampus)
 Tumorji tretjega ventrikla
 Možganska vnetja (herpes simpleks encefalitis, TBC meningitis)
Organske duševne motnje 8

F05 Delirij, ki ga ne povzročajo alkohol ali druge

psihoaktivne snovi
Je etiološko nespecifični organski cerebralni sindrom, ki se hitro razvije in ima nihajoč potek, označujejo ga
sočasne motnje:
 zavesti in pozornosti,
 zaznavanja (halucinacije),
 mišljenja (blodnje),
 spominjanja (amnezija),
 psihomotorne aktivnosti,
 čustvovanja ter
 razporeda spanja in budnosti.
Trajanje je različno in stopnja izrazitosti sega od blagih do zelo hudih oblik. Je prehodna motnja, traja običajno
nekaj dni do nekaj tednov. Pogostnost: 10-15% vseh bolnikov v bolnišnicah, 10-30% starejših bolnikov v
različnih intenzivnih enotah, 25% kot znak preteče smrti pri starejših hospitaliziranih bolnikih. Delirij je
pogostejši pri starejših bolnikih, traja dlje časa

Vzroki delirija so pogosto skupek različnih dejavnikov:

 Pomembne motnje v delovanju holinergičnega sistema- zdravila z antiholinergičnim delovanjem
(antiparkinsoniki, antidepresivi, antipsihotiki, odtegnitev benzodiazepinov, barbituratov ali alkohola
(preobčutljivost GABA) endogeni toksini (podobni benzodiazepini)
 Najpogostejši vzroki
o Zdravila (antiparkinsoniki, antidepresivi, antipsihotiki, sedativi, kortikosteroidi,...)
o Zvišana telesna temperatura
o Intrakranialni vzroki (epilepsija, poškodbe, tumorji, infekcije,…)
o Strupi (CO, težke kovine,…)
o Endokrine motnje (hipofiza, ščitnica,…)
o Motnje neendokrinih sistemov (hepatična encefalopatija, uremična encefalopatija,….)
o Sistemske infekcije z vročino in sepso
o Elektrolitske motnje in dehidracija (kolesarji, vojaki)
o Pooperativna stanja in stanja po reanimaciji

Klinična slika
 Prodromalni znaki in simptomi: nemir, anksioznost, prestrašenost, preobčutljivost na svetlobo ali zvok
 Znaki in simptomi:
o dezorientiranost (najbolj v času),
o delirantno skaljena zavest,
o motnje zaznavanja- halucinacije (optične, slušne, elementarne/kompleksne),
o čustvovanje ustreza doživetjem, ki jih pacient doživlja (vznemirjenost, prestrašenost, napetost,
sumničavost, tudi agresija, depresivnost, redko privzdignjeno razpoloženje, hitre spremembe),
o blodnje (preganjalne)
o vedno motena pozornost, upočasnjen in inkoherenten miselni tok
o spominske motnje: moteno pomnjenje in priklic, amezija za obdobje delirija, konfabulacije
o psihomotorna zavrtost, mutacizem, zaposlitveni nemir,
o porušen ritem spanja
o disfunkcija avtonomnega živčevja, predvsem pri zastrupitvi z antiholinergiki, odtegnitvi
alkohola, sedativov (znojenje, tahikardija, zvišan krvni tlak, midriaza, slabost, bruhanje,
hipertermija).
 Simptomi so izrazitejši ponoči in v zgodnjih jutranjih urah

Lahko postopoma preide v demenco, lahko je znak terminalne bolezni. Ločimo 2 obliki, ki se lahko izmenjujeta:
 Hiperaktivna (aktivirana)oblika, stanje povečane budnosti, je delirij v ožjem pomenu besede je
kvalitativna motnja zavesti.
o Pogoste halucinacije, blodnje, agitiranost, neustrezno vedenje
o Vzrok: Antiholinergiki, odtegnitev alkohola, benzodiazepinipovišana T
Organske duševne motnje 9

 Hipoaktivna oblika (somnolentna) oblika s stanjem zmanjšane budnosti, je kvantitativna motnja

zavesti.
o Pogosta zmedenost, zmanjšana budnost, redko halucinacije
o Vzrok: Intoksikacija s sedativi, hipoksija, hepatična encefalopatija

Diagnoza: intervju, opazovanje, heteroanamneza, lab izvidi.

Zdravljenje
 Je etiološko- odstranitev osnovnega vzroka (ukinitev antiholinergičnih zdravil)!
 Haloperidol (razen pri zastrupitvi z antiholinergiki, odtegnitvenem sindromu, odpovedi jeter)
 Klometiazol- hipnotično, sedativno, antikonvulzivno delovanje, hitri absorbcija, metabolizem in
izločanje, je depresor CŽS, Ne uporabljamo pri opitih pacientih
 Meprobamat- pri odtegnitvi od alkohola, zraven pa tiamin vit C in vitamini B
 Benzodiazepini s kratko razpolovno dobo (lorazepam, oksazepam), tudi pri odtegnitvenem sindromu,
odpovedi jeter. Učinek je hiter, kratkotrajen, nadzor vitalnih funkcij. Lahko so dodatek antipsihotikom.
 Udobje počitek, primerna prehrana, elektrolitsko in tekočinsko ravnovesje.

F06 Druge organsko pogojene duševne motnje

Delitev:
 F06.0 Organska halucinoza
 F06.1 Organska katatonska motnja
 F06.2 Organska blodnjava [shizofreniji podobna] motnja
 F06.3 Organske razpoloženjske [afektivne] motnje
 F06.4 Organska tesnobna (anksiozna) motnja
 F06.5 Organska disociativna motnja
 F06.6 Organska emocionalno labilna (astenična) motnja
 F06.7 Blaga kognitivna motnja
 F06.8 Druge opredeljene motnje zaradi možganske okvare in disfunkcije ter telesne bolezni
 F06.9 Neopredeljena duševna motnja zaradi možganske okvare in disfunkcije ter telesne bolezni

F06.0 Organska halucinoza

Je motnja s trajnimi ali ponavljajočimi se halucinacijami (vidnimi ali slušnimi), lahko blodnje (ne prevladajejo v
klinični sliki), uvidevnost je lahko ohranjena. Spoznavne sposobnosti so ohranjene, zavest ni motena. Potek je
odvisen od motnje, ki povzroča halucinozo. Vedenje je lahko v skladu s halucinacijami (neprijetne, grozeče)-
nepredvidljivo, hetero / avtoagresija. Vzroki:
 Alkohol in psihoaktivne snovi (LSD, amfetamin, kokain)
 Zdravljenje s steroidnimi hormoni ali tiroksinom
 Tumor (senčni ali zatilni reženj)
 Epilepsija
 CVI (cerebrovaskularni inzult)
Diferencialna diagnoza: delirij (motena zavest), alkoholni delirij (halucinacije ponoči), demenca (upad
spoznavnih sposobnosti), hipnagogne (ob nastopu spanja), hipnapompne (ob prebujanju) halucinacije, epilepsija
(halucinacije so del epileptičnega napada).
Zdravljenje: etiološko, če ni možno preide v kronično obliko ali delirij. Lahko damo antipsihotike in anksiolitike.

F06.1 Organska katatonska motnja

Je motnja zmanjšane (stupor) ali povečane (vzburjenje) psihomotorne aktivnosti, povezane s katatonskimi
simptomi. Skrajnosti psihomoturne motenosti se lahko izmenjujeta. Vzroki: encefalitis, zastrupitev z CO,
epilepsija. Diferencialna dgn: shizofrenija. Zdravljenje: etiološko + lorazepam, antipsihotiki.

F 06.2 Organska blodnjava motnja

V klinični sliki prevladujejo trajne ali ponavljajoče se blodnje, ki so lahko kombinirane s halucinacijami.
Pridružene se lahko značilnosti, ki spominjajo na shizofrenijo, (bizarne halucinacije, motnje mišljenja).
Vzroki: temporalna epilepsija, huntingtonova horea, endokrine motnje, multipla skleroza, parkinsonova, tumorji,
možgansko žilne bolezni, psihotropne snovi. Vsebina blodenj se lahko spreminja, pogosto so preganjalne. Potek
je odvisen od vzroka: amfetaminska izzveni po 7-10 dneh, pri epilepsiji pa traja leta.
Organske duševne motnje 10

F06.3 Organske razpoloženjske motnje

Motnje, za katere je značilna sprememba čustva ali razpoloženja: depresivna, hipomanična, manična ali
bipolama in se pojavlja kot posledica organske motenosti. Lahko so blage ali hude, lahko jih spremljajo tudi
psihotična doživetja. Klinično enake endogenim motnjam razpoloženja (družinsk obremenjenost, predhodne
epizode), zdravila lahko bolezen sprožijo pri občutljivih posameznikih, česar ne uvrščamo med organske motnje.
Z antidepresivi sprožena manična epizoda je v bistvu bipolarna motnja.
Vzroki:
 najpogosteje različna zdravila: antihipertenzivi, rezerpin in metil dopa izpraznita zaloge serotonina,
sedativi, steroidi, antipsihotiki, antiparkinsonitiki, analgetiki.
 Telesne bolezni: endokrine motnje, tumorji, epilepsija, vnetja, hipovitaminoze.
Zdravljenje: etiološko, antidepresivi z nizkim antiholinergičnim in sedirajočim učinkom, litijev karbonat za
manična stanja, ob epileptičnih napadih karbamazepin, valproat, lorazepam, klonazepam.

F06.4 Organska tesnobna motnja

Je motnja z značilnostmi generalizirane tesnobe (F41.1) in panične motenosti (F41.0) ali obeh, ki je posledica
organske motnje.
Vzroki:
 Amfetamin, simpatikomimetiki, kokain
 Endokrine motnje (hiper/hipo tiroidizem, hipoparatiroidizem, feokromocitom)
 Nevrološke motnje (epilepsija, MS, tumor,…)
 Hipoksija, hipoglikemija, aritmija, anemija
Zdravljenje: etiološko, anksiolitiki (odvisnost!).

F06.5 Organska disociativna motnja

Je motnja, za katero je značilna delna ali popolna izguba normalne integracije med spomini iz preteklosti,
zavestjo identitete, neposrednimi občutki in kontrola nad telesnimi gibi, kot posledica organske motenosti.
Zdravljenje: psihoterapevtska obravnava, zdravila.

F06.6 Organska emocionalno labilna (astenična) motnja

Motnja, za katero je značilna čustvena inkontinenca ali labilnost, utrudljivost in različne neprijetne telesne
senzacije (npr. vrtoglavica) in bolečine, kot posledica organske motenosti (cerebrovaskularne bolezni,
hipertenzija). Zdravljenje: anksiolitik, antidepresiv, psihoterapevtski in socialni ukrepi, obravnava telesnih
znakov.

F06.7 Blaga motnja spoznavnih sposobnosti

Motnja, za katero so značilni prizadetost na področju spominskih funkcij, težave pri učenju, oslabljena
sposobnost koncentracije, zbeganost, odkrenljivost, utrujenost. Pogosto občutek duševne utrujenosti, pri
reševanju intelektualnih nalog, učenju novega. Motnja je manj huda kot pri demenci ali deliriju. Vzrok je
organski: možganska poškodba, cerebralne in sistemske infekcije.
Motnjo lahko razlikujemo od postencefalitičnega sindroma (F07.1) in postkomocijskega sindroma (F07.2) zaradi
različne etiologije, manjšega izbora na splošno blažjih simptomov in navadno krajšega trajanja.

F06.8 Druge opredeljene motnje zaradi možganske okvare in disfunkcije ter

telesne bolezni
Epileptična psihoza BDO

F07 Osebnostne in vedenjske motnje zaradi možganske

bolezni, poškodbe in disfunkcije
Spremenjenost osebnosti in vedenja je lahko ostanek ali pa spremljajoča motnja možganske bolezni, okvare ali
disfunkcije.
 F07.0 Organska osebnostna motnja
 F07.1 Postencefalitični sindrom
 F07.2 Postkomocijski sindrom
Organske duševne motnje 11

 F07.8 Druge organske motnje osebnosti in vedenja zaradi možganske bolezni, poškodbe in disfunkcije

F 07.0 Organska osebnostna motnja

Je motnja, za katero je značilna spremenjenost običajnih vzorcev vedenja (izražanje čustev, potreb in nagibov),
ki jih je imela oseba pred boleznijo. Vzrok: možganska poškodba, tumor, inzult, zloraba steroidnih anabonih
preparatov. Klinični obliki sta
 psevdopsihopatska osebnost- razdražljivost, agresivnost, neusterzno vedenje, slab nadzor impulzov
 psevdodepresivna osebnost- nezainteresiranost, pomanjkanje motivacije, dlujejo depresivno
Labilno ali zbledelo čustvovanje, evforija, apatija, neslane šale (ni privzdignjenega razpoloženja), neustrezno
vedenje, kršenje zakona, blažje spoznavne motnje, moten kratkoročni spomin, težave z načrtovnajem in
predvidevanjem. Bolniki z epilepsijo senčnega režnja so brez občutka za humor, hipergrafija… Dgn: če ni bilo
predhodnih motenj in so osebnostne spremembe nastopile v krajšem času. Zdravljenje: vzročno ponavadi ni
možno, antipsihotiki, antikonvulzivi, litij, beta blokerji.

F07.1 Postencefalitični sindrom

Je rezidualna nespecifična in raznovrstna vedenjska spremenjenost po ozdravljenju virusnega ali bakterijskega
encefalitisa. Izražanje: splošna slabost, apatija, razdražljivost, upad spoznavnih sposobnosti, motnje spanja
Temeljna razlika med to motnjo in organskimi osebnostnimi motnjami je, da je reverzibilna. Lahko ostanejo
nevrološke ali psihološke posledice.
Najpogostejši je HSV encefalitis: nenaden začetek, visoka T, delirij, živahna halucinacije, 70% smrtnnost.
Vedenjska spremenjenost preživelih (nekroze, hemoragije medialnega senčnega režnja), demenca, amnestični
sindrom.
Vzrok duševnih motenj so lahko tudi sistemske infekcije, kongenitalne (CMV, toksoplazmoza), virusna
obolenja.

Duševne motnje po možganskih poškodbah

V Slovniji 5000-7000 poškodb glave letno (1/2 prometne nesreče), neposredno po poškodbi imajo duševne
motnje skoraj vsi, pozneje okrog 15%. Delimo jih glede na čas nastanka:
 Neposredno po poškodbi- nezavest (pretres, contusio, laceratio cerebri), retrogradna amnezija (redko
anterogradna)
 V akutni fazi po poškodbi- možni vsi psihopatološki fenomeni, pogosto zožitev zavesti, delirantno
skaljena zavest, zamračenost
 V subakutni fazi- motnje v delovanju vegetativnega živčevja, motnje spanja, ravnotežja, hranjenja,
začasna osebnostna spremenjenost
 Kronične
o Organsko povzročene
o Funkcijsko-organske (postkomocijski sindrom)
o Psihogene
o Zavestne pridobitvene težnje

Organsko povzročene duševne okvare

So posledica možganske poškodbe prepletene z duševno reakcijo na poškodbo in posledice: potravmatska
demenca, amnestični sindrom, blaga motnja spoznavnih sposobnosti, osebnostne spremembe in epilepsija.

F07.2 Postkomocijski sindrom

Je sindrom, ki nastopi po puškudbi glave (navadno dovolj hudi, da povzroči izgubo zavesti) in vključuje vrsto
različnih simptomnv, kot so: glavobol (zbadanje, pulziranje, okrepi se v ležečem položaju ob telesnem in
duševnem naporu), vrtoglavica, utrudljivost, razdražljivost, oteženo osredotočenje zlasti pri miselnih nalogah,
prizadetost na področju spominjanja, nespečnost, anksioznost (duševno reagiranje na poškodbo, anksiolitiki?),
znižana toleranca za obremenitve, emocionalna vzburjenja in alkohol. Lahko so posledica možganskih
funkcijskih motenj ali pa so psihogene.
Zdravljenje povečini ni uspešno in tudi ni nujno, saj večinoma postopoma izzveneva. Ne zadržujemo predolgko
na bolniški, omogočimo olajšave pri delu. Sproščen in odkrit pogovor, kritično predpisovanje zdravil!

Psihogene motnje
Duševna reakcija ob poškodbi glave je močnejša kot ob poškodbi drugih delov telesa. Lahko sproži hudo
anksioznost (negotova prihodnost). Posledice so bolj odvisne od osebnostnih lastnosti. Lahko se okrepijo ali na
novo pojavijo nevrotične motnje, rentne nervoze (težnja po kaznovanjupovzročitelja).
Organske duševne motnje 12

Zavestne pridobitniške težnje

So redke, simptome enostavno odkrijemo zaradi nespretonosti bolnikov.

F07.8 Druge organske motnje osebnosti in vedenja zaradi možganske bolezni,

poškodbe in disfunkcije
Organska čustvena motenost zaradi okvare desne hemisfere, epilepsija, HIV.

Epilepsija
30-50% vseh pacientov z epilepsijo ima tudi duševne motnje. Najpogostejše so osebnostne spremembe, pogost
delni upad spoznavnih sposobnosti.
Razdelitev simptomov glede na čas pojavljanja
 Pred epileptičnim napadom (preiktalni- aura), so izraz žariščnega epileptičnega proženja pred
razširitvijo
o Simptomi avtonomnega živčevja (občutek napolnjenega želodca, zardevanje, spremenjeno
dihanje)
o Višjih živčnih dejavnosti (deja vu, jamais vu, prisilne misli)
o Čustvene spremembe (strah, panika, depresivnost, vznesenost)
o Avtomatizmi (žvečenje, cmokanje)
 Med napadom (iktalni)
o Kratkotrajno dezorganizirano in dezinhibirano vedenje
 Neposredno po napadu (postiktalni)
o Zamračenost
 Med epileptičnimi napadi (interiktalni)
o Kronične motnje, kot so osebnostne spremembe in psihoza

Osebnostne spremembe
Se pojavijo lahko pri katerikoli epilepsiji, najpogosteje pri temporalni epilepsiji, ne pri vseh ljudeh z epilepsijo.
Se zelo različne:
 hiperaktivnost, pretirana razburljivost, razdražljivost, socialni umik,
 lepljivost
o Govor je počasen, pretirano resnoben, pedanten, okoren, prepleten z nepomembnimi
podrobnostmi, razna miselna ovinkarjenja, ponavljajoči miselni vzorci, ni ga mogoče skreniti
drugam
o Potrpežljiv poslušalec postane zdolgočasen in nestrpen
o Brez smisla za šalo in humor
 Motnje v spolnem vedenju- najpogosteje hiposeksualnost, redkeje hiperseksualnost, prepletanje s
parafilnimi spolnimi dejanji
 Pretirano pisarjenje
 Pretirana religiozna zavzetost

Psihoza
Shizofreniji podobno obliko psihoze ima 10-30% ljudi s kompleksno parcialno obliko epilepsije, pogostejša je
pri temporalni epilepsiji. Začetek je nenaden ali plazeč, šele po več letih epileptičnih napadov. Psihoze so
poslabšajo ob dobrem nadzoru epileptičnih napadov. Pojavljajo se:
 Preganjalne blodnje, slušne halucinacije
 Za razliko od shizofrenije je čustvovanje običajno ustrezno, čustvena zbledelost
 Formalne motnje mišljenja- dolgoveznost.
Zdravljenje: epileptičnih napadov, karbamazepin (za razdražljivost), antipsihotili (visoko potentni).

HIV
Duševne motnje pri okužbi z virusom HIV so posledice
 Postavljene diagnoze ali napredovanja bolezni
o Pacienti, ki so okuženi z virusom HIV, nimajo pa znakov bolezni: anksioznost, potrtost,
depresivnost, samomorilno vedenje, panični napadi, motnje v socialnem prilagajanju. Potrebno
je svetovanje pred in po testiranju.
Organske duševne motnje 13

 Posledica okužbe osrednjega živčevja

o Aseptični meningitis (pri 5-10%)
o subakutni encefalitis (pri 65-70%)
o Spremembe osebnosti, čustvene motnje, motnje spomina in zbranosti, psihomotorna
upočasnjenost, apatija, anhedonija in socialni umik.
o Upad spoznavnih sposobnosti lahko napreduje pri 10-15% do globalne subkortikalne oblike
demence
o Kasnejši stadij bolezni: ataksija, povečan mišični tonus, mioklonus, tremor, inkontinenca,
epileptični napadi, periferna nevropatija in mielopatija.
o Paranoidne motnje, shizofreniformne motnje, katatonija, afektivne motnje
 Posledica zdravljenja (zidovudin)
V rizičnih skupinah se pojavlja obsesivno razmišljanje o okužbi in neprestana testiranja krvi.

F07.9 Neopredeljena organska motenost osebnosti in vedenja zaradi

možganske bolezni, poškodbe in disfunkcije
Imenujemo tudi kronični organski psihosindrom za katerega je značilno:
 osiromašenje in poenostavljenje vseh duševnih dogajanj,
 delni upad spoznavnih sposobnosti (spominske motnje, motnje pozornosti),
 motnje čustvovanja (čustvena labilnost ali topost, razdražljivost),
 osebnostna spremenjenost
 upočasnejenost in perseveracija
 nevrovegetativne motnje in blažje nevrološke motnje.
Težimo k natančnejši razmejitvi upada sposobnosti.