abc

MATEMATIKA

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI

BIOLOGIJA, BIOTEHNOLOGIJA, MIKROBIOLOGIJA
LIMITE IN ZVEZNOST LIMITE

LIMITE IN ZVEZNOST

LIMITA ZAPOREDJA
Število L je limita zaporedja (xn), če je xn blizu L za vsa dovolj velika števila n.

Natančneje, L je limita zaporedja (xn), če velja:

za vsak pozitiven ε obstaja število N, da je xn∈(L- ε,L+ ε), za vse n>N.

Pišemo L  lim xn
n

LIMITA FUNKCIJE
Število L je limita funkcije f pri točki a če velja:
za vsak pozitiven ε obstaja interval I okoli točke a, da je f(x)∈(L-ε,L+ε) za vse x iz I.
Pišemo L  lim f ( x )
x a
Pri a=+ je
𝐿 = lim 𝑓(𝑥), če za vsak pozitiven ε obstaja število N, da je f(x)∈(L- ε,L+ ε), za vse x>N.
𝑥→∞

Torej lahko limito zaporedja gledamo kot posebni primer limite funkcije, ko gre n proti +.

MATEMATIKA 1 2
LIMITE IN ZVEZNOST LIMITE

RAČUNSKA PRAVILA ZA LIMITE

(veljajo za zaporedja in za funkcije)

Če je lim f1  L1 , lim f 2  L2 ,

potem je lim  f1  f 2   L1  L2
lim  f1  f 2   L1  L2
lim  f1  f 2   L1  L2
f1 L1
lim  (če je L2  0)
f 2 L2

Povrhu, če je lim f1 ( x )  L1 in je lim f 2 ( x )  L2 , potem je lim f 2  f1 ( x )   L2

x a x  L1 x a

Pravila smemo uporabiti le kadar limite obstajajo!

MATEMATIKA 1 3
LIMITE IN ZVEZNOST RAČUNANJE LIMIT

 1 1 2 
 2    3 
(2 x  x  x  2)
3 2
 x x 2
x  2
lim  lim
x  ( x  1)
3
x   1 
 1  
 x3 

∞
Kadar obravnavamo limite, ki so kvocient dveh divergentnih izrazov (nedoločenost tipa ∞ ),
je dovolj, če primerjamo vodilne člene.

(2 x 3  x 2  x  2) ( x  1)(2 x 2
 3 x  2) (2 x 2
 3 x  2) 7
lim  lim  lim 
x 1 ( x 3  1) x 1 ( x  1)( x  x  1)
2 x 1 ( x  x  1)
2
3

0
Pri limitah, kjer je nedoločenost tipa poskušamo okrajšati skupne ničle.
0

MATEMATIKA S STATISTIKO 4
LIMITE IN ZVEZNOST RAČUNANJE LIMIT

( x  1)  x 1
lim x  1  x  lim  lim  0
x  x  x  1  x x  x  1  x

( x  1  x )( x  1  x )  ( x  1)  x

S preoblikovanjem izraza odpravimo nedoločenosti tipa ∞ − ∞ .

sin x
lim  0 (sin 𝑥 je omejena funkcija)
x  x

sin x
lim  sin1
x 1 x

sin x
lim 1 (če je 𝑥 v radianih)
x 0 x

MATEMATIKA S STATISTIKO 5
LIMITE IN ZVEZNOST RAČUNANJE LIMIT

če je f elementarna funkcija preoblikujemo izraz in po potrebi uporabimo osnovni

limiti
ex 1 sin( x) kotne/ločne
lim 1 eksponentne/logaritemske lim 1
x 0 x x 0 x
za splošne funkcije lahko izračunamo funkcijsko vrednost v točki, ki je blizu a
kasneje: z uporabo odvodov (L’Hospitalovo pravilo)

ln x y
lim  lim 1
x 1 x 1 y 0 e y  1
y  ln x

tg 3 x 1 sin 3 x 3 sin y
lim  lim   lim  3
x 0 x x  0 x cos 3 x y  0 y cos y

y  3x

MATEMATIKA S STATISTIKO 6
LIMITE IN ZVEZNOST LIMITE

ZAPOREDJA, PODANA S REKURZIVNIM PRAVILOM

x0=1 začetni člen
xn+1= xn+3 rekurzivno pravilo

x1=1+3=4
x2=4+3=7
x3=7+3=10
... 1,4,7,10,… aritmetično zaporedje

x0=1 začetni člen

xn+1=3 xn rekurzivno pravilo

x1=3
x2=9
x3=27
... 1,3,9,27,… geometrično zaporedje

MATEMATIKA 1 7
LIMITE IN ZVEZNOST LIMITE

x0=0.1 xn+1=2 xn(1-xn)

x1=2 · 0.1 · (1-0.1)=0.18

x2=2 · 0.18 · (1-0.18)=0.2952
x3=2 · 0.2952 · (1-0.2952)=0.41611392
0.1, 0.18, 0.2952, 0.41611392, ...  ?

0.1
0.18
0.2952
0.4161
0.4996
0.4999
0.5000
0.5000
0.5000
0.5000
…..

Limita je 0.5

MATEMATIKA 1 8
LIMITE IN ZVEZNOST LIMITE

x0=0.2 xn+1= 2.9 xn(1-xn)

0.7212
0.7049 0.6941 0.6861 0.6800 0.6752 0.6714
0.6551724182
0.6156 0.6244 0.6309 0.6359 0.6397
0.6031
0.5830

0.464

0.2

Limita je 19/29!

MATEMATIKA 1 9
LIMITE IN ZVEZNOST LIMITE

x0=0.2222 xn+1= 4 xn(1-xn)

0.999999
0.853604 0.8500

0.691308

0.499856 0.5099
0.3063

0.2222 0.0835

Zaporedje je kaotično in divergira (nima limite)!

MATEMATIKA 1 10
LIMITE IN ZVEZNOST LIMITE

xn+1= 4 xn (1-xn)

x0=0.2 x0=0.21

Zaporedje je zelo občutljivo na začetno vrednost (in torej tudi na računske napake)!

Zaporedje je pomembno za modeliranje plenilec-plen procesov v populacijski biologiji.

Splošni člen ni podan z zaključenim izrazom, obnašanje pa je odvisno od parametrov in
začetne vrednosti.
Kako ugotovimo konvergenco in izračunamo morebitno limito?

MATEMATIKA 1 11
LIMITE IN ZVEZNOST LIMITE

NARAŠČAJOČA ZAPOREDJA IMAJO LIMITO

Zaporedje (xn) je naraščajoče, če je x1 ≤ x2 ≤ x3 ≤...

Če je (xn) navzgor omejeno, ima natančno zgornjo mejo L.
Pokažimo, da je L  lim xn
 Izberimo pozitiven ε: potem je L-ε manj od L.
 Zaradi lastnosti natančne zgornje meje obstaja tak N, da je xN>L-ε.
 (xn) je naraščajoče, zato za vsak n ≥ N velja L-ε < xn ≤ L.

 Za poljuben ε so pozni členi zaporedja ε-blizu L, torej je L= lim xn.

Vsako naraščajoče, navzgor omejeno zaporedje ima limito.

Če je naraščajoče zaporedje neomejeno, rečemo, da je njegova limita +.

Analogno premislimo primer padajočih zaporedij.

MATEMATIKA 1 12
LIMITE IN ZVEZNOST LIMITE

x0=0.2 xn+1=2 xn(1-xn)

xn+1-xn = 2 xn(1-xn)-xn = xn(1-2 xn)

Če je 0 ≤ xn ≤ 0.5, je xn ≤ xn+1.
0.5
Povrhu, če je 0 ≤ xn ≤ 0.5,
0 1
je xn+1 = 2 xn(1-xn) ≤ 0.5 y =2 x (1-x)

Zaporedje je naraščajoče in omejeno, torej ima limito.

MATEMATIKA 1 13
LIMITE IN ZVEZNOST ZVEZNE FUNKCIJE

ZVEZNE FUNKCIJE
Funkcija f je zvezna pri točki a, če je f definirana v a in je lim f ( x )  f (a)
x a

Funkcija f je zvezna, če je zvezna pri vseh točkah kjer je definirana.

Primeri: vse elementarne funkcije, večina funkcij, ki

nastopajo pri modeliranju naravnih procesov.

Alternativna definicija:
Funkcija f je zvezna pri točki a, če je v tej točki definirana in če za vsak pozitiven ε
obstaja tak interval I okoli točke a, da je |f(a)-f(x)|<ε za vse x∈I.

Intuitivno: funkcija je zvezna pri a, če je za x, ki je blizu a, vrednost f(x) blizu f(a).

Funkcija n spremenljivk je zvezna pri neki točki v ℝn če je v tej točki definirana in se

njena limita pri tej točki ujema s funkcijsko vrednostjo.

(npr. f (a, b)  lim f ( x , y))

( x , y )  ( a ,b )

MATEMATIKA 1 14
LIMITE IN ZVEZNOST ZVEZNE FUNKCIJE

ZVEZNOST ELEMENTARNIH FUNKCIJ

f,g: A  B zvezni funkciji

lim  f  g  ( x )  lim f ( x )  lim g( x )  f (a)  g(a)   f  g  (a)

x a x a x a

 f+g je zvezna.
Podobno sklepamo za ostale računske operacije.

f: A  B, g: B  C zvezni funkciji

 
lim g  f ( x )   g lim f ( x )  g  f (a) 
x a x a
 gof je zvezna.

Vse osnovne funkcije so zvezne, računske operacije

in sestavljanje funkcij pa ohranjajo zveznost.

Vse elementarne funkcije so zvezne.

MATEMATIKA 1 15
LIMITE IN ZVEZNOST ZVEZNE FUNKCIJE

PRINCIP SENDVIČA
Če se v zaporedju vloženih zaprtih intervalov
[a1,b1] ⊇ [a2,b2] ⊇ [a3,b3] ⊇ ...
dolžine intervalov manjšajo proti 0 (tj. lim(bn- an)=0),
potem je v njihovem preseku natanko ena točka

a1 a2 a3 b3 b2 b1

Leva krajišča intervalov so naraščajoče omejeno zaporedje, zato imajo limito A.

Desna krajišča so padajoče omejeno zaporedje in imajo limito B. Presek vseh
intervalov je ravno interval [A,B].
Ne more biti A < B, ker v zaporedju obstaja interval krajši od B-A.
Zato je A=B in v preseku je samo ena točka.

MATEMATIKA 1 16
LIMITE IN ZVEZNOST LASTNOSTI ZVEZNIH FUNKCIJ

LASTNOSTI ZVEZNIH FUNKCIJ

Vsaka zvezna funkcija f : [a,b]   je omejena

Sklepali bomo s protislovjem in ovrgli možnost, da je f neomejena.

[a,b] razpolovimo: če bi bila f neomejena, bi morala biti neomejena vsaj na eni
izmed polovic. To polovico še naprej razpolovimo in sklepamo enako: vsaj na
enem delu je f neomejena. Z nadaljevanjem postopka dobimo padajoče
zaporedje intervalov na katerih je f neomejena in je vsak polovica prejšnjega,
torej gredo njihove širine proti 0.

Naj bo p točka, ki je po principu sendviča presek teh intervalov. Po konstrukciji

je f neomejena na vsakem intervalu, ki vsebuje p. Po drugi strani je f zvezna
pri p, zato na nekem intervalu okoli p velja f(x) [f(p)-1, f(p)+1]. Dobili smo,
da je na nekem intervalu okoli p funkcija f hkrati omejena in neomejena.

Privzetka, da je f zvezna in obenem neomejena si nasprotujeta.

Torej, če je f zvezna, potem mora biti omejena.

MATEMATIKA 1 17
LIMITE IN ZVEZNOST LASTNOSTI ZVEZNIH FUNKCIJ

Vsaka zvezna funkcija f : [a,b]   zavzame maksimum in minimum.

Vemo že, da je zaloga vrednosti funkcije f omejena, zato ima natančno

zgornjo mejo M. Denimo, da f ne doseže vrednosti M v nobeni točki
intervala [a,b]. Potem predpis
1
g( x ) 
M  f (x)
podaja zvezno funkcijo g:[a,b]  ℝ. Obenem je razlika M- f(x) poljubno
blizu 0, zato je funkcija g neomejena. To pa je v protislovju z ugotovitvijo, da
je g zvezna, zato sklepamo, da je f(x)=M za nek x∈[a,b], torej f zavzame
maksimum M na [a,b].

Podobno sklepamo, da f zavzame tudi minimum na intervalu [a,b].

MATEMATIKA 1 18
LIMITE IN ZVEZNOST LASTNOSTI ZVEZNIH FUNKCIJ

Zvezna funkcija f : [a,b]   zavzame vse

vrednosti med minimumom in maksimumom.

Privzemimo f(a)<f(b) in
izberimo neko vmesno f(b)
vrednost v: f(a)<v<f(b).

Množica vseh x ∈ [a,b] za v

katere velja f(x) < v je
neprazna in omejena, zato f(a)
ima natančno zgornjo mejo, c
ki jo označimo s c. a b
Trdimo f(c)=v.
Res, f(c) ne more biti večji od v, saj so poljubno blizu c točke v katerih so vrednosti f manjše od v.
Po drugi strani pa f(c) ne more biti niti manjši od v, saj so v vseh točkah intervala, ki so desno od
c vrednosti f večje od v.
Ostane le še možnost f(c)=v, kar pomeni, da na poljubnem intervalu znotraj področja
definicije funkcija f zavzame vse vmesne vrednosti. Posebej to velja za vse vrednosti
med minimumom in maksimumom.

MATEMATIKA 1 19
LIMITE IN ZVEZNOST LASTNOSTI ZVEZNIH FUNKCIJ

Zvezna funkcija definirana na zaprtem intervalu zavzame

minimum, maksimum ter vse vmesne vrednosti.

Njena zaloga vrednosti je zaprti interval [min f, max f ].

Enačba f(x) = c ima rešitev na intervalu [a,b], če je c v zalogi vrednosti funkcije

f : [a,b]  . Če je funkcija zvezna, je dovolj preveriti, ali f zavzame vrednost,
ki je manjša od c ter vrednost, ki je večja od c.

Ali je enačba x4-x-3=2 rešljiva?

Funkcija f(x) = x4-x-3 je povsod zvezna, f(0)=-3 in f(2)=11.

Sklepamo, da ima enačba x4-x-3=2 vsaj eno rešitev na intervalu [0,2].

V splošnem ugotavljamo rešljivost enačbe f(x) = c na intervalu [a,b] tako, da poiščemo

minimum in maksimum funkcije f na intervalu [a,b] in preverimo, ali se c nahaja vmes.

MATEMATIKA 1 20
LIMITE IN ZVEZNOST LASTNOSTI ZVEZNIH FUNKCIJ

BISEKCIJA - DOLOČANJE NIČEL ZVEZNIH FUNKCIJ

f ( x)  x3  5 x 2  5

5.25
3 4.67 4.80 6

4.76 4.85

4.5

Ničla je ≈ 4.78

MATEMATIKA 1 21
LIMITE IN ZVEZNOST LASTNOSTI ZVEZNIH FUNKCIJ

Enačbo x=e-x reši na dve decimalki natančno.

y=e-x
y=x

Prevedemo na: x-e-x=0

y=x-e-x

MATEMATIKA 1 22
LIMITE IN ZVEZNOST LASTNOSTI ZVEZNIH FUNKCIJ

Iščemo ničlo funkcije f(x)=x-e-x

f(0)=-1, f(1)=1-1/e≈0.63, torej ima f ničlo na intervalu [0,1]

f(0.5)=-0.106, zato nadaljujemo na intervalu [0.5,1]

f(0.75)=0.277, zato nadaljujemo na intervalu [0.5,0.75]

f(0.62)=0.082, zato nadaljujemo na intervalu [0.5,0.62]

(ker iščemo rešitev na dve decimalki natančno, ni potrebno računati f(0.625))

f(0.56)=-0.011, zato nadaljujemo na intervalu [0.56,0.62]

f(0.59)=0.035, zato nadaljujemo na intervalu [0.56,0.59]

f(0.57)=0.004, zato nadaljujemo na intervalu [0.56,0.57]

Prvi dve decimalki vseh števil na intervalu [0.56,0.57] se ujemata, zato lahko postopek
bisekcije ustavimo in za približno rešitev vzamemo x=0.56 .
(natančnejša rešitev je x = 0.5671432986 – računanje z bisekcijo bi zahtevalo še dodatnih 25 korakov)

MATEMATIKA 1 23
LIMITE IN ZVEZNOST LASTNOSTI ZVEZNIH FUNKCIJ

Ekstrem na polodprtem intervalu

1
f :[a, b)  zvezna, lim f ( x )  
x b 2

a b’ b

Funkcija je navzgor neomejena, zato nima maksimuma.

Minimum na intervalu [a,b’] obstaja zaradi zveznosti in je obenem minimum na [a,b ).

MATEMATIKA 1 24
LIMITE IN ZVEZNOST LASTNOSTI ZVEZNIH FUNKCIJ

Ekstrem na neomejenem intervalu

f:  zvezna, lim f ( x )  
x 

Funkcija nima maksimuma,

minimum na [a,b] pa je
obenem globalni minimum.

a b

Polinom sode stopnje ima vedno en globalni ekstrem: minimum, če je vodilni

koeficient pozitiven, oz. maksimum, če je vodilni koeficient negativen.

MATEMATIKA 1 25
LIMITE IN ZVEZNOST LASTNOSTI ZVEZNIH FUNKCIJ

Ekstrem in asimptota

Funkcija, ki ima vodoravno asimptoto, zavzame vsaj enega izmed ekstremov.

MATEMATIKA 1 26
LIMITE IN ZVEZNOST LASTNOSTI ZVEZNIH FUNKCIJ

EKSTREMI FUNKCIJ VEČ SPREMENLJIVK

Ali so tudi v n območja, za katera vsaka zvezna funkcija n

spremenljivk f : A   zavzame minimum in maksimum?

Točko, ki ni ne notranja, ne zunanja točka

množice A imenujemo robna točka A.

A  n je zaprta, če vsebuje robna točka

vse svoje robne točke.

A  n je omejena, če je vsebovana v nekem dovolj velikem krogu.

omejena neomejena

MATEMATIKA 1 27
LIMITE IN ZVEZNOST LASTNOSTI ZVEZNIH FUNKCIJ

1 x  3
1 y  3
1  y  2

zaprta in omejena zaprta, ni omejena

xy

1  x 2  y2  4

omejena, ni zaprta ni zaprta, ni omejena

MATEMATIKA 1 28
LIMITE IN ZVEZNOST LASTNOSTI ZVEZNIH FUNKCIJ

Presek zaporedja vedno manjših zaprtih in omejenih množic v n je ena točka.

Podobno kot za funkcije ene spremenljivke premislimo, da je zvezna funkcija

f : A  , definirana na zaprti in omejeni množici A  n omejena. Dodatno
ugotovimo, da zavzame natančno zgornjo in spodnjo mejo.

Zvezna funkcija na omejeni in zaprti množici

zavzame maksimum in minimum.

𝑓: ℝ2 ⟶ ℝ zvezna in
𝑓 𝑥, 𝑦 ⟶ +∞ za 𝑥 ⟶ ∞ ali 𝑦 ⟶ ∞

 Funkcija f zavzame minimum.

MATEMATIKA 1 29
LIMITE IN ZVEZNOST ASIMPTOTE

ASIMPTOTE

Pol pri b:

lim f ( x)   ali lim f ( x)  

x b x b

Vodoravna asimptota:

lim f ( x)  k
x 

MATEMATIKA 1 30
LIMITE IN ZVEZNOST ASIMPTOTE

POŠEVNA ASIMPTOTA

y  f ( x) lim f ( x)  (kx  l )  0
x 

y  kx  l

f ( x)
k  lim
x  x
l  lim f ( x)  kx
x 

MATEMATIKA 1 31
LIMITE IN ZVEZNOST ASIMPTOTE

f(x)  x 4  3 x 3  5  x 2 y  x 4  3x3  5  x 2
3 9
y x
2 8
x 4  3x3  5  x 2 x 4  3x3  5  x 4
k  lim  lim 
x  x x 
x( x 4  3x3  5  x 2 )
5
3
3x  5
3
x3 3
 lim  lim 
x 
x( x 4  3 x 3  5  x 2 ) x  1  3  5  1) 2
x x4

3
l  lim x 4  3 x 3  5  x 2  x
x  2
9 2
x 4  3x3  5  x 4  3x3  x
 lim 4
x  3
x 4  3x3  5  x 2  x
2 3 9
9 Asimptota : y  x
5  x2 2 8
4 9
 lim 
x  3 8
x 4  3x3  5  x 2  x
2

MATEMATIKA 1 32
LIMITE IN ZVEZNOST REKURZIVNA ZAPOREDJA

REKURZIVNA ZAPOREDJA
x0  a xn 1  f ( xn ), n  0,1, 2, 3,...

x0  1 xn  xn 1  0.5
(aritmetično zaporedje)

x0  1 xn  1.25  xn1
(geometrično zaporedje)

17 xn 1  xn 1 
x0  0.6 xn  1  
6  6 

xn21  4
x0  0.2 xn 
2 xn 1

MATEMATIKA 1 33
LIMITE IN ZVEZNOST REKURZIVNA ZAPOREDJA

x0  a xn 1  f ( xn ), n  0,1, 2, 3,...

Privzemimo, da je f zvezna.

Če zaporedje konvergira, potem za x  lim xn velja

n

x  lim f ( xn 1 )  f (lim xn 1 )  f ( x)
n n

Edine možne limite rekurzivnega zaporedja so rešitve enačbe f(x)=x.

Točka x je negibna točka preslikave f, če velja f(x)=x.

Negibne točke f so edini kandidati za limite rekurzivnega zaporedja, določenega z f.

Ali zaporedje konvergira in katera negibna točka je limita, je odvisno od začetnega člena.

MATEMATIKA 1 34
LIMITE IN ZVEZNOST REKURZIVNA ZAPOREDJA

Obstoj limite: grafično

xn21  4 x2  4
x0  0.5 xn  x  2x2  x2  4  x  2
2 xn 1 2x

yx
n xn
0 0.50
1 4.25
2 2.59
3 2.07 x2  4
y
4 2.00 2x
5 2.00
… …

2.07 2.59 4.25

0.50 2

MATEMATIKA 1 35
LIMITE IN ZVEZNOST REKURZIVNA ZAPOREDJA

Obstoj limite: analitično

Če za primeren k  1 velja
| f ( x )  f ( x ) |  k| x - x  | za vse x, x   I ,
potem pravimo, da je funkcija f skrčitev na intervalu I ,

Privzemimo, da je f skrčitev na intervalu I okoli negibne točke x.

xn  I  | x  x n 1 || f ( x )  f ( x n ) |  k | x  x n | 
| x  xn  m |  k m | x  xn |  lim xn  x
n

Za takšno negibno točko pravimo, da je privlačna negibna točka (atraktor).

Rekurzivno zaporedje, ki se približa privlačni

negibni točki, proti tej točki tudi konvergira.

| f ( x ) |  1  x je privlačna negibna točka.

MATEMATIKA 1 36
LIMITE IN ZVEZNOST REKURZIVNA ZAPOREDJA

xn  axn 1 (1  xn 1 ) a4

( f ( x )  ax (1  x ))

a  2.9
a 1
x f ( x )  2  a
a

Negibna točka je privlačna, če graf

funkcije poteka skozi senčeno območje.

a2
a  2, 2.9 privlačni negibni točki
a4 odbojna negibna točka

MATEMATIKA 1 37
LIMITE IN ZVEZNOST REKURZIVNA ZAPOREDJA

Obnašanje zaporedja
x0  0.2, xn 1  a  x n  1  x n 
za različne izbire parametra a :

a  2.9
a2

a4

MATEMATIKA 1 38
LIMITE IN ZVEZNOST VRSTE

VRSTE

Ali je mogoče sešteti neskončno števil, npr. vse člene nekega zaporedja?

x1  x2  x3  ...  ?

1
1 32
16

1
8
1 1 1 1 1
1      ...  1
2 2 4 8 16 32

1
4

MATEMATIKA 1 39
LIMITE IN ZVEZNOST VRSTE

x1  x2  x3  ...

s1  x1
s2  x1  x2
s3  x1  x2  x3
.....
sn  x1  x2  ...  xn
..... zaporedje delnih vsot

Vsoto vrste opredelimo kot limito zaporedja delnih vsot.

x1  x2  x3  ...  lim sn
n

MATEMATIKA 1 40
LIMITE IN ZVEZNOST VRSTE

a  aq  aq 2  ...  aq n 1  ...  ? (geometrijska vrsta)

1  qn
sn  a  aq  aq 2  ...  aq n 1 a
1 q
 a
1 qn
 za  1  q  1
lim a   1 q
n 1 q 
ne obstaja za q  (1,1)

1 1 1 1 1 1 1 1
    ...   ...  ?  
2 6 12 20 k ( k  1) k (k  1) k k  1

1 1 1 1 1 1 1 1
sn  (1  )  (  )  (  )  ...    1
2 2 3 3 4 n n 1 n 1
1
lim 1  1
n n 1
MATEMATIKA 1 41
LIMITE IN ZVEZNOST VRSTE
1 1 1 1
Harmonična vrsta 1    ...   ...  ?
2 3 4 k
n
1 1 1 1 1
sn  1     ...   
2 3 4 n k 1 k

1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1
1         ...    ...   ...
2 3 4 5 6 7 8 9 16 17 32
1 1 1 1
   
2 2 2 2
Čeprav se sumandi manjšajo, je vsota neskončna!
MATEMATIKA 1 42
LIMITE IN ZVEZNOST VRSTE

VRSTE S POZITIVNIMI ČLENI (xn ≥ 0)

Zaporedje delnih vsot je naraščajoče.

 Limito ima, ko je navzgor omejeno.

Primerjalna kriterija za konvergenco vrst

I. 0  xn  yn
 

y
1
n obstaja  x
1
n obstaja

xn
II. 0  xn , yn , in je lim  C  0,  (tj. členi obeh vrst so primerljivo veliki)
n yn
 

y
1
n obstaja  x
1
n obstaja

MATEMATIKA 1 43
LIMITE IN ZVEZNOST VRSTE


Geometrijska vrsta: q
1
n
konvergira za q  1

1
Harmonična vrsta: 1 nr konvergira za r  1

Vrsto lahko seštejemo, če gre splošni člen dovolj hitro proti 0.

Hitrost konvergence ocenimo tako, da poiščemo primerljivo
geometrijsko ali harmonično vrsto.

 n3  1- n3  1   ?


n 1

(n3  1)  (n3  1) 2 1
n  1- n  1 
3 3
= je primerljivo z 3
n 1  n 1
3 3
n 1  n 1
3 3
n 2

 n3  1- n3  1   3.024

3
Ker je r   1, vsota obstaja.
2 n 1

MATEMATIKA 1 44
LIMITE IN ZVEZNOST VRSTE

SPLOŠNE VRSTE
 

| x
1
n | obstaja  x1
n obstaja

Ogledamo si, kako se spreminjajo delne vsote: razlika med m-to in n-to delno vsoto je |xm+…+ xn|, kar je
manj od |xm|+…+| xn|, kolikor je razlika delnih vsot vrste iz absolutnih vrednosti. Zato, če konvergira vrsta
iz absolutnih vrednosti, konvergira tudi osnovna vrsta.

ALTERNIRAJOČE VRSTE
1 1 1
Kaj pa 1     ..., pri kateri prirejena vrsta iz absolutnih vrednosti divergira ?
2 3 4
x1  x2  x3  ...  0, lim xn  0 
n

za delne vsote velja : s2  s4  s6  ...  s5  s3  s1

Razlika dveh zaporednih delnih vsot gre proti 0, zato po principu

sendviča zaporedje delnih vsot konvergira. Razlika med delno in
celotno vsoto je manjša od prvega člena, ki ga izpustimo.

S  x1  x2  x3  x4  ... obstaja in | S  sn | xn 1
MATEMATIKA 1 45