Gradivo Ceca

Kinoloska zveza Slovenije » Gradivo za pripravo na pisni del izpita za vodnike psa sp...
Page 1 of 29
GR AD I VO I N P R I P O R O ČE N A LI TE R ATU R A ZA P R I P R AVO N A P I SN I D E L
I ZP I TA ZA VO D N I KE P SA SP R E M LJ E VALCA / B-B H /
1. O r ga n izir a n o s t k in o lo š k e z ve ze Slo ve n ije
Kinologij a - nauk o psih, pasj ih pasm ah in pasj erej i ( Verbinčev slovar t uj k) , ali veda, ki
obravnava psa - j e izhodiščni poj em , ki j e uporablj en v krat ici naše krovne organizacij e
Kinološke zveze Slovenij e ( v nadalj evanj u KZS) , ki im a svoj sedež v Lj ublj ani. KZS j e
polnopravna članica m ednarodne kinološke zveze - Federat ion Cynologique
I nt ernat ionale ( FCI ) od let a 1995.
Skladno z določili Zakona o društ vih im a KZS st at ut v kat erem so opredelj ena t em elj na
pravila delovanj a slovenske kinologij e.
Skupščina KZS j e naj višj i organ Kinološke zveze Slovenij e. Skupščina j e sest avlj ena iz
predst avnikov članic KZS; kinoloških društ ev, klubov in lovsko kinoloških društ ev.
Naj višj i st rokovni organ KZS j e Skupni zbor kinoloških sodnikov, ki se ukvarj a s t em elj nim i
vprašanj i pom em bnim i za celot no kinologij o. Naj višj i st rokovni akt j e Pravilnik o
st rokovnem delu, ozirom a po novem St rokovni p ravilnik.
Na področj u šolanj a psov j e naj višj i st rokovni organ Delni zbor sodnikov za ocenj evanj e
dela šolanih šport nih psov, ki se ukvarj a predvsem z vprašanj i s področj a vzgoj e in šolanj a
psov.
2 . An a t o m ija in fizio lo gija ; p r e h r a n a ; zo o h igie n a ; Bo le zn i p s o v
Naj novej ši učbenik in priročnik, ki obravnava zgoraj navedeno t em at iko j e knj iga " Lovska
kinologij a" , kat ero j e m ogoče kupit i v pisarni Lovske zveze Slovenij e, na Župančičevi 9 v
Lj ublj ani, ali naročit i po t elefonu: 01- 241-09-10.
3 . D o lo čila p r a viln ik a
St arost na om ej it ev za prist op k izpit u za psa sprem lj evalca s preizkusom obnašanj a v

urbanem okolj u, oznaka B- BH j e 15 m esecev.
St rokovni izpit za vodnika psa sprem lj evalca j e sest avni del " izpit a za psa sprem lj evalca s
preizkusom obnašanj a v urbanem okolj u" .
St rokovni izpit j e pogoj , ki ga m ora kandidat izp olnit i za priznanj e prej om enj enega izpit a.
St rokovni izpit j e opravlj en v kolikor kandidat doseže naj m anj 70% m ožnih t očk. V
prim eru, da j e kandidat dosegel 50% ali več odst ot ni rezult at lahko ponavlj a izpit še ist ega
dne. V prim eru nižj ega rezult at a j e m ožna pon ovit ev po pret eku t reh t ednov, če j e pes
pozit ivno opravil prakt ični del izpit a.
Pri izpit ih lahko sodeluj ej o vsi psi ne glede na velikost , pasm o ali rodovnik. Vodnik se na
ist i dan lahko udeleži le ene priredit ve. Na ist i priredit vi lahko vodi naj več dva psa.
Posam ezni pes lahko na ist i dan opravlj a le en preizkus.
Vodnik m ora im et i ves čas preizkusa pri sebi povodec. Pes m ora im et i neprest ano na sebi
kovinsko ovrat nico, ki ni naravnana na zat eg. Dodat ne ovrat nice, kakor t udi usnj ene
http://www.kinoloska-zveza.si/sl/komisije/komisija-za-solanje/gradivo/?print 26.1.2008
Kinoloska zveza Slovenije » Gradivo za pripravo na pisni del izpita za vodnike psa sp... Page 2 of 29
ovrat nice, ovrat nice prot i m rčesu it d. niso dovolj ene. Prepovedana j e uporaba elekt ričnih
ovrat nic in bodečih ovrat nic.
I zpit B- BH j e sest avlj en iz t reh delov:
prvi del izpit a j e st rokovni izpit za vodnika, ki se izvaj a v obliki t est a s 30 vprašanj i iz različnih
področij kinologij e.
v drugem delu preizkušam o vodenj e na povodcu, prost o vodlj ivost , sedi v gibanj u, prost or v
gibanj u z odpoklicem in odlaganj e psa;
v t ret j em m delu t .i. preizkusu obnašanj a v urbanem okolj u, se preizkusi srečanj e s skupini lj udi,
srečanj e s kolesarj em , srečanj e z avt om obili, srečanj e s t ekači, skej t erj i, srečanj e z drugim psom
in obnašanj e privezanega psa in obnašanj e do živali;
I zpit B- BH m oraj o opravit i vsi psi, ki bodo prist opili k opravlj anj u izpit a " C" in I PO 1, vsi
psi, uvoženi v Slovenij o, ki so opravili m ednarodni izpit v t uj ini, a niso opravili izpit a B- BH.
Slednj i bodo m orali pred nost rifikacij o predložit i pot rdilo o opravlj enem izpit u B- BH. To
določilo velj a za vse pse, ki so poleženi po 1. 1. 2003.
Preizkus st relom irnost i se izvaj a za t ist e pasm e pri kat erih j e t o pogoj za nadalj nj o vzrej o.
V kolikor vodnik po st relj anj u ne m ore več nadalj evat i z izvaj anj em vaj , ali izgubi nadzor
nad psom , se ga izloči iz nadalj nj ega izvaj anj a vaj . Pes se bi m oral ob st relu obnašat i
brezbrižno oz. se na st rel ne bi sm el odzivat i.
Vse vaj e se pričnej o iz osnovnega položaj a (pes sedi ob vodnikovi levi nogi) .
Prost a vodlj ivost se izvaj a t ako, da m orat a vodnik in pes naredit i 40- 50 korakov
naravnost nakar se obrnet a okrog. Na vsa ost ala vprašanj a so odgovori v " Navodila za
I zpit ne program e nižj ih st openj in izpit ni program za slovenski sledarski izpit " , ki j ih
predpisuj e KZS in so v velj avi od 1. 01.2004 dalj e.
4 . Sp lo š n a vp r a š a n ja
Pes izraža svoj e razpoloženj e a s položaj em t elesa, predvsem pa s položaj em repa, glave -
ušes. Skrat ka, pes se izraža s celot no t elesno m im iko. Pes prim arno zaznava okolj e z
vohom , uporablj a pa t udi vsa ost ala čut ila.
Pes in vodnik na sprehodu
Sprehod j e zelo pom em bna akt ivnost za psa in vodnika, vendar pravila obnašanj a na
sprehodu niso ( razen predpisov ) opredelj ena.
Pot reba po gibanj u, ki j o pes zadovolj i na sprehodu j e odvisna od pasm e, velikost i,
t em peram ent a in drugih dej avnikov. Pot rebe po sprehodu so t orej pri različnih psih
različne. Minim alni st andard j e dva do t ri sprehoda na dan. Psa naj sprehaj a nj egov
last nik , lahko pa t udi drugi člani družine. Priporočlj iv j e akt iven sprehod (združen z nekaj
delovnih akt ivnost i) . Psa ne sprehaj aj m o spuščenega v urbanih središčih in na drugih
m est ih, kj er s t o akt ivnost j o ogrožam o druge in sebe. Psa ne sprehaj aj m o s t ekom ob
avt u, kaj t i sprehod j e nam enj en obem a.
Naše ravnanj e na sprehodu opredelj uj e dej st vo, da sm o kot last nik psa odgovorni za
nj egovo ravnanj e oz. za škodo, ki j o pes pov zroči. V nadalj evanj u bom o opisali nekaj
prim erov, ki se lahko pripet ij o na sprehodu.
Srečevanj e z drugim i psi, t ekači, kolesi ipd. na sprehodu.
Na sprehodu se pes srečuj e z lj udm i, prom et om in drugim i psi. Pravilom a m ora bit i pes pri
sprehodu v urbanem okolj u navezan, nenavezan pa se lahko sprehaj a na m est ih , kj er ni
prej om enj enih dražlj aj ev iz okolj a. V kolikor st e psa pripelj ali na sprehod z avt om , bodit e
pri izst opanj u psa iz avt a, pozorni na m im oidoči prom et . Bodit e pozorni na svoj ega psa in
okolico, ko st e na sprehodu. V prim eru, ko se vam približuj e t ekač, kolesar ipd., ali t uj pes,
j e dobro vašega psa, v kolikor j e prost o spuščen, poklicat i k sebi in ga navezat i. V kolikor
se pes na vaš klic ne odzove, st ecit e st ran in se m u skrij t e, ali pa poj dit e do obeh psov in
vašega psa pripnit e. Lahko se vam zgodi, da se bost a psa, ko bost e prišli do nj ij u, že
ovohavala ali pa bost a celo naslonila glavo eden na drugega. V t akšnem prim eru se naj prej
um irit e, ne kričit e na psa in j u ne poskušaj t e ločit i. Počakaj t e da se sit uacij a razplet e sam a.
Naj večkrat se bo t akšno srečanj e končalo brez spopada. V kolikor do spopada pride, lahko
sit uacij o rešit e le, če st a prisot na dva vodnika. Vsak vodnik naj pot egne svoj ega psa za
zadnj e noge st ran od spopada. Nikakor ne posegaj t e m ed psa, saj se bost e spravili v
nevarnost , da vas kat eri od psov ugrizne. V kolikor bo vaš pes pri v as, bost e laže
nadzorovali sit uacij o in preprečili m orebit ne poškodbe s st rani drugega psa ali pa
poškodbe, ki j ih lahko povzroči vaš pes. Sev eda pa velj a, da so agresivni psi še bolj
agresivni, ko so navezani. Takšni, pot encialn o nevarni psi , bi se m orali sprehaj at i
oprem lj eni z nagobčnikom .
Na sprehodu se vam zgodi, da se srečat e s sprehaj alci, ki se psa bodisi boj ij o ali pa ga
želij o pobožat i. Lj udj e, ki se psa boj ij o, občut ij o ob srečanj u s psom precej neprij et no
sit uacij o, zat o navežit e psa pred srečanj em s t akšnim i sprehaj alci in j im nam enit e, v
kolikor j e t o prim erno v dani sit uacij i, nekaj pom irj uj očih besed. Lj udj e, ki želij o pobožat i
psa, t o lahko st orij o le, če j im vi dovolit e. Seveda pa m orat e psa dovolj dobro poznat i, da
vest e, kako bo reagiral. V prim eru ugriza j e odgovornost vaša.
Nekat eri last niki sprehaj aj o več psov naenkrat . V naselj enih kraj ih vam t o odsvet uj em o,
saj bost e t ežko nadzorovali dva, ali več psov, t u di če so navezani. Tudi na m est ih, kj er so
sprehodi s psi običaj ni, bost e im eli veliko t ežav z nadzorovanj em psov, kaj t i ponavadi
lahko dobro nadzoruj em o le enega psa. Takšni sprehodi ( več psov naenkrat ) pa niso
priporočlj ivi t udi zaradi pom ena dobre vezi m ed psom in vodnikom . V kolikor sprehaj am o
več psov naenkrat , se bodo le t i igrali m ed seboj in človeka sploh ne bodo pot rebovali.
Agresivnost
Nekat eri avt orj i t rdij o, da gre za podedovano last nost , spet drugi pa, da j e agresivnost
pogoj ena z delovanj em okolj a. Dilem e se odvij aj o t udi na relacij i ali gre pri agresivnost i za
negat ivno ali pozit ivno last nost .
Dej st vo j e, da j e na agresivno vedenj e m ožno vplivat i; ga oj ačevat i ali zm anj ševat i.
Nekat eri avt orj i opredelj uj ej o več vrst agresivnega vedenj a ( t erit orialna agresivnost ,
socialna agresivnost ipd.) Verj et no j e resnica nekj e vm es. Vsekakor pa lahko t rdim o, da j e
agresivnost naravna in biološko pogoj ena. Tako biološko pogoj ena agresivnost j e
defenzivna - nam enj ena ohranit vi vrst e.
Po nekat erih t eorij ah st a vedenj e izogibanj a in agresivno vedenj e m edseboj no
povezana , oz.im at a enak klj učni dražlj aj . Enega in drugega naj bi sprožila grožnj a fizične
ali psihične narave, le t a naj bi povzročila st rah , st rah pa naj bi povzročil bodisi agresivno
vedenj e, kat erega cilj j e odst ranit ev nevarnost i ali pa beg kat erega cilj j e um ik od vira
nevarnost i.
Agresivno vedenj e ( renčanj e, grozeče kazanj e zob, ugriz) se lahko povečuj e ali pa
zm anj šuj e s pom očj o pogoj evanj a.
Učenj e pri psu
Osnovne vrst e učenj a pri psu
Socializacij a
Proces v kat erem se žival uči , kako prepoznat i in kom unicirat i z vrst am i s kat erim i živi
Dom ači pes, razen s pripadniki svoj e vrst e ,sobi va s človekom in m ačkam i.
V procesu socializacij e se uči kako naj kom unicir a s t em i vrst am i, pri čem er razvij a
kom unikacij ske spret nost i na podlagi kat erih lah ko v vsaki sit uacij i ugot ovi ali j e ogrožen ali ne,
t er prepozna in se odzove na zaht eve drugih
Vzgoj a
Obdobj e od roj st va do začet ka šolanj a

Nam en; priprava psa za življ enj e s človekom , ki naj post ane osrednj a figura v življ enj u psa
Nam en; priprava za življ enj e v okolj u/ urbano ok olj e še posebej velik izziv
Nam en; priprava psa za zaželeno kom unikacij o z vrst niki in drugim i žival
Šolanj e
Proces oblikovanj a vedenj a z nam enom prilagodit ve okolj u ali z nam enom pripravit i psa za
izvaj anj e polj ubne dej avnost i (iskanj e pogrešanih, izvaj anj e dej avnost i v voj ski in policij i,
izvaj anj e prost očasnih dej avnost i)
Vrst e učenj a
Pogoj evanj e klasično/ inst rum ent alno
Ust varj anj e povezav m ed dražlj aj i

Oblikovanj e odziva glede na dražlj aj
Oblikovanj e povezav m ed dražlj aj em in odziv om
Klasično pogoj evanj e ( Pavlov)
Ust varj anj e povezav m ed dražlj aj i. V kolik or se dva dražlj aj a v post opku učenj a
vedno poj avlj at a skupaj , bo prvi prevzel v logo sprožilca drugega. Post al bo pogoj ni
dražlj aj . Luč + hrana = luč - -- slinj enj e.
Prakt ični prim er pes bo povezal sit uacij o z izkušnj o. V vet erinarski am bulant i ga bo
st rah, na vežbališču bo vesel.
I nst rum ent alno pogoj evanj e ( Skinner)
Ust varj anj e povezave m ed dražlj aj em in odziv om

Učenj e, da im a prav določena reakcij a za posledico t očno določen odziv
Prakt ični prim er; če bo pes vedno , ko skoči na m izo nagraj en s pribolj škom se bo
verj et nost , da bo skakal na m izo, povečala
Vir:
St rokovna načela šolanj a psov in et ični kodeks, KZS 2004

Vreg Franc; Vedenj e psa, Lj ublj ana 1993
______________________________________
STR O KO VN A N AČE LA ŠO LAN J A P SOV I N E TI ČN I K OD E K S

U vo d
Šolanj e psov j e obsežna dej avnost , nekat eri psi so šolani za zelo specializirane naloge,
kat ere opravlj aj o, kot šport ni in službeni psi, t oda večina psov j e hišnih lj ublj enčkov.
Šolanj e t eh psov za sožit j e s človekom t er za življ enj e v urbanem okolj u post aj a
naj pom em bnej ša kinološka dej avnost .
Skozi čas so se razvile različne m et ode in t ehnik e šolanj e psov. Hum ano šolanj e j e t ist o, ki
se izvaj a zs pozornost j o, odgovornost j o, t er s spošt ovanj em živali in brez povzročanj a
nepot rebnega neugodj a. Nehum ano šolanj e, ki ni učinkovit o, j e nehum ano, ali lahko
povzroči poškodbe psa, st rah pred vodnikom škoduj e celot nem u ugledu kinološke st roke
šolanj a psov.
Nam en kodeksa ni opredelit i le en pravilen način šolanj a am pak naj bi načela, ki bodo
predst avlj ena služila kot splošno sprej et a pravila za šolanj e psov. Načela naj bi
kinološkem u st rokovnj aku za šolanj e služila, kot usm erit ve za hum ano šolanj e psov.
Načela t em elj ij o na znanst venih dognanj ih s področj a učenj a in vedenj a psov.
St rokovna načela za st rokovnj ake s področj a šolanj a psov: učinkovit a, hum ana načela
poudarj aj o uporabo prij et nih t ehnik šolanj a in predst avlj aj o alt ernat ivo prim arni uporabi
neprij et nih t ehnik šolanj a ( averziven/ neprij et en) . Predst avlj ena alt ernat iva j e ponavadi
učinkovit a, z m inim alnim i st ranskim i nezaželenim i učinki in z m anj st resa, t ako za vodnika
kot t udi za psa. St rokovnj aki pa m oraj o znat i ident ificirat i prim ere v kat erih j e pot rebno
uporabit i neprij et ne t ehnike šolanj a. Prim erno izbrana neprij et na t ehnika ne sm e vsebovat i
neskončnega povečevanj a doze neprij et nega dražlj aj a. Šolanj e naj bi im elo za rezult at
delo, ki j e v užit ek obem a t ako vodniku, kot t udi psu.
St rokovna načela šolanj a psov in et ični kodeks st a nam enj ena kot pom oč st rokovnj akom
za šolanj e psov, t ist im , ki šolaj o pse in t ist im , ki učij o druge lj udi šolat i psa ( inšt rukt orj i)
pri ocenj evanj u in izbolj ševanj u nj ihovih m et od dela.
Nam enj ena st a t udi kot pripom oček za ocen j evanj e m et od šolanj a, ki ga bo lahko
uporablj ala j avnost , t ako kinološka, kot t udi ost ala zaint eresirana t er pravosodni sist em .
Po m em b n o o p o zo r i l o :
St rokovna načela šolanj a psov in et ični kodeks se ne nanašat a na sit uacij e v kat erih
st rokovnj ak za šolanj e ravna v sam oobram bi ali z nam enom preprečit ve poškodb drugih
lj udi ali živali.
1. P O SLAN STVO KO D EK SA I N E TI KA ŠO LAN J A P SO V
St rokovnj ak za šolanj e psov se m ora ravnat i pošt eno, odgovorno in hum ano.
Poslanst vo kodeksa za šolanj e j e: Predst av it i načela šolanj a, ki spodbuj aj o razvoj
učinkovit ih in hum anih m et od šolanj a.
1.1. Et ič n a n a če la
St rokovnj aki za šolanj e psov uporablj aj o in spodbuj aj o uporabo m et od šolanj a, ki t em elj ij o na:
Spodbuj anj u in pot rj evanj u zaželenega vedenj a;
Ugašanj u in zm anj ševanj u nezaželenega ali pot encialno nevarnega vedenj a;

Naj nižj i m ožni uporabi neprij et nih t ehnik šolanj a za dosego prvih dveh alinej .
V prim eru ko so zaht eve za šolanj e vaj ali drugih veščin večj e, kot j e znanj e kinološkega
st rokovnj aka m ora le t a sodelovat i z drugim i st rokovnj aki za šolanj e. V kolikor j e t o
pot rebno m ora st rokovnj ak napot it i vodnika s psom k drugem u kinološkem u st rokovnj aku.
I nšt rukt orj i naj se izogibaj o daj anj u garancij za izvedbo posam eznih vaj , prizadevaj o naj si
za splošno zadovolj st vo t ečaj nikov z rezult at i dela.
I nšt rukt orj i naj bi:
pridobili vsa pot rebna znanj a preden se začno predst avlj at i, kot st rokovnj aki za šolanj e psov;
poznali svoj e st rokovne om ej it ve
iskali nova znanj a, ki j ih pot rebuj ej o pri šolanj u psov
podaj ali sam o t ist e izj ave o svoj em šolanj u za k at ere so prepričani, da so resnične
spošt ovali načela varst va osebnih in poslovn ih podat kov v zvezi s šolanj em psov. Našt et e
inform acij e lahko posreduj ej o le s privolit vij o t ečaj nika. I zj em a j e podaj anj e podat kov, skladno s
predpisi, prist oj nim organom v prim eru kršit ev predpisov
naj bi se izogibali fizičnim , psihičnim in verbalnim zlorabam lj udi in psov
reagirali v prim eru zlorab in sicer s poučevan j em o pravilnem ravnanj u in s prij avo ust rezni
inst it ucij i v kolikor j e t o pot rebno.
2 . TE OR I J E U ČE N J A P SO V I N VE D E N J E P SO V
I nšt rukt orj i naj bi uporablj ali t eorij e učenj a psov in osnove et ologij e ( vedenj e živali- psov)
kot osnovo svoj ega dela. V osnovi naj bi nj ihov o delo t em elj ilo na t ehnikah nagraj evanj a
zaželenega vedenj a.
Poznavanj e t eh področij sam o po sebi ne zagot avlj a kvalit et nega dela, vendar si j e t ežko
predst avlj at i učinkovit o in hum ano šolanj e psov brez poznavanj a osnov učenj a in t em elj nih
spoznaj s področj a vedenj a psov.
I nšt rukt orj i, ki poznaj o osnove et ologij e, ne bodo t olm ačili vedenj a psa na podlagi
ant ropom orfnega prist opa ( pripisovanj e človešk ih m ot ivacij in značilnost i) . Hum ano šolanj e
se opira na t ehnike pot rj evanj a/ oj ačevanj a zaželenega vedenj a in odvzem anj e nagrade z
nam enom ugašanj a nezaželenega vedenj a.
2 .1. Te o r ije u č e n ja
Večino šolanj a se odvij a na podlagi učenj a po uspehu ( inst rum ent alno pogoj evanj e) , pes
pokaže zaželeno vedenj e čem ur sledi specifična posledica za t o vedenj e. Zm ot no j e splošno
prepričanj e, da je učenj e po uspehu povezano zgolj s pozit ivnim
pot rj evanj em / oj ačevanj em . Kot j e razvidno iz skice 1. st a pot rdit ev in kazen del učenj a po
uspehu.
Skica 1.: Št irj e kvadrat i učenj a po uspehu ( inst rum ent alnega pogoj evanj a)
UTRJEVANJE KAZEN
-
vedenj e narašča vedenj e slabi
Pozitivno utrjevanje Pozitivna kazen

( posit ive reinforcem ent ) ( posit ive punishm ent )
( K+ )
Dodat no
( U+ ) DOD A M O N EK AJ N EPRI JETN EGA
( pozit ivno)
D ODA M O N EK A J PRI JETN EGA
(+ )
( če določenem u vedenj u sledi averziv,
( če im a določeno vedenj e za posledico nagrado, " odvračalo" ,
post ane t o vedenj e m o čn e j še , i n t e n zi v n ej še ) začne t o vedenj e sl a b e t i )
Negativno utrjevanje Negativna kazen

( negat ive reinforcem ent ) ( negat ive punishm ent )
( U-) ( K-)
Odvzet o
OD VZAM EM O N EK AJ N EPRI JETN EGA OD VZA M EM O N EKA J PRI JETN EGA
( negat ivno)
(-)
( če im a določeno vedenj e za posledico prenehanj e ( če določeno vedenj e za posledico
neprij et nost i, post ane t ako vedenj e m o čn e j še, nim a nagrade, začne t o vedenj e
i n t e n z i v n ej še ) sl a b e t i )
N e k a j p r i m er o v :
V prim eru ko pes pozdravi t uj ca pri vrat ih t ak o, da se usede m u da gospodar nagrado

( npr. hrano) . Vedenj e usedanj a v t ej sit uacij i se oj ača, verj et nost , da se bo pes v t ej
sit uacij i usedel se poveča (pozit ivna pot rdit ev/ oj ačit ev) .
Gospodar, v prim eru, da pes skače po obiskovalcu, st opi ven in zaloput ne vrat a. Vedenj e
skakanj a po obiskovalcu se bo po večih ponovit v ah zm anj ševalo ( negat ivna kazen) .
Gospodar, v prim eru da pes skače po obiskovalcu, povzroči neprij et en zvok. Vedenj e
skakanj a po obiskovalcu se bo po večih ponovit v ah zm anj ševalo ( pozit ivna kazen)
Obiskovalec, v prim eru, da pes skače po nj em , prim e vrvico pripet o na oglavnik ( halt y) in
psa vzdigne dokler le t a ne sede. Vedenj e usedanj a v t ej sit uacij i se oj ača, verj et nost , da
se bo pes v t ej sit uacij i sedel se poveča (negat iv na pot rdit ev/ oj ačit ev) .
Nekat eri st rokovnj aki in inšt rukt orj i priporočaj o uporabo zgolj pozit ivne pot rdit ve/ oj ačit ve
za dosego zaželenega vedenj a in negat ivno kazen za odpravlj anj e nezaželenega vedenj a.
Drugi m enij o, da j e v nekat erih okoliščinah prim erna t udi uporaba pozit ivne kazni in
negat ivne pot rdit ve/ oj ačit ve.
V vsakem prim eru j e cilj šolanj a uporaba t akšne m et ode kj er st a uravnot ežena nuj a za
vzpost avit ev zaželenega vedenj a in načelo hum anega šolanj a.
Slika: Operat ivno pogoj evanj e- uporaba
Nekat era nezaželena vedenj a, kot vedenj e izogibanj a in nezaželena agresivnost , kat erih
podlaga so čust va npr. st rah so bolj pod vplivom klasičnega pogoj evanj a ( I .Pavlov) . Pes se
j e naučil povezovat i določene dražlj aj e z določenim i prij et nim i ali neprij et nim i dogodki.
Oseba v uniform i lahko za psa predst avlj a nek o nižj o st opnj o ogrožanj a, ki lahko sproži
boj azlj ivo vedenj e ali pa agresivnost .
I nšt rukt or m ora vedet i, da z učenj em po uspehu ( inst rum ent alnim pogoj evanj em ) lahko
vpliva na vedenj a ki so vezana na čust vena st anj a, vendar sam ih čust venih st anj ne m ore
sprem inj at i. Čeprav inšt rukt or lahko nauči psa, da le t a ne bo napadal osebo v uniform i, s
post opkom učenj a ne bo sprem enil odnosa psa do oseb v uniform i, ki j ih bo pes še vedno
doj em al za grožnj o.
V t akšnem prim eru obst oj a m ožnost nasprot n ega klasičnega pogoj evanj a za izbolj šanj e
odnosa psa do oseb v uniform i. V kolikor bo pes osebe v uniform i povezoval s prij et nim i
dogodki in/ ali hrano obst oj a m ožnost , da se bodo boj azlj ivi odzivi ali agresivnost zm anj šali.
St rokovnj ak za šolanj e naj ne pričakuj e, da se bo pes novih vedenj naučil z opazovanj em ,

klj ub t em u pa obst aj aj o dražlj aj i v okolj u, ki sprožaj o že obst oj eča vedenj a pri psu. Na
prim er pes bo pil vodo iz posode v prim eru, da j o pij ej o t udi drugi psi, ker bo voda, ki
plj uskne iz posode privabila psa.
St rokovnj aki se m oraj o zavedat i, da vedenj e k i ga pes zaneslj ivo izvaj a v znanem okolj u
ne bo izvaj al v novem okolj u, ali v drugačnem kont ekst u. Pripravit i m oraj o program
šolanj a, kat erega rezult at bo zaneslj ivo izvaj anj e naučenega vedenj a v vseh okoliščinah.
Takšno šolanj e za zaneslj ivo izvaj anj e vaj lahko im enuj em o t udi učenj e generalizacij e
vedenj a.
St rokovnj ak za šolanj e naj bi: im et i st rokovno znanj e kako psu pravilno predst avit i povelj e in
posledice, ki nast opij o. Znat i m ora nat ančno prikazat i psu kat ero j e zaželeno vedenj e oz. za
kat ero vedenj e želi, da izgine ali se oj ača.
Svoj e delo m ora znat i vrednot it i v vseh fazah t er opuščat i t ehnike, ki ga ne vodij o k rezult at om .
Psu m ora na nj em u razum lj iv način posredov at i inform acij e o zaželenem vedenj u ( pohvala,
pot rdit ev)
I zbrat i m ora prist op, ki daj e psu m ožnost uspeha in ne sm e šolanj a pripravit i na način, da išče
zgolj napake, da bi j ih lahko kaznoval.
Program šolanj a m ora t em elj it i na zakonit ost ih učenj e in ne na ust nem izročilu o načinih in
m et odah šolanj a.
2 .2 . Ve d e n je p s a ( e t o lo š k i p o gle d )
Nekat era vedenj a psa so biološko pogoj ena, kar pom eni da so rezult at evolucij e in
selekt ivne vzrej e psov. Tako so na prim er prin ašalci vzrej eni za prinašanj e ( radi pobiraj o
predm et e in se z nj im i igraj o) zat o j ih j e na splošno laže izšolat i za prinašanj e predm et ov,
kot nekat ere druge pasm e psov.
Znanj a o izvoru psa in selekt ivni vzrej i so lahko eden izm ed t em elj ev pri pripravi
učinkovit ega program a šolanj a. St rokovnj aki za šolanj e naj bodo previdni pri iskanj u
vzporednic m ed vedenj em volka in dom ačega psa, čeprav im aj o psi in volkovi kar nekaj
skupnih last nost i pa nim aj o skupne evolucij ske zgodovine.
Prav t ako j e pom em bno, da st rokovnj aki za šolanj e poznaj o razvoj na obdobj a v življ enj u
psa. Mladi psi kažej o naravno t endenco, da zasleduj ej o prem ikaj oče se predm et e, kar
lahko izkorist im o za učenj e navezanost i na vodnika ( v kolikor bo novi last nik pobegnil od
m ladega psa ga bo le t a zasledoval) . Če bo vodnik psa vedno nagradil kadar bo t a prišel k
nj em u bo t o pozit ivno oj ačalo opisano vedenj e.
I nšt rukt or bi m oral:
znat i v praksi uporablj at i svoj e znanj e o socialnem in priroj enem vedenj u psov.
znat i bi m oral opazovat i, pravilno razlagat i in se ust rezno odzivat i na t elesno govorico psa.
znat i v praksi uporablj at i svoj e znanj e o vedenj skih nagnj enj ih kot posledici pasem ske vzrej e,
st arost i, spola in drugih individualnih značilnost i psa. Znat i bi m oral ocenit i vedenj ska nagnj enj a
posam eznega psa.
znat i v praksi uporablj at i svoj e znanj e o zaznavn ih sposobnost ih psov, zlast i o vidu, vohu in
sluhu.
znat i v praksi uporablj at i svoj e znanj e o t em , kakšne sit uacij e lahko v psu sprožij o agresivnost in
kakšna dej anj a j o st opnj uj ej o ali pa zaviraj o.
se zavedat i, kak šen vpliv im aj o na učne sposobnost i psa vsakodnevna nega, hranj enj e,
razgibavanj e, om ej it ev gibanj a in st iki z lj udm i in drugim i živalm i.
2 .3 . U p o r a b a a ve r zivn ih / n e p r ije t n ih d r a žlja je v
I nšt rukt or, ki psa šola na hum an način, prem išlj eno in sist em at ično presoj a, ali in kdaj j e
uporaba averzivnih/ neprij et nih dražlj aj ev upravičena. Pri t em vedno izbere naj šibkej ši
m ožni neprij et ni dražlj aj , ki še om ogoča uspeh. Naslednj a slika kaže post opek odločanj a, ki
om ogoča izbiro naj prim ernej šega učnega pr ist opa za vsakega posam eznega psa in
vodnika. Diagr am pot eka na sliki j e prirej en po diagram u, ki ga j e prispevala dr. Pam ela
Reid. Prikazuj e časovno razporej en proces, ki ga lahko uporabim o, ko izbiram o elem ent e
za program šolanj a, vklj učno z neprij et nim i dražlj aj i. Da bi ga bolj e razum eli, si zam islim o
navidezno vedenj e in po začrt anem diagram u sledim o nj egovem u pot eku vse dokler ne
pridem o do uspešne ali vsaj zadovolj ive rešit ve.
Upam o, da bodo inšt rukt orj i, ki se odločij o za uporabo neprij et nih dražlj aj ev, v vsaki
sit uacij i pret eht ali svoj o odločit ev v skladu s principi in sm ernicam i, ki j ih t u navaj am o.
Poleg t ega, pa bi m orali inšt rukt orj i pred uporabo neprij et nih dražlj aj ev, izpolnit i še
naslednj e zaht eve:
1. prepoznat i dej avnike, ki ohranj aj o problem at i čno vedenj e
2. izdelat i sist em za oceno in sprem lj anj e napredka
3. v program vgradit i nagrade, s kat erim i bodo v pelj ali zaželeno vedenj e
4. dobro ocenit i sposobnost i t ist e osebe, ki naj bi dodelila neprij et ni dražlj aj
5. izbrat i neprij et ni dražlj aj v prim erni obliki in in t enzivnost i
6. pripravit i načrt , po kat erem se bo pot reba po uporabi neprij et nega dražlj aj a
zm anj šala
7. zagot ovit i, da bo neprij et en dražlj aj zares vpliven in učinkovit .
Diagram prikazuj e št iri vrst e vedenj a. V kat er o kat egorij o bom o v posam eznih prim erih
uvrst ili določeno vedenj e, bo odvisno od psa, sk rbnika in vsakokrat nih okoliščin:
1. Korist no vedenj e - vedenj e, ki nam ust reza ( npr. sedenj e) in odlikuj e pse, ki so
prij et ni družabniki
2. Odločilno ( pom em bno) vedenj e - vedenj e, ki nam ust reza ( npr. odpoklic) in psa
rešuj e pred nevarnost j o in t ežavam i
3. Nadležno vedenj e - neželeno vedenj e ( npr. grizenj e čevlj ev) , ki pa ne zaht eva
t akoj šnj ega ukrepanj a, saj lahko kot začasno rešit ev uporabim o ukrepe, s kat erim i vedenj e
psa onem ogočim o ali nadzoruj em o
4. Nevarno vedenj e - neželeno vedenj e ( npr. preganj anj e živine) , ki se lahko konča s
poškodbo drugih živali, lj udi, ali sam ega psa.
Kinoloska zveza Slovenije » Gradivo za pripravo na pisni del izpita za vodnike psa ... Page 10 of 29
Legenda:
- ˘ rom boid = odločit ev
- ˘ pravokot nik = akcij a
- ˘ oval = r ezult at
I nšt rukt or bi m oral:
uporablj at i t ehnike z uporabo neprij et nih dražlj aj ev/ averzivov sam o v okviru šolanj a z
nagraj evanj em in t o le v prim erih, ko so res upr avičene;
o uporabi neprij et nih dražlj aj ev odločat i na osnovi sist em at ične m et ode
izogibat i se uporabi t ist ih neprij et nih dražlj aj ev, ki ne povzročij o hit re sprem em be v vedenj u
uporablj at i neprij et ne dražlj aj e naj nižj e m ožne i nt enzivnost i za dosego cilj a
vedet i, da im aj o lahko neprij et ni dražlj aj i neželene st ranske učinke kot so poj av st rahu,
agresivnost i ali nepot rebnega izogibanj a
podučit i skrbnike/ vodnike o prednost ih in slabost ih uporabe neprij et nih dražlj aj ev; skrbniki psov
m oraj o sodelovat i pri odločanj u o t em , kakšni uk repi bodo uporablj eni pri šolanj u nj ihovih psov
razum et i, da j e neprij et ni dražlj aj naj bolj učinkovit t akrat , ko j e neposredno povezan z vedenj em ;
npr. pri psu, ki se s sprednj im i šapam i vzpenj a na kuhinj ski pult , bo na pult z leplj ivo st ranj o
navzgor obrnj en lepilni t rak veliko učinkovit ej ši k ot vpit j e skrbnika iz sosednj e sobe
psu nikoli prizadej at i poškodb, ran, nezavest i, pret irane bolečine ali pret iranega st rahu; delni
seznam t ehnik, ki j ih ne bi sm eli nikoli uporablj at i, j e v Dodat ku
inšt rukt orj i ne bi sm eli nikoli st orit i ničesar, kar bi po obst oj ečih predpisih lahko št eli za krut ost ali
m učenj e.
3 . STR O K O VN O ZN AN J E I N ŠTR U K TO R J E V
I nšt rukt orj i bi m orali z vodniki in psi ravn at i spošt lj ivo. I m et i bi m orali ust rezne
kom unikacij ske sposobnost i, pot rebne za izobraževanj e vodnikov in skrbnikov psov.
Vadit elj i psov šolaj o pse, inšt rukt orj i pa šolaj o pse in vodnike. Ker skoraj ne gre drugače,
so vadit elj i psov skoraj vedno t udi inšt rukt orj i. Ta vloga pa od nj ih zaht eva t udi dodat ne
sposobnost i kom uniciranj a in poučevanj a. Zaradi ohranj anj a ugleda celot ne kinološke
st roke bi se m orali inšt rukt orj i do vseh t ečaj nikov vest i uvidevno in spošt lj ivo.
I zkušeni inšt rukt orj i bi m orali spodbuj at i in pom agat i inšt ruk t orskim pom očnikom -
začet nikom , da si pridobij o čim več znanj a in izk ušenj . Vse svoj e kinološke kolege bi m orali
spošt ovat i in j ih ne om alovaževat i pred t ečaj ni ki ali m ed seboj . Na vprašanj a o m et odah
drugih inšt rukt orj ev, s kat erim i se sam i ne st rinj aj o, bi m orali odgovarj at i kar se da
nevt ralno.
3 .1. N a čin i p o u č e va n ja
I nšt rukt orj i bi m orali pripravit i učni načrt , ki vsebuj e več učnih načinov in cilj ev. Pri t em bi
m orali upošt evat i t udi različno st arost vodnikov, nj ihove različne t elesne sposobnost i t er
m orda t udi nj ihov j ezik in kult urno ozadj e. Vsest ranskost pri poučevanj u daj e t ečaj niku
večj e m ožnost i, da bo dosegel cilj , ki si ga j e pri šolanj u psa zast avil.
I nšt rukt orj i bi m orali:
prilagodit i poučevanj e vodnikovim pot rebam . Če t ega ne zm orej o, naj napot ij o t ečaj nika k drugim
st rokovnj akom .
načrt ovat i in uporablj at i st andardne učne elem ent e, npr. načrt e učnih ur
pom agat i t ečaj nikom , da si določij o osebne cilj e pri šolanj u psa, t ake, ki j ih bodo lahko dosegli, in
sprem lj at i nj ihov napredek t er j im , če j e t o prim erno, pom agat i t udi z dodat nim i napot ki.
kolikor j e m ogoče popest rit i učne ure in pri t em uporablj at i različne učne pripom očke in prikaze
t er vsakem u posam eznem u t ečaj niku om ogočit i čim več priložnost i za nadzorovano vadbo
šolanj e razdelit i na st opnj e, ki naj si sledij o po t ežavnost i. Začet i j e t reba s preprost im i vaj am i in
j im post opom a dodaj at i zaht evnost .
povrat ne inform acij e t ečaj nikov sprej em at i v lj udno in pozorno in nat o, če j e t reba, t udi
sprem enit i navodila za delo s psi.
3 .2 K o m u n icir a n je s t e ča jn ik i
I nšt rukt orj i bi m orali znat i j asno in razločno razložit i t ečaj nikom , kaj učij o pse in zakaj .
Nam reč, vsako dodat no znanj e o psih bo t ečaj nikom pom agalo okrepit i nj ihove odnose s
psi, kar se bo odrazilo v učinkovit ej šem in hum anej šem šolanj u.
svoj o razlago prilagodit i ravni poslušalcev; t ečaj nike spraševat i na t ak način, da bodo volj ni
posredovat i inform acij e, vendar j ih nikoli ne obsoj at i.
uporablj at i j asne, zgoščene in lahko razum lj ive p ism ene m at eriale
prepoznat i vodnikovo neprij et no počut j e in t ežav e na vadišču in st orit i vse, da bi j iih odpravil
bit i pozorni, kako dogaj anj e v družini vpliva na šolanj e psa. Če j e prim erno, vklj učit i t udi
družinske člane v šolanj e ali oskrbo psa.
4 .2 . O s ta li p o go ji
I nšt rukt orj i/ društ va m oraj o delovat i v skladu z lokalnim i in zakonskim i predpisi, ki se
nanašaj o na nj ihovo dej avnost in delovanj e. Če predpisi zaht evaj o, j e t reba vsak ugriz
prij avit i.
I nšt rukt orj i/ društ va bi m orali udeležence t ečaj ev pism eno seznanit i s polit iko ( društ va)
glede vračila denarj a, odpovedi in prit ožb. Tečaj nike bi m orali opozorit i t udi na t veganj a,
povezana s šolanj em psa in j ih pred začet kom šolanj a zaprosit i, naj podpišej o izj avo, da so
znj im i seznanj eni. Poskrbet i bi m orali t udi za zav arovanj e odgovornost i.
I zkušeni inšt rukt orj i bi m orali spodbuj at i in pom agat i inšt rukt orskim pom očnikom -
začet nikom , da si pridobij o čim več znanj a in izk ušenj . Vse svoj e kinološke kolege bi m orali
spošt ovat i in j ih ne om alovaževat i pred t ečaj niki ali m ed seboj . Na vprašanj a o m et odah
drugih inšt rukt orj ev, s kat erim i se sam i ne st rinj aj o, bi m orali odgovarj at i kar se da
nevt ralno.
vsakem u t ečaj niku zagot ovit i zadost no pozornost

poskrbet i za zadost i velik prost or za vadbo, za hoj o varne površine, dobro vzdrževano oprem o in
zadost no razsvet lj avo
za vsakega psa v t ečaj u zaht evat i pot rdila o ceplj enj u. Ceplj enj a in druga zdravst vena pot rdila, ki
j ih zaht evaj o predipsi, m oraj o bit i ažurna.
im et i m ožnost poklicat i nuj no pom oč in vet erinarj a. I m et i pri roki kom plet prve pom oči in vedet i,
kako ga uporablj at i.
ne izvaj at i šolanj a kadar so pod vplivom alkohola ali m am il ali kadar so nj ihove sposobnost i
zm anj šane zaradi čust venih ali drugačnih vzrokov.
5.3 . D o d a tn e s p o s o b n o s t i in š t r u k t o r je v
Za varno, uspešno in hum ano opravlj anj e svoj ega dela bi m orali im et i vadit elj i in
inšt rukt orj i prim erne t elesne in psihične sposobnost i.
I zkušnj e
Vadit elj i in inšt rukt orj i bi m orali im et i izkušn j e s št evilnim i psi različnega porekla in
t em peram ent a. I m et i bi m orali t udi prakt ične, n eposredne izkušnj e v t ist i akt ivnost i, ki j o
poučuj ej o.
Povrat ne inf orm acij e o st rokovnem delu
Vadit elj i psov in inšt rukt orj i bi si m orali prizadev at i, da od svoj ih kolegov, m ent orj ev in st rokovnih
t eles prej em at i prej m ej o čim več neprist ranskih inform acij o svoj em st rokovnem delu, ker lahko le
na t a način realno in pošt eno ocenij o svoj e last no delovanj e.
St rokovne naloge Kom isij e za šolanj e ( KZS)
Skrb za uvelj avlj anj e in izvaj anj e nacionalnih in m ednarodnih predpisov, navodil, pravilnikov,
poslovnikov, sklepov st rokovnih organov in drugih akt ov KZS in FCI na področj u šolanj a šport nih
psov v Republiki Slovenij i;
Sprem lj anj e st anj a na področj u šolanj a šport nih psov v t uj ini in v Slovenij i in seznanj anj e
zaint eresirane st rokovne j avnost i z ugot ovit vam i;
Priprava in izvedba usposablj anj a, izobraževanj a, preizkusov in preverj anj a za ves kinološki kader
na področj u šolanj a šport nih psov;

Priprava predlogov sprem em b in dopolnit ev obst oj ečih st rokovnih akt ov in priprava predlogov
novih st rokovnih akt ov s področj a šolanj a šport n ih psov;
______________________________________
Z A K O N O ZAŠČI TI ŽI VALI ( ZZŽiv) ( 9 8 / 9 9 )

ZAKO N O SP R E M E M BI I N D O P O LN I TVI ZAKO N A O ZAŠČI TI ŽI VALI ( ZZZiv-
A) ( 12 6 / 0 3 )
I . SP LOŠN E D O LO ČBE
1. čle n
Ta zakon določa odgovornost lj udi za zaščit o živali, t o j e zaščit o nj ihovega življ enj a,
zdravj a in dobrega počut j a; določa pravila za dobro ravnanj e z živalm i; določa, kaj se št ej e
za m učenj e živali in kat era ravnanj a ozirom a posegi na živalih so prepovedani; določa
pogoj e, ki j ih j e t reba za zaščit o živali zagot ovit i pri rej i živali, prevozu, izvaj anj u določenih
posegov in poskusov na živalih, zakolu in usm rt it vi živali; urej a post opek, pravice in
obveznost i v prim erih, ko gre za zapuščene živali; določa pogoj e za društ va, ki na področj u
zaščit e živali deluj ej o v j avnem int eresu; določa nagrade in priznanj a na področj u zaščit e
živali; urej a nadzorst vo nad izvaj anj em t ega zakona t er kazenske sankcij e za kršit elj e
določb t ega zakona
Ta zakon velj a za vse živali, ki im aj o razvit a ču t ila za sprej em zunanj ih dražlj aj ev in razvit
živčni sist em , da boleče zunanj e vplive čut ij o.
Ta zakon se dosledno izvaj a pri vret enčarj ih, pr i drugih živalih pa glede na st opnj o nj ihove
občut lj ivost i v skladu z ust alj enim i izkušnj am i t er znanst venim i spoznanj i
2 . čle n
Zaščit a živali po t em zakonu j e dolžnost vseh pr avnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnem koli
odnosu do živali, zlast i pa skrbnikov živali; lokalnih skupnost i in države; vet erinarskih,
živinorej skih, znanst veno- raziskovalnih in pedagoških zavodov; lovskih, kinoloških in
drugih organizacij , ki združuj ej o rej ce živali; dru št ev prot i m učenj u živali in drugih društ ev,
ki so se ust anovila za uvelj avlj anj e in izvaj anj e d eklaracij e o pravicah in zaščit i živali
3 . čle n
Nihče ne sm e brez ut em elj enega razloga povzročit i živali t rplj enj a, bolezni ali sm rt i
4 . čle n
Mučenj e živali j e:
vsako ravnanj e ali opust it ev ravnanj a, st orj eno naklepno, ki živali povzroči huj šo poškodbo ali
dalj časa t raj aj oče ali ponavlj aj oče t rplj enj e, ali škodi nj enem u zdravj u;
nepot rebna ali neprim erna usm rt it ev živali
5. čle n
V t em zakonu uporablj eni izrazi pom enij o:

1. Skrbnik živali j e oseba, ki im a žival v last i ali oskrbi in odgovarj a za ust rezno rej o,
ravnanj e, oskrbo in prevoz živali t er im et nik obj ekt ov za rej o, t rženj e, prevoz, zakol, nego
in priredit ve z živalm i. Skrbnik živali odgovarj a t udi za delo in ravnanj e oskrbovalcev svoj ih
živali ali živali, ki j ih im a v oskrbi.
2. Rej ne živali so kopit arj i, park lj arj i, perut nina, kunci in kožuharj i, ki se vzrej aj o ali redij o
za proizvodnj o hrane, volne, kož, krzna ali za dr uge gospodarske nam ene.
3. Poskusne živali po t em zakonu pom enij o vsak ega živega vret enčarj a, razen človeka, t udi
prost oživeče larvalne oblike brez fet alnih in em b rionalnih oblik.
4. Hišne živali so psi, dom ače m ačke, sobne pt ice, m ali glodalci, t erarij ske, akvarij ske in
druge živali, ki se vzrej aj o ali redij o za družbo, v arst vo ali pom oč človeku.
5. Prost oživeče živali so živali, ki niso nast ale z um et nim izborom ali biot ehnološkim
poseganj em v dedne zasnove in lahko živij o prost o v naravi neodvisno od človeka.
6. Nevarne živali so živali, ki ogrožaj o okolico zaradi svoj e neobvladlj ivost i ozirom a kažej o
napadalno vedenj e do človeka.
7. Et ološki norm at ivi so dopuščeni sist em i rej e, ki upošt evaj o posebne pot rebe posam ezne
vrst e živali in om ogočaj o dobro počut j e živali.
8. Mot nj a v obnašanj u j e oblika v obnašanj u, k i glede na pogost nost ali pot ek odst opa od
obnašanj a pripadnikov ist e vrst e živali v pogoj ih, ki j im dovolj uj ej o v celot i razvit i vrst i
značilno obnašanj e.
9. Tehnopat ij e so poškodbe ali bolezenske sprem em be, ki nast anej o neposredno ali
posredno zaradi neust reznega bivališča, oprem e ali sist em a rej e.
10. Za t rplj enj e pri živalih se št ej ej o bolečin e, st rah, poškodbe, pa t udi povzročanj e
pohablj enj a, degeneracij e, hiranj a ali obolev anj a t er prekom ernega in nepot rebnega
vznem irj anj a, ki j ih povzroči človek.
11. Poskusi na živalih so posegi na živih živali v znanst veno - raziskovalne ali izobraževalne
nam ene, s kat erim i se živalim lahko povzroči t rplj enj e, t raj ne poškodbe ali sm rt .
12. Prevoz živali j e vsako nakladanj e in odprav a živali s prevoznim sredst vom t er
razkladanj e živali. Ta izraz ne velj a za pr evoz posam eznih živali, ki j ih sprem lj a
sprem lj evalec, in za prevoz hišnih živali, ki j ih sprem lj aj o skrbniki ozirom a sprem lj evalci.
13. Prevozna sredst va so cest na in železn iška vozila, plovila in zrakoplovi, ki so
uporablj ena za nakladanj e, prevoz in razkladanj e živali, t er klet ke, zaboj niki in podobno za
prevoz živali s cest nim i, železniškim i, zračnim i in vodnim i prevoznim i sredst vi.
14. Sprem lj evalec živali j e oseba, ki sprem lj a pr evoz živali, in m ed prevozom živali nadzira,
hrani in napaj a t er, če j e t reba, pom olze in pom aga pri porodu.
15. Zakol živali j e način usm rt it ve živali za pr ehrano lj udi. Obredni zakol živali j e zakol
živali z religioznim cerem onialom , ki ga opravi pooblaščena oseba verske skupnost i.
16. Om am lj anj e živali j e kakršenkoli dovolj eni post opek, ki povzroči st anj e neobčut lj ivost i,
ki t raj a, dokler žival ni m rt va, in se j i na t a način prihrani t rplj enj e, ki se m u j e m ogoče
izognit i.
17. Usm rt it ev živali j e post opek odvzem a življ enj a živali. Dopust na usm rt it ev j e post opek,
pri kat erem se uporablj a anest ezij a z uporabo sredst ev, ki povzročij o nebolečo izgubo
zavest i in posledično sm rt , ali z m et odo, ki povzroči hit ro nezavest in posledično sm rt brez
t rplj enj a.
18. Zapuščene živali so naj dene, oddane ali odv zet e hišne živali.
19. Zavet išče j e obj ekt , v kat erem se poskrbi za pom oč, oskrbo in nam est it ev zapuščenih
živali.
20. Vet erinarske organizacij e so organizacij e, določene s predpisi o vet erinarst vu.
21. Nezdružlj ive živali pri nast anit vi so t ist e živali, ki si lahko m edseboj no povzročij o
nezaželeno brej ost , poškodbe ali sm rt .
6 . čle n
V post opku za pridobit ev predpisanega dovolj en j a za opravlj anj e dej avnost i rej e, prevoza
in t rgovanj a z živalm i t er dej avnost i organizacij e razst av, t ekm ovanj in drugih priredit ev,
kj er nast opaj o živali, sodeluj e t udi upravni organ, prist oj en za vet erinarst vo, za opravlj anj e
dej avnost i rej e rej nih živali t udi m inist rst vo, pr ist oj no za živinorej o, za rej o prost oživečih
živali pa t udi m inist rst vo, prist oj no za varst v o narave, ki preverj aj o, ali so ur edit ev
bivališča, izbrana oprem a, t ehnologij a in zaposleno osebj e v skladu s predpisanim i pogoj i
Za opravlj anj e dej avnost i iz prej šnj ega odst avk a t ega člena se ne št ej e: - lj ubit elj ska rej a
sobnih pt ic, akvarij skih rib, okrasne perut nine in m alih glodalcev; - oskrba posam eznih
nem očnih ali poškodovanih živali do usposobit ve za vrnit ev v nj ihovo naravno okolj e; -
lj ubit elj ska rej a ali posedovanj e posam eznih vrst hišnih živali do pet živali; ne glede na t o
določbo j e dovolj enj e pot rebno za rej o prim at ov, zveri, drugih prost oživečih ozirom a
nevarnih živali t er živali, ki izločaj o st rupe; - če t ako določa drug predpis.
Z opravlj anj em dej avnost i iz prvega odst avka t ega člena se sm e začet i šele po izdaj i
dovolj enj a za opravlj anj e dej avnost i
I I. ZAŠČI TA ŽI VALI
1. R e ja živa li
7. č le n
Skrbnik živali m ora živali zagot ovit i:
bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki j e glede na vrst o živali, pasm o, st arost , st opnj o
razvoj a, prilagodit ve in udom ačit ve prim eren nj enim f iziološkim in et ološkim pot rebam v skladu z
ust alj enim i izkušnj am i in znanst venim i spoznanj i;
svobodo gibanj a, prim erno živali glede na nj eno vrst o, pasm o, st arost , st opnj o razvoj a,
prilagodit ve in udom ačit ve, ki preprečuj e nepot r ebno t rplj enj e;
dovolj prost ora, če j e privezana ali zaprt a, glede na nj ene fiziološke in et ološke pot rebe v skladu z
ust alj enim i izkušnj am i in znanst venim i spoznanj i;
svet lobo, t oplot o, vlažnost , kroženj e zraka, zračenj e, koncent racij o plinov, higieno in int enzivnost
hrupa v prost oru, kj er j e žival, ki ust reza nj eni v rst i in st opnj i razvoj a, prilagodit vi in udom ačit vi,
fiziološkim in et ološkim pot rebam t er predpisanim higienskim pogoj em ;
ločeno nast anit ev nezdružlj ivih živaliSkrbnik živali m ora preprečevat i napake v rej i, ki povzročaj o
t ehnopat ij e in m ot nj e v obnašanj uČe j e opust it ev iz prvega in drugega odst avka t ega člena
st orj ena naklepno in nast anej o posledice iz 4. člena t ega zakona, se št ej e, da gre za m učenj e
živali
8 . čle n
Bolne, poškodovane in onem ogle živali m oraj o bit i t akoj ust rezno oskrblj ene.
Zagot ovlj ena m ora bit i ust rezna ločena nam est it ev bolnih, poškodovanih ali onem oglih
živali.
Vse rej ne in hišne živali m oraj o bit i vsaj enkrat dnevno pod rednim nadzorst vom
oskrbovalcev.
9 . čle n
Skrbnik živali m ora poskrbet i, da j e t ehnična oprem a v rej ah vsaj enkrat dnevno
pregledana in da so m orebit ne okvare odpravlj ene v naj kraj šem času. Če t o ni m ožno, j e
t reba z uporabo nadom est nih m et od krm lj enj a in napaj anj a t er vzdrževanj a higiene
zavarovat i zdravj e in dobro počut j e živali.
Če se uporablj a um et no prezračevanj e bivali šča živali, m ora bit i zagot ovlj en rezervni
sist em , ki zadošča za ohranit ev zdravj a in dobrega počut j a živali do odprave napake na
osnovnem sist em u, in alarm i sist em , ki opozarj a skrbnika na okvaro v prezračevalnem

sist em u. Alarm ni sist em m ora bit i redno vzdržev an in preizkušan na predpisan način.
10 . čle n
Prepovedano j e prodaj at i ali podarj at i hišne živali osebam , m laj šim od 16 let , brez
privolit ve nj ihovih st aršev ali skrbnikov.
11. č le n
Skrbnik hišnih živali m ora z zagot ovit vij o osam it v e, kont racepcij e, st erilizacij e ali kast racij e
živali preprečit i roj st vo nezaželenih živali.
Skrbnik živali m ora z ust rezno vzgoj o in šolanj em ozirom a z drugim i ukrepi zagot ovit i, da
žival ni nevarna okolici.
12. čle n
Skrbniki živali in prevozniki živali m oraj o zagot ovit i fizično varst vo nevarnih živali.
Vet erinarska organizacij a m ora vodit i regist er psov, ki so povzročili resne poškodbe
človeku ozirom a živali in so pogost o kazali napadalno vedenj e ( v nadalj nj em besedilu:
nevaren pes) .
Vzrej a, vzgoj a, šolanj e in vodenj e nevarnih psov m ora bit i v skladu s predpisanim i pogoj i.
Nevarnega psa ni dov olj eno zaupat i v vodenj e osebam , ki nim aj o ust reznega kinološkega
znanj a, in osebam , ki so m laj še od 16 let .
13. čle n
Psi- vodiči slepih in psi- pom očniki invalidov im aj o skupaj s svoj im skrbnikom vst op na vsa
j avna m est a in v sredst va j avnega prevoza.
Psom iz prej šnj ega odst avka ni t reba im et i nagobčnika na j avnih m est ih in v sredst vih
j avnega prevoza.
14 . čle n
Skrbniki živali lahko oddaj o živali v hot el, kj er se t e živali nast anij o in oskrbuj ej o na
st roške skrbnika živali.
I m et nik hot ela za živali j e lahko vsaka prav na ali fizična oseba, če za t o izpolnj uj e
predpisane pogoj e.
I zpolnj evanj e predpisanih pogoj ev za začet ek delovanj a hot ela ugot avlj a upravni organ,
prist oj en za vet erinarst vo v upravnem post opku.
I m et nik hot ela prevzem a obveznost i skrbnika za čas nast anit ve in oskrbe živali iz prvega
odst avka t ega člena.
15. čle n
Prepovedana ravnanj a so:
zbadanj e živali, st iskanj e, nat ezanj e ali zvij anj e delov t elesa živali, obešanj e, če ne gre za
st rokovne posege, udarj anj e, pot aplj anj e ali drugačno dušenj e živali, m et anj e, suvanj e ali
nam erno povoženj e živali t er spolna zloraba živali;
izpost avlj anj e živali ognj u, vročim , j edkim ali st r upenim sredst vom t er drugim fizikalnim ali
kem ičnim učinkom v nasprot j u z določbam i t ega zakona; - prisilno hranj enj e, če t o ni v
zdravst vene ali v znanst veno- raziskovalne nam ene, pulj enj e perj a živi perj adi, t rganj e rib s
t rnkov in druga podobna dej anj a v nasprot j u z določbam i t ega zakona;
st relj anj e živali ne glede na vrst o orožj a ozirom a st relne naprave, razen če gre za uplen v skladu
s predpisi o lovst vu ali za om am o ali anast ezij o nevarnih in drugih živali, povezanih z varst vom in
zaščit o lj udi in živali;
obm et avanj e s pet ardam i ali drugim i pirot ehničn im i sredst v i, obm et avanj e s kam enj em ali
drugim i predm et i, nast avlj anj e past i, razen t ist ih , ki živali usm rt ij o v t renut ku in so nam enj ene za
usm rt it ev gospodarsko škodlj ivih glodalcev, zank in lim anic razen uporabe lovilnih naprav, ki
živali ne poškoduj ej o;
organiziranj e borb živali, uporaba živali za borbe, spodbuj anj e t er šolanj e živali za borbo z drugo
živalj o; - uporaba živih živali za hrano, vabo, lov no preizkušnj o ali j am arj enj e; izj em om a j e
dopust na uporaba živih živali za hrano, če so pogoj i približani pogoj em v naravi;
preobrem enj evanj e živali, uporaba plem ensko nezrelih živalih ( prem ladih ali spolno nezrelih
živali) , onem ogočanj e pot rebnega počit ka, uporaba bolne, ranj ene, poškodovane ali ust rahovane
živali ozirom a nj eno f izično izkoriščanj e, preobrem enj evanj e s t ekom ob prom et nem sredst vu t er
vzpodbuj anj e živali s poživili ( doping) ;
vzrej a, vzgoj a in šolanj e na način in s pripom očk i, ki živali povzročaj o bolečine ali kako drugače
škodij o nj enem u zdravj u;
preganj anj e v naravnem ali urbanem okolj u živečih živali in preganj anj e s pogonom , st rašenj em
ali z nepot rebnim pregonom iz nj ihovih zavet išč ali gnezdišč; t o ne velj a za lovski pogon, brakado
ali prit isk, če se izvede v skladu s predpisi o lovst vu, t er za izvaj anj e vet erinarskih ukrepov;
lov na divj ad v času lovopust a, lov na vodeče sam ice v času poleganj a in doj enj a m ladičev t er
neupravičena opust it ev zasledovanj a obst relj ene divj adi;
nam erna t raj na ali začasna zapust it ev živali;
krm lj enj e živali s snovj o, ki j i povzroča, t rplj enj e, poškodbe ali sm rt ;
izpust it ev prost oživeče živali, ki j e bila vzrej ena s pom očj o človeka, v naravo, če ni pripravlj ena
za preživet j e v naravnem okolj u;
lov divj adi z nam enom goj enj a v nasprot j u s predpisi o lovst vu in ribišt vu;
zadrževanj e prost oživečih živali v neregist riranih živalskih vrt ovih;
rej a vret enčarj ev, ki kažej o sam i ali nj ihovi pot om ci dedne napake, ki povzročaj o t rplj enj e živali;
t a prepoved ne velj a za rej o m ut ant ov poskusnih živali, ki so pot rebni za izvedbo določenih
poskusov na živalih, če j e t akšna rej a regist riran a, im a odgovornega vodj o poskusa, j e pod
nadzorom in im a dovolj enj e upravnega organa, prist oj nega za vet erinarst vo, v skladu s t em
zakonom . Če j e ravnanj e iz prvega odst avka t ega člena st orj ena naklepno in zaradi t ega nast anej o
posledice iz 4. člena t ega zakona, se št ej e, da gre za m učenj e živali.
2 . P r e vo z živa li
16 . čle n
Živali se m oraj o nat ovarj at i, prevažat i, pret ovar j at i in razt ovarj at i t ako, da se pred, m ed in
po prevozu preprečuj e t rplj enj e in pogin živali.
Post aj e, prist anišča, j avna let ališča in m ej ni prehodi m oraj o izpolnj evat i predpisane pogoj e
za nakladanj e, razkladanj e in prekladanj e pošilj k živali.
Nakladanj e, prekladanj e in razkladanj e t er prevoz živali, post opek z živalm i v not ranj em
prom et u, pri uvozu, izvozu in t ranzit u živali, pr ed, m ed in po prevozu, m oraj o pot ekat i po
predpisanih pogoj ih. Prevozno sredst vo, s kat erim se prevažaj o živali, m ora bit i označeno s
predpisanim znakom , ki kaže, da so prisot ne živ e živali. Klet ke, zaboj niki ipd. , v kat erih se
prevažaj o živali, m oraj o bit i označeni z znakom , ki kaže, da so prisot ne žive živali, in
znakom , ki kaže na položaj živali. Na prevozn em sredst vu za prevoz zveri, nevarnih in
prost oživečih živali m ora bit i opozorilo, da so v nj em nahaj aj o t akšne živali. .Mednarodni
prevoz živali, nam enj enih za zakol, j e prepovedan, če ni zagot ovlj eno predpisano
napaj anj e in krm lj enj e živali m ed prevozom .
1 7 . čl e n
Prepovedan j e neust rezen prevoz živali, in sicer:
prevoz živali, ki niso sposobne za prevoz ( živali v predpisanem obdobj u pred ali po porodu, bolne
ali poškodovane živali t er novoroj ene živali, pri k at erih popkovina ni povsem zacelj ena) ; t a
določba ne velj a za bolne ali poškodovane živali in za živali, ki se prevažaj o z nam enom
zdravlj enj a, če j e prevoz odobril prist oj ni vet erinarski delavec, ali zaradi znanst venih raziskav, če
j e prevoz odobril prist oj ni vet erinarski delavec ali st rokovnj ak za zaščit o živali iz prvega odst avka
23. člena t ega zakona;
prevoz živali v nepokrit ih kam ionih, v nepokrit em delu plovila ali zrakoplova, če živali niso
zavarovane pred vrem enskim i nevšečnost m i in r azlikam i v klim at skih pogoj ih;
prevoz živali polet i ozirom a v t oplih m esecih, v zaprt ih prevoznih sredst v ih, zaboj nikih, klet kah
ipd. , če v času prevoza ni zagot ovlj eno ust rezno prezračevanj e; - prevoz živali, ki so občut lj ive na
t em perat urne sprem em be, če m ed prevozom ni zagot ovlj ena ust rezna t em perat ura;
prevoz živali, ki so naložene t ako, da ni zagot ov lj ena m inim alna predpisana površina, višina in
m ožnost napaj anj a in krm lj enj a živali, če se prevažaj o na večj e razdalj e;
če j e nam est it ev živali v prevoznem sredst vu t ak a, da so m ožne poškodbe ali izpadanj e živali iz
prevoznega sredst va;
če živali v predpisanih prim erih ne sprem lj a sprem lj evalec;
če m ed prevozom nist a zagot ovlj ena ust rezno napaj anj e in hranj enj e v int ervalih na predpisan
način ali, če nist a zagot ovlj eni prva pom oč in vet erinarska oskrba bolnih in poškodovanih živali;
prevoz vodnih živali, če ni zagot ovlj ena zadost na količina vode z ust rezno t em perat uro in
kisikom ;
prevoz panj ev s čebelj im i družinam i, če ni zagot ovlj eno ust rezno zračenj e;
če se skupno z živalm i prevaža blago, ki j e škodlj ivo za zdravj e živali;
pošilj anj e živali po pošt nem povzet j u; t a določba ne velj a za čebele. Če j e ravnanj e iz prvega
odst avka t ega člena st orj ena naklepno in nast anej o posledice iz 4. člena t ega zakona, se št ej e, da
gre za m učenj e živali.
3 . B o ln e in p o š k o d o va n e živa li t e r izva ja n je p o s e go v n a živa lih

18 . čle n
Skrbnik živali m ora pravočasno zaht evat i v et erinarsko pom oč in oskrbo bolnih ali
poškodovanih živali, vet erinarsko pom oč pri porodih, kadar j e pot rebna, in ust rezno nego
bolnih, poškodovanih in onem oglih živali.
19 . čle n
Pri bolečih posegih na vret enčarj ih j e obvezna anest ezij a. V pr im erih ko z lokalno
anest ezij o živali ni m ogoče zaneslj ivo preprečit i bolečine, j e obvezna splošna anest ezij a
živali. Anest ezij a ni pot rebna, če j e t ako predpisano ali če po vet erinarski presoj i v
posam eznih prim erih ni izvedlj iva ali pot rebna. Pravilom a anest ezij a živali ni pot rebna, če
ni pot rebna pri podobnih posegih na človeku. I zvaj anj e bolečih posegov na živalih brez
anest ezij e v nasprot j u s t em zakonom , ki j e st or j eno naklepno, se št ej e za m učenj e živali.
2 0 . čle n
Prepovedano j e in se št ej e za m učenj e živali popolno ali delno am put iranj e t elesnih delov in popolni ali
delni odvzem ali uničenj e organov ali t kiv vret enčarj ev , ki j e st orj eno naklepno, razen če j e:
poseg po vet erinarski presoj i pot reben za ugot av lj anj e bolezni in za rešit ev ali ozdravlj enj e živali;
poseg v znanst veno- raziskovalne nam ene v skladu s predpisi;
st erilizacij a ozirom a kast racij a pot rebna za zm anj šanj e razm noževanj a živali;
popoln ali delni odvzem organov ali t kiv pot reben za t ransplant acij o, za vzgaj anj e celičnih ali
t kivnih kult ur ali pregled izoliranih organov, t kiv ali celic;
poseg pri rej ni živali pot reben, da se v rej i prepr ečij o večj e poškodbe ali obolenj a
Prepovedani so naslednj i posegi:
odst ranj evanj e krem plj ev m ačkam , odst ranj evanj e glasilk živalim in boleče podkovanj e
kopit arj ev;
kraj šanj e klj unov perut nini, razen če so opravlj eni z nam enom , da se preprečij o večj e poškodbe
in obolenj a v rej ah;
am put acij e ali kast racij e z elast ičnim obročkom ;
kraj šanj e uhlj ev živalim , razen v prim eru, če j e poseg v korist živali;
kraj šanj e repov psom , razen m ladičem pasem sk ih psov, ki niso st arej ši od 5 dni, pri kat erih se
rep kraj ša v skladu s pasem skim i in kinološkim i st andardi, t er psom , če j e poseg v korist živali;
navedene posege lahko opravi le vet erinar.
4 . P o s k u s i n a živa lih
2 1. čle n
Poskuse na živalih sm ej o izvaj at i le organizacij e, ki so regist rirane za izvaj anj e poskusov na živalih in
im aj o dovolj enj e upravnega organa, prist oj nega za vet erinarst vo. Poskuse na vret enčarj ih se sm e
izvaj at i sam o, če se pričakuj e, da bo t rplj enj e živali et ično sprej em lj ivo v prim erj avi s pričakovanim
dosežkom . Poskusi na vret enčarj ih se sm ej o izvaj at i dalj časa sam o, če se pričakuj e, da bodo rezult at i
izj em nega pom ena za človeka ali živali ali za rešit ev znanst venih problem ov.
Dovolj enj e za poskuse se izda sam o, če j e poskus nuj n o pot reben, in če:
j e poskus nuj en v m edicinske, vet erinarsko- m edicinske ali nasploh v znanst veno- raziskovalne
nam ene in se pričakuj e, da bodo rezult at i prinesli pom em bna nova spoznanj a, ozirom a j e
t rplj enj e živali et ično sprej em lj ivo v prim erj avi s pričakovanim dosežkom ;
gre za t em elj ne raziskave;
se cilj ev poskusov ne da doseči z drugim i m et odam i in post opki;
se poskus izvede z naj m anj šim m ožnim št evilom živali z naj nižj o nevrofiziološko občut lj ivost j o in
m et odo, ki povzroča naj m anj t rplj enj a, bolečin in t raj nih poškodb;
se žival pred pričet kom poskusa anest ezira, razen če j e bolečina, ki bo povzročena s poskusom ,
m anj ša od bolečine, povzročene z anest ezij o, ali če bi bila anest ezij a v nasprot j u z nam enom
poskusa;
se bo žival po končanem poskusu ust rezno zdrav ila ali usm rt ila, če t rplj enj a ni m ogoče preprečit i;
osebj e za vodenj e in izvaj anj e poskusa t er za n ego in oskrbo živali, prost ori za bivanj e ozirom a
goj it ev in oskrbovanj e živali t er naprave in pripr ave izpolnj uj ej o predpisane pogoj e;
so živali, za kat ere j e t ako predpisano, iz organi zirane in regist rirane rej e za rej o poskusnih živali;
upravni organ, prist oj en za vet erinarst vo, lahko v izj em nih prim erih, ko j e poskus nuj en za
ohranit ev živalske vrst e, žival pa edina prim erna za poskus ali j e ni m ogoče vzredit i, izda
dovolj enj e za poskuse t udi, če žival ne prihaj a iz organizirane in regist rirane rej e.
Dovolj enj e se ne sm e izdat i za poskuse za et ično nesprej em lj ive cilj e, kot j e preizkušanj e boj nih
sredst ev, kozm et ičnih preparat ov, t obačnih ali alkoholnih izdelkov, ali za poskuse, pri kat erih se
uporablj aj o sredst va za hrom lj enj e m išic in se izvaj aj o brez anest ezij e.
Dovolj enj e se izda za konkret en poskus ali serij o poskusov in za konkret nega vodj o t er izvaj alca ali
izvaj alce in za določen čas. Dovolj enj e se ne izda ozirom a se odvzam e, če se ugot ovi, da niso izpolnj eni
predpisani pogoj i.
Dovolj enj e za poskuse ni pot rebno:
če j e poskus predpisan s pravnim akt om ;

če j e poskus odredilo sodišče ali prist oj ni inšpek t or na podlagi pravnega akt a;
pri izvaj anj u vakcinacij in diagnost ičnih preisk av, odvzem u krvi ali drugega m at eriala zaradi
odkrivanj a poškodb in bolezni. Minist er, prist oj en za vet erinarst vo (v nadalj nj em besedilu:
m inist er) , skupaj z m inist rom , prist oj nim za znanost in t ehnologij o, m inist rom , prist oj nim za
šolst vo in šport in z m inist rom , prist oj nim za okolj e in prost or, ust anovi et ično kom isij o, ki
upravnem u organu, prist oj nem u za vet erinarst vo, na nj egovo zaht evo daj e m nenj e pri izdaj i
dovolj enj a za določen poskus na živali.
I zvaj anj e poskusov na živalih v nasprot j u s t em zakon om , ki j e st orj eno naklepno, se št ej e za m učenj e
živali.
2 2 . čle n
V izobraževalne nam ene so posegi, ki povzročaj o živalim t rplj enj e in poškodbe, t er posegi,
ki povzročaj o sm rt živalim , prepovedani.
I zj em om a lahko upravni organ, prist oj en za vet erinarst vo, dovoli t ake posege, če se
izvaj aj o v visokošolskih ali znanst veno- razisk ovalnih inst it ucij ah in so nuj ni za redno
izobraževanj e zdravnikov, vet erinarj ev, biologov , farm acevt ov in zoot ehnikov, če nj ihovega
cilj a ni m ogoče doseči s pom očj o drugih učnih pripom očkov ( film , slika, m odeli, preparat i
ipd) . Dovolj enj e se izda v upravnem post opku.
2 3 . čle n
Organizacij a, v kat eri se izvaj aj o poskusi na vret enčarj ih, m ora im enovat i st rokovnj aka za
zaščit o živali, ki im a ust rezno znanj e in j e odgovoren za izvedbo poskusov v skladu s
predpisi, t er pripravi obrazložit ev za odobrit ev poskusa ali serij e poskusov.
Organizacij a iz prej šnj ega odst avka m ora v vlogi za odobrit ev poskusa ali serij e poskusov
navest i osebo iz prej šnj ega odst avka, nj en o st rokovno usposoblj enost , položaj in
pooblast ila, ki j ih im a za zaščit o živali na podlagi not ranj ih akt ov organizacij e, t er priložit i
obrazložit ev iz prej šnj ega odst avka t ega člena.
2 4 . čle n
Post opek za izdaj o dovolj enj a za poskuse na živalih, higiensko- t ehnični, organizacij ski in
kadrovski pogoj i, nega in oskrba t er vet erinarsk a oskrba t eh živali, evidenca in poročanj e o
poskusih na živalih, o posegih in t erapij i v izobraževalne nam ene m oraj o bit i v skladu s
predpisanim i pogoj i.
Upravni organ, prist oj en za vet erinarst vo, vodi na podlagi prej et ih vlog za dovolj enj a in
let nih poročil izvaj alcev poskusov st at ist ično ev idenco. Sklepni st at ist ični podat ki o št evilu
in vrst ah uporablj enih živali t er vrst i poskusov na nj ih so j avni. Dokum ent acij a o poskusih
se m ora hranit i naj m anj pet let .
5. Za k o l živa li
2 5. čle n
Pred zakolom se m oraj o t oplokrvne živali na st rokoven in predpisan način om am it i.
Prepovedana so naslednj a ravnanj a:
zakol brez st rokovnega in predpisanega om am lj anj a živali pred zakolom ;

zakol živali po om am lj enj u, ki ni izveden na st rokoven način;
izkrvavit ev živali, ki ni izvedena t akoj po om am lj anj u živali;
začet ek nadalj nj e obdelave zaklanih živali, preden j e žival popolnom a izkrvavela.
Če ravnanj e iz drugega odst avka t ega člena naklepno izvrši oseba, ki j e regist rirana za dej avnost klanj a
živali, se št ej e, da gre za m učenj e živali.
Določbe prvega in drugega odst avka t ega člena ne v elj aj o za klanj e perut nine in kuncev na dom u pri
rej cu, za last no uporabo.
I zj em om a se lahko žival zakolj e brez om am lj anj a:
če gre za zakol v sili ali obst aj a druga nevarnost i pogina živali ali za zakol iz drugih zdravst venih
razlogov;
če upravni organ, prist oj en za vet erinarst vo, izj em om a dovoli obredni zakol. Zelo poškodovane ali
neozdravlj ivo bolne živali m oraj o bit i zaklane ali usm rčene t akoj na kraj u sam em . Za t ake živali
lahko vet erinar izj em om a dovoli prevoz do k lavnice, če ugot ovi, da prevoz ne bo povzročil
nadalj nj ega t rplj enj a živali. Vse poškodovane ali bolne živali, ki so bile prepelj ane v klavnico,
m oraj o bit i t akoj po vet erinarskem pregledu zaklane ali usm rčene.V klavnici m orat a bit i
zagot ovlj ena zaščit a živali, nam enj enih za zakol, in preprečevanj e vsakega razburj enj a in
t rplj enj a živali, ki se j im j e m ogoče izognit i.
Doprem a živali v klavnico in nj ihov počit ek do zakola, oskrba živali do zakola, gonj enj e živali od m est a
razkladanj a do hleva ozirom a prost ora za klanj e živali, om am lj anj e in zakol živali m oraj o bit i v skladu s
predpisanim i pogoj i.
Pri vseh izj em ah od om am lj enj a pred zakolom iz t ega člena j e t reba poskrbet i, da bo živalim pred
zakolom prihranj eno vse t rplj enj e, ki se m u j e m ogoče izognit i.
6 . U s m r tite v živa li
2 6 . čle n
Usm rt it ev živali j e dovolj ena, če j e:
t akšen ukrep odrej en zaradi diagnost ičnih pr eiskav in preprečevanj a t er zat iranj a določenih
kužnih bolezni;
iz drugih zdravst venih razlogov prepov edan zakol bolne ali poškodovane živali;
žival po vet erinarski presoj i v agonij i, neozdravlj ivo bolna ali im a poškodbe večj e st opnj e in j i
bolezen ozirom a poškodba povzroča t rplj enj e;
t o pot rebno zaradi ohranj anj a naravnega ravnot ežj a;
žival nevarna za okolico ozirom a povzroča občut no škodo in t ega ni m ogoče drugače preprečit i;
rej ena za proizvodnj o kož ali krzna;
žival dosegla t ako st arost , da j i odpoveduj ej o osnovne življ enj ske f unkcij e;
t o pot rebno za znanst veno- raziskovalno delo na izoliranih t kivih in organih t er na prim arnih
t kivnih kult urah v znanst veno- raziskovalnih inst it ucij ah;
t o v skladu z izdanim dovolj enj em iz 21. člena t ega zakona za opravlj anj e poskusov na živalih
ozirom a za izvaj anj e posegov v izobraževalne nam ene iz 22. člena t ega zakona;
t o pot rebno za pot rebe naravoslovnih m uzej ev; - t o nuj no pot rebno zaradi zdravst venih razlogov
ali vet erinarsko - sanit arnih ukrepov iz 32. člen a t ega zakona. Dovolj eni so le st rokovni načini in
post opki usm rt it ve živali, ki žival usm rt ij o v t renut ku ozirom a z ust rezno predhodno om am o ali v
skraj nem prim eru na način, ki povzroča le neizogibne bolečine.
Lov divj adi se m ora opravit i v skladu s predpisi o lovst v u.

Derat izacij o lahko izvaj aj o le za t o regist rirane in usposoblj ene organizacij e s sredst vi, ki žival usm rt ij o s
čim m anj šo bolečino in s čim kraj šim t rplj enj em , ali s sredst vi za st erilizacij o t eh vrst živali.
Usm rt it ev živali, ki j e naklepno st orj ena v nasprot j u s t em členom , se št ej e za m učenj e živali.
I I I . SKR B ZA ZAP U ŠČE N E ŽI VALI

2 7. čle n
Zapuščenim živalim se zagot ovi pom oč, oskrba in nam est it ev v zavet išču.
Zagot ovit ev zavet išča j e lokalna zadeva j avneg a pom ena, ki se izvršuj e kot j avna služba,
pri čem er m ora bit i na vsakih 800 regist riranih psov v občini zagot ovlj eno eno m est o v
zavet išču.
I m et nik zavet išča j e lahko občina ozirom a vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnj uj e
predpisane pogoj e.
I zpolnj evanj e predpisanih pogoj ev za začet ek delovanj a zavet išča ugot avlj a upravni organ,
prist oj en za vet erinarst vo, v upravnem post opku.
2 8 . čle n
I m et nik zavet išča opravlj a naslednj e naloge:
sprej em a prij ave o zapuščenih živalih;

zagot avlj a pot rebno vet erinarsko pom oč zapuščenim živalim ;
zagot avlj a ulov, prevoz, nam est it ev in oskrbo zapuščenih živali v zavet išču;
skrbi za iskanj e skrbnikov t eh živali ozirom a prodaj o ali oddaj o živali novim skrbnikom ;
skrbi za ažurno vodenj e regist ra psov, ki ga enkrat let no posreduj e lokalni skupnost i.I m et nik
zavet išča se št ej e za skrbnika zapuščenih živali, dokler so t e v zavet išču.I m et nik zavet išča pri
opravlj anj u svoj ih nalog sodeluj e s prist oj no vet erinarsko službo in organizacij am i za zaščit o
živali.
2 9 . čle n
Kdor izgubi žival ali kdor naj de zapuščeno žival, o t em obvest i zavet išče ozirom a prist oj no
vet erinarsko organizacij o.
3 0 . čle n
Skrbnik naj dene hišne živali im a pravico zaht ev at i vrnit ev živali. Če t ega ne st ori v roku 8
dni od dneva, ko j e bila nam eščena v zavet išče, lahko im et nik zavet išča žival odda t udi
drugem u zaint eresiranem u skrbniku, ki se zaveže, da bo za žival ust rezno skrbel.
3 1. čle n
Vse st roške v zvezi z zapuščeno hišno živalj o plača skrbnik živali. Če skrbnik ni znan ali če
gre za oddano hišno žival, krij e st roške im et nik zavet išča.
Če se žival odda, lahko im et nik zavet išča zaračuna novem u skrbniku pavšalni znesek za
m at erialne st roške oskrbe živali.
Če zapuščene živali ni m ožno oddat i, se lahko po 30 dneh od dneva, ko j e bila nam eščena
v zavet išče, usm rt i.
3 2 . čle n
Zapuščenim bolnim in poškodovanim živalim m ora vet erinar nudit i pot rebno nuj no
vet erinarsko pom oč.
Neozdravlj ivo bolnim ali poškodovanim , t ežko prizadet im in poginj aj očim zapuščenim
živalim m ora vet erinar zagot ovit i t akoj šnj o usm rt it ev.
3 3 . čle n
I m et nik zavet išča pridobi sredst va za vzpost avit ev zav et išča iz naslednj ih virov:
proračuna lokalne sam oupravne skupnost i;

proračuna Republike Slovenij e za gradbena dela in oprem o, vendar naj več do višine 50% nj ihove
dej anske vrednost i, če j e invest icij a v skladu s pogoj i, ki j ih predpiše m inist er;
drugih virov ( darila, donacij e, ipd.) . I m et nik zavet išča pridobiva sredst va za delovanj e zavet išča iz
naslednj ih virov:
iz proračuna lokalne sam oupravne skupnost i;
iz proračuna Republike Slovenij e, če gre za društ vo, ki deluj e v j avnem int eresu;
iz plačila st roškov v zvezi z zapuščenim i živalm i;
iz drugih virov.
I V. D R U ŠTVA N A P O D R O ČJ U ZAŠČI TE ŽI VALI , K I D E LU J E J O V J AVN E M IN TE R E SU

3 4 . č le n
St rokovna in lj ubit elj ska društ va na področj u zaščit e živali opravlj aj o dej avnost v j avnem
int eresu v delu, v kat erem nam en ust anov it ve in sam o delovanj e društ va presega
uresničevanj e int eresov članov društ va.
Društ vo deluj e v j avnem int eresu:
1. če akt ivno deluj e na področj u zaščit e živali;
2. če organizira izobraževanj e o zaščit i živali;
3. če j e izkazana pret ežna poraba sredst ev društ va za nam ene j avnega int eresa in
4. če opravlj a t o dej avnost naj m anj 2 let i.
3 5. čle n
Minist rst vo, prist oj no za vet erinarst vo ( v nadalj nj em besedilu: m inist rst vo) podeli društ vu,
ki izpolnj uj e pogoj e iz prej šnj ega člena, st at u s društ va, ki deluj e v j avnem int eresu, z
odločbo.
Društ vu, ki deluj e v j avnem int eresu, lahko m inist rst vo iz proračuna Republike Slovenij e
ozirom a lokalna sam oupravna skupnost iz svoj ega proračuna, na podlagi pogodbe dodeli
sredst va za opravlj anj e dej avnost i, ki so v j avnem int eresu.
Minist rst vo preverj a izpolnj evanj e pogoj ev za pridobit ev st at usa društ va, ki deluj e v
j avnem int eresu, vsakih pet let .
Društ vu, ki ne izpolnj uj e več predpisanih pogoj ev, se ukine st at us društ va, ki deluj e v
j avnem int eresu, z odločbo m inist ra.
3 6 . čle n
Odločba o pridobit vi in ukinit vi st at usa društ va, ki deluj e v j avnem int eresu, se obj avi v
Uradnem list u Republike Slovenij e.
Minist rst vo vodi j avno evidenco društ ev, ki so pridobila st at us društ va, ki deluj e v j avnem
int eresu.
V. N AG R AD E I N P R I ZN AN J A
3 7. čle n
Nagrade in priznanj a Republike Slovenij e na področj u zaščit e živali ( v nadalj nj em besedilu: nagrade in
priznanj a) se podelj uj ej o za naj višj e dosežke, ki pom em bno prispevaj o k razvoj u st roke na področj u
zaščit e živali in k sam i zaščit i živali.
Nagrado ozirom a priznanj e lahko prej m e posam eznik, skupina, društ vo, ust anova, zavod ali druga
organizacij a.
VI . STR O KO VN I SVET ZA ZAŠČITO ŽI VALI

3 8 . čle n
Pri m inist rst vu se ust anovi st rokovni svet za zaščit o živ ali, sest avlj en iz priznanih st rokovnj akov
vet erinarske, m edicinske, biološke, farm acevt ske in zoot ehnične st roke t er predst avnikov organizacij , ki
deluj ej o na področj u zaščit e živali pred m učenj em . Št evilo članov t er sest avo st rokovnega svet a določi
m inist er.
St rokovni svet za zaščit o živali:
sprem lj a st anj e na področj u zaščit e živali in pred laga ukrepe;

predlaga krit erij e za izdaj o dovolj enj za poskuse;
daj e m nenj a in predloge pri pripravi predpisov o zaščit i živali in druga m nenj a in predloge;
daj e m nenj a in predloge v drugih zadevah, za kat ere ga zaprosij o dr žavni organi.
VI I . P R I STOJ N O STI D R ŽAVN I H O R GAN O V

3 9 . čle n
Minist er izda nat ančnej še predpise za izvaj anj e t ega zakona, s kat erim i določi:
način zakola hladnokrvnih živali;

način om am lj anj a, zakola ali usm rt it ve živali;
pogoj e, ki j ih m oraj o izpolnj evat i zavet išča za zapuščene živali in hot eli za živali, t er vet erinarsko-
sanit arni red v nj ih;
vrst e nagrad in priznanj t er post opek za predlaganj e kandidat ov in post opek za podelj evanj e
nagrad in priznanj ;
podrobnej ša m erila in post opek za pridobit ev in prenehanj a st at usa društ ev, ki na področj u
zaščit e živali deluj ej o v j avnem int eresu, t er podrobnej šo vsebino in način vodenj a evidence o t eh
društ vih;
o st rokovnem svet u za zaščit o živali, št evilu nj egovih članov, sest avi in delu. 40. člen
Minist er izda v soglasj u z m inist ri, prist oj nim i za posam ezna področj a, nat ančnej še predpise za izvaj anj e
t ega zakona, s kat erim i določi:
pogoj e za bivanj e in rej o rej nih in hišnih živ ali, živali v živalskih vrt ovih in prodaj alnah, na
razst avah in t ekm ovanj ih; t ehnične, t ehnološk e, t er vet erinarsko- sanit arne pogoj e za oskrbo,
nego in nadzor nad živalm i t er nat ančnej še pogoj e za izdaj o dovolj enj a za rej o živali t er vsebino
in način vodenj a evidenc;
pogoj e in način prevoza živali;
pogoj e za rej o, šolanj e in ravnanj e z nevarnim i psi;
ukrepe za preprečevanj e poškodb in bolečin prost oživečih živali, do kat erih lahko pride pri
opravlj anj u km et ij skih in gozdarskih opravil.
4 1. čle n
Minist er izda v soglasj u z m inist rom , prist oj nim za znanost in t ehnologij o, in m inist rom ,
prist oj nim za okolj e in prost or, predpis o nat ančnej ših pogoj ih za izdaj o dovolj enj za
opravlj anj e poskusov na živalih, post opku, dokum ent acij i, evidenci, poročilih in o et ični
kom isij i, t er o obveznost ih st rokovne osebe za zaščit o živali, kadrovskih in drugih pogoj ih
za izvaj anj e poskusov t er post opku z živalm i po končanem poskusu.
Minist er določi v soglasj u z m inist rom , prist oj nim za not ranj e zadeve, in m inist rom ,
prist oj nim za obram bo, nat ančnej še pogoj e za šolanj e in izvaj anj e nalog službenih živali.
VI I I . N AD ZO R STVO
4 2 . čle n
Nadzorst vo nad izvaj anj em t ega zakona in na nj egovi podlagi izdanih predpisov
neposredno opravlj aj o vet erinarski, km et ij ski, lovski, ribiški inšpekt orj i t er inšpekt orj i,
prist oj ni za ohranj anj e narave ( v nadalj nj em besedilu: prist oj ni inšpekt or) , vsak v okviru
svoj ih pooblast il in prist oj nost i.
Policist i nadziraj o izvaj anj e določb drugega odst avka 11. člena in prvega, t ret j ega in
čet rt ega odst avka 12. člena, prve, druge, čet rt e, pet e, šest e, devet e in pet naj st e alinee 15.
člena t ega zakona t er na nj ihovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov, v prim eru, da pri
operat ivnem delu na t erenu neposredno zaznaj o kršit ev navedenih določb ali so pri
izvaj anj u nalog na t erenu obveščeni o t akšni kršit vi.
O sum u prekrškov iz prvega in drugega odst avka 45. člena t ega zakona policist i
nem udom a obvest ij o prist oj nega inšpekt orj a iz prvega odst avka t ega člena.
Društ va, ki deluj ej o na področj u zaščit e živali, sporočaj o prist oj nem u inšpekt orj u kršit ve
določb t ega zakona, ki j ih ugot ovij o pri opravlj anj u svoj ih nalog, t er opozarj aj o na
nepravilnost i in nezakonit ost i v zvezi z zaščit o živali.
4 3 . čle n
Pri inšpekcij skem nadzorst vu im a prist oj ni inšpekt or, poleg pravic in dolžnost i, ki j ih im a po drugih
predpisih, še t e pravice in dolžnost i:
ugot ovit i ident it et o skrbnika živali v prim eru sum a kršit ve določb t ega zakona t er kršit ev po
pot rebi t udi fot ografirat i ozirom a posnet i, in pravico brez predhodnega obvest ila t er brez
dovolj enj a pravne in f izične osebe vst opit i v poslovne ali proizvodne prost ore, t er vozila, kj er se
nahaj aj o živali ali obst aj a sum , da se nahaj aj o. Če m ora inšpekt or pri opravlj anj u nadzorst va
pregledat i st anovanj ske prost ore, pa pravna ali fizična oseba t em u nasprot uj e ali ni doseglj iva, si
m ora za pregled t eh prost orov pridobit i odredb o pr ist oj nega sodišča; - opravlj at i redne preglede
vseh obj ekt ov, kj er se redi ali se opravlj a prom et z živalm i, priredit ve, razst ave in t rgovine z
živalm i t er zavet išč in hot elov za živali;
začasno ali t raj no odvzet i žival, če j e t o pot rebno za zaščit o živali v prim eru kršit ve določb t ega
zakona. Za začasno odvzet e rej ne živali inšpek t or odredi oskrbo na dom u skrbnika, če pa t o ni
m ožno, se živali prodaj o. Traj no odvzet e rej ne živali se prodaj o. I z kupnine za prodane živali se
pokrij ej o st roški post opka, razlika pa se izplača skrbniku. Odvzet e hišne živali se do pravnom očne
odločbe upravnega organa ozirom a sodbe sodišča na st roške skrbnika napot ij o v zavet išče. Če j e
žival bolna ali poškodovana, se na st roške skr bnika živali zagot ovi t udi t akoj šnj a vet erinarska
oskrba živali;
odredit i odpravo nepravilnost i pri izvaj anj u osnovnih obveznost i skrbnika živali;
odredit i usm rt it ev ali zakol živali na st rošk e skrbnika, če gre po m nenj u vet erinarj a za
neodpravlj ive bolečine ali poškodbe;
prepovedat i rej o določene vrst e živali in uporabo proizvodnih ali poslovnih prost orov, če ugot ovi,
da j e skrbnik ponovno kršil obveznost i iz t ega zakona in s t em povzročal živali bolečine in
t rplj enj e;
prepovedat i nat ovarj anj e in prevoz živali, če niso izpolnj eni predpisani pogoj i;
prepovedat i izvaj anj e posegov, ki niso dovolj eni ozirom a se izvaj aj o v nasprot j u z določbam i t ega
zakona;
odredit i ust avit ev poskusov ozirom a prepovedat i izvaj anj e poskusov na živalih, ki se izvaj aj o v
nasprot j u z določbam i t ega zakona ali če pom anj klj ivost i niso odpravlj ene v določenem roku;
prepovedat i zakol živali, če ni zagot ovlj eno predpisano om am lj anj e in zakol živali;
prepovedat i opravlj anj e dej avnost i im et niku zav et išča, če ne izpolnj uj e več predpisanih pogoj ev.
4 4 . čle n
Policist i t er pooblaščene osebe carinske službe v prim eru prevoza in pošilj k živali brez
ust reznih dokum ent ov ali v nasprot j u z določbam i 12. člena t ega zakona ali v prim eru
m učenj a živali, zadržij o živali ozirom a pošilj ko, osebe in prevozno sredst vo t er o t em t akoj
obvest ij o prist oj nega inšpekt orj a.
Zadržanj e ozirom a om ej it ev gibanj a iz prej šnj ega odst avka lahko t raj a naj več dve uri.
I X. KAZE N SKE D OLOČBE

4 5. čle n
Z denarno kaznij o 50. 000 t olarj ev, ki se izt erj a na kraj u sam em , se za prekršek kaznuj e
posam eznik: 1. če živali ne zagot ovi bivališča, hrane, vode in oskrbe na način, ki j e glede
na vrst o živali, pasm o, st arost , st opnj o razv oj a, prilagodit ve in udom ačit v e prim eren
nj enim fiziološkim in et ološkim pot rebam v skladu z ust alj enim i izkušnj am i in znanst venim i
spoznanj i (prva alinea prvega odst avka 7. člena t ega zakona) ;
2. če živali ne zagot ovi svobode gibanj a, prim erno živali glede na nj eno vrst o, pasm o,
st arost , st opnj o razvoj a, prilagodit ve in udom ačit ve, ki preprečuj e nepot rebno t rplj enj e
( druga alinea prvega odst avka 7. člena t ega zak ona) ;
3. če ne zagot ovi dovolj prost ora privezani ali zaprt i živali, glede na nj ene fiziološke in
et ološke pot rebe v skladu z ust alj enim i izkušnj am i in znanst venim i spoznanj i ( t ret j a alinea
prvega odst avka 7. člena t ega zakona);
4. če živali ne zagot ovi svet lobe, t oplot e, vlažnost i, kroženj a zraka, zračenj a, koncent racij e
plinov, higiene in int enzivnost i hrupa v prost oru, kj er j e žival, ki ust rezaj o nj eni vrst i in
st opnj i razvoj a, prilagodit vi in udom ačit vi, fiziološkim in et ološkim pot rebam t er
predpisanim higienskim pogoj em ( čet rt a alinea prvega odst avka 7. člena t ega zakona);
5. če ne zagot ovi ločene nast anit ve nezdružlj ivih živali ( pet a alinea prvega odst avka 7.
člena t ega zakona) ;
6. če ne preprečuj e napak v rej i, ki povzročaj o t ehnopat ij e in m ot nj e v obnašanj u živali
( drugi odst avek 7. člena t ega zakona) ;
7. če ne zagot ovi ust reznega ločenega prost or a za nam est it ev bolnih, poškodovanih ali
onem oglih živali ( drugi odst avek 8. člena t ega zakona) ;
8. če ne zagot ovi fizičnega varst va nevarnih živali ( prvi odst avek 12. člena t ega zakona);
9. če prevozno sredst vo ozirom a klet ke, zaboj niki ipd. , v kat erih se prevažaj o živali, niso
označene z znakom , ki kaže, da so prisot ne žive živali, in znakom , ki kaže na položaj živali
ali če na prevoznem sredst vu za prevoz zveri, n evarnih ali prost oživečih živali ni opozorila,
da se v nj em nahaj aj o t akšne živali (čet rt i odst avek 16. člena t ega zakona) ;
10. če usm rt i žival v nasprot j u s 26. členom t ega zakona.
Z denarno kaznij o 100. 000 t olarj ev, ki se izt erj a na kraj u sam em , se za prekršek kaznuj e
posam eznik: 1. če t akoj ne oskrbi bolnih, poškodovanih in onem oglih živali ( prvi odst avek
8. člena t ega zakona);
2. če nat ovarj a, prevaža, pret ovarj a in razt ovarj a živali t ako, da se pred, m ed in po
prevozu ne prepreči t rplj enj a ali pogina živali ( prvi odst avek 16. člena t ega zakona);
3. če niso izpolnj eni predpisani pogoj i pri nakladanj u, prekladanj u in razkladanj u t er
prevozu živali, pri post opku z živalm i v not ranj em prom et u, pri uvozu, izvozu in t ranzit u
živali, pred, m ed in po prevozu (t ret j i odst avek 1 6. člena t ega zakona) ;
4. če ni zagot ovlj eno predpisano napaj anj e in krm lj enj e živali m ed prevozom (pet i
odst avek 16. člena t ega zakona)
5. če neust rezno prevaža živali (17. člen t ega zakona) ;
6. če ne zaht eva pravočasno vet erinarske pom oči in oskrbe bolnih ali poškodovanih živali,
vet erinarske pom oči pri porodih, kadar j e pot rebna, ali ne zagot ovi ust rezne nege bolnih,
poškodovanih in onem oglih živali ( 18. člen t ega zakona) ;
7. če zakolj e žival v nasprot j u s prvim , drugim in pet im odst avkom 25. člena t ega zakona;
8. če zelo poškodovane ali neozdravlj ivo bolne živali ne zakolj e ali usm rt i t akoj na kraj u
sam em ozirom a t akoj po vet erinarskem pregled u ( šest i odst avek 25. člena t ega zakona) .
Z denarno kaznij o od 100. 000 do 150. 000 t olarj ev se za prekršek kaznuj e posam eznik:
1. če redi živali, j ih prevaža, z nj im i t rguj e ali organizira razst ave, t ek m ovanj a in druge
priredit ve, kj er nast opaj o živali, v nasprot j u s 6. členom t ega zakona;
2. če ne nadzira rej nih in hišnih živali vsaj enkrat dnevno ( t ret j i odst avek 8. člena t ega
zakona) ;
3. če ne poskrbi ozirom a ne pregleduj e vsaj en krat dnevno t ehnične oprem e v rej ah ali če
ne poskrbi, da so m orebit ne okvare odpravlj ene v naj kraj šem času ozirom a, da so
vzpost avlj ene nadom est ne m et ode krm lj enj a in napaj anj a t er vzdrževanj a higiene ( prvi
odst avek 9. člena t ega zakona) ;
4. če pri uporabi um et nega prezračevanj a bivališča živali ne zagot ovi predpisanega
rezervnega sist em a prezračevanj a in alarm nega sist em a ( drugi odst avek 9. člena t ega
zakona) ;
5. če proda ali podari hišno žival osebam , m laj šim od 16 let , brez privolit ve nj ihovih
st aršev ali skrbnikov ( 10. člen t ega zakona) ;
6. če ne zagot ovi ust rezne vzgoj e in šolanj a ozirom a drugih ukrepov in j e zat o žival
nevarna okolici ( drugi odst avek 11. člena t ega zakona);
7. če ne zagot ovi vzrej e, vzgoj e, šolanj a in vodenj a nevarnih psov v skladu s predpisanim i
pogoj i ( t ret j i odst avek 12. člena t ega zakona) ;
8. če nevarnega psa zaupa v vodenj e osebam , k i nim aj o ust reznega kinološkega znanj a, ali
osebam , ki so m laj še od 16 let (čet rt i odst avek 1 2. člena t ega zakona) ;
9. če opravlj a dej avnost hot ela za živali, ne da bi za t o izpolnj eval predpisane pogoj e
( drugi odst avek 14. člena t ega zakona) ;
10. če st ori kat ero od ravnanj iz 15. člena t ega zakona;
11. če v nasprot j u s predpisi st ori kat ero od ravn anj iz 20. člena t ega zakona;
12. če opravlj a poskuse na živalih v nasprot j u z 21. t ega zakona;
13. če opravlj a posege na živalih v nasprot j u z 2 2. členom t ega zakona;
14. če opravlj a dej avnost zavet išča, ne da bi za t o izpolnj eval predpisane pogoj e ( t ret j i
15. če ovira prist oj nega inšpekt orj a pri izvaj an j u post opkov iz prve alinee 43. člena t ega
zakona.
4 6 . čle n
Z denarno kaznij o od 150.000 do 10,000. 000 t olarj ev se za prek ršek kaznuj e pravna
oseba, če st or i kat ero od dej anj iz 45. člena t ega zakona ali,
1. če vet erinarska organizacij a ne vodi regist ra nevarnih psov ( drugi odst avek 12. člena
t ega zakona) ; 2. če opravlj a boleče posege na vret enčarj ih brez ust rezne anest ezij e ( prvi
3. če opravlj a poskuse na vret enčarj ih v nasprot j u s 23. členom t ega zakona;
4. če v klavnici nist a zagot ovlj ena zaščit a živali, nam enj enih za zakol, in preprečevanj e
vsakega razburj enj a in t rplj enj a živali, ki se j im j e m ogoče izognit i ( sedm i odst avek 25.
člena t ega zakona) ; 5. če doprem a živali v klavnico in nj ihov počit ek do zakola, oskrba
živali do zakola, gonj enj e živali od m est a razk ladanj a do hleva ozirom a prost ora za klanj e
živali, om am lj anj e in zakol živali niso v skladu s predpisanim i pogoj i ( osm i odst avek 25.
člena t ega zakona) .6. če na j avno m est o ozirom a v sredst va j avnega prevoza ne pust i psa
- vodiča slepih ozirom a psa - pom očnika invalidov skupaj z nj egovim skrbnikom .
Z denarno kaznij o od 25.000 do 500.000 t olarj ev se za prekršek iz prvega odst avka t ega
člena kaznuj e t udi odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno kaznij o od 150.000 do 5,000.000 t olarj ev se za prekršek iz prvega odst avka
t ega člena kaznuj e posam eznik, ki ga st ori v zvezi s sam ost oj nim opravlj anj em dej avnost i.
X. P R E H O D N E I N K O N ČN E D OLO ČBE
4 7. č le n
Minist er izda izvršilne predpise iz 39., 40. in 41. člena t ega zakona v šest ih m esecih po
uvelj avit vi t ega zakona.
4 8 . čle n
Sredst va iz druge alinee prvega odst avka 33. člena t ega zakona lahko im et nik zavet išča
uvelj avlj a v 5 let ih od uvelj avit ve t ega zakona.
4 9 . čle n
Obst oj eči obj ekt i in oprem a za rej o živali m oraj o izpolnit i pogoj e, predpisane s t em
zakonom in predpisi, izdanim i na nj egovi podlagi, naj poznej e v deset ih let ih od uvelj avit ve
t ega zakona.
50 . čle n
Do uvelj avit ve izvršilnih predpisov iz t ega zakona se še uporablj at a :
pravilnik o ukrepih za zaščit o živali pred m učenj em pri izvaj anj u zdravst venega varst va živali
(Uradni list SRS, št . 40/ 85) ;
navodilo o pogoj ih za izdaj o dovolj enj a za posku s na živalih v znanst veno- raziskovalne nam ene
(Uradni list SRS, št . 40/ 85 in 22/ 87) .
51. čle n
Z uvelj avit vij o t ega zakona prenehaj o velj at i:
zakon o zdravst venem varst vu živali ( Uradni list SRS, št . 37/ 85) ;
drugi odst avek 158. člena zakona o vet erinarst v u ( Uradni list RS, št . 82/ 94, 21/ 95 in 16/ 96) ;
6. in 7. t očka 11. člena zakona o prekrških zoper j avni red in m ir ( Uradni list SRS, št . 16/ 74 in
42/ 86) ;
drugi st avek 11. člena zakona o post opku z naj denim i st varm i ( Uradni list SRS, št . 31/ 76) ;
pravilnik o krit erij ih za podelit ev st at usa društ va, ki deluj e v j avnem int eresu na področj u
km et ij st va, gozdarst va, lovst va, ribišt va, vet erinarst va ali prehrane ( Uradni list RS, št . 52/ 98,
60/ 98) v delu, ki se nanaša na društ va s področj a zaščit e živali, kolikor j e v nasprot j u s t em
zakonom .
52 . čle n
Ta zakon začne velj at i pet naj st i dan po obj avi v Uradnem list u Republike Slovenij e.
Št evilka: 510- 05/ 91- 1/ 20

Lj ublj ana, dne 18. novem bra 1999

Gradivo Ceca

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

Gradivo Ceca

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Gradivo Ceca

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Kinoloska zveza Slovenije » Gradivo za pripravo na pisni del izpita za vodnike psa sp...

1. O r ga n izir a n o s t k in o lo š k e z ve ze Slo ve n ije

2 . An a t o m ija in fizio lo gija ; p r e h r a n a ; zo o h igie n a ; Bo le zn i p s o v

St arost na om ej it ev za prist op k izpit u za psa sprem lj evalca s preizkusom obnašanj a v

I zpit B- BH j e sest avlj en iz t reh delov:

Pes in vodnik na sprehodu

Srečevanj e z drugim i psi, t ekači, kolesi ipd. na sprehodu.

Učenj e pri psu

Osnovne vrst e učenj a pri psu

Obdobj e od roj st va do začet ka šolanj a

Pogoj evanj e klasično/ inst rum ent alno

Ust varj anj e povezav m ed dražlj aj i

Klasično pogoj evanj e ( Pavlov)

I nst rum ent alno pogoj evanj e ( Skinner)

Ust varj anj e povezave m ed dražlj aj em in odziv om

St rokovna načela šolanj a psov in et ični kodeks, KZS 2004

STR O KO VN A N AČE LA ŠO LAN J A P SOV I N E TI ČN I K OD E K S

1. P O SLAN STVO KO D EK SA I N E TI KA ŠO LAN J A P SO V

Spodbuj anj u in pot rj evanj u zaželenega vedenj a;

Ugašanj u in zm anj ševanj u nezaželenega ali pot encialno nevarnega vedenj a;

I nšt rukt orj i naj bi:

Pozitivno utrjevanje Pozitivna kazen

Negativno utrjevanje Negativna kazen

V prim eru ko pes pozdravi t uj ca pri vrat ih t ak o, da se usede m u da gospodar nagrado

Slika: Operat ivno pogoj evanj e- uporaba

St rokovnj ak za šolanj e naj ne pričakuj e, da se bo pes novih vedenj naučil z opazovanj em ,

I nšt rukt or bi m oral:

2 .3 . U p o r a b a a ve r zivn ih / n e p r ije t n ih d r a žlja je v

I nšt rukt or bi m oral:

I nšt rukt orj i bi m orali:

I nšt rukt orj i bi m orali:

družinske člane v šolanj e ali oskrbo psa.

I nšt rukt orj i bi m orali:

vsakem u t ečaj niku zagot ovit i zadost no pozornost

Povrat ne inf orm acij e o st rokovnem delu

na področj u šolanj a šport nih psov;

Z A K O N O ZAŠČI TI ŽI VALI ( ZZŽiv) ( 9 8 / 9 9 )

V t em zakonu uporablj eni izrazi pom enij o:

Skrbnik živali m ora živali zagot ovit i:

osnovnem sist em u, in alarm i sist em , ki opozarj a skrbnika na okvaro v prezračevalnem

Prepovedana ravnanj a so:

Prepovedan j e neust rezen prevoz živali, in sicer:

3 . B o ln e in p o š k o d o va n e živa li t e r izva ja n je p o s e go v n a živa lih

Prepovedani so naslednj i posegi:

Dovolj enj e za poskuse ni pot rebno:

če j e poskus predpisan s pravnim akt om ;

zakol brez st rokovnega in predpisanega om am lj anj a živali pred zakolom ;

Lov divj adi se m ora opravit i v skladu s predpisi o lovst v u.

I I I . SKR B ZA ZAP U ŠČE N E ŽI VALI

sprej em a prij ave o zapuščenih živalih;

proračuna lokalne sam oupravne skupnost i;

I V. D R U ŠTVA N A P O D R O ČJ U ZAŠČI TE ŽI VALI , K I D E LU J E J O V J AVN E M IN TE R E SU

VI . STR O KO VN I SVET ZA ZAŠČITO ŽI VALI

sprem lj a st anj e na področj u zaščit e živali in pred laga ukrepe;

VI I . P R I STOJ N O STI D R ŽAVN I H O R GAN O V

način zakola hladnokrvnih živali;

I X. KAZE N SKE D OLOČBE

Št evilka: 510- 05/ 91- 1/ 20