Splošno o funkcijah in

lastnosti funkcij
Preslikava
Naj bosta 𝐴 in 𝐵 neprazni množici. Preslikava 𝑓 je predpis (navodilo,
formula), ki vsakemu elementu (originalu) iz 𝐴 priredi natanko en element
(sliko) iz 𝐵 . Zapišemo:
𝑓: 𝐴 ⟶ 𝐵 , 𝑓(𝑎) = 𝑏
Preslikavo lahko podamo na več načinov:
• s puščičnim diagramom,
• s preglednico,
• z grafom ali
• s predpisom.
Množica vseh originalov se imenuje definicijsko območje preslikave 𝑫𝒇 = 𝑨.
Množica vseh slik pa je zaloga vrednosti preslikave 𝒁𝒇 = 𝑩.
Ali naslednje slike predstavljajo preslikave?
Funkcija
Funkcija je preslikava med dvema številskima množicama, slikam
rečemo funkcijske vrednosti. Zapis: 𝑎 ⟼ 𝑏 ali 𝑓(𝑎) = 𝑏

Naj bosta 𝐴 in 𝐵 neprazni množici. Funkcija 𝑓: 𝐴 ⟶ 𝐵 je

predpis, ki vsakemu originalu iz množice A priredi natanko eno
sliko iz množice B.

Funkcijo lahko podamo na različne načine: s predpisom, s

preglednico ali grafično.
Zgled 1
Dani sta množici 𝐴 = 1,2,3 , 𝐵 = {1,2,3,4,5,6} in funkcija
𝑓: 𝐴 → 𝐵, podana s predpisom:
𝑓(𝑥) = 2|𝑥 − 3| + 1

Dopolni preglednico s funkcijskimi vrednostmi.

To funkcijo lahko predstavimo tudi grafično − s puščičnim diagramom.

Če je 𝐵 = ℝ, je 𝑓 realna funkcija, če pa je še 𝐴 ⊆ ℝ, pravimo, da
je 𝑓 realna funkcija realne spremenljivke. Domeni funkcije 𝑓 rečemo
tudi definicijsko območje in ga označimo z 𝐷𝑓 (torej je 𝐴 = 𝐷𝑓 ).
Funkcijo 𝑓: 𝐴 ⟶ 𝐵 določajo trije podatki:
- predpis ("kako" slika),
- domena A ("od kod" slika),
- kodomena B ("kam" slika).
Zgled 2
Zapiši predpis funkcije ℎ, ki slika iz množice celih števil v cela števila, če
vsakemu številu priredi za 2 zmanjšan trikratnik kvadrata.
Uporabi svinčnik in papir.
Zgled 3
Naj bo dana funkcija 𝑓: ℕ ⟶ ℝ podana s predpisom g(x)= 𝑥 2 − 2𝑥 − 5.
a) V katero število se preslika število 5?
b) Katero število se preslika v število 3?
Zgled 4
Opazuj spodnjo aktivno sliko za pravilo 𝑓, ki vsakemu naravnemu
številu 𝑛 priredi vsoto prvih 𝑛 lihih naravnih števil. Zapiši predpis za 𝑓.
Ali je 𝑓 funkcija? Utemelji.
Naredi še 3 korake.

https://eucbeniki.sio.si/vega2/272/index1.html
Zgled 4
Izberi, kaj velja za funkcijo 𝑓: ℕ ⟶ ℕ, 𝑓: 𝑛 ⟼ 𝑛2

 17 je slika nekega elementa iz množice 𝐴.

 Predpis funkcije 𝑓 je 𝑓 𝑛 = 𝑛2 .
 𝐷𝑓 je množica celih števil.
PONAZORITEV FUNKCIJ - primer
Naravna števila pomnoži s številom 3.
1. Predpis 𝑓 𝑛 = 3𝑛
2. Tabela

3. Diagram

4. Graf
GRAF FUNKCIJE
je množica vseh urejenih parov 𝑥, 𝑓 𝑥 , kjer je 𝑥𝜖𝐷𝑓 .
Njegove elemente predstavimo s točkami
v koordinatnem sistemu.

Zapomni si: točka 𝑇(𝑥, 𝑦) leži na grafu funkcije 𝑓natanko tedaj, ko je

funkcijska vrednost abscise enaka ordinati. S simboli kratko zapišemo:
𝒇 𝒙 =𝒚
Zgled
Na kateri sliki je predstavljen graf neke funkcije? Utemelji.
Graf funkcije 𝑓: 𝐴 ⟶ 𝐵 je lahko:
• diskreten (sestavljen iz posameznih točk), če je 𝐴 ⊆ ℤ
• krivulja ali premica, če je množica 𝐴 ⊆ ℝ
• stopničast, če je funkcija odsekoma konstantna.
DEFINICIJSKO OBMOČJE
preslikave ali funkcije 𝑓: 𝐴 ⟶ 𝐵 je množica vseh originalov, označimo
jo z 𝐷𝑓 . Torej je 𝐷𝑓 = 𝐴.

ZGLED
Naj bo 𝑓 preslikava, ki vsakemu dnevu v tednu priredi število ur pouka v
šoli. Kaj je tedaj definicijsko območje?

https://eucbeniki.sio.si/vega1/55/index5.html
Definicijsko območje je množica vseh pravokotnih projekcij točk iz grafa
na os 𝑥.
ZALOGA VREDNOSTI
https://eucbeniki.sio.si/vega1/55/index6.html
je množica vseh pravokotnih projekcij točk iz grafa na os 𝑦.
Zaloga vrednosti preslikave ali funkcije 𝑓: 𝐴 ⟶ 𝐵 je množica vseh
funkcijskih vrednosti (množica vseh slik elementov definicijskega
območja funkcije), označimo jo z 𝑍𝑓 . Torej je 𝑍𝑓 ⊆ 𝐵.

𝑍𝑓 = 𝑓 𝑥 ; 𝑥 ∈ 𝐷𝑓
Zgled
Funkcija 𝑓: ℝ ⟶ ℝ ima predpis 𝑓 𝑥 = 𝑥 2 + 3. Razmisli, kaj je zaloga
vrednosti.
ZGLED
https://eucbeniki.sio.si/vega2/272/index3.html

Dana je družina realnih funkcij realne spremenljivke s predpisom:

𝑓 𝑥 = 𝑘𝑥 + 𝑛
a) Utemelji, da za nobeni realni števili 𝑘 in 𝑛, −2 ni v 𝑍𝑓 .
b) Poišči realni števili 𝑘 in 𝑛, da bo 𝑍𝑓 = 2
NIČLA FUNKCIJE
Število 𝑥 je ničla funkcije 𝑓: 𝐴 ⟶ 𝐵, če je 𝑓 𝑥 = 0.

Ničla funkcije je tako število, ki se preslika v število 0. Zo so tista števila

na osi 𝑥, pri katerih graf seka ali pa se dotakne osi 𝑥.

KAKO DOLOČIMO NIČLE?

Oglej si naslednje grafe.

1 2 3

4 5
ZAČETNA VREDNOST FUNKCIJE
je funkcijska vrednost števila 0, to je 𝑓(0). Obstaja le, če je 0 v
definicijskem območju funkcije.

Še enkrat si oglej grafe funkcij na prejšnji strani. Kakšne so njihove

začetne vrednosti?

Ali ima funkcija 𝑓: ℕ ⟶ ℕ s predpisom 𝑓 𝑛 = 𝑛2 začetno vrednost

𝑓(0)?
Ničle in začetna vrednost
https://eucbeniki.sio.si/vega2/272/index4.html

• Koliko vrednosti lahko zavzame funkcija v točki 0 ?

• Ali lahko graf funkcije večkrat seka abscisno os?
• Ali vsaka premica, ki ni navpična, seka ordinatno os?
• Izračunaj ničle in začetno vrednost funkcije 𝑓: ℤ ⟶ ℤ s predpisom
𝑓 𝑥 = 𝑥 − 1 − 5.
PREDZNAK FUNKCIJE
Funkcija je na intervalu 𝐼 pozitivna, če za vsak 𝑥 ∈ 𝐼 velja 𝑓 𝑥 > 0 in
negativna, če za vsak 𝑥 ∈ 𝐼 velja 𝑓 𝑥 < 0.

Če je funkcija 𝑓 pozitivna (negativna) na celotnem definicijskem

območju, pravimo, da je pozitivna (negativna).
 LASTNOSTI PRESLIKAVE
INJEKTIVNE, SURJEKTIVNE IN BIJEKTIVNE FUNKCIJE

PONOVITEV

 Preslikava med dvema množicama je predpis, ki vsakemu elementu iz prve množice priredi
natanko en element iz druge množice.
 Noben element iz prve množice se ne sme preslikati v dva različna elementa druge množice.
 Preslikavi 𝑓: 𝐴 ⟶ 𝐵, ki slika med dvema številskima množicama, rečemo funkcija. Slike števil se
imenujejo funkcijske vrednosti. 𝑓 𝑥 je funkcijska vrednost števila 𝑥.

Ali se pri preslikavi se vedno uporabijo vsi elementi iz druge množice?

Ali je množica 𝐵 zaloga vrednosti preslikave?
INJEKTIVNOST
Preslikava 𝑓: 𝐴 ⟶ 𝐵 je injektivna natanko tedaj, ko se različni elementi
slikajo v različne elemente. Poljubna elementa iz množice 𝐴 se vselej
preslikata v dva različna elementa:
𝑥1 ≠ 𝑥2 ⇒ 𝑓(𝑥1 ) ≠ 𝑓(𝑥2 )

Ob drugem obisku zavetišča za živali so se prijatelji odločili takole: Miha in Tomaž

sta skupaj poskrbela za psa, drugi pa tako, kot kaže slika.
a) Ali slika prikazuje preslikavo?
b) Ali je preslikava injektivna?
ZGLED
1. Ali je funkcija 𝑓: ℤ ⟶ ℤ s predpisom 𝑓 𝑥 = 𝑥 2 injektivna? Ali
različna števila slika v različna?

2. Kaj pa funkcija 𝑔: ℕ ⟶ ℤ s predpisom 𝑔 𝑥 = 𝑥 2 ? Je injektivna?

3. Dana je funkcija ℎ: ℤ ⟶ ℤ s predpisom ℎ 𝑥 = 1 + |3 − 𝑥|.

Tabeliraj funkcijo na intervalu [0, 5) s korakom 1.
Ali je funkcija ℎ injektivna?
Če ima množica 𝐴 več elementov kot množica 𝐵,
potem preslikava ne more biti injektivna.
SURJEKTIVNOST
Preslikava 𝑓: 𝐴 ⟶ 𝐵 je surjektivna natanko tedaj, ko je vsak element iz
množice 𝐵 slika vsaj kakega elementa iz množice 𝐴. Tedaj je zaloga
vrednosti preslikave 𝑓 enaka množici 𝐵.

Prijatelji so spet obiskali zavetišče za živali in pomagali pri oskrbi živali, kot kažejo
puščice.
a) Kaj je zaloga vrednosti te preslikave?
b) Ali je zgornja preslikava surjektivna?
ZGLED
1. Dana je funkcija 𝑓: ℤ ⟶ ℤ s predpisom 𝑓 𝑥 = 𝑥 2 + 3.
a) Izračunaj, katero število se preslika v število 28 in katero v −6?
b) Ali je ta funkcija surjektivna?

2. Med spodnjimi funkcijami označi tiste, ki so surjektivne.

 Če ima množica 𝐴 manj elementov kot množica 𝐵,
potem preslikava ne more biti surjektivna, saj je slik največ
toliko, kot je elementov v 𝐴.
BIJEKTIVNOST
Preslikava 𝑓: 𝐴 ⟶ 𝐵 je bijektivna natanko tedaj, ko je injektivna in surjektivna
hkrati. Vsak element iz množice 𝐵 je slika natanko enega elementa iz množice 𝐴.
Bijektivne preslikave obstajajo le med dvema
enako močnima množicama.
LASTNOSTI NA GRAFU
https://eucbeniki.sio.si/vega1/56/index4.html
Funkcija je:
• injektivna, če vsaka vodoravna premica seka graf 𝑓 največ enkrat,
• surjektivna, če vsaka vodoravna premica seka graf 𝑓 najmanj enkrat,
• bijektivna, če vsaka vodoravna premica seka graf 𝑓 natanko enkrat.

https://eucbeniki.sio.si/vega1/56/index4.html
 NARAŠČANJE IN PADANJE

Če za vsak par elementov 𝑥1 < 𝑥2 z intervala 𝐼 velja

• 𝑓(𝑥1 ) ≤ 𝑓(𝑥2 ) je funkcija 𝑓 naraščajoča na intervalu 𝐼,
• 𝑓 𝑥1 < 𝑓(𝑥2 ) je funkcija 𝑓 strogo naraščajoča na intervalu 𝐼.

Če za vsak par elementov 𝑥1 < 𝑥2 z intervala 𝐼 velja

• 𝑓(𝑥1 ) ≥ 𝑓(𝑥2 ) je funkcija 𝑓 padajoča na intervalu 𝐼,
• 𝑓 𝑥1 > 𝑓(𝑥2 ) je funkcija 𝑓 strogo padajoča na intervalu 𝐼.
 OMEJENOST FUNKCIJE
Poiščimo največjo in najmanjšo vrednost, ki jo funkcija s spodnjim grafom doseže.
Zapiši zalogo vrednosti te funkcije.
 2
Lahko poiščeš največjo funkcijsko vrednost funkcije 𝑓 𝑥 = 2 ?
𝑥 +1
Kako pa je z najmanjšo vrednostjo?

Funkcija, definirana na celi realni osi, doseže največjo vrednost 2. Najmanjše

vrednosti 𝑦 = 0 funkcija nikoli ne doseže. Se pa tej vrednosti poljubno (asimptotsko)
približa. Rečemo, da je vodoravna premica 𝒚 = 𝟎 asimptota dane funkcije.
Primerjajmo zalogi vrednosti obeh funkcij. Kaj jima je skupno?
Zapiši primer omejene linearne funkcije.
Funkcija je torej omejena (kot smo definirali na prejšnji strani),
če je navzdol in navzgor omejena.
 Funkcija je neomejena, če ni niti navzgor niti navzdol omejena.

Razmisli, pri katerih realnih vrednostih 𝑘 in 𝑛 je linearna funkcija 𝑓(𝑥) = 𝑘 ⋅ 𝑥 + 𝑛 neomejena.

 SODE FUNKCIJE
Primerjaj funkcijski vrednosti funkcije pri nasprotnih originalih.
Utemeljimo, da je funkcija 𝑓 𝑥 = 𝑥 2 − 1 soda:

𝑓 −𝑥 = (−𝑥)2 −1 = 𝑥 2 − 1 = 𝑓 𝑥
LIHE FUNKCIJE
Utemeljimo, da je funkcija 𝑓 𝑥 = 𝑥 ∙ 𝑥 liha:

𝑓 −𝑥 = (−𝑥) ∙ −𝑥 = −𝑥 ∙ 𝑥 = −𝑓 𝑥

https://eucbeniki.sio.si/vega2/273/index7.html
LASTNOSTI FUNKCIJ

X OS:
•Ničle funkcije
•Definicijsko območje
•Padanje, naraščanje
•Predznak: pozitivnost, negativnost
Y OS:
•Začetna vrednost
•Zaloga vrednosti
•Omejenost

OSTALO:
•Sodost, lihost
•Injektivnost + surjektivnost = bijektivnost