ZBORNICA ZDRAVSTVENE NEGE SLOVENIJE –

ZVEZA DRUŠTEV MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE

Sekcija zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester - reševalcev

strokovni seminar

UPORABA PRIPOMOČKOV ZA IMOBILIZACIJO

IN TEHNIČNO REŠEVANJE V
PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Zbornik predavanj

Urednik:
Anton Posavec

Ig, 19. in 20. november 2002

UPORABA PRIPOMOČKOV ZA IMOBILIZACIJO IN
TEHNIČNO REŠEVANJE V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI
MEDICINSKI POMOČI
Elektronska izdaja
Založnik elektronske izdaje:
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih
sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,
Sekcija reševalcev v zdravstvu
Ob železnici 30 a, 1000 Ljubljana
Urednik: Anton Posavec

Oblikovanje in priprava za spletno izdajo: Jože Prestor

Tiskana izdaja je izšla leta 2002
Leto spletne izdaje je 2017
Elektronska izdaja zbornika predavanj je dosegljiva na
http://www.zbornica-zveza.si/sl/e-knjiznica/zborniki-strokovnih-sekcij

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
616-001-083.98(082)(0.034.2)
616-089.22(082)(0.034.2)
STROKOVNI seminar Uporaba pripomočkov za imobilizacijo in tehnično reševanje
v predbolnišnični nujni medicinski pomoči (2002 ; Ig)
Zbornik predavanj [Elektronski vir] / Strokovni seminar Uporaba pripomočkov za
imobilizacijo in tehnično reševanje v predbolnišnični nujni medicinski pomoči, Ig,
19. in 20. november 2002 ; [organizator strokovnega srečanja] Zbornica zdravstvene
nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov
Slovenije, Sekcija zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester - reševalcev [v
sodelovanju z Izobraževalnim centrom za zaščito in reševanje Uprave RS za zaščito
in reševanje Ministrstva za obrambo] ; urednik Anton Posavec. - Elektronska izd. -
El. knjiga. - Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza
strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,
Sekcija reševalcev v zdravstvu, 2017
Način dostopa (URL): http://www.zbornica-zveza.si/sl/e-knjiznica/zborniki-
strokovnih-sekcij

ISBN 978-961-7021-20-2 (pdf)

1. Dodat. nasl. 2. Posavec, Anton 3. Zbornica zdravstvene nege Slovenije - Zveza društev
medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Sekcija zdravstvenih tehnikov in medicinskih
sester - reševalcev 4. Izobraževalni center za zaščito in reševanje Uprave RS za zaščito in reševanje
Ministrstva za obrambo
289039360
 Organizator strokovnega srečanja
Zbornica zdravstvene nege Slovenije -
Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Sekcija zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester - reševalcev
v sodelovanju z
Izobraževalnim centrom za zaščito in reševanje
Uprave RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo

Programski odbor
Anton Posavec (predsednik)
Andrej Fink
Jože Prestor
Gregor Šebenik

Organizacijski odbor
Primož Velikonja (predsednik)
Danijel Andoljšek
Silvestra Mahnič
Janez Šmuc
Andreja Špilek Plahutnik
Ivan Šprajc
VSEBINA

Uvodnik 7
Anton Posavec
Pomen in cilji imobilizacije v predbolnišničnem okolju 9
Milan Žnidaršič
Splošne indikacije za imobilizacijo hrbtenice 21
Darko Čander et al.
Vratne opornice 25
Darko Čander
Ekstremitetne opornice 35
Anton Posavec
Vakuumska blazina 51
Branko Kešpert
Zajemalna nosila z oporo za glavo 65
Jože Prestor
Dolga deska za imobilizacijo hrbtenice 87
Andrej Fink
Deska za imobilizacijo otrok 99
Andrej Fink
Steznik za imobilizacijo hrbtenice pri sedečem poškodovancu 115
Janez Kramar
Deska za imobilizacijo poškodovanca v vodi 131
Darko Čander
Zavarovanje kraja intervencije - prometna Policija 135
Boštjan Smolej
Zavarovanje kraja intervencije - prizorišče kriminalnega dejanja 145
Janko Goršek
Zavarovanje kraja intervencije - reševalna služba 149
Karel Stanič
Zaščitna sredstva, ki jih uporablja reševalec pri tehničnem reševanju 161
Zuhdija Hajdarevič
Postopki gasilske službe pri prometnih nesrečah 165
Gregor Šebenik
Standard pristopa reševalca k tehničnemu reševanju 173
Jože Prestor
Vodenje tehničnega reševanja s strani ekipe nujne medicinske pomoči 209
Primož Aplenc
Oglasi 215

Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji, prispevki niso lektorirani.

UPORABA PRIPOMOČKOV ZA IMOBILIZACIJO IN TEHNIČNO REŠEVANJE V PREDBOLNIŠNIČNEM OKOLJU

UVODNIK

Slovenske literature, namenjene reševalcem, je zelo malo. Učbenikov

sploh ni. Zaradi tega smo se v Sekciji zdravstvenih tehnikov in
medicinskih sester - reševalcev odločili, da naša strokovna srečanja
posvetimo različnim strokovnim temam s področja našega dela in ob tem
vedno izdamo tudi zbornik, ki nam lahko kasneje služi kot dober
pripomoček za učenje in izpopolnjevanje. Nekaj tem smo že obdelali,
čaka pa nas še veliko dela. Prav v ta namen smo v začetku letošnjega leta
v okviru Izvršnega odbora strokovne sekcije ustanovili Podskupino za
izobraževanje. Delo v manjši skupini, ki jo sestavljajo reševalci z
večletnimi izkušnjami, ki so hkrati izkušeni predavatelji in mentorji
mlajšim kolegicam in kolegom, je veliko lažje in tudi rezultati dela so
boljši. Člani Izvršnega odbora sekcije so mi zaupali in odločitev o
oblikovanju podskupine enoglasno podprli. Prepričan sem, da bo to
zaupanje upravičeno.
Prva tema, ki smo se je lotili, je imobilizacija. Bolj natančno gre za
pravilno uporabo pripomočkov za imobilizacijo. Povod za to odločitev je
bila neenotna in celo nepravilna uporaba pripomočkov za imobilizacijo v
različnih reševalnih službah v Sloveniji. Imel sem priložnost videti
poškodovanca z nameščenim steznikom za imobilizacijo hrbtenice pri
sedečem poškodovancu in vratno opornico, ki je z zdravstveno kartico v
roki čakal v vrsti pred okencem našega urgentnega bloka in čakal, da ga
administratorka vpiše za pregled. Grozljiva slika! Zagotovo takih
primerov ni veliko in bolje, da je tako. Potrebno pa je nekaj storiti, da se
kaj takšnega nebi ponovilo. Temu je namenjen prvi dan strokovnega
srečanja, ki ga bomo v celoti posvetili imobilizaciji. Obdelali jo bomo
tako v predavalnici, kot tudi praktično v učnih delavnicah.
Znanje, ki ga bomo osvojili prvi dan srečanja, bomo lahko uporabili že
drugi dan seminarja, ko bomo obravnavali tehnično reševanje. Seznanili
se bomo s potekom takšnega reševanja ter pripomočki, ki jih pri tem
uporabljamo. Tehničnega reševanja se bomo lotili tudi praktično na
poligonu pod nadzorom gasilcev in reševalcev inštruktorjev. Ker je s tem

7
 UVODNIK

neposredno povezano tudi zavarovanje kraja intervencije, bomo spoznali,

kako se tega lotijo različne službe, ki sodelujejo pri takšnih intervencijah.
Predstavljena bo tudi osebna varovalna oprema reševalca, ki jo moramo
pri opravljanju dela uporabljati.
V zadnjem času smo žal priča porastu kriminalnih dejanj v našem okolju,
kjer živimo in delamo. Z njimi se srečamo tudi reševalci na intervencijah.
Kako naj delamo in ravnamo, da se izognemo nevarnostim, ki nam
grozijo, in kaj moramo storiti, da pri nudenju nujne medicinske pomoči
ne zabrišemo sledov kriminalnega dejanja, nam bo povedal predstavnik
kriminalistične policije.
Pred nami sta dva naporna delovna dneva. Izkoristimo to priložnost za
učenje, da bi lahko pridobljeno znanje morda že jutri uporabili pri
reševanju. Posredujmo ga tudi kolegicam in kolegom, ki se seminarja
niso mogli udeležiti, takšno znanje pa prav tako nujno potrebujejo.
Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki ste sodelovali pri pripravi in
kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi strokovnega srečanja. Upam, da
bomo v bližnji prihodnosti, morda ravno na podlagi zbornikov kot je ta,
dobili tudi učbenike namenjene reševalcem. Prav tako se zahvaljujem
vsem, ki se srečanja udeležujete. S tem potrjujete, da takšna
izobraževanja potrebujemo. Nam, ki srečanja pripravljamo, pa dajete
vzpodbudo, da bomo opravili tudi delo, ki je še pred nami.

Predsednik programskega odbora

Anton Posavec

8
UPORABA PRIPOMOČKOV ZA IMOBILIZACIJO IN TEHNIČNO REŠEVANJE V PREDBOLNIŠNIČNEM OKOLJU

POMEN IN CILJI IMOBILIZACIJE

V PREDBOLNIŠNIČNEM OKOLJU
Milan Žnidaršič
Zdravstveni dom Ljubljana, Splošna nujna medicinska pomoč.

DEFINICIJA
Imobilizacija predstavlja enega najpomembnejših posegov ki jih
uporabljamo pri izvajanju prve in nujne medicinske pomoči. Pri tem
poskrbimo za negibljivost enega ali več delov telesa, zato da pri
premikanju in transportu poškodovanca ne pride do dodatne škode za
organizem.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je glagol imobilizirati definiran
kot: napraviti negibljivo, nepremakljivo (1).

POMEN
Najstarejše podatke o uporabi imobilizacije imamo že iz starega Egipta,
saj je na papirusih vidno, da so že Egipčani imobilizirali prelome kosti in
zdravili z opornicami (2). S tem so se kosti hitreje in pravilneje celile.
Pomen imobilizacije na terenu pa seveda ni hitrejše celjenje kosti, torej
ukrep zdravljenja, temveč gre bolj za preventivni ukrep: preprečevanje
dodatega naraščanja škode, ki jo je že povzročila poškodba. Pomemben
učinek je tudi zmanjšanje bolečine, s čimer upočasnimo napredovanje
šoka, zmanjšamo verjetnost bruhanja, omogočimo boljše sodelovanje
poškodovanca, pa tudi zmanjšamo potrebo po medikamentozni
analgeziji, pri uporabi katere neredko prihaja do neželjenih stranskih
učinkov (slabost in bruhanje, motnje zavesti, zmedenost, alergijske
reakcije…).

9
UPORABA PRIPOMOČKOV ZA IMOBILIZACIJO IN TEHNIČNO REŠEVANJE V PREDBOLNIŠNIČNEM OKOLJU

INDIKACIJE ZA IMOBILIZACIJO
Zlomi udov
Imobilizacija je osnovna prva in nujna medicinska pomoč pri oskrbi
zlomov kosti. Njen namen je poškodovani ud napraviti negiben -
imobiliziran. Imobiliziramo vedno sklepa nad in pod prelomom in s tem
dosežemo, da se delčki kosti ne morejo premikati. Na ta način
preprečimo oziroma zmanjšamo bolečine, zmanjšamo nevarnost razvoja
šoka, preprečimo možnost dodatne okvare tkiva s koščki kosti,
zmanjšamo možnost infekcije. Potrebujemo opornice, povoje, trikotne
rute, vratne opornice…
Pri hujših poškodbah je bolje imobilizirati celotno telo. To velja za zlome
stegnenice, medenice, hrbtenice in pri politravmah (poškodbah, ki
zajemajo več organskih sistemov in ogrožajo poškodovančevo življenje).
Imobiliziramo vsak prelom kosti. Enako pa ukrepamo tudi vedno, kadar
na zlom le sumimo, torej obstajajo neki znaki, ki kažejo nanj, a nismo
prepričani, saj je bolje imobilizirati nepoškodovano okočino kot
zlomljeno kost pustiti neimobilizirano.
 Znaki, ki kažejo na možnost zloma kosti so :
− spremenjena oblika
− oteklina
− viden hematom
 Znaki , ki kažejo na gotov zlom kosti:
− velika deformacija
− krepitacije - škrtanje
− patološka gibljivost
Poškodovanca vedno imobiliziramo še preden ga premaknemo ali
premestimo, razen če je ogrožen zaradi drugih nevarnosti v okolici
(ogenj, plini, elektrika…), takrat ga najprej čim bolj previdno
premestimo na najbližje varno mesto in nato oskrbimo.
Vedno ga moramo povprašati o bolečinah, parestezijah (mravljinčenju,
odrevenelosti) in se pozanimati o mehanizmu poškodbe. Anamneza je pri
tistih, ki so zmedeni ali celo nezavestni zaradi poškodbe ali zastrupitve

10