Professional Documents
Culture Documents
Uporaba Pripomockov Za Imobilizacijo in Tehnicno Resevanje 2002-Pages-1
Uporaba Pripomockov Za Imobilizacijo in Tehnicno Resevanje 2002-Pages-1
Uporaba Pripomockov Za Imobilizacijo in Tehnicno Resevanje 2002-Pages-1
strokovni seminar
Urednik:
Anton Posavec
Programski odbor
Anton Posavec (predsednik)
Andrej Fink
Jože Prestor
Gregor Šebenik
Organizacijski odbor
Primož Velikonja (predsednik)
Danijel Andoljšek
Silvestra Mahnič
Janez Šmuc
Andreja Špilek Plahutnik
Ivan Šprajc
VSEBINA
Uvodnik 7
Anton Posavec
Pomen in cilji imobilizacije v predbolnišničnem okolju 9
Milan Žnidaršič
Splošne indikacije za imobilizacijo hrbtenice 21
Darko Čander et al.
Vratne opornice 25
Darko Čander
Ekstremitetne opornice 35
Anton Posavec
Vakuumska blazina 51
Branko Kešpert
Zajemalna nosila z oporo za glavo 65
Jože Prestor
Dolga deska za imobilizacijo hrbtenice 87
Andrej Fink
Deska za imobilizacijo otrok 99
Andrej Fink
Steznik za imobilizacijo hrbtenice pri sedečem poškodovancu 115
Janez Kramar
Deska za imobilizacijo poškodovanca v vodi 131
Darko Čander
Zavarovanje kraja intervencije - prometna Policija 135
Boštjan Smolej
Zavarovanje kraja intervencije - prizorišče kriminalnega dejanja 145
Janko Goršek
Zavarovanje kraja intervencije - reševalna služba 149
Karel Stanič
Zaščitna sredstva, ki jih uporablja reševalec pri tehničnem reševanju 161
Zuhdija Hajdarevič
Postopki gasilske službe pri prometnih nesrečah 165
Gregor Šebenik
Standard pristopa reševalca k tehničnemu reševanju 173
Jože Prestor
Vodenje tehničnega reševanja s strani ekipe nujne medicinske pomoči 209
Primož Aplenc
Oglasi 215
UVODNIK
7
UVODNIK
8
UPORABA PRIPOMOČKOV ZA IMOBILIZACIJO IN TEHNIČNO REŠEVANJE V PREDBOLNIŠNIČNEM OKOLJU
DEFINICIJA
Imobilizacija predstavlja enega najpomembnejših posegov ki jih
uporabljamo pri izvajanju prve in nujne medicinske pomoči. Pri tem
poskrbimo za negibljivost enega ali več delov telesa, zato da pri
premikanju in transportu poškodovanca ne pride do dodatne škode za
organizem.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je glagol imobilizirati definiran
kot: napraviti negibljivo, nepremakljivo (1).
POMEN
Najstarejše podatke o uporabi imobilizacije imamo že iz starega Egipta,
saj je na papirusih vidno, da so že Egipčani imobilizirali prelome kosti in
zdravili z opornicami (2). S tem so se kosti hitreje in pravilneje celile.
Pomen imobilizacije na terenu pa seveda ni hitrejše celjenje kosti, torej
ukrep zdravljenja, temveč gre bolj za preventivni ukrep: preprečevanje
dodatega naraščanja škode, ki jo je že povzročila poškodba. Pomemben
učinek je tudi zmanjšanje bolečine, s čimer upočasnimo napredovanje
šoka, zmanjšamo verjetnost bruhanja, omogočimo boljše sodelovanje
poškodovanca, pa tudi zmanjšamo potrebo po medikamentozni
analgeziji, pri uporabi katere neredko prihaja do neželjenih stranskih
učinkov (slabost in bruhanje, motnje zavesti, zmedenost, alergijske
reakcije…).
9
UPORABA PRIPOMOČKOV ZA IMOBILIZACIJO IN TEHNIČNO REŠEVANJE V PREDBOLNIŠNIČNEM OKOLJU
INDIKACIJE ZA IMOBILIZACIJO
Zlomi udov
Imobilizacija je osnovna prva in nujna medicinska pomoč pri oskrbi
zlomov kosti. Njen namen je poškodovani ud napraviti negiben -
imobiliziran. Imobiliziramo vedno sklepa nad in pod prelomom in s tem
dosežemo, da se delčki kosti ne morejo premikati. Na ta način
preprečimo oziroma zmanjšamo bolečine, zmanjšamo nevarnost razvoja
šoka, preprečimo možnost dodatne okvare tkiva s koščki kosti,
zmanjšamo možnost infekcije. Potrebujemo opornice, povoje, trikotne
rute, vratne opornice…
Pri hujših poškodbah je bolje imobilizirati celotno telo. To velja za zlome
stegnenice, medenice, hrbtenice in pri politravmah (poškodbah, ki
zajemajo več organskih sistemov in ogrožajo poškodovančevo življenje).
Imobiliziramo vsak prelom kosti. Enako pa ukrepamo tudi vedno, kadar
na zlom le sumimo, torej obstajajo neki znaki, ki kažejo nanj, a nismo
prepričani, saj je bolje imobilizirati nepoškodovano okočino kot
zlomljeno kost pustiti neimobilizirano.
Znaki, ki kažejo na možnost zloma kosti so :
− spremenjena oblika
− oteklina
− viden hematom
Znaki , ki kažejo na gotov zlom kosti:
− velika deformacija
− krepitacije - škrtanje
− patološka gibljivost
Poškodovanca vedno imobiliziramo še preden ga premaknemo ali
premestimo, razen če je ogrožen zaradi drugih nevarnosti v okolici
(ogenj, plini, elektrika…), takrat ga najprej čim bolj previdno
premestimo na najbližje varno mesto in nato oskrbimo.
Vedno ga moramo povprašati o bolečinah, parestezijah (mravljinčenju,
odrevenelosti) in se pozanimati o mehanizmu poškodbe. Anamneza je pri
tistih, ki so zmedeni ali celo nezavestni zaradi poškodbe ali zastrupitve
10