ŠOLSKI CENTER CELJE

Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije

Seminarska naloga

TEHNIČNA IN EKONOMSKA ANALIZA SONČNE

ELELKTRARNE

Avtor: Mentor:
Jon DABELIĆ, S-4. a mag. Aleš FERLEŽ, univ. dipl. inž.

Celje, november 2023

POVZETEK

Seminarska naloga predstavlja raziskovanje tehničnih in ekonomskih vidikov sončnih

elektrarn, z osredotočenjem na tehnično analizo, ki preučuje izkoristke pri različnih kotih
nagiba sončnih panelov in primerja različne vrste sončnih elektrarn. Ekonomska analiza
vključuje pregled stroškov in finančno perspektivo, poudarek pa je na prikazu kumulativnih
rezultatov preko grafov. Cilj naloge je ugotoviti, ali je trenutna investicija v sončno elektrarno
smiselna finančna odločitev. Pri izdelavi seminarske naloge pa bom uporabil orodje
RETScreen. Predstavil bom tudi sončno elektrarno in kako deluje.

2
KAZALO VSEBINE

1 UVOD 4
1.1 NAMEN NALOGE 4
1.2 METODE DELA 4
1.3 SONČNA ELEKTRARNA 4
1.3.1 Kaj je sončna elektrarna 4
1.3.2 Sončno obsevanje v Sloveniji 4
1.3.3 Delovanje in nastanek električne energije v sončni celici 4
1.3.4 Možni načini postavitve sončnih elektrarn 4
1.3.5 Večje sončne elektrarne v Sloveniji 5
1.3.6 Okoljski vpliv in trajnost 5
1.3.7 Izzivi pri integraciji v elektroenergetski sistem 5

2 TEHNIČNA ANALIZA 6
2.1 OSNOVNI PODATKI 6
2.2 VPLIV KOTA NAKLONA NA IZPLEN ELEKTRIČNE ENERGIJJE 7
2.2.1 Fiksni sistem 7
2.2.2 Enoosni sistem 9
2.2.3 dvoosni sistem 9
2.3 PRIMERJAVA RAZLIČNI TIPOV SONČNIH ELEKTRARN 10

3 EKONOMSKA ANALIZA 11
3.1 ANALIZA STROŠKOV 11
3.2 FINANČNA ANALIZA 12
3.3 KOMULATIVNI GRAF 13

4 ZAKLJUČEK 14

5 VIRI 15

3
1 UVOD

1.1 NAMEN NALOGE

Namen te seminarske naloge je izvesti celovito tehnično in ekonomsko analizo sončne
elektrarne. Osredotočil se bomo na tehnične vidike, učinkovitost pri različnih kotih nagiba,
ekonomske stroške vzpostavitve in obratovanja ter finančno donosnost. Predstavil bom tudi
kumulativni graf za boljše razumevanje ekonomske uspešnosti sončne elektrarne skozi čas.
Namen naloge je tudi izvedeti ali je sončna elektrarna ekonomsko upravičena ali ne.

1.2 METODE DELA

Pri pripravi naloge uporabljam program RETScreen, ki mi omogoča sistematično zbiranje

podatkov in izvedbo analiz, s čimer bom pridobil zanesljive rezultate. Uporabljene metode
bodo vključevale tako tehnične meritve kot tudi finančno analizo, kar mi bo omogočilo
celovit vpogled v sončno elektrarno.

1.3 SONČNA ELEKTRARNA

1.3.1 Kaj jej sončna elektrarna?

Sončna elektrarna je naprava, ki pretvarja sončno energijo v električno energijo s pomočjo
fotovoltaičnih celic ali drugih tehnologij.

1.3.2 Sončno obsevanje v Sloveniji

Slovenija ima zmerno podnebje, kar pomeni, da se sončno obsevanje razlikuje glede na letni
čas. Povprečno število sončnih ur na leto je približno 2.000 ur, kar pomeni, da so pogoji za
izkoriščanje sončne energije ugodni.

1.3.3 Delovanje in nastanek električne energije v sončni celici

Sončne celice so osnovna enota sončnih elektrarn. Delujejo na principu fotovoltaike, kjer
svetloba sonca spodbudi elektrone v polprevodniškem materialu, s čimer se ustvari električni
tok. Več sončnih celic je povezanih v module, ki tvorijo sončne panele. Ko sončni žarki
zadenejo te panele, se ustvari enosmerni tok, ki ga nato inverter pretvori v izmenični tok,
primeren za uporabo v električnem omrežju ali za shranjevanje.

1.3.4 Možni načini postavitve sončnih elektrarn

1. Fotovoltaične sončne elektrarne: Postavljene so s sončnimi moduli na strehah stavb ali na
tleh.
2. Sončne elektrarne s paraboličnimi koriti: Uporabljajo se za koncentracijo sončnih žarkov
na cev, v kateri se segreva nosilec toplote, ki nato poganja generator pare za proizvodnjo
električne energije.

4
3. Sončne elektrarne s heliostati: Heliostati so zrcala, usmerjena proti soncu, ki usmerjajo
sončno svetlobo na eno točko, kjer se segreva nosilec toplote za proizvodnjo električne
energije.

1.3.5 Večje sončne elektrarne v Sloveniji

V Sloveniji se postavljajo večje sončne elektrarne, ki prispevajo k trajnostni proizvodnji
električne energije. Primeri vključujejo sončno elektrarno v Zlatoličju, ki ima kapaciteto 3,5
MW, ter sončno elektrarno na deponiji v Ljubljani, ki ima kapaciteto 8,1 MW.

1.3.6 Okoljski vpliv in trajnost

Čeprav sončne elektrarne proizvajajo čisto energijo, ima tudi njihova proizvodnja in
postavitev okoljski vpliv. Trajnostni pristop vključuje tudi recikliranje materialov, zmanjšanje
odpadkov in minimalen vpliv na okolje.

1.3.7 Izzivi pri integraciji v elektroenergetski sistem

S povečanjem deleža obnovljivih virov energije, kot so sončne elektrarne, se pojavljajo izzivi
pri njihovi integraciji v elektroenergetski sistem. Potrebne so nadgradnje omrežij, inteligentni
sistemi za upravljanje energije ter prilagodljivost elektroenergetskih sistemov.

5
2 TEHNIČNA ANALIZA

2.1 OSNOVNI PODATKI

Project information S ee project databas e

Project name Seminarska naloga

Project location Ljubljana

Prepared for ENSp

Prepared by Jon Dabelić

Project type Power

Technology Photovoltaic
Grid type Central-grid

Analysis type Method 2

Heating value reference Higher heating value (HHV)

Show settings 
Language - Langue English - Anglais
User manual English - Anglais

Currency Euro
Symbol
Units Metric units

S elect clim ate data location

Site reference conditions

Climate data location Ljubljana/Brnik

Show data 

Climate data
Unit location Project location
Latitude ˚N 46,2 46,2
Longitude ˚E 14,5 14,5
Elevation m 385 385
Heating design temperature °C -10,8
Cooling design temperature °C 28,8
Earth temperature amplitude °C 19,7

Daily solar
Relative radiation - Atmospheric Earth Heating Cooling
Month Air temperature humidity horizontal pressure Wind speed temperature degree-days degree-days
°C % kWh/m²/d kPa m/s °C °C-d °C-d
January -1,7 85,6% 1,51 93,9 1,1 -4,9 611 0
February -0,2 79,2% 2,44 93,7 1,3 -2,9 510 0
March 4,3 74,6% 3,51 93,6 1,5 2,3 425 0
April 8,9 73,3% 4,24 93,3 1,7 7,8 273 0
May 14,1 72,8% 5,16 93,6 1,7 13,9 121 127
June 17,4 74,0% 5,32 93,7 1,6 17,3 18 222
July 19,6 73,5% 5,39 93,7 1,5 19,5 0 298
August 18,9 75,8% 4,81 93,7 1,4 18,8 0 276
September 14,5 82,2% 3,56 93,8 1,2 13,3 105 135
October 9,9 85,7% 2,24 93,9 1,2 7,9 251 0
November 3,8 88,0% 1,47 93,7 1,1 1,4 426 0
December -0,4 88,7% 1,17 93,8 1,1 -3,8 570 0
Annual 9,1 79,5% 3,41 93,7 1,4 7,6 3.309 1.058
Measured at m 10,0 0,0

6
2.2 VPLIV KOTA NAKLONA NA IZPLEN ELEKTRIČNE ENERGIJJE

2.2.1 Fiksni sistem

Meseci 10 15 20 25 30 35 40 45 50
januar 1,831 1,956 2,07 2,174 2,265 2,344 2,41 2,463 2,503
februar 2,508 2,628 2,739 2,836 2,918 2,982 3,03 3,061 3,075
marec 3,685 3,78 3,856 3,912 3,951 3,978 3,984 3,97 3,935
april 4,054 4,084 4,103 4,105 4,088 4,052 4,008 3,947 3,868
maj 4,854 4,85 4,823 4,781 4,725 4,648 4,551 4,45 4,327
junij 4,741 4,716 4,677 4,616 4,55 4,463 4,357 4,245 4,118
julij 4,93 4,917 4,883 4,83 4,769 4,685 4,58 4,473 4,345
avgust 4,498 4,516 4,515 4,504 4,472 4,419 4,354 4,276 4,178
september 3,395 3,451 3,491 3,513 3,519 3,514 3,496 3,461 3,409
oktober 2,368 2,444 2,506 2,561 2,603 2,632 2,647 2,649 2,637
november 1,649 1,745 1,831 1,907 1,972 2,026 2,07 2,101 2,121
december 1,425 1,524 1,615 1,697 1,769 1,831 1,883 1,924 1,954
Skupaj 39,938 40,61 41,109 41,436 41,601 41,575 41,371 41,021 40,471

Zgornja tabela prikazuje letni izplen električne energije glede na nagib sončnih panelov od
10° do 50°, z intervali po 5°. Najvišjo učinkovitost doseže pri približno 30° naklona.
Optimalen kot nagiba sončnih panelov je odvisen od geografske lege sončne elektrarne. Pri
lokacijah bližje ekvatorju je optimalni kot manjši, medtem ko se ta povečuje, ko se
približujemo severnemu ali južnemu polu.

7
Grafičen prikaz izplena električne energije pri različnih kotih naklona.

Proposed case power system Incremental initial cos

Analysis type  Method 1

 Method 2
Photovoltaic
Resource assessment
Solar tracking mode Fixed
Slope ° 32,0
Azimuth ° 45,0

 Show data
Electricity
Daily solar radiation - Daily solar Electricity export exported to
Month horizontal radiation - tilted rate grid
kWh/m²/d kWh/m²/d €/MWh MWh
January 1,51 2,30 89,0 2,298
February 2,44 3,31 89,0 2,945
March 3,51 4,11 89,0 3,964
April 4,24 4,44 89,0 4,076
May 5,16 5,06 89,0 4,697
June 5,32 5,09 89,0 4,518
July 5,39 5,23 89,0 4,738
August 4,81 4,91 89,0 4,454
September 3,56 3,91 89,0 3,517
October 2,24 2,74 89,0 2,616
November 1,47 2,10 89,0 1,995
December 1,17 1,80 89,0 1,795
Annual 3,41 3,75 89,00 41,613

Annual solar radiation - horizontal MWh/m² 1,24

Annual solar radiation - tilted MWh/m² 1,37

Elektrarna doseže najvišjo stopnjo proizvodnje električne energije pri naklonu 32°, kjer ta znaša
41,613 MWh.

8
2.2.2 Enoosni sistem

Elektrarna doseže najvišjo proizvodnjo električne energije pri naklonu 46°, kjer ta znaša
53,476 MWh.

2.2.3 Dvoosni sistem

Proposed case power system Incremental initial costs

Analysis type  Method 1

 Method 2
Photovoltaic
Resource assessment
Solar tracking mode Two-axis

 Show data
Electricity
Daily solar radiation - Daily solar Electricity export exported to
Month horizontal radiation - tilted rate grid
kWh/m²/d kWh/m²/d €/MWh MWh
January 1,51 3,62 89,0 3,577
February 2,44 4,96 89,0 4,383
March 3,51 5,69 89,0 5,468
April 4,24 5,82 89,0 5,345
May 5,16 6,56 89,0 6,086
June 5,32 6,78 89,0 6,011
July 5,39 7,07 89,0 6,410
August 4,81 6,48 89,0 5,885
September 3,56 5,10 89,0 4,573
October 2,24 3,70 89,0 3,512
November 1,47 3,18 89,0 2,999
December 1,17 2,81 89,0 2,773
Annual 3,41 5,15 89,00 57,023

Annual solar radiation - horizontal MWh/m² 1,24

Annual solar radiation - tilted MWh/m² 1,88

9
2.3 PRIMERJAVA RAZLIČNI TIPOV SONČNIH ELEKTRARN

Fiksna siva
Enoosna modra
Dvoosna rdeča

Ugotovil sem, da enoosni sistem dosega 28,5 % večjo proizvodnjo električne energije v
primerjavi s fiksnim sistemom. Dvoosni sistem pa 37% večjo proizvodnjo v primerjavi s
fiksnim sistemom in 6,6% večjo v primerjavi z enoosnim sistemom.

Fiksna Enoosna Dvoosna

januar 2,298 3,441 3,577
februar 2,945 4,237 4,383
marec 3,964 5,254 5,468
april 4,076 5,007 5,345
maj 4,697 5,544 6,086
junij 4,518 5,392 6,011
julij 4,738 5,783 6,41
avgust 4,454 5,452 5,885
september 3,517 4,372 4,573
oktober 2,616 3,421 3,512
november 1,995 2,9 2,999
december 1,795 2,675 2,773
Skupaj 41,613 53,476 57,023

10
3 EKONOMSKA ANALIZA

3.1 ANALIZA STROŠKOV

Initial costs (credits) Unit Quantity Unit cost Amount Relative costs
Feasibility study
Feasibility study cost € -
Subtotal: € - 0,0%
Development
Development cost € -
Subtotal: € - 0,0%
Engineering
Engineering cost € -
Subtotal: € - 0,0%
Power system
Photovoltaic kW 39,82 € 1.100 € 43.802
Road construction km € -
Transmission line km € -
Substation project € -
Energy efficiency measures project € -
User-defined cost € -
€ -
Subtotal: € 43.802 78,6%
Balance of system & miscellaneous
Spare parts % € -
Transportation project € -
Training & commissioning p-d € -
Ostali stroški cost 40 € 300 € 11.946
Contingencies % € 55.748 € -
Interest during construction € 55.748 € -
Subtotal: Enter number of months € 11.946 21,4%
Total initial costs € 55.748 100,0%

Annual costs (credits) Unit Quantity Unit cost Amount

O&M
Parts & labour project 1 € 350 € 350
Zavarovanje cost 1 € 210 € 210
Contingencies % € 560 € -
Subtotal: € 560

Periodic costs (credits) Unit Year Unit cost Amount

Menjava razmernika cost 15 € 11.946 € 11.946
€ -
End of project life cost € -

Cena sončnih modulov s konstrukcijo je največji strošek postavitve sončne elektrarne. 1kW
stane 1100€. 39,82kW pa 43.802€.
Razsmerniki in pripadajoča inštalacija, merilno mesto in priključek, dokumentacija, ostala
inštalacija stane 300 €/kW. Za to elektrarno bi odšteli 11.946€.
Skupna cena investicije torej znaša 55.748€.
Letni stroški vzdrževanja znašajo 350€. Letni stroški zavarovanja pa 210€. Skupaj 560 €/leto.
Po 15 letih moramo zamenjati razsmernike, ki stanejo 300€/kW. Skupaj 11.946€.

11
3.2 FINANČNA ANALIZA

Financial parameters Project costs and savings/income summary Yearly cash flows
General Initial costs Year Pre-tax After-tax Cumulative
Fuel cost escalation rate % Feasibility study 0,0% € 0 # € € €
Inflation rate % 6,5% Development 0,0% € 0 0 -13.937 -13.937 -13.937
Discount rate % 5,6% Engineering 0,0% € 0 1 -3.362 -3.362 -17.299
Project life yr 25 Power system 78,6% € 43.802 2 -3.401 -3.401 -20.700
Heating system 0,0% € 0 3 -3.442 -3.442 -24.142
Finance Cooling system 0,0% € 0 4 -3.486 -3.486 -27.627
Incentives and grants € User-defined 0,0% € 0 5 -3.533 -3.533 -31.160
Debt ratio % 75,0% Energy efficiency measures 0,0% € 0 6 -3.583 -3.583 -34.743
Debt € 41.811 Balance of system & misc. 21,4% € 11.946 7 -3.636 -3.636 -38.379
Equity € 13.937 Total initial costs 100,0% € 55.748 8 -3.692 -3.692 -42.071
Debt interest rate % 5,00% 9 2.717 2.717 -39.354
Debt term yr 8 Incentives and grants € 0 10 2.652 2.652 -36.702
Debt payments €/yr 6.469 11 2.584 2.584 -34.118
Annual costs and debt payments 12 2.511 2.511 -31.607
O&M € 560 13 2.434 2.434 -29.173
Income tax analysis  Fuel cost - proposed case € 0 14 2.351 2.351 -26.822
Effective income tax rate % Debt payments - 8 yrs € 6.469 15 -28.460 -28.460 -55.281
Loss carryforward? No Total annual costs € 7.029 16 2.170 2.170 -53.112
Depreciation method Declining balance 17 2.070 2.070 -51.042
Half-year rule - year 1 yes/no Yes Periodic costs (credits) 18 1.964 1.964 -49.078
Depreciation tax basis % Menjava razmernika - 15 yrs € 11.946 19 1.851 1.851 -47.227
Depreciation rate % € 0 20 1.730 1.730 -45.497
Depreciation period yr 15 End of project life - cost € 0 21 1.602 1.602 -43.895
Tax holiday available? yes/no No 22 1.465 1.465 -42.429
Tax holiday duration yr Annual savings and income 23 1.320 1.320 -41.109
Fuel cost - base case € 0 24 1.165 1.165 -39.944
Annual income Electricity export income € 3.704 25 1.000 1.000 -38.944
Electricity export income GHG reduction income - 0 yrs € 0 26 0 0 -38.944
Electricity exported to grid MWh 42 Customer premium income (rebate) € 0 27 0 0 -38.944
Electricity export rate €/MWh 89,00 Other income (cost) - yrs € 0 28 0 0 -38.944
Electricity export income € 3.704 CE production income - yrs € 0 29 0 0 -38.944
Electricity export escalation rate % Total annual savings and income € 3.704 30 0 0 -38.944
31 0 0 -38.944
GHG reduction income  32 0 0 -38.944
tCO2/yr 0 33 0 0 -38.944
Net GHG reduction tCO2/yr 81.687 Financial viability 34 0 0 -38.944
Net GHG reduction - 25 yrs tCO2 2.042.169 Pre-tax IRR - equity % -10,7% 35 0 0 -38.944
GHG reduction credit rate €/tCO2 Pre-tax IRR - assets % -12,5% 36 0 0 -38.944
GHG reduction income € 0 37 0 0 -38.944
GHG reduction credit duration yr After-tax IRR - equity % -10,7% 38 0 0 -38.944
Net GHG reduction - 0 yrs tCO2 0 After-tax IRR - assets % -12,5% 39 0 0 -38.944
GHG reduction credit escalation rate % 40 0 0 -38.944
Simple payback yr 17,7 41 0 0 -38.944
Customer premium income (rebate)  Equity payback yr > project 42 0 0 -38.944
Electricity premium (rebate) % 43 0 0 -38.944
Electricity premium income (rebate) € 0 Net Present Value (NPV) € -34.784 44 0 0 -38.944
Heating premium (rebate) % Annual life cycle savings €/yr -2.618 45 0 0 -38.944
Heating premium income (rebate) € 0 46 0 0 -38.944
Cooling premium (rebate) % Benefit-Cost (B-C) ratio -1,50 47 0 0 -38.944
Cooling premium income (rebate) € 0 Debt service coverage 0,43 48 0 0 -38.944
Customer premium income (rebate) € 0 Energy production cost €/MWh 151,92 49 0 0 -38.944
GHG reduction cost €/tCO2 0 50 0 0 -38.944

Za financiranje investicije vzamemo kredit v višini 75% celotnih stroškov, pri čemer je
obrestna mera 5% in obdobje odplačevanja kredita znaša 8 let. Inflacija je 6,5%, medtem ko
je diskontna stopnja 5,6%.

12
3.3 KOMULATIVNI GRAF

Cumulative cash flows graph

0
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25

-10.000

-20.000
Cumulative cash flows (€)

-30.000

-40.000

-50.000

-60.000

Year

Graf nam prikazuje, da bi se investicija dolgoročno izkazala kot ne obetavna, s končnim

negativnim izidom v višini 39.000 € po 25 letih. V prvih 8 letih, ko bi odplačevali kredit, bi
beležili letno izgubo v višini 3.500 €, kar bi skupno pomenilo -42.000 €. Nato bi v obdobju
do 15. leta dosegli približno 2.500 € dobička na leto, vendar bi morali v 15. letu vložiti
dodatnih 30.000 € za zamenjavo razsmernikov.

13
4 ZAKLJUČEK

V okviru naloge sem izvedel celovito tehnično in finančno analizo postavitve male sončne
elektrarne v Ljubljani s poudarkom na vplivu različnih sledilnih sistemov in na izplen
električne energije. Pri tem sem analiziral tudi ekonomsko upravičenost projekta in izvedel
finančni izračun za oceno privlačnosti investicije.
Tehnična analiza je pokazala, da se izplen električne energije močno spreminja glede na kot
naklona sončnih modulov ter vrsto sledilnega sistema. Pri fiksnem sistemu sem ugotovili, da
je optimalen naklon modulov 32%. Pri enoosnem pa 46%. Pri primerjavi različnih sistemov
elektrarn se izkaže opazna razlika med enoosnim in fiksnim sistemom, ki znaša kar 28,5%.
Nasprotno pa med enoosnim in dvoosnim sistemom opazimo manjšo razliko, le 6,6%, kar
postavlja pod vprašaj upravičenost postavitve dvoosnega sistema. Pri finančni analizi sem
ugotovil da postavitev takšne elektrarne ob trenutnih razmerah ne bi bila ekonomsko
upravičena, saj pri izračunu upoštevamo 6,5% inflacijo in 5% obrestno mero, kar nam
drastično zniža profitabilnost elektrarne.
Cilji naloge so bili doseženi, pri čemer sem uspešno analiziral tehnične vidike sončne
elektrarne, izvedel finančni izračun ter ocenili ekonomsko upravičenost elektrarne. Rezultati
finančne analize so me razočarali, saj sem pričakoval, da bo elektrarna po 25 letih uspela vsaj
povrniti svojo investicijo.
Pri delu seminarske naloge nisem imel nobenih resnih težav, edino pri programu RETScreen.
Ko sem shranil in ponovno odprl RETScreen datoteko mi je spremenilo podatke, zato sem
shranil nalogo v Excel obliki in jo tako tudi oddal.

14
5 VIRI

RETScreen 4
https://chat.openai.com/c/5349a4c6-1054-40e9-9991-0a9811dbffbe

15