LETNIK 03 • ŠT.

03 2014 06 JUNIJ 2014

svetstrojništva Zveza Strojnih Inženirjev Slovenije

PREDSTAVLJAMO:
• Inštitut ZEL-EN
• Vpliv hlajenja in prezračevanja
• DBF 2014
• INDOP - SPTE enote
• Intervju: Agencija za energijo
• NERVTEH - simulator vožnje
• Startup - JUVAR d.o.o.
• Potencial in razvoj procesov
končnih obdelav
• Sense eboard

ZSIS
 KAZALO UVODNIK INFORMATOR
Odprtje razvojnega
KAZALO inštituta ZEL-EN
UVODNIK

z v e z a
5. junija 2014 je v poslovni coni Vrbina pri Krškem odprl
• Svet strojništva - junij 2014 2 svoja vrata Razvojni inštitut ZEL-EN.
INFORMATOR Investicija v inštitut je skupaj z opremo inštituta znašala

s t r o j n i h
• Odprtje razvojnega inštituta ZEL-EN 3 1.550.000 EUR, gradnja pa je potekala od septembra
w w w . z v e z a - z s i s . s i

• Poletna šola strojništva na Fakulteti za 4 2013 do maja 2014. Polovico sredstev je bilo zagotov-
strojništvo Univerze v Ljubljani
• Tradicionalno strokovno srečanje varilske 6 ljenih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, polovico
stroke Slovenije pa iz lastnih sredstev družbe ZEL-EN.
“Inštitut bo v celoti zaživel jeseni, ko
ŠTUDENTSKI POGLEDI
bo spodnje prostore inštituta pričela

i n ž e n i r j e v
• Vpliv hlajenja in prezračevanja na kakovost 8 Univerza v Mariboru je eden od 14 družbenikov, ki so v
notranjega okolja in vpeljava skupnega letu 2011 ustanovili družbo ZEL-EN razvojni center en- uporabljati Fakulteta za energetiko,
merila ergetike, d. o. o. Osnovna dejavnost družbe je izvajanje predvsem za izvajanje znanstveno-
• DBF 2014 13 raziskav na področjih hidro in aero energetike, lesne bio- raziskovalnega ter pedagoškega
V SREDIŠČU mase, trajnostne gradnje in jedrske energetike. V prvih
15
dela. “
• INDOP - SPTE enote treh letih delovanja je ustvarila več kot 3 MIO EUR tržnih
18 Svet strojništva –
s l o v e n i j e

prihodkov ter čez 750.000 EUR dobička iz poslovanja.

s l o v e n i j e
• Agencija za energijo
Vir: http://www.fe.um.si/sl/novice/1267-
• NERVTEH - simulator vožnje 23
• Startup - JUVAR d.o.o. 26 junij 2014 Razvojni center je okolje, v katerem sodelujejo družba
odprtje-razvojnega-instituta-zel-en.html
• Potencial in razvoj procesov končnih obdelav 29 ZEL-EN in njeni družbeniki, spin off podjetja in os-
• Sense eboard: električna rolka za 32 V teh, sicer lepih poletnih počitniških dneh poleg tali subjekti, koristniki znanja in infrastrukture centra.
adrenalinske naslade toplega vremena za vsakodnevno povišanje Odprti inštitut predstavlja enega izmed ključnih delov
i n ž e n i r j e v

w w w . z v e z a - z s i s . s i
JEZIKOVNI ODTENKI 34 temperature pridno skrbijo naši politiki in infrastrukture razvojnega centra, njegovo poslanstvo je
SLAVNOSTNA AKADEMIJA 36 svetovna nogometna mrzlica. dolgoročno povezovanje in sodelovanje izobraževalne,
raziskovalne in gospodarske sfere.
Na naslovnici: “Industrijsko postrojenje”
Odgovorni urednik: Iztok Golobič A je to pravzaprav čisto postranska zadeva, če
Urednica: Andreja Cigale vzamemo v roke svežo revijo Svet strojništva, ki je
Tehnični urednik: Žiga Zadnik
osmisljena tako, da bodo tudi poletni meseci polni
s t r o j n i h

Lektoriranje: Andreja Cigale

Ime in sedež založnika: ZSIS, Karlovška cesta 3, 1000 in bogati s privlačnimi vsebinami. Ker je največji vir
Ljubljana
Leto izida publikacije: 2014 konkurenčne prednosti kreativnost in inovativnost,
Leto natisa ali izdelave publikacije: letnik 03, št. 03
Število natisnjenih izvodov: 150
se zavedamo moči svežih in novih idej, te vas bodo
Tiskarna: Alfagraf d.o.o ob prebiranju pritegnile, vlile energijo, vprašanje
z v e z a

Informacije so točne v času tiska.

Preverite www.zveza-zsis.si za posodobitve.
pa je, če tudi dovolj ohladile.
Svet strojništva (ISSN-2350-3505), revija, je vpisana v razvid medijev, ki ga
vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 872.
Revija je brezplačna za člane Zveze strojnih inženirjev Slovenije, podjetja,
Prelistajte poletno številko revije ter združite
prijetno s koristnim.
Prelistajte Svet strojništva tudi na spletu:
izobraževalne ustanove in drugo zainteresirano javnost na območju
Republike Slovenije.

Objavljeni avtorski prispevki v promocijskem delu revije Svet Strojništva

izražajo mnenja in stališča avtorjev in ne izražajo nujno tudi mnenja Žiga Zadnik
http://www.zveza-zsis.si/svetstrojnistva
uredniškega odbora ali izdajatelja. Avtorske pravice za revijo Svet
strojništva so last izdajatelja. Uporabniki lahko prenašajo in razmnožujejo
vsebino zgolj v informativne namene, ob pisnem soglasju izdajatelja.

Revija Svet strojništva je dosegljiva tudi na internetni strani v elektronski

obliki pod www.zveza-zsis/svetstrojništva.
Copyright © Svet strojništva.

2 3 3
 INFORMATOR INFORMATOR
Poletna šola strojništva
na Fakulteti za strojništvo
Univerze v Ljubljani
Letošnje poletje med 17. in 22. avgustom bo na Fakulteti
za strojništvo Univerze v Ljubljani potekala poletna šola
strojništva. Na fakulteti želimo z organizacijo poletne
w w w . z v e z a - z s i s . s i

z v e z a
šole na drugačen in zanimiv način predstaviti študij in
poklic - inženir strojništva. Strojništvo kot del tehnike
je zanimivo, ustvarjalno in polno izzivov, predvsem pa
omogoča široke možnosti zaposlitve.

s t r o j n i h
Pripravili smo 11 delavnic, kjer bodo udeleženci v malih
skupinah spoznavali različna področja študija strojništva:

• Mobilni robot: V okviru delavnice bodo udeleženci

i n ž e n i r j e v
sestavili svojega mobilnega robota malih dimenzij
ter ga preizkusili na dveh tekmovanjih.
s l o v e n i j e

• Osnove programiranja CNC obdelovalnih stro-

jev: Udeleženci bodo spoznali osnove CNC strojev,
osnove programiranja (struženje & frezanje), lasersko
skeniranje in 3D tiskanje.

s l o v e n i j e
• Vodno–hidravlična stiskalnica pločevink:
i n ž e n i r j e v

Udeleženci si bodo izdelali svojo lastno vodno–

hidravlično stiskalnico pločevink za domačo upora-
bo.

w w w . z v e z a - z s i s . s i
z uporabo visokozmogljivih sestavov v
s t r o j n i h

• Uporaba lesne biomase za ogrevanje stavb: Na tej

delavnici bodo udeleženci podrobneje spoznali različne
naprave za ogrevanje stavb.
• Konstruiraj - izdelaj – zmagaj: Udeleženci bodo izdelali
portalni žerjav in z njim tekmovali v zmogljivosti pret-
ovarjanja ter preizkusili nosilnost njegove konstrukcije.
z v e z a
znanosti in tehniki.
• Vse kar moja stavba potrebuje je Sonce:
Na delavnici bodo udeleženci spoznali ob-
novljive vire energije, izdelali solarni laser
in solarni kuhalnik ter ju preizkusili.

• Hoja po vodi: Na delavnici bo prikazano obnašanja • Spajanje in toplotno rezanje materialov: V

Oobleck tekočin na različnih primerih. Udeleženci bodo
izdelali bazen in se preizkusili v ˝Hoji po vodi˝.
• Izdelaj svoj Stirlingov motor: Udeleženci bodo izdelali
svoje Stirlingove motorje, pripravili merilno progo in mo-
torje tudi preizkusili.
• Gradnja letala na daljinsko vodenje: Delavnica vključuje
gradnjo letala na daljinsko vodenje – od zasnove do iz-
delka s sodobnimi CAD/CAM metodami.
• HPC: Na poletni delavnici HPC-High Performance Com-
puting se bodo udeleženci s praktičnimi vajami seznanili
4 5
okviru delavnice bodo predstavljeni varilni
postopki in drugi postopki spajanja kot so
lepljenje, kovičenje in drugo.
“Delavnice so namenjene
osnovnošolcem od 8. do 9. razreda
in srednješolcem od 1. do 3. letnika.
Podrobnejše informacije o Poletni šoli
strojništva so na voljo na spletni strani
www.poletnasolastrojnistva.si”
 INFORMATOR
Tradicionalno
strokovno srečanje
varilske stroke
Slovenije
dr. Marjan Suban, Inštitut za metalne konstrukcije
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Dan varilne tehnike, kot je bil poimenovan ob svo-
jem začetku leta 1999, že mnoga leta ostaja stalni-
ca srečanj strokovnih kadrov, ki se tako ali drugače
ukvarjamo z varjenjem. Osnovni namen srečanja,
ki je za vse udeležence v celoti brezplačen, ne
predstavlja le strogo strokovnega posvetovanja,
ampak je v prvi vrsti namenjen vzdrževanju starih
osebnih stikov in vzpostavljanju novih, izmenjavi
mnenj, predstavitvam novosti ter tudi razpravi o
problemskih rešitvah iz varilske tehnološke prakse.
s l o v e n i j e
Ob teh priložnostih izdamo tudi vsebinsko bogat
zbornik srečanja, ki ga prejmejo vsi udeleženci.
Letošnji Dan varilne tehnike bo zaznamovan tudi s
tem, da bodo srečanje popestrili umetnostni varilci
s predstavitvijo svojih izdelkov (na sliki kovan in
i n ž e n i r j e v
varjen Ljubljanski zmaj, avtorja Zdravka Tomazinija)
in demonstracijo ustvarjanja v živo.
Dan varilne tehnike bo letos organizirala
Zveza društev za varilno tehniko Slovenije
v sodelovanju s Šolskim centrom Novo
s t r o j n i h
mesto. Potekal bo v četrtek 11. septembra
2014 v prostorih Šolskega centra Novo
mesto, Šegova 112.
z v e z a
6 7
Predviden je bogat program v okvirnem urniku, kot
sledi:
• od 09.00 do 09.30 otvoritveni govori (direktor
ŠC NM, dekan UL FS, župan NM)
• od 09.30 do 11.00 predstavitve vabljenih in
tujih strokovnih prispevkov
• od 11.00 do 11.30 izmenjava mnenj ob kavi,
pijači in hladnem prigrizku
• od 11.30 do 14.00 predstavitve domačih stro-
kovnih prispevkov
• od 14.00 do 16.00 ogled proizvodnje v podjetju
REVOZ
• od 16.00 do 17.00 okrogla miza
Organizatorji želimo, da bi se na tem dogodku
ponovno srečalo čim večje število kolegov z
različnih področij varilske stroke: od študentov,
varilskih strokovnjakov iz proizvodne prakse,
učiteljev in raziskovalcev, pa vse do prodajalcev in
proizvajalcev varilne opreme, saj s tem krepimo
prenos in izmenjavo konkretnega tehniškega
znanja. Vljudno vabljeni.
MEDNARODNO POSVETOVANJE
POVABILO K SODELOVANJU
PLIN IN PLINSKE TEHNOLOGIJE 2014
z v e z a
s t r o j n i h
Grand Hotel Union, Ljubljana, Slovenija
30. september 2014
i n ž e n i r j e v
Zveza strojnih inženirjev Slovenije in Skupina za plinske tehnologije, ki deluje pod njenim
okriljem, bosta s pomočjo podjetij s področja plina in plinskih tehnologij v letu 2014 orga-
nizirala drugo mednarodno posvetovanje o plinu in plinskih tehnologijah v Sloveniji. Izje-
men odziv podjetij in strokovnjakov na prvem mednarodnem posvetovanju v letu 2013 je
potrdil organizatorjevo prepričanje, da plin in plinska tehnologija v Sloveniji nista novost,
s l o v e n i j e
temveč imata dolgo tradicijo in se ponašata z veliko strokovnega znanja.
Drugo mednarodno posvetovanje bo še poseben poudarek namenilo večji prepoznavnosti
zemeljskega plina kot energenta v končni uporabi. Nikakor ne bomo pozabili na varnost
w w w . z v e z a - z s i s . s i
delovanja plinskih tehnologij in sledenje tehnološkim novostim, povezanim z zemeljskim
plinom. Tradicionalno bodo za izmenjavo izkušenj in znanja poskrbeli najvidnejši slovenski
in mednarodni strokovnjaki z vseh aktualnih področij uporabe plina ter uvajanja in uprav-
ljanja najsodobnejših plinskih tehnologij, ki bodo avditoriju spregovorili o svojih pogledih
na perspektivo in razvoj plinskih tehnologij.
Bogat program bo vključeval tudi predstavitev ključnih proizvajalcev tehnološke opreme in
plinskih naprav, ki si jih bodo udeleženci lahko ogledali v živo in o njih povprašali strokovn-
jake.
Dogodek bo potekal 30. septembra 2014 v Grand hotelu Union v Ljubljani.
 ŠTUDENTSKI POGLEDI: vpliv hlajenja na kakovost notranjega okolja in ...
VPLIV HLAJENJA IN Uvod: Toplotno ugodje ki smo ga poimenovali indikator notranjega okolja
INO, ima naslednjo obliko:
PREZRAČEVANJA NA KAKOVOST Delo vsebuje primerjavo treh kombinacij in učinkovitost
NOTRANJEGA OKOLJA IN
hladilnega in prezračevalnega sistema, in sicer
stropno hlajenje v kombinaciji z izpodrivnim
prezračevanja
prezračevanjem, konvektorsko hlajenje in kjer so:
VPELJAVA SKUPNEGA MERILA uporabo ravnih zidnih odprtin. Kombinacije Obravnava toplotnega ugodja je temeljila na
smo ocenili ločeno s stališč toplotnega ugodja teoriji profesorja Fangerja, ki je na podlagi številnih • X – številčna vrednost kategorije toplotnega
in kakovosti zraka, prvo z dobro poznanimi eksperimentov definiral dva integralna indeksa, ugodja
w w w . z v e z a - z s i s . s i

Marko Tement, marko.tement@gmail.com
prof. dr. Vincenc Butala
doc. dr. Matjaž Prek
Fakulteta za strojništvo, UL
Fangerjevimi kriteriji toplotnega ugodja, drugo
pa z učinkovitostjo prezračevanja.
“Cilj našega dela je bila vpeljava
z v e z a
ki napovedujeta, kako se ljudje počutijo v nekem • Y – številčna vrednost kategorije učinkovitosti
okolju. Indeksa se imenujeta PMV (pričakovana prezračevanja
ocena ugodja) in PPD (pričakovan odstotek ne- • W – utež toplotnega ugodja
zadovoljnih ljudi). S prvim je možno napovedati

Izvleček v angleščini: ronment. According to
the indicator of the in-
The work comprises the door environment, the
comparison of three combination of chilled
skupnega merila, ki omogoča s poveza-
vo kriterijev toplotnega ugodja in
učinkovitostjo prezračevanja oceno
kakovosti notranjega okolja zgolj z eno
povprečno oceno ugodja pri parametrih okolice
glede na PMV lestvico, z drugim pa odstotek ljudi,
ki se pri določeni oceni ugodja počutijo neugodno.
Poleg integralnih indeksov poznamo še lokalne
indekse neugodja, ki napovedo odstotek nezado-
s t r o j n i h
Utež toplotnega ugodja pri tem pove, ali je za
neko stavbo oz. prostor večjega pomena toplotno
ugodje ali učinkovitost prezračevanja. To pomeni,
da je odvisna predvsem od namena uporabe pro-
stora. Za bivalno in delovno okolje ocenjujemo, da

i n ž e n i r j e v
different combinations ceiling cooling and dis- voljnih ljudi zaradi prepiha (PD(v)), temperature tal
samo številčno vrednostjo.” so primerne vrednosti uteži toplotnega ugodja od
of cooling and ventila- placement ventilation PD(θf ), vertikalne temperaturne razlike (PD(Δθvert))
s l o v e n i j e

0,5 do 0,7.
tion systems, which are gave the best results of in sevalne asimetrije (PD(Δθsa).
chilled ceiling cooling the compared. The use Učinkovitost prezračevanja pa smo ocenili s t.i. Preglednica 1: Opredelitev kategorij
Izbiri posameznih hladilnih sistemov so botro-
in combination with of a fan coil unit and učinkovitostjo odstranjevanja škodljivih primesi učinkovitosti prezračevanja, toplotnega ugodja
vali naslednji razlogi. Stropno hlajenje smo
displacement ventila- flat wall displacenent εc. V našem primeru smo kot škodljivo snov ob- in indikatorja notranjega okolja
izbrali kot dokaj nov in še neuveljavljen hladilni

s l o v e n i j e
tion, cooling with a fan outlets didn’t behave as ravnavali CO2, saj koncentracija le tega vpliva
sistem, ki izkorišča mehanizem hlajenja s sevan- εc Y PPD X
i n ž e n i r j e v

coil unit and the use well as the first system na koncentracijo ljudi in posledično na delovno
jem, poleg tega pa omogoča vnos minimalne 0,8 <εc< 1,2 1 0-6 % 1
of flat wall displace- in terms of thermal učinkovitost ljudi. Učinkovitost prezračevanja
količine zraka. Konvektorski hladilni sistem smo
ment outlets. The comfort and ventilation določimo glede na koncentracijo CO2 na vtoku 0,5 <εc< 1,5 2 6-10 % 2
izbrali kot dobro poznan in kljub nekaterim po-
combinations were first effectiveness, respec- zraka, odtoku zraka in povprečno koncentracijo po 0,2 <εc< 1,8 3 10-15 % 3
manjkljivostim uveljavljen zračni sistem. Glavni
evaluated separately for tively. This is the reason prostoru.
mehanizem prenosa toplote je pri tem sistemu

w w w . z v e z a - z s i s . s i
thermal comfort and air for the lower values kjer so: INO Kategorija INO
prestop toplote iz toplega telesa na hladen zrak.
quality. The criteria was of the indicator of the 1-1,65 dobra kakovost NO
s t r o j n i h

Sistem zidnih odprtin je prav tako zračni sistem,

then combined with indoor environment for 1,65-2,4 srednja kakovost NO
a omogoča za razliko od konvektorskega siste-
the newly introduced the two systems.
ma vnos zraka pri nizkih hitrostih. 2,4-3 nizka kakovost NO
indicator of indoor envi-

numerične simulacije
z v e z a

Numerične simulacije smo izvedli na

Slika 1: toplotno ugodje in učinkovitost prezračevanja
8 9
• ce – koncentracija CO2 odtočnega zraka
• cs – koncentracija CO2 vtočnega zraka
• < c > – povprečna koncentracija CO2 v prostoru
Kategorijam toplotnega ugodja in učinkovitosti
prezračevanja smo priredili številčne vrednosti od
1 do 3, kjer predstavlja vrednost 1 najvišjo raven
toplotnega ugodja in optimalno učinkovitost
prezračevanja, vrednost 3 pa najnižjo raven toplot-
nega ugodja in neustrezno nizko ali nepotrebno
visoko učinkovitost prezračevanja. Nov indikator,
računalniškem modelu pisarniškega prostora
dimenzij 3 x 3,5 x 2,5 m, v katerem je prisotna ena
sedeča oseba. Za natančnejšo določitev tokovnih
vzorcev prostoru smo v model ‘’vgradili’’ tudi proti
jugu usmerjeno okno in osnovno pisarniško op-
remo.
Za doseganje zastavljenega cilja smo izvedli simu-
lacije v dveh korakih. V prvem koraku smo s pro-
gramom DesignBuilder določili toplotne dobitke v
 ŠTUDENTSKI POGLEDI: vpliv hlajenja na kakovost notranjega okolja in ...
simuliranem prostoru, in sicer za t.i. projektni dan,
t.j. petnajsti junij. Najvišja hladilna obremenitev
na ta dan je za naš model nastopila ob 15.00 in
znaša skupno 650 W. Pri tem predstavljajo največji
delež hladilne obremenitve toplotni dobitki zaradi
toplotne oddaje ljudi (10 %), računalnika (55 %) in
razsvetljave (35 %).
Izračunana hladilna obremenitev nam je
w w w . z v e z a - z s i s . s i
omogočala natančnejšo opredelitev hladilnih
in prezračevalnih sistemov. Za sistem stropnega
hlajenja smo tako predpisali potrebno specifično
hladilno moč glede na površino stropa in potreben
pretok svežega zraka, ki je pogojen s t.i. biološkim
minimumom, predpisanim s Pravilnikom o
prezračevanju in klimatizaciji stavb. Glede na
pretok zraka pa smo izbrali še primerne vtočne in
odtočne odprtine. Za sistema konvektorskega hla-
jenja in zidnih odprtin pa smo izračunali potreben
s l o v e n i j e
pretok zraka, ki zagotavlja odvod hladilnih ob-
remenitev ter prav tako primerne dimenzije in
pozicije zračnih odprtin.
i n ž e n i r j e v
s t r o j n i h
z v e z a
10
V drugem koraku smo z definiranimi hladilnimi
in prezračevalnimi sistemi s programom Fluent
izračunali tokovno in temperaturno polje ter polje
koncentracij CO2. Izziv pri delu s programom Flu-
ent predstavlja vselej generiranje ustrezne računske
mreže, ki pomembno vpliva na rezultate izračuna.
Geometrija prostora nam je omogočila izbiro
kartezične računske mreže, to pomeni, da je mreža
sestavljena iz kock in kvadrov. Z upoštevanjem last-
z v e z a
nosti računskih mrež in vplivov mrež na numerični
izračun smo po primerjavi različno gostih mrež izbrali
računske mreže s prb. 500.000 računskimi elementi.
Po generiranju računskih mrež je sledilo natančnejše
s t r o j n i h
definiranje računskih parametrov in modelov. Po-
datek, ki bo zanimiv za bralce, ki so na področju
računalniške dinamike tekočin že nekoliko izkušeni, Slika 3:
je ta, da smo za izračun uporabili k-eps-RNG turbu- Velikost hitrosti v prerezu:
lentni model, ki je po izkušnjah tudi drugih avtorjev
i n ž e n i r j e v
primeren za izračun tokovnih polj v zaprtih prostorih. a - stropno hlajenje,
Pri sistemu stropnega hlajenja se srečamo s seval- b - konvektorsko hlajenje,
nim prenosom toplote med ohlajenim stropom in
c - zidne odprtine
ostalimi površinami v prostoru, zato smo v izračunih
s l o v e n i j e
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Slika 2 a, b, c: opredelitev hladilnih in prezračevalnih
sistemov
morali upoštevati tako prestop toplote kot tudi
toplotno sevanje. S tem smo definirali vse potrebno Slika 4: Temperaturno polje v prerezu; a - stropno hlajenje,
za numerične simulacije. b - konvektorsko hlajenje, c - zidne odprtine
“Rezultati simulacij so pokazali, da je s S to kombinacijo je bil namreč dosežen procent
stališča skupne kvalitete okolja v prostoru, nezadovoljnih ljudi PPD = 6 % ter učinkovitost
izmed primerjanih sistemov, najugodnejša prezračevanja εc = 0,92 in s tem indikator notran-
kombinacija stropnega hlajenja in izpo- jega okolja INO = 1,6. Ta sistem odlikujejo tudi nizke
drivnega prezračevanja. “ hitrosti zraka v prostoru (slika 3) ter posledično
nizek odstotek nezadovoljnih ljudi zaradi prepiha
11 11
 ŠTUDENTSKI POGLEDI: vpliv hlajenja...
(PD(v) = 0,5 %) in enakomerna razporeditev tem-
perature po prostoru (slika 4). Pomanjkljivost tega
sistema je nižja kakovost zraka oz. nekoliko višja
koncentracija CO2 v prostoru (slika 5), ki je posledica
nižjega vnosa svežega zraka. Izmed primerjanih se
je glede na skupno kvaliteto notranjega okolja v
sredino uvrstil sistem konvektorskega hlajenja. Pri
vrednostih PPD = 15,6 % in εc = 0,83 znaša indikator
notranjega okolja INO = 2,2. Pomanjkljivosti konvek-
w w w . z v e z a - z s i s . s i
torskega hlajenja se kažejo v višjih lokalnih hitrostih
zraka (slika 3) (PD(v) = 12 %), prednosti pa v visoki
kakovosti zraka oz. nizki koncentraciji CO2 (slika 5).
Hlajenje z uporabo zidnih odprtin se je uvrstilo po
kriterijih toplotnega ugodja z indeksom PPD = 6,5 %
med oba ostala sistema, po kriterijih za učinkovitost
prezračevanja pa se je izkazal za manj primernega,
saj je visoka vrednost učinkovitosti prezračevanja
εc = 1,97 povezana z veliko rabo energije za
prezračevanje. Indikator notranjega okolja INO = 2,4
s l o v e n i j e
je s tem v naši primerjavi skupno najslabši. Prednosti
se kažejo v visoki kvaliteti zraka (slika 5), pomanjklji-
vosti pa v neenakomerni temperaturni porazdelitvi,
ki je posledica razslojevanja zraka (slika 4).
i n ž e n i r j e v
s t r o j n i h
z v e z a
12
ŠTUDENTSKI POGLEDI: DBF 2014
ZAKLJUČEK DBF 2014
Z numeričnimi simulacijami je bila izve- Tomaž Rakar, izr. prof. dr. Tadej Kosel
dena primerjava treh hladilnih sistemov. Fakulteta za strojništvo, UL
Glede na novo vpeljan indikator notran- bili samo Američani iz
jega okolja se je najbolje odrezal sistem treh različnih univerz,
Ekipa študentov se za nami pa študenti
stropnega hlajenja, saj nudi visoko
z v e z a
je v mesecu aprilu iz svetovno znanega
raven toplotnega ugodja ob primerni odpravila na svetovno tehnološkega inštituta
učinkovitosti prezračevanja. tekmovanje, imenovano MIT.
Konvektorsko hlajenje se je izkazalo DBF 2014. Kratica DBF
s t r o j n i h
slabše na področju toplotnega ugodja, ozančuje design/build/ Lokacija letošnjega tek- Nekaj besed o tekmovanju:
ravne zidne odprtine pa na področju fly. Tekmovanja se je movanja je bila Wichita,
udeležilo 80 različnih ki se nahaja v zvezni Naša ekipa se je imenovala Ekipa Edvarda Rusjana
prezračevanja. (Edvard Rusjan Sloveanian Team). Letalo pa smo
ekip iz različnih univerz državi Kansas, ZDA.
po svetu. Med njimi Wichita je zibelka sve- poimenovali EDA2014. Z uvrstitvijo na 4. mesto so
i n ž e n i r j e v
Indikator notranjega okolja se je izkazal kot
smo bili prisotni tudi mi, tovnega letalstva, zato študenti letalstva s Fakultete za strojništvo, ki so v
preprosto orodje za združitev ocene toplotnega
ta projekt vložili veliko študijskega in prostega časa
Fakulteta za strojništvo smo poleg tekmovanja
ugodja in učinkovitosti prezračevanja, kar je prim-
Univerze v Ljubljani in obiskali tri letalska dokazali, da so v konstruiranju, izdelavi in letenju
erno predvsem za uporabo v vsakdanji praksi.
ponosno lahko rečem, podjetja in dva letalska daljinsko vodenih brezpilotnih letal, ki morajo
da smo zasedli 4. mesto muzeja. zadostiti kompleksnim tehničnim zahtevam, v
na svetu. Pred nami so samem svetovnem vrhu. Poudariti moramo, da
s l o v e n i j e
smo mi imeli svojega pilota, študenta Ervina
Klemenčiča, prve tri ekipe pa najetega zunanjega
plačanega pilota, ki je bil tudi precej starejši od
našega. To pomeni, da imamo na fakulteti ekipo, ki
je s svojim znanjem in seveda ob pomoči izr. prof.
dr. Tadeja Kosela dosegla dobro konstrukcijsko
w w w . z v e z a - z s i s . s i
rešitev, zadostila vsem pravilom tekmovanja, imela
brezhibnega pilota ter mentorja in seveda veselje
do samega tekmovanja.
Kratek opis misij, ki jih je moralo letalo opraviti
V 1. nalogi je bilo treba leteti s praznim letalom
Slika 5: Polje koncentracij v prerezu; a - stropno hla- čim več krogov v štirih minutah. Letalo je moralo
jenje, b - konvektorsko hlajenje, c - zidne odprtine pri vseh treh nalogah vzleteti na razdalji 12,2 m.
V poziciji z vetrom je moralo narediti zavoj za 360
Ogledali smo si proizvodnjo v podjetjih Cessna stopinj v nasprotni smeri kroga. Dolžina kroga je
VPLIV HLAJENJA IN Aircraft Company Wichita in Independence ter bila v vsako stran od vzletne linije 152 m, prelet te
Beechcraft (po novem last Cessne oziroma Textron-
PREZRAČEVANJA NA a, ki je krovno podjetje) in muzeja Kansas Cosmos-
linije pa je označil sodnik z dvigom zastavice. Le-
talo je po pristanku moralo ostati na vzletno-prista-
KAKOVOST NOTRANJEGA phere & Space Center in Kansas Aviation Museum.
Tekmovanje vsako leto organizirata podjetji Cessna
jalni stezi. V 2. nalogi je bilo treba preleteti tri kroge
s čim več kockami. V 3. nalogi je moralo letalo
OKOLJA IN VPELJAVA Aircraft Company in Raytheon Missile Systems s narediti tri kroge in nositi štiri kvadre, postavljene v
podporo Ameriškega inštituta za aeronavtiko in
SKUPNEGA MERILA astronavtiko (AIAA).
zahtevan položaj. Meril pa se je čas letenja.
13
 ŠTUDENTSKI POGLEDI: DBF 2014 V SREDIŠČU: INDOP - SPTE ENOTE
Nekaj o letalu
Kaj so SPTE enote? Pri izdelavi soproizvodnih enot lahko zaradi nji-
hove vsesplošne uporabnosti zasledimo velik
Naša ekipa je zas- tehnološki napredek, ki se kaže predvsem v njihovi
novala visokokrilno Tjaša Nadvežnik
Ekipa DBF 2014 večji energetski učinkovitosti. Največja prednost
enomotorno letalo sistema soproizvodnje je zanesljivost oskrbe z
z repnim kolesom. energijo, ker le-to proizvaja neodvisno od javnega
Trup letala je iz- Podjetje INDOP, d. o. o., s sedežem v Šoštanju,
je februarja 2007 ustanovila Skupina Gorenje iz omrežja, poleg tega je tudi odlična naložba za tiste
delan iz Deprona. objekte, kjer je potrebno ogrevati prostore večjih
Krilo je izdelano Velenja. Prvotni namen ustanovitve podjetja je
w w w . z v e z a - z s i s . s i

z v e z a
bila proizvodnja opreme na področju obrambne površin.
iz balse, prekrito z Oralight folijo, glavni nosilec
ima pasnico iz ogljikovega kompozita (rovinga) industrije. Zaradi prostih kapacitet so se v letu 2011
intenzivno lotili razvoja in proizvodnje SPTE enot Široka paleta soproizvodnih enot različnih nazivnih
in stojino iz balze. Letalo se razstavi na dva dela: moči (od 37 do 500 kW nazivne električne moči)

s t r o j n i h
trup s podvozjem in krilo. Masa letala brez tovora različnih moči in izvedb.
omogoča oskrbo najširši skupini uporabnikov:
z baterijami Priprava na vzlet
znaša 1.035 kg, Poleg same proizvodnje izvajajo še vzdrževanje
oz. servis enot, ki je ključnega pomena za pravilno • veliki in mali industrijski obrati,
s kockami/pot- • zdravstvene ustanove,
niki 1.950 kg. in brezhibno delovanje enot v njihovem celotnem
življenjskem obdobju. • javni izobraževalni zavodi,

i n ž e n i r j e v
Razmerje med • trgovski in športni centri,
maso tovora in • naravni parki in planinske koče,
s l o v e n i j e

maso letala je “Podjetje INDOP je inovativno in hitro • odročne kmetije,

0.88. razvijajoče se podjetje za razvoj, proiz- • poslovni prostori ter
vodnjo in servis enot za soproizvodnjo • navadna stanovanjska poslopja (hiše, bloki).
K uspešni izvedbi projekta so pripomogli sponzo- toplotne in električne energije (SPTE).

s l o v e n i j e
rji s svojimi finančnimi in materialnimi prispevki:
Ponujajo učinkovite sisteme soproizvodn-
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in
i n ž e n i r j e v

štipendije, Laboratorij za aeronavtiko na Fakulteti
za strojništvo v Ljubljani, Študentska organizacija
Univerze v Ljubljani (ŠOU), Študentska organizacija
Fakultete za strojništvo (ŠOFS), Študentski svet
Upam, da smo s tem rezultatom dobili do-
ber vzgonski veter, ki nas bo naslednje leto
popeljal na 1. mesto.
Priprava ekip na letenje
je toplotne in električne energije, ki nudi-
jo dobre prihranke ter občutno znižajo
stroške porabe energije. Energetski pri-
hranki znašajo tudi do 25 %, investicija pa

w w w . z v e z a - z s i s . s i
Fakultete za strojništvo (SSFS), C-Astral d. o. o. iz se lahko povrne že v 5 letih. “
Ajdovščine, LxNav d. o. o. iz Celja, Pipistrel d. o. o iz
s t r o j n i h

Ajdovščine in Akrapovič d. o. o. iz Ivančne Gorice.

Kaj je SPTE enota?
SPTE enota (z drugimi besedami tudi: SoProizvod-
nja Toplotne in Električne energije, soproizvodnja
z v e z a

enota ali kogeneracija) je samostojna enota za

pridobivanje električne in toplotne energije.

Uporabniku omogoča, da proizvedeno električno

Ekipa FS je dosegla ČETRTO mesto med
80 ekipami z vsega sveta na tekmovanju
Design/Build/Fly, ki je potekalo od
11. 4. do 13. 4. 2014 v Wichiti, ZDA.
To je najboljša uvrstitev doslej!
14
energijo v celoti proda v elektrodistribucijsko
omrežje ali jo porabi za lastno rabo, toplotno
energijo pa uporabi za ogrevanje ali pripravo tople
sanitarne vode in razne tehnološke procese. Pri
proizvodnji električne energije se lahko doseže
tudi preko 25 % prihranka primarne energije v
primerjavi z ločeno proizvodnjo.
Slika 1: Kogeneracija
15
 V SREDIŠČU: INDOP - SPTE ENOTE
Glavne prednosti za SKUPNOST in OKOLJE so:
• veliki prihranki primarne energije,
• proizvodnja okolju prijazne energije,
• nižanje emisij toplogrednih plinov (CO2) ter
emisij ostalih plinastih onesnaževal (CO, SO2 in
NOX),
• odlična biološka razgradljivost goriva,
• ekološki viri goriv (zemeljski plin, utekočinjeni
w w w . z v e z a - z s i s . s i
naftni plin (LPG), kurilno ali rastlinsko olje, bio-
dizel, biomasa).
Delovanje SPTE enote
SPTE enota je sestavljena iz naslednjih osnovnih
Slika 2: SPTE enota sklopov:
• MOTOR: pogonski motor z možnostjo uporabe
Prednosti SPTE enote
s l o v e n i j e
različnih goriv: zemeljski plin, utekočinjeni naf-
tni plin (LPG), kurilno ali rastlinsko olje;
Soproizvodnja je energetsko najbolj učinkovit
• GENERATOR: trifazni generator za proizvodnjo
način izrabe goriv.
električne energije;
• TOPLOTNI IZMENJEVALNIK: sistem za odv-
Glavne prednosti za PORABNIKA so:
zem toplotne energije (izmenjevalec hladilna
i n ž e n i r j e v
• nizki stroški električne in toplotne energije,
tekočina – voda, dimni plini – voda);
• nižji obratovalni stroški,
• NADZORNI SISTEM: sistem za krmiljenje in
• večji energijski izkoristki,
nadzor delovanja enote
• večja zanesljivost oskrbe z energijo,
• koriščenje energije neodvisno od javnega
Glavni del SPTE enote je štiritaktni motor, ki se
omrežja.
napaja z gorivom. Ta pretvori zgorevanje goriva v
s t r o j n i h
toplotno in mehansko energijo, slednjo pa genera-
tor pretvori v električno energijo.
Ravno zato govorimo o SoProizvodnji Toplote in
Elektrike.
z v e z a
Izpušni plini se ne odvedejo takoj v okolico, temveč
se jim odvzame toplotno energijo v izmenjevalcu
dimni plini - voda. Toplotni izmenjevalnik je pove-
zan z zunanjim (sekundarnim) tokokrogom napa-
jalnega voda.
Krmilna in nadzorna enota prevzame popoln nad-
zor nad delovanjem celotnega sistema SPTE enote.
Nadzorni sistem je ključnega pomena za pravilno
delovanje, kot tudi za diagnosticiranje in odpravo
morebitnih napak.
Slika 3: SPTE enota
16
V SREDIŠČU: INDOP - SPTE ENOTE
SPTE sistem uspešno pretvori 90 % vložene ener-
gije, iz katere dobimo približno 40 % električne
in 50 % toplotne energije. Izgube SPTE enote
znašajo približno 10 %.
Podjetje INDOP ima razvit lasten centralni nadzorni
sistem, ki je ključnega pomena za pravilno de-
lovanje enote (SCADA, HMI). Sistem služi zbiranju
ključnih podatkov o delovanju enote ter skrbi za
takojšnje javljanje napak in pomanjkljivosti v de-
lovanju SPTE enote. S tem naročnik kot tudi druge
za to pooblaščene osebe avtomatsko pridobijo
potrebne informacije o delovanju svoje enote (npr.
proizvedena električna in toplotna moč, doseženi
izkoristki, poraba goriva, napake med delovanjem,
itd.).
Podjetje INDOP ponuja razvoj in proizvodnjo SPTE
enot, ki so prirejene izključno željam in potrebam
končnih uporabnikov, tako glede oblike ohišja,
uporabljenih komponent, barve, dimenzije ter
namestitve dodatnih komponent enote.
Slika 4: Kogeneracija
Slika 5: Kogeneracija
Zakaj izbrati INDOP?
• Edino podjetje v Sloveniji z lastno
proizvodnjo SPTE enot
• Lasten razvoj SPTE enot
• Daljinski nadzorni sistem SPTE enot
• Izvedbeni inženiring
z v e z a
• Lastna servisna služba
s t r o j n i h
Srebrno priznanje za Daljinski nadzorni
sistem SPTE enot
i n ž e n i r j e v
Kogeneracijske oziroma SPTE enote je
treba redno vzdrževati in, da bi se sproti
izognili izpadu dohodka, odpravljati more-
bitne napake. Zato je ključnega pomena,
da imajo upravljavci in serviserji ves čas
s l o v e n i j e
pregled nad delovanjem vseh SPTE enot.
Tako so v podjetjih Indop, MIEL Elektronika
in RCE razvili sistem za oddaljeni nadzor
SPTE enot, preko katerega serviserji v re-
w w w . z v e z a - z s i s . s i
alnem času spremljajo različne parametre,
alarme, servisne posege, statuse in zgodo-
vino delovanja, alarmov ter servisov. Tako
serviserji in stranka v vsakem trenutku
vedo, kaj se dogaja na enoti. Podatki se
na strežnik pošiljajo preko 3G/UMTS sig-
nala, kar omogoča neodvisnost postavitve
SPTE enote. Vsi kritični alarmi so takoj ob
sprožitvi poslani vzdrževalcu, kar omogoča
zelo hitro odzivnost. Na osnovi razvoja
daljinskega nadzornega sistema v podjetju
Indop pričakujejo povečanje tržnega deleža
na slovenskem trgu soproizvodnih enot in
prodor na tuje trge.
17 17
 V SREDIŠČU: Agencija za energijo V SREDIŠČU: Agencija za energijo
Agencija za energijo je sodoben regulator slovenske-
Agencija za energijo ga energetskega trga, ki si prizadeva iskati najboljše
odgovore na vsa pomembna vprašanja ter teži k trem
ključnim ciljem: doseči trajnost, konkurenčnost in var-
Intervju: mag. Irena Praček, direktorica Agencije za energijo nost oskrbe. Na začetku leta 2001 je bila ustanovljena
Agencija za energijo Republike Slovenije, leta 2004 je
novela Energetskega zakona prinesla nove naloge in
preimenovanje v Javno agencijo Republike Slovenije
w w w . z v e z a - z s i s . s i
za energijo. Od 31. marca letos na podlagi prvega
odstavka 548. člena Energetskega zakona (Uradni
list RS, št. 17/14) agencija posluje z novim imenom
Agencija za energijo. Delovanje agencije nam je
predstavila direktorica mag. Irena Praček.
Agencija za energijo je bila ustanovljena
leta 2001, kaj je bil povod za ustanovitev?
Ustanovitev energetskega regulatorja je bila ena
s l o v e n i j e
od nalog, ki jih je morala Slovenija opraviti v času
priprav na vstop v Evropsko unijo. Agencija je
začela delovati leta 2001 ter že aprila istega leta
pripravila metodologijo in sprejela cene za upora-
bo elektroenergetskih omrežij. To je bil prvi korak k
ustvarjanju trga z električno energijo in zemeljskim
i n ž e n i r j e v
plinom v naši državi. Nato so sledili posamezni ko-
raki, ki so pripeljali do polnega odprtja obeh trgov
sredi leta 2007, ko smo tudi gospodinjski odjemalci
dobili pravico do izbire dobavitelja. Seveda pa so
se ves čas našega delovanja na začetku predviden-
im nalogam pridruževale dodatne in nove naloge.
s t r o j n i h
Sprejem novega energetskega zakona spomladi
letos pa je tako po vsebini kot količini nalog popel-
jal agencijo v novo obdobje.
Kaj je poslanstvo Agencije za energijo
z v e z a
danes?
Poslanstvo agencije je reguliranje netržnih ener-
getskih dejavnosti in zagotavljanje učinkovitega
delovanja energetskih trgov. Želimo si, da bi
uspešno nadaljevali svoje delovanje ter postali še
bolj učinkovit in mednarodno prepoznaven ener-
getski regulator, novi energetski zakon pa nam je
letos že prinesel tako zelo želeno in potrebno večjo
neodvisnost.
18
Med naše temeljne strateške cilje smo med drugim
uvrstili naslednje:
• optimalno uravnovešanje interesov
potrošnikov, reguliranih podjetij in države,
• zagotoviti potrošnikom najboljše razmerje med
kakovostjo in ceno reguliranih storitev, regu-
liranim podjetjem pa spodbude za učinkovito
z v e z a
poslovanje in ekonomsko upravičene naložbe,
• soustvarjanje razmer za trajno, zanesljivo in
kakovostno oskrbo odjemalcev z električno
s t r o j n i h
energijo in zemeljskim plinom v Sloveniji,
• spodbujanje okolju prijazne proizvodnje
električne energije in doseganja okoljskih ciljev,
• nadzor energetskega trga in sodelovanje pri
varstvu potrošnikov,
• sodelovanje pri snovanju in izvajanju ener-
i n ž e n i r j e v
getske politike Republike Slovenije in Evropske
unije.
Odjemalcem električne energije in ze-
meljskega plina na vaši spletni strani nu-
s l o v e n i j e
dite e-storitve. Čemu so namenjene?
Na naši spletni stran nudimo e-storitve z na-
menom, da lahko odjemalci enostavno in na enem
mestu pridobijo informacije o cenah električne
energije in zemeljskega plina. V okviru e-storitev
w w w . z v e z a - z s i s . s i
deluje tudi spletna aplikacija primerjalnik ponudb,
kjer so ažurno zbrane vse potrebne informacije, iz
katerih si lahko uporabniki izračunajo letni znesek
za dobavljeno električno energijo ali zemeljski plin
in pri tem ugotovijo, ali lahko z menjavo dobavi-
telja tudi kaj prihranijo. S pomočjo primerjalnika
ponudb lahko odjemalci tudi preverijo pravil-
nost izračuna mesečnega računa za dobavljeno
električno energijo ali zemeljski plin.
Agencija vodi vse podatke o proizvod-
nji in porabi električne energije. Koliko
električne energije je proizvedene v Slo-
veniji na leto?
Vse podatke o proizvodnji in porabi električne en-
19
 V SREDIŠČU: Agencija za energijo
ergije agencija vsako leto objavi v Poročilu o stanju
na področju energetike v Sloveniji. Zbrane petletne
podatke vsako leto objavimo tudi v dokumentu z
naslovom Pomembnejši kazalniki na področju os-
V SREDIŠČU: Agencija za energijo
krbe z električno in zemeljskim plinom.
Podatki o proizvodnji električne energije v minulih
petih letih glede na vrsto proizvodnje v GWh so bili
takšni:

Preglednica 1: Proizvodnja električne energije v minulih petih letih

2009 2010 2011 2012 2013

Jedrska elektrarna 5.453 5.371 5.899 5.232 5.023
w w w . z v e z a - z s i s . s i

z v e z a
Termoelektrarne 4.700 4.795 4.787 4.691 4.381
Hidroelektrarne 4.277 4.248 3.362 3.768 4.480
Drugi mali proizvajalci 777 846 830 853 1.070

s t r o j n i h
Proizvodnja skupaj 15.207 15.260 14.878 14.544 14.954

i n ž e n i r j e v
Slika 2: Poraba električne energije, ločena po vrsti odjema.
s l o v e n i j e

V letošnji ujmi, ki smo jo doživeli rimo seveda o višji sili, naš cilj pa je, da so tudi v
v Sloveniji, se je izkazalo, da je os- takšnih primerih škoda in posledice čim manjše.

s l o v e n i j e
krba z električno energijo danes ena
V zadnjih letih ste zabeležili povečanje
i n ž e n i r j e v

najpomembnejših storitev. Kaj menite?

števila sončnih elektrarn. Pričakujete rast
Žled v januarju in februarju je tudi tistim, ki se sicer tudi v bodoče?
ne ukvarjajo s tem področjem, v vsej razsežnosti
Tako velike rasti, kot smo ji bili priča v prejšnjih

w w w . z v e z a - z s i s . s i
predstavil pomembnost zagotavljanja zanesljive
in kakovostne oskrbe z električno energijo. Ravno letih, več ne pričakujemo. Spremenili so se način
s t r o j n i h

Slika 1: Iz podatkov o proizvodnji električne energije je razvidno, da se je trend zato je izjemnega pomena, da slovensko elek-
zmanjševanja proizvodnje iz obdobja 2010–2012 lani končal, saj smo ponovno imeli troenergetsko omrežje, prenosno in distribucijsko,
rast proizvodnje, in sicer je bila ta za 2,8 % večja kot leta 2012. ohranjamo v dobrem stanju. To nalogo v Sloveniji
opravljata sistemska operaterja prenosnega in
distribucijskega omrežja, družbi ELES in SODO, ki
z v e z a
določanja podpor in njihova višina, tako da za vla-
gatelje sončne elektrarne niso več tako privlačne.
V letu 2012 so se dogajale spremembe na trgu
zemeljskega plina, ki so povzročile padec osnovne

Kolikšna pa je poraba?
Tudi pri porabi električne energije je v letu
2013 prišlo do rasti, in sicer v višini 1,5 %
glede na leto 2012.
Na sliki 2 so prikazani podatki o porabi
električne energije, ločeno po vrsti odjema.
Koliko v povprečju porabi en prebivalec Slo-
venije električne energije in zemeljskega plina
na leto?
Povprečni porabi, izračunani iz razpoložljivih podatkov
o porabi električne energije in zemeljskega plina za leto
2013 ter števila prebivalcev, sta bili naslednji: povprečna
poraba električne energije na prebivalca je bila lani 6218
kWh na prebivalca, povprečna poraba zemeljskega plina
pa 410 standardnih kubičnih metrov zemeljskega plina
oziroma 4095 kWh na prebivalca.
jima mora agencija v okviru določitve omrežnin
zagotavljati zadostna finančna sredstva za razvoj,
gradnjo in ustrezno vzdrževanje elektroenergetske
infrastrukture.
Le ustrezno projektirana in vzdrževana elektroen-
ergetska infrastruktura bo lahko v največji možni
meri kljubovala raznim vremenskim nevšečnostim,
ki jih v zadnjih letih doživljamo tudi v Sloveniji, in
sicer vse od žleda, orkanskega vetra pa do poplav.
Kadar gre za izredne vremenske razmere, govo-
cene. Kakšno je gibanje cen zemeljskega plina?
Cene zemeljskega plina se v Sloveniji znižujejo od
konca leta 2012, ko so se na maloprodajnem trgu
z zemeljskim plinom začeli pojavljati novi dobavi-
telji in se je povečevala konkurenca. Tudi lani se
je ta trend nadaljeval, kar je povzročilo nadaljnje
zniževanje cen zemeljskega plina, ki so zdaj že na
ravni povprečnih cen v Evropski uniji.
Vse več zemeljskega plina, ki se potroši v Slo-

20 21
 V SREDIŠČU: Agencija za energijo
veniji, je kupljenega na plinskih borzah in plinskih
vozliščih po konkurenčnejših cenah in vedno manj
po dolgoročnih pogodbah. Zato tudi cene v Slo-
veniji sledijo trendu spreminjanja cen zemeljskega
plina na borzah, te pa so v največji meri odvisne od
ponudbe in povpraševanja. Zelo težko je napove-
dati, kakšne bodo cene zemeljskega plina v pri-
hodnje. Če se bodo nadaljevale razmere, ko je na
trgu presežek ponudbe plina, lahko pričakujemo
w w w . z v e z a - z s i s . s i
zniževanje cen, v nasprotnem primeru pa se lahko
cena tudi zviša. Letos bo na ceno zemeljskega plina
pomembno vplival razvoj spora med Ukrajino in
Rusijo.
22. marca 2014 je v veljavo stopil nov En-
ergetski zakon (EZ-1). Kakšne spremembe
prinaša Agenciji za energijo?
s l o v e n i j e
Novi energetski zakon prinaša tudi bistveno
povečanje vloge agencije. Število nalog in pristo-
jnosti se je več kot podvojilo, hkrati pa se je okre-
pila naša neodvisnosti, saj moramo delovati neod-
visno tako od tržnih interesov kot tudi od političnih
organov in izvršne veje oblasti. Dobili smo številne
i n ž e n i r j e v
nove pristojnosti in tudi odgovornost za celoten
nadzor nad izvajanjem določil zakona.
Naše naloge se širijo s področja reguliranih deja-
vnosti v energetiki na celovit nadzor tržnih deja-
vnosti na trgih z zemeljskim plinom in električno
s t r o j n i h
energijo. Med povsem nove naloge spada na
primer zanesljiva oskrba z zemeljskim plinom, za
katero je bilo doslej zadolženo ministrstvo. Naša
nova naloga bo oblikovanje cen toplote za daljin-
sko ogrevanje, sprejemali oziroma potrjevali bomo
z v e z a
tudi naložbene načrte sistemskih operaterjev
elektroenergetskih in plinovodnih omrežij. Povsem
novi področji pa sta energetska učinkovitost in
učinkovita rabe energije. Pomembno vlogo je
agencija dobila na primer tudi še na področju
usklajene izmenjave podatkov med udeleženci na
trgu.
22
V SREDIŠČU: NERVTEH – SIMULATOR VOŽNJE
Agencija za energijo je po novem EZ-1 NERVTEH – SIMULATOR VOŽNJE
med drugim dobila tudi nove pristo-
jnosti za izdajo certifikatov za sistemske Matej Vengust, info@nerv-teh.com
operaterje. To je verjetno kar obsežno NERVTEH, Kidričeva 118, Trzin
področje?
Področje certificiranja operaterjev prenosnih
sistemov je resnično zelo obsežno, saj je agencija
z v e z a
zavezana ves čas nadzirati izpolnjevanje pogojev
za izdajo certifikata, torej tudi potem, ko je certifi-
kat že podeljen. Ključno pri tem je, da morajo biti
s t r o j n i h
izpolnjene vse zahteve Unije glede lastniške ločitve
izvajalcev dejavnosti prenosa električne energije
in zemeljskega plina od izvajalcev energetske
dejavnosti proizvodnje in dobave navedenih
energentov. V primeru ugotovljenih kršitev mora
agencija ustrezno ukrepati in operaterjem preno-
i n ž e n i r j e v
snih sistemov naložiti odpravo kršitev, v primeru
neupoštevanja naloženih ukrepov pa lahko certifi-
kat tudi odvzamemo.
EZ-1 naj bi skrbel tudi za več pravic
potrošnikov, kakšne prednosti prinaša?
s l o v e n i j e
Številne pristojnosti smo dobili tudi pri zago-
tavljanju konkurenčnosti energetskih trgov in
agencija postaja organ, pristojen za nadzor nad Slika 1: Slika prototipa (foto: arhiv NERVteh)
kršitvami konkurence. Za odjemalce in varstvo
w w w . z v e z a - z s i s . s i
njihovih pravic bo zelo koristna vzpostavitev tako
imenovane skupne kontaktne točke, ki jo bo vodila
Smo mlado podjetje, ki se ukvarjamo z
agencija. Z njo se bo zagotavljal dostop odjemal-
cev do vseh potrebnih informacij, kot so različni raziskovanjem in razvojem na področju 2013 po svetu:
predpisi, njihove pravice, pogodbe, postopki, robotike. Podjetje je specializirano za razvoj
pravna sredstva, primerjave cen na trgu z energijo simulatorjev različnih tipov vozil. NERVteh • 1,24 milijona ljudi mrtvih zaradi
in podobno. sestavlja osemčlanska ekipa, v kateri smo
prometnih nesreč
strokovnjaki s področja elektronike, pro- • 3397 mrtvih na dan
gramiranja, biotehnologije, arhitekture,
Gospa Irena Praček, lepo se vam • 33 % ljudi je starih med 10−24
grafičnega oblikovanja, ekonomije in fi- let, kar pomeni, da so prometne
zahvaljujemo za vsa pojasnila
nanc. nesreče najbolj pogost razlog za
in odgovore.
smrt mladih na svetu
“ Glavni razlog za začetek razvoja simu-
• 3 trilijone $ ekonomske škode
latorja vožnje je bilo alarmantno visoko
zaradi prometnih nesreč
število prometnih nesreč, ki se končajo s
smrtnim izidom. ”
23
 V SREDIŠČU: NERVTEH – SIMULATOR VOŽNJE
Globalne organizacije, kot so FIA in njihova Action
for Road Safety, EU direktiva za prometno var-
nost in Komisija za globalno prometno varnost,
se trudijo te številke zmanjšati, ter se hkrati strin-
jajo, da je edina pot k zmanjšanju te visoke številke
izobraževanje in trening.
“Cilj podjetja NERVteh je pomagati
w w w . z v e z a - z s i s . s i
izboljšati prometno kulturo, ki bo na daljši
rok vplivala k zmanjšanju števila prometnih
nesreč. To bi dosegli z orodjem za urjenje,
ki bi repliciral pravo vozilo in realno okolje
na cesti.”
Naš simulator je sestavljen tako iz strojne opreme,
kot tudi programske opreme. Strojno opremo ses-
tavljajo deli pravega avtomobila in pa premična plat-
s l o v e n i j e
forma, ki omogoča kar se da realno izkušnjo vožnje
avtomobila. Programski del simulatorja razvijamo
s partnerjem Actalogic, ki se ukvarja z razvojem
računalniških simulacij. Glavni cilj naše programske
opreme je pridobivanje in zbiranje statističnih
meritev kandidata in dobiti voznikove šibkosti in
i n ž e n i r j e v
slabosti ter jim na podlagi le-teh prilagoditi trening
in izobraževanje.
Unikatne prednosti našega izdelka:
• simuliranje nepredvidljivih in nevarnih situacij v
s t r o j n i h
prometu
• biomehansko, nevrološko in biometrično ocen-
jevanje kandidata
• prilagoditev treninga in izobraževanja
• simulator z inovativno premično platformo
z v e z a
• lastna programska oprema, razvita posebej za
izobraževanje v prometni varnosti
• vrhunski dizajn, funkcionalnost in izgled produk-
ta kot celota
Nov način oglaševanja za avtomobilsko industrijo:
• testiranje novih modelov na visokotehnološkem
simulatorju
• simulator pritegne veliko ljudi na sejmih
• odlično marketinško orodje na sejmih in turnejah
24
V SREDIŠČU: NERVTEH – SIMULATOR VOŽNJE
• testiranje prihajajočih modelov vozil na simula-
torju
• sodelovanje pri izobraževanju mladih v prometni
varnosti – medijska prepoznavnost
• izobraževanje skozi igro.
Evalvacija, izobraževanje in trening:
z v e z a
• biometrična, nevrološka in biomehanska eval-
vacija
• posledice neuporabe varnostnega pasu
• hitrostne omejitve obstajajo z razlogom
s t r o j n i h
• izguba koncentracije med telefoniranjem oz.
pisanjem SMS-ov
• vožnja pod vplivom alkohola in prepovedanih
substanc
• treniranje v različnih prometnih situacijah, kot so
i n ž e n i r j e v
močno deževje ali sneg, poledica, skok otroka na
cesto, prevelika hitrost skozi ovinek …
Trenutno razvijajmo prototip,
s l o v e n i j e
katerega nameravamo zaključiti
do konca poletja 2014. Slika 2: Slika ekipe (foto: Kristijan Stramič)
Pri podjetju NERVteh si želimo V podjetju NERVteh smo prejeli številne nagrade in skem delu nam je z bogatim znanjem in izkušnjami
voznikom pokazati, kakšne priznanja za inovacijo in poslovni model. Zmagali veliko pomagal tudi gospod Lojze Kapler s Fakultete
w w w . z v e z a - z s i s . s i
so posledice neupoštevanja smo na ITIME pospeševalniku idej, prejeli nagrado za strojništvo, UL. Za evalvacijo voznika smo se
cestno prometnih pravil ter jih za inovacijo Univerze v Ljubljani in bili uvrščeni povezali z ekipo podjetja BlackBox, ki je special-
izobraževati in trenirati v os- med top 10 najboljših podjetij na tekmovanju izirano za nevromarketing in nevrodizajn, tako lahko
START:UP Slovenija 2014. pridobimo ključne podatke o vozniku in njegovem
novnih in naprednih situacijah v
psihofizičnem profilu.
prometu.
Razvoj izdelka:
Ker je pri tovrstnih izdelkih zelo pomemben tudi
Aktivno želimo sodelovati Trenutno smo v fazi testiranja prototipa premične dizajn, se trenutno dogovarjamo s svetovno znanim
v kampanji FIA Action for platforme, ki je nekakšno jedro simulatorja. Plat- oblikovalskim studiem Gigo Design, da bi nas
Road Safety in z evalvacijo, forma je sestavljena iz štirih motorjev in plinskih vključili v startup akcelerator DesignForward (Dsgn-
blažilcev, ki simulirajo podvozje avtomobila in Fwd™).
izobraževanjem in treningom
cestišča.
kandidatov v simulaciji promet- Za več informacij nas obiščite na spletni strani in
nega okolja znižati število Izdelek je sestavljen iz mehanskega in programskega facebooku.
smrtnih žrtev, poškodb in eko- dela. Mehanski del in programsko opremo, ki po-
nomske škode v prometnih ganja mikrokontroler oz. motorje razvijamo sami, www.nerv-teh.com
nesrečah. medtem ko simulacijo prometa samo razvijamo v
sodelovanje s podjetjem ActaLogic, ki je že uveljav- www.facebook.com/NERVteh
ljen proizvajalec na področju simulacij. Pri mehan-
25
 V SREDIŠČU: startup - juvar d.o.o.
STARTUP - JUVAR d. o. o.
Mlada startup podjetja imajo v slovenskem
gospodarstvu vedno večjo težo, saj s svojo
inovativnostjo aktivno prispevajo k rasti
gospodarstva ter vplivajo na ekonomski
w w w . z v e z a - z s i s . s i
vidik. Podjetje Juvar d. o. o. je mlado pod-
jetje, ki s pravo mero poguma in zagnanosti
učinkovito stopa na slovenski in tuji trg.
Pot od ideje, do diplome, do inovacije in
posledično do lastne ustanovitve podjetja
nam je predstavil direktor podjetja, gospod
Jan Juvan.
1. Vaše podjetje JUVAR d. o. o je eno
s l o v e n i j e
izmed startupov, ki so nastali v Ljubljan-
skem univerzitetnem inkubatorju. Kakšni so
bili začetki?
K prijavi na razpis na natečaj Ljubljanskega univer-
i n ž e n i r j e v
zitetnega inkubatorja (LUI) me je spodbudil mentor
na Fakulteti za strojništvo, izpolnil sem prijavo in
se uvrstil v ožji krog ter nato v finale. Postali smo
eno od inkubiranih podjetij. LUI nam tako nudi
brezplačne prostore, usposabljanje in brezplačne
izobraževalne delavnice na temo podjetništva ter
s t r o j n i h
pomagajo iskati investitorje. V letu 2012 smo se
uvrstili tudi med finaliste Rektorjeve nagrade UL,
letos pa med polfinaliste Startup tekmovanja.
2. Torej je bila uvrstitev med polfinali-
z v e z a
ste startup podjetij odskočna deska za vaše
podjetje?
Vsekakor je to velika odskočna deska za nas.
Nacionalno tekmovanje startup podjetij išče
najboljše podjetniške ekipe, ki jih nato promovira
širši javnosti. Tovrstna tekmovanja so tudi odlična
priložnost, da te opazijo potencialni investitorji
ali partnerji. Ocenjuje se celota, zelo pomembni
so inovativna ideja, poslovni načrt, ekipa in mar-
keting. Udeležence tekmovanja tudi nagradijo s
26
V SREDIŠČU: startup - juvar d.o.o.
5. Ste idejo razvili postopoma sami
ali ste se povezali s strokovnjaki s tega
področja?
točkami, ki so potrebne za razpis P2. Razpis P2 je Začetna ideja je bila moja. Našel sem, da podobni
namenjen mladim inovativnim podjetjem s po- premazi že obstajajo v Ameriki in na Kitajskem, na
tencialnim hitrim razvojem. Gre za subvencije za evropskem tržišču jih do sedaj ni bilo. Prepoznal
sem idejo in jo ob pomoči strokovnjakov s tega
z v e z a
zagon podjetij. Tudi na ta razpis smo se prijavili in
upamo na najboljše. področja tudi razvil. Podjetja so mi dala jekla za
varjenje in tudi nekatere kemikalije, nekaj pa sem
3. Kaj je torej vaša inovacija? jih naročil prek spleta. V veliko pomoč mi je bil
s t r o j n i h
tudi mentor doc. dr. Damjan Klobčar s Fakultete
za strojništvo. Za nekatere dodatne teste sem se
Enostaven površinski premaz, ki bistveno poveča
globino prevleke in je namenjen za varjenje obrnil na prof. Kosca iz Naravoslovnotehniške
fakultete v Ljubljani, makroobruse smo testirali v
nerjavnega jekla po točno določenem post-
opku. Premazi omogočajo učinkovito varjenje TKC-ju, povezali smo se tudi z Varilskim inštitutom.
i n ž e n i r j e v
do debeline 10 mm z enim samim prehodom ter Vzorce smo testirali in sestavili optimalno
brez priprave robu. Uporaba premaza bistveno mešanico za premaz.
zmanjša porabo dodajnega materiala, električne
energije, zaščitnega plina in zmanjša čas varjenja Polfinalist Startup tekmovanja
za več kot polovico. Velika prednost je tudi v tem,
da podjetju ni treba investirati v novo varilno op-
JUVAR d.o.o.
s l o v e n i j e
remo. Torej gre za optimizacijo postopka varjen-
Slika 1: Ekipa startupa Juvar d. o. o. Iršičeva ulica 2, 2380 Slovenj Gradec
ja, rezultat pa mora biti enak. Dodatna prednost
premazov je, da so neškodljivi za zdravje varilcev (Jan Juvan in dr. Damjan Klobčar) E-mail: jan@quicktig.com
… Premaz vsebuje same neškodljive delce, vsi so Tel: 031 586 634
testirani in so neškodljivi ljudem, torej ne vse- www.quicktig.com
buje nevarnih kemikalij.
w w w . z v e z a - z s i s . s i
4. Za katera podjetja so ti premazi
primerni?
Premazi so primerni za vsa podjetja, kjer po TIG
ali laserskem postopku varijo nerjavno jeklo. Torej
varjenje za farmacevtsko, prehrambno, kemijsko,
ladijsko in letalsko industrijo. Referenčno pod-
jetje, ki naše premaze redno uporablja, je podjetje
Numip d. o. o. s Krškega. Naše vzorce so preizkusili
in jih tudi potrdili v podjetju Brinox, Nieros in še
v nekaterih drugih slovenskih podjetjih. Tujino
počasi osvajamo, sedaj se širimo čez mejo – od
Švice do Kuvajta, Indije. Obiskali smo tudi varilski
sejem v Turčiji in na Poljskem, kjer so bili navdušeni
nad našim produktom in se že dogovarjamo za dis-
tribucijo s tamkajšnjimi prodajalci varilne opreme. Slika 3: Primerjava uvara z in brez našega premaza
27
 V SREDIŠČU: startup - juvar d.o.o.
w w w . z v e z a - z s i s . s i
Slika 2: Končni izdelek
6. Ste razvili že več različic premaza?
s l o v e n i j e
Prva različica - Minimum viable product
(MVP), se je na testih v podjetjih izkazala,
do jo je treba še malce spremeniti, saj je
puščala preveč črnih delcev na površini.
Spremenili smo sestavo in sedaj je na
i n ž e n i r j e v
tržišču že tretja različica premaza. Redno
spremljamo odzive na trgu, skupaj s pod-
jetij testiramo na njihovih primerih, torej
se prilagajamo direktnemu uporabniku.
Premaz smo spravili tudi v sprej, poleg
s t r o j n i h
nanašanja s čopičem, ki je bil prvi. Različico
premaza smo tudi preimenovali v QuickTIG.
7. Ste inovacijo patentirali?
z v e z a
Premaze smo patentirali v letu 2013, imamo slov-
enski patent. Za pridobitev evropskega patenta je
potreben večji finančni zalogaj, zato zaenkrat še ne
razmišljamo o tem. Ostajamo pri poslovni skrivnos-
ti sestave premaza.
28
V SREDIŠČU: Potencial in razvoj...
Ročno poli-
8. V zadnjem času je beseda inovacija Potencial in razvoj ranje predstav-
v javnosti zelo pogosto uporabljena, pred-
vsem v političnih vodah velja za rešiteljico iz procesov končnih obdelav lja največji del
končnih obdelav
krize. Kako kot inovator gledate na politično in sicer več kot 80
Doktorsko delo
spodbujanje inovativnosti? %. Iz dneva v dan
se povečujejo
dr. Jani Kenda, Hidria AET d. o. o.
Precej je odvisno od ideje. Imam srečo, da moja tudi potrebe po
prof. dr. Janez Kopač, FS UL
z v e z a
ideja ne zahteva velike finančne injekcije – pri finejših končnih
doc. dr. Franci Pušavec, FS UL
večjih finančnih projektih zna biti težava. Spremlja- obdelavah
ti je treba razpise, se poglobiti, prijaviti in ne obu- zaradi zahtev
pati. Papirologije je veliko, vendar se splača potru- Sedanja industrija se sooča z vse večjimi zahtevami po boljši koro-
s t r o j n i h
diti. Za mlada perspektivna podjetja so zelo dobri glede visoke kakovosti obdelanih površin in izdel- zijski odpornosti,
razpisi P2. Mislim, da se da uspeti, treba je imeti le kov z višjo dodano vrednostjo. Za doseganje le-teh učinkovitosti,
se uporabljajo različne končne obdelave, ki zago- Slika 2: Princip poliranja z
inovativno idejo, marljivost in kanček iznajdljivo-
tavljajo izboljšano integriteto obdelane površine. dvosmernim abrazivnim tokom obstojnosti, ipd.
sti. Tudi Ljubljanski univerzitetni inkubator dobro [Jain09] PDAT predstavlja
skrbi za izobraževanje mladih podjetnikov in nudi Poliranje z dvosmernim abrazivnim tokom (PDAT) velik potencial
i n ž e n i r j e v
pomoč pri razpisni dokumentaciji. (sliki 1 in 2) in inovativno nadgrajen PDAT (slika 3) v prihodnosti, saj omogoča nadomestitev 10–20
ima velik potencial na področju orodjarstva, avto- % ročnega poliranja. Poleg tega inovativno nadg-
mobilske in letalske industrije. Kot rezultat raziskav
9. Kakšne so vizije vašega podjetja za rajen PDAT lahko nadomesti 25–35 % osnovnega
(slika 4) razvoja in prilagoditev za potrebe različnih PDAT. Procesu PDAT
prihodnost? aplikacij ima proces PDAT velik potencial za zamen- predstavlja največjo
javo ročnega poliranja in drugih končnih obdelav,
Ker smo zelo ozko usmerjeni, je slovensko tržišče prednost pred drugimi
ki se dandanes uporabljajo v industriji. Poleg tega
s l o v e n i j e
za nas premajhno, zato si želimo preboja na tuji trg. končnimi obdelavami
predstavlja trajnostno visoko zmogljivo alternativo.
Pred kratkim smo podpisali pogodbo s hrvaškim možnost izboljšanja in
distributerjem, ki bo naše izdelke tržil naprej. Tre- zagotavljanja potrebne
nutno se dogovarjamo z ameriškim podjetjem, ki geometrije obdelovan-
je pokazalo velik interes za trženje našega izdelka. ca, poleg izboljšanja
integritete obdelane
Veliko pričakujemo tudi od obiskanih varilskih se-
w w w . z v e z a - z s i s . s i
jmov, kjer smo navezali veliko stikov z distributerji površine. Iz tega vidika
varilne opreme po vsem svetu. Želimo postati lahko PDAT nadomesti
dodatnih 10 % dru-
globalno prepoznavno podjetje. Seveda pa bomo
vlagali v razvoj novih premazov, nekaj smo že gih končnih obdelav.
uspeli, vendar zaenkrat še ni končnega produkta. Stroški PDAT so v prim-
V prihodnje načrtujemo, da bomo prišli do svojih erjavi z ročnim poliran-
jem nižji za 50– 95 %.
prostorov, kjer bo potekalo testiranje in proizvod-
nja. Zavedamo se, da je za prodor nujno potrebna
promocija. Vprašanje, ki se pojavlja,
je, kakšna je velikost Slika 3: Nadgradnja
trga in stroškov v in- sistema stroja za PDAT na
Pripravila: Andreja Cigale
Foto: Arhiv Juvar d.o.o. dustriji ter kolikšen del principu gibljivega trna
je porabljen za končne (Patentna prijava: Kenda,
obdelave. Po podatkih Pušavec, Kopač)
Slika 1: Shema procesa poliranja z dvosmernim abra- EUROSTAT-a približno
zivnim tokom [Sank09-c] 15 % vseh stroškov obdelav predstavlja končna ob-
delava. Ko je hrapavost obdelane površine Ra nižja
od 1 μm, se strošek končne obdelave z nižanjem
hrapavosti skokovito povečuje. Drugo dejstvo je,
29
 V SREDIŠČU: Potencial in razvoJ procesov končnih obdelav
• Orodje za brizganje plastičnih zobnikov

Slika 6: PDAT vložka

orodja za brizganje
plastičnih zobnikov
Ra = 0.07 µm
w w w . z v e z a - z s i s . s i

z v e z a
Slika 4: Vpliv velikosti mreže na hitrost polirne mase na površini obdelovanca a) velikost mreže 0.15 m, b)
velikost mreže 0.0015 m in c) velikost mreže 0.0005 m in algoritma za napovedovanje učinka PDAT [Kend 13]

s t r o j n i h
da PDAT predstavlja čisto končno obdelavo, brez trajnost s spremembami na izdelkih, materialih,
potrebe po dodatnem čiščenju. z vračilom sredstev in inovacijami v proizvodnih Slika 7: Izboljšanje
sistemih. geometrije s PDAT na
“Od leta 2007 se svetovni trg na področju čistih mikro nivoju. Ročno
tehnologij povečuje za približno 11,8 % letno, v Ti podatki kažejo velik trg na eni strani in veliko poliranje v tem pri-
skupni vrednosti več kot 2 milijardi evrov.” nevarnost za zdravje na drugi, če se sklepa, da so

i n ž e n i r j e v
meru ni primerno,
delavci izpostavljeni vplivom ročnega poliranja, to- saj ni mogoče doseči
s l o v e n i j e

Več kot 90 % odpadkov v industriji je proizve- pil in čistil. Vse to daje velik potencial procesu PDAT enakomerno polirane
denih s proizvodnimi procesi. Dodatno dejstvo o in ga prikazuje kot proces, ki je primeren za trg. površine in debeline
proizvodnji je, da prispeva k okoljskim težavam. odvzetega materiala.
Proizvodna industrija si zato prizadeva zagotavljati

s l o v e n i j e
Sprememba hrapavosti:
i n ž e n i r j e v

• Vložek orodja za brizganje plastike z utori

Sprememba debeline odvzetega materiala:

w w w . z v e z a - z s i s . s i
Slika 8: Z uporabo inovativno nadgrajenega
PDAT je bila dosežene učinkovita in ena-
s t r o j n i h

komerno polirana površina utorov.

Industrijske aplikacije:
• Čeljusti za rotacijsko kovanje
z v e z a

Reference:
Jain V.K., Kumar R., Dixit P.M., Sidpara A.: In-
vestigations into abrasive flow finishing of complex
workpieces using FEM, Wear, vol. 267/1-4, pp. 71-80,
2009.
Kenda, J., 2013. Karakterizacija in napovedovanje
učinka poliranja orodnega jekla z dvosmernim
abrazivnim tokom. PhD dissertation, University of
Ljubljana.

Kenda, J., Pusavec, F., Kopac, J., 2013. Arrange- Sankar M.R., Ramkumar J., Jain V.K.: Experimen-
ments and methods for abrasive flow machining. tal investigation and mechanism of material removal
Patent pending, Slovenian Patent Office. in nano finishing of MMCs using abrasive flow finish-
Slika 5: Levo je prikazana čeljust za rotacijsko kovanje po EDM obdelavi Ra = 1.6 µm in desno po PDAT Ra ing (AFF) process, Wear, vol. 266/7-8, pp. 688-698,
= 0.08 µm. Čas ročnega poliranja za set štirih čeljusti je znašal 6,5 ure, za PDAT pa le 9 minut. 2009.
30 31
 V SREDIŠČU: Sense eboard: električna rolka za adrenalinske naslade
Sense eboard:
električna rolka za
adrenalinske naslade

Primož Frelih in Andrej Černe, Sense

w w w . z v e z a - z s i s . s i

prečnega gibanja povsem primerljivo z deskanjem
na snegu in valovih, po drugi strani pa bomo tako
rolko lahko uporabili tudi kot prevozno sredstvo.
z v e z a
s t r o j n i h
Vse omenjene podatke, ki jih potrebujete med
vožnjo, vam lahko opcijsko prikazuje tudi digitalen
ekran v samem ohišju rolke. Minimalistično ob-

i n ž e n i r j e v
Zabavna vožnja se namreč neha šele po štiridesetih likovanje, preprosto upravljanje in nadstandardne
s l o v e n i j e

prevoženih kilometrih, zato bodo večini prej omag- vozne lastnosti postavljajo eboard v svojstveno
ale noge kot baterije. percepcijo gibanja na štirih koleščkih.

“Eboard se ne ustraši tudi kakšnih terenskih

odsekov in tehnološko zahtevnejših uporabnikov.
www.sense4.me

s l o v e n i j e
Povezljiv je namreč s pametnim telefonom, ki pri-
i n ž e n i r j e v

kazuje doseg oziroma polnost baterije in trenutno

hitrost, uporabnost pa še razširi USB priključek. “

w w w . z v e z a - z s i s . s i
s t r o j n i h

Rolka je bila od nekdaj sinonim za svobodno
gibanje s stilom. Toda njena zabavnost je omeje-
na na poganjanje in posledično parke za izvajan-
je trikov oziroma na strme, prazne kose asfalta
ravno prave naklonine. To uporabnost precej zoži
in tako rolka postane le zabavni dodatek drugim
z v e z a
Videli smo že več variant v podobnih izvedbah
rolke, vendar nobena do sedaj ne ponuja takega
udobja med samo vožnjo, prav tako je sistem
polnjenja baterije pri eboardu veliko bolj uporab-
niku prijazen. Na voljo je več modelov, z različnimi

zmogljivostmi. Najzmogljivejši model doseže ceno

prevoznim sredstvom in rekvizitom za doseganje
gibalnega užitka. Povsem druga zgodba pa je,
če karbonsko desko, prek vrhunskega vzmetenja
povežemo z dvema dvainpol kilovatnima elek-
tromotorjema. Potem dobimo novo dimenzijo
dojemanja vožnje.
Za tiste, ki se radi vozijo s stilom, je v pripravi tudi
široka paleta barv, lahko tudi vzorcev z lastnim
dizajnom po želji.
32
2400 evrov, tisti v manj zmogljivejši izvedbi pa
bodo seveda cenejši.
Miniaturno prevozno sredstvo, ki maksimizira
človeške gibalne zmogljivosti. Tak eboard namreč
lahko doseže hitrost šestdeset kilometrov na uro.
To pomeni, da bomo na njem za seboj pustili
vse mopediste in rekreativne kolesarje. To po-
meni, da bomo “karvali” skozi ovinke tudi med
vožnjo navzgor, da bomo doživeli novo dimenzijo
33
 JEZIKOVNI ODTENKI JEZIKOVNI ODTENKI
DVE ENAKI ZAPOREDNI ČRKI V BESEDI 2. Tvorjenje novih besed s pomočjo predpon Primer:
Andreja Cigale OD + dati oddati
Pogosto se dve enaki črki znajdeta skupaj, kadar
nove besede tvorimo s pomočjo predpon. PROTI + igralec protiigralec
“V oddaji so poročali o mladem izzivalcu, ki je premagal šesttisočaka.” Predpono pripnemo pred besedo in ji s tem spre- BIO + odpadek bioodpadek
menimo pomen. Če je zadnja črka predpone enaka NE + ekološki neekološki
prvi črki besede, pride do podvojitve le-te.
w w w . z v e z a - z s i s . s i

z v e z a
Posebnosti
V standardni slovenščini je običajno pravilen samo en zapis besede − ali se določena črka pojavi dvakrat

s t r o j n i h
zaporedoma (izziv, oddaja) ali pa ne (izid, oditi). V nekaterih primerih pa sta pravilni tako beseda s podvo-
jeno črko kot beseda z enojno črko, vendar imata ti dve besedi različen pomen.

Primer:
RAZLIČEN POMEN

i n ž e n i r j e v
POLETJE: letni čas POLLETJE: obdobje, ki traja pol leta
Bližje, ko smo poletju, bolj je vroče. Družba je v prvem polletju imela izgubo.
s l o v e n i j e

SOČEN: vsebuje veliko soka SOOČEN: se nečemu ne more izogniti

Pojedel sem sočen mango. Bil je soočen s hudimi kritikami.

s l o v e n i j e
Zapis števnikov
V slovenščini obstaja kar nekaj besed, ki imajo dve Nekatere nove besede nastanejo:
i n ž e n i r j e v

Ko zapisujemo števnike, moramo upoštevati, kako so nastali:

enaki zaporedni črki skupaj, na primer: pollitrski,
veččlanski. Dve enaki črki se pojavita skupaj pred-
vsem takrat, ko tvorimo nove besede, nekaj besed
pa si moramo preprosto zapomniti.
- tri + in + trideset ⇒ triitrideset
1. z zlaganjem dveh ali več besed skupaj - štiri + in + dvajset ⇒ štiriindvajset
2. s tvorjenjem s pomočjo predpon.
Besede, ki si jih moramo zapomniti

w w w . z v e z a - z s i s . s i
s t r o j n i h

1. Zlaganje dveh ali več besed skupaj Nekaj besed, ki se pišejo z dvema enakima zaporednima črkama, si moramo preprosto
zapomniti oz. njihov zapis preveriti v jezikovnih priročnikih. Nekaj primerov je v spodnji
a. Če se prva uporabljena beseda konča na enako črko, kot se začne druga, to črko zapišemo dvakrat.
preglednici:
Primer:
Vozilo, ki tehta pet ton. pettonsko vozilo Ni mi vseeno zanj.
z v e z a

Steklenica, ki drži pol litra. pollitrska steklenica Si gledal včerajšnjo oddajo?

Vrh, ki je visok šest tisoč metrov. šesttisočak Prebral sem prispevek o superračunalnikih.
Delež, ki znaša sto odstotkov. stoodstotni Za več informacij se obrnite na koordinatorja.
Kazenski strel na gol, ki se izvaja z razdalje sedem metrov. sedemmetrovka Na list napišite ime in priimek.
Družina, ki ima več članov. veččlanska družina Vojska je poostrila nadzor.
Zame je bil to življenjski izziv.
Primer:
b. V primerih, ko se prva beseda ne konča na Imate pooblastilo?
Vozilo, ki tehta dve toni. dvotonsko vozilo
enako črko kot se začne druga beseda, se črka
ne ponovi. Predstava, ki traja pol ure. polurna predstava
Viri: - Pedagoški slovnični portal. http://slovnica.slovenscina.eu/
Šolar, ki hodi v prvi razred. prvošolec
34 35
 Slavnostna akademija

SLAVNOSTNA AKADEMIJA IN
MEDNARODNA KONFERENCA
INŽENIRJEV STROJNIŠTVA
ZVEZA STROJNIH INŽENIRJEV
w w w . z v e z a - z s i s . s i

SLOVENIJE

WWW.ZVEZA-ZSIS.SI
s l o v e n i j e

CANKARJEV DOM

SLAVNOSTNA
AKADEMIJA
i n ž e n i r j e v

V četrtek 23. oktobra 2014

ob 18.00 uri
s t r o j n i h

svetstrojništva
ZVEZA STROJNIH INŽENIRJEV SLOVENIJE
PROSTOR ZA
POŠTNO ZNAMKO
z v e z a

Karlovška cesta 3,
1000 Ljubljana,
Slovenija