TEMATSKA PRILOGA

Sreda, 20. septembra 2023

TOP izvozniki
 BODITE
TUDI VI MED
NAJUSPEŠNEJŠIMI

V reviji Slovenija vas vabi! poslovnežem v tujini

predstavljamo uspešne slovenske podjetnike,
podjetja, priložnosti za širitev posla in kako
Slovenijo še boljše doživeti.
Zgodbo o vas pripravimo v sodelovanju z vami.

PRIDRUŽITE SE NAM PRI IZDAJAH:

Industrie Magazin, Handelsblatt,

vodilni B2B- največji poslovni
mesečnik v Avstriji dnevnik v Nemčiji

Primere prejšnjih izdaj in več informacij na www.slo-mag.si

 IZ VSEBINE

4 TOP IZVOZNIKI
Analiza izvoznikov:
kako so prebrodili
leto velikih rasti
stroškov in obresti

IZVOZNIKI LETA
9
Kako gre najboljšim

18 OGLEDALO
Zakaj Slovenije
ni brez izvoza

23 KLJUČ DO USPEHA
Kaj uspešne
podjetnike zanima
o svojih kolegih in
njihovih podjetjih

32 ZA VEČ IZVOZA
Vse več zanimanja
za bolj oddaljene
trge

33 PRVI IZBOR
Zakaj so finalisti
izbora za ESG-
prvaka Slovenije

TOP izvozniki je priloga časnika Finance.

Mateja Bertoncelj, Mladen Miković, Fotografije: Finance
urednica Izvozniki.si vodja razvoja Izvozniki.si in urednik priloge
mateja.bertoncelj@finance.si mladen.mikovic@finance.si

Tina Harjač, Barbara Pavlin, Naslovnica: Finance

grafična oblikovalka sodelavka za vsebinski marketing Izvozniki.si
tina.harjač@finance.si barbara.pavlin@finance.si

Monika Klinar, Leon Zeljković September 2023

direktorica nišnih projektov novinar - analitik NAKLADA: 3.800 izvodov
monika.klinar@finance.si leon.zeljkovic@finance.si

TOP IZVOZNIKI 3

ANALIZA IZVOZNIKOV:
KAKO SO PREBRODILI
LETO VELIKIH RASTI
STROŠKOV IN OBRESTI
Leon Zeljković
V
letu 2022 so se slovenske
družbe soočale s številnimi
izzivi. Cene industrijskih iz-
delkov pri proizvajalcih so se
zvišale za slabo četrtino, kar je največ v
zadnjih letih (leta 2021 so se zvišale za
šest odstotkov). V povprečju so se v letu
2022 glede na leto 2021 stroški blaga,
materiala in storitev v slovenskih druž-
bah dvignili za dobro četrtino, medtem
ko so bili stroški dela višji za desetino.
4 TOP IZVOZNIKI
Dražji uvoz je tako vodil k vse slab-
ši pokritosti uvoza z izvozom, ta je leta
2022 znašala 93,2 odstotka, čeprav se je
izvoz povečal za več kot tretjino. Prihod-
ki slovenskih družb v tujini so se povečali
za 26 odstotkov. Prihodki, ustvarjeni na
trgu EU, so pri tem zrasli za četrtino, pri-
hodki zunaj trga EU pa za slabo tretjino.
Prihodke v tujini ustvarilo
slabih tisoč družb več kot lani
Leta 2022 je čiste prihodke od prodaje v
tujini imelo 25.366 družb, navaja AJPES,
kar je slabih tisoč družb več kot leto prej
JURE MAKOVEC
in tudi največ doslej. Veliko vlogo so spet
imele velike družbe, ki so ustvarile dve
tretjini slovenskega izvoza, pri tem je
število velikih družb, ki so izvažale, tudi
relativno najbolj naraslo, za 14 odstotkov.
Nekoliko manjši delež v slovenskem
izvozu ima 1.062 srednjih družb, ki
ustvarijo 15 odstotkov slovenskih pri-
hodkov iz tujine, in 7.236 malih družb s
prav tako 15-odstotnim deležem prihod-
kov iz tujine. Mikro družb z izvozom je
bilo 16.668 in prispevajo slabe štiri od-
stotke v znesku 64 milijard evrov izvoza
v letu 2022.
Dobičkonosnost izvoznikov Prihodki,
še vedno nadpovprečna ustvarjeni Čisti
Podrobneje smo pogledali bilance na tujih poslovni
stanja in izkaze uspeha stotih najve- trgih izid Sredstva
čjih izvoznikov leta 2022 (merila so Družba (v mio EUR) (v mio EUR) (v mio EUR)
zapisana v metodologiji). Povprečna 1. Krka Novo mesto 1.493,0 348,2 2.519,0
slovenska družba je v letu 2022, tako
kot že v prejšnjih letih, prekosila prvih 2. Lek 1.485,9 163,7 1.673,5
sto izvoznikov z več kot polovico pri- 3. Gorenje 2.106,4 3,7 1.056,3
hodkov na tujem trgu v medletni rasti
4. Luka Koper 206,2 73,3 662,7
prihodkov, kjer je s 23 odstotki imela
pet odstotnih točk prednosti pred top 5. SIJ Acroni 629,5 72,7 428,5
izvozniki.
6. Impol 1.031,3 42,5 554,7
Kljub manjši rasti prihodkov pa so
podjetja na naši lestvici poslovala do- 7. Revoz 917,9 4,8 314,2
nosneje. Čisti dobički največjih sto
8. LTH Castings 337,9 25,1 313,5
izvoznikov so zrasli za dobro petino,
medtem ko se je čisti dobiček povpreč- 9. Adria Mobil Novo mesto 492,2 37,6 302,6
ne slovenske družbe povečal za 13 od-
10. Hidria 309,3 27,2 303,6
stotkov. Čisto izgubo je izkazala vsaka
četrta slovenska družba, medtem ko 11. Cinkarna Celje 208,4 43,4 250,9
je med največjimi sto izvozniki nega- 12. Perutnina Ptuj 120,5 22,7 293,1
tivne številke za leto 2022 prikazalo 10
družb. Mahle Electric Drives
13. 395,4 –20,6 320,9
Če pogledamo nekatere izmed po- Slovenija
membnejših kazalnikov poslovanja, BSH Hišni aparati
lahko potrdimo ugotovitev iz prejšnje- 14. 460,3 11,9 207,8
Nazarje
ga odstavka, da je bila dobičkonosnost
poslovanja izvoznikov leta 2022 krep- 15. Talum Kidričevo 370,0 1,2 208,6
ko nadpovprečna. Donosnost sredstev 16. Geoplin Ljubljana 861,6 –28,6 322,5
(ROA) največjih izvoznikov je znašala
17. Akrapovič 182,3 24,1 134,8
slabih 10 odstotkov, kar je za štiri od-
stotne točke nad povprečjem, medtem 18. Goodyear Slovenija 236,6 5,8 202,0
ko je povprečna donosnost kapitala
Hella Saturnus
(ROE) izvoznikov z dobrimi 17 odstot- 19.
Slovenija
273,9 –18,7 218,1
ki imela pet odstotnih točk prednosti
pred vsemi slovenskimi družbami. 20. Unior 183,1 5,1 241,0
ROA in ROE prvih sto sta v letu 2022 21. TAB 272,4 19,7 224,3
tudi glede na prejšnje leto zrasla za do-
bro odstotno točko. 22. SŽ − Tovorni promet 154,7 13,7 244,0
EBIT marža stoterice je bila dvakrat 23. SIJ Metal Ravne 205,6 8,6 248,1
večja od povprečja pri osmih odstot-
kih, dodana vrednost na zaposlenega 24. Helios TBLUS 260,9 6,7 199,2
pa za 40 tisoč evrov višja od povprečja 25. MM Količevo 243,7 11,4 206,5
v Sloveniji pri 96 tisoč evrih.
26. Domel 183,2 5,9 164,9
Zadolženost glede na Knauf Insulation Škofja
EBITDA večja, delež kapitala 27. 173,7 19,1 152,8
Loka
pri izvoznikih nekoliko večji
Medtem ko smo za leto 2021 poročali 28. Fotona 106,0 42,3 103,9
o vse nižjem kazalniku razmerja med 29. Odelo Slovenija 195,4 –0,2 137,4
neto dolgom in dobičkom iz poslova-
30. Atlantic Droga Kolinska 136,1 23,8 159,0
nja pred amortizacijo (EBITDA), se je
v letu 2022 trend obrnil v nasprotno 31. Carthago 199,2 7,5 88,8
smer. Med stotimi največjimi izvozni-
32. Iskra 80,5 12,1 156,2
ki smo izračunali povprečje z vredno-
stjo 1,7, povprečna slovenska družba 33. ADK 162,3 13,7 108,0
je bila po tem kazalniku v letu 2022
34. Steklarna Hrastnik 97,1 18,8 134,6
nekoliko manj posojilno sposobna z
vrednostjo 2,7. Opozoriti moramo, 35. Kolektor Etra 165,2 10,5 184,0
da pri izračunu povprečja prvih sto
36. Palfinger 199,2 5,3 81,3
izvoznikov nismo upoštevali podjetij
z negativnim EBITDA.

TOP IZVOZNIKI 5
 Prihodki, Sliko stopnje zadolženosti podjetja
ustvarjeni Čisti nam slika tudi delež kapitala med ob-
na tujih poslovni veznostmi do virov sredstev, preostali
trgih izid Sredstva delež se namreč financira z dolgom.
Družba (v mio EUR) (v mio EUR) (v mio EUR)
Povprečna slovenska družba se je v za-
37. Eti 136,8 8,0 108,6 dnjih letih vselej bližala 50 odstotkom,
kar je dajalo znamenja pogostejšega fi-
38. TPV Automotive 135,2 5,8 162,2 nanciranja z lastnim kapitalom. V letu
39. Danfoss Trata 148,8 15,6 68,9 2022 se je v Sloveniji povprečni delež
kapitala zmanjšal za pol odstotne točke
40. Štore Steel 136,1 10,5 142,3
in je pri dobrih 48 odstotkih. Ta trend
41. Elrad Electronics 157,7 8,8 115,7 pa ne velja za naše izvoznike, ki so za
0,2 odstotne točke povečali delež kapi-
42. Iskraemeco 147,8 3,6 163,3
tala, ta je v povprečju leta 2022 znašal
43. Trelleborg Slovenija 83,1 17,9 103,0 slabih 55 odstotkov.
44. Elan 85,3 5,2 107,3
Kako smo našli največje
45. Calcit 158,5 2,5 188,7 Pri izračunu smo upoštevali podjetja z
nekonsolidiranimi izkazi za leto 2022,
46. Inotherm 90,2 12,9 105,7
ki na tujih trgih ustvarijo vsaj 50 od-
47. Filc 103,7 13,4 88,7 stotkov prihodkov. Merilo za širši nabor
48. Incom 95,2 4,6 111,1 je bilo najmanj 40 milijonov evrov pri-
hodkov, to je po zakonu o gospodarskih
49. Papirnica Vevče 140,3 12,4 91,7 družbah eno izmed meril za uvrstitev
50. Cimos 193,2 –2,9 106,5 med velike družbe.
Podružnic tujih družb, ki lahko po za-
51. Ledinek Engineering 92,9 15,8 86,6 konu v Sloveniji za javno objavo v AJPES
52. Dinos 130,4 6,4 84,0 uporabijo revidirano poročilo matične
tuje družbe, nismo upoštevali, prav tako
53. GA Adriatic 239,9 7,4 99,6 ne finančnih in holdinških družb, para-
54. Cetis 38,5 18,7 79,0 državnih skladov in tistih, ki velikanske
prihodke na tujem ustvarjajo s trgova-
55. Arcont 101,0 3,4 44,6 njem (denimo z električno energijo).
56. Siliko 79,9 6,3 55,9 Manjkajo nekatera podjetja, katerih
podatki še niso zbrani v bazi GVIN (smo
57. Weiler Abrasives 72,0 –3,1 57,1 pa z zbiranjem podatkov iz že objavlje-
58. TBP 58,9 0,2 40,5 nih letnih poročil ta manko poskušali
kar najbolj odpraviti). Na lestvici manj-
59. KLS Ljubno 56,3 10,9 61,2 kajo tudi nekatere družbe, ki imajo za-
60. Iskra Mehanizmi 84,8 –0,9 85,1 maknjeno poslovno leto in poročila še
niso oddale.
61. Eta Cerkno 44,9 2,3 33,2 Največja slovenska podjetja smo raz-
62. Raycap 62,4 12,1 54,7 vrščali po šestih kazalnikih: po prihod-
kih od prodaje na tujih trgih, čistem
63. Brinox 63,9 9,4 80,1 dobičku, dobičku iz poslovanja pred
Novem Car Interior amortizacijo (EBITDA), lastniškem ka-
64. 79,6 –9,2 44,5
Design pitalu, sredstvih in po številu zaposle-
nih. Podjetja smo razvrstili za vsako
65. Rastoder 125,2 6,1 97,5
kategorijo posebej, končno mesto pa
66. Jub 42,5 6,8 83,3 je seštevek posameznih indeksov glede
67. Dewesoft 46,9 14,9 56,4 na najboljšega v posamezni kategoriji.
Pri čistem poslovnem izidu, EBITDA
68. Riko 104,7 3,3 128,5 in kapitalu ne dodeljujemo negativnih
69. Starkom 79,8 3,6 90,7 točk za negativne izide.

PARTNER NAGRADE
Izvoznik leta
2023

6 TOP IZVOZNIKI
Kako smo našli Prihodki,
ustvarjeni Čisti
največje na tujih
trgih
poslovni
izid Sredstva
Družba (v mio EUR) (v mio EUR) (v mio EUR)
Pri izračunu smo upoštevali pod-
jetja z nekonsolidiranimi izkazi za 70. Contitech Slovenija 58,0 6,9 61,8
leto 2022, ki na tujih trgih ustvarijo
71. Ebm-papst Slovenija 115,0 1,4 41,8
vsaj 50 odstotkov prihodkov. Merilo
za širši nabor je bilo najmanj 40 72. Paloma 88,3 –6,3 124,5
milijonov evrov prihodkov, to je po
73. Silkem 82,2 5,9 59,6
zakonu o gospodarskih družbah eno
izmed meril za uvrstitev med velike ITW Appliance
74. 50,5 5,4 85,5
družbe. Components
75. Lesonit 75,9 6,9 61,8
Podružnic tujih družb, ki lahko po
zakonu v Sloveniji za javno obja- 76. Geberit proizvodnja 63,5 5,5 52,4
vo v AJPES uporabijo revidirano 77. TKK 94,4 3,5 59,7
poročilo matične tuje družbe, nismo
upoštevali, prav tako ne finančnih 78. Kovinoplastika Lož 53,1 3,6 53,5
in holdinških družb, paradržavnih 79. MDM 61,9 10,1 72,6
skladov in tistih, ki velikanske pri-
hodke na tujem ustvarjajo s trgova- 80. Medis 82,3 6,9 72,4
njem (denimo električne energije). 81. RLS 39,3 9,6 49,0
Tako na lestvici manjkajo velikani
kot so Petrol, GEN-I in Belektron. 82. Livar 53,1 2,4 33,3
83. GKN Driveline Slovenija 105,2 –2,2 65,9
Manjkajo nekatera podjetja, katerih
podatki še niso zbrani v bazi GVIN 84. Boxmark Leather 60,3 2,2 38,0
(smo pa z zbiranjem podatkov iz že 85. Endava 33,0 12,0 25,9
objavljenih letnih poročil ta manko
poskušali kar najbolj odpraviti). 86. Alpos Metalurgija 75,5 9,6 64,0
Na lestvici manjkajo tudi nekate- 87. Farmtech 69,1 3,3 49,7
re družbe, ki imajo zamaknjeno
poslovno leto in poročila še niso 88. Juteks 58,4 11,8 51,6
oddale. Natančneje smo zaradi po- 89. Pišek - Vitli Krpan 43,4 5,5 60,2
manjkanja podatkov letos spustili
90. Goričane Medvode 100,6 2,1 73,1
Trimo, Interblock, Tastepoint in
Aquafil. Ti so se lani na lestvico 91. Adria Dom 50,7 7,8 38,7
največjih uvrstili.
92. Sibo G. 50,7 2,5 76,7
Največja slovenska podjetja smo 93. Valiant 235,8 1,1 32,8
razvrščali po šestih kazalnikih: po
SIP Šempeter
prihodkih od prodaje na tujih trgih, 94. 41,2 4,3 66,1
v Savinjski dolini
čistem dobičku, dobičku iz poslo-
vanja pred amortizacijo (EBITDA), Isokon Slovenske
95. 62,7 6,4 35,6
lastniškem kapitalu, sredstvih in Konjice
po številu zaposlenih. Podjetja smo 96. Kolpa Metlika 32,2 2,0 50,5
razvrstili za vsako kategorijo po-
sebej, končno mesto pa je seštevek 97. Sogefi Filtration 62,6 1,5 33,4
posameznih indeksov glede na naj- 98. Bisol Proizvodnja 88,3 10,5 37,2
boljšega v posamezni kategoriji. Pri
čistem poslovnem izidu, EBITDA in 99. Tajfun Planina 41,7 4,4 48,1
kapitalu ne dodeljujemo negativnih 100. Niko Železniki 37,8 7,2 42,9
točk za negativne izide.
Viri: Dun & Bradstreet, AJPES Fi=Po, lastni izračun

TOP IZVOZNIKI 7
 S pravo podporo
do uspešnih
projektov.

POSLOVANJE S PODJETJI
Skupini UniCredit, vseevropski komercialni banki z razvejano poslovno mrežo, zaupa več kot 15 milijonov strank.
Prizadevamo si za enostavno poslovanje, podjetjem pa ponujamo fleksibilne in hitre rešitve ter jih podpiramo pri
rasti in razvoju poslovanja doma in v tujini.

unicreditbank.si/podjetja
 IZVOZNIK LETA 2022
FOTONA POSTAJA SVETOVNA
KORPORACIJA
Mateja Bertoncelj
V
Fotoni bodo prihodnje leto predstavili prvega učin-
kovitega robota v laserski industriji za laserske
estetske posege. Fotona, njen največji trg je s po-
lovičnim deležem Azija, sledijo Evropa in ZDA, se
spreminja tudi organizacijsko. »Preobražamo se v svetovno
korporacijo. Ljubljanska Fotona si priključuje prodajna pod-
jetja, ki so bila prej naše sestrske družbe,« razlagata Ladislav
Grad in Matjaž Lukač, predsednik in član uprave Fotone.
Ljubljanska Fotona je bila izvoznik leta 2022. Navdušili so
nas z izjemno rastjo prodaje, še bolj z dobičkonosnostjo, saj so
predlanskim na vsak evro prodaje ustvarili 37 centov dobička iz
poslovanja. Dodana vrednost na zaposlenega znaša več kot 160
tisoč evrov, kar je trikratnik slovenskega povprečja. Fotona je
med vodilnimi svetovnimi ponudniki medicinskih laserjev, vsi
njihovi ključni deli pa so razviti in narejeni v Ljubljani. Razvi-
jajo in proizvajajo izključno laserske naprave z največjimi zmo-
gljivostmi in največjo zanesljivostjo ter se uvrščajo v visoki ce-
novni razred. Svoje izdelke ščitijo s patenti, imajo jih okoli 50.
Fotona je odlično poslovala tudi lani in prav tako je letos.
Lani so imeli 16-odstotno rast prihodkov, ponovili so izjemno
36-odstotno dobičkovno maržo iz prejšnjega leta.
»Letos bomo čiste prihodke iz prodaje v primerjavi z lani
povečali za 16 odstotkov, na 125 milijonov evrov, dobiček iz po-
slovanja pa za 12 odstotkov, na 44 milijonov evrov,« napovedu-
je Ladislav Grad.
Odprli prodajni podjetji na Japonskem in
Kitajskem
Fotona prodaja svoje zdravstvene izdelke pod lastno blagovno
znamko prek lastnih prodajnih podjetij, njeni največji trgi pa
so Kitajska, ZDA, Nemčija in Francija.
Tem lastnim štirim prodajnim podjetjem
so dodali še dve novi. Še eno so odprli na
Kitajskem, osredotočeno je na prodajo la-
serjev za zobozdravstvo. Svoje prvo prodaj-
no podjetje so odprli tudi na Japonskem. Fotonin
»Za odprtje lastnega prodajnega podjetja 4D-laser
se odločimo, ko smo na trgu že kar velik timewalker
igralec. S tem prodajo lažje pospešujemo, v
rokah imamo tudi prodajno ceno za kupca
in maržo. Tudi zaupanje v blagovno znam-
ko je ob lastnem prodajnem podjetju večje.
Več se vlaga v promocijo,« pojasnjuje Ladi-
slav Grad.
V drugih državah nastopajo prek global-
ne mreže distributerjev.
Fotona je glede na prodajo po trgih glo-
balno podjetje. Laserske sisteme prodaja
na trgih 69 držav. Zdaj bo postala globalna
korporacija tudi organizacijsko, saj si pri-
paja prodajna podjetja. Sedež korporacije
bo ostal v Ljubljani, prav tako raziskave in
razvoj ter proizvodnja.
MATEJA BERTONCELJ
Ladislav Grad in Matjaž Lukač, predsednik in član uprave Fotone
Prihodnje leto bodo predstavili robota, ki bo posege opra-
vljal hitreje in bolje od človeka, predvsem pa bo razbremenil
zdravnika pri dolgotrajnih in ne tako zahtevnih posegih. Ope-
racije bo robot opravljal na večjih površinah telesa. Lahko bo
odstranjeval dlake, strije, tetovaže, topil maščobe ...
Še vedno boj za elektronske komponente
V Fotoni laserske izvore in celotno programsko opremo la-
serjev razvijajo in izdelujejo sami. Pomembni elementi, ki jih
kupujejo zunaj Slovenije, so razne elektronske komponente
in laserske palice. Njihovi dobavitelji so iz ZDA, Evrope in Ki-
tajske.
Še vedno se spoprijemajo s težavami pri oskrbi z materi-
ali, gre za čipe in druge elektronske komponente. Ker imajo
lasten razvoj in proizvodnjo, v času pomanjkanja sicer lažje
iščejo alternativne rešitve, spreminjajo konstrukcijo in načrte
izdelkov. Letošnja večja novost je bila uvedba povsem novega
načina hlajenja kože v dve glavni liniji dermatoloških laserjev,
ki temelji na zelo inovativni patentirani me-
todi hlajenja z vodnimi kapljicami (DMC –
Dynamic Molecualar Cooling). »Fotonina
nova metoda DMC omogoča razvoj povsem
novih aplikacij v estetiki in dermatologiji,«
poudarja Matjaž Lukač.
Prodajo povečujejo povsod,
razen na Kitajskem
Vse več vlagajo v promocijo blagovne znam-
ke in novih izdelkov. Ravnokar se je končal
velik tradicionalni Fotonin super simpozij v
Dallasu, ki je bil organiziran v sodelovanju z
akademijo za laserje in zdravje. Fotona po-
večuje prodajo v večini držav, izjema je letos
Kitajska, kjer se pozna trenutna negotovost
MILAN G/FOTONA
kupcev in vlagateljev glede nadaljnjih ukre-
pov države. Kljub temu na Kitajskem Fotona
nadaljuje dolgoročno intenzivno vlaganje v
klinične raziskave in s tem povezano pridobi-
vanje dovoljenj za prodajo svojih najnovejših
naprav.
KAKO GRE NAJBOLJŠIM 9
 K A K O G R E N A IJZBVOOLZJNŠI IKML: E ITZAV 2O0Z2N1 I K L E T A 2 0 2 1

EKWB ODPRL PODJETJI NA

JAPONSKEM IN KITAJSKEM
Mateja Bertoncelj

G
orenjski proizvajalec hladilnih sistemov za računalni-
ke je bil izvoznik leta 2021. Po precej travmatičnem
letu 2022, ko je povpraševanje upadlo, je podjetje to
letos stabiliziralo, razvija nove izdelke in vstopa na
različne trge ali raste na njih, pove Matjaž Krč, ki skrbi za
poslovni del EKWB.
EKWB smo za izvoznika leta 2021 izbrali tudi, ker se je odli-

koval z izjemno rastjo. V letu 2021 so prihodke v primerjavi z
letom prej povečali za 49 odstotkov, na 53 milijonov evrov. Nji-
hova EBITDA marža se je gibala okoli 15 odstotkov. Na svetov-
nem trgu hladilnih sistemov za računalnike, ki jih uporabniki
sestavijo sami, imajo vodilni tržni delež. Prodajo so s hladilnih
sistemov za računalnike razširili še na lastne igričarske raču-
nalnike in delovne postaje oziroma računalnike za uporabo
pri delu. Vse izdelke so razvili sami in jih prodajajo pod lastno
znamko.
Leta 2022 so se soočili z močnim upadom povpraševanja,
čemur so se prilagodili tudi z odpuščanjem zaposlenih. Upad
je bil posledica sprostitve covidnih ukrepov – v času zaprtij so
si ljudje pospešeno kupovali računalniško opremo, potem pa
niso več želeli biti zaprti doma – in vojne v Ukrajini. Lani so v
EKWB tako ustvarili 40,6 milijona evrov prihodkov, s čimer so
za dva milijona evrov presegli prihodke iz leta 2020. Čisti do-
biček pa je z 2,9 milijona evrov v letu 2021 upadel na 431 tisoč
evrov, tudi zaradi stroškov odpravnin.
Letos pričakujejo 42 milijonov evrov
prihodkov
Letos se je njihovo poslovanje ustalilo. Pričakujejo 42 milijo-
nov evrov prihodkov, stroške pa imajo nižje kot lani. EKWB
ima zdaj 170 zaposlenih, imel pa jih je 250.
JERNEJ LASIČ
ma svojo IT-infrastrukturo in kulturo družbenih omrežij, tako
da znanje z drugih trgov ne koristi. Treba je razumeti trg, ki
je večinoma na nekaj spletnih tržnicah, fizičnih prodajalcev je
vse manj. Spletni vplivneži igrajo veliko večjo vlogo, Kitajska
je zdaj znana tudi po tako imenovanih farmah vplivnežev –
vzgajajo generacije vplivnežev. Vplivniški marketing je trend
po vsem svetu, Kitajska pa v tem prednjači. Mi se temu trendu
priključujemo,« pove sogovornik.
Na Japonskem je poslovanje najprej zaznamoval upad jena,
tako da rezultati v začetku niso bili po načrtih. Tu vstopajo
predvsem na trg delovnih postaj oziroma računalnikov, ki jih
kupci potrebujejo za delo.
V ZDA vstopili v verigo BestBuy
Na trgu ZDA vstopajo v večje trgovske verige, kot je največja
veriga s tehničnim blagom BestBuy. V ZDA veliko povprašujejo
tudi po njihovih delovnih postajah. Zanimivo je tudi področje
kibernetske varnosti.

Želijo biti najinovativnejši v panogi

Podjetje je pospešilo aktivnosti na področju inovacij z vpelja-
nim konceptom oranžnih sob. Vsi sodelavci v skupini EKWB
(tako v Sloveniji kot iz drugih entitet v skupini) so vključeni v
aktivnosti inovacij. Število teh se je močno povečalo, prve ino-
vacije je podjetje tudi komercializiralo. »Cilj je, da postanemo
najinovativnejše podjetje v panogi,« pove Matjaž Krč.
Na sejmu v Tajvanu maja letos so predstavili nov izdelek –
sim racer. Ta trg programske opreme simulatorja cestnih dirk
je še v povojih z velikim potencialom rasti. »Začetni odzivi so
zelo pozitivni, začetek dobav bo na začetku prihodnjega leta,
že zdaj pa obstaja zanimanje za postavitve na različnih šport-
nih dogodkih (formula ena) in v igričarskih kampih,« pojasni
sogovornik.

Lastni prodajni podjetji na Kitajskem in

Japonskem
EKWB je lani na Kitajskem in Japonskem odprl svoji podjetji, ki
sta zdaj v drugem letu poslovanja.
Na Kitajskem so prodajni kanali postavljeni, prodaja je sta-
bilna. Trajalo pa je kar nekaj časa, da so vzpostavili model za-
EKWB

stopništva. »Menimo, da zato, ker je Kitajska razvila popolno-

10 KAKO GRE NAJBOLJŠIM

 K A K O G R E N A IJZBVOOLZJNŠI IKML: E ITZAV 2O0Z2N0I K L E T A 2 0 2 0

DEWESOFT V POLLETJU
PRODAJO IN DOBIČEK
POVEČAL ZA VEČ KOT POL
Barbara Pavlin

T
rboveljsko visokotehnološko podjetje Dewesoft po-
sluje odlično in se širi doma in v tujini. Podjetje, ki
je bilo izvoznik leta 2020, sodi med pet vodilnih
proizvajalcev merilne tehnike na svetu.
Prodaja je od januarja do junija letos zrasla kar za 62 od-
stotkov glede na isto obdobje lani in se z 18 milijonov evrov
povečala na 30 milijonov. Dobiček iz poslovanja (EBIT) se je
v primerjavi z istim obdobjem lani okrepil za 92 odstotkov in
znaša 11,6 milijona evrov. Čisti dobiček pa se je povečal za 66
odstotkov, na 9,3 milijona evrov (isto obdobje lani 5,6 milijona
evrov).

ALEŠ BENO
Dobava komponent se izboljšuje, a še ovira
razvoj in proizvodnjo
Kot pravi predsednik in soustanovitelj podjetja Jure Knez, so
letos največji izzivi povezani z dobavo elektronskih kompo- dr. Jure KNEZ , predsednik uprave in večinski lastnik Dewesofta
nent.
»Postopki, ki jih izvajamo z nadomestitvijo manjkajočih dnih zmogljivosti. Tako v prostorih nekdanje Strojne tovar-
komponent, še vedno malce upočasnjujejo razvoj in proizvo- ne Trbovlje (STT) gradijo strojni park, kamor bodo preselili
dnjo. Kot vedno smo poskušali zagotoviti predvidene dobave orodjarno, v kateri izdelujejo vse kovinske dele svojih in-
našim strankam in ob tem ne zapostaviti našega poslovnega strumentov.
procesa. Je pa zelo pozitivno, da se dobava elektronskih kom- Avgusta pa so v mestu Whitehouse v Ohiu v ZDA odprli nove
ponent iz meseca v mesec izboljšuje. To je tudi posledica očit- prostore ameriške podružnice Dewesofta, ki je njihova najve-
nega ohlajanja gospodarstva, ki ga že čutimo pri naročilih,« čja in na istem naslovu posluje že od leta 2012. Nenehna rast je
opisuje trenutni položaj. pripeljala do naložbe v novo zgradbo, vredno sedem milijonov
V proizvodnji so reševali izzive, ki zadevajo organizacijske dolarjev, kar bo še pospešilo nadaljnjo rast na ameriškem in
strukture, modernizacijo, robotizacijo in avtomatizacijo delov- globalnem trgu merilnih rešitev.
nih procesov. »Ker smo bili pri teh izzivih uspešni, je produk- »Naložba v ZDA šteje za eno največjih, verjetno pa tudi za
cija naredila 64 odstotkov več naročil kot lani v takem času,« največjo naložbo slovenskega podjetja v ZDA doslej. Z novo
poudarja Knez. zgradbo bo ameriška podružnica Dewesofta, ki trenutno zapo-
V izziv jim je tudi dejstvo, da hitro rastejo. Skupina Dewe- sluje okoli 50 ljudi, razširila oddelke podpore, obdelave naro-
soft se bo do konca leta povečala na skoraj 400 zaposlenih. čil, servisa, računovodstva, ‘business developmenta‘, prodaje,
»Geopolitično tveganje je postalo sestavni del poslovanja, marketinga ter aplikativnega centra, predvsem pa se bo lah-
pri čemer gre za najbolj nepredvidljivo tveganje. Zato spre- ko okrepil podporno-tehnološki in izobraževalni center, kar
mljamo mednarodne politične ocene in napovedi ter smo v re- stranke cenijo in pričakujejo. Kmalu bo sledila še postavitev
dnem stiku z našo globalno mrežo,« o poslovnih izzivih razlaga servisnih in proizvodnih procesov po zgledu iz matičnega pod-
sogovornik. jetja,« Knez opisuje investicijo.

Od Daimlerja, Volva, Caterpillarja do Siemensa

Letos so uspešno izvedli ali pa še izvajajo številne projekte za
stranke, predvsem s področja proizvodnje težke mehanizacije
in avtomobilske industrije. Med njimi so svetovno znana ime-
na, kot so Daimler, Volvo, Volvo Trucks, Caterpillar, John De-
ere, Siemens Gamesa in mnogi drugi.
Veliko časa v razvoju posvečajo novi merilni napravi ob-
sidian. »Prepričani smo, da bo ta inovativni merilni sistem v
prihodnjem letu paradni konj na področju neodvisnega shra-
njevanja na vgradnih sistemih,« napoveduje Knez.
LUKA KNEZ

Največja naložba slovenskega podjetja v ZDA

Novi posli zahtevajo tudi povečanje razvojnih in proizvo- Odprtje novih prostorov v ZDA

KAKO GRE NAJBOLJŠIM 11

 K A K O G R E N A IJZBVOOLZJNŠI IKML: E ITZAV 2O0Z1N
9I K L E TA 2 0 1 9

INCOM POSTAL ŠE NAJVEČJI

SLOVENSKI PROIZVAJALEC
ČOKOLADE
Mateja Bertoncelj

R
ast in širitev programa, to zaznamuje podjetje Incom
iz Ajdovščine, ki ga poznamo po sladoledih znamke
Leone. Leta 2020 so odprli še tovarno čokolade. »V
slabih treh letih smo s proizvodnjo več kot 12 tisoč
ton čokolade letno postali največji slovenski proizvajalec. Na-
črte dosegamo tako pri prodaji sladoleda kot čokolade, zato

ARHIV PODJETJA INCOM

Boštjan Jerončič,
bomo letos prihodke v primerjavi z lani povečali za četrtino,« direktor družbe
pove Boštjan Jerončič, direktor Incoma. Incom, ki je
Incom je bil izvoznik leta 2019. Izbran je bil zaradi hitre ra- najbolj znana po
sti, rasel je hitreje kot trg sladoleda. Sladoled je že takrat pro- sladoledih leone.
dajal na trgih 40 držav, največ v Evropi, pa tudi v Avstraliji,
Novi Zelandiji in ZDA. Veliko so vlagali v razvoj zmogljivosti in
v lastno blagovno znamko Leone. Nagrajeni so bili tudi, ker so tomatizirano in na 4.485 kvadratnih metrih neto površine po-
posel iz proizvodnje sladoleda za multinacionalke in trgovske nuja kar 18 tisoč paletnih mest. Najsodobnejša hladilnica po-
znamke razširili še v razvoj sladoledov zanje. meni eno izmed največjih investicij v zgodovini podjetja in za
Incom je od takrat, ko je postal izvoznik leta 2019, nadalje- nas izjemno pomembno pridobitev, saj nam omogoča lastno
val hitro rast in razvoj podjetja. Leta 2018 so imeli 55 milijonov skladiščenje večine blaga v Ajdovščini. Najsodobnejši robotski
evrov prihodkov, letos se bližajo 129 milijonom evrov skupnih sistemi upravljajo vsak korak, od trenutka, ko izdelki vstopijo,
prihodkov. Prodajo so v zadnjih dveh letih razširili še v Azijo. do trenutka, ko zapustijo objekt. V objektu uporabljamo posto-
pek hladnega skladiščenja v kontrolirani atmosferi s pomočjo
Spomladi malo težje, poleti odlično dušika. Skladiščeni izdelki s tem ohranjajo maksimalno kako-
Kako jim gre letos? vost, saj niso pod vplivom temperaturnih nihanj. Visokoregal-
»Svoje izdelke izvažamo v 43 držav po svetu in pri tem pokri- no skladišče je opremljeno s petimi nakladalnimi rampami, ki
vamo skoraj celotno Evropo, Avstralijo, jugovzhodni del Azije omogočajo izjemno hitro nalaganje in izboljšujejo učinkovitost
ter zahodni in južni del Severne Amerike. Tudi letos poslujemo distribucijskega procesa,« pojasni Boštjan Jerončič.
odlično. V začetku sezone, torej v marcu in aprilu, nam vreme
sicer ni bilo najbolj naklonjeno, vendar smo v poletnih mesecih 16 štipendistov
znova dosegli odlične prodajne rezultate. V letu 2023 smo na trg Ob prejemu nagrade so imeli 440 zaposlenih. Zdaj imajo redno
lansirali mnogo novih projektov in aktivirali vse možne zmoglji- zaposlenih 537 ljudi, dodatno pa ekipo med sezono okrepi do
vosti v proizvodnji. To se kaže v rezultatu in tako se v letu 2023 120 dodatnih sodelavcev.
bližamo skupnim prihodkom v višini 129 milijonov evrov, kar je »Velik potencial vidimo tudi med mladimi: dijaki in študenti.
skoraj četrtino več v primerjavi z lani,« pove Boštjan Jerončič. Zadnje nagovarjamo, da med izobraževanjem preizkusijo svoje
talente v praksi in po izobraževanju razmišljajo o skupni kari-
Za novo visokoregalno skladišče naložba erni poti. Trenutno imamo 16 štipendistov, šolsko prakso pa
v vrednosti 25 milijonov smo v minulem šolskem letu omogočili 24 dijakom in študen-
Incom o rasti poroča tudi zaradi povsem novega izdelka – čoko- tom,« doda sogovornik.
lade. Tovarno čokolade so leta 2020 odprli predvsem zaradi se-
zonskosti, saj pomeni dopolnilo sladoledu. Po čokoladi namreč
najbolj posegamo pozimi.
»Prodaja čokolade poteka po načrtih. Poleg tega, da proiz-
vajamo čokolado za naše sladoledne izdelke, večino preostale
čokoladne proizvodnje namenjamo izdelkom trgovskih blagov-
nih znamk,« pojasni sogovornik.
V Incomu so lani zgradili 25 milijonov evrov vredno popol-
noma avtomatizirano visokoregalno skladišče. Ker bodo na
mestu prejšnje hladilnice postavili proizvodnjo in zaradi robo-
tizacije, bodo lahko proizvodnjo sladoleda še povečevali.
MITJA BEZENŠEK

»Poleg nenehnega posodabljanja in optimizacije proizvodnih

tehnologij in procesov smo v letu 2022 zgradili tudi največje in
najnaprednejše visokoregalno skladišče v širši regiji. Skladišče,
ki od aprila 2023 deluje v polni zmogljivosti, je popolnoma av-

12 KAKO GRE NAJBOLJŠIM

 OGLASNO SPOROČILO

Generali je prejemnik certifikata

Green Star

Generali je po številnih nagradah prejel priznanje tudi za zeleno

preobrazbo in trajnostno poslovanje. S certifikatom Green Star
in ocenjenimi štirimi zvezdicami se je uvrstil v kategorijo Zelenih
voditeljev. To so napredna podjetja, ki imajo smernice trajnostnega
poslovanja trdno vtkane v svojo strategijo in poslovne modele.
Certifikat Green Star podjetjem za izjemne dosežke na področju
zelene preobrazbe podeljuje CER Partnerstvo za trajnostno
gospodarstvo.

Certifikat Green Star z oceno štirih zvezdic zrcali za-

vezanost Generalija k trajnostnim praksam in neneh-
nemu izboljševanju svojih okoljskih, družbenih ter
upravljavskih načel. S tem se je zavzel za aktivno vlo-
go v zelenem prehodu, prizadevajoč si za trajnostno
prihodnost.
»Pridobitev certifikata GREEN STAR s 4 zvezdi-
cami je pomembna za našo zavarovalnico. Certifikat
dokazuje našo zavezanost k okoljskim in družbenim
vrednotam in s tem utrjuje naš ugled kot trajnostno
naravnane zavarovalnice«, je povedal Dejan Srše,
ambasador trajnosti v Generali Zavarovalnici.
Generali se tako pridružuje vse večjemu številu
organizacij in podjetij, ki se zavedajo pomena mer-
ljivosti, transparentnosti in verodostojnosti v trajno-
stnem poslovanju. Ta certifikat utrjuje njihovo vodilno
vlogo na področju trajnostnih praks in dokazuje za- GENERALI zavarovalnica, d. d., je v Sloveniji pri-
vezanost k bolj trajnostnemu in odgovornemu poslo- sotna od leta 1997. Je vodilna mednarodna za-
vanju. S tem priznanjem si utrjuje svojo pozicijo kot varovalnica v Sloveniji in del Skupine Generali,
enega največjih svetovnih ponudnikov zavaro-
gonilna sila v zelenem prehodu ter spodbuja druge
vanj in upravljanja premoženja. Ustanovljena je
organizacije, da se pridružijo tej pomembni poti k bila leta 1831, prisotna je v 50 državah sveta.
trajnostni prihodnosti.

PODJETNIK XX
 IZVOZNIK LETA 2018

KOLEKTORJU ETRI GRE

ODLIČNO, ZMOGLJIVOSTI
TOVARNE SO PRODANE
DO SREDINE LETA 2025
Mateja Bertoncelj

L
jubljanski proizvajalec energetskih transformatorjev
Kolektor Etra je bil izvoznik leta 2018. Od takrat so
prihodke povečali za sto odstotkov. Letošnja prodaja
bo tako presegla 200 milijonov evrov. Še bolj so se
usmerili na trge z zahtevnejšimi kupci, poleg Skandinavije so
to Nemčija, Velika Britanija in Francija. Tako rast so lahko
dosegli tudi, ker so izpeljali dva prevzema. Kupili so poljsko
tovarno transformatorskih kotlov, v Srbiji pa družbo Minel
Dinamo in jo razvili v pomemben obrat za proizvodnjo trans-

ALEŠ BENO
formatorjev manjših moči od teh, ki jih delajo v Sloveniji.
Družbo Kolektor Etra smo za izvoznika leta 2018 izbrali tudi
zato, ker je podjetje raslo hitreje kot trg in ker so imeli viso-
Peter Novak in Tomaž Kmecl, komercialni in glavni direktor
ko maržo. Takrat so v povprečju v zadnjih petih letih prihod-
Kolektorja Etre, leta 2019 ob prejemu nagrade za najboljšega
ke letno povečali za 15 odstotkov. Za svetovni trg energetskih izvoznika
transformatorjev je bila med letoma 2010 in 2020 pričakovana
letna rast 5,7-odstotna. V letu 2018 so pričakovali 104,2 milijo- ki strmo rastejo, posebno na področju tehnično najbolj zahtev-
na evrov prihodkov. Leto prej, torej leta 2017, so imeli 11,4-od- nih in eksotičnih transformatorjev, kjer je konkurenca ponu-
stotno EBITDA maržo. dnikov zelo majhna. Pogosto se na trgu zaradi vse bolj nena-
vadnih zahtev kupcev pojavljamo kot edini ponudnik. Umetno
Nadaljujejo hitro rast inteligenco, ki nas je pravzaprav pripeljala do ugleda, ki ga tre-
»V zadnjih petih letih oziroma od leta 2018 smo zrasli za sto nutno uživamo, pa pri dnevnem razvoju izdelkov uporabljamo
odstotkov, saj pričakujemo, da bodo letošnji prihodki presegli nekoliko manj, saj smo ugotovili, da z uporabo umetne inteli-
200 milijonov evrov. Prejšnji dve leti je zaznamovala izjemno gence izdelek postavljamo preveč na rob tehničnih zmožnosti
velika rast cen surovin in materialov za proizvodnjo transfor- in smo tako izpostavljeni prevelikemu tveganju nezanesljivosti
matorjev, kar je večinoma vplivalo tudi na rast cen končnih iz- izdelka. Vse večjo težo znova dobivata zdrav tehnični razmislek
delkov in s tem kljub rasti dobička na znižanje EBITDA marže, in robustnost ter z njo povezana zanesljivost izdelka,« pojasni
ki pa bo tudi letos presegla deset odstotkov. Za prihodnje leto Tomaž Kmecl, glavni direktor Kolektorja Etre.
znova pričakujemo 20-odstotno rast prodaje, in sicer bolj za-
radi prodaje zahtevnejših transformatorjev kot le zaradi rasti
fizičnega obsega proizvodnje. Vse močnejša postaja tudi naša
proizvodna enota v Beogradu, ki bo letos že dosegla prihodke
na ravni 20 milijonov evrov in si z novim visokonapetostnim
laboratorijem, tega bomo odprli konec septembra, omogočila
tudi nadaljnjo rast in razvoj,« pove Peter Novak, prokurist in
komercialni direktor Kolektorja Etre.
»Naročil imamo toliko, da imamo proizvodne zmogljivosti
v celoti zasedene za leto 2024 in tudi že za prvo polletje 2025,
kar nam omogoča stabilno poslovanje tudi v prihodnjih letih,«
doda sogovornik.

Najbolje jim gre pri tehnično najzahtevnejših

izdelkih
Kolektor Etra je bil v času, ko smo mu podelili nagrado, v neka-
KOLEKTOR ETRA

terih segmentih najboljši ponudnik na trgu, tudi zato, ker so že

takrat v podjetju uporabljali umetno inteligenco. Kako je danes?
»Kolektor Etra še ostaja eden najbolj prodornih in uspešnih
proizvajalcev transformatorjev v svetu. To kažejo tudi naročila,

14 KAKO GRE NAJBOLJŠIM

 IZVOZNIK LETA 2017

V ADRII MOBIL VSAKO LETO

RAZVIJEJO DVA ALI TRI
NOVE IZDELKE
Barbara Pavlin

N
ovomeški proizvajalec vozil za prosti čas je bil iz-
voznik leta 2017. Takrat je imela Adria Mobil 322
milijonov evrov prihodkov, njena dodana vrednost
na zaposlenega je presegala 70 tisoč evrov. Prodali
so 11.840 počitniških vozil. Počitniške prikolice, avtodome in
vane so izvažali v več kot 30 evropskih držav, pa tudi v Azijo
in Avstralijo. Navzoči so bili na več kot 450 prodajnih mestih
po vsej Evropi. Bili so tik pred pridružitvijo skupini Trigano,

podjetje pa je že 22. leto vodila Sonja Gole.
Kakšna je slika po šestih letih? Prejšnje poslovno leto, ki se
je končalo 31. avgusta 2022, je sledilo vrhuncu popandemskega
razcveta in bilo kljub motnjam v dobavni verigi ter rahlemu
upadu povpraševanja na evropskem trgu počitniških vozil dru-
go najboljše v zgodovini družbe.
Skupina Adria Mobil je prodala več kot 17.400 počitniških
vozil in mobilnih hiš. Prihodkov je bilo za 590 milijonov evrov,
kar izraža kumulativno 11-odstotno letno rast od leta 2015 do
2022. V skupini je bilo več kot 2.100 zaposlenih, kar je nespre-
menjeno glede na obdobje 2020–2021. Blagovne znamke Adrie
Mobil so v 30 državah ter na 500 prodajnih mestih po Evropi
in širše.
»Zmanjšanje povpraševanja na trgu po pandemiji in visoka
inflacija sta povezana, vendar pričakujemo, da bo povpraševa-
nje po počitniških vozilih še vedno veliko,« napove generalna
direktorica Adrie Mobil Sonja Gole.
Kot pravijo v Adrii Mobil, ki jo še vedno uspešno vodi Sonja
Gole, v prihodnjem poslovnem letu načrtujejo rast količinske-
ga obsega prodaje, predvsem pri avtodomih in vanih, ki so še
vedno najbolj iskan in zaželen izdelek v industriji.
V sodelovanju s skupino Trigano bodo poskušali kar se da
stabilizirati oskrbo, ki je bila od pandemije za celotno indu-
strijo največji izziv. Tako bodo zagotovili čim bolj stabilen in
učinkovit proizvodni proces ter pravočasno dobavo končnih
izdelkov.
JURE MAKOVEC
Sonja Gole, generalna direktorica Adrie Mobil
Prenovijo tretjino portfelja
Vsako leto prenovijo do tretjine prodajne palete ter pri tem raz-
vijejo dva ali tri povsem nove izdelke. Letos so pri programu
vanov oziroma predelanih kombijev predstavili novega twin
maxa ter povsem novega minivana mode, ki združuje vsakda-
njo uporabnost ter priročne in inovativne rešitve za počitniško
mobilnost. V programu počitniških prikolic so predstavili avi-
vo lite, ki je namenjena predvsem mlajši generaciji kupcev, ki
prvič vstopajo v svet karavaninga.
Inovacije, dizajn in kakovost so glavni gradniki ugleda in
prepoznavnosti, ki jih izdelki blagovne znamke Adria dosegajo
na evropskem trgu počitniških vozil. »Z razvojem vsakega no-
vega produkta želimo kupcem ponuditi najboljšo izkušnjo, s
poudarkom na funkcionalnosti, udobju in ergonomiji, veliko
pozornosti namenjamo tudi izboru materialov, ki zagotavljajo
dobro počutje bivanja v naših vozilih,« pravijo v Adrii Mobil.
Pomemben dejavnik pri usmerjanju razvoja je tudi trajnost.
Tako so pri razvoju nove počitniške prikolice avive lite, ki so
jo premierno predstavili letos, uporabili kompozitni material
nowocore®, ki je izdelan iz recikliranih plastenk.

Za naložbe šest milijonov evrov

Adria Mobil ima dve najsodobnejši tovarni počitniških vozil,
v katerih izdelujejo vozila adria in sun living, ter eno tovarno
mobilnih hiš v Črnomlju (Adria Home).
V zadnjem investicijskem obdobju so razširili in tehnološko
posodobili proizvodne zmogljivosti v tovarni v Novem mestu,
ki s 43 tisoč kvadratnimi metri ostaja največja tovarna za proi-
zvodnjo počitniških vozil v Evropi.
Poleg tega so marca 2022 v Biču pri Trebnjem odprli novo to-
varno za proizvodnjo vanov in minivanov, ki obsega 8.500 kva-
dratnih metrov pokritih površin in zaposluje približno 150 ljudi.
Adria Mobil je tako vložila več kot šest milijonov evrov v pre-
novo, tehnološke izboljšave in druge naložbe, ki bodo podjetju
omogočile še večjo odzivnost ter agilnost glede na trende pov-
praševanja po počitniških vozilih.

KAKO GRE NAJBOLJŠIM 15

 IZVOZNIK LETA 2016

RLS V NEPREDVIDLJIVEM
LETU IZPAD PRI STARIH
STRANKAH NADOMESTIL
Z NOVIMI POSLI
Andrej
Barbara Pavlin
Metljak,

R
vodja
LS Merilna tehnika, izvoznik leta 2016, je poslovno prodaje in
leto 2022/23 končala s 30. junijem, in kot pravi vod- marketinga
pri RLS
ja prodaje in marketinga Andrej Metljak, je bilo to Merilni
precej nepredvidljivo. tehniki
»Po izredno hitri rasti v prvi polovici leta se je ta začela v
drugi polovici upočasnjevati. Največji upad prodaje smo za-
znali v Aziji, kjer okrevanje Kitajske po sprostitvi covidnih

RLS MERILNA TEHNIKA

omejitev ni bilo tako izrazito, kot je industrija pričakovala,
zaloge v dobaviteljskih verigah pa so dosegle rekordne ravni.
Delno so ti trendi vplivali tudi na preostali svet, a nam je izpad
prodaje s starimi strankami v velikem delu uspelo nadomestiti
s pridobivanjem posameznih novih poslov v Evropi,« razlaga.
Spremenjene razmere na trgu so vodile v 2,4 odstotka manjšo
prodajo kot v poslovnem letu 2021/22. Prihodki od prodaje so baviteljskih verig dosegli prihranke s takojšnim neposrednim
tako znašali 42 milijonov evrov. učinkom. »Visoka raven dobavljivosti in prilagodljivosti je pri
naših strankah utrdila zaupanje v RLS kot kompetentnega in
Pripravljeni pričakali ohlajanje gospodarstva zanesljivega partnerja. Končali smo tudi projekt gradnje sonč-
Ohlajanje globalnega gospodarstva so v RLS pričakovali, zato ne elektrarne, tako da že polno obratuje,« dodaja Metljak.
so že prej sprejeli ukrepe in jih po potrebi sproti prilagajali –
varčevanje z denarnimi sredstvi, začasna ustavitev nenujnih Razvili novo generacijo enkoderjev za vodilno
investicij oziroma zaposlovanja in zamikanje nabav materiala stranko
glede na zamikanje naročil strank. Investirali so tudi v postavitev lastne prodajne mreže v Evropi
»Bistveno se je izboljšala dobavljivost komponent, vendar in povečanje razvojnih zmogljivosti (zaposlovanje).
so se te hkrati tudi podražile. Ti učinki so se začeli kazati že v Veliko pozornosti so namenili razvoju nove generacije en-
začetku poslovnega leta, ko sta bili rast cen energentov in z njo koderjev za eno izmed vodilnih strank in na trgu predstavili
povezana negotovost najintenzivnejši,« pravi Metljak. več novih kataloških izdelkov. »Posebej naj omenim naš prvi
radialni absolutni obročasti dajalnik artos. Razširili smo tudi
Zagotavljajo si prednost pred konkurenco družino izdelkov AksIM z novimi, večjimi premeri obročev in
Visokotehnološko podjetje iz Komende načrtuje, razvija in produktno linijo OnAxis z redundančnimi dajalniki za varno-
proizvaja dajalnike pomika in zasuka. Kupci njihove izdelke stno kritične aplikacije,« vodja prodaje in marketinga pri RLS
vgrajujejo v naprave, kjer je potrebno zelo natančno nadzoro- Merilni tehniki predstavlja še novosti v ponudbi podjetja.
vanje njihovega premikanja, od kolaborativnih robotov, večine
elektromotorjev, letal, nadzornih kamer, dvigal, medicinske
opreme do strojev za mehansko obdelavo, namakalnih naprav,
vetrnih in sončnih elektrarn, tiskalnikov. Tako magnetne sen-
zorje RLS Merilne tehnike uporabljajo številne industrije, od
energetike, kmetijstva, robotike, avtoindustrije …
Z vidika razvoja novih izdelkov in tehnologij je bilo leto za
RLS Merilno tehniko zelo uspešno. »Potrdili smo več izvedlji-
vostnih študij in predprojektov, ki bodo pomembno izboljšali
naše izdelke ter nam omogočili prednost pred konkurenco na
obstoječih trgih in hitrejši vstop na nove trge,« razlaga sogo-
vornik.
Tako so na področju operacij največ pozornosti namenjali
podpori razvoju pri zaključevanju projektov in uvajanju reši-
ALEŠ BENO

tev za dvig učinkovitosti. Izboljšali oziroma avtomatizirali so

več procesov in z vertikalno integracijo ali optimizacijo do-

16 KAKO GRE NAJBOLJŠIM

 IZVOZNIK LETA 2015

PRI EURO PLUSU CILJAJO

TUDI NA PREVZEME
SORODNIH PODJETIJ
Barbara Pavlin

P
rvi zmagovalec slovenskega izvoza je bila skupina
NiceLabel, vodilni svetovni ponudnik programskih
rešitev za oblikovanje etiket in sistemov za označe-
vanje, katerega krovno podjetje je Euro Plus. To po
združitvi z ameriškim podjetjem Loftware nadaljuje rast po-
slovanja.
»Po uspešnem minulem letu smo tudi letos lahko zadovoljni
z dozdajšnjim poslovanjem. Višje stopnje rasti zaznamujemo
predvsem v Evropi in Aziji, pa tudi v Ameriki se nam obseg

poslovanja širi,« pravi direktorica Branka Jerše.
Ob zmagi leta 2015 smo zapisali, da podjetje z izvozom
ustvari 98 odstotkov prihodkov, od tega približno 40 odstot-
kov v Severni Ameriki, okoli 35 odstotkov pa na zahodno-
evropskih trgih. Prihodki od prodaje so takrat znašali 5,6 mili-
jona evrov. Dodana vrednost na zaposlenega je bila malo manj
kot 75 tisoč evrov, kar je dvakratnik takratnega slovenskega
povprečja.
Danes so navzoči v več kot 70 državah, leta 2021 so imeli sla-
bih 21 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 117 tisoč evrov
dodane vrednosti na zaposlenega.
Rešitve za visoko regulirane panoge in za
digitalno preobrazbo
Drzne načrte imajo za prihodnje leto. »Ciljamo na dvoštevilčno
rast prihodkov, s poudarkom na prodaji naročniških in SaaS-
-rešitev čez vse prodajne poti – tako kupcem, ki so velike kor-
poracije, kot malim in srednjim podjetjem. Z naročniškim in
SaaS-modelom strankam omogočamo, da skrb za infrastruktu-
ro in posodobitve prenesejo na nas, medtem ko so sami stalno
deležni najsodobnejše različice naše rešitve, ki jim omogoča
visoko raven digitalizacije procesov označevanja,« razloži so-
govornica.
Razvoj rešitev in izdelkov je usmerjen v rešitve za označe-
vanje v dobavni verigi, ki podpirajo tako visoko regulirane pa-
noge, kot so medicinski pripomočki, prehrana, bioznanosti in
druge, kot digitalno preobrazbo v vseh fazah dobavne verige
– od upravljanja označevanja pri dobaviteljih do označevanja v
proizvodnem procesu in distribucijski verigi, pa naprej vse do
končnega kupca.
ALEŠ BENO
Branka Jerše, direktorica družbe Euro Plus
Cilj je povečati zadovoljstvo strank pri uporabi in vpeljavi
njihovih rešitev in storitev, kar vodi v dolgoročnost odnosov
z uporabniki, zanje pa pomeni »zagotovljene« ponavljajoče
se prihodke, ki so osnova za nadaljnje naložbe in razvoj sku-
pine. »Omenjene naložbe v interne procese in sisteme bodo
trdna osnova za nadaljnjo rast in širitev poslovanja družbe, ki
poleg organske rasti cilja tudi na nakupe podjetij s sorodnimi
področji delovanja,« dodaja sogovornica.
Nov produkt za manjša podjetja
V Euro Plusu so nadaljevali razvoj produktnega portfelja pod
blagovno znamko NiceLabel, kjer so lani izpeljali dve posodo-
bitvi programske opreme. Letos so dali na trg nov produkt na
podlagi platforme v oblaku Nicelabel – »Loftware Nicelabel
Cloud Designer«, ki pokriva potrebe označevanja izdelkov za
manjša podjetja. »Po tej pilotni vpeljavi načrtujemo nadaljnjo
postopno vpeljavo sodobnih digitalnih platform čez širši pro-
duktni portfelj,« napoveduje Jeršetova.
Junija pa so dali na trg še novo različico produktov Loftware
NiceLabel 10.3 z izboljšanimi zmogljivostmi integracije z orod-
jem SAP in z modulom Microsoft Dynamics 365 Supply Chain
Management.

Razvoju internih sistemov naložba za rast

»Velik korak delamo tudi pri razvoju internih sistemov, kjer
smo letos začeli večji projekt s ciljem nove sisteme in procese
zagnati v prihodnjem letu. Ti bodo kupcem omogočali najso-
dobnejše oblike sodelovanja z nami, od naročanja rešitev in
storitev, upravljanja naročniških pogodb do transformiranja
procesa vpeljevanja rešitev, nam interno pa omogočili upora-
ARHIV PODJETJA LOFTWARE

bo digitalnih tehnologij za avtomatizacijo ponavljajočih se pro-

cesov v prodajnem in dobavnem procesu od ponudbe, naroči-
la, dostave, plačila do obnove pogodb,« opiše Jeršetova, kam je
usmerjen razvoj podjetja.

KAKO GRE NAJBOLJŠIM 17

 SHUTTERSTOCK

ZAKAJ SLOVENIJE
NI BREZ IZVOZA
dr. Tjaša Redek,
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

V
Sloveniji je lani izvoz pomenil dobrih 91, uvoz pa 86 odstotkov BDP, kar
nas uvršča daleč nad povprečje držav Evropske unije (EU), kjer izvoz in
uvoz vsak pomenita dobro polovico BDP. Najbolj »odprta« država v EU je
sicer Luksemburg, s skoraj 200-odstotnim deležem izvoza v BDP. Sledita
Malta in Irska, kjer izvoz presega 1,5-kratnik BDP. V večjih gospodarstvih, kamor
sodijo denimo Francija, Italija in Španija, so ti deleži tradicionalno manjši. V ome-
njenih državah »zgolj« okoli tretjine BDP. V Nemčiji izvoz pomeni okoli polovico
BDP. Novejše članice EU so, podobno kot Slovenija, prav tako zelo odprte. Ciper,
Estonija, Slovaška, Madžarska in Litva so po letošnjih podatkih Eurostata celo bolj
kot Slovenija.

18 OGLEDALO
Prispevek komponent agregatnih izdatkov k letni rasti obsega BDP
(v odstotnih točkah)
Končna poraba Bruto investicije Izvoz blaga in storitev Minus: uvoz blaga in storitev
25

20

15

10 11,3
9
2,8
5 5,4
3,7 4 1,7 6,7 8,4 5,1
5,4 2,8 8,6 3,8 6
2,8 2,1 4 2,2 4,8 2,2
3,6 2,8 6,3 3,6 1,7
5,6 3,5 12,6 4,5 2,5
0 2,1 2,5 2,3 4,5 2,1 1,9 2,4 2,1 3,7 2,4 5,8 4,4 2,4 2,2
2,9 2,4 3,2 6,8 6,4 1,8
-5,5 -4,9 -4,1 -3,2 -1,9 -3 -3,3 -7,2 -4,1 -7,5 -11,1 -2,8 -10,6 -3,4 -2,7 -2,9 -3 -4,3 -7,4 -5,3 -3,6 -2,6 -12,2 -7
-3,7 -3,7
-5 -7,1

-10
-11
-15

-20

-25
1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

2022
Vir: Statistični urad RS, 2023

Izvoz je vir dodatnega povpraševanja dejavnosti (podatki: Statistični urad RS, 2023). Slo-
in gospodarske rasti venija je tako med državami EU peta najbolj kon-
Za številne (predvsem majhne) države je izvoz iz- centrirana po deležu, ki ga največjih pet ustvari v
jemno pomemben dejavnik agregatnega povpra- celotnem izvozu.
ševanja, zaposlovanja, ustvarjanja nove dodane Vsi ti podatki skupaj opozarjajo na odvisnost,
vrednosti. Kljub kritikam zaradi odvisnosti od tujih pa tudi ranljivost, slovenskega gospodarstva od tu-
trgov, neuravnoteženega modela rasti v smislu pre- jih trgov in njihove dinamike. Opozarjajo tudi na
majhnega poudarka na domačem povpraševanju in odvisnost naše gospodarske dinamike od majhne-
izpostavljenosti zunanjim šokom. ga števila podjetij, v predelovalnih dejavnostih pa
Izvozniki so pomembno prispevali tudi k razvoju tako rekoč od peščice podjetij. Na nekaj uspešnih
slovenskega gospodarstva. Če upoštevamo enostav- izvoznikov so namreč v Sloveniji vezane verige do-
no povprečje, so k rasti v opazovanem obdobju od baviteljev doma. Zato je z vidika uspešnega razvoja
leta 1995 prispevali 3,8 odstotne točke. To je precej pomembno, da so ta podjetja tudi v prihodnje uspe-
več kot domače povpraševanje in tudi kot investi- šna, da rastejo in se širijo, iščejo priložnosti tudi na
cije. Ne gre pozabiti tudi, da je ta izvoz pravzaprav drugih trgih. Seveda poleg uspešnih podjetij, ki so
rezultat ne samo tistih podjetij, ki dejansko prodajo vezana v glavnem na domači trg. Z vidika zmanjše-
izdelek ali storitev v tujino, temveč tudi odsev uspe- vanja odvisnosti gospodarstva od majhnega števila
ha in sodelovanja številnih domačih dobaviteljev, podjetij pa je pomembno tudi uspešno prodiranje
kar pomeni, da je treba imeti v mislih tudi granular- novih podjetij na tuje trge.
ni vidik gospodarstva.
Izvozna podjetja ustvarjajo višjo
Smo med državami z največjo dodano vrednost
koncentracijo izvoza Izvozniki so za slovensko gospodarstvo, tako ne-
Izvoz je v Sloveniji izrazito koncentriran, saj če posredno kot tudi posredno, prek vpliva na doba-
pogledamo vse dejavnosti skupaj, je največjih pet vitelje izjemno pomembni. Pogosto je slišati vpra-
izvoznikov ustvarilo kar četrtino vsega izvoza – ce- šanje, ali so izvozniki bolj uspešni od neizvoznikov
lotnega slovenskega gospodarstva. V predelovalnih in v čem se razlikujejo od podjetij, ki izvažajo manj
dejavnostih je največjih pet podjetij lani prispeva- ali pa sploh ne. Podatki za slovenske gospodarske
lo 35 odstotkov, največjih sto pa čez 70 odstotkov družbe, ki so imele vsaj pet zaposlenih in so ustvari-
vsega izvoza iz predelovalnih dejavnosti. V kmetij- le vsaj polovico prihodkov na tujih trgih, kažejo, da
stvu, gozdarstvu in ribištvu pa je največjih pet v letu so imela ta podjetja višjo dodano vrednost od tistih,
2021 prispevalo kar 57 odstotkov vsega izvoza iz teh ki so bila izvozno manj intenzivna. Podjetja, ki so

OGLEDALO 19
 Delež izvoza po panogah, ki ga je v letu 2021 ustvarilo prvih pet, 10, 20, 50 ali 100 podjetij
(v deležih vsega izvoza panoge)
Prvih 5 Prvih 10 Prvih 20 Prvih 50 Prvih 100
100

90

80

70

60

50

40

30

20

10

0 24 31 39 49 58 57 65 76 91 97 35 43 51 63 72 21 27 34 46 56 24 30 39 52 64

SKD dejavnost − skupaj (A) Kmetijstvo in lov, (C) Predelovalne dejavnosti (G) Trgovina, vzdrževanje in Druge dejavnosti
gozdarstvo, ribištvo popravila motornih vozil

Vira: Statistični urad RS, 2023, in lasten izračun

bila v skupini z vsaj 50 odstotkov prihodkov iz izvo- žimo v skupine panog glede na tehnološko inten-
za, so v povprečju ustvarila 83 odstotkov prihodkov zivnost. Primerjava med povprečno dodano vre-
na tujih trgih, podjetja, ki so bila v skupini z manj dnostjo na zaposlenega v podjetju iz tehnološko
kot 50 odstotkov prihodkov iz izvoza, pa v povpre- visoko intenzivnih panog, ki ustvarijo vsaj polovico
čju slabih osem odstotkov. prihodka na tujih trgih, ter podjetij iz istih panog, ki
Seveda so med dejavnostmi razlike v značilno- so bolj vezana na domači trg, kaže, da so prva lani
stih poslovanja, vendar pa se razlike v uspešnosti ustvarila približno za petino višjo dodano vrednost
– dodani vrednosti – kažejo tudi, če podjetja zdru- na zaposlenega. Še bolj izrazita razlika je v panogah

Delež izvoza največjih petih izvoznikov v celotnem izvozu

v državah EU v letu 2021
Vse dejavnosti
40

35

30

25

20

15

10

5
39,25

30,38

29,73

25,81

24,47

23,83

19,33

19,23

18,34

18,29

18,14

16,81

14,73

13,93

13,48

10,82

10,50
37,71

27,80

17,76

17,41

9,91

8,78

5,70

0
Irska

Slovaška

Grčija

Ciper

Malta

Slovenija

Luksemburg

Belgija

Danska

Litva

eška

Nemčija

Finska

Estonija

Švedska

Madžarska

Francija

Portugalska

Romunija

Nizozemska

Latvija

Španija

Avstrija

Italija

Op.: podatki za nekatere države niso bili na voljo. Vir: Eurostat, 2023

20 OGLEDALO
Razlike v dodani vrednosti na zaposlenega med gospodarskimi družbami
v Sloveniji glede na izvozno intenzivnost
(v EUR) Povprečje P50 − mediana

Izvoz pomeni manj kot 50 odstotkov celotnih prihodkov Izvoz pomeni več kot 50 odstotkov celotnih prihodkov
90.000 90.000

80.000 80.000

70.000 70.000

60.000 60.000

50.000 50.000

40.000 40.000

30.000 30.000

20.000 20.000

10.000 10.000

0 0
Tehnološko
visoko in srednje
visoko intenzivna
podjetja

Tehnološko nizko
in srednje nizko
intenzivna
podjetja

Storitve,
intenzivne po
znanju

Druge storitve

Tehnološko
visoko in srednje
visoko intenzivna
podjetja

Tehnološko nizko
in srednje nizko
intenzivna
podjetja

Storitve,
intenzivne po
znanju

Druge storitve
Vira: AJPES in lasten izračun
Op.: vključene so samo gospodarske družbe z vsaj petimi zaposlenimi, izločenih pa 89 podjetij z negativno dodano vrednostjo; razdelitev v sektorje po tehnološki
intenzivnosti glede na Bloch (2021), ki temelji na OECD klasi kaciji sektorjev; dodana vrednost je izračunana po metodologiji AJPES.

storitev, ki so intenzivne po znanju, kamor denimo
sodijo tudi IKT in razvojno-raziskovalne storitve. V
teh dejavnostih so izvozno bolj intenzivna podjetja
ustvarila dobro tretjino več dodane vrednosti na
zaposlenega.
Razlika med medianskimi podjetji (vrednost od
katete ima polovica podjetij višjo, polovica pa nižjo)
je sicer precej manj izrazita, v predelovalnih dejav-
nostih ne glede na tehnološko intenzivnost okoli
šest do sedem odstotkov, medtem ko je v storitvah,
ki so intenzivne po znanju, razlika precejšnja tudi
med medianskima podjetjema.
Prenos dobrih praks na lokalna
podjetja in več naložb
Z vidika razvoja in blaginje v gospodarstvu izvo-
zniki niso pomembni samo zaradi ustvarjenih pri-
ložnosti za dobavne verige doma, tudi ne zgolj za-
radi dodane vrednosti, temveč tudi zaradi dobrih
praks, ki pripomorejo k tej višji dodani vrednosti
in ki jih lahko prevzamejo tudi preostala podjetja.
Ta lahko zaradi prevzema dobrih praks postanejo
boljša znotraj danih omejitev, značilnosti pretežno
domačega trga.
Več raziskav je pokazalo, da so ravnanje, želja
po uspehu in agilnost pomembni za izvoz. Anke-
tni podatki o slovenskih izvoznikih v primerjavi z
»neizvozniki«, ki so bili zbrani v okviru projekta
Globalinto leta 2021, tudi kažejo, da se obe skupini
razlikujeta deloma tudi po obnašanju (bolj in manj
izvozno usmerjena podjetja). Podjetja so bila zaradi
manjšega vzorca (209 podjetij skupaj, od tega 131
iz predelovalne dejavnosti) razdeljena med izvozno
bolj in manj intenzivna na podlagi medianske vre-
dnosti. Izvozniki so bili bolj proaktivni, če proak-
tivnost merimo z odzivanjem na aktivnosti na trgu,
iskanjem najboljših praks, iskanjem novih priložno-
sti ... Manjši delež izvoznikov je med glavne tri cilje
uvrstil zniževanje stroškov, večji pa je bil delež ti-
stih, ki so bolj poudarila hiter razvoj novih izdelkov
in storitev. Produktivnost dela je bila pomembna za
precej večji odstotek izvoznih podjetij, pri čemer
pa so vzporedno tudi bolj intenzivno uvajala nove
tehnologije, ki so po več raziskavah tudi za Sloveni-
jo ključne za povečevanje učinkovitosti in produk-
tivnosti.
Podatki nakazujejo tudi, da podjetja, ki bolj in-
tenzivno izvažajo, več investirajo v znanje in digi-
talizacijo. Podjetja, ki so bila izvozno bolj intenziv-
na, so v povprečju zaposlovala več strokovnjakov  Stališča
s področja razvoja in raziskav (različni inženirji) avtorice ne
ter IKT-strokovnjakov, v storitvah je razlika očitna odsevajo
predvsem pri zadnjih. Podjetja, ki so bila izvozno nujno stališč
bolj intenzivna, so bila v povprečju tudi bolj digita- organizacije,
lizirana od medianskega podjetja v panogi. Razlika kjer je
je bila najbolj očitna v predelovalnih dejavnostih. zaposlena.

OGLEDALO 21
nadnaslov

Hiter odziv, hitre poti in prilagodljivost, ko jo potrebujete.

Kupcem in partnerjem zagotavljamo celovite logistične rešitve in hkrati nudimo optimizacijo logističnih
storitev ter kakovostne poprodajne storitve. Izkoriščamo odlično geografsko umestitev in dobre povezave.
Izkoristite jih z nami.

NAŠE STORITVE

POMORSKA KOPENSKA ZRAČNA CARINJENJE,

LOGISTIKA LOGISTIKA LOGISTIKA TERMINALSKE
STORITVE IN
• železniški promet SKLADIŠČENJE
• cestni promet

https://fersped.si/
 KAJ USPEŠNE
PODJETNIKE ZANIMA
O SVOJIH KOLEGIH IN
NJIHOVIH PODJETJIH
Karierna, izkustvena in poslovna vprašanja
poslovnežev poslovnežem v družbah UniCredit
Banka Slovenija, Akrapovič, Adria Mobil, Cinkarna
Celje, Plastika Skaza, ETI, Atlantic Droga Kolinska,
Kovintrade, Knauf Insulation, Boxmark Leather
Mateja Bertoncelj, Barbara Pavlin, Mladen Miković

UniCredit Banka Slovenija

Kako zadržujete najboljše kadre?
Verjamem, da ključ do zadrževanja najboljših kadrov leži v or-
ganizacijski kulturi in vrednotah. Sodelavci, ki so v podjetju
dlje, jih še bolj prepoznavajo in cenijo. Vrednote, ki jih gojimo
v skupini UniCredit, so osrednji del naše močne kulture, nas
povezujejo in poudarjajo vrednost vsakega posameznika, saj
verjamemo, da je prav različnost tista, ki nas bogati in rojeva
najboljše ideje.
Dodatno se osredotočamo na prepoznavanje ključnih po-
sameznikov z različnimi notranjimi pristopi, kot so postopek
ocenjevanja po 360-stopinjski metodi, sistem upravljanja
uspešnosti ter identifikacija talentov na vseh ravneh organiza-
cije. V naslednjem koraku določimo prilagojene aktivnosti za
vsakega posameznika, ki temeljijo na njegovih prioritetah, ki
so lahko dodatno strokovno znanje, finančna motivacija, pri-
ložnosti za poslovno rast … S sodelavci želimo zgraditi močne
vezi in ustvarjati okolje, v katerem se vsak posameznik lahko
ALEŠ BENO

razvija in uspeva.

Katere kulturne razlike so vas najbolj

presenetile?
Imel sem privilegij, da sem lahko veliko potoval, zlasti po Evro-
pi, kar mi je omogočilo doživeti bogastvo različnih kultur in
tradicij. Med poslovnim delovanjem v tujini, vključno s Polj-
sko, Avstrijo, Hrvaško, ne nazadnje Slovenijo, nikoli nisem
imel težave pri prilagajanju lokalni kulturi in dinamiki. Pravza-
prav bi lahko rekel, da je kultura v teh državah zelo podobna,
Lorenzo Ramajola, predsednik uprave slovenske
UniCredit Bank
evropska, ter da kljub raznolikosti obstaja neka povezanost
med ljudmi. Zaradi dobrih odnosov s sodelavci in toplega
sprejema moje družine se v Sloveniji od prvega dne počutim
domače in dobrodošlega.

KLJUČ DO USPEHA 23
Akrapovič
Kako pritegnete najboljše kadre?
Predvsem z delom za svetovno znano blagovno znamko v med-
narodnem okolju, s sodelovanjem s priznanimi avtomobilski-
mi in motociklističnimi znamkami ter z vpletenostjo v dirke na
najvišji ravni. Mnoge prepriča tudi delo z vrhunskimi materiali
in opremo. Poleg tega zaposlene pritegnejo še delovni pogoji,
sistem nagrajevanja, izobraževanja, ugodnosti certifikata dru-
žini prijaznega podjetja, naziv uglednega delodajalca …

Česa se letos najbolj veselite v poslu?

Naše izdelke uporabljajo številni partnerji, ki dirkajo na raz-
ličnih svetovnih prvenstvih, vključno z razredom MotoGP. V

JURE MAKOVEC
mnogih serijah nam kaže zelo dobro in bomo osvojili nove na-
slove. To nas resnično veseli, saj v našem segmentu ni podje-
tja, ki bi bilo tako uspešno. Posebni pozitivni občutki so tudi
vedno, ko partner javnosti predstavi motocikel ali športni av-
tomobil z našim izpušnim sistemom. Davorin Dobočnik, izvršni direktor podjetja Akrapovič

Adria Mobil

Kateri nov izdelek bo vaš največji prodajni

adut?
Uspeh blagovne znamke Adria temelji na celovitosti ponudbe
počitniških vozil, katerih paleto vsako leto izpopolnjujemo in
nadgrajujemo. Med novostmi, ki smo jih predstavili v zadnjem
obdobju, kaže poudariti integrirani avtodom supersonic na
baznem vozilu mercedes-benz, ki pomeni vrh ponudbe pri av-
todomih in je letos prejel dve prestižni mednarodni nagradi.
Med glavnimi novostmi naj omenimo van twin max, izdelan
na baznem vozilu MAN, večnamensko in modularno prilago-
dljiv minivan mode ter prikolico aviva lite, ki navdušuje z niz-
ko težo, svežim oblikovnim pristopom ter vgradnjo nekaterih
LEON VIDIC/DELO/ADRIA MOBIL

trajnostnih, recikliranih materialov. Z ustreznimi produkti za

različne ciljne skupine želimo tudi v prihodnje ohranjati in
nadgrajevati svoj konkurenčni položaj na trgu.

Kdaj vam je bilo najtežje?

Nedvomno je bil težak začetek moje poti kot generalne direk-
torice, saj je bilo takrat podjetje v zelo nezavidljivem položaju,
a nam je tudi z nekaj poslovne intuicije uspelo premagati vse
ovire. Sicer je bilo (morda) najtežje obdobje v času gospodar- Sonja Gole, generalna direktorica Adrie Mobil
ske krize v letu 2009, ko je velik upad trga narekoval zmanjša-
nje števila zaposlenih. Skupaj z ekipo smo našli prave rešitve
in ubrali pravo pot – z mnogimi mehkimi ukrepi pa tudi zaradi
dogovora z Revozom o začasni prezaposlitvi delavcev do teh
rezov ni prišlo. Težko obdobje smo prebrodili brez večjih po-
sledic za zaposlene in za podjetje in to še danes štejem za velik
uspeh.

24 KLJUČ DO USPEHA
Cinkarna Celje
Kaj počnete za zmanjšanje okoljskega odtisa?
V podjetju smo izračunali ogljični odtis, na podlagi katerega
pripravljamo ESG-strategijo. Naš cilj je do leta 2030 ogljični
odtis zmanjšati za 40 odstotkov, do leta 2050 pa postati ogljič-
no nevtralna družba. Da bi to dosegli, si z vrsto ukrepov pri-
zadevamo za učinkovito rabo energije (zamenjava opreme),
vzpostavitev obnovljivih virov energije (sončne elektrarne),
zmanjševanje izpustov in nastajanja odpadkov, zmanjševanje
porabe sveže vode in uporabo tehnološke vode iz bližnje čistil-
ne naprave. To so glavni poudarki strategije, seveda pa hkrati
potekajo še številni manjši projekti, ki bodo skupaj sooblikova-
li podjetje, prijazno do okolja in ljudi.

Kaj vas tujci najpogosteje sprašujejo o

ALEŠ BENO
Sloveniji?
Tuje poslovne partnerje najpogosteje zanima, kakšne so pri-
ložnosti za posel pri nas, kakšne so razmere za delo in koliko Aleš Skok, direktor Cinkarne Celje
podjetjem nasproti stopa vladna politika.

Plastika Skaza
Kako boste zvišali dodano vrednost?
Naša strategija za zvišanje dodane vrednosti je jasna in usmer-
jena v rezultate. Glavna komponenta je dinamična prodaja
na trgu. Trenutno izvajamo celostno prenovo svojega oddel-
ka za strateško prodajo, ki je glavna za uresničitev naše vizije
in pridobivanje novih poslovnih priložnosti. Hkrati si priza-
devamo za optimizacijo notranjih procesov, krepitev svojega
konkurenčnega položaja uresničujemo z uporabo naprednih
digitalnih orodij in veščin. Zelo pomembna je tudi dosledna
izvedba naše poslovne strategije, ki temelji na trajnostnih in
inovativnih rešitvah. S tem gradimo zaupanje svojih partnerjev
in utiramo pot nadaljnjemu razvoju svoje blagovne znamke.

Česa se letos najbolj veselite v poslu?

Letošnje leto za nas prinaša navdihujoče priložnosti. Naša
največja spodbuda je izvedba projekta Skaza 5.0, katerega
osrednja točka je preoblikovanje našega poslovanja skozi digi-
talizacijo. Projekt bo občutno izboljšal učinkovitost naših pro-
ALEŠ BENO

izvodnih in poslovnih procesov ter nas opremil z agilnostjo za

hitre odzive na spremembe v dinamičnem tržnem okolju. To
nas bo postavilo v izjemno konkurenčno prednost, saj bomo Niko Medved, pomočnik generalnega direktorja Plastike
pripravljeni na prihodnje izzive in priložnosti. Skaza

KLJUČ DO USPEHA 25
ETI
Kako daleč ste s preobrazbo v pametno
tovarno?
ETI stalno vlaga v razvoj izdelkov, tehnologijo in procese v pro-
izvodnji. Z naložbami zadnjih let v nove proizvodne prostore
in avtomatske linije smo podjetje dvignili na visoko raven avto-
matizacije. ETI je uspešno kandidiral tudi na razpisu za digital-
no transformacijo podjetij – projekt OPTI 4.0 ima za cilj izvesti
digitalno preobrazbo družbe ETI, obsega pa vzpostavitev teh-
noloških, organizacijskih, človeških, procesnih in poslovnih
zmogljivosti, da se ETI preoblikuje v pametno podjetje.

Katera pogajanja so bila najtežja in kako ste jih

izpeljali?
Pogajanja so odvisna od tega, kateri deležniki so vpleteni v pro-
ces – dobavitelji, kupci, zaposleni, preostali zunanji deležniki.
Pri vseh pogajanjih je najpomembnejša komunikacija oziroma
dialog med deležniki. Če smo deležniki odprti za dialog, se na

ALEŠ BENO
koncu vedno najde rešitev. Med težjimi pogajanji so tista, kjer
se ustavimo na neki točki in nobena stran ni pripravljena po-
puščati. Po izkušnjah sodeč, se z vztrajnostjo in odprto komu-
nikacijo vedno najde rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani. Tomaž Berginc, generalni direktor podjetja ETI Izlake

Atlantic Droga
Kolinska
Kateri projekt internacionalizacije bi poudarili?
Internacionalizacija je eden izmed imperativov v poslovanju
Atlantic Grupe in predvsem z argeto nam je res uspelo prite-
gniti velike in močne trgovske verige po Evropi. Poudaril bi tri-
letni zelo uspešen projekt na avstrijskem trgu, ki se prav zdaj
končuje, njegov namen pa je bil pridobiti domačega avstrij-
skega porabnika. Popolnoma smo prilagodili trženjski splet
avstrijskemu trgu, vključno s prilagojeno produktno strategijo,
naredili argeto iz izključno avstrijskega mesa, izboljšali deleže
na policah, dosegli več izpostavitev in angažirali lokalne am-
JERNEJ LASIČ

basadorje za povečanje prepoznavnosti v avstrijski potrošniški

bazi. Tako smo občutno povečali prodajo in smo s 50,3-odsto-
tnim tržnim deležem vodilni v kategoriji paštet v Avstriji.

Kdaj so vas sodelavci najbolj presenetili?
Svoje zaposlene spoštujemo, skrbimo zanje in redno merimo
njihovo zadovoljstvo. Prava kakovost odnosov in življenjska
moč vrednot pa se najbolj pokažeta v kriznih situacijah in ob
nedavni covidni krizi smo doživeli navdihujoč prikaz zavzeto-
sti, lojalnosti, odgovornosti, odzivnosti in pripravljenosti na
prilagajanje. Sodelavci so se tako rekoč v trenutku prilagodili
novim razmeram, vse, kar smo načrtovali prej, je bilo brez-
hibno izvedeno, opustili nismo niti enega projekta, še več,
lotili smo se skoraj nemogočega – v samo nekaj mesecih smo
Enzo Smrekar, generalni direktor Atlantic Droga Kolinske
ustvarili argeto posoška postrv. Skupaj z Mercatorjem smo pri-
stopili k reševanju lokalnega malega gospodarstva in odkupili
celotno zalogo postrvi ribogojnice Faronika iz Tolmina, naši
strokovnjaki v razvoju in trženju pa so v rekordnem času nare-
dili vse, kar je treba, da je Mercator lahko postavil izdelek na
svoje police.

26 KLJUČ DO USPEHA
Kovintrade
Kakšne spremembe ste v zadnjem letu doživeli
v dobaviteljski verigi?
Velike spremembe so se začele s pojavom pandemije, a v za-
dnjem letu so spremembe in težave dobile še dodaten zagon.
Veliko podjetij je začelo kupovati večje zaloge in za daljše ob-
dobje, zato so cene zrasle v celotni oskrbni verigi vključno z
logistiko. Na metalurškem področju nam je le z velikimi teža-
vami in po zaslugi dolgoletnih dobaviteljev uspelo zagotavljati
vse blago za naše kupce. A prišlo je do pregretja trga in začetka
recesije, velikega uvoza blaga iz Azije in zloma cen. Pri ogreval-
ni tehniki nam partner za toplotne črpalke zaradi težav s kom-
ponentami ni mogel dobavljati dogovorjenih količin. Upad te
prodaje smo nadomestili z novim dobaviteljem biomase.

Kaj vas je v poslu v zadnjem letu najbolj

razočaralo?
Razočaralo me je, da se poslovno v Sloveniji ne znamo bolj

KOVINTRADE
povezati in ščititi svojih interesov in morda »nezvestoba« ne-
katerih, ki smo jim v času težav v oskrbni verigi ponujali ma-
ksimalno pomoč.
Jože Kastelic, predsednik uprave podjetja Kovintrade

Generali
Kako zadržujete dobre kadre?
»Zadrževanje dobrih kadrov je v času pospešene digitalizacije,
novih oblik dela in spreminjajočega se trga dela glavni izziv
za vsa podjetja. Generali s svojo vpetostjo v mednarodno oko-
lje, kontinuiranim vlaganjem v izobraževanja in razvoj, men-
torskim programom, projektnim delom doma in v tujini ter
številnimi ukrepi za usklajevanje dela in družinskega življenja,
med katerimi je še vedno tudi uravnotežena oblika hibridnega
dela, gradi vključujoče delovno okolje, kjer dobri kadri dobijo
priložnost za rast in razvoj.«

Na kateri dosežek v karieri ste najbolj ponosni?

»Na razvojni poti zavarovalnice smo nanizali dolgo vrsto uspe-
ALEŠ BENO

hov in presegli številne poslovne izzive, kar dokazujeta naš

položaj na trgu in zaupanje naših strank. Največji dosežek,
na katerega smo z ekipo upravičeno ponosni, je bila uspešna
združitev z Adriaticom Slovenico, ki pomeni pomemben pre- Vanja Hrovat, predsednica uprave zavarovalnice Generali
skok pri razvoju zavarovalnice Generali. A še bolj kot na dosež-
ke sem ponosna na dobro sodelovanje s sodelavci, s katerimi
smo se veselili ob uspehih, včasih pa bili tudi postavljeni pred
izzive, iz katerih smo se veliko naučili. Vedno smo delovali kot
eno in tako uspešno gradili prihodnost ter rasli. To se je izka- zadetih v poplavah, tudi ob dnevu solidarnosti. Ko se ozrem
zalo še toliko bolj pomembno prav letos, ko se spoprijemamo nazaj, pa lahko rečem, da smo s skupnimi močmi dosegli po-
s posledicami katastrofalnih poplav. Z vsemi razpoložljivimi ložaj, ko za stranke nismo več le zavarovalnica, temveč njen
sredstvi ponujamo pomoč zavarovancem, zaposleni pa so se vseživljenjski partner, ki jim stoji ob strani v vsaki življenjski
kot prostovoljci organizirano priključili odpravi škode pri pri- situaciji.«

KLJUČ DO USPEHA 27
Boxmark Leather
Katere nove kupce ste pritegnili?
V zadnjih letih nam je uspelo, da smo posle z avtomobil-
ske industrije razširili še na letalsko industrijo. Posebej
veseli smo naročila družbe Fly Emirates, za katero iz-
delujemo usnjene prevleke za sedeže njenih novih letal
airbus A380. Ta posel nam je odprl vrata tudi drugam,
denimo k opremi prestižnih avtomobilov znamke Lam-
borghini.

Katere kulturne razlike so vas pri poslu

najbolj presenetile?
Bilo je na enem od sejmov v Dubaju. Tam me je prese-
netilo, ko me je eden od potencialnih kupcev hotel pre-
pričati, naj spremenim versko prepričanje in prestopim
v islam.

ALEŠ BENO
Marjan Trobiš, direktor Boxmark Leatherja

Knauf Insulation
Na kateri izdelek najbolj stavite?
Glede na različne prodajne segmente, v katerih delujemo kot
dobavitelji, ima vsak od njih svoje specifike. Za gradbeništvo
lahko rečemo, da nam zakonodaja narekuje vse večje debeline
izolacij na ovoju stavbe, hkrati pa zaznavamo, da se trg bolje
odziva na rešitve, ki jih lahko dobavimo v sistemih. S tem se
ARHIV PODJETJA KNAUF INSULATION
zagotavljajo združljivost komponent ter hitrost in kakovost iz-
vedbe. Naš največji prodajni segment so industrijske izolaci-
je, kjer sta gotovo paradna konja naše izolacije za montažne
panele za ovoje zgradb ter izolacijske rešitve za belo tehniko.
Najpomembnejši v tem segmentu so skupni razvoj, zaupanje
ter zanesljivost kakovosti in dobav. V segmentu zelenih rešitev
pa stavimo na zelene strehe, v kombinaciji z izolacijo in zašči-
tnimi varnostnimi sistemi.

Kaj tujce po vaših izkušnjah najbolj preseneti o
Sloveniji?
Tujce, zlasti, če so prvič v Sloveniji, navadno najbolj očarajo
naša narava, njena raznolikost in lepota na zelo majhnem ob-
močju. Hitro spoznajo, da smo razvita in urejena država z vi-
sokimi standardi, kar pripomore tudi k utrjevanju poslovnih
vezi in zaupanju. Konkretno v našem podjetju opazijo tudi, da
Matjaž Petrič, glavni direktor, Knauf Insulation
imamo veliko visoko izobraženih in izkušenih strokovnjakov z
različnih področij. Številni komentirajo tudi možnost kakovo-
stnega združevanja poklicnega in zasebnega življenja, kar je v
številnih evropskih državah težje izvedljivo.

28 KLJUČ DO USPEHA
Riko
Kaj počnete, da bi zadržali svoje najboljše
kadre?
Prizadevamo si ustvarjati »srečno« podjetje, kar pomeni, da
se trudimo razvijati tako kulturo podjetja, ki spodbuja odgo-
vornost in samoiniciativnost, hkrati pa ponuja varnost in za-
dovoljstvo ter omogoča priložnosti za razvoj tako individual-
nih kot tudi skupnih profesionalnih in osebnih kompetenc:
kakovostne delovne razmere, priložnost za izobraževanja in
izpopolnjevanja po meri, možnost izbire ter soustvarjanja
postopkov dela, sinhroniziranje Rikovih vizij z osebnimi am-
bicijami zaposlenih, fakultativni kulturni in športni progra-
mi pa tudi sproščeno in iskrivo razpoloženje. Vse to resda
omogoča večjo ustvarjalnost in boljše prebojne odločitve,

MATEJA BERTONCELJ
veča pa tudi še tako pomembno zadovoljstvo. Gotovo tudi
brez smisla in pomena, ki se ga trudimo dati našemu delu,
ne bi bila pripadnost podjetju tako velika, kot je.

Kaj vas tujci najpogosteje sprašujejo o

Sloveniji? Janez Škrabec, direktor Rika
Seveda se pogovori sučejo o slovenskem poslovnem okolju
in kakovosti bivanja. Zelo pogosto vprašanje, ki ga prejmem,
pa je, kako dobro poznam Ano Roš oziroma ali bi lahko kako
pomagal pri hitrejši rezervaciji mize v Hiši Franko.

adria-mobil.com KLJUČ
Odkrijte več navdihujočih zgodb: DO USPEHA 29
adria-mobil.com/inspirations
SID banka
Kaj počnete, da bi vaše stranke zmanjšale
ogljični odtis?
Slovenskemu gospodarstvu in javnemu sektorju že zdaj ponu-
jamo trajnostne produkte za financiranje trajnostnih naložb
pod ugodnimi pogoji. Leta 2012 smo razvili model za merje-
nje zelene preobrazbe podjetij in jih s spremljanjem napredka
usmerjamo k izboljšavam, kar pripomore k njihovi odpornosti
proti podnebnim spremembam ter zmanjšuje tveganja za fi-
nančni sektor in druge deležnike. Na podlagi zbranih podatkov
smo razvili metodologijo za vključitev tveganj ESG v bonitetno
metodologijo, kar stranke, ki delujejo v skladu s podnebnimi
in okoljskimi cilji, nagrajuje z boljšimi pogoji financiranja.

Česa se letos najbolj veselite?

Kot novi predsednik SID banke se najbolj veselim priložnosti in

ALEŠ BENO
izzivov, ki mi jih ponuja ta institucija. SID banka ima vse mož-
nosti, da postane razvojna banka v najboljšem pomenu besede
ter pomembno vpliva na trajnostni razvoj Slovenije. Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke

SIJ
Kako daleč ste z razvojem pametne tovarne?
Glede na razvejenost in kompleksnost proizvodnje v skupini
SIJ smo se odločili za postopno in preudarno uvajanje IT-re-
šitev, ki nam bodo pomagale, da bomo posamezne dele pro-
izvodnih enot postopno preoblikovali v smeri digitalizacije
in avtomatizacije proizvodnje. Zato pri novih investicijah v
opremo uvajamo: IoT-senzorje za preprečevanje okvar in za-
stojev; umetno inteligenco za avtomatizirano načrtovanje pro-
izvodnje in vzdrževanja; strojno učenje za analizo podatkov in
odkrivanje vzorcev.

Kdaj vam je bilo najtežje v karieri?

V času moje dolgoletne kariere smo se v gospodarstvu srečali
z obdobji rasti, krize, nihanji. Naj se osredotočim na zadnje
obdobje, od finančne krize v letih 2008, 2009, ki je bila huda.
V tem primeru se je sicer vedelo, da je to finančna kriza, ki jo
lahko razmeroma hitro saniramo. Sledila je zdravstvena kriza
ALEŠ BENO

zaradi covida-19. Še vedno pa imamo zelo nepredvidljive geo-

politične razmere, ki so privedle tudi do energetske krize, te-
žave v dobavnih verigah in še bi lahko našteval. Zdaj smo prešli
v obdobje stagflacije, z visoko inflacijo in ohlajenim gospodar- Tibor Šimonka, glavni podpredsednik skupine SIJ
stvom. Slovenijo je prizadela še naravna nesreča zgodovinskih
razsežnosti. Bojim se, da sta ta trenutek razsežnost dejavnikov,
ki vplivajo na poslovanje, in nepredvidljivost hujši, kot sta bili v
vseh dosedanjih krizah v zadnjih desetletjih.

30 KLJUČ DO USPEHA
Impol
Na katere nove izdelke najbolj stavite?
Najbolj stavimo na trajnostno proizvedene izdelke, namenjene
transportni, farmacevtski in živilski industriji. V portfelju na-
ših izdelkov gre za blagovno znamko InfiniAl, ki imajo majhen
ogljični odtis. Pri proizvodnji vsakega od njih nastane manj kot
štiri kilograme ogljikovega dioksida na kilogram aluminija.

Katera pogajanja so bila najtežja in kako ste jih

izpeljali?
V zadnjem obdobju so najtežja pogajanja pri spremembah
dolgoročnih pogodb. Ker so se pogoji poslovanja v zadnjem
obdobju precej spremenili, imamo tako mi kot naši kupci željo
po popravkih dogovorjenih pogojev poslovanja. Ker vsi gleda-

ALEŠ BENO
mo dolgoročno, ponavadi pride do korekcij, seveda pa nikoli v
skladu s pričakovanji.
Andrej Kolmanič, glavni izvršni direktor skupine Impol

Krka
Kako zadržujete najboljše kadre?
Zadrževanje dobrih sodelavcev je pomembno, saj s tem znanje
in pridobljene izkušnje ohranjamo v podjetju. Dejavniki, ki vpli-
vajo na odločitev posameznika, da ostane v podjetju, so različni.
Eden najpomembnejših je gotovo, da ima sodelavec delo, ki ga
opravlja, rad, da v njem uživa, se čuti izzvanega in pomembne-
ga. Z vidika podjetja za to skrbimo tako, da spoznavamo kom-
petence in potenciale zaposlenih, jih razvijamo in upoštevamo.
Tako pridejo pravi ljudje na prava delovna mesta. V skoraj 70
letih smo zgradili sistem skrbi za vse sodelavce, ki sega tako na
področje pogojev za delo, varnosti in zdravja, izobraževanja in
razvoja kadrov kot športnih in rekreativnih dejavnosti, kulture in
drugih družbenih, socialnih in dobrodelnih aktivnosti v podjetju
in zunaj njega. Zaposlenim omogočamo zanimivo delo v med-
narodnem okolju, v katerem se lahko poslovno, strokovno in
osebno razvijajo ter napredujejo prek izzivov, ki jim jih prinašajo
delovne naloge. Pri tem je pomembno, da so za svoj ustvarjalni
ALEŠ BENO

prispevek primerno nagrajeni, ne le s plačo, temveč tudi z drugi

materialnimi in nematerialnimi spodbudami. Temelj za poslovni
uspeh so tudi dobri medsebojni odnosi, zato med Krkinimi te-
meljnimi vrednotami poudarjamo partnerstvo in zaupanje. Le
tako lahko ustvarjamo okolje, v katerem lahko posamezniki svo-
je cilje in potrebe povezujejo s cilji podjetja.
Katere kulturne razlike v primerjavi s Slovenijo
so vas pri vaših kupcih ali dobaviteljih najbolj
presenetile?
Pravzaprav ne bi mogel poudariti kakih kulturnih razlik, za ka-
tere bi lahko rekel, da so me posebej presenetile. Nobene me
Jože Colarič, predsednik uprave Krke
niso in me ne presenečajo. Tako v Sloveniji kot tudi v tujini
so partnerji profesionalni, upoštevajo poslovne uzance in po-
slovno kulturo. Res pa je, da poznavanje kulturnih različnosti
nekoliko vpliva na uspešnost poslovanja. Lahko rečem, da Krka
tako uspešno nastopa na več kot 70 trgih z zelo specifičnimi
kulturnimi okolji tudi zato, ker v stikih s partnerji upošteva kul-
turne posebnosti in tudi različna pravila poslovnega vedenja.

KLJUČ DO USPEHA 31
 VSE VEČ ZANIMANJA ZA BOLJ
ODDALJENE TRGE
Mladen Miković
L
etos smo zaznali več vprašanj, vezanih
na spremenjene razmere zaradi ukrajin-
sko-ruske krize in glede možnosti vsto-
pa na bolj oddaljene trge, ki bi lahko
nadomestili ruski trg, razlaga Rok Capl, vršilec
dolžnosti direktorja SPIRIT Slovenija. Nanje se
obračajo predvsem mikro, mala in srednja slo-
venska podjetja iz vseh dejavnosti, in sicer tako
podjetja, ki se izvoza oziroma prodaje na tujih
trgih šele lotevajo, iščejo prave izvozne trge,
poti do morebitnih prihodnjih kupcev in vzpo-
stavljajo izvozno poslovanje, kot tudi podjetja,
ki že izvažajo in širijo svoje poslovanje na druge
trge.
»Programe, s katerimi spodbujamo slovenski
izvoz, oblikujemo v skladu s potrebami podjetij.
Zanima jih predvsem, kako najti kupce v tujini,
kje dobiti kontakte podjetij na tujih trgih, kako
organizirati in izpeljati izvoz, kako prodajati na
posameznih trgih in kako sploh identificirati trge
z največjimi prodajnimi možnostmi. Tista podje-
tja, ki so že navzoča na tujih trgih, pa velikokrat
ESG
PRIJAVITE SE NA MESEČNE ESG E-NOVICE
32 prvi izbor
zanima, kako ustanoviti podjetje ... Torej od zelo
konkretnih do bolj strateških aktivnosti,« poja-
snjuje Capl.
Do konca leta med drugim pripravljajo dele-
gacijo v Dubaj, kjer se bodo slovenska podjetja
predstavila na največjem svetovnem tehnološkem
sejmu GITEX 2023, gospodarsko delegacijo v Ni-
gerijo, gospodarsko delegacijo podjetij s področja
Podjetja posku- transporta in logistike v Indijo, srečanje z nabav-
niki nemških podjetij in več skupinskih sejemskih
šamo opolno- nastopov. Doma bodo med drugim soorganizirali
močiti z zna- individualna B2B-srečanja med slovenskimi in tu-
njem in vešči- jimi podjetji na največjem mednarodnem dogod-
nami, ki jih ku v Sloveniji SEE MEET Slovenia 2023.
potrebujejo za »Sicer pa na spletnem portalu izvoznookno.si
zagotavljamo bazo informacij o izvoznem poslo-
uspešno poslo- vanju, izvoznih priložnostih in poslovnih okoljih
vanje v tujini. na 52 tujih trgih, poleg informacij o načrtovanju
Rok Capl, vršilec mednarodnega poslovanja pa so jim tam na voljo
dolžnosti direktorja tudi brezplačna spletna orodja, s katerimi prouči-
SPIRIT Slovenija jo, kakšne so izvozne možnosti na posameznem
tujem trgu,« dodaja sogovornik.
ESG je koncept standardov, po katerih
podjetja poročajo o procesih upravljanja
ter o svojem vplivu na okolje in družbo.
esg.finance.si
 ZAKAJ SO FINALISTI IZBORA
ZA ESG-PRVAKA SLOVENIJE
Barbara Pavlin
T
rajnostna tematika je postala pomemben del agende
vodstev podjetij, njena vloga pa se bo v prihodnje še
krepila. Zato je pravi čas, da izberemo podjetje, ki je
na področju ESG-razvitosti letos najboljše, ter pode-
limo prestižni naziv ESG-prvak.
V finale letošnjega izbora je strokovna komisija v sestavi
Aleš Mesec, direktor Unichema, prejemnik priznanja na po-
dročju ESG v letu 2022, Mitja Pirc, direktor Kearneyja, in Pe-
ter Frankl, direktor in glavni urednik Časnika Finance, od 25
prijavljenih podjetij uvrstila štiri. To so A1 Slovenija, Atlantic
Droga Kolinska, BSH Hišni aparati in NLB, ki jih predstavljamo
v nadaljevanju.
Atlantic Droga Kolinska: trajnostni indeks
je temelj za nagrajevanje uprave
UROŠ S. ABRAM
Nataša Gladovič, direktorica korporativnega upravljanja
kakovosti in vodja odbora za trajnost, Atlantic Droga Kolinska
Atlantic Droga Kolinska je del regionalne multinacionalke
Atlantic Grupa, ki je že leta 2013 svoje poročanje o prizade-
vanju za trajnost uredila po smernicah GRI (Global Reporting
Initiative). Te so zdaj tudi podlaga za določanje glavnih kazal-
nikov uspešnosti ESG.
Nadzorni odbor matičnega podjetja je usmerjen tudi v ESG,
pri čemer tričlanska komisija bedi nad napredkom. »Trajnos-
tni razvoj je že več let pomembna komponenta v našem poslo-
vanju. Z novimi ESRS-standardi ESG dobiva pravo metriko in
strukturo prepoznavanja tveganj in priložnosti, ki so pogoj za
gradnjo uspešne strategije, in nam daje čvrste usmeritve. Ni
vedno lahko pregledno poročati, še manj pa delovati v skladu s
smernicami ESG,« pravi Nataša Gladovič, direktorica korpora-
tivnega upravljanja kakovosti in vodja odbora za trajnost.
Na ravni skupine je imenovan odbor za trajnost, ki postavlja
korporativno ESG-strategijo, s kazalniki s področja vode, ener-
gije, zaposlenih, recikliranja in izdelkov. Na podlagi doseganja
postavljenih ciljev določijo trajnostni indeks, ki je temelj za
nagrajevanje uprave.
ESG-strategija podjetja je jasno določena in vključena v vse
segmente poslovanja. Na korporativni ravni imajo skupne stra-
teške prioritete in ves čas spremljajo napredek. Akcijske cilje in
načrte pa opredeljujejo znotraj posameznih poslovnih progra-
mov. Zavzemajo se za uravnoteženost dobičkonosnosti in sto-
pnje ESG-razvitosti na ravni posameznih poslovnih programov.
A1 Slovenija: do leta 2030 želijo biti neto
ogljično nevtralno podjetje
Blaž Ferenc,
direktor
korporativnih
komunikacij
in trajnosti v
A1 Slovenija
ARHIV A1
in A1 Srbija
Telekomunikacijsko podjetje A1 ima jasno, pred kratkim preno-
vljeno ESG-strategijo, ki v treh stebrih celostno pokriva ESG-po-
dročje. V okviru okoljskega stebra Empowering the sustainable
future podjetje nenehno spremlja emisije, ima akcijski načrt za
njihovo obravnavo in aktivno deluje za zmanjševanje emisij.
Med okoljskimi cilji so povečanje učinkovitosti rabe energije ne
glede na uvedbo 5G za 80 odstotkov, recikliranje naprav, ki jih
prodajajo (20 odstotkov do leta 2025), minimizacija odpadkov
in do leta 2030 postati neto ogljično nevtralno podjetje.
Steber družbe, imenovan Empowering our communities
and employees, med drugim vključuje projekt digitalno izo-
braževanje, katerega cilj je izobraziti 500 tisoč ljudi do leta
2030. Izvajajo tudi brezplačne delavnice na šolah, prek kate-
rih so od leta 2021 izobrazili več kot 35 tisoč otrok v okviru
projekta Spletne brihte.
Steber upravljanja, G v ESG, je poimenovan Empowering
a fair digital life. Ta poleg upravljanja skladnosti zajema tudi
iniciative na ravni uprave. Vsi člani uprave pa imajo v svojih
letnih ciljih določene tudi ESG-cilje.
»Ker se velike spremembe navadno začnejo na vrhu, je v sku-
pini A1 vodstvo že tri leta tudi nagrajeno na podlagi doseženih
ESG-ciljev, velik del pri tem pa lahko pripišemo tudi enotni in
usklajeni strategiji na ravni celotne skupine A1,« pojasni direk-
tor korporativnih komunikacij in trajnosti v A1 Slovenija in A1 Sr-
bija Blaž Ferenc in doda: »Ker verjamemo, da se v znanju skriva
moč, zaposlenim omogočamo tudi številna ESG-izobraževanja,
ki jih opolnomočijo, da so cilji zanje še lažje dosegljivi.«
PRVI IZBOR 33
 Kot pravi, je zanje daleč najzahtevnejše področje E (okolje),
saj je to področje, ki postaja čedalje bolj nepredvidljivo.
BSH Hišni aparati Nazarje: jasni cilji in
strategija ESG, odločilno pa njeno razumevanje
Matija Petrin,
direktor BSH
Hišni aparati
Nazarje
ALEŠ BENO
Zaposleni v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje se sami opi-
sujejo kot »zeleno podjetje v zelenem kraju«, kar je razvidno
tudi iz njihove strategije, kjer je ESG-vidik osrednji del. »V BSH
imamo ESG-cilje že od leta 2020 in najvišje vodstvo jih neneh-
no pregleduje in po potrebi dopolnjuje,« poudari eden od treh
direktorjev BSH Matija Petrin.
Podjetje posveča veliko pozornosti trajnosti in ima jasno
določene cilje z vidika varovanja okolja (obsegi 1, 2 in 3).
Nenehno spremljajo emisije, imajo akcijski načrt za njihovo
obravnavo in aktivno delujejo za njihovo zmanjševanje.
Odpornost poslovanja povečujejo skupaj s partnerji v verigi
vrednosti. Kljub specifičnosti industrije si prizadevajo pove-
čati delež žensk med vodilnimi kadri, zato sodelujejo tudi v
projektu Inženirka bom!
Kot pravi direktorica sistemov vodenja Marjanca Repše,
so zelo ponosni na aktivnosti na področju okolja (E – Envi-
ronment), hkrati jih na tem področju čakajo največji izzivi v
prihodnosti. »V podjetju imamo že od leta 2001 certifikat ISO
14001. Še posebno uspešni smo pri projektih na področju
IZTOK LAZAR
Alenka Recelj Mercina, vodja
trajnostnega razvoja v NLB Skupini
34 PRVI IZBOR
energetske učinkovitosti, saj nam je v zadnjih 12 letih uspelo
zmanjšati porabo energije za 59 odstotkov. Od leta 2020 smo z
nakupom zelene energije in emisijskih kuponov ogljično nev-
tralni iz naslova obsega 1 in 2. Za leto 2025 pa je naš cilj postati
prva tovarna v BSH z nič tonami emisij ogljikovega dioksida iz
obsega 1,« razloži sogovornica.
Veliko vlagajo v družbeni del strategije ESG. Spremljajo ra-
znolikost, enakost in vključenost zaposlenih, skrbijo za njiho-
vo zdravje in varnost ter aktivno prispevajo družbi. Zaposle-
nim omogočajo periodično izobraževanje, pri čemer tretjino
namenijo varstvu okolja. Veliko vlagajo v mlade talente, ureje-
no imajo štipendiranje, vajeništvo in obvezne prakse. Podjetje
ima delujoč nasledstveni načrt, ki velja že vrsto let.
NLB: pripravljajo celostno strategijo popolnega
razogljičenja poslovanja in portfeljev
Marjanca Repše,
direktorica
sistemov vodenja
BSH
V bančni skupini so se z vsebinami ESG začeli sistematično in
pospešeno ukvarjati pred tremi leti (pred tem so te aktivnosti
izvajali v okviru družbene odgovornosti podjetja). Pridružili so
se Zavezništvu za podnebno nevtralno bančništvo Združenih
narodov združenih narodov (UNEP FI – Net Zero Banking Al-
liance), v skladu s katerim morajo do konca 2023 predstaviti
strategijo za razogljičenje portfeljev in poslovanja. Eden od
ciljev banke je tudi pomoč pri zeleni tranziciji slovenskega go-
spodarstva.
Strateški pristop k trajnostnemu razvoju NLB Skupine je ce-
losten in ustreza vsem najzahtevnejšim standardom s podro-
čja ESG za finančne institucije. Kot pravi vodja trajnostnega
razvoja v NLB Skupini Alenka Recelj Mercina, so v obdobju
od leta 2020 naredili mednarodno opazen napredek v smeri
odgovornega bančništva, kar dokazujejo z oprijemljivimi, kon-
kretnimi rezultati.
Za vsako področje ESG so določili kazalnike uspešnosti
(KPI) in na podlagi njihovega doseganja tudi nagrajujejo zapo-
slene. Na okoljskem področju med drugim redno spremljajo
emisije, pri čemer so emisije iz operativnega poslovanja (ob-
seg 1 in 2, ter delno obseg 3 – brez financiranih emisij) v letu
2022 v primerjavi z 2021 znižali za 46 odstotkov.
V letu 2021 so spremenili politiko financiranja, tako ne fi-
nancirajo dejavnosti, povezanih s premogom, pri drugih viso-
koogljičnih dejavnostih imajo tranzicijski načrt. Vsi dobavite-
lji s posli nad 25 tisoč evrov morajo izpolniti ESG-vprašalnik,
strožje filtrirajo dobavitelje s posli nad 100 tisoč evrov, a pod
črto želijo biti partnerji pri zelenem prehodu.
Predstavljamo
dobre prakse
slovenskih
proizvodnih podjetij.

tovarna.finance.si
 Najboljše iz Slovenije
10 let

P OT
A
J EN
V ER
E
PR

Izvozniki.si/podjetja
Partnerji:

Podporniki: