REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
SLOVENSKA VOJSKA
Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje
Poveljniško štabna šola
5. GENERALŠTABNO VIU ČASTNIC IN ČASTNIKOV SV

USPEŠNOST IN UČINKOVITOST
UPRAVLJANJA VOJAŠKE LOGISTIKE

Podpolkovnik mag. Vilibald POLŠAK

Mentor: Generalpodpolkovnik izr. prof. dr. Iztok PODBREGAR

Komentor: Brigadir mag. Bojan POGRAJC

Poljče, september 2008

USPEŠNOST IN UČINKOVITOST UPRAVLJANJA
VOJAŠKE LOGISTIKE

KLJUČNE BESEDE: vojaška logistika, logistični sistem, menedžment, uspešnost,

učinkovitost, odzivnost, elastičnost, prilagodljivost

POVZETEK:

V interaktivnem mednarodnem okolju, ki sledi tempu globalizacije, se zaprti vojaški

sistemi, s ciljem racionalizacije poslovanja, vse bolj povezujejo v multinacionalne
integrirane logistične enote. Prepletenost in mrežna povezanost cilja zahtevanih
funkcionalnih področij je odvisna od zmožnosti in dosežene razvojne stopnje
angažiranosti. Uspešnost in učinkovitost upravljanja vojaške logistike lahko dosežemo s
celostnim pristopom, in to pri vsaki stopnji procesa načrtovanja, organiziranja,
usmerjanja in kontrole. Osnovni cilj uspešnosti delovanja namensko organiziranega
logističnega sistema je vzpostaviti učinkovit distribucijski sistem ter izvajati smiselno
poveljevanje in kontrolo nad logističnimi procesi. Učinkovitost vojaške logistike
predstavlja imperativ pri doseganju uspešnosti delovanja vojaškega sistema.

1
EFFECTIVENESS AND EFFICIENCY OF MILITARY
LOGISTICS MANAGEMENT

KEY WORDS: military logistics, logistic system, management, effectiveness, efficiency,

responsibility, flexibility, adaptability

ABSTRACT:

In the interactive international environment, which is following the globalization

progress the military system started to rationalize the business process and organized the
multinational integrated logistics units. Net connections in the info process of reaching
the desirable goal recommended active logistic functional areas to be dependable most
from the efficiency and level of ambitions. We can develop the desire level efficiency
and effectiveness of management military logistics with holistic approach in each level
off processing the planning, organizing, leading and controlling military system. To reach
the main goal of the operational efficiency logistics system has to develop the effective
distribution system with the recognizable military command and control on the logistic
process. Effective military logistic is the imperative to reach the operational level
efficiency of military system.

2
 KAZALO

Stran
POVZETEK ………………………………………………………….... 1
ABSTRACT …………………………………………………………… 2
1 UVOD ……………………………………………………………… 6
1.1 Teza, delovno vprašanje, teza ali trditev …………………………………… 6
1.2 Namen in cilj raziskave …………………………………………………….. 8
1.3 Metode dela ………………………………………………………………… 9
1.4 Struktura zaključne naloge …………………………………………………. 10

2 TEORETIČNE ZNAČILNOSTI VOJAŠKE LOGISTIKE ……. 11

2.1 Pojem, razvoj in vrste logistike ..................................................................... . 11
2.2 Razvoj in trendi vojaške logistike ................................................................. . 12
2.3 Karakteristike vojaške logistike .................................................................... . 14
2.3.1 Logistika kot znanost ......................................................................... 15
2.3.2 Logistika kot veščina .......................................................................... 15
2.3.3 Logistika v medsebojnih odnosih ....................................................... 16
2.3.4 Logistika kot organizacija .................................................................. 16
2.3.5 Logistika kot kompleksni sistem ........................................................ 17
2.3.6 Logistika kot informacija …………………………………………… 17
2.4 Lastnosti vojaške logistike ........................................................................... 18
2.4.1 Humanitarne dimenzije ...................................................................... 18
2.4.2 Varnost delovanja v okolju ...............................................…………. 19
2.4.3 Oviranje delovanja ............................................................................. 19
2.4.4 Negotovost pri izvajanju aktivnosti .................................................... 20
2.4.5 Neprekinjenost delovanja ................................................................... 20
2.4.6 Kontradiktornost delovanja ................................................………… 21

3
3 PROIZVODNOST UPRAVLJANJA VOJAŠKE LOGISTIKE 22
3.1 Vojaški logistični sistem in procesi ………………………………………… 22
3.1.1 Distribucijski sistem ………………………………………………... 22
3.1.2 Vodenje in poveljevanje ……………………………………………. 24
3.1.3 Logistični proces ……………………………………………………. 26
3.1.4 Funkcionalna področja in ravni vojaške logistike ………………….. 27
3.2 Logistika skozi operativno delovanje sil in sredstev ……………………….. 31
3.3 Logistični menedžment in logistični menedžerji …………………………… 32
3.3.1 Logistični menedžment vojaške organizacije ………………………. 32
3.3.2 Logistični menedžerji v vojaškem okolju …………………………... 39
3.3.2.1 Izobraževanje in usposabljanje logističnih menedžerjev ………... 40
3.3.2.2 Kreativni in operativni logistični menedžerji ……………………... 40
3.4 Izgradnja sposobnosti logističnega delovanja ……………………………… 44
3.4.1 Vodenje strukture in subjektov …………………………………….. 45
3.4.2 Disciplina izvajanja ………………………………………………… 45
3.4.3 Pozornost do detajlov ………………………………………………. 46
3.4.4 Odzivnost sistema …………………………………………………... 47
3.4.5 Doktrina z vizijo in cilji …………………………………………….. 48
3.4.6 Usposabljanje in izobraževanje …………………………………….. 48
3.4.7 Standardizirani operativni postopki ………………………………… 50
3.4.8 Organiziranost delovanja …………………………………………… 51
3.4.9 Oprema in tehnologija ……………………………………………… 51
3.5 Učinkovitost kot del uspešnosti vojaške logistike ………………………….. 53

4 IZVAJANJE USPEŠNOSTI IN UČINKOVITOSTI VOJAŠKE 56

LOGISTIKE ……………………………………………………….
4.1 Izhodišča in koncept usmerjenega intervjuja ……………………………….. 56
4.2 Oblikovanje vprašanj o upravljanju vojaške logistike ……………………… 57
4.3 Analiza mnenj in predlogov upravljanja vojaške logistike ………………… 57
4.4 Stopnja izvajanja uspešnosti in učinkovitosti vojaške logistike ……………. 62

4
5 PREDLOG MODELA UČINKOVITEGA VODENJA 63
SUBJEKTOV VOJAŠKE LOGISTIKE …………………………
5.1 Določanje izhodišč logističnega modela …………………………………… 64
5.2 Struktura logističnega modela učinkovitejšega upravljanja vojaške logistike 67
5.2.1 Finančni tokovi kot del logističnega modela ……………………….. 72
5.2.2 Spremljanje zalog kot del logističnega modela …………………….. 72
5.2.3 Elastičnost in prilagodljivost kot del logističnega modela …………. 73
5.2.4 Znanje kot del logističnega modela ………………………………… 77
5.3 Krmiljenje delovanja vojaškega logističnega sistema ……………………… 78

6 ZAKLJUČEK ……………………………………………………... 81
7 LITERATURA IN VIRI ………………………………………….. 86

SEZNAM SLIK IN TABEL …………………………………………… 89

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ………………………….……. 90

SEZNAM PRILOG ……………………………………………….…… 93

IZJAVA O AVTORSTVU …………………………………………….. 94

5
 1 UVOD

V družbenih procesih integracije in visoke stopnje dinamike razvoja ter trenda

globalizacije se vojaški sistemi nahajajo v precepu svoje zaprtosti. Logistično delovanje
in organiziranost v vojaški strukturi diktirajo uvajanje večjega odstotka nevojaških
unificiranih sistemov, ki imajo vsestranski pomen, prinašajo racionalnejšo uporabo in
poenostavljajo njihovo uporabo. Vojaški sistemi so del vsakdanjika in v normalno
urejenem okolju morajo večinoma spoštovati civilno zakonodajo ter predpise. Vojaški
strokovnjaki uporabljajo poimenovanje posameznih logističnih elementov kot vojaške,
nevojaške, taktične oziroma administrativno-logistične izraze, kar seveda vnaša veliko
dvomov o uspešnosti in učinkovitosti upravljanja vojaške logistike. Pri definiranju
obsega vojaških logističnih nalog se, zaradi širokega spektra in raznovrstnosti, uporablja
posplošeni izraz logistika, kar pomeni nekaj, kar se dogaja v zaledju »zaledniki« in
zagotavlja vzdržljivost delovanja sil in sredstev na določenem prostoru ter v zahtevanem
obsegu. Do nedavnega so bili vojaški sistemi nosilci razvoja logistike v svetu. Vprašanje
pa je, ali so še vedno, ali stopnja razvoja vojaškega logističnega kadra sledi izzivom
uspešnega in učinkovitega vojaškega delovanja ter podpore v zahtevnem in nestabilnem
civilnem okolju?

1.1 Teza, delovno vprašanje ali trditev

Na podlagi Natove logistične doktrine (AJP-4(A) 2003: 1-2) so logistične funkcije

razdeljene na področja načrtovanja, premikov in transporta, vzdrževanja sredstev,
oskrbovanja s sredstvi, vzdrževanja infrastrukture in objektov, zdravstva, financ, pošte,
posameznih storitev, ki pa se za potrebe delovanja oziroma izvajanja le tega organizirajo
v združene centre logističnih funkcij. Uspešnost in učinkovitost upravljanja navedenih
centrov po posameznih področjih se izraža skozi pristojnosti usmerjanja delovanja enot
na strateški, operativni in taktični ravni ter predvsem v razumevanju namere delovanja
najvišjega poveljujočega. Logistične aktivnosti se delijo na aktivnosti pred delovanjem,

6
med njim in po njem. V vsaki fazi lahko sledimo logističnemu procesu pridobivanja,
distribucije, vzdrževanja ter izločanju sil in sredstev iz operativne uporabe.

Z aspekta definiranja problema in predmeta raziskovanja se postavlja naslednja splošna

teza: Z uspešnim in učinkovitim upravljanjem vojaške logistike zagotavljamo
delovanje vojaškega sistema. V nadaljevanju bomo potrdili ali dopolnili izvedbeno tezo:
Z učinkovitim delovanje razpoložljivega logističnega kadra zagotavljamo uspešno
delovanje funkcionalnih področij vojaške logistike.

Osnovni cilj uspešnosti delovanja namenskega logističnega sistema je organizirati

učinkovit distribucijski sistem ter izvajati smiselno poveljevanje in kontrolo nad
odvijanjem procesov. Problem vojaške logistike in njene organiziranosti za učinkovito
realizacijo zahtevanih nalog je v tem, da se organiziranost upravljanja predimenzionira ali
pa se podceni zahtevnost logističnih nalog. Zgodovinsko obstaja zelo malo napisanih
knjig, ki bi s pomočjo znanstvenih metod analizirale in teoretično razdelale učinkovito
upravljanje vojaške logistike s ciljem definiranja zahtevanega modela potrebnega
logističnega kadra za izvajanje širokega spektra nalog.

Iz navedene problematike se definira predmet raziskovanja, kjer je potrebno ugotoviti

zgodovinska, teoretična in trendovska izhodišča razvoja vojaške logistike, logistične
procese, logistične sisteme, sisteme upravljanja v logistični organiziranosti ter predlagati
model ciljno orientirane logistične organiziranosti v vojaškem sistemu na strateški in
operativni ravni. Potrebno je razumeti, da nobena logistična funkcija ni sama sebi namen,
ampak mora zmeraj vedeti kaj se dogaja pred njo in za njo v integriranem logističnem
sistemu. Navedeno zahteva od logističnega kadra veliko znanja, potrebnih informacij,
dobre komunikacije in znanja o uspešnem vodenju.

7
 1.2 Namen in cilji raziskave

Namen raziskave je preučiti trenutno logistično organiziranost doktrinarnih Natovih

logističnih sistemov ter jo primerjati z logističnim sistemom modernega podjetja,
opazovati vojaško logistiko v mikro, makro, mednarodnem okolju, razdelati razumevanje
vojaškega logističnega sistema in procesov s posebno primerjavo obstoječih razlik do
civilne strukture ter v vsem tem predlagati model horizontalnega združevanja upravnih
logističnih funkcij s ciljem doseganja učinkovitega delovanja in doseganja osnovnih
definicij logistike.

Glede na zgoraj navedeno, se oblikujejo naslednja vprašanja:

• Kako opredeliti, razumeti in sprejeti teoretične osnove vojaške logistike ?
• Kako se teoretične osnove vzdržljivosti vojaških sil in sredstev prepoznajo v
globalnem in interaktivnem okolju ?
• Kako je vzdržljivost sil in sredstev odvisna od priprav in distribucije aktivnosti ?
• Kako je povezana vzdržljivost sil in sredstev ter integracija vojaških logističnih
funkcij ?
• Ali so za uspešno in učinkovito izvajanje vojaških nalog dovolj samo praktične
izkušnje ?
• Katera znanja potrebuje vojaški logistični kader za učinkovito opravljanje svojih
nalog ?
• Kako lahko ocenjujemo razliko med uspešnostjo in učinkovitostjo logistike v
vojaškem okolju ?
• Ali so razlike med vojaško in civilno logistiko še smiselne oziroma racionalne ?
• Kakšen je logistični kader, ki ni ne vojaški in ne civilni ?
• Kako izobraževati, usposabljati in uriti potreben logistični kader ?
• Kakšen delež profesionalnih logistikov potrebuje uspešen in učinkovit vojaški
sistem?

Današnjo razsežnost zahtevnosti raziskovanega področja lahko strnemo v naslednjo

trditev (Oblak 1998: 15): Strategija decentralizacije in centralizacije predstavlja v

8
vojaškem logističnem področju oblikovanje interaktivnih povezav med različnimi
vojaškimi enotami, med posameznimi lokacijami, oskrbnimi centri in drugimi
storitvenimi dejavnostmi. Delitev in združevanje logističnih povezav ni le stvar raziskav,
razvoja in uporabe tehnologij, temveč je za uspešno in učinkovito upravljanje vojaške
logistike odlučojoča razvojna stopnja organiziranosti (struktura, procesi), ki jo
sooblikujejo v tej dejavnosti (poslanstvo, usmeritve) zaposleni ljudje (vojaški logistiki,
»zaledniki«), ki so nosilci razvoja.

1.3 Metode dela

Pri obdelavi opredeljenega problema se bodo uporabljale tako induktivne in deduktivne

metode, metode analize in sinteze, deskripcije, kompilacije, komparative kot tudi
usmerjen intervju. Pri iskanju univerzalnega modeliranja se bomo poslužili uporabe
tehnike grafičnih prikazov interaktivnih povezav med posameznimi funkcionalnimi
področji logistike, pri opisovanju uspešnosti in učinkovitosti upravljanja vojaške logistike
pa matematične metode funkcijskih odvisnosti med odzivnostjo, izvedenimi aktivnostmi
ter porabo časa.

Z induktivno in deduktivno metodo bomo povzeli sklepe posameznih rešitev uspešnega

in učinkovitega menedžiranja v civilnem okolju ter predlagali splošni in najprimernejši
način za vojaško uporabo.
Z analizo in sintezo bomo obdelali posamezne potrebne elemente organiziranosti
logistične podpore kot vojaškega logističnega sistema v povezavi s trenutnimi rešitvami
povezljivosti funkcionalnih področij in izvajanja upravljanja vojaške logistike.
Z metodo deskripcije bomo v začetku opisali trende razvoja, karakteristike in lastnosti
vojaške logistike s potrebno stopnjo izgradnje sposobnosti logističnega delovanja.
Z metodo kompilacije bomo povzeli posamezne rešitve upravljanja vojaške logistike v
Nato strukturah s kritičnim pogledom na realne lastne zmogljivosti in iskanjem stopnje
kreativnosti ter operativnosti logističnih menedžerjev.

9
S komparativno metodo bomo medsebojno primerjali obstoječe vojaške rešitve in civilne
pridobitve upravljanja logistike z ugotavljanjem medsebojne odvisnosti ter razlike glede
zahtev delovanja v predvidenem vojaško-civilnem okolju.

1.4 Struktura naloge

Zaključna naloga je razdeljena na štiri sestavne celote, ki postopoma opisujejo vojaško

logistično okolje in kompleksnost medsebojnih povezav. Vse mrežne relacije se v
zaključnem poglavju predstavijo z modelom, ki omogoča učinkovito in uspešno
upravljanje vojaške logistike v danih pogojih in omejitvah.

V prvem delu se nakaže problematika raziskave, namen in cilj raziskave, dosedanje

raziskave, uporabljene metode dela ter struktura naloge.
Sledi drugi del v katerem se opišejo razvoj in trendi vojaške logistike ter karakteristike in
lastnosti s katerimi se ukvarja vojaška logistika.
V tretjem delu se analitično obdela vojaški logistični sistem in temeljni procesi, ki se
prepletajo skozi vsa logistična področja. Poudarek analitičnega dela zaključne naloge je
na klasifikaciji logističnih menedžerjev, ki delujejo v okolju in imajo izgrajene
sposobnosti logističnega delovanja. Celota se zaključi z osnovnim namenom logistike, ki
temelji na zagotavljanju operativnosti in na merjenju učinkovitosti kot delu uspešnosti
vojaške logistike.
V četrtem delu se predstavijo potrebe po izgradnji zahtevanih sposobnosti vojaškega
logističnega kadra s predlogom modela uspešnega in učinkovitega upravljanja logističnih
sistemov na različnih ravneh organiziranosti za opredeljeno dejavnost z obstoječimi
sredstvi.
Sledi zaključek, popis literature ter virov.

10
 2 TEORETIČNE ZNAČILNOSTI VOJAŠKE LOGISTIKE

2.1 Pojem, razvoj in vrste logistike

V razvoju logistike se je oblikovalo kar nekaj pomembnih obdobij. Predmoderne armade

so imele relativno preproste logistične potrebe. Primarna logistična naloga je bila
nahraniti vojsko in živali.Vojaki so osebno oborožitev prinesli na bojišča ter zagotavljali
lastno mobilnost. V nujnem razvoju modernih armad v 17. in 18. stol. se je začetni razvoj
posvečal logističnemu sistemu. Iz tega obdobja izvira prva poznana uporaba pojma
logistike, notirana v vojaških dokumentih Louisa XIV (1672), (Creveled Van 1977: 22).
Nekateri avtorji povezujejo prvo pojmovanje logistike tudi s francosko besedo loger
(Zekić 2000: 23), kar pomeni nastaniti se, nočiti na odprtem, namestiti se, ali celo v
srbskem jeziku logor, kar v slovenščini prevedemo v tabo. Vojaške sile so morale biti
dosti bolj samozadostne, kar je vodilo v kreiranje logističnega sistema, sestavljenega iz
stacionarnih oskrbnih točk, imenovanih skladišča ter organiziranja velikih transportnih
kolon za izvajanje zagotovitve delovanja enot.

Modernejši pristop definiranju pojma logistike s pomočjo znanstvenega pristopa izhaja iz

grške besede logo (zamisel), logic (preračunljiv, logično misleč) in logistikos, kot
veščina, izkušnje in znanje v razumskem ocenjevanju vseh relevantnih elementov v
prostoru in času, ki je potreben za optimalno reševanje strateških in taktičnih nalog v
vseh aktivnostih, (Zekić 2000: 24).
Pojmovanje logistike kot znanosti in logistike kot aktivnosti (Zelenika 2000: 216) daje
temeljne osnove razgradnje s strani preučevanja zakonitosti načrtovanja, organiziranja,
usmerjanja in kontroliranja vseh tokov sredstev, ljudi, energije in informacij ter uspešno
in učinkovito izvedbo vseh aktivnosti za realizacijo naloge.

Za nadaljnji raziskavi področij in obsega priprav izvedbe logistične pomoči do zaključene

analize storitev se uporablja razdelitev na: prostorsko, časovno, funkcionalno in
ekonomsko organizirano področje. Prostorska delitev razlikuje med mega, makro, mikro

11
in meta logističnimi sistemi. Časovna delitev logističnih nalog omogoča strukturiranje:
sprejem naloge, realizacijo nalog upravljanja, razvoj logističnega procesa, finančno
obdelavo in storitve. Funkcionalna delitev izvedbe logističnih nalog omogoča zahtevano
specializacijo na področju gospodarstva, npr: prometno, proizvodno in trgovsko logistiko.
Ekonomska delitev zahteva determiniranje relevantnih ekonomskih pokazateljev, ki
diktirajo ustrezno organiziranost in način izvajanja logističnih nalog podpore delovanja
vojaških sistemov.

2.2 Razvoj in trendi vojaške logistike

Vojaška logistika je stara toliko kot samo organiziranje vojskovanja, kot sama vojna in se
je razvijala skozi čas. Posamezne spremembe, kot je predstavitev novih metod izvajanja
transporta ali novih načinov izvajanja oskrbe, so imeli direktni vpliv na logistiko. Ostale
spremembe so imele posreden vpliv pri nabavi novih sredstev z novo tehnologijo in
orožjem. Spremembe v vojskovanju pogosto povzročijo trenutne in nepričakovane
spremembe povezane z logističnimi funkcijami. Razumevanje razvoja vojaške logistike
zagotavlja ključno razumevanje vseh sprememb in izzivov, s katerimi se sooča logistika v
prihodnosti. Pravilno razumevanje zgodovinskega razvoja vojaško logističnih modernih
sistemov omogoča realno analizo obstoječega stanja in definiranja sistema ter
organiziranosti vojaških logistikov v asimetričnem, globalnem in dinamičnem okolju.

Industrijska revolucija je prinesla radikalne spremembe vojskovanja ter logistične

organiziranosti. Orožje, strelivo, stroji, komunikacije, uniforme, oprema in tudi živila so
se lahko proizvajala v večjem obsegu in razmerju. Industrijska revolucija je
transformirala logistiko v bistveno predhodno orodje za vodenje bojnega delovanja.
Upravljanje z železniškimi in pomorskimi mrežami je postalo odločilnega pomena za
dostavo sil na bojišče, ohranjanje teh sil pri močeh, ko so prišle v rajone razmestitve ter
samo delovanje. Upoštevanje logistike je postalo dominantno na strateški in operativni
ravni.

12
Naslednji veliki korak v razvoju vojaške logistike se začenja pojavljati danes, na pragu
21.stoletja. Obdobje informatizacije ima značajen vpliv na vse aspekte vojskovanja.
Vzdržljivost je sedaj ključni faktor v razvoju in nabavi novega orožja in sistemov.
Zagotovitev učinkovite in vzdrževane opreme bo prav tako reducirala logistično breme.
Izboljšave v informacijskem procesu in v komunikacijah že omogočajo boljše upravljanje
z resursi. Le-to pa vodi k večji odzivnosti in učinkovitosti pri izvajanju logistične
podpore. Razvoji odprte informacijske mreže in arhitekture bodo omogočali izmenjavo
podatkov s komercialnim sektorjem, kateri nam omogoča dostop do resursov in kapacitet
zunaj vojaškega logističnega sistema. Trende razvoja vojaške logistike 21.stoletja lahko
povzamemo po U.S.Marines logistični doktrini (Logistics 1995: 41).

Eno od nujnih trendov razvoja vojaške logistike je razprostrano bojišče. Vedeti kako,
kje in v kakšnem obsegu bodo sile angažirane na bojišču, predvidevati in načrtovati
potrebe za njihovo vzdržljivost in zagotavljati potrebno mobilnost za dostavo zahtevane
podpore, bo pomemben cilj v obsežnem bojišču prihodnosti.

Naslednji trend je nadaljevanje zmanjševanja reakcijskega časa med delovanjem.

Pomanjkanje časa predstavlja posebni izziv za logistiko, še posebej, ker le-ta sloni v
veliki meri na predvidevanjih in na načrtovanju, kako premostiti fizične pritiske, ki se
pojavljajo kot rezultat masovnih proizvodov ter od oddaljenosti mest, do katerih je
potrebno, te masovne proizvode dostaviti.

Zahteva naših sil, da so opremljene za različne naloge, mnoge od njih so v neskladju s

tradicionalnimi definicijami vojne ali boja, je naslednji trend.
Od sile, ki so v osnovi sestavljene za izvajanje delovanja v vojni, se v vedno večji meri
zahteva, da sodelujejo v operacijah za podporo miru, v nalogah kot so humanitarna
pomoč in pomoč pri nesrečah z združenimi multinacionalnimi enotami. Okolje v katerem
delujejo vojaške enote se imenuje okolje z asimetričnim vojskovanjem z nepredvideno
dinamiko delovanja. Interoperabilnost logističnih sistemov v delovanju združenih sil je

13
kritičnega pomena. Glede na to, da ne moremo predvideti čas, lokacijo ali karakteristike
naslednjih delovanj, mora biti logistični sistem za navedene sile samozadosten,
fleksibilen in prilagodljiv vojaškim, mirovnim in bojnim operacijam.

Četrti trend je naraščajoča uporaba napredne tehnologije za vojaške sile, ki se rezultira

v zamenjavi kvalitete za kvantiteto. Za logistiko pomeni implikacija navedenega
navedenega naslednje: z zmanjšanjem količine sredstev, narašča vrednost in relativna
pomembnost vsakega posameznega sredstva.

Zadnji trend je vsesplošno naraščajoča integracija vojaške logistike s komercialnim

svetom (ALP-4.2 2001: 10). Veliko učinkovitih logističnih konceptov v civilnem sektorju
se lahko uspešno prilagojeno uporabi tudi v vojaškem. V velikih primerih so civilna
sredstva glavni elementi logističnih kapacitet, ob upoštevanju pomanjkanja vojaških
resursov. Uspešna in učinkovita logistična zagotovitev, je možna z integracijo obeh
sistemov, vojaškega in civilnega. Ob tem pa ne smemo pozabiti na unikatne zahteve, ki
jih vojaška logistika mora upoštevati. V mednarodnem okolju se navedene
pomanjkljivosti rešujejo z metodo multinacionalne integrirane vojaške logistike v vlogi
kolektivne odgovornosti.

2.3 Karakteristike vojaške logistike

Logistika je kompleksni fenomen, zato je njena definicija zelo široka. S katerokoli kratko
obrazložitvijo bomo izgubili smisel o tem kaj logistika je in katere pridobitve zahteva.
Osnovne opredelitve logistike v interdisciplinarnem okolju delovanja se lahko opišejo
skozi logistične karakteristike (Logistics 1995: 23-30).

14
 2.3.1 Logistika kot znanost

Vojaška logistika je ena od redkih aspektov vojne, ki se zmeraj opisuje kot znanost.
Medsebojne zveze med vhodi in izhodi so pravilnejše v logistiki kot pri taktiki, operatiki,
strategiji ali poveljevanju. Ker je logistika znanost, mora biti popolnoma razumljena
preden se začne sprejemati in uvajati. Znanost zahteva od logistike, da je praktično
razumljiva, ne samo za različne sestavne elemente logistike, ampak tudi za delovanje
medsebojnih odnosov in povezave med njimi.
Navkljub močnemu znanstvenem karakterju logistike, niti ena teorija ne potrjuje velikega
števila aktivnosti, ki izhajajo iz njenega vodenja. Razlog je dvojen. Prvi je v velikem
številu različnih stvari, ki jih je potrebno storiti. Drugi je ta, da se uspešnost logistike
določa bolj ali manj glede na serijo aktivnosti, ki jih izvede, kot pa glede na njene
rezultate. Preprost primer pove, da namen logistike ni v uporabi določene tehnike za
izvedbo premika velike količine goriva ali ton streliva, ampak zagotoviti, da bo gorivo in
strelivo prišlo na pravo mesto ob pravem času.
Vojaška logistika koristi uporabne vede in raziskovalne metode ter si prizadeva ugotoviti
razlike med uspehom in neuspehom ne kot funkcijo v znanju, ampak v tehniki, orodju,
veščini in želji po postavljanju tega znanja v uporabo.

2.3.2 Logistika kot veščina

Veščina vsebuje kreativno aplikacijo znanja skozi presoje, izkušnje in intuicije. V

logistiki, kot tudi v ostalih aspektih vojne, je bistveno razviti vizijo med tem, kaj je
potrebno storiti in kako to storiti. Vizija zahteva kreativnost, uvidevnost in zmožnost
prepoznati in oceniti tveganje. Logistika mora dopolnjevati analize in ocene z
napovedovanjem in predvidevanjem zahtev. Kreativnost, podjetnost, drznost in želja po
inovativnosti ali celo po improvizaciji zahteva uporabo veščine logistike. Kadar
balansiramo s hitrostjo presojanja ali z odločanjem, sprejemanjem oz. z uporabo
navedenih karakteristik, zagotavljamo osnovo uspešne logistike.

15
 2.3.3 Logistika v medsebojnih odnosih

Učinkovitost logistike lahko ponazorimo s številom ljudi, ki delajo prave stvari ob

pravem času na določenem prostoru. Nekatere aktivnosti, ki dajejo smisel in uspešno
logistiko, so rutinske, saj se izvajajo z obstoječimi pravili in postopki. Ostale aktivnosti
so »adhoc« na hitro organizirane reakcije na določene situacije. Skupen označevalec,
kateri združuje te aktivnosti, je odnos do opredeljenih nalog logistike. Kar pomeni,
vsakršna aktivnost, ki pomaga premakniti ali vzdrževati sile, je del logistike.
Aktivnosti, ki jih vsebuje logistika, so redkokdaj vojaško izolirane. Sestavljene so iz
majhnih korakov v dolgi, medsebojno povezljivi in visoko kompleksni verigi aktivnosti.
Izvirajo iz civilne ekonomije, kjer sredstva potujejo skozi stopnje vojaške organiziranosti,
povezljive v mrežo vojaškega logističnega sistema in procesov. Zapletenost teh odnosov
hitro postane evidenčna vsakemu posamezniku, ki poskuša vse logistične aktivnosti
popolnoma opisati s pomočjo navadnega ciklusa. Vsakršno razumevanje logistike za
določene strukture je v največji meri odvisno od dobrega razumevanja samih lastnosti
medsebojnih odnosov.

2.3.4 Logistika kot organizacija

Logistika zahteva zaradi neločljive kompleksnosti podporo, vzdržljivost, kreativnost in

sistematično komperativnost velikega števila ljudi. Koncept in detajli same
organiziranosti logistike so lahko zelo veliki. Faktorji, kot so geografija, vpliv nacionalne
ekonomije, razmere, organizacija in filozofija izvajanja aktivnosti, igrajo vlogo v
določanju najboljše logistične organizacije vojaških sil. Obstaja velika verjetnost, da
bodo različne logistične aktivnosti izvedene z različnimi organizacijami.
Skupen imenovalec zdrave logistične organizacije je kombinacija deljive vizije in
iniciativa. Deljivo vizijo predstavljajo stvari skupne organizirane kulture in izraženi
pogledi voditeljev, ki dovoljujejo različnim delom logistične organizacije, da zastavi
cilje, ustanovi standarde in merljive kriterije koristnosti njihovega dela. Iniciativa

16
omogoča vsem delom strukture reševanje problemov s katerimi se soočajo in reševanje
preprek, katere jim stojijo na poti v časovni in uspešni izvedbi svoje opredelitve.

2.3.5 Logistika kot kompleksni sistem

Vojaška organizacija in vojaški razvoj je kompleksni sistem. Tak sistem je vsak sistem,
sestavljen iz mnogonamenskih delov, od katerih vsak posamezni mora odigrati svojo
vlogo, glede na lastne okoliščine tako, da spremeni okoliščine, katere vplivajo na vse
ostale dele. Vojaške sile se neprenehoma razvijajo, spreminjajo svojo velikost,
organizacijo in zmožnosti, da odgovorijo na okolje v katerem delujejo. Zaradi
navedenega, se mora logistična organizacija, katera premika in podpira te sile, prav tako
razvijati in spreminjati. Zdrava logistična organizacija funkcionira kot kompleksni sistem
in je delo v razvoju s posameznimi elementi v relativno stabilnih pogojih. V času kriz,
kjer se okoliščine pospešeno spreminjajo in kjer se zahteva hitra prilagodljivost,
logistične organizacije bolj funkcionirajo po nestandardiziranih poteh. Obdobja, v katerih
sistem deluje v reguliranem in ukazanem načinu, se bodo nenehno izmenjevala z obdobji
razumne nemirnosti.

2.3.6 Logistika kot informacija

Logistika je informacija (Tuttle Jr. 2005: 6). Smo v obdobju iskanja končne stopnje
informacijske superiornosti, ki ima značajen vpliv na vse oblike vojaškega delovanja ter
izide vojskovanja. Informatizacija logističnih procesov in zmogljive komunikacije
omogočajo boljše upravljanje z resursi. Informacija in podatek ob pravem času na
pravem mestu omogoča večjo odzivnost in učinkovitost izvajana logistične podpore.
Razvoji odprte informacijske mreže in arhitekture omogočajo izmenjavo podatkov v
procesu s komercialnim sektorjem, kateri nam omogoča dostop do resursov in kapacitet
zunaj vojaškega logističnega sistema. Zagotavljanje podatkov sledljivosti stanja

17
posameznih sredstev v realnem času omogoča večjo zagotovitev delovanja
organizacijskih enot ter poveljevanja in kontrole v celoti.

2.4 Lastnosti vojaške logistike

Kaj mi zahtevamo od vojaške logistike in kaj je zmožna zagotoviti, je predvsem odvisno

od okolja in razmer v katerih deluje. Navedene okoliščine vsebujejo geografijo, klimo in
vreme, resurse, tehnologijo, populacijo, kulturo, politiko, stil bojevanja, stopnje, veščine
poveljnikov in ciljev, ki jih želijo doseči. Navedeni subjekti opredeljujejo posamezne
lastnosti vojaške logistike (Logistics 1995: 15-21).

2.4.1 Humanitarne dimenzije

Skozi logistično gledanje na dejanski svet lahko izvlečemo dejstvo, da ima le ta bistveni
vpliv na moralne aspekte vojne. Moralni aspekt je bistvenega pomena, saj je vojna sama
zase nad vsemi humanitarnimi prizadevanji. Vojna in krizne razmere so stanje v katerem
so dejavniki: strah, pogum, morala, vodenje, volja pomembnejši od mentalne ali telesne
sposobnosti.
V I.svetovni vojni, med spomladansko ofenzivo nemških sil leta 1918, se je dogajalo, da
so zaradi ponavljajoče se slabe oskrbe (hrana, obleka), vojaki po prebijanju linije stika,
porabili velikoveč časa pri plenitvi zavezniških oskrbnih točk (Logistics 1995: 19). Z
razliko od slovenskega partizanskega načina bojevanja, kjer je pomanjkanje sredstev
povzročalo, dolgoročno gledano, prav nasprotni efekt.
V II.svetovni vojni so v NOV partizani uporabljali ustaljene postopke iskanja
adekvatnega kadra za logistične naloge s posebno metodo motiviranja. Iz frontne linije so
jemali vojake in starešine ter jih dajali v logistične enote. V primeru, da niso uspešno
izvajali logističnih nalog, so bili vrnjeni v bojne enote (Zakonović in dr. 1987: 56).

18
 2.4.2 Varnost delovanja v okolju

Vojna je sila, ki se implicira v obliki organiziranega nasilja. Napadi na logistične sisteme

in infrastrukturo ter komunikacijske linije so vedno bolj prioritetni del modernega
bojevanja. Če pogledamo iz drugačne perspektive, je izvajanje uspešne logistične
podpore zmeraj razdeljeno na dvojno nevarnost: zagotoviti zahtevano podporo v slabih
vremenskih pogojih, utrujenosti, pomanjkanju in potrebi po nujnosti oz. časovni omejitvi.
Urgentnost posameznih nalog v toku delovanja povzroči ogromne pritiske na voznike
vozil, mehanike, vojaške policaje in oskrbne specialiste, ki poskušajo v danih razmerah
sistemsko delovati. Stresi, slabe ceste in tendenca, silijo vozila do njihovih omejitev. To
lahko povzroči prometne nesreče, tudi smrtne žrtve, tako v miru kot tudi v mirovnih
operacijah ali celo v vojni.

2.4.3 Oviranje delovanja

Vojaško okolje je kompleksno okolje raznovrstnih dejavnikov. Ovire, ki vplivajo nanj,

se kažejo v različnih oblikah. Fizična ovire so lahko v obliki vremena, nesreč,
nekompatibilnosti sistema, opreme, enote, ki niso pripravljene na skupno dejstvovanje.
Psihološke ovire se odražajo kot stres, neorientiranost, strah ali utrujenost. Ovire lahko
preskočimo z iniciativno voljo, kreativnostjo in znanjem. Pomembno je, da logistične
enote, sistemi, infrastruktura in resursi niso »edina tarča napada«, vendar so v mnogih
primerih »najljubše« tarče vojaških dejavnosti.
Ustvarjanje in uvajanje fleksibilnosti (iniciativnosti in kreativnosti) v logistični sistem
zagotavlja sredstva, ki se prilagajajo vsem spremembam in izogibajo vsem oviram v
delujočem okolju.

19
 2.4.4 Negotovost pri izvajanju aktivnosti

Vse aktivnosti v vojni so prepletene v atmosferi negotovosti. Logistika v veliki meri

uporablja natančne izračune za izvedbo svojih aktivnosti. Vendar negotovost vpliva nanje
tako, da so ti izračuni vse prej kot natančne ocene. Sčasoma spoznamo, da rezultati
mnogih izračunov le malokrat dosegajo realnost odvijanja dogodkov.
Znano je, koliko hrane potrebuje vojak oz. koliko mora pojesti, da ohrani fizično moč in
moralo. Vendar pa ne moremo predvideti z gotovostjo dogodkov, kot so izgube, predaja
večjega števila vojakov, sprejem beguncev. Vse to lahko v veliki meri spremeni celoten
načrt logistične zagotovitve.
Logistični sistem mora biti sposoben delovati učinkovito tudi v okolju negotovosti. Ne
sme sloneti na standardiziranih formulah in pripravljenih izračunih za določene operacije.
Bistveno je, da se je logistični sistem sposoben uspešno prilagoditi spremenjenim
okoliščinam, odgovoriti novim zahtevam in hitro implementirati alternativne smeri
delovanja, ko se pokaže, da so vnaprej pripravljene porabe in izračuni popolnoma
zgrešeni.

2.4.5 Neprekinjenost delovanja

Vsako dejanje vojne je rezultat neponovljive kombinacije okoliščin. Predstavlja edinstven

niz problemov, kateri zahtevajo originalne rešitve. Pred vojaške sile se znova in znova
postavljajo velike priložnosti in možnosti, tako da se lahko njihova logistika uspešno
adaptira na spremenjene okoliščine in nove situacije. Logistika mora biti sposobna
predvideti dogodke v prihodnosti in sestaviti logistično podporo naslednjim nalogam. Da
bi učinkovito izvajali navedeno morajo dobro razumeti poveljnikovo namero; zavedati pa
se tudi morajo ne samo lastne situacije ampak tudi situacije na operativni ravni in včasih
tudi na strateški ravni.

20
 2.4.6 Kontradiktornost delovanja

Nered predstavlja poseben problem za logistiko, katera je odvisna od tako imenovane

»redne čednosti« – ekonomičnosti, preračunljivosti, standardiziranosti, in normativnosti.
Da bi opravili in obvladali nered, mora logistični sistem balansirati obe skrajnosti -
potrebo po ekonomičnosti in zahtevo po razpoložljivosti ter rezervnimi kapacitetami; pa
tudi med potrebo po pričakovanju ter zahtevami prilagajanja in reagiranja. Potrebno je
tudi držati ravnotežje med potrebno uspešno in potrebno učinkovito podporo v delovanju,
ki je zaznamovana z ovirami, nepredvidljivostjo, neprekinjenostjo in neredom.

21
 3 PROIZVODNOST UPRAVLJANJA VOJAŠKE LOGISTIKE

3.1 Vojaški logistični sistem in procesi

Za izvajanje logističnih funkcij ima vojaška organizacija logistični sistem. Logistični

sistem je sestavljen iz osebja, organizacije, opreme, infrastrukture, usposabljanja,
izobraževanja in postopkov, kateri so povezani tako, da podpirajo operativno delovanje v
skladu z opredeljenimi cilji. Vsi logistični sistemi imajo dva osnovna elementa (ALP-4.2
2001:42): Distribucijski sistem: sestavljen iz baz in distribucijskih postopkov ter
vodenja in poveljevanja.

3.1.1 Distribucijski sistem

Distribucijski sistem je sestavljen iz baz in postopkov. Ta so postavljena za izvedbo

postopka od trenutka, ko pridejo v vojaški sistem na strateški ravni, do izhoda na taktični
ravni. V zagotavljanju svojega cilja, mora logistični sistem imeti prostor, s katerega
zagotavlja sredstva – baze in metode – distribucijske postopke – za izvedbo premika
zahtevanih sredstev iz baz do taktičnih enot.

Baze so integralni del distribucijskega procesa. Oblikujejo ustanovitev celotnega

logističnega sistema z zagotavljanjem fiksnih točk s katerih se sredstva pridobijo,
vzdržujejo in distribuirajo. Baze so lokacije v katerih se zagotavljajo storitve,
vzdrževanje opreme ter organiziranje in ponovna distribucija premoženja ter pogosto
odigrajo vlogo tranzitne točke med oblikami transporta (npr. iz pristanišča, letališča na
lokalno železnico oz. cestni transportni sistem). Njihova konfiguracija je lahko zelo
enostavna ali zelo kompleksna.

Pri izbiri opcije baziranja materialnih sredstev v logističnem sistemu moramo upoštevati
številne dejavnike (NŠD 2006: 23):

22
• najpomembnejši dejavnik je osnovna naloga vojaških enot
• naslednji večji dejavnik je varnost
• končni dejavnik je tempo delovanja.

Poenostavljeno obstajata v logističnem sistemu dve obliki postopkov, kateri uporabljamo

za izvajanje učinkovite distribucije (Logistics 1995: 35). Prvi postopek temelji na
odgovornosti enote, ki podporo potrebuje. Navedeni način izvajanja postopka je poznan
kot »PULL« postopek. V drugi skrajnosti je možno načrtovati sistem, kateri zagotavlja
sredstva brez sodelovanja in zahteve enote, ki podporo sprejema. Sredstva so dostavljena
do logistične baze in avtomatično dislocirana med enote, ki jih podpira baza po načrtih in
izračunih. Ta postopek je poznan kot »PUSH« postopek.

Pri postopku PUSH premala ocena rezultira pomanjkanje, medtem ko precenjena poraba
rezultira nepotrebna sredstva, ki so razpršena po področju izvajanja delovanj. Slab sistem
dostave ponavadi blokira fleksibilnost, ki je potrebna za odgovarjanje na dinamične
potrebe delovanja. Pri postopku PULL operativne enote neposredno nadzirajo potrebe za
ponovno oskrbo. Učinkovitost tega sistema je odvisna od zmožnosti logističnega sistema,
da uspešno reagira na izredne zahteve. Uspešnost uporabe tehnike izvzema se je v veliki
meri izboljšala z uveljavljanjem komunikacijskega in informacijskega upravljanja ter s
postavitvijo odzivne distribucijske mreže.

Navedeni aspekti distribucijskih postopkov so metode, ki se uporabljajo za konkretno

dostavo sredstev do enot, ki jih podpiramo. Obstajata dve principielni distribucijski
metodi (Logistics 1995: 46). Prva je oskrba točka. Tu so sredstva nameščena v bazah ali
ostalih točkah. Podpirajoče enote pridejo v bazo ali do točke, da dobijo oskrbna sredstva
oz. storitvene dejavnosti. Enota, ki koristi sredstva in storitve, je odgovorna za transport.
Druga metoda je distribucija enot. Tukaj logistični sistem dostavlja oskrbna sredstva in
storitve direktno do podpirajočih enot.

23
Razdelitev na oskrbnih točkah je učinkovitejša za logistični sistem, vendar zagotavlja
večjo količino tovora v podpirajoče enote. Distribucija enot je odzivnejša na potrebe
operativnih enot, vendar zahteva večjo število centraliziranih transportnih kapacitet.
Določene situacije zahtevajo uporabo obeh metod tako, da se navedeni distribucijski
metodi ponavadi uporabljata skupno, v cilju povečane učinkovitosti logistične
zagotovitve delovanja.

3.1.2 Vodenje in poveljevanje

Druga komponenta logističnega sistema je vodenje in poveljevanje (v nadaljevanju

VINP). Najboljši distribucijski sistem na svetu je neuspešen brez učinkovitega pomena
uporabe tega sistema, da prevzame potrebna dejanja. V logistiki VINP pomaga
poveljniku prepoznati kakšno podporo potrebuje poveljstvo in enota ter omogoča pregled
nad distribucijo.

VINP logističnih kapacitet povezuje distribucijski sistem med načrtovanjem in

izvajanjem delovanja. Ključna naloga logistike je, da pomaga pri učinkoviti uporabi
omejenih sredstev za podporo delovanja. VINP je zagotovilo učinkovite uporabe teh
sredstev.

VINP v logistiki pomaga poveljniku pri doseganju treh bistvenih nalog (ALP 4.2 2001:
23):
• predvidevanju prihodnjih zahtev
• dodeljevanju sredstev
• ukvarjanju z negotovostjo.

Načrtovanje je komponenta VINP, s katero zagotavljamo osnovni pomen v

predvidevanju prihodnjih zahtev. Načrtovanje je odločilno za vse vojaške aktivnosti,
vendar je učinkovito le v povezavi z logistiko, kjer dobimo količino in različna sredstva,
katera je potrebno zagotoviti, mnogovrstne lastnosti logističnih zahtev, katere je potrebno

24
zadovoljiti, ter vpliv časovno – distančnih faktorjev pri izvajanju časovne podpore.
Logistiki morajo, v izvajanju podpore poveljnikove namere pri izvajanju delovanj,
razmišljati v naprej ter pomagati vzdrževati trenutno delovanje. Učinkovito logistično
načrtovanje identificira prihodnje zahteve in kreira rešitve za zadovoljitev le-teh.
Logistično načrtovanje tudi zagotavlja, da potrebna sredstva lahko pridejo do področja
izvajanja delovanj, in sicer, z načrtovanjem premestitve enot ter z načrtovanjem
vzdržljivosti celotnega delovanja.

Logistično načrtovanje uporablja prednosti znanstvene lastnosti logistike. Logistika

koristi prednosti naraščajočih možnosti modernih komunikacijskih in informatizacijskih
sistemov. Informatizacijska tehnologija je povečala količino uporabljenih podatkov,
spremljanja sisteme, procesira zahteve, zagotavlja večje detajle ter točne informacije.
Vodenje in poveljevanje mora zagotoviti namero za premestitev omejenih sredstev v
skladu z zahtevami trenutne situacije. Večina logističnih sistemov uporablja sistem
prioritet kot pomoč pri reševanju navedenih dilem.

Enota, kateri so dodeljene ključne naloge pogosto dobi prvo prioriteto pri podpori. Enote
z najnujnejšo potrebo po oskrbi in uslugah z nalogo ohranjanja operativnosti bodo imele
prve možnost dostopa do navedenih sredstev. Uporaba prioritet je odločilnega pomena pri
premeščanju bojno pomembnih oz. pri ohranjanju življenjsko pomembnih sredstev, kot
so strelivo ali medicinska podpora. Ustanovitev prioritet in premeščanje sredstev v
soglasju s temi prioritetami je funkcija poveljevanja in NE logistike. Vodenje in
poveljevanje v logistiki implementira prioritete določene s strani poveljnika.

Nepredvidljivost je neločljiva karakteristika vojne, zato je nemogoče določiti in

načrtovati vse prihodnje zahteve. Logistiki porabijo veliko časa, s tem, ko se ukvarjajo z
nepričakovanimi potrebami. Iz teh razlogov morajo logistiki razvijati ekspertize. Postopki
VINP, organizacije in podporna struktura morajo zagotoviti fleksibilna orodja, ki bodo
odpravila ali hitro in odzivno rešila problem.

25
 3.1.3 Logistični proces

Če je vojaška logistika most, kateri povezuje resursne kapacitete nacionalne ekonomije za

svoje vojaške sile v obrambnem sistemu, potem so elementi logističnega procesa
sredstva, s katerimi se opravi potrebna tranzicija. Logistika obrambnega sistem
prepoznava dve bistveni komponenti, in sicer: oblikovanje sil in neprekinjeno podpiranje
sil (Tuttle Jr 2005: 7). Elementi logističnega procesa opisujejo, kako se resursi
uporabljajo za opremo, transport in vzdržljivost vojaških enot.

Logistični proces na katerikoli ravni je sestavljen iz štirih korakov (Logistics 1995: 45):

• pridobitve,
• distribucije,
• vzdržljivosti in
• izločevanja.

Ne glede na delitev logističnih procesov lahko temeljno poslanstvo vojaške logistike

strnemo v naslednjo tezo: “ Vojaška logistika mora v vsakdanjem delu zagotavljati
funkcionalno ter tehnično vzdržljivost sil in sredstev”.

Pridobitve so nabava orožja, opreme, pripomočkov in proizvodov blaga, kot so hrana,

obleke, gorivo in rezervni deli. Navedeno je običajno v strateški odgovornosti, čeprav se
nabava lahko prav tako izvaja na operativni in taktični ravni skozi nakup s preverjenimi
lokalnimi razpoložljivimi materiali in oskrbo.

Distribucija je sredstvo, s katero logistična zagotovitev – material, storitve in osebje –

pridejo do operativnih poveljnikov. Navedena sredstva so odvisna od tega, kaj se bo
premikalo, od mesta nastanka, razpoložljivih pomožnih sredstev in potreb. Distribucija
je zelo raznolik proces, ki ne zahteva samo transportnih sredstev. To je celotni
distribucijski sistem, sestavljen iz temeljnih in proceduralnih postopkov, kot so, med
drugim, tudi metode inventurne kontrole.

26
Vzdržljivost sil pomeni zagotavljanje delovanja resursov dokler naloga ni zaključena. Z
ustreznimi sredstvi logistične zagotovitve ohranjamo nemoteno izvajanje delovanja.
Ohranjanje sil se izpolnjuje skozi sistem oskrbe, vzdrževanja in ostalih storitev.

Izločevanje je poraba ali vrnitev sredstev oz. odstranitev orožja, opreme in oskrbovanja.
Logistični proces je končan, ko oskrbo in storitve uporabljajo delujoče enote, ali pa gredo
v ponovno distribucijo, popravila, reševanje ali odstranitev. Izločevanje daje pomemben
prispevek k ohranjanju sil na daljše obdobje.

Logistični proces zagotavlja ogrodje za vodenje vseh logističnih aktivnosti. Omogoča

kreiranje logističnega sistema v celoti in izdelavo logističnih načrtov prilagojenih za
zagotovitev specifičnega delovanja. Poveljniki morajo načrtovati in nadzirati proces
pridobitev, distribucije, vzdržljivosti in razbremenitve sredstev ter zagotoviti, da logistika
podpira in ne ovira njihove operativne načrte.

3.1.4 Funkcionalna področja in ravni vojaške logistike

Vojaška logistika zajema širok spekter aktivnosti, zato logistične elemente delimo v šest,
medsebojno funkcionalno povezljivih področij. Skozi zgodovino vojaške strategije in
taktike, so se razvila logistično-funkcionalna področja (Švicarski general Baron, začetek
19.stol.), ki so dandanes še vedno aktualna: razvoj, oskrba, distribucija in upravljanje z
materialnimi sredstvi, transport, podpora zdravstvene oskrbe, gradnja in vzdrževanje
infrastrukture ter administrativne dejavnosti. Temeljna funkcionalna področja logistike
lahko povzamemo po naslednjem: OSKRBA, VZDRŽEVANJE, TRANSPORT,
INFRASTRUKTURA, FINANČNA IN ZDRAVSTVENA OSKRBA ter ostale
STORITVE, ki zajemajo pravne zadeve, hrano, izplačila, pošto, kurirsko službo,
nastanitev, duhovno oskrbo, pogrebe, moralo in rekreacijske storitve. Logistični sistemi
in načrti se razvijejo za vsako funkcionalno področje. Skupen izraz za logistični koncept

27
zagotovitve delovanja je lahko imenovan kot proizvodno in uporabno področje (NLH
1997: 27).
Vse logistične funkcije morajo biti integrirane v skupen logistični sistem, da bi zagotovile
popolno delovanje operativnih enot. Izdelovanje načrtov vzdrževanja brez upoštevanja
vpliva na oskrbo in transport je nepremišljeno. Načrtovanje zagotavljanja zdravstvene
oskrbe je nemogoče brez upoštevanja oskrbe, transporta, vzdrževanja in infstrukturne
podpore.

Logistika predstavlja široki spekter različnih aktivnosti, ki so namenjene potrebam

majhnih organizacij do velikih koalicij držav v vojni. Medtem ko so logistični procesi in
funkcije aktivni skozi vse ravni delovanja, je narava logističnih aktivnosti na strateški
ravni popolnoma različna od tistih na taktični ravni. Zato je pomembno obdelati
posamezne logistične ravni, kot je to opredeljeno v ravneh delovanja.

Ravni logistike neposredno ustrezajo strateškim, operativnim in taktičnim ravnem

delovanja (MC 319/2 2005:3). Že bežen pogled nam pove, da obstajajo bistvene razlike
med posameznimi nivoji logistike. Logistika na strateški ravni (strateška logistika)
vsebuje premike na večjih razdaljah in prenos večje količine materiala kot logistika na
operativni ravni (operativna logistika). Torej, operativna logistika vsebuje premike na
večjih razdaljah in prenos večje količine materiala kot taktična logistika. Pomembno je
razumeti, da je težišče logističnih aktivnosti bistveno različno na posameznih ravneh
logistike.

Strateška logistika obsega nacionalno zmožnost mobilizacije, premestitve in

ohranjanja operativnih sil v izvajanju nacionalne vojaške strategije. Na tej ravni se
postavlja koncept nabave orožja in opreme, vpeljuje se program usposabljanja ter se
permanentno vzdržujej in razvija baze – oskrbne centre. Strateška logistika vsebuje
upravljanje z letališko in pomorsko infrastrukturo za izvajanje strateške mobilnosti in
ohranjanje sil na oddaljenih bojiščih izvajanja delovanj. Ko aktivnosti obsegajo
dolgotrajno vojaško delovanje, se strateška logistika tesno poveže z nacionalnimi
industrijskimi oskrbnimi centri, saj le tako zagotovi pravočasno logistično podporo.

28
Na strateško logistiko ne smemo gledati kot funkcijo, ki jo bo opravljal nekdo drug, nekje
drugje, z ali brez vpliva na taktično logistiko ali na samo vodenje delovanja. Logistična
vlaganja na tej ravni določajo način in obseg zagotovitve delovanja operativnih sil,
vendar ne samo razpoložljivemu številu oseb in količini hrane ter strelivu, ampak tudi v
kvaliteti, učinkovitosti in zmožnosti zagotovitve delovanja orožja in opreme, ki jo
uporabljamo.

Slika 3.1: Ravni delovanja vojaške logistike

TAKTIČNA Oskrba, storitve,

transport,
vzdrževanje,
zdrav.oskrba,
infrastr. in inžener.

OPERATIVNA priprava sil

prihod in zbiranje sil
premeščanje na bojišču
distibucija na bojišču
vzdržljivost sil
obnova sil in ponovna premestitev

STRATEŠKA
Nabava Vojne rezerve Razpoložljivost materiala
Premestitev in podpora Mobilizacija
Infrastruktura Strateški premiki Obnova sil

Vir: (Logistics 1995: 48)

Operativna logistika zagotavlja vzdržljivost izvajanja delovanja na vojaškem prostoru.

Povezuje logistično zagotovitev na strateški ravni s tistimi na taktični ravni. Resurse,
kateri so zagotovljeni na strateški ravni, izvzamejo in omogočijo da so razpoložljive v
zadostnih količinah za taktične poveljnike pri zagotovitvi koncepta delovanja.
Operativna logistika vsebuje tiste aktivnosti podpore, katere zahtevajo ohranjanje
temeljnega delovanja ter zajemajo tri bistvene naloge (Logistics 1995: 48):

29
 • zagotavljanje sredstev do taktičnih enot,
• nabavo sredstev, ki jih strateška logistika ne zagotavlja,
• upravljanje s sredstvi, potrebnimi za vzdrževanje delovanja v soglasju z namero
poveljnika na operativni ravni.

Zagotavljanje sredstev do poveljnikov taktičnih enot se izpolnjuje z razvijanjem

posrednih in sprednjih podpornih baz (baz za zagotovitev delovanja), ohranjanjem in
uporabo učinkovitega transportnega sistema s sestavljanjem oseb in opreme, ko prispejo
do področja izvajanja delovanja. Nabava na operativni ravni zajema koordinacijo dela z
združenimi podpornimi agencijami, sklepanje lokalnih pogodb – sporazumov, ali celo
zbiranje pridobljenih sredstev. Upravljanje s sredstvi pa zajema oboje, in sicer: razdelitev
oz. dodelitev sredstev med taktične enote na osnovi načrtov delovanja in omejevanja
sredstev v času zagotovitve vzdržljivosti pri izvajanju delovanj. Uspešno upravljanje
logistike na operativni ravni zahteva popolno razumevanje poveljnikove namere, izdelavo
detajlnega in elastičnega logističnega načrta ter vzdrževanje učinkovitega sistema
vodenja in poveljevanja.

Taktična logistika je okupirana z ohranjanjem sil v boju. Upravlja s prehrano,

gorivom, orožjem in vzdrževanjem enot ter opreme. Taktična logistika vsebuje aktualno
izvrševanje logističnih funkcij oskrbe, vzdrževanja, transporta, zdravstvene oskrbe,
infrastrukture in ostale storitve z neposrednimi ali, v bližnji prihodnosti razpoložljivimi,
sredstvi. Taktična logistika prevzema k sebi sredstva, ki so razpoložljiva na operativni
ravni, in se osredotoča na zagotavljanje delovanja svojih sil.

Pomembno je tudi vedeti, da je uspešna taktična logistika odvisna od ustanovitve

strateške in operativne logistike. Logistični sistem mora biti sposoben transformirati
sredstva, zagotovljena na strateški ravni v merljivo in vzdržljivo bojno moč na taktični
ravni.

Strateška logistika oblikuje strukturo s katero operativna logistika omogoča in ohranja

taktično logistiko.

30
 3.2 Logistika skozi operativno delovanje sil in sredstev

Učinkovita logistika je nujno potrebna v vsakem vojaškem delovanju, vendar sama po

sebi ne zagotavlja uspeha. Logistika omogoča bistveno dejavnost pri zagotavljanju
uspeha z obnavljanjem in vzdržljivostjo sil, ki so v izvajanju vojaških operativnih
delovanj. S tem načinom logistika vstopa v dinamično povezljivost z vojaškimi
operativnimi delovanji v medsebojne odnose v katerih si oba prizadevata imeti močan
medsebojni vpliv.

Medsebojni odnos med logistiko in vojaškim operativnim delovanjem lahko označimo

kot: logistiko, ki postavlja zunanje omejitve nad operativnimi zmožnostmi. Logistika
zagotavlja in ohranja bojno moč. Pri določanju KAKO, je potrebno zagotavljati in
vzpostavljati bojno moč. Tu ima logistika pomemben vpliv na kreiranje in izvajanje
vojaške strategije, vojskovanja in taktike. Pri določanju KAKO DOLGO, lahko
kontinuirano zagotavlja in ohranja bojno moč. Logistiki pa ustvarjajo ovire v realizaciji
bojne moči enot.

V primeru, da logistika postavi določene omejitve na ključne cilje, se mora zmeraj

prepričati, da le-te bistveno ne vplivajo na učinkovito izvajanje delovanja enot.

To lahko storimo na različne načine. Najprej moramo zagotoviti, da načrti in aktivnosti

delovanja zmeraj upoštevajo logistično realnost. Kar pomeni, da operativa ne sme
zahtevati nemogoče, ali namenoma prestopiti omejitve, ki jih je logistika postavila.
Logistični načrti se morajo razvijati v sodelovanju z operativnimi načrti. Navedeno
pomaga zagotoviti, da logistični načrti lahko podpirajo operativne opredelitve do
največjih možnih obsegov. Logistiki si morajo konstantno prizadevati, da razširijo
omejitve z angažiranjem iniciativnosti, kreativnosti in prilagodljivosti v načrtovanju in
vodenju logističnih aktivnosti. Pogosto bo potrebno uporabiti specifične operativne
aktivnosti za razširitev logističnih kapacitet. Kar pomeni, povečati kritična podporna
sredstva in jih prioritetno premakniti k operativnim ciljem.

31
 3.3 Logistični menedžment in logistični menedžerji

3.3.1 Logistični menedžment vojaške organizacije

Upravljanje z logističnimi procesi v prostorski in časovni dimenziji materialnih in

informacijskih tokov zahteva od logističnih menedžerjev uspešno in učinkovito
zagotavljanje sredstev in storitev pri realizaciji opredeljenih ciljev.
Okolje, v katerem se izvaja logistični menedžment, je obarvano z različnimi lastnostmi in
zakonitostmi žive narave in naravnih tokov. Uspešno in učinkovito upravljanje z
logističnimi procesi zahteva ustrezno upravljanje in vodenje skozi naslednje naravne
zakonitosti:
• Spremenljivost – vsi sistemi se v svojem razvoju spreminjajo in niso vedno enaki;
• Raznolikost – ker se sistemi spreminjajo, se med seboj razlikujejo, kar pomeni, da
ni dveh enakih sistemov;
• Naravni izbor – ker je v organiziranosti toliko raznolikih sistemov v isti skupini,
okolje izbere najmočnejši sistem;
• Prilagojenost – vsi sistemi se prilagajajo razmeram okolja.

V novem asimetričnem okolju in nepredvidljivosti ter maksimizaciji razvoja proizvodnje

tehnologije in uporabe posameznih sredstev postaja človeški faktor v procesu integracije
ter iskanju učinkovitosti in uspešnosti upravljanja z logističnimi procesi vse bolj
pomemben. Uspešen in učinkovit logistični sistem potrebuje logistične strokovnjake,
logistične operativne in strateške menedžerje, ki so se sposobni prilagajati nenehnim
spremembam in dodatnim zahtevam okolja.
Razvoj logističnega koncepta in integriranega strateškega logističnega upravljanja se
zmeraj odvija v določenih fazah (Zekič 2000: 67) in je odvisen od tehnološko –
organizacijske pripravljenosti organizacije in njegovega okolja prilagojenega –
pripravljenega za sprejem opredeljenega logističnega koncepta.

32
Logistični menedžment v svoji razvojni stopnji je v prehodu skozi določene ravni
delovanja pretežno orientiran na stroške in učinkovitost. Logistični koncept je usmerjen
na racionalizacijo stroškov poslovanj. Pri preglednem načrtovanju odvijanja logističnih
procesov se ugotavljajo problemi s pogledi na prihodnost. Načrtovanje izvajanja
posameznih aktivnosti še ni integrirano med posameznimi funkcionalnimi področji
logistike.
V katerih dimenzijah se bo razvijal logistični menedžment, je odvisno od logističnega
koncepta in se v globalu opredeljuje v strateški in operativni smeri. Operativna dimenzija
zajema izvedbeno politiko in programe za njeno realizacijo. Zajema načrtovanje
posameznih aktivnosti v procesu realizacije izvedbene politike, definiranju potrebne
organizacijske strukture in prilagajanja finančnega proračuna za realizacijo logističnega
sistema. Centralizirani ali decentralizirani pristop načrtovanja in izvajanja nalog v
logističnem okolju je prikazan na sliki 3.2.

Slika 3.2: Centralizacija in decentralizacija upravljanja vojaške logistike

DECENTRALIZACIJA STRATEŠKA LOGISTIKA CENTRALIZACIJA

– fleksibilnost org. enote – racionalnost pri
pri izvedbi naloge načrtovanju nalog

Visoka stopnja 1 2 3 Fleksibilnost organizacije

standardizacije logističnih glede na dinamiko okolja
procesov
OPERATIVNO – TAKTIČNA
LOGISTIKA

Strateška dimenzija se nanaša na sprejemanje dolgoročnih odločitev, ki zahtevajo

ustrezno predvidevanje tehnološkega razvoja, opredelitve logistične izvedbene politike in
definiranju osnovne strukture logističnega sistema ter odločitve o načinu organizacijske
integracije logistike oz. predaji logističnih nalog civilnim specializiranim strukturam.

33
Proizvodnost strategije je odvisna od možnosti njene učinkovite operativne realizacije
(Zekič 2000: 71). Razmejitev strateške in operativne logistike v odnosu opravljanja
pravih dejavnosti na pravilen način je prikazan na sliki 3.3.

Slika 3.3: Razmejitev strateške in operativne logistike v odnosu na način izvajanja

STRATEŠKA Početi
Početi
stvari na
PRAVE
PRAVI
stvari OPERATIVNA
način

Opraviti PRAVO dejavnost Opraviti dejavnost PRAVILNO

Vir: prirejeno po Tavčar (1996: 27)

Kreatorji logističnega koncepta morajo zelo dobro poznati ostala področja delovanja
organizacije in okolja. Vojaški sistemi, v preteklosti zelo nefleksibilni, morajo zaradi
velike dinamike sprememb varnostnega okolja, postati fleksibilnejši, kar povzroča, da se
strateška logistika vse bolj centralizira. Operativna logistika pa se z visoko stopnjo
standardizacije logističnih procesov v strukturi vojaške organizacije vse bolj
decentralizira.
Temeljni cilj vojaškega logističnega sistema je učinkovito in uspešno upravljanje z
zalogami in storitvami v premiku in mirovanju za zadovoljitev potreb enot pri realizaciji
zahtevanih nalog. Pri uresničevanju temeljnih ciljev je potrebno pri dolgoročnem
načrtovanju upoštevati načelo tehtnega razmišljanja kako bodo današnje odločitve
vplivale na prihodnost in ne kako se bomo odločali v prihodnosti. Sistemski pristop
učinkovitega in uspešnega upravljanja vojaškega logističnega sistema lahko ponazorimo
z naslednjo sliko 3.4.

34
Slika 3.4: Sistemski pristop upravljanja vojaškega logističnega sistema k uspešnosti in
učinkovitosti

USMERJANJE

STRATEGIJA

ORGANIZIRANJE
NAČRTOVANJE CILJ USPEŠN
LOGISTIČNI Predvidevanja OST
Alternative
SISTEM Odločitve
VLOŽEK KAJ IZLOŽEK
KDAJ KDO – KAKO - KJE UČINKO
VITOST

KONTROLIRANJE

Vir: prirejeno po Tavčar (1996: 27)

Prostorsko časovni pretoki materiala, informacij, energije in znanja ter njihovo

učinkovito in uspešno upravljanje so odvisni od:
ƒ ciljno orientiranih aktivnosti,
ƒ veščine usmerjanja človeških potencialov,
ƒ tehničnih sposobnosti kontroliranja,
ƒ predvidevanja,
ƒ ponujenih alternativ in
ƒ tehtnih odločitev.

Odnos uspešnosti in učinkovitosti upravljanja vojaškega logističnega sistema lahko

primerjamo v prostorsko časovni dimenziji skozi funkcijo odzivnosti samih materialnih
in nematerialnih resursov in pripravljenosti za izvajanje namenskih nalog. Uspešnost je
vprašanje sposobnosti in ocene v kakšni stopnji lahko posamezna logistična funkcija

35
zadovolji zahteve enot po proizvodih in storitvah. Navedeno se doseže z dobro
koordinacijo distribucijskega sistema in medsebojne povezanosti funkcionalnih področij
logistike v oskrbni verigi. Učinkovitost logističnega upravljanja dosežemo s pozitivnim
razmerjem vložkov in izložkov (Tavčar 1996: 29). Navedeno pomeni, da dosegamo čim
boljšo usposobljenost posameznikov, enot, stopnjo pripravljenosti za operativno
delovanje, izobraženost vojaškega kadra v odnosu do potrošenega denarja, angažiranega
števila ljudi, vloženega znanja in potrošenega časa,

IZLOŽKI
UČINKOVITOST = ---------------------
VLOŽKI

IZLOŽKI
USPEŠNOST = ------------------------
CILJI

IZLOŽKI: usposobljenost, pripravljenost za operativno delovanje, izobraženost.

VLOŽKI: čas, denar, sredstva, število ljudi, znanje.

Paradoks sistema, ki ne preverja svojega poslanstva v praksi je, da bi bil uspešnejši, sam
sebi definira čim manj ciljev oz. postavlja nemerljive, nedosegljive in nespodbudne cilje.
Do razvoja učinkovitega delovanja navedeni sistem prav tako ne pride, saj ima zmeraj
premalo denarja, sredstev in časa ter se zadovoljuje z uspešno realizacijo osebno
postavljenih nalog. Zato mora vsak zahteven sistem upoštevati zakon logistike, ki govori,
“da se nič ne zgodi, če se nekaj ne premakne v prostoru ali času”.
Vodja vsakega funkcionalnega področja mora izpeljati svoje cilje iz ciljev logističnega
sistema, ki so odraz celotne vojaške organizacije, slika 3.5.

36
Slika 3.5: Povzemanje ciljev funkcionalnih področij iz ciljev logističnega sistema

NALOGE
PROGRAMI PROGRAMI

OSKRBA VZDRŽ TRANSP INFRAST

RAZVOJ OPER.PRIP.
NAČRT.
USPOS. OBRAMBA
NATO
ISLOG MEDN.
FINANCE OBVEZNOSTI

Sposobnost pravočasnega usklajevanja ciljev, strukture in procesov na podlagi dobljenih

informacij o potrebah uporabnikov predstavlja temeljno vlogo uspešnega in učinkovitega
upravljanja vojaškega logističnega sistema. Organiziranost upravnih funkcij logistike po
funkcionalnih področjih ne prinaša samo po sebi želenih rezultatov integriranih
logističnih procesov, slika 3.6.

Slika 3.6: Organiziranost upravnih funkcij logistike po funkcionalnih področjih

dodatno
LOG usklajevanje
NAČRT

TRAN OSK VZD INFR FIN

37
Razlogi za členjenje organiziranosti po programih (slika 3.7), ki omogočajo dinamičnost
in odzivnost ter postopno vključevanje funkcionalnih področij glede na zahtevnost in
asimetričnost okolja so naslednji:

1. Težavno usklajevanje pomembnih aktivnosti funkcionalnih področij vojaške

logistike.
2. Ukrepanje postane prepočasno zaradi usklajevanja med funkcijami.
3. Merjenje učinkovitosti postaja nepregledno.
4. Interesi funkcij prevladujejo nad interesi programov, ki so bistveni za uspešnost
sistema.
5. Nejasna razmejitev odgovornosti (stroški, pripravljenost za delovanje).
6. Preveč usklajevalnih odborov, projektov na vseh ravneh menedžmenta.

Slika 3.7: Organiziranost in delovanje upravnih funkcij logistike glede na programe in

projekte

PROGRAMI KONTROLA
LOG PROJEKTI

TRAN OSK VZD INFR FIN

Navedeni način iskanja učinkovitega in uspešnega upravljanja z logističnimi procesi s

ciljem izpolnjevanja zahtev in potreb operativnega delovanja sistemov in enot zahtevajo
od logističnih menedžerjev ustrezno fleksibilnost in učinkovitost ter prilagodljivost in
uspešnost v novem asimetričnem okolju.

38
 3.3.2 Logistični menedžerji v vojaškem okolju

Logistični sistem v vojaškem okolju je sam po sebi zelo kompleksen, saj je odvisen od
obstoječih materialnih in nematerialnih resursov ter dinamičnega okolja, ki pa je iz dneva
v dan bolj asimetrično. Navedeno zahteva od logističnega kadra, da je sistemsko
usposobljen in izobraževan. Okolje integracij vojaških sistemov v zagotavljanju
kolektivne varnosti izven državnih meja zahteva razvojno izobraževanje in usposabljanje
strateškega in operativnega logističnega menedžmenta skozi naslednje programe (Tavčar
1996: 81) in (NŠD 2006: 25):

• Kompleksno spoznavanje vojaških logističnih procesov in sistema skozi teorijo in

prakso razvitih NATO držav;
• Teoretično in praktično spoznavanje metod in tehnik načrtovanja, organizacije in
kontrole logističnih procesov;
• Teoretično in praktično spoznavanje metod upravljanja in procesa sprejemanja
odločitev;
• Spoznavanje in razvijanje veščine komuniciranja, vodenja, koordinacije in
motiviranja logističnega osebja;
• Spoznavanje logistične in komunikacijsko – informacijske tehnologije in njenih
razvojnih zmožnosti;
• Vaje kreativnega reševanja logističnih problemov.

Navedeni programi bi lahko samo delno rešili problem nesistematskega pristopa

usposabljanja in izobraževanja logističnega kadra. Predlagani programi se lahko
realizirajo v NATO šolah (NLC-Nato logistic Course, LOGOPPC- Logistic Operation
Planning Proces Course, MJLC-Multinational Joint Logistic Course), doma (štabni tečaji
na PŠŠ) in NATO vajah. Sistemsko usposabljanje in izobraževanje strateških in
operativnih logističnih menedžerjev nam mora biti ciljno stanje, saj je to predpogoj za
dolgoročno uspešno in učinkovito opravljanje vojaških nalog.

39
 3.3.2.1 Izobraževanje in usposabljanje logističnih menedžerjev

Razvoj logističnega menedžmenta v odnosu do organizacijskih potreb preoblikovanja

postavlja zahteve po izobraževanju in strokovnem usposabljanju vodilnega in izvršnega
logističnega kadra. Potencialne operativne logistične menedžerje bi bilo potrebno
izobraževati na civilnih fakultetah z višjimi in visoko-strokovnim programom z
dodatkom vojaškega štabnega tečaja na poveljniško štabni šoli vojaškega
izobraževalnega sistema. Navedenemu kadru je potrebno zagotoviti semestralno
teoretično osnovo logističnih procesov v praksi.
Na fakultetah univerzitetnega programa bi se izobraževali kreativni logistični menedžerji
za delo na strateški ravni. Z dodatnim dvosemestralnim programom bi dopolnjevali
teoretični razvoj logističnih procesov v praksi s kreativnim pristopom reševanja
problemov. Vojaško znanje bi se nadgradilo z generalštabnim programi PŠŠ doma in v
tujini. Najuspešnejšem logističnem kadru bi bilo potrebno omogočiti podiplomski
strokovni študij in znanstveni študij, kjer bi lahko dobili vrhunske strokovnjake za
posamezna specializirana funkcionalna področja logističnega upravljanja.
Pri iskanju in ustvarjanju izobraženega in strokovnega logističnega kadra je potreben
sistemski pristop, ki je predvsem načrtovan, organiziran in ciljno usmerjen v razmejitev
zagotavljanja strateških in operativnih potreb po kreativnih in izvedbenih logističnih
menedžerjih.

3.3.2.2 Kreativni in operativni logistični menedžerji v organizaciji

Vojaška organizacija se v okolju nenehnih sprememb in zahtev po fleksibilni in

prilagodljivi organiziranosti vedno bolj profesionalizira in zmanjšuje. Navedeno zahteva
popolnoma nov pristop sistemske ureditve, odprtosti za vhodne in izhodne tokove,
definiranju poslanstva in univerzalnosti v reševanju obrambno varnostnih zahtev države v
integriranem okolju ter nepredvidljive prostoru in času.
S postavljanjem jasnih ciljev, ki so merilo za uspešno delovanje in zagotavljanje
osnovnega namena vojaške organizacije, je potrebno definirati strategije kot odgovor na

40
spremembe okolja. Vojaška organizacije je veljala za kruto, stabilno, integrirano
strukturo, ki ni dopuščala nepredvidljive vstope v sistem in ustvarjanje nestabilnosti.
Navedeni način funkcioniranja in organiziranosti ne omogoča preživetja prepoznavne
vojaške organizacije, ampak dopušča razvoj novih oblik organizacij v zagotavljanju
parcialne varnostne politike z delno učinkovitimi in uspešnimi rezultati. Razvojno
orientiran, ekonomsko usmerjen, kreativno uspešen in operativno učinkovit logistični
kader postaja potrebnejši v izzivih dinamičnega in asimetričnega okolja, slika 3.8.

Slika 3.8: Integrirano načrtovanje kreativnih in operativnih menedžerjev

CJ4/DJSE JLSG

KREATIVNO OPERATIVNO
LOGISTIČNO LOGISTIČNO
UPRAVLJANJE UPRAVLJANJE
(MENEDŽERJI) (MENEDŽERJI)

INTEGRIRANO
NAČRTOVANJE
KAJ, KDAJ KDO, KAKO, KJE

Strateški menedžerji kot vojaško izgrajene osebnosti na najvišji hirerahični stopnji, kjer
se postavlja strategija, dolgoročni načrti in cilji ter politika njihove realizacije, morajo
imeti konceptualne strateške veščine, s katerimi lahko zagotovijo obstoj in razvoj vojaške
organiziranosti v zahtevanem obsegu glede na zmožnosti države in spremembe v okolju.
Procese in aktivnosti na tej stopnji menedžmenta ni možno detajlno programirati in samo
odločanje v veliki meri temelji na presojanju in intuiciji (Zekič 2000: 84). Logistični
koncept upravljanja na strateški ravni odločanja zmanjšuje nepravočasne in nepopolne
informacije o nastajajočih problemih in kot edini možni akter omogoča vpliv na okolje
ter uspešno in učinkovito izvajanje opredeljenih nalog. Logistika kot pregledna funkcija
prostorsko časovne transformacije blaga, energije, informacij in znanja vzpostavlja in
vzdržuje zveze vojaških organizacij z njegovim okoljem, slika 3.9.

41
Slika 3.9: Spremljanje tehnološkega in organizacijskega razvoja logističnega
menedžmenta

LOGISTIČNI
MENEDŽMENT

Vir: Zekič (2000: 85)

Sodobni menedžment, kot odgovor na nepredvidljivo okolje in zahteve uporabnika,

vsebuje tudi funkcijo upravljanja in vodenja z vlogo kreativnih menedžerjev, ki morajo
biti zmožni prepoznati nov tok sprememb in biti pripravljeni ter pooblaščeni za sprejem
tveganja (Tavčar 1996: 72).

Pri realizaciji strategije za izpolnjevanje ciljev vojaške organizacije se pojavljajo

operativni logistični menedžerji kot akterji, ki optimalno zadovoljujejo uporabnika z
zahtevano opremo in storitvami. Njihovo osnovno poslanstvo se realizira tako, da s
koriščenjem logističnih sistemov in resursov zadovoljujejo stalno rastoče potrebe
koristnikov z minimalnimi stroški. Upravljanje z logističnimi procesi oz. izvršna funkcija
vojaške logistične organiziranosti zahteva od operativnih logističnih menedžerjev
poznavanje lastnosti logističnih dejavnikov delovanja in funkcionalnih področij vojaške
organiziranosti, kjer se s simbiozo doseže optimalna izkoriščenost vseh resursov.

42
Z razvojem avtomatizacije logističnih procesov se ustvarjajo logistične celote za
standardizacijo postopkov pri nabavi, skladiščenju, distribuciji ter uporabi elektronske
obdelave podatkov (Kaltnekar 1993: 484). Prispevek učinkovitega upravljanja
operativnega logističnega menedžmenta se reflektira predvsem skozi izboljšanje
komunikacij v celotni logistični verigi, kar omogoča poseganje v potrebnih odstotkih v
upravljanje z logističnimi procesi in omogoča zmanjšanje skladiščnih zalog, potreb po
skladiščnih prostorih, zmanjšanje transportnih in manipulativnih stroškov oz. usklajeno
izvajanje logističnih aktivnosti. Doseganje fleksibilnosti delovanja z operativnim
logističnim upravljanjem in variabilnost fiksnih stroškov z racionalizacijo skupnih
stroškov je prispevek operativnega logističnega menedžmenta.

Novejši način organiziranja in vodenja zahteva sistemsko urejenost širokega razpona

izvajanja kontrole in komuniciranja z logistično povezanostjo od vrha do dna hierarhične
lestvice. Dinamika odvijanja procesov v okolju zahteva od organizacije ozko
horizontalno organizacijsko strukturo in nivojsko funkcijsko integracijo. Celotno
organizacijo menedžmenta je potrebno obrniti na glavo, kjer se daje poudarek na
logističnem upravljanju enot na taktični ravni in spremeniti vlogo menedžerjev, ki so
njihova podpora ter vzpodbuditi takšne vodje, ki so sposobni sprejeti njihove ideje,
aktivnosti in inovativnost s ciljem organiziranja optimalnih logističnih tokov, slika 3.10.

Sodobni timi logističnih strokovnjakov prevzemajo menedžerske funkcije, medtem ko

logistični menedžerji postajajo vodje orientirani na ljudi in ne na stvari, kar jim omogoča
izvajanje učinkovitega in uspešnega upravljanja ter optimizacijo logističnih procesov in
poslovanja.

43
Slika 3.10: Spremenjena vloga menedžerjev v funkciji podpore enot

TAKTIKA STROKOVNI DELAVCI

DIKTIRA
STRATEGIJO
OPERATIVNI MENDŽ.

STRATEŠKI
MENEDŽ.

POLI V FUNKCIJI
TIKA
PODPORE
ENOT

Vir: prirejeno po Zekič (2000: 89)

3.4 Izgradnja sposobnosti logističnega delovanja

Učinkovita logistična sposobnost je izgrajena iz različnih komponent. Organizacije,

osebja, doktrine, izobraževanja in usposabljanja, postopkov in opreme so združeni v
razvoj odzivnega logističnega sistema. Najpomembnejši element vsakega logističnega
sistema so ljudje, ki ga udejanjajo. Pripadniki organizacije so ključ do izvedbe učinkovite
logistike. So pripadniki, ki jih podpira logistični sistem in tisti, ki zagotavljajo logistično
podporo in ki določajo, ali bo le-ta uspela ali propadla oziroma ali bo podpirala dosežen
manever lastnih sil. Iz navedenih razlogov je potrebno posebej obdelati človeške faktorje,
ki so bistvenega pomena pri izgradnji učinkovitih logističnih sposobnosti: vodenja,
discipline, pozornosti na detajlih in odzivnosti.

44
 3.4.1 Vodenje strukture in subjektov

Tako kot vsi dogodki v miru in vojni, je tudi učinkovita logistika odvisna od vodenja.
Logistika je odgovornost poveljevanja in ne ekskluzivno področje tehnikov ali
specialistov. Poveljniki morajo voditi logistične zmožnosti kot vodijo vse ostale aspekte
poveljevanja. Navedeno je potrebno izvajati na različne načine. Zagotavljati jasno
izdelano namero in specifične usmeritve, na katere je potrebno osredotočiti logistične
napore. Zagotavljati, da je logistična funkcija integrirana skozi proces načrtovanja, da so
operativni načrti realno podprti z logističnimi resursi, in da bodo logistični načrti
obnavljali ter ohranjali bojno moč enot v povezavi z operativnimi načrti. Skozi funkcijo
vodenja je potrebno nadzirati logistične dejavnosti, omogočati usmeritve, kadar so le-te
potrebne ter s svojim vplivom zagotavljati, da enota prejme potrebno podporo zunanjih
institucij. Poveljnik mora podpirati logistično prizadevnost z zagotovitvijo, da so
integralni del ekipe ter vzpodbujati njihovo podjetnost in iniciativnost pri realizaciji
njegove namere.

Vodenje v logističnih enotah zahteva, da se oblikuje timsko delo, vzajemno zaupanje, in

pripravljenost za usposabljanje iniciativnosti. Drugače povedano, učinkovito vodenje je
ključ do učinkovite logistike.

3.4.2 Disciplina izvajanja

Disciplina je naslednji pomembni faktor v zagotavljanju učinkovite logistike. Disciplina

se zahteva, saj bodo skoraj zmeraj zahteve prerasle razpoložljiva sredstva. Zahteve za
nepotrebna sredstva ovirajo sistem ter blokirajo distribucijo potrebnega materiala.
Zahteve za prekomerno podporo – kot nekaj več »za vsaki slučaj« – lahko povzročijo
veliko breme logističnemu sistemu in, v primeru ponavljanja skozi celotno strukturo
oboroženih sil, povzročijo tako imenovani efekt »snežnega plazu«. Vsakršno povečanje
zahtev za nepotrebna sredstva prav tako povzroči zmanjševanje učinkovitosti in

45
uspešnosti. Prevelika potreba nujnih zahtevkov za podporo izpodjeda logistični sistem in
povzroča razpršenost sredstev.

Logistični sistem uveljavlja disciplino skozi ustanove in administracijo z določanjem

prioritet in razmestitvijo ter ljudi. Nobeden detajlni pregled postopkov ne bo učinkovit
brez sporazumnega delovanja ljudi, ki uporabljajo in zagotavljajo delovanje samega
sistema. Disciplina se začne s poveljnikom. Poveljnik enote mora postaviti standarde in
si prizadevati za disciplinirano izvajanje le teh. Disciplina se mora prav tako izražati
skozi organizacijo. V vojni kot tudi ostalih humanih prizadevanjih je najpomembnejša
oblika discipline samodisciplina. Samodisciplina omogoča posamezniku, da podredi
osebne potrebe, želje in interese za boljšo delovanje svoje enote, svojega rodu, področja,
službi, dejavnosti. Samodisciplina omogoča lačnemu vojaku, da pošteno razdeli hrano in
utrujenemu vojaku, da dvakrat preveri detajle vsake zahteve.

3.4.3 Pozornost do detajlov

Logistika je visoko kompleksna podjetnost, v kateri se lahko teorije ali naučene tehnike
upravljanja nadomestijo z detajlnim poznavanjem širokega spektra subjektov. Logistika
se med ostalimi stvarmi ubada z ljudmi, denarjem, opremo, strelivom, gorivom, hrano,
vodo, letali, čolni, ladjami, cestami, pristaniščem in tudi zdravstvenimi storitvami. Vsaka
od navedenih področij ima svojo lastno logiko. Iz navedenih razlogov mora biti logistik
mojster detajlov. Logistik mora biti zmožen razumeti, v vsej svoji kompleksnosti,
realnost uporabe, ki izhaja iz dolgega spiska potreb ali razumevanj abstraktnih šifer na
računalniškem izpisku. Logistik mora biti zmožen videti model, ki izhaja iz surovih
podatkov ter ustvariti medsebojne povezave med majhnimi problemi. V reševanju
navedenih problemov mora logistik uporabljati maksimalno moč vodenja, da bi razdvojil
in implementiral sistematične rešitve. V večini primerov bo to zajemalo spremembe v
obstoječih postopkih in centralizirano usposabljanje in izobraževanje, ki opozori ostale
pripadnike na problem in jih obogati s potrebnim znanjem za reševanje le-teh.

46
 3.4.4 Odzivnost sistema

Odzivnost je pogosto merljiv element, s katerim se meri učinkovitost logistike. Preprosto

povedano, odzivnost je zmožnost zagotovitve s pravilno podporo, ob pravem času, na
pravem mestu. Skozi odzivnost gradimo zaupanje našega logističnega sistema. Odziven
logistični sistem omogoča logistiki večnamensko vlogo pri podpori sil, neodziven
logistični sistem pa zavira prizadevanja celotne organizacije. Od odzivnosti je odvisno ali
bo ustvarjena resnična zveza med logistiko in operativnim delovanjem ali ne. Iz
navedenih razlogov je odzivnost bistvena karakteristika logistike.

Načrtovanje, postopki, informacijski sistem in ostali deli logističnega sistema pomagajo

pri razvoju odzivnosti samega sistema, vendar je vedenje in veščina ljudi, ki upravljajo s
sistemom tisto, kar determinira, ali bo le-ta odziven. Logistiki razumejo, da vojskovanje
povzroči zahteve, katere ni možno predvidevati skozi predvidene odstotke ali načrte
vzdrževanja. Ne samo, da so logistiki odgovorni za prepoznavanje in zagotavljanje
otipljivih, merljivih elementov samega vojskovanja, ampak skozi njihove storitve
zagotavljajo jamstvo ter so del razumnosti, s katero se bodo soočali pri potrebah enot.

V primeru, da zmorejo pričakovati zahteve in zagotavljati odzivno podporo, morajo

logistiki posedovati široko operativno predvidevanje, višje tehnične veščine,
iniciativnost, fleksibilnost ter zaznavno noto inovativnosti. Logistiki morajo popolno
razumeti poveljnikovo namero in koncept delovanja z nalogo oblikovanja funkcionalnih
in detajlnih logističnih načrtov. Morajo imeti popolno in temeljito znanje iz taktičnih
načel in operativnega delovanja ter razumeti, kako poveljnik razmišlja. Poznavanje načrta
in poveljnikove namere pomagata pri sprejemanju zahtev. Zavedanje situacije in taktične
izkušnje vodijo logistike do možnosti spoznanja, kaj se lahko zgodi na bojišču. Idealnega
logističnega častnika bi lahko opisali kot »Se odprto pogovarja s poveljnikom, detajlno
sprejme njegove načrte, podpira različne smeri premikov ljudi in sredstev ter oseba, ki
lahko usmerja delovno harmonijo celotne strukture«, oziroma »Logistični častnik se
mora pozicionirati dovolj daleč odspredaj in biti seznanjen s taktično situacijo ter
reagirati hitro na spremenjene operativne zahteve, kakor hitro opazi njihov napredek«.

47
Biti uspešen »jemalec ukazov« ni dovolj. Da bi bil odziven, mora biti logistik dovolj
elastičen, da regulira upadanje in potek delovanja. Sled navedenega je potrebno razvijati
in vzgajati logistike ter zagotoviti, da bodo imeli potrebne veščine za uresničitev
navedenega.

3.4.5 Doktrina z vizijo in cilji

Doktrina predstavlja osnovne tehnike našega profesionalizma (VD 2006: 7). Določa
smeri kako prakticiramo našo profesionalnost, zagotavlja osnove za harmonizacijo dejanj
in vzajemnega razumevanja. Logistična doktrina zahteva izvajanje logistike v obsegu, ki
nam omogoča predvidevati in izkoriščati operativne možnosti, razviti koncept logistične
podpore v skladu s poveljnikovo namero in obnavljati ter ohranjati zahtevani tempo
delovanja. Navedena logistična doktrina ustvarja skupno perspektivo za vodenje
logističnih funkcij. Daje obliko za ustanavljanje razvoja detajlnih taktik, tehnik in
postopkov za izvajanje različnih logističnih procesov. Logistična doktrina zagotavlja
osnovo za izobraževanje in usposabljanje na področju logistike.

3.4.6 Izobraževanje, usposabljanje in urjenje

Profesionalno vojaško izobraževanje je kontinuirani, napredni razvojni proces. Medtem

ko voditelji napredujejo v svojem znanju, prihajajo do spoznanj in razumevanja tehnik ter
postopkov svojih posebnih vojaških specialnosti in medsebojne notranje povezave med
različnimi področji. Ker je logistika integralni in nedeljiv del vojskovanja, morajo vsi
pripadniki vojaške organiziranosti razvijati razumevanje pomembnosti logistike, notranjo
povezljivost logistike in operative, karakteristike naših logističnih kapacitet in
funkcioniranje logističnega sistema. Pripadniki se morajo izobraževati v zmožnostih in
omejitvah logistike, poznati, kako deluje logistični sistem in se naučiti postopkov in
tehnik za zahtevanje in dobivanje podpore. Najpomembnejše je, da razumejo KAKO in

48
ZAKAJ se določajo omejitve na delovanje ter KAJ morajo storiti, da zagotovijo
učinkovito logistično podporo njihovim enotam.

Nasprotno, profesionalno usposabljanje logistikov se ne more osredotočiti na tehnike in

postopke logističnega sistema, začeti se mora s preučevanjem večje umetnosti
vojskovanja. Preden lahko logistiki sodijo in opredeljujejo delovanje logistike, morajo
razumeti način kreiranja vojskovanja še preden lahko določijo koristnost posameznih
tehnik logistične zagotovitve bojnega delovanja, morajo razumeti karakter podpirajočih
sil. Razumeti morajo tradicionalni pomen izučevanja umetnosti vojne v celoti, še posebej
preučevanje vojaške zgodovine, teorije, organizacije, tehnologije, in geografije kot tudi
preigravanje vojnih iger, ki so koristne tako za logistike kot vse ostale vojaške
profesionalce. Pri izgrajevanju poznavanja širokega spektra umetnosti vojskovanja se
morajo logistiki poglobiti v notranjost same logistike. Razpoložljiva sredstva za
navedeno zajemajo izučevanja igrane vloge logistikov v posameznih vojnah, vojne igre, v
katerih igralci obdelujejo posebej logistične faktorje in sprejemajo odločitve glede
logistike. Znati morajo uporabljati tehnično literaturo, ki zajema vse postopke, kateri
vplivajo na logistiko, od transportne infrastrukture do informacijske tehnologije.

Urjenje je ključ do bojne učinkovitosti. Učinkovite logistične zmožnosti se razvijajo z

neprekinjenim in naprednim usposabljanjem. Vsi pripadniki se morajo usposabljati, da
razvijajo svoje osebne logistične odgovornosti, od vzdrževanja osebne oborožitve in
opreme do vadenja pravilne logistične discipline. V logističnih specialnostih morajo
obvladovati primerne tehnike s svojega področja. Bojne enote za bojno podporo morajo
uriti logistične postopke v povezavi z njihovim ustaljenim usposabljanjem. Obvladovanje
taktike in tehnike zahteva zagotavljanje učinkovite podpore. Skupno usposabljanje med
logističnimi enotami in enotami, ki podpirajo, je bistvenega pomena. Skupno
usposabljanje izgrajuje presojo medsebojnih zmožnosti, omejitev in zahteve, medtem ko
zagotavlja priložnosti za razvoj in dopolnjevanje koncepta in postopkov logistične
podpore. Pomembno je, da usposabljanje pripravlja pripadnike vojaške organiziranosti za
učinkovito delovanje v okolju bojevanja. V času izvajanja usposabljanja morajo biti
poudarjene in preverjene realne logistične zmožnosti. Usposabljanje, ki koristi

49
stacionarne vojašnične resurse ali metode za zagotavljanje logistične podpore, ne
zagotavljajo učinkovitega usposabljanja logističnih enot in ustvarjajo izkrivljen občutek
varnosti.

3.4.7 Standardizirani operativni postopki

Logistika uporablja pri podpori specifične enote (SOP) standardizirane operativne

postopke (MC 319/2 2005: 5). Postopki pomagajo v učinkovitem vodenju logističnega
delovanja pri premagovanju nasprotij in usmerjanju aktivnosti v nepredvidljivem okolju.
Dobro kreirani in pravilno angažirani standardni postopki lahko poenostavijo rutinske
naloge, kar pripomore k porastu uspešnosti logistične podpore. Prav tako nam lahko
disciplinirajo izvajanje logističnih procesov. Standardni postopki nam pomagajo povezati
logistične zmožnosti skozi vse tri logistične ravni in različne ustanove, ki sodelujejo v
logističnem procesu. Bližja kot je podobnost med oblikami, izvajanjem in postopki, ki se
uporabljajo v vojaškem sistemu in tistimi v civilnem sektorju, lažje je vojaškemu sistemu,
da izvaja koordiniranje z zunanjimi ustanovami, podjetji, infrastrukturo in opremo.

Standardni postopki so lahko dvorezen meč. Slabo kreirani ali nepravilno izdelani
standardni postopki zmanjšujejo logistikom kreativnost pri izvajanju delovanja. Uporaba
logističnih postopkov in prioritet delovanja mora biti zmeraj usmerjena v poveljnikovo
namero in usmeritev. Tisti, ki uporabljajo predpisane postopke, morajo biti sposobni
razumeti njihov namen kot tudi metodologijo uporabe. Navedeno razumevanje ne
povečuje samo možnost pravilne uporabe postopkov ampak istočasno zmanjša skušnjave
za delovanje mimo sistema. Namen in funkcioniranje postopkov mora biti dobro
razumljeno, drugače povzroči več škode kot koristi.

50
 3.4.8 Organiziranost delovanja

V razvijanju ustrezne logistične organizacije za določeno situacijo je potrebno zagotoviti

enotnost angažiranja, učinkovito vodenje in poveljevanje, uspešno izkoriščanje sredstev,
odzivnost do podpirajočih enot in elastičnost v prilagajanju na spremenjene okoliščine.

Organiziranost logističnih enot v miru temelji na opredeljenih logističnih funkcijah: na

oskrbi, vzdrževanju, transportu, zdravstvu, financah in infrastrukturi. Navedeni tip
organizacije zagotavlja uspešnost v dostavi storitev kot odgovor na različne zahteve
vojašnic, usposabljanj in urjenj. Za izvedbo vojaškega delovanja je logistična
organiziranost kombinacija povezovanja številnih funkcionalnih zmožnosti v eno enoto.
Organiziranost logistične zagotovitve bojnega delovanja za posebne bojne skupine
zagotavlja logistične zmožnosti, opredeljene za pričakovane zahteve specifičnih
operativnih enot.

Navedeni organizacijski koncept pomaga poveljniku pri zagotavljanju učinkovite in

uspešne uporabe omejenih logističnih sredstev pri realizaciji operativnih načrtov
delovanja. Implementacija omenjenega tipa organizacijskega koncepta predstavlja
drugačen izziv kot pa uporaba standardne logistične organiziranosti. Poveljniki
logističnih enot morajo biti sposobni zagotoviti premične, usposobljene in opremljene
komponente lastnih enot, ki pa so zmožne delovati neodvisno od izvorne organiziranosti.
Logistično osebje mora biti elastično in kreativno v svojih zmožnostih oblikovanja
organizacije in opreme za različne naloge. Logistiki morajo popolnoma in temeljito
razumeti svoje lastne zmožnosti, kot tudi, kako le-te dopolnjuje ostale logistične enote pri
podpori celotnega delovanja z nalogo, da hitro kreirajo učinkovite, medseboj povezljive,
elemente bojnega delovanja.

3.4.9 Oprema in tehnologija

Pri razvoju, nabavi novega orožja ali sistema je potrebno upoštevati logistične parametre,
ki tehtajo med performansami sistema in logističnimi zahtevami za upravljanje in

51
vzdrževanje sistema. Za zadovoljitev zahtev visoke bojne pripravljenosti, se oprema mora
transportirati s strateškimi, operativnimi in taktičnim transportnim sistemom
(Miladinović 1988: 301). Za delovanje v različnem okolju mora oprema uspešno delovati
in biti lahko vzdržljiva. Opremo je potrebno ustrezno standardizirati za povečanje same
interoperabilnosti ter povečanja učinkovitosti logističnega sistema. Pri nabavi orožja in
opreme ne smemo kupovati samo individualno orožje ali sistem ampak tudi zmožnosti
vzdrževanja, rezervne dele in usposabljanje za zagotovitev operativnosti skozi celoten
življenjski ciklus (James 1995: 1.7).

Vojaška oprema, tudi tista, ki jo uporabljajo logistiki mora biti enostavna, robustna in
prilagodljiva. Zaradi tesne povezljivosti med logistiko in civilnim svetom komerciale in
industrije, oprema, ki se uporablja v vojaški logistiki mora pogosto biti kompatibilna z
obstoječimi standardi velikosti, teže, prenosa podatkov, napetosti in podobno.

Tehnologija postaja pomembnejša, zlasti pri izvajanju vseh vojaških funkcij. V logistiki
se uporablja napredna tehnologija za povečanje performansa logističnega osebja. V ta
namen predstavlja logistični informacijski sistem večnamensko silo na bojišču. Povečuje
logistično načrtovanje in izvajanje kot pomoč v procesu zahtevane podpore, uporabo
podatkov, ocene prihodnjih zahtev, razdelavo načrtov ter nadziranje razvoja izhodnih
aktivnosti. Logistični informacijski sistem prispeva k situacijskem zavedanju z izmenjavo
detajlnih informacij med različnimi logističnimi elementi celotnega procesa, kot tudi med
logistiko in okoljem. Navedeni sistem prav tako pomaga v komunikacijskih odločitvah
glede premeščanja in distribucije sredstev. Uporabljati je potrebno tehnologijo za
avtomatizacijo rutinskih funkcij ter izboljšanje poteka in vrednosti informacije znotraj
sistema. Istočasno je potrebno spoznati, da je tehnologija orodje, ki nam je v pomoč,
tehnologija ne zagotavlja razumevanje in zahtevano presojo za delovanje učinkovitega
logističnega sistema (Kaltnekar 1993: 486).

52
 3.5 Učinkovitost kot del uspešnosti vojaške logistike

Ustrezna logistika zahteva oboje, učinkovitost in uspešnost. Pridobili bi radi popolno

uspešnost in kompletno učinkovitost v logističnem sistemu. Ponavadi je potrebno sprejeti
določeno stopnjo neučinkovitosti, da bi zagotovili uspešnost ali žrtvovati določene
ukrepe uspešnosti, da bi dosegli večjo učinkovitost (Logistics 1995: 47). Navedeno
povzroča medsebojno kontardiktornost v iskanju optimalne uravnoteženosti med
učinkovitostjo in uspešnostjo.

Če bi imeli neomejeno količino sredstev, bi lahko vso svojo pozornost usmerili na

uspešnost. Lahko bi zagotovili vsako enoto z oskrbo in storitvami in ne samo z njihovimi
takojšnjimi potrebami, ampak za vse možne prihodnje potrebe. Distribucija bi temeljila
na sistemu DOSTAVE („PUSH“), uporabljala pa bi se metoda enostavne distribucijske
dostave, podpirajoče enote pa bi se razbremenile logistične odgovornosti. Načrtovalni
faktorji bi vsebovali velikodušnost varnih omejitev z zagotovitvijo zmeraj razpoložljivih
sredstev. Vodenje in poveljevanje bi bilo visoko decentralizirano saj bi vsaka enota imela
popolno storitveno logistično organiziranost in zmožnost zagotavljanja delovanja.

Uspešnost logistike ne smemo ekvivalentno primerjati s količino dobrin in

zagotovljenimi storitvami. Zagotovljenost s preveč oskrbnimi sredstvi je lahko enako
moteča kot tista, ko le-teh nimamo dovolj. Medtem ko izgleda, da smo upoštevali
omejitvene napake v vseh izračunih, navedena praksa lahko znatno zmanjša celotno
uspešnost logističnega sistema in degradira kvaliteto zagotovljene podpore. Omejitvene
napake se prevedejo direktno v potrebe po nabavi naslednjih podrobnosti, povečanje
inventarja na večjih točkah v distribucijski verigi in povečanja preobremenjenih skladišč
in transporta. Materialna sredstva, ki so odvečna in nepotrebna, so prav tako draga za
nakup kot tudi okorna za premik, zaloge, distribucijo in dodatno nujno potrebno
skladiščenje. Storitvene zahteve, ki so bile precenjene, lahko rezultirajo preobremenitev
na eni točki in pomanjkanje na drugi.

53
Raje kot poskus v zagotovitvi »Just in Case« (Tavčar 1996: 391), si je potrebno
prizadevati izdelati natančno napovedane zahteve in jih biti pripravljeni sprejeti ter
izboljšati, kadar te napovedi niso dovolj dobre ali kadar vreme, delovanje nasprotnih
aktivnosti, ali posamezne nepredvidljive okoliščine prikažejo te napovedi kot že
zastarele. Logistični sistem mora biti elastičen in odziven za izdelavo zahtevanih
sprememb v verigi proizvodnje, transporta in distribucije.

Po drugi strani, če je cilj preprosto maksimizirati učinkovitost v našem logističnem

sistemu, se bo najverjetneje uporabil čisti sistem IZVZEMA (»PULL«), kar pomeni
zadovoljiti potrebo samo kot odgovor na specifične zahteve. Sloneli bomo v osnovi na
distribuciji oskrbnih točk, minimiziranja obremenitve logističnega sistema za dostavo
oskrbnih sredstev in storitve. Logistično načrtovanje bo kontinuirano uporabljalo
izračune v naporih za doseganje naraščajočih točnosti in napovedovanju zahtev ter
dodeljevanju resursov. Poskušali bomo zmanjšati količino sredstev na rokah na najnižjo
možno stopnjo, zagotavljati majhno ali nikakršno varnost pri ubadanju z nepredvidljivimi
dogodki. Vodenje in poveljevanje bo visoko centralizirano v prizadevanju zagotavljanja
pozitivne kontrole nad vsem premoženjem v vsakem trenutku.

V prizadevanju izboljšanja sposobnosti, vojaška logistika poskuša sprejeti logistično

tehniko, ki je razvita v komercialnem sektorju in imenovana »Just in Time« (Tavčar
1996: 392) ob pravem trenutku upravljanje z inventarjem z uporabo izboljšanih metod za
napovedovanje potreb – zahtev. Ne smemo se obotavljati pri prevzemanju katerekoli
tehnike, ki omogoča sredstva za povečanje naših kapacitet. Kakorkoli, v razmišljanju
sprejetja navedenih tehnik za vojaške namene, logistiki ne smejo nikoli pozabiti, da se
njihovi cilji in okolje značilno razlikujejo od njenih poslovnih sopartnerjev. Delo je
osredotočeno na zagotavljanje produkta – proizvoda in storitve v varno in medseboj
odvisno okolje. Metode, ki potrjujejo sposobnost v miru, še ne pomenijo, da bodo
uspešne tudi v dosti bolj zahtevnih pogojih samih kriznih razmer ali bojišču (Tuttle Jr.
2005: 21) Na primer, zmožnost paketne storitve, da dostavi paket kamorkoli na svetu v
nekaj urah, temelji na predispoziciji, da nihče ne strelja na letalo, ki nosi ta paket.

54
Bistvena izkušnja navedenih tem je, da moramo ustrezno balansirati med učinkovitostjo
in uspešnostjo pri izvajanju logistike. Uspešnost mora prispevati k učinkovitosti. Medtem
ko moramo zmeraj upoštevati uspešnost našega logističnega sistema, ima učinkovitost v
podpori delovanj prednost pred njo. Logistiki morajo pretehtati ne samo uspešnost in
stroške učinkovitosti ampak tudi operativno pripravljenost in zahtevo za dostavo podpore
v okolje katero je okarakterizirano z nasiljem, nevarnostjo, nasprotji, negotovostjo in
neprekinjenostjo delovanja. Za vzdrževanje učinkovitosti moramo žrtvovati posamezne
ukrepe uspešnosti. Nadalje moramo zagotoviti, da se pri uspešnosti proces ne konča.
Učinkovitost mora biti zmeraj opredeljena značilnost logističnega sistema.

55
 4 IZVAJANJE USPEŠNOSTI IN UČINKOVITOSTI VOJAŠKE
LOGISTIKE

S posameznimi subjekti realnega upravljanja vojaškega sistema, smo izvedli, s ciljem

potrjevanja ali zavrnitve izpostavljene teze, usmerjeni intervju. Namen medsebojne
izmenjave mnenj in pogledov je bil v ocenjevanju miselne razvojne stopnje vojaških
menedžerjev na strateški in operativni ravni. Potrebno je bilo približati obravnavano
tematiko uspešnosti in učinkovitosti upravljanja vojaške logistike vodilnim strateškim in
operativnim štabnim ter upravnim organom. Povzetki usmerjenega intervjuja bodo
vzpodbuda za nadaljnjo obravnavanje navedene tematike.

4.1 Izhodišča in koncept usmerjenega intervjuja

Z upravljanjem vojaške logistike na strateški in operativni ravni se ukvarjajo posamezni

štabni in upravni organi. Za izvedbo usmerjenega intervjuja smo izbrali predstavnike iz
področja logistike na strateški ravni GŠSV (NJ4) in Upravni del MORS-a (Vodstvo
DLOG), na operativni ravni pa predstavnike PDRIU-ja (Učitelj logistike v CDR) in v
operaciji kriznega odzivanja (DCOM TF W KFOR/NG4 PSSV) ter PSSV-ja (NŠ). Izbira
petih kandidatov je bila ciljno naravnana, saj vsakodnevno kreirajo vojaško logistični
sistem, dejavnost in organiziranost vojaške logistike ter zagotavljajo pridobivanje
materialnih in izobraževanje nematerialnih virov.
Zamisel izvajanja in končne pridobitve izvedenega intervjuja je bila potrditev oziroma
dopolnitev postavljene teze, da z uspešnim in učinkovitim upravljanjem vojaške logistike
zagotavljamo delovanje vojaškega sistema. V nadaljevanju smo iskali stopnjo
seznanjenosti štabnih in upravnih organov s pojmi uspešnosti in učinkovitosti na
področju vojaške logistike, njihovo praktično implementacijo, možnostjo razvoja v
vojaškem sistemu ter iskanju nivoja izvajanja uspešnosti in učinkovitosti v vojaškem
okolju. Intervju je bil usmerjene narave, kar pomeni, da smo s sogovorniki izmenjali
medsebojna mnenja, ki smo jih istočasno potrjevali ali dopolnjevali glede na opisano
tematiko.

56
 4.2 Oblikovanje vprašanj o upravljanju vojaške logistike

Za izvedbo intervjuja smo izbrali deset vprašanj, ki pa smo jih povezali v štiri sklope.
Posamezna vprašanja so se povezovala in dopolnjevala ter istočasno zahtevala od
sogovornika vsebinsko poznavanje problematike s prepoznavanjem medsebojnega
izključevanja. Postavljena so bila naslednja vprašanja:
1. Kaj razumemo pod tezo učinkovitost kot del uspešnosti upravljanja vojaške
logistike?
2. Ali je možno samo z ustrezno organiziranostjo (struktura in procesi) logističnih
organov uspešno in učinkovito upravljanje z vojaško logistiko?
3. Kako bi povečali uspešnost in učinkovitost upravljanja vojaške logistike?
4. Kakšno vlogo ima izobraževanje, usposabljanje in urjenje logističnih organov pri
uspešnosti in učinkovitosti upravljanja vojaške logistike?
5. Kako bi definirali potrebno izgradnjo sposobnosti uspešnega in učinkovitega
logističnega delovanja?
6. Kateri so dejavniki uspešnega in učinkovitega upravljanja vojaške logistike?
7. Ali so za uspešno in učinkovito izvajanje vojaških nalog dovolj samo praktične
izkušnje ?
8. Kako lahko ocenjujemo razliko med uspešnostjo in učinkovitostjo logistike v
vojaškem okolju ?
9. Ali so razlike med vojaško in civilno logistiko še smiselne oziroma racionalne ?
10. Kakšen delež profesionalnih logistikov potrebuje uspešen in učinkovit vojaški
sistem?

Povezana so bila naslednja vprašanja 1. in 8., 3. in 6., 4. in 7. ter 2., 5., 9. in 10. Intervju
je bil izveden v dveh zaporednih dnevih. Odgovori so bili neposredno zapisani kot
zapiski in povzetki ter v dveh primerih dopolnjeni s pisnimi odgovori v širši obliki.
Zapiski so dosegljivi pri avtorju zaključne naloge.

4.3 Analiza mnenj in predlogov upravljanja vojaške logistike

Vprašanja smo začeli z zelo kompleksno tezo, ki opredeljuje učinkovitost kot del
uspešnosti upravljanja vojaške logistike. Sogovorniki so prvenstveno razčlenili pojma
uspešnost in učinkovitost vojaške logistike ter zahtev procesa upravljanja vojaškega

57
sistema. Posebej vzpodbudni so bili odgovori »V vojski je imperativ učinkovitost kot
kriterij uspešnosti », »Učinkovitost ocenjujemo po racionalni izrabi virov pri realizaciji
ciljev. Uspešnost pa bi ocenili po tem, kako dobro uresničujemo svoje cilje. Učinkovitost
je na ta način merilo uspešnosti.«, »Učinkovitost in ekonomičnost sta bistvena kriterija
uspešnosti vojaške logistike«. Navedene teze so bile opisane v poglavju 3.5. in so v širši
obliki predstavljene v prilogi 2.

Ali je možno z ustrezno organiziranostjo (struktura in procesi jasno definirani) uspešno in

učinkovito upravljati vojaško logistiko. Odgovori so bili pritrdilni in celo absolutni. Skozi
pogovor smo zadevo poostrili z vprašanjem: »Ali je samo organiziranost dovolj za
učinkovito in uspešno upravljanje vojaške logistike?« Pridobili smo naslednje dopolnilne
teze, da se je potrebno učiti od tržnega gospodarstva, zmanjševati nivoje od strateške do
taktične ravni, potrebno je upoštevati specifičnost vojaških procesov, da struktura nikoli
ni odgovorna za reševanje nastalih problemov, da je pomembna tudi stopnja
organizacijske kulture vojaškega sistema ter da potrebujemo usposobljen in visoko
motiviran kader, ki ve, kaj je potrebno storiti ob pravem času na pravem mestu da za
uspešno upravljanje vojaške logistike potrebujemo veliko več, kot le ustrezno organiziran
logistični sistem. Navedene teze so bile opisane v poglavju 3.3. in so v širši obliki
predstavljene v prilogi 2.

Povečanje uspešnosti in učinkovitosti vojaške logistike zahteva poznavanje navedenih

pojmov in njene bistvene razlike. »Uspešno in učinkovito logistično delovanje daje
optimalne (vrhunske) rezultate, ki jih sistem od logistike potrebuje ali celo pričakuje«.
Mnenja so bila zelo konkretna in so opredeljevala, da lahko navedeno povečamo z:
ustreznim informacijskim sistemom (informacija v realnem času), z dvigom kakovosti
planiranja, z manjšo fluktuacijo strokovnega kadra, s stalnim izobraževanjem in
usposabljanjem, z integracijo vojaškega in upravnega dela MORS-a, z jasno definirano
vlogo logistike kot podpornega elementa, s poznavanjem poveljniške strukture z
delovanjem vojaške logistike, z ustreznim stimuliranjem zaposlenih, z zvišanjem
organizacijske kulture, z verigo upravljanja proaktivnega menedžmenta, z večjo stopnjo
predvidevanja in kreativnosti ter s proaktivnimi vojaškimi logisti, s pravilnim izborom

58
upravljalnega ključnega logističnega kadra, s pravilno podporo poveljniškega kadra.
Navedene teze so opisane v poglavjih od 3.1 do 3.3. in 5.2 ter so v širši obliki
predstavljene v prilogi 2.

Izobraževanje, usposabljanje in urjenje imajo odločilen in velik pomen pri uspešnosti in

učinkovitosti upravljanja vojaške logistike. Posamezna mnenja potrjujejo izhodišče:
»Izgradnja kompetenčnega profila osebja, ki upravlja vojaško logistiko je zato nujen
pogoj, kar zagotovimo z načrtnim, ciljno usmerjenim izobraževanjem, usposabljanjem in
nekoliko manj urjenjem. Eden ključnih dejavnikov pridobivanja potrebnih izkušenj je
tudi spoznavanje dela znotraj področij logistike ter drugih funkcijskih področjih, ki so
odvisna od logistike (poveljevanje, operativna, bojna podpora)«. »Velika fluktacija
logističnega kadra in neobstoječe karierne poti negativno vplivajo na strokovno
usposobljenost. Razen dobre strokovne podlage, ki bi ga naj zagotovil proces vojaškega
izobraževanja in usposabljanja (VIU) je potrebno veliko praktičnega dela preden dobimo
dobrega logistika«. Navedene teze so opisane v poglavjih 3.3. in 5.2 ter so v širši obliki
predstavljene v prilogi 2.

Potrebne sposobnosti za izgradnjo uspešnega in učinkovitega upravljanja vojaške

logistike so bile povezane s kriterijem povečanja uspešnosti in učinkovitosti. Opredeljene
so bile naslednje sposobnosti: jasno opredeljen cilj in poslanstvo vojaške logistike,
procesna organiziranost in motiviranost ter ustrezna stimuliranost vojaških logistikov,
načrtno usposabljanje logistikov in poveljnikov, jasno izgrajena strokovnost vojaške
logistike, jasno razmejena vloga civilne in vojaške logistike, lasten kadrovski razvoj po
funkcionalnih področjih, logistika mora zagotavljati kvaliteto življenja, potrebna
racionalnost ob upoštevanju načel produktivnosti ter ekonomičnosti, potrebno se je
otresti emotivnega ravnanja, učinka negativnega lobiranja in v celoti spoštovati temeljna
načela voditeljstva, oblikovanje centralizirane oskrbne verige (s svojim sistemom PINK),
izgradnja sodobnega in zmogljivega informacijskega sistema, globalne brezžične
(satelitske) komunikacije, tehnologija avtomatske identifikacije in seveda strokovno
usposobljeno logistično osebje, ki je ključni dejavnik za uspešno upravljanje logističnega

59
sistema. Navedene teze so opisane v poglavjih 2.3, 2.4 in posebej v 3.4 ter so v širši
obliki predstavljene v prilogi 2.

Dejavniki uspešnega in učinkovitega upravljanja vojaške logistike so se povezovali s

potrebno izgradnjo sposobnosti, vendar je bil namen spoznati ključne dejavnike s
katerimi lahko merimo stopnjo uspešnosti in učinkovitosti vojaške logistike. Mnenja so
bila naslednja: ustrezen informacijski sistem in planiranje, nizka fluktuacija strokovnega
kadra, stalno izobraževanje in usposabljanje, zadovoljen uporabnik, racionalno
potrošena finančna sredstva, zadovoljstvo in motiviranost upravljavcev, jasna
umeščenost logistike v vojaškem sistemu, kreativnost logističnega menedžmenta,
centraliziran sistem vodenja vojaške logistike, usmerjeni procesi brez odvečne
administracije, profesionalna avtoriteta in avtonomija, usmerjenost k kakovosti izvedbe
naloge (uporabnik), nabava kakovostne opreme in oborožitve, zasledovanje življenjskega
ciklusa sredstev. Navedene teze so opisane v poglavju 5.2 ter so v širši obliki
predstavljene v prilogi 2.

Za uspešno in učinkovito izvajanje nalog vojaške logistike niso dovolj samo praktične
izkušnje, je bilo mnenje vseh sogovornikov. V vojaški praksi se ugotavlja, da so vodilni
vojaški logistiki na strateški in operativni ravni dokaj slabo izobraženi in usposobljeni na
priznanih podiplomskih tečajih in vojaških univerzah po svetu. »Praktične izkušnje lahko
le dopolnijo znanje, učinke dobre organiziranosti sistema in procesov ter so predvsem
koristne pri potrebni fleksibilnosti, prilagodljivosti situaciji, improvizacij in delovanju v
stresni situaciji«. »Učenje iz izkušenj je pomemben dejavnik razvoja logističnega
sistema, nikakor pa ne edini. Vse bolj je pomemben pretok znanja iz poslovne logistike v
vojaške organizacije«. Navedene teze so opisane v poglavju 5.2.4 ter so v širši obliki
predstavljene v prilogi 2.

Razlika med uspešnostjo in učinkovitostjo logistike v vojaškem okolju je zelo majhna.

Osnovno pojmovanje je, da je v vojaškem okolju učinkovitost del uspešnosti, ali pa je
imperativ učinkovitosti kriterij uspešnosti. Zelo povzeto lahko navedeno opišemo kot
»Naloga logistike je podpora delovanja. Torej je razlika med uspešnostjo in

60
učinkovitostjo v vojaškem okolju je v tem, da je logistika uspešna v kolikor podpira
namero (strateškega) poveljnika, učinkovita pa, če to podporo izvaja z najmanj ljudmi,
žrtvami, opreme, sredstvi. Osnova za ocenjevanje uspešnosti in učinkovitosti logistike je
merjenje njenega delovanja«. Navedene teze so opisane v poglavjih 3.5 in 5.2, 5.2.3 ter
so v širši obliki predstavljene v prilogi 2.

Razlike med vojaško in civilno logistiko so še zmeraj smiselne. V civilni logistiki je

osnovni dejavnik konkurenčnost, medtem ko mora biti vojaška logistika predvsem
učinkovita. Meje med civilno in vojaško logistiko bodo zmeraj razpoznavne na bojišču,
kjer civilna logistika seže samo do stacionarnih logističnih baz, vse ostalo je podrejeno
vojaški logistiki in lastnim zmogljivostim in neracionalnim nalogam. Z vidika razvoja
informatike procesov logistike je delitev neracionalna. »V obrambnem sistemu bi morala
biti meja med civilno in vojaško logistiko zelo majhna, kar navaja predvsem potreba po
spremljanju virov v življenjskem ciklu, kjer se kaže, da je ločnica med proizvodno in
uporabno logistiko vse manjša, potrebna povezanost procesov, ki ta cikel obvladujej,o pa
vse večja«. Navedene teze so opisane v izhodiščih logističnega modela poglavje 5.1 ter
so v širši obliki predstavljene v prilogi 2.

Delež profesionalnih logistikov je odvisen od zahtevne stopnje uspešnosti in

učinkovitosti vojaškega sistema. Vsekakor ni fiksen in ni premosorazmeren s
povečevanjem stopnje uspešnosti in učinkovitosti vojaške logistike. Pomembno je jasno
definirati, kot opazovanja npr. na taktični ravni je ocena, da logistik podpira od tri do štiri
vojake, medtem ko na strateško operativni ravni trije do štirje logistiki podpirajo enega
vojaka. Splošna ocena sogovornikov je, da v vojaškem sistemu obstaja od 30% do 40%
profesionalnih logistikov in je v povečevanju na račun zunanje oskrbe. Bolj kot delež v
odstotkih, je pomembna profesionalnost samih vojaških logistikov in razumevanje
poslanstva v funkciji podpore delovanja vojaškega sistema. Navedene teze so opisane v
zaključkih naloge ter so v širši obliki predstavljene v prilogi 2.

61
 4.4 Stopnja izvajanja uspešnosti in učinkovitosti vojaške logistike

Iz predstavljene analize izvedenega usmerjenega intervjuja z navedenimi sogovorniki

lahko zaključimo, da je stopnja poznavanja dejavnikov in sposobnosti uspešnega in
učinkovitega upravljanja vojaške logistike na visoki ravni. Vsekakor nismo zadovoljni z
doseženo stopnjo razvoja uspešnosti in učinkovitosti vojaške logistike. Izredno
vzpodbudno je dejstvo prepoznavanja učinkovitosti vojaške logistike kot imperativ za
doseganje uspešnosti delovanja vojaškega sistema. Merilo za stopnjo odzivnosti vojaške
logistike je v njeni elastičnosti in prilagodljivosti novim izzivom. Pomembno je
prepoznavanje lastnega poslanstva v funkciji neprekinjene podpore delovanja vojaka na
bojišču. Okolje na bojišču opredeljuje razliko med civilno in vojaško logistiko.

62
5 PREDLOG MODELA UČINKOVITEGA VODENJA SUBJEKTOV
VOJAŠKE LOGISTIKE

Uspešno in učinkovito upravljanje s subjekti sistema vojaške logistike v spremenljivem

in nepredvidljivem okolju ni več mogoče izvajati na podlagi izkušenj in sposobnosti
posameznikov, ampak zahteva uporabo znanstvenih pristopov pri načrtovanju in
izvrševanju premikov ter vzdrževanju organizacijskih enot na ustrezni ravni.
Pri vodenju logističnih procesov ter analiziranju uspešnosti in učinkovitosti logistične
zagotovitve delovanja je potrebno, za realizacijo enega od osnovnih principov
predvidevanja dogodkov, uporabljati določene modele, ki lahko vnaprej simulirajo
ustreznost naših odločitev.
V vojaškem okolju dinamičnega delovanja enot in filozofskega pristopa reševanja
konfliktnih situacij sta se skozi zgodovino uporabljala dva pristopa oz. koncepta in sicer:

1) koncentracija sile na določeni točki odpora in preboj po vsej sili – ruska filozofija
vojskovanja
2) konfliktna situacija in iskanje naravnih tokov izmika po sistemu deroče vode –
nemška filozofija vojskovanja.

Slednji pristop zahteva celotnostno obdelavo organizirane strukture v njihovi medsebojni

interaktivni povezavi ter definiranju in usmerjanju delovanja posameznih tokov v samem
sistemu.
Na podlagi karakteristik in lastnosti delovanja vojaškega logističnega sistema v
spreminjajočem in nepredvidenem okolju je pristop, ki je ciljno usmerjen v iskanje
ustrezne organizacijske strukture, ki bo odgovorila na vse izzive, popolnoma iluzoren.
Predvideni model je ciljno orientiran na iskanje zahtevane stopnje odzivnosti logističnega
sistema skozi njegovo elastičnost in prilagodljivost delovanja. Logistični model omogoča
uspešno in učinkovito tako imenovano samoupravljanje na osnovi razpoznave in
obvladovanja kadrovskih, materialnih, informacijskih in finančnih tokov.

63
5.1 Določanje izhodišč logističnega modela

Obvladovanje razvoja informacij, kvalitetnih komunikacij, ustreznega znanja

predstavljajo temeljna izhodišča v iskanju uspešnega in učinkovitega upravljanja
vojaškega logističnega sistema.

Pri navedenem moramo upoštevati naslednje strategije razvoja:

- usmerjenost na ljudi , ki delujejo v logističnem procesu;

- taktika izvajanja, ki diktira strategijo;
- upravljanje z distribucijsko verigo in ne s funkcionalnimi področji logistike;
- postaviti organizacijo za izvajanje podpore in ne organizacijo za funkcioniranje
logističnega sistema;
- integrirano načrtovanje strateškega in operativnega menedžmenta;
- informacijsko podporo odločanja v logističnih procesih;
- nadzorovano razmejitev med stacionarno in manevrsko strukturo, civilno in vojaško
integracijo ter centralizacijo in decentralizacijo izvajanja logističnih procesov.

Na osnovi ugotovljenega lahko s kontrolo in obvladovanjem logističnih tokov uspešno in

učinkovito zagotavljamo delovanje vojaških elementov. Logistično usmerjeno delovanje
in filozofija razmišljanja zagotovitve delovanja sil in sredstev morata biti ciljno
usmerjena glede na odzivnost realizacije zahtevanih materialnih sredstev in storitev.
Pretočnost in medsebojna odvisnost ter iskanje relacijskih povezav med funkcionalnimi
področji je potrebno ciljno usmeriti v tok: življenjski ciklus materialnega sredstva in
storjeno storitvijo.
V uspešnem in učinkovitem upravljanju logističnega sistema je potrebno od
funkcionalnih področij zahtevati, da najdejo ciljno usmerjene procese skozi načrtovanje,
distribucijo ter vzdrževanju sil in sredstev:

64
1. Načrtovanje
2. Promet in Transport
3. Vzdrževanje sredstev
4. Oskrba in usluge
5. Finance in nabava
6. Infrastruktura in objekti
7. Zdravstvo
I I
I I. NAČRTOVANJE I
I I SIL
I II. DISRIBUCIJA I +
I I SREDSTEV
I II. VZDRŽEVANJE I
I I

I. NAČRTOVANJE
• Procesi, kadri, cilji, postopki, kontrola, upravljanje, vodenje …
Æ Definicija logistike glede na tok.

II. DISTRIBUCIJA
• Razredi oskrbe, transport, sile, sredstva, paketi, metode – DOSTAVA,
IZVZEM …
Æ Definicija logistike glede na življenjski ciklus proizvoda.

III. VZDRŽEVANJE
• Sredstva, ljude, usluge-storitve, infrastruktura …
Æ Definicija logistike glede na storitev.

Celostni pregled logističnega procesa zagotavljanja ljudi in sredstev za delovanje

organizacijskih enot v okolju lahko predstavimo z naslednjo sliko 5.1.

65
Slika 5.1: Vojaški logistični proces

VZDRŽEVANJE
N N
A A
B B OSKRBNI IN
A O DOPOLNILNI
V R CENTRI
A

EVAKUACIJA
ENOTE

NABAVA
DISTRIBUCIJA

IZLOČITEV

Celostni logistični pristop usmerjenega delovanja postavlja pred funkcionalna področja

logistike determinirane skupne cilje, kar zahteva njihovo podrejenost v prilagajanju in
elastičnosti za povečanje odzivnosti logističnega sistema. Navedeni celostni logistični
pristop potrjuje opredelitev obrambne logistike, ki jo predstavlja (Tuttle 2005: 1) kot dve
komponenti: projektiranje sil (»premikanje sil…«) in vzdržljivost sil (»…in oskrbovanje
ljudi ter OVO«). Navedeni pristop zahteva od nosilcev funkcioanlnih področij
spremembo miselnosti in sicer v pristopu, da se ne postavljajo pogoji za vzpostavitev
organizacijske strukture (ljudi in sredstev), ampak se njihova koncentracija usmeri na
celoten logistični proces in tokove za povečanje elastičnosti ter prilagodljivosti novim
izzivom. Pri navedenem ne velja formula seštevanja funkcionalnih področij, saj je to,
enako organiziran logistični sistem delovanja, ampak nas samo iskanje interaktivnosti
vodi k uspešnemu in učinkovitemu upravljanju vojaške logistike, slika 5.2.

Slika 5.2: Interaktivnost delovanja funkcionalnih področij logistike

TR OSK VZD INFR LOGS

+ + + =
NAČRT NAČRT NAČRT NAČRT = IZVEDBA

66
 TR OSK VZD INFR LOGS
+ + +

MATERIALNI IN FINANČNI TOKOVI REALIZACIJA

5.2 Struktura logističnega modela učinkovitega upravljanja

Namen predstavitve logističnega modela uspešnega in učinkovitega upravljanja vojaške

logistike je v izdelavi pomožnega orodja pri operacionalizaciji postopkov in uspešnem
prilagajanju determiniranih funkcionalnih področij vojaške logistike pri realizaciji
osnovnega poslanstva. Vloga modela se reflektira skozi determiniranje temeljnih in
odločilnih tokov v izvajanju logističnih procesov, merjenju odzivnosti sistema na zahteve
operativnih potreb delovanja, preglednejšem načrtovanju in analiziranju uspešnega in
učinkovitega upravljanja vojaške logistike. Pri postavljanju uspešnosti delovanja
logističnega sistema lahko z analizo pridemo do vzpostavitve povezave med notranjimi in
zunanjimi tokovi logističnega sistema, slika 5.3.

Slika 5.3: Analiza delovanja vojaškega logističnega sistema

Enostavni notranji tokovi

UPRAVLJANJE
Z FIZIČNA
MATERIALOM DISTRIBUCIJA
UČINKOVITOST

LOGISTIČNI SISTEM

Kompleksni zunanji tokovi

Skladiščenje
Pakiranje
IZLOČANJE OBNOVITEV
Transport

USPEŠNOST

67
Učinkovito upravljanje vojaške logistike je pokazatelj elastičnosti organizacijske enote v
odnosu na spremembe v njenem okolju. V prikazani sliki 5.4 predstavlja učinkovitost
odnos med upravljanjem in porabo obstoječih resursov. Če uspemo ponovno izvesti
naloge zagotovitve delovanja organizacijskih enot, vendar hitreje z manj vloženimi
resursi (materialnimi in nematerialnimi) ter nižjimi stroški, smo učinkoviti.

Slika 5.4: Model uspešnega delovanja logističnega sistema

ENOTA

SITUACIJA USPEŠNOST

RESURSI MENEDŽMENT

UČINKOVITOST

Vir: prirejeno po Zekič (2000: 144)

Uspešno upravljanje vojaške logistike je pokazatelj prilagodljivosti organizacijske enote

v odnosu na spremembe v njenem okolju, na sliki 5.4. Uspešnost predstavlja odnos med
upravljanjem in zadovoljitvijo zahtev organizacijske enot. Če uspemo izvesti naloge
zagotovitve delovanja organizacijskih enot v dani situaciji z obstoječimi sredstvi in
znanjem, smo uspešni.

68
Učinkovitost dosežemo z operativnim upravljanjem logističnega sistema, in sicer, z
razpoložljivostjo natančnih dnevnih informacij o možnih in realnih odnosih med
izložkom in vložkom v realizaciji naloge. Uspešnost delovanja izvajamo, kadar
zadovoljujemo dejanske potrebe uporabnika v skladu z dejanskimi zmožnostmi in
znanjem. Za doseganje uspešnosti delovanja moramo razpolagati s ključnimi
informacijami in potrebami ter načinu zadovoljitve zahtev uporabnika (Zekič 2000: 144).
Predpogoj za ustrezen napredek v razvoju in delovanju logističnega sistema je kreiranje
strateškega logističnega razmišljanja ter obvladovanje materialnih, informacijskih,
kadrovskih in finančnih tokov. V dinamičnem in nepredvidljivem okolju je potrebno
ustvariti model kritične mase kreativnosti, elastičnosti in prilagajanja novo nastalim
izzivom.

Opisani logistični model omogoča upravljavcem na strateški in operativni ravni, da v

množici aktivnosti, projektov, programov venomer prepoznajo in določijo pravo mero
odzivnosti elementov logističnega sistema v doseganju zastavljenih ciljev. Logistični
model orientiranega delovanja logističnega sistema in posameznih funkcionalnih področij
v temeljne tokove omogoča ciljno usmerjeno upravljanje in merjenje odzivnosti v
uspešnem in v nadaljevanju učinkovitem zadovoljevanju operativnih potreb.

69
Slika 5.5: Logistični model učinkovitega upravljanja vojaške logistike

MATERIALNO
z POSLOVANJE w
FINANČNO INFORMACIJ.
POSLOVANJE POSLOVANJE

USPOSAB. IN KADROVSKO
IZOBRAŽEV. POSLOVANJE
-x x

FINANČNO
INFORMACIJ. POSLOVANJE
POSLOVANJE
DELAVNIŠKO
POSLOVANJE
-w
-z

-y

Navedeni logistični model, slika 5.5, vzpostavlja medsebojno odvisnost med materialom
in vzdrževanjem opreme (y), kadrovskim menedžmentom in psihofizičnem ter
intelektualnem nivoju kadra (x). Soodvisna povezava ustvarjanja vzdržljivosti materiala
in ljudi se krmili skozi informacijske (w) in finančne tokove (z) v danem okolju. Za
doseganje uspešnega in učinkovitega upravljanja vojaške logistike je potrebno ustvariti
nadzorni (krmilni) sistema nad finančnimi, informacijskimi, materialnimi in
intelektualnimi tokovi.
Podobne tokove si lahko ogledamo skozi naslednji koordinatni sistem v katerem center
tvori logistični sistem obarvan z določenimi karakteristikami, ki deluje v asimetričnem
okolju različnih lastnosti. Kompleten atom oz. zahtevano zgradbo poganjajo definirani in
nedefinirani procesi, katere je potrebno ustrezno upravljati oz. menedžirati. Procesi
morajo biti usmerjeni k doseganju ciljev, ki pa so merljivi, dosegljivi in spodbudni.

70
Pri izgradnji sposobnosti logističnega delovanja je potrebno postaviti strukturo, ki je
ciljno in smotrno organizirana ter omogoča uspešno in učinkovito upravljanje vojaške
logistike, slika 5.6.

Slika 5.6: Struktura organiziranosti in delovanja logističnega sistema

SMOTRI - CILJI

VODENJE
DISCIPLINA – ETIKA
DETAJLI - VEŠČINA

ODZIVNOST

DEJAVNOST UREJENOST RESURSI

Doktrina Organiziranost Urjenje, usposabljanje

Programi Postopki in izobraževanje
Oprema

T E H N O L OG I J A

Vir: prirejeno po Tavčarju (1996: 0)

Pri analizi medsebojnih tokov prihajamo do zaključkov, da odzivnost sistema, ki

opredeljuje stopnjo uspešnosti in učinkovitosti upravljanja vojaške logistike temelji
prvenstveno na stopnji znanja posameznih nematerialnih (kadri) elementov.

71
5.2.1 Finančni tokovi kot del logističnega modela

Finančni tokovi so odraz odvijanja logistično materialnih in informacijskih tokov. S

finančnimi tokovi lahko najučinkovitejše in uspešno nadziramo ter načrtujemo
predvidene aktivnosti za realizacijo postavljenih ciljev. Pri postavljanju strateških ciljev
je odločilnega pomena, da je načrtovanje porabe finančnih sredstev centralistično vodeno,
saj omogoča hitro in odzivno reagiranje na vplive okolja, kot so zmanjšanje proračunskih
sredstev v toku leta, nezmožnosti nabave materialnih sredstev, nove vojaške operacije,
spremenjena politika delovanja.
Navedeni način centralističnega načrtovanja realizacije ciljev in porabe finančnih
sredstev poteka od zgoraj navzdol in ne od spodaj navzgor. Navidezno izgleda sistem bolj
nestabilen, vendar omogoča več elastičnosti in prilagodljivosti v nesimetričnem in
dinamičnem okolju. Kreativno usmerjanje finančnih tokov se izvaja na strateški ravni in
ne zahteva obnavljanja finančnih načrtov. Navedeno omogoča ustrezen informacijski
sistem, ki dnevno daje relevantne podatke nad porabo finančnih sredstev in spremljanja
realizacije temeljnih ciljev.

5.2.2 Spremljanje zalog kot del logističnega modela

Uspešnost in učinkovitost upravljanja z logističnimi elementi se najprej reflektira skozi

upravljanje in spremljanje zalog. Temu popularno rečejo »assets tracing«, kar pomeni v
vsakem trenutku vedeti kje se nahaja določeno sredstvo oz. »in-transit visibility«
(Fontenot 2005: 410), da bi ga najracionalnejše uporabili v procesu logistične
zagotovitve. Negativna ugotovitev USA iz zadnje puščavske vojne (OIF) je bila, da se v
veliki dinamiki izvajanja operacij in izmenjavi materiala na transportno nakladalnih
točkah preprosto izgubi preglednost nad sredstvi. Avtomatizirani proces sledenja sredstev
ni bil dovolj prilagodljiv in elastičen za zahteve dinamike operacij.
Uspešno krmiljenje z zalogami, ki so lahko mirujoče, v premiku, za uničenje, zahtevane,
operativne, odvečne, je odločilnega pomena in je odraz učinkovite porabe finančnih
sredstev. Upravljati je potrebno samo s tistimi zalogami, ki omogočajo realizacijo

72
zastavljenih ciljev v določenem časovnem okolju in porabo sredstev v njihovem
življenjskem ciklusu. Pomembno je, da logistični menedžerji dojamejo potrebe
operativnih zahtev organizacijskih enot in predvidijo porabo sredstev ter izvedejo
uspešno in učinkovito načrtovanje ustvarjanja potrebnih zalog za uspešno realizacijo cilja
z minimalnimi stroški. Navedeni sistem je orientiran na potrebe operativnih enot in
upravljanje s fluktuacijo potrebnih zalog za uresničitev ciljev v dinamičnem in
spremenljivem okolju.
Pri definiranju operativnih potreb organizacijske enote za določene namenske naloge je
potrebno ugotoviti ali je smiselno kopičiti določene zaloge iz lastnih virov v odnosu do
koriščenja multinacionalnih vojaških storitev specializiranih oz. vodilnih držav na
območju delovanja. Povračilo stroškov storitve je najcenejši izložek v odnosu do
kopičenja minimalnih zalog oz. nobenih zalog. Karakteristika logističnega modela je, da
je orientiran na uspešnost in učinkovitost realizacije postavljenih ciljev celotnega sistema
in ne na optimalizacijo posameznih funkcionalnih področij logističnega sistema.
Uspešen in učinkovit logistični sistem zahteva pravočasen vpogled v območje delovanja
vojaških enot, okolje izvajanja operacij, zmožnosti mednarodnih enot, kapacitete
teritorije, realne potrebe, možnosti koriščenja kapacitet. Na podlagi navedenega se lahko
izvede ocena stanja in definiranje minimalnih zalog, ki omogočajo realizacijo ciljev in
uspešno ter učinkovito porabo materialnih sredstev. Učinkovit logistični sistem, ki je
orientiran na potrebe in zahteve organizacijskih enot se reflektira z maksimalnim
zadovoljstvom poveljnikov organizacijskih enot in minimalnimi zalogami.
Nenehno spreminjanje okolja, vrednot, spremembe ciljev ter načina delovanja enot
zahteva od logističnega sistema visoko stopnjo elastičnosti in prilagodljivosti novim
razmeram.

5.2.3 Elastičnost in prilagodljivost kot del logističnega modela

Elastičnost in prilagodljivost predstavljata indikatorje s katerima se organizacija uspešno

in učinkovito prilagaja spremembam v okolju ter zmožnosti vzpostavitve stabilnosti in
uravnoteženosti delovanja. Elastičnost kot indikator notranje sposobnosti organizacije, da

73
reagira na novonastale spremembe v okolju prikazuje učinkovitost organizacijske enote v
zmanjševanju stroškov skozi logistične dinamične procese v odnosu na potrebe in
zahteve enot v delovanju (Zekič 2000: 151). Elastičnost je predpogoj prilagodljivosti kot
indikator uspešne logistične usklajenosti z novonastalimi spremembami okolja oziroma
uspešnega generiranja sprememb v okolju kot pokazatelju njegove inovativnosti.
V koordinatnem sistemu modela učinkovitega upravljanja logističnega sistema se lahko v
linearnem odnosu prevožene poti v določenem času zamenja hitrost za odzivnost (O)
sistema pri izvajanju določenih aktivnosti (A) v časovnem (T) terminu za realizacijo
postavljenih ciljev. Podobno je opisana merljivost uspešne in učinkovite vojaške logistike
skozi opis logističnih ciljev glede na časovno komponento pravočasne dostave sil in
sredstev do odjemalca ter minimiziranje logističnih aktivnosti na bojišču (Tuttle 2005: 8).
Odzivnost je uspešna, če potrebujemo čim manj aktivnosti v kratkem časovnem terminu.

S A
V = -------- => O = --------- (1)
T T

Učinkovitost (UČ) merimo kot odzivnost notranjih sposobnosti organizacije pri

realizaciji ciljev (C z minimalno porabo denarja (D).

C
UČ = --------- (2)
D

V primeru, da je sistem učinkovit po tem, koliko je odziven, dobimo:

C A
UČ = O = --------- = --------- (3)
D T

74
Iz tega sledi, da je cilj odvisen od vrednosti posameznih aktivnosti v določenem terminu.

AxD
C = -------------- (4)
T
Podobno lahko prikažemo elastičnost delovanja vojaškega logističnega sistema s
prilagojenim modelom (Zekič 2000: 151)

RS1 x (A0 + FMS0)

E = -------------------------------- (5)
RS0 x (A1 + FMS1)

E – elastičnost
RS – razpoložljivost sistemov (od 0 – 100%)
A0,1 – amortizacija (življenjski ciklus, 5-10% od nabavne vrednosti)
FMS0,1 – fiksni materialni stroški (odvisen od novih zaposlitev)
0, 1 – obdobje enega leta

Koeficient elastičnosti, ki je večji od 1, prikazuje povečano učinkovitost delovanja in

notranjo sinergijo pri reakcijah na spremembe v okolju.

Prilagodljivost organizacije kot pokazatelj uspešnega logističnega prilagajanja

spremembam okolja se lahko prikaže skozi logistični model uspešnega (US) upravljanja
vojaške logistike skozi koordinatni sistem linearnega odnosa med realizacijo cilja (C in
števila opravljenih aktivnosti (A).

C
US = ---------- (6)
A

75
V primeru, da je sistem uspešen in ciljno naravnan v prilagajanju spremembam v okolju
ter se na navedeno uspešno odzove, sledi:

C A
US = O = --------- = --------- (7)
A T

Iz tega je razvidno, da je ciljno orientirana uspešnost odvisna od števila opravljenih

aktivnosti v določenem časovnem terminu. Namen je izvesti čim manjše število
aktivnosti v določenem terminu, saj se s povečanim številom aktivnosti kvadratno
oddaljujemo od cilja.
A^2
C = ---------- (8)
T

Podobno lahko prikažemo prilagodljivost vojaškega logističnega sistema po prilagojenem

modelu (5),

VMS1 x ŠUK1 x OPD1

P = ------------------------------- (9)
VMS0 x ŠUK0 x OPD0

P – prilagodljivost
VMS – variabilni materialni stroški
ŠUK0,1 – število usposobljenih kandidatov (merljivi programi)
OPD0,1 – operativna pripravljenost delovanja (ocena od 1 – 5, ali od 0 – 10%)
0, 1 – obdobje enega leta

Koeficient povečanja ali zmanjšanja prilagodljivosti predstavlja stopnjo zunanje

prilagojenosti organizacije spremembam v okolju.

76
Indikatorji elastičnosti in prilagodljivosti so odraz dejanskega razvoja in rasti vojaške
organizacije. Pri merjenju koeficientov elastičnosti in prilagodljivosti lahko ocenjujemo
učinkovitost in uspešnost delovanja vojaške organizacije oziroma merimo delo
kreativnosti in operativnosti vojaških logističnih menedžerjev na strateški in operativni
ravni.
Elastičnost in prilagodljivost sistema lahko ustvarjamo s krmiljenjem logističnih,
materialno-informacijskih tokov na osnovi kreativnosti oz. znanja logističnih in drugih
potencialov vojaške organizacije.

5.2.4 Znanje kot del logističnega modela

S tehnološkim razvojem vojaške opreme in možnostjo nakupa sofisticirane tehnike je

učinkovita realizacija posameznih ciljev odvisna samo še od velikosti želenega sistema in
zmožnosti kombiniranja v multinacionalnih sistemih.
Prioriteto pri upravljanju stroškov predstavljajo ravno logistični stroški, ki so odvisni od
uporabljenih tehnološko razvitih sistemov logistične podpore v danem okolju, možnosti
multinacionalne izmenjave in racionalizacije koriščenja materialnih sredstev in storitev,
kjer ravno znanje skozi veščine in sposobnosti prinaša minimalne stroške logistične
podpore delovanja vojaških organizacijskih enot.
Znanje lahko definiramo kot uspešnost povečanja medsebojnega odnosa tekočega in
minulega dela. Pri posameznih funkcionalnih področjih logističnega sistema
opredeljujemo uspešnost koriščenja znanja skozi pokazatelje variabilnih materialnih
stroškov.

TRANSPORT Povečanje transportnih zmožnosti z nakupom transportnih

sredstev oz. podpisom komercialnih ali bilateralnih pogodb za
izvajanje transportnih storitev.
INFRASTRUKTURA Povečanje namestitvenih kapacitet z manj razpoložljivimi
finančnimi sredstvi. Učinkovita izraba javnega razpisa in

77
 koriščenja konkurenčnosti trga.
VZDRŽEVANJE Povečanje stopnje razpoložljivosti sistemov z istimi ali manjšimi
variabilnimi stroški oz. fiksnimi materialnimi stroški.
OSKRBA Povečana nominalna nabava sredstev z isto količino finančnih
sredstev ter učinkovito izrabo javnega razpisa ter konkurenčnosti
trga.

Uspešno koriščenje intelektualnega kapitala oz. znanja v državni upravi se najbolj

reflektira skozi individualno izpopolnjevanje oz. minimalnimi stroški usmerjenega
usposabljanja in izobraževanja vseh zaposlenih v logističnem sistemu.

5.3 Krmiljenje delovanja vojaškega logističnega sistema

Uspešnost in učinkovitost upravljanja v vojaški logistiki je v vse večji meri odvisna od

učinkovitega upravljanja z materialnimi, informacijskimi, intelektualnimi in finančnimi
tokovi predstavljenega logističnega modela. Stopnja usposobljenosti in izobraženosti ter
zmožnosti koriščenja informacij, veščin, izkušenj in znanja ob pravem času na pravem
mestu postaja vse bolj iskan in cenjen vrednostni kapital. Da bi dosegli elastičnost in
prilagodljivost strukture, katero tvorijo posamezniki, ter njihovo pravočasno stopnjo
odzivnosti na spremembe časa in okolja, je potrebno pozornost usmeriti na ljudi. Na
strateški, operativni in taktični ravni je potrebno poudarjati kreativnost, inovativnost,
ciljno usmerjeno delovanje ljudi ter ustvarjanje celostnega pogleda na dinamično
problematiko nepredvidenega okolja.

Integracija in koordinacija logističnih in ostalih procesov s ciljem povečanja odzivnosti

(elastičnosti) in aktivnega prilagajanja z namenom realizacije zastavljenih ciljev je naloga
logističnega krmilnega podsistema (Slika 5.7). Pri obravnavi kompleksnega problema
nedeterminiranih sistemov je potrebno obravnavati organizacijo kot sistem.

78
Slika 5.7: Krmiljenje organizacijskega sistema

Krmilna Informacija o
navodila delovanju

KRMILNI
PODSISTEM

VHODI IZHODI

LOGISTIČNI
SISTEM

Znanje o lastnostih sistemov pomaga menedžerju pri urejanju in usmerjanju stanja in

dogajanja v organizaciji, ki je pogojeno z notranjimi prednostmi in slabostmi ter
zunanjimi priložnostmi in nevarnostmi za organizacijo.
Menedžiranje vojaške organizacije ali poveljevanje je sestavljeno iz načrtovanja,
organiziranja, usmerjanja in kontrole dejavnosti, ki ga lahko poenostavimo v krmiljenje
sistema. Krmiljenje sistema obsega določanje ciljev sistema in usmerjanje sistema k tem
ciljem. Navedeno usmerjanje je pogojeno s strategijo sistema, ki obsega določanje
načinov delovanja, določanje organiziranosti delovanja ter razporejanja sredstev med
dejavnostmi sistema oz. funkcionalnimi področji vojaško logističnega sistema.

Poveljevanje (vojaški menedžment) in krmiljenje imata enake cilje, vendar različne poti
do realizacije ciljev. Osnovni inštrumenti in podsistemi menedžmenta so načrtovanje,
organiziranje, usmerjanje kadrov in kontrola, vendar je koordinacija in integracija teh
podsistemov vsebina krmiljenja posameznih funkcionalnih področij vojaškega
logističnega sistema.
Namen logističnega krmiljenja je usmerjenost na cilje, kjer se krmiljenje pojavlja v vlogi
kot inštrument ciljnega upravljanja. Poveljnik postavlja cilje in je odgovoren za njihovo
realizacijo. Krmiljenje ima nalogo, da jasno definira posamezne dimenzije ciljev, njihove
realnosti, merljivosti in usklajenosti, slika 5.8.

79
Slika 5.8: Krmiljenje – koncept uspešnega in učinkovitega upravljanja vojaške logistike

POLITIKA
Cilji in strategija doseganja ciljev

OSKRBA TRANSPORT
SISTEM
MERIL IN CILJEV

KONTROLA NAČRTOVANJE

KRMILJENJE
(integracija in
koordinacija)

USMERJANJE ORGANIZIRANJE

INFO
SISTEM
VZDRŽEVANJE INFRASTRUKTURA

DOLOČANJE
TEHNOLOGIJE
DEJAVNOST ORGANIZIRANOST SREDSTVA

Poslanstvo Struktura Nematerilna

Usmeritve Procesi Materialna

LOGISTIČNA FUNKCIONALNA PODROČJA

80
6 ZAKLJUČEK

Multinacionalne vojaške enote zahtevajo enotno usposobljenost, način delovanja kot

tudi združen logistični koncept, ki pa se za potrebe učinkovitosti in elastičnosti ter
uspešnosti in prilagodljivosti organizira po principu specializiranih subjektov vodilnih
držav za določena funkcionalna logistična področja v odvisnosti od stopnje angažiranja
sofisticiranih logističnih sistemov. Osnovni cilj uspešnosti delovanja namensko
organiziranega logističnega sistema je vzpostaviti učinkovit distribucijski sistem ter
izvajati smiselno poveljevanje in kontrolo nad odvijanjem logističnih procesov.
Izpostavljeno tezo v zaključni nalogi lahko potrdimo, da vsekakor z uspešno in učinkovito
vojaško logistiko zagotavljamo delovanje vojaškega sistema, ki mora biti kontinuirani in
neprekinjen proces. Z analizo in predlaganim modelom lahko navedeno podkrepimo z
naslednjo tezo: »Učinkovitost vojaške logistike je nujna zahteva za uspešnost delovanja
vojaškega sistema«.
Modernejše pojmovanje logistike v njenem razvoju s pomočjo znanstvenega pristopa
definira področje logistike kot veščino, izkušnje, zamisel in znanje v smiselnem in
racionalnem ocenjevanju vseh relevantnih elementov, ki so potrebni za optimalno rešitev
zahtevanih nalog. Pri ocenjevanju in izvajanju analiz obstoječega stanja in definiranju
logističnega sistema je pomembno pravilno razumevanje zgodovinskega razvoja vojaško
logističnih modernih sistemov. Strategijo razvoja vojaško logističnega sistema s ciljem
uspešnega in učinkovitega delovanja je potrebno povezati s trendi mednarodnega
vojaškega okolja, od katerih je najpomembnejša naraščajoča integracija vojaške logistike
s komercialnim svetom.
V zahtevanju uspešnosti in učinkovitosti delovanja vojaške logistike ter realne
zmožnosti je venomer razkorak, ki je odvisen od okolja in razmer delovanja. Okoliščine
delovanja kot so geografija, klima, vreme, resursi, tehnologija, kultura, politika, način
bojevanja, veščine poveljujočih in postavljenih ciljev, so determinante lastnosti vojaške
logistike, ki pa v vojaškem okolju zahtevajo uspešnost delovanja pred učinkovitostjo.
Razumevanje učinkovitosti in uspešnosti upravljanja vojaške logistike je pogojena z
opredelitvijo pojmovanja vojaškega logističnega sistema, ki se deli na distribucijski
sistem ter vodenje in poveljevanje.

81
 Izbor uspešnih in učinkovitih distribucijskih postopkov ter metod je odvisen od
usposobljenosti, znanja in veščin nematerialnih elementov sistema ter od popolnega
poznavanja karakteristik in razumevanja lastnosti vojaške logistike v danem okolju ter
dojemanju namere delovanja poveljujočih. Tudi najboljši distribucijski sistem je
neuspešen brez učinkovite uporabe sistema vodenja in poveljevanja z logističnimi
subjekti ob pravem času na pravem mestu s pravimi sredstvi. Ključna naloga logistike je,
da pomaga pri uspešni in učinkoviti uporabi omejenih sredstev pri zagotovitvi
operativnega delovanja.
Vojaška logistika se pojmuje kot most, ki povezuje resurse nacionalne ekonomije
za svoje vojaške sile v obrambnem sistemu. Elementi logističnega procesa pa so sredstva,
s katerimi se opravlja potrebna tranzicija. Elementi navedenega procesa opisujejo kako se
resursi uporabljajo za opremo, transport in stopnjo vzdržljivosti vojaških enot. Logistični
procesi in funkcije delovanja so aktivni skozi vse ravni delovanja (strateški, operativni in
taktični), vendar je pomembno razumeti, da je težišče logističnih aktivnosti in s tem
razumevanje uspešnosti in učinkovitosti delovanja, bistveno različna na posameznih
ravneh logistike.
Uspešna in učinkovita logistika je nujno potrebna v vsakem vojaškem delovanju,
vendar ni nikoli sama sebi namenjena. Medsebojni odnos med logistiko in vojaškimi
operativnim delovanjem lahko ponazorimo kot logistično postavljanje zunanjih omejitev
nad operativnimi možnostmi. Pri uspešnem in učinkovitem upravljanju z vojaškimi
elementi in resursi je vedno potrebno upoštevati logistično realnost, istočasnost
sodelovanja pri kreiranju operativnih načrtov delovanja, maksimalno angažiranje
iniciativnosti, kreativnosti in prilagodljivosti ter možnosti in zmožnosti razširitve
logističnih kapacitet za uspešno in učinkovito realizacijo operativnih ciljev.
Upravljanje z logističnimi procesi v prostorsko – časovni dimenziji materialno –
informacijskih tokov zahteva od vojaških logističnih menadžerjev (poveljnik, vodilni
štabni organi) uspešno in učinkovito zagotavljanje materialnih sredstev in storitev pri
realizaciji postavljenih ciljev. Uspešno in učinkovito upravljanje logističnega sistema je
pogojeno z naravnimi zakonitostmi kot so spremenljivost, raznolikost, naravni izbor in
prilagojenost. Uspešen in učinkovit logistični sistem potrebuje logistične strokovnjake,
logistično operativne in strateške menedžerje, ki so se sposobni prilagajati nenehnim

82
spremembam in dodatnim zahtevam okolja. Strateška dimenzija logističnega
menedžmenta definira svojo uspešnost kot izbor opravljanja pravih dejavnosti, medtem
ko operativna dimenzija logističnega menedžmenta definira svojo učinkovitost skozi
postopke kako dejavnost opraviti na pravi način. Strateška logistika teži k centralizaciji
postopkov, ki prinašajo racionalnost pri načrtovanju nalog in omogočajo fleksibilnost
organizacije glede na dinamiko okolja. Operativno-taktična logistika teži k
decentralizaciji, ki omogoča fleksibilnost organizacijskih enot pri izvedbi naloge, vendar
zahteva visoko stopnjo standardizacije logističnih procesov.
Sistemski pristop uspešnega in učinkovitega upravljanja vojaškega logističnega
sistema ponazarja ciljno orientirane aktivnosti, funkcijo kontroliranja, ki omogoča
usmerjanje uporabe resursov ter definiranje strategije. Uspešnost je vprašanje sposobnosti
in ocene v kakšni stopnji lahko posamezna logistična funkcija zadovolji zahteve enot po
materialnih sredstev in storitvah. Učinkovitost logističnega upravljanja dosežemo s
pozitivnim razmerjem vložkov in izložkov. Pri definiranju ciljev je potrebno slediti
načelu, da je potrebno cilje vsakega funkcionalnega področja izpeljati iz ciljev oz.
programov celotnega logističnega sistema, ki so odraz celotne vojaške organizacije.
Dinamično okolje, kompleksnost delovanja, zahtevana stopnja uspešnosti in
učinkovitosti vojaškega logističnega sistema narekuje razvojno izobraževanje in
usposabljanje strateškega ter operativnega menedžmenta. Programsko usmerjeno
izobraževanje in usposabljanje je potrebno prilagoditi na civilnih fakultetah ter razmejiti
zahtevano stopnjo v kombinaciji z vojaškimi programi štabne kulture ter razmejitvijo
med strateško-kreativnimi in operativnimi logističnimi menadžerji.
V izzivih dinamičnega in asimetričnega okolja je potrebno zagotoviti razvojno
orientiran, ekonomsko usmerjen, kreativno uspešen in operativno učinkovit logistični
kader. Strateški menedžerji morajo razvijati konceptualne strateške veščine, s katerimi
zagotavljajo obstoj in razvoj vojaške organizacije glede na zmožnosti države in
spremembe v okolju, kjer odločanje v veliki meri temelji na presojanju in intuiciji.
Doseganje elastičnosti delovanja z operativnim logističnim upravljanjem in variabilnost
fiksnih stroškov z racionalizacijo skupnih stroškov je prispevek operativnega logističnega
menedžmenta.

83
 Najpomembnejši element vsakega logističnega sistema so ljudje, ki ga udejanjajo.
Pripadniki organizacije so ključ do izvedbe uspešne in učinkovite logistike. Pri
udejanjanju uspešnih in učinkovitih logističnih pristopov je potrebno, pri izgradnji
organizacijske strukture vojaškega logističnega sistema, upoštevati sposobnosti
posameznikov kot so: vodenje, disciplina, pozornost na detajlih in odzivnost.
Pri izvajanju logistične dejavnosti je potrebno, za uspešno realizacijo zastavljenih
ciljev, sprejeti določeno stopnjo neučinkovitosti oz. za večjo učinkovitost žrtvovati
določene ukrepe uspešnosti. Uspešnost mora prispevati k učinkovitosti, vendar mora biti
le-ta zmeraj opredeljena značilnost logističnega sistema.
Uspešno in učinkovito upravljanje s subjekti sistema vojaške logistike v
spremenljivem in nepredvidljivem okolju ni več mogoče na podlagi izkušenj in
sposobnosti posameznikov, ampak zahteva uporabo znanstvenih pristopov pri
načrtovanju in izvrševanju premikov ter vzdrževanju organizacijskih enot na ustrezni
ravni. Predstavljeni logistični model omogoča uspešno in učinkovito tako imenovano
samoupravljanje na osnovi razpoznave in obvladovanja kadrovskih, materialnih,
informacijskih in finančnih tokov. Pri iskanju uspešnega in učinkovitega modela
upravljanja vojaškega logističnega sistema je potrebno slediti: k usmerjenosti na ljudi v
logističnem procesu, k taktiki izvajanja, ki diktira strategijo, k upravljanju z distribucijsko
verigo in ne s funkcionalnimi področji logistike, postaviti organizacijo za izvajanje
podpore in ne za funkcioniranje logističnega sistema, k integriranemu načrtovanju
strateškega in operativnega menedžmenta, informacijski podpori odločanja v logističnih
procesih. V uspešnem in učinkovitem upravljanju vojaškega logističnega sistema je
potrebno zahtevati od funkcionalnih področij, da najdejo ciljno usmerjene procese skozi
načrtovanje, distribucijo ter vzdrževanju sil in sredstev. Celostni logistični pristop
usmerjenega delovanja postavlja pred funkcionalna področja logistično determinirane
skupne cilje, kar zahteva njihovo podrejenost v prilagajanju in elastičnosti povečanja
odzivnosti logističnega sistema.
Pri postavljanju uspešnosti delovanja logističnega sistema je potrebno vzpostaviti
povezave med notranjimi in zunanjimi tokovi logističnega sistema. Učinkovito
upravljanje vojaške logistike je pokazatelj elastičnosti organizacijske enote v odnosu na
spremembe v okolju in predstavlja odnos med upravljanjem in porabo obstoječih

84
resursov. Uspešno upravljanje vojaške logistike pa je pokazatelj prilagodljivosti
organizacijskih enot v odnosu na spremembe okolja ter predstavlja odnos med
upravljanjem in zadovoljitvijo zahtev organizacijskih enot.
Predstavljeni logistični model vzpostavlja medsebojno odvisnost med materialom
in vzdrževanjem opreme, kadrovskim menedžmentom in psihofizičnem ter
intelektualnem nivoju kadra. Soodvisna povezava ustvarjanja vzdržljivosti materiala in
ljudi se krmili skozi informacijske in finančne tokove danega okolja. Kompletni atom
poganjajo definirani in nedefinirani procesi, katere je potrebno ustrezno upravljati.
Procesi morajo biti usmerjeni k doseganju ciljev, ki pa so merljivi, dosegljivi in
spodbudni. Analiza medsebojnih tokov pokaže, da je odzivnost sistema, ki opredeljuje
uspešnost in učinkovitost upravljanja vojaške logistike temelji prvenstveno na stopnji
znanja posameznih nematerialnih elementov. Navedeno delno potrjuje zastavljeno
izvedbeno tezo v nalogi, saj samo s ciljno orientiranim usmerjanjem funkcionalnih
logističnih področij ne omogočamo uspešnega in učinkovitega upravljanja vojaške
logistike, ampak je potrebno predhodno izgraditi ustrezno razvojno stopnjo sposobnosti
vojaškega logističnega kadra. Predstavljeni indikatorji elastičnosti in prilagodljivosti
logističnega modela so odraz dejanskega razvoja in rasti vojaške organiziranost. Pri
merjenju koeficienta elastičnosti in prilagodljivosti lahko ocenjujemo učinkovitost in
uspešnost delovanja vojaške organizacije, oz. merimo delo kreativnosti in operativnosti
vojaških logističnih menadžerjev na strateški in operativni ravni.
Integracija in koordinacija logističnih in ostalih procesov s ciljem povečanja
elastičnosti aktivnega prilagajanja ter z namenom realizacije zastavljenih ciljev je naloga
logističnega krmilnega podsistema. Predstavljeni logistični model je osnova uspešnega in
učinkovitega upravljanja vojaškega logističnega sistema, interakcije logističnih
poslovanj, zaznav materialnih, kadrovskih, informacijskih in finančnih tokov, ki pa
morajo nadzorovati izvedbo koordinacije in integracije podsistemov.

85
LITERATURA IN VIRI

1) MONOGRAFIJE

1. CREVELED V., M. (1977) Supplying War-Logistics from Wallenstein to Patton.

London: Cambridge.
2. ECCLES E., H. (1987) Logistics in the National Defense. Pensylvania: The Stackpole
Company.
3. FONTENOT, G. in dr. (2005) On Point – USA in Operational Iraqi Freedom.
Maryland: Naval Institute Press.
4. GORDON, R. in dr. (2006) COBRA II – The inside story of the invasion and
occupation of Iraq. New York: Pantheon books.
5. JAMES V., J. (1995) Integrated Logistics Support Handbook. California: Logistics
Managment Associates Irvine.
6. KALTNEKAR, Z. (1993) Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Fakulteta za
organizacijske vede.
7. KOLENC, J. (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa. Portorož:
Fakulteta za pomorstvo in promet.
8. KUGLER, R. (2006) Policy Analysis in National Security Affairs. Washington:
National Defense University Press.
9. MILADINOVIĆ, V. (1988) Saobraćajno obezbeđenje. Beograd: Saobraćajna uprava.
10. TAVČAR, M. (1996) Razsežnosti managementa. Ljubljana: Založba Tangram.
11. PODBREGAR, I. (2007) Vojaška logistika. Celje: UMB Fakulteta za logistiko.
12. PREBELIČ, M. (2006) Vojaška logistika-Teorija in zgodovina. Ljubljana: FDV.
13. THORPE’S C., G. (1992) Pure logistics. Virginija: Marine Corps Association.
14. TUTTLE W. (2005) Defence logistics for the 21st century. Maryland: Naval Institute
Press, U.S. Army Book.
15. ZAKONOVIĆ, P. (1987) Tehnička služba u NOR. Beograd: Vojnoizdavački centar.
16. ZELENIKA, R. (2000) Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stručnog
djela (IV). Rijeka: Ekonomski fakultet Sveučilišta u Rijeci.
17. ZEKIĆ, Z. (2000) Logistički menedžment. Rijeka: GLOSA d.o.o.

86
 2) ČLANKI, RAZPRAVE, ŠTUDIJE

18. POLŠAK, V. (2000) Centralizirano poveljevanje in kontrola v vojaški logistiki.

Ljubljana: Bilten SV.
19. OBLAK, H. (1988) Od transportne storitve k logističnemu reševanju problema.
Portorož: Zbornik, 1.Kongres T-P-L, str. 11-15.
20. POŽAR, D (1998) Globalno gospodarstvo in njegov vpliv na logistični sistem
Slovenije. Portorož: Zbornik, 1.Kongres T-P-L, str. 1-10.
21. OGORELC, A. (1998) Strateško načrtovanje logistike. Portorož: Zbornik, 1.Kongres
T-P-L, str. 181-188.
22. LOGOŽAR, K. (2000) Opredelitev logistike glede na področje opazovanja. Portorož:
Zbornik, 2.Kongres T-P-L, str. XLI-LI.
23. PEPEVNIK, A. (2000) Izobraževalni sistemi v logističnih procesih. Portorož:
Zbornik, 2.Kongres T-P-L, str. 129-134.
24. ZELENIKA, R. (2000) Teorijske značajke globalne logistike. Portorož: Zbornik,
2.Kongres T-P-L, str. 215-219.

3) OSTALI VIRI

25. FURLAN, B. in dr. (2006) Vojaška doktrina. Ljubljana: MORS.

26. Doktrina (1995) Military logistics. Washington: US Marine Corps.
27. Doktrina (2002) Army logistics doktrine (ALP-4.2). Brussel: NATO publication.
28. Politika (2003) Nato logistics principels and policy (MC 319/2). Brussel: NATO
publication.
29. Politika (1997) Nato Logistics Handbook. Brussel: NATO publication.
30. Priročnik (2005) Combat service support & deployment. USA: The Lightning Press.
31. Skripta (2006) Navodilo štabnega dela, Ljubljana: PDRIU/MORS.

87
 4) PRISPEVKI IZ MEDMREŽJA

32. http://www.army.mil/usapa/doctrine/index.html (22.08.2008)

33. http://www.asrl.com/assist/army_pubs.htm (23.08.2008)
34. https://www.logsa.army.mil/ps-pam700-1/PS-Soldiers_Guide.pdf (04.09.2008)
35. http://www.almc.army.mil/alog/ (05.09.2008)

88
SEZNAM SLIK IN TABEL

Seznam slik

Slika 3.1 Ravni delovanja vojaške logistike 29

Slika 3.2 Centralizacija in decentralizacija vojaške logistike 33
Slika 3.3 Razmejitev strateške in operativne logistike v odnosu na način 34
izvajanja
Slika 3.4 Sistemski pristop upravljanja vojaškega logističnega sistema k 35
uspešnosti in učinkovitosti
Slika 3.5 Povzemanje ciljev funkcionalnih področij iz ciljev logističnega sistema 37
Slika 3.6 Organiziranost upravnih funkcij logistike po funkcionalnih področjih 37
Slika 3.7 Organiziranost in delovanje upravnih funkcij logistike na programe in 38
projekte
Slika 3.8 Integrirano načrtovanje kreativnih in operativnih menedžerjev 41
Slika 3.9 Spremljanje tehnološkega in organizacijskega razvoja logističnega 42
menedžmenta
Slika 3.10 Spremenjena vloga menedžerjev v funkciji podpore enot 44
Slika 5.1 Vojaški logistični proces 66
Slika 5.2 Interaktivnost delovanja funkcionalnih področij logistike 66
Slika 5.3 Analiza delovanja vojaškega logističnega sistema 67
Slika 5.4 Model uspešnega delovanja logističnega sistema 68
Slika 5.5 Logistični model učinkovitega upravljanja vojaške logistike 70
Slika 5.6 Struktura organiziranosti in delovanja logističnega sistema 71
Slika 5.7 Krmiljenje organizacijskega sistema 79
Slika 5.8 Krmiljenje – koncept uspešnega in učinkovitega upravljanja vojaške 80
logistike

89
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV

Uporabljene kratice

CDR - Center za doktrino in razvoj v PDRIU

DCOM - Depputy Commander
DJSE - Deployable Joint Staff Element
DLOG - Direktorat za logistiko v MORS-u
FDV - Fakulteta za družbene vede
GŠ SV - Generalštab Slovenske vojske
JLSG - Joint Logistics Support Group
KFOR - Kosovo Forces
LOGOPPC - Logistic Operation Planning Process Course
MJLC - Multinational Joint Logistic Course
MC - Military Committee
MO RS - Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije
NLH - Nato logistics handbook
NLC - Nato logistic Course
NOV - Narodno osvobodilna vojska
NŠ - Načelnik štaba
NŠD - Navodilo štabnega dela
OIF - Operation Iraqi Freedom
OKO - Operacije kriznega odzivanja
OVO - Oborožitev in vojaška oprema
PDRIU - Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje
PINK - Poveljevanje in kontrola
PS SV - Poveljstvo sil Slovenske vojske
PŠŠ - Poveljniško štabna šola
SOP - Standardizirani operativni postopki
TF W - Task Force West

90
US - Uspešnost
USA - United States Army
VD - Vojaška doktrina
VINP - Vodenje in poveljevanje
VIU - Vojaško izobraževanje in usposabljanje

Uporabljene okrajšave

A - Aktivnost
A0,1 - Amortizacija (življenjski ciklus, 5-10% od nabavne vrednosti)
AJP-4(A) - Allied Joint Logistic Doctrine (Allied Joint Publication)
ALP-4.2 - Army Logistics Doctrine (Allied Logistic Publication)
C - Cilj
CJ4 - Combined Joint Four (Logistični štabni organ na operativni ravni)
D - Denar
E - Elastičnost
FMS0,1 - Fiksni materialni stroški (odvisen od novih zaposlitev)
INFR - Infrastruktura
NG4 - Načelnik sektorja (Ground) štiri (Operativna logistika)
NJ4 - Načelnik sektorja (Joint) štiri (Uporabna logistika)
O - Odzivnost
OPD0,1 - Operativna pripravljenost delovanja (ocena od 1 – 5, ali od 0 – 10%)
OSK - Oskrba
P - Prilagodljivost
PULL - IZVZEM (Zahtevati na nižji ravni)
PUSH - DOSTAVA (Planirano na višji ravni)
RS - Razpoložljivost sistemov (od 0 – 100%)
S - Pot
ŠUK0,1 - Število usposobljenih kandidatov (merljivi programi)

91
T - Čas
TR - Transport
UČ - Učinkovitost
US - Uspešnost
V - Hitrost
VMS - Variabilni materialni stroški
VZD - Vzdrževanje
0, 1 - Obdobje enega leta

92
SEZNAM PRILOG

Priloga 1: Vprašanja za izvedbo usmerjenega intervjuja

Priloga 2: Pisni odgovori dveh sogovornikov (NG4/PSSV-OKO, Učitelj v CDR/PDRIU)

93