STVARNO PRAVO

KOMPILACIJA
(zapiski s predavanj, izpiski iz knjige in zakonov)

1. POJEM, PREDMET IN NAELA STVARNEGA PRAVA

1.1. POJEM IN PRAVICE STVARNEGA PRAVA
Stvarno pravo je: del splonega civilnega prava, ki ureja razmerja med subjekti glede objektov; del premoenjskega prava ukvarja se z vpraanjem stvarnih pravic. Stvarno pravo ureja odnose med ljudmi glede predmeta, ki je stvar (objekt pravice). Ureja premoenjska razmerja med posamezniki. Pravice stvarnega prava imajo kot oblastvene pravice premoenjsko naravo in so z izjemo osebnih slunosti tudi prenosljive. Stvarno pravo zagotavlja oblast v razmerju do drugih posameznikov, predmet te oblasti pa je stvar. Pravice stvarnega prava so izkljuujoe narave uinkujejo erga omnes (nasproti vsem). Med oblastvene pravice sodijo lastninska pravica in pravice na tuji stvari. Te pravice so lahko izkljuujoe ali relativne (pojavlja se omejevanje lastninske pravice zlasti na nepremininah). Lastninska pravica ali lastnina je osrednja pravica, na kateri temelji sistem stvarnega prava. STVARNOPRAVNO RAZMERJE korenine v rimskem pravu arhaino Temeljno stvarnopravno razmerje = LASTNINSKO RAZMERJE. Vrste stvarnih pravic: Lastninska pravica = temeljna Stvarne pravice na tuji stvari: slunost zastavna pravica stavbna pravica pravica stvarnega bremena zemljiki dolg Lastninska pravica je najira oblastvena pravica, ki imetniku omogoa izvajanje vseh oblastvenih pravic, ki jih pravni viri dovoljujejo. Vsebuje 3 upravienja: I. ius utendi = pravica uporabe; II. ius fruendi = pravica izkorianja; III. ius abutendi = pravica zlorabe. Lastnina zagotavlja posamezniku najiro oblast nad stvarjo v mejah, ki jih doloajo prisilni predpisi javnega prava. Danes ve ne moremo govoriti o naelu absolutne oblasti nad stvarjo, dane posamezniku, da pone s stvarjo, karkoli hoe. Lastnina je danes omejena: s pravicami na tuji stvari npr. slunost omejuje pravico uporabe zemljia; zaradi doseganja razlinih pravnih interesov: poseg v pravico uporabe z vidika urejanja prostora npr. postavitev objekta na zemljiu je odvisna od tega, ali pravni viri to dopuajo; omejitev pravice izkorianja npr. omejenost izkorianja gozdov s predpisi o gozdovih; omejevanja zlorab. Stvarne pravice na tuji stvari (omejene pravice); pomenijo omejevanje lastninske pravice. Te pravice lahko obstajajo na stvari samo poleg lastninske pravice.

Predmet uitka in zastavne pravice je premoenjska pravica (= pravica, ki je prenosljiva in katere vrednost se lahko izrazi v denarju).

1. len SPZ - Ta zakon ureja temeljna naela stvarnega prava, posest in stvarne pravice ter nain njihove pridobitve, prenosa, varstva in prenehanja.

1.2. RAZVOJ STVARNEGA PRAVA V REPUBLIKI SLOVENIJI

OD LETA 1811 DO 1945 velja avstrijski sistem, ki temelji na ODZ Po umiku Ilirskih provinc (veljal Code Civil), velja OZD, ki ima zelo specifini konceptizhaja iz Gajevih institucij, materija je drugae urejena kot pri ostalih kodifikacijah. Je blizu rimskih konceptov, razlika je pri posesti. ODZ se je na obmoju RS uporabljal ves as, ko je bilo to ozemlje del habsburke monarhije, po njenem razpadu pa je ostal kot vir civilnega prava tudi v kasneji Kraljevini SHS in Kraljevini Jugoslaviji. Ta vpliv e vedno obstaja. Slovenska stvarnopravna terminologija e vedno izhaja iz avstrijskega prevoda ODZ. Iz asa AO izhaja tudi zemljika knjiga. To obdobje je za nas zelo pomembno. OD LETA 1945 DO 1991 Je obdobje bistvenih sprememb. Gre za as dravne in drubene lastnine. Znailna je zakonodaja, na podlagi katere se je posameznikom odvzemala lastninska pravica in se vzpostavljala dravna lastnina. V tem asu je bila izpeljana agrarna reforma, zaplemba premoenja sovranikom ter nacionalizacija premoenja. Drubenoekonomska ureditev je temeljila na zdruenem delu, drubeni lastnini in samoupravnih odnosih in je bistveno posegla v stvarnopravna razmerja, vendar pa stvarnopravnih istitutov kljub vsemu ne iznii. Ti se ohranijo povsod, kjer je sistem dopual zasebno lastnino (omejena je bila na stvari, ki niso omogoale prisvajanja vrednosti in kapitalskih dohodkov). Stvarno pravo se je razvijalo predvsem na podroju preminin. V drubeni lastnini so bila predvsem produkcijska sredstva ter nekatera zemljia in objekti (npr. stavbna zemljia so bila lahko le v drubeni lastnini, posamezniki pa so lahko pridobili lastninsko pravico na obljektu, postavljenem na zemljiutakna ureditev je pomenila odstopanje od naela superficies solo cedit). V prvem obdobju se e naprej uporabljajo pravila ODZ. Leta 1980 je bil sprejet ZTLR. V vejem delu gre za klasino kodifikacijo stvarnega prava, ibak je predvsem pri urejanju nepreminin. Urejal je lastnino (pridobivanje), posest, zastavno pravico, slunosti. Sprejel je koncepte nekaterih mlajih nemkih teoretikov. Zaradi delitve zakonodajne pristojnosti je ta zakon uredil le temeljna pravna razmerja, druga stvarnopravna razm. so bila prepuena ureditvi republik. Drava je prehitro razpadla, zato ni prilo do ureditve v republikah (mi smo uporabljali ODZ). Ureditev stvarnega prava v SPZ izhaja iz ZTLR, vendar za razliko od ZTLR izhaja iz nepremininskih odnosov. V tem obdobju se je kot posebna oblika last. p. uveljavila tudi etana lastnina. OBDOBJE PO LETU 1991 33. l. Ustave RS Prvih nekaj let po osamosvojitvi so zaznamovali procesi denacionalizacije, lastninjenja in privatizacije. Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Denacionalizacija je bila namenjena odpravi krivic, ki so se zgodile posameznikom v asu socialistine oblasti na premoenjskem podroju. Stvari, ki so bile odvzete se vraajo nekdanjim lastnikom. S tem je prilo do spremembe drubene lastnine v klasino zasebno lastnino. Lastninjenje = proces preoblikovanja drubene lastnine v klasino lastnino. Privatizacija = proces s katerim se lastnina iz sfere oseb javnega prava prenaa na posameznike in osebe zasebnega prava (privatizacija stanovanj). V letu 2002 je bil sprejet nov SPZ, ki predstavlja celotno ureditev klasinega stvarnega prava in zane veljati 1.1.2003. Za osnovo jemlje dolobe ZTLR, ki jih dopolnjuje in razirja. Po vsebini in obsegu je primerljiv s stvarnopravno ureditvijo evropskih civilnopravnih kodifikacij. Danes izraza zasebna lastnina ne potrebujemo ve, ker drubene lastnine ni ve. Lastnina je ENOVIT pojem (ne govorimo ve o razlinih kategorijah) ni pomembno ali je lastnik fizina ali pravna oseba. Po sprejetju SPZ je sledilo sprejetje novega Zakona o zemljiki knjigi.

1.3. PRAVI VIRI STVARNEGA PRAVA

1.3.2. USTAVA RS

Ustavne dolobe ne urejajo neposredno stvarnopravnih razmerij, vendar nakazujejo njihov pomen, funkcijo in pravno naravo v drubenoekonomskem in pravnem sistemu. Posamezni drubenoekonomski sistemi se med seboj razlikujejo prav v odnosu do lastninske pravice. Lastninska pravica ima svoje mesto v ustavah veine sodobnih drav in najpomembnejih mednarodnih dokumentih s podroja lovekovih pravic in svoboin. Med njimi moramo omeniti Evropsko konvencijo o lovekovih pravicah, ki jo je v svoj pravni red prevzela tudi RS kot lanica Sveta Evrope.
33. len Ustave RS (je izjemnega pomena)! - zagotavlja pravico do zasebne lastnine in dedovanja; - lastnino ne doloa le kot pravico stvarnega prava, ampak kot temeljno lovekovo pravico in splono pravico do pridobivanja premoenja; - lastnino kot temeljno pravico je mogoe omejevati le s pravicami drugih in ob testu sorazmernosti v javnem interesu. Omejevanje last. pravice je trend zadnjih let tudi drugod (npr. sistem prostorskega planiranja); - premoenje je zbir vseh premoenjskih pravic posameznika (lastnina + cela vrsta drugih premo. pravic). Ustava hoe varovat vse premoenjske pravice nasploh, ne le lastnino, zato je treba lastnino v 33. lenu Ustave RS upotevati ire; - sodie daje varstvo tudi drugim pravicam zagotavlja se varstvo celotne premoenjske sfere posameznika. 67. len Ustave RS - zakon doloa nain pridobivanja in uivanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekoloka funkcija; - poseg drave v javnem interesu je vedno moneji, kar relativizira lastnino kot absolutno oblast omejitve predvsem v obliki prepovedi, trpljenja doloenih ravnanj, omejitev prenosa in celo zapovedi. Poseg drave je moneji na podroju nepreminin kot na podroju preminin (javni interes za omejitev je veji); - Lastninska pravica se lahko omeji samo z zakonom!!!! 68. len Ustave RS - doloa pogoje, pod katerimi lahko tujci na obmoju RS pridobijo lastninsko pravico na nepremininah; - na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremininah v SLO samo tuje fizine in pravne osebe z dravljanstvom ali sedeem na obmoju EU; - sprejet je bil tudi Zakon o pogojih za pridobitev last. p. fiz. in pravnih oseb drav kandidatk za lanstvo v EU na nepremininah za pridobitev last. p. mora biti izpolnjen pogoj vzajemnosti. 69. len Ustave RS - lastninska pravica na nepremininah se lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odkodnini pod pogoji, ki jih doloa zakon (npr. zaradi gradnje ceste, eleznice). 70. len Ustave RS - na javnem dobru se lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih doloa zakon; - zakon doloa pogoje, pod katerimi se smejo izkoriati naravna bogastva;

zakon lahko doloi, da smejo naravna bogastva izkoriati tudi tuje osebe in doloi pogoje za izkorianje.

71. len Ustave RS - zakon doloa, zaradi smotrnega izkorianja, posebne pogoje za uporabo zemlji; - zakon doloa posebno varstvo kmetijskih zemlji.

1.3.3.VIRI STVARNEGA PRAVA V OJEM SMISLU

osrednji pravni vir je Stvarnopravni zakonik (SPZ), ki je z letom 2003 zamenjal Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih (ZTLR). Ponuja celovito zakonodajno ureditev klasinega stvarnega prava; drug temeljni pravni vir so predpisi s podroja evidentiranja nepreminin: Zakon o zemljiki knjigi (ZZK), Zakon o evidentiranju nepreminin (ZEN); ena bistvenih znailnosti lastninske pravice je zagotavljanje njene publicitete. To se pri premininah zagotavlja s posestjo pri nepremininah pa to funkcijo opravljajo nepremininske evidence. Osnovna zemljika evidenca je zemljiki kataster. Na katastru kot dejanski nepremininski evidenci pa je utemeljena zemljika knjiga kot pravna nepremininska evidenca.

1.3.4. VIRI STVARNEGA PRAVA V IREM SMISLU

Sem lahko tejemo vse predpise, ki omejujejo stvarne pravice v javnem interesu in tako doloijo njihovo vsebino. Omejitve so znailne predvsem za lastninsko pravico na nepremininah. Taki predpisi so: - Zakon o urejanju prostora (ZureP-1); doloa pogoje pod katerimi se lahko zemljie uporabi za gradnjo; - Zakon o kmetijskih zemljiih (ZKZ); doloa poseben postopek prodaje kmetijskega zemljia in gozda, saj ima cela vrsta upraviencev pravico do prednostnega nakupa. - Zakon o gozdovih (ZG); doloa da mora lastnik gozda trpeti pravico do prostega prehoda in rekreativnega nabiranja gozdnih sadeev, da mora skrbeti za ohranjanje gozda, pogozdovanje; - Zakon o vodah (ZV-1); doloa dostopnost vode; - Zakon o ohranjanju narave (ZON); - Zakon o varstvu kulturne dediine (ZVKD)

1.4. PREDMET PRAVIC STVARNEGA PRAVA

1. stvar 2. premoenjska pravica
3. len SPZ - (1) Predmet stvarne pravice je stvar. (2) Predmet zastavne pravice in uitka je lahko tudi premoenjska pravica. (3) e je premoenjska pravica predmet stvarne pravice, se smiselno uporabljajo doloila, ki veljajo za stvar.

1.4.1. STVAR
Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga lovek lahko obvladuje. Pojem stvari doloata 2 temeljni merili: 1. telesnost = stvar je telesna, e zapolnjuje prostor; element telesnosti se nanaa na naravne (fizikalne) lastnosti stvari. Mono jo je zaznati z otipom in drugimi utili. - npr; podjetje ni stvar in ne more biti predmet last.p. - izjema od splonega pojma telesnosti je, da imajo lahko lastnosti stvari tudi energija in valovanja, e je izpolnjen pogoj obvladljivosti 15.l. SPZ 2. obvladovanje pojem stvari se razirja na netelesne energije in valovanja. Merilo obvladljivosti je izpolnjeno, e lahko lovek stvar obvlada s svojimi ravnanji. Stvar je tisto, kar si lovek podredi in nad tem izvruje svojo oblast. To merilo izhaja iz bistva pravic stvarnega prava, katerih vsebina je izvrevanje oblasti nad stvarjo. Npr. zrak v naravi ni obvladljiv, e pa je stisnjen v jeklenko za potapljanje, postane obvladljiva dobrina. Deli telesa ; dokler niso loeni od loveka, niso stvar. Z loitvijo pa del telesa lahko postane stvar (lasje, proteza). Drugae se presoja organe, ki so bili loeni z namenom transplantacije. ivali; v ODZ je doloeno, da ivali niso stvari, kar jih pribliuje loveku kot ivemu bitju. Vendar je to priblievanje zgolj navidezno, saj se za ivali uporabljajo pravila, ki veljajo za stvar, e zakon ne doloa drugae.
15. len SPZ - (1) Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga lovek lahko obvladuje. (2) Za stvar se tejejo tudi razline oblike energije in valovanja, ki jih lovek lahko obvladuje.

NAELO SPOSOBNOSTI STVARI

Predmet stvarnih pravic ne more biti stvar, ki sicer izpolnjuje pogoje iz definicije stvari, vendar jo pravni red izkljuuje kot objekt pravic stvarnega prava. To so stvari, ki so absolutno izvzete iz pravnega prometa = stvari extra commercio. Izvzetje iz pravnega prometa mora za posamezno stvar doloiti poseben kogenten predpis. Naravna in pravna komponenta sposobnosti stvari! Naravna komponenta pove, da stvar ni to, kar lovek ne more fizino obvladati (npr. nebesna telesa). Pravna komponenta pa pove, da stvar tudi ni tisti objekt, ki bi ga sicer bilo mogoe obvladati, vendar pa tega pravni red ne dopua pravo izvzema doloene predmete iz pravnega prometa (npr. dele lovekega telesa, ki so odvzeti za transplantacijo).
4. len SPZ - Predmet stvarnih pravic ne more biti stvar, za katero zakon to izrecno doloa.

1.4.2. ENOVITA IN SESTAVLJENA STVAR

Delitev stvari na sestavljene in enovite je temeljna delitev s stalia temeljnih nael stvarnega prava, predvsem zaradi naela specialnosti in povezanosti zemljia in objekta. o Stvar je enovita, e gre za enoten kos materije (kamen, kos lesa, zemljie). Za enovite stvari tejemo tudi mnoinske stvari, kot so moka, ito, pesek, pri katerih je posamezni del gospodarsko nepomemben. o Stvar je sestavljena, ko gre za povezavo ve sestavnih delov oz. sestavin.

Sestavina je vse, kar se v skladu s splonim preprianjem teje za del druge stvari. Sestavina ne more biti samostojen del pravic! (glej 16.len SPZ) Zakon ne pozna delitve na bistvene in nebistvene sestavine.

Za presojo ali gre za sestavino ali ne sta bistvena 2 elementa: 1. naravno razmerje posameznega dela in celote sklepamo po naravnih zakonih, npr. po naravi stvari miza ni enovita celota, ampak je sestavljena iz posameznih delov. 2. pravni standard splonega preprianja v vsakem konkretnem primeru je treba ugotavljati ali je zveza med razlinimi stvarmi taka, da govorimo o sestavljeni stvari ali ne. Dokler je miza razstavljena je verjetno nihe ne bo tel za mizo, ko pa pride do medsebojne povezave, gre po splonem preprianju za mizo, in ni ve za prej samostojne stvari. Za sestavljeno stvar gre: - e sta glavna stvar in sestavina tako trdno povezani, da ju ni mogoe loiti, ne da bi pokodovali enega ali oba predmeta ALI (ne gre za kumulacijo obeh pogojev) - e se glavna stvar brez sestavine teje za nekompletno oz.nedokonano. Sestavina ne more imeti samostojno (lastno) naravno (fizino) eksistenco, tudi ne pravne eksistence. Predmet stvarnih pravic je samo sestavljena stvar in v trenutku njenega nastanka posamezni sestavni deli izgubijo svojo pravno samostojnost in lastnost samostojne stvari. Sestavina samostojno zaivi, ko se loi od glavne stvari in pridobi zopet fizino in pravno samostojnost. Za sestavino tejemo tudi del, ki ga je mogoe zlahka odstraniti od sestavljene stvari, vendar je sestavljena stvar brez njega nepopolna. Za sestavino tejemo avtomobilska kolesa, vkljuno z rezervnim, ladijsko vrv in podobno.
16. len SPZ - (1) Sestavina je vse, kar se v skladu s splonim preprianjem teje za del druge stvari. (2) Sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, dokler se ne loi od glavne stvari. Primer: opeka je samostojna stvar in predmet stvarnih pravic toliko asa, dokler ni vzidana. Ko se vzida, postane sestavni del zgradbe, katera postane sestavni del zemljia. V tem poloaju je stvar po stvarnem pravu samo zemljie skupaj z vsemi sestavnimi deli tudi z zgradbo in v njej vzidano opeko. e se hia podre, postane opeka spet samostojna stvar. Na njej pa pridobi lp lastnik zemljia, na katerem je stala hia in ne oivi lp prejnjega lastnika opeke. V taknem primeru je prejnji lastnik opeke varovan na odkodninskem podroju.

Kombiniraj 16. l. In 55. l. SPZ! Predmet stvarnih pravic je samo sestavljena stvar in v trenutku njenega nastanka posamezni sestavni deli izgubijo svojo pravno samostojnost in lastnost samostojne stvari. e so na posameznih delih pred tem obstajale stvarne pravice, se le-te lahko prenesejo na sestavljeno stvar. e se neloljivo med seboj spojijo posamezni deli ve razlinih lastnikov, lahko nastane na stvari solastnina po deleih, ki ustrezajo vrednosti posameznih delov. Z nastopom pravnega stanja sestavine pa lahko za imetnika stvarne pravice na posameznem delu nastane popolna izguba stvarne pravice. Tipien primer je prirast oz. akrescenca iz 54.lena SPZ.
Primer; e je opeka vzidana v tujo hio se na celoten objekt razteza lastninska pravica lastnika zemljia. Hia je sestavina zemljia in opeka je sestavina hie. V taknem primeru je prejnji lastnik opeke varovan na odkodninskem podroju.

1.4.3. GLAVNA STVAR IN PRITIKLINA

Pritiklina je preminina, ki je namenjena gospodarski rabi ali olepanju glavne stvari (preminine ali nepreminine). Pritiklina je vselej premina stvar. Nepreminina po definiciji ne more imeti lastnosti pritikline drugi nepreminini. Glavna stvar in pritiklina sta lahko tudi povezani, vendar ta povezava ni trdna kot pri sestavini in jo je mogoe prekiniti. Pritikline so lahko predmet stvarnih pravic. Vez med glavno stvarjo in pritiklino ni naravna, temve je funkcionalna. Spet gre za pravni standard splonega preprianja.
Primer: Okrasni steber je lahko vzidan v fasado hie in je v tem primeru sestavina. Lahko pa stoji ob hii in v tem primeru ima lastnosti pritikline. Glavna stvar in pritiklina sta lahko tudi povezani, vendar ta povezava ni trdna kot pri sestavini in jo je mogoe brez kode prekiniti. Avtomobilsko kolo je sestavina avtomobila, eprav ga lahko odstranimo s tem, da odvijemo vijake. Brez njega avtomobil ne bi bil popoln in ne bi deloval kot stvar. Podobno je z vijaki privren avtomobilski prtljanik, ki ga lahko tejemo za pritiklino. Prtljanik je funkcionalno povezan z avtomobilom in z njim se njegova gospodarska uporabnost poveuje. Tipini primeri pritikline: orodje, semena kot pritiklina kmetijskega zemljia, oprema in stroji kot pritiklina zemljia, na katerem stoji proizvodni objekt.

Pritiklina v dvomu deli usodo glavne stvari, e je njen lastnik isti (domneva se, da je lastnik glavne stvari tudi lastnik pritikline). To je pomembno predvsem pri prenosu: lastninske pravice (s prenosom last. p. na glavni stvari se prenese last. p. tudi na vseh pritiklinah, razen e so doloene pritikline izvzete iz prenosa); hipoteki (ta se v skladu z naelom vseobsenosti razteza tudi na vse pritikline pogoj je, da je pritiklina tudi v lasti tistega, ki je obremenjen s hipoteko v nasprotnem primeru enotnost glavne stvari in pritikline ni pogoj). e torej obstoji dvom in pritiklina obstoji, se teje, da je z izroitvijo glavne stvari bila izroena tudi pritiklina.
Tudi v OZ imamo dolobo, da v dvomu deli pritiklina usodo glavne stvari, vendar glede na obligacijo.

V primeru e pritiklina ni v lasti lastnika velja princip a non domino e pritiklina ni izroena potem pridobitelj ne postane lastnik pritikline a non domino. Zahtevki: - reivindikcija - kondikcija
17. len SPZ - (1) Pritiklina je preminina, ki je v skladu s splonim preprianjem namenjena gospodarski rabi ali olepanju glavne stvari (2) V dvomu pritiklina deli usodo glavne stvari.

1.4.4. PREMININA IN NEPREMININA Nepreminina je prostorsko odmerjen del zemeljske povrine skupaj z vsemi sestavinami. Vse ostalo so preminine.
Nepreminine so (3 pojavne oblike): 1. zemljiazemljike parcele; parcela je strnjeno zemljie, ki lei znotraj ene katastrske obine in je v zemljikem katastru oznaeno kot parcela s svojo parcelno tevilko. 2. posamezni deli stavbe; e je stavba v etani lastnini. 3. samostojne stavbe; zgrajene na podlagi stavbne pravice. Stvarna slunost, zemljiki dolg in stavbna pravica imajo za predmet lahko samo nepreminino.

Preminina je vsaka stvar, ki ni nepreminina = samostojna stvar, ki ni del zemljia. Za preminino vasih tejemo stvar, ki jo je mogoe brez kode za njeno gospodarsko substanco premikati iz kraja v kraj.
18. len SPZ - (1) Nepreminina je prostorsko odmerjen del zemeljske povrine, skupaj z vsemi sestavinami. (2) Vse druge stvari so preminine.

Pomen razlikovanja!

PREMININE PUBLICITETA PRENOS L.P. DRUGI PRIDOBITNI NAINI STVARNE PRAVICE NA TUJI STVARI Posest (lastnika) Temelji na izroitvi (prenosu posesti). Razirjeni poleg prenosa lastnine s pravnim poslom Mogoe so le nekatere stvarne p. na tuji stvari: - osebna slunost - zastavna pravica

NEPREMININE Zemljika knjiga Temelji na ZK dovolilu in vpisu. Omejeni Mogoe so vse stvarne pravice na tuji stvari.

1.4.5. POTRONA IN NEPOTRONA STVAR

Delitev v SPZ ni opredeljena. Potrone stvari so tiste, pri katerih se z rabo unii njihova substanca in se lahko uporabijo le enkrat (hrana, pijaa). Nepotrone stvari pa so tiste, ki se jih lahko vekrat ali neomejenokrat (obleka, zemljie, knjiga). Razlika je pomembna, ker se lahko nekatera pravna razmerja oblikujejo samo na nepotronih stvareh (primer so osebne slunosti ohranja se gospodarska substanca predmeta slunosti).

1.4.6. NEKATERE POSEBNE POJAVNE OBLIKE STVARI

1.4.6.1. ZBIRNA STVAR IN SKUPNOST STVARI Zbirna stvar je stvar, ki se po splonem preprianju teje za celoto in ima pravno gledano lastnost ene stvari (npr. par evljev, komplet igralnih kart, itd). 21.len SPZ
21. len SPZ - Zbirna stvar je ve stvari, ki se po splonem pojmovanju tejejo za eno stvar.

Nekateri loujejo: - komplementarne stvari gre za ve loenih stvari, ki pa imajo gospodarsko vrednost samo skupaj (rokavice, nogavice, komplet igralnih kart). Po splonem preprianju se teje za eno stvar zaradi funkcionalnosti, eprav posamezni deli niso med seboj povezani. Gre za eno samostojno stvar, ki je

predmet stvarnih pravic. V bistvu gre za sestavljeno stvar, pri kateri med deli ni fizine povezave, vendar ti deli sami nimajo posebne gospodarske vrednosti koliinske stvari - stvari, ki jih sestavljajo posamezni deli, ki med seboj niso povezani, vendar so tako majhne vrednosti, da so sami brez gospodarskega pomena (ito, pesek). Pomembno je, da celotno oddeljeno koliino koliinske snovi tejemo za eno samo stvar in en sam predmet stvarnih pravic.

Loi od pojma skupnost stvari (universitas rerum distantium) je miselni pojem in nima stvarnopravnih posledic (knjinica, zbirka slik, zaloge, oprema), kar pomeni, da je vsaka enota samostojna stvar. Pojem skupnost stvari se uporablja za oznaevanje celote, ki je sestavljena iz posameznih fizino loenih stvari, ki imajo vsaka svojo gospodarsko vrednost. Takna stvar ni sestavljena stvar, saj deli niso povezani v novo celoto, prav tako pa ne gre za odnos glavne stvari in pritikline, saj nobeden od delov celote nima prevladujoega pomena. 1.4.6.2. PLODOVI IN PROIZVOD STVARI Plodovi so neposreden proizvod glavne stvari. Lastnost stvari pridobijo z loitvijo (separacijo) od glavne stvari. Do loitve so plodovi del glavne stvari in ne morejo biti predmet pravic stvarnega prava. Po loitvi gre za novo samostojno stvar. Pridobitev osnovne stvarne pravice gre lastniku glavne stvari oz. drugemu imetniku, ki ima primeren pravni naslov. Matina stvar; lastnost nekaterih stvari je, da niso koristne samo zaradi njihove uporabne vrednosti, ampak ustvarjajo nove stvari, ki imajo lahko lastno vrednost. Plodovi so lahko: - naravni plodovi (fructus naturales) ; o njih govorimo, e jih neka stvar daje periodino, ne da bi se s tem izrpala njena substanca (sadje, mladiki, mleko). Vsak plod je najprej sestavni del matine stvari. Dokler je sestavni del ni samostojna stvar. (140 l). Za pravno samostojnost plodu je bistven trenutek loitve od glavne stvari oz. separacije. Ni pomembno ali je loite posledica naravnega ali umetnega dejanje, prav tako ne, ali jo je povzroil lastnik matine stvari ali ne. Last. p. pa dobi na plodovih lastnik matine stvari lahko pa tudi druga oseba, ki je upraviena na podlagi pravnega razmerja, katerega objekt je matina stvar. - civilni plodovi (fructus civiles) so periodini dohodki izraeni v denarni obliki, ki izvirajo iz pravnega razmerja, ki ga sklene upravienec do plodov (najemnina, obresti, rente). Proizvod stvari: je donos, ki ga stvar ne daje periodino oz., ki pomeni del njene gospodarske substance.
Primer: Kamen izkopan na njivi je proizvod zemljia, e pa se zemljie izkoria za pridobivanje kamenja (kamnolom), kamen obravnavamo kot plod. 20. len SPZ - (1) Plodovi so neposreden proizvod stvari, ki so do loitve sestavina stvari, z loitvijo pa postanejo samostojna stvar. (2) Plodovi so naravni in civilni.

1.4.6.3. JAVNO DOBRO Z izrazom javno dobro razumemo stvar, ki v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih uporablja vsakdo (npr; voda, vodna zemljia, morja, javne ceste, eleznika infrastruktura)- predvsem nepreminine Znailnost javnega dobrega je funkcionalna: javno dobro je stvar, ki je namenjena sploni rabi. Pravica splone rabe ima naravo omejitve lastninske pravice v javnem interesu. Podelitev statusa javnega dobrega mora v skladu z ustavnimi pogoji omejevanja lastninske pravice temeljiti na zakonski dolobi. Pravica splone rabe omejuje lastnika javnega dobrega, ki je po navadi drava ali lokalna skupnost. Omejeni so tudi uporabniki javnega dobrega. Ni nujno, da je ta raba neodplana. Obveznost plaevanja nadomestila ne nasprotuje kategoriji splone rabe. Tudi e je treba za rabo ceste plaati cestnino, gre e zmeraj za splono rabo, e je taken pogoj doloen za vse uporabnike.

10

Na javnem dobru ni mogoe priposestvovati lastninske pravice.

Primer: Javna cesta je javno dobro pomeni, da lahko javne ceste pod enakimi pogoji uporabljamo vsi. Po cesti se lahko hodi in vozi, ne sme pa se je prekopati in tam posaditi solate.

Poleg splone rabe na javnem dobrem obstaja tudi pravica posebne rabe, ki upravienemu subjektu dovoljuje poseben nain uporabe javnega dobrega (npr. zagrajeno kopalie). Pravica posebne rabe nima lastnosti pravice stvarnega prava. teje se za posebno obliko omejitve lastninske pravice, za katero mora obstajati: 1. zakonska podlaga, 2. odloba, ki omogoi posebno rabo javnega dobra.
19. len SPZ - (1) Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splona raba). (2) Zakon doloa, katera stvar je javno dobro in kakni so pogoji za njegovo uporabo. (3) Na javnem dobru se lahko pridobi tudi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih doloa zakon.

1.4.6.4. NIKOGARNJA STVAR (res nullius) Pojem v SPZ ni posebej definiran. O njej govorimo, e doloena stvar nima lastnika. To je mogoe: - pri nekaterih novo nastalih stvareh, pri katerih ni mogoe uporabiti pravil o pridobitvi lastninske pravice s predelavo ali spojitvijo, - na stvari, ki je bila predmet lastninske pravice, pa je lastnik lastninsko pravico opustil (s pravnim poslom derelikcije). Samo na nikogarnji stvari je mogoa pridobitev lastninske pravice z okupacijo (prilastitvijo).
50. len SPZ - Na preminini, ki je brez lastnika, pridobi lastninsko pravico tisti, ki stvar vzame v posest z namenom, da si jo prilasti, razen e zakon doloa drugae. 102. len SPZ - (1) Lastninska pravica na preminini preneha z opustitvijo stvari. (2) Stvar se teje za opueno, e njen lastnik nedvoumno izrazi voljo, da je ne eli ve imeti v lastnini.

1.4.6.5. PREMOENJSKA PRAVICA Premoenjska pravica po tem zakonu (sicer je pojem premoenjske pravice iri) je pravica: 1. ki je prenosljiva; in 2. katere vrednost je mono izraziti v denarju. Pri pogoju prenosljivosti zadoa, da je prenosljiv premoenjski element pravice, zato so tudi pravice avtorskega prava in industrijske lastnine prenosljive. Monost izraanja vrednosti v denarju se razume povsem abstraktno. Premoenjske pravice so lahko predmet zastavne pravice in osebne slunosti. V teh primerih se pravno razmerje oblikuje smiselno enako, kot e bi bila predmet pravice stvar.
22. len SPZ - Premoenjska pravica po tem zakonu je pravica, ki je prenosljiva in katere vrednost je mogoe izraziti v denarju. 128/3 SPZ - Predmet zastavne pravice so lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, e je mogoe z njimi razpolagati in e imajo premoenjsko vrednost.

11

1.5. TEMELJNA NAELA STVARNEGA PRAVA

1.5.1. NAELO OMEJENEGA TEVILA PRAVIC STVARNEGA PRAVA (NAELO NUMERUS CLAUSUS)
Pravice stvarnega prava uinkujejo erga omnes. Nihe tretji brez pravne podlage ne more posei v izvrevanje oblasti imetnika stvarnopravne pravice. Zato mora biti tevilo taknih pravic omejeno. Numerus clausus je naelo omejenega tevila stvarnih pravic. Izhaja iz dejstva, da so stvarne pravice izkljuujoe ter nastanejo le po volji zakona, ne po volji posameznika. Doloeno je zaradi varnosti pravnega prometa. Omejenost tevila pravic stvarnih pravic pa ne pomeni tudi njihove popolne vsebinske doloenosti. Tako je za neke pravice stvarnega prava znailno, da se njihova pravica doloi ele v posameznem primeru. Tipien primer taknih pravic stvarnega prava sta stvarna slunost in stvarno breme. Obe pravici sta doloeni abstraktno kot pojmovni kategoriji in dobita vsebino ele v konkretnem stvarnopravnem razmerju. Krog stvarnih pravic pri nas: ( 11 lastninska pravica: ( 11 slunostna pravica deli se na stvarne in osebne slunosti; ( 11 zastavna pravica lahko je posestna ali neposestna, na preminini ali nepreminini; ( 11 pravica stvarnega bremena; ( 11 zemljiki dolg = posebna oblika zastavne pravice na nepremininah, ki se glede nastanka, obstoja in prenosa razlikuje od hipoteke; ( 11 stavbna pravica (superficies) imetniku omogoa postavitev objekta na, pod ali nad tujim zemljiem. Zemljiki dolg in stavbna pravica sta novi stvarni pravici, ki sta v veljavo stopili 1.1.2003 s Stvarnopravnim zakonikom. Zaradi naela numerus clausus drugih stvarnopravnih pravic ni (ni jih mogoe ustanavljati po volji strank).

2. len. SPZ - Stvarne pravice so: lastninska pravica, zastavna pravica, zemljiki dolg, slunosti, pravica stvarnega bremena, stavbna pravica.
1.5.2. NAELO STVARI KOT PREDMETA PRAVIC STVARNEGA PRAVA
Pravice stvarnega prava so pravice med ljudmi: katerih predmet je stvar; katerih vsebina je izvrevanje oblasti nad stvarjo. Predmet stvarne pravice je najprej vedno stvar (15.l.)= samostojen telesni predmet, oblika energije ali valovanja, ki ga lovek lahko obvladuje. (Objekti, ki nimajo lastnosti stvari, ne morejo biti predmet stvarnih pravic. Npr. podjetje ni stvar v smislu njene definicije, zato ne smemo govoriti o lastninski pravici na podjetju, saj gre za pravno razmerje med pravno osebo in njenimi lani. Stvarnopravna upravienost gre podjetju kot pravni osebi, ki je lahko imetnik stvarnih pravic.)

12

Naelo samo po sebi nima posebne veljave, daje pa nam pomembne pravne posledice, e ga veemo z naelom specialnosti. Bistvena posledica, ki iz tega naela izhaja je, da stvarne pravice ne morejo obstajati na objektih, ki jim pravo ne prizna lastnosti stvari. V naem pravu lahko kot objekt pravic stvarnega prava nastopajo tudi premoenjske pravice (3/II.l) - izjema od naela. Pravica je lahko le predmet uitka in zastavne pravice, ne pa tudi drugih pravic stvarnega prava. Kadar je predmet pravice stvarnega prava premoenjska pravica, se smiselno uporabljajo doloila, ki veljajo za stvar. Pogoste so omejitve prometne spodobnosti stvari. Za nekatere stvari pravni predpisi doloajo da niso v pravnem prometu (res extra commercium). Izvzetje stvari iz pravnega prometa praviloma ne pomeni, da stvar ni predmet stvarnih pravic.

1.5.3. NAELO IZKLJUUJOEGA UINKOVANJA STVARNIH PRAVIC (NAELO ERGA OMNES)

Imetnik stvarne pravice lahko uveljavlja svojo pravico nasproti vsakomur. S tem so miljeni vsi, ki posegajo v stvarnopravno varovan poloaj brez pravnega temelja. Omejevanja stvarnopravnih poloajev so mona v mejah, ki jih postavlja 67 l. Ustave torej samo z zakonom zaradi zagotavljanja ekonomske, ekoloke in socialne funkcije lastninske pravice. Bistvo stvarne pravice je zagotavljanje oblasti in za izvrevanje oblasti je pomembno, da lahko imetnik stvarne pravice zahteva od vsakogar, da to oblast spotuje in ne posega v njeno izvrevanje. Izkljuujoa narava pride do izraza v nainu varstva stvarnih pravic = opustitveni zahtevek (actio negatoria), s katerim imetnik zahteva prepoved sedanjih in bodoih posegov v zavarovan stvarnopravni poloaj.
5. len SPZ - Imetnica oziroma imetnik (v nadaljnjem besedilu: imetnik) stvarne pravice lahko uveljavlja svojo pravico proti vsakomur.

1.5.4. PREDNOSTNO NAELO (NAELO VRSTNEGA REDA)

Pravice stvarnega prava imajo lahko za objekt isto stvar. Osnovna pravica stvarnega prava je lastninska pravica, ki imetniku zagotavlja vso pravno dopustno oblast nad stvarjo. Oblika omejevanja lastninske pravice so stvarne pravice na tuji stvari, ki del oblasti prenaajo na njihovega imetnika. Lastnik ne sme izvrevati svoje lastninske pravice na nain, ki bi posegel v pravico na tuji stvari, zato je s temi pravicami omejen. Stvarne pravice na tuji stvari so oje od lastninske pravice, vendar imajo prednost pred lp. Med imetniki istovrstnih stvarnih pravic na tuji stvari lahko pride do konflikta interesov prednostno naelo pravi, da ima prej pridobljena pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico (prior tempore, potior iure = prejnji po asu, moneji po pravici). Lastninska pravica in stvarna pravica na tuji stvari vsebinsko ne konkurirajo. Vsebinsko pa si konkurirata 2 zastavni pravici (bistveno je vpraanje kateri od zast. upnikov se bo poplaal prvi). e imamo 2 slunosti poti ni potrebe po prednostnem naelu. Naelo pride najbolj do izraza pri zastavnih pravicah pravice si med seboj vsebinsko konkurirajo! Pazi! Po prednostnem naelu se ravnata tudi zastavna pravica in zemljiki dolg. eprav gre za razlini stvarni pravici, gre v irem smislu za isto vrsto pravice (193 l.)

13

6. len SPZ - e obstaja na isti stvari ve stvarnih pravic, ima prej pridobljena stvarna pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico. 193. len SPZ - Za zemljiki dolg se smiselno uporabljajo doloila o hipoteki, kolikor ni v tem delu doloeno drugae.

1.5.5. NAELO SPECIALNOSTI

Pravice stvarnega prava lahko obstajajo samo na individualno doloeni stvari, razen e stvarnopravni zakonik doloa drugae. Bistvena pravna posledica, izhajajoa iz tega naela, je nemonost nastanka in obstanka stvarnih pravic na delu stvari, razen e gre za zakonsko doloeno izjemo. Z nastankom sestavljene stvari njeni sestavni deli izgubijo pravno lastnost stvari in na njihovo mesto stopi sestavljena stvar kot celota. Npr. lastninska pravica lastniku preneha, e pridobi lastninsko pravico na stvari kdo drug. Lastninsko pravico lahko izvruje ve oseb v posebnem pravnem odnosu solastnine in skupne lastnine.
7. len SPZ - Samo individualno doloena samostojna stvar je lahko predmet stvarnih pravic, razen e ta zakon doloa drugae.

Naeloma na posameznih delih stvari ni dopustno oblikovati stvarnopravnih razmerij. V tem je pomembna razlika med stvarnopravnim in obligacijskopravnim poloajem (npr. soba v hii ni predmet pravice stvarnega prava, lahko pa je predmet obligacijskega najema). Izjeme od naela specialnosti so doloene na nepremininskem podroju: UREDITEV ETANE LASTNINE posamezni del enotne stvari (= zemljie s stavbo, ki izpolnjuje tehnine pogoje za vzpostavitev pravnega razmerja etane lastnine) teje za stvar v stvarnopravnem pomenu in je lahko predmet pravic stvarnega prava; PRIPOSESTVOVANJE ZEMLJIA OB MEJI; GRADNJA EZ MEJO ZEMLJIA; OSEBNE SLUNOSTI. Bistvena pravna posledica tega naela je nemonost nastanka in obstanka stvarnih pravic na delu stvari, razen e gre za zakonsko doloeno izjemo. Z nastankom sestavljene stvari njeni sestavni deli izgubijo pravno lastnost in na njihovo mesto stopi sestavljena stvar kot celota.
Primer: V mizarjevi delavnici imamo ploskev, tiri noge in vijake. Vse stvari so samostojne in so predmet lastnine. Nato pa jih mizar uporabi in iz njih izdela mizo. Z izdelavo mize so sestavni deli nehali obstajati kot pravno samostojne stvari, nastala pa je nova stvar, miza. Od tega trenutka naprej ima lastnost stvari miza kot sestavljena stvar in je kot taka predmet pravic stvarnega prava. Na sestavnih delih stvarne pravice ne morejo obstajati. Zato ne moremo govoriti o lastnini ploskve, nog in vijakov ali kakrnikoli drugi pravici na delu stvari. 16/2 SPZ Sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, dokler se ne loi od glavne stvari.

Naelo specialnosti je izrecno uporabljeno v dolobah SPZ, ki pojasnjujejo sestavino in zbirno stvar. Sestavina je vse, kar se v skladu s splonim preprianjem teje za del druge stvari. Sestavina ne more biti predmet stvarnih pravic, dokler se ne loi od glavne stvari. Zbirna stvar je ve stvari, ki po splonem pojmovanju tejejo za eno stvar.

1.5.6. NAELO POVEZANOSTI ZEMLJIA IN OBJEKTA (NAELO SUPERFICIES SOLO CEDIT)

14

Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepreminini, nad ali pod njo, je sestavina nepreminine, razen e zakon doloa drugae. V klasinem lastninskem sistemu je nepreminina samo zemljika parcela. Vse, kar je z zemljiko parcelo trajno povezano, je del zemljia. Zato je pravnoformalno narobe govoriti o lastninski pravici na hii. Hia ni samostojna stvar predmet lastninske pravice je zemljie skupaj z vsemi njegovimi sestavinami. Naelo povezanosti zemljia in objekta je osnova za celotno ureditev nepremininskega prava. Le ob upotevanju tega naela lahko deluje zemljia knjiga. Izjeme od naela:

predmet last. p. v razmerju etane lastnine je posamezni del stavbe, zemljie pa spada v sklop skupnih delov v etani lastnini, ki so predmet solastninskega razmerja etanih lastnikov. Pripadnost zemljia se ravna po pripadnosti objekta; o STAVBNA PRAVICA (superficies) omogoa samostojno lastnino na objektu, eprav je lastnik zemljia nekdo drug; o ZGRADITEV EZ MEJO NEPREMININE v izjemnih primerih (manji odmik ez mejo zemljia), e je meja nedoloena, lahko sodie doloi novo mejo. Temu, ki je mejo pregradil pa doloi plailo odkodnine (nepravdni postopek).
UREDITEV ETANE LASTNINE

8. len SPZ - Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepreminini, nad ali pod njo, je sestavina nepreminine, razen e zakon doloa drugae.

1.5.7. NAELO UPOTEVANJA DOBRE VERE (domneva dobre vere)

Pojem dobre vere ni posebej opredeljen. Dobra vera se domneva, e se ne dokae drugae. Gre za dokazno pravilo tistemu, ki se sklicuje na dobro vero je treba dokazati nasprotno (npr. priposestvovalec bo moral v sporu dokazati svojo lastniko posest in potek asa nasprotna stranka pa lahko dokazuje, da ji bil izpolnjen pogoj dobre vere). Vsebina dobre vere je odvisna od konkretnega primera. Dobra vera je konstitutivni pogoj za pridobitev pravice: - na podlagi priposestvovanja - od razpolagalno nesposobne osebe Od dobre vere je odvisen tudi obseg reparacijskih zahtevkov med lastnikom in posestnikom.
9. len SPZ - Dobra vera se domneva, e se ne dokae drugae.

1.5.8. NAELO ZAUPANJA V ZEMLJIKO KNJIGO

Kdor se zanese na podatke o pravicah, vpisane v zemljiko knjigo, in pri tem ravna poteno, ne sme trpeti nobenih kodljivih posledic, etudi to pomeni poseg v pravico drugega. Takno ureditev zahteva varstvo pravnega prometa. S pozitivnega stalia naelo pomeni, da na nepremininah obstajajo samo tiste pravice, ki so vpisane v zemljiko knjigo.

Z negativnega stalia pa pomeni, da pravica na nepreminini ne obstaja, e ni vpisana v zemljiko knjigo. Naelo zaupanja je v tesni zvezi na naeloma dobre vere in publicitete.
Na naelo zaupanja v zemljiko knjigo se lahko sklicuje samo potena oz. dobroverna oseba. Dobra vera se domneva.
9 len SPZ Dobra vera se domneva, e se ne dokae drugae.

15

1.Primer: Oseba A je dosegla vpis lastninske pravice v ZK na podlagi prodajne pogodbe z osebo B. Temu vpisu je sledil vpis hipoteke v korist osebe C na podlagi pravnega posla z osebo A. Kasneje pa se je pokazalo, da je bil zavezovalni pravni posel med osebama A in B neveljaven. Neveljavnost tega posla ne vpliva na pridobitev hipoteke, ki jo je pridobil C v dobri veri. Zato naelo zaupanja v ZK tudi slabi uinke kavzalnosti razmerja med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom. 2. Primer: Oseba A, ki je zavezanec v denacionalizacijskem postopku, je kot lastnik vpisana v ZK. Z dokonno odlobo o denacionalizaciji je bila nepreminina vrnjena osebi B, vendar ta odloba e ni bila predloena za vpis v ZK. Oseba A proda nepreminino dobroverni osebi C, ki se kot lastnik vpie v ZK. V tem primeru oseba B kljub svoji odlobi in pravilu 42. lena SPZ, da se na tej podlagi pridobi lastninska pravica v trenutku dokonnosti odlobe, svoje pravice ne more uveljavljati proti osebi C, kar pomeni, da je oseba B pridobljeno lp izgubila.

Cilj je varovanje zaupanja v pravni promet. Od skrbne osebe priakujemo, da pozna zemljikoknjino stanje, ko vstopa v pravna razmerja na nepremininah. Oseba, ki pa se opira na zemljikoknjine podatke o pravicah, se lahko zanese, da so podatki pravilni in ne sme trpeti kodljivih posledic. Gre za naelno usmeritev komu naj zakon v doloenem konfliktu podeli pravno varstvo. Vsebina naela zaupanja je predvsem odgovor na vpraanje ali doloena stvarna pravica na nepreminini obstaja ali ne in kdo je imetnik te pravice. Nanaa se predvsem na vknjibe in predznambe. S tema vpisoma se vpisuje nastanek, sprememba in prenehanje pravic na nepremininah. e obligacijska pravica ni vpisana, uinkuje samo v razmerju med strankama pravnega razmerja, proti tretjim pa nima nobenega uinka. Pravne uinke pridobi obligacijska pravica ele z vpisom v zemljiko knjigo.

Izpeljavi naela zaupanja v zemljiko knjigo sta: omejitev uinkov priposestvovanja proti dobrovernemu pridobitelju pravice pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti v kodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, e preden je bila priposestvovana pravica vpisana v javno knjigo; veljavnost pomanjkljivih razpolaganj s skupnim premoenjem v zemljiko knjigo je vpisan le en lastnik skupnega premoenja (samo mo ali samo ena). Vpisani lastnik razpolaga s stvarjo. Pomanjkljivo razpolaganje je neveljavno le, e je tretji vedel: 1. da je stvar v skupni lasti IN 2. da je prilo do razpolaganja brez soglasja drugega skupnega lastnika.
10. len SPZ - Kdor v pravnem prometu poteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiki knjigi, zaradi tega ne sme trpeti kodljivih posledic.

1.5.9. NAELO RAZPOZNAVNOSTI (PUBLICITETNO NAELO) DOMNEVE LASTNINSKE PRAVICE

OZ. NAELO

Doloeni zunanji znaki kaejo na obstoj pravice stvarnega prava. Upotevanje teh zunanjih znakov (= publicitetni znaki) je bistveno za presojo dobre vere posameznika. Publicitetni znaki so: - nain evidentiranja pri nepremininah Domneva se, da je lastnik nepreminine tisti, ki je vpisan v zemljiko knjigo. Zakon govori o domnevi lastninske pravice, ki pa jo lahko raztegnemo na vse stvarne pravice. teje se, da je imetnik stvarne pravice na nepreminini, kdor je kot imetnik vpisan v zemljiko knjigo. - posest pri premininah Domneva se, da je lastniki posestnik nepreminine njen lastnik. To je pomembno, ker lahko 3. osebe na podlagi posesti domnevajo obstoj lastninske pravice, kar pride najbolj jasno do izraza pri pridobitvi lastninske pravice od nelastnika lastninska pravica na preminini se pridobi, etudi prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, e je pridobitelj v trenutku izroitve

16

stvari v dobri veri in je pridobil stvar na podlagi odplanega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico.
11. len SPZ - (1) Domneva se, da je lastnica oziroma lastnik (v nadaljnjem besedilu: lastnik) nepreminine tisti, ki je vpisan v zemljiko knjigo. (2) Domneva se, da je lastniki posestnik preminine njen lastnik.

Materialno publicitetno naelo ima 2 plati: - pozitivna; kar je napisano je resnino; - negativna; kar ni napisano/vpisano ne obstaja

1.5.10. PREPOVED ZLORABE STVARNIH PRAVIC

Vse stvarne pravice mora imetnik uresnievati v skladu z njihovo naravo in namenom ter pri tem spotovati pravice drugih. Dokler imetnik izvruje svojo pravico v skladu z njenim namenom, velja, da s tem nikomur ne koduje. e pa izvruje svojo pravico z namenom, da komu koduje (intencionalno merilo), ali e jo izvruje brez upravienega cilja (funkcionalno merilo) je izvrevanje protipravno in lahko tretji proti njemu uveljavlja zahtevke za prenehanje taknega izvrevanja. Naelo prepovedi zlorabe ne omejuje imetnika lastninske pravice, da stvar unii. Ni pa dopustno, da se pravice stvarnega prava izvrujejo z izkljunim namenom kodovanja drugim, e posebej e takno izvrevanje imetniku ne prinaa nobene koristi. e izvrevanje stvarne pravice posega v javni interes, je taken interes treba zagotoviti s splono omejitvijo pravice na podlagi 67. lena Ustave.
12. len SPZ - (1) Lastnik stvari oziroma imetnik druge stvarne pravice je omejen z enakimi pravicami drugih. Lastninsko in druge stvarne pravice je treba izvrevati v skladu s temeljnimi naeli tega zakona, z njihovim namenom in z naravo stvari. (2) Za navidezno izvrevanje pravice gre, e njen imetnik ravna z izkljunim ali oitnim namenom, da drugemu koduje. Primer: Lastnik obdelovalnega zemljia (na obmoju), kjer se gojijo vinogradi in druge poljedelske kulture, stori s sajenjem akacijevih sadik in spreminjanjem svoje parcele v gozdno zemljie, ki ogroa sosednje parcele in kulture na njih, zlorabo lp in lahko lastniki sosednjih parcel zahtevajo odstranitev sadik in vzpostavitev prejnjega stanja.

1.5.11. NAELO, DA NE MORE NIHE PRENESTI VE PRAVIC, KOT JIH IMA SAM
Gre za staro naelo rimskega prava Nemo plus iuris ad alium transfere potest quam ipse habet. Naelo ni zapisano kot temeljno naelo v SPZ, vendar nanj kaejo tevilne dolobe. Naelo je bistvenega pomena za prenos stvarnih pravic, predvsem lastnine. S pravico lahko veljavno razpolaga samo njen imetnik (razpolagalna sposobnost) in samo on lahko veljavno prenese pravico s pravnim poslom. Tudi omejitve lastninske pravice lahko izhajajo samo od lastnika stvari in samo on lahko omeji svojo lastninsko pravico s pravnim poslom tako, da ustanovi omejeno stvarno pravico. Na podroju pravnoposlovnih razpolaganj ni odstopanja od tega naela. Naelo ni absolutno izjemi: - pridobitev lp od razpolagalno nesposobne osebe (gre za na videz pravnoposlovno pridobitev pravice); - pridobitev pravice na podlagi zaupanja v zemljiko knjigo (pridobitelj ne pridobi pravice zato, ker jo je imel njegov prednik, ampak zato, ker se je zanesel na stanje vpisa v ZK) Gre za pridobitev stvarnih pravic na podlagi zakona!

17

64. len SPZ - (1) Lastninska pravica na preminini se pridobi, tudi e prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, e je pridobitelj v trenutku izroitve v dobri veri in e je pridobil stvar na podlagi odplanega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. lena tega zakona. (2) Lastninska pravica se pridobi na nain iz prejnjega odstavka samo, e je bila preminina prodana na javni drabi, e prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takne preminine v promet ali e je prenosnik pridobil preminino v posest po volji njenega lastnika. (3) e je bila izroitev opravljena s posestnim konstitutom, pridobitelj pridobi lastninsko pravico takrat, ko mu prenosnik izroi stvar v neposredno posest, razen e takrat ni ve v dobri veri. (4) S pridobitvijo lastninske pravice po doloilih prejnjih odstavkov ugasnejo vse druge pravice na stvari, e je pridobitelj v dobri veri mislil, da te pravice ne obstajajo. (5) Prejnji lastnik lahko v enem letu od prenehanja lastninske pravice zahteva od pridobitelja, naj mu preminino proda po prometni ceni, e ima ta zanj poseben pomen. 40. len SPZ - Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa zakon.

Vaje!
1. Katere stvarne pravice ureja Stvarnopravni zakonik (obkroi) ! 1. slunostno pravico 2. fiduciarno lastnino 3. etano lastnino 4. lastninsko pravico 5. solastnino 6. skupno lastnino 7. stvarno breme 8. zastavno pravico 9. zemljiki dolg 10. stavbno pravico 11. imisije 12. priposestvovanje 13. nujno pot a) Glavne znailnosti teh pravic! So absolutne Obstajajo tudi na terjatvah b) Pojavne oblike teh pravic! Etana lastnina lastnina Solastnina lastnina Imisije varstvena funkcija lastnine Priposestvovanje nain pridobitve lp Mejna pot oblika prisilne slunosti 2. Opredeli naslednje stvari: Kokoje jajce naravni plod Pokrov motorja pri avtomobilu sestavina preminine Rezervno kolo pritiklina preminine Vzidani tram hie sestavina nepreminine Vzidano okno sestavina nepreminine Klju omare pritiklina preminine Klju avtomobila pritiklina preminine Drevo, ki raste sestavina nepreminine Kmetijsko orodje na kmetiji pritiklina nepreminine Pohitvo sestavina ali pritiklina nepreminine Penica na njivi sestavina nepreminine Tlailka za kolo pritiklina preminine Viliar v nekem podjetju pritiklina nepreminine Radiatorji za ogrevanje sestavina nepreminine

18

3. A proda in izroi premino stvar B-ju, ne izroi pa mu pritikline te premine stvari. Med strankama ni bilo izrecno dogovorjeno, da pritiklina ni predmet prodaje. Ali naj B zahteva izroitev pritikline in s katero tobo? (obkroi pravilen odgovor in na kratko pojasni): 1. posestno tobo 2. vindikacijsko tobo 3. negatorno tobo 4. publicijansko tobo 5. izbrisno tobo 6. obligacijsko pravno tobo (kako drugo) V dvomu pritiklina deli usodo glavne stvari e je njen lastnik isti. (17/2 SPZ) Obveznost prodajalca je, da stvar izroi skupaj s pritiklino. Velja namre naelo vseobsenosti, ki se razteza tudi na vse pritikline. e se prenese lastnina na matini stvari, se prenese tudi na pritiklini, razen e so doloene pritikline izvzete iz prenosa. Enako velja tudi za hipoteko. Lahko toimo z rei vindicatio ; lahko pa tudi iz naslova obligacijskega zahtevka.

4.Vaa druba se ukvarja z izdelavo ladijskih motorjev za velike ladje, namenjene za prekooceanske plovbe. Ker ste zelo znan izdelovalec tovrstnih ladijskih motorjev, je ladjedelnica Barka pri vas naroila 3 motorje v skupni vrednosti 30 mio SIT. Vaa pravna sluba se je odloila, da bo ladijske motorje prodala s pridrkom lastninske pravice. Katero modaliteto pridrka l.p. bi bilo najprimerneje izbrati? Pojasnite zakaj?

Sestavina (16 l. SPZ) kar se po splonem preprianju teje za del stvari. Ko se loi od glavne stvari lahko zaivi samostojno ivljenje. ODZ je loeval bistvene in nebistvene sestavine, SPZ pa delitve ne pozna ve (velja isti sistem za oboje). Spojitev (55. l. SPZ) Pomembno je splono preprianje. Ladja je glavna stvar, solastnina ne pride v potev; pridrek ni uinkovit, ker ob spojitvi pridrek lp ugasne in lastnik ladje postane lastnik motorjev. Klavzula o predelavi (podaljana pridobitev in anticipiran posestni konstitut). e se ustanovi anticipiran posestni konstitut (vnaprej dogovorjen) se dobavitelj teje za solastnika ladje. e gre Barka v steaj ima dobavitelj terjatve. 5. A proda in izroi B-ju dragoceno sliko. A naknadno ugotovi, da mu je B predloil lano poroilo cenilca, po katerem naj bi bila slika vredna le majhen del njene prave vrednosti ter nato prodajno pogodbo uspeno izpodbija pred sodiem, v posledici esar sodie pogodbo razveljavi. Pojasnite lastninskopravne poloaje glede na sistem kavzalne oz. abstraktne tradicije! Glede na sistem abstraktne tradicije, kjer je stvarnopravni posel in realno dejanje neodvisen od veljavnosti zavezovalnega posla, za na primer to pomeni, da izpodbita prodajna pogodba ne vpliva na prenos lp. Pri sistemu kavzalne tradicije pa je za prenos stvarne pravice pomembna veljavnost zavezovalnega posla. Izpodbijanje pogodbe A uspe, z vidika prenosa lastninske pravice glede na kavzalnost prenos mora temeljiti na veljavnem p.p. V naem primeru se lp ni uspeno prenesla zaradi neveljavne prodajne pogodbe. Ko se prodajna pog. razveljavi nastane poloaj kot da se lp sploh ne bi prenesla. 6. A je za posodobitev kmetije najel X kredit viini 30 milijonov SIT, katerega je zavaroval z zastavitvijo vseh nepreminin, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo. V prvem letu po odobritvi ter izplailu kredita je A kupil iz dobljenih sredstev kredita gradbeni material ter v celoti prenovil in posodobil hlev ter dogradil hio. Prav tako je v tem letu iz dobljenih sredstev kredita kupil ter pridobil v last kosilnico, nakladalnik in obraalnik. Traktor je kupil (in pridobil v last) s svojim denarjem ter ne s sredstvi kredita in to s pridrkom lastninske pravice. Nato je iz svojih sredstev kupil e herki Meti osebni avtomobil znamke Renault Megane. a) Iz katerih stvari bi se v primeru realizacije hipoteke poplaala banka X ? b) Ali sta osebni avtomobil (Renault Megane) in traktor pritiklina? c) Ali se banka X lahko poplaa tudi s prodajo traktorja in osebnega avtomobila? Herka je lastnica avta, avto ni pritiklina, ker ne slui gospodarski rabi? a) 140/2 SPZ Banka se ne more poplaati iz traktorja, ker e ni lastnina kmeta. Lahko pa se iz kosilnice, obraalnika, hleva in hie. b) 17.l. SPZ Avto ni pritiklina (drugo lastnitvo), traktor je pritiklina vendar ni za potrebe hipoteke c) Herka je lastnica avta, avto ni pritiklina, ker ne slui gospodarski rabi.

19

7. A proda B-ju premine stvari s pridrkom lastninske pravice, katere B trajno spoji s svojo nepreminino, na kateri je ustanovljena hipoteka v korist C-ja. Pojasnite mone konfliktne konstelacije med prodajalcem s pridrkom lastninske pravice in hipotekarnim upnikom! Z vgraditvijo preminin v B-jevo nepreminino se je nanj prenesla tudi lp, kar pomeni, da A lp na premininah nima ve in konflikta med njima in hipotekarnim upnikom ni ve. Ker preminina, ki se je spojila z glavno stvarjo (nepreminino) ni ve samostojna stvar ter je prenehala tako fizino kot tudi pravno eksistirati, ve ni objekta, na katerem bi lahko obstajala pravica tretjega. Obremenitev, ki je morebiti obstajala na premini stvari, se zato ne more raziriti na nepreminino, pa pa se vselej obremenitev na nepreminini razirja tudi na prirast.

2. POSEST
2.1. POJEM
Posest je posebna kategorija, ki izhaja iz doloenega dejanskega stanja in ne priznava pravice. Razlog = prepreevanje samovoljnega poseganja v izvrevanje lastninske pravice. Na posest so vezane doloene pomembne pravice (npr. lastnina na premininah se izraa preko posesti = publicitetni uinek). Posest ni pravica vendar daje upraviencu pravovarstveno upravienje. Varuje se dejanska oblast nad stvarjo, in ne pravica. Posestnik je v takem odnosu do stvari, da lahko stvar rabi, jo uiva z njo razpolaga, pri emer pa ni pomembno ali jo ima tudi pravico rabiti, uivati ter z njo razpolagati.
24. len SPZ - (1) Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest). (2) Posest ima tudi tisti, ki izvruje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakrnegakoli pravnega naslova (posredna posest).

FUNKCIJA POSESTI Namen posesti:

1. PUBLICITETNA pomembna pri premininah domneva se, da je lastnik stvari tisti, ki ima
premino stvar v neposredni posesti. 2. VAROVALNA - prepreevanje samovoljnega poseganja v obstojee pravne poloaje. Posestno varstvo se daje glede na dejansko posestno stanje, pravna podlaga posesti se ne upoteva pri odloanju o posestnem varstvu (pravica ni pomembna). Varovalna funkcija je zelo pomembna, saj se tudi lastnik varuje na ta nain, e je lastnik posestnik, ker je laje.
1. Primer: L, ki je posodil svojo knjigo P, jo vzame nazaj. Kdo od njiju uiva posestno varstvo? Posestno varstvo uivaP, zaradi prepreevanja samovolje (ne smemo pustiti nasilja).

2.3. SUBJEKTIVNA IN OBJEKTIVNA KONCEPCIJA POSESTI

V zgodovini stvarnega prava poznamo 2 pojma posesti:

(1) subjektivna (rimskopravna) koncepcija posest tvorita 2 elementa: 1) dejanska oblast nad stvarjo (corpus); IN 2) volja posedovati (animus) kot lastnik.

20

Tako je bila varovana samo tista dejanska oblast, na podlagi katere je posestnik posedoval stvar zase. Zardi te koncepcije so bili mnogi nosilci dejanske oblasti nad stvarjo obravnavani zgolj kot imetniki (detentorji) Po subjektivni koncepciji je najemnik nepreminine le imetnik (detentor), ker izvaja dejansko oblast nad stvarjo brez volje posedovati kot lastnik. Najemodajalec sicer ima voljo posedovati kot lastnik, vendar nima stvari v dejanski oblasti kdo je posestnik? Problem: Posest stvari ima lahko tat, ne pa najemnik, ki mu gre posest pravice (predmet posesti je tudi prenosljiva, trajna in s stvarjo povezana pravica). Problem torej nastane pri izvedenih razmerjih (npr. najemno razmerje). Po subjektivni koncepciji je najemnik POSESTNIK PRAVICE uiva posestno varstvo pravice (tudi zoper najemodajalca).
Primer: A je lastnik avta, ki ga odda v najem v dejansko oblast najemnika. A nima corpusa, tudi najemnik nima lastnikega corpusa (ne poseduje stvari kot svoje). To so reevali s posestjo pravice. Oseba ni posestnik stvari, ampak je posestnik najemne pravice.

(2) objektivna (moderna) koncepcija posest je dejanska oblast nad stvarjo.

Ne zahteva subjektivnega elementa volje imeti stvar za svojo, temve zadostuje le corpus, torej dejanska oblast nad stvarjo. Prvi je uvedel objektivno koncepcijo nemki BGB. Nemki civilni zakonik (BGB, 1900) je kot prvi predpis uvedel objektivno koncepcijo posesti. Po njej je najemnik posestnik ne glede na pravni temelj, ker izvruje dejansko oblast nad stvarjo. Subjektivna koncepcija je zaradi naraanja najemnih razmerij postajala edalje bolj nezadovoljiva. Po subjektivni koncepciji na primer zakupojemalec ni mogel imeti volje lastnika, torej imeti stvar za svojo. To pomeni, da ni bil posestnik stvari. Po moderneji koncepciji, kjer se zahteva le objektivni element, torej dejanska oblast nad stvarjo, je zakupojemalec neposredni posestnik stvari ter je tudi pravno varovan kot posestnik stvari. Tako je stara subjektivna koncepcija priznavala ojemu krogu oseb posestno varstvo stvari. ODZ je vztrajal pri subjektivni koncepciji, vendar je opustil omejenost posesti na stvar in omogoil, da je predmet posesti tako stvar kot pravica. Po tej teoriji je najemnik posestnik pravice uporabljati stvar, kar je nadomestilo voljo posedovati kot lastnik. Pri nas smo do leta 1980 uporabljali subjektivno koncepcijo. V tem letu je bil izdan Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih (ZTLR), ki je prevzel objektivno koncepcijo. Tudi SPZ je prevzel objektivno koncepcijo vsakdo, ki ima dejansko oblast nad stvarjo, je posestnik (neposredni). SPZ v celoti ukine posest pravice!!! Objektivna koncepcija ne pozna ve duplicitete posesti. Ni ve dveh vrst posesti- posesti stvari in posesti pravice temve le posest stvari.
24/1 SPZ Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest).

2.4. PRAVNE POSLEDICE PRIDOBITVE POSESTI 2.4.1. NA PREMININAH

Posest ni pomembna samo z vidika dejanske oblasti nad stvarjo, ampak predstavlja pridobitni nain (modus) pri pravno poslovni pridobitvi last. p. in izvedenih stvarnih pravic (osebne slunosti) na nepremininah. V tem pogledu govorimo o tako imenovani akvizicijski funkciji posesti. Treba je loevati pridobitev posesti, ki je rezultat: 1. pravnoposlovne volje po prenosu last. p. oz. ustanovitvi drugih stvarnih pravic, 2. pravnoposlovne volje po oblikovanju obligacijske pravice. e prenos posesti predstavlja tudi pridobitev lp na nepreminini, se za pridobitelja oblikuje tako imenovana lastnika posest. Prenos lastnike posesti, ki pomeni spremembo lastnikega poloaja, se praviloma izvede z dejansko izroitvijo (traditio vera), ki ji navzven najbolj zaznavna oblika spremembe posestnega stanja (60.l). Odsvojitelj prenese svojo neposredno posest na pridobitelja. Ker pa dejanska izroitev stvari v posest

21

pridobitelja zmeraj ni mogoa je stvarno pravo izoblikovalo nekatere institute, ki brez neposredne dejanske prepustitve stvari privedejo do prenosa lastninske posesti in s tem tudi last. p. na preminini. Simbolina izroitev kljuev avtomobila, kot simbola posedovanja predstavlja izroitev v posest.
60 len SPZ (1) Lastninska pravica na preminini se pridobi z njeno izroitvijo v posest pridobitelja. (2) Izroitev preminine se teje za opravljeno tudi z izroitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s preminino, kot tudi z izroitvijo kaknega njenega dela, ali pa z izloitvijo ali drugano oznaitvijo stvari, ki pomeni njeno izroitev.

2.4.2. NA NEPREMININAH Na podroju nepreminin posestnost ni modus za pravnoposlovno pridobitev last. p., kot to velja za premininsko podroje. Posest nepreminine pa ni nepomembno dejstvo. Poleg tega, da posestnik nepreminine uiva posestno varstvo (tako lastniki kot nelastniki), je tudi njegova posest podobna kot na podroju preminin, pomembna predvsem e z vidika priposestvovanja; 43/II, 95. l., 59.l., 58.l. V navedenih primerih se zahteva e dodatna kvalifikacija posesti, zlasti dobrovernost in lastnika naravnanost posesti. Dobroverna nelastnika posest pa zadostuje za pridobitev plodov. Pri pravnoposlovnem prenosu posesti nepreminin je treba dati voljni komponenti predaje posesti bistven pomen ter priznati prenos posesti tudi zgolj na podlagi sporazuma o prenosu posesti, ki ga skleneta prenosnik in pridobitelj, e je pridobitelj v poloaju, da lahko izvaja neposredno dejansko oblast nad stvarjo.

2.5. VRSTE POSESTI

(KLASIFIKACIJA)

IN

PRIDOBITEV

TER

IZGUBA

2.5.1. NEPOSREDNA IN POSREDNA POSEST

2.5.1.1 POJEM NEPOSREDNA POSEST je dejanska oblast nad stvarjo (24.l). Neposredni posestnik je tisti, ki izvruje fizino oblast nad stvarjo. eprav posestnik nima vsakodnevnega fizinega stika s stvarjo, je pa v poloaju da tako posest lahko izvaja, je e zmeraj neposredni posestnik stvari (vikend na morju). Posest se ne izgubi zaradi neizvrevanja. Neposredna posest se izgubi, e neposredni posestnik preneha izvrevati oblast nad stvarjo. Neposredna dejanska oblast se presoja po splonem preprianju (ZKP) in upoteva dejanske okoliine primera (iemo obiajen nain obvladovanja glede na vrsto stvari. Tipini znaki: - prostorska povezanost osebe in stvari (kravata na profesorju), - dostopnost in nadzor (obleka v hii) - trajanje.
Sodna praksa: Primeri pravno odloilnih okoliin za ugoditev tobenega zahtevka = obstoj posesti so: - tonik je imel klju od stanovanjske hie in garae, - v hii in garai je imel svoje stvari vse skupaj kae na - v hio in garao je prihajal. dejansko oblast 24/1 SPZ Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest).

POSREDNA POSEST je izvrevanje dejanske oblasti nad stvarjo prek drugega, ki ima neposredno posest na podlagi kakrnegakoli pravnega temelja.

22

Primer: najemnik je neposredni posestnik, najemodajalec pa posredni posestnik, ker je s pravnim poslom dejansko oblast prenesel na drugo osebo, ki jo je sam izbral.

Pravna vez med posredno in neposredno posestjo se imenuje posestno posredovalno razmerje to je lahko: stvarna pravica na tuji stvari (uitek, zastavna pravica); obligacijsko razmerje (najem, podjemna pogodba).
24/2 SPZ Posest ima tudi tisti, ki izvruje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakrnegakoli pravnega naslova (posredna posest). Primer: A je prodal B-ju gorsko kolo, pri emer sta se pogodbeni stranki dogovorili, da sme A obdrati kolo e 14 dni po sklenitvi prodajne pogodbe, in sicer v najemu. Stranki sta bili sporazumni, da lastninska pravica preide na B-ja. V tem primeru se je oblikovalo posestno posredovalno razmerje na podlagi posestnega konstituta, ki poleg prenosa lastninske pravice predpostavlja tudi oblikovanje dodatnega pravnega razmerja (najvekrat rabokupa, hrambe ali posodbe), ki je podlaga za nastanek posredne-neposredne posesti. V tem primeru lahko ugotovimo, da je b e postal lastnik in tudi posredni posestnik stvari, in sicer v trenutku sporazuma o prenosu lp na podlagi posestnega konstituta.

e je stvar ukradena, je tat neposredni posestnik, lastnik pa NI posredni posestnik, ker ni posestno posredovalnega razmerja med lastnikom in tistim, ki stvar ukrade. Neposredna posest je pogoj za posredno. Izguba neposredne posesti ima za posledico izgubo posredne posesti, razen e neposredni posestnik postane posredni (npr. lastnik, ki ivi v stanovanju, odda stanovanje v najem) Objektivna koncepcija teje tako posrednega kot neposrednega posestnika za posestnika in obema nudi pravno varstvo. Vendar publicitetno funkcijo izvruje le neposredni posestnik. Posredna posest je lahko tudi stopnjevita. To je takrat kadar se v vlogi posrednih posestnikov nahaja ve oseb (vendar ne kot soposestnikov). Tak primer bi bil, e bi uitkar prepustil stvar v posest tretjemu na podlagi zakupa. Tako sta lastnik in uitkar posredna posestnika, zakupojemalec pa neposredni posestnik.
Primer: Uitkar prepusti stvar v posest tretjemu na podlagi zakupa. Tako sta lastnik ter uitkar posredna posestnika, zakupojemalec pa neposredni posestnik. 30/2 SPZ Izguba neposredne posesti ima za posledico tudi izgubo neposredne posesti. Posredna posest se ne izgubi, e prejnji neposredni posestnik postane posredni posestnik.

2.5.1.2. PRIDOBITEV POSESTI ORIGINARNA IN DERIVARTIVNA PRIDOBITEV POSESTI

originarna oz. izvirna pridobitev posesti je takrat ko posestnik ne izvaja posesti od posestnega prednika - pridobitev posesti z okupacijo. Posest se pridobi enostransko. V tem primeru stvar sploh ni bila v posesti. Lahko se pridobi tudi s samovoljnim vzetjem stvari, proti volji prejnjega lastnika, derivativna oz izvedena pridobitev posesti - posestni naslednik izvaja posest od posestnega prednika. Tukaj mora obstajati volja za prenos posesti prejnjega posestnika kot tudi volja za pridobitev posesti pridobitelja. Prav tako mora prejnji posestnik praviloma prenesti na pridobitelja z realnim dejanjem tudi dejansko oblast nad stvarjo.

PRIDOBITEV POSREDNE POSESTI Praviloma se pridobi, ko neposredni posestnik izroi stvar neki drugi osebi v neposredno posest na podlagi zakupa, najema, Posredna posest se pridobi tudi pri prehodu lastnine na podlagi posestnega konstituta (60

23

l.) ter preide na drugega na podlagi izroitve na dolgo roko. Posredna posest se naeloma lahko pridobi torej le z izjavo volje.
60/4 SPZ - e je stvar v posesti tretjega, se teje izroitev preminine za opravljeno v trenutku, ko je bil tretji obveen o prenosu lastninske pravice (izroitev na dolgo roko). S tem prenosnik prenese svojo posredno posest na pridobitelja.

Niso pa redke situacije ko se hkrati pridobi posredno in neposredno posest (komisionar pridobi neposredno posest pri nakupni komisiji, komitent pa v istem trenutku posredno posest).
Primer: Poiljatelj je predal stvari za prevoz prevozniku, da jih pripelje do kupca, pri emer je prevoznika angairal on sam. V tem primeru bo kupec pridobil posest (neposredno), ko mu bo prevoznik dejansko (ali tudi z izroitvijo tovornega lista) izroil stvari. e bi prevoznika angairal kupec, bi kupec pridobil posest (posredno), ko bi stvari dejansko (ali tudi z izroitvijo skladinice) bile izroene prevozniku. 62. len SPZ - Izroitev preminine pridobitelju se teje za opravljeno, e je bila preminina izroena njegovemu zastopniku.

PRIDOBITEV NEPOSREDNE POSESTI Posest se ne prenaa na enak nain kot pravice (pr. posel), ampak z vzpostavitvijo dejanske oblasti. Naini pridobitve: - prepustitev v posest; realno dejanje, ki ni posebej urejeno, ki pa ima lahko hkrati za posledico prenos lastninske pravice na preminini; - pridobitev po zastopniku; mogoa v kolikor jo dejanska oblast podeljena osebi, ki je imetnik v odnosu do posestnika, - posest dediev; dedi pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti. (e je bil naprimer zapustnik posredni posestnik, bodo takno obliko podedovali tudi njegovi dedii).
29. len SPZ Dedi pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti.

Omenjeni pridobitni naini so veinoma zlasti primerni za premininsko podroje. Glede pridobitve neposredne pridobitve nepreminin pa se v teoriji navaja kot posestni prenosni akt (poleg predaje kljuev,) tudi samo pogodbeno doloilo o tem, da posest prehaja na pridobitelja (npr.z dnem podpisa pridobitelja).
60/2 SPZ - Izroitev preminine se teje za opravljeno tudi z izroitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s preminino, kot tudi z izroitvijo kaknega njenega dela, ali pa z izloitvijo ali drugano oznaitvijo stvari, ki pomeni njeno izroitev.

2.5.1.3 IZGUBA POSESTI IZGUBA NEPOSREDNE POSESTI Neposredni posestnik izgubil posest, e preneha izvrevati dejansko oblast nad stvarjo: 1. prenese dejansko oblast na stvari na drugega 2. stvar kako drugae izgubi iz dejanske oblasti; - unienje stvari, - derelikcija (stvar zavre), - izguba, brez upanja, da se stvar najde.

24

Preneha lahko: 1. prostovoljno - izguba posesti zaradi prenosa na drugega, - derelikcija 2. neprostovoljno; - unienje, - izguba brez upanja, da se stvar najde.
PA SE NE IZGUBI , e posestnik neodvisno od svoje volje zaasno ne more izvrevati dejanske oblasti pod pogojem, da je s pomojo posestnega varstva posest pridobil nazaj (45.l).

POSEST

45/5 SPZ - V priposestvovalno dobo se vteva tudi as, ko posestnik neodvisno od svoje volje zaasno ni mogel izvrevati posesti.

IZGUBA POSREDNE POSESTI Posredna posest preneha: 1. z izgubo posesti neposrednega posestnika, 2. s prenosom posredne posesti na temelju izroitve na dolgo roko, 3. z uresniitvijo odlonega pogoja (pri pridrku lastninske pravice), 4. z vrnitvijo v najem dane stvari zaradi prenehanja najemnega razmerja, 5. s spremembo nelastnikega posestnika v lastnikega
POSEST SE NE IZGUBI, e prejnji neposredni posestnik postane posredni posestnik gre za oblikovanje stopnjevitega posestnega razmerja (uitkar odda v robokup prenese izvrevanje uitka na drugo osebo; najemnik odda stvar v podnajem).

POSREDNA

30. len SPZ - (1) Neposredna posest se izgubi, e posestnik neha izvrevati dejansko oblast nad stvarjo. (2) Izguba neposredne posesti ima za posledico tudi izgubo posredne posesti. Posredna posest se ne izgubi, e prejnji neposredni posestnik postane posredni posestnik. 230/3 SPZ - Uitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrevanje.

2.5.2.VEOSEBNA POSESTNA RAZMERJA

Samostojna posest = dejansko oblast nad stvarjo izvaja ena oseba. 2.5.2.2. SOPOSEST 2 obliki: 1. skupna soposest soposest lahko izvrujejo le vsi soposestniki skupaj

Primer: banni sef na dva kljua A lahko odpre banni sef le skupaj z bannim uslubencem, ki ima tudi svoj klju sefa, sef pa je mogoe odpreti le z obema kljuema); Primer: soposest zakoncev, ki imata stvar v skupni lastnini

2. navadna soposest ve oseb izvruje dejansko oblast samostojno, vendar drug poleg drugega
Primer: A in B sta solastnika stanovanja, v katerem ivita e eno leto. Ker je med njima prilo do spora, je A zamenjal kljuavnico na vhodnih vratih stanovanja ter s tem prepreil B-ju izvrevanje soposesti stanovanja. B se je moral zaradi tega za 14 dni odseliti k svojim starem. Ali ima B posestno varstvo? Ali bi bila situacija drugana, e B ne bi bil solastnik stanovanja? B-ju je vsekakor treba priznati posestno varstvo, saj mu je A samovoljno onemogoil dotedanji nain izvrevanja soposesti. Glede na to, da se pravno varstvo posesti ne

25

ozira na pravico do posesti, je povsem nerelevantno, ali je B lastnik ali ne. Pomembno je le zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Zadnje stanje posesti je bila soposest A in B, pri emer je A z zamenjavo kljuavnice protipravno v celoti prepreil izvrevanje soposesti B-ja.

2.5.2.3. DELNA POSEST Vsaka izmed veih oseb poseduje izkljuno samo doloen del stvari = izjema od naela specialnosti. Naelo specialnosti ne velja za posestne poloaje (ker posest ni pravica ne velja n. spec.)
1. primer: posestnik izvruje posest na doloenem delu stanovanja. 2. primer: Solastnika nepreminine (travnika), vsak do ene polovice, sta z dogovorom vzpostavila delno posest na ta nain, da sta ogradila vsak svoj del stvari, ki ustreza polovici povrine celotne nepreminine. To pomeni, da sta si solastnika razdelila le posest oz. doloila nain izvrevanja dejanske oblasti nad stvarjo. S tem pa nista razdelila solastnine. To bi si razdelila s parcelacijo, ko bi nastali dve nepreminini (parceli), kar vse pa bi moralo imeti pravno podlago v pogodbi o razdelitvi solastnine. 25. len SPZ - Posest lahko izvruje ve oseb tako, da posedujejo stvar skupaj ali da vsak od njih izkljuno poseduje doloen del stvari.

2.5.2.4. (NE)UJEMANJE VEOSEBNIH POSESTNIH POLOAJEV Z LASTNINSKIMI Skupna posest se ne ujema s skupno lastnino. Posebnost skupne posesti je, da jo lahko izvajajo vsi posestniki le skupno (primer bannega sefa z dvema kljuema, ki le oba hkrati odpirata sef), medtem, ko lahko skupni lastniki izvrujejo dejansko oblast v obliki navadne soposesti ali delne posesti. e najbolj se ujema navadna soposest s solastnino.

2.5.3. LASTNIKA IN NELASTNIKA POSEST

2.5.3.1. OPREDELITEV Gre za pomembno novost, ki jo je uvedel Stvarnopravni zakonik. ZTLR je poznal zakonito in dobroverno posest: Zakonita posest = posest, ki temelji na pravnem temelju, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice. Po tej opredelitvi dobroverni kupec ukradene stvari ne more postati njen lastnik. Dobroverna posest posestnik stvar poseduje in izhaja iz preprianja, da je lastnik stvari. e bi moral in mogel vedeti, da ni lastnik, potem ni dobroverni posestnik. Najemnik po ZTLR ni bil niti zakoniti niti dobroverni posestnik. Za priposestvovanje pa se je zahtevala zakonita in dobroverna posest. Tega ni ve! je posest, e posestnik izvruje posest, kot da bi bila stvar njegova. je posest, e ima posestnik stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava vijo pravno oblast posrednega posestnika. To je lahko imetnik (detentor) v sistemu subjektivne koncepcije.
LASTNIKA NELASTNIKA,

Dobroverni kupec ukradene stvari je lastniki posestnik. Najemnik pa je nelastniki posestnik. Lastnika posest ni nujno povezana z neposredno fizino oblastjo nad stvarjo. e priznava najemnik vijo oblast najemodajalca ter poseduje stvar brez volje imeti jo za svojo je nelastniki posestnik. e najemnik stvar zataji in jo po izteku najema ne vrne lastniku ter jo zane posedovati zase postane lastniki posestnik. To pomeni, da se nelastniki posestnik konvertira v lastnikega. Bistvena je volja posestnika. V tem primeru gre za nedobrovernega lastnikega posestnika.

26

27. len SPZ - (1) Kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova, je lastniki posestnik. (2) Kdor ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava vijo pravno oblast posrednega posestnika, je nelastniki posestnik.

PLODOVI Lastninsko pravico na plodovih pridobi v trenutku separacije od glavne stvari poleg na primer uitkarja in zakupnika tudi dobroverni lastniki posestnik. Lastninska pravica na plodovih pripada z loitvijo tudi dobrovernemu nelastnikemu posestniku (na primer uitkar, zakupnik). PRIPOSESTVOVANJE Je izvirni nain pridobitve last. p. ter pride v potev tako pri nepremininah kot pri premininah. Razlika je v priposestvovalni dobi, ki mora pretei, da se pridobi last.p. (43.l). SPZ priposestvovalne roke izenauje na 10 let za nepreminine in na 3 leta za preminine, pri emer lahko pridobi last.p. s priposestvovanjem samo dobroverni lastniki posestnik. Dobroverni lastniki posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti, kot da je njegova, ter ne ve in ne more vedeti, da te pravice nima. Priposestvovalna doba zane tei tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniko posest, kona pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. Posestnik mora biti v dobri veri ves as trajanja priposestvovalne dobe. V priposestvovalno dobo se vteva tudi as, ko so posestni predniki sedanjega dobrovernega lastnikega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni lastniki posestniki.
43. len SPZ (1) Dobroverni lastniki posestnik preminine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku treh let. (2) Dobroverni lastniki posestnik nepreminine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku desetih let. (3) e dobroverni lastniki posestnik, pod pogoji iz prejnjega odstavka, izvruje posest na delu nepreminine, je ta del predmet samostojnega priposestvovanja.

Za primer konflikta med priposestvovalcem in dobrovernim pridobiteljem nepreminine na podlagi pravnega posla, ki je zaupal v podatke v zemljiki knjigi, je doloeno, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem ne sme biti v kodo tistemu, ki je v dobri veri ter v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, e preden je bila s priposestvpovanjem pridobljena pravica vpisana v zemljiko knjigo
44/2 SPZ - Pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na kodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, e preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.

STVARNOPRAVNE REPARACIJE SPZ vsebinsko ne spreminja stvarnopravnih reparacij iz ZTLR. Zamenjan je le pojem dobrovernega posestnika in sicer s pojmom dobrovernega lastnikega posestnika, ter dodana doloba, ki ureja pravni poloaj dobrovernega nelastnikega posestnika, ki mu je nedobroverni lastniki posestnik izroil stvar v neposredno posest, na podlagi doloenega pravnega razmerja, ki ni podlaga za pridobitev lastninske pravice. V tem primeru odgovarja dobroverni nelastniki neposredni posestnik kot dobroverni lastniki posestnik. PUBLICIJANSKA IN NEGATORNA TOBA Dobroverni lastniki posestnik (domnevni lastnik) stvari v primeru odvzema posesti ima pravico zahtevati njeno vrnitev tudi od dobrovernega lastnikega posestnika, pri katerem je stvar s ibkejim pravnim naslovom. e se dva tejeta za domnevna lastnika iste stvari, ima moneji pravni naslov tisti, ki je pridobil stvar odplano. e pa sta njuna naslova enako mona, ima prednost tisti, pri katerem je stvar v neposredni posesti.

27

Zahtevek bonitarnega lastnika (dobroverna lastnika posest stvari, na kateri ni bila pridobljena last.p.) ne zastara (98.l). Bonitarnega varstva pa ne uiva tisti posetnik, ki je pridobil posest na viciozen nain. Dobroverni lastniki posestnik je varovan tudi pred vznemirjenjem, in sicer z negatorno tobo.
Primer: Tat proda in izroi preminino s posestnim konstitutom najprej dobrovernemu A-ju ter nato isto stvar e enkrat proda in izroi z dejansko izroitvijo dobrovernemu B-ju. eprav se med tatom in A-jem vzpostavi posestno posredovalno razmerje na podlagi posestnega konstituta, tat ne postane oseba, kateri je stvar zaupal lastnik, pa pa je tat oseba, kateri je stvar zaupal oziroma pustil v neposredni posesti domnevni lastnik A. Zato za B-ja ni pravne podlage za pridobitev lastninske pravice na temelju 64. lena SPZ, pa pa sta tako A kot tudi B domnevna lastnika. Ker ima stvar v neposredni posesti B, ima naproti A-ju prednost pri varstvu bonitarne lastnine. 99. len SPZ - (1) e kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer kako drugae, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tobo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. (2) e je bila z vznemirjanjem iz prejnjega odstavka povzroena koda, ima lastnik pravico zahtevati njeno povrnitev po splonih pravilih o povrnitvi kode. (3) Zahtevek iz prvega odstavka tega lena ne zastara.

LASTNIKA POSEST KOT PODLAGA ZA DOMNEVO LASTNINSKE PRAVICE Na nepremininskem podroju velja domneva za tistega, ki je vpisan v ZK, na premininskem podroju pa za lastnikega posestnika.
11/2 SPZ Domneva se, da je lastniki posestnik preminine njen lastnik. Dobrovernost v tem pogledu ni pomembna.

2.5.4. DOBROVERNA IN NEDOBROVERNA POSEST

Dobroverni posestnik je vsak posestnik, ki svojo posest izvruje na podlagi pravnega naslova, ki zagotavlja upravienost posedovanja. Najemnik je dobroverni posestnik. Nedobroverni posestnik je vsak posestnik, ki je vedel ali bi mogel vedeti, da ni upravien do posesti. Tat je nedobroverni posestnik. Dobra vera se seveda domneva. Pomembna je predvsem dobroverna lastnika posest, ki je podlaga za priposestvovanje.
Tisti, ki ve, da ima lastninsko pravico, kdor dvomi ali bi moral dvomiti ni dobroverni last. posestnik!

28. len SPZ - Posestnica oziroma posestnik (v nadaljnjem besedilu: posestnik) ni v dobri veri, e je vedel ali mogel vedeti, da ni upravien do posesti.

Dobroverna posest se pojavlja v dveh oblikah in sicer kot: - dobroverna lastnika posest; - dobroverna nelastnika posest Dobroverni lastniki posestnik tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravien imeti stvari v posesti kot svoje (kupec, ki je kupil stvar od razpolagalno nesposobne osebe (64.l), pa za to okoliino ni vedel).

28

Dobroverni nelastniki posestnik pa je tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravien imeti stvari v posesti (npr. najemnik, zakupnik, uitkar, zastavni upnik) Razlika dobrovernega lastnikega posestnika glede na priposestvovalca! Priposestvovaleva kasneja slaba vera koduje priposestvovalec postane slaboveren e izve, npr. da je bila stvar, ki jo je kupil ukradena, pred potekom priposestvovalne dobe. Taken kupec ne bo mogel priposestvovati premine stvari konvertira v slabovernega posestnika. Kupcu, ki pa ga varuje 64. len, pa kasneja slaba vera ne koduje, pomembno je, da je bil dobroveren v trenutku izroitve stvari v posest. Taken kupec se ne konvertira v slaboverenega posestnika, ker je e pred tem (v trenutku izroitve stvari v posest) postal pravni lastnik stvari.
1. primer: A, ki je kupil in dobil v posest premino stvar, za katero je vedel ali bi mogel vedeti, da je ukradena ne postane dobroverni lastniki posestnik. Mogel bi npr. vedeti, da je stvar ukradena, e jo je kupil za bistveno nijo ceno od realne trne vrednosti stvari (e je npr. A kupil na sejmu rabljen osebni avtomobil za polovino ceno). A ne postane lastnik kupljene stvari. V nobenem primeru ne more postati lastnik stvari na derivativni podlagi, saj njegov prodajalec ni bil lastnik in zato na A-ja ne more prenesti pravice, ki je ni imel. Prav tako A-ja ne varuje 64.len SPZ, ki ureja dobroverno pridobitev lp od razpolagalno nesposobne osebe. e zaradi tega, ker A ni v dobri veri, ta nain ne pride v potev. Prav tako zaradi istega razloga (slabovernost) ne pride v potev priposestvovanje v korist A-ja. 2. primer - primer nedobroverne nelastnike posesti: B, ki je pridobil v neposredno posest preminino v smislu rone zastave (pignus), je vedel, da je zastavitelj to isto stvar e pred tem prodal s posestnim konstitutom. e bi bil B dobroveren, bi zastavno pravico pridobil. Tudi na primer zakupnik, ki je vzel v zakup premino stvar, za katero je vedel, da je ukradena, ne postane dobroverni nelastniki posestnik. Zato nima pravice do plodov. Dobroverni lastniki p. tudi ne postane tisti kupec premine stvari, ki jo je samovoljno odvzel prodajalcu, ker mu je prodajalec, ki je sicer s tem kril pogodbo, ni izroil prostovoljno. Takna kupeva posest je viciozna ter v nobenem primeru ne more biti dobroverna.

2.5.5. POSEST DEDIA

Pri posesti dediev gre za primer posesti brez dejanske oblasti in volje posestnika (spiritualizirana posest). Dedi pridobi posest na zapustnikovih stvareh v trenutku njegove smrti (29.l). Cilj take dolobe je v tem, da se dediu, ki je v trenutku zapustnikove smrti najpogosteje odsoten, nudi posestno varstvo nasproti tretjim osebam. Doloba zagotavlja kontinuiteto posesti. V trenutku zapustnikove smrti se lahko pridobi bodisi neposredna ali posredna posest. e je bil zapustnik dobroverni lastniki posestnik, bo takno kvalifikacijo posesti praviloma pridobil tudi dedi. e pa je na primer dedi vedel, da je bila slika, ki jo je njegov oe kupil, ukradena, pa to oetu ni bilo znano in tega tudi ni mogel vedeti, bo postal dedi v trenutku zapustnikove smrti nedobroverni dedi. e je bil zapustnik nedobroveren, se dobra vera posestnega naslednika presoja samostojno (45/IV.l). Slabovernost posestnega prednika se avtomatino ne podeduje, saj je vpraanje slabovernosti subjektivno naravnano, poleg tega velja domneva dobre vere. Lahko pa se dokae, da tudi dedi ni dobroveren. Primer: e je bil dedi dobroveren bo v trenutku zapustnikove smrti zaela tei priposestvovalna doba v korist dedia, saj v korist zapustnika ni mogla tei zaradi njegove slabovernosti.
Primer: e je dedi po zapustniku podedoval ukradeno sliko, pa je bilo zapustniku to znano, dedi pa tega ni vedel in ni mogel vedeti, bo dedi v trenutku zap. Smrti postal dobroverni lastniki posestnik. V trenutku zap. smrti zane tudi tei priposestvovalna doba v korist dedia, saj v korist zapustnika ni mogla zaradi nedobrovernosti. 45/4 SPZ - e je bil posestni prednik nedobroveren, se dobra vera posestnega naslednika presoja samostojno. 29. len SPZ - Dedi pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti.

2.6. IMETNITVO (DETENCIJA)

2.6.1. OPREDELITEV

29

Imetnitvo je izvrevanje dejanske oblasti za drugega, po igar navodilih se je imetnik dolan ravnati. Imetnik lahko za posestnika izvruje samopomo. Pomen imetnitva je zanemarljiv v sistemu objektivne posesti. Imetnik (detentor) je oseba, ki izvruje dejansko oblast nad stvarjo za nekoga drugega ter je dolan ravnati po njegovih navodilih. V tem primeru je posestnik tisti, po igar navodilih detentor nastopa in ravna (npr. prodajalec v trgovini) 26.l. Detentor se mora pri izvajanju dejanske oblasti nad stvarjo obnaati, kot da je podaljana roka gospodarja (posestnika), ki glede stvari ne more nastopati brez gospodarjevih navodil. V razmerju gospodar detentor je treba gospodarja teti za neposrednega posestnika, saj se teje , kot da on izvaja neposredno dejansko oblast nad stvarjo.
26. len SPZ - (1) Kdor izvruje dejansko oblast nad stvarjo za drugega in se je dolan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti (imetnik). (2) Imetnik lahko za posestnika izvruje samopomo.

2.6.2. VARSTVO DETENCIJE Z vidika varstva posesti ne gre detentorju nikakrno posestno varstvo. On ni posestnik. Nima ga niti nasproti svojemu posestniku in ne nasproti tretjim. Ima pa po dolobi 26/II.lenu pravico do samopomoi, ki jo sme izvajati za posestnega gospodarja. 2.6.3. DETENCIJA KOT PRIVID LASTNINE Detentor ni posestnik in mu zato lastnik ne izroa stvari v posest ampak samo v detencijo. On ne zastopa lastnih interesov glede stvari ampak tuje interese. e detentor stvar odsvoji, tretji dobroverni pridobitelj ne more pridobiti lastninske pravice na temelju 64.lena. Glede na to, da predstavlja detentorjeva konverzija v posestnika odvzem posesti gospodarju, kar postane na primer s prodajo in izroitvijo preminine tretjemu dobro vidno tudi navzven, lahko zakljuimo, da detentor ni oseba, ki ji je lastnik izroil stvar v neposredno posest, pa pa oseba, ki si je neposredno posest vzela samovoljno. 2.6.4. ORGANI PRAVNIH OSEB Tudi pravna oseba je lahko posestnik. Posestnik je izkljuno pravna oseba, medtem ko organ pravne osebe ali drubeniki nimajo posesti. Organ, ki pa je upravien za vodenje pravne osebe izvaja posest zanjo.

2.7. PREKARIJ

2.7.1. OPREDELITEV
Je posebna vrsta posodbe, kjer je dovoljena uporaba stvari do preklica. To pomeni, da lahko dajalec prekarija (posodnik-komodant) od prekatista (komodatarja-izposojevalec) kadarkoli zahteva vrailo stvari. Preklicnost razmerja je bistvenega pomena. Predmet prekarija so lahko premine ali nepremine stvari. Pomembno je tudi, da gre za neodplano prepustitev rabe tuje stvari. Primer: A dovoli B-ju, da zaasno parkira svoj avtomobil na A-jevem zemljiu, iz narave
taknega razmerja izhaja, da gre za dovoljenje rabe dela tuje nepreminine do preklica.

2.7.2. JE PREKARIST DETENTOR? Prekarij je sicer zelo podobno razmerje, a vendar se razlikuje od iste detencije. Zgolj preklicnost razmerja namre ne ustvarja poloaja socialne odvisnosti prekarista nasproti posestnemu gospodarju. Ker pa je razmerje zaradi preklicnosti in s tem krhkosti le precej specifino, bi kazalo prekaristu odrei poloaj posestnika v razmerju do dajalca prekarija.
Ureditev v naem pravu!

30

OZ e as trajanja in namen uporabe stvari nista doloena, lahko posodnik zahteva stvar, kadarkoli hoe.

2.8. VARSTVO POSESTI

Oblike posestnega varstva so: - samopomo - sodno varstvo posesti

2.8.1. PRAVNA OPREDELITEV POJMA MOTENJE POSESTI Pod pojmom motenje posesti je treba razumeti tudi odvzem posesti. Sodno varstvo je posestniku namre zagotovljeno tako zaradi motenja kot tudi zaradi odvzema posesti. Obe obliki sodnega varstva izvirata e iz rimskega prava. 2.8.2. OBSEG POSESTNEGA VARSTVA GLEDE NA INTENZITETO POSEGA V POSEST Glede na intenzivnost protipravnega posega v posest loimo: o odvzem posesti; motilec stvar odvzame posestniku (e gre za preminino) ali zaposede (e gre za nepreminino); o motenje posesti; motilec s svojim posegom ne gre tako dale, da bi posestnika v celoti izkljuil iz izvrevanja posesti, ampak ga z motilnimi dejani vznemirja (npr. nekdo zane samovoljno uporabljati del tuje nepreminine).
Primer: Pri odvzemu posesti motilec bodisi stvar, e gre za preminino, odvzame posestniku (na primer kupec prodajalcu samovoljno odvzame premino stvar, ker mu prodajalec ni izroil v dogovorjenem roku) bodisi stvar, e gre za nepreminino zaposede ter s tem posestniku onemogoi izvrevanje posesti celotne nepreminine (npr. A zamenja kljuavnico stanovanja ter s tem B-ju preprei izvrevanje posesti stanovanja).

2.8.3. VERBALNO MOTENJE POSESTI Pomeni resno gronjo, zaradi katere moteni opusti izvrevanje posesti.
Primer: e A zagrozi B-ju, ki je njegov sosed, da ga bo ustrelil, e bo stopil iz hie, zaradi esar B opusti izvrevanje posesti na svoji nepreminini.

2.8.4. SODNO VARSTVO POSESTI e iz rimskega prava obstajata 2 klasini tobi: toba na vrnitev posesti (interdictum recuperandae). toba na prenehanje motilnega ravnanja in prepoved bodoih motenj (interdictum retinendae). Danes te dve tobi obravnavamo skupno kot zahtevek za varstvo pred motenjem posesti kot motnja se tejeta tako odvzem kot dejansko motenje posesti. Pogoji za sodno varstvo so: 1. motnja = samovoljna sprememba obstojeega posestnega stanja. Mora obsta-jati, da lahko sploh govorimo o motenju posesti. Pojavlja se lahko v 3 oblikah: I. odvzem posesti bolj pogosto se pojavlja pri premininah; II. motenje posesti znailno je zlasti za nepreminine (pogoste so emisije = vplivi, ki se irijo iz ene nepreminine na drugo /dim, smrad, hrup/); III. verbalna posestna motnja = resna in mona gronja, da bo v blinji prihodnosti prilo do motenja posesti. Priznava jo sodna praksa. Ne priznavajo se malenkostne motnje (minima non curat praetor). Sicer ni nobene potrebe, da bi bil z motnjo prizadet ekonomski interes posameznika, vendar e je ekonomski interes

31

2.

3.

4.

majhen, potem sploh ni podlage za tobo. V takem primeru sodie zahtevek zavre, ker niso izpolnjene procesne predpostavke. protipravnost motnje v nekaterih primerih je lahko izkljuena. Posestnik nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu. Kljuno vpraanje je, ali lahko pogodbeno doloilo izkljui protipravnost motnje? Npr. v pogodbah o leasingu se ponavadi nahaja doloba, da bo dajalec leasinga predmet leasinga vzel nazaj, e jemalec leasinga ne bo plaeval svojih obveznosti. Ali gre v tem primeru za protipravnost, e res pride do odvzema v leasing dane stvari? Da, gre za protipravnost, ker protipravnost motnje lahko izkljui le zakon. Ni pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (npr. rube). Nepoteni posestnik nima pravice do sodnega varstva, e je motilec izvreval dovoljeno samopomo. Samopomo kot izkljuitev protipravnosti doloa SPZ. Nobenega uinka nima pogodbeno doloilo, ki lastnika stvari, ki je v posesti njegovega dolnika, upraviuje do odvzema posesti, e dolnik ne plaa njegove terjatve. zahtevek je v praksi tridelen, e odmislimo strokovni del I. ugotovitveni zahtevek; z njim se zahteva ugotovitev motenja in nain s katerim je bilo motilno dejanje izvedeno. Po staliu nae sodne prakse je iz procesnopravnih razlogov nedovoljen; II. vzpostavitev prejnjega stanja; III. .prepoved nadaljnjega motenja posesti. SPZ ne vsebuje ve dolob o denarni kazni kot gronji za prekritev odredbe sodia glede nadaljnjega motenja. vloitev tobe v predpisanem roku rok za vloitev posestne tobe je: I. subjektivni rok = 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in sto-rilca; II. objektivni rok = 1 leto od dneva, ko je motenje nastalo. Gre za materialne prekluzivne roke, ki niso podaljljivi in ne dopuajo vrnitve v prejnje stanje. Prepozno vloeno tobo sodie zavre. V primeru ponavljanja motilnih dejanj zane rok tei od zadnjega motenja.. Po preteku roka lahko pride do varstva na drugi pravni podlagi (npr. lastninska toba, ki ne zastara). Glede na to, da se v okviru posestnega varstva varuje gola dejanska oblast na stvari, mora sodie, ko daje varstvo, upotevati samo zadnje stanje posesti in nastalo motenje.

32. len SPZ - Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoe zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo.

Legitimacija za sodno varstvo: o aktivno legitimiran je zadnji mirni posestnik, pri emer ni pomembno, kakna je kvaliteta posesti. Ne upotevata se pravica do posesti in dobrovernost. Tudi nepoteni posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, uiva posestno varstvo, vendar ne nasproti tistemu, od katerega je na taken nain priel do posesti, e ta izvruje dovoljeno samopomo UGOVOR VICIOZNE POSESTI. o pasivno legitimiran je motilec posesti. To je: III. kdor posest odvzame e nekdo posest odvzame za drugega, se toba vloi proti tistemu, ki je posest odvzel. Npr. oseba A naroi osebi B zanj ukrasti kolo osebe C vrnitveni zahtevek se uveljavlja proti A. IV. kdor posest moti v praksi se zelo pogosto upoteva tudi posredno motenje = oseba ni dejansko napadla posesti, vendar je zaradi njenega ravnanja posest motena. Npr. najemodajalec zamenja kljuavnico na stanovanju najemnika, zaradi esar najemnik ne more notri.
33. len SPZ - (1) Sodie daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upotevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.

32

(2) Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak nain priel do posesti, e je ta izvreval dovoljeno samopomo iz 31. lena tega zakona. (3) Posestnik nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu.

POSTOPEK SODNEGA VARSTVA procesne dolobe so prilagojene provizorini ureditvi, ki prepoveduje samovoljne posege v posest. Takne dolobe so: odloa sodnik posameznik; postopek je hiter in nujen velja naelo pospeenosti postopka (roki 8 dni) sodie odloi s sklepom, zoper katerega obstajajo zgolj omejena pravna sredstva 426. len ZPP postavlja meje odloanja; obravnavanje tobe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega (mirnega) posestnega stanja in nastalega motenja. sodie se ukvarja samo z dejanskim vpraanjem. - V utemeljenih primerih toba pritoba ne zadri izvritve. - V posestnih sporih ni revizije NI IZREDNIH PRAVNIH SREDSTEV 426. len ZPP poseben rok za izvrbo; Toea stranka izgubi pravico zahtevati v izvrilnem postopku izvritev sklepa, s katerim je toeni stranki po tobi zaradi motenja posesti naloeno kakno dejanje, e ni zahtevala prisilne izvritve v 30 dneh po izteku. 2.8.4.2. UGOVORI V POSESTNI PRAVDI Dopustni ugovori toenca izhajajo iz bistvenih elementov posestne tobe. V posestni pravdi ni dopustno postaviti ugovorov, ki so utemeljeni na pravici do posesti, ampak tistih, ki se nanaajo na dejansko stanje posesti.Vsebujejo element materialnega prava. To so: o ugovor, da ni aktivne legitimacije = tonik ni posestnik; o ugovor, da ni pasivne legitimacije = toenec ni izvril motnje; o ugovor, da ravnanje ni motnja; o ugovor, da ravnanje ni prepovedano = storjeno na nain, ki ga dopua zakon; o ugovor, da je toba prekludirana = vloena po preteku objektivnega ali subjektivnega roka. o ugovor, da je bila posest pridobljena na viciozen nain (ob predpostavki, da se je toenec posluil dovoljene samopomoi). Vsi dopustni ugovori so takne narave, da onemogoajo zavlaevanje postopka. Nedopusten sta ugovor moneje pravice do posesti in ugovor nepotenega posestnika, ker bi se s tem izgubila razlika med posestnim in lastninskim varstvom. Posesorna pravda se razlikuje od petitorne! V petitorni pravdi, ki temelji na pravici je bistveno prav razglabljanje o pravici do stvari, za posesorno pravdo pa pravica do posesti ni relevantna. Posesorno varstvo bo uival tudi viciozni posestnik, ki je dobil posest na skrivaj, s silo. Varovalo je zajeto v 32/II.lenu pomeni, da tudi viciozni posestnik (tat) na splono uiva posestno varstvo nasproti tretjim, ne uiva pa ga neposredno nasproti tistemu, od katerega je na taken nain priel do posesti, e le-ta izvruje dovoljeno samopomo UGOVOR VICIOZNE POSESTI.
Primer: Kupec, ki mu prodajalec ni izroil kupljene stvari, pa bi moral, ne sem odvzeti stvari samovoljno. V takem primeru niso podani pogoji za samopomo zato, ker kupec e sploh ni bil posestnik stvari, ki bi jo s samopomojo varoval. Le posestnik ima pravico do samopomoi. Kupec bo sicer uspel v petitorni pravdi, vendar pa bo moral pred tem stvar praviloma vrniti prodajalcu v posest. Cilj posestne tobe je torej vzpostavitev prejnjega posestnega (dejanskega) stanja glede stvari.

Uinki sodnega varstva so zgolj provizorini. Gre samo za vzpostavitev posestnega poloaja. Toenec se mora tudi za naprej vzdrati motilnih ravnanj. Sodie odredi prepoved nadaljnjega motenja posesti / vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, ki so potrebni za varstvo pred nadaljnjim motenjem.

33

34. len SPZ - Z odlobo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi sodie prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem.

V posestnih tobah ne velja pravilo ne bis in idem (ne 2x o isti stvari). Posestni spor ne pomeni litispendence o isti stvari se lahko hkrati zane lastninski spor. Posestni spor ne pomeni pravnomono razsojene zadeve e pride do ponovne motnje, se lahko znova sproi posestni spor. Povsem neodvisno od konanega posestnega spora se lahko sproi lastninski spor. Zelo pogosto posestno varstvo v asu, ko e poteka spor na temelju pravice, zagotavlja instrument zaasne odredbe. Sodie v asu trajanja spora provizorino uredi pravno razmerje s tem, da zaasno odredi doloeno ravnanje. O tem se odloi s sklepom o zaasni odredbi.
36. len SPZ - Ne glede na spor zaradi motenja posesti (32. len) je mogoe zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti.

2.8.4.5 VARSTVO POSREDNE IN NEPOSREDNE POSESTI Razmerje med posrednim in neposrednim posestnikom oba sta aktivno legitimirana za vloitev motenjske tobe proti 3. osebi kot motilcu. Posestno varstvo obstaja tudi med njima: e pride do motenja ali odvzema posesti po volji neposrednega posestnika, posredni posestnik nima pravnega varstva. Posredni posestnik tako ne more upreti posestnega varstva nasproti tretjemu, pri katerem je stvar, ker tretji ni priel protipravno do posesti. Neposredni posestnik uiva posestno varstvo nasproti tretjemu in tudi nasproti posrednemu posestniku. Posredni posestnik tako zoper neposrednega posestnika nima niti posestnega zahtevka niti samopomoi, pa pa mu gre zahtevek iz naslova pravice. Posredni posestnik naj uiva posestno varstvo le tedaj, ko je s strani tretje osebe protipravno motena ali odvzeta posest neposrednemu posestniku. Pravico do samopomoi zoper tretjega lahko priznamo posrednemu posestniku, samo e je z nedopustnim ravnanjem motena ali odvzeta posest neposrednega posestnika, ki je odsoten. Razmerje med delnimi posestniki soposestniki Deljena posest je posebna oblika soposesti, pri kateri vsak izmed soposestnikov izkljuno poseduje del stvari. Delni posestnik lahko moti drugega delnega posestnika s spreminjanjem dosedanjega naina izvrevanja posesti. Prizadetemu delnemu posestniku gre zoper takno motenje pravno varstvo. Z vidika posestnih poloajev je razlika v tem, da lahko pri delni posesti izvruje dejansko oblast izkljuno delni posestnik, pri soposesti pa vsi soposestniki.
35. len SPZ - V razmerju med ve posestniki iste stvari se teje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji nain izvrevanja posesti.

2.8.4.7. SOASNI TEK POSESORNEGA IN PETITORNEGA POSTOPKA Kljub teku postopka zaradi motenja posesti lahko vzporedno tee tudi petitorni postopek, v okviru katerega se razpravlja o pravici do posesti. Prvi je usmerjen na zavarovanje mirnega posestnega stanja (posesorno) drugi pa na ureditev npr.meje (petitorno). Posesorni spor je spor na temelju posesti. Petitorni spor je spor na temelju pravice. Petitorni spori so obiajno dalji, vendar se lahko zgodi, da je petitorni spor reen pred posesornim. Edini ugovor, ki je utemeljen na pravici do posesti ter je dopusten v posestni pravdi je povezan z PETITORIUM ABSORBET POSSESSORIUM. e sta posesorna in petitorna pravda potekali istoasno in je bila petitorna pravda pravnomono konana pred posestno lahko toenec ugovarja, da je pridobil pravico do posesti, zaradi esar mora sodie tobeni zahtevek iz posestne tobe zavrniti.
Primer: e kupec samovoljno vzame prodajalcu stvar, ki je bila predmet prodaje, ker je prodajalec v skladu s prevzeto zavezo ni izroil kupcu, je s tem kupec protipravno posegel v posest prodajalca. Res je, da bi prodajalec moral kupcu izroiti stvar v dogovorjenem roku, vendar je to stvar petitorne pravde, ki je utemeljena na prevzeti obligacijski obveznosti. Z vidika posesti pa gre za samovoljen poseg v posest prodajalca s strani kupca. Tudi tukaj bi prilo v potev

34

pravilo petitorium absorbet possessorium, kar pomeni, da bo moralo sodie zavrniti tobeni zahtevek za varstvo posesti, e bo petitorna pravda, ki bo temeljila na prodajni pogodbi, pravnomono konana pred posestnim sporom.

2.8.5. SAMOPOMO KOT SUBSIDIARNA OBLIKA POSESTNEGA VARSTVA

Samopomo = ravnanje, s katerim posestnik sam izvruje doloena dejanja za zavarovanje dejanskega poloaja. Posestnik ima pravico do samopomoi proti tistemu, ki neupravieno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Samopomo je dejansko in ne pravno varstvo. Poznamo dve obliki samopomoi: 1 .defenzivna,- posestnik vri samoobrambo svoje posesti, 2. ofenzivna - posestnik odvzame krilcu posest nazaj. Kriteriji za dopustnost so: da je prilo do neupravienega posega v posest, kar pomeni, da mora biti oseba, ki se posluuje samopomoi posestnik, in da je poseg v posest protipraven. Edina izjema velja za detentorja, ki lahko izvruje samopomo za gospodarja, eprav on sam ni posestnik; neposrednost nevarnost mora biti neposredna. Ni dopustno izvajati samopomoi zoper zgolj gronjo; as samopomo mora biti takojnja. Do nje mora priti ob samem posegu. Kasneje izvrevanje samopomoi lahko pomeni samovoljo, katere prepreevanje pa je glavni namen posestnega varstva; samopomo mora biti nujna; primernost nain samopomoi mora ustrezati okoliinam, v katerih obstaja nevarnost. Kriteriji so doloeni taksativno, izpolnjeni pa morajo biti kumulativno.
31. len SPZ - Posestnik ima pravico do samopomoi proti tistemu, ki neupravieno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomo takojnja in nujna ter da nain samopomoi ustreza okoliinam, v katerih obstaja nevarnost. Primer: e se A protipravno vseli v B-jevo stanovanje, bo moral B v smislu samopomoi ukrepati takoj, ko bo glede na okoliine primera lahko. e ne bo ravnal tako, bo B-jev poseg v posest protipraven, kar pomeni, da bo lahko A zahteval posestno varstvo nasproti B-ju, pa eprav je B lastnik stanovanja. B-ju v takni posestni pravdi tudi ne bo koristil petitorni ugovor, da je lastnik. Lahko pa bo v posebni pravdi z reivindikacijskim zahtevkom zahteval izpraznitev stanovanja in na ta nain dobil ustrezno verifikacijo svoje pravice (36.l). Prilo bo do poteka dveh postopkov hkrati. e bo petitorna pravda, ki je tekla istoasno konana pred posesorno, bo sodnik, ki odloa v posestnem sporu, zavrnil tobeni zahtevek, s katerim se je zahtevalo varstvo posesti. .

SPZ ureja posebno obliko samopomoi. Lastnik nepreminine ima pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zrani prostor njegove nepreminine in korenine, ki rastejo v njegovo nepreminino, e ga motijo in e tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepreminine. Preden to stori, mora pozvati lastnika drevesa. e pa gre na primer za zavarovane rastlinske vrste po posebnih predpisih, ima sosed, ki ga motijo, pravico le do odkodnine.

83. len SPZ - (1) Lastnik nepreminine ima pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zrani prostor njegove nepreminine in korenine, ki rastejo v njegovo nepreminino, e ga motijo in e tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepreminine. (2) e je lastniku sosednje nepreminine s posebnim predpisom prepovedano ravnanje iz prejnjega odstavka, ima pravico do odkodnine.

Vaje!
35

1. A proda premino stvar B-ju, vendar mu jo ne izroi. Ali naj B zahteva izroitev stvari s (obkroi pravilen odgovor ter na kratko pojasni) 1. posestno tobo 2. vindikacijsko tobo 3. negatorno tobo 4. publicijansko tobo 5. izbrisno tobo 6. obligacijsko pravni zahtevek (kako drugo) B lahko vloi obligacijskopravni zahtevek na izpolnitev obveznosti. Ne more vloiti posestno tobo, ker ni imel posesti.

2. Prodajalec A je prodal in izroil starinsko pohitvo dobrovernemu kupcu B. Nato je B pohitvo, ki je bilo v zelo slabem stanju, restavriral ter ga namestil v svoji dnevni sobi. ez dve leti od nakupa in izroitve pohitva je B izvedel, da je prodajalec A pohitvo, ki ga je prodal B-ju, ukradel. Lastnik pohitva je nato zahteval s tobo vrailo pohitva od kupca B. Kupec B, ki je v pohitvo vloil precej svojega denarja, se je zahtevku protivil. Med drugim je dodal pohitvu za olepavo tudi zlate kljuke. Ali je dobil lastninsko pravico na pohitvu?

Ni pridobil, A je pohitvo ukradel. Nihe ne more prenesti na drugega ve pravic kot jih ima sam. Jamevanje za pravne napake. (44. l. OZ). Kakne pravne monosti ima B iz vidika stvarnopravnih reparacij?

55. l. SPZ Ni nastal solastninski poloaj, pravi lastnik pohitva postane lastnik vseh olepanih dodatkov na njej. 95. l. SPZ Nastali so koristni stroki (vrednost omare se je poveala). Zahteva lahko povrnitev strokov. Dobroverni lastninski posestnik vrednostni kriterij (vrednost stvari se povea) Glede olepevalnih strokov; stvari ki olepujejo stvar in se jih da brez kode loiti od glavne stvari lahko zahteva nazaj ima RETENZIJSKO PRAVICO pravico da stvar (pohitvo) zadri dokler ne dobi povrnjenih strokov. Nedobroverni lastninski posestnik subjektivni kriterij; upoteva se, ali bi pravi lastnik stvar izboljal sam in imel s tem stroke ali ne. e ni koristno z vidika lastnika ne more niesar zahtevati. 3. Miha je prebil dopust v luksuznem hotelu Ambasador. Ob povratku domov je odnesel s seboj za spomin pepelnik z odtisnjenim znakom hotela. Kaken posestnik je Miha. Ali lahko priposestvuje pepelnik v 3 letih? Miha je vedel, da ni upravien do pepelnika, ki ga ima v posesti kot svojega, zato je nedobroveren lastniki posestnik. Pepelnika tudi ne more priposestvovati, ker je temeljni pogoj za priposestvovanje dobra vera posestnika, Miha pa je slaboveren. 4. A proda B-ju kolo ter se hkrati dogovori, da bo kolo izroil B-ju v posest ez deset dni. Ker A ne izroi kolesa po preteku roka, ga B samovoljno odvzame iz A-jeve vrtne ute. Ali bo A uspel s posestno tobo? Da, ker se pri posestni pravdi ne preverja pravica do stvari ampak samo zadnje stanje posesti in ali je bila le-ta motena oz. odvzeta. Cilj posestne tobe je vzpostavitev prejnjega posestnega stanja glede stvari in prepreevanje samovolje. eprav je bil A B-ju dolan kolo, si ga ta ne bi smel sam vzeti, ker v tem primeru ne gre za samopomo, saj B sploh e ni bil posestnik kolesa. 5. A odda v najem B-ju motorno kolo za doloen as 6-ih mesecev. Po preteku asa trajanja obligacijskega razmerja B ne vrne A-ju motornega kolesa. Pojasnite posestne poloaje! V asu trajanja obligacijskopravnega razmerja je bil A lastniki posredni posestnik, B pa nelastniki neposredni posestnik. Po prenehanju obligacijskopravnega razmerja, pa je B konvertiral v nedobrovernega lastnikega posestnika, A pa je posest izgubil. 6. Oseba A je motila posest B-jeve nepreminine na spornem mejnem prostoru, ki je bil v zadnji mirni posesti B-ja. V posledici navedenega je B vloil tobo zaradi motenja posesti, prav tako pa je tudi A vloil

36

predlog za popravo meje, s katerim je uspel v celoti, saj je sodie na podlagi moneje pravice odloilo njemu v korist. Postopek za ureditev meje je bil pravnomono konan pred posestnim sporom. Kako bo sodie, ki vodi pravdo zaradi motenja posesti, upotevalo pravnomoni sklep nepravdnega oddelka? Upotevaje pravilo petitorium absorbet possesorium bo moralo sodie tobeni zahtevek zavrniti, ker je bila v nepravdnem postopku ugotovljena A-jeva pravica do posesti. To je edina izjema, ko je v posestni pravdi moen ugovor pravice do posesti.

7. Oseba A, ki je zaposlena pri pravni osebi X, je motorno ago svojega delodajalca prodala in izroila dobrovernemu kupcu D. Kdo je posestnik, kdo detentor v omenjenem razmerju? Ali pridobi D lastninsko pravico na temelju 64. l. SPZ? A - detentor; izvaja dejansko oblast nad motorno ago, ki izhaja iz delovnega razmerja. X posestnik oz. posestni gospodar. D je postal lastnik motorne age po 64. l. SPZ, e daje A oz. X ago v okviru svoje dejavnosti v promet ali e je A dobil ago v posest po volji X in e so izpolnjeni drugi pogoji po 40. l. SPZ. 8. A je oddal premino stvar B-ju v najem, nakar je B to isto stvar v nasprotju z dogovorom z A, posodil Cju. Pojasnite posestne poloaje! A = posredni posestnik, B = posredni posestnik, C = neposredni posestnik. Za vzpostavitev razmerja posredna-neposredna posest ni potrebno, da je pravno razmerje med udeleenci veljavno (B in C). Ali lahko A zahteva s posestno tobo vrnitev stvari od C? eprav gre za stopnjevito posest, je posredni posestnik e vedno A. Ker pa je C A-ju odvzel posest po volji B-ja kot neposrednega posestnika, C ni protipravno posegel v posest in zato posredni posestnik A nima posestnega varstva. Svoj interes mora varovati s petitornim zahtevkom, ki temelji na pravici. Ali lahko C uveljavlja posestno varstvo s tobo, v kolikor mu A odvzame stvar? Da. Neposredni posestnik ima posestno varstvo zoper posrednega, eprav je ta praviloma lastnik stvari. Posestno varstvo neposrednega posestnika traja dokler traja posestnoposredovalno razmerje, ki je podlaga za takno posestno stanje. Ali lahko B odvzame C-ju stvar nazaj? C ni odvzel posesti stvari B-ju neupravieno. B je sklenil s C-jem najemno pogodbo, ki je podlaga za nastanek posestno posredovalnega razmerja, eprav je bila zaradi dogovora med A in B neveljavna. C je bil v dobri veri. e bi mu B stvar odvzel bi lo za motenje oz. neupravien odvzem posesti. Kaj bi se zgodilo, e bi C to stvar prodal in izroil dobrovernemu D-ju? Po naelu nemo plus C na D-ja ne more prenesti lp, ker je tudi sam nima. B bi pridobil lp pod pogoji iz 64/1,2. l. SPZ in 40. l. SPZ. V primeru prodaje izgubijo posest tako A, B kot tudi C. A bi lahko zahteval stvar nazaj le z reivindikacijo.

3. NEPREMININSKE EVIDENCE
3.1. UVOD
Temelj kvalitetne in zaupanja vredne evidence je monost identifikacije. Stabilnost v prostoru omogoa enolino identifikacijo (nepreminina dobi znak, ki je lasten samo njej) in samo na tem je mogoe graditi naelo zaupanja.

37

3.1.1. POMEN EVIDENTIRANJA ZA PRAVNO UREDITEV NEPREMININ

= VARNOST PRAVNIH RAZMERIJ = PUBLICITETA Publiciteta last. p. na premininah temelji na lastniki posesti. Publiciteta last. p. na nepremininah temelji na vpisu v zemljiko knj. Zemljika knj. zagotavlja tudi publiciteto drugih stvarnih pravic in pravnih dejstev, pomembnih za promet z nepremininami.

3.1.2. SISTEM EVIDENTIRANJA NEPREMININ V POZITIVNI UREDITVI Sistem evidentiranja nepreminin v pozitivnem pravu temelji na katastru in zemljiki knjigi. Poleg njiju obstajajo e druge nepremininske evidence; register nepreminin, register prostorskih enot, Kataster je nepremininska evidenca, ki jo pravna teorija oznauje kot dejansko evidenco nepreminin. Zemljika knjiga, ki je namenjena evidenci pravic in pravnih dejstev se oznauje kot pravna evidenca o nepremininah.

NEPREMININSKE EVIDENCE KATASTER (dejanska evidenca) izkaz dej. razmerij Evidenca, ki vodi dejanske podatke o nepr. in njihovih lastnostih. Zemljiki kataster Kataster stavb ZEMLJIKA KNJ. (pravna evidenca) izkaz pravnih razmerij Evidenca, ki vodi pravice in pravna dejstva, ki se nanaajo na neprem. Vodi jih drava: evidenca dravnih meja register prostorskih enot DRUGE EVIDENCE

3.2. KATASTER

3.2.1 POJEM IN NAMEN KATASTRA

= dejanska evidenca nepreminin izkaz dejanskih razmerij. Loimo zemljiki in kataster stavb. Vodi ju Geodetska uprava RS. Urejena sta v Zakonu o evidentiranju. Izhodina dejanska evidenca nepreminin je zemljiki kataster, ki je namenjen doloitvi in evidentiranju dejanskih lastnosti zemljikih parcel kot osnovne oblike nepreminin. Zemljiki kataster doloa enolino identifikacijski oznako zemljiem, kataster stavb pa samostojnim stavbam, zgrajenim na zemljiih, na katerih obstaja stavbna pravica, in posameznim delom stavb, e gre pa pr.razmerje etane lastnine. Poleg tega pa kataster stavb evidentira tudi vse druge stavbe, ki nimajo lastnosti samostojen stvari in so sestavina zemljia. Podatki vpisani v kataster so javni. Vsakdo ima pravico vpogledati v podatke. Sam vpogled v evidentirane podatke je brezplaen.

38

3.2.2. ZEMLJIKI KATASTER Je nepremininska evidenca, s katero se doloajo zemljika parcela kot osnovna pojavna oblika nepreminine in nekatere njene dejanske lastnosti.
Sestavljen je iz: zadnjih vpisanih podatkov o zemljiih, zbirke listin, podatkov, ki omogoajo historini pregled sprememb. Osnovna enota evidentiranja je zemljika parcela = strnjeno zemljie, ki lei znotraj ene katastrske obine in je v zemljikem katastru oznaena kot parcela s svojo parcelno tevilko tu dobimo elemente enoline oznake (parcelna t., katastrska obina). V SLO = 5.000.000 parcel. Vodi se po katastrskih obinah. Katastrska obina = omejeno obmoje, znotraj katerega so zemljike parcele doloene z identifikacijskimi tevilkami (kombinacija parcelne t. in oznaka k.o., v kateri se parcela nahaja) OZNAKA ZA ZEMLJIE)
V SLO = 2698 k.o. 200 obin (ni povezave).

V zemljikem katastru se vodijo naslednji podatki: - identifikacijska oznaka parcele;je osnovni evidenni podatek o nepreminini, je kombinacija t in katastrske obine; - meja, povrina parcele; pri tem podatku moramo biti pazljivi, saj tu ne velja naelo zaupanja v katastrske podatke; - lastnik; ta podatek se prevzame iz zemljike knjige; - upravljalec parcele; - dejanska raba zemljia; za kaken namen se doloena parcela uporablja (kmetijska, gozdna zemljika,..); - zemljie pod stavbo; - boniteta zemljia.

3.2.2.2. PODATKI ZEMLJIKEGA KATASTRA doloi jih zakon

IDENTIFIKACIJSKA OZNAKA PARCELE Je katastrski podatek, ki ima pomen za pravna razmerja.

Identifikacijske oznake parcel se doloijo v okviru vsake k.o. posebej.

Npr. parc. t. 211 k.o. Poljane tevilka se uporabi samo 1x

e preneha se ne uporabi ponovno!

V primeru delitve parcel se pogosto uporablja poddelilka. 39

Npr. parc. t. 211/2 k.o. Poljane

Geodetska uprava lahko spremeni parc. t., e je to potrebno zaradi smotrnosti, urejenosti ali laje preglednosti zemljikega katastra oz. zaradi mej k.o. MEJA IN POVRINA PARCELE Meja parcele je navidezna daljica ali ve navideznih daljic, ki potekajo med dvema parcelama in katerih krajia so zemljikokatasterske toke. Povrina parcele je povrina njene projekcije na horizontalno ravnino in je izraunana iz koordinatnih zemljikokatastrskih tok. Urejena meja in parcela! Meja parcele, ki je urejena oz. doloena z dokonno upravno ali pravnomono sodno odlobo in ki ima s predpisano natannostjo doloene koordinate zemljikokat. tok = UREJENA MEJA. (Pojem dokonna meja je zakon ukinil!) Parcele, ki imajo vse meje urejene in imajo na podlagi teh mej izraunano povrino iz koordinat zemljikokatastrskih tok, se v zemljikem katastru posebej oznaijo kot UREJENE PARCELE.
77/2 SPZ - Domneva se moneja pravica po meji, ki je dokonno urejena v katastrskem postopku.

* kataster ni nujno toen ne moremo se zanesti na tonost podatkov LASTNIK PARCELE Kot podatki o lastniku zemljia se uporabljajo podatki iz ZK. UPRAVLJALEC Pri zemljiih, katerih lastnik je RS, se vpie kateri organ oz. drug subjekt po predpisih ali na drugi pravni podlagi upravlja z zemljiem. Vpis upravljalca se izvede po prijavi upravljalca, pristojnega ministrstva ali vlade.

DEJANSKA RABA ZAEMLJIA V zemljikem katastru se vodijo podatki o naslednjih dejanskih rabah zemlji: o kmetijska zemljia, o gozdna zemljia, o vodna zemljia, prostorska raba (doloena s prost. akti) o neplodna zemljia, o pozidana zemljia. Podatki o dejanski rabi zemlji se prevzemajo iz evidenc dejanske rabe zemlji, ki se vodijo na podlagi zakona. Podatek se lahko spremeni po uradni dolnosti, e Geod. uprava ugotovi, da se zemljie dejansko uporablja za druge namene.

40

Spremembo podatka lahko predlaga tudi lastnik zemljia (vlogi za spremembo mora priloiti elaborat).

Po starih predpisih se je kot dejanska raba v katastru oznaevala katastrska kultura. (npr. stavbie, dvorie, njive, vinograd, travnik) ZEMLJIE POD STAVBO Tehnino je zemljie pod stavbo navpina projekcija preseka stavbe z zemljiem na ravnino. Velika veina stavb nima lastnosti samostojne stvari in take stavbe so sestavni del zemljike parcele (*naelo povezanosti zemljia in objekta superficies solo cedit) BONITETA ZEMLJIA Katastrski podatek, ki je pomemben za zemljia, katerih dejanska raba je kmetijsko ali gozdno zemljie.
3.2.2.3. POSTOPKI ZA SPREMEMBO KATASTRSKIH PODATKOV UREJANJE IN EVIDENTIRANJE MEJ Mejni ureditveni postopek je namenjen kvalitativni spremembi katastrskega podatka o meji med parcelama (staro katastrsko mejo spreminja v urejeno katastrsko mejo). Bistvena znailnost mejnega ureditvenega postopka je, da izhaja iz soglasja mejaev glede poteka meje, kakor je ta e evidentirana v zemljikem katastru. Sestavljen je iz 2 faz:

1. priprava elaborata ureditve meje; lahko izdela samo pooblaeno Geodetsko podjetje opravi mejno

obravnavo na kraju samem. Na obravnavo morajo biti povabljeni vsi lastniki obmejnih zemlji. Geodet pokae potek meje kot izhaja iz katastrskih podatkov in mejai pokaejo potek meje o katerem soglaajo. Na podlagi tega geodet izdela elaborat o ureditvi meje, v katerem je zarisan natanen potek meje. Sestavni del elaborata je tudi zapisnik o obravnavi. 2. potrditev meje, ki je zarisana v elaboratu; ki je zarisana v elaboratu; Geod. uprava izda odlobo meja dobi pravni status urejene meje in se po dokonnosti odlobe vpie v zemljiki kataster kot urejena meja. PARCELACIJA = postopek zdruitve ali delitve parcel
ZDRUITEV

parcel pomeni oblikovanje ene parcele iz dveh ali ve parcel, na katerih je enako lastninsko oblikovanje dveh ali ve parcel iz ene parcele.

stanje.
DELITEV je

Nove parcele, nastale s parcelacijo in njihove meje se evidentirajo v zemljikem katastru, na podlagi upravnega postopka na zahtevo lastnika oz. druge osebe (pristojni organi e je parcelacija predvidena z dravnim aktom ali aktom lokalne skupnosti razlastitev), ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo. Pogoji za izvedbo parcelacije: 1. parcelacijski elaborat, 2. parcele, ki so vkljuene v parcelacijo morajo imeti urejene meje e eli, da Geodetska uprava izvede kakrenkoli vpis v kataster mora pripraviti elaborat, ki ga lahko sestavi samo pooblaen geodet. e ni soglasja se postopek vseeno lahko opravi (sodna ureditev meje). Sledi

41

vloga na Geodetsko upravo. Ta izda odlobo, na podlagi katere se spremeni katastrski podatek, vpie sprememba v zemljiki kataster in doloi nova t. Sledi sprememba v ZK. Osnovno pravilo pri delitvi = na vse novo nastale parcele se prenese stanje pravic kakrno je bilo na prejnji parceli. Izjema je stvarna slunost v tem primeru slueega zemljia ostane stvarna slunost samo na tistih delih na katerih se je izvrevala.
225. len SPZ - (1) e se gospodujoa nepreminina razdeli, ostane stvarna slunost v prid vsem njenim delom. (2) e se razdeli sluea nepreminina, ostane stvarna slunost samo na tistih delih, na katerih se je izvrevala.

Zdruitev obremenjenih parcel! Parcele, ki se med seboj zdruujejo so lahko razlino obremenjene. Obremenitve si lahko: - NE NASPROTUJEJO (so si prirejene); zdruitev je mogoa vsa prirejena bremena se prenesejo na novo, zdrueno parcelo (npr. 2 stvarni slunosti, hipoteka in stvarna slunost, dve hipoteki ustanovljeni za zavarovanje iste terjatve) - NASPROTUJEJO; zdruitev ni dopustna (npr. obstoj dveh hipotek za zavarovanje razlinih terjatev, obstoj hipoteke in osebne slunosti). KOMASACIJA Komasacija je zloba parcel, ki imajo razlino pravno stanje glede lastninske pravice, in razdelitev po zlobi oblikovanega zemljikega sklada na nove parcele. Komasacija se izvede kot: a) Pogodbena komasacija: Se izvede na podlagi pogodbe med lastniki (podpisi morajo biti overjeni). Pogoj je da imajo zemljia, ki so na zunanjem robu komasacijskega obmoja urejene meje. Izvede se na podlagi: dokonnega komasacijskega dovoljenja, drugega dokonnega akta, na podlagi katerega je dovoljena komasacija, potrdila o tem, da komasacijsko dovoljenje za predvideno komasacijo ni potrebno. Zahtevi je potrebno e elaborat komasacije (= vsebuje prikaz novih mej), ki ga izdela geodetsko podjetje. Meje, nastale v postopku pogodbene komasacije, se vpiejo v zemljiki kataster na skupno zahtevo vseh lastnikov. Upravna komasacija. Se izvede na podlagi zakona v upravnem postopku. Parcele, doloene v elaboratu nove razdelitve zemlji v postopku upravne komasacije, se vpiejo v zemljiki kataster na podlagi dokonne odlobe o komasaciji.

b)

IZRAVNAVA MEJE Postopek izravnave meje je namenjen spreminjanju urejene katastrske meje med lastnikoma sosednjih zemlji. Med mejaema mora obstajati soglasje o novem poteku meje med parcelama. Pri tem se lahko povrina parcele z manjo povrino spremeni za najve 5%, vendar ne za ve kot 500m2. Namenjena je doloitvi primerneje mejne rte. Izravnava meje se vpie v zemljiki kataster na zahtevo lastnika ali na skupno zahtevo lastnikov. Zahtevi se priloi elaborat, ki ga izdela geodetsko podjetje. Izravnava meje se v katastru evidentira na podlagi dokonne odlobe Geodetske uprave.

42

3.2.3. KATASTER STAVB

= Temeljna evidenca podatkov o stavbah povezuje se z zemljikim katastrom in zemljiko knjigo.
(ocenjeno t. Stavb v SLO = 1.400.000)

= V njem se evidentirajo podatki o stavba in delih stavb. = Podlaga za vpis v ZK. Kataster stavb je pomemben za tiste stavbe, ki so samostojen predmet lastninske pravice. Pomen katastra je majhen. Veina stavb nima lastnosti samostojne stvari in so po naelu povezanosti zemljia in objekta sestavine zemljia. V teh primerih podatek kae le na dejstvo, da na zemljiu stoji stavba. Za evidentiranje podatkov v kataster stavb veljajo smiselno enaka pravila kot za zemljiki kataster. Vsaka stavba dobi svojo identifikacijsko tevilko in se v katastru stavb vodi povezano z zemljiko parcelo ali parcelami, na katerih stoji. Posamezni deli se evidentirajo posamezno samo, e so lahko samostojno pravno urejeni, kar pomeni, da za njih obstaja oz. bo obstajala etana lastnina. Podatek o legi in obliki ima smiselno enak pomen, kot meje zemljike parcele. Vpis v kataster stavb se lahko zahteva, ko je stavba toliko zgrajena, da je mogoa njena izmera. Stavba je objekt, v katerega lahko lovek stopi, in je namenjen njegovemu stalnemu ali zaasnemu prebivanju, opravljanju poslovne ali druge dejavnosti ali zaiti ter ga ni mogoe prestaviti brez kode za njegovo substanco. Del stavbe je stanovanje, poslovni prostor ali drug prostor oz. skupina prostorov v stavbi, ki je lahko samostojni predmet pravnega prometa. Kot del stavbe se v katastru evidentirajo tudi skupni prostori. KATASTRSKI PODATKI V katastru stavb se vodijo naslednji podatki o stavbah in delih stavb: - identifikacijska oznaka (t. Stavbe, e ima stavba posamezne dele in na njih obstaja etana lastnina imajo ti deli svoje t. npr. 12345678/001), - podatek o lastniku, - upravljalec (e je v lastni drave), - lega in oblika, - povrina, - dejanska raba, - t. stanovanja ali poslovnega prostora. VPIS V KATASTER STAVB Zahtevo za prvi vpis stavbe v kataster vloi lastnik stavbe, zemljia oz. dela stavbe, ko je stavba zgrajena. Zahtevi za prvi vpis stavbe se priloi elaborat, ki vsebuje etani nart. Etani nart vsebuje: - t. parcele nad ali pod katero je stavba, - prikaz lege in oblike stavbe, - nart stavbe - podatke o povrini stavbe, - hino t., e je ta e doloena. Dejanska raba stavb: - stanovanjska, - poslovna, - ostalo.

3.3. ZEMLJIKA KNJIGA

43

3.3.1. RAZVOJ, POMEN IN ORGANIZACIJA ZEMLJIKE KNJIGE

3.3.1.1. POMEN ZK = Javna knjiga namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremininah. = Javna evidenca - v njej vpisano podatki so dostopni vsakomur, - vodi jo pooblaen organ in zajema nepreminine = Pravna evidenca - vanjo se vpisujejo pravice na nepremininah in druga pravno relevantna dejstva. - predmet vpisa v ZK so pravice (stvarne + obligacijske) doloene z zakonom vpis stvarnih pravic na nepremininah v ZK ima konstitutiven, vpis ostalih pravic pa deklaratoren pomen. Omogoa subjektu, ki eli skleniti pravni posel, katerega predmet je nepreminina, da se prepria o bistvenih pravnih podatkih, ki se nanaajo na predmet prihodnje pogodbe. teje se, da obiajna skrbnost pri sklepanju pravnih poslov glede nepreminin zahteva preverjanje ZK stanja. 3.3.1.2. ORGANIZACIJA ZK Zemljika knjiga je preslikava katastra (brez katastra ni ZK) Vodi jo zemljikoknjino sodie (okrajno sodie) po katastrskih obinah. Le-to odloa o vpisih,
opravlja vpise v glavno knjigo in vodi zbirko listin. Vodi se kot informatizirana baza podatkov. Vsi podatki, ki se vpisujejo v glavno knjigo, se trajno hranijo. Samo vpisi v glavni knjigi so merodajni. Sestavljena je iz zemljikoknjinih vlokov, ki imajo vsak svojo tevilno. Zemljikoknjini postopek je nepravdni postopek in ga vodi zemljikoknjino sodie. GLAVNA KNJIGA IN ZBIRKA LISTIN Sestavine zemljike knjige so: (1) glavna knjiga (za vsako k.o. posebej); (2) zbirka listin vsak vpis v z.k. temelji na doloeni listini v pisni obliki, te listine se nabirajo kronoloko, vodi se pri vsakem ZK sod. Za vse gl. knj. tega sodia; (3) pomoni registri: 1) imenski register vsebuje imena lastnikov parcel; 2) parcelni register v njem so zapisane parcele in ob njih lastniki. Osnovna enota v ZK je zemljikoknjini vloek. (Ne velja ve, da se v en vloek vpie vse parcele, ki jih ima ena oseba v katastrski obini in na katerih obstaja ista kvaliteta lastninske pravice). ZEMLJIKOKNJINI VLOEK Vsaka nepreminina se vpie v svoj ZK vloek, e zakon ne doloa drugae (novost ZZK 2003). Zaradi racionalnejega naina vodenja ZK se lahko takrat, kadar e na ve nepremininah stanje glede imetnikov pravic na nepr., ki leijo na obmoju iste k.o. enako, te nepreminine vpiejo v en ZK vloek. ZK vloek se lahko spremeni z odpisom, pripisom in razdelitvijo ZK vloka. Vodijo se po zaporednih tevilkah (ena t. se uporabi samo 1x).

Vloek je sestavljen iz 4 delov:

44

(1) Nadpis = slui identifikaciji nepreminin in vloka

Vanj se vpisujejo podatki o: 1 1katastrski obini, 1 1tevilki ZK vloka, 1 1sodiu, ki vodi gl. knj.

(2) List A = popisni ali posestni list namenjen popisu vsebine posameznega zemljikoknjinega vloka.
Sestavljen je iz 2 oddelkov: - Oddelek A1 tu so vpisane parcele po zaporednih t. in s katastrsko identifikacijsko oznako in podatek o dejanski rabi in povrini. - Oddelek A2 (kronoloki list) podatki, ki se nanaajo na pripis ali odpis parcel v zemljikoknjini vloek ter druga pravna dejstva in pooitanje pravic. (3) List B = lastninski list vpisuje se lastnina v razlinih pojavnih oblikah ter dejstva, ki se nanaajo na imetnika lp in vplivajo na njegovo razpolaganje z nepreminino (zaznambe osebnih stanj). (4) List C = bremenski list iz njega so razvidne stvarne pravice, s katerimi je zemljie obremenjeno, ter druge pravice in dejstva, ki vplivajo na promet z nepremininami. Razdeljen je na 3 dele: 1) C1 = osebne slunosti, pravica stvarnega bremena, zakupna pravica, predkupna pravica, oblig. pravice, pogodbena prepoved odtujitve in obremenitve nepreminine 2) C2 = stvarna slunost in zaznambe pr. dejstev 3) C3 = vpis hipoteke in z njo povezanih zaznamb - zaznamba nadhipoteke, neposredne izvrljivosti. Posebni ZK vloki in tehnika vpisovanja!

ZK vloek za vpis etane lastnine (osnovni vloek + podvloki). ZK vloek za vpis stavbne pravice (ZK vloek za zemljie + podvloek za stavbo). Osnovno pravilo V zemljiki knjigi se podatki ne briejo ampak se uporablja podrtovanje z rdeo!!!!!!!!
3.3.2. TEMELJNA NAELA ZEMLJIKOKNJINEGA PRAVA

(1) Naelo zakonitosti (legalitete) = zemljiko knjigo vodi sodie, ki ga doloa zakon (postopek temelji
na nepravdnem) in v zemljiko knjigo se vpisujejo le pravice, ki so po zakonu doloene. ZK sodie opravi vpis, e so zanj izpolnjeni z zakonom doloeni pogoji. ZK sodie pri odloanju o vpisih ne preverja materialnopravnih, temve samo formalnopravne pogoje za vpis. Drugi vidik naela pa se nanaa na vrste in vsebine vpisov vpisujejo se samo podatki o pravicah in pr.dejstvih, za katere tako doloa zakon.

(2) Naelo javnosti oz. formalno publicitetno naelo= podatki iz glavne knjige in registrov so javni.
Naelo javnosti se uresniuje z monostjo vpogleda v stanje vpisov v zk in pridobivanja podatkov. Vsi vpisani podatki v glavni knjigi zk so javni in jih sme vsakdo pregledati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljikoknjino sodie izda overjen izpisek iz ZK Dostop do zbirke listin je omejen treba je izkazati upravien interes. Javnost se zagotavlja na 2 naina: 1) vsakdo lahko pod nadzorom zemljikoknjinega delavca pogleda v zemljiko knjigo in prepisuje podatke do tega pride zelo redko; 2) izpiski iz zemljike knjige poznamo 2 vrsti izpiskov: 1. navadni izpisek pove nam le aktualno zemljikoknjino stanje. Obsega podatke o parcelah, ki so e v tem vloku. List A je izpuen, v listu B je naveden zadnji lastnik, v C listu so le e veljavna bremena. Izda se na poseben obrazec. 2. historien izpisek vsebuje celoten izpis vloka.

45

Za izpis se plaa taksa.

(3) Naelo zaupanja = Kdor v pravnem prometu poteno ravna in se zanese na podatke o pravicah
vpisane v ZK, zaradi tega ne sme trpeti kodljivih posledic. - pozitivni uinek naela se pokae v tem, da na nepreminini obstaja samo pravica, ki je vpisana, negativni uinek pa nam pove, da pravica, ki ni vpisana ne obstaja. - Bistvena razlika med materialnim publicitetnim in naelom zaupanja je, da se publiciteta nanaa na celotno stanje vpisov v ZK, naelo zaupanja pa samo na stanje vpisa pravic. Zato so moneji tudi uinki naela zaupanja. Naelo s poz. in neg. uinkom deluje v korist dobroverne osebe kot neizpodbitna domneva. Ne gre le za poznavanje pravic ampak tudi za uinke pravnih dejanj, ki jih stranka, ki zaupa ZK stanju opravi v pr. prometu. Kdor izpolni pogoje za vpis pravice oz pr.dejstva v ZK v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi sam kodljive posledice takne opustitve.
Primer: kupim parcelo s priposestvovanjem je nastala slunost, ki ni vpisana dobim neobremenjeno parcelo.

(4) Naelo publicitete = obstajajo le tiste pravice, ki so v zemljiko knjigo vpisane. Domneva se, da
vsakdo pozna vse podatke iz zemljike knjige. - pozitivni publicitetni uinek: bistvo je v vzpostavljanju pravne domneve, da je vsakomur v pravnem prometu znano stanje vpisov glede pravic in pravnih dejstev, kakor je evidentirano v zk. Opustitev pregleda je breme tistega, ki je pregled opustil. Domneva o poznavanju zemljikoknjinega stanja se teje za izpodbojno domnevo. - Vpisi pravic in pravnih dejstev v zk uinkujejo od trenutka, ko je zemljikoknjino sodie prejelo predlog za vpis oz ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloa po uradni dolnosti. Funkcija Plombe je opozarjanje na zemljikoknjini postopek vpisa, ki je v teku . Naelo publicitete se nanaa tudi na plombo. - Negativni publicitetni uinek: e pravica ali pravno dejstvo, za katero zakon doloa, da se vpisuje v zk, v zk ni vpisano, se teje, da tretji za to ni vedel, e se ne dokae drugae. Ustvarja izpodbojno domnevo nepoznavanja pravice ali pravnega dejstva.

(5) Naelo obveznosti uporabe zemljike knjige = v pravnih razmerjih glede nepreminin moramo nujno
uporabljati zemljiko knjigo.

(6) Naelo konstitutivnosti vpisa = pomeni, da se pravica na nepreminini pridobi oz. preneha z vpisom
v ZK. Naelo konstitutivnosti oz. naelo oblikovalnega uinka vpisa je poudarjeno pri pridobitvi in prenehanju stvarnih pravic. Oblikovalni uinek vpisa je doloen kot pravilo in le v primerih, ki jih doloa zakon, lahko stvarna pravica nastane oz. preneha zunajknjino. Vpis v ZK je obvezen pogoj za pridobitev stvarnih pravic na podlagi pravnega posla, v nekaterih primerih pa tudi na podlagi sodne odlobe. - vpisi, ki zapisujejo e nastalo pravico imajo so deklaratorni.

(7) Naelo vrstnega reda = vloge za vpis v zemljiko knjigo se vpisujejo po kronolokem redu, kot
prispejo na sodie. - Izraa staro pravilo prior tempore, potior iure. Zemljikoknjino sodie odloa o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se doloi po trenutku, ko je sodie prejelo predlog za vpis oz. ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloa po uradni dolnosti. e med seboj konkurira ve spisov ima prednost tisti, ki je bil prvi vloen na zk sodiu. Kdaj je bil sklenjen pravni posel, ki je podlaga za nastanek pravice oz. kdaj je bilo izdano ZK dovolilo naeloma ni pomembno. - Vrstni red vpisane pravice se lahko spremeni samo pod pogoji, doloenimi s tem zakonom.
Primer: Lastnik nepreminine ustanovi ve hipotek za zavarovanje razlinih terjatev. Med hipotekarnimi upniki ne bo imel prednosti tisti, ki je prvi sklenil kreditno pogodbo oz. pridobil ZK dovolilo za vpis hipoteke. Prednost ima tisti hipotekarni upnik, ki je prvi predlagal vpis svoje pravice v ZK. Odloilen je trenutek zaetka ZK postopka.

(8) Naelo pravnega prednika .

46

zagotavlja verigo pravnih nasledstev pri prenosu lp in ustanavljanju drugih pravic na nepremininah. Zemljikoknjino dovolilo za vknjibo pravice lahko izda samo tisti, ki je vpisan kot imetnik pravice v ZK. Vpisi so dovoljeni proti osebi, proti kateri uinkuje listina, ki je podlaga za vpis in ki je v ZK vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaa. Naelo temelji na tem, da nekdo, ki ni kot imetnik te pravice vpisan v ZK, nima razpolagalne moi za prenos, spremembo, ali ukinitev knjine pravice.

3.3.3. PRAVICE, KI SE VPISUJEJO V ZK KNJIGO IN NAIN VPISOVANJA

V ZK se vpisujejo: o vse stvarne pravice na nepreminini 1. lastninska pravica, 2. hipoteka, 3. zemljiki dolg, 4. stvarno breme, 5. stavbna pravica. o obligacijske pravice, katerih predmet je nepreminina 1. prepoved obremenitve in odtujitve, 2. zakupna in najemna pravica, 3. predkupna oz. odkupna pravica, 4. pravica uporabe javnega dobra, 5. druge pravice za katere zakon tako doloa. Nepreminine se vpisujejo s podatki iz zemljikega katastra. Vpie se lahko le nepreminina, ki ima parcelno tevilko. V ZK se vpisujejo vse stvarne pravice in nekatere obligacijske pravice. Razlika je v tem, da: ima vpis stvarne pravice konstitutiven znaaj ele z vpisom stvarna pravica nastane; ima vpis obligacijske pravice deklaratoren znaaj pravica obstaja e prej, vendar dobi z vpisom uinke erga omnes. Pravice se v ZK vpisujejo tako, da se oznai vrsta pravice in njen imetnik. Lastninska pravica se vpisuje le z imenom lastnika v listu B. Pri vpisu ostalih stvarnih pravic moramo pravico natanno opisati. Imetnik pravice se v ZK vpisuje z osebnimi identifikacijskimi podatki: fizine osebe ime in priimek, EMO ter naslov stalnega prebivalia, pravne osebe firma oz. ime, sede in poslovni naslov ter matina tevilka. Ob vpisu v list C se za vsako parcelo navede, kakna je njena obremenitev. V dvomu se obremenitev razteza na vse parcele. Skupna lastnina se vpisuje v dobro skupnih lastnikov. Solastnina se vpisuje na delee solastnikov po ulomkih. Poznamo: (1) glavne vpise v zemljiko knjigo: 1) vknjiba; 2) predznamba; 3) zaznamba. (2) pomone vpise v zemljiko knjigo: 1) plomba; 2) pooitev; 3) vpis; 4) izbris.

47

3.3.3.2. VPIS STVARNIH PRAVIC V ZEMLJIKO KNJIGO LASTNINSKA PRAVICA Pridobitev lp je osrednji vpis v zk in lp se pridobi z vknjibo v evidenni list B zemljikoknjinega vloka. Vpis se opravi z oznabo pravice in v korist fizine ali pravne osebe, ki se vpie z identifikacijskimi podatki. Solastnina se vpie po idealnih deleih, ki se izrazijo z ulomki. Skupna lastnina pa se vpisuje nerazdelno v korist vseh skupnih lastnikov. HIPOTEKA Pri njej samo oznaba vrste pravice ne zadoa za potrebe pravnega prometa. Zaradi naela akcesornosti je hipoteka povezana z zavarovano terjatvijo in za seznanitev z vsebino hipoteke je treba poznati tudi podatke o zavarovani terjatvi. Pomemben je podatek do katerega obsega je nepreminina obremenjena. Hipoteka se v zk vpisuje skupaj z bistvenimi podatki o zavarovani terjatvi. Vpisuje se v evidenni list C3 zk vloka in sicer tako, da se navede vrsta pravice in njen imetnik. Maksimalna hipoteka se vpie tako, da se oznai, da gre za maksimalno hipoteko in se vpie podatek o najvijem znesku, do katerega za zavarovanje jami nepreminina. Skupna hipoteka hipotekarni upnik tu z enim zk predlogom predlaga vpis hipoteke pri ve nepremininah, ki so v ve zk vlokih, ki jih lahko vodijo razlina krajevno pristojna zk sodia. O vpisu skupne hipoteke odloa sodie pristojno za glavno nepreminino. ZEMLJIKI DOLG Ne gre za akcesorno obliko zavarovanja. Za upnika iz zemljikega dolga se teje vsakokratni imetnik zemljikega pisma in v njegovo korist se vpisuje tudi pravica zemljikega dolga v zk. Poleg oznake vrste pravice in abstraktne oznabe vsakokratnega imetnika se vpie znesek z.dolga in podatki o njegovi zapadlosti. Vpis pridobitve lastnikega z.dolga v zk z vknjibo lahko predlaga samo lastnik nepreminine, vpis upnikega lastnikega dolga pa samo hipotekarni upnik. SLUNOST Osebne slunosti se vpisujejo v list C1 zk vloka, stvarne slunosti pa v evidenni list C2. Osebne slunosti se vpisujejo v zk z oznako pravice(uitek, raba) ter imetnikom pravice. Vpisuje se tudi as njihovega trajanja oz oznaka, da trajajo za as ivljenja upravienca. e je vezana na rok se lahko predlaga izbris slunosti po izteku roka, ne da bi bilo treba s posebno listino dokazovati podlago za izbris. Stvarna slunost se vpisuje najprej z oznako, da gre za stvarno slunost, treba pa je natanno opisati vsebino slunosti. Vpisuje se v korist vsakokratnega imetnika gospodujoe nepreminine, ki se oznai z zk podatki. Najdemo ga v evidennem listu A2 zk vloka gospodujoe nepreminine. STVARNO BREME Za vpis stavbne pravice se odpre poseben vloek, ki ga imenujemo vloek za vpis stavbne pravice, pri katerem se vpie imetnik stavbne pravice in pooiti zemljika parcela na kateri obstaja stavbna pravica. STAVBNA PRAVICA Za vpis stavbne pravice se odpre poseben vloek, ki ga imenujemo vloek za vpis stavbne pravice, pri katerem se vpie imetnik in pooiti zemljika parcela, na kateri obstaja stavbna pravica. Oznai se obstoj objekta, zgrajenega na podlagi stavbne pravice, in vpisujejo prenosi stavbne pravice ter njene obremenitve, kot je ustanovitev zastavne pravice. Vpisuje se v evidenni list C2 zemljikoknjinega vloka. 3.3.3.3. VPIS DRUGIH PRAVIC V ZK ZAKUPNA IN NAJEMNA PRAVICA

48

Je pravica obligacijskega prava, katere predmet je lahko nepreminina in ki nastane s pogodbo med zakupodajalcem in zakupnikom. Vpisuje se z oznako pravice,imetnikom pravice in asom trajanja. Vpisuje se v evidenni list C1 zk vloka.

PRAVICA PREPOVEDI OBREMENITVE IN ODTUJITVE (POGODBENA PRAVICA) Se vpisuje e gre za obligacijsko pravico, ki nastane s pogodbo med lastnikom stvari in pridobiteljem pravice prepovedi obremenitve ali odtujitve. Takna pogodba se lahko svobodno sklepa, v ZK pa se lahko vpie v 2 primerih, ki jih doloa zakon: - e so izpolnjeni pogoji za vpis te prepovedi v ZK po SPZ ali - e je nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preivljanju. e se vpie v ZK dobi uinek erga omnes in je ovira za izvrevanje vpisov, ki so v nasprotju z vsebino te pravice. Nevpisana prepoved uinkuje le med strankama pravnega posla in nima uinka ovire za izvrevanje vpisov v ZK na podlagi pogodbenih razpolaganj. Lastnik nepreminine, ki se je zavezal k prepovedi odgovarja le odkodninsko za kritev pogodbe. Vpis prepovedi je dopusten, e je dogovorjena v razmerju doloenem s 38/4 SPZ. Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko vpie v ZK samo, e je doloena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, stari in otroci ter posvojenci in posvojitelji. V tem primeru prepoved uinkuje tudi proti tretjim osebam. (38/4 SPZ) e je vpis dovoljen se vpie v ZK z oznako pravice in imenom imetnika. Vpisuje se v evidenni list C1. PAZI! Pogodbene pravice odtujitve in obremenitve ne smemo zamenjevati s prepovedjo odtujitve in obremenitve, ki nastopi na podlagi zakona ali odlobe in se zaznamuje v ZK. PREDKUPNA PRAVICA V ZK se lahko vpie tudi pogodbena predkupna pravica. Je obligacijska pravica, ki nastane s pogodbo med lastnikom nepreminine in predkupnim upraviencem. Z njo se lastnik zavee, da bo v primeru nameravane prodaje najprej ponudil sklenitev prodajne pogodbe predkupnemu upraviencu. Vpis je v interesu predkupnega upravienca, saj s tem nastopi publiciteta pravice in nihe v pravnem prometu se ne more sklicevati na to, da ni vedel za obstoj predkupne pravice. Vpisuje se z oznako pravice in imenom imetnika(predkupnega upravienca), vpisuje se tudi dogovorjen as trajanja. Vpisuje se v evidenni list C1 zk vloka. ODKUPNA PRAVICA Nastane s pogodbo med lastnikom nepreminine in imetnikom odkupne pravice. Lastnik se pravnim poslom zavee, da bo pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal doloeno stvar. Odkupna pravica ima uinek nasproti tretjim osebam samo e je vpisana v ZK. Vpisana odkupna pravica zaradi svojega uinka ni ovira za nadaljnje vpise v ZK. Vpisuje se z oznako pravice in imenom imetnika (odkupnega upravienca). Vpiejo se tudi pogoji, pod katerimi lahko imetnik odkupne pravice zahteva prodajo nepreminine. Vpisuje se v evidenni list C1 zk vloka. POSEBNA PRAVICA UPORABE JAVNEGA DOBRA Na nepremininah, ki imajo status javnega dobra je mogoe pridobiti pravico posebne rabe, kot posebno obliko upravienja na javnem dobru. Vpisuje se z oznako pravice in navedbe vrste posebne uporabe. Vpisuje se v korist imetnika pravice iz upravne odlobe s katero je bila pravica podeljena. Vpisuje se v C2.

3.3.4. VRSTE VPISOV V ZK

3.3.4.1. SPLONO O VPISIH V ZEMLJIKO KNJIGO Vpisi v ZK so: vknjiba predznamba

GLAVNI

49

 zaznamba

o Pravice se v ZK vpisujejo z vknjibo oz. predznambo, e zakon za posamezno vrsto pravic ne doloa, da se vpisuje z zaznambo (primer: prepoved odtujitve in
obremenitve. (38 l. SPZ)

Pravna dejstva se v ZK vpisujejo z zaznambo.

plomba

POMONI pooitev

vrsta vpisa VKNJIBA PREDZNAMBA ZAZNAMBA PLOMBA POOITEV

kaj se vpisuje v posamezno vrsto vpisa? stvarne in doloene obligacijske pravice 13. len ZZK-1 pogojna pridobitev, prenos, sprememba in prenehanje knjinih pravic 13. len ZZK-1 pravna sredstva (1), ki se nanaajo na osebna stanja ter (2) tista, za katere zakon doloa, da se vpeljejo v ZK javna objava zaetka ZK postopka (1) sprememba podatka o nepreminini ali imetnika pravice ter (2) povezave med vpisi

izjeme! zakonita predkupna pravica po SZ-1 178. len SZ-1 ni dovoljena glede zemljikega dolga z zaznambo se vpisuje tudi nadhipoteka ter skupna hipoteka pri drugih nepremininah / /

LISTINE, KI SO PODLAGA ZA VPIS - O dovolitvi vknjibe oz. predznambe odloa ZK sodie na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve oz. prenehanja pravice (naelo kavzalnosti), ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, doloenim z zakonom. - O dovolitvi zaznambe odloa ZK sodie na podlagi listin, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisov in ki ustrezajo drugim pogojem doloenim z zakonom. SPLONO O VSEBINI LISTIN V listini, ki je podlaga za gl. vpis mora biti nepreminina oznaena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v ZK. Izjema: - zaznambe osebnih stanj (odvzem poslovne sposobnosti), - zaznambe steaja. V tej listini mora biti navedena oseba v korist katere naj se vpis opravi, s podatki s katerimi se vpie v ZK (EMO se lahko izkae posebej npr. preko osebnega dokumenta). 3.3.4.2. VKNJIBA POJEM IN PRAVNE POSLEDICE VKNJIBE = glede na posledice najpomembneji vpis v ZK. = glavni vpis s katerim se dosee (pri konstitutivnem vpisu) oz. izkae (pri deklaratornem vpisu) pridobitev (vpis pravice) oz. prenehanje (izbris pravice), ki se vpisuje v ZK. Vknjiba ima lahko oblikovalni ali izkazni (deklaratorni) uinek. Vknjiba ima konstitutivni uinek, e se nanaa na pridobitev oz prenehanje stvarne pravice, ki uinkuje ele z vpisom v ZK. Imetnik, ki je pravico pridobil zunajknjino, z vpisom izkae obstoj svoje pravice tudi do tretjih oseb. Deklaratorni uinek pa ima

50

pri pridobitvi stvarnih pravic na podlagi zakona ali odlobe dr. organa ter pri obligacijskih pravicah, ki se vpisujejo v ZK. LISTINE, KI SO PODLAGA ZA VKNJIBO Listine, ki so podlaga za vknjibo so: javna listina: pravnomona sodne in dokonne ali pravnomone upravne odlobe; listine v obliki notarskega zapisa, ki vsebujejo zk dovolilo glede vknjibe, ki se predlaga. zasebna listina, ki vsebuje zemljikoknjino dovolilo (intabulacijsko klavzulo) = nepogojno izjavo lastnika nepreminine, da dovoljuje vpis pravic. Podpis na zemljikoknjinem dovolilu mora biti overjen pri notarju. Dovolilo ni potrebno za pogodbe, sklenjene pred 1.1.2003. pri zasebni listini notar overi podpis stranke na zk dovolilu. Notarski zapis pa je listina, ki jo v celoti sestavi notar, in e takna listina vsebuje zk dovolilo, ni nobene potrebe, da bi se e posebej overil podpis stranke. ZEMLJIKOKNJINO DOVOLILO ZEMLJIKOKNJINEM DOVOLILU IN POGOJI ZA OVERITEV PODPISA NA

Pojem ZK dovolila! Pri pravnoposlovnih prenosih in ustanovitvah stvarnih pravic na nepremininah je ZK dovolilo bistven element razpolagalnega p.p. ZK dovolilo je izraz oblinosti razpolagalnega pravnega posla. Pri tem ne gre le za pisno obliko z overjenim podpisom izjavitelja, ampak zakon prepisuje tudi vsebino izjave imetnika pravice, ki se prenaa ali obremenjuje. Za ZK dovolilo tejemo le izjavo, ki vsebuje vse predpisane elemente. Zk dovolilo je strogo formalen instrument glede na obliko in vsebino. Vsebina intabulacijske klavzule je doloena v 23.lenu, to je izjava osebe, s katero se prenaa, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v ZK. Bistvena je izjeva volje, ki izraa dovoljenje za vpis.
23 len SPZ - Zemljikoknjino dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, igar pravica se prenaa, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiko knjigo. Podpis na zemljikoknjinem dovolilu mora biti overjen.

Pogoji za overitev podpisa na zemljikoknjinem dovolilu! Najbolj pogosta podlaga za vpis vknjibe v ZK je zasebna listina, ki vsebuje overjeno ZK dovolilo glede vknjibe, ki se predlaga. Zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost v zvezi s stvarno pravico in ZK-dovolilo za pridobitev ali prenehanje stvarne pravice sta lahko zdruena v enotno listino, kar je v praksi obiajno. ZK-dovolilo pa se lahko izda tudi kot samostojna listina. Overitev podpisa na ZK-dovolilu pri notarju zahteva stranka, ki v skladu z materialnopravnimi predpisi izdaja ZK-dovolilo. Posebna pravila veljajo za overitev podpisa na ZK-dovolilu, e je predmet prenosa last. p. na zemljiu. V tem primeru mora stranka notarju predloiti tudi lokacijsko informacijo (= izpis o prostorskih lastnostih nepreminine). Notarju je treba predloiti potrdilo davne uprave, da je bil plaan davek na promet z nepremininami. Notar mora ugotoviti tudi dravljanstvo pridobitelja last. p. e gre za tujca, mora biti ZK-dovolilu priloena pravnomona odloba ministrstva, pristojnega za pravosodje, o ugotovitvi vzajemnosti. ZK dovolilu je treba priloiti tudi soglasje ali odobritev upravnega organa za: - kmetijska zemljia in gozdove, - nepreminine na zavarovanih obmojih, - nepreminine na obmojih, ki so posebnega pomena za obrambo. e soglasje ni potrebno je treba predloiti ustrezen akt iz katerega je to razvidno. e navedeni pogoji niso izpolnjeni, mora notar zavrniti overitev podpisa na ZK-dovolilu. 3.3.4.3. PREDZNAMBA (pogojna vknjiba)

51

POJEM IN UINKI PREDZNAMBE Predznamba je pogojni vpis v zemljiko knjigo. Pri njej so izpolnjeni bistveni pogoji za vknjibo, vendar manjka e en pogoj. Je glavni vpis, s katerim se dosee pridobitev oz. prenehanje pravice, ki se vpisuje v ZK in ki uinkuje pod pogojem, da se predznamba opravii (uporablja se takrat, ko nimamo listine, ki bi upraviila vknjibo). Predznamba zemljikega dolga ni dopustna! V ZK dovolilu je pogojni vpis izrecno prepovedan, zato pa lahko uinke pogojnega prenosa lp doseemo z uporabo predznambe. Predznamba varuje vrstni red, zato se je z njenim vpisom mogoe izogniti tveganjem kasnejih razpolaganj.
Pazi na izraanje VPIS predznambe, NE VNJIBA predznambe!!!!

Zemljikoknjini predlog = vrsta nepravdnega postopka na predlog stranke. Pri nepremininah pa ne sem prihajati do napak! Ko stranka pride na sodie se zapie: datum, ura in minuta sodie odloa po VRSTNEM REDU (strogo naelo!) Listine, ki so podlaga za predznambo! Vpis predznambe se lahko predlaga za: (1) nepravnomone sodne odlobe, oz. upravne odlobe, ki e niso dokonne ali pravnomone; (2) listine v obliki notarskega zapisa, e se predlaga vpis z izvodom notarskega zapisa, ki ni namenjen vpisu v ZK (3) sklep izvrilnega sodia o predhodni odredbi (4) zasebna listina, ki ne vsebuje ZK dovolila ali podpis na ZK dovolilu ni overjen. (5) Druge odlobe, za katere zakon doloa, da so lahko podlaga za predznambo pravice Opravienje predznambe! e so izpolnjeni pogoji za vpis, se predznamba vpie v ZK. Zapis zajema: - vsebino pogojne vknjibe, - opis manjkajoega pogoja, - rok, v katerem je treba zaznambo upraviiti. e se predznamba opravii in se izpolni pogoj, potem velja, da je pravica pridobljena e z vrstnim redom predznambe, to je s trenutkom, ko je bil vloen predlog za vpis predznambe. Vknjiba v predznamovanem redu! Bistven uinek je, da zagotavlja vrstni red vknjibe, za katero se pogoji izpolnijo ele kasneje, z vrstnim redom predznambe, ki je mogoa e na podlagi nepopolnih listin. Vknjiba pravice v predznamovanem vrstnem redu je mogoa tudi po poteku roka, vse dokler predznamba ni izbrisana. Predznamba, ki je vpisana v ZK ni ovira za nadaljnje vpise v ZK. To velja tako za vpise, ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom predznamovane pravice, kot tudi za vpise, ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom vpisane pravice. Za prve velja, da je njihova usoda odvisna od usode predznambe. Pravimo, da veljajo pod odlonim pogojem, da se predznamba opravii.

Primeri:
Vpisi, ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom predznamovane pravice (veljajo pod odlonim pogojem, da se predznamba opravii: - Imetnik predznamovane last. p. lahko e v asu visenosti predznambe razpolaga s svojo priakovano last. p. in proda nepreminino. - Kupec lahko takoj vpie svojo pridobitev last. p. v ZK, vendar se bo tel za pravnega naslednika imetnika predznamovane lp. e bo to predznambo opraviil bo pridobil lp e v trenutku, ko je bila njegova vloga vloena. e njegov prednik predznambe ne opravii, potem tudi ta pridobitev ni uinkovita in lastnik nepreminine se ne spremeni.

52

Vpisi, ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom vpisane pravice (uinkujejo pod razveznim pogojem upravienja predznambe ostanejo veljavni, e se predznamba ne opravii): - O lastninski pravici na nepreminini poteka spor. Tretja oseba v pravdi z lastnikom dosee izdajo sodbe, iz katere izhaja, da lp pripada tretjemu. Sodba ni pravnomona in tretji na tej podlagi predlaga vpis predznambe pridobitve lp. Lastnik stvari v asu trajanja pritobenega postopka proda nepreminino kupcu in nanj prenese lp tako, da dovoli vknjibo. e bo v pritobenem postopku uspel tretji in bo potrjena predznamovana sodna odloba, bo ta vknjiba zaradi izpolnitve razveznega pogoja izbrisana. e pa bo lastnik uspel v pritobenem postopku in bo pravnomono ugotovljen obstoj njegove lp proti tretji osebi, bo ostal prenos lp na kupca veljaven in se vknjiba ne bo izbrisala.

Rok za opravienje! Nepravnomone ali nedokonne odlobe: predznambo je potrebno opraviiti v 2 mes. od takrat, ko odloba pridobi kvaliteto, ki je potrebna za vknjibo (postane pravnomona oz. dokonna); Pomanjkljive zasebne listine ali neustrezni izvod notarskega zapisa: mesec dni od izdaje sklepa ZK sodia o vpisu predznambe v ZK je potrebno predloiti listino oz. vloiti tobo na njeno izstavitev (v primeru e lastnik ne izpolni svoje obveznosti iz zavezovalne pogodbe in imetniku predznamovane pravice ne izroi listine, s katero se lahko predznamba opravii). Uinki predznambe! e je bila pravica predznamovana, se lahko nadaljnji vpisi dovolijo glede vknjibe in glede predznamovane previce, Vpisi, ki zanejo uinkovati po trenutku, od katerega uinkuje predznamba, in so bili dovoljeni proti imetniku vknjiene pravice, uinkujejo pod razveznim pogojem opravienja (e bo predznamba opraviena, potem se ne bo mogel vpisati kupec tvega). Vpisi, ki so bili dovoljeni proti imetniku predznamovane pravice, uinkujejo pod odlonim pogojem, ki nastopi, e je dovoljena vknjiba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice. Izbris predznambe! Predznamba se izbrie skupaj z vknjibo v predznamovanem vrstnem redu. Predznamba se izbrie na predlog, e je zamujen rok, v katerem bi se morala opraviiti. Predznamba se izbrie iz ZK, e postane jasno, da se pogoj, ki je doloen za opravienje, ne bo izpolnil, oz. e potee as v katerem je treba zahtevati opravienje predznambe. Izbris predlaga lastnik nepreminine, pri kateri je predznamba vpisana. Predlogu za izbris je potrebno predloiti ustrezno listino, ki izkazuje, da pogoj ne bo izpolnjen. Ponovna predznamba na podlagi iste listine ni dopustna; izjema e se ne vloi toba na perfekcijo listine in se predlaga predznamovanje na podlagi vloene tobe. UPORABA PREDZNAMBE V PRAVNEM PROMETU Predznamba je v pravnem prometu z nepremininami pomemben instrument, saj zmanjuje tveganja pri prenosu lp. Prodajalec in kupec lahko skleneta prodajno pogodbo kot zavezovalni pravni posel in na podlagi tega lahko kupec predlaga vpis predznambe pridobitve lp. V trenutku, ko je glede predloga za vpis te predznambe v ZK vpisana plomba, za kupca preneha tveganje, da je vloen predlog z boljim vrstnim redom. Kupec ve, da bo njegova vknjiba uinkovala z vpisanim predznamovanim vrstnim redom, e bo opraviil predznambo. Kupec lahko plaa kupnino brez tveganja, da ne bo pridobil lp, saj bo z izpolnitvijo naloga (plailom) prejel listino, ki omogoa opravienje predznambe in s tem tudi pridobitev pravice v predznamovanem vrstnem redu. Na podlagi predznambe se pojavi plomba. Predznamba uinkuje enako kot vknjiba, ko se predznambo opravii (= izpolni se pogoj, ki je manjkal za popolno vknjibo). Predznambo je potrebno vpisati v roku 6 mesecev od predloga.

53

Na predlog upravienca se zaznamuje opravienje predznambe (= dokae, da se je pogoj izpolnil), po katerem se predznamba teje za vknjibo. e predznamba ni opraviena, se izbrie na predlog upravienca ali po uradni dolnosti. 3.4.4.4. ZAZNAMBA Zaznamba je glavni vpis, namenjen vpisu pravnih dejstev, ki so pomembna za promet z nepremininami. Zaznambe so vrste vpisa, ki se bistveno loijo od ostalih. Vpisujejo se pravna dejstva, ki se nanaajo na imetnika pravice, vpisane v ZK ali na pravne lastnosti vpisane nepreminine. Za veino zaznamb zakonska doloba, ki omogoa vpis zaznambe, opredeljuje listine, ko so potrebne za vpis zaznambe. e takne dolobe ni se zaznamba vpisuje na podlagi listine, ki izkazuje obstoj zaznamovanih dejstev. Zaznamba ne vsebuje domneve tonosti in na zaznambo se ne razteza naelo zaupanja v ZK. Ustvarja domnevo poznavanja, ki pa jo je mogoe v vsakem trenutku ovrei. Lahko se izbrie, ko zaznamovano pravno dejstvo preneha obstajati. NEKATERE POMEMBNEJE VRSTE ZAZNAMB Zaznambe so:

(1) zaznamba osebnih stanj = zaznamuje osebno stanje imetnika vpisane pravice( nanaajo se na poslovno
sposobnost fizine osebe, ki je imetnik pravice, vpisane v zk). To sta: 1) zaznamba mladoletnosti; 2) zaznamba odvzema poslovne sposobnosti. Imetnik lastninske pravice ni sposoben sam razpolagati z nepreminino, zato potrebuje zastopnika. Kupec se ne more izgovarjati, da tega ni vedel. - V veljavni ureditvi ZK sta kot zaznambi osebnega stanja predvideni le zaznamba podaljanja roditeljske pravice po polnoletnosti in odvzema poslovne sposobnosti. To sta nepravdna postopka, ki ju vodi sodie. Nepravdno sodie e ob uvedbi postopka predlaga zaznamovanje uvedbe postopka, e ugotovi, da ima oseba nepremino premoenje. Po pravnomonosti odlobe se izbrie zaznamba uvedbe postopka in se nadomesti z zaznamovanjem pravnomone posledice o poslovni nesposobnosti imetnika lp. Zaznambe osebnih stanj imajo samo publicitetni uinek.

(2) zaznamba vrstnega reda tu ne gre za publicitetni uinek, ampak ustvarja monost razpolaganja z
nepreminino z vnaprej doloenim vrstnim redom za vknjibo pravice. Zakon doloa 5 oblik: - zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice - zaznamba vrstnega reda za pridobitev oz prenos hipoteke - zaznamba vrstnega reda za izbris hipoteke - zaznamba za pridobitev stavbne pravice - zaznamba za pridobitev etane lastnine Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lp varuje vrstni red pridobitve lp, katere vpis bo predlagan kasneje, s trenutkom, od katerega uinkuje ta zaznamba. Ni potrebna predloitev nobene listine, ampak predlog. Predlog za overitev zaznambe vrstnega reda lahko vloi le lastnik nepreminine, pri kateri se zaznamuje vrstni red. Podpis te osebe mora biti na predlogu zaznambe notarsko overjen. Zemljikoknjino sodie na podlagi predloga za zaznambo vrstnega reda opravi vpis in predlagatelju izroi sklep o dovolitvi vpisa. Ta vpis je bistvenega pomena za izvedbo kasnejih vpisovv zaznamovanem vrstnem redu. Zato se na njem posebej oznai, da gre za odpravek sklepa, ki je podlaga za nadaljnje vpise glede zaznambe vrstnega reda. Vpisana zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje vpise v ZK, vendar so takni vpisi tvegani. Vsi nadaljnji vpisi uinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, e je dovoljena vknjiba pridobitve lp v zaznamovanem vrstnem redu in preneha, e je zaznamba vrstnega reda izbrisana, razen e je bila izbrisana zaradi vknjibe lp v zaznamovanem vrstnem redu. To pomeni, da zaznamba vrstnega reda zagotavljaprednost pri vknjibi lastninske pravice tistemu, ki predlogu za vknjibo priloi odpravek sklepa o vpisu zaznambe vrstnega reda. Njegova prednost je absolutna in zaradi izpolnitve razveznega pogoja se izbriejo tudi vsi kasneji visi. V praksi bo vpis zaznambe vrstnega reda za prenos lastninske pravice predlagal lastnik, ki

54

namerava prodati nepreminino kupcu. S tem si zagotovi instrument, ki kupcu zagotavlja vknjibo lastninske pravice v vnaprej doloenem vrstnem redu. e sklep, ki omogoa vknjibo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu , deponira pri notarju, lahko kupec brez tveganja nezmonosti vpisa pridobitve lastninske pravice v ZK plaa kupnino in prevzame sklep ter ZK-dovolilo, ki je podlaga za vknjibo.Vpisuje se v B listo, je anonimna, je pravno dejstvo in velja 1 leto. Razlika med predznambo pridobitve lp in zaznambo vrstnega reda za pridobitev lp! Je v tem, da je zaznamba abstrakten instrument, ki se lahko vzpostavi vnaprej, ko lastnik e ne pozna kupca nepreminine. Zaznamba vrstnega reda deluje v korist nedoloene osebe, ki svojo upravienost do zaznamovanega vrstnega reda izkae s sklepom. Predznamba pa je konkretizirana in se lahko vpie ele potem, ko je sklenjena prodajna pogodba (zavezovalni posel). Zaznamba vrstnega reda je asovno omejena in preneha veljati v 1 letu od sklepa, s katerim je dovoljena. Njen uinek je, da lastnik sam zablokira svojo nepreminino.

(3) zaznamba spora oznauje, da poteka spor o pravici, ki je vpisana v ZK. Dopuajo se samo zaznambe
stvarnopravnih sporov. Loimo: = dopustno zaznamovati priposestvovanje, slunosti, skupno premoenje zakoncev b) OBLIGACIJSKOPRAVNI SPORI = ni dopustno zaznamovati Varuje tonika in ustvarja publiciteto spora. Zaznamba uinkuje tako, da rezultat spora (sodna odloba) uinkuje proti vsem, ki so pridobili pravice po vpisu zaznambe. Ob vloitvi tobe je treba hkrati vloiti predlog za zaznambo spora. Vpis lahko predlaga tonik oz. predlagatelj postopka o sporu. Zaznamba ni ovira za nadaljnje vpise v ZK. Vsi kasneji vpisi uinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, e je dovoljena vknjiba pridobitve lp v vrstnem redu zaznambe spora, in preneha, e je zaznamba spora izbrisana.
STVARNOPRAVNI SPORI

a)

(4) zaznamba hipotekarne tobe ima podoben namen kot zaznamba spora. S hipotekarno tobo upnik
zahteva prodajo zastavljene nepreminine. Zaznamba uinkuje tako, da se toba teje za vloeno proti vsem pravnim naslednikom in da uinkuje toba zoper vsakega vpisnika kot lastnika.

(5) zaznamba odpovedi terjatve, zavarovane s hipoteko velja princip akcesornosti, po katerem se nekdo
odpove tudi hipoteki, e se odpove terjatvi.

(6) Zaznamba izrednega pravnega sredstva po namenu, vsebini in uinkih je podobna zaznambi spora.
Razlikuje se v pravnem poloaju, ki se zaznamuje. Za zaznambo spora je znailno, da je sproen spor glede obstoja ali neobstoja pravice. Pri zaznambi izrednega pravnega sredstva pa je najprej prilo do vknjibe pravice na podlagi pravnomone sodne ali upravne odlobe. Oseba, ki je vloila izredno pravno sredstvo, to je prejnji imetnik vpisane pravice, priakuje, da se bo pravnomona odloba spremenila v njegovo korist. Prejnji lastnik, igar pravica je z vknjibo novega lastnika prenehala, pa proti pravnomoni odlobi vloi pravno sredstvo in priakuje, da bo pravnomona odloba spremenjena v njegovo korist.

(7) Zaznamba izvrbe kae na obstoj izvrilnega postopka na nepreminini, ki se uvede na predlog
upnikov lastnika nepreminine. Zastavna pravica zastavnega upnika ne nastane neposredno na podlagi sklepa izvrilnega sodia, ampak ele z vpisom v ZK, ki sledi zaznambi izvrbe. To je pomembno predvsem zaradi vrstnega reda zastavnih pravic s katerimi se doloa tudi vrstni red poplaila upnikov. Zaznamba izvrbe se vpie na podlagi sklepa o izvrbi, ki ga zk sodiu polje izvrilno sodie, ki je odloalo o dovolitvi izvrbe. Najpomembneji uinek zaznambe izvrbe je pridobitev hipoteke na nepreminini, ki je predmet izvrbe.

(8) Zaznamba steajnega postopka - je opozorilo, da je bil nad imetnikom lp ali druge pravice uveden
steajni postopek. Opravi se na podlagi sklepa steajnega sodia o zaetku steajnega postopka. Pravne

55

posledice steajnega postopka nastopijo ne glede na to, ali je bila zaznamba steaja vpisana ali ne, z dnem izdaje sklepa. Zaetek steajnega postopka je ovira za kasneje vpise v ZK, razen e se nanaajo na izvedbo sklepov steajnega sodia in ne na lp steajnega dolnika. Zaznamba se izbrie na podlagi odprave ali spremembe sklepa o zaetku steaja. Ali e pride do prodaje nepreminine v steaju.

(9) Zaznamba neposredne izvrljivosti notarskega zapisa - iz vpisa hipoteke ne izhaja ali je s hipoteko
zavarovana terjatev neposredno izvrljiva ali ne. Lastnost neposredne izvrljivosti se v ZK zaznamuje posebej z vpisom zaznambe. Neposredna izvrljivost uinkuje proti vsakemu kasnejemu pridobitelji lp na nepreminini. Vpis lahko predlaga samo notar in se zaznamuje pri hipoteki.

(10) Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve prepoved razpolaganja je lahko pogodbeno

dogovorjena ali pa nastopi kot pravna posledica v posebnem postopku. Najpomembneja oblika nastanka prepovedi razpolaganja je sprejem ukrepa v postopku zavarovanja denarne terjatve. Sodie sme za zavarovanje denarne terjatve izdati zaasno odredbo, s katero prepove dolniku, da bi odtujil ali obremenil svojo nepreminino, z zaznambo te prepovedi v ZK. Bistvena posledica te zaznambe je, da uinkuje kot ovira za dovolitev nadaljnjih vpisov, katerih posledica je prenos ali obremenitev lp. Vpisana zaznamba je ovira za vknjibe pravice na podlagi pravnega posla, predznambe in zaznambe vrstnega reda. Ne glede na prepoved se lahko opravi vpis vknjibe pravice na podlagi zasebne listine, ki vsebuje ZK-dovolilo, ki je bilo izdano pred trenutkom zaetka uinkovanja zaznambe.

(11) Zaznamba zavrnitve vpisa in zaznamba nepravnomonosti sklepa o dovolitvi vpisa posebnost te
zaznambe je, da jo ZK-sodie vpie po uradni dolnosti, e izda sklep, zaradi katerega se ZK-postopek ne kona z vpisom. Namen te zaznambe je, da pokae, da ZK- postopek e ni pravnomono konan. Zaznamba nepravnomonosti sklepa o dovolitvi vpisa ima podoben namen. ZK sodie jo vpie, e s sklepom dovoli vpis v ZK. Izbrieta se po pravnomonosti sklepa ZK sodia.

(12) Odpis in pripis parcel, kot vrsta vpisa v ZK e imamo v enem ZK vloku vpisanih ve parcel, potem se
lahko pravne posledice razpolaganja z nepreminino nanaajo na vse parcele ali le na nekatere od njih.e se nanaajo le na nekatere od parcel, potem se spremeni lastninsko stanje zaradi esar se parcele ne morejo ve voditi v istem ZK vloku. ZK sodie eno ali ve parcel odpie iz obstojeega ZK vloka in jih v skladu z novim naelom ena parcela en ZK vloek, pripie v nove ZK vloke. 3.3.4.6. POOITEV Je pomoen vpis v zk, s katerim se vpie spremembo podatka glede nepreminine oz imetnika pravice na nepreminini, ki se vpisuje v zk, kadar zk ni temeljna evidenca za ta podatek, bodisi oznaijo povezavo med posameznimi vpisi v zk. Pooitev slui tudi za oznaevanje povezav med ve zk vloki. Primer je vpis stvarne slunosti. Stvarna slunost se vpie kot breme slueega zemljia, hkrati pa se obstoj pooiti pri gospodujoem zemljiu. 3.3.4.7. PLOMBA Plomba je oznaba vpisa tevilke delovnega naloga na zemljikoknjini vloek. Je pomoen vpis v zk s katerim se javno objavi, da je bil glede doloene nepreminine zaet zk postopek, v katerem zk sodie o vpisu e ni odloilo. Namen plombe je, da se z njenim vpisom objavi dejstvo, da glede doloene nepreminine tee zk postopek. - zk postopek se zane v trenutku, ko zk sodie prejme predlog za vpis zk oz listino, na podlagi katere o vpisu odloa po uradni dolnosti. Zk sodie vpie plombo po uradni dolnosti potem, ko se je zael zk postopek. - Plomba je odloilna za zagotavljanje vrstnega reda vpisov v zk, na kar kaeta dve pravili. Zk sodie mora vpisovati plombe po vrstnem redu, ki se doloi po trenutku zaetka zk postopka, in mora odloiti o vpisih in opravljati vpise po vrstnem redu, ki se doloi po trenutku zaetka zk postopka. - Zakon plombi doloa iro vsebino, ki omogoa seznanitev z bistvenimi znailnostmi postopka, ki je v teku. Vpiejo se podatki; opravilna t,pod katero se vodi zk postopek; trenutek zaetka zk postopka; datum vpisa plombe v zk; vrsta vpisa; oznaka, da gre za plombo

56

Plomba se izbrie iz zk skupaj z odloitvijo glede vpisa, ki je predmet zk postopka

Zemljikoknjino sodie namre vodi delovodnik, kamor se vpisujejo vse vloge kronoloko po asu prispelosti. V delovodniku se nahaja opravilna tevilka vloge. To tevilko mora zemljikoknjino sodie takoj po vpisu v delovodnik vpisati v zemljikoknjini vloek. Nato mora sodie vse zadeve reevati po vrstnem redu plomb. Plomba je tisto, kar e kae na vpis. isti vloek je vloek, ki ni zaplombiran. Na plombo je treba biti pozoren lahko je zelo vana ali pa isto nepomembna. Vsak vpis uinkuje od predloga naprej, zato je plomba znak, da je prilo do spremembe v vloku.

3.3.5.. BISTVENE ZNAILNOSTI ZEMLJIKOKNJINEGA POSTOPKA

3.3.5.1. SPLONE ZNAILNOSTI

O vpisih v ZK odloa ZK sodie (okrajno sodie), ki je pristojno za vodenje glavne knjige glede na lego k.o. ZK postopek je urejen v ZZK, subsidiarno pa se zanj uporabljajo pravila nepravdnega postopka.
Kot postopkovni naeli sta poudarjeni naeli zakonitosti oz. formalnosti postopka in naelo vrstnega reda. Izrecno je poudarjeno naelo hitrosti postopka, zato je zaslianje strank omejeno, postopek poteka veinoma na podlagi listin. V ZK zadevah na prvi stopnji odloa ZK referent, ki je sodni uslubenec. Zakon doloa vpise, o katerih mora e na prvi stopnji odloiti sodnik.

3.3.5.2. VLOGA IN NJENE PRILOGE ZK postopek se zane se po uradni dolnosti ali na predlog stranke. Pri vpisih na predlog stranke veljajo doloene formalnosti: predpisani obrazci za zemljikoknjine vloge; naelo popolnosti vloge priloiti je treba zasebno ali javno listino, sposobno za vpis; obrazec, ki izkazuje upravienost vpisa. ZK predlog lahko vloi vsak, ki ima pravni interes (oseba, na katero se raztezajo pravne posledice vpisa). V redkih primerih zakon doloa, da je za predlaganje vpisa pooblaena natanno doloena oseba. Takna primera sta zaznamba neposredne izvrljivosti in vknjiba zemljikega dolga. Predlog mora obsegati: - navedbo sodia, - podatke o predlagatelju (oz. zakonitem zastopniku ali pooblaencu), - oznako predmeta predloga z ident. Znakom nepr., na katero se nanaa in vrsto vpisa, ki se predlaga, - navedbo listin, ki so podlaga za vpis, - doloen zahtevek za vpis z navedbo ident. znaka nepr., pri kateri naj se vpis opravi ter vrste in vsebine vpisa, ki se s predlogom zahteva, - podpis vlagatelja. Zasebne listine morajo biti priloene v izvirniku. e predlog za vpis temelji na sodni ali upravni odlobi, mora biti na overjenem prepisu odlobe navedeno tudi potrdilo o pravnomonosti oz. dokonnosti te odlobe. Predlogu za vpis v ZK mora predlagatelj priloiti potrdilo o plailu sodne takse. Pri vpisih, ki jih vodi ZK sodie po uradni dolnosti, pa se ZK postopek zane tako, da organ, ki je izdal odlobo, to polje ZK sodiu.

57

3.3.5.3. ODLOANJE ZEMLJIKOKNJINEGA SODIA V postopku odloanja o vpisu ZK sodie ugotavlja ali so izpolnjene formalne procesne predpostavke za odloanje (upravienost predlagatelja, oblika predloga in listin, plailo takse). Odloilen je trenutek, ko sodie prejme predlog. Vse vloge se reujejo po vrstnem redu vpisa. e sta 2 vlogi istoasni in si medsebojno nasprotujeta, sodie odpre plombo za obe vlogi ter predlagatelja napoti na pravdno sodie, ki doloi vrstni red. e ima vloga procesne pomanjkljivosti, ki jih je mogoe odpraviti, sodie pozove vlagatelja, da vlogo ustrezno dopolni in doloi rok za odpravo pomanjkljivosti. e vlagatelj v roku tega ne stori, ZK sodie vlogo zavre. V zavrnilnih skepih je treba navesti razloge za zavrnitev oz. zavrenje vloge. Pri odloanju o utemeljenosti vpisa je treba po preizkusu procesnih predpostavk najprej ugotoviti utemeljenost predlaganega sklepa z listinami, ki so priloene in oblikovno ustreznost teh listin (obstoj overjenega ZK dovolila, e se to zahteva za vpis, oz. pravnomonost ali dokonnost odlobe). Temu sledi ugotavljanje dovoljenosti vpisa glede na stanje vpisov v ZK v trenutku zaetka ZK postopka. e so izpolnjeni vsi navedeni pogoji, ZK sodie izda sklep o dovolitvi vpisa in ga vpie v ZK hkrati z zaznambo nepravnomonosti sklepa o dovolitvi vpisa. e kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, se izda sklep o zavrnitvi vpisa, v ZK pa se vpie zaznamba zavrnitve.

5.3.5.4. PRAVNA SREDSTVA e na prvi stopnji o vpisu odloa ZK referent, se lahko proti sklepu vloi ugovor

ugovor zoper sklep vloiti ga je treba v 8 dneh od vroitve sklepa, odloa sodnik posameznik. e
razveljavi sklep, se ga vrne referentu.

zoper sodnikov sklep je mona pritoba na vije sodie. O pritobi odloa vije sodie.
3.3.5.5. POSEBNI ZEMLJIKOKNJINI POSTOPKI ZZK ureja tud nekatere posebne postopke. Taki postopki so: - izbris starih hipotek v tem postopku se izbriejo hipoteke, pri katerih ni mogoe najti hipotekarnega upnika, da bi dovolil izbris, hipoteka pa je ugasnila; - postopek nastavitve zemljike knjige zane se po uradni dolnosti, e na obmoju k.o. ni ZK oz. je ta uniena; - postopek dopolnitve ZK se uporabi, e doloena nepreminina iz taknega ali druganega razloga ni vpisana v ZK; - postopek za vzpostavitev ZK listine zane ga predlagatelj, ki kot verjetno izkae, da mu je bila izdana listina, na podlagi katere bi bil lahko dovoljen vpis v ZK, pa je bila ta listina uniena ali izgubljena. Tudi v tem postopku se objavi oklic s pozivom, da osebe, ki zatrjujejo pravico, temu ugovarjajo.

3.3.6. NEPRAVILNI VPISI V ZEMLJIKO KNJIGO

3.3.6.1. FORMALNO NEPRAVILNI VPISI

58

Pri formalno nepravilnih vpisih govorimo o pomoti. Gre za primere, ko se dejansko opravljen vpis v ZK ne sklada z dovoljenim vpisom. Gre za napako ZK sodia. e ZK sodie ugotovi napako, po uradni dolnosti zane postopek popravljanja pomote in pri pomotnem vpisu opravi zaznambo pomote. Zaznamba o pomoti ima uinek, da vpisi, ki so bili opravljeni po pomotnem vpisu, ne ovirajo poprave pomotnega vpisa. O popravi odloi ZK sodie s sklepom. Oseba, ki ji odprava pomote povzroi kodo, lahko zahteva odkodnino. 3.3.6.2. MATERIALNOPRAVNO NEPRAVILNI VPISI IN IZBRISNA TOBA O materialnopravno nepravilnem vpisu govorimo, e vpis v ZK nima pravne podlage oz. je ta kasneje odpadla. Odpravi materialnopravno nepravilnih vpisov je namenjen poseben INSTITUT IZBRISNE TOBE. Ureditev izbrisne tobe je v celoti podrejena naelu zaupanja v ZK. Izbrisna toba je po naravi stvarnopravna toba, podobna vindikcijski tobi. Z vindikcijo preminine se zahteva vrnitev stvari, z izbrisno tobo pa ugotovitev neveljavnosti vknjibe in vzpostavitev prejnjega ZK stanja. Izbrisno tobo vloi prejnji lastnik nepreminine. Listina, ki je bila podlaga vknjibi, je bila formalnopravno pravilna, njena materialnopravna podlaga pa ne. V postopku odloi pravdno sodie, ZK sodie pa izvede njene uinke z izbrisom potem, ko odloba postane pravnomona. Tudi z izbrisno tobo pa ni mogoe posei v naelo zaupanja v ZK. Zakon v skladu z naelom zaupanja namre varuje dobroverno osebo, ki se je zanesla na stanje vpisov v ZK.
Primer: Med tonikom in toencem je bila sklenjena zavezovalna pogodba in tonik je toencu izdal tudi popolno ZK dovolilo. Na tej podlagi je bila opravljena vknjiba lastninske pravice v korist toenca. Kasneje se izkae, da je bila zavezovalna pogodba neveljavna. V skladu s splonimi materialnopravnimi pravili z ugotovitvijo neveljavnosti pogodbe zaradi naela kavzalnosti oivi lp prejnjega lastnika. Vendar lastnina oivi samo zunajknjino. e eli prejnji lastnik izkljuiti tudi tveganje uinkovanja naela zaupanja v ZK, mora dosei tudi vnovino vknjibo svoje pravice. To dosee z izbrisom vknjibe, ki nima materialnopravne podlage.

Vaje!
1. Oseba A, ki je odsvojila svoje nepremino premoenje z izroilno pogodbo sinu B, si je v pogodbi izgovorila prepoved razpolaganja (prepoved odsvojitve in obremenitve). Medtem ko je bil prenos lastninske pravice izveden tudi v zemljiki knjigi, prepoved razpolaganja zemljikoknjino ni bila izvedena. B je nato ez nekaj let nepreminino odsvojil s prodajno pogodbo osebi C! a) Ali je v konkretnem primeru B lahko razpolagal z nepreminino? b) Ali se bo C lahko vknjiil kot lastnik v zemljiko knjigo? c) Kakna bi bila pravna situacija, e bi bila prepoved razpolaganja vknjiena v zemljiki knjigi? d) Ali lahko B, e bi ga bremenila vknjiena prepoved razpolaganja, odda nepreminino ali njen del v zakup neki tretji osebi? e) Ali lahko B razpolaga z nepreminino, kljub vknjieni prepovedi razpolaganja, po smrti A-ja? f) Kakne pravne uinke bi imela prepoved razpolaganja, e bi bila izgovorjena med A-jem (kot upraviencem) in njegovim bratom? Izroilna pogodba nastane med oetom in sinom. Sina vee prepoved. Nanaa se na prepoved razpolaganja (prepoved odsvojitve in obremenitve (38/4 SPZ) Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko vpie v ZK samo, e je doloena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, stari in otroci ter posvojenci in posvojitelji. V tem primeru prepoved uinkuje tudi proti tretjim osebam. Gre za obligacijsko pravico, zato jo vpis v zem. knjigo samo oplemeniti, ker zaivijo publicitetni uinki (ne more se sklicevati na jamevanje iz naslova pravnih napak varstva pred pravnimi napakami ni). Oblig. pravo se ne ustanovi z vpisom v ZK. Dejansko stanje: Za prenos lastnine je bila intabulacija vpisana, medtem ko glede prepovedi ni bila predlagana za vpis NAELO DISPOZITIVNOSTI. N. PUBLICITETE prepoved razpolaganja v tem primeru ni vpisana v ZK (vse kar je v ZK je resnino)

59

N. OFICIALNOSTI ko izda sodie sklep o dedovanju, po uradni dolnosti tudi polje registru obvestilo o vpisu prepovedi odsvojitve in obremenitve v ZK. REITEV: a) B je vknjieni lastnik, kar pomeni da s stvarjo lahko pone kar hoe (proda,odsvoji,obremeni,..) Prepoved odsvojitve in obremenitve ni vpisana zato lahko nepreminino odsvoji C-ju. e bi bila prepoved vpisana, je ne bi smel odsvojiti (konkretizacija naela publicitete). b) C se lahko vknjii kot lastnik, ker ovira za prenos ne obstaja. c) e bi bila prepoved vknjiena v ZK, bi to pomenilo, da je nepreminina izven pravnega prometa (148 l. ZZK) e je v pogodbi zapisano, da nekdo prodaja del nepreminine in se oseba B hoe vknjiiti na celi nepreminini; tega ne more. Vknjii se lahko samo glede idealnega delea. Prodajalec mora biti v trenutku prodaje lastnik Ovira za vpis novega lastnika v ZK (npr. prepoved razlaganja, e je vknjiena glede neke nepreminine) d) B lahko da v zakup (rpamo iz obligacijske pravice). Razpolagalni pravni posel: VOLJNA KOMPONENTA (nepreminine intabulacijska klavzula; preminine dokaz volje) REALNA KOMPONENTA (nepreminine vpis v ZK; preminine izroitev) Razpolaganje (odsvojitev kupna pogodba, prod. pog. ; obremenitev hipoteka, zemljiki dolg, slunost) na civilnoprocesnem podroju povezujemo z razpolagalnim pravnim poslom, vendar razpolaganje obstaja pri stvarnih pravicah in ne pri obligacijskih. Prepoved odsvojitve in obremenitve se nanaa na stvarne pravice, ne na obligacijske. Lastnik lahko s svojo nepreminino pone kar hoe, samo odsvojiti ali obremeniti je ne sme. Torej tu ni nobene ovire, da ne bi dal nepreminine v zakup, ki je obligacijska pravica. Prepoved razpolaganja (odsvojitev in obremenitev) v civilnoprocesnem smislu ne pomeni tudi prepovedi ustanavljanja obligacijskih pravic. Vpis obligacijske pravice ni pridobitni nain za pridobitev le-te, poleg tega niti ni obvezen. e) Po smrti A-ja lahko B predlaga izbris prepovedi, priloiti pa mora mrliki list. e B umre pred oetom (A) , B-jevih potomcev prepoved ne zavezuje (se jo brie). f) Prepoved razpolaganja ne bi imela uinka saj bi bila nina. Sodie ne dovoli vpisa v ZK. Prepoved uinkuje le med zakonci, zunajzakonskimi partnerji, stari in otroci ter posvojitelji in posvojenci. e bi lo za pogodbo o dosmrtnem preivljanju, bi bila vknjiba prepovedi dopustna. 2. A eli prodati B-ju nepreminino na obroke. Interes A-ja je, da se B ne bo vknjiil kot lastnik v ZK pred plailom vseh obrokov kupnine, interes B-ja pa je, da A ne bo nepreminino v vmesnem asu odsvojil dobroverni tretji osebi. Kako naj A in B izvedeta konkretno transakcijo, da bo ustrezala interesom prodajalca in kupca? B plauje po obrokih. (Obrok je 10% vsak mesec; zanemo 25.11.2006, kupnina bo v celoti plaana 25.7.2007) in dal je e 10% za aro. Dolguje e 80% kupnine. Nevarno dokler B v celoti ne plaa mu A ne bo izstavil instituta listine za vpis v ZK ali mu overil podpisa. A je ZK lastnik lahko npr. ustanovi hipoteko v korist tretjega! Na kaken nain to zavarovati? Gledati moramo poslovni namen strank in institut ZK prava za zavarovanje. Nainov je ve! A proda B-ju (dovoli vknjibo) , B izstavi intabulacijo s hipoteko v korist A-ja. A napravi zemljiki dolg, ki je vpisan v ZK. Plailo X EUR. Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lp predlaga lahko le lastnik nepreminine, ki to stori. Stranki pa se dogovorita, da je pooblaen za sklep notar. e bi npr. po tem A ustanovil hipoteko bi se le-ta izbrisala, ko bi B predlagal vpis lp. pravilo vrstnega reda tukaj igra odloilno vlogo! Vloi se predlog za zaznambo lp z vrstnim redom. Sodie vknjii lp na datum vloitve zaznambe, izroi original pogodbe brez intabulacije! in izbrie hipoteko. Problem zaznambe je, da uinkuje le 1 leto. e je bil posel sklenjen 25.11, 26.11. bi A obremenil nepreminino s hipoteko, 27. pa bi bil vloen predlog za vknjibo v tem primeru B dobi obremenjeno nepreminino s hipoteko! Obdobje odplaevanja je natanno 1 leto: - Lahko se posluimo zaznambe vrstnega reda; Uporabi se lahko predznamba pridobitve, ki dri 1 leto. Sodie vpie zaznambo po stanju izpred 1 leta in 1 mes. Ni mogoa kontinuiteta zaznamb ampak le predznamba/zaznamba.

3. A je prodal nepreminino B-ju. e preden je B vloil predlog za vknjibo lastninske pravice na svoje ime, je A to isto nepreminino obremenil s hipoteko v korist C-ja. Nato je C vloil ZK predlog na sodie pred Bjem. V asu ko je B vpogledal v zemljiko knjigo je bila nepreminina prosta bremen. Prav tako je C ob

60

vpogledu v zemljiko knjigo ugotovil, da je lastnik A. Tako B kot tudi C sta dobroverna v asu vpogleda v zemljiko knjigo. Ko pa je B vloil pri sodiu ZK predlog, je e bila vknjiena PLOMBA za vpis hipoteke v korist C-ja. Ali bo postal B z vpisom lastnik obremenjene ali neobremenjene nepreminine? Pojasni! Osnove ZK prava!!! Na podroju nepremininskega prava imamo RECEPCIJSKO TEORIJO. Datum prejetja se teje as, ko je bil predlog vloen na sodie. Pove nam, da se ne poilja po poti ZK predlog. ZK sodie mora najkasneje do naslednjih uradnih ur naslednjega dneva opraviti plombe. 25.12.06 predlog za vpis hipoteke v korist C ob 9:15 - predlog za vpis lastninske pravice v korist B ob 10:18 Oba sta dobroverna. Vpie se hipoteka naelo rangiranja (B dobi obremenitev nepreminine) e dve hipoteki prispeta na isto minuto se morata obe vpisati v isti rang. e pa sta dva predloga za lastninsko pravico se morata prav tako oba vpisati in potem se predvideva toba med strankama. Naelo zaupanja v dobri veri mora biti ko daje predlog. 4. Oblikujte zemljikoknjina dovolila (intabulacijska klavzula) za vpis: Lastninske pravice prodaja celotne nepreminine Solastnine (prodaja idealnega delea do 1/5) Skupne lastnine (zakonca) Prepovedi odsvojitve in obremenitve (dosmrtno) Predkupne pravice (20let)

Na nepreminini t. parc. 100/1, vpisana v ZK vloku 25, k.o. Spodnji Kaelj, v korist Franca Posestnika, EMO 1307965500458, stan. Spodnji Kaelj 35, 2314 Spodnji Kaelj INTABULACIJE tukaj velja stroga formalnost! e manjka katerikoli od podatkov, je dovolilo nepopolno in ga mora sodie zavrniti! Najprej je naveden na intabulaciji za prenos lastnine lastnik, ki izroa lastnino, potem bodoi lastnik. A.A. (ime priimek) EMO , stalno prebivalie, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepreminini parc. t. 100/1, k.o. Spodnji Kaelj, vpie prepoved (ni treba ve navajati ZK vloek) odsvojitve in obremenitve v korist in na ime B.B.,) EMO, stalno prebivalie , in sicer dosmrtno. na ime osebe in v korist nepreminine ( slunost na zemljiu) *Sodie mora vedno odloati o predlogih glede na vrstni red prispetja na sodie. Zato je zelo pomembna natannost pri intabulacijah! 5. A proda B-ju nepreminino in sicer na obroke, pri emer pa se dogovorita, da bo ZK vpis moen po plailu celotne kupnine. V asu, ko je A e vedno ZK lastnik, proda isto nepreminino C-ju, ki je dobroveren/slaboveren, in se vpie v ZK. Obrazloite lastninskopravne poloaje! e je bil C dobroveren bo pridobil lastninsko p., ker se je zanaal na podatke vpisane v ZK ( kdor poteno ravna in se zanaa na podatke o pravici vpisane v ZK ne sme trpeti kodljivih posledic) B ima nasproti A monost zahtevati nazaj plailo s kondikcijo. e pa je bil C slaboveren ga naelo zaupanja ne varuje. B lahko zahteva izbris C-ja iz ZK .

6. Preden se vpie lp na A v ZK, ki je nepreminino priposestvoval, proda dotedanji ZK lastnik to nepreminino dobrovernemu B-ju, ki se vpie v ZK. Obrazloite lastninskopravne poloaje! SPZ daje prednost tistemu, ki poteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, vpisanih v ZK. B se lahko vpie v ZK, eprav je nekdo tretji e priposestvoval nepreminino, kajti le-ta ni bil e vpisan v ZK 7. Napii veljavna zemljikoknjina dovolila (intabulacijska klavzula)! A.A. je prodal B.B-ju idealno polovico svoje nepreminine. Napiite ZK dovolilo na konkretni prenos idealnega delea do celote. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, z.k.vl. 800, k.o. Spodnji Kaelj! A.A., EMO, stanujo,

61

izrecno in nepogojno dovoljujem, da se pri nepreminini parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj, vknjii solastninska pravica v korist in na ime: B.B., EMO, stanujo, do celote. Zahteva se tudi pri notarju overjen podpis tistega, igar pravica se spreminja, prenaa, ukinja (v tem primeru A.A.-ja). A.A. proda zakoncema B.B. in C.B. idealno nepreminine. Napiite ZK dovolilo za vpis skupne lastnine zakoncev na idealnem deleu do celote. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, z.k.vl. 800, k.o. Spodnji Kaelj! A.A., EMO, stanujo, izrecno in nepogojno dovoljujem, da se pri nepreminini parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj, vknjii skupna lastnina v korist in na ime: B.B., EMO, stanujo in C.B., EMO, stanujoa, do celote. Anton A, ki je izkljuni lastnik nepreminine, podari sinu Bojanu A in herki Cvetki A, vsakemu idealno nepreminine. Napiite ZK dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, z.k.vl. 800, k.o. Spodnji Kaelj! Anton A, EMO, stanujo, izrecno in nepogojno dovoljujem, da se pri nepreminini parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj, vknjii solastninska pravica v korist in na ime: Bojan A, EMO, stanujo..., do celote in Cvetka A, EMO, stanujoa, do celote. oz. Anton A, EMO, stanujo, izrecno in nepogojno dovoljujem, da se pri nepreminini parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj, vknjii solastninska pravica v korist in na ime: Bojan A, EMO, stanujo... in Cvetka A, EMO, stanujoa, vsakemu do celote. Anton A, ki je solastnik nepreminine do 1/3 celote, podari sinu Bojanu in herki Cvetki, vsakemu svojega idealnega delea nepreminine ter si izgovori uitek na celotnem prenesenem idealnem deleu 1/3. Napiite ZK dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, z.k.vl. 800, k.o. Spodnji Kaelj! Anton A, EMO, stanujo, izrecno in nepogojno dovoljujem, da se pri nepreminini parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj, vknjii solastninska pravica v korist in na ime: Bojan, EMO, stanujo, do 1/6 celote in Cvetka, EMO, stanujoa, do 1/6 celote oz. Anton A, EMO, stanujo, izrecno in nepogojno dovoljujem, da se pri nepreminini parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj, vknjii solastninska pravica v korist in na ime: Bojan, EMO, stanujo in Cvetka, EMO, stanujoa, vsakemu do 1/6 celote. Bojan, EMO, stanujo in Cvetka, EMO, stanujoa

62

izrecno in nepogojno dovoljujeta, da se pri nepreminini parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj, vknjii uitek v korist in na ime: Alojz A, EMO, stanujo, do 1/3 celote. Druba A, d.o.o., ki je lastnik nepreminine do celote, ustanovi zemljiki dolg za nominalni znesek 10 mio sit, ki zapade v plailo 10.10.2006 in sicer na celote. Napiite ZK dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, z.k.vl. 800, k.o. Spodnji Kaelj! Druba A, d.o.o., sede, matina tevilka, izrecno in nepogojno dovoljujem, da se pri nepreminini parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj, vknjii zemljiki dolg za nominalni znesek 10 mio sit, ki zapade v plailo 10.10.2006, v korist: vsakokratnega zakonskega ali upravienega imetnika zemljikega pisma, do celote. Druba A, d.o.o., ki je lastnik nepreminine do celote, ustanovi zemljiki dolg za nominalni znesek 10 mio sit, ki zapade v plailo 10.10.2006 in sicer na celote, drugo pa proda drubi B, d.n.o. Napiite ZK dovolilo. Podatki o nepreminini: parc. t. 100, z.k.vl. 800, k.o. Spodnji Kaelj! Druba A, d.o.o., sede, matina tevilka, izrecno in nepogojno dovoljujem, da se pri nepreminini parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj, vknjii zemljiki dolg za nominalni znesek 10 mio sit, ki zapade v plailo 10.10.2006, v korist: vsakokratnega zakonskega ali upravienega imetnika zemljikega pisma, do celote. Druba A, d.o.o., sede, matina tevilka, izrecno in nepogojno dovoljujem, da se pri nepreminini parc. t. 100, k.o. Spodnji Kaelj, vknjii solastninska pravica v korist: Druba B, d.n.o., sede, matina tevilka, do celote.

4. LASTNINSKA PRAVICA
4.1.2. OPREDELITEV LASTNINSKE PRAVICE Lastninska pravica (v nadaljevanju) lastnina je osrednja pravica civilnega prava, temeljna lovekova pravica in ustavna kategorija. V stvarnem pravu se lastnina opredeljuje kot temeljna oblast na stvari.
Lastnina je pravica: - do posesti stvari; (ius possidendi) - do uporabe in uivanja stvari na najobseneji nain; (ius utendi et fruendi) - do razpolaganja s stvarjo. (ius abutendi) Lastnina je torej pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati, uivati ter z njo razpolagati!

63

Ta upravienja tvorijo pozitivni vidik last. p., medtem ko negativni vidik pomeni, da lahko lastnik od vsakogar zahteva, da se vzdri kritve njegove lastninske pravice. Omejitve uporabe, uivanja in razpolaganja lahko doloi samo zakon. V ustavnopravnem smislu se lastnina razume kot splona pravica posameznika do pridobivanja premoenja. Opredelitev lastnine v SPZ poudarja posamezna lastninska upravienja. Lastnina je pravni temelj za posedovanje stvari in lastnika upraviuje, da stvar uporablja in uiva. Pravica uivanja je pridobivanje plodov in koristi, ki jih daje stvar. Pri pravici razpolaganja se pojavlja vpraanje, ali gre za razpolaganje s stvarjo ali pravico. Tu sta mona 2 teoretina pristopa: stareja teorija govori o razpolaganju s stvarjo; sodobna teorija pravi, da je razpolaganje atribut same pravice = razpolaganje je lastnost, vezana na samo pravico in ne na stvar. Lastnost vsake premoenjske pravice je razpolaganje s pravico. Glede razpolaganja s pravico je nemka stvarnopravna teorija izoblikovala poseben institut = razpolagalna sposobnost kot lastnost imetnika prenosljive premoenjske pravice, da svojo pravico prenese na drugega imetnika oz. z njo drugae razpolaga (omeji s pravico drugega). Razpolaganje ni vezano na stvar in ni pravo lastninsko upravienje, ampak je razpolaga vezana na lastnino kot pravico. SPZ nima opredelitve razpolagalne sposobnosti. Razpolaganje se kae kot: prenos pravice; omejitev pravice. Pogojna lastnina ne obstaja. Lastnina ne more biti vezana niti na pogoj niti na rok, razen e tako doloa zakon. Gre za trajno razmerje, pri katerem asovna omejenost ni mona. Lastninska pravica je vezana na pojem stvari, ki jih SPZ omejuje na telesne objekte. Premoenjske pravice niso stvari in zato na njih ni mogoa lp. V skladu z naelom specialnosti je predmet lastninske in drugih stvarnih pravic lahko le individualno doloena samostojna stvar. To se kae v tem, da ni mogoe pridobiti lp na delu stvari, pa tudi ne na neindividualiziranem delu neke mase.
37. len SPZ - (1) Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uivati na najobseneji nain ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uivanja in razpolaganja lahko doloi samo zakon. (2) Lastninska pravica ne more biti vezana na rok ali pogoj, razen e zakon doloa drugae.

4.2. OMEJEVANJE LASTNINSKE PRAVICE

4.2.1. SPLONO Lastninska pravica ni neomejena. Lastnik jo lahko izvruje le tako, da ne kri pravic drugih posameznikov ali zakona. Omejitve so pogoste zlasti na nepremininah. Omejitve lastninske pravice se lahko doloijo samo z zakonom, in ne z akti nije stopnje. Namen, zaradi katerega zakonodajalec sme omejiti lastninsko pravico pa je omejen na zagotavljanje njene gospodarske, socialne in ekoloke funkcije (omejitev LP v javnem interesu). 4.2.2. OMEJITEV LP V JAVNEM INTERESU
4.2.2.1. RAZLASTITEV

64

Je prisilen odvzem ali omejitev lastninske in druge premoenjske pravice v korist drave, lokalne skupnosti ali drugega subjekta javnega prava. Ustava doloa, da mora biti razlastitev izvedena v javno korist, na podlagi zakona in proti odkodnini ali nadomestilu. JAVNA KORIST Je osnovni pogoj, ki se glede razlastitve oz nacionalizacije pojavlja. Razlastitev ali omejitev lp je dopustna samo v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujna ter da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. RAZLASTITVENI UPRAVIENEC Je drava ali obina. RAZLASTITVENI ZAVEZANEC Je lastnik nepreminine, ki naj bi se razlastila. Gre lahko za fizine ali pravne osebe zasebnega ali javnega prava z izjemo drave. Lahko je tudi obina. RAZLASTITVENI POSTOPEK Zane se z vloitvijo zahteve upravienca, ki mora biti vloena najpozneje v roku 4 let po uveljavitvi prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev. O zahtevi odloajo v upravnem postopku na prvi stopnji upravne enote, na drugi stopnji pa ministrstvo za prostor razen, e zakon ne doloa drugae. Dokler razlastitveni postopek ni pravnomono konan, promet z nepreminino ni dopusten, prav tako tudi ne njeno spreminjanje, razen prodaja razlastitvenemu upraviencu ali prodaja tretji osebi, e se razlastitveni upravienec s tem strinja. e pred zaetkom razlastitvenega postopka mora upravienec lastniku nepreminine dati ponudbo za odkup. ele e v 30 dneh po ponudbi ne pride do sklenitve pogodbe, se lahko vloi zahteva za razlastitev. Razlastitev je primer pridobitve lp z odlobo dravnega organa, kjer ne velja vpisno naelo, tako da razlastitveni upravienec pridobi lp na razlaeni nepreminini s pravnomono odlobo in ne ele z vpisom v ZK. Najkasneje v 15 dneh po pravnomonosti odlobe o razlastitvi upravni organ pozove razlastitvenega upravienca in razlaenca, da skleneta sporazum o odkodnini oz. nadomestilu. e v 2 mesecih po pozivu sporazum ni sklenjen, lahko razlastitveni upravienec ali razlaenec vloi predlog za odmero odkodnine oz doloitev nadomestila v nepravdnem postopku pred pristojnim sodiem. Upravienec lahko prevzame posest na razlaeni nepreminini ele tedaj, ko plaa odkodnino oz razlaencu zagotovi posest na nadomestni nepreminini. ODKODNINA OZ NADOMESTILO Razlastitveni upravienec mora razlaencu plaati ustrezno odkodnino ali mu dati v zameno enakovredno nadomestno nepreminino. Odkodnina obsega vrednost nepreminine, ki se doloi glede na njeno dejansko rabo. DRUGE OMEJITVE LP V JAVNO KORIST To so zaasna uporaba nepreminine s strani drave ali obine, slunost v javno korist in zakonita predkupna pravica obine. ZAKONITA PREDKUPNA PRAVICA Je ena najibkejih oblik omejevanja lp na nepremininah. V javnem interesu se omejuje promet z nepremininami. Usmerja pravni promet na osebo, ki se glede na javni interes teje kot najprimerneji lastnik nepreminine. Predkupna pravica ne ovira lastnika pri odloitvi, da bo nepreminino prodal, temve na to komu jo bo prodal. Lahko jo delimo na splono in posebno. Splona zakonita predkupna pravica; - solastnika nepreminine, - pravica pri prodaji posameznega dela stavbe, - obine na poselitvenih obmojih, - na kmetijskih zemljiih in gozdovih.

65

Posebna z. predkupna pravica; - na varovalnih gozdovih, - na nepremininah s statusom kulturnega spomenika v korist drave in lokalne skupnosti, kjer spomenik lei, - na nepremininah v zavarovanih obmojih v korist drave in lokalne skup., - na vodnih zemljiih, ki imajo status naravnega vodnega javnega dobra v korist lokalne skup. in drave, - na zemljiih, na katerih so vojna grobia v korist drave.

4.2.3. OMEJITEV LP V ZASEBNEM INTERESU

4.2.3.1. SPLONO Lastnik lahko sam po svoji volji omeji lastnino za vsak namen, ki ni prepovedan. Prostovoljno omejevanje lastnine ima pravne posledice le, e temelji na pravnem poslu obligacijskega prava, katerega vsebina je zaveza lastnika v dobro druge pogodbene stranke, da bo opustil doloeno ravnanje , ki bi ga kot lastnik lahko storil. Da omejevanje uinkuje erga omnes (nasproti vsem) mora biti vpisano v zemljiko knjigo!
Primer: Pravila sosedskega prava (73. do 91.len SPZ) varujejo interese posameznih lastnikov sosednjih nepreminin, torej zasebne interese.Urejeni sosedski odnosi, ki jih sosedsko pravo zagotavlja, pa so tudi v javnem interesu. Podobno predkupna pravica solastnika nepreminine iz tretjega odstavka 66. lena SPZ v prvi vrsti varuje zasebni interes solastnika. Hkrati pa ta odloba varuje javni interes, ker olajuje preoblikovanje solastnine v enovito lastninsko pravico. S tem zmanjuje tevilo solastninskih poloajev, ki zaradi potencialne monosti sporov, ki jih solastnina nosi v sebi, niso zaeleno pravno stanje nepreminine.

(1) voljno omejevanje lastnine, ki se lahko vknjii: PREPOVED ODSVOJITVE IN OBREMENITVE 38.l.
Taken dogovor uinkuje le med strankama in se ne prenaa na pravne naslednike lastnika, ki je prevzel takno obveznost. e lastnik kri prepoved in z lastnino razpolaga, to ne uinkuje na veljavnost pravnega posla, vendar posledice krilca zadenejo na odkodninskem podroju zaradi kritve obveznosti odgovarja za kodo, ki nastane drugi pogodbeni stranki. Vknjiba prepovedi razpolaganja v zemljiko knjigo uinke razirja erga omnes pravni posel, ki prepovedi nasprotuje, je neveljaven. Prepoved se lahko vknjii le, e je doloena med: 1. zakoncema; 2. zunajzakonskima partnerjema; 3. stari in otroki; 4. posvojitelji in posvojenci. POGODBENA PREDKUPNA PRAVICA = je pravica upravienca do prednostnega nakupa stvari, e se lastnik odloi, da bo stvar prodal. Lahko nastane na podlagi pravnega posla ali zakona. Prodajalec mora predkupnega upravienca obvestiti o nameravani prodaji doloeni osebi in o pogojih prodaje ter mu ponuditi, da kupi stvar pod enakimi pogoji. Lahko se uveljavlja samo pri prodaji. Upravienec ima na voljo 30 dnevni rok, v katerem mora prodajalca na zanesljiv nain obvestiti o svoji odloitvi ali bo izrabil predkupno pravico. Hkrati z izjavo mora plaati kupnino ali jo poloiti pri sodiu. e prodajalec sklene prodajno pogodbo in prenese lp, ne da bi obvestil upravienca je prodajna pogodba s tretjo osebo veljavno sklenjena, vendar je izpodbojna. Upravienec lahko v 6 mesecih od dneva, ko je izvedel za prodajo zahteva, da se pogodba razveljavi in da se stvar pod enakimi pogoji proda njemu. Izpodbijanje je mogoe le e je bila predkupna pravica tretjemu znana ali bi mu morala biti znana pri nepremininah to praviloma pomeni, da je izpodbojna, e je bila vpisana v zk. Pogodbena predkupna pravica se dogovori za doloen as in s potekom tega asa preneha. Zakonite predkupne pravice imajo publiciteto e po zakonu. ODKUPNA PRAVICA = pravica, na podlagi katere sme upravienec stvar odkupiti od zavezanca. Je osebna pravica, ki se ne more prenesti in ugasne s smrtjo njenega imetnika. Odkupna pravica ima uinke proti 3. osebam, e je vpisana v zemljiko knjigo.

66

Je oblikovalna pravica z enostransko izjavo volje upravienca v povezavi z dogovorom o odkupni pravici nastane kupoprodajno pravno razmerje, ki ima enake uinke kot prodajna pogodba in je zadostna podlaga za prenos lp na upravienca. Kupoprodajna pogodba nastane zgolj z izjavo upravienca in ni potrebna nobena izjava zavezanca. V praksi je odkupna pravica pomembna kot samostojen opcijski posel ali kot del kompleksnih pogodb o leasingu.

(2) voljno omejevanje, ki se ne vpisuje v zemljiko knjigo: NAJEMNA POGODBA = pravica obligacijskega prava, ki po Obligacijskem zakoniku predstavlja
omejitev erga omnes. e je bila stvar e izroena najemniku, dobi najem erga omnes uinek. Sprememba lastnine pomeni le, da novi lastnik stopi v poloaj najemodajalca. ETANA POGODBA = obvezna pogodba med etanimi lastniki o upravljanju etane lastnine in ureditvi medsebojnih pravnih razmerij. Uinkuje zoper vse pravne naslednike lastnika, ki jo je sklenil.
38. len SPZ - (1) Lastnik lahko za vsak namen, ki ni prepovedan, svojo pravico omeji, razen e zakon doloa drugae. (2) S pravnim poslom ali oporoko doloena prepoved odtujitve ali obremenitve stvari ali stvarne pravice zavezuje le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov. (3) Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko asovno omeji. (4) Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko vpie v zemljiko knjigo samo, e je doloena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, stari in otroci ter posvojenci in posvojitelji. V tem primeru prepoved uinkuje tudi proti tretjim osebam. (5) Lastnik se lahko s pravnim poslom zavee, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal doloeno stvar (odkupna pravica). Odkupna pravica se ne more prenesti. Odkupna pravica se lahko asovno omeji. Odkupna pravica preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke. (6) Odkupna pravica uinkuje proti tretjim osebam, e je vpisana v zemljiko knjigo.

4.3. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE

4.3.1. SPLONO Lastninske pravica je izkljuujoe narave. Lastnik je lahko vedno en pravni subjekt, tako da lp A-ja izkljuuje monost, da bi bil lastnik kdo drug. Upotevati je treba naelo specialnosti, v skladu s katerim je lahko predmet stvarnih pravic samo individualno doloena samostojna stvar.
Za pridobitev lp so postavljeni 3 pogoji; - sposobnost stvari, da je predmet lp, - sposobnost pridobitelja, da lahko postane imetnik lp in - pravni temelj za pridobitev lp.

4.3.1.1. ABSOLUTNI IN RELATIVNI NAIN PRIDOBITVE Pridobitev lastnine je lahko: absolutna- lp se lahko pridobi na stvari, na kateri e ni obstajala lp. Stvar je pred pridobitvijo obstajala pa ni imela lastnika ali pa, da stvar pri pridobitelju nastane na novo. V prvem primeru se pridobi z prilastitvijo, v drugem pa z izdelavo nove stvari. Relativna- spremeni se imetnik e obstojee lp.

67

4.3.1.2. IZVIRNI IN IZVEDENI NAIN PRIDOBITVE

izvirna ali originarna = ne glede na voljo prejnjega upravienca. Novo pridobljena lp ni vezana v niemer na morebitne omejitve, ki so bremenile lp prejnjega lastnika. Do izvirne pridobitve pride ne glede na voljo prejnjega lastnika vasih celo proti njegovi volji. Do tega pride na podlagi 3 pravnih temeljev: neoporono (zakonito) dedovanje dedii pridobijo lastnino v trenutku zapustnikove smrti; zakon doloa pogoje, pod katerimi pravica prejnjega lastnika ugasne in pridobi pravico novi lastnik; priposestvovanje, prilastite, najdba, prirast, spojitev in zmeanje, izdelava nove stvari, pridobitev lp na plodovih,. odloba dravnega organa (= sodia ali upravnega organa). Lastnina se izvirno pridobi tudi na novih stvareh. izvedena ali derivativna = lp ne nastane na novo, temve se pridobi od predhodnika (prednika). Lp se pridobi v enakem obsegu in z enakimi omejitvami kot pri predniku. Pridobi se na podlagi soglasja ali privolitve prejnjega lastnika kot prednika in novega lastnika kot pr naslednika. Do tega pride na podlagi 2 pravnih temeljev: pravnoposlovna pridobitev singularno nasledstvo (pridobitev posameznih delov premoenja) dedovanje zapustnik z oporoko doloi nain pridobitve lastnine.-univerzalno nasledstvo

Pravni naslov (temelj) za pridobitev lastnine je lahko: (1) pravni posel; (2) dedovanje; (3) zakon; (4) odloba dravnega organa. Lastnina preneha na 3 naine: . pridobitev lastnine s strani druge osebe; . opustitev (derelikcija, zavrenje) dovoljena samo pri premininah, opuena stvar postane nikogarnja stvar (res nulius), na kateri je mono pridobiti lastnino z okupacijo; . fizino unienje stvari.
39. len SPZ - Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odlobe dravnega organa. 40. len SPZ - Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa zakon.

4.3.2. PRIDOBITEV LP NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA

4.3.2.1. SPLONO najpogosteji in najpomembneji nain pridobitve lp. (temelj pravnega prometa) IZVEDENI (derivatni) nain prenosa lp - kljuni element je VOLJA odsvojitelja in pridobitelja! RELATIVNI nain prenosa lp - pri prenosu lp gre za prenos E OBSTOJEE lastninske pravice s subjekta A (prenosnik) na subjekt B (pridobitelj).

V primerjalnem pravu se pojavljata 2 osnovni reitvi: 1) translativni uinek prodajne pogodbe lp prehaja s sklenitvijo prodajne pogodbe,

68

2) tradicijski uinek loitev prodaje (posel obligacijskega prava) in prenosa (posel stvarnega prava)
lastninske pravice. Poleg obligacije je potreben za prenos lp e en element = tradicija. Za prenos se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja: obveznost prenesti lastnino; in izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa zakon.
60. len SPZ - (1) Lastninska pravica na preminini se pridobi z njeno izroitvijo v posest pridobitelja. (2) Izroitev preminine se teje za opravljeno tudi z izroitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s preminino, kot tudi z izroitvijo kaknega njenega dela, ali pa z izloitvijo ali drugano oznaitvijo stvari, ki pomeni njeno izroitev. (3) Izroitev preminine se teje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izroitve: e je bila preminina e pred sklenitvijo pravnega posla v posesti pridobitelja (izroitev na kratko roko); e sta se stranki dogovorili, da preminina kljub prenosu lastninske pravice e naprej ostane v posesti prenosnika (posestni konstitut). (4) e je stvar v posesti tretjega, se teje izroitev preminine za opravljeno v trenutku, ko je bil tretji obveen o prenosu lastninske pravice (izroitev na dolgo roko). S tem prenosnik prenese svojo posredno posest na pridobitelja.

4.3.2.2. NAELO NEMO PLUS Lastnik ne more na drugega prenesti ve pravic, kot jih ima sam! Temeljno naelo glede prenosa lp je, da prenosnik pridobitelju ne more prenesti lp, e sam ni lastnik stvari ali e ni pooblaen, da s stvarjo razpolaga. Naelo pomeni, da mora biti prenosnik sposoben razpolagati s pravico, ki je predmet prenosa (RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST). Razpolaga se lahko popolno (odsvojitev pravice) ali omejeno (obremenitev z omejeno stvarno pravico). Razpolagalno sposobnost ima praviloma lastnik stvari. Kadar je stvar obremenjena z omejeno stvarno pravico je posledica naela nemo plus to, da je lahko lp na neki stvari predmet prenosa zgolj v obsegu, v kakrnem ta pripada prenosniku. = izraz naela Nemo plus iuris ad alium transfere potest quam ipse habet. V ZK je izraena preko naela zemljiko-knjinega prednika.
RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST

4.3.2.3. NAELO LOEVANJA MED ZAVEZOVALNIM IN RAZPOLAGALNIM POSLOM Prenos lastnine sestavljata 2 pravna posla: (1) zavezovalni posel = obligacijskopravna pogodba s katero se ustvari obveznost prenosa lastnine in iz katere izhaja pravni naslov za prenos lp . Sledi mu: (2) razpolagalni posel = posel stvarnega prava. Sam razpolagalni posel ne zadostuje za prenos pravice, ampak je v skladu s publicitetnim naelom potrebno e navzven razvidno realno dejanje. Pri stvarnih pravicah na nepremininah je to vpis v zk, na premininah pa izroitev. Ima 2 sestavini (komponenti): 1) voljna sestavina = soglasje volj starega lastnika, da eli prenesti lastnino, in novega lastnika, da eli pridobiti lastnino; 2) realna sestavina: 1. izroitev (tradicija) pri premininah; 2. vpis v zemljiko knjigo pri nepremininah. Do prenosa lastnine s pravnim poslom pride v asovni toki, ko je konan razpolagalni posel v vseh sestavinah = pri nepremininah z izdajo zemljikoknjinega dovolila (intabulacije).

69

4.3.2.4. NAELO KAVZALNOSTI Kaken je odnos med zavezovalnim in razpolagalnim poslom? Moni sta 2 reitvi: kavzalen odnos = neveljavnost zavezovalnega posla ima za posledico neveljavnost razpolagalnega posla, kar pomeni, da prenos lastnine ni uspel. Stvarnopravni posel predstavlja izpolnitev obligacije. abstrakten odnos = oba posla sta med seboj loena. Stvarnopravni posel ni odvisen od obligacijskega. e je zavezovalni posel neveljaven, kupec ostane lastnik, prodajalec pa mora zahtevati izroitev nazaj. SPZ uveljavlja kavzalen odnos z doloenimi izjemami, ki jih predstavljajo: naelo zaupanja v zemljiko knjigo; monost pridobitve lastnine s pravnim poslom, sklenjenim z nelastnikom. 4.3.2.5. OMEJENA MONOST POGOJNEGA PRENOSA LP Lp v skladu s splonim naelom (37/II.l) ne more biti vezna na rok ali pogoj. Ta prepoved na nepremininskem podroju velja absolutno, 63. len pa na premininskem podroju dopua 2 izjemi; - prenos lp v zavarovanje, kjer gre praviloma za prenos lp pod razveznim pogojem, - pridrek lp, kjer se lp prenaa pod odlonim pogojem.
63. len SPZ - Prenos lastninske pravice na preminini se lahko vee na razvezni ali odloni pogoj, zlasti kot prenos lastninske pravice v zavarovanje ali pridrek lastninske pravice.

4.3.2.6. PREDPOSTAVKE PRENOSA LP Predpostavke prenosa lp lahko strnemo v tiri kljune elemente: - veljaven zavezovalni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lp, - razpolagalni pravni posel, - izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa zakon, - razpolagalna sposobnost odsvojitelja. Predpostavki veljavnega pravnega naslova in sporazuma o prenosu lp sta ABSOLUTNI neizpolnitev enega ali drugega pogoja ima vedno za posledico neveljavnost prenosa lastninske pravice. Tu niso dopustne nobene izjeme. 4.3.2.7. ZAVEZOVALNI POSEL = pravni posel, ki doloa obveznost (zavezo) prenesti lp = posel obligacijskega prava posledica = TERJATEV! Splono Za prenos lp se zahteva veljaven zavezovalni posel, iz katerega izhaja obveznost odsvojitelja, da prenese lp, ki je pravni naslov za prenos lp. Gre za pravni posel, obligacijsko pogodbo, iz katere izhaja obveznost prenesti lastnino. Obveznost prenosa lp je kot pravni naslov kljuni element zavezovalnega posla. Za zavezovalni posel se ne zahteva nobena oblika. Praviloma gre za posel obligacijskega prava: prodaja, menjava, darilo, prenos lp kot vloek v societeto ali pravno osebo, pogodba o dosmrtnem preivljanju, izroitvi premoenja.

70

Skupna znailnost sedanji lastnik se zavee prenesti lp novemu lastniku! Nastane le zaveza (npr. s prodajno pogodbo), stvarnopravnih posledic pa e ni. Veljavnost zavezovalnega posla Zahteva se: - pravna in poslovna sposobnost strank, - monost, dololjivost in dopustnost izpolnitve, - oblika, e je predpisana. Zavezovalni posel mora biti veljaven v trenutku, ko naj bi prenos lp pridobil uinek (v trenutku izroitve, ob vloitvi predloga na ZK). Ne sme biti torej e od samega zaetka nien ali neobstoje. Predpostavka veljavnega zavezovalnega posla prav tako ni izpolnjena, e se veljavno sklenjen posel pozneje razveljavi z uinkom ex tunc (uspeno izpodbijanje zavezovalnega posla, razveza ali odstop, lahko tudi izpolnitev razveznega pogoja) . Tedaj se teje, da zavezovalni posel ni bil nikoli veljavno sklenjen.
Primer 1: A in B skleneta pogodbo glede A-jevega gorskega kolesa, vendar A misli, da gre za najemno pogodbo, B pa ima v mislih prodajno pogodbo. A kolo tudi izroi B-ju. Zaradi neujemanja volj ni sklenjena ne ena ne druga pogodba, tako da ni veljavne obveznosti za prenos lastninske pravice. Kljub izroitvi je A zaradi neveljavnosti zavezovalnega posla ostal lastnik kolesa. Primer 2: A proda in izroi B-ju 10 gramov haia. Pogodba je seveda nina, zato B kljub izroitvi zaradi neveljavnosti zavezovalnega pravnega posla ni postal lastnik. Primer 3: A proda in izroi B-ju umetniko sliko. Pozneje se izkae, da je bila slika vredna nekajkrat ve, kot je znaala kupnina, in da je B poznal pravo vrednost slike, vendar je to A-ju zamolal. A uspeno izpodbija prodajno pogodbo. Posledica izpodbijanja je, da se teje, da pogodba nikoli ni bila veljavno sklenjena. Tako B zaradi neveljavnosti zavezovalnega posla nikoli ni pridobil lastninske pravice. Primer 4: A proda in dobavi B-ju poiljko pomaran, za katere se izkae, da so neustrezne kakovosti. B odstopi od pogodbe. Odstop od pogodbe ima uinek ex tunc, tako se teje, da B zaradi neveljavnosti zavezovalnega posla nikoli ni pridobil lp na pomaranah.

4.3.2.8. RAZPOLAGALNI POSEL Splono Za veljaven prenos lp se zahteva veljaven razpolagalni posel. To je sporazum med odsvojiteljem in pridobiteljem, v katerem odsvojitelj izjavi, da prenaa lp in pridobitelj izjavi, da jo sprejema. Tu gre za stvarnopravni posel, s katerim pravni subjekt razpolaga s svojo pravico. Neposredno spreminja obstojee lastninske, to je stvarnopravne poloaje. Najbolj tipina primera razpolagalnih poslov sta: - prenos lastninske in druge premoenjske pravice; in - obremenitev lastninske in druge premoenjske pravice z omejeno stvarno pravico (ustanovitev hipoteke) Razlikovanje med razpolagalnim in zavezovalnim pravnim poslom! Razpolagalni posel je posel stvarnega prava, medtem ko je zavezovalni posel posel obligac. prava. Obligacijska pogodba, s katero se prizna obligacijskopravna pravica glede neke stvari, ni razpolagalni posel, ampak zavezovalni. Zavezovalni pravni posel ustvarja zavezo (novo terjatev), razpolagalni pravni posel pa uinkuje na e obstojeo pravico (prenaa ali vsebinsko spreminja utesnjuje).
Primer: e A svoje kolo zgolj proda B-ju, A e ni razpolagal, ker z njim e ni posegel v svojo lp na kolesu. Sklenjena prodajna pogodba ga samo zavezuje, da B-ju prenese lp, B-ju pa daje pravico v zvezi s kolesom, namre da od A-ja zahteva prenos lp. Toda dokler ta prenos ni opravljen, ostaja A-jeva lastninska pravica nespremenjena, ker prodajna pogodba kot zavezovalni posel ne posega v A-jevo lp. ele ko bo A prenesel lp, bo lo za razpolaganje.

Nepreminine Na nepremininskem podroju je razpolagalni posel ZEMLJIKOKNJINO DOVOLILO (intabulacijska klavzula), ki je izrecna in nepogojna pisna izjava tistega, igar pravica se prenaa, spreminja, obremenjuje ali preneha, da

71

dovoljuje vpis v zk. Zk dovolilo je najvekrat del pogodbe, ki je temelj za vpis, lahko pa se k takni pogodbi tudi pripne kot samostojna listina. Odsvojiteljev podpis na zk dovolilu mora biti overjen. Dovolilo je nujen pogoj za vpis, spremembo ali izbris zk pravic. Predmet v zk dovolilu mora biti doloen (za veljavnost obligacijskopravnega posla zadoa dololjivost). Zemljikoknjini vpis pridobitve lp ne more biti pogojen, zato ni mogo pridrek lastninske pravice na nepremininah. Pogojna pridobitev je dopustna izkljuno glede preminih stvari.
49. len SPZ - (1) Za pridobitev lastninske pravice na nepreminini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiko knjigo. (2) Vpis v zemljiko knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljikoknjino dovolilo.

Razlike glede doloitve nepreminine v zavezovalnem poslu in ZK dovolilu! Za veljavnost obligacijskega pravnega posla zadoa e dololjivost predmeta, medtem ko mora biti v razpolagalnem poslu ZK dovolilu, predmet doloen. Tako je pogodba o prodaji stanovanjske hie na doloenem naslovu veljavna. Takna oznaba nepreminine pa v skladu z naelom specialnosti ne zadoa v ZK dovolilu. Navesti je treba t. parcele zemljia in oznako k.o.
Primer: Albert Posestnik, EMO 0101950000000, Zemljika ul. 5, 2000 Maribor, izrecno in nepogojno dovoljujem vknjibo lastninske pravice na nepreminini parc. t. 100, vpisani v vloku t. 277, k.o. Blatni dol, na ime in v korist Petra Nemania, EMO 01029500010000, Suha pot 6, Ptuj.

Preminine Praviloma se ne zahteva nobena oblika. Lahko se opravi ustno, pisno ali s konkludentnimi dejanji. Ko prenosnik izroi preminino pridobitelju in jo ta sprejme, se teje, da izjavljata voljo prenaati oz. sprejemati lp na preminini. e pridobitelj pridobi posest preminine v nasprotju z dogovorom, ki ga ima s prenosnikom, predpostavka razpolagalnega posla ni izpolnjena.
Primer: A proda B-ju , svojemu sosedu v stanovanjskem bloku, svoje kolo, pri emer se dogovorita, da bo B pridobil lastninsko pravico ele po preteku dvotedenskega roka, v katerem si bo A kupil novo kolo. V skladu z dogovorom bo B lahko kolo, ki je v skupni kolesarnici v bloku , vzel sam. B e pred iztekom dogovorjenega roka vzame kolo v kolesarnici in si ga odpelje v svoj vikend na Dolenjskem. B ni pridobil lastninske pravice, ker e ni bil izpolnjena predpostavka stvarnopravnega posla, ker B ni priel do poseti sporazumno z A-jem.

Prav tako se lahko predpostavka razpolagalnega posla preprei, e med sklenitvijo prodajne pogodbe in dogovorjenim trenutkom izroitve pride do bistvenih sprememb okoliin (npr. pokodovanja predmeta prodaje).
Primer: A proda B-ju svoje smui, pri emer se dogovorita, da se bo prenos lp opravil ele po tem, ko se A vrne s poitnic. A na poitnicah zaradi pomanjkanja snega mono pokoduje drsni ploskvi smui, zato jih B noe ve sprejeti. A pusti smui v vei pred B-jevimi vrati in oddide domov. A s tem ravnanjem ni prenesel lp, ker B ni privolil v njeno pridobitev.

4.3.2.9. DRUGI POGOJI, KI JIH DOLOA ZAKON SPLONO Lastninska pravica ima absolutno naravo, zato morajo biti njeni prenosi navzven razpoznavni. 40.l SPZ miljeno je realno dejanje, ki zagotavlja publiciteto prenosnega posla, torej pridobitni nain v ojem smislu gre za formalnosti oz. dejanja, ki morajo biti opravljena ob prenosu lp. (pri nepremininah je to vpis v ZK, pri premininah pa izroitev). NEPREMININE VPIS V ZK

72

Na nepremininskem podroju je poleg zavezovalnega posla in zk dovolila potreben vpis v zk. Vpis v zk je pri prenosu lp konstitutiven element. Brez vpisa v zk se lp na nepreminini pravnoposlovno ne more pridobiti. Pridobitev lp v ZK se vpie z vknjibo. Zk sodie dovoli vknjibo lp na pridobitelja na podlagi zasebne listine ali notarskega zapisa, ki vsebuje zk dovolilo glede vknjibe, ki se predlaga. e gre za prodajno pogodbo je to zapis prodajne pogodbe, v kateri navadno eden od lenov pogodbe vsebuje zk dovolio. Podpis prodajalca na pogodbi mora biti overjen. e ZK dovolilo ni e del prodajne pogodbe mora biti priloeno listini o prodajni pogodbi. V tem primeru mora biti podpis overjen na ZK dovolilu in ne na pogodbi. e je ZK dovolilo sestavljeno v obliki notarskega zapisa, overitev podpisa ni potrebna. Nepreminina mora biti v listini oznaena z ident. znakom, s katerim je vpisana v ZK. Overitev podpisa na ZK dovolilu ZZK-1 je uvedel delitev pristojnosti med notarjem in ZK. Notar mora v okviru overitve podpisa preveriti ali so izpolnjene davne obveznosti, e gre za kmetijsko zemljie mora preveriti odobritev za pridobitev lp s strani upravne enote. e lp eli pridobiti tuj dravljan mora preveriti obstoj vzajemnosti. Ugotoviti mora spotovanje dolob o predkupni pravici obine na poselitvenih obmojih. PREMININE IZROITEV V 60/1 lenu SPZ je glede preminih stvari kodificirano tradicijsko naelo, ki zahteva, da odsvojitelj pridobitelju prenese posest stvari, torej da pridobitelju izroi stvar v posest (traditio). Dejanska izroitev; ni pravni posel, ampak realno dejanje, ki zagotavlja publiciteto stvarnopravnih razmerij na premininskem podroju. Praviloma se izroitev opravi kot dejanska izroitev stvari v neposredno posest pridobitelja (traditio vera). Prenosnik, ki je neposredni posestnik stvari, izroi stvar neposredno v roke pridobitelju. Vasih je dovolj za dejansko izroitev stvari, da prenosnik izroitelju omogoi, da zane dejansko izvrevati oblast nad stvarjo. Za dejansko izroitev torej zadostuje, da prenosnik stori vse, kar je treba, da pridobitelj lahko zane izvrevati posestna dejanja nad stvarjo. Simbolina izroitev; izroitev preminine se teje za opravljeno tudi z izroitvijo kaknega njenega dela ali pa z izroitvijo ali drugano oznaitvijo stvari, ki pomeni njeno izroitev. Pri avtomobilu je navadno dovolj, da prenosnik izroi kljue in/ali prometno dovoljenje. To je poseben primer traditio vera.
Npr.: Last. pravica na avtomobili ne preide s prepisom prometnega dovoljenja, ampak z izroitvijo v posest. Prepis prometnega dovoljenja ima zgolj javnopravno in ne stvarnopavne funkcije.

Izroitev z listino; izroitev preminine se teje za opravljeno tudi z izroitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s preminino. Ta nain izroitve pride v potev zlasti takrat, kadar stvari nima v svoji posesti, ker jo je naprimer izgubil, ali mu je bila ukradena. Nadomestna (fiktivna) izroitev; dejanska izroitev lahko pomeni tudi prevelik in nepraktien formalizem, tako da so se izoblikovale razline nadomestne (fiktivne) oblike izroitve (60. l.) Gre za prenos posesti s sporazumom strank, brez dejanske izroitve. SPZ predvideva: - izroitev na kratko roko (traditio brevi manu), - izroitev na dolgo roko (traditio longa manu), - posestni konstitut (constitutum possessorium).
60. len SPZ - (1) Lastninska pravica na preminini se pridobi z njeno izroitvijo v posest pridobitelja. (2) Izroitev preminine se teje za opravljeno tudi z izroitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s preminino, kot tudi z izroitvijo kaknega njenega dela, ali pa z izloitvijo ali drugano oznaitvijo stvari, ki pomeni njeno izroitev. (3) Izroitev preminine se teje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izroitve: e je bila preminina e pred sklenitvijo pravnega posla v posesti pridobitelja (izroitev na kratko roko); e sta se stranki dogovorili, da preminina kljub prenosu lastninske pravice e naprej ostane v posesti prenosnika (posestni konstitut). (4) e je stvar v posesti tretjega, se teje izroitev preminine za opravljeno v trenutku, ko je bil

73

tretji obveen o prenosu lastninske pravice (izroitev na dolgo roko). S tem prenosnik prenese svojo posredno posest na pridobitelja.

Izroitev na kratko roko (traditio brevi manu) navadno se uporablja, e je pridobitelj e neposredni
nelastniki posestnik stvari in se z njenim lastnikom, ki je posredni lastniki posestnik dogovori, da mu slednji stvar odsvoji.
Primer: A je lastnik smui in jih posodi svojemu prijatelju B-ju, ki se odpravlja na smuarske poitnice. S smumi je B tako zadovoljen, da poklie A-ja in se z njim sporazume, da jih kupi. Ker bi bilo zelo nepraktino akati, da se B vrne s poitnic, da bi smui (zaradi prenehanja posodbenega razmerja) vrnil A-ju, samo zato, da bi mu jih ta lahko na podlagi prodajne pogodbe izroil, se izroitev teje za opravljeno s samo sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izroitve. Prenos lastninske pravice se torej opravi samo z dogovorom med strankama, brez realnega dejanja. V tem primeru torej B-jeva nelastnika neposredna posest konvertira v lastniko neposredno posest. Izroitev na kratko roko je mogoa tudi, e je pridobitelj zgolj posredni posestnik stvari. Na primer, e je B smui posodil naprej svojemu sinu C-ju.

Izroitev na dolgo roko (traditio longa manu) - je oblika fiktivne izroitve, ki se uporablja, ko stvar,
ki je predmet prenosa, ni v neposredni posesti prenosnika, temve tretje osebe. Prenosnik prenese pridobitelju svojo posredno lastniko posest, medtem ko tretji ostane nelastniki neposredni posestnik. Posest in z njo lp se ne preneseta s samim dogovorom med prenosnikom in pridobiteljem, temve ele z obvestilom (notifikacijo) tretjega!
Primer: A je lastnik smui, ki se nahajajo na smuarskem servisu , na popravilu pri T-ju. V tem asu se A odloi,da si bo kupil nove smui, in stare podari mlajemu bratu B-ju. Stranki se dogovorita, da bo B sam el po smui k T-ju. Bilo bi zelo zamudno, e bi moral A sam dvigniti smui, glede katerih nima ve nobenega interesa, pri T-ju, samo zato, da bi jih lahko dejansko izroil B-ju. B pridobi lastninsko pravico v trenutku,ko je T obveen o prenosu.

Posestni konstitut (constitutum possessorium) je oblika fiktivne tradicije pri kateri se prenosnik in
pridobitelj se dogovorita, da bo pridobitelj odslej lastnik in posredni posestnik stvari, medtem ko bo prenosnik ostal njen neposredni posestnik. Gre za dogovor med strankama o prenosu posesti in lp, medtem ko stvar, praviloma zaasno, ostane tam kjer je bila.
Primer: A je lastnik umetnike galerije. B obie galerijo in kupi od A-ja dragoceno kitajsko vazo, ki je na ogled v galeriji in je A-jeva last. Stranki se dogovorita za takojnje plailo in prenos lp. Toda glede na to, da je vaza del razstave, se A z B-jem pogodi, da vaza ostane v galeriji vse do konca razstave. Tudi v tem primeru ne bi bilo praktino, da bi A vzel vazo v roke samo zato, da bi jo lahko dejansko izroil B-ju, nakar bi jo ta spet izroil Aju, ki bi jo vnovi postavil na njeno mesto. Kaj e bi jima padla na tla?

Izroitev ima praktien pomen predvsem takrat, ko je prenosnik odsvojil stvar, vendar si hoe e za nekaj asa zagotoviti njeno uporabo. Posestni konstitut se lahko uporablja kot izroilno dejanje pri prenosu lp v zavarovanje, ko je prav tako pomembno, da prenosnik tudi po prenosu lp obdri stvar v svoji neposredni posesti. Ni nujno, da je prenosnik neposredni lastniki posestnik, lahko je tudi posredni lastniki posestnik. Tu lahko govorimo o posrednem posestnem konstitutu. Pomembno je, da stranki dovolj jasno izrazita voljo po prenosu lastninske pravice.
Primer: Lastnik galerije A ni soasno tudi lastnik vaze, temve je njen lastnik tretja oseba L, ki je dala vazo A-ju na posodo. V tem, primeru se lahko L in B dogovorita, da L kot posredni lastniki posrednik B-ju odsvoji vazo, ki jo ima v neposredni nelastniki posesti A. Na podlagi dogovora z L-jem B pridobi posredno lastniko posest. 64/3 SPZ - e je bila izroitev opravljena s posestnim konstitutom, pridobitelj pridobi lastninsko pravico takrat, ko mu prenosnik izroi stvar v neposredno posest, razen e takrat ni ve v dobri veri.

Razlika med izroitvijo s posestnim konstitutom in izroitvijo na dolgo roko ; je v obvestitvi tretjega. Pri posestnem konstututu ni obvestitve tretjega!!! Izroitev se izvri izkljuno med prenosnikom in pridobiteljem. Navzven ni vidna. Neobstoj publicitete pri posestnem konstitutu je problematien, ker omogoa zlorabe. Zato 202/1 SPZ glede prenosa lp v zavarovanje zahteva, da je sporazum o prenosu lp sklenjen v obliki notarskega zapisa. Poleg tega pridobitelj, ki je pridobil stvar od razpolagalno nesposobnega prenosnika zgolj s posestnim konstitutom, ne more postati lastnik stvari na podlagi 64. l. SPZ.

74

202/1 SPZ Sporazum strank o prenosu lastninske pravice v zavarovanje mora biti sklenjen v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa.

Aticipirani posestni konstitut posebna oblika posestnega konstituta, kjer gre za vnaprejnjo izroitev
stvari za katero prenosnik e ni pridobil razpolagalne sposobnosti. Pridobitelj pridobi lp ele, ko prenosnik pridobi pravico razpolagati s stvarjo ko pridobi razpolagalno sposobnost. Pomemben je zlasti pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje. Izroitev po zastopniku: pomembna, ko je treba blago prepeljati od prenosnika k pridobitelju. Prevoznik nastopa kot izroilni zastopnik. Le-ta je lahko zastopnik prodajalca (odsvojitelja) ali kupca (pridobitelja). e mora poskrbeti za prevoz prodajalec se izroitev teje za opravljeno, ko prevoznik blago izroi kupcu ali njegovemu zastopniku. e mora za prevoz poskrbeti kupec se izroitev teje za opravljano, ko prodajalec (ali zastopnik) blago izroi prevozniku. SPZ je poenotil pravne posledice zastopanja na razpolagalni ravni. Na zavezovalni ravni pa posredni zastopnik nastopa v lastnem imenu in zgolj za raun zastopanega, neposredni posestnik pa v imenu zastopanega in za njegov raun. Naknadna pridobitev lastninske pravice Prodajalec, ki nima lp, proda stvar kupcu in mu jo izroi v posest. Kasneje prodajalec pridobi lp = naknadna pridobitev lp. Gre za nepravega prodobitelja (ker odsvojitelj ni bil lastnik), pridobi lp, ko jo pridobi odsvojitelj. Nepravi pridobitelj, bi lahko pridobil lp s priposestvovanjem (v dobri veri kupil tujo stvar) tega 61. len SPZ ne ureja!
61. len SPZ (1) e je bila preminina izroena, ko prenosnik ni imel pravice z njo razpolagati, to pravico pa je pridobil kasneje, je takrat pridobljena tudi lp. (2) e Je bila preminina tako izroena ve pridobiteljem, je lp pridobit tisti, ki mu je bila stvar prvemu izroena. 62. len SPZ - Izroitev preminine pridobitelju se teje za opravljeno, e je bila preminina izroena njegovemu zastopniku.

Tabela za laje razumevanje: INSTITUT: posestni konstitut izroitev na kratko roko izroitev na dolgo roko 4.3.2.10. Razpolagalna sposobnost Je sposobnost razpolagati z neko premoenjsko pravico. To je sposobnost imetnika stvarne ali druge premoenjske pravice, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni ali se ji odpove. Je pogoj za veljavnost razpolagalnega posla. Ni lastnost pravnega subjekta tako kot pravna in poslovna sposobnost, ampak upravienje, ki je del same pravice. Lahko ima 3 razline temelje: - lastnino stvari oz. imetnitvo pravice, - zakonsko odlobo, - pravni posel. V izjemnih primerih lahko zakon lastniku razpolagalno sposobnost odvzame in jo podeli drugi osebi. Tako v primeru lastnikovega steaja dobi razpolagalno sposobnost steajni upravitelj, medtem ko steajni dolnik PRI KOM JE PREMININA V POSESTI? prenosnik pridobitelj 3. oseba X X X

75

ostaja lastnik stvari. Drugi primer, ki lastniku odvzema razpolagalno sposobnost je 167. len SPZ, ki zastavnemu upniku daje pravico odsvojiti predmet zastave. Dokler je lastnik razpolagalno sposoben, lahko to sposobnost podeli drugi osebi.
Primer: Dobavitelj trgovec na debelo, ki je trgovcu na drobno dobavil trgovsko blago pod lastninskim pridrkom, podeli trgovcu na drobno, ki je torej nelastnik, sposobnost razpolaganja s tem blagom. Nelastnik je nekaken dvojnik lastnikove razpolagalne sposobnosti.

4.3.2.11. VARSTVO PRED RAZPOLAGALNO NESPOSOBNOSTJO SPLONO Razpolagalna sposobnost je eden glavnih pogojev za prenos lp in hkrati edina predpostavka, od katere so mogoe izjeme. Na premininskem podroju posebna ureditev pridobitve lp a non domino (64.l. SPZ) omogoa pridobitev lp od odsvojitelja, ki nima razpolagalne sposobnosti. Mogoe pa je dobiti tudi lp na nepreminini a non domino na podlagi splonega naela zaupanja v zk (10.L. SPZ). Skupni pogoj je, da je pridobitelj dobroveren. Bistvena razlika pri predpostavkah pa je, da 64. len SPZ varuje samo tistega pridobitelja, ki pridobi na podlagi odplanega pravnega naslova, medtem ko se naelo zaupanja v ZK lahko uporabi tudi pri neodplanih pridobitvah. Potreba po varstvu dobrovernega pridobitelja je na premininskem podroju precej veja kot na nepremininskem, ker pri premininah ni monosti vpisa stvarnih pravic v javne registre in zgolj posest zagotavlja publiciteto lp. Monost pridobitve lp od razpolagalno nesposobne osebe je odmik od tradicije rimskega prava, ki je dosledno spotovalo naelo nemo plus.
64. len SPZ - (1) Lastninska pravica na preminini se pridobi, tudi e prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, e je pridobitelj v trenutku izroitve v dobri veri in e je pridobil stvar na podlagi odplanega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. lena tega zakona.
NEPREMININE

Na nepremininskem podroju je mogoa pridobitev lp na nepreminini a non domino na podlagi splonega naela zaupanja v ZK. V skladu s tem naelom se tisti, ki poteno ravna in zaupa podatkom v ZK, lahko zanese, da so ti podatki toni in za to ne sme trpeti kodljivih posledic. Kdor pa izpolni pogoje za vpis pravice oz. pravnega dejstva v ZK v svojo korist in tega vpisa ne predlaga pa nosi vse posledice takne opustitve.
44/2 SPZ - Pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na kodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, e preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Primer: B s priposesvovanjem pridobi lastninsko pravico na A-jevi nepreminini in se ne vpie v zemljiko knjigo. A kot zemljikoknjini lastnik nepreminino odsvoji dobrovernemu C-ju, ki zaupa v podatke v zemljiki knjigi, ki prikazuje A-ja kot lastnika nepreminine. Ne glede na A-jevo razpolagalno nesposobnost je C na podlagi naela zaupanja v zemljiko knjigo pridobil lastninsko pravico na nepreminini.
PREMININE

64.len. SPZ ureja pridobitev lastninske pravice na premininah od razpolagalno nesposobne osebe (a non domino). Nekateri menijo, da gre za pridobitev lp na podlagi zakona, drugi pa da gre za poseben primer pravnoposlovne pridobitve. Nesporno pa je, da gre za originarno pridobitev (lp se ne pridobi od prednika temve na novo nastane). Zato ugasnejo tudi vse druge pravice na stvari, glede katerih je bil pridobitelj dobroveren.
(4) S pridobitvijo lastninske pravice po doloilih prejnjih odstavkov ugasnejo vse druge pravice na stvari, e je pridobitelj v dobri veri misli, da te pravice ne obstajajo.

76

Pridobitelj lahko kljub neizpolnjeni predpostavki razpolagalne sposobnosti pridobi lp na preminini, e so izpolnjeni naslednji kumulativno postavljeni pogoji: - da je pridobitelj v dobri veri, - da je pridobil stvar na podlagi odplanega pravnega posla, - da so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. lena SPZ: a) da je bila stvar pridobljena na podlagi veljavnega pravnega naslova, b) de je bil med prenosnikom in pridobiteljem sklenjen razpolagalni posel, c) da je bila stvar izroena pridobitelju drugae kot s posestnim konstitutom, - dodatni pogoj (64/2 SPZ) (alternativno eden od njih) = pogodba mora biti sklenjena v obliki, kjer mora biti publiciteta posebej varovana: e je bila preminina prodana NA JAVNI DRABI, e prenosnik daje takne preminine v promet V OKVIRU SVOJE DEJAVNOSTI, e je prenosnik pridobil prem. v posest PO VOLJI NJENEGA LASTNIKA. Dobra vera Poleg odplanosti je poglavitna predpostavka, ki pravnopolitino opraviuje pridobitev lp pridobitelja. Dobrovernost v kontekstu 64.lena pomeni, da pridobitelj ne sme, niti mu ni treba vedeti, da prenosnik s stvarjo ni sposoben razpolagati. Pridobitelj gradi svojo dobrovernost zlasti na dejstvu, da ima prenosnik stvar v svoji posesti. Dobra vera mora obstajati v trenutku izroitve stvari. Drugae kot pri priposestvovanju velja pravilo mala fides superveniens non nocet. Odplanost Pravni posel, na podlagi katerega pridobitelj pridobi stvar, mora biti odplane narave. O odplanosti ni nobenega dvoma, e je zavezovalni posel prodajna ali menjalna pogodba. Odplana zavezovalna posla sta npr.tudi pogodba o dosmrtnem preivljanju in pogodba o preuitku, pogodba, na podlagi katere se opravi fiduciarni prenos v zavarovanje. Neodplani pravni naslov pa je zlasti darilna pogodba. Drugi pogoji iz 40. lena SPZ Pridobitev na podlagi 40. lena SPZ je mogoa izkljuno v povezavi s pravnoposlovno pridobitvijo lastninske pravice. Pridobitelj pridobi lp, eprav nima razpolagalne sposobnosti, e izpolnjuje druge predpostavke za pridobitev lp: - njegova pridobitev mora temeljiti na veljavnem pravnem naslovu, - sklenjen mora biti razpolagalni posel (namen strank mora biti, da pridobitelj pridobi lp), - izvren mora biti prenos posesti v skladu s 60. l. SPZ (razen posestnega konstituta).
1. Primer: A posodi B-ju prenosni raunalnik, tega pa slednji, ki je v finannih teavah, proda dobrovernemu C-ju. Ker B raunalnik e nekaj tednov potrebuje, hkrati pa bi rad dobil kupnino, se dogovorita za takojnjo izroitev s posestnim konstitutom. e pred dogovorjenim rokom za dejansko izroitev A obie B-ja in zahteva, da mu ta vrne raunalnik. Nelogino bi bilo, da bi se B lahko uprl A-jevi zahtevi s sklicevanjem na C-jevo pridobitev lastninske pravice. 2. Primer: A fiduciarno prenese tovornjak banki B1, izroitev se opravi s posestnim konstitutom. Ker A e vedno ni reil svojih finannih teav, prenese isti tovornjak fiduciarno tudi banki B2. Tudi v tem primeru se izroitev opravi s posestnim konstitutom. Zaradi A-jeve razpolagalne nesposobnosti prenos od A-ja na B2 ni veljaven. Ker je banka B2 pridobil s posestnim konstitutom, se ne glede na dobrovernost ne more sklicevati na 64. len SPZ.

Primeri pridobitve iz drugega odstavka 64. lena Varstvo je omejeno na 3 primere: - nakup na javni drabi, - pridobitev od osebe, ki pri svoji dejavnosti daje takne stvari v promet, in - pridobitev od prenosnika, ki je dobil stvar v posest po volji njenega lastnika.

77

Ureditev v SPZ zajema tudi poloaje, ko odsvojitelj pridobi posest preminine na podlagi sprva veljavne pogodbe o odsvojitvi, ki se pozneje razveljavi z uinkom ex tunc. Posledica naela kavzalnosti je, da se teje, da taken prenos ni temeljil na veljavnem zavezovalnem poslu in da je zato neveljaven.

Posebni primeri pridobitve 64/2 SPZ - Lastninska pravica se pridobi na nain iz prejnjega odstavka samo, e je bila preminina prodana na javni drabi, e prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takne preminine v promet ali e je prenosnik pridobil preminino v posest po volji njenega lastnika.

Primer: A proda in izroi umetniko sliko B-ju, ta pa jo proda in izroi naprej c-ju. Zatem je zavezovalni posel med Ajem in B-jem razveljavljen, z uinki ex tunc zaradi zmote. Posledica razveljavitve v skladu z naelom kavzalnosti je, da se teje, da B, ki je odsvojil sliko c-ju, sam nikoli ni pridobil lastninske pravice, tako da ni bil sposoben razpolagati s sliko. Vendar pa je B pridobil sliko v posest po volji lastnika A-ja, in sicer na podlagi razveljavljene pogodbe med njima. Tako je C vseeno lahko pridobil lastninsko pravico, e izpolnjuje tudi preostale predpostavke iz 64.lena SPZ.

Usoda pravic tretjih Ko dobroverni pridobitelj pridobi lp, naeloma prenehajo tudi pravice tretjih na preminini, vendar mora biti pridobitelj v dobri veri tudi glede pravic tretjih. Stvar posebnega pomena 64. lena SPZ daje tistemu, kdor na podlagi tega lena izgubi lp na preminini, ki ima zanj poseben pomen, pravico od novega lastnika zahtevati, da mu preminino proda po prometni ceni. Prodaja stvari se mora zahtevati v roku 1 leta od prenehanja lp, torej od trenutka ko jo pridobi dobroverni pridobitelj.
(5) Prejnji lastnik lahko v enem letu od prenehanja lastninske pravice zahteva od pridobitelja, naj mu preminino proda po prometni ceni, e ima ta zanj poseben pomen.

Povezava s priposestvovanjem e ni izpolnjen kateri od pogojev iz 64. lena SPZ, pridobitelj pa je dobroveren (npr. pri neodplani pridobitvi), bo navadno lahko pridobil lp s priposestvovanjem, in sicer v roku treh let od pridobitve posesti. Vendar pa v primeru, ko je pridobitelj pridobil posest s posestnim konstitutom. priposestvovalni rok zane tei ele, ko se opravi dejanska izroitev. Varstvo pred omejeno razpolagalno sposobnostjo e lastnik odsvoji premino stvar, ki je obremenjena z omejeno stvarno pravico (predvsem neposestno zastavno pravico), pridobitelj v skladu z naelom absolutnosti stvarnih pravic in naelom nemo plus pridobi lp, ki je omejena s to omejeno stvarno pravico. e pridobitelj v dobri veri misli, da preminina ni obremenjena, pa pridobi preminino prosto bremen, e so poleg dobrovernosti izpolnjeni drugi pogoji (pridobitev mora temeljiti na veljavnem in odplanem pravnem naslovu, sklenjen mora biti razpolagalni posel, prenos posesti se ne sme izvriti s posestnim konstitutom in podan mora biti eden od treh v drugem odstavku 64.l. ZTLR opisanih poloajev). 4.3.2.12. ENOVIT SISTEM PRAVIL O RAZPOLAGANJU S PREMOENJSKIMI PRAVICAMI V poglavju pridobitev pravice na podlagi pravnega posla (4.3.2.) je predstavljen sistem prenosa lastninske pravice. Ta sistem ne velja zgolj za prenos lp, temve za vsa razpolaganja s premoenjskimi pravicami. Kot razpolaganja s premoenjsko pravico je treba teti vse pravnoposlovne pojavne oblike, ki imajo za posledico prenos premoenjske pravice iz premoenja enega subjekta v premoenje drugega subjekta ali ustanovitev omejene stvarne pravice na e obstojei premo. pravici.

78

Vsako razpolaganje torej mora temeljiti na zavezovalnem poslu, iz katerega izhaja pravni naslov, razpolaganje pa izvri subjekt, ki ima razpolagalno sposobnost, prek ustreznega razpolagalnega posla in izpolnjevanja morebitnih dodatnih zakonskih pogojev. Pri nepremininah se zahteva ZK dovolilo kot razpolagalni posel in vpis v ZK, pri premininah je potrebna izroitev, pri terjatvah zadostuje razpolagalni posel cesija.

1 11111 PRIDOBITEV NA PODLAGI ZAKONA

Lastninska pravica se pridobi na podlagi zakona v trenutku, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih doloa zakon. Lp se pridobi na podlagi zakona, neodvisno od volje udeleenih subjektov, na nepremininah pa brez vpisa v zk. Vse naine pridobitve lp na podlagi zakona pritevamo med izvirne naine pridobitve lp. To so; priposestvovanje, prilastitev, najdba, najdba zaklada, prirast preminine k nepreminini, prirast preminine k drugi preminini, ,spojitev, pomeanje, izdelava nove preminine, pridobitev lp na plodovih, pridobitev lp od razpolagalno nesposobne osebe, pridobitev lp na nepr.na podlagi naela zaupanja v zk. Edino priposestvovanje je mogoe tako pri premininah kot nepremininah (zato urejeno v splonih pravilih o pridobitvi lp). Pridobitev lp na podlagi naela zaupanja v ZK je mogoa samo pri nepremininah. Vsi drugi naini se nanaajo na pridobitev lp na premininah. 4.3.3.2. PRIPOSESTVOVANJE Priposestvovanje je zakonski pridobitni nain, skupen premininam in nepremininam. Gre za izviren (originaren) nain pridobitve lp. Glede na posest je enotno urejeno izhaja iz dobroverne lastnike posesti. Lastnino lahko priposestvuje le, kdor poseduje kot lastnik in misle, da je lastnik. Preprianje priposestvovalca, da je lastnik, mora temeljiti na pravnem naslovu. Priposestvovanje varuje interese priposestvovalca s tem, da mu po daljem asu dobrovernega izvrevanja lp to pravico, na kodo pravega lastnika, tudi prizna. Kdor je e de facto lastnik stvari, postane e de iure. Mono je le, e nekdo pridobi lastniko posest stvari, vendar hkrati s posestjo ni pridobil tudi lp, ker niso bile izpolnjene vse predpostavke za njeno pridobitev. Priposestvovanje torej naknadno sanira prvotno neveljavne pridobitve lp.
1. Primer: A proda in izroi B-ju gorsko kolo, vendar je prodajna pogodba nina. Ninost zavezovalnega posla ima na podlagi naela kavzalnosti za posledico neveljavnost prenosa lastninske pravice v odnosu med A-jem in B-jem. Slednji ne pridobi lastninske pravice na podlagi pravnega posla, lahko pa kolo po treh letih priposestvuje. 2. Primer: A proda B-ju nepreminino. B se vpie v zemljiko knjigo na podlagi ninega zemljikoknjinega dovolila, ki je vsebovalo pogoj. Ninost zemljikoknjinega dovolila ima za posledico, da B ne postane lastnik nepreminine na podlagi pravnega posla, lahko pa po desetih letih nepreminino priposestvuje.

a) Poloaji, ko ne pride do veljavne pridobitve lp na podlagi pravnega posla zaradi napak v zavezovalnem, razpolagalnem poslu ali v razpolagalni sposobnosti zelo redki! Na nepremininskem podroju se sanirajo prek naela zaupanja v ZK, na premininskem pa prek pridobitve lp a non domino.
Primer 1: A je v zemljiki knjigi vpisana kot edina lastnica nepreminine, eprav je ta v skupni lastnini A in njenega zakonca B-ja. A brez B-jeve vednosti proda nepreminino C-ju, ki v dobri veri na podlagi podatkov v zemljiki knjigi misli, da je A izkljuna lastnica nepreminine. C se na podlagi prodajne pogodbe vpie v zemljiko knjigo in ne glede na razpolagalno nesposobnost osebe A takoj pridobi lastninsko pravico. Kljub napaki v razpolagalni nesposobnosti ni potrebe po priposestvovanju.

79

Primer 2: B si izposodi A-jevo gorsko kolo in ga odsvoji C-ju, ki v dobri veri misli, da je B lastnik kolesa. V tem primeru C na podlagi 64. lena SPZ ne glede na B-jevo razpolagalno nesposobnost hkrati s posestjo pridobi tudi lastninsko pravico na kolesu.

b) Pridobitev s priposestvovanjem v primerih ko priposestvovalec kot dedi pridobi posest stvari v dobri veri, misle, da je postal lastnik, ker izhaja iz napane predpostavke, da je stvar pripadala zapustniku.
Primer: B se na podlagi ninega zemljikoknjinega dovolila vpie v zemljiko knjigo kot lastnik nepreminine in pet let po pridobitvi posesti umre. Njegov dedi B1 pridobi posest nepreminine, v dobri veri pa misli, da je od B-ja podedoval tudi lastninsko pravico. B1 bo lahko postal lastnik nepreminine s priposestvovanjem.

Praktini pomen priposestvovanja Na nepremininskem podroju varuje pridobitelja zemljikoknjino stanje nepreminine in sicer pridobi lp ne glede na razpolagalno nesposobnost svojega prednika. e je razlog za neveljavno pridobitev lp napaka v zavezovalnem ali razpolagalnem poslu, pa pridobitelj ni varovan.
Primer: e A kot ena od skupnih lastnikov neupravieno odsvoji nepreminino C-ju, ki v dobri veri na podlagi podatkov v zemljiki knjigi misli, da je A izkljuna lastnica nepreminine, je C ne glede na razpolagalni nesposobnost osebe A takoj pridobil lastninsko pravico, ker ga proti njeni razpolagalni nesposobnosti varuje naelo zaupanja v zemljiko knjigo. e bi lo hkrati za napako v zavezovalnem poslu med A in C, pa C ne glede na naelo zaupanja in vpis v zemljiko knjigo ne bi pridobil lastninske pravice. Vendar bi naelo zaupanja v zemljiko knjigo spet prilo v potev pri morebitni nadaljnji odsvojitvi dobrovernemu D-ju. V tem primeru naelo zaupanja naknadno sanira tudi napako v zavezovalnem poslu v odnosu med A in C.

Na premininskem podroju je razlika med 10. in 64. lenom SPZ prva ureditev varuje vse dobroverne pridobitelje, druga pa samo tiste, ki so pravico pridobili na podlagi odplanega pravnega posla. Predpostavke za pridobitev lp s priposestvovanjem: 1) DOBRA VERA zahteva se dobra vera priposestvovalca, zato nedobroverni posestnik nikoli ne more pridobiti lp s priposestvovanjem.
Primer: A na smetnjaku najde rabljeno knjigo in utemeljeno misli, da jo je njen lastnik opustil. Vendar jo je lastnik le odloil, da bi si zavezal vezalko na evlju, nakar jo je tam pozabil. Primer: T kupi umetniko sliko od A-ja, ki neupravieno zastopa lastnika slike P-ja. Posledica neupravienega zastopanja je , da se teje, kot da pogodba ni bila sklenjena. Zaradi tega A ni pridobil lastninske pravice na podlagi pravnega posla. Toda e T za napako v zavezovalnem poslu ni vedel in ni mogel vedeti, je v dobri veri glede obstoja veljavnega zavezovalnega posla in lastninsko pravico lahko pridobi s priposestvovanjem. Podobno je v primeru, ko T pridobi sliko z dedovanjem, ki se pozneje izkae za nino, pri emer T ni vedel in ni mogle vedeti za ninostni razlog. Primer dobre vere glede veljavnosti zavezovalnega posla in razpolagalnega posla.

Izvenknjino priposestvovanje; je edini nain priposestvovnja nepreminin, ki niso vpisane v zk. Tu

ni pomembna pravna podlaga, na kateri je priposestvovalec pridobil posest nepreminine. Tako je izvenknjino priposestvovanje mogoe tudi, e je bila posest pridobljena v okviru pravnoposlovne pridobitve.
Primer: A proda B-ju nepreminino in se odseli neznano kam. Prodajna pogodba sicer vsebuje zemljikoknjino dovolilo, vendar to ni primerno za vpis v zemljiko knjigo, ker vsebuje pogoj. A ni dosegljiv, tako da izdaja ustreznega zemljikoknjinega dovolila ni ve mogoa in se B ne more vpisati v zemljiko knjigo na podlagi prodajne pogodbe.

Dobra vera

solastnine in skupne lastnine solastnina se presoja glede vsakega solastnika samostojno; skupna lastnina- povezanost med skupnimi lastniki je tako mona, da nedobrovernost enega samodejno pomeni tudi nedobrovernost drugega, tako da je priposestvovanje delea izkljueno.

80

1. Primer: A in B pridobita soposest stvari na podlagi nine prodajne pogodbe. A ve za napako v zavezovalnem poslu, medtem ko je B dobroveren. B s priposestvovanjem pridobi solastniki dele , kakren bi mu pripadal, e bi bil pravni naslov veljaven, medtem ko A ne more priposestvovati solastnikega delea, ki ga je kupil, temve ta dele ostane prodajalcu. 2. Primer: A je v zemljiki knjigi vpisan kot solastnik nepreminine, zemljike parcele, na kateri stoji vestanovanjska hia, in sicer do . Vendar A ni solastnik, ker se je vpisal v zemljiko knjigo na podlagi ninega zemljikoknjinega dovolila. Tri leta po pridobitvi soposesti A umre. Njegov dedi A1, v dobri veri misli, da je z dedovanjem pridobil A-jev solastniki dele. Vendar je pridobil zgolj soposest nepreminine, v skladu z A-jevim solastnikim deleem. Po preteku priposestvovalne dobe bo s priposestvovanjem postal solastnik, to je imetnik A-jevega solastnikega delea.

Dobra vera pravne osebe se presoja po dobri veri njenih organov in drugih oseb, ki zanjo izvrujejo
dejansko oblast.
46. len SPZ - Dobra vera pravne osebe se presoja po dobri veri njenih organov in drugih oseb, za katere je glede na njihovo delovno podroje pomembno, da stvar pripada pravni osebi.

2) LASTNIKA POSEST (POSSESSIO); S priposestvovanjem lahko pridobi lp le lastniki posestnik. To je tisti, ki ima stvar v posesti, kot da je njegova. Posest pridobljena s posestnim konstitutom ne zadostuje za dobroverno pridobitev lp. Le tista posest, ki je navzven vidna in ki vzbuja videz, da je posestnik tudi lastnik, lahko pripelje do priposestvovanja. Posest, ki je pridobljena s posestnim konstitutom, pri emer novi lastniki posestnik pridobi le posredno posest, ki ni vidna navzven in vzbuja videz, da je neposredni posestnik e vedno lastnik stvari, ne more biti podlaga za priposestvovanje. Priposestvovalni rok ne zane tei v trenutku dogovora o posestnem konstitutu ampak ele ob dejanski izroitvi stvari.
Primer: A, lastnik galerije, 3. maja 2006 podari B-ju umetniko sliko. Ker naj bi slika ostala v galeriji do konca junija 2006, se dogovorita za izroitev s posestnim konstitutom. B pride po sliko 3.julija 2006. Pozneje se izkae da slika ni pripadala A-ju, tako da B ni pridobil lastninske pravice e 3. maja 2006. B ni bil varovan na podlagi 64. lena SPZ , ker je lo za pridobitev s posestnim konstitutom, ki je bila poleg tega e neodplana. B 3. julija 2006 pridobi neposredno posest, vendar zaradi neodplanosti e vedno ni varovan na podlagi 64. lena SPZ. Lahko pa sliko priposestvuje. Priposestvovalni rok ne zane tei s pridobitvijo lastnike posesti 3. maja 2006, temve ele s pridobitvijo neposredne posesti, to je 3. julija 2006.

3) PRETEK ASA (TEMPUS); Priposestvovalna roka sta:

- 3 leta za preminine; - 10 let za nepreminine.

Priposestvovalna doba zane tei na dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniko posest, kona pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. Posestnik mora biti v dobri veri ves as priposestvovalne dobe. V dobo se vteva as, ko so posestnikovi pravni predniki imeli stvar v dobroverni lastniki posesti. e je bil pravni prednik nedobroveren, se dobra vera posestnika presoja samostojno. V dobo se vteva tudi as, ko posestnik neodvisno od svoje volje ni mogel izvrevati posesti.
43. len SPZ - (1) Dobroverni lastniki posestnik preminine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku treh let. (2) Dobroverni lastniki posestnik nepreminine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku desetih let. (3) e dobroverni lastniki posestnik, pod pogoji iz prejnjega odstavka, izvruje posest na delu nepreminine, je ta del predmet samostojnega priposestvovanja. Raunanje priposestvovalne dobe

81

45. len SPZ - (1) Priposestvovalna doba zane tei tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniko posest, kona pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. Posestnik mora biti v dobri veri ves as trajanja priposestvovalne dobe. (2) V priposestvovalno dobo se vteva tudi as, ko so posestni predniki sedanjega dobrovernega lastnikega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni lastniki posestniki. (3) e naj se s priposestvovanjem pridobi solastnina, se dobra vera presoja glede vsakega solastnika. (4) e je bil posestni prednik nedobroveren, se dobra vera posestnega naslednika presoja samostojno. (5) V priposestvovalno dobo se vteva tudi as, ko posestnik neodvisno od svoje volje zaasno ni mogel izvrevati posesti.

OMEJITEV PRIPOSESTVOVANJA ni mono pridobiti lastnine s priposestvovanjem: (1) na javnem dobru; (2) na stvari izven pravnega prometa (extra commercio); (3) v kodo osebi, ki je pridobila pravico v dobri veri in zaupanju v zemljiko knjigo pred vknjienjem priposestvovane pravice. Priposestvovanje nepreminin je redko uspeno v sistemu urejenih nepremininskih evidenc. Pogosteje se zgodi, da nekdo dobroverno poseduje le del tuje nepreminine. Pod splonimi pogoji se lahko samostojno priposestvuje del nepreminine. V tem primeru se lastnina zaradi priposestvovanja ne spremeni, temve se spremeni le obseg dveh stvari, ker se med njima doloi nova posestna meja. Takna reitev odstopa od naela specialnosti lastnine, vendar je praktina in omogoa reevanje ivljenjskih poloajev. Ne moreta pa se priposestvovati zastavna pravica in zemljiki dolg.
44. len SPZ - (1) Na javnem dobru in stvari izven pravnega prometa ni mogoe pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. (2) Pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na kodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, e preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Primer: A je v zemljiko knjigi vpisan kot lastnik nepreminine. Nepreminino ima v posesti B, ki je e priposestvoval lastninsko pravico, vendar se e ni vpisal v zemljiko knjigo. A, ki ni ve lastnik nepreminine in ni razpolagalno sposoben, nepreminino odsvoji dobrovernemu C-ju, ki zaupa podatku v zemljiki knjigi, da je A lastnik nepreminine. C na podlagi drugega odstavka 44. lena SPZ ne glede na B-jevo razpolagalno nesposobnost pridobi lastninsko pravico na nepreminini. eprav je pravi lastnik nepreminine B, za C-ja velja, kot da je bil lastnik A.

4.3.3.3. PRILASTITEV Splono Na nepreminini, ki je brez lastnika (nikogrnja stvar), pridobi lp tisti, ki stvar vzame v posest z namenom, da si jo prilasti, razen e zakon doloa drugae. To ne velja za nepreminine, saj imajo te vedno lastnika. Derelikcija nepreminine po naem pravu namre ni dopustna. Ni se mogoe odpovedati lp na nepreminini. Loi: okupacija nikogrnja stvar najdba!!! izgubljena stvar

Nikogarnja stvar Ena od kljunih predpostavk za pridobitev lp je , da gre za nikogarnjo stvar (res nullius). To je tista stvar, ki e ni imela lastnika ali tista, ki jo je lastnik opustil (res derelicta). Stvar se teje za opueno, e je njen lastnik nedvoumno izrazil voljo, da je ne eli ve imeti v lastnini. Lp se pridobi, ko jo najditelj vzame v posest. Najditelj mora imeti prilastitveni namen. To pomeni, da stvar vzame v lastniko posest. Opustitev je mogoa samo na premininskem podroju.

82

Okupacija 50. len SPZ - Na preminini, ki je brez lastnika, pridobi lastninsko pravico tisti, ki stvar vzame v posest z namenom, da si jo prilasti, razen e zakon doloa drugae. Primer: A vre prazno steklenico v smetnjak ali nastavi omaro na mesto, predvideno za kosovno odvoz. Vendar tudi tukaj lahko zakon doloa drugae, e gre za stvari, ki imajo kulturnozgodovinski namen.

4.3.3.4.NAJDBA Najditelj je, kdor najde in vzame premino stvar v posest. Dolnosti najditelja so: (1) obvestitev lastnika najdene preminine oz. osebe, upraviene do prevzema najditelj je o najdbi takoj dolan obvestiti lastnika preminine ali osebo, za katero utemeljeno meni, da je upraviena do prevzema preminine; (2) prijava najdbe na policiji, e najditelj ne pozna lastnika ali njegovega naslova; (3) hramba najdene stvari, e policija pusti najdeno stvar v hrambi najditelja. Policija lahko sama prevzame preminino v hrambo. Proda jo na javni drabi ali po dnevni ceni, e: se najdena preminina lahko pokvari; ali so z vzdrevanjem najdene preminine povezani nesorazmerni stroki. Izkupiek od prodaje na javni drabi stopi na mesto najdene preminine. Najdbe ni treba prijavljati, e je vrednost najdene preminine neznatna. Pridobitev lastnine z najdbo: najditelj, ki izpolni svoje dolnosti, pridobi lastnino na najdeni preminini v 1 letu od: obvestila lastnika oz. upravienca do prevzema stvari, e upravienec ni zahteval izroitve najdene stvari; prijave na policiji, e se najdena preminina e vedno nahaja v policijski ali najditeljevi hrambi. Najditelj preminine z neznatno vrednostjo pridobi na njej lastnino v 1 letu od obvestila lastnika oz. v 1 letu od dneva najdbe, e ne pozna lastnika ali njegovega naslova.
Obveznost najditelja: 51. len SPZ - (1) Kdor najde in vzame preminino v posest (najditelj), je dolan o tem takoj obvestiti lastnika preminine ali osebo, za katero utemeljeno meni, da je upraviena do prevzema preminine. (2) e najditelj ne pozna osebe iz prejnjega odstavka ali njenega naslova, je dolan prijaviti najdbo na policiji. (3) Policija lahko prevzame preminino v hrambo oziroma pusti preminino v hrambi najditelja. (4) e se preminina lahko pokvari, ali e so z njenim vzdrevanjem povezani nesorazmerni stroki, jo policija lahko proda na javni drabi ali po dnevni ceni. Izkupiek od prodaje stopi na mesto najdene preminine. (5) e je vrednost najdene preminine neznatna, najditelju najdbe ni treba prijaviti na policiji. 52. len SPZ - (1) Najditelj, ki je izpolnil obveznosti iz 51. lena tega zakona, pridobi lastninsko pravico na preminini s pretekom enega leta od obvestila ali prijave, e upravienec ni zahteval njene izroitve in e se preminina e vedno nahaja v hrambi pri najditelju ali policiji. (2) Doloila prejnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za najdeno preminino, ki ima neznatno vrednost.

4.3.3.5. NAJDBA ZAKLADA Zaklad je stvar veje vrednosti, ki je bila tako dolgo skrita, da ni ve mono najti njenega lastnika. Zaklad je mono najti tako v nepreminini (bolj pogosto) kot v preminini. Najditelj zaklada je dolan najdbo prijaviti na policiji.

83

Zaklad po enakih delih pripada najditelju in lastniku nepreminine ali preminine, v kateri je bil najden, razen e zakon doloa drugae.
53. len SPZ - (1) Zaklad po enakih delih pripada najditelju in lastniku preminine ali nepreminine, v kateri je bil najden, razen e zakon doloa drugae. (2) Zaklad je stvar veje vrednosti, ki je bila tako dolgo skrita, da ni ve mogoe najti njenega lastnika. (3) Najditelj zaklada je dolan najdbo prijaviti policiji.

4.3.3.7. SPOJITEV Spojitev pomeni, da preminine razlinih lastnikov tako spojijo, da postanejo sestavina enotne preminine. V tem primeru nastane na spojeni stvari solastnina dotedanjih lastnikov v sorazmerju z vrednostjo vstopnih elementov. Ena od preminin se lahko teje za glavno stvar, V tem primeru postane lastnik glavne stvari tudi lastnik spojene preminine. Prejnjim lastnikom lastnina preneha. S tem jim ugasnejo vse druge pravice, ki so obstajale na njihovih premininah pred spojitvijo. e pridobijo prejnji lastniki solastnino na spojeni stvari, na njihovih solastnikih deleih oivijo pravice, ki so bremenile njihove preminine pred spojitvijo.
55. len SPZ - (1) e se preminine, ki pripadajo razlinim lastnikom, tako spojijo, da postanejo sestavine enotne preminine, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov, in sicer v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne preminine ob spojitvi. (2) e se lahko ena od preminin teje za glavno stvar, postane lastnik glavne stvari lastnik enotne preminine. (3) Glavna stvar je tista, ki se v skladu s splonim preprianjem teje za glavno stvar.

4.3.3.8. POMEANJE Pomeanje pomeni, da se preminine razlinih lastnikov se tako pomeajo ali zlijejo, da: jih ni ve mono loiti; ali so z loitvijo povezani nesorazmerni stroki. Na zmeani ali zliti stvari nastane solastnina v sorazmerju z vrednostjo vstopnih elementov. e prejnjim lastnikom lastnina ne preneha in pridobijo solastnino na zmeani ali zliti stvari, na njihovih solastnikih deleih oivijo vse pravice, ki so bremenile njihove preminine pred pomeanjem.
56. len SPZ - e se preminine razlinih lastnikov tako pomeajo ali zlijejo, da jih ni mogoe ve loiti, ali da so z loitvijo povezani nesorazmerni stroki, se smiselno uporabljajo doloila 55. lena tega zakona.

4.3.3.9. PRIRAST (AKCESIJA) Prirast je poloaj, v katerem preminina postane del (sestavina) nepreminine. Lastnina na nepreminini se raziri na preminino, ki je postala sestavina nepreminine. - prirast preminine k nepreminini; e se neka samostojna premina stvar z nepreminino tako spoji, da postane njena sestavina, v skladu z naelom specialnosti samostojna lp na preminini preneha. Hkrati pa se lp na nepreminini raziri na novo sestavino. Pri tem gre za izpeljavo naela superficies solo cedit. Lp na preminini, ki je postala sestavina nepreminine ugasne. Izjema je stavbna pravica, ki omogoa, da je ena oseba lastnik zemljia, druga pa lastnik zgradbe, ki stoji na tem zemljiu. - prirast preminine k preminini; do prirasti pride pri spojitvi ali pomeanju dveh ali ve preminin, ki pripadajo razlinim lastnikom in od katerih se ena teje za glavno stvar. e med temi stvarmi ni hierarhinega odnosa gre za spojitev ali pomeanje.
54. len SPZ - Lastninska pravica na nepreminini se raziri na preminino, ki je postala sestavina nepreminine.

84

Primer: P proda in dobavi L-ju, lastniku hotela, keramine ploice za opremo kopalnic v hotelskih sobah, pri emer si izgovori pridrek lastninske pravice. Ne glede na dogovor o pridrku P izgubi lastninsko pravico na keraminih ploicah v trenutku ko so te vgrajene (poloene) v L-jevo nepreminino. L-jeva lastninska pravica pa se s prirastjo raziri na (e neplaane) ploice. Nepreminina je obremenjena s hipoteko v korist banke B. Z vgraditvijo ploic se vrednost stvarnopravnega zavarovanja, ki ga ima B, ustrezno povea.

4.3.3.10. IZDELAVA NOVE PREMININE Je originaren nain pridobitve lp, ki je mogo samo na premininskem podroju. Pri izdelavi nove stvari prvotne stvari s predelavo spremenijo svojo fizino in pravno identiteto, tako da lp na njih preneha in na novo nastane na isti stvari. Izdelovalec je tisti, ki sam izdela novo stvar. Vendar ni treba da delo opravi sam. Lastnino pridobi, kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati novo preminino. Izdelava nove preminine je tudi obdelava s pisanjem, risanjem, slikanjem, tiskanjem, graviranjem ali na drug podoben nain. Lastnino pridobi tudi, kdor iz tujega materiala izdela ali si da izdelati novo preminino, razen e je vrednost dela bistveno nija od vrednosti materiala. Tudi v tem primeru izdelovalec pridobi lp na novi stvari, e so izpolnjeni pogoji iz 57/II.lena. Ni pomembno ali je izdelovalec v dobri ali slabi veri.
57. len SPZ - (1) Kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati novo preminino, pridobi na njej lastninsko pravico. (2) e si nekdo iz tujega materiala izdela ali da izdelati novo preminino, pridobi na njej lastninsko pravico, e vrednost dela ni bistveno nija od vrednosti materiala. (3) e je material pripadal razlinim lastnikom, se smiselno uporabljajo doloila 55. in 56. lena tega zakona. (4) Kot izdelava nove preminine se teje tudi obdelava povrine s pisanjem, risanjem, slikanjem, tiskanjem, graviranjem ali na drug podoben nain.

4.3.3.11. PRAVICE TRETJIH PRI ZDRUITVI IN IZDELAVI NOVE STVARI Ius tollendi; (95,96.l) dobrovernemu in nedobrovernemu lastnikemu posestniku, ki mora vrniti stvar lastniku, dajeta tako imenovano ius tollendi. Posestnik ima pravico, da tisto kar je storil za lastno zadovoljstvo, polepanje glavne stvari, loi in obdri. Pogoj je, da je to mogoe loiti od glavne stvari brez pokodbe.
58. len SPZ - (1) S prenehanjem lastninske pravice na preminini na podlagi 55. do 57. lena tega zakona ugasnejo tudi druge pravice na njej. (2) e pridobi bivi lastnik solastninsko pravico enotne oziroma nove preminine ali postane njen edini lastnik, oivijo na njegovem solastnikem deleu ali na enotni oziroma novi preminini pravice, ki so bremenile preminino, ki mu je pripadala. Primer: Dobroverni lastniki posestnik stanovanjskega objekta obstojee pipe in tu v kopalnici zamenja z luksuznimi artikli. Te izboljave so postale sestavine nepreminine, tako da se je nanje razirila lastninska pravica lastnika nepreminine. Ko mora zapustit nepreminino, lahko izboljave odstrani, na njihovo mesto pa spet montira e vedno delujoe stare. Na odstranjenih intalacijah na podlagi estega odstavka 95. lena SPZ pridobi lastninsko pravico.

4.3.3.12. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PLODOVIH Lastnina na plodovih stvari pripada lastniku glavne stvari, razen e SPZ doloa drugae: (1) dobroverni lastniki posestnik plodovite stvari pridobi lastnino na plodovih v trenutku loitve (separacije) plodov od glavne stvari; (2) oseba, ki ima na podlagi pravnega razmerja z lastnikom glavne stvari pravico do plodov pridobi lastnino na plodovih v trenutku loitve plodov od glavne stvari v praksi so to zakupniki kmetijskih zemlji.

85

Pod zakonskimi pogoji lahko vsakdo pridobi lastnino na gozdnih sadeih, gobah in drugih prosto rastoih rastlinah.
59. len SPZ - (1) Lastninska pravica na plodovih, ki jih daje stvar, pripada lastniku glavne stvari, razen e ta zakon doloa drugae. (2) Dobroverni lastniki posestnik stvari, ki daje plodove, pridobi lastninsko pravico na plodovih v trenutku njihove loitve od glavne stvari. Enako velja za osebo, ki ima na podlagi pravnega razmerja z lastnikom glavne stvari pravico do plodov. (3) Pod pogoji, ki jih doloa zakon, lahko vsakdo pridobi lastninsko pravico na gozdnih sadeih, gobah in drugih prosto rastoih rastlinah.

4.3.4. POSEBNI PRIMERI PRIDOBITVE LASTNINSKE PRAVICE

4.3.4.1. GRADNJA PREK MEJE Graditelj pri gradnji prekorai mejno rto parcelne meje zgradi zgradbo, katere del sega nad ali pod tujo nepreminino. Lastnik nepreminine ali graditelj lahko predlagata, da nepravdno sodie odloi o ureditvi medsebojnih razmerij. V nepravdnem postopku je mona analogija z mejnim sporom, ker gre po vsebini le za posebno obliko mejnega spora. Primarna reitev od graditelja zahteva vzpostavitev prejnjega stanja sodie lahko graditelju naloi, da porui zgradbo in na nepreminini vzpostavi prvotno stanje. Tako je uveljavljeno pravilo, da ima lastnina na zemljiu po naelu superficies solo cedit prednost. Sodie ima pooblastilo, da lahko odloi drugae, e bi bile posledice vzpostavitve prejnjega stanja v oitnem nesorazmerju s kodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepreminine. Za taken poloaj gre, e temelji gradnje segajo malenkost ez parcelno mejo, za vzpostavitev prejnjega stanja pa bi bilo potrebno poruiti cel objekt. V taknem primeru sodie odloi, da vzpostavitev prejnjega stanja ni upraviena ter: s sklepom doloi novo mejo med parcelama; odmeri lastniku nepreminine primerno odkodnino. Pri tem sodie upoteva: o vse okoliine; o upraviene interese udeleencev; o dobro vero graditelja; o obnaanje lastnika nepreminine, potem ko je izvedel za gradnjo. Z odlobo o doloitvi nove meje sodie mejo med zemljiema prestavi tako, da se graditeljevo zemljie povea za tisti del sosedovega zemljia, na katerega sega gradnja. Lp se pridobi na podlagi odlobe dravnega organa, vpis v zk nima konstitutivnega uinka. Tu lahko govorimo o horizontalni akcesiji, kjer se je lp razirila v horizontalni smeri. V naem sistemu je mogoa le na podlagi pravnega posla ali odlobe dr.organa, medtem ko do vertikalne akcesije pride na podlagi zakona (8., 54. l). e nekdo zgradbo v celoti postavi na tuje zemljie, velja v celoti ureditev 8. in 54. lena. Stranki se lahko dogovorita o ureditvi medsebojnih razmerij na katerikoli nain, toda e ne doseeta soglasij, ureditev v nepravdnem postopku ni mogoa. Tako brez soglasja obeh strank ureditev nove meje ni mogoa.
47. len SPZ - (1) e nekdo zgradi zgradbo, katere del sega na, nad ali pod tujo nepreminino (graditelj), lahko lastnik nepreminine ali graditelj predlaga, da sodie v nepravdnem postopku odloi o ureditvi medsebojnih razmerij. (2) Sodie lahko graditelju naloi, da porui zgradbo in na nepreminini vzpostavi prvotno stanje. (3) e bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v oitnem nesorazmerju s kodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepreminine, lahko sodie doloi lastniku nepreminine primerno odkodnino in s sklepom doloi novo mejo med sosednjima nepremininama. (4) Pri odloitvi iz prejnjega odstavka sodie upoteva vse okoliine, zlasti pa upraviene

86

interese udeleencev, vpraanje dobre vere graditelja in obnaanje lastnika nepreminine, potem ko je izvedel za gradnjo.

4.3.4.2. IZBOLJAVA TUJE NEPREMININE V skladu z ZTLR je v primeru, ko so se v novo stvar spojile stvari, ki so pripadale razlinim lastnikom, na novi stvari nastala solastnina dotedanjih lastnikov v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne stvari ob spojitvi. Vse izboljave v skladu z naelom povezanosti zemljia in objekta prirastejo k nepreminini. To pomeni, da se lp na nepreminini samodejno raziri na vse izboljave (premine stvari), ki so s spojitvijo (vgradnjo in podobno) postale sestavine nepreminine. Negativni premoenjskopravni uinki za graditelja pa se kompenzirajo na obligacijskopravnem podroju in sicer v skladu z naeli neupraviene obogatitve. Graditelj torej pridobi zgolj obligacijskopravni, obogatitveni (verzijski) zahtevek na povrnitev vrednosti vlaganja. Pridobitev solastnikega delea je mogoa zgolj na pravnoposlovni podlagi. Dovolitev gradnje Pri vlaganju v tujo nepreminino samodejno nastopijo posledice prirasti v korist lastnika nepreminine, medtem ko na nasprotni strani, v korist graditelja samodejno nastane verzijski zahtevek. To velja ne glede na to ali je lastnik nepreminine v gradnjo privolil. Verzijski zahtevek Graditelj ima do lastnika nepreminine zahtevek na povrnitev vrednosti vlaganja. Gre za obogatitveni verzijski zahtevek, ki izhaja iz splonih pravil obligacijskega prava. Obogatitveni zahtevek zastara v 5 letih. Zastaralni rok zane tei ko graditelj izgubi (so)posest preminine. Pridobitev solastnikega delea Graditelj na izboljani nepreminini lahko pridobi solastniki dele z vpisom v ZK na podlagi listine, ki vsebuje ZK dovolilo. Izpolnjene morajo biti splone predpostavke za prenos lp na nepremininah. Z zavezovalnim poslom se lastnik nepreminine zavee, da bo graditelju priznal solastniki dele na izboljani nepreminini, v sorazmerju z vrednostjo vlaganja. Zahteva se pisna oblika dogovora. Obstoj pogodbe oz. dogovora se lahko dokae tudi s priami. Zemljikoknjino dovolilo ZK dovolilo je pravni posel lastnika nepreminine ali klavzula v pogodbi o priznanju solastnikega delea, v kateri izjavi, da dovoljuje vpis solastnikega delea v ZK. Podpis lastnika na ZK dovolilu mora biti overjen. Graditelj ima na podlagi dogovora o pridobitvi solastnine pravico od lastnika nepreminine zahtevati izstavitev listine za vpis v ZK. Zastaralni rok je 10 let. Tei zane, ko graditelj izgubi posest oz. soposest nepreminine.
48. len SPZ - (1) e nekdo (graditelj) s soglasjem lastnika nepreminine postavi, prizida ali izbolja zgradbo, na nepreminini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepreminine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. (2) Lastnik in graditelj se lahko dogovorita, da na nepreminini nastane solastnina. Graditelj lahko na podlagi dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiko knjigo. (3) Zastaralni roki za zahtevke graditelja teejo od dneva, ko je graditelj izgubil posest nepreminine.

4.3.5. PRIDOBITEV Z ODLOBO DRAVNEGA ORGANA

Posebnost je, da ima odloba dravnega organa konstitutiven uinek. Govorimo o pridobitvi lp z odlobo. V potev pridejo le oblikovalne odlobe. e zakon ne doloa drugae, se lastnina pridobi: (1) s pravnomono sodno odlobo; ali

87

(2) dokonno odlobo upravnega organa.

42. len SPZ - Lastninska pravica se pridobi s pravnomono sodno odlobo ali dokonno odlobo upravnega organa, razen e zakon doloa drugae.

4.3.5.1. VPIS V ZEMLJIKO KNJIGO Sodna oz. upravna odloba ima konstitutiven uinek, zato za pridobitev lp na nepreminini ni potreben vpis v zk (pomembno pa je zaradi vidika publicitete, da se im prej vpie v zk). Dokler ni vknjibe, ostaja v zk vpisan nepravilen podatek o lastnitvu nepreminine. Tretji, ki pa se zanaajo na takno nepravilno zk stanje, pa so varovani na podlagi naela zaupanja v zk.
Primer: A je kot lastnik nepreminine vpisan v ZK. Kljub temu je pravi lastnik B, ki je lp pridobil s sodno ali upravno odlobo. e preden se B vpie v ZK, A odsvoji nepreminino dobrovernemu C-ju, ki na podlagi ZK utemeljeno misli, da je A pravi lastnik. C je varovan na podlagi naela zaupanja v ZK in pridobi na napreminini lp. Podobno bi bilo, e bi A nepreminino v korist C-ja obremenil s hipoteko ali drugo stvarno pravico. V tem primeru bi B sicer ostal lastnik, vendar bi moral spotovati C-jevo pravico.

4.3.5.4. PRIDOBITEV LP S SODNO ODLOBO Nae pravo pozna 4 osnovne primere pridobitve lp s sodno odlobo: 1) Prodaja v nepravdnem postopku; postopek se uvede na predlog, kadar tako doloa zakon. e predlagatelj zahteva, se dovoli tudi prodaja brez cenitve. 2) Prodaja v izvrilnem postopku; nepreminine; prva sodna odloba, ki je pomembna za pridobitev lp, je sklep o domiku. S tem sklepom sodie ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvijo ceno, in razglasi, da je temu ponudniku domaknjena nepreminina. e se prodaja opravi z neposredno prodajo, sodie izda sklep o domiku potem, ko ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za veljavnost prodaje. Po pravnomonost sklepa o domiku in po poloitvi kupnine izda sodie sklep o izroitvi nepreminine kupcu. V tem sklepu se doloi, da se izroi nepreminina kupcu in se vpie na njegovo ime lp v zk. Sklep se posreduje zk sodiu, ki opravi vpis po uradni dolnosti. preminine; osrednjo vlogo ima izvritelj, ki pridobi razpolagalno sposobnost in doloi najprimerneji nain podaje. Lahko izbira med prodajo na javni drabi, neposredno prodajo, prodajo prek komisionarja. Izvritelj v lastnem imenu sklene pravne posle, ki so potrebni za prenos lp na stvari. Kupec pridobi lp na podlagi pravnega posla. 3) Prodaja v steajnem postopku; o izroitvi nepreminine kupcu in vpisu lp odloa steajni senat s sklepom, ki je smiselno enak sklepu o izroitvi nepreminine kupcu v izvrilnem postopku. Glede prodaje preminin pa ima steajni upravitelj podobno vlogo kot izvritelj v izvrbi. Kupec pridobi lp na podlagi prodajne pogodbe, ki jo sklene s steajnim upraviteljem ali komisionarjem. 4) Odvzem predmetov v kazenskem postopku; pridobitev lp je mogoa tudi s kazensko odlobo. Lahko je kot poseben varnostni ukrep, ki se izree ob kazenski sankciji ali celo e kazen ni bila izreena. Lp na odvzetih predmetih pridobi drava. Lp se pridobi v trenutku, ko postane odloba o odvzemu pravnomona.

4.3.5.5.

PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE Z UPRAVNO ODLOBO

Gre zlasti za naslednje primere: - Razlastitev; razlastitveni upravienec je drava ali obina. O razlastitvi v upravnem postopku na prvi stopnji odloajo upravne enote, na drugi stopnji pa ministrstvo za prostor. - Komasacija; spada med prostorske izvedbene operacije namenjene racionalnejemu izrabljanju prostora. S komasacijo se zemljia na nekem obmoju zloijo in spet razdelijo med prejnje lastnike. Lp se pridobi z dokonnostjo odlobe o novi razdelitvi zemlji, ki jo na prvi stopnji izda upravni organ.

88

Arondacija; z arondacijo se dosedanjim zemljiem arondacijskega upravienca pripojijo nova zemljia. Denacionalizacija; v denacionalizacijskih postopkih se odloa o vraanju premoenja, ki je bilo po drugi svetovni vojni na razlinih pravnih podlagah odvzeto v dravno korist.

4.3.6. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE Z DEDOVANJEM

Gre za univerzalno pravno nasledstvo, ki pomeni samodejen prehod vseh premoenjskih pravic na dedie. Dedovanje spada med derivativne naine pridobitve lp. To pomeni, da dobijo takno lp, kot jo je imel zapustnik. Omejitve, ki so zavezovale zapustnika zavezujejo tudi dedie. To velja za vse zakonske omejitve in tudi za vse omejene stvarne pravice. Dedie pa zavezujejo tudi zlasti vse tiste obligacijske pravice tretjih na nepremininah, ki so zavezovale zapustnika, na podlagi posebne zakonske dolobe pa tudi najemne, zakupne pogodbe ne glede na to, ali so vpisane v zk. Z dedovanjem se pridobi lastnina v trenutku zapustnikove smrti. Za pridobitev se ne zahteva izpolnite nobenih dodatnih predpostavk, kot sta izroitev nepreminine in vpis pridobitev v zk, ki se zahtevata pri pravnoposlovni pridobitvi. Dedovanje je primer izvenknjine pridobitve lp na nepremininah.
41. len SPZ - Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti.

4.4. VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE

4.4.1. SPLONO

Varstvo lastnine se zagotavlja s 3 klasinimi instituti: (1) vrnitvena toba (actio rei vindicatio) reivindikacija; (2) vrnitveni zahtevek domnevnega lastnika (actio Publiciana) publicijanska toba; (3) zahtevek iz zaite pred vznemirjanjem (actio negatoria) negatorna toba.

4.4.2. VRNITVENA TOBA (REIVINDIKACIJA)

Zakonski pogoji za vrnitveno tobo so:

(1) aktivno legitimiran = lastnik stvari (2) pasivno legitimiran = (neposredni) posestnik (3) vsebina je zahtevek na vrnitev individualno doloene stvari v posesti toenca.
4.4.2.1. SPLONO Vrnitvena toba je toba lastnika proti neposrednemu posestniku stvari na vrnitev individualno doloene stvari lastniku. Pravda poteka na podlagi lastnine, zahteva se vrnitev.
Primer: A posodi B-ju Stvarnopravni zakonik s komentarjem. Slednji knjigo proda in izroi dobrovernemu C-ju, ki na podlagi 64. lena SPZ pridobi lastninsko pravico. Posledino je A lastninsko pravico izgubil. Tudi e ugotovi, da se knjiga nahaja pri C-ju, ne more z reivindikacijo zahtevati njene vrnitve, ker ni ve lastnik. e bi B C-ju knjigo podaril , C ne bi pridobil lastninske pravice na podlagi 64. lena SPZ , temve bi jo lahko na podlagi prvega odstavka 43. lena SPZ po treh letih pridobil s priposestvovanjem. e bi e A v priposestvovalnem asu vloil reivindikacijski zahtevek, bi bilo temu ugodeno. S pretekom priposestvovalnega asa pa bi lastninsko pravico in s tem tudi monost reivindikacije izgubil.

Uveljavljanje vrnitvenega zahtevka ne zastara. Reivindikacija je trajna. Skupaj z lastnino ugasne vrnitveni zahtevek zato so moni ugovori, da tonik ni ve lastnik (npr. je stvar izgubil, toenec jo je nael, lastnik pa se ni javil v predpisanem roku /1 leto/). Takni ugovori so v praksi tudi najbolj pogosti.

89

V praksi se tako lastnik odloa za posestno varstvo, ker je hitreje in ceneje. Prednost lastninskega pred posestnim sporom pa je monost kumuliranja zahtevkov. 4.4.2.2. DOKAZNO BREME Dokazno breme pri reivindikciji nosi tonik (=lastnik). Ta mora: - stvar opisati (predmet reivindikacije je lahko samo individualno doloena stvar), - dokazati svojo lastninsko pravico (dokazati mora da je lp dobil, nadaljnji obstoj se domneva), - dokazati dejansko oblast toenca (mora obstajati v asu vloitve tobe).
Primer: A oktobra 2006 od trgovca z umetninami T-ja zahteva vrnitev umetnike slike iz 17. stoletja, ki je bila julija 2006 ukradena iz A-jeve hie in se je pojavila pri T-ju. A je sliko kupil maja 2002. Namesto dokazovanja celotne vrste derivativnih pridobitev se A lahko sklicuje na to, da je sliko v vsakem primeru priposestvoval. Za dokaz priposestvovanja zadostuje, da dokae, da jo je kupil in da jo je imel vsaj tri leta v dobroverni lastniki posesti.

Pri nepremininah se domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v ZK. 4.4.2.3. TOENEVI UGOVORI Ugovori toenca so naslednji: (1) upravienost do posesti na podlagi pravnega naslova, ki uinkuje erga omnes posestnik lahko odkloni izroitev stvari, e je sam ali posredni posestnik upravien do posesti. Upravienost lahko temelji na stvarnopravni (uitek, zastavna pravica) ali obligacijskopravni podlagi (najem, zakup). Npr. novi lastnik zahteva vrnitev stvari od najemnika to ni mono, kajti najem uinkuje erga omnes tudi proti lastniku, kar prepreuje reivindikacijo. Vendar npr. erga omnes uinka nima posodbena pogodba v tem primeru je vrnitveni zahtevek lastnika upravien.
1. Primer: A je lastnik nepreminine, ki jo da v najem B.ju. B pa jo da v podnajem C-ju. V tem primeru A ne more od C-ja z reivindikacijo zahtevati izpraznitve nepreminine. C se lahko proti A-ju sklicuje na pravico do posesti, ki jo izvaja od B-ja, kateremu je A prepustil uporabo stanovanja. Le e podnajem v skladu z najemno pogodbo med Ajem in B-jem ne bi bil dopusten, C ne bi mogel uveljavljati svoje pravice do posesti. Podobno bi bilo, e bi bila najemna pogodba med A-jem in B-jem ali podnajemna pogodba med B-jem in C-jem neveljavna. 2. Primer: A proda in izroi svojo nepreminino B-ju. e pred vpisom B-ja v zemljiko knjigo si A premisli in kot zemljikoknjini lastnik z reivindikacijo zahteva izpraznitev nepreminine. B lahko ugovarja A-jevemu zahtevku s sklicevanjem na prodajno pogodbo, ki mu daje pravico do posesti.

(2) imenovanje posrednega posestnika ali prednika ta ugovor ima samo toenec, ki ima stvar v posesti v
tujem imenu. Toenec mora svojega prednika pozvati, da sodeluje v postopku kot stranka. e prednik v pravdo noe vstopiti, ga toenec v to ne more prisiliti. Npr. posredni posestnik je lastniku odvzel stanovanje in ga nato oddal v najem e lastnik toi najemnika kot neposrednega posestnika, lahko najemnik ugovarja, da lastnik ni upravien do tobe proti njemu.
Primer: A je lastnik nepreminine, ki jo da v najem B-ju, B pa jo da v podnajem C-ju. A od C-ja z reivindikacijo zahteva izpraznitev nepreminine. C lahko dokazuje svojo pravico do posesti na podlagi podnajemne pogodbe med A-jem in B-jem.Lahko pa v skladu s 93. lenom SPZ pozove B-ja, da sodeluje v pravdi. V tem primeru bo ta moral dokazati svojo pravico, da je dal nepreminino v podnajem.

4.4.2.5./6. POLOAJ DOBROVERNEGA IN NEDOBROVERNEGA POSESTNIKA Zahtevki so:

(1) (2)

presojajo se po splonih pravilih odkodninskega prava. To pri posesti ni mono; VERZIJSKI ZAHTEVKI delijo se v 2 kategoriji: 1) verzijski zahtevki proti dobrovernemu posestniku: 1. stvar mora vrniti z vsemi plodovi, vendar
ODKODNINSKI ZAHTEVKI

90

ni dolan vrniti obranih plodov, ker je z loitvijo postal njihov lastnik; in ni dolan plaati za uporabo stvari; in ne odgovarja za unienje in pokodovanje stvari, ker je bil preprian, da je njen lastnik. 2) verzijski zahtevki proti nedobrovernemu posestniku: 1. stvar mora vrniti z vsemi plodovi; in tudi 2. mora vrniti vrednost obranih plodov; in 3. mora vrniti vrednost plodov, ki jih je opustil obrati; in 4. odgovarja za unienje in pokodovanje, razen e bi nastalo tudi pri lastniku. (3) REPARACIJSKI ZAHTEVKI = zahtevki posestnika proti lastniku zaradi strokov stvari. Stroki se delijo v 3 skupine: I. potrebni stroki (impensae necessariae) = stroki, nujni za vzdrevanje stvari; II. koristni stroki (impensae utiles) = stroki, ki poveajo vrednost stvari; III. olepevalni stroki (impensae voluptariae) = stroki, ki jih je posestnik dodal stvari zaradi lastnega zadovoljstva ali olepanja stvari. Reparacijski zahtevki pa so 2 vrst:

2. 3. 4.

1) reparacijski zahtevki dobrovernega posestnika: 1. pravica do povraila potrebnih strokov; 2. pravica do povraila koristnih strokov, v kolikor niso zajeti s koristmi, ki jih je pridobil
dobroverni posestnik v tem primeru gre za pobotanje zahtevkov. Koristnost strokov se presoja po objektivnem kriteriju vrednost stvari se je poveala za normalnega povprenega loveka. glede olepevalnih strokov ima dobroverni posestnik 2 monosti: I. loitvena pravica (ius tollendi) olepav dobroverni posestnik lahko olepavo loi in obdri zase, e je to mono brez pokodbe stvari; ALI II. pravica do povraila strokov olepav, za kolikor se je poveala vrednost stvari.

3.

2) reparacijski zahtevki nedobrovernega posestnika: 1. pravica do povraila potrebnih strokov, kolikor bi jih imel lastnik; 2. pravica do povraila koristnih strokov, e so koristni tudi za lastnika gre za subjektivni 3.
kriterij (vrednost stvari se je poveala le za lastnika); olepevalni stroki se ne vraajo, nedobroverni posestnik ima le loitveno pravico (ius tollendi).

Tabeli za bolje razumevanje: KAJ SE MORA VRNITI? DOBROVERNI POSESTNIK NEDOBROVERNI POSESTNIK vsi plodovi: porabljeni plodovi; odtujeni plodovi; unieni plodovi; neobrani plodovi, ki bi morali biti obrani. Zahtevek zastara v 3 letih od vrnitve stvari. je dolan vrniti; razen e bi koda nastala tudi pri lastniku NEDOBROVERNI

PLODOVI

samo neobrani plodovi

KODA, nastala s poslabanjem ali unienjem stvari VRSTA STROKOV

ni dolan vrniti

DOBROVERNI

91

POSESTNIK POTREBNI STROKI za vzdrevanje (impensae necessariae) KORISTNI STROKI, ki poveajo vrednost stvari (impensae utiles) OLEPEVALNI STROKI zaradi zadovoljstva in olepanja stvari (impensae voluptariae) pravica do povraila pravica do povraila; odteje se korist od stvari

POSESTNIK pravica do povraila samo toliko, kolikor bi jih imel lastnik pravica do povraila samo, e so stroki koristni tudi za lastnika nima pravice do povraila; samo pravica izloitve e se da olepava brez pokodbe loiti od stvari, jo lahko loi in obdri zase

pravica do povraila ALI pravica izloitve (ius tollendi) e se da olepava brez pokodbe loiti od stvari, jo lahko loi in obdri zase

Primer: Dobroverni lastniki posestnik je ve let obiral grozdje v vinogradu in je imel stroke v zvezi z okopavanjem, kropljenjem, zamenjavo obolelih in nerodnih trsov z novimi in podobno. Ker je imel od vinograda koristi, ki presegajo stroke, lastniku strokov ni treba vrniti. e bi imel vinograd v posesti le eno sezono in bi ga moral vrniti z neobranim grozdjem, pa bi imel pravico do povrnitve strokov obdelovanja vinograda in kropljenja.

4.4.2.7. IZLOITVENA PRAVICA Izloitvena pravica je pravica zahtevati, da se iz steajne mase izloi stvar, ki ne pripada steajnemu dolniku. Izloitveno pravico ima predvsem lastnik stvari. Tako lahko zakupodajalec v primeru zakupnikovega steaja zahteva, da se mu izroi osebni avtomobil, ki je predmet zakupne pogodbe. Fiduciant pa ima v primeru fiduciarjevega steaja izloitveno pravica glede preminine, ki je predmet fiduciarnega prenosa v zavarovanje.
205. len SPZ - Prenosnik lahko proti fiduciarjevim upnikom ugovarja nedopustnost izvrbe in uveljavlja izloitveno pravico v steaju in prisilni poravnavi na fiduciarno preneseni preminini.

4.4.2.8. IZBRISNA TOBA Poseben primer reivindikacije je izbrisna toba, ki jo lahko vloi med drugim lastnik nepreminine, e je prilo do materialnopravno neveljavne vknjibe pravice nekoga drugega, zaradi esar tonikova lp preneha, se spremeni ali omeji. Lastnik nepreminine lahko z izbrisno tobo napade neveljavne vknjibe pridobitve lp in omejenih stvarnih pravic (zlasti hipoteke, zemljikega dolga, slunosti). Z vloitvijo izbrisne tobe se tonik zavaruje pred zanj negativnimi uinki naela zaupanja v ZK, ki varuje dobroverne tretje, ki zaupajo v nepravilno vknjibo.

4.4.3. PUBLICIJANSKA TOBA lastnika

(actio Publiciana) vrnitveni zahtevek domnevnega

Publicijanska toba je zahtevek dobrovernega lastnikega posestnika z monejim pravnim naslovom proti drugemu lastnikemu posestniku s ibkejim pravnim naslovom na vrnitev individualno doloene stvari. Vsebinsko je enaka reivindikaciji. Domnevni lastnik je oseba, ki ne more dokazati lastninske pravice, vendar ima najmoneji pravni poloaj. Aktivno legitimiran je dobroverni lastniki posestnik. Pasivno legitimiran je vsak, ki ima stvar v posesti na podlagi ibkejega pravnega poloaja. Ti poloaji so zelo redki. Npr. nekdo kupi stanovanje, vendar ni vpisan v zemljiko knjigo kot lastnik. Toenec mu stanovanje nasilno odvzame, zamudi 30-dnevni rok za vloitev posestne tobe reivindikacije ne more vloiti, ker nima lastnine, zato mu ostane le publicijanska toba.
Primer: A ukrade gorsko kolo in ga proda ter izroi dobrovernemu B-ju. Ker ne gre za enega od primerov pridobitve, navedenih v drugem odstavku 64. lena SPZ, B ni pridobil lastninske pravice. ez nekaj asa si A od B-ja izposodi kolo

92

ter ga podari in izroi dobrovernemu C-ju. B kot domnevni lastnik lahko s publicijansko tobo zahteva izroitev kolesa od C-ja. Slednji je namre pridobil kolo neodplano, torej na podlagi ibkejega pravnega naslova. e bi A kolo C-ju prodal, bi bila pravna naslova enako mona, vendar bi imel prednost C, ker bi imel stvar v neposredni posesti.

Razlika med publiciansko tobo in reivindikacijo! Obe imata isti cilj, to je vrnitev premine stvari toniku oz. izpraznitev tonikove nepreminine. Tonik mora v obeh primerih opisati oz. oznaiti stvar in dokazati dejansko oblast toenca. Razlika pa je v tem, da mu pri publicijanski tobi ni treba dokazati (pridobitve) lastninske pravice, temve zgolj svojo dobroverno lastniko posest in dejstvo, da ima toenec stvar v posesti na podlagi ibkejega pravnega naslova.
Primer: A oktobra 2006 od trgovca z umetninami T-ja zahteva vrnitev umetnike slike iz 17. stoletja, ki je bila julija ukradena iz A-jeve hie in se je pojavila pri T-ju. A je kupil sliko maja 2004. A lahko izbira med reivindikacijo in publicijansko tobo. e izbere reivindikacijo, mora dokazati vrsto derivativnih pridobitev, kar je praktino nemogoe. Na priposestvovanje se e ne more sklicevati, ker e ni potekla priposestvovalna doba. e se odloi za publicijansko tobo, pa mu ni treba dokazovati, da je sliko priposestvoval , temve samo,da je bil na poti k priposestvovanju. To pomeni, da mora izkazati pravni naslov pridobitve ter svojo dobroverno lastniko posest.

4.4.4. PREPOVEDANA TOBA

Negatorna toba (actio negatoria) je opustitvena toba, s katero lastnik ali domnevni lastnik zahtevata od tretjega, ki ju protipravno vznemirja z dejanji, ki ne pomenijo odvzema stvari, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. e je z vznemirjanjem povzroena koda, imata pravico do njenega povraila po splonih pravilih o povrnitvi kode. Negatorna toba domnevnega lastnika se imenuje publicijanska negatorna toba. Razlika med publiciansko in negatorno tobo! Pri publicijanski tobi je posest stvari toniku odvzeta, medtem ko ima pri negatorni tobi tonik stvar v svoji posesti, vendar toenec to posest moti. Lahko gre za trajajoo motnjo (toenec postavi trajno oviro, ki oteuje dostop do nepreminine) ali pa ponavljajoe se motnje (npr. z emisijami, kot so izliv vode, plin, smrad,..ali s hojo ez tuje zemljie). e gre zgolj za enkratno motnjo negatorna toba ni mona. Enako velja, e je toenec svoje trajno ali ponavljajoe se motenje e opustil. eprav je negatorna toba namenjena varstvu posesti, se od motenjske tobe bistveno razlikuje po tem, da gre za petitorno tobo, pri kateri se tonik sklicuje na svojo pravico z namenom, da se uredijo lastninska razmerja, medtem ko gre pri tobi zaradi motenja posesti zgolj za provizorino zaito posesti, pri emer se ne razpravlja o pravici do posesti. Predpostavka negatorne tobe je tudi, da je motenje posesti protipravno. Negatorna toba ni mogoa, e ima motenje podlago v obstojei stvarni pravici (npr. priposetvnovana slunost). Poleg lastnika je aktivno legitimiran tudi domnevni (bonitarni) lastnik. Tonik mora dokazati: - da je lastnik ali domnevni lastnik stvari, - da ga toenec v njegovi posesti protipravno vznemirja drugae kot z odvzemom stvari. Za dokazovanje lp oz. bonitarne lastnine velja enako kot pri lastninski in publicijanski tobi. Tonik navadno zahteva prenehanje vznemirjanja, prepoved bodoega vznemirjanja ali vzpostavitev prejnjega stanja. Ta toba ne zastara.

4.5. PRENEHANJE LASTNINSKE PRAVICE

Lastninska pravica nekega pravnega subjekta najvekrat preneha tedaj, ko jo hkrati s prenehanjem derivativno ali originarno pridobi nekdo drug. V obeh primerih govorimo o relativnem prenehanju lp. Le redko preneha lp absolutno, kar pomeni, da stvar preneha biti samostojen predmet lp ali da lp na stvari preneha, ne da bi jo

93

hkrati pridobil nekdo drug. Absolutno prenehanje lp je praviloma mogoe le pri preminih stvareh. Preminina se lahko opusti, unii, postane nova sestavina druge stvari ali pa se predela v novo stvar. Nepreminine ni mogoe opustiti. Relativno ali absolutno prenehanje lahko nastopi po volji lastnika stvari ali neodvisno od njegove volje. Prenehanje po volji lastnika sta prenos lp na podlagi pogodb o odsvojitvi (prodajna ali menjalna pogodba) in oporono dedovanje. Primer prenehanja lp neodvisno od volje lastnika pa sta zlasti priposestvovanje in prirast. Lp preneha zlasti: (1) Pridobitev lastnine drugega lastnina, ki jo ima kdo na stvari, preneha, e na stvari pridobi lastnino nekdo drug. Lp je izkljuujoe narave, zato pridobitev s strani enega subjekta nujno vodi k prenehanju lp za drugega. (2) Opustitev preminine (derelictio) lahko preneha le lp na premininah (102.l). Preminina se teje za opueno, e lastnik nedvoumno izrazi voljo, da je ne eli ve imeti v lastnini. Opuena stvar postane nikogarnja stvar (res nullius) in je lp na njem mogoe pridobiti s prilastitvijo. Bistven element opustitve je volja lastnika, da stvar opusti. Opustitveno voljo lastnik najbolj jasno izrazi tako, da opusti posest stvari. (3) Unienje stvari lastnina preneha, e je stvar uniena. Lastnik obdri lastnino na ostankih. Veinoma se nanaa na premine stvari, izjemoma pa tudi na nepreminine(potres lahko unii stanovanje v etani lastnini ali stavbo na zemljiu) (4) Drugi primeri lastnina preneha tudi v drugih primerih, ki jih doloa zakon.

Vaje!
1. Sin je pred leti v hii svojih starev sporazumno usposobil podstrene prostore za bivanje. V preureditev je vloil 4,000.000,00 SIT, kar vse lahko izkae z rauni. Nova vrednost hie znaa po uradni cenitvi 20,000.000,00 SIT tako, da predstavlja vloek sina 1/5 celotne vrednosti. Ker se je sin zaradi nesoglasij odselil, je predlagal starem (ZK solastnikom), da mu njegov premoenjski vloek izplaajo, emur sta stara odlono nasprotovala. Kaj svetujete sinu? V tem primeru je lo za vertikalno akcesijo. Sin je izboljal zgradbo s soglasjem starev. Sin s tem na nepreminini ne pridobi LP, lahko pa od starev (ZK lastnikov) zahteva tisto, za kar so bili obogateni. Prirast sicer pripada starem, vendar gre sinu verzijski zahtevek. Lahko pa se tudi dogovorijo, da na nepreminini nastane solastnina 48.l. SPZ Verzijski zahtevek uveljavlja se ga v roku petih let od opustitve posesti. e je zastaral se zahtevek zavrne. (Teorija o realizaciji 62 l. OZ) e verzijskega zahtevka ni, je druga monost dedovanje. e npr. oe podari hio nekomu drugemu, lahko sin (tisti ki je vlagal v nepreminino) predlaga izloitveni zahtevek (1/5), ostalo pa uveljavlja nujni dele (4/5) (polovico zakonitega dednega delea)

2. A je prodal in izroil B-ju gorsko kolo za 150.000 SIT. Pogodbeni stranki sta se dogovorili, da plaa B ob prevzemu kolesa 50.000 SIT, preostalih 100.000 SIT pa ez dva meseca. B ez dva meseca ni poravnal kupnine, kolo pa je preprodal C-ju. A, ki je dal B-ju dodatni rok za izpolnitev ter hkrati izjavil, da odstopa od pogodbe, e ne bo dobil preostalih 100.000 SIT, je tudi po izteku tega dodatnega roka ostal brez poplaila. Nastane zamuda + dodatni rok, ki ga B ne spotuje in A lahko odstopi od pogodbe. a pauliana ne pride v potev!!! ne gre skupaj z animo domino 64 l. SPZ im je lastnik dal stvar v posest nekomu, je ustvaril rizik , ki ga mora trpeti. e so pogoji iz 64. l. SPZ izpolnjeni gre na kodo A-ja. C je dobroverni in dobi lastninsko pravico izvirno. e bi B prodal slabovernemu C-ju bi imel rei vindikacijo. Tu pa se lastninski poloaj ne more zvrstiti nazaj ker je nastopil animo domino pri C-ju (izvirna pridobitev lp). Zahtevek A ja zoper B je odkodninski , ker se B ni dral pogodbe. 3. Kdo ter na kani pravni podlagi pridobi lastninsko pravico v naslednjih konfliktnih situacijah:

94

a) A proda in izroi s posestnim konstitutom premino stvar osebi B nato pa to isto stvar proda in izroi z dejansko tradicijo e dobrovernemu C-ju! b) Tat proda in izroi premino stvar dobroverni osebi A, nato A isto stvar proda in izroi s posestnim konstitutom dobroverni osebi B! c) Oseba A ki si je izposodila kolo osebi X odda, v nasprotju z dogovorom, kolo v najem osebi B, nakar oseba B proda in izroi kolo dobrovernemu C-ju.

a)

A ni lastnik, ima neposredno posest po volji lastnika in zlorabi zaupanje. B postane posredni posestnik in lastnik na podlagi posestnega konstituta. C pridobi lastnino animo domino. b) A lahko pridobi lastninsko pravico le na podlagi priposestvovanja (ker je v dobri veri kupil stvar), ne pa po volji lastnika. A ne more prenesti l.p. na B-ja, B ne more postati lastnik. c) A ima stvar v izposoji in je ne sme dati v najem. B nima stvari po volji lastnika. C-ja ne more narediti za lastnika. B tudi nima l.p. C-ju od pridobitve posesti zane tei priposestvovalna doba (3leta). 4. Prodajalec A je dne 10.2.1998 prodal in izroil baroni lestenec za 500.000SIT kupcu B (ki ni bil trgovec). Pogodbeni stranki sta se dogovorili, da bo kupec B poravnal kupnino v petih zaporednih mesenih obrokih (prvi zapade 10.2, drugi pa zapade 10.3,. In zadnji 10.6) po 100.000 SIT . 20.2.1998 je B lestenec prodal (za 600.000 SIT) in izroil dobrovernemu C-ju. Ker B, razen prvega obroka ni plaal A-ju niesar ve, je A 20.6.1998 odstopil od pogodbe ter od B-ja s tobo zahteval vrailo lestenca. Zaradi vloene tobe je B v mesecu septembru 1998 pozval C ja da mu vrne lestenec, ker ga bo moral zaradi vloene tobe vrniti A ju. Pojasnite stvarnopravne poloaje? Svetujte C-ju?

A naperi tobo (kondikcija oz. rei vindikacija) na podlagi kavzalnosti. C je dobroverni ima pogoje za izvirno pridobitev (animo domino) B od C- ja ne more zahtevati lestenca. A lahko od B ja zahteva odkodnino. C je lastnik. Gre za prodajo na obroke. 5 obrokov in 1 je plaan, B je dobil lastninsko pravico derivativno; po volji lastnika A (pridrek lp mora biti namre posebej naveden). 5. Oseba A je kot lastnik preminine podarila in izroila premino stvar osebi B. Kasneje je oseba A uspela na podlagi preklica darila zaradi nehvalenosti pred sodiem razveljaviti darilno pogodbo. Ali je oseba B kljub razveljavitvi pravnega posla postala (ostala) lastnica? Katero temeljno naelo stvarnega prava je treba upotevati pri reevanju konkretnega primera. Uinki razveljavitve darilne pogodbe veljajo ex tunc. B sploh ni nikoli postal lastnik. Upotevati je potrebno naelo kavzalnosti. Za prenos LP je potreben veljaven zavezovalni p.p. Nehvalenost se presoja v smislu manje moralne prekritve. Razlogi za razveljavitev pozneje rojeni otroci, ekonomska stiska. e se darilna pogodba uspeno razveljavi, je treba darilo vrniti. Rei vindicatio ne zastara! 6. A zasledi v asopisu veer v rubriki mali oglasi naslednji oglas: Prodam skoraj nove tekake smui elan CR, dolge 205 cm, skupaj z vezmi, za samo 15.000 SIT. Nato A po telefonu poklie prodajalca B, ki A-ju e naslednji dan izroi smui proti plailu 15.000 SIT. ez nekaj asa se izkae, da so bile smui ukradene. Ali je A postal lastnik? lo je za pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe, vendar menimo, da A ni bil dobre vere, saj bi lahko vedel, da je cena za takne skoraj nove smui nekoliko prenizka in da obstaja verjetnost, da so ukradene. Ker pa A ni bil v dobri veri, ne izpolnjuje niti osnovnih pogojev za pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe. 7. A proda preminino B-ju s pridrkom lastninske pravice. Nato B stvar C-ju tudi proda. Pojasnite lastninskopravne poloaje. A ob prodaji ostane posredni posestnik stvari in lastnik stvari. B postane neposredni posestnik stvari s priakovano pravico. Ker B razpolaga s stvarjo v korist Cja, le-ta ne pridobi ob izroitvi LP, ampak ele ob izpolnitvi pogoja plaila kupnine, torej ko B pridobi razpolagalno sposobnost. e pa se pogoj ni izpolnil, razpolaganje v korist Cja ne pridobi uinka. 8. Tone proda v letu 1999 svojo zastavo 101, letnik 1980, trgovcu z avtomobili za 100.000 SIT. Trgovec z avtomobili nato ez 2 dni proda to isto zastavo 101, letnik 1980, Milanu za 150.000 SIT. Kasneje se ugotovi, da je bila zastava ukradena. Tone, ki jo je kupil na sejmu leta 1985, tega seveda ni vedel, prav tako za to ni vedel Milan, ki jo je kupil od trgovca. Opredelite lastninskopravne poloaje.

95

e v primeru pridobitve avtomobila na sejmu leta 1985 je lo za pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe. Ko je Tone kupil avto, je veljal e ZTLR, po katerem Tone ni izpolnjeval pogojev pridobitve LP od razpolagalno nesposobne osebe. Prav tako ni bil zakoniti posestnik in ni mogel avta priposestvovati. LP je pridobil ele Milan, ker izpolnjuje pogoje za pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe. 9. A kupi na sejmu avto od tatu. Nato A po enem mesecu umre ter avto podedujejo dedii. Ali dedii pridobijo LP na avtomobilu? Kaken nain pridobitve LP je dedovanje? Dedovanje je pridobitev LP na izveden nain z univerzalnim nasledstvom. Niti A niti B nista dobila LP na podlagi 64. l. SPZ. Vendar pa lahko avto priposestvujeta v 3 letih, e sta ves as dobroverna. e je bil A dobroveren, se 1 mesec e priteje k priposestvovalni dobi B-ja, e je ta tudi dobroveren. e pa je bil A nedobroveren, pa zane priposestvovalna doba tei od trenutka pridobitve posesti, e je B dobroveren. e pa je B nedobroveren, ne more pridobiti LP niti s priposestvovanjem. 10. Prodajalec A je prodal in izroil repromaterial s pridrkom lp kupcu B, ki je predelovalec in trgovec. Hkrati sta A in B dogovorila klavzulo o predelavi, na podlagi katere bo A pridobil solastninsko pravico na novi stvari do idealne 1/2. Ker je B-ja pestilo kronino pomanjkanje denarja, je tako zaloge repromateriala, kot tudi gotovih izdelkov prenesel v fiduciarno lastnino na banko X, in sicer s posestnim konstitutom. Za kaken stvarnopravni institut gre pri klavzuli o predelavi? Gre za anticipiran posestni konstitut.

Iz katerih stvari se bo v primeru neplaila B-jevega dolga lahko poplaala banka X? Dokler B ne plaa A-ju dolga, ne pridobi razpolagalne sposobnosti in posledino X ne pridobi fiduciarne lastnine. e zavarovana terjatev X-a ob zapadlosti ni plaana, mora prenosnik izroiti preminino v neposredno posest X-a. Zaloge repromateriala lahko X proda in se iz njih poplaa, pri gotovih izdelkih pa je le solastnik do . X lahko zahteva delitev stvari v naravi, e je to mogoe in se potem izplaa iz dela gotove stvari na katerem ima lp. Lahko se z A dogovorita, da se stvar proda in izkupiek razdeli glede na solastninski dele. Lahko X odkupi od A drugo polovico stvari in jo nato proda, prav tako lahko stori A.

11. Trgovec A proda B-ju 3 okna in 1 vrata. Ker B ni poravnal kupnine, zahteva trgovec vrailo oken in vrat. B je medtem e vgradil eno okno in vrata. Kakne pravne monosti ima trgovec A? Kdo je lastnik stvari in kdaj je bila lp pridobljena? A je verjetno prodal okna in vrata B-ju s pridrkom lp. S tem, ko je B vgradil eno okno in vrata je avtomatino na njih pridobil lp po naelu supreficies solo cedit. Trgovec lahko uporabi le verzijski zahtevek. Na ostalih 2 oknih pa lp ni prela iz trgovca, zahteva lahko vrnitev stvari. 12. Uitkar A je oddal vinograd v zakup pravni osebi B. Eden izmed delavcev pravne osebe je ukradel lopato, ki je bila pritiklina vinograda, ter jo prodal in izroil C-ju, ki ni vedel, da lopata ni prodajaleva. Pojasni lastninskopravne poloaje! Lastnik vinograda in vseh pritiklin je e vedno uitkodajalec. C bi lahko od B-jevega delavca pridobil lp na podlagi 64. l. SPZ le e lahko reemo, da je bila lopata pri B-ju v posesti po volji lastnika. Glede na to, da je bil vinograd s pritiklinami v A-jevi posesti po volji lastnika, lahko trdimo, da je bila tudi lopata v B-jevi posesti po njegovi volji (posredno najprej v A-jevi, nato e v B-jevi posesti). e pa tejemo, da lopata ni bila v B-jevi posesti po volji lastnika, C ni pridobil lp na lopati, etudi je bil dobroveren. Lastnik lopate je e vedno dajalec uitka.

96

5. LASTNINSKA PRAVICA VE OSEB

Osnovna oblika lastninskega razmerja ve oseb je solastnina, podobna oblika pa je tudi skupna lastnina. Posebna oblika razmerja ve oseb nastane z oblikovanjem etane lastnine.

5.1. SOLASTNINA

5.1.1. POJEM SOLASTNINE IN NJEN NASTANEK

Solastnina je posebna oblika lastninske pravice, ki pomeni pravno oblast ve oseb na isti nerazdeljeni stvari. Vsakemu solastniku pripada raunsko doloen dele te stvari. Solastnina zajema stvar kot celoto vzpostavi se domneva o obstoju zamiljenih idealnih delov na stvari. Delei so doloeni kot miselne kvote. Razdeljena ni stvar, ampak lastninska pravica. Fizien dele na stvari v solastnini ni doloen. Solastnina lahko nastane na podlagi: - zakona, - odlobe dravnega organa, - z dedovanjem, - pravnim poslom. Nastane lahko s priposestvovanjem, e ve oseb skupaj izvruje dobroverno lastniko posest v asu, ki je potreben za priposestvovanje. Solastnina na preminini lahko nastane na podlagi zakona tudi v nasprotju z voljo lastnikov spojitev ali pomeanje stvari, ki pripadajo razlinim lastnikom. Solastnino je mogoe pridobiti tudi z vlaganjem v nepreminino, ki je v lasti drugega (48 SPZ).

97

48/2 SPZ Lastnik in graditelj se lahko dogovorita, da na nepreminini nastane solastnina. Graditelj lahko na podlagi dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiko knjigo.

Lastnik celotne stvari lahko izvede delitev lastninske pravice na idealne delee, katerih imetnik je on sam, z zastavno pravico pa obremeni samo enega od delov (to pride v potev pri hipoteki, ki bi drugae obremenila stvar kot celoto). V tem primeru ne gre za vzpostavitev pravega solastninskega razmerja, saj ne gre za veosebno pravno razmerje. Nasprotno od delitve lastninske pravice na idealne delee je njihovo zdruevanje: e ena oseba pridobi vse idealne delee na stvari, postane njen izkljuni lastnik (v ZK je za tak primer predviden poseben vpis zdruitve idealnih deleev).
65. len SPZ (1) Ve oseb ima solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (solastniki), e je dele vsakega izmed njih doloen v sorazmerju s celoto (idealni dele). (2) e solastniki delei niso doloeni, se domneva, da so enaki.

5.1.2. IDEALNI DELE

Dele vsakega solastnika je doloen v razmerju do celote = IDEALNI (solastniki) DELE. Solastninski dele je kvantitativni del lastninske pravice kot oblastvene pravice solastnika na idealnem delu stvari. Izraziti ga je mogoe v odstotkih v pravnih razmerjih se izraa v ulomkih. SPZ doloa domnevo, da so idealni solastninski delei enaki, e niso doloeni. Domneva o enakosti deleev ne uinkuje v ZK-postopku. ZK-sodie ne more samo vpisati enakih deleev, e delei niso doloeni v listini, ki je podlaga za vpis. Predlog mora zavrniti.

5. 1. 3. UPRAVIENJA SOLASTNIKA
So smiselno enaka kot upravienja izkljunega lastnika. Upotevati je treba samo, da se izvrujejo v omejenem obsegu, ki ustreza idealnemu deleu. Vsem solastnikom skupaj pripada popolna pravna oblast. Solastnik pa ima v skladu s svojem deleem upravienje imeti stvar v posesti, jo uporabljati, uivati plodove in z njo razpolagati. Poleg tega ima tudi upravienje upravljanja s stvarjo (1.odst. 67 SPZ). POSEST Glede dejanskega naina izvrevanja posesti je odloilna volja solastnikov. - deljena soposest; vsak od soposestnikov izvruje dejansko oblast na fizinem delu stvari - skupna posest; solastniki izvrujejo posest hkrati (ve solastnikov hkrati poseduje zemljie, ki predstavlja pot do njihovih zemlji) ali zaporedoma (posedovanje plovila, ki ga vsak od solastnikov poseduje v doloenem asovnem obdobju) - posredna posest; solastniki neposredno izvrevanje posesti s posredovalnim razmerjem prenesejo na koga drugega Posest lahko izvruje tudi eden izmed solastnikov v celoti. Razmerje do drugih solastnikov je odvisno od njihovega medsebojnega dogovora. Tak dogovor lahko ima pravno naravo posestnega posredovalnega razmerja Posestno varstvo je mogoe tudi v razmerju med soposestniki. Solastnik, ki dejansko in proti svoji volji uporablja stvar v manjem obsegu, kot to izhaja iz razmerja po idealnih delih, ima pravico zahtevati spremembo naina uporabe stvari oz. primerno nadomestilo.
Primer: Eden od solastnikov, ki ima polovini idealni dele poseduje zemljie v celoti. Drugi solastnik kljub svojemu upravienju ne sme samovoljno vzeti stvari v posest in zaeti uporabljati svoje polovice zemljia. Lahko pa zahteva, da

98

mu takno ustrezno uporabo doloi sodie na podlagi njegove pravice. Ta primer jasno kae razliko med upravienjem posesti kot dejanskim izvrevanjem oblasti nad stvarjo in upravienjem rabe kot pravnim izrazom oblastvenega razmerja. Zato ima solastnik, ki dejansko in proti svoji volji uporablja stvar v manjem obsegu, kot to izhaja iz razmerja po idealnih delih, pravico zahtevati spremembo naina uporabe stvari oz. primerno nadomestilo. Solastnik stanovanja lahko zahteva od drugega solastnika, ki uporablja celo stanovanje, uporabnino v znesku, kot bi ga prejel, e bi stanovanje oddajal za profitno najemnino.
PRIDOBIVANJE PLODOV

Se ravna po razmerju idealnih deleev. e je mogoe, se plodovi delijo v naravi (solastniki sadovnjaka si razdelijo pridelek, solastniki stanovanja pa najemnino). e plod ni deljiv, se nanj prenese solastninsko razmerje, kakrno je na matini stvari. Glede naina delitve plodov se solastniki lahko dogovorijo. Na enak nain se delijo tudi bremena v zvezi s stvarjo (stroki rabe, vzdrevanja, upravljanja, koda, ki izvira iz lastnosti stvari ali njenega delovanja, nakljuno unienje stvari).
RAZPOLAGANJE S STVARJO

razpolaganje s stvarjo kot celoto; mogoe je samo v soglasju vseh solastnikov. Smiselno se uporabljajo pravila za razpolaganje z izkljuno lastninsko pravico na stvari. - razpolaga s svojim solastnikim idealnim deleem; s svojim idealnim deleem lahko solastnik SAMOSTOJNO RAZPOLAGA: a) odsvojitev, treba je poznati naravo posamezne stvarne pravice b) obremenitev O nainu razpolaganja odloa vsak solastnik samostojno, ne potrebuje soglasja drugih. Uporabljajo se pravila za razpolaganje s stvarjo (in ne s premoenjsko pravico). V potev pridejo samo tiste oblike razpolaganja, ki so mogoe glede na naravo idealnega delea: univerzalno pravno nasledstvo (na mesto umrlega solastnika vstopi en dedi, e jih je ve, se idealni dele deli med dedie), singularno pravno nasledstvo (zavezovalna pogodba v pisni obliki, vknjiba v ZK na podlagi ZK-dovolila; pravni nasledniki vstopijo v pravno razmerje med solastniki, imajo enake obveznosti in upravienja, kot njihov prednik), ustanovitev zastavne pravice, zemljikega dolga, osebne slunosti (imetnik vstopi v poloaj imetnika idealnega delea in ne celotne pravice). Ni mono ustanoviti potne slunosti ker gre za miselni dele. Zakon o ZK e obstajajo solastniki je mona obremenitev svojega idealnega delea s hipoteko. V ZK se vpie celota, en dele je obremenjen s hipoteko, drugi ne. Oblikuje se solastnina s samim seboj (neprava solastnina). * Prenos idealnega delea na nepreminini; drugi solastniki imajo zakonito predkupno pravico (66 SPZ). Solastnik mora ponudbo najprej poslati ostalim solastnikom. e eli predkupno pravico uveljaviti ve solastnikov, se delee, ki se prodaja, razdeli med njih in v skladu z njihovimi delei.
66. len SPZ - (1) Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deleu, ne da bi s tem kril pravice drugih solastnikov. (2) Plodovi, ki jih daje stvar v solastnini, se delijo med solastnike v skladu z njihovimi idealnimi delei. e to ni mogoe, so plodovi v solastnini solastnikov matine stvari. (3) Solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. e je predmet solastnine nepreminina, imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico. e predkupno pravico uveljavlja hkrati ve solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja predkupno pravico v sorazmerju s svojim idealnim deleem. 67. len SPZ - (1) Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini. (2) Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni delei sestavljajo ve kot polovico njene vrednosti. (3) Za posle rednega upravljanja se tejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrevanje stvari za doseganje njenega namena. (4) e se v primerih iz drugega odstavka tega lena solastniki ne morejo sporazumeti, posel pa je nujen za redno vzdrevanje stvari, odloi o tem na predlog solastnika sodie v nepravdnem postopku. (5) Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno

99

stvarjo, doloitev naina rabe in doloitev upravitelja stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov. (6) e kdo od solastnikov dalj asa ni dosegljiv, lahko ostali solastniki predlagajo, da se mu doloi skrbnik za poseben primer. (7) Sklepi, ki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, uinkujejo tudi v korist in v breme pravnih naslednikov posameznega solastnika. Bremena skupne stvari 68. len SPZ - Stroke uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanaajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deleev. Primer: Stvar je nevarna, iz nje izvira koda (iz hie pade opeka na avto). Solastniki bodo odgovarjali solidarno, v notranjem razmerju pa po notranjih deleih.

5.1.4. UPRAVLJANJE S STVARJO

V solastninskem razmerju je potrebno oblikovati sistem odloanja glede izvrevanja lastninskih upravienj rabe in uivanja stvari. Najprej je potrebno uskladiti medsebojne interese med solastniki in pri izvrevanju solastnine morajo solastniki upotevati tudi interese drugih solastnikov. Razmerje med njimi ustvarja skupnostno razmerje. Solastniki imajo pravico skupno razpolagati s stvarjo (67 SPZ). Skupno upravljanje zajema sprejemanje odloitev v zvezi s stvarjo v solastnini. Posli upravljanja imajo naravo pravnih poslov. Konkretni pravni posel upravljanja se imenuje sklep. Izpolnjene morajo biti vse predpostavke za veljavnost pravnega posla (volja, oblika, sposobnost, monost in dopustnost). Za nekatere posle se ne zahteva soglasje vseh solastnikov. Zato je bistveno loevanje med posli rednega upravljanja, pri katerih se odloa po naelu veine po idealnih deleih, in posle, ki presegajo redno upravljanje, o katerih se odloa s soglasjem. Solastnik lahko izjavi voljo preko zastopnika, ki je lahko eden od preostalih solastnikov ali pa tretja oseba. e je eden od solastnikov nedosegljiv, lahko ostali solastniki predlagajo, da se mu doloi zaasni skrbnik za poseben primer. Doloi ga Center za socialno delo. 5.1.4.1. POSLI REDNEGA UPRAVLJANJA So potrebni za vzdrevanje stvari! Za posle rednega upravljanja je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni delei presegajo polovico vrednosti stvari. Npr. e ima eden od solastnikov dele, ki presega polovico (ve kot 50%), lahko sam odloa o vsem. e pa imata solatnika polovien idealni dele, morata za vsak posel dosei soglasje. Gre za posle, potrebne za obratovanje in vzdrevanje stvari zaradi doseganja njenega namena. Posli obratovanja so posli za doseganje namena stvari. Posli vzdrevanja pa so posli, ki ohranjajo gospodarsko substanco stvari. Poseben primer rednega upravljanja so posli, ki so nujni za redno vzdrevanje stvari. Vsak od solastnikov lahko zahteva, da sodie v nepravdnem postopku odloi o takem poslu, e ni mogoe dosei soglasja v okviru solastninske skupnosti. Sklep sodia ima enake posledice, kot e bi solastniki dosegli sklep.
Primer: Za primer vzamemo jadrnico. V obratovalne posle spada odloanje o privezu v marini, med vzdrevalne pa barvanje in zamenjava jader. Stroki, ki so povezani z uresniitvijo posla rednega upravljanja, niso pomembni. Samo zaradi visokih strokov posamezna odloitev ne preraste v pose, ki presega okvire rednega upravljanja. 67. len SPZ (1) Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini. (2) Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih ideali delei sestavljajo ve kot polovico njene vrednosti. (3) Za posle rednega upravljanja se tejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrevanje stvari za doseganje njenega namena.

100

(4) e se v primerih iz drugega odstavka tega lena solastniki ne morejo sporazumeti, posel pa je nujen za redno vzdrevanje stvari, odloi o tem na predlog solastnika sodie v nepravdnem postopku.

5.1.4.2. POSLI, KI PRESEGAJO REDNO UPRAVLJANJE So posli, ki so za stvar in izvrevanje upravienj tako pomembni, da o njih odloajo le vsi solastniki skupaj potrebno je soglasje vseh. Taki posli so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, doloitev naina rabe in upravitelja stvari, vse vrste sporazumov o delitvi stvari, posli, ki spreminjajo namembnost stvari, izboljave, ki niso vzdrevanje. Za te posle veljajo splona pravila o sklepanju pravnih poslov in doseganju soglasja volje. Volja se izrazi pisno, ustno, s konkludentnimi ravnanji. Ni nujno, da vsi podajo izjavo hkrati.
Primer: e se vrnemo k primeru jadrnice, bo vzdrevanje ali celo zamenjava obstojeega motorja posel rednega upravljanja, nakup monejega motorja ali dodatne opreme pa posel, o katerem morajo soglaati vsi. 67. len SPZ (5) Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, doloitev naina rabe in doloitev upravitelja stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov. (6) e kdo od solastnikov dalj asa ni dosegljiv, lahko ostali solastniki predlagajo, da se mu doloi skrbnik za poseben primer.

5.1.4.3. UINKOVANJE SKLEPOV GLEDE UPRAVLJANJA S STVARJO Sklepi, ki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, uinkujejo tudi v korist in breme njihovih pravnih naslednikov.
Primer: Pravnosistemsko gledano pravni posel presega uinkovanje med strankami, ki so ga sklenile, in njegove uinke prenaa ne le na univerzalne,ampak tudi na singularne pravne naslednike. Zaplete pa se lahko predvsem pri sporazumu o doloitvi naina uporabe stvari. Taken sporazum ima lahko daljnosene posledice in bistveno vpliva na poloaj lastnikov. e se solastnika zemljia s hio (vsak do ) strinjata, da bo eden od njiju imel v posesti in uporabljal spodnje, drugi pa zgornje nadstropje,vezanost pravnih naslednikov dosega svoj namen in zagotavlja relativno trajnost sprejetih reitev. e pa je sporazum drugaen in se z njim eden od solastnikov v celoti odpoveduje upravienju posesti in rabe v korist drugega solastnika,je lahko taken uinek vpraljiv. Res je daje mogoe interese pravnega naslednika solastnika,ki se je upravienjem odpovedal,pri odplanih prenosih zaititi v okviru pravil o jamevanju za napake. (gre za stvarne napake,ni zagotovljena normalna raba). Pravni naslednik lahko varuje svoj interes tudi z zahtevo za delitev nepreminine. Kljub temu je potrebno doloene sporazume med solastniki razlagati po namenu. e je namen doloenega sporazuma naklonit korist tono doloenemu solastniku, potem je treba taken namen razlagati v odnosu inter partes in mu ni mogoe priznati uinkovanja tudi proti naslednikom. 67. len SPZ - (7) Sklepi, ki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, uinkujejo tudi v korist in v breme pravnih naslednikov posameznega solastnika.

5.1.5. DELITEV SOLASTNINE

Eno temeljnih upravienj solastnikov je, da zahtevajo prenehanje solastnine. Mogoa je kot sporazumna ali kot sodna, glede na lastnosti stvari pa kot fizina ali civilna. Vsak solastnik lahko vedno zahteva delitev, razen v neprimernem asu ne. Okoliine neprimernega asa so lahko objektivne ali subjektivne. Bistveni znailnosti neprimernega asa sta zaasnost in prehodnost. Solastnik se lahko za doloen as odpove pravici zahtevati delitev. Taka izjava je lahko dana vsakemu solastniku, nekaterim ali enemu izmed njih. Lahko gre za dogovor med solastniki. Doloiti je potrebno as trajanja odpovedi. Trajanje je lahko doloeno s konnim rokom, odlonim ali razveznim pogojem. V tem asu ne more zahtevati delitve samo tisti, ki se je temu odpovedal, drugi pa lahko. Odpoved preneha s potekom asa, pred potekom pa, e drugi solastniki ne nasprotujejo delitvi.

101

Pravica zahtevati delitev 69. len SPZ - (1) Solastnik ima vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem asu. (2) Pravni posel, s katerim se solastnik za dalji as odreka pravici do delitve stvari, je nien. (3) e se solastnik za doloen as odpove pravici zahtevati delitev stvari, zavezuje odpoved tudi njegove pravne naslednike.

5.1.5.1 SPORAZUMNA DELITEV SOLASTNINE Gre za posel, ki presega redno upravljanje stvari. e je stvar deljiva, se dogovorijo o nainu delitve. Sporazum ima naravo zavezovalnega posla, ki mu sledi e razpolagalni in izroitev ali vpis v zemljiko knjigo. Solastniki zemljike parcele lahko izvedejo delitev s parcelacijo. e je predmet solastnine zemljie s hio, se delitev opravi z nastankom etane lastnine, e obstajajo tehnine monosti. e stvar ni deljiva, se delitev opravi s sporazumom o prodaji - stvar se proda in izkupiek razdeli glede na idealne delee. 5.1.5.2. SODNA DELITEV SOLASTNINE e se solastniki ne sporazumejo o delitvi, lahko vsak od njih zahteva, da delitev opravi sodie v nepravdnem postopku. e je zahtevana v neprimernem asu, sodie odloi delitev za najve 3 leta. Sodie si mora najprej prizadevati za fizino delitev. To lahko naredi tudi, e nova delitev ne ustreza popolnoma idealnim deleem. Posameznemu solastniku, ki dobi ve, kot znaa idealni dele, se naloi plailo razlike v vrednosti. e fizina delitev ni mona, se opravi civilna delitev s prodajo in delitvijo izkupika. Solastnina preneha, ko kupec pridobi lastninsko pravico. Kot delitev je tudi mono, da eden ali ve solastnikov predlaga, da namesto prodaje stvar pripade njemu, e izplaa druge. Lahko pa tudi ve solastnikov pridobi druge delee in ohranijo solastnino. Sodie ima pri postopku delitve jasno doloena pravila. - e ima eden od solastnikov veji upravien interes se nepreminina dodeli njemu, ostale solastnike mora izplaati (npr. stalno bivalie enega od bratov ostala dva ivita drugje; nepreminina se dodeli bratu, ki ima tu stalno bivalie, vendar more ostala dva brata izplaati). Roki za izplaila so kratki 3 mesece od pravnomonosti odlobe. Solastniki pridobijo zakonito hipoteko na nepreminini dokler niso izplaani. Hipoteka se lahko vpie v ZK s imer se dosee publiciteta. - e ni upravienega interesa delitev v naravi (parcelacija). Vrednost mora biti sorazmerna. e parcelacija ni mona, pride v potev prodaja nepreminine, kupnina pa se razdeli med solastnike. e gre za dvostanovanjsko hio se lahko izvede vzpostavitev etane lastnine. Zakonita predkupna pravica solastnika pride v potev e kateri od solastnikov proda idealni dele. Specifika = izpodbojnost. Solastnikom na predkupno pravico ni treba paziti. e solastnik proda tretjemu svoj dele se to lahko vpie v ZK. Ko ostala solastnika za to izvesta lahko izpodbijata prodajno pogodbo in uveljavljata zakonsko predkupno pravico, dele bo pripadel njima ali tistemu ki je izostal (e gre za 1 solastnika). e solastnik pridobi vse delee, ima sodna odloba enake uinke kot prodajna pogodba. S pravnomonostjo sodbe postane izkljuni lastnik. Terjatve ostalih solastnikov na izplailo so zavarovane s zakonito zastavno pravico na nepreminini. Proti prevzemniku preminine pa ima vsak solastnik do plaila pridrano svojo lastninsko pravico.
Nain delitve

102

70. len SPZ - (1) Solastniki sporazumno doloijo nain delitve stvari. Za pridobitev lastninske pravice se smiselno uporabljajo doloila, ki urejajo pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom. (2) e se solastniki ne morejo sporazumeti, odloi o nainu delitve sodie v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkaejo upravien interes. (3) Sodie lahko odloi delitev za najve tri leta, e kdo od solastnikov izkae moneji interes, da se stvar e nekaj asa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. (4) e fizina delitev stvari v naravi ni mogoa niti z izplailom razlike v vrednosti, ali je mogoa le ob znatnem zmanjanju vrednosti stvari, sodie odloi, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev). (5) Na predlog solastnika lahko sodie odloi, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, e izplaa druge solastnike tako, da jim plaa sorazmerni del prodajne cene, ki jo doloi sodie. e to predlaga ve solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga doloi sodie, upotevaje velikost idealnih deleev, dosedanji nain rabe stvari in potrebe solastnikov. (6) Solastnik, ki je po prejnjem odstavku dobil stvar, pridobi lastninsko pravico na stvari s pravnomonostjo odlobe. Drugim solastnikom mora izplaati njihove delee najkasneje v treh mesecih od pravnomonosti odlobe skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer lei nepreminina obrestujejo banni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomonosti odlobe do dneva plaila. Drugi solastniki imajo do celotnega poplaila na stvari zakonito zastavno pravico. Zavarovanja in jamstva ob delitvi 71. len SPZ - (1) Solastniku, ki je z delitvijo dobil stvar ali del stvari, odgovarjajo drugi solastniki za pravne in stvarne napake stvari v mejah vrednosti svojih idealnih deleev. (2) Za odgovornost za stvarne in pravne napake se smiselno uporabljajo doloila, ki veljajo za prodajno pogodbo. (3) e je predmet delitve nepreminina, imajo ostali solastniki do izplaila na njej zastavno pravico do viine vrednosti svojih idealnih deleev, kot so bili ugotovljeni v sklepu o delitvi. (4) e je predmet delitve preminina, obdrijo solastniki do izplaila na njej lastninsko pravico do viine vrednosti svojih idealnih deleev, kot so bili ugotovljeni s sklepom o delitvi.

5.2. SKUPNA LASTNINA

5.2.1. POJEM
Skupna lastnina se oblikuje takrat, kadar so osebe, ki skupaj izvrujejo lastninsko pravico, med seboj povezane. Skupno lastnino ima ve oseb na nerazdeljeni stvari, e njihovi delei niso vnaprej doloeni. Lastninsko pravico lahko izvrujejo samo vsi skupaj kot en lastnik. Bistvena in opredelilna znailnost skupne lastnine je nedoloenost deleev posameznih skupnih lastnikov. Delei niso doloeni ne fizino in ne idealno in gre za popolno pravno skupnost. Doloitev velikosti deleev pomeni konec skupne lastnine in nastanek solastnine.
72/1 SPZ - Ve oseb ima lahko na nerazdeljeni stvari skupno lastnino (skupni lastniki), kadar njihovi delei niso vnaprej doloeni.

5.2.2. NASTANEK SKUPNE LASTNINE

Skupna lastnina nastane na enakih podlagah kot izkljuna lastnina, e iz okoliin nastanka izhaja, da je usmerjen v pridobitev skupne lastnine. Skupna lastnina je doloena z zakonom:

103

skupno premoenje zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in registriranih istospolnih partnerskih skupnosti dediinska skupnost rezervni sklad v etani lastnini mejna znamenja

Najpogosteje je skupno premoenje zakoncev in z zakonsko zvezo izenaenih oblik.

5.2.3. IZVREVANJE LASTNINSKIH UPRAVIENJ

Vsa upravienja iz skupne lastnine lahko skupni lastniki izvrujejo skupno (72/2 SPZ). Nain izvrevanja posesti je lahko izvrevanje skupne posesti, lahko pa je dogovor drugaen. Tudi na plodovih, koristih in bremenih nastane skupna lastnina. Pri upravljanju velja naelo skupnega odloanja - odloajo soglasno. Za odloanje lahko doloijo enega izmed njih. Lahko razpolagajo s stvarjo kot celoto in na njej ustanovijo omejene stvarne pravice. Skupni lastnik ne more razpolagati s svojim nedoloenim delom.
72/2 SPZ Skupni lastniki skupno uporabljajo stvar in z njo razpolagajo ter solidarno odgovarjajo za obveznosti v zvezi s skupno stvarjo.

5.2.4. VARSTVO DOBROVERNIH TRETJIH

Eden od skupnih lastnikov lahko daje vtis, da je izkljuni lastnik ali da ima soglasje drugih za razpolaganje. Tako pride do konflikta med skupnim lastnikom, ki ni razpolagal in se s tem ne strinja, in dobroverno osebo, ki se je zanesla na publiciteto lastninske pravice oz. na zatrjevanje, da soglasje obstaja. Tretji ni v dobri veri, e je vedel, da je stvar v skupni lastnini oz. da razpolaga brez soglasja (72/3 SPZ)mileja zahteva. Tretjemu ni potrebno poizvedovati glede obstoja skupne lastnine.
Primer: Vrnimo se k primeru, ko je v ZK kot izkljuni lastnik nepreminine vpisan le eden od zakoncev, eprav nepreminina spada v skupno premoenje zakoncev in je na njej nastala skupna lastnina. Zakonec, ki je vpisan kot lastnik, nepreminino zastavi za zavarovanje svojega kredita in zastavni upnik zahteva poplailo iz hipoteke. Drugi zakonec, ki je skupni lastnik, ni vedel niti za kredit niti za nastanek hipoteke. V taknem primeru je treba varovati dobroverno tretjo osebo. Toea stranka priznava, da je v ZK navedeno, da je pridobil lp na podlagi kupoprodajne pogodbe njen mo in da sama ni vpisana v ZK, zato mora nositi riziko, da ni poskrbela za svoj vpis v ZK in da ni reagirala ob vpisu hipoteke toene stranke. e bi bila oba vpisana v ZK potem samo en zakonec ne bi mogel odsvojiti ali obremeniti nepreminino. 72/3 SPZ e eden od skupnih lastnikov samostojno razpolaga, se teje, da tretji ni v dobri veri samo, e je tretji vedel, da je stvar v skupni lastnini in da se razpolaga brez soglasja skupnega lastnika.

5.2.5. DELITEV SKUPNE LASTNINE

Pravica vsakega skupnega lastnika je, da zahteva delitev skupne lastnine. Delitev ni mogoe zahtevati ob neprimernem asu oz. e zakon tako doloa (rezervni sklad v etani lastnini). Poleg skupnih lastnikov lahko delitev zahteva tudi upnik kateregakoli od njih. V postopku delitve je treba doloiti dele skupnega lastnika in tako se skupna lastnina spremeni v solastnino. Za popolno prenehanje se uporabijo pravila o delitvi solastnine.
72/4 SPZ - Vsak skupni lastnik ali njegov upnik sme vedno zahtevati delitev skupne stvari, razen v neprimernem asu.

104

72/5 SPZ - Za skupno lastnino se smiselno uporabljajo doloila o solastnini, e ni z zakonom drugae doloeno.

Posebnost solastnine Deljeno razmerje (kupiva vsak do polovice)

in

skupne lastnine! obveznost = solidarna (prodajalec lahko zahteva plailo samo od enega ali samo od drugega ali od obeh skupaj) Postopek delitve je enak kot pri solastnini.

Bistvena razlika med solastnino in skupno lastnino! Pri solastnini so delei DOLOENI, medtem ko so pri skupni lastnini le DOLOLJIVI.

5.3. ETANA LASTNINA

5.3.1. POJEM
Ureditev etane lastnine odstopa od naela specializacije, ker je mona lastninska pravica na delu stvari, in od naela povezanosti zemljia in objekta, ker lastninska pravica na posameznem delu prevladuje nad solastnino na zemljiu, ki spada med skupne dele stavbe. Loimo 2 koncepta: - unitaristini - etana lastnina je posebna oblika solastnine, pri kateri so delei fizino doloeni, - dualistini - na doloenem delu stavbe se vzpostavi izkljuna lastnina, na zemljiu in skupnih elementih pa solastnina. Dualistini koncept je uveljavljen tudi pri nas, saj jo SPZ v 105. lenu definira kot lastnino posameznega dela stavbe in solastnino skupnih delov.
105/1 SPZ Etana lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov.

5.3.2. PREDMET ETANE LASTNINE

Pravno razmerje etane lastnine je mogoe oblikovati samo na nepremininah in to na zgradbah. Zgradba je objekt, ki je neloljivo povezan z zemljiem. Potrebne so doloene tehnine lastnosti, da se etana lastnina sploh lahko oblikuje. Zgrajena mora biti na nain, ki omogoa delitev na dele, ki jih je mogoe samostojno uporabljati. Za nastanek etane lastnine pa je potrebna tudi volja lastnikov po nastanku take oblike lastnine. Etana lastnina nastane ele z vpisom v zemljiko knjigo. 5.3.2.1. POSAMEZNI DEL ZGRADBE V ETANI LASTNINI Posamezni del zgradbe mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo (105/2 SPZ). Pri presoji funkcionalnosti je treba izhajati predvsem iz monosti samostojne rabe.

105

Pomembno je, da ima zgradba vsaj 2 dela, ki omogoata samostojno rabo. Vsak del je mogoe posedovati neodvisno od drugega na nain, podoben izkljuni oblasti. Posamezni del lahko obsega enega ali ve prostorov in ni treba, da so drug ob drugem. Za posamezni del lahko teje stanovanje v ve nadstropjih. K posameznemu delu lahko spadajo tudi drugi individualno odmerjeni prostori, e so del nepreminine v solastnini etanih lastnikov (prostor v kleti, garani boks, ker gre za funkcionalno celoto). Tipini primeri posameznih delov v naravi so stanovanja, poslovni prostori, garae, ateljeji, poitniki apartmaji, skladia, Posamezni del stavbe dobi lastnost stvari v trenutku vpisa v ZK in od tedaj dalje je lahko predmet stvarnih pravic. Posamezni del stavbe je lahko v vseh lastninskih oblikah, solastnini, izkljuni lastnini, skupni lastnini. Lastnina omogoa imetniku popolno oblast v okviru odmerjenega fizinega dela kot funkcionalne celote. Etani lastnik sme brez soglasja drugi etanih lastnikov izvajati dela v svojem delu, e s tem ne poslabuje skupnih ali drugih posameznih delov.
Primer:. Etani lastnik lahko v svojem posameznem delu spremeni predelne stene, ne sme pa bistveno posei v nosilne zidove, ki spadajo med skupne dele. Za takne posege potrebuje soglasje drugih etanih lastnikov.

Posamezni etani lastnik je omejen z enako pravico drugih lastnikov posameznih delov. Vsi etani lastniki morajo svoja upravienja izvrevati na nain, ki najmanj moti etane lastnike drugih posameznih delov in skupno rabo skupnih delov stavbe. Etani lastnik se mora ravnati po dolobah o prepovedi emisij (izhaja iz opustitvene dolnosti). Posebnost lastninske pravice na posameznem delu je dolnostna vezanost, ki pomeni dolnost vzdrevanja (gre za aktivna ravnanja) lastnega posameznega dela in skupnih delov. Etani lastnik mora v primernem asu zagotoviti popravila v svojem delu, e je to potrebno, da se odvrne koda, ki se povzroa drugim delom zgradbe (121 SPZ). Etani lastnik mora omogoiti izvedbo vzdrevalnih del na skupnih delih tudi tako, da se ta dela opravijo v njegovem posameznem delu. e tega ne dovoli, o dostopu v njegov del zaradi izvedbe del odloa sodie v nepravdne postopku .
1. primer: Lastnik posameznega dela, ki mu poi vodovodna cev tako, da voda pronica v spodnje nadstropje, bo moral na primer ta vzrok s popravilom odpraviti. e tega ne bo storil, to lahko zahteva lastnik posameznega dela, na katerem se dela koda, s tobo iz 99. l. SPZ. 2. primer: Poi glavna vodovodna cev, ki spada med skupne dele. V tem primeru bo moral etani lastnik dopustiti popravilo in omogoiti vstop za njegovo izvedbo. Seveda pa je treba takna dela izvesti na primeren nain, z najmanjo stopnjo obremenitve in z vzpostavitvijo prejnjega stanja.

Z lastninsko pravico na posameznem delu lahko lastnik prosto razpolaga tako, da jo prenese ali omeji za dopusten namen. Konstitutiven pogoj za prenos lastninske pravice je vpis v zemljiko knjigo. Posebna oblika razpolaganja s posameznim delom je tudi njegova delitev ali spojitev. Bistven pogoj je, da se zagotavljajo posamezni deli kot funkcionalne celote. Z delitvijo enega vejega dela nastanejo novi. Pogoj je, da je omogoena njihova samostojna raba. Spojijo se lahko samo posamezni deli, na katerih je enako stanje lastninske pravice in obremenitve. Delitev ali spojitev je izvedljiva brez soglasja drugih etanih lastnikov, e se s tem ne posega v skupne dele in se ne spreminjajo razmerja med solastnikimi delei na skupnih delih.
105/2 SPZ - Posamezni del zgradbe mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, kot so zlasti stanovanje, poslovni prostor ali drug samostojen prostor. K posameznemu delu v etani lastnini lahko spadajo tudi drugi individualno odmerjeni prostori, e so del nepreminine v solastnini etanih lastnikov. 109. len SPZ - Lastnik nepreminine lahko razdeli svojo lastninsko pravico na nepreminini v etano lastnino z enostranskim pravnim poslom. Imeti mora enake sestavine kot sporazum iz 108. lena tega zakona.

106

Prehod hipoteke in zemljikega dolga 111. len SPZ - Hipoteka in zemljiki dolg, ki bremenita celotno nepreminino, ki se razdeli na etano lastnino, preideta na vse posamezne dele v etani lastnini. Delitev in spojitev posameznih delov 114. len SPZ - (1) Etani lastnik lahko s pravnim poslom razdeli posamezni del v etani lastnini v dva ali ve novih posameznih delov v etani lastnini, e je to mogoe. Pri tem se solastniki dele na skupnih delih, ki pripada razdeljenemu posameznemu delu v etani lastnini, v prejnjem obsegu razdeli na nove solastnike delee za vsak nov posamezni del. (2) Pravni posel mora vsebovati zemljikoknjino oznabo posameznega dela zgradbe, opis in razmejitev novo nastalih posameznih delov in doloitev solastnikih deleev na skupnih delih za vsak nov posamezni del v etani lastnini. (3) Vse stroke v zvezi z delitvijo krije etani lastnik posameznega dela, ki se deli. (4) Dva ali ve posameznih delov v etani lastnini se lahko s pravnim poslom spoji v nov posamezni del v etani lastnini. Za ta pravni posel se smiselno uporabljajo doloila, ki urejajo delitev posameznega dela v etani lastnini. (5) Pogodba iz 116. lena tega zakona lahko doloi, da se delitev ali spojitev ne smeta opraviti ali pa da sta vezani na soglasje drugih etanih lastnikov. Dolnosti etanega lastnika 121. len SPZ - (1) Etani lastnik mora v primernem asu zagotoviti popravila v svojem delu v etani lastnini, e je to potrebno, da se odvrne koda, ki se povzroa drugim delom zgradbe. (2) Etani lastnik mora dovoliti vstop v svoj posamezni del, da se lahko opravijo popravila in izboljave na skupnih delih, ki jih drugae ni mogoe opraviti ali pa jih je mogoe opraviti le z nesorazmernimi stroki. (3) e etani lastnik ne dopusti vstopa, odloi o tem na zahtevo upravnika oziroma preostalih etanih lastnikov sodie v nepravdnem postopku. (4) Popravila oziroma izboljave se morajo opraviti v najkrajem monem asu in z motnjami, ki najmanj prizadenejo etanega lastnika. (5) Etani lastnik mora biti o nameravanih posegih obveen v primernem roku. (6) Etani lastniki morajo upravniku ali drugim etanim lastnikom posredovati podatke in omogoiti vpogled v vse listine, ki so potrebne za upravljanje skupnih delov. Spremembe na posameznih delih v etani lastnini 122. len SPZ - (1) Etani lastnik sme brez soglasja ostalih etanih lastnikov izvajati spremembe v svojem posameznem delu v etani lastnini, e te ne pomenijo poslabanja za kaken drug del nepreminine. (2) Kadar spremembe v posameznem delu v etani lastnini pomenijo tudi veji poseg v skupne dele, etani lastnik ne sme zaeti izvajati del brez soglasja etanih lastnikov, ki imajo ve kot polovico solastnikih deleev na skupnih delih.

5.3.2.2. SKUPNI DELI ZGRADBE V ETANI LASTNINI To so deli, namenjeni skupni rabi etanih lastnikov. Temeljni skupni del zgradbe je zemljie, na katerem zgradba stoji. SZ-1 loi med: o skupnimi prostori, o skupnimi gradbenimi elementi, o intalacijami, o napravami in

107

opremo.

Bistvena znailnost skupnih delov je njihova funkcionalnost. Na skupnih delih zgradbe se oblikuje solastninsko razmerje, vsakemu solastniku je doloen njegov idealni dele. Razlika od klasine solastnine: solastninska pravica na skupnih delih gre vsakokratnemu lastniku doloenega posameznega dela (solastniki niso posamezniki kot fizine ali pravne osebe). Solastnini skupnih delov se lastnik posameznega dela ne more odpovedati, z idealnim deleem tudi ne more prosto razpolagati. Solastniki nimajo pravice zahtevati delitve skupnih delov. Skupni deli se obiajno ne spreminjajo, je pa to mogoe s soglasjem vseh etanih lastnikov (hodnik se zapre in se raziri posamezni del, iz skupnih delov se oblikuje nov posamezni del). Zaradi sprememb je potrebno izvesti novo dejansko in pravno delitev etane lastnine. Novonastali deli pridobijo samostojnost z vpisom v ZK. Oblikujejo se lahko posebni skupni deli, ki sluijo samo nekaterim lastnikom posameznih delov (poslovnostanovanjski objekt: avle, tekoe stopnice sluijo trgovinam, hodniki, stopnia pa stanovanjskemu delu). Zemljia ni dopustno loiti, ker je nosilec celotnega razmerja.
105/3 SPZ - Skupni deli zgradbe so drugi deli, namenjeni skupni rabi etanih lastnikov, in zemljie, na katerem stoji zgradba. Med skupne dele lahko spadajo tudi druge nepreminine. 105/4 SPZ - Solastnina vseh etanih lastnikov na skupnih delih je neloljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Solastnini na skupnih delih se ni mogoe odpovedati. 105/5 SPZ - Nihe od solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih. 106. len SPZ - Solastniki dele vsakega etanega lastnika na skupnih delih se doloa ob upotevanju uporabne vrednosti posameznega dela v etani lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepreminine, razen e zakon ali pravni posel doloa drugae. Razpolaganje z etano lastnino 112. len SPZ - (1) Etana lastnina je predmet razpolaganja kot celota. (2) Za razpolaganje z etano lastnino se uporabljajo doloila tega zakona, ki urejajo razpolaganje z nepremininami. Sprememba solastnine na skupnih delih nepreminine v etano lastnino 113. len SPZ - (1) Etani lastniki lahko sklenejo pisni sporazum, da skupni deli postanejo del posameznega dela v etani lastnini, e je to mogoe. (2) Etani lastniki se lahko sporazumejo tudi o tem, da iz skupnih delov nastane nov posamezen del v etani lastnini, e je to mogoe. Za vsebino sporazuma se smiselno uporablja doloila 108. lena tega zakona. Pravice in obveznosti na skupnih delih 115. len SPZ - Pravice in obveznosti etanih lastnikov na skupnih delih so sorazmerne z njihovim solastnikim deleem, e zakon ali pogodba ne doloa drugae.

5.3.3. NASTANEK ETANE LASTNINE 5.3.3.1. PRAVNE PODLAGE ZA NASTANEK ETANE LASTNINE
Pravni podlagi: - pravni posel: pravni posel za nastanek etane lastnine je sporazum o delitvi. Sklene se lahko kot pogodba (e je zemljie v solastnini) ali enostranski pravni akt (e je zemljie z zgradbo v izkljuni lasti enega lastnika)

108

- sodna odloba: ko se zahteva delitev solastnine in ko je predmet solastnine zemljie z zgradbo, ki je primerna za vzpostavitev etane lastnine. Sodie odloa v nepravdnem postopku, e se solastniki ne morejo sporazumeti za delitev. Sodna odloba, ki je podlaga za nastanek etane lastnine, mora vsebovati enake sestavine kot pravni posel. Za nastanek etane lastnine je potreben vpis v ZK vlogo za vpis predloi lastnik zemljia. V odlobi, ki jo izda geodetska uprava, se doloijo identifikacijski znaki stavbe, njenih posameznih delov in posebnih skupnih delov.
NASTANEK ETANE LASTNINE - Sporazum - Enostranski pravni posel Naini nastanka 107. len SPZ - (1) Etana lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odlobo sodia in z vpisom v zemljiko knjigo. (2) Pravni posel za pridobitev etane lastnine je lahko sporazum o delitvi solastnine v etano lastnino (sporazum o delitvi) ali enostranski pravni posel. Sodna odloba 110. len SPZ - (1) Vsak solastnik nepreminine lahko zahteva, da sodie v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepreminini v etano lastnino, e je takna delitev mogoa. (2) e je kateri od solastnikih deleev na nepreminini obremenjen s hipoteko ali zemljikim dolgom, sodie s sklepom doloi, na kateri posamezni del v etani lastnini preide obremenitev, tako, da se z delitvijo ne poslaba poloaj upnika. (3) Sklep sodia mora vsebovati vse sestavine sporazuma iz 108. lena tega zakona.

5.3.3.2. PRAVNI AKT ZA NASTANEK ETANE LASTNINE Vsebino doloa 108. len SPZ. Akt mora vsebovati nain fizine (tehnine) in pravne delitve. Predpisane pa so naslednje vsebine: - imena etanih lastnikov, - ZK-oznaba nepreminin, - natanen opis posameznega dela zgradbe v razmerju do drugih delov, - opis skupnih delov, - doloitev solastnikih deleev na skupnih delih, - pogodbena ureditev medsebojnih razmerij med etanimi lastniki. Akt mora najprej vsebovati: imena lastnikov zemljia, nepreminina mora biti oznaena z ZK-oznako, ZKoznake posameznih in skupnih delov. Tehnina delitev zgradbe; pravni akt mora vsebovati natanen opis posameznih in skupnih delov. Pravna delitev etane lastnine; pomeni doloitev imetnikov lastninske pravice na posameznem delu stavbe in solastninskega delea na skupnih delih. Imena lastnikov morajo biti doloena s podatki, ki se vpisujejo v ZK. Pravni akt mora omogoati vpis v ZK: pravni posel mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa oz. mora vsebovati ZK-dovolilo.
108. len SPZ - (1) Sporazum o delitvi mora vsebovati imena etanih lastnikov, zemljikoknjino oznabo nepreminin, natanen opis posameznega dela zgradbe v razmerju do ostalih delov, opis skupnih delov in doloitev solastnikih deleev na skupnih delih ter pogodbeno ureditev

109

medsebojnih razmerij med etanimi lastniki v obsegu, doloenem s prvim odstavkom 116. lena tega zakona. (2) e je kateri od solastnikih deleev na nepreminini obremenjen s hipoteko ali zemljikim dolgom, je sporazumna delitev mona samo s soglasjem upnika. Sporazum o delitvi mora doloiti posamezen del zgradbe v etani lastnini, na katerega preide obremenitev.

5.3.3.3. POGODBA O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH Etani lastniki jo morajo skleniti. Zakon predpisuje njeno minimalno vsebino. e te pogodbe ni, se uporabljajo zakonske dolobe. Sklenjena mora bit v pisni obliki. Vsebina se mora sprejeti e v fazi nastanka etane lastnine. Pogodba ne uinkuje le med strankami, ki so jo sklenile, ampak zavezuje tudi pravne naslednike. Bistvene sestavine pogodbe so zakonsko primeroma doloene (116 SPZ): - opredelitev strokov in obveznosti, e odstopajo oz. ureditve v 115 SPZ; - nain oblikovanja rezervnega sklada, e presega najniji znesek, doloen v 119 SPZ; - morebitne posebne omejitve pri uporabi posameznih delov; - nain uporabe skupnih delov; - namen uporabe posameznih delov; - nastopanje etanih lastnikov v pravnem prometu; - nain upravljanja skupnih delov; - uporaba posameznih delov v posebne namene; - zavarovanje zgradbe kot celote; - pooblastila upravnika, e odstopajo od 118 SPZ SZ 1 dodaja e: - nain uporabe posebnih skupnih delov; - posebne storitve, ki presegajo okvire obratovanja vestanovanjske stavbe (varovanje, sprejemna sluba); - soglasje etanih lastnikov k spreminjanju rabe stanovanj v druge namene; - nain obveanja etanih lastnikov o zadevah upravljanja. Zakonske sestavine so navedene primeroma, kar lahko pomeni doloena odstopanja. Mejo teh odstopanj doloa 38 l. SPZ, da je mogoe lastninsko pravico omejiti za vsak namen, ki ni prepovedan.
Primer: Za nedopustno lahko tejemo odlobo, ki bi prepovedovala bivanje v zgradbi homoseksualcem, pripadnikom etinih skupin, oziroma podobna diskriminatorna doloba,ki nasprotuje splonim etinim naelom. Takne pogodbene dolobe so nine in nimajo pravnega uinka. S pogodbo o upravljanju pa se je mogoe dogovoriti tudi o drugih omejitvah lastninske pravice na posameznih in skupnih delih. Taken primer je lahko doloba,da se v posameznih delih,ki imajo stanovanjski namen, ne sme opravljati nobena gospodarska dejavnost ,eprav ta ne bi bila motea, ali primer,da lahko v posameznih delih prebivajo samo stareje osebe.

Stroki in obveznosti na skupnih delih se po zakonski reitvi delijo v razmerju solastninskih deleev. V konkretnem primeru pa je lahko tudi drugae.
Primer: V zgradbi, ki je v etani lastnini obstaja ena sam tevec za vodo. Stroek porabe je v tem primeru stroek skupnih delov, poraba vode pa ni nujno v najtesneji zvezi s solastninskimi delei. Etani lastniki se lahko dogovorijo, da se stroki za porabljeno vodo porazdelijo glede na tevilo uporabnikov vsakega posameznega dela. 116. len SPZ (1) Etani lastniki morajo skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero uredijo zlasti: opredelitev strokov in obveznosti, ki bremenijo etane lastnike, e odstopajo od doloila 115. lena tega zakona,

110

 nain oblikovanja rezervnega sklada, e presega najniji znesek iz tretjega odstavka 119. lena tega zakona; morebitne posebne omejitve pri uporabi posameznih delov v etani lastnini; nain uporabe skupnih delov; namen uporabe posameznih delov v etani lastnini; nastopanje etanih lastnikov v pravnem prometu; nain upravljanja skupnih delov; uporabo posameznih delov v etani lastnini v posebne namene; zavarovanje zgradbe kot celote; pooblastila upravnika, e odstopajo od 118. lena tega zakona. (2) Pogodba o medsebojnih razmerjih mora biti sklenjena v pisni obliki in uinkuje proti vsakemu novemu etanemu lastniku.

5.3.3.4. VPIS ETANE LASTNINE V ZEMLJIKO KNJIGO Vpis ima konstitutiven pomen. ZK-vloek je sestavljen iz osnovnega vloka in podvlokov. Osnovni vloek: njegova funkcija je zagotavljanje sistema ZK in evidentiranje pravnih razmerij na skupnih delih. Nahaja se v glavni knjigi katastrske obine. V evidenni list A se vpie zemljika parcela. V evidenni list B se vpisuje solastninsko razmerje na skupnih delih zgradbe ne vpiejo se posamezni solastniki, ampak se podatek o idealnem deleu vpie v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela. V evidenni list C se vpisujejo bremena, ki se nanaajo na zemljia oz. zgradbo kot celoto (stvarne slunosti). e je parcela obremenjena s hipoteko ali zemljikim dolgom, se vpieta kot breme vsakega posameznega dela v etani lastnini. Podvloki; vanj se vpisujejo pravna razmerja na posameznih delih in ob oblikovanju posebnih skupnih delov tud na njih. Poseben podvloek se odpre za vsak posamezni del v etani lastnini. V evidenni list A se vpie posamezni del zgradbe s svojo identifikacijsko tevilko. V evidenni list B se vpie lastnik posameznega dela. Poseben podvloek se odpre za vsak poseben skupni del. V evidenni list A se vpie identifikacijska tevilka posebnega skupnega dela. V evidenni list B se vpisuje solastninsko razmerje po idealnih deleih na posebnem skupnem delu.

5.3.4. UPRAVLJANJE SKUPNIH DELOV 5.3.4.1. ODLOANJE O ZADEVAH UPRAVLJANJA SKUPNIH DELOV
Naeloma se uporabljajo splona pravila o upravljanju stvari v solastnini: loi se med posli rednega upravljanja (odloa se z veino glasov) in posli, ki presegajo redno upravljanje (soglasje vseh etanih lastnikov). Tudi koristi, stroki, bremena in obveznosti se delijo v razmerju solastninskih deleev. Posli rednega upravljanja (25 SZ-1); to so posli obratovanja in vzdrevanja skupnih delov, doloitev in razreitev upravnika in nadzornega odbora, oddajanje skupnih delov v najem. e je posel nujen za vzdrevanje, lahko vsak od etanih lastnikov predlaga, da o izvedbi odloi sodie v nepravdnem postopku. e etani lastniki ne doseejo soglasja glede posla, ki presega redno upravljanje, lahko etani lastniki (ki imajo ve kot polovico solastnikih deleev na skupnih delih), predlagajo, da o poslu odloi sodie v nepravdnem postopku.
Primer: Zgradba nima dvigala. Etani lastniki v vijih nadstropjih elijo postaviti dvigalo in zanj prevzeti tudi vse stroke postavitve in obratovanja, saj bi ga opredelili kot poseben skupni del. Etani lastnik iz pritlija pa temu nasprotuje, ker bi dvigalo zmanjalo hodnik pred njegovim posameznim delom. V taknem primeru bi sodie moralo tehtati poveanje koristi, ki jo daje dvigalo in izgubo zaradi manjega skupnega prostora. 117. len SPZ - (1) Za upravljanje skupnih delov se smiselno uporabljajo doloila tega zakona, ki urejajo solastnino, razen e pogodba o medsebojnih razmerjih doloa drugae.

111

(2) e etani lastniki ne doseejo soglasja glede posla, ki presega redno upravljanje, lahko etani lastniki, ki imajo ve kot polovico solastnikih deleev na skupnih delih, predlagajo, da o poslu odloi sodie v nepravdnem postopku. Sodie pri odloanju upoteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen in posledic za etane lastnike, ki so poslu nasprotovali. (3) Doloilo prejnjega odstavka se uporablja tudi za spremembo pogodbe o medsebojnih razmerjih v delu, ki se nanaa na redno upravljanje s skupnimi deli.

5.3.4.2. IMENOVANJE UPRAVNIKA e ima nepreminina ve kot dva etana lastnika in ve kot osem posameznih delov, morajo etani lastniki doloiti upravnika. Namen tega je zagotavljanje tekoega poslovanja s skupnimi deli, ki so pogoj za uporabo posameznih delov. Imenovanje je doloeno kot posel rednega upravljanja, zato zadoa soglasje veine po solastnikih deleih na skupnih delih. Upravnik je lahko samo eden od etanih lastnikov oz. oseba, ki je registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti upravljanja. Razmerja med lastniki in upravnikom se uredijo s pogodbo, ki ima pravno naravo mandatne pogodbe. Upravnik za svoje delo dobiva plailo. Pri delu mora upotevati interese lastnikov, jim poroati o poslih in predloiti raune. Najpomembneja pooblastila doloa zakona (118 SPZ): - izvaja etane sklepe lastnikov - skrbi za redno vzdrevanje in obratovanje skupnih delov - poskrbi za porazdelitev in izterjavo obveznosti - upravlja z rezervnim skladom in skupnim denarjem - zastopa etane lastnike v poslih upravljanja, v imenu preostalih etanih lastnikov vloi izkljuitveno tobo ter tobo za plailo strokov in obveznosti, ki bremenijo etanega lastnika
118. len SPZ - (1) e ima nepreminina ve kot dva etana lastnika in ve kot osem posameznih delov, morajo etani lastniki doloiti upravnika. (2) Doloitev upravnika se teje za posel rednega upravljanja. (3) e upravnik ni doloen, lahko vsak etani lastnik predlaga, da ga doloi sodie v nepravdnem postopku. (4) Upravnik ima naslednja pooblastila: izvajati sklepe etanih lastnikov; skrbeti za redno vzdrevanje in obratovanje skupnih delov; poskrbeti za porazdelitev in izterjavo obveznosti; upravljati z rezervnim skladom in s skupnim denarjem; zastopati etane lastnike v poslih upravljanja in v imenu preostalih etanih lastnikov vloiti izkljuitveno tobo ter tobo za plailo strokov in obveznosti, ki bremenijo etanega lastnika. (5) Upravnik mora pri svojem delovanju upotevati interese etanih lastnikov.

5.3.5. DRUGE POSEBNOSTI ETANE LASTNINE 5.3 5.1. OBVEZNI REZERVNI SKLAD
Namen sklada je zagotavljanje finannih sredstev za bodoe izdatke, ki bodo nastali z vzdrevanjem skupnih delov in drugimi posli rednega upravljanja. Sklad je obvezen pri nepremininah, ki imajo 2 etana lastnika in ve kot 8 posameznih delov. Oblikovanje sklada je obvezno. Najmanji znesek, ki ga morajo lastniki plaevati meseno, je doloen s Pravilnikom o merilih za doloitev prispevka etanega lastnika v rezervni sklad in najnijo vrednostjo

112

prispevka. Prispevek je doloen v evrih na m2 , upotevana je starost nepreminine ter e opravljene rekonstrukcije. e lastnik prispevka pravoasno ne plaa, ga upravnik pisno pozove k plailu. Poziv ima pravno naravo verodostojne listine in je podlaga za zaetek izvrilnega postopka. Upravnik na podlagi pravilnika in ob upotevanju lastnosti nepreminine doloi viino mesenega prispevka in upravlja z zbranimi sredstvi. Ta sredstva mora voditi loeno od svojega premoenja. Delitve rezervnega sklada ni mogoe zahtevati, lastnik prav tako ne more zahtevati vraila vplaanih sredstev tudi potem ne, ko njegova lastninska pravica na posameznem delu preneha. Sredstva sklada so strogo namenska. O plailih iz sklada odloajo etani lastniki, izvri pa jih upravnik. Izvrbo na sredstva sklada lahko predlaga samo upnik, ki je opravil posel, ki sodi v okvir namenske porabe sredstev.
119. len SPZ - (1) e ima nepreminina ve kot dva etana lastnika in ve kot osem posameznih delov, morajo etani lastniki ustanoviti rezervni sklad za kritje bodoih strokov rednega upravljanja. (2) Sredstva rezervnega sklada so skupno premoenje etanih lastnikov. Sredstva vodi upravnik loeno na posebnem raunu. (3) Merila za doloitev prispevka etanega lastnika v rezervni sklad in najnijo vrednost prispevka doloi podzakonski predpis. (4) Sredstva rezervnega sklada je mogoe uporabiti samo za poravnavo strokov vzdrevanja in potrebnih izboljav ter za odplaevanje v te namene najetih posojil. Izvrba na sredstva rezervnega sklada je dopustna samo iz teh razlogov. (5) Etani lastnik nima pravice zahtevati vraila vplail v rezervni sklad niti zahtevati delitve. (6) e etani lastnik ne vplaa svojega prispevka v rezervni sklad, ga mora upravnik pisno pozvati k plailu. Poziv upravnika se teje za verodostojno listino v smislu zakona o izvrbi in zavarovanju.

5.3.5.2. ZAKONITO STVARNO BREME Oblikovanje rezervnega sklada je obvezno, zato velja posebna oblika zavarovanja terjatev na plailo teh obveznosti zakon doloa obliko zakonitega stvarnega bremena, ki je doloeno v korist vseh drugih etanih lastnikov. Stvarno breme je doloeno do viine 5x zneska obveznega mesenega vplaila etanega lastnika (120 SPZ). Zavarovanje terjatve vplaila v rezervni sklad ima prednost pred terjatvami drugih upnikov. Zakonito stvarno breme uinkuje, e pride do prisilne prodaje posameznega dela na zahtevo upnikov etanega lastnika. e etani lastnik dolguje tudi vplaila v rezervni sklad, lahko upnik prednostno uveljavlja terjatev do 5x viine zneska obveznega prispevka. Breme uinkuje ne glede na to, ali je vpisano v ZK ali ne.
120. len SPZ - (1) e ima nepreminina ve kot dva etana lastnika in ve kot osem posameznih delov, obstoji na posameznem delu v etani lastnini stvarno breme v korist drugih etanih lastnikov za stroke upravljanja in vplaila v obvezen rezervni sklad do viine petkratnega zneska najnijega vplaila v rezervni sklad. (2) Stvarno breme iz prejnjega odstavka ima najbolji vrstni red.

5.3.5.3. ZAKONITA PREDKUPNA PRAVICA PRI PRODAJI POSAMEZNEGA DELA V ETANI LASTNINI Ta pravica daje monost, da etani lastniki prepreijo vstop v skupnost neznani osebi. Doloena je pri nepremininah, kjer sta 2 ali ve etanih lastnikov in ne ve kot 5 posameznih delov (124 SPZ). Lastnik posameznega dela, ki namerava prodati svoj del, mora o nameravani prodaji in njenih pogojih najprej obvestiti druge etane lastnike. e ti pravice ne uveljavljajo, je mogoa prodaja tretji osebi.
124. len SPZ - (1) e ima nepreminina dva ali ve etanih lastnikov in nima ve kot pet posameznih delov, imajo pri prodaji posameznega dela v etani lastnini drugi etani lastniki

113

predkupno pravico. (2) Za uveljavljanje predkupne pravice se smiselno uporabljajo doloila tega zakona, ki urejajo predkupno pravico solastnikov.

5.3.5.4. IZKLJUITVENA TOBA Med etanimi lastniki lahko pride do medsebojnega vznemirjanja, ki izvira iz enega posameznega dela in se iri v druge posamezne ali skupne dele. Gre za imisije, ki so nedopustne v skladu s splonimi pogoji, e presegajo krajevno obiajno mero in povzroajo znatno kodo. Varstvo pred taknimi posegi se lahko zahteva z opustitvenimi tobami na podlagi lastninske pravice (negatorna toba), motenja posesti ali splone prepovedi vznemirjanja. Izkljuitvena toba je skrajni ukrep za najhuje kritve sosedskega soitja znotraj odnosa etane lastnine. Toba se lahko vloi pod pogoji iz 123 SPZ. Razlog izkljuitvene tobe je grobo krenje temeljnih pravil sosedskega soitja ali dolnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako da postane skupnost s kriteljem nevzdrna. Kot kritev se teje tudi neplaevanje strokov vzdrevanja in drugih bremen, neplaevanje prispevka v rezervni sklad. Kritev lahko izvaja tudi najemnik motilno ravnanje najemnika je razlog za odpoved najemne pogodbe. Uveljavljanje izkljuitvene tobe se zane v skupnosti etanih lastnikov kot posel rednega upravljanja: etani lastniki lahko z veino po solastninskih deleih sprejmejo sklep, da se kritelja opomni. e krilec kljub opominu nadaljuje s kritvijo, lahko etani lastniki z navadno veino po solastninskih deleih sprejmejo sklep, da se vloi izkljuitvena toba.. tobo praviloma vloi upravnik. Zahtevek se oblikuje tako, da je toenec dolan prodati svojo nepreminino (posamezni del v etani lastnini).
123. len SPZ - (1) e etani lastnik ali drug uporabnik posameznega dela v etani lastnini grobo kri temeljna pravila sosedskega soitja ali svoje dolnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako, da je skupnost z njim nevzdrna, lahko etani lastniki, ki imajo ve kot polovico solastnikih deleev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se krilec opomni. (2) e krilec kljub opominu nadaljuje s svojim ravnanjem, lahko etani lastniki, ki imajo ve kot polovico solastnikih deleev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se vloi toba za njegovo izkljuitev in prodajo njegovega posameznega dela. (3) Sodba o izkljuitvi se izvri s prodajo posameznega dela v etani lastnini po pravilih, ki urejajo izvrbo na nepreminine.

5.3.5.5. PRENEHANJE ETANE LASTNINE - po volji etanih lastnikov; sprejmejo sklep, da se etana lastnina preoblikuje v osnovno lastninsko obliko, torej lastninsko pravico enega lastnika na zemljiu s stavbo, ali v solastnino. Do takega sklepa pride, e se tevilo etanih lastnikov zmanja in ti nimajo ve interesa za obstoj etane lastnine. Sklepu mora slediti e pravni akt o preoblikovanju (pisna oblika, ZK-dovolilo za spremembo, z overjenimi podpisi). - unienje celotne zgradbe, e se zgradba unii, ni ve pogojev za obstoj etane lastnine. Etani lastniki pridobijo na zemljiu in ostankih zgradbe solastnino v razmerju solastnikih deleev, ki so jih imeli prej na skupnih delih. Lahko pride do unienja posameznega dela: etani lastnik tega dela ima monost, da unien posamezni del obnovi. e to ni mogoe, preneha lastninska pravica na tem delu. To pomeni tudi prenehanje solastninskega delea na skupnih delih.
Prenehanje po volji etanih lastnikov 125. len SPZ - Etana lastnina se lahko spremeni v solastnino ali lastninsko pravico na nepreminini s pravnim poslom. Za pravni posel se smiselno uporabljajo doloila, ki urejajo nastanek etane lastnine. Unienje zgradbe

114

126. len SPZ - Etana lastnina preneha z unienjem celotne zgradbe. Etani lastniki postanejo solastniki nepreminine in ostankov zgradbe v skladu s svojim idealnim deleem na skupnih delih. Unienje posameznega dela 127. len SPZ - e je unien posamezen del v etani lastnini in ga ni mogoe obnoviti, etana lastnina na tem delu preneha.

6. SOSEDSKO PRAVO
6.1. UVOD
Lastninska pravica lahko konkurira z drugo LP, zato lahko neomejeno izvrevanje ene od njih onemogoi izvrevanje druge LP. Sosedsko pravo opredelimo kot zbir pravnih pravil, ki urejajo razmerja med lastniki sosednjih nepreminin. Posamezni sosedskopravni instituti ne predstavljajo posebnih stvarnih pravic, pa pa so emanacija LP ter lastnika po eni strani omejujejo, po drugi strani pa omogoajo normalno izvrevanje njegove LP. Nastanejo na specifini nain zaradi sosedstva. e Zakonik XII. Plo je vseboval te institute, prav tako Hamurabijev zakonik. Pravna razmerja med lastniki sosednjih nepreminin urejajo tudi javnopravni predpisi, ki se pogosto zelo prepletajo s civilnimi. Javnopravno varstvo v sosedskopravnih razmerjih je razpreno po tevilnih predpisih (predpisih s podroja graditve objektov, urejanja prostora, varstva okolja, evidentiranja nepreminin).
Primer: V podzakonskih aktih (obinskih odlokih) so doloeni minimalni mejni odmiki, ki jih je treba spotovati v zvezi z graditvijo objektov. e bi meja elel zgraditi objekt blie sosedovi meji, mora od lastnika sosednjega zemljia pridobiti soglasje za mejni odmik, ki je manji od minimalnega mejnega odmika, kot ga doloa odlok. V nasprotnem primeru takna gradnja ne bo mona in pristojni organ gradbenega dovoljenja ne bo izdal. 73. len SPZ - (1) Zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepreminin, morajo lastniki teh nepreminin svojo lastninsko pravico izvrevati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzroajo kode. (2) Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepreminine (sosednje nepreminine), se morajo izvrevati poteno v skladu s krajevnimi obiaji in na nain, ki najmanj obremenjuje lastnika nepreminine.

S tem je SPZ meje sosedskopravnih odnosov raziril tako dale, do koder sega potreba po varstvu.
74 len SPZ - dolobe poglavja o sosedskem pravu, ki se nanaajo na lastnika, se smiselno uporabljajo tudi za neposrednega posestnika

(npr. najemnika, ki je v neposrednem stiku z nepreminino). Sosedskopravni instituti se nanaajo nanj, tako glede omejevanja pri uporabi nepreminine kot tudi glede upravienosti do sosedskopravnega varstva, vendar se uporabljajo zgolj smiselno, kar pomeni da v vseh sosedskopravnih situacijah nelastniki neposredni posestnik ne more nastopati v vlogi aktivno ali pasivno legitimirane stranke.

6.2. IMISIJE
6.2.1. SPLONO

115

75 SPZ klasino stvarnopravno emisijsko varstvo, ki na mikro nivoju vsaj v doloenem segmentu zagotavlja pravne podlage za zdravo ivljenjsko okolje. - namenjeno je mirnemu medsosedskemu sobivanju - omogoa pravno zaito tudi pred negativnimi vplivi (odtegnitev svetlobe, razgleda ipd) - omogoa pravno zaito pred nelagodnimi obutji, ki niso zdravju neposredno kodljiva (motee igranje klavirja v stanovanju v vestanovanjski zgradbi, mote pasji laje ipd.) OZ v 133 ire ureja varstvo pred emisijami tako glede aktivne legitimacije kot tudi glede kode, za katero zadoa, da zgolj grozi. (vendar pa vseh primerov prepovedanih emisij ne bo mono reevati po tej dolobi, ker ni zmerja pisana na koo nekaterim najbolj klasinim medsosedskim emisijam igranje klavirja vir nevarnosti, od katerega grozi sosedu ali nedoloenemu tevilu oseb veja koda). Stvarnopravno varstvo je mogoe uveljavljati z negatorno tobo, ki je praviloma rezervirana le za lastnika ter domnevnega lastnika nepreminine s katero se lahko zahteva: - opustitev vznemirjanja - prepoved nadaljnjega vznemirjanja - aktivno ravnanje (opuati dejanja, odpravljati vzroke)

6.2.2. STVARNOPRAVNO VARSTVO PRED IMISIJAMI

6.2.2.1. SPLONO Imisije delovanje, vplivanje, uinkovanje na tuje nepreminine, preminine in tudi osebne vrednote; so zartane meje dopustne uporabe nepreminin v pravnih redih; merilo povprenega prebivalca zemljia glede na konkretno naravo in namen zemljia; treba je trpeti nebistvene imisije, pa tudi bistvene (kolikor so krajevno obiajne vsak se mora prilagoditi znailnostim prostora, kjer ivi.) V zakonu so namre opredeljene le bistvene imisije, nebistvenih ni oz. niso opredeljene. Moramo jih trpeti (npr: smrde gnoj na kmetiji ni emisija).
Treba je sprejeti doloene krajevne znailnosti (odvisno od okolja) ob eleznici hrup, na podeelju je preg tolerance niji glede hrupa, viji glede vonjav (npr. polivanje gnojnice).

Zdruene (sumarne) imisije gre za soasne kodne vplive z ve zemlji na prizadeto zemljie. 6.2.2.2. UREDITEV V SPZ SPZ 73 generalna klavzula o prepovedi medsebojnega vznemirjanja. 73/1 zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepreminin morajo lastniki teh nepreminin svojo LP izvrevati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzroajo kode (73/1) Pravice, ki omejujejo LP lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepreminine (sosednje nepreminine), se morajo izvrevati poteno, v skladu s krajevnimi obiaji in na nain, ki najmanj obremenjuje lastnika nepreminine (73/2) konkretizacija v SPZ 75 (prepovedane imisije): lastnik nepreminine mora pri uporabi nepreminine: - opuati dejanja - odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepreminine in oteujejo uporabo drugih nepreminin ez mero, ki je glede na naravo in namen nepreminine ter glede na krajevne razmere obiajna ali povzroajo znatnejo kodo (prepovedana imisija so lahko tudi svetlobne reklame, razlini odsevi, vplivi elektromagnetnega in ionizirajoega sevanja ipd.).

116

Po drugi strani pa se vplivi, ki alijo moralna ali estetska obutja posameznika, ne obravnavajo kot prepovedane imisije.
Primer: Oseba A je v starem mestnem jedru kupila stanovanje. Na drugi strani ulice pa je Podjetnik P odprl bordel. A, ki je e v letih ter prisega na kranski etos, trdi, da razgaljene mladenke, k i stojijo na ulici pred bordelom, alijo njegova religiozna ustva. Glede na stalia primerjalne teorije in sodne prakse se vplivi, ki alijo moralna ali estetska obutja posameznika, ne tejejo za prepovedane imisije. Za prepovedane imisije pa bi lahko lo zaradi ezmernega hrupa (ki presega krajevno obiajne meje), ki bi prihajal iz bordela. Upotevati je treba tudi naravo in namen A-jeve nepreminine, ki je namenjena za stanovanje (mirno bivalno okolje). ezmerni in dolgotrajni hrup v nonih urah bi se lahko tel za prepovedano emisijo, ki oteuje uporabo A-jeve nepreminine. Z vidika klasifikacije bi lahko dani primer opredelili kot bistveno in posredno emisijo.

Pojem emisij v SPZ ni izrecno opredeljen. S prepovedanimi imisijami so miljeni tisti vplivi na tujo nepreminino, ki ezmerno oteujejo njeno uporabo ali povzroajo znatnejo kodo. Sosedstvo doloba se nanaa na vse tiste lastnike, kamor see vpliv vznemirjanja, ne samo na lastnike neposrednih mejeih nepreminin.
75/1 SPZ - Lastnik nepreminine mora pri uporabi nepreminine opuati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepreminine in oteujejo uporabo drugih nepreminin ez mero, ki je glede na naravo in namen nepreminine ter glede na krajevne razmere obiajna ali povzroajo znatnejo kodo (prepovedana emisija).

6.2.2.3. RAZVRSTITEV IMISIJ Bistvene in nebistvene Pravno varstvo je dano le v primeru bistvenih imisij, nebistvene se ne upotevajo (SPZ 75/1). Ali gre za bistveno (prepovedano) emisijo, bo odvisno od krajevnih razmer ali od kode, ki je nastala na prizadeti nepreminini. SPZ govori o znatneji kodi bistvena koda. Upotevati je treba tudi samo naravo in namen nepreminine (nepreminina namenjena za stanovanje ali nepreminina, ki je namenjena za gostinski lokal). Neposredne (direktne) in posredne (indirektne) NEPOSREDNE IMISIJE SPZ 75/2 nihe ni dolan trpeti t.i. neposrednih (direktnih) emisij, e za to ne obstaja poseben pravni naslov. Gre za neposredno vplivanje na neko stvar. So vedno prepovedane ni se nam potrebno spraevati ali je emisija znailna za nek kraj.
75/2 SPZ - Brez posebnega pravnega naslova je prepovedano kakrnokoli motenje s posebnimi napravami.

POSREDNE IMISIJE Posredne imisije pridejo na sosednjo nepreminino brez neposrednega vplivanja tistega, s igar nepreminine prihajajo (z naravnimi silami, po nakljuju). Prepovedane le, e glede na naravo in namen nepreminine presegajo krajevno obiajno mero ali povzroajo znatnejo kodo pravo imisije do doloene stopnje tolerira, kajti moderen nain ivljenja in tehnini ter tehnoloki napredek al ne omogoajo ve povsem idealnega sobivanja. Primeri posrednih emisij: - rdei teniki pesek - hrup (igranje klavirja) - prelivanje vode

117

rastlina plezalka

Po nai sodni praksi je odvzem svetlobe, sonca, zranosti sosednji zgradbi ez krajevno mero emisija. Ni pa emisija e vsak odvzem svetlobe. Vsako poseganje v LP na nepreminini soseda e ne pomeni tudi protipravnega posega, ki bi opravievalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko presee doloen toleranni prag. Kriteriji za njegovo doloitev so v SPZ 75. Lastniku gre sodno varstvo pred vznemirjanjem v primeru, ko je uporaba njegove nepreminine otekoena preko mere, ki je glede na naravo in namen nepreminine ter glede na krajevne razmere obiajna. Kriterija, ki sta pomembna za opredelitev prepovedanih posrednih emisij, sta dva. Prepovedane so tiste imisije, ki - glede na naravo in namen nepreminine presegajo krajevno obiajno mero ali - tiste, ki povzroajo znatnejo kodo (za njih ni potrebno, da bi presegale krajevno obiajno mero glede na naravo in namen nepreminine). Primeri iz avstrijske sodne prakse (in tudi iz nae):
Primer 1: Religiozen lovek se eli odmaknit v samoto in si kupi v vici na vasi hio, da bi uival v miru. Sosed zraven njegove hie zgradi bordel (vsak dan se enske slaijo in se vse vidi skozi okno). On vloi tobo zaradi poseganja v religiozna in estetska ustva sodie zahtevek zavre, to NI emisija. Primer 2: Sosed naredi teniko igrie (z rdeim peskom) in vsak dan igra tenis s svojimi prijatelji. Zraven je sosedova hia z belo fasado. Je obmoje, kjer skozi piha veter in odnaa pesek na sosedovo hio (fasada postane rdea) in neposredno tudi na njegovo vrtno uto, kjer ima z druino velikokrat kosilo. Je to krajevno obiajno? NE. Zavzeto je stalie, da gre za posredne imisije (to se vedno ugotavlja) pesek odnaa zaradi vetra in ne zaradi soseda, ki bi direktno usmerjal pesek na vrt. Treba pa je presojati krajevno obiajno mejo pesek povzroa kodo posredna emisija. Tudi ogice so letele ez ograjo to ni emisija. e pa oga prileti v kronik z juho = direktna emisija. Primer 3: Avstrija je znana po plazovih. Namenoma razstrelijo sneg, da bi prepreilo nevarnost plazov. Ko se sproi plaz snega, kmetu odnese zraven e hlev. Ali gre za emisijo? DA. Gre na neposredno (direktno emisijo) Primer 4: 2 soseda in rastline plezalke. Ali gre za emisijo? Veje, ki visijo ez nepreminino soseda [ 83 SPZ] sosed mora pozvati soseda, naj odstrani veje, e tega ne stori, jih lahko poree sam (posebna oblika samopomoi). Tukaj ni potrebna sodna intervencija. Vendar tukaj ne gre za veje! Plezalka se teje kot deblo. Gre za neposredno emisijo! Primer 5: Sosed na meji postavi skladovnico drv 3 m visoko. Drug sosed ima na tej strani hie kuhinjo in mu zastira pogled ter svetlobo. Ali gre za emisijo? DA. Ni krajevno obiajno in gre za posredno emisijo odstranitveni zahtevek! Primer 6: Zakonca si zgradita bazen pred hio, da bi se lahko sonila in kopala. Zgradita ga tam, da jih ne bo nihe gledal (sta nudista) sosed ima hio zgrajeno tako, da na njuno stran (tam kjer je bazen) ni nobenega okna. ez nekaj let sosed naredi okno. Prizadeta soseda zakonca vloita tobo. Ali gre za emisijo? NE. Okno je tipino lastninsko upravienje. Primer 7: tudi muhe so imisije v doloenih okoliinah.

Pravno varstvo pred imisijami AKTIVNO LEGITIMIRAN za zaito pred imisijami je v vsakem primeru lastnik nepreminine. Pravno varstvo se uveljavlja z negatorno (imisijsko) tobo, ki je po SPZ 99/1 rezervirana za lastnika ali domnevnega lastnika. Vendar pa pride v potev tudi za tiste, ki izvrujejo zgolj neposredno oblast na podlagi omejene stvarne ali obligacijske pravice (glej e SPZ 74, ki nalaga doloeno ravnanje ne samo lastniku nepreminine, ampak tudi nekomu, ki izvaja samo dejansko oblast na nepreminini zakupnik, najemnik, uitkar ipd.), eprav jih naa sodna praksa napotuje na OZ 133. PASIVNA LEGITIMACIJA je po avtorjevem mnenju usmerjena tako na lastnika nepreminine, iz katere izvirajo imisije, kot tudi na imetnika omejene stvarne pravice ali obligacijske pravice. Z negatorno emisijsko tobo je dopustno postaviti tako: - opustitveni zahtevek (prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja) - zahtevek, da se nekaj stori s ciljem prepreitve ali zmanjanja emisij

118

Predpostavka za uspenost opustitvenega zahtevka je ta, da imisije trajajo doloen as ali da se redoma ponavljajo in obstaja tudi nevarnost nadaljnjega ponavljanja nedopustnih vplivov. Enkratni vplivi ali kraji as trajajoi vplivi (prenova stanovanja) naeloma ne predstavljajo emisij, ker ne presegajo krajevno obiajne mere in jih zato morajo sosedje trpeti. Naa sodna praksa pri oblikovanju zahtevka, naj toenec nekaj stori, ne podpira grobih posegov v LP. Povsem doloen zahtevek je moen glede na nao sodno prakso le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoe ezmerne imisije prepreiti le na en nain. Prav tako je povrnitev kode mogoe zahtevati tudi po splonih pravilih o povrnitvi kode (SPZ 99/2). Primer: Toena stranka je v nonih urah med 22.00 in 6.00 uro zjutraj povzroala ezmerni hrup, kar je v preveliki meri skalilo noni mir (glasno zapiranje vrat, krianje otrok, glasno prepevanje in krianje pod tuem ali v kopalni kadi ipd.). Zato je tudi na zahtevo toee stranke e vekrat intervenirala policija. Pogodbeno ureditev emisij predstavlja predvsem ustanovitev ustrezne slunostne pravice.

6.2.3. UREDITEV IMISIJ V OZ - OZ 133 - Oblikovana ire kot stvarnopravna norma SPZ - OZ 133/1 vsakdo lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoloenemu tevilu oseb veja koda ter, da se vzdri dejavnosti iz katere izvira vznemirjanje ali kodna nevarnost, e nastanka vznemirjanja ali kode ni mogoe prepreiti z ustreznimi ukrepi
Tudi tukaj lahko govorimo o imisijah, s to razliko, da je upravienec za vloitev zahtevka vsak ter, da ni nujno, da je koda e nastala, dovolj je, da grozi veja koda. Gre za t.i. POPULARNO TOBO (actio popularis). Na podlagi OZ je torej aktivna legitimacija podeljena iremu krogu oseb tistim, ki jim grozi veja koda, ki mora biti neposredna in konkretna. OZ 133/2 sodie na zahtevo zainteresirane osebe odredi ustrezne ukrepe za prepreitev nastanka kode ali vznemirjanja ali odstranitev vira nevarnosti na stroke njegovega posestnika, e tega ne stori sam. Povezava OZ 133 in SPZ 75 imisijska negatorna toba je praviloma le opustitvena, hkrati pa ni mona izkljuitev tobe z zahtevkom, da se nekaj stori, vendar pa je zahtevek na povsem doloeno spremembo stanja sosednje nepreminine moen le tedaj, kadar je po naravi stvari ezmerne imisije mogoe prepreiti le na en nain. S pravnim varstvom po OZ je razirjen domet klasine negatorne tobe iz SPZ, ki daje upravieni osebi za zaito njenih pravic le opustitveni zahtevek in zahtevek na prepoved nadaljnjega vznemirjanja (SPZ 99/1). Ureditev emisij v SPZ ob kombinaciji z ureditvijo odstranitve kodne nevarnosti v OZ dopua tako opustitveni zahtevek kot tudi zahtevek, da se nekaj stori. V naem pravu ni ovir za opustitveni in dajatveni zahtevek (SPZ 75) lastniku nalaga, da mora pri uporabi nepreminine opuati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepreminine. Ne more pa prizadeti lastnik sosednje nepreminine narekovati naina, kako naj lastnik spremeni stanje nepreminine, iz katere prihajajo imisije, e je ezmerne imisije mogoe prepreiti na ve nainov. Zahtevek za povsem doloeno spremembo stanja sosednje nepreminine je moen le tedaj, kadar je po naravi stvari ezmerne imisije mogoe prepreiti le na en nain, ker drugae bi lo za prehud poseg v LP. e pa koda nastane pri opravljanju splone koristne dejavnosti (rudniki, javne ceste ipd), za katero je dal dovoljenje pristojni organ, je mogoe zahtevati samo povrnitev kode, ki presega obiajne meje, vendar se lahko tudi v tem primeru zahtevajo upravieni ukrepi za prepreitev nastanka kode ali za njeno zmanjanje (OZ 133/3,4). Na mesto opustitvenega zahtevka stopi odkodninski zahtevek.

119

6.3. GRADNJA EZ MEJO NEPREMININE

SPZ 47 ureja gradnjo ez mejo nepreminine e nekdo zgradi zgradbo, katere del sega na, nad ali pod tujo nepreminino, lahko lastnik nepreminine ali graditelj predlaga, da sodie v nepravdnem postopku odloi o ureditvi medsebojnih razmerij. Gre za poseg v prostor v nasprotju s predpisi o graditvi objektov. Civilno pravo izjemoma dovoli poseg v LP ob izpolnitvi doloenih pogojev. Primarni ukrep, ki je namenjen varstvu LP mejaa je sicer ta, da sodie graditelju naloi, da porui zgradbo in na nepreminini vzpostavi prvotno stanje. e bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v oitnem nesorazmerju s kodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepreminine, lahko sodie doloi lastniku nepreminine primerno odkodnino in s sklepom doloi novo mejo med sosednjima nepremininama, vendar mora pri tej odloitvi upotevati vse okoliine, zlasti pa upraviene interese udeleencev, vpraanje dobre vere graditelja in obnaanje lastnika nepreminine, potem, ko je izvedel za gradnjo. Doloitev meje naj bo torej izjema, in ne pravilo.

Primer: A pri gradnji garae v odsotnosti B prekorai mejo z B-jem za 40 cm po celotni dolini garae, dolge 6 m. B to ugotovi, ko se vrne z zasluenega dopusta. V taknem primeru ne bo pogojev za doloitev nove meje, ampak bo primeren primarni ukrep, to je vzpostavitev prejnjega stanja. Poleg tega se taken ukrep (civilnopravnega varstva) tudi ujema s predpisi o graditvi objektov (z upravnopravnim varstvom).

Doloba SPZ 47 v delu, ki pooblaa sodie, da doloi novo mejo, odstopa od splono sprejetega principa enotnosti nepreminine (superficies solo cedit). Prav zaradi tega predstavlja ta institut tipien primer t.i. horizontalne akcesije. V nasprotju z vertikalno akcesijo, ki se odraa skozi naelo superficies solo cedit, graditev ez mejo ne predstavlja originarne pridobitve LP, pa pa pridobitev LP na temelju odlobe dravnega organa, kar pomeni, da bo LP v takem primeru pridobljena ele s pravnomonostjo sodne odlobe (SPZ 42). Spori se reujejo pred nepravdnim sodiem, ker je reevanje mejnih sporov tudi v njegovi pristojnosti. Opirajo se na dolobe SPZ 47. Sodie vsekakor ne bo smelo doloiti odkodnine in nove meje v primerih, ki bodo oitno kazali na zlorabo tega pravnega instituta slaba vera graditelja, da zaposede sosedovo nepreminino. Sodie ne sme na roko tenjam po zlorabi pravice graditelja. V vseh primerih, ko ne bo prila v potev doloba o graditvi ez mejo nepreminine, bo prilo v potev pravilo o enotnosti nepreminine ter bo vsaka zgradba, zgrajena na tujem zemljiu, e s samo spojitvijo pripadla v last lastniku zemljia.

6.4. PRISTOP NA TUJO NEPREMININO

6.4.1. ZAASNA UPORABA TUJE NEPREMININE
SPZ 76 (tipien primer zakonite slunosti - legalne servitute) upravienec na podlagi zakona (ex lege) (ni potrebna odloba sodia, kot npr za nujno pot) pridobi pravico zaasne uporabe tuje nepreminine, e je npr. potrebno izvesti dela, ki so potrebna za uporabo in izkorianje nepreminine, e teh del ni mogoe izvesti drugae ali jih je mogoe izvesti samo z nesorazmernimi stroki. Po uporabi mora uporabnik na tuji nepreminini vzpostaviti prejnje stanje in plaati primerno nadomestilo, e tako zahteva lastnik nepreminine.
Primer: Z erjavom spraviti klavir skozi oknomalo prostora in erjav postavimo tudi na sosedovo parcelo. Potrebna je predhodna obvestitev soseda. Po prenehanju je potrebna ponovna vzpostavitev prejnjega stanja.

120

Vzdrevalna dela 76. len SPZ - (1) Lastnik nepreminine, na kateri je nujno treba izvesti dela, ki so potrebna za uporabo in izkorianje nepreminine, lahko zaasno uporabi sosednjo nepreminino zaradi izvedbe del, e teh del ni mogoe izvesti drugae ali jih je mogoe izvesti samo z nesorazmernimi stroki. (2) Po uporabi mora na sosednji nepreminini vzpostaviti prejnje stanje. (3) Na zahtevo lastnika nepreminine, ki jo je zaasno uporabil, mora plaati primerno nadomestilo. (4) Pred zaetkom del je treba ob primernem asu in na primeren nain obvestiti lastnika ali posestnika tuje nepreminine.

6.4.2. ZASLEDOVANJE IVALI

SPZ 84 tudi tukaj gre za primer zakonite slunosti. Domae in udomaene ivali sme lastnik zasledovati na tuji nepreminini. pes, krava srna (privadi se na ivljenje) Lastnik ali posestnik pa lahko lastniku ivali prepove dostop na nepreminino le v primeru, e ival brez odlaanja sam izroi lastniku. Lastnik nepreminine je dolen trpeti poseg v LP in dopustiti dostop na njegovo nepreminino, e pa na nepreminini nastane koda, jo mora odgovorna oseba povrniti.

6.5. MEJA (UREDITEV MEJE IN MEJNA ZNAMENJA)

6.5.1. UVOD
Meja: - najbolj tipien sosedskopravni institut - razmejuje dve ali ve LP na nepremininah - razmejitvena rta med sosednjima zemljikima parcelama razlinih lastnikov - se ureja v sodnem (pravdnem ali nepravdnem) postopku (SPZ) ali v upravnem postopku (ZEN)
Uporaba meje 79. len SPZ - Lastnik nepreminine sme do polovice irine s svoje strani uporabljati mejno ograjo, jarek, pregrado in druge stvari, ki so namenjene oznaitvi meje.

MEJA loi lastninske pravice. Gre za loitveno rto med parcelama dveh razlinih lastnikov. Nain urejanja mej: 1. UPRAVNO (Zakon o evidentiranju nepreminin, dravnih meja in prostorskih enot) mejo uredijo upravni organi. Treba je angairati geodete, ki napravijo elaborat, ki gre na Geodetsko upravo. e stranke ne podpiejo zapisnika mejne obravnave ali ne pritegnejo geodeta pride do sodne obravnave. 2. SODNO obravnava na sodiu v nepravdnem postopku. Sodie upoteva ve kriterijev za reitev mejnega spora: - po zadnji mirni posesti - po moneji pravici - po pravini oceni + dodatni kriterij

121

6.5.2. OBNOVA IN POPRAVA MEJE

6.5.2.1. OBNOVA MEJE Gre za novo oznaitev sicer ugotovljene meje, pri emer obstaja nevarnost, da bi meja postala popolnoma nespoznavna ali je e postala nespoznavna, na primer zaradi odstranitve ali pokodovanja mejnih znamenj. V takem primeru se meja na novo oznai z mejnimi znamenji mejna znamenja so se pokodovala, meja postane nerazpoznavna! Ne gre za spor med sosedi. Obnovi se lahko v upravnem (katastrski) ali sodnem postopku. stranke ne more prisiliti stranko lahko prisili 6.5.2.2. POPRAVA MEJE Ko se meja sploh ne more ve razpoznati ali ko je meja sporna. Mejni spor se reuje na sodiu. Pravno-procesne dolobe so v ZNP, ureditev mej pa v SPZ. Sistem ureditev mej [ 77 SPZ]; kriteriji so: a) NA PODLAGI MONEJE PRAVICE = potok spremeni strugo; teorija o realizaciji! e z dokaznimi sredstvi ne bo mono doloiti meje, se uporabi b) kriterij ZADNJE MIRNE POSESTI = posest, trajajoa dlje asa, ni bila pridobljena viciozno! PO PRAVINI OCENI = mejni prostor se razdeli na

122

Primer: Potok spremeni strugo in meja se premakne. Sodie opravi NAROK na terenu. Pri a) in b) bo meja identina, v c) pa sodie uredi mejo, na 2 enaka dela A in B . [ 78 SPZ] = e vrednost spornega mejnega prostora (oznaen z /////) presega 2x vrednost za doloitev spora mejne vrednosti Stranke morajo soglaati za ureditev meje.

Ne sme priti do lastninskega spora! Sodnik mora na to pazit po uradni dolnosti.

Primer: imamo 2 lastnika A in B in 2 parceli. A ima e dodatne parcele (takoj zraven). B zahteva ureditev nove meje.

Sodnik zavrne predlog za ureditev meje. (poglej e Zakon o davku na promet nepreminin 1.1.07'). Za mejni spor so lahko le majhni odmiki. Gre za odmik od naela specialnosti! Ne oblikuje se parcele, le na novo se doloi meja.

6.5.3. POJEM SPORNE MEJE

Sodni nepravdni postopek za ureditev meje je predviden samo v primeru, e je meja sporna (ZNP 131) v postopku za ureditev mej sodie uredi mejo, e je ta sporna, razen, e zakon izkljuuje sodno pristojnost. V sodnem postopku se po praksi lahko opravi tudi obnova meje. Nenavzonost stranke (ZEN) pri urejanju meje v upravnem postopku sankcionira z domnevami o strinjanju s potekom meje. Nenavzonost mejaa ni ve ovira za izvedbo ureditve meje. S tem pa lahko odpade tudi potreba po sodnem urejanju obnove meje. Predhodna ureditev oziroma poskus ureditve meje v upravnem postopku ni procesna predpostavka za sodno urejanje meje.

6.5.4. STRANKE POSTOPKA PRI SODNEM UREJANJU MEJE SOSEDJE

Stranki postopka za sodno ureditev meje (predlagatelj in nasprotni udeleenec) sta lastnika neposredno mejeih nepreminin (soseda). Po nai teoriji je postopek ureditve moen tudi med strankami, ki niso lastniki zemlji tako naj bi bili aktivno in pasivno legitimirani tudi zakupniki, posestniki ali uporabniki, vendar pa imata lastnika prizadetih parcel monost (e nista bila udeleenca postopka) znova zahtevati ureditev meje, ne glede na e obstojeo pravnomono sodno odlobo. ZNP 132/1 postopek za ureditev meje se zane na predlog, ki mora vsebovati (omenja le lastnike in nekdanje uporabnike drubene lastnine) :

115

zemljikoknjine podatke o zemljiih, med katerimi je meja sporna ime in priimek ter prebivalie lastnikov zemlji med katerimi je meja sporna razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku

Stranke postopka so sosedje - ni opredeljeno v pravu. Sosed je lahko tudi zakupnik. Vendar so stranke v postopku lahko le LASTNIKI!!!

6.5.5. VSEBINA PREDLOGA ZA UREDITEV MEJE IN VREDNOST SPORNEGA PREDMETA Predlog mora vsebovati: zemljikoknjine podatke o zemljiih, med katerimi je meja sporna, ime in priimek ter prebivalie lastnikov zemlji med katerimi je meja sporna, razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku (iz katerih bo sodie ugotovilo ali gre za obnovo ali za popravo meje ter ali so sploh izpolnjene predpostavke za sodni nepravdni postopek. Strankam ni treba navesti vrednosti spornega predmeta to s sklepom ugotovi sodie (ZNP 138/2) vrednost je izjemnega pomena, ker je od nje odvisen nain odloanja in je postavljena pri 2x ni vrednosti spora majhne vrednosti. SPZ 77/3 e vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za doloitev spora majhne vrednosti, lahko sodie uredi mejo na podlagi moneje pravice le, e predlagatelj in oseba, proti kateri je vloen predlog, s tem soglaa. (spor majhne vrednosti opredeljuje ZPP spor, ki ne presega 834,59 ). Nepravdno sodie lahko odloa v mejnem sporu na podlagi moneje pravice brez soglasja strank, e vrednost spornega mejnega prostora ne presega 1.669,17 , e pa presega to vrednost, pa s soglasjem strank. 6.5.6. RAZLIKOVANJE MED SPOROM ZA UREDITEV MEJE IN LASTNINSKIM SPOROM Sodie je dolno, ko preuuje predlog za ureditev meje, ugotoviti, ali ne gre morda za lastninski zahtevek za izroitev doloenega zemljia. e gre za lastninski zahtevek, se nepravdni postopek ustavi in se predlagatelja napoti na pot pravde. e gre za lastninski spor namre nepravdno sodie ne more urejat meje po postopku urejanja mej. Lastninski spor mejni spor.
Nepravdni sodnik lahko dokonno odloi o meji e v nepravdnem postopku, e odloa o moneji pravici ali e stranka zamudi prekluzivni rok (SPZ 78). V prvem primeru posebna pravda seveda ni ve mona, ker je nepravdni sodnik odloal po istem kriteriju, po katerem bi odloal pravdni sodnik, zato gre za razsojeno stvar. Zato se v teh primerih moneja pravica po konanem nepravdnem postopku ne more uveljavljati e v pravdnem postopku. Prav take posledice nastopijo, e stranka zamudi prekluzivni rok za vloitev tobe.
78. len SPZ - e vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za doloitev spora majhne vrednosti, predlagatelj in oseba, proti kateri je predlog vloen, pa ne soglaata, da se uredi meja na podlagi moneje pravice, lahko vsak izmed njiju uveljavlja monejo pravico v pravdnem postopku v treh mesecih po pravnomonosti sklepa o ureditvi meje.

6.5.7. VZPOREDNI TEK POSTOPKOV

Naa sodna praksa je zavzela stalie, da lahko postopek za ureditev meje in postopek zaradi ugotovitve LP na sporni mejni povrini teeta vzporedno (SPZ 36). Prvi postopek je usmerjen na ureditev meje (petitorno), drugi pa le na zavarovanje zadnjega mirnega posestnega stanja (posesorno). V skladu s pravilom petitorium absorbet possessorium, kar predstavlja pomembno stino toko med obema postopkoma, pa bi bilo treba tobeni zahtevek zaradi motenja posesti zavrniti, e bi bil ob vzporednem teku obeh postopkov nepravdni postopek konan pred posestnim ter bi bila meja doloena v kodo toniku iz posestne pravde.

116

Primer: B prihaja na parcelo, uredi vrt na A-jevi parceli. A zamudi rok za posestno varstvo (prekluzija) in B-ju ogradi vrt. B je izvreval posest na A-jevi lastnini. A mora v petitornem postopku uveljavljati rei vindicatio in vzpostavitev stanja.

6.5.8. VPRAANJE POTEKA MEJE KOT PREDHODNO VPRAANJE V PRAVDI

Primer: Lastnik gozda pri podiranju dreves pokoduje sosedova drevesa. Sosed sproi odkodninsko pravdo, toenec pa zatrjuje, da pokodovana drevesa sploh niso tonikova, ampak njegova, ker meja ne poteka tam, kjer zatrjuje tonik. V takem primeru bo pravdno sodie tudi samo reevalo to predhodno vpraanje (ZPP 13). Vendar bo imela takna reitev pomen le za ta postopek. Sodie bo mejo le ugotovilo, ne pa doloilo. Zato bo postopek za ureditev meje moen tudi kasneje, po pravnomonosti odlobe pravdnega sodia.

Sodie pri varstvu LP mejo med zemljiema le ugotavlja, ne pa ureja. Pravdno sodie pa lahko postopek zaradi reevanja predhodnega vpraanja o poteku meje na nepravdnem oddelku tudi prekine. V takem primeru bo pravdno sodie vezano na pravnomono odlobo nepravdnega sodia. Takna reitev je po avtorjevem mnenju trdneja, saj bo v veini primerov tudi meja urejena dokonno. e se v pravdi za priznanje LP na nepreminini pojavi kot predhodno vpraanje ureditev meje, lahko pravdno sodie (ZPP 213/1) pravdni postopek prekine in napoti stranke, naj v nepravdnem postopku predhodno uredijo mejo in nato nadaljujejo pravdo. Kadar je v pravdnem postopku zaradi vznemirjanja LP sporna meja med zemljiema, mora sodie kot o predhodnem vpraanju najprej odloiti o meji med tema dvema zemljiema v skladu ZNP 136.

6.5.9. KRITERIJI ZA REEVANJE MEJNEGA SPORA

Kriterijev sodie ne more izbirati po poljubnem vrstnem redu, pa pa si mora prizadevati, da mejni spor v prvi vrsti, ob doloenih predpostavkah, rei na podlagi moneje pravice, e pa to ni mogoe, mora mejo urediti po zadnji mirni posesti, kot zadnji kriterij pa lahko uporabi pravino oceno. 6.5.9.1. MONEJA PRAVICA SPZ 77/1 - LP - Publicijanska (bonitarna lastnina) V postopku zaradi ugotovitve moneje pravice mora tisti, ki se na monejo pravico sklicuje, zahtevati ugotovitev LP ali pravice uporabe na delu sosednjega zemljia in izroitev tega dela zemljia. Z ugotovitvijo LP oziroma pravice uporabe na delu tujega zemljia in izroitvijo tega dela upravienec dosee tudi prestavitev meje. e sodie zahtevku ugodi, se dotlej sporni del prikljui zemljiu v lasti oziroma uporabi tistega, ki je uveljavljal monejo pravico. Meja doloena v komasacijskem postopku, na podlagi dokonnega sklepa, izdanega v tem postopku, ureja ne le posestna, ampak tudi lastninska razmerja med sosednjimi zemljii. S tem je e odloeno o moneji pravici. Zaradi dokonnosti sklepa, izdanega v komasacijskem postopku, se glede na novo doloenih mej od strank na sporni mejni povrini ne more priznati drugana moneja pravica. Tudi sporazumno doloena meja med mejaema in vkopanje mejnikov imata pravno naravo moneje pravice. e toea stranka ne dokae moneje pravice na spornem zemljiu, sodie tobeni zahtevek zavrne in v tem primeru meja med zemljii poteka tako, kot je bila doloena v nepravdnem postopku. Kadar je vrednost sporne mejne povrine majhna, se dokaz moneje pravice izvede v nepravdnem postopku za ureditev meje, kadar pa je vrednost sporne mejne povrine veja, je mogoe v nepravdnem postopku urediti mejo po kriteriju moneje pravice le, e obe stranki postopka s tem soglaata. e se lastniki NE strinjajo z ureditvijo meje na podlagi moneje pravice (in vrednost spornega mejnega prostora presega vrednost, do katere lahko odloa sodnik posameznik),: - sodie uredi mejo na podlagi zadnje mirne posesti ali, e tudi to ni mogoe, - po pravini oceni.

117

Vendar pa ima tisti, ki se s tako ureditvijo meje ne strinja, e vedno monost, da uveljavlja morebitno monejo pravico v pravdi. - V tem primeru je treba tobo vloiti v 3 mesecih od pravnomonosti sklepa o ureditvi meje (SPZ 78) Nepravdno sodie mejo v vsakem primeru uredi, kajti zadnji kriterij pravine ocene, e z drugimi kriteriji meje ni mogoe ali pa dopustno urediti, sodiu omogoa, da mejo uredi. Moneja pravica se domneva po meji, ki je dokonno urejena v katastrskem postopku po pravilih ZEN (SPZ 77/2).
77. len SPZ - (1) Sodie uredi mejo na podlagi moneje pravice. (2) Domneva se moneja pravica po meji, ki je dokonno urejena v katastrskem postopku. (3) e vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za doloitev spora majhne vrednosti, lahko sodie uredi mejo na podlagi moneje pravice le, e predlagatelj in oseba, proti kateri je vloen predlog, s tem soglaata. (4) e moneja pravica ni dokazana, ali e ni podano soglasje v smislu prejnjega odstavka, sodie uredi mejo po zadnji mirni posesti. (5) e se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodie uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravini oceni.

6.5.9.2. ZADNJA MIRNA POSEST SPZ 77/4 Pri tem kriteriju se ne zahteva dodatna kvalifikacija (dobroverna, lastnika), ker bi bila le-ta namre e podlaga za odloanje na temelju moneje pravice (npr. bonitarne lastnine). Zadnja mirna posest je tista posest, ki jo je oseba neovirano izvrevala doloeno asovno obdobje oziroma tista posest, ki je nepretrgoma trajala dalj asa pred trenutkom, ko je postala meja sporna, in ki sta jo oba udeleenca ves as prostovoljno spotovala. Gre za kriterije, ki so blie tistim, ki se zahtevajo za varstvo posesti. Gotovo pa je, da viciozno pridobljene posesti mejaa ne bo mogoe jemati kot podlago za ureditev meje. 6.5.9.3. PRAVINA OCENA SPZ 77/5 Sodie mora pri tem kriteriju upotevati vse okoliine primera in stanje v naravi. V primeru, da za razdelitev ne najde drugega pravinega merila, sporni prostor praviloma razdeli na polovico. (omogoa sodiu precejnjo arbitrarnost).

6.5.10. NAROK IN SKLEP

V postopku za ureditev meje opravi sodie prve stopnje narok na kraju samem, na katerega povabi: - udeleence - izvedenca geodetske stroke in po potrebi - prie in doloi mejo. Tako doloeno mejo bo moralo sodie nato natanno opisati v sklepu in oznaiti v skici, ki bo sestavni del sklepa. ZNP 138 sklep o doloitvi meje mora vsebovati: - natanen opis meje - ugotovljeno vrednost spornega mejnega prostora ter - skico zamejnienja. Na naroku na kraju samem se naredi skica, iz katere morata biti razvidna: - sporni prostor ter - meja, ki jo je sodie doloilo na kraju samem oziroma o kateri je bila sklenjena poravnava Skica je sestavni del zapisnika o naroku (ZNP 134 in 135).

118

6.5.11. UREJANJE MEJA ZEMLJIKIH PARCEL PO ZEN

ZEN 26-44 pravila za urejanje in evidentiranje mej zemljikih parcel v upravnem postopku. Meja se ureja po postopku ureditve meje, ki ga izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev in se na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljikem katastru po postopku evidentiranja urejene meje. Postopek evidentiranja urejene meje se uvede na zahtevo lastnika parcele. Stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje so lastniki parcel, ki po zemljikokatastrskem nartu ali zemljikokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja. Postopek evidentiranja urejene meje se lahko uvede tudi na zahtevo dravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih subjektov, e tako doloa zakon. Zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je treba priloiti elaborat ureditve meje (izdela ga geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave) vsebuje predlog meje in zapisnik mejne obravnave. Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljikega katastra. Vabilo na mejno obravnavo mora opraviti geodetsko podjetje, 8 dni prej, navesti posledice neudelebe. Pri neudelebi lastnikov parcel, ki se niso udeleili obravnave, mora geodetsko podjetje dokazati, da so bili pravilno vabljeni. e se mejne obravnave ne udelei noben lastnik, mejna obravnava ni opravljena. Zapisnik mejne obravnave (geodetsko podjetje): - kraj, as izvedbe - vabljeni in prisotni udeleenci - opis poteka - pripombe lastnikov e geodetska uprava ne zavre oziroma zavrne zahteve za evidentiranje urejene meje, povabi lastnike, ki se niso udeleili mejne obravnave, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje. e se lastnik v 15 dneh od dneva vroitve vabila ne izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje, eprav mu je bilo vabilo pravilno vroeno, se teje, da se strinja s potekom predlagane meje. e po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vroitve oziroma prejema poziva zanejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiem. e sodni postopek v roku ni bil zaet, se teje, da lastnik oz. lastniki soglaajo s potekom predlagane meje. e pa se zane sodni postopek ureditve meje, se postopek evidentiranja urejene meje s sklepom prekine. Postopek evidentiranja urejene meje se ustavi s sklepom, ko sodie meritorno odloi o njeni ureditvi. Na podlagi dokonne odlobe geodetske uprave o evidentiranju urejene meje se meja v zemljikem katastru vpie kot urejena. e je meja v zemljikem katastru evidentirana kot urejena, se v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje lahko natanneje doloi ali natanneje doloijo koordinate njenih zemljikokatastrskih tok.

6.5.12. MEJNA ZNAMENJA, DREVO NA MEJI, VEJE, KORENINE

80. len SPZ (1) Domneva se, da so mejne ograje, pregrade, drevesa, jarki in druge stvari, ki so namenjene oznaitvi meje so skupna lastnina sosedov sosednjih nepreminin. (2) Mejna znamenja, ki sluijo oznaitvi meje, se morajo vzdrevati na krajevno obiajen nain. Stroke vzdrevanja krijeta lastnika sosednjih nepreminin po enakih delih. (3) Za kodo, ki zaradi nevzdrevanja nastane tretjim osebam, odgovarjata lastnika sosednjih nepreminin solidarno.

Drevo, ki raste na meji dveh ali ve nepreminin, je skupna lastnina vseh lastnikov mejnih nepreminin. Plodovi se delijo med lastnike po enakih delih. e drevo na meji ovira rabo katere od sosednjih nepreminin, lahko lastnik nepreminine zahteva, da se drevo na skupne stroke odstrani (SPZ 81).

119

Lastnina drevesa se doloa po zemljiu iz katerega raste deblo (superficies solo cedit). Na plodovih, ki padejo na sosednjo nepreminino, pridobi lastnik te nepreminine LP v trenutku loitve plodov od glavne stvari. Veje sosedovega drevesa, ki segajo v zrani prostor njegove nepreminine ima lastnik nepreminine pravico odstraniti in pa tudi korenine, ki rastejo v njegovo nepreminino, e ga motijo in e tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepreminine SPZ 83/1. ne velja pa to, e sta mejni zemljii gozd SPZ 83. e gre za zavarovane rastlinske vrste po posebnih predpisih, ima prizadeti pravico le do odkodnine (SPZ 83/2). Za plodove velja enako kot zgoraj.
81. len SPZ - (1) Plodovi drevesa, ki stoji na meji, se delijo med lastnika sosednjih nepreminin po enakih delih. (2) e drevo na meji ovira rabo katere od sosednjih nepreminin, lahko lastnik nepreminine zahteva, da se drevo odstrani na skupne stroke. 82. len SPZ - Na plodovih, ki padejo na sosednjo nepreminino, pridobi lastnik te nepreminine lastninsko pravico v trenutku loitve plodov od glavne stvari. 83. len SPZ - (1) Lastnik nepreminine ima pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zrani prostor njegove nepreminine in korenine, ki rastejo v njegovo nepreminino, e ga motijo in e tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepreminine. (2) e je lastniku sosednje nepreminine s posebnim predpisom prepovedano ravnanje iz prejnjega odstavka, ima pravico do odkodnine. (3) Doloila prvega odstavka tega lena se ne uporabljajo v primerih, kadar je meja nepreminin v gozdu. (4) Plodovi z vej, ki segajo v zrani prostor sosednje nepreminine, postanejo z loitvijo lastnina lastnika te nepreminine.

6.6. NUJNA POT

6.6.1. SPLONO
Kvalificirana kot: - zakonita slunost (zakonska omejitev LP) v okviru sosedskega prava - slunost, ustanovljena z odlobo dravnega organa = oblika (prisilne) slunosti, ki nastane na podlagi pravnomone sodbe sodia v nepravdnem postopku. Pomeni poseg v lastninsko pravico sodie tehta, ali naj dovoli nujno pot ali ne. Dovoli jo le pod utemeljenimi razlogi (npr: nepreminina nima druge povezave ali je v povezavi z nesorazmernimi stroki vonja 3 km okrog). Po naem pravu ne pomeni omejitve LP, ki bi temeljila neposredno na zakonu in bi jo sodie s svojo odlobo le ugotovilo. Odloba sodia je konstitutivne narave, z njo se stvarna slunost nujne poti ustanovi pomemben trenutek pravnomonosti sodne odlobe (SPZ 88 in 89). e gre za e obstojeo slunost in se gospodujoa nepreminina razdeli, ostane stvarna slunost v prid vsem njenim delom (novonastalim parcelam), e pa se razdeli sluea nepreminina, ostane stvarna slunost samo na tistih delih, na katerih se je izvrevala (SPZ 25).

6.6.2. PREDPOSTAVKE ZA DOVOLITEV NUJNE POTI

88. len SPZ - Sodie dovoli nujno pot za nepreminino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroki.

Gre za prisilen poseg v LP in morajo biti zato izpolnjeni v zakonu doloeni pogoji:

120

ekonomski interes upravienca (nezmonost uporabe nepreminine zaradi pomanjkanja potne zveze ali e je uporaba povezana z nesorazmernimi stroki) na drugi strani pa zakon iti interese lastnika sluee stvari z ustanovitvijo nujne poti namre ne sme biti onemogoeno ali znatno ovirano izkorianje in uporaba njegovega zemljia (SPZ 89). Gleda se na sorazmerje ne sme se povzroiti VEJA KODA, kot je korist za upravienca! Upotevati je treba konfiguracijo tal in zemljia Ne pride v potev, ko bi potekala skozi zgradbe, obrtne delavnice ali ograjena dvoria. Ne ustanovi se zaradi ugodja, ker se ustanavlja zaradi nujnosti Doloi se tudi DENARNO NADOMESTILO.

Dolobe o nujnih poteh se smiselno uporabljajo tudi za prikljuitev na javna komunalna omreja, e lastnik nepreminine, ki to zahteva, izpolnjuje pogoje za priklop (SPZ 91). e si imetnik stavbne pravice ima monost pridobiti tudi dostop do nujne poti (pooblastitev).
89. len SPZ - (1) Sodie dovoli nujno pot, e se z njo ne onemogoa ali znatno ovira uporaba nepreminine, po kateri naj bi nujna pot potekala. (2) Sodie doloi nujno pot tako, da se im manj obremeni tuja nepreminina. (3) Za dovoljeno nujno pot je upravienec dolan plaati zavezancu primerno nadomestilo. 91. len SPZ - Doloila o nujnih poteh se smiselno uporabljajo tudi za prikljuitev na javna komunalna in druga omreja, e lastnik nepreminine, ki to zahteva, izpolnjuje pogoje za priklop.

6.6.3. SPREMEMBA IN PRENEHANJE NUJNE POTI

90. len SPZ - Nujno pot je mogoe spremeniti ali odpraviti, e zaradi spremenjenih okoliin ni ve potrebna.

6.6.4. AKTIVNA IN PASIVNA LEGITIMACIJA

Aktivno legitimiran za dovolitev nujne poti je lastnik nepreminine, ki pot potrebuje (ZNP 141/1). Pasivno legitimiran je lastnik (ZNP 141/2).

6.6.5. VEZANOST SODIA NA PREDLOG PREDLAGATELJA

Sodie odloa o dovolitvi nujne poti samo v okviru predloga. e ugotovi, da predlagane nujne poti, kjer jo je predlagal predlagatelj, ni mogoe dovoliti, predlog zavrne. e nasprotna stranka v postopku ugovarja, da bi se lahko ustanovila zasilna pot z manjo obremenitvijo za nepreminino preko nepreminine soseda in e je ugovor utemeljen, pozove predlagatelja, da kot nasprotno stranko navede tega soseda.

6.6.6. VSEBINA SKLEPA PRAVNOMONOSTI

DOLOITVI

NUJEN

POTI

IN

UINKI

Sklep o doloitvi nujne poti mora obsegati: - natanen potek nujne poti - nain uporabe nujne poti - viino denarnega nadomestila (rok za plailo ne sme biti veji od 30 dni, razen, e se udeleenci dogovorijo drugae) + obresti, ki zanejo tei od dneva izdaje sodne odlobe do plaila (ZNP 145/3) - skico o poteku nujne poti (ZNP 145/1,2,)

121

e sklep o dovolitvi nujne poti v izreku ne opredeljuje naina uporabe nujne poti, je podana bistvena kritev dolob postopka (ZPP 354/2-13). e predlagatelj ponovno vloi zahtevek za dovolitev nujne poti preko iste nepreminine, se taken zahtevek ne more zavrei zgolj iz razloga, da je bilo o tem zahtevku e pravnomono odloeno oziroma, da je taken zahtevek e pravnomono zavrnjen. Taken primer bi lahko bil, e bi sodie zavrnilo zahtevek za dovolitev nujne poti, ker bi ocenilo, da gospodujoemu zemljiu za redno uporabo pot ni potrebna ali da se zahteva zgolj zaradi ugodja, kasneje pa bi se te razmere spremenile.

6.7. PREPOVED POGLABLJANJA NEPREMININE, PREPOVED SPREMIJANJA VODOTOKA IN PREPOVED ODTEKANJA METEORNIH VODA
6.7.1. PREPOVED POGLABLJANJA NEPREMININE
85. len SPZ - (1) Lastnik ne sme poglabljati svoje nepreminine ali tako posegati vanjo, da bi zaradi posegov sosednja nepreminina izgubila trdnost, stabilnost ali oporo. (2) Lastnik nepreminine, katere trdnost, stabilnost ali opora je zaradi posegov v nevarnosti, lahko zahteva prepoved nadaljevanja del za as, dokler se ne zagotovijo in izvedejo primerni ukrepi, ki prepreujejo izgubo trdnosti, stabilnosti in opore. e takih ukrepov ni mogoe izvesti, lahko zahteva prepoved posegov. (3) e je lastnik pri poglobitvah in posegih v svojo nepreminino postavil posebne opore in konstrukcije, ki zagotavljajo stabilnost tuje nepreminine, jih je dolan redno vzdrevati. Za kodo, ki nastane zaradi teh opor in konstrukcij, odgovarja ne glede na krivdo.

Pri prepovedi poglabljanja nepreminine, kar lahko vpliva na drugo nepreminino, gre za posebno obliko negativnih emisij, ki so nedopustne ne glede na pogoje iz SPZ 75. Pravno varstvo je zagotovljeno z opustitvenim zahtevkom ter prepovedjo nadaljnjih del in pa z vzpostavitvijo prejnjega stanja ter odkodnino za kodo, ki je bila s tem povzroena. S poglabljanjem je miljeno uinkovanje loveka in ne uinkovanje naravnih sil. Smiselno se uporablja tudi OZ 133.

6.7.2. PREPOVED SPREMINJANJA VODOTOKA

86. len SPZ - Lastnik nepreminine ne sme na svoji nepreminini na kodo sosednje nepreminine spremeniti toka, njegove moi ter koliine in kakovosti vode, ki tee ez njegovo nepreminino.

Neodvisno od splone dolobe o misijah.

6.7.3. ODTEKANJE METEORNIH VODA Lastnik nepreminine mora storiti vse potrebno, da meteorne padavine z njegove zgradbe ne odtekajo oz. ne padajo na tujo nepreminino (SPZ 87). Tudi v zvezi z odtekanjem meteornih vod gre za poseben sosedskopravni institut, ki spominja na direktne imisije, ki so prav tako v vsakem primeru prepovedane.
87. len SPZ - Lastnik nepreminine mora storiti vse potrebno, da meteorne padavine z njegove zgradbe ne odtekajo oziroma ne padajo na tujo nepreminino.

Vaje!
122

1. Lastnik vestanovanjske hie ima soseda, ki ima drugane ivljenjske navade (ivi ponoi, ne podnevi), na glas poslua glasbo, ki se zelo slii. Lastnik pa ima bolnega majhnega otroka. Ali gre za prepovedano emisijo? Toba? Ali s tobo lahko zahteva naj se preneha s hrupom (petjem, glasbo) od 22-7 ure zj.?

Vpraati se je treba ali je sosed prekorail mejo glede na okolje. V tem primeru ni obiajno, da se ponoi razgraja. Imisije hrupa presegajo krajevno obiajno mejo. Predvidena je negatorna emisijska toba specifina v poimenovanju, tudi zahtevek je specifien. Tak zahtevek bi bil sporen in naj ne bi bil dopusten. Moral bi zahtevati, da sosed napravi zvono izolacijo, ne pa prepoved dejavnosti. Avstrijska sodna praksa mono da toi naj s prepevanjem in razgrajanjem preneha po 22 uri. Pri nas zaenkrat to e ni natanno urejeno. 2. Pred lokalom sveti mona neonska lu modre barve, ki utripa. Ali gre za prepovedano emisijo? Vpraati se moramo ali imisije presegajo krajevno obiajno mejo. e objektivno vznemirjajo lastnika nepreminine zraven potem so prepovedane. 3. Oseba A je kupila stavbno zemljie. Ko je priela z gradbenimi deli (izkop) je naletela na zlato, gramoz, pesek in opekarsko glino. Ali sme neomejeno izkoriati omenjene rudnine? V skladu s sosedskim pravom ne sme lastnik nepreminine poglabljati, e bi to lahko kodilo sosednji nepreminini. Svojo pravico lahko sicer izvruje neomejeno, vendar se mu ta pravica lahko omeji z doloenimi zakoni Zakon o rudarstvu, v katerem pie, da so mineralne snovi v lasti drave. V naem primeru mora lastnik nepreminine najdeno rudo uporabiti v skladu z navodili na gradbenem dovoljenju.

7. ZASTAVNA PRAVICA
7.1. SPLONO
Zastavna pravica je omejena stvarna pravica na tono doloeni tuji stvari ali premoenjski pravici, ki slui zavarovanju doloene terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice (zastavni upnik) proti lastniku zastavljene stvari oz. imetniku zastavljene pravice (zastavitelju) ali proti tretji osebi, kateri ni hkrati zastavitelj. Imetnik zastavne stvari je tudi upnik zavarovane terjatve, zastavitelj in dolnik zavarovane terjatve sta lahko razlini osebi. e zavarovana terjatev ob dospelosti ni poplaana, lahko zastavni upnik zahteva prodajo predmeta zastavne pravice in se poplaa iz njene vrednosti. Poplailna pravica zraven glavnice zajema tudi obresti in stroke. Zastavna pravica daje zastavnemu upniku glede terjatve posebno prednostno poplailno pravico, ki je vezana na stvar ali premoenjsko pravico, obremenjeno z zastavno pravico.

123

128. len SPZ -(1) Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplaila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplaa skupaj z obrestmi in stroki iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. (2) Zastavitelj lahko ustanovi zastavno pravico za zavarovanje svojega ali tujega dolga. (3) Predmet zastavne pravice so lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, e je mogoe z njimi razpolagati in e imajo premoenjsko vrednost.

7.1.1 NAELA
Veina so splona naela stvarnega ali irega civilnega prava, ki so pomembna za zastavno pravico, kot naela zastavnega prava, ki so skupna vsem vrstam zastavnih pravic. 7.1.1.1. NAELO DOLOENOSTI (SPECIALNOSTI) Je splono naelo stvarnega prava in je kodificirano v 7. lenu SPZ. V skladu z naelom specialnosti so predmet zastavne pravice lahko individualno doloene samostojne stvari ali premoenjske pravice. Predmet zastavne pravice pa ne more biti del stvari. Naelo specialnosti opredeljuje predmet zastavne pravice in s tem varuje interese zastavitelja, delno pa tudi zastavnega upnika. Opredeljuje tudi z zastavno pravico zavarovano terjatev. Tako je varovan dolnik (in zastavitelj, e ne gre za isto osebo), ker mora biti terjatev zavarovana z zastavno pravico, ustrezno opredeljena, da se jo lahko loi od tistih upnikovih terjatev, ki niso zavarovane. Naelo specialnosti je glede zavarovane terjatve manj strogo kot glede predmeta zastavne pravice. 7.1.1.2. NAELO JAVNOSTI (PUBLICITETNO NAELO) Je splono naelo stvarnega prava, ki velja glede vseh stvarnih pravic. To naelo zahteva da so stvarne pravice tretjim znane. Najbolj dosledno je naelo javnosti pri nepremininah, kjer ga zagotavlja zemljika knjiga, vendar nae pravo e vedno omogoa izjemo glede tega pravila pri zastavitvi nevpisanih preminin. Na premininskem podroju ima publicitetno funkcijo posest, na podroju zastavitve terjatev pa se zagotavlja publiciteta z zahtevo, da je treba o zastavitvi obvestiti dolnika zastavljene terjatve.

Glede na naelo javnosti lahko razlikujemo registrske in neregistrske zastavne pravice. Registrske zastavne pravice so tiste, ki se vpisujejo v javne registre (to so hipoteka na nepremininah, plovilih in zrakoplovih, registrska neposestna zastavna pravica na nepremininah in zastavna pravica na nematerializiranih vrednostnih papirjih). Praviloma lahko nastanejo, se prenesejo ali prenehajo z vpisom v javni register oz. zemljiko knjigo, tako je tudi mono olajan pravni promet, ker sta obstoj in obseg zastavne pravice razvidna iz javnega registra. Vpisi v register so praviloma pravilni, e niso pa je potrebno upotevati pravilo zaupanja v javni register oz. zemljiko knjigo. Neregistrske zastavne pravice pa so rona in navadna neposestna zastavna pravica na nevpisanih nepremininah in zastavna pravica na drugih premoenjskih pravicah, kot so nematerializirani vrednostni papirji.

Naelo javnosti je vsebinsko povezano z naelom absolutnosti stvarnih pravic, stvarne pravice lahko imajo absolutni uinek samo, e je njihov obstoj znan tretjim (od tretjih se ne more zahtevati, da spotujejo pravice, obstoj katerih jim ni znan). 7.1.1.3. NAELO POSTRANSKOSTI (AKCESORNOSTI) Splono Je eno do kljunih nael zastavnega prava, ki ga je poznalo e rimsko prvo. Izhaja iz irega naela accessio cedit principali, v skladu s katerim stranske stvari oz. pravice delijo pravno usodo glavne stvari oz. pravice. Pri zastavni pravici je glavna pravica zavarovana terjatev, zastavna pravica pa je njej podrejena stranska pravica. Ker zastavna pravica vedno sledi zavarovani terjatvi, je upnik zavarovane terjatve nujno tudi imetnik zastavne pravice.

124

Naelo akcesornosti zadeva osnovno funkcijo zastavne pravice t.j. zavarovanje terjatev. Zato ima zastavna pravica smisel le, e obstaja terjatev, ki je z njo zavarovana. Naelo akcesornosti pri zastavni pravici varuje dolnika, prav tako pa ima za posledico, da je obseg poplailne pravice zastavnega upnika omejen z zneskom zavarovane terjatve. Zastavna pravica je odvisna od zavarovane terjatve glede nastanka, obsega, prenosa, poplaila in prenehanja. Akcesornost in nastanek zastavne pravice Zastavna pravica naeloma lahko nastane le, e zavarovana terjatev e obstaja oz. e nastane skupaj z ustanovitvijo zastavne pravice. Izjemo doloa 129. len SPZ, ki dopua ustanovitev zastavne pravice za zavarovanje bodoih in pogojnih terjatev. e je pravni posel iz katerega izvira zavarovana terjatev nien ali e je bil razveljavljen z uinkom ex tunc ima to za posledico neobstoj zavarovane terjatve in s tem neveljavnost zastavne pravice.
Primer: A sklene z banko B kreditno pogodbo, pri emer se za zavarovanje B-jeve terjatve ustanovi hipoteka na A-jevi nepreminini. Po vpisu v zemljiko knjigo je razveljavljena kreditna pogodba med A-jem in B-jem na podlagi zmote. Razveljavitev ima uinek ex tunc, zato se teje, da kreditna pogodba nikoli ni veljavno nastala. Posledino tudi B-jeva zavarovana terjatev nikoli ni obstajala. Posledica naela akcesornosti je, da je B zaradi neobstoja zavarovane terjatve kljub vpisu v zemljiko knjigo ni pridobil veljavne hipoteke.

Ob neveljavnosti zastavne pravice kot posledice neobstoja zavarovane terjatve je treba razlikovati poloaje, ko zastavna pravica ni veljavno ustanovljena zaradi napake v zastavni pogodbi kot zavezovalnem poslu.
Primer: D pri upniku U najame kredit, ki se zavaruje s hipoteko na nepreminini, ki pripada D-jevi prijateljici E. pozneje uspe E samostojno sklenjeno pogodbo razveljaviti na podlagi zmote. Razveljavitev zastavne pogodbe uinkuje ex tunc, kar pomeni, da se teje, da nikoli ni bila veljavno sklenjena. V skladu z naelom kavzalnosti U zaradi neobstoja zavezovalnega posla ni mogel pridobiti veljavne hipoteke.

Akcesornost in obseg zastavne pravice Obseg zastavnega jamstva je odvisen od viine zavarovane terjatve. Tako ni mogoe ustanoviti zastavne pravice za znesek, ki bi bil viji od zavarovane terjatve. Izjema je le maksimalna hipoteka. Posebej je to pomembno pri registrskih zastavnih pravicah (hipoteki, registrski neposestni zastavni pravici, zastavni pravici na nematerializiranih vrednostnih papirjih) , kjer je treba v javni register vpisati podatek o viini zavarovane terjatve. V skladu z naelom akcesornosti tudi ni mogoe zamenjati zavarovane terjatve z novo tako, da bi se ohranila e obstojea zastavna pravica.

Akcesornost in prehod zavarovane terjatve na drugega zastavnega upnika Sprememba zastavnega upnika je mogoa samo hkrati s spremembo pripadnosti zavarovane terjatve. Do spremembe upnika zavarovane terjatve in s tem tudi zastavnega upnika lahko pride pri odstopu (cesiji) zavarovane terjatve ali subrogacije. e zastavni upnik odstopi terjatev zavarovano z zastavno pravico, na novega upnika samodejno preide tudi zastavna pravica. Cedent in cesionar pa se lahko dogovorita, da je predmet prenosa samo zavarovana terjatev v tem primeru zastavna pravica v skladu z naelom akcesornosti preneha. Pri registrskih zastavnih pravicah je za prehod zastavne pravice oz. njeno formalno prenehanje potreben vpis v register oz. zemljiko knjigo. Pri subrogciji tretji namesto dolnika izpolni njegove obveznosti in na izpolnitelja na podlagi zakona preide izpolnjena terjatev skupaj z vsem ali zgolj nekaterimi stranskimi pravicami. Subrogacija je pogodbena ali zakonska. e je terjatev zavarovana z neregistrsko zastavno pravico, na izpolnitelja pri zakonski subrogaciji samodejno preide tudi zastavna pravica. e gre za pogodbeno subrogacijo, pa stranki prehod zastavne pravice lahko izkljuita. Pri registrski zastavni pravici ima prednost publicitetno naelo, zato je za spremembo zastavnega upnika tako pri zakonski kot pogodbeni subrogaciji potreben vpis v register oz. zemljiko knjigo.

125

e na novega upnika preide zgolj zavarovana terjatev, neregistrska zastavna pravica v skladu z naelom akcesornosti preneha samodejno, registrska zastavna pravica pa zaradi naela javnosti preneha le materialno, za formalno prenehanje je potreben izbris iz registra. Akcesornost in unovenje zastavne pravice Zastavna pravica se lahko unovi le po zapadlosti zavarovane terjatve. Zastavitelj se lahko proti zastavni pravici sklicuje tako na ugovore, ki zadevajo zastavno pravico, kot na ugovore ki se nanaajo na zavarovano terjatev.
Primer: Za zavarovanje U-jeve terjatve do dolnika D-ja je bila ustanovljena hipoteka na E-jevi nepreminini. e U poskua uveljaviti zavarovanje, se lahko E sklicuje tako na ugovore, ki zadevajo zastavno pravico (zemljiko knjino potrdilo, ki ga je izdal ni bilo veljavno) kot na ugovore, ki zadevajo zavarovano terjatev (npr. da je D terjatev e poplaal).

Akcesornost in prenehanje zavarovane terjatve Zastavna pravica je odvisna pravica in ne more obstajati samostojno. Najpogosteji primer prenehanja zavarovane terjatve je njeno plailo, lahko pa preneha tudi zato, ker preneha obstajati pravno razmerje iz katerega izvira (npr. odstop od kreditne pogodbe). e zavarovan terjatev preneha, samodejno prenehajo tudi vse neregistrske zastavne pravice (registrske je potrebno izbrisati iz registra, torej prenehajo le materialno). 7.1.1.4. NAELO VRSTNEGA REDA (PRIORITETNO NAELO) Je splono naelo stvarnega prava, ki je zapisano v 6. lenu SPZ. Prednostno naelo je kljuno pri doloanju vrstnega reda poplaila, e je na istem predmetu ustanovljenih ve zastavnih pravic. Zastavni upniki se poplaajo v enakem vrstnem redu, kot so nastajale njihove zastavne pravice. Posledica je tudi da se na izpraznjeno mesto samodejno premakne naslednja zastavna pravica po vrstnem redu.
Primer: izkupiek od prodaje A-jeve nepreminine znaa 200.000 evrov. A ima naslednje upnike: banko B1, ki ima terjatev v znesku 120.000 evrov, zavarovano s hipoteko, ki je nastala 10. maja 2004, ter nezavarovano terjatev v viini 30.000 evrov iz naslov negativnega salda na tekoem raunu. Banka B2 ima hipotekarno zavarovano terjatev v znesku 50.000 evrov. Hipoteka je nastal 12. septembra 2005. upniki U1, U2 in U3 imajo terjatve v znesku 5000 evrov, 10.000 evrov in 15.000 evrov. Terjatev U1 je nastala 2000, terjatev U2 maja 2005 in terjatev U3 januarja 2006. Izkupiek se bo med upnike delil tako, da bodo najprej poplaane hipotekarne zavarovane terjatve po vrstnem redu nastanka hipoteke: B1-120.000 evrov; B2 50.000 evrov. Preostanek v viini 30.000 evrov se bo porazdelil med imetnike nezavarovanih terjatev B1, U1, U2 in U3. ker razpololjiva vsota ne zadostuje za poplailo vseh upnikov, si jo bodo porazdelili sorazmerno, glede na viino svojih terjatev. Trenutek nastanka terjatev ni pomemben kot pri hipotekah. Razdelitev bo taka: B1-15.000 evrov, U1-2500 evrov, U2-5000 evrov, U3-7500 evrov.

7.1.1.5. NAELO EKSTENZIVNOSTI ZASTAVNE PRAVICE Razlikovati moramo med sestavinami in pritlikninami. Sestavina je vse kar se teje za del druge stvari. Pritliknina je samostojna premina stvar, ki je namenjena gospodarski rabi ali olepanju glavne stvari. So samostojne stvari, ki so le funkcionalno in prostorsko povezane z glavno stvarjo. Sestavine so vgrajene v glavno stvar oz. so z njo spojene. Plodovi imajo do njihove loitve status sestavine, z loitvijo pa postanejo samostojne stvari.

126

Iz rimskega prava sledi naelo, da stranski stvari sledi glavni to pomeni da stranske stvari naeloma delijo pravno usodo glavne stvari. Zastavna pravica se nujno razteza na vse sestavine zastavljene stvari. Ker se sestavine lahko spreminjajo je pomembno v katerem trenutku se doloi za katere sestavine velja zastavna pravica. Zastavna pravica se naeloma razteza tudi na vse njene pritliknine. 7.1.1.6. NAELO NEDELJIVOSTI ZASTAVNEGA JAMSTVA Neposredno se nanaa le na hipoteko, vendar je splono naelo zastavnega prva. Naelo nedeljivosti zastavnega jamstva ima ve vidikov. Ureja poloaj delnega plaila zavarovane terjatve.
Primer: a zastavi dve dragoceni ogrlici priblino enake vrednosti za zavarovanje terjatve v znesku 20.000 evrov. e plaa 10.000 evrov, to ne pomeni, da je ena od ogrlic prosta zastavnega jamstva. Tudi e bi bil terjatev e plaana skoraj v celoti, bi zastavna pravica do polnega poplaila e vedno bremenila obe ogrlici.

e pride po ustanovitvi zastavne pravice do delitve zastavljene stvari, zastavna pravica do polnega zneska bremeni vse na novo nastale stvari ali pravice. 7.1.1.7. NAEL NADALJNJEGA OBSTOJA OSEBNEGA JAMSTVA V skladu s splonimi naeli obligacijskega prava jami dolnik za svoje dolgove z vsem svojim premoenjem. e terjatev, zavarovana z zastavno pravico ob zapadlosti ni plaana, lahko zastavni upnik prosto izbira med poplailom z uresniitvijo zastavne pravice na zastavljenem predmetu in poplailom kot navaden upnik iz vsega dolnikovega premoenja.

7.1.2. PREDMET ZASTAVNE PRAVICE

7.1.2.1. SPLONO Predmeti zastavne pravice so lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, e je mogoe z njimi razpolagati in e imajo premoenjsko vrednost. Zastavne pravice se razvrajo glede na predmet, ki je z zastavno pravico obremenjen. Razlikujemo: zastavno pravico na nepremininah, neposestno zastavno pravico na nevpisanih nepremininah po doloilih ZIZ, zastavno pravico na premininah: - rono zastavno pravico (pignus), - navadno neposestno zastavno pravico, - registrsko neposestno zastavno pravico zastavno pravico na premoenjskih pravicah in sicer: - terjatvah, - vrednostnih papirjih, - drugih premoenjskih pravicah. zastavno pravico na plovilih, zastavno pravico na zrakoplovih.

7.1.3. ZAVAROVANA TERJATEV

7.1.3.1. SPLONO

127

Naelo specialnosti zahteva, da je terjatev, ki se zavaruje z zastavno pravico, doloena. Zavarovana terjatev mora biti opredeljena glede na zastavnega upnika, dolnika in njen predmet. Zastavni upnik mora biti poimensko doloen in mora biti ista oseba kot upnik zavarovane terjatve. Z zastavno pravico se lahko zavarujejo samo terjatve predmet katerih je plailo denarnega zneska, ne pa terjatev glede storitev ali izroitve neke stvari, lahko pa se zavaruje tiste nedenarne terjatve, ki ob zapadlosti preidejo v denarne (izroitev rone ure ali plailo 500 evrov). 7.1.3.2. STRANSKE TERJATVE Zastavljena stvar ali premoenjska pravica jami tako za glavnico kot za stranske terjatve zastavnega upnika, zlasti za obresti, procesne stroke, stroke izterjatve in morebitne terjatve iz naslova odkodninskih obveznosti. 7.1.3.3. BODOE IN POGOJNE TERJATVE Z zastavno pravico se lahko zavarujejo tudi bodoe in pogojne terjatve. Bodoe so tiste terjatve, ki v asu ko se sklep razpolagalni posel e niso nastale. Pomen ima predvsem za maksimalno hipoteko, rono in navadno neposestno zastavno pravico n nepremininah ter zastavno pravico na terjatvah. Pogojne terjatve so terjatve obstoj katerih je vezan n pogoj, to je negotovo dejstvo v prihodnosti. Lahko gre z obstojee terjatve, nad katerimi je razvezni pogoj ali neobstojee terjatve, glede katerih e ni gotovo ali bodo sploh nastale.
129. len SPZ- Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodoe ali pogojne terjatve.

7.1.3.4. KREDITNA POGODBA Z zastavno pravico se najvekrat zavarujejo terjatve, ki izvirajo iz kreditne pogodbe, pa tudi denarne terjatve, ki izvirajo iz drugih pogodb ali nepogodbenih razmerij. Kreditna pogodba je posebna oblika posojilne pogodbe. Je pogodba s katero se banka zavee dati uporabniku kredita na voljo doloen denarni znesek sredstev za doloen ali nedoloen as, v doloena ali nedoloen namen, uporabnik pa se zavee plaevati banki dogovorjene obresti in dobljen znesek denarja vrniti v asu in na nain, ki sta doloena v pogodbi. Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in mora doloati znesek ter pogoje pod katerimi naj bo kredit dan, uporabljen in vrnjen. Upnik pri kreditni pogodbi je lahko le banka.

7.1.4. ZASTAVNA PRAVICA V ZAVAROVANJE DOLGA DRUGE OSEBE

Pri zastavni pravici gre za razmerje med dvema ali ve subjekti. Imenujemo jih zastavni upnik, ki je hkrati tudi upnik zavarovane terjatve in zastavni dolnik oz. zastavitelj. Z zastavno pravico se lahko zavaruje tudi tuj dolg (npr. stari ustanovijo hipoteko na lastni nepreminini v zavarovanje kredita, ki ga najame njihov otrok). Tukaj moramo razlikovati med dolnikom zavarovane terjatve-osebni dolnik in zastaviteljem-realni dolnik. e sta osebni in realni dolnik razlini osebi, osebni dolnik jami z vsem svojim premoenjem, realni pa le s predmetom zastavne pravice.

7.1.5. NASTANEK ZASTAVNE PRAVICE

Poznamo 3 naine nastanka zastavne pravice. Lahko nastane na podlagi: - pravnega posla, - zakona, - sodne odlobe.
130. len SPZ - Zastavna pravica lahko nastane na podlagi pravnega posla, zakona ali odlobe sodia.

128

7.1.5.1. NASTANEK ZASTAVNE PRAVICE NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA Splono Najpomembneji nain pridobitve zastavne pravice je pridobitev na podlagi pravnega posla, ki je na splono urejen v 131. in 133. lenu SPZ. V skladu s 131. in 133. lenom SPZ se zahteva: veljavna zastavna pogodba, sporazum o ustanovitvi zastavne pravice, izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa SPZ in razpolagalna sposobnost zastavitelja.
131. len SPZ - Za pridobitev zastavne pravice se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti zastavno pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa ta zakon.

Zastavna pogodba Za ustanovitev zastavne pravice je potreben veljaven zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti zastavno pravico. Zavezovalni posel za ustanovitev zastavne pravice je zastavna pogodba, to je pogodba s katero se zastavitelj zastavnemu upniku zavee, da bo v njegovo korist ustanovil zastavno pravico na doloeni nepreminini. Stranki sta zastavitelj in zastavni upnik. Je pravni posel obligacijskega prava, ki mora izpolnjevati splone pogoje glede veljavnosti obligacijskih pogodb, navadno je sklenjena v obliki zasebne listine. Razpolagalni posel in izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa SPZ Oblika in vsebina razpolagalnega posla sta odvisni od vrste zastavne pravice, ki se ustanavlja. Predmet zastavne pravice: hipoteka, rona zastavna pravica, neposestna zastavna pravica na premininah,zastavna pravica na terjatvah, zastavna pravica na vrednostnih papirjih, zastavna pravica na drugih premoenjskih pravicah Razpolagalna sposobnost (pravica razpolaganja) Pri ustanovitvi zastavne pravice ne gre za prenos lastninske pravice na stvari, temve za njeno obremenitev. Naelo nemo plus v tem primeru pomeni, da lahko zastavitelj ustanovi hipoteko le, e ima razpolagalno sposobnost. Zastavitelj mora biti lastnik stvari in proti njemu ne sme biti uveden steajni postopek.
133. len SPZ - Za pridobitev zastavne pravice na podlagi pravnega posla mora zastavitelj imeti pravico razpolagati s predmetom zastave.

Dobroverna pridobitev zastavne pravice Zastavitelj je ob zastavitvi lahko razpolagalno nesposoben ali pa je njegova razpolagalna sposobnost omejena. Na nepremininskem podroju se dobroverni zastavni upnik lahko sklicuje na naelo zaupanja v zemljiko knjigo, na premininskem podroju pa na 156. len SPZ. SPZ ne pozna varstva dobrovernega zastavnega upnika pri zastavitvi terjatev, vrednostnih papirjev in drugih premoenjskih pravic, izjema so vrednostni papirji na prenosnika, , ki velja glede preminih stvari. Vekratna zastavitev Zastavna pravica ni izkljuujoa, zato je lahko na istem objektu hkrati ve zastavnih pravic. Glede razmerja med njimi velja prednostno naelo. Prednostno naelo pri zastavni pravici pozna tudi nekaj izjem. V primeru

129

kolizije med starejo nevpisano zakonito hipoteko in mlajo pravnoposlovno hipoteko ima prednost slednja, e je bil hipotekarni upnik ob ustanovitvi hipoteke dobroveren, kar pomeni, da ni vedel in ni mogel vedeti za starejo zakonito hipoteko.
136. len SPZ - e je predmet zastavljen ve zastavnim upnikom, se vrstni red njihovega popolnega poplaila doloa po trenutku nastanka zastavne pravice.

7.1.5.2. NASTANEK ZASTAVNE PRAVICE NA PODLAGI ZAKONA Zakonita zastavna pravica lahko nastane tudi na podlagi zakona. Nastane v trenutki, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za nastanek zastavne pravice doloa zakon. Nastanek pa ni mogo pri vseh vrstah zastavne pravice, ampak le kje zakon to predvideva.
134. len Zakonita zastavna pravica nastane v trenutku, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za nastanek zastavne pravice doloa zakon.

7.1.5.3. NASTANEK ZASTAVNE PRAVICE NA PODLAGI SODNE ODLOBE Zastavna pravica lahko nastane tudi na podlagi sodne odlobe (prisilna zastavna pravica). Hipoteka nastane z vpisom v zemljiko knjigo in ne s pravnomonostjo odlobe. Nastane bodisi z izvrbo na nepreminini ali preminini bodisi v postopku zavarovanja. V prvem primeru hipoteka obstaja dokler traja izvrba, v drugem do takrat, dokler obstaja zavarovana terjatev.
135. len Zastavna pravica na podlagi sodne odlobe nastane z njeno pravnomonostjo, razen e zakon doloa drugae.

7.1.5.4. NASTANEK ZASTAVNE PRAVICE NA PODLAGI ODLOBE UPRAVNEGA ORGANA Zastavna pravica zelo redko nastane na podlagi odlobe upravnega organa, tako nastane hipoteka v primeru komasacije ali arondacije. Gre za pridobitev na podlagi zakona. e je predmet rubea preminina, glede katere se vodi register, nastane zastavna pravica ele z vpisom rubea v register.

7.1.6. PREPOVEDANI DOGOVORI

7.1.6.1. SPLONO Pri dogovarjanju zastavne pravice je potrebno upotevati omejitve oz. prepovedi glede: komisornega dogovora, dogovora o antihrezi, prepovedi razpolaganja in nekaterih drugih dogovorov, ki nasprotujejo naravi zastavne pravice in v SPZ niso izrecno prepovedani.
132. len SPZ - (1) Pogodbeni doloili, da zastavljena stvar preide v last zastavnega upnika, e njegova terjatev ob zapadlosti ne bo plaana in o prodaji zastavljene stvari po vnaprej doloeni ceni, sta nini, razen e ta zakon doloa drugae. (2) Dogovora o prehodu lastninske pravice in prodaji po doloeni ceni sta veljavna, e sta sklenjena po zapadlosti zavarovane terjatve.

7.1.6.2. KOMISORNI DOGOVOR Komisorni dogovor (lex commissoria) je dogovor, s katerim si zastavni upnik ob zastavitvi izgovori pravico, da si prilasti predmet zastavne pravice, e terjatev ob zapadlosti ne bo plaana ali da si vnaprej izgovori pravico do prodaje predmeta zastavne pravice po vnaprej doloeni ceni. Lahko je sklenjen v zastavni pogodbi,

130

v posebni pogodbi med zastaviteljem in hipotekarnim upnikom. Ratio prepovedi je da se z njo preprei, da bi zastavni upnik izrabil moneji poloaj, ki ga ima ob zastavitvi, ko je dolnik pogosto v denarni stiski in eli pridobiti kredit. Prepoved velja le v fazi ustanovitve oz. trajanja zastavne pravice, vse do zapadlosti zavarovane terjatve. Po zapadlosti zavarovane terjatve je komisorni dogovor eden od mogoih nainov poplaila iz zastavne pravice. 7.1.6.3. DOGOVOR O ANTIHREZI Dogovor o antihrezi je dogovor po katerem je zastavnemu upniku dovoljeno, da pobira plodove zastavljene nepreminine ali da jo kako drugae izkoria. Pravica do plodov je stvar dogovora med zastavnim upnikom in zastaviteljem, e dogovora ni plodovi pripadajo zastavitelju. Pri hipoteki je dogovor o anatihrezi nien. Hipoteka je neposestna zastavna pravica, kar pomeni da zastavitelj po ustanovitvi hipoteke lahko e naprej izkoria zastavljeno nepreminino. Plodovi nepreminine imajo lahko pomembno ekonomsko vrednost in zastavitelju pogosto omogoajo, da odplauje obroke zavarovane terjatve. 7.1.6.4. PREPOVED RAZPOLAGANJA (ODSVOJITEV ALI OBREMENITEV) Je splono urejena v drugem do etrtem odstavku 38. lenu SPZ kot splona omejitev lastninske pravice. 7.1.6.5. DOGOVORI, KI SO V NASPROTJU Z NARAVO ZASTAVNE PRAVICE Paragraf 1371 ODZ prepoveduje vse dogovore, ki so v nasprotju z naravo zastavne pravice.

7.1.7. POPLAILO IZ ZASTAVNE PRAVICE

Poplailna pravica zastavnega upnika nastopi, e zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plaana. Poplailo lahko zahteva v izvrilnem postopku s prodajo zastavljene stvari na podlagi listine, ki je izvrilni naslov. To so pravnomona sodna odloba, poravnava, arbitrana odloba in zemljiko pismo.

7.1.8. PRENEHANJE ZASTAVNE PRAVICE

Vse vrste zastavnih pravic prenehajo s prenehanjem zavarovane terjatve in s prenehanjem predmeta zastavne pravice. 7.1.8.1. PRENEHANJE TERJATVE Zastavna pravica preneha, e preneha zavarovana terjatev, to pa je posledica naela akcesornosti. Zastavna pravica kot odvisna pravica brez zavarovane terjatve ne more obstajati. Najpogosteji primer prenehanja zavarovane terjatve je njeno plailo, lahko pa preneha tudi zato ker preneha obstajati pravno razmerje, iz katerega izvira (npr. prenehanje posojilne pogodbe). Enake posledice ima poloaj, ko na drugo osebo preide zgolj terjatev, ne pa tudi zastavna pravica. Posebna ureditev velja pri hipoteki, ki ne preneha s prenehanjem zavarovane terjatve, temve ele z izbrisom hipoteke iz zemljike knjige. 7.1.8.2. PRENEHANJE PREDMETA ZASTAVE Zastavna pravica prav tako preneha, e preneha predmet zastavne pravice. Na premininah je mono prenehanje predmeta zastave v dobesednem pomenu. Premoenjske pravice so nematerialne narave tako da unienje ne pride v potev, lahko preneha s prenehanjem pravnega razmerja, iz katerega je nastala. e je predmet zavarovanja terjatev, ta preneha s plailom.
137. len SPZ - (1) e preneha zavarovana terjatev, zastavna pravica preneha, razen e zakon doloa drugae. (2) Zastavna pravica preneha tudi s prenehanjem predmeta zastave. e na mesto predmeta

131

zastave stopi nov predmet, ki je zastavljiv, zastavni upnik pridobi enako vrsto zastavne pravice na novem predmetu.

7.2. HIPOTEKA
7.2.1. SPLONO
Je zastavna pravica na nepremininah, ki so vpisane v zemljiko knjigo. Nepreminine, ki e niso vpisane v zemljiko knjigo niso predmet hipoteke, temve posebne neposestne zastavne pravice, ki je urejena v ZIZ. Nepreminine imajo razmeroma visoko in stabilno vrednost in obstaja zemljika knjiga kot javna evidenca pravnega stanja nepreminin, kar mono olajuje promet z njimi. Nae pravo pozna dva pravna instituta, ki se uporabljata za zavarovanje terjatev z nepremininami; to sta hipoteka in zemljiki dolg - skupno zemljika zastava. Hipoteka je v 138. lenu SPZ opredeljena kot zastavna pravica na nepremininah. Zastavna pravica pa je omejena stvarna pravica na tono doloeni tuji stvari, ki slui zavarovanju ene ali ve tono doloenih terjatev in ki zastavnega upnika pooblaa, da se za to terjatev, e mu ni pravoasno izpolnjena, poplaa iz vrednosti zastavljenega objekta. Poplailna pravica, ki poleg glavnice zajema tudi obresti in stroke ima prednost pred vsemi drugimi zastavnimi upniki Hipoteka je po naravi neposestna zastavna pravica. Zastavitelj ohrani posest. Je tudi knjina stvarna pravica, ZK namre zagotavlja najvijo mogoo mero publicitete, kar mono zmanja monost zlorab.
138. len SPZ - Hipoteka je zastavna pravica na nepremininah.

7.2.2. PREDMET IN OBSEG HIPOTEKE

7.2.2.1. NEPREMININA, SESTAVINE IN PRITIKLINE Predmet hipoteke je tono doloena nepreminina. Nepreminina je opredeljena kot prostorsko odmerjen del zemeljske povrine z vsemi sestavinami. Hipoteka se razteza na vse sestavine zastavljene nepreminine, kot tudi na vse naknadne izboljave obremenjene nepreminine. Hipoteka se samodejno razteza na vse e neloene plodove obremenjene nepreminine, na pritliknine pa samo tiste, ki so v lasti zastavitelja.
Primer: D je leta 2003 od P-ja kupil traktor, ki ga je slednji dobavil pod pridrkom lastninske pravice. Zadnji obrok kupnine zapade v plailo 1. novembra 2006. 10. aprila 2006 ustanovi D na kmetiji hipoteko v korist banke B. traktor je Pritliknina obremenjene nepreminine, vendar e ni v lasti D-ja, zato se hipoteka ne razteza na traktor. Ko D 1. novembra 2006 v celoti poplaa P-jevo terjatev, samodejno postane lastnik traktorja, ki tako naknadno pride pod hipoteko.

Pritliknine so samostojne premine stvari zato so lahko tudi predmet samostojnih stvarno pravnih zavarovanj. Ta so lahko v rokah istega upnika kot hipotek ali pa tretje osebe.
140. len SPZ - (1) Hipoteka obsega nepreminino v celoti, kot tudi vse njene sestavine in plodove, dokler ti niso loeni od glavne stvari. (2) Hipoteka obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja.

7.2.2.2. NEPREMININA V SOLASTNINI ALI SKUPNI LASTNINI IN SOLASTNIKI DELE Nepreminina, ki je v solastnini se lahko obremeni v celoti ali tako, da so obremenjeni zgolj posamezni idealni delei. Za obremenitev celotne solastnine je potrebno razpolaganje vseh solastnikov. Vsi morajo izdati zemljikoknjino dovolilo in vsi njihovi podpisi morajo biti notarsko overjeni. e je nepreminina v skupni lastnini, se lahko obremeni kot celot. Predmet hipoteke je lahko tudi solastniki dele na nepreminini, dele v etani lastnini ali dele stavbne pravice.

132

139. len SPZ - (1) Vsak solastnik lahko ustanovi hipoteko na svojem idealnem deleu brez soglasja drugih solastnikov. (2) Za pogodbeno ustanovitev hipoteke na celotni nepreminini, ki je predmet solastnine, je potrebno soglasje vseh solastnikov. (3) e je nepreminina v skupni lastnini, je lahko hipoteka ustanovljena le na nepreminini kot celoti.

7.2.2.3. ETANA LASTNINA Je lastninska pravica na posameznem delu zgradbe v povezavi s solastninsko pravico na skupnih delih. Etana lastnina je predmet razpolaganja kot celota. To pomeni da je s hipoteko mogoe obremeniti samo etano lastnino kot celoto, in ne posameznih delov ali solastnikih deleev. 7.2.2.4. STAVBNA PRAVICA Je stvarna pravica, ki daje upraviencu pravico imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepreminino. Stavbna pravica se obravnava kot samostojna nepreminina in je lahko samostojen predmet hipoteke. Stavbna pravica je asovno omejena. Taka hipoteka ne more trajati dlje, kot stavbna pravica, ki je z njo obremenjena. e pride do tega da v trenutku prenehanja stavbne pravice hipoteka e obstaja ta preneha, upnik pa ex lege pridobi zakonito zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbne pravice za plailo nadomestila za zastavno pravico. e se stavbna pravica obremenjena s hipoteko preoblikuje v etano lastnino, hipoteka ex lege preide na vse novo nastale posamezne dele v etani lastnini.

7.2.3. NASTANEK HIPOTEKE

7.2.3.1. SPLONO Hipoteka lahko nastane na podlagi: pravnega posla (pogodbena hipoteka), sodne odlobe (prisilna hipoteka) ali zakona (zakonita hipoteka). Zastavna pravica ni samostojna pravica, temve je vezana na zavarovano terjatev. Tako ni samostojno podedljiva, temve jo dedi pridobi na podlagi naela akcesornosti, v primeru ko podeduje terjatev, ki je zavarovana z zastavno pravico. Pri kmetijskih zemljiih lahko pride do zamenjave zemlji in v tej zvezi tudi do pridobitve zastavne pravice n nadomestnih zemljiih. Vendar tukaj ne gre za pridobitev hipoteke na podlagi upravne odlobe temve je podlaga za pridobitev zakon. 7.2.3.2. POGODBENA HIPOTEKA SPLONO Najpomembneji nain pridobitve hipoteke je pridobitev na podlagi pravnega posla. Za ustanovitev hipoteke se zahteva: zavezovalni posel (zastavna pogodba), razpolagalni posel (zemljikoknjino dovolilo), vpis v zemljiko knjigo (pridobitni nain) in razpolagalna sposobnost zastavitelja. S hipoteko se najvekrat zavarujejo denarne dajatve, ki izvirajo iz kreditne pogodbe. Posebej pomembna so doloila ZPotK. e se potroniki kredit zavaruje s hipoteko ali zemljikim dolgom, se za kreditno pogodbo zahtev oblika notarskega zapisa.

133

141. len SPZ - (1) Za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla se zahteva vpis v zemljiko knjigo. (2) Vpis v zemljiko knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljikoknjino dovolilo. (3) Listina iz prejnjega odstavka mora vsebovati oznabo hipotekarnega upnika in dolnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, e ta hkrati ni dolnik zavarovane terjatve, pravni temelj, zemljikoknjino oznabo nepreminine, na kateri se ustanavlja hipoteka in viino ter zapadlost zavarovane terjatve.

ZASTAVNA POGODBA V skladu z naelom kavzalnosti je za ustanovitev hipoteke potreben veljaven zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti zastavno pravico. Zavezovalni posel za ustanovitev hipoteke je zastavna pogodba - je pogodba s katero se zastavitelj proti hipotekarnemu upniku zavee, da bo v njegovo korist ustanovil hipoteko na doloeni nepreminini. Zastavna pogodba je lahko: samostojen pravni posel, del kreditne pogodbe, del iste zasebne listine kot zemljikoknjino dovolilo ali del sporazuma o ustanovitvi neposredno izvrljive notarske hipoteke. Zastavna pogodba mora biti veljavna v asu vpisa hipoteke v zemljiko knjigo. Naknadna razveljavitev z uinkom ex nunc ne vpliva na veljavnost hipoteke. e po vpisu pride do razveljavitve zastavne pogodbe z uinkom ex tunc pa se teje, da zastavna pogodba nikoli ni bila veljavno sklenjena, kar pomeni da hipoteka, kljub vpisu ni veljavno nastala.
Primer: A na svoji nepreminini ustanovi hipoteko v korist banke B. po vpisu v zemljiko knjigo pride do razveljavitev zastavne pogodbe na podlagi zmote. Razveljavitev ima uinek ex tunc. To pomeni, da se teje, da zastavna pogodba nikoli ni veljavno nastala. V skladu z naelom kavzalnosti ima neveljavnost zastavne pogodbe za posledico neveljavnost ustanovitve hipoteke. B kljub vpisu v zemljiko knjigo ni pridobila hipoteke in ima zgolj nezavarovano terjatev.

RAZPOLAGALNI POSEL Splono Razpolagalni posel, ki se zahteva za ustanovitev hipoteke je zemljikoknjino dovolilo. Zemljikoknjino dovolilo je nepogojna izjava zastavitelja, to je lastnika nepreminine, da dovoljuje vpis pridobitve hipoteke v zemljiko knjigo. Po eni strani je razpolagalni pravni posel, ki je poleg zavezovalnega posla potreben za pravnoposlovno ustanovitev, spremembo, prenos in prenehanje premoenjskih pravic. Soasno je zemljikoknjino dovolilo institut zemljikoknjinega prava, ki je povezan z naelom knjinega pravnega prednika in z naelom nemo plus. Po tem naelu se sme vknjiba opraviti e se oseba z njo izrecno strinja , jo dovoli. Poznamo navadno in neposredno izvrljivo notarsko hipoteko. Pri navadni hipoteki se zahteva zemljikoknjino dovolilo kot razpolagalni pravni posel, pri katerem mora biti podpis zastavitelja overjen. Pri neposredno izvrljivi notarski hipoteki je zemljikoknjino dovolilo del vestranskega ustanovitvenega pravnega posla v obliki notarskega zapisa. V obeh primerih je potreben vpis hipoteke v zemljiko knjigo. Vsebina zemljikoknjinega dovolila Mora vsebovati izrecno in nepogojno izjavo zastavitelja, da dovoljuje vpis v korist zastavnega upnika, prav tako morajo biti navedeni vsi podatki za identifikacijo: hipotekarnega upnika, zastavitelja, dolnika, e ta ni ista oseba kot zastavitelj, nepreminine, ki se obremenjuje, terjatve, ki se zavaruje, in pravnega temelja za ustanovitev hipoteke.

134

Pri zastavitelju, dolniku, ki ni zastavitelj, hipotekarnemu upniku in nepreminini je treba navesti podatke, s katerimi se ti vpisujejo v zemljiko knjigo. Terjatev, ki se zavaruje s klasino hipoteko mora biti identificirana tako, da se navedejo podatki o njeni viini in zapadlosti, obrestni meri in morebitni valorizacijski klavzuli. Oblika zemljikoknjinega dovolila V praksi je najpogosteje del sporazuma o ustanovitvi neposredno izvrljive hipoteke v obliki notarskega zapisa, ki pogosto vsebuje tudi zastavno in kreditno pogodbo. Lahko pa ga vsebuje tudi posebna zasebna listina ali notarski zapis ter zastavna ali kreditna pogodba v obliki zasebne listine ali notarskega zapisa. e je zemljikoknjino dovolilo v obliki zasebne listine, je potrebno notarsko overiti podpis lastnika nepreminine. e je zemljikoknjino dovolilo del kreditne ali zastavne pogodbe, overitev zastaviteljevega podpisa na tej pogodbi pomeni tudi overitev zastaviteljevega podpisa na zemljikoknjinem dovolilu. V primeru loenih listin je potrebno overiti podpis samo na zemljikoknjinem dovolilu. e je zemljikoknjino dovolilo del listine, ki je sestavljena v notarki obliki overitev podpisa ni potrebna. Neposredno izvrljiv notarski zapis Pri neposredno izvrljivi hipoteki, mora biti razpolagalni posel sklenjen v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa. Gre za posebne zahteve glede razpolagalnega posla. Sporazum mora vsebovati klavzulo, s katero se zastavitelj strinja, da se terjatev zavaruje z vknjibo hipoteke na njegovi nepreminini ter da se po zapadlosti terjatve opravi poplailo terjatve iz kupnine, doseene s prodajo, in izpraznitev ter izroitev nepreminine v enem mesecu po prodaji. Neposredna izvrljivost notarskega zapisa se zaznamuje v zemljiki knjigi.
142. len(1) Pravni posel o ustanovitvi hipoteke je lahko sklenjen v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa, v katerem zastavitelj soglaa, da se terjatev zavaruje z vknjibo hipoteke na zastaviteljevi nepreminini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplailo terjatve iz kupnine, doseene s prodajo in izpraznitev ter izroitev nepreminine v enem mesecu po prodaji. (2) Neposredna izvrljivost notarskega zapisa se zaznamuje v zemljiki knjigi in uinkuje tudi proti vsakemu kasnejemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepreminini. (3) Vknjibo hipoteke in zaznambo izvrljivosti mora nemudoma po sklenitvi posla predlagati notar.

Vpis v zemljiko knjigo Hipoteka nastane z vpisom v zemljiko knjigo, ki se opravi z vknjibo. Vknjiba uinkuje e od trenutka, ko zemljikoknjino sodie prejme predlog zanjo. Vloi se na zemljikoknjinem sodiu, kjer lei nepreminina, ki naj bi se obremenila. Zaznamba neposredne izvrljivosti se lahko predlaga samo skupaj s predlogom za vpis hipoteke ali pozneje. Razpolagalna sposobnost Zastavitelj lahko v skladu z naelom nemo plus ustanovi hipoteko na nepreminini, e je sposoben z njo razpolagati. Zastavitelj mora biti v trenutku vloitve predloga za vpis hipoteke praviloma vpisan kot lastnik nepreminine, ki se obremenjuje. Glede vekratnega zaporednega prenosa hipoteke je doloena izjema. e je zemljikoknjino dovolilo za izbris hipoteke izdal hipotekarni upnik, na katerega je bila hipoteka prenesena, in ta prenos ni vpisan v zemljiki knjigi, je izbris hipoteke na podlagi taknega zemljikoknjinega dovolila dopusten, e je predlogu za vpis priloena listina, ki bi bil podlaga za vknjibo prenosa hipoteke na hipotekarnega upnika,m ki je izdal zemljikoknjino dovolilo.
Primer: hipotekarni upnik U1 prenesen hipotekarno zavarovano terjatev upniku U2, ta pa naprej U3. vpisi prenosa hipotek niso opravljeni. Ko dolnik plaa zadnjemu upniku v verigi, ta izda izbrisno pobotnico z izbrisnim dovolilom.

135

Zemljikoknjino sodie bo dovolilo izbris, e se predlogu za izbris, na podlagi izbrisanega dovolila, ki ga je izdal U3, priloita listini o cesijah med U1-U2 in U2-U3 ter zemljikoknjini dovolili za vpis prenosa hipoteke, ki sta ju izdala U1 v korist U2 in U2 v korist U3.

Nepreminina, ki se je obremenila s hipoteko, je lahko e obremenjena z drugo omejeno stvarno pravico (slunost, stvarno breme, hipoteka in zemljiki dolg). Obstojea omejena stvarna pravica ima za posledico omejeno razpolagalno sposobnost lastnika nepreminine-zastavitelja. Zastavitelj tako ne more ustanoviti hipoteke z najboljim vrstnim redom, temve bo imela slabi vrstni red kot prej ustanovljena hipoteka ali zemljiki dolg. Dobroverna pridobitev hipoteke Je mogoa na podlagi uinkov naela zaupanja v zemljiko knjigo. Naelo zaupanja zadeva zlasti poloaje, ko je prilo do zunajknjinih pridobitev knjinih pravic. Tipien primer je priposestvovanje lastninske pravice na nepreminini.
Primer: e B s priposestvovanjem pridobi lastninsko pravico na A-jevi nepreminini in se ne vpie v zemljiko knjigo, lahko A kot zemljikoknjini lastnik nepreminino obremeni z veljavno hipoteko v korist dobrovernega hipotekarnega upnika C-ja, ki zaupa podatku v zemljiki knjigi, ki prikazuje A kot lastnika.

Pri ustanovitvi hipoteke se uinki naela zaupanja kaejo zlasti na podroju varstva dobrovernega pridobitelja hipoteke pred razpolagalno nesposobnostjo in omejeno razpolagalno sposobnostjo zemljikoknjinega lastnika nepreminine.
Primer 1: B se na podlagi prodajne pogodbe z A-jem v zemljiko knjigo vpie kot lastnik nepreminine. Zatem B nepreminino obremeni s hipoteko v korist C-ja. Po vpisu hipoteke je prodajna pogodba med A-jem in B-jem zaradi zmote razveljavljena. V skladu z naelom kavzalnosti neveljavnost zavezovalnega posla med A-jem in B-jem povzroi neveljavnost B-jeve pridobitve lastninske pravice. To bi pomenilo tudi neveljavnost hipoteke, ki jo je B kot nelastnik ustanovil v korist C-ja, vendar dobrovernega C-ja varuje naelo zaupanja. V asu pridobitve hipoteke je bil B vpisan kot lastnik nepreminine, zato se teje, da je bila hipoteka veljavno pridobljena. Primer 2: nepreminina je v skupni lastnini zakoncev A in B. v zemljiko knjigo je vpisan samo zakonec A. brez B-jeve vednosti A obremeni nepreminino s hipoteko v korist C-ja. Kljub razpolagalni nesposobnosti A-ja dobroverni C pridobi veljavno hipoteko, ker je zaupal zemljiki knjigi, ki prikazuje A-ja kot edinega lastnika. V tem primeru C-jev poloaj olajuje tudi tretji odstavek 72. lena SPZ, v skladu s katerim se teje, da tretji ni v dobri veri samo, e je vedel, da je stvar v skupni lastnini in da se z njo razpolaga brez soglasja skupnega lastnika. Primer 3: banka B1 je v zemljiki knjigi vpisana kot imetnik hipoteke na A-jevi nepreminini. B1 odstopi zavarovano terjatev banki B2. prav tako se v zemljiko knjigo vpie prenos hipoteke v korist B2. zatem je zastavna pogodba med Ajem in B1 razveljavljena. V skladu z naelom kavzalnosti neveljavnost zastavne pogodbe kot zavezovalnega posla povzroi neveljavnost pridobitve hipoteke v korist B1. B1 je torej na B2 prenesel neobstojeo hipoteko. Vendar B2 varuje naelo zaupanja, kar pomeni, da se glede njega neobstojea hipoteka, ki je bila vpisana v zemljiko knjigo v korist B1, teje za obstojeo, tako da B2 pridobi veljavno hipoteko.

7.2.3.3. ZAKONITA HIPOTEKA Nastane na podlagi zakona v trenutku, ko so izpolnjeni zakonski pogoji, brez vpisa v zemljiko knjigo. Vpis ima deklaratoren uinek in je pomemben zgolj z vidika izkljuitve varstva dobrovernih tretjih. Nevpisana zakonita hipoteka se namre glede dobrovernih tretjih teje za neobstojeo.
Primer: A-jeva nepreminina je obremenjena z zakonito hipoteko v korist upniku U1. e A nepreminino odsvoji B-ju, se ta lahko sklicuje na naelo zaupanja v zemljiko knjigo. Tako je B varovan e ni vedel in ni mogel vedeti za obstoj zakonite hipoteke. Nevpisana hipoteka z B-jevo pridobitvijo lastninske pravice preneha. e bi A namesto odsvojitve B-ju nepreminino obremenil s pogodbeno hipoteko v korist upnika U2, bi dobroverni hipotekarni upnik na podlagi naela zaupanja v zemljiko knjigo pridobil hipoteko z najboljim vrstnim redom. Stareja nevpisana hipoteka v korist U1 pa bi se pomaknila na drugo mesto.

Zakonita hipoteka je v naem pravu redka. Mogoe jo je vknjiiti ele po tem, ko je s sklepom o delitvi nepreminine pravnomono odloeno o vrednosti delea, ki ga mora zavezanec izplaati upraviencu.

136

144. len SPZ - Zakonita hipoteka nastane s trenutkom, ko so izpolnjeni pogoji, predpisani z zakonom.

7.2.3.4. PRISILNA HIPOTEKA Lahko nastane na podlagi sodne odlobe. Nastane z vpisom v ZK in ne s pravnomonostjo dolobe. Poznamo tri primere nastanka prisilne hipoteke: hipoteko v postopku izvrbe, hipoteko v postopku zavarovanja in hipoteko na podlagi zaasne odredbe. e upnik razpolaga z izvrilnim naslovom za poplailo svoje denarne terjatve, lahko predlaga izvrbo na dolnikovo nepreminino, na ta predlog sodie izda sklep o izvrbi, ki se zaznamuje v zemljiki knjigi. Upnik z zaznambo pridobi hipoteko na nepreminini, ki uinkuje proti poznejim pridobiteljem nepreminine. Hipoteka uinkuje od trenutka zaznambe izvrbe, razen e je upnik e prej pridobil hipoteko na nepreminini. Hipoteka se lahko ustanovi tudi v postopku zavarovanja po 243. lenu ZIZ. Upnik e razpolaga z izvrilnim naslovom, vendar se odloi za zavarovanje terjatve s hipoteko. Vknjiba hipoteke uinkuje tudi proti poznejim pridobiteljem nepreminine. Hipoteko je mogoe pridobiti tudi s predznambo hipoteke na podlagi predhodne odredbe, ki se izda na podlagi sodne odlobe domaega sodia, ki se glasi za denarno terjatev in e ni izvrljiva. Upnik pridobi pogojno hipoteko. Predznamba varuje vrstni red hipoteke in s tem vrstni red poplaila.
143. len SPZ - Hipoteka nastane na podlagi sodne odlobe z vpisom v zemljiko knjigo.

7.2.4. VRSTNI RED HIPOTEKE

Ista nepreminina je lahko obremenjena z ve hipotekami. Vrstni red se takrat ravna po prednostnem naelu, v skladu s katerim je potrebno upotevati vrstni red njihove ustanovitve. Tako ima mlaja pogodbena hipoteka ustanovljena v korist dobrovernega zastavnega upnika prednost pred starejo nevpisano zakonito hipoteko. Vrstni red hipoteke je kljunega pomena pri poplailu iz obremenjene nepreminine. Hipotekarni upniki se poplaajo v vrstnem redu drug za drugim kot so pridobili hipoteke. Vrstni red hipoteke se lahko spremeni tako, da hipotekarni upnik odstopi svoj vrstni red drugemu hipotekarnemu upniku, kar se vknjii v zemljiki knjigi. Gre lahko za zamenjavo med dvema hipotekarnima upnikoma, med dvema imetnikoma zemljikega dolga ali med imetnikom zemljikega dolga in hipotekarnim upnikom.
169. len SPZ - (1) Zastavitelj lahko isto preminino zastavi ve zastavnim upnikom. Drugi in naslednji zastavni upniki pridobijo zastavno pravico v trenutku, ko zastavitelj o tem obvesti zastavnega upnika, ki ima stvar v neposredni posesti oziroma za katerega ima stvar v neposredni posesti tretji. (2) e je zastavnemu upniku, ki ima stvar v posesti, zavarovana terjatev v celoti plaana, mora zastavljeno preminino izroiti naslednjemu zastavnemu upniku. Poplaani zastavni upnik ima za stroke hrambe od plaila zavarovane terjatve do vrnitve zastavno pravico. teje se, da ima ta zastavna pravica isti dan nastanka kot zastavna pravica, ki je prenehala zaradi plaila zavarovane terjatve.

7.2.5. RAZMERJE MED STRANKAMI PRED ZAPADLOSTJO ZAVAROVANE TERJATVE

Hipoteka je pravica, ki navadno traja daljo dobo.

137

7.2.5.1. PREPOVEDANI DOGOVORI Dogovor, ki zastavnemu upniku dovoljuje, da pobira plodove zastavljene nepreminine je po 152. lenu SPZ je nien. Hipoteka je neposestna zastavna pravica, kar pomeni da zastavitelj po ustanovitvi hipoteke lahko e naprej izrablja zastavljeno nepreminino. Plodovi nepreminine imajo lahko pomembno ekonomsko vrednost in zastavitelju pogosto omogoajo, da odplauje obroke zavarovane terjatve. Prepoved razpolaganja (prepoved odtujitve ali obremenitve) ima relativne uinke. Uinkuje samo med lastnikom nepreminine-zastaviteljem in prvim hipotekarnim upnikom. e se prepoved razpolaganja vpie v zemljiko knjigo pridobi absolutni uinek.
172. len Zastavitelj lahko uporablja zastavljeno preminino v skladu z njenim ekonomskim namenom oziroma dogovorom z zastavnim upnikom in je nima pravice odtujiti ali obremeniti brez soglasja zastavnega upnika.

7.2.5.2. RAZPOLAGANJE Z OBREMENJENO NEPREMININO Zastavitelj lahko kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepreminino odsvoji tretji osebi. Prav tako jo lahko obremeni s stvarno pravico. Pri odsvojitvi nepreminine, obremenjene s hipoteko, pridobitelj po naelu absolutnosti stvarnih pravic pridobi zgolj lastninsko pravico, ki je omejena s hipoteko. Dobroverni tretji, ki pridobi lastninsko pravico na nepreminini, obremenjeni z nevpisano zakonito hipoteko, na podlagi naela zaupanja v zemljiko knjigo pridobi neomejeno lastninsko pravico - s tem nevpisana zakonita hipoteka preneha. Na nepreminini se lahko ustanovi vse omejene stvarne pravice, ki so zdruljive s hipoteko (stvarne slunosti, uitek, raba, slunost stanovanja, stvarno breme, nadaljnje hipoteke in zemljiki dolgovi). 7.2.5.3. DEVASTACIJSKA TOBA Zastavitelj mora skrbeti za ohranitev vrednosti nepreminine, zato mora skrbeti za redno vzdrevanje (zavarovati pred poarom, potresom in drugimi tveganji). e se stanje obremenjene nepreminine slaba, lahko hipotekarni upnik s tako imenovano devastacijsko tobo zahteva da sodie naloi zastavitelju, da opusti takna dejanja. e je posledica zmanjanja vrednosti nepreminine posledica tretje osebe, lahko zahteva odstranitveni zahtevek proti tretji osebi. e zastavitelj ne ravna v skladu z odlobo, lahko hipotekarni upnik zahteva prisilno izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve e pred njeno zapadlostjo.
174. len SPZ - (1) e zastavitelj s svojim ravnanjem ali opustitvijo zmanjuje vrednost zastavljene preminine ali kako drugae poslabuje njeno stanje, lahko zastavni upnik zahteva, da se stvar izroi v neposredno posest njemu ali komu tretjemu za zastavnega upnika. (2) Z izroitvijo zastavljene preminine v neposredno posest zastavnega upnika ali tretjemu se pridobi zastavna pravica na preminini (rona zastava), pri kateri se domneva obstoj sporazuma o izvensodni prodaji.

7.2.5.4. PRENOS HIPOTEKARNO ZAVAROVANE TERJATVE Hipoteka je akcesorna pravica in ni samostojno prenosljiva. Zato je prenos hipoteke mogo le s prenosom zavarovane terjatve. Zavarovana terjatev se lahko prenese samostojno ali skupaj s hipoteko. e se prenese zgolj terjatev, hipoteka v materialnem smislu preneha in je podan razloga za njen izbris iz zemljike knjige. Pri vekratnem zaporednem prenosu zavarovane terjatve v zemljiko knjigo ni treba vpisati vseh prenosov, pomembno je da je vpisan prenos s prvega na zadnjega hipotekarnega upnika v verigi.

7.2.6. POPLAILO IZ HIPOTEKE

7.2.6.1. SPLONO

138

e s hipoteko zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plaana, ima hipotekarni upnik pravico do poplaila. Poplailo se praviloma opravi preko prisilne prodaje. Prav tako je mogoe poplailo iz hipoteke na podlagi komisornega dogovora, ki ga je dopustno sklenitvi po zapadlosti zavarovane terjatve. Zavarovana terjatev lahko v celoti zapade v plailo na doloen dan, ki se g vpie v zemljiko knjigo. Zavarovana terjatev zapade v plailo z odpoklicem hipotekarnega upnika.
175. len SPZ - (1) e dolnik ob zapadlosti ne poravna zavarovane terjatve, mora zastavitelj izroiti zastavnemu upniku zastavljeno preminino v neposredno posest. (2) Z izroitvijo zastavljene preminine v neposredno posest zastavnega upnika se pridobi zastavna pravica na preminini (rona zastava), pri kateri se domneva obstoj sporazuma o izvensodni prodaji. (3) e zastavitelj ne izroi zastavnemu upniku zastavljene preminine, lahko zastavni upnik predlaga izvrbo za izroitev stvari ali izvrbo s prodajo.

7.2.6.2. HIPOTEKARNA TOBA Hipotekarni upnik v igar korist je bila ustanovljena hipoteka mora za pridobitev izvrilnega naslova vloiti hipotekarno tobo, s katero zahteva prodajo obremenjene nepreminine. S hipotekarno tobo se lahko zahteva poravnava zavarovane terjatve le v znesku, ki je vpisan v zemljiko knjigo. Poleg glavnice se pri klasini hipoteki lahko zahteva plailo strokov in obresti. Potrebno je razlikovati med poloajem, ko je zastavitelj hkrati dolnik zavarovane terjatve in poloajem ko sta zastavitelj in dolnik zavarovane terjatve razlini osebi. V prvem primeru lahko hipotekarni upnik poleg obiajnega zahtevka zahteva, da sodie dolniku naloi plailo zavarovane terjatve. e sodie temu ugodi hipotekarni upnik pridobi sploen izvrilni naslov, na podlagi katerega se lahko poplaa iz kateregakoli dolnikovega premoenja. Poplailo iz naslova hipoteke je ugodneje, ker ima pravico do prednostnega poplaila. e zastavitelj ni hkrati dolnik zavarovane terjatve, jami le z obremenjeno nepreminino. V tem primeru lahko hipotekarni upnik vloi tobo na plailo dolga proti dolniku zavarovane terjatve, na podlagi katere si pridobi izvrilni naslov za poplailo iz njegovega premoenja. 7.2.6.3 IZVRBA NA OBREMENJENO NEPREMININO Hipotekarni upnik, ki ima izvrilni naslov lahko predlaga izvrbo na obremenjeno nepreminino. Izvrilni naslov je lahko pravnomona sodna odloba, izdana na podlagi hipotekarne tobe, poravnava, neposredno izvrljiv notarski zapis ali arbitrana odloba. Sodie izda sklep o izvrbi, ki se zaznamuje v zemljiki knjigi. Upniki se poplaajo iz izkupika od prodaje nepreminine, ki se praviloma opravi na javni drabi. Ko je draba konana sodie izda sklep o domiku nepreminine. Po poloitvi kupnine se nepreminina izroi kupcu in na njegovo ime se vpie lastninska pravica v zemljiko knjigo. V sklepu se odloi do kdaj se je zastavitelj dolan izseliti iz druinske stanovanjske hie ali stanovanja. Stvarne slunosti s katerimi je bila nepreminina obremenjena ne ugasnejo, ne glede nato kdaj so nastale. Osebne slunosti, stvarna bremena in stavbne pravice ugasnejo, razen e je doloeno drugae. 7.2.6.4. VRSTNI RED POPLAILA Poplailo iz izkupika od prodaje se opravi po pravnomonosti sklepa o izroitvi nepreminine kupcu. Pred terjatvami, zavarovanimi s hipoteko ali zemljikim dolgom je potrebno poplaati privilegirane terjatve: stroki izvrilnega postopka, davek na dodano vrednost oz. davek na promet nepreminine in za zadnje leto zapadle davine, ki obremenjujejo prodano nepreminino, terjatve iz naslova: o zakonite preivnine, o odkodnine za kodo, nastalo zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti ali zmanjanja oz. izgube delovne zmonosti, o odkodnine za izgubljeno preivnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, o terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolnikom, o terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto

139

Za privilegiranimi upniki pridejo na vrsto hipotekarni upniki in upniki iz zemljikega dolga, pa tudi drugi upniki na predlog katerih je sodie dovolilo izvrbo. Ti upniki se poplaajo po vrsti kot so pridobili zemljiki dolg oz. zastavno pravico oz. po vrstnem redu kot so bile osebne slunosti, stavbne pravice in stvarna bremena vpisana v zemljiki knjigi. Stroki in obresti za zadnja tri leta imajo isti vrstni red kot glavnica. Terjatve, ki imajo isti vrstni red se poplaajo v sorazmerju z njihovo viino, e s prodajo dobljeni znesek, ne zadostuje za celotno poplailo. Poseben poloaj imajo terjatve do lastnika nepreminine iz naslova dospelih davnih obveznosti iz njegovih dohodkov, terjatev, premoenja in materialnih pravic. Te terjatve se poplaajo za privilegiranimi terjatvami.

7.2.7. PRENEHANJE HIPOTEKE

Potrebno je razlikovati med prenehanjem hipoteke v materialnem in formalnem smislu. Hipoteka preneha v materialnem smislu, e so izpolnjeni pogoji za izbris iz zemljike knjige. Takna hipoteka obstaja zgolj formalno, tako da je hipotekarni upnik ali zastavitelj ne more ve uporabiti za zavarovanje drugih terjatev. V formalnem smislu pa hipoteka preneha samo z izbrisom iz zemljike knjige. Hipoteka materialno preneha zlasti: e preneha zavarovana terjatev, e se hipotekarni upnik hipoteki odree oz. zavarovano terjatev brez hipoteke odstopi drugemu upniku, e je ista oseba postala lastnik nepreminine in imetnik hipoteke na tej nepreminini (konsolidacija), e hipoteka s pretekom desetih let od zapadlosti zavarovane terjatve ugasne (zastara), ob dobroverni pridobitvi nepreminine, ki je obremenjena z nevpisano zakonito hipoteko ali, e se obremenjena nepreminina proda za poplailo zavarovane terjatve. 7.2.7.1. IZBRIS HIPOTEKE IZ ZEMLJIKE KNJIGE V skladu s prvim odstavkom 154. lena SPZ hipoteka preneha z izbrisom iz zemljike knjige. Izbris dovoli zemljikoknjino sodie na podlagi ustrezne javne ali zasebne listine (izbrisna pobotnica). Izbrisno pobotnico izda hipotekarni upnik, je lahko v obliki notarskega zapisa, pri emer overitev podpisa ni potrebna. e je zemljikoknjino dovolilo za izbris hipoteke izdal hipotekarni upnik, na katerega je bila prenesena hipotekarno zavarovana terjatev, in prenos hipoteke v zemljiki knjigi ni vpisan, je izbris hipoteke dovoljen, e je predlogu za vpis predloena cesijska listina, ki bi bila podlaga za vknjibo prenosa hipoteke na upnika, ki je izdal zemljikoknjino dovolilo. 7.2.8.2. SKUPNA HIPOTEKA Skupna hipoteka je ena hipoteka, ki se za zavarovanje iste terjatve ustanovi na ve nepremininah. Obremenjene nepreminine jamijo za celotno zavarovano terjatev, in ne le za njen del. Pri tem ni treba, da so vse s skupno hipoteko obremenjene nepreminine v lasti istega zastavitelja. Pri skupni hipoteki je treba razlikovati glavno nepreminino in t.i. druge nepreminine. Druge nepreminine se s skupno hipoteko lahko obremeni soasno z njeno ustanovitvijo, lahko pa se e obstojeo skupno hipoteko raziri na novo nepreminino. Skupna hipoteka se pri glavni nepreminini v zemljiko knjigo vpie z vknjibo, pri drugih nepremininah pa z zaznambo. Glavno nepreminino doloi predlagatelj vpisa skupne hipoteke v zemljiko knjigo, navadno hipotekarni upnik. Pri izbiri glavne nepreminine je popolnoma prost, tako da na primer ni dolan izbrati tiste, ki ima najvejo vrednost. e zavarovana terjatev ob dospelosti ni plaana, lahko hipotekarni upnik zahteva poplailo svoje terjatve s prodajo katerekoli nepreminine in v kakrnemkoli vrstnem redu. Tako se ni najprej dolan poplaati iz glavne nepreminine. Skupna hipoteka preneha z izbrisom hipoteke pri glavni nepreminini. Skupna hipoteka se lahko izbrie: - pri vseh obremenjenih nepremininah, - samo pri glavni nepreminini, - samo pri eni ali ve drugih nepremininah. e se skupna hipoteka izbrie samo pri glavni nepreminini, zemljikoknjino sodie doloi novo glavno nepreminino.

140

145. len SPZ - (1) Za zavarovanje iste terjatve se lahko hipoteka ustanovi na ve nepremininah. (2) Hipotekarni upnik lahko v tem primeru zahteva poplailo svoje terjatve s prodajo nepreminine vsakega od zastaviteljev, in to v kakrnemkoli vrstnem redu.

7.2.8.3. MAKSIMALNA HIPOTEKA Maksimalna hipoteka je hipoteka, namenjena zavarovanju terjatev, ki nastanejo iz nekega upnikodolnikega razmerja in katerih viina in zapadlost v trenutku njene ustanovitve praviloma e nista znani. Zato se v zemljiko knjigo vpie z maksimalnim zneskom, ki pomeni zgornjo mejo, do katere e jami obremenjena nepreminina. Od tod tudi poimenovanje maksimalna hipoteka. Podlaga za ustanovitev kreditne hipoteke je navadno okvirna kreditna pogodba.
MAKSIMALNA HIPOTEKA IN NAELO SPECIALNOSTI

Naelo specialnosti ima pri maksimalni hipoteki posebno vsebino. Maksimalna hipoteka ne varuje posameznih terjatev, temve temeljno upniko-dolniko razmerje, iz katerega zavarovane terjatve izvirajo. Zato se v zemljiko knjigo ne vpisujejo podatki o zavarovanih terjatvah, tako kot pri klasini hipoteki. Upniko-dolniko razmerje mora biti opredeljeno v zastavni pogodbi in tudi v zemljikoknjinem dovolilu za vpis maksimalne hipoteke v zemljiko knjigo. Opredelitev upniko-dolnikega razmerja je pomembna zato, da se lahko ugotovi, katere terjatve med hipotekarnim upnikom in dolnikom so zavarovane z maksimalno hipoteko in katere ne. Zavarovane terjatve so v omejenem smislu opredeljene tudi z najvijim zneskom skupne hipoteke. Skupna hipoteka varuje le terjatve, vsota katerih v danem trenutku (skupaj s pripadki) ne presega najvijega zneska.
Primer: Kreditno razmerje med upnikom U in dolnikom D je zavarovano z maksimalno hipoteko z najvijim zneskom milijon evrov. Do 1.3.2006 so iz tega razmerja nastale 4 terjatve po 250.000 evrov. S tem se je najviji znesek v celoti zapolnil, tako da terjatve v znesku 50.000 evrov, ki je nastala 15.3.2006 ni varovana z maksimalno hipoteko. Nato je bila 10.4.2006 delno poplaana ena od prvih tirih terjatev, v vrednosti 100.000 evrov. Posledica poplaila je, da v skupnem znesku maksimalne hipoteke nastane prostor za nove terjatve v vrednosti 100.000 evrov, tako da terjatev v znesku 50.000 evrov, ki je nastala 15.3.2006, pride pod hipotekarno jamstvo.
MAKSIMALNA HIPOTEKA IN NAELO AKCESORNOSTI

Pri maksimalni hipoteki ima tudi naelo akcesornosti posebno vsebino. Drugae kot pri klasini hipoteki se ne nanaa na razmerje med hipoteko in zavarovano terjatvijo, temve na razmerje med hipoteko in zavarovanim upniko-dolnikim razmerjem. Maksimalna hipoteka ni akcesorna zavarovanim terjatvam, ampak zavarovanemu upniko-dolnikemu razmerju. Pri nastanku maksimalne hipoteke ni nobenih posebnosti. Veljajo splone zahteve po zastavni pogodbi, zemljikoknjinem dovolilu, vpisu v zemljiko knjigo in razpolagalni sposobnosti zastavitelja. Maksimalna hipoteka se lahko ustanovi tudi, e e ne obstaja nobena terjatev, ki bo z njo zavarovana. Dovolj je, da je opredeljeno upniko-dolniko razmerje, iz katerega bodo zavarovane terjatve izvirale. Posamezne terjatve, ki izvirajo iz pravnega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko, so lahko predmet odstopa terjatve (cesije). Maksimalna hipoteka varuje celotno pravno razmerje med hipotekarnim upnikom in dolnikom, in ne zgolj posameznih terjatev, ki iz tega razmerja izvirajo. V primeru odstopa terjatev, zavarovanih z maksimalno hipoteko, je prenos hipoteke izkljuen. e se prenese celotna pogodba, iz katere izvira temeljno razmerje, zavarovano z maksimalno hipoteko, ni nikakrnih ovir za prehod maksimalne hipoteke na novega upnika.
POPLAILO IZ MAKSIMALNE HIPOTEKE

Poplailna pravica hipotekarnega upnika se ne nanaa na celoten maksimalni znesek, temve je odvisna od vrednosti zavarovanih terjatev. Lahko bi ugotovili, da je maksimalna hipoteka glede poplaila izjemoma akcesorna zavarovanim terjatvam. Maksimalna hipoteka se lahko ustanovi tudi na podlagi notarskega zapisa, pri emer se postavlja vpraanje neposredne izvrljivosti maksimalne hipoteke. Tako pridemo do splone ugotovitve, da maksimalna hipoteka ni neposredno izvrljiva. e stranki elita neposredno izvrljivost zavarovanja svojega kreditnega razmerja, ne da bi morali vnaprej opredeliti posamezne zavarovane terjatve, morata ustanoviti zemljiki dolg.
PRENEHANJE MAKSIMALNE HIPOTEKE

Tudi za maksimalno hipoteko veljajo splona pravila o prenehanju hipoteke, pri emer je treba upotevati, da ta hipoteka ni akcesorna zavarovanim terjatvam, temve upniko-dolnikemu razmerju. To pomeni, da

141

drugae kot pri klasini hipoteki dejstvo, da so vse z maksimalno hipoteko zavarovane terjatve v danem trenutku poplaane, ni razlog za prenehanje hipoteke. Maksimalna hipoteka preivi usodo posameznih terjatev in obstaja tako dolgo, dokler obstaja razmerje med upnikom in dolnikom, iz katerega bi lahko nastajale vedno nove terjatve. Maksimalna hipoteka v skladu z naelom akcesornosti preneha ele ob prenehanju zavarovalnega upniko-dolnikega razmerja.
146. len SPZ - (1) Hipoteka se lahko ustanovi tudi tako, da se doloi najviji znesek, do katerega za zavarovane terjatve jami nepreminina (maksimalna hipoteka). (2) Z maksimalno hipoteko se lahko zavaruje posamezna terjatev ali terjatve, ki izvirajo iz doloenega pravnega razmerja, katerih viina v trenutku ustanovitve hipoteke ni doloena. (3) Z maksimalno hipoteko so do najvijega zneska zavarovane tudi vse obresti in stroki zavarovanih terjatev. (4) V primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, je prenos hipoteke izkljuen.

7.3. ZASTAVNA PRAVICA NA NEVPISANIH NEPREMININAH

V Sloveniji e vedno obstajajo nepreminine, ki niso vpisane v zemljiko knjigo. Tudi te so lahko predmet zastavne pravice, ki pa je tako po izvoru kot po drugih znailnostih (zlasti pravilih glede nastanka) blija navadni neposestni zastavni pravici na premininah kot hipoteki. Zastavna pravica na nevpisani nepreminini nastane s pravnim poslom, ki mora biti sklenjen v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa, ki ima pomen vknjibe zastavne pravice. Z zastavno pravico na nevpisanih nepremininah ni mogoe zavarovati bodoih ali pogojnih terjatev. Zastavna pravica nastane v trenutku, ko je notarski zapis konan, to je ko ga notar podpie in oigosa. Povezana z vrsto tveganj. Tako lastninska pravica na nepreminini, ki je predmet zastavne pravice, nima publicitete, zato lahko zastavitelj zastavi tujo nepreminino ali pa e zastavljeno nepreminino skua zastaviti e enkrat. Da bi se tveganja omejila je notarskemu zapisu treba priloiti listino, ki bi bila primerna za vknjibo lastninske pravice. To je zlasti prodajna pogodba ali druga pogodba o odsvojitvi, ki vsebuje zemljikoknjino dovolilo ali ji je to priloeno. Notarski zapis z navedbo ustreznih podatkov mora notar objaviti v uradnem listu, na listini, ki bi bila primerna za vpis v zemljiko knjigo, pa zaznamuje, da je nepreminina zastavljena na podlagi sporazuma strank. Ta listina se izroi notarju v hrambo.

7.4. RONA ZASTAVNA PRAVICA NA NEPREMININAH (PIGNUS)

7.4.1. SPLONO
Rona zastavna pravica na premininah tradicionalno nastane z izroitvijo stvari zastavnemu upniku, zato se imenuje rona zastava (pignus). Njen praktini pomen je danes razmeroma majhen, ker zahteva po izroitvi stvari v posest upnika onemogoa, da bi zastavitelj e naprej uporabljal in/ali uival stvar. Zato imata precej veji gospodarski pomen neposestna zastavna pravica in fiduciarna lastnina, ki omogoata, da zastavitelj stvar ohrani v neposredni posesti in jo lahko e naprej uporablja oz. ekonomsko izkoria. Bistvena znailnost rone zastavne pravice na premininah je njena posestna narava. Rona zastavna pravica je posestna zastavna pravica, ker ima stvar v neposredni posesti zastavni upnik ali tretja oseba zanj. Zastavni upnik je torej bodisi neposredni bodisi posredni, nelastniki posestnik zastavljene stvari. Zastavitelj pri tem posesti ne izgubi, temve se z zastavitvijo, to je z izroitvijo stvari zastavnemu upniku ali tretji osebi, iz neposrednega spremeni v posrednega lastnikega posestnika zastavljene preminine. Vendar bistvo rone zastavne pravice ni v posesti zastavnega upnika (ali tretje osebe zanj), temve v neposesti zastavitelja.
155. len SPZ - (1) Zastavna pravica na preminini nastane na podlagi veljavne zastavne pogodbe, ko zastavitelj zastavnemu upniku izroi zastavljeno preminino v neposredno posest. (2) Zastavna pravica nastane tudi, e se zastavljena preminina izroi v neposredno posest tretjemu tako, da njeno izroitev lahko zahteva samo zastavni upnik.

142

7.4.2. PREDMET IN OBSEG RONE ZASTAVNE PRAVICE

7.4.2.1. PREMININE Predmet rone zastavne pravice so preminine, ki morajo biti v skladu z naelom specialnosti individualno doloene. Tako ni mogoe z enim samim ustanovnim aktom ustanoviti zastavne pravice na celotnem dolnikovem preminem premoenju. Preminina je lahko predmet rone zastave samo, e je v prometu in e ima prometno vrednost. 7.4.2.2. SESTAVINE IN PRITIKLINE Sestavine so pravno nesamostojne, kar ima za posledico, da se zastavna pravica na premini stvari razteza tudi na vse njene sestavine. Zastavna pravica se lahko razteza le na tiste pritikline, ki so skupaj z glavno stvarjo izroene zastavnemu upniku ali tretji osebi. e je takna pritiklina v lasti tretje osebe, in ne zastavitelja, pa je glede pridobitve zastavne pravice treba uporabiti pravila o zastavitvi razpolagalno nesposobnega zastavitelja iz 156. lena SPZ. 7.4.2.3. NADOMESTNE STVARI Nadomestne stvari naeloma ne morejo biti predmet rone zastavne pravice, temve je na njih mogo t.i. pignus irregulare, ko zastavni upnik pridobi lastninsko pravico, ob prenehanju pa mora zastavitelju vrniti enako koliino istovrstnih stvari. Tudi nadomestne stvari pa so lahko predmet zastavne pravice, e so ustrezno individualizirane. Tako se lahko ustanovi rona zastavna pravica na denarju, ki je shranjen v zapeateni ovojnici in s tem individualiziran. 7.4.2.4. ZALOGE Zaloge so namenjene zastaviteljevi nadaljnji prodaji ali predelavi, kar praviloma zahteva, da jih ta ohrani v neposredni posesti. Zato niso najbolj primeren objekt rone zastavne pravice. Na njih je mogoe ustanoviti registrsko neposestno zastavno pravico ali jih prenesti upniku v fiduciarno lastnino. 7.4.2.5. PREMININA V SOLASTNINI ALI SKUPNI LASTNINI Preminino, ki je v solastnini ali v skupni lastnini, lahko zastavijo le vsi solastniki ali skupni lastniki skupaj. Posamezni solastnik ali skupni lastnik namre ne more opraviti veljavne tradicije, ki je konstitutivni pogoj za nastanek rone zastavne pravice.

7.4.3. NASTANEK RONE ZASTAVNE PRAVICE

Rona zastavna pravica lahko nastane na podlagi: pravnega posla (pogodbena zastavna pavica), zakona (zakonita zastavna pravica) ali odlobe dravnega organa (prisilna zastavna pravica). 7.4.3.1. POGODBENA ZASTAVNA PRAVICA Najpomembneji nain pridobitve rone zastavne pravice je pridobitev na podlagi pravnega posla. Za ustanovitev rone zastavne pravice se zahteva: - veljavna zastavna pogodba, - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice, - izroitev predmeta zastavne pravice v neposredno posest zastavnemu upniku ali tretji osebi in - razpolagalna sposobnost (pravica razpolaganja) zastavitelja.

143

ZASTAVNA POGODBA

V skladu z naelom kavzalnosti je za ustanovitev rone zastavne pravice potreben veljaven zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti zastavno pravico, ki je pravni naslov (iustus titulus) za ustanovitev zastavne pravice. Zastavna pogodba mora biti veljavna v trenutku izroitve, to je takrat, ko zastavni upnik pridobi predmet zastavne pravice v neposredno ali posredno posest.
RAZPOLAGALNI POSEL

Razpolagalni posel pri ustanovitvi rone zastavne pravice je sporazum med zastaviteljem in zastavnim upnikom o tem, da ustanavljata zastavno pravico. Praviloma se sklene s konkludentnim ravnanjem. Zastavitelj izrazi svojo voljo s tem, da izroi predmet zastavne pravice zastavnemu upniku, slednji pa s tem, da predmet sprejme.
IZROITEV

Za nastanek rone zastavne pravice je kljuna zahteva, da predmet zastave zapusti posestno sfero zastavitelja. Posesti ima na premininskem podroju publicitetno funkcijo. Zastavni upnik mora pridobiti predmet zastave v svojo posest, ki je lahko neposredna ali posredna. e je zastavni upnik e neposredni posestnik preminine, se teje, da je izroitev opravljena zgolj z dogovorom med zastaviteljem in zastavnim upnikom (traditio brevi manu). e je preminina v neposredni posesti (npr. v hrambi ali popravilu) tretje osebe, pride v potev traditio longa manu. Za ustanovitev zastavne pravice je poleg dogovora med zastaviteljem in zastavnim upnikom treba tudi obvestiti tretjega. Zastavna pravica nastane v trenutku, ko je tretji obveen.
RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST

V skladu z naelom nemo plus je za veljavno ustanovitev rone zastavne pravice potrebna zastaviteljeva razpolagalna sposobnost. Preminina, ki naj bi se rono zastavila, je lahko e obremenjena z drugo omejeno stvarno pravico, ki ima za posledico omejeno razpolagalno sposobnost lastnika preminine zastavitelja. e je preminina e obremenjena z zastavno pravico, zastavitelj ne more ve ustanoviti zastavne pravice z najboljim vrstnim redom, temve le zastavno pravico, ki bo imela slabi vrstni red kot prej ustanovljena zastavna pravica.
DOBROVERNA PRIDOBITEV RONE ZASTAVNE PRAVICE

Splono e ima zastavitelj preminino, ki naj bi se zastavila, v svoji posesti, se domneva, da je njen lastnik. Neobstoj ustrezne publicitete zastavnemu upniku onemogoa, da bi se z gotovostjo preprial, ali ta domneva dri. To pomeni, da se varuje dobra vera zastavnega upnika v (neomejeno) razpolagalno sposobnost zastavitelja, ki temelji na dejstvu, da ima zastavitelj stvari v posesti. Najbolj znailni primeri dobroverne pridobitve rona zastavne pravice so: - zastavitev tuje stvari, - neupraviena zastavitev stvari v solastnini ali skupni lastnini, - zastavitev e zastavljene stvari. Zastavitev tuje stvari e zastavitelj ni latnik preminine, zastavni upnik pridobi veljavno zastavno pravico, e je v dobri veri, in e ima zastavitelj preminino v posesti po volji njenega lastnika. Zastaviteljeva dobra vera ni pomembna. Dobra vera mora obstajati v trenutku izroitve stvari v posest zastavnemu upniku ali tretji osebi, ki za zastavnega upnika izvruje neposredno posest. Tipien primer zastavitve tuje stvari je, da ima zastavitelj stvar v svoji neposredni posesti na podlagi najema, zakupa ali leasinga. Prav tako je mogoe, da je zastavitelj pridobil stvar v posest na podlagi prodajne pogodbe, ki je bila razveljavljena z uinkom ex tunc, zato se zaradi domino efekta, ki ga povzroi kavzalni sistem, teje, da ni nikoli pridobil lastninske pravice. e je preminina e zastavljena, vendar zastavni upnik ob pridobitvi zastavne pravice v dobri veri misli, da stvar e ni obremenjena, pridobi zastavno pravico z najboljim vrstnim redom, e ima zastavitelj stvar v svoji posesti. e obstojea zastavna pravica pa se premakne nazaj.
156. len SPZ - (1) Dobroverni zastavni upnik pridobi zastavno pravico, tudi e zastavitelj ni imel pravice razpolagati, e ima zastavitelj preminino v svoji posesti po volji njenega lastnika. (2) Zastavni upnik, ki je v dobri veri glede neobstoja drugih zastavnih pravic, pridobi zastavno pravico z najboljim vrstnim redom, e ima zastavitelj preminino v svoji posesti.

144

7.4.3.2. ZAKONITA ZASTAVNA PRAVICA Med tem, ko so na nepremininskem podroju zakonite zastavne pravice zelo redke, predvideva OZ celo vrsto zakonitih zastavnih pravic na premininah. Zakonita zastavna pravica nastane, ko so izpolnjeni z zakonom doloeni pogoji. V OZ je doloena v korist podjemnika, prevoznika, skladinika, prevzemnika naroila, komisionarja, zastopnika, pediterja in vrilca kontrole blaga.

7.4.3.3. PRISILNA ZASTAVNA PRAVICA Zastavna pravica na preminini lahko nastane tudi na podlagi sodne odlobe (prisilna zastavna pravica). Nastane lahko: v postopku izvrbe, v postopku zavarovanja, na podlagi predhodne odredbe. Izvrba na preminine se opravi z rubeem in cenitvijo stvari, prodajo stvari in poplailom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Z rubeem pridobi upnik zastavno pravico na zarubljeni preminini. e gre za preminino, glede katere se vodi register neposestnih zastavnih pravic, pa je za nastanek zastavne pravice potreben vpis v register. Tudi v postopku zavarovanja se pridobi prisilna zastavna pravica z rubeem oz. z vpisom v register. Zastavna pravica, pridobljena v postopku izvrbe, traja le, dokler traja izvrba, med tem ko zastavna pravica, pridobljena v postopku zavarovanja, traja, dokler obstaja zavarovana terjatev. Glede zastavne pravice, ki je vpisana v register, je po analogiji s hipoteko potreben izbris. V postopku davne izvrbe nastane zakonita zastavna pravica v korist drave z rubeem preminine. e je predmet rubea preminina, glede katere se vodi register, nastane zastavna pravica ele z vpisom rubea v register.

7.4.4. VRSTNI RED ZASTAVNIH PRAVIC NA PREMININAH

Zastavna pravica ni izkljuujoa, zato lahko na isti preminini hkrati obstaja ve zastavnih pravic. Lahko gre za ve ronih zastavnih pravic, ve neposestnih zastavnih pravic, ali pa je ista preminina obremenjena z ronimi in neposestnimi zastavnimi pravicami. Glede razmerja med zastavnimi pravicami velja prednostno naelo. Vrstni red poplaila iz naslova zastavnih pravic se doloi po trenutku njihovega nastanka. ele ko je stareja zastavna pravica v celoti poplaana, pride na vrsto mlaja. Pri koliziji med starejim neposestnim zastavnim upnikom in mlajim ronim zastavnim upnikom ima prednost slednji, pod pogojem, da je bil ob ustanovitvi zastavne pravice dobroveren. e mlaja neposestna zastavna pravica konvertira v rono zastavno pravico pred starejo neposestno zastavno pravico, ima mlaji zastavni upnik prednost, spet pod predpostavko, da je bil v trenutku konverzije dobroveren.
1. primer: D maja 2006 na svojem gorskem kolesu ustanovi neposestno zastavno pravico v korist upnika U1. Julija 2006 kolo rono zastavi v korist upnika U2, ki v dobri veri misli, da kolo e ni obremenjeno. U2 na podlagi 2.odst. 156. lena SPZ pridobi zastavno pravico z najboljim vrstnim redom, medtem ko se zastavna pravica U1 pomakne na drugo mesto. 2. primer: D maja 2006 na svojem gorskem kolesu ustanovi neposestno zastavno pravico v korist upnika U1. Julija 2006 obremeni kolo e z neposestno zastavno pravico v korist upnika U2, ki v dobri veri misli, da kolo e ni obremenjeno, e U2 prvi pridobi kolo v svojo neposredno posest (konverzija v rono zastavno pravico) in je v tem trenutku e dobroveren, na podlagi 2. odst. 156. lena SPZ pridobi zastavno pravico z najboljim vrstnim redom, medtem ko se zastavna pravica U1 pomakne na drugo mesto. 169. len SPZ (1) Zastavitelj lahko isto preminino zastavi ve zastavnim upnikom. Drugi in naslednji zastavni upniki pridobijo zastavno pravico v trenutku, ko zastavitelj o tem obvesti zastavnega upnika, ki ima stvar v neposredni posesti oziroma za katerega ima stvar v neposredni posesti tretji. (2) e je zastavnemu upniku, ki ima stvar v posesti, zavarovana terjatev v celoti poplaana, mora zastavljeno preminino izroiti naslednjemu zastavnemu upniku. Poplaani zastavni upnik

145

ima za stroke hrambe od plaila zavarovane terjatve do vrnitve zastavno pravico. teje se, da ima ta zastavna pravica isti dan nastanka kot zastavna pravica, ki je prenehala zaradi plaila zavarovane terjatve.

7.4.5. RAZMERJE TERJATVE

MED

STRANKAMI

PRED

ZAPADLOSTJO

ZAVAROVANE

7.4.5.1. PREPOVEDANI DOGOVORI Pri roni zastavi je pred zapadlostjo zavarovane terjatve prepovedan komisorni dogovor. Prav tako so prepovedani dogovori, ki so v nasprotju z naravo rone zastavne pravice. Dogovor o antihrezi pri roni zastavi glede na njeno posestno naravo ni prepovedan. Pravica do plodov je stvar dogovora med zastavnim upnikom in zastaviteljem. e dogovora ni plodovi pripadajo zastavitelji. Zastavni upnik si lahko izgovori tudi prepoved razpolaganja (odsvojitve ali obremenitve), ki pa uinkuje le med strankama. 7.4.5.2. ZASTAVITELJEVO RAZPOLAGANJE Z ZASTAVLJENO PREMININO Zastavitelj lahko tretji osebi zastavljeno stvar odsvoji kljub obstoju zastavne pravice. e pride do odsvojitve, pridobitelj naeloma pridobi zgolj lastninsko pravico, ki je omejena z zastavno pravico. Zastavitelj je zaradi zastavne pravice omejeno razpolagalno sposoben. Ker pa nima neposredne posesti zastavljene stvari, pride v potev zgolj nadaljnja zastavitev. Ker izroitev v posest ni ve mogoa, se zastavitev opravi z obvestilom zastavnega upnika, ki ima stvar v neposredni posesti. Enako velja, e ima stvar za zastavnega v neposredni posesti tretja oseba. Za obvestilo ni predpisana noben oblika. Zastavnega upnika mora obvestiti zastavitelj. Pri morebitnih nadaljnjih zastavitvah je treba obvestiti samo prvega zastavnega upnika. Ko je zavarovana terjatev prvega zastavnega upnika poplaana, mora zastavljeno stvar izroiti naslednjemu zastavnemu upniku, in ne zastavitelju. 7.4.5.3. HRAMBA IN SKRB ZA ZASTAVLJENO STVAR Zastavni upnik ima pri roni zastavi predmet zastave v neposredni ali posredni posesti. Ena temeljnih obveznosti zastavnega upnika je, da hrani zastavljeno stvar kot dober gospodarstvenik oz. kot dober gospodar. e so s hranjenjem stvari povezani stroki, se zavarovana terjatev povea za znesek potrebnih strokov. e zastavni upnik zastavljene preminine ne hrani tako, kot bi jo moral, e jo brez zastaviteljevega dovoljenja uporablja ali da v uporabo komu drugemu ali e je ne uporablja v skladu z dovoljenjem, pogodbo ali zakonom, lahko zastavitelj zahteva, da sodie odredi odvzem stvari zastavnemu upniku. V takem primeru se stvar izroi tretji osebi, ki jo ima v posesti za zastavnega upnika in za njegov raun.
157. len SPZ - Zastavni upnik mora hraniti zastavljeno preminino kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar. Zavarovana terjatev se povea za potrebne stroke, ki jih je imel zastavni upnik z zastavljeno preminino.

7.4.5.4. UPORABA IN RAZPOLAGANJE ZASTAVNEGA UPNIKA Z ZASTAVLJENO PREMININO

SPLONO

Rona zastavna pravica slui zavarovanju zavarovane terjatve in njenemu poplailu. Zato mora biti zastavni upnik glede predmeta zastavne pravice pasiven in so njegova upravienja omejena na zavarovalni in poplailni namen zastavne pravice. Zastavnemu upniku uporaba zastavljene preminine v naem pravu ni absolutno prepovedana. Lahko uporablja zastavljeno preminino ali uiva njene plodove, sam ali preko tretje osebe, ali jo da v podzastavo, e ima za to dovoljenje zastavitelja. Dovoljenje se lahko da v zastavni pogodbi ali pozneje.
PODZASTAVA

Zastavni upnik lahko svojo, z rono zastavno pravico zavarovano terjatev, zastavi (podzastava). Zastavna pravica nastane na terjatvi z obvestilom dolnika zastavljene, z rono zastavno pravico zavarovane terjatve. Poleg tega mora zastavni upnik preminino izroiti podzastavnemu upniku ali tretji osebi.

146

158. len SPZ - (1) Zastavni upnik nima pravice uporabljati zastavljene preminine ali je izroiti drugemu v rabo ali v zastavo (podzastava), razen e mu to dovoli zastavitelj. (2) Zastavni upnik, ki uporablja zastavljeno preminino brez zastaviteljevega dovoljenja ali jo izroi drugemu v rabo ali v zastavo, odgovarja tudi za nakljuno unienje ali pokodbo stvari, ki bi se zgodila pri tem. (3) Terjatev zastavitelja nasproti zastavnemu upniku za povrnitev kode zaradi poslabanja stvari zastara v enem letu od dneva, ko je bila stvar vrnjena.

Skica, e je dolnik hkrati zastavitelj:

zastavni upnik

zavarovana terjatev

zastavitelj in dolnik zavaruje

zastavljena terjatev

3. oseba

Skica, e zastavitelj hkrati ni dolnik:

zastavni upnik

zavarovana terjatev

dolnik

zastavitelj zavaruje

zastavljena terjatev

3. oseba

7.4.5.5. PRAVICA DO PLODOV e zastavljena stvar daje plodove, velja splono pravilo v skladu s katerim lastnik stvari pridobi tudi lastninsko pravico na plodovih. Vendar je pri roni zastavni pravici dopusten dogovor o antihrezi (pactum antihreticum). Tako zastavna pogodba lahko doloa, da ima pravico do plodov zastavni upnik. Zastavni upnik s tem pridobi podoben poloaj, kot ga ima uitkar. e ima zastavni upnik pravico do plodov, se zavarovana terjatev zmanja za njihovo vrednost.
159. len SPZ - (1) Na plodovih zastavljene preminine, ki se loijo od glavne stvari med trajanjem zastavne pravice, pridobi lastninsko pravico zastavni dolnik, e v zastavni pogodbi ni

147

doloeno drugae. (2) e zastavni upnik pridobi lastninsko pravico na plodovih, se za vrednost plodov zmanja zavarovana terjatev. Vrednost plodov se najprej odteje od povraila strokov, do katerega ima pravico zastavni upnik, nato od dolnih obresti in konno od glavnice. (3) Prvi in drugi odstavek tega lena veljata tudi za koristi, doseene z rabo zastavljene preminine.

7.4.5.6. ODVZEM ZASTAVLJENE PREMININE ZASTAVNEMU UPNIKU V zastaviteljevem interesu je, da zastavljena stvar ohrani vrednost, in da ostane v stanju, v kakrnem je bila pred zastavitvijo. Ker stvari nima v svoji posesti, je glede ohranjanja njene vrednosti odvisen od skrbnosti zastavnega upnika. e ta s stvarjo ne ravna tako, kot bi moral, lahko zastavitelj zahteva, da sodie odredi, da se stvar zastavnemu upniku odvzame. V takem primeru se stvar izroi tretji osebi, ki ima v posesti stvar za zastavnega upnika in za njegov raun. Odvzem stvari zastavnemu upniku ne vpliva na nadaljnji obstoj zastavne pravice. Gre pravzaprav za nekaken obrnjen devastacijski poloaj.
160. len SPZ - Na zahtevo zastavitelja sodie odredi, naj se zastavljena preminina vzame zastavnemu upniku in izroi nekomu tretjemu, da jo ima v posesti zanj in za njegov raun, e zastavni upnik ne hrani zastavljene preminine tako, kot bi jo moral, e jo brez zastaviteljevega dovoljenja uporablja ali daje v rabo drugemu ali e je ne uporablja v skladu z danim dovoljenjem, in sploh e ravna z njo v nasprotju s pogodbo in zakonom.

7.4.5.7. JAMEVANJE ZA NAPAKE ZASTAVLJENE PREMININE e se izkae, da ima stvar kakno stvarno ali pravno napako, lahko zastavni upnik od zastavitelja zahteva drugo primerno zavarovanje. Pri tem morata biti izpolnjena pogoja: - da zastavni upnik v trenutku sklepanja zastavne pogodbe za napako ni vedel, ali pa je bilo dogovorjeno, da bo napaka do izroitve stvari v njegovo posest odpravljena, in - da zastavljena preminina zaradi napake ne pomeni ve zadostnega zavarovanja za poplailo zavarovane terjatve. Od stvarnih in pravnih napak zastavljene stvari je treba razlikovati poloaj, ko zastavljena preminina po zastavitvi izgubi vrednost zaradi nakljunega unienja ali poslabanja, ali e se zmanja njena trna vrednost. V tem primeru zastavitelj ne odgovarja in zastavni upnik nima pravice zahtevati nadomestnega oz. dopolnilnega zavarovanja.
161. len SPZ - e se pokae, da ima zastavljena preminina kakno stvarno ali pravno napako, za katero zastavni upnik v trenutku sklepanja zastavne pogodbe ni vedel, oziroma je bilo dogovorjeno, da bo napaka do izroitve stvari v posest odpravljena in zaradi napake zastavljena preminina ne pomeni zadostnega zavarovanja za poplailo zavarovane terjatve, ima zastavni upnik pravico zahtevati od zastavitelja drugo primerno zavarovanje.

7.4.5.8. PREDASNA VREDNOSTI

PRODAJA

ZASTAVLJENE

PREMININE

ZARADI

IZGUBLJANJA

Zastavni upnik in zastavitelj ob zastavitvi izhajata iz predpostavke, da se vrednost predmeta zastavne pravice ves as njenega trajanja ohrani. Upadanje njene vrednosti, bodisi zaradi okvare, lastnostni stvari, bolezni in podobnega, bodisi zaradi trnih razmer, ogroa interese obeh strank. Tako se lahko zastavitelj in zastavni upnik kadar koli dogovorita za predasno prodajo zastavljene stvari. Prodaja se opravi preko sodia in z njegovim posredovanjem. Stvar se proda na javni drabi. Kupnina se po odbitju strokov postopka in prodaje izplaa zastavnemu upniku na raun zavarovane terjatve.
162. len SPZ - (1) e se zastavljena preminina kvari ali e sicer izgublja vrednost in je nevarnost, da bi postala nezadostna za zavarovanje upnikove terjatve, lahko sodie na zahtevo zastavnega upnika ali zastavitelja po zaslianju druge stranke lahko odredi, naj bo stvar prodana

148

in doloi pogoje prodaje. Prodaja se opravi na javni drabi ali po morebitni borzni ali trni ceni. Kupnina se po odbitju strokov postopka in prodaje izplaa zastavnemu upniku na raun zavarovane terjatve tako, da se pri tem upotevajo obresti v viini banne eskontne stopnje v kraju izpolnitve zavarovane terjatve od dneva plaila do dneva zapadlosti zavarovane terjatve. (2) Sodie zavrne zahtevek zastavnega upnika, e zastavitelj ponudi zastavnemu upniku, da mu bo namesto zastavljene preminine priskrbel drugo primerno zavarovanje.

7.4.5.9. PREDASNA PRODAJA NA ZAHTEVO ZASTAVITELJA SPZ predvideva e drugo monost predasne prodaje zastavljene stvari, ki jo lahko zahteva samo zastavitelj. Pri tem ni treba, da zahtevek za predasno prodajo temelji na zakonsko doloenem razlogu. Zastavitelj monost predasne prodaje izrabi zlasti v primeru, ko nima posebnega interesa za vrnitev stvari ali ko vnaprej ve, da ne bo sposoben plaati zavarovane terjatve in se ponudi prilonost prodati stvar po ugodni ceni. Kupnina se po odbitju strokov postopka in prodaje izplaa zastavnemu upniku na raun zavarovane terjatve.
163. len SPZ - (1) Na zahtevo zastavitelja sme sodie dovoliti, da se zastavljena preminina proda doloeni osebi za doloeno ceno, e spozna, da je cena ugodna in e so s tem obvarovani upravieni interesi zastavnega upnika. Kupnina se po odbitju strokov postopka in prodaje izplaa zastavnemu upniku na raun zavarovane terjatve tako, da se pri tem upotevajo obresti v viini banne eskontne stopnje v kraju izpolnitve zavarovane terjatve od dneva plaila do dneva zapadlosti zavarovane terjatve. (2) Zastavitelj, ki potrebuje zastavljeno preminino za lastne potrebe, lahko zahteva, da sodie naloi zastavnemu upniku njeno vrnitev, e priskrbi drugo primerno zavarovanje.

7.4.5.10. VRNITEV ZASTAVLJENE PREMININE ZASTAVITELJU V SPZ je urejena monost, da zastavitelj zahteva vrnitev zastavljene stvari, e jo potrebuje za lastne potrebe. Vrnitev odredi sodie pod pogojem, da zastavitelj zastavnemu upniku priskrbi drugo primerno zavarovanje.
165. len SPZ - Zastavni upnik mora takoj, ko je zavarovana terjatev v celoti plaana, zastavitelju vrniti zastavljeno preminino oziroma mu omogoiti, da jo prevzame iz neposredne posesti tretjega.

7.4.5.11. PRENOS ZAVAROVANE TERJATVE Pri prenosu (odstopu) zavarovane terjatve na novega upnika samodejno preide tudi zastavna pravica. Enako velja pri subrogaciji. Tu naelo akcesornosti polno uinkuje. Zastavna pravica preide samodejno in za njen prehod ni potreben poseben dogovor. Cedent in cesionar pa se lahko dogovorita, da cesionar pridobi zgolj terjatev. Ker zastavna pravica ne more obstajati brez zavarovane terjatve, v tem primeru ipso iure preneha. Zastavni upnik cedent mora v tem primeru zastavitelju vrniti zastavljeno nepreminino. S pridobitvijo zastavne pravice cesionar ne pridobi tudi pravice do posesti zastavljene nepreminine. Zastavni upnik cedent sme preminino izroiti novemu zastavnemu upniku cesionarju samo, e zastavitelj v to privoli, sicer jo mora ves as trajanja zastavne pravice hraniti za cesionarja. Ker zastavitelj nima vpliva na zamenjavo zastavnega upnika, mu to pravilo omogoa, da preprei izroitev zastavljene preminine novemu zastavnemu upniku, e temu ne zaupa dovolj.

7.4.6. VARSTVO RONE ZASTAVNE PRAVICE

Zastavni upnik ima zastavljeno stvar v posesti in jo lahko varuje z enakimi zahtevki kot lastnik stvari. Pod enakimi pogoji kot lastnik lahko zahteva vrnitev zastavljene stvari, prenehanje vznemirjenja in posestno varstvo. Zastavni upnik ima slednjo pravico, kar pomeni, da zastavljeno stvar lahko zahteva od kogar koli. Pri tem ima enako dokazno dolnost kot lastnik. Prav tako lahko kot lastnik uveljavlja zaito pred vznemirjanjem, publicijanske tobe pa nima na voljo.
164. len SPZ - Zastavni upnik ima v asu trajanja zastavne pravice enako pravno varstvo kot lastnik in lahko pod istimi pogoji zahteva vrnitev zastavljene stvari, prenehanje vznemirjanja in posestno varstvo.

149

7.4.7. POPLAILO IZ RONE ZASTAVNE PRAVICE

e zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plaana, ima zastavni upnik pravico do uresniitve (realizacije), zavarovanja tako, da se poplaa iz zastavljene stvari. Nae pravo pozna dva naina uresniitve rone zastavne pravice: sodna prodaja, izvensodna prodaja. Za poseben nain izvensodne uresniitve zastavne pravice lahko tejemo tudi komisorni dogovor, po katerem lahko zastavni upnik obdri zastavljeno stvar, ali jo proda po vnaprej doloeni ceni. Komisorni dogovor je mogoe skleniti ele po zapadlosti zavarovane terjatve. 7.4.7.1. SODNA PRODAJA Pri sodni prodaji mora zastavni upnik najprej vloiti tobo, s katero zahteva, da se dolniku naloi plailo zavarovane terjatve. Sodie nato ugotavlja obstoj terjatve, njeno viino in zapadlost. Sodba, s katero ugodi zastavnemu upniku, je izvrilni naslov. Na podlagi te sodbe lahko zastavni upnik od izvrilnega sodia zahteva, da izda odlobo, da se v zastavo dana preminina proda v izvrilnem postopku. Prodaja se opravi bodisi na javni drabi, bodisi z neposredno pogodbo med kupcem in izvriteljem ali prek osebe, ki opravlja komisijske posle. Nain prodaje doloi izvritelj, ki mora pri tem paziti, da se preminina najugodneje unovi. Izvritelj mora upniku in dolniku sporoiti datum in uro prodaje.
166. len SPZ - e zavarovana terjatev ni poravnana ob zapadlosti, sme zastavni upnik zahtevati od sodia odlobo, naj se zastavljena preminina proda in opravi poplailo. Za prodajo se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo izvrbo s prodajo premine stvari.

7.4.7.2. IZVENSODNA PRODAJA Precej bolj praktina od sodne prodaje je izvensodna prodaja, ki jo opravi zastavni upnik sam. Mogoa je le na podlagi posebnega dogovora v zastavni pogodbi. Med tem, ko se za zastavno pogodbo ne zahteva nobena oblika, mora biti dogovor o izvensodni prodaji sklenjen pisno. Olajava velja glede gospodarskih pogodb, pri katerih se obstoj dogovora o izvensodni prodaji domneva.
167. len SPZ - (1) Zastavni upnik in zastavitelj se lahko z zastavno pogodbo dogovorita, da se zastavljena preminina lahko proda izvensodno. Dogovor o izvensodni prodaji mora biti sklenjen pisno. Pri zastavnih pogodbah, ki se po doloilih obligacijskega prava tejejo za gospodarske pogodbe, se obstoj dogovora o izvensodni prodaji domneva. (2) e zavarovana terjatev ni poravnana ob zapadlosti, lahko zastavni upnik proda zastavljeno preminino na javni drabi ali po morebitni borzni ali trni ceni. Prodaja se lahko opravi po osmih dneh od dneva, ko je opozoril dolnika zavarovane terjatve, pa tudi zastavitelja, e ta ni ista oseba, da bo tako ravnal. Zastavni upnik mora obema pravoasno sporoiti dan in kraj prodaje. Zastavni upnik iz izkupika prodaje poplaa svojo celotno terjatev skupaj z obrestmi in stroki, morebitni preseek pa mora izroiti zastavitelju. (3) Doloila zastavne pogodbe, ki doloajo drugaen nain izvensodne prodaje, kot je doloen v prejnjem odstavku, so nina.

7.4.7.3. KOMISORNI DOGOVOR Za poseben nain izvensodne uresniitve zastavne pravice lahko tejemo komisorni dogovor, po katerem lahko zastavni upnik obdri zastavljeno stvar, (t.j. pridobi na njej lastninsko pravico), ali jo proda po vnaprej doloeni ceni. Taken dogovor je mogo ele po zapadlosti zavarovane terjatve. Takrat se lahko tudi doloi cena, po kateri lahko zastavni upnik proda zastavljeno stvar. e zastavni upnik obdri zastavljeno stvar, gre za poseben nain pridobitve lastninske pravice na podlagi pravnega posla.

150

7.4.8. PRENEHANJE RONE ZASTAVNE PRAVICE Rona zastavna pravica lahko preneha na ve nainov, ki niso vsi izrecno urejeni v zakonu. Rona zastavna pravica preneha: 1. s prenehanjem zavarovane terjatve, 2. z odrekom zastavni pravici, 3. z zdruitvijo zastavitelja in zastavnega upnika v isti osebi (konsolidacija), 4. s prenehanjem predmeta zastavne pravice, 5. z odsvojitvijo zastavljene stvar dobrovernemu tretjemu in 6. pri prisilni prodaji zastavljene stvari.
Zastavna pravica ne preneha, e zastavni upnik izgubi posest zastavljene stvari (npr. ob tatvini ali izgubi). S prenehanjem zastavne pravice zastavni upnik izgubi pravico do posesti zastavljene stvari in jo mora vrniti zastavitelju, oz. mu omogoiti, da jo prevzame iz neposredne posesti tretjega.
168. len SPZ - Zastavna pravica preneha, e zastavni upnik prostovoljno vrne zastavljeno preminino v zastaviteljevo posest.

7.5. NEPOSESTNA ZASTAVNA PRAVICA NA PREMININAH

7.5.1. SPLONO
Za neposestno zastavno pravico je znailno, da zastavni upnik sploh ne pridobi posesti, med tem ko zastavitelj ohrani svojo neposredno ali posredno lastniko posest. Neposestna zastavna pravica je v SPZ opredeljena kot zastavna pravica na preminini, pri kateri zastavljena preminina ni izroena v neposredno posest zastavnemu upniku in tudi ni izroena v neposredno posest tretji oseba za zastavljenega upnika, ampak ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj. Preminina je lahko predmet stvarnopravnega zavarovanja, zastavitelj pa je lahko e naprej nemoteno uporablja in/ali ekonomsko izkoria. Neposestna zastavna pravica na premininah ima enako funkcijo kot institut fiduciarne lastnine. Instituta se razlikujeta predvsem po tem, da je fiduciarna lastnina lastninska pravica, med tem ,ko je neposestna zastavna pravica omejena stvarna pravica. Najpomembneja praktina razlika pa je, da je zastavna pravica akcesorna zavarovani terjatvi, med tem, ko je fiduciarna lastnina neakcesorna in torej lahko obstaja tudi brez zavarovane terjatve. Neposestna zastavna pravica je sorodna tudi hipoteki, ki je prav tako neposestne narave. Obe vrsti zastavne pravice sta se druga drugi e bolj pribliali z uvedbo javnega registra neposestnih zastavnih pravic na podlagi Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih preminin. Neposestna zastavna pravica se lahko spremeni v rono zastavno pravico v treh primerih: na podlagi sporazuma med zastaviteljem in zastavnim upnikom, z izroitvijo predmeta zastave zastavnemu upniku ali tretjemu, ki stvar hrani za zastavnega upnika, ko neposestna zastavna pravica ex lege konvertira v rono zastavo to se zgodi v devastacijskem poloaju, ko mora zastavitelj izroiti stvar zastavnemu upniku in v primeru, ko dolnik ne plaa zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti in sam (oz. zastavitelj, e sta razlini osebi) zastavljeno stvar izroi zastavnemu upniku.
170. len SPZ - Neposestna zastavna pravica je zastavna pravica na preminini, pri kateri zastavljena preminina ni izroena v neposredno posest zastavnemu upniku niti ni izroena v neposredno posest tretji osebi za zastavnega upnika, ampak zastavljena preminina ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj.

7.5.2. NAVADNA IN REGISTRSKA NEPOSESTNA ZASTAVNA PRAVICA

Nae pravo pozna dve modaliteti neposestne zastavne pravice na premininah: 1. navadno,

151

2. registrsko neposestno zastavno pravico (mobilarna hipoteka); (se vpie v register zastavnih pravic, zagotavlja pa publiciteto te zastavne pravice glede na to, da stvar ostane v posesti zastavitelja).
Kljuni znailnosti obeh zastavnih pravic sta neposestnost in publiciteta, ki ju zagotavljata zemljika knjiga in register. Toda registrska zastavna pravica na premininah je v primerjavi s hipoteko vendarle omejena. Mogoa je samo na premininah, ki se lahko enolino identificirajo. Poleg tega se v z.k. vpisujejo vse nepreminine, med tem ko je vpis preminine v register mogo samo ob njeni zastavitvi.
Komentar SPZ: Registrska neposestna zastavna pravica je posebna oblika neposestne zastavne pravice, ki se po svojih pravnih znailnostih pribliuje hipoteki. Register neposestnih zastavnih pravic ima svoj smisel samo, e je omogoena enolina identifikacija neposestno zastavljene preminine. To pa je pogoj za vzpostavljanje pravnega uinka publicitete in zaupanja v register, kar predvsem pomeni, da ni pogojev za pridobitev bremena zastavne pravice proste lastninske pravice na podlagi 64. lena SPZ. Zato je posebej doloeno, da se neposestna zastavna pravica pridobi ele z vpisom v register, e tak register obstaja. Zahteva, da se zastavna pravica vpie v register, ima pomen drugega pogoja za nastanek pravice. Notarski sporazum ima v tem primeru pravno naravo razpolagalnega posla, ki pa ne zadoa. Tako kot pri hipoteki neposestna zastavna pravica nastane ele z vpisom v register.

7.5.3. REGISTER PREMININ

NEPOSESTNIH

ZASTAVNIH

PRAVIC

IN

ZARUBLJENIH

Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih preminin je javna knjiga, namenjena vpisu in objavi podatkov o zastavnih pravicah na premininah, ki so zarubljene oz. neposestno zastavljene in ki imajo z Uredbo doloen enolini identifikacijski znak. Register vodi AJPES. Pravila v zvezi z registrom se mono zgledujejo po pravilih z.k. prava, kljub temu pa se register bistveno razlikuje od z.k. Register ni lastniki register, ampak je register zastavnih pravic. Zato se vanj ne vpisujejo vse preminine, ki so lahko predmet registrske zastavne pravice. Do vpisa preminine v register pride ele skupaj z vpisom zastavne pravice. Ob predlogu za vpis se oblikuje nova enota vpisa, nakar se vpieta lastninska in zastavna pravica. e neka preminina, na kateri bi bila mogoa registrska zastavna pravica, nikoli ne postane predmet neposestne zastavne pravice, ta preminina tudi nikoli ni vpisana v register.

7.5.4. PREDMET IN OBSEG NEPOSESTNE ZASTAVNE PRAVICE

7.5.4.1. SPLONO Navadno neposestno zastavno pravico je mogoe ustanoviti samo na predmetih, ki po Uredbi niso predmeti registrske neposestne zastavne pravice. Glede predmeta neposestne zastavne pravice naeloma velja enako, kot pri roni zastavni pravici. Preminina ki je predmet zastavne pravice, mora biti v skladu z naelom specialnosti individualno doloena. Enako kot pri roni zastavni pravici, je tudi mogoa skupna (simultana) zastavna pravica, pri kateri ve preminin jami za eno samo terjatev. Prav tako so predmet neposestne zastavne pravice vse sestavine zastavljene preminine. 7.5.4.2. PREMET REGISTRSKE NEPOSESTNE ZASTAVNE PRAVICE V skladu z Uredbo se registrska zastavna pravica ustanovi na naslednjih kategorijah preminin: 1. zaloge, 2. oprema, 3. motorna in tirna vozila, motorna kolesa, prikolice in polprikolice, 4. doloene ivali. Uredba glede vsake kategorije objektov neposestne zastavne pravice doloa tudi enolien identifikacijski znak (EIZ), ki je podlaga in nosilec registracije. e enkrat poudarimo, da na navedenih kategorijah preminin ni ve mogoe ustanoviti neregistrske neposestne zastavne pravice, ki nastane zgolj z neposredno izvrljivim notarskim zapisom.

152

7.5.4.3. ZALOGE V poslovnem svetu obstaja potreba po neposestni zastavitvi zalog, in sicer praksa potrebuje reitev, pri kateri se z enkratnim ustanovitvenim aktom ustanovi zastavna pravica tako na zalogah, ki so ob vzpostavitvi kreditnega razmerja v zastaviteljevi posesti, kot na tistih, ki v asu trajanja kreditnega razmerja ele pridejo v njegovo posest (bodoe zaloge). Takna anticipirana ustanovitev zastavne pravice na bodoih zalogah ne pridobi uinka v trenutku vpisa zastavne pravice v register, temve ele ko zastavitelj glede bodoih zalog pridobi razpolagalno sposobnost. To se praviloma zgodi v trenutku, ko zastavitelj na zalogah pridobi lastninsko pravico. Takoj, ko je zastavitelj za t.i. juridino sekundo lastnik zalog, zastavna pravica pridobi uinek. e so bile zaloge zastavitelju dobavljene pod pridrkom lastninske pravice, torej neposestna zastavna pravica ne nastane, vse dokler obstaja pridrek, to je dokler zastavitelj dobavitelju ne plaa vseh s pridrkom zavarovanih terjatev. Vendar tudi v primeru pridobitve lastninske pravice zastavna pravica ni veljavno ustanovljena, e je bil pred tem proti zastavitelju uveden steajni postopek. Z uvedbo steajnega postopka zastavitelj izgubi razpolagalno sposobnost, tako glede premoenja, ki ga v tistem trenutku ima, kot glede premoenja, ki ga pridobi po uvedbi steajnega postopka. Ker so zaloge namenjene predelavi ali nadaljnji prodaji, je za zastavnega upnika bistveno, da jih zastavitelj redno obnavlja, tako da vedno obstaja minimalna koliina, ki za zastavnega upnika pomeni zavarovanje za njegovo terjatev. Pri vpisu zalog v register je poleg podatkov o njihovem EIZ potrebno navesti e vrsto zalog in njihovo minimalno koliino oz. vrednost.
Primer: Dolnik D je septembra 2005 v korist banke B ustanovil registrsko zastavno pravico na trgovskih zalogah, ki se nahajajo v skladiu za njegovo trgovino. Zaloge mu vsak prvi delovni dan v mesecu dobavlja P, ki si na njih vedno pridri lastninsko pravico. Proti D-ju je bil 23.6.2006 uveden steajni postopek. V tistem trenutku P-ju e ni plaal zadnjih dveh poiljk zalog, dobavljenih 3.5. in 5.6.2006, ki sta ustrezno oznaeni in se nahajata na posebnem mestu v skladiu. Banka B je pridobila zastavno pravico le na zalogah, dobavo katerih je D e plaal, s imer je ugasnil P-jev lastninski pridrek (dobav do vkljuno 3.4.2006). Zastavna pravica je bila pridobljena juridino sekundo po D-jevem plailu. Zaloge, dobavljene maja in junija 2006, do uvedbe steaja e niso bile plaane, zato ima P na njih veljaven lastninski pridrek, kar pomeni, da banka zaradi D-jeve razpolagalne nesposobnosti e ni mogla pridobiti zastavne pravice. To velja tudi, e je banka dobroverna, kajti dobroverna pridobitev neposestne zastavne pravice ni varovana.

7.5.5. NASTANEK NEPOSESTNE ZASTAVNE PRAVICE

Neposestna zastavna pravica na preminini v smislu doloil SPZ lahko nastane le na podlagi pravnega posla. Za ustanovitev neposestne zastavne pravice se zahtevajo: - veljavna zastavna pogodba, - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa, - razpolagalna sposobnost (pravica razpolaganja) zastavitelja, - pri registrski neposestni zastavni pravici e vpis v register. Bistvena razlika med neposestno in rono zastavno pravico je v tem, da se ne zahteva izroitev zastavljene stvari zastavnemu upniku. Lahko pa v definiciji registrske neposestne zastavne pravice vidimo tudi izroitev s posestnim konstitutom. 7.5.5.1. ZASTAVNA POGODBA Pri neposestni zastavni pravici je zastavna pogodba praviloma zdruena s sporazumom o ustanovitvi neposestne zastavne pravice v enotno pogodbo. Sporazum o ustanovitvi zastavne pravice ali posebna zastavna pogodba lahko vsebujeta natanneje dolobe o pravicah in obveznostih strank. 7.5.5.2. SPORAZUM O USTANOVITVI NEPOSESTNE ZASTAVNE PRAVICE SPLONO Kljuni element ustanovitve neposestne zastavne pravice je sporazum o ustanovitvi neposestne zastavne pravice. Sklenjen mora biti v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa. V primeru vekratne

153

neposestne zastavitve preminine pa ni teav pri doloanju vrstnega reda zastavnih pravic, saj se ta ravna po trenutku ustanovitve, to je po trenutku, ko je bil sklenjen sporazum. Poleg tega je datum ustanovitve zastavne pravice lahko pomemben v zvezi z monostjo izpodbijanja pravnih dejanj dolnika s t.i. actio pauliana. VSEBINA SPORAZUMA
SPLONO

Sporazum skleneta zastavitelj in zastavni upnik. Navadno je zastavitelj tudi dolnik terjatve, ki se zavaruje. e ni tako, mora pri nastanku sporazuma sodelovati tudi ta oseba. Sporazum ima pravno naravo razpolagalnega pravnega posla. Ta sporazum je hkrati tudi zavezovalni pravni posel. V SPZ so doloene naslednje obvezne sestavine sporazuma: - oznaba zastavnega upnika in dolnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, e ta hkrati ni dolnik zavarovane terjatve, - navedba pravnega temelja, zaradi katerega se ustanavlja zastavna pravica, - opis zastavljene preminine, - predpisan EIZ, e ga preminina ima, - viina in zapadlost zavarovane terjatve, oz. podatki, na podlagi katerih se lahko viina in zapadlost ustrezno doloita, - soglasje, da se zastavitelj strinja z ustanovitvijo zastavne pravice na preminini in poplailom zavarovane terjatve po njeni zapadlosti iz zastavljene stvari.
OZNABA STRANK

Glede oseb zastavnega upnika, zastavitelja in dolnika (e ta ni zastavitelj) se vpiejo podatki, ki omogoajo njihovo identifikacijo. Priporoljivo je, da se e glede vsebine notarskega zapisa smiselno uporabi 2. odst. 177. l. SPZ, po katerem se v register vpiejo naslednji podatki: osebno ime, prebivalie, rojstni datum in EMO fizine osebe ali firma, sede, oz. poslovni naslov, matina in davna tevilka pravne osebe.
PRAVNI TEMELJ

Pravni temelj za ustanovitev neposestne zastavne pravice je pravno razmerje, iz katerega izvira zavarovana terjatev. Najvekrat je to kreditna oz. posojilna pogodba, lahko pa tudi drugano pravno razmerje. Zastavna pravica je v razmerju do pravnega temelja in s tem seveda tudi do zavarovane terjatve akcesorne narave.
171. len SPZ - (1) Neposestna zastavna pravica nastane s sporazumom v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa. (2) Sporazum iz prejnjega odstavka mora vsebovati oznabo zastavnega upnika in dolnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, e ta hkrati ni dolnik zavarovane terjatve, podatke iz drugega odstavka 177. lena tega zakona, pravni temelj, opis zastavljene preminine, predpisani enolini identifikacijski znak za preminino, viino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko viina in zapadlost ustrezno doloita ter soglasje, da se zastavitelj strinja z ustanovitvijo zastavne pravice na preminini in s poplailom zavarovane terjatve po njeni zapadlosti iz zastavljene stvari. (3) Sklenitev sporazuma iz prvega odstavka tega lena ima v postopku izvrbe uinek rubea preminine. (4) V primerih, ko so predmet zastave preminine, za katere se vodi register iz 177. lena tega zakona, nastane zastavna pravica z vpisom zastavne pravice v tem registru, ki jo na podlagi notarskega zapisa pristojni organ opravi na zahtevo notarja. 173. len SPZ - (1) Predmet neposestne zastavne pravice so lahko tudi zaloge, ki so na tono doloenem prostoru. (2) Zastavitelj je dolan na obiajen nain skrbeti za obnavljanje zalog in mora zastavnemu upniku omogoiti reden nadzor nad obnavljanjem zalog ter mu o tem poiljati izpiske iz svojih knjig, e med strankama ni dogovorjeno drugae.
OPIS ZASTAVLJENE SVARI IN ENOLINI IDENTIFIKACIJSKI ZNAK

Opis zastavljene stvari je najpomembneja sestavina sporazuma o ustanovitvi neposestne zastavne pravice. (Temelj: naelo specialnosti l. 878 SPZ).

154

Razlikovati: ustanovitev registrske neposestne zastavne pravice (stvar ima svoj enolini identifikacijski znak); ustanovitev navadne neposestne zastavne pravice. Enolini ID znak je: parcelna tevilka, oznaka katastrske obine, kjer lei nepreminina, ID t. objekta ali dela objekta, vpisna v katastru stavbe, ulica, hina t.,kraj in pota. Kaj je treba navesti: Oprema: vrsta objekta (leto izdelave, ime proizvajalca, namen uporabe, t. kosov, vrednost); Zaloga: vrsta zalog, minimalna koliina oz. vrednost. Motorna, tirna vozila: t. asije (leto izdelave, reg. t., ime proizvajalca, model in tip vozila). ivali, za katere se vodi referenni register govedo in kopitarji: ID t., s katero je ival vpisna v ref. Reg., spol, pasma, datum rojstva. Preminine, na katerih ni mogoa registrska neposestna zastavna pravica nimajo enolinega ID potreben je opis, ki je odvisen od tega ali gre za individualno ali generino stvar. Individualne: navajanje tipinih lastnosti. Generine: praviloma zaloge, ki so zgolj predmet registrske neposetne zastavne pravice.
PODATKI O ZAVAROVANI TERJATVI

Sporazum o ustanovitvi neposestne zastavne pravice mora vsebovati podatke o viini in zapadlosti zavarovane terjatve ali vsaj podatke, na podlagi katerih se lahko ustrezno doloita. To je pogoj, da lahko naelo akcesornosti polno uinkuje. Doloenost obveznosti dolnika je tudi eden pogojev za neposredno izvrljivost notarskega zapisa. Pri registrski neposestni zastavni pravici je treba v register vpisati podatke o zavarovani terjatvi. Drugae, kot pri klasini hipoteki, kjer se v ZK vpie podatek o viini zavarovane terjatve, pri reg. zast. Pravici zadostujejo podatki, na osnovi katerih se doloita viina in zapadlost zavarovane terjatve.
SOGLASJE ZASTAVITELJA

Sporazum mora vsebovati soglasje izstavitelja zaradi zadostitve zahtev 4. l. ZN (neposredna izvrljivost notarskega zapisa). Dolnik mora biti pouen o posledicah! UINKI SPORAZUMA Neposestna zastavna pravica nastane s sklenitvijo sporazuma in bremeni vse identificirane nepreminine. Registrska neposestna zastavna pravica nastane ele z vpisom v register (podobno kot hipoteka) 171. l. SPZ. V postopku izvrbe ima sklenitev sporazuma uinek rubea 171/3 l. SPZ. Zastavitelj mora upniku izroiti zastavljeno nepreminino, sicer lahko upnik zahteva to po sodni poti 175 l. SPZ e terjatev ob zapadlosti ni plaana. 7.5.5.3. VPIS REGISTRSKE ZASTAVNE PRAVICE V REGISTER Postopek je podoben ZK vpisu. Opravi se na predlog notarja in na podlagi not. zapisa 171. l. SPZ. Notar mora opraviti vsebinski preizkus razpolagalne sposobnosti zastavitelja. Zastavni upnik proti odloitvi notarja, da vpisa ne bo opravil, nima pravnega varstva.
Register neposestnih zastavnih pravic 177. len(1) e je mogoa enolina identifikacija preminine, se lahko s posebnim predpisom vzpostavi register neposestnih zastavnih pravic. V tem primeru se za neposestno zastavno pravico smiselno uporabljajo doloila tega zakona o hipoteki. (2) V register iz prejnjega odstavka se poleg identifikacije preminine in zastavne pravice vpiejo podatki o zastavitvi ter podatki o upniku, dolniku in zastavitelju, e ta ni ista oseba kot dolnik (osebno ime, prebivalie, rojstni datum in EMO fizine osebe ali firma, sede, matina in davna tevilka pravne osebe). Organ, pristojen za vodenje tega registra, po uradni dolnosti

155

polje podatke o zastavitvi organom, ki vodijo uradne evidence, v katerih je preminina vpisana, da jih vpiejo v te evidence in v listine, s katerimi se dokazuje lastnitvo preminine. (3) Podatki iz registra neposestnih zastavnih pravic so javni. Organ, pristojen za vodenje tega registra, lahko pridobiva podatke iz prejnjega odstavka tudi iz obstojeih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaeni organi in organizacije. (4) e je preminina vpisana v register neposestnih zastavnih pravic, se nihe ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov o zastavni pravici, ki so vpisani v tem registru. Kdor se zanese na te podatke in v pravnem prometu vestno ravna, zaradi tega ne sme trpeti kodljivih pravnih posledic. (5) Vlada Republike Slovenije z uredbo doloi vrste preminin, za katere se vzpostavi register iz prvega odstavka tega lena, vrsto enolinega identifikacijskega znaka za preminine, postopek in vsebino vpisov v uradne evidence in listine, nain vodenja, povezovanja in iskanja podatkov po registru ter tarifo za vpise v register.

RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST Je kljuna postavka za ustanovitev neposestne zastavne pravice -133. l. SPZ. Zastavitelj mora biti lastnik predmeta in ne sme biti v steaju. Kako se preveri? nepreminine: preveri notar vozila/ivali: z javno ali po zakonu overjeno listino (npr.: prometno dovoljenje); zaloge/oprema: listine, iz katerih izhaja, kje se nahajajo (izpisek iz ZK, najemna, zakupna pog.) Omejene stvarna pravica : omejena razpolagalna sposobnost izstavitelja! Vrstni red zastavljenih pravic velja prednostno naelo 6. l. SPZ. e e obstaja zastavna pravica z najboljim redom, se lahko ustanovi le pravica s slabim vrstnim redom. Soglasje obstojeega zastavnega upnika !!! 172. l. SPZ . DOBROVERNA PRIDOBITEV NEPOSREDNE ZASTAVNE PRAVICE SPLONO Glede ustanovitve neposetne zastavne pravice velja predpostavka razpolagalne sposobnosti absolutno. To pomeni, da niti v primeru dobrovernosti zastavnega upnika ni mogoa veljavna pridobitev neposestne zastavne pravice. Upnik lahko veljavno zastavno pravico spremeni v rono zastavno pravico in je upnik e vedno dobroveren. Naknadna pridobitev ne velja ex tunc! Pri registrski zastavni pravici je monost pridobitve vpisane, a neobstojee zastavne pravice v primeru odstopa s takno zastavno pravico zavarovane terjatve in v primeru subrogacije. NAKNADNA PRIDOBITEV RAZPOLAGALNE SPOSOBNOSTI V takem primeru se izpolnijo vse predpostavke za veljavno pridobitev neposestne zastavne pravice. Pridobitev zastavne pravice ne uinkuje od sklenitve notarskega zapisa oziroma vpisa v register, temve od trenutka pridobitve razpolagalne sposobnosti. NAKNADNA KONVERZIJA NEPOSESTNE ZASTAVNE PRAVICE V RONO Ne gre za pravo konverzijo, saj neobstojea neposestna zastavna pravica ne more konvertirati v rono zastavo, temve gre za pozneji nastanek rone zastavne pravice. e zastavitelj v trenutku konverzije e vedno nima razpolagalne sposobnosti, se veljavnost pridobitve rone zastavne pravice presoja po pravilih 156. l. SPZ.
Primer: Dolnik D svoje surovinske zaloge, ki so v njegovem skladiu, 10. januarja 2006 fiduciarno prenese banki B1. Nato 1. feb. 2006 sklene sporazum o ustanovitvi neposestne zastavne pravice v korist banke B2. Notar e isti dan po elektronski poti vloi zahtevo za vpis zastavne pravice v register. Nae pravo ne predvideva varstva dobrovernega neposestnega zastavnega upnika proti razpolagalni nesposobnosti zastavitelja, zato B2 kljub dobrovernosti in vpisu v register ne pridobi veljavne zastavne pravice. Junija 2006 D preneha odplaevati kredite obema bankama. Banka B2 zahteva izroitev zalog in jih 12. julija 2006 tudi pridobi v svojo posest. e je B2 v trenutku pridobitve posesti v dobri veri, bo kljub D-jevi razpolagalni nesposobnosti 12. julija 2006 na podlagi 156. lena SPZ pridobila veljavno rono zastavno pravico na zalogah. B1 bo v tem primeru e vedno fiduciarni lastnik, vendar bo pri poplailu morala dati

156

prednost banki B2. e B2 ob pridobitvi posesti ni ve v dobri veri, ali je B1 tista, ki pridobi zaloge v svojo posest, pa zastavna pravica banke B2 ostane neveljavna in B2 ostane z nezavarovano terjatvijo.

DOBROVERNA PRIDOBITEV REGISTRSKE NEPOSESTNE ZASTAVNE PRAVICE NA PODLAGI NAELA ZAUPANJA V REGISTER e je zastavna pravica v register vpisna zaradi tega, ker se ne opazi napak v razpolagalni spodobnosti, je taka zastavna pravica neveljavna. Ima pa publicitetne uinke, ki sproijo tudi varstvo dobrovernih tretjih oseb (naelo zaupanja 177/4 l. SPZ). Neobstojea zastavna pravica konvalidira! Podobno velja tudi v primeru subrogacije.

7.5.6. VRSTNI RED NEPOSESTNIH ZASTAVNIH PRAVIC

Ista stvar se lahko vekrat neposestno zastavi. Smiselno: e vrednost zastavljene stvari bistveno presega viino z e obstojeo zastavno pravico zavarovane terjatve. Preminina, ki je predmet registrske neposestne zastavne pravice, ne more biti predmet navadne zastavne pravice! Zato lahko pride zgolj do konkurence ve navadnih ali ve registrskih neposestnih pravic na posamezni nepreminini. Lahko tudi konkurenca: rone zastavne pravice, fiduciarne lastnine ali pridrka lastninske pravice. Vrstni red navadnih neposestnih zastavnih pravic se v skladu s splonimi pravili 6., 136., in 176. l. SPZ ravna po trenutku sklenitve sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice v obliki notarskega zapisa. Zastavne pravice, glede katerih je prispela zahteva za vpis v istem dnevu, imajo enak vrstni red. V tem primeru se pri uresniitvi registrskih neposestnih pravic zastavni upniki poplaajo sorazmerno, v skladu s pravili, ki veljajo v steajnem postopku.
Vekratna zastavitev iste preminine 176. len SPZ - (1) Preminina se lahko pod pogoji iz 172. lena tega zakona vekrat neposestno zastavi. Zastavitelj mora o vsaki kasneji neposestni zastavitvi obvestiti vse prejnje zastavne upnike. (2) e se preminina neposestno zastavi ve zastavnim upnikom, se poplailo opravi ob zapadlosti prve zavarovane terjatve preko enega od njih ali tretje osebe (pooblaenca za prodajo), ki jo sporazumno doloijo. e sporazum med zastavnimi upniki ni mogo, osebo doloi na predlog kateregakoli zastavnega upnika sodie v nepravdnem postopku. (3) Zastavitelj mora izroiti zastavljeno preminino pooblaencu za prodajo, ki jo opravi v skladu s 167. lenom tega zakona. Po odbitju strokov prodaje pooblaenec izkupiek razdeli med zastavne upnike, upotevaje vrstni red pridobitve neposestnih zastavnih pravic in zapadlost zavarovanih terjatev, pri emer se pri poplailu nezapadle terjatve upotevajo obresti v viini banne eskontne stopnje v kraju izpolnitve zavarovane terjatve od dneva plaila do dneva zapadlosti zavarovane terjatve.

7.5.7. RAZMERJE TERJATVE

SPLONO

MED

STRANKAMI

PRED

ZAPADLOSTJO

ZAVAROVANE

SPZ pravice in obveznosti strank pri neposestni zastavni pravici ureja precej skopi. Ureja jo 172. l. SPZ zastavitelj lahko uporablja zastavljeno nepreminino v skladu z njenim ekonomskim namenom oziroma dogovorom z zastavnim upnikom. Doloena je tudi prepoved odsvojitve in obremenitve! Ureditev medsebojnih pravic je bolj ali manj prepuena dogovoru med strankama.

157

Pri neposestni zastavni pravici se lahko smiselno uporabijo nekatera pravila rone zastave. V potev pridejo predvsem doloila 162. in 163. l. SPZ o predasni prodaji zastavljene stvari zaradi izgubljanja vrednosti ali ugodne prilonosti. 7.5.7.2. PREPOVEDANI DOGOVORI Velja splona prepoved komisornega dogovora na as zapadlosti zavarovane terjatve iz 132. l. SPZ. Splona pravila veljajo tudi glede dogovorov, ki nasprotujejo naravi zastavne pravice. V 172. l. SPZ je doloena zakonska prepoved razpolaganja zato ni potrebno, da bi si zastavni upnik e v sporazumu tako pravico posebej izgovoril. DOGOVOR O ANIHREZI Ali si sme zastavni upnik izgovoriti pravico do plodov ali kako drugo pravico, v SPZ ni izrecne ureditve. Pri tem se smiselno uporabi doloilo o hipoteki v 152. l. SPZ, v katerih je antihreza izrecno prepovedana. Plodovi stvari (N in C) imajo lahko pomembno ekonomsko vlogo in zastavitelju pogosto omogoajo, da odplauje zavarovane terjatve. Po konverziji neposetne zastavne pravice v rono zastavno pa je treba glede vpraanja antihreze uporabiti 159. l. SPZ. 7.5.7.3. RAZPOLAGANJE Z ZASTAVLJENO PREMININO SPLONO Obstoj zastavne pravice ne izkljuuje razpolagalne sposobnosti zastavitelja. Ni pa ta ve razpolagalno sposoben glede prenosa neobremenjene lastninske pravice in ne glede ustanovitve zastavne pravice z najboljim redom. Splona pravila omogoajo, da se pod doloenimi pogoji varuje dobroverni pridobitelj lastninske pravice (64. l. SPZ) oz. zastavne pravice (156. l. SPZ). Pri registrski neposestni pravici so monosti za dobroverne pridobitve s strani tretjih zaradi publicitete zastavne pravice, ki jo zagotavlja register, zelo omejene. Monost razpolaganja v korist dobrovernega tretjega na kodo zastavnega upnika obstaja le v razmeroma kratkem asu med sklenitvijo notarskega zapisa o neposestni zastavitvi in vpisom zastavne pravice v register. Drugae je pri navadni neposestni zastavni pravici, ki nima publicitete. Zastavni upnik je pri tem mono izpostavljen, zato uiva dodatno varstvo v obliki zakonskih prepovedi razpolaganja in zahteve po obvestitvi o nadaljnji zastavitvi v 172. in 176. l. SPZ.
Primer: Dolnik D na podlagi sporazuma, sklenjenega 31. januarja 2006 dopoldan, ustanovi neposestno zastavno pravico v korist banke B na surovinskih zalogah, ki so v njegovem skladiu. Plomba se vpie 1. februarja 2006. Publicitetni uinki vpisa nastopijo naslednji dan, to je 2. feb. 2006. Od tedaj se tretji pridobitelji pravic na zalogah (zlasti zastavne pravice ali fiduciarne lastnine) ne morejo sklicevati na dobro vero, ker bi z vpogledom v register lahko ugotovili, da so zaloge e obremenjene z registrsko neposestno zastavno pravico. Zato je dobroverna pridobitev rone zastavne pravice ali (fiduciarne) lastninske pravice izkljuena. Monost razpolaganja v korist dobrovernih tretjih in v kodo banke B je obstajala samo v kratkem asu od sklenitve sporazuma 31. januarja do 2. feb. 2006.

SOGLASJE ZASTAVNEGA UPNIKA ZA ODSVOJITEV ALI OBREMENITEV V skladu s 172. l. SPZ je za vsa razpolaganja s predmetom neposestne zastavne pravice potrebno soglasje zastavnega upnika. To velja tudi za tista, pri katerih tretji ve za zastavno pravico in zavestno pridobi lastninsko ali zastavno pravico na e obremenjeni preminini. Nespotovanje zahteve po soglasju iz 172. l. SPZ nima za posledico neveljavnosti odsvojitve, pomeni pa zastaviteljevo najhujo kritev obveznosti, za kar je upniku odkodninsko odgovoren.

158

Glede soglasja ni potrebna nobena posebna oblika, zaradi dokazovanja pa je priporoljivo, da ga zastavni upnik izrazi pisno. Velja za registrskega in navadnega zastavnega upnika! Obstoj soglasja mora dokazati tisti, ki se nanj sklicuje zastavitelj. Enako velja za soglasje za nadaljnjo obremenitev pri navadni zastavni pravici. Pri registrski pa mora biti podano v zasebni listini, z overjenim podpisom zastavnega upnika. OBVESTITEV ZASTAVNEGA UPNIKA O NADALJNJI ZASTAVITVI V skladu s 1. odst. 176. l. SPZ mora zastavitelj o vsaki nadaljnji zastavitvi obvestiti vse prejnje zastavne upnike. Nespotovanje te zahteve ima za posledico neveljavnost zastavitev. Nadaljnja zastavitev je kritev , za kar je zastavitelj odgovoren prejnjemu zastavnemu upniku. Upotevati je treba tudi doloila 156. l. SPZ dobroverni naknadni zastavni upnik pridobi zastavno pravico z najboljim vrstnim redom. DOBROVERNA PRIDOBITEV NEOBREMENJENE LASTNINSKE PRAVICE Dobroverna pridobitev neobremenjene lastninske pravice je pri registrski neposestni pravici zaradi vpisa v javni register in s tem ustrezne publicitete, praktino izkljuena. Drugae je pri navadni zastavni pravici. Tu je zastavni upnik izpostavljen realni monosti , da zastavitelj z razpolaganjem s predmetom zastave ogrozi njegov poloaj. e pridobitelj v dobri veri misli, da stvar ni obremenjena, lahko ob smiselni uporabi 64. l. SPZ pridobi neobremenjeno lastninsko pravico, tako da zastavna ugasne. Terjatev seveda obstaja e naprej. DOBROVERNA PRIDOBITEV NAKNADNE ZASTAVNE PRAVICE Glede dobroverne pridobitve naknadne zastavne pravice je treba razlikovati ve poloajev. Najprej je pomembno, ali gre prti nadaljnji zastavitvi z ustanovitev neposetne ali rone zastavne pravice. e se ustanavlja neposestna zastavna pravica, naknadni zastavni upnik ne glede na dobro vero vedno pridobi zastavno pravico s slabim vrstnim redom. Pri tem ni pomembno ali se naknadno ustanavlja registrska ali navadna neposestna zastavna pravica. e se naknadno zastavlja rona zastavna pravica, pa je pomembno, ali je e obstojea neposestna zastavna pravica registrska ali navadna. Registrska ima ustrezno publiciteto praktino izkljuuje monost domneve, da ni obremenitve lahko se pridobi zastavno pravico s slabim vrstnim redom, kar poloaja starejega zastavnega upnika ne ogroa. Navadna uporabi se doloba 2. odst. 156. l. SPZ dobroverni roni zastavni upnik pridobi zastavno pravico z najboljim vrstnim redom obstojea neposestna zastavna pravica pa se premakne na drugo mesto. 7.5.7.4. PREDASNA PRODAJA ZASTAVLJENE PREMININE Pri neposestni zastavni pravici se smiselno uporablja doloila 162. in 163. l. SPZ o predasni prodaji zastavljene stvari zaradi izgubljanja vrednosti ali ugodne prilonosti. e zastavitelj in upnik ne moreta dosei soglasja, se po 162. l. SPZ vsak od njiju lahko obrne na sodie in zahteva predasno prodajo. V 163. l. SPZ je predvidena tudi monost, da predasno prodajo zahteva samo zastavitelj (e nima interesa za vrnitev stvari ali e v naprej ve, da ne bo sposoben plaati zavarovane terjatve, pa se ponudi ugodna monost za prodajo). 7.5.7.5. DEVASTACIJA Zastavitelj mora skrbeti za ohranitev vrednosti nepreminine, sicer lahko zastavni upnik v skladu s 174. l. SPZ zahteva izroitev zastavljene stvari v neposredno posest zastavnega upnika ali tretje osebe konverzija neposestne zastavne pravice v rono zastavno pravico. 7.5.7.6. ODSTOP OD ZAVAROVANE TERJATVE Ob odstopu zavarovane terjatve na novega upnika naeloma samodejno preide tudi navadna neposestna zastavna pravica (1. odst. 48. l. OZ). Pri registrski neposestni zastavni pravici ima prednost naelo javnosti, zato je tako kot pri hipoteki za prehod lastninske pravice potreben vpis novega zastavnega upnika v register.

159

Podlaga za vpis prenosa zastavne pravice je notarski zapis, pravnomona sodna odloba ali vknjibeno dovolilo, v obliki zasebne listine, ki ga izda zastavni upnik in na katerem mora biti njegov podpis notarsko overjen. Podobno velja za subrogacijo.

7.5.8. POPLAILO IZ NEPOSESTNE ZASTAVNE PRAVICE

e dolnik zavarovane terjatve ob dospelosti ne poravna, nastopi razlog za uresniitev zastavne pravice. Za tako uresniitev pa je potrebna neposredna posest slabost neposestne zastavne pravice! Pomembno je, da neposestni zastavni upnik ob zapadlosti zavarovane terjatve im prej pridobi stvar v svojo posest. Poloaj zastavnega upnika je bolji pri registrski neposestni pravici, kjer kljub neposesti zastavnega upnika obstaja publiciteta zastavne pravice, kar onemogoa razpolaganja v korist tretjih. 7.5.8.1. IZROITEV ZASTAVLJENE NEPREMININE ZASTAVNEMU UPNIKU V skladu s 1. odst. 175. l. SPZ ima neposestni zastavni upnik v primeru neplaila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti pravico, da od zastavitelja zahteva izroitev zastavljene stvari v neposredno posest. Na podlagi 2. odst. 175. l. SPZ neposestna zastavna pravica ex lege konvertira v rono zastavno pravico. e zastavitelj stvari noe izroiti, lahko upnik predlaga izvrbo (175/3 l. SPZ). Tu se pokae uinek 171/3 l. SPZ pravni uinki rubea v izvrilnem postopku. Ko zastavni upnik stvar dobi v posest, lahko naprej ravna enako kot pri prostovoljni izroitvi stvari. 7.5.8.2. IZVENSODNA PRODAJA Pri konverziji neposestne zastavne pravice v rono se na podlagi 2. odst. 175. l. SPZ domneva obstoj sporazuma o izvensodni prodaji iz 167. l. SPZ. Splona pravila veljajo tudi pri uresniitvi loitvene pravice zastavnega upnika v steajnem postopku. e je bila stvar zastavljen ve upnikom, se poplailo njihovih terjatev opravi ob zapadlosti prve zavarovane terjatve. e sporazuma ni mogoe dosei, pooblaenca za prodajo doloi sodie v nepravdnem postopku, na predlog kateregakoli zastavnega upnika (176/2 l. SPZ). Zastavitelj mora zastavljeno preminino izroiti pooblaencu za prodajo, ki jo mora opraviti v skladu z 2. odst. 167. l. SPZ.

7.5.9. PRENEHANJE NEPOSESTNE ZASTAVNE PRAVICE

7.5.9.1. SPLONO Neposestna zastavna pravica preneha: s prenehanjem zavarovane terjatve, z odrekom zastavni pravici, z zdruitvijo zastavitelja in zastavnega upnika v isti osebi (konsolidacija), s prenehanjem predmeta zastavne pravice, z odsvojitvijo zastavljene stvari dobrovernemu tretjemu, v primeru prisilne prodaje zastavljene stvari. 7.5.9.2. IZBRIS REGISTRSKE NEPOSESTNE ZASTAVNE PRAVICE IZ REGISTRA Registrska neposestna zastavna pravica preneha ele z izbrisom iz registra. Zahteva jo notar na podlagi izjave zastavnega upnika, da dovoljuje izbris. Izjava mora biti v obliki zasebne listine, na kateri je podpis zastavnega upnika notarsko overjen. e zastavni upnik po plailu zavarovane terjatve zastavitelju ne izroi listine z izbrisnim dovoljenjem, lahko ta njeno izroitev zahteva po sodni poti in se izbris opravi na podlagi pravnomone sodne odlobe.

7.6. ZASTAVNA PRAVICA NA TERJATVAH

160

Posebna ureditev zastavne na premoenjskih pravicah je razdeljena v tri odseke: 1. zastavna pravica na terjatvah (178. do 186. l. SPZ), 2. z. p. na vrednostnem papirju (178. in 189. l. SPZ), 3. z. p. na drugih premoenjskih pravicah (190. in 191. l. SPZ). Terjatve so naeloma najmanj cenjen objekt stvarnopravnih zavarovanj, ki pa je zelo mnoien. Najvekrat gre za terjatve, ki jih dolnik pridobi v okviru svojega poslovanja. Terjatev je nematerialni objekt zavarovanja, njegov obstoj in kakovost sta odvisna od pravnega razmerja, iz katerega izvira, ter od bonitete dolnika terjatve. Zaradi razmeroma majhnih nominalnih vrednosti, kratkih rokov zapadlosti in velike koliine terjatev, ki se tako odstopajo in zastavljajo, se tudi tveganja upnikov precej razprijo in tako nastanejo bolj sprejemljiva.
178. len SPZ - Za zavarovanje terjatve se lahko ustanovi zastavna pravica na drugi terjatvi, katere predmet je dajatev (zastavljena terjatev).

7.6.1. PREDMET IN OBSEG ZASTAVNE PRAVICE NA TERJATVAH

Predmet z. p. so lahko obstojee ali bodoe terjatve zastavitelja proti tretji osebi. V 178. l. SPZ je monost zastavitev terjatev omejena na tiste, katerih predmet je dajatev. Najpogosteje gre za terjatve, ki se glasijo na plailo doloenega denarnega zneska. Predmet zavarovanja so lahko tudi bodoe terjatve: absolutne: e niso v premoenju zastavitelja, ker e niso nastale; relativne: njihov imetnik je e neka tretja oseba.

Zastavitev uinkuje le, e zastavitelj pozneje pridobi razpolagalno spodobnost glede vnaprej zastavljenih terjatev. (61. l. SPZ-smiselna uporaba). Monost zastavitve bodoih terjatev dodatno omejuje zahteva, da mora biti znan dolnik terjatve, ker sicer dolnika ni mogoe obvestiti, kar je konstitutivni pogoj za zastavitev terjatve.

7.6.2. NASTANEK ZASTAVNE PRAVICE NA TERJATVAH

Nastane na podlagi: pravnega posla (pogodbena zastavna pravica), odlobe dravnega organa ( prisilna zastavna pravica), zakona (zakonita zastavna pravica). 7.6.2.1. POGODBENA ZASTAVNA PRAVICA Urejeno v lenu 179. SPZ. To doloilo ureja le pridobitni nain. Glede ostalih predpostavk pa je treba upotevati splona doloila (131. in 133. l. SPZ). Upotevati je treba tudi splono naelo iz 13. l. SPZ. Za ustanovitev zastavne pravice na terjatvi se zahtevajo: veljaven zavezovalni pravni posel (zastavna pogodba), sporazum o ustanovitvi zastavne pravice, obvestilo dolnika zastavljene terjatve, razpolagalna sposobnost zastavitelja.

ZASTAVNA POGODBA V skladu z naelom kavzalnosti je za ustanovitev zastavne pravice na terjatvi potreben veljaven pravni zavezovalni posel zastavna pogodba. Lahko je samostojen p.p. ali klavzula v kreditni pogodbi. Pri tem ni nujno, da so terjatve doloene e v zastavni pogodbi. Zadostuje dogovor, da se zastavitelj zavezuje, da bo zastavil terjatve, ki jih bo pridobil in bodo doloene kasneje.

161

RAZPOLAGALNI POSEL Za ustanovitev zastavne pravice se zahteva razpolagalni posel in realno dejanje. Ne zahteva se posebna oblika. OBVESTITEV DOLNIKA Realno dejanje, ki je kljuno pri zastavi terjatve, je obvestitev dolnika terjatve, da je ta zastavljena. Obvestitev je dolnost zastavitelja. Ni predpisane oblike. Obstoj doloene oblike je v interesu zastavnega upnika. Zastavna pravica je ustanovljena v trenutku, ko je dolnik obveen. Dolnik terjatev izpolni zastavnemu upniku. Obveznost zastavitelja je, da zastavnemu upniku izroi morebitno listino in druga dokazila o zastavljeni terjatvi. Vendar to ni konstitutivni pogoj za ustanovitev zastavne pravice.
179. len SPZ - Zastavna pravica na terjatvi nastane v trenutku, ko dolnik zastavljene terjatve od zastavitelja prejme obvestilo, da je terjatev zastavljena. (2) Zastavitelj mora izroiti zastavnemu upniku morebitno listino in druga dokazila o zastavljeni terjatvi.

7.6.2.2. ZAKONITA ZASTAVNA PRAVICA Zakonite z. p. na terjatvah so zelo redke. To ureja 264. l. SPZ. PRISILNA ZASTAVNA PRAVICA ZIZ predvideva nastanek prisilna zastavne pravice na terjatvah v postopku izvrbe in v postopku zavarovanja. Zastavna pravica se v obeh primerih pridobi z rubeem. Prav tako je mona zastavna pravica na podlagi predhodne odredbe.

7.6.3. PRAVICE IN OBVEZNOSTI ZAVAROVANE TERJATVE

STRANK

PRED

ZAPADLOSTJO

Urejeno v 180. do 182. l. SPZ. Poleg tega je treba upotevati splona pravila o zastavni pravici. V potev pride prepoved komisornega dogovora (132. l. SPZ) in prepoved dogovorov, ki nasprotujejo naravi z.p. Glede obresti in drugih donosov zastavljen terjatve 182. l. SPZ. 7.6.3.1. PREPOVED IZPOLNITVE ZASTAVITELJU V skladu s 180. l. SPZ lahko dolnik zastavljene terjatve po prejemu obvestila o zastavitvi veljavno izpolni samo zastavnemu upniku. Tako zavarovana terjatev, kot tudi terjatev, ki slui za zavarovanje, sta praviloma denarni. Plaila, ki jih dolnik zastavljene terjatve opravi v korist zastavnega upnika, se lahko pobotajo z obveznostmi, ki jih ima do njega dolnik zavarovane terjatve. Uinkuje od trenutka, ko dolnik prejme obvestilo.
180. len SPZ - Dolnik zastavljene terjatve lahko po prejemu obvestila o zastavitvi veljavno izpolni samo zastavnemu upniku.

7.6.3.2. DOLNOST OHRANITVE TERJATVE Zastavni upnik mora v skladu s 181. l. SPZ skrbeti za ohranitev terjatve. Natanneje to doloajo e l. 182., 183., 184. in 185. Zastavni upnik mora opravljati tudi morebitne posebne dolnosti, povezane s terjatvijo notifikacije.
181. len Zastavni upnik je dolan ukreniti vse potrebno za ohranitev zastavljene terjatve.

7.6.4. POPLAILO IZ ZASTAVNE PRAVICE NA TERJATVAH

7.6.4.1. SPLONO

162

e zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plaana, nastopijo pogoji za uresniitev zastavne pravice. Ureditev v l. 184. in 185. SPZ. Izterjani znesek naeloma ne pride zastavnemu upniku, ampak ta pridobi na njem zastavno pravico (nadomesti commodum).
Izterjava zastavljene terjatve 184. len(1) Ko zastavljena terjatev zapade v plailo, jo mora zastavni upnik izterjati. (2) e je predmet zastavljene terjatve izroitev kakne stvari, z izpolnitvijo zastavljene terjatve zastavnemu upniku nastane zastavna pravica na stvari, s katero je bila terjatev izpolnjena. (3) e je predmet zastavljene terjatve denar, mora zastavni upnik na zastaviteljevo zahtevo poloiti izterjani znesek pri sodiu.

7.6.4.2. PREDMET ZASTAVLJENE TERJATVE JE IZROITEV STVARI e je predmet zastavljene terjatve izroitev neke stvari, je dolnik zastavljene terjatve dolan to stvar izroiti upniku. Ta pridobi rono zastavno pravico 184/2. l. SPZ. e je zavarovana terjatev e zapadla v plailo 166. l- SPZ. e je dogovor o izvensodni poravnavi 167. l. SPZ. 7.6.4.3. PREDMET ZASTAVLJENE TERJATVE JE DENAR Predmet zastavljene terjatve je najpogosteje plailo nekega denarnega zneska. Ta znesek lahko do zapadlosti terjatve zastavni upnik hrani sam ali preko tretje osebe ali pa ga na zahtevo zastavitelja poloi na sodiu. Viino terjatve v primeru zapadlosti doloa 184/3 l. SPZ. e je v trenutku izterjave zastavljene terjatve tudi zavarovana terjatev e zapadla v plailo, so podani pogoji za pobotanje iz 311. l. SPZ. Zastavni upnik lahko v skladu s 1. odst. 185. l. SPZ pobota obe terjatvi , morebitni preseek pa je dolan izplaati zastavitelju. V primeru predasnega poplaila se odbijejo obresti v viini banne eskontne stopnje v kraju izpolnitve (185/2. l. SPZ).
185. len SPZ - (1) e je predmet zastavljene in zavarovane terjatve denar, sme zastavni upnik obdrati zase toliko, kolikor mu je dolgovano, preostalo pa mora izroiti zastavitelju. (2) e zavarovana terjatev ob zapadlosti zastavljene terjatve e ni zapadla v plailo, mora zastavni upnik zavarovano terjatev zmanjati za obresti v viini banne eskontne stopnje v kraju izpolnitve zavarovane terjatve od dneva plaila zastavljene terjatve do dneva zapadlosti zavarovane terjatve.

7.6.4.4. UGOVORI DOLNIKA ZASTAVLJENE TERJATVE neveljavnost zastavljene terjatve, neveljavnost nastanka zastavne pravice, pobotanje zaradi nasprotne terjatve dolnika zastavljene terjatve proti zastavnemu upniku ali proti zastavitelju.

186. len SPZ - Dolnik zastavljene terjatve lahko uveljavlja proti zastavnemu upniku enake ugovore, kot jih pri odstopu terjatve dolnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja proti prevzemniku. Izterjanje in vraunanje obresti 182. len(1) e daje zastavljena terjatev pravico do obresti ali do kakne druge obasne terjatve, jo mora zastavni upnik izterjati. (2) Tako doseeni zneski se pobotajo s stroki, do katerih ima pravico zastavni upnik, z dolgovanimi mu obrestmi in konno z glavnico.

163

7.6.5. PRENEHANJE ZASTAVNE PRAVICE NA TERJATVI

Zastavna pravica je akcesorna zavarovani terjatvi, zato v skladu s prvim odstavkom 137. l. SPZ preneha, e preneha zavarovana terjatev. Najpogosteje zaradi plaila. Lahko pa tudi zaradi prenehanja (razveljavitev, odstop) p.p., iz katerega izvira. Prav tako tudi prenehanje terjatve, ki je predmet zavarovanja (137/2.l. SPZ). Zastavni upnik mora obvestiti dolnika zastavljene terjatve , da je zastavna pravica prenehala. Ni predpisane oblike. Po prejemu obvestila lahko dolnik zastavljene terjatve veljavno izpolni samo zastavitelju. Pravilo 183. l. SPZ je treba smiselno uporabiti, e zavarovana terjatev ne preneha ampak samostojno, brez zastavne pravice preide na drugo osebo, kot je zastavni upnik.
Prenehanje zavarovane terjatve 183. len e zavarovana terjatev preneha, mora zastavni upnik obvestiti dolnika zastavljene terjatve, da je njegova zastavna pravica prenehala. Dolnik zastavljene terjatve lahko po prejemu tega obvestila veljavno izpolni samo zastavitelju.

7.7. ZASTAVNA PRAVICA NA VREDNOSTNIH PAPIRJIH

7.7.1. SPLONO
V.p. so zaradi svoje posebne narave specifien predmet zastavne pravice. (pravica od papira/pravica iz papirja). IZ premoenjska vrednost!

7.7.2. PREDMET IN OBSEG ZASTAVNE PRAVICE NA V.P.

Razlikovati razline vrste v.p. SPZ glede zastavitve razlikuje: prinosnike, ordrske in imenske. Posebna kategorija so nematerializirani v.p. zastavitev je urejena v ZNVP.
187. len SPZ - Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi na vrednostnem papirju.

7.7.3. NASTANEK ZASTAVNE PRAVICE NA V.P.

7.7.3.1. SPLONO V skladu s 130 l. SPZ lahko nastane zastavna pravica na v.p. na podlagi: pravnega posla, zakona, odlobe sodia. Najpomembneja oblika je p.p.. Veljajo splona pravila veljavnega zavezovalnega posla (zastavne pogodbe), razpolagalnega posla in razpolagalne sposobnosti. Sploni pogoj za veljavno zastavitev v.p. je tudi, da so prenosljivi in da je njihovo vrednost mono izraziti v denarju. 7.7.3.2. PRINOSNIKI VREDNOSTNI PAPIRJI Splona znailnost prinosnikih v.p. je, da se pravica iz papirja prenaa skupaj s papirjem, na katerem je zapisana, in sicer ob smiselni uporabi pravil glede prenosa lastninske pravice na preminih stvareh. Zastavna pravica nastane z izroitvijo (188/1 l. SPZ). Lahko gre za dejansko izroitev, nadomestno izroitev (160/3 in 160/4 l. SPZ) -. Bistvo zastavne pravice na prinosnikih v.p. je, da se zastavitelju preprei nadaljnje razpolaganje. Izroitev na kratko roko (brevi manu traditio) v.p. je e v neposredni posesti upnika. Izroitev na dolgo roko (longa manu traditio) v.p. je v posesti tretje osebe in zastavna pravica nastane ele, ko je tretji obveen.

164

7.7.3.3. ORDRSKI VREDNOSTNI PAPIRJI Ordrski vrednostni papir se glasi po nalogu njegovega imetnika in se prenaa z indosamentom. Zastavna pravica na ordrskem v.p. se ustanovi s t.i. indosamentom v zastavo (222. l. OZ) in izroitvijo v.p. zastavnemu upniku (188/2 l.SPZ). Oba pogoja veljata kumulativno! 7.7.3.4. IMENSKI VREDNOSTNI PAPIRJI Imenski v.p. se glasijo na ime upravienca in se praviloma prenesejo s cesijo. Lahko pa je doloeno, da se prenesejo z indosamentom, kar je pogosteje. V tem primeru glede zastavitve veljajo enaka pravila kot pri ordrskih v.p. e gre za pravi imenski v.p., ki se ne prenaa z indosamentom, temve s cesijo, se zastavna pravica ustanovi na enak nain, kot pri terjatvah. (smiselno 180. l. SPZ) 7.7.3.5. RAZMERJE MED STRANKAMI PRED ZAPADLOSTJO ZAVAROVANE TERJATVE SPZ medsebojnih pravic in obveznosti izrecno ne ureja, temve v 189. l. Napotuje na smiselno uporabo lenov glede zastavne pravice na terjatvi.
188. len SPZ - (1) e se zastavljeni vrednostni papir glasi na prinosnika, nastane zastavna pravica, ko je vrednostni papir izroen zastavnemu upniku. (2) e se zastavljeni vrednostni papir glasi po odredbi ali e se zastavljeni vrednostni papir glasi na ime, vendar se v skladu z zakonom prenaa z indosamentom, nastane zastavna pravica z indosamentom, v katerem je navedeno, da je vrednostni papir izroen v zastavo (indosament v zastavo) in izroitvijo vrednostnega papirja. (3) e se zastavljeni vrednostni papir glasi na ime, nastane zastavna pravica v trenutku, ko dolnik iz vrednostnega papirja od zastavitelja prejme obvestilo, da je terjatev iz vrednostnega papirja zastavljena. (4) Nastanek zastavne pravice na vrednostnem papirju, ki je v skladu z zakonom izdan v nematerializirani obliki, ureja zakon, ki doloa nain in pogoje izdaje vrednostnega papirja v nematerializirani obliki. 189. len SPZ - Za zastavitev vrednostnega papirja se smiselno uporabljajo doloila tega zakona, ki urejajo zastavno pravico na terjatvi.

7.7.4. POPLAILO IZ ZASTAVNE PRAVICE NA V.P.

Dve monosti upnika: poaka, da pravica iz v.p. zapade v plailo, v.p. proda. V prvem primeru velja enako kot pri poplailu zastavne pravice na terjatvah (184. in 185. l. SPZ smiselno), v drugem primeru se poplaa na izkupiku od prodaje. Samo s prodajo pa se opravi plailo iz v.p. , pri katerih pravica iz papirja zagotavlja dalj asa trajajoe pravno razmerje.

7.7.5. PRENEHANJE ZASTAVNE PRAVICE NA V.P.

Z.p. po naelu akcesornosti preneha s prenehanjem zavarovane terjatve. Z. p. na v.p. ne preneha samodejno, temve je zastavni upnik pri materializiranih v.p. dolan opraviti vsa potrebna dejanja, da pride v.p. neobremenjen v posest zastavitelja. (smiselno se uporablja l. 183 SPZ)

7.8. ZASTAVNA PRAVICA NA DRUGIH PREMOENJSKIH PRAVICAH

Krog premoenjskih pravic je iri od tistih, zastavitev katerih je v SPZ izrecno urejena. Predvsem gre za pravice: udelebe v pravni osebi, prenosljive pravice intelektualne lastnine.

165

(ureja l. 190 in 191. SPZ) Zastavna pravica na drugih premoenjskih pravicah v skladu s 190. l. SPZ nastane na nain, ki velja za prenos te pravice, e za posamezno pravico ni doloeno drugae. Posebna oblika je za zdaj potrebna samo pri zastavitvi poslovnega delea v d.o.o. in sicer na podlagi smiselne uporabe 481/3 l. ZGD-1. Razmerje med zastaviteljem in zastavnim upnikom pri zastavni pravici na drugih premoenjskih pravicah ni posebej urejeno. SPZ v 191. l. Vsebuje zelo splono napotitev na smiselno uporabo doloil o zastavitvi preminih stvari. Zastavna pravica po naelu akcesornosti preneha s prenehanjem zavarovane terjatve,. V tem primeru preneha po zakonu (ex lege).
190. len SPZ - Zastavna pravica na drugi premoenjski pravici nastane na nain, ki velja za prenos te pravice, e ni za doloeno pravico predpisano kaj drugega. 191. len SPZ - Doloila o zastavitvi preminine se uporabljajo tudi za zastavitev drugih premoenjskih pravic, e ni zanje predpisano kaj drugega.

Vaje
1. A je oddal v svojem stanovanju B-ju (tudentu prava) eno sobico v najem. Hkrati sta se A in B dogovorila (kar sta zapisala tudi v pisni najemni pogodbi), da bo imel A, v primeru B-jevega neplaila najemnine, zastavno pravico na B-jevih stvareh, ki se bodo nahajale v najeti sobici. Ker B ni plaal e kar treh zaporednih najemnin, je A izkoristil njegovo odsotnost ter vstopil v sobico in odnesel glasbeni stolp. Ko je B ugotovil kaj se je zgodilo, je pojasnil A-ju, da je glasbeni stolp od njegovega prijatelja C-ja, kar pa A ni upoteval in glasbeni stolp pridral. Ker se je C, kot lastnik glasbenega stolpa znael v nezavidljivem poloaju, se je obrnil na vas s pronjo, da mu pomagajo iz zagate.

Ali je bila rona zastavna pravica veljavno pridobljena? Rona zastava na preminini nastane z izroitvijo stvari zastavnemu upniku. Le-ta pa si je v naem primeru stolp vzel sam. Za veljavno ustanovitev zastavne pravice sta poleg tega potrebna veljaven zavezovalni posel in razpolagalni posel. e tejemo, da je bil zavezovalni posel sklenjen skupaj z najemno pogodbo, pa naj razpolagalni p. posel ni bil sklenjen. Rona zastavna pravica ni bila veljavno pridobljena. Pojasnite, ali imata B in C naproti A-ju posestno varstvo! Da,oba sta v tem primeru posredna posestnika, oz. B je bil celo neposredni posestnik glasbenega stolpa. Ker pa rona zastavna pravica ni bila veljavno pridobljena in med A in B sploh ni bila sklenjena veljavna zastavna pravica, med njima ni posestnega razmerja. To pa pomeni, da sta B in C z A-jevim posegom izgubila posest glasbenega stolpa. Posestno varstvo imata oba. Ali bi C izgubil lp na glasbenem stolpu, e bi ga A prodal na boljem sejmu? Ne. Tudi, e je kupec na boljem sejmu dobroveren ne izpolnjuje pogojev za pridobitev lp, ker stvar ni pri A-ju po volji lastnika (dobil bi stvar od razpolagalno nesposobne osebe). Po 64. lenu torej ne bi dobil l.p., edino na podlagi priposestvovanja.

166

8. DRUGA STVARNOPRAVNA ZAVAROVANJA

8.1. ZEMLJIKI DOLG
8.1.1. SPLONO
Zemljiki dolg je v naem pravu nov pravni institut in ena poglavitnih novosti, ki jih je prinesel SPZ. Po vsebini in namenu je podoben hipoteki. Bistvena razlika med obema institutoma je v tem, da zemljiki dolg ni odvisen od obstoja zavarovane terjatve, tako da nastane in obstaja ne glede na zavarovano terjatev. Zemljiki dolg slui tudi v druge namene.
192.len SPZ - (1) Zemljiki dolg je pravica zahtevati poplailo doloenega denarnega zneska iz vrednosti nepreminine pred drugimi upniki s slabim vrstnim redom. (2) Plailo zemljikega dolga ne sme biti vezano na pogoj.
(Glej lene SPZ od 192 do 200)

Razlikujemo:

zavarovalni zemljiki dolg izolirani zemljiki dolg (lahko pomeni alternativo darilni pogodbi, ko stari, namesto da otroku podarijo nepreminino, na njej ustanovijo zemljiki dolg v njegovo korist.)

SPZ napotuje na smiselno uporabo doloil o hipoteki.

8.1.2. NASTANEK ZEMLJIKEGA DOLGA

Zemljiki dolg nastane kot: lastniki (ustanovi ga lastnik nepreminine) nelastniki (konverzija e obstojee hipoteke) Za ustanovitev zemljikega dolga veljajo splona pravila glede ustanovitve omejenih stvarnih pravic na nepremininah. Zahteva se veljaven zavezovalni in razpolagalni pravni posel, vpis v zemljiko knjigo in razpolagalna sposobnost zastavitelja. Zemljiki dolg ne nastane e z vpisom v zemljiko knjigo, ampak ele z izstavitvijo zemljikega pisma.
193. len SPZ - Za zemljiki dolg se smiselno uporabljajo doloila o hipoteki, kolikor ni v tem delu doloeno drugae.

194/1 SPZ - Zemljiki dolg nastane na podlagi enostranskega pravnega posla, z vpisom v zemljiko knjigo in izstavitvijo zemljikega pisma.

167

8.1.2.2. FIDUCIARNA (ZAVAROVALNA) POGODBA Zemljiki dolg nastane na podlagi fiduciarne pogodbe. Na podlagi 52. l. OZ se zahteva pisna oblika. Zavarovalna pogodba podrobneje ureja pravice in obveznosti imetnika zemljikega dolga kot upnika zavarovane terjatve. Pogodbena doloila varujejo lastnika nepreminine pred neupravieno zahtevo po poplailu zemljikega dolga. Imetnik zemljikega dolga bo imel pravico zahtevati njegovo plailo le ob zapadlosti zavarovane terjatve. Stranki se dogovorita, da bo upnik po plailu zavarovane terjatve dolan opraviti povratni prenos zemljikega dolga. 8.1.2.3. RAZPOLAGALNI POSEL LASTNIKI ZEMLJIKI DOLG Je enostranski pravni posel, na podlagi katerega se ustanovi zemljiki dolg. Vsebuje izjavo volje lastnika nepreminine, ki meri na obremenitev lastninske pravice na nepreminini z zemljikim dolgom. Sestavljen mora biti v obliki notarskega zapisa. V skladu drugega odstavka 195.lena SPZ mora vsebovati: ime lastnika nepreminine, ki se obremenjuje zemljikoknjino oznabo nepreminine viino in pogoje zapadlosti zneska zemljikega dolga Ker se zapadlost ne oznauje datumsko ampak takoj ob izdaji ali na prvi poziv zapadlost zemljikega dolga tako ni v nobeni povezavi z zapadlostjo terjatve, ki se z zemljikim dolgom zavaruje.
194/2 SPZ - Zemljiki dolg lahko ustanovi lastnik nepreminine. 195. len SPZ - (1) Enostranski pravni posel o ustanovitvi zemljikega dolga mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa. (2) Notarski zapis iz prejnjega odstavka mora vsebovati ime ustanovitelja, zemljikoknjino oznabo obremenjene nepreminine in viino ter pogoje zapadlosti zneska.

8.1.2.4. RAZPOLAGALNI POSEL KONVERZIJA V ZEMLJIKI DOLG Hipotekarni upnik lahko svojo hipoteko z enostranskim pravnim poslom spremeni v zemljiki dolg.
194. len SPZ (3) Zemljiki dolg lahko ustanovi tudi hipotekarni upnik, ki spremeni v soglasju z lastnikom obremenjene nepreminine, svojo hipoteko v enega ali ve zemljikih dolgov. Obremenitev nepreminine iz zemljikih dolgov ne sme presegati obremenitve iz hipoteke. Za spremembo ni potrebna privolitev ostalih imetnikov zemljikega dolga ali hipoteke, ki imajo isti ali kasneji vrstni red.

V zemljiki dolg se lahko spremeni: skupna hipoteka maksimalna hipoteka hipoteka pri kateri je zaznamovana nadhipoteka ( le s soglasjem nadhipotekarnega upnika) Pravni posel mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa. Obvezne sestavine so takne kot pri zemljikem dolgu, s tem da se kot ime ustanovitelja navede ime oziroma firma hipotekarnega upnika. Pri konverziji je potrebno paziti, da znesek zemljikega dolga ne presee skupne obremenitve iz naslova hipoteke. Notarski zapis mora vsebovati zemljikoknjino dovolilo, ki ga v tem primeru izda hipotekarni upnik, igar hipoteka konvertira v zemljiki dolg. Pri spremembi v zemljiki dolg se zahteva e listina o soglasju morebitnega nadhipotekarnega upnika. Le vse listine skupaj so podlaga za vpis spremembe v zemljiko knjigo.
Primer: Hipoteka, vpisana za znesek glavnice 200.000 evrov se lahko spremeni v enega ali ve zemljikih dolgov, pri emer nominalni znesek zemljikega dolga ne sme presegati 200.000 evrov oziroma skupni nominalni znesek ve zemljikih dolgov ne bo smel presegati 200.000 evrov. Tako za spremembo navadne hipoteke v zemljiki dolg ne bo imel

168

interesa tisti hipotekarni upnik, igar terjatev bo zaradi nateenih obresti in strokov presegala 200.000 evrov. Sprememba pa bo smiselna, ko bo zavarovana terjatev e vsaj delno plaana.

8.1.2.5. VPIS V ZEMLJIKO KNJIGO IN IZSTAVITEV ZEMLJIKEGA PISMA Zemljiki dolg ne nastane vpisom, ampak z izstavitvijo zemljikega pisma, potem, ko je opravljena vknjiba zemljikega dolga. Zemljiki dolg se vpie v zemljiko knjigo samo ob ustanovitvi ali spremembi, medtem ko se prenaa izvenknjino, in sicer zgolj s prenosom zemljikega pisma
196. len SPZ - (1) Zemljiko pismo izstavi ustanovitelju sodie, ki vodi zemljiko knjigo glede obremenjene nepreminine, potem ko je izvrena vknjiba zemljikega dolga. (2) Zemljiko pismo je vrednostni papir po odredbi, ki mora vsebovati navedbo sodia, ki ga izstavlja, vse podatke iz drugega odstavka 195. lena tega zakona, as izdaje in ig sodia. Za prvega imetnika zemljikega pisma se teje ustanovitelj.

8.1.2.6. ZNESEK ZEMLJIKEGA DOLGA Znesek zemljikega dolga se doloi nominalno in v katerikoli valuti. Znesek se vpie v zemljiko knjigo in v zemljiko pismo in je nespremenljiv. Se ne obrestuje. 8.1.2.7. ZEMLJIKO PISMO Lastniki zemljiki dolg je ustanovljen z izstavitvijo zemljikega pisma lastniku nepreminine. Zavarovalni zemljiki dolg: - lastnik ga je v skladu s fiduciarno pogodbo dolan prenesti upniku Konverzija hipoteke v zemljiki dolg zemljiko pismo se izstavi neposredno hipotekarnemu upniku, ki postane prvi imetnik zemljikega pisma in s tem tudi zemljikega dolga. Zemljiko pismo je stvarnopravni vrednostni papir po odredbi, ki se prenaa z indosamentom. Obvezne sestavine: navedba zemljikoknjinega sodia, ki ga izstavlja ime ustanovitelja zemljikega dolga zemljikoknjino oznabo obremenjene nepreminine viino in pogoje zapadlosti as izdaje in ig sodia Izstavitev zemljikega pisma se opravi po pravnomonosti sklepa o dovolitvi vknjibe zemljikega dolga v zemljiko knjigo.

8.1.3. VRSTNI RED ZEMLJIKEGA DOLGA

Ista nepreminina je lahko obremenjena z ve zem. dolgovi in/ali hipotekami, pri emer se vrstni red ravna po prioritetnem naelu.
6. len SPZ e obstaja na isti stvari ve stvarnih pravic, ima prej pridobljena stvarna pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico. 136. len SPZ e je predmet zastavljen ve zastavnim upnikom, se vrstni red njihovega popolnega plaila doloa po trenutku nastanka zastavne pravice.

Vrstni red pridobitve ali prenehanja zem. dolga se ne more zavarovati s predznambo, ker je v etrtem odstavku 49. lena ZZK-1 to izrecno prepovedano. Prav tako ZZK-1 ne predvideva monosti zaznambe vrstnega reda za pridobitev ali prenehanje zem. dolga. Vrstni red hipotek ali zem. dolgov se lahko na nepreminini spremeni tako, da hipotekarni upnik oz. imetnik zem. dolga svoj vrstni red odstopi drugemu.

169

8.1.4. RAZMERJE MED STRANKAMI PRED ZAPADLOSTJO ZAVAROVANE TERJATVE 8.1.4.2. PRENOS ZEMLJIKEGA DOLGA
Zemljiki dolg je prenosljiva omejena stvarna pravica. Ker je zemljiko pismo stvarnopravni vrednostni papir, se zemljiki dolg prenaa skupaj z zemljikim pismom, zato je treba upotevati pravila, ki veljajo za prenos vrednostnih papirjev.
197. len SPZ Zemljiki dolg se prenaa skupaj z zemljikim pismom.

RECTA KLAVZULA: Ta klavzula se navede na hrbtno stran zemljikega pisma, kjer je mesto za indosamente, in se glasi na primer plaajte, toda ne po odredbi A.A , s tem indosant (lastnik obremenjene nepreminine) prepove nadaljnji prenos zemljikega dolga z indosamentom zemljikega pisma. Ta klavzula se napie zato, da zavaruje lastnika, ker imetnik zem. pisma lahko le-to indosira naprej, eprav je npr. lastnik terjatev e plaal. 8.1.4.3. ZASTAVITEV ZEMLJIKEGA DOLGA
198. len SPZ Zemljiki dolg je samostojno zastavljiv.

Tu veljajo ista pravila kot pri zastavitvi ordrskih vrednostnih papirjev. Zemljiko pismo in s tem zemljiki dolg se zastavi z zastavnim indosamentom. Ne dopua nadaljnjega prenosa na tretjega, razen kot prenos pooblastila.

8.1.5. POPLAILO IZ ZEMLJIKEGA DOLGA

Upnikova pravica do unovenja zem. dolga je opredeljena v fiduciarni pogodbi. Pri zavarovalnem zem. dolgu se navezuje na zapadlost zavarovane terjatve. Zapadlost zem. dolga je doloena v samem zem. pismu in ni povezana z zavarovano terjatvijo. e dolnik ne plaa zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti, lahko upnik zahteva poplailo zem. dolga.
199. len SPZ (1) Lastnik obremenjene nepreminine mora plaati zem. dolg ob njegovi zapadlosti upravienemu imetniku zemljikega pisma.

Upravieni imetnik je tisti, ki ima v posesti zemljiko pismo, njegovo pravico do posesti pa mora izkazovati nepretrgana veriga indosamentov. Za unovenje zemljikega dolga se uporabljajo doloila, ki urejajo unovenje hipoteke 153 l. SPZ.

8.1.6. PRENEHANJE ZEMLJIKEGA DOLGA

200. len SPZ (1) Zemljiki dolg preneha z izbrisom iz zemljike knjige. (2) Izbris se lahko opravi samo ob predloitvi zemljikega pisma.

Sodie zemljiko pismo ob izbrisu zadri. Prav tako preneha zemljiki dolg po 173. l. ZIZ v primeru izvrbe na nepreminino z dnem, ko postane sklep o njeni izroitvi kupcu pravnomoen.

8.2. PRIDREK LASTNINSKE PRAVICE (LP)

Pridrek LP je oblika neposestnega stvarnopravnega zavarovanja terjatev, pri kateri se prodajalec in kupec z namenom zavarovanja prodajaleve terjatve do kupca dogovorita, da ostane prodajalec lastnik blaga tudi po tem, ko bo blago e izroeno kupcu, in sicer vse do plaila polne kupnine.

170

Lastninski pridrek je prenos LP pod odlonim pogojem polnega plaila kupnine. Prodajalcu ostaneta LP in posredna lastnika posest, kupec pa pridobi neposredno nelastniko posest ter priakovalno pravico, da bo pridobil LP, ko bo odloni pogoj izpolnjen. Pridrek LP je v naem pravu mogo le pri premininah.
Glej SPZ 36.len in 63. len

Prodajaleva monost, da zahteva blago, v primeru neplaila, nazaj ni posebnost lastninskega pridrka. Drugae je, e mora prodajalec konkurirati z drugimi kupevimi upniki v primeru izvrbe. Kot lastnik se lahko prodajalec upre izvrbi kateregakoli individualnega kupevega upnika s tem,da se sklicuje na svojo lastninsko pravico. Povezava z 64.l. ZIZ Pridrek je lahko dogovorjen ustno, z zasebno listino ali pa ga vsebujejo prodajalevi sploni pogoji poslovanja.

8.2.2. KLAVZULE O ODSVOJITVI

e si prodajalec pridri LP, kupec nima razpolagalne sposobnosti, tako da so nadaljnja razpolaganja naeloma neveljavna. Klavzule o lastninskem pridrku vsebujejo doloilo, ki kupcu dovoljuje,da proda blago naprej. V taknem primeru prodajalec prenese kupcu razpolagalno upravienje, ki je eden od elementov LP.

8.2.3. KLAVZULE O PREDELAVI e so predmet lastninskega pridrka surovinske zaloge, pridrana LP s predelavo zalog naeloma ugasne. Dobavitelj in kupec - proizvajalec se s klavzulo o predelavi dogovorita, da si bosta na novi stvari delila solastninsko pravico v razmerju vrednosti surovin in proizvodnih strokov. Prenos se opravi z anticipiranim posestnim konstitutom. Solastninska pravica prodajalca je fiduciarne narave in traja, dokler ni plaana celotna kupnina. 8.2.4. PRIDREK LP IN NEPOSESTNA ZASTAVNA PRAVICA
Pridrek LP je tako kot neposestna zastavna pravica in fiduciarna lastnina, oblika neposestnega zavarovanja terjatev, ki ima za svoj predmet premine stvari. Pridrek LP si ponavadi izgovori prodajalec, ki da svojemu kupcu kredit v zvezi s plailom kupnine. Neposestna zastavna pravica pa je zavarovalni instrument, ki ga uporabljajo banke.
Primer: A eli kupiti nov osebni avtomobil. Nakup eli financirati s kreditom, ki se zavaruje s tem avtomobilom. Naeloma lahko izbira med naslednjimi tremi monostmi. 1. A najame kredit v banki in plaa kupnino v gotovini. Kredit zavaruje tako, da avto e vnaprej fiduciarno prenese banki. 2. A najame kredit v banki in plaa kupnino v gotovini. Kredit zavaruje tako, da na avtomobilu ustanovi registrsko neposestno zastavno pravico. 3. A kupi avto od prodajalca na kredit(rabokup, finanni leasing), pri emer prodajalec zavaruje svojo terjatev s pridrkom LP

8.3. FIDUCIARNI PRENOS LP NA PREMININI V ZAVAROVANJE

8.3.1. UVOD

Fiducia cum creditore : / klasinem rimskem pravu / podrobno izdelana ustanova z naslednjimi znailnimi potezami: upnik je poln lastnik z zgolj obligatorno obvezo vrniti stvar ob plailu dolga dolnik je lahko e pred plailom dobil stvar v rabo nazaj podlaga iz katere se je razvila zastavna pravica

171

Razvoj: 1. fiducia cum creditore upnik ima lastnino 2. pignus- upnik ima posest 3. hipoteka upnik nima ve posesti Preminine se v naem pravnem okolju obiajno dajejo v zavarovanje v obliki zastavne pravice, posestne ali neposestne. V obeh primerih pridobi zastavni upnik omejeno stvarno pravico. Zaradi izgube neposredne posesti stvari izgubi zastavitelj pri roni zastavi monost uporabljati stvari, kar je lahko pogosto kljuni razlog, da takne oblike ne bo ustanavljal. Neposestna zastavna pravica se v znatni meri pribliuje fiduciarnemu prenosu lastninske pravice na preminini, s to razliko, da gre pri fiduciarnem prenosu za prenos polne pravice. Dajalec zavarovanja (fiduciant) in prejemnik zavarovanja ( fiduciar) se sporazumeta, da lastninska pravica preide na prejemnika zavarovanja brez prenosa neposredne posesti (posestni konstitut).Dajalec zavarovanja ostane e naprej neposredni posestnik stvari in jih lahko uporablja kljub temu, da je lastninska pravica prela na prejemnika zavarovanja. Lahko pa dajalec fiduciarnega zavarovanja preminin nima v neposredni posesti, ker ima e sam oblikovano neko posestno posredovalno razmerje z nekom tretjim. V taknem primeru bo prenesel lastninsko pravico na prejemnika zavarovanja s tako imenovanim odstopom zahtevka na izroitev stvari (cessio vidicationis , longa manu traditio). Fiduciarna lastnina se loi od zastavne pravice po tem, da daje prejemniku zavarovanja ve pravic, kot je potrebno. Fiduciarna lastnina je lahko vezana na rok ali pogoj. (glej SPZ 37. len in 63. l.)
201. len SPZ - (1) Prenos lastninske pravice v zavarovanje (fiduciarni prenos) je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri ostane preminina v neposredni posesti prenosnika ali tretje osebe za njega. (2) teje se, da je pridobitelj (fiduciar) pridobil lastninsko pravico pod razveznim pogojem plaila zavarovane terjatve. e je dogovorjeno drugae, je sporazum iz 202. lena tega zakona veljaven, tudi e ne vsebuje viine in zapadlosti zavarovane terjatve. (3) Za fiduciarni prenos se smiselno uporabljajo doloila o prenosu lastninske pravice.

8.3.2. OBJEKTI FIDUCIARNEGA PRENOSA LP V ZAVAROVANJE IN PREPOVED KOMISORNEGA DOGOVORA

Objekti fuduciarno prenesene LP so obiajno le premine stvari. Razlogi, ki govore proti fiduciarnemu zavarovanju z nepremininami, so zlasti v tem, da na nepremininskem podroju predstavlja hipoteka, ki je e po svoji naravi neposestna oblika zastave, adekvatno monost zavarovanja terjatev. Naa zemljikoknjina pravila tudi ne dopuajo pogojnih in na rok vezanih vknjib lastninske pravice na nepremininah v zemljiko knjigo. Varstvena funkcija prepovedi komisornega dogovora je dvojna: varuje ekvivalenco vzajemnih dajatev varuje lastninsko pravico dajalca zavarovanja V naem pravu je komisorni dogovor prepovedan tako pri zastavni pravici kot tudi pri fiduciarnem prenosu lastninske pravice v zavarovanje na premininah. Objekti fiduciarnega prenosa Lp na premininah so lahko tudi pritikline neke nepreminine, tudi tiste, ki so e obremenjene s hipoteko.

8.3.3. NEVARNOST PRENOSA POLNE PRAVICE

Fiduciar je kot zaupnik na temelju zavezovalnega pravnega posla zavezan s stvarjo ravnati v skladu z namenom zaradi katerega je bilo zavarovanje ustanovljeno. Iz stvari se sme poplaati ele tedaj, ko je fiducian s plailom v zamudi. Toda zaradi prenosa polne pravice je fiduciar v poloaju, ko lahko s stvarjo razpolaga (stvar preproda) in to v nasprotju z dogovorom, ne da bi bil fiduciant v zamudi s plailom.

172

Fiduciar stvari nima v neposredni posesti, saj je le posredni posestnik, bo lahko prenesel LP na tretjega le s fiktivno tradicijo. (izroitev na dolgo roko glej 4.odstavek 60. l. SPZ). Vendar bo imel tretji kljub pridobitvi lastnine omejen izroitveni zahtevek.

8.3.4. NEVARNOST IZGUBE LP ZARADI NESPREMENJENEGA POSESTNEGA STANJA

Pri fiduciarnem prenosu LP na preminini ne pride do spremembe posestnega stanja z vidika neposredne posesti. Posestni konstitut kot najprimerneji pravni instrumentarij za prenos pravice prevede do nastanka posredne posesti fiduciarja, neposredno posestno stanje pa se ne spremeni. Neposredni posestnik ostane e napre fiduciant. Zato obstaja nevarnost, da bo fiduciant prekril obveznost in stvar odsvojil kot razpolagalno nesposobna oseba. V tem primeru lahko tretja dobroverna oseba pridobi LP iezvirno na stvareh. (glej 64.l. SPZ)

8.3.5. OBLIGACIJSKOPRAVNI DOGOVOR

Fiduciarni dogovor je obligacijska pogodba med fiduciantom in fiduciarjem. e fiduciar sklepa pogodbe s tretjimi in s tem prekorai fiduciarno zavezo, to ne vpliva na veljavnost teh pogodb ter tudi ne na veljavnost prenosa lastnine na tretjega Prekoraitev ustvarja obligacijskopravno zavezo. 8.3.5.2. VSEBINA FIDUCIARNEGA DOGOVORA Stranki se dogovorita: katere terjatve fiduciarja se zavarujejo (posojilne, kreditne). na katerih stvareh in na kaken nain se bo opravil prenos LP v zavarovanje (praviloma se prenos LP opravi s posestnim konstitutom, v potev lahko pride tudi longa manu traditio.) vsebuje tudi natanne dolobe, kako sme fiduciant stvari dejansko uporabljati in ravnati z njimi vsebuje podrobne dolobe o poplailu terjatve. 8.3.5.3. SISTEM KAVZALNOSTI, LOEVANJA IN TRADICIJE Obligacijskopravni dogovor je torej pravni naslov za prenos LP na fiduciarja. Pravni naslov pa je v kavzalni zvezi s prenosom lastnine., kar pomeni, da je prenos veljaven le tedaj, e temelji na veljavnem obligacijskopravnem poslu. Sistem prenosa stvarnih pravic: 1. sistem konsenzualnosti (pravice se prenaajo z golim konsenzom s sklenitvijo pogodbe) 2. sistem tradicije ( poleg sklepa obligacijskopravnega posla e razpolagalni pp in tradicija) sistem abstraktne tradicije ( nemko pravo, naelo abstraktnosti, loevanje med zavezovalnim in razp. Pp) sistem kavzalne tradicije (zavezovalni pp je vselej pogoj za uinkovit prenos stvarnih pravic)

8.3.6. RAZPOLAGALNI PRAVNI POSEL IN RAZPOLAGALNO UPRAVIENJE

8.3.6.1. POJEM RAZPOLAGALNEGA POSLA Razpolagalni pravni posel je posel stvarnega prava ter predstavlja sporazum med prenosnikom in pridobiteljem, v katerem prenosnik izjavi, da prenaa lastninsko pravico, in pridobitelj izjavi, da lastninsko pravico sprejema. Zanj veljajo splone dolobe o pravnih poslih. Kot izraz volje strank sam po sebi e ne more ustvarjati stvarnopravne spremembe. Potrebno je e dejanje, ki predstavlja zunanji izraz razpolagalnega posla, to je izroitev oz. vpis v zemljiko knjigo. Zgolj razpolagalni pp zadostuje za prenos le pri odstopu terjatve. Cesija, ki je e sama po sebi razpolagalni posel, ne pozna realnega akta, saj so terjatve netelesni objekti.

173

8.3.6.2. RAZPOLAGANJE IN RAZPOLAGALNO UPRAVIENJE Razpolaganje je lahko doloena obstojea pravica, lahko pa tudi pravno razmerje. Primera razpolaganja s pravico: prenos lastninske pravice obremenitev lastninske pravice z omejeno stvarno pravico Upravienje do razpolage je sestavni del vsake pravice ali pravnega razmerja, razpolaganje predstavlja akt izvrevanja pravice. Upravienja do razpolaganja ni mogoe izkljuiti. Razpolaganje uinkuje absolutno, nasproti vsakomur. To pa je bistvena razlika v primerjavi s pravnimi uinki zavezovalnega posla, ki ustvarja le relativne uinke med strankami.

8.3.7. POSESTNI KONSTITUT KOT PRIDOBITNI NAIN

8.3.7.1. SPLONO Posestni konstitut predpostavlja obstoj razmerja posredne in neposredne posesti, obstoj posestnega posrednovalnega razmerja. Objekt zavarovanja mora biti individualiziran ali pa mora vsebovati kriterije, na temelju katerih ga je mogoe individualizirati. Mora biti konkretiziran posestni konstitut, saj je namre nadomestek dejanske izroitve. Izraen mora biti jasno in izrecno. V dvomu je treba dati prednost odloeni dejanski izroitvi, kar pomeni, da lastnina e ni prela. 8.3.7.2. UREDITEV V DOMAEM IN PRIMERJALNEM PRAVU Posestni konstitut predstavlja v sistemu stvarnega prava nadomestek dejanske izroitve, ker je dejanska izroitev (traditio vera) lahko pogosto neprimerna za prenos lastninske pravice na premini stvari. 60.l. SPZ (3) Izroitev preminine se teje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lasntinske pravice brez dejanske izroitve: - e je bila preminina e pred sklenitvijo pravnega posla v posesti pridobitelja (izroitev na kratko roko) - e sta se stranki dogovorili, da preminina kljub prenosu lastninske pravice e naprej ostane v posesti prenosnika (posestni konstitut). Loiti moramo posestni konstitut od posestnega nakazila. Pri posestnem nakazilu odsvojitelj izgubi lastnino in posredno posest, pri posestnem konstitutu pa samo lastnino, medstem ko ostane e naprej posredni posestnik stvari. Za prenos lastnine s posestnim konstitutom se zahteva stvarnopravni sporazum, igar realizacija pa se dosee e s posestnim konstitutom kot nadomestkom izroitve. Fiduciarni prenos lastninske pravice gradi prav na posestnem konstitutu. Fiduciar pridobi lastninsko pravico na stvareh, fiduciant pa ostane e naprej neposredni posestnik stvari. 8.3.7.3. ANTICIPIRAN POSESTNI KONSTITUT Anticipiran posestni konstitut se uporablja takrat, ko se eli vnaprej zagotoviti veljavne pravne podlage za kasneje stvarnopravno uinkovanje. Razline oblike anticipiranih (vnaprej sklenjenih) oblik zavarovanja se razvijejo zaradi tega, ker ni mogoe oblikovati oz. ustanoviti stvarnih pravic na bodoih stvareh. Ko nastane nova stvar, stare pravice na prejnji stvari ugasnejo. Reitev je anticipiran posestni konstitut. Stvarnopravni sporazum in izroitveni surogat (posestni konstitut) je mono skleniti vnaprej, e pred tem, ko bo odsvojitelj postal lastnik in posestnik stvari. Stvarnopravni sporazum in posestni konstitut sta izjavi, ki ju je mono anticipirati. Takni izjavi volje ne bosta prinesli stvarnopravnih uinkov v trenutku, temve kasneje, ko bo odsvojitelj pridobil razpolagalno sposobnost. Ob sklenitvi sporazuma in konstituta morata biti ob njuni sklenitvi tako doloena, da ni dvoma katere stvari zajemata.

174

Izpolnjena morata biti dva pogoja: 1. doloenost objekta zavarovanja 2. pridobitev razpolagalne sposobnosti fiducianta
Primer 1: A najame kredit pri banki ter v zavarovanje prenese na banko fiduciarno lastnino na zalogah. im pridobiva lastninsko pravico na novih zalogah, se aktivirajo uinki anticipiranega posestnega konstituta v tem smislu, da banka avtomatino pridobi lastninsko pravico na novih zalogah. Lastninsko pravico na stvareh, ki jih je A preprodal, pa banka izgublja, saj A-ju celo sama podeli upravienje (razpolagalno), da sme stari preprodajati, ker bo na ta nain laje vrnil prejeti kredit. (glej knjigo primera 2 in 3)

8.3.8. INDIVIDUALIZACIJA OBJEKTOV FIDUCIARNEGA ZAVAROVANJA

8.3.8.1. SPLONO e se LP prenaa z realnim dejanjem ni nobenega dvoma na kateri stvari je LP prela na pridobitelja. Pri posestnem konstitutu ni realnega dejanja, ker ga nadomea izjava. e gre za eno ali nekaj posaminih stvari to pri individualizaciji ne pride do teav. Problem je, e se prenaa LP na skupnosti stvareh. Poleg skupnosti stvari loimo e mnoinske stvari (Fingar). Pri zbirni stvari se tako z istim izrazom oznauje celota, ki jo sestavljajo posamine, fizino loene samostojne stvari. Vsaka od teh stvari, ki tvorijo skupnost filzino in pravno loenih stvari, pa ima samostojno uporabno vrednost. To pomeni, da glede skupnosti stvari obstaja toliko stvarnih pravic, kot je posameznih stvari v tej skupnosti. Od skupnosti stvari loimo komplementarne stvari (par rokavic, evljev) pri katerih posamezna stvar sicer samostojna, nima samostojne uporabne vrednosti, pa pa samo skupaj z drugimi stvarmi, ki sestavljajo komplementarno stvar. Poleg skupnosti stvari, komplementarnih stvari poznamo e ckoliinske stvari . V pravnem prometu so v doloeni koliini (ito, pesek). V nasprotju s skupnostjo stvari so lahko komplementarne in koliinske stvari kot celota objekti stvarnih pravic. SPZ ni uredil pojma skupnost stvari, ker skupnost stvari ne more biti predmet stvarnopravne oblasti. Skupnost stvari je v SPZ urejena posredno. (173.len) SPZ pa je uredil zbirno stvar (21.l. ), pri emer so miljene komplementarne in koliinske stvari, ki pa so lahko predmet stvarnopravne oblasti. 8.3.8.2. POSEBNOSTI PRI ANTICIPIRANEM POSESTNEM KONSTITUTU Posebnost fiduciarnega prenosa je, da ostanejo stvari pri fiduciantu, ki lahko te stvari uporablja v okviru rednega poslovanja. e gre za zaloge, lahko z njimi celo pravno razpolaga. Mora pa fiduciant obnavljati zaloge, tako da fiduciarju nudijo zadostno jamstvo za primer realizacije zavarovanja. Pri anticipiranem posestnem konstitutu pa fiduciant nima razpolagalne sposobnosti na stvareh. Pravni uinki sklenjenega dogovora nastopijo kasneje, ko fiduciant pridobi razpolagalno sposobnost. LP se lahko pridobiva posredno ali neposredno. Za posredno pridobitev gre. e prehaja LP z dobavitelja na fiducianta in ele nato na fiduciarja. Pri neposredni pa gre LP iz dobavitelja na fiduciarja. Ali se LP pridobiva posredno ali neposredno je zelo pomembno, ker bodo stvari, ki jih je zajemal anticipirani posestni konstitut pri posredni pridobitvi LP padle v steajno maso. V primeru neposredne pridobitve pa morebitna fiduciantova razpolagalna nesposobnost ne more vplivati na uinkoviti prenos LP na fiduciarja.

8.3.9. PROBLEMI V POVEZAVI S PRIDRKOM LP

175

e fiduciant kupuje istovrstno blago s pridrkom LP, v tem primeru LP na tem blagu kljub sklenitvi stvarnopravnega sporazuma in posestnega konstituta ne bo prela na fiduciarja. Kadar fiduciant kupuje blago pod navadnim pridrkom LP, bo za fiduciarja primerneji prenos priakovalne pravice v zavarovanje. Razpolaganje s priakovalno pravico je treba loiti od razpolaganja z LP. LP e vedno pripada fiduciantovemu dobavitelju, ker si jo je pridral v okviru lastninskega pridrka, medtem ko pripada priakovalna pravica le fiduciantu. Takoj ko se odloni pogoj iz pridrka LP izpolni, prodajalec izgubi LP. Priakovalna pravica lahko preraste v polno pravico le pri tistem, ki je imetnik priakovalne pravice.

8.3.10. NEAKCESORNOST FIDUCIARNE LASTNINE

8.3.10.1. SPLONO Fiduciarni prenos LP ni akcesoren neki drugi pravici, zato lahko fiduciarna lastnina obstaja tudi brez terjatve. Fiducuarno zavarovanje se tako lahko ustanovi e pred nastankom terjatve ter ne preneha, ko preneha terjatev mirujoe fiduciarno zavarovanje. Pri fiduciarni lastnini gre za nekakno meano tvorbo, ki je blie zastavi, pravno pa e vedno lastnina. v nekaterih primerih (insolventnost, inidvidualna izvrba) pa se fiduciarju ne priznava status polnega lastnika, pa pa ima status imetnika omejene stvarne pravice. 8.3.10.2. RAZVEZNI POGOJ e se fiduciarni prenos opravi pod razveznim pogojem plaila terjatve, pade LP s plailom terjatve avtomatino nazaj na fiducianta. Ko zavarovana terjater preneha, fiduciar izgubi lastninsko pravico. 8.3.10.3. ODLONI POGOJ Prenos lastninske pravice v zavarovanje je mono opraviti tudi pod odlonim pogojem neplaila terjatve. Fiduciarni prenos lastninske pravice dobi stvarnopravne uinke v trenutku, ko terjatev ob dospelosti ne bi bila poravnana.

8.3.11. PRIAKOVALNA PRAVICA

Za priakovalno pravico gre, ko je pridobitev doloene pravice e na taki stopnji, da predstavlja zavarovan pridobitni poloaj. Pridobitev lastnine je odvisna le e od nastopa pogoja. Je predstopnja priakovane pravice. Priakovalna pravic ima velik praktini pomen zaradi njene prenosljivosti. Je lahko samostojen objekt fiduciarnega zavarovanja. Priakovalna pravica, ki predstavlja predstopnjo lastninske pravice, se prenaa analogno, kot se prenaajo stvarne pravice s stvarnopravnim sporazumom in izroitvijo stvari (ne s cesijo, kot bi se lahko zdelo). Kupec s prenosom priakovalne pravice e ne prenaa lastninske pravice na stvari, pa pa nekaj manj, saj e ni postal lastnik stvari, nima e razpolagalne sposobnosti. Lahko pa z njo razpolaga. e se odloni pogoj izpolni, se priakovalna pravica spremeni v polno pravico (lastninsko pravico), e pa se ne izpolni pa priakovalna pravica preneha. Tudi v primerih, ko je fiduciarni prenos lastninske pravice opravljen pod razveznim pogojem plaila terjatve, se v korist fiducianta oblikuje priakovanje, ki ima pravni status priakovalne pravice. Ponovna pridobitev lastninske pravice za fiducianta je tako gotova, da je fiduciar ne more prepreiti.odvisna je le od tega, ali bo fiduciant kot dajalec zavarovanja poravnal zakonsko terjatev. Razlika med to situacijo in situacijo pri pridrku lastninske pravice je v tem, da gre pri pridrku LP za odloni pogoj, pri obravnavanem fiduciarnem prenosu pa za razvezni pogoj.

1 111111 DRUGI NAINI PRENOSA LP V ZAVAROVANJE

176

8.3.12.1. FIDUCIARNI PRENOS Z IZROITVIJO V NEPOSREDNO POSEST Namesto rone zastave lahko fiduciant na fiduciarja prenese neposredno posest na stvareh s traditio verater se hkrati z njim sporazume, da nanj preide tudi lastninska pravica. Ta oblika je primerna ko fiduciant stvari ne uporablja. Fiduciar pa lahko doloi tretjo osebo, ki bo zanj izvajala neposredno posest. Tukaj ne gre za odstop zahtevka po izroitvi, ampak za dejansko izroitev stvari, pri emer zakupnik ali najemnik nastopata kot fiduciantova posestna zastopnika. e gre za izroitev na dolgo roko, pridobi fiduciar lastninsko pravico na stvareh v trenutku sklenitve pravnega posla. e bosta pa najemnik ali zakupnik nastopala kot fiduciantova posestna zastopnika, bo fiduciar pridobil lastninsko pravico ele z dejansko izroitvijo stvari njemu ali tretji osebi. 8.3.12.2. FIDUCIARNI PRENOS Z LONGA MANU TRADITIO Fiduciant prenese na fiduciarja posredno lastniko posest, medtem ko se neposredno posestno stanje ne spremeni. Namesto dejanske izroitve stvari prenese odsvojitelj na pridobitelja zahtevek, na podlagi katerega lahko pridobitelj zahteva izroitev stvari od tretjega.

8.3.13. UREDITEV FIDUCIARNEGA PRENOSA LASTNINSKE PRAVICE V SPZ

8.3.13.1. UVOD
201. len SPZ (1) Prenos lastninske pravice v zavarovanje (fiduciarni prenos) je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri ostane preminina v neposredni posesti prenostnika ali tretje osebe za njega. (2) teje se, da je pridobitelj (fiduciar) pridobil lastninsko pravico pod razveznim pogojem plaila zavarovane terjatve.

Za fiduciarni prenos se smiselno uporabljajo pravila o prenosu lastninske pravice. Vezanost fiduciarnega prenosa na razvezni pogoj vzpostavlja avtomatizem glede povratnega prenosa lastninske pravice na fiducianta. S plailom terjatve se izpolni razvezni pogoj, zaradi esar prenos lastninske pravice na fiduciarja preneha uinkovati. S tem pa so delno doseeni uinki akcesornosti. Ko nastopijo pravni uinki razveznega pogoja, se bo aktiviral dogovor o anticipiranem posestnem konstitutu. 8.3.13.2. RAZLOGI ZA UREDITEV FIDUCIARNEGA PRENOSA LP V SPZ Poglaviten razlog za uvedbo tega modela v stvarnopravno ureditev je v neakcesornosti fiduciarnega prenosa LP glede na zavarovano terjatev. SPZ je elel tradicionalnim (akcesornim) oblikam stvarnopravnih zavarovanj dodati e neakcesorne instrumente zavarovanj ter na ta nain ponuditi uporabniku im iro paleto pri izbiri elenega modela zavarovanja terjatev. 8.3.13.3 PREMININE KOT OBJEKTI FIDUCIARNEGA PRENOSA Lastninska pravica naeloma ne more biti vezana na rok ali pogoj, lahko pa takno vezanost doloi zakon. Ker gre pri fiduciarnem prenosu LP za njeno vezanost na rok oz. pogoj, mora takno vezanost zakon izrecno dopustiti. Izrecno pa nae novo stvarno pravo dopua pogojno vezanost LP v zvezi s premininami, in sicer pri prenosu LP v zavarovanje. V 63.lenu SPZ je namre doloeno, da se lahko prenos lastninske pravice na preminini vee na razvezni ali odloni pogoj, zlasti kot pridrek LP ali kot prenos LP v zavarovanje. 8.3.13.4 AKCESORNOST Fiduciarna lastnina ni akcesorna (ex lege) zavarovani terjatvi. Fiduciarna lastnina je posebna oblika lastninske pravice. Za lastninsko pravico velja, da je samostojna pravica ter neodvisna od obstoja drugih pravic. Omejene stvarne pravice pa naeloma ne morejo samostojno eksistirati (zastavna p, realno breme, slunost),

177

razen redkih izjem. Te izjeme pa so: fiduciarna lastnina, neakcesorne omejene stvarne pravice (npr. zemljiki dolg). Neakcesornost fiduciarne lastnine je zaradi presumiranega razveznega pogoja nekoliko relativizirana, saj s plailom zavarovane terjatve lastnina avtomatino pade nazaj na fiducianta. Razvezni pogoj se domneva samo takrat, e ni drugae dogovorjeno. Stranki pa se lahko dogovorita drugae in sicer tako, da se prenos LP v zavarovanje opravi bodisi pod odlonim pogojem neplaila zavarovane terjatve ali pa sploh nepogojno. Le e bo fiduciarni prenos izveden nepogojno, bo mogoe govoriti o popolni neakcesornosti fiduciarne lastnine glede na zavarovano terjatev.

Sklep: 1. e se pogodbeni stranki ne dogovorita drugae, se bo telo, da je bila fiducirana lastnina prenesena pod razveznim pogojem plaila zavarovane terjatve. Sporazum o prenosu lastninske pravice v zavarovanje bo moral vsebovati med drugim viino in zapadlost zavarovane terjatve. 2. Drugi model temelji na neakcesornosti, pa se lahko na podlagi izrecnega dogovora med strankami izvede nepogojno, pri emer ni potrebno da bi sporazum vseboval podatke o viini in zapadlosti terjatve. 8.3.13.5. SPORAZUM STRANK O PRENOSU LASTNINSKE PRAVICE V ZAVAROVANJE Sporazum strank mora biti sklenjen v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa. Vsebovati mora: Oznabo fiducarja in fiducanta Oznabo dolnika zavarovane terjatve (e ta ni hkrati fiducant) Pravni temelj Opis nepreminine Viino ter zapadlost zavarovane terjatve S sporazumom strank o prenosu lastninske pravice v zavarovanje je miljen razpolagalni pravni posel, vendar zgolj razpolagalni pravni posel e ne ustvarja pravnih uinkov fiducirane lastnine. Potreben je e pridobitni nain. To pa je posestni konstitut, ki predstavlja izroitev z izjavo. Ker se je SPZ opredelil za sistem kavzalnosti, je za prenos lastninske pravice v zavarovanje potreben veljavni pravni temelj (zavezovalni pravni posel).
202. len SPZ - (1) Sporazum strank o prenosu lastninske pravice v zavarovanje mora biti sklenjen v obliki neposredno izvrljivega notarskega zapisa. (2) Sporazum iz prejnjega odstavka mora vsebovati oznabo fiduciarja in prenosnika ter dolnika zavarovane terjatve, e ta ni prenosnik, pravni temelj, opis preminine in viino ter zapadlost zavarovane terjatve. 203. len SPZ - (1) Sporazum iz prvega odstavka 202. lena tega zakona lahko ureja tudi medsebojne pravice in obveznosti strank. (2) e sporazum iz prejnjega odstavka ne doloa drugae, se glede pravic in obveznosti strank v asu trajanja razmerja smiselno uporabljajo doloila o neposestni zastavi preminine.

8.3.13.6. POPLAILO FIDUCARJA e zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plaana, mora prenosnik izoiti preminino v neposredno posest fiducarja. SPZ ne dopua komisornega dogovora. Fiducar v primeru neplaila njegove terjatve ne bo mogel zadrati stvari, ki bo vredna ve kot zavarovana terjatev. Morebitni preseek od prodaje bo moral fiducar izroiti fiducantu.
204. len SPZ - (1) e zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plaana, mora prenosnik izroiti preminino v neposredno posest fiduciarja.

178

(2) Fiduciar lahko za primerno ceno obdri preminino ali jo proda na nain, doloen v sporazumu iz 202. lena tega zakona. e sporazum ne doloa naina prodaje, se smiselno uporabljajo doloila o neposestni zastavi preminine. Morebitni preseek mora fiduciar izroiti prenosniku.

8.3.13.7. PRAVNI POLOAJ V PRIMERU INSOLVENTNOSTI Ker daje fiduciarna lastnina fiduciarju ve pravne oblasti kot je potrebno je treba ta preseek kompenzirati zlasti v primeru steaja ali individualne izvrbe. Fiducirana lastnina se obravnava kot zastavna pravica in ne kot lastnina. Fiduciarju se zato obiajno ne priznava lastninskega poloaja, pa pa poloaj zastavnega upnika. NEPLAEVITOST FIDUCANTA Fiducar ima v primeru steaja ali prisilne poravnave fiducanta loitveno pravico na preneseni preminini. V primeru individualne izvrbe pa lahko fiducar ugovarja nedopustnost izvrbe na fiduciarno preneseni preminini proti fiduciantovim upnikom. (SPZ len 206) V primeru insolventnosti SPZ sledi ekonomski funkciji fiducarnega zavarovanja, saj se fiducarju ne prizna lastninska pravica. V primeru individualne izvrbe pa je situacija nekoliko drugana, saj je fiduciarju priznan ugovor nedopustnosti izvrbe, kar je enako kot izloitvena in ne loitvena pravica.
206. len SPZ - (1) Fiduciar lahko ugovarja nedopustnost izvrbe na fiduciarno preneseni preminini proti prinosnikovim upnikom. (2) Fiduciar ima ob steaju ali prisilni poravnavi prenosnika na fiduciarno preneseni preminini loitveno pravico.

NEPLAEVITOST FIDUCIARJA Fiduciant lahko proti fiduciarjevim upnikom ugovarja nedopustnost izvrbe in uveljavlja izloitveno pravico v steaju ter v prisilni poravnavi na fiduciarno preneseni preminini. (205. len SPZ)
205. len SPZ - Prenosnik lahko proti fiduciarjevim upnikom ugovarja nedopustnost izvrbe in uveljavlja izloitveno pravico v steaju in prisilni poravnavi na fiduciarno preneseni preminini.

8.4. ODSTOP TERJATVE V ZAVROVANJE FIDUCIARNA CESIJA

8.4.1. UVOD
8.4.1.1. SPONO O ODSTOPU TERJATVE V ZAVAROVANJE Za uinkovitost cesije ni potrebna obvestitev dolnika (cessusa), novi upnik (cesionar) pridobi polno imetnitvo v zavarovanje prenesene terjatve. Cesionar je omejen z vsebino fiduciarnega dogovora. Zavarovanje je neakcesorno glede na zavarovano terjatev. Prevzemnik je kot dober gospodar dolan skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjavi, potem ko obdri zase, kolikor je potrebno za poplailo njegove lastne terjatve proti odstopniku temu izroiti preseek. e ni dogovorjeno drugae, je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem plaila zavarovane terjatve (207.l.SPZ). V dogovoru je lahko odstop tudi nepogojen, vendar bo takrat moral cesionar (fiduciar) na temelju fiduciarnega dogovora s cedentom (fiduciantom), opraviti povratni prenos terjatve na cedenta, ko bo terjatev plaana (426.l.OZ). 8.4.1.2. DOMAA SODNA PRAKSA Fiduciarju se v primeru steaja priznava loitvena pravica, v primeru insolventnosti fiduciarja je fidiuciantu priznan poloaj izloitvenega upnika glede prenesenih terjatev, e je zavarovano terjatev plaal (teorija, ki jo zagovarjajo avtorji). Sodna praksa pa glede priznavanja loitvene pravice obravnava globalno fiduciarno cesijo drugae kot cesijo v izterjavo. Zastopa stalie popolnega prenosa terjatve na cesionarja, pri emer v primeru cesije v izterjavo priznava cesionarju v primeru steaja loitveno pravico, v primeru fiduciarne globalne cesije pa priznava cesionarju tako popolno imetnitvo, da govori celo o lastnini na terjatvah.

179

8.4.2. SPLONO O ODSTOPU TERJATVE (CESIJI) KOT RAZPOLAGANJU S PREMOENJSKO PRAVICO 8.4.2.1. RAZPOLAGALNI POSEL
S prenosom terjatve stopi cesionar na mesto cedenta. Do prenosa pripadnosti pravice ne pride zgolj na podlagi zavezovalnega posla (varovalna pogodba), ampak je potrebna e cesija, ki predstavlja stvarnopravno pogodbo (razpolagalni posel). 8.4.2.2. OMEJITVE RAZPOLAGANJA (PREPOVED CEDIRANJA) PACTUM DE NON CEDENDO 8.4.2.2.1. Uvod Za uinkovit prenos terjatve je potrebna razpolagalna sposobnost odstopnika, ki je ne bo imel, e sploh ne bo imetnik terjatve ali ga bo bremenila prepoved cediranja ali e bo dogovorjeno, da je cesija mona samo s soglasjem dolnika. Ureditev dogovora o prepovedi cediranja po OZ Oz ureja absolutno uinkovanje dogovora o prepovedi cediranja, kar velja zgolj za civilne pogodbe. Edina izjema, ki je predvidena, pa velja za dobrovernega pridobitelja, v primeru, e je dolnik izdal listino o dolgu iz katere prepoved prenosa ne izhaja in cesionarju ni bilo znano ali moralo biti znano dejansko stanje. Glede denarnih terjatev, ki izvirajo iz gospodarskih pogodb, pa je promet popolnoma sproen. Morebitni dogovor o prepovedi cediranja nima pravnih uinkov. Dolnik ima ius variandi, saj lahko izpolni tudi staremu upniku (cedentu).

8.4.3. GLOBALNA FIDUCIARNA CESIJA 8.4.3.1. SPLONO

Fiduciant odstopi fiduciarju v zavarovanje vse obstojee in bodoe terjatve, s emer se bistveno zmanjajo tveganja plailne nesposobnosti doloenih dolnikov ali tveganja prenehanja doloenih terjatev zaradi izpolnitve fiduciantu. 8.4.3.2. DOLOLJIVOST TERJATEV KOT RAZPOZNAVNI ZNAK GLOBALNE CESIJE Ker gre pri globalni cesiji predvsem za odstop bodoih terjatev, le te ne morejo biti natanno individualizirane, kar je tudi bistvo te vrste cesije. Zadostuje, da fiduciarni dogovor vsebuje kriterije za dololjivost terjatev, ki se prenaajo (na blago, storitev, dravo, posameznega dolnika). Pogodbeno doloilo naj obsega vse mone primere nastanka terjatev. 8.4.3.3. SKLEP Kriterij doloenosti je v bistvu odraz stvarnopravnega naela specialnosti, ki je v pravni sistem postavljeno zaradi pravne jasnosti in preglednosti stvarnopravnih razmerij. Jasno mora torej biti, kaj je objekt doloene pravice in tudi kakna je vsebina imetnikove pravice.

8.4.4. ANTICIPIRANA FIDUCIARNA CESIJA (PRENOS BODOE TERJATVE) 8.4.4.1. SPLONO

Zavezovalni posel dobi pravne uinke, ko je sklenjen. Tako je o anticipiranju mogoe govoriti le v zvezi s cesijo kot razpolagalnim poslom. Ko terjatev nastane, nastopijo uinki spremembe pripadnosti, prej cedent nima razpolagalne sposobnosti, nima objekta prenosa, terjatev in s tem tudi ne imetnitva nad terjatvijo. 8.4.4.2. POSREDNA ALI NEPOSREDNA PRIDOBITEV TERJATVE

180

e fiduciar pridobi terjatev ob nastanku direktno, govorimo o sistemu neposredne pridobitve terjatve. To pa bi pomenilo, da bi terjatev nastala kar pri fiduciarju, pri emer fiduciant ne bi postal imetnik vnaprej prenesene terjatev niti za tako imenovano juridino sekundo. e pa fiduciar pridobi terjatev indirektno, preko fiducianta, govorimo o sistemu posredne pridobitve terjatve. To pomeni, da postane imetnik terjatev, ko le-ta nastane, najprej fiduciant, toda le za juridino sekundo, saj se takoj aktivirajo razpolagalni uinki anticipirane cesije in terjatev preide na fiduciarja v zavarovanje. Vse to je pomembno predvsem zaradi pravnih situacij v primeru INSOLVENTNOSTI. e bo cedent zael v steaj, preden se bodo aktivirali pravni uinki anticipirane fiduciarne cesije, bo pri sistemu posredne pridobitve terjatev ob njenem nastanku padla v steajno maso. Pri sistemu neposredne pridobitve pa bi terjatev nastala neposredno pri cesionarju in na ta nain zaobla steajno maso. 8.4.4.3. VEKRATNA ANTICIPIRANA CESIJA Splono o vekratnih odstopih e gre za vekraten odstop obstojeih terjatev, bo uinkovita le prva cesija, kasneji cesionar pa dobi le obligacijski zahtevek na vrailo plaanega, ker ni prilo do spremembe pripadnosti terjatve. Takna ureditve velja samo za fiduciarne odstope. V primeru dveh ali ve cesij iste terjatve, pri emer pa te cesije ne bodo fiduciarne, bo veljalo pravilo OZ uinkovitost cesije bo odvisna od prioritete obvestitve, prav tako v primeru konflikta med obiajno in fiduciarno cesijo. Za absolutno uinkovanje fiduciarne cesije v primeru nesolventnosti oz. izvrbe na njegovo premoenje, se zahteva notarski zapis.

181

9. SLUNOST
9.1. SPLONO O SLUNOSTI

9.1.1. POJEM SLUNOSTI

Slunost ali slunostna pravica je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki imetnika upraviuje, da uporablja tujo stvar ali da od lastnika tuje stvari zahteva, da opusti ravnanja, ki bi mu bila sicer dovoljena. Bistvena znailnost slunosti v tem, da lastnika obremenjene (sluee, slune) stvari zavezuje, da nekaj trpi, in sicer v obliki dopustitve (prepustitev popolne ali omejene rabe) ali opustitve (prepoved postavitve okna v steni) nekega ravnanja. Po nainu doloitve imetnika slunostne pravice oziroma slunostnega upravienca pa loujemo stvarne in osebne slunosti. Znailnosti stvarnih slunosti: - Sluea nepreminina slui drugi nepreminini, tako imenovani gospodujoi nepreminini. - Imetnik stvarne slunosti lahko samo vsakokratni lastnik gospodujoe nepreminine in stvarna slunost prehaja na njegove pravne naslednike skupaj z lastninsko pravico. - S stvarno slunostjo lahko obremenjena samo lastninska pravica na nepremininah. - Stvarna slunost ustanavlja v korist vsakokratnega lastnika gospodujoe nepreminine in gre lahko celo za trajno omejitev lastninske pravice na sluei nepreminini. - Stvarna slunost je abstrakten pojem in vsebina pravice imetnika slunosti oziroma omejitve lastnika sluee stvari iz poimenovanja pravice ni razvidna. - Vsaka stvarna slunost potrebuje natanen opis vsebine. Zato je mogoe v okviru splonega pravila vsebino stvarne slunosti prilagajati potrebam gospodarskega ivljenja in pravnega prometa. Znailnosti osebne slunosti: - Osebne slunosti so ustanovljene v korist doloene osebe in so asovno omejene. - Gre za osebne premoenjske pravice stvarnega prava, ki jih upravienec ne more prenesti s pravnim poslom in ugasnejo z njegovo smrtjo ali potekom asa, za katerega so bile ustanovljene. - Predmet osebne slunosti so lahko tudi preminine in pravice. - Osebne slunosti pa se ustanavljajo v korist doloene osebe in so nujno asovno omejene. - Vrsta pri osebnih slunosti natanno doloa obseg pravice oziroma vsebino omejitve. Tako lahko povsem jasno doloimo razliko med uitkom, rabo in slunostjo stanovanja.

182

Skupna obema slunostnima je predvsem vsebina kot nain omejitve lastninske pravice na stvari, ki je predmet slunosti (sluea stvar). Zato ima slunost pravno naravo stvarne pravice na tuji stvari z vsemi pravnimi posledicami, ki iz tega izvirajo. Drugae od ZTLR je SPZ (210. do 248. len) celovito uredil slunost kot pravico stvarnega prava v obeh pojavnih oblikah stvarnih in osebnih slunosti. Tako kot pri drugih pravicah stvarnega prava prvi oddelek ureja splona pravila, ki veljajo za vse oblike slunosti, v nadaljevanju pa so posebej urejene stvarne in osebne slunosti. Obseg splonih pravil pri slunostih je razmeroma skromen, saj se stvarne in osebne slunosti med seboj pomembno razlikujejo. Vsebina slunosti je lahko pozitivna ali negativna, v vsakem primeru pa to za lastnika sluee stvari pomeni, da mora v izvrevanju oblasti nad svojo stvarjo nekaj trpeti. Pri pozitivni slunosti lahko imetnik slunosti tujo stvar uporablja oziroma lahko izkoria tujo pravico. Upravienje uporabe oziroma izkorianja je lahko v celoti preneseno na imetnika slunosti. Tipien primer takne slunosti je uitek. Mogoe pa je tudi, da se uporaba sluee stvari deli med njenega lastnika in imetnika slunosti. Takna je vsebina veine stvarnih slunosti, pri katerih prihaja do delitve rabe med obema upraviencema. Za negativne slunosti je znailno, da lastnik ne sme izvrevati vseh oblastvenih dejanj, do katerih bi ga sicer upravievala lastninska pravica. Lastnik sluee stvari se mora delu svoje lastninske oblasti odpovedati v korist imetnika slunosti in opuati doloena ravnanja, ki bi mu bila sicer dopustna. Slunost z vsebino negativne slunosti je mogoa samo kot stvarna slunost. Poleg abstraktne definicije slunosti sta kot sploni pravili doloeni e nain nastanka in varstvo slunosti. Sicer se ureditev obeh vrst slunosti med seboj razlikuje. Most med obema oblikama slunosti pa je posebna oblika stvarne slunosti iz 226. lena SPZ, ki zdruuje elemente stvarnih in osebnih slunosti. eprav slunost imetniku zagotavlja le omejeno oblast nad stvarjo, je poloaj imetnika slunosti v tem prenesenem delu izvrevanja oblasti moneji od lastnikovega pravnega poloaja. Lastnik se mora ustreznemu delu oblasti odpovedati in proti pravilnemu izvrevanju slunosti nima pravnega varstva. Drugane posledice pa ima seveda prekoraitev pri izvrevanju slunosti, ki se ji lahko lastnik sluee stvari upre z vsemi pravnimi sredstvi.
210. len SPZ - Slunost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opua doloena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrevati na svoji stvari (sluea stvar). 218. len SPZ - (1) Slunostni upravienec lahko zahteva, da se nasproti lastniku sluee stvari ugotovi obstoj slunosti. (2) Za tobo iz prejnjega odstavka se smiselno uporablja drugi odstavek 92. lena tega zakona.

9.1.2. SPLONA NAELA SLUNOSTI

Splona pravila o naravi slunostne pravice so se od asov rimskega prava niso veliko spreminjala. Gre za sklop pravil, ki so delno povzeta v zakonskih dolobah, kot nesporna pa jih uporabljata tako teorija kot sodna praksa. Slunost slunosti ni mogoa (servitus servitutis esse non potest). Stvarna slunost je ustanovljena v korist gospodujoe nepreminine in se razteza na vse, ki uporabljajo gospodujoo nepreminino. Zato uporabnikom, ki niso lastniki gospodujoe nepreminine, slunosti ni treba posebej prenesti. Pri osebnih slunostih pa je pravica sicer lahko predmet slunosti, vendar je to lahko samo premoenjska pravica, ki je po definiciji 22. lena SPZ prenosljiva. Osebna slunost je neprenosljiva in sama ne more biti predmet druge osebne slunosti. Slunost dajatve ne obstaja (servitus in faciendo consistere nequit). Bistvena vsebina slunosti je, da mora lastnik sluee stvari trpeti dejanja drugega ali opuati doloena svoja ravnanja. Lastnik sluee stvari pa ni zavezan opravljati pozitivnih dejanj, kot so dajatve in storitve. To velja za stvarne in osebne slunosti. Pravilo ne uinkuje popolnoma absolutno, ker e lastnik sluee nepreminine tudi sam uporablja napravo za izvrevanje slunostih, potem mora prispevati k njenemu vzdrevanju. Tudi pri osebnih slunostih breme vzdrevanja primarno bremeni slunostnega upravienca.

183

Slunost se mora izvrevati obzirno (servitutibus civiliter utendum est). Imetnik pravice lahko e po splonih pravilih izvruje pravico tako, da drugim ne povzroa kode. Pri slunostih pa je pravilo e nekoliko stroje. Slunostni upravienec mora svojo pravico izvrevati obzirno in samo v obsegu, ki ustreza njeni vsebini. Razirjanje slunosti ni dopustno. Slunost na lastni stvari ni mogoa (nemini res sua servit). Slunost je pravica na tuji stvari in preneha, e pride do zdruitve lastninske pravice in slunosti v enem subjektu. Pri razlagi tega pravila pa je treba upotevati nekaj posebnih poloajev. Pravilo absolutno velja, le e je ena oseba izkljuni lastnik sluee stvari in hkrati slunostni upravienec osebne slunosti oziroma izkljuni (samostojni) lastnik gospodujoe nepreminine. Razmerje solastnine na sluei ali gospodujoi stvari pa lahko pripelje do druganega rezultata. Doloeno zemljie je lahko v solastnini, eden od solastnikov pa je izkljuni lastnik sosednjega zemljia, prek katerega bi bilo mogoe olajati dostop do zemljia v solastnini. V tem poloaju ni nobenega razloga, da ne bi bila mogoa ustanovitev stvarne slunosti poti.

9.1.3. VARSTVO SLUNOSTI

9.1.3.1. SPLONO Slunost je stvarna pravica na tuji stvari in uinkuje proti vsem tretjim osebam. Gre za absolutno (izkljuujoo) pravico, ki uinkuje erga omnes. Zato mora ne le vsakokratni lastnik sluee stvari, ampak tudi vsak tretji to pravico spotovati ter se vzdrati vsakrnih posegov v to pravico. Slunosti je treba zagotoviti pravno varstvo v obsegu, ki ustreza njeni vsebini. Slunostni upravienec ima za varstvo svojega pravnega poloaja najprej na voljo splona sredstva, namenjena varstvu pravic, SPZ pa v 211. lenu doloa posebno tobo na varstvo slunosti oziroma konfesorno tobo (actio confesoria). Konfesorna toba je oblika varstva slunosti, ki varuje tako osebne kot stvarne slunosti. Za njeno uveljavljanje ni pomembno, kdo kri pravico. Konfesorna toba se lahko naperi proti lastniku sluee stvari ali katerikoli drugi osebi, ki posega v slunost. Samopomo je splono sredstvo za varstvo civilnopravnih poloajev. Pravni temelj samopomoi je lahko dvojen. e oseba, ki ie sodno varstvo slunosti, izpolnjuje merila za posestno varstvo, je pravni temelj za izvrevanje samopomoi lahko doloba 31. lena SPZ. Drugi pravni temelj za samopomo pa lahko izhaja tudi iz dolobe 139. lena OZ, v katerem je samopomo doloena kot splono obrambno sredstvo, s katerim se lahko imetnik pravice upre nedopustnemu posegu vanjo. Ne glede na pravni temelj je vsebina samopomoi enaka. Gre za pravico, da se odvrne kritev pravice, ko grozi neposredna nevarnost, e je takna zaita nujna in e nain odvraanja kritev ustreza okoliinam, v katerih nastaja nevarnost.
Primer: Za izvrevanje samopomoi gre, e lastnik slueega zemljia s pregrado preprei izvrevanje slunosti poti, slunostni upravienec pa pregrado odstrani z namenom, da izvri svojo pravico. Pri tem slunostni upravienec ne trpi kodljivih posledic svojega ravnanja.

9.1.3.2. POSESTNO VARSTVO V ureditvi ZTLR je posestno varstvo slunosti temeljilo na posesti pravice. SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice in na tej podlagi varstvo slunosti ni ve mogoe. Posestno varstvo temelji na posesti kot dejanski oblasti nad stvarjo. Za priznavanje poloaja posesti SPZ ne zahteva izvrevanja oblasti na celotni stvari, ampak zadoa e delna oblast nad stvarjo. Slunost je po svoji vsebini omejitev lastninske pravice in vsebina omejitve je bodisi uporaba tuje stvari (pozitivna slunost) bodisi zahteva po opuanju doloenih ravnanj lastnika (negativna slunost). e iz same vsebine pozitivne slunosti izhaja, da slunostni upravienec uporablja tujo stvar in s svojo uporabo kae tudi izvrevanje oblasti nad stvarjo. Oblast slunostnega upravienca nad stvarjo je lahko popolna (na primer pri uitku ali slunosti stanovanja) ali pa delna, tako da oblast nad stvarjo hkrati ali zaporedoma izvrujeta lastnik sluee stvari in slunostni upravienec. V vsakem primeru pa je izvrevanje pozitivne slunosti navzven zaznavno in ustreza sistemskim pogojem posestnega varstva. Izvrevanje dejanske oblasti, ki ustreza vsebini pozitivne slunosti,

184

zato lahko tejemo za dejanski posestni poloaj, ki upraviuje tistega, ki to oblast izvruje, do posestnega varstva. Posestno varstvo je priznano samo tistemu, ki izvruje dejansko oblast nad stvarjo. Za posestno varstvo je aktivno legitimiran tisti, ki zatrjuje izvrevanje delne oblasti nad stvarjo. Zadoa e, da se dokae delna oblast nad stvarjo in v tem obsegu je treba priznati tudi posestno varstvo. Posestno varstvo ni mogoe pri negativnih slunostih, ker slunostni upravienec navzven ne izvruje zaznavne dejanske oblasti. 9.1.3.3. TOBA NA VARSTVO SLUNOSTI OZ. KONFESORNA TOBA (ACTIO CONFESORIA) e pride do posega v izvrevanje slunosti, se bo zaradi postopkovnih pravil slunostni upravienec podobno kot lastnik, e bo to le mogoe, verjetno odloil za uveljavljanje posestnega varstva. Podobno kot pri varstvu lastninske pravice so zahtevki iz naslova motenja posesti in slunostne pravice po vsebini enaki. Varstvo na temelju slunostne pravice pa pride praviloma v potev takrat, ko posestno varstvo ni mogoe. Posestno varstvo ni mogoe pri negativnih slunostih, ker slunostni upravienec navzven ne izvruje zaznavne dejanske oblasti, in takrat, kadar slunostni upravienec iz drugih razlogov ne izpolnjuje pogojev posestnega varstva (na primer prekludiranje zahtevka). Toba za varstvo slunosti oziroma konfesorna toba je po vsebini primerljiva z negatorno tobo kot obliko varstva lastninske pravice. Za vloitev konfesorne tobe je aktivno legitimiran slunostni upravienec, ki mora dokazati obstoj slunosti. Nain dokazovanja obstoja slunosti pa se razlikuje pri stvarnih in osebnih slunostih. Pri stvarnih slunostih, ki uinkujejo v korist vsakokratnega lastnika gospodujoega zemljia, dokazovanje obstoja slunosti vsebuje tudi dokaz, da je slunostni upravienec lastnik gospodujoega zemljia. Konfesorna toba se lahko naperi proti vsakomur, ki protipravno moti izvrevanje slunosti. To je lahko lastnik slueega zemljia ali tretja oseba. Slunost je stvarna pravica in uinkuje erga omnes, zato je tudi njeno varstvo usmerjeno proti nedoloenemu krogu oseb. Konfesorna toba je dajatvena toba, ki se glasi na opustitev vseh ravnanj, ki nedopustno posegajo v izvrevanje slunosti. Zato mora tonik tudi dokazati vsebino slunosti oziroma svojo upravienost, da zahteva njeno izvrevanje. Oblikovanje zahtevka je odvisno od vsebine slunosti in vznemirjanja v posameznem primeru. Pri osebnih slunostih je lahko ravnanje, ki posega v izvrevanje slunosti, tudi odvzem stvari. V tem primeru se zahtevek iz konfesorne tobe ravna po vindikacijskem zahtevku in slunostni upravienec lahko zahteva njeno vrnitev. Do taknega zahtevka pride na primer, e nekdo vzame stvar uitkarju in ta zahteva njeno vrnitev. Za poseg v stvarne slunosti pa so znailna ravnanja, ki slunostnega upravienca nedopustno vznemirjajo pri njihovem izvrevanju. Vznemirjanje mora biti takno, da bodisi prepreuje ali pomembneje oteuje izvrevanje vsebine slunostne pravice.
Primer:: e lastnik slueega zemljia na pot, ki je vsebina slunosti, postavi vrata ali kljuavnico, slunostnemu upraviencu pa ne prepreuje nadaljnjega izvrevanja. Z zahtevkom iz konfesorne tobe slunostni upravienec zahteva prenehanje ravnanj, ki pomenijo vznemirjanje. Ta ravnanja morajo biti v skladu s splonimi pravili dovolj natanno navedena. V skladu s prvim odstavkom 99. lena SPZ pa se lahko s konfesorno tobo zahteva tudi prepoved prihodnjih motenj. Konfesorna toba ne zastara. Seveda pa pravica vloiti konfesorno tobo ugasne, e preneha slunostna pravica. 212. len SPZ - (1) e kdo slunostnega upravienca neutemeljeno moti pri izvrevanju slunosti, lahko ta s tobo zahteva, da prepreevanje oziroma motenje preneha. (2) Za tobo iz prejnjega odstavka se smiselno uporablja prvi odstavek 99. lena tega zakona.

9.2.

STVARNA SLUNOST

9.2.1. POJEM STVARNE SLUNOSTI

Stvarna slunost je stvarna pravica na tuji stvari, ki izhaja iz odnosa dveh nepreminin tako, da uinkuje v korist vsakokratnega lastnika ene nepreminine proti vsakokratnemu lastniku druge nepreminine. Zato vsaka

185

stvarna slunost izhaja iz povezanosti dveh nepreminin, od katerih tisto, v korist katere uinkuje, imenujemo gospodujoa nepreminina, drugo, ki jo slunost bremeni, pa sluea nepreminina. Stvarna slunost e po sami definiciji ne more nastati na preminini ali pravici. Predmet slunosti je lahko samo sluea nepreminina. Tako bo sluea nepreminina najvekrat zemljika parcela, lahko pa tudi posamezen del stavbe ali stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice. Definicija slunosti je abstraktna; to je sploen izraz, ki nima podrobneje doloene vsebine. Zato je treba vsebino stvarne slunosti pri njeni ustanovitvi natanno opredeliti. eprav je stvarna slunost opredeljena kot razmerje med lastnikom gospodujoe in sluee nepreminine, je pravno razmerje ire. Predvsem je stvarna slunost stvarna pravica in uinkuje erga omnes, zato v njeno izvrevanje ne more posei niti lastnik sluee stvari niti njegov pravni naslednik ali druga tretja oseba, ki ima pravno zvezo s slueim zemljiem (najemnik). Stvarna slunost ni ustanovljena v korist doloene osebe, zato njeno izvrevanje ni omejeno samo na lastnika gospodujoega zemljia. e je vsebina slunosti takna, jo lahko izvruje vsak, ki uporablja gospodujoe zemljie. Slunost poti do gospodujoe nepreminine bo lahko uporabil vsak, ki eli priti na to nepreminino, saj gre za omogoanje gospodarske rabe nepreminine in ne za osebno korist njenega lastnika. Stvarna slunost nujno pomeni omejevanje lastninske pravice lastnika sluee nepreminine. Vendar njen namen in smisel ni v omejevanju lastninske pravice na sluei nepreminini, pa pa v koristi, ki omogoa laje izvrevanje lastninske oblasti na gospodujoi nepreminini (servitus fundo utilis esse debet). Tipska prisila pri stvarnih slunostih je razmeroma ibka in strankam slunostnega razmerja je prepuena razmeroma velika svoboda pri doloanju vsebine slunosti. Stvarna slunost vselej bremeni slueo nepreminino kot celoto, eprav je lahko izvrevanje vsebine slunosti omejeno samo na del sluee nepreminine. Stvarna slunost ne more obstajati niti na alikvotnem delu stvari ali solastninskem deleu. Zaradi slunosti poti je lastnik slueega zemljia omejen v svoji lastninski pravici predvsem na tistem delu svoje nepreminine, kjer poteka pot. Kljub temu pa je s slunostjo obremenjena celotna nepreminina. ezmerno izvrevanje slunosti pomeni nedopusten poseg v lastninsko pravico in lastnik slueega zemljia glede tega uiva pravno varstvo, ki ga zagotavlja lastninska pravica. Stvarna slunost se ne prenaa kot samostojna pravica, ampak prehaja skupaj z lastninsko pravico na gospodujoi nepreminini. Slunostni upravienec je vsakokratni lastnik gospodujoe nepreminine. Prehajanje na pasivni strani niti ni pomembno, ker stvarna slunost kot pravica stvarnega prava uinkuje erga omnes. Seveda pa velja, da zaradi spremembe lastninske pravice na sluei nepreminini novi lastnik ne more zahtevati prenehanja stvarne slunosti. V verigi pravnega nasledstva prehaja lastninska pravica na nepreminini skupaj z bremeni. Trajanje stvarne slunosti je mogoe omejiti na doloen as. Namesto konnega roka se lahko uporabi razvezni pogoj (npr. konec gradnje ceste ) Doloba tretjega odstavka 213. lena SPZ posebej omenja tudi ustanovitev slunosti za doloen letni as. Slunostni upravienec nima pravice izvrevati slunosti kadarkoli, ampak samo v natanno doloenih asovnih obdobjih. Dopustna pa je vsaka omejitev izvrevanja na doloeno asovno obdobje v letu.. Glede na naravo stvarne slunosti pa velja, da je v dvomu asovno neomejena. e ob ustanovitvi slunosti vsebina ni omejena na doloen as oziroma e njeno izvrevanje ni omejeno na doloen as, lahko slunostni upravienec izvruje slunost brez asovnih omejitev.
213. len SPZ - (1) Stvarna slunost je pravica lastnika nepreminine (gospodujoa stvar), izvrevati za njene potrebe doloena dejanja na tuji nepreminini (pozitivna slunost) ali zahtevati od lastnika sluee stvari, da opua doloena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrevati na svoji nepreminini (negativna slunost). (2) Stvarna slunost ne more obvezovati lastnika sluee nepreminine k nekemu dejanju. (3) Stvarna slunost je lahko ustanovljena tudi za doloen as ali za doloen letni as. (4) Doloila o lastniku gospodujoe in sluee nepreminine veljajo smiselno tudi za uitkarja in imetnika stavbne pravice. Uitkar in imetnik stavbne pravice ne moreta obremeniti nepreminine za dalj asa, kot traja njuna pravica.

9.2.2. RAZVRSTITEV STVARNIH SLUNOSTI

186

Stvarne slunosti lahko razvramo po razlinih merilih. Najpomembneje je loevanje med pozitivnimi in negativnimi slunostmi, saj se razlikujejo tudi v pravnih posledicah. Zgodovinsko in razvojno pa se je omenjala tudi delitev, ki temelji na lastnostih in znailnostih sluee nepreminine. 9.2.2.1. POZITIVNE IN NEGATIVNE SLUNOSTI Pozitivna stvarna slunost je tista, ki slunostnega upravienca upraviuje, da za potrebe gospodujoe nepreminine izvruje doloena dejanja na sluei nepreminini. Vsebina pozitivne slunosti zagotavlja slunostnemu upraviencu uporabo sluee nepreminine tako, kot ustreza vsebini slunosti. Vsebina slunosti je lahko v ponavljajoih se dejanjih slunostnega upravienca. Tipien primer je slunost poti, pri kateri slunostni upravienec zaporedoma uporablja slueo nepreminino. S pozitivno stvarno slunostjo pa je mogoe ustanoviti tudi trajno uporabo dela nepreminine. Oznaka pozitivna slunost se povezuje s poloajem slunostnega upravienca in nikakor ne pomeni, da je lastnik sluee nepreminine zavezan opraviti pozitivno ravnanje. Negativne slunosti obvezujejo lastnika sluee nepreminine, da se zaradi koristi gospodujoe nepreminine vzdri ravnanj, ki bi jih kot lastnik lahko izvreval. Razliko med pozitivno in negativno slunostjo lepo kae stalie, da pozitivna slunost imetniku zagotavlja uporabo, zavezancu pa trpljenje, negativna slunost pa upraviuje zahtevati prepoved in zavezuje k opustitvi. Tipini primeri negativne slunosti so prepoved vzidanja okna v steno, prepoved dviga objekta, prepoved odvzemanja razgleda in podobno. Med pozitivnimi in negativnimi slunostmi so doloene razlike v pravni ureditvi. Razlika izhaja neposredno iz dolobe etrtega odstavka 217. lena SPZ, ki doloa, da negativne slunosti ni mogoe pridobiti s priposestvovanjem. Prav tako pa velja, daje mogoe zahtevati pravno varstvo negativne slunosti samo s konfesorno tobo.
217. len SPZ - (1) Stvarna slunost nastane s priposestvovanjem, e je lastnik gospodujoe stvari dejansko izvreval slunost v dobri veri deset let. (2) Stvarna slunost nastane s priposestvovanjem, e je lastnik gospodujoe stvari dejansko izvreval slunost dvajset let, lastnik sluee stvari pa temu ni nasprotoval. (3) Stvarne slunosti ni mogoe priposestvovati, e je lastnik gospodujoe stvari zlorabljal zaupanje lastnika ali neposrednega posestnika sluee stvari, e je slunost izvreval s silo ali zvijao ali e je bila slunost dovoljena do preklica. (4) Negativne slunosti ni mogoe priposestvovati.

9.2.2.2. ZEMLJIKE IN HINE SLUNOSTI Tradicionalno se stvarne slunosti delijo na zemljike (poljske) in hine. Hina slunost je tista, katere izvrevanje predpostavlja obstoj stavbe na slueem zemljiu. Druge slunosti so zemljike. Delitev danes nima ve pravega pomena, saj z njo niso povezane pravne posledice. Bila pa je pomembna v rimskem pravu, saj se je razlikoval nain nastanka slunosti. Ta je danes sicer odpravljena z abstraktnim pojmom slunosti, vendar izoblikovane slunosti rimskega prava e danes sluijo kot vzoren model. Predstavljamo nekaj znailnih pravnih poloajev zemljikih in hinih slunosti: potne slunosti, kot so vse oblike poti glede na uporabo transportnega sredstva (iter, actus, via), vodne slunosti, kot je napeljava vode ez slueo nepreminino, pane slunosti, gozdne slunosti in slunosti komunalnih napeljav. 1163 Primeri hinih slunosti pa so: slunost naslonitve tramu na sosednjo zgradbo (servitus tigni immittendi), slunost naslonitve zidu na sosednjo zgradbo (servitus oneris ferendi), slunost, na podlagi katere del stavbe sega v zrani prostor sosednje nepreminine (servitus proiciendi), slunost prepovedi gradnje, da ne pride do odvzema svetlobe (servitus ne lu-minibus officiatur), slunost prepovedi gradnje, da ne pride do odvzema razgleda (servitus ne pro-spectui officiatur),

187

 slunost prepovedi gradnje ali prepovedi gradnje prek doloene viine (servitus altius non tollendi) slunost odvajanja dima na sosednjo nepreminino (servitus fumi immittendi) in slunost odtekanja deevnice na tujo nepreminino (servitus stillicidii in servitus fluminis).

9.2.3. NASTANEK STVARNE SLUNOSTI

9.2.3.1. PODLAGE ZA NASTANEK STVARNE SLUNOSTI Stvarna slunost lahko nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odlobo dravnega organa (214. len SPZ). Stvarna slunost se ne prenaa z osebe na osebo, ampak z enega lastnika gospodujoe nepreminine na drugega. Naine nastanka stvarnih slunosti lahko podobno kot naine nastanka lastninske pravice delimo na izvirne in izvedene. e slunost nastane brez soglasja lastnika sluee nepreminine, gre za izviren nain njenega nastanka. Taken primer je nastanek na podlagi zakona ali odlobe pristojnega organa. O izvedenem nastanku slunosti govorimo, e slunost nastane s soglasjem lastnika sluee nepreminine. Taken primer pa je nastanek stvarne slunosti na podlagi pravnega posla, katerega posledica je nastanek nove pravice. Za izvedeno pridobitev stvarne slunosti se teje tudi pridobitev e nastale stvarne slunosti, s tem da oseba pridobi lastninsko pravico na gospodujoi nepreminini. 9.2.3.2. NASTANEK STVARNE SLUNOSTI NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA Stvarna slunost je stvarna pravica in za njen nastanek s pravnim poslom veljajo smiselno enaka pravila kot za prenos lastninske pravice ali nastanek drugih stvarnih pravic. Doloba prvega odstavka 215. lena SPZ jasno in izrecno doloa, da mora biti najprej sklenjen zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanovitve slunosti. Temu mora slediti razpolagalni pravni posel, katerega izraz je zemljikoknjino dovolilo. Konno pa je treba na podlagi zemljikoknjinega dovolila stvarno slunost vpisati v zemljiko knjigo. Le e so opravljeni vsi trije koraki, stvarna slunost veljavno nastane. POGODBA O USTANOVITVI SLUNOSTI je zavezovalna pogodba obligacijskega prava, katere bistven element je zaveza lastnika sluee nepreminine, da bo na svoji nepreminini za potrebe gospodujoe nepreminine ustanovil stvarno slunost. Pogodba mora biti po splonih pravilih obligacijskega prava na podlagi 52. lena OZ sklenjena v pisni obliki. Pogodba mora vsebovati osnovne podatke, s katerimi se individualizirajo pogodbene stranke in sluea in gospodujoa nepreminina. Bistven element pogodbe pa je opis stvarne slunosti, ki naj se ustanovi. e se pogodbeni stranki glede vsebine slunosti ne izrazita dovolj jasno, tako da te ni mogoe razbrati, je pogodba nina, ker njen predmet ni niti dololjiv. Pogodba o ustanovitvi slunosti je lahko odplana ali neodplana. Nikakor ni nujno, da bi lastnik sluee nepreminine za ustanovitev slunosti prejel kakno nadomestilo. V tem primeru je pravni posel enostransko zavezujo in lastnik gospodujoe nepreminine mora izjaviti samo svoje strinjanje z nastankom slunosti. Seveda pa se stranki lahko dogovorita tudi za odplano pogodbo. V tem primeru se morata dogovoriti za nadomestilo, ki ga bo plaal lastnik gospodujoe nepreminine. Lastnik sluee nepreminine svojo obveznost iz pogodbe o ustanovitvi slunosti izpolni tako, da drugi pogodbeni stranki, lastniku gospodujoe nepreminine, izda zemljikoknjino dovolilo. Za vsebino zemljikoknjinega dovolila veljajo splona pravila, stvarna slunost pa mora biti natanno opisana (vpie se npr. stvarna slunost pepoti in vonje, pri emer je izvrevanje slunosti omejeno na kolovoz, ki seka parcelo po sredini, v smeri od severa proti jugu.) Vpis stvarne slunosti v zemljiko knjigo se opravi z vknjibo pri sluei nepreminini. Ker stvarna slunost pomeni breme sluee nepreminine, se vknjiba opravi v bremenski list C2 zemljikoknjinega vloka, v katerega je vpisana sluea nepreminina. Obstoj stvarne slunosti pa se pooiti tudi v evidennem listu A2 pri gospodujoi nepreminini. Pooitev je pomone narave in morebitna opustitev pooitve nima pravnih posledic na obstoj slunosti. Vsebino stvarne slunosti je treba natanno opisati, kot izhaja iz zemljikoknjinega dovolila. e bi bil opis preobseen, se pri vknjibi navede mesto v zbirki listin, kjer je ta vsebina podrobneje opisana. Splono pravilo 14. lena ZZK-1 je nadgrajeno k 19. lenu ZZK-1, ki posebej doloa, daje treba pri opisu stvarne slunosti, katere izvrevanje je omejeno samo na del slueega zemljia, prostorske meje natanno navesti.

188

Stvarna slunost se lahko ustanavlja tudi, e je ena izmed nepreminin v solastnini. e je v solastnini sluea nepreminina, morajo z nastankom stvarne slunosti soglaati vsi njeni solastniki. V solastnini pa je lahko tudi gospodujoe zemljie. V tem primeru pa seveda ni nujno, da bi pogodbo o ustanovitvi slunosti sklenili vsi solastniki.
215. len SPZ - (1) Za nastanek stvarne slunosti se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti slunost, zahteva e zemljikoknjino dovolilo in vpis v zemljiko knjigo. (2) Pogodba o ustanovitvi slunosti mora vsebovati ime lastnikov gospodujoe in sluee nepreminine, zemljikoknjino oznako obeh nepreminin, natanen opis slunosti in morebitno nadomestilo, ki ga mora plaati lastnik gospodujoe nepreminine. Nadomestilo se lahko doloi v enkratnem znesku ali v periodino zapadlih obrokih.

9.2.3.3. NASTANEK STVARNE SLUNOSTI NA PODLAGI ZAKONA Na podlagi zakona stvarna slunost lahko nastane samo s priposestvovanjem. Za to morajo biti izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Pri priposestvovanju to pomeni, da mora obstajati doloena kvaliteta posesti oziroma nain izvrevanja pravice in da mora potei doloen as, ki je doloen z zakonom. Stvarna slunost nastane s priposestvovanjem neposredno na podlagi zakona s potekom priposestvovalne dobe. Vpis v zemljiko knjigo za nastanek slunosti nima konstitutivnega pomena. Seveda pa si priposestvovalec zagotovi svoj pravni poloaj proti tretjim ele z vpisom v zemljiko knjigo, saj ga drugae bremenijo negativne posledice opustitve vpisa v zemljiko knjigo. Stvarna slunost se lahko priposestvuje, e jo slunostni upravienec doloen as izvruje na zaznaven nain, kar omogoa predvsem lastniku sluee nepreminine kot tistemu, ki ga slunost bremeni, da se seznani z njenim izvrevanjem in da ukrene vse potrebno za obrambo svoje lastninske pravice pred nastankom slunosti. Izvrevanje slunosti se kae kot delna posest izvrevalca na drugi nepreminini, ki lahko preraste v nastanek pravice. Priposestvovanje tako nadomea pomanjkljivosti nastanka slunosti na drug nain, e potee doloen as. S tem se predvsem ohranjajo vzpostavljena razmerja v prostoru. Poznamo dve obliki priposestvovanja stvarne slunosti. Prva oblika je glede pogojev priposestvovanja podobna priposestvovanju lastninske pravice. Zato jo imenujemo pravo priposestvovanje stvarne slunosti. Za drugo obliko, nepravo priposestvovanje, pa so doloeni mileji pogoji. Pravo priposestvovanje stvarne slunosti je smiselno podobno priposestvovanju lastninske pravice. Pogoji za priposestvovanje so: (1) dobra vera priposestvoval-ca; (2) izvrevanje slunosti; (3) potek desetletne priposestvovalne dobe. Priposestvovalec je v dobri veri, e ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil slunostne pravice, oziroma e slunost izvruje misle, da jo je pridobil na veljaven nain. To pomeni, da mora imeti priposestvovalec ustrezen naslov za izvrevanje slunosti, pa se kasneje pokae, daje naslov pomanjkljiv ali neveljaven. Tipien primer je izvrevanje slunosti, ki je nastala na podlagi pravnega posla in ki je vpisana v zemljiko knjigo, kasneje pa se pokae, da je bil pravni posel nien. Pogoj dobre vere pa ni izpolnjen, e je bila med lastnikoma gospodujoe in sluee nepreminine sklenjena samo pogodba o ustanovitvi slunosti, slunost pa ni bila vpisana v zemljiko knjigo. Drug primer, ki je lahko podlaga za pravo priposestvovanje stvarne slunosti, je slunost, pridobljena na podlagi sodne ali upravne odlobe, ki je bila kasneje odpravljena ali razveljavljena. Dobra vera priposestvovalca mora trajati ves as priposestvovalne dobe. V asu trajanja priposestvovanja mora priposestvovalec izvrevati slunost na nain in z vsebino, ki ustreza pravnemu naslovu, ki je podlaga za njegovo dobro vero. Podlaga za nepravo priposestvovanje stvarne slunosti je njeno dolgotrajno izvrevanje. Bistvena razlika med pravim in nepravim priposestvovanjem je v tem, da se pri nepravem priposestvovanju ne zahteva dobra vera priposestvovalca. Zadoa e, e se stvarna slunost dejansko izvruje in nain

189

izvrevanja ni nepoten. Zakon postavlja domnevo, da e lastnik sluee nepreminine dalj asa dovoli dejansko izvrevanje slunosti in se temu ne upre, pristaja na njen nastanek. Zato je bistven pogoj za nastanek slunosti, da se je slunost izvrevala tako, da je bilo izvrevanje opazno in da lastnik temu ni nasprotoval. To pomeni, daje bilo izvrevanje slunosti lastniku sluee nepreminine znano. Breme taknega dokazovanja pa je na priposestvovalcu. Izvrevanje slunosti pa mora biti kljub temu vsaj poteno. Tako ne teje izvrevanje slunosti na skrivaj, z zvijao ali silo ali z zlorabo zaupanja. Za taken primer gre, e lastnik sluee nepreminine vasih dovoli ravnanja, ki pomenijo izvrevanje slunosti, vendar kot znak prijaznosti, in ne z namenom, da se ustanovi slunost. Blaji pogoji za nepravo priposestvovanje slunosti zahtevajo dalje trajanje priposestvovalne dobe. Tako se stvarna slunost priposestvuje z dvajsetletnim nepretrganim izvrevanjem. Za raunanje priposestvovalne dobe se uporabljajo splona pravila, ki veljajo za priposestvovanje lastninske pravice, doloena v 45. lenu SPZ. e tudi pridobitelj lastninske pravice (novi lastnik) na slueem zemljiu privoli v dejansko izvrevanje slunosti in mu je znano, da seje slunost izvrevala tudi e prej, se ne more sklicevati na prekinitev priposestvovanja in mora v svoje breme vzeti tudi priposestvovalni as, ki je tekel proti njegovemu pravnemu predniku. Na podlagi izrecne zakonske dolobe etrtega odstavka 217. lena SPZ ni mogoe priposestvovanje negativnih slunosti. Smiselno pa je treba upotevati tudi dolobo 44. lena SPZ, da ni mogoe priposestvovanje na javnem dobrem in na stvari zunaj pravnega prometa. 9.2.3.4. NASTANEK STVARNE SLUNOSTI NA PODLAGI ODLOBE PRISTOJNEGA ORGANA Stvarna slunost lahko nastane tudi z odlobo pristojnega organa, to je s pravnomono sodno ali dokonno upravno odlobo. Pogoje za izdajo odlobe in postopek, v katerem se izda, mora doloati zakon. Zato govorimo o omejenih monostih nastanka stvarne slunosti na taken nain oziroma o naelu numerus clausus. Novost SPZ, ki je utrjena tudi v zemljikoknjinih predpisih, se nanaa na kvaliteto upravne odlobe, ki je podlaga za nastanek slunosti. Zadoa e dokonna upravna odloba, ki ima s stalia pravnih sredstev podoben poloaj kot pravnomona sodna odloba. Stvarna slunost z odlobo pristojnega organa nastane v trenutku, ko odloba pridobi zahtevano kvaliteto pravnomonosti ali dokonnosti. Vpis v zemljiko knjigo nima konstitutivnega uinka, je pa za slunostnega upravienca pomemben zaradi uinkovanja naela zaupanja v zemljiko knjigo. Neizvedba vpisa lahko pomeni izgubo pravice, zato je izvedba vpisa za slunostnega upravienca, ki mu nastane slunost z odlobo, zelo pomembna. V skladu s splonimi postopkovnimi pravili mora organ, ki izda takno odlobo, predlagati vpis stvarne slunosti po uradni dolnosti, kot je to doloeno z drugim odstavkom 46. lena ZZK-1. Sodie oziroma drug dravni organ, ki je odloal na prvi stopnji, mora o odlobi, s katero je ustanovil stvarno slunost, obvestiti zemljikoknjino sodie v petnajstih dneh po pravnomonosti oziroma dokonnosti in obvestilu priloiti izvod odlobe s potrdilom o pravnomonosti oziroma dokonnosti. Za vpis v zemljiko knjigo pa lahko poskrbi tudi slunostni upravienec sam. Prav tako lahko slunostni upravienec sam predlaga vpis svoje pravice tudi s predznambo na podlagi nepravnomone sodne odlobe oziroma upravne odlobe, ki e ni dokonna. Z odlobo pristojnega organa nastane stvarna slunost samo, e ima odloba pravno naravo konstitutivne odlobe. Najbolj razirjena oblika nastanka stvarne slunosti z odlobo sodia je nujna pot oziroma stvarna slunost, za katero se na podlagi 91. lena SPZ smiselno uporabljajo pravila, ki urejajo nujno pot. Podlago za odloanje o ustanovitvi slunosti pa dajejo tudi tevilni drugi predpisi.
211. len SPZ -Stvarna slunost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odlobo dravnega organa. 216. len SPZ - Stvarna slunost nastane z dnem, ko postane sodna odloba pravnomona, odloba upravnega organa pa dokonna.

9.2.4. IZVREVANJE STVARNE SLUNOSTI

190

Stvarna slunost je zaradi ravnanj, ki jih mora trpeti in dopustiti oziroma opustiti, za lastnika sluee nepreminine breme. Lastnik gospodujoe stvari pa mora svojo pravico izvrevati po naelu restrikcije tako, da najmanj obremenjuje slueo nepreminino (civiliter uti). Kakna ravnanja pomenijo dopustno izvrevanje slunosti, je odvisno od vsebine slunosti, pri njihovi presoji pa je treba vselej primarno izhajati iz interesa sluee nepreminine. Kljub temu pa so se v teoriji in praksi izoblikovala nekatera pravila, ki pojasnjujejo naelo najmanje obremenitve: 1) e obstaja dvom o vsebini stvarne slunosti, se teje, da slunost obstaja v obsegu, ki je blaji za slueo nepreminino; 2) nove potrebe gospodujoega zemljia ne povzroijo raziritve slunosti; 3) e se slunost izvruje le na delu sluee nepreminine, lahko lastnik slueega zemljia zahteva, da se izvrevanje slunosti prestavi tja, kjer je zanj bolj ugodno. V sodni praksi seje potrdilo tudi pravilo, da ira slunost vsebuje tudi izvrevanje, ki je manj obremenjujoe za slueo nepreminino. Tradicionalno velja, da slunost vonje vsebuje tudi slunost pepoti. e lastnik sluee nepreminine meni, da bi ga manj bremenila lokacija poti kje drugje na sluei nepreminini, lahko zahteva, da se doloi drugaen nain izvrevanja slunosti. Ni pa mogoe prezreti niti interesov lastnika gospodujoega zemljia. Prestavitev je lahko dopustna samo, e se pogoji za izvrevanje stvarne slunosti ne spremenijo bistveno. Spremembo je potrebno vpisati v zemljiko knjigo. Stvarna slunost za lastnika sluee nepreminine pomeni samo dolnost trpeti in vse aktivnosti, ki so povezane ali potrebne za njeno izvrevanje, bremenijo lastnika gospodujoe nepreminine (servitus in faciendo consistere nequit). Zato mora lastnik gospodujoe nepreminine na svoje stroki postaviti in vzdrevati napravo, potrebno za izvrevanje. e je treba napraviti pot, stroke tega dela nosi lastnik gospodujoe nepreminine. Prav tako ga bremenijo tudi vsi stroki njenega vzdrevanja. Enako kot za naprave velja tudi za druga dejanja. Naprava, potrebna za izvrevanje slunosti, pa lahko slui tudi za potrebe sluee nepreminine. Ker gre za korist sluee nepreminine, zakon doloa, da si vsa bremena takne naprave sorazmerno s koristjo razdelita lastnika obeh nepreminin.
219. len SPZ - (1) Stvarna slunost se izvruje na nain, ki najmanj obremenjuje sluno stvar. (2) e je za izvrevanje stvarne slunosti potrebna uporaba kakne naprave ali je potrebno kakno dejanje, krije stroke vzdrevanje ali takega dejanja lastnik gospodujoe stvari. (3) e napravo uporablja tudi lastnik sluee stvari ali je dejanje tudi v njegovem interesu, krijeta stroke vzdrevanja takne naprave in stroke takega dejanja lastnik gospodujoe in lastnik sluee stvari v sorazmerju s koristjo, ki jo imata.

9.2.5. PRENEHANJE SLUNOSTI

Naini prenehanja slunosti so smiselno enaki, kot je njihov nastanek, in tudi prenehanje slunosti lahko temelji na pravnem poslu, zakonu ali odlobi pristojnega organa. Med naini prenehanja stvarne slunosti prenehanje s potekom asa ni posebej urejeno. V skladu s splonimi pravili civilnega prava trajajoa pravica preneha, ko potee as, za katerega je bila ustanovljena in z izbrisom iz zemljike knjige. Ker se stvarna slunost lahko ustanovi za doloen as, se lahko ob njenem vpisu v zemljiko knjigo oznai as njenega trajanja. e je pri pravici, ki je asovno omejena, vpisan podatek o dnevu prenehanja te pravice, pogojev za vknjibo prenehanja te pravice ni treba dokazovati s posebno listino. e pa as trajanja stvarne slunosti ni vpisan v zemljiko knjigo oziroma je trajanje stvarne slunosti vezano na razvezni pogoj, stvarna slunost preneha na enak nain, kot da bi bila ustanovljena za nedoloen as kot trajajoa slunost. 9.2.5.1. PRENEHANJE SLUNOSTI NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA Do prenehanja stvarne slunosti na podlagi pravnega posla pride smiselno enako kot do nastanka stvarne slunosti na isti podlagi. Stvarna slunost kot pravica stvarnega prava preneha ele z izbrisom iz zemljike knjige oziroma z vknjibo njenega prenehanja. Podlaga za izbris stvarne slunosti je najprej zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja volja, da pravica preneha. Izpolnitev tega pravnega posla pa je izdaja zemljikoknjinega dovolila, s katerim lastnik gospodujoe nepreminine dovoljuje izbris stvarne slunosti. Prenehanje pa nastopi ele z vpisom prenehanja oziroma izbrisom stvarne slunosti iz zemljike knjige.

191

Tudi zavezovalni pravni posel, usmerjen v prenehanje slunosti, nima svojega imena in njegova vsebina ni urejena z zakonom. Taken pravni posel bi lahko imenovali odpust slunosti, zanj pa je obvezna pisna oblika lastnika gospodujoe nepreminine.
221. len SPZ - Slunost lahko preneha na podlagi pravnega posla med lastnikoma gospodujoe in sluee nepreminine in z izbrisom iz zemljike knjige.

9.2.5.2.

PRENEHANJE SLUNOSTI NA PODLAGI ZAKONA

SPLONO Stvarna slunost lahko preneha tudi iz razlogov, ki jih doloa zakon. Veinoma gre za razloge, za katere e zakonodajalec ugotavlja, da stvarna slunost za gospodujoo nepreminino ni ve potrebna in daje moneji interes lastnika sluee nepreminine, da se omejitev lastninske pravice na njej odpravi. Preneha v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih doloa zakon. Po izpolnitvi zakonsko doloenih pogojev lahko med lastnikoma sluee in gospodujoe nepreminine nastane spor o obstoju stvarne slunosti. Tudi v tem primeru pa ima posebno vlogo naelo zaupanja v zemljiko knjigo. Dobroverni pridobitelj lastninske pravice na gospodujoi nepreminini, ki se zanese na podatek o obstoju slunostne pravice, ima moneji interes in uiva pravno varstvo. Zato lahko zavzamemo stalie, da stvarna slunost, ki je e prenehala, ker so se izpolnili z zakonom doloeni razlogi, znova oivi v korist dobrovernega pridobitelja lastninske pravice na gospodujoi nepreminini.
220. len SPZ - Stvarna slunost preneha na podlagi pravnega posla, na podlagi odlobe ali na podlagi zakona.

RAZLOGI ZA PRENEHANJE SLUNOSTI NA PODLAGI ZAKONA

Osvoboditev slunosti (usucapio libertatis)

Osvoboditev slunosti je posebna kvalificirana oblika prenehanja stvarne slunosti zaradi njenega neizvrevanja. Bistven pogoj za osvoboditev slunosti je, da lastnik sluee nepreminine prepove izvrevanje stvarne slunosti. Upiranje izvrevanju slunosti lahko izhaja iz verbalne prepovedi ali dejanja, ki fizino ovira izvrevanje. Lastnik sluee nepreminine lahko zagrozi lastniku gospodujoe nepreminine ali pa na primer onemogoi izvrevanje slunosti poti tako, da postavi ograjo. Pomembno je le to, daje nasprotovanje izvrevanju slunosti uinkovito in da lastnik gospodujoe nepreminine slunost resnino preneha izvrevati. Stanje neizvrevanja mora trajati tri leta in z iztekom tega asa stvarna slunost preneha na podlagi samega zakona. Proces osvoboditve slunosti pretrga vsaka vnovina izvritev slunosti. Izvritev pa je lahko dejanska ali pravna. Lastnik gospodujoega zemljia lahko ravna v skladu z vsebino slunosti ali pa vloi zahtevo za pravno varstvo. Dejanska ali pravna izvritev slunosti ima naravo pretrganja zastaranja. Vendar velja, da mora po vsaki izvritvi lastnik sluee nepreminine znova izraziti svojo voljo, da izvrevanju slunosti nasprotuje, e eli, da stee nov rok za osvoboditev. Lastnik sluee nepreminine lahko prepove izvrevanje povsem samovoljno in nikakrno upotevanje dobre vere ne pride v potev. Namen zakona je jasen. Sankcionira ravnanje lastnika gospodujoe nepreminine, ki ne poskrbi za varstvo svoje pravice. To pa povsem jasno kae na pravno naravo zastaranja. Tako lahko prenehajo tudi negativne slunosti. Vendar je treba pri tem upotevati nekatere posebnosti. Upiranje negativni slunosti se pokae s tem, da lastnik sluee nepreminine zane izvrevati ravnanja, ki bi jih sicer zaradi slunosti moral opustiti. Vendar mora biti to nasprotovanje jasno in nedvomno izjavljeno lastniku gospodujoe nepreminine.

Zastaranje slunosti
e lastnik gospodujoe nepreminine svoje stvarne slunosti dalj asa ne izvruje, lahko domnevamo, da zanj nima ve gospodarskega pomena. Stvarna slunost preneha, e se ne izvruje v asu, potrebnem za njeno priposestvovanje. To pa pomeni dobo dvajsetih let. Zakon izhaja iz presoje, da dvajsetletno neizvrevanje jasno kae, da slunost ni potrebna gospodujoi nepreminini in daje s tem nekoristna. Negativna slunost ne more zastarati, saj ni zaznavnih elementov njenega izvrevanja. Za zastaranje slunosti se smiselno

192

uporabljajo pravila, ki urejajo zastaranje. V praksi se lahko zgodi tudi, da se stvarna slunost izvruje v manjem obsegu, kot je njena vsebina. Slunost pepoti in vonje se na primer izvruje samo kot pepot. Za ta primer nekateri zagovarjajo stalie, da slunost preneha v tistem delu, v katerem se ne izvruje.

Unienje nepreminine
Stvarna slunost preneha tudi z unienjem gospodujoe ali sluee nepreminine. Do fizinega unienja zemljia pride zelo redko, pogosteje pa se unii objekt (zgradba), na katerega se slunost nanaa. Sodna praksa zastopa stalie, da hina slunost z unienjem zgradbe preneha, lahko pa oivi, e se zgradba obnovi ali na novo postavi. Poleg fizinega unienja pa je treba upotevati tudi pravno unienje nepreminine. Predvsem zemljie lahko preneha obstajati kot zemljika parcela zaradi postopka prostorskih izvedbenih operacij. Tipien primer je komasacija, pri kateri se parcelne meje izbriejo in na novo doloijo. To pa pomeni povsem drugaen poloaj tudi z vidika slunosti. Zato je povsem normalna pravna posledica, da v komasacijskem postopku stvarne slunosti ugasnejo in da se o njih na novo odloi s komasacijsko odlobo, e so e zmeraj potrebne.

Enakost lastninskega stanja (zdruitev)

len 224 SPZ posebej ureja pravne posledice poloaja, e pride do izenaitve lastninskega stanja na gospodujoi in sluei nepreminini. Izraz zdruitev, ki ga doloba uporablja, ne smemo zamenjati z zdruitvijo kot obliko parcelacije zemljia. Gre za poloaj, ko postane lastnik obeh nepreminin ista oseba ali pa se na njih vzpostavi identino solastninsko razmerje tako po osebah kot tudi po njihovih deleih. V tem primeru pride do veljave splono naelo slunostnega prava, da slunost na lastni stvari ni mogoa (nemini res sua servit). To je posebna oblika prenehanja na podlagi zakona. Stvarna slunost preneha v trenutku, ko se vzpostavi lastninsko stanje, ki je podlaga za njeno prenehanje. Stvarna slunost z zdruitvijo proti tretjim preneha ele, ko se opravi njen izbris iz zemljike knjige. Izbris pa se opravi na podlagi razpolagalnega posla, ki je izraen v zemljikoknjinem dovolilu, s katerim lastnik obeh nepreminin soglaa z izbrisom. V tem primeru gre enostransko izjavo volje, ki mora biti izraena v pisni obliki zemljikoknjinega dovolila, na katerem mora biti podpis lastnika overjen. e sta nepreminini v solastnini, je za izbris potrebna izjava vseh solastnikov ter temu primerno zemljikoknjino dovolilo z overjenimi podpisi. Stvarna slunost na ta nain lahko preneha le prehodno v kolikor se lastniko razmerje spremeni.

Zdruitev in delitev sluee in gospodujoe nepreminine

Obstoj stvarne slunosti seveda ni ovira za izvedbo parcelacije nepreminine v skladu s pravili, ki jo urejajo. Tako lahko pride do delitve bodisi gospodujoe bodisi sluee nepreminine in postavlja se vpraanje, kako se prenaa stvarna slunost z nepreminine, ki preneha, na nove nepreminine. Ta poloaj reuje pravilo 225. lena SPZ. e je predmet delitve gospodujoa nepreminina, se stvarna slunost ex lege prenese na vse parcele, ki nastanejo z delitvijo te nepreminine. Ko se pravne posledice delitve na podlagi odlobe geodetske uprave in po vpisu v zemljiki kataster prenesejo v zemljiko knjigo, mora zemljikoknjino sodie po uradni dolnosti na podlagi 114. lena ZZK-1 pri vpisani stvarni slunosti na slueem zemljiu pooititi spremembo vpisa zemlji ter opraviti pooitev obstoja stvarne slunosti kot zvezni vpis pri vseh novih zemljikih parcelah, ki so nastale z delitvijo. Reitev na prvi pogled pomeni vejo obremenitev sluee nepreminine, saj po opravljeni delitvi nepreminino bremeni slunost, ustanovljena za ve nepreminin, in ne samo za eno, kot je bilo pred delitvijo. Lastnik sluee nepreminine lahko svoj interes varuje na podlagi splonih pravil, ki urejajo slunosti. e prenesena stvarna slunost za katero od novih zemljikih parcel ni ve koristna ali e se bistveno spremenijo okoliine, v katerih je bila slunost ustanovljena, lahko lastnik sluee nepreminine na podlagi 222. lena SPZ uveljavlja zahtevek, da stvarna slunost preneha. e je predmet delitve sluea nepreminina, je prenos stvarne slunosti na parcele, nastale z delitvijo, odvisen od naina njenega izvrevanja. Stvarna slunost se prenaa na tiste parcele, ki nastanejo z delitvijo, na katerih se izvruje. Iz vsebine stvarne slunosti lahko izhaja, da se nanaa na celotno slueo nepreminino. Negativna slunost prepovedi dviga objekta nad doloeno viino na primer omejuje celotno nepreminino in se prenaa na vse parcele, ki nastanejo z delitvijo. Izvrevanje nekaterih slunosti pa je po njihovi vsebini nujno omejeno na natanno doloen del sluee nepreminine. V tem primeru se stvarna

193

slunost prenaa samo na tiste parcele, nastale z delitvijo, kjer se je slunost e prej izvrevala. Slunost poti se lahko na primer prenese na eno ali ve parcel, nastalih z delitvijo sluee nepreminine, odvisno od tega, kako poteka pot in kaken je delitveni nart.
223. len SPZ - Stvarna slunost preneha: e se lastnik sluee stvari upre njenemu izvrevanju, lastnik gospodujoe stvari pa svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvruje; e se ne izvruje v asu, potrebnem za njeno priposestvovanje; e je gospodujoa oziroma sluea stvar uniena. 224. len SPZ - (1) Stvarna slunost preneha, e postane ista oseba lastnik gospodujoe in sluee nepreminine. (2) e prideta nepreminini ponovno v last razlinih lastnikov, stvarna slunost oivi, e v vmesnem asu ni bila izbrisana. (3) Za izbris stvarne slunosti v vmesnem asu zadoa pisna izjava volje lastnika, ki vsebuje zemljikoknjino dovolilo. 225. len SPZ - (1) e se gospodujoa nepreminina razdeli, ostane stvarna slunost v prid vsem njenim delom. (2) e se razdeli sluea nepreminina, ostane stvarna slunost samo na tistih delih, na katerih se je izvrevala.

9.2.5.2. PRENEHANJE SLUNOSTI NA PODLAGI ODLOBE PRISTOJNEGA ORGANA Stvarna slunost preneha s pravnomonostjo sodne ali dokonnostjo upravne odlobe, s katero pristojni organ na podlagi zakonskega pooblastila odloi, da slunost preneha. Seveda pa proti dobrovernim tretjim slunost ugasne ele z izbrisom iz zemljike knjige. Stvarna slunost je praviloma trajajoa pravica, ki lahko traja, dokler obstajata gospodujoa in sluea nepreminina Zakon daje lastniku sluee nepreminine pravico, da zahteva prenehanje slunosti, e stvarna slunost pomeni vejo omejitev lastninske pravice sluee nepreminine, kot je korist gospodujoe nepreminine. Zahtevek za prenehanje stvarne slunosti se uveljavlja s tobo, ki jo vloi lastnik sluee nepreminine proti lastniku gospodujoe nepreminine. Toba se lahko vloi zaradi nekoristnosti stvarne slunosti ali zaradi tega, ker so se spremenile okoliine, v katerih je slunost nastala. Namen stvarne slunosti ni v omejevanju lastninske pravice na sluei nepreminini, pa pa v koristi, ki omogoa laje izvrevanje lastninske oblasti na gospodujoi nepreminini (servitus fundo utilis esse debet). Zato naj stvarna slunost preneha, e postane nekoristna za gospodujoo nepreminino. Pri presoji koristnosti je treba v celoti izhajati iz potrebe gospodujoe nepreminine. Nekoristnost mora biti objektivna in popolna. Lastnik sluee nepreminine lahko zahteva prenehanje stvarne slunosti tudi, e se bistveno spremenijo okoliine, v katerih je bila slunost ustanovljena. Gre za tehtanje interesov izvrevanja lastninske pravice na obeh nepremininah in moneji interes prevlada nad ibkejim.
Primer: Gospodujoa nepreminina v danem trenutku dobi dostop iz druge smeri na javno cesto in pot preko sluee nepreminine ni ve nujno potrebna 222. len SPZ - (1) Lastnik sluee stvari lahko zahteva, naj stvarna slunost preneha, e postane nekoristna za uporabo gospodujoe stvari ali e se bistveno spremenijo okoliine, v katerih je bila ustanovljena. (2) Stvarna slunost preneha z dnem, ko postane sodna odloba pravnomona, odloba upravnega organa pa dokonna.

9.2.6.

NEPRAVA STVARNA SLUNOST

9.2.6.1. POJEM NEPRAVE STVARNE SLUNOSTI

194

Neprava stvarna slunost je novost, ki jo je v pravni sistem uvedel SPZ. Kot izhaja e iz samega izraza, gre za slunost, ki ima elemente stvarne in osebne slunosti. Neprava stvarna slunost je po vsebini podobna stvarni slunosti. Tako lahko neprava stvarna slunost pomeni rabo sluee nepreminine (pozitivna neprava stvarna slunost) ali opuanje ravnanj na sluei nepreminini, ki bi bila lastniku sluee nepreminine drugae dovoljena (negativna neprava stvarna slunost). Tudi za nepravo stvarno slunost seveda velja, da njena vsebina ne zahteva aktivnega ravnanja lastnika sluee nepreminine. Stina toka med osebno in nepravo stvarno slunostjo pa je v tem, da se neprava stvarna slunost ustanavlja v korist doloene osebe, in ne v korist vsakokratnega lastnika gospodujoega zemljia. Z nepravo stvarno slunostjo pa je lahko obremenjena samo nepreminina. Prav tako je osebna slunost rabe lahko samo pozitivna, negativne osebne slunosti pa nae pravo ne pozna. Glede na posebno pravno naravo se za nepravo stvarno slunost uporabljajo doloila za osebne in stvarne slunosti. Doloila o osebnih slunostih se uporabljajo glede nastanka in prenehanja neprave stvarne slunosti, sicer pa se uporabljajo pravila o stvarnih slunostih. 9.2.6.2. UPORABA DOLOIL O OSEBNI IN STVARNI SLUNOSTI PRI NEPRAVI STVARNI SLUNOSTI Doloila o osebnih slunostih se uporabljajo za nastanek in prenehanje neprave stvarne slunosti. Neprava stvarna slunost nastane na podlagi pravnega posla ali odlobe pristojnega organa. Pomemben je predvsem nastanek neprave stvarne slunosti na podlagi pravnega posla, pri kateri pride v potev smiselna uporaba 234. lena SPZ. Upotevaje smiselno uporabo navedene dolobe in splonih nael SPZ, se za nastanek neprave stvarne slunosti zahteva:
1) Zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost lastnika sluee nepreminine, da se ustanovi

neprava stvarna slunost v korist doloene osebe. V zavezovalnem pravnem poslu mora biti posebej izraen namen strank, da ustanavljata nepravo stvarno slunost, in ne stvarne slunosti v korist gospodujoe nepreminine. O taknem namenu lahko sklepamo, e zavezovalni pravni posel ne omenja gospodujoe nepreminine, pa pa govori o ustanovitvi slunosti v korist doloene osebe. Ker je neprava stvarna slunost po vsebini stvarna slunost, mora biti vsebina slunosti natanno opisana. Zavezovalni pravni posel je lahko odplane ali neodplane narave.
2) Razpolagalno sposobnost lastnika sluee nepreminine. 3) Razpolagalni pravni posel, ki mora biti izraen v zemljikoknjinem dovolilu lastnika sluee

nepreminine, da na sluei nepreminini, ki je oznaena z zemljikoknjinimi podatki, brezpogojno dovoljuje vpis neprave stvarne slunosti z doloeno vsebino v korist doloene osebe. Podpis lastnika sluee nepreminine mora biti overjen.
4) Izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa zakon. To pa je kot pri vseh stvarnih pravicah na

nepremininah vpis v zemljiko knjigo. Neprava stvarna slunost se v zemljiko knjigo vpie kot breme slueega zemljia v dobro osebe, v korist katere je ustanovljena. Ker vsebina neprave stvarne slunosti ne izhaja iz njenega imena, jo je treba opisati tako, kot velja za stvarne slunosti. Poleg pravnega posla je lahko podlaga za nastanek osebne slunosti pravnomona sodna odloba ali dokonna upravna odloba. Neprava stvarna slunost je asovno omejena stvarna pravica. e se ustanavlja v korist fizine osebe, se lahko ustanovi najdlje za as njenega ivljenja. Neprava stvarna slunost v korist pravne osebe pa se lahko ustanovi za dobo najve trideset let. e je as trajanja neprave osebne slunosti doloen, se vpie v zemljiko knjigo na podlagi 21. lena ZZK-1. Imetnik svojo nepravo stvarno slunost izvrevati obzirno, tako da najmanj obremenjuje lastnika sluee nepreminine (civiliter). Lastnik sluee nepreminine lahko zahteva prestavitev slunosti, e je njeno izvrevanje omejeno samo na del nepreminine. Enako velja tudi pravilo o napravah, potrebnih za izvrevanje slunosti, in njihovi souporabi. 9.2.6.3. POMEN NEPRAVE STVARNE SLUNOSTI

195

V veljavni ureditvi je neprava stvarna slunost lahko pomembna predvsem v povezavi s slunostjo v javno korist. Nosilec interesa gradnje javne infrastrukture in lastnik nepreminine ne moreta ustanoviti prave stvarne slunosti, saj nosilec nima nepreminine, ki bi imela lastnosti gospodujoega zemljia. Zato je nujno, da vsebini slunosti v javno korist ustreza tudi oblika slunosti, ki jo je mogoe ustanoviti na pogodbenem temelju. Glede na tipsko prisilo, ki velja v stvarnem pravu, je po mojem mnenju najprimerneja oblika neprava stvarna slunost.
226. len SPZ - Slunost, ki je po svoji vsebini stvarna slunost, se lahko ustanovi tudi v korist doloene osebe. V teh primerih se glede nastanka in prenehanja uporabljajo doloila tega zakona, ki urejajo osebne slunosti.

9.3.

OSEBNE SLUNOSTI

9.3.1. UVOD
Osebne slunosti (servitutes personales; personlichen Dienstbarkeiten) se od stvarnih slunosti loijo predvsem v tem, da tukaj obstaja samo sluna stvar (dominium serviens) in da je upravienec doloena oseba, bodisi fizina bodisi pravna. Negativne osebne slunosti ne obstajajo. Niso tako trajne v svojem obstoju. e so ustanovljene v korist fizine osebe, prenehajo najkasneje z njeno smrtjo, e pa so ustanovljene v korist pravne osebe, as trajanja ne sme biti dalji od 30 let (glej 227. len SPZ). So neprenosljive, dopusten je le prenos izvrevanja, kar pride v potev le pri uitku (229. len SPZ). SPZ ureja tri klasine osebne slunosti. To so uitek, raba in slunost stanovanja (228. len SPZ). (poznali so jih e v rimskem pravu). Njihova znailnost je tudi ta, da lahko nastanejo le na podlagi pravnega posla (pogodbe ali oporoke) ter izjemoma na podlagi sodne odlobe (na primer uitek). Predmet osebnih slunosti so lahko stvari in pravice, ki dajejo koristi. Uitek se lahko ustanovi na premininah, nepremininah, premoenjskih pravicah in tudi na potronih stvareh (nepravi uitek), predmet rabe so lahko samo nepotrone stvari, predmet slunosti stanovanja pa samo nepreminina.
227. len SPZ - (1) Osebna slunost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkoria pravico in traja najdlje do imetnikove smrti. (2) e je osebna slunost ustanovljena v korist pravne osebe, as njenega trajanja ne sme biti dalji od trideset let. 228. len SPZ - Osebne slunosti so: uitek, raba, slunost stanovanja. 229. len SPZ- Imetnik osebne slunosti ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrevanje, e ta zakon tako doloa.

9.3.2. UITEK
9.3.2.1. SPLONO Uitek (ususfructus, Niefibrauch, Fruchtgenufi) zavzema osrednje mesto med osebnimi slunostmi. Je stvarna pravica, katere vsebina je raba in uivanje tuje stvari brez vsake omejitve, toda tako, da se ohrani substanca. Uitkar ima pravico uporabljati tujo stvar in pobirati plodove, ne da bi posegal v substanco. Z ustanovitvijo uitka lastnik omeji svoja lastninska upravienja. Lastnikova upravienja se sestoje iz pravice do posesti (ius possidendi), rabe in uivanja stvari (ius utendi et fruendi) ter razpolaganja (ius disponendi). Z

196

ustanovitvijo uitka lastnik prenese na uitkarja del svojih (lastninskih) upravienj. e je takna upravienja prenesel na uitkarja, ne more ve rabiti in uivati svoje stvari. Ostane mu le gola lastninska pravica (nuda proprietas). Oblikuje razmerje posredne in neposredne posesti. Uitkar postane neposredni posestnik stvari, lastnik pa posredni posestnik stvari. Lastniku pa ostane razpolagalno upravienje oziroma pravica razpolaganja s stvarjo (pravilneje reeno s pravico, saj je lastninska pravica predmet pravnega razpolaganja). Tako lahko le lastnik odsvoji ali obremeni stvar, ki je predmet uitka. Vendar pa sprememba lastnitva ne vpliva na uitkarjev pravni poloaj. Glede na upravienja, ki gredo uitkarju, lahko ugotovimo, da je uitek zelo obsena stvarna pravica, ki se v veliki meri pribliuje lastninski pravici. Raba in stanovanje dajeta upraviencu le pravico rabiti tujo stvar, in to za potrebe upravienca ter lanov njegove druine. Uivanje ne pride v potev. Zato tudi ni moen prenos izvrevanja rabe in stanovanja na tretjega (glej drugi odstavek 245. lena SPZ ter tretji odstavek 247. lena SPZ). To pa ne velja za uitek, saj se lahko njegovo izvrevanje prenese na tretjega (tretji odstavek 230. lena SPZ). Ker je uitek osebna slunost, je neloljivo vezan na osebo upravienca (uitkarja, ususfruktuarja). Ni torej uitka brez osebe (ususfructus sine persona esse non potest). Uitek se zato ne more ustanoviti v korist osebe, ki e ne obstaja. Izjema je le primer ustanovitve uitka z oporoko v korist nasciturusa. Upravienec je lahko fizina ali pravna oseba. Za uitek v korist pravne osebe velja v naem pravu posebnost glede asa trajanja. V splonih dolobah o osebnih slunostih je namre doloeno, da as trajanja osebne slunosti, ki je ustanovljena v korist pravne osebe, ne sme biti dalji od trideset let (drugi odstavek 227. lena SPZ). Doloba velja predvsem za uitek, saj je to najbolj tipina osebna slunost, ki glede na potrebe pravnega prometa ustreza pravni osebi. Uitkar ne more prenesti uitka niti s pravnim poslom med ivimi (inter vivos) niti s pravnim poslom (oporoko) za primer smrti (mortis causa). Nae stvarno pravo pozna izjemo glede neprenosnosti uitka pri izroilni pogodbi, kjer je smiselno doloeno, da se uitek, izgovorjen za izroitelja in njegovega zakonca, v primeru smrti enega od njiju v celoti prenese na drugega do njegove smrti, e ni dogovorjeno kaj drugega ali e iz okoliin primera ne izhaja kaj drugega (drugi odstavek 551. lena OZ). Predmet uitka so lahko stvari (premine in nepremine) in premoenjske pravice, ki so prenosljive in ki jih je mogoe izkoriati (obligacijske pravice - na primer posojilne terjatve; korporacijske pravice - na primer uitek na delnici, poslovnem deleu; pravice intelektualne lastnine - na primer patent, materialna avtorska pravica, pa tudi premoenje kot skupnost pravic). Ker je premoenje skupnost pravic (universitas mm), je treba uitek ustanoviti na vsaki posamezni pravici, ki sodi v to skupnost. Na lastninski pravici se uitek oblikuje tako, kot to velja za stvari (premine in nepremine).
230. len SPZ - (1) Uitek je osebna slunost, ki daje pravico uporabljati in uivati tujo stvar ali pravico tako, da se ohranja njena substanca. (2) Predmet uitka je lahko nepotrona stvar ali pravica, iz katere izvirajo obresti ali druge koristi. (3) Uitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrevanje.

9.3.2.2. SPLONO O UREDITVI UITKA V NAEM PRAVU V SPZ je uitek opredeljen tradicionalno. Uitek je osebna slunost, ki daje pravico uporabljati in uivati tujo stvar ali pravico tako, da se ohranja njena substanca (prvi odstavek 230. lena SPZ). To pomeni, da uitkarju pripadejo vsi donosi (naravni in civilni plodovi), ki izvirajo iz slune stvari. Prav zaradi tega mora nositi tudi stroke vzdrevanja in rabe stvari, bremenijo pa ga tudi stvarna bremena in javne dajatve (glej prvi odstavek 237. lena SPZ). Uivanje stvari mora biti v skladu z gospodarskim namenom stvari. Tako bo lahko uitkar gozda uporabljal gozd v vsakem pogledu, tudi posekal drevesa (glede na doloeno prirast), kot je obiajno z vidika normalne gospodarske rabe stvari, ne bo pa smel napraviti takne poseke, ki bi te okvire presegala, saj bi pomenila tudi poseg v samo substanco stvari. Pogosto je predmet uitka nepremina stvar. Predmet uitka pa so lahko tudi premine stvari in premoenjske pravice. Posebej je v naem pravu urejen uitek na nematerializiranem vrednostnem papirju, in sicer v ZNVP. Tako je v 49. lenu ZNVP uitek na vrednostnem papirju opredeljen kot pravica tretje osebe do izplaila dividende oziroma drugih donosov iz vrednostnega papirja. Civilni plodovi, ki jih dajejo vrednostni papirji, so predvsem dividende oziroma drugi donosi (na primer obresti pri obveznicah). Uitek ustanovljen v korist fizine osebe,

197

preneha s smrtjo, e ni s pravnim poslom doloen kraji rok trajanja, e pa je ustanovljen v korist pravne osebe, lahko traja najve 30 let. Pred iztekom tega roka pa uitek preneha v primeru prenehanja pravne osebe. Potrone stvari pa so lahko predmet tako imenovanega nepravega uitka (qua-si ususfructus; ususfructus irregularis; Pri nepravem uitku preide lastninska pravica na stvari na uitkarja. Ob prenehanju uitka pa je uitkar dolan vrniti takno koliino, vrsto in kakovost stvari, kot jo je prejel. Gre za podobno situacijo, kot jo poznamo pri nepravem pignusu (pignus irregulare), ko je lahko potrona stvar tudi predmet rone zastave, pri emer na zastavnega upnika, tako kot na uitkarja pri nepravem uitku, preide lastninska pravica ter se ne konstituira omejena stvarna pravica, kot je to normalno pri zastavni pravici. Tako vidimo, da je nepravi uitek zelo blizu posojilu. Objekt nepravega uitka torej ni stvar sama, ampak njena vrednost. Uitkar mora vzdrevati stvar, ki je predmet uitka, kar pomeni, da mora glede stvari ohranjati status quo. Miljeno je redno vzdrevanje, medtem ko izredna popravila in izboljave bremenijo lastnika stvari. Osebna slunost uitka je zaradi svoje osebne pravne narave neprenosljiva stvarna pravica (229. len in tretji odstavek 230. lena SPZ). Vendar pa lahko uitkar prenese izvrevanje uitka na tretjo osebo. S tem se ne prenese stvarna pravica, ampak obligacijska pravica uporabe tuje stvari. 9.3.2.3. SOLASTNIKI DELE KOT PREDMET UITKA Idealni (solastniki) dele je miselni alikvotni del fizino nerazdeljene stvari. Kot tak ni fizino doloen, zato se lastninska pravica praviloma izvruje na celoti, skupaj z drugimi solastniki. Prav zaradi tega je treba tudi izvrevanje uitka podrediti tistim pravilom, ki veljajo za izvrevanje solastninske pravice glede rabe in uivanja stvari. Tako je tudi SPZ v 231. lenu doloil, da ima uitkar v primeru uitka na solastnikem deleu pravico izvrevati uitek v obsegu solastnikove pravice. Doloba velja tako za premine kot tudi za nepremine stvari. Tako bo na primer uitkar solastnikega delea nepreminine, ki je bila v celoti oddana v rabokup, upravien do sorazmernega delea civilnih plodov, glede na solastniki dele, ki ga ima v uitku. Doloba 231. lena pride smiselno v potev tudi za soimetnitvo drugih premoenjskih pravic. V dolobah OZ, ki urejajo skupnost, je doloeno le, da lahko vsak udeleenec prosto razpolaga s svojim deleem (drugi odstavek 1004. lena OZ). To pa pomeni, da se lahko uitek, ki predstavlja razpolaganje s pravico, ustanovi tudi na deleu. Tudi v tem primeru vstopi uitkar v skupnost s pravicami in obveznostim, kot jih je imel poprej imetnik delea. Na stvari v skupni lastnini ali na drugi premoenjski pravici v skupnem imetnitvu se lahko ustanovi uitek le v soglasju z vsemi skupnimi lastniki oziroma skupnimi imetniki (glej 72. len SPZ).
231. len SPZ - Predmet uitka je lahko tudi solastniki dele. V tem primeru ima uitkar pravico izvrevati uitek v obsegu solastnikove pravice.

9.3.2.4. DEL NEPREMININE KOT PREDMET UITKA Uitek je dopustno ustanoviti tudi na delu nepreminine. Lastnik vestanovanjske poitnike hie na primer ustanovi uitek na enem stanovanju ali lastnik vinograda ustanovi uitek na delu vinograda. To z drugimi besedami pomeni, da se upravienja rabe in uivanja nepreminine razdelijo med uitkarja in lastnika nepreminine. Nepreminino lahko skupaj uporabljata in jo uivata lastnik in uitkar. Ker je prostorske meje izvrevanja uitka na delu nepreminine pogosto teko natanno doloiti, se je zakon opredelil za model, ki se po eni strani pribliuje uitku na solastnikem deleu in po drugi strani uitku na celoti. V medsebojnem (notranjem) razmerju med lastnikom in uitkarjem se namre teje, kot da bi bil z uitkom obremenjen solastniki dele, ki ustreza obsegu uporabe stvari v korist uitkarja, medtem ko se v razmerju do tretjih teje, da je nepreminina obremenjena kot celota, vendar je uitek na delu nepreminine potrebno vpisat v zemljiko knjigo kot uitek na celotni nepreminini. Dolobe 232. lena SPZ je reujejo pogoste primere iz prakse, ko elita lastnik in uitkar omejiti uitek na del nepreminine (na primer na natanno doloene dele stanovanjske hie Pri emer pa v tem primeru ZZK-1 predvideva natanen opis prostorskih meja slunosti (19. len ZZK-1). 9.3.2.5. Nastanek uitka
232. len SPZ - Uitek se lahko ustanovi tudi na delu nepreminine tako, da nepreminino skupaj uporabljata in jo uivata lastnik in uitkar. V tem primeru se v njunem medsebojnem razmerju

198

teje, kot da bi bil z uitkom obremenjen solastniki dele, ki ustreza obsegu uporabe stvari v korist uitkarja. V razmerju do tretjih pa se teje, da je nepreminina obremenjena kot celota.

SPLONO Na splono loujemo dva naina nastanka uitka: 1. voljni, 2. prisilni. Prvi nastane na podlagi soglasja strank oziroma z izjavo volje lastnika. Sem spada poleg pogodbenega uitka tudi oporoni uitek. Drugi pa nastane neodvisno od volje lastnika. Sem spada po naem pravu nastanek uitka na podlagi sodne odlobe. SPZ v primerjavi z nekaterimi primerjalnopravnimi ureditvami zouje pravne naslove za pridobitev uitka. Po ODZ se slunosti lahko pridobijo na podlagi pogodbe, izjave poslednje volje, na podlagi sodne odlobe in s priposestvovanjem ( 480 ODZ). Doloba velja tako za stvarne kot tudi za osebne slunosti. Pri priposestvovanju uitka na premini stvari se smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za priposestvovanje lastninske pravice, in ne pravila, ki veljajo za priposestvovanje stvarnih slunosti. Nae pravo v dolobi 233. lena SPZ ne predvideva nastanka uitka s priposestvovanjem.
233. len SPZ - Uitek nastane na podlagi pravnega posla ali sodne odlobe.

NASTANEK UITKA NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA Najobiajneji nain za nastanek slunosti je pravni posel. To velja tudi za uitek. Uitek bo najpogosteje ustanovljen tako, da si bo lastnik v izroilni ali preuitni pogodbi pridral slunost uitka (deductio servitutis). Lahko pa se uitek ustanovi tudi na podlagi samostojne pogodbe o ustanovitvi uitka, ki je odplana ali neodplana. To louje uitek od od rabokupa. V obeh primerih pridejo v potev pravila, ki tudi sicer veljajo za pravno-poslovni nain pridobitve stvarnih pravic (zavezovalni pravni posel, razpolagalni pravni posel in pridobitni nain). Uitek ne more nastati na podlagi zakonitega dedovanja, v potev pride samo oporono dedovanje. Ker pa se pri uitku na temelju oporoke ustanavlja nova pravica in ne gre zgolj za prehod premoenja, kot je poprej pripadalo zapustniku, je to treba razumeti tako, daje vpis oporonega uitka v zemljiko knjigo konstitutivnega pomena V teoriji se navaja, da predstavlja oporoni uitek neposredni nain pridobitve uitka, pri uitku kot volilu pa gre za posredni nain pridobitve uitka v korist legatarja. Tudi pri ustanovitvi uitka na podlagi pravnega posla je v dolobi prvega odstavka 234. lena SPZ poudarjeno naelo kavzalnosti, ki za pravnoposlovno ustanavljanje stvarnih pravic zahteva veljaven zavezovalni (obligacijskopravni) posel. Doloba velja tako za ustanovitev uitka na nepremininah kot tudi za ustanovitev na premininah ter pravicah. Za oporono razpolaganje za primer smrti (mortis causa) se ne zahteva zemljikoknjino dovolilo pri ustanavljanju uitka na nepreminini. Doloba 234. lena SPZ pa pride v celoti v potev za legat. Ustanovitev uitka v korist legatarja se ravna po pravilih, ki veljajo za ustanovitev uitka na podlagi pravnega posla. Volilo oziroma legat namre daje legatarju obligacijsko-pravni zahtevek na ustanovitev uitka nasproti tistemu dediu, ki ga je za izpolnitev legata doloil oporoitelj.
234. len SPZ - (1) Za nastanek uitka se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti uitek, zahteva e izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa ta zakon. (2) Za pridobitev uitka na nepreminini se zahteva zemljikoknjino dovolilo in vpis v zemljiko knjigo. (3) Uitek na preminini se pridobi z izroitvijo stvari. (4) Uitek na pravici se pridobi s poslom, ki je potreben za prenos pravice-

Nastanek uitka na podlagi pravnega posla (pogodbe) na nepreminini

Za nastanek uitka na nepreminini se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti uitek, zahtevata e zemljikoknjino dovolilo in vpis v zemljiko knjigo (prvi in drugi odstavek 234. lena SPZ).

199

Z ustanovitvijo uitka na nepreminini se pridobi uitek tudi na pritiklinah nepreminine, ki so v lasti lastnika nepreminine, e ni med lastnikom in uitkarjem dogovorjeno drugae (argument iz drugega odstavka 17. lena in drugega odstavka 140. lena SPZ). Z zavezovalnim pravnim poslom lastnik nepreminine prevzame obveznost ustanoviti uitek v korist uitkarja. Za veljavne pravne uinke zavezovalnega pravnega posla (pogodbe) ni potrebno, da vsebuje zemljikoknjino dovolilo (glej tudi prvi odstavek 36. lena ZZK-1). Zemljikoknjino dovolilo ter pogodba sta lahko izjavljena na razlinih listinah. Vendar pa zaradi poudarjenega naela kavzalnosti v naem pravu ni mona vknjiba uitka brez predloitve obeh listin zemljikoknjinemu sodiu. V praksi bosta oba pravna posla najvekrat vsebovana v enotni listini. Zemljikoknjino dovolilo, ki predstavlja razpolagalni pravni posel, je izrecna in nepogojna izjava lastnika nepreminine, s katero dovoljuje, da se pri njegovi nepreminini vpie pravica uitka v korist in na ime uitkarja. Uitka na nevpisanih nepremininah ni mono ustanoviti. Z vidika publicitete je nekoliko zabrisana meja med uitkom in rabokupom, saj se tudi rabokup lahko vpisuje v zemljiko knjigo (2. toka drugega odstavka 13. lena ZZK-1). Pomembna razlika med uitkom in rabokupom je vpis v zemljiko knjigo konstitutivnega pomena za nastanek uitka kot stvarne pravice, medtem ko rabokupna pravica nastane s sklenitvijo pogodbe. Vpis rabokupa v zemljiko knjigo zato ni konstitutivnega pomena za njegov nastanek. Z vpisom obligacijskih pravic v zemljiko knjigo zaivijo publicitetni uinki zemljikoknjinega prava. Tudi za vpis rabokupa v zemljiko knjigo se zahteva zemljikoknjino dovolilo (drugi odstavek 36. lena ZZK-1).

Nastanek uitka na podlagi pravnega posla (pogodbe) na preminini

Za nastanek uitka na preminini se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti uitek, zahteva e izroitev stvari (prvi in tretji odstavek 234. lena SPZ). Glede ustanovitve uitka na preminini je pridobitni nain taken, kot ga poznamo pri pridobitvi lastninske pravice (traditio). Volja lastnika in uitkarja ni usmerjena v prenos lastnine, ampak v prenos rabe in uivanja. Najprimerneji nain za nastanek uitka je dejanska izroitev (traditio vera), niso pa izkljueni tudi drugi naini izroitve (izroitveni surogati). Kot podlaga za ustanovitev uitka na nepreminini lahko slui veljavna ustna pogodba o ustanovitvi uitka, s samo izroitvijo stvari pa se konstituira stvarna pravica uitka Zlasti pri premininah utegne biti pravno razmerje med lastnikom in uitkarjem za tretje nerazvidno. Predvsem v tem smislu, ali gre v konkretnem primeru za rabokup ali za uitek. Obe pravici se namre v mnogoem razlikujeta, v doloenih pogledih pa med njima ni razlik. Tako uitek kot tudi zakup daje upraviencu pravico rabe in uivanja stvari (drugi odstavek 587. lena OZ; prvi odstavek 230. lena SPZ). Uitek je neprenosen, moen je samo prenos izvrevanja uitka (tretji odstavek 230. lena SPZ). Prav tako uitek preneha s smrtjo upravienca (prvi odstavek 241. lena SPZ). Za rabokup nae pravo ne predvideva takne strogosti. e zakupnik umre in ni drugae dogovorjeno, se zakup nadaljuje z njegovimi dedii (618. len OZ). Tudi zakupnik lahko odda stvar v podzakup, e ni med njim in lastnikom dogovorjeno drugae, s imer prenese izvrevanje zakupa na tretjo osebo (605. len OZ). Vendar pa lahko zakupodajalec to monost s pravnim poslom izkljui, esar pa ne more storiti lastnik pri uitku. Prenosa izvrevanja uitka s pravnim poslom ni mogoe izkljuiti. Rabokup je zmeraj odplaen (587. len OZ), kar pa ne velja za uitek, ta je lahko odplaen ali neodplaen. Res pa je, da ima tudi rabokup, kot relativna pravica, doloene znailnosti absolutnih pravic (5. len SPZ). To se pokae predvsem v primeru odsvojitve v rabokup dane stvari (glej 610. do 613. len OZ). Ker so upravienja pri uitku in robokupu identina (raba in uivanje stvari), lahko pride do teav, e je na primer lastnik izroil stvar najprej v zakup osebi A ter nato ustanovil na njej e uitek v korist osebe B (to bo mono z izroitvijo na dolgo roko - glej etrti odstavek 60. lena SPZ). Uitkar bo torej pridobil pravico do civilnih plodov nasproti zakupniku, v obstojee zakupno razmerje pa ne bo mogel posegati.

Nastanek uitka na podlagi pravnega posla (pogodbe) na pravici

Za nastanek uitka na pravici se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti uitek, zahteva e prenosni posel, ki je potreben za prenos pravice (prvi in etrti odstavek 234. lena SPZ).

200

Predmet uitka so lahko vse prenosljive premoenjske pravice, tudi iz katerih izvirajo obresti ali druge koristi. Naeloma so lahko objekti stvarnih pravic le stvari (prvi odstavek 3. lena SPZ). SPZ v tem pogledu naredi izjemo glede zastavne pravice in uitka. Tako je e v drugem odstavku 3. lena SPZ doloeno, da je lahko predmet zastavne pravice in uitka tudi premoenjska pravica. V takem primeru se zanje smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za stvar (tretji odstavek 3. lena SPZ). Premoenjska pravica v smislu SPZ pa je tista pravica, ki je prenosljiva in katere vrednost je mogoe izraziti v denarju (22. len SPZ). Predmet uitka zato ne morejo biti nepremoenjske pravice (na primer osebnostne pravice) in neprenosne premoenjske pravice (na primer osebne slunosti). Uitek na uitku tako ni mogo. Zaradi neprenosnosti ne more biti predmet uitka tudi na primer predkupna pravica in podobno. Terjatev, ki se daje v uitek, je lahko nedenarna ali denarna. e je predmet terjatev, katere vsebina je izroitev potrone stvari, se oblikuje nepravi uitek, kar pomeni, da uitkar postane z izroitvijo potronih stvari lastnik teh stvari. e je namre predmet uitka pravica, ki se ne obrestuje in tudi ne daje drugih koristi, gre za nepravi uitek na pravici. V tem primeru se teje, da je bila v uitek dana denarna vrednost pravice. e pa pride do transformacije, se oblikuje pravi uitek na stvari, kar bo pomenilo, da mora uitkar ob prenehanju uitka vrniti stvar lastniku. Le e pride do transformacije nepravega uitka na pravici v nepravi uitek na stvari, uitkar ne bo zavezan vraati stvari, ampak denarno vrednost stvari. Pri nepravem uitku na pravici gre torej za situacijo, ki jo poznamo pri uitku na potronih stvareh. Uitkar postane lastnik potronih stvari, lastniku pa ob prenehanju uitka vraa denarno vrednost stvari. Predmet uitka je lahko tudi poslovni dele drube z omejeno odgovornostjo ali katere od osebnih drub. V tem primeru pripada uitkarju dobiek, ki odpade na konkretni dele, ki je bil prenesen v uitek. Uitek na vrednostnih papirjih se ustanovi z ustreznim prenosnim poslom, ki je predpisan za konkretni vrednostni papir. Nae pravo tudi izrecno ureja uitek na nematerializiranih vrednostnih papirjih. Na teh vrednostnih papirjih se uitek pridobi z vpisom v centralni register (51. len ZNVP). Najpogosteje se kot predmet uitka pojavljajo delnice in obveznice, ni pa izkljueno, da ne bi tudi drugi vrednostni papirji, ki ne dajejo taknih donosov kot delnice ali obveznice, imeli za uitkarja praktine vrednosti. npr skladinica. Uitka na premoenju z vsemi stvarnopravnimi uinki ni mogoe ustanoviti z enim aktom. Premoenje je skupnost pravic (lastninske, obligacijske, korporacijske pravice in podobno) in glede na naelo specialnosti je treba prenaati vsako pravico posebej. UITEK NA PODLAGI SODNE ODLOBE (PRISILNI UITEK) Na podlagi sodne odlobe lahko nastanejo tako stvarne slunosti kot tudi uitek. Tako je za stvarne slunosti v 125. lenu ZNP doloeno, da sodie v postopku delitve stvari odloi po uradni dolnosti tudi o ustanovitvi stvarne slunosti, e posamezni udeleenec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari. Nastanek uitka na podlagi sodne odlobe je v naem pravu urejen v drugem odstavku 17. lena Zakona o dedovanju kmetijskih zemlji (ZDKG). Pri uitku na podlagi pravnomone sodne odlobe gre za prisilno ustanovitev uitka. V naem pravu je ta oblika prisilnega uitka urejena v drugem odstavku 17. lena ZDKG. Pogoji za sodni nastanek uitka v korist preivelega zakonca so naslednji: 1. daje preiveli zakonec v asu zapustnikove smrti ivel na zaiteni kmetiji; 2. da dedi zaitene kmetije, ki je potomec zapustnika ali preivelega zakonca, e ni dopolnil 25. leta starosti; 3. da preiveli zakonec obdeluje zaiteno kmetijo; 4. uitek pa lahko traja samo tako dolgo, dokler je preiveli zakonec lastnik, solastnik ali skupni lastnik zaitene kmetije.
235. len SPZ - Uitek nastane z dnem, ko postane sodna odloba pravnomona.

9.3.2.5. UITKARJEVA DOLNOST OBVEANJA Uitek predstavlja le utesnitev lastninske pravice, pri emer se stvar ob prenehanju uitka vraa lastniku. Prav zaradi tega je za lastnika pomembno, kaj se s stvarjo dogaja. Tako je v 236. lenu SPZ doloeno, da mora uitkar lastnika obveati o vseh okoliinah, pomembnih za stvar. Ta obveznost navsezadnje izhaja tudi iz dolobe 237. lena SPZ, ki uitkarju nalaga, da mora med trajanjem uitka kot dober gospodar vzdrevati stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom.

201

Dolnost obveanja se nanaa predvsem na poroanje lastniku o tem, daje na primer na nepreminini, ki je predmet uitka, nekdo motil posest, zgradil objekt na njej, obral plodove, nadalje glede strokov v zvezi s stvarjo, kot tudi da se je stvar, ki je predmet uitka, pokodovala, da je ogroena, ker obstaja bodoa nevarnost za stvar, in podobno. Neizpolnitev takne uitkarjeve obveznosti ima za posledico njegovo odkodninsko odgovornost. Posebna doloba o dolnosti obveanja je vsebovana tudi v prvem odstavku 238. lena, po katerem je uitkar dolan nemudoma obvestiti lastnika, e je treba zaradi vije sile ali izrabe stvari opraviti popravilo, ki presega okvire vzdrevanja. Doloba je predvsem pedagoka, saj zaradi 236. lena SPZ niti ne bi bila potrebna.
236. len SPZ Uitkar mora lastnika obveati o vseh okoliinah, pomembnih za stvar in mu dopustiti, da jo enkrat letno pregleda.

9.3.2.7. LASTNIKOVA PRAVICA DO NADZORA STVARI Ker je uitek po svoji temeljni vsebini pravica rabe in uivanja tuje stvari na nain, da se ohranja substanca, bo lastnik zelo zainteresiran, da izvruje nadzor nad stvarjo. Ni mu vseeno, v kaknem stanju bo stvar, ko jo bo ob prenehanju uitka dobil nazaj. V 236. lenu SPZ je zato doloeno, da mora uitkar dopustiti lastniku, da stvar enkrat letno pregleda. Takna monost nadzora je navsezadnje za lastnika pomembna tudi zato, da bo lahko ob ugotovljenem stanju stvari zoper uitkar-ja uporabil ustrezna pravna sredstva (glej na primer drugi odstavek 237. lena SPZ). 9.3.2.5. PRAVICA DO INVENTARJA Primerjalne ureditve urejajo tudi tako imenovano pravico do inventarja (popisa). Uitkar lahko ob ustanovitvi uitka zahteva popis vseh slunih stvari z ocenitvijo njihove vrednosti, kar je pomembno za primer prenehanja uitka, ko mora uitkar stvar ali ve njih vrniti lastniku. Tako je v 518 ODZ doloeno, da naj zaradi olajanja dokazovanja lastnik in uitkar naredita popis vseh slunih stvari. e tega nista naredila, se domneva, daje uitkar dobil stvar z vsemi za redno rabo potrebnimi komadi v rabnem stanju srednje kakovosti. 9.3.2.9. VZDREVANJE STVARI V skladu s principom ohranjanja substance (salva rerum substantia) so v SPZ vsebovane tudi dolobe, ki to zagotavljajo. Ena taknih dolob je vsebovana v prvem odstavku 237. lena in po njej je uitkar dolan med trajanjem uitka kot dober gospodar vzdrevati stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom ter trpeti tudi stroke vzdrevanja. Ohranjanja substance seveda ne smemo razumeti preve absolutno. Redna obraba stvari je vkljuena v kriterij ohranjanja substance. Uitkar zato ne odgovarja za poslabanje, ki je posledica redne uporabe stvari (drugi odstavek 240. lena SPZ). Uitkar je kot dober gospodar zadolen tudi za uvanje stvari, ki jo ima v uitku (Fructuarius custodiam praestare debet. - Paulus D. 7,9,2). Uitkar tudi ne sme ezmerno izkoriati stvari ali jo zanemarjati. Skrbnost dobrega gospodarja je pravni standard, katerega vsebina je ta, da mora uitkar postopati s stvarjo s povpreno skrbnostjo. Kriterij dobrega gospodarja je pomemben zaradi ugotavljanja morebitne odkodninske odgovornosti uitkarja. Vendar ni dvoma, da velja prav takna skrbnost tudi glede vseh drugih obveznosti uitkarja. Tako mora uitkar kot dober gospodar uitek tudi izvrevati, opraviti notifikacijsko dolnost in podobno. Pravilo, da mora uitkar izkoriati in vzdrevati stvar, ki jo ima v uitku, v skladu z njenim gospodarskim namenom, pomeni tudi to, da ne sme spreminjati njenega gospodarskega namena (na primer spremeniti vinograda v travnik). 9.3.2.10. STROKI IN BREMENA V drugem stavku prvega odstavka 237. lena SPZ je doloeno, da bremenijo uitkarja vsi stroki rabe kot tudi stvarna bremena in javne dajatve ne glede na korist, ki jo ima od uitka. V skladu z namenom uitka je, da trpi uitkar stroke rednega vzdrevanja in rabe stvari. Pravilo je oblikovano po naelu ekonomske koristi: Kdor ima korist, naj trpi tudi stroke. Prav tako bremenijo uitkarja javne dajatve - javnopravna bremena (davine), ki so povezane s predmetom uitka. Na podlagi prvega odstavka 237. lena SPZ je uitkar zavezan za izpolnitev javnopravnih in zasebnopravnih bremen.

202

237. len SPZ - (1) Uitkar mora med trajanjem uitka kot dober gospodar vzdrevati stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom. Uitkarja bremenijo vsi stroki rabe kot tudi stvarna bremena in javne dajatve ne glede na korist, ki jo ima od uitka. (2) e uitkar ne izpolni katere od obveznosti iz prejnjega odstavka in je ogroena substanca stvari, lahko lastnik od uitkarja zahteva primerno zavarovanje. e mu uitkar tega zavarovanja ne da, lahko lastnik zahteva predasno prenehanje uitka. V tem primeru ima uitkar pravico do nadomestila za predasno prenehanje, ki ga sodie doloi, upotevaje stanje stvari in priakovano trajanje uitka.

9.3.2.11. ZAVAROVANJE V SPZ ni doloena splona zakonska obveznost zavarovati stvar, ki je predmet uitka. Takno obveznost, ki gre v breme uitkarja, poznajo na primer v nemkem pravu. V SPZ je izraz primerno zavarovanje iri. Prav tako nastopi obveznost zavarovanja le v primeru, e uitkar ne izpolni katere od obveznosti iz prvega odstavka 237. lena SPZ in je zaradi tega ogroena substanca stvari. e mu uitkar tega zavarovanja ne da, lahko lastnik zahteva predasno prenehanje uitka. Tudi za nae pravo je treba ugotoviti, da bo vsekakor gospodarno in ustrezno gospodarskemu namenu stvari, kriterijem skrbnosti ter naelu ohranjanja substance, da se lastnik in uitkar tudi ob ustanavljanju uitka dogovorita za premoenjsko zavarovanje predmeta uitka preko zavarovalnice. e pa je bila stvar zavarovana e pred nastankom uitka, bo glede na prvi odstavek 237. lena, kot e obstojee zasebnopravno breme, bremenilo uitkarja, in sicer za as trajanja uitka. 9.3.2.12. IZREDNA POPRAVILA Kot izredno popravilo je v prvem odstavku 238. lena SPZ opredeljeno tisto popravilo, ki presega okvire vzdrevanja. Vzdrevanje stvari v skladu z njenim gospodarskim namenom predstavlja tista opravila, ki so potrebna za normalno (gospodarno) izvrevanje uitka. To so na primer stroki rednih servisov stvari, popravila stvari, ki so posledica normalne obrabe stvari, in podobno. Te stroke trpi (in tudi stroke za obratovanje stvari, kot so gorivo, elektrina energija in podobno) glede na prvi odstavek 237. lena SPZ uitkar. Lahko pa se uitkar in lastnik dogovorita tudi drugae. Drugae pa je v zakonu predvideno glede strokov v zvezi z izrednimi popravili stvari. Te stroke trpi lastnik. Izredni stroki so stroki, ki se ne pojavljajo redno. Za taken primer bi lahko lo, e bi bilo zaradi plazu zaasno onemogoeno izvrevanje uitka. Takna sanacija nepreminine bo bremenila, v smislu izrednega stroka, lastnika. Vendar mora uitkar v skladu z njegovo splono dolnostjo obveanja lastnika nemudoma obvestiti. e je predmet uitka zaradi vije sile unien, uitek preneha (glej prvi stavek tretjega odstavka 241. lena SPZ). V tem primeru lastnik uniene stvari ni dolan nadomestiti z drugo. Prav tako je treba poudariti, daje lastnik odgovoren uitkarju za stvarne in pravne napake stvari. Vendar pa pride takna lastnikova odgovornost v potev le, e je lo za odplaen uitek. Primer stvarne napake bi bila okvara, ki ni posledica normalne uporabe stvari (na primer okvara avtomobilskega motorja, za katero ni odgovoren uitkar ter ni obiajna za konkretno starost avtomobila, ki je predmet uitka). Primer pravne napake pa bi bil uitek na preminini, ki sploh ni bila v lasti dajalca uitka. e lastnik na svoje stroke opravi izredno popravilo, mu uitkar dolguje obresti na vrednost opravljenih del, potrebnih za vzpostavitev stanja stvari ob ustanovitvi uitka. Obresti zapadejo v plailo konec vsakega koledarskega leta, za zadnje leto pa ob prenehanju uitka (drugi odstavek 238. lena SPZ). Doloba je utemeljena s tem, da se zaradi izrednega popravila stvari za uitkarja izbolja donos iz stvari. Na zakon je v tem pogledu oitno povzemal avstrijsko ureditev, kar pomeni, da tudi pri nas pride v potev enak pristop. SPZ le e doloa, da zapadejo obresti v plailo konec vsakega koledarskega leta, za zadnje leto pa ob prenehanju uitka. e lastnik v razumnem roku noe opraviti popravila, ga lahko opravi uitkar na svoje stroke. Povrnitev teh strokov se lahko zahteva ob prenehanju uitka po pravilih, ki veljajo za dobrovernega posestnika (tretji odstavek 238. lena SPZ). Zelo podobno dolobo vsebuje tudi ODZ v 515. ODZ le e doloa, da lahko uitkar zahteva od lastnika povrailo za izgubo uivanja, e niti lastnik niti uitkar nista opravila izrednega popravila. Za uitkarja je namre doloeno, da lahko opravi izredno popravilo na svoje stroke, ni pa tega dolan storiti. To je obveznost lastnika stvari.
238. len SPZ - (1) e je treba zaradi vije sile ali izrabe stvari opraviti popravilo, ki presega okvire vzdrevanja, mora uitkar o tem nemudoma obvestiti lastnika. (2) e lastnik v primeru iz prejnjega odstavka na svoje stroke opravi popravilo, mu uitkar

203

dolguje obresti na vrednost opravljenih del, potrebnih za vzpostavitev stanja stvari ob ustanovitvi uitka. Obresti zapadejo v plailo konec vsakega koledarskega leta, za zadnje leto pa ob prenehanju uitka. (3) e lastnik v primeru iz prvega odstavka tega lena v razumnem roku noe opraviti popravila, ga lahko opravi uitkar na svoje stroke. Povrnitev teh strokov se lahko zahteva ob prenehanju uitka po pravilih, ki veljajo za dobrovernega posestnika.

9.3.2.13. IZBOLJAVE STVARI Lastnik stvari, ki je predmet uitka, ima pravico stvar na svoje stroke izboljati. Tako je v 239. lenu SPZ doloeno, da mora uitkar dopustiti lastniku stvari, da med trajanjem uitka na svoje stroke opravi izboljave stvari. Za as, ko je zaradi izvedbe del uitkarjeva pravica omejena, pa mu lastnik dolguje denarno nadomestilo. Izboljav, ki lahko privedejo tudi do poveanih donosov iz stvari, ne smemo zamenjevati z izrednimi popravili, ki jih na svoje stroke opravi lastnik stvari. Pri izrednih popravilih namre lastniku pripadajo obresti na vrednost opravljenih del, potrebnih za vzpostavitev stanja stvari ob ustanovitvi uitka (drugi odstavek 238. lena SPZ). Takne obresti pa ne pripadajo lastniku pri izboljavah stvari. Izboljave namre niso potrebne za normalno izvrevanje uitka. Lastnik jih tudi ni dolan opraviti, uitkar pa jih ni upravien terjati.
239. len SPZ - Uitkar mora dopustiti lastniku stvari, da med trajanjem uitka na svoje stroke opravi izboljave stvari. Za as, ko je zaradi izvedbe del omejena uitkarjeva pravica, mu lastnik dolguje denarno nadomestilo.

9.3.2.14. OBVEZNOST VRNITVE STVARI Ob prenehanju uitka se vsa lastninska upravienja ponovno vraajo lastniku. Za takno vzpostavitev lastninskih upravienj je zato potrebna vrnitev predmeta uitka. V prvem odstavku 240. lena SPZ je doloeno, da mora po prenehanju uitka posestnik vrniti stvar njenemu lastniku. Obveznost vrnitve stvari je obligacijskopravne narave, ki je utemeljena v zakonu. Zakon ob prenehanju uitka tudi ne govori ve o uitkarju, ampak o posestniku, kar je razumljivo, saj uitka ve ni. Pri nepravem uitku pa je uitkar zavezan vrniti denarno vrednost stvari (glej drugi odstavek 242. lena SPZ). Zaradi ezmernega izvrevanja uitka lahko pride tudi do ezmernega poslabanja stvari. Prav tako lahko pride do poslabanja stvari iz drugih razlogov po krivdi uitkarja. V zvezi s tem je SPZ v drugem odstavku 241. lena doloil, da lahko lastnik zahteva nadomestilo za izgubo zaradi poslabanja, e stvari ni mogoe vrniti v stanju, v kakrnem je bila v trenutku ustanovitve uitka. Vendar pa uitkar ne odgovarja za vsako poslabanje stvari. Tako ni odgovoren za poslabanje, ki je posledica redne uporabe stvari ali vije sile (glej drugi odstavek 241. lena SPZ) (casus sentit dominus).
240. len SPZ - (1) Po prenehanju uitka mora posestnik vrniti stvar njenemu lastniku. (2) e stvari ni mogoe vrniti v stanju, v kakrnem je bila v trenutku ustanovitve uitka, lahko lastnik zahteva nadomestilo za izgubo zaradi poslabanja. Uitkar ne odgovarja zaradi poslabanj, ki so posledica redne uporabe stvari ali vije sile.

9.3.2.15. PRENEHANJE UITKA Osebne slunosti so asovno omejene stvarne pravice. Naeloma uitek preneha s smrtjo oziroma s prenehanjem pravne osebe. Takno prenehanje je utemeljeno z njegovo neprenosnostjo. Poleg tega lahko uitek preneha z odpovedjo uitka s strani uitkarja, zaradi poteka asa, zaradi unienja predmeta uitka in tudi v drugih primerih, ki jih 241. len SPZ sicer ne navaja, jih je pa mogoe razbrati iz nekaterih drugih dolob SPZ oziroma iz drugih predpisov (OZ, ZUreP-1, ZKZ). Tako je v drugem odstavku 237. lena doloeno, da lahko lastnik zahteva predasno prenehanje uitka, e mu uitkar v primeru, ko je ogroena substanca stvari, ne da primernega zavarovanja, zaradi neizpolnjevanja uitkarjevih obveznosti glede vzdrevanja stvari in podobno. Uitek bo prenehal tudi zaradi konsolidacije, ko postane uitkar tudi lastnik predmeta uitka. Prav tako lahko uitek preneha na podlagi sporazuma med lastnikom in uitkarjem, zaradi uresniitve razveznega pogoja, zaradi neizvrevanja, razlastitve, zemljikih operacij ter spremembe uitka v doivljenjsko rento.

204

241. len SPZ -(1) Uitek preneha s potekom asa, odpovedjo uitkarja ali s smrtjo oziroma prenehanjem uitkarja. (2) Odpoved je enostranska izjava uitkarja, da se svoji pravici odpoveduje. e je predmet uitka nepreminina, uitek preneha z izbrisom iz zemljike knjige. (3) Uitek preneha, e je stvar uniena. e na mesto uniene stvari stopi nova stvar ali pravica, se uitek prenese na to stvar ali pravico.

POTEK ASA Uitek preneha s potekom asa (glej prvi odstavek 241. lena SPZ), e je vezan na doloen rok. Pri uitku na nepreminini je treba pri asovno omejenem uitku navesti rok tudi v zemljikoknjinem dovolilu, sicer se bo telo, da je uitek ustanovljen dosmrtno1243 (glej tudi 21. len ZZK-1). Uitek v korist pravne osebe pa je omejen s 30-letnim rokom e na podlagi zakona (glej drugi odstavek 227. lena SPZ). ODPOVED UITKARJA Uitek lahko preneha tudi z odpovedjo uitkarja. Odpoved je enostranska izjava uitkarja, da se svoji pravici odpoveduje (glej prvi in drugi odstavek 241. lena SPZ). Soglasje lastnika se za odpoved ne zahteva, saj gre za enostranski odrek pravici. Razlogi za odpoved so lahko zelo razlini. Pogosto pa bo razlog za odpoved ta, ker bodo bremena uitka presegala njegove donose. Potrebna bo torej izjava volje uitkarja, ki bo morala vsebovati zemljikoknjino dovolilo, z overjenim podpisom uitkarja (glej 23. len SPZ in prvi odstavek 41. lena ZZK-1). Izbris uitka iz zemljike knjige je potreben tudi v drugih primerih prenehanja uitka na nepreminini.. SMRT FIZINE OSEBE OZIROMA PRENEHANJE PRAVNE OSEBE Uitek preneha s smrtjo fizine osebe in s prenehanjem pravne osebe (glej prvi odstavek 241. lena SPZ), razen v primeru uitka pri izroilni pogodbi. Tu je smiselno doloeno, da se uitek, izgovorjen za izroitelja in njegovega zakonca, v primeru smrti enega od njiju v celoti prenese na drugega do njegove smrti, e ni dogovorjeno kaj drugega ali e iz okoliin primera ne izhaja kaj drugega (drugi odstavek 551. lena OZ).

UNIENJE STVARI
Brez objekta tudi ni stvarne pravice (naelo specialnosti). Prenehanje uitka zaradi unienja stvari je torej odraz naela specialnosti, po katerem so lahko samo individualno doloene samostojne stvari predmet stvarnih pravic, razen e zakon doloa drugae (7. len SPZ). Zakon sicer pozna doloene izjeme od naela specialnosti, brez izjeme pa pride to naelo v potev pri prenehanju stvarnih pravic zaradi prenehanja objekta. V izjemnem primeru nae pravo dopua tako imenovano realno subrogacijo, ko na mesto uniene stvari stopi nova stvar ali pravica. V takem primeru se uitek prenese na to stvar ali pravico (glej tretji odstavek 241. lena SPZ). DRUGI PRIMERI PRENEHANJA

Kritve uitkarja
V drugem odstavku 237. lena je doloeno, da lahko lastnik zahteva predasno prenehanje uitka, e mu uitkar v primeru, ko je ogroena substanca stvari zaradi neizpolnjevanja uitkarjevih obveznosti, ne da primernega zavarovanja. Tudi po splonih pravilih obligacijskega prava lahko pogodbena stranka (lastnik) odstopi od pogodbe (o ustanovitvi uitka), e druga pogodbena stranka (uitkar) kri pogodbo. Tako bo na primer lahko lastnik odstopil od pogodbe o ustanovitvi odplanega uitka, e uitkar ne bo plaeval odmere za uivanje stvari (glej 103. len OZ in naslednje).

Konsolidacija
Pri konsolidaciji uitek preneha zaradi tega, ker uitkar postane tudi lastnik stvari. Ker uitek ni moen na lastni stvari, je normalna posledica konsolidacije prenehanje uitka. Za potrebe izbrisa uitka iz zemljike knjige bo moral lastnik enostransko izjaviti zemljikoknjino dovolilo za vpis izbrisa uitka iz zemljike

205

knjige (smiselno tretji odstavek 224. lena SPZ ter drugi stavek drugega odstavka 241. lena SPZ). Glede izbrisa uitka na idealnem deleu, ki je pripadel uitkarju, bo treba upotevati, kar smo zapisali prej v zvezi z izbrisom uitka.

Po volji strank
Uitek lahko preneha tudi po sporazumni volji lastnika in uitkarja. Sporazum strank je pravni naslov za prenehanje uitka. To pomeni, da je tudi tukaj treba, e gre za nepreminino, upotevati dolobo drugega stavka drugega odstavka 241.lena SPZ, po kateri se zahteva vpis izbrisa uitka iz zemljike knjige za prenehanje.

Razvezni pogoj
Podlaga za prenehanje uitka je tudi uresniitev razveznega pogoja. S tem pogodba o ustanovitvi uitka preneha uinkovati, zaradi cesarje treba s skladu z naelom kavzalnosti uitek izbrisati iz zemljike knjige. V zvezi s tem glej tudi tretji odstavek 59. lena OZ.

Prenehanje zaradi neizvrevanja

V teoriji se zastopa stalie, da naj bi tudi uitek, podobno kot to velja za stvarne slunosti, prenehal zaradi neizvrevanja. Tako naj bi prile smiselno v potev dolobe o zastaranju stvarnih slunosti in priposestvovanju svobode (usucapio libertatis) Pri uitku si sicer neizvrevanje teko predstavljamo zaradi same narave uitka, kot tudi zaradi tega, ker uitkar nosi vsa javna in zasebnopravna bremena. Vendar pa ne smemo a priori zavrniti tudi te monosti prenehanja uitka.

Razlastitev
Uitek lahko preneha tudi zaradi prisilnega odvzema lastninske pravice (razlastitve) na nepreminini, na kateri je bil uitek ustanovljen. Tako lahko pod pogoji 108. lena ZUreP-1 skupaj z lastninsko pravico na nepreminini, ki se razlasti, prenehajo tudi druge stvarne pravice.

Zemljike operacije
Uitek bo prenehal tudi v primeru arondacije (zaokroitve zemlji) v skladu s 53. lenom ZKZ ter komasacije v skladu z 68. lenom ZKZ oziroma 125. lenom ZUreP-1.

Sprememba uitka v doivljenjsko rento

e lastnik in uitkar uitek sporazumno nadomestita z doivljenjsko rento, gre za sporazumno prenehanje uitka. V tem primeru se prejnja obveznost nadomesti (prenovi) z novo (novacija; 323. len OZ). S tem prejnja obveznost preneha, na njeno mesto pa stopi nova obveznost (glej 325. len OZ). 9.3.2.15. NEPRAVI UITEK Nepravi uitek (quasi ususfructus; ususfructus irregularis; uneigentlicher Fruchtgenufi) je uitek na potronih stvareh. Ker se potrone stvari z rabo oziroma uivanjem porabijo, se pri nepravem uitku stvar prenese v last uitkarja. Uitkar pa je ob prenehanju uitka dolan vrniti prejnjemu lastniku takno koliino, vrsto in kakovost stvari, kot jo je prejel. Vendar pa SPZ odstopa od tega klasinega pravila, ki ima korenine e v rimskem pravu, ker je treba po SPZ vraati denarno vrednost stvari. Nepravi uitek je zato zelo blizu posojilu. Objekt nepravega uitka torej ni stvar sama, ampak njena vrednost.
242. len SPZ - (1) Predmet uitka so lahko tudi potrone stvari in pravice, ki ne dajejo obresti ali koristi. (2) V primeru iz prejnjega odstavka se teje, da je bila dana v uitek denarna vrednost stvari ali pravice, ki se ob prenehanju uitka vrne lastniku. e je tako posebej dogovorjeno, mora uitkar

206

vrniti valorizirano glavnico. (3) Za nepravi uitek se smiselno uporabljajo doloila tega zakona o uitku.

9.3.2.17. ZASTARANJE ZAHTEVKOV Z zahtevki, ki so podvreni zastaranju, so miljeni tisti zahtevki, ki so obligacijskopravne narave, eprav so lahko utemeljeni tudi v SPZ. Tako po 243. lenu SPZ vsi zahtevki za nadomestilo iz razmerja med lastnikom in uitkarjem zastarajo v enem letu od njihovega nastanka. To pa ne velja za lastnikov stvarnopravni (lastninski) zahtevek za vrailo stvari ob prenehanju uitka. Lastninski zahtevek po naem pravu ne zastara. Zastaranju pa bo podvren na primer lastnikov zahtevek za obresti iz drugega odstavka 238. lena SPZ, zahtevek za nadomestilo za izgubo zaradi poslabanja stvari iz drugega odstavka 240. lena SPZ, nadalje uitkarjev zahtevek za nadomestilo zaradi predasnega prenehanja uitka iz drugega odstavka 237. lena SPZ, zahtevek za povrailo strokov za izredna popravila, ki jih je opravil uitkar, iz tretjega odstavka 238. lena SPZ, zahtevek za denarno nadomestilo, ker je bila zaradi lastnikove izboljave omejena uitkarjeva pravica, iz 239. lena SPZ, in podobno. Tudi pri nepravem uitku je uitkar dolan plaati prejnjemu lastniku nadomestilo vrednosti. Ne gre za stvarnopravni, ampak za obligacijskopravni zahtevek. Te pa je SPZ v 243. lenu podredil posebnemu enoletnemu zastaralnemu roku. Treba pa je za vsak posamezni zahtevek ugotoviti, kdaj zapade v plailo glede na dolobe SPZ, in od takrat naprej teti rok zastaranja.
243. len SPZ - Vsi zahtevki za nadomestilo iz razmerja med lastnikom in uitkarjem zastarajo v enem letu od njihovega nastanka.

9.3.3. RABA
Raba (usus; Gebrauchsrecht) je osebna slunost, ki daje pravico uporabljati tujo stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom za potrebe imetnika slunosti (uzuar) tako, da se ohranja njena substanca (prvi odstavek 244. lena SPZ). Raba je oja osebna slunost kot uitek, saj lahko uzuar uporablja tujo stvar le za osebne potrebe. Skladno s tem pravilom je pri rabi tudi izkljuen prenos izvrevanja rabe na tretjo osebo (glej drugi odstavek 245. lena SPZ). V naem pravu raba torej ne zajema vseh tistih upravienj, ki jih zajema uitek. Uzuar stvari ne more uivati. Res pa je, da pojma potreba imetnika tudi v naem pravu ne smemo razumeti preozko, saj lahko pridejo v potev tudi uzuarjevi druinski lani. Prav tako je pri rabi dosledno uveljavljeno naelo ohranjanja substance (salva rerum sustantia), kar se kae v tem, da ni mogoa raba na potronih stvareh (drugi odstavek 244. lena SPZ). Ker lahko uzuar uporablja tujo stvar zgolj za osebne potrebe, se pokae razlika med rabo in uitkom tudi glede pridobitve lastninske pravice na plodovih. Koristi od stvari, ki je predmet rabe, ki presegajo potrebe imetnika rabe, pripadajo lastniku. To pa pomeni, daje lastnik stvari, ki je obremenjena z rabo, v boljem poloaju kot v primeru, e bi bila stvar obremenjena z uitkom. V zadnjem primeru nima od stvari nobenih koristi, ampak mu ostane, dokler traja uitek, le gola lastninska pravica (nuda proprietas).
244. len SPZ - (1) Raba je osebna slunost, ki daje pravico uporabljati tujo stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom za potrebe imetnika slunosti tako, da se ohranja njena substanca. (2) Predmet rabe so lahko samo nepotrone stvari. 245. len SPZ - (1) Imetnik rabe lahko uporablja stvar v obsegu, ki izhaja iz pravnega naslova, ki je podlaga za ustanovitev. (2) Imetnik izvrevanja rabe ne more prenesti na tretjo osebo. 246. len SPZ - (1) Za osebno slunost rabe se smiselno uporabljajo doloila tega zakona o uitku. (2) e je obseg rabe doloen tako, da lahko stvar uporabljata skupaj lastnik in imetnik rabe, se smiselno uporabljajo doloila tega zakona o uitku na delu nepreminine.

207

9.3.2. SLUNOST STANOVANJA

Slunost stanovanja (habitatio; Wohnungsrecht) je osebna slunost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika slunosti in njegove druine tako, da se ohranja njegova substanca. Prav tako ima imetnik slunosti stanovanja (habitant) pravico do uporabe skupnih delov v stanovanjski hii (glej prvi in drugi odstavek 247. lena SPZ). Tudi izvrevanja slunosti stanovanja ni mogoe prenesti na tretjo osebo. Ugotovimo lahko, da je slunost stanovanja v bistvu posebna vrsta rabe, katere predmet pa je lahko samo nepreminina, in sicer stanovanje ali njegov del. Za slunost stanovanja se smiselno uporabljajo dolobe o uitku (glej 248. len SPZ), enako kot pri rabi (glej 246. len SPZ). Slunost stanovanja je strogo osebne narave in ni neprenosljiva ne podedljiva. Slunosti stanovanja ne smemo enaiti z najemom stanovanja, ki je obligacijskopravno razmerje. Poleg tega je najem zmeraj odplaen, kar pa ne velja za slunost stanovanja. Ta je lahko odplana ali neodplana. Slunost stanovanja, ki ima podlago v pravnem poslu, se pridobi z vpisom v zemljiko knjigo. Tudi najemno pravico je mogoe vpisati v zemljiko knjigo (glej 2. toko drugega odstavka 13. lena ZZK-1), vendar pa vpis ni konstitutivne narave, ampak je pomemben le z vidika publicitete. Nadalje so rabokupna razmerja naeloma podedljiva, e se pogodbene stranke ne dogovorijo drugae (glej 618. len OZ), za stanovanjski najem pa je celo uzakonjena obveznost najemodajalca, da sklene najemno pogodbo po smrti najemnika pod istimi pogoji z zakoncem najemnika ali z osebo, s katero je pokojni najemnik ivel v zunajzakonski skupnosti, oziroma z enim od ojih druinskih lanov, ki je prebival v stanovanju, imel v stanovanju prijavljeno stalno bivalie in bil naveden v najemni pogodbi (glej prvi odstavek 109. lena SZ-1). eprav slunost stanovanja ni podedljiva, predstavlja v asu ivljenja upravienca stabilneje pravno razmerje kot rabokup, saj je na primer iz nekrivdnih razlogov ni mogoe odpovedati, kot je to mogoe pri stanovanjskem najemu. Razlika med slunostjo stanovanja in rabokupom! Ena od pomembnejih razlik med slunostjo stanovanja in rabokupom je tudi ta, da pri slunosti stanovanja ni dopusten prenos izvrevanja, medtem ko lahko najemnik ali zakupnik po splonih pravilih o rabokupu predmet rabokupa odda v podnajem ali podzakup, e ni dogovorjeno drugae (glej prvi odstavek 605. lena OZ).
247. len SPZ - (1) Slunost stanovanja je osebna slunost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika slunosti in njegove druine tako, da se ohranja njegova substanca. (2) Imetnik slunosti stanovanja ima pravico do uporabe skupnih delov stanovanjske hie. (3) Izvrevanja slunosti stanovanja se ne more prenesti na tretjo osebo. 248. len SPZ - Za osebno slunost stanovanja se smiselno uporabljajo doloila tega zakona o uitku.

Vaje!
1. V korist gospodujoega zemljia je bila l. 1920 ustanovljena slunost vonje s konjsko vprego. Nato je konjsko vprego zaradi tehninega razvoja zamenjal traktor. Ali gre v danem primeru za raziritev obstojee slunosti? eprav se je spremenilo sredstvo prevoza, gre e vedno za slunost vonje. Je pa tudi res, da gre za drugano obremenitev sluee nepreminine, poleg tega je treba ob vpisu slunosti v ZK le to natanno opredeliti. Ker se je spremenil nain izvrevanja slunosti le-to ne ustreza ve tistemu, kar je zapisano v ZK, kar pa pomeni, da slunost vonje s traktorjem (glede na naelo zaupanja v ZK) ne obstoji. e bi lo za raziritev slunosti, bi bilo za to potrebno soglasje lastnika sluee nepreminine.

208

10. STVARNO BREME

Nae pravo stvarnega bremena pred SPZ-jem ni izrecno uredilo, vendar ga je dopualo. Veljala so pravila ODZ.

10. 3. POJEM
209

Stvarno ali realno breme je stvarna pravica, na podlagi katere je vsakokratni lastnik tako obremenjene nepreminine zavezan izpolnjevati upraviencu ponavljajoe se dajatve in opravljati storitve.
Temeljna znailnost je, da nepreminina jami za posamine izpolnitve. Izpolnitve so lahko izgovorjene v obliki: - naturalij dolnost dajati produkte nepreminine - periodinega plaevanja denarnega zneska rentno realno breme - doloenih opravil oziroma storitev npr. prevoz k nedeljski mai Realno breme je lahko ustanovljeno za doloen ali nedoloen as, ni pa mono za enkratno izpolnitev. Ni nujno, da se izpolnitve opravijo v vedno ponavljajoem se redu in da izvirajo iz izroenega premoenja. Mono je na solastnikem deleu. Stroke pridobivanja dobrin, ki so vsebina realnega bremena, nosi lastnik obremenjene nepreminine. Od slunosti se razlikuje po tem, da gre pri realnem bremenu za pozitivne izpolnitve lastnika tako obremenjen nepreminine.
Primer: e si upravienec izgovori osebno slunost rabe doloene nepreminine, ki daje naravne plodove, mu mora lastnik te nepreminine dovoliti, da jo upravienec na ta nain rabi, in opuati vsa dejanja, ki bi upraviencu prepreevala, da stvar rabi. e pa si upravienec izgovori realno breme glede teh plodov, mu jih mora lastnik tako obremenjene nepreminine priskrbeti (obrati in izroiti) z aktivnim ravnanjem. Od rentnega dolga (Rentenschuld) pa se realno breme loi po tem, da lahko zajema tudi nedenarne dajatve in storitve. 249. len SPZ - Stvarno breme je pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene nepreminine zavezan k bodoim dajatvam ali storitvam.

10.4. USTAVNOVITEV STVARNEGA BREMENA

2 podlagi: - pravni posel - zakon
250. len SPZ - (1) Stvarno breme nastane na podlagi pravnega posla ali zakona. (2) Stvarno breme se lahko ustanovi v korist doloene osebe ali v korist vsakokratnega lastnika doloene nepreminine.

10.4.1. USTANOVITEV NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA

10.4.1.1. SPLONO Zaradi ustanovitve stvarnega bremena se lastninska pravica omeji. Za nastanek je potreben zavezovalni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanovitve realnega bremena. Potreben je tudi razpolagalni posel v obliki zemljikoknjinega dovolila in vpis v zemljiko knjigo. Zavezovalni posel bo predvsem izroilna in preuitna pogodba. Sklenjeni morata biti v obliki notarskega zapisa. Ta oblika ni potrebna za razpolagalni posel, ki je lahko tudi samostojna listina, e ni vsebovan v pogodbi. V zemljikoknjinem dovolilu mora biti podpis osebe, katere pravica se obremenjuje, notarsko overjen. e je dovolilo e v notarskem zapisu, to ni potrebno. Realno breme se lahko izgovori v korist osebe ali vsakokratnega lastnika doloene nepreminine. Tako loimo: o personalna bremena v korist dolone osebe; o predialna bremena v korist vsakokratnega lastnika doloene nepreminine. Na temelju pogodbe lahko nastanejo samo personalna bremena. Za predialna bremena niso doloene tako stroge obline zahteve, potrebno pa je zemljikoknjino dovolilo.

210

Zemljikoknjina dovolila so razlina. e je breme asovno omejeno, je potrebno navesti as trajanja. e ni, potem preneha s smrtjo upravienca. ZK dovolilo za personalno stvarno breme : lastnik obremenjene nepreminine izrecno in nepogojno izjavlja, da dovoljuje vpis realnega bremena z naslednjo vsebino: priprava in postreba krajevno obiajnega glavnega dnevnega obroka (kosila), pri skupni mizi;- in sicer na nepreminini (navedba identifikacijske oznake) v korist in na ime (navedba osebe s potrebnimi podatki), do celote. e je realno breme ustanovljeno v korist vsakokratnega lastnika doloene nepreminine, ZK dovolilo glasi: lastnik obremenjene nepreminine izrecno in nepogojno izjavlja, da dovoljuje vpis realnega bremena z naslednjo vsebino: plaevanje nadomestila za uporabo slunostne poti v znesku 500 EUR letno, kar zapade 12.12. za tekoe leto, in sicer na nepremininah (navedba identifikacijske oznake slueih nepreminin) v korist vsakokratnega lastnika nepreminin ( navedba identifikacijske oznake gospodujoih nepreminin) za dobo 20 let, do celote.
251. len SPZ - Za nastanek stvarnega bremena se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanovitve, zahteva e zemljikoknjino dovolilo in vpis v zemljiko knjigo.

10.4.1.2. USTANOVITEV PERSONALNEGA REALNEGA BREMENA NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA Realno breme se najpogosteje ustanavlja s pravnim poslom, za kar je potreben zavezovalni in razpolagalni posel ter vpis v zemljiko knjigo. Vpisuje se v evidenni list C zemljikoknjinega dovolila. Pogodba natanno doloa vsebino posamine obveznosti, ki jih prevzema zavezanec. Pri nas je pojavljajo predvsem personalna bremena. Ponavadi se prevzemnik zavee izroitelju oziroma preuitkarju nuditi ustrezno nego, prehrano, priskrbeti oblaila in obutve, ipd. Izroitelj oziroma preuitkar si izgovori tudi brezplano pravico dosmrtne uporabe stanovanja gre za osebno slunost in jo je treba natanno opredeliti. 10.4.1.2.1. Kratko o izroilni in preuitkarski pogodbi Izroilna pogodba Izroitelj se zavee izroiti in razdeliti svoje premoenje svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem. S tem se morajo strinjati vsi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili poklicani k dedovanju po izroitelju. e se potomec z izroitvijo ne strinja, pa umre pred izroiteljem, je razdedinjen ali dedno neveden, ali se dediini odpove, to ne vpliva na veljavnost pogodbe. Strinjanje mora biti v obliki notarskega zapisa. Z izroitvijo se lahko izroi vse ali del sedanjega premoenja, ne pa bodoega. e pridobi premoenje po izroitvi, je to predmet dedovanja ob smrti zapustnika. e se potomec ne strinja z izroitvijo, e se izroitelju rodi otrok, ali se pojavi potomec, ki je bil razglaen za mrtvega, se izroitve tejejo za darila. Preuitna pogodba Preuitkar se zavee, da bo na prevzemnika prenesel lastninsko pravico na doloenih nepremininah, prevzemnik pa se zavee, da bo preuitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil doloene dajatve in storitve. Pogodba mora biti v obliki notarskega zapisa. Razlike med preuitkarsko pogodbo in drugimi pogodbami: - z preuitkarsko pogodbo se opravi prenos premoenja za asa ivljenja preuitkarja, pri pogodbi o dosmrtnem preivljanju pa premoenje preide ob smrti preivljanca, - s pogodbo o preuitku se prenese lastninska pravica na nepremininah in pritiklinah le-teh, z drugimi pogodbami pa se lahko prenesejo tudi druge stvari, - s pogodbo o preuitku se premoenje lahko prenese na kogarkoli, izroilna pogodba pa zajema le potomce. Ustanovitev predalnega realnega bremena na podlagi pravnega posla Ustanovi se v korist vsakokratnega lastnika nepreminine. Lahko se ustanovi za dalje asovno obdobje. Sprememba lastnika gospodujoega ali slueega zemljia ne vpliva na obstoj realnega bremena

211

Predialno breme preneha z zdruitvijo e postane lastnik gospodujoega ali slueega zemljia ista oseba.

10.4.2. USTANOVITEV NA PODLAGI ZAKONA (ZAKONITO STVARNO BREME)

Gre za stvarno breme v korist vsakokratnih etanih lastnikov na breme vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe, ki dolguje stroke in vplaila v obvezni rezervni sklad. Nastane ex lege in izvenknjino. Znesek, do katerega jami nepreminina za dolgove in vplaila, znaa 5x znesek najnijega vplaila v rezervni sklad. Zakonito stvarno breme ima najbolji vrstni red.
252. len SPZ - Stvarno breme nastane z zakonom v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih doloa zakon.

10.5. JAMSTVO Z NEPREMININO

10.5.1. UVOD

Za upravieneve posamine terjatve pomeni stvarno breme zelo uinkovito realno jamstvo z nepreminino. e bolj zato, ker sprememba lastnika obremenjene nepreminine ne vpliva na upravienev poloaj. Vsakokratni lastnik obremenjene nepreminine odgovarja z nepreminino za vse obveznosti, ki izvirajo iz stvarnega bremena.
Obseg jamstva 253. len SPZ - Lastnik obremenjene nepreminine odgovarja z nepreminino za vse obveznosti, ki izvirajo iz stvarnega bremena.

10.5.2. RAZLINI PRISTOPI V PRIMERJALNEM PRAVU

V nemki ureditvi vsakokratni lastnik obremenjene nepreminine tudi osebno jami za obveznosti, ki zapadejo v asu trajanja njegove lastninske pravice. V Avstriji je tako oliko jamstva doloila sodna praksa.
Primer: A, ki je z upraviencem sklenil preuitno pogodbo,odgovarja realno in osebno. Njegovo osebno jamstvo ima podlago tudi v obligacijskem razmerju z opraviencem. Ko A odsvoji nepreminino B-ju, bo B odgovarjal realno in osebno za posamine obveznosti, ki so nastale v asu trajanja njegove lastninske pravice. Tudi B-jevo jamstvo je torej realno in osebno. Vendar pa ima njegovo osebno jamstvo podlago v zakonu, saj B ni stranka preuitne pogodbe.

10.5.3. UREDITEV V SPZ

SPZ ni opredelil osebnega jamstva vsakokratnega lastnika obremenjene nepreminine, pa pa samo realno vsakokratni lastnik obremenjene nepreminine odgovarja z nepreminino za vse obveznosti, ki izvirajo iz stvarnega bremena.

10.6. DELITEV OBREMENJENE NEPREMININE

e se obremenjena nepreminina deli, se glede realnega jamstva poloaj upravienca ne spremeni. Vsak lastnik pa odgovarja kot solidarni dolnik. Upravienec lahko zahteva poplailo od kateregakoli lastnika ali solastnika. Delitev obremenjene nepreminine se lahko izvede na 2 naina: - fizina delitev s parcelacijo - delitev na idealne delee

212

254. len SPZ- (1) e se razdeli nepreminina, ki je obremenjena s stvarnim bremenom, odgovarja vsak lastnik kot solidarni dolnik. (2) e se razdeli nepreminina, katere vsakokratni lastnik je imetnik stvarnega bremena, ostane stvarno breme v korist lastnika vsakega posameznega dela nepreminine.

10.7. DELITEV NEPREMININE, V KORIST KATERE USTANOVLJENO (PREDIALNO) STVARNO BREME

JE

BILO

e se razdeli nepreminina, katere vsakokratni lastnik je imetnik stvarnega bremena, ostane stvarno breme v korist vsakega posameznega dela nepreminine. To velja le za predialna realna bremena. e je bila s predialnim realnim bremenom zavarovana slunost in zaradi delitve ostane samo na enem delu, potem realno breme na drugih ugasne. Stvarno breme je akcesorna pravica in ne more obstajati brez terjatve.
Primer: e je bila s predialnim realnim bremenom zavarovana obveznost plaila za uporabo slunosti poti, nujne poti in podobno ter je ob delitvi gospodujoe nepreminine (glede na ustanovljeno realno breme) ostala slunost samo na eni od novonastalih nepreminin, mora realno breme v korist drugih lastnikov novih nepreminin ugasniti. Gre torej za situacijo, ko sta obe nepreminini hkrati gospodujoe in sluee zemljie. Nepreminina A je iz vidika stvarne slunosti gospodujoe zemljie, z vidika predialnega realnega bremena pa sluee zemljie. Nepreminina B pa je iz vidika stvarne slunosti sluee zemljie, z vidika realnega bremena pa gospodujoe zemljie. V drugem odstavku 225. lena je namre doloeno ,da ostane v primeru razdelitve sluee nepreminine (to je v naem primeru nepreminina B ) stvarna slunost samo na tistih delih,na katerih se je izvrevala.

10.8. SMISELNA UPORABA DOLOB O HIPOTEKI IN SLUNOSTIH

Za ureditev stvarnih bremen se smiselno uporabljajo dolobe o hipoteki in slunostih. Vrstni red stvarnih bremen se ravna podobno kot pri hipoteki. Tudi izvrba se vodi podobno kot pri hipoteki, vendar z izvrbo stvarna bremena ne prenehajo. Za personalna bremena se uporabljajo dolobe o osebnih slunostih, za predialna pa dolobe o stvarnih.
255. len SPZ - Za stvarno breme se smiselno uporabljajo doloila tega zakona o slunostih. Za posamezne izpolnitve pa se smiselno uporabljajo doloila, ki veljajo za hipoteko.

11. STAVBNA PRAVICA

11.1. POJEM STAVBNE PRAVICE

Stavbna pravica je imeti v lasti zgrajeno zgradbo pod ali nad tujo nepreminino. 213

Pod pojem zgradba uvramo: z zemljiem trdno povezane stavbe, kanali, jaki, inice,tenika igria, spomeniki, Na zgradbi, ki je zgrajena na podlagi stavbne pravice, se lahko vzpostavi tudi razmerje etane lastnine. Predmet lastninske pravice so posamezni deli stavbe uporabljajo se pravila, ki veljajo za etano lastnino. Stavbna pravica se uvra med skupne dele etane lastnine in pripada vsem lastnikom posameznih delov lastniki posameznih delov so skupaj upravienci iz naslova stavbne pravice. Stavbna pravica jim pripada v skladu z idealnimi delei. Stavbna pravica omogoa postavitev stavbe na tujem zemljiu, zato je lahko predmet stavbne pravice samo nepreminina lastnik nepreminine mora imetniku stavbne pravice dopustiti rabo svojega zemljia. Razlika od slunosti: slunost upraviuje imetnika, da ima na tujem zemljiu postavljeno zgradbo, vendar je ta objekt sestavni del sluee nepreminine. Lastnik gospodujoe nepreminine na taknem objektu nima lastninske pravice. Stavbna pravica je asovno omejena. Po prenehanju postane stavba, ki je bila prej samostojna stvar, sestavni del zemljia na katerem stoji naelo superficies solo cedit. Najpomembneja pravna posledica, ki izvira iz definicije stavbne pravice, je opredelitev zgradbe kot samostojnega predmeta lastninske pravice: dokler traja stavbna pravica, je zgradba samostojen predmet lastnine in drugih stvarnih pravic. V vseh drugih primerih je stavba sestavni del zemljia in deli njegovo usodo. Dokler stavbna pravica traja, zagotavlja imetniku bistveno vsebino lastninske pravice na zemljiu, lastniku pa ostane samo gola lastninska pravica zato je stavbna pravica asovno omejena. Traja lahko najve 99 let. Dalji rok je doloen zato, da omogoa gospodarsko amortizacijo zgradbe. Stranki lahko doloita kraji rok trajanja, ne more pa trajati dlje, kot je doloeno z zakonom.
256. len SPZ (1) Stavbna pravica je imeti v lasti zgrajeno zgradbo pod ali nad tujo nepreminino. (2) Stavbna pravica ne sme trajati ve kot devetindevetdeset let. (3) Stavbna pravica je prenosljiva. Za prenos stavbne pravice se smiselno uporabljajo doloila, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremininah. 258. len SPZ - Zgradba, ki je zgrajena na nepreminini, obremenjeni s stavbno pravico, se lahko razdeli v etano lastnino, e so za to izpolnjeni pogoji, ki jih doloa ta zakon. V tem primeru imajo lastniki posameznih delov stavbno pravico po idealnih deleih.

11.2. NASTANEK STAVBNE PRAVICE

Nastane lahko samo na podlagi pravnega posla. Teoretino lahko nastane na podlagi zakona s priposestvovanjem oz. ob upotevanju zaupanja v ZK, vendar je tudi tukaj potrebna sklenitev pravnega posla. Podlaga za nastanek je najprej zavezovalni pravni posel, s katerim se lastnik zemljia zavee ustanoviti stavbo pravico. Pogodba o ustanovitvi je obligacijskopravna pogodba. Pogodba mora biti v pisni obliki. Opis stavbne pravice je pomemben, ker iz njega lahko izhaja vzrok za predasno prenehanje. Ta opis je e posebej pomemben, kadar si lastnik zemljia in imetnik pravice delita uporabo nepreminine. e se stranki o vsebini posebej ne dogovorita se teje, da ima imetnik pravice enaka upravienja kot uitkar. V tem primeru je nanj prenesena celotna uporabna vrednost nepreminine. e se stavbna pravica nanaa na zgradbo pod nepreminino, se je potrebno v pogodbi dogovoriti glede naina rabe in vzdrevanja zemeljske povrine nad njo. e imetnik stavbne pravice postavi drugano stavbo, kot je dogovorjeno, gre za kritev obligacijskopravne zveze imetnik je odgovoren lastniku nepreminine po pravilih obligacijskega prava. Doloitev nadomestila; nadomestilo plaa imetnik stavbne pravice lastniku nepreminine. Gre za terjatev vsakokratnega lastnika obremenjene nepreminine proti vsakokratnemu imetniku stavbne pravice. Obiajno se nadomestilo dogovori v obliki periodinih plail.

214

Stavbna pravica se lahko ustanovi tudi neodplano. as trajanja; zakon doloa, da lahko traja najve 99 let, lahko pa se dogovori za kraji as. Ponavadi traja tako dolgo, da se zgradba amortizira. Pravica mora biti e ob ustanovitvi gotovo asovno doloena zakon izrecno prepoveduje postavitev razveznega pogoja. Nastanek; z vpisom v ZK. Potrebno je ZK-dovolilo lastnika nepreminine. Od nastanka je potrebno loiti pridobitev lastninske pravice na zgradbi. Zgradba ima lastnost samostojne stvari. Po lastnostih gre za nepremino stvar, vendar za lastninsko pravico na zgradbi veljajo nekatere posebnosti: - pridobitni nain; imetnik stavbne pravice pridobi lastninsko pravico na zgradbi v skladu z izvedenimi deli in prirastom premine stvari tuji nepreminini, na kateri ima stavbno pravico - lastninska pravica na stavbi se prenaa samo skupaj s stavbno pravico - imetnik lastninske pravice zgradbe je vsakokratni imetnik stavbne pravice
257. len SPZ - (1) Za nastanek stavbne pravice se zahteva poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti stavbno pravico, e zemljikoknjino dovolilo in vpis v zemljiko knjigo. (2) Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice mora vsebovati ime lastnika nepreminine, zemljikoknjino oznako nepreminine, natanen opis stavbne pravice, as trajanja stavbne pravice in nadomestilo, ki ga mora plaati imetnik stavbne pravice lastniku nepreminine. (3) Pravni posel, na podlagi katerega se ustanovi stavbna pravica, ne sme vsebovati razveznega pogoja.

11.3. RAZPOLAGANJE S STAVBNO PRAVICO

Gre za prenosljivo premoenjsko pravico veljajo pravila za prenos lastninske pravice na nepremininah. Potek: - zavezovalni pravni posel; imetnik stavbne pravice se zavee prenesti svojo pravico na pravnega naslednika, - razpolagalni pravni posel; izdaja ZKdovolila, ki ga izda prejnji imetnik stavbne pravice, - vknjiba v ZK Stavbna pravica se lahko tudi deduje. Imetnik stavbne pravice pri razpolaganju s to pravico ne potrebuje soglasja lastnika nepreminine. Lahko pa se dogovorita, da se ustanovi pogodbena predkupna pravica v primeru prodaje stavbne pravice. Takno doloilo je mogoe vpisati v ZK. Pravne posledice prenosa stavbne pravice: - pravni naslednik stopi na mesto svojega prednika in prevzame vse pravice in obveznosti, ki izvirajo iz te pravice (tudi plaevanje nadomestila) - pr.naslednik pridobi hkrati s stavbno pravico tudi lastninsko pravico na zgradbi, zgrajeno na podlagi stavbne pravice Stavbna pravica je lahko tudi predmet zastave zastavna pravica na stavbni pravici lahko nastane kot pogodbena ali notarska hipoteka. Zastavno pravico je mogoe ustanoviti tudi za zavarovanje terjatev, ki zapadejo po prenehanju stavbne pravice. Stavbna pravica je lahko predmet izvrbe: upniki imetnika stavbne pravice lahko predlagajo prodajo stavbne pravice. Na stavbni pravici je mogoe ustanoviti osebno slunost, ki ne more trajati dlje kot stavbna pravica.

11.4. RAZMERJE MED LASTNIKOM NEPREMININE IN IMETNIKOM STAVBNE PRAVICE

Odnosi so odvisni od vsebine stavbne pravice. Pravice imetnika:

215

uporablja in uiva nepreminino; od vsebine stavbne pravice je odvisno, ali lahko imetnik pravice izvruje neomejeno na celotni stvari ali pa si upravienja deli z lastnikom. Pogosto je vsebina stavbne pravice raba in uivanje obremenjenega zemljia v celoti. V tem primeru lastnik zemljia nima nobenega upravienja ostane mu le gola lastninska pravica. Imetnika pravice bremenijo vsi stroki povezani z zemljiem, na plodovih pridobi lastninsko pravico z loitvijo od matine stvari, pridobiva lahko civilne plodove, celotno nepreminino lahko odda v najem (pravica najemnika preneha skupaj s stavbno pravico). Vsebina stavbne pravice lahko dovoljuje imetniku postavitev zgradbe nad ali pod tujo nepreminino imetniku zadoa del nepreminine, zato lahko isto zemljie uporabljata imetnik pravice in lastnik nepreminine. Zakon zahteva, da se ob ustanovitvi dogovori nain rabe in vzdrevanja zemljia, skupnega dela, gradbenih elementov,
259. len SPZ - (1) Imetnik stavbne pravice ima v asu trajanja stavbne pravice pravico uporabljati in uivati nepreminino. (2) e se stavbna pravica nanaa na zgradbo pod nepreminino, se mora s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice dogovoriti glede naina rabe in vzdrevanja zemeljske povrine nad zgradbo. Zastavitev zgradbe 264. len SPZ - (1) Zgradba, ki je zgrajena na nepreminini, obremenjeni s stavbno pravico, se lahko zastavi. (2) Po prenehanju stavbne pravice pridobi zastavni upnik zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbne pravice za plailo nadomestila.

11.5. PRENEHANJE STAVBNE PRAVICE

11.5.1. REDNO PRENEHANJE STAVBNE PRAVICE
Preneha s potekom asa IN izbrisom iz zemljike knjige. ele po izbrisu pravica ugasne. Zadoa, da upravieni predlagatelj predlaga izbris. Pravne posledice prenehanja: - Zgradba izgubi lastnost samostojnega predmeta lastninske pravice. - Ponovno oivi naelo povezanosti zemljia in objekta, po prenehanju se stavba teje za sestavino zemljia imetniku ugasne upravienje rabe in uivanja zemljia. - Imetnik stavbne pravice mora prepustiti posest nepreminine kot celote lastniku zemljia.

lastnik nepreminine mora imetniku stavbne pravice plaati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manje od polovice poveanja trne vrednosti nepreminine (primerja se trna vrednost nepreminine brez zgradbe in vrednost skupaj z zgradbo). e se stranki o tem ne
dogovorita, se upoteva z zakonom predvideno nadomestilo. Terjatev na plailo nadomestila ni posebej zavarovana, ima pa prednost pred morebitnimi hipotekami na nepreminini.

260. len SPZ (1) Stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljike knjige. (2) Izbris stavbne pravice se zahteva po poteku asa, za katerega je bila stavbna pravica ustanovljena. Posledice prenehanja 263. len SPZ - (1) S prenehanjem stavbne pravice postane zgradba sestavina nepreminine. (2) Lastnik nepreminine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plaati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manje od polovice poveanja trne vrednosti nepreminine.

11.5.2. PREDASNO PRENEHANJE STAVBNE PRAVICE

216

11.5.2.1. PREDASNO PRENEHANJE NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA Lastnik nepreminine in imetnik stavbne pravice se lahko o prenehanju sporazumeta s pogodbo. Gre za zavezovalni pravni posel imetnik stavbne pravice se zavezuje, da bo izdal ZK-dovolilo, s katerim bo lastnik nepreminine dosegel izbris stavbne pravice iz ZK. Tudi v tem primeru pravica preneha ele z izbrisom. Stranki se morata posebej dogovoriti o viini nadomestila. Sporazum o predasnem prenehanju ne sme posei v pravice tretjih. Pogoj za veljavnost pogodbe o

prenehanju stavbne pravice je pisna izjava zastavnega upnika, da soglaa s prenehanjem.

Posledica tega soglasja zastavna pravica se prenese na terjatev imetnika stavbne pravice na plailo nadomestila zaradi njenega prenehanja.
261. len SPZ - (1) Stavbna pravica lahko predasno preneha na podlagi pravnega posla, s katerim se lastnik nepreminine in imetnik stavbne pravice sporazumeta o prenehanju. (2) Za pogodbo o prenehanju se smiselno uporabljajo doloila tega zakona, ki urejajo nastanek stavbne pravice. e je na stavbni pravici ustanovljena zastavna pravica, je pogoj za veljavnost pogodbe pisna izjava zastavnega upnika, da s prenehanjem soglaa.

11.5.2.2. PREDASNO PRENEHANJE ZARADI KRITVE Vzrok za prenehanje je ravnanje imetnika stavbne pravice, ki nasprotuje vsebini te pravice: - neplaevanje nadomestila za stavbno pravico, e je pravica ustanovljena odplano - izvrevanje stavbne pravice preko dogovorjenega okvira, kadar imetniku stavbne pravice ni prepuena celotna nepreminina Prenehanje pravice zaradi kritve lahko zahteva samo lastnik nepreminine s tobo. Stavbna pravica preneha s pravnomonostjo sodne odlobe. Sodie doloi viino nadomestila, ki ga mora plaati lastnik

nepreminine imetniku stavbne pravice.

e pravila skupne rabe kri lastnik nepreminine, lahko imetnik stavbne pravice zahteva pravno varstvo s tobo na prenehanje sedanjih in bodoih motenj.
262. len SPZ - (1) Lastnik nepreminine lahko zahteva, da stavbna pravica preneha, e imetnik stavbne pravice ne plauje nadomestila ali e izvruje stavbno pravico preko dogovorjenega obsega. (2) Sodie ob prenehanju stavbne pravice doloi primerno nadomestilo, ki ga mora plaati lastnik nepreminine imetniku stavbne pravice.

11.6. VARSTVO STAVBNE PRAVICE

Imetnik stavbne pravice uiva pravno varstvo kot posestnik, e dejansko izvruje oblast nad nepreminino. Stavbni pravici je treba priznati pravno varstvo, saj gre za stvarno pravico, ki uinkuje erga omnes. Oblika pravnega varstva = opustitveni zahtevek na prenehanje ravnanja, ki pomeni kritev pravice in prepoved bodoih motilnih ravnanj

11.7. STAVBNA JAVNEGA DOBRA

PRAVICA

KOT

POSEBNA

PRAVICA

RABE

Stavbno pravico je mogoe ustanoviti na javnem dobru pod pogoji javnega prava z upravno odlobo. Razmerje med lastnikom javnega dobra in imetnikom stavbne pravice se uredi po pravilih, ki veljajo za stavbno pravico kot premoenjsko pravico civilnega prava.
265. len SPZ - Stavbna pravica se lahko ustanovi tudi kot posebna pravica uporabe, e se s tem ne posega v splono rabo javnega dobra.

217

218