Poučevanje matematike v prihodnosti: uporaba IKT ali razvoj

mišljenja

Alenka Trpin
Šolski center Škofja Loka, Srednja šola za strojništvo, Slovenija, alenka.trpin@scsl.si

Povzetek
Kakšno bo poučevanje in kakšna bo šola v bližnji prihodnosti je tema mnogih pogovorov,
debatnih krožkov, konferenc, posameznikov tako učiteljev kot dijakov in staršev. Ali bo vse
temeljilo le na tehnologiji in pametnih napravah ali pa bo vseeno še vedno potreben učitelj kot
koordinator pri vodenju strategij in načinu reševanja problemov. Komu bo dostopno učenje
kot ga poznamo danes in na kakšen način se bo znanje prenašalo na mlade v prihodnosti?
Določene stvari bodo verjetno potekale podobno kot sedaj, le postopki bodo krajši in lažji.
Reševanje matematičnih problemov, ki jih srečujemo v realnem življenju pa bodo še vedno
zahtevali konkreten razmislek vsakega posameznika. Na proces učenja in poučevanja bo
vplivalo več dejavnikov kot so: pristop učiteljev, uporaba različnih pripomočkov, sodelovanje
med učenci, drugačen stil razmišljanja, temelj vsega pa bo sodobna tehnologija.
Ključne besede: IKT, naloge učitelja, poučevanje na daljavo, umetna inteligenca

Teaching mathematics in the future: using ICT or developing

thinking

Abstract
What teaching and the school of the future will look like is the subject of many conversations,
debates, and conferences, among individuals, teachers, students, and parents alike. Will it all
be based on technology and smart devices, or will there still be an urgent need to think about
the more intractable problems? Who will have access to learning as we know it today, and
how will knowledge be passed on to young people in the future? Some things will probably
be similar to what we do now, but the processes will be shorter and simpler. But solving the
mathematical problems we encounter in real life will still require concrete reflection by
everyone. Several factors will influence the learning and teaching process: the approach of
teachers, the use of different tools, the collaboration between students, different thinking
styles, but technology will be the main driver.
Key words: ICT, teacher tasks, distance learning, artificial intelligence
1 Uvod
Smo v obdobju, v katerem se pojavljajo termini kot so Industrija 4.0, avtomatizacija in
robotizacija, pojavljajo se ideje in razvoj avtonomnih vozil, pojavlja se umetna inteligenca, ki
napiše esej, pesem, nariše umetniško sliko, prevaja. Torej umetna inteligenca je že vede ali
nevede, hote ali nehote prodrla v naša življenja. In izobraževanje pri tem ni izjema.
Zato je pomembno oblikovati izobraževalne modele v šolstvu, ki bodo razvijali znanje in
spretnosti, ki jih algoritmi ali roboti ne morejo nadomestiti. To vključuje kreativnost, kritično
mišljenje, nove pismenosti (digitalne in druge), multikulturnost in podjetnost. V prihodnosti
se pričakuje, da bo tehnologija še naprej napredovala in prevzemala določena dela, ki jih
danes opravljajo ljudje. Zato je ključnega pomena, da se izobraževalni sistemi prilagajajo tem
spremembam ter se osredotočajo na razvijanje spretnosti, ki so značilne za človeško
inteligenco in ustvarjalnost (Aoun, 2017).
Izobraževalni modeli, ki spodbujajo kreativnost, omogočajo učencem, da razvijajo svojo
ustvarjalnost in inovativnost. Kritično mišljenje je ključno za razumevanje in ovrednotenje
informacij ter za reševanje kompleksnih problemov. Nove pismenosti, kot je digitalna
pismenost, so nujne za uspešno delovanje v sodobni digitalni družbi. Multikulturnost pa
omogoča širši vpogled v različne perspektive in spodbuja medkulturno razumevanje ter
sodelovanje. Poudarjanje teh spretnosti in vrednot v šolstvu je pomembno, saj omogoča
razvoj celovitega in prilagodljivega intelektualnega kapitala pri dijakih. Tehnološka
infrastruktura je sicer pomembna, vendar ni dovolj, saj se tehnologija hitro spreminja,
medtem ko se sposobnosti, kot so kreativnost, kritično mišljenje in podjetnost, lahko
uporabljajo v različnih kontekstih in so zato bolj trajne. Šola prihodnosti bo morala usmerjati
učence k razmišljanju in razumevanju sveta ter spodbujanju njihovega intelektualnega,
kulturnega in socialnega razvoja. S tem se bo učencem omogočilo, da postanejo inovativni in
odzivni na spremembe ter se bodo uspešno prilagajali na zahteve sodobnega sveta (Chen in
Yang, 2019).

2 Poučevanje s pomočjo umetne inteligence

Zavedati se moramo, da ni ene same metode, ki bi zadostovala za dosego vseh učnih ciljev in
kompetenc. Pri tem izbira ustreznih metod za učenje vključuje premislek glede ciljev,
vsebine, časa in okoliščin. Podobno velja tudi za učne oblike. Vsaka metoda in oblika
poučevanja ima svoje prednosti in omejitve ter je primerna za določene situacije in cilje.
Učitelji se moramo zato zavedati različnih učnih stilov in potreb dijakov ter izbrati tiste
metode, ki najbolje ustrezajo specifičnim okoliščinam in ciljem pouka. Nekatere situacije
zahtevajo večjo interaktivnost, druge pa lahko zahtevajo več individualnega dela ali uporabo
tradicionalnih metod. Sama uporaba inovativnih učnih metod še ne zagotavlja avtomatično
višje kakovosti učenja (Marentič Požarnik, 2001).
Kakovost učenja in poučevanja je celosten koncept, ki vključuje več vidikov, vključno z jasno
določenimi učnimi cilji, dobro strukturirano vsebino, ustreznimi ocenjevalnimi metodami in
prilagodljivostjo glede na potrebe študentov. Učitelji morajo biti zmožni prilagajati svoje
metode glede na specifične okoliščine in potrebe učencev. Izbira metod je proces, ki temelji
na profesionalnem presoji in izkušnjah učiteljev, vključuje pa tudi refleksijo in prilagoditev
glede na dosežene rezultate. Pomembno je, da se uporabljajo različne metode, ki so najbolj
primerne za dosego želenih učnih ciljev in razvoj kompetenc pri dijakih (Chen in Yang,
2019).
Umetna inteligenca bo lahko generirala učne liste, teste, naloge. Poleg tega bo lahko
prilagodila težavnost nalog glede na sposobnost posameznika. Popravljanje testov bo
preteklost, saj bo to avtomatično in sproti delal program. Potemtakem nihče ne bo oškodovan,
ne bo več pritoževanja nad težjimi in lažjimi nalogami, vsak bo dokazal svoje sposobnosti na
individualen način. Med učno uro pa bodo ustrezni programi služili kot pripomoček pri
razlagi, reševanju, podajanju odgovorov. Ali bo učitelj še prisoten pri poteku učne ure ali ne
in kakšna bo njegova vloga, pa bo pokazal čas.

3 Različni pristopi za različne generacije

Generacija Y je trenutno najmlajša generacija na trgu delovne sile, vanjo pa uvrščamo
posameznike, ki so bili rojeni nekje v letih 1982-1994 (Novak, 2007). Te generacije ne
zanima preteklost, pretirano niso usmerjeni niti v prihodnost, zanima jih predvsem sedanjost.
Verjamejo, da če je mogoče premostiti ekonomske ovire je mogoče premostiti tudi socialne,
ki nas delijo. Tak imajo tudi pristop do učenja in učnih ur drugačen, poleg tega še vedno
menijo, da so učitelji vitalnega pomena za učni proces, da je poučevanje dobro, vendar ni
popolno nadomestilo za učenje s pomočjo medijev (Oblinger in Oblinger, 2005).
Sledi jim tako imenovana spletna generacija, ki se odlikuje po razvitem razumevanju, kjer
linearni miselni proces pogosto ni v ospredju, temveč prevladuje proces ustvarjanja zbiranja
raznolikih informacij. To generacijo je že preplavil razvoj mobitelov, i-phonov in drugih
modernih naprav. Ta tehnologija jim omogoča, da lahko ustvarjajo, kar jih zanima, to pomeni,
da lahko samostojno raziskujejo zgodovino ob pomoči Wikipedie, lahko samostojno napišejo
kolumno s pomočjo blogov, ali knjižno kritiko na Amazonu, lahko so pevci (Songstar),
glasbeniki (GarageBand), DJ-ji (mp3 predvajalniki), TV programerji (MySky), manekeni
(MySpace) ipd. Nedvomno spletno zelo osveščeni in usmerjeni v socialno mreženje
(Facebook), bloganje in mikrobloganje (Twitter), preživijo ogromno časa na spletu in imajo
zato celo oblikovane različne on-line identitete. Ta generacija potrebuje ekspresivnost in
izvirnost, življenje jim predstavlja umetniško polje (Oblinger in Oblinger 2005). Člani te
generacije imajo razvito sposobnost iskanja informacij iz različnih virov. Pripisuje se jim
boljša vizualna pismenost in slabša tradicionalna pismenost, kar pomeni, da se bolje počutijo
v okoljih, ki so slikovno bogata, kot pa v okoljih z veliko besedila. Mnogi se izražajo s
pomočjo slik in so bolj vešči prepletanja slik, besedila in zvoka na naraven način. Branje
dolgih besedil, kot so bralne naloge ali domače branje, pa pogosto zavračajo. Namesto
tradicionalnega linearne branja, spletna generacija raje uporablja interaktivne in
multimedijske vire, ki ponujajo bolj vizualno privlačno in raznoliko izkušnjo. To se lahko
odraža v njihovi nagnjenosti h kratkim, preglednim informacijam in podobam, ki jih hitro
razumejo in delijo. Dejstvo je, da se različne učne strategije prilagajajo različnim generacijam
in posameznikom. Pri tem mora učitelj najti ravnotežje med uporabo različnih oblik
informacij in spodbujanjem razvoja raznolikih pismenosti pri učencih (Oblinger in Oblinger
2005).

4 Umetna inteligenca pri pouku

V smeri poučevanja s sodobno IKT tehnologijo in umetno inteligenco poročajo in spodbujajo
razni projekti, konference, študijske skupine kot so INVOUP (inovativno učenje in
poučevanje v visokem šolstvu), Resetiranje izobraževanja in usposabljanja za digitalno dobo,
tretji evropski digitalni hekaton – udeležilo se ga je več kot 3000 mladih, učiteljev in
raziskovalcev iz 33 držav, na katerem so mladi iskali inovativne rešitve glede digitalnega
izobraževanja. Organizira ga Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj z
Mednarodnim centrom za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI). Tu so še razni
projekti, kot so: AI4T, PUMICE, Inovativna pedagogika, itd. Zelo pomembno je, da se pri
kreiranju novih pristopov vključi tudi učence, dijake in študente, ki s svojimi idejami
izpostavijo vidik poučevanja. Marsikateri učenec ima izkušnje kako učiti, saj si med seboj
velikokrat drugače razložijo snov, kot pa jo poda učitelj.

Spodaj bom podala nekaj uporabnih pripomočkov, ki jih pri pouku uporabljam tudi sama:

1. Obrnjena učilnica:

To je pristop poučevanja na način, da si dijaki snov že pogledajo doma, učne ure pa so

namenjene razpravam in interaktivnim projektom. Glavne prednosti takega pristopa so:
učilnica postane pozitivno učno okolje, učilnica omogoča učencem, da se učijo s svojim
tempom, in daje učiteljem več časa za poučevanje posameznih učencev, namesto celotnega
razreda, učenci lahko do teh učnih gradiv dostopajo ob času in na kraju, ki najbolj ustreza
njihovim potrebam. Orodja, ki so nam pri takem delu v pomoč so: Kahoot!, spletna učilnica,
AhaSlides (deluje tudi za asinhrono učenje, poleg tega lahko učitelji ustvarijo svoje
dokumente, dodajo ankete in kvize, nato pa učencem omogočijo dokončanje tečaja ob času, ki
jim ustreza), TED-ed je platforma, ki je vnaprej naložena s številnimi izobraževalnimi
videoposnetki, pogovori TED in drugo izobraževalno vsebino, itd.

2. Usvajanje novih matematičnih pojmov

Nove matematične pojme lahko dijaki osvajajo na različne načine, seveda pa to pomeni, da
mora biti učitelj inovativen in ustrezno pripraviti učne ure. Tu lahko uporabimo razne prosto
dostopne programe na spletu kot so GeoGebra, Desmos, Symbolab, itd. Symbolab uporabim
predvsem za dijake, ki imajo malo več znanja, saj je to aplikacija v angleškem jeziku in so
besedilne naloge tudi v angleščini. Poleg tega je uporaben tudi za risanje grafov, in za
kompleksnejše pojme in računanje kot so npr. odvodi in integrali.

3. 3D tiskanje
S 3D-tiskanjem so učne ure bolj zabavne, učencem pa nudi praktične izkušnje za boljše
učenje novih stvari. Ta metoda popelje sodelovanje v razredu na novo raven, ki je učbeniki
nikoli ne morejo primerjati. Seveda je to uporabno le pri strokovnih predmetih, ki se lahko
medpredmetno povežejo z matematiko (npr. model teles, ki jih potem stiskajo na 3D tiskalnik,
…).

4. Pisanje seminarskih ali zaključnih nalog

Vsi poznamo ChatGPT, ki je model umetne inteligence, ki temelji na arhitekturi GPT
(Generative Pre-trained Transformer). Je različica modela GPT, ki je posebej zasnovana za
podporo pogovornim interakcijam. GPT je jezikovni model, ki je treniran na velikih količinah
besedilnih podatkov, kar mu omogoča, da generira tekoče in razumljive odgovore na
postavljena vprašanja ali izjave.

5. Učne ure s pomočjo Orange – a

Orange je odprtokodni program za strojno učenje in vizualizacijo podatkov. V projektu
PUMICE so vpeljali ta program v učne ure na določenih temah kot je npr: raziskovanje
podnebnih pasov Evrope (geografija), ugotavljanje podobnosti slovenskih narečnih skupin
(slovenščina), iskanje podobnosti med NBA igralci (matematika), nihanje (fizika ), itd.

V poplavi vseh aplikacij, ki so se razvile do sedaj, je meni v veliko pomoč Pedagoško kolo, ki
ga je razvil Allan Carrington. Model se je do danes razvil do pete verzije (TeachThought,
2016). Model nudi priročne informacije, s pomočjo katerih lahko povežemo posamezno
aplikacijo z učnimi dosežki, ki so neposredno povezani s sodobnimi pedagoškimi teorijami.
Pri načrtovanju pouka pedagoško kolo pomaga poiskati orodja, s katerimi se lahko optimalno
podpre proces učenja. Poleg tega dijakom omogoča razvijanje sodobnih kompetenc. Tako se
na učinkovit način poveže teorija, praksa in aplikacije. Prednost modela je, da usmerja k
razmišljanju o poučevanju v digitalni dobi.

5 Zaključek
Vpliv umetne inteligence na poučevanje in izobraževanje postaja neizbežen. Umetna
inteligenca lahko prinese veliko prednosti, kot je personalizacija učenja, avtomatizacija
ocenjevanja, prilagajanje učnih materialov ter podpora učiteljem pri analizi podatkov o
napredku in potrebah učencev. Pri uporabi orodij umetne inteligence pri pouku je ključno, da
jih vpeljujemo premišljeno in načrtno. Te tehnologije ne smejo nadomestiti vloge učitelja,
temveč mu morajo služiti kot pripomoček za izboljšanje učnega procesa. Učitelji morajo
ostati aktivno vključeni v načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje učnih aktivnosti ter
spremljanje napredka učencev. Pri integraciji umetne inteligence in tehnoloških orodij je
ključno upoštevati tudi etične in osebne vidike ter zagotoviti ustrezno usposabljanje učiteljev,
da se lahko učinkovito spopadejo s izzivi, ki jih prinaša uporaba teh novih tehnologij. Celostni
pristop, ki združuje strokovnost učiteljev, pedagoške modele, orodja umetne inteligence in
refleksijo, lahko prispeva k izboljšanju poučevanja in izobraževanja ter pomaga pri pripravi
učencev na izzive prihodnosti.
V članku sem predstavila lastnosti različnih generacij in kakšen pristop do učenja naj bi imele
te generacije po navedbah raziskovalcev. Opisala in predstavila sem tudi nekaj orodij umetne
inteligence, ki jih pri pouku uporabljam tudi sama. V pogovoru z dijaki jim je tak pristop k
učenju všeč in ga radi uporabljajo. Sem mnenja, da še vedno ne smemo pretiravati s temi
orodji in jih je treba vpeljati premišljeno in za določeno izobraževalno temo. Pri tem je meni v
veliko pomoč Pedagoško kolo.

6 Viri in literatura

Aoun, J. E. (2017). Robot-proof: Higher education in the age of artificial intelligence.

Cambridge: MIT Press.

Chen, C. H. in Yang, Y.C. (2019). Revisiting the effects of projectbased learning on students’
academic achievement: A metaanalysis investigating moderators. Educational Research
Review, 26, 71–81.

Oblinger, D. G. in Oblinger, J. L. (2005). Educating the Net Generation. Educause

Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana, DZS.

Novak, M. (2007). Medgeneracijske razlike in vloga HRM. Revija HRM, 5(19), 30-34.

TeachThought (12. 2. 2016). The Padagogy Wheel – It's Not About The Apps, It's About The
Pedagogy. https://www.teachthought.com/technology/the-padagogy-wheel/