1.

NAČINI IN METODE RAZISKOVANJA V

SOCIOLOGIJI

DEFINICIJE:

 HIPOTEZA (DOMNEVA): naš predlog za razumevanje povezanosti pojavov

in procesov, dogodkov, o obstoju ali lastnostih določene vrste pojavov
(predlog o obstoju, lastnostih, povezanosti med pojavi in procesi)
 KORELACIJA = stopnja povezanosti med pojavi in/ali procesi
 METODA = postopek oz. način spoznavanja in pridobivanja novih
znanstvenih spoznanj
 METODOLOGIJA = nauk o metodah (načinih in postopkih oblikovanja) in
načelih znanstvenega spoznanja
 SPREMENLJIVKA = pojav, lastnost ali značilnost, ki se spreminja. Odvisna
spremenljivka je tista, ki je predmet našega preučevanja in se spreminja, ker
nanjo vpliva oz. deluje neodvisna spremenljivka, ki povzroča spremembo na
odvisni spremenljivki
 VZOREC = del populacije, ki ga vključimo v raziskavo in ga proučujemo, Na
podlagi vzorca sklepamo o celotni populaciji (če je vzorec reprezentativen)
 ZAKONITOST = splošno veljavne ugotovitve o procesih, pojavih

1.1 NAČELA ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA IN

SPOZNAVANJA
ZNANSTVNO SPOZNANJE = odkrivanje zakonitosti
 poskuša odkriti temeljne zakonitosti, dejavnike, ki so pogosto skriti in jih ne
moremo določiti na prvi pogled
 poskuša ugotoviti, ali pojav velja samo za določen del, ali je splošen
 Spoznanje je znanstveno, ko ga dokažemo, in ko upoštevamo načela oz. principe
znanstvenega spoznanja.
NAČELA ZNANSTVENEGA SPOZNANJA (7): splošnost, objektivnost, preverljivost,
veljavnost, zanesljivost, natančnost, sistematičnost.
a) SPLOŠNOST
Natančno je treba opredeliti, za koga in do kod velja spoznanje. Spoznanje o samo
enem primeru ne more biti znanstveno!

b) OBJEKTIVNOST
 Raziskovalec mora čimbolj izključiti subjektivna prepričanja, vrednotenja,
pogled na svet
 Problem je vpliv raziskovalčeve kulture
 Katere podatke vključimo (iskati in prikazovati moramo vse podatke) –
metode in tehnike obdelave podatkov!
 Konfliktni teoretiki kritični predvsem na interpretacijo raziskovanega
 c) PREVERLJIVOST
 Zahteva po popolnem opisu postopkov in metod
 Pot do rezultata, metode, rezultati => JAVNO!
 Spoznanja morejo biti dokazana in preveriti jih morajo drugi

d) VELJAVNOST
 odnos med podatki in raziskovalnim problemom
 Ali smo z zbranimi podatki res osvetlili problem
 Težko zaradi prepletenosti in kompleksnosti družbenih pojavov in
procesov

e) ZANESLJIVOST
 Nanaša se na kakovost merskega instrumenta in natančnost merjenja
podatkov

f) SISTEMATIČNOST
 Delo mora potekati po nekem urejenem, premišljenem načrtu

1.2 PROCES OBLIKOVANJA ZNANSTVENEGA SPOZNANJA

TEMELJNA PRISTOPA K RAZISKOVANJU: pozitivizem in interpretativni pristop
(odvisni od pogledov na družbo)
a) POZITIVIZEM
 Soc mora prevzeti naravoslovne, KVANTITATIVNE metode raziskovanja
 Pozitivisti – COMTE
 Družbena dejstva obravnavamo kot stvari
 Družbeni svet je mogoče objektivno klasificirati
 Analiziranje vzročnih zvez med pojavi
 KVANTITATIVNA METODOLOGIJA

b) INTERPRETATIVNI PRISTOP
 Raziskovanje temelji na pojasnjevanju pojavov in dogodkov
(interpretiranje, razumevanje)
 KVALITATIVNA METODOLOGIJA
 WEBER, simbolni interakcionisti

OBLIKOVANJE DOMNEV OZ. HIPOTEZ

 V stvarnosti obstaja povezanost med pojavi, nek red, zakonitosti

 Raziskovalec ima neko idejo o pojavu oz. procesu, ki jo izrazi s trditvijo
 Opredelitev problema
 Jasno, natančno
a) Domneve, ki OPISUJEJO (trditve o obstoju, pogostosti, intenziteti, trajanju pojava)
b) Domneve, ki SKUŠAJO POJASNITI (vzročna povezanost)
  S hipotezami usmerimo delo
 Lahko delo omejimo – zato včasih postavimo več hipotez

SPREMENLJIVKE
 Lastnosti imajo lahko različne vrednosti
 Nekatere lahko ugotavljamo ali merimo neposredno (spol, starost)

KAZALCI oz. INDIKATORJI so spremenljivke, ki jih ne moremo

neposredno ugotavljati – npr. kakovost življenja

 Povezanost med spremenljivkami = proučevanje povezanosti med dogodki

 Vzročno-posledično vplivanje:

ODVISNE SPREMENLJIVKE = jo proučujemo =posledica

NEODVISNE SPREMENLJIVKE = pojasnjuje pojav = vzrok

KORELACIJA in VZROČNOST
 KORELACIJA = stopnja povezanosti med pojavi
 Vzročno-posledične zveze (določen pojav vpliva na drugega)
 Zveza je lahko tudi navidezna…samomorov je več poleti kot pozimi…letni čas
ni direkten vzrok stopnje samomorilnosti ampak je pravi vzrok socialna
vključenost!

VZORČENJE
 POPULACIJA = skupnost oz. množica vseh enot pojava, ki ga preučujemo
 Praviloma celotne populacije ne moremo vključiti v raziskavo
 Del populacije, ki ga vključimo in raziščemo = VZOREC
 Na podlagi vzorca sklepamo o celotni populaciji…POSPLOŠEVANJE
 Vzorec mora biti REPREZENTATIVEN (struktura vzorca se mora ujemati s
strukturo populaacije)

SLUČAJNO ali NAKLJUČNOSTNO vzorčenje…za vsako enoto populacije je enako

verjetno, da bo vključena v vzorec
o Navaden = tablica naključnostnih številk
 o Sistematski = vsaka enota dobi svojo zaporedno številko in izločimo (npr.
vsakega 10.)

o Strukturirani…vanj zajamemo enako št__ kot je v populaciji (npr. žensk)…

ima enake značilnosti kot populacija
o Kvotni = vanj zajamemo določeno število enot s posameznimi lastnostmi
o Vzorec snežne kepe = posameznik, ki je vključen v raziskavo nas pripelje
do druge osebe, ki jo vključimo v vzorec itd…

1.4 POTEK RAZISKOVALNEGA DELA

 STOPNJE oz FAZE
 izdelamo NAČRT (oporne točke)

a) OPREDELITEV PROBLEMA
 Biti moramo zelo natančni

b) PREGLED LITERATURE in RAZISKAV

 Kakšne so ugotovitve
 Česa niso analizirali

c) OPREDELITEV HIPOTEZ
 Izrazimo našo idejo o problemu raziskovalne teme (izrazimo opredeljen
problem)
 Jasno usmerimo delo
 Kasneje jo dokažemo/zavržemo

d) ZBIRANJE PODATKOV
 Gradivo, informacije
 Iskanje odgovorov na naša vprašanja
 Intervjuji, ankete, vprašalniki ipd.
 Kombinacija različnih metod
 VODIMO DOKUMENTACIJO
 Informacije uredimo in jih sistematično predstavimo

e) ANALIZA PODATKOV
 Zveza med najdenimi podatki in našo hipotezo
 Ali so podatki pomembni za naš problem
  INTERPRETACIJA podatkov (KAJ LAHKO UGOTOVIM NA OSNOVI
ZBRANIH PODATKOV?)
 Kritičnost do podatkov

f) OBLIKOVANJE SKLEPOV, ZAKLJUČKOV

 Odgovor na vprašanje čimbolj celovit
 Opozoriti moramo na razna posploševanja
 ZA SKLEPE MORAMO IMETI DOKAZE (utemeljimo jih na podlagi
zbranih podatkov)
 Sklepi morajo biti nepristranski

1. 5 VIRI IN NAČINI ZBIRANJA PODATKOV

 Lahko uporabimo že zbrane podatke (statistike, raziskave, dokumenti,..)
…= SEKUNDARNI VIRI
+ že urejeni, zbrani, obdelani
- Kako so obravnavani, ali so resnični

 Ko podatke zberemo sami…PRIMARNI VIRI

- Dražje, zamudno
+ imamo nadzor nad postopkom

METODE SOCIOLOŠKEGA RAZISKOVANJA:

(odvisne od predmeta, okoliščin, usmeritve)

a) METODA OPAZOVANJA
- Opredeljen predmet
- Sistematično opazovanje
- Povezano s širšim znanjem
- Temelji na teoretskih izhodiščih
- Rezultate lahko preverimo
OPAZOVANJE Z UDELEŽBO…raziskovalec živi in dela s skupino
+ vidiš to, kar je drugače skrito (zaprte družbe)
- opazuješ lahko majhno skupino, ne moremo posploševati, velike sposobnosti

b) EKSPERIMENT
 Aktivno poseganje v raziskovalne razmere
 Namerno vpeljemo spremenljivko
  EKSPERIMENTALNA SKUPINA – vanjo vpeljemo spremenljivke
 KONTROLNA SKUPINA – ni te spremenljivke
 Udeleženci ne bi smeli vedeti, da so v eksperimentu (hawthornski učinek)
- nezmožnost nadzorovanja drugih vplivov, etično vprašanje (če ljudje ne
vejo, da so vključeni v eksperiment)

c) METODA SPRAŠEVANJA
 Intervju in anketa
INTERVJU:
o strukturiran (vnaprej pripravimo vprašanja)
+ hiter, težko zaidemo s teme, manj oseben vpliv izprašanca
- odgovori skopi, informacije omejene
o nestrukturiran (manj formalen, določena je samo tema)
+ sproščen, boljše razumevanje stališč
- hitro lahko zaidemo s teme, preobsežni odg
ANKETA oz VPRAŠALNIK
o pisno odgovarjanje na vprašanja
o kvantitativna obdelava podatkov

+ hitro, veliko anketirancev, lahko posplošimo rezultate

- manj podrobno
o odprta vprašanja
o zaprta vprašanja
o polodprta vprašanja (da, zakaj___ ; drugo:____)

d) METODA OBDELAVE PODATKOV

 Osebni viri (avtobiografije, pisma, dnevniki)
 Neosebni viri (časopisi, spisi,..)

+ lahko analiziramo procese v daljšem časovnem obdobju, primerjamo zelo

različne skupine, bogate informacije

- verodostojnost vira, upoštevati moramo razne dejavnike, selektivnost virov,

problem kako interpretiramo dokument…

METODOLOŠKI PLURALIZEM = kombiniranje različnih kvantitativnih in

kvalitativnih metod)
2. DRUŽBA – ZDRAVJE, TELO, BOLEZEN
2.1 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA TELESA
TELO = biološka danost človeka
= stvaritev družbe, kulture, ekonomskega stanja (telo krasimo z obleko, nakitom,
tetovažami; poskušamo preoblikovati telo s telesno vadbo, kirurškimi posegi; ga
zdravimo; s telesom komuniciramo)
 Človek ima sposobnost samozavedanja, obvladovanja telesa, razpolaganja s telesom
(človek je telo in ima telo)
 Kaj počnemo s telesom je odvisno od družbenih vplivov…
…DRUŽBENA KONSTRUKCIJA TELESA
 MAUSS se je prvi ukvarjal s telesom v družbenem smislu (kultura uporabljanja
lastnega telesa, tehnike kako ljudje nadzorujemo svoje telo…poudarja hojo, nadzor
nad spolnostjo, izločanjem,…)
 TELO = izhodišče za človekovo identiteto ( in njen ključni del)
 Teme, povezane s človeškim telesom: šport, seksualnost, diete, samodiscipline,
prebadanje, tetoviranje, kozmetični posegi, oblačenje…

2.2 BIOLOŠKI IN DRUŽBENI SPOL

 Iz doživljanja telesa izhaja predstava o samemu sebi

 Telo je lahko temelj za človekove razne identitete…tudi spolno
SPOLNI DIMORFIZEM = biološko določene telesne značilnosti, na podlagi katerih
človeka označijo kot žensko ali moškega (iz njega izhajajo tudi različni biološki vlogi
ženske in moškega v reprodukciji vrste)
BIOLOŠKI SPOL = biološke značilnosti človeka, ki se kažejo v primarnih in sekundarnih
spolnih znakih, kromosomih, hormonih (v ang. se uporablja pojem SEX). Biološko
ločimo moškega in žensko (razen v primeru interspolnih oseb, ki imajo biološke
značilnosti obeh spolov)
DRUŽBENI SPOL = dojemanje samega sebe (spolna identiteta), kakšno je naše mesto v
družbi glede na spol (naša vloga v družbi, pričakovanja glede vedenja) (v ang. GENDER).
Vpliva na življenjske priložnosti in možnosti človeka.
SPOLNA DIHOTOMIJA/ASIMETRIJA = razlikovanje med spoloma glede na družbena
pričakovanja, družbene vloge določenega spola, družbene neenakosti med moškim in
žensko (vloge, lastnosti , vedenje)
 Nekatere družbe poznajo tudi 3. spol (npr. hidžre v Indiji)
 Človek ni nujno zadovoljen s svojim biološkim spolom…lahko vodi do operativnega
preoblikovanja telesa (usklajeno z notranjim doživljanjem samega sebe)
…TRANSSEKSUALNOST (čutiš in živiš kot pripadnik drugega spola)

 Spolna identiteta ni biološko določena, je močno družbeno in kulturno pogojena

 Družbeni spol navzven pogosto viden (obnašanje, govorjenje, kretnje, oblačenje,..)
  Družbene neenakosti med spoloma so se v postmodernih družbah zmanjšale

2. 3 DRUŽBENA KONSTRUKCIJA IDEALNIH TELES

 V družbi se oblikujejo predstave o lepih telesih (oblikah itd..), telesa, ki veljajo za
privlačna in zaželena
 Skupni imenovalec bi lahko bila simetrija obraza, telesa, čista in gladka koža, gosti
lasje..
 Telesna lepota se lahko enači s človekovimi osebnostnimi lastnostmi
 Nekoč so bila obilnejša telesa privlačnejša (status premoženja, lagodja)
 Moško mišičasto telo (znak moči, dominantnosti)
 Vitko telo danes velja za zdravo telo
 Včasih je bilo vitko telo grdo (znak pomanjkanja, lakote, nezdravja)
 Danes je obilno telo povezano z lenobo, ne-zdravjem, nizke samozavesti

2. 4 POSEGI V TELO
 Človek preureja, spreminja svoje telo, posega vanj v skladu z družbenimi in
kulturnimi ideali/normami
 LIČENJE (obraz, prikrivanje nepravilnosti, danes značilno bolj za ženske, način kako
poudariti spolno razliko, doseči izrazitejšo ženskost)
 Včasih je bila bleda koža lepša (nisi delal na polju)
 TELESNE MODIFIKACIJE in MUTILACIJE (npr. obrezovanje…religiozno;
odstranjevanje klitorisa, šivanje sramnih ustnic…Afrika)
 TETOVIRANJE = vnašanje barvila v kožo, trajna poslikava telesa (lahko gre samo za
nekaj estetskega, lahko je simbolno)
 PREBADANJE = prebadanje ušes, nosu, ustnic, jezika, popka,..)…namen krašenja
 LEPOTNA KIRURGIJA = želja po polepšanju telesa v skladu z lepotnimi ideali in
pričakovanji (zmanjšanje gub, preoblikovanje nosu, povečanje prsi, zmanjšanje telesne
maščobe, večanje ustnic)
…DISMORFOFOBIJA = nezadovoljstvo z lastno podobo (psihične travme)
…za večanje samozavesti, posledično uspešnosti itd.
 SAMOPOŠKODBE = samopoškodbeno vedenje predvsem pri mladih (vrezovanje
plitkih rez v kožo z nožem ali britvico, najpogosteje po rokah, nogah)
…izraz duševne stiske posameznika
…bolj značilno za dekleta (fantje se pogosteje opijajo, so agresivni,…)

DANES…GENETSKA TEHNOLOGIJA (poseg v zarodek po željah staršev)…etično

sporno? Imajo starši to pravico?

2. 5 KOMUNICIRANJE S TELESOM
 Telo povezuje posameznika s socialno in fizično okolico
 Komuniciramo s telesom
 Telesni stik – DOTIKANJE = temeljna potreba človeka (izraz varnosti, ljubezni,
prijateljstva, pripadnosti)
 DOSTOP DO INFORMACIJ S ČUTILI (vid, sluh, tip, vonj, okus)
 S telesom prenašamo čustva, znanje, stališča,…
 Pomembne geste, mimika obraza, drža, bližina = NEVERBALNA KOMUNIKACIJA
 S telesom izražamo ZNAČILNOSTI IDENTITETE (moškost, ženskost),
PRIPADNOST DRUŽBENEMU SLOJU (statusni simboli), PRIPADNOST
SUBKULTURI (hipiji, pankrti..), ŽIVLJENJSKI SLOG, POKLIC,…

RAZUMEANJE TELESA V SODOBNIH POSTMODERNIH

DRUŽBAH

a) POTROŠNIŠKA KULTURA IN UKVARJANJE S TELESOM

o Človeško telo marsikje nadomestili stroji

o Vedno večji pomen storitvenih dejavnosti
o Povezava med potrošništvom, prostim časom, delom, uživanjem
o Po eni strani moramo biti delovni in disciplinirani, po drugi pa trpšimo čim
več dobrin in storitev
o OBLIKA IN VIDEZ TELESA = osrednji izraz identitete
o SAMODISCIPLINA (diete, spanje, telovadba,…)
o Po eni strani samodisciplina in odrekanje, po drugi strani lahko telo
okrašujemo
o Ukvarjanje s telesom na tak način je drago
o LAHKO PRIPOMORE K USPEŠNOSTI, SAMOZAVESTI..
o Obrazne poteze lahko retuširamo na posnetkih (telesni ideal je pol človek
pol podoba)

b) NEZADOVOLJSTVO S TELESOM
o večina teles se razlikuje od popolnosti, idealov
o mnogi nimajo časa, denarja za ukvarjanje s telesom (skrbeti morajo za
družino, preživetje..)
o povzroči ga vsiljevanje lepotnega ideala (kozmetična, farmacevtska,
živilska industrija…nezadovoljstvo ljudi jim je v interesu)
o nezadovoljstvo s telesom lahko vodi do PREHRANJEVALNIH MOTENJ
(anoreksija, bulimija..= KULTURNO NASILJE NAD ČLOVEŠKIM
TELESOM)

ZDRAVJE IN BOLEZEN
a) TEŽAVE Z OPREDELJEVANJEM ZDRAVJA IN BOLEZNI
o Zdravje in promocija zdravja in zdravega življenja čedalje pomembnejša
o bolezen = odtujitev posameznika od lastnega telesa
o sami znamo ugotoviti ali smo zdravi ali ne, vemo kdaj smo bolni
o nekateri se takoj zatečejo k zdravniški pomoči, drugi se obrnejo k znancem,
počakajo da mine itd..
o nekateri se poslužujejo alternativne medicine
o nekateri prepričani, da razliko med zdravim in bolnim lahko določijo le
zdravniki; drugi prepričani, da ima to sposobnost posameznik sam (da sta
bolezen in zdravje individualno določljivi kategoriji)

b) DRUŽBENO-KULTURNA POGOJENOST POJMOVANJA ZDRAVJA IN

BOLEZNI
o v zgodovini so ju v različnih kulturah opredeljevali različno
o TURNER – upošteval KJE se iščejo vzroki bolezni in PRI KOM:
 Bolezen in zdravje sta posledici delovanja nadnaravnih sil (religiozno-
mitične razlage zdravja in bolezni)
 Bolezen in zdravje sta posledici naravnih, bioloških dejavnikov
(medicinske razlage)
 Bolezen in zdravje se nanašata na posameznika (individualistične
razlage)
 Zdravje in bolezen izvirata iz skupnosti (kolektivistične razlage)

4 SKUPINE RAZLAGANJA ZDRAVJA IN BOLEZNI

1) SVETO IN INDIVIDUALNO
(bolezen je posledica delovanja nadnaravnih sil, ki jih je izzval
človek s svojim vedenjem – kršil je npr. religiozne norme)
2) SVETO IN KOLEKTIVNO
(enako, samo da posamezniki in posameznice s kršenjem
religioznih norm prikličejo bolezen na celotno skupnost)
3) POSVETNO IN INDIVIDUALISTIČNO
(naravni vzroki bolezni, vplivajo na zdravje posameznika)
4) POSVETNO IN KOLEKTIVNO
(vzroki za bolezen v družbi – razvitost družbe, medicine,..)

c) RAZVOJ ZNANSTVENE MEDICINE IN MEDICINSKI POGLEDI NA

ZDRAVJE IN BOLEZEN
o zahodna znanstvena medicina
o prevladuje posvetna individualistična razlaga bolezni in zdravja
o bolezen = neobičajno stanje človekovega telesa ali duševnosti (nelagodje,
bolečina)…tudi poškodbe in odklonsko vedenje
o opazovanje, izkušnje, poskusi, študije (HIPOKRAT = oče moderne medicine)
o TELO = fiziološka, biološka stvar
 o BOLEZEN = odstopanje od normalnega delovanja organizma
o Telo deluje kot stroj (popravimo ga lahko npr. z zdravili)

d) DRUŽĐBENA VLOGA MEDICINE IN MEDIKALIZACIJA

o PARSONS…zdravje je temelj, ki vpliva na dosežke posameznika, je bistveno
za normalno delovanje družbe (bolezen = odklonskost v družbi, ki jo nadzira
medicina)
o BOLEZEN = kazen za nezdravo življenje
o Problem = stigmatizacija bolezni (npr. aids)
o Kritika = REPRESIVNOST MEDICINE (ločevanje med normalnimi in
odklonskimi, medicina določa kaj je zdravo in kaj ne)
o Včasih nekatera stanja normalna (npr. pre-obilnost, alkoholizem…), danes so
to bolezenska stanja
o SPOL, STAROST, DRUŽBENI POLOŽAJ, OSEBNOSTNE LASTNOSTI, …
lahko vpliva na zdravstveno obravnavo, ki jo bo posameznik prejel

DRUŽBENE NEENAKOSTI, ZDRAVJE IN BOLEZEN

a) JAVNI ZDRAVSTVENI SISTEMI

 Razumljene kot dobrine splošnega pomena (bistvene za kakovost življenja)
 Dostopnost zdravstvenih storitev – zdravniki, bolnišnice, osnovna in
specialistična oskrba, finančna dostopnost
 Finančni položaj nebi smel vplivat na javno zdravstvo …sprva
 Vedno večji poudarek na individualni odgovornosti za lastno zdravje (pravilna
prehrana, gibanje, spanje, ne kajenje, ne uživanje alkohola…)
 Ni dolžnost države, da skrbi za zdravstveno stanje ljudi

b) INDIVIDUALIZACIJA ODGOVORNOSTI Z ZDRAVJE

 Gre za koncept zdravega življenjskega sloga
 Človek naj bi živel tako, da bi preprečil ali močno omejil nastanek bolezni
 Nova politika javnega zdravja zahteva osebno odgovornost
 Problem: ONESNAŽENJE, BREZPOSELNOST, STRES, SLABE DELOVNE
IN ŽIVLJENJSKE RAZMERE, IZOBRAZBA, FINANCE…NA NJIH
ČLOVEK ZELO TEŽKO VPLIVA

c) ZDRAVJE KOT SOCIALNOOEKONOMSKA KATEGORIJA

 Izobrazba naj bi vsaj posredno vplivala na zdravje (dohodki, status, stres,
samozavest, neodvisnost)
 bolje razumejo sporočila v zvezi z zdravjem, so bolj iznajdljivi
 STRES (hrup, umazanija, umetna svetloba, podrejenost, monotonost, psiha)