OPREDELITEV NEPRIDOBITNE, NEPROFITNE ORGAIZACIJE

1. Kaj je nepridobitna organizacija?

Nepridobitna organizacija je organizacija, katere primarni cilj je zagotavljanje storitev, ki so v
širšem družbenem interesu.

2. Značilnosti nepridobitne organizacije.

Druge značilnosti so odgovornost, zanesljivost, poštenost in odprtost do vsakega posameznika,
ki je vložil čas, denar in zaupanje v organizacijo.

3. Druga poimenovanja nepridobitne organizacije.

Nepridobitne, neprofitne, prostovoljne, humanitarne, neodvisne, civilnodružbene, nevladne,…
Angl.: nonprofit, not-for-profit organisations.

4. S kakšnim namenom so ustanovljene nepridobitne organizacije?

Niso ustanovljene izključno z namenom pridobivanje dobička ter premoženja ne delijo, prav
tako ne delijo ustvarjenega dobička ali presežkov prihodkov nad odhodki.

5. Kako so nastale nepridobitne organizacije?

Neprofitne organizacije so nastale, ker sta sodobno gospodarstvo in država nezmožna
zadovoljevati potrebe posameznikov po določenih storitvah.
Neprofitne organizacije lahko enačimo socialnemu podjetništvu, katerega osnovni namen pa je
zaposlovanje ranljivih skupin na trgu dela, s čimer dosegajo družbeni interes.

6. Udejanjanje splošnega družbenega interesa

7. Značilnosti nepridobitnih organizacij.

• So zasebne
• So neprofitne
• So nepridobitne
• So organizacije
• O avtonomne
• So prostovoljne
Nepridobitne organizacije v Sloveniji:
Značilnosti:
• So pravne osebe zasebnega prava s sedežem v RS,
• Ustanovile so jih izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava,
• So nepridobitne,
• So neprofitne,
• So neodvisne od drugih subjektov,
• Niso organizirane kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat ali
zbornica.

8. Nepridobitna in neprofitna organizacija

Nepridobitna organizacija je tista organizacija, ki se na podlagi zakona ne ustanovi z
namenom opravljanja pridobitne dejavnosti ali z namenom pridobivanja dobička ali z namenom
razvoja, olajševanja ali pospeševanja pridobitne dejavnosti svojih ustanoviteljev ali članov.
Neprofitna organizacija je tista organizacija, ki na podlagi zakona ali akta, v katerem je
določila svoj namen, dejavnosti in način upravljanja, dobiček ali presežek prihodkov nad
odhodki uporablja izključno za doseganje svojega namena ali ciljev, svojega premoženja ne
deli med svoje ustanovitelje, člane ali druge osebe in se v primeru prenehanja, po poravnavi
vseh obveznosti, njeno premoženje prenese na drugo nevladno organizacijo z enakim ali
podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava.

9. Organizacijske oblike v Slo – delitev na pridobitne in nepridobitne oblike

 10. Izhodišče – trikotnik blaginje

11. Nepridobitne organizacije v SLO

• Društva (zakon o društvih)
• Zasebni zavodi (zakon o zavodih)
• Ustanove (zakon o ustanovah)
V ta sektor spadajo dejavnosti vzgoja in izobraževanje, znanost, kultura, šport, zdravstvo,
socialno varstvo, otroško varstvo, varstvo invalidov, socialno zavarovanje, določena področja
pridobivanje javnih dobrin – energetika, promet in zveze, komunala, vodno gospodarstvo,
gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstvo okolja: kjer je pridobivanje
dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb in druge dejavnosti, če cilj opravljanja
dejavnosti ni pridobivanje dobička.

12. Zgodovina
Začetki v 13. 14. stoletju, tradicija civilnega združenja v Sloveniji sega v konec 19. stoletja.
Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja pa so prav civilna združenja in nevladne organizacije
pomembno prispevali k osamosvojitvi Slovenije.

13. Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji za obdobje 2003-

2008.
2002 pilotni proces, oblikoval se je strateški okvir za sistemski razvoj nevladnega sektorja v
Sloveniji, opredelilo se je skupno poslanstvo in vizija NVO ter opredelilo prednostna področja
delovanja.
Sam proces, katerega cilj je bil nastajanje dokumenta, je bil zamišljen kot odprt proces izdelave
dokumenta (osnovno vodilo: sodelovanje čim večjega števila NVO). Izvedba projekta je
razdeljena a tri faze in je temeljna na SWOT analizi sektorja NVO v Sloveniji:
1. faza: regijske delavnice, ki so potekale po različnih slovenskih regijah, diskusije o
težavah in potencialnih NVO, izdelane so bile prve SWOT analize sektorja NVO.
2. faza: forum NVO 2002, ki je bil strateška konferenca in je sovpadal s 1. festivalom
nevladnih organizacij. Na forumu so bili predstavljeni rezultati prve faze ter delavnicah
in odprti diskusiji definirana strateška razvojna področja ter prioritetna področja in cilji
sektorja NVO.
 3. faza: zapis strategije v dokument z naslovom >>Strategija sistemskega razvoja
nevladnih organizacij za obdobje 2003-2008<<
Opredeljevala je skupno poslanstvo in vizijo NVO sektorja, določala skupne globalne strategije
in strateška razvojna področja.
Ovire:
Neustrezni finančni mehanizmi/spodbude države za krepitev nepridobitnega sektorja.
Odsotnost ukrepov za povečanje zaposlovanja v sektorju. Neusklajeno sistemsko pravno okolje
in nizka stopnja ozaveščenosti ljudi o vlogi in pomenu sektorja.

14. Zakon o nevladnih organizacijah

• Sprejet v letu 2018
• Opredeljuje nevladno organizacijo
• Določa pogoje za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu
• Pravice in obveznosti ter nevladnih organizacij ter
• Ureja evidenco organizacij s statusom nevladne organizacije v javnem interesu.
Ovire:
V Sloveniji prevladuje mode dominacije države. V tem ima država primarno vlogo pri
financiranju in produkciji javnih dobrin in storitev. Država največ financira javne zavode. Za
dejavnost nepridobitnih organizacij pa prispeva le minimalna sredstva. Slovenija sodi med
države, kjer sta značilna velika oddaljenost v komunikaciji in sodelovanju ter nizka stopnja
nadzora države nad zasebnimi nepridobitnimi organizacijami.

MANAGEMENT IN OBVLADOVANJE V NEPRIDOBITNIH ORGANIZACIJAH

15. Vidiki organizacije

Instrument in interesna združba.

16. Katere so glavne značilnosti neprofitnih organizacij?

• Nepridobitna naravnanost (dobiček ni njihov glavni namen, pridobljena finančna
korist se vrne v dejavnost
• Na obstoj in razvoj organizacije pomembno vpliva po več udeležencev (ustanovitelj,
financerji, uporabniki)
• Izidi njihovega delovanja v okviru osnovnega in interesnega poslanstva so
večinoma nesnovne storitve (materialne dobrine so lahko le kot dodatna dejavnost)

Pozitivne značilnosti:
• Fleksibilnost
• Relativna neodvisnost
• Delovanje v interesu javnosti in v interesu prikrajšanih skupin – zaupanje
• Tesna povezanost s skupnostjo ali skupinami; lahka dosegljivost
Negativne značilnosti:
• Pomanjkanje transparentnosti (delovanja in nezadostno vzajemno informiranje
• Finančne težave
• Pomanjkanje skupne sektorske identitete
 17. Vodenje ali management
Vodenje pomeni ustvarjanje in vplivanje na zaposlene, da sledijo danim usmeritvam.
Management je vodenje ljudi k doseganju danih ciljev.

18. Kaj je ključnega pomena za vodilni in srednji management v neprofitnih

organizacijah?
Za vodilni in srednji management v neprofitnih organizacijah je ključnega pomena:
• Kako organizirati poslovno načrtovanje neprofitnih institucij
• Kako izpeljati poslovne akcije, ki jih načrtujejo
• Kako uveljaviti učinkovit notranji nadzor nad morebitnimi odstopanji od načrtovanih
ciljev.

19. Urejenost organizacije

Organizacija je urejena, če ima:
• Opredeljeno organizacijsko strukturo (določitev delitev dela in pristojnosti zaposlenih)
• Opredeljene delovne procese (potek v skladu z organizacijsko strukturo – vsak delovni
proces je vezan na določeno delovno mesto ali organizacijsko enoto)
• Zagotovljene skupne sisteme (podpiranje temeljne funkcije organizacije – informacijski
sistem, sistem nadzora itd.)
20. Organizacijska struktura društva

21. Organizacijska struktura zavoda

22. Organizacijska struktura ustanove

 23. Poznavanje procesov v NPO
• Srednji in predvsem operativni management morata poznati delovne procese
• Procesi se močno razlikujejo od organizacije do organizacije (odvisni od njihove
dejavnosti)
• Obstaja vrsto metodologij za ''snemanje stanja v organizacij'' (predvsem delovnih
procesov)
• Ker so NPO večinoma majhne in imajo manj zaposlenih, ti zaposleni pokrivajo več
nalog (večopravilnost)
• Tudi vodenje projektov spada v to kategorijo in je metodološko izjemno razvito.

24. Naloge projektnega managementa

• Začetek
• Planiranje projekta: opredelitev namena in vsebine projekta, členitev projekta na
aktivnosti,…
• Usklajevanje aktivnosti planiranje stroškov po aktivnostih, upoštevanje tveganja
• Organiziranje projekta: določanje odgovornih skupin in oseb pri izvedbi projekta
• Vodenje projekta
• Kontrola projekta ugotavljanje odstopanja izvedbe od plana
• Konec
25. Projektni management
NVO:
• Idealno sredstvo za dosego ciljev (prilagodljivo za ciljne skupine, kratkoročnost,
razpisi)
• Vzgojna in učna metoda
Predno se lotimo projekta:
• Izhajamo iz strategije organizacije
• Definirati kje smo (analiza stanja, potreb, problema)
• Definirati kam hočemo (nameni in cilji)
• Definirati pot, po kateri bomo končno stanje dosegli (načini dela, razdelitev nalog, kako,
kdaj)
Izhajamo iz vrednot in poslanstva, sodelovanje pri projektu, pogovarjanje – učenje, vrednotenje
osebnostne rasti, projekt lahko uspe, tudi če rezultati niso uspeli, evalvacija.

26. Razlike med profitnimi in neprofitnimi organizacijami

Poslanstvo, smotri
Profitne organizacije – dobiček
Neprofitne – boljša kakovost življenja uporabnikov (dobiček v lastno dejavnost)
Cilji strategije
Neprofitne – kratkoročnejše od pridobitnih. Obvezno izvajanje storitev, nedopustno je
odpuščanje ali spreminjaje programov, financerji strogo omejujejo izbiro strategij.
Profitne – svobodo odločanje o ciljih, panogah odjemalcev in o strategijah do njih (spremembe
so nagle in številčne).
Predračuni (finančni načrti)
Profitne – so instrument načrtovanja in obvladovanja (varčujejo s sredstvi)
Neprofitne – so instrument nadzorovanja (porabijo vsa sredstva, drugače dobijo naslednjič
manj)
Dobiček kot merilo uspešnosti
Profitne – merilo za uspešnost organizacije in managementa
Neprofitne – količino in kakovost je težko meriti ker se bolj meri zadovoljstvo uporabnikov,
članov,…ne meri se le s kvantitativnim pristopom, temveč je prav tko potreben kvalitativen
pristop.
Prostovoljstvo
Neprofitne – v večini delajo prostovoljci. Težave: plačani, neplačani sodelavci, odgovornost
prostovoljcev, zanesljivost in kakovost dela,…
Upravljanje, usmerjanje
Profitne – lastniki močno vplivajo na obvladovanje organizacije
Neprofitne – lastništvo je zamegljeno, odloča upravni odbor, ki ni plačan

VREDNOTE, KULTURA IN ETIKA V NEPRIDOBITNIH ORGANIZACIJAH

27. Kaj so vrednote v NPO
Vrednote so tista podstat, na kateri stojijo NPO. So aksiomi, zaradi katerih se prostovoljci in
zaposleni trudijo za ''boljši svet''.
Vrednote so tudi principi, standardi kvalitete, vrednosti si sitem posameznikov v organizaciji
in organizacije kot celote.
Odgovarjajo na vprašanje ''kaj je za nas pomembno?'' Predstavljajo neke vrste smernico v
vsakodnevnem obnašanju, merilo za to, kaj je za nas prav in kaj narobe.
28. Namen vrednot
Namen NPO ni povečevanje kapitala v obliki denarja, ampak povečevanje kapitala v obliki
vrednot oz. kvalitete življenja. Izbira vrednot usmerja nadaljnje korake NPO, kot tudi vsakdanje
življenje organizacije.
Vrednote pogosto določimo že ob ustanovitvi organizacije ali pa že nekaj časa pred začetkom
strateškega načrtovanja
Vseeno pa se je na začetku načrtovanja dobro vprašati, ali obstaja razlika med deklarativnimi
(tj. zapisanimi) in dejanskimi vrednotami (torej tistimi, ki jih v organizaciji zares živimo).
 29. Definicija vrednot
Ozko definirane - bomo kot NPO bolj natančno vedeli, kje je naše mesto v družbi, poslanstvo
bo jasneje izraženo in bomo bolje pozicionirani. Obstajal pa bo najbrž marsikdo, ki se v tej
organizaciji ne bo več prepozna.
Širše definirane - pa to pušča več manevrskega prostora za različne programe in člane, a
identiteta organizacije ostaja bolj medla. Sčasoma, ko se organizacija stara, se njene vrednote
po navadi zožijo.
Kultura je tesno povezana z vrednotami.

30. Napotki za določanje vrednot

1. Vrednote izhajajo iz temeljnih dokumentov NPO in so “razlog”, zakaj je bila ta
ustanovljena.
2. Vprašajmo posameznike, kakšne so njihove vrednote in vrednote NPO sestavimo iz
vrednot posameznikov.
3. Vprašajmo se, kako bi kot NPO reagirali v določenih situacijah in na katere vrednote bi
se pri tem zavedno ali nezavedno oprli.
4. Poznamo dejanske in željene vrednote. Željene vrednote so tiste, za katere želimo, da bi
jih naša NPO imela, dejanske pa so tiste, po katerih se ravnamo v vsakodnevnih
odločitvah.

31. Kultura in NPO

• V osnovi je organizacijska kultura sistem deljenih prepričanj, vrednot in predpostavk,
ki urejajo način vedenja ljudi v organizacijah.
• To je "način, kako počnemo stvari tukaj."
• Kultura je več kot le tisto, kar „nekdo čuti", da se nekje na nek način dela

32. Elementi kulture

1. Vidni (umetnost, literatura, kuhinja, ljudski plesi, ...)
2. nevidni (urejanje časa, hitrost dela, odnos do živali, pristop do reševanja problemov,
definicija blaznosti,...)

33. vrednote in kultura

Vrednote so dobrine, ki ljudem največ pomenijo, ki se jim zlepa ne odpovedo in ki se v veliki
meri prenašajo z izročilom iz roda v rod.
Kultura odraža vrednote, ki so skupne pomembnemu delu vplivnih udeležencev, zlasti
sodelavcev.
• Kultura organizacije pomembno vpliva na obvladovanje organizacije pri doseganju
smotrov in ciljev, ker lahko podpira ali ovira uveljavljanje zastavljenih smotrov in
strategije, ki jo zasnuje management.
• Zaposleni, ki so ponosni na kulturo, vrednote, poslanstvo organizacije, so zvesti
organizaciji, Ljudje, ki so zgolj odgovorni organizaciji, pa potrebujejo večje
motivacije…dodatke in več plače,…
• Če je kultura organizacije jasna, pozitivna in močna, potem bodo zaposleni sodelovali
v idejah in vzroku ter, kar je najpomembneje, verjeli, kaj počnejo, in da lahko kaj
spremenijo. To pozitivno navdušenje in energija se bosta širila kot parfum…
• Sprememba organizacijske kulture je mogoča, pogosto povezana in pogojena z nujnimi
spremembami,…
 34. Spreminjanje
Za NPO v Slo je značilna negotovost okolja, ki je opredeljena s:
• stabilnostjo okolja: pogostost in velikost sprememb,
• kompleksnostjo okolja: število dejavnikov, ki vpliva na poslovanje NVO.
NPO se lahko negotovem okolju hitreje prilagaja.

35. Življenjski ciklus organizacije

NPO pogosto odstopajo od tega načela, ker se neprenehoma spreminjajo in na nek način sproti
"pomlajujejo"

36. Znanje za spremembe

• Spremembe občutimo fizično, psihično in čustveno.
• Običajno so komaj opazne in počasne, toda lahko so nenadne – prekinjajo naše delo,
motijo naše odnose ali jemljejo naš prosti čas. Včasih lahko zaznamo vzorec, včasih ne.
• Včasih jih lahko razložimo, včasih ne.
• Spremembe vključujejo poznano, včasih neznano. Mnogi imamo rajši tisto, kar
poznamo.
• Raje kot da bi iskali spremembe, živimo naprej s starimi poznanimi čustvi (vzorci in
rutinami).

37. Verjetne faze v organizaciji

Hiša sprememb
 38. Dejavniki sprememb

Novi predpisi
Revidiran proračun
Konkurenca
Delo narave
Gospodarska rast
Nova tehnologija
Osebna usoda
Novo vodstvo
Spreminjajoče se vrednote
 39. Etika managementa
• veda, ki obravnava načela o dobrem in hudem
• norma za odločanje in ravnanje managementa po teh načelih in je zato
• Miselno ozadje (filozofija) morale.
NPO mora v okviru svoje filozofije sprejeti etiko kot vrednoto in kot načela ter jih mora
uporabljati kot vodila za moralo podjetja v pravilih obnašanja
40. Preizkus etičnosti
• Ali je odločitev oziroma dejanje zakonito? Bom kršil zakone ali predpise v podjetju?
• Ali je odločitev oziroma dejanje uravnoteženo? Ali je nepristransko za vse sodelujoče,
kratkoročno in dolgoročno? Ali spodbuja korektne (fair play) odnose?
• Kakšno mnenje bom imel o sebi? Bom ponosen nase? Bi mi bilo prav, če bi mojo
odločitev objavili v časopisu? Bi mi bilo prav, če bi domači izvedeli?
• Itd.

NAČRTOVANJE V NEPRIDOBITNIH ORGANIZACIJAH

41. Predno se lotimo načrtovanja
• Kdaj pričeti s strateškim načrtovanjem?
• Za kakšno obdobje?
• Začeti znova ali le popraviti stari načrt?
• Koliko ljudi naj bo vključenih v načrtovanje?
• Kdo naj bo vključen v načrtovanje?
• Kdo bo izvajal in vrednotil strateški načrt?

42. Poslanstvo vizija

Poslanstvo opisuje namen obstoja organizacije. Učinkovita izjava o poslanstvu odgovarja na tri
vprašanja:
• S čim se ukvarjamo?
• Za koga to počnemo?
• Kako to počnemo?
Vizija organizacije je želena slika te organizacije v določenem trenutku v prihodnosti.

43. Faze načrtovanja

1. Raziskava, ocena in analiza!
Notranje okolje NVO
• Notranji deležniki (ustanovitelji, vodstvo, zaposleni, prostovoljci, uporabniki...)
• SPIN analiza
• 7 S model- Organizacijska samoocena obstoječih kapacitet in načrtovane
organizacijske spremembe
Zunanje okolje NVO
• Steeple analiza

2. Posvetovanja
3. Struktura
4. Faze načrtovanja in odobritev!
5. Časovna opredelitev!
 6. Revizija!

44. Priprava načrta dejavnosti

V načrtu dejavnosti na podlagi strategij določimo, katere dejavnosti moramo opraviti, da bo
posamezen strateški izziv (oz. pripadajoč kazalnik) dosežen.
Kaj?
Kaj je treba storiti, da bomo dosegli cilj? Dejavnosti naj bodo jasno opisane in naštete v
časovnem vrstnem redu.
Kdaj?
Datum začetka in datum zaključka za vsako dejavnost naj bosta jasno postavljena. Najlažje je
roke določati od zadaj. Začnemo z datumom zaključka zadnje faze in glede na to določamo vse
predhodne faze.
Kdo?
Oseba ali skupina, ki je odgovorna za posamezno nalogo. Ni nujno, da ta skupina nalogo tudi
zares izvede, poskrbi pa, da bo izvedena.
S čim?
Katera sredstva bomo za to potrebovali? Koliko financ, katere materiale, prostore, opremo?

PRIDOBIVANJE SREDSTEV V NEPRIDOBITNIH ORGANIZACIJAH

45. Kje dobiti sredstva za svoje delovanje?

46. Kako začeti?

• Kaj je poslanstvo NPO? Zelo pomembno za nepridobitne organizacije!
• Odločitev, da bo NPO v svojem okolju in dejavnosti PRVA Delujte že na začetku tako
kot bi radi delovali, ko boste veliki.
• Izdelava poslovnega, komunikacijskega plana in strateškega plana pridobivanja
sredstev (foundrasing)
• Upoštevanje poslovnih načel (marketing, prodaja, organizacija dela, zadovoljne
stranke)
• Če se le da, naj v NPO delajo profesionalno (službeno)

47. Definiranje ideje

• Izhajanje iz potreb v družbi
 • Identifikacija problema-problemsko drevo
• Priprava projektnega predloga
• Razprava v NPO o predlogu
• Ali pa enostavno Benchmarking!

48. Projekt
Je časovno omejena namera z jasnimi cilji; je enkratna, razdeljena na posamezne korake in
vpeta v časovni, kadrovski in stroškovni okvir.
O projektu govorimo, če je opravilo:
• enkratno,
• zajema nove vidike,
• ima jasne cilje,
• ima rok – je časovno omejeno,
• ima opredeljen proračun.

49. Prijavitelj
• organizacija, ki sama ali s partnerji prijavi projektni predlog na razpis
• mora razpisovalcem dokazati, da je kadrovsko in finančno sposoben izvesti projekt
• mora izpolnjevati razpisne pogoje, ki se nanašajo na lastnosti organizacije - biti mora
upravičen do sofinanciranja

50. Partnerstvo, projektno partnerstvo, partner

Partnerstvo - sodelovanje med različnimi organizacijami, z namenom doseganja skupnih
ciljev.
Projektno partnerstvo - sodelovanje med prijaviteljem in partnerskimi organizacijami, ki
želijo izvesti skupen projekt in mu na ta način zagotoviti večji uspeh, širino in odmevnost –
konzorcij.
Partner - organizacija, aktivno vpletena v projekt, zainteresirana in motivirana za sodelovanje
pri izvedbi projekta.

51. Deležniki = interesne skupine

Vse organizacije in posamezniki, ki vplivajo na projekt ali projektne aktivnosti oziroma so
kakorkoli drugače povezani s projektom.

52. Stroški
• Upravičeni stroški
• Stroški, ki jih razpisovalec povrne oz. delno financira.
• Neupravičeni stroški
• Stroški, ki jih razpisovalec ne povrne

53. Iskanje primernih razpisov

Določitev vsebine spremljanja (KAJ?)
 • Monitoring finančnih virov (razpisi, javna naročila)
• Monitoring novic (o politikah, usmeritev finančnih smernic v prihodnje, dogodki,
financiran i projekti, javni posveti…)
Določitev virov (KJE?)
• Uradne spletne strani (EK, direktorati…)
• Strokovni viri (vodič po financiranju, eCNVOS…)
• Mreže

Določitev izvajalca spremljanja (KDO?)

• Le ena oseba znotraj organizacije
Določitev metodologije (KAKO?)
• Poseben elektronski naslov
• Naročanje na novice
• Redno preverjanje novic
Izbor primernega programa?
• Se bo projekt odvijal v Slo, znotraj, zunaj EU?
• V primeru, da se bo odvijal znotraj EU, ali bo projekt transnacionalen, medregionalen,
nacionalen ali lokalen?
• V primeru, da se bo odvijal izven EU, v katerem delu sveta?
Pozornost na:
• Postopek oddaje
• Izbirni postopek (merila-izpolnjevanje, izključitev, izbirna, dodelitev)
• Potrebne partnerje
• Finančni in pogodbeni pogoji

54. Najpogostejše napake

• Administrativno preverjanje - prvi korak!
• Razvijanje projektov, ki jih NPO zares potrebuje!
• Ni p otrebe po pretirani ambicioznosti! Osredotočanje na omejeno število neposrednih
učinkov in rezultatov, ki so povezani s specifičnimi cilji.
• Izbiranje partnerjev, ki imajo pristen interes, da se projektne aktivnosti izvedejo in
partnerjev, ki lahko prispevajo k uspehu projekta.
• Vključitev ključnih deležnikov v izvajanje aktivnosti (potni stroški pod kategorijo
zunanji izdatki)
• Razvijanje projekta tako, da bodo rezultati projekta lahko živeli naprej tudi po zaključku
sofinanciranja iz projekta.
• Preveritev zadnje verzije prijavnice;
• Preveritev roka za oddajo;
• Preveritev, da se obdobje projektnih aktivnosti ujema z obdobjem upravičenosti
stroškov;
• Ne izpolnjevati prijavnice zadnji dan, še posebej, če je potrebno finančni načrt uskladiti
s partnerji oziroma gre za elektronsko prijavo; domneva, da bodo prijavnico brali ljudje,
ki ne poznajo vaše organizacije ali vaših partnerjev;
• Navajanje točnih podatkov in odgovor na vsa vprašanja oziroma priložitev vseh
zahtevanih prilog;

55. Donacije
Donatorji – fizične osebe, pravne osebe
Sponzorstva – prodaja sponzorskih paketov, prodaja oglasov

56. Donacije fizične osebe (fizične osebe, uporabniki, zapuščine)

1. Priprava resne predstavitve in prikaz potenciala NPO!
2. Na vseh dogodkih, izobraževanjih itd. naj bo govora o tem, da je NPO odvisna od
podpore in ponuditev možnosti za doniranje.
3. Začne se pri najožji ekipi! Vodje NPO donirajo in dajo pogoj svoji ekipi, da je to edina
pot (kdor ne donira, ne more sodelovati). Ko bodo ekipa predlaga, da bi počeli še to pa
ono, opomin, da je pogoj rast donatorjev.
4. Pozor na starejše, ki imajo denar in se jim zdi pomembno to kar NPO počne
5. 0,5 % dohodnine
6. Donacijski program (donacijske kampanje, množičnost), pomen kvalitete/potrebnosti
programov in komuniciranja do donatorjev!

57. Podpora in skrb za donatorje

• Ključna je baza podatkov
• Segmentacija omogoča individualizacijo komunikacije
• Stalno obveščanje donatorjev – online, s pismi, FB, Twitter, ...
• Lansiranje dobrih zgodb
• Stalna skrb – stalni kontakti z njimi
• VSE, KAR JE POTREBNO, DA SE POČUTIJO POVEZANI Z NPO

58. Baza podatkov o donatorjih

• Osebni podatki (Ime, naslov, spol, poklic, datum rojstva, podatki o družini, od kod je
prišel…)
• Kontaktni podatki (naslov, telefon, mobitel, email…)
• Podatki o darovanju (pogostost darovanja,prva donacija, zadnja donacija, višina
donacij)
• Viri informacij (vprašalniki, povratnice)
• Podatke se shranjuje v bazi.

59. Strategije
• Različni tipi donatorjev zahtevajo različne strategije
• Zagotovitev pokrivanja potreb donatorjev in njihovih interesov
• Spoznavanje donatorjev in najboljši način/tehnika, da se jim približate
• Analiziranje pozitivne in negativne posledice vsakega načina/tehnike

60. Donacije in sodelovanje z gospodarstvom

KAJ ŽELI NPO OD PODJETIJ

• Filantropija: darila, donacije, dotacije, subvencije, blago in storitve v naravi, posojeni
čas zaposlenih, prostovoljni prispevki zaposlenih
 • Socialno investiranje: izboljšanje ugleda podjetij v skupnosti, dostop do kupcev s
promocijo, razvoj človeških virov, povečanje zaposlovalnih možnosti
• Komercialne iniciative/vlaganje v skupnost
• Komercialne/poslovne aktivnosti: sponzorstvo, prodaja blagovne znamke, vezano
trženje (prodaja izdelka povezana z dobrodelnim namenom)

PODPORA BO VERJETNEJŠA ČE:

• je projekt zelo odmeven ali NPO zelo poznana v javnosti.
• lahko projekt ugodno vpliva na podobo podjetja.
• projekt zbudi zanimanje dela trga, na katerem deluje podjetje.
• je projekt odprt za več oblik podpore (gotovina, blago, prostovoljno delo uslužbencev,
tehnična pomoč, promocija, vezano trženje).
• je projekt vezan na okolje, v katerem ima podjetje sedež.
• ima NPO v upravnem odboru pomembne člane podjetja.

Potrebna analiza, pri pridobivanju sredstev od podjetij (corporate fundraising)

Produkt/storitve:
• Kaj ponujamo podjetju? Kaj so produkti ali storitve NPO?

Tehnike:
• Kombinacija različnih tehnik pridobivanja sredstev pri večjih podjetjih in uporaba ene
ali dveh pr i manjših podjetjih.
Uporabnik:
• Obravnava podjetja kot enega izmed uporabnikov, kot dobrega prijatelja. Izbira podjetij
s katerimi NPO želi in s katerimi ne želi sodelovati.

Vrste/tehnike zbiranja sredstev s strani podjetij

1. Donacija – prispevek podjetja v dobrodelne namene brez pričakovanja vračila.
• Majhna donacija – ponavadi odgovor na osebno prošnjo v podporo določeni prireditvi
ali dejavnosti. Podjetje pričakuje zahvalo ali omembo na prireditvi.
• Večja donacija – odgovor na pisno prošnjo namenjeno kritju kake pomembne potrebe
skupnosti, ki zadeva tudi podjetje. Podjetje pričakuje javno zahvalo.
2. Darilo v naravi – prispevek podjetja v obliki produkta/blaga ali storitve
Način zaprosila je odvisen od vrednosti . Za majhna darila zadostuje osebna prošnja, za večja
uradna, pisna prošnja. V primeru večjih daril podjetja pričakujejo določeno obliko publicitete.
3. Zbiranje sredstev od zaposlenih
• Posvojitev organizacije – upravni odbor, vodstveni delavci in zaposleni se odločijo, da
bodo prispevali sredstva za določen namen ali organizacijo za določeno obdobje. Včasih
se akcija razširi tudi na stranke (kupce in dobavitelje), lahko tudi na okolje.
• Volonterska shema zaposlenih – Ponavadi jo spodbujajo velika podjetja pri svojih
zaposlenih, da nekaj ur prostovoljnega dela opravijo v lokalnih projektih NVO. Nekateri
delodajalci celo dovolijo, da se to delo opravlja med delovnim časom (npr. IBM).
• Posojeni čas zaposlenih (secondment)- podjetja za določen čas posodijo NVO svojega
strokovnjaka ali drugega zaposlenega. Motivacija podjetij je v davčnih olajšavah.
Obstajajo trije tipi posojanja kadrov:
• polna zaposlitev (v primeru zaposlenih, ki se pripravljajo na upokojitev)
• delna zaposlitev (konkreten dogovor za konkretno akcijo)
• Zaposlitev za izpeljavo konkretnega namena/projekta
• Prispevki zaposlenih (Payroll giving)
❖ Podjetje lahko dovoli NVO, da zaprosi zaposlene za prispevke.
 ❖ Praviloma se prispevki odštejejo od plače, obračun opravi podjetje.
❖ Včasih podjetje prispeva toliko kot zaposleni.
❖ Ta pristop zahteva dolgotrajno vzpostavljanje medsebojnega zaupanja med
podjetjem in NVO. Zahteva pa tudi obojestransko sodelovanje. Veliko vlogo pri tem
imajo lahko tudi sindikati
4. Komercialno zbiranje sredstev
• Sponzorstvo – je dvostranska oz. večstranska pogodba v obojestransko korist. Je oblika
partnerstva med dvema strankama. Podjetje s to obliko skuša:
❖ Izboljšati svoje ime in ugled
❖ Promovirati določen produkt ali storitev in povečati njegovo prodajo
❖ Doseči nove potencialne kupce
• Prodaja blagovne znamke – če je NVO ugledna organizacija z velikim imenom so
podjetja zainteresirana za odkup blagovne znamke in njeno uporabo za trženje
produktov. Oba partnerja skleneta neke vrste licenčno pogodbo.
• Afinitetna kartica – Podjetje nameni določen znese/delež od posla za dobrodelne
namene. Prvi tak primer predstavlja kartica American Express (10 centov za obnovo
kipa svobode). Metoda, ko skuša podjetje povečati svoj delež na trgu s trženjem
dobrodelnega namena

PRIMERI RAZZLIČNIH VRST NEPRIDOBITNIH ORGANIZACIJ (DRUŠTVA,

FUNDACIJE, ZAVODI, SOCIALNA PODJETJA,…)

61. Različne vrste nepridobitnih organizacij

Kriterij ugotavljanja, katera organizacija je nepridobitna, se v Slo največkrat uporablja statusna
oblika, v kateri je organizacija ustanovljena.

NPO kot pravne osebe na podlagi obstoječe zakonodaje v Sloveniji obstajajo v naslednjih
oblikah:
• društvo kot prostovoljno neprofitno združenje fizičnih oseb;
• zavod kot oblika opravljanja določenih nepridobitnih dejavnosti;
• ustanova kot namensko vezano premoženje;
• drugo, izjemoma gospodarske družbe (invalidska podjetja, zadruge).

62. Društvo
• Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma
ustanovitelji skladno z zakonom o društvih ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih
interesov.
• Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja,
odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma
člani društva.
• Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička.
• Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno
namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane.
• Delovanje društva je javno.
• Združevanje v društva je prostovoljno.
• Vsakdo lahko postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu.

63. Društvo – ustanovitev

• Kaj hočemo, zakaj ustanovitev?
• Ali je ta oblika za nas primerna (namen)?
 • Pisanje statuta? Namen in cilji društva, ime in sedež društva, vstop in izstop članov,
določbe o organih društva (Predsednik, Občni zbor, Upravni odbor, Častno razsodišče,
Nadzorni odbor; pristojnosti, sestava, mandat…), pravice in dolžnosti članov,
financiranje, prenehanje,…
Ustanovni občni zbor: 3 polnoletni ustanovitelji- min. , zapisnik, organi,…

• Zahteva za registracijo društva na UE

• Priložiti: Zahtevi je potrebno priložiti:
❖ zapisnik ustanovnega zbora, iz katerega so razvidni sklepi o ustanovitvi društva,
izvolitvi temeljnega akta in izvolitvi zastopnika društva,
❖ en izvod temeljnega akta društva,
❖ seznam z osebnimi podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO, državljanstvo,
naslov stalnega prebivališča) in njihovimi lastnoročnimi podpisi,
❖ naslov sedeža društva,
❖ podatke o zastopniku društva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, naslov stalnega
prebivališča ali naslov začasnega prebivališča, če v Republiki Sloveniji nima
stalnega prebivališča),
❖ podatke o nepridobitnih dejavnostih društva in predlog za glavno nepridobitno
dejavnost.
❖ plačati 31,70 EUR

• Upravni organ na pristojni upravni enoti je dolžan izdati odločbo v enem mesecu.
• Z izdajo odločbe upravnega organa o registraciji postane društvo pravna oseba.
• Žig – po potrebi
• AJPES- dejavnost SKD
• Matična številka
• Davčna številka – FURS
• Banka - TRR
• Začetek dela

64. Zavod
Zavod je organizacija, ki se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja,
znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva,
socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje
dobička.

• lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za

katero je zavod ustanovljen.
• se lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in
če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji.
• je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
• Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o
ustanovitvi drugače določeno.

65. Zavod – ustanovitev

• Zavod lahko ustanovijo domače in tuje fizične in pravne osebe.
• Za ustanovitev zavoda je pristojno okrožno sodišče na območju katerega bo zavod imel
svoj sedež. Dokumenti, ki so potrebni za ustanovitev zavoda so:
❖ izvirnik akta o ustanovitvi zavoda - overitev podpisov;
 ❖ dokaz o sredstvih, zagotovljenih za pričetek dela zavoda – začasni TRR, ni določena
višina sredstev;
❖ sklep o imenovanju prvih članov organov – direktor, v.d.;
❖ izpolnjeni obrazci UST 0, UST 1, UST 2 in UST 3 - www.sodisce.si;
❖ predlog šifre glavne dejavnosti,
❖ overjen podpis osebe, pooblaščene za zastopanje zavoda.
• Odnesti vse na okrožno sodišče, kjer se dokumenti oddajo. Sodišče v nekaj dneh pošlje
sklep o ustanovitvi zasebnega zavoda.
• Ob vpisu zavoda v sodni register je zavod vpisan tudi v Poslovni register Slovenije in
davčni register, tako da ni potrebnih posebnih vpisov.
• Ustanovitev zavodov: www.mojzavod.si. Lahko tudi ob pomoči notarja, ki pripravi vse
potrebne dokumente za vpis in tudi vloži predlog za vpis zavoda v sodni register.

66. Ustanova
• Ustanova je na določen namen vezano premoženje in postane pravna oseba, ko
ministrstvo, v katerega delovno področje sodi namen, za katerega je ustanova
ustanovljena (organ, pristojen za ustanove) izda soglasje k aktu o ustanovitvi.
• Premoženje so lahko denar, premičnine, nepremičnine in druga premoženjska
upravičenja.
• Ustanovo lahko ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba.
• Namen ustanove mora biti splošnokoristen ali dobrodelen in praviloma trajen.
• Notar sestavi notarski zapis akta o ustanovitvi in ga predloži organu, pristojnemu za
ustanove, da poda soglasje.
• Za pridobitev soglasja potrebujemo:
❖ akt o ustanovitvi, ki mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa oziroma
izpolnjevati obličnosti oporoke po zakonu o dedovanju.
❖ dokazilo o dejanskem obstoju premoženja, namenjenega za ustanovitev ustanove –
to je lahko izpisek iz banke, kjer odpremo prehodni račun ali pa potrdilo lastništvu
(ne)premičnin.
❖ soglasje članov prve uprave k svojem imenovanju

67. Posebni status nepridobitnih organizacij

• Javni interes
• NPO večinoma niso ustanovljene zaradi ustvarjanja dobička, ampak zato, da pomagajo
pri trajnem zagotavljanju storitev in dobrin za uspešno delovanje družbe.
• Zaradi tega jim države priznavajo poseben status in po svojih močeh pomagajo. Ena od
oblik pomoči NPO je podeljevanje posebnega statusa, ki ga najpogosteje opišejo z
besedami »delovanje v javnem interesu«. Podeljujejo ga ministrstva.
• NPO se v Slo podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na določenem
področju, če njeno delovanje na tem področju presega interese njenih ustanoviteljev
oziroma njenih članov in če je splošno koristno. >>> 0,5% Dohodnine

68. Zadruga
• Zadruga je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati
gospodarske koristi svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem
izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov.
• Ustanovitelji najmanj trije poslovno sposobni ustanovitelji, lahko fizične oziroma
pravne osebe.
 • Akt o ustanovitvi mora vsebovati:
❖ imena in naslove oziroma sedeže ustanoviteljev,
❖ sklep o sprejemu zadružnih pravil,
❖ sklep o izvolitvi organov zadruge, ki jih mora zadruga izvoliti v skladu z zakonom
in s svojimi pravili,
❖ datum in kraj ustanovnega občnega zbora,
❖ podpise vseh ustanoviteljev.

• Ločimo zadruge, ki jih lahko razdelimo glede na odgovornosti članov za obveznosti

zadruge:
a) Zadruga z omejeno odgovornostjo (z.o.o.), če je odgovornost članov za obveznosti
zadruge po zadružnih pravilih omejena na določeno vsoto;
b) Zadruga brez odgovornosti (z.b.o.), če je odgovornost članov za obveznosti zadruge
po zadružnih pravilih izključena.
• Poznamo tudi neprofitne zadruge

NEPRIDOBITNE ORGANIZACIJE IN MEDNARODNO OKOLJE

69. ORGANIZIRANOST NPO V SLO
Organiziranost NPO v Sloveniji lahko razdelimo po treh kriterijih:
a) Vsebinski kriterij (vsebinske povezave-npr. Slovenska filantropija in horizontalne
povezave-npr. Cnvos,Skup,Zsu),
b) Glede na trdnost povezav nevladnih organizacij, kjer ločimo krovne zveze (Planinska
zveza, ZPM) in mreže (Plan B za Slovenijo, Minvos),
c) Glede na teritorialnost, kjer lahko govorimo o nacionalnih, regionalnih in lokalnih
zvezah in mrežah.

• V Sloveniji prevladujejo športne in kulturne organizacije, manj pa je organizacij, ki

delujejo na področju zdravstva, socialnega varstva in izobraževanja.
• Zelo malo tudi institucionalno zahtevnejših zasebnih NPO, kot so vrtci, šole, galerije,
gledališča in drugo.
• Vse to je posledica specifičnega razvoja tega sektorja v obdobju socializma, ko je za
zadovoljevanje javnih potreb in storitev skrbela država z obsežno in kakovostno mrežo
javnih zavodov.