CTRL F Bigplus

14.01.
2021
Rešitve nalog – Meritve – UNI
1. Pri merjenju Rx po UI metodi uporabite vezavo z manjšim sistematičnim pogreškom in

določite merilni rezultat s standardno negotovostjo.
 ampermeter: I D  20,00 mA , I  18,42 mA , M I  0,2% I  5 dig  , U A 0  200 mV
 voltmeter: U D  200,0 V , U  115,6 V , M U   0,2%U  0,3%U D  2 dig  , RV  10 M
Rešitev:
U 115,6 V
 Upornost ocenimo s pomočjo podanih odčitkov: Rx    6275,79 
I 18,42 mA
 Kadar priključimo voltmeter neposredno na
upor, je izmerjena napetost tudi napetost na
uporu in je tok ampermetra prevelik za tok
skozi upornost voltmetra. Sistematični pogrešek
je sorazmeren razmerju Rx RV :
Rx R
e1     x  6,28  10 4
Rx  RV RV
 Če priključimo ampermeter neposredno pred
upor, je tok ampermetra enak toku skozi upor in
je napetost voltmetra prevelika za padec na
upornosti ampermetra RA  U A 0 I D  10  .
Sistematični pogrešek je sorazmeren kvocientu:
R
e2   A  1,6  10 3
Rx
 Sistematični pogrešek je zanemarljiv, če je manjši kot desetina standardne
negotovosti merilnega rezultat e  wc Rx  10 . To merilno negotovost sestavljata v
našem primeru dva prispevka (voltmetra in ampermetra):
m M U 1  200,0 V 0,2 V 
wU   U  U   2  10 3  3  103    5,15  10 3
3 3 3 115,6 V 115,6 V 
mI M I I 1  0,05 mA 
wI      2  10 3    2,722  103
3 3 3 18,42 mA 
Ker imamo v izrazu za Rx kvocient dveh neposredno merjenih veličin,
zapišemo skupno standardno negotovost v relativni obliki:
wc Rx   w2 U   w2 I   5,83  10 3
in še v absolutni obliki: uc Rx   wc Rx   Rx  36,6 
 Sistematični pogrešek ni zanemarljiv pri nobeni varianti:
e1  6,28  104 oz. e2  1,6  103  wc Rx  10  5,83  104
 Uporabimo prvo varianto, kjer moramo upoštevati še korekcijo sistematičnega

 
pogreška ( K  e1 ): Rx  6275,79 1  K   6275,79 1  6,28  104   6279,73 
 Merilni rezultat s standardno merilno negotovostjo podamo zaokroženo v obliki:
Rx  6280  ; uc Rx   37  ; n 1
14.01.2021
2. Določite skupno pasovno širino vezave dveh zaporedno vezanih merilnih členov 1. reda
( ht   1  e  t τ , G  f   1 1   f f m,3dB  ). Pri prvem členu se zmanjša amplituda izhodne
2
veličine za 10 % pri frekvenci f m,10%  1 kHz , odzivni čas drugega člena znotraj 2 %
končne vrednosti pa znaša Ta,2%  100 μs . Skicirajte!
Rešitev:
 Frekvenčno mejo prvega člena določimo iz G f 
1
frekvenčne karakteristike. Amplitudni del 0,90
frekvenčne karakteristike člena 1. reda 1 2
oziroma razmerje amplitud vhodnega in
izhodnega signala pri sinusnem vzbujanju
lahko zapišemo:
U 1 f 10% f m, 3dB f
G1.red  f   2 
U1 1  f f 2 m,3dB
 Če določimo mejno frekvenco kot frekvenco, kjer upade amplituda za 10 % proti

izhodiščni vrednosti U 2 U 1  1 , lahko zapišemo:
1 f m,10%
 0,90  f m1  f m,3db   2,065 kHz
1   f m,10% f m,3dB  1
2
1
0,902
 Frekvenčno mejo drugega člena
določimo iz odzivnega časa. Odzivni u2 aU 0
Ta,1%
čas Ta je po dogovoru čas, v katerem 1
ostane izhodna veličina trajno v 0,98

intervalu znotraj predpisanih mej
končne vrednosti. V primeru, da so
te meje  2% končne vrednosti,
velja med odzivnim časom in
časovno konstanto  povezava:
0 1 2 3 4 4,6 t 
u2
U0

 0,98  1  e Ta τ
  Ta,2%    ln 0,02   3,912  
 Časovna konstanta drugega člena je tako:   Ta,2% 3,912  25,57 μs

 in od tod dobimo njegovo mejno frekvenco:
1
m  1  f m2   6,226 kHz
2π
 Skupna pasovna širina je enaka skupni mejni frekvenci, ker je spodnja mejna
frekvenca za člen 1. reda enaka nič B  f m, zg  f m, sp  f m, zg :
1 1 1
2
 2  2  Bs  f ms  1,960 kHz
f ms f m1 f m2
 Skupno pasovno širino vezave pomembno določa prvi člen:
f ms  1,960 kHz  f m1  2,065 kHz
14.01.2021
3. Koliko je lahko največ kot bremena   ? pri merjenju P , da je relativna standardna

negotovost wc, , maks P   1,0 103 ? Pri tem upoštevamo samo kotni pogrešek soupora
 i , maks  5 na tokovnem vhodu vatmetra. Za izračun negotovosti upoštevajte, da so
dejanske vrednosti pogreškov majhne in izhodiščno enačbo:
Pi  P1  eu 1  ei 1  ew 1   u   i tg 
Rešitev:
 Ker nas zanima samo standardna negotovost zaradi kotnega pogreška, se izhodiščna
enačba reducira (nimamo pogreška vatmetra in amplitudnih pogreškov na
napetostnem in tokovnem vhodu ter kotnega pogreška na napetostnem vhodu):
Pi  P1   i  tg 
 Prispevek k celotni negotovosti je samo en:
Pi
u P   u  i   P  tg u  i 
 i
 Ker poznamo mejno vrednost pogreška, uporabimo enakomerno porazdelitev in od

tod dobimo standardno negotovost enega prispevka u   max 3 :
 max 5 60  π 180
u  i     8,397.104  w u 
3 3
 Ker smo negotovost normirali na število π (v radianih), lahko
izenačimo absolutno in relativno obliko standadne negotovosti
u  u   w u  .
 Če želimo, da je relativna standardna negotovost delovne moči samo zaradi kotnega

pogreška na tokovnem vhodu največ wc, P   1,0  103
uc, P 
wc, P    tg  w i   1,0  10  3 ,
P
 mora biti fazni kot največ:
wc, P  10 3
  atg  atg  50  0,87 rad
w i  8,397.10  4
14.01.2021
4. Z uravnovešenim mostičem smo izmerili upornost R1  R2 R3 R 4  1,00218 k . Podajte

merilni rezultat za R1 , če so bile relativne standardne negotovosti R2 , R3 in R4 določene
pri različnem številu meritev. Efektivno število stopenj prostosti:
- wR2   0,1% pri n2  12 , w4  y 
veff  N c
- wR3   0,2 % pri n3  8 ,
 wi4  y  vi
- wR4   0,3 % pri n4  4 .
i 1
Rešitev:
 Celotna standardna negotovost izhodne veličine R1  R2 R3 R 4 je sestavljena iz
prispevkov zaradi negotovosti posameznih upornosti u R2  , u R3  in u R4  :
uc R1   u22 R1   u32 R1   u42 R1 

2 2 2
uc R1   c uR   c uR   c uR 

2 2
2
3 3
2
4 4
2
 Ker imamo v enačbi mostiča produkt in kvocient vhodnih veličin, lahko zapišemo
celotno standardno negotovost izhodne veličine R1 v obliki:
uc R1 
wc R1    w 2 R2   w 2 R3   w 2 R4 
R1
 in v našem primeru izračunamo:
wc R1   0,0012  0,002 2  0,0032  3,742  103

 ter nato še absolutno obliko: uc R1   wc R1   R1  3,750 
 Za merilni rezultat potrebujemo še število meritev za R1 . V izhodiščno obliko

zapisa enačbe za efektivne stopnje prostosti vstavimo zapise z negotovostmi v
relativni obliki in efektivnimi stopnjami prostosti vhodnih veličin v 2  n 2  1  11 ,
v3  n3  1  7 ter v4  n4  1  3 . Izračunamo in zaokrožimo navzdol, kar nam da
širši pas negotovosti:
wc4 R1 
veff   6,67  veff  6  n  7
w4 R2  w4 R3  w4 R4 
 
v2 v3 v4
 Iz ocene celotne negotovosti smo dobili efektivno število stopenj
prostosti veff  6 oziroma, da smo pomerili upornost R1
n  veff  1  7  krat.
 Zokrožen merilni rezultat zapišemo:
R1  1002,2  , uc R1   3,8  , n7
25.01.2021
1. Z voltmetrom merimo napetost sinusnega vira (napetost praznega teka: U 0  80,00 V ;

notranja impedanca je enaka serijski vezavi R  70 kΩ in L  0,3 H ; f  1 kHz ). Podajte
merilni rezultat za U 0 , če upoštevamo pri merjenju samo merilno negotovost voltmetra
 
( M U  3  103 U  1  103 U D , U D  100,00 V in RV  1M ), netočnosti impedanc in
frekvence zanemarite. Skicirajte vezje in fazorski diagram!
Rešitev:
 Vezje in fazorski diagram:
I R L I  RV
I  jL U0
U0 RV
I R I
Notranja impedanca vira je kompleksna z efektivno vrednostjo: Z0  R 2  L 

2

 Po priključitvi nam voltmeter kaže manj, kot je napetost praznega teka U 0 . Imamo
RV RV
napetostni delilnik: U V  U 0 U0
RV  Z 0 RV  R  jL
 ki ga v efektivni obliki izrazimo z:
RV 1M
UV  U0  80,00 V 
RV  R 2  L 2 1M  70 kΩ 2  2π  1kHz  0,3 H 2
 74,77 V
 Mejna vrednost lastnega pogreška voltmetra je:
 
M U  3  10 3  74,77 V  1  10 3 100,0 V  0,324 V
 Ker negotovost določa samo voltmeter, uporabimo odčitek voltmetra in
ne napetost praznega teka U 0  80,00 V .
 Sistematični pogrešek zaradi priključitve voltmetra je negativen in enak:
E  U V  U 0  5,23 V
 Bil bi zanemarljiv, če bi bil manjši od desetine merilne negotovosti
merjenja u U 0   M U 3  0,187 V :
1 1 MU 1
E u U 0    0,187 V  0,0187 V
10 10 3 10
 kar v našem primeru ni izpolnjeno in moramo rezultat korigirati.
 Merilni rezultat za napetost praznega teka vira je enak:
U 0  U V  E  80,00 V , u U 0   0,19 V , n 1
25.01.2021
2. Na vhodu voltmetra, ki meri pravilno efektivno vrednost, imamo pravokotno pulzno


napetost u frekvence f  4 kHz , širine pulza Timp  150 μs in amplitude u  220,0 mV .
Koliko kaže, če je uporabljen enosmerni vhod (vhod DC), in koliko, če ima blokirano
enosmerno komponento (vhod AC)? Skicirajte!
u 
Rešitev: u
U
 Na podlagi podatkov ima signal
pravokotno pulzno obliko, kjer je vhod AC
perioda ponavljanja pulzov enaka
T  1 f  250 μs .
Timp T vhod DC t
T
1 2
T 0
 Voltmeter se odziva na efektivno vrednost signala U  u dt , kar nam pri dani
obliki signala da:

1  23 2 2  3 2
U2   u  T  0  T   u
T 5 5  5
3
 in od tod določimo efektivno vrednost: U  u  170,4 mV
5
 Pri uporabi enosmernega vhoda (vhod DC) izmeri voltmeter pravilno vrednost
celotnega signala (enosmerni in izmenični del), ki je enaka izračunani:
U vhod DC  170,4 mV
 Pri blokirani enosmerni komponenti signala, se razmere na voltmetru spremenijo.

Enosmerna komponenta, ki je enaka srednji vrednosti signala, se odšteje od signala
in ostane samo izmenični del . Ker imamo v dveh intervalih periode konstantni

vrednosti u in nič, lahko zapišemo:
T
1 13 2  3
U   U   u dt   u T  0 T   u
T0 T 5 5  5
 Po blokirani enosmerni komponenti imamo sedaj v dveh intervalih

periode konstantni vrednosti u  U   in  U   . Efektivna vrednost
signala se pri spremenjeni obliki napetosti na vhodu spremeni:
 1    3   3  3   2 
2 2
1  2 3 2 2
U   u  U   T   U   T  
2
u  u  T    u  T  
T 5 5  T   5  5  5  5 
  2   2 3  3   2 2  4  3  2 9  2  2 30  2
U   u    u   
2
u  u  u
  5  5  5  5  25  5 25  5 125
 
 Pri blokirani enosmerni komponenti (vhod AC), kaže voltmeter manj:
30 
U vhod AC  u  107,8 mV
125
25.01.2021
3. Trem uporom z enako nazivno vrednostjo, smo izmerili upornost z istim instrumentom.
Standardna negotovost je bila u R   0,63 m . Upore vežemo vzporedno. Koliko je
standardna negotovost upornosti te vezave? r ( xi , x j )  1
N 1
 ci u xi 2  2  ci c j r xi , x j  u xi  ux j 

N N
uc  y  
i 1 i 1 j i 1
Rešitev:
 Upornost vzporedne vezave treh enakih uporov ( R1  R2  R3  R ) zapišemo v

obliki:
1 1 1 1 R2 R3  R1 R3  R1R2
   
Rs R1 R2 R3 R1 R2 R3
 Pri čemer je skupna upornost enaka:
R1 R2 R3 R3 R
Rs   2 
R2 R3  R1R3  R1R2 3R 3
 Pri določanju standardne negotovosti vzporedne vezave uporov moramo upoštevati
standardne negotovosti merjenja upornosti u R  , koeficiente občutljivosti c in
korelacijske faktorje r kot zahteva podana enačba:
uc Rs   c1 u R1 2  c2 u R2 2  c3 u R3 2  2c1 c2r R1, R2 u R1 u R2   ...
 Koeficiente občutljivosti dobimo z delnim odvajanjem skupne enačbe.
Faktorji občutljivosti so zaradi enakosti uporov enaki in sicer:
Rs R2 R3 R2 R3  R1 R3  R1 R2   R3  R2  R1R2 R3 R 2  3R 2  2 R  R 3 R4 1
c1     
R1 R2 R3  R1R3  R1R2  2
3R 2 2
  9R 4
9
Rs 1 Rs 1
c2   , c3  
R2 9 R3 9
 Ker smo posamezne upornosti merili z istim instrumentom, so njihove
standardne negotovosti enake: u R1   u R2   u R3   u R 
 Standardna negotovost upornosti vzporedne vezave je:
u 2  R  u R  u R 
 
uc Rs   3  c u R   3  2 c 2  u 2 R   9
2
92
 
3
 0,21m
9
 Upoštevali smo korelacije (statistične povezave) med kombinacijami
uporov: R1  R2 , R2  R3 , R1  R3
25.01.2021
4. Na kateri dve naravni konstanti je vezana definicija ampera v novem SI sistemu? Koliko bi
bila vrednost toka, ki bi bil realiziran posredno s pomočjo Josephsonovega člena in
kvantiziranega Hallovega upora. Za napetost bi uporabili 10 4 napetostnih stopnic pri
obsevanju mesta dotika Josephsonovega člena z mikrovalovi frekvence f  65 GHz
(Josephsonova konstanta: K j-90  483 597,9 GHz V ) in najvišjo stopnico karakteristike
kvantiziranega Hallovega upora ( i  1 ; von Klitzingova konstanta: Rk -90  25 812,807  ).
Rešitev:
 Ker je amper definiran kot električni tok, ki ustreza toku
1 1,602 176 634 1019 osnovnih nabojev v sekundi je vezan na naravni konstanti:
osnovni naboj - e in frekvenco sevanja pri prehodu med dvema hiperfinima
nivojema atoma cezija 133 -  Cs
 Amper je lahko realiziran posredno tudi prek etalonov za napetost in upornost, ki
izkoriščata kvantne efekte.
 Prevladujoč za vzdrževanje etalona napetosti je Josephsonov člen:
Sestavljen je iz dveh šibko
sklopljenih superprevodnikov.
Če mesto dotika obsevamo z
mikrovalovi, dobimo
stopničasto UI karakteristiko.
Višina stopnic je enaka in
odvisna od Plankove
konstante h, osnovnega naboja e in frekvence f elektromagnetnega sevanja.
Višina ene stopnice UI karakteristike pri frekvenci 65 GHz je:
h f 65 GHz
U  f    1,3440919  10 4 V  134 μV
2e K j 483 597,9 GHz V
 Pri uporabi 10 4 napetostnih stopnic je napetost enaka:

U  104 U  1,3440919 V  1,344 V
 Za vzdrževanje enote upornosti se da
izkoristiti kvantiziran Hallov upor (von
Klitzingov efekt). Karakteristika postane
stopničasta, če dosežemo, da se nosilci
elektrine gibljejo le v ravnini, B  2 T in
je termodinamična temperatura pod 1K.
 Vrednost upornosti je celoštevilčni mnogokratnik von Klitzingove konstante
1h R
Rk  h e 2 : RH, i  2  k ; i  1, 2, ... RH,1  Rk  25 812,807 
ie i
 V našem primeru bi bila vrednost toka realiziranega s kvantnimi vrednostmi
napetosti ( 10 4 ) in upornosti ( i  1 ) enaka:
10  U J  90, 65 GHz 1,3440919 V
I   52,070736 μA
Rk -90, i 1 25 812,807 
02.02.2021
1. Pri preizkušanju točnosti ampermetra M I   1% I  1% I D  1dig  , I D  100,0 mA ,

ločljivost 0,1 mA , smo uporabili referenčni ampermeter M I , r   0,1% I  0,2% I D, r  2 dig  ,
I D, r  150,0 mA , ločljivost 0,1 mA . Podajte intervala lastnega pogreška E pri vrednostih
I1  I D in I 2  I D 10 , za katera lahko s 100% verjetnostjo potrdite deklarirano točnost. Pri
preizkušanju upoštevajte samo prispevek referenčnega ampermetra. Skicirajte razmere!
Rešitev:
 Deklarirano točnost preskušanega instrumenta moremo z gotovostjo potrditi, kadar
je lastni pogrešek instrumenta manjši od razlike obeh mejnih pogreškov
instrumentov, ker smo s tem zanesljivo izločili pogrešek referenčnega instrumenta:
E  M I  M I ,r
 Pri toku I 1  I D  100 mA imamo:

E  M I  M I , r  1% I  1% I D  1dig   0,1% I  0,2% I D, r  2 dig 
E  1 mA  1 mA  0,1 mA   0,1mA  0,3 mA  0,2 mA 
E  2,1 mA   0,6 mA   1,5 mA
Lastni pogrešek je lahko v mejah:  1,5 mA  E  1,5 mA
 Pri toku I 2  I D 10  10 mA imamo:

E  0,1mA  1 mA  0,1mA   0,01mA  0,3 mA  0,2 mA 
E  1,2 mA   0,51mA   0,69 mA
 Lastni pogrešek je lahko v mejah:  0,69 mA  E  0,69 mA

 Skica:
 M I  M I ,r
E mA  MI
2,0
 M I ,r
1,0 I1  I D
I 2  I D 10
0 100 150 I mA
- 1,0
 M I ,r
- 2,0
 MI
 M I  M I ,r
02.02.2021
2. Koliko je največji relativni pogrešek zaokrožanja merilne negotovosti pri zaokrožanju na

eno veljavno cifro in koliko pri dveh veljavnih cifrah? Kolikšno relativno vrednost
negotovosti bi v teh primerih morali dodati? Pri zaokrožanju upoštevamo samo prvo cifro,
ki jo že opustimo (če je 0 navzdol, če je 1,2,.. pa navzgor).
Rešitev:
 Zaokrožitev na eno cifro:
 Pogrešek zaokrožitev je največji pri vrednosti prve veljavne cifre 1.
 Pri zaokrožanju navzgor u  0,1100  uz  0,2 imamo večji pogrešek
kot pri zaokrožanju navzdol u  0,1099..  uz  0,1 :
0,2  0,11
u  0,1100  uz  0,2  ez   81,8 % !
0,11
0,1  0,11
u  0,11  uz  0,1  ez   9,1 %
0,11
 V najbolj neugodnem primeru zaokrožitve negotovosti na eno cifro bi
morali dodati negotovost, katere relativni učinek bi bil:
ud uz2  u 2 0,2 2  0,112 0,167

    151,8 % !
u u 0,11 0,11
 Zaokrožitev na dve cifri:
 Pogrešek zaokrožitev je največji pri vrednostih prvih dveh veljavnih
cifer 11.
 Pri zaokrožanju navzgor u  0,1010  uz  0,11 imamo največji
pogrešek:
0,11  0,101
u  0,1010  uz  0,11  ez   8,9 %
0,101
 V najbolj neugodnem primeru zaokrožitve negotovosti na dve cifri bi
ud uz2  u 2 0,112  0,1012 0,0436

    43,1 %
u u 0,101 0,101
02.02.2021
3. Določite efektivno število mest prikaza ENOD zaradi lastnega šuma voltmetra
( U D  10 V ). Koliko so vrednosti, če predpostavimo, da ima šum različne oblike
porazdelitev (enakomerno, trapezno (   0,3 ), trikotno ali Gaussovo ( z  3 )) z enakimi
maksimalnimi vrednostmi uˆ e  uˆtri  uˆtra  uˆG  uˆ (šum)  1,1mV ? U 
ENOD  log10  D 
 s (u ) 
Rešitev: px 
 Za določitev efektivnega števila mest prikaza ENOD a a
voltmetra moramo poznati standardni odklon

lastnega šuma, ki ga za dane porazdelitve določimo 1 2a
prek mejnih vrednosti a  û (šum) :  a      a x
px
 Enakomerna porazdelitev:  e  ae 3 a a
βa βa
 Trapezna porazdelitev:
1 1 βa
 tra  atra 1   2
6  atra 1  0,3 2
6  a      a x
px 
a a
 Trikotna porazdelitev:  tri  atri 6

1a
 Gaussova porazdelitev:  G  aG 3  a      a x
 x   2 1
1  1  2 z2
p x   e 2 2
z  x     p z   e
 2π 2π
 Efektivno število mest prikaza ENOD se z različnimi porazdelitvami šuma

spreminja, ker se spreminja standadrna negotovost lastnega šuma.
U  U 3 
ENODe  log10  D   log10  D
 ˆ
u (šum )

  log10 1,5746  10 4  4,20
 
 e  
U   
ENOD tra  log10  D   log10 
UD 6
 uˆ (šum)  1  0,32

  log10 2,1329  104  4,33


  tra   
U  U 6 
ENOD tri  log10  D   log10  D 
  log10 2,2268  10 4  4,35
 
  tri   uˆ (šum) 
U   U 3 
ENOD G  log10  D   log10  D
 ˆ
u (šum )

  log10 2,7273  104  4,44 
 G  
02.02.2021
4. Kako se spremeni nelinearnost četrtinskega mostiča ( R1,0  R2  R3  R4  R ; R5   ), če

namesto idealne karakteristike U 5  U 0 R 4 uporabimo premico, ki povezuje obe meji
območja spreminjanja upora 0  R  0,1 pri realnem mostiču ( R  R R ). Skicirajte
razmere! Vezje napajamo z idealnim napetostnim generatorjem.
R1 R4  R2 R3
U5  U0
 R1  R2  R3  R4 
1
(pri izračunu nelinearnosti upoštevajte  1  x  x  1 )
1 x
Rešitev: U5 U 5
U5
En ,max
R
 Realna karakteristika: U 5  U 0
41  R 2  En,max U 5
0,1 R
 Idealna karakteristika, kadar je sprememba
upornosti zanemarljiva R  1 in jo v imenovalcu
zanemarimo:
U 5  U 0 R 4  0,25U 0 R
 Nelinearnost je največja na zgornji meji območja R  0,1 , kjer je
odstopanje od idealne karakteristike največje:
En , max U 5  U 5 U 1 1
n    5 1  1  1  0,048
UD U 5 R  0,1 U 5 1  R 2 1  0,1 2
 Idealna karakteristika, ki povezuje obe meji območja spreminjanja upora

0  R  0,1 pri realnem mostiču:
 1 
U 5  U 0    R  0,238U 0 R
 41  R 2  R 0,1
 Mesto največjega odstopanja od idealne karakteristike dobimo z odvajanjem razlike
karakteristik:
R R
En  U 5  U 5  U 0  0,238U 0 R  U 0 1  R 2   0,238U 0 R
41  R 2  4
E n U 0 U 0 2R
   0,238U 0  0
R 4 4 2
R  1  4  0,238  0,048
 Največje odstopanje je tako:
R
En, max R  0,048   U 0 1  R 2  0,238U 0 R  2,88  10 4 U 0
4
E  2,88  10 4 U 0
 in nelinearnost: n  n , max   0,0121
UD 0,238U 0 0,1
 V drugem primeru se nelinearnost zmanjša za štirikrat in postane pozitivna.
06.05.2021
1. Koliko kaže voltmeter v narisanem vezju pri pulzirajoči

napetosti podane oblike. Opišite in izpeljite enačbe.
Voltmeter se odziva na srednjo vrednost signala.
u V
1
0 1 3 4 t ms
Rešitev:
 Z danim vezjem lahko merimo temensko vrednost izmenične komponente u a
pulzirajoče napetosti u  U 0  ua , če priključimo instrument vzporedno k diodi in
zaporedno kondenzatorju.
 Napetost na kondenzatorju uC v ustaljenem stanju je enaka temenski
vrednosti:

uC  U 0  ua
 Napetost na diodi je neodvisna od enosmerne komponente.
 
uD  u  uC  U 0  ua   U 0  ua   ua  ua
 Voltmeter priključimo tako, da je odklon enak invertirani vrednosti
napetosti na diodi in dobimo pozitivno vrednost temenske vrednosti
izmenične komponente:

u V  u D  u a  u a
 Ker se voltmeter odziva na srednjo vrednost (npr. integracijski voltmeter), je
srednja vrednost napetosti uV enaka maksimalni vrednosti izmenične komponente,
ker je srednja vrednost izmenične komponente napetosti u a enaka nič.
T T T
1 1   1 
UV  
T 0
u V dt 
T  ua  ua  dt  ua   ua dt  ua
0
T 0

0
 Enosmerna komponenta merjenega signala U 0 je v u V U0

našem primeru enaka: 1
4 ms
1 1 3
U0  u 
T  udt  4 ms 1V  3 ms  0 V  3 ms   4 V
0
0 1 3 4 t ms
 1
 in temenska vrednost izmenične komponente: ua  u  U 0  V
4

 Voltmeter kaže U V  ua  0,25 V .
06.05.2021
2. Kakšno ločljivost bi moral imeti ampermeter QI  1dig  ? ( I D  100 mA ,

M I  0,01% I i  0,02% I D  ), s katerim želimo meriti razmerje dveh uporov
rx  R1 R2  1,01 s tokovno primerjalno metodo, da bi bila
skupna negotovost manjša od wc rx   10 4 . Razmerje
R1 R2
določamo s primerjavo tokov skozi oba upora, pri čemer
zagotovimo, da sta tokova večja od polovice I D . Vpliva
stabilnosti napetostnega vira in notranje upornosti
ampermetra sta zanemarljiva.
Rešitev:
 Pri tokovno primerjalni metodi merimo tok najprej
skozi upor R1 in nato skozi R2 . Ker je notranja R1 R2
upornost ampermetra zanemarljivo majhna RA  1
in ker je v obeh primerih na njiju enak padec
napetosti U 0 (stabilen napetostni vir), lahko
zapišemo:
R1 I 2
U 0  I1R1  I 2 R2    rx
R2 I1
I2
 Uporovno razmerje rx torej znaša: rx   1,01
I1
 Uporovno razmerje izračunamo iz dveh tokov, zato izračunamo standardno
negotovost wrx  iz naslednje enačbe:
u r   u I    u I  
2 2
wc rx   x   1    2 
rx  I1   I 2 
 Ker se tokova razlikujeta za 1 % in se ampermeter dvakrat enako moti, lahko lastni
pogrešek ampermetra v kvocientu zanemarimo in nam ostaneta le pogreška
odčitavanja. Tako dobimo:
 u I1 q   u I 2 q  u I q I q
2 2
wc rx        2  2  10 4
I
 1   2  I I I  2 3
 pri čemer u I1 q in u I 2 q pomenita negotovosti zaradi ločljivost

ampermetra QI , ki je v obeh primerih enaka (isti ampermeter). Za
vrednotenje standardne negotovosti ločljivosti predpostavimo
pravokotno porazdelitev:
I q QI
u I q  
2 3 2 3
 Ker je vrednost toka najmanj polovico merilnega dosega I  50 mA , določimo
ločljivost in jo zaokrožimo navzdol na prvo desetiško vrednost:
QI  10 4 6  50 mA  12,2 μA  QI  10 μA
06.05.2021
3. Opišite postopek umerjanja oz. kalibracije instrumenta. Želimo umeriti GPS napravo za
določitev geografske lokacije. Najprej smo 30-krat zaporedoma izmerili koordinate lokacije
z umerjano napravo in dobili srednjo vrednost N46,044970 E14,489609 ter standardni
odklon 4,21m . Na isti lokaciji smo z drugo referenčno napravo, ki je povezana z GIS
omrežjem stalnih naprav, izmerili naslednji koordinati N46,044834 E14,48946 s
standardno negotovostjo 40 cm . Razdalja med obema paroma koordinat znaša
E  18,59 m . Podajte merilni rezultat za odstopanje E umerjane naprave s standardno
negotovostjo.
Rešitev:
 Umerjanje oz. kalibracija pomeni niz operacij, s katerimi ugotavljamo povezave
med vrednostmi, ki jih kaže kalibrirani instrument (v našem primeru GPS naprava),
ter pripadajočimi vrednostmi, ki so realizirane z etaloni pod določenimi pogoji.
 Rezultat umerjanja je izmerjeno odstopanje kazanja instrumenta s pripadajočo
negotovostjo. Odstopanje E je v tem primeru že podano in je enako razdalji med
obema izmerjenima koordinatama, to je 18,59 m.
E  18,59 m
 Ker je E izračunan na podlagi razlike med dvema lokacijama, je njegova
negotovost u(E) odvisna tako od raztrosa izmerjene lokacije szm, GPS in števila
meritev kot tudi negotovosti določanja referenčne lokacije uGIS,ref (to je sicer
mogoče določiti še bolj točno, glej http://www.gu-signal.si). Zato velja:
2
s 
u E    izm, GPS   uGIS,
2
ref  0,769 m 2  0,40 m 2  0,867 m
 n 
 Ostale negotovosti tipa B (lezenje, ločljivosti, vremenski pogoji,…) so

tu namenoma izpuščeni.
 Primerno zaokrožen merilni rezultat umerjanja s standardno negotovostjo je:
E  18,59 m , u E   0,87 m n  30
06.05.2021
4. Kolikšne spremembe upornosti R3 razločimo

z danim Wheatstonovim mostičem v okolici R1  2 k R3  4 k
ravnovesne lege, če je ločljivost ničelnega  R5  5 k
indikatorja I 5 q  1μA ? Kolikšna je N
ločljivost mostiča  q ? U 0  10 V
R2  3 k R4  6 k
R1R4  R2 R3
I5  U 0
R1R2 R3  R4   R3 R4 R1  R2   R5 R1  R2  R3  R4 
Rešitev:
 Ker nas zanima, kako se spreminja tok ničelnega indikatorja I 5 v okolici
ravnovesja R30  R1R4 R2 , izračunajmo odvod v tej točki:
 dI 5  dI 5  R2
  ?   U0
 dR3  R3  R30 dR3 R1R2 ( R30  R4 )  R30 R4 ( R1  R2 )  R5 ( R1  R2 ) ( R30  R4 )
 pri majhnih spremembah upora R3 , se v točki ravnovesja R30 to

bistveno pozna samo v števcu, ki je tedaj nič, števec pa praktično ostane
nespremenjen.
 Pri ovrednotenju občutljivosti nas v tem primeru zanima absolutna
vrednost odvoda dI 5 dR3 .
 Če v dobljenem izrazu infinitezimalne spremembe zamenjamo s končnimi in

izračunamo R3 , dobimo:
ΔI 5
ΔR3  R1R2 ( R30  R4 )  R30 R4 ( R1  R2 )  R5 ( R1  R2 ) ( R30  R4 )
U 0 R2
1μA
ΔR3  2 k  3 k  10 k   4 k  6 k  5 k   5 k  5 k  10 k 
10 V  3 k
ΔR3  14,3 
 Ker smo za ΔI 5 uporabili najmanjšo spremembo toka ničelnega indikatorja, ki jo še
opazimo ΔI 5 q , dobimo za iskano ločljivost mostiča:
ΔR3 q 14,3 
ΔI 5  ΔI 5 q  δq    3,58  10 3
R30 4 k
04.06.2021

1. Z digitalnim spominskim osciloskopom opazujemo pravokotni signal, ki ima dvižni čas
Tr  18,09 ns . Koliko mora biti pasovna širina Bo analognega kanala osciloskopa, da bo
merilni pogrešek določanja dvižnega časa manjši kot 5 % ? Dinamično obnašanje
osciloskopa aproksimiramo s členom 1. reda. Dodatno nastavljena spodnja mejna frekvenca
DSO je f m, sp  100 kHz .
Rešitev:
 Izmerjeni dvižni čas signala je zaradi končnega dvižnega časa samega osciloskopa
Tr , o daljši kot dejanski dvižni čas signala Tr,s  18,09 ns in ga izračunamo:
Tr2  Tr,2s  Tr2, o
 Za člen prvega reda, s katerim aproksimiramo dinamično obnašanje analognega

vhoda osciloskopa, velja naslednja povezava med dvižnim časom in mejno
frekvenco Tr  0,35 f m .
 Pasovna širina merilnega člena je določena z razliko zgornje in spodnje mejne
frekvence: B  f m, zg  f m, sp . Ker je f m, sp podana, je dvižni čas enak:
0,35 0,35 0,35

Tr,o    Bo   f m, sp, o
f m, zg, o Bo  f m, sp, o Tr,o
 Sedaj izračunamo f m, zg, o iz enačbe o možnem podaljšanju izmerjenega časa za 5 % :
1,05  T 
r ,s
2
 Tr,2s  Tr2, o  Tr,s 1,052  12  Tr , o
 Dvižni čas osciloskopa je lahko največ:
Tr , o  Tr,s 1,052  12  5,79 ns

 in od tod izračunamo potrebno pasovno širino, kjer pa podana spodnja
mejna frekvenca praktično zanemarljivo vpliva na rezultat:
0,35
Bo   f m, sp, o  60,432 MHz  100 kHz  60,332 MHz
Tr,o
04.06.2021
2. Za določeno merilno opremo razpolagamo s štirimi vzorci merilnih rezultatov:

s1  1,045 mV , n1  190 ; s3  1,023 mV , n3  210 ;
s2  0,987 mV , n2  220 ; s4  0,897 mV , n4  240 ;
Ocenite standardni odklon populacije! Kasneje opravimo s to opremo meritve pod enakimi
pogoji. Najmanj koliko meritev naj bo, da bo razširjena negotovost za raven zaupanja
p  99 % enaka standardnemu odklonu populacije?
Rešitev:
 Ocenjeni standardni odklon populacije ovrednotimo s posameznimi
experimentalnimi standardnimi odkloni in prostostnimi stopnjami  i  ni  1 :
 1s12   2 s22   3 s32   4 s42
sp 
1  2  3  4
1891,045 mV   2190,987 mV   2091,023 mV   2390,897 mV 

2 2 2 2
  0,985 mV
189  219  209  239
 Kadar ponavljamo meritve pod enakimi pogoji merjenja, ocenimo standardno

negotovost vrednotenja negotovosti tipa A s pomočjo standardnega odklona
populacije in korena iz števila meritev:
sp
uA 
n
 Če izenačimo razširjeno negotovost U  kuA s standardnim odklonu populacije sp ,
dobimo:
sp
U  kuA  k  sp
n
 Za raven zaupanja p  99 % pri Gaussovi porazdelitvi, ki jo lahko uporabimo
zaradi velikega števila meritev pri določanju standardnega odklona populacije sp ,
je faktor razširitve k  2,58 .
 Od tod določimo potrebno število meritev, ki jih mora biti najmanj 7:
n  k  n  k 2  6,65  n  7
04.06.2021
3. Merimo moč, ki se troši na televiziji. V prvi meritvi smo uporabili precizijski vatmeter, ki
je pokazal moč 362,4 W , in za katerega je proizvajalec podal, da ima največji pogrešek
1,8 W . Nato smo naredili 10 meritev z drugim umerjenim vatmetrom s standardno
negotovostjo u P2  2,1 W . Raztros meritev je znašal sP  9,2 W in povprečna vrednost
meritev P  363,1 W . Z izračunom pokažite, kateri meritvi lahko bolj verjamemo.
Rešitev:
 Prva meritev – največji možni pogrešek (ali meja pogreška) je MP = 1,8W, kar
pomeni u1 ( P )  M P 3  1,039 W standardne negotovosti, če predpostavimo
enakomerno porazdelitev verjetnosti. Popolni merilni rezultat prve meritve je torej:
P  362,4 W , u1 ( P)  1,1 W , n 1
 Druga meritev ima negotovost, ki je sestavljena iz raztrosa izmerjenih moči in

števila meritev (negotovost vrednotenja tipa A) ter negotovosti merilnika
(negotovost vrednotenja tipa B).
2 2
 s 
 
u2 ( P )   P   u P2
2  9,2 W 
    2,1 W   3,58 W
2
 n  10 
 Popolni merilni rezultat druge meritve je:

P  363,1 W , u2 ( P)  3,6 W , n  10
 Bolj zaupamo rezultatu prve meritve, ker ima manjšo merilno negotovost.
04.06.2021
4. Katere so osnovne veličine za področja geometrije, kinematike, mehanike in

elektromagnetike? Opišite jih in podajte povezovalne enačbe. Kakšno enoto bi uporabljali
za dolžino, če bi ugotavljali ploščino valja P z radijem r in višino r tako, da bi kvadrirali
njegov polmer P  r 2  in bi dobili ploščino v P   m 2 ? Izrazite to enoto z enoto SI.
Rešitev:
 Neko področje fizike pozna osnovne veličine in ostale izpeljane veličine.
 Primer za geometrijo:
 osnovna veličina je dolžina,
 ostale izpeljane veličine: ploščina - A  a b , prostornina -
V  a  b  c ,…
 Vsaka na novo definirana veličina poveča število enačb za eno. Na
področju geometrije je število enačb za eno manjše, kot je število vseh
veličin.
 Področje kinematike doda novo osnovno veličino čas.
l
 v  - izmed dveh novih veličin (hitrost in čas) je bil izbran čas.
t
Hitrost je izpeljana veličina!
 V mehaniki je vpeljana tretja osnovna veličina po dogovoru masa: F  ma
 Sila, vztrajnostni moment, gostota, tlak,.. so izpeljane veličine
 V elektromagnetiki se doda električni tok, kot četrta osnovna veličina. F  lIB
 Pravo formulo za površino valja dobimo s seštevanjem površin dveh osnovnih

ploskev O  πr 2 in plašča valja Pl  2 πr  r :
P  2O  Pl
P  2  πr 2  2 πr  r
P  4 πr 2
 Številsko enačbo P  r 2 , ki bi jo uporabljali kot približek, preoblikujemo z
veličinami in enotami:
P r2
 2  P  r2
P  4πr 2 
P  4π
P r  r 2 r 2
 Iskana enota je:
r   P  m2
 0,282 m
4π 4π
25.08.2021
1. Z ampermetrom merimo tok, ki ga napetostni vir ( U 0  1V , R0  100  ) poganja preko

upora R  1 k . Kolikšna mora biti notranja upornost ampermetra RA  ? , če želimo, da se
pogrešek zaradi vključitve ampermetra v vezje absolutno ne bo poznal v merilnem
rezultatu, ki ga določa samo ampermeter ( I D  2,0000 mA , M I  0,2 % I  5dig  )?
Rešitev:
 Tok v vezju brez ampermetra: IA
R0
U0 1V
I1    0,909091 mA A
R  R0 1,1k
RA
 Tok v vezju z vključenim ampermetrom: U0 R
U0
I2 
R  R0  RA
 Absolutni pogrešek vključitve ampermetra v vezje je:
 1 1   1 1 
E  I 2  I1  U 0     1V   
 R  R0  RA R  R0   1,1k  RA 1,1k 
 Vpliv vključitve ampermetra je sistematičnega značaja in je zanemarljiv, kadar je
manjši od desetine relativne merilne negotovosti e  wI  10 . Da se pa apsolutno
ne pozna v merilnem rezultatu, moramo le tega najprej določiti pri toku v vezju
brez ampermetra:
u I1    

M I I1  0,2 % I1  5dig  2  103  0,90909 mA  0,0005 mA 

3 3 3

0,00182 mA  0,0005 mA  0,00134 mA  0,0014 mA
3
 Zaokorožen merilni rezultat je:
I1  0,9091mA , u I1   0,0014 mA , n 1
 Vpliv vključitve ampermetra se apsolutno ne pozna v merilnem rezultatu, kadar je

manjši od zadnjega mesta zaokrožitve merilnega rezultata QI  0,0001mA :
 1 1 
E  1V     0,0001mA
 1,1k  RA 1,1k 
 Od tod izračunamo notranja upornost ampermetra RA :
1 1 0,0001mA 0,00090899
  
1,1k  RA 1,1k 1V 
RA  1100,12   1100   0,12 
25.08.2021
2. Merilni člen 1. reda vzbujamo s pravokotnim signalom. Pri tem z osciloskopom in uporabo
kurzorjev zmerimo odzivni čas merilnega člena Ta  23,97 μs s kriterijem 5 % . Koliko je
merilni rezultat merjenja odzivnega časa, če izmerimo napetostni skok po prehodnem
pojavu U100 %  2,97 V in upoštevamo samo negotovost osciloskopa pri določanju
napetostnih razlik? Osciloskop omogoča merjenje napetostnih razlik z mejnim pogreškom
mU  1% . Negotovost časovne konstatnte in korelacijske koeficiente zanemarite.
U iz  aU vh 1  e  t  
Rešitev:
 Odziv merilnega člena 1. reda na stopnico (pravokotni signal) lahko zapišemo z
naslednjo enačbo:
U iz  aU vh 1  e  t    U iz  aU vh 1  e  t  
 Za napetostni skok po prehodnem pojavu, kjer v enačbi upoštevamo t   ,

zapišemo:
U iz, 100 %  aU vh  U iz, 95 %  U iz, 100 % 1  e Ta 

 pri čemer U100 %  2,97 V pomeni končno ustaljeno stanje, napetostna
razlika U iz, 95 % , ki jo ravno tako pomerimo na osciloskopu, pa je
U iz, 95 %  0,95 U iz, 100 %  2,82 V . Iz teh dveh nivojev določimo
odzivni čas:
Ta    ln 1  U iz, 95 % U iz, 100 % 
 Odzivni čas določata poleg časovne konstante    Ta ln 1  0,95  8,00 μs obe

vrednosti U iz, 95 % in U iz, 100 % , ki sta pomerjeni z osciloskopom. Za obe velja
mejni pogrešk merjenja mU ,95 %  mU ,100 %  mU  1% in posledično dobimo enaki
relativni negotovosti wU  mU 3  0,01 3  5,77  103 .
 Za določitev negotovosti odzivnega časa potrebujemo še faktorje občutljivosti:
Ta 1 U iz, 100 % 1 s
c1     47,14
U iz,95% 1  U iz, 95 % U iz,100 %  0,05  U iz, 100 % V
Ta  U iz, 95 % U iz,2 100 % 0,95 s
c2      44,78
U iz,100% 1  U iz, 95 % U iz,100 %  0,05  U iz,100 % V
 Standardno merilno negotovost za odzivni čas Ta sedaj zapišemo:
u Ta   c  w
1 U  U iz, 95 %   c2  wU  U iz, 100 %   1,086  10 6 s  1,1μs
2 2
 Merilni rezultat merjenja odzivnega časa, če upoštevamo samo negotovost

osciloskopa pri določanju napetostnih razlik, zapišemo:
Ta  24,0 μs , u Ta   1,1μs , n 1
25.08.2021
3. Koliko najmanj bi moral biti čas meritve TM  ? digitalnega voltmetra, da bi zadoščala

kapaciteta prenosnega kanala 19,2 kbit s za prenos merilnih rezultatov z voltmetra, ki ima
mejo pogreška M U   0,2%U  0,3%U D  5 dig  , merilni doseg U D  1,2 V in ločljivost
U q  0,01mV ?
1  a xmax  xmin  
x max
dx
m  1 
x min
2E x 
 mmax  1  ln1 
2a  b


Rešitev:
 Maksimalni informacijski pretok voltmetra določata maksimalna množina Smax
informacije in čas merjenja TM :
I max  lbmmax  TM  S max TM
 in mora biti manjši od kapacitete prenosnega kanala, da se prenesejo vsi
biti informacije dobljene pri merjenju:
Ckanal  I max  S max TM  TM  S max Ckanal
 Če vzamemo za enoto informacije bit, ustreza številu amplitudnih stopenj m

naslednja množina informacije kot dvojiški logaritem m:
S  lbm   log 2 m 
 Kadar je pogrešek odvisen od izmerjene vrednosti v obliki
E x    ax  b  kot v našem primeru, se število neodvisnih
amplitudnih stopenj v območju od xmin do xmax izračuna z integralom:
x max
dx
m  1 
x min
2E x 
 mmax  1  ln1 
2a  b


 Za dani voltmeter zapišemo mejni pogrešek v obliki:

M U   0,2%U  0,3%U D  5 dig   2  10 3U  3,6 mV  0,05 mV  2  10 3U  3,65 mV
 in maksimalno število neodvisnih amplitudnih stopenj na območju
U D  1,2 V ( xmin  0 V , xmax  U D ):
1  2  103 U D  
mmax 1 ln1    127,333
2  2  103  3,65 mV 
 Čas za eno meritev TM bi moral biti dovolj dolg. Določimo ga iz pogoja

TM  Smax Ckanal :
lbmmax  7,00 bit
TM    0,364 ms
Ckanal 19,2 kbit s
25.08.2021

za dolžino, če bi ugotavljali ploščino valja P z radijem r in višino r tako, da bi množili
 
kvadrat polmera s številom π P  π  r 2 in bi dobili ploščino v P   m 2 ? Izrazite to
enoto z enoto SI.
Rešitev:
 Neko področje fizike pozna osnovne veličine in ostale izpeljane veličine.
 Primer za geometrijo:
 osnovna veličina je dolžina,
 ostale izpeljane veličine: ploščina - A  a b , prostornina -
V  a  b  c ,…
 Vsaka na novo definirana veličina poveča število enačb za eno. Na
veličin.
 Področje kinematike doda novo osnovno veličino čas.
l
 v  - izmed dveh novih veličin (hitrost in čas) je bil izbran čas.
t
 V mehaniki je vpeljana tretja osnovna veličina po dogovoru masa: F  ma
 Sila, vztrajnostni moment, gostota, tlak,.. so izpeljane veličine
 V elektromagnetiki se doda električni tok, kot četrta osnovna veličina. F  lIB
 Pravo formulo za površino valja dobimo s seštevanjem površin dveh osnovnih

ploskev O  πr 2 in plašča valja Pl  2 πr  r :
P  2O  Pl
P  2  πr 2  2 πr  r
P  4 πr 2
  
Številsko enačbo P  π  r 2 , ki bi jo uporabljali kot približek, preoblikujemo z
P π r2
  P  π r2
P  4π r 2 
P   4
P r 2 r 2 r 2
 Iskana enota je:
r   P  m2
 0,5 m
4 4
12.01.2022
1. Neznano upornost Rx merimo po UI metodi, kjer uporabimo vezavo z manjšim

sistematičnim pogreškom. Določite merilni rezultat za Rx s standardno negotovostjo.
ampermeter: I D  20,00 mA , I  17,82 mA , M I  0,1% I  4 dig  , U A 0  200 mV
voltmeter: U D  200,0 V , U  122,6 V , M U   0,2%U  0,2%U D  2 dig  , RV  10 M
Rešitev:
U 122,6 V
 Upornost ocenimo s pomočjo podanih odčitkov: Rx    6879,91
I 17,82 mA
 Kadar priključimo voltmeter neposredno na
upor, je tok ampermetra prevelik za tok skozi
upornost voltmetra. Sistematični pogrešek je
negativen in sorazmeren razmerju Rx RV :
Rx R
e1     x  6,88  10 4
Rx  RV RV
 Če priključimo ampermeter neposredno pred
upor, je napetost voltmetra prevelika za padec
na upornosti ampermetra RA  U A 0 I D  10  .
Sistematični pogrešek je pozitiven in
sorazmeren kvocientu:
R
e2  A  1,45  10 3
Rx
 Izberemo prvo varianto, kjer je manjši sistematični pogrešek: e1  e2

 Merilno negotovost sestavljata v našem primeru dva prispevka (voltmetra in
ampermetra):
m M U 1  200,0 V 0,2 V 
wU   U  U   2  10 3  2  10 3    3,98  10 3
3 3 3 122,6 V 122,6 V 
mI M I I 1  0,04 mA 
wI     1  103    1,873  10 3
3 3 3 17,82 mA 
Ker imamo v izrazu za Rx kvocient dveh neposredno merjenih veličin,
zapišemo skupno standardno negotovost v relativni obliki:
wc Rx   w2 U   w2 I   4,40  10 3
 kar v absolutni obliki da: uc Rx   wc Rx   Rx  30,27 
 Sistematični pogrešek pri prvi varianti ni zanemarljiv e1  wc Rx  10  4,40  104 ,

in ga upoštevamo v korekciji:
 
Rx  6879,911  e1   6879,91 1  6,88  104   6884,64 
 Merilni rezultat s standardno merilno negotovostjo podamo zaokroženo v obliki:
Rx  6885  ; uc Rx   31 ; n 1
12.01.2022
2. Koliko je standardna negotovost pri merjenju mejne frekvence f m z osciloskopom (člen 1.

 
reda: u2 u1  1 1    ), če smo pri vzbujanju s sinusnim signalom frekvence
2

f  155 MHz in temenske vrednosti u  5 V ocenili temensko vrednost na zaslonu

osciloskopa na y  3,95 d z mejnim pogreškom odčitavanja  0,03 d ; k y  1V d ?
Standardne negotovosti preostalih veličin zanemarite.
Rešitev:
 Amplitudni del frekvenčne karakteristike člena 1. reda, s katerim aproksimiramo
dinamično obnašanje osciloskopa preoblikujem z izrazom
  2πf m  f f m  f f m in zapišemo v obliki:

u2 1 1 1
    fm  f   2
u1 1   
2
1  f f 
2
m u1 u2   1
 Mejna frekvenca osciloskopa je:
1
fm  f    199,72 MHz  200 MHz ;
u1 u2 2  1
 kjer sta temenski vrednosti signala na vhodu in signala na zaslonu
osciloskopa enaki:
   
u1  5 V , u2  uDSO  y  k y  3,95 d  1V d  3,95 V
 Ker lahko zanemarimo vse prispevke k skupni standardni negotovosti mejne


frekvence f m razen prispevka pri določanju amplitude u2 , zapišemo:

uc  f m   c  u u2 
 Faktor občutljivosti c določimo z delnim odvajanjem:
f
 
3
c  m  f      u1 u2   1 2   2 u12 u2 3  
 1   2   
u2  2

f m f  u12  0,406 MHz
c       331,59 MHz 
3  3 
 134,51
u2
 
u1 u2 2  1 2  u2  V V

 Standardno negotovost amplitude u2 določa pogrešek odčitka, za
katerega predpostavimo pravokotno porazdelitev:
 M 0,03 d  1V d
u u2     0,01732 V
3 3
 Standardna negotovost določanja mejne frekvence f m je tako:

uc  f m   c  u u2   2,33 MHz  2,4 MHz oziroma
uc  f m 
wc  f m    1,165  10 2  1,2  10  2
fm
12.01.2022
3. S pomočjo 6 1 2 -mestnega voltmetra smo merili napetost pod enakimi pogoji ( n  5 ). Kako
bi se razlikovali standardni merilni negotovosti merjenja napetosti, če bi uporabljali
voltmeter takoj po kalibraciji (manj kot 24 ur) oziroma po dveh letih po kalibraciji?
U V : 98,1233 ; 98,1258 ; 98,1254 ; 98,1293 ; 98,1285
Rešitev:
 Standardna negotovost merilnega rezultata sestavljata dva prispevka: negotovost
tipa A zaradi ponavljanja meritev in negotovost tipa B kot prispevek merilne
metode in instrumentacije. V primeru negotovosti tipa B je prevladujoč lastni
pogrešek voltmetra.
 Negotovost tipa A dobimo z določitvijo srednje vrednosti, standardnega odklona
meritev s U  in standardne negotovosti vrednotenja tipa A ( uA ):
 U  98,12646 V
 U 
2
U
 s U  
i
i
 0,002438 V
n 1
sU 
 uA   0,00109 V  uA  0,0011V
n
 Negotovost tipa B dobimo iz mejne vrednosti pogreška, kjer predpostavljamo
pravokotno porazdelitev pogreška. Doseg multimetra je v našem primeru 6 1 2 -
mestnega prikaza lahko samo 100 V . Oznaka ppm (parts per million) pomeni 10 6 .
 Negotovost zaradi lastnega pogreška voltmetra takoj po kalibraciji

M U  2,5 106 U  0,3 106 U D je: 
uB 
1
MU 
1
 
2,5  10 6  98,12646 V  0,3  10 6 100 V  0,000159 V
3 3
 Ta negotovost je zanemarljiva proti standardni negotovosti tipa A
( uB  uA 5 ), kar pokaže tudi izračun skupne standardne merilne
negotovosti:
uc  uA2  uB2  0,001102 V  uA  uC  0,0011V
 Negotovost zaradi lastnega pogreška voltmetra po dveh letih po kalibraciji
 
M U  10 106 U  0,3 106 U D je večja in znaša:
uB 
1
MU 
1
 
10  10 6  98,12646 V  0,3  10 6 100 V  0,000584 V
3 3
 V tem primeru se lastni pogrešek voltmetra pozna v skupni standardni
merilni negotovosti:
uc  uA2  uB2  0,00124 V  uC  0,0013 V
12.01.2022
4. Določite meje relativne spremembe upornosti pri četrtinskem, dvočetrtinskem, polovičnem

in polnem mostiču ( R1  R2  R3  R4  R , RV  R ), da ostanejo nelinearnosti
karakteristik pod enim odstotkom! Pokažite z enačbami
U 5  U 0  R1 R4  R2 R3  R1  R2 R3  R4  . Vezje napajamo z idealnim tokovnim virom.
Za izračun vzbujalnega toka upoštevamo vzporedno vezavo obeh krakov mostiča
R  R2 R3  R4 
U0  I0 1 .
R1  R2  R3  R4
Rešitev:
 Izhodiščno enačbo mostiča preoblikujemo, če je napajan z idealnim tokovnim
virom v:
U5  U0 
R1R4  R2 R3 R  R2 R3  R4   R1R4  R2 R3
 I0 1
R1  R2 R3  R4  R1  R2  R3  R4 R1  R2 R3  R4 
R1R4  R2 R3
U5  I0
R1  R2  R3  R4
R  R
 Pri četrtinskem mostiču se spreminja samo en upor (npr: R1 ): U 5  I 0
4 R  R
R
 idealna linearna karakteristika četrtinskega mostiča: U 5'  I 0
4
U5 4R 4
 nelinearnost: e  1  1   1  0,01
'
U5 4 R  R 4  R R
R
 od tod sledi mejna vrednost relativne spremembe upornosti:  0,040
R
 Pri polovičnem mostiču se spreminjata upora v sosednjih vejah (npr: R1 in R3 ) v
nasprotno smer:
U5  I0
R  R R  RR  R   I 2 R  R
 I0
R
 linearna karakteristika
0
4R 4R 2
 Pri dvočetrtinskem mostiču se spreminjata upora v diametralno ležečih vejah (npr:
R1 in R4 ) v isto smer:
U5  I0
R  R R  R   R 2  I0
R2 R  R 
 I0
R
 linearna karakteristika
4 R  2R 22 R  R  2
 Pri polnem mostiču se spreminjata prva dva diametralno ležeča upora (npr: R1 in
R4 ) v eno smer in druga dva diametralno ležeča upora (npr: R2 in R3 ) v drugo
smer:
U5  I0
R  R 2  R  R 2  I0
4 RR
 I 0 R  linearna karakteristika
4R 4R
25.01.2022
1. Kaj bi moralo pisati na certifikatu soupora za referenčno območje vplivne veličine

frekvence, če ima soupor časovno konstanto   62 ns (člen 1. reda)? Referenčno območje
je določeno tako, da izpolnjuje dva pogoja: da je fazni zamik med merjenim tokom in
napetostjo manjši od 9 , in da je upad amplitude napetosti s frekvenco manjši kot 1%?
k 1  jωτ
G ( jω)  k
1  jωτ 1  ω2 τ 2
Rešitev:
 Frekvenčna karakteristika člena 1. reda je:
k 1  jωτ
G ( jω)  k
1  jωτ 1  ω2 τ 2
 Od tod dobimo amplitudni del karakteristike iz izraza:
2 2
G ( jω)  1    ωτ 
 2 G   2 G    2 2 
 2 2 

k 1 ω τ  1 ω τ 
1  ω2 τ 2 1
 
1 ω τ 1  ωτ 
2 2 2
G 
 in iz razmerja imaginarnega in realnega dela karakteristike tg 
G 
fazno karakteristiko   atg   .
 Iskana frekvenca za dani upad amplitude je:
2
1 1  1 
0,99   f     1  365,780 kHz
1  2πfτ  2πτ  0,99 
2
 Iskana frekvenca za fazni zamik 9 je:

tg
tg    f   406,575 kHz
2 π
 Zgornjo mejo referenčnega območja za vplivno veličino frekvenco določa
amplitudna karakteristika, kjer je frekvenca nižja 365,78 kHz .
 Spodnja meja referenčnega območja uporabe je 0 Hz . Tu sta kotni in amplitudni
pogrešek nič.
 Na certifikatu soupora za vplivno veličino frekvenco bi bilo označeno:
f  0 Hz ... 365 kHz
25.01.2022
2. Kako se spremeni informacijski pretok digitalnega voltmetra, ki ima mejo pogreška

M U   0,2%U  0,2%U D  2 dig  , merilni doseg U D  1,1V in ločljivost U q  0,01 mV ,
če upoštevamo prvič samo kvantizacijski pogrešek Eq, maks  1dig oz. drugič tudi lastni
pogrešek voltmetra? Voltmeter opravi meritev v času TM  20,0 ms .
x max
dx
m  1 
x min
2E x 
 mmax  1  ln1 
2a  b


Rešitev:
 Informacijski pretok voltmetra določata maksimalna množina Smax informacije in
čas merjenja TM :
I  lbmmaks  TM  S maks TM
 Če vzamemo za enoto informacije bit, ustreza številu amplitudnih stopenj m

S  lbm   log 2 m 
 V prvem primeru, ko upoštevamo samo kvantizacijski pogrešek, ki je konstantna
vrednost, je maksimalno število amplitudnih stopenj na območju U D  1,1V in pri
ločljivosti 1dig  U q  0,01 mV enako:
xmax  xmin 1,10000 V

mmax  1  1  55001
2 Eq 2  0,00001V
 Pri dani predpostavki je informacijski pretok voltmetra enak:
I max    787 bit s
TM 20,0 ms
 V drugem primeru, ko upoštevamo tudi lastni pogrešek voltmetra, katerega mejna
vrednost je odvisna od izmerjene vrednosti v obliki E x    ax  b  , je
maksimalno število amplitudnih stopenj na območju U D  1,1V in pri ločljivosti
1dig  U q  0,01 mV enako:
x max
dx
m  1 
x min
2E x 
 mmax  1  ln1 
2a  b


 Za dani voltmeter zapišemo mejni pogrešek v obliki:
M U  0,2%U  0,2%U D  2 dig  2  10 3U  2,2 mV  0,02 mV  2  10 3U  2,22 mV
 in maksimalno število neodvisnih amplitudnih stopenj na območju
1  2  103 U D  
U D  1,1V : mmax  1  ln 1    173,16
4  10 3  2,22 mV 
 Pri upoštevanju pogreška voltmetra se informacijski pretok voltmetra zmanjša:

I max    372 bit s
TM 20,0 ms
25.01.2022
3. Skicirajte vezje za diferenčno metodo. Ali je relativni doprinos negotovosti voltmetra

merjenja napetosti U x  10 V , ki ga prispeva voltmeter U  U V  0,122 V
( M V   0,2%U  0,1%U D  2 dig  , U D  1,100 V zanemarljiv? V enačbah določite težo
prispevka negotovosti voltmetra! Referenčna napetost je U r  10 1  2  103 V .
U
V
Rešitev:
 Diferenčno metodo uporabljamo, kadar nas 
zanima le spremeba fizikalne veličine. Ux Ur
 Prispevek negotovosti merjenja razlike med neznano vrednostjo in referenčno

vrednostjo je zanemarljiv, kadar je razlika majhna! Dokaz:
 Če je napetostna razlika U  U V relativno majhna,
U U x  0,122 V 10 V 1,22  102 lahko izenačimo U x in U r :
Ux  Ur UV  Ur
 Standardna negotovost napetosti U x je enaka:

2 2
 U   U x 
uC U x    x u U r    u U V   uU r 2  uU V 2
 U r   U V 
 in v relativni obliki:
u U   u U r    U V u U V  
2 2 2
U 
wC U x   C x        w2 U r    V  w2 U V 
Ux  Ur   Ur UV   Ur 
 Teža prispevka negotovosti voltmetra je enaka U V U x .
 Posamezna prispevka k skupni negotovosti sta:
mU r 
wU r    1,155  10 3
3
UV 0,122 V 2  103  1  103  1,100 V 0,122 V  0,002 V 0,122 V
 wU V    
Ur 10 V 3
 1,22  10 2  1,583  10 2  1,93  10 4
 Kadar je en prispevek k negotovosti več kot petkrat manjši kot drugi (ostali), ga
lahko zanemarimo:
wC  w12  w22 in w2  w1 5  wC  w1
 in v našem primeru: 1,93  104  1,155  103 5  2,31  104

wC U x   1,155  103  1,2  103
2
U 
wC U x   w U r    V  w2 U V 
2
 wC U x   wC U r 
 Ux  U V U x 0
25.01.2022
4. Določite faktor popačenja THD DIN I   I 2

h I za merjeni tok ix , ki ga merimo s
h  2,..
tokovnimi kleščami ( N 2  1000 , R  1 k )? Razložite princip merjenja! Na uporu ste

dobili napetost u, ki ima frekvenčni spekter posnet z osciloskopom.
Uk / V
U/dBV U k / dBV  20 log
1V
40
Ix 20
Rešitev: -20
500 1000 f/Hz
 Princip merjenja:
Vezje kaže primer posrednega merjenja toka z uporabo magnetnega kroga. Skozi
odprtino toroidnega feromagnetnega jedra teče po vodniku ( N1  1 ovoj)
neznanin tok i x . V reži se nahaja Hallova sonda, katere napetost u H je odvisna
tudi od magnetne indukcije B v zračni reži. Če jedro ne pride v nasičenje, je
1
povezava skoraj linearna: u H  I k B  konst.  i x
ned
Če namestimo na jedro še navitje N 2 in ga napajamo s tokom operacijskega
ojačevalnika, ki ga krmili napetost u H tako, da dosežemo, da je magnetna
indukcija v reži nič ne glede na velikost toka i x , lahko izenačimo vzbujanji dveh
enakih magnetnih pretokov:
u
1  2  0  B  0, uH  0  ix  i2 N 2  N2
R
 Ker sta tok I x in padec napetosti na uporu U linearno odvisna I x  N 2 R  U ,
zapišemo za THD DIN I  :
I 22  I 32 U 22  U 32
THD DIN I    I h2 I  
h  2 ,.. I12  I 22  I 32 U12  U 22  U 32
 Vrednost števca in imenovalca v enačbi za THD določimo iz prispevkov

U /V
komponent, ki jih določimo iz odčitkov in enačbe U k / dBV  20 log k :
1V
40 dBV / dBV 10 dBV / dBV
U1  1 V  10 20
 100 V ; U 2  1 V  10 20
 3,16 V ;
0 dBV / dBV
U 3  1 V  10 20
 1V
2 2
U  U12  U 22  U 32  100,055 V ; U h  2,..  U 2  U 3  3,317V
U h2,..
 Od tod določimo faktor popačenja: THD DIN I    0,033
U
02.02.2022
1. Na vhodu ampermetra, ki meri pravilno efektivno vrednost, imamo pravokotno pulzno

obliko toka i frekvence f  200 Hz , širine pulza Timp  1,00 ms in amplitude
iˆ  222,2 mA . Koliko kaže, če je uporabljen izmenični vhod (vhod AC), ki ima blokirano
enosmerno komponento, in koliko, če je uporabljen enosmerni vhod (vhod DC)? Skicirajte!
i iˆ
Rešitev:
 Na podlagi podatkov ima signal
I
pravokotno pulzno obliko, kjer je perioda
ponavljanja pulzov enaka vhod AC
T  1 f  5,00 ms .
Timp T vhod DC t
T
1 2
T 0
 Ampermeter se odziva na efektivno vrednost signala I  i dt , kar nam pri
1  21  1 2
 i  T  0 T   i
2 4
dani obliki signala da: I2 
T 5 5  5
1
 in od tod določimo efektivno vrednost: I  i  99,37 mA
5
 Pri blokirani enosmerni komponenti signala, se razmere na ampermetru spremenijo.
Enosmerna komponenta, ki je enaka srednji vrednosti signala, se odšteje od signala
in ostane samo izmenični del. Ker imamo v dveh intervalih periode konstantni

vrednosti i in nič, lahko zapišemo:
T
1 1  1 4  1
I   I   i dt   i T  0 T   i
T0 T 5 5  5
 Po blokirani enosmerni komponenti imamo sedaj v dveh intervalih

periode konstantni vrednosti i  I   in  I   . Efektivna vrednost
signala se pri spremenjeni obliki toka na vhodu spremeni:
 1    1   1  1   4 
2 2
1 
I   i  I   T   I   T  
2 1 2 4
i  i  T   i  T  
2
T 5 5  T   5  5  5  5 
  4   2 1  1   2 4  16  1  2 1  4  2 20  2
I   i    i   
2
i  i  i
  5  5  5  5  25  5 25  5 125
 
 Pri blokirani enosmerni komponenti (vhod AC) kaže ampermeter:
20 
I vhod AC  i  88,9 mA .
125
 Pri uporabi enosmernega vhoda (vhod DC) izmeri ampermeter pravilno vrednost
celotnega signala (enosmerni in izmenični del), ki je enaka izračunani:
I vhod DC  99,4 mA
02.02.2022
2. Kakšno ločljivost bi moral imeti ampermeter QI  1dig  ? ( I D  110 mA ,

M I   0,02% I i  0,02% I D  ), s katerim želimo meriti razmerje dveh uporov
rx  R1 R2  0,99 s tokovno primerjalno metodo, da bi bila
skupna negotovost manjša od wc rx   5  10 5 . Razmerje
R1 R2
določamo s primerjavo tokov skozi oba upora, pri čemer
zagotovimo, da sta tokova blizu vrednosti merilnega dosega
I D . Vpliva stabilnosti napetostnega vira in notranje
upornosti ampermetra sta zanemarljiva.
Rešitev:
 Pri tokovno primerjalni metodi merimo tok najprej
skozi upor R1 in nato skozi R2 . Ker je notranja R1 R2
upornost ampermetra zanemarljivo majhna RA  1
in ker je v obeh primerih na njiju enak padec
napetosti U 0 (stabilen napetostni vir), lahko
zapišemo:
R1 I 2
U 0  I1R1  I 2 R2    rx
R2 I1
I2
 Uporovno razmerje rx torej znaša: rx   0,99
I1
 Uporovno razmerje izračunamo iz dveh tokov, zato izračunamo standardno
negotovost wrx  iz naslednje enačbe:
u r   u I    u I  
2 2
wc rx   x   1    2 
rx  I1   I 2 
 Ker se tokova razlikujeta za 1 % in se ampermeter dvakrat enako moti, lahko lastni
pogrešek ampermetra v kvocientu zanemarimo in nam ostaneta le pogreška
 u I1 q   u I 2 q  u I q I q
2 2
wc rx        2  2  2  10 4
I
 1   2  I I I  2 3
 pri čemer u I1 q in u I 2 q pomenita negotovosti zaradi ločljivost

ampermetra QI , ki je v obeh primerih enaka (isti ampermeter). Za
I q QI
u I q  
2 3 2 3
 Ker je vrednost toka blizu vrednosti merilnega dosega I  110 mA , določimo
ločljivost in jo zaokrožimo navzdol na prvo desetiško vrednost:
QI  5  10 5 6  110 mA  13,5 μA  QI  10 μA
02.02.2022
3. Kako vpliva oblika porazdelitve lastnega šuma voltmetra ( U D  11,0000 V ) na določitev

efektivnega števila mest prikaza ENOD? Pokažite v enačbah in izračunajte, če ima šum
trikotno oziroma Gaussovo ( z  3 ) obliko porazdelitve z enakima maksimalnima
vrednostima uˆtri  uˆG  uˆ (šum)  2,2mV ? U 
 s (u ) 
Rešitev:
 Z obliko porazdelitve se spreminja standardni odklon lastnega šuma voltmetra 
oziroma efektivna vrednost šuma.
 Za določitev efektivnega števila mest prikaza ENOD voltmetra moramo poznati 

šuma, ki ga za dani porazdelitvi določimo prek mejnih vrednosti a  û (šum) :
 Gaussova porazdelitev:  G  aG 3
 x   2 1
1  1  2 z2
p x   e 2 2
z  x     p z   e
 2π 2π
 Efektivno število mest prikaza ENOD se z različnimi porazdelitvami šuma

spreminja, ker se spreminja standardna negotovost lastnega šuma.
U  U 6 
ENOD tri  log10  D   log10  D  
  log10 1,2247  10 4  4,09

  tri   uˆ (šum) 
U   U 3 
ENOD G  log10  D   log10  D  
  log10 1,5000  104  4,18
 G   uˆ (šum) 
02.02.2022
4. Po primerjalni metodi smo izmerili upornost Rx  RN  U x U N  2,00122 k . Podajte

merilni rezultat za Rx , če so bile relativne standardne negotovosti RN , U x in U N določene
pri različnem številu meritev. Prispevek zaradi ločljivosti zanemarite.
- wRN   0,3 % pri n2  8 , Efektivno število stopenj prostosti:
- wU x   0,2 % pri n3  14 , wc4  y 

veff  N
- wU N   0,1% pri n4  7 .  w y v

i 1
4
i i
Rešitev:
 Celotna standardna negotovost izhodne veličine Rx  RN  U x U N je sestavljena iz
prispevkov zaradi negotovosti posameznih vhodnih veličin u RN  , u U x  in
u U N  :
uc Rx   u22 Rx   u32 Rx   u42 Rx 

2 2 2
uc Rx   c uR   c uU   c uU 

2 N
2
3 x
2
4 N
2
 Ker imamo v enačbi mostiča produkt in kvocient vhodnih veličin, lahko zapišemo
celotno standardno negotovost izhodne veličine R1 v obliki:
u c R x 
wc Rx    w 2 R N   w 2 U x   w 2 U N 
Rx
 in v našem primeru izračunamo:
wc Rx   0,0032  0,002 2  0,0012  3,742  103
 ter nato še absolutno obliko: uc Rx   wc Rx   Rx  7,488 

 Za merilni rezultat potrebujemo še število meritev za Rx . V izhodiščno obliko
zapisa enačbe za efektivne stopnje prostosti vstavimo zapise z negotovostmi v
relativni obliki in efektivnimi stopnjami prostosti vhodnih veličin v2  n2  1  7 ,
v3  n3  1  13 ter v4  n4  1  6 . Izračunamo in zaokrožimo navzdol, kar nam da
širši pas negotovosti:
wc4 Rx 
veff  4  15,12  veff  15  n  16
w RN  w4 U x  w4 U N 
 
v2 v3 v4
 Iz ocene celotne negotovosti smo dobili efektivno število stopenj
prostosti veff  15 oziroma, da smo pomerili upornost R1
n  veff  1  16  krat.
 Zokrožen merilni rezultat zapišemo:
Rx  2001,2  , uc Rx   7,5  , n  16
17.01.2012
1. Koliko je največji pogrešek ne-koherence pri merjenju efektivne vrednosti sinusne oblike
napetosti u (t ) V = 1 sin(100π t s ) , če jo merimo v intervalu dolgem TM = 1 60 Hz ?
  T  
Emax = U  1 − sinc  2 π M  − 1
  T  
 
Rešitev:
• Pri digitalizaciji signala nastopi tudi u (t ) V
u (t ) u 2 (t )
pogrešek ne-koherentnega merjenja, 1
u 2 (t ) u 2 (t )
kadar čas merjenja ni enak
mnogokratniku periode opazovanega
signala. Prava efektivna vrednost 0
t 0* TM,2 t0* + TM,2
t
periodičnega signala je:
T
T
1 2
T ∫0
U= u (t )dt
• Efektivna vrednost sinusnega signala E max U

1,0
u (t ) V = 1sin(50Hz ⋅ 2π t ) je U = 1 2 V 0,8
 T 
sin c  2 π M 
 T 
0,6
in perioda T = 1 f = 1 50Hz = 20 ms . 0,4 Emax U
Pogrešek ne-koherentnega merjenja je 0,2
odvisen od časa merjenja. 0

0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 TM T
− 0,2
− 0,4
− 0,6
− 0,8 Emax U
− 1,0
• Ker je čas merjenja prilagojen na ameriške razmere TM = 1 60 Hz = 16, 6 ms , je

razmerje TM T = 16, 6 ms 20 ms = 0,8 3 . Največji pogrešek pri merjenju efektivne
vrednosti sinusne napetosti izračunamo iz podane enačbe.
  T  
 sin  2 π M  
 T  
Emax = U  1−  − 1 = 0,7071 V ⋅ 0,07954 = 0,05624 V
TM
 2 π 
 T 
 
17.01.2012
2. Koliko je upornost napetostne tuljavice vatmetra RW, n pri merjenju moči na bremenu
Rb = 389,45 Ω , da je pogrešek zaradi priključitve eP = 0,3774 % , če ste izmerili
U W = 5,070 V , I W = 12,56 mA , napajalna napetost je U 0 = 10,00 V , R0 = 388,59 Ω in
pogrešek zaradi vključitve vatmetra v vezje eP , 0 = −0,7227 % ? Narišite vezje!
Rešitev:
• Izračunamo moč bremena, kadar vatmeter ni vključen v vezje, ker poznamo
napajalno napetost vezja U 0 in obe upornosti Rb in R0:
Rb 389,45 Ω
U b,0 = U 0 ⋅ = 10,00 V = 5,006 V ,
R0 + Rb 388,59 Ω + 389,45 Ω
U0 10,00 V
I b,0 = = = 12,85 mA ,
R0 + Rb 388,59 Ω + 389,45 Ω
Pb,0 = U b,0 ⋅ I b,0 = 64,335 mW
Ker poznamo tudi pogrešek vključitve vatmetra, lahko izračunamo kaj
kaže:
PW − Pb,0
eP ,0 = ⇒ PW = Pb , 0 ⋅ (1 + eP , 0 ) = 63,87 mW
Pb,0
• Ker imamo podatek, da predstavlja sistematični pogešek priključitve upornost

napetostne tuljavice watmetra RW, n , dobimo spodnjo nadomestno shemo vezave,
kjer je napetost U W pravilno zmerjena in je tok I W prevelik za vrednost toka
skozi napetostno tuljavico:
I (RW,n )
R0 W IW Ib
RW,t RW,n
U0 Ub Rb
• Iz enačbe za moč na bremenu in enačbe za pogrešek zaradi priključitve vatmetra

izračunamo iskano notranjo upornost napetostne veje watmetra.
PW − Pb PW
eP = → Pb = in Pb = U b ⋅ I b = U W ⋅ ( I W − U W / RW, n )
Pb 1 + eP
U W2
RW, n = = 0,521 MΩ
P
U W ⋅ IW − W
1 + eP
17.01.2012
3. Koliko znaša efektivno število amplitudnih stopenj in ENOD voltmetra, če na merilnem

dosegu U D = 1V merimo enosmerno napetost U i = 0,46 V ? Standardni odklon merjene
napetosti je s (U i ) = 18 µV ? Kolikšna sta efektivno število amplitudnih stopenj in ENOD,
če voltmetru podaljšamo čas meritve, tako da je rezultat povprečje 10 zaporednih meritev?
Rešitev:
• Število efektivnih amplitudnih stopenj m je eden od načinov izražanja ločljivosti
instrumenta. Odvisno je od merilnega dosega in ne od izmerjene vrednosti in ga
zapišemo:
UD 1V
m= = = 55 556
s (U i ) 18 µV
Od tod dobimo efektivno število mest prikaza ENOD:
 U  1V
ENOD = log10 (m ) = log10  D  = =& 4,7
 s (U i )  18 µV
• Če napetost povprečimo, se standardni odklon povprečnih vrednosti zmanjša za
faktor n , pri čemer n predstavlja število zaporednih meritev v vzorcu n = 10 .
Posledično se poveča efektivno število amplitudnih stopenj, ki zdaj znaša:
U D ⋅ n 1 V ⋅ 10
m' = = = 175 682
s (U i ) 18 µV
in ENOD:
ENOD = log10 (m') = log10 (175 682 ) =& 5,2
17.01.2012
4. V katerem intervalu se lahko nahajajo vrednosti, ki jih kaže voltmeter ( U D = 2,0000 V ,

M U = ± (0,04%U i + 0,03%U D + 1dig ) , RV = 1 MΩ ), ko merimo napetost vira, ki ima
napetost praznega teka U 0 = 1,8537 V ± 0,0061V in notranjo upornost R0 = 2 kΩ ?
Negotovosti RV in R0 zanemarite.
Rešitev:
• Kadar vključimo voltmeter v vezje, nam kaže A
R0
manjšo napetost, kot je napetost praznega teka.
Vzrok je v končni upornosti voltmetra
U0 UV RV
RV ≠ ∞ . Opraviti imamo z napetostnim
delilnikom: B
RV
UV = U0
RV + R0
• Ker se lahko vrednost napetosti praznega teka spreminja, se ustrezno tudi vrednost
napetosti na voltmetru. To znaša v našem primeru:
U V = 0,998U 0 = 1,8500 V ± 0,00609 V
• Voltmeter ima tudi lastni pogrešek, ki se spreminja v mejah:
M U = ± (4 ⋅ 10 −4 U i + 3 ⋅ 10 −4 U D + 1dig ) =
M U = ± (4 ⋅ 10 −4 ⋅1,8500 V + 3 ⋅ 10−4 2,0000 V + 0,1 mV ) = ±0,00144 V
• Od pričakovane vrednosti U V = 1,8500 V lahko odčitek odstopa za mejno

vrednost napetosti, ki je na voltmetru M U V = ±0,00609 V , in mejno vrednost
lastnega pogreška voltmetra M U :
M = M U V + M U = ± (0,00609 V + 0,00144 V ) = ±0,00753 V
• Vrednosti, ki jih lahko kaže voltmeter, se nahajajo v intervalu:

1,8425 V ≤ U prikaz ≤ 1,8575 V
17.01.2012
5. Kakšno ločljivost bi moral imeti voltmeter QU = 1dig = ? ( U D = 1V ,

M U = ± (0,02%U i + 0,01%U D ) ), s katerim želimo meriti razmerje dveh uporov
rx = R1 R2 =& 1,01 z napetostno primerjalno metodo, da bi bila skupna negotovost manjša
od wc (rx ) ≤ 10 −4 . Razmerje določamo s primerjavo padcev napetosti na obeh uporih pri
čemer zagotovimo, da sta napetosti večji od polovice U D . Vpliva stabilnosti tokovnega
vira in notranje upornosti voltmetra sta zanemarljiva. Skicirajte merilno vezje.
Rešitev:
• Pri napetostno primerjalni metodi
merimo napetost najprej na uporu R1 in R1
nato na drugem R2 . Ker v obeh I
p V
primerih teče skozi njiju enak tok
(stabilen tokovni vir) in ker je notranja R2
upornost voltmetra zanemarljivo velika,
lahko zapišemo:
U1 U 2 R1 U 1
I0 = = → = = rx
R1 R2 R2 U 2
U1
Uporovno razmerje rx torej znaša: rx = =& 1,01
U2
• Uporovno razmerje izračunamo iz dveh napetosti, zato izračunamo standardno
negotovost w(rx ) iz naslednje enačbe:
2 2
u (r )  u (U1 )   u (U 2 ) 
wc (rx ) = x =   + 
rx  U1   U 2 
• Ker se napetosti razlikujeta za 1 % in se voltmeter dvakrat enako moti, lahko
lastni pogrešek voltmetra v kvocientu zanemarimo in nam ostaneta le pogreška
2 2
 u (U1 )q   u (U 2 )q  u (U )q ∆(U )q
wc (rx ) =   +  =& 2 = 2 ≤ 10− 4
 U 1   U 2  U U2 3
pri čemer u (U 1 )q in u (U 2 )q pomenita negotovosti zaradi ločljivost

voltmetra QU , ki je v obeh primerih enaka (isti voltmeter). Za
∆(U )q QU
u (U )q = =
2 3 2 3
• Ker je vrednost napetosti najmanj polovico merilnega dosega U ≥ 0,5 V ,
določimo ločljivost in jo zaokrožimo navzdol na prvo desetiško vrednost:
QU ≤ 10−4 6 ⋅ 0,5 V = 0,122 mV → QU = 0,1mV
26.01.2012
1. Kolikokrat je odzivni čas narisanega člena

znotraj meje m = 1% končnega stacionarnega R1
+
stanja daljši od dvižnega časa, ki je določen z +
mejama 20 % ↔ 80 % razlike obeh U 0 C R2 DSO
stacionarnih stanj? Narišite odziv člena, ki ga −
merimo z osciloskopom, ko vklopimo stikalo. −
h(t ) = (1 − e −t τ )
Rešitev:
u2 aU 0
• Opraviti imamo s členom 1. reda, ki ima 1 Ta,m =1%
časovno konstanto τ enako: 0,99
0,9
τ = aτ 1 = a R1C
pri čemer je a delilno

razmerje uporov in določa
Tr,10 %↔90 %
napetost v stacionarnem 0,1
stanju:
0 1τ 3τ 4,6 τ t
R2
a= ; U 2 = aU 0
R1 + R2
Časovna konstanta je: τ = aτ 1 = aR1C
• Odzivni čas Ta je po dogovoru čas, v katerem ostane izhodna veličina trajno v

intervalu znotraj predpisanih mej končne vrednosti. V primeru, da so te meje
± 1% končne vrednosti, velja za člen 1. reda:
u2
aU 0
(
= 0,99 = 1 − e −Ta τ
) ⇒ Ta, m =1 % = ln 100 ⋅ τ =& 4,6τ
• Dvižni čas Tr je po dogovoru čas, v katerem se izhodna veličina dvigne od

spodnje do zgornje meje med začetnim in končnim stacionarnim stanjem. Ker je
spodnji prag postavljen na 20 % in zgornji na 80 % polne razlike obeh
stacionarnih stanj, velja za člen 1. reda:
( )
spodnji prag: 0,2U 0 = U 0 1 − e − t1 τ ,
zgornji prag: 0,8U 0 = U (1 − e ( ) )

0
− t1 + Tr τ
od tod dobimo: 2 8 = e −Tr τ

→ Tr, 20% ↔ 80% = ln 4 ⋅ τ =& 1.386τ
• Razmerje odzivnega in dvižnega časa je tako enako:

Ta, m =1 % Tr, 20% ↔ 80% = ln 100 ln 4 = 3,322 → 3,3
26.01.2012
2. S 5 1 2 -mestnim ohmmetrom M R = ± (0,01% R + 0,01% RD ) smo merili stalno upornost pod

enakimi pogoji ( n = 10 ). Koliko je standardna negotovost merilnega rezultata? Ocenite,
kako se spremeni, če pri istih vrednostih uporabimo le 4 1 2 -mestni prikaz in upoštevamo
dodatno negotovost zaradi zaokrožitve?
R Ω : 99,123 ; 99,135 ; 99,146 ; 99,079 ; 99,104 ; 99,115 ; 99,098 ; 99,087 ; 99,112 ; 99,061
Rešitev:
• Standardna negotovost merilnega rezultata sestavljata dva prispevka: negotovost

pogrešek ohmmetra.
• Negotovost tipa A dobimo z določitvijo srednje vrednosti, standardnega odklona

meritev in standardne negotovosti:
R = 99,106 Ω
2
s (R ) =
∑ (R − R)
i i
= 0,025884 Ω
n −1
s (R )
uA = = 0,008185 Ω
n
• Negotovost tipa B dobimo iz mejne vrednosti pogreška, kjer predpostavljamo

pravokotno porazdelitev pogreška:
1 1
uB = MR = ( )
10− 4 ⋅ 99,106 Ω + 10− 4 ⋅ 200 Ω = 0,01727 Ω
3 3
5 1 2 -mestni prikaz nam da RD = 200 Ω (maksimalni prikaz: 199,999 ).
• Skupna standardna negotovost je:
uc = u A2 + uB2 = 0,01911Ω → uC = 0,020 Ω
• 4 1 2 -mestni prikaz nam doda negotovost zaradi zaokrožitve na mestu 0,01Ω :

0,01Ω
uz = = 0,002887 Ω
2 3
• Skupna negotovost se nekoliko poveča, vendar se zaradi zaokrožitve na dve mesti
to ne pozna :
uc Z = uA2 + uB2 + uz2 = 0,01933 Ω → uC = 0,020 Ω

26.01.2012
3. Napetost U , izražena v dBV je dvakrat večja, kot če je izražena v dBm 50 (referenca

1 mW , 50 Ω ). Koliko sta številski vrednosti napetosti za obe enoti? Kolikšna je napetost
U , izražena v enoti SI?
Rešitev:
• Kadar je napetost izražena v enoti decibel, je pri tem mišljeno njeno razmerje proti
referenčni vrednosti U ref . Izhodiščna definicija decibela je podana z desetiškim
logaritmom dveh moči:
U  P  U 2 R   U2   U 
= 10 log  = 10 log ⋅ 2  = 10 log 2  = 20 log 
dB  Pref   R U ref   U ref   U ref 
U
• - referenčna napetost je enaka napetosti U ref1 = 1 V :
dBV
U U 
= 20 log 
dBV  1V 
U
• - referenčna napetost U ref2 je enaka napetosti, kadar se na uporu R = 50 Ω
dBm50
sprošča moč P = 1 mW :
U  U 
U ref2 = P ⋅ R = 1mW ⋅ 50 Ω = 0,2236 V ⇒ = 20 log 
dBm50  0,2236 V 
U U
• Iz enačbe =2 izračunamo iskano napetost izraženo v SI enoti:
dBV dBm50
 U   U 
20 log  = 2 ⋅ 20 log 
 U ref1   U ref2 
2
 U   U  2
U ref2
  =   ⇒ U= = 0,0499 V → 0,05 V
 U ref1   U ref2  U ref1
• Številski vrednosti za podani enoti sta:

U U
= −26,02 in = −13,01
dBV dBm50
26.01.2012
4. Določite referenčno območje za vplivno veličino frekvenco pri uporabi soupora (člen 1.
reda), s časovno konstanto τ = 20 ns , da ne bo fazni zamik med merjenim tokom in
napetostjo večji od 1o . Koliko je nazivno območje uporabe, če se dopustna meja za kot
lahko poveča za dvakrat?
1
G ( jω) =
1 + jωτ
Rešitev:
• Frekvenčna karakteristika člena 1. reda je:
U 2 U 2 ( jω ) 1 1 − jωτ
G ( jω ) = = = =
U 1 U 1 ( jω) 1 + jωτ 1 + ω2 τ 2
Od tod dobimo iz razmerja imaginarnega in realnega dela
ℑ(G )
karakteristike tgϕ = fazno karakteristiko ϕ = −atg (ωτ ) .
ℜ(G )
• Iskana frekvenca za fazni zamik 1o je:
tgϕ
tgϕ = ωτ → f = = 138,9 kHz
2πτ
• Referenčno območje uporabe soupora je 0 Hz ... 138,9 kHz
• in nazivno območje uporabe pri dvakrat povečanem dopustnem kotu:

tg 2o
f = = 277,9 kHz
2 πτ
f = 0 Hz ... 138,9 kHz ... 277,9 kHz
Spodnja meja referenčnega in nazivnega območja uporabe je 0 Hz . Tu

je kotni pogrešek nič.
26.01.2012
5. Z lastno GPS napravo, ki jo želimo umeriti, smo devet krat

zaporedoma izmerili koordinate lokacije (skupina križcev na
sliki) in dobili srednjo vrednost N46,044970 E14,489609
ter standardni raztros 3,57 m . Na isti lokaciji smo z drugo
referenčno napravo, ki je povezana z GIS omrežjem stalnih
naprav, izmerili naslednji koordinati (trikotnik na sredini
slike) N46,044834 E14,48946 s standardnim odklonom
30 cm . Razdalja med obema paroma koordinat znaša
E = 18,59 m . Podajte merilni rezultat za odstopanje E umerjane naprave s standardno
negotovostjo.
Rešitev:
• Rezultat umerjanja je izmerjeno odstopanje kazanja instrumenta s pripadajočo
obema izmerjenima koordinatama, to je 18,59 cm.
E = 18,59 m =& 18,6 m
• Ker je E izračunan na podlagi razlike med dvema lokacijama, je njegova
2
s 
u (E ) =  izm, GPS  + uGIS,
2 2 2 2 2
ref = 119 cm + 30 cm = 122,73 cm
 n 
Ostale negotovosti tipa B (lezenje, ločljivosti, vremenski pogoji,…) so
• Primerno zaokrožen merilni rezultat umerjanja s standardno negotovostjo je:
E = 18,6 m , u (E ) = 1,3 m
10.02.2012
1. Koliko bi morala biti kapaciteta digitalnega voltmetra, ki u V

ima merilno območje (0 V L U D = 1,000 V ) in mejo 1
pogreška M U = ±(0,1%U + 0,1%U D ) , pri danem časovnem

spreminjanju signala in uporabljenem merilnem dosegu?
Kako se spreminja informacijski pretok v periodi signala? 5
0 1 t ms
x max
dx
m = 1+ ∫
x min
2 E (x )
Rešitev:
• Kapaciteto voltmetra ali maksimalni informacijski pretok pri danem časovnem
spreminjanju signala in uporabljenem merilnem dosegu določata maksimalno
število amplitudnih stopenj mmax in minimalni čas potreben z meritev, ki je v
1
našem primeru TM, min = 1 ms : C= lb(mmax )
TM
• Kadar je pogrešek odvisen od izmerjene vrednosti v obliki E (x ) = ±(ax + b) kot v
našem primeru Emax (U ) = (10−3 ⋅ U + 1 mV ) , se število neodvisnih amplitudnih
stopenj v območju od xmin do xmax izračuna z integralom:
x max
dx 1 a xmax + b
m = 1+ ∫ 2(ax + b)
x min
⇒ m = 1+ ln
2a a xmin + b
• Pri dani obliki signala moramo z voltmetrom pomeriti nivo U 1 = 1 V = x max,1 , ki je

tudi enak dosegu in določa maksimalno število amplitudnih stopenj, v času
TM,1 = 1 ms in nivo U 2 = 0,25 V = x max,2 v času TM,2 = 4 ms . V obeh primerih je
spodnja meja območja U 0 = 0 V = x min . Število neodvisnih amplitudnih stopenj, ki
jih moramo ločitu v obeh primerih je:
1 a xmax,1 + b 1 10−3 ⋅ 1,0 V + 1,0 mV
m1 = mmax = 1 + ln =1+ ln = 347,6
2a b 2 ⋅ 10− 3 1,0 mV
1 a xmax, 2 + b 1 10−3 ⋅ 0,25 V + 1,0 mV
m2 = 1 + ln =1+ ln = 112,6
2a b 2 ⋅ 10− 3 1,0 mV
• Ker za eno meritev potrebujemo čas TM , je hitrost prenosa ali informacijski

1
pretok enak I = lb(m) . Za prvi nivo je potreben večji informacijski pretok:
TM
1 8,441bit bit 1 6,815 bit bit
I1 = lb(m1 ) = = 8441,2 in I 2 = lb(m2 ) = = 1703,7
TM,1 1ms s TM,2 4 ms s
• Potrebna kapaciteta voltmetra ali maksimalni informacijski pretok za dano

bit
časovno spreminjanje signala je enaka: C = I1 = 8441,2
s
10.02.2012
2. Izberite dve metodi za merjenje enosmernega električnega toka

R I
I , podajte popolni merilni rezultat in določite, katera metoda A
je točnejša. Na voljo imate digitalni multimeter (DMM) in
referenčni upor R s spodnjimi značilnostmi. DMM, priključen
kot ampermeter, kaže I i = 90,12 mA , kot voltmeter pa V
U i = 91,33 mV . Pogreške priključitve instrumenta
zanemarimo, tako da izračunamo R = U i I i .
DMM specifikacije:
• Ampermeter: I d = 100 mA in M I = 0,1% I i + 0,5 % I d
• Voltmeter: M U = 0,05 % U i + 5 dig
• Upor: w(R ) = 0,01%
Rešitev:
• Po prvi metodi lahko tok izmerimo neposredno s pomočjo ampermetra.
Negotovost izmerjenega toka Ii izračunamo iz DMM specifikacij za ampermeter.
M I = 0,1 % I i + 0,5 % I d = 0,1 % ⋅ 90,12 mA + 0,5 % ⋅100 mA = 0,5901 mA
M I 0,5901 mA
u (I ) = = = 0,34 mA
3 3
Popolni merilni rezultat je:
I i = 90,12 mA , u (I ) = 0,34 mA , n = 1
• Po drugi metodi lahko tok določimo posredno, preko merjenja napetosti preko
referenčnega upora. Negotovost izmerjenega toka I i izračunamo iz DMM
specifikacij za voltmeter in specifikacij upora.
U i 91,33 mV
• Velja: R = = = 1,013426 Ω
I i 90,12 mA
Ui
• Negotovost toka izračunamo iz veličinske enačbe I i = :
R
w(I i ) = w 2 (U i ) + w 2 (R ) = (u (U i ) U i )2 + w2 (R ) =
2
 MU 
w(I i ) =   + w 2 (R )
 3U 
 i 
2
 0,05 % ⋅ 91,33 mV + 5 ⋅ 0,01 mV 
w(I i ) =   + (10 − 4 )2 = 0,00061297
 3 ⋅ 91,33 mV 
 
w(I i ) = 0,00062
u (I i ) = w(I i )I i = 0,00062 ⋅ 90,12 mA = 0,056 mA
• Popolni merilni rezultat posredne metode je torej:
I i = 90,12 mA , u (I i ) = 0,056 mA , n = 1
Druga meritev je točnejša.
10.02.2012
3. Dvema kondenzatorjema z enako nazivno vrednostjo, smo izmerili kapacitivnost z istim

instrumentom. Standardna negotovost je bila 0,40 % . Kondenzatorja vežemo zaporedno. V
katerih mejah se lahko nahaja celotna standardna negotovost kapacitivnosti te vezave?
N N −1 N
uc ( y ) = ∑ [c u (x )]
i =1
i i
2
+ 2∑
i =1
∑ c c r (x
j =i +1
i j i , x j ) u ( xi ) u (x j )
Rešitev:
• Impedanco zaporedne vezave dveh enakih kondenzatorjev ( C1 = C 2 = C )

zapišemo v obliki:
1 1 1 C1 + C 2 1
Z= + = =
ω C1 ω C 2 ω C1 C 2 ω ⋅ Cs
C1 C 2 C
Pri čemer je skupna kapacitivnost enaka: C s = =
C1 + C 2 2
• Pri določanju standardne negotovosti zaporedne vezave kondenzatorjev moramo

upoštevati standardni negotovosti merjenja kapacitivnosti u (C ) , koeficienta
občutljivosti c in korelacijski faktor r kot zahteva podana enačba.
Ker smo posamezno kapacitivnost merili z istim instrumentom, sta
njuni standardni negotovosti enaki: u (C1 ) = u (C1 ) = u
Koeficienta občutljivosti dobimo z delnim odvajanjem skupne enačbe:
2
∂C s C 2 (C1 + C 2 ) − C1C 2 C 22 1
c1 = = 2
= 2
= 
∂C1 (C1 + C 2 ) (C1 + C 2 )  2 
2 2
∂C s  C1  1
c2 = =  =  
∂C 2  C1 + C 2  2
• Celotna standardna negotovost kapacitivnosti zaporedne vezave kondenzatorjev

ob upoštevanju koeficienta korelacije je:
uc (Cs ) = (c1 u (C1 ))2 + (c2 u(C2 ))2 + 2 ⋅ r ⋅ c1c2 ⋅ u(C1 )u(C2 )
2 2
u u 11 2 u 1 1
uc (Cs ) =   +   + 2 ⋅ r ⋅ ⋅u = +r⋅
4 4 44 2 2 2
• Ker lahko koeficient korelacije r zavzame vrednosti med –1 in +1, se standardna
negotovost spreminja:
u 1 1
r = −1 : uc (Cs ) = − =0
2 2 2
u 1 1 u
r = +1 : uc (Cs ) = + =
2 2 2 2
in v relativni obliki:
u 2
0 ≤ wc (Cs ) ≤ uc (Cs ) Cs = ⋅ = w(C ) = 4,0 ⋅ 10 − 3
2 C
10.02.2012
4. Kateri pogoj mora biti izpolnjen, da frekvenčno kompenziramo uporovno-kapacitivni

delilnik? Koliko morata biti upornost Rs = ? in kapacitivnost Cs = ? frekvenčno
kompenzirane napetostne sonde, da bo zmanjšan nivo vhodnega signala na osciloskopu
( RV = 1 MΩ , C = 30 pF ) z razmerjem 10 : 1 ? Za povezavo je uporabljen koaksialni kabel
( Ck l = 50 pF m ) dolžine l = 1,2 m .
Rešitev:
• Če želimo, da frekvenčno kompenziramo uporovno-kapacitivni delilnik, morata

biti izenačeni obe časovni konstanti:
R1 ⋅ C1 = R2 ⋅ C2
• Kot primer uporovno-kapacitivnega delilnika je napetostna sonda, ki jo

frekvenčno kompenziramo s pogojem:
Rs ⋅ Cs = RV ⋅ CV
• Razmerje sonde 10 : 1 mora veljati tudi za enosmerne signale, zato napetostni

delilnik določata upora sonde Rs in vhodne upornosti RV :
Uy 1 RV RV 1
= = → = , Rs = 9 RV = 9 MΩ
U 1 10 RV + Rs Rs 9
• Vhodno kapacitivnost delinika CV sestavljata kapacitivnost povezovalnega kabla
Ck in kapacitivnost vhoda osciloskopa Cosc :
Ck 50 pF
CV = Cosc + Ck = Cosc + l = 30 pF + 1,2 m = 90 pF
l m
• Sedaj lahko izračunamo potrebno kapacitivnost frekvenčno kompenzirane sonde:
RV ⋅ CV 1
Cs = = ⋅ 90 pF = 10 pF
Rs 9
10.02.2012
5. Skicirajte vezje za preizkus števca delovne energije po časovni metodi, kjer je referenčna
energija enaka W = Pt = PW t in izpeljite številsko enačbo za lastni pogrešek, če so
veličine izražene z naslednjimi enotami:
[e] = % , [K ] = vrt kWh , [P] = W , [t ] = s , [N ] = vrt
Rešitev:
• Za preizkus števca delovne energije po časovni metodi, potrebujemo stabilen vir,
vatmeter in časovnik za merjenje časa obratov.
U niverzalni analizator
(W -m eter + časovnik)
• Ugotavlja se razlika med energijo, ki jo kaže preizkušani števec delovne energije

Wh x , in pravo vrednostjo, ki je enaka produktu moči P in časa t pri časovni
metodi. Ta razlika je enaka lastnemu pogrešku števca e .
W −W
e= š
W
Energijo števca Wš izračunamo na osnovi števila vrtljajev rotorja
števca N in njegove konstante K : Wš = N K
Prava vrednost energije W je: W = Pt = PW t
Wš − W N
• Lastni pogrešek števca e je enak: e= = −1
W K PW t
• Za prehod iz veličinske enačbe v številsko izrazimo veličine kot produkt
številskih vrednosti in enot:
{e}[e] = {N }[N ] −1
{K }[K ]{PW }[PW ]{t}[t ]
in preoblikujemo v {e} =
{N } [N ] 1 − 1
{K }{PW }{t} [K ][PW ][t ] [e] [e]
• Za splošne enote posameznih veličin vstavimo enote, ki jih želimo uporabljati:
[N ] 1 = vrt 1 103 ⋅ 3600 s 1 3,6 ⋅ 106
⋅ = =
[K ][PW ][t ][e] vrt kWh ⋅ W ⋅ s % s % %
• Če upoštevamo, da je % = 0,01 , se želena številska enačba zapiše:
 N  1  N 
e =  3,6 ⋅ 106 ⋅ − 1 ⋅ oz. e =  3,6 ⋅ 106 ⋅ − 1 ⋅ 100
 K PW t  %  K PW t 
29.05.2012
1. Ugotovite časovno konstanto τ merilne naprave (člen 1. reda), če je znan odziv na

stopnico U 0 = 5 V v dveh točkah: u1 (t1 = 1ms ) = 3,00 V in u2 (t 2 = 2 ms ) = 4,00 V . Koliko
je standardna negotovost časovne konstante, če je mejni pogrešek določitve napetosti v
obeh točka M u = 0,02 V in časa M t = 10 µs ? Negotovost napetostne stopnice U 0
zanemarite in upoštevajte rij = 0 .
Rešitev:
• Če merilno napravo aproksimiramo s členom 1. reda, lahko za izmerjeni točki pri
odzivu na stopnico začeto v trenutku t0 zapišemo:
(
u1 = U 0 1 − e − (t1 − t 0 ) τ ; ) (
u 2 = U 0 1 − e − (t 2 − t 0 ) τ )
Od tod dobimo izraz in vrednost za časovno konstanto:
u1 u U −u
e − (t 1 − t 0 ) τ = 1 −
; e − (t 2 − t 0 ) τ = 1 − 2 ⇒ e(t 2 − t1 ) τ = 0 1
U0 U0 U 0 − u2
t2 − t1 1 ms
τ= = = 1,4427 ms
 U 0 − u1  0,6931
ln 
U
 0 − u 2 
• Izraz skupne standardne negotovosti določajo posamezni prispevki negotovosti

vhodnih veličin ( r = 0 ):
uc (τ ) = (c1u (t1 ))2 + (c2u (t2 ))2 + (c3u (u1 ))2 + (c4u (u2 ))2
kjer so faktorji občutljivosti enaki:
∂τ −1 ∂τ 1
c1 = = = −1,4427 ; c2 = = = 1,4427
∂t1  U 0 − u1  ∂t2 U −u 
ln  ln 0 1 
U
 0 − u 2   U 0 − u2 
∂τ ∆t 1 ms ∂τ − ∆t 1 ms
c3 = = ⋅ = 1,0407 ; c4 = = ⋅ = − 2,0814
∂u1  U − u  (U 0 − u1 ) V ∂u2  U − u  (U 0 − u2 ) V
ln 2  0 1  ln 2  0 1 
 U 0 − u2   U 0 − u2 
in standardne negotovosti merjenih veličin ob predpostavki
pravokotne enakomerne porazdelitve gostote verjetnosti pogreška
enake:
u (t1 ) = u (t2 ) = M t 3 = 5,7735 µs ; u (u1 ) = u (u2 ) = M u 3 = M u = 11,55 mV
• Ker smo negotovost napetostne stopnice U 0 = 5 V zanemarili in upoštevali

korelacijski faktor r = 0 , zapišemo skupno standardno negotovost:
2 2 2 2
uc (τ ) = (8,329 ⋅ 10 s ) + (8,329 ⋅ 10 s ) + (12,02 ⋅ 10 s ) + (24,04 ⋅10 s )
−6 −6 −6 −6
= 29,35 ⋅ 10− 6 s
in še zaokroženo: uc (τ ) = 30 ⋅ 10−6 s
29.05.2012
2. Koliko je največja vrednost, ki jo lahko pričakujemo na prikazovalniku voltmetra z

U D = 100,0 V ; RV0 = 200 Ω V ; M u = ± (0,1%U + 0,1%U D ) , ko merimo napetost sinusnega
vira? Netočnosti impedanc in frekvence zanemarite. Skicirajte vezje in fazorski diagram!
Vir: - napetost praznega teka: U 0 = 100,0 V
- notranja impedanca: R = 400Ω L = 0,5 H ;
- frekvenca: f = 200Hz
Rešitev:
• Vezje in fazorski diagram:

I R L I ⋅ RV
I ⋅ jωL U0
U0 RV
I ⋅R I
• Upornost voltmetra izračunamo iz katrakteristične upornosti RV0 in uporabljenega

dosega voltmetra:
RV = RV0 ⋅ U D = 200 Ω V ⋅ 100 V = 20 kΩ
2
• Notranja impedanca vira je kompleksna z efektivno vrednostjo: Z 0 = R 2 + (ωL )
• Po priključitvi nam voltmeter kaže manj, kot je napetost praznega teka U 0 .

RV RV
Imamo napetostni delilnik: U V = U 0 =U0
RV + Z 0 R V + R + jω L
ki ga v efektivni obliki izrazimo z:
RV 20 kΩ
UV = U0 2 2
= 100 V = 97,9927 V
(RV + R ) + (ωL ) (20 kΩ + 400 Ω )2 + (2 π 200 Hz ⋅ 0,5 H )2
• Ker je mejna vrednost lastnega pogreška voltmetra:
M u = ± (0,1%U + 0,1%U D ) = ±(98 mV + 100 mV ) = 0,198 V
lahko na prikazovalniku pričakujemo za to vrednost povečano
vrednost:
U V, max = U V + M U = 97,993 V + 0,198 V = 98,191 V → U V, max = 98,2 V
29.05.2012
3. Digitalni ampermeter kaže I = 14,14 mA . Izračunajte merilni rezultat, če smo instrument

uporabili pri temperaturi t = 40 o C !
- meja pogreška: M I = ±(0,25 % I + 2 dig )
- referenčno območje: 23 oC ± 5 oC
- nazivno območje: 0 oC ÷ 55 oC
- temperaturni koeficient: ± (0,025 % I + 2 dig ) o C
Rešitev:
• Če bi uporabili instrument pri referenčnih pogojih, bi bila meja lastnega pogreška:

 0,25 
M I = ± 14,14 mA + 0,02 mA  = ± 55,35 µA
 100 
• Ker smo instrument uporabili izven referenčnega območja v nazivnem območju

uporabe za vplivno veličino temperaturo, se meja pogreška poveča za mejo
spremembe kazanja M I ,s = M I + M I0 . V našem primeru smo izstopili iz
referenčnega območja na zgornji meji pri 23 oC + 5 oC = 28 oC , zato moramo
upoštevati razliko temperature od te vrednosti:
  0,025  
M I0 = ±  14,14 mA + 0,02 mA  o
C  ⋅ (40 oC - 28 oC ) = ± 282,42 µA
  100  
• Skupna meja pogreška (lastnega in spremembe kazanja) je:

M I ,s = M I + M I0 = ± 0,3378 mA
in standardna negotovost pri privzeti pravokotni porazdelitvi gostote
verjetnosti pogreška:
M I ,s
u (I ) = = 0,195 mA = 0,20 mA
3
• Merilni rezultat podamo v obliki:
I = 14,14 mA , u (I ) = 0,20 mA , n =1
29.05.2012
4. Umerjali ste digitalni voltmeter s 6½ mestnim prikazovalnikom. Koliko je standardna

merilna negotovost tega voltmetra pri nastavljeni vrednosti in kateri prispevek je
prevladujoč v skupni negotovosti umerjanja?
• razširjena merilna negotovost ( k = 2 ) referenčnega inštrumenta U N = 2,0 ⋅ 10 −6 V ,
• časovna nestabilnost merjene napetosti je razvidna iz
U N,min = 1,234567 V in U N,max = 1,246688 V ,
• negotovost zaradi lezenja znaša ulez = 3,2 ⋅ 10 −6 V ,
• upoštevajte tudi negotovost zaradi ločljivosti umerjanega voltmetra.
Rešitev:
• Standardna negotovost referenčnega inštrumenta je za faktor razširitve manjša kot
razširjena negotovost:
U (E N ) 2,0 ⋅10 −6 V
u (E N ) = = = 1,0 ⋅10 −6 V ,
k 2
• Negotovost zaradi nestabilnosti merjene napetosti aproksimiramo s pomočjo
maksimalne in minimalne vrednosti izmerjenih vrednosti in za vrednotenje
negotovosti najbolj neugodno porazdelitev pogreška – pravokotno obliko:
EN, max − EN, min 1,246688 V − 1,234567 V
u ( Et ) = = = 3,499 ⋅ 10− 3 V ,
2 3 2 3
• Negotovost zaradi lezenja znaša ulez = 3,2 ⋅ 10 −6 V .
• Negotovost zaradi ločljivosti umerjanega voltmetra pa se izračuna iz podatka o
6½ prikazu. Ločljivost Q namreč znaša
6 12 ⇒ 1,000000 V ⇒ Q = 1 ⋅ 10 −6 V
iz nje pa dobimo negotovost zaradi ločljivosti ob upoštevanju
pravokotne porazdelitve pogreška:
Q 1 ⋅ 10−6 V
u (Eq ) = = = 2,887 ⋅ 10− 7 V
2 3 2 3
• Skupna negotovost u c tako znaša:
uc (U i ) = u 2 (EN ) + u 2 (Et ) + u 2 (Elez ) + u 2 (Eq )

2 2 2 2
uc (U i ) = (1,0 ⋅ 10 V ) + (3,499 ⋅ 10 V ) + (3,2 ⋅ 10 V ) + (2,887 ⋅ 10 V )
-6 -3 -6 -7
uc (U i ) = 3,499 ⋅ 10 − 3 V
• Po zaokrožitvi dobimo standardno negotovost: u c (U i ) = 3,5 ⋅10 −3 V

• Kot je razvidno iz rezultata, je v skupni negotovosti umerjanja prevladujoč
prispevek zaradi časovne nestabilnosti merjene napetosti u (Et ) = 3,499 ⋅ 10 −3 V !
29.05.2012
5. Kako velik fazni kot ϕ = ? ima lahko porabnik, da bo standardna negotovost delovne moči
pri polindirektnem merjenju manjša kot wc (P ) ≤ 2,0.10 −3 . Uporabili smo tokovni merilni
transformator ( mK = ±0,1% , δ max = ±5′ ) in vatmeter ( M P = ±(0,1% P + 0,1% PD ) ,
P = 2 3 PD , PD = 1400 W ) pri nazivnih vrednostih in referenčnih pogojih. Za izračun
negotovosti upoštevajte, da so dejanske vrednosti pogreškov majhne in izhodiščno enačbo:
Pi = P (1 + eu )(1 + ei )(1 + ew )[1 − (δ u − δ i )tgϕ ]
Rešitev:
• Ker imamo polindirektno merjenje moči, se izhodiščna enačba reducira (nimamo
napetostnega merilnega transformatorja):
Pi = P (1 + ei )(1 + ew )[1 + δ i tgϕ ]
• Posamezni prispevki k celotni negotovosti so:
∂Pi
u1 (P ) = u (ei ) ≈ P ⋅ u (ei )
∂ei
∂Pi
u2 ( P ) = u(ew ) ≈ P ⋅ u (ew )
∂ew
∂Pi
u3 (P ) = u (δ i ) ≈ P ⋅ tgϕ u (δ i )
∂δ i
• Celotna standardna negotovost je zato:
uc (P ) = P ⋅ wc (P ) = P u 2 (ei ) + u 2 (ew ) + tg 2ϕ u 2 (δ i )
• Ker poznamo mejne vrednosti pogreškov, uporabimo enakomerno porazdelitev in

od tod dobimo standardne negotovosti posameznih prispevkov u = m 3 :
mK , i 10−3
u (ei ) = = = 5,77.10− 4
3 3
mP MP 1  −3 −3 P  −3
u(ew ) = = = 10 + 10 D  = 1,44.10
3 3P 3 P
δ i , max 5 60 ⋅ π 180
u (δ i ) = = = 8,397.10 − 4
3 3
• Relativna standardna negotovost delovne moči mora biti manjša od
wc (P ) ≤ 2,0.10 −3 , kar omejuje dopustni kot porabnika:
 1 
ϕ ≥ arctg wc2 (P ) − u 2 (ei ) − u 2 (ew )  = 56,37o = 0,984 rad
 u (δ i ) 
13.06.2012
1. Koliko je še lahko notranja upornost R0 tokovnega vira ( I 0 = 7 mA ), da bi z ampermetrom

merili tok kratkega stika brez korekcije zaradi vključitve instrumenta?
M I = ±(0,5% I + 0,5% I D ) , I D = 10 mA , RA = 100 mΩ
Rešitev:
• Sistematični pogrešek zaradi vključitve instrumenta je zanemarljiv, kadar je

1
desetkrat manjši od negotovosti izmerjene vrednosti E ≤ u (I ) .
10
V našem primeru je enak razliki med tokom, ki ga kaže vključeni
ampermeter I 0' , in tokom kratkega stika:
R0 R − R0 − RA − RA
E = I 0' − I 0 = I0 − I0 = 0 I0 = I0
R0 + RA R0 + RA R0 + RA
Iz absolutne vrednosti sistematičnega pogreška, ki je sicer negativen,
izračunamo iskano vrednost notranje upornosti:
RA RA (I 0 − E )
E = I0 → R0 =
R0 + RA E
• Merilna negotovost izmerjenega toka je enaka:

MI 1  0,5 0,5 
u (I ) = =  7 mA + 10 mA  = 49,07 µA
3 3  100 100 
• Zanemarljivi sistematični pogrešek mora biti manjši kot E ≤ 4,907 µA , kar nam
da vrednost za notranjo upornost:
 R (I − E ) 
E ≤ 4,907 µA →  R0 = A 0  ≥ 142,5 kΩ
 E 
13.06.2012
2. Do katere frekvence smemo uporabljati uporovni etalon (člen 1. reda), s časovno konstanto
τ = 25 ns , da ne bo njegova vrednost Z odstopala od RN za več kot ∆Z = 10−4 in da fazni
zamik ne bo večji od 1o ?
Rešitev:
U 2 U 2 ( jω ) 1 1 − jωτ
G ( jω ) = = = =
U 1 U 1 ( jω) 1 + jωτ 1 + ω2 τ 2
• Odstopanje impedance Z od vrednosti pri enosmernem vzbujanju RN določa
amplitudna karakteristika člena 1. reda in mora bit večja kot 1 − 10 −4 = 0,9999 :
Z 1
= = 0,9999
RN 1 + ω 2τ 2
Od tod dobimo za iskano frekvenco:
1 1
f = − 1 = 90,04 kHz
2πτ (0,9999)2
ℑ(G )
• Iz razmerja imaginarnega in realnega dela karakteristike dobimo tgϕ =
ℜ(G )
fazno karakteristiko ϕ = −atg (ωτ ) in iskano frekvenco za fazni zamik 1o :
tgϕ
tgϕ = ωτ → f = = 111,12 kHz
2πτ
• Oba pogoja sta izpolnjena pri nižji frekvenci, do katere smemo uporabljati dani
uporovni etalon:
f = 90,04 kHz
13.06.2012
3. V čem se razlikujejo sekundarni etaloni od primarnih? Naštejte in opišite sekundarne

etalone napetosti. Koliko je višina ene stopnice pri Josephsonovem členu, če je
Josephsonova konstanta K j-90 = 483 597,9 GHz V in mesto dotika obsevano z mikrovalovi
frekvence f = 70 GHz ?
Rešitev:
• Ker je realizacija osnovnih enot zahtevna, se za prenos in ohranjanje enot
uporabljajo zelo stabilna merilna sredstva – sekundarni etaloni.
Umerimo jih s pomočjo primarnih etalonov. Njihova negotovost je
večja, imajo pa zelo dobro stabilnost.
• Sekundarni etaloni napetosti:
Westonov normalni člen,
• zasičena raztopina kadmijevega sulfata,
• U = 1,01865 V pri 20o C ,
• časovna stalnost : 10 −7 na leto.
Polprevodniške diode,
• temperaturni koeficient 10 −6 K ,
• relativno velika izhodna napetost ( 10 V ) invelika dopustna
obremenitev ( 10 mA ),
• časovna stabilnost: 10 −6 na leto.
• Prevladujoč za vzdrževanje etalona napetosti je Josephsonov člen:
Sestavljen iz dveh šibko sklopljenih superprevodnikov. Če mesto

dotika obsevamo z mikrovalovi, dobimo stopničasto UI karakteristiko.
Višina stopnic je enaka in odvisna od Plankove konstante h,
osnovnega naboja e in frekvence f elektromagnetnega sevanja:
h f
∆U = f =
2e Kj
Višina ene stopnice UI karakteristike pri frekvenci 70 GHz je:
70 GHz
∆U = = 1,447484.10 −4 V ≈ 145 µV
483 597,9 GHz V
13.06.2012
4. Podajte popolni merilni rezultat z razširjeno

negotovostjo za kateto trikotnika b, če je stopnja Število
prostostnih
zaupanja p = 95 % ! Rezultati ponovljenih meritev Vrednosti za tp(ν)
stopenj
p= 95 % p= 99 %
hipotenuze in druge katete so naslednji: 1 12,71 63,66
c = 341,35 mm , s (c ) = 1,68 mm , n1 = 8 2
3
4,30
3,18
9,92
5,84
4 2,78 4,60
a = 172,35 mm , s (a ) = 1,42 mm , n2 = 5 5
6
2,57
2,45
4,03
3,71
7 2,36 3,50
u c4 ( y ) 8 2,31 3,36
νeff = N
, ν i = ni − 1 9 2,26 3,25
10 2,23 3,17
∑ u (y) ν
i =1
4
i i
12
14
2,18
2,14
3,05
2,98
16 2,12 2,92
18 2,10 2,88
20 2,09 2,85
30 2,04 2,75
40 2,02 2,70
50 2,01 2,68
100 1,98 2,63
Rešitev: ∞ 1,96 2,58
• Vrednost katet izračunamo s pomočjo srednjih vrednosti hipotenuze in katete:
b = c 2 − a 2 = 294,644 mm
• Standardna negotovost posredno merjene veličine katete je sestavljena iz deležev
negotovosti obeh, hipotenuze in katete: uc (b ) = uc2 + ua2
• Delež enega prispevka sestavlja koeficient občutljivosti ∂b ∂c oz. ∂b ∂a in

standardna negotovost merjenja pri več meritvah s (c ) n1 oz. s(a ) n2 .
Koeficienta občutljivosti sta:
∂b 1 1 c ∂b a
= 2c = = 1,1585 in = − = 0,5849
∂c 2 c − a
2 2 b ∂a b
in deleža negotovosti hipotenuze in katete sta:
∂b c s (c ) ∂b a s (a )
uc = u (c ) = = 0,688 mm in ua = u (a ) = = 0,371mm
∂c b n1 ∂a b n2
Standardna merilna negotovost katete je uc (b ) = 0,782 mm

• Efektivno število prostostnih stopenj, ki določajo raven zaupanja posredno
merjene veličine na podlagi večkrat neposredno merjenih veličin, določajo
negotovosti le-teh in število ponovitev meritev. Efektivno število prostostnih
stopenj vedno zaokrožimo navzdol, saj je s tem pri enaki stopnji zaupanja interval
negotovosti večji.
uc4 (b ) uc4 (b )
νeff = = = 6,37 → νeff = 6
uc4 (n1 − 1) + ua4 (n2 − 1) uc4 4 + ua4 7
Iz tabele dobimo za faktor razširitve: νeff = 6 → k = t95% = 2,45
• Zaokrožena razširjena negotovost je: U 95 = t95% ⋅ uc (c ) = 1,916 mm → 2,0 mm

• Merilni rezultat:
b = 294,6 mm ; U (b ) = 2,0 mm ; k = 2,45 ; νeff = 6 ; p = 95 %
13.06.2012
5. Izpeljite številsko enačbo za jalovo moč tuljave pri vzporedni nadomestni vezavi
( Q = U 2 ωL ), če so neposredno merjene veličine izražene v V, kHz in mH, jalovo moč pa
želimo imeti v enoti kVAr!
Rešitev:
• Veličinsko enačbo Q = U 2 ωL zapišemo s produkti številskih vrednosti in enot:
2 2
{Q}[Q] = {U } [U ]
{ω}[ω ]{L}[L]
in preoblikujemo v obliko: {Q} =

{U }2 ⋅ [U ]2
{ω}{L} [Q][ω ][L]
Kvocient uporabljenih enot je številska vrednost:
[U ]2 = V2
= 10 − 3
Vs
= 10 − 3
3 3 −3
[Q][ω ][L] 10 VA ⋅10 Hz ⋅ 10 H AH
• Ker za rezultat dobimo le številsko vrednost, moramo navesti tudi, za kakšne
enote velja:
2
{U} U2  Q U ω L 
{Q} = ⋅ 10− 3 → Q = 10−3
 , , , 
{ω}{L} ωL  kvar V kHz mH 
04.09.2012
1. Koliko je standardna negotovost pri posrednem merjenju dvižnega časa Tr DSO (člen 1.
reda), če smo pri vzbujanju s sinusnim signalom frekvence f = 37 MHz in temenske
) )
vrednosti u = 5 V ocenili temensko vrednost na zaslonu DSO na y = 1,75 d z mejnim
pogreškom odčitavanja ± 0,02 d ; k y = 2 V d ? Standardne negotovosti preostalih veličin
zanemarite.
Rešitev:
• Amplitudni del frekvenčne karakteristike člena 1. reda, s katerim aproksimiramo
dinamično obnašanje DSO, zapišemo v obliki:
)
u2 1 1
) = 2
→ fm = f ) ) 2
u1 1+ ( f f ) m (u 1 u2 ) − 1
• Dvižni čas DSO je posredno določen z: Tr = 0,35 f m in od tod:
0,35 0,35 ) ) 2
Tr = = (u1 u2 ) − 1
fm f
• Dvižni čas in mejna frekvenca DSO sta:
0,35 0,35 ) ) 2
Tr = = (u1 u2 ) − 1 = 9,65 ns ; f m = 36,27 MHz
fm f
kjer sta obe temenski vrednosti signala na vhodu in signala na zaslonu
DSO enaki:
) ) ) )
u1 = 5 V , u2 = uDSO = y ⋅ k y = 1,75 d ⋅ 2 V d = 3,5 V
• Ker lahko zanemarimo vse prispevke k skupni standardni negotovosti dvižnega

)
časa uc (Tr ) razen prispevka pri določanju amplitude u2 , zapišemo:
)
uc (Tr ) = c ⋅ u (u2 )
Faktor občutljivosti c določimo z delnim odvajanjem:
∂T 0,35 1 ) 2 ) −3 −9 s
c = )r =
∂u2 f 2 (u)1 u)2 )2 − 1
(− 2 u1 u 2 ) = − 5, 407 ⋅ 10
V
)
Standardno negotovost amplitude u2 določa pogrešek odčitka, za
) M 0,02 d ⋅ 2 V d
u (u2 ) = = = 0,0231V
3 3
• Standardna negotovost pri posrednem merjenju dvižnega časa Tr je tako:

) u (T )
uc (Tr ) = c ⋅ u (u2 ) = 0,1248 ns → 0,13 ns ali wc (Tr ) = c r = 1,29 ⋅10 −2 → 1,3 ⋅10 −2
Tr
04.09.2012
2. Opišite sekundarne etalone in njihove lastnosti. Koliko bi bila vrednost toka, ki bi bil
realiziran posredno s pomočjo Josephsonovega člena in kvantiziranega Hallovega upora.
Za napetost bi uporabili eno napetostno stopnico pri obsevanju mesta dotika
Josephsonovega člena z mikrovalovi frekvence f = 70 GHz (Josephsonova konstanta:
K j-90 = 483 597,9 GHz V ) in najvišjo stopnico karakteristike kvantiziranega Hallovega
upora ( i = 1 ; von Klitzingova konstanta: Rk -90 = 25 812,807 Ω ).
Rešitev:
• Prevladujoč za vzdrževanje etalona

napetosti je Josephsonov člen:
Sestavljen je iz dveh
šibko sklopljenih superprevodnikov. Če mesto dotika obsevamo z
mikrovalovi, dobimo stopničasto UI karakteristiko.
osnovnega naboja e in frekvence f elektromagnetnega sevanja. Višina
ene stopnice UI karakteristike pri frekvenci 70 GHz je:
h f 70 GHz
∆U = f = = = 1,447484.10− 4 V ≈ 145 µV
2e K j 483 597,9 GHz V
• Za vzdrževanje enote upornosti se da

izkoristiti kvantiziran Hallov upor
(von Klitzingov efekt). Karakteristika
postane stopničasta, če dosežemo:
nosilci elektrine se gibljejo le v ravnini, B > 2 T in termodinamična
temperatura pod 1K.
• Vrednost upornosti je celoštevilčni mnogokratnik von Klitzingove konstante
1h R
Rk = h e 2 : RH,i = 2 = k ; i = 1, 2, ...
ie i
• V našem primeru bi bila vrednost toka realiziranega s kvantnimi vrednostmi

napetosti in upornosti i = 1 enaka:
∆U J − 90, 70 GHz 1,447484.10 −4 V
∆I = = = 5,6076195 nA
Rk -90 25 812,807 Ω
04.09.2012
3. Pred časom ste merili napetost. Odčitali ste izmerjeno vrednost 15,123 V . Takrat si niste
zapisali podatkov o uporabljenem instrumentu. Katerega od naslednjih prikazovalnikov je
imel inštrument (1½, 2¾ ali 4½ mestni prikaz) in kakšen je merilni rezultat?
1½ - M U = ± (3%U D + 1%U i )
2¾ - u (U ) = 0,12 V
4½ - M U = ±(4% U i + 2%U D + 1dig )
Rešitev:
• Izmerjena vrednost je U i = 15,123 V

Za tako izmerjeno vrednost potrebujemo instrument, ki ima na voljo 5
mest prikaza, to je s 4½ mestnim prikazovalnikom. Instrument ima pri
tej izmerjeni vrednosti merilni doseg 20 V (največja vrednost prikaza
je 19,999 ).
 4   2 
• Mejni pogrešek je: M U =   ⋅ 15,123 V +   ⋅ 20 V + 0,001 V = 1,00592 V
 100   100 
MU
• in standardna negotovost: u (U ) = = 0,5807 V
3
• Merilni rezultat je:
U = 15,12 V , u (U ) = 0,58 V , n =1
04.09.2012
4. Presek okrogle žice določimo tako, da izmerimo njen premer na treh mestih in ga
izračunamo po Simpsonovi formuli A = 1 4 ( A1 + 2 A2 + A3 ) . Kolikšna je standardna
negotovost preseka, če so izmerjeni premeri žice d1 = 4,15 mm , d 2 = 4,19 mm in
d 3 = 4,18 mm , meja pogreška uporabljenega mikrometra pa M d = ±0,01 mm ? r (d i , d j ) ≈ 1
N N −1 N
∑ [ci u(xi )] + 2∑ ∑ ci c j r (xi , x j )u (xi )u (x j )

2
uc ( y ) =
i =1 i =1 j = i +1
Rešitev:
• Standardna negotovost posredno merjene veličine preseka žice
π 2 2 2 2
A = 4 d → A = 4 ( A1 + 2 A2 + A3 ) = 16 d1 + 2d 2 + d 3
1 π ( )
je sestavljena iz treh
deležev negotovosti vmesnih meritev premera in deležev njihovih statističnih
povezav (korelacije), ker z mikrometrom merimo vrednosti, ki se medsebojno
malo razlikujejo:
uc ( A ) = (c1u (d1 ))2 + (c2u (d 2 ))2 + (c3u (d3 ))2 + 2[c1c2r ⋅ u (d1 )u (d 2 ) + c1c3r ⋅ u (d1 )u (d3 ) + c2c3r ⋅ u (d 2 )u (d3 )]
• Delež enega prispevka sestavlja koeficient občutljivosti ci = ∂A ∂d i in standardna

negotovost merjenja premera u (di ) = M d 3 = 5,774 ⋅ 10−3 mm . Zapis lahko
zaradi u (d1 ) = u (d 2 ) = u (d 3 ) = u (d i ) poenostavimo:
uc ( A ) = (c1u (di ))2 + (c2u (di ))2 + (c3u (di ))2 + 2u 2 (di )(c1c2 + c1c3 + c2c3 )
Koeficienti občutljivosti so:
∂A π ∂A π
c1 = = 2d1 = 1,6297 mm , c2 = = 4d 2 = 3,2908 mm
∂d1 16 ∂d 2 16
∂A π
in c3 = = 2d 3 = 1,6415 mm
∂d 3 16
in deleži negotovosti:
∂A ∂A
c1u (d1 ) = u (d i ) = 9,409 ⋅ 10− 3 mm 2 , c2u (d 2 ) = u (d i ) = 18,9996 ⋅ 10 − 3 mm 2
∂d1 ∂d 2
∂A
in c3u (d 3 ) = u (d i ) = 9,477 ⋅ 10 − 3 mm 2
∂d 3
• Standardno merilno negotovost preseka žice izračunamo:
uc ( A ) = ( 8,853 ⋅10 −5
)
+ 3,610 ⋅ 10− 4 + 8,981 ⋅ 10 − 5 + 2 ⋅ 3,333 ⋅ 10 − 5 ⋅ 13,44 mm = 0,03789 mm
in zaokrožimo:
uc ( A) = 38 µm
04.09.2012
5. Skicirajte vezje za diferenčno metodo. Dokažite, da je relativni doprinos negotovosti

voltmetra, ki meri le majhno razliko med neznano in referenčno napetostjo, k negotovosti
napetosti U x zanemarljiv. Določite težo prispevka negotovosti voltmetra!
∆U
Rešitev: V
• Diferenčno metodo uporabljamo, kadar nas
zanima le spremeba fizikalne veličine. +
Ux Ur
• Razlike med neznano vrednostjo in referenčno vrednostjo ni potrebno meriti zelo

točno, kadar je razlika majhna! Dokaz:
Če je napetostna razlika ∆U = U V majhna, lahko izenačimo U x in
Ur :
Ux = Ur +UV ≈ Ur
• Standardna negotovost napetosti U x je enaka:

2 2
 ∂U x   ∂U x 
u (U x ) =  u (U r ) +  u (U V ) = (u (U r ))2 + (u (U V ))2
 ∂U r   ∂U V 
2 2 2
u (U x )  u (U r )   U V u (U V )  U  2
w(U x ) = ≈   +   = w 2 (U r ) +  V  w (U V )
Ux  Ur   Ur UV   Ur 
2
U  2
w(U x ) ≈ w (U r ) +  V
2
 w (U V ) ⇒ w(U x ) → w(U r )
U V U x →0
Ux 
• Teža prispevka negotovosti voltmetra je enaka U V U x .
16.01.2013
1. Kako se spremeni standardna merilna negotovost pri

merjenju dveh uporov R1 ≈ 9950 Ω oziroma R2 ≈ 10500 Ω po
tokovni primerjalni metodi? V vezju, ki ga napajamo z
idealnim napetostnim virom, uporabimo ampermeter
M I = ±(0,1% I + 0,1% I D ) , I ≈ I D = 2 mA , z ločljivostjo
(
∆I q = 1µA in uporovni etalon RN = 10,000 1 ± 10 −4 kΩ . Za )
vrednotenje uporabimo poenostavljen izraz Rx = RN I N I x .
Rešitev:
• Primerjanje je tem bolj točno, čim bliže sta si relativno merjeni in referenčni upor
( Rx ↔ RN )!
R1 − RN
R1 ≈ 9950 Ω : δ1 = = −0,5 %
RN
R − RN
R2 ≈ 10500 Ω : δ 2 = 2 = 5%
RN
• V prvem primeru je skupna standardna negotovost poenostavljenega izraza
Rx = RN ⋅ I N I x , kadar sta si upora dovolj blizu ( δ < 1% ) in se odčitka I N in I x
in tudi pogrešeka ampermetra E (I N ) =& E (I x ) malo razlikujeta, enaka:
2 2 2
 u (I x )q  m   ∆I 1
wR1 = w (RN ) + 2
2
 =  RN  + 2 q ⋅  = 2,12 ⋅ 10− 4 → wR1 = 2,2 ⋅ 10− 4
 Ix   3   2 3 ID 
kjer nastopa poleg negotovosti referenčnega upora w(RN ) = mRN 3
še dvakrat pogrešek negotovosti odčitka, ki še preostane
( )
u (I x )q = ∆I q 2 3 , ker smo tok dvakrat odčitali.
• V drugem primeru sta si upora R2 ↔ RN bolj narazen in s tem dobimo tudi

različna pogreška E (I N ) ≠ E (I x ) , ki ju v kvocientu ne moremo izločiti. Upoštevati
moramo točnost instrumenta M I = ± (0,1% I + 0,1% I D ) in to pri obeh odčitkih:
2 2
 10− 4   0,001 + 0,001 ⋅ I D 2 mA 
wR2 = w2
RN
2 2
+ w + w =& 
IN Ix  + 2  = 1,64 ⋅ 10− 3 → wR2 = 1,7 ⋅ 10− 3

 3   3 
• V drugem primeru se negotovost poveča wR2 > wR1 . Pri primerjalnih metodah
zmanjšamo negotovost le, če sta primerjana upora blizu skupaj δ < 1% .
16.01.2013
2. Od katere frekvence naprej delujeta člena 1. in 2. reda kot integratorja in se odzivata na

srednjo vrednost, če sta vhodni stopnji voltmetra, ki ima efektivno število mest prikaza
ENOD = 3,2 in smatramo, da je preostala valovitost signala, tudi kadar vhodni signal
polno izkoristi merilno območje U D , pod efektivno ločljivostjo voltmetra. Člen 1.reda
( uîz uˆvh = 1 1 + ω2 τ 2 ) ima časovno konstanto τ = 2 ms in člen 2.reda
2 2
( uîz uˆvh = 1 (1 −ν ) + (2νξ ) 2
) ima lastno frekvenco nedušenega nihanja f 0 = 1 kHz in
faktor dušenja ξ = 1 .
ENOD = log10 (mD,s )
Rešitev:
• Vhodna stopnja deluje kot nizkoprepustni filter in mora slabiti vhodni signal pod
ločljivost voltmetra, če želimo, da se voltmeter odziva na srednjo vrednost. Če
želimo, da je valovitost pod efektivno ločljivostjo voltmetra, mora biti ta pod
inverzno vrednostjo števila neodvisnih amplitudnih stopenj 1 mD,s :
1 s (u )
ENOD = log10 (mD,s ) → = = 10− ENOD = 6,31 ⋅ 10− 4
mD,s U D
• Pri členu 1.reda pade amplituda vhodnega signala na to vrednost pri frekvenci:
uîz 1 1 1
= = 6,31 ⋅ 10− 4 → f1.red = − 1 = 126,121kHz
−4 2
uˆvh 1 + (2 πfτ )
2 2 πτ (6,31 ⋅ 10 )
• Pri členu 2. reda upad amplitude vhodnega signala določa faktor dušenja ξ = 1 in
razmerje frekvence ω vsiljene napetosti v primerjavi z lastno frekvenco
nedušenega nihanja ν = ω ω0 = f f 0 :
uîz 1
= = 6,31 ⋅ 10− 4
uˆvh 2 2
(1 − ν ) + (2νξ ) 2
1 1 1
= = 6,31 ⋅10−4 → ν= − 1 = 39,798
2 2
(1 −ν ) + (2ν ) 2 1 +ν 2 6,31 ⋅ 10− 4
in od tod še frekvenca:
f 2.red = f 0 ⋅ν = 39,798 kHz
16.01.2013
3. Z osciloskopom določamo mejno frekvenco 1 s /d iv 1 0 0 m V /d iv
neznanega četveropola. Na osciloskopu je

prikazana spodnja slika, ki je nastala s pomočjo
linearnega frekvenčnega preleta (sweepa) s
podatki ( f min = 20 Hz , f max = 30 kHz v času
preleta 10 s ). Določite mejno frekvenco
četveropola! Na koliko lahko zmanjšamo
konstanto osciloskopa v x-osi kt = ? , da bomo
lahko še vedno določali mejno frekvenco?
Rešitev:
• Ker gre za linearni prelet, lahko s podobnimi trikotniki s pomočjo slike določimo
razmerje:
1 s /d iv 1 0 0 m V /d iv
t(f m in ) t(f m ) t(f m a x )
• Velja ( f m − f min ) ( f max − f min ) = t ( f m ) t ( f max ) oziroma:

t( fm )
fm = ( f max − f min ) + f min
t ( f max )
• Iz slike odčitamo točko mejne frekvence t ( f m ) = 4,46 s in končno točko preleta
pri t ( f max ) = 10 s . Iz obeh vrednosti določimo mejno frekvenco četveropola:
t( fm )
fm = ( f max − f min ) + f min = 4,46s (30 kHz − 20 Hz) + 20 Hz = 13391Hz
t ( f max ) 10 s
• Ker je čas preleta od začetne frekvence do mejne frekvence t ( f m ) = 4,46 s
nekoliko krajši od časa polovice zaslona t ( f m ) = 5 s , bi lahko zmanjšali časovno
konstanto na polovico in bi še videli upad amplitude signala za 1 2:
5s s
kt = = 0,5
10 d d
16.01.2013
4. S 5 1 2 -mestnim voltmetrom M U = ± (0,01%U + 0,01%U D ) smo merili stalno napetost pod

enakimi pogoji ( n = 10 ). Koliko je standardna negotovost merilnega rezultata? Ocenite,
kako se spremeni, če pri istih vrednostih uporabimo 4 1 2 -mestni oziroma le 3 1 2 -mestni
prikaz in upoštevamo dodatno negotovost zaradi zaokrožitve?
U V : 99,079 ; 99,087 ; 99,112 ; 99,061 ; 99,123 ; 99,098 ; 99,135 ; 99,104 ; 99,115 ; 99,146
Rešitev:
• Standardno negotovost merilnega rezultata sestavljata dva prispevka: negotovost

vrednotenja tipa A zaradi ponavljanja meritev in negotovost vrednotenja tipa B
kot prispevek merilne metode in instrumentacije. V primeru vrednotenja
negotovosti tipa B je prevladujoč lastni pogrešek voltmetra.
• Negotovost vrednotenja tipa A dobimo z določitvijo srednje vrednosti,

standardnega odklona meritev in standardne negotovosti:
U = 99,106 V
2
s(U ) =
∑ (U i i −U ) = 0,025884 V
n −1
s(U )
uA = = 0,008185 V
n
• Negotovost vrednotenja tipa B dobimo iz mejne vrednosti pogreška, kjer

predpostavljamo pravokotno porazdelitev pogreška:
1 1
uB = MU = ( )
10 − 4 ⋅ 99,106 V + 10 − 4 ⋅ 200 V = 0,01727 V
3 3
5 1 2 -mestni prikaz nam da U D = 200 V (maksimalni prikaz: 199,999 ).
uc = uA2 + uB2 = 0,01911 V → uC = 0,020 V
• 4 1 2 -mestni prikaz nam doda negotovost zaradi zaokrožitve na mestu 0,01V .

Skupna negotovost se nekoliko poveča, vendar se zaradi zaokrožitve na dve mesti
to ne pozna:
0,01 V
uz = = 0,002887 V uc Z = uA2 + uB2 + uz2 = 0,01933 V → uC = 0,020 V
2 3
• 3 1 2 -mestni prikaz nam doda negotovost zaradi zaokrožitve na mestu 0,1 V . Ta
negotovost pa je večja in se zelo pozna v skupni negotovosti:
0,1 V
uz = = 0,02887 V uc Z = uA2 + uB2 + uz2 = 0,03462 V → uC = 0,035 V
2 3
16.01.2013
5. Merilnik toka ima kalibracijski certifikat z rezultati kalibracije navedenimi v tabeli. S tem
instrumentom ste izmerili tok 1,750 A . Podajte merilni rezultat izmerjene vrednosti, če je
imel referenčni instrument 4 1 2 mestni prikazovalnik in mejo pogreška
M ref = 0,2% I i + 0,1% I D + 2dig . Ostale prispevke k merilni negotovosti uporabljenega
instrumenta zanemarimo. Podajte popoln merilni rezultat!
I i A I ref A E A
0,500 0,5250 -0,0250
1,000 1,0160 -0,0160
1,500 1,5090 -0,0090
2,000 1,9950 +0,0050
Rešitev:
• Rezultat izmerjene vrednosti je potrebno korigirati glede na vrednosti v
certifikatu. Korekcija se prišteje in ima obraten predznak od pogreška v
obravnavani točki K = − E . Pogrešek je razlika med izmerjeno in pravo
referenčno vrednostjo. Ker v certifikatu ni podatka za pogrešek pri kazanju
instrumenta 1,750A , se ga pridobi z linearno interpolacijo med sosednjima
podanima točkama. Tako je
E1,50 + E2, 00 - 0,0090 A + 0,0050 A
E1, 75 = = = −0,0020 A
2 2
• Referenčni instrument bi pri merjeni vrednosti kazal:
I = I i + K = 1,7500 A + 0,0020 A = 1,7520 A
• Iz prikazovalnika in podatka proizvajalca o meji pogreška referenčnega
instrumenta določimo njegovo merilno negotovost.
4 1 2 mestni prikazovalnik ⇒ prikaz 19999 ⇒ I D = 2,0000 A
M = 0,2% I i + 0,1% I D + 2dig = 0,2% ⋅ 1,7500 A + 0,1% ⋅ 2,0000 A + 2 ⋅ 0,0001A = 0,0057 A

Mi
u(I ) = = 0,003293 A
3
• Popoln merilni rezultat je tako:
I = 1,7520A , u ( I ) = 0,0033A , n =1
19.01.2011
1. Dvižni čas signala na vhodu merilnega člena je Tr, v = 8 ns in dvižni čas signala na izhodu
je Tr,i = 14 ns . Koliko je relativni pogrešek merjenja amplitude, če ta merilni člen vzbujamo
s sinusnim signalom frekvence f sin = 10 MHz . Dinamično obnašanje merilnega člena
aproksimiramo s členom 1. reda. Skicirajte razmere!
Rešitev:
Tr,v Tr,i
• Merilni člen zaradi svoje dinamike podaljša dvižni
čas. Dvižni časi se geometrično seštevajo. Merilni
Doprinos merilnega člena je tako: člen
Tr,2i = Tr,2v + Tr,2č ⇒ Tr, č = Tr,2i − Tr,2v = 11,49 ns
• Ker obnašanje merilnega člena aproksimiramo s členom 1. reda, lahko iz dvižnega

časa določimo časovno konstanto in mejno frekvenco:
Tr, č = Tr = ln 9 ⋅ τ ⇒ τ = Tr ln 9
0,35
f m, 3dB = = 30,46 MHz
Tr
• Amplitudna karakteristika člena 1. reda upade pri frekvenci f sin na:
uˆ iz 1
= = 0,9501
uˆ vh 1+ (f f )2 sin m, 3dB
in dinamični pogrešek merjenja amplitude je negativen:

uîz
e= − 1 = −0,05
uˆ vh
• Skica razmer:
G (ω )
1
0,95
1 2
f sin f m, 3dB f
19.01.2011
2. Želimo uporabiti digitalni voltmeter ( U D = 1V ) in pred merjenjem

kratko sklenemo vhodni sponki ter izmerimo deset odčitkov napetosti, i Ui
ki so podani v tabeli. Koliko znaša korekcija odčitkov zaradi ničelnega 1 0,000488 V
odklona in kolikšno je efektivno število mest prikaza (ENOD) 2 0,000479 V
digitalnega voltmetra? 3 0,000450 V
4 0,000499 V
5 0,000512 V
6 0,000500 V
7 0,000451 V
8 0,000485 V
9 0,000466 V
10 0,000482 V
Rešitev:
• Najprej se izračuna srednja vrednost izmerjenih vrednosti, ko je vhod kratko
sklenjen:
10
∑U i
U= i =1
= 0,0004812 V
10
in od tod korekcija odčitkov zaradi ničelne točke, ki ima nasprotni
predznak:
U kor. = −U = −0,4812 mV
• Nato se izračuna eksperimentalni standardni odklon po enačbi:
10 10
∑ (U i − U ) 2 ∑ (U i − 0,0004812 V) 2
s= i =1
= i =1
= 20,55 µ
n −1 9
• Efektivno število mest prikaza digitalnega voltmetra ENOD je enako:
U 
ENOD = log10  D  = 4,69
 s 
19.01.2011
3. Koliko kažeta voltmeter, ki se odziva na pravilno efektivno vrednost napetosti, in

voltmeter, ki se odziva na usmerjeno vrednost napetosti, če ju priključimo na napetost
u V = 100 + 10 sin ωt ? Koliko se sistematično moti drugi voltmeter?
Rešitev:
• Pravilno efektivno vrednost napetosti, ki jo kaže prvi voltmeter, dobimo z
geometričnim seštevanjem efektivnih vrednosti obeh komponent:
2
2 2  10 V  2
U = U + U = (100 V ) + 
0 1  = 100,25 V
 2 
• Usmerjena vrednost napetosti je enaka:

T
1
T ∫0
Ur = u = u (t ) dt
Ker v našem primeru signal u V = 100 + 10 sin ωt nima negativne

T
1
T ∫0
vrednosti, lahko zapišemo: U r = u = u(t )dt . Srednja vrednost
sinusne komponente v periodi je enaka nič in za naš primer zapišemo:

u = 100 V
• Instrumenti, ki se odzivajo na usmerjeno vrednost napetosti, imajo pomnoženo
skalo z oblikovni faktorjem za sinusno obliko:
)
X x 2 π
F0 = = ) = ≈ 1,111
X r 2x π 2 2
Voltmeter, ki se odziva na usmerjeno vrednost napetosti, nam zato
kaže:
U F0 = F0 ⋅ u = 1,111 ⋅ 100 V = 111,1 V
• Sistematični pogrešek drugega voltmetra je enak:

U F0 − U 111,11 V - 100,25 V
e= = = 1,1 ⋅ 10 −1
U 100,25 V
19.01.2011
4. Koliko znaša nelinearnost skale voltmetra, ki je primerjalno

umerjen z referenčnim voltmetrom v celotnem območju 5 V . Ui V U N,i V EN V
Rezultati umerjanja so podani v tabeli, pri čemer U i 0 0,01 0,01
predstavlja odčitek umerjanega voltmetra, U N,i odčitek 1 1,03 0,01
2 2,02 0,01
referenčnega voltmetra ter E N pogrešek referenčnega
3 3,01 0,02
voltmetra iz njegovega certifikata. 4 4,00 0,02
5 4,99 -0,01
Rešitev:
• Za določitev nelinearnosti skale umerjanega voltmetra najprej določimo, koliko
skala odstopa od prave vrednosti. Zato moramo izračunati pogrešek voltmetra E,
ki v kalibracijskih točkah znaša:
E = U i − U N,i + EN
in dobimo: Ui V U N,i V EN V E V
0 0,01 0,01 0
1 1,03 0,01 -0,02
2 2,02 0,01 -0,01
3 3,01 0,02 0,01
4 4,00 0,02 0,02
5 4,99 -0,01 0
Pogrešek voltmetra E hkrati predstavlja tudi absolutni pogrešek

linearnosti El , saj je njegova vrednost na začetku skale ter na koncu
enaka 0 V . Če temu ne bi bilo tako, bi bilo potrebno med tema
skrajnima točkama potegniti premico, absolutni pogrešek linearnosti
pa bi izračunali kot odstopanja od te premice v posameznih točkah.
• Nelinearnost n predstavlja razmerje med absolutno vrednostjo največjega

pogreška linearnosti E l, max ter merilnim območjem, ki ga v tem primeru ni bilo
potrebno korigirati in je enak dosegu U D = 5 V .
El, max 0,02 V

n= = = 0,004 (0,4 % )
UD 5V
19.01.2011
5. Kolikšna je standardna negotovost zaradi kotnih pogreškov pri indirektnem merjenju

delovne moči wc,δ (P ) , če ima porabnik fazni kot ϕ = 45o in smo uporabili tokovni ter
napetostni merilni transformator z enakima prestavnima pogreškoma ( mK = ±0,1% ,
δ max = ±5′ ) pri nazivnih vrednostih in referenčnih pogojih? Za izračun negotovosti
upoštevajte, da so dejanske vrednosti pogreškov majhne in izhodiščno enačbo:
Rešitev:
• Ker nas zanima samo standardna negotovost zaradi kotnih pogreškov, se
izhodiščna enačba reducira (nimamo pogreška vatmetra in amplitudnih pogreškov
merilnih transformatorjev):
Pi = P[1 − (δ u − δ i )tgϕ ]
∂Pi
u1 (P ) = u (δ u ) ≈ P ⋅ tgϕ u (δ u )
∂δ u
∂Pi
u 2 (P ) = u (δ i ) ≈ P ⋅ tgϕ u (δ i )
∂δ i
• Celotna standardna negotovost samo zaradi kotnih pogreškov je zato:
uc,δ (P ) = u12 ( P ) + u22 ( P ) = P tgϕ u 2 (δ u ) + u 2 (δ i )

od tod dobimo standardne negotovosti posameznih prispevkov u = δ max 3 :
δ max 5 60 π 180
u (δ u ) = u (δ i ) = = = 8,397.10 −4
3 3
• Relativna standardna negotovost delovne moči samo zaradi kotnih pogreškov je:
uc,δ (P )
wc,δ (P ) = = tgϕ u 2 (δ u ) + u 2 (δ i ) = 1,187 ⋅ 10 −3 → wc,δ (P ) = 1,2 ⋅ 10 −3
P
31.01.2011
1. Enosmerno napetost med točkama A in B ste merili z dvema vzporedno vezanima

voltmetroma, ki sta kazala U V1
′ = 3,1967 V in U V2
′ = 3,1968 V . Če ste odklopili drugi
voltmeter, je kazal prvi U V1 = 3,2500 V , in če ste odklopili prvi voltmeter, je kazal drugi
U V2 = 3,8235 V . V katerem primeru ste bili najbližje napetosti pred priključitvijo
instrumentov med točki A in B, če sta upornosti voltmetrov RV1 = 1 MΩ in RV2 = 10 MΩ ?
Koliko je bil tedaj sistematični pogrešek?
Rešitev:
• Skupna upornost paralelne vezave dveh uporov je vedno manjša kot posamezni
upor,
RV1 RV2
RV = RV1 RV2 = = 0,9091 MΩ
RV1 + RV2
zato najmanj bremenimo vir, kadar merimo napetost samostojno samo
z enim voltmetrom.
• Ker ima drugi voltmeter večjo notranjo upornost kot prvi, imamo najmanjše
odstopanje od napetosti pred priključitvijo instrumentov, ki jo želimo določiti,
kadar uporabljamo samostojno drugi voltmeter z RV2 = 10 MΩ .
RV2
U V2 = U AB
R0 + RV2
• Če želimo ugotoviti napetost praznega teka U AB , uporabimo še odčitek drugega
voltmetra pri paralelni vezavi obeh:
RV
′ = U AB
U V2
R0 + RV
• Napetost praznega teka U 0 je tako:

RV − RV2
′
U AB = U V2U V2 = 3,9000 V ,
′
RV U V2 − RV2 ⋅ U V2
• sistematični pogrešek pa:

U V2 − U 0
e= = −1,96 % .
U0
31.01.2011
2. S pomočjo analognega ampermetra merimo tok. S spodnje slike odčitajte izmerjeno

vrednost za tok IA. Podajte popolni merilni rezultat za tok IA. Sistematične pogreške zaradi
vključitve inštrumenta zanemarimo. Predpostavite, da ste sposobni analogni inštrument
odčitati na eno petino razdelka natančno.
A
1
0,5 1,5
0 2
Rešitev:
• Ampermeter kaže I A = 1,25 A .
• Ker je doseg ampermetra I D = 2 A in razred ampermetra r = 5 , zapišemo
zaokroženo merilno negotovost ampermetra zaradi lastnega pogreška kot:
MI r 1 5 1
u( I A ) = = ID = 2A = 0,058 A
3 100 3 100 3
r
Pri mejni vrednosti lastnega pogreška M I =I D predpostavljamo
100
pravokotno porazdelitev in izrazimo standardno negotovost z
u( I A ) = M I 3 .
• Ampermeter smo odčitali z ločljivostjo ene petine razdelka
Q I = 0,1 A 5 = 0,02 A , zato je negotovost zaradi odčitavanja instrumenta enaka:
QI 0,02 A
u( I A ) q = = = 0,0058 A
2 3 2 3
• Upoštevajoč obe negotovosti zapišemo
uc ( I A ) = u 2 ( I A ) + u 2 ( I A ) q = (0,058) 2 + (0,0058) 2 = 0,058
• Popolni merilni rezultat je:

I A = 1,25 A , uc ( I A ) = 0,06 , n = 1,
pri čemer je negotovost zaokrožena samo na eno številko na mestu,
kjer smo odčitavali ampermeter.
31.01.2011
3. Kot je znano, znaša permeabilnost vakuuma (magnetna konstanta) točno

µ0 = 4 π ⋅ 10 −7 Vs Am hitrost svetlobe pa točno 299 792 458 m s . Razložite zakaj! Koliko
znaša vrednost za električno konstanto ε 0 in ali je znana absolutno točno?
Rešitev:
• Absolutna točnost magnetne konstante za permeabilnost vakuuma
−7
µ 0 = 4 π ⋅10 Vs Am je posledica definicije ampera:
Amper je nespremenljiv električni tok, ki pri prehodu skozi dva
premočrtna, vzporedna, neskončno dolga vodnika zanemarljivega
krožnega prereza, postavljena v vakuumu v medsebojni razdalji 1
metra, povzroča med njima silo 2 ⋅ 10−7 newtna na meter dolžine.
I2 F 2 πd N 2 π ⋅ 1m Vs
F = lIB = lµ0 ⇒ µ0 = 2
= 2 ⋅ 10 −7 2
= 4 π ⋅ 10 −7
2 πd l I m (1A ) Am
• Svetlobna hitrost je določena preko definicije za meter:

Meter je dolžina poti, ki jo v vakuumu napravi svetloba v
1 299 792 458 sekunde.
• Tudi električna konstanta ε 0 je preko svetlobne hitrosti v vakuumu

c = 299 792 458 m s absolutno točno določena z enačbo:
1 As
c 2 µ 0ε 0 = 1 ⇒ ε0 = 2
= 8,854187818 ⋅ 10 −12
c µ0 Vm
31.01.2011
4. Najmanj koliko vrtljajev mora narediti indukcijski števec delovne energije med preskusom,
da bo relativna meja pogreška zaradi merjenja časa znašala največ mt ≤ 0,12 % ? Čas
merimo z mejnim pogreškom M t = 0,1 s . Fantomska obremenitev znaša 1 kW , števec pa
ima konstanto 750 vrt. kWh .
Rešitev:
• Relativno mejo pogreška merjenja časa določimo iz absolutnega mejnega
pogreška M t = 0,1 s z enačbo:
Mt
mt =
t
Če bi šlo za pogrešek štoparice, bi morali upoštevati dvojno vrednost,
zaradi pogreška pri začetku in kocu merjenja časa.
• Iz enačbe za izmerjeno energijo števca W , lahko povežemo potrebno število
vrtljajev števca N s časom merjenja t preko konstante števca K ter priključene
moči P, ki je v tej vrsti preskušanja ponavadi fantomska:
N
W = P⋅t =
K
• Po združitvi obeh enačb dobimo potrebno število vrtljajev, ki mora biti za
pravilno meritev celo število:
Mt 0,1 s vrt
N = P⋅ ⋅ K = 1000 W ⋅ −3
⋅ 750 = 17,4 vrtljajev → 18 vrtljajev
mt 1,2 ⋅ 10 kWh
31.01.2011
5. Koliko kaže voltmeter v narisanem vezju pri izmenični

napetosti trikotne oblike, ki ima temensko vrednost
uˆ = 10 V . Opišite in izpeljite enačbe. Voltmeter se odziva
na srednjo vrednost signala.
Rešitev:
• Če želimo meriti samo izmenično komponento u a pulzirajoče napetosti
u = U 0 + ua , kjer je U 0 enosmerna komponenta in je v našem primeru nič,
priključimo instrument vzporedno k diodi in zaporedno kondenzatorju.
Napetost na kondenzatorju uC v ustaljenem stanju je enaka temenski
vrednosti:
)
uC = U 0 + u a
Napetost na diodi je neodvisna od enosmerne komponente.
) )
uD = u − uC = (U 0 + ua ) − (U 0 + ua ) = ua − ua
Voltmeter priključimo tako, da je odklon enak invertirani vrednosti
)
uV = −uD = ua − ua
• Ker se voltmeter odziva na srednjo vrednost (npr. integracijski voltmeter), je
srednja vrednost napetosti uV enaka maksimalni vrednosti izmenične
komponente, ker je srednja vrednost izmenične sinusne komponente napetosti u a
enaka nič.
T T T
1 1 ) ) 1 )
U V = ∫ u V dt = ∫ (ua − ua ) dt = ua − ∫ ua dt = ua
T 0 T 0
T 0
14243
=0
)
• Voltmeter kaže U V = ua = 10 V .
10.02.2011
1. Koliko mora biti pasovna širina sonde pri elektronskem osciloskopu ( Bo = 100 MHz ), da
se podaljša skupni dvižni čas (kaskadna vezava sonde in osciloskopa) največ za deset
odstotkov časa, ki ga potrebuje sam osciloskop? Dinamično obnašanje sonde in
osciloskopa aproksimiramo s členom 1. reda. Koliko se podaljša čas, če ima sonda enako
pasovno širino kot osciloskop?
Rešitev:
• Za člen prvega reda, s katerim aproksimiramo dinamično obnašanje analognega
frekvenco Tr = 0,35 f m . Pasovna širina merilnega člena je določena z razliko
zgornje in spodnje mejne frekvence: B = f m,zg − f m,sp . Ker je f m,sp ≈ 0 , je dvižni
čas enak:
Tr,o = 0,35 f m,o = 0,35 Bo .
• Skupni dvižni čas dobimo z geometrijskim seštevanjem dvižnih časov zaporedno

(kaskadno) vezanih členov (predpostavljamo, da nimajo medsebojnega vpliva) in
je lahko največ deset odstotkov daljši Tr = 1,1 ⋅ Tr ,o :
2
(
Tr2 = Tr,2s + Tr2,o = 1,1 ⋅ Tr ,o )
• Dvižni čas sonde mora biti krajši od:
Tr,s ≤ Tr ,o 1,12 − 12 = 0,458 ⋅ Tr ,o
• Če tudi sondo aproksimiramo s členom 1. reda, dobimo:

0,35 Bo
Bs ≥ = = 218,2 MHz
Tr,s 0,458
• Če imata sonda in osciloskop enako pasovno širino, imata tudi enak dvižni čas, in
zapišemo za skupni dvižni čas:
Tr2 = Tr,2s + Tr2,o = 2 ⋅ Tr2,o → Tr = 2 ⋅ Tr ,o = 1,414 ⋅ Tr ,o
10.02.2011
2. Z voltmetrom merimo napetost termočlena in po 10 ponovljenih meritvah dobimo

povprečno napetost 51,34 mV s standardnim odklonom 0,12 mV . Isto napetost pomerimo
s kompenzacijskim vezjem in zopet po 10 meritvah dobimo 51,59 mV s standardnim
odklonom meritev 0,28 mV . Vsako od obeh meritev ustrezno označite z eno od naslednjih
oznak: bolj natančna ali bolj pravilna od obeh. Oznako utemeljite ter skicirajte merilno
vezje za oba primera! Kdaj bi bila meritev točna?
Rešitev:
• Prva meritev – merjenje z voltmetrom (odklonska metoda):
termočlen Rx,0
RV
U x,0 Ux V
Meritev je bolj natančna, ker ima manjši standardni odklon in se zato

izmerjene vrednosti pridobljene s ponovljenimi meritvami bolj
medsebojno ujemajo.
Meritev ni bolj pravilna, saj je nižje izmerjena napetost kot pri drugi
meritvi posledica padca napetosti na notranji upornosti (termočlena),
do katerega pride zaradi priključitve voltmetra z relativno nizko
notranjo upornostjo.
• Druga meritev – kompenzacijska metoda – napetost izmerimo posredno preko
merjenja toka in etalonskega upora:
Ip
termočlen Rx,0 Rp
V A
U x,0 Ux RN Up
Meritev ni bolj natančna, saj ima večji raztros vrednosti oz.

standardni odklon; večji raztros je verjetno povezan s povezovanjem
žic, ki v tem primeru ne morejo biti prepletene in je tako večji šum.
Meritev je bolj pravilna, saj pri kompenzacijski metodi vir precej
manj obremenimo in zato pride do manjšega padca napetosti na
notranji upornosti in s tem pomerimo tudi višjo, bolj pravilno
napetost.
• Meritev je točna, kadar je natančna in pravilna. To bi bilo v primeru, če bi
npr. pri drugi meritvi uspeli zmanjšati raztros (pazljivost pri uporabi vodnikov
ipd.)
10.02.2011
3. Z osciloskopom smo posneli frekvenčni spekter signala, ki U/dBV

je prikazan na sliki. Koliko je efektivna napetost signala? 40
Skicirajte časovni potek napetosti! Fazni zamik med
obema komponentama signala je enak nič. 20
U /V
U k / dBV = 20 log k
1V 0
-20
500 1000 f/Hz
Rešitev:
• Efektivni napetosti komponent se izračuna s pomočjo podane enačbe in iz
vrednosti podanih v spektru:
20 dBV / dBV
U 1 = 1 V ⋅ 10 20
= 10 V
10 dBV / dBV
U 2 = 1 V ⋅ 10 20
= 3,16 V
• Skupna efektivna vrednost signala je:
2 2
U = U1 + U 2 = 10,49 V
in časovni potek:
10.02.2011
4. Koliko je efektivnih stopenj prostosti veff , če je izhodna veličina y = P = U 2 R , relativni

standardni negotovosti vhodnih veličin w(U ) = 0,3 % in w(R ) = 0,4 % ter število meritev
napetosti n1 = 10 in upornosti n2 = 12 ?
uc4 ( y )
veff = N
4
∑ u (y) v
i =1
i i
Rešitev:
• Celotna standardna negotovost izhodne veličine y = P = U 2 R je sestavljena iz
prispevka zaradi negotovosti napetosti u1 (P ) in prispevka zaradi negotovosti
upornosti u2 (P ) :
uc (P ) = u12 (P ) + u22 (P )
2U 2U 2 u (U )
u1 (P ) = c1 u (U ) = u (U ) = ⋅ = 2 P ⋅ w(U )
R R U
U2 U 2 u (R )
u 2 (P ) = c 2 u (R ) = u ( R ) = ⋅ = P ⋅ w (R )
R2 R R
• Relativno obliko standardne negotovosti izhodne veličine sedaj izračunamo:
uc (P )
wc (P ) = = 4 w 2 (U ) + w 2 (R ) = 7,2111 ⋅ 10 −3
P
• V izhodiščno obliko zapisa enačbe za efektivne stopnje prostosti vstavimo zapise
z negotovostmi v relativni obliki in efektivni stopnji prostosti obeh vhodnih
veličin v1 = n1 − 1 = 9 ter v 2 = n2 − 1 = 11 :
uc4 (P ) P 4 ⋅ wc4 (P ) wc4 (P )

veff = = = = 16,16
u14 (P ) u24 (P ) 2 4 P 4 ⋅ w 4 (U ) P 4 ⋅ w 4 (R ) 16 ⋅ w 4 (U ) w 4 (R )
+ + +
v1 v2 v1 v2 9 11
Število stopenj prostosti vedno zaokrožimo navzdol, kar nam da širši

pas negotovosti:
veff = 16
10.02.2011
5. Želimo preskusiti delovanje števca električne

energije (na sliki). Pri tem želimo uporabiti
referenčni sistem za merjenje električne energije,
za katerega vemo, da je njegov mejni pogrešek
M N = ± (0,3 % Wx + 0,07 % WD + 6 dig ) , kjer je Wx
izmerjena vrednost energije, WD pa merilni doseg
sistema. Izračunajte, ali je referenčni sistem, ki je
pri poskusu kazal vrednost WN = 062,120 Wh ,
primeren za preskus števca Referenčni sistem ima
na voljo tri merilna območja ( 1 Wh , 1000 Wh in
10 000 Wh ). Za faktor razširitve običajno
upoštevamo razširitveni faktor k = 2 .
Rešitev:
• Velja, da je referenčni sistem zadosti točen in posledično primeren za preskus
samo takrat, če je njegova razširjena merilna negotovost enaka ali manjša od
tretjine meje pogreška preskušanega števca.
1
W95 ≤ m (1)
3
• Meja pogreška (=največja merilna napaka) preskušanega števca je m = 2 % , kar
razberemo s slike njegove prednje plošče, kjer je označen razred inštrumenta
»CLASS = 2.0«
• Relativna standardna negotovost referenčnega sistema je:
M N = ± (0,3 % Wx + 0,07 % WD + 6 dig )
M N = (0,3% ⋅ 62,120 Wh + 0,07%1000 Wh + 6 ⋅ dig ) = 0,892 Wh ,

kjer ločljivost dobimo iz prikazovalnika referenčnega sistema:
1 dig = 0,001 Wh
• Razširjena merilna negotovost referenčnega sistema znaša:
mN 1 MN 2 0,889 Wh
W95 = 2 wN = 2 =2 = = 1,658 % ,
3 3 WN 3 62,120 Wh
kar je več od tretjine meje pogreška preskušanega števca, ki znaša
0,66 % . Torej neenačba (1) ne velja in referenčni sistem ni primeren.
14.06.2011
1. Na osciloskop priključimo napetost u V = 10 ⋅ sin ωt + 5 ⋅ sin 3ωt , f = 20 MHz . Kakšna je

slika na zaslonu, če ima osciloskop pasovno širino B = 500 MHz (približek je člen 1. reda);
k t = 5 ns d ; k y = 5 V d ; N = 0 V ; S < 0 ? Kakšna je slika na zaslonu, če ima osciloskop
vključen filter s pasovno širino B = 20 MHz . Skicirajte!
Rešitev: U 5V
• V primeru nefiltriranega vhoda s
pasovno širino B = 500 MHz se
signal dinamično zanemarljivo
popači ( B =& f m >> f ). Signal se na
zaslonu začne izrisovati pri t 5 ns
prožilnem nivoju N = 0V z
negativno strmino S < 0 . Pri
nastavitvi časovne konstante
k t = 5 ns d se izriše ena perioda
signala T = 1 f = 50 ns in izkoristi zaslon (raster: 10d × 8d , k y = 0,5 V d ) kot
prikazuje slika.
uˆ2 1
• Vhodni filter dinamično popači sliko. Amplituda se zmanjša =
uˆ1 1+ ( f f )
2
m
in fazni kot se poveča v odvisnosti od razmerja frekvence komponente
in mejne frekvence:  2π f 
ϕ = −arctg (ωτ ) = −arctg   = − arctg ( f f m )
 2 π f m 
• Zgornjo mejno frekvenco f m, zg določimo iz pasovne širine, če zanemarimo

spodnjo mejno frekvenco f m,sp < 20 Hz .
B = f m, zg − f m,sp ; f m,sp < 20 Hz ⇒ B =& f m, zg = f m
• Za vsako od komponent moramo določiti dinamično zmanjšano amplitudo in

fazni zamik:
uˆ2 1
f fm = 1: = = 0,7071 , ϕ = −0,785 rad = −45o
uˆ1 2
uˆ2 1
f fm = 3 : = = 0,3162 , ϕ = −1,249 rad = −71,56o
uˆ1 10
• Popačeni signal ima obliko: u V = 7,07 ⋅ sin (ωt − 0,785 rad ) + 5 ⋅ 0,3162 ⋅ sin (3ωt − 1,25 rad )
• in slika signala na U 5V
zaslonu osciloskopa je:
t 5 ns
14.06.2011
2. Voltmetra sta priključena na napetost u . u )

u
Voltmeter, ki se odziva na efektivno vrednost,
kaže U1 = 2 V , voltmeter, ki se odziva na srednjo
vrednost usmerjene napetosti pa polovico manj.
)
Kolikšni so temenska vrednost napetosti u , Ti T t
delovni cikel D = Ti T (duty cycle) in oblikovni
faktor F ?
Rešitev:
• Efektivna vrednost napetosti, ki jo kaže prvi voltmeter, je enaka:

T
1 2 ) T (T − Ti ) = u) D
U1 = U = ∫
T0
u (t )dt = u 2 i + 0
T T
• Tudi srednja vrednost usmerjene napetosti je odvisna od delovnega cikla D:

T
1 1 ) )
U = ∫ u (t ) dt = (u Ti ) = u D
T0 T
• Drugi voltmeter je umerjen za sinusno obliko signala in kaže:

)
U 2 = F0 ⋅ U = F0 ⋅ u D
U
pri čemer je oblikovni faktor za sinusno obliko: F0 = = 1,111
U
• Razmerje odčitkov napetosti je odvisno od delovnega cikla D:

)
U 2 F0 ⋅ u ⋅ D
= ) = F0 ⋅ D
U1 u D
2
 1 U 
Od tod sledi → D =  ⋅ 2  = 0,2025
 F0 U1 
) U
• Temenska vrednost napetosti je enaka: u = 1 = 4,444 V
D
U U
in oblikovni faktor: F = = F0 1 = 2,222
U U2
14.06.2011
3. Rezultat kalibracije voltmetra v štirih točkah je prikazan v tabeli. Prva kolona predstavlja
referenčno vrednost, druga kolona kaže izmerjeno vrednost. Preračunana merilna
negotovost voltmetra je 0,2 V . Koliko znaša pogrešek kalibriranega inštrumenta (kolona
tri) in koliko je korekcija kalibriranega inštrumenta (kolona štiri)? Pri uporabljanju
voltmetra ste izmerili 10 V . Zapišite enačbo za pravo vrednost in merilni rezultat!
U ref V Ui V E V K V
5,0 5,2
10,0 9,9
15,0 14,8
20,0 20,1
Rešitev:
• Pogrešek kalibriranega inštrumenta je razlika izmerjene vrednosti in referenčne
vrednosti. Korekcija pa ima obratni predznak pogreška in se prišteva k rezultatu.
U ref V Ui V E V K V
5,0 5,2 + 0,2 − 0,2
10,0 9,9 − 0,1 + 0,1
15,0 14,8 − 0,2 + 0,2
20,0 20,1 + 0,1 − 0,1
• Če pri uporabi inštrumenta izmerimo z voltmetrom 10 V , kar je zelo blizu

vrednosti umerjene točke U i = 9,9 V in kot zelo dober približek uporabimo kar
njeno korekcijo, znaša prava vrednost:
U = U i + K = 10 V + (+ 0,1 V ) = 10,1V
• Merilni rezultat pa je enak:
U = 10,1 V , u (U ) = 0,2 V , n =1
14.06.2011
4. Naštejte osnovne veličine in osnovne enote SI sistema. Koliko je specifična upornost

izražena le z osnovnimi enotami SI sistema (upornost izrazimo preko izpeljanih veličin
moči, sile itd.: R = P I 2 = Fν I 2 …), če je v ameriški literaturi navedeno, da znaša
specifična upornost 16,54 Ω CM ft ?
• CM (circular mil) – 1CM je ploščina kroga, ki ima premer 1 mil ;
• 1 mil = 0,001in ; 1in (inch) = 25,4 mm ;
• 1 ft (foot) = 12 in
Rešitev:
• Mednarodni sistem veličin ISQ temelji na sedmih osnovnih veličinah: čas,
dolžina, masa, električni tok, termodinamična temperatura, množina snovi in
svetilnost.
Leta 2008 je Mednarodni urad za mere in uteži (BIPM) izdal 3. izdajo
mednarodnega slovarja iz metrologije (VIM), v katerem je za razliko
od 2. izdaje, kjer je definiran le mednarodni sistem enot SI (fr.
Système International), dodana še definicija mednarodnega sistema
veličin ISQ (ang. International System of Quantities), na katerem SI
temelji.
• Površina kroga 1CM izražena v SI enoti je:

2 2
D
CM = π  = π
2
(
(1mil ) = π 0,001 ⋅ 25,4 ⋅ 10− 3 m ) = 5,067 ⋅ 10 −10 m 2
2 4 4
• Dolžina 1ft izražena v SI enoti je : 1ft = 12 ⋅ 25,4 ⋅ 10 −3 m = 0,3048 m
• Od tod dobimo za specifično upornost izraženo v SI enotah:

Ω CM
ρ = 16,54 = 27,496 ⋅ 10 − 9 Ωm = 27,496 nΩm
ft
• Mednarodni sistem enot SI vsebuje sedem osnovnih enot: sekunda, meter,
kilogram, amper, kelvin, mol in kandela. Da dobimo enote le osnovnih veličin,
moramo upornost predstaviti z enačbo, v kateri nastopajo le osnovne veličine z
osnovnimi enotami. Zato lahko uporabimo različne zakone, ki jih poznamo iz
fizike. Upornost R, ki jo potrebujemo v našem primeru, lahko zapišemo z enačbo:
U P F ⋅v F ⋅l m⋅a⋅l m⋅v⋅l m⋅l ⋅l m ⋅ l2
R= = = 2 = = = = =
I I ⋅I I t⋅I2 t⋅I2 t ⋅ t ⋅ I 2 t ⋅ t ⋅ t ⋅ I 2 t3 ⋅ I 2
Ker moč ni osnovna veličina, jo lahko razstavimo npr. preko sile F in
hitrosti v. Silo pa razstavimo nadalje preko pospeška a in hitrosti v do
dolžine in časa.
[m ] ⋅ [l ]2 kg ⋅ m 2
• Izrazimo ohm z osnovnimi enotami: Ω = [R ] = =
[t ]3 ⋅ [I ]2 s3 ⋅ A 2
in zapišemo specifično upornost z osnovnimi enotami SI:
Ω CM kg ⋅ m 3
ρ = 16,54 = 27,496 ⋅ 10− 9 Ωm = 27,496 n 3 2
ft s ⋅A
14.06.2011
5. Izračunajte, kolikšno napajalno napetost mostiča potrebujemo, da bomo lahko v

četrtinskem Wheatstonovem mostiču kot ničelni indikator uporabljali voltmeter z
ločljivostjo 1 mV tako, da bo spreminjanje upornosti opazno na voltmetrovem
prikazovalniku. Upornost bomo spreminjali v korakih po 20 Ω do največ 100 Ω ,
uravnovešen mostič pa vsebuje 1 kΩ upore.
Rešitev:
• Poenostavljena karakteristična enačba za četrtinski Wheatstonov mostič je:
1 ∆R
U5 ≈ U0
4 R
• Voltmetrovo ločljivost 1 mV bomo izkoristili takrat, ko bo sprememba upornosti
∆R = 20 Ω povzročila 1 mV spremembe na voltmetru.
R 1 kΩ
U 0 ≈ 4U 5 = 4 ⋅ 1mV = 0,2 V
∆R 20 Ω
• U 0 mora biti najmanj 200 mV .
02.09.2011
1. Pri merjenju moči na bremenu uporabite vezavo z manjšim sistematičnim pogreškom. Ali
ga lahko zanemarimo?
• vatmeter: U n = 75 V ; I n = 2,5 A ; cos ϕn = 0,2 ; RW, n = 1 MΩ ; RW, t = 0,2 Ω ;
yD = 150 ; y = 126,9 ; r = 0,5 ;
• voltmeter: U D = 100 V ; U i = 75 V ; RV = 1 MΩ ;
• ampermeter: I D = 3 A ; I i = 2 A ; U A 0 = 300 mV .
Rešitev:
• Obeh veličin bremena (napetost in tok) ne moremo sočasno pravilno meriti.
L W A L A W
V breme V breme
N N
• Pri prvi varianti vezave instrumentov je sistematični pogrešek enak:
2 300 mV 
P = PW − I 2 (RW, t + RA ) ⇒ E1 = I 2 (RW, t + RA ) = (2 A )  0,2 Ω + =
 3 A 
E1 = 1,2 W
v drugi varianti vezave instrumentov pa:
 1 1   1 1  2 1 1 
P = PW − U 2  +  ⇒ E 2 = U 2

R +  = (75 V )  +  =
 RW, n RV   W, n RV   1 M Ω 1 M Ω 
E2 = 0,01125 W
Pri merjenju uporabimo tako drugo vezavo.
• Če želimo zanemariti ta sistematični pogrešek, ga moramo primerjati z merilno
negotovostjo merjenja moči z vatmetrom:
u (P ) 1 M P 1 r ⋅ PD
E2 ≤ = = ?
10 10 3 10 100 3
Merilni doseg vatmetra določa tudi nazivni cosϕn :

PD = U n I n cosϕn = 75 V 2,5 A 0,2 = 37,5 W
in primerjamo:
1 r ⋅ PD 1 0,5 ⋅ 37,5 W
E2 = 0,01125 W > = = 0,010825 W
10 100 3 10 100 3
• Tudi sistematičnega pogreška druge variante ne moremo zanemariti.
02.09.2011
2. Koliko je merilni rezultat s standardno negotovostjo za sedemkrat merjeno napetost U x !

Standardna negotovost celotne populacije je bila ocenjena z sp = 65,4005 µV . Upoštevajte
korekcijo − 15 µV .
U x mV 186,553 186,550 186,548 186,544 186,549 186,549 186,551
Rešitev:
• Srednja vrednost, kot najboljša ocena napetosti U x , je:
n
∑U
i =1
xi
Ux = = 186,54914 mV
n
• To vrednost moramo še korigirati s korekcijo:

U x = U x + K = 186,54914 mV − 15 µV = 186,53414 mV
• Standardno negotovost zaupanja aritmetični sredini sedmih vrednosti ocenimo s

pomočjo standardne negotovosti celotne populacije:
sp 65,4005 µV
u (U x ) = = = 24,719 µV
n 7
• Merilni rezultat še zaokrožimo:

U x = 186,534 mV , u (U x ) = 25 µV , n = 7 , k = 1 , p = 68,3 %
02.09.2011
3. Podajte merilni rezultat za izmerjeno napetost U i = 110,35 V , f = 400 Hz z voltmetrom

U D = 120 V , r = 0,2 :
a. pri podanem nazivnem območju uporabe: f = (20K 40K100K500) Hz ;
b. pri podanem nazivnem območju uporabe in korekcijski tabeli:
f Hz 40 60 80 100
k % 0,12 0,08 -0,03 -0,15
Rešitev:
• Če bi uporabili instrument pri referenčnih pogojih ( f = (40K100) Hz ), bi bila
meja lastnega pogreška:
rU D
MU = ± = ±0,24 V
100
uporabe za vplivno veličino temperaturo ( f = (20K500) Hz ), se meja pogreška
poveča za mejo spremembe kazanja M U , s = M U + M U0 .
• V našem primeru smo izstopili iz referenčnega območja na zgornji meji

f zg, ref = 100 Hz .V primeru a. ni znana korekcijska tabela zaradi vplivne veličine
frekvence in je lahko na izstopu iz referenčenga območja maksimalna vrednost
pogreška M U = ±0,24 V , od katere je dopustna še maksimalna sprememba
kazanja M U0 = ±0,24 V v nazivnem območju uporabe, in zapišemo:
M U , s = M U + M U0 = ±0,48 V
in sedaj še merilni rezulta s standardno negotovostjo:
U i = 110,35 V , u (U i ) = M U ,s 3 = 0,277 V = 0,28 V , n =1
• V primeru b. je korekcijska tabela zaradi vplivne veličine frekvence znana in je na

izstopu iz referenčenga območja korekcija k = -0,15% , s katero najprej
korigiramo izmerjeni rezultat:
U i = 110,35 (1 − 0,0015) V = 110,18 V
Maksimalno spremembo kazanja M U0 = ±0,24 V v nazivnem območju

uporabe moramo upoštevati in zapišemo:
U i = 110,18 V , u (U i ) = M U0 3 = 0,139 V = 0,14 V , n =1
02.09.2011
4. Izpeljite številsko enačbo za delovno moč, ki smo jo zmerili z osciloskopom

[ ]
( P = k x k y f C A ), če uporabljamo enote [P ] = mW , [k x ] = k y = V d ( 1d = 0,5 in ,
1in = 25,4 mm ), [ f ] = kHz , [C ] = nF in [ A] = cm 2 ! Uporabite jo za naslednje podatke:
• k x = 5 V d ; k y = 0,5 V d ; f = 1 kHz ; C = 120 nF in A = 23,5 cm 2
Kolikšen je odklonski koeficient k y , če ga izrazimo v enotah SI?
Rešitev:
• Izrazimo veličine kot produkt številske vrednosti in enot
{P}[P ] = { f }[ f ] {C}[C ] {k x }[k x ] {k y }[k y ]{A}[A]
in preoblikujemo v
[ f ][C ][k x ][k y ][A]
{P} = { f }{C}{k x }{k y }{A} .
[P ]
• Vstavimo za splošne enote posameznih veličin enote, katere želimo uporabljati:
2
V V  V  -4 2
kHz nF cm 2 103 Hz 10 − 9 F   10 m
[ ]
[ f ][C ][k x ] k y [A]
=
12,7 mm 12,7 mm
= 
-3
12,7 ⋅ 10 m 
= 6,2 ⋅ 10 − 4
-3
[P ] mW 10 W
V V V
kjer smo uporabili enoto za [k x ] = k y = [ ] = =
d 0,5 ⋅ 25,4 mm 12,7 mm
• Želena številska enačba se tako glasi:
{P} = 6,2 ⋅10−4 {k x }{k y }{ f }{C}{A}
• Izračunajmo delovno moč za dane vrednosti:

{P} = 6,2 ⋅ 10−4 ⋅ 1 ⋅ 120 ⋅ 5 ⋅ 0,5 ⋅ 23,5 = 4,371 (v mW )
Za rezultat dobimo le številsko vrednost. Zato moramo pri uporabi
številskih enačb vedno navesti, za kakšne enote veljajo. Za naš primer:
 P f C kx k A 
{P} = 6,2 ⋅10 −4 { f }{C}{k x }{k y }{A}  , , , , y , 
2 
 mW kHz nF V d V d cm 
• Odklonski koeficient k y , če ga izrazimo v enotah SI in uporabimo za
kg ⋅ m 2
V= , se zapiše:
s3 ⋅ A
V V kg ⋅ m
k y = 0,5 = 0,03937 − 3 = 39,37 3
12,7 mm 10 m s ⋅A
02.09.2011
5. Frekvenco merimo posredno preko merjenja razmerja vhodne in izhodne napetosti na RC

členu prvega reda. Kolikšna je merjena frekvenca in njena standardna negotovost, če je
vhodna napetost RC člena U1 = 2,00 V ± 0,01V , izhodna napetost RC člena
U 2 = 0,70 V ± 0,01V , upornost R je 1000 Ω ± 10 Ω in kapacitivnost C = 10,0 µF ± 0,2 µF .
Medsebojne korelacije zanemarite ( rij = 0 ).
U2 1
=
U1 1 + ω 2τ 2
Rešitev:
• Iz podane enačbe lahko izpostavimo frekvenco:

U12
−1
1 U 22
f = = 42,59667 Hz
2π RC
in enačbo nato parcialno odvajamo, da dobimo koeficiente
občutljivosti:
 
 
∂f 1  1 1 2U1 
c1 = =   = 24,2716 Hz V
∂U1 2πRC  2 U12 U 22 
 −1 
 U 22 
 
 
∂f 1 1 1 − 2U12 
c2 = =   = - 69,3474 Hz V
∂U 2 2πRC  2 U12 U 23 
 −1 
 U 22 
U12
−1
∂f U 22 1
c3 = =− = - 0,0425967 Hz Ω
∂R 2πC R 2
U12
−1
∂f U 22 1
c4 = =− = 4,25967 Hz µF
∂C 2πR C 2
• Standardno negotovost posredno merjene veličine f določajo s ci utežene
negotovosti neposredno merjenih veličin ui = M i 3:
M U21 M U2 2 M R2 M2
u ( f ) = c12 ⋅ u12 + c22 ⋅ u22 + c32 ⋅ u32 + c42 ⋅ u42 = c12 ⋅ + c22 ⋅ + c32 ⋅ + c42 ⋅ C
3 3 3 3
u ( f ) = c12 ⋅
(0,01V )2 + c 2 ⋅ (0,01V )2 + c 2 ⋅ (10 Ω )2 + c 2 ⋅ (0,2 µF)2 = 0,69452 Hz
2 3 4
3 3 3 3
• Zaokrožen merilni rezultat za frekvenco je enak:
f = 42,60 Hz , u ( f ) = 0,70 Hz , n = 1
19.09.2011
1. Nekatere dele UI karakteristike ne moremo zmeriti tako, da bi bili meji pogreška napetosti
oz. toka manjši od 1% . Ugotovite katere!
• voltmeter:
U V U D = (2000 − 200 − 20 ) V ,
500 M U = ±(0,2 %U + 0,1%U D )
• ampermeter:
I D = (200 − 20 − 2) mA ,
M I = ±(0,3 % I + 0,1% I D )
50 I mA
Rešitev:
• Če želimo, da je mejni pogrešek merjenja napetosti manjši od 1% , postavimo
pogoj za relativno mejno vrednost pogreška:
M U
mU = U = 2 ⋅ 10− 3 + 1 ⋅ 10− 3 D ≤ 10 − 2
U U
in od tod dobimo, da mora biti napetost vedno večja od osmine
območja, če želimo skupni pogrešek pod 1% :
U UD
1 ⋅ 10 − 3 D ≤ 8 ⋅ 10− 3 → ≤U
U 8
Napetostna območja, ki jih z danim voltmetrom ne moremo meriti z
mejnim pogreškom pod 1% , so:
U D = 2000 V : 2000 V 8 = 250 V > U > 200 V
U D = 200 V : 200 V 8 = 25 V > U > 20 V
U D = 20 V : 20 V 8 = 2,5 V > U
• Če želimo, da je mejni pogrešek merjenja toka manjši od 1% , postavimo ponovno
pogoj za relativno mejno vrednost pogreška:
M I
mI = I = 3 ⋅ 10 − 3 + 1 ⋅ 10− 3 D ≤ 10 − 2
I I
in od tod dobimo, da mora biti tok vedno večji od sedmine območja,
če želimo skupni pogrešek pod 1% :
I
1 ⋅ 10 − 3 I ≤ 7 ⋅ 10 − 3 → D ≤ I
7
Tokovna območja, ki jih z danim ampermetrom ne moremo meriti z
mejnim pogreškom pod 1% , so:
I D = 200 mA : 200 mA 7 = 28,57 mA > I > 20 mA
I D = 20 mA : 20 mA 7 = 2,857 mA > I > 2 mA
I D = 2 mA : 2 mA 7 = 0,2857 mA > I
19.09.2011
2. Podajte merilni rezultat s standardno merilno negotovostjo u in razširjeno merilno

negotovostjo U 95 , če je sp = 0,333 V in meja pogreška merilnega instrumenta
M = ±(0,2 %U i + 2 dig ) . Ročno merjeni rezultati so v tabeli 1.
Tabela 1
j 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
U (V ) 12,3 11,9 12,0 12,4 12,1 12,4 12,1 12,3 12,2 12,1 11,8 11,9 12,3 12,2 12,0
Tabela 2
p % 50 68,3 95 95,5 99 99,73 99,99
k 0,675 1 1,96 2,0 2,58 3 3,90
Rešitev:
• Povprečna vrednost izmerjenih vrednosti je enaka:

1 n 1
U = ∑ U j = (12,3 V + 11,9 V + ... + 12,0 V) = 12,1333 V
n j =1 15
• Negotovost tipa A se izračuna iz standardnega odklona popupacije sp :
sp 0,333 V
uA (U ) = = = 0,08598 V
n 15
• Pri negotovosti tipa B se upošteva meja pogreška merilnega instrumenta, kjer

uporabimo za U i = U in ločljivost 1dig = 0,1V :
M ± (0,2% U i + 2dig )
uB (U ) = = = 0,12948 V
3 3
• Skupna merilna negotovost tako znaša:
u (U ) = u A2 (U ) + u B2 (U ) = 0,1554 V
• Merilni rezultat s standardno negotovostjo je:

U = 12,13 V, u (U ) = 0,16 V, n = 15, k = 1, p = 68,3%
• Merilni rezultat z razširjeno merilno negotovostjo (U95) pa je:

U = 12,13 V, U 95 (U ) = 0,31 V, n = 15, k = 1,96, p = 95%
19.09.2011
3. Koliko se lahko največ razlikujeta odčitka dveh nazivno enakih voltmetrov

( M U = ±(0,1%U + 0,1%U D + 2 dig + 1,0 mV ) , U D = 1V , ločljivost: ∆U q = 0,1 mV ) zaradi
lastnega pogreška pri merjenju iste napetosti, da bosta še vedno ustrezala specifikaciji.
Razliko odčitkov ∆U ugotovite za celotno merilno območje 0 ÷ U D in skicirajte! Kako se
razmere spremenijo, če je vhodnemu signalu dodan šumni signal U = 0,1mV Gausne
oblike s temenskim faktorjem C ≈ 3,4 , frekvenci zajemanja napetosti z voltmetroma pa
nista sinhroni?
Rešitev:
• V najbolj neugodnem primeru lahko en voltmeter kaže za mejno vrednost lastnega
pogreška več, kot je prava vrednost merjenega signala, in drugi za mejno vrednost
lastnega pogreška manj in še vedno ustrezata specifikaciji. Skupna razlika je zato
dvojna mejna vrednost lastnega pogreška:
( )
∆U = 2 ⋅ M = 2 ⋅ 10−3 U + 10−3 U D + 0,2 mV + 1,0 mV = 2 ⋅ 10 −3 U + 2,2 mV ( )
∆U max = 2 ⋅ 10−3 U + 4,4 mV = [4,4 mV ÷ 6,4 mV]
U = (0 ÷1) V
• Skica:
E mV
3,2
2,2
∆U max
0 UD U
− 2,2
• Če je vhodnemu signalu dodan šum, ki ni lasten voltmetroma (ne sodi v lastni

pogrešek instrumenta), se lahko odčitka povečata (oz. zmanjšata) v najbolj
neugodnem primeru za temensko vrednost šuma:
)
un = Cn ⋅ U n = 3,4 ⋅ 0,1mV = 0,34 mV
∆U max = 2 ⋅ 10 −3 U + 4,4 mV + 2 ⋅ 0,34 mV = [5,08 mV ÷ 7,08 mV]

U = ( 0 ÷1) V
19.09.2011
4. Kolikšna je standardna negotovost delovne moči wc ( P ) pri indirektnem merjenju, če ima

porabnik fazni kot ϕ = 30o in smo uporabili tokovni in napetostni merilni transformator
( mK , u = mK ,i = ±0,1% , δ max, u = δ max, i = ±5′ ) ter vatmeter pri nazivnih vrednostih in
referenčnih pogojih? Za izračun negotovosti upoštevajte: samo prispevke merilnih
transformatorjev, da so dejanske vrednosti pogreškov majhne in pa izhodiščno enačbo:
Rešitev:
• Ker imamo indirektno merjenje moči, se izhodiščna enačba reducira (nimamo
prispevka vatmetra):
Pi = P (1 + eu )(1 + ei )[1 − (δ u − δ i )tgϕ ]
∂Pi
u1 (P ) = u (eu ) ≈ P ⋅ u (eu )
∂eu
∂Pi
u 2 (P ) = u (ei ) ≈ P ⋅ u (ei )
∂ei
∂Pi
u3 (P ) = u (δ u ) ≈ P ⋅ tgϕ u (δ u )
∂δ u
∂Pi
u 4 (P ) = u (δ i ) ≈ P ⋅ tgϕ u (δ i )
∂δ i
(
uc (P ) = P u 2 (eu ) + u 2 (ei ) + tg 2ϕ u 2 (δ u ) + u 2 (δ i ) )
mK ,u 10−3
u (eu ) = u (ei ) = = = 5,77.10− 4
3 3
δ u , max 5 60 ⋅ π 180
u (δ u ) = u (δ i ) = = = 8,397.10 − 4
3 3
• Relativna standardna negotovost delovne moči, upoštevajoč samo merilne
transformatorje, je:
uc ( P )
wc (P ) =
P
( )
= 2 ⋅ u 2 (eu ) + tg 2ϕ 2 ⋅ u 2 (δ u ) = 1,066.10− 3 → wc (P ) = 1,1.10− 3
19.09.2011
5. V tabeli so zapisane diagonalne napetosti U 5,izm , izmerjene z voltmetrom v četrtinskem

Wheatstonovem mostiču, ki je napajan z U 0 = 4 V . Pogrešek zaradi linearnosti E je
definiran kot razlika med vrednostmi voltmetra in linearizirano karakteristiko mostiča.
Narišite graf E (∆R R ) in določite nelinearnost v območju ∆R R = ±0,1 !
∆R R U 5,izm mV
-0,1 -112
-0,08 -85
-0,06 -68
-0,04 -45
-0,02 -18
0 -1
0,02 20
0,04 50
0,06 75
0,08 88
0,1 110
Rešitev:
U 0 ∆R
• Linearizirana karakteristika četrtinskega mostiča je enaka: U 5,izr =
4 R
in izračunamo pogrešek E = U 5, izm − U 5,izr :
∆R R U 5, izm mV U 5, izr mV E mV
-0,1 -112 -100 -12
-0,08 -85 -80 -5
-0,06 -68 -60 -8
-0,04 -45 -40 -5
-0,02 -18 -20 2
0 -1 0 -1
0,02 20 20 0
0,04 50 40 10
0,06 75 60 15
0,08 88 80 8
0,1 110 100 10
• Graf:
20
15
10
5
E/mV
-5
-10
-15
-0,1 -0,08 -0,06 -0,04 -0,02 0 0,02 0,04 0,06 0,08 0,1
DR/R
• Nelinearnost je določena z največjim odstopanjem od nazivne karakteristike U 5,izr

v danem območju:
U 5, izm − U 5,izr maks 15 mV
n= = = 0,15
U 5, izr (∆R R = 0,1) 100 mV
16.06.2017
1. Kako velik bi moral biti čas meritve TM = ? digitalnega voltmetra, da bi zadoščala

kapaciteta prenosnega kanala 10 kbit s za prenos merilnih rezultatov z voltmetra, ki ima
mejo pogreška M U = ± (0,1%U + 0,2%U D + 5 dig ) , merilni doseg U D = 1,1V in ločljivost
∆U q = 0,01mV ?
x max
dx 1  a (xmax − xmin ) 
m = 1+ ∫
x min
2E (x )
⇒ mmax = 1 + ln1 +
2a  b


Rešitev:
• Maksimalni informacijski pretok voltmetra določata maksimalna množina S max
informacije in čas merjenja TM :
I max = lb(mmax ) TM = S max TM
in mora biti manjši od kapacitete prenosnega kanala, da se prenesejo
vsi biti informacije dobljene pri merjenju:
Ckanal > I max = S max TM → TM > S max Ckanal
• Če vzamemo za enoto informacije bit, ustreza številu amplitudnih stopenj m

S = lb(m ) = log 2 (m )
Kadar je pogrešek odvisen od izmerjene vrednosti v obliki
E (x ) = ±(ax + b ) kot v našem primeru, se število neodvisnih
x max
m = 1+ ∫
x min
2E (x )
⇒ mmax = 1 + ln1 +
2a  b


• Za dani voltmeter zapišemo mejni pogrešek v obliki:

M U = ± (0,1%U + 0,2%U D + 5 dig ) = 1 ⋅ 10 −3U + 2,2 mV + 0,05 mV = 1 ⋅ 10 −3U + 2,25 mV
in maksimalno število neodvisnih amplitudnih stopenj na območju
U D = 1,1V ( xmin = 0 V , xmax = U D ):
1  1 ⋅ 10−3 (U D ) 
mmax = 1 + ln 1 +  = 200,015
2 ⋅ 10− 3  2,25 mV 
• Čas za eno meritev TM bi moral biti dovolj dolg. Določimo ga iz pogoja

TM > S max Ckanal :
lb(mmax ) 7,64 bit
TM > = = 0,764 ms
Ckanal 10 kbit s
16.06.2017
2. Enosmerno napetost med točkama A in B ste merili z dvema voltmetroma. Najprej ste
priklopili prvi voltmeter, ki je kazal U V1 = 3,8214 V , nato pa drugi, ki je kazal
U V2 = 3,8235 V . Ali lahko zanemarimo sitematični pogrešek merjenja napetosti praznega
teka vira U 0 , če imata oba voltmetra enako mejo pogreška M U = ± (0,1%U + 5 dig ) ?
Upornosti voltmetrov sta RV1 = 10 MΩ in RV2 = 100 MΩ .
Rešitev:
• Ko smo priklopili prvi voltmeter z upornostjo RV1 = 10 MΩ , je bil odklon
voltmetra enak:
RV1
U V1 = U 0 ,
R0 + RV1
ko smo priklopili drugi voltmeter z upornostjo RV2 = 100 MΩ , je bil
odklon voltmetra večji in enak:
RV2
U V2 = U 0 .
R0 + RV2
• Iz obeh enačb izračunamo neznano napetost vira:
RV2 − RV1
U 0 = U V1U V2 = 3,8237 V
RV2U V1 − RV1U V2
• Ker ima drugi voltmeter večjo notranjo upornost kot prvi, imamo manjše
odstopanje od napetosti pred priključitvijo instrumenta in je zato sistematični
pogrešek manjši pri drugi meritvi:
U V2 − U 0 U V1 − U 0
e2 = = − 5,23 ⋅ 10− 5 e1 = = − 6,02 ⋅ 10− 4
U0 U0
• Sistematični pogrešek je zanemarljiv, kadar je manjši od desetine merilne

negotovosti, kjer upoštevamo pravokotno porazdelitev w = mU 3 :
1 mU 1 MU 1
e< = = (0,1% + 0,0005 V 3,8235 V ) = 6,53 ⋅ 10− 5
10 3 10 U 3 10 3
• Pri meritvi z drugim voltmetrom ( RV2 = 100 MΩ ) je sistematični pogrešek
zanemarljiv e2 < e , v primeru meritve s prvim voltmetrom ( RV1 = 10 MΩ ) pa ne
e1 > e .
16.06.2017
3. Koliko časa po preklopu vhoda digitalnega voltmetra, ( M U = ±(0,2%U + 0,1%U D + 3dig ) ;

U D = 20,00 V ) z enega merilnega kanala U1 = 6 V na drugi kanal z napetostjo U 2 = 18 V
moramo počakati, da bo dinamični pogrešek zanemarljiv? Dinamično obnašanje voltmetra
aproksimiramo s členom prvega reda f m = 200 Hz .
Rešitev:
• Karakteristika odziva člena 1. reda na stopničasto obliko signala je:
U iz
= 1 − e−t τ
U vh
• Dinamični pogrešek predstavlja razliko med izmerjeno (izhodno) vrednostjo in
pravo (vhodno) vrednostjo signala.. V relativni obliki ga zapišemo:
U − U vh U iz
edin = iz = − 1 = −e − t τ
U vh U vh
Ima negativni predznak in eksponentno upada v odvisnosti od časovne
1
konstante: τ = = 796 µs
2 πf m
• Ker ima sistematični značaj pogreška, je zanemarljiv, kadar je dovolj majhen proti
standardni negotovosti merilnega rezultata:
1
edin ≤ w(U )
10
• Kadar je podana mejna vrednost lastnega pogreška, privzamemo enakomerno
pravokotno porazdelitev pogreška in zapišemo standardno negotovost v relativni
obliki:
1 MU 1 U 0,03 V 4,777 ⋅ 10 −3
w(U ) = = (2 ⋅ 10− 3 + 10 − 3 D + )= = 2,758 ⋅ 10 − 3
3 2
U 3 U 2 U 2 3
• Dinamični pogrešek mora biti manjši od:
1
edin ≤ w(U ) → e − t τ ≤ 2,758 ⋅ 10−4
10
in odzivni čas daljši od:
t ≥ −τ ln (2,758 ⋅ 10 −4 ) → t ≥ 6,52 ms
16.06.2017
4. Ocenite standardni odklon populacije, če razpolagamo s tremi vzorci merilnih rezultatov

zmerjenimi z enako merilno opremo! Kasneje opravimo s to opremo meritve pod enakimi
pogoji. Koliko meritev naj bo, da bo razširjena negotovost ( k = 2 ) dvakrat manjša kot
standardni odklonu populacije?
s1 = 0,897 mV , n1 = 180 ; s2 = 1,023 mV , n2 = 250 ; s3 = 0,987 mV , n3 = 210
Rešitev:
• Ocenjeni standardni odklon populacije ovrednotimo s posameznimi
experimentalnimi standardnimi odkloni in prostostnimi stopnjami ν i = ni − 1 :
ν 1s12 + ν 2 s22 + ν 3s32
sp =
ν1 +ν 2 +ν 3
2 2 2
179 (0,897 mV ) + 249 (1,023 mV ) + 209 (0,987 mV )
= = 0,977 mV
179 + 249 + 209
• Kadar ponavljamo meritve pod enakimi pogoji merjenja, ocenimo standardno

sp
uA =
n
• Če izenačimo razširjeno negotovost U = kuA s polovico standardnega odklona
populacije
sp sp
U = kuA = k = ,
n 2
lahko določimo potrebno število meritev:
n = 2k ⇒ n = 42 = 16
16.06.2017

za frekvenco, če bi ugotavljali časovno konstanto člena 1. reda tako, da bi jo določili samo
z inverzno vrednostjo mejne frekvence {τ } = {1 f m } in bi dobili časovno konstanto v
[τ ] = s ? Izrazite to enoto z enoto SI.
Rešitev:
• Neko področje fizike pozna osnovne veličine in ostale izpeljane veličine.
• Primer za geometrijo:
osnovna veličina je dolžina,
ostale izpeljane veličine: ploščina - A = a ⋅b , prostornina -
V = a ⋅ b ⋅ c ,…
Vsaka na novo definirana veličina poveča število enačb za eno. Na
veličin.
• Področje kinematike doda novo osnovno veličino čas.
l
v= - izmed dveh novih veličin (hitrost in čas) je bil izbran čas.
t
• V mehaniki je vpeljana tretja osnovna veličina po dogovoru masa: F = ma
Sila, vztrajnostni moment, gostota, tlak,.. so izpeljane veličine
• V elektromagnetiki se doda električni tok, kot četrta osnovna veličina. F = lIB
• Številsko enačbo {τ } = {1 f m } , ki bi jo uporabljali kot približek, preoblikujemo z

τ [ fm ] 1
= ⇒ τ= [ f m ][τ ] = 1
[τ ] f m fm 2 πf m
• Iskana enota je:
1 1
[ fm ] = = = 0,159 Hz
2 π[τ ] 2 π ⋅ s
25.08.2017
1. Podajte popolni merilni rezultat za tok IA, ki ste ga odčitali na instrumentu po prikazani
sliki. Predpostavite, da ste sposobni analogni instrument odčitati na eno desetino razdelka
natančno. Ali je negotovost zaradi odčitavanja zanemarljiva?
A
1
0,5 1,5
0 2
Rešitev:
• Ampermeter kaže I A = 1,40 A .
• Ker je doseg ampermetra I D = 2 A in razred ampermetra r = 2 , zapišemo
zaokroženo merilno negotovost ampermetra zaradi lastnega pogreška kot:
MI r 1 2 1
u(I A ) = = ID = 2A = 0,02309 A
3 100 3 100 3
r
Pri mejni vrednosti lastnega pogreška M I = I D predpostavljamo
100
pravokotno porazdelitev in izrazimo standardno negotovost z
u( I A ) = M I 3.
• Ampermeter smo odčitali z ločljivostjo ene desetine razdelka
QI = 0,1 A 10 = 0,01 A , zato je negotovost zaradi odčitavanja instrumenta enaka:
QI 0,01 A
u(I A )q = = = 0,0029 A
2 3 2 3
• Ker je negotovost zaradi ločljivosti u (I A ) q zanemarljiva proti negotovosti zaradi
lastnega pogreška u ( I A ) q < u ( I A ) 5 , lahko poenostavljeno zapišemo:
uc ( I A ) = u 2 ( I A ) + u 2 ( I A ) q =& u ( I A ) = 0,023 A

I A = 1,40 A , uc ( I A ) = 0,023 A → 0,03 A , n = 1,
pri čemer je negotovost zaokrožena samo na eno številko na mestu, kjer
smo odčitavali ampermeter.
25.08.2017
2. Koliko sta največja in najmanjša vrednost na prikazovalniku voltmetra z U D = 100,0 V ,

( )
RV = 100 kΩ , M U = 3 ⋅ 10−3 ⋅U + 2 ⋅ 10−3 ⋅U D , ki jo lahko pričakujemo, ko merimo napetost
sinusnega vira (napetost praznega teka: U 0 = 90,0 V ; notranja impedanca je enaka serijski
vezavi R = 500Ω in L = 0,5 H ; f = 500Hz )? Netočnosti impedanc in frekvence
zanemarite. Skicirajte vezje in fazorski diagram!
Rešitev:
I R L I ⋅ RV
I ⋅ jωL U0
U0 RV
I ⋅R I
2
• Notranja impedanca vira je kompleksna z efektivno vrednostjo: Z0 = R 2 + (ωL )
• Po priključitvi nam voltmeter kaže manj, kot je napetost praznega teka U 0 . Imamo
RV RV
napetostni delilnik: U V = U 0 =U0
RV + Z 0 RV + R + jωL
RV 100 kΩ
UV = U0 = 90 V = 89,541V
(RV + R )2 + (ωL )2 (100 kΩ + 500 Ω )2 + (2π 500 Hz ⋅ 0,5 H )2
• Mejna vrednost lastnega pogreška voltmetra je:
MU = (3 ⋅ 10−3 ⋅89,54 V + 2 ⋅ 10−3 ⋅100,0 V ) = 0,469 V → 0,47 V
• Na prikazovalniku lahko pričakujemo za to vrednost povečano oz. zmanjšano
vrednost:
Največja prikazana vrednost je :
Najmanjša prikazana vrednost je :

U V, min = U V − M U = 89,54 V − 0,47 V = 89,07 V → U V, min = 89,1 V
25.08.2017
3. S pomočjo 6 1 2 -mestnega voltmetra smo merili napetost pod enakimi pogoji ( n = 6 ). Kako
se razlikujeta standardni merilni negotovosti merjenja napetosti, če smo uporabljali
voltmeter takoj po kalibraciji (manj kot 24 ur) ter po letu in pol po kalibraciji? Merilne
vrednosti so bile v obeh primerih hipotetično enake:
U V : 89,1261 ; 89,1254 ; 89,1233 ; 89,1285 ; 89,1293 ; 89,1258
Rešitev:
pogrešek voltmetra.
meritev s (U ) in standardne negotovosti vrednotenja tipa A ( uA ):
U = 89,12640 V
2
s (U ) =
∑ (U
i i −U ) = 0,002185 V
n −1
s(U )
uA = = 0,000892 V
n
pravokotno porazdelitev pogreška. Doseg multimetra je v našem primeru 6 1 2 -
mestnega prikaza lahko samo 100 V . Oznaka ppm (parts per million) pomeni 10 −6 .
• Negotovost zaradi lastnega pogreška voltmetra takoj po kalibraciji
(
M U = 2,5 ⋅10−6 ⋅U + 0,3 ⋅10−6 ⋅U D je: )
1 1
uB = MU = ( )
2,5 ⋅10−6 ⋅ 89,1264 V + 0,3 ⋅10− 6 ⋅100 V = 0,000146 V
3 3
Ta negotovost je zanemarljiva proti standardni negotovost tipa A
( uB < uA 5 ) in zapišemo poenostavljeno skupno standardno merilno
negotovost:
uc = u A2 + u B2 =& u A = 0,000892 V → uC = 0,00090 V
• Negotovost zaradi lastnega pogreška voltmetra po letu in pol po kalibraciji
(
M U = 10 ⋅10−6 ⋅U + 0,3 ⋅10−6 ⋅U D je: )
1 1
uB = MU = ( )
10 ⋅10− 6 ⋅ 89,1264 V + 0,3 ⋅10− 6 ⋅100 V = 0,000532 V
3 3
Skupno standardno merilno negotovost zapišemo:
uc = uA2 + uB2 = 0,001039 V → uC = 0,0011 V
25.08.2017
4. Kolikšna je efektivna vrednost toka I x , ki ga merimo s tokovnimi kleščami ( N 2 = 100 ,

R = 10 Ω I k = 10 mA )? Razložite princip merjenja! Ali lahko merimo tudi enosmerni tok?
Utemeljite! Na uporu ste dobili napetost u, ki ima frekvenčni spekter posnet z
osciloskopom.
U/dBV
40
20
Ix
-20
500 1000 f/Hz
Rešitev:
• Princip merjenja:
Vezje kaže primer posrednega merjenja toka z uporabo magnetnega
kroga. Skozi odprtino toroidnega feromagnetnega jedra teče po vodniku
( N1 = 1 ovoj) neznanin tok i x . V reži se nahaja Hallova sonda, katere
napetost u H je odvisna tudi od magnetne indukcije B v zračni reži. Če
jedro ne pride v nasičenje, je povezava skoraj linearna:
1
uH = I k B ≈ konst. ⋅ i x
ned
Tok i x je lahko enosmeren, izmeničen ali pulzirajoč, saj je občutljivost
Hallove sonde od nič do 10 MHz praktično neodvisna od frekvence!
Če namestimo na jedro še navitje N 2 in ga napajamo s tokom
operacijskega ojačevalnika, ki ga krmili napetost u H tako, da
dosežemo, da je magnetna indukcija v reži nič ne glede na velikost toka
i x , lahko izenačimo vzbujanji dveh enakih magnetnih pretokov:
u
φ1 − φ2 = 0 ⇒ B = 0, uH = 0 ⇒ ix = i2 N 2 = N 2
R
u U
• Za iskani tok zapišemo: ix = N 2 ⇒ Ix = N2
R R
• Skupno efektivno vrednost napetosti sestavljata prispevka komponent, ki jih
U /V
določimo iz odčitkov in enačbe U k / dBV = 20 log k :
1V
20 dBV / dBV 10 dBV / dBV
U 1 = 1 V ⋅ 10 20
= 10 V ; U 2 = 1 V ⋅ 10 20
= 3,16 V
2 2
U = U1 + U 2 = 10,49 V
10,49 V
Od tod določimo še tok: I x = 100 = 104,9 A
10 Ω
25.08.2017
5. Določite meje relativne spremembe upornosti pri četrtinskem, dvočetrtinskem, polovičnem

in polnem mostiču, da ostanejo nelinearnosti karakteristik pod dvema odstotkom!
( R1 = R2 = R3 = R4 = R , RV >> R ). Pokažite z enačbami. Vezje napajamo z idealnim
tokovnim virom.
R1R4 − R2 R3
U5 = I0
R1 + R2 + R3 + R4
Rešitev:
R ⋅ ∆R
• Pri četrtinskem mostiču se spreminja samo en upor (npr: R1 ): U 5 = I 0
4 R + ∆R
∆R
idealna linearna karakteristika četrtinskega mostiča: U 5' = I 0
4
U5 4R 4
nelinearnost: e = '
−1 = −1 = − 1 ≤ −0,02
U5 4 R + ∆R 4 + ∆R R
∆R
od tod sledi mejna vrednost relativne spremembe upornosti: =& 0,081
R
• Pri polovičnem mostiču se spreminjata upora v sosednjih vejah (npr: R1 in R3 ) v
nasprotno smer:
U5 = I0
(R + ∆R )R − R(R − ∆R ) = I 2 ∆R ⋅ R
= I0
∆R
→ linearna karakteristika
0
4R 4R 2
• Pri dvočetrtinskem mostiču se spreminjata upora v diametralno ležečih vejah (npr:
R1 in R4 ) v isto smer:
U5 = I0
(R + ∆R )(R + ∆R ) − R 2 = I0
∆R(2 R + ∆R )
= I0
∆R
→ linearna karakteristika
4 R + 2∆R 2(2 R + ∆R ) 2
• Pri polnem mostiču se spreminjata prva dva diametralno ležeča upora (npr: R1 in
R4 ) v eno smer in druga dva diametralno ležeča upora (npr: R2 in R3 ) v drugo
smer:
U5 = I0
(R + ∆R )2 − (R − ∆R )2 = I0
4 R∆R
= I 0 ∆R → linearna karakteristika
4R 4R
10.01.2018
1. Po prikazani vezalni shemi ste izmerili moč PW = 0,0869 W na bremenu Rb = 410 Ω , ki je

bil napajan z enosmernim virom ( U 0 = 12,0 V , R0 = 410 Ω ). Z instrumentom ste izmerili
tudi napetost in tok ( U W = 6,032 V , I W = 14,51mA ). Zaradi katerega pogreška -
sistematični pogrešek zaradi vključitve vatmetra v vezje ali sistematični pogrešek zaradi
vezave prikazane na sliki - kaže instrument manj, kot bi moral? Opišite in pokažite v
enačbah.
Specifikacije instrumenta:
R0 W Ib Merilno Notranja
območje: upornost:
3V 11 MΩ
30 V 10 MΩ
RW,t RW,n
U0 UW Ub Rb
Merilno Padec
območje: napetosti:
3 mA 160 mV
30 mA 170 mV
Rešitev:
• Prava moč bremena pred vključitvijo vatmetra se izračuna kot:
Pb,0 = U b,0 ⋅ I b,0 = 6,0 V ⋅ 14,63 mA = 87,78 mW
Rb 410 Ω
U b,0 = U 0 ⋅ = 12,0 V ⋅ = 6,0 V
R0 + Rb 410 Ω + 410 Ω
U0 12,0 V
I b,0 = = = 14,63 mA
R0 + Rb 410 Ω + 410 Ω
• Prava vrednost moči bremena glede na gornjo vezavo, kjer pravilno merimo tok in
je napetost prevelika za padec napetosti na upornosti tokovne veje vatmetra RW, t ,
se izračuna kot:
Pb = U b ⋅ I b = (U W − I W ⋅ RW, t ) ⋅ I W = 86,33 mW
Upornost tokovne veje vatmetra določimo preko karakterističnega

padca napetosti za možno območje I W = 14,51mA → I D = 30 mA :
RW, t = U A 0 I D = 170 mV 30 mA = 5,67 Ω
• Sistematični pogrešek zaradi vključitve vatmetra (evk) v vezje znaša:

P − Pb,0 86,9 mW − 87,78 mW
evk = W = = −0,0100 = −1,0 %
Pb,0 87,78 mW
• Sistematični pogrešek zaradi načina vezave vatmetra (evez) je:

PW − Pb 86,9 mW − 86,33 mW
evez = = = 0,00660 = 0,66 %
Pb 86,33 mW
• Instrument kaže manj, kot bi moral, zaradi pogreška vključitve vatmetra v vezje
(evk).
10.01.2018
2. Upornost Rx smo izmerili po napetostno primerjalni metodi in dobili z voltmetrom, ki ima

4½-mestni prikaz, za napetosti na uporih U (Rx ) = 1,6783 V in U (RN ) = 1,6872 V . Vrednost
referenčnega upora je bila RN = 1,0124 (1 ± 10 −4 )kΩ . Opišite prednost primerjalne metode in
določite merilni rezultat, če je imel uporabljeni voltmeter zaradi dodanega šuma efektivno
število amplitudnih stopenj enako 1,6 ⋅ 103 ? mU = U D s(U )
Rešitev:
• Za merjeno upornost zapišemo:
Ux 1,6783 V
Rx = RN = 1,0124 kΩ = 1,0071 kΩ
UN 1,6872 V
• Ker sta vrednosti napetosti zelo skupaj (manj kot 1%), se lastni pogrešek voltmetra
v kvocientu izloči in je standardna negotovost odvisna samo od negotovosti
uporovne normale in ločljivosti voltmetra. Zapišemo:
2
u (Rx ) mR2 N  u (U )q 
= + 2 ⋅  
Rx 3  UN 
• Pri voltmetru ločimo nominalno ločljivost in efektivno ločljivost. Nominalna
ločljivost voltmetra znaša 100 µV . To bi pomenilo negotovost zaradi osnovne
ločljivosti:
100 µV
u (U )q = = 28,9 µV
2 3
• Efektivno ločljivost, ki jo izenačimo s standardno negotovostjo šumnega dela
signala, določimo s pomočjo efektivnega števila amplitudnih stopenj mU in
merilnega dosega s(U ) = U D mU . Voltmeter ima 4½ - mestni prikaz, zato je glede
na izmerjeni vrednosti njegov doseg U D = 1,9999 V =& 2 V . Posledično znaša
efektivna ločljivost s(U ) zaradi efektivnega števila amplitudnih stopenj mU :
UD 2V
s(U ) = = = 1,25 mV
mU 1,6 ⋅103
• Ker je negotovost zaradi nominalne ločljivosti precej majša kot negotovost zaradi
efektivne ločljivosti ( 28,9 µV 1,25 mV ≈ 0,02 ), jo zanemarimo, in v izračunu
standardne negotovosti upoštevamo poleg prispevka upora RN le negotovost zaradi
efektivne ločljivosti:
2 2
u (Rx ) mR2 N  s(U )  10−8  1,25 ⋅ 10− 3 V 
= + 2 ⋅   = + 2 ⋅   = 1,049 ⋅ 10− 3
Rx 3  UN  3  1,6872 V 
oz. zaokroženo absolutno standardno negotovost:
u (Rx ) = Rx ⋅ 1,049 ⋅ 10−3 = 1,057 Ω ≡ 1,1Ω
• Merilni rezultat zapišemo v obliki:
Rx = 1,0071 kΩ , u (Rx ) = 1,1Ω , n = 1
10.01.2018
3. Koliko sta efektivni valovitosti r = X a X 0 na izhodu merilnih členov, če je v obeh

primerih na vhodu signal sinusne oblike u V = 10 + 2 sin ωt , ω = (10000π ) Hz ? Prvi
merilni člen je aproksimiran s členom 1.reda ( uˆ iz uˆ vh = 1 1 + ω 2 τ 2 ), ki ima časovno
2 2
konstanto τ = 2 ms , in drugi s členom 2.reda ( uˆ iz uˆ vh = 1 (1 −ν ) + (2νξ ) 2
), ki ima
lastno frekvenco nedušenega nihanja f 0 = 1,25 kHz in faktor dušenja ξ = 1 .
Rešitev:
• V obeh primerih (člen 1. in 2. reda – nizkoprepustni filter) ostane enosmerna
komponenta na izhodu nespremenjena:
U 0 = U 0 = 10 V
• Efektivna vrednost izmeničnega dela vhodnega signala, ki je v našem primeru

sinusne oblike ua V = 2 sin ωt in frekvence f = ω 2π = 5 kHz , je enaka
U a, vh = 2 V 2.
• Pri členu 1.reda se efektivna vrednost izmeničnega dela signala pri dani frekvenci
zmanjša za:
uîz U a,izh 1
k1.red = = = = 1,591 ⋅ 10− 2
uˆvh U a, vh 1 + (2πfτ )
2
in posledično dobimo efektivno valovitost pri konstantni enosmerni

napetosti:
U a,izh k1.red ⋅ U a, vh
riz,1.red = = = 2,25 ⋅ 10− 3
U0 U0
nedušenega nihanja ν = ω ω0 = f f 0 = 5 kHz 1,25 kHz = 4 :
uîz U a, izh 1
k2.red = = = = 5,882 ⋅ 10 − 2
uˆvh U a, vh 2 2
(1 −ν ) + (2νξ ) 2
Od tod dobimo efektivno valovitost:

U a,izh k2.red ⋅ U a, vh
riz = = = 8,31 ⋅ 10− 3
U0 U0
• V primeru člena 1.reda imamo manjšo efektivno valovitost na izhodu.
10.01.2018
4. Pri polindirektnem merjenju moči smo uporabili tokovni merilni transformator

( mK = ±0,2 % , δ max = ±10′ ) in vatmeter ( M P = ± (0,2% P + 0,1% PD ) , P = 3 4 PD ,
PD = 1000 W ) pri nazivnih vrednostih in referenčnih pogojih. V katerem intervalu se lahko
nahaja fazni kot porabnika ( ? ≤ ϕ ≤ ? ), da bo negotovost zaradi kotnega pogreška tokovnika
zanemarljiva v skupni standardni negotovosti delovne moči. Za izračun negotovosti
upoštevajte, da so dejanske vrednosti pogreškov majhne, in izhodiščno enačbo:
Rešitev:
Pi = P(1 + ei )(1 + ew )[1 + δ i tgϕ ]
∂Pi
u1 (P ) = u (ei ) ≈ P ⋅ u (ei )
∂ei
∂Pi
u2 ( P ) = u(ew ) ≈ P ⋅ u (ew )
∂ew
∂Pi
u3 (P ) = u (δ i ) ≈ P ⋅ tgϕ u (δ i )
∂δ i
uc (P ) = P ⋅ wc (P ) = P u 2 (ei ) + u 2 (ew ) + tg 2ϕ u 2 (δ i )

mK , i 2 ⋅ 10−3
u (ei ) = = = 1,155.10− 3
3 3
mP MP 1  −3 −3 P  −3
u (ew ) = = =  2 ⋅ 10 + 10 D  = 1,925.10
3 3P 3 P
10 60 ⋅ π 180
δ i , max
u (δ i ) = = = 1,679.10− 3
3 3
• Del standardne negotovosti je zanemarljiv, kadar je manjši od petine drugega
prispevka. V našem primeru je to:
1
tgϕ u (δ i ) ≤ ⋅ u 2 (ei ) + u 2 (ew )
5
od tod določimo največjo dopustno vrednost kota:
u 2 (ei ) + u 2 (ew )
ϕ ≤ arctg 2
= arctg 0,2673 = 14,96o = 0,261rad
25 ⋅ u (δ i )
• Fazni kot porabnika se lahko nahaja v intervalu − 14,96o ≤ ϕ ≤ 14,96o , da bo
merilna negotovost zaradi kotnega pogreška tokovnika zanemarljiva.
10.01.2018
5. Opišite postopek preskušanja točnosti merilnega instrumenta. Želimo preskusiti točnost

gospodinjskega števca električne energije razreda 2 . Pri tem želimo uporabiti referenčni
sistem za merjenje električne energije, za katerega vemo, da je njegov mejni pogrešek
M N = ± (0,1 % Wx + 0,05 % WD + 4 dig ) , kjer je Wx izmerjena vrednost energije, WD pa
merilni doseg sistema. Referenčni sistem ima na voljo tri merilna območja ( 1 Wh ,
1000 Wh in 10 000 Wh ). Izračunajte, ali je referenčni sistem, ki je pri poskusu kazal
vrednost WN = 115,31 Wh , primeren za preskus števca. Za faktor razširitve običajno
upoštevamo razširitveni faktor k = 2 .
Rešitev:
• Preskušanje – je izvajanje tehnične operacije, s katero se po specificiranem
postopku določi ena ali več značilnosti danega proizvoda, procesa ali storitve. Pri
preskušanju merilnega instrumenta se preverja skladnost s specifikacijami podanimi
v standardu za posamezen merilni instrument.
• Za preskušanje električnih števcev velja, da je referenčni sistem zadosti točen in
posledično primeren za preskus takrat, ko je njegova razširjena merilna negotovost
enaka ali manjša od tretjine meje pogreška preskušanega števca W95 ≤ m 3 .
• Meja pogreška za izmerjeno vrednost preskušanega števca je m = 2 % .

• Relativna standardna negotovost referenčnega sistema je:
M N = ± (0,1 % Wx + 0,05 % WD + 4 dig )
M N = (0,1% ⋅115,31 Wh + 0,05% ⋅1000 Wh + 4 ⋅ 0,01 Wh ) = 0,655 Wh ,

kjer ločljivost dobimo iz prikazovalnika referenčnega sistema:
1 dig = 0,01 Wh .
• Razširjena merilna negotovost referenčnega sistema znaša:
mN 1 MN 2 0,655 Wh
W95 = 2 wN = 2 =2 = = 0,656 % ,
3 3 WN 3 115,31 Wh
kar je manj od tretjine meje pogreška preskušanega števca, ki znaša
0,66 % . Referenčni sistem je primeren za preskušanje števca pri
merjeni vrednosti.
31.01.2018
1. Koliko kaže voltmeter, ki se odziva na pravilno efektivno vrednost,

če nanj priključimo pravokotno pulzno napetost u frekvence u )
u
f = 100 kHz s širino pulza Timp = 6 µs in upp = 200 mV (napetost od
vrha do vrha) ? Koliko kaže, če uporabimo izmenični vhod (AC – 0
enosmerna komponenta napetosti je blokirana)?
Rešitev:
)
• Na podlagi podatkov ima signal pravokotno u u
pulzno obliko, kjer je perioda ponavljanja
pulzov enaka T = 1 f = 10 µs . U−
Timp T t
)
• Ker imamo v dveh intervalih periode konstantni vrednosti u in nič, lahko enačimo
)
temensko vrednost u = upp = 200 mV .
T
1 2
T ∫0
• Voltmeter se odziva na efektivno vrednost signala U = u dt . Če imamo
celoten signal na vhodu voltmetra (brez blokirane enosmerne komponente),

zapišemo efektivno vrednost signala:
1 ) 2 6 2 4  )2
U2 =  (u ) T + (0 ) T  = 0,6(u ) → U = upp 0,6 = 154,9 mV → 155 mV
T 10 10 
• Po blokirani enosmerni komponenti imamo tudi sedaj v dveh intervalih periode
)
konstantni vrednosti (u − U − ) in (− U − ) . Blokirana enosmerna komponenta signala
je enaka srednji vrednosti:
T
1 1) 6 4  3)
U − = U = ∫ u dt =  u T + 0 T  = u = 120 mV
T 0 T  10 10  5
• Pri dani obliki signala je efektivna vrednost izmeničnega dela signala enaka:
 1  ) 3 )  3  3 ) 2 
2 2
1 ) 2 6 2 4
2
U izm =  (u − U − ) T + (− U − ) T  = u − u  T +  − u  T  =
T 10 10  T   5  5  5  5 
  2 )  2 3  3 )  2 2  4 ⋅ 3 ) 2 9 ⋅ 2 ) 2 30 ) 2
U 2
=  u  +  u   = u + u = u
izm
  5  5  5  5  25 ⋅ 5 25 ⋅ 5 125
 
U izm = upp 0,24 = 97,98 mV → 98 mV
31.01.2018
2. Koliko je merilni rezultat s standardno negotovostjo za dvižni čas Tr DSO (člen 1. reda), ki
smo ga določili posredno preko mejne frekvence? Pri vzbujanju s sinusnim signalom
)
frekvence f = 32 MHz in temenske vrednosti u = 8 V smo na zaslonu DSO ocenili
)
temensko vrednost na y = 3,15 d z mejnim pogreškom odčitavanja ± 0,05 d ; k y = 2 V d .
Standardne negotovosti preostalih veličin zanemarite.
1
G (ω ) =
2
1 + (ωτ )
Rešitev:
• Amplitudni del frekvenčne karakteristike člena 1. reda, s katerim aproksimiramo
dinamično obnašanje DSO, zapišemo v obliki:
)
u2 1 1 1
G (ω ) = ) = 2
= 2
→ f m = f ) )
u1 1 + (ωτ ) 1 + ( f fm ) (u1 u2 )2 − 1
) )
pri čemer upoštevamo G (ω ) = u2 u1 in f m = 1 (2πτ ) .
• Dvižni čas DSO je posredno določen z Tr = 0,35 f m in od tod:

0,35 0,35 ) ) 2
Tr = = (u1 u2 ) − 1 = 8,56 ns
fm f
kjer sta obe temenski vrednosti signala na vhodu in signala na zaslonu
DSO enaki:
) ) ) )
u1 = 8 V , u2 = uDSO = y ⋅ k y = 3,15 d ⋅ 2 V d = 6,3 V
Mejna frekvenca je: f m = 40,89 MHz .
• Ker lahko zanemarimo vse prispevke k skupni standardni negotovosti dvižnega

) )
časa uc (Tr ) razen prispevka pri določanju amplitude u2 , zapišemo: uc (Tr ) = c ⋅ u (u2 )
Faktor občutljivosti c določimo z delnim odvajanjem:
∂Tr 0,35 1 ) ) s
c= ) =
∂u2 ) ) 2
f 2 (u u ) − 1
(− 2 u12 u2− 3 ) = 3,577 ⋅ 10 − 9
V
1 2
)
Standardno negotovost amplitude u2 določa pogrešek odčitka, za
) M 0,05 d ⋅ 2 V d
u (u2 ) = = = 0,0577 V
3 3
• Standardna negotovost pri posrednem merjenju dvižnega časa Tr je tako:
)
uc (Tr ) = c ⋅ u (u2 ) = 0,2065 ns =& 0,21 ns
• Merilni rezultat s standardno negotovostjo za dvižni čas Tr je enak:

Tr = 8,56 ns , uc (Tr ) = 0,21 ns , n =1
31.01.2018
3. Opišite postopek umerjanja oz. kalibracije instrumenta. Voltmeter ima kalibracijski

certifikat z rezultati kalibracije navedenimi v tabeli. Koliko znaša pogrešek kalibriranega
instrumenta (kolona 3)? S tem instrumentom ste izmerili napetost 1,5032 V . Podajte merilni
rezultat izmerjene vrednosti, če je imel referenčni instrument 5 1 2 mestni prikazovalnik in
mejo pogreška M ref = 0,1% U i + 0,1% U D + 3dig . Ostale prispevke k merilni negotovosti
uporabljenega instrumenta zanemarimo. Podajte popoln merilni rezultat!
U i V U ref V E V
0,5000 0,52213
1,0000 1,01567
1,5000 1,50462
2,0000 1,99478
Rešitev:
• Umerjanje oz. kalibracija pomeni niz operacij, s katerimi ugotavljamo povezave
med vrednostmi, ki jih kaže kalibrirani instrument (v našem primeru voltmeter), ter
pripadajočimi vrednostmi, ki so realizirane z etaloni pod določenimi pogoji.
• Pogrešek kalibriranega instrumenta je razlika izmerjene vrednosti in referenčne
vrednosti E = U i − U ref . Rezultat izmerjene vrednosti je potrebno korigirati glede
na vrednosti v certifikatu. Korekcija se U V U V E V K V
i ref
prišteje in ima obraten predznak od
pogreška v obravnavani točki K = − E . 0,5000 0,52213 -0,02213 +0,02213
1,0000 1,01567 -0,01567 +0,01567
1,5000 1,50462 -0,00462 +0,00462
2,0000 1,99478 +0,00522 -0,00522
• Če pri uporabi instrumenta izmerimo z voltmetrom 1,5032 V , kar je zelo blizu
vrednosti umerjene točke U i = 1,5000 V in kot zelo dober približek uporabimo kar
njeno korekcijo, znaša prava vrednost:
U = U i + K = 1,5032 V − (− 0,00462 V ) = 1,50782 V
• Iz prikazovalnika in podatka proizvajalca o meji pogreška referenčnega instrumenta
določimo njegovo merilno negotovost.
5 1 2 mestni prikazovalnik ⇒ prikaz 199999 <⇒ U D = 2,00000 V
M U = 0,1% U i + 0,1% U D + 3dig =

= 0,1% ⋅ 1,5032 V + 0,1% ⋅ 2,00000 V + 3 ⋅ 0,00001 V = 0,0035332 V
MU
u (U ) = = 2,040 mV =& 2,1mV
3
• Popoln merilni rezultat je tako:
U = 1,5078 V , u (U ) = 2,1 mV , n =1
31.01.2018
4. Koliko sta številski vrednosti za napetost U , če jo izrazimo v enoti dBV in v enoti dBm 600
(referenca 1 mW , 600 Ω )? Številska vrednost napetosti U , izražena v dBV je trikrat večja,
kot če je izrazimo v dBm 600 . Kolikšna je napetost U , izražena v enoti SI?
Rešitev:
U  P  U 2 R   U2   U 
= 10 log  = 10 log ⋅ 2  = 10 log 2  = 20 log 
U
- referenčna napetost je enaka napetosti U ref1 = 1 V :
dBV
U U 
= 20 log 
dBV  1V 
U
- referenčna napetost U ref2 je enaka napetosti, kadar se na
dBm 600
uporu R = 600 Ω sprošča moč P = 1 mW :
U ref2 = P ⋅ R = 1mW ⋅ 600 Ω = 0,7746 V ⇒
U  U 
= 20 log 
dBm 600  0,7746 V 
U U
dBV dBm 600
 U   U 
20 log  = 3 ⋅ 20 log 
 U ref1   U ref2 
3
 U   U  3
U ref2
  =   ⇒ U= = 0,6817 V
U U
 ref1   ref2  U ref1
• Številski vrednosti za podani enoti sta:

U U
= −3,33 in = −1,11
dBV dBm 600
31.01.2018
5. Koliko je največje odstopanje napetosti od idealne linearne karakteristike v diagonali

odklonskega Wheatstonovega mostiča pri relativni spremembi δ R1 = 2 % , če uporabljamo
upore z nazivno vrednostjo R1n = R2 n = R3 n = R4 n = 10 kΩ in toleranco mRi = ±0,001 ,
mostič pa na začetku ni bil uravnovešen (Upoštevajte najbolj neugodne razmere)? Vezje
napajamo z napetostnim generatorjem U 0 = 5 V , RV → ∞ .
R1 R4 − R2 R3
UV = U0
(R1 + R2 )(R3 + R4 )
Rešitev:
• Ker se spreminja en upor, imamo četrtinski mostič z realno karakteristiko, ki je pri
največji spremebi upora δ R1 = 2 % enaka:
U V,1 4 = U 0
(R + ∆R )R − R 2 = U0
∆R R
= U0
δ R1
= 24,752 mV
(2 R + ∆R )2 R 2(2 + ∆R R ) 2(2 + δ R1 )
• Idealna linearna karakteristika četrtinskega mostiča ima spremembo upora samo v
števcu in zapišemo:
δ R1
U V0 = U 0 = 25,0 mV
4
• Ker mostič na začetku ni bil uravnovešen, se lahko k izhodiščni karakteristiki
četrtinskega mostiča doda vrednost neenakosti vseh štirih uporov. V najbolj
neugodnem primeru imamo opravka s karakteristiko polnega mostiča:
U V, 4 4 = U 0
(R + ∆R )(R + ∆R ) − (R − ∆R )(R − ∆R ) =
(R + ∆R + R − ∆R )(R − ∆R + R + ∆R )
= U 0 ⋅ δ R = U 0 mRi = ±5 mV
• Največja in najmanjša vrednost na voltmetru pri relativni spremembi δ R1 = 2 % sta

tako:
U V, maks = U V,1 4 + U V, 4 4 = 29,752 mV ,
U V, min = U V,1 4 − U V, 4 4 = 19,752 mV
in še posledično mejni odstopanji od idealne linearne karakteristike pri
relativni spremembi δ R1 = 2 % :
U V, maks − U V0 = 4,752 mV , U V, min − U V0 = −5,248 mV

Največje odstopanje od idealne linearne karakteristike je tako:
∆U maks = −5,248 mV
13.02.2018
1. Frekvenco merimo posredno preko merjenja razmerja vhodne in izhodne napetosti na RC

členu prvega reda. Kolikšna je merjena frekvenca in njena standardna negotovost, če je
razmerje napetosti r = U 2 U1 = 0,532 ± 0,002 in časovna konstanta τ = 5,00 ms ± 0,01 ms ?
Medsebojne korelacije zanemarite ( rij = 0 ).
U2 1
=
U1 1 + ω 2τ 2
Rešitev:
• Iz podane enačbe lahko izpostavimo frekvenco:
2
 U1  1
2
  − 1   −1
1 U2  1 r r −2 − 1
f = = = = 50,663 Hz
2π τ 2π τ 2πτ
in enačbo nato parcialno odvajamo, da dobimo koeficiente

občutljivosti:
∂f 1  1 − 2 r −3  1 r −3
c1 = =   = = 132,823 Hz
∂r 2πτ  2 r − 1  2πτ
− 2
r −2 − 1
∂f r −2 − 1 r −2 − 1
c2 =
∂τ
=
2π
(
⋅ − τ −2 = )
2π τ 2
= 10132,6 (Hz )
2
• Standardno negotovost posredno merjene veličine f določajo s ci utežene

negotovosti neposredno merjenih veličin ui = M i 3:
M r2 M2
u ( f ) = c12 ⋅ u12 + c22 ⋅ u22 = c12 ⋅ + c22 ⋅ τ
3 3
u ( f ) = c12 ⋅
(0,002)2 + c 2 ⋅ (0,00001s )2 = 0,16415 Hz
2
3 3
• Zaokrožen merilni rezultat za frekvenco je enak:
f = 50,66 Hz , u ( f ) = 0,17 Hz , n =1
13.02.2018
2. Podajte merilni rezultat s standardno merilno negotovostjo za tok kratkega stika tokovnega
vira I 0 , ki ima notranjo upornost R0 = 100 Ω , če smo s priključenim ampermetrom
dvanajstkrat pomerili in dobili rezultat:
I A = 8,2856 A , u (I A ) = 12 mA ( n = 12 )
Uporabljeni ampermeter ima podatke: M I = ±(0,01% I + 0,02% I D + 3dig ) , I D = 10 A,
RA = 200 mΩ , ločljivost ∆I q = 100 µA
Negotovosti notranje upornosti R0 in upornosti ampermetra RA zanemarite!
Rešitev:
• Tokovni delilnik nam da I A = I 0 ⋅ R0 (R0 + RA ) , od koder ocenimo tok kratkega
stika:
R0 + RA
I0 = IA = 8,2856 A ⋅ 1,002 = 8,30217 A
R0
• Standardna negotovost toka na ampermetru je sestavljena iz prispevka ampermetra
– negotovost tipa B - in prispevka negotovosti zaradi ponavljanja meritev –
negotovost tipa A, ki je podana:
1 1
u B (I A ) = MI = ( )
1 ⋅ 10 − 4 I A + 2 ⋅ 10 − 4 I D + 0,3 mA = 1,807 mA
3 3
u (I A ) = 12 mA
• Skupna standardna negotovost odčitanega toka na ampermetru je:
uc (I A ) = uA2 (I A ) + uB2 (I A ) = 12,14 mA

v danem primeru je prispevek negotovosti tipa A prevladujoč. Zato je
prevladujoča tudi porazdelitev pogreška tega prispevka.
• Ker lahko negotovosti notranje upornosti R0 in upornosti ampermetra RA
zanemarimo, je povezava standardne negotovosti toka kratkega stika in negotovosti
toka ampermetra enostavna. Poiščemo faktor občutljivosti in ovrednotimo:
∂I 0 R + RA
uc ( I 0 ) = uc (I A ) = 0 uc (I A ) = 1,002 ⋅ 12,14 mA = 12,16 mA
∂I A R0
• Zapišemo merilni rezultat z zaokroženimi vrednostmi uc (I 0 ) = 12,16 mA → 13 mA :
I 0 = 8,302 A , u (I 0 ) = 13 mA , n = 12
13.02.2018
3. Kako poteka krivulja najmanjše merilne negotovosti merjenja napetosti, ki jo merimo z

dvema vzporedno vezanima voltmetroma v merilnem območju? Skicirajte!
• V1-meter: M U = ± (0,1%U + 0,1%U D + 2 dig ) , U D = 1,0000 V ;
• V2-meter: M U = ± (0,4%U + 0,05%U D + 2 dig ) , U D = 1,1000 V .
Rešitev:
• Mejni vrednosti pogreškov sta:
M U 1 = ± (10−3 ⋅ U + 10 −3 ⋅ 1V + 2 ⋅10 −4 V ) = 10−3 ⋅ U + 12 ⋅10−4 V
M U 2 = ± (4 ⋅10 −3 ⋅ U + 5 ⋅ 10 −4 ⋅ 1,1 V + 2 ⋅10 −4 V ) = 4 ⋅10−3 ⋅ U + 7,5 ⋅10 −4 V
in se izenačita pri vrednosti napetosti U 0 :
10 −3 ⋅U 0 + 12 ⋅10−4 V = 4 ⋅10 −3 ⋅U 0 + 7,5 ⋅10−4 V ⇒ U 0 = 0,15 V

• Do te vrednosti napetosti ima drugi voltmeter manjšo mejo pogreška in posledično
manjšo negotovost vrednotenja tipa B:
M U 2 4 ⋅10−3 ⋅ U + 7,5 ⋅10−4 V
U < U 0 ⇒ u (U ) = =
3 3
M 1,35 mV
u (U 0 ) = U 0 = = 0,7794 mV → u (U 0 ) = 0,78 mV
3 3
nad to vrednostjo napetosti pa je bolje uporabljati prvi voltmeter:
M U 1 10−3 ⋅ U + 12 ⋅10−4 V
U > U 0 ⇒ u (U ) = =
3 3
Ker sta voltmetra vezana vzporedno, lahko napetost merimo do
vrednosti dosega merilnega območja prvega voltmetra U D = 1,0000 V ,
ki je manjša od obeh.
• Skica
razmer:
M U mV
5
4,75 MU 2
M U , min MU1
2,5
2,2
1
0,75
0 U 0 u (U ) 0,5 1 U V
min
13.02.2018
4. Z danim kompenzacijskim vezjem po Lindeck-Rothejevem principu kompenzacije merimo

napetost termočlena ( U x,0 = U V + I p ⋅ RN ). Izrazite polni merilni rezultat rezultat za napetost
termočlena U x,0 z notranjo upornostjo R x , 0 = 100 mΩ , če so merilni podatki naslednji:
• izmerjeni tok je znašal 0,5159 mA ; relativna standardna negotovost umerjenega
A-metra: wI = 0,26 % ;
• vrednost etalonskega upora je znašala 100,05 Ω ; wR = 0,050 % ;
• voltmeter je imel odklon 0 V in standardni odklon te izmerjene napetosti
s (u ) = 152 µV .
Ip
termočlen Rx,0 Rp
V A
U x,0 Ux RN Up
Rešitev:
• Pri kompenzacijski metodi notranja upornost termočlena ( 100 mΩ ) nima vpliva na
meritev, saj s to metodo merimo napetost odprtih sponk oz. napetost
neobremenjenega termočlena. Napetost termočlena U x,0 izmerimo tako, da z delom
vezja, ki je desno od voltmetra, kompenziramo U x,0 . Z U p in Rp nastavimo padec
napetosti na etalonskem uporu RN enak U x,0 , kar ugotovimo z voltmetrom, ki kaže
razliko 0 V .
• Napetost termočlena U x,0 določimo iz izmerjenega toka I p = I A , vrednosti etalona
RN in napetosti na voltmetru:
U x,0 = U V + I A ⋅ RN = 0 V + 0,5159 mA ⋅ 100,05 Ω = 51,6158 mV
• Negotovost U x,0 dobimo iz posameznih prispevkov negotovosti po naslednji
enačbi:
2 2 2
 ∂U x,0   ∂U x,0   ∂U x,0 
u (U x,0 ) =  ⋅ u (U V ) +  ⋅ u (I A ) +  ⋅ u (RN ) =
 ∂U V   ∂I A   ∂RN 
2 2 2
 ∂U   ∂U   ∂U x,0 
=  x,0 ⋅ s (u ) +  x,0 ⋅ w(I A ) ⋅ I A  +  ⋅ w(RN ) ⋅ RN  =
 ∂U V   ∂I A   ∂RN 
= [s(u )]2 + [RN ⋅ w(I A ) ⋅ I A ]2 + [I A ⋅ w(RN ) ⋅ RN ]2 =

= (152 µV )2 + [51,6158 mV ⋅ 2,6 ⋅10 −3 ]2 + [51,6158 mV ⋅ 5 ⋅10 −4 ]2 = 0,2044 mV
• in zaokrožen merilni rezultat:

U x,0 = 51,62 mV , u (U x,0 ) = 0,21 mV , n =1
13.02.2018
5. Kako je določena električna konstanta ε 0 in koliko je njena vrednost? Razložite zakaj je

njena vrednost določena absolutno točno, če je znano, da znaša hitrost svetlobe v vakuumu
točno 299 792 458 m s in permeabilnost vakuuma (magnetna konstanta) točno
4 π ⋅ 10 −7 Vs Am . Kako sta določeni ti vrednosti? Katera izmed naštetih izpeljanih enot:
Volt ali Farad ali Henry, izkorišča lastnost absolutne točnosti ε 0 in ima najmanjšo
negotovost ter zakaj?
Rešitev:
• Električna konstanta ε 0 je preko svetlobne hitrosti v vakuumu c = 299 792 458 m s
in permeabilnost vakuuma µ 0 = 4 π ⋅ 10 −7 Vs Am absolutno točno določena z
enačbo:
1 As
c 2 µ 0ε 0 = 1 ⇒ ε0 = 2
= 8,85418782 ⋅ 10−12
c µ0 Vm
• Svetlobna hitrost v vakuumu je določena preko definicije za meter:

1 299 792 458 sekunde.

−7
I2 F 2 πd N 2 π ⋅ 1m Vs
F = lIB = lµ0 ⇒ µ0 = 2
= 2 ⋅ 10 − 7 2
= 4 π ⋅ 10 − 7
• Od naštetih izpeljanih enot ima najmanjšo negotovost Farad, realiziran s

‘Thompson-Lampard’ križnim kondenzatorjem, za katerga križno kapacitivnosti
zapišemo:
1
C= (C1 + C2 ) = ε 0 ln 2 l
2 π
C2
in je odvisna od
negotovosti merjenja
dolžine.
C1
INTERFER.
20.06.2018
1. Pri merjenju moči na bremenu preizkusite obe vezavi in določite upornosti tokovnega in
napetostnega vhoda vatmetra, pri katerih lahko zanemarimo sistematična pogreška vezav?
• vatmeter: U n = 90 V ; I n = 3 A ; cosϕn = 0,5 ; RW, n = ? ; RW, t = ? ;
yD = 150 ; y = 131,4 ; r = 0,5 ;
Rešitev:
• Obeh veličin bremena (napetost in tok) ne moremo sočasno pravilno meriti.
L W A L A W
V breme V breme
N N
• Pri prvi varianti vezave instrumentov je sistematični pogrešek enak:
2 20 mV 
P = PW − I 2 (RW, t + RA ) ⇒ E1 = I 2 (RW, t + RA ) = (2 A )  RW, t + 
 3 A 
v drugi varianti vezave instrumentov pa:
 1 1   1 1  2 1 1 
P = PW − U 2  +  ⇒ E 2 = U 2

R +  = (75 V ) 
R + 
 RW, n RV   W, n RV   W, n 10 MΩ 
• Če želimo zanemariti sistematični pogrešek, ga moramo primerjati z merilno
u (P ) 1 M P 1 r ⋅ PD
Ei ≤ = =
10 10 3 10 100 3
Merilni doseg vatmetra določa tudi nazivni cosϕn :
PD = U n I n cosϕ n = 90 V ⋅ 3 A ⋅ 0,5 = 135 W
1 r ⋅ PD 1 0,5 ⋅135 W
in dobimo: Ei ≤ = = 38,97 mW
10 100 3 10 100 3
• Pri prvi varianti vezave instrumentov mora biti upornost tokovnega vhoda vatmetra
manjša od: E1 = 4 A 2 RW, t + 26,6 mW < 38,97 mW → RW, t < 3,076 mΩ
• Pri drugi varianti vezave instrumentov mora biti upornost napetostnega vhoda
5625 V 2
vatmetra večja kot: E2 = + 0,5625 mW < 38,97 mW → RW, n < 146,46 kΩ
RW, n
20.06.2018
2. Koliko največ lahko kaže voltmeter, ki meri efektivno vrednost napetosti oblike
u (t ) V = 5 sin (200π t s ) . Koliko je tedaj relativni pogrešek zaradi nekoherentnega merjenja,
če ima voltmeter merilni čas nastavljen na ameriške razmere TM = 1 60 Hz ?
  T  
Emax = U  1 − sinc  2 π M  − 1
  T  
 
Rešitev:
• Signal je sinusne oblike s frekvenco f = ω 2π ⋅ 1 s = 200 π 2π ⋅ Hz = 100 Hz
oziroma periodo T = 1 f = 1 100Hz = 10 ms .
u (t ) V
• Kadar čas merjenja ni enak u (t ) u 2 (t ) u 2 (t )
u 2 (t )
1
signala, dobimo pogrešek nekoherence.
0
• Prava efektivna vrednost sinusnega signala t 0* TM,2 t0* + TM,2
t
usin (t ) V = 5 sin (100Hz ⋅ 2 π t ) je

T
T
1 2
T ∫0
U sin = u (t )dt = 5 2 V = 3,5355 V .
• Pogrešek ne-koherentnega merjenja je odvisen od časa merjenja. Ker je čas

merjenja prilagojen na ameriške razmere TM = 1 60 Hz = 16, 6 ms , je razmerje
TM T = 16, 6 ms 10 ms = 1,6 6 . Največji absolutni pogrešek pri merjenju efektivne
vrednosti sinusne napetosti izračunamo iz podane enačbe.
  T  
 sin  2 π M  
  T  
Emax = U  1− − 1 = 3,5355 V ⋅ 0,04053 = 0,1433 V
T
 2π M 
 T 
 
• Voltmeter kaže za največji pogrešek ne-koherence povečano vrednost:
T
1 M 2
TM ∫0
U max = u (t )dt = 3,5355 V ⋅ (1 + 0,04053) = 3,679 V
• Izračunamo še največji relativni pogrešek zaradi nekoherentnega merjenja:

Emax 0,02866 V
emax = = = 4,05 ⋅10 −2
U 0,7071 V
20.06.2018
3. Ali z digitalnim voltmetrom ( M U = ±(0,2%U + 0,1%U D ) ;

u V
U D = 1,200 V ), katerega dinamično obnašanje 1
aproksimiramo s členom prvega reda f m = 300 Hz , lahko
pomerimo oba nivoja signala, tako da je dinamični
pogrešek zanemarljiv. Skicirajte približni potek
dinamičnega pogreška E (t ) za dani vhodni signal? 0 2 10 t ms
Rešitev:
U iz
• Karakteristika odziva člena 1. reda na stopničasto obliko signala je: = 1 − e−t τ
U vh
Dinamični pogrešek predstavlja razliko med izmerjeno (izhodno)
vrednostjo in pravo (vhodno) vrednostjo signala. V absolutni obliki ga
zapišemo: Edin = U iz − U vh = U vh (1 − e − t τ ) − U vh = −U vh e − t τ
konstante: τ = 1 (2πf m ) = 530,5 µs
• Ker je dinamični pogrešek sistematičen, je zanemarljiv, kadar je dovolj majhen
proti standardni negotovosti merilnega rezultata: Edin ≤ u (U ) 10
pravokotno porazdelitev pogreška. V našem primeru imamo dve vrednosti signala
( U1 = 1,0 V ; U 2 = 0,0 V ) in ustrezni standardni negotovosti v absolutni obliki:
M 1
u (U1 ) = U = (2 ⋅ 10 − 3 ⋅ 1,0 V + 10 − 3 ⋅ 1,2 V ) = 1,848 ⋅ 10− 3 V
3 3
M 1
u (U 2 ) = U = (2 ⋅ 10− 3 ⋅ 0,0 V + 10− 3 ⋅ 1,2 V ) = 0,693 ⋅ 10− 3 V
3 3
• Pri dani obliki signala in pri nivoju U 1 = 1,0 V mora biti dinamični pogrešek manjši
od Edin = U1e − t τ ≤ u (U1 ) 10 in odzivni čas daljši od:
 u (U1 ) 
t1 ≥ −τ ln  = −τ ln(1,848 ⋅ 10− 4 ) = 4,56 ms ,
 10 ⋅ U1 
• kar je manj od časa, ki je na razpolago 6 ms .
• Pri nivoju U 2 = 0,0 V in dani obliki signala je stopnica signala ∆U 2 =& − U1 = 1,0 V .
Dinamični pogrešek mora biti manjši od Edin = U1e −t τ ≤ u (U 2 ) 10 in odzivni čas
daljši od:
 u (U 2 ) 
t2 ≥ −τ ln  = −τ ln (0,693 ⋅ 10− 4 ) = 5,08 ms
 10 ⋅ U1  • kar je več od časa, ki je na razpolago 4 ms .
1 1
• Za skiciranje uprabimo oceno odzivnega časa Ta ≈ = =& 1,7 ms :
2 ⋅ f m 2 ⋅ 300 Hz
E V
uiz V 1
1
→
0 2 10 t ms
0 2 10 t ms
−1
20.06.2018
4. Z danim kompenzacijskim vezjem po Lindeck-Rothejevem principu kompenzacije merimo

napetost termočlena ( U x,0 = U V + I p ⋅ RN ). Koliko največ bi lahko bil šum merilnega vezja
prikazan na voltmetru, da bi bil njegov vpliv zanemarljiv v skupni negotovosti za napetost
termočlena U x,0 z notranjo upornostjo R x , 0 = 100 mΩ , če so merilni podatki naslednji:
A-metra: wI = 0,62 % ;
• voltmeter je imel odklon 0 V . Koliko največ je lahko standardni odklon te izmerjene
napetosti s (u ) = ?
Ip
termočlen Rx,0 Rp
V A
U x,0 Ux RN Up
Rešitev:
• Pri kompenzacijski metodi notranja upornost termočlena ( 100 mΩ ) nima vpliva na
neobremenjenega termočlena. Napetost termočlena U x,0 izmerimo tako, da z delom
vezja, ki je desno od voltmetra, kompenziramo U x,0 . Z U p in Rp nastavimo padec
napetosti na etalonskem uporu RN enak U x,0 , kar ugotovimo z voltmetrom, ki kaže
razliko 0 V . Napetost termočlena U x,0 določimo iz izmerjenega toka I p = I A ,
vrednosti etalona RN in napetosti na voltmetru:
U x,0 = U V + I A ⋅ RN = 0 V + 0,5519 mA ⋅ 100,5 Ω = 55,466 mV
enačbi:
2 2 2
 ∂U x,0   ∂U   ∂U x,0 
u (U x,0 ) =  ⋅ s (u ) +  x,0 ⋅ w(I A ) ⋅ I A  +  ⋅ w(RN ) ⋅ RN  =
 ∂U V   ∂I A   ∂RN 
= [s(u )]2 + [RN ⋅ w(I A ) ⋅ I A ]2 + [I A ⋅ w(RN ) ⋅ RN ]2

• Prispevek šuma ničelnega indikatorja – voltmetra - je zanemarljiv, kadra je največ
petina negotovosti osnovnih prispevkov:
1
s(u ) < [RN ⋅ w(I A ) ⋅ I A ]2 + [I A ⋅ w(RN ) ⋅ RN ]2
5
1 −3 2 −4 2
s (u ) <
5
[55,466 mV ⋅ 6,2 ⋅ 10 ] + [55,466 mV ⋅ 5 ⋅10 ] = 69,0 µV

U x,0 = 55,47 mV , u (U x,0 ) = 0,35 mV , n =1
20.06.2018
5. Napišite trenutno veljavno definicijo SI enote za merjenje mase. Na kratko opišite vsaj en
način, na katerega želijo znanstveniki v prihodnosti izvesti realizacijo enote za maso.
Rešitev:
• Definicija – Kilogram (kg) je enota za maso in ustreza masi mednarodnega
prototipa kilograma.
Standardna negotovost prakilograma je definirana z vrednostjo 0.
Relativna negotovost nacionalnih etalonov mase znaša tipično okoli
1×10-8. In k takim vrednostim z enakimi stabilnostmi realizacije morajo
težiti vse nove metode nove realizacije kilograma z navezavo na
stabilen naravni pojav ali fizikalno konstanto.
• Trenutno poteka več različnih načinov in raziskav za novo realizacijo kilograma, ki
pa so še v začetni preizkuševalni fazi in še ne dosegajo zadovoljive negotovosti.
Glavna principa sta:
realizacija mase s pomočjo primerjave mehanske veličine z
električno
štetje elementarnih delcev z znano maso (atomi).
• Primerjava mehanske in električne moči – ti poskusi temeljijo na navezavi
kilograma na naravne konstante s pomočjo precizijske primerjave mehanske in
električne enote za energijo. Na tej ideji temeljita poskusa kot sta vatna tehtnica in
magnetno lebdenje.
• Štetje elementarnih delcev – pri teh poskusih gre za navezavo enote mase na maso
atoma oziroma na maso elektrona ali protona. Kilogram bi bil na ta način definiran
kot točno določeno število delcev.
Posledično je seveda potrebno z zadostno točnostjo poznati maso
delcev in z veliko točnostjo znati šteti število delcev. Na teh idejah
temeljita dva poskusa realizacije kilograma – Avogadrov projekt in
štetje ionov.
22.08.2018
1. Podajte merilni rezultat s standardno negotovostjo za tok kratkega stika tokovnega vira
I 0 = 1,8735 A , ki se lahko spreminja v mejah M ( I 0 ) = ±0,0056 A (notranja upornost vira
R0 = 4,5 Ω ). Tok merimo z ampermetrom ( I D = 2,0000 A , RA = 0,5 Ω ,
M I = ±(0,03% I i + 0,04% I D + 1dig ) ). Negotovosti RA in R0 zanemarite.
Rešitev:
• Kadar vključimo ampermeter v vezje, nam I0
kaže manjši tok, kot je tok kratkega stika med A IA
točkama A in B. Vzrok je v končni upornosti
ampermetra RA ≠ 0 . Opraviti imamo s I0 R0 A RA
tokovnim delilnikom:
B
R0 IA
IA = I0 = I 0 ⋅ 0,9 → I0 =
R0 + RA 0,9
• Ker se lahko vrednost toka kratkega stika spreminja, se ustrezno tudi vrednost toka
na ampermetru. To znaša v našem primeru:
I A = 0,9 I 0 = 1,68615 A
• Ampermeter ima tudi lastni pogrešek, ki se spreminja v mejah:
M I A = ± (3 ⋅ 10−4 I i + 4 ⋅ 10−4 I D + 1dig ) =
M I A = ± (3 ⋅ 10−4 ⋅1,68615 A + 4 ⋅ 10−4 2,0000 A + 0,1mA ) = ±0,00141A
• V merilnem rezultatu za pričakovano vrednost toka kratkega stika I 0 = 1,8735 A

imamo prispevka dveh negotovosti, če negotovosti RA in R0 zanemarimo:
negotovost spreminjanja tokovnega vira v mejah M ( I 0 ) = ±0,0056 A in negotovost
merjenja z ampermetrom z mejnim pogreškom M I A = ±0,00141A . Upoštevamo
pravokotne porazdelitve pogreškov in zapišemo:
2 2
 M (I0 )   M I A 
uI 0 =   +   = 0,00333A
 3   3 
• Merilni rezultat s standardno negotovostjo za tok kratkega stika je:
I 0 = 1,8735 A , uI 0 = 0,0034 A , n = 1
22.08.2018
2. Želimo opazovati signal, ki ima dvižni čas Tr = 13 ns , z elektronskim osciloskopom

( Bo = 200 MHz ), tako da bo sistematični pogrešek merjenja dvižnega časa največ 2 % .
Kakšna mora biti pasovna širina uporabljene sonde, da bo izpolnjen pogoj meritve?
Dinamično obnašanje sonde in osciloskopa (kaskadna vezava) aproksimiramo s členom 1.
reda.
Rešitev:
zgornje in spodnje mejne frekvence: B = f m, zg − f m,sp . Ker je f m,sp ≈ 0 , je dvižni
čas osciloskopa enak:
Tr, o = 0,35 f m, o = 0,35 Bo = 1,75 ns .
• Skupni izmerjeni dvižni čas dobimo z geometrijskim seštevanjem dvižnih časov

zaporedno (kaskadno) vezanih členov (sonde in osciloskopa) in dvižnega časa
vhodnega signala. Ta skupni čas je lahko največ + 2% podaljšan proti dejanskemu:
2
Tr,2M = Tr2 + Tr,2s + Tr2, o = (1,02 ⋅ Tr )
Tr,s ≤ Tr2 (1,02 2 − 12 ) − Tr2, o = 1,94 ns

0,35
Bs ≥ = 180,4 MHz
Tr,s
22.08.2018
3. Želimo uporabiti digitalni voltmeter na merilnem dosegu U D = 1V . i Ui

Koliko znaša efektivno število amplitudnih stopenj in ENOD voltmetra, 1 0,640488 V
če merimo enosmerno napetost U i = 0,64 V in izmerimo deset odčitkov 2 0,640479 V
napetosti ( n1 = 10 ), ki so podani v tabeli? Za koliko se poveča efektivno 3 0,640450 V
število amplitudnih stopenj in ENOD, če bi bil rezultat povprečje 4 0,640499 V
n2 = 90 zaporednih meritev? 5 0,640512 V
6 0,640500 V
7 0,640451 V
8 0,640485 V
9 0,640466 V
Rešitev: 10 0,640482 V

instrumenta. Odvisno je od merilnega dosega in ne od izmerjene vrednosti
m = U D s (U i ) = 1 V s (U i ) .
• Če upoštevamo stresanje rezultatov merjenja dane napetosti kot šumni prispevek,
izračunamo najprej srednjo vrednost:
10
∑U i
U= i =1
= 0,6404812 V
10
in nato še eksperimentalni standardni odklon za n1 = 10 meritev po
enačbi:
10 10
∑ (U i − U )2 ∑ (U i − 0,6404812 V ) 2
sn1 (U i ) = i =1
= i =1
= 20,55 µ
n1 − 1 9
• Sedaj izračunamo število efektivnih amplitudnih stopenj voltmetra m1 pri n1 = 10

meritvah:
UD 1V
m1 = = = 48662
sn1 (U i ) sn1 (U i )
in efektivno število mest prikaza ENOD:
 UD 
ENOD1 = log10 (m1 ) = log10   =& 4,68
 sn (U i ) 
 1 
• Če bi uporabili več zaporednih meritev n2 , bi se standardni odklon povprečnih
vrednosti zmanjšal za faktor:
sp sp sn2 (U i ) n1 10 1
sn1 (U i ) = , sn2 (U i ) = = = =
n1 n2 sn1 (U i ) n2 90 3
• Posledično se za toliko poveča efektivno število amplitudnih stopenj, ki zdaj znaša:

n
m2 = 2 m1 = 3m1 = 145986
n1
in ENOD: ENOD2 = log10 (m2 ) = log10 (145 986 ) =& 5,16

22.08.2018
4. Opišite metrološko piramido. Koliko bi bila vrednost toka, ki bi bil realiziran posredno s
pomočjo Josephsonovega člena in kvantiziranega Hallovega upora. Za napetost bi uporabili
eno napetostno stopnico pri obsevanju mesta dotika Josephsonovega člena z mikrovalovi
frekvence f = 75 GHz (Josephsonova konstanta: K j-90 = 483 597,9 GHz V ) in najvišjo
stopnico karakteristike kvantiziranega Hallovega upora ( i = 1 ; von Klitzingova konstanta:
Rk -90 = 25 812,807 Ω ).
Rešitev:
• Metrološka piramida je hierarhično urejena veriga etalonov. Na vrhu ima
določeno enoto - primarni etalon, pod njim so sekundarni etaloni in na naslednji
nižji ravni delovni etaloni.
Enota, ki jo vzdržuje etalon nižjega reda, izhaja iz enote, ki jo vzdržuje
etalon višjega reda. Vsako merilo je posredno umerjeno s primarnim
etalonom!
šibko sklopljenih
superprevodnikov. Če
mesto dotika obsevamo
z mikrovalovi, dobimo
stopničasto UI
karakteristiko.
Višina stopnic je enaka in odvisna od Plankove konstante h, osnovnega
naboja e in frekvence f elektromagnetnega sevanja. Višina ene stopnice
UI karakteristike pri frekvenci 75 GHz je:
h f 75 GHz
∆U = f = = = 1,550875.10− 4 V ≈ 155 µV
2e K j 483 597,9 GHz V

Klitzingov efekt). Karakteristika
postane stopničasta, če dosežemo, da se
nosilci elektrine gibljejo le v ravnini,
B > 2T in je termodinamična
temperatura pod 1K.
1h R
Rk = h e 2 : RH, i = 2 = k ; i = 1, 2, ... RH,1 = Rk = 25 812,807 Ω
ie i
napetosti in upornosti ( i = 1 ) enaka:
∆U J − 90, 75 GHz 1,550875.10 −4 V
∆I = = = 6,0081618 nA
Rk -90 25 812,807 Ω
22.08.2018
5. Tokovno frekvenčnemu pretvorniku ste izmerili karakteristiko. Podatki so

v tabeli. Koliko je občutljivost pretvornika in koliko je nelinearnost I A f kHz
pretvornika, če gre nazivna karakteristika skozi točki I1 = 0,0 A in 0 1,500
1 1,817
I 2 = 8,0 A dejanske karakteristike? Nelinearnost določite za celotno 2 2,196
območje. 3 2,670
4 3,112
5 3,610
6 4,520
7 5,601
8 6,786
9 8,212
Rešitev:
• Občutljivost predstavlja strmino nazivne karakteristike pretvornika in znaša:
f 2 − f1 5,286 kHz kHz
S= = = 0,66075
I 2 − I1 8A A
• Iz podatkov preračunamo absolutni El = f i − f n in relativni pogrešek linearnosti
fi − f n
el = v odvisnosti od toka.
f maks − f min
• Nazivna karakteristika se računa z enačbo f n = f1 + S ⋅ (I − I1 ) .
I A f kHz f n kHz El kHz el

0 1,500 1,500 0 0,000
1 1,817 2,161 -0,344 -0,051
2 2,196 2,822 -0,626 -0,093
3 2,670 3,482 -0,812 -0,121
4 3,112 4,143 -0,834 -0,153
5 3,610 4,804 -1,194 -0,178
6 4,520 5,465 -0,945 -0,141
7 5,601 6,125 -0,524 -0,078
8 6,786 6,786 0 0,000
9 8,212 7,447 0,765 0,114
• Nelinearnost pa je največji pogrešek linearnosti na celotnem območju in znaša:

f i − f n maks 1,194 kHz 1,194 kHz
n = el maks = = = = 0,178
f maks − f min (8,212 - 1,500) kHz 6,712 kHz
16.01.2019
1. Vhod uporovno-kapacitivnega delilnika, ki ga aproksimiramo s členom 1. reda, vzbujamo s

sinusnim napetostnim signalom amplitude Avh = 8,76 V in frekvence f sin = 24 kHz . Na
izhodu dobimo amplitudo signala Aizh = 5,46 V . Koliko je lahko še najkrajši dvižni čas na
vhodu danega merilnega člena, da bo pogrešek merjenja dvižnega časa na izhodu manjši od
1%? Dvižni čas je definiran z dvigom signala med 10% in 90% obeh končnih stanj.
Skicirajte razmere!
1
U iz U vh =
1 + ω 2τ 2
G (ω )
1
Rešitev:
1 2
• Merilni člen zaradi svoje dinamike 0,62
zmanjša amplitudo na izhodu v
razmerju:
f m f sin f
Avh Aiz
U iz uˆ 1 Aizh
= iz = = = 0,6233
U vh uˆvh 2
1 + (2 πf ) τ 2 Avh Merilni
člen
• Od tod lahko izračunamo časovno konstano delilnika,
ki določa dinamiko obnašanja danega merilnega člena:
2 2
1  1  1  1 
τ=   −1 =   − 1 = 8,32 µs
2 πf  0,6233  2 π ⋅ 24 kHz  0,6233 
• Dvižni čas, definiran z dvigom signala med 10% in 90% obeh končnih stanj, je
povezan s časovno konstanto.
Tr, č = Tr = ln 9 ⋅ τ = 18,28 µs Tr,v Tr,i
čas. Dvižni časi se geometrično seštevajo. Doprinos Merilni
merilnega člena je tako: člen
Tr,2i = Tr,2v + Tr,2č
• Če želimo, da je dvižni čas na izhodu podaljšan največ za 1% ( Tr,i = 1,01 ⋅ Tr, v ),

določimo najkrajši čas na vhodu, ki še dosega dani pogrešek, iz enačbe:
(1,01 ⋅ Tr, v )2 − Tr,2v = Tr,2č ⇒ Tr,v = 1 2 Tr,č = 7,0535Tr,č = 128,9 µs
(1,01) − 1
16.01.2019
2. Podajte merilni rezultat s standardno negotovostjo za tok kratkega stika tokovnega vira, ki
ima notranjo upornost vira R0 = 4,0 Ω . Ampermeter s podatki: I D = 2,0000 A , RA = 0,4 Ω ,
M I = ±(0,03% I i + 0,04% I D + 1dig ) je pokazal vrednost I A = 1,8735 A . Vrednost notranje
upornosti vira je ocenjena, da odstopa največ mR0 = ±1% , upornost ampermetra pa je
podana z zanemarljivo negotovostjo.
Rešitev:
B
R0 R0 + RA
IA = I0 → I0 = I A = 1,1 ⋅ I A = 2,0609 A
R0 + RA R0
• V našem primeru določata negotovost kratkega stika tokovnega vira prispevek
merjenja toka z ampermetrom in prispevek notranje upornosti vira.
• Za vrednotenje negotovosti toka kratkega stika, kot posredno merjene veličine,
potrebujemo standardni negotovosti vhodnih veličin ( u I A in u R0 ) in faktorja
občutljivosti:
∂I 0 R0 + RA
cI A = = = 1,1
∂I A R0
∂I 0 R − RA − R0 −R 1 A
cR0 = = IA 0 2
= I A 2A = 1,8735 A ⋅ 0,025 = 0,04684
∂R0 R0 R0 Ω Ω
• Ampermeter ima lastni pogrešek, ki se spreminja v mejah:

M I A = ± (3 ⋅ 10−4 I A + 4 ⋅ 10−4 I D + 1dig ) =
M I A = ± (3 ⋅ 10−4 ⋅1,8735 A + 4 ⋅ 10−4 2,0000 A + 0,1mA ) = ±0,00146 A
• Z upoštevanjem pravokotne porazdelitve pogreškov ( u = M 3 ) zapišemo:

2 2
 M   mR0 R0 
uI 0 =  cI A I A  +  cR0  = 0,001426 A
 3   3 
• Merilni rezultat s standardno negotovostjo za tok kratkega stika je:

I 0 = 2,0609 A , uI 0 = 0,0015 A , n = 1
16.01.2019
3. Koliko znaša merilni rezultat za faktor popačenja U/dBV

2 2
( THDIEC = X − X X 1 ) napetostnega signala oblike,
1 40
ki je prikazan na sliki, če ima spektralni analizator
standardno negotovost določanja komponente 20
−3
w(U ) = 3 ⋅ 10 ? Koliko je efektivna napetost signala?
U /V 0
U k / dBV = 20 log k
1V
-20
500 1000 f/Hz
Rešitev:
• Efektivni napetosti komponent se izračuna s pomočjo podane enačbe in iz vrednosti
podanih v spektru:
20 dBV / dBV
U 1 = 1 V ⋅ 10 20
= 10 V
10 dBV / dBV
U 2 = 1 V ⋅ 10 20
= 3,16 V
2 2
U = U1 + U 2 = 10,49 V
• Faktor popačenja je razmerje efektivne vrednosti harmonskih komponent (v našem
primeru druge harmonske komponente) proti efektivni vrednosti osnovne
komponente:
U 2 − U12 U 2
THDIEC = =
U1 U1
U2
Faktor popačenja je: THDIEC = = 0,3162
U1
• Ker sta neodvisni vhodni veličini v kvocientu, lahko zapišemo za relativno obliko
standardne negotovosti za faktor popačenja THDIEC = U 2 U1 :
w(THD ) = w2 (U1 ) + w2 (U 2 ) = 4,243 ⋅ 10 −3

• V absolutni obliki je standardna negotovost:
u (THD ) = w(THD ) ⋅ THD = 1,34 ⋅ 10 −3
• Merilni rezultat je tako:
THDIEC = 0,3162 , u (THD ) = 0,0014 , n =1
16.01.2019
4. Koliko znaša efektivno število amplitudnih stopenj in ENOD voltmetra, i Ui

če merimo enosmerno napetost U i = 0,46 V na merilnem območju 1 0,460488 V
U D = 1V in izmerimo deset odčitkov napetosti ( n1 = 10 ), ki so podani v 2 0,460479 V
tabeli? Za kolikokrat bi morali povečati število meritev, da bi podvojili 3 0,460450 V
efektivno število amplitudnih stopenj ? Koliko bi bil tedaj ENOD 4 0,460499 V
voltmetra? 5 0,460512 V
6 0,460500 V
7 0,460451 V
8 0,460485 V
9 0,460466 V
Rešitev: 10 0,460482 V
instrumenta. Odvisno je od merilnega dosega in ne od izmerjene vrednosti
m = U D s (U i ) = 1 V s (U i ) .
• Če upoštevamo stresanje rezultatov merjenja dane napetosti kot šumni prispevek,
izračunamo najprej srednjo vrednost:
10
∑U i
U= i =1
= 0,4604812 V
10
in nato še eksperimentalni standardni odklon za n1 = 10 meritev po
enačbi:
10 10
∑ (U i − U )2 ∑ (U i − 0,4604812 V ) 2
sn1 (U i ) = i =1
= i =1
= 20,55 µ
n1 − 1 9
• Sedaj izračunamo število efektivnih amplitudnih stopenj voltmetra m1 pri n1 = 10

meritvah:
UD 1V
m1 = = = 48662
sn1 (U i ) sn1 (U i )
in efektivno število mest prikaza ENOD:
 UD 
ENOD1 = log10 (m1 ) = log10   =& 4,68
 sn (U i ) 
 1 
• Če bi uporabili več zaporednih meritev n2 , bi se standardni odklon povprečnih
vrednosti zmanjšal za faktor:
s s s (U ) n1
sn1 (U i ) = p , sn2 (U i ) = p ⇒ n2 i =
n1 n2 sn1 (U i ) n2
• Posledično se za toliko poveča efektivno število amplitudnih stopenj, ki zdaj znaša:

n
m2 = 2 m1 = 2m1 = 97324 ↔ n2 = 4n1 = 40
n1
število meritev bi se moralo povečati štirikrat.
• ENOD se poveča na: ENOD2 = log10 (m2 ) = log10 (97324 ) = 4,988 =& 5,0
16.01.2019
5. Koliko bi bila vrednost električne energije v eni sekundi, ki bi bila realizirana posredno s
sekundarnima etalonoma za napetost (Josephsonov člen) in za upornost (kvantiziran
Hallov upor). Za napetost bi uporabili eno napetostno stopnico pri obsevanju mesta dotika
upora ( i = 1 ; von Klitzingova konstanta: Rk -90 = 25 812,807 Ω ). Kako je definirana sekunda?
Rešitev:

napetosti je Josephsonov člen, ki je
sestavljen iz dveh šibko sklopljenih
superprevodnikov. Če mesto dotika
obsevamo z mikrovalovi, dobimo
naboja e in frekvence f elektromagnetnega sevanja. Višina ene stopnice
UI karakteristike pri frekvenci 65 GHz je:
h f 65 GHz
∆U = f = = = 1,344092.10− 4 V ≈ 135 µV
2e K j 483 597,9 GHz V

postane stopničasta, če dosežemo, da
se nosilci elektrine gibljejo le v
ravnini, B > 2 T in termodinamična
temperatura pod 1K.
1h R
Rk = h e 2 : RH,i = 2 = k ; i = 1, 2, ... RH,1 = 25 812,807 Ω
ie i
• V časovnem intervalu 1 sekunde bi bila vrednost električne energije realizirane s
kvantnimi vrednostmi napetosti in upornosti enaka :
2
∆W = ∆P ⋅ ∆t =
∆U J2− 90, 65 GHz
⋅ 1s =
(
1,344092.10 − 4 V )
= 0,6998785 pWs
Rk - 90 25 812,807 Ω
• Sekunda je trajanje 9 192 631770 period sevanja, ki ustreza prehodu med dvema
hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma cezija 133.
25.01.2019
1. Ali ločljivost voltmetra QU = 1 dig = 0,1 mV ( M U = ± (0,02%U i + 0,01%U D ) , U D = 1V ), s

katerim želimo meriti razmerje dveh uporov rx = R1 R2 =& 1,01 z napetostno primerjalno
metodo, zadostuje, da bi bila skupna negotovost manjša od wc (rx ) ≤ 10 −5 . Razmerje
določamo s primerjavo padcev napetosti na obeh uporih pri čemer zagotovimo, da sta
napetosti v zadnji petini merilnega območja ( > 4U D 5 ). Vpliva stabilnosti tokovnega vira
in notranje upornosti voltmetra sta zanemarljiva. Skicirajte merilno vezje.
Rešitev:
• Pri napetostno primerjalni metodi merimo R1
napetost najprej na uporu R1 in nato na
drugem R2 . Ker v obeh primerih teče skozi p
I V
njiju enak tok (stabilen tokovni vir) in ker je R2
notranja upornost voltmetra zelo velika
(zanemarljiv sistematični pogrešek
priključitve), lahko zapišemo:
U U R1 U1
I0 = 1 = 2 → = = rx =& 1,01
R1 R2 R2 U 2
2 2
u (r )  u (U1 )   u (U 2 ) 
wc (rx ) = x =   + 
rx  U1   U 2 
• Ker se napetosti razlikujeta za 1 % in se voltmeter dvakrat enako moti, lahko lastni
pogrešek voltmetra v kvocientu zanemarimo in nam ostaneta le pogreška
2 2
 u (U1 )q   u (U 2 )q  u (U )q ∆(U )q
wc (rx ) =   +  =& 2 = 2 ≤ 10− 5
 U1   U 2  U U2 3
pri čemer u (U 1 )q in u (U 2 )q pomenita standardni negotovosti zaradi

ločljivost voltmetra QU , ki je v obeh primerih enaka (isti voltmeter). Za
vrednotenje predpostavimo pravokotno porazdelitev:
∆(U )q QU
u (U )q = =
2 3 2 3
• Ker je vrednost napetosti najmanj štiri petine merilnega dosega U ≥ 0,8 V , je
potrebna ločljivost QU ≤ 10−5 6 ⋅ 0,8 V = 19,6 µV in ločljivost QU = 100 µV ni
zadostna za željeno negotovost določanja razmerja dveh uporov wc (rx ) ≤ 10 −5 .
25.01.2019
2. Skicirajte zgradbo merilnega sistema in opišite funkcije posameznih blokov v shemi! Kateri
blok je ključen za pridobivanje informacije? Kako je definirana množina informacije S in
koliko znaša, če pri merjenju z voltmetrom na območju (0...20) V upoštevamo točnost
instrumenta M U = ± (0,005 %U + 3 dig ) ? ločljivost: 100 µV 1  axD 
mmax = 1 + ln + 1
2a  b 
Rešitev:
• Zgradba merilnega sistema:
vhodna veličina rekonstruirani
prava vrednost vmesna veličina vmesna veličina grobi podatki podatki
priprava primerjava, obdelava

zaznavalo
signalov A/D podatkov
merilni pretvornik merjenje

primerjava z enoto izhodna veličina
izmerjena vrednost
'prikaz'
• Vhodni signal vstopa v merilni pretvornik, ki je sestavljen iz zaznavala (tudi tipalo
ali senzor) in faze priprave signalov na obdelavo (ojačiti, preoblikovati, pretvoriti v
veličino, ki je uporabna za neposredno primerjanje).
• Za merilnim pretvornikom je faza primerjanja merjene veličine z enoto oz. merjenje
v ožjem smislu.
Izvrši se z analogno-digitalnim pretvornikom.
Signal za primerjavo mora biti v enosmerni obliki.
• Za analogno-digitalnim pretvornikom je faza obdelave signalov za :
interpretacijo podatkov, prikaz podatkov in prenos podatkov.
opravi funkcijo rekonstrukcije in različne matematične obdelave (npr.
računanje povprečne vrednosti, integriranje, odvajanje ipd.).
• Ključen za pridobivanje informacije o signalu je A/D pretvornik, kjer se zmanjša
negotovost na začetku kvantizacijskega postopka (merilno območje A/D
pretvornika) na negotovost diskretnega stanja kvantizacije po končanem postopku.
• Množina informacije, ki jo pridobimo, je dvojiški logaritem od števila amplitudnih
stopenj S = lbm .
Odvisna od stopnje zmanjšanja intervala nedoločenosti okoli prave
vrednosti! Bolj ko zmanjšamo interval xmax − xmin → 2 E x ≈ ∆ , več
x − xmin x − xmin
informacije dobimo. m = 1 + max ≈ 1 + max
2 Ex ∆
2E x
x min xi − E x xi xi + E x xmax
• Število amplitudnih stopenj je:
1  axD  1  5 ⋅ 10−5 ⋅ 20 V 
mmax = 1 + ln + 1 = 1 + ln  + 1 = 14664
2a  b  2 ⋅ 5 ⋅ 10− 5  3 ⋅ 100 µV 
in množina informacije: S max = lb mmax = lb14664 = 13,84 bit
25.01.2019
3. Tiskar tiska trdno vezano knjigo. Da bo debelina hrbta platnic primerna, meri debelino D
snopa natisnjenih listov, ki bodo prilepljeni v platnice. Knjiga bo imela točno
N = 248 strani . S kljunastim merilom ( m = 1,2 % ) je izmeril debelino enega lista
d = 0,0833 mm . Zapišite popolni merilni rezultat za debelino notranjih strani knjige.
Upoštevajte samo negotovost merila in ločljivost odčitavanja ( Qd = 0,0080 mm ).
Rešitev:
• Debelina snopa natisnjenih listov D je enaka produktu števila listov, ki je polovica
števila strani, in debeline lista.
N 248
D= d= 0,0833 mm = 10,3292 mm
2 2
• K negotovosti debeline prispeva samo merjenje debeline lista s kljunastim merilom, ker je
število listov N 2 = 124 točno znano. Zapišemo:
2 2 2 2
 ∂D   ∂D   ∂D   N 
u (D ) =  u ( N ) +  u (d ) =  0  +  u (d ) = 124 ⋅ u (d )
 ∂N   ∂d   ∂N   2 
• Negotovost merjenje debeline lista d s kljunastim merilom se izračuna iz njegove meje
pogreška, pri čemer predpostavimo pravokotno porazdelitev verjetnosti:
m ⋅ d 0,012 ⋅ 0,0833 mm
um (d ) = = = 5,7712 ⋅ 10 − 4 mm
3 3
k temu moramo dodati še negotovost zradi ločljivosti:
Qd 0,0080 mm
uq (d ) = = = 2,309 ⋅ 10 − 3 mm
2 3 2 3
• Skupna negotovost merjenja debeline lista d s kljunastim merilom je enaka:
u (d ) = um2 (d ) + uq2 (d ) = 2,38 ⋅ 10 −3 mm
• Negotovost merjenja debelina snopa natisnjenih listov D sedaj izrazimo:

u (D ) = 124 ⋅ u (d ) = 124 ⋅ 2,38 ⋅ 10−3 mm = 0,295 mm → 0,30 mm
• Popolni merilni rezultat za debelino snopa natisnjenih listov D je :

D = 10,33 mm , u (D ) = 0,30 mm , n = 1
25.01.2019
4. Opišite postopek preskušanja točnosti merilnega instrumenta. Izpeljite izraz za izračun

pogreška e pri preskušanju števca delovne električne energije, v katerem nastopata dejanski
čas t = 716 s za določeno število vrtljajev N = 200 in čas t0 , ki bi ga imel števec
K = 500 vrt. kWh , če ne bi imel pogreška pri teh vrtjajih! Kako je določen čas t0 in koliko
znaša pri moči bremena P = 2000 W ? Koliko je pogrešek?
Rešitev:
• Pogrešek e pri preskušanju števca delovne električne energije je določen z:
Wš − W Wš
e= = −1
W W
pri čemer so:
N N
Wš = , W = Pt , → e = −1
K KPt
• Idealni števec brez pogreška bi izmeril N = 200 vrtljajev v času t0 :
N N
0= − 1 → t0 =
KPt0 KP
N 200 vrt. 1000 W ⋅ 3600 s
t0 = = = 2 ⋅ 10 − 4 = 720 s
KP 500 vrt. kWh ⋅ 2000 W W
• Pogrešek števca energije e izražen z dejanskim časom in časom, ko ni pogreška, je
tako:
N N KP t t −t
e= −1 = −1 = 0 −1 = 0 = 0,0056 → 0,56%
KPt t t t
25.01.2019
5. Koliko znaša nelinearnost uporovnega temperaturnega senzorja s spodaj podano

karakteristiko Rt na območju 25o C ≤ t ≤ 50 o C ? Nazivna linearna karakteristika je enaka
karakteristiki senzorja Rt v začetni in končni točki temperaturnega območja.
Rt = R0 ⋅ e − βt , R0 = 25 kΩ , β = 0,04o C-1
Rešitev:
• Nelinearnost senzorja n izračunamo kot največje odstopanje dejanske
karakteristike Rt = R0 ⋅ e − βt od nazivne linearne karakteristike Rn glede na celotno
območje:
Rt − Rn max
n=
Rt , max − Rt , min
• Ker je nazivna linearna karakteristika enaka karakteristiki senzorja v začetni točki
in končni točki, lahko zapišemo enačbo:
o
C -1 ⋅ 25 o C
Rt , min = 25 kΩ ⋅ e −0 , 04 = 9,19699 kΩ
o -1 o
Rt , max = 25 kΩ ⋅ e −0, 04 C ⋅50 C
= 3,33834 kΩ
Rn = Rt , min + S ⋅ (t − tmin ) ,
pri čemer je
Rt , max − Rt , min - 5,8136 kΩ Ω
S= = = −232,544 o
tmax − tmin 25 C
o
C
• Temperaturo tm , pri kateri je največji pogrešek linearnosti El, max = Rt − Rn max ,

dobimo z iskanjem ekstrema funkcije – z odvodom:
∂El ∂ (Rt − Rn ) ∂Rt ∂Rn
= =0 → − = − β ⋅ R0 ⋅ e − β ⋅t m − S = 0
∂t ∂t ∂t ∂t
• Od tu sledi:
 Ω 
1  S  1  − 232,544 o 
tm = − ⋅ ln −  = − ⋅ ln − C  = 36,47o C
o -1 o -1
β  β ⋅ R0  0,04 C  0,04 C ⋅ 25 kΩ 
 
 
Vrednost upornosti senzorja pri tej temperaturi je:
Rt m = R0 ⋅ e − β ⋅t m
= 5,81360 kΩ
• Nelinearnost tako znaša:

El, max Rt m − Rn R0 ⋅ e − β ⋅t m − [Rt , min + S ⋅ (tm − t min )]
n= = = =
Rt , max − Rt , min Rt , max − Rt , min Rt , max − Rt , min
 Ω 
5,81360 kΩ − 9,19699 kΩ − 232,544 o (36,47 o C - 25o C )
 C  = 0,123 → 12,3%
n=
- 5,8136 kΩ
04.02.2019
1. Po tokovno primerjalni metodi merimo dva upora R1 ≈ 7500 Ω in R2 ≈ 7050 Ω . V katerem

primeru dosežemo manjšo standardno merilno negotovost
in zakaj? V vezju, ki ga napajamo z idealnim napetostnim
virom, uporabimo ampermeter M I = ± (0,2 % I + 0,1% I D ) ,
I ≈ I D = 2 mA , z ločljivostjo ∆I q = 1µA in uporovni etalon
RN = 7,000(1 ± 10 −4 )kΩ . Za vrednotenje uporabimo
poenostavljen izraz Rx = RN I N I x .
Rešitev:
• Primerjanje je tem bolj točno, čim bliže sta si relativno merjeni in referenčni upor
( Rx ↔ RN )!
R1 − RN
R1 ≈ 7500 Ω : δ1 = =& 7 %
RN
R − RN
R2 ≈ 6950 Ω : δ 2 = 2 =& −0,7 %
RN
• V prvem primeru sta si upora R2 ↔ RN bolj narazen ≈ 7 % in s tem dobimo tudi
različna pogreška E (I N ) ≠ E (I x ) , ki ju v kvocientu ne moremo izločiti. Upoštevati
moramo točnost instrumenta M I = ± (0,1% I + 0,1% I D ) in to pri obeh odčitkih:
2 2
 10− 4   0,002 + 0,001 ⋅ I D 2 mA 
wR2 = w 2
RN
2 2
+ w + w =& 
IN Ix  + 2 

 3   3 
wR2 = 2,45 ⋅ 10−3 → wR2 = 2,5 ⋅ 10−3
• V drugem primeru je skupna standardna negotovost poenostavljenega izraza

Rx = RN ⋅ I N I x , kadar sta si upora dovolj blizu ( δ < 1% ) in se odčitka I N in I x in
tudi pogrešeka ampermetra E (I N ) =& E (I x ) malo razlikujeta, enaka:
2 2 2
 u (I x )q  m   ∆I 1
wR1 = w (RN ) + 2
2
 =  R N  + 2 q ⋅  = 2,12 ⋅ 10− 4 → wR1 = 2,2 ⋅ 10− 4
 Ix   3   2 3 ID 
kjer nastopa poleg negotovosti referenčnega upora w(RN ) = mRN 3 še
dvakrat pogrešek negotovosti odčitka, ki še preostane
( )
u (I x )q = ∆I q 2 3 , ker smo tok dvakrat odčitali.
• V drugem primeru se negotovost zmanjša wR2 < wR1 . Pri primerjalnih metodah
zmanjšamo negotovost le, če sta primerjana upora blizu skupaj δ < 1% .
04.02.2019
2. Koliko je merilni rezultat za napetost praznega teka vezja, ki

R1
ga sestavljata dva napetostna vira, kot kaže slika
( U1 = 2U 2 = 4,000 V , R1 = R2 = 2 kΩ )? V rezultatu analizirajte R2
tudi vpliv sistematičnega pogreška zaradi vključitve voltmetra U1
( M U = ± (0,2%U + 0,1%U D ) , U D = 10,000 V , RV = 10 MΩ ).
U2 V
Rešitev:
• Pred priključitvijo voltmetra imamo v seštevalni točki povprečno vrednost napetosti
U1 in U 2 , če sta upora enaka R1 = R2 = R . Po Theveninovem teoremu sta
nadomestna napetost in upornost vira enaki:
R2 U R + U 2 R1 U + U2
U = (U1 − U 2 ) + U2 = 1 2 = 1 = 3,00 V
R1 + R2 R1 + R2 R1 = R 2 2
R1R2 R
R0 = = = 1 kΩ
R1 + R2 R1 = R2 2
RV
• Po vključitvi kaže voltmeter: U 0' = U 0 = 0,9997 ⋅ U 0 = 3,000 V
R0 + RV
• Merilna negotovost izmerjene napetosti je enaka:

MU 1  0,2 0,1 
u (U ) = =  3,000V + 10,000 V  = 9,24 mV
3 3  100 100 

1
desetkrat manjši od negotovosti izmerjene vrednosti E ≤ u (U ) .
10
V našem primeru je enak razliki med napetostjo, ki jo kaže vključeni
voltmeter U 0' , in napetostjo praznega teka. Vrednost je pod ločljivostjo
voltmetra in pod desetino standardne negotovosti:
E = U 0' − U 0 = − 0,30 mV < 0,92 mV
04.02.2019
3. Z uravnovešenim mostičem smo merili upornost R1 = R2 R3 R 4 . Ocenite, kolikokrat smo

pomerili upornost R1 , če so bile relativne standardne negotovosti upornosti R2 , R3 in R4
določene pri različnem številu meritev. Efektivno število stopenj prostosti je:
- w(R2 ) = 0,2 % pri n2 = 12 , uc4 ( y )
- w(R3 ) = 0,4 % pri n3 = 4 , v eff = N
- w(R4 ) = 0,3 % pri n4 = 8 . ∑

i =1
ui4 ( y ) vi
Rešitev:
• Celotna standardna negotovost izhodne veličine R1 = R2 R3 R 4 je sestavljena iz
prispevkov zaradi negotovosti posameznih upornosti u (R2 ) , u (R3 ) in u (R4 ) :
2 2 2
uc (R1 ) = u 22 (R1 ) + u32 (R1 ) + u 42 (R1 )
2 2 2
uc (R1 ) = [c u(R )] + [c u(R )] + [c u(R )]
2 2 3 3 4 4
∂R1 R
u2 (R1 ) = c2 u (R2 ) = u (R2 ) = 3 u (R2 ) = R1 ⋅ w(R2 )
∂R2 R4
R
u3 (R1 ) = c3 u (R3 ) = 2 u (R3 ) = R1 ⋅ w(R3 )
R4
RR
u4 (R1 ) = c4 u (R4 ) = 2 2 3 u (R4 ) = R1 ⋅ w(R4 )
R4
• Ker imamo v opisni enačbi produkt in kvocient vhodnih veličin, lahko
poenostavljeno izrazimo relativno obliko standardne negotovosti izhodne veličine
ter izračunamo:
u (R )
wc (R1 ) = c 1 = w2 (R2 ) + w2 (R3 ) + w 2 (R4 ) =
R1
= 0,002 2 + 0,004 2 + 0,0032 = 5,39 ⋅ 10 − 3
• V izhodiščno obliko zapisa enačbe za efektivne stopnje prostosti vstavimo zapise z
negotovostmi v relativni obliki in efektivnimi stopnjami prostosti vhodnih veličin
v 2 = n 2 − 1 = 11 , v3 = n3 − 1 = 3 ter v 4 = n 4 − 1 = 7 :
4
uc4 (R1 ) R1 ⋅ wc4 (R1 )
veff = = =
u24 (R1 ) u34 (R1 ) u44 (R1 ) R14 ⋅ w4 (R2 ) R14 ⋅ w4 (R3 ) R14 ⋅ w4 (R4 )
+ + + +
v2 v3 v4 v2 v3 v4
Izračunamo in zaokrožimo navzdol, kar nam da širši pas negotovosti:
wc4 (R1 )
veff = = 8,55 → veff = 8
w4 (R2 ) w4 (R3 ) w4 (R4 )
+ +
v2 v3 v4
Iz ocene celotne negotovosti smo dobili efektivno število stopenj
prostosti veff = 8 oziroma, da smo pomerili upornost R1
n = v eff + 1 = 9 − krat.
04.02.2019
4. Podajte merilni rezultat za štirikrat merjeno napetost U x nj 20 15 20 20 25

( 6,128 V , 6,123 V , 6,130 V , 6,124 V ) za ravni zaupnja s j mV 5 4 7 8 6
p = 68,3 % in p = 95 % , če imamo za oceno standardnega Število Vrednost za t
posameznih
odklona populacije na razpolago j = 5 serij meritev z isto meritev n
merilno opremo pod enakimi pogoji. Korekcija p = 68,3 % p = 95 %
sistematičnega pogreška je K = −23 mV . 2 1,8 12,7
3 1,32 4,3
s= ∑ (n − 1)⋅ s
j
2
j
4
5
1,20
1,15
3,2
2,8
∑ (n − 1)j 6 1011 2,6
8 1,08 2,4
10 1,06 2,3
20 1,03 2,1
30 1,02 2,05
50 1,01 2,0
100 1,00 2,0
200 1,00 1,97
Nad 200 1,00 1,96
Rešitev:
• Najprej izračunamo srednjo vrednost izmerjenih vrednosti.
1 n
U x = ∑U x ,i = 6,12625 V
n i =1
• Srednjo vrednost korigiramo še z ocenjeno korekcijo sistematičnega pogreška:
U x = U x + K = 6,12625 V + (− 0,023 V ) = 6,10325 V
• Nato izračunamo združeni eksperimentalni standardni odklon kot najboljši približek
standardnega odklona populacije:
∑ (n − 1)⋅ s
5 2
j =1 j j 3710 mV 2
s= = = 6,25 mV
∑ (n − 1)
5
j
95
j =1
• Ker smo določali standardni odklon na podlagi 5-tih serij meritev s skupno 100 meritvami,
sta faktorja razširitve pri ravni zaupanja p = 68,3 % → t = 1,00 in pri ravni
zaupanja p = 95 % → t = 2,00 .
• Za raven zaupanja p = 68,3 % se standardna negotovost (standardni odklon srednje
vrednosti) zaokroži:
s
u = s(x ) = t = 0,00313 V → 0,0032 V
n
in končni rezultat zapiše kot:
U x = 6,1033 V , u (U x ) = 0,0032 V , n=4
• Za raven zaupanja p = 95 % se razširjena negotovost zaokroži:

s
U 95 % = t ⋅ s ( x ) = t = 0,00625 V → 0,0063 V
n
in končni rezultat zapiše kot:
U x == 6,1033 V , U 95 % (U x ) = 0,0063 V , n=4
04.02.2019
5. Koliko kaže voltmeter v narisanem vezju pri pulzirajoči

napetosti podane oblike. Opišite in izpeljite enačbe.
Voltmeter se odziva na srednjo vrednost signala.
u V
1
0 1 4 t ms
Rešitev:
• Z danim vezjem lahko merimo temensko vrednost izmenične komponente u a
pulzirajoče napetosti u = U 0 + ua , če priključimo instrument vzporedno k diodi in
zaporedno kondenzatorju.
vrednosti:
)
uC = U 0 + u a
) )
)
u V = −u D = u a − u a
srednja vrednost napetosti uV enaka maksimalni vrednosti izmenične komponente,
ker je srednja vrednost izmenične komponente napetosti u a enaka nič.
T T T
1 1 ) ) 1 )
U V = ∫ u V dt = ∫0 (ua − ua ) dt = ua − T ∫0 ua dt = ua
T 0 T
1424 3
=0
• Enosmerna komponenta merjenega signala U 0 je v u V

našem primeru enaka: 1
4 ms
U0
1 1 1
U0 = u =
T ∫0 udt = 4 ms (1V ⋅ 1ms + 0 V ⋅ 3 ms ) = 4 V 0 1 4 t ms
) 3
in temenska vrednost izmenične komponente: ua = u − U 0 = V
4
)
• Voltmeter kaže U V = ua = 0,75 V .
06.06.2019
1. Pravokotno pulzno napetost u frekvence f = 2 kHz in širine pulza Timp = 400 µs merimo z
voltmetrom, ki meri pravilno efektivno vrednost in kaže U = 180 mV . Koliko je temenska
) )
vrednost u vhodne napetosti? Koliko bi bila temenska vrednost napetosti u pri istem
odčitku U, če bi voltmeter imel blokirano enosmerno komponento – vhod AC?
Rešitev: u ) U−
u
• Na podlagi podatkov ima signal pravokotno
pulzov enaka T = 1 f = 500 µs .
Timp T t
T
1 2
T ∫0
• Voltmeter se odziva na efektivno vrednost signala U = u dt , kar nam pri dani
obliki signala da:

1 ) 24 2 1  4 )2
U2 =  (u ) T + (0 ) T  = u
T 5 5  5
) 5
in od tod temensko vrednost vhodne napetosti: u = U = 201mV
4
• Pri blokirani enosmerni komponenti signala, se razmere na voltmetru spremenijo.
Enosmerna komponenta je enaka srednji vrednosti. Ker imamo v dveh intervalih
)
periode konstantni vrednosti u in nič, lahko zapišemo:
T
1 1)4 1  4)
U− = U =
T0∫ u dt =  u T + 0 T  = u
T 5 5  5
Po blokirani enosmerni komponenti imamo sedaj v dveh intervalih
)
periode konstantni vrednosti (u − U − ) in (− U − ) . Efektivna vrednost
 1   ) 4 )  4  4 )  1 
2 2
1 )
2 2 4 2 1
U =  (u − U − ) T + (− U − ) T  = u − u  T +  − u  T  =
T 5 5  T   5  5  5  5 
  1 ) 2 4  4 )  2 1  1 ⋅ 4 ) 2 16 ⋅ 1 ) 2 20 ) 2
U =  u  +  u   =
2
u + u = u
  5  5  5  5  25 ⋅ 5 25 ⋅ 5 125
 
Od tod dobimo za temensko vrednost vhodne napetosti:
) 125
u= U = 450 mV .
20
06.06.2019
2. Skicirajte vezje za merjenje upornosti po UI metodi (varianta z manjšim sistematičnim

pogreškom) in podajte merilni rezultat s standardno in razširjeno negotovostjo ( k = 2 )!
• voltmeter: U D = 20 V , U = 7,60 V , M U = ± (0,10%U + 0,10%U D + 10 mV ) ,
RV = 10 MΩ
• ampermeter: I D = 200 mA , I = 167,3 mA , M I = ± (0,10% I + 0,10% I D + 1dig ) ,
U A 0 = 200 mV
Rešitev:
U 7,60 V
• Oceno upornosti dobimo iz kvocienta: Rx = = = 45,427 Ω
I 167,3 mA
• Kadar priključimo voltmeter neposredno na
skozi končno upornost voltmetra. Sistematični
pogrešek je sorazmeren razmerju Rx RV :
Rx R
e1 = − =& − x = −4,54 ⋅ 10 −6
R x + RV RV
• Če priključimo ampermeter neposredno pred
upornosti ampermetra RA = U A 0 I D = 1Ω .
R
e2 = − A = −2,2 ⋅ 10 − 2
Rx
Izberemo prvo varianto z manjšim sistematičnim pogreškom e1 < e2
• Standardna negotovost upornosti je sestavljena iz dveh prispevkov (voltmetra in
ampermetra):
m M U 1  −3 20 V 10 mV 
w(U ) = U = U = 10 + 10 −3 +  = 2,856 ⋅ 10 −3
3 3 3 7,60 V 7,60 V 
mI MI I 1  −3 200 mA 0,1 mA 
w(I ) = = = 10 + 10 −3 +  = 1,613 ⋅ 10 −3
3 3 3 167,3 mA 167,3 mA 
Skupno standardno negotovost v relativni in absolutni obliki zapišemo:

wc (Rx ) = w 2 (U ) + w 2 (I ) = 3,28 ⋅ 10 −3 → wc (Rx ) = 3,3 ⋅ 10 −3
u c (Rx ) = wc (Rx ) ⋅ Rx = 0,149 Ω → u c (Rx ) = 0,15 Ω
Tudi razširjeno negotovost s faktorjem razširitve k = 2 zaokrožimo na
dve mesti:
U c (Rx ) = k ⋅ uc (Rx ) = 2 ⋅ uc (Rx ) = 0,298 Ω → uc (Rx ) = 0,30 Ω
• Sistematični pogrešek je zanemarljiv, saj velja e < wc (Rx ) 10 . Zato lahko rezultat
za Rx zapišemo kar v obliki Rx = U I = 45,43 Ω .
• Merilni rezultat s standardno negotovostjo podamo v obliki:
Rx = 45,43 Ω ; u c (Rx ) = 0,15 Ω ; n =1
in merilni rezultat z razširjeno negotovostjo v obliki:
Rx = 45,43 Ω ; u c (Rx ) = 0,30 Ω ; n =1
06.06.2019
3. V katerih mejah se lahko nahaja celotna standardna negotovost wc ( y ) izhodne veličine

y = x12 x22 , če sta vhodni veličini x1 in x2 medsebojno odvisni in imata enako veliki
relativni standardni negotovosti w( x1 ) = w( x 2 ) ?
N N −1 N
∑ [c u(x )] + 2∑ ∑c c j r (xi , x j )u ( xi ) u (x j )
2
uc ( y ) = i i i
i =1 i =1 j =i +1
Rešitev:
• Standardno negotovost izhodne posredno merjene veličine uc ( y ) določa tudi
koeficient korelacije r, kadar so neposredno merjene veličine medsebojno odvisne.
V našem primeru dveh medsebojno odvisnih vhodnih veličin zapišemo standardno
negotovost izhodne veličine v absolutni obliki:
uc ( y ) = (c1 u (x1 ))2 + (c2 u (x2 ))2 + 2rc1c2u (x1 )u(x2 )

2 2
u (y) u ( x1 )   u ( x 2 )  u ( x1 )u ( x 2 )
wc ( y ) = c  c1
=  +  c 2  + 2rc1c 2
y  y   y  y2
• Koeficiente občutljivosti izračunamo z delnim odvajanjem:
∂y ∂y
y = x12 x22 ⇒ c1 = = 2 x1 x22 , c2 = = 2 x2 x12 ,
∂x1 ∂x2
jih vstavimo v enačbo
2 2
 u ( x1 )   u ( x2 )  u ( x1 )u ( x2 )
wc ( y ) =  2 x1 x22  +  2 x2 x12  + 2r ⋅ 2 x1 x22 ⋅ 2 x2 x12
 y   y  y2
in jo uredimo
2 2
 u (x )   u (x )  u (x ) u ( x2 )
wc ( y ) =  2 1  +  2 2  + 2r ⋅ 2 ⋅ 2 1 = (2 w(x1 ))2 + (2 w(x2 ))2 + 2r ⋅ 4w(x1 )w(x2 )
 x1   x2  x1 x2
• Ker sta relativni standardnih negotovosti u ( x1 ) x1 = w( x1 ) = w( x 2 ) = u ( x 2 ) x 2

enaki, zapišemo:
wc ( y ) = 4 w2 ( x ) + 4 w2 ( x ) + r 8w2 ( x )
• Koeficient korelacije r lahko zavzame vrednosti med –1 in +1, zato se standardna

negotovost ustrezno spreminja:
r = −1 : wc ( y ) = 0 = 0
r = +1 : wc ( y ) = 16 w2 ( x ) = 4 w( x )
• Zaradi medsebojne odvisnosti se standardna negotovost izhodne posredno merjene
veličine spreminja v mejah 0 ≤ wc ( y ) ≤ 4 w( x ) in se precej razlikuje od primera,
kadar so vhodne veličine medsebojno neodvisne r = 0 !
r = 0 : wc ( y ) = 8w2 ( x ) = 2,83w( x )
06.06.2019
4. Zapišite merilni rezultat za napetost U LiPo litij-polimerne baterije z notranjo upornostjo

60 mΩ , ki jo izmerite s kompenzacijsko metodo (glej vezje). Merilni podatki so naslednji:
- izmerjeni tok je znašal 4,120 mA ; relativna standardna negotovost umerjenega
A-metra: wI = 0,2 % ;
- vrednost etalonskega upora je znašala 1002,0 Ω ; wR = 0,03 % ;
- standardna deviacija izmerjene napetosti je znašala s (u ) = 118 µV ;
- voltmeter ima zanemarljiv ničelni odklon.
V A
+ Rp +
ULiPo RN Up
Rešitev:
• Tip baterije (litij-polimerna) nima vpliva na rezultat merjenja. Prav tako pri
kompenzacijski metodi nima vpliva notranja upornost baterije ( 60 mΩ ), saj s to
metodo merimo napetost odprtih sponk oz. napetost neobremenjene baterije. V
ravnovesju, ko je vezje kompenzirano, namreč voltmeter kaže v povprečju nič
(zanemarljiv ničelni odklon).
• Napetost litij-polimerne U LiPo baterije izmerimo tako, da z delom vezja, ki je desno
od voltmetra kompenziramo U LiPo tako, da z U p in Rp nastavimo padec napetosti
na etalonskem uporu RN na U LiPo , kar ugotovimo z voltmetrom, ki kaže razliko
0V.
• Napetost baterije U LiPo tako določimo iz izmerjenega toka I A = I p , vrednosti
etalona ter napetosti na voltmetru:
U LiPo = U V + I p ⋅ RN = 0 V + 4,120 mA ⋅ 1002,0 Ω = 4,1283 V
• Negotovost U LiPo dobimo iz posameznih prispevkov negotovosti po naslednji
enačbi:
2 2 2
 ∂U LiPo   ∂U LiPo   ∂U LiPo 
u (U LiPo ) =  ⋅ u (U V ) +  ⋅ u (I p ) +  ⋅ u (RN ) =
 ∂U V   ∂I p   ∂RN 
2 2 2
=  ⋅ s (u ) +  ⋅ w(I p ) ⋅ I p  +  ⋅ w( R N ) ⋅ R N  =
 ∂U V   ∂I p   ∂RN 
= [s (u )]2 + [RN ⋅ w(I p ) ⋅ I p ]2 + [I p ⋅ w(RN ) ⋅ RN ]2 =
2 2
[ ] [
= 118 µV 2 + 4,1283 V ⋅ 2 ⋅ 10− 3 + 4,1283 V ⋅ 3 ⋅ 10 − 4 ] = 8,35 mV
• In merilni rezultat:
U LiPo = 4,1283 V , u (U LiPo ) = 8,4 mV , n =1
06.06.2019
5. Kolikšna je napetost U , izražena v enoti SI, če znaša 20 dBm50 (referenca 1 mW , 50 Ω )?

Kolikšna pa je, če jo izrazimo v dBm 600 (referenca 1 mW , 600 Ω ).?
Rešitev:
U  P  U 2 R   U2   U 
= 10 log  = 10 log ⋅ 2  = 10 log 2  = 20 log 
U
• Pri zapisu je referenčna napetost U ref1 enaka napetosti, kadar se na uporu
dBm 50
R = 50 Ω sprošča moč P = 1 mW :
U  U 
U ref1 = P ⋅ R = 1 mW ⋅ 50 Ω = 0,2236 V ⇒ = 20 log 
dBm 50  0,2236 V 
• V našem primeru je napetost U , izražena v enoti SI ( [U ] = V ), enaka:
1
20 dBm 50  U 
= 20 log  ⇒ U = 101 ⋅ 0,2236 V = 2,236 V
dBm50  0,2236 V 
U
• Pri zapisu je referenčna napetost U ref2 je enaka napetosti, kadar se na
dBm 600
U  U 
U ref2 = P ⋅ R = 1 mW ⋅ 600 Ω = 0,7746 V ⇒ = 20 log 
dBm 600  0,7746 V 
in za naš primer dobimo:
U  2,236 V 
= 20 log  = 9,208 ⇒ U = 9,208 dBm 600
dBm 600  0,7746 V 
22.08.2019
1. Pravokotno pulzno napetost u frekvence f = 2 kHz in širine pulza Timp = 300 µs merimo z
voltmetrom, ki meri pravilno efektivno vrednost in kaže U = 210 mV . Koliko je temenska
)
vrednost u vhodne napetosti, če ima voltmeter blokirano enosmerno komponento – vhod
AC?
Rešitev: u )
u
• Na podlagi podatkov ima signal pravokotno U−
Timp T t
T
1 2
T ∫0
• Voltmeter se odziva na efektivno vrednost signala U = u dt .
• Pri blokirani enosmerni komponenti signala, se signal na vhodu zamakne za

enosmerno komponento, ki je enaka srednji vrednosti. Ker imamo v dveh intervalih
)
periode konstantni vrednosti u in nič, lahko zapišemo:
T
1 1)3 2  3)
U− = U =
T0∫ u dt =  u T + 0 T  = u
T 5 5  5
Po blokirani enosmerni komponenti imamo sedaj v dveh intervalih
)
periode konstantni vrednosti (u − U − ) in (− U − ) . Efektivna vrednost
 1   ) 3 )  3  3 )  2 
2 2
1 ) 2 3 2 2
U2 =  (u − U ) T + (− U ) T  =  u − u  T +  − u  T =
5  T    5  5 
− −
T 5 5  5
  2 )  2 3  3 )  2 2  4 ⋅ 3 ) 2 9 ⋅ 2 ) 2 30 ) 2
U =  u  +  u   =
2
u + u = u
  5  5  5  5  25 ⋅ 5 25 ⋅ 5 125
 
Od tod dobimo za temensko vrednost vhodne napetosti:
) 125
u= U = 428,7 mV =& 429 mV .
30
22.08.2019
2. Koliko še lahko odstopa merjena napetost od ∆U

referenčne napetosti ( U V ≤ ? ) v vezju diferenčnega V
merjenja napetosti U x ≈ 10 V , da bo prispevek
+
negotovosti napetosti voltmetra w(U V ) = 5 ⋅10 −4 Ux Ur
zanemarljiv? Kot referenčna napetost je uporabljen
vir z enosmerno napetostjo U r = 10,00(1 ± 10 −4 )V .
Rešitev:
• Diferenčno metodo uporabljamo, kadar nas zanima le spremeba fizikalne veličine.
Razlike med neznano vrednostjo in referenčno vrednostjo ni potrebno meriti zelo
točno, kadar je razlika majhna:
Če je napetostna razlika ∆U = U V majhna, lahko izenačimo U x in U r :
Ux = Ur + UV ≈ Ur

2 2
 ∂U x   ∂U x 
 ∂U r   ∂U V 
in v relativni obliki, kjer izenačimo U x ≈ U r :
2 2 2
u (U x )  u (U r )   U V u (U V )  U 
w(U x ) = ≈   +   = w2 (U r ) +  V  w2 (U V )
Ux  Ur   Ur UV   Ur 
Teža prispevka negotovosti voltmetra je enaka UV Ur :
w(U x ) → w(U r )
U V U r →0
• Prispevek relativne negotovosti voltmetra je zanemarljiv, kadar je manjši od petine

relativne negotovosti referenčne napetosti:
UV 1 1 m(U r )
w(U V ) ≤ w(U r ) =
Ur 5 5 3
Od koder izračunamo iskano največjo vrednost napetosti voltmetra:
1 m(U r ) U r
UV ≤ = 0,231 V
5 3 w(U V )
22.08.2019
3. Ali je prispevek k celotni standardni negotovosti zaradi kotnega pogreška pri

polindirektnem merjenju delovne moči zanemarljiv, če ima porabnik fazni kot ϕ = 10o in
smo uporabili tokovni merilni transformator s prestavnim pogreškom ( mK = ±0,2 % ,
δ max = ±10′ ) pri nazivnih vrednostih in referenčnih pogojih? Pogrešek vatmetra zanemarite.
Za izračun negotovosti upoštevajte, da so dejanske vrednosti pogreškov majhne in
izhodiščno enačbo:
Pi = P(1 + eu )(1 + ei )(1 + ew )[1 − (δ u − δ i )tgϕ ]
Rešitev:
• Ker nas zanima samo standardna negotovost zaradi prispevka tokovnega merilnega
transformatorja (vpliv vatmetra je zanemarljiv), se izhodiščna enačba reducira:
Pi = P(1 + ei )[1 + δ i ⋅ tgϕ ]
• Prispevek k negotovosti zaradi amplitudnega pogreška ( ei ) je:
∂Pi
u1 (P ) = u (ei ) ≈ P ⋅ u (ei )
∂ei
Celotna standardna negotovost samo zaradi amplitudnega pogreška je
zato:
uc (P ) = P ⋅ u (ei )
• Prispevek k negotovosti zaradi kotnega pogreška ( δ i ) je:
∂Pi
uc,δ (P ) = u1,δ (P ) = u (δ i ) ≈ P ⋅ tgϕ u (δ i ) .
∂δ i

od tod dobimo standardni negotovosti posameznih prispevkov u = m 3 oz.
u = δ max 3:
mK 2 ⋅ 10−3
u (ei ) = = = 1,155.10− 3
3 3
δ 10 60 ⋅ π 180
u (δ i ) = max = = 1,679.10 − 3
3 3
• Prispevek k celotni standardni negotovosti zaradi kotnega pogreška je zanemarljiv,
kadar velja uc,δ (P ) ≤ uc (P ) 5 :
1
tgϕ ⋅ u (δ i ) ≤ u (ei )
5
1
0,1763 ⋅ 1,679 ⋅ 10 − 3 ≤1,155 ⋅ 10 − 3 → 2,96 ⋅ 10 − 4 > 2,31 ⋅ 10 − 4
5
V tem primeru prispevek k celotni standardni negotovost zaradi kotnega
pogreška ni zanemarljiv.
22.08.2019
4. Kolikšna je napetost U , izražena v enoti SI, če znaša 60 dBm 50 (referenca 1 mW , 50 Ω )?

Kolikšna pa je, če jo izrazimo v dBm 600 (referenca 1 mW , 600 Ω )?
Rešitev:
U  P  U 2 R   U2   U 
= 10 log  = 10 log ⋅ 2  = 10 log 2  = 20 log 
U
dBm 50
U  U 
U ref1 = P ⋅ R = 1 mW ⋅ 50 Ω = 0,2236 V ⇒ = 20 log 
dBm50  0,2236 V 
3
60 dBm50  U 
= 20 log  ⇒ U = 10 1 ⋅ 0,2236 V = 223,6 V
dBm50  0,2236 V 
U
dBm 600
U  U 
U ref2 = P ⋅ R = 1 mW ⋅ 600 Ω = 0,7746 V ⇒ = 20 log 
dBm600  0,7746 V 
U  223,6 V 
= 20 log  = 49,208 ⇒ U = 49,208 dBm600
dBm600  0,7746 V 
22.08.2019
5. Koliko znaša nelinearnost skale ampermetra, ki je primerjalno

umerjen z referenčnim ampermetrom v celotnem območju 5 A . Ii A I N,i A EN A
Rezultati umerjanja pa so podani v tabeli, pri čemer I i 0 -0,01 -0,01
predstavlja odčitek umerjanega ampermetra, I N,i odčitek 1 1,00 0,02
2 1,98 0,02
referenčnega ampermetra ter E N pogrešek referenčnega 3 2,98 0,01
ampermetra iz njegovega certifikata. Dopolnite tabelo s 4 4,01 0,02
pogreškom umerjanega ampermetera! 5 4,99 -0,01
Rešitev:
• Za določitev nelinearnosti skale umerjanega ampermetra najprej določimo, koliko
skala odstopa od prave vrednosti. Zato moramo izračunati pogrešek ampermetra E.
Pri tem upoštevamo razliko med kazanjem ampermetra in referenčnega ampermetra
I i − I N,i ter tudi korekcijo pogreška referenčnega ampermetra
(I N, i + ∆I kor ) = (I N,i − E N ) . Pogrešek ampermetra v kalibracijskih točkah tako znaša:
E = I i − (I N, i + ∆I kor ) = I i − (I N, i − E N ) = I i − I N, i + EN
in dobimo: Ii A I N,i A EN A E A
0 -0,01 -0,01 0
1 1,00 0,02 0,02
2 1,98 0,02 0,04
3 2,98 0,01 0,03
4 4,01 0,02 0,01
5 4,99 -0,01 0
Pogrešek ampermetra E hkrati predstavlja tudi absolutni pogrešek

enaka 0 A . Če temu ne bi bilo tako, bi bilo potrebno med tema
skrajnima točkama potegniti premico, absolutni pogrešek linearnosti pa
bi izračunali kot odstopanja od te premice v posameznih točkah.
• Nelinearnost n predstavlja razmerje med absolutno vrednostjo največjega pogreška

linearnosti E l, max ter merilnim območjem, ki ga v tem primeru ni bilo potrebno
korigirati in je enak dosegu I D = 5 A .
El, max 0,04 A

n= = = 0,8 %
ID 5A
14.01.2020
1. Ugotovite, katere dele UI karakteristike lahko pomerimo tako, da sta standardni merilni
negotovosti napetosti oz. toka manjši od 0,3 % ?
• voltmeter: U D = (1000 − 100) V ,
U V
M U = ± (0,2 %U + 0,1%U D )
500
• ampermeter: I D = (100 − 10) mA ,
M I = ±(0,1% I + 0,2 % I D )
50 I mA
Rešitev:
• Če želimo, da je standardna merilna negotovost manjša od 0,3 % in ob upoštevanju
pravokotne oblike porazdelitve pogreška, kjer je standardna relativna negotovost
definirana kot w = m 3 , postavimo najprej pogoj za merjenje napetosti:
mU MU 1  −3 −3 U D  −3
wU = = =  2 ⋅ 10 + 1 ⋅ 10  ≤ 3 ⋅ 10
3 3 ⋅U 3 U 
Od tod dobimo, da mora biti napetost vedno večja od ≈ 0.31 območja,
če želimo standardno merilno negotovost pod 0,3 % :
U UD
1 ⋅ 10− 3 D ≤ 3 ⋅ 3 ⋅ 10 − 3 − 2 ⋅ 10− 3 → = 0,313 ⋅ U D ≤ U
U 3,196
• Napetostna območja, ki jih z danim voltmetrom moremo meriti s standardno
merilno negotovostjo pod 0,3 % , so:
U D = 1000 V : 0,313 ⋅ 1000 V = 313 V < U < 500 V
U D = 100 V : 0,313 ⋅ 100 V = 31,3 V < U < 100 V
• Pri merjenju toka postavimo podoben merilni pogoj kot pri merjenju napetosti in
dobimo:
m MI 1  −3 −3 I  −3
wI = I = = 1 ⋅ 10 + 2 ⋅ 10 D  ≤ 3 ⋅ 10
3 3⋅I 3 I 
Od tod dobimo, da mora biti tok vedno večji od ≈ 0.48 območja, če
želimo standardno merilno negotovost pod 0,3 % :
ID ID
2 ⋅ 10 − 3≤ 3 ⋅ 3 ⋅ 10 − 3 − 1 ⋅ 10− 3 → = 0,477 ⋅ I D ≤ I
I 2,098
Tokovna območja, ki jih z danim ampermetrom moremo meriti s
standardno merilno negotovostjo pod 0,3 % , so:
I D = 100 mA : 0,477 ⋅ 100 mA = 47,7 mA < I < 50 mA
I D = 10 mA : 0,477 ⋅ 10 mA = 4,77 mA < I < 10 mA
14.01.2020
2. Ali je sistematični pogrešek zaradi priključitve voltmetra zanemarljiv, ko merimo napetost

sinusnega vira (napetost praznega teka: U 0 = 150,00 V ; notranja impedanca je enaka
serijski vezavi R = 1 kΩ in L = 0,2 H ; f = 1 kHz )? Netočnosti impedanc in frekvence
zanemarite. Skicirajte vezje in fazorski diagram! Voltmeter ima U D = 200,00 V ,
( )
RV = 1 MΩ in M U = 2 ⋅ 10−3 ⋅U + 1 ⋅ 10−3 ⋅U D . Podajte merilni rezultat za napetost praznega
teka vira, če upoštevamo pri merjenju samo merilno negotovost voltmetra.
Rešitev:
I R L I ⋅ RV
I ⋅ jωL U0
U0 RV
I ⋅R I
2
• Notranja impedanca vira je kompleksna z efektivno vrednostjo: Z0 = R 2 + (ωL )
RV RV
RV + Z 0 RV + R + jωL
RV 1 MΩ
UV = U0 2 2
= 150,00 V =
(RV + R ) + (ωL ) (1MΩ + 1kΩ ) + (2π ⋅ 1kHz ⋅ 0,2 H )2
2
= 149,85 V
• Sistematični pogrešek zaradi priključitve voltmetra je negativen in enak:
E = U V − U 0 = −0,15 V
• Mejna vrednost lastnega pogreška voltmetra je:
MU = (2 ⋅ 10−3 ⋅149,85 V + 1 ⋅ 10−3 ⋅ 200,0 V ) = 0,4997 V → 0,50 V
• Sistematični pogrešek meritve je zanemarljiv, kadar je manjši od desetine merilne
negotovosti merjenja:
1 1 MU 1
E ≤ u (U 0 ) = = 0,289 V = 0,029 V
10 10 3 10
kar v našem primeru ni izpolnjeno in moramo rezultat korigirati.
• Merilni rezultat za napetost praznega teka vira je enak:
U 0 = U V − E = 150,00 V , u (U 0 ) = 0,29 V , n = 1
14.01.2020
3. Ali lahko oba nivoja prikazanega periodičnega signala u V

( uzg = 1V , usp = 0,25 V ) pomerimo z voltmetrom, tako da je 1
dinamični pogrešek zanemarljiv. Dinamično obnašanje

digitalnega voltmetra ( M U = ±(0,2%U + 0,1%U D ) ;
U D = 1,100 V ) aproksimiramo s členom prvega reda 0 2 10 t ms
U iz U vh = 1 − e − t τ ( f m = 300 Hz ).
Rešitev:
∆U iz
∆U vh
zapišemo: Edin = ∆U iz − ∆U vh = ∆U vh (1 − e − t τ ) − ∆U vh = −∆U vh e − t τ
( uzg = 1V , usp = 0,25 V ) in ustrezni standardni negotovosti v absolutni obliki:
MU 1
u (uzg ) = = ( 2 ⋅ 10 − 3 ⋅ 1,0 V + 10 − 3 ⋅ 1,1 V ) = 1,790 ⋅ 10− 3 V
3 3
M 1
u (usp ) = U = ( 2 ⋅ 10 − 3 ⋅ 0,25 V + 10− 3 ⋅ 1,1V ) = 0,924 ⋅ 10− 3 V
3 3
• Pri dani obliki signala s skočno spremenbo
∆U vh = uzg − usp = 1V - 0,25 V = 0,75 V in pri nivoju uzg = 1V mora biti dinamični
pogrešek manjši od Edin = ∆U vh e − t τ ≤ u (uzg ) 10 in odzivni čas daljši od:
 u (uzg ) 
t1 ≥ −τ ln  = −τ ln (2,386 ⋅ 10 − 4 ) = 4,42 ms ,

 10 ⋅ ∆U vh 
• kar je manj od časa, ki je na razpolago 6 ms .
• Pri nivoju usp = 0,25 V in dani obliki signala s stopnico signala

∆U vh = usp − uzg = 0,75 V mora biti dinamični pogrešek manjši od
Edin = ∆U vh e− t τ ≤ u (usp ) 10 in odzivni čas daljši od:
 u (usp ) 
t2 ≥ −τ ln  = −τ ln (1,232 ⋅ 10 − 4 ) = 4,78 ms

 10 ⋅ ∆U vh 
• kar je več od časa, ki je na razpolago 4 ms .
• Dinamični pogrešek je zanemarljiv samo pri določanju zgornjega nivoja.

14.01.2020
4. Kako bi se spremenilo efektivno število mest prikaza ENOD voltmetra ( U D = 2,000 V ), če

bi se spremenila oblika porazdelitev gostote pogreška lastnega šuma voltmetra iz
enakomerne v trikotno z enakimi mejnimi vrednostmi šuma
upp, e = upp, tri = upp (šum) = 0,1 mV ? Koliko meritev bi morali povprečiti z voltmetrom, ki ima
šum z enakomerno porazdelitvijo, da bi dosegli ENOD, ki ga ima voltmeter s trikotno
porazdelitvijo šuma?
U 
ENOD = log10  D 
 s (u ) 
Rešitev:
• Za določitev efektivnega števila mest prikaza ENOD voltmetra moramo poznati
standardni odklon lastnega šuma, ki ga za dane p(x )
porazdelitve določimo prek mejnih vrednosti a a
a = upp (šum) 2 = 0,05 mV :
1 2a
Enakomerna porazdelitev: σ e = ae 3
µ −a µ −σ µ µ +σ µ+a x
p(x )
a a
Trikotna porazdelitev: σ tri = atri 6
1a
• Efektivno število mest prikaza ENOD za posamezno porazdelitev je enako:
U   UD 3 
ENODe = log10  D  = log10   = log10 (6,928 ⋅ 10 4 ) = 4,84
σ  u (šum) 2 
 e  pp 
U   UD ⋅ 6 
ENODtri = log10  D  = log10   = log10 (9,798 ⋅ 10 4 ) = 4,99
σ  u (šum) 2 
 tri   pp 
• Če signal povprečimo z n zaporednimi meritvami, se standardni odklon napetosti-

šuma s (u ) = σ (u ) zmanjša za n in s tem poveča ENOD . V našem primeru se
poveča efektivno število mest prikaza voltmetra ∆(ENOD ) za 0,15:
UD U
∆(ENOD ) = ENODtri − ENODe =& 0,15 = log10 − log10 D
s(u ) n s(u )
Za to povečanje sta potrebni 2 meriti:
UD U
log10 − log10 D = log10 n = 0,15 → n = 100,30 = 2
s(u ) n s(u )
14.01.2020
5. Kako je definiran amper v novem SI sistemu kot enota električnega toka, ki je osnovna
veličina za elektromagnetiko? Na kateri dve naravni konstanti je vezana definicija? Koliko
bi bila vrednost toka, ki bi bil realiziran posredno s pomočjo Josephsonovega člena in
kvantiziranega Hallovega upora. Za napetost bi uporabili eno napetostno stopnico pri
obsevanju mesta dotika Josephsonovega člena z mikrovalovi frekvence f = 70 GHz
(Josephsonova konstanta: K j-90 = 483 597,9 GHz V ) in najvišjo stopnico karakteristike
kvantiziranega Hallovega upora ( i = 1 ; von Klitzingova konstanta: Rk -90 = 25 812,807 Ω ).
Rešitev:
• Amper je električni tok, ki ustreza toku 1 1,602 176 634 ⋅10−19 osnovnih nabojev v
e
sekundi: 1A = −19
⋅ s -1
1,602 176 634 ⋅ 10
in je vezan na naravni konstanti: osnovni naboj - e in frekvenco sevanja pri
prehodu med dvema hiperfinima nivojema atoma cezija 133 - ∆ν Cs
• Amper je lahko realiziran posredno tudi prek etalonov za napetost in upornost, ki

izkoriščata kvantne efekte.
Sestavljen je iz dveh šibko
sklopljenih superprevodnikov.
Če mesto dotika obsevamo z
mikrovalovi, dobimo

naboja e in frekvence f elektromagnetnega sevanja. Višina ene stopnice UI
karakteristike pri frekvenci 70 GHz je:
h f 70 GHz
∆U = f = = = 1,4474835.10− 4 V ≈ 145 µV
2e K j 483 597,9 GHz V

Klitzingov efekt). Karakteristika postane
stopničasta, če dosežemo, da se nosilci
elektrine gibljejo le v ravnini, B > 2 T in
je termodinamična temperatura pod 1K.
1h R
Rk = h e 2 : RH, i = 2 = k ; i = 1, 2, ... RH,1 = Rk = 25 812,807 Ω
ie i
napetosti in upornosti ( i = 1 ) enaka:
∆U J − 90, 70 GHz 1,4474835.10−4 V
∆I = = = 5,6076177 nA
Rk -90, i =1 25 812,807 Ω
24.01.2020
1. Na vhodu voltmetra imamo nizkoprepustni filter, ki ga lahko realiziramo na dva načina: z

merilnim členom 1.reda ( uîz uˆvh = 1 1 + ω2 τ 2 ), ki ima časovno konstanto τ = 2 ms ali z
2 2
merilnim členom 2.reda ( uîz uˆvh = 1 (1 −ν ) + (2νξ ) 2
), ki ima lastno frekvenco
nedušenega nihanja f 0 = 1 kHz in faktor dušenja ξ = 1 . Izberite merilni člen tako, da bo
efektivna valovitost r = X a X 0 izhodnega signala filtra manjša od 10 −3 pri čim nižji
frekvenci, če imamo na vhodu signal u V = 10 ⋅ (1 + sin ωt ) .
Rešitev:
U 0 = U 0 = 10 V
• Če želimo doseči dano valovitost izhodnega signala filtra, mora biti efektivna
vrednost izmeničnega dela signala:
U a,izh ≤ 10−3U 0 = 0,01V
• Ker je efektivna vrednost izmeničnega dela vhodnega signala, ki je v našem

primeru sinusne oblike ua V = 10 sin ωt , enaka U a, vh ≤ 10 V 2 , morata merilna
člena zadušiti izmenični signal v razmerju:
U a,izh 0,01
= = 1,414 ⋅ 10 − 3
U a, vh 10 2
• Pri členu 1.reda dobimo želeno dušenje vhodnega signala na to vrednost pri
frekvenci:
uîz U a,izh 1 1 1
= = = 1,414 ⋅ 10− 3 → f1.red ≥ −3 2
− 1 = 56,270 kHz
2 2 πτ (1,414 ⋅ 10 )
uîz U a,izh 1
= = = 1,414 ⋅ 10 − 3
uˆvh U a, vh 2 2
(1 − ν ) + (2νξ ) 2
1 1 1
= = 1,414 ⋅10 −3 → ν= − 1 = 26,573
2 2
(1 −ν ) + (2ν ) 2 1 +ν 2 1,414 ⋅ 10 − 3
in od tod še frekvenca: f 2.red = f 0 ⋅ν = 26,573 kHz
• Za realizacijo filtra izberemo merilni člen 2.reda ( z f 0 = 1 kHz in ξ = 1 .)

24.01.2020
2. Naštejte napetostne delilnike, ki jih najbolj pogosto uporabljamo za zmanjšanje in

prireditev napetostnih signalov. Določite merilni rezultat s standardno merilno negotovostjo
za delilno razmerje α = R2 ( R1 + R2 ) vhodne stopnje napetostne veje vatmetra. Upornosti
napetostnega delilnika R1 = 98,967 kΩ in R2 = 999,34 Ω smo izmerili z digitalnim
multimetrom, ki ima mejo pogreška M R = ± (3 ⋅ 10 −4 R + 3 dig ) .
Rešitev:
• Za zmanjšanje in prireditev napetostnih signalov najbolj pogosto uporabljamo
naslednje napetostne delilnike:
uporovni delilnik,
uporovno-kapacitivni delilnik,
kapacitivni delilnik,
induktivni delilnik,
uporovni induktivno-kapacitivni delilnik, itd.
• Vrednost delilnega razmerja vhodne stopnje napetostne veje vatmetra je:

R2
R1 = 98,967 kΩ , R2 = 999,34 Ω → a= = 0,999676 ⋅ 10 − 2
R1 + R2
• Standardna negotovost je: u c (a ) = (c1 u ( R1 ))2 + (c2 u ( R2 ))2

Kjer sta faktorja občutljivosti:
∂a − R2 1
c1 = = 2
= 1,0000 ⋅ 10− 7
∂R1 (R1 + R2 ) Ω
∂a R1 1
c2 = = 2
= 9,9034 ⋅ 10− 6
∂R2 (R1 + R2 ) Ω
in standardni negotovosti uporov:
1
M R1
u ( R1 ) = (3 ⋅10− 4 ⋅ 98 967 Ω + 3 Ω) = 18,87 Ω
=
3 3
M 1
u ( R2 ) = R2 = (3 ⋅ 10− 4 ⋅ 999,34 Ω + 0,03 Ω) = 0,1904 Ω
3 3
Od tod izračunamo skupno standardno negotovost:
uc ( a ) = (c1 u ( R1 ))2 + (c2 u ( R2 ) )2 = 2,668 ⋅ 10− 6 → 2,7 ⋅ 10− 6

• Zapokrožen merilni rezultat s standardno negotovostjo je:
a = 0,99968 ⋅ 10 −2 , u (a ) = 0,00027 ⋅ 10 −2 , n =1
24.01.2020
3. Amplitudo impedance Z = Z določimo posredno iz merjene realne komponente ℜ(Z ) in

imaginarne komponente ℑ(Z ) ( Z = ℜ 2 (Z ) + ℑ2 (Z ) ; ϕ = 45o ). Ocenite, kolikokrat smo
navidezno pomerili posredno merjeno veličino Z , če sta bili standardni negotovosti
komponent določeni pri različnem številu meritev:
- u (ℜ) = 0,13 Ω pri nℜ = 14 , u4 (y)
veff = N c
- u (ℑ) = 0,36 Ω pri nℑ = 8 . ∑ ui4 ( y ) vi
i =1
Rešitev:
• Število efektivnih stopenj prostosti (oz. število meritev) veff = n − 1 določimo preko
celotne standardne negotovosti posredno merjene veličine.
• Celotna standardna negotovost izhodne veličine Z = ℜ 2 (Z ) + ℑ2 (Z ) je sestavljena

iz prispevkov zaradi negotovosti posameznih komponent u (ℜ) in u (ℑ) :
uc (Z ) = u12 (Z ) + u22 (Z )
u c (Z ) = [c1u(ℜ)]2 + [c2u(ℑ)]2
Faktorja občutljivosti sta enaka, ker je kot ϕ = 45o ↔ ℜ = ℑ:
∂Z 1 2ℜ ℜ ℜ 1
c1 = = = = = ,
∂ℜ 2 ℜ + ℑ 2 2
ℜ +ℑ2 2
2ℜ 2
2
∂Z ℑ ℑ 1
c2 = = = =
∂ℑ 2
ℜ +ℑ 2
2ℑ 2
2
Iz negotovosti neposredno merjenih veličin določimo skupno
standardno negotovosto izhodne veličine:
0,13 Ω
u1 (Z ) = c1u (ℜ) = = 0,0919 Ω
2
0,36 Ω
u2 (Z ) = c2u (ℑ) = = 0,2546 Ω
2
u c (Z ) = (0,0919 Ω)2 + (0,2546 Ω )2 = 0,2706 Ω
• Efektivno število prostostnih stopenj, ki določajo raven zaupanja posredno merjene

veličine na podlagi večkrat neposredno merjenih veličin, določajo negotovosti le-
teh in število ponovitev meritev. Efektivno število prostostnih stopenj vedno
zaokrožimo navzdol, saj je s tem pri enaki stopnji zaupanja interval negotovosti
večji.
uc4 (Z ) uc4
νeff = = = 8,85 → νeff = 8
u14 (Z ) (nℜ − 1) + u24 (Z ) (nℑ − 1) u14 13 + u24 7
• Posredno merjeno veličino Z smo navidezno pomerili 9-krat:
n = veff + 1 = 9
24.01.2020
4. Podajte merilni rezultat za izmerjeno napetost U i = 107,45 V , f = 30 Hz z voltmetrom

U D = 110 V , M U = ± (0,1%U i + 0,1%U D ) :
a. pri podanem nazivnem območju uporabe: f = (20K 40K100K500) Hz ;
b. pri podanem nazivnem območju uporabe in korekcijski tabeli:
f Hz 40 60 80 100
k % -0,12 -0,08 0,03 0,15
Rešitev:
• Če bi uporabili instrument pri referenčnih pogojih ( f = (40K100) Hz ), bi bila meja
lastnega pogreška:
M U = ± (0,1%U i + 0,1%U D ) = ±0,217 V =& ±0,22 V
uporabe za vplivno veličino frekvenco ( f = (20K500) Hz ), se meja pogreška
poveča za mejo spremembe kazanja M U , s = M U + M U0 .
• V našem primeru smo izstopili iz referenčnega območja na spodnji meji

f sp, ref = 40 Hz .V primeru a. ni znana korekcijska tabela zaradi vplivne veličine
frekvence in je lahko na izstopu iz referenčenga območja maksimalna vrednost
pogreška M U = ±0,22 V , od katere je dopustna še maksimalna sprememba kazanja
M U0 = ±0,22 V v nazivnem območju uporabe, in zapišemo:
M U , s = M U + M U0 = ±0,44 V
in sedaj še merilni rezulta s standardno negotovostjo:
U i = 107,45 V , u (U i ) = M U ,s 3 = 0,254 V = 0,26 V , n =1
• V primeru b. je korekcijska tabela zaradi vplivne veličine frekvence znana in je na

izstopu iz referenčenga območja korekcija k = -0,12% , s katero najprej korigiramo
izmerjeni rezultat:
U i = 107,45 (1 − 0,0012) V = 107,32 V
Maksimalno spremembo kazanja M U0 = ±0,22 V v nazivnem območju

uporabe moramo upoštevati in zapišemo:
U i = 107,45 V , u (U i ) = M U0 3 = 0,127 V = 0,13 V , n =1
24.01.2020
5. Opišite postopek preskušanja točnosti merilnega instrumenta. Skicirajte vezje za preizkus

števca delovne energije po primerjalni metodi z referenčno merjeno energijo, ki jo merimo
z univerzalnim analizatorjem moči in energije. Izpeljite številsko enačbo za lastni pogrešek
števca, če so veličine izražene z naslednjimi enotami:
[e] = % , [K ] = vrt kWh , [N ] = vrt , [W ] = Ws
Rešitev:
• Za preizkus števca delovne U niverzalni analizator
energije potrebujemo stabilen (W -m eter + časovnik)
vir, ki naj ima ločena tokovni
in napetostni izhod
(fantomska vezava), in
referenčni števec energije.

Wh x , in pravo vrednostjo, ki jo meri referenčni števec energije. Ta razlika je enaka
lastnemu pogrešku števca e .
W −W
e= š
W
Energijo števca Wš izračunamo na osnovi števila vrtljajev rotorja števca
N (oz. izhodnih impulzov števca) in njegove konstante K :
Wš = N K
Prava vrednost energije je W .
W −W N
• Lastni pogrešek števca e je enak: e= š = −1
W KW
• Za prehod iz veličinske enačbe v številsko izrazimo veličine kot produkt številskih
vrednosti in enot:
{e}[e] = {N }[N ] − 1
{K }[K ]{W }[W ]
{N } ⋅ [N ] ⋅ 1 − 1
{K }{W } [K ][W ] [e] [e]
[N ] ⋅ 1 = vrt 1 103 ⋅ 60 ⋅ 60 s 1 3,6 ⋅ 106
⋅ = =
[K ][W ] [e] vrt kWh ⋅ Ws % s % %
 N  1  N 
e =  3,6 ⋅ 106 ⋅ − 1 ⋅ oz. e =  3,6 ⋅ 106 ⋅ − 1 ⋅ 100
 KW  %  KW 
31.01.2020
1. Z ampermetrom merimo tok, ki ga napetostni vir ( U 0 = 1 V , R0 = 100 Ω ) poganja preko

upora R = 1 kΩ . Kolikšna mora biti notranja upornost ampermetra RA = ? , če želimo, da bo
pogrešek zaradi vključitve ampermetra v vezje zanemarljiv proti standardni merilni
negotovosti, ki jo določa ampermeter ( I D = 2,000 mA , M I = ±(1% I + 1dig ) )?
Rešitev:
• Tok v vezju brez ampermetra: IA
R0
U0 1V
I1 = = = 0,909 mA A
R + R0 1,1kΩ
RA
• Tok v vezju z vključenim ampermetrom: U0 R
U0
I2 =
R + R0 + RA
• Relativni pogrešek vključitve ampermetra v vezje je:
I 2 − I1 I 2 R + R0 R + R0 − (R + R0 + RA ) − RA
e= = −1 = −1 = =
I1 I1 R + R0 + RA R + R0 + RA R + R0 + RA
• Vpliv vključitve ampermetra je sistematičnega značaja in je zanemarljiv, kadar je
manjši od desetine relativne merilne negotovosti e ≤ w(I ) 10 . Za merilno vrednost
upoštevamo kar tok I1 , saj je dejanski merjeni tok skoraj enak I 2 =& I1 (zanemarljiv
sistematični pogrešek!):
RA w(I ) u (I1 ) M I (I1 ) 10−2 ⋅ 0,909 mA + 0,001mA
e= ≤ = = = = 6,409 ⋅ 10− 4
R + R0 + RA 10 10 I1 10 3 I1 10 3 ⋅ 0,909 mA
Od tod izračunamo notranja upornost ampermetra:

 1 
RA  −4
− 1 ≤ R + R0 → RA ≤ 0,705 Ω
 6,409 ⋅ 10 
• Ampermeter mora imeti manj kot 0,7 Ω notranje upornosti.
31.01.2020
2. Z digitalnim spominskim osciloskopom (pasovna širina osciloskopa skupaj s sondo je

BDSO = 100 MHz ) pomerimo dvižni čas signala na vhodu merilnega člena ( Tr, v - DSO = 8 ns ) in
nato še dvižni čas signala na izhodu je Tr, i - DSO = 14 ns . Koliko je relativni pogrešek merjenja
amplitude, ki jo merimo z osciloskopom zaporedno vezanim s členom, če vhod merilnega
člena vzbujamo s sinusnim signalom frekvence f sin = 10 MHz . Dinamično obnašanje
merilnega člena in DSO aproksimiramo s členom 1. reda. Skicirajte razmere!
uîz 1
=
uˆvh 1+ (f f )2 sin m, 3dB
Rešitev:
Tr,v Tr,i
čas. Dvižni časi se geometrično seštevajo. Ker smo Merilni
merili dvižna časa z istim DSO, se je njegov člen
prispevek geometrično prištel pri obeh meritvah
( Tr,2v - DSO = Tr,2v + Tr,2DSO , Tr,2i - DSO = Tr,2i + Tr,2DSO ). Dinamično obnašanje DSO
aproksimiramo s členom 1. reda in lahko dvižni čas določimo iz mejne frekvence
BDSO = f m - zg, DSO − f m -sp, DSO =& f m - zg, DSO = f m, DSO :
0,35 0,35
Tr, DSO = = = 3,5 ns
f m, DSO BDSO
• Dvižni čas samega merilnega člena določimo z geometričnim odštevanjem obeh
meritev:
Tr,2i - DSO = Tr,2v - DSO + Tr,2č ⇒ Tr, č = Tr,2i - DSO − Tr,2v - DSO = Tr,2i − Tr,2v = 11,49 ns
• Podobno kot pri DSO, kjer dinamično obnašanje aproksimiramo s členom 1. reda,
lahko tudi pri merilnem členu iz dvižnega časa določimo mejno frekvenco:
0,35
f m, č = = 30,46 MHz
Tr, č
• Če merimo sinus tako, da sta zaporedno - kaskadno vezana merilni člen in
osciloskop, potem je skupna mejna frekvenca enaka:
1 1 1
2
= 2 + 2 → f m, s = 29,14 MHz
f m, s f m, č f m, DSO
• Amplitudna karakteristika zaporedne vezave (tudi to aproksimiramo s členom 1.

reda) upade pri frekvenci f sin na:
uîz 1
= = 0,9459
uˆvh 1 + ( f sin f m, s )
2
in dinamični pogrešek merjenja amplitude je negativen:

uˆ
e = iz − 1 = −0,054
uˆvh
• Skica razmer: G (ω )
1
0,95
1 2
f sin f m, 3dB f
31.01.2020
3. Določite merilni rezultat za upornost Rx , ki jo merimo Rx RN

z aktivnim mostičem z dvema napetostnima viroma
+
( U1 = 1,722 (1 ± 10−3 )V , U 2 = 3,261V , mU 2 = ±0,15 % ).
U1 V U2
Pri izračunu merilne negotovosti upoštevajte tudi +
negotovost zaradi ločljivosti ničelnega indikatorja pri
(
uravnovešanju mostiča. δ q = (∆U V )q U 1−1 + U 2−1 )
• ničelni indikator - voltmeter: M U = ±(0,2 % ⋅ U + 3 dig ) , 1 dig = 1 mV
• RN = 100,00 (1 ± 5 ⋅ 10 −4 )Ω
Rešitev:
• Upornost izmerimo tako, da uravnovesimo mostič s spreminjanjem napetosti dveh
virov U 1 in U 2 , dokler ničelni indikator – voltmeter - ne kaže 0 V .
U1 1,722 V
• V ravnovesju velja enačba: Rx = RN = 100,00 Ω ⋅ = 52,8059 Ω
U2 3,261 V
• Ker je Rx posredno določimo iz R N , U 1 in U 2 , bo njena skupna negotovost
sestavljena iz prispevkov teh neposredno merjenih veličin. Dodati je potrebno še
prispevek negotovosti zaradi ločljivosti mostiča, ki znaša:
δq
w(Rx ) = ,
2 3
pri čemer (∆U V )q pomeni ločljivost ničelnega indikatorja, ki znaša
1 dig = 1 mV .
• Relativna standardna negotovost za Rx tako znaša:
2 2 2 2
u (R x )  u (R N )   u (U 1 )   u (U 2 )   δq 
=   +  +  +  =
Rx  RN   U1   U2  2 3 
2 2
 mRN ⋅ RN   mU 1   mU 2   (∆U V )q (U1−1 + U 2−1 )
2 2
=   +  +  +  =
 RN 3   3   3   2 3 
2 2 2 2
 5 ⋅ 10− 4  10 − 3  1,5 ⋅ 10 − 3  1 mV ⋅ (1 1,722V + 1 3,261V ) 
=   +  +  +  = 1,11 ⋅ 10 − 3
 3   3  3   2 3 
• Zapišimo še absolutno negotovost Rx : u (Rx ) = Rx ⋅ 1,11 ⋅ 10−3 = 58,62 mΩ
ter zaokrožen merilni rezultat:
Rx = 52,806 Ω , u (Rx ) = 0,059 Ω , n =1

31.01.2020
dBm 50
UU/dBV
4. Koliko je efektivna napetost U izražena v enoti SI,
40
katere spekter je prikazan na sliki (za dBm50 je
referenca: 1 mW , 50 Ω )? Koliko znaša merilni rezultat
20
2 2
za faktor popačenja ( THDIEC = X − X X 1 ) dane 1
oblike, če ima spektralni analizator standardno 0
negotovost določanja komponente w(U ) = 10 −2 ?
U -20
U k / dBm 50 = 20 log k 500 1000 f Hz
f/Hz
U ref
Rešitev:
• Efektivne napetosti komponent se izračuna s pomočjo podane enačbe in iz
vrednosti podanih v spektru. Kadar je napetost izražena v enoti decibel, je pri tem
mišljeno njeno razmerje proti referenčni vrednosti U dB = 20 log(U U ref ) . Pri
zapisu U dBm 50 je referenčna napetost U ref enaka napetosti, kadar se na uporu
U  U 
U ref = P ⋅ R = 1mW ⋅ 50 Ω = 0,2236 V ⇒ = 20 log 
dBm50  0,2236 V 
• Naš signal ima tri komponente, katerih efektivne vrednosti so:
40 dBm 50 / dBm 50
U1 = 0,2236 V ⋅ 10 20
= 22,36 V
20 dBm 50 / dBm 50
U 2 = 0,2236 V ⋅ 10 20
= 2,236 V
−10 dBm 50 / dBm 50
U 3 = 0,2236 V ⋅ 10 20
= 0,07071 V
2 2 2
U = U1 + U 2 + U 3 = 22,472 V
2 2
U 2 + U3
in faktor popačenja je: THDIEC = = 0,1000499
U1
• Ker tretja harmonska komponenta zelo malo prispeva k faktorju popačenja
U
THDIEC =& 2 = 0,10000 in je zato njen vpliv na skupno negotovost zanemarljiv,
U1
lahko zapišemo za relativno obliko standardne negotovosti za faktor popačenja
THDIEC = U 2 U1 :
w(THD ) = w2 (U1 ) + w2 (U 2 ) = 1,4142 ⋅ 10 −2

u (THD ) = w(THD ) ⋅ THD = 1,4149 ⋅ 10−3
THDIEC = 0,1000 , u (THD ) = 0,0015 , n =1
31.01.2020
5. Koliko je standardna merilna negotovost pri umerjanju digitalnega voltmetra s 5½ mestnim

prikazovalnikom. Kako se spremeni, če bi imel voltmeter 4½ mestni prikazovalnik?
U N, min = 1,02557 V in U N, max = 1,02569 V ,
• ocenjena negotovost zaradi lezenja znaša ulez = 5,7 ⋅ 10 −6 V ,
• razširjena merilna negotovost referenčnega instrumenta U N, 99% = 3,0 ⋅ 10−6 V ,
Rešitev:
EN, max − EN, min 1,02569 V − 1,02557 V
u ( Et ) = = = 3,464 ⋅ 10− 5 V ,
2 3 2 3
• Negotovost zaradi lezenja znaša ulez = 5,7 ⋅ 10 −6 V .
• Standardna negotovost referenčnega instrumenta je za faktor razširitve manjša kot

razširjena negotovost. Pri verjetnosti P = 99 % in predpostavljeni Gausovi
porazdelitvi je ta faktor k = 2,58 :
U (EN ) 3,0 ⋅ 10−6 V

u ( EN ) = = = 1,16 ⋅ 10− 6 V ,
k 2,58
• Negotovost zaradi ločljivosti umerjanega voltmetra pa se izračuna iz podatka o 5½
prikazu. Ločljivost Q namreč znaša
5 12 ⇒ 1,00000 V ⇒ Q = 1 ⋅ 10 −5 V
Q 1 ⋅ 10−5 V
u (Eq ) = = = 2,887 ⋅ 10− 6 V
2 3 2 3
• Skupna negotovost uc tako znaša:
uc (U i ) = u 2 (Et ) + u 2 (Elez ) + u 2 (EN ) + u 2 (Eq )

2 2 2 2
uc (U i ) = (3,464 ⋅ 10 V ) + (5,7 ⋅ 10 V ) + (1,16 ⋅ 10 V ) + (2,887 ⋅10 V )
-5 -6 -6 -6
uc (U i ) = 3,524 ⋅ 10 − 5 V → uc (U i ) = 3,6 ⋅ 10 − 5 V
• Če bi imel voltmeter 4½ mestni prikazovalnik, bi bila negotovost zaradi ločljivosti
umerjanega voltmetra 10-krat večja u (Eq ) = (1 ⋅ 10 −4 V ) 2 3 = 2,887 ⋅ 10 −5 V , kar bi
skupno standardno negotovost povečalo:
2 2 2 2
c (U i ) = (3,464 ⋅ 10 V ) + (5,7 ⋅ 10 V ) + (1,16 ⋅ 10 V ) + (2,887 ⋅10 V )
-5 -6 -6 -5
= 4,547 ⋅ 10− 5 V → c (U i ) = 4,6 ⋅ 10− 5 V

05.06.2020
1. Pri merjenju moči na bremenu preizkusite obe vezavi. Ugotovite, pri kateri lahko
zanemarimo sistematični pogrešek vezave?
 vatmeter: U n  100 V ; I n  3 A ; cos n  0,4 ; RW, n  1M ; RW, t  10 m ;
yD  150,0 ; y  134,1 ; r  0,5 ;
 voltmeter: U D  100 V ; U i  85 V ; RV  10 M ;
 ampermeter: I D  3 A ; I i  2,5 A ; U A 0  20 mV .
Rešitev:
 Obeh veličin bremena (napetost in tok) ne moremo sočasno pravilno meriti.
L W A L A W
V breme V breme
N N
 Pri prvi varianti vezave instrumentov je sistematični pogrešek enak:
2 20 mV 
P  PW  I 2 RW, t  RA   E1  I 2 RW,t  RA   2,5 A  10 m  
 3 A 
 v drugi varianti vezave instrumentov pa:
 1 1   1 1  2 1 1 
P  PW  U 2     E 2  U 2

R    85 V    
 RW, n RV   W, n RV   1 M 10 M 
 Če želimo zanemariti sistematični pogrešek, ga moramo primerjati z merilno
u P  1 M P 1 r  PD
Ei   
10 10 3 10 100 3
 Merilni doseg vatmetra določa tudi nazivni cosn :
PD  U n I n cosn  100 V  3 A  0,4  120 W
1 r  PD 1 0,5 120 W
 in dobimo: Ei    34,64 mW
10 100 3 10 100 3
 Pri prvi varianti vezave instrumentov sistematični pogrešek ni zanemarljiv:
E1  2,5 A  10 m  6,66 m   104,17 mW
2
 34,64 mW
 Pri drugi varianti vezave instrumentov je sistematični pogrešek zanemarljiv:

2 1 1 
E2  85 V      7,95 mW  34,64 mW
 1M 10 M 
05.06.2020
2. Koliko časa po preklopu vhoda digitalnega voltmetra, ( M U   0,1%U  0,2%U D  3dig  ;

U D  20,00 V ) z enega merilnega kanala z napetostjo U1  15 V na drugi kanal z napetostjo
U 2  9 V moramo počakati, da bo dinamični pogrešek zanemarljiv? Dinamično obnašanje
voltmetra aproksimiramo s členom prvega reda f m  1kHz .
Rešitev:
 Karakteristika odziva člena 1. reda na stopničasto obliko signala je:
U iz
 1  et 
U vh
 Dinamični pogrešek predstavlja razliko med izmerjeno (izhodno) vrednostjo in
U  U vh U iz
edin  iz   1  e  t 
U vh U vh
 Ima negativni predznak in eksponentno upada v odvisnosti od časovne
1
konstante:    159,2 μs
2 πf m
 Ker ima sistematični značaj pogreška, je zanemarljiv, kadar je dovolj majhen proti
1
edin  wU 
10
 Kadar je podana mejna vrednost lastnega pogreška, privzamemo enakomerno
obliki:
1 MU 1 U 0,03 V 8,78  103
wU    (1  10 3  2  10 3 D  )  5,068  10 3
3 U2 3 U2 U2 3
 Dinamični pogrešek mora biti manjši od:
1
edin  wU   e  t   5,068  104
10
 in odzivni čas daljši od:
t   ln 5,068  104   t  1,21 ms
05.06.2020
3. Koliko je standardna merilna negotovost vrednotenja tipa A pri merjenju

i Ui V
napetosti z digitalnim voltmetrom ( U D  1V ), če smo osemkrat pomerili
priključeno napetost (podano v tabeli)? Voltmeter ima efektivno število 1 0,780500 V
mest prikaza ENOD  5,7 in korekcija ničelne točke je 2 0,780451 V
3 0,780485 V
U kor.  0,418 mV .
4 0,780488 V
U  5 0,780479 V
ENOD  log10  D 
 s  6 0,780450 V
7 0,780499 V
8 0,780512 V
Rešitev:
 Najprej izračunamo srednjo vrednost izmerjenih vrednosti:
8
U i
U i 1
 0,780483 V
8
 in nato še eksperimentalni standardni odklon po enačbi:
8 8
 (U i  U ) 2  (U i  0,780483 V) 2
su  i 1
 i 1
 22,5 μV
n 1 7
 Dobljeni rezultat moramo še korigirati za lastni prispevek ničelne točke voltmetra:
U V, kor  U  U kor  0,780483V  0,000418V  0,780065V
 Prispevek naključnega dela ničelne točke izračunamo iz efektivnega števila mest

prikaza voltmetra:
U  U
ENOD  log10  D   skor .  5D, 7  2,00 μV
 s  10
 Skupno porazdelitev naključnega pogreška korigiranega rezultata nam da

konvolucija porazdelitev obeh meritev:
ssk.  su2  skor.

2
 22,59 μV
 Ker prevladuje standardna negotovost zaradi povprečenja osmih meritev, ta določa

standardno merilno negotovost vrednotenja tipa A za merjenje napetosti, ki jo še
zaokrožimo:
ssk. 22,59 μV
uA U     7,986 μV  8,0 μV
n 8
05.06.2020

prireditev napetostnih signalov. Kateri pogoj mora izpolnjevati frekvenčno kompenzirana
napetostna sonda, ki zmanjšuje nivo vhodnega signala na osciloskopu ( RV  1MΩ ,
C  50 pF ) z razmerjem 5 : 1 ? Za povezavo je uporabljen koaksialni kabel
( Ck l  50 pF m ) dolžine l  1,0 m . Določite parametre sonde (upornost Rs  ? in
kapacitivnost Cs  ? ) in ocenite koliko je skupna impedanca sonde in osciloskopa pri
frekvenci f  1MHz ? Y  1 Z 1 R  j  C
Rešitev:
 Za zmanjšanje in prireditev napetostnih signalov najbolj pogosto uporabljamo
 uporovni delilnik,
 uporovno-kapacitivni delilnik,
 kapacitivni delilnik,
 induktivni delilnik,
 uporovni induktivno-kapacitivni delilnik, itd.
 Če želimo, da frekvenčno kompenziramo uporovno-kapacitivni delilnik (sonda in
osciloskop), morata biti izenačeni obe časovni konstanti:
Rs  Cs  RV  CV
 Razmerje sonde 5 : 1 mora veljati tudi za enosmerne signale, zato napetostni
Uy 1 RV RV 1
    , Rs  4 RV  4 MΩ
U1 5 RV  Rs Rs 4
 Vhodno kapacitivnost delinika CV sestavljata kapacitivnost povezovalnega kabla
Ck 50 pF
CV  Cosc  Ck  Cosc  l  50 pF  1,0 m  100 pF
l m
 Sedaj lahko izračunamo potrebno kapacitivnost frekvenčno kompenzirane sonde:
R C 1
Cs  V V   100 pF  25 pF
Rs 4
 Skupna impedanca sonde in osciloskopa je enaka:
1 1 1 1 Rs  Rv
Z  Zs  Zv      ,
Y s Y v 1 Rs  jCs 1 Rv  jCv 1  jRvCv
 Pri frekvenci f  1MHz ima poudarjeno imaginarno komponento:
Rs  Rv 5 MΩ 5 MΩ
Z     j  7,958 kΩ
1  jRv Cv 1  j  2π  1 MHz  1 MΩ  100 pF 1  j  628,32
21.08.2020
1. Z voltmetrom merimo napetost na bremenu Rb  10 k , ki ga napaja napetostni vir

( U 0  1V , R0  1k ). Ali lahko zanemarimo sistematični pogrešek zaradi vključitve
voltmetra v vezje proti standardni merilni negotovosti, ki jo določa samo voltmeter
( U D  1,0000 V , M U   0,2%U  1dig  , RV  1M )?
R0
Rešitev:
 Napetost na bremenu brez voltmetra:
Rb 10 k U0 UV Rb V RV
U1  U 0   1V  0,9091V
R0  Rb 11k
 Napetost na bremenu z vključenim voltmetrom:
Rb RV
Rb RV Rb  RV 9901
U2  U0   U0  1V  0,9083 V
R0  Rb RV RR 1000   9901
R0  b V
Rb  RV
 Relativni pogrešek vključitve voltmetra v vezje je:
U 2  U1 U 2
e   1  8,8  10 4
U1 U1
 Ker je vpliv vključitve voltmetra sistematičnega značaja, je zanemarljiv, kadar je
manjši od desetine relativne merilne negotovosti e  wU  10 .
u U 2  M U 2  0,2%U 2  1dig 2  103  0,9083 V  0,0001V

wU      
U2 3 U 2 3 U 2 3  0,9083 V
wU   1,218  103
 Sistematični pogrešek zaradi vključitve voltmetra v vezje ni zanemarljiv in ga v
merilnem rezultatu moramo upoštevati.
wU 
e  8,8  10 4   1,22  10 4
10
21.08.2020
2. Kaj bi moralo pisati na certifikatu soupora za vplivno veličino frekvenco, če ima soupor
časovno konstanto   50 ns (člen 1. reda)? Referenčno območje je določeno tako, da je
fazni zamik med merjenim tokom in napetostjo manjši od 1 , in nazivno območje uporabe
tako, da se dopustna meja za kot lahko poveča še za 1 ?
1
G ( jω) 
1  jωτ
Rešitev:
 Frekvenčna karakteristika člena 1. reda je:
U 2 U 2 ( jω ) 1 1  jωτ
G ( jω )    
U 1 U 1 ( jω) 1  jωτ 1  ω2 τ 2
 Od tod dobimo iz razmerja imaginarnega in realnega dela karakteristike
G 
tg  fazno karakteristiko   atg   .
G 
 Iskana frekvenca za fazni zamik 1 je:
tg
tg    f   55,561 kHz
2π
 Referenčno območje uporabe soupora je 0 Hz ... 55,561kHz .
 in nazivno območje uporabe pri povečanem dopustnem kotu za dodatni kot 1 :
f 
 
tg 2
 111,156 kHz
2π
 Spodnja meja referenčnega in nazivnega območja uporabe je 0 Hz . Tu je kotni
pogrešek nič.
 Na certifikatu soupora za vplivno veličino frekvenco bi bilo označeno:
f  0 Hz ... 55 kHz ... 111 kHz
21.08.2020
3. Opišite postopek umerjanja oz. kalibracije instrumenta. Voltmeter ima kalibracijski

certifikat z rezultati kalibracije navedenimi v desni tabeli. Koliko znaša pogrešek
kalibriranega instrumenta (kolona 3)? S tem instrumentom ste izmerili napetost 0,75023V .
Podajte merilni rezultat izmerjene vrednosti, če smo pri umerjanju uporabili referenčni
voltmeter ( 1 2 6 mestni prikaz) in smo ga uporabljali en mesec po njegovi kalibraciji
(specifikacije v levi tabeli).
Ui V U ref V E V
0,25000 0,251213
0,50000 0,501567
0,75000 0,754062
1,00000 0,994078
Rešitev:
 Umerjanje oz. kalibracija pomeni niz operacij, s katerimi ugotavljamo povezave
med vrednostmi, ki jih kaže kalibrirani instrument (v našem primeru voltmeter), ter
pripadajočimi vrednostmi, ki so realizirane z etaloni pod določenimi pogoji.
 Pogrešek kalibriranega Ui V U ref V E V K V
instrumenta je razlika izmerjene
vrednosti in referenčne vrednosti 0,25000 0,251213 -0,001213 +0,001213
0,50000 0,501567 -0,001567 +0,001567
E  U i  U ref . Rezultat izmerjene
0,75000 0,754062 -0,004062 +0,004062
vrednosti je potrebno korigirati 1,00000 0,994078 +0,005922 -0,005922
glede na vrednosti v certifikatu.
Korekcija se prišteje in ima obraten predznak od pogreška v obravnavani točki
K  E .
 Če pri uporabi instrumenta izmerimo z voltmetrom 0,75023 V , kar je zelo blizu

vrednosti umerjene točke U i  0,75000 V in kot zelo dober približek uporabimo
kar njeno korekcijo, znaša prava vrednost:
U  U i  K  0,75023V   0,004062V   0,754292 V
 Iz prikazovalnika ( 1 2 6 mestni prikaz  U D  1 V ) in podatka proizvajalca o meji
pogreška referenčnega instrumenta en mesec po kalibraciji (glej obdobje 90 dni po
klibraciji, 1ppm  10-6 ), določimo njegovo merilno negotovost. Meja lastnega
pogreška referenčnega voltmetra en mesec po kalibraciji je:
M U  2,6  106 U i  0,3  106 U D 
 2,6  10 6  0,75023 V  0,3  10 6  1,000000 V  0,00000225V
MU
u (U )   1,299 μV  1,3 μV
3
 Popoln merilni rezultat je zaokrožen na zadnje mesto prikaza enak:
U  0,754292 V , u (U )  1,3 μV  2 μV , n 1
21.08.2020
4. Pri kateri obliki porazdelitve gostote pogreška lastnega šuma voltmetra bi dobili največje
efektivno število mest prikaza ENOD ( U D  1 V ) in koliko? Predpostavimo, da ima šum
različne oblike porazdelitev (enakomerno, trapezno (   0,6 ), trikotno ali Gaussovo
( z  3 )) z enakimi mejnimi vrednostmi upp, e  upp, tri  upp, tra  upp, G  upp (šum)  0,05 mV ?
U 
 s (u ) 
Rešitev: px 
 Za določitev efektivnega števila mest prikaza ENOD a a
voltmetra moramo poznati standardni odklon

lastnega šuma, ki ga za dane porazdelitve določimo 1 2a
prek mejnih vrednosti a  upp (šum) 2 :  a      a x
px
 Enakomerna porazdelitev:  e  ae 3 a a
βa βa
 Trapezna porazdelitev:
1 1 βa
 tra  atra 1   2
6  atra 1  0,6 2
6  a      a x
px 
a a

1a
 Gaussova porazdelitev:  G  aG 3  a      a x
 x   2 1
1  1  2 z2
p x   e 2 2
z  x     p z   e
 2π 2π
 Efektivno število mest prikaza ENOD je največje pri Gaussovi obliki porazdelitve
gostote verjetnosti šumnega pogreška, ki ima najmanjši standardni odklon:
U   UD 3 
ENODe  log10  D   log10 


  log10 6,928  10 4  4,84


 e   upp (šum) 2 
U   
ENODtra  log10  D   log10 
 
UD 6   log 8,402  104  4,92
2  10  
 tra   upp (šum) 2  1  0,6 
U   UD 6 
ENODtri  log10  D   log10 


  log10 9,798  104  4,99


  tri   upp (šum) 2 
U   UD  3 
ENODG  log10  D   log10 


  log10 1,200  105  5,08


 G   upp (šum) 2 
31.01.2017
1. Koliko je karakteristični padec napetosti brezhibnega 7A

A
5A
ampermetra U A0 = ? ( I D = 6 A ), ki je priključen vzporedno na
soupor Rs = 40 mΩ na dva različna načina, tako kot kažeta Rs
skici? Kaj povzroči razliko tokov na ampermetru?
4A
A
Rs
7A
Rešitev:
• Razliko v toku skozi ampermeter A povzročata 7A 5A

A
upornosti vezi med ampermetroma R vez,1 in R vez,2 .
Rvez ,1 Rvez , 2
Rs
Pri tem smo upoštevali z Rvez = Rvez,1 + Rvez,2 skupno 2A
upornost veznih žic.
• Vezavi nam dasta dva različna tokovna delilnika: 4A

A
I1 Rs + Rvez 5 Rvez ,1 Rvez , 2
= = Rs
I 0 RA + Rs + Rvez 7 7A 3A
I2 Rs 4
in = =
I 0 RA + Rs + Rvez 7
pri tem smo upoštevali, da je skupni tok v obeh primerih I 0 = 7 A .
• Iz razmerja I1 I 2 , določimo najprej Rvez :

Rs + Rvez 5 Rs
= → Rvez = = 10 mΩ
Rs 4 4
Iz druge enačbe pa še RA :
I2 4 Rvez 4
= = → RA = 2 Rvez = 20 mΩ
I 0 RA + 5 Rvez 7
• Iz upornosti ampermetra in dosega določimo še karakteristični padec napetosti
ampermetra
U A0 = RA I D = 20 mΩ ⋅ 6 A = 120 mV
31.01.2017
2. Zapišite merilni rezultat za upornost Rx , ki jo izmerimo po napetostno primerjalni metodi,

če efektivno število amplitudnih stopenj uporabljenega voltmetra znaša 1,4 ⋅ 103 . Pri tem
upoštevajte, da znaša vrednost referenčnega upora RN = 9,997 (1 ± 10 −4 )Ω , da voltmeter s
5½-mestnim prikazom kaže napetosti na Rx in RN 1,52431 V oz. 1,50422 V .
mU = U D s(U )
Rešitev:
• Za merjeno upornost zapišemo:

Ux 1,52431 V
Rx = RN = 9,997 Ω = 10,1305 Ω ≡ 10,131Ω
UN 1,50422 V
(glej spodaj za zaokroževanje)
• Ker sta vrednosti napetosti zelo skupaj (okoli 1%), lahko za standardno
negotovost zapišemo:
2
u (Rx ) mR2 N  u (U )q 
= + 2 ⋅  
Rx 3  UN 
• Nominalna ločljivost voltmetra znaša 10 µV . To bi pomenilo negotovost zaradi
ločljivosti:
10 µV
u (U )q = = 2,89 µV
2 3
• Voltmeter ima 5½ - mestni prikaz, zato je glede na izmerjeni vrednosti njegov
doseg U D = 1,99999 V =& 2 V . Posledično znaša efektivna ločljivost s(U ) zaradi
efektivnega števila amplitudnih stopenj mU :
UD 2V
s (U ) = = = 1,429 mV
mU 1,4 ⋅ 103
• Ker je negotovost zaradi nominalne ločljivosti precej majša kot negotovost zaradi
efektivne ločljivosti ( 2,89 µV 1,429 mV ≈ 0,002 ), jo zanemarimo, in v izračunu
standardne negotovosti upoštevamo poleg prispevka upora RN le negotovost
zaradi efektivne ločljivosti:
2 2
u (Rx ) mR2 N  s(U )  10− 8  1,429 ⋅ 10− 3 V 
= + 2 ⋅   = + 2 ⋅   = 1,345 ⋅ 10− 3
Rx 3  UN  3  1,5042 V 
oz. zaokroženo absolutno standardno negotovost:
u (Rx ) = Rx ⋅ 1,345 ⋅ 10−3 = 13,44 mΩ ≡ 14 mΩ
• Merilni rezultat zapišemo v obliki:
Rx = 10,131Ω , u (Rx ) = 14 mΩ , n = 1
31.01.2017
3. Kateri izmed merilnih členov bolj zmanjša efektivno valovitost r = X a X 0 vhodnega

signala oblike u V = 100 + 10 sin ωt , ω = (20000π ) Hz in za koliko? Prvi merilni člen je
aproksimiran s členom 1.reda ( uˆ iz uˆ vh = 1 1 + ω 2 τ 2 ), ki ima časovno konstanto
2
2
(
τ = 1,5 ms , in drugi s členom 2.reda ( uˆ iz uˆ vh = 1 1 − ν 2 + (2νξ ) ), ki ima lastno )
frekvenco nedušenega nihanja f 0 = 1 kHz in faktor dušenja ξ = 1 .
Rešitev:
U 0 = U 0 = 100 V
sinusne oblike ua V = 10 sin ωt in frekvence f = ω 2 π = 10 kHz , je enaka
U a, vh = 10 V 2 in efektivno valovitost vhodnega signala izračunamo iz izraza:
U a, vh 10 V 2 1
rvh = = = = 0,07071
U0 100 V 10 2
zmanjša za:
uîz U a,izh 1 1
k1.red = = = = 10,610 ⋅ 10− 3 oz. = 94,25 -krat
2 k1.red
in posledično tudi efektivna valovitost pri konstantni enosmerni

napetosti:
U a, vh U a,izh k1.red ⋅ U a, vh
rvh = = 0,07071 → riz = = = 7,502 ⋅ 10− 4
U0 94, 25−krat U0 U0
nedušenega nihanja ν = ω ω 0 = f f 0 = 10 kHz 1 kHz = 10 :
uˆ iz U a,izh 1 1
k 2.red = = = = 9,901 ⋅10 −3 oz. = 101 -krat
uˆ vh U a, vh 2 2
(1 −ν ) + (2νξ ) 2 k 2.red
in posledično tudi efektivno valovitost:

U a, vh U a,izh k 2.red ⋅ U a, vh
rvh = = 0,07071 → riz = = = 7,001 ⋅ 10− 4
U0 101− krat U0 U0
• V našem primeru se efektivna valovitost bolj zmanjša v primeru uporabe člena 2.
reda:
1 k1.red = 94,3 -krat < 1 k2.red = 101 -krat
31.01.2017
4. Zapišite merilni rezultat za upornost Rx , ki jo Rx RN

merimo z aktivnim mostičem z dvema napetostnima +
viroma, ob upoštevanju spodaj navedenih podatkov U V U2
1
vključno z ločljivostjo ničelnega indikatorja. +
(
δ q = (∆U V )q U 1−1 + U 2−1 )
• U1 = 5,722 V ; razširjena relativna merilna negotovost ( k = 2 ): W (U 1 ) = 0,2 %
• U 2 = 1,261V ; mU = ±0,15 %
• mejni pogrešek ničelnega indiaktorja-voltmetra:
M N = ± (0,2 % ⋅ U + 0,2 % ⋅ U D + 3 dig ) , 1 dig = 1 mV
• RN = 100,00 (1 ± 5 ⋅ 10 −4 )Ω
Rešitev:
• Upornost izmerimo tako, da uravnovesimo mostič s spreminjanjem napetosti dveh
virov U 1 in U 2 , dokler ničelni indikator – voltmeter - ne kaže 0 V .
U1 5,722 V
• V ravnovesju velja enačba: Rx = RN = 100,00 Ω ⋅ = 453,767 Ω
U2 1,261 V
• Ker je Rx posredno določimo iz R N , U 1 in U 2 , bo njena skupna negotovost
sestavljena iz prispevkov teh neposredno merjenih veličin. Dodati je potrebno še
prispevek negotovosti zaradi ločljivosti mostiča, ki znaša:
δq
w(Rx ) = ,
2 3
pri čemer (∆U V )q pomeni ločljivost ničelnega indikatorja, ki znaša
1 dig = 1 mV .
• Relativna standardna negotovost za Rx tako znaša:
2 2 2 2
u (R x )  u (R N )   u (U 1 )   u (U 2 )   δq 
=   +  +  +  =
Rx  RN   U1   U2  2 3 
2 2
 m RN ⋅ R N  W (U 1 ) 
2
 mU 
2
(
 (∆U V )q U 1−1 + U 2−1  )
=   +  +  +  =
 R N 3   k   3  2 3 
2 2 2 2
 5 ⋅ 10− 4   2 ⋅ 10 − 3  15 ⋅ 10 − 4  1 mV ⋅ (1 5,722V + 1 1,261V )  −3
= 
3
 + 2  +
3
 +
2 3  = 1,383 ⋅ 10
       
• Zapišimo še absolutno negotovost Rx : u (Rx ) = Rx ⋅ 1,383 ⋅ 10 −3 = 0,627 Ω
ter zaokrožen merilni rezultat:
Rx = 453,77 Ω , u (Rx ) = 0,63 Ω , n =1

31.01.2017

števca delovne energije po časovni metodi, kjer je referenčna energija enaka
W = Pt = PW t . Najmanj koliko vrtljajev mora narediti indukcijski števec delovne energije
med preskusom, da bo relativna meja pogreška zaradi merjenja časa znašala največ
mt ≤ 0,12 % ? Čas merimo z mejnim pogreškom M t = 0,1 s . Fantomska obremenitev
znaša 1 kW , števec pa ima konstanto 600 vrt. kWh .
Rešitev:
preskušanju merilnega instrumenta se preverja skladnost s specifikacijami
podanimi v standardu za U niverzalni analizator
posamezen merilni instrument. (W -m eter + časovnik)
• Za preizkus števca delovne

energije po časovni metodi,
potrebujemo stabilen vir,
vatmeter in časovnik za
merjenje časa obratov.

W −W
e= š
W
• Relativno mejo pogreška merjenja časa določimo iz absolutnega mejnega
pogreška M t = 0,1 s z enačbo:
M M 0,1 s
mt = t in izračunamo še čas → t ≥ t = = 83,33 s
t mt 1,2 ⋅ 10− 3
• Iz enačbe za izmerjeno energijo števca W , lahko povežemo potrebno število
vrtljajev števca N s časom merjenja t preko konstante števca K ter priključene
moči P, ki je v tej vrsti preskušanja ponavadi fantomska:
N
W = P⋅t =
K
• Po združitvi obeh enačb dobimo potrebno število vrtljajev, ki mora biti za
pravilno meritev celo število:
Mt 0,1 s vrt
N = P⋅ ⋅ K = 1000 W ⋅ −3
⋅ 600 = 13,89 vrtljajev → 14 vrtljajev
mt 1,2 ⋅ 10 kWh
13.02.2017
1. Koliko je sistematični pogrešek zaradi vključitve voltmetra R1

pri merjenju napetosti na sliki, če sta upora R1 = R2 = 5 kΩ in
napetosti 2U1 = U 2 = 2 V ? Ali je zanemarljiv pri določanju R2
merilnega rezultata? U1
M U = ± (0,1%U + 0,1%U D ) , U D = 2 V , RV = 10 MΩ
U2 V
Rešitev:
• Pred priključitvijo voltmetra imamo v seštevalni točki povprečno vrednost

napetosti U1 in U 2 , če sta upora enaka R1 = R2 = R . Zapišemo in izračunamo:
R2 U R + U 2 R1 U1 R1 + U 2 R2 U + U2
U = (U1 − U 2 ) + U2 = 1 2 = = 1 = 1,5 V
R1 + R2 R1 + R2 1 R1 + 1 R2 1 2
R = R 2
• Po Theveninovem teoremu sta nadomestna napetost in upornost vira enaki:

U1 R2 + U 2 R1 U + U2 R1 R2 R
U0 = = 1 = 1,5 V , R0 = = = 2,5 kΩ
R1 + R2 R1 = R2 2 R1 + R2 R1 = R2 2

1
10
voltmeter U 0' , in napetostjo praznega teka:
RV R − R0 − RV − R0
E = U 0' − U 0 = U0 − U0 = V U0 = U0
R0 + RV R0 + RV R0 + RV
Absolutna vrednost sistematičnega pogreška, ki je sicer negativen, je
enaka:
R0 2,5 kΩ
E = U0 = 1,5 V = 375 µV
R0 + RV 2,5 kΩ + 10 MΩ

MU 1  0,1 0,1 
u (U ) = =  1,5 V + 2 V  = 2,02 mV
3 3  100 100 
• Sistematični pogrešek bi moral biti manjši kot E ≤ 202 µV , kar v našem primeru
ni izpolnjeno, in moramo korigirati izmerjeno vrednost U 0' :
RV 10 MΩ
U 0' = U0 + E = 1,5 V + 375 µV = 1,499625 V + 375 µV == 1,500 V
R0 + RV 2,5 kΩ + 10 MΩ
13.02.2017
2. Kako velika je lahko še razlika napetosti U V ≤ ? , ∆U

ki jo kaže voltmeter v vezju diferenčnega merjenja V
napetosti U x ≈ 100 V , da bo prispevek negotovosti
napetosti voltmetra w(U V ) = 10 −3 zanemarljiv? Kot +
Ux Ur
referenčna napetost je uporabljen vir z enosmerno
napetostjo U r = 100,00(1 ± 10 −4 )V .
Rešitev:
• Diferenčno metodo uporabljamo, kadar nas zanima le spremeba fizikalne veličine.
Razlike med neznano vrednostjo in referenčno vrednostjo ni potrebno meriti zelo
točno, kadar je razlika majhna:
Ur :
Ux = Ur + UV ≈ Ur

2 2
 ∂U x   ∂U x 
 ∂U r   ∂U V 
in v relativni obliki, kjer izenačimo U x ≈ U r :
2 2 2
u (U x )  u (U r )   U V u (U V )  U 
w(U x ) = ≈   +   = w2 (U r ) +  V  w2 (U V )
Ux  Ur   Ur UV   Ur 
Teža prispevka negotovosti voltmetra je enaka UV Ur :
w(U x ) → w(U r )
U V U r →0
• Prispevek relativne negotovosti voltmetra je zanemarljiv, kadar je manjši od

petine relativne negotovosti referenčne napetosti:
UV 1 1 m(U r )
w(U V ) ≤ w(U r ) =
Ur 5 5 3
Od koder izračunamo iskano največjo vrednost napetosti voltmetra:
1 m(U r ) U r
UV ≤ = 1,16 V
5 3 w(U V )
13.02.2017
3. Najmanj kako velika mora biti amplituda sedme harmonske komponente ( A7 = ? ),

izražena v decibelih proti amplitudi osnovne komponente, da jo pri meritvi z voltmetrom
( U D = 1V , ločljivost: 1 mV , B = 1kHz , člen prvega reda), ki meri efektivne vrednosti
signala u V = 1 ⋅ sin ωt + A7 ⋅ sin 7ωt ( f = 500 Hz ), zaznamo?
1
G( f ) = 2
1 + ( f fm )
Rešitev:
• Efektivno vrednost napetosti sestavljata efektivna prispevka osnovne in sedme

harmonske komponente:
2 2
2  A  
2 A 
U = U + U =  K1 1  +  K 7 7 
1 7
 2  2
• Voltmeter zaradi svojega dinamičnega odziva člena 1. reda ( f m = B = 1kHz )

različno oslabi napetosti na vhodu:
1
K= 2
1 + ( f fm )
1
f1 = 500 Hz : K1 = 2
= 0,894428 ;
1 + ( f1 fm )
Efektivna vrednost osnovne komponente napetosti na voltmetru je:
A1
U1 = K1 = 0,63246 V
2
1
f 7 = 3500 Hz : K 7 =
2
= 0,274721
1 + ( f7 fm )
• Če želimo zaznati sedmo harmonsko komponento poleg osnovne komponente,

mora biti njen efektivni prispevek večji za ločljivost voltmetra ∆U = 0,001 V od
napetosti U1 = 0,63246 V :
2 2
2 2 A  A   A 
U1 + ∆U = U + U 1 7 ⇒ K1 1 + ∆U =  K1 1  +  K 7 7 
2  2  2
• Amplitudo sedme harmonske komponente dobimo s preureditvijo izraza:
A7 2
(U1 + ∆U )2 − U12 = U 7 = K7 → A7 = (U1 + ∆U )2 − U12 = 0,1832 V
2 K7
in izrazimo relativno v decibelih:
A7 U  A   0,1832 V 
= 20 log 7  = 20 log 7  = 20 log  = −14,74
dB U
 1 A
 1  1 V 
13.02.2017
4. Koliko je efektivnih stopenj prostosti veff , če je izhodna veličina impedanca

Z = ℜ 2 (Z ) + ℑ2 (Z ) , merjena posredno preko realne komponente ℜ(Z ) in imaginarne
komponente ℑ(Z ) ( ℜ = ℑ ↔ ϕ = 45o ).Standardni negotovosti komponent sta bili
določeni pri različnem številu meritev:
- u (ℜ) = 0,12 Ω pri nℜ = 12 , u4 (y)
veff = N c
- u (ℑ) = 0,21Ω pri nℑ = 9 . ∑ ui4 ( y ) vi i =1
Rešitev:
• Celotna standardna negotovost izhodne veličine Z = ℜ 2 (Z ) + ℑ2 (Z ) je

sestavljena iz prispevkov zaradi negotovosti posameznih komponent u (ℜ) in
u (ℑ) :
uc (Z ) = u12 (ℜ ) + u22 (ℑ)
u c (Z ) = [c1u(ℜ)]2 + [c2u(ℑ)]2
Faktorja občutljivosti sta enaka, ker je ℜ = ℑ ↔ ϕ = 45o :
∂Z 1 2ℜ ℜ ℜ 1
c1 = = = = = ,
∂ℜ 2 ℜ 2 + ℑ2 ℜ 2 + ℑ2 2ℜ 2 2
∂Z ℑ ℑ 1
c2 = = = =
∂ℑ 2
ℜ +ℑ 2
2ℑ 2
2
Iz negotovosti neposredno merjenih veličin določimo skupno
standardno negotovosto izhodne veličine:
0,12 Ω
u1 (ℜ ) = c1u (ℜ ) = = 0,0849 Ω
2
0,21Ω
u2 (ℑ) = c2u (ℑ) = = 0,1485 Ω
2
u c (Z ) = (0,0849 Ω )2 + (0,1485Ω)2 = 0,1710 Ω

negotovosti večji.
uc4 (Z ) uc4 (Z )
νeff = = = 13,04 → νeff = 13
u14 (nℜ − 1) + u24 (nℑ − 1) u14 11 + u24 8
13.02.2017
5. Naštejte osnovne veličine in osnovne enote SI sistema. Zapišite moč P = 100 W le z

osnovnimi enotami SI sistema (npr. preko izpeljane veličine sile)?
Rešitev:
svetilnost.
mednarodnega slovar iz metrologije (VIM), v katerem je za razliko od
2. izdaje, kjer je definiran le mednarodni sistem enot SI (fr. Système
international), dodana še definicija mednarodnega sistema veličin ISQ
(ang. International System of Quantities), na katerem SI temelji.
kilogram, amper, kelvin, mol in kandela.
• Da dobimo enote le osnovnih veličin, moramo moč predstaviti z enačbo, v kateri
nastopajo le osnovne veličine z osnovnimi enotami. Zato lahko uporabimo
različne zakone, ki jih poznamo iz fizike. Ker moč P ni osnovna veličina, jo lahko
razstavimo npr. preko sile F in hitrosti v. Silo nadalje preko pospeška a, preko
hitrosti v do dolžine in časa.
l m ⋅ a ⋅ l m ⋅ v ⋅ l m ⋅ l ⋅ l m ⋅ l2
P = F ⋅v = F = = = = 3
t t t ⋅t t ⋅t ⋅t t
• Zapišemo lahko tudi enotsko enačbo:
2
[m] ⋅ [l ]
[P] = 3
[t ]
ter končno moč P = 100 W kot:
kg ⋅ m 2
P = {P}⋅ [P ] = 100
s3
18.01.2017
1. Za koliko se relativno zmanjša amplituda sinusnega signala frekvence f = 1 MHz na

zaslonu osciloskopa proti amplitudi vhodnega signala, če je mejna frekvenca samega
osciloskopa podana za upad signala 1 % f m,1% = 1 MHz in če ima uporabljena napetostna
sonda odzivni čas znotraj enega odstotka končne vrednosti Ta,1% = 1µs ? Dinamično
obnašanje sonde in osciloskopa aproksimirajte s členom 1. reda. Skicirajte razmere!
) )
uiz u vh = 1 1 + ( f f m,3dB )
2
Rešitev:
• Za izračun upada amplitude potrebujemo skupno mejno frekvenco napetostne
sonde in osciloskopa ( f ms,3dB ) → 1 f ms2 = 1 f m,2 ns + 1 f m,2 osc .
• Frekvenčno mejo napetostne sonde u 2 aU 0
določimo iz odzivnega časa. Odzivni čas 1
T a,1%
Ta je po dogovoru čas, v katerem ostane 0 , 99
izhodna veličina trajno v intervalu znotraj

predpisanih mej končne vrednosti. V
primeru, da so te meje ± 1% končne
vrednosti, velja med odzivnim časom in
časovno konstanto τ povezava: 0 1 2 3 4 4 ,6 t τ
u2
U0
(
= 0,99 = 1 − e −Ta τ )
⇒ Ta,1% = −τ ⋅ ln (0,01) = 4,605 ⋅ τ
Časovna konstanta sonde je tako: τ = Ta,1% 4,605 = 217,1 ns

1
in od tod dobimo njeno mejno frekvenco: ωmτ = 1 ⇒ f m,ns = = 732,9 kHz
2πτ
• Amplitudni del frekvenčne karakteristike G( f )
1
člena 1. reda oziroma razmerje amplitud 0,99
vhodnega in izhodnega signala pri sinusnem
1 2
vzbujanju zapišemo:
)
uosc 1
) =
1 + ( f f m,3dB )
u vhod 2
f 1% f m, 3dB f
• Če določimo mejno frekvenco kot frekvenco, kjer upade amplituda za 1 % proti

) )
izhodiščni vrednosti uosc uvhod = 1 , lahko zapišemo:
1 f m,1%
2
= 0,99 ⇒ f m, osc = f m,3db = = 7,018 MHz
1 + ( f m,1% f m,3dB ) 1 0,992 − 1
1 1 1
• Skupna pasovna širina je enaka: 2
= 2 + 2 ⇒ f ms = 729,0 kHz
f ms f m, ns f m, osc
• Od tod izračunamo še relativni upad amplitude pri frekvenci f = 1 MHz :
) )
uosc 1 uosc
) = 2
= 0,589 ⇒ eampl = ) − 1 = −0,41 (−41%)
uvhod 1+ ( f f ) uvhod
ms
18.01.2017
2. Koliko je ocenjeno efektivno število amplitudnih stopenj pri merjenju Ui V

i
napetosti z digitalnim voltmetrom ( U D = 1V ), če smo osemkrat pomerili
1 0,900488 V
priključeno napetost (podano v tabeli)? Voltmeter ima efektivno število
2 0,900479 V
mest prikaza ENOD = 5,5 in korekcija ničelne točke je
3 0,900450 V
U kor. = −0,481 mV . 4 0,900499 V
U  5 0,900512 V
ENOD = log10  D  6 0,900500 V
 s 
7 0,900451 V
8 0,900485 V
Rešitev:
• Najprej izračunamo srednjo vrednost izmerjenih vrednosti:
8
∑U i
U= i =1
= 0,900483 V
8
in nato še eksperimentalni standardni odklon po enačbi:
8 8
∑ (U i − U ) 2 ∑ (U i − 0,900483 V) 2
su = i =1
= i =1
= 22,5 µV
n −1 7
• Dobljeni rezultat moramo še korigirati za lastni prispevek ničelne točke voltmetra:
U V, kor = U + ukor = 0,900483V − 0,000481V = 0,900002V
• Prispevek naključnega dela ničelne točke izračunamo iz efektivnega števila mest

prikaza voltmetra:
U  U
ENOD = log10  D  → skor . = 5D.5 = 3,16 µV
 s  10
• Skupno porazdelitev naključnega pogreška korigiranega rezultata nam da
konvolucija porazdelitev obeh meritev in je skupni standardni odklon enak su :
ssk . = su2 + skor.

2
=& 22,72 µV
• Sedaj izračunamo še efektivno število amplitudnih stopenj:

U V, kor
ms = = 39,61 ⋅ 103
ssk .
18.01.2017
3. Katere dele UI karakteristike ne moremo zmeriti

U V
tako, da bi bila standardna merilna negotovost
merjenja toka manjša od 1% . 500
• ampermeter: I D = (200,0; 20,00; 2,000) mA ,

M I = ±(0,3 % I + 0,1% I D + 3 dig )
50 I mA
Rešitev:
• Pri podatku o mejni vrednosti pogreška ampermetra upoštevamo pravokotno
obliko porazdelitve pogreška s standardno relativno negotovostjo wI = mI 3 in
postavimo pogoj:
 1 
1 
ID 
mI MI I
wI = = =  3 ⋅ 10− 3 + 1 ⋅ 10− 3 D + 3 2000  ≤ 10− 2
3 3⋅I 3 I I 
 
 
pri tem smo upoštevali, da predstavlja en digit 1 2000 vsakokratnega
merilnega območja.
• Od tod izračunamo potrebno razmerje toka proti dosegu, da je standardna merilna
negotovostjo merjenja toka manjša od 1% :
ID 2,5 ⋅ 10−3
(1 ⋅ 10 + 1,5 ⋅ 10 ) I ≤ 3 ⋅ 10 − 3 ⋅10 → 1,432 ⋅10− 2 I D =& 0,1746 I D ≤ I
−3 −3 −2 −3
• Tokovna območja, ki jih z danim ampermetrom ne moremo meriti s standardno

merilno negotovostjo pod 1% , so:
I D = 200 mA : 0,1746 ⋅ 200 mA = 34,9 mA > I > 20,0 mA
I D = 20 mA : 0,1746 ⋅ 20 mA = 3,49 mA > I > 2,00 mA
I D = 2 mA : 0,1746 ⋅ 2 mA = 0,349 mA > I
18.01.2017
4. Kot je znano, znaša hitrost svetlobe v vakuumu točno 299 792 458 m s , permeabilnost
vakuuma (magnetna konstanta) pa točno 4 π ⋅ 10 −7 Vs Am . Razložite zakaj! Katera
veličina ima posledično vrednost, ki je znana absolutno točno? Katera izmed naštetih
izpeljanih enot izkorišča to lastnost in ima najmanjšo negotovost: Volt ali Henry ali Farad
in zakaj?
Rešitev:
• Svetlobna hitrost v vakuumu je določena preko definicije za meter:
1 299 792 458 sekunde.

−7
I2 F 2 πd N 2 π ⋅ 1m Vs
F = lIB = lµ0 ⇒ µ0 = 2
= 2 ⋅ 10 − 7 2
= 4 π ⋅ 10 − 7
• Posledično je tudi električna konstanta ε 0 preko svetlobne hitrosti v vakuumu

1 As
c 2 µ 0ε 0 = 1 ⇒ ε0 = 2
= 8,85418782 ⋅ 10−12
c µ0 Vm
• Od naštetih izpeljanih enot ima najmanjšo negotovost Farad, realiziran s

‘Thompson-Lampard’ križnim kondenzatorjem, za katerga križno kapacitivnosti
zapišemo:
1
C= (C1 + C2 ) = ε 0 ln 2 l
2 π
C2
in je odvisna od
negotovosti merjenja
dolžine.
C1
INTERFER.
18.01.2017
5. Koliko morata biti upornost Rs = ? in kapacitivnost Cs = ? frekvenčno kompenzirane

napetostne sonde, da bo zmanjšan nivo vhodnega signala na osciloskopu ( RV = 1 MΩ ,
C = 50 pF ) z razmerjem 100 : 1 ? Za povezavo je uporabljen koaksialni kabel
( Ck l = 50 pF m ) dolžine l = 1,0 m . Ocenite koliko je skupna impedanca sonde in
osciloskopa pri frekvenci f = 1MHz ? Y = 1 Z =1 R + j ω C
Rešitev:
• Če želimo, da frekvenčno kompenziramo uporovno-kapacitivni delilnik, morata

biti izenačeni obe časovni konstanti:
Uy 1 RV RV 1
= = → = , Rs = 99 RV = 99 MΩ
U1 100 RV + Rs Rs 99
Ck 50 pF
l m
RV ⋅ CV 1
Cs = = ⋅ 100 pF = 1,01 pF
Rs 99
• Skupna impedanca sonde in osciloskopa je enaka:
1 1 1 1 Rs + Rv
Z = Zs + Zv = + = + = ,
Y s Y v 1 Rs + jωCs 1 Rv + jωCv 1 + jωRvCv
ki pri frekvenci f = 1MHz znaša:
Rs + Rv 100 MΩ 100 MΩ
Z= = = =& − j ⋅ 159,1 kΩ
1 + jωRvCv 1 + j ⋅ 2 π ⋅ 1 MHz ⋅ 1 MΩ ⋅ 100 pF 1 + j ⋅ 628,31
s poudarjeno imaginarno komponento.

29.11.2007
Rešitve nalog – MERITVE 1. del
1. Pri vzorčenju sinusnega signala z digitalnim spominskim osciloskopom (enkratno

proženje) smo dobili frekvenco prikazanega signala 2 MHz . Pri katerih frekvencah
vhodnega signala je možno rekonstruirati prikazani signal, če je frekvenca vzorčenja
f s = 20 MHz in dvižni čas vertikalnega kanala osciloskopa Tr = 4 ns , da amplitudni
pogrešek ni večji kot 10 % ? Za prikaz je bila uporabljena interpolacija s funkcijo
y = sin x x .
Rešitev:
• Frekvenco prikazanega signala f ′ = 2 MHz na DSO z enkratnim proženjem smo
lahko dobili, kadar je bil na vhodu signal f = 2 MHz in je bil pravilno razpoznan
ali pa pri frekvencah, ki se nahajajo okoli mnogokratnikov vzorčne frekvence
f s = 20 MHz .
k f MHz
f ′ = kf s − f k = 1, 2, ...
1 18, 22
Za iskane frekvence zapišemo: 2 38, 42
3 58, 62
f = kf s ± f ′ .. ..
• Ker imamo najboljšo možno interpolacijo s funkcijo y = sin x x , pogrešek zaradi
interpolacije zanemarimo. Pogrešek, ki preostane, je pogrešek zaradi dinamike
analognega dela osciloskopa (tipično aproksimiran s členom 1. reda). Mejno
frekvenco osciloskopa dobimo iz dvižnega časa:
1 0,35
f m = f m,1 2 = =
2 π(Tr ln 9 ) Tr
• Nas zanima, do katere frekvence upade amplituda za manj kot 10 % .
G( f ) =
1
= 0,9
(
1 + f f m,1 2
2
)
in od tod dobimo
2
0,35  1 
f m,10% =   − 1 = 42,37 MHz
Tr  0,9 
Frekvence, pri katerih smo lahko rekonstruirali sinusni signal
f ′ = 2 MHz , in istočasno amplitudni pogrešek ni bil večji kot 10 % ,
so: f MHz = 2, 18, 22, 38, 42
• Skica razmer: G( f )
1
0,9
1 2
f m,10% f m, 3dB f
29.11.2007
2. Če je preklopnik v položaju 1, pokaže voltmeter U1 = 10 V ,

če je v položaju 2 pa U 2 = 9 V . Koliko je neznana napetost 1 2
Rn RV
U x ? Koliko je sistematični pogrešek merilne metode, če
+ V
proglasimo za neznano napetost kar U1 ? R
Ux
R = 10 MΩ , RV = 10 MΩ
Rešitev:
• Ko je preklopnik v položaju 1, nam kaže voltmeter padec napetosti U 1 na uporu

R1 = RV :
R1
R1 = RV = 10 MΩ , U1 = U x
R1 + Rn
• Ko je preklopnik v položaju 2, nam kaže voltmeter padec napetosti U 2 na

vzporedni kombinaciji uporov RV in R :
RV R R2
R2 = = 5 MΩ , U2 = Ux
RV + R R2 + Rn
Iz dveh enačb izračunamo neznano napetost:
R2 − R1
U x = U1U 2 = 11,25 V
R2U1 − R1U 2
• Če proglasimo za neznano napetost kar U1 , je sistematični pogrešek enak:

U1
e= − 1 = −11,1%
Ux
29.11.2007
3. Digitalni ampermeter kaže I = 16,72 mA . Izrazite popolni merilni rezultat s standardno

negotovostjo, če smo instrument uporabili pri temperaturi t = 8 oC !
• meja pogreška: M I = ±(0,15 % I + 2 dig )
• referenčno območje: 23 oC ± 5 oC
• nazivno območje uporabe: 0 oC ÷ 50 oC
• temperaturni koeficient: ± (0,012 % I + 1dig ) o C
Rešitev:

 0,15 
M I = ± I + 0,02 mA  = ±0,045 mA
 100 

referenčnega območja na spodnji meji pri 23 o C − 5 o C = 18 o C , zato moramo
upoštevati razliko temperature do te vrednosti:
C  ⋅ (18 oC - 8 oC) = ±0,12 mA

  0,012  
M I0 = ±  I + 0,01mA  o
  100  

M I ,s = M I + M I0 = ±0,165 mA
M I ,s
u (I ) = = 0,09535 mA = 0,096 mA
3
• Ker je negotovost manjša od ločljivosti, zaokrožimo na mestu, ki ga določa

ločljivost:
u(I ) = 0,096 mA → 0,10 mA
I = 16,72 mA , u(I ) = 0,10 mA , n =1
29.11.2007
4. Upornost uporovnega senzorja temperature znaša Rt = 3050 Ω . Zapišite merilni rezultat

za izmerjeno temperaturo, če je nelinearnost senzorja n = 0,5 % , negotovost ohmmetra pa
je zanemarljiva. Senzor ima pri 0 o C upornost 9800 Ω , pri 100 oC pa 200 Ω .
Rešitev:
• Ker ne poznamo enačbe za upornost senzorja v odvisnosti od temperature, lahko
temperaturo, ki ustreza Rt = 3050 Ω , izračunamo iz linearne karakteristike.
Odstopanje dejanske karakteristike od linearne je največ + 0,5 % oz. − 0,5 % . Ker
je predznak nedoločen, imamo opravka z negotovostjo izmerjene temperature.
• Najprej zapišimo enačbo nazivne (linearne) karakteristike.
Rt, max − Rt, min 200 Ω − 9800 Ω

Rn = ⋅ (t − t min ) + Rt,min = ⋅ t + 9800 Ω = −96 Ω ⋅ t + 9800 Ω
t max − t min 100 °C °C
• Zaradi nelinearnosti n se upornost Rn od dejanske upornosti Rt lahko razlikuje za

največ ± 0,5 % . Velja torej
Rt − Rn
n= = ±0,5 %
Rt,max − Rt, min
3050 Ω − Rn
⇒ + 0,005 = ⇒ Rn,max = 3098 Ω
200 Ω − 9800 Ω
3050 Ω − Rn
⇒ − 0,005 = ⇒ Rn,min = 3002 Ω
200 Ω − 9800 Ω
• Iz linearne karakteristike izračunamo naslednji dve temperaturi:
Rn,max − 9800 Ω 3098 Ω − 9800 Ω
t max = = = 69,813 °C
− 96 Ω − 96 Ω
°C °C
Rn,min − 9800 Ω 3002 Ω − 9800 Ω
t min = = = 70,813 °C
− 96 Ω − 96 Ω
°C °C
• Iz tega zaključimo, da (posredno) izmerjena temperatura leži na intervalu
[ t max , t min ]. Od tu dobimo mejo pogreška M t ter standardno negotovost, za katero
predpostavimo enakomerno porazdelitev, ter (ustrezno zaokrožen) merilni
rezultat:
t max + t min Mt t max − t min
ti = = 70,31 °C , u (t ) = = = 0,29 °C , n =1
2 3 2 3
29.11.2007
5. Kolikšne so delovna, jalova in navidezna moč N

porabnika?
Z
• vatmeter: U n = 100 V , I n = 5 A , α D = 15 000 , P1 P2
L
α = 12 427 ; S1 S2
A B
• voltmeter: U = 102 V ; a b
• ampermeter: I = 4,72 A ; A
*
* W V
• tokovnik: I pn = 75 A , I sn = 5 A
• napetostnik: U pn = 35 kV , U sn = 100 V
Rešitev:
• Meritev moči porabnika se izvaja preko merilnih transformatorjev. Ker so merilni
instrumenti priključeni na sekundarni strani merilnih transformatorjev, je seveda
potrebno upoštevati prestavno razmerje, ki je enako razmerju primarnega
nazivnega toka in sekundarnega nazivnega toka za tokovni merilni transformator.
Enako je pri napetostnem merilne transformatorju. Torej
I pn U pn
K in = oziroma K un = .
I sn U sn
• Delovna moč je moč, ki jo kaže vatmeter priključen na sekundarno stran merilnih
transformatorjev, pomnožena s prestavnima razmerjema. Delovna moč je tako
U pn I pn  α 
P = K un ⋅ K in ⋅ PW = ⋅ ⋅ U n ⋅ I n ⋅ 
U sn I sn  α D 
35 kV 75 A 12 427
P= ⋅ ⋅ 100 V ⋅ 5 A ⋅ = 2,175 MW
100 V 5 A 15 000
• Navidezna moč je produkt napetosti in toka, ki ju merimo z voltmetrom oziroma

ampermetrom zopet na sekundarni strani merilnih transformatorjev.
U pn I pn 35 kV 75 A
S = K un ⋅ K in ⋅ U ⋅ I = ⋅ ⋅U ⋅ I = ⋅ ⋅ 102 V ⋅ 4,72 A = 2,528 MVA
U sn I sn 100 V 5 A
• Jalova moč se izpelje iz enačbe za navidezno moč S 2 = P 2 + Q 2 .
Q = S 2 − P2 = (2,528 MVA )2 − (2,175 MW )2 = 1,288 MVAr

11.12.2006
1. Koliko znaša dvižni čas merilnega člena Tr , če smo ga merili z dvokanalnim DS

osciloskopom z B = 100 MHz in f s = 10 MHz . Na prvem kanalu smo merili dvižni čas
vhodnega signala v merilni člen in dobili Tr,1 = 7,0 ns , na drugem pa dvižni čas
izhodnega signala merilnega člena in dobili Tr,2 = 35,0 ns . Pri meritvi na drugem kanalu
smo uporabili filter za izločanje visokofrekvenčnih motenj BHF = 20 MHz . Skicirajte
merilno vezje in ugotovite uporabljeni način proženja!
Rešitev:
• Skica merilnega vezja:
DSO
Ch1 Ch2
Tr,s
Fun. Merilni
generator člen
• Ker sta izmerjena časa krajša kot vzorčni čas DSO Ts = 1 f s = 100 ns , ju je bilo
možno zmeriti le s ponavljajočim proženjem na DSO.
• Skupni dvižni čas na posameznem kanalu dobimo z geometrijskim (efektivnim)
seštevanjem dvižnih časov zaporedno vezanih členov (predpostavljamo, da
nimajo medsebojnega vpliva):
Tr,12 = Tr,s2 + Tr2,DSO1 Tr,s - dvižni čas signala generatorja
Tr,22 = Tr,2s + Tr,2MČ + Tr2,DSO2
• Iz razlike časov lahko izločimo dvižni čas samega merilnega člena:
Tr,22 − Tr,12 = Tr,2MČ + Tr2,DSO2 − Tr2,DSO1 ⇒ Tr,MČ = Tr,22 − Tr,12 − Tr2,DSO2 + Tr2,DSO1

dela vhoda DSO, velja naslednja povezava med dvižnim časom in mejno
zgornje in spodnje mejne frekvence: B = f m,zg − f m,sp . Ker je f m,sp ≈ 0 , je dvižni
čas enak Tr = 0,35 f m = 0,35 B . Na drugem kanalu nam filter za izločanje
visokofrekvenčnih motenj omeji zgornjo frekvenčno mejo na
BHF = f m,DSO2 = 20 MHz .
• Rezultati:
0,35 0,35 0,35 0,35
Tr,DSO1 = = = 3,5 ns , Tr, DSO2 = = = 17,5 ns
B 100 MHz BHF 20 MHz
Tr,MČ = Tr,22 − Tr,12 − Tr2,DSO2 + Tr2,DSO1 = 29,7 ns
11.12.2006
2. Napetost na uporu U smo izmerili n1 = 15 -krat in dobili Število

prostostnih Vrednosti za tp(ν)
U = 111,51 V in s (U ) = 0,80 V , upornost R pa n2 = 10 -krat in stopenj
p= 95 % p= 99 %
dobili R = 12,653 kΩ in s (R ) = 0,075 kΩ . Izračunajte celotno 1

2
12,71
4,30
63,66
9,92
3 3,18 5,84
standardno negotovost in razširjeno negotovost moči na uporu, 4 2,78 4,60
če je stopnja zaupanja p = 99 % !
5 2,57 4,03
6 2,45 3,71
7 2,36 3,50
uc4 ( y )
8 2,31 3,36
9 2,26 3,25
ν eff = N
10 2,23 3,17
∑ u (y) ν
12 2,18 3,05
4 14 2,14 2,98
i i 16 2,12 2,92
i =1 18 2,10 2,88
20 2,09 2,85
30 2,04 2,75
40 2,02 2,70
50 2,01 2,68
Rešitev: 100 1,98 2,63
∞ 1,96 2,58
U 2 (111,51 V )
2
• Moč na uporu: P= = = 982,72979 mW
R 12,653 kΩ
• Celotna standardna negotovost: uc (P ) = u12 (P ) + u 22 (P )
deleži neposredno merjenih veličin v celotni standardni negotovosti:
∂P 2U s (U ) 2 ⋅ 111,51 V 0,80 V
u1 (P ) = c1 u (U ) = u (U ) = = = 3,64 mW ,
∂U R n1 12,653 kΩ 15
∂P U 2 s (R ) (111,51 V ) 0,075 kΩ
2
u2 (P ) = c2 u (R ) = u (R ) = 2 = = 1,84 mW .
∂R R n2 (12,653 kΩ )2 10
uc (P ) = u12 (P ) + u22 (P ) = (3,64 mW )2 + (1,84 mW )2 = 4,078 mW .

→ uc (P ) = 4,1 mW
• Pri določanju razširjene negotovosti uporabimo zaradi manjšega števila meritev
Studentovo porazdelitev. Za določitev faktorja razširitve je potrebno poznati
efektivno število prostostnih stopenj posredno merjene veličine:
u c4 ( y ) (4,078 mW )
4
ν = = = 20,02
eff N
u ( y ) νi
(3,64 mW )4 14 + (1,84 mW )4 9
∑
i =1
4
i
ν i = ni − 1 - število prostostnih stopenj neposredno merjene veličine
Po zaokrožitvi navzdol je νeff = 20 . Za stopnjo zaupanja p = 99 %

odčitamo iz tabele faktor razširitve t p (ν ) = t 99 (20 ) = 2,85 .
• Razširjena negotovost za moč na uporu:

U 99 = k 99 uc (P ) = t99 (20 ) uc (P ) = 2,85 ⋅ 4,078 mW = 11,62 mW
→ U 99 = 12 mW
11.12.2006
3. Koliko se lahko največ razlikujeta odčitka dveh nazivno enakih voltmetrov

( M U = ±(0,1% U + 0,1% U D + 1 dig + 0,5 mV ) , UD = 2V , ločljivost: ∆U q = 0,1 mV )
zaradi lastnega pogreška pri merjenju iste napetosti, da bosta še vedno ustrezala
specifikaciji. Razliko odčitkov ∆U ugotovite za celotno merilno območje 0 ÷ U D in
skicirajte! Kako se razmere spremenijo, če je vhodnemu signalu dodan šumni signal
U = 0,2 mV s temenskim faktorjem C = 3 , frekvenci zajemanja napetosti z voltmetroma
pa nista sinhroni?
Rešitev:
• V najbolj neugodnem primeru lahko en voltmeter kaže za mejno vrednost lastnega
pogreška več, kot je prava vrednost merjenega signala, in drugi za mejno vrednost
lastnega pogreška manj in še vedno ustrezata specifikaciji. Skupna razlika je
dvojna mejna vrednost lastnega pogreška:
( )
∆U = 2 ⋅ M = 2 ⋅ 10 −3 U + 10 −3 U D + 0,1mV + 0,5 mV = 2 ⋅ 10 −3 U + 2,6 mV ( )
∆U max = 2 ⋅ 10 −3 U + 5,2 mV =
U =(0 ÷ 2 ) V
[5,2 mV ÷ 9,2 mV]
• Skica:
E mV
4,6
2,6
∆U max
0 UD U
− 2,6
• Če je vhodnemu signalu dodan šum, ki ni lasten voltmetroma (ne sodi v lastni

pogrešek instrumenta), se lahko odčitka povečata (oz. zmanjšata) v najbolj
neugodnem primeru za temensko vrednost šuma:
)
u n = C n ⋅U n = 3 ⋅ 0,2 mV = 0,6 mV
∆U max = 2 ⋅ 10 −3 U + 5,2 mV + 2 ⋅ 0,6 mV =

U =(0 ÷ 2 ) V
[6,4 mV ÷ 10,4 mV]
11.12.2006
4. Koliko je bila moč Pb na bremenu Rb = 1000 Ω , vezanem po sliki, pred priključitvijo

vatmetra, ki nam pokaže Pi = −66,4 mW ? Vatmeter je umerjen in ima lastni pogrešek
− 0,3 mW . Tokovna in napetostna veja vatmetra imata upornosti
RW, t = 10 Ω oz. RW,n = 10 MΩ ter skupno izhodno tokovno in
izhodno napetostno sponko. Skicirajte merilno vezje s Rb
U =
priključenim vatmetrom (označite vhodne sponke) ter določite 0
Pb ! Vezje je napajano z idealnim napetostnim virom.
Rešitev:
• Merilno vezje
Ker ima vatmeter skupno izhodno tokovno in izhodno napetostno
sponko in kaže negativno vrednost Pi = −66,4 mW < 0 , je bila izmed
dveh možnih priključitev uporabljena spodnja vezava (napetostna veja
vatmetra je bila priključena neposredno na breme) z ustrezno
nadomestno vezavo:
RWt
W * * W
+ * + * +
U0 = Rb U0 = Rb ⇒ U0 = RWn Rb
;
• Popravljeno vrednost moči dobimo z upoštevanjem lastnega pogreška vatmetra:

Pw = Pi − E w = − 66,4 mW - (- 0,3 mW ) = 66,1 mW
• Ker imamo enosmerne razmere in je R0 = 0 Ω (idealni napetostni vir), lahko

enostavno poiščemo povezavo med vrednostjo napajalne napetosti in močjo, ki jo
kaže vatmeter:
U0 U 0 ⋅ RWn Rb
Pw = I W ⋅ U W , IW = , U W = I W ⋅ RWn Rb =
RWt + RWn Rb RWt + RWn Rb
U 02 ⋅ RWn Rb 10 MΩ 1 kΩ
Pw = = U 02 ⋅ = U 02 ⋅ 9,80 ⋅ 10 − 4 Ω −1
(R Wt + RWn Rb )
2
(10 Ω + 10 MΩ 1 kΩ )
2
66,1 mW
Napajalna napetost je: U0 = = 8,213 V
9,8 ⋅ 10 −4 Ω −1
• Pred priključitvijo vatmetra je bila moč na bremenu:
U 02
Pb = = 67,45 mW → Pb = 67,5 mW
Rb
11.12.2006
5. Kolikšna je standardna negotovost delovne moči wc ( P ) pri polindirektnem merjenju, če

ima porabnik fazni kot ϕ = 30o in smo uporabili tokovni merilni transformator
( mK = ±0,1% , δ max = ±5′ ) in vatmeter ( M P = ±(0,1% P + 0,1% PD ) , P = 2 3 PD ,
PD = 1400 W ) pri nazivnih vrednostih in referenčnih pogojih? Za izračun negotovosti
upoštevajte, da so dejanske vrednosti pogreškov majhne in izhodiščno enačbo:

Rešitev:
Pi = P (1 + ei )(1 + ew )[1 + δ i tgϕ ]
∂Pi
u1 (P ) = u(ei ) ≈ P ⋅ u(ei )
∂ei
∂Pi
u2 ( P ) = u(ew ) ≈ P ⋅ u (ew )
∂ew
∂Pi
u3 (P ) = u(δ i ) ≈ P ⋅ tgϕ u (δ i )
∂δ i
uc (P ) = P u 2 (ei ) + u 2 (ew ) + tg 2ϕ u 2 (δ i )

m K ,i 10 −3
u (ei ) = = = 5,77.10 −4
3 3
1  −3 −3 P 
u(ew ) =
mP MP −3
= = 10 + 10 D  = 1,44.10
3 3P 3 P
δ i , max
u(δ i ) =
5 60 π 180
= = 8,397.10− 4
3 3
• Relativna standardna negotovost delovne moči je:
uc ( P )
wc (P ) = = u 2 (ei ) + u 2 (ew ) + tg 2ϕ u 2 (δ i ) = 1,628.10 − 3 → wc (P ) = 1,7.10 − 3
P
18.01.2007
1. Koliko je mejna frekvenca člena 1. reda, če smo z DSO izmerili pri vzbujanju s sinusnim
signalom frekvence f1 = 200 Hz na izhodu člena temensko vrednost U 1 = 4,95 V in pri
vzbujanju s frekvenco f 2 = 1000 Hz napetost U 2 = 4,63 V . Preostala napetost
osciloskopa je bila U − = 20 mV . Merilni člen je bil vzbujan s sinusnim signalom
konstantne amplitude in zanemarljive enosmerne komponente!
Rešitev: G (ω )
1
• Amplitudni del frekvenčne karakteristike člena
1. reda oziroma razmerje amplitud vhodnega in 1 2
izhodnega signala pri sinusnem vzbujanju lahko

zapišemo z uporabo mejne frekvence, kjer
upoštevamo povezavo 2π f mτ = 1 : f1 f2 fm f
U iz 1 1 1
= = =
U vh 1 + (ωτ ) 1 + (2πfτ ) 1 + ( f fm )
2 2 2
• Samo izmenčni del karakteristike brez enosmerne komponente ( U − = 0 V ) nam

pri dveh različnih frekvencah da dve izhodni napetosti pri konstantni vrednosti
vhodne napetosti U 0 :
1 1
U1 = U 0 , U2 = U0
1 + ( f1 f m ) 1 + ( f2 fm )
2 2
Za izločitev amplitude vzbujalne napetosti poiščemo razmerje

1 + ( f1 f m )
2
U
napetosti: 2 = ;
U1 1 + ( f2 fm )
2
Od tod dobimo mejno frekvenco iz izraza:
 U 2  1 + ( f1 f m )2
2
Af 22 − f12
A =   = → fm = = 2583,2 Hz
 U1  1 + ( f 2 f m ) 1− A
2
• Preostala napetost osciloskopa poveča napetosti za enosmerno komponento:

1 1
U1 = U 0 +U− , U2 = U0 + U−
1 + ( f1 f m ) 1 + ( f2 fm )
2 2
Mejna frekvenca se izračuna iz popravljenega izraza za A− :

2
U −U−  A− f 22 − f12
A− =  2  = 0,874396 → f m− = = 2577,4 Hz
 U1 − U −  1− A
18.01.2007
2. Katere vrednosti lahko pričakujemo na prikazovalniku voltmetra z U D = 100,0 V ;

RV0 = 200 Ω V ; r = 0,2 , ko merimo napetost sinusnega vira? Netočnosti impedanc in
frekvence zanemarite. Skicirajte vezje in fazorski diagram!
- notranja impedanca: R = 400Ω L = 0,5 H ;
Rešitev:

I R L I ⋅ RV
I ⋅ jωL U0
U0 RV
I ⋅R I

dosega voltmetra:
RV = RV0 ⋅ U D = 200 Ω V ⋅ 100 V = 20 kΩ

2

RV RV
RV + Z 0 R V + R + jω L
RV 20 kΩ
UV = U0 = 100 V = 97,9927 V
(RV + R ) + (ωL )
2 2
(20 kΩ + 400 Ω )2 + (2 π 200 Hz ⋅ 0,5 H )2
r
• Ker je mejna vrednost lastnega pogreška voltmetra M U = U D = 0,2 V , lahko
100
na prikazovalniku pričakujemo za to vrednost povečano oz. zmanjšano vrednost:
18.01.2007
3. S 5 1 2 -mestnim ohmmetrom M R = ±(0,01% R + 0,01% RD ) smo merili stalno upornost

pod enakimi pogoji ( n = 10 ). Koliko je standardna negotovost merilnega rezultata?
Ocenite, kako se spremeni, če pri istih vrednostih uporabimo le 4 1 2 -mestni prikaz in
upoštevamo dodatno negotovost zaradi zaokrožitve?
R Ω : 99,123 ; 99,135 ; 99,146 ; 99,079 ; 99,104 ; 99,115 ; 99,098 ; 99,087 ; 99,112 ; 99,061
Rešitev:

pogrešek ohmmetra.

R = 99,106 Ω
∑ (R − R)
2
s (R ) = = 0,025884 Ω
i i

n −1
s (R )
uA = = 0,008185 Ω
n

uB =
1
MR =
1
( )
10− 4 ⋅ 99,106 Ω + 10− 4 ⋅ 200 Ω = 0,01727 Ω
3 3
uc = u A2 + uB2 = 0,01911Ω → uC = 0,020 Ω
• 4 1 2 -mestni prikaz nam doda negotovost zaradi zaokrožitve na mestu 0,01Ω :

0,01Ω
uz = = 0,002887 Ω
2 3
• Skupna negotovost se nekoliko poveča, vendar se zaradi zaokrožitve na dve mesti
to ne pozna :
uc Z = uA2 + uB2 + uz2 = 0,01933 Ω → uC = 0,020 Ω

18.01.2007
4. Z uporovnim senzorjem tlaka želimo meriti tlak v cevi. Izmerjena upornost senzorja
znaša Rp = 125 Ω . Določite interval možnih vrednosti tlaka v cevi za dano meritev, če je
nelinearnost senzorja n = 0,2 % ?
• Senzor tlaka: pri najnižjem tlaku 100 kPa ima senzor upornost Rp, min = 120 Ω , pri
najvišjem tlaku 10 MPa pa Rp,max = 132 Ω .
Rp
Rešitev: Rp,max
Rp − Rn Rn2
• Nelinearnost zapišemo kot n =
Rp,max − Rp,min Rn1
• Poznamo izmerjeno vrednost Rp na dejanski Rp,min

karakteristiki, vendar iz nje ne moremo
izračunati tlaka p, ker ne poznamo enačbe P1 P2 p
karakteristike.
• Tlak lahko izračunamo iz nazivne (linearne) karakteristike Rn (p), ki pa se od
dejanske razlikuje za pogrešek linearnosti El oz. el v relativni obliki. Ker ga ne
poznamo, lahko določimo le njegove meje. Zato velja:
el ≤ n oz. − n ≤ el ≤ n
• Zato tudi vrednost Rn zavzame vrednosti na intervalu [Rn1, Rn2] ter posledično tlak
vrednosti na intervalu [p1, p2].
a) Izračunajmo najprej spodnjo mejo p1:
Vrednost Rn1 dobimo tako, da vzamemo e1 = +n
Rp − Rn1 = n ⋅ (Rp,max − Rp,min ) ⇒ Rn1 = Rp − n ⋅ (Rp,max − Rp,min ) =
= 125 Ω − 0,002 ⋅ 12 Ω = 124,976 Ω
Enačbo nazivne karakteristike (premica) zapišemo iz Rp,min in Rp,max
ter pmin in pmax.
(R − Rp,min )
Rn = Rp,min +
p, max
( p − p min ) = Rp,min + S ⋅ ( p − p min ) ⇒
p max − p min
in dobimo za p1:
(Rn1 − Rp,min ) 124,976 Ω − 120 Ω
⇒ p1 = p min + = 0,1 MPa + = 4,205 MPa
S 12 Ω 9,9 MPa
b) Podobno izračunamo tudi zgornjo mejo p2:
Rp − Rn2 = n ⋅ (Rp,max − Rp, min ) ⇒ Rn2 = Rp + n ⋅ (Rp,max − Rp,min ) =
= 125 Ω + 0,002 ⋅ 12 Ω = 125,024 Ω
in
(R − Rp,min ) 125,024 Ω − 120 Ω
⇒ p 2 = p min + = 0,1 MPa + = 4,245 MPa
n2
S 12 Ω 9,9 MPa
• Dejanski tlak glede na izmerjeno upornost leži na intervalu:
4,205 MPa ≤ p ≤ 4,245 MPa
18.01.2007
5. Kakšna je slika na zaslonu elektronskega

osciloskopa, če proži časovno bazo kanal-1, nivo
proženja N = 0 , strmina proženja S > 0 , k y1 = k y 2 ,
f = 2 kHz , k t = 0,1 ms d , Z =
o
1
2 R e j60 ? Narišite
fazorski (kazalčni) diagram!
Rešitev:
• Fazorski diagram prikazuje napetost na uporu U R = U y1 , ki je v fazi s tokom.

Napetost na impedanci U Z prehiteva napetost na uporu za 60°. Ker sta negativni
sponki na vhodu osciloskopa vezani skupaj je prikazana napetost na kanalu dve
U y 2 = −U Z diametralna od napetosti na impedanci.
Uz
UR= Uy1 I
Uy2
• Perioda signalov je enaka: T = 1 / f = 0,5 ms

Število delcev potrebnih za prikaz ene periode je
T 0,5 ms ⋅ d
= = 5d ,
kt 0,1 ms
• ker pa je zaslon širok 10 delcev sta na zaslonu prikazani dve periodi vsakega
signala. Amplituda napetosti na impedanci je polovico manjša od napetosti na
uporu.
4d
uy1 uy2
2d
60°
10 d
15.03.2007
1. Z voltmetrom ( U D = 1V , ločljivost: 1 mV , B = 1kHz , člen prvega reda) merimo

efektivno vrednost signala u V = 1⋅ sin ωt + A5 ⋅ sin 5ωt , f = 500 Hz . Najmanj koliko
mora biti amplituda pete harmonske komponente ( A5 = ? ), da jo pri meritvi z voltmetrom
zaznamo?
Rešitev:
• Efektivno vrednost napetosti sestavljata efektivna prispevka osnovne in pete

harmonske komponente:
2 2
 A   A 
U = U + U =  K1 1  +  K 5 5 
2
1
2
5
 2  2
• Voltmeter zaradi svojega dinamičnega odziva člena 1. reda ( f m = B = 1kHz )

različno oslabi napetosti na vhodu:
1
K=
1 + ( f fm )
2
1
f1 = 500 Hz : K1 = = 0,894428 ;
1 + ( f1 f m )
2
Efektivna vrednost osnovne komponente napetosti na voltmetru je:

A1
U 1 = K1 = 0,632456 V
2
1
f 5 = 2500 Hz : K 5 = = 0,371391
1 + ( f5 f m )
2
• Če želimo zaznati peto harmonsko komponento poleg osnovne komponente, mora

biti njen efektivni prispevek večji za ločljivost voltmetra ∆U = 1 mV od napetosti
U 1 = 0,632456 V :
2 2
A1  A   A 
U 1 + ∆U = U 12 + U 52 ⇒ K1 + ∆U =  K1 1  +  K 5 5 
2  2  2
• Amplitudo pete harmonske komponente dobimo s preureditvijo izraza:
(U 1 + ∆U )2 − U 12 = U 5 = K5
A5
2
A5 =
2
(U1 + ∆U )2 − U 12 = 0,1355 V
K5
15.03.2007
2. Napetost U , izražena v dBm 50 (referenca 1 mW , 50 Ω ) je dvakrat večja, kot če je

izražena v dBm 600 (referenca 1 mW , 600 Ω ). Kolikšna je napetost U , izražena v enoti
SI?
Rešitev:
U  P  U 2 R   U2   U 
= 10 log  = 10 log ⋅ 2  = 10 log 2  = 20 log 
U
dBm 50
U  U 
U ref1 = P ⋅ R = 1 mW ⋅ 50 Ω = 0,2236 V ⇒ = 20 log 
dBm 50  0,2236 V 
U
dBm 600
U  U 
U ref2 = P ⋅ R = 1 mW ⋅ 600 Ω = 0,7746 V ⇒ = 20 log 
dBm 600  0,7746 V 
U U
dBm 50 dBm 600
 U   U 
20 log  = 2 ⋅ 20 log 
 U ref1   U ref2 
2
 U   U  2
U ref2
  =   ⇒ U= = 2,683 V
U U
15.03.2007
3. Koliko mest bi moral imeti prikazovalnik voltmetra ( M U = ± (0,1% U + 0,1% U D ) ,

U D = 2 V ), da se negotovost zaradi ločljivosti ne bi poznala v skupni negotovosti
zaokroženi na dve cifri pri merjenju napetosti U = 1,4 V ?
Rešitev:
• Skupno negotovost merjenja napetosti pretežno določa negotovost tipa B zaradi

lastnega pogreška voltmetra. Mejna vrednost pogreška je:
( )
M U = ± 1,4 ⋅ 10 −3 + 2 ⋅ 10 −3 V = ±3,4 ⋅ 10 −3 V
MU
in negotovost tipa B: u1 = = 1,963 ⋅ 10 − 3 V → u1 = 2,0 ⋅ 10 − 3 V
3
• Negotovost zaokrožena na dve cifri je u1 = 2,0 ⋅ 10−3 V . Največja vrednost, ki bi jo

lahko dodali, ne da bi se poznalo pri tej zaokrožitvi, je
2,0099.. ⋅ 10 −3
− 1,963 ⋅ 10− 3 ,
∆U z V = 0,047 ⋅ 10− 3
ker se tudi vrednost u1 = 2,0099.. ⋅ 10−3 V zaokroži na u1 = 2,0 ⋅ 10−3 V
• Negotovost zaradi ločljivosti uq ne sme v skupni negotovosti presegati prispevka

zaradi zaokrožitve:
u1 + ∆U z = u12 + uq2 ⇒ (u1 + ∆U z )2 − u12 = uq
uq = 4,32 ⋅ 10 −4 V
• Ker za pogrešek ločljivosti privzamemo pravokotno porazdelitev, zapišemo

∆U
uq = ⇒ ∆U = 2 3 uq = 1,494 ⋅ 10 −3 V
2 3
Ločljivost zaokrožimo navzdol na prvo dekadno vrednost
⇒ ∆U = 1 mV , kar nam da → 4 mesta prikaza
15.03.2007

merilna negotovost tega voltmetra pri nastavljeni vrednosti, če je bila:
U N,min = 1,234567 V in U N,max = 1,246688 V ,
• negotovost zaradi histereze znaša uhist = 1,5 ⋅ 10 −4 V ,
• negotovost zaradi lezenja znaša ulez = 1,2 ⋅ 10 −6 V ,
Rešitev:
U (E N ) 2,0 ⋅10 −6 V
u (E N ) = = = 1,0 ⋅10 −6 V ,
k 2
E N,max − E N,min 1,234567 V − 1,246688 V
u (E t ) = = = 3,499 ⋅10 −3 V ,
2 3 2 3
• Negotovost zaradi histereze znaša uhist = 1,5 ⋅ 10 −4 V in zaradi lezenja
−6
u lez = 1,2 ⋅10 V .
6 12 ⇒ 1,000000 V ⇒ Q = 1 ⋅ 10 −6 V
1⋅10 −6 V
u (Eq ) =
Q
= = 2,88 ⋅10 −7 V
2 3 2 3
• Skupna negotovost uc tako znaša:
uc (U i ) = u 2 (E N ) + u 2 (E t ) + u 2 (Ehis ) + u 2 (Elez ) + u 2 (Eq )
uc (U i ) = (1,0 ⋅10 V ) + (3,499 ⋅10 V ) + (1,5 ⋅10 V ) + (1,2 ⋅10 V ) + (2,889 ⋅10 V )
-6 2 -3 2 -4 2 -6 2 -7 2
uc (U i ) = 3,502 ⋅10 −3 V

15.03.2007
5. Koliko pokaže ampermeter z U Ao = 100 mV in I D = 20 mA pri merjenju toka skozi upor

R ? Kolikšen je sistematični pogrešek zaradi vključitve ampermetra?
20 Ω 10 Ω 10 Ω
20 Ω R
I 1 = 100 mA I 2 = 50 mA
20 Ω +
A
-
Rešitev:
• Kadar vključimo ampermeter v vezje, nam kaže manjši tok, kot je bil tok pred
vključitvijo. Vzrok je v končni upornosti ampermetra, ki jo izračunamo iz
karakterističnega padca napetosti U Ao na izbranem merilnem območju:
U Ao 100 mV
RA = = = 5Ω
ID 20 mA
• Tok skozi upor R brez ampermetra določimo po principu superpozicije.

Upoštevati moramo, da ima tokovni generator neskončno veliko upornost in
uporabiti enačbo za tokovni delilnik:
20 Ω 10 Ω + 20 Ω
I R = I1 − I2 = 0,4 I 1 − 0,6 I 2 = 10 mA
20 Ω + 10 Ω + 20 Ω 20 Ω + 10 Ω + 20 Ω
• Ko vključimo ampermeter, se razmere spremenijo in tok se zmanjaša:

20 Ω 10 Ω + 20 Ω
I A = I1 − I2 =
20 Ω + 10 Ω + 20 Ω + 5 Ω 20 Ω + 10 Ω + 20 Ω + 5 Ω
= 36,36 mA − 27,27 mA = 9,09 mA
• Sistematični pogrešek zaradi vključitve ampermetra je :

IA
e= − 1 = −0,0909 → e = −9,09%
IR
08.06.2007
1. Kolikšen je največji informacijski pretok digitalnega voltmetra, ki ima merilni doseg

U D = 2 V , mejo pogreška M U = ± (0,1% U + 0,1%U D + 2 dig ) , ločljivost ∆U q = 1 mV in
čas meritve TM = 25 ms ?
x max
dx
m = 1+ ∫
x min
2 E (x )
Rešitev:
• Kadar je pogrešek odvisen od izmerjene vrednosti v obliki E (x ) = ± (ax + b ) kot v

našem primeru, se število neodvisnih amplitudnih stopenj v območju od xmin do
xmax izračuna z integralom:
1  a (xmax − xmin ) 
x max
dx
m = 1+ ∫
x min
2E (x )
⇒ mmax = 1 + ln1 +
2a  b



S = lb(m ) = log 2 (m )

pretok enak:
lb(m) =
1 S
I=
TM TM

M U = (0,1%U + 0,1% U D + 2 dig ) = 10 −3U + 2 mV + 2 mV = 10 −3U + 4 mV
In maksimalno število neodvisnih amplitudnih stopenj na območju
U D = 2 V ( xmin = 0 V , xmax = U D ):
1  10−3 (U D ) 
mmax = 1 + ln 1 +  = 203,7
2 ⋅ 10− 3  4 mV 
• Največja množina informacije in maksimalni informacijski pretok sta:
S = lb(mmax ) = 7,67 bit

S
⇒ I max = = 306,8 bit s
TM
08.06.2007
2. Pred časom ste merili napetost. Odčitali ste izmerjeno vrednost 14,342 V . Takrat si niste
zapisali podatke o uporabljenem instrumentu. Katerega od naslednjih prikazovalnikov je
imel inštrument (1½, 2¾ ali 4½ mestni prikaz) in kakšen je merilni rezultat?
1½ - MU = (4% UD + 2% Ui)
2¾ - u(U) = 0,11 V
4½ - MU = (5% Ui + 3% UD + 3dig)
Rešitev:
• Izmerjena vrednost je U i = 14,342 V

Za tako izmerjeno vrednost potrebujemo instrument, ki ima na voljo 5
mest prikaza, to je s 4½ mestnim prikazovalnikom. Instrument ima pri
tej izmerjeni vrednosti merilni doseg 20 V (največja vrednost prikaza
je 19,999 ).
 5   3 
• Mejni pogrešek je: M U =   ⋅ 14,342 V +   ⋅ 20 V + 3 ⋅ 0,001 V = 1,3201 V
 100   100 
MU
• in standardna negotovost: u (U ) = = 0,762 1V
3
• Merilni rezultat je:
U = 14,34 V , u (U ) = 0,77 V , n =1
08.06.2007
3. V katerih mejah se lahko nahaja celotna standardna negotovost izhodne veličine

y = 2 x1 + x2 , če sta vhodni veličini x1 in x2 medsebojno odvisni in imata enako veliki
standardni negotovosti u( x1 ) = u (x2 ) ?
Rešitev:

koeficient korelacije r, kadar so neposredno merjene veličine medsebojno
odvisne. V našem primeru dveh medsebojno odvisnih vhodnih veličin zapišemo:
uc ( y ) = (c1 u(x1 ))2 + (c2 u(x2 ))2 + 2rc1c2u(x1 )u(x2 )

Koeficiente občutljivosti izračunamo z delnim odvajanjem:
∂y ∂y
y = 2 x1 + x2 ⇒ c1 = = 2 , c2 = = 1,
∂x1 ∂x2
in označimo negotovosti vhodnih veličin: u(x1 ) = u( x2 ) = u(x )

uc ( y ) = 4u 2 ( x ) + u 2 (x ) + 4ru 2 (x )
r = − 1 : uc ( y ) = u 2 ( x ) = u ( x )
r = +1 : uc ( y ) = 9u 2 (x ) = 3u ( x )
• Zaradi medsebojne odvisnosti se standardna negotovost izhodne posredno
merjene veličine spreminja v mejah u ( x ) ≤ uc ( y ) ≤ 3u (x ) in se precej razlikuje od
primera, kadar so vhodne veličine medsebojno neodvisne r = 0 !
r = 0 : uc ( y ) = 5u 2 ( x ) = 2,24u ( x )
08.06.2007
4. Kapacitivnost kondenzatorja Cx merimo tako, da kondenzator skupaj z uporom

R = 1200 Ω vežemo v merilni člen prvega reda in merimo odzivni čas tega člena (znotraj
e = ±5 % od končnega odklona). Cx nato posredno izračunamo iz odzivnega časa.
Kolikšna je ločljivost tako izmerjene kapacitivnosti, če odzivni čas merimo z ločljivostjo
1µs ?
Rešitev: u2 U 0
Ta
• Skica vezja in potek izhodne napetosti: 1
0,95
R iR
u1 Cx iC u2
0 1τ 2τ 3τ t
± 5% končne vrednosti (zelo razširjen kriterij), velja za člen 1. reda:
u2
U0
(
= 0,95 = 1 − e −Ta
τ
) ⇒ Ta = 3τ = 3RC
• Ločljivost določanja kapacitivnosti določimo z občutljivostjo S = ∂Cx ∂Ta in z

ločljivostjo merjenja odzivnega časa.
Ta ∂Cx Q 1µs
Cx = ⇒ QC x = ∆Cx = QTa = Ta = = 0,27 nF
3R ∂Ta 3R 3 ⋅ 1200 Ω
08.06.2007
5. Uporovnemu senzorju temperature, za katerega velja Rt = R0 e bt , R0 = R0 o C = 1000 Ω ,

R100o C = 1600 Ω vežemo vzporedno upor, tako da je skupna upornost pri temperaturi
( )
t = 50o C enaka RS = Rt 50o C 2 . Kolikokrat je občutljivost skupne (linearizirane)
karakteristike manjša od občutljivosti samega senzorja? Nazivna (idealna) karakteristika
gre skozi začetno in končno točko dejanske karakteristike.
Rešitev:
• Iz karakteristike uporovnega senzorja, ki je podana z enačbo Rt = R0ebt , pri čemer
je R0 upornost senzorja pri referenčni temperaturi 0o C , izračunamo koeficient b:
1 R o 
R100o C = R0 o Ceb⋅100 ⇒ b= ⋅ ln  100 C  = 4,7 ⋅ 10 − 3 o C
o
C
o
100 C  Ro 
 0C 
• Če vzporedno k senzorju z upornostjo RS
Rt vežemo upor z upornostjo RV ,
RS, max
kateremu se upornost s temperaturo ne RS
spreminja, se skupna karakteristika RS El
spremeni, občutljivost in nelinearnost Rn,S
Rn,S
pa se zmanjšata. Tako linearizirana
karakteristika ima upornost RS .
RS,min
R ⋅R
RS = t V
Rt + RV t min t t max t
• Ker je skupna upornost pri temperaturi t = 50o C enaka RS = Rt 50o C 2 , mora ( )

biti upornost vzporedno vezanega upora RV enaka:
RV = R50 o C = R0 o Ceb⋅50
o
C
= 1264,91Ω ⇒ RS = Rt 50o C 2( )
• Nazivna (idealna) karakteristika gre skozi začetno in končno točko dejanske
karakteristike. Občutljivost je tako:
Rt max − Rt min R100o C − R0 o C
S= = = 6Ω oC
t max − t min 100o C − 0o C
• Občutljivost skupne (linearizirane) karakteristike določa vzporedno vezan upor

RV :
R100o C ⋅ RV R0 o C ⋅ RV
−
R100o C + RV R0 o C + RV
SS = = 1,4795 Ω o C
100 C − 0o C
o
R100o C ⋅ RV
RS, max = = 706,43 Ω
R100o C + RV
R o ⋅R
RS, min = 0 C V = 558,48 Ω
R0 o C + RV
• Občutljivost skupne (linearizirane) karakteristike je manjša od občutljivosti

S
samega senzorja: = 4,055
SS
28.06.2007
1. Na osciloskop priključimo napetost u V = 1 ⋅ sin ωt + 1 2 ⋅ sin 3ωt , f = 20 MHz . Kakšna bi

bila slika na zaslonu, če bi imel osciloskop neskončno mejno frekvenco? Kakšna pa je
slika na zaslonu, če ima realni osciloskop pasovno širino B = 20 MHz (približek je člen 1.
reda); k t = 5 ns d ; k y = 0,5 V d ; N = 0 V ; S < 0 ? Skicirajte!
Rešitev: U 0,5 V
• V primeru idealnega osciloskopa
z neskončno mejno frekvenco se
signal dinamično ne popači. Na
zaslonu se začne izrisovati pri
prožilnem nivoju N = 0 V z
t 5 ns
negativno strmino S < 0 . Pri
nastavitvi časovne konstante
k t = 5 ns d se izriše ena perioda
signala T = 1 f = 50 ns in
izkoristi zaslon (raster: 10d × 8d , k y = 0,5 V d ) kot prikazuje slika.
U2 1
• Realni osciloskop dinamično popači sliko. Amplituda se zmanjša =
U1 1 + ( f fm )
2
in fazni kot se poveča v odvisnosti od razmerja frekvence komponente

in mejne frekvence:  2π f 
ϕ = −arctg (ωτ ) = −arctg   = − arctg ( f f m )
 2 π f m 
• Zgornjo mejno frekvenco f m, zg določimo iz pasovne širine, če zanemarimo

spodnjo mejno frekvenco f m,sp < 20 Hz .
B = f m, zg − f m,sp ; f m,sp < 20 Hz ⇒ B =& f m, zg = f m
• Za vsako od komponent moramo določiti dinamično zmanjšano amplitudo in

fazni zamik:
U2 1
f fm = 1: = = 0,7071 , ϕ = −0,785 rad = −45o
U1 2
U2 1
f fm = 3 : = = 0,3162 , ϕ = −1,249 rad = −71,56o
U1 10
• Popačeni signal ima funkcijo: u V = 0,707 ⋅ sin (ωt − 45o ) + 1 2 ⋅ 0,3162 ⋅ sin (3ωt − 71,56o )
• in slika signala na U 0,5 V

zaslonu osciloskopa je:
t 5 ns
28.06.2007
2. Koliko je specifična prevodnost izražena v enoti SI, če je v ameriški literaturi navedeno,

da znaša specifična upornost 16,54 Ω CM ft ?
• CM (circular mil) – 1CM je ploščina kroga, ki ima premer 1 mil ;
• 1 mil = 0,001in ; 1in (inch) = 25,4 mm ;
• 1 ft (foot) = 12 in
Rešitev:
• Površina kroga 1CM izražena v SI enoti je:
D
CM = π  = π
2 2
(
(1mil ) = π 0,001 ⋅ 25,4 ⋅ 10− 3 m )
2
= 5,067 ⋅ 10 −10 m 2
2 4 4
• Dolžina 1ft izražena v SI enoti je : 1ft = 12 ⋅ 25,4 ⋅ 10−3 m = 0,3048 m
• Od tod dobimo za specifično upornost izraženo v SI enotah:

Ω CM
ρ = 16,54 = 27,496 ⋅ 10 − 9 Ωm = 27,496 nΩm
ft
in za specifično prevodnost:
1 S S
λ= = 36,368 ⋅ 106 = 36,368 M
ρ m m
28.06.2007
3. Podajte rezultat za cosϕ s standardno negotovostjo!

• ampermeter: I = 4,16 A , I D = 6 A , r = 0,5
• voltmeter: U = 100 V , U D = 150 V , r = 0,2
• vatmeter: U n = 100 V , I n = 5 A , cos ϕ n = 0,8 , r = 0,5 , α D = 150 d , α = 107,2 d
( α pomeni odklon vatmetra v delcih d)
Rešitev:
• Najprej se izračuna cosϕ .

Delovna moč:
α α 107,2 d
P = PD = U n I n cos ϕ n = 100 V ⋅ 5 A ⋅ 0,8 ⋅ = 285,86& .. W
αD αD 150 d
P 1
P = UI cos ϕ ⇒ cos ϕ = = 285,86& .. W ⋅ = 0,687179
UI 100 V ⋅ 4,16 A
• Nato izračunamo skupno relativno in absolutno merilno negotovost.
relativno merilno negotovost zaradi produkta in kvocienta vhodnih
veličin zapišemo z geometrijsko vsoto:
wc (cos ϕ ) = w 2 (P ) + w 2 (U ) + w 2 (I )
posamezne relativne merilne negotovosti izpeljane iz razreda danega
na merilni doseg imajo obliko:
u (G ) M (G ) r αD 1
w(G ) =
r GD 1
= = =
G G 3 100 G 3 100 α 3
(opomba: ker oznaka razreda ni
obkrožena, se za referenčno
vrednost vzame merilni doseg.)
zato lahko zapišemo za skupno relativno merilno negotovost:
2 2 2
 0,5 150 1   0,2 150 1   0,5 6 1 
wc (cos ϕ ) =   +    = 6,054 ⋅ 10− 3
 100 107,2 3   100 100 3   100 4,16 3 
Skupna absolutna merilna negotovost je:
uc (cos ϕ ) = wc (cos ϕ ) ⋅ cos ϕ = 0,00416
• Rezultat za cosϕ s standardno negotovostjo:

cos ϕ = 0,6872 uc (cos ϕ ) = 0,0042 n =1
28.06.2007
4. Katerega izmed uporov R1 ≈ 9950 Ω ali R2 ≈ 10500 Ω lahko bolj točno zmerimo po
tokovni primerjalni metodi z ampermetrom M I = ±(0,1% I + 0,1% I D ) , I D = 2 mA ,
ločljivost 1µA , RA = 10 Ω in uporovnim etalonom RN = 10,000(1 ± 10 −4 )kΩ ? Koliko je
najmanjša dosegljiva standardna negotovost? Vezje napajamo z idealnim napetostnim
virom.
Rešitev:
U0
• Čez upor RN teče tok: IN =
RN + RA
U0
• Po preklopu stikala teče čez upor Rx tok: Ix =
R x + RA
• Enačbi delimo in izrazimo Rx . Upoštevajoč konstantno napetost U 0 dobimo torej:

IN  RA  I 
Rx = RN 1 + 1 − x 
Ix  RN  I N 
• Če uporabimo poenostavljeni izraz Rx = RN I N I x , ''pridelamo'' sistematični
pogrešek:
G − GN Gx − GN 1 Rx − 1 RN
e= x ≈ = = 10 − 6
GA + GN GA 1 RA
• Primerjanje je tem bolj točno, čim bliže sta si relativno merjena upora ( Rx ↔ RN )!
R − RN
R1 ≈ 9950 Ω : δ 1 = 1 = −0,5 % →
RN
R − RN
R2 ≈ 10500 Ω : δ 2 = 2 = 5%
RN
po primerjalni metodi je moč izmeriti bolj točno R1 .
I
• Skupna standardna negotovost poenostavljenega izraza Rx = RN N , kadar sta si
Ix
upora dovolj blizu ( δ < 1% ) in se odčitka I N in I x malo razlikujeta, je enaka:
 u (I x )q 
2
wc (Rx ) = w (RN ) + 2 2


 x I
• Najmanjšo dosegljivo standardno negotovost dobimo pri polni izkoriščenosti

območja ampermetra I x ≈ I D :
u (I x )q ∆I q 1 10 −6 A
= ⋅
= −3
= 1,443 ⋅ 10− 4
Ix min
2 3 I D 2 3 ⋅ 2 ⋅ 10 A
wc (Rx ) = (10 −4
) (
2
3 + 2 1,443 ⋅ 10 − 4 )
2
= 2,12 ⋅ 10 − 4 → wc (Rx ) = 2,2 ⋅ 10 − 4
28.06.2007
5. Kolikšen je relativni sistematični pogrešek, če merimo

upornost Rx=100 Ω z dvema enakima idelanima ommetroma,
kot je prikazano na sliki.
Ω Rx Ω
Rešitev:
• Oba ommetra s svojima tokovnima viroma

pošiljata enak tok skozi Rx (na sliki je
prikazana nadomestna shema ommetra). Rx
se izračuna iz izmerjene napetosti in
nastavljenega toka.
• Kadar sta pozitivni sponki ommetrov priključeni na isto stran upora, se tokova čez
upor seštevata in je na njem dvakrat večja napetost, kot bi bila pri enem ommetru.
Ker sta nastavljena toka I 0 enaka, kažeta ommetra 200 Ω . V tem primeru je
sistematični pogrešek enak:
Rx′ − Rx 200 Ω − 100 Ω
e= = = 1 → e = 100 %
Rx 100 Ω
• Kadar sta pozitivni sponki ommetrov priključeni na nasprotni stran upora, se

tokova čez upor odštevata in je na njem napetost nič. Zato kažeta ommetra 0 Ω ,
sistematični pogrešek pa je:
Rx′ − Rx 0 Ω − 100 Ω
e= = = −1 → e = −100 %
Rx 100 Ω
03.09.2007
1. Koliko znaša efektivna vrednost vhodnega signala, ki je sestavljen iz osnovne

( f1 = 20 MHz ) in tretje harmonske komponente, če nam DSO ( B = 100 MHz , člen prvega
reda), uporabljen kot spektralni analizator, pokaže dve komponenti: črto osnovne
komponente z U1 = 15 dBV in črto tretje, ki je za 20 dB manjša? Skicirajte razmere!
Rešitev:
• Efektivno vrednost napetosti vhodnega signala U v sestavljata efektivna prispevka
osnovne in tretje harmonske komponente:
2 2
U   U 3 ,i 
Uv = U 2
1, v +U 2
3, v =  1,i  +  
 K1   K3 
G( f )
• DSO zaradi svojega dinamičnega odziva 1
0,98
(aproksimiran s členom 1. reda in mejno 0,86
frekvenco f m =& B = 100 MHz ) različno 1 2
oslabi napetosti na vhodu:

K = G( f ) =
1 U
= i
1+ ( f f ) Uv
2 f1 f3 f m, 3dB f
m
1 1
f1 = 20 MHz : K 1 = = = 0,9806
1 + ( f1 f m ) 1 + (20 100)
2 2
1 1
f 3 = 60 MHz : K 3 = = = 0,8574
1 + ( f3 fm ) 1 + (60 100)
2 2
U  P  U 2 R   U2   U 
= 10 log  = 10 log ⋅ 2  = 10 log 2  = 20 log 
Osnovna komponenta napetosti je podana v enoti dBV , kar pomeni, da
je referenčna napetost U ref = 1 V , in za izmerjeno napetost osnovne
komponente dobimo:
U dBV 15
U 1,i = U ref ⋅ 10 20
= 1 V ⋅ 10 20 = 5,6234 V
Ker je tretja harmonska komponenta za 20 dB manjša od prve, ki služi

v tem primeru za referenčno vrednost, dobimo desetkrat manjšo
napetost
 U 3 ,i 
U 3,i dB = 20 log  = −20 dB → U 3,i = 1 U 1,i = 0,5623 V
 10
 U 1,i 
• Popravljena efektivna vrednost napetosti vhodnega signala je:
2 2
U   U 3 ,i 
U v =  1,i  +   = 5,772 V
 K1   K 3 
03.09.2007
2. Kako velika mora biti upornost voltmetra RV = ? , M U = ±(0,10%U + 0,10%U D + 1 dig ) V ,

ločljivost 100 mV , LV zanemarljiva, ko merimo z njim napetost sinusnega vira
U 0 = 100,00 V - prazni tek; f = 200Hz , R = 500Ω , L = 0,4 H , da bo sistematični
pogrešek priključitve zanemarljiv? Skicirajte vezje in fazorski diagram!
Rešitev:
I R L U V = I ⋅ RV
I ⋅ jωL U0
U0 RV
I ⋅R I
RV RV
RV + Z 0 R V + R + jω L
RV
ki ga v efektivni obliki izrazimo z: U V = U 0
(RV + R )2 + (ωL )2
• Sistematični pogrešek priključitve e = U V U 0 − 1 je zanemarljiv, kadar je manjši
od desetine merilne negotovosti rezultata:
w(U ) 1 mU 1 MU 1  −3 −3 U D 1 dig 
e≤ = = = 10 + 10 + 
10 10 3 10 3 U 10 3  U U 
Če je sistematični pogrešek priključitve zanemarljiv, je vrednost
napetosti na voltmetru približno enaka napetosti praznega teka U =& U 0 .
Merilni doseg voltmetra mora biti U D ≥ U . Najmanjšo mejno vrednost
lastnega pogreška mU in s tem najstrožji pogoj za določitev upornosti
voltmetra dobimo, kadar je U D = U . Od tod dobimo:
RV 1  −3 100,0 V 100 mV 
e= −1 ≤ 10 + 10 −3 +  = 1,732 ⋅ 10 − 4
(RV + R )2 + (ωL )2 10 3  100,0 V 100,0 V 
• Upoštevati moramo, da je sistematični pogrešek priključitve negativen. Za primer

RV
enačaja lahko tako zapišemo kvadratično enačbo: 1 − e =
(RV + R )2 + (ωL )2

− 2 R ± 4 R 2 − 41 −
1  2
(
 R + (ωL )2
2 
)
 (1 − e )  − 1000 Ω ± 1000,348 Ω − 502,6 Ω
RV = = =
 1  − 6,93 ⋅ 10 −4
+ 2,887 MΩ
21 − 
2 
 (1 − e ) 
• Pravilna rešitev je RV = 2,887 MΩ oziroma voltmeter mora imeti večjo upornost.
RV ≥ 2,887 MΩ
03.09.2007
3. Izpeljite prikrojeno veličinsko enačbo za jakost električnega polja na razdalji r od izvora,

ki seva z močjo P , za E (V m ) , P mW in r cm , če je ustrezna veličinska enačba
E = Pµ0c0 2πr 2 ? Uporabite jo za izračun E , če je P = 2,6 mW in r = 1cm !
µ 0 = 4π10 −7 H m , c0 ≈ 300 000 km s

Rešitev:
• Veličinska enačba: E = Pµ0c0 2πr 2
• Pri prehodu na prikrojeno veličinsko enačbo moramo vsako veličino, za katero

hočemo, da nastopa v izrazu, množiti in deliti z želeno enoto :
2
Vm mW  cm 
E = P ⋅ µ0c0 2 π r 
Vm mW  cm 
in urediti enačbo tako, da nam ostanejo kvocienti veličin z enotami in
ustrezni številski faktor:
10 −3 W µ0c0
= P mW (r cm ) ⋅ = P mW (r cm ) ⋅ K
E 2 1 2
Vm Vm 2π 10 m
-2
• Številski faktor je v našem primeru enak:
10 −3 VA µ0 c0
K=
10-2 V 2π
Upoštevajoč vrednosti za µ 0 = 4 π10 −7 H m in c0 =& 300 000 km s

10 −3 VA 4 π10 − 7 H m ⋅ 300 ⋅ 106 m s
dobimo: K =
10- 2 V 2π
A H A Vs 1
in končno K = 3,1623 60 = 24,495 ⋅ ⋅ ≈ 24,5
V s V A s
• Prikrojena veličinska enačba je: E = 24,5 ⋅ P mW (r cm )

2
Vm
• Za dane podatke P = 2,6 mW in r = 1cm izračunamo jakost električnega polja s

pomočjo prikrojene veličinske enačbe:
E = 24,5 ⋅ 2,6 mW mW = 39,5 → E = 39,5 V m

Vm (1cm cm )
2
03.09.2007
4. Napišite merilni rezultat za upornost Rx ≈ 10 kΩ , ki smo jo merili z napetostno

primerjalno metodo. Izmerjene vrednosti so naslednje:
• U N = 9,324 V , U x = 9,284 V
• RV = 1 MΩ , RN = 10 kΩ , mRN = 10 −4
• M V = (10 −4U + 3 ⋅ 10 −4U D + 3dig ) ,
U D = 10 V A
Rešitev: Rx
• Iz poenostavljenega izraza za
I V
napetostno primerjalno metodo 0
izračunamo vrednost: RN
U
Rx = R N x = 9 957,100 Ω
UN
• Pri tem smo zaradi končne upornosti voltmetra RV = 1 MΩ naredili sistematični
pogrešek:
R N − Rx
e= = 4,24 ⋅ 10 −5
R x + RV
• Ker sta primerjani upornosti in ustrezno napetosti blizu skupaj U x U N = 0,9957 ,
se vpliv lastnega pogreška voltmetra v kvocientu zanemari. Pri določanju
standardne negotovosti merilnega rezultata sodeluje dvakrat negotovost zaradi
( )
ločljivosti voltmetra u (U x )q = ∆ U min 2 3 = 1 mV 2 3 , ker dvakrat ( )
odčitamo, in negotovost referenčnega upora:
u c (R x )  u (RN )   u (U x )q  m( R N ) 
2 2
 ∆U min 
2 2

=   + 2  =   + 2  = 7,257 ⋅ 10 −5
 U    2 3U 
Rx  RN   x   3   x 
Pri tem smo upoštevali, da je tokovni vir zelo stabilen, sicer bi morali
upoštevati še negotovost odčitavanja ampermetra ( u ( I A )q I A ).
• Sistematični pogrešek ni zanemarljiv e ≤ wc 10 in ga upoštevamo v končnem

rezultatu:
Rx = 9 957,100 ⋅ (1 − e ) Ω = 9 956,678 Ω
• Ker je popravek relativno zelo majhen, lahko za standardno negotovost uporabimo
kar vrednost pri poenostavljenem izrazu wc (R x ) = 7,257 ⋅ 10 −5 . Absolutna vrednost
negotovosti je
• Zaokrožen merilni rezultat se zapiše v obliki:
Rx = 9 956,68 Ω ; u c (Rx ) = 0,73 Ω ; n =1
03.09.2007
5. Koliko kažeta voltmeter z vrtljivim železom ter voltmeter z vrtljivo tuljavico in vgrajenim
usmernikom, če nanju priključimo izmenično napetost s temensko vrednostjo û = 25 V?
u
0 1 2 3 4 5 6
t /ms
Rešitev:
• Voltmeter z vrtljivim železom je eden od voltmetrov, ki merijo pravilno efektivno
T
1 2
T ∫0
vrednost napetosti, ki je definirana na periodo signala U = u dt .
Za dano obliko napetosti je efektivno vrednost enaka:

1  
T
3   3 9
U = ∫ u 2 dt =  uˆ 2 ⋅ T  +  (− 3uˆ ) ⋅ T  = uˆ 2 ⋅  +  = 3 ⋅ uˆ 2
1
2 2 1
T 0 T  4   4  4 4
U = 3 ⋅ uˆ = 3 ⋅ 25 V = 43,3 V
• Voltmeter z vrtljivo tuljavico in vgrajenim usmernikom se odziva na usmerjeno

T
1
srednjo vrednost U r = ∫ u dt . Lahko meri enosmerno in izmenično napetost.
T 0
Običajno je inštrument narejen za merjenje sinusne veličine, zato je njegova skala
)
U u 2 π
pomnožena s faktorjem oblike za sinusni signal F0 = = ) = ≈ 1,111 ,
Ur 2u π 2 2
da nam kaže efektivno vrednost.
U ∗ = F0 ⋅ U r
Za dano obliko napetosti je usmerjena srednja vrednost enaka:
1  3   1 
T
1 3 3
Ur = ∫
T 0
u dt =  uˆ ⋅ T  +  − 3uˆ ⋅ T  = uˆ ⋅  +  = 1,5 ⋅ uˆ
T  4   4  4 4
Voltmeter kaže napačno efektivno vrednost napetosti, ki ni sinusne
oblike.
U ∗ = F0 ⋅ U r = 1,11 ⋅ 1,5 ⋅ 25 V = 41,7 V
20.09.2007
1. Dvižni čas signala na vhodu merilnega člena je Tr, v = 8 ns in dvižni čas signala na izhodu
je Tr,i = 14 ns . Do katere frekvence lahko uporabljamo merilni člen, da bo pogrešek
amplitude pod 1 % ? Dinamično obnašanje merilnega člena aproksimiramo s členom 1.
reda. Skicirajte razmere!
Rešitev:
Tr,v Tr,i
čas. Dvižni časi se geometrično seštevajo. Merilni
Doprinos merilnega člena je tako: člen
Tr,2i = Tr,2v + Tr,2č ⇒ Tr, č = Tr,2i − Tr,2v = 11,49 ns
• Ker obnašanje merilnega člena aproksimiramo s členom 1. reda, lahko iz dvižnega

časa določimo časovno konstanto in mejno frekvenco:
Tr,2v = Tr = ln 9 ⋅ τ ⇒ τ = Tr ln 9
0,35
f m, 3dB = = 30,46 MHz
Tr
• Amplitudna karakteristika člena 1. reda upade za en odstotek pri frekvenci f m,1 %
2 2
1  T   1 
= 0,99 ⇒ 1 +  2π f m,1 % r  =  
1 + (2 π f m,1% τ )  ln 9   0,99 
2
• Da bo pogrešek amplitude pod 1 % lahko uporabljamo merilni člen do frekvence:

2
1 ln 9  1 
f m,1 % =   − 1 = 4,34 MHz
2π Tr  0,99 
• Skica razmer:
G (ω )
1
1 2
f m, 1% f m, 3dB f
20.09.2007
2. Skicirajte vezje za merjenje upornosti po UI metodi (varianta z manjšim sistematičnim

pogreškom) in podajte merilni rezultat s standardno in razširjeno negotovostjo ( k = 2 )!
• voltmeter: U D = 20 V , U = 7,60 V , M U = ±(0,10%U + 0,10%U D + 10 mV ) ,
RV = 10 MΩ
• ampermeter: I D = 200 mA , I = 167,3 mA , M I = ±(0,10% I + 0,10% I D + 1dig ) ,
U A 0 = 200 mV
Rešitev:
U 7,60 V
• Oceno upornosti dobimo iz kvocienta: Rx = = = 45,427 Ω
I 167,3 mA
skozi končno upornost voltmetra. Sistematični
Rx R
e1 = − =& − x = −4,54 ⋅ 10 −6
R x + RV RV
upornosti ampermetra RA = U A 0 I D = 1Ω .
R
e2 = − A = −2,2 ⋅ 10 − 2
Rx
Izberemo prvo varianto z manjšim sistematičnim pogreškom e1 < e2
• Standardna negotovost upornosti je sestavljena iz dveh prispevkov (voltmetra in
ampermetra):
m M U 1  −3 20 V 10 mV 
w(U ) = U = U = 10 + 10 −3 +  = 2,856 ⋅ 10 −3
3 3 3 7,60 V 7,60 V 
1  −3 0,1 mA 
w(I ) =
mI MI I 200 mA
= = 10 + 10 −3 +  = 1,613 ⋅ 10 −3
3 3 3 167,3 mA 167,3 mA 
Skupno standardno negotovost v relativni in absolutni obliki zapišemo:

wc (Rx ) = w 2 (U ) + w 2 (I ) = 3,28 ⋅ 10 −3 → wc (Rx ) = 3,3 ⋅ 10 −3
Tudi razširjeno negotovost s faktorjem razširitve k = 2 zaokrožimo
na dve mesti:
U c (Rx ) = k ⋅ uc (Rx ) = 2 ⋅ uc (Rx ) = 0,298 Ω → uc (Rx ) = 0,30 Ω
• Sistematični pogrešek je zanemarljiv, saj velja e < wc (Rx ) 10 . Zato lahko rezultat
za Rx zapišemo kar v obliki Rx = U I = 45,43 Ω .
• Merilni rezultat s standardno negotovostjo podamo v obliki:
Rx = 45,43 Ω ; u c (Rx ) = 0,15 Ω ; n =1
in merilni rezultat z razširjeno negotovostjo v obliki:
Rx = 45,43 Ω ; u c (Rx ) = 0,30 Ω ; n =1
20.09.2007
3. Dvema kondenzatorjema z enako nazivno vrednostjo, smo izmerili kapacitivnost z istim

instrumentom. Standardna negotovost je 0,40 % . Kondenzatorja vežemo zaporedno.
Kolikšna je standardna negotovost kapacitivnosti te vezave? r (C1 , C2 ) = 1
N −1
uc ( y ) = ∑ [ci u ( xi )] + 2∑ ∑ ci c j r (xi , x j ) u ( xi ) u (x j )
N N
2
i =1 i =1 j =i +1
Rešitev:
• Impedanco zaporedne vezave dveh enakih kondenzatorjev ( C1 = C 2 = C )

zapišemo v obliki:
1 1 1 C1 + C 2 1
Z= + = =
ω C1 ω C 2 ω C1 C 2 ω ⋅ Cs
C1 C 2 C
Pri čemer je skupna kapacitivnost enaka: C s = =
C1 + C 2 2

upoštevati standardni negotovosti merjenja kapacitivnosti u (C ) , koeficienta
občutljivosti c in korelacijski faktor r kot zahteva podana enačba.
Ker smo posamezno kapacitivnost merili z istim instrumentom, sta
njuni standardni negotovosti enaki: u (C1 ) = u (C1 ) = u
Koeficienta občutljivosti dobimo z delnim odvajanjem skupne enačbe:
∂C s C 2 (C1 + C 2 ) − C1C 2
2
C 22 1
c1 = = = = 
∂C1 (C1 + C 2 ) 2
(C1 + C 2 )  2 
2
2
∂C s  C1
2
 1
c2 = =  =  
∂C 2  C1 + C 2  2
• Celotna standardna negotovost kapacitivnosti zaporedne vezave kondenzatorjev

ob upoštevanju koeficienta korelacije r (C1 , C2 ) = 1 je:
u c (C s ) = (c1 u (C1 ))2 + (c2 u (C 2 ))2 + 2 ⋅ c1c2 ⋅ u (C1 )u(C 2 )

2 2 2
u u u
uc (Cs ) =   +   + 2 ⋅
11 2 u
⋅ u = 4  =
4 4 44  4 2
wc (Cs ) = uc (Cs ) Cs = ⋅ = w(C ) = 4,0 ⋅ 10 − 3

u 2
2 C
20.09.2007
4. Koliko je efektivnih stopenj prostosti ν ef , če je izhodna veličina y = P = I 2 R , relativni

standardni negotovosti vhodnih veličin w(I ) = 2 % in w(R ) = 3 % , meritev toka n1 = 16 ,
meritev upornosti pa n2 = 13 ?
ν = uc4 ( y )
ef N
∑u (y) ν
i =1
4
i i
Rešitev:
• Za izračun efektivnih stopenj prostosti po gornji enačbi potrebujemo skupno
merilno negotovost, ki jo izračunamo iz posameznih prispevkov s pomočjo
parcialnih odvodov.
Izhodiščna enačba: P = I 2 R
Delež k skupni negotovosti zaradi negotovosti toka:
u1 (P ) ∂P u (I ) u (I )
w1 (P ) =
P
=
∂I P
= 2 IR
P
( )
= 2 ⋅ w( I ) = 2 ⋅ 2 ⋅ 10 − 2 = 4 ⋅ 10 − 2
Delež k skupni negotovosti zaradi negotovosti upora:

u2 (P ) ∂P u (R ) u (R )
w2 (P ) = = = I2 = w(R ) = 3 ⋅ 10 − 2
P ∂R P P
Ker imamo produkt vhodnih veličin, je skupno negotovost
uc (P ) = u12 (P ) + u22 (P ) primerneje izraziti v relativni obliki:
uc ( P )
wc (P ) =
P
= w12 ( P ) + w22 ( P ) = (4 ⋅ 10 ) + (3 ⋅ 10 )
−2 2 −2 2
= 5 ⋅ 10 − 2
• Število efektivnih stopenj prostosti je za eno manjše od števila meritev, ker z

izračunom aritmetične sredine x , ki sodeluje pri določanju eksperimentalnega
standardnega odklona aritmetične sredine – standardne negotovosti tipa A
n
s(x ) = ∑ (x − x) n(n − 1) , zmanjšamo stopnjo prostosti za ena.
2
i
i =1
ν 1 = n1 − 1 = 15, ν 2 = n2 − 1 = 12
• Število efektivnih stopenj prostosti se z negotovostmi v relativni obliki izrazi:
ν = 4 c
u 4 (P )
⋅
P4
=
wc4 (P )
=
5 ⋅ 10−2 (
= 26,24
)
4
eff
u1 ( P ) u24 ( P ) P 4 w14 ( P ) w24 ( P )
+ + 4 ⋅ 10 −2 4
+
3 ⋅ (
10 −2 4
) ( )
ν1 ν2 ν1 ν2 15 12
→ νeff = 26
20.09.2007
5. Kako bi priključili vatmeter s skupno izhodno sponko (glej sliko vatmetra), da bi z njim
izmerili moč na uporu R1 v narisanem vezju ter da bo sistematični pogrešek glede na
moč, ki je bila na R1 pred priključitvijo, najmanjši? Skicirajte merilno vezje z vključenim
vatmetrom. Koliko kaže vatmeter, če je njegova upornost v tokovni veji 10 Ω, upornost v
napetostni veji pa je zanemarljivo velika?
U + U*
R1 R2
10V W
90 Ω 100 Ω I*
Rešitev:
• Možni priključitvi vatmetra s skupno izhodno sponko:
možnost 1: možnost 2:
U + R1 R2 U + R1 R2
10 V 90 Ω 100 Ω 10 V 90 Ω 100 Ω
*
W * W *
*
• Dodatni dve možnosti priključitve bi bili še, če bi vatmeter priključili pred

uporom namesto za njim, vendar pa to ne spremeni kazanja vatmetra.
• Najprej izračunamo moč, ki jo je trošil R1 pred priključitvijo vatmetra:
U R1 U 2 100 V 2
PR1 = U R1 ⋅ I R1 = U R1 = = = 1, 1 W
R1 R1 90 Ω
• Po vključitvi vatmetra v vezje po prvi možnosti vezave nam kaže ob upoštevanju
notranje upornosti v tokovni veji vatmetra RWt vrednost:
U 100 V 2
PW1 = U W1 ⋅ I W1 = U ⋅ = =1W ,
R1 + RWt 100 Ω
Sistematični pogrešek glede na moč pred priključitvijo znaša
E1 = PW1 − PR1 = 1 W - 1, 1 W = −0,1 W .
• Če bi izbrali drugo priključitev, bi vatmeter kazal:

U ⋅ R1 U U 2 ⋅ R1 100 V 2 ⋅ 90 Ω
PW 2 = U W2 ⋅ I W2 = ⋅ = = = 0,9 W ,
R1 + RWt R1 + RWt (R1 + RWt )2 100 Ω 2
Sistematični pogrešek pa bi bil
E2 = PW2 − PR1 = 0,9 W - 1, 1 W = −0,2 1 W
• Ugotovimo lahko torej, da je prva priključitev ustreznejša, ker da manjši

sistematični pogrešek.
01.07.2010
1. V katerih mejah lahko pričakujemo rezultate merjenja amplitude sinusnega signala

U = 10 V , f = 1 kHz z merilnim členom prvega reda Tr = 50 µs , če imamo na vhodu
prisoten še motilni signal U m = 1 V , f m = 100 kHz ? Skicirajte razmere!
Rešitev: G (ω )
1
• Merilni člen zaradi svojega dinamičnega odziva
različno oslabi napetosti na vhodu. Amplitudni del 1 2
frekvenčne karakteristike člena 1. reda oziroma

razmerje amplitud vhodnega in izhodnega signala
pri sinusnem vzbujanju K lahko zapišemo z f1 fm f2 f
uporabo mejne frekvence f m :
1
K=
1 + ( f fm )
2
mejno frekvenco dobimo iz dvižnega časa:

1 0,35
fm = =& = 7,0 kHz
2π (Tr ln 9 ) Tr
• Merjeni signal ( f 1 = 1 kHz ) je slabljen z:
1
K1 = = 0,9899
1 + ( f1 f m )
2
in amplituda merjenega signala je enaka

A = K1 2U = 14,0000 V
• Motilni signal ( f 2 = 100 kHz ) je močneje slabljen:
1
K2 = = 0,06983
1 + ( f2 fm )
2
in tudi amplituda motilnega signala:

Am = K 2 2U m = 0,09875 V
• Ker ne poznamo faznega zamika med merjenim in motilnim signalom, lahko
pričakujemo rezultate merjenja amplitude signala v mejah:
A − Am ≤ A ≤ A + Am
13,9013 V ≤ A ≤ 14,0988 V
01.07.2010
2. Po napetostno primerjalni metodi merimo upornost Rx ≈ 1000 Ω . Kolikšno ločljivost mora

imeti voltmeter ( ∆U = ? ), da bo standardna negotovost zaradi ločljivosti zanemarljiva?
Vezje napajamo s tokovnim virom I 0 = 1,5 mA .
• voltmeter: M U = ± (0,1%U + 0,1%U D ) , U D = 2 V , RV = 10 MΩ
• ( )
RN = 1⋅ 1 ± 10 −4 k Ω
Rešitev:
• Ker sta vrednosti merjenega in referenčnega upora zelo blizu skupaj (red velikosti
1%), nam primerjalna metoda omogoča zmanjšanje standardne merilne
negotovosti za lastni pogrešek voltmetra. Ostaneta prispevka referenčnega upora
in ločljivosti voltmetra:
uc (Rx )  u (RN )   u(U x )q 

2 2
=   + 2 
Rx  RN   Ux 
ki je zanemarljiva, kadar je manjša od petine skupne negotovosti:
u (U x )q 1 u c (Rx ) 1 u (R N ) 1 m (R N )
2 < =& = = 1,155 ⋅ 10 −5
Ux 5 Rx 5 RN 5 3
• Napajalni tok I 0 = 1,5 mA povzroči padce napetosti:
U x ≈ U N = 1,5 V
• Pri negotovosti zaradi ločljivosti u (U x )q upoštevamo pravokotno porazdelitev:
∆U
u (U x )q =
2 3
in od tod določimo ločljivost:
∆U < 2 3 ⋅ U x 2 ⋅ 1,155 ⋅ 10 −5 = 4,24 ⋅ 10 −5 V → ∆U = 10 µV
01.07.2010
3. S 5 1 2 -mestnim ohmmetrom M R = ±(0,01% R + 0,01% RD ) smo merili stalno upornost pod

enakimi pogoji ( n = 10 ). Koliko je standardna negotovost merilnega rezultata?
R Ω : 99,123 ; 99,135 ; 99,146 ; 99,079 ; 99,104 ; 99,115 ; 99,098 ; 99,087 ; 99,112 ; 99,061
Rešitev:

pogrešek ohmmetra.

R = 99,106 Ω
∑ (R − R)
2
s (R ) = = 0,025884 Ω
i i

n −1
s (R )
uA = = 0,008185 Ω
n

uB =
1
MR =
1
( )
10− 4 ⋅ 99,106 Ω + 10− 4 ⋅ 200 Ω = 0,01727 Ω
3 3
uc = u A2 + uB2 = 0,01911Ω → uC = 0,020 Ω

01.07.2010
4. Merilnik toka ima kalibracijski certifikat z rezultati kalibracije navedenimi v tabeli. S tem
inštrumentom ste izmerili tok 1,50 A . Podajte merilni rezultat izmerjene vrednosti, če je
imel referenčni instrument 2 3 4 mestni prikazovalnik in mejo pogreška
M ref = 0,2% I i + 0,1% I D + 2dig . Ostale prispevke k merilni negotovosti uporabljenega
inštrumenta zanemarimo. Podajte popoln merilni rezultat!
Ii / A Iref / A E / A
1,00 1,25 -0,25
2,00 2,11 -0,11
3,00 3,13 -0,13
4,00 4,05 -0,05
Rešitev:
• Rezultat izmerjene vrednosti je potrebno korigirati glede na vrednosti v
certifikatu. Korekcija se prišteje in ima obraten predznak od pogreška v
obravnavani točki. Pogrešek je razlika med izmerjeno in pravo vrednostjo. Ker v
certifikatu ni podatka za pogrešek pri kazanju inštrumenta 1,50 A , se ga pridobi z
linearno interpolacijo med sosednjima točkama. Tako je
E1,00 + E 2, 00 − 0,25 A − 0,11 A
E1,50 = = = −0,18 A
2 2
• Prava vrednost je tako
I = I i + K = 1,50 A + 0,18 A = 1,68 A
• Iz prikazovalnika in podatka proizvajalca o meji pogreška referenčnega
inštrumenta določimo njegovo merilno negotovost.
2 3 4 mestni prikazovalnik ⇒ prikaz 399 ⇒ I D = 4,00 A
M = 0,2% I i + 0,1% I D + 2dig = 0,2% ⋅ 1,50 A + 0,1% ⋅ 4,00 A + 2 ⋅ 0,01 A = 0,027 A
Mi
u( I ) = = 0,0156 A
3
• Popolni merilni rezultat je tako

I = 1,68 A , u ( I ) = 0,02 A , n =1
01.07.2010
5. Kako delimo signale, ki opisujejo časovno spremenljive veličine? Opišite osnovne

parametre pulznih neperiodičnih oblik signalov.
Rešitev:
• Delimo jih na to, ali lahko
matematično opišemo trenutne
vrednosti veličin ali ne:
deterministične,
nedeterministične –
naključne (stohastične).
• Kadar se pomembni parametri
dinamičnih veličin (aritmet. srednja
vrednost, efektivna vrednost, itn.) s
časom spreminjajo, ločimo signale na:
stacionarne,
nestacionarne.
• Nekateri parametri pulzne oblike signala.

• Izhodiščna parametra sta:
osnovni ali spodnji nivo
( ubase , 0 % ),
zgornji nivo ( u top , 100 % ),

prevladujoči vrednosti v
histogramu.
• Z obema izhodiščnima nivojema 0 % in 100 % sta določena tudi nivoja 10 % in

90 % za določitev dvižnega časa Tr in upadnega časa Tf .
• Ugotovimo lahko tudi nivo 50 % , ki določa širino impulza Tw .
Pri ponavljajočih pulzih je to nivo za merjenje in določanje periode,
frekvence in relativne širine impulza.
03.09.2010
1. Funkcijski generator generira napetostni signal u (t ) V = 2 sin( t 2s ) − 1 . Dolo ite

frekvenco signala, periodo signala, vrednost amplitude od vrha do vrha (peak-to-peak ).
a. Narišite sliko na osciloskopu, s katerim opazujete ta signal, e je proženje
osciloskopa nastavljeno na N = −1 V in S > 0 pri k t = 1 s d in k y = 1 V d .
b. Narišite sliko na osciloskopu, e je proženje osciloskopa nastavljeno na N = 3 V in
S > 0 pri k t = 1 s d in k y = 2 V d .
c. Narišite sliko na osciloskopu, e je proženje osciloskopa nastavljeno na N = 0 V in
S < 0 pri k t = 250 ms d in k y = 500 mV d .
Rešitev:
• e splošni argument sinusa v obliki 2 ft izena imo z argumentom napetostnega
signala, lahko izra unamo frekvenco:
2 ft = t 2s → f = 1 4s = 0,25 Hz in T = 1 f = 4 s
• Vrednost amplitude od vrha do vrha je U pp = 2uˆsin = 4 V .
• a. N = −1 V , S > 0 , k t = 1 s d , b. N = 3 V , S > 0 , k t = 1 s d ,
k y = 1V d . ky = 2 V d .
4 4
3 3
2 2
1 1
u / V
u / V
0 0
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
-1 -1
-2 -2
-3 -3
-4 -4
t/s t/s
• c. N = 0 V , S < 0 , k t = 250 ms d , k y = 500 mV d .

2
1,5
0,5
u / V
0
1,6 1,85 2,1 2,35 2,6 2,85 3,1 3,35 3,6 3,85 4,1
-0,5
-1
-1,5
-2
t/s
03.09.2010
2. Zapišite merilni rezultat za napetost U LiPo litij-polimerne baterije z notranjo upornostjo

60 mΩ , ki jo izmerite s kompenzacijsko metodo (glej vezje). Merilni podatki so naslednji:
A-metra: wI = 0,3 % ;
s (u ) = 152 V .
V A
+ Rp +
ULiPo RN Up
Rešitev:
• Tip baterije (litij-polimerna) nima vpliva na rezultat merjenja. Prav tako pri
kompenzacijski metodi nima vpliva notranja upornost baterije ( 60 mΩ ), saj s to
metodo merimo napetost odprtih sponk oz. napetost neobremenjene baterije. V
ravnovesju, ko je vezje kompenzirano, namre voltmeter kaže v povpre ju ni
(zanemarljiv ni elni odklon).
• Napetost litij-polimerne U LiPo baterije izmerimo tako, da z delom vezja, ki je
desno od voltmetra, kompenziramo U LiPo . Z U p in Rp nastavimo padec napetosti
na etalonskem uporu RN enak U LiPo , kar ugotovimo z voltmetrom, ki kaže razliko
0V.
• Napetost baterije U LiPo dolo imo iz izmerjenega toka I A = I p , vrednosti etalona
RN in napetosti na voltmetru:
U LiPo = U V + I p ⋅ RN = 0 V + 4,120 mA ⋅ 1002,0 Ω = 4,1283 V
• Negotovost U LiPo dobimo iz posameznih prispevkov negotovosti po naslednji
ena bi:
2 2 2
u (U LiPo ) =  ⋅ u(U V ) +  ⋅ u (I p ) +  ⋅ u(RN ) =
 ∂U V   ∂I p   ∂RN 
2 2 2
=  ⋅ s (u ) +  ⋅ w(I p ) ⋅ I p  +  ⋅ w( R N ) ⋅ R N  =
 ∂U V   ∂I p   ∂RN 
= [s (u )]2 + [RN ⋅ w(I p ) ⋅ I p ]2 + [I p ⋅ w(RN ) ⋅ RN ]2 =
[ ] [
2
= 152 V 2 + 4,1283 V ⋅ 3 ⋅ 10 −3 + 4,1283 V ⋅ 5 ⋅ 10 −4 ]
2
= 12,6 mV
U LiPo = 4,128 V , u (U LiPo ) = 13 mV , n =1
03.09.2010
3. Skicirajte vezje za preizkus števca delovne energije po časovni metodi in izpeljite številsko
enačbo za lastni pogrešek, če so veličine izražene z naslednjimi enotami:
[e] = % , [K ] = vrt kWh , [P ] = kW , [t ] = s , [N ] = vrt
Rešitev:

W −W
e= š
W
Wš − W N
W K PW t
{e}[e] = {N }[N ] −1
{K }[K ]{PW }[PW ]{t}[t ]
{N } [N ] 1 − 1
{K }{PW }{t} [K ][PW ][t ] [e] [e]
[N ] 1 = vrt 1 3600 s 1 3600
⋅ = =
[K ][PW ][t ] [e] vrt kWh ⋅ kW ⋅ s % s % %
 N  1  N 
e =  3600 ⋅ − 1 ⋅ oz. e =  3600 ⋅ − 1 ⋅ 100
 K PW t  %  K PW t 
03.09.2010
4. Koliko je standardna negotovost aritmetične sredine devetih vrednosti napetosti U i

( i = 1, ..., 9 ), če so vzete iz populacije z eksperimentalno standardno negotovostjo
sp = 3,0 mV ( n p = 1000 )? Koliko vrednosti moramo uporabiti, da bi bila standardna
negotovost aritmetične sredine manjša od 0,2 mV ?
Rešitev:
• Standardno negotovost aritmetične sredine n=9 vrednosti
n =9
U = ∑ U i = (U 1 + ... + U 9 ) določajo prispevki negotovosti
1 1
neposredno
9 i =1 9
merjenih vrednosti napetosti:
uc (U ) = (c1u(U 1 ))2 + ... + (c9 u (U 9 ))2

Ker so vrednosti vzete iz iste populacije z eksperimentalno ocenjeno
standardno negotovostjo s p = 4,0 mV na velikem številu meritev
n p = 1000 , imajo vse enako standardno negotovost:
u (U 1 ) = ... = u (U 9 ) =& sp
Faktorji občutljivosti so enaki delnim odvodom:

∂U 1 1
c1 = = ci = oz. splošno c n =
∂U i 9 n
• Standardna negotovost aritmetične sredine je enaka:
uc (U ) =
1 s s
9 sp2 = p = p = 1,0 mV
9 9 3
oz. splošno: u c (U ) =
1 sp
ns p2 = !!
n n
• Če želimo standardno negotovost aritmetične sredine zmanjšati, moramo pri
tvorjenju uporabiti več vrednosti:
sp 3,0 mV
n> = = 15 ↔ n > 225
uc (U ) 0,2 mV
03.09.2010
5. Ugotovite, kateri izmed uporovnih senzorjev temperature, ki imata karakteristiko oblike

Rt = R0 e bt , ima manjšo nelinearnost v območju t = 0 o C ÷ 100 o C ?
• Senzor 1: R0 = R0 oC = 1000 Ω , R100 oC = 1500 Ω
• Senzor 2: R0 = R0 oC = 1500 Ω , R100 oC = 2100 Ω
Rešitev:
• Iz karakteristike uporovnih senzorjev, ki je podana z enačbo Rt = R0ebt , pri čemer
je R0 upornost senzorja pri referenčni temperaturi 0o C , izračunamo koeficienta
bi :
1 R o 
S. 1: R1,100o C = R1, 0o C e b1⋅100 C ⇒ b1 = ⋅ ln  1,100 C  = 4,055 ⋅ 10 −3
o
o
C
o
100 C  R o 
 1,0 C 
1 R o 
S. 2: R2,100o C = R2,0o C e b2 ⋅100 C ⇒ b2 = ⋅ ln  2,100 C  = 3,365 ⋅ 10 −3
o
o
C
o
100 C  R o 
 2,0 C 
• Nazivna (idealna) karakteristika Rn = Rt ,min + S (t − t min ) gre skozi začetno in
končno točko dejanske karakteristike. Občutljivosti sta tako:
Rtmax − Rtmin R1,100o C − R1,0o C
S. 1: S1 = = = 5Ω oC
t max − t min 100 C − 0 C
o o
R2,100o C − R2, 0o C
S. 1: S 2 = = 6Ω oC
100 C − 0 C
o o
• Iz karakteristike senzorja Rt in nazivne karakteristike Rn lahko ugotovimo

nelinearnost senzorja, ki je enaka
Rt − Rn
n = el = max
.
max
Rt ,max − Rt ,min
• Največje odstopanje ∆Rmax = Rt − Rn max = ? moremo iskati z delnim odvajanjem

razlike karakteristik in enačenjem z 0:
∂∆ R
ln (S i bi Ri , 0 )
1
= bi Ri , 0 e bi t − S i = 0 → t ∆Rmax,i =
∂t bi
ln (S1 b1 R1, 0 ) = 51,66 o C in ∆Rmax,1 = −25,26 Ω

1
S. 1: t ∆Rmax,1 =
b1
ln (S 2 b2 R2,0 ) = 51,37 o C in ∆Rmax,2 = −25,17 Ω

1
S. 2: t ∆Rmax, 2 =
b2
• Za dano območje t = 0 o C ÷ 100 o C sta nelinearnosti enaki:

25,26 Ω 25,17 Ω
n1 = = 5,0 % , n2 = = 4,2 %
500 Ω 600 Ω
17.09.2010
1. Koliko je informacijska kapaciteta digitalnega voltmetra, ki ima merilni doseg U D = 3 V ,

mejo pogreška M U = ± (0,1% U + 0,1% U D ) in čas meritve TM = 30 ms ? Voltmeter ima
)
maksimalno vrednost lastnega šuma ušum = 1 mV .
x max
dx
m = 1+ ∫
x min
2 E (x )
Rešitev:
• Kadar imamo pogrešek v obliki E (x ) = ± (ax + b ) kot v našem primeru, se število
neodvisnih amplitudnih stopenj na merilnem območju
x D = x max − x min (= 0) = x max izračuna z integralom:
x max
dx 1  ax 
m = 1+ ∫
x min
2E (x )
⇒ mmax = 1 + ln 1 + D 
2a  b 
Spreminjajoči del je odvisen od merjene veličine: ax = 0,1% U

Fiksni del pa sestavljata dva dela:
• del lastnega pogreška voltmetra: 0,1% U D = 3 mV
)
• lastni šum voltmetra: ušum = 1 mV
S = lb(m ) = log 2 (m )
• Ker za eno meritev potrebujemo čas TM , je kapaciteta ali maksimalni

informacijski pretok enak:
lb(m ) =
1 S
C=
TM TM
• Za dani voltmeter zapišemo pogrešek lasten instrumentu v obliki:

M U = (0,1% U + 0,1% U D + U šum ) = 10 −3U + 3 mV + 1 mV = 10 −3U + 4 mV
In maksimalno število neodvisnih amplitudnih stopenj na območju
UD = 3V :
1  10 −3 ⋅ 3 V 
mmax =1+ ln1 +  = 280,8
2 ⋅ 10 −3  4 mV 
S = lb(mmax ) = 8,13 bit

S
⇒ C= = 271,1 bit s
TM
17.09.2010
2. Baterijskemu polnilniku merite izhodno napetost v neobremenjenem stanju. Če uporabite

digitalni multimeter izmerite 1,8981 V pri 10 MΩ notranje upornosti in 1,8999 V pri
notranji upornosti 10 GΩ . Z nekim drugim inštrumentom z notranjo upornostjo 20 kΩ
izmerite 1,2666 V in pri 30 kΩ 1,4250 V .
Koliko sta napetost praznega teka in notranja upornost polnilnika in s katerim
inštrumentom ugotovimo to bolj pravilno?
Rešitev:
• Napetost praznega teka in notranjo upornost polnilnika baterij izračunamo s
pomočjo podatkov meritev napetosti pri dveh različnih notranjih upornostih
merilnega inštrumenta - voltmetra, ki se doseže s spremembo merilnega območja
ali z dodajanjem vzporedno dodatnega upora.
• Rezultat prvega inštumenta (A)
RV1A = 10 MΩ, U V1A = 1,8981 V
RV2A = 10 GΩ, U V2A = 1,8999 V
RV1A RV2A
U V1A = U AB , U V2A = U AB
RV1A + RAB RV2A + RAB
Po vmesnem računu dobimo:
RV2A − RV1A
U A = U V1AU V2A = 1,8999 V
RV2AU V1A − RV1AU V2A
U 
RA = RV1A  V2A − 1 = 9,483 kΩ
 U V1A 
• Rezultat drugega inštrumenta (B)
RV1B = 20 kΩ, U V1B = 1,2666 V
RV2B = 30 kΩ, U V2B = 1,4250 V
RV2B − RV1B
U B = U V1BU V2B = 1,9003 V
RV2BU V1B − RV1BU V2B
U 
RB = RV1B  V2B − 1 = 2,501 kΩ
 U V1B 
• Napetost praznega teka in notranjo upornost polnilnika izmerjena s prvim
voltmetrom je bolj pravilna, ker merimo napetosti z večjo upornostjo voltmetra
kot v drugem primeru in imamo manjši sistematični pogrešek!
17.09.2010
3. Ceneni digitalni voltmeter želimo uporabiti za merjenje delovnega cikla D (ang. duty
cycle) signala na sliki. Voltmeter meri izmenično napetost preko usmerjene srednje
vrednosti tako, da je efektivna vrednost pravilno izmerjena le za sinusno obliko. Koliko
znaša delovni cikel D , če voltmeter kaže efektivno vrednost 4,16 V ?
u/V a
T D= ⋅ 100 %
7,5
T
t
-2,5
a
Rešitev:
• Voltmeter neposredno meri usmerjeno srednjo vrednost napetosti ter jo pomnoži z
znanim faktorjem 1,11 tako, da v primeru sinusne napetosti pravilno pokaže
efektivno vrednost.
• Voltmeter kaže 4,16 V , kar je v primeru signala na sliki napačna efektivna
vrednost. Hkrati pa to pomeni, da znaša dejanska usmerjena srednja vrednost
signala:
U 4,16 V
u = = = 3,75 V
1,11 1,11
• Iz slike signala lahko določimo usmerjeno vrednost v odvisnosti od delovnega
cikla, ki znaša:
1  1
a T
u =  ∫ u dt + ∫ u dt  = (a ⋅ 7,5 V + (T − a ) ⋅ 2,5 V ) =

T 0 a  T
D D
= ⋅ 7,5 V + 2,5 V − ⋅ 2,5 V = 3,75 V
100 % 100 %
in izračunamo:
3,75 V − 2,5 V
D= ⋅100 % = 25 %
7,5 V − 2,5 V
17.09.2010
4. Uporovnemu temperaturnemu senzorju smo izmerili karakteristiko.

Podatki so v tabeli. Kolikšna je občutljivost senzorja, kolikšen je relativni t oC Rt Ω
pogrešek linearnosti in koliko je nelinearnost? -60 4704
-40 5598
-20 6858
0 8313
20 10008
40 12299
60 14917
80 18124
100 21977
Rešitev: 120 26885
• Relativni pogrešek linearnosti se izračuna po enačbi
Rt − Rn
el =
Rt ,max − Rt ,min
• Iz nastavka
Rn − Rt ,min Rt ,max − Rt ,min
=
t − t min t max − t min
izračunamo nazivno karakteristiko Rn.
Rt ,max − Rt ,min
Rn = Rt ,min + (t − t min ) = Rt ,min + S (t − tmin )
t max − t min
• Dopolnjena tabela: t oC Rt Ω Rn Ω el %
-60 4704 4704 0,0
-40 5598 7169 7,1
-20 6858 9633 12,5
0 8313 12098 17,1
20 10008 14562 20,5
40 12299 17027 21,3
60 14917 19491 20,6
80 18124 21956 17,3
100 21977 24420 11,0
120 26885 26885 0,0
• Nelinearnost določimo po enačbi

Rt − Rn
n = el = max
= 21,3 %
max
Rt ,max − Rt ,min
občutljivost pa po enačbi
Rt ,max − Rt ,min
S= = 123,23 Ω °C
t max − t min
17.09.2010
5. Na bencinskih črpalkah merijo prostornino goriva v rezervoarjih na podlagi tehtanja in

poznavanja gostote goriva. Ko dobavitelj goriva s cisterno pripelje gorivo na bencinsko
črpalko, delavci na črpalki s pomočjo enačbe za gostoto goriva ρ določijo prostornino
dobavljenega goriva V . Tehtnica, ki je vgrajena v rezervoarjih, ima standardno negotovost
tehtanja u ( m) = 50 kg . Termometer, s katerim delavci pomerijo temperaturo goriva, ima
merilno negotovost u (t ) = 0,50 o C .
Izračunajte, kakšna je dejanska prostornina goriva, ki ga črpalka dobi - kakšna je
negotovost u (V ) , če črpalka naroči V = 30 000 litrov goriva pri temperaturi t = 30 o C ?
kg kg
ρ = 717,831 3
+ 0,8107 3 o ⋅ t
m m C
Rešitev:
• Volumen V = m ρ izrazimo z maso in gostoto goriva:
m m
V = =
ρ 717,831 kg + 0,8107 kg ⋅ t
m3 m3 o C
Izračunamo gostoto in maso goriva pri t = 30 o C
kg kg kg
ρ = 717,831 3
+ 0,8107 3 o ⋅ 30o C = 742,152 3 ,
m m C m
kg
m = ρ V = 742,152
3
⋅ 30m 3 = 22 264,56 kg
m
• Standardno negotovost posredno merjenja prostornine zapišemo:
2 2 2
 ∂V   ∂V
2
 1   m 
u (V ) =  ⋅ u( m )  +  ⋅ u ( ρ )  =  ⋅ u (m )  +  − 2 ⋅ u ( ρ ) 
 ∂m   ∂ρ  ρ   ρ 
∂ρ kg kg
u( ρ ) = u(t ) → u ( ρ ) = 0,8107 ⋅ u (t ) = 0,40535 3
∂t 3o
m C m
2
 
2  
   
1  22264,56 kg kg 
u (V ) =  ⋅ 50 kg  + − 2
⋅ 0,40535 3 
 742,152 kg   kg
  742,152 3   m

   
 m3    m  
u (V ) = 0,069335572 m 3 ≡ 70 litrov
• Zapišemo rezultat:
V = 30 000 l , u (V ) = 70 l , n =1
Lahko zaključimo, da pri temperaturi 30 o C obstoji približno

68,3 % verjetnost, da bencinska črpalka, ki za merjenje prostornine
dobavljenega goriva uporablja termometer z merilno negotovostjo
0,50 o C in tehtnico z negotovostjo 50 kg , od dobavitelja dobi 70 litrov
preveč ali pa 70 litrov premalo goriva.
21.01.2008
1. Pravokotno pulzno napetost u frekvence f = 20 kHz in širine pulza Timp = 20 s merimo

)
z voltmetrom, ki meri pravilno efektivno vrednost. Koliko je temenska vrednost u
vhodne napetosti, če voltmeter kaže U = 110 mV in je enosmerna komponenta napetosti
blokirana?
Rešitev:
)
• Na podlagi podatkov ima signal u u
pravokotno pulzno obliko, kjer je perioda
ponavljanja pulzov enaka T = 1 f = 50 s .
U−
Timp T t
• Enosmerna komponenta signala, ki je blokirana, je enaka srednji vrednosti. Ker

)
imamo v dveh intervalih periode konstantni vrednosti u in nič, lahko zapišemo:
T
1 1)2 3  2)
U− = U = ∫
T 0
u dt =  u T + 0 T  = u
T 5 5  5

konstantni vrednosti (u − U − ) in (− U − ) . Voltmeter se odziva na efektivno
)
T
1 2
T ∫0
vrednost signala U = u dt , kar nam pri dani obliki signala da:
1   ) 2 )  2  2 )  3 
2 2
1 ) 2 3 
U2 =  (u − U )2 2
T + (− U ) T  =  u − u  T +  − u  T =
5  T    5  5 
− −
T 5 5  5
  3 )  2 2  2 )  2 3  9 ⋅ 2 ) 2 4 ⋅ 3 ) 2 30 ) 2
U =  u  +  u 
2 = u + u = u
  5  5  5  5  25 ⋅ 5 25 ⋅ 5 125
 
Od tod dobimo za temensko vrednost vhodne napetosti
) 125
u= U = 224,53 mV
30
)
in zaokrožimo na ločljivost voltmetra: u = 225 mV
21.01.2008
2. Kolikšen je najmanjši dvižni čas, ki ga lahko pomerimo z osciloskopom pri enkratnem

proženju, če perioda vzorčenja osciloskopa Ts = 1 ns ni povsem točna in ima mejo
pogreška M Ts = ±50 ps . Osciloskop ima definiran dvižni čas kot čas, ki ga signal porabi
za prehod od 20 % do 80 % obeh stacionarnih stanj? Skicirajte razmere!
Rešitev:
• Pri digitalnih spominskih osciloskopih je dvižni čas določen s periodo vzorčenja

in se spreminja pri linearni interpolaciji od 0,8 Ts (leva slika) do 1,6 Ts (desna
slika). Iz obeh skrajnih primerov vidimo, da se pri enakem skoku napetosti
merjenega signala uporabljajo dva ali trije vzorci, ker dogodek ni sinhroniziran z
vzorci.
90 % 90 %
80 %
sosednja zaporedni
vzorca vzorci
20 %
10 % 10 %
Ts t 2 ⋅ Ts t
• Pri enkratnem proženju smo pri merjenju dvižnega časa omejeni s periodo
vzorčenja Ts .
• Če dvižni čas definiramo kot čas, ki je potreben za prehod od 20 % do 80 %

nivoja signala, bo tudi izmerjeni dvižni čas znašal
Tr, min = (0,8 − 0,2 ) ⋅ Ts = 0,6Ts
• Ker osciloskop periode vzorčenja nima točno nastavljene, bomo v najboljšem

primeru izmerili minimalni dvižni čas
Tr,′min = 0,6 ⋅ (Ts − M Ts ) = 0,6 ⋅ 950 ps = 570 ps
21.01.2008
3. Koliko je še lahko notranja upornost R0 napetostnega vira ( U 0 = 7 V ), da bi z

voltmetrom merili napetost praznega teka brez korekcije zaradi priključitve instrumenta?
M U = ±(0,5% U + 0,5% U D ) , U D = 10 V , RV = 10 MΩ
Rešitev:
• Sistematični pogrešek zaradi priključitve instrumenta je zanemarljiv, kadar je

1
10
V našem primeru je enak razliki napetosti, ki jo kaže priključeni
voltmeter, in napetostjo praznega teka:
RV R − R0 − RV − R0
E = U 0′ − U 0 = U0 − U0 = V U0 = U0
R0 + RV R0 + RV R0 + RV
R0 E RV
E = U0 → R0 =
R0 + RV U0 − E
• Merilna negotovost izmerjene napetosti je enaka

MU 1  0,5 
u (U ) =
0,5
=  7V + 10 V  = 49,07 mV
3 3  100 100 
• Zanemarljivi sistematični pogrešek mora biti manjši kot E ≤ 4,907 mV , kar nam
 E RV 
E ≤ 4,907 mV →  R0 =  ≤ 7,016 kΩ
 U 0 − E 
21.01.2008
4. Podajte popolni merilni rezultat z razširjeno Število

negotovostjo za hipotenuzo trikotnika c, če je stopnja prostostnih
Vrednosti za tp(ν)
stopenj
zaupanja p = 95 % ! Rezultati ponovljenih meritev p= 95 % p= 99 %
1 12,71 63,66
katet so naslednji: 2 4,30 9,92
a = 172,35 mm , s (a ) = 1,42 mm , n1 = 5
3 3,18 5,84
4 2,78 4,60
5 2,57 4,03
b = 294,64 mm , s (b ) = 1,68 mm , n2 = 8
6 2,45 3,71
7 2,36 3,50
8 2,31 3,36
u c4 ( y )
9 2,26 3,25
ν = , ν i = ni − 1
10 2,23 3,17
eff 12 2,18 3,05
N
∑ u (y) ν4 14 2,14 2,98

i i 16 2,12 2,92
i =1 18 2,10 2,88
20 2,09 2,85
30 2,04 2,75
40 2,02 2,70
50 2,01 2,68
100 1,98 2,63
∞ 1,96 2,58
Rešitev:
• Vrednost hipotenuze izračunamo s pomočjo srednjih vrednosti katet:
c = a 2 + b 2 = 341,346 mm
• Standardna negotovost posredno merjene veličine katete je sestavljena iz deležev
negotovosti obeh katet: u c (c ) = u a2 + u b2
Delež ene katete sestavlja koeficient občutljivosti ∂c ∂a oz. ∂c ∂b in

standardna negotovost merjenja katete pri več meritvah s (a ) n1 oz.
s (b ) n2 .
Koeficienta občutljivosti:
∂c 1 1 a ∂c b
= 2a = = 0,50491 in = = 0,86317
∂a 2 a 2 + b 2 c ∂b c
Deleža negotovosti katet:
∂c a s (a ) ∂c b s (b )
ua = u (a ) = = 0,3207 mm in u b = u (b ) = = 0,5127 mm
∂a c n1 ∂b c n2
Standardna merilna negotovost katete je u c (c ) = 0,6047 mm

negotovosti večji.
u c4 (c ) u c4 (c )
ν eff = = = 10,69 → ν eff = 10
u a4 (n1 − 1) + u b4 (n2 − 1) u a4 4 + u b4 7
• Zaokrožena razširjena negotovost je: U 95 = t 95% ⋅ u c (c ) = 1,348 mm → 1,4 mm

c = 341,3 mm ; U (c ) = 1,4 mm ; k = 2,23 ; ν eff = 10 ; p = 95 %
21.01.2008
5. Skicirajte vezje za preskus razreda enofaznega indukcijskega števca delovne energije in

izračunajte, če je pri spodnjih podatkih pogrešek še v dopustnih mejah!
• indukcijski števec: U r = 220 V , 10 − 40 A , K = 600 vrt kWh , r = 2 , N = 174 vrt

• digitalni števec el. energije: WN = 29,18 Wh
• tokovnik: I pn = 10 A , I sn = 1 A
Rešitev:
• Vezalna shema preskušanja
razreda točnosti
indukcijskega števca
električne energije.
• Za izračun lastnega pogrešeka pri merjenu energije potrebujemo energijo

preskušanega števca Wš in referenčno energijo W :
W −W
e= š
W
• Energija preskušanega števca se izračuna iz števila vrtljajev in konstante števca.
N
Wš =
K
• Referenčna energija pa je energija referenčnega števca električne energije WN
pomnožena s tokovno konstanto K i = I pn I sn , ker je instrument na sekundarni
strain tokovnega transformatorja.
W = K i ⋅ WN
• Lastni pogrešek je tako
174 vrt. 10 A
− ⋅ 29,18 Wh
Wš − W 600 vrt kWh 1 A
e= = = −0,0062 → e = −0,62%
W 10 A
⋅ 29,18 Wh
1A
• Števec je prestal preskus, saj je lastni pogrešek e manjši kot dopustna
maksimalna vrednost lastnega pogreška m , ki jo določena z razredom r podanim
na izmerjeno vrednost kot referenčno vrednostjo:
r
e = 0,0062 < m = = 0,02
100
13.03.2008
1. Koliko časa po prehodu v novo stacionarno stanje u V

1
moramo počakati z meritvijo napetosti U = 1V z
digitalnim voltmetrom ( M U = ±(0,1%U + 0,1%U D ) ;
U D = 1,200 V ), katerega dinamično obnašanje
aproksimiramo s členom prvega reda f m = 1 kHz , da bo 0 1 5 t ms
dinamični pogrešek zanemarljiv? Skicirajte približni potek dinamičnega pogreška E (t ) za

dani vhodni signal?
Rešitev:
U iz
= 1 − e−t τ
U vh
U − U vh U iz
edin = iz = − 1 = −e − t τ
U vh U vh
1
konstante: τ = = 159,2 µs
2 πf m
edin ≤ w(U )
1
10
obliki:
w(U ) =
1 MU 1 U
= (10− 3 + 10−3 D ) = 1,27 ⋅ 10−3
3 U 3 U
edin ≤ w(U )
1
→ e − t τ ≤ 1,27 ⋅ 10−4
10
t ≥ −τ ln (1,27 ⋅ 10 −4 ) → t ≥ 1,428 ms
• Skica pogreška:
E V
1
uiz V
1
→
0 1 5 t ms
0 1 5 t ms
−1
13.03.2008
2. Z digitalnim osciloskopom merimo dvižni čas Tr neperiodičnega digitalnega signala,

katerega prava vrednost znaša Tr = 1ns . Kakšen dvižni čas Tr′ izmerimo, če je osciloskop
označen tako kot na izseku na sliki?
1 GHz 50 MS/s
Rešitev:
• Z levo oznako na digitalnem osciloskopu je podana pasovna širina oziroma mejna
frekvenca:
B = f m,zg − f m,sp =& f m,zg = 1 GHz
f m,sp <10 Hz
z desno pa vzorčna frekvenca:

vzorcev(Samples)
f s = 50 M = 50 MHz
sekundo
• Ker gre za neperiodičen signal, lahko pomerimo dvižni čas samo z enkratnim
proženjem.
Če bi imeli dovolj veliko vzorčno frekvenco, tako da bi bilo veliko
število vzorcev v dvižnem času tudi pri enkratnem proženju, bi bil
skupni dvižni čas Tr,sk geometrijsko podaljšan zaradi dinamičnega
prispevka osciloskopa:
2
 0,35 
Tr,sk = T 2
r, DSO + Tr = 
2
 + Tr2 = (0,35 ns )2 + (1 ns )2 = 1,06 ns
 fm 
• Ta dvižni čas je precej krajši od vzorčnega časa Ts = 1 f s = 20 ns , zato bo
izmerjeni dvižni čas Tr′ pri enkratnem proženju odvisen le od periode vzorčenja
Ts in bo zaradi nesinhronizacije z merjenim signalom zavzel vrednosti med
0,8 ⋅ Ts ≤ Tr′ ≤ 1,6 ⋅ Ts
0,8 1,6
oz. ≤ Tr′ ≤ ,
50MHz 50 MHz
kar pomeni 16 ns ≤ Tr′ ≤ 32 ns
90 % 90 %
sosednja zaporedni
vzorca vzorci
10 % 10 %
Ts t 2 ⋅ Ts t
13.03.2008
3. Rezultat kalibracije voltmetra v štirih točkah je prikazan v

U ref V U i V E V K V
tabeli. Prva kolona predstavlja referenčno vrednost, druga
kolona kaže izmerjeno vrednost. Preračunana merilna 10,0 10,2
negotovost voltmetra je 0,3 V . Koliko znaša pogrešek
15,0 14,9
kalibriranega instrumenta (kolona tri) in koliko je korekcija
kalibriranega instrumenta (kolona štiri)? 20,0 19,8
Pri uporabljanju voltmetra ste izmerili 10,1 V . Zapišite enačbo 25,0 25,1
in pravo vrednost rezultata!
Rešitev:
• Pogrešek kalibriranega instrumenta je razlika U V U V E V K V
ref i
izmerjene vrednosti in referenčne vrednosti.
Korekcija pa ima obratni predznak pogreška in se 10,0 10,2 + 0,2 - 0,2
prišteva k rezultatu.
15,0 14,9 - 0,1 +0,1
20,0 19,8 - 0,2 +0,2
25,0 25,1 +0,1 - 0,1
• Če pri uporabi instrumenta izmerimo z voltmetrom 10,1 V , znaša prava vrednost

U = U i + K = 10,1 V + (- 0,2 V ) = 9,9 V
pri tem uporabimo korekcijo K = −0,2 V za izmerjeno točko
U i = 10,2 V iz tabele, saj sta vrednosti 10,1 V in 10,2 V zelo blizu
( ∆U U ≈ 1 % ) in se lastni pogrešek instrumenta zelo malo spremeni
E10,1 V ≈ E10, 2 V .
• Merilni rezultat je enak

U = 9 .9 V , u (U ) = 0,3 V , n =1
13.03.2008
P kW
4. Prikrojena veličinska enačba E (V m ) ≈ 0,3 podaja jakost električnega polja na
r km
razdalji r od izvora, ki seva z močjo P . Ali je uporabna za približno oceno, če je
ustrezna veličinska enačba E = P 2πε 0 c0 r 2 ε 0 ≈ 8,85 pF m , c0 ≈ 300 000 km s
Rešitev:
• Veličinska enačba: E = P 2πε 0 c0 r 2

2
Vm kW  km 
E = P ε 0 c 0 2 π r 
Vm kW  km 
10 3 W
= P kW (r km ) = P kW (r km ) ⋅ K
1 1
E ⋅
2 2
Vm Vm ε 0 c 0 2π 10 m
3

10 3 VA 1
K= 3
10 V ε 0 c0 2π
Upoštevajoč vrednosti za ε 0 =& 8,85 pF m in c0 =& 300 000 km s
10 3 VA 1
dobimo: K = −12
10 3
V 8,85 ⋅ 10 F m ⋅ 2π ⋅ 300 ⋅ 10 6 m s
A s A V
in končno K = 3,1623 ⋅ 10 − 2 60 = 0,245 ⋅ ⋅ s = 0,245
V F V As
• Prikrojena veličinska enačba je: E = 0,245 ⋅ P kW r km

Vm
P kW
• Enačba E (V m ) ≈ 0,3 je neuporabna, ker je sistematični pogrešek večji,
r km
kot je pogrešek zaokrožitve koeficienta na eno cifro K = 0,245 → 0,2
0,2
(e = − 1 = −0.184 → e = −18,4 % ):
0,245
0,3
e= − 1 = 0.224 → e = 22,4 %
0,245
13.03.2008
5. Katere vrednosti lahko pričakujemo s 95 odstotno

verjetnostjo na prikazovalniku voltmetra, ko merimo Število Vrednosti za tp(ν)
prostostnih
napetost vira, ki ima notranjo upornost R0 = 10 kΩ in stopenj
p= 95 % p= 99 %
napetost praznega teka, ki je bila določena na podlagi 1 12,71 63,66
2 4,30 9,92
devetih meritev: 3 3,18 5,84
U 0 = 6,8925 V , u (U 0 ) = 20 mV ( n = 9 ) ?
4 2,78 4,60
5 2,57 4,03
6 2,45 3,71
7 2,36 3,50
Uporabljeni voltmeter ima podatke: 8 2,31 3,36
M U = ±(0,02% U + 0,01% U D + 2dig ) U D = 10 V, 9

10
2,26
2,23
3,25
3,17
RV = 10 MΩ , ločljivost ∆U q = 100 µV
12 2,18 3,05
14 2,14 2,98
16 2,12 2,92
18 2,10 2,88
20 2,09 2,85
30 2,04 2,75
Negotovosti notranje upornosti R0 in upornosti 40 2,02 2,70
50 2,01 2,68
voltmetra RV zanemarite! 100 1,98 2,63
∞ 1,96 2,58
Rešitev:
RV
• Napetostni delilnik nam da: U V = U 0 = U 0 ⋅ 0,999 = 6,885614 V
R0 + RV
• Standardna negotovost je sestavljena iz prispevka voltmetra – negotovost tipa B -
in prispevka negotovosti napetosti na vhodu, ki je bila ocenjena z devetimi
meritvami – negotovost tipa A:
u B (U V ) =
1
MU =
1
(2 ⋅10 −4
)
U V + 1 ⋅ 10 − 4 U D + 0,2 mV = 1,488 mV
3 3
∂U V
uA (U V ) = uA (U 0 ) = uA (U 0 ) = 19,98 mV → uA (U V ) = 20 mV
RV
∂U 0 R0 + RV
• Skupno standardno negotovost sestavljata oba prispevka.:
uc (U V ) = uA2 (U V ) + uB2 (U V ) = 20,05 mV → uc (U V ) = 20 mV

• Ker je skupna standardna negotovost tipa A dobljena na manjšem številu meritev,
uporabimo pri določanju faktorja razširitve t-porazdelitev in število prostostnih
stopenj ν eff = n − 1 = 9 − 1 = 8
Iz tabele dobimo za faktor razširitve: νeff = 8 → k = t 95% = 2,31
• Razširjena negotovost je: U 95 (U V ) = t 95% ⋅ u c (U V ) = 46,2 mV
• S 95 odstotno verjetnostjo lahko pričakujemo rezultate med U V − U 95 (U V ) in

U V + U 95 (U V ) :
6,839414 V < U V < 6,931814 V → 6,8394 V < U V < 6,9318 V

04.06.2008
1. Koliko je največji informacijski pretok digitalnega voltmetra, ki ima merilno območje

− 200 V K + 200 V , mejo pogreška M U = ± (0,05 %U + 2 dig ) , ločljivost ∆U q = 10 mV
in naredi 15 meritev v sekundi?
x max
dx
m = 1+ ∫
x min
2 E (x )
Rešitev:

x max
dx 1 a xmax + b
mmax = 1 + ∫ 2(ax + b)
x min
⇒ mmax = 1 + ln
2a a xmin + b

S = lb(m ) = log 2 (m )
• Ker za eno meritev potrebujemo čas TM = 1 f M , je hitrost prenosa ali

informacijski pretok enak:
lb(m) =
1 S
I= = fM ⋅ S
TM TM

M U = ± (0,05 % U + 2 dig ) = 0,5 ⋅ 10 −3U + 20 mV
In maksimalno število neodvisnih amplitudnih stopenj na merilnem
območju ( xmin = −200 V , x max = +200 V ):
1 0,5 ⋅ 10−3 ⋅ 200 V + 20 mV

mmax = 1 + ln = 406,5
1 ⋅ 10 − 3 0,5 ⋅ 10 − 3 ⋅ (− 200 V ) + 20 mV

S = lb(mmax ) = 8,67 bit ⇒ I max = f M ⋅ S = 130,0 bit s
04.06.2008
2. Do katere frekvence signalna smemo uporabljati digitalni spominski osciloskop

( B = 100 MHz ; člen 1. reda; f s = 10 MHz ), da bo amplitudni pogrešek pri večkratnem
proženju pod dvema odstotkoma? Do katere frekvence uporabljamo DSO pri enkratnem
proženju (točkovno prikazovanje)? Skicirajte razmere!
Rešitev:
• Pri večkratnem proženju, kjer imamo dovolj vzorcev v opazovanem signalu,
določa obnašanje osciloskopa karakteristika člena 1. reda.
• Amplitudni del frekvenčne G( f )
karakteristike člena 1. reda oziroma 1
razmerje amplitud vhodnega in 0,98
izhodnega (prikazanega) signala pri 1 2

sinusnem vzbujanju zapišemo z
uporabo mejne frekvence:
= G( f ) =
U iz 1
f m, 2% f m, 3dB f
U vh 1 + ( f fm )
2
Mejna frekvenca je določena s pasovno širino:

B = f m, zg − f m,sp =& f m, zg = 100 MHz
f m,sp <10 Hz
• Nas zanima, do katere frekvence upade amplituda za manj kot 2 % .

G( f ) =
1
= 0,98
1 + ( f fm )
2
in od tod dobimo
2
 1 
f m, 2% = f m   − 1 = 20,3 MHz
 0,98 
• Pri enkratnem proženju in točkovni podaji moramo za dobro razpoznavanje
sinusnega signala imeti dovolj veliko število vzorcev na periodo (25), zato je
uporabna pasovna širina:
f s 10 MHz
Bpt = = = 400 kHz
25 25
Do te frekvence je priporočeno uporabljati DSO pri enkratnem
proženju in točkovni podaji signala.
04.06.2008
3. Digitalni ampermeter kaže I = 17,24 mA . Izračunajte merilni rezultat, če smo instrument

uporabili pri temperaturi t = 46 oC !
- meja pogreška: M I = ±(0,15 % I + 2 dig )
- referenčno območje: 23 oC ± 5 oC
- nazivno območje: 0 oC ÷ 55 oC
- temperaturni koeficient: ± (0,015 % I + 1dig ) o C
Rešitev:

 0,15 
M I = ± 17,24 mA + 0,02 mA  = ±45,86 µA
 100 

referenčnega območja na zgornji meji pri 23 oC + 5 oC = 28 oC , zato moramo
upoštevati razliko temperature od te vrednosti:
C  ⋅ (46 oC - 28 oC) = ±226,5 µA

  0,015  
M I0 = ±  17,24 mA + 0,01 mA  o
  100  

M I ,s = M I + M I0 = ±0,2724 mA
M I ,s
u (I ) = = 0,157 mA = 0,16 mA
3
I = 17,24 mA , u(I ) = 0,16 mA , n =1
04.06.2008
4. Izrazite merilni rezultat za delovno moč P = (U 12 − U 2 − U 02 ) (2RN ) s standardno

negotovostjo, če je U 1 = 170 V , U = U 0 = 100 V , M U 1 = M U = M U 0 = ±1 V , RN = 10 kΩ ,
M R N = ±50 Ω !
Rešitev:
• Delovna moč za dane podatke je
P=
(170 V ) − 2 ⋅ (100 V )
2 2
= 445 mW
2 ⋅ 10 kΩ
• Celotno standardno negotovost sestavljajo deleži neposredno merjenih veličin:
uc (P ) = u12 (P ) + u22 (P ) + u32 (P ) + u42 (P )

Deleži neposredno merjenih veličin tvorijo faktorji občutljivosti in
ustrezne negotovosti:
∂P
u1 (P ) = c1 u (U 1 ) = u (U 1 ) = 1 u(U 1 ) ,
U
∂U 1 RN
∂P
u2 (P ) = c2 u (U ) = u(U ) = u (U )
U
∂U RN
∂P
u3 (P ) = c3 u (U 0 ) = u (U 0 ) = 0 u (U 0 )
U
∂U 0 RN
∂P
u4 (P ) = c4 u (RN ) = u (RN ) = u(RN )
P
∂RN RN
Negotovosti voltmetrov so enake: u (U 1 ) = u (U ) = u (U 0 ) =

MU
= 0,578 V
3
Negotovost upora RN , ki služi posredno za merjenje toka, je:
M RN
u (RN ) = = 28,9 Ω
3
Ovrednotena celotna standardna negotovost je tako:
uc (P ) =
(U 2
1 )
+ U 2 + U 02 2
u (U ) + 
2
 P  2
 u (RN ) = 1,63 ⋅ 10− 4 W 2 + 1,65 ⋅ 10− 6 W 2 = 12,8 mW
2
RN R
 N
• Zaokrožen merilni rezultat je:

P = 445 mW , uc (P ) = 13 mW , n =1
04.06.2008
5. Izpeljite številsko enačbo za delovno moč (merjenje z elektronskim osciloskopom:

[ ]
P = fCk x k y A ), če uporabljamo enote: [P ] = µW , [ f ] = Hz , [C ] = nF , [k x ] = k y = V d
( 1d = 0,5 in , 1in = 25,4 mm ), [A] = cm 2 in jo uporabite za naslednje podatke: f = 50 Hz ,
C = 47,3 nF , k x = 5 V d , k y = 2 V d in A = 35,8 cm 2 !
Rešitev:
• Izrazimo veličine kot produkt številske vrednosti in enot
{P}[P ] = { f }[ f ] {C}[C ] {k x }[k x ] {k y }[k y ]{A}[A]
in preoblikujemo v
[ f ][C ][k x ][k y ][A]
{P} = { f }{C}{k x }{k y }{A} .
[P ]
• Vstavimo za splošne enote posameznih veličin enote, katere želimo uporabljati
2
V V  V  -4 2
cm 2 Hz 10− 9 F 
[ ]
[ f ][C ][k x ] k y [A]
=
Hz nF
12,7 mm 12,7 mm
= 
-3  10 m
12,7 ⋅ 10 m 
= 6,2 ⋅ 10− 4
[P] µW -6
10 W
kjer smo uporabili enoto za [k x ] = k y = [ ] V

=
V
=
V
d 0,5 ⋅ 25,4 mm 12,7 mm
• Želena številska enačba se tako glasi:
{P} = 6,2 ⋅ 10−4 { f }{C}{k x }{k y }{A}
• Izračunajmo delovno moč za dane vrednosti:

{P} = 6,2 ⋅ 10−4 ⋅ 50 ⋅ 47,3 ⋅ 5 ⋅ 2 ⋅ 35,8 = 524, 9354 (v µW )
• Za rezultat dobimo le številsko vrednost. Zato moramo pri uporabi številskih
enačb vedno navesti, za kakšne enote veljajo.
Za naš primer:
 P A 
{P} = 6,2 ⋅ 10− 4 { f }{C}{k x }{k y }{A} f C kx k
 , , , , y , 
2 
 µW Hz nF V d V d cm 
26.06.2008
1. V kakšnem razmerju so si mejne vrednosti pogreškov, če imamo enakomerno, trikotno,

trapezno ( β = 0,66 ) in Gaussovo ( z = 3 ) porazdelitev gostote verjetnosti pogreška z
enakimi standardnimi odkloni (negotovostmi) σ e = σ tri = σ tra = σ G = σ ? Skicirajte!
Rešitev:
• Razmerja mejnih vrednosti pogreškov proti standardnim odklonom za različne

porazdelitve:
Enakomerna porazdelitev: M e = 3 ⋅ σ
Trikotna porazdelitev: M tri = 6 ⋅ σ
Trapezna porazdelitev: M tra = 6 1 + β 2 ⋅σ = 6 1 + 0,66 2 ⋅ σ
Gaussova porazdelitev: M G = z ⋅ σ = 3 ⋅ σ
Razmerja mejnih pogreškov:
M e : M tri : M tra : M G = 3 ⋅ σ : 6 ⋅σ : 6 1 + 0,66 2 ⋅ σ : 3⋅σ
M e : M tri : M tra : M G = 1 : 2 : 2 1,2 : 3

26.06.2008
2. Dvokanalni osciloskop ima na zaslonu prikazano

sliko. Časovno bazo proži kanal-1. Frekvenca je
f = 50 kHz , k y1 = k y 2 . Kakšen je nivo proženja
N? Kakšna je strmina proženja S? Koliko je
uZ = uy1
odklonski koeficient časovne baze k t ? Podajte
enačbo, ki kaže odvisnost Z od R ?
Rešitev:
uˆ y1 uˆ R
• Nivo proženja je: N = =
2 4
• Strmina proženja je naraščajoča, ker je referenčna točka začetka odklanjanja na
levem robu zaslona osciloskopa in v tej točki signal u y1 narašča: S > 0
1
• Odklonski koeficient časovne baze je: k t = = 2 µs d
50 kHz ⋅ 10 d
1
• Funkcijska odvisnost impedance in upornosti je: Z = ⋅ R ⋅ e j30°
2
26.06.2008
3. Narišite vezje za merjenje upornosti Rx ≈ 100 Ω ( Pmax = 1W ) z U-I metodo in izberite

merilna območja tako, da bo merilna negotovost najmanjša. Slednjo izračunajte! Izberite
varianto z manjšim sistematičnim pogreškom.
• voltmeter: U D = (1, 10, 100) V , RV0 = 10 kΩ V , r = 0,2
• ampermeter: I D = (50, 100, 500 ) mA , U A0 = 0,2 V , r = 0,2
Rešitev:
• Maksimalni dopustni vrednosti U in I na uporu omejujeta izbor merilnih območij:
Pmax
R = 100 Ω , Pmax = 1 W ⇒ I max = = 100 mA oz. U max = Pmax ⋅ R = 10 V
R
• Skupno negotovost upornosti določata negotovosti merjenja napetosti in toka
w(R ) = w 2 (U ) + w 2 (I ) :
w(U ) = in w(I ) =
1 r UD 1 r ID
3 100 U 3 100 I
• Relativna oblika negotovosti je v obeh primerih najmanjša, kadar je odčitek blizu
merilnega dosega:
w(U )min ≈ w(I )min ≈

1 r 1 r
U ≈ UD ⇒ in I ≈ ID ⇒
3 100 3 100
Za dani upor in merilne dosege instrumentov je to možno doseči z
U D = 10 V in I D = 100 mA .
Skupna minimalna standardna negotovost je tako:
w(R ) = w 2 (U ) + w 2 (I ) =
1
⋅ 2 ⋅ 10 −3 12 + 12 = 1,633 ⋅ 10 −3
3
• Za izbor variante z manjšim sistematičnim pogreškom potrebujemo še upornosti
instrumentov:
U D = 10 V ⇒ RV = RV0 ⋅ U D = 10 kΩ V ⋅ 10 V = 100 kΩ
U A0
0,2 V
I D = 100 mA ⇒ RA = =
= 2Ω
I D 100 mA
upor, je tok ampermetra prevelik za tok skozi
končno upornost voltmetra. Sistematični
Rx R
e1 = − =& − x =& −10 −3
Rx + RV RV
upor, je napetost voltmetra prevelika za padec
na upornosti ampermetra. Sistematični pogrešek
je sorazmeren kvocientu:
R
e2 = − A = −2 ⋅10 −2
Rx
• Izberemo prvo varianto z manjšim sistematičnim pogreškom e1 < e2
26.06.2008
4. Do katere frekvence smemo uporabljati uporovni etalon (člen 1. reda), s časovno

konstanto τ = 20 ns , da ne bo fazni zamik večji od 1o . Za koliko odstotkov pri tej
frekvenci odstopa Z od RN ?
Rešitev:
U 2 U 2 ( jω ) 1 1 − jωτ
G ( jω ) = = = =
U 1 U 1 ( jω ) 1 + jωτ 1 + ω 2τ 2
ℑ(G )
ℜ(G )
• Iskana frekvenca za fazni zamik 1o je:
tgϕ
tgϕ = ωτ → f = = 138,9 kHz
2 πτ
• Odstopanje impedance Z od vrednosti pri enosmernem vzbujanju RN določa
amplitudna karakteristika člena 1. reda:
Z 1
= = 0,9998477
RN 1 + ω 2τ 2
Pri frekvenci f = 138,9 kHz odstopa Z od RN za:
∆Z = 1 − 0,999848 = 1,52 ⋅10 −4

26.06.2008
5. Kot je znano, znaša permeabilnost vakuuma (magnetna konstanta) točno

4 π ⋅ 10 −7 Vs Am hitrost svetlobe pa točno 299 792 458 m s . Razložite zakaj! Ali poznate
še kakšno veličino, katere vrednost je znana absolutno točno?
Rešitev:
−7

I2 F 2 πd N 2 π ⋅ 1m Vs
F = lIB = lµ0 ⇒ µ0 = = 2 ⋅ 10 −7 = 4 π ⋅ 10 −7
2 πd l I 2
m (1A ) 2
Am
• Svetlobna hitrost je določena preko definicije za meter:

1 299 792 458 sekunde.
• Tudi električna konstanta ε 0 je preko svetlobne hitrosti v vakuumu

1
c 2 µ 0ε 0 = 1 ⇒ ε0 =
c µ0
2
03.09.2008
1. Naštejte parametre, ki določajo pulzirajočo periodično veličino. Skicirajte jih in opišite v

enačbah! Kako je določena efektivna valovitost?
Rešitev:
• Pulzirajoča veličina je
sestavljena iz enosmerne
in izmenične komponente:
)
Maksimalno vrednost označujemo z x ali xm ,
(
Minimalno vrednost označujemo z x ali xmin ,
• Enosmerno komponento označujemo z X 0 ,
Aritmetična srednja vrednost – povprečna vrednost – je enaka
T
X = ∫ x (t )dt = X 0 , ker je povprečna
1
enosmerni komponenti:
T 0
T
xa (t )dt = 0
1
T ∫0
vrednost izmenične komponente xa nič: Xa =
T
x (t )dt
1 2
T ∫0
• Efektivna vrednost pulzirajoče veličine: X =
če upoštevamo x (t ) = X 0 + xa (t ) , dobimo: X = X 02 + X a2
• Če pulzirajoča veličina ne spreminja predznaka, jo imenujemo valovita veličina.

Kadar je enosmerna komponenta primarnega pomena, podamo
valovitost z najbolj pogosto uporabljeno efektivno valovitostjo:
X
r= a
X0
T
xa (t )dt efektivna vrednost izmenične komponente
1 2
T ∫0
kjer je X a =
in X 0 absolutna vrednost enosmerne komponente.

03.09.2008
2. Na zaslonu osciloskopa ( B = 10 MHz ; člen 1. reda) imamo zajeto periodo napetosti

signala u = u ⋅ sin (20 π t µs ) . Podajte merilni rezultat za efektivno in temensko vrednost
)
napetosti signala na vhodu! Položaj signala smo sposobni oceniti z ločljivostjo 0,2 mm .
)
y = 4,30 d , k y = 0,5 V d , my = 2 ⋅ 10−2 , 1d = 10 mm , kt = ?
Rešitev:
• Frekvenca vhodnega signala je: 2πft = 20π t µs → f = 10 µs = 10 MHz
Ker je x-os osciloskopov tipično razdeljena na 10 delov, mora biti
konstanta časovne baze enaka:
1 1 10 ns
10d ⋅ kt = T = 1 f → kt = =
f 10d d
• Ker je frekvenca signala enaka zgornji mejni frekvenci B = f m = f in za člen 1.
) )
reda velja uprikaz = u 2 , dobimo za temensko napetost sinusnega signala na
vhodu osciloskopa:
)
) u ) )
uprikaz = → u = 2 ⋅ u prikaz = 2 ⋅ 4,3 d ⋅ 0,5 V d = 3,0406 V
2
)
u
in za efektivno napetost: U = = 2,15 V
2
• Standardno negotovost prikaza na osciloskopu določata prispevka mejnega
pogreška osciloskopa in pogrešek ločljivosti pri odčitku temenske vrednosti
)
y = 4,30 d ⋅ 10 mm d = 43 mm :
2 2 2 2
 my   ∆   2 ⋅ 10− 2   0,2 mm 
w( y ) =   + 
  = 
  +   = 0,0116 → 0,012
 3   2 3 y   3   2 3 43 mm 
• Merilni rezultat za temensko vrednost napetosti signala na vhodu je tako:

u = 3,041 V , u(u ) = u ⋅ w( y ) = 0,0365 V → u(u ) = 0,037 V , n = 1
) ) ) )
in merilni rezultat za efektivno vrednost napetosti signala na vhodu:

U = 2,150 V , u(U ) = U ⋅ w( y ) = 0,0258 V → u(u ) = 0,026 V , n = 1
)
03.09.2008
3. Ampermetru želimo s souporom razširiti merilno območje na I D′ = 2 A . Določite soupor

tako, da bo standardna negotovost tokovnega delilnika zanemarljiva! Skicirajte vezje.
• ampermeter: I D = 200,0 mA ; U A 0 = 200 mV ; M I = ±(0,6% I + 1dig.) ; mR A = ±5 ⋅ 10−4
Rešitev: I IA
• Merilno območje ampermetra razširimo s souporom RS kot kaže
RS
vezje in dobimo tokovni delilnik: I A = I RS A RA
RS + RA
Delilno razmerje je:
I RS I 200 mA 1
K= A = = D = =
I RS + RA I D′ 2A 10
U 200 mV
• Po izračunu upornosti ampermetra RA = A 0 = = 1Ω določimo še
ID 200,0 mA
KRA
iskano vrednost upornosti soupora: RS = = 0,1111Ω
1− K
• Standardno negotovost delinika, ki jo sestavljata negotovost upornosti
ampermetra w(RA ) in iskana negotovost soupora w(RS ) , zapišemo:
u(K ) 1  ∂K
2 2
  ∂K 
w(K ) = =  u (RS ) +  u (RA )
K K  ∂RS   ∂RA 
∂K RA ∂K RS
Faktorja občutljivosti sta: = in =−
∂RS (RA + RS ) 2
∂RA (RA + RS )2
 (R + RS )   (R + RS )
2 2

w(K ) =  A u(RS ) +  A u(RA )
RA RS
 RS (RA + RS )2
  RS (RA + RS )2

 u (RS )   u(RA ) 
2 2
w(K ) =
RA
  +  
RA + RS R
 S   A  R
w(I )
Negotovost delinika je zanemarljiva, če velja: w(K ) ≤
5
• Standardno merilno negotovost zaradi ampermetra določimo iz meje pogreška:
 10−4 A 
M I = ±(0,6% I + 0,1mA ) , mI = I = ± 6 ⋅ 10− 3 +
M

I  I 
Minimalna vrednost standardne merilne negotovosti v relativni obliki
je pri največjem toku I = I D :
1  10−4 A  w(I )
w (I ) =  = 3,75 ⋅ 10− 3 in w(K ) ≤
mI
=  6 ⋅ 10− 3 + = 7,506 ⋅ 10 − 4
3 3 ID  5
• Iskano negotovost soupora w(RS ) določimo iz izraza:
w(K ) = w 2 (RS ) + w 2 (RA ) , w(RA ) = m(RA ) 3 = 2,887 ⋅ 10 −4

RA
RA + RS
• Soupor mora biti enak RS = 0,1111Ω in imeti standardno negotovost manjšo kot
2
 R + RS  2
w(RS ) =  A  w (K ) − w 2 (RA ) = 7,9 ⋅ 10− 4
 RA 
03.09.2008
4. Rezultat kalibracije ampermetra v štirih točkah je prikazan v I A I A E A K A

ref i
tabeli. Prva kolona predstavlja referenčno vrednost, druga
kolona kaže izmerjeno vrednost. Preračunana merilna 10,0 9,8
negotovost ampermetra je 0,1 A . Koliko znaša pogrešek 15,0 15,1
kalibriranega inštrumenta (kolona tri) in koliko je korekcija
kalibriranega inštrumenta (kolona štiri)? Pri uporabljanju 20,0 19,8
ampermetra ste izmerili 15 A . Zapišite enačbo in pravo 25,0 25,1
vrednost rezultata!
Rešitev:
• Pogrešek kalibriranega inštrumenta je razlika izmerjene vrednosti in referenčne
vrednosti. Korekcija pa ima obratni predznak pogreška in se prišteva k rezultatu.
I ref A I i A E A K A
10,0 9,8 -0,2 0,2
15,0 15,1 0,1 -0,1
20,0 19,8 -0,2 0,2
25,0 25,1 0,1 -0,1
• Če pri uporabi inštrumenta izmerimo z ampermetrom 15 A , znaša prava vrednost

I = I i + K = 15 A + (- 0,1 A ) = 14,9 A
Pri tem smo upoštevali, da se lastni pogrešek instrumenta E v okolici

točke kalibracije (primer: I i = 15,1 A → E = 0,1 A ) zelo malo
spremeni.
• Merilni rezultat pa je enak
I = 14,9 A , u ( I ) = 0,1 A , n =1
03.09.2008
5. Izpeljite številsko enačbo za jalovo moč tuljave ( Q = I 2ωL ), če so neposredno merjene

veličine izražene v A, Hz in mH, jalovo moč pa želimo imeti v enoti kvar!
Rešitev:
• Veličinsko enačbo Q = I 2ωL zapišemo s produkti številskih vrednosti in enot:
{Q}[Q ] = {I }2 [I ]2 {ω }[ω ]{L}[L]
in preoblikujemo v obliko: {Q} = {I } {ω }{L}

2 [I ]2 [ω ][L]
[Q ]
[I ]2 [ω ][L] = A 2 ⋅ Hz ⋅ 10 −3 H = 10 −6 AH = 10 −6
[Q] 10 3 VA Vs
enote velja:
 Q I ω L
{Q} = {I }2 {ω}{L}⋅ 10−6 → Q = 10 −6 I 2ωL  , , , 
 kvar A Hz Hz 
16.09.2008
1. Voltmetra sta priključena na napetost u . u )

u
Voltmeter, ki se odziva na srednjo vrednost
usmerjene napetosti, kaže U 1 = 1 V , voltmeter, ki
se odziva na efektivno vrednosti, kaže pa
U 2 = 2 V . Kolikšni so temenska vrednost Ti T t
)
napetosti u , relativna širina pulza Ti T in
oblikovni faktor F ?
Rešitev:
T
)T
Srednja vrednost usmerjene napetosti: U = ∫ u (t ) dt = (uTi ) = u i
1 1 )
•
T 0 T T
Prvi voltmeter je umerjen za sinusno obliko signala in kaže:
)T
U 1 = F0 ⋅ U = F0 ⋅ u i
T
U
pri čemer je oblikovni faktor za sinusno obliko: F0 = = 1,111
U
• Efektivna vrednost napetosti, ki jo kaže drugi voltmeter, je enaka:

T
) T (T − Ti ) ) Ti
u (t ) dt = u 2 i + 0
1 2
U2 = U = ∫
T 0 T T
=u
T
• Razmerje napetosti je odvisno od relativne širine pulza Ti T :
) T
u i
U2
= T = 1 ⋅ Ti Ti
=
1
⋅
T
U1 )T F0 T T F0 Ti
F0 ⋅ u i
T
2
T  U 
Od tod sledi → =  F0 ⋅ 2  = 4,938
Ti  U1 
) T
• Temenska vrednost napetosti je enaka: u = U2 = 4,444 V
Ti
Ti
• Relativna širina impulza je: = 0,2025
T
U U2
• in oblikovni faktor: F = = F0 = 2,222
U U1
16.09.2008
2. Določite referenčno območje in nazivno območje uporabe voltmetra, ki meri temensko

vrednost M U = ±(0,5%U + 0,5%U D ) , U D = 1 V , za vplivno veličino frekvenco, če
upoštevamo samo dinamično obnašanje voltmetra. Voltmeter se odzove na napetostno
stopnico kot člen 1. reda in doseže 95% končnega odklona v času Ta = 5 µs . Skicirajte
potek spremembe kazanja!
Rešitev:
G( f ) 1 δ sk
• V našem primeru določa referenčno 0,99
območje za vplivno veličino frekvenco 0,98
dinamično obnašanje voltmetra in njegov 1 2
mejni pogrešek. Ta bo najmanjši in s tem
tudi najmanjše referenčno območje, če
upoštevamo monotono povečanje
0 f f2 fm f
spremembe kazanja (glej skico 1
δ sk = ∆U sk U vh ), kadar je merjena veličina blizu merilnega dosega.
MU  U 
mU ,min = = ± 5 ⋅ 10 −3 + 5 ⋅ 10 −3 D  = 10 − 2
UD  UD 
• Ker je dinamično obnašanje voltmetra opisano s členom 1. reda, zapišemo za
mejno frekvenco:
(
0,95U 0 = U 0 1 − e −Ta τ ) → fm =
ln 20
2 πTa
= 95,357 kHz
in od tod razmerje izhodne izmerjene napetosti proti vhodni merjeni

U 1
napetosti: iz =
U vh 1+ ( f f )
2
m
• Kljub ohranjanju vrednosti vhodne merjene napetosti, dobimo z večanjem

frekvence spremembo kazanja ∆U sk = U iz − U vh . Referenčno območje za vplivno
veličino frekvenco je v našem primeru od frekvence 0 Hz do frekvence, ko se
sprememba kazanja izenači z mejnim pogreškom in upade amplituda na izhodu za
mU , min .
2
1  1 
= 1 − mU ,min = 0,99 → f 1 = f m   − 1 = 0,1425 ⋅ f m = 13,59 kHz
1+ ( f fm )  0,99 
2
Referenčno območje je tako od 0 Hz do 13,6 kHz .

• V nazivnem območju uporabe je dopustno odstopanje spremembe kazanja
povečano še za vrednost mejnega pogreška ∆U sk,max ≤ 2 M U :
2
1  1 
= 1 − 2mU , min = 0,98 → f2 = fm   − 1 = 0,203 ⋅ f m = 19,36 kHz
1+ ( f2 fm )  0,98 
2
Nazivno območje uporabe je tako od 13,6 kHz do 19,4 kHz .

16.09.2008
3. Koliko znaša merilni rezultat za faktor popačenja ( THDIEC = X 2 − X 12 X 1 )

napetostnega signala oblike u = 100(sin ωt + 1 3 sin 3ωt + 1 50 sin 50ωt ) V , če ima
spektralni analizator standardno negotovost določanja amplitude w(u ) = 10 −2 ?
)
Rešitev:
• Faktor popačenja je razmerje efektivne vrednosti harmonskih komponent proti
efektivni vrednosti osnovne komponente:
U 2 − U 12 U 32 + U 502
THDIEC = =
U1 U1
Naš signal ima tri komponente, katerih efektvine vrednosti so:
) ) )
u1 100 V u1 u1
U1 = = = 70,71 V U 3 =
; = 23,57 V ; U 50 = = 1,4142 V
2 2 3 2 50 2
U 32 + U 502
U1
• Ker petdeseta harmonska komponenta zelo malo prispeva k faktorju popačenja
U
THDIEC ≈ 3 = 0,3333 in je zato njen vpliv na skupno negotovost zanemarljiv,
U1
THDIEC = U 3 U 1 :
w(THD ) = w 2 (u1 ) + w 2 (u 3 ) = 1,414 ⋅ 10 −2

) )
Pri tem smo upoštevali, da sta relativni negotovosti določanja

amplitude in efektivne vrednosti enaki w(u ) = w(U ) .
)
• V absolutni obliki je standardna negotovost: u (THD ) = w(THD ) ⋅ THD = 4,722 ⋅ 10 −3

THDIEC = 0,3339 , u (THD ) = 0,0048 , n = 1
16.09.2008
4. Trem kondenzatorjem z enako nazivno vrednostjo, smo izmerili kapacitivnost z istim

instrumentom. Standardna negotovost je bila 0,2 µF . Kondenzatorje vežemo vzporedno.
Koliko je standardna negotovost kapacitivnosti te vezave? r ( xi , x j ) = 1
N −1
∑ c c r (x , x j ) u ( xi ) u (x j )
N N
uc ( y ) = ∑ [c u (x )] + 2∑
2
i i i j i
i =1 i =1 j = i +1
Rešitev:
• Kapacitivnost vzporedne vezave kondenzatorjrev je:
C = C1 + C2 + C3
• Skupno standardno negotovost zapišemo z upoštevanjem faktorjev korelacije:
uc ( y ) = [c1 u (C1 )]2 + [c2 u (C2 )]2 + [c3 u (C3 )]2 + 2[c1 c2 r (C1, C2 )u (C1 )u (C2 )] + ...
Faktorji občutljivosti so:
∂C ∂C ∂C
c1 = = 1 , c2 = = 1 , c3 = =1
∂C1 ∂C2 ∂C3
posamezne negotovosti pa: u (C1 ) = u (C2 ) = u (C3 ) = u (C )
• Standardna negotovost kapacitivnosti vzporedne vezave je:

uc (C ) = 3 ⋅ u 2 (C ) + 2[3 ⋅ u (C )u (C )] = u (C ) 9 = 3u (C ) = 0,6 µF
16.09.2008
5. Ker smo omejeni z območjem referenčnega voltmetra, umerimo naš voltmeter v dveh
točkah, in sicer pri 1 V ter 3 V . Izmerjeni odstopanji od referenčnega voltmetra sta v teh
dveh točkah 5 mV oz. 7 mV . Kolikšno bo največje možno odstopanje, ki ga napovemo
pri 10 V, če smo zgornji odstopanji izmerili z mejnim pogreškom 2 mV in če
predpostavimo, da je karakteristika umerjanega voltmetra linearna?
Rešitev:
• Z umerjanjem ali kalibracijo pri U 1 = 1 V smo ugotovili odstopanje E1 = 5 mV .
Ker to odstopanje določimo z mejnim pogreškom mE = 2 mV , to
pomeni, da dejansko odstopanje leži v intervalu 5 mV ± 2 mV oz. med
E1, min = 3 mV in E1, max = 7 mV .
• Podobno velja tudi za drugo točko U 2 , kjer dejansko odstopanje E2 leži v

intervalu med E2, min = 5 mV in E2, max = 9 mV . E/m
30
V
• Ob predpostavki linearne karakteristike
umerjanega voltmetra lahko grafično
prikažemo ti dve kalibracijski točki, kot kaže
skica: 10
5
U/V
2 1 3 10
• Če predpostavimo, da sta izmerjeni odstopanji pravi vrednosti, bi odstopanje pri

10 V lahko izračunali z naslednjo enačbo:
⋅ (10 V - U 1 ) + E1 = ⋅ (10 V - 1 V ) + 5 mV = 14 mV
E2 - E1 7 mV - 5 mV
E10 V =
U 2 - U1 3 V - 1V
• Ker je odstopanje izmerjeno z mejnim pogreškom, bo v najbolj neugodnem
primeru odstopanje pri 10 V znašalo:
E2, max − E1, min
⋅ (10 V - U 1 ) + E1, min = ⋅ (10 V - 1V ) + 3 mV = 30 mV
9 mV - 3 mV
′V=
E10
U 2 - U1 3 V - 1V
oz.
E2, min − E1, max
⋅ (10 V - U 1 ) + E1, max = ⋅ (10 V - 1V ) + 7 mV = −2 mV
5 mV - 7 mV
′′ V =
E10
U 2 - U1 3 V - 1V
• Največje odstopanje, ki bi ga lahko pri 10 V napovedali na podlagi izmerjenih
odstopanj, je torej 30 mV.
06.01.2009
1. Ali z digitalnim voltmetrom ( M U = ±(0,1%U + 0,1%U D ) ; u V

aproksimiramo s členom prvega reda f m = 500 Hz ,

lahko pomerimo oba nivoja signala, tako da je dinamični
pogrešek zanemarljiv. Skicirajte približni potek 0 1 5 t ms
dinamičnega pogreška E (t ) za dani vhodni signal?
Rešitev:
U iz
U vh
vrednostjo in pravo (vhodno) vrednostjo signala.. V relativni obliki ga
zapišemo:
U iz − U vh U iz
edin = = − 1 = −e − t τ
U vh U vh
proti standardni negotovosti merilnega rezultata:
edin ≤ w(U ) 10

( 1,0 V ; 0,25 V ) in ustrezni standardni negotovosti v relativni obliki:
1 MU
w(U 1 ) =
1 1,2 V
= (10 −3 + 10 −3 ) = 1,27 ⋅ 10 −3
3 U1 3 1,0 V
1 MU
w(U 2 ) =
1 1,2 V
= (10 −3 + 10 −3 ) = 3,35 ⋅ 10 −3
3 U2 3 0,25 V
• Dinamični pogrešek mora biti manjši od edin = e −t τ ≤ w(U ) 10 in odzivni čas
daljši od:
( ) ( )
t1 ≥ −τ ln 1,27 ⋅ 10 −4 = 2,856 ms oz. t 2 ≥ −τ ln 3,35 ⋅ 10 −4 = 1,815 ms
• Pri nivoju U 1 = 1,0 V ne moremo zanemariti dinamičnega pogreška, ker je trajanje
prekratko t1 > 2,0 ms , pri nivoju U 2 = 0,25 V pa lahko t 2 < 3,0 ms .
• Skica pogreška: E V
1
uiz V
1
→
0 1 5 t ms
0 1 5 t ms
−1
06.01.2009
2. Digitalni voltmeter kaže U i = 122,4 mV . Izrazite popolni merilni rezultat s standardno

negotovostjo, če smo instrument uporabili pri temperaturi t = 39 oC !
• meja pogreška: M U = ±(0,15 % U + 3 dig )
• referenčno območje: 23 o C ± 5 o C
• nazivno območje uporabe: 0 o C ÷ 55 o C
• temperaturni koeficient: ± (0,013 %U + 1dig ) o C
Rešitev:
• Če bi uporabili instrument pri referenčnih pogojih ( 23 o C ± 5 o C ), bi bila meja

lastnega pogreška:
 0,15   0,15 
M U = ± U i + 3 dig  = ± 122,4 mV + 3 ⋅ 0,1 mV  = ±0,484 mV
 100   100 

uporabe za vplivno veličino temperaturo ( 0 o C ÷ 55 o C ), se meja pogreška poveča
za mejo spremembe kazanja M U , s = M U + M U0 . V našem primeru smo izstopili iz
referenčnega območja na zgornji meji pri 23 oC + 5 oC = 28 o C , zato moramo
upoštevati razliko temperature do te vrednosti:
  0,013
M U0 = ± 

122,4 mV + 0,1mV  o 
( )
C  ⋅ 39 oC - 28 oC = ±1,275 mV
  100  

M U , s = M U + M U0 = ±1,759 mV
M U ,s
u (U ) = = 1,0156 mV = 1,1 mV
3
U = 122,4 mV , u (U ) = 1,1mV , n =1
06.01.2009
3. Izrazite polni merilni rezultat za Rx,0 Rp

merjeno napetost U x , ki jo N A
merimo po Lindeck-Rothejevem
principu kompenzacije U x,0 RN Ip Up
( U x,0 = I A R N + U V ) ter
naslednjimi merilnimi podatki:
• V-meter: povprečna vrednost: U V = 0,21 mV , standardni odklon: s (U V ) = 150 µV ,
n = 30 ;
(
• A-meter: I A = 1,0456 mA , M I = ± 2 ⋅ 10−4 I A + 5 dig )
• etalonski upor RN = 1000 Ω , u (RN ) = 0,1Ω
Rešitev:
• Neznano napetost U x izmerimo tako, da jo primerjamo z znano U N , ki jo
realiziramo kot padec napetosti, ki ga povzroči spremenljivi električni tok I p na
znanem kompenzacijskem uporu Rk = RN (Lindeck-Rothejev princip kompen.).
Pri izravnavi čez ničelni indikator praktično ne teče noben tok I → 0
zato merjeni vir ni obremenjen, pomožni tok je enak toku ampermetra
I p =& I A in merimo napetost praznega teka .
U x,0 =& U N = I p Rk ⇒ U x,0 =& I A R N
Ker nimamo popolne izravnave, moramo upoštevati še ničelni
indikator in v splošnem zapišemo: U x,0 = I A R N + U V
• V našem primeru smo večkrat pomerili odklon 'nič', zato uporabimo srednjo
vrednost ( U V ) in zapišemo:
U x,0 = I A ⋅ RN + U V = 1,0456 mA ⋅ 1000 Ω + 0,21 mV = 1,04581V
• Za popolni merilni rezultat potrebujemo še ovrednotenje standardne negotovosti,

ki je sestavljena tako iz negotovosti tipa A (prispevek ničelnega indikatorja - U V )
kot negotovosti tipa B (prispevka ampermetra in uporovnega etalona):
2 2 2
 ∂U X   ∂U X   ∂U X 
u (U x,0 ) =  ⋅ u (I A ) +  ⋅ u (RN ) +  ⋅ u (U V )
 ∂I A   ∂RN   ∂U V 
 s (U V ) 
2 2
M 
= RN2 ⋅  I  + I A2 ⋅ u 2 (RN ) +  
 3  n 
2 2
 2 ⋅ 10 −4 ⋅ 1,0456 mA + 0,0005 mA 
= (
10 Ω ⋅ 
3
)2  150 µV 
 + (1,0456 mA )2 (0,1Ω )2 +  
 3   30 
(4,0941⋅10 ) + (1,0456 ⋅10 ) + (0,274 ⋅10 ) = 4,234 ⋅10
u (U x,0 ) = −4 2 −4 2 −4 2 −4
V
• Popolni merilni rezultat zaokrožimo: U = 1,04565 V u (U ) = 4,3 ⋅ 10

x,0 x,0
−4
V
06.01.2009
4. V katerih mejah se lahko nahaja celotna standardna negotovost wc ( y ) izhodne veličine

y = x12 x 2 , če sta vhodni veličini x1 in x2 medsebojno odvisni in imata enako veliki
relativni standardni negotovosti w( x1 ) = w( x 2 ) ?
N −1
c j r (xi , x j )u ( xi ) u (x j )
N N
uc ( y ) = ∑ [c u(x )] + 2∑ ∑c
2
i i i
i =1 i =1 j =i +1
Rešitev:
odvisne. V našem primeru dveh medsebojno odvisnih vhodnih veličin zapišemo
standardno negotovost izhodne veličine v absolutni obliki:

u (y) u ( x1 )   u ( x 2 )  u ( x1 )u ( x 2 )
2 2
wc ( y ) = c =
 c1  +  c 2  + 2rc1c 2
y  y   y  y2
• Koeficiente občutljivosti izračunamo z delnim odvajanjem:
∂y ∂y
y = x12 x 2 ⇒ c1 = = 2 x1 x 2 , c 2 = = x12 ,
∂x1 ∂x 2
jih vstavimo v enačbo
u ( x1 )   2 u ( x 2 )  u ( x1 )u ( x 2 )
2 2

wc ( y ) =  2 x1 x 2  +  x1  + 2r ⋅ 2 x1 x 2 x12
 y   y  y2
in jo uredimo
 u(x )   u(x2 )  u(x ) u (x2 )

2 2
wc ( y ) =  2 1  +   + 2r ⋅ 2 1 = (2 w(x1 ))2 + (w(x2 ))2 + 2r ⋅ 2w(x1 )w(x2 )

 x1   x 2  x1 x2
• Ker sta relativni standardnih negotovosti u ( x1 ) x1 = w( x1 ) = w( x 2 ) = u ( x 2 ) x 2

enaki, zapišemo:
wc ( y ) = 4 w 2 (x ) + w 2 ( x ) + 4rw 2 ( x )
• Koeficient korelacije r lahko zavzame vrednosti med –1 in +1, zato se standardna

negotovost ustrezno spreminja:
r = −1 : wc ( y ) = w 2 ( x ) = w( x )
r = +1 : wc ( y ) = 9 w 2 (x ) = 3w( x )
merjene veličine spreminja v mejah w( x ) ≤ wc ( y ) ≤ 3w( x ) in se precej razlikuje od
primera, kadar so vhodne veličine medsebojno neodvisne r = 0 !
r = 0 : wc ( y ) = 5w 2 ( x ) = 2,24 w( x )
06.01.2009
5. Kaj meri voltmeter v

narisanem vezju pri u
dani pulzirajoči
napetosti u. Opišite in
izpeljite enačbe.
Voltmeter se odziva
na srednjo vrednost
signala.
Rešitev:
• Če želimo meriti samo izmenično komponento ua pulzirajoče napetosti
u = U 0 + ua , kjer je U 0 enosmerna komponenta, priključimo instrument
vzporedno k diodi in zaporedno kondenzatorju.
vrednosti:
)
uC = U 0 + u a
) )

)
uV = −uD = ua − ua
srednja vrednost napetosti uV enaka maksimalni vrednosti izmenične
komponente, ker je srednja vrednost izmenične sinusne komponent napetosti u a
enaka nič.
T T T
∫ (u a − u a )dt = u a − ∫ ua dt = u a
1 1 ) ) 1 )
UV = ∫
T 0
u V dt =
T 0
T 0
14243
=0
30.01.2009
1. Naštejte merilne metode in podajte njihovo delitev? Opišite in skicirajte primerjalno in

zamenjalno merilno metodo.
Rešitev:
• Poznamo dve bistveno različni metodi:
odklonsko, pri kateri je odklon (ali kazanje) instrumenta osnova za
določitev vrednosti merjene veličine;
ničelno, ko instrument kaže nič oziroma nima odklona in določimo
vrednost merjene veličine na podlagi drugih, znanih pogojev
merilnega vezja.
• Obe metodi lahko nadalje delimo še na: navadne, primerjalne, zamenjalne,
diferenčne in posebne.
• Primerjalna odklonska in ničelna merilna metoda
Rx Rx RN
N
Ip V
l1 l2
RN
Ip
Pri primerjalni odklonski metodi med seboj primerjamo napetost na

neznanem uporu z napetostjo na znanem (tok mora biti konstanten!):
U U U
Rx = RN x ⇐ I p = konst. = x = N
UN Rx RN
Pri primerjalni ničelni metodi moramo mostiček s premikanjem
drsnika po uporovni žici najprej uravnovesiti (tok ni nujno, da je
stalen!): Rx = RN l1 l 2
• Zamenjalna odklonska in ničelna metoda
Rx RN R3
Rx RN
+ +
U0 U0 N
R2 R4
A
Pri zamenjalni (substitucijski) odklonski metodi ugotovimo vrednost

iskane veličine tako, da vzpostavimo v merilnem vezju dvakrat enake
pogoje:
• prvič je vključen neznani upor (merjenec);
• drugič je vključen znani in spremenljivi upor –referenca
Točnost instrumenta ni pomembna!
30.01.2009
R1
2. Določite mejno frekvenco člena, ki ga
vzbujamo s sinusno napetostjo. Koliko je
temenska vrednost napetosti na zaslonu U0 C R2 DSO
osciloskopa pri vzbujanju z mejno
frekvenco, če je U 0 = 10 V , R1 = 763 kΩ ,
R2 = 92,4 kΩ , C = 18,3 nF .
Rešitev:
• Opraviti imamo s členom 1. reda, ki ima časovno konstanto τ enako:
τ = aτ 1 = a R1C
pri čemer je a delilno razmerje uporov in določa napetost v

stacionarnem stanju:
R2
a= = 0,108 ; U 2 = aU 0 = 1,08 V
R1 + R2
Časovna konstanta je:

τ 1 = R1C = 13,96 ms → τ = aτ 1 = 1,508 ms
G (ω )
1
• Amplitudni del frekvenčne karakteristike
člena 1. reda oziroma razmerje efektivnih 1 2
vrednosti vhodnega in izhodnega signala
pri sinusnem vzbujanju zapišemo:
fm f
)
G (ω ) = ) iz = iz =
u U 1 1
=
u vh U vh 1 + (ωτ ) 1 + (2πfτ )
2 2
• Pri mejni frekvenci upade izhodna napetost relativno na 1 2 (moč izhodnega

signala se prepolovi Piz Pvh = U iz2 U vh
2
= 1 2 ). To se zgodi, kadar je 2π f mτ = 1 :
U iz 1 1 1
= = → fm = = 105,5 Hz
U vh 1 + (2 π f mτ )
2
2 2π τ
• Temenska vrednost izhodne napetosti pri sinusnem vzbujanju je:

) U
u iz = 2 U iz = 2 a vh = aU 0 = 1,08 V
2
30.01.2009
3. V katerem intervalu se lahko nahajajo vrednosti, ki jih kaže ampermeter

( I D = 200,00 mA , M I = ±(0,04% I i + 0,03% I D + 1dig ) , RA = 1Ω ), ko merimo tok
tokovnega vira, ki ima kratkostični tok I k = 185,37 mA ± 0,61 mA in notranjo upornost
R0 = 500 Ω ?
Rešitev:
• Kadar vključimo ampermeter v vezje, nam kaže IA
manjši tok, kot je kratkostični. Vzrok je v končni
upornosti ampermetra RA ≠ 0 . Opraviti imamo s I k R0 A RA
R0
IA = Ik = K I k = 0,998 I k
R0 + RA
• Ker se lahko vrednost kratkostičnega toka spreminja, se ustrezno tudi vrednost
toka skozi ampermeter. To znaša v našem primeru:
I A = 0,998 I k = 185,00 mA ± 0,609 mA
( )
M I = ± 4 ⋅ 10 −4 I i + 3 ⋅ 10 −4 I D + 1dig =
MI = ± (4 ⋅ 10 −4
)
⋅185,00 mA + 3 ⋅ 10 −4 200,00 mA + 0,01 mA = ±0,144 mA
• Od pričakovane vrednosti I A = 185,00 mA lahko odčitek odstopa za mejno

odstopanje toka skozi ampermeter M I A = ±0,609 mA in mejno vrednost lastnega
pogreška ampermetra:
M = M I A + M I = ± (0,609 mA + 0,144 mA ) = ±0,75 mA
• Vrednosti, ki jih lahko kaže ampermeter, se nahajajo v intervalu:

184,25 mA ≤ I prikaz ≤ 185,75 mA
30.01.2009
4. Koliko je standardna negotovost u c ( y ) = ? posredno merjene veličine y = a + b + c + d ,

če so porazdelitve pogreškov: pri veličini a enakomerna, veličina b trikotna, pri veličini c
trapezna ( β = 0,66 ) in pri veličini d Gaussova ( z = 3 )? Pri vseh porazdelitvah so mejne
vrednosti pogreškov enake M e = M tri = M tra = M G = M = 0,01 in korelacijski
koeficienti enaki 0. Skicirajte razmere!
p(x )
Rešitev: a a
• Standardni odkloni za različne porazdelitve:

1 2a
Enakomerna porazdelitev: σ a = M e 3 µ −a µ −σ µ µ +σ µ+a x
p(x )
a a
Trikotna porazdelitev: σ b = M tri

1a
6
Trapezna porazdelitev: p(x)

a a
σ c = M tra 1 + β 2
6 = M tra 1 + 0,66 2
6
βa βa
1 (1+ β)a
Gaussova porazdelitev: σ d = M G 3 µ −a µ −σ µ µ +σ µ+a x
−
( x − µ )2 1
1 − 2 z2
p (x ) = z = (x − µ ) σ p (z ) =
1 2σ 2
e e
σ 2π 2π
• Standardno negotovost izhodne posredno merjene veličine uc ( y ) določajo

prispevki posameznih neposredno merjenih veličin. Kadar te veličine niso
mesebojno odvisne (korelirane), zapišemo standardno negotovost izhodne veličine
v absolutni obliki:
uc ( y ) = (ca u(xa ))2 + (cb u (xb ))2 + (cc u(xc ))2 + (c d u (xd ))2
Ker so standardne negotovosti enake standardnim odklonom
( u ( x a ) = σ a ,...) in koeficienti občutljivosti enaki
c a = cb = cc = c d = 1 , zapišemo:
1 1 1 + 0,66 2 1
u c ( y ) = σ a2 + σ b2 + σ c2 + σ d2 = M + + + = M ⋅ 0,922
3 6 6 9
u c ( y ) = 9,3 ⋅ 10 −3
30.01.2009
5. Zapišite popolni merilni rezultat za uporovno razmerje rx = R1 R2 , ki ga merimo z

napetostno primerjalno metodo, če smo z istim voltmetrom izmerili padca napetosti na
obeh uporih U 1 = 3,825 V in U 2 = 3,786 V . Vpliva stabilnosti tokovnega vira in notranje
upornosti voltmetra sta zanemarljiva. Skicirajte merilno vezje.
Rešitev:
merimo napetost najprej na uporu R1 in Rx
p V
(stabilen tokovni vir) in ker je notranja RN
lahko zapišemo:
U1 U 2 R1 U 1
I0 = = → = = rx
R1 R2 R2 U 2
U 1 3,825 V
Uporovno razmerje rx torej znaša: rx = = = 1,01030
U 2 3,786 V
• Uporovno razmerje izračunamo iz dveh napetosti, zato izračunamo negotovost
u (rx ) iz naslednje enačbe:
u (rx )  u (U 1 )   u (U 2 ) 
2 2
=   + 
rx  U1   U2 
• Ker se napetosti razlikujeta za manj kot 1 % in se voltmeter dvakrat enako moti,
lahko lastni pogrešek voltmetra v kvocientu zanemarimo in nam ostaneta
pogreška odčitavanja, ker nista medsebojno odvisna (podrobnejša razlaga v
skripti za vaje). Tako dobimo:
u (rx )  u (U 1 )q   u (U 2 )q 
2 2
=   +  ,
rx  U1   U2 
pri čemer u (U 1 )q in u (U 2 )q pomenita negotovosti zaradi ločljivost
voltmetra QU , ki je v obeh primerih enaka (isti voltmeter). Glede na
izmerjeni oz. prikazani vrednosti znaša ločljivost QU = 1 dig = 1 mV .
Tako znaša negotovost uporovnega razmerja:
2 2
 1 mV   1 mV 
u (rx ) = rx ⋅   +
−4
 = 1,01030 ⋅ 2,146 ⋅ 10 = 2,17 ⋅ 10
−4
 3,825 V ⋅ 3   3,786 V ⋅ 3 
• Zaokrožen popolni merilni rezultat zapišemo v obliki:
rx = 1,01030 , u (rx ) = 2,2 ⋅ 10 −4 , n =1
26.03.2009
1. Koliko bi moral biti informacijski pretok digitalnega u V

voltmetra, ki ima merilno območje (0 V L U D = 1,200 V ) 1
in mejo pogreška M U = ±(0,1%U + 0,1%U D ) , da bi z njim

lahko pomerili oba nivoja danega signala? Koliko bi
morala biti kapaciteta digitalnega voltmetra pri danem 5
0 1 t ms
časovnem spreminjanju signala in uporabljenem merilnem
dosegu?
x max
dx
m = 1+ ∫
x min
2 E (x )
Rešitev:
x max
dx 1 a xmax + b
m = 1+ ∫ 2(ax + b) ⇒ m = 1+ ln
x min
2a a xmin + b
• Pri dani obliki signala moramo z voltmetrom pomeriti nivo U 1 = 1 V = x max,1 v

času TM,1 = 2 ms in nivo U 2 = 0,25 V = x max,2 v času TM,2 = 3 ms . V obeh primerih
je spodnja meja območja U 0 = 0 V = x min . Število neodvisnih amplitudnih stopenj,
ki jih moramo ločitu v obeh primerih je:
1 ax +b 1 10 −3 ⋅ 1,0 V + 1,2 mV
m1 = 1 + ln max,1 =1+ ln = 304,1
2a b 2 ⋅ 10 −3 1,2 mV
1 ax +b 1 10 −3 ⋅ 0,25 V + 1,2 mV
m2 = 1 + ln max,2 = 1+ ln = 95,6
2a b 2 ⋅ 10 −3 1,2 mV

lb(m) . Za prvi nivo je potreben večji informacijski pretok:
1
pretok enak I =
TM
lb(m1 ) = lb(m2 ) =
1 8,248 bit bit 1 6,579 bit bit
I1 = = 4124,1 in I 2 = = 2193,1
TM,1 2 ms s TM,2 3 ms s
• Kapaciteto voltmetra ali maksimalni informacijski pretok za dano časovno

spreminjanje signala dobimo, če upoštevamo, da lahko signal zavzame vrednost
lb(mmax ) ):
1
na dosegu U i = U D = xmax ( C =
TM
1 ax +b 1 10 −3 ⋅ 1,2 V + 1,2 mV
mmax = 1 + ln max = 1+ ln = 347,6
2a b 2 ⋅ 10 −3 1,2 mV
lb(mmax ) =
1 8,4412 bit bit
C= = 4220,6
TM,1 2 ms s
26.03.2009
2. Dva brezhibna ampermetra sta priključena vzporedno v vejo s 7A

A1
5A
tokom I 0 = 7 A na dva različna načina, tako kot kažeta skici.
Ampermeter A1 ( I D = 6 A , U A 0 = 60 mV ) kaže v prvem
A2
primeru 5 A , v drugem pa 4 A . Kaj povzroči to razliko in
zakaj tolikšno? Koliko je upornost ampermetra A 2 ?
4A
A1
7A
A2
Rešitev:
• Razliko v toku skozi ampermeter A1 povzročata 7A 5A

A1
Rvez ,1 Rvez , 2
A2
• Vezavi nam dasta dva različna tokovna delilnika:
I A,1 RA,2 + Rvez 5
= =
I0 RA,1 + RA,2 + Rvez 7 A1
4A
Rvez ,1 Rvez , 2
I A,1 RA,2 4
in = = 7A A2
I0 RA,1 + RA,2 + Rvez 7
Pri tem smo upoštevali z Rvez = Rvez,1 + Rvez,2 skupno upornost veznih
žic.
• Upornost ampermetra A1 določimo iz podatkov:
U A0 60 mV
RA,1 = = = 10 mΩ
ID 6A
• Upornost ampermetra A 2 in Rvez pa določimo iz razmerja enačb tokovnega

delilnika:
RA,2 + Rvez 5
= → 4 Rvez = RA,2
RA,2 4
in od tod:
I A,1 4 Rvez 4 RA,1
= = → Rvez = = 5 mΩ
I0 RA,1 + 5Rvez 7 2
• Upornost drugega ampermetra A 2 je:

RA,2 = 4 Rvez = 20 mΩ
26.03.2009
3. Ugotovite nelinearnost uporovnega senzorja temperature na območju med 0o C in

100o C , če gre nazivna karakteristika skozi začetno točko karakteristike in točko pri
temperaturi 80 o C ! Skicirajte krivuljo pogreška linearnosti.
Rt = R0 e bt , R0 = R0 o C = 1000 Ω , R100o C = 1600 Ω
Rešitev: Rt
• Manjkajoči koeficient b realne Rt , max
karakteristike R t = R 0 e bt določimo iz ∆Rmax,2
podatkov:
1 R100 o C Rn
b= o
ln = 4,7 ⋅ 10 −3 o C
100 C R0 o C
∆Rmax,1 Rt
Rn
Rt
• Odstopanja nelinearnosti ∆R = Rt − Rn Rt ,min
določamo na nazivno karakteristiko
Rn , ki gre skozi začetno točko t min t1 t80 oC t max t
karakteristike in točko pri temperaturi
80 o C !
R80 oC − R0 oC
R n = R0 o C +
80 C o
(t − t ) = R
0 oC 0 oC
Ω
+ S ⋅ t = 1000 Ω + 5,71 o t
C
• Največje odstopanje ∆Rmax = ? moramo iskati na dveh odsekih (0 ÷ 80 )o C in

(80 ÷ 100)o C .
Na prvem odseku (0 ÷ 80 )o C z delnim odvajanjem razlike
karakteristik in enačenjem z 0:
∂∆R
= bR0e bt − S = 0 → t1 = t ∆Rmax,1 = 41,25 o C in ∆Rmax,1 = −21,41 Ω
∂t
Na drugem odseku (80 ÷ 100 )o C je največje odstopanje kar pri končni
točki (glej skico):
( )
∆Rmax,2 t = 100 o C = R100 oC − Rn,100 oC = 1600 Ω − 1570,6 Ω = 29,43 Ω
• Za dano nazivno karakteristiko na območju RD = R100o C − R0o C = 600 Ω je

nelinearnost enaka:
n=
(
∆Rmax t = 100 o C 29,43 Ω
=
)
= 4,9 %
RD 600 Ω
26.03.2009
4. Koliko je standardna negotovost aritmetične sredine treh vrednosti napetosti U 1 , U 2 in

U 3 , če so vzete iz populacije z eksperimentalno standardno negotovostjo sp = 3,0 mV
( np = 300 )? Koliko vrednosti bi morali uporabiti za tvorjenje aritmetične sredine, da bi
standardno negotovost aritmetične sredine treh vrednosti prepolovili?
Rešitev:
• Standardno negotovost aritmetične sredine n = 3 vrednosti U =
1
(U 1 + U 2 + U 3 )
3
dolčajo prispevki negotovosti neposredno merjenih vrednosti napetosti:
u c (U ) = (c1u (U 1 ))2 + (c 2 u (U 2 ))2 + (c3u (U 3 ))2

Ker so vrednosti vzete iz iste populacije z eksperimentalno ocenjeno
standardno negotovostjo sp = 3,0 mV na velikem številu meritev
np = 300 , imajo vse enako standardno negotovost:
u (U 1 ) = u (U 2 ) = u (U 3 ) =& s p
Faktorji občutljivosti so enaki delnim odvodom:
∂U 1 1
c1 = = c 2 = c3 = oz. splošno c n =
∂U i 3 n
• Standardna negotovost aritmetične sredine je enaka:
u c (U ) =
1 sp
3s p2 = = 1,732 mV
3 3
oz. splošno: u c (U ) =
1 sp
ns p2 = !!
n n
• Če želimo standardno negotovost aritmetične sredine treh vrednosti prepoloviti,
moramo pri tvorjenju uporabiti več ( n = 12 ) vrednosti:
u c (U )n =3 sp sp
= = = 0,866 mV ↔ n = 12
2 2 3 12
26.03.2009
5. Podajte merilni rezultat s standardno merilno negotovostjo u68,3 in razširjeno merilno

negotovostjo U 95 , če je sp = 0,333 V in meja pogreška merilnega instrumenta
M U = ± (1,0% U i + 1dig ) . Ročno merjeni rezultati so v tabeli 1.
Tabela 1
j 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
U (V) 12,3 11,9 12,0 12,4 12,1 12,4 12,1 12,3 12,2 12,1 11,8 11,9 12,3 12,2 12,0
Tabela 2
p/% 50 68,3 95 95,5 99 99,73 99,99
k 0,675 1 1,96 2,0 2,58 3 3,90
Rešitev:
1 n 1
U = ∑
n j =1
U j = (12,3 V + 11,9 V + ... + 12,0 V ) = 12,1333 V
15
sp
uA (U ) =
0,333 V
= = 0,08598 V
n 15
• Negotovost tipa B se upošteva iz meje pogreška merilnega instrumenta:
M ± (1,0% U i + 1dig )
uB (U ) = = = 0,12779 V
3 3
u (U ) = u A2 (U ) + u B2 (U ) = 0,1541 V
• Merilni rezultat s standardno negotovostjo ( u68,3 ) je:

U = 12,13 V, u(U ) = 0,16 V, n = 15, k = 1, p = 68,3%
• Merilni rezultat z razširjeno merilno negotovostjo (U95) pa je:
U = 12,13 V ± 0,31 V, n = 15, k = 1,96, p = 95%
23.06.2009
1. Ugotovite odzivni čas Ta , dvižni čas Tr in mejno frekvenco f m merilne naprave (člen 1.
reda), če je znan odziv na stopnico U 0 = 5 V v dveh točkah: u2 (t = 1ms ) = 3,46 V in
u2 (t → ∞ ) = 4 V . Narišite sliko ene periode na zaslonu osciloskopa ( k y1 = k y2 ) za dano
napravo, če jo vzbujamo s sinusnim signalom frekvence f m ! uvh = uy1 , uiz = uy2
Rešitev:
• Če merilno napravo aproksimiramo s členom 1. reda, je odziv na stopnico enak:
(
u2 = U 0 1 − e − t )
• Iz druge znane točke odziva u2 (t → ∞ ) = 4 V , ko je prehodni pojav že izzvenel,
dobimo novo stacionarno stanje U 0* .
(
4 V = U 0* 1 − e −∞

)= U *
0
Iz prve znane točke odziva u2 (t = 1ms ) = 3,46 V pa časovno

konstanto:
(
3,46 V = 4 V 1 − e −1 ms

) →
 3,46 V 
= 1ms − ln1 −  = 0,50 ms
4 V 

• V odzivnem času Ta naraste u2 po dogovor na 95 % končne vrednosti:
(
0,95U 0* = U 0* 1 − e − Ta τ ) → Ta = τ ln 20 = 1,50 ms
• V dvižnem času Tr naraste u2 po dogovor od 10% do 90% od prvega

u2 (t = 0 ) = 0 V do drugega u2 (t → ∞ ) = 4 V stacionarnega stanja :
(
0,1U 0 = U 0 1 − e −t1 τ ) (
in 0,9U 0 = U 0 1 − e −(t1 +Tr ) τ )
od koder dobimo: Tr = τ ln 9 = 1,10 ms
• Mejna frekvenca je določena z upadom razmerja izhodne z vhodno napetostjo na
1 2:
U2 1 1 1
= = ⇔ fm = = 318,3 Hz
U1 1 + (2 πf m ) τ 2 πτ
2 2 2
• Slika ene periode na zaslonu osciloskopa:

Pri mejni frekvenci amplituda izhodnega uy1
signala upade na 1 2 in sinus zaostane uy 2
1 2
za kot ϕ = 45 . o
45o
23.06.2009
2. Kolikšna je relativna sistematična napaka merjenja +

upornosti Rx = 75 Ω , če jo merimo 4-vodno z digitalnim +S
multimetrom, ki ima notranjo upornost med S-sponkama I0 V −S Rx
voltmetra RV = 1MΩ ? −
Rešitev:
• V 4-vodnem načinu merjenja upornosti multimeter meri padec napetosti
neposredno na uporu. Zato nimamo opravka s sistematičnim pogreškom zaradi
priključnih žic.
• Po drugi strani pa tok, ki ga generira multimeter z notranjim tokovnim virom, ne
gre ves skozi upor Rx , ampak se ga določen delež zaradi končne upornosti
voltmetra odcepi skozi voltmeter. Ker multimeter (ommeter) izračuna upornost iz
nastavljenega (generiranega) toka in izmerjenega padca napetosti, imamo zaradi
parazitnega (odcepljenega) toka skozi voltmeter opravka s sistematično napako.
• Dejansko izmerjena upornost tako znaša:
Rx ⋅ Rv
Rx′ = Rx Rv =
Rx + Rv
• Ker je prava vrednost upora enaka Rx = 75 Ω , imamo opravka z relativno

sistematično napako:
Rx ⋅ Rv
− Rx
Rx′ − Rx Rx + Rv Rx
e= = =− ≈ −7,5 ⋅ 10− 5
Rx Rx Rx + Rv
23.06.2009
3. Rezultat kalibracije ampermetra v štirih točkah je prikazan v tabeli. Prva kolona

predstavlja referenčno vrednost, druga kolona kaže izmerjeno
I ref A I i A E A K A
vrednost. Preračunana merilna negotovost ampermetra je
0,45 A . Koliko znaša pogrešek kalibriranega inštrumenta 1,98 2,00
(kolona tri) in koliko je korekcija kalibriranega inštrumenta
3,95 4,00
(kolona štiri)? Pri uporabljanju ampermetra ste izmerili 6 A .
Zapišite enačbo in korigiran merilni rezultat! 6,03 6,00
8,04 8,00
Rešitev:
• Pogrešek kalibriranega instrumenta je razlika izmerjene
vrednosti in referenčne vrednosti. Korekcija pa ima I ref A I i A E A K A
obratni predznak pogreška in se prišteva k rezultatu.
1,98 2,00 +0,02 -0,02
3,95 4,00 +0,05 -0,05
6,03 6,00 -0,03 +0,03
8,04 8,00 -0,04 +0,04
• Če pri uporabi instrumenta izmerimo z ampermetrom 6 A , znaša prava vrednost

I = I i + K = 6 A + (+ 0,03 A ) = 6,03 A
pri tem uporabimo korekcijo K = +0,03 A za izmerjeno točko

I i = 6 A iz tabele.
• Merilni rezultat je enak

I = 6,03 A , u( I ) = 0,45 A , n =1
23.06.2009
4. Katere vrednosti lahko pričakujemo z 99 odstotno

verjetnostjo na prikazovalniku voltmetra, ko merimo Število Vrednosti za tp(ν)
napetost vira, ki ima notranjo upornost R0 = 10 kΩ in prostostnih
stopenj
napetost praznega teka, ki je bila določena na podlagi 1
p= 95 %
12,71
p= 99 %
63,66
sedmih meritev: 2 4,30 9,92
U 0 = 6,8925 V , u (U 0 ) = 20 mV ( n = 7 ) ?
3 3,18 5,84
4 2,78 4,60
5 2,57 4,03
6 2,45 3,71
Uporabljeni voltmeter ima podatke: 7 2,36 3,50
M U = ±(0,02% U + 0,01% U D + 2dig ) , U D = 10 V, 8

9
2,31
2,26
3,36
3,25
RV = 10 MΩ , ločljivost ∆U q = 100 µV
10 2,23 3,17
12 2,18 3,05
14 2,14 2,98
16 2,12 2,92
18 2,10 2,88
20 2,09 2,85
Negotovosti notranje upornosti R0 in upornosti 30 2,04 2,75
40 2,02 2,70
voltmetra RV zanemarite! 50 2,01 2,68
100 1,98 2,63
∞ 1,96 2,58
Rešitev:
RV
• Napetostni delilnik nam da: U V = U 0 = U 0 ⋅ 0,999 = 6,885614 V
R0 + RV
• Standardna negotovost je sestavljena iz prispevka voltmetra – negotovost tipa B -
in prispevka negotovosti napetosti na vhodu, ki je bila ocenjena z devetimi
meritvami – negotovost tipa A:
u B (U V ) =
1
MU =
1
(2 ⋅10 −4
)
U V + 1 ⋅ 10 − 4 U D + 0,2 mV = 1,488 mV
3 3
∂U V
uA (U V ) = uA (U 0 ) = uA (U 0 ) = 19,98 mV → uA (U V ) = 20 mV
RV
∂U 0 R0 + RV
• Skupno standardno negotovost sestavljata oba prispevka.:
uc (U V ) = uA2 (U V ) + uB2 (U V ) = 20,05 mV → uc (U V ) = 20 mV

• Ker je skupna standardna negotovost tipa A dobljena na manjšem številu meritev,
uporabimo pri določanju faktorja razširitve t-porazdelitev in število prostostnih
stopenj eff = n − 1 = 7 − 1 = 6
Iz tabele dobimo za faktor razširitve: eff = 6 → k = t99% = 3,71
• Razširjena negotovost je: U 99 (U V ) = t99% ⋅ uc (U V ) = 74,2 mV
• Z 99 odstotno verjetnostjo lahko pričakujemo rezultate med U V − U 99 (U V ) in

U V + U 99 (U V ) :
6,8114 V < U V < 6,9598 V

23.06.2009
5. Izpeljite številsko enačbo za faktor kvalitete Q = 2 π fR(C1 + C2 ) , če so neposredno

merjene veličine izražene v kHz, kΩ in nF ter jo uporabite za naslednje podatke:
f = 10 kHz , R = 12 kΩ , C1 = 10 nF , C2 = 25 nF
Rešitev:
• Veličinsko enačbo Q = 2 π fR(C1 + C2 ) zapišemo s produkti številskih vrednosti in
enot:
{Q}[Q ] = 2π { f }[ f ]{R}[R]({C1}[C1 ] + {C2 }[C2 ])
Upoštevati moramo, da sta enoti za kapacitivnosti C1 in C2 enaki
[C1 ] = [C2 ] = [C ] . Veličinsko enačbo preoblikujemo v obliko:
{Q} = 2π { f }{R} ({C1}+ {C2 }) [ f ][R][C ]
[Q ]
[ f ][R][C ] = 103 Hz ⋅ 103 Ω ⋅ 10−9 F = 10− 3 ΩF = 10− 3 ,
[Q ] 1 s
ki ga pomnožimo še s številskim faktorjem 2 π : 2 π ⋅ 10 −3
enote velja:
 f R C
{Q} = 2π ⋅ 10-3 { f }{R} ({C1}+ {C2 }) → Q = 2π ⋅ 10-3 fR(C1 + C2 )  , , 
 kHz kΩ nF 
• Za dane podatke dobimo:
Q = 2 π ⋅ 10-3 ⋅ f ⋅ R ⋅ (C1 + C2 ) = 2 π ⋅ 10-3 ⋅ 10 ⋅ 12 ⋅ (10 + 25) = 26,39
02.07.2009
1. Značilno za diferenčno metod je, da je doprinos negotovosti voltmetra, ki meri le majhno

razliko med neznano in referenčno napetostjo, k negotovosti napetosti U x zanemarljiv.
Skicirajte vezje in določite težo prispevka negotovosti voltmetra!
∆U
Rešitev: V
• Diferenčno metodo uporabljamo, kadar nas
zanima spremeba fizikalne veličine. +
Ux Ur
• Razlike med neznano vrednostjo in referenčno vrednostjo ni potrebno meriti zelo

točno, kadar je razlika majhna! Dokaz:
Ur :
Ux = Ur +UV ≈ Ur

2 2
 ∂U x   ∂U x 
 ∂U r   ∂U V 
u (U x )  u (U r )   U V u (U V ) 
2 2 2
U  2
w(U x ) = ≈   +   = w 2 (U r ) +  V  w (U V )
Ux  Ur   Ur UV   Ur 
2
U  2
w(U x ) ≈ w (U r ) +  V
2
 w (U V ) ⇒ w(U x ) → w(U r )
U V U x →0
 Ux 
• Teža prispevka negotovosti voltmetra je enaka U V U x .
02.07.2009
2. V verigo (kaskado) vezana merilna člena – prvi ima mejno frekvenco f m1 = 100 kHz ,
drugi pa časovno konstanto τ 2 = 1µs (člena 1. reda) - povzročata pri frekvenci f fazni
pogrešek 1o . Katera je ta frekvenca in kolikšen je pri tem amplitudni pogrešek?
Rešitev:
• Za merilni člen, ki ga aproksimiramo s členom 1. reda ( u 2 = U 0 (1 − e − t ) ),
zapišemo amplitudno in fazno karakteristiko:
U2 1
= ; ϕ = −arctgωτ
U1 1 + (2 πf ) τ 2
2
od koder lahko izrazimo frekvenco f , če poznamo fazni kot ϕ in

časovno konstanto τ kot v našem primeru:
tgϕ
f =
2 πτ
• Pri kaskadni vezavi merilnih členov se skupni dvižni čas geometrično podaljša:
Trs2 = Tr12 + Tr22
Če merilno napravo aproksimiramo s členom 1. reda, je povezava
dvižnega časa in časovne konstante enaka:
Tr = τ ln 9 = 2,2τ
Iz zgornjega izvedemo, da je tudi skupna časovna konstanta kaskadno
vezanih merilnih členov enaka geometrični vsoti:
τ s = τ 12 + τ 22
1
• Povezava mejne frekvence in časovne konstante za člen 1. reda je: τ =
2 πf m
1
in za prvi merilni člen velja: τ 1 = = 1,5915 µs
2 πf m1
• Skupna časovna konstanta je tako:
τ s = τ 12 + τ 22 = 1,8796 µs
• Sedaj lahko izračunamo iskano frekvenco:
tgϕ
f = = 1478 Hz
2 πτ s
• Amplitudni pogrešek dobimo iz amplitudne karakteristike:
U2 1
eA = −1 = − 1 = −1,52 ⋅10 − 4
U1 1 + (2πfτ s )
2
02.07.2009
3. Digitalni ampermeter s 4 1 2 -mestnim prikazovalnikom ima mejo pogreška

M I = ±(0,1% I i + 0,1% I D + 2 dig ) , kaže pa I i = 4,567 mA . Izrazite popolni merilni
rezultat toka s standardno negotovostjo! Kakšen pa je popolni merilni rezultat, če je
ampermeter umerjen in je lastni pogrešek E = −8 µA , razširjena negotovost ( k = 2 ) pa
U = 21µA ?
Rešitev:
• Kadar imamo eno meritev in je podan mejni pogrešek, predpostavimo, da je
gostota porazdelitve pogreška pravokotne oblike in zapišemo standardno
negotovost z:
u (I ) =
MI
,
3
ki v našem prvem primeru znaša:
u (I ) =
1
(10 −3
)
I i + 10 −3 I D + 2 dig =
3
=
1
(10 −3
)
4,567 mA + 10 −3 19,999 mA + 0,002 mA =
1
0,0266 mA
3 3
u (I ) = 0,01534 mA → u (I ) = 0,016 mA
pri tem smo upoštevali, da je merilni doseg pri 4 1 2 -mestnem prikazu
(največja vrednost je 19,999) I D = 19,999 mA in vrednost zadnjega
digita 0,001 mA .
• Popolni merilni rezultat toka s standardno negotovostjo zapišemo:
I i = 4,567 mA , u (I ) = 0,016 mA , n = 1
• Če je instrument umerjen, poznamo lastni pogrešek instrumenta E in popravimo

izmerjeno vrednost:
I = I i − E = 4,567 mA − (− 8 µA ) = 4,575 mA
• Standardno negotovosto dobimo v drugem primeru iz razširjene negotovosti:
U (I ) 0,021 mA
u (I ) = = = 0,0105 mA → u (I ) = 0,011 mA
k 2
• Merilni rezultat podan s standardno negotovostjo za drugi primer je enak:
I i = 4,575 mA , u (I ) = 0,011 mA , n = 1
02.07.2009
4. V tabeli so zapisane diagonalne napetosti v četrtinskem

Wheatstonovem mostiču, ki so bile izmerjene z voltmetrom
∆R/R U5,izm /mV
U 5,izm . Mostiček je bil napajan z U 0 = 4 V . Koliko je -0,10 -112
pogrešek zaradi nelinearnosti E , ki je definiran kot razlika -0,08 -90
med izmerjenimi vrednostmi voltmetra in idealno
karakteristiko četrtinskega mostiča? Narišite graf E (∆R R ) !
-0,06 -68
-0,04 -45
-0,02 -22
0 -1
0,02 20
0,04 44
0,06 64
0,08 88
0,1 110
Rešitev: ∆R/R U5,izm /mV U5,izr /mV E / mV

• Idealno karakteristiko -0,10 -112 -100 -12
četrtinskega mostiča
-0,08 -90 -80 -10
izračunamo z
-0,06 -68 -60 -8
U ∆R
U 5,izr = 0 -0,04 -45 -40 -5
4R
-0,02 -22 -20 -2
• Pogrešek nelinearnosti E 0 -1 0 -1
je enak: 0,02 20 20 0
E = U 5,izm − U 5,izr 0,04 44 40 4
0,06 64 60 4
0,08 88 80 8
0,1 110 100 10
• Graf:
15
10
5
E/mV
-5
-10
-15
-0,1 -0,08 -0,06 -0,04 -0,02 0 0,02 0,04 0,06 0,08 0,1
DR/R
02.07.2009
5. Kolikšna je napetost U , izražena v enoti SI, če znaša 10 dBm 50 (referenca 1 mW , 50 Ω )?

Kolikšna pa je, če jo izrazimo v dBm 600 (referenca 1 mW , 600 Ω ).?
Rešitev:
• Kadar je napetost izražena v enoti decibel, je pri tem mišljeno njeno razmerje
proti referenčni vrednosti U ref . Izhodiščna definicija decibela je podana z
desetiškim logaritmom dveh moči:
U  P  U 2 R   U2   U 
= 10 log  = 10 log ⋅ 2  = 10 log 2  = 20 log 
U
dBm 50
U  U 
U ref1 = P ⋅ R = 1 mW ⋅ 50 Ω = 0,2236 V ⇒ = 20 log 
dBm 50  0,2236 V 
10 dBm 50  U  1
= 20 log  ⇒ U = 10 2 ⋅ 0,2236 V = 0,7071 V
dBm 50  0,2236 V 
U
dBm 600
U  U 
U ref2 = P ⋅ R = 1 mW ⋅ 600 Ω = 0,7746 V ⇒ = 20 log 
dBm 600  0,7746 V 
U  0,7071 V 
= 20 log  = −0,792 ⇒ U = −0,792 dBm 600
dBm 600  0,7746 V 
04.09.2009
1. Opišite postopek merjenja in razložite osnovno shemo merjenja!
Rešitev:
• Merjenje je postopek, pri katerem primerjamo neznano vrednost neke fizikakne
veličine z znano količino istovrstne veličine (enoto) – neposredno merjenje.
I = 6 A - efektivna vrednost električnega toka,
6 - številska vrednost,
A (amper) - enota za električni tok.
Izmerjena vrednost je eden od parametrov neke fiz. veličine ( i -
)
trenutna vrednost, i - temenska vrednost, I - srednja vrednost itn.).
• Osnovna shema merjenja:
merilni objekt – nosilec merjene veličine,
merilna naprava – nam daje izmerjeno vrednost.
OKOLICA
vplivne veličine
povratni vpliv
S1 S2 S3
z1 z2 z3
x xi = x + z
MER. OBJEKT MER. NAPRAVA
• Izmerjena vrednost xi se za vsoto treh delnih motenj z1 + z 2 + z3 razlikuje od

prave vrednosti
S1 - občutljivost merilnega objekta na vplivne veličine,
S2 - povratni vpliv na priključitev merilne naprave,
S3 - občutljivost merilne naprave na vplivne veličine.
• Razliko med izmerjeno vrednostjo in pravo vrednostjo imenujemo merilni
pogrešek.
04.09.2009
2. Želimo izmeriti napetost na 25 kΩ uporu z voltmetroma, 100 kΩ

ki imata doseg U D = 20 V . Prvi ima karakteristično
upornost 1 kΩ V , drugi pa 20 kΩ V . Ugotovite, koliko +
50 V 25 kΩ R
voltmetra kažeta in kolikšen je sistematični pogrešek pri
posamezni meritvi?
Rešitev:
• Pred priključitvijo voltmetrov, je napetost na uporu R enaka:
25 kΩ
U R = 50 V = 10 V
100 kΩ + 25 kΩ
• Po priključitvi voltmetrov z notranjima upornostima :
RV1 = U D ⋅ RV1 ,0 = 20 V ⋅ 1 kΩ V = 20 kΩ oziroma
RV2 = U D ⋅ RV2 ,0 = 20 V ⋅ 20 kΩ V = 400 kΩ

dobimo naslednje nadomestno vezje:
R’
+ 20 k Ω
U’ V
400 kΩ
kjer sta U ' = U R in R' (vzporedna vezava uporov 100 kΩ in 25 kΩ ):

25 kΩ ⋅ 100 kΩ
R' = = 20 kΩ
25 kΩ + 100 kΩ
• Kazanje prvega voltmetra je tako enako:
20 kΩ
U V1 = 10 V =5V
20 kΩ + 20 kΩ
in sistematični pogrešek je:
−5V
E1 = 5 V − 10 V = −5 V ; e1 = = −50 %
10 V
• Kazanje drugega voltmetra pa je enako:
400 kΩ
U V2 = 10 V = 9,524 V
400 kΩ + 20 kΩ
in sistematični pogrešek je enak:
− 0,476 V
E 2 = 9,524 V − 10 V = −0,476 V ; e2 = = −4,76 %
10 V
04.09.2009
3. S signalnim analizatorjem smo merili efektivno vrednost signala, ki ima poleg osnovne še
harmonsko komponento, in faktor popačenja ( THDIEC = X 2 − X 12 X 1 ):
U = 1,0000 V ; u (U ) = 2,5 mV ; n = 1
THD = 0,2000 ; u (THD ) = 0,0015 ; n = 1
Koliko znaša merilni rezultat pri določanju osnovne komponente signala? r (U ,THD ) = 0
Rešitev:
• Iz enačbe za faktor popačenja THD = U 2 − U 12 U 1 izrazimo osnovno

komponento:
U
U1 = = 0,98058 V
1 + THD 2
• Standardna negotovost posredno merjene osnovne komponente je sestavljena iz
negotovosti vhodnih veličin U in THD:
u (U 1 ) = (c1u(U ))2 + (c2u(THD ))2 = (2,4515 mV)2 + (0,2667 mV)2 = 2,466 mV

kjer sta faktorja občutljivosti:
∂U 1 1
c1 = = = 0,9806
∂U 1 + THD 2
∂U1 THD
c2 = = −U = 0,1778 V
∂THD (1 + THD )2 3
• Merilni rezultat pri določanju osnovne komponente signala znaša:

U1 = 0,9806 V , u (U 1 ) = 2,5 mV , n =1
04.09.2009
4. Koliko je največji relativni pogrešek zaokrožanja merilne negotovosti pri zaokrožanju ne

negotovosti bi v teh primerih morali dodati? Pri zaokrožanju upoštevamo samo prvo
cifro, ki jo že opustimo (če je 0 navzdol, če je 1,2,.. pa navzgor).
Rešitev:
• Zaokrožitev na eno cifro:
Pogrešek zaokrožitev je največji pri vrednosti prve veljavne cifre 1.
Pri zaokrožanju navzgor u = 0,1100 → uz = 0,2 imamo večji pogrešek
kot pri zaokrožanju navzdol u = 0,1099.. → uz = 0,1 :
0,2 − 0,11
u = 0,1100 → uz = 0,2 ⇒ ez = = 81,8 % !
0,11
0,1 − 0,11
u =& 0,11 → uz = 0,1 ⇒ ez = = −9,1 %
0,11
V najbolj neugodnem primeru zaokrožitve negotovosti na eno cifro bi
ud uz2 − u 2 0,2 2 − 0,112 0,167

= = = = 151,8 % !
u u 0,11 0,11
• Zaokrožitev na dve cifri:
Pogrešek zaokrožitev je največji pri vrednostih prvih dveh veljavnih
cifer 11.
Pri zaokrožanju navzgor u = 0,1010 → uz = 0,11 imamo največji
pogrešek:
0,11 − 0,101
u = 0,1010 → uz = 0,11 ⇒ ez = = 8,9 %
0,101
V najbolj neugodnem primeru zaokrožitve negotovosti na dve cifri bi
ud uz2 − u 2 0,112 − 0,1012 0,0436

= = = = 43,1 %
u u 0,101 0,101
04.09.2009
5. Koliko je najkrajši čas določanja lastnega pogreška voltmetra

M U ,X = ± (0,5% U + 0,5% U D + 1 dig ) , U D,X = 1,000 V , Tr,X = 10 ms (člen 1. reda) pri
točki merilnega dosega, ki ga preskušamo z referenčnim voltmetrom
M U , N = ± (0,1%U + 0,1%U D + 1dig ) , U D,N = 1,200 V , Tr,N = 100 ms (člen 1. reda), da bo
dinamični pogrešek zanemarljiv? Upoštevajte, da je bila predhodna točka preskušanja pri
polovici dosega.
Rešitev:
• Dinamični pogrešek člena prvega reda pri odzivu na stopnico, ki se zgodi, ko
nastavimo novo točko preskušanja ( U 0 2 → U 0 ), opišemo z:
U 0 −t τ
Edin = e
2
• Ker je referenčni voltmeter desetkrat počasnejši kot preskušani voltmeter njegova
dinamika določa najkrajši čas preizkušanja. Iskano časovno konstanto zato
določimo iz dvižnega časa referenčnega voltmetra:
Tr,N
τ= = 45,51 ms
ln 9
• Sistematični dinamični pogrešek je zanemarljiv, kadar je manjši od desetine
negotovosti preskušanega voltmetra:
U 0 −t τ 1 M U ,X 1 0,5% U 0 + 0,5% U D + 1 mV
e ≤ =
2 10 3 10 3
• Ker je preskusna točka U 0 = U D,X , zapišemo:
1 mV
0,5% + 0,5% +
1 U D,X 1 10 −2 + 10 −3
e −t τ ≤ = = 1,27 ⋅ 10 −3
5 3 5 3
• Od tod dobimo najkrajši čas določanja lastnega pogreška voltmetra za dano
preskusno točko:
( )
t ≥ −τ ⋅ ln 1,27 ⋅ 10 −3 = 0,3035 s
23.09.2009
1. Kako bi bili povezani dvižni čas, odzivni čas in mejna frekvenca člena prvega reda, če bi
za odstopanja kot kriterij uporabili mejo 1 % ?
Rešitev:
• Za merilni člen, ki ga aproksimiramo s členom 1. reda, lahko v časovnem prostoru
zapišemo odziv na stopničasto obliko signal z velikostjo U 0 enačbo:
u2 = U 0 (1 − e − t )
± 1% končne vrednosti, velja med odzivnim časom in časovno konstanto τ
povezava:
u2
U0
(
= 0,99 = 1 − e −Ta

) ⇒ Ta,1% = −τ ⋅ ln (0,01) = 4,605 ⋅ τ
Če merilno napravo aproksimiramo s členom 1. reda, je povezava

dvižnega časa in časovne konstante enaka:
Tr = τ ln 9 = 2,2τ
Od tod dobimo povezavo med dvižnim časom in odzivnim časom
Ta,1%
Tr = 2,2 τ = 2,2 = 0,478 ⋅ Ta,1%
4,605
• Amplitudni del frekvenčne karakteristike člena 1. reda oziroma razmerje amplitud

vhodnega in izhodnega signala pri sinusnem vzbujanju lahko zapišemo:
U2 1
=
U1 1 + (2 πf ) τ 2
2

izhodiščni vrednosti U 2 U 1 = 1 , lahko zapišemo:
2
1 1  1  2,27 ⋅ 10 −2
= 0,99 ⇒ f m,1% =   −1 =
1 + (2πf m,1% ) τ 2 2πτ  0,99  τ
2
Od tod dobimo povezavo med mejno frekvenco in odzivnim časom:

2,27 ⋅ 10 −2 ⋅ 4,605 0,1044
f m,1% = = ⇒ f m,1% ⋅ Ta,1% =& 0,1
Ta,1% Ta,1%
23.09.2009
2. Koliko je največji relativni pogrešek zaokrožanja merilne negotovosti pri zaokrožanju ne

negotovosti bi v teh primerih morali dodati? Pri zaokrožanju upoštevamo samo prvo
cifro, ki jo že opustimo (če je 0 navzdol, če je 1,2,.. pa navzgor).
Rešitev:
• Zaokrožitev na eno cifro:
Pogrešek zaokrožitev je največji pri vrednosti prve veljavne cifre 1.
Pri zaokrožanju navzgor u = 0,1100 → uz = 0,2 imamo večji pogrešek
kot pri zaokrožanju navzdol u = 0,1099.. → uz = 0,1 :
0,2 − 0,11
u = 0,1100 → uz = 0,2 ⇒ ez = = 81,8 % !
0,11
0,1 − 0,11
u =& 0,11 → uz = 0,1 ⇒ ez = = −9,1 %
0,11
V najbolj neugodnem primeru zaokrožitve negotovosti na eno cifro bi
ud uz2 − u 2 0,2 2 − 0,112 0,167

= = = = 151,8 % !
u u 0,11 0,11
• Zaokrožitev na dve cifri:
Pogrešek zaokrožitev je največji pri vrednostih prvih dveh veljavnih
cifer 11.
Pri zaokrožanju navzgor u = 0,1010 → uz = 0,11 imamo največji
pogrešek:
0,11 − 0,101
u = 0,1010 → uz = 0,11 ⇒ ez = = 8,9 %
0,101
V najbolj neugodnem primeru zaokrožitve negotovosti na dve cifri bi
ud uz2 − u 2 0,112 − 0,1012 0,0436

= = = = 43,1 %
u u 0,101 0,101
23.09.2009
3. Po odklonski metodi želimo z voltmetrom ( U D = 1,1 V ) izmeriti neznano napetost.

Najprej kratko sklenemo sponki voltmetra in naredimo prvo serijo meritev napetosti.
Povprečna vrednost izmerjenih vrednosti U V,0 je + 1,2 µV , njihov eksperimentalni
standardni odklon s0 (u ) pa 0,3 µV . Zatem na voltmeter priključimo neznano napetost in
izmerimo drugo serijo meritev. Povprečna vrednost izmerjenih vrednosti U V je
+ 1,000245 V , njihov eksperimentalni standardni odklon s1 (u ) pa 22 µV . Izračunajte
efektivno število mest prikaza uporabljenega voltmetra ENOD in efektivno število
amplitudnih stopenj za izmerjeno merilno vrednost.
U 
 s(u ) 
Rešitev:
• Efektivno število mest prikaza uporabljenega voltmetra ENOD je
 U   1,1 V 
ENOD = log10  D  = log10   = 6,56
 s0 ( u )   0,3 µV 
• Efektivno število amplitudnih stopenj za izmerjeno merilno vrednost določimo iz
korigiranega rezultata in skupnega standardnega odklona.
Korigirani rezultat odklona voltmetra za eno meritev je
U V,kor = U V − U V,0 = 1,000245 V − 1,2 µV = 1,0002438 V
Skupni standardni odklon je
ssk (u ) = s02 (u ) + s12 (u ) = (0,3 µV )2 + (22 µV )2 = 22 µV

in efektivno število amplitudnih stopenj za izmerjeno merilno
vrednost:
U V,kor 1,0002438 V
m (u ) = = = 45465,6
ssk (u ) 22 µV
23.09.2009
4. Izpeljite številsko enačbo za jakost električnega polja na razdalji r od izvora, ki seva z

močjo P , za E (V m ) , P mW in r cm , če je ustrezna veličinska enačba
E = Pµ0c0 2πr 2 ? Uporabite jo za izračun E , če je P = 2,8 mW in r = 2 cm !
µ 0 = 4π10 −7 H m , c0 ≈ 300 000 km s
Rešitev:
• Veličinska enačba: E = Pµ0c0 2πr 2
• Pri prehodu na številsko enačbo uporabimo prikrojeno veličinsko enačbo, v kateri

bomo kasneje izpustili enote. Vsako veličino, za katero hočemo, da nastopa v
izrazu, moramo množiti in deliti z želeno enoto :
2
Vm mW  cm 
E = P ⋅ µ0c0 2 π r 
Vm mW  cm 
10 −3 W µ 0 c0
= P mW (r cm ) = P mW (r cm ) ⋅ K
1
E ⋅
2 2
Vm Vm 2π 10 m
-2
10 −3 VA µ0 c0
K=
10-2 V 2π
Upoštevajoč vrednosti za µ 0 = 4 π10 −7 H m in c0 =& 300 000 km s

10 −3 VA 4 π10 − 7 H m ⋅ 300 ⋅ 106 m s
dobimo: K =
10- 2 V 2π
A H A Vs 1
in končno K = 3,1623 60 = 24,495 ⋅ ⋅ ≈ 24,5
V s V A s
• V prikrojeni veličinski anačbi sedaj izpustimo enote in dobimo številsko enačbo,

ki potrebuje še komentar uporabljenih enot.
E = 24,5 ⋅ P r 2 , E 
 V m , P mW , r cm 
 
• Za dane podatke P = 2,8 mW in r = 2 cm izračunamo jakost električnega polja s

pomočjo številske enačbe:
E = 24,5 ⋅ P r 2 = 24,5 ⋅ 2,8 2 2 = 20,5 , E 

 V m
 
23.09.2009
5. Podajte merilni rezultat s standardno merilno negotovostjo za sedemkrat merjeno

napetost U x !
U x mV 184,548 184,550 184,553 184,551 184,549 184,549 184,544
Na razpolago je šest serij meritev z isto merilno opremo pod enakimi pogoji:
nj 21 16 31 16 26 31
s j µV 57 54 72 63 78 51
Upoštevajte korekcijo − 7µV . sp =

(n1 − 1)s12 (x ) + (n2 − 1)s22 (x ) + L + (nr − 1)sr2 (x )
(n1 − 1) + (n2 − 1) + L + (nr − 1)
Rešitev:
• Najprej izračunamo povprečno vrednost sedmih izmerjenih vrednosti.
n
∑U xi
Ux = i =1
= 184,54914 mV
n
• Nato izračunamo standardni odklon populacije meritev iz posameznih
eksperimentalnih standardnih odklonov vzorcev meritev, iz serij meritev, ki so na
razpolago in so bile izvedene z isto merilno opremo pod enakimi pogoji.
20 ⋅ 57 2 µV 2 + 15 ⋅ 54 2 µV 2 + 30 ⋅ 72 2 µV 2 + 15 ⋅ 632 µV 2 + 25 ⋅ 782 µV 2 + 30 ⋅ 512 µV 2

sp =
(21 − 1) + (16 − 1) + (31 − 1) + (16 − 1) + (26 − 1) + (31 − 1)
= 64,0546 µV
• Naslednji korak je izračun merilne negotovosti izmerjenih tokov iz standardnega

odklona populacije meritev, deljenega s številom izmerjenih vrednosti.
sp 65,4278 µV
u(U x ) = = = 24,21 µV
n 7
• Pri rezultatu moramo upoštevati še korekcijo ( − 7µV ), ki se prišteje rezultatu.
U x = U x + K = 184,54914 + (− 7µV ) = 184,54214 mV
• Po zaokrožitvi merilne negotovosti dobimo rezultat s standardno negotovostjo.
I x = 184,542 mV u ( I x ) = 25 µV n=7
18.01.2010
1. Skicirajte zgradbo merilnega sistema in opišite funkcije posameznih blokov v shemi! V

čem se razlikujeta klasični in moderni pogled na merilni sistem?
Rešitev:


zaznavalo

izmerjena vrednost
'prikaz'
• Vhodni signal vstopa v merilni pretvornik, ki je sestavljen iz zaznavala (tudi
tipalo, čutilo ali senzor) in faze priprave signalov na obdelavo (ojačiti,
preoblikovati, pretvoriti v veličino, ki je uporabna za neposredno primerjanje).
• Za merilnim pretvornikom je faza primerjanja merjene veličine z enoto:
Merjenje v ožjem smislu!
• V klasični shemi je opravljal vlogo A/D pretvornika človek s svojimi čutili

(tipično človeško oko).
opazovalec
vhod izhod
merilni objekt merilni sistem
resnična vrednost izmerjena vrednost

18.01.2010
2. Želimo izmeriti tok na uporu 1 Ω z ampermetroma, ki 2Ω

imata doseg I D = 1 A . Prvi ima karakteristični padec
napetosti U A0 ,1 = 50 mV , drugi pa U A0 , 2 = 500 mV . 3 V 1Ω
Ugotovite, koliko ampermetra kažeta in kolikšen je
sistematični pogrešek pri posamezni meritvi?
Rešitev:
• Pred vključitvijo ampermetrov, je tok skozi oba zaporedno vezana upora enak:
3V
I0 = = 1A
2 Ω + 1Ω
• Po vključitvi ampermetrov z notranjima upornostima :
U A0 ,1 50 mV
RA1 = = = 0,05 Ω oziroma
ID 1A
U A0 , 2 500 mV IA
RA2 = = = 0,5 Ω 2Ω
ID 1A
A
dobimo naslednje nadomestno
vezje: 3V RA 1Ω
• Kazanje prvega ampermetra je tako enako:

3V
I A,1 = = 0,9836 A
2 Ω + 1 Ω + RA1
in sistematični pogrešek je negativen:

E1 = I A,1 − I 0 = 0,9836 A − 1 A = −0,0164 A ;
I A,1 − I 0
eA,1 = = −1,64 ⋅ 10 −2
I0
• Kazanje drugega ampermetra je enako:
3V
I A,2 = = 0,8571 A
2 Ω + 1 Ω + RA 2
in sistematični pogrešek je večji:

E1 = I A,2 − I 0 = 0,8571 A − 1 A = −0,143 A ;
I A,2 − I 0
eA,2 = = −1,43 ⋅ 10 −1
I0
18.01.2010
3. Kako bi se spreminjalo efektivno število amplitudnih stopenj mD voltmetra ( U D = 1 V ),

če bi imel lastni šum voltmetra enakomerno ali trikotno ali trapezno ( β = 0,7 ) ali
Gaussovo ( z = 3 ) porazdelitev gostote pogreška z enakimi mejnimi vrednostmi
M e = M tri = M tra = M G = M = 0,1 mV ? Koliko je pri tem efektivno število mest prikaza
ENOD?
U 
 s(u ) 
Rešitev:
p(x )
• Za določitev efektivnega števila amplitudnih
a a
stopenj moramo poznati standardni odklon lastnega
šuma, ki je za dane porazdelitve enak:
1 2a
Enakomerna porazdelitev: σ e = M e 3 µ −a µ −σ µ µ +σ µ+a x
p(x)
a a
Trapezna porazdelitev: βa βa
σ tra = M tra 1 + β 2 6 = M tra 1 + 0,7 2 6 1 (1+ β)a
p(x )
Trikotna porazdelitev: σ tri = M tri 6 a a
1a
Gaussova porazdelitev: σ G = M G 3 µ −a µ −σ µ µ +σ µ+a x
−
( x − µ )2 1
1 − 2 z2
p (x ) = z = (x − µ ) σ p (z ) =
1 2σ 2
e e
σ 2π 2π
• Efektivno število amplitudnih stopenj m za posamezno porazdelitev je enako:
UD UD 1V
me = = 3 = 3 = 3 ⋅ 10 4 = 1,73 ⋅ 10 4 ;
σe M 0,1 mV
ENODe = log10 (me ) = log10 (1,732 ⋅ 10 4 ) = 4,24
ENODtra = log10 (mtra ) = 4,30 ;

6
mtra = ⋅ 10 4 = 2,01 ⋅ 10 4 ,
1 + 0,7 2
mtri = 6 ⋅ 10 4 = 2,45 ⋅ 10 4 , ENODtri = log10 (mtri ) = 4,39 ;

mG = 3 ⋅ 10 4 , ENODG = log10 (mG ) = 4,48
18.01.2010
4. Izpeljite prikrojeno veličinsko enačbo za zapisano izhodno veličino E, če jo želimo

izračunati iz izmerjenih podatkov, kjer je µ 0 = 4 π10 −7 H m , c0 = 3 ⋅ 108 m s in
Pµ 0 c0
E= [E ] = V/m ; [P] = kW ; [x ] = km
2π x 2
Rešitev:
• Veličinska enačba: E = Pµ0 c0 2π x 2

2
Vm kW  km 
E = P ⋅ µ 0 c0 2π x 
Vm kW  km 
103 W µ 0 c0
= P kW ( x km ) = P kW (x km ) ⋅ K
1
E ⋅
2 2
Vm Vm 3
2π 10 m
103 VA µ 0 c0
K=
103 V 2π
Upoštevajoč vrednosti za µ 0 = 4π10 −7 H m in c0 = 3 ⋅ 108 m s

10 3 VA 4π10 −7 H m ⋅ 3 ⋅ 108 m s
dobimo: K=
10 3 V 2π
A H A Vs 1
in končno K = 3,162 ⋅ 10 −2 60 = 0,24495 ⋅ ⋅ ≈ 0,245
V s V A s
• Prikrojena veličinska enačba je: E = 0,245 ⋅ P kW (x km )

2
Vm
18.01.2010
5. Podajte popolni merilni rezultat s standardno N

negotovostjo za faktor moči porabnika! λ = P S Z
• vatmeter: U n = 100 V , I n = 5 A , y D = 20 000 , L P1 P2
y = 19111 , r = 0,2 ; S1 S2
A B
• voltmeter: U = 105,0 V , M U = ± (0,1%U + 1dig ) ;

a b
• ampermeter: I = 4,820 A , M I = ± (0,2% I + 2dig ) ;

*
A * W V
• tokovnik: I pn = 75 A , I sn = 5 A , r = 0,1 ;
• napetostnik: U pn = 50 kV , U sn = 100 V , r = 0,1
Rešitev:
• Faktor moči je enak razmerju delovne in navidezne moči porabnika
λ = P S = P UI . Ker se tako vatmeter kot voltmeter in ampermeter nahajajo na
sekundarni strani merilnih transformatorjev, lahko zapišemo:
P K un K in PW P
λ= = = W
U ⋅ I K unU V ⋅ K in I A U V I A
Delovna moč, ki jo kaže vatmeter, je enaka:
y 19111
PW = U n ⋅ I n ⋅ = 100 V ⋅ 5 A ⋅ = 477,78 W
yD 20 000
in faktor moči je:
PW 477,78 W
λ= = = 0,94403
U V I A 105,0 V ⋅ 4,820 A
• Ker je izhodna veličina λ enaka produktu in kvocientu vhodnih veličin, je skupna
standardna negotovost za faktor moči v relativni obliki je sestavljena iz treh
prispevkov na spodnji način:
wc (λ ) = w 2 (U V ) + w 2 (I A ) + w 2 (PW ) = 2,16 ⋅ 10 −3
kjer so posamezni deleži:

10 −3 + 0,1 V 105,0 V
w(U V ) =
MU
= = 1,127 ⋅ 10 −3 ,
U 3 3
2 ⋅ 10 −3 + 2 ⋅ 0,001 A 4,820 A
w( I A ) =
MI
= = 1,394 ⋅ 10 −3 ,
I 3 3
r (PW ) y D
w(PW ) = 3 = 1,208 ⋅ 10 −3 (razred je podan na
100 y
doseg)
• Zaokrožen popolni merilni rezultat zapišemo s standardno negotovostjo
uc (λ ) = wc (λ ) ⋅ λ = 2,04 ⋅ 10 −3 :
λ = 0,9440 , uc (λ ) = 0,0021 , n = 1
10.02.2010
1. Narišite odziv člena, ki ga merimo z R1

osciloskopom, ko vklopimo stikalo. +
+
Izračunajte kapacitivnost kondenzatorja C,
C R2 DSO
če je odzivni čas znotraj enega odstotka U 0
stacionarnega stanja Ta,1% = 7,52 ms in je −
−
U 0 = 10 V , R1 = 763 kΩ , R2 = 92,4 kΩ .
u2 aU 0
Ta,1%
Rešitev: 1
• Opraviti imamo s členom 1. reda, ki 0,99
ima časovno konstanto τ enako: 0,95
τ = aτ 1 = a R1C
pri čemer je a delilno

razmerje uporov in
določa napetost v 0 1 2 3 4 4,6 t τ
stacionarnem stanju:
R2
a= = 0,108 ; U 2 = aU 0 = 1,08 V
R1 + R2
Časovna konstanta je:

R R
τ= 2 1 C
R1 + R2

± 1% končne vrednosti , velja za člen 1. reda:
u2
aU 0
( −T
= 0,99 = 1 − e a,1% ) ⇒ Ta,1% = ln 100 ⋅ τ ≈ 4,6 τ
V našem primeru je odzivni čas enak Ta,1% = 7,52 ms in od tod

izračunamo iskano kapacitivnost:
R1 + R2 R + R2 Ta,1%
C= τ= 1 ⋅
R1 R2 R1 R2 4,6
763 ⋅ 103 Ω + 92,4 ⋅ 103 Ω 7,52 ⋅ 10 −3 s

C= ⋅ = 19,84 nF
763⋅ 10 3 Ω ⋅ 92,4 ⋅ 10 3 Ω 4,6
10.02.2010
2. Koliko kažeta voltmeter, ki se odziva na pravilno efektivno vrednost napetosti, in

voltmeter, ki se odziva na usmerjeno vrednost napetosti, če ju priključimo na napetost
u V = 150 + 100 sin ωt + 30 sin 3ωt ?
Rešitev:
• Pravilno efektivno vrednost napetosti dobimo z geometričnim seštevanjem
efektivnih vrednosti komponent signala (enosmerne, osnovne in tretje harmonske
komponente):
2 2
 100 V   30 V 
U = U + U + U = (150 V ) +   +  = 167,18 V
2 2 2 2
0 1 3
 2   2 
• Usmerjena vrednost napetosti je enaka:
T
U r = u = ∫ u (t ) dt
1
T 0
Ker v našem primeru signal ( u V = 150 + 100 sin ωt + 30 sin 3ωt ) nima
T
u(t )dt . Srednja
1
T ∫0
negativne vrednosti, lahko zapišemo: U r = u =
vrednost obeh sinusnih komponent v periodi je enaka nič in za naš

primer zapišemo:
u = 150 V
• Instrumenti, ki se odzivajo na usmerjeno vrednost napetosti, imajo pomnoženo
skalo z oblikovni faktorjem za sinusno obliko:
)
X x 2 π
F0 = = ) = ≈ 1,111
X r 2x π 2 2
Voltmeter, ki se odziva na usmerjeno vrednost napetosti, nam zato
kaže:
U = F0 ⋅ u = 1,111 ⋅ 150 V = 166,65 V
10.02.2010
3. Naštejte osnovne veličine in osnovne enote SI sistema. Zapišite upornost R = 10 Ω le z

osnovnimi enotami SI sistema (npr. preko izpeljanih veličin moči, sile)?
Rešitev:
svetilnost.
mednarodnega slovar iz metrologije (VIM), v katerem je za razliko od
2. izdaje, kjer je definiran le mednarodni sistem enot SI (fr. Système
international), dodana še definicija mednarodnega sistema veličin ISQ
(ang. International System of Quantities), na katerem SI temelji.
kilogram, amper, kelvin, mol in kandela.
• Da dobimo enote le osnovnih veličin, moramo upornost predstaviti z enačbo, v
kateri nastopajo le osnovne veličine z osnovnimi enotami. Zato lahko uporabimo
različne zakone, ki jih poznamo iz fizike. Upornost R lahko npr. zapišemo po
ohmovem zakonu z enačbo:
U
R=
I
• Ker je tok I že osnovna veličina, je potrebno razstaviti le napetost U. To lahko
naredimo npr. preko električne moči P:
U P
R= =
I I2
• Ker tudi moč ni osnovna veličina, jo lahko razstavimo npr. preko sile F in hitrosti
v. Silo nadalje preko pospeška a, preko hitrosti v do dolžine in časa.
U P F ⋅v F ⋅l m⋅a⋅l m⋅v⋅l m⋅l ⋅l m ⋅ l2
R= = = 2 = = = = =
I I ⋅I I t⋅I2 t⋅I2 t ⋅ t ⋅ I 2 t ⋅ t ⋅ t ⋅ I 2 t3 ⋅ I 2
• Zapišemo lahko tudi enotsko enačbo:
[R ] = [m3] ⋅ [l ]2
2
[t ] ⋅ [I ]
ter končno upornost R = 10 Ω kot:
kg ⋅ m 2
R = {R}⋅ [R ] = 10
s3 ⋅ A 2
10.02.2010
4. Uporoma z enako nazivno vrednostjo, smo izmerili upornost z istim instrumentom.

Standardna negotovost je bila 0,2 mΩ . Upora vežemo vzporedno. Koliko je standardna
negotovost upornosti te vezave? r = 1
N −1
∑ c c r (x , x j ) u ( xi ) u (x j )
N N
uc ( y ) = ∑ [c u (x )] + 2∑
2
i i i j i
i =1 i =1 j = i +1
Rešitev:
• Upornost vzporedne vezave uporov je:
R1 R2
Rsk =
R1 + R2
• Skupno standardno negotovost zapišemo z upoštevanjem faktorjev korelacije:
uc (Rsk ) = [c1 u (R1 )]2 + [c2 u (R2 )]2 + +2[c1 c2 r (R1 , R2 )u (R1 )u (R2 )]
Faktorji občutljivosti so:
2
∂R
2
 R2  1 1
c1 = sk =   =   = ,
∂R1  R1 + R2  2 4
2
∂R  R2  1
c2 = sk =   =
∂R2  R1 + R2  4
posamezne negotovosti pa: u (R1 ) = u (R2 ) = u (R )
• Standardna negotovost upornosti vzporedne vezave je:
 u (R )  u (R )
2 2
1
uc (Rsk ) =  + 2 ⋅   ⋅ 1 ⋅ u (R ) = u (R ) =
4
2⋅ 2
= 0,1 mΩ
 4  4 16 2
10.02.2010
5. S pomočjo analognega ampermetra in digitalnega voltmetra merimo enosmerno moč P,

ki se troši na bremenu. S spodnjih slik odčitajte izmerjeni vrednosti za tok I A in napetost
U V . Podajte popolni merilni rezultat za moč bremena P. Ugotovite, ali ločljivosti
inštrumentov lahko zanemarimo?
Sistematične pogreške zaradi vključitve inštrumentov zanemarimo. Največja merilna
napaka (meja pogreška) za voltmeter je M U = ± (0,10 % U + 7 dig ) . Predpostavite, da ste
sposobni analogni inštrument odčitati na eno desetinko razdelka natančno.
A
12,23 V 1
1,5
0,5
0 2
2.5
Rešitev:
• Voltmeter kaže U V = 12,23 V , ampermeter pa I A = 1,25 A .
Iskana moč je enaka: P = I AU V = 1,25 A ⋅ 12,23 V = 15,2875 W

• Doseg ampermetra je I D = 2 A . Razred ampermetra je r = 2,5 .
• Ločljivost prikazovalnika voltmetra je 1 dig = 0,01 V .
• Zaokroženi merilni negotovosti ampermetra in voltmetra v relativni obliki sta:
u( I A ) M I 1 r 1
w( I A ) = = = ID
IA 3 I A 100 IA 3
2,5 1
w( I A ) = 2A = 0,02309 ≡ 0,024
100 1,25 A 3
u(U V ) M U 1 (0,10% U V + 7 dig)

w(U V ) = = =
UV 3 UV 3 ⋅U V
(0,10% ⋅ 12,23 V + 7 ⋅ 0,01 V )
w(U V ) = = 0,003882 ≡ 0,0039
3 ⋅ 12,23 V
• Zaokroženi negotovosti zaradi odčitavanja in ločljivosti instrumenta (ampermeter
smo odčitali z efektivno ločljivostjo ene desetine razdelka
QI = 0,1 A/10 = 0,01 A ):
u( I A ) q QI 0,01 A
w( I A ) q = = = = 0,0023094 ≡ 0,0023
IA I A ⋅ 2 3 1,25 A ⋅ 2 3
10.02.2010
u(U V ) 1 dig 0,01 V

w(U V ) q = = = = 2,3603 ⋅ 10 −4 ≡ 2,4 ⋅ 10 −4
UV U V ⋅ 2 3 12,23 V ⋅ 2 3
• Negotovost zaradi ločljivosti voltmetra je zanemarljiva.
w( P ) = w 2 ( I A ) + w 2 ( I A ) q + w 2 (U V ) + w 2 (U V ) q
w( P ) = (0,024) 2 + (0,0023) 2 + (0,0039) 2 + (0,00024) 2

w( P ) = 0,02442 ≡ 0,025
w( P ) = w 2 ( I A ) + w 2 (U V ) = (0,024) 2 + (0,0039) 2 = 0,02431 ≡ 0,025
u ( P ) = w( P ) P = 0,025 ⋅ 15,2875 W = 0,3822 W = 0,39 W

P = 15,29 W , u ( P ) = 0,39 W , n = 1
26.03.2010
1. Naštejte pogreške, ki nastopijo pri digitalizaciji signala in jih na kratko opišite. Koliko je
največji pogrešek ne-koherence pri merjenju efektivne vrednosti sinusne oblike napetosti
u (t ) V = 1 sin(100π t s ) , če jo merimo v intervalu dolgem TM = 30 ms ?
Rešitev:
• Pri digitalizaciji signala nastopi več
pogreškov: U ( f )⊗ S( f )
navideznost zaradi prenizke

f Nyq
frekvence vzorčenja (pogrešek
prekrivanja); L L
0 ( fS − f 3 ) fS ( fS + f 3 ) 2 fS f
u (t ) V
pogrešek ne-koherentnega vzorčenja, u (t ) u 2 (t ) u 2 (t )
1
u 2 (t )
kadar čas merjenja ni enak
signala; 0 t
t 0* TM,2 t 0* + TM,2
(u(t ) ⋅ s(t ))q

( )
kvantizacijska ločljivost;
L L
0 TS 2TS T1 t
ločljivost v odvisnosti od časa merjenja, itd.
• Efektivna vrednost sinusnega signala u (t ) V = 1sin(50Hz ⋅ 2π t ) je U = 1 2 V in

perioda T = 1 f = 1 50 Hz = 20 ms . Pogrešek ne-koherentnega merjenja je
odvisen od časa merjenja. Ker je razmerje TM T = 30 ms 20 ms = 1,5 , je največji
pogrešek pri merjenju efektivne E U max
vrednosti sinusne napetosti enak 1,0  T 

0,8 sin c  2 π  M
nič.  T 
0,6
0,4 Emax U
0,2
0
− 0,2 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 TM T
− 0,4
− 0,6
− 0,8 Emax U
− 1,0
26.03.2010
2. Koliko mora biti upornost ampermetra RA , da bo sistematični I

pogrešek vključitve ampermetra pri merjenju toka I skozi upor
I0 R1 R2
R1 zanemarljiv?
• vezje: I 0 = 1 A , R1 = 500 Ω , R2 = 300 Ω ;
• ampermeter: I D = 600,0 mA , M I = ± (0,1% I + 0,1% I D )
Rešitev:
• Tok I, ki teče pred vključitvijo ampermetra v veji upora R1 , izračunamo iz enačbe
za tokovni delilnik:
R2
I = I0 = 375,0 mA
R1 + R2
Po vključitvi ampermetra z upornostjo RA , teče v tej veji manjši tok:
R2
I * = I0 <I
RA + R1 + R2
in sistematični pogrešek vključitve ampermetra je negativen:
R2
Es = I * − I = I 0 −I
RA + R1 + R2
• Sistematični pogrešek meritve je zanemarljiv, kadar je manjši kot od desetine
standardne negotovosti.
u (I ) 1 M I
Es ≤ =
10 10 3
Za podane vrednosti, privzeti pravokotni porazdelitvi pogreška
( u (I ) = M I 3 ) in upoštevanju, da se tokova I * in I zanemarljivo
malo razlikujeta, dobimo:
Es ≤
1
( )
10 −3 ⋅ 375,0 mA + 10 −3 ⋅ 600,0 mA = 0,0563 mA
10 3
• Od tod izračunamo iskano upornost RA :
R2
I0 − I = − Es
RA + R1 + R2
300 Ω
1A − 375,0 mA = −0,0563 mA
RA + 800 Ω
RA = 0,12 Ω
• Upornost ampermetra mora biti manjša od vrednosti RA ≤ 0,12 Ω , da je
sistematični pogrešek pri merjenju toka I skozi upor R1 zanemarljiv.
26.03.2010
3. Z digitalnim ohmmetrom želimo izmeriti upornost neznanega upora Rx s pomočjo

dvožične metode. Po priključitvi merjenega upora ohmmeter pokaže odčitek
R1 = 89,35 mΩ . Priključne vodnike nato kratko sklenemo, nakar ohmmeter pokaže odčitek
R0 = 84,33 mΩ . Zapišite popolni merilni rezultat za neznano upornost Rx . Meja pogreška
ohmmetra je M R = ± (0,1% R + 5 dig ) . Korelacijo med obema merjenjema upornosti
zanemarite.
Rešitev:
• Pri dvožičnem merjenju upornosti se k merjeni upornosti prišteje še upornost
priključnih vodnikov, ki jo lahko izmerimo tako, da priključne vodnike kratko
sklenemo. Neznana upornost Rx je tako
Rx = R1 − R0 = 89,35 mΩ − 84,33 mΩ = 5,02 mΩ
• Meja pogreška za posamezno meritev je:
M R1 = ± (0,1% R1 + 5 dig ) = ± (0,1% ⋅ 89,35 mΩ + 5 ⋅ 0,01 mΩ ) = ±0,139 mΩ
M R 0 = ± (0,1% R0 + 5 dig ) = ± (0,1% ⋅ 84,33 mΩ + 5 ⋅ 0,01 mΩ ) = ±0,134 mΩ
• Skupno standardno negotovost dobimo iz prispevkov negotovosti posameznih
meritev:
u (Rx ) = (c1u (R1 ))2 + (c0u (R0 ))2

u (R1 ) = M R1 3 , u (R0 ) = M R 0 3; c1 = 1 , c0 = −1 ;
u (Rx ) = (M R1 ) (
2
3 + M R0 3 )
2
= 0,112 mΩ
• Popolni merilni rezultat s standardno merilno negotovostjo je:

Rx = 5,02 mΩ , u (Rx ) = 0,12 mΩ , n =1
26.03.2010
4. Koliko je celotna relativna standardna negotovost wc (Rx ) pri posrednem merjenju

t
upornosti z metodo praznjenja kondenzatorja? Rx =
C ln (U 1 U 2 )
w(t ) = 2 ⋅ 10 −3 , w(C ) = 3 ⋅ 10 −3 , w(U1 ) = 4 ⋅ 10 −3 , w(U 2 ) = 5 ⋅ 10 −3 ; U1 U 2 = 1,5
• korelacijski koeficienti med neposredno merjenimi veličinami so ri = 0
Rešitev:
• Posredno merjeno upornost lahko poenostavljeno zapišemo s tremi členi:
t t
Rx = =
C ⋅ ln (U 1 U 2 ) C ⋅ A
Za izraz, kjer nastopajo vhodne veličine v produktu in kvocientu,
zapišemo celotno relativno standardno negotovost z geometrijsko
vsoto relativnih standardnih negotovosti vhodnih veličin:
wc (Rx ) = w 2 (t ) + w 2 (C ) + w 2 ( A)
• Negotovost logaritma ulomka napetosti A = ln(U1 U 2 ) ovrednotimo ločeno:

w ( A ) = u ( A) A
u ( A) = (c1 u(U1 ))2 + (c2 u(U 2 ))2

kjer sta faktorja občutljivosti:
∂A ∂ ln (U 1 U 2 ) 1 1 1
c1 = = = ⋅ =
∂U 1 ∂U 1 U1 U 2 U 2 U 1
∂ ln(U1 U 2 ) 1  U  1
c2 = = ⋅  − 12  = −
∂U 2 U1 U 2  U2  U2
Absolutno obliko standardne negotovosti, ki je brez dimenzij
(logaritem razmerja!), sedaj ovrednotimo:
 u (U 1 )   u (U 2 ) 
2 2
u ( A) =   +   = (w(U1 ))2 + (w(U 2 ))2 = 6,403 ⋅ 10 −3

 U1   U 2 
in od tod še relativno obliko standardne negotovosti:
u ( A) u (ln (U 1 U 2 )) 6,403 ⋅ 10 −3
w( A ) = = = = 1,579 ⋅ 10 −2
A ln (U 1 U 2 ) ln 1,5
• Zaokrožena celotna relativna standardna negotovost za posredno merjeno veličino
Rx je enaka:
wc (Rx ) = w 2 (t ) + w 2 (C ) + w 2 ( A) = 1,619 ⋅ 10 −2 → wc (Rx ) = 1,7 ⋅ 10 −2

26.03.2010
5. Izrazite merilni rezultat za impedanco Z za 99% stopnjo Število

zaupanja, če jo izmerimo posredno preko napetosti U in toka I ! stopenj
• U = 230,0 V , M U = ± (0,05% U + 1 dig ) , n1 = 1 ; 1
p= 95 %
12,71
p= 99 %
63,66
• I = 121,4 mA , s (I ) = 5,6 mA , n2 = 10
2 4,30 9,92
3 3,18 5,84
4 2,78 4,60
5 2,57 4,03
6 2,45 3,71
7 2,36 3,50
8 2,31 3,36
9 2,26 3,25
10 2,23 3,17
12 2,18 3,05
14 2,14 2,98
Rešitev: 16 2,12 2,92
18 2,10 2,88
20 2,09 2,85
• Standardna negotovost merilnega rezultata za 30

40
2,04
2,02
2,75
2,70
50 2,01 2,68
impedanco 100 1,98 2,63
∞ 1,96 2,58
Z = U I = 230,0 V 121,4 mA = 1894,6 Ω
sestavljata dva prispevka: negotovost merjenja napetosti in negotovost
merjenja toka.
u (Z )
u (Z ) = (c1 u(U ))2 + (c2 u(I ))2 oz. w(Z ) = = w 2 (U ) + w 2 (I )
Z
• Negotovost merjenja napetosti je negotovost tipa B kot prispevek lastnega

pogreška voltmetra pri eni meritvi. Določimo jo iz mejne vrednosti pri
predpostavki pravokotne gostote porazdelitve pogreška.
u (U ) = U =
M 1
(5 ⋅ 10−4 ⋅ 230,0 V + 0,1 V ) = 0,1241 V
3 3
u (U ) 0,1241 V
in v relativni obliki: w(U ) = = = 5,396 ⋅ 10−4
U 230,0 V
• Negotovost merjenja toka je negotovost tipa A zaradi ponavljanja meritev.
Določimo jo iz podanega eksperimentalnega standardnega odklona s (I ) in števila
meritev n2
s (I ) 5,6 mA u(I ) 1,77 mA
u (I ) = = = 1,77 mA in w(I ) = = = 1,458 ⋅ 10 −2
n2 10 I 121, 4 mA
• Ker je dominantna negotovost merjenja toka - negotovost tipa A:
w(Z ) = w 2 (U ) + w 2 (I ) = 1,459 ⋅ 10−2 in u (Z ) = w(Z ) ⋅ Z = 27,65 Ω ,

je tudi gostota porazdelitev pogreška posredno merjene veličine Z
enaka gostoti porazdelitev pogreška merjenja toka (več meritev) in
lahko uporabimo Studentovo t-porazdelitev za vrednotenje razširjene
negotovosti (ν = n2 − 1 = 9 → t99% = 3,25 )
U (Z ) = t99% ⋅ u (Z ) = 3,25 ⋅ 27,65 Ω = 89, ,86 Ω
• Zaokrožen popolni merilni rezultat z razširjeno negotovostjo za impedanco Z
zapišemo:
Z = 1895 Ω , U (Z ) = 90 Ω , k = 3,25 , ν eff = 9 , p = 99 %
08.06.2010

parametre pulznih neperiodičnih oblik signalov.
Rešitev:
deterministične,
stacionarne,
nestacionarne.

( ubase , 0 % ),

histogramu.

08.06.2010
2. Katerega izmed uporov R1 ≈ 100,5 Ω ali R2 ≈ 95,0 Ω lahko bolj točno zmerimo po
napetostni primerjalni metodi z voltmetrom M U = ± (0,1% U + 0,1% U D ) , U D = 2 V ,
(
ločljivost 1 mV , in uporovnim etalonom RN = 100,00 1 ± 10 −4 kΩ ? Vezje napajamo z )
idealnim tokovnim virom.
Rešitev: A
• Standardna merilna negotovost napetostne Rx

primerjalne metode Rx = RN U x U N je
I0 V
splošno ( U x ≠ U N ) zapisana:
RN
wRx = w 2
RN +w 2
UN +w 2
Ux
• Kadar sta vrednosti upornosti in s tem obeh napetosti dovolj blizu skupaj
U x ≈ U N (red velikosti 1%), se prispevek pogreška voltmetra v kvocientu izloči
in ostane samo prispevek zaradi ločljivosti voltmetra:
 u (U x )q 
2
wRx = w 2
RN + 2 
 U x 
• a) Prva upornost Rx = R1 ≈ 100,5 Ω je dovolj blizu referenčne
(Rx − RN ) RN = 0,005 , U x ≈ U N ≈ 2 V in lahko zapišemo standardno merilno
negotovost:
 u (U x )q 
2 2 2
m   
w Rx = w 2
+ 2  =  RN  + 2 ∆U 
RN  3   2 3U 
 Ux     x 
2 2
 10−4   1 mV 
wR1 =   + 2  = 2,12 ⋅ 10−4 → wR1 = 2,2 ⋅ 10−4
 3   2 3⋅2V 
• b) Druga upornost Rx = R2 ≈ 95,0 Ω bolj odstopa od referenčne

(Rx − RN ) RN = −0,05 , U x = 1,9 V , U N = 2 V in zato je standardna merilna
negotovost večja:
2 2 2
 mR   M UN   M Ux 
wRx = w 2
+w 2
+w2
=  N  +  + 
RN UN Ux  3   3U   3U 
   N   x 
2 2 2
 10−4   0,001 + 0,001 ⋅U D 2 V   0,001 + 0,001 ⋅U D 1,9 V 
wR2 =   +   +  
 3   3   3 
wRx = 1,65 ⋅ 10−3 → wR2 = 1,7 ⋅ 10−3 > wR1 !

08.06.2010
3. Pri preizkušanju točnosti ampermetra M I = ± (1% I + 1% I D + 2 dig ) , I D = 100 mA ,

ločljivost 0,1 mA , smo uporabili referenčni ampermeter M I ,r = ± (0,2% I + 0,1% I D,r + 1dig ) ,
I D,r = 150 mA , ločljivost 0,1 mA . Podajte intervala lastnega pogreška E pri vrednostih
I1 = I D in I 2 = I D 10 , za katera lahko s 100% verjetnostjo potrdite deklarirano točnost. Pri
preizkušanju upoštevajte samo prispevek referenčnega ampermetra. Skicirajte razmere!
Rešitev:
• Deklarirano točnost preskušanega instrumenta moremo z gotovostjo potrditi,
kadar je lastni pogrešek instrumenta manjši od razlike obeh mejnih pogreškov
instrumentov, ker smo s tem zanesljivo izločili pogrešek referenčnega
instrumenta:
E < M I − M I ,r
• Pri toku I 1 = I D = 100 mA imamo:

E < M I − M I ,r = (1% I + 1% I D + 2 dig ) − (0,2% I + 0,1% I D,r + 1 dig )
E < (1 mA + 1 mA + 0,2 mA ) − (0,2 mA + 0,15 mA + 0,1 mA )
E < (2,2 mA ) − (0,45 mA ) = 1,75 mA
Lastni pogrešek je lahko v mejah: − 1,75 mA < E < 1,75 mA
• Pri toku I 2 = I D 10 = 10 mA imamo:

E < (0,1 mA + 1 mA + 0,2 mA ) − (0,02 mA + 0,15 mA + 0,1 mA )
E < (1,3 mA ) − (0,27 mA ) = 1,03 mA
Lastni pogrešek je lahko v mejah: − 1,03 mA < E < 1,03 mA

Skica:
+ M I − M I ,r
E mA + MI
2,0
+ M I ,r
1,0 I 2 = I D 10 I1 = I D
0 100 150 I mA
- 1,0
− M I ,r
- 2,0
− MI
− M I + M I ,r
08.06.2010
4. Ker nimate W-metra, želite vhodno moč proizvoda (npr. sobnega ventilacijskega grelnika)
izmeriti posredno. Katere inštrumente potrebujete, če predpostavimo sinusno obliko
signalov? Izpeljite izraz za izračun skupne standardne merilne negotovosti. Navedite
podatke, ki jih potrebujete za izračun merilne negotovosti vhodne moči! Predpostavimo, da
je negotovost zaradi ločljivosti inštrumentov zanemarljiva.
Rešitev:
• Da bi posredno izmerili vhodno moč ventilacijskega grelnika potrebujemo A-
meter, V-meter in cos ϕ -meter.
• Izračun moči: P = UI cos ϕ
• Pri skupni negotovosti upoštevamo prispevke vseh treh inštrumentov:
u (P ) = (c1 ⋅ u (U )) + ( c2 ⋅ u (I )) + ( c3 ⋅ u(cos ϕ ))
2 2 2
• Za izračun potrebujemo standardne merilne negotovosti merjenja vhodnih veličin

( u (U ) , u (I ) , u (cos ϕ ) ) in občutljivostne koeficiente:
∂P ∂P ∂P
c1 = = I cos ϕ ; c2 = = U cos ϕ ; c3 = = UI
∂U ∂I ∂ cos ϕ
Skupna standardna merilna negotovost je enaka
u (P ) = (I cosϕ ⋅ u (U ))2 + ( U cosϕ ⋅ u(I ))2 + (UI ⋅ u(cosϕ ))2 =
 u(U )   u (I )   u(cos ϕ ) 
2 2 2
= P⋅   +  +   = P ⋅ (w(U ))2 + (w(I ))2 + (w(cos ϕ ))2

 U   I   cos ϕ 
• Potrebni podatki inštrumentov:

izmerjena vrednost,
mejni pogrešek (absolutni ali relativni).
2 2 2
m  m  m 
u (P ) = P ⋅  U  +  I  +  cosϕ 
 3  3  3 
2 2 2
M 3   M I 3   M cosϕ 3 
ali = P ⋅  U  +
 
 +
  cos ϕ 
 U   I   
08.06.2010
5. Za izraz y = x1 + x2 ugotovite, kolikokrat manjša mora biti negotovost druge vhodne

veličine od prve u (x2 ) ≤ u( x1 ) k ( k = ? ), da se ne bo poznala v skupni negotovosti
u ( y ) ≅ u ( x1 ) ? u ( y ) zaokrožimo ne dve cifri na intervalu 0,10 ÷ 0,99 .
Rešitev:
• Standardno negotovost izhodne veličine y , ob upoštevanju da sta faktorja
občutljivosti c1 = ∂y ∂x1 = 1 in c2 = ∂y ∂x2 = 1 , zapišemo:
2 2
 ∂y   ∂y 
u ( y ) =  u (x1 ) +  u (x 2 ) = u 2 ( x1 ) + u 2 (x 2 )
 ∂x1   ∂x2 
• Standardna negotovost veličine x2 mora biti k-krat manjša od negotovosti
veličine x1 , da se njen prispevek ne pozna v skupni negotovosti
u ( y ) = u 2 (x1 ) + u 2 ( x2 ) = u 2 ( x1 ) + (u (x1 ) k ) = u( x1 ) 1 + (1 k )
2 2
• Ker zaokrožujemo merilno negotovost ne dve cifri na intervalu 0,10 ÷ 0,99 vedno
navzgor razen, kadar je naslednja tretja cifra 0, imamo na obeh mejah naslednje
razmere:
Na vrednost u = 0,10 zaokrožimo vse vrednosti od u ≥ 0,0991 do
u = 0,10099.. < 0,101 , zato za najbolj neugodni primer zapišemo:
0,101 > 0,10 1 + (1 k )

2
2
 0,101 
in od tod: k >1   − 1 = 7,053
 0,10 
Na vrednost u = 0,99 zaokrožimo vse vrednosti od u ≥ 0,981 do

u = 0,99099.. < 0,991 , zato za najbolj neugodni primer zapišemo:
0,991 > 0,99 1 + (1 k )

2
2
 0,991 
in od tod: k >1   − 1 = 22,243
 0,99 
• Negotovost druge vhodne veličine mora biti k = 22,25 - krat manjša od prve
vhodne veličine, da se zanesljivo ne bo poznala v skupni standardni negotovosti
izhodne veličine na intervalu 0,10 ÷ 0,99 .
29.01.2016
1. Koliko je sistematični pogrešek vključitve vatmetra po narisani shemi? Koliko je bila moč
Pb na bremenu Rb = 1000 Ω pred vključitvijo vatmetra, ki nam pokaže Pi = −56,4 mW ?
Vatmeter je umerjen in ima lastni pogrešek − 0,4 mW .
Tokovna in napetostna veja vatmetra imata upornosti * W
RW, t = 10 Ω oz. RW,n = 10 MΩ ter skupno izhodno tokovno + *
in izhodno napetostno sponko. Vezje je napajano z idealnim U 0 = Rb
napetostnim virom.
Rešitev:
• Ker ima vatmeter skupno izhodno tokovno in izhodno napetostno sponko, kaže
negativno vrednost Pi = −56,4 mW . Popravljeno vrednost moči dobimo z
upoštevanjem lastnega pogreška vatmetra:
Pw = Pi − Ew = − 56,4 mW − (− 0,4 mW ) = 56,0 mW
• Ustrezna nadomestna vezava je:

RWt
* W
+ * +
U0 = Rb ⇒ U0 = RWn Rb
• Ker imamo enosmerne razmere in je R0 = 0 Ω (idealni napetostni vir), lahko

enostavno poiščemo povezavo med vrednostjo napajalne napetosti in močjo, ki jo
kaže vatmeter:
U0 U 0 ⋅ RWn Rb
Pw = I W ⋅ U W , IW = , U W = I W ⋅ RWn Rb =
RWt + RWn Rb RWt + RWn Rb
U 02 ⋅ RWn Rb 10 MΩ 1 kΩ
Pw = 2
= U 02 ⋅ 2
= U 02 ⋅ 9,80 ⋅ 10 − 4 Ω −1
(R Wt + RWn Rb ) (10 Ω + 10 MΩ 1 kΩ )
56,0 mW
Napajalna napetost je: U0 = = 7,558 V
9,8 ⋅ 10− 4 Ω −1
• Pred priključitvijo vatmetra je bila moč na bremenu:
U 02
Pb = = 57,12 mW → Pb = 57,1 mW
Rb
• Sistematični pogrešek zaradi vključitve instrumenta je:
Pi 56,0 mW
e= −1 = − 1 = −1,9 %
Pb 57,1 mW
29.01.2016
2. Skicirajte vezje za diferenčno metodo. Ali je relativni doprinos negotovosti voltmetra

merjenja napetosti U x ≈ 10 V , ki ga prispeva voltmeter ∆U = U V = 0,098 V
( M V = ± (0,5%U + 2 dig ) ) zanemarljiv? V enačbah določite težo prispevka negotovosti
voltmetra! Referenčna napetost je U r = 10 (1 ± 2 ⋅ 10−3 )V .
∆U
Rešitev: V
• Diferenčno metodo uporabljamo, kadar nas +

zanima le spremeba fizikalne veličine. Ux Ur
• Prispevek negotovosti merjenja razlike med neznano vrednostjo in referenčno

vrednostjo je zanemarljiv, kadar je razlika majhna! Dokaz:
Če je napetostna razlika ∆U = U V relativno majhna,
−3
∆U U x = 0,098 V 10 V = 9,8 ⋅ 10 lahko izenačimo U x in U r :
Ux = Ur +UV ≈ Ur
Standardna negotovost napetosti U x je enaka:
2 2
 ∂U   ∂U x 
uC (U x ) =  x u (U r ) +  u (U V ) = (u (U r ))2 + (u (U V ))2
 ∂U r   ∂U V 
2 2 2
u (U )  u (U r )   U V u (U V )  U 
wC (U x ) = C x ≈   +   = w2 (U r ) +  V  w2 (U V )
Ux  Ur   Ur UV   Ur 
2
U 
wC (U x ) ≈ w (U r ) +  V  w2 (U V )
2
⇒ wC (U x ) → wC (U r )
 Ux  U V U x →0
Teža prispevka negotovosti voltmetra je enaka U V U x .

• Posamezna prispevka k skupni negotovosti sta:
m(U r )
w(U r ) = = 1,155 ⋅ 10 − 3
3
UV 0,098 V 5 ⋅ 10 −3 + 0,002 0,098
⋅ w(U V ) = ⋅ = 9,8 ⋅ 10 − 3 ⋅ 1,467 ⋅ 10 − 2 = 1,438 ⋅ 10 − 4
Ur 10 V 3
• Kadar je en prispevek k negotovosti več kot petkrat manjši kot drugi (ostali), ga
lahko zanemarimo:
wC = w12 + w22 in w2 ≤ w1 5 → wC =& w1
in v našem primeru: 1,438 ⋅ 10−4 ≤ 1,155 ⋅ 10−3 5 = 2,31 ⋅ 10−3
wC (U x ) =& 1,155 ⋅ 10−3 ≡ 1,2 ⋅ 10−3

29.01.2016
3. S kljunastim merilom želimo določiti maso etalona podobnega prakilogramu. Vemo, da je

gostota zlitine platine in iridija 21,5 g cm 3 (razširjena negotovost gostote 2 g m3 ,
p = 95 % , k = 2 ), izmerili pa smo višino etalona v = 39,17 mm in premer d = 39,17 mm .
Uporabili bomo kljunasto merilo z mejo pogreška 0,01 mm . Upoštevajte tudi prispevek
standardne negotovosti zaradi nihanja temperature, ki znaša 0,001g . Določite popolni
merilni rezultat za maso etalona mase!
Rešitev:
• Maso etalona izračunamo po enačbi m = ρ ⋅ V ,
2
d 
pri čemer je V = π   v
2
• Sledi, da je enačba za izračun mase etalona s pomočjo obeh meritev enaka:
2 2
d  g  39,17 mm 
m = ρ ⋅ π   v = 21,5 3 ⋅ π   39,17 mm = 1014,8201g
2 cm  2 
• Iz te enačbe lahko izpeljemo merilno negotovost naše meritve u (m ) . Med
prispevke vključimo tudi negotovost zaradi nihanja temperature u (T ) .
2 2 2
 ∂m   ∂m   ∂m 
u (m ) =  u (ρ ) +  u (d ) +  u (v ) + u 2 (T )
 ∂ρ   ∂d   ∂v 
kjer so standardne negotovosti vhodnih veličin:
U (ρ ) 2g g
u (ρ ) = = 3
=1 3 , u (T ) = 0,001g
k 2m m
M 0,01 mm
u (v ) = u (d ) = = = 0,0005774 cm
3 3
in faktorji občutljivosti enaki:
2 2
∂m d   39,17 mm  3
=π  v =π  39,17 mm = 47,201cm
∂ρ 2  2 
∂m d  g  39,17 mm  g
= ρ ⋅ π   v = 21,5 3 ⋅ π   39,17 mm = 518,16
∂d 2 cm  2  cm
2 2
∂m d  g  39,17 mm  g
= ρ ⋅ π   = 21,5 3 ⋅ π   = 259,08
∂v 2 cm  2  cm
u (m ) =
2 2 2
 g   g   g  2
 47,201 cm 3 ⋅ 6 3  +  518,16 ⋅ 0,0005774 cm  +  259,08 ⋅ 0,0005774 cm  + (0,001 g )
 10 cm   cm   cm 
u (m ) = 0,3345 g ≡ 0,34 g
m = 1014,82 g , u (m) = 0,34 g , n =1
29.01.2016
4. Izpeljite številsko in prikrojeno veličinsko enačbo za jakost električnega polja E na

razdalji x od izvora, ki seva z močjo P , če je podana veličinska enačba in velja
[E ] = V m , [P] = mW , [x] = cm . Podajte rezultat s prikrojeno veličinsko enačbo, če je
P = 1 mW in x = 1cm . µ 0 = 4π10 −7 H m , c0 ≈ 300 000 km s
P µ 0 c0
E=
2π x 2
Rešitev:
• Pri prehodu na številsko enačbo moramo vsako veličino, za katero hočemo, da
nastopa v izrazu, nadomestiti s številsko vrednostjo in z želeno enoto :
{E}[E ] = {P}[P ] {µ0 } [µ2 0 ]{2c0 }[c0 ] =

{P}{µ0 }{c0 }[P ][c0 ][µ0 ]
2 π {x} [x] {x}2 2π [x]2
po združitvi številskega in enotskega dela, tako da je E izražen samo z
vhodnima veličinama P in x, dobimo:
{E} = {P}2 ⋅ {µ0 }{c0 } ⋅ [P ][2c0 ][µ20 ] = {P} {µ0 }{c0 } ⋅ [P ][c0 ][µ0 ]
{x} 2π [x] [E ] {x} 2π [x]2 [E ]2
in od tod številska enačba:
m Vs
{P} −7 8 10 − 3 VA ⋅
⋅ {P} {P}
4π10 ⋅ 3 ⋅ 10 s Am =
{E} = ⋅ 2
600 = 24,5
{x} 2π −4 2 V
{x} {x}
10 m ⋅  
m
2 2
[E ] = E V m = [P] ⋅ µ c  [x ] 
2 π x  = P
mW  cm 
2 π x
E P ⋅ µ0c0 
[E ] V m [P] 0 0  [x ]  mW  cm 
ustrezni številski faktor, ki je enak kot pri številski enačbi z enakimi
enotami:
P mW
E (V m) = 24,5
(x cm )
• Za dane podatke P = 1 mW in x = 1cm izračunamo jakost električnega polja s
pomočjo prikrojene veličinske enačbe:
1mW mW V
E (V m) = 24,5 = 24,5 → E == 24,5
(1cm cm ) m
29.01.2016
5. Kolikšna je efektivna vrednost toka I x , ki ga

merimo s tokovnimi kleščami ( N 2 = 1000 , R = 1Ω
I k = 10 mA )? Na uporu ste dobili spodnjo sliko
napetosti u. Razložite princip merjenja! Ali lahko Ix
merimo tudi enosmerni tok? Utemeljite!
2 2 ,8 m V
Rešitev:
• Princip merjenja:
Vezje kaže primer posrednega merjenja toka z uporabo magnetnega
kroga. Skozi odprtino toroidnega feromagnetnega jedra teče po
vodniku ( N1 = 1 ovoj) neznanin tok i x . V reži se nahaja Hallova
sonda, katere napetost u H je odvisna tudi od magnetne indukcije B v
zračni reži. Če jedro ne pride v nasičenje, je povezava skoraj linearna:
1
uH = I k B ≈ konst. ⋅ i x
ned
Tok i x je lahko enosmeren, izmeničen ali pulzirajoč, saj je
občutljivost Hallove sonde od nič do 10 MHz praktično neodvisna od
frekvence!
Če namestimo na jedro še navitje N 2 in ga napajamo s tokom
operacijskega ojačevalnika, ki ga krmili napetost u H tako, da
dosežemo, da je magnetna indukcija v reži nič ne glede na velikost
toka i x , lahko izenačimo vzbujanji dveh enakih magnetnih pretokov:
u
φ1 − φ2 = 0 ⇒ B = 0, uH = 0 ⇒ ix = i2 N 2 = N2
R
u U
• Za iskani tok zapišemo: ix = N 2 ⇒ Ix = N2
R R
22,8 mV
pri čemer je efektivna vrednost napetosti: U = = 16,1mV
2
16,1 mV
in ovrednotimo: I x = 1000 = 16,1 A
1Ω
11.02.2016
1. Ali zadošča kapaciteta prenosnega kanala 1kbit s za prenos podatkov z digitalnega

voltmetra, ki ima merilni doseg U D = 1,2 V , ločljivost ∆U q = 0,01mV , mejo pogreška
M U = ± (0,1%U + 0,1%U D + 2 dig ) in čas meritve TM = 1ms ?
x max
dx
m = 1+ ∫
x min
2 E (x )
Rešitev:
• Kapaciteta prenosnega kanala bi morala biti večja, kot je maksimalni

informacijski pretok voltmetra:
Ckanal > I max = lb(mmax ) TM = S max TM

S = lb(m ) = log 2 (m )
x max
m = 1+ ∫
x min
2E (x )
⇒ mmax = 1 + ln1 +
2a  b



M U = ± (0,1%U + 0,1%U D + 2 dig ) = 1 ⋅ 10 −3U + 1,2 mV + 0,02 mV = 1 ⋅ 10 −3U + 1,22 mV

U D = 1,2 V ( xmin = 0 V , xmax = U D ):
1  1 ⋅ 10−3 (U D ) 
mmax = 1 + ln 1 +  = 343,46
2 ⋅ 10− 3  1,22 mV 
• Ker za eno meritev potrebujemo čas TM , je potrebna kapaciteta prenosa ali

maksimalni informacijski pretok enak I max = lb(mmax ) TM = S max TM .
S max
S max = lb(mmax ) = 8,42 bit ⇒ I max = =& 8424 bit s > Ckanal = 1000 bit s
TM
kar je več, kot je razpoložljiva kapaciteta prenosnega kanala, ki ne
zadošča.
11.02.2016
2. Ali lahko točko na UI-karakteristiki pri toku I = 25 mA zmerimo tako, da sta meji
pogreška napetosti oz. toka manjši od 1% ?
• voltmeter:
U V U D = (2000 − 200 − 20 ) V ,
500 M U = ± (0,1%U + 0,1%U D )
• ampermeter:
I D = (200 − 20 − 2) mA ,
M I = ±(0,2 % I + 0,2 % I D )
50 I mA
Rešitev:
• Če želimo, da je mejni pogrešek merjenja toka manjši od 1% , postavimo pogoj za
relativno mejno vrednost pogreška:
M I
mI = I = 2 ⋅ 10 − 3 + 2 ⋅ 10− 3 D ≤ 10 − 2
I I
Od tod dobimo, da mora biti tok vedno večji od četrtine območja, če
želimo skupni pogrešek pod 1% :
I I
2 ⋅ 10 − 3 D ≤ 8 ⋅ 10− 3 → D ≤ I
I 4
kar v našem primeru toka I = 25 mA ni izpolnjeno na nobenem
območju:
I D = 200 mA : 200 mA 4 = 50 mA > I > 20 mA
• Če želimo, da je mejni pogrešek merjenja napetosti manjši od 1% , postavimo

pogoj tudi za relativno mejno vrednost pogreška:
M U
mU = U = 1 ⋅ 10− 3 + 1 ⋅ 10 − 3 D ≤ 10 − 2
U U
in od tod dobimo, da mora biti napetost vedno večja od devetine
območja, če želimo skupni pogrešek pod 1% :
U UD
1 ⋅ 10 − 3 D ≤ 9 ⋅ 10 − 3 → ≤U
U 9
kar v našem primeru napetosti, ki je po skici v točki I = 25 mA večja
kot U = 250 V , izpolnjeno na območju:
U D = 2000 V : 2000 V 9 = 222,2 V < U
11.02.2016
3. Kako bi se spreminjalo efektivno število mest prikaza ENOD voltmetra ( U D = 1 V ), če bi

imel lastni šum voltmetra enakomerno ali trapezno ( β = 0,7 ) ali trikotno ali Gaussovo
( z = 3 ) porazdelitev gostote pogreška z enakimi mejnimi vrednostmi šuma
upp, e = upp, tri = upp, tra = upp, G = upp (šum) = 0,1 mV ? U 
 s (u ) 
Rešitev:
• Za določitev efektivnega števila mest prikaza ENOD p(x )
voltmetra moramo poznati standardni odklon a a
lastnega šuma, ki ga za dane porazdelitve določimo

1 2a
prek mejnih vrednosti a = upp (šum) 2 :
p(x)
a a
Trapezna porazdelitev: βa βa
σ tra = atra 1 + β 2 6 = atra 1 + 0,7 2 6 1 (1+ β)a
p(x )
Trikotna porazdelitev: σ tri = atri 6 a a
1a
Gaussova porazdelitev: σ G = aG 3 µ −a µ −σ µ µ +σ µ+a x
( x − µ )2 1
1 −
2σ 2
1 − 2 z2
p (x ) = e z = (x − µ ) σ p (z ) = e
σ 2π 2π
U   UD 3 
ENODe = log10  D  = log10   = log10 (3,464 ⋅ 10 4 ) = 4,54
σ  u (šum) 2 
 e  pp 
U   UD 6 
ENODtra = log10  D  = log10   = log (4,013 ⋅ 103 ) = 3,60
 σ tra   2  10
 upp (šum) 2 ⋅ 1 + 0,7 
U   UD 6 
ENODtri = log10  D  = log10   = log10 (4,899 ⋅ 103 ) = 3,69
σ  u (šum) 2 
 tri   pp 
U   UD ⋅ 3 
ENODG = log10  D  = log10   = log10 (6,000 ⋅ 103 ) = 3,78
σ  u (šum) 2 
 G  pp 
11.02.2016
4. Koliko je efektivnih stopenj prostosti veff , če je izhodna veličina upornost, merjena z

uravnovešenim mostičem R1 = R2 R3 R 4 . Relativne standardne negotovosti upornosti so
bile določene pri različnem številu meritev:
- w(R2 ) = 0,1% pri n2 = 10 , u4 (y)
veff = N c
- w(R3 ) = 0,5 % pri n3 = 5 , ∑ ui4 ( y ) vi
- w(R4 ) = 0,3 % pri n4 = 12 . i =1
Rešitev:
• Celotna standardna negotovost izhodne veličine R1 = R2 R3 R 4 je sestavljena iz
prispevkov zaradi negotovosti posameznih upornosti u (R2 ) , u (R3 ) in u (R4 ) :
2 2 2
uc (R1 ) = u 22 (R1 ) + u32 (R1 ) + u 42 (R1 )
2 2 2
uc (R1 ) = [c u(R )] + [c u(R )] + [c u(R )]
2 2 3 3 4 4
∂R1 R
u2 (R1 ) = c2 u (R2 ) = u (R2 ) = 3 u (R2 ) = R1 ⋅ w(R2 )
∂R2 R4
R
u3 (R1 ) = c3 u (R3 ) = 2 u (R3 ) = R1 ⋅ w(R3 )
R4
RR
u4 (R1 ) = c4 u (R4 ) = 2 2 3 u (R4 ) = R1 ⋅ w(R4 )
R4
• Ker imamo v opisni enačbi produkt in kvocient vhodnih veličin, lahko
poenostavljeno izrazimo relativno obliko standardne negotovosti izhodne veličine
ter izračunamo:
uc (R1 )
wc (R1 ) = = w 2 (R2 ) + w2 (R3 ) + w 2 (R4 ) =
R1
= 0,0012 + 0,0052 + 0,0032 = 5,916 ⋅ 10 − 3
• V izhodiščno obliko zapisa enačbe za efektivne stopnje prostosti vstavimo zapise
z negotovostmi v relativni obliki in efektivnimi stopnjami prostosti vhodnih
veličin v2 = n2 − 1 = 9 , v3 = n3 − 1 = 4 ter v4 = n4 − 1 = 11 :
4
uc4 (R1 ) R1 ⋅ wc4 (R1 )
veff = 4 = =
u2 (R1 ) u34 (R1 ) u44 (R1 ) R14 ⋅ w4 (R2 ) R14 ⋅ w4 (R3 ) R14 ⋅ w4 (R4 )
+ + + +
v2 v3 v4 v2 v3 v4
Izračunamo in zaokrožimo navzdol, kar nam da širši pas negotovosti:
wc4 (R1 )
veff = = 7,48 → veff = 7
w4 (R2 ) w4 (R3 ) w4 (R4 )
+ +
v2 v3 v4
11.02.2016
5. Pokažite v enačbah, kako se zmanjša standardna negotovost aritmetične sredine s

številom meritev pod enakimi pogoji!
Za stabilno delovanje brezpilotnega letala je potrebno meriti horizontalni nagib z
efektivno ločljivostjo vsaj 0,1° . Najmanj kako dolgo (št. meritev) je potrebno povprečiti
signal pospeškometra, s katerim merimo nagib, da dosežemo želeno ločljivost ob
prisotnosti neželenih vibracij (šuma) z efektivno vrednostjo 2,4 mV . Občutljivost
pospeškometra znaša S pm = 3 mV ° .
Rešitev:
• Aritmetično sredino n meritev xi pod enakimi pogoji zapišemo:
1
(x1 + ... + xi + ... + xn ) = 1 ∑ xi
n
x=
n n i=1
• Če želimo določiti standardna negotovost aritmetične sredine meritev kot izhodne
veličine u ( x ) , moramo poznati utežne faktorje ( c( xi ) - faktorje občutljivosti) in
negotovosti vhodnih veličin u ( xi ) . Če privzamemo naključnost posameznih
meritev, so korelacijski koeficienti med njimi rij = 0 .
u (x ) = [c(x1 )u (x1 )]2 + ... + [c(xi )u (xi )]2 + ... + [c(xn )u (xn )]2
∂x 1
c( x1 ) = ... = c( xi ) = =
∂xi n
u ( x1 ) = u ( xi ) = sp
Kjer smo upoštevali, da so vzorci vzeti iz iste neskončne populacije s
standardnim odklonom sp .
• Izhodiščna enačba standardne negotovosti aritmetične sredine se poenostavi in

dobimo:
1 s
u (x ) = c ( xi ) n ⋅ u 2 ( xi ) = u ( xi ) n = p
n n
Negotovost aritmetične sredine se zmanjša s korenom iz števila
meritev proti standardnemu odklonu celotne populacije.
• Efektivna vrednost vibracij pomeni povečano efektivno ločljivost. Želena

efektivna ločljivost Qφ = 0,1° pomeni v vrednosti signala 0,3 mV .
QU = S pm ⋅ Qφ = 3 mV ° ⋅ 0,1° = 0,3 mV
• Da bi šum zaradi vibracij zmanjšali s U p = 2,4 mV na u ( x ) = 0,3 mV , je potrebno

signal povprečiti z vsaj 64 meritvami:
2 2
Up  U   2,4 mV 
u (x ) = → n =  p  =   = 64
n  u ( x )   0,3 mV 
16.06.2016
1. Koliko je vrednost upp (od vrha do vrha) vhodne napetosti, če

u
voltmeter, ki meri pravilno efektivno vrednost, kaže U = 135 mV in 0
ima vklopljen negativni predznak? Uporabili smo izmenični vhod t
(AC - enosmerna komponenta napetosti je blokirana). Na vhodu je
pravokotna pulzna napetost u frekvence f = 1 kHz in širine pulza u pp = ?
Timp = 0,4 ms .
Rešitev:
u Timp
• Na podlagi podatkov ima signal pravokotno T t
pulzov enaka T = 1 f = 1ms . U− AC - vhod
u pp

imamo v dveh intervalih periode konstantni vrednosti negativno umin in nič, lahko
zapišemo:
T
1 1 2 3  2
U− = U = ∫
T 0
u dt =  u min ⋅ T + 0 ⋅ T  = u min
T 5 5  5

konstantni vrednosti (umin −U − ) in (U − ) . Voltmeter se odziva na efektivno
T
1 2
T ∫0
 1    3 
2 2
21 2 2 2 3 2  2 2
U =  (umin − U − ) T + (U − ) T  =  umin − u min  T +  u min  T  =
T 5 5  T   5  5 5  5 
 3 2
 2 2  3 9⋅2 2
2
4⋅3 2 30 2
U 2 =   umin  +  umin   = umin + umin = umin
 5  5  5  5  25 ⋅ 5 25 ⋅ 5 125
 
Od tod dobimo za minimalno vrednost vhodne napetosti:
125
umin = − U = −275,57 mV → umin = −276 mV
30
• Ker je maksimalna vrednost signala nič voltov, je vrednost napetosti od vrha do
vrha enaka:
u pp = u maks − u min = 276 mV
16.06.2016
2. Želimo opazovati signal, ki ima dvižni čas Tr = 10 ns , z elektronskim osciloskopom

( Bo = 100 MHz ), tako da se izmerjeni dvižni čas podaljša največ za deset odstotkov proti
dejanskemu. Kakšna mora biti pasovna širina uporabljene sonde, da bo izpolnjen pogoj
meritve? Dinamično obnašanje sonde in osciloskopa (kaskadna vezava) aproksimiramo s
členom 1. reda.
Rešitev:
zgornje in spodnje mejne frekvence: B = f m, zg − f m,sp . Ker je f m,sp ≈ 0 , je dvižni
čas enak:
Tr, o = 0,35 f m, o = 0,35 Bo = 3,5 ns .
• Skupni izmerjeni dvižni čas dobimo z geometrijskim seštevanjem dvižnih časov

zaporedno (kaskadno) vezanih členov (sonde in osciloskopa) in dvižnega časa
vhodnega signala:
2
Tr,2M = Tr2 + Tr,2s + Tr2, o = (1,1 ⋅ Tr )
Tr,s ≤ Tr2 (1,12 − 12 ) − Tr2, o = 2,96 ns

0,35
Bs ≥ = 118,3 MHz
Tr,s
16.06.2016
3. V katerem intervalu se lahko nahajajo vrednosti, ki jih kaže ampermeter ( I D = 2,0000 A ,

M I = ±(0,04% I i + 0,03% I D + 1dig ) , RA = 1Ω ), ko merimo tok vira, ki ima kratkostični
tok I 0 = 1,8537 A ± 0,0061 A in notranjo upornost R0 = 9 Ω ? Negotovosti RA in R0
zanemarite.
Rešitev:
B
R0
I A = I0 = I 0 ⋅ 0,9
R0 + RA
• Ker se lahko vrednost toka kratkega stika spreminja, se ustrezno tudi vrednost
toka na ampermetru. To znaša v našem primeru:
I A = 0,9 I 0 = 1,66833 A ± 0,00549 A
M I = ± (4 ⋅ 10 −4 I i + 3 ⋅ 10−4 I D + 1dig ) =
M I = ± (4 ⋅ 10 −4 ⋅1,66833 A + 3 ⋅ 10 −4 2,0000 A + 0,1mA ) = ±0,00137 A

• Od pričakovane vrednosti I A = 1,6683 A lahko odčitek odstopa za mejno vrednost
toka, ki je na ampermetru M I A = ±0,00549 A , in mejno vrednost lastnega
pogreška ampermetra M I :
M = M I A + M I = ±(0,00549 A + 0,00137 A ) = ±0,00686 A
• Vrednosti, ki jih lahko kaže voltmeter, se nahajajo v intervalu:

1,6615 A ≤ I prikaz ≤ 1,6752 A
16.06.2016
4. Upor smo merili po UI metodi. Napetost U na uporu smo Število

prostostnih
izmerili n1 = 12 -krat in dobili U = 111,51 V in s (U ) = 0,80 V , stopenj
Vrednosti za tp(ν)
p= 95 % p= 99 %
tok I pa n2 = 15 -krat in dobili I = 12,653 mA in 1 12,71 63,66
2 4,30 9,92
s (I ) = 0,575 mA . Izračunajte celotno standardno negotovost in 3 3,18 5,84
4 2,78 4,60
razširjeno negotovost upora R, če je stopnja zaupanja p = 95 % ! 5
6
2,57
2,45
4,03
3,71
7 2,36 3,50
uc4 ( y ) 8 2,31 3,36
ν eff = N 9 2,26 3,25
∑ u (y) ν4 10 2,23 3,17

12 2,18 3,05
i i
14 2,14 2,98
i =1 16 2,12 2,92
18 2,10 2,88
20 2,09 2,85
30 2,04 2,75
40 2,02 2,70
50 2,01 2,68
100 1,98 2,63
1,96 2,58
Rešitev: ∞
U 111,51 V
• Merjeni upor je ocenjeno enak: R = = = 8,81293 kΩ
I 12,653 mA
• Celotna standardna negotovost: uc (R ) = u12 (R ) + u 22 (R )
∂R 1 s (U ) 1 0,80 V
u1 (R ) = c1 u (U ) = u (U ) = = = 0,0183 kΩ ,
∂U I n1 12,653 mA 12
∂R U s (I ) 111,51 V 0,575 mA
u 2 ( R ) = c2 u ( I ) = u (I ) = 2 = 2
= 0,1034 kΩ .
∂I I n2 (12,653 mA ) 15
uc (R ) = u12 (R ) + u22 (R ) = (0,0183 kΩ )2 + (0,1034 kΩ )2 = 0,105 kΩ
→ uc (R ) = 0,11 kΩ
νeff =
uc4 ( y )
=
(0,105 kΩ )4 = 14,86
N
(0,0183 kΩ )4 11 + (0,1034 kΩ )4 14
∑u (y) ν
i =1
4
i i

odčitamo iz tabele faktor razširitve t p (ν ) = t95 (14 ) = 2,14 .
• Razširjena negotovost za upor je:

U 95 = k95 uc (R ) = t95 (14 ) uc (R ) = 2,14 ⋅ 0,105 kΩ = 0,225 kΩ
→ U 95 = 0,23 kΩ
16.06.2016
5. Z danim vezjem merimo upornost Rx Rn Rx

( Rn = 1kΩ ; U1 = 1V ; U 2 = 2 V - v ravnovesju). Na
katerem dekadnem mestu voltmetra kot ničelnega + I1 I2
indikatorja ( U D = 1,10000 V ; RV = 10 MΩ ) se pozna U 1 V U2
+
sprememba napetosti generatorja ∆U1 = 20 µV pri
nastavljanju ravnovesja. Pokažite v enačbah!
Rešitev:
• Za obe napetostni zanki vezja velja:
U1 = I1 Rn + U V in U 2 = I 2 Rx − U V
U1 U 2 U2
• V ravnovesju U V = 0 V velja: = → Rx = Rn = 2 kΩ
Rn Rx U1
• Če mostiček ni v ravnovesju imamo U V ≠ 0 V . Ker je upornost voltmetra precej
večja od obeh upornosti RV >> Rn , Rx , sta toka praktično enaka I 1 =& I 2 in
zapišemo:
U1 − U V U 2 + U V
=
Rn Rx
in od tod izrazimo napetost voltmetra kot ničelnega indikatorja:
RxU1 − RnU 2
UV =
Rn + Rx
• Občutljivost dobimo z delnim odvajanjem:
∂U V Rx Rx
= → ∆U V = ∆U 1
∂U1 Rn + Rx Rn + Rx
• Sprememba napetosti generatorja ∆U1 = 20 µV se na voltmetru pozna z

vrednostjo:
Rx
∆U V = ∆U 1 = 20 µV ⋅ 0,66& .. =& 13 µV → 0,000013 V
Rn + Rx
spremeba se zanesljivo pozna na zadnjem mestu prikaza voltmetra
( 10 µV ).
25.08.2016
1. Z danim vezjem smo merili moč na bremenu Rb = 387,26 Ω z napajalnim virom

U 0 = 10,00 V , R0 = 386,41Ω in vatmetrom, kjer smo izmerili U W = 5,055 V ,
I W = 12,71mA . Pogrešek zaradi I (RW,n )
vključitve vatmetra v vezje je bil R0 W IW Ib
e P , 0 = −0,712 % , pogrešek zaradi
priključitve pa eP = 0,169 % . Koliko RW,t RW,n
U0 Ub Rb
kaže vatmeter PW = ? in koliko je
upornost napetostne tuljavice vatmetra
RW, n ?
Rešitev:
• Izračunamo moč bremena, kadar vatmeter ni vključen v vezje, ker poznamo
napajalno napetost vezja U 0 in obe upornosti Rb in R0:
Rb 387,26 Ω
U b,0 = U 0 ⋅ = 10,00 V = 5,0055 V ,
R0 + Rb 386,41Ω + 387,26 Ω
U0 10,00 V
I b,0 = = = 12,925 mA ,
R0 + Rb 386,41Ω + 387,26 Ω
Pb,0 = U b,0 ⋅ I b,0 = 64,70 mW
Ker poznamo tudi pogrešek vključitve vatmetra, lahko izračunamo kaj
kaže:
PW − Pb,0
eP ,0 = ⇒ PW = Pb , 0 ⋅ (1 + eP , 0 ) = 64,24 mW
Pb,0
• Iz vezave razberemo, da je napetost U W pravilno zmerjena in je tok I W prevelik

za vrednost toka skozi napetostno tuljavico. Iz enačbe za moč na bremenu in
enačbe za pogrešek zaradi priključitve vatmetra izračunamo iskano notranjo
upornost napetostne veje watmetra.
PW − Pb PW
eP = → Pb = in Pb = U b ⋅ I b = U W ⋅ ( I W − U W / RW, n )
Pb 1 + eP
U W2
R W, n = = 217,6 kΩ
P
UW ⋅ IW − W
1 + eP
25.08.2016
2. Kaj bi moralo pisati na certifikatu soupora za vplivno veličino frekvenco, če ima soupor
časovno konstanto τ = 100 ns (člen 1. reda)? Referenčno območje je določeno tako, da je
fazni zamik med merjenim tokom in napetostjo manjši od 0,01 rad , in nazivno območje
uporabe tako, da se dopustna meja za kot lahko poveča še za 0,01 rad ?
1
G ( jω) =
1 + jωτ
Rešitev:
U 2 U 2 ( jω ) 1 1 − jωτ
G ( jω ) = = = =
U 1 U 1 ( jω) 1 + jωτ 1 + ω2 τ 2
ℑ(G )
ℜ(G )
• Iskana frekvenca za fazni zamik 0,01rad je:
tgϕ
tgϕ = ωτ → f = = 15,916 kHz
2πτ
• in nazivno območje uporabe pri povečanem dopustnem kotu za dodatni kot

0,01 rad :
tg (0,02 rad )
f = = 31,835 kHz
2 πτ
• Spodnja meja referenčnega in nazivnega območja uporabe je 0 Hz . Tu je kotni
pogrešek nič.
• Na certifikatu soupora za vplivno veličino frekvenco bi bilo označeno:
f = 0 Hz ... 15,92 kHz ... 31,84 kHz
25.08.2016
3. Kako bi se spremenilo efektivno število mest prikaza ENOD voltmetra ( U D = 10 V ), če bi

se spremenila oblika porazdelitev gostote pogreška lastnega šuma voltmetra iz
enakomerne v Gaussovo ( z = 3 ) z enakimi mejnimi vrednostmi šuma
upp, e = upp, G = upp (šum) = 0,2 mV ? Koliko meritev bi morali povprečiti z voltmetrom, če
bi ohranili enakomerno porazdelitev, da bi dosegli enak efekt spremembe ENOD?
U 
 s (u ) 
Rešitev:
• Za določitev efektivnega števila mest prikaza ENOD p(x )
voltmetra moramo poznati standardni odklon a a
lastnega šuma, ki ga za dane porazdelitve določimo

1 2a
prek mejnih vrednosti a = upp (šum) 2 :
Gaussova porazdelitev: σ G = aG 3
( x − µ )2 1
1 −
2σ 2
1 − 2 z2
p (x ) = e z = (x − µ ) σ p (z ) = e
σ 2π 2π
U   UD 3 
ENODe = log10  D  = log10   = log10 (1,732 ⋅ 105 ) = 5,24
 u (šum) 2 
 σe   pp
U   UD ⋅ 3 
ENODG = log10  D  = log10   = log10 (3,000 ⋅ 105 ) = 5,48
 u (šum) 2 
 σG   pp

šuma s (u ) = σ (u ) zmanjša za n . V našem primeru se poveča efektivno število
mest prikaza voltmetra ∆(ENOD ) za 0,24:
UD U
∆(ENOD ) = ENODG − ENODe = log10 − log10 D =& 0,24
s(u ) n s(u )
Za to povečanje so potrebne 3 meritev:
UD U
log10 − log10 D = log10 n = 0,24 → n = 100, 48 = 3
s(u ) n s(u )
25.08.2016
4. Koliko je standardna merilna negotovost razmerja dveh uporov rx = R1 R2 =& 1,01 , ki ga

določamo z napetostno primerjalno metodo in uporabljamo voltmeter z U D = 10 V ,
M U = ± (0,02%U i + 0,01%U D ) , 1dig = 1 mV ? Razmerje določamo s primerjavo padcev
napetosti na obeh uporih, pri čemer zagotovimo, da sta napetosti blizu U D . Vpliva
stabilnosti tokovnega vira in notranje upornosti voltmetra sta zanemarljiva. Skicirajte
merilno vezje.
Rešitev:
merimo napetost najprej na uporu R1 in R1
p V
(stabilen tokovni vir) in ker je notranja R2
lahko zapišemo:
U1 U 2 R1 U 1
I0 = = → = = rx
R1 R2 R2 U 2
U1
Uporovno razmerje rx torej znaša: rx = =& 1,01
U2
2 2
u (r )  u (U1 )   u (U 2 ) 
wc (rx ) = x =   + 
rx  U1   U 2 
odčitavanja:
2 2
 u (U1 )q   u (U 2 )q  u (U )q
wc (rx ) =   +  =& 2
 U1   U 2  U
u (U 1 )q in u (U 2 )q pomenita negotovosti zaradi ločljivost voltmetra

QU = 1dig = 1mV , ki je v obeh primerih enaka (isti voltmeter).
Za vrednotenje standardne negotovosti ločljivosti predpostavimo
QU
u (U )q =
2 3
• Za standardno merilno negotovost razmerja dveh uporov sedaj zapišemo:
u (U )q QU
wc (rx ) = 2 =& 2 = 4,08 ⋅ 10− 5 = 4,1 ⋅ 10− 5
U UD 2 3
25.08.2016

števca delovne energije po časovni metodi, kjer je referenčna energija enaka
W = Pt = PW t in izpeljite številsko enačbo za lastni pogrešek, če so veličine izražene z
naslednjimi enotami:
[e] = % , [K ] = vrt kWh , [P] = kW , [t ] = min , [N ] = vrt
Rešitev:
preskušanju merilnega instrumenta se preverja skladnost s specifikacijami
podanimi v standardu za posamezen merilni instrument.
• Za preizkus števca delovne U niverzalni analizator
energije po časovni metodi, (W -m eter + časovnik)
potrebujemo stabilen vir,
vatmeter in časovnik za
merjenje časa obratov.

W −W
e= š
W
Wš − W N
W K PW t
{e}[e] = {N }[N ] −1
{K }[K ]{PW }[PW ]{t}[t ]
{N } [N ] 1 − 1
{K }{PW }{t} [K ][PW ][t ] [e] [e]
[N ] 1 = vrt 1 60 min 1 60
⋅ = =
[K ][PW ][t ][e] vrt kWh ⋅ kW ⋅ min % min % %
 N  1  N 
e =  60 ⋅ − 1 ⋅ oz. e =  60 ⋅ − 1 ⋅ 100
 K PW t  %  K PW t 
25.01.2013
1. Kakšno ločljivost bi moral imeti voltmeter QU = 1dig = ? ( M U = ± (0,02%U i + 0,01%U D ) ,

U D = 1V ), s katerim želimo meriti razmerje dveh uporov rx = R1 R2 =& 0,99 z napetostno
primerjalno metodo, da bi bila skupna negotovost manjša od wc (rx ) ≤ 10 −5 . Razmerje
določamo s primerjavo padcev napetosti na obeh uporih pri čemer zagotovimo, da sta
napetosti v zadnji tretjini merilnega območja ( > 2U D 3 ). Vpliva stabilnosti tokovnega vira
in notranje upornosti voltmetra sta zanemarljiva. Skicirajte merilno vezje.
Rešitev:
• Pri napetostno primerjalni metodi merimo R1
napetost najprej na uporu R1 in nato na
drugem R2 . Ker v obeh primerih teče skozi p
I V
njiju enak tok (stabilen tokovni vir) in ker je R2
notranja upornost voltmetra zelo velika
(zanemarljiv sistematični pogrešek
priključitve), lahko zapišemo:
U U R1 U1
I0 = 1 = 2 → = = rx =& 0,99
R1 R2 R2 U 2
2 2
u (r )  u (U1 )   u (U 2 ) 
wc (rx ) = x =   + 
rx  U1   U 2 
2 2
 u (U1 )q   u (U 2 )q  u (U )q ∆(U )q
wc (rx ) =   +  =& 2 = 2 ≤ 10− 5
 U 1   U 2  U U 2 3
pri čemer u (U 1 )q in u (U 2 )q pomenita standardni negotovosti zaradi

ločljivost voltmetra QU , ki je v obeh primerih enaka (isti voltmeter).
Za vrednotenje predpostavimo pravokotno porazdelitev:
∆(U )q QU
u (U )q = =
2 3 2 3
• Ker je vrednost napetosti najmanj dve tretjini merilnega dosega U ≥ 0,666 V ,
določimo ločljivost in jo zaokrožimo navzdol na prvo desetiško vrednost:
QU ≤ 10−5 6 ⋅ 0,666 V = 16,33 µV → QU = 10 µV

25.01.2013
2. Za koliko se poveča efektivno število mest prikaza voltmetra ENOD, če napetostni signal
povprečimo s 100 zaporednimi meritvami?
Rešitev:
• Efektivno število mest prikaza, ENOD, je definirano z enačbo:
U 
 s(u ) 
• Šum predstavlja standardni odklon napetosti, s(u ) .
• Če signal povprečimo s 100 zaporednimi meritvami, se standardni odklon
napetosti-šuma zmanjša za 100 = 10 . ENOD se tako poveča za:
UD U
∆(ENOD ) = log10 − log10 D = log10 100 = 1
s(u ) 100 s(u )
25.01.2013
3. Od katere frekvence naprej je efektivna valovitost r = X a X 0 izhodnega signala

merilnega člena manjša od 10 −3 , če imamo na vhodu signal u V = 100 ⋅ (1 + sin ωt ) . Merilni
člen je prvič aproksimiran s členom 1.reda ( uîz uˆvh = 1 1 + ω2 τ 2 ), ki ima časovno
2 2
konstanto τ = 2 ms , in drugič s členom 2.reda ( uîz uˆvh = 1 (1 −ν ) + (2νξ ) 2
), ki ima
lastno frekvenco nedušenega nihanja f 0 = 1 kHz in faktor dušenja ξ = 1 .
Rešitev:
U 0 = U 0 = 100 V
• Če želimo doseči dano valovitost izhodnega signala, mora biti efektivna vrednost
izmeničnega dela signala:
U a,izh ≤ 10−3U 0 = 0,1V

primeru sinusne oblike ua V = 100 sin ωt , enaka U a,vh ≤ 100 V 2 , morata
merilna člena zadušiti izmenični signal v razmerju:
U a,izh 0,1
= = 1,414 ⋅ 10 − 3
U a, vh 100 2
frekvenci:
uîz U a,izh 1 1 1
= = = 1,414 ⋅ 10− 3 → f1.red ≥ −3 2
− 1 = 56,270 kHz
2 2 πτ (1,414 ⋅ 10 )
uîz U a,izh 1
= = = 1,414 ⋅ 10 − 3
uˆvh U a, vh 2 2
(1 − ν ) + (2νξ )2
1 1 1
= = 1,414 ⋅10 −3 → ν= − 1 = 26,573
2 2
(1 −ν ) + (2ν ) 2 1 +ν 2
1,414 ⋅ 10 − 3
f 2.red = f 0 ⋅ν = 26,573 kHz
25.01.2013
4. Trem kondenzatorjem z enako nazivno vrednostjo, smo izmerili kapacitivnost z istim

instrumentom. Standardna negotovost je bila 0,3 µF . Kondenzatorje vežemo zaporedno.
Koliko je standardna negotovost kapacitivnosti te vezave? r ( xi , x j ) = 1
N N −1 N
uc ( y ) = ∑ [c u (x )]
i =1
i i
2
+ 2∑ ∑ c c r (x
i =1 j =i +1
i j i , x j ) u (xi ) u (x j )
Rešitev:
• Impedanco zaporedne vezave treh enakih kondenzatorjev ( C1 = C2 = C3 = C )

zapišemo v obliki:
1 1 1 1 C2C3 + C1C3 + C1C2 1
Z= + + = =
ω C1 ω C2 ω C3 ω C1 C2C3 ω ⋅ Cs
Pri čemer je skupna kapacitivnost enaka:
C1 C2C3 C3 C
Cs = = =
C2C3 + C1C3 + C1C2 3C 2 3
upoštevati standardne negotovosti merjenja kapacitivnosti u (C ) , koeficiente
občutljivosti c in korelacijske faktorje r kot zahteva podana enačba:
uc ( y ) = [c1 u (C1 )]2 + [c2 u (C2 )]2 + [c3 u (C3 )]2 + 2[c1 c2 r (C1 , C2 )u (C1 )u (C2 )] + ...
Koeficiente občutljivosti dobimo z delnim odvajanjem skupne enačbe.
Faktorji občutljivosti so zaradi enakosti kondenzatorjev enaki in sicer:
∂C C2C3 (C2C3 + C1C3 + C1C2 ) − (C3 + C2 )C1C2C3 C 2 ⋅ 3C 2 − 2C ⋅ C 3 C 4 1
c1 = = = = = ,
∂C1 (C2C3 + C1C3 + C1C2 )2 (3C 2 )2 9C 4 9
∂C 1 ∂C 1
c2 = = , c3 = =
∂C2 9 ∂C3 9
Ker smo posamezne kapacitivnosti merili z istim instrumentom, so
njihove standardne negotovosti enake: u (C1 ) = u (C 2 ) = u (C 3 ) = u (C )
• Standardna negotovost kapacitivnosti zaporedne vezave je:
u 2 (C ) u (C ) u (C )
2
[
uc (C ) = 3 ⋅ [c u (C )] + 3 ⋅ 2 c 2 ⋅ u 2 (C ) = 9 ] 92
= =
3
= 0,1µF
9
25.01.2013
5. Uporovnemu temperaturnemu senzorju ste izmerili karakteristiko. Podatki t °C Rt Ω

-60 1500
so v tabeli. Koliko je občutljivost senzorja in koliko je nelinearnost
-40 1817
senzorja, če gre nazivna karakteristika skozi začetno in končno točko -20 2196
0 2670
dejanske karakteristike? Narišite graf relativnega pogreška linearnosti v
20 3112
odvisnosti od temperature! 40 3610
60 4520
80 5601
100 6786
120 8212
Rešitev:
• Občutljivost predstavlja strmino nazivne karakteristike senzorja in znaša:
Rt , maks − Rt , min Ω
S= = 37,29
tmaks − tmin °C
Rt − Rn
• Preračun podatkov in prikaz relativnega pogreška linearnosti el = v
Rt , maks − Rt , min
odvisnosti od temperature. Nazivna karakteristika se računa z enačbo
Rn = Rt , min + S (t − tmin ) .
t °C Rt Ω Rn Ω El Ω el %
-60 1500 1500 0 0,000
-40 1817 2246 -429 -0,064
-20 2196 2992 -796 -0,119
0 2670 3737 -1067 -0,159
20 3112 4483 -1371 -0,204
40 3610 5229 -1619 -0,241
60 4520 5975 -1455 -0,217
80 5601 6720 -1119 -0,167
100 6786 7466 -680 -0,101
120 8212 8212 0 0,000
• Nelinearnost pa je največji pogrešek linearnosti in znaša:

Rt − Rn maks
n = e maks = = 0,241
Rt , maks − Rt , min
06.02.2013
1. Z voltmetrom merimo napetost baterije in po 100 ponovljenih meritvah dobimo povprečno

napetost 1,1346 V s standardnim odklonom 1,2 mV . Isto napetost pomerimo s
kompenzacijskim vezjem in zopet po 100 meritvah dobimo 1,2937 V s standardnim
odklonom meritev 1,9 mV . Vsako od obeh meritev ustrezno označite z eno od naslednjih
oznak: bolj pravilna ali bolj natančna od obeh. Oznako utemeljite ter skicirajte merilno
vezje za oba primera! Kdaj bi bila meritev točna?
Rešitev:
• Prva meritev – merjenje z voltmetrom baterija Rx,0
(odklonska metoda):
RV
U x,0 Ux V
Meritev ni bolj pravilna, saj je nižje izmerjena napetost kot pri drugi
meritvi posledica padca napetosti na notranji upornosti (baterije), do
katerega pride zaradi priključitve voltmetra z relativno nizko notranjo
upornostjo.
Meritev je bolj natančna, ker ima manjši standardni odklon in se zato
izmerjene vrednosti pridobljene s ponovljenimi meritvami bolj
medsebojno ujemajo.
Ip
• Druga meritev – baterija Rx,0 Rp
kompenzacijska metoda V A
– napetost izmerimo
posredno preko merjenja U x,0 Ux RN Up
toka in etalonskega
upora:
Meritev je bolj pravilna, saj pri kompenzacijski metodi vir precej

manj obremenimo in zato pride do manjšega padca napetosti na
notranji upornosti in s tem pomerimo tudi višjo, bolj pravilno
napetost.
Meritev ni bolj natančna, saj ima večji raztros vrednosti oz.
standardni odklon; večji raztros je verjetno povezan s povezovanjem
žic, ki v tem primeru ne morejo biti prepletene in je tako večji šum.
• Meritev je točna, kadar je natančna in pravilna. To bi bilo v primeru, če bi
npr. pri drugi meritvi uspeli zmanjšati raztros (pazljivost pri uporabi vodnikov
ipd.)
06.02.2013
2. Napetost U , izražena v dBm 600 (referenca 1 mW , 600 Ω ) je trikrat večja, kot če je

izražena v dBm 50 (referenca 1 mW , 50 Ω ). Kolikšna je napetost U , izražena v enoti SI?
Rešitev:
U  P  U 2 R   U2   U 
= 10 log  = 10 log ⋅ 2  = 10 log 2  = 20 log 
U
• - referenčna napetost U ref1 je enaka napetosti, kadar se na uporu
dBm 600
U  U 
U ref1 = P ⋅ R = 1 mW ⋅ 600 Ω = 0,7746 V ⇒ = 20 log 
dBm 600  0,7746 V 
U
dBm 50
U  U 
U ref2 = P ⋅ R = 1 mW ⋅ 50 Ω = 0,2236 V ⇒ = 20 log 
dBm 50  0,2236 V 
U U
dBm 600 dBm 50
 U   U 
20 log  = 3 ⋅ 20 log 
U
 ref1  U
 ref2 
3 3
 U   U  U ref2
  =   ⇒ U= = 0,1201 V
U U
06.02.2013
3. Kako se relativno zmanjša efektivna valovitost r = X a X 0 izhodnega signala proti

vhodnemu signalu merilnega člena, če imamo na vhodu signal u V = 100 ⋅ (1 + sin ωt )
ω = (20000π ) Hz ? Merilni člen je prvič aproksimiran s členom 1.reda
2 2
( uˆ iz uˆ vh = 1 1 + ω τ ), ki ima časovno konstanto τ = 2 ms , in drugič s členom 2.reda
2 2
( uˆ iz uˆ vh = 1 (1 −ν ) + (2νξ ) 2
), ki ima lastno frekvenco nedušenega nihanja
f 0 = 1 kHz in faktor dušenja ξ = 1 .
Rešitev:
U 0 = U 0 = 100 V
sinusne oblike u a V = 100 sin ωt in frekvence f = ω 2 π = 10 kHz , je enaka
U a, vh = 100 V 2 in efektivno valovitost vhodnega signala izračunamo iz
izraza:
U a, vh 100 V 2 1
rvh = = = = 0,7071
U0 100 V 2
zmanjša za:
uˆ iz U a,izh 1 1
k1.red = = = = 7,9575 ⋅10 − 3 oz. = 125,67 -krat
uˆ vh U a, vh 1 + (2 πfτ )
2 k1.red
in posledično enako tudi efektivna valovitost pri konstantni enosmerni

napetosti:
U a, vh U a,izh k1.red ⋅ U a, vh
rvh = = 0,7071 → riz = = = 5,627 ⋅10 −3
U0 125, 67 − krat U0 U0
nedušenega nihanja ν = ω ω 0 = f f 0 = 10 kHz 1 kHz = 10 :
uˆ iz U a,izh 1 1
k 2.red = = = = 9,901 ⋅10 −3 oz. = 101 -krat
uˆ vh U a, vh 2 2
(1 −ν ) + (2νξ ) 2 k 2.red
in posledično enako tudi efektivno valovitost:

U a, vh U a,izh k 2.red ⋅ U a, vh
rvh = = 0,7071 → riz = = = 7,001 ⋅10 −3
U0 101− krat U0 U0
06.02.2013

merilna negotovost tega voltmetra pri nastavljeni vrednosti, če je bila:
• razširjena merilna negotovost referenčnega instrumenta U N = 2,5 ⋅10 −6 V podana
za raven zaupanja p = 99% ;
U N, min = 1,23245 V in U N, max = 1,23307 V ;
• negotovost zaradi histereze znaša u hist = 2,0 ⋅10 −4 V ;
• negotovost zaradi lezenja znaša u lez = 2,2 ⋅10 −6 V ;
Rešitev:
• Standardna negotovost referenčnega instrumenta je za faktor razširitve manjša kot
razširjena negotovost. Pri ravni zaupanja p = 99% in predpostavljeni Gausni
porazdelitvi je faktor razširitve k = 2,58 .
U (E N ) 2,5 ⋅10 −6 V
u (E N ) = = = 0,969 ⋅10 − 6 V ,
k 2,58
E N, max − E N, min 1,23307 V − 1,23245 V
u (E t ) = = = 1,790 ⋅10 − 4 V ,
2 3 2 3
• Negotovost zaradi histereze znaša u hist = 2,0 ⋅10 −4 V in zaradi lezenja
u lez = 2,2 ⋅10 −6 V .
5 12 ⇒ 1,00000 V ⇒ Q = 1 ⋅10 −5 V
Q 1 ⋅10 −5 V
u (Eq ) = = = 2,887 ⋅10 − 6 V
2 3 2 3
u c (U i ) = u 2 (E N ) + u 2 (E t ) + u 2 (E his ) + u 2 (Elez ) + u 2 (E q )
2 2 2 2 2
u c (U i ) = (9,69 ⋅10 −7
V ) + (1,790 ⋅10 − 4 V ) + (2,0 ⋅10 - 4 V ) + (2,2 ⋅10 -6 V ) + (2,887 ⋅10 -6 V )
u c (U i ) = 2,684 ⋅10 − 4 V

06.02.2013
5. Koliko znaša merilni rezultat za faktor popačenja ( THDIEC = X 2 − X 12 X 1 ) napetostnega

signala oblike u = 100(sin ωt + 1 5 sin 5ωt + 1 100 sin 100ωt ) V , če ima spektralni
)
analizator standardno negotovost določanja amplitude w(u ) = 10 −2 ?
Rešitev:
• Faktor popačenja je razmerje efektivne vrednosti harmonskih komponent proti
efektivni vrednosti osnovne komponente:
U 2 − U 12 U 52 + U 100
2
THDIEC = =
U1 U1
Naš signal ima tri komponente, katerih efektvine vrednosti so:
) ) )
u1 100 V u u1
U1 = = = 70,71 V ; U 5 = 1 = 14,14 V ; U 100 = = 0,7071 V
2 2 5 2 100 2
U 52 + U 100
2

U1
• Ker stota harmonska komponenta zelo malo prispeva k faktorju popačenja
U5
THDIEC =& = 0,20000 in je zato njen vpliv na skupno negotovost zanemarljiv,
U1
THDIEC = U 5 U 1 :
) )
w(THD ) = w 2 (u1 ) + w 2 (u5 ) = 1,414 ⋅10 − 2
Pri tem smo upoštevali, da sta relativni negotovosti določanja
)
amplitude in efektivne vrednosti enaki w(u ) = w(U ) .
u (THD ) = w(THD ) ⋅ THD = 2,83 ⋅10 −3

THDIEC = 0,2002 , u (THD ) = 0,0029 , n =1
22.05.2013
1. Koliko mora biti upornost ampermetra RA , da bo sistematični RR00

pogrešek vključitve ampermetra pri merjenju toka I skozi upor II
R2 zanemarljiv?
U
U00 RR11 RR22
• vezje: U 0 = 200 V , R0 = 100 Ω , R1 = 200 Ω , R2 = 200 Ω ;
• ampermeter: I D = 600,0 mA , M I = ± (0,2% I + 0,2% I D )
Rešitev:
• Tok I, ki teče pred vključitvijo ampermetra v veji upora R2 , izračunamo iz enačbe
za tokovni delilnik, pri čemer predhodno določimo še tok vira:
 RR 
I 0 = U 0  R0 + 1 2  = 200 V (100 Ω + 100 Ω ) = 1A
 R1 + R2 
U0 R1 U 0 R1 U 0 R1
I= = = = 500,0 mA
R1R2 R1 + R2 R0 (R1 + R2 ) + R1R2 R2 (R0 + R1 ) + R0 R1
R0 +
R1 + R2
Po vključitvi ampermetra z upornostjo RA , teče v tej veji manjši tok:
U 0 R1
I* = <I
(R2 + RA )(R0 + R1 ) + R0 R1
in sistematični pogrešek vključitve ampermetra je negativen:
200 V ⋅ 200 Ω
Es = I * − I = −I
(200 Ω + RA )(300 Ω ) + 20000 Ω 2
• Sistematični pogrešek meritve je zanemarljiv, kadar je manjši od desetine
standardne negotovosti.
u (I ) 1 M I
Es ≤ =
10 10 3
Za podane vrednosti, privzeti pravokotni porazdelitvi pogreška
( u (I ) = M I 3 ) in upoštevanju, da se tokova I * in I zanemarljivo
malo razlikujeta, dobimo:
1
Es ≤ (2 ⋅ 10−3 ⋅ 500,0 mA + 2 ⋅10−3 ⋅ 600,0 mA) = 0,127 mA
10 3
• Od tod izračunamo iskano upornost RA :
200 V ⋅ 200 Ω
I * − I = − Es ⇒ − 500,0 mA = −0,127 mA
(200 Ω + RA )(300 Ω ) + 20000 Ω 2
RA = 0,068 Ω
• Upornost ampermetra mora biti manjša od vrednosti RA ≤ 0,068 Ω , da je
sistematični pogrešek pri merjenju toka I skozi upor R2 zanemarljiv.
22.05.2013
2. Nekatere dele UI karakteristike ne moremo zmeriti tako, da bi bila standardna merilna

negotovosti merjenja napetosti manjša od 0,5 % . Ugotovite katere!
• voltmeter:
U V U D = (2000 − 200 − 20 ) V ,
500 M U = ±(0,2 %U + 0,1%U D )
50 I mA
Rešitev:
• Pri podatku o mejni vrednosti pogreška voltmetra upoštevamo pravokotno obliko
porazdelitve pogreška s standardno relativno negotovostjo wU = mU 3 in
postavimo pogoj:
mU MU 1  −3 −3 U D  −3
wU = = =  2 ⋅ 10 + 1 ⋅ 10  ≤ 5 ⋅ 10
3 3 ⋅U 3 U 
• Od tod dobimo, da mora biti napetost vedno večja od ≈ 3 20 območja, če želimo

skupni pogrešek pod 0,5 % :
UD UD 3U D
1 ⋅ 10 − 3 ≤ 3 ⋅ 5 ⋅ 10 − 3 − 2 ⋅ 10 − 3 → =& ≤U
U 6,66 20
• Napetostna območja, ki jih z danim voltmetrom ne moremo meriti s standardno

merilno negotovostjo pod 0,5 % , so:
U D = 2000 V : 3 ⋅ 2000 V 20 = 300 V > U > 200 V
U D = 200 V : 3 ⋅ 200 V 20 = 30 V > U > 20 V
U D = 20 V : 3 ⋅ 20 V 20 = 3,0 V > U
22.05.2013
3. Želimo umeriti GPS napravo za določitev geografske lokacije. Najprej smo 20-krat
zaporedoma izmerili koordinate lokacije z umerjano napravo in dobili srednjo vrednost
N46,044970 E14,489609 ter standardni odklon 3,57 m . Na isti lokaciji smo z drugo
referenčno napravo, ki je povezana z GIS omrežjem stalnih naprav, izmerili naslednji
koordinati N46,044834 E14,48946 s standardno negotovostjo 30 cm . Razdalja med
obema paroma koordinat znaša E = 18,59 m . Podajte merilni rezultat za odstopanje E
umerjane naprave s standardno negotovostjo.
Rešitev:
• Rezultat umerjanja je izmerjeno odstopanje kazanja instrumenta s pripadajočo
obema izmerjenima koordinatama, to je 18,59 cm.
E = 18,59 m
• Ker je E izračunan na podlagi razlike med dvema lokacijama, je njegova
2
s 
u (E ) =  izm, GPS  + uGIS,
2
ref = 79,82 cm 2 + 302 cm 2 = 85,3 cm
 n 
Ostale negotovosti tipa B (lezenje, ločljivosti, vremenski pogoji,…) so

• Primerno zaokrožen merilni rezultat umerjanja s standardno negotovostjo je:
E = 18,59 m , u (E ) = 0,86 m
22.05.2013
4. S pomočjo četrtinskega Wheatstonovega mostiča želimo meriti temperaturo z ločljivostjo

0,1°C . Kakšno ločljivost mora imeti voltmeter, ki meri diagonalno napetost mostiča? Za
temperaturno spremenljivi upor velja linearna odvisnost od temperature T = k ⋅ R , kjer je R
upornost upora in k = 1°C Ω . Vsi štirje upori imajo začetno vrednost 30 Ω , napajalna
napetost mostiča pa je U 0 = 3,3 V .
Rešitev:
• Ločljivost se zaradi linearnosti pokorava istim funkcijskim odvisnostim kot
odvisnost temperature od upornosti, torej T = k R . Tako mora biti za doseganje
ločljivosti Q (T ) = 0,1°C ločljivost merjenja upornosti Q ( R ) enaka:
Q (T ) = k ⋅ Q ( R )
Q (T ) 0,1°C
Q( R) = = = 0,1Ω
k 1°C Ω
• Za diagonalno napetost četrtinskega Wheatstonovega mostiča velja enačba:
U 0 ∆R
U5 = ,
4R
iz katere lahko izračunamo potrebno ločljivost voltmetra.
U 0 Q( R) 3,3 V ⋅ 0,1Ω
∆U 5 = = = 0,00275 V = 2,75 mV → 1mV
4R 4 ⋅ 30 Ω
22.05.2013

parametre pulznih neperiodičnih oblik signalov. Kateri parameter se uporablja za določitev
širine impulza?
Rešitev:
deterministične,
stacionarne,
nestacionarne.

( u base , 0 % ),

histogramu.

11.06.2013
1. Skicirajte zgradbo merilnega sistema in opišite funkcije posameznih blokov v shemi!

Kateri blok je ključen za pridobivanje informacije? Kako je definirana množina
informacije in kako jo določimo, če upoštevamo samo kvantizacijo?
Rešitev:

zaznavalo

izmerjena vrednost
'prikaz'
pretvornika) na negotovost diskretnega stanja kvantizacije po končanem
postopku.
• Množina informacije, ki jo pridobimo, je dvojiški logaritem od števila
amplitudnih stopenj S = lbm .
vrednosti!
Bolj ko zmanjšamo interval xmax − xmin → 2 E x ≈ ∆ , več informacije
dobimo. m = 1 + max ≈ 1 + max
2 Ex ∆
2E x
xmin x i − E x xi xi + E x xmax
11.06.2013
2. Koliko časa po priklopu merjene napetosti U = 18 V na vhod digitalnega voltmetra,

( M U = ±(0,2%U + 0,1%U D + 3dig ) ; U D = 20,00 V ), moramo počakati, da bo dinamični
pogrešek zanemarljiv? Dinamično obnašanje voltmetra aproksimiramo s členom prvega
reda f m = 100 Hz . Pred vklopom je na vhodu napetost U 0 = 0 V .
Rešitev:
U iz
= 1 − e−t τ
U vh
U − U vh U iz
edin = iz = − 1 = −e − t τ
U vh U vh
1
konstante: τ = = 1,592 ms
2 πf m
1
edin ≤ w(U )
10
obliki:
1 MU 1 U 0,03 V 4,777 ⋅ 10−3
w(U ) = = (2 ⋅ 10− 3 + 10− 3 D + )= = 2,758 ⋅ 10− 3
3 U 3 U U 3
1
edin ≤ w(U ) → e − t τ ≤ 2,758 ⋅ 10−4
10
t ≥ −τ ln (2,758 ⋅ 10 −4 ) → t ≥ 13,04 ms
11.06.2013
3. Napišite merilni rezultat za upornost Rx ≈ 100 kΩ , ki smo jo merili z napetostno

primerjalno metodo. Vezje napajamo s tokovnim virom. Izmerjene vrednosti so naslednje:
• U x = 8,324 V , U N = 8,284 V
• RV = 10 MΩ , RN = 100 kΩ , mRN = 10 −4
• M V = (2 ⋅ 10−4U + 2 ⋅ 10 −4U D + 2dig ) , U D = 10 V
A
Rešitev:
• Iz poenostavljenega izraza za Rx
napetostno primerjalno metodo
izračunamo vrednost: I0 V
RN
U
Rx = RN x = 100,48286 kΩ
UN
pogrešek:
RN − Rx
e= = −4,78 ⋅ 10 − 5
Rx + RV
( ) ( )
ločljivosti voltmetra u (U x )q = ∆U min 2 3 = 1mV 2 3 , ker dvakrat odčitamo,
in negotovost referenčnega upora:
2 2 2 2
uc (Rx )  u (RN )   u (U x )q   m(RN )   ∆U min 
=   + 2  =   + 2  = 7,575 ⋅ 10 − 5

Rx R
 N   U x   3   2 3U x 
Pri tem smo upoštevali, da je tokovni vir stabilen, sicer bi morali
upoštevati še negotovost odčitavanja ampermetra ( u ( I A )q I A ).

rezultatu:
Rx = 100,483 ⋅ (1 − e) kΩ = 100,48766 kΩ
• Ker je popravek relativno zelo majhen, lahko za standardno negotovost
uporabimo kar vrednost pri poenostavljenem izrazu wc (Rx ) = 7,575 ⋅ 10 −5 .
Absolutna vrednost negotovosti je
uc (Rx ) = wc (Rx ) ⋅ Rx = 7,612 Ω → uc (Rx ) = 7,7 Ω
Rx = 100,4877 kΩ ; uc (Rx ) = 7,7 Ω ; n =1
11.06.2013
4. Napetost U na souporu, s katerim merimo tok, smo izmerili Število

n1 = 12 -krat in dobili U = 111,51 V in s (U ) = 0,80 V , soupor R stopenj
p= 95 % p= 99 %
pa n2 = 15 -krat in dobili R = 12,653 kΩ in s (R ) = 0,575 kΩ . 1 12,71 63,66
2 4,30 9,92
Izračunajte celotno standardno negotovost in razširjeno 3
4
3,18
2,78
5,84
4,60
negotovost toka I skozi upor, če je stopnja zaupanja p = 99 % ! 5
6
2,57
2,45
4,03
3,71
uc4 ( y ) 7
8
2,36
2,31
3,50
3,36
ν eff = N 9 2,26 3,25
∑u (y) ν 4 10 2,23 3,17

i i 12 2,18 3,05
14 2,14 2,98
i =1
16 2,12 2,92
18 2,10 2,88
20 2,09 2,85
30 2,04 2,75
40 2,02 2,70
50 2,01 2,68
100 1,98 2,63
1,96 2,58
Rešitev: ∞
U 111,51 V
• Tok I skozi upor: I = = = 8,81293 mA
R 12,653 kΩ
• Celotna standardna negotovost: uc (I ) = u12 (I ) + u22 (I )
∂I 1 s (U ) 1 0,80 V
u1 (I ) = c1 u (U ) = u (U ) = = = 0,0183 mA ,
∂U R n1 12,653 kΩ 12
∂I U s (R ) 111,51V 0,575 kΩ
u2 (I ) = c2 u (R ) = u (R ) = 2 = = 0,1034 mA .
∂R R n2 (12,653 kΩ )2 15
uc (I ) = u12 (I ) + u22 (I ) = (0,0183 mA )2 + (0,1034 mA)2 = 0,105 mA

→ uc (P ) = 0,11 mA
νeff =
uc4 ( y )
=
(0,105 mA )4 = 14,86
N
(0,0183 mA )4 11 + (0,1034 mA )4 14
∑u (y) ν
i =1
4
i i

odčitamo iz tabele faktor razširitve t p (ν ) = t99 (14 ) = 2,98 .
• Razširjena negotovost za tok skozi upor je:

U 99 = k99 uc (I ) = t99 (14 ) uc (I ) = 2,98 ⋅ 0,105 mA = 0,313 mA
→ U 99 = 0,32 mA
11.06.2013
5. S pomočjo treh 1 kΩ uporov in uporovnega termometra, ki so del četrtinskega

Wheatstonovega mostička, merimo temperaturo v žarilni peči. Uporabljeni uporovni
termometer ima karakteristiko R = 1000 Ω + (1Ω 1050 °C ) × T . Za koliko se spremeni
prikaz voltmetra v diagonali mostička, če damo senzor v žarilno peč s temperaturo
1050 °C ? Temperatura okolice je 23 °C , mostiček pa je napajan s 4 V .
Rešitev:
• Izračunamo vrednosti upornosti uporovnega termometra pri pogojih okolice in v
žarilni peči.
1Ω
R (23 °C ) = 1000 Ω + 23 °C = 1000,02 Ω
1050 °C
1Ω
R (23 °C ) = 1000 Ω + 1050 °C = 1001,00 Ω
1050 °C
• Iz enačbe četrtinskega mostička, ki je napajan z U 0 = 4 V , izpeljemo odklon
voltmetra U 5 .
U 0 ∆R 4 V 0,02 Ω
T = 23 °C : U 5 = = = 0,02 mV
4 R 4 1000 Ω
U 0 ∆R 4 V 1 Ω
T = 1050 °C : U 5 = = = 1,00 mV
4 R 4 1000 Ω
• Iz zgornjih izračunov lahko ugotovimo, da se je termometru upornost povečala za
∆R = 0,98 Ω in posledično napetost diagonale mostička za ∆U 5 = 0,98 mV .
06.09.2013
1. Koliko znaša skupna pasovna širina dveh zaporedno vezanih merilnih členov 1. reda, če je
odzivni čas prvega znotraj enega odstotka končne vrednosti Ta,1% = 100 µs , pri drugem pa
se zmanjša amplituda izhodne veličine za odstotek pri frekvenci f m,1% = 1 kHz ? Skicirajte
razmere!
Rešitev:
u2 aU 0
• Frekvenčno mejo prvega člena Ta,1%
določimo iz odzivnega časa. Odzivni 1
0,99
čas Ta je po dogovoru čas, v katerem
ostane izhodna veličina trajno v
intervalu znotraj predpisanih mej
končne vrednosti. V primeru, da so
te meje ± 1% končne vrednosti,
velja med odzivnim časom in
časovno konstanto τ povezava: 0 1 2 3 4 4,6 t τ
u2
U0
(
= 0,99 = 1 − e −Ta τ
) ⇒ Ta,1% = −τ ⋅ ln (0,01) = 4,605 ⋅ τ
Časovna konstanta prvega člena je tako: τ = Ta,1% 4,605 = 21,71µs

in od tod dobimo njegovo mejno frekvenco:
1
ωmτ = 1 ⇒ f m1 = = 7,329 kHz
2πτ
• Amplitudni del frekvenčne karakteristike G( f )

1
člena 1. reda oziroma razmerje amplitud 0,99
vhodnega in izhodnega signala pri sinusnem 1 2

vzbujanju lahko zapišemo:
U2 1
=
1 + ( f f m,3dB )
U1 2 f m, 3dB f
f 1%

izhodiščni vrednosti U 2 U 1 = 1 , lahko zapišemo:
1 f m,1%
= 0,99 ⇒ f m 2 = f m,3db = = 7,018 kHz
1 + ( f m,1% f m,3dB )
2
1
−1
0,992
• Skupna pasovna širina je enaka skupni mejni frekvenci, ker je spodnja mejna
frekvenca za člen 1. reda enaka nič B = f m, zg − f m, sp = f m, zg :
1 1 1
2
= 2 + 2 ⇒ Bs = f ms = 5,069 kHz
f ms f m1 f m2
06.09.2013
2. Tok bremena merimo z dvema zaporedno vezanima ampermetroma. Kako poteka krivulja
najmanjše merilne negotovosti merjenja toka v merilnem območju? Skicirajte!
• A1-meter: M I = ±(1% I + 0,1% I D + 1dig ) , I D = 1,000 mA ;
• A2-meter: M I = ±(0,5% I + 0,2% I D + 1dig ) , I D = 1,200 mA ;
Rešitev:
• Mejni vrednosti pogreškov sta:
( )
M I 1 = ± 10 −2 ⋅ I + 10−3 ⋅ 1mA + 1µA = 2 µA + 10 −2 ⋅ I
MI2 = ± (5 ⋅ 10 −3
⋅ I + 2 ⋅ 10 −3 ⋅ 1,2 mA + 1µA ) = 3,4 µA + 5 ⋅ 10 −3 ⋅ I
in se izenačita pri vrednosti toka I 0 :
2 µA + 10−2 ⋅ I 0 = 3,4 µA + 5 ⋅ 10−3 ⋅ I 0 ⇒ I 0 = 280 µA ; M I 0 = 4,8 µA

• Do te vrednosti toka ima prvi ampermeter manjšo mejo pogreška in posledično
manjšo negotovost vrednotenja tipa B:
M I 1 2 µA + 10−2 ⋅ I
I < I 0 ⇒ u (I ) = =
3 3
M
u (I 0 ) = I 0 = 2,77 µA → u (I 0 ) = 2,8 µA
3
nad to vrednostjo toka pa je bolje uporabljati drugi ampermeter:
M I 2 3,4 µA + 5 ⋅ 10−3 ⋅ I
I > I0 ⇒ u (I ) = =
3 3
Ker sta ampermetra vezana zaporedno, lahko tok merimo do vrednosti
dosega merilnega območja prvega ampermetra I D = 1,000 mA , ki je
manjša od obeh.
• Skica razmer:
M I µA
12
M I1
10 MI2
8,4
M I ,min
5
3,4
2 u (I )min
0 I0 500 1000 I µA
06.09.2013

za dolžino, če bi ugotavljali ploščino krogov tako, da bi kvadrirali njihov polmer {P} = {r 2 }
in bi dobili ploščino v [P ] = m 2 ? Izrazite to enoto z enoto SI.
Rešitev:
V = a ⋅ b ⋅ c ,…
veličin.
l
t
• Številsko enačbo {P} = {r 2 }, ki bi jo uporabljali kot približek, preoblikujemo z

P r2 [P] = πr 2
= ⇒ P = r2
[P] [r ]2 [r ]2
• Iskana enota je:
[P] = m2
[r ] = = 0,564 m
π π
06.09.2013
4. Za določeno merilno opremo razpolagamo s štirimi vzorci merilnih rezultatov:

s1 = 1,045 mV , n1 = 200 ; s3 = 1,023 mV , n3 = 230 ;
s2 = 0,987 mV , n2 = 250 ; s4 = 0,897 mV , n4 = 270 ;
Ocenite standardni odklon populacije! Kasneje opravimo s to opremo meritve pod enakimi
pogoji. Koliko meritev naj bo, da bo razširjena negotovost ( k = 3 ) enaka standardnemu
odklonu populacije?
Rešitev:
• Ocenjeni standardni odklon populacije ovrednotimo s posameznimi
experimentalnimi standardnimi odkloni in prostostnimi stopnjami ν i = ni − 1 :
ν 1s12 + ν 2 s22 + ν 3 s32 + ν 4 s42
sp =
ν1 +ν 2 +ν 3 +ν 4
2 2 2 2
199(1,045 mV ) + 249(0,987 mV ) + 229(1,023 mV ) + 269(0,897 mV )
= = 0,984 mV
199 + 249 + 229 + 269
• Kadar ponavljamo meritve pod enakimi pogoji merjenja, ocenimo standardno

sp
uA =
n
• Če izenačimo razširjeno negotovost U = kuA s standardnim odklonu populacije
sp
U = kuA = k = sp ,
n
lahko določimo potrebno število meritev:
n = k ⇒ n = k2 = 9
06.09.2013
5. Uporovnemu senzorju temperature, za katerega velja Rt = R0ebt , R0 = R0 °C = 1000 Ω ,

R100 °C = 1600 Ω , vežemo vzporedno upor RV = 1300 Ω . Kolikokrat je občutljivost skupne
(linearizirane) karakteristike manjša od občutljivosti samega senzorja? Upoštevajte, da gre
nazivna karakteristika skozi začetno in končno točko dejanske karakteristike.
Rešitev:
• Nazivna občutljivost samega senzorja je:
R100 °C − R0 °C 1600 Ω − 1000 Ω
s1 = = = 6 Ω °C
100 °C - 0 °C 100 °C
• Nazivna občutljivost skupne karakteristike senzorja z vzporedno vezanim uporom
je:
R100 °C RV − R0 °C RV 1600 Ω 1300 Ω − 1000 Ω 1300 Ω
s2 = = = 1,52 Ω °C
100 °C - 0 °C 100 °C
občutljivost skupne karakteristike senzorja z vzporedno vezanim
uporom se zmanjša:
s2 1,52 Ω °C 1
= ≈
s1 6 Ω °C 4
13.01.2014
1. Podajte merilni rezultat za upornost

A
Rx ≈ 2 kΩ , ki smo jo merili z napetostno
primerjalno metodo. Izmerjene vrednosti so
naslednje: Rx
• U N = 9,124 V , U x = 9,214 V I0 V
−4
• RN = 2 kΩ , mRN = 10
RN
• M V = (10 −4U + 3 ⋅ 10−4U D + 3dig ) ,
U D = 10 V , RV = 1 MΩ
Rešitev:
• Iz poenostavljenega izraza za napetostno primerjalno metodo izračunamo
vrednost:
U
Rx = RN x = 2019,728 Ω
UN
pogrešek:
R − Rx
e= N = −1,97 ⋅ 10 − 5
Rx + RV
( )
ločljivosti voltmetra u (U x )q = ∆ U min 2 3 = 1 mV 2 3 , ker dvakrat ( )
odčitamo, in negotovost referenčnega upora:
2 2 2 2
uc (Rx )  u (RN )   u (U x )q   m(RN )   ∆U min 
=   + 2  =   + 2  = 7,278 ⋅ 10 − 5

Rx R
 N   U x   3   2 3 U x 
Pri tem smo upoštevali, da je tokovni vir zelo stabilen, sicer bi morali
upoštevati še negotovost odčitavanja ampermetra ( u (I A )q I A ).

rezultatu:
Rx = 2019,728 ⋅ (1 − e)Ω = 2019,768 Ω
• Ker je popravek relativno zelo majhen, lahko za standardno negotovost
uporabimo kar vrednost pri poenostavljenem izrazu wc (Rx ) = 7,278 ⋅ 10 −5 .
Absolutna vrednost negotovosti je
uc (Rx ) = wc (Rx ) ⋅ Rx = 0,1470 Ω → uc (Rx ) = 0,15 Ω
Rx = 2019,77 Ω ; u c (Rx ) = 0,15 Ω ; n =1
13.01.2014
2. Pri kateri frekvenci je efektivna valovitost r = X a X 0 izhodnega signala merilnega člena

enaka 10 −3 , če imamo na vhodu signal u V = 10 ⋅ (1 + sin 3ωt ) ( f = ? )? Merilni člen je
prvič aproksimiran s členom 1.reda ( uîz uˆvh = 1 1 + ω2 τ 2 ), ki ima časovno konstanto
2 2
τ = 1ms , in drugič s členom 2.reda ( uîz uˆvh = 1 (1 − ν ) + (2νξ ) 2
), ki ima lastno
frekvenco nedušenega nihanja f 0 = 1 kHz in faktor dušenja ξ = 1 .
Rešitev:
U 0 = U 0 = 10 V
• Če želimo doseči dano valovitost izhodnega signala, mora biti efektivna vrednost
izmeničnega dela signala:
U a,izh = 10−3U 0 = 0,01 V

primeru sinusne oblike ua V = 10 sin 3ωt , enaka U a, vh = 10 V 2 , morata
merilna člena zadušiti izmenični signal v razmerju:
U a,izh 0,01
= = 1,414 ⋅ 10 − 3
U a, vh 10 2
frekvenci:
uîz U a,izh 1 1 1
= = = 1,414 ⋅ 10− 3 → f1.red ≥ −3 2
− 1 = 37,513 kHz
uˆvh U a, vh 1 + (2π3 fτ )
2 6 πτ (1,414 ⋅ 10 )
nedušenega nihanja, kar v našem primeru 3. harmonske komponente zapišemo
ν = 3 ω ω0 = 3 f f 0 :
uîz U a,izh 1
= = = 1,414 ⋅ 10 − 3
uˆvh U a, vh 2 2
(1 − ν ) + (2νξ ) 2
1 1 1
= = 1,414 ⋅ 10− 3 → ν= − 1 = 26,573
2 2
(1 −ν ) + (2ν )2 1 +ν 2
1,414 ⋅ 10− 3
f 2.red = f 0 ⋅ν / 3 = 8,858 kHz
13.01.2014
3. Koliko meritev mora narediti voltmeter, da bi se z njihovim povprečenjem povečalo

efektivno število mest prikaza voltmetra z ENOD1 = 4,5 na ENOD2 = 6,0 ?
Rešitev:
• Efektivno število mest prikaza, ENOD, je definirano z enačbo:
U 
 s(u ) 
• Šum predstavlja standardni odklon napetosti, s(u ) .
šuma zmanjša za n . V našem primeru se poveča efektivno število mest prikaza
voltmetra ∆(ENOD ) za 1,5:
UD U
∆(ENOD ) = ENOD2 − ENOD1 = log10 − log10 D = 1,5
s(u ) n s(u )
Za to povečanje je potrebno 1000 meritev:
UD U
log10 − log10 D = log10 n = 1,5 → n = 103
s(u ) n s(u )
13.01.2014
4. Kakšno ločljivost QI = ? bi morali imeti pri odčitavanju ampermetra, da bi dosegli enako

merilno negotovost zaradi ločljivosti, kot jo dosežemo pri odčitku na voltmetru? Ali je
dosegljiva s tipično efektivno ločljivostjo očesa?
A
12,3 V 1
1,5
0,5
0 2
2.5
Rešitev:
• Voltmeter kaže U V = 12,3 V , ampermeter pa I A = 1,25 A .
• Ločljivost prikazovalnika voltmetra je 1dig = 0,1 V , zato je relativna ločljivost

enaka:
QU 0,1V
δU = = = 8,13 ⋅ 10 − 3 .
U V 12,3 V
• Da bi dosegli enako relativno ločljivost in posledično enako merilno negotovost
zaradi ločljivosti na ampermetru:
δU δU
u (U )q = u (I )q = = ,
2 3 2 3
mora biti ločljivost ampermetra:
QI
δU = δ I = → QI = δ I ⋅ I A = 8,13 ⋅ 10 − 3 ⋅ 1,25 A = 10,1 mA
IA
• To ločljivost se da doseči s tipično efektivno ločljivostjo očesa ene desetine
razdelka (ločljivost očesa je 1 kotna minuta, kar ustreza pri razdalji 25cm
1 mm/10 = 1 razdelek/1 0 ):
QIo = 0,1A/10 = 0,01A ≈ QI

13.01.2014
5. Koliko je lahko največ fazni kot bremena ϕ = ? pri indirektnem merjenju delovne moči
wc,δ (P ) , da je relativna standardna negotovost delovne moči samo zaradi kotnih pogreškov
največ wc,δ (P ) = 1,0 ⋅ 10−3 ? Pri meritvi smo uporabili tokovni ter napetostni merilni
transformator z enakima prestavnima pogreškoma ( mK = ±0,1% , δ max = ±5′ ) pri nazivnih
vrednostih in referenčnih pogojih. Za izračun negotovosti upoštevajte, da so dejanske
vrednosti pogreškov majhne in izhodiščno enačbo:
Rešitev:
• Ker nas zanima samo standardna negotovost zaradi kotnih pogreškov, se
izhodiščna enačba reducira (nimamo pogreška vatmetra in amplitudnih pogreškov
merilnih transformatorjev):
Pi = P[1 − (δ u − δ i )tgϕ ]
∂Pi
u1 (P ) = u (δ u ) ≈ P ⋅ tgϕ u (δ u )
∂δ u
∂Pi
u 2 (P ) = u (δ i ) ≈ P ⋅ tgϕ u (δ i )
∂δ i
• Celotna standardna negotovost samo zaradi kotnih pogreškov je zato:
uc,δ (P ) = u12 ( P ) + u22 ( P ) = P tgϕ u 2 (δ u ) + u 2 (δ i )

od tod dobimo standardne negotovosti posameznih prispevkov u = δ max 3 :
δ max 5 60 π 180
u (δ u ) = u (δ i ) = = = 8,397.10 − 4
3 3
• Če želimo, da je relativna standardna negotovost delovne moči samo zaradi kotnih
pogreškov največ wc,δ (P ) = 1,0 ⋅ 10−3
uc,δ (P )
wc,δ (P ) = = tgϕ u 2 (δ u ) + u 2 (δ i ) = 1,0 ⋅ 10 − 3 ,
P
mora biti fazni kot največ:
wc,δ (P ) 10 −3
ϕ = atg = atg −3
= 40o = 0,70 rad
u 2 (δ u ) + u 2 (δ i ) 1,187 ⋅ 10
22.01.2014
8A 6A
1. Dva brezhibna ampermetra sta priključena vzporedno v vejo s A1
tokom I 0 = 8 A na dva različna načina, tako kot kažeta skici.
Ampermeter A1 ( I D = 6 A , U A 0 = 48 mV ) kaže v prvem A2
primeru 6 A , v drugem pa 5 A . Koliko je skupna upornost
veznih žic, ki povzročata to razliko?
5A
A1
8A
A2
Rešitev:
• Razliko v toku skozi ampermeter A1 povzročata 8A 6A

A1
Rvez ,1 Rvez , 2
A2
• Vezavi nam dasta dva različna tokovna delilnika:
I A,1 RA,2 + Rvez 6
= = 5A
I0 RA,1 + RA,2 + Rvez 8 A1
Rvez ,1 Rvez , 2
I A,1 RA,2 5
in = = 8A A2
I0 RA,1 + RA,2 + Rvez 8
Pri tem smo upoštevali z Rvez = Rvez,1 + Rvez,2 skupno upornost veznih
žic.
• Upornost ampermetra A1 določimo iz podatkov:
UA0 48 mV
RA,1 = = = 8 mΩ
ID 6A
• Upornost Rvez pa določimo iz razmerja enačb tokovnega delilnika:

RA,2 + Rvez 6
= → 5 Rvez = RA,2
RA,2 5
in od tod:
I A,1 5 Rvez 5 RA,1
= = → Rvez = = 4 mΩ
I0 RA,1 + 6 Rvez 8 2
22.01.2014
2. Ali z digitalnim voltmetrom ( M U = ±(0,1%U + 0,1%U D ) ; u V

aproksimiramo s členom prvega reda f m = 250 Hz , lahko

pomerimo oba nivoja signala, tako da je dinamični
pogrešek zanemarljiv. Skicirajte približni potek
0 1 5 t ms
dinamičnega pogreška E (t ) za dani vhodni signal?
Rešitev:
U iz
U vh
zapišemo: Edin = U iz − U vh = U vh (1 − e − t τ ) − U vh = −U vh e − t τ
( U1 = 1,0 V ; U 2 = 0,0 V ) in ustrezni standardni negotovosti v absolutni obliki:
M 1
u (U1 ) = U = (10− 3 ⋅ 1,0 V + 10 − 3 ⋅ 1,1 V) = 1,212 ⋅ 10 − 3 V
3 3
M 1
u (U 2 ) = U = (10 − 3 ⋅ 0,0 V + 10 − 3 ⋅ 1,1 V) = 0,635 ⋅ 10− 3 V
3 3
• Pri dani obliki signala in pri nivoju U 1 = 1,0 V mora biti dinamični pogrešek
manjši od Edin = U1e − t τ ≤ u (U1 ) 10 in odzivni čas daljši od:
 u (U1 ) 
t1 ≥ −τ ln  = −τ ln(1,212 ⋅ 10− 4 ) = 5,74 ms ,
 10 ⋅ U1 
• kar je več od časa, ki je na razpolago 3 ms .
• Pri nivoju U 2 = 0,0 V in dani obliki signala je stopnica signala
∆U 2 =& − U1 = 1,0 V . Dinamični pogrešek mora biti manjši od
Edin = U1e −t τ ≤ u (U 2 ) 10 in odzivni čas daljši od:
 u (U 2 ) 
t2 ≥ −τ ln  = −τ ln (0,635 ⋅ 10− 4 ) = 6,15 ms
 10 ⋅ U1  • Tudi v tem primeru je čas predolg.
1 1
• Za skiciranje uprabimo oceno odzivnega časa Ta ≈ = = 2 ms :
2 ⋅ f m 2 ⋅ 250 Hz
E V
uiz V 1
1
→
0 1 5 t ms
0 1 5 t ms
−1
22.01.2014

elektromagnetike? Opišite jih in podajte povezovalne enačbe.
Želimo izmeriti površino valja z radijem R in višino R. Izračunajte relativni merilni
pogrešek meritve e, če namesto prave formule za površino valja uporabimo poenostavljeno
formulo A = 12R 2 !
Rešitev:
V = a ⋅ b ⋅ c ,…
veličin.
l
t
• Pravo formulo za površino valja dobimo s seštevanjem iz dveh osnovnih ploskev

O in plašča valja P:
A0 = 2O + P
A0 = 2 ⋅ πR 2 + 2 πR ⋅ R
A0 = 4 πR 2
• Relativni merilni pogrešek e izračunamo po spodnji enačbi
A − A0
e=
A0
12 R 2 − 4 πR 2 12 − 4 π
e= = = −0,045 = −4,55 %
4 πR 2 4π
22.01.2014
4. Z analognim merilnim instrumentom (prikazan na

slikah) merimo električno veličino. Določite za
katero veličino gre, merilno območje, območje
kazanja, razred instrumenta, absolutno in relativno
mejo pogreška. Kaj pomeni na instrumentu oznaka
»10 V ... 1000 V ~: 5 kΩ V «?
Rešitev:
• Preklopnik in stikala na instrumentu so nastavljena tako, da merimo enosmerni
tok (pritisnjen gumb spodaj levo na sliki instrumenta).
• Merilno območje je 0,3 A (glej preklopnik).
• Območje kazanja je: − 15 mA ... + 330 mA .
• Razred instrumenta: 1,0 (oznaka 1,0 na manjši sliki).
• Absolutna meja pogreška:
referenčna vrednost merjene veličine je merilni doseg, ker je razred
instrumenta podan brez dodatnih oznak 1,0 :
r 1,0
MI = ± ID = ± 300 mA = ±3,0 mA
100 100
• Relativna meja pogreška:
izmerimo 270 mA (269 mA) in zapišemo:
M I ± 3,0 mA
mI = = = ±1,11 ⋅ 10- 2
Ii 270 mA
• Oznaka »10 V ... 1000 V ~: 5 kΩ V « pomeni, da ima merilni instrument, kadar ga

uporabljamo kot izmenični voltmeter (AC-V), na območjih od 10 V do 1000 V
karakteristično upornost RV0 = 5 kΩ V . Npr. na območju 10 V je notranja
upornost voltmetra RV = RV0 ⋅ U D = 5 kΩ V ⋅ 10 V = 50 kΩ .
22.01.2014
5. Z digitalnim spominskim
osciloskopom opazujemo
tok bremena preko tokovno-
napetostnega pretvornika s
faktorjem pretvorbe
p = 1A V . Oblika toka
(kanal 4) in spekter toka
(oznaka kanala M) sta
prikazana na zaslonu
osciloskopa. Referenčna
vrednost za spekter ( 0 V ) je
predstavljena z oznako M na
spodnji levi strani zaslona osciloskopa. Spekter je prikazan z linearno vertikalno skalo.
Določite faktor popačenja toka (THD) po IEC standardu in DIN standardu. Upoštevajte,
kot da harmonskih komponent s frekvenco višjo od 500 Hz ni. Nastavitve osciloskopa za
prikaz v frekvenčnem prostoru kanal M: k y = 200 mV razd in k f = 50 Hz razd .
THDIEC = I h I1 , THDDIN = I h I
Rešitev:
• Za izračun THD po IEC in DIN standardu je potrebno najprej izračunati efektivno
vrednost toka in efektivne vrednosti harmonskih komponent I k , ki pačijo sinusno
)
obliko osnovne komponente. Amplitudne vrednosti komponent ik odčitamo iz
spektra napetosti na osciloskopu. Upoštevamo, da se efektivna vrednost
)
komponente izrazi z I = i 2 (za sinus) in, da imamo še napetostno-tokovno
pretvorbo s faktorjem p = 1A V . Za osnovno in tretjo ter peto harmonsko
komponento zapišemo:
- 50 Hz : I1 = 1400 mA 2 = 989,95 mA
- 150 Hz : I 3 = 400 mA 2 = 282,84 mA
- 350 Hz : I 7 = 200 mA 2 = 141,42 mA

• Efektivna vrednost opazovanega toka je:
n
I= ∑I
k =1
2
k = I12 + I 32 + I 72 = 1039,23 mA
in vrednost samo harmonskih komponent:

n
Ih = ∑I
k =2
2
k = I 32 + I 72 = 316,23 mA
• Izračunamo vrednosti THD:

Ih I − I1
THDIEC = = = 0,3194
I1 I1
Ih
THDDIN = = 0,3043
I
05.02.2014
1. Pravokotno pulzno napetost u frekvence f = 10 kHz in širine pulza )

u u =?
Timp = 40 µs merimo z voltmetrom, ki meri pravilno efektivno
)
vrednost. Koliko je temenska vrednost u vhodne napetosti, če
voltmeter kaže U = 150 mV in je enosmerna komponenta napetosti 0
blokirana?
Rešitev:
)
• Na podlagi podatkov ima signal pravokotno u u
U−
Timp T t

)
imamo v dveh intervalih periode konstantni vrednosti u in nič, lahko zapišemo:
T
1 1) 4 6  2)
U − = U = ∫ u dt =  u T + 0 T  = u
T0 T  10 10  5

)
konstantni vrednosti (u − U − ) in (− U − ) . Voltmeter se odziva na efektivno
T
1 2
T ∫0
 1   ) 2 )  2  2 )  3 
2 2
2 1 ) 2 4 2 6
U =  (u − U − ) T + (− U − ) T= u − u  T +  − u  T  =
T 10 10  T   5  5  5  5 
  3 )  2 2  2 )  2 3  9 ⋅ 2 ) 2 4 ⋅ 3 ) 2 30 ) 2
U =  u  +  u 
2 = u + u = u
  5  5  5  5  25 ⋅ 5 25 ⋅ 5 125
 
Od tod dobimo za temensko vrednost vhodne napetosti
) 125
u= U = 306,19 mV
30
)
in zaokrožimo na ločljivost voltmetra: u = 306 mV
05.02.2014
2. Merilni člen 1. reda vzbujamo s pravokotnim signalom. Pri tem z osciloskopom in uporabo
kurzorjev zmerimo odzivni čas merilnega člena Ta = 20,97 µs s kriterijem 5 % . Koliko je
merilni rezultat merjenja odzivnega časa, če izmerimo napetostni skok po prehodnem
pojavu ∆U100 % = 2,97 V in upoštevamo samo negotovost osciloskopa pri določanju
napetostnih razlik? Osciloskop omogoča merjenje napetostnih razlik z mejnim pogreškom
m∆U = 1% . Negotovost časovne konstatnte in korelacijske koeficiente zanemarite.
U iz = aU vh (1 − e − t τ )
Rešitev:
• Odziv merilnega člena 1. reda na stopnico (pravokotni signal) lahko zapišemo z
naslednjo enačbo:
U iz = aU vh (1 − e − t τ ) → ∆U iz = a∆U vh (1 − e − t τ )
• Za napetostni skok po prehodnem pojavu, kjer v enačbi upoštevamo t → ∞ ,

zapišemo:
(
∆U iz, 100 % = a∆U vh → ∆U iz, 95 % = ∆U iz, 100 % 1 − e −Ta τ
)
pri čemer ∆U100 % = 2,97 V pomeni končno ustaljeno stanje,
napetostna razlika ∆U iz, 95 % , ki jo ravno tako pomerimo na
osciloskopu, pa je ∆U iz, 95 % = 0,95 ∆U iz, 100 % = 2,82 V . Iz teh dveh
nivojev določimo odzivni čas:
Ta = −τ ⋅ ln (1 − ∆U iz, 95 % ∆U iz, 100 % )
Časovna konstanta je približno 3-krat manjša od odzivnega časa pri
kriteriju določanja z mejnim odstopanjem 5 % :
τ = − Ta ln(1 − ∆U iz, 95 % ∆U iz, 100 % ) = − Ta ln(1 − 095) = 7,00 µs
• Ker smo določali odzivni čas s pomočjo sciloskopa, sta obe vrednosti ∆U iz, 95 % in
∆U iz, 100 % določeni z mejnima pogreškoma m∆U ,95 % = m∆U ,100 % = m∆U = 1% in
posledično z relativnima negotovostima w∆U = m∆U 3 = 0,01 3 = 5,77 ⋅ 10−3 .
• Za določitev negotovosti odzivnega časa potrebujemo še faktorje občutljivosti:
∂Ta 1 ∆U iz, 100 % 1 s
c1 = =τ =τ = 47,14
∂U iz,95% (1 − ∆U iz, 95 % ∆U iz,100 % ) 0,05 ⋅ ∆U iz, 100 % V
∂Ta − ∆U iz, 95 % ∆U iz,2 100 % 0,95 s
c2 = =τ = −τ = −44,78
∂U iz,100% (1 − ∆U iz, 95 % ∆U iz,100 % ) 0,05 ⋅ ∆U iz,100 % V
• Standardno merilno negotovost za odzivni čas Ta sedaj zapišemo:
u (Ta ) = (c ⋅ w
1 ∆U ⋅ ∆U iz, 95 % ) + (c2 ⋅ w∆U ⋅ ∆U iz, 100 % ) = 1,086 ⋅ 10− 6 s → 1,1µs
2 2
• Merilni rezultat merjenja odzivnega časa, če upoštevamo samo negotovost

osciloskopa pri določanju napetostnih razlik, zapišemo:
Ta = 21,0 µs , u (Ta ) = 1,1µs , n =1
05.02.2014
3. V katerem območju lahko pričakujemo vrednosti na prikazovalniku voltmetra z

U D = 100,0 V , RV0 = 200 Ω V , r = 0,5 , ko merimo napetost sinusnega vira? Netočnosti
impedanc in frekvence zanemarite. Skicirajte vezje in fazorski diagram!
- notranja impedanca: R = 200Ω L = 0,6 H (serijska nadomestna vezava);
Rešitev:

I R L I ⋅ RV
I ⋅ jωL U0
U0 RV
I ⋅R I

dosega voltmetra:
RV = RV0 ⋅ U D = 200 Ω V ⋅ 100 V = 20 kΩ
2

RV RV
RV + Z 0 R V + R + jω L
RV 20 kΩ
UV = U0 2 2
= 100 V = 98,735 V
(RV + R ) + (ωL ) (20 kΩ + 200 Ω )2 + (2π 400 Hz ⋅ 0,6 H )2
r
• Ker je mejna vrednost lastnega pogreška voltmetra M U = U D = 0,5 V , lahko
100
na prikazovalniku pričakujemo za to vrednost povečano oz. zmanjšano vrednost:
05.02.2014
4. Skicirajte vezje za preizkus števca delovne energije po časovni metodi, kjer je referenčna
energija enaka W = Pt = PW t in izpeljite številsko enačbo za lastni pogrešek, če so
veličine izražene z naslednjimi enotami: e = Wš W − 1
[e] = % , [K ] = vrt kWh , [P] = W , [t ] = s , [N ] = vrt
Rešitev:
G en.

W −W
e= š
W
Wš − W N
W K PW t
{e}[e] = {N }[N ] −1
{K }[K ]{PW }[PW ]{t}[t ]
{N } [N ] 1 − 1
{K }{PW }{t} [K ][PW ][t ] [e] [e]
[N ] 1 = vrt 1 103 ⋅ 3600 s 1 3,6 ⋅ 106
⋅ = =
[K ][PW ][t ][e] vrt kWh ⋅ W ⋅ s % s % %
 N  1  N 
e =  3,6 ⋅ 106 ⋅ − 1 ⋅ oz. e =  3,6 ⋅ 106 ⋅ − 1 ⋅ 100
 K PW t  %  K PW t 
05.02.2014
5. Koliko znaša nelinearnost skale ampermetra ki je primerjalno

Ii A I N,i A EN A
umerjen z referenčnim ampermetrom v celotnem območju 5 A .
0 0,01 0,01
Rezultati umerjanja pa so podani v tabeli, pri čemer I i
1 0,99 0,02
predstavlja odčitek umerjanega ampermetra, I N,i odčitek 2 2,01 0,02
referenčnega ampermetra ter E N pogrešek referenčnega 3 3,02 0,01
ampermetra iz njegovega certifikata. Dopolnite tabelo s 4 4,03 0,01
pogreškom umerjanega ampermetera! 5 4,99 -0,01
Rešitev:
• Za določitev nelinearnosti skale umerjanega ampermetra najprej določimo, koliko
skala odstopa od prave vrednosti. Zato moramo izračunati pogrešek ampermetra
E. Pri tem upoštevamo razliko med kazanjem ampermetra in referenčnega
ampermetra I i − I N,i ter tudi korekcijo pogreška referenčnega ampermetra
(I + ∆I kor ) = (I N,i − E N ) . Pogrešek ampermetra v kalibracijskih točkah tako
N, i
znaša:
E = I i − (I N, i + ∆I kor ) = I i − (I N, i − E N ) = I i − I N, i + EN
in dobimo: Ii A I N,i A EN A E A
0 0,01 0,01 0
1 0,99 0,02 0,03
2 2,01 0,02 0,01
3 3,02 0,01 -0,01
4 4,03 0,01 -0,02
5 4,99 -0,01 0
Pogrešek ampermetra E hkrati predstavlja tudi absolutni pogrešek

enaka 0 A . Če temu ne bi bilo tako, bi bilo potrebno med tema
skrajnima točkama potegniti premico, absolutni pogrešek linearnosti
pa bi izračunali kot odstopanja od te premice v posameznih točkah.
• Nelinearnost n predstavlja razmerje med absolutno vrednostjo največjega

pogreška linearnosti E l, max ter merilnim območjem, ki ga v tem primeru ni bilo
potrebno korigirati in je enak dosegu I D = 5 A .
El, max 0,03 A

n= = = 0,6 %
ID 5A
19.06.2014
1. Koliko je sistematični pogrešek zaradi vključitve ampermetra z dosegom I D = 50 mA in

karakterističnim padcem U Ao = 100 mV pri merjenju toka skozi upor R ?
20 Ω 10 Ω 10 Ω
20 Ω R
I1 = 200 mA I 2 = 100 mA
20 Ω -
A
+
Rešitev:
• Kadar vključimo ampermeter v vezje, nam kaže manjši tok, kot je bil tok pred
vključitvijo. Vzrok je v končni upornosti ampermetra, ki jo izračunamo iz
karakterističnega padca napetosti U Ao na izbranem merilnem območju:
U Ao 100 mV
RA = = = 2Ω
ID 50 mA
• Tok skozi upor R brez ampermetra določimo po principu superpozicije.

Upoštevati moramo, da ima tokovni generator neskončno veliko upornost in
uporabiti enačbo za tokovni delilnik:
20 Ω 10 Ω + 20 Ω
I R = I1 − I2 = 0,4 I1 − 0,6 I 2 = 20 mA
20 Ω + 10 Ω + 20 Ω 20 Ω + 10 Ω + 20 Ω
• Ko vključimo ampermeter, se razmere spremenijo in tok se zmanjaša:

20 Ω 10 Ω + 20 Ω
I A = I1 − I2 =
20 Ω + 10 Ω + 20 Ω + 2 Ω 20 Ω + 10 Ω + 20 Ω + 2 Ω
= 76,92 mA − 57,69 mA = 19,23 mA
• Sistematični pogrešek zaradi vključitve ampermetra je :

IA
e= − 1 = −0,0385 → e = −3,85%
IR
19.06.2014
2. Z voltmetrom merimo efektivno vrednost napetosti oblike u (t ) V = 1 + 1sin (100π t s ) .

Koliko je največji relativni pogrešek zaradi nekoherentnega merjenja, če ima voltmeter
merilni čas nastavljen na ameriške razmere TM = 1 60 Hz ?
  T  
Emax = U  1 − sinc  2 π M  − 1
  T  
 
Rešitev:
• Signal je sestavljen iz dveh delov: enosmerne komponente U 0 = 1 V in sinusne
komponente s frekvenco f = ω 2π ⋅ 1 s = 100π 2π ⋅ Hz = 50 Hz oziroma periodo
T = 1 f = 1 50Hz = 20 ms .
u (t ) V
u (t ) u 2 (t ) u 2 (t )
• Na enosmerni del signala čas meritve ne 1
u 2 (t )
vpliva, na izmenični pa tedaj, kadar čas

merjenja ni enak mnogokratniku
0
periode opazovanega signala. t 0* TM,2 t0* + TM,2
t
• Prava efektivna vrednost našega T

periodičnega signala je:
T
1 2
∫ u (t )dt = U 02 + U sin
2
U=
T 0
• Efektivna vrednost sinusnega dela signala usin (t ) V = 1sin (50Hz ⋅ 2 π t ) je

U sin = 1 2 V in efektivna vrednost celotnega signala:
U = U 0 + U sin = (1V )2 + (0,7071V )2 = 1,2247 V

• Pogrešek ne-koherentnega merjenja je odvisen od časa merjenja. Ker je čas
merjenja prilagojen na ameriške razmere TM = 1 60 Hz = 16, 6 ms , je razmerje
TM T = 16, 6 ms 20 ms = 0,8 3 . Največji absolutni pogrešek pri merjenju efektivne
vrednosti sinusnega dela napetosti izračunamo iz podane enačbe.
  T  
 sin  2 π M  
 T  
Emax = U  1−  − 1 = 0,7071 V ⋅ 0,07954 = 0,05624 V
TM
 2 π 
 T 
 
• Največji relativni pogrešek zaradi nekoherentnega merjenja celotnega signala
določa samo prispevek sinusnega dela signala:
Emax 0,05624 V
emax = = = 4,59 ⋅10 −2
U 1,2247 V
19.06.2014
3. Za merjenje napetosti uporabljamo star analogni

voltmeter, ki je prikazan na sliki. Z njim odčitavamo
vrednosti napetosti z ločljivostjo petine najmanjšega
razdelka skale. Koliko znaša negotovost zaradi
ločljivosti? Stari voltmeter želimo nadomestiti z
novejšim instrumentom z digitalnim prikazovalnikom.
Izračunajte, kolikšna naj bo ločljivost Q novega
instrumenta, da bo imel vsaj dvakrat nižjo negotovost
zaradi odčitavanja kot stari?
Rešitev
• Za stari voltmeter lahko izračunamo negotovost zaradi odčitavanja in ločljivosti
instrumenta. Napetosti so na skali označene z ločljivostjo 0,5 V . Napetosti
odčitavamo z efektivno ločljivostjo ene petine razdelka, kar pomeni
Q0 = 0,5 V 5 = 0,10 V .
• Negotovost zaradi odčitavanja starega voltmetra torej znaša
Q0 0,10 V
u0 (U ) = = = 0,02887 V
2 3 2 3
• Za novi, digitalni voltmeter velja, da je negotovost zaradi odčitavanja dvakrat
boljša od negotovosti starega u0 (U ) .
u0 (U )
u1 (U ) = ,
2
Q1
pri čemer je u1 (U ) =
2 3
• Sledi, da je potrebna ločljivost za novi voltmeter Q1 enaka:
u0 (U ) Q1 1 Q0
u1 (U ) = → =
2 2 3 22 3
1 0,10 V
Q1 = Q0 = = 0,05 V
2 2
• Potrebna ločljivost za novi voltmeter znaša vsaj 0,05 V .
19.06.2014
4. Določite referenčno območje za vplivno veličino frekvenco pri uporabi napetostnega

delilnika (člen 1. reda), s časovno konstanto τ = 35 ns , da ne bo fazni zamik med vhodno
in izhodno napetostjo večji od 0,01rad . Koliko je nazivno območje uporabe, če se
dopustna meja za kot lahko poveča za trikrat?
1
G ( jω) =
1 + jωτ
Rešitev:
U iz U iz ( jω) 1 1 − jωτ
G ( jω) = = = =
U vh U vh ( jω) 1 + jωτ 1 + ω2 τ 2
ℑ(G )
ℜ(G )
• Iskana frekvenca za fazni zamik 0,01rad je:
tgϕ
tgϕ = ωτ → f = = 45,47 kHz
2 πτ
• in nazivno območje uporabe pri trikrat povečanem dopustnem kotu:

tg 0,03 rad
f = = 136,46 kHz
2 πτ
f = 0 Hz ... 45,47 kHz ... 136,46 kHz
Spodnja meja referenčnega in nazivnega območja uporabe je 0 Hz . Tu

je kotni pogrešek nič.
19.06.2014
5. Koliko je standardna merilna negotovost pri umerjanju digitalnega voltmetra s 5½ mestnim

prikazovalnikom. Kateri od naštetih prispevko k skupni negotovosti ima največjo težo in
koliko znaša to relativno?
U N, min = 1,24557 V in U N, max = 1,24569 V ,
• ocenjena negotovost zaradi lezenja znaša ulez = 5,7 ⋅ 10 −6 V ,
Rešitev:
EN, max − EN, min 1,24569 V − 1,24557 V
u ( Et ) = = = 3,464 ⋅ 10 − 5 V ,
2 3 2 3
• Negotovost zaradi lezenja znaša ulez = 5,7 ⋅ 10−6 V .

U (EN ) 3,0 ⋅ 10−6 V
u (EN ) = = = 1,5 ⋅ 10 − 6 V ,
k 2
5 12 ⇒ 1,00000 V ⇒ Q = 1 ⋅ 10 −5 V
Q 1 ⋅ 10−5 V
u (Eq ) = = = 2,887 ⋅ 10− 6 V
2 3 2 3
uc (U i ) = u 2 (Et ) + u 2 (Elez ) + u 2 (EN ) + u 2 (Eq )

2 2 2 2
uc (U i ) = (3,464 ⋅ 10 V ) + (5,7 ⋅ 10 V ) + (1,5 ⋅ 10 V ) + (2,887 ⋅ 10 V )
-5 -6 -6 -6
uc (U i ) = 3,526 ⋅ 10− 5 V
• Po zaokrožitvi dobimo standardno negotovost: uc (U i ) = 3,6 ⋅ 10 −5 V

• Kot je razvidno iz rezultata, je v skupni negotovosti umerjanja največji prispevek
zaradi časovne nestabilnosti merjene napetosti u (Et ) = 3,464 ⋅ 10-5 V !
u (Et ) 3,464 ⋅ 10-5 V

To znaša procentualno: = =& 0,96 → 96 %
uc (U i ) 3,6 ⋅ 10− 5 V
10.09.2014
1. Kakšno kapaciteto bi moral imeti prenosni kanal, ki bi prenašal podatke z digitalnega

voltmetra z merilnim dosegom U D = 2 V , ločljivost ∆U q = 1 mV , mejo pogreška
M U = ±(0,2%U + 0,3%U D + 2 dig ) in časom meritve TM = 5 ms ?
x max
dx
m = 1+ ∫
x min
2 E (x )
Rešitev:
• Kapaciteta prenosnega kanala bi morala biti večja, kot je maksimalni

informacijski pretok voltmetra:
Ckanal > I max = lb(mmax ) TM = S max TM

S = lb(m ) = log 2 (m )
x max
m = 1+ ∫
x min
2E (x )
⇒ mmax = 1 + ln1 +
2a  b



M U = ±(0,2%U + 0,3%U D + 2 dig ) = 2 ⋅ 10−3U + 6 mV + 2 mV = 2 ⋅ 10 −3U + 8 mV
U D = 2 V ( xmin = 0 V , xmax = U D ):
1  2 ⋅ 10−3 (U D ) 
mmax =1+ ln1 +  = 102,4
4 ⋅ 10− 3  8 mV 
• Ker za eno meritev potrebujemo čas TM , je potrebna kapaciteta prenosa ali

maksimalni informacijski pretok enak I max = lb(mmax ) TM = S max TM .
S max
S max = lb(mmax ) = 6,68 bit ⇒ Ckanal > I max = = 1335,5 bit s
TM
10.09.2014
2. Izrazite polni merilni rezultat rezultat za napetost baterije U x,0 z notranjo upornostjo
R x , 0 = 100 mΩ , ki jo merimo po Lindeck-Rothejevem principu kompenzacije (glej vezje,
U x,0 = U V + I A ⋅ RN ). Merilni podatki so naslednji:
A-metra: wI = 0,3 % ;
s (u ) = 152 µV .
Rx,0
V A
+ Rp +
Ux,0 RN Up
Rešitev:
• Pri kompenzacijski metodi notranja upornost baterije ( 100 mΩ ) nima vpliva na
neobremenjene baterije. V ravnovesju, ko je vezje kompenzirano, namreč
voltmeter kaže v povprečju nič (zanemarljiv ničelni odklon).
• Napetost baterije U x,0 izmerimo tako, da z delom vezja, ki je desno od voltmetra,
kompenziramo U x,0 . Z U p in Rp nastavimo padec napetosti na etalonskem uporu
RN enak U x,0 , kar ugotovimo z voltmetrom, ki kaže razliko 0 V .
• Napetost baterije U x,0 določimo iz izmerjenega toka I A , vrednosti etalona RN in
napetosti na voltmetru:
U x,0 = U V + I A ⋅ RN = 0 V + 2,140 mA ⋅ 2001,0 Ω = 4,2821 V
enačbi:
2 2 2
 ∂U x,0   ∂U x,0   ∂U x,0 
u (U x,0 ) =  ⋅ u (U V ) +  ⋅ u (I A ) +  ⋅ u (RN ) =
 ∂U V   ∂I A   ∂RN 
2 2 2
 ∂U   ∂U   ∂U x,0 
=  x,0 ⋅ s (u ) +  x,0 ⋅ w(I A ) ⋅ I A  +  ⋅ w(RN ) ⋅ RN  =
 ∂U V   ∂I A   ∂RN 
= [s(u )]2 + [RN ⋅ w(I A ) ⋅ I A ]2 + [I A ⋅ w(RN ) ⋅ RN ]2 =

2 2
[ ] [
= 152 µV 2 + 4,2821 V ⋅ 3 ⋅ 10 − 3 + 4,2821 V ⋅ 5 ⋅ 10 − 4 ] = 13,02 mV
U x,0 = 4,2821 V , u (U x,0 ) = 13 mV , n =1
10.09.2014
3. Koliko mest bi moral imeti prikazovalnik voltmetra ( M U = ± (0,1% U + 0,1% U D ) ,

U D = 2 V ), da se negotovost zaradi ločljivosti ne bi poznala v skupni negotovosti
zaokroženi na dve cifri pri merjenju napetosti U = 1,4 V ?
Rešitev:
• Skupno negotovost merjenja napetosti pretežno določa negotovost tipa B zaradi

lastnega pogreška voltmetra. Mejna vrednost pogreška je:
( )
M U = ± 1,4 ⋅ 10 −3 + 2 ⋅ 10 −3 V = ±3,4 ⋅ 10 −3 V
MU
in negotovost tipa B: u1 = = 1,963 ⋅ 10 − 3 V → u1 = 2,0 ⋅ 10 − 3 V
3
• Negotovost zaokrožena na dve cifri je u1 = 2,0 ⋅ 10 −3 V . Največja vrednost, ki bi jo

lahko dodali, ne da bi se poznalo pri tej zaokrožitvi, je
2,0099.. ⋅ 10 −3
− 1,963 ⋅ 10 − 3 ,
−3
∆U z V = 0,047 ⋅ 10
ker se tudi vrednost u1 = 2,0099.. ⋅ 10 −3 V zaokroži na u1 = 2,0 ⋅ 10 −3 V
• Negotovost zaradi ločljivosti uq ne sme v skupni negotovosti presegati prispevka

zaradi zaokrožitve:
u1 + ∆U z = u12 + uq2 ⇒ (u1 + ∆U z )2 − u12 = uq
uq = 4,32 ⋅ 10 −4 V
• Ker za pogrešek ločljivosti privzamemo pravokotno porazdelitev, zapišemo

∆U
uq = ⇒ ∆U = 2 3 uq = 1,494 ⋅ 10 −3 V
2 3
Ločljivost zaokrožimo navzdol na prvo dekadno vrednost
⇒ ∆U = 1 mV , kar nam da → 4 mesta prikaza
10.09.2014
4. Opišite sekundarne etalone in njihove lastnosti. Koliko bi bila vrednost toka, ki bi bil
realiziran posredno s pomočjo Josephsonovega člena in kvantiziranega Hallovega upora.
Za napetost bi uporabili eno napetostno stopnico pri obsevanju mesta dotika
upora ( i = 1 ; von Klitzingova konstanta: Rk -90 = 25 812,807 Ω ).
Rešitev:

šibko sklopljenih superprevodnikov. Če mesto dotika obsevamo z
mikrovalovi, dobimo stopničasto UI karakteristiko.
h f 70 GHz
∆U = f = = = 1,447484.10− 4 V ≈ 145 µV
2e K j 483 597,9 GHz V

temperatura pod 1K.
1h R
Rk = h e 2 : RH,i = 2 = k ; i = 1, 2, ...
ie i

napetosti in upornosti i = 1 enaka:
∆U J − 90, 70 GHz 1,447484.10 −4 V
∆I = = = 5,6076195 nA
Rk -90 25 812,807 Ω
10.09.2014
5. Za kalibriranje termometrov potrebujemo klimatsko komoro, v kateri nastavljamo želeno

temperaturo. Naša naloga je bila ovrednotiti tako komoro. Ovrednotenje je potekalo s
pomočjo skupine termometrov, ki so bili postavljeni povsod po njeni notranjosti. Graf
prikazuje časovne poteke izmerjenih temperatur vseh termometrov v času 60 min pri
nastavitvi komore na 105°C .
Iz grafa ocenite in
izračunajte kombinirano
standardno negotovost
komore ukomora . Za izračun
upoštevajte le prispevka
pogreška zaradi prostorske
nehomogenosti temperature v
komori unehomog in zaradi
časovne nestabilnosti
temperature v komori ustab .
Oba prispevka upoštevajte
kot negotovosti tipa B.
Rešitev:
• Najprej ocenimo nehomogenost
prostorske porazdelitve temperature
v komori. Iz grafa (puščica) lahko
ocenimo nehomogenost na približno
∆ nehomog = 0,5 °C v celotnem
volumnu komore.
• Nato ocenimo spreminjanje zaradi
časovne nestabilnosti temperature v
komori. Iz grafa ocenimo časovno
stabilnost komore (puščica), ki
znaša približno ∆ stab = 1,5 °C v
celotnem volumnu komore v eni uri
kalibriranja.
• Kombinirana standardna negotovost klimatske komore ukomora je sestavljena iz

prispevka zaradi nehomogene prostorske porazdelitve in časovne stabilnosti
temperature v komori. Če oba prispevka upoštevamo kot negotovosti tipa B s
pravokotno porazdelitvijo in predpostavimo, da sta iz grafov ocenjeni vrednosti
∆ nehomog in ∆ stab kar celotna intervala z mejama ± ∆ nehomog 2 in ± ∆ stab 2 , lahko
zapišemo:
∆ ∆
unehomog = nehomog = 0,144 °C , ustab = stab = 0,433 °C
2 3 2 3
• Kombinirana standardna merilna negotovost klimatske komore je geometrijska
vsota obeh prispevkov in znaša:
2
u komora = u nehomog 2
+ ustab = (0,144 °C)2 + (0,433 °C)2 = 0,456 °C → 0,46 °C
14.01.2015
1. Koliko je še lahko notranja upornost R0 napetostnega vira ( U 0 = 7 V ), da bi z voltmetrom

merili napetost praznega teka brez korekcije zaradi vključitve instrumenta?
M U = ± (0,2% U + 0,2%U D ) , U D = 10 V , RV = 1 MΩ
Rešitev:

1
10
RV R − R0 − RV − R0
E = U 0' − U 0 = U0 − U0 = V U0 = U0
R0 + RV R0 + RV R0 + RV
R0 E RV
E = U0 → R0 =
R0 + RV (U 0 − E )
MU 1  0,2 0,2 
u (U ) = =  7V + 10 V  = 19,63 mV
3 3  100 100 
 E RV 
E ≤ 1,963 mV →  R0 =  ≤ 280,5 Ω
 (U 0 − E ) 
14.01.2015
2. Za vhodno stopnjo voltmetra uporabimo člen 2. reda. Koliko je efektivno število mest
prikaza ENOD = ? pri frekvenci sinusnega vhodnega signala f vzb = 100 kHz , če
upoštevamo, da je preostala valovitost signala U iz,2.red , kadar vhodni signal polno izkoristi
merilno območje UD , enaka efektivni ločljivosti voltmetra. Člen 2.reda
2 2
( uîz uˆvh = 1 (1 −ν ) + (2νξ ) 2
) ima lastno frekvenco nedušenega nihanja f 0 = 2 kHz in
faktor dušenja ξ = 1 .
ENOD = log10 (mD )
Rešitev:
• Vhodna stopnja deluje kot nizkoprepustni filter in slabi vhodni signal. Če
upoštevamo samo to preostalo valovitost na vhodu voltmetra kot efektivno
ločljivost ∆U = U iz,2.red , lahko zapišemo za efektivno število mest prikaza:
U   UD 
ENOD = log10 (mD ) = log10  D  = log10  

 ∆U   U iz,2.red 
nedušenega nihanja:
ν = ω ω0 = f vzb f 0 = 50
Od tod izračunamo slabljenje signala skozi člen 2. reda:
uîz 1
= = 3,9984 ⋅ 10 − 4
uˆvh 2 2
(1 −ν ) + (2νξ ) 2
• Če sinusni signal polno izkoristi območje U D , je njegova amplituda na vhodu

člen 2.reda enaka uˆvh, 2.red = U D 2 in efektivna vrednost signala na izhodu:
uˆvh, 2.red UD
U iz,2.red = 3,9984 ⋅ 10 − 4 = 3,9984 ⋅ 10− 4 = 1,4136 ⋅ 10− 4 U D
2 2 2
Od tod izračunamo efektivno število mest prikaza, ki ga zaokrožimo
navzdol na dve mesti:
 1 
ENOD = log10  −4
 = 3,85 → 3,8
 1,4136 ⋅ 10 
14.01.2015
3. Ali je prispevek k celotni standardni negotovost zaradi kotnih pogreškov pri indirektnem
merjenju delovne moči zanemarljiv, če ima porabnik fazni kot ϕ = 5o in smo uporabili
tokovni ter napetostni merilni transformator z enakima prestavnima pogreškoma
( mK = ±0,2 % , δ max = ±10′ ) pri nazivnih vrednostih in referenčnih pogojih? Pogrešek
vatmetra zanemarite. Za izračun negotovosti upoštevajte, da so dejanske vrednosti
pogreškov majhne in izhodiščno enačbo:
Rešitev:
• Ker nas zanima samo standardna negotovost zaradi prispevkov merilnih
transformatorjev (vpliva vatmetra je zanemarljiv), se izhodiščna enačba reducira:
Pi = P(1 + eu )(1 + ei )[1 − (δ u − δ i )tgϕ ]
• Prispevka k negotovosti zaradi amplitudnih pogreškov ( eu , ei ) sta:

∂Pi ∂P
u1 (P ) = u (eu ) ≈ P ⋅ u (eu ) in u1 (P ) = i u (ei ) ≈ P ⋅ u (ei )
∂eu ∂ei
Celotna standardna negotovost samo zaradi amplitudnih pogreškov je
zato:
uc (P ) = P u 2 (eu ) + u 2 (ei )
• Prispevka k negotovosti zaradi kotnih pogreškov ( δ u , δ i ) sta:
∂Pi ∂P
u1,δ (P ) = u (δ u ) ≈ P ⋅ tgϕ u (δ u ) in u2,δ (P ) = i u (δ i ) ≈ P ⋅ tgϕ u (δ i ) .
∂δ u ∂δ i
Celotna standardna negotovost samo zaradi kotnih pogreškov je:
uc,δ (P ) = P tgϕ u 2 (δ u ) + u 2 (δ i )

od tod dobimo standardne negotovosti posameznih prispevkov u = m 3 oz.
u = δ max 3:
mK 2 ⋅ 10−3
u (eu ) = u (ei ) = = = 1,155.10− 3
3 3
δ 10 60 ⋅ π 180
u (δ u ) = u (δ i ) = max = = 1,679.10− 3
3 3
• Prispevek k celotni standardni negotovost zaradi kotnih pogreškov je zanemarljiv,
kadar velja uc,δ (P ) ≤ uc (P ) 5 :
1 2
tgϕ ⋅ u 2 (δ u ) + u 2 (δ i ) ≤ u (eu ) + u 2 (ei )
5
1
8,749 ⋅ 10− 2 ⋅ 2,375 ⋅ 10 − 3 ≤ 1,633 ⋅ 10 − 3 → 2,078 ⋅ 10 − 4 ≤ 3,266 ⋅ 10 − 4
5
V tem primeru je prispevek k celotni standardni negotovost zaradi
kotnih pogreškov zanemarljiv.
14.01.2015
4. Uporovnemu senzorju temperature, za katerega velja Rt = R0 (1 + α (t − 0o C) + β (t − 0o C) 2 ) ,

R0 = R0 o C = 1000 Ω , α = 7,64 ⋅ 10−3 K , β = 1,66 ⋅ 10 −5 K 2 vežemo vzporedno upor, tako
da je skupna upornost pri temperaturi t = 50 o C enaka RS = Rt (50o C ) 2 . Kolikokrat je
občutljivost skupne (linearizirane) karakteristike manjša od občutljivosti samega senzorja?
Nazivna (idealna) karakteristika gre skozi začetno in končno točko dejanske karakteristike
med točkama tz = 0o C in tk = 100o C .
Rešitev:
• Iz karakteristike uporovnega senzorja, pri čemer je R0 = R0 o C = 1000 Ω upornost
senzorja pri začetni temperaturi tz = 0o C , izračunamo vrednost upornosti senzorja
pri končni temperaturi tk = 100o C ( [∆t ] = oC = K = [∆T ] ):
R100 o C = R0 o C (1 + 7,64 ⋅ 10 −3 K (100o C) + 1,66 ⋅ 10−5 K 2 (100o C) 2 ) =
R100 o C = R0 o C (1 + 0,764 + 0,166 ) = 1930 Ω
• Nazivna (idealna) karakteristika gre skozi začetno in končno točko dejanske

karakteristike senzorja. Občutljivost je tako:
Rt max − Rt min R100 o C − R0 o C
S= = = 9,3 Ω o C
tmax − tmin 100 C − 0 C
o o
• Če vzporedno k senzorju z upornostjo Rt vežemo upor z upornostjo RV ,

kateremu se upornost s temperaturo ne spreminja, se skupna karakteristika
spremeni, občutljivost in nelinearnost pa se zmanjšata. Tako linearizirana
karakteristika ima upornost RS .
Rt ⋅ RV
RS =
Rt + RV
• Ker je skupna upornost pri temperaturi t = 50o C enaka RS = Rt 50o C 2 , mora ( )

biti upornost vzporedno vezanega upora RV enaka:
R50 o C = R0 o C (1 + 7,64 ⋅ 10 −3 K (50o C) + 1,66 ⋅ 10 −5 K 2 (50o C) 2 ) = 1423,5 Ω
⇒ (
RS = Rt 50o C 2)
• Občutljivost skupne (linearizirane) karakteristike določa vzporedno vezan upor
RV = R50 o C :
R100 o C ⋅ RV R0 o C ⋅ RV
−
R100 o C + RV R0 o C + RV
SS = = 2,3187 Ω o C
100 C − 0o C
o
R100 o C ⋅ RV
RS, max = = 819,25 Ω
R100 o C + RV
R0 o C ⋅ RV
RS, min = = 587,37 Ω
R0 o C + RV
• Občutljivost skupne (linearizirane) karakteristike je manjša od občutljivosti

S
samega senzorja: = 4,011
SS
14.01.2015
5. Na spektralnem analizatorju smo odčitali za dve signalni komponenti vrednost 11dBV in

- 29 dBV . Koliko sta vrednosti napetosti izraženi v enoti SI? Kolikokrat je druga napetost
manjša od prve izraženo v neprih ( Np = ln(U 2 U1 ) )?
Rešitev:
• Izhodiščna definicija decibela je podana z desetiškim logaritmom dveh moči:

U  P  U 2 R   U2   U 
= 10 log  = 10 log ⋅ 2  = 10 log 2  = 20 log 
• Kadar je napetost izražena v enoti dBV , je pri tem mišljeno njeno razmerje proti
U U 
referenčni vrednosti napetosti U ref = 1V : = 20 log 
dBV  1V 
• V našem primeru sta efektivni vrednosti napetosti za obe komponenti enaki:
U 1 dBV 11
U1 = U ref ⋅ 10 20
= 1V ⋅ 10 20 = 3,548 V
U 2 dBV −29
U 2 = U ref ⋅ 10 20
= 1 V ⋅ 10 20
= 0,03548 V
• Druga napetost je manjša od prve 100-krat oziroma izraženo v neprih:
U 2 U1
= ln (U 2 U1 ) = 4,605
Np
27.01.2015
R1
1. Kaj meri voltmeter na prikazani sliki, če sta upora
R1 = R2 = 1kΩ in napetosti U1 = 2U 2 = 1V ? Koliko je še R2
lahko notranja upornost voltmetra RV = ? , da bo sistematični U1
pogrešek zaradi vključitve voltmetra zanemarljiv?
M U = ± (0,2% U + 0,2%U D ) , U D = 1V U2 V
Rešitev:
• Pred priključitvijo voltmetra imamo v seštevalni točki povprečno vrednost

napetosti U1 in U 2 , če sta upora enaka R1 = R2 = R . Zapišemo in izračunamo:
R2 U R + U 2 R1 U1 R1 + U 2 R2 U + U2
U = (U1 − U 2 ) + U2 = 1 2 = = 1 = 0,75 V
R1 + R2 R1 + R2 1 R1 + 1 R2 1 2
R = R 2
• Po Theveninovem teoremu sta nadomestna napetost in upornost vira enaki:

U1R2 + U 2 R1 U + U2 R1 R2 R
U0 = = 1 = 0,75 V , R0 = = = 500 Ω
R1 + R2 R1 = R2 2 R1 + R2 R1 = R2 2

1
10
RV R − R0 − RV − R0
E = U 0' − U 0 = U0 − U0 = V U0 = U0
R0 + RV R0 + RV R0 + RV
R0 R0
E = U0 → RV = (U 0 − E )
R0 + RV E

MU 1  0,2 0,2 
u (U ) = =  0,75 V + 1V  = 2,02 mV
3 3  100 100 
da vrednost za notranjo upornost voltmetra:
 R 
E ≤ 0,202 mV →  RV = 0 (U 0 − E ) ≥ 1,856 MΩ
 E 
27.01.2015
2. Določite referenčno območje in nazivno območje uporabe voltmetra, ki meri temensko

vrednost M U = ±(0,2%U + 0,2%U D ) , U D = 1 V , za vplivno veličino frekvenco, če
upoštevamo samo dinamično obnašanje voltmetra. Voltmeter se odzove na napetostno
stopnico kot člen 1. reda in doseže 99% končnega odklona v času Ta = 10 µs . Skicirajte
potek spremembe kazanja!
Rešitev:
G( f ) 1 δ sk
• V našem primeru določa referenčno 0,99
območje za vplivno veličino frekvenco 0,98
dinamično obnašanje voltmetra in njegov 1 2
mejni pogrešek. Ta bo najmanjši in s tem
tudi najmanjše referenčno območje, če
upoštevamo monotono povečanje
0 f f2 fm f
spremembe kazanja (glej skico 1
δ sk = ∆U sk U vh ), kadar je merjena veličina blizu merilnega dosega.
MU  U 
mU , min = = ± 2 ⋅ 10− 3 + 2 ⋅ 10− 3 D  = 4 ⋅ 10− 3
UD  UD 
• Ker je dinamično obnašanje voltmetra opisano s členom 1. reda, zapišemo za

mejno frekvenco:
1 ln 100
(
0,99U 0 = U 0 1 − e −Ta τ
) → τ = lnT100
a
; fm =
2 πτ
=
2 πTa
= 73,294 kHz
in od tod razmerje izhodne izmerjene napetosti proti vhodni merjeni

U 1
napetosti: iz =
U vh 2
1+ ( f f ) m
• Kljub ohranjanju vrednosti vhodne merjene napetosti, dobimo z večanjem

frekvence spremembo kazanja ∆U sk = U iz − U vh . Referenčno območje za vplivno
veličino frekvenco je v našem primeru od frekvence 0 Hz do frekvence, ko se
sprememba kazanja izenači z mejnim pogreškom in upade amplituda na izhodu za
mU , min .
2
1  1 
= 1 − mU , min = 0,996 → f1 = f m   − 1 = 0,08971 ⋅ f m = 6,575 kHz
1 + ( f fm )
2
 0,996 
Referenčno območje je tako od 0 Hz do 6,58 kHz .

• V nazivnem območju uporabe je dopustno odstopanje spremembe kazanja
povečano še za vrednost mejnega pogreška ∆U sk,max ≤ 2 M U :
2
1  1 
= 1 − 2mU , min = 0,992 → f 2 = f m   − 1 = 0,127 ⋅ f m = 9,327 kHz
1 + ( f2 fm )
2
 0,992 
Nazivno območje uporabe je tako od 6,58 kHz do 9,33 kHz .

27.01.2015
3. Opišite sekundarne etalone in njihove lastnosti. Koliko bi bila vrednost električne moči
P = UI = U 2 R , ki bi bila realizirana posredno s pomočjo Josephsonovega člena in
kvantiziranega Hallovega upora. Za napetost bi uporabili eno napetostno stopnico pri
obsevanju mesta dotika Josephsonovega člena z mikrovalovi frekvence f = 70 GHz
(Josephsonova konstanta: K j-90 = 483 597,9 GHz V ) in najvišjo stopnico karakteristike
kvantiziranega Hallovega upora ( i = 1 ; von Klitzingova konstanta: Rk -90 = 25 812,807 Ω ).
Rešitev:

Sestavljen je iz dveh šibko sklopljenih superprevodnikov. Če mesto
dotika obsevamo z mikrovalovi, dobimo stopničasto UI karakteristiko.
h f 70 GHz
∆U = f = = = 1,447484.10− 4 V ≈ 145 µV
2e K j 483 597,9 GHz V

temperatura pod 1K.
1h R
Rk = h e 2 : RH,i = 2 = k ; i = 1, 2, ... RH,1 = 25 812,807 Ω
ie i
• V našem primeru bi bila vrednost električne moči realizirane s kvantnimi

vrednostmi napetosti in upornosti enaka:
∆P =
(
∆U J2− 90, 70 GHz 1,447484.10 −4 V
=
)= 0,8116934 pW
Rk -90 25 812,807 Ω
27.01.2015
4. Po prikazani vezalni shemi ste merili moč Pw na bremenu Rb . Izračunajte sistematični

pogrešek zaradi vključitve vatmetra v vezje in sistematični pogrešek zaradi vezave
prikazane na sliki. Zaradi katerega pogreška kaže inštrument manj kot bi moral? Opišite in
pokažite v enačbah.
Podatki: Specifikacije instrumenta: I (RW,n )
PW = 0,0632 W Merilno Notranja
območje: upornost:
R0 W IW Ib
I W = 12,72 mA 3V 11 MΩ
U W = 4,96 V 30 V 10 MΩ
RW,t RW,n
U 0 = 10,0 V U0 Ub Rb
Merilno Padec
R0 = 390 Ω območje: napetosti:
Rb = 390 Ω 3 mA 160 mV
30 mA 170 mV
Rešitev:
• Prava moč bremena pred vključitvijo vatmetra se izračuna kot:
Pb,0 = U b,0 ⋅ I b,0 = 5,0 V ⋅ 12,82 mA = 64,1 mW
U0 10,0 V
I b,0 = = = 12,82 mA
R0 + Rb 390 Ω + 390 Ω
Rb 390 Ω
U b,0 = U 0 ⋅ = 10,0 V ⋅ = 5,0 V
R0 + Rb 390 Ω + 390 Ω
• Prava vrednost moči bremena glede na gornjo vezavo se izračuna kot:
Pb = U b ⋅ I b = U W ⋅ (I W − U W RW, n ) = 63,09 mW
• Sistematični pogrešek zaradi vključitve vatmetra (evk) v vezje znaša:
PW − Pb,0 63,2 mW − 64,1 mW

evk = = = −0,014 = −1,4 %
Pb,0 64,1 mW
• Sistematični pogrešek zaradi načina vezave vatmetra (evez) je:
PW − Pb 63,2 mW − 63,09 mW
evez = = = 0,00174 = 0,17 %
Pb 63,09 mW
• Inštrument kaže manj kot bi moral zaradi pogreška vključitve vatmetra v vezje
(evk).
27.01.2015
5. Kolikšne spremembe upornosti R2 razločimo

z danim Wheatstonovim mostičem v okolici R1 = 1 kΩ R3 = 5 kΩ
ravnovesne lege, če je ločljivost ničelnega + R5 = 3 kΩ
indikatorja (∆I 5 )q = 1µA ? Kolikšna je N
ločljivost mostiča δ q ? U 0 = 10 V
R2 = 2 kΩ R4 = 10 kΩ
R1R4 − R2 R3
I5 = U 0
R1R2 (R3 + R4 ) + R3 R4 (R1 + R2 ) + R5 (R1 + R2 ) (R3 + R4 )
Rešitev:
• Ker nas zanima, kako se spreminja tok ničelnega indikatorja I 5 v okolici
ravnovesja R20 = R1 R4 R3 , izračunajmo odvod v tej točki:
 dI 5  dI 5 − R3
  =? ⇒ = U0
 dR2  R2 = R20 dR2 R1R20 ( R3 + R4 ) + R3 R4 ( R1 + R20 ) + R5 ( R1 + R20 ) ( R3 + R4 )
pri majhnih spremembah upora R3 , se v točki ravnovesja to bistveno

pozna samo v števcu, ki je tedaj nič, števec pa praktično ostane
nespremenjen.
Pri ovrednotenju občutljivosti nas v tem primeru zanima absolutna
vrednost odvoda dI 5 dR2 .
• Če v dobljenem izrazu infinitezimalne spremembe zamenjamo s končnimi in

izračunamo ∆R2 , dobimo
∆I 5
∆R2 = [R1R20 ( R3 + R4 ) + R3 R4 ( R1 + R20 ) + R5 ( R1 + R20 ) ( R3 + R4 )]
U 0 R3
1µA
∆R2 = [1kΩ ⋅ 2 kΩ ⋅ (15 kΩ ) + 5 kΩ ⋅10 kΩ ⋅ (3 kΩ ) + 3 kΩ(3 kΩ ) (15 kΩ )]
10 V ⋅ 5 kΩ
∆R2 = 6,3 Ω
• Ker smo za ∆I 5 uporabili najmanjšo spremembo toka ničelnega indikatorja, ki jo
še opazimo (∆I 5 )q , dobimo za iskano ločljivost mostiča:
(∆R2 )q 6,3 Ω
∆I 5 = (∆I 5 )q ⇒ δq = = = 3,15 ⋅ 10− 3
R20 2 kΩ
10.02.2015
1. Kakšno ločljivost bi moral imeti voltmeter ∆(U )q = 1dig = ? ( U D = 1V ,

M U = ± (0,02%U i + 0,01%U D ) ), s katerim želimo meriti upornost z napetostno
primerjalno metodo RN = 1000,04 Ω ± 0,12 Ω , da bi bila skupna negotovost manjša od
wc (Rx ) ≤ 10 −4 . Odčitka napetosti se razlikujeta za manj kot 1% in sta približno
U x =& U N =& 0,9 V . Vpliva stabilnosti tokovnega vira in notranje upornosti voltmetra sta
zanemarljiva. Skicirajte merilno vezje.
Rešitev:
• Pri napetostno primerjalni metodi teče
skozi upora enak tok (stabilen tokovni Rx
vir). Ker je notranja upornost voltmetra I
p V
zanemarljivo velika, lahko zapišemo:
U U U RN
Ip = x = N → Rx = RN x
Rx RN UN
• Neznano upornost izračunamo iz dveh napetosti in referenčne upornosti, zato
izračunamo standardno negotovost wc (Rx ) iz naslednje enačbe:
2 2 2
u (R )  u (RN )   u (U x )   u (U N ) 
wc (Rx ) = c x =   +  + 
Rx  RN   U x   U N 
• Ker se napetosti razlikujeta za manj kot 1% in se voltmeter dvakrat enako moti,
lahko lastni pogrešek voltmetra v kvocientu zanemarimo in nam ostaneta le
pogreška odčitavanja. Tako dobimo:
2 2 2 2 2
 M (RN )   u (U x )q   u (U N )q   0,12 Ω   u (U )q 
wc (Rx ) =   +  +  =&   + 2 
 3 RN   U x   U N   3 ⋅ 1000,04 Ω   U 
2
−5 2  ∆(U )q 
wc (Rx ) =& [6,928 ⋅ 10 ] + 2  ≤ 10
−4
 U 2 3 
pri čemer u (U x )q in u (U N )q pomenita negotovosti zaradi ločljivost
voltmetra ∆ (U )q , ki je v obeh primerih enaka (isti voltmeter). Za
pravokotno porazdelitev u (U )q = ∆ (U )q 2 3 .
• Ker je vrednost napetosti približno U x =& U N =& 0,9 V , določimo ločljivost in jo

zaokrožimo navzdol na prvo desetiško vrednost:
( )
∆ (U )q ≤ U ⋅ 6 ⋅ 10− 8 − 4,80 ⋅ 10 − 9 = 0,9 V ⋅ 1,766 ⋅ 10− 4 = 0,159 mV
→ ∆(U )q = 0,1mV
10.02.2015
2. Merilni člen 1. reda s časovno konstanto τ = 7 µs vzbujamo s pravokotnim signalom. Pri

tem na osciloskopu z uporabo kurzorjev merimo odzivni čas Ta merilnega člena s
kriterijem m = 5 % . Kolikšno merilno napako naredimo pri merjenju odzivnega časa, če
namesto izmerjene ustaljene 100 % vrednosti izhodnega signala U100 %, m = 4,95 V
privzamemo pričakovano nastavljeno vrednost U100 %, n = 5,00 V ?
Rešitev:
• Potek odziva merilnega člena na stopnico (pravokotni signal) lahko zapišemo z
naslednjo enačbo:
u (t ) = U100 % (1 - e -t τ ) = U100 %, m (1 - e -t τ ) ,
pri čemer U100 % pomeni končno ustaljeno stanje, ki ga je potrebno

izmeriti, s čimer dobimo U100 %, m . Odzivni čas Ta izmerimo pri
vrednosti, ko signal doseže 5 % končne ustaljene vrednosti U100 %, m , ki
bi se teoretično zgodila ob t=∞. Zato velja:
0,95 ⋅ u (t = ∞ ) = 0,95 ⋅ U100 %, m = U100 %, m 1 - e-Ta ( τ
)
• Od tu dobimo Ta , ki znaša:
Ta = −τ ⋅ ln (1 − 0,95) = 20,97 µs
• Če namesto merjene vrednosti U100 %, m privzamemo nastavljeno vrednost U100 %, n ,

bomo s kurzorji nastavili nekoliko višjo vrednost ( 0,95 ⋅ U100 %, n ) na poteku odziva,
ki ima še vedno obliko, ki je zapisana s prvo enačbo. Zaradi tega napačno dobimo
nekoliko daljši odzivni čas Ta′ :
 U 
Ta′ = −τ ⋅ ln1 − 0,95 100 %, n  = 22,46 µs
 U100 %, m 

• Merilna napaka tako znaša:
E = Ta′ − Ta = 22,46 µs - 20,97 µs = 1,49 µs
oz. v relativni obliki:
Ta′ − Ta
e= = 0,071
Ta
10.02.2015

prireditev napetostnih signalov. Koliko morata biti upornost Rs = ? in kapacitivnost
Cs = ? frekvenčno kompenzirane napetostne sonde, da bo zmanjšan nivo vhodnega
signala na osciloskopu ( RV = 1 MΩ , C = 50 pF ) z razmerjem 100 : 1 ? Za povezavo je
uporabljen koaksialni kabel ( Ck l = 50 pF m ) dolžine l = 0,98 m .
Rešitev:
• Za zmanjšanje in prireditev napetostnih signalov najbolj pogosto uporabljamo
uporovni delilnik,
uporovno-kapacitivni delilnik,
kapacitivni delilnik,
induktivni delilnik,
uporovni induktivno-kapacitivni delilnik, itd.
Uy 1 RV RV 1
= = → = , Rs = 99 RV = 99 MΩ
U1 100 RV + Rs Rs 99
• Če želimo, da je napetostna sonda frekvenčno kompenzirana, mora bit izpolnjen

pogoj:

Ck 50 pF
l m
RV ⋅ CV 1
Cs = = ⋅ 99 pF = 1 pF
Rs 99
10.02.2015
4. Digitalni voltmeter kaže U i = 143,2 mV . Izrazite popolni merilni rezultat s standardno

negotovostjo, če smo instrument uporabili pri temperaturi t = 3°C !
• meja lastnega pogreška: ± (0,15 %U i + 4 dig )
• referenčno območje: 23 °C ± 5 °C
• nazivno območje uporabe: 0 °C ÷ 55 °C
• temperaturni koeficient: ± (0,013 %U i + 2 dig ) °C
Rešitev:
• Instrument smo uporabili znotraj nazivnega območja uporabe vendar izven
referenčnega območja. Pri merilni negotovosti izmerjene vrednosti je tako
potrebno upoštevati vpliv instrumenta in vpliv spremembe temperature na kazanje
instrumenta.
• Pogrešek instrumenta:
 0,15 
M U = ± (0,15% U i + 4dig ) =  143,2 mV + 4 ⋅ 0,1 mV  = 0,6148 mV
 100 
• Pogrešek zaradi spremembe temperature:
M t = ±(0,013% U i + 2dig )
 0,013  (23 °C − 5 °C ) − 3 °C
= 143,2mV + 2 ⋅ 0,1 mV  = 3,27924 mV
 100  °C
• Skupna merilna negotovost določa skupna meja pogreška
M = M U + M t = 3,894 mV :
M
uc (U ) = = 2,248 mV
3
• Merilni rezultat izražen s standardno negotovostjo je:
U i = 143,2 mV, uc (U ) = 2,3 mV, n =1
10.02.2015
5. S pomočjo robota in tokovnih klešč merimo tok v vodniku. Meritev izvajamo tako, da
robot dela meritve z vodnikom v različnih točkah znotraj klešč in se nato vsakič vrne v
centralno točko. Centralna točka je tista, v kateri je vodnik v središču klešč. Izračunajte
merilni pogrešek klešč! Določite negotovost zaradi ponovljivosti meritev klešč in
negotovost zaradi obnovljivosti meritve. Obe negotovosti zapišite v absolutni in relativni
obliki.
Izmerjene vrednosti na koncu meritve so bile:
Referenčni tok: I ref = 2,50122 A , standardni odklon
meritev s (I ref ) = 0,0292 mA .
Statistika meritev v centralni točki: povprečje
I1 = 2,49464 A , razlika med največjo in najmanjšo
izmerjeno vrednostjo ∆1 = 165 µA .
Statistika meritev v izbrani točki: povprečje
I 2 = 2,49460 A , razlika med največjo in najmanjšo
izmerjeno vrednostjo ∆ 2 = 2,31mA .
Rešitev:
• Merilni pogrešek klešč E je razlika med s kleščami izmerjeno vrednostjo toka
(povprečjem vseh izmerjenih vrednosti) in pravo, referenčno vrednostjo toka Iref.
E = I 2 − I ref = 2,49460 A − 2,50122 A = −0,00662 A = −6,62 mA
• Negotovost zaradi ponovljivosti meritev klešč lahko izračunamo iz statistike
meritev v izbrani točki, in sicer s pomočjo ocene spreminjanja izmerjenih
vrednosti (to je razlike med največjo in najmanjšo izmerjeno vrednostjo):
∆2 2,31 mA
u (Ep ) = = = 0,6668 mA = 0,67 mA oziroma
2 3 2 3
u (Ep ) 0,6668 mA
w(Ep ) = = = 0,027 %
I2 2,49460 A
• Negotovost zaradi obnovljivosti meritve izračunamo iz statistike meritev v
centralni točki. Tok klešče tam izmerijo v zaporednih serijah meritev, pri čemer se
vsakič odmaknejo in nato znova obkrožijo vodnik.
∆1 165 µA
u (Eob ) = = = 47,631µA = 48 µA oziroma
2 3 2 3
u (Eob ) 47,631µA
w(Eob ) = = = 1,9 ⋅ 10 − 5
I1 2,49464 A
29.06.2015
1. Z voltmetrom, ki meri pravilno efektivno vrednost signala ( U D = 1,100 V , ločljivost:

QV = 1 mV , B = 1 kHz , člen prvega reda), merimo signal u V = 1 + 0,1 ⋅ sin ωt . Koliko je
lahko največ frekvenca izmenične komponente signala f = ? , da jo pri meritvi z
voltmetrom zaznamo?
Rešitev:
• Efektivno vrednost napetosti sestavljata efektivna prispevka enosmerne in

2
2  2 A  2
U = U + U = U +  K1 1 
0 1 0
 2
Efektivna vrednost enosmerne komponente napetosti na voltmetru je:
U 0 = 1V
Voltmeter zaradi svojega dinamičnega odziva člena 1. reda
( f m = B = 1kHz ) oslabi izmenični – sinusni del napetosti na vhodu:
1
K1 = 2
1 + ( f1 f m )
• Če želimo zaznati sinusno komponento poleg enosmerne komponente, mora biti

njen efektivni prispevek večji za ločljivost voltmetra QV = 1 mV od napetosti
U 0 = 1V :
U 0 + QV = U 02 + U12
• Frekvenco izmenične komponente dobimo s preureditvijo izraza:

A1 1 A1
(U 0 + QV )2 − U 02 = U1 = K1 =
2 1 + ( f1 f m ) 2
2
in od tod:
1 2
2
= (U 0 + QV )2 − U 02 ⇒
1 + ( f1 f m ) A1
2
 A 1 
f1 = f m  1  − 1 = f ⋅ 1,224 ≤ 1,224 kHz
 2 2 2 
(U 0 + QV ) − U 0 
m

29.06.2015
2. Kateri blok je ključen za pridobivanje informacije v shemi merilnega sistema? Skicirajte

zgradbo merilnega sistema in opišite funkcije posameznih blokov v shemi! Kako je
definirana množina informacije in kako jo določimo, če upoštevamo samo kvantizacijo?
Rešitev:
pretvornika) na negotovost diskretnega stanja kvantizacije po končanem postopku

zaznavalo

izmerjena vrednost
'prikaz'
• Množina informacije, ki jo pridobimo, je dvojiški logaritem od števila
amplitudnih stopenj S = lbm .
vrednosti! Bolj ko zmanjšamo interval, več informacije dobimo.
Če upoštevamo samo kvantizacijo xmax − xmin → 2 E x ≈ ∆ , dobimo:
m = 1 + max ≈ 1 + max
2 Ex ∆
2E x
xmin x i − E x xi xi + E x xmax
29.06.2015
3. Podajte merilni rezultat s standardno merilno negotovostjo u , če ste devetkrat pomerili

napetost z multimetrom. Ocenjena standardna negotovost populacije je sp = 48 µV .
j 1 2 3 4 5 6 7 8 9
U (V ) 6,00019 6,00011 6,00024 6,00003 6,00027 6,00015 6,00009 6,00012 6,00007
Spodaj so podane multimetrove specifikacije - za izračun negotovosti meritve upoštevajte

samo točnost multimetra, ki ste ga uporabljali štiri mesece po nakupu.
Rešitev:

1 n 1
U = ∑
n j =1
U j = (6,00019 V + 6,00011V + ... + 6,00024 V) = 6,000141V
9
sp 48 µV
uA (U ) = = = 0,000016 V
n 9
• Pri negotovosti tipa B se upošteva meja pogreška merilnega instrumenta. Iz
specifikacij multimetra lahko razberemo, da je njegova meja pogreška za merjenje
napetosti na območju 10 V enaka vsoti 3,0 ppm od izmerjene vrednosti in
0,05 ppm dosega, ki je v našem primeru 10 V . Po štirih mesecih moramo
upoštevati mejo pogreška za eno leto. Oznaka ppm (parts per million) pomeni
10 −6 .
M U = (3,0 ⋅ 10−6 ⋅ 6,000141V + 0,05 ⋅ 10 −6 ⋅ 10 V ) = 0,0000185 V

in od tod negotovost tipa B:
M U 0,0000185 V
uB (U ) = = = 0,0000107 V
3 3
u (U ) = uA2 (U ) + uB2 (U ) = 0,0000192 V → 20 µV
• Merilni rezultat s standardno negotovostjo je:

U = 6,000141 V, u (U ) = 20 µV, n = 9, k = 1, p = 68,3%
29.06.2015
4. Koliko je celotna standardna negotovost izhodne veličine y = x12 + x22 , če sta vhodni
veličini x1 in x2 medsebojno neodvisni in imata enako veliki standardni negotovosti
u( x1 ) = u (x2 ) ? Koliko največ je lahko celotna standardna negotovost, če sta vhodni
veličini x1 in x2 medsebojno odvisni in velja x1 = x2 ?
uc ( y ) = (c1 u (x1 ))2 + (c2 u (x2 ))2 + 2rc1c2u (x1 )u(x2 )
Rešitev:

odvisne.
• V primeru dveh medsebojno neodvisnih vhodnih veličin je r = 0 in zapišemo:
uc ( y ) = (c1 u(x1 ))2 + (c2 u(x2 ))2

Koeficiente občutljivosti izračunamo z delnim odvajanjem:
y = x12 + x22 ⇒
∂y 1 2 x1 ∂y x2
c1 = = , c2 = = ,
∂x1 2 x12 + x22 ∂x2 x12 + x22
označimo negotovosti vhodnih veličin: u ( x1 ) = u ( x2 ) = u ( x ) ,

in izračunamo:
x12 + x22
uc ( y ) = (c1 ⋅ u (x ))2 + (c2 ⋅ u (x ))2 = u (x ) = u (x )
x12 + x22
• V primeru dveh medsebojno odvisnih vhodnih veličin zapišemo:

x1 x2 2
uc ( y ) = u 2 ( x ) + 2rc1c2u 2 ( x ) = u 2 ( x ) + 2r u (x ) = u (x ) 1 + r
x + x22
2
1
r = − 1 : uc ( y ) = u ( x ) 0 = 0
r = + 1 : uc ( y ) = u ( x ) 2

merjene veličine spreminja v mejah 0 ≤ uc ( y ) ≤ 2u ( x ) . Kadar je koeficient
korelacije r = +1 , je standardna negotovost izhodne veličine povečana za 2.
29.06.2015
5. Napetostno frekvenčnemu pretvorniku ste izmerili karakteristiko.

Podatki so v tabeli. Koliko je občutljivost pretvornika in koliko je U V f kHz
nelinearnost pretvornika, če gre nazivna karakteristika skozi točki 0 1,500
U1 = 1,0 V in U 2 = 8,0 V dejanske karakteristike? Nelinearnost določite 1 1,817
2 2,196
za celotno območje. 3 2,670
4 3,112
5 3,610
6 4,520
7 5,601
8 6,786
9 8,212
Rešitev:
• Občutljivost predstavlja strmino nazivne karakteristike pretvornika in znaša:
f 2 − f1 4,969 kHz kHz
S= = = 0,7099
U 2 − U1 7V V
• Iz podatkov preračunamo absolutni El = f i − f n in relativni pogrešek linearnosti
fi − f n
el = v odvisnosti od napetosti.
f maks − f min
• Nazivna karakteristika se računa z enačbo f n = f1 + S ⋅ (U − U1 ) .
U V f kHz f n kHz El kHz el

0 1,500 1,107 0,393 0,059
1 1,817 1,817 0 0,000
2 2,196 2,527 -0,331 -0,049
3 2,670 3,237 -0,567 -0,084
4 3,112 3,946 -0,834 -0,124
5 3,610 4,656 -1,046 -0,156
6 4,520 5,366 -0,846 -0,126
7 5,601 6,076 -0,475 -0,071
8 6,786 6,786 0 0,000
9 8,212 7,496 0,716 0,107
• Nelinearnost pa je največji pogrešek linearnosti na celotnem območju in znaša:

f i − f n maks 1,046 kHz 1,046 kHz
n = el maks = = = = 0,156
f maks − f min (8,212 - 1,500) kHz 6,712 kHz
10.09.2015
1. Kolikšen je karakteristični padec napetosti ampermetra z

I D = 1 mA , katerega odklon se dvakrat poveča, če
povečamo upornost R od 200 Ω na 1200 Ω ? I0 A R
Rešitev:
• Za dano nalogo moramo ugotoviti upornost ampermetra RA . Ker imamo opraviti
R
s tokovnim delilnikom, zapišemo I A = I 0 . Dana imamo odklona
R + RA
ampermetra pri dveh vrednostih upornosti R :
R1
R1 = 200 Ω → I A,1 = I 0 ;
R1 + RA
R2
R2 = 1200 Ω → I A,2 = I 0 .
R2 + RA
• Iz razmerja tokov določimo upornost ampermetra:
I A,2 R R + RA R + RA
=2= 2 1 =6 1 → RA = 300 Ω
I A,1 R1 R2 + RA R2 + RA
• Karakteristični padec napetosti je enak napetosti na ampermetru pri polnem

odklonu:
U A0 = I D RA = 1 mA ⋅ 300 Ω = 0,3 V
10.09.2015
2. Koliko meritev mora narediti voltmeter, da bi se z njihovim povprečenjem povečalo

efektivno število mest prikaza voltmetra ENOD za eno mesto, če na merilnem dosegu
U D = 1V merimo enosmerno napetost U i = 0,64 V ? Standardni odklon merjene napetosti
je s (U i ) = 18 µV ? Koliko sta efektivno število amplitudnih stopenj in ENOD pri eni
meritvi?
Rešitev:
instrumenta. Odvisno je od merilnega dosega in ne od izmerjene vrednosti in ga
zapišemo:
UD 1V
m= = = 55 556
s (U i ) 18 µV
Od tod dobimo efektivno število mest prikaza ENOD:
 U  1V
ENOD = log10 (m ) = log10  D  = =& 4,7
 s (U i )  18 µV
• Če želimo povečati število mest prikaza za eno 4,7 → 5,7
( ∆(ENOD ) = ENOD2 − ENOD1 = 1 ) moramo pod enakimi pogoji opraviti n
meritev, ker se standardni odklon povprečnih vrednosti zmanjša za faktor n:
UD U
∆(ENOD ) = ENOD2 − ENOD1 = log10 − log10 D = 1
s(u ) n s(u )
Za to povečanje je potrebno 100 meritev:
UD U
log10 − log10 D = log10 n = 1 → n = 102
s(u ) n s(u )
10.09.2015
3. Napišite trenutno veljavno definicijo SI enote za merjenje mase. Na kratko opišite vsaj en
način, na katerega želijo znanstveniki v prihodnosti izvesti realizacijo enote za maso.
Rešitev:
• Definicija – Kilogram (kg) je enota za maso in ustreza masi mednarodnega
prototipa kilograma.
Standardna negotovost prakilograma je definirana z vrednostjo 0.
Relativna negotovost nacionalnih etalonov mase znaša tipično okoli
1×10-8. In k takim vrednostim z enakimi stabilnostmi realizacije
morajo težiti vse nove metode nove realizacije kilograma z navezavo
na stabilen naravni pojav ali fizikalno konstanto.
• Trenutno poteka več različnih načinov in raziskav za novo realizacijo kilograma,
ki pa so še v začetni preizkuševalni fazi in še ne dosegajo zadovoljive negotovosti.
Glavna principa sta:
realizacija mase s pomočjo primerjave mehanske veličine z
električno
štetje elementarnih delcev z znano maso (atomi).
• Primerjava mehanske in električne moči – ti poskusi temeljijo na navezavi
kilograma na naravne konstante s pomočjo precizijske primerjave mehanske in
električne enote za energijo. Na tej ideji temeljita poskusa kot sta vatna tehtnica
in magnetno lebdenje.
• Štetje elementarnih delcev – pri teh poskusih gre za navezavo enote mase na
maso atoma oziroma na maso elektrona ali protona. Kilogram bi bil na ta način
definiran kot točno določeno število delcev.
Posledično je seveda potrebno z zadostno točnostjo poznati maso
delcev in z veliko točnostjo znati šteti število delcev. Na teh idejah
temeljita dva poskusa realizacije kilograma – Avogadrov projekt in
štetje ionov.
10.09.2015
4. Pri preskušanju enofaznega elektronskega števca delovne energije je bila na referenčnem

vatmetru povprečna moč PW = 1500 W in čas merjenja 4 minute . Izhod preskušanega
elektronskega števca delovne energije je v tem času oddal 59 impulzov. Izračunajte lastni
pogrešek preskušanega števca, če je konstanta števca K = 600 impulzov kWh ! Ali
preskušanec prestane preskus, če je deklariran razred točnosti enak 2 ? Skicirajte vezje!
Ali referenčni merilni sistem zadostuje kriterijem preskušanja, če lahko referenčno
pomeri energijo s skupno razširjeno negotovostjo W95 = 0,5 % ?
Rešitev:
• Vezalna shema preskušanja
razreda točnosti indukcijskega
števca električne energije.
• Za izračun lastnega pogrešeka pri merjenu energije potrebujemo energijo

preskušanega števca Wš in referenčno energijo W :
Wš − W
e=
W
• Energija preskušanega števca se izračuna iz števila vrtljajev in konstante števca:
N 59 imp
Wš = = = 0,0983 kWh = 354 000 Ws
K 600 imp kWh
• Referenčna energija pa je energija, ki jo dobimo s produktom povprečne moči na
referenčnem vatmetru in časa merjenja:
W = PW ⋅ t = 1500 W ⋅ 4 min = 360 000 Ws
• Lastni pogrešek je tako:
Wš − W 354 000 Ws − 360 000 Ws
e= = = −0,0166 → e = −1,66%
W 360 000 Ws
• Števec je prestal preskus, saj je lastni pogrešek e večji kot je dopustna
maksimalna vrednost lastnega pogreška m , ki jo določena z razredom r
podanim na izmerjeno vrednost kot referenčno vrednostjo:
r
e = 0,0166 < m = = 0,02
100
• Za preskus je potrebno uporabiti merilni sistem, katerega skupna razširjena
negotovost W95 je manjša ali enaka 1 3 meje pogreška preskušanca m.
W95 = 0,005 < m 3 = 0,006& ..

10.09.2015
5. Kako bi opisali pulzne neperiodične oblike signalov in kam sodijo v delitvi signalov?
Opišite osnovne parametre pulznih oblik signalov. Kateri parametri se uporabljajo za
določitev dvižnega časa in širine pulza?
Rešitev:
• Signale splošno delimo jih na to, ali
lahko matematično opišemo trenutne
deterministične,
stacionarne,
nestacionarne.
• Pulzne neperiodične oblike signalov sodijo med deterministične in

nestacionarne.
• Izhodiščna parametra za opis pulznih oblik signalov sta:
( u base , 0 % ),
histogramu.

• Določimo lahko tudi nivo 50 % , ki določa širino pulza Tw .
20.01.2016
1. Dvižni čas signala na vhodu napetostne merilne sonde, ki ima pasovno širino
B =& f m, 3dB = 100 MHz , je Tr, vh = 6,00 ns . Na zaslonu osciloskopa z uporabljeno sondo
odčitamo dvižni čas opazovanega signala Tr, m = 7,78 ns . Koliko bi bil relativni pogrešek
merjenja amplitude, če bi s tem osciloskopom in sondo opazovali sinusni signal frekvence
f sin = 100 MHz . Dinamično obnašanje sonde in osciloskopa aproksimiramo s členom 1.
reda. Skicirajte razmere!
Rešitev:
• Merilni člen zaradi svoje dinamike Tr, vh Tr, m
podaljša dvižni čas. Dvižni časi se
geometrično seštevajo. V našem napetostna osciloskop
primeru imamo zaporedno sonda
(kaskadno) vezana napetostno
sondo in osciloskop.
• Doprinosa napetostne sonde Tr,sonda = 0,35 f m, sonda = 3,5 ns in zaporedno vezanega
osciloskopa geometrično seštejemo Tr,2skupni = Tr,2sonda + Tr,2osc in dobimo skupni
podaljšani čas, ki ga odčitamo na osciloskopu:
Tr,2m = Tr,2vh + Tr,2sonda + Tr,2osc
Od tod izračunamo dvižni čas in mejno frekvenco samega
sociloskopa:
Tr, osc = Tr,2m − Tr,2vh − Tr,2sonda = 3,50 ns → f m,osc = 0,35 Tr,osc =& 100 MHz
• Če bi s tem osciloskopm in sondo opazovali sinusni signal frekvence

f sin = 100 MHz , bi se amplituda zmanjšala za
uîz 1 1
= = = 0,577
uˆvh 1 + ( f sin f m, skupna )
2
3
pri čemer moramo upoštevati v našem primeru skupno mejno

frekvenco sonde in osciloskopa:
1 1 1 100 MHz
2
= 2
+ 2
→ f m, skupna = = 70,71MHz
f m, skupna f m, sonda f m, osc 2
uîz
• Dinamični pogrešek merjenja amplitude bi bil negativen: e= − 1 = −0,423
uˆvh
• Skica razmer: G (ω )
1
1 2
0,58
f m,sk f sin f
20.01.2016
2. Pri merjenju moči na bremenu smo uporabili narisano

vezavo. Ali lahko zmanjšamo sistematični pogrešek in ga L W A
zanemarimo?
V breme
• vatmeter: U n = 100 V , I n = 2,0 A ; RW, n = 1 MΩ ,
RW, t = 0,1Ω ; yD = 150,0 d , y = 129,6 d , r = 0,5 ; N
Rešitev:
• Pri merjenju moči na bremenu lahko spremenimo vezavo. Poznamo dve varianti,
ki pa obe povzročata sitematični pogrešek (pravilno je zajet ali tok bremena ali
napetost):
L W A L A W
V breme V breme
N N
• Pri prvi varianti vezave instrumentov (pravilno je zajet tok bremena) je
sistematični pogrešek enak:
2 200 mV 
P = PW − I 2 (RW, t + RA ) ⇒ E1 = I 2 (RW, t + RA ) = (2 A )  0,1Ω + =
 2 A 
E1 = 0,8 W
v drugi varianti vezave instrumentov (pravilno je zajeta napetost
bremena) pa:
 1 1   1 1  2 1 1 
P = PW − U 2  +  ⇒ E 2 = U 2

R +  = (100 V )  +  =
 RW, n RV   W, n RV   1 M Ω 1 M Ω 
E2 = 0,02 W
Pri merjenju je bolje uporabiti drugo varianto z manjšim
sistematičnim pogreškom.
• Če želimo zanemariti ta sistematični pogrešek, ga moramo primerjati z merilno
u (P ) 1 M P 1 r ⋅ PD
E2 ≤ = = ?
10 10 3 10 100 3
• Merilni doseg vatmetra je: PD = U n I n = 100 V 2,0 A = 200 W

1 r ⋅ PD 1 0,5 ⋅ 200 W
in primerjamo: E2 = 0,02 W < = = 0,058 W
10 100 3 10 100 3
• Sistematični pogrešek druge variante lahko zanemarimo.
20.01.2016
3. S pomočjo tehtnice z merilnim območjem do 1000 g in mejo pogreška 10 g merimo maso

neznane uteži. Najprej na tehtnico postavimo utež in jo desetkrat zaporedoma izmerimo
(tabela 1. meritev). Nato opravimo še deset meritev. Pri vsaki od teh desetih meritev utež
najprej položimo na tehtnico, izmerimo rezultat in nato utež odstranimo s tehtnice (tabela
2. meritev). Izračunajte kombinirano standardno negotovost merjenja mase neznane uteži,
pri čemer upoštevajte vsaj tri prispevke negotovosti. Poimenujte vse prispevke
negotovosti, pri čemer predpostavimo pravokotno porazdelitev verjetnosti.
Statistika meritev je sledeča (vse vrednosti so v gramih).
1. meritev 2. meritev
povp1 601 povp2 602,8
min1 599 min2 601
maks1 602 maks2 606
Rešitev:
• Kombinirana standardna negotovost merjenja mase uc (m ) je sestavljena najmanj
iz prispevka ponovljivosti merjenja up (iz 1. meritve), iz obnovljivosti merjenja
uob (2. meritev) in merilne negotovosti tehtnice u t , teoretično pa lahko še iz
ločljivosti tehtnice, okoljskih pogojev, postavitve tehtnice, negotovosti zaradi
merilca itd.
uc (m ) = up2 + uob
2
+ u t2
• Prispevek ponovljivosti merjenja up dobimo s predpostavljanjem pravokotne

maks1 − min 1
porazdelitve verjetnosti z enačbo up = = 0,866 g .
2 3
• Prispevek obnovljivosti merjenja uob dobimo s predpostavljanjem pravokotne
maks2 − min 2
porazdelitve verjetnosti z enačbo uob = = 1,443 g .
2 3
• Negotovost tehtnice dobimo iz mejnega pogreška:
M 10 g
ut = = = 5,774 g
3 3
• Skupna negotovost je torej:
uc (m ) = (0,866 g )2 + (1,443 g )2 + (5,774 g )2

uc (m ) = 6,014 g ≡ 6,1g
20.01.2016
4. Opišite metrološko piramido. Koliko bi bila vrednost električne moči, ki bi bila realizirana
posredno s sekundarnima etalonoma za napetost (Josephsonov člen) in za upornost
(kvantiziran Hallov upor). Za napetost bi uporabili eno napetostno stopnico pri obsevanju
mesta dotika Josephsonovega člena z mikrovalovi frekvence f = 75 GHz (Josephsonova
konstanta: K j-90 = 483 597,9 GHz V ) in najvišjo stopnico karakteristike kvantiziranega
Hallovega upora ( i = 1 ; von Klitzingova konstanta: Rk -90 = 25 812,807 Ω ).
Rešitev:
• Metrološka piramida je hierarhično urejena veriga etalonov. Na vrhu ima
določeno enoto - primarni etalon, pod njim so sekundarni etaloni in na naslednji
nižji ravni delovni etaloni.
Enota, ki jo vzdržuje etalon nižjega reda, izhaja iz enote, ki jo
vzdržuje etalon višjega reda. Vsako merilo je posredno umerjeno s
primarnim etalonom!

napetosti je Josephsonov člen, ki je
sestavljen iz dveh šibko sklopljenih
superprevodnikov. Če mesto dotika
obsevamo z mikrovalovi, dobimo
h f 75 GHz
∆U = f = = = 1,550875.10− 4 V ≈ 155 µV
2e K j 483 597,9 GHz V

postane stopničasta, če dosežemo, da
se nosilci elektrine gibljejo le v
ravnini, B > 2 T in termodinamična
temperatura pod 1K.
1h R
Rk = h e 2 : RH,i = 2 = k ; i = 1, 2, ... RH,1 = 25 812,807 Ω
ie i
• V našem primeru bi bila vrednost električne moči realizirane s kvantnimi
vrednostmi napetosti in upornosti enaka:
2
∆P =
∆U J2− 90, 75 GHz
=
(1,550875.10 V)
−4
= 0,9317909 pW
Rk - 90 25 812,807 Ω
20.01.2016
5. Podajte popolni merilni rezultat z razširjeno Število

negotovostjo za hipotenuzo trikotnika c, če je stopnja prostostnih
Vrednosti za tp(ν)
stopenj
zaupanja p = 99 % ! Rezultati ponovljenih meritev p= 95 % p= 99 %
1 12,71 63,66
obeh katet so naslednji: 2 4,30 9,92
3 3,18 5,84
a = 165,41 mm , s (a ) = 1,42 mm , n1 = 12 4 2,78 4,60
5 2,57 4,03
6 2,45 3,71
b = 281,64 mm , s(b ) = 1,86 mm , n2 = 7 7 2,36 3,50
8 2,31 3,36
9 2,26 3,25
10 2,23 3,17
12 2,18 3,05
u c4 ( y ) 14 2,14 2,98
νeff = N
, ν i = ni − 1 16
18
2,12
2,10
2,92
2,88
∑ u (y) ν
i =1
4
i i
20
30
2,09
2,04
2,85
2,75
40 2,02 2,70
50 2,01 2,68
100 1,98 2,63
∞ 1,96 2,58
Rešitev:
• Vrednost hipotenuze izračunamo s pomočjo srednjih vrednosti obeh katet:
c = a 2 + b 2 = 326,621 mm
• Standardna negotovost posredno merjene veličine hipotenuze je sestavljena iz
deležev negotovosti katet: uc (c ) = ua2 + ub2
• Delež enega prispevka sestavlja koeficient občutljivosti ∂c ∂a oz. ∂c ∂b in

standardna negotovost merjenja pri več meritvah s (a ) n1 oz. s (b ) n2 .
Koeficienta občutljivosti sta:
∂c 1 1 a ∂c b
= 2a = = 0,5064 in = = 0,8623
∂a 2 a + b
2 2 c ∂b c
in deleža negotovosti katet sta:
∂c a s (a ) ∂c b s (b )
ua = u (a ) = = 0,2076 mm in ub = u (b ) = = 0,6062 mm
∂a c n1 ∂b c n2
Standardna merilna negotovost hipotenuze je uc (c ) = 0,6408 mm

negotovosti večji.
uc4 (c ) uc4 (c )
νeff = = = 7,44 → νeff = 7
ua4 (n1 − 1) + ub4 (n2 − 1) ua4 11 + ub4 6
• Zaokrožena razširjena negotovost je: U 99 = t99% ⋅ uc (c ) = 2,243 mm → 2,3 mm

c = 326,6 mm ; U (c ) = 2,3 mm ; k = 3,5 ; νeff = 7 ; p = 99 %

CTRL F Bigplus

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

CTRL F Bigplus

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

14.01.

Rešitve nalog – Meritve – UNI

1. Pri merjenju Rx po UI metodi uporabite vezavo z manjšim sistematičnim pogreškom in

 Uporabimo prvo varianto, kjer moramo upoštevati še korekcijo sistematičnega

 Če določimo mejno frekvenco kot frekvenco, kjer upade amplituda za 10 % proti

ostane izhodna veličina trajno v 0,98

 Časovna konstanta drugega člena je tako:   Ta,2% 3,912  25,57 μs

3. Koliko je lahko največ kot bremena   ? pri merjenju P , da je relativna standardna

 Ker poznamo mejno vrednost pogreška, uporabimo enakomerno porazdelitev in od

 Če želimo, da je relativna standardna negotovost delovne moči samo zaradi kotnega

4. Z uravnovešenim mostičem smo izmerili upornost R1  R2 R3 R 4  1,00218 k . Podajte

uc R1   u22 R1   u32 R1   u42 R1 

uc R1   c uR   c uR   c uR 

wc R1   0,0012  0,002 2  0,0032  3,742  103

 Za merilni rezultat potrebujemo še število meritev za R1 . V izhodiščno obliko

Rešitve nalog – Meritve – UNI

1. Z voltmetrom merimo napetost sinusnega vira (napetost praznega teka: U 0  80,00 V ;

Notranja impedanca vira je kompleksna z efektivno vrednostjo: Z0  R 2  L 

2. Na vhodu voltmetra, ki meri pravilno efektivno vrednost, imamo pravokotno pulzno

obliki signala da:

 Pri blokirani enosmerni komponenti signala, se razmere na voltmetru spremenijo.

 ci u xi 2  2  ci c j r xi , x j  u xi  ux j 

 Upornost vzporedne vezave treh enakih uporov ( R1  R2  R3  R ) zapišemo v

 Standardna negotovost upornosti vzporedne vezave je:

 Pri uporabi 10 4 napetostnih stopnic je napetost enaka:

Rešitve nalog – Meritve – UNI

1. Pri preizkušanju točnosti ampermetra M I   1% I  1% I D  1dig  , I D  100,0 mA ,

 Pri toku I 1  I D  100 mA imamo:

E  1 mA  1 mA  0,1 mA   0,1mA  0,3 mA  0,2 mA 

E  2,1 mA   0,6 mA   1,5 mA

Lastni pogrešek je lahko v mejah:  1,5 mA  E  1,5 mA

 Pri toku I 2  I D 10  10 mA imamo:

E  1,2 mA   0,51mA   0,69 mA

 Lastni pogrešek je lahko v mejah:  0,69 mA  E  0,69 mA

2. Koliko je največji relativni pogrešek zaokrožanja merilne negotovosti pri zaokrožanju na

ud uz2  u 2 0,2 2  0,112 0,167

ud uz2  u 2 0,112  0,1012 0,0436

 Za določitev efektivnega števila mest prikaza ENOD a a

voltmetra moramo poznati standardni odklon

prek mejnih vrednosti a  û (šum) :  a      a x

 Trikotna porazdelitev:  tri  atri 6

 Gaussova porazdelitev:  G  aG 3  a      a x

 Efektivno število mest prikaza ENOD se z različnimi porazdelitvami šuma

4. Kako se spremeni nelinearnost četrtinskega mostiča ( R1,0  R2  R3  R4  R ; R5   ), če

 Idealna karakteristika, ki povezuje obe meji območja spreminjanja upora

Rešitve nalog – Meritve – UNI

1. Koliko kaže voltmeter v narisanem vezju pri pulzirajoči

 Enosmerna komponenta merjenega signala U 0 je v u V U0

2. Kakšno ločljivost bi moral imeti ampermeter QI  1dig  ? ( I D  100 mA ,

 pri čemer u I1 q in u I 2 q pomenita negotovosti zaradi ločljivost

 Ostale negotovosti tipa B (lezenje, ločljivosti, vremenski pogoji,…) so

4. Kolikšne spremembe upornosti R3 razločimo

 pri majhnih spremembah upora R3 , se v točki ravnovesja R30 to

 Če v dobljenem izrazu infinitezimalne spremembe zamenjamo s končnimi in

Rešitve nalog – Meritve – UNI

Tr2  Tr,2s  Tr2, o

 Za člen prvega reda, s katerim aproksimiramo dinamično obnašanje analognega

0,35 0,35 0,35

 Sedaj izračunamo f m, zg, o iz enačbe o možnem podaljšanju izmerjenega časa za 5 % :

 Dvižni čas osciloskopa je lahko največ:

Tr , o  Tr,s 1,052  12  5,79 ns

2. Za določeno merilno opremo razpolagamo s štirimi vzorci merilnih rezultatov:

1891,045 mV   2190,987 mV   2091,023 mV   2390,897 mV 