1

Interesiraweto i izu~uvaweto na li~nosta

bile predmet na mnogu nau~nici, umetnici,
filozofi, teolozi, politi~ari, kako i obi~ni
lu|e. Osobeno intenzivno li~nosta se prou~uvala
vo minatiot vek. Prvenstveno e izu~uvana od
psihologijata.
Janakov (2009, str. 15) naveduva deka:
“li~nosta stana glaven predmet na celokupnata
psihologija, odnosno deka psihologijata na
li~nosta e sredi{na i obedinuva~ka granka na
psihologijata”. Spored istiot avtor, vo toj
period se sozdadeni site pozna~ajni teorii
(koncepcii) za li~nosta, koi bi mo`ele da se
klasifikuvaat na sledniot na~in: 2
 Psihoanaliti~ki ili psihodinamski
koncepcii (najzna~aen S. Frojd),
 Koncepcii povrzani so psihoanalizata
(A.Adler, E.Bern, K.G. Jung, V. Rajh),
 Fenomenolo{ki koncepcii
(K. Roxers, F. Perls),
 Personalisti~ki koncepcii
(G. Olport, V. [tern),
 Egzistencijalisti~ki koncepcii
(K. Jaspers i L. Binsvanger),
3
 Organizmi~ki koncepcii,
(A. An|al, K. Gold{tajn),
 Humanisti~ki koncepcii
(E. From, K.G.Jung, F. Perls, A. Maslov),
 Dispozicioni koncepcii
(G. Olport, H. Ajzenk, R. Katel),
 Socijalni, interakcionisti~ki koncepcii
(A. Adler, E. From),
 Koncepcii inspirirani od marksizmot
(B.G. Ananjev, A.N. Leontjev),
 Dejnosni koncepcii
(A.N. Leontjev,S.L. Rubin{tejn),
4
 Kognitivni koncepcii
(A. Bek, A. Bandura),
 Bihejvioristi~ki koncepcii
(F.B. Skiner),
 Kon teloto/telesnoto
(E. Kre~mer, V. [eldon, V. Rajh),
 Koncepcii vo koi se naglasuva “jas”, sebstvoto
(E.H. Erikson, G. Olport, K. Roxers),
 Koncepcii za ~ovekot/slobodata
(B.G. Ananjev, R. Hare, V.S. Merlin),
 Ostanati koncepcii (R. Asaxoli, P. @ane)
5
 Vo tekot na istra`uvawata na li~nosta se
otkrilo deka ~ovekovoto odnesuvawe ne se javuva
slu~ajno. Taka, nekoi lu|e po~esto se otvoreni, za
razlika od drugi koi se porezervirani. Nekoi lu|e
se pouspe{ni rabotej}i so detali, dodeka nekoi se
pouspe{ni rabotej}i so koncepti.
Vo tekot na istorijata na psihologijata, osven
koncepciite/teoriite za li~nosta, postoele brojni
obidi da se napravat i tipologii na li~nosta.
Ispituvaweto na individulanite osobini na
li~nosta i otkrivaweto na nivnite razliki vo odnos
na drugite ima teoretski, no i ~isto prakti~ni
pri~ini. Prvite obidi za grupirawe na lu|eto i
sozdavawe na posebni tipovi kako i utvrduvaweto na
kriteriumi za toa imaat mnogu podale~ni koreni
6
 Kvalitativno razli~ni kategorii vo koi li~nostite
mo`e da se grupiraat se - tipovite. Za tipovite postojat
ednostrani teorii koi nudat mal broj na kategorii, no i
slo`eni teorii koi vklu~uvaat pogolem broj kategorii
vo koi lu|eto se klasifikuvaat (Kre~, 1957, str.663;
spored D. Dimitrijevi}, 1957).
Nekoi avtori ka`uvaat za postoewe na tipovi na
li~nost. Taka, H. Hajne (spored Ko~ankovski, 1996)
zboruva za Platonski tip (fantazerska, misti~na,
dlaboka priroda) i Aristotelski tip (prakti~en,
sreduva~ki, so cvrst sistem).
Isto taka, Vilijam Ostvald (Vilhelm Ostvald, spored
Ko~ankovski, 1996) izdvojuva dva tipa imenuvaj}i gi kako:
romanti~en tip (flegmati~ni i melanholi~ni) i
klasi~en tip (sangvini~ni i holeri~ni).
7
 Prvite obidi da se napravi razlika pome|u tipovite na
li~nost vrz osnova na nivnite osobenosti se povrzani so
Diltei (Dilthey, spored Ko~ankovski, 1996). Trgnuvaj}i od
principot za pobliska analiza na stukturata, site lu|e gi
podelil vo tri grupi: setilni lu|e (skloni da u`ivaat vo toa
{to go imaat), herojski lu|e (so naglasena aktivnost na voljata) i
kontemplativni (so naglasena emocionalnost).
Telesnata gradba i nejziniot odnos so psihi~kata
konstitucija, bila isto taka dosta interesna oblast za
istra`uvawe na pove}e nau~nici. Najpoznati se rezultatite na
Kre~mer i [eldon (spored Hol i Lindzi, 1983). Kre~mer
razlikuva: asteni~en tip, atletski tip, pikni~ni tip, i eden
dopolnitelen tip - displasti~en. Sekoj od niv ima
karakteristiki i sklonosti kon odredeni psiholo{ki
zaboluvawa. Dodeka pak, [eldon, na sli~en na~in pretpostavuva
deka vo telesnata gradba mo`at da se najdat konstantni
podstrukturi koi se potrebni za da se vnese pravilnost i
doslednost vo prou~uvaweto na ~ovekovoto odnesuvawe. Toj
otkriva postoewe na tri tipa na lu|e so posebni osobenosti i
toa: endomorf, mezomorf i ektomorf. 8
 Prou~uvaweto na psihologijata na li~nosta
i nivnoto grupirawe na tipovi e isto taka
zna~ajno povrzano so rabotata na
Cattell, koj zboruva za dvoslojna struktura
na li~nosta, so 16 primarni faktori i 5
sekundarni faktori,
Dodeka pak Eysenck veruval deka samo tri
crti se dovolni za da ja opi{at li~nosta:
ekstraverzija, nevroticizam i psihoticizam.
Me|utoa, od osobeno zna~ewe za naukata i
praktikata e Jungovata tipologija na li~nosta,
koja detalno ja opi{al vo negovata poznata
kniga - "Psiholo{ki tipovi" (1920).
9
Jungovata tipologija na li~nosta
kako osnova za Majers Brigs
indikatorot za tipot
Modelot na Karl Gustav Jung, prvpat be{e
pretstaven vo 1920 godina, istiot uka`uva deka
razlikite vo odnesuvaweto se rezultat na
preferenciite koi se povrzani so bazi~nite
tipovi na li~nosta.
Jungovata originalna klasifikacija be{e
osnova za sozdavawe na konkreten instrument -
Majers Brigs indikator na tipot.

10
 Majers Brigs indikator na tipot
Ni ovozmo`uva da go razbereme ~ovekovoto odnesuvawe,
baziraj}i se na slednite idei:
 Lu|eto gi razvivaat personalnite preferencii rano vo `ivotot, i
tie silno vlijaat za toa kako tie }e se odnesuvaat vo tekot na
`ivotot. I pokraj {to sekoja li~nost e edinstvena, sekoj od nas
ima tip na li~nost koj najdobro ne opi{uva.
 Tipot na li~nost pretstavuva preferencija ili stil na
odnesuvawe. Ova zna~i deka nema polo{ ili podobar, zdrav ili
bolen tip na li~nost. Sekoj tip ima svoi nerazdelni silni i slabi
strani, za i protiv, i poznavaj}i gi niv mo`e da ni koristi pri
izborite koi gi pravime vo tekot na `ivotot.
 Sekoj tip ima svoj set na preferirano odnesuvawe, personalni
funkcii. Na{iot psiholo{ki tip ima vlijanie vrz sekoe na{e
odnesuvawe: na stilot na u~ewe, stilot na predavawe, stilot na
menaxerirawe, stilot na sovetuvawe, roditelskiot stil, stilot na
qubewe, seksualniot stil, stilot na komunicirawe, stilot na
pi{uvawe, stilot za humor.
11
 Vo sklad so Jungovata teorijata, postojat ~etiri bazi~ni
na~ini na odnesuvawe koi se mnogu va`ni vo odreduvawe na
li~nosta. Ovie na~ini na odnesuvawe opi{uvaat kako sekoj
od nas:
Ja naso~uva energijata:
kon nadvor (Ekstraverzija - E) ili kon vnatre (Introverzija - I);

Sobira informacii:
empiriski (Setilnost - S) ili intuitivno (Intuitivnost- N)

Donesuva odluki:
intelektualno (Mislovnost-T) ili emocionalno (^uvstvenost-F)

Go organizira `ivotot:
organizirano (Prosuduvawe-J) ili spontano (Perceptivnost-P)
12
 Jung veruval deka site nie sme rodeni so
predispozicija za eden tip. Sredinskite faktori
sekako deka se mnogu va`ni, bidej}i tie mo`at da go
zabrzaat razvojot na tipot, ili pak, da go ottrgnat od
negoviot pat. Psiholo{kiot tip e samo eden
aspekt na li~nosta. Bidej}i ~ovekoviot tip gi
izrazuva niv vo mnogu delovi od nivniot `ivot,
tipovite ~esto se narekuvaat - tipovi na li~nosta. No,
tipot ne e sinonim so li~nosta. Ona {to Jung go
narekuva "psiholo{ki tipovi" vsu{nost se {emi,
sklopovi na na~inite na koi lu|eto preferiraat da
percepiraat i donesuvaat odluki.

13
 Baziraj}i se na Jungovata teorija na tipovite na
li~nost i so Majers Brigs indikatorot na tipot (MBTI)
lu|eto se grupiraat vo kategorii. Ovoj instrument gi
meri preferenciite na ispitanicite. Toj sodr`i 4
skali koi odgovaraat na 4 dimenzii od teorijata za tipot.
Tipovite na mentalnite procesi {to gi otkril Jung, gi
narekol - psiholo{ki tipovi, a ~etirite setovi na
preferencii, odnosno dimenzii, se:

E – I (Ekstraverzija - Introverzija)
S – N (Setilnost - Intuitivnost)
T – F (Mislovnost - ^uvstvenost)
J – P (Prosuduvawe - Perceptivnost)

14
 Preferencija za
ekstraverzija i introverzija (E–I)

Sekoj od nas vo tekot na denot se odnesuva

i kako ekstravert i kako introvert. Koga
dejstvuvame sme ekstravertni, a koga sme vo
refleksija (razmisluvame za ona {to se
slu~ilo) - sme introvertni. Morame da imame
ve{tini i za dvete, no, eden e na{iot
preferiran tip. Toa e na~inot na koj ~ovekot
ja crpi svojata energija

15
 Ekstravertnite tipovi ja crpat svojata energija
koga dejstvuvaat vo nadvore{niot svet, dodeka pak
nivnite “baterii” se praznat koga se vo rerfleksija
(koga se sami i razmisluvaat za pominatite iskustva).
Tie ja obnovuvaat svojata energija, koga aktivno
u~estvuvaat vo interakcija so drugite.
Introvertnite tipovi gi polnat svoite “baterii”
koga se vo refleksija - koga mo`at da razmisluvaat vo
ti{ina, da gi sreduvaat svoite misli bez prekinuvawe,
dodeka pak interakcijata so drugite im ja prazni
energijata. Mnogu e va`no da se ima na um deka - da si
ve{t vo ekstravertnosta ne e isto {to i da ima{
prirodna preferencija za ekstravertnost.
16
 Preferencija za
setilnost i intuitivnost (S–N)
Setilnosta i intuitivnosta, spored Jung, se dva
vida na percepcija, dva razli~ni na~ini da se bide
svesen.
Koga gi koristime na{ite setila za da bideme
svesni za lu|eto i rabotite, nie vsu{nost u~ime {to e
aktuelno, konkretno, ovde i sega, fakti. Zaradi toa
setilnite tipovi na li~nost relativno lesno uspevaat
da izlezat na kraj so golem broj detali i ~esto se
sposobni da se prisetat na fakti i detali. Setilnite
tipovi imaat sklonost da ne go zemaat predvid ona {to
ne e vo vrska so “sega i ovde”. Dokolku ne{to ne e
realno, toga{ toa i ne e va`no za niv.
17
 Koga ja koristime intuicijata za da staneme svesni
za rabotite i lu|eto, nie imame pret~uvstva i gi
gledame mo`nostite koi se zad faktite. Intuitivnite
tipovi na li~nost svoeto vnimanie go naso~uvaat kon
raznovidnite mo`nosti. Tie pove}e se naso~eni kon
idninata i kon mo`nostite. Koristej}i ja na{ata
setilnost, nie se fokusirame na specifi~nostite, ne
na "celata slika". Koristejki ja na{ata intuitivnost,
nie ja gledame "celata slika", so malo vnimanie na
specifi~nostite. Sekoj od nas ja koristi i setilnosta
i intuicijata, no ja preferira samo ednata od dvete.
Onaa preferira~kata, avtomatski stapuva vo akcija
prva, po~esto se koristi i stanuva na{ pove}e doverliv
na~in na percepirawe. Pomalku preferiranata se
koristi kako pomo{nik i ne se upotreba avtomatski.

18
 Preferencija za
mislovnost i ~uvstvenost (T–F)
Misleweto i ~uvstvuvaweto, spored Jung, se dvata na~ini za
donesuvawe na odluki, odnosno dva na~ini na rezonirawe.
Koga rezonirame so pomo{ na misleweto, ja koristime
objektivnata logika - rezonirawe, za da doneseme objektiven,
realen zaklu~ok, pri {to barame da ja otkrieme pri~insko -
posledi~na povrzanost. Mislovnite tipovi na li~nost sakaat
da se spravuvaat so problemite na logi~en, racionalen i
konzistenten na~in, koristej}i fakti.
Koga rezonirame so ~uvstvuvawe nie se obiduvame da
otkrieme kako na{ata odluka }e vlijae, deluva, vrz lu|eto i
rabotite za koi se gri`ime i ni se va`ni. Koga rezonirame so
~uvstvuvawe, na{eto odlu~uvawe e bazirano na na{ite
prioriteti pome|u na{ite vrednosti, a ne vrz osnova na ona {to
mo`e da mu izgleda logi~no na nadvore{niot nabquduva~.
^uvstvenite tipovi na li~nost preferiraat subjektiven
pristap pri donesuvaweto na odluki. Nim im e va`no kako
odlukite }e vlijaat vrz drugite.
19
 Site nie imame potreba za koristewe na mislovnoto
prosuduvawe za objektivno rezonirawe, i ~uvstveno
prosuduvawe - za rezonirawe koe gi meri efektite na
odlu~uvaweto vrz ~uvstvata na lu|eto i za ona za {to tie se
gri`at. Sekoj od nas gi koristi i dvata na~ini na
rezonirawe - mislewe i ~uvstvuvawe, no sekoj od nas
preferira eden, koj go koristi pove}e i e podobar so nego.
Toj, preferiraniot na~in, stapuva avtomatski vo akcija, a
drugiot se koristi kako pomo{nik.
Va`no e da se znae deka ~uvstvenoto prosuduvawe, ne e
isto {to i emocionalna reakcija. Emocionalnata reakcija
mo`e da gi odredi (da odlu~i za) rabotite, no toa ne e
rezonirawe. Mislovnite tipovi i ~uvstvenite tipovi sli~no,
mo`at da gi grupiraat rabotite vrz osnova na emocionalen
odgovor, no toga{ ne se racionalni, koga go pravat toa. Vo toj
kontekst aktot na mislewe ili ~uvstvuvawe, kako {to go sfa}a
Jung, e racionalen (Lawrence,1996).
20
 Preferencija za
prosuduvawe i perceptivnost (J–P)
Spored Lawrence (1996), prosuduva~kite tipovi na li~nost, koi
go `iveat `ivotot so nivnite prosuduva~ki preferencii, sakaat nivniot
nadvore{en `ivot da bide planiran i `iveat spored plan, stalo`eno,
smireno, odlu~no i organizirano. Tie pretpo~itaat da gi zavr{at
postavenite zadol`enija {to poskoro i da gi ispolnat postavenite
rokovi.
Perceptivnite tipovi na li~nost, koi go `iveat svojot
nadvore{en `ivot so nivnite perceptivni preferencii, sakaat da bidat
otvoreni za novi percepcii. Za niv, prethodno planiranite raboti,
sozdavaat barieri za protok na informacii koi sakaat da gi dobijat od
nivnite setila ili intuicija. Tie sakaat planovite da gi svedat na
minimum, za da mo`at da bidat fleksibilni i da odgovaraat brzo kon
novite raboti, onaka kako {to tie se slu~uvaat. Tie go naso~uvaat nivniot
nadvore{en `ivot, pravej}i mnogubrojni mali prilagoduvawa, onaka kako
{to rabotite se odvivaat vo konkretnata situacija, sli~no na na~in kako
{to ~ovek upravuva so velosiped. 21
 Razvoj na tipot spored Jungovata teorijata
Spored Lawrence (1997), Jungovata teorija za tipot
pretpostavuva deka decata se ra|aat so predispozicija da
preferiraat edna odredena funkcija za smetka na druga.
Decata najmnogu se interesiraat vo domenot na nivnata
preferirana funkcija. Tie se motivirani da ja ve`baat nivnata
dominantna funkcija, da bidat pove{ti, upateni i
diferencirani vo nejzinata upotreba.
Dodeka se slu~uva razvojot na preferiranata funkcija,
postoi relativno zapostavuvawe na sprotivniot pol od istata
preferencija.
Vo ovoj model okolinata stanuva ekstremno va`na, bidejki
sredinskite faktori }e go "hranat" razvojot na prirodnite
preferencii na sekoja osoba, ili taa }e ja obeshrabri nivnata
prirodna naklonost preku naglasuvawe na aktivnostite koi se
pomalku zadovolitelni i pomalku motivira~ki, pravej}i go
razvojot na ve{tinite pote`ok.

22
 Na razvojot na tipot se gleda kako na proces koj trae vo tekot na
celiot `ivot. Vo mladosta zada~ata e da se razvie prvata (vode~kata ili
dominantnata), kako i sekundarnata (pomo{nata) funkcija. Vo srednata
vozrast li~nosta }e prezeme pogolema "komanda" vrz pomalku
preferiranite - tretata (tercijarnata) i ~etvrtata (inferiornata)
funkcija. Samo nekolku, isklu~itelni li~nosti mo`at da go dostignat
stepenot na individuacija, pri {to li~nosta mo`e da ja koristi sekoja
funkcija lesno so ogled na baraweto na situacijata. Toa doa|a ottamu
{to dominantnata i pomo{nata funkcija se nao|aat na svesnoto nivo na
li~nosta, dodeka tretata i inferiornata funkcija se vo potsvesniot del
na ~ovekovata li~nost i zaradi toa pote{ko se otkrivaat i doveduvaat vo
svesniot del.
Teorijata uka`uva deka mladosta e vreme na specijalizacija, pri
{to se stava akcentot na dominantnata psiholo{ka funkcija, koja se
razviva i usovr{uva, dodeka srednoto doba e vreme kade treba da se
postigne op{tost, odnosno vo razli~ni okolnosti, pokraj dominantnata,
da se koristat i ostanatite psiholo{ki funkcii (sekundarnata,
tercijarnata i inferiornata psiholo{ka funkcija).
23
 Dominanten mentalen proces (funkcija)
Spored Jung (1978), site mentalni procesi se
sodr`ani vo ~etirite kategorii: setilna percepcija (S),
intuitivna percepcija (N), mislovno prosuduvawe (T) i
~uvstveno prosuduvawe (F). Kaj sekoja li~nost eden od ovie
procesi e dominanten proces, eden e pomo{en, eden
tercijaren i eden inferioren.
Zna~eweto na dominantniot mentalen proces vo
na{iot mentalen `ivot e mnogu golemo. Ne~ij tip, odnosno,
na~inot na mentalno procesirawe, mo`e da se zamisli
kako sklop, zbir na le}i niz koj se do`ivuva, se iskusuva
`ivotot i se dobivaat znaewa i ve{tini za `ivotot.
Dominantnata le}a e najva`na. Od aspekt na Jung i Majers,
li~nosta ne mo`e da bide nezavisna od nejziniot tip.
Dominantniot proces sekoga{ ostanuva vo centarot na
mentalnite aktivnosti. Toj obi~no se sporeduva kako
“kapetan na brodot” na ne~ija li~nost, koj go naso~uva
negovoto dvi`ewe i aktivnosti vo odreden pravec. 24
 Dominantniot proces e sr`ta ili vode~kata sila na li~nosta i
pretstavuva obedinuva~ki proces vo ~ovekoviot `ivot.
“Ovoj fenomen na dominantniot proces, da gi zasenuva drugite
procesi i da ja oblikuva li~nosta soodvetno, be{e empiriski
zabele`an od strana na Jung vo tekot na negovata rabota, stanuvaj}i,
zaedno so preferencijata za ekstraverzija-introverzija, osnova na
negovite psiholo{ki tipovi”- naveduva Myers & Myers, (1993, str.11).
No, dominantniot proces ne e dovolen. Za da bide li~nosta
izbalansirana, potreben e adekvaten sekundaren (pomo{en) proces,
ne kako rival na dominantniot mentalen proces, tuku kako negov
pomo{nik.
Balansiraweto i dopolnuvaweto se slu~uva so pomo{ na
sekundarniot mentalen proces. Dokolku dominantniot proces e
percepcija (setilnost ili intuitivnost), toga{ pomo{niot
(sekundarniot) mentalen proces e prosuduvawe (mislovnost ili
~uvstvenost). I obratno, dokolku dominantniot proces e
prosuduvawe (mislovnost ili ~uvstvenost) toga{ pomo{niot
(sekundarniot) mentalen proces e percepcija (setilnost ili
intuitivnost).
25
 U{te edna karakteristika za dominantniot i
pomo{niot (sekundarniot) mentalen proces, se odnesuva na
ekstraverzijata i introverzijata. Imeno, kaj
ekstravertite, dominantniot proces e isto taka
ekstraverten, odnosno vedna{ voo~liv i vidliv za
nadvore{niot svet i na toj na~in tie ja poka`uvaat pred
drugite nivnata najsilna strana. Dodeka pak kaj
introvertnite tipovi, dominantniot mentalen proces e
introverten, taka {to tie pred nadvore{niot svet se
prezentiraat so svojot pomo{en (sekundaren) mentalen
proces, koj e ekstraverten. Za da se zapoznae vistinskata
sila na dominantniot mentalen proces kaj introvertnite
tipovi, potrebno e poblisku da se zapoznaat tie ili da se
zainteresirate za nivnata rabota.
Dominantniot mentalen proces najmnogu ni ka`uva za
osnovnite motivi na tipovite.Toj e i klu~ot za motivacija.
26
 Dokolku setilnata percepcija e dominantna (S) - klu~ za
motivacija imaat iskustvata, koi se, pred sé, fizi~ki, realni,
prakti~ni i korisni “ovde i sega”.
Dokolku intuitivnata percepcija e dominantna (N) - klu~
za motivacija se iskustvata koi, pred sé, imaat fascinira~ki
mo`nosti i ja vklu~uvaat imaginacijata.
Dokolku mislovnoto prosuduvawe e dominantno (T) -
klu~ot za motivacijata e vo postoeweto, pred sé, na logi~ki
redosled, urednost vo `ivotot ili vo vnatre{niot `ivot, vo
mislite ili vo nadvore{nite slu~uvawa. Za niv rabotite
moraat da imaat smisla.
Dokolku ~uvstvenoto prosuduvawe e dominantno (F) -
klu~ot za motivacijata, e pred sé, vo postoeweto na
harmoni~ni odnosi vo `ivotot i me|u lu|eto.
Koga dominantniot mentalen proces na nekoja li~nost e
konstruktivno anga`iran kon nekoja cel, toga{ li~nosta e
otvorena za u~ewe i razvivawe so celokupnite mentalni
resursi koi í stojat na raspolagawe 27
 Indeks na kreativnost
Majers - Brigs indikatorot na tipovi, pokraj podatocite za tipot
na li~nosta, dava podatoci i za kreativnosta na ispitanikot,
koristej}i gi kontinuiranite skorovi od MBTI.
Gough,1981 (spored Myers & McCaulley,1993) go kreiral Indeksot
na kreativnost (MBTI-CI) i toj pretstavuva merka koja ja poka`uva
izrazenosta na kreativnosta kaj li~nosta.
Myers & McCaulley (1993, str. 9) naveduvaat deka
Eksperimentalniot indeks na kreativnost se bazira na kontinuiranite
skorovi dobieni na MBTI. Pritoa, kontinuiranite skorovi
pretstavuvaat linearna transformacija na dobienite skorovi za
preferenciite, koristej}i go sledniot princip: Za prefereniciite -
ekstraverzija (E), setilnost (S), mislovnost (T) i prosuduvawe(J),
kontinuiraniot skor se dobiva spored formulate (100 minus
dobieniot skor za sekoja od ovie preferencii). Za preferenciite -
introverzija (I), intuitivnost (N), ~uvstvenost (F) i perceptivnost (P),
kontinuiraniot skor se dobiva spored formulata (100 plus dobieniot
skor za sekoja od ovie preferencii). Baziraj}i se na vaka dobienite
kontinuirani skorovi i na dolgogodi{nite istra`uvawa na
kreativnosta, Gough, 1981(spored Myers & McCaulley,1993), predlaga
formula so koja se dobiva indeksot na kreativnost od MBTI:
29
 Vo teorijata na tipot, sozdavaweto, kreiraweto, na
ne{to potpolno novo, bi trebalo da bide povrzano so
preferencijata za intuitivnost. Kako {to e poznato,
Intuicijata pretstavuva na~in na percepcija, koja e
naso~ena kon mo`nostite, idninata i gledawe na dotoga{
nevideni {emi. Zaradi toa kreativnosta se o~ekuva
prvenstveno da bide povrzana so preferencijata za
intuitivnost (N) i sekundarno so preferencijata za
perceptivnost (P), koja se povrzuva so qubopitnost i
priem~ivost (Myers & McCaulley, 1993, str. 214).
Najranite istra`uvawa so MBTI na kreativnite lu|e
bea sprovedeni vo Institute for Personality Assesment and
Reasearch (IPAR) od strana na Donald MacKinnon i negovite
kolegi (Gouch, 1976,1981; Helson, 1965,1968.1971, 1975; Helson
and Cratchfield, 1970; Hall and MacKinnon, 1969; MacKinnon,
1960, 1962a, 1962b, 1965, 1971).
30
 Gough,1981(spored Myers & McCaulley,1993, str. 214),
izvestuva za serija na primeroci rangirani spored
eksperimentalniot indeks na kreativnost, koj gi koristi
MBTI skorovite, koj se bazira na dvaesetgodi{no
istra`uvawe na kreativnosta vo IPAR. Istiot avtor
procenuva deka vo IPAR primerocite, sostaveni od mnogu
visoko kreativni li~nosti, od ma{ki pol, koi imaat skor
na Indeksot na kreativnost od 350 i povisok, se o~ekuva
da poka`uvaat kreativen potencijal, dodeka onie so skor
od 250 i ponizok, poka`uvaat pomal kreativen talent.
Kreativnosta i originalnosta vo ovie studii
postojano se povrzuva so intuitivnosta i perceptivnosta,
duri i vo raniot adolescenten period. Dodeka pak
povrzanosta na kreativnosta so drugite dva seta na
preferencii - TF i EI ne e tolku jasno izrazena, iako kaj
pomladite mo`ebi e poo~igledna povrzanosta na
originalnosta so ekstraverzijata. 31
 Vo odnos na kreativnosta, Norris C., Hermond D., and
Meisgeier C. (1996, povikuvajki se na McCaulley,1988, str.
237), ka`uvaat deka percepcijata i stilot na `iveewe, se
izdvoeni kako delovi od li~nosta koi se najmnogu
povrzani so kreativniot potencijal. Vsu{nost,
percepcijata e najmnogu povrzana so kreativnosta. Koga
preferenciite za organizirawe na stilot na `iveewe -
prosuduva~ki i perceptivni (J i P) }e se povrzat so onie
za percepirawe - setilnost i intuitivnost (S i N), vo
odnos na stepenot na kreativnost, bi go dobile sledniot
redosled:
NP = mnogu visoka kreativnost
NJ = visoka kreativnost
SP = niska kreativnost
SJ = mnogu niska kreativnost
32
 Od prika`anite rezulatati, do koi do{le vo ova
istra`uvawe, istite avtori, utvrdile deka samo 16%
od ispitanicite (potencijalni administratori) imaat
visok kreativen indeks (povisok od edna standardna
devijacija od prosekot). Od niv, site imale
preferencija za intuitivnost (N), dodeka 80% bile
intuitivni i perceptivni (NP), vo sporedba so 20%
koi bile so intuitivnost i prosuduvawe (NJ). Ova ja
potvrduva na{ata pretpostavka deka kreativnite
li~nosti se (N) - intuitivni, i predominantno
intuitivni i perceptivni (NP).

33
 MBTI - Myers-Briggs Type Indicator
(Majers Brigs Indikator na tipot)
MBTI e objaven vo 1960 godina. Avtori na ovoj indikator se psihologot Katherine
Briggs (Ketrin Brigs) i nejzinata kerka Isabel Briggs Myers (Izabel Brigs Majers).
Kreiran e vo 1940 godina od Ketrin Brigs i Izabel Brigs Majers. Toj e baziran na
rabotata na legendarniot psiholog Karl Gustav Jung, koj go izdade deloto "Psiholo{ki
tipovi", vo 1920. Majers-Brigs sistemot gi ocenuva lu|eto vo ~etiri oblasti:
- kako lu|eto se odnesuvaat so drugite,
- kako gi pribiraat informaciite,
- kako donesuvaat odluki i
- kako go organiziraat nivniot `ivot.
MBTI e naj{iroko koristen sistem za li~nost, kako vo edukacijata, taka i vo
rabotata i `ivotot. MBTI, formata G se sostoi od 126 ajtemi. Ispitanikot treba da izbere
pome|u naj~esto dvata ponudeni odgovora. Nema to~ni i pogre{-ni odgovori.
MBTI ima 4 skali koi odgovaraat na 4 dimenzii od teorijata za tipot. Posle
aplikacijata, se dobivaat 4 bukvi i broj}i (na pr. INTJ, ESFP...), pri {to:
- Bukvata ja odreduva nasokata na preferencijata;
- Brojot ja odreduva silata na preferencijata.
MBTI ima 4 dimenzii:
Ekstraverzija - Introverzija
Setilnost - Intuitivnost
Mislewe - ^uvstvuvawe
Procenuvawe - Percepcija
34
 Za kogo e namenet instrumentot
So MBTI se merat odgovorite na razli~nite populacii (od
~etvrto oddelenie vo osnovno u~ili{te, pa sé do starost).
Prikladen e za u~enici vo sredno u~ili{te, kako i za
vozrasni. So ovie populacii se napraveni mnogubrojni
istra`uvawe pri {to se istra`uvale razli~nite tipovi vo
vrska so stilovite na u~ewe.
Postojat nekolku formi na MBTI i toa: F-forma (166 ajtemi);
forma G (126 ajtemi) i forma AV (50 samoocenuva~ki ajtemi). I F
i G formata sodr`at ajtemi za istra`uvawe. Pritoa, formata G
najdobro go predviduva totalniot tip. Sega formata G e
standardna forma na MBTI.
MBTI se razlikuva od mnogu testovi na li~nosta vo toa {to
rezultatite se dizajnirani prvinstveno za testiranite (onie koi
odgovaraat).

35
 MBTI bil dizajniran eksplicitno za da se
ovozmo`i testirawe na Jungovata teorija za
psiholo{kite tipovi (Jung 1921/1971) i da ja napravi
prakti~no korisna, upotrebliva vo praksata. MBTI
teorijata detalno e objasneta vo "Gifts Differing"
(Mayers with Mayers, 1980) i pretstavuva bazi~na
referenca za onie koi planiraat da go koristat
MBTI.
Celta na MBTI e da se identifikuvaat, po pat na
samoizvetuvawe na lesno prepoznatlivite reakcii,
osnovnite preferencii na lu|eto, taka {to efektite
od sekoja preferencija poedine~no ili vo
kombinacija, mo`at da se utvrdat preku istra`uvawe
i prakti~no da se iskoristat.

36
 Merki koi se dobivaat so instrumentot

STAVOVI ILI ORIENTACII KON SVETOT,

kon `ivotot; na~in na energizirawe, odnosno
prirodnite interesirawa.
Postojat dve sprotivnosti:
Ekstraverzija i Introverzija.
So MBTI se meri preferencijata, sklonosta
kon edna od ovie dve opcii.

37
FUNKCII - PSIHOLO[KI FUNKCII, PROCESI;

Dva vida na percepcija (na~ini na dobivawe na

informaciite, na stanuvawe svesen za rabotite,
lu|eto, nastanite ili ideite):
- Setilna i
- Intuitivna.
Setilna percepcija (S) pretstavuva - dobivawe na
informaciite preku setilata, dodeka pak
Intuitivnata percepcija (N) - dobivawe na
informaciite po pat na intuicija.
Ovaa preferencija najpove}e uka`uva za stilot
na u~ewe.

38
 Dva vida na prosuduvawe (zaklu~uvawe,
donesuvawe na zaklu~oci):
- Mislewe (T) e funkcija na objektivno
donesuvawe na zaklu~oci po pat na logi~ki
analiti~ki operacii.
- ^uvstvuvaweto(F) e funkcija so koja
li~nosta doa|a do zaklu~oci merej}i gi
relativnite vrednosti, subjektivno, vrz osnova na
ona {to e zna~ajno za drugite.
Ova uka`uva na obvrskite i vrednostite.
39
 ORIENTACIJA KON NADVORE[NIOT SVET, STIL NA
@IVOT, organizirawe na aktivnostite (J i P). Uka`uva na
rabotnite naviki.
DOMINANTNIOT MENTALEN PROCES ni uka`uva na
osnovnite motivacii na tipovite. Toj, na nekoj na~in, e
klu~ot na motivacijata. Najesencijalnata vrska me|u tipot
i stilot na u~ewe mo`e da se vidi vo prirodata na
dominantniot mentalen proces kaj sekoja li~nost.
IZRAZENOSTA NA ODREDENA PREFERENCIJA od
odredenata dimenzija graduirano se iska`uva preku:
- mnogu jasni preferencii;
- jasni preferencii;
- sredni preferencii i
- slabi preferencii.
Tie ja opi{uvaat podgotvenosta da se reagira na
vakov ili onakov na~in.
40
 Interpretacija na MBTI rezultatite

Rezultatite se dizajnirani prvinstveno za da

ja poka`at nasokata na preferencijata, a ne
nejziniot intenzitet.
Visoki rezultati - uka`uvaat na pogolemata
podgotvenost da se reagira na preferira~kiot
na~in. Pojasno izrazena e preferencijata.
Nizok rezultat - reflektira tenzija me|u
sprotivnite polovi na preferencijata.

41
 16 TIPOVI NA LI^NOST
ENTP Ekstravertno intuitivni so mislovnost i perceptivnost
ENFJ Ekstravertno intuitivni so ~uvstvenost i prosuduvawe
ENFP Ekstravertno intuitivni so ~uvstvenost i perceptivnost
ENTJ Ekstravertno intuitivni so mislovnost i prosuduvawe
ESFJ Ekstravertno setilni so ~uvstvenost i prosuduvawe
ESTJ Ekstravertno setilni so mislovnost i prosuduvawe
ESTP Ekstravertno setilni so mislovnost i perceptivnost
ESFP Ekstravertno setilni so ~uvstvenost i perceptivnost
ISFP Introvertno setilni so ~uvstvenost i perceptivnost
ISTJ Introvertno setilni so mislovnost i prosuduvawe
ISTP Introvertno setilni so mislovnost i perceptivnost
ISFJ Introvertno setilni so ~uvstvenost i prosuduvawe
INFJ Introvertno intuitivni so ~uvstvenost i prosuduvawe
INFP Introvertno intuitivni so ~uvstvenost i perceptivnost
INTP Introvertno intuitivni so mislovnost i perceptivnost
INTJ Introvertno intuitivni so mislovnost i prosuduvawe

43