DIETE, NJIHOVA UČINKOVITOST IN VPLIV NA SPLOŠNO

PSIHOFIZIČNO POČUTJE
Vsako leto je pred letnimi dopusti beseda DIETA zakon. Razumljiva, pomanjkljiva
oblačila, tesno oprijete majice in hlačke neizprosno razkrivajo naša telesa, tudi tiste dele,
za katere menimo, da nam niso prav v ponos in bi bilo bolje, če bi ostali skriti, zato se
večina ljudi odloča za diete, ki naj bi v nekaj kratkih tednih temeljito preoblikovale
njihova telesa. Tudi laiku je jasno, da včasih s takim početjem sami sebi storijo
medvedjo uslugo.

V tokratnem članku bomo na hitro preleteli nekaj popularnih diet, njihov način delovanja,
dejansko učinkovitost, njihov vpliv na telo in zdravje posameznika.

Opozorilo: Pred vsako drastično spremembo načina prehranjevanja (in začetkom

organizirane vadbe) je priporočljiv posvet z zdravnikom!

Najprej semantika. Že sama beseda DIETA je omejujočega pomena (omejuje nas na

določeno prehranjevaje in prepoveduje prehranjevanje, ki nam paše). To je lahko dobro
ali slabo (odvisno od posameznika, nekaterim to pomeni, da gre zares, drugim pa ne že
spet trpljenja). Zato se na podlagi subjektivne ocene posameznika pri nekaterih
posameznikih izogibam besedi dieta.

Tekoča dieta
Pri tekočih dietah ne uživamo trde hrane, temveč ves jedilnik zlijemo po grlu. Ta dieta pri
posameznikih, ki se lahko normalno prehranjujejo, je lahko dvorezen meč. Naše telo je
namreč programirano, da za prehranjevanje uporablja kompleten prebavni trak, ki se
začne z usti in konča s črevesjem. Če katerega od teh organov preskočimo, izvedemo
nekakšen kratek stik, kar telo zazna. Ob nezmožnosti normalnega prehranjevanja je to
pač nujno, drugače pa je bolje, če se tej dieti izogibamo oz. se tako prehranjujemo le
kratek čas, v cikličnem načinu (teden dni normalno, nato se vrnemo k tekoči deti). Zakaj
tako? Če se odločimo za dolgoročno tekočo dieto, se nam kaj lahko zgodi, da prebavni
trak postane len. Pri opravljanju svoje funkcije se krči in razteza, da lahko zaužita živila
potujejo skozenj. S tekočo dieto se to gibanje ustavi, zato se nam ob vrnitvi s
običajnemu prehranjevanju lahko zgodi, da bo hrana v prebavilih zastajala, kar lahko
povzroči resne prebavne motnje. Druga težava je psihološka, saj si ob dolgi odsotnosti
trde hrane to močno zaželimo in dieta kaj kmalu pade v vodo, ker se začnemo
prekomerno prehranjevati.

Za: praktičnost prehranjevanja (veliko manj loncev in štedilnika), hitro vidni rezultati
Proti: adaptacija prebavnega traka (na slabše), samodisciplina

Sadna ali zelenjavna dieta

Že po imenu lahko ugotovite, za kaj gre. Težava nastane, ker obe vrsti hranil NE
VSEBUJETA vsega potrebnega za normalno delovanje organizma, začenši s
pomanjkanjem esencionalnih maščob, polnovrednih beljakovin in kalorij (ki jih na dieti
želimo manj, ne pa NIČ oz. PREMALO). Posledica je izguba mišične mase, kar še dodatno
zniža presnovo in nas zaklene v začaran krog. Omenimo lahko tudi dvig trigliceridov v
krvi pri posameznikih (fruktoza se v jetrih pretvori v trigliceride, od tod tudi priporočilo
diabetikom za sladkanje s fruktozo). Zdaj bodo zagovorniki teh dejali: kaj pa vsi vitamini,
minerali in vlaknine, ki jih ti dieti vsebujeta? Že res, toda poleg teh so pomembni tudi
drugi elementi.
Za: praktičnost diete, veliko vlaknin, vitaminov in mineralov
Proti: pomanjkanje esencialnih maščob, pomanjkanje beljakovin, možen porast
trigliceridov v krvi

Beljakovinska dieta
Zdaj ste verjetno že ugotovili, da enolične in ekstremne diete telesu nikakor ne koristijo
ne glede na rezultate, ki jih prinašajo. Ljubitelji fitnesa in bodybuilderji se preveč ubadajo
s količino beljakovin v prehrani, ki je ena od ključnih faktorjev za izgradnjo in ohranitev
mišične mase. A z dvigom odstotka beljakovinskih živil v prehrani dvigamo tudi stopnjo
kislosti v telesu, kar ni dobro. Obremenjujejo tudi ledvice (previdnost ni odveč pri
posameznikih, ki bi lahko podedovali bolezni ledvic). Da bi omenjene težave odpravili,
morajo taki posamezniki popiti veliko vode, drugače lahko nastopijo težave.

Za: ohranitev mišične mase in gostote, ohranitev in povečanje stopnje presnove,

učinkovita izguba maščob
Proti: dvig pH krvi, obremenitev ledvic

Točkovna dieta (osnova tej je maščobna dieta)

Vsako leto kot po pravilu pred dopusti naletim na fotokopije take diete, ki krožijo med
sodelavci in znanci, posamezniki pa me vprašajo, kaj mislim o tem. Ta dieta nekako
temelji na maščobni dieti, saj gre za to, da ne smeš prekoračiti določenega števila točk
(to je odvisno od ciljnega števila kilogramov, ki jih želite izgubiti), ješ pa lahko vse,
seveda imajo grešne jedi veliko točk, tiste ustrezne pa malo ali skoraj nič. Hrenovke,
pršut, šunka, klobasa, jajca - navali narod, ko pa gre za krompir, riž, kruh, testenine,
sladkarije - boh pomagaj, a si čist znoru, ampak, če pa že morš pa dej. Nekako tako
izgleda interpretacija teh fotokopij. Uresničevanje takih diet brez posveta z zdravnikom
nam lahko dodobra zagreni življenje, ker lahko nekateri posamezniki hitro nakopičijo
maščobe v krvi (skupni holestorol, holestorol nizke gostote in triglicride, znižajo pa dobri
holestorol visoke gostote). Navzven kilogrami kar letijo stran, saj en kilogram ogljikovih
hidratov v telesu veže okoli 3-4 g vode (OH pa ne uživamo, ker nam nabijajo pike, če pa
že, si privoščimo sladico), ko pa v telesu zmanjka skladiščenih OH (v obliki glikogena), se
teža stabilizira. Špica. Noben pa ne pove, kakšna je biokemija, potem nas pa kap (morda
tudi dobesedno), ko gremo na analizo krvi.

ŠE ENKRAT: MAŠČOBNE DIETE SO LAHKO ZELO UČINKOVITE, POD POGOJEM, DA SE

IZVAJAJO PRAVILNO IN POD NADZOROM, PRED PRIČETKOM PA SE OBVEZNO
POSVETUJTE Z ZDRAVNIKOM.

Za: začetna učinkovitost diete, nezahtevnost diete, običajna samopostrežna živila in

način priprave hrane
Proti: može hiter porast maščob v krvi, slabo počutje, pomanjkanje energije in psihološke
težave (ko potrošimo glikogen in ni dovolj glukoze za prehrano možganov), acetonski
zadah iz ust, vnos nasičenih maščob

Načelo ločevanja makronutrientov

Tega načela nisem nikoli razumel. Zakaj ločevanje? Za zajtrk beljakovine, za malico
maščobe, za kosilo ogljikovi hidrati, pa spet za malico beljakovine itd… telo nikoli ne
porabi vsega, kar zaužijemo, takoj, temveč nekaj shrani oz. razporedi za normalno
delovanje: beljakovine se razgradijo v aminokisline, nekaj se jih nadomesti takoj, ostalo
gre v aminokislinski bazen v plazmi, kompleksni hidrati se razgradijo v glukozo, nekaj kot
hranilo z amožgane, ostalo se skladišči v mišicah in jetrih kot glikogen, maščobe se
porabijo za nastajanje hormonov in encimov, nekaj pa kroži v krvi ali se skladišči v
depoje. Zakaj potem ločevanje? Zagovorniki trdijo, da taka izolacija hranil dvigne stopnjo
telesne asimilacije nanje. Sam pa odgovarjam: "kaj pa sinergija in dopolnjevanje hranil?"
Za: -
Proti: nepraktičnost, nepotrebnost, neumnost

Maščobne diete
Tu mislim predvsem na evolvirane, nove verzije, ki zagovarjajo predvsem vnos
kakovostnih, esencialnih, nenasičenih maščob, beljakovin in cikliranje z vnosom
kombinacije kompleksnih/preprostih hidratov ( z namenom polnitve glikogenskih
rezerv ). Take diete praviloma nimajo tendence zvišanja maščob v krvi, a je pregled krvi
priporočljiv. Živilo, ki jih uporabljamo na taki dieti, so praviloma draga.

Za: učinkovitost, možna drastična rekompozicija telesa (hkrati izguba maščob in

pridobitev mišičnega tkiva)
Proti: finančni strošek, potrebna samodisciplina, jedilnik je specifičen in nepraktičen

Uveljavljena dieta
Vsebuje nekje okoli 70-75% OH, okoli 20-25% B in 5-10% M. žalostno, da prav take
diete predpisujejo strokovnjaki in dietiki tako športnikom kot rekreativcem in ostalim
posameznikom. Logika: OH so gorivo za psihofizične aktivnosti, B so graditelj tkiva, ki
bodisi izgrajujejo nove, bodisi ohranjujejo obstoječe tkivo. M so potrebne za lase, kožo,
nohte, hormode in encime. To vse drži, le razmerja so milo rečeno zgrešena (skoraj
toliko, kot bi spraševal za pot do Maribora, dobil napotke za pot na luno).
Rafinirani OH (in modificirane maščobe)ter negibanje so glavni vzrok za bolezni moderne
dobe. Vidimo, da razmerja, ki jih zagovarjajo ne pomenijo prav ničesar, če vam hkrati ne
omenijo pridevnika vlakninski (neškrobni) OH,ljudje pa se ponavadi odločamo prav za
slednje - in sami sebi kopljemo jamo. OH naj ne bi presegli 50% jedilnika. Količina B po
tej shemi nekako zadošča za povprečno aktivnega posameznika (premalo za športnika).
Odstotek maščob pa je drastično premajhen (razen če želitesuboptimalne telesne
funkcije in kožo kot stiropor, lase pa kot slama), sa o neokusnosti in nepraktičnosti takih
diet sploh ne govorim. Priporočljiva količina maščob v dieti je 20-30% (od tega le tretjina
nasičenih maščob).

Za:-
Proti: vabilo boleznim moderne dobe, slabo počutje, neokusnost jedilnika, priprava
jedilnika

Post
Za konec izvirna dieta. Nič hranil, le voda. Praktično, učinkovito, očiščevalno. Zdravo? V
kratkih obdobjih (nekaj dni) DA, teden in več NE. Če namesto vode pijemo sladkane
sokove in sirupe, je bolje, da se sploh ne postimo. Koliko časa? Ko ne gremo več na
blato, se je telo izpraznilo in očistilo, zato lahko zopet pričnemo z prehranjevanjem. Luna
in podobni triki odpadejo, ker nam ne koristi, da smo očiščeni in nezavestni.

Za: zdravo, koristno, praktično

Proti: nezdravo, slabo počutje, pomanjkanje energije, nezmožnost koncentriranja,
psihološke težave