USTAVNO PRAVO VAJE 6

Odlomek se nanaša na pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti glede 2. člena Odloka o

določitvi in spremembi imen in potekov cest in ulic na območju Mestne občine Ljubljana (v
nadaljevanju Odlok). Pobudniki, med njimi Jernej Vrtovec, Lidija Drobnič, Franci Slak in Ignac
Polajnar, izpodbijajo to določbo, ki ureja ime in potek Titove ceste v Ljubljani. Njihova stališča
in utemeljitve so naslednja:
1. Pravni Interesi Pobudnikov:
o Jernej Vrtovec utemeljuje svoj pravni interes z dejstvom, da je živel v
komunističnem režimu, kjer naj bi bile sistematično kršene človekove pravice.
Po njegovem mnenju poimenovanje ceste po Josipu Brozu Titu posega v
njegovo pravico do osebnega dostojanstva.
o Lidija Drobnič, ki je bila aretirana kot nasprotnica komunističnega režima, se
po poimenovanju ceste po Titu čuti ponovno kaznovano.
o Franci Slak in Ignac Polajnar, mestna svetnika, izpodbijata Odlok z
argumentom, da sta dolžna ravnati v skladu z Ustavo.
2. Razlogi za Izpodbijanje Odloka:
o Pobudniki trdijo, da poimenovanje ceste po Titu krši pravico do osebnega
dostojanstva (34. člen Ustave) ter prepoveduje spodbujanje k
neenakopravnosti in nestrpnosti ter nasilju (63. člen Ustave).
o Josip Broz Tito, kljub nekaterim pozitivnim delom, naj bi bil negativna oseba,
nedemokrat in diktator, ki je kršil človekove pravice.
o Pobudniki primerjajo poimenovanje ceste po Titu s poimenovanjem po
Hitlerju, Mussoliniju ali Stalinu, kar naj bi spodbujalo k sovraštvu in nasilju.
3. Odgovor Mestne Občine Ljubljana (MOL):
o MOL nasprotuje pobudi, navajajoč, da pobudniki ne izkazujejo pravnega
interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka. Pravni
interes naj bi imeli le posamezniki, na katere se nanaša 3. člen Zakona o
določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb.
o MOL poudarja, da je Josip Broz Tito pomembna zgodovinska osebnost za
Slovence, ki je odigral ključno vlogo v osvoboditvi Slovenije izpod fašistične
okupacije med drugo svetovno vojno.

Pobudniki izpostavljajo moralne in zgodovinske pomisleke glede imena Titove ceste, medtem
ko MOL zagovarja Titovo vlogo v zgodovini kot pozitivno. Pobuda postavlja vprašanja o tem,
ali je primerno poimenovati cesto po osebi, ki naj bi bila vpletena v kršitve človekovih pravic,
medtem ko MOL poudarja demokratični dialog in končno odločitev večine v mestnem svetu.

V nadaljevanju besedila izpostavlja, da je poimenovanje javnih prostorov, kot je cesta,

dejanje s simbolnim pomenom. Poimenovanje odraža družbene vrednote in predstavlja
javno priznanje za delo ali zasluge posameznikov. V primeru imenovanja ceste po Josipu
Brozu Titu, avtor poudarja, da je pomembna simbolna razsežnost tega dejanja.

zaključuje, da je treba pri presoji ustavnosti upoštevati, ali simbolni pomen izraža vrednote,
ki so združljive s temeljnimi ustavnimi vrednotami, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda,
demokracija in vladavina prava. Vprašanje, ali je imenovanje ceste po Titu v neskladju s tem
načelom, ostaja odprto in zahteva podrobnejšo ustavnopravno analizo.