USTAVNO PRAVO

1. Predmet ustavnega prava

a. Kaj preučuje? (družbene odnose)
b. Kako so ti odnosi urejeni? (pravno urejeni)
c. Kaj je še predmet u.prava? (predpisi, ki jih vsebuje ustava)
d. Kaj je ustava? (pravni akt z največjo pravno veljavo)
e. Kakšne lastnosti ustave poznamo? (formalne in materialne)
f. Na kaj nekateri avtorji razširjajo predmet u.prava (na področje splošnih
teoretičnih vprašanj in na socialno politične razmere)
g. Ali predmet u.prava zajema tudi ustavno ureditev določene skupnosti ter
temeljne družbene odnose? (Da)
h. Ali je predmet u.prava tudi vsebina? (Ne, vsebina je skupek spoznanj o
predmetu preučevanja)
i. Kako razdelimo vsebino u.prava? (na 4 skupine: človekove pravice in
svoboščine, organizacija državne oblasti, bistvene prvine pravnega sistema in
odnose med državo in nedržavnimi političnimi subjekti)

Poskus 2
Predmet ustavnega prava preučuje družbene odnose. Ti družbeni odnosi so pravno urejeni.
Predmet ustavnega prava so še razni predpisi zajeti v ustavi. Ustava je najvišji pravni akt z
največjo veljavo. V hierarhični lestvici je na čistem vrhu. Poznamo materialne in formalne
lastnosti ustave. Materialna lastnost so predvsem vsebine, formalni pa oblika. Nekateri
avtorji razširjajo predmet ustavnega prava še nasplošna teoretična vprašanja in socialno
politični razmere. Predmet ustavnega prava zajema tudi ustavno ureditev določene
skupnosti ter temeljne družbene odnose. Vsebina ni predmet ustavnega prava, saj je vsebina
le skupek pravnih spoznanj o predmetu preučevanja. Vsebino prava razdelimo v 4 skupine:
temeljne človekove pravice in svoboščine, organizacija državne oblasti, bistvene prvine prava
ter odnose med državnimi in nedržavnimi subjekti

Poskus 1
Predmet ustavnega prava preučuje družbene odnose, zato je družboslovna znanost. Ti
družbeni odnosi so pravno urejeni. Predmet ustavnega prava so tudi različni predpisi ki so
zajeti v ustavi. Ustava je pravni akt z najvišjo veljavo. Ustava ima dve lastnosti formalno in
materialno lastnost ustave. Nekateri avtorji zajemajo v predmet ustavnega prava tudi
teoretična vprašanja prava in socialno politične razmere. Predmet ustavnega prava ni
vsebina prava. Vsebina je skupek spoznanj, ki jih pridobimo s preučevanjem različnih
znanosti. Vsebina se deli na 4 skuine: človekove pravice in svoboščine, organizacija državne
oblasti, bistvene prvine prava in razmerja med državnimi in nedržavnimi političnimi subjekti.

Pozabo:
Predmet ustavnega prava zajema tudi ustavno ureditev določene skupnosti ter temeljne
družbene odnose
 2. Metode ustavnega prava
a. Katere metode raziskovanja prava poznaš? (znanstveno, normativistično,
primerjalnopravno in druge pomožne metode: politologije in sociologije)
b. Opiši znanstveno metodo? (je načrtno izbrani način, s katerim se posamezna
znanost loteva gradiva svojega preučevanja)
c. Kaj je področje raziskovanja te znanosti? (politični odnosi)
d. Opiši normativnistično metodo (je najpomembnejša, saj znanstveno preučuje
in analizira ustavne norme)
e. Kaj uporablja kot pomoč? (jezikovne, logične, sistematične in funkcionalne
razlage s katerimi pojasnjuje vsebino, pomen in smisel pravnih norm, iskanje
ustreznejših rešitev..)
f. Opiši primerjalno in zgo metodo. (pojasnjuje vzroke in okoliščine nastanka
ustavnih norm)
g. Katere so pomožne metode še? (politologija in sociologija)
h. Kaj je razlika med predmetom preučevanja ustavnega prava in politologije?
(u.pravo se ukvarja z razmerjem med normativnim in dejanskim, politologija
pa s tistim, kar se dejansko dogaja)

Poskus 2
Poznam znanstveno, normativistično, primerjalnopravno metodo ter druge pomožne vede
politologija, sociologija. Znanstvena metoda je načrtovan izbran sistem, s katerim se
posamezna znanost loteva preučevanja gradiva. Področje raziskovanja te znanosti so politični
odnosi. Normativistična metoda je najpomembnejša, saj se ukvarja z preučevanje in analizira
ustavne norme. Kot pomoč uporablja jezikovno, sistematsko, funkcionalno in logično razlago,
s katerimi pojasnjuje vsebino. Primerjalna iz zgodovinska metoda išče vzroke za nastanek
ustavnih norm. Pomožni u. Metodi sta že politologija in sociologija. Za razliko od ustavnega
prava, ki se ukvarja z razmerjem med normativističnim in dejanskim, se politologija ukvarja z
tem kar dejansko je

Poskus 1
Pri ustavnem pravu srečamo različne metode preučevanja. Prva metoda je znanstvena
metoda, to je načrtno izbrani način raziskovanja. Predmet preučevanja so pravni odnosi.
Druga in najpomembnejša je normativistična oz. dogmatična metoda. Ukvarja se s
preučevanjem in analiziranjem ustavnih norm. Pri svojem raziskovanju si pomaga z
jezikovnimi, logičnimi, sistemskimi in funkcionalnimi razlagami, s katerimi razširja, obnavlja
pravne norme, išče utreznejše rešitve. Poznamo še primerjano in zgodovinko metodo, ki
preučuje vzroke za določene okoliščine in nastanek pravnih dogajanj. V področje ustavnega
prava segata še pomožni metodi politologije in sociologije. Razlika med ustavnim pravom in
politologijo je v tem da ustavno pravo preučuje razmerje med normativističnim in dejanskim,
politologija pa le to kar dejansko je.
 3. Ime pravne panoge
a. Kaj opredeljuje ime pravne panoge? (opredeljuje predmet njenega
preučevanja)
b. Kateri sta najpogostejši imeni te panoge? (državno pravo in ustavno pravo)
c. Opiši ime državno pravo. (razvije se na podladi Heglove teorije, ki govori o
državi, na čelu z monarhom in je utemeljena na načelu državne suverenosti)
d. Kaj naj bi določala ustava? (organizacijo in funkcioniranje države)
e. Kaj je danes državno pravo? (pravna panoga, ki zajema predpise o državni
organizaciji)
f. Kaj pa ustavno pravo? (ime se pojavi v francoski teoriji v 18.stol.)
g. Kaj zajema to ime? (načela o politični organizaciji države, ki so temeljile na
ljudski suverenosti. Uvedeno je bilo pod vplivom teorije o naravnem pravu in
pol. filozofije liberalne države)
h. Katera druga imena poznamo še? (ustavni sistem, ustavna ureditev, ustavno-
politični sistem, politični sistem...)

Poskus 2
Ime pravne panoge opredeljuje predmet preučevanja (ustavno pravo.). najpogostejši imeni
sta državno pravo ter ustavno pravo. Državno pravo je nastalo na podlagi Heglove teorije, na
čelu z monarhom in je utemeljena na načelu državne suverenosti. Ustava določa organizacijo
in funkcioniranje države. Danes je državno pravo pravna panoga, ki zajema predpise o
državni organizaciji. Ustavno pravo se razvije v francoski teoriji v 18.stol in za razliko od
državnega prava temelji na ljudki suverenosti. Poznamo še druga imena: ustavni sistem,
politični sistem...

Poskus 1
Ime panoge opredeljuje predmet preučevanja. Najpogostejši imeni za to panogo sta državno
pravo in ustavno pravo. Državno pravo se razvije na podlagi Heglove teorije o državi, na čelu
katere je monarh in temelji na državni suverenosti. Ustava naj bi določala organizacijo in
funkcioniranje države. Danes se panoga državnega prava ukvarja z političnimi predpisi
države. Drugo ime ustavno pravo se pojavi v francoski teoriji v 18.stol. načela politične
organizacije države, ki temeljijo na ljudski suverenosti. Ime se pojavi pod vplivom teorije o
naravnem pravu in politične filozofije liberalne države. Poleg teh imen poznamo še druge:
ustavni sistem, politični sistem
 4. Ustavno pravo kot pravna panoga
a. Kaj je pravna panoga? (skupek pravil, ki zajemajo in urejajo široko področje
vsebinsko sorodnih družbenih razmerij)
b. Med katere panoge spada ustavno pravo? (med tradicionalne pravne panoge)
c. Zakaj spada pod javno pravo? (zaradi predpisov, ki urejajo ustroj države,
odnose med državo in posamezniki, oblastno delovanje države in medsebojne
državne skupnosti)
d. Ali je ustavno pravo tudi pozitivnopravna panoga? (da, saj se ukvarja s
preučevanjem veljavnega prava)
e. Kaj so norme? (okvir celotnega pravnega sistemo države, z njimi so urejeni
temeljni družbeni odnosi, so vodilne norme)
f. Kakšno je razmerje z upravnim pravom? (najtesnejša vez, ker obe preučujeta
državo in njeno organizacijo)
g. Kaj pa z ustavnim in kazenskim pravom? (ustava določa nekatera načela s
področja materialno kazenskega prava – prepoved mučenja)...in pravice ter
pravna jamstva v kazenskem postopku – varstvo osebne svobode
h. S civilnim? (ustava določa določbe, ki se nanašajo na temeljna lastninska in
gospodarska razmerja)
i. S delovnim pravom? (ustava ureja nekatere temeljne pravice svoboščine iz
delovnega razmerja – svoboda dela)
j. Z mednarovnim pravom? (med.pravo ima pomemben vpliv na ustavo države.
Ustava določa razmerje med ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in
zakoni...)

Poskus 2
Pravna panoga je skuper pravnih pravil, ki zajemajo področje vsebinsko sorodnih družbenih
razmerij. Ustavno pravo spada pod tradicionalne panoge. V delitve na zasebno in javno pa v
javno pravo, saj se ukvarja z odnosi med državo in posameznikom. Ustavno pravo je tudi
pozitivnopravna panoga, ker se ukvarja z veljavnim pravom. Norme so okvir celotnega
sistema države, z njimi so urejeni temeljni družbeni odnosi. Razmerje z upravnim pravom:
med njima je najtesnejša vez, namreč obe se ukvarjata z državo in njeno organizacijo. Glede
kazenskega prava ima ustavno pravo zajeta razna načela kot so prepoved smrtne kazni,
mučenja itd. Pravtako z civilnim pravom določa določbe, ki se nanašajo na temeljna
lastninska in gospodarskopravna razmerja. Z delovnim pravom ima ustavno pravo tudi razne
pravice (pravica do dela, zaslužka...). z mednarodnim pravom pa ima v ustavi zapisana razna
razmerja glede ratificiranih mednarodnih pogodb in zakoniv

Poskus 1
Pravna panoga je skupek pravnih pravil, ki urejajo vsebinsko sorodna družbena razmerja.
Ustavno pravo spada pod tradicionalno panogo. V delitvi na javno in zasebno pa v javno, saj
predpisi se nanašajo na družbeno razmerje med državo in posameznikom. Ustavno pravo je
tudi pozitivnopravna panoga, saj se ukvarja s veljavnim pravom. Norme so okvir celotnega
pravnega sistema države, ustavne norme so vodilne in z njimi so urejeni temeljni družbeni
odnosi. Razmerje ustavnega prava z upravnim ima najtesnejšo vez, namreč obe preučujeta
državo in organizacijo države. Z kazenskim pravom je tudi povezano na podlagi določenih
načel o materialno kazenskem pravu (prepoved smrtne kazni, mučenja). Z civilnim pravom je
povezano prek določb iz ustave, ki govorijo o temelejnih lastninskih in gospodarskih
razmerjih. Razmerje med delovnim in ustavnim pravom se kaže v obliki pravic delovnega
razmerja (svobode dela). Tudi z mednarodnim pravom ima povezavo, saj so v ustavi
določena določila o ratificiranih pogodbenih razmerjih.
 5. Viri ustavnega prava
a. Kaj določajo viri? (pravno vsebino in podlago)
b. Naštej vire ustavnega prava. (ustava, zakoni, redko podzakonski akti, sodbe
sodišč, ustavni običaji)
c. Kaj je posebnost federativnih držav? (ustavno pravo zvezne države in ustavno
pravo federalne enote. Najvišji pravni vir je zvezna ustava)
d. Kaj je ustava? (najpomembnejši vir ustavnega prava)
e. Kaj določa ustava? (pravice in svoboščine posameznika, ureja temelje državne
ureditve.)

Poskus 2
Viri določajo pravno vsebino in podlago. Nekateri viri ustavnega prava: ustava, zakoni,
podzakonski akti, ustavni običaji, poslovnik. Posebnost federativnih držav je ustavno pravo
zvezne države in ustavno pravo federlane enote.ustava je najpomembnejši vir ustavnega
prava. Ustava določa pravice in svoboščine posameznika, ureja temelje državne ureditve

Poskus 1
Pravni viri določajo pravno vsebino in pravno podlago. Kot vire ustavnega prava poznamo
ustavo, zakone, redko podzakonske akte, sodne odločbe, ustavne običaje itd. posebno
federativnih držav je ustavno pravo zvezna države in ustava federalne enote. Najviši vir je
zvezna ustava. Ustava je najvišji pravni veljaven akt. Z njo morajo biti usklajeni vsi nižji akti po
hierarhični lestvici. Ustava določa pravice in svoboščine posameznik, ureja tudi temelje
državne ureditve.
 6. Zakon
a. Kaj je zakon? (dodaten vir, ki podrobneje ureja ustavno materijo)
b. Kaj je naloga zakona? (razčlenjevanje ustavne določbe )
c. Kaj so ustavni in organski zakoni? (v formalnem pogledu se štejejo za zakon,
vsebinsko pa jih štejemo za del ustave - v materialnem pomenu)
d. Kaj je razlika med njima? (ustavni zakoni se uporabljajo kot pravni akt, s
katerim se spreminja ali dopolnjuje ustava. Organski zakoni pa praviloma
dopolnjujejo ustavo, ne morejo je pa spremeniti)

Poskus 2
Zakon je vir, ki dopolnjuje in podrobneje ureja ustavno materijo. Naloga zakona je
razčlenjevanje ustavne določbe. Ustavni in organski zakoni se štejejo za zakone v formalnem
pogledu, vsebinsko pa jih štejemo za del ustave. Razlika med njima je ta da ustavne se
uporabljajo kot pravni akt, s katerim se spreminja in dopolnjuje ustava, organski zakoni so pa
ti kateri lahko samo dopolnjujejo ustavo, ne morejo je pa spremeniti.

Poskus 1
Zakon je dodaten vir, ki podrobneje ureja ustavno materijo. Naloga zakona je razčlenjevanje
določb ustave. Ustavni in organski zakoni so zakoni, ki lahko dopolnjujejo oz. spreminjajo
ustavo, v formalnem podledu se štejejo za zakon, vsebinsko pa jih štejemo za del ustave.
Razlika med ustavnim in organskim zakonom je ta, da ustavni lahko ustavo spreminjajo,
organski pa le dopolnjujejo.
NASTANEK IN RAZVOJ USTAVNOSTI

7. Prvi ustavni dokumetni

a. Po čem lahko sklepamo, da je ustava obstajala že v antiki? (po raznih pravilih,
ki so urejala organizacijo države in družbe)
b. Kdaj se je pojavil pojem v vsebinskem pomenu? (v starem Rimu, v srednjem
veku je bil razvoj pretrgan in se je začel zopet v 17. in 18.stol.)
c. Kje in kako se je imenoval prvi pomemben pisan dokument z ustavnim
pomenom? (v Angliji, listina Magna Charta Libertatum)
d. Kaj je ta listina naredila? (omejila je monarhovo oblast)
e. Katera sta še pomembna dokumenta? (Habeas Corpus Act – pravice
državljanov in njihovo varstvo v kazenskem postopku; in Bill of Rights – utrudi
položaj parlamenta v razmerju do monarha)
f. Katera načela so se pojavila v Angliji? (načelo delitve oblasti, neodvisnosti
sodstav...)

Poskus 1
Na dejstvo, da je bila ustava že v antiki lahko sklepamo na podlagi raznih predpisov, ki so
urejali takratno državo in družbo. Pojem ustava v vsebinskem pomenu se pojavi v starem
Rimu, v srednjem veku je zaradi fevdalne ureditve bil razvoj pretrgan, nadalnje se je začel
širiti v 17. in 18.stol. prvi pomemben pisan dokument z ustavnim pomenom je nastal v Angliji
in sicer Magna Cartha Libertatum (Velika listina svoboščin). Ta listina je omejila monarhovo
oblast. Pomembna dokumenta sta še Heabes Corpus Act – pravice državljanov in njihovo
varstvo v kazenskem postopku; in Bill of Rights – utrudi položaj parlamenta v razmerju do
monarha. Načela ki se pojavijo v Angliji so načelo delitve oblasti, neodvisnost sodstva, širitev
volilne pravice...
 8. Nastanek sodobnih ustav
a. Na kaj se navezuje ideja po potrebi pisane ustave? (na teorijo naravnega
prava  nekatere pravice so prirojene, zato jih mora vsaka država spoštovati;
in teorijo o družbeni pogodbi oblast izvira iz ljudstva)
b. Kje je bila sprejeta prva ustava? (v Severni Ameriki – ameriške kolonije se
osvobodijo in ustanovijo konfederacijo (Virginia,l1776)).
c. V kaj se je konfederacija na podlagi prve ustave iz leta 1787 združila? (v
Federacijo)
d. Kje in kdaj v Evropi je nastala prva ustava? (v Franciji, v času francoske
revolucije, leta 1791)
e. Kako se je imenovala? (Deklaracija o pravicah človeka in državljana)
f. Kaj je naznanjala ta ustava? (bila je nad vladarjem in je naznanjala konec
absolutizma)
g. Kaj pomeni ustavna monarhija? (oblika vladavine, kjer monarh deluje v okviru
ustave, ki določa omejitev njegove moči)
h. Katere so ustavne monarhije postale? (Norveška, Švedska)
i. Kdaj pride do novega razmaha sprejemanja ustav? (po 1830, belgijska – zgled
drugim)
j. Kaj je bila značilnost teh ustav? (zmanjšanje pravic monarha v korist
parlamenta)

Poskus 1
Ideja po potrebi pisane ustave se navezuje na teorijo naravnega prava (nekatere pravice so
prirojene in jih mora spoštovati vsaka država) in teorijo družbene pogodbe (oblast izvira iz
ljudstva). Prva ustava je bila sprejeta v severni Ameriki, ko so se osamosvojile kolonije in ko
so se konfederacije združile v federacijo. V Evropi je nastala prva ustava v Franciji in sicer leta
1791, na podlagi Deklaracije o pravicah človeka in državljana iz leta 1789. ta ustava je
naznanjala konec absolutizma. Ustave so sprejemale večinoma monarhije, ki so s
sporazumom med kraljem in meščanstvom postale ustavne monarhije. Te so bile npr.
Norveška, Švedska. Do novega razmaha razvoja ustav pride po letu 1830 v Belgiji (belgijska
ustava, ki je zgled drugim državam). Značilnost teh ustav je bila zmanjšanje pravic monarha v
korist parlamenta.
9. Razvoj ustavnosti po prvi svetovni vojni
a) Katere nove države nastanejo v tem obdobju? (Češkoslovaška, Kraljevina SHS, Poljska,
Madžarska)
b) Kaj se je zgodilo v Carski Rusij v času oktobrske revolucijei? (preoblikuje se v Zvezo
sovjetskih socialističnih republik -federacija)
c) Kaj je poudarjala prva ustava federacije leta 1918? (enotnost federacij ter vladavino
sovjetov)
d) Katera ustava je še pomembna in zakaj? (Stalinova, imala je pomemben vpliv na
ustave socialističnih držav po 2.sv vojni).
e) Kaj je uvedla nemška weimarska ustava? (nove vrste ustavnih pravic – ekonomske,
socialne. Šefu je dala velika pooblastila).
f) Kje še pride do sprejema ustav? (v azijskih in afrišikh državah Egipt, Irak, Libanon).

Poskus 1
V obdobju po prvi svetovni vojni so nastale številne nove države, kot so Češkoslovaška,
Kraljevina SHS, Poljska in Madžarska, nekatere so se pa celo popolnoma preobrazile kot je
npr. Carska Rusija, ki je v času oktoberske revolucije sprejela ustavo s katero je nastala Zveza
sovjetskih socialističnih republik. Prva ustava federacije leta 1918 je poudarjala vladavino
sovjetov, ter enostnost federacij. Pomembna je še Stalinova ustava, ki je imela pomemben
vpliv na ustave socialističnih držav po 2 svetovni vojni. Nemška weimarska ustava pa je
uvedla nove vrste ustavnih pravic ekonomske in sociale. Šefu pa je dala velika pooblastila. Do
sprejema ustav pride tudi v nekaterih azijskih in afriških državah Egiptu, Iraku, Libanonu.

10. Razvoj ustavnosti po drugi svetovni vojni

a) Kaj se zgodi po 2sv vojni? (Evropa se razdeli na dva dela)
b) Opiši vzhodni del. (preide pod sovjetsko nadoblastjo, močno vpliva tudi Stalinova
ustava. Te država vzhoda so ustanovile ljudsko demokracijo, zato jih imenujemo
ustave ljudske demokracije).
c) Kako delimo ostale evropske države? (na tiste, ki so pred vojno imele diktatorsko in
totalitarno ureditev: Nemčija in Italija; in ustave drugih evropskih držav, ki so doživele
le večje ali manjše spremembe.)
d) Kaj pa Francija? (sprejme novo ustavo, čeprav ni imela totalitarne ureditve  s to
ustavo uvede socialno državo – uvede polpredsedniški sistem.)

Poskus 1
Po drugi svetovni vojni se Evropa razdeli na dva dela vzhodni in zahodni blok. Vzhodni blok
preide pod Sovjetsko nadoblastjo. Pomembna je bila Stalinova ustava, ki je pomembno
vplivala na države vzhodnega bloka. Te države so ustanovile ljudsko demokracijo, zato jih
imenujemo ustave ljudske demokracije. Ostale evropske države razdelimo v dve skupini:
tiste, ki so pred vojno imeje diktatorske in totalitarne ustave, ter tiste pri katerih je prešlo do
večjih ali manjših sprememb. Francija je sprejela tudi novo ustavo, čeprav ni imela
totalitarnega sistema. Ta ustava je uvedla, socialno državo nato pa polpredsedniški sistem
(ustava pete republike).
11. Ustavnost po letu 1990
a) Do česa pride v tem obdobju? (do razpada socialističnih ureditev. Komunistična
partija izgubi vodilno vlogo v Sovjetski zvezi, pride do ustavne reforme)
b) Kaj se zgodi leta 1993? (sprejme novo ustavo. Namesto Sovjetske zveze pa je nastala
Ruska federacija, s temeljnimi značilnostmi zvezne države).

Poskus 1
Po letu 1990 pride do razpada socialističnih ureditev. Komunistična partija izgubi vodilno
vlogo v Sovjetski zvezi. Pride tudi do raznih ustavnih reform. Leta 1993 pa pride do sprejema
nove ustave. Namesto Sovjetske zveze nastane Ruska federacija, s temeljnimi značilnostmi
zvezne države.

USTAVNI RAZVOJ JUGOSLAVIJE IN SLOVENIJE

12. Obdobje med obema vojnama

Kraljevina SHS
Vidovdanska ustava (izdelana po zgledih weimarske ustave).
-Po tej ustavi je bila država kraljevina pod dinastijo Karađorđevićev in je bila unitarna država,
urejena dokaj centralistično, upravno razdeljena na oblasti.
-Državna oblast po vidovdanski ustavi je temeljila na načelu delitve oblasti, iz katere je izhajal
parlamentarni sistem.
-Šef države je bil kralj, predstavniški organ pa enodomna narodna skupščina
Kraljevina Jugoslavija
-ko se pojavijo težnje posameznih narodov po večji samostojnosti kralj uvede diktaturo
(šestojanuarska dik.)
-upravno razdeljena na banovine
-leta 1931 kralj izda oktroirano ustavo in uvede dvodomni parlament

13. Obdobje med drugo svetovno vojno

-Leta 1945 sprejmejo prvo povojno jugoslovansko ustavo  država preimenuje v
Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.
-SNOO sprejme zakonodajo za oblikovanje skupšćine, ki je sprejela ustavo Ljudske republike
Slovenije kot ustavno federalne enote Jugoslavije.

USTAVNA UREDITEV PO LETU 1946

-Ustava Federativne ljudske republike Jugoslavije