Slovenščina, 2. 4. 2020, Slovenski literarni programi v 2. polovici 19.

stoletja

Nadaljujemo z obdobjem med romantiko in realizmom, in sicer se bomo seznanili z literarnimi

programi, ki usmerjajo delo ustvarjalcev tega časa.

Zapis v zvezek

Literarni programi so izhajali iz dveh meril:

– prvo je bilo, ali pisati za preprostega podeželana ali za nastajajoče meščanstvo;
– drugo pa je poudarjalo usmeritev v realizem.

1. Literarni program Mohorjeve družbe (ustanovljena 1854 v Celovcu) je zagovarjal književnost, ki naj
bo vzgojna in za preprostega bralca. Snov: kmečka, zgodovinska, poudarjen pomen in vloga katoliške
vere.

2. Levstikov literarni program je izšel v potopisu Popotovanje iz Litije do Čateža: zagovarja pisanje
povesti in romanov in ne lirike, v središču dogajanja naj bodo vaški veljaki, rokovnjači, deseti bratje.
Pogreša tudi dramska dela, zlasti komedije. Za zgled, kako, o kom in čem pisati je napisal povest
Martin Krpan. Tudi on je zagovarjal preprosto bralstvo in je v tem nenapreden. Drži pa, da se je v
povestih in romanih Josipa Jurčiča njegov program najbolj udejanjil.

3. Vajevci (Jenko, Erjavec, Mandelc) so bili mladi ustvarjalci šolskega rokopisnega glasila Vaje in so
menili, da slovenski pisatelji morajo privabiti k branju izobražence.

Poleg teh sta na razvoj literature vplivala tudi Josip Stritar in Fran Celestin (v literaturi si lahko
preberete, kakšen je bil njun vpliv, npr. na https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi156970/
in https://www.velike-lasce.si/velikolaska-dezela/velikolaski-razumniki/josip-stritar.

Še nekaj o političnem dogajanju tega časa

Vodilni sta dve stranki:
1. staroslovenci, konzervativci, vodilni dr. Janez Bleiweis, urednik Kmetijskih in rokodelskih novic,
zagovornik poučne literature. Njihovo geslo: »Vse za vero, dom, cesarja.«
2. mladoslovenci, liberalno usmerjeni, vodilni Fran Levstik, izhajajo iz 1. slovenskega političnega
programa Zedinjena Slovenija: »Vse za narod, napredek, svobodo.« To je pomenilo težnjo po enotni
Sloveniji, slovenščino v urade, šole, ustanovitev Univerze narod. Znane so bile kulturne prireditve na
t. i. taborih in čitalnicah, kjer so se zbirali izobraženci in meščani slovenskih mest in trgov.