UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Franci ČUŠ

POSTOPKI
ODREZAVANJA

Maribor, 2009
Naslov publikacije: Postopki odrezavanja
Vrsta publikacije: Učbenik
Avtor: red. prof. dr. Franci Čuš, univ. dipl. inž. str.,
univ. dipl. ekon. teh. smeri
Založila: Fakulteta za strojništvo
Tisk: Tiskarna tehniških fakultet
Naklada: 100 izvodov, prvi natis
Leto izdaje: 2009
Strokovna recenzija: red. prof. dr. Jože Balič, univ. dipl. inž. str.
Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru;
red. prof. dr. Janez Kopač, univ. dipl. inž. str.
Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani;
Oblikovanje: Marko Reibenschuh, univ. dipl. inž. str.
Lektorirala: zasl. prof. dr. Zinka Zorko, izredna članica SAZU

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Univerzitetna knjižnica Maribor

621.9(075.8)

ČUŠ, Franc, 1953-

Postopki odrezavanja / Franci Čuš. – Maribor :
Fakulteta za strojništvo, 2009

ISBN 978-961-248-144-5

COBISS.SI-ID 62151169
 KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................................................. 1
1.1 ODREZAVANJE OD PRAČLOVEKA DO DANES ...................................................................... 1
1.2 RAZVOJ POSTOPKOV ODREZAVANJA .................................................................................... 4
1.3 POMEMBNE NOVOSTI NA PODROČJU TEHNOLOŠKEGA NAPREDKA ........................... 12
2 VPLIVI NA NATANČNOST OBDELAVE IN KAKOVOST POVRŠINE ................................ 15
2.1 HRAPAVOST POVRŠINE (MIKROGEOMETRIJA) ................................................................. 18
2.2 TEORETIČNA HRAPAVOST PRI STRUŽENJU IN SKOBLJANJU ......................................... 23
2.3 TEORETIČNA HRAPAVOST PRI FREZANJU .......................................................................... 24
2.4 TOGOST SISTEMA STROJ - OBDELOVANEC - ORODJE ...................................................... 25
2.5 UČINEK TOGOSTI NA OBDELAVO ......................................................................................... 28
2.6 KONTROLA STABILNOSTI ODREZAVANJA ......................................................................... 30
3 OSNOVE TEHNIKE ODREZAVANJA........................................................................................ 33
3.1 OZNAČEVANJE REZALNEGA ORODJA .................................................................................. 33
3.2 OSNOVNI KOTI REZALNEGA ROBA....................................................................................... 38
3.2.1 Prosti kot α ............................................................................................................................ 38
3.2.2 Cepilni kot γ ........................................................................................................................... 38
3.2.3 Kot klina β ............................................................................................................................. 39
3.2.4 Kot pri vrhu ε ......................................................................................................................... 39
3.2.5 Nagibni kot λ ......................................................................................................................... 40
3.2.6 Nastavni kot κ ........................................................................................................................ 41
3.2.7 Smernice za izbiro rezalnih kotov .......................................................................................... 41
3.3 OBLIKOVANJE ODREZKA PRI KOVINAH.............................................................................. 42
3.4 REZALNE VELIČINE, POTREBNE ZA NASTANEK ODREZKA ........................................... 44
3.4.1 Nastanek odrezka pri kovinah ............................................................................................... 45
3.4.2 Koeficient nakrčenja .............................................................................................................. 46
3.4.3 Oblika odrezka ....................................................................................................................... 48
3.4.4 Tekoči odrezek ....................................................................................................................... 49
3.4.5 Lomljeni odrezki .................................................................................................................... 50
3.4.6 Optimiranje oblike odrezkov.................................................................................................. 52
3.5 NATANČEN PRERAČUN PREREZA ODREZKA ..................................................................... 54
3.6 DOLOČITEV REZALNIH SIL ..................................................................................................... 56
3.6.1 Specifična rezalna sila ........................................................................................................... 57
3.6.2 Obremenitev rezalnega roba ................................................................................................. 59
3.6.3 Drugi vplivi na rezalno silo ter specifično rezalno silo ......................................................... 60
3.6.4 Nihanja rezalne sile ............................................................................................................... 60
3.7 VOLUMEN ODREZKA................................................................................................................ 61
3.8 TOPLOTA PRI ODREZAVANJU, TEMPERATURA REZALNEGA ROBA ............................. 62
3.9 OBRABA ORODJA ...................................................................................................................... 66
3.9.1 Vzroki za obrabo orodja ........................................................................................................ 66
3.9.2 Pojavi pri obrabi ................................................................................................................... 68
3.10 PRERAČUN OBSTOJNOSTI ORODJA ...................................................................................... 70
3.10.1 Vplivi na obstojnost orodja.................................................................................................... 71
3.11 GOSPODARNOST ODREZAVANJA.......................................................................................... 76
3.11.1 Preračun stroškovno in časovno najugodnejše rezalne hitrosti na primeru struženja .......... 77
3.12 OPTIMALNO IZKORIŠČENO ORODJE IN STROJ ................................................................... 82
3.12.1 Značilnica za rezalno orodje ................................................................................................. 82
3.12.2 Značilnica za odrezovalni stroj ............................................................................................. 83
3.12.3 Optimalno delovno območje orodja in stroja ........................................................................ 85
4 POSTOPKI STRUŽENJA ............................................................................................................. 87
4.1 SPLOŠNO O IZBIRI DELOVNIH POGOJEV ZA ODREZAVANJE .......................................... 87
 4.2 OSNOVE STRUŽENJA ................................................................................................................ 88
4.2.1 Rezalne sile pri struženju ....................................................................................................... 89
4.2.2 Poraba moči pri struženju ................................................................................................... 101
4.2.3 Izbira rezalne hitrosti vc ....................................................................................................... 103
4.2.4 Izbira največjega prereza odrezka in velikosti podajanja ................................................... 109
4.3 PRIKAZ POSEBNIH ZNAČILNOSTI POSTOPKOV STRUŽENJA ........................................ 114
4.4 SKOBLJANJE IN PEHANJE ...................................................................................................... 118
5 POSTOPKI ZA OBDELAVO IZVRTIN ..................................................................................... 121
5.1 RAZDELITEV POSTOPKOV .................................................................................................... 121
5.2 VRTANJE ................................................................................................................................... 122
5.3 ORODJA ZA GREZENJE ........................................................................................................... 130
5.4 ORODJE ZA POVRTAVANJE ................................................................................................... 131
5.5 VRTANJE CENTRIRNIH IZVRTIN .......................................................................................... 135
5.6 VRTANJE STOPNIČASTIH IZVRTIN ...................................................................................... 135
5.7 VRTANJE NAVOJEV ................................................................................................................ 136
5.8 REZALNE SILE PRI VRTANJU ................................................................................................ 138
5.9 PORABA MOČI PRI OBDELAVI IZVRTIN ............................................................................. 146
5.10 IZBIRA REZALNIH POGOJEV PRI OBDELAVI IZVRTIN .................................................... 149
5.11 VZROKI ZA SLABE IZVRTINE ................................................................................................ 152
6 POSTOPKI FREZANJA............................................................................................................... 159
6.1 OPIS IN RAZDELITEV POSTOPKOV ...................................................................................... 159
6.2 KINEMATIKA TVORBE ODREZKA PRI FREZANJU ............................................................ 163
6.3 REZALNE SILE PRI FREZANJU............................................................................................... 168
6.4 IZBIRA DELOVNIH POGOJEV PRI FREZANJU ..................................................................... 176
6.5 IZRAČUN MOČI PRI FREZANJU ............................................................................................. 184
6.6 PRIMERI UPORABE POSTOPKOV FREZANJA ..................................................................... 186
6.7 ŽAGANJE ................................................................................................................................... 192
6.8 POSNEMANJE JE POSEBEN POSTOPEK ODREZOVANJA ................................................. 193
7 BRUŠENJE .................................................................................................................................... 197
7.1 OPIS IN RAZDELITEV POSTOPKOV ...................................................................................... 197
7.2 KINEMATIKA ZRNA PRI BRUŠENJU .................................................................................... 201
7.3 IZBIRA DELOVNIH POGOJEV PRI BRUŠENJU .................................................................... 205
7.4 REZALNE SILE IN MOČ PRI BRUŠENJU ............................................................................... 210
7.5 BRUSILNA SREDSTVA ............................................................................................................ 216
7.5.1 Korund (A2O3)...................................................................................................................... 218
7.5.2 Silicijev karbid (SiC) ............................................................................................................ 218
7.5.3 Borov karbid (B4C) ............................................................................................................. 218
7.5.4 Kubični borov nitrid (CBN) ................................................................................................. 219
7.5.5 Diamant ............................................................................................................................... 219
7.5.6 Primerjava brusilnih sredstev .............................................................................................. 219
7.6 HONANJE IN LEPANJE ............................................................................................................ 225
7.7 ODREZAVANJE Z NEVEZANIM ORODJEM.......................................................................... 227
8 REZALNI MATERIALI ZA POSTOPKE ODREZAVANJA ................................................... 235
8.1 ZAHTEVE ZA REZALNE MATERIALE................................................................................... 235
8.2 SPLOŠNE LASTNOSTI KOVINSKIH REZALNIH MATERIALOV ....................................... 238
8.2.1 Liti rezalni materiali ............................................................................................................ 238
8.2.2 Sintrani rezalni materiali ..................................................................................................... 240
8.3 VRSTE KOVINSKIH REZALNIH MATERIALOV .................................................................. 241
8.3.1 Nelegirana orodna jekla ...................................................................................................... 241
8.3.2 Nizko legirana orodna jekla ................................................................................................ 241
8.3.3 Hitrorezna jekla ................................................................................................................... 241
8.3.4 Impregnirana hitrorezna jekla ............................................................................................. 242
8.3.5 Karbidne trdine .................................................................................................................... 242
8.3.6 Pritrditev rezalnih ploščic iz karbidnih trdin ....................................................................... 245
8.3.7 Tehnike nanašanja prevlek .................................................................................................. 246
8.4 CERMET ..................................................................................................................................... 249
 8.5 REZALNA KERAMIKA............................................................................................................. 250
8.6 KUBIČNI BOROV NITRID ....................................................................................................... 253
8.7 DIAMANT .................................................................................................................................. 254
8.8 PRIMERJAVA REZALNIH MATERIALOV ZA GEOMETRIJSKO DOLOČENA REZILA ... 256
8.9 HLADILNA IN MAZALNA SREDSTVA .................................................................................. 256
8.9.1 Lastnosti hladilnih in mazalnih sredstev ............................................................................. 257
8.9.2 Vrste hladilnih in mazalnih sredstev .................................................................................... 258
8.9.3 Izbira hladilnih in mazalnih sredstev (HMS) ....................................................................... 259
9 VISOKOHITROSTNO ODREZAVANJE - HSC....................................................................... 263
9.1 POSTOPKI HSC ......................................................................................................................... 263
9.2 PREGLED RAZVOJA ................................................................................................................ 264
9.3 POJEM VISOKOHITROSTNEGA REZANJA........................................................................... 265
9.4 NASTANEK ODREZKA PRI VISOKOHITROSTNEM REZANJU ......................................... 266
9.5 ZNAČILNOSTI IN POMEN VISOKOHITROSTNEGA ODREZAVANJA .............................. 268
9.6 PREDNOSTI VISOKOHITROSTNEGA ODREZAVANJA ...................................................... 270
9.7 SLABOSTI VISOKOHITROSTNEGA ODREZAVANJA ......................................................... 272
9.8 VPLIVNI FAKTORJI PRI VISOKOHITROSTNEM ODREZAVANJU ................................... 272
9.9 HITRO VPENJANJE HSC ORODJA.......................................................................................... 274
9.10 POGLED NA VISOKOHITROSTNO OBDELAVO KOT INOVATIVNO TEHNOLOGIJO ... 277
10 OBDELOVALNOSTI MATERIALOV....................................................................................... 279
10.1 DEFINICIJA OBDELOVALNOSTI ........................................................................................... 279
10.2 OBDELOVALNOST MATERIALOV........................................................................................ 282
10.2.1 Materiali z mehko osnovo .................................................................................................... 282
10.2.2 Materiali s trdo osnovo ........................................................................................................ 282
10.3 OBDELOVALNOST JEKEL ...................................................................................................... 282
10.3.1 Kemična sestava .................................................................................................................. 283
10.3.2 Mikrostruktura ..................................................................................................................... 284
10.3.3 Termična obdelava .............................................................................................................. 284
10.3.4 Zrnatost................................................................................................................................ 285
10.3.5 Obdelovalnost ogljikovih jekel in nizko legiranih jekel ....................................................... 285
10.3.6 Obdelovalnost in trdnostne lastnosti ................................................................................... 287
10.3.7 Obdelovalnost jekel za avtomate ......................................................................................... 287
10.3.8 Obdelovalnost jekel za cementiranje ................................................................................... 287
10.3.9 Obdelovalnost jekel za poboljšanje ..................................................................................... 288
10.3.10 Obdelovalnost jekel za nitriranje ..................................................................................... 288
10.3.11 Obdelovalnost orodnih jekel ............................................................................................ 288
10.4 OBDELOVALNOST LITIN ....................................................................................................... 289
10.5 OBDELOVALNOST BARVNIH ZLITIN .................................................................................. 290
10.5.1 Obdelovalnost bakrovih zlitin .............................................................................................. 290
10.5.2 Obdelovalnost aluminijevih zlitin ........................................................................................ 290
10.5.3 Obdelovalnost magnezijevih zlitin ....................................................................................... 291
10.5.4 Obdelovalnost cinkovih zlitin .............................................................................................. 291
10.6 RAZDELITEV MATERIALOV PO OBDELOVALNOSTI ....................................................... 291
11 POSEBNI POSTOPKI ODREZAVANJA ................................................................................... 293
11.1 OSNOVNI PRINCIPI IN SPLOŠNE ZNAČILNOSTI ................................................................ 293
11.2 ELEKTROEROZIJSKA OBDELAVA KOVIN .......................................................................... 296
11.2.1 Osnove elektroerozijske obdelave ........................................................................................ 296
11.3 KEMIČNA OBDELAVA KOVIN .............................................................................................. 307
11.3.1 Osnove kemične obdelave .................................................................................................... 307
11.4 ELEKTRO-KEMIČNA OBDELAVA ......................................................................................... 309
11.4.1 Osnove elektro-kemične obdelave ....................................................................................... 309
11.4.2 Elektrokemično brušenje ..................................................................................................... 310
11.4.3 Elektro-kemično vrtanje in skobljanje ................................................................................. 312
12 POSTOPKI ODREZAVANJA Z ŽARKI .................................................................................... 315
12.1 OBDELAVA Z LASERJI ............................................................................................................ 315
12.1.1 Način delovanja laserja ....................................................................................................... 315
 12.2 VRSTE LASERSKEGA ŽARKA ................................................................................................ 318
12.2.1 CO2 - laser ........................................................................................................................... 319
12.2.2 Neodimski - Nd:YAG - laser ............................................................................................... 322
12.2.3 Excimer - laser ..................................................................................................................... 323
12.2.4 Polprevodniški diodni laser ................................................................................................. 323
12.3 ABSORPCIJA LASERSKEGA ŽARKA ..................................................................................... 325
12.4 REZANJE Z LASERJEM ............................................................................................................ 327
12.4.1 Rezanje s CO2 - laserjem ..................................................................................................... 330
12.4.2 Rezanje s Nd:YAG - laserjem ............................................................................................... 334
12.4.3 Primerjava rezanja s CO2 - laserjem in alternativnimi postopki ........................................ 336
12.5 VRTANJE Z LASERJEM............................................................................................................ 337
12.6 ODVZEMANJE MATERIALA Z LASERJEM........................................................................... 340
12.7 NAPRAVE ZA OBDELAVO Z LASERJEM .............................................................................. 341
12.8 GOSPODARNOST OBDELAVE Z LASERJEM ....................................................................... 343
12.9 VARNOST PRI DELU Z LASERJEM ........................................................................................ 344
12.10 PRIPOROČILA ZA OBDELAVO Z LASERJEM ................................................................... 345
13 REZANJE S PLAZMO ................................................................................................................. 347
13.1 SPLOŠNO O PLAZMI ................................................................................................................ 347
13.2 OPIS DELOVANJA PLAZME .................................................................................................... 348
13.3 LASTNOSTI PLAZEMSKEGA REZANJA................................................................................ 349
13.4 VRSTE PLAZEMSKEGA REZANJA......................................................................................... 349
13.4.1 Zračna plazma ..................................................................................................................... 349
13.4.2 Ar/N2/H2 - plazma ................................................................................................................ 350
13.4.3 Dual-gas - plazma................................................................................................................ 350
13.4.4 Plazma visoke natančnosti ................................................................................................... 350
13.4.5 Plazemsko rezanje z vbrizgom vode ..................................................................................... 351
13.4.6 Podvodno plazemsko rezanje ............................................................................................... 351
13.5 PRIMERJAVA PLAZEMSKO-AVTOGENO REZANJE........................................................... 352
13.5.1 Prednosti in slabosti ............................................................................................................ 352
13.5.2 Ekonomska upravičenost postopka ...................................................................................... 353
13.5.3 Vpliv na okolje ..................................................................................................................... 353
13.6 PRIMERJAVA RAZLIČNIH REZALNIH POSTOPKOV ODREZAVANJA ............................ 354
14 REZANJE Z VODNIM CURKOM .............................................................................................. 355
14.1 SPLOŠNO O REZANJU Z VODNIM CURKOM ....................................................................... 355
14.2 PRINCIP OBDELAVE Z VODNIM CURKOM ......................................................................... 356
14.3 OBDELAVA Z ABRAZIVNIM VODNIM CURKOM - AVC .................................................... 356
14.4 FIZIKALNI PRINCIP REZANJA Z VODNIM CURKOM ......................................................... 357
14.5 STROJI ZA OBDELAVO Z VODNIMI CURKI ......................................................................... 358
14.6 UPORABNOST POSTOPKA REZANJA Z VODNIM CURKOM............................................. 360
14.7 PRIMERJAVA S KONKURENČNIMI POSTOPKI ................................................................... 363
15 ORGANIZACIJA ORODNE SLUŽBE ....................................................................................... 365
15.1 SODOBNA ORGANIZACIJA ORODNE SLUŽBE ................................................................... 365
15.2 CILJI IN NAMEN SISTEMA TOOL MANAGEMENT ............................................................ 367
15.3 BAZE PODATKOV PRI PROCESU ODREZAVANJA ............................................................. 370
15.4 IZVEDBA IN ORGANIZACIJA PREDNASTAVLJANJA ORODIJ ......................................... 371
15.5 GLAVNI MENI ........................................................................................................................... 373
15.6 MERITVE – ORODJA ................................................................................................................ 374
15.7 ORODJE ...................................................................................................................................... 374
15.8 KNJIŽNICA ................................................................................................................................ 375
15.9 NASTAVITVE SISTEMA .......................................................................................................... 376
15.10 POSAMEZNI DELI ................................................................................................................. 376
16 ZAKLJUČEK................................................................................................................................. 377
17 UPORABLJENI SIMBOLI .......................................................................................................... 387
18 LITERATURA ............................................................................................................................... 394
Uvodna beseda

Svet doživlja gospodarski razmah brez primere, to je predvsem dosežek vse hitrejšega
tehnološkega napredka in vse ostrejšega mednarodnega tekmovanja. Podjetja morajo
razvijati visoko tehnologijo, ki omogoča vstop v industrijske segmente, kjer je
produktivnost z novimi postopki odrezavanja navadno višja. Zato bodo postopki
odrezavanja za obdelavo strojnih delov zelo pomembni tudi v bodočnosti, saj se brez
orodij in obdelovalnih strojev v industrijski proizvodnji nič ne spreminja.
Avtor si je postavil cilj v učbeniku prikazati pregled najvažnejših postopkov odrezavanja,
ki ustrezajo sodobnemu stanju stroke na tem področju. Pogosto je vsebina nekatere
dostopne literature zelo teoretična in oddaljena od prakse, ali pa je preveč splošna in tudi
ni uporabna za prakso in študij. Kolikor se je dalo, sem se pri pisanju izogibal
matematiziranja, da bi bralec lahko razmišljal o problemih, ne da bi imel pri tem
probleme z matematiko. Zbrana najnovejša spoznanja s področja odrezavanja odpirajo
široko možnost na področju prilagajanja naših potreb novim tehnologijam.
Učbenik obravnava posamezne postopke odrezavanja tako, da se lahko študentje
poglobijo v vsebino na razumljiv in pregleden način. Inženirji v praksi pa bodo našli
odgovore na moderni razvoj rezalnih materialov in novih postopkov odrezavanja. Zato so
v besedilo vključene številne slike, ki ponazarjajo posamezne zakonitosti, in podane so
tabele podatkov za osnovne preračune pri posameznih postopkih. K vsakemu poglavju so
dodana tudi vprašanja za študij in razmišljanje.

Za strokovno podporo in pomoč se zahvaljujem prof. dr.-Ing. Herbertu Schulzu in

njegovim sodelavcem na Institutu für Spanende Technologie und Werkzeugmaschinen,
TU Darmstadt, kjer sem spoznaval skrivnosti razvoja HSC-tehnologij in posebnih
postopkov obdelav.
Posebej se zahvaljujem za dovoljenje, da sem lahko uporabil slikovni slikovni materiala
in nekatere podatke avtorjem strokovne literature, proizvajalcem strojev in proizvajalcem
orodij.
Za pomoč in vzpodbude pri nastajanju učbenika se zahvaljujem sodelavcem in kolegom:
dr. Matjažu Milfelnerju, doc. dr. Urošu Župerlu, Marku Reibenschuhu in Tomažu
Hamlerju. Za skrbno lektoriranje zahtevnega strokovnega teksta se iskreno zahvaljujem
zasl. prof. dr. Zinki Zorko, izredni članici SAZU.

Maribor, februar 2009 Franci ČUŠ

1 UVOD

1.1 ODREZAVANJE OD PRAČLOVEKA DO DANES

Začetki rezanja segajo že v kameno dobo človeštva. Človek je s svojo kreativnostjo uporabljal
različne materiale iz narave (kamen, les, kost) kot pripomočke in orodja za preživetje.
Kamnita orodja različnih oblik in geometrije je prilagajal posameznim obdelavam (Slika 1.1).
Za različne potrebe je razvil različne postopke obdelav [26].
Za udarec z roko je imel sekač za sekanje, to orodje je uporabil tudi za streljanje in žaganje.
Za te postopke je značilno, da je prišlo do ustrezne oblike predmeta z uporabo orodja v obliki
klina.

Slika 1.1: Prvo orodje pračloveka in prvi principi obdelave [26]

Obstajajo številni arheološki dokazi, ki segajo vse do kamene dobe (5000 – 2000 let pr. n. št),
(Slika 1.2). Naslednji velik napredek pri razvitju tehnik odrezovanja je bilo odkritje kovinskih
materialov. Od leta 700 pr. n. št. do Rimljanov se izdelujejo orodja izključno iz železa. Iz
obdobja antike obstajajo slike in opisi postopkov in orodij za gradnjo objektov, ladij, hiš in
drugih naprav. V nadaljevanju zgodovine vidimo, da je razvoj strelnih orožij dobil impulze za
odkritja novih tehnologij. Iz tega obdobja so znane skice strojev in naprav (Leonardo da
Vinci, 1452 - 1519 , »uomo universale« ) in razni zapisi številnih avtorjev za vrtanje
topovskih cevi, gradnjo ladij za osvajanje kolonij, črpalk za rudnike itd.

~ 14 ~
 Slika 1.2: Primeri arheoloških dokazov orodja različnih oblik
Toda pomemben preskok je dosežen v času močnega razvoja tekstilne industrije in odkritja
parnega stroja (Slika 1.3). Pojavijo se zahteve po natančno izdelanih komponentah strojev,
posebno pa izvrtin valjev parnih strojev lokomotiv (Slika 1.4). Na koncu 18. stoletja so bili
razviti številni novi postopki odrezavanja in obdelovalnih strojev z mehanskim podajalnim
gibanjem [18].

Slika 1.3: Nizkotlačni parni stroj Slika 1.4: Najuspešnejša lokomotiva od leta
(J. Watt, okrog leta 1769). 1814 do 1860 (Puffing Billy)

Leta 1825 je izšla prva knjiga na svetu, ki je sistematično obravnavala mehansko tehnologijo
(Johann Beckmann, Göttingen). Nastajale so prve Visoke tehniške šole, pričelo se je temeljito
raziskovanje procesov odrezavanja.

~2~
V začetku 20 st. se zaradi izrednega razvoja na vseh področjih industrije pojavi zahteva po
povečani natančnosti postopkov obdelave z odrezavanjem. Nemški inženir Schlesinger (1874-
1949, Berlin) je tedanji hiter industrijski razvoj definiral z znanim rekom [19]: » Na rezilu
stružnega noža se odloča o dividendi podjetja.«
Uvajanje velike serijske proizvodnje, predvsem avtomobilske in vojaške vse tja do 2.
svetovne vojne, je zahtevalo nove izume na področju rezalnih materialov in rezalnih orodij (F.
W., Taylor, M., Kronenberg, ZDA). Obdelovalni stroji so bili vse večji in učinkovitejši, bili so
simbol razvitosti neke industrijske dežele in njenega gospodarstva (Slika 1.5, Slika 1.6).
Izvajale so se raziskave in poročila o dogajanjih pri odrezavanja kovin (H., Opitz, O., Kienzle,
H., Victor, W., König, A. I., Pekelharing). Predvsem so skušali z eksperimenti in meritvami
dobiti podatke o povezavi med rezalnimi silami inadelovnimi pogoji, spremljali pa so tudi
vplive rezalnih materialov in hladilno-mazalnih sredstev (G., Spur, D. H., Bruins, K.,
Gottwein, U., Klipcera, K., Langhammer, G., Viregge).

Slika 1.5: Skupina inženirjev in tehnikov na Slika 1.6: Velikost tedanjih obdelovalnih
enem od velikih obdelovalnih strojev strojev kažejo postavljeni kamioni

Prihodnost postopkov z odrezavanjem bo v strojegradnji, pri kosovni ali malo serijski

obdelavi v orodjarstvu in povsod tam, kjer se zahteva velika natančnost izdelave [1].
Moderno produktivno odrezavanje omogoča doseganje najzahtevnejših geometrijskih izmer
obdelovanca in kvaliteto hrapavosti obdelave površine (Slika 1.7).
Z uporabo orodij iz sodobnih rezalnih materialov in s pomočjo CNC-strojev pa je odrezovanje
tudi cenovno konkurenčno pri obdelavi trdih materialov, specifičnih materialov avto
industrije, kaljenih jekel, karbona, nekaterih materialov v letalski industriji in lahkih zlitin.

~3~
 Slika 1.7: Različni načini frezanja na enem obdelovalnem stroju

1.2 RAZVOJ POSTOPKOV ODREZAVANJA

Osnovna naloga obdelave z odrezavanjem je izdelati nov izdelek s predpisano kakovostjo in

zahtevano količino v najugodnejšem času in z najmanjšimi stroški. Sodobno gospodarstvo
proizvaja najrazličnejše blago: predmete za splošno uporabo, proizvodna sredstva in naprave,
polizdelke, predmete za kulturo in umetnost [6].

Predmeti so lahko zelo preprosti ali pa zelo kompleksni. Predmeti za splošno uporabo so
namenjeni končnemu uporabniku, proizvodna sredstva in naprave pa so namenjena za novo
proizvodnjo novih izdelkov. Zato prihaja do iskanja novih postopkov in strojev (pogon prek
jermenic, konjiček, suport), ki bi zamenjali ali izboljšali obstoječe znane postopke (Slika 1.8).

Slika 1.8: Struženje okrog leta 1890

Na postopke obdelave vplivajo notranje in zunanje motilne funkcije. Predvsem so bila do 18.
stoletja slaba orodja, konstrukcija strojev neustrezna in poznavanje metalurških zakonitosti
materialov zelo slabo. Odrezavanje s posebnim rezalnim orodjem je bilo nekaj relativno

~4~
novega kakor tudi orodni materiali in inženirske znanosti, ki so se pojavile konec 18. stol. in
na začetku 19. stoletja.

V zadnjih dveh stoletjih delimo proizvodnjo na ročno (rokodelsko) in industrijsko. Veliko

hrepenenje, in želja po množični industrijski proizvodnji, sta bili gonilo za iskanje velike
produktivnosti in sta nas bili pripeljali do današnjih postopkov odrezavanja.

Odrezavanje materiala ni nova znanost, še v 18. stoletju sta bila les in kamen prevladujoča
obdelovalna materiala (Slika 1.9). Tedanji stroji za obdelavo lesa so imeli vodni pogon, v
nekaterih deželah pa so izkoriščali moč vetra. Obdelava kovin na obdelovalnih strojih je bila
zelo omejena vse do 19. stoletja, ko se je pojavil v industriji stroj na parni in kasneje na
električni pogon [18].

Orodja in stroji so se začeli z razvojem parnega pogona zelo hitro razvijati. Začele so se
pojavljati prve stružnice, skobeljni in frezalni stroji. Obdelava polizdelkov (cevi, palice,
pločevine) na začetku 19. stoletja je bila zelo počasna.

Slika 1.9: Princip struženja lesa

Pehanje površine železnega obdelovanca velikosti 1,5 m2 je trajalo cel dan (deli novih
obdelovalnih strojev). Pehanje je bilo za to obdobje zelo razširjena operacija za poravnavo
površin, v kasnejšem času pa ga je povsem izpodrinilo čelno frezanje.

V 18. stoletju so začeli razvijati različne procese pridobivanja in toplotne obdelave jekel za
orodja. Ogljikovo jeklo in ogljikovo orodno jeklo sta bili za tisti čas najboljši jekli za orodja.
Ni bilo odporno proti obrabi, zato je bil obstojni čas takšnega orodja zelo kratek, rezalne
hitrosti pa so bile manjše od 10 m/min (današnje povprečje je med 150 in 200 m/min).

~5~
Prvi izboljšani orodni material, ki se je pojavil in je bil podoben hitroreznemu jeklu, je bilo na
zraku kaljeno orodno jeklo - Mushetovo jeklo, (Robert Forester Mushet, 1811 – 1891,
angleški metalurg). Odkrito je bilo po nesreči, ko so eksperimentirali z dodatki mangana in
volframa jeklu in ga nato ohlajali na zraku. Z dodatkom legirnih elementov so dobili orodna
jekla z veliko boljšimi rezalnimi lastnostmi. Rezalne hitrosti so se gibale okrog 10 m/min, to
je pomenilo večjo produktivnost in zmanjšanje časa obdelave [6].

Dogodek, ki je v veliki meri vplival na razvoj odrezavanja in na razvoj industrije, je bila

predstavitev Fredericka Taylorja na razstavi v Parizu leta 1900 (Frederick Winslow Taylor
1856 - 1915, ameriški inženir in znanstvenik). Na stružnici s samostojnim pogonom je
prikazal odrezavanje ogljikovega jekla pri takšni rezalni hitrosti in podajanju, kakršnega
obiskovalci še niso videli. Rezalni rob stružnega noža je bil med odrezavanjem rdeče barve,
odrezki pa modre barve. Rezalna hitrost je bila 40 m/min, podajanje 1.6 mm/vrt in globina
rezanja 4.8 mm.

Taylor je s tem dogodkom spremenil odrezavanje v znanost. V naslednjih letih je napravil več
kot 10.000 poizkusov na področju odrezavanja (Taylorjevi diagrami in enačbe obstojnosti
rezalnega roba). Pojavilo se je obdobje odrezavanja s hitroreznim jeklom.

To v praksi pomeni, da operacija struženja z orodnim jeklom, ki je v 19. stoletju trajala 100
min, traja s hitroreznim jeklom v začetku 20. stoletja 26 min. Najpogostejše operacije
odrezavanja kovin v masovni proizvodnji konec 19. stoletja in postavitev strojev od centralnih
pogonov parnih strojev in posameznih pogonov obdelovalni strojev preko jermenov
injermenic (Slika 1.10). Industrijske države so tekmovale v povečanju industrijske
proizvodnje. Posamezna vojna žarišča po svetu pa so izredno vzpodbujala uvajanje novih
tehnoloških postopkov in izumov v masovno proizvodnjo.

V naslednjih letih je bil cilj doseči še bolj kakovosten rezalni material. S tem namenom se je
pričel pospešen razvoj metalurgije, predvsem toplotne obdelave, da bi zagotovili obstojnost
jekla do temperatur, višjih od 600 °C.

Okrog leta 1907 so se začeli pojavljati v ZDA steliti (lite karbidne trdine). To so zlitine, ki
temeljijo na elementih, kot so kobalt (40-50 %), krom (20-30 %), volfram (15-20 %), ogljik
(1,5-2,5 %) in vsebujejo okoli 50 % trdih karbidov. Gledano metalurško predstavljajo most za
prehod na karbidne trdine. S tem se je čas struženja s hitroreznim jeklom, ki je prej trajal 26
min, zmanjšal na 15 min pri odrezavanju z lito karbidno trdino.

~6~
 Slika 1.10: Postopki odrezavanja okrog leta 1900 (TM Wien)

Z razvojem prašne metalurgije so se pojavile karbidne trdine [18,19]. Leta 1926 je podjetje
Krupp AG patentiralo karbidno trdino z imenom Widia ( kot diamant, Wie Diamant).

Karbidne trdine uporabljamo na sodobnih CNC-obdelovalnih strojih (Slika 1.11). Karbidna

trdina ima pri temperaturi 1000 °C enako trdoto kot hitrorezno jeklo pri sobni temperaturi.

Sodobne karbidne trdine imajo tanek sloj prevleke (Coating, Beschichtung) iz Ti-karbida,
ali Ti-karbonitrida, Ti-nitrida, Al-oksida, TiAl-nitrida, Cr-nitrida, Zr-karbonitrida.

Prve preizkuse z rezalno keramiko so izvajali že leta 1938 (W. Osenberg, TU Dresden) in jih
nadaljevali po letu 1950. Njihovo pridobivanje bazira najpogosteje na Al-oksidu (Al2O3), z
dodatki (ZrO2 in Si3N4) je podobno izdelavi karbidnih trdin.

Leta 1957 so prvič (General Electric) sintetizirali CBN (kubični borov nitrid) z imenom
Borazon , ki je za diamantom drugi najbolj trd material. Po drugi svetovni vojni so nadaljevali
z raziskavami sintranih materialov (ZDA), ki bi bili vzdržljivi do 1700 °C in odporni proti
lomu. Dobili so nov sintrani material z imenom cermet (sestavljeno iz angl. besed ceramic in
metal). Sestavljen je iz keramičnih in kovinskih delcev, zanj je značilna visoka trdota in
odpornost proti obrabi. V Evropi jo pojmujejo kot karbidno trdino brez wolframovega
karbida.

~7~
Polikristalni diamant z oznako PKD je rezalni material z osnovo iz karbidne trdine, na katero
je nanesena tanka kovinska plast in nato sintran sloj 0,5 do 1,5 mm sintetičnega diamantnega
praha. Ima izredno veliko obstojnost proti obrabi.

Monokristalni diamant z oznako MKD ima največjo trdoto med materiali (50.000 N/mm,
HV) in se uporablja za zelo fino obdelavo neželeznih materialov in njihovih legur, plastike,
gume, predsintranih karbidnih trdin, stekla, keramike.

Slika 1.11: Obdelovalni center s paletami za orodje iz karbidnih trdin [26]

Z razvojem rezalnega materiala so se vzporedno začeli razvijati tudi obdelovalni stroji

(razvijejo se kopirni in avtomatski obdelovalni stroji), orodni sistemi, vpenjanje orodij,
prednastavljanje orodij.

Z razvojem NC-strojev (prvi NC-stroj v Evropi leta 1960 - z uporabo tranzistorjev) in CNC-
strojev (1972 - mini računalnik, 1978 - mikroprocesor) so se razvili tudi modularni orodni
sistemi, začela se je doba računalnikov, katere razvoj nas je pripeljal vse do danes [2,18].
Slika 1.12 prikazuje razvoj povečanja ve in vf in trend večanje rezalne hitrosti z razvojem
rezalnega materiala v obdobju zadnjih 50 let. Slika 1.13 prikazuje trend znižanja skupnih
stroškov odrezavanja (1) s 100 % v letu 1964 na 49 % v letu 1980.

~8~
Število proizvedenih kosov na enoto (2) se je s 100 % povečalo na 230 % in stroški orodja na
enoto (3) so se znižali s 100 % na 11 %.

Slika 1.12: Razvoj povečanja ve in vf Slika 1.13: Razvoj povečanja produktivnosti

in zmanjšanje stroškov

Nasprotno skušamo opraviti z velikimi tehnično-tehnološkemi spreminjanji, ki imajo

pomemben vpliv na gospodarstvo in gospodarski razvoj. V industrijsko zelo naprednih
okoljih odpade na preoblikovanje do 40 odstotkov, na odrezavanje pa do 60 odstotkov
obdelave [6].
Med preoblikovanjem in odrezavanjem lahko precej dobro ocenimo naprednost predelovalne
industrije v kaki regiji. Pri postopkih odrezavanja je obdelava skoraj vedno hladna. Pri
postopkih preoblikovanja prevladuje topla obdelava, sodobni postopki odrezavanja pa so
največkrat hladni.
Večina spoznanj o dogajanju in o zakonitosti pri odrezavanju je bilo pridobljenih najprej z
delovnimi izkušnjami, poznavanjem pa tudi z opazovanjem in poizkusi in ga zato označujemo
kot tehniko odrezavanja.
Dogajanje pri nastanku odrezka je v bistvu proces preoblikovanja na ozko omejenem prostoru,
ki ga skušamo pojasniti s teorijo.
Nastajanje odrezka je izredno kompleksen pojav, pri katerem se prepletajo zakonitosti
preoblikovanja, toplotni pojavi in tudi drugi fizikalni in kemični vplivi (Slika 1.14).
V nadaljevanju bodo v poglavja o teoriji odrezavanja vključene tudi teoretične zakonitosti, ki
pa jim bo posvečeno razmeroma malo prostora, saj za neposredno obravnavanje v praksi
nimajo velikega pomena. Posebej bodo opisani glavni postopki odrezovanja (Slika 1.15). V
naslednjih poglavjih bodo podane definicije in glavne značilnosti postopkov in smernic za
načrtovanje delovnih postopkov odrezavanja.

~9~
 Slika 1.14: Vplivna področja na tehniko odrezovanja [26]

Tehnika odrezovanja se spreminjajo zaradi vplivov spremenljive strukture proizvodnje. Pri

ocenjevanju rezultatov proizvodnje se analizira produktivnost in ekonomičnost. Pri tem ni
možno oceniti kriterijev samo posameznega postopka odrezovanja, ampak se naredi celovita
analiza vseh vplivnih veličin na proces odrezovanja (Slika 1.14).

Slika 1.15: Pregled osnovnih primerov postopkov odrezavanja [4]

V širšem pomenu zavzemajo v industrijski proizvodnji obdelovalni stroji ključno vlogo.

Stopnja razvoja obdelave je odvisna od sposobnosti obdelovalnih strojev, ki so vedno bolj
avtomatizirani in se fleksibilno prilagajajo zahtevam strukture proizvodnje [6].

~ 10 ~
S CNC- tehnologijami je danes možna avtomatizacija v področju posamične in maloserijske
proizvodnje, (Computerized Numerical Control, computerisierte numerische Steuerung).

Pospešeno se uvajajo visokohitrostni HSC-postopki odrezavanja, novi rezalni materiali in

nova orodja, ki omogočajo izredno visoke rezalne hitrosti (High Speed Cutting
,Hochgeschwindigkeitszerspanung). Temu ustrezno se sproti spreminja tehnologija [29].

Z modernizacijo strojev so podjetja pred težko izbiro. Visoka tehnologija, ki na veliko

uporablja elektroniko in informatiko, imajo vse širše področje uporabnosti [2,3].

Izbira investicije v nove tehnologije je danes pogosto vprašanje v upravah podjetja!

Tehnologija po definiciji zajema vse usposobljenosti in postopke za izdelavo, uporabo in

delovanje koristnih stvari. Vključuje naravo in specifikacijo tistega, kar se proizvaja, in tudi,
kako se proizvaja [6].

Tehnologija je sestavljena iz serije tehnik. Vsaka tehnika je povezana z vrsto značilnosti.

Te značilnosti so: značilnosti proizvoda, uporaba materialov, obseg proizvodnje,

komplementarni proizvodi in storitve. S to definicijo natančno določimo prostor in mesto
tehnike odrezavanja [6,7].

V najbolj preprosti obliki je tehnološki napredek posledica novega in izboljšanega načina

izvajanja tradicionalnih nalog.

V naslednjih poglavjih, se bomo natančneje ukvarjali s tem poslanstvom: natančnost,

kakovost, teorija rezalnega roba, rezalni materiali, postopki odrezavanja, izbira delovnih
pogojev, posebni postopki odrezavanja, priporočila za prakso.

Ekonomisti, ki naslanjajo raziskave tehničnega napredka na produkcijsko funkcijo,

opredeljujejo tehnični napredek drugače, kot uporabljamo ta pojem v vsakdanjem življenju.
Tehnični napredek je vsak prispevek k stopnji rasti, ki se ne more pripisati rasti delovne sile in
obsega proizvajalnih sredstev.

Po tej metodi pojem "tehnološki napredek" pomeni skrajšan izraz za premik produkcijske
funkcije iz kakršnega koli razloga. Vse, kar ni kapital ali delovna sila in kar vpliva na
proizvodnjo, se pripiše tehničnemu napredku; najsi bodo to tehnične izboljšave, izumi, večje
znanje, izobraževanje in podobno [6].

~ 11 ~
1.3 POMEMBNE NOVOSTI NA PODROČJU TEHNOLOŠKEGA NAPREDKA

Tehnološki napredek je velika razvojna tema 19. stoletja. Takrat hitro se razvijajoče države so
kot skupina bile nosilke izvirnega in lastnega tehnološkega napredka in jim pri tem nihče ni
pomagal, saj tehnologije niso mogle uvažati. Začetnik ekonomske znanosti Adam Smith bi
rekel, da je problem gospodarskega razvoja "bogastvo narodov" (Adam Smith, 1723-1790,
Škotska).
To je v bistvu še vedno točno. Razvoj je po eni strani cilj, po drugi strani sredstvo, po tretji
strani spremljajoči pojav človekove dejavnosti [6].
Proces, ki so ga v 19. stoletju imenovali industrijska revolucija zaradi nosilne vloge industrije,
v 20. stoletju nekateri imenujejo znanstveno-tehnološka revolucija zaradi odločilne vloge
znanosti in razvoja tehnologije v razvoju. Za industrijsko proizvodnjo tega obdobja je
značilno: razdelitev delovne naloge na operacije, načrtovanje in krmiljenje proizvodnje,
uporaba raznih vrst energije, uporaba obdelovalnih strojev z računalniško podporo in
komunikacijo. V času od 1970 naprej se govori o pojavu, ki bi utegnil biti po pomenu
enakovreden prejšnjim "revolucijam" v načinu proizvodnje. To je pojav, ki ga včasih
imenujejo "informacijska revolucija".
Značilnost informacijske revolucije je v tem, da se na prehodu v 21. stoletje vse bolj
uveljavljata kot delovno sredstvo avtomatizacija (robot) in računalnik, ki postopoma
nadomeščata stroj, ki je označeval prejšnjo novo dobo.

Prihaja do pomembnih novosti na področju delovnih sredstev:

1. Pospešeno napredovanje v tehnologijah računalnikov, telekomunikacij in informacijskih

procesov bo omogočilo ogromne ekonomije obsega v ponudbi storitev in pri transferju
tehnologije. Transfer tehnologije naj bi bil s tem olajšan, to omogoča pojav novih
ponudnikov na svetovnem trgu storitev in blaga. Pomen geografskih razdalj se zmanjšuje.
Skrajšuje se odzivni čas za zadovoljevanje spreminjajočega se povpraševanja potrošnikov.

2. Industrijski procesi se spreminjajo v primeru računalniško integriranih in fleksibilnih

obdelovalnih sistemov CIM (Computer Integrated Manufacturing, computerintegrierte
Produktion). Ta preusmeritev sloni na večnamenski opremi in na sistemih, ki se dajo
ponovno na novo programirati in se povezujejo z novimi tehnikami obdelave materialov.
Produkcijski proces postaja vse bolj fleksibilen. Možne bodo manjše proizvodne enote, ki

~ 12 ~
 bodo tudi ekonomsko upravičene. Ekonomija obsega več ni nujno povezana z velikimi
proizvodnimi obrati.

3. Izboljšave v transportu zbližujejo proizvodne centre in trge, tako časovno kot stroškovno.
Zračni promet krepi konkurenco drugim oblikam transporta in poudarja hitro odzivanje na
zahteve potrošnikov.

4. Razvoj novih materialov: ti bodo vse bolj tekmovali s tradicionalnimi materiali, ki

izvirajo iz naravnih virov, in jih nadomeščali. Povrh tega se bo preusmerila pozornost od
tradicionalnih industrij, naslonjenih na železo, baker, aluminij, ipd., na povsem nove
industrijske procese, naslonjene na nove materiale.

Hiter napredek v znanosti o življenju (life sciences) bo verjetno spremenil hiter demografski
profil prebivalstva in povečal človekove zmogljivosti v vseh starostnih skupinah. Večji pomen
se daje kakovosti človeških virov [6].

Vprašanja za učenje in razmišljanje

1. Kateri dogodki so v veliki meri vplivali na razvoj odrezavanja in na razvoj industrije?

2. Ali se proizvodnja, kot jo razumemo v ekonomiki podjetja, odvija samo v tovarniških

proizvodnih halah? Zakaj ne? Ali je tudi vaš študij proizvodnja? Česa?

3. Zakaj se mora v proizvodnem procesu dodajati vrednost? Kako se dodajanje vrednosti

kaže v vašem študiju?

4. Naštej in opiši vplivna področja na tehniko odrezavanja.

5. Zaradi česa je ekonomska učinkovitost različna od tehnološke? Katera so osnovna

izhodišča konkurenčne uspešnosti slovenskega proizvodnega podjetja?

~ 13 ~