Stopnjevanje ali artikuliranje pomeni:

razčlenjevanje,
strukturiranje in
urejanje učnega procesa na postopne delne etape.
Tri učiteljeve aktivnosti:
sestavin (ciljev, vsebine, didaktično okolje),
subjektov (učencev in drugih izvajalcev),
okoliščin.
proučevanje razmerja med konstituativnimi sestavinami,
aktivnosti subjektov (učencev in učiteljev),
didaktične komunikacije,
organizacijskih oblik in potek procesa ,
Nivoji artikuliranja
globalno načrtovanje in priprava,
priprava in načrtovanje celotnega i.p.
na tej ravni govorimo o nastajanju programa, kurikula.
operativno načrtovanje in priprava,
nanaša se na najmanjše sestavne dele i.p. in oblikuje širše didaktične enote in celote.
gre za pripravo podrobnega učnega načrta (vsako šolsko leto), didaktičnih sklopov in neposredno pripravo
učitelja na pouk.
Globalna raven načrtovanja:
oblikujemo učiteljev podrobni učni načrt (PUN):

= je učiteljev dokument, ki je izvedbena varianta nacionalnega učnega načrta,

= upoštevane so posebnosti, ki jih prinaša okolje,
= učitelji pripravljajo za vsako leto.
učiteljevo načrtovanje in priprava na glob. ravni obsega:
proučevanje, periodizacijo in operativizacijo ciljev (učitelj pregleda cilje iz nacionalnega učnega načrta, se z
njimi seznani in jih napiše v svoj podrobni učni načrt);
analizo, aktualizacijo in členitev učne vsebine;
spoznavanje učencev;
spoznavanje neposrednih in posrednih okoliščin;
oblikovanje splošnih didaktičnih odločitev
organizira izvajanje procesa.
Etapna raven načrtovanja:
vmesna raven med globalno in neposredno (izvedbeno) ravnjo;
težišče načrtovanja se prenese na širše didaktične celote
upošteva in zajema naslednje komponente in vidike:
načrt in priprava ciljev (globalne cilje razčlenimo na etapne);
načrtovanje in priprava vsebine (členitev vsebine na logično sklenjene manjše celote);
razmislek o različnih didaktičnih pristopih;
predvideva aktivnost izvajalcev (učiteljev in učencev);
didaktična sredstva;
časovno razporeditev.
Neposredna (izvedbena) raven načrtovanja:
Neposredna učna priprava
Pisna priprava na pouk je potrebna, vendar naj ne bo zelo obširna.
Biti mora jasna in temeljita in naj vsebuje elemente, ki nam bodo pomagali, da bo naše delo potekalo
tekoče.
2. Didaktično pomembne sestavine:
Naslov didaktičnega sklopa
Cilj didaktičnega sklopa (etapni cilj)
Naslov didaktične enote
-Cilji didaktične enote (operativni cilji – spoznavni, čustveno-mot. in spret.)
Vsebina didaktične enota
Metode in oblike dela
Didaktična sredstva
Strukturne enote:
aktivnost aktivnost
učitelja učencev ČAS
Uvodna učna stopnja
Osrednji del
Sklep
Učne stopnje
Uvodna stopnja
Osrednja učna stopnja
Sklepni del
Pridobivanje novega znanja
obravnava nove u. v.
Preverjanje in ocenjevanje
Utrjevanje
Uvodna stopnja učnega procesa
presenečenje
retorični poziv
zmeren humor
navezovanje na izkušnje študentov
postavljanje problemov
aktualiziranje
povezovanje z drugimi temami
Osrednja stopnja učnega procesa
1 Obravnavanje nove učne vsebine
Procesno motiviranje
Informiranje in formiranje
Preverjanje
Obravnavanje nove učne vsebine
Spoznavanje
Induktivno Mlajši učenci
Deduktivno Starejši učenci, kombinacija
Pomemben je prehod od konkretnega k splošnemu, bistvenemu (večkrat težava).
Poudarjen govor, razlikovanje med pojmi.
Končen povzetek.
Formulacija bistva (razvojna stopnja).
2. 2 Utrjevanje védnosti in znanja
Utrjevanje je podaljševanje oblikovanja pojmov (velja predvsem za védnosti) in drugih posplošitev, ki se
kaže kot:
nadaljnje poglabljanje,
dopolnjevanje,
preizkušanje.
Namen utrjevanja
Trajnost naučenega
Izpopolnitvena, izrazna, aplikativna vrednost
Vrste utrjevanja
Ponavljanje:
priklic v zavest, utrjevanje fizioloških sledi v korteksu možganov
Vadenje, motorično ponavljanje:
kaže se v spretnostih in sposobnostih; navade
Praktična raba
Ponavljanje
Je aktivnost, ki je usmerjena k zadrževanju, ohranjanju in izboljšanju usvojenega znanja, spretnosti in
navad.
je pomembno za razvoj sposobnosti.
mora biti sistematično, stalno in logično vključeno v pouk. Prav tako mora biti dobro organizirano v času
samostojnega dela učencev (izven pouka).
V ospredju ponavljanja je memoriranje (količina informacij).
Vrste ponavljana
glede na glede na glede na to, sodelovanje namen kdaj se pojavlja učiteljev in
v vzg.-izob.
učencev procesu
Ponavljanje glede na sodelovanje učitelja in učenca:
Interakcijsko
(učenci ponavljajo pod učiteljevim vodstvom, poteka lahko tudi med obravnavo nove snovi).
Koakcijsko
(ponavljanje v dvojicah: učenec - učitelj ali učenec – učenec).
Avtoakcijsko
(samostojno delo učencev v šoli in doma).
Ponavljanje glede na mesto, kjer se pojavlja med poukom:
Prvo ponavljanje
(Prepleta se z obravnavo nove učne vsebine, je sprotno in procesno. Namenjen je sprotnemu zadrževanju
novosti, sistematiziranju in povezovanju novega znanja.)
Nadaljnje ponavljanje
(Stalno ponavljanje po pouku kot samostojno delo
učencev.)
Ponavljanje glede na namen:
Uvodno
(na začetku ure, namenjeno je oživljanju povezav med predhodnim
in naslednjim znanjem)
Informativno
(namenjeno ugotavljanju znanja učencev)
Dopolnjevalno (dopolnilno)
(učitelj dopolni znanje, nerazumevanje, sledi preverjanje znanja)
Delno ponavljanje
(zajema le nekatere dele učne vsebine in dejavnosti - zahtevnejše
učne vsebine, ki so jih učenci slabše dojeli)
Tematsko
(po posameznih temah, delih učnih vsebin, ki jih skušamo osvežiti in poglobiti, je podlaga usvajanju nove
učne vsebine)
Globalno
(skušamo ponoviti bistvo, učenci si oblikujejo globalno predstavo)
Problemsko
(namenjeno razumevanju in poglabljanju, interdisciplinarno
zasnovano)
Rekapitulativno
(od začetka do konca neke širše celote, namenjeno je sistematiziranju znanja, omogoči, da učenec spozna
logično strukturo učne vsebine)
Inverzivno
(od konca proti začetku)
Konverzacijsko
(ne poteka vselej po istem zaporedju, kot je nanizana vsebina v
učbeniku, je ustvarjalno, dotika se več področij)
Organizacijske oblike ponavljanja
frontalno skupinsko individualno
(kolektivno) (v manjših
skupinah)
Kraj utrjevanja
Šola Dom
Individualni stil, ritem
Točnost
zaznav
Motiviranost in aktivnost učencev
Uspešnost utrjevanja
Razumevanje učne
vsebine
Časovni potek Metodični potek
Sklepna stopnja učnega procesa
Preverjanje in ocenjevanje znanja
‘’Na ocenjevanje, ki naj bo služabnik in ne
gospodar izobraževalnega procesa, je nujno gledati kot na neločljivo sestavino poučevanja in njegovega
izboljševanja.’’
(Paul Ramsden)
Nameni preverjanja in ocenjevanja znanja
Kontrola za doseganje ciljev, standardov.
Povratna informacija.
Motivacijsko sredstvo.
Usmerjevalna ali selekcijska funkcija.
Priložnost za izboljšanje kakovosti učenja in poučevanja.
Osnovni pojmi
Vrednotenje ali evalvacija
= sistematično zbiranje podatkov o kakovosti nekega procesa,
zunanje/notranje,
samovrednotenje.
Preverjanje
= sistematično, načrtno zbiranje podatkov o tem, kako kdo dosega učne cilje.
Ocenjevanje
= učne dosežke ovrednotimo in jim dodelimo tudi neko (številčno) vrednost – oceno.
Vrste p. in o. glede na mesto v učnem procesu
Diagnostično
začetno,
ugotavljanje predznanja (obsega/kakovosti),
obsega vsebine in spretnosti.
Formativno
sprotno,
med učnim procesom,
razumevanje.
Sumativno
končno,
ugotavljanje rezultatov.
Načrtovanje preverjanja in ocenjevanja znanja
Zakaj in čemu? (vzrok in namen)
Kaj? (vsebina)
Kdaj? (faza procesa, čas, datum)
Koga? (dogovor, napoved učencem)
Kako? (vrste preverjanja)
Kriterij za vrednotenje in oblikovanje ocen
Taksonomija
Pomembna za razvrščanje nalog in vprašanj za preverjanje in ocen.
gl. poglavje Strukturni elementi pouka – Učni cilji.
Več klasifikacij:
Biggsova SOLO taksonomija
Marzanova taksonomija
Bloomova taksonomija
Kognitivni
Vrednotenje
profesionalne spretnosti, komunikacijske spret., zmožnost sodelovanja
Sinteza
Analiza
Uporaba
Razumevanje
Poznavanje
VREDNOTENJE (po zunanjih in notranjih kriterijih)
SINTEZA (nove, ustvarjalne povezave)
ANALIZA (besedil, rešitev, postopkov …)
UPORABA (reševanje nalog in problemov)
RAZUMEVANJE (spreminjanje, predvidevanje, povezovanje)
ZNANJE (pojmov, zakonitosti, teorij, terminov …)
Tipični glagoli, povezani s posameznimi taks. stopnjami:
POZNAVANJE
(povej, navedi, opiši, naštej, poimenuj, opredeli, spomni se, poveži …)
RAZUMEVANJE
(povzemi, povej z drugimi besedami, pripoveduj, opiši, poročaj, informiraj, razloži, pojasni, utemelji,
ilustriraj, navedi nov primer, pouči druge …)
UPORABA
(uporabi v dani (novi) situaciji, razloži ob (novem) primeru, utemelji na (novem) primeru, sklepaj, napovej,
reši preizkusi, zamisli si …)
ANALIZA
(analiziraj, podrobno opiši, razčleni, poišči elemente, ugotovi značilnosti, primerjaj, poišči podobnosti in
razlike, razlikuj, ugotovi napake)
SINTEZA
( zamisli si, ustvari, načrtuj, zasnuj, izmisli si, izrazi, izdelaj, oblikuj, iznajdi, kombiniraj, preoblikuj, popravi
napake, izboljšaj, prepričaj, dokaži, zavrni, utemelji, ubrani, dramatiziraj, vodi, izpelji nastop …)
VREDNOTENJE
(oceni, ovrednoti, presodi, odloči, kritično osvetli, kritiziraj, problematiziraj, sooči, razvrsti po
pomembnosti, zavrni, spodbij, ubrani, utemelji, ugotovi napake …)
Načini preverjanja in ocenjevanja znanja
Ustno Pisno Praktično
Ustno prev. in ocenjevanje
Vplivi na ustno ocenjevanje:
- odnos učenec - učitelj (simpatičnost, antipatija),
miselni in drugi vzorci učitelja (učitelj lahko zahteva dobesedno reprodukcijo),
sistem znakov učitelja (geste, prikimovanje,
odkimavanje, jezni pogledi, molčečnost),
- različne učenčeve verbalne sposobnosti, besedni zaklad in spomin (pomembno vpliva socialno
okolje in spol učenca),
učenčeva spretnost spreminjanja vprašanj učitelja.
SOLO TAKSONOMIJA
Primerna za vrednotenje kakovosti učenčevih odgovorov na odprta vprašanja.
- 5 stopenj: 1. Predstrukturna (pripravljalna)
2. Enostrukturna
Večstrukturna
Odnosna
Abstraktna
Primer: Zakaj je običajno več dežja na morski strani pobočja?
Predstrukturna (pripravljalna) stopnja
Še ni pravega znanja.
Ker pade več dežja na morski strani.
Enostrukturna stopnja
Učenec upošteva en vidik.
Ker pride veter z morja najprej do tega pobočja.
Večstrukturna stopnja
Učenec sicer pozna več vidikov, a jih ne zna povezati in pravilno razložiti.
Veter prinese vlago z morja, ko jo odda, je nima več za drugo pobočje.
Odnosna stopnja
Učenec poveže pomembne vidike, vendar le za dano situacijo.
Ko se vlažen zrak z morja dviga po pobočju, se ohlaja in oddaja vlago, ki se kondenzira in povzroči deževje.
Ko pride do druge strani pobočja, je veter že suh.
Abstraktna stopnja
Učenec poveže in razume razne vidike ter jih zna prenesti na druge situacije.
Primer: razloži kot v prejšnji stopnji, vendar poudari, da je učinek odvisen od reliefa, temeprature, zna
povedati, kaj bi se zgodilo v spremenjenih razmerah.
Pisno prev. in ocenjevanje
Vsak pisni izdelek je dokumentacija.
Učenci dobijo ista in enako težka vprašanja.
Ni obremenjeno z odnosom učenec - učitelj.
Je zelo ekonomično.
Oblike pisnega preverjanja:
Kontrolna naloga:
je oblika objektiviziranega načina prev. znanja,
zajema krajši obseg in globino snovi kot šolska naloga,
omogoča hiter in objektiven način pridobitve ocene.
Šolska naloga:
za prev. širšega obsega predelane učne snovi,
po obsegu in težavnosti je enaka za vse učence.
Testi znanja
za preverjanje obsega učne snovi (preverjanje memoriranja in
dopolnitve),
globina znanja je običajno nizka.
Potrebne so merske karakteristike:
objektivnost
občutljivost
zanesljivost
veljavnost
ekonomičnost
Koraki pri sestavljanju pisnega preizkusa
Razmislimo o namenu prev.
Določimo vsebine in cilje (specifikacijska tabela)
Tipi nalog.
Način točkovanja.
Pretvorba rezultatov v ocene
stalni, absolutni spremenljivi, relativni kriterij
Tipi nalog za pisno preverjanje znanja
Naloge odprtega tipa
s krajšimi odgovori
dopolnjevanja
Naloge zaprtega tipa
izbirnega tipa
alternativnega tipa
povezovanja
urejanja
Esejska vprašanja
specifikacijska tabela (mrežni diagram)
cilji
vsebina znanje razumevanje uporabaanaliza sinteza
vrednot.
Skupaj:
Opredelitev
didaktike 2 vpr. izbirnega tipa 2 vpr. izbirnega tipa 1 esejsko vprašanje 5
Značilnosti didaktike 2 vpr. izbirnega tipa 2 vpr. s kratkimi odg. 1 esejsko vprašanje 5
Artikulacija 2 vpr. dopolnjevanja 2 vpr. s kratkimi odg. 1 esejsko vprašanje 5
… … … …
Skupaj: 6 6 3 15
Napake pri prev in ocen. znanja
Halo učinek
(vpliv splošnega mnenja o učencu, prejšnje ocene…)
Logična napaka
(podobno ocenjujemo sorodne predmete)
Učinek prvega vtisa
Učinek kontrasta
(znanje odličnjaka ne dosega pričakovanja, razliko ocenjevalec pretirano opazi)
Vpliv stereotipov in predsodkov
(vpliv spola, nacionalne pripadnosti, zunanjost …)
Osebna enačba
(ocenjevalec ima vedno stroge kriterije, ne glede na to, koga ocenjuje)
Napaka sredine in skrajnih vrednosti (ocenjevalec je nagnjen samo k skrajnim ali povprečnim ocenam)
Vpliv dolžine odgovora
Prilagajanje vzorcu
(v razredu, kjer so dobri učenci ocenjevalec zaostri kriterij)
Nova kultura preverjanja in ocenjevanja znanja
3 ravni:
Sam proces prev. in ocen. znanja.
Zahteve pri prev. in ocen. znanja.
Avtentične (alternativne) oblike ocenjevanja znanja
Proces prev. in ocen. znanja
Dogovor o vsebini.
Dogovor o načinu in časovna napoved. Skupno oblikovanje kriterijev.
Povratna informacija učencu.
Možnost pritožbe in popravljanja ocene.
Zahteve pri prev. in ocen. znanja
Različne taksonomske ravni.
- Učenčevo razmišljanje, mnenje, interpretacije divergentnost.
Avtentične oblike prev. in ocen. znanja
Pomen učenčevih sprotnih aktivnosti.
Poudarek na samem procesu učenja (študija).
Kriteriji ocenjevanja se jasno oblikujejo in so vnaprej in so vsem na vpogled.
Veča se delež ‘’avtentičnih’’, pristnih, (z zahtevami poklicne prakse tesneje povezanih), nalog: igre vlog,
študije primerov, simulacije, projektne naloge.
Poudarek na sodelovanju (ne na tekmovalnosti in primerjanju), npr. skupinski projekti.
Vse bolj se preverja tudi obvladanje (poklicnih) spretnosti.
Učencem (študentom) se nudi vse več izbire.
Različne vrste simulacij (igre vlog, dramatizacije dogodkov, konferenc …).
Nastopi pred različno publiko (kongresi, TV-oddaja, kronika, vremenska napoved …).
Projekcije (kaj bi se zgodilo, če …).
Izražanje v funkcionalnih zvrsteh neumetnostnih besedil (pisma bralcev, recenzije, govori, pisma, peticije
…).
Izražanje z umetnostnimi besedili in v različnih literarnih zvrsteh (pisanje pravljice, basni, pesmi
…).
Preiskovanje in raziskovanje.
Razprave, okrogle mize, debate.
Poučevanje drugih, svetovanje drugim (kot turistični vodnik …).
Izdelovanje izdelkov, načrtov, maket, modelov … za predvidene porabnike (npr. v vlogi mizarjev, arhitektov,
oglaševalcev …)