1. Izpeljite izraz za izkoristek propelerja oz.

zunanji
izkoristek pogona letala. Skicirajte potek zunanjega
izkoristka različnih izvedb turbinskih motorjev
(turbopropelerski, turboventilatorski, enotokovni
potisni...) v odvisnosti od hitrosti letala in ga
komentirajte.

V1 ...hitrost letala

V2 ...hitrost odtekajočih plinov (za propelerjem)

M ...masni tok zraka

Peff ...efektivna moč, moč potisne sile

Peff F ∙ v 1 ṁ(v 2−v 1)v 1 2 ṁ ( v 2−v 1 ) v 1 2 v1 2

η¿ =η zun = = = = = =
P dej ∆ Ė k ṁ 2 2 ṁ(v 2−v 1)( v 2 +v 1 ) (v 2 + v1 ) v
2
( v 2−v 1 ) 1+ 2
v1

 Plinom povečujemo kinetično energijo. in ta je sorazmerna z močjo na gredi motorja. Realno

izgubimo še nekaj s turbolenco.
 Z gredjo dobavljamo moč, ki se porabi za povečanje kinetične Ek.
 Na prevožen kilometer imamo manjšo porabo pri podzvočnih hitrostih.
 Pri viskokih hitrostih propelerskega letala, ko je majhna razlika med dotekajočim in odtekajočim
zrakom, je izkoristek večji, dokler propeler lokalno ne doseže hitrosti zvoka. Takrat se tok začne
odlepiti od propelerja, kar povzroči zmanjšanje izkoristka ter tlačne skoke (vibracije). Obratno
kot pri potisni sili turbine, kjer želimo veliko razliko hitrosti pred in za motorjem.

 Enako potisno silo lahko dobimo z majhnim masnim tokom in visoko hitrostjo (enotokovni
potisnik), ali z velikim masnim tokom in nizko hitrostjo (turboventilator). Iz tega sledi da ima pri
isti hitrosti letala, turboventilator večji izkoristek kakor enotokovni potisnik.
 Enotokovni potisnik obratuje pri večjih hitrosti, zato je Reynoldsovo število večje, torej je večja
turbulenca.
2. Narišite shemo enostavnega potisnega motorja. Pod njim narišite ustrezna diagrama
poteka tlaka in temperature medija, ki teče skozi motor. Poteka komentirajte.

Na uvodniku se tlak nekoliko poveča zaradi difuzorske oblike uvodnika, medtem ko na temperaturo nima
večjega vpliva. V kompresorju komprimiramo zrak in zato se tlak povečuje skozi kompresorske stopnje, ker
pa zrak komprimiramo se le-ta segreva. Statični tlak še nekoliko poraste v difuzorju za kompresorjem, pri
tem pa se zrak še nekoliko segreje. V zgorevalni komori se temperatura zaradi zgorevanja zelo poveča, tlak
pa zaradi oblike šobe ter tlačnih izgub pred turbino nekoliko pade. V plinski turbini izpušne pline
ekspandiramo in zato se tudi tlak precej zmanjša in ker to ni izotermni proces, temperatura plinov
postopoma pada. Skozi izpušno cev tlak zaradi tlačnih izgub še nekoliko pade, plini pa se še naprej ohlajajo.
Pri potisni šobi tlak zaradi oblike šobe pade na tlak okolice, plini se ohlajajo naprej.
3. Napišite in pojasnite prednost in pomanjkljivosti aksialnih in radialnih kompresorjev.
Radialni:

+bolj robusten

+cenejši

+lažji za izdelavo

-čelni presek manjši sesa manj zraka kot aksialni

+komprimira zrak tudi z povečanjem premera (povečanje hitrosti)

+krajši motor (eno stopnjo radialnega kompresorja lahko dosežemo višji tlak: tlačno razmerje 4:1)

-izkaže se da več kot 2 stopnji ni vredno narediti (max. tlačno razmerje 15:1)

-izgube zaradi preusmeritve toka zraka

Aksialni:
+Posesa več zraka (večja moč motorja)

-kompleksna izdelava

-draga izdelava

-z eno stopnjo aksialnega kompresorja dosežemo tlačno razmerje 1.2:1

-motor je daljši ( da dosežemo večjo tlačno razmerje potrebujemo večje število kompresorskih stopenj, tlačno
razmerje 35:1)

-na zadnji kompresorski stopnji 600°C

Poznamo tudi motorne različice z radialnim in aksialnim kompresorjem (kombinacija obeh).

4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.